V
y
V PETEK, dne i.
junija 1906.
Čujte, ljudje božji, še se gode čudeži na tem svetu. Jaz se kar ne spoznam več v tej ljubi Avstriji ! Ali res hočejo dogodki začeti delati križe čez stari častitljivi dokument, čez koncept, ki si ga je vstvaril svet in določil v njem svoje nazore o naši Avstriji ? Skoro se zdi tako.

Čudne so se začele mešati stvari in — ljudje v tej Avstriji. Čujte, ljudje božji, v tej Avstriji, toli slavni po svojih nerodnostih, v tej Avstriji, ki jej je bil prastar običaj, da jej je vsaka dobra misel prihajala za kakih petdeset let prekasno, v tej Avstriji, kjer so vedno visoko držali navado, da so vsako primerno in ugodno priliko — zamujali, v tej Avstriji, ki je vedno kričala proti „drznosti Madjarov" in se zato vedno — umikala pred njimi, v tej Avstriji se je kar naenkrat našel ministerski predsednik, in vrhu tega še visok aristokrat, princ in birokrat, ki je rajše vrgel m i n i s t e r s k o stolico od sebe, nego da bi bil odjenjal pred Madjari. Ali ni to velik čudež ? Ali s tem, še ni bilo tega čudeža konec, ker pridružil se mu je še drug čudež : tisti impotentni avstrijski parlament, tista žalostna slika razsula in nespoštovanja samega sebe, tisti parlament dunajski, ki se je po njem že vrsto let pretakala voda fraz in je poplavljala polje dela, tisti parlament je občutil kar naenkrat nekaj kakor kri v svojih žilah. In ta kri je hotela nekako zavreti .. . polastilo se ga je neko mrzlično razpoloženje, v katerem se je osokolil in s« postavil na stran ministra, ki se ni hotel ukloniti pred Madjari !
Povejte mi, ljudje božji, ali niso to pravi čudeži ? O bnemogli in hromi se vzbujajo in postajajo vojeviti ! Takih si nismo mislili doslej avstrijskih ministrov in tako ni mišljen naš osrednji parlament v našem konceptu. Mi smo poznali doslej le ministrej z elastičnimi in lahko skrivljivimi hrbtišči, da so mogli vjtrezat;i vsaki viši volji in konservirali — sebe ! In poznali smo le parlament, ki je mnogo govoril in nič storil 1

Ali hoče to res postati drugače ? Ker je princ Hohenlohe pai, mora seveda kdo drugi vstati. A tu se mi položaj bodočnosti postavlja
pred očmi nekam čudno, zamotano. Če bo novi mož hotel stopati po poteh prednika, potem ne umejem, zakaj so tega prednika odpustili. . . Če pa bo hotel •-;jpa.t! skozi nizki tunel dosedanje metode urejenja razmerja Avstrije do Ogrske, kateri tunel je tako nizek, da mora v njem naša polovica s skrivljenim hrbtiščem doprinašati žrtve, in če si na drugi strani avstrijski parlament ohrani tisto kri v žilah, ki je vski-pela za princa Hohenlohe, ker n i h o t e 1 v nizki tunel -kaj pa potem ? Ali se umakne mož pred parlamentom ali se bo moral umakniti parlament pred možem ? ! Mnogi mislijo, da se zgodi to poslednje ! Kdor ima s čem, si lahko privošča. In naša ljuba Avstrija si more» privoščati tako-le odslovitev parlamentu ! V neizmerni modrosti svoji si je še o pra.vem času preskrbela neki § 14., ki odpravlja potrebo parlamenta in odvezuje oblastneže od vsake — modrosti.
Toda tu vam je bil te dni nemško-radikalni list tako malicijozen, da je izrekel sentenco, da tisti § 14 bi znal rabiti tudi vsaki diurnist, iz česai sledi zaključek, da ministrov prav za prav niti ne potrebujemo ... !

Kakor se sicer veselim od srca teh novih živ-ljenskih pojavov na avstrijskem grobišču političnega življenja, me pa od druge sjrani obhaja rahla bojazen, da je knez Hohenlohe precej prekasno vstal in da je avstrijski parlament prepozno prišel do korajže... Kajti nič ne kaže prav, da bi bila ta korajža napravila posebnega efekta na tisti strani, kamor je bila namenjena. Madjarski listi se le ro-g a j o princu Hohenlohe in korajži avstrijskega parlamenta. Navajeni so zmagovati in so uverjeni, da bodo nadaljevali na tem svojem triumfalnem sprevodu.
Njihova samosvestnost je tem veča, ker vidijo» da je »Dunaj« sedaj tako osamljen — niti svojih nekdanjih Hrvatov nima več na svoji strani. O ta Dunaj ! Še pred par leti so ti Hrvatje trkali na dunajska vrata in prosili pomoči. Ali ta dunajska vrata so bila zaprta. Obziri do Madjarov so potegnili zapah ... 1 Danes ne bi morda na Dunaju odganjal-Hrvatov, če bi — heteli priti in trkati. Ali ti so napravili velik, odločen in nepričakovan korak : obrnili
so se do druzih vrat, ki so se jim odprla. O ironija, krvava ironija usode ! Pred par leti še so Hrvatje hoteli prositi na Dunaju pomoči proti Ma-djarom, danes sklepajo Hrvatje zvezo z Madjari pro ti Dunaju! In to si je nakuhal Dunaj sam. Zopet enkrat se je pokazalo, da ta Dunaj ne zna nikdar — kakor sem omenil že gori — pogoditi pravega momenta in porabiti prilike. Da je znal, bi bil danes obdan od zaveznikov in Madjari bi bili brez njih; tako pa imajo danes Madjari zaveznikov in Dunaj je — brez njih ! ! Tako se maščujejo grehi in trmoglavnost na tem svetu !
Princ Hohenlohe ni več ministerski predsednik in se vrača med nas ob Adriji, v naš Trst. In tu bi mu jaz iskreno želel nekoliko tiste pametne energije in brezobzirnosti.
Ce je menil, da treba na Dunaju ubrati druge poti proti Madjarom, ga pa jaz zagotovljam, da je skrajni čas, da bi tudi pri nas birokracija krenila na druge poti. Tu treba veliko manje diplomati-ziranja in več — pravice. Tu treba drugačnega zdravljenja. Z metodo veteranskih slavnosti ne gre, pa ne gre. Ali, da bi ne umela krivo javnost ! Ne mislim, da bi morala vlada prepovedovati veteranske slavnosti. Narobe. Ali, kar sem hotel reči, je, da se narodne in politične rane ne zdravijo z veteranskimi slavnostmi Njegova jasnost naj mi veruje, da je nedeljska veteranska slavnost ostavila v Trstu prav tako politično vreme, kakor je bilo popred ali pa celò — še slabše. Ker take slavnosti, če se jim daja politična tendenca : enih ne pridobivajo, druge pa
Pravice, pravice treba pri nas v Trstu, energije proti vsakomur, ki noče jednake pravice za vseh in pa kratkega sumaričnega postopanja ! Ako bo Dunaj še nekoliko zatezal in se obotavljal s spoznanjem, česa treba v našem Primorju se mu zgodi tudi tu prav gotovo, da pride pamet, ko bo prepozno. . . . Jasnost ! Hrvatska ni daleč od tu in ima tudi nekaj sorodnih vezi z našimi kraji. . . Hrvatski izgledi delujejo torej.... Ali me umeje njegova jasnost ? In če me ne umeje prav, naj le razmišlja. Morda pogodi on laglje pravo pot, nego jo navada »Dunaju«, ki z vsako pametno idejo prepozno prihaja.
To sem hotel položiti Njegovi jasnosti na srce, ko ga zopet pričakujem sem doli v Trst.
Cvetke
iz Izvirnega poročila „Slovencu" o blagoslovljenju veteranske zastave v Trstu.
„Včeraj, v nedeljo, vršila se je v Trstu .patri-jotična slavnost, katera je dalekosežnega pome n a in ki je ob jednem tudi kariktizovala narode bivajoče ob jadranski obali".
„Iz Kranjske prišlo je 165 mož pod vodstvom kornega poveljnika gosp. Milialiča. Zastopana so pa bila društva iz Ljubljane, Št. Vida, Ježice Domžal in Kranja, (oziroma iz Laibacha, St. V e i t a, Krainburga, tako je stalo na tablicah, ki s<~« jih pred društvi nosili. Opazka »Škratova«).
»Ko smo gledali ta sprevod starih veteranov, bilo je čitati raz njih obrazov navdušeno pa tri j o-tično ljubezen do svoje domovine (menda radi tega, ker so imeli nemške tablice. Opazka »Škrata«) in dinastije. Veselilo nas je še posebno, da je 95 odstotkov bilo Slovencev. Ce je gospoda gledala te vrste, morala je pripoznati nehote, da ljubezen do Avstrije in dinastije biva večinoma v udanem slovenskem ljudst vu (zato pa nima to ljudstvo v Trstu po 22-letnem boju še zdaj slovenske šole, dobi jo pa gotovo sedaj po demonstracij veteranov. Opazka »Škrat.«)
»To je bila sicer veteranska slavnost, toda ob jednem je bila manifestacija slovenskega naroda (!!?), kajti s tem dokazalo se je, da država sme na jugu zaupati le slovenskemu življu, kateremu pa dela vsemogoče ovire v borbi za njegove pravice in s katerim prav pa-storsko ravna. (Ima tudi prav, ako tako postopa, kakor veterani v nedeljo. Op. „Škrat.«)
»Občinstva pri sprevodu bilo je na tisoče in tudi to večinoma slovenskega. Daljni, kar se jih ni prej omenjene veselice udeležilo, gledali so le bolj iz zasede ponosno pod z avstrijskimi znaki okin-čanimi zastavami pomikajoč se sprevod«.
»Tudi pri sprejemu opazili smo marsikaj, kar karakterizuje patrijotično iredentovsko ljubezen do Avstrije. Ko se je igrala himna, odkrilo se je sio-vensko ljudsvo, a Lahi ostali so ostentativno pokriti. (Zato pa imajo Lahi kar hočejo, Slovenci pa »figo«. Op. »Škrat.« Za dejanska izzivanja pa so bili prestrahopetni, kaiti vedeli so, da s tako navdušenim ljudstvom bi le bilo netnožno v borbi doseči vspehov«.
»Tako končalo se je to slavlje, katero je odprlo marsikateremu politiku oči, ter odgrnilo mu za moment zagrinjalo, ki zakriva bodočnost». (Kakšno prerokovanje ! Op. Škrat )
--S&iiSa,
Is nekega romana.
Jezdec je pridirjal po cesti ; z njegove žame-tove kapice sta plapotali dve beli peresi, eno belo drugo r u d e č e.
Spričevala.
Gospodinja [novi kuharici] : Zakaj pa ne pokažete vaših spričeval ?
Kuharica: Ker ne polagam nikake vrednosti spričevalam gospode, ki menja svoje posle vsacih 14 dni.
Is vojašnice.
Korporal : S čem mora vojak čistiti svojo puško ?
Rekrut : Z veseljem in ljubeznijo--
V neki — seveda — slovenski vasi v tržaški okolici je na neki prodajalnici nastopni napis : »J o-
h a n n D . 1 . . s trgovina z mešanim blagom«.
* *
*
Lepa tolažba.
Na neki kmetski žanitbi so prinesli na mizo tudi celo pečeno gos. Oče starešina je po stari šegi vzel velik nož in vilice in pričel rezati. Ker pa ni bil tega dela vajen, rezal je gos v potu svojega obraza, a tako nesrečno, da mu je nož izpcdrsnil in krožnik s celo gosjo vred je padel na tla.
„O joj, o joj", je zavpil gospod župnik, kije bil tudi med povabljenci, „Turko (pes) jo zagrabi in s pečenko je preč !"
„Ne bojte se, gospod župnik ! je ponosno tolažil oče starešina, „Turko" je ne dobi, jo imam že jaz — pod nogami."
plahčalna okolnost. Predsednik : Obtoženec, imate kak vzrok za o 1 a h-
č a n j e vaša kazni ? Obtoženec: Gotovo, kajti glejte, že dvajsetkrat sem bil kaznovan in še nikdar ni nič koristilo.
Malo trebati znači mnogo imeti.
* *
*
Okajeno meso.
Doktor: »Tu vam predstavljam, gospod profesor, najstarejega moža iz našega mesta, dimnikar je, vže star nad 80 let, pa vedno še čvrst in zdrav kakor riba". Profesor: Ni čuda, okajeno meso se dalje ohrani.
Mladenič vda se sanji — Nade so mu žitja pol, Sklepa, vrč, hlepi po djanji :" Svet mu ves je cveten dol.
Kdor ima mnogo, temu mnogo več manjka.

X fef'&Pcz T^F/t	csze 7Z c* s-Sic, '.
Kdo je snedel goloba?
I
Urša, žena čevljarja Jakoba Cibeja, je spekla dva golobčka, enega sebi, druzega možu. Lepo sta bila pečena, koža jima je bila rumena in prijeten vonj se je razlegal po kuhinji. Urša je postavila leseni krožnik na peč in šla iz sobe. Cibej je pa med tem zabadal svoje šilo in vihtel čevljarsko kladvo. Ko mu je pa vdaril v nos prijetni duh, tedaj se mu je oglasil želodec. Pustil je za nekoliko časa svoje delo ter duhal in duhal va-se prijetno vonjano. Kmalo ga ni več trpelo na stolu, žena je imela opravka zunaj, zato se ni bilo ničesar bati. Naenkrat je stal mojster Jakob pri peči, ogledoval in duhal slastno pečenko. Neka skrivnostna moč mu je vlekla roko proti lesenem krožniku ali boril se je sam seboj, napel ušesa in poslušal, -ne prihaja li žena. Bal se je sicer ravno ni, kakor je zatrjeval sam, ali kdo ve, kako je stvar prav za prav bila. Zunaj v veži je bilo vse tiho, naenkrat je ležal samo še en pečen go-lobček na krožniku, druzega je pa držal črevljar pol
pregovor. Taka se je godila tudi t našim mojstrom Jakobom Cibej^m. Komaj je izginil prvi golobček, je mož že segal po drugem, še poslušal ni, ali ne prihaja morda njegova Urša. Za malo trenotkov je bil krožnik prazen, mojster Jakob je pa sedel na svojem stolu in vlekel dreto skozi usnje, kakor da bi moral zgotoviti čevelj še pred jedjo.
Med tem je prišla žena v sobo, pripravila mizo, razpostavila krožnike in kar je še treba in prinesla jedi. Sedla sta oba, ali obema ni jed enako dišala, žena je segala hitreje na svoj krožnik kakor mož na svojega. Vendar je šlo vse po volji. Prišla je vrsta na pečenko. Žena je vstala, segla na peč, pa joj — pečenke ni. Ni bilo še Videti nobene črne megle na
nebu, pa že je zagrmelo : „Kdo je snedel goloba ?"
„Mene ne vprašaj po njih«, se je odrezal mož, „še vedel nisem, da si jih spekla". Kmalo se je vrstilo vprašanje za vprašanjem, odgovor za odgo vorom Mož ni hotel vedeti ničesar od pečenke, slednjič je pa rekel, da jo je menda snedia žena sama.
„Dobro, ne prep'rajva se več. Od sedaj naprej ne govoriva več, kdor odpre prvi usta iz izreče besedo, ta je snedel goloba". Tako je mati Urša razsodila prepir in tako je ostalo.
Odslej je bilo tiho po hiši. Nobenemu pa ni bilo prav tako, najmanje ženi. Ona ni smela psovati, ni smela klepetati, čevljarju pa je bilo tesno pri srcu, ker ni smel odgovarjati in prepevati svojih pesmic, kakor je bil navajen. Raje bi bil poslušal svojo ženo, da godrnja in se krega kakor da pa tako tiho sedi. Ali spregovoriti pa vendar ne morem, saj nosim hlače, si je mislil sam pri sebi. Tako sta molčala že tretji dan, od kar sta se bila zadnjikrat prijazno raz-govarjala.
Naenkrat je pridrdrala lepa gospodska kočija pred njeno hišico, sluga je prišel ter ju vprašal, ka tera cesta da vodi do bližnjega mesta. Žena 'je odprla usta, jezik ji je zamigal, toda o pravem času se je še spomnila, da ne sme govoriti in pokazala je le z roko pot proti mestu. Možu se je dogodilo enako. Sluga je šel h kočiji in poročal svojemu gospodarju, da sta dva gluha in nema človeka v hiši. Zena si je pa bila že izmislila svojo stekla je za slugo, sedla v kočijo in kazala gospodu z rokama in glavo, da se hoče peljati ž njim, da mu pokaže pot v mesto Gospodu je bilo prav, mignil je koči-jažu in kočija je zdrdrala dalje.
Mojster Jakob je debelo gledal, ko je videl teči ženo iz hiše, še bolj se je pa začudil, ko jo je videl, kako je sedla k gospodu. Prav predno je ko čija zavila za vogel, je prisopihal na prag in zavpil na ves glas : Urša, ljuba Urša, ne vozi se v mesto, odpusti mi. Jaz sem pojedel goloba!"
Žena se je v kočiji zasmejala, povedala gospodu, kaj da to pomeni in se mu zahvalila, da jej je po-mogel, da sme zopet govoriti. Gospod se je smejal prav od srca, ko je zvedel vso afero in podaril ženi
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom TRST — Piazza Caserma št. 2 (v astni hiši) — TRST
=======^= Telefon 053. =======================
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 °/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5"/„ */t.
na menjice po t>°/0. na zastave po 5 l/i °/0. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno liraiiiliiièiii račun 815.004.
cekin, naj si kupi drugih golobov. Od teh pa sne-deni mojster Jakob ni ničesar dobil, še duhati ni smel prijetnega vonja pečenih golobov.
Prepozno.
—	„Ljuba gospa, storite mi to ljubav in ne pripovedujte naprej dogodka, kako da se je razdrla zaroka gospoda adjunkta, ki sem vam jo včeraj pripovedovala. Dokazalo se je, da ni na tem besedice resnice1'.
—	„Škoda, da niste prej prišla, Moja najsta-reja hči je s to n o v i c o ž e š 1 a po trgu, morda jo dobite pri lekarnarjevih".
Prav mu je.
Čevljarski vajenec, ki mu je padel iz roke loneè poln mleka : „Nu, sedaj se radi meni lahko ves svet sesuje.
vs*s*
Vzrok in učinek.
Oče : (svojemu sinu, veselemu dijaku na vseučilišču): Povej, mi Janez, kako si mogel zopet propasti?
Sin: Veste dragi oče, bil je zopet izpit.
„Mojaterski strel."
Pri predstavi neke igre je imel igralec smolo. Pištola, s katero je imel ustreliti nekega svojega nasprotnika, je odpovedala svojo službo. A igralec si je znal pomagati ; kakor bi pihnil, se je zaletel na svojega nasprotnika in ga „zadavil", nakar se je ta tudi po kratki brambi „mrtev" zgrudil na pod. To bi bilo še vse dobro izteklo, in občinstvo ne bi bilo nič zapazilo. Toda v tem trenotku je prišel na oder tretji igralec, ki je junaka milostno potrkal na pleča in rekel v tonu brezpogojnega priznanja, prav kakor je bilo v ulogi :
„Prijatelj, to je bil „m o j s t e r s k i strel!"-
Najbogateji človek je oni, ki ima najmanj želj.
* *
*
Uredništvo »Škrata :< ulica Giorgio Galatti štev. 18. (Narodni dom).
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na Upravo „Škrata", ki se nahaja tudi v „Narodnem domu" :
Odgovorni urednik LUDVIK GERŽINA.
Izdaja in tiska tiskarna »EDINOST» v Trsto.
/T/* v	&	jrfe fcz/fp /^/=>0 roàz'/t
<£ 2./O C? ^	/|f	. "