217. številka. Ljubljana, v soboto 24 septembra XX. leto, 1887. Izhaja Vbak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-og« rs k« dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedec mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se' po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnisvo je v Kndolfa Kirbiša biSi, „GledaliSka stolba". Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 decenstralizaciji v šolstvu. Z ozirom na postopanje sedanjega naučnega ministra v šolstvu zlasti tudi nasproti Cehom se slišijo razni slovanski glasovi o tem, kako bi se ustavilo jednako postopanje v bodočnosti. Praška „Politik" je nasvetovala decentralizacijo šolstva in sicer tako, da bi imeli deželni šolski sveti pod nadzorstvom deželne samouprave tudi glede srednjih šol večjo oblast. Ta nasvet so zaceli razgovarjati v različnih taborih. Najzanimivejši glas v tem pogledu se nam zdi izjava poljskega lista, ki razodeva redko logiko teorije in dejanja v Poljakih. „D z i en ni k Po ls ki", ki se konečno strinja z nasvetom Kiegerjevega glasila, razkriva tako rekoč resnico dejanskih razmer v Avstriji in proti svoji volji delovanje poljskih politikov, ki je tem razmeram ravno nasprotno. Poljski dnevnik poudarja, da gospoduje v Avstriji največja razlika za vse strani. Med pojedinimi deželami da je več nego lokalna ali krajna razlika. Najbolj pa da se izraža na'rodni značaj v šoli. Ako kje, se je treba neizogibno ozirati tukaj na narodno jednoto in individuval-nost. Šola je osnovana za narod in se mora ravnati po zahtevah narodovih. V Franciji in Italiji govori ves narod jeden jezik, zatorej je možno podstave, izdelane za Pariz in Rim, laže prirediti za vso državo. V Avstro-Ogerski pa ni jeden sam narod — tu so narodi,[od katerih govori vsak svoj jezik, ima posebne običaje, samostojno zgodovino in goji lastna sporočila. Kdor hoče, da se vsi ti narodi udeležijo omike v šoli, mora naravno po-števati in d i vid u val no kakavost teh narodov. Iz tega izvaja navedeni list, da v Avstriji ni možno ustvariti sistema, torej kake skupne učne šablone, ki bi veljala za vse narode, ki bi koristila vsem tem narodom. Take sisteme so pač ustvarjali nekdaj, ko so hoteli Nemci s centralizacijo in germanizacijo spraviti pod se vse druge narode. Dandanes pa da je tak sistem pravi anakronizem, zlasti za ministerstva z zastavo j e d n a k o p r a v n o s t i in sprave. S prejšnjim političnim sistemom se je pokopal tudi šolski sistem, ki ga je ustvaril oni politični LISTEK. Nedeljsko pismo. Lisica je pri vseh narodih na glasu, da je jako premetena žival in število pripovedk o njej je legijon. Pripoveduje se o njej mej drugim, kako si odpravlja tisto neprijetno golazen, ki 80krat dalje skoči, nego je dolga in katerej v navadnem življenji pravimo bolha. Kadar lisica čuti, da ima take poskočne golazni več, nego je treba za njeni ponoćni mir, umeje si brzo pomagati. Ker ne pozna še toli hvalisanega „Zaherlina" in ker jej je neznan celo „And61ov prekmorski prašek", pomaga se drugače. V gobec utakne šopek slame, potem ritnisko polagoma v vodo. Bolhe nevajene mokrote, ugibajo se „korak korak za korakom" od skrajnega odrastka hrbtišča vedno dalje proti glavi, naposled pa, ker tudi okoli glave že plivkajo valovi, poskačejo vse na slamni zvezek. Tedaj je pa za lisico prišel pravi hip. Ne meneč se, da je toliko nadobudnih bolšjih bitij brez mehurjev in brez varnostnih pasov izročenih groznemu poginu, da kakor v Ljubljani, niti čolna ni, ki bi gospico bolho ali gospoda bolhača sistem. In če ni imel grof Tiaffe doslej poguma, da bi Šolski sistem prejšnjih vlad v resnici zatrl, potem da je tudi njegov politični sistem samo prob-lematske ali dvomljive veljave. Napori avtonomistov da so ostali doslej brez uspešni v tem oziru. Jeden najzuatniših poznavalcev šolstva avstrijskega, dr. Evzebij Czerkav-s k i, da je propadel pri sedanji vladi s svojim predlogom, da bi se uastavili v naučuem ministerstvu poročevalci (referenti) posamičnih kronovin. In ven-der da je ta predlog samo nekoliko ustrezal potrebam pojedinih narodnostij. TaafTejevi vladi da je kreniti na drugo pot, ker tu ne gre samo za jedno osobo (namreč sedanjega naučnega ministra). Dokaz za to potrebo je sedanje postopanje Cehov, ki na svetujejo po organu svojega kluba decentralizacijo nauka. Ko« bi prišlo do tega, pristavlja konečno poljski list, bi ohranili dr. pl. Gauča v prijetnem spominu, ker bi ravno njegove poslednje naredbe glede za razpuščenje srednjih šol dale glavni povod za tako decentralizacijo. Ta poljska izjava vzbuja v pohlevni slovenski duši veselje in žalost. Zadovoljni smo, da priznava ta glas ne samo razliko avstrijskih dežel, ampak da poudarja še bolj razliko in svojstvenost pojedinih avstrijskih narodov. Zadovoljni smo, da vsled tega tudi Poljak priznava potrebo, vsled katere je so-sebno tudi v šolstvu zadostiti pojedinim narudom ne s kako centralistično šablono, ampak z ustrojem, kakeršen ugaja vsakemu narodu posebe. Ta preredki poljski glas zameta centralizacijo Šolskega poučevanja; on je torej dosledno za jednakopravnost jezikov in narodnostij vsled lastne razprave, da ima vsaka narodnost poleg svojega jezika tudi svoje navade, svojo zgodovino in svoja sporočila. V pravi doslednosti bi moral tak Poljak priznati in nad vse ceniti individuvaluo narodno samoupravo. Ako pa to pripozna in zahteva v resnici glede na šolstvo v obče tako samoupravo, potem bi morali Poljaki sami dejstveno izvrševati taka načela najprej nasproti gališkim Rusom. (Konec prih.) Gostilniška mera in državna policija. Gospod Kretanov, kakor vedo častiti bralci „Slov. Naroda", potuje križem sveta, po vseh kotih slovenske domovine, in tudi po drugih slovanskih otel gotove smrti, pahne lisica Šopek slame od sebe in „adio mondo"! Bolhe plavajo za negotov čas po mokrem elementu, lisica pa veselo z repom vije, kajti iznebila se je neprijetnih, nepovabljenih gostov. Lisico posnemali so tudi Židovi. Dasi so bili izvoljeni narod", imeli so mnogo bolh in še hujše golazni v podobi neštevilnih hudodelstev in grehov, za katere bi šopek slame nikakor ne zadostoval. Zato pa so si vzeli mršavega kozla, naložili mu vse greh'^ celega rodu ter ga spodili v puščavo. Od tistih dob ima baje kozel tisto penetrantno vonjavo, ki jej pravimo — smrad, Židovi pa so vseh grehov nedolžni, kakor lahov koš. Kaj je kozel v puščavi počel, o tem zgodovina molči, izvestno se ga ni lotila nobena divja zver, kajti grehi in smrad vseh Židov bili so najboljša zavarovalnica zanj. Dandanes v prosvet'jenem 19. stoletji ne treba več niti lisice, niti „grehotnega kozla", danes isti posel opravlja „solicitator". On je nekje osoba, ki od jemlje grehe „tega sveta". Meni se samo to velečudno zdi, da se je, ako je „solicitator" sploh tak gad, že iz početka obravnava proti komu drugemu vršila, ne pa proti njemu. z-\ preiskavo in za obravnavo pač nikakor ni laskavo, da so toliko časa deželah. Da je on dobrohoten človek, razvidno je iz tega, da se nikdar ne spodtika nad mero in vago, ki, kakor trdi naš narod, v nebesa pomaga. Morda je pa on srečniši od pisca teh vrst, ki ni toliko hodil, pa je vender zasledil, da zlasti tudi krčmarska mera ni vselej taka, kakor bi jo želeli in pa kakor bi jo imeli zahtevati obiskovalci raznovrstnih go-stilnic. Kdor pride s Primorskega na Koroško ob po-letnej vročini, je jako vesel, da mu ponujajo svojstveno nemško pijačo kozarec toliko po ceni. Na Primorskem namreč je pivo jako drago, in prištevajo tu tako pijačo k potratnim potrebam. Da torej dobi Primorec piva kozarec za 7 ali celo za 6 kr., namesto za 10, mu že samo to nekaj velja, in poleg tega se nadeja še, da ne dobi grenke, neokusne pijače, katero na Primorskem izgovarjalo s tem, da „Exportbier" mora tak, prav pelinovski biti, ker bi se drugače ne ohranil čez poletje. Morda je pa tudi tu kaj tacega vmes, kakor v židovskih „hrvatskih" in „ogerskih" vinih. Sicer se pa nemški pisatelj pritožuje še celo nad koroškim pivom, češ, da je prava »plehka pijača" in „godlja" zaradi katere je človeku še zblazntti. „Das Bier (sc. na Koroškem) ist zumeist ein schales Ge-briiu . . . Zudem ist es eine Verdummungjauche, bei der Niemand froh wird und in welcher allerlei Narcotica, um vvelehe sich kein Staat und k e i n Gesetz kummert, den Hopfen ersetzen oder die essigsaure Gahrung aufhalten sollen". Ali taka spa-čena pijača primorskega potnika ne razjezi toliko, prvič, ker ni natančen poznavalec, drugič pa, ker godljo za zblaznenje točijo morda bolj v strani in ne ob cestah. Vse drugo je, kar mu hudo do, in to je slaba mera, vsled katere dobi namesto polnega, po največ 2 tretjini, navadno malo, čez pol kozarca. Iz tega se razvidi, da je tudi koroško pivo dejanski drago, in samo po imenu bolj po ceni. Slabo merijo povsod, in bolj ko so krčme imenitne, bolj so njih natakarice in natakarji predrzni v tem oziru. In še, če se jim kozarec vrne, ga ne prinesejo nazaj polnega do prave mere. Ali taka se godi potniku tudi drugod, na pr. na Kranjskem Gorenjskem, kjer je nominalna cena jednaka s Koroško. tavali v temi, v zadnjem trenutku pa še le dobili pravega, ne da bi ga prijeli. Zatorej se mi ni prav nič čudno zdelo, ko sem pretekli ponedeljek, zapu-stivši sodišče ob Savinji, čul naslednji kratki dvogovor dveh narodnjakov. A je rekel: „Heinrich . . mir graut v o r Dir!" B pa: Vrana vrani očij ne s k 1 j u j e ? Jaz pa sem sam zase pristavil: »Boj se tega, ki rad prisega!" Solicitatorji so sicer, seveda ne glede na onega, ki je ob Savinji wsub auspiciis" igral ulogo „gre-hotnega kozla", duša vsaki odvetniški pisarni, jako delavni in večinoma izredno nadarjeni ljudje. „Lai-bacher Wuchenblatt" pa, žal, nema takega solicita-torja, niti osobe, ki bi bila vredna odvezati mu jermene. Gospod Mliller, ki včasih tudi kak „Naprej!" in „Hej Slovani" za par vrčkov pive zagode, spominjal se je zadnjič tudi „ponesrečeuih slovenskih dijakov". Čemu tako daleč? Le bliže posegnite, svojega lastnega in prvega sotrudnika g. Dežmana po tipajte z debelim prstom! Kaj pa je on? Kdaj pa je on napravil izpit? Zanimiveja, nego kralja Otokarja lastnoročno pismo, bila bi njegova Pri pivu ae izgovarjajo s penami, in računi jo menda na silno žejo gostov, ki ne čakajo, da bi se polegle iste pene. Pri meri za vino pa ni nikjer takega izgovora, in vender tudi tu gostilničarji kradejo zase poseben „Trinkgeld" s tem, da kupujejo steklenice, ki imajo znamenje obsega visoko pod vratom posode To je pravo obče sleparstvo vsega občinstva, ki je potrpežljivo in požrtvovalno na na pačnem mestu. Ali o tem bi imela govoriti tudi državna policija. Vsakdo vidi, da posode, ki obseza pravo mero že le z vrhom steklenega vrata, ne more natakar napolniti, tudi ko bi imel dovolj vesti za to. Misliti je torej, da se taka stekla nalašč naročajo, in to bi ne smelo biti dovoljeno. V občem gospodarstvu znašajo take sleparije tisoče in tisoče gmotne škode na leto in vsak gost ali pivec je prisiljen dajati poleg javnega v denarji naznanjenega dobička krčmarjem še dobiček, ki ga oni od pivcev prisleparijo, prav po tatvinski. Krčmarji računijo na nevednost in potrpežljivost občinstva. Ali ako gleda država pri :grab. da bi se občinstvo ne sle-parilo, tu analogna potreba, da segne državna policija vmes, in državni poslanci so dolžni pod svojo vestjo, da pomagajo odstraniti to javno korupcijo, ki se je sistematično razširila po gostiluicah. Slovenski narod, ki je itak ubožen, ima še posebej zahtevati, da se mu tolik krivičen davek odstrani. Ako človek plača, kar zahteva gostilničar, je tudi pošteno, da dobi pravično mero, ki mu jo obetajo za zahtevani denar. Torej ni pozabiti te gospodarske zadeve, ali pa res hoče držuvnozborska seiauja desnica, da bo samo Sehonerer s pristaši razkrival občo korupcijo? Sicer bi pa bdo dobro, da bi zlasti po mestih in trgih že zdaj osnovala društva, katerih udje bi se zavezali, ogibati se takih gostilnic, kjer je krivična mera na steklih, in kjer se proti meri toči. Poskusimo! Yporej. Politični razgled. 211 -igranje * inserate dobite izvestno naznanilo, koliko je še stanovanj praznih v novi hranilnici za domače stvari pa Vam priporočam dr. Hiegerspergerja in dr. Stepischnegga, tudi dr. Glantscbnigg bil bi hvaležen predmet. Sploh bi se o gospodih, katerih imena končajo z dvema gg, marsikaj lahko povedala. Škoda, da jih pragerman Bo bi s u t nema. „Vahterica" večkrat dela slabe dovtipe o imenih slovenskih prvakov, drago bi mi bilo, ko bi mi blagovoljno povedala, kje v Tevto burškem gozdu je zibelka tekala gospodom, ki ču-jejo na imena: Sajovitz, Bobisut, Rakusch, Glantseh-nigg, Michelitsch, Strafella, Pisk, Ducbatsch, Schurbi itd. „Vahterica" je v obče čudno bitje, pravi ne-stvor. Ušesa ima tako dolga, da je zadnjič pri ban ketu Čehov - iz najboljšega vira — čula napit-nico na ruskega carja, katere nihče govoril ni, zdaj [ia trdi, da ste Vi pisali članek o pravdi Starce vičevej in da ste s tem simpatizovali ž njim. Jaz vender pazno čitam Vaš list, a tacega članka ne sem še dobil pod palec, zatorej mislim, da Vam ti ljudje tako dolgo ne dado miru, dokler si za glavnega sotrudnika ne pridobite »doktorja" Stibenegga, za upravitelja berserkerskega vojvodo Glantschnigga, za galopGua pa isto imenitno teslo, ki je ob svojem času v Celje dospelo z ono lično obokvirjeno obli gacijo, ki jej prozaični ljudje pravimo „obvezna pot niča" (Schubpass.) g Politični krogi so se za to pravdo jako zanimali. Dopoludne so priče za dr. Strafello baje jako neugodno govorile in nekateri preoptiroistični poslušalci so že mislili, da mora biti obsojen. Toda večina sodnikov, ali vsaj njih polovica se ni mogla prepričati o njegovej krivdi. O takih kočljivih stvareh se ne more veliko pisati, vender nam bodi dovoljeno reči, da Slovenc: pri takih pravdah nesmo nikdar dovolj pesimistični. Poznavatelji naiih „posebnih razmer" vsled večletnih skušenj že v vsakem takem slučaji naprej vedo, kakšen bode konec in raznim krogom ni treba beliti si glave, ker jim imena dotičnih gospodov že vse povedo. — Cul sem mej drugimi govoriti, da je drž. pravdnika namestnik Reiter osoben prijatelj dr. Strafelle, a to se mi zdi neverjetno, kajti sicer bi gotovo ne bil zastopal zatožbe. Graška „Tagespost" naglasa v svojem poročilu o tej pravdi, da je Celjski odvetnik dr. Hie-gersperger zatoženca izvrstno branil in poudarjal, da je zatožbo proti Strafelli naredil dr. Ploj na Ptuji le iz sovraštva. Radi verujemo, da je zagovornik to trdil in daje tudi v denarnih zadevah dober zagovornik, morda tudi za — se. A še boljši in izvrstneji, da genijaleu zagovornik bil bi dr. Stepischnegg, kajti on je v denarnih zadevah kot zagovornik dober mojster, katerega nihče ne doseže. Posebno umeje dobro zagovarjati jedno osobo, katera pa ne spada k njegovim klijentom, in za katero se veliko bolj zanima nego za svoje klijente. K pravdi Strafellovi še nekaj. Preiskovalni sodnik Teves opozoril je predsednika Heimicberja, kaj sta z ozirom na to obravnavo pisala „Slov. Narod" in „Politik", a tudi to ni toliko uplivalo nanj, da bi bil komu drugemu oddal predsedstvo. Od Male \e«lelje 21. sept. [Izv. dop.] Lani se je bilo zbralo nekaj odličnih rodoljubov naše župnije na čelu jim vrli posestnik g. Anton Božič, da ustanove bralno društvo. Bilo je že pred nekaj letij tukaj bralno društvo — a ni se moglo vzdržati, ker se je od vseh stranij nanj pritiskalo. Poskusili smo zopet, ter postavili na noge ,Leposlovno bralno društvo", kar začetkoma je društvu pristopilo blizu 40 udov, a zdaj jih šteje gotovo še jedenkrat toliko. Koliko zanimanja je že zdaj mej našo mladino za omenjeno društvo, to je najbolj pokazal letošuji glavni društveni zbor. Dne 11. septembra t. 1. bilo je napovedano zborovanje v šoli. Točno ob določenej uri otvori predsednik gosp. Anton Božič zborovanje ter prav srčno pozdravi društvenike, zahvaljuje se jim, da so prišli v tako znatnem številu. In v istini — šolska soba jih je bila polna. Potem da načelnik besedo podpredsedniku ob jednein tajniku. Nadučitelj Simon Cvahte, koji je preteklo leto opravljal ta skupni posel, prebral je najpred pravila, da se iz njih pouče oni, koji žele društvu na novo pristopiti. Potem pa je razložil društvenikom, kakšen namen ima društvo. „Naše društvo", tako je govoril nadučitelj, „hoče mej društveniki širiti posebno leposlovne ča-Bopise in knjige. Samo ob sebi je razumljivo, da bode društvo pridobivalo si raznih časopisov in knjig, v kojih se bo našlo tudi spisov politične in znanstvene vsebine, toda najprej je treba skrbeti za to, da se v mladini zbudi veselje do branja; v ta namen pa se mi zdi pripovedovalna oblika najbolj pripravna. Je li mogoče se iz pripovedovalnih spisov kaj učiti, ali uam služijo samo v zabavo? Gotovo se je mogoče iz njih učiti, ako le hočemo. Kolikokrat nam stavi pred oči pisatelj v pri-jetnej obliki osobe z najlepšimi čednostmi, vzbujaje v nas čut za nje. Vodi nas v tuje kraje, nas seznanja s tujimi ljudmi, živalimi, rastlinami i. t. d. Riše nam značaje polne kreposti in milobe ter budi v bralci zanimanje za vse lepo in dobro. Večkrat ko imamo lepe vzglede pred seboj, tembolj se nam uzori utiskajo v duševno obzorje, v spomin, da jih lažje posnemamo. Mladina tirja pripovedovalnih spisov, da Bi izobražuje jezik ter se izogiblje slabe tovaršije. Dalje namerava naše društvo tudi vzbujati zanimanje za narodne literarne proizvode. Koliko bukev se je že spisalo našemu narodu v pouk in zabavo, pa kaj da jih prosti narod niti po imenu ne pozna, kako li po vsebini. Naj se naši pisatelji še tako trudijo, polagajo Dalje v prilogi. Prilog* „Slovenslcemn Narodu*' ftt. TIT. sepTeronm i m*?, svoje najboljše moći na žrtvenik milega nam naroda — vse zaman dokler bodo ležali dragoceni njihovi umotvori v raznih zalogah in knjigarnah. Sveta dolžnost nam je torej, da skrbimo skupno, kar je posamezniku nemožno, za razširjanje literarnih proizvodov. Po tej poti storimo narodno svojo dolžnost ter tudi spolnujemo društveno /adačo, kojo smo si zastavili, hoteč društvenikom pripomoči do višje omike. Kateri človek je pa omikan? Gotovo v prve j vrsti tisti, kateri zna dobro svoj književni jezik ter si je zraven še pridobil potrebnih ved in znanostij. Glavna korenina omike leži v nravnem življenji. Kdor spolnuje postave in stori svojo dolžnosti, ta je gotovo omikan človek. Ker pa človeški duh v znanostih in vedah zmiraj napreduje, torej mora vsak, kdor neče zaostajati, skrbeti, da se tudi on pouči o tem, kar se je na svetu dobrega in koristnega izumilo. Kmetovalec bo skrbel, da se pouči po knjigah in časopisih o vsem, kar bi njemu moglo prinesti koristi in dobička. Rokodelec bo storil ravno tako. Vsak pa še posebej gojil svoj materni jezik, kajti na tak način si pridobi tudi znanostij nespadajočih v njegov poklic, a vender potrebnih za višjo izobrazbo Vsakemu državljanu je potrebno nekaj vedeti o državljanskih dolžnostih in pravicah. O teh se naj lož je pouči po časopisih in knjigah. Posebno Še naglašam, da je temelj vsej omiki gojitev maternega jezika. Kdor tega dobro ne zna, ta ne razume niti časopisa niti knjige, temu so nerazumljivi dopisi uradnij in oblastev — ja temu ostane nerazumljiva beseda božja, kjer se razlaga v blagozvočnej, čistej slovenščini. Da bi bili ljudje, ki se še zmiraj ne morejo sprijazniti z našim književnim jezikom, skoro redki, kakor bele vrane, v to pomozi Bog in sreča junaška." Za tem sledi poročilo tajnikovo glede* društvenih knjig in časopisov. Društvo je dobivalo te-le Časopise, oziroma knjige: ,Slov. Gospodar« (3iztise); »Ljubij. Zvon" (1 iztis); »Mir" (5 iztisov); »Edinost" (l izti%); „Kres" (1 iztis); .Jurčičevi zbrani spisi" (5 zv.); „Ljudska knjižica" (9 zvezkov); »Slovan" (1 iztis); „Rogač" (1 iztis); „Gospodarski list" (1 iztis.). Dobrotniki našega društva so: 1. Slavna „Matica slovenska" je podarila društvu mnogo knjig razne vsebine. 2. Gospod prof. RaiČ je poslal društvu 5 gld. 3. Gospod Anton Špindler, c kr. kan-celist na Ptuj i, je pošiljal društvu dolgo Časa brezplačno „Slov. Narod*4 a zdaj pa mu pošilja »Slovana". 4. Gospod Josip Freuensfeld, uč telj v Ljutomeru podaril društvu nekaj knjig. 5. Gosp. Anton Pore-kar, učitelj na Ptuji, je daroval društvu mnogo knjig razne vsebine in pošilja mu tudi list „Rogač". 6. Gosp. Jožef Štuliec, posestnik v Bučkovcih, podaril je društvu lep pečatnik. Omenjeno poročilo se je vzelo s velikim veseljem na znanje. Na predlog odličnega posestnika iz Moravec, gosp. Lovrenca Slane, izreklo je društvo vsem blagim dobrotnikom prečrčno zahvalo s tem, da so društveniki ustali. Poročilo denar ničarjevo je pokazalo , da stoji društvo na trdnih gmotnih nogah. Naročnina je za vse časnike plačana do novega leta in še preostaje 63 kr. V odbor so bili voljeni: Predsednik g. Anton Božič, posestnik v Radoslavcih. Podpredsednik in tajnik nadučitelj S. Cvahte. Denarničar g. Hinko Štuhec. Odbornika gg. Andraš Mihalič in Matjaš K ran j c. Konečno se izreče želja, naj se velezasluženi naš učenjak in bližnji domorodec, velečastiti gospod Davorin Trstenjak, imenuje častnim članom. Vsi društveniki so njemu na čast ustali ter ga izvolili častnega uda. Po končanem zborovanju zbrali smo se društveniki v krčmi vrlega Korošca ter smo se pri rujne j kapljici prav dobro imeli. Počastilo nas je g svojim pohodom precejšnje število sosednih nam Šent-Jurčanov, mej kojimi so odlično mesto zavzemali za narodne svetinje naudušeni dijaki. Povabili smo bili tudi mnogo gospdde iz bližnjih mest in trgov. Posebno pa smo se veselili Ljutomerskih pevcev in Ptujskih rojakov — pa žalibože ni se nam posrečilo, privabiti jih v našo sredino. Mej napit-nicami omenjam te-le: Nadučitelj S. Cvahte napisal je Jurjevskiin gostom in pozneje slovenskemu ora tarju, izražajoč željo, da bi nam še izredil mnogo izvrstnih sinov, koji bi s svojimi izbornimi duševnimi silami priborili milemu našemu narodu pravico, z bistro svojo glavico pa kazali svetu, da Slovenec „vse doseže, kar mu drago, bodi slava, bodi blago", da na vsako stran imponujejo tujcu. Z burnimi „živio" klici sprejeli so navzoči te besede ter so tako pokazali, da so bile govorjene iz njihovih src. Sledila je potem deklamacija krasne Koseškega pesni »Kdo je mar?" Vmes pa sta še kaj izvrstno govorila dva abi-turijenta Mariborske gimnazije gospoda Vrbnjak in Žmavc. Posebno zadnji se je s svojim krepko do-nečim glasom in jedrnatimi mislimi pokazal kot prav dober govornik. Občinstvu se je takoj prikupil. Proti koncu je Še deklamoval prav lepo gosp. Anton Mihalič. Mej tem se je kazalec na uri pomaknil precej naprej in treba je bilo misliti na odhod. Ne morem si kaj, da ne bi na zadnje še pohvalil naših vrlih kmečkih mladeničev. Dostojniše se v krčmah ne obnaša odlična mestna gospoda, kakor so se pri tej veselici obnašali naši fantje. Le tako naprej ! S tem kažete dejansko, da vam omika ni prazna fraza. Iz Sežane 22 septembra [Izv. dop.] Koliko časa da je, da se v predalih Vašega cenjenega lista pogrešajo dopisi iz tega kraja, ne pomnim določno, vender pa mora biti gotovo od dobe, v katerej je Sežana slula še za eminentno narodno; bila ponos slovenskemu gibanju na Krasu; od dobe, ko so goriški rodoljubi, njim na čelu ranj. dr. Livrič tako radi zahajali v belo Sežano k raznim zborovanjem; od dobe velicega Sežanskega tabora in naudušene nezaupnice pokojnemu poslancu Č . . . u. Da, to so bili Časi polni nade bodočnosti. A onih mož ni več, zelene gomile krijejo njih ostanke, ter na mesto naudušenosti za blagor naroda, nastopila je letargija, ničemarnost, narodna smrt. Res je, da se že sem ter tja nahaja kak dopis v »Edinosti", a to so bele vrane, i trditi moram, vsa poročila so polna nedostatnosti. In kaj naj bi poročal rodoljub v novine iz tako zaspanega kraja? Gotovo druzega ne, nego pritožbo do naroda. Pomislimo pa koliko bi lahko Sežana storila za povzdigo narodne časti in slave kot središče slovenskega Krasa ter njega inteligencije. Mej tem, ko se po vsej Sloveniji od večjih mest in trgov pa do najmanjših župnij že nahajajo podružnice sv. Cirila in Metoda, se tu v Sežani še ni pogum in srce razvedrilo možu, da bi ustanovil kaj tacega (in vender dopisnik v „Edinosti" broj 65 lanskega leta trdi, da se v Sežani soc'jalno lepo Živi, i da morda v nobenem slov. trgu — ne tako lepo.) Ako pomislimo, da smo tako blizu velike luže — trepetati moramo, da je morda blizu čas, da se i v Sežani to zgodi, kar se je v Podgori s polovico t. m. v našo žalost počelo. Tujec, dospevši v Sežano bodisi iz Trsta, Gorice ali Ljubljane, mora nehote osupnjen gledati in strmeti, kje da je; in ni čuda, da se mu v glavi zavrti, ako ne določi na mah, je li v blaženem kraljestvu ali nemškem ni jim. Napisi v tujščini se šopirijo, kjer bi jih ne smelo biti in so veliko manj potrebni, nego slovenski na kolodvoru sv. Andreja v Trstu. Prodajalnice, gostilne, kavarne vse tuje. Na kolodvoru slovenskemu poštenemu imenu še neče dati prostora ostudna „Sessana". Povsod, kamor se obrneS, prepričan si, da gremo rakovo pot, nazadek, popustljivost, spanje, malomarnost spremljajo te pri vsakem koraku. Jeli pa tudi morda res, da mora slovenska raja povsod, še celo tam, kjer bi jej ne trebalo, vse žrtovati ter zatajiti svoje prepričanje, zatajiti vse, kar jej je po Bogu najsvetejši, na ljubo našim sovragom, i tako v samosvesti kopati si narodni grob? Poglejmo in učimo se vender jedenkrat od lastnih naših zakletih nasprotnikov, katerim no naši prvaki (ne vsi) tako naklonjeni, kako oni povišujejo svojo narodnost, zahtevajo solidarno svoje narodne pravice, in ne opuste nikako prilike postaviti temelj laščini na naših tleh. Poglejmo nesrečni Loč-nik, sedaj Podgoro ter našo bližnjo trž iško okolico. — Ceinu torej toliko uklanjati se? Proč z laščino, proč z nemščino, pričenši od jasnih napisov pa do šolskih klopij! Naj nastopi mili naš jezik na častno mesto, katero mu po pravici in zakonito pristuje. Do katere meje se je tukaj mlačnost ukoreni nila, hočem omeniti še jedno dogo Itn, ki mi tudi srce teži: Pred dvema letomi je praznoval na š g. župnik svečanost svojega 25tetnega pastirovanja v Sežani, pri katerej priliki je omenjal naraščaj in napredek (morda v narodnem oziru? ? ?) Sežane, in da se čudi, da Sežaua kot središče Krasu, javmh uradov in trgovine, ni doslej še uvrščena mej mesta ali vsaj mej trge. — Da res hvalovredna bila je ta misel našega g. župnika, vidi se, da mu je ponos i Čast kraja na srci. — Ali, dragi čitatelj, misliš li, da se je jeden sam korak v tem zmislu učinil od naših »VAŠKEH" očetov? O ne, prav nič? Razobesili so še celo nove plošče, in jedno teh pomaknili v sredo na glavni trg, kjer stoji »Vas Sežana." Nadejam se, da mi ne bo treba več o tem pisati, ampak svetu poročati, da Sežana se je probudila iz narodnega spanja, osnovala narodna in druga potrebna društva, premenila za njo nečastno ime „vas" v »trg", storila korak, da popravi, kar je pri šoli proti narodu zakrivda, stopila na branik z lokom v roci za naše narodne pravice, in postala to, kar jej po naravnej legi, kot trdnjava Slovan-stva na skrajnej meji, pristuje Da se pa to popolnoma uresniči, želeti bi bilo tudi, da očisti svoje narodne grehe pri prekrščenji v našej bistrej »Soči." — Dal Bog, da se uresniči moja želja! . . . S e ž a n e c. Domače stvari. — (Khigijeničnemu kongresu) od« peljali so se iz Ljubljane na Dunaj: dr. Stare in prof Toma Zupan. Dalje: višji štahni zdravnik dr. Tonner, dr. Kapler in dr. Keesbacher. — (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) nabranih je po zadnjem izkazu v »Soči" 2634 gld. 28 kr. — (Prvo Ljubljansko uradniško kon-sumno društvo.) Mej inserati je danes poziv k občnemu zboru, ki bode dne 2. oktobra t. 1. ob 2. uri popoludne v Šrajnarjevi pivarni. Pri tem zboru bode treba voliti 26 funkcijonarjev, treba torej že zaradi tega mnogobrojne udeležbe, kakor tudi, da jih mnogo k društvu pristopi. Oglasilo se je že pismeno nad 400 osob, a takrat pravila še neso bila gotova in hotelo se je jedino dobiti merilo, koliko simpatij se smo to podjetje nadejati pri uradništvu Ljubljanskem. Sedaj so »polnjeni vsi predpogoji, zadružna pogodba je gotova in uradno potrjena, sedaj je čas za definitivni pristop. Izjave o pristopu vsprejema osnovalni odbor, ki ima sedaj zvršiti svojo zadnjo nalogo, namreč društvu dati načelništvo in n».dzorovalni svet in bi radi tega rad stopil z velikim številom društvenikov k volilni ša-rici. Uradniško konsumno društvo je za Ljubljano kaj čisto novega, zatorej bode vodstvo s početka imelo mnogo težav. Zatcgadel treba, da se vodstvo izroči pravim močdm, ki bodo z gorečnostjo in vstraj-nostjo delali za društva korist. Iz teh razlogov pa treba, poudarjamo še jedenkrat, da jih mnogo pristopi in se zbora udeleži. — (Za Dolenjo Štajersko) imenovani so naslednji okrajni nadzorniki: Za okolico mariborsko, šentlenartski, slovenjobistriški in šmarski okraj Fran Robič, profesor na učiteljišči v Mariboru. Za okraje Ptuj, Ormož, Rogatec, Ljutomer in Gorenjo Radgono J. Ranner, vodja v Laškem trgu; za Slo« venji Gradec, Marnbreg, Šoštanj in Gornjigrad Ivan T robe j, učitelj v Slovenjem Gradci; za okolico Celjsko, Laški trg, Konjice, Brežice, Sevnico in Kozje Blaž A m b r o ž i č (Armbrustschiitze!) učitelj v Lipnici; za Vransko (Šolski ekraj) dr. Andrej Vrečko, profesor na gimnaziji v Celji ; za mesto Celje J. Levitschnigg, učitelj na vadnici v Mariboru, za Maiibor Jurij K a as, ravnatelj na učiteljišči v Mariboru. Kakor predRtoječa imena kažejo, ni veliko premembe, in pritožbe, katerih smo že vajeni, bodo se nadaljevale. — (V podgori) pri Gorici slovenski otroški vrt dobro napreduje. Tamošnjo slovensko dvoraz-rednico razširil je okrajni šohki svet v trorazred-nico, kar je bilo že zelo potrebno in bode izdatna pomoč proti italijanski »Pro patria". — (Službo) pokojnega Hribarja v Gorici nastopil je g. Poniž, na njega mesto pa je šel v Koper izprašani kandidat g. D o m i n k o. — (Za dijake.) Obrazci slovenskih u bo ž ni h listov dobivajo se danes naprej pri J. R. Milici na Starem trgu. — Izpred Porotnega sodišča) Pri zad -nji obravnavi prišla sta na vrsto Fran Vrančič, bivši posestnik iz Trohinja pri Kranji, in Janez Z m r z I i k a r , zatožena zaradi hudodelstva goljufije, ker -ta sklepala navidezne, goljufive pogodbe. Porotniki potrdili so krivdo obeh in sodišče obsodilo je Frana Vrančića na dve leti, Janeza Zmizhkarja pa na petnajst mesecev ttške ječe, poostrene s postom vsak mesec. Sozatožena Franja Vrančič bila je oproščena. — (Peronospora ali strupena trt na rosa) pokazala se je, kakor javlja »Gospodarski list* po Goriškem še le zdaj. Ker je grozdje Že dozorelo, se ni bati posebne Škode. — (Na Srpenici) je čreSnjevo drevo, ki ima 8e zdaj zrele črešnje, ko je že vse drugo sadje dozorelo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 24. septembra. S cesarjevim ročnim pismom na grofa Taaftea sklicuje se državni zbor v 11. dan oktobra. Bukurešt 24. septembra. Nadvojvoda Albreht dospel v Sinaio. Kralj vsprejel ga je v Predialu, kraljica v Sinaii. Sinaia 24. septembra. Gospoda šla v kraljevi grad Peleš, kjer je častna kompaniji skazovala ^ast, vojaška godba pa svirala avstrijsko himno. — „Etoile Rumaine" piše, da so vesti nekega opozicijskega lista, da je mej romunskim kraljem in Koburžanoin živahno občevanje in da je Koburžan poslal adjutanta s pismom na kralja v Sinaio, popolnem neosnovane. MichelstOWn 24 septembra. V pravdi O. Brienovi očital je zagovornik Harington dr žavnemu pravdniku, da laže. Predsednik mu na to zapre ti 1, da ga bode dal odstraniti iz dvorane, na kar je zagovornik takoj odložil obrambo zatoŽenca. 0 glasouku (didaktofonu). (Konec.) Da ve še učenec, koliko časa (kako dolgo, koliko udarcev) je treba svirati ali peti celo noto, polovico, četrtiuko itd., da ve, kaj pomeni točka za noto (kar se pa lahko kmalu nauči, ker stvar ni težavna), — da se mu še pove, da križ zvišuje noto za pol glasu in da treba pritisniti mesto spodnje tipke desno zgornjo črno, ali pa njeno prvo sosedo na desno, — in da be znižuje noto za pol glasu, ter da treba pritisniti mesto spodnje, levo zgornjo črno ali pa prvo sosedo na levo — potem je učencu ahko svirati vsako iednoglasno pesen, bodi postavljena v vijolinskem ali basove m ključi. Kdor pa zna toliko svirati (iednoglasno p -sen, kar je za pevca dovolj) ako ima le sluh za petje, postane lahko v prav kratkem času dober pevec. — V skušnji se je pokazalo, da so se popolnoma priprosti kmečki fantje v petih dnevih s pomočio jednega diduktofona toliko naučili, da so si pesni po g laskah nadidaktofon u sami svi rali in se jih tudi peti naučili. Najtežje delo (premočno ubijanje glasov v glavo in uho) je odpadlo in pevovodji ni bilo treba na drugega paziti, ko na skupni tukt in izraz petja. Koliko truda, koliko časa prihranjenega I Leta in leta pojejo pevci, a kaj tacega ne morejo storiti, kar so zgoraj imenovani naredili v jednem tednu. Poleg tega, da se na didaktofonu tako hitro nauči sviranja in petji, ima inštrument še to dobro stran, da se more vsak komad svirati v c dur-u, najlažji intonaciji (brez križev brez bejev). Se ve da, ako ni skladba .sami v c, treba jo je v ta glas preložiti, kar pa je prav lahko delo. Da se pa v c preložena skladba glasi v prvotnej. pravej intonaciji, premakne se cela klavijatura ob spredaj na-stavljeuej lestvici dvanajsterih intonaciji pred znak zahtevane intouacije Vsled premikanja klavijature more se tudi \>ak i skladbi v jedni intonaciji (na pr. v c) svirati v vseh 12 intonacijab. Naj pojasnim to se sledečo primero: Tipka c nam daje v c glasu — glas c. Ako pooiaknemo klavijaturo za pol glasu proti desni, nam da zgoraj imenovana tipka c — glas eis. Držimo sicer tipko c, a ker smo pomak nili klavijaturo za pol glasu navzgor, slišimo pod tipko c — glaa eis. Ako pomaknemo klavijaturo še za pol glasu dahe, /leze tipka c na glas d, in čeravno drž mu c, slišimo vender d. Še pol glasu na desno, slišimo pod tipko c. glas cm itd. Kak r se tedaj razvidi, more se na didaktofonu vsak komad svirati ob samem premikanji klavijature višji ali nižji, kakor se komu poljubi, ali kakor se mu pripravnejše zdi. Očividno je tedaj, da ni treba pri didaktofonu onih dolgočasnih vaj in pojmov teorije, pri koiih pevci že v začetku največ veselja in poguma zgube, ampak tuše začne koj s prakso, tu se ko j svira, koj poje. Poznavanje glask in tipk po imenu pride po vaji na inštrumentu samo od sebe, kajti vsaka vrsta (tipka) na didaktofonu nosi svoje ime. Kdor zna rabiti didaktofon, ta si kmalu pomaga tudi na harmoniji in glasoviru Kaj me je pa napotilo, k didaktofonu ali glasouku V Spoznavši prevelike zapr< ke ter dolgo in težavno pot pri poučevanji petja, iskal sem najkrajše, najlažje i n n a j g o t o v e j š e poti za pouk v petji ter tako seatavil opisani jednostavni aparat didaktofon. Da se pa z inštrumentom kolikor mogoče doseže zaželjeui cilj, t. j. da lahko vsakdo v naj krajšem času (s pomočjo male knjižice — navoda) v par dnevih svira in poje, in da se s tem petje in glasba mej narodom razširi, — sestavil sem sedaj po mnogih poskusih didaktofon po nezaslišano nizkej ceni tako, da si ga društva, a tudi posamezniki, lahko naroče. Ni mi do gmotnega dobička, na srci mi je napredek ljudstva našega, zato sem jel izdelovati inštrumente po tej -le ceni: Didaktofon, v podobi Ša-tulja (dene se ga na mizo) trajnega dela, 3 oktave, (kar za petje popolnoma zadostuje) stane 25 gld.; -- v podobi harmonija 3 oktave 35 gld.; — ravno tak na 4 oktave 48 gld. K vsakemu inštrumentu ■« doda navod in šola, kako rabiti didaktofon. — Ta svota za takov inštrument je gotovo zelo nizka ter upam, da si bodo prijatelji glasb" in nasi pevski zbori omislili sredstvo, s kate-im jim bode lahko napredovati v krnsnej glasbi ter ?\ tako vedriti duh, blažiti srce ter delovati za prospeh narodne omike in prosvete. Naročila, koja izvršujem tako hitro, kolikor zmorejo delavske moči, vsprejemam v Škrbini, pošta Komen na Primorskem. Vsem odličnim štovanjem Alojzij Luznik, učtelj. Vabilo. Vaje pevskega zbora v tukajšnji čitalnici se začno za zimsko sezono prihodnji teden. Ženski zbor imel bode prvo vajo sredo dne 28. t. ni. ob 7. uri zvečer, moški zbor pa torek dne 27. t m. ob 8. uri zvečer. V omenjenih dneh naj se tudi blagovolijo oglašati oni pevci, kateri dosihmal niso bili člani pevskega zbora, kakor tudi začetniki, kateri žele obiskavati pevsko šolo. Pouk v šoli je brezplačen. Z ozirom na prospeh narodnega petja želeti je obilne udeležbe. č'itiiliiiMkl pevnlti odbor. Zahvala. Podpisani odbor izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem tujim in domačim gostom, ki so s svojo navzočnostjo počastili Loško čitalnico o njeni petin dvajset letnici; v prvi vrsti zastopnikom slav nih društev: Matica Slovenska, Ljubljanska čitalnica, Sokol, Slavec, Kranjska čitalnica in Kranjsko bralno društvo, Bralno društvo v Poljanah, Selcih, Železnikih in Kamniška Lira; sodelovalcem pri slavnosti, osobito izvrstnim Slavčevim pevcem in do« mačim pevcem pod vodstvom g. nadučitelja F r Papa, igralcem in sploh vsem, do tako lepega uspeha. Srčna pozdrav 1 V Škofji Loki, dne 12. ki so pripomogli hvala in bratski (689) septembra 1887. Odbor narodne čitalnice v Skofji Loki. Poslano. Uljudno vprašanje si. c. kr. poštnemu ©.skrbništvu v Ljubljani. Je l> ooravi fon pismonoSa brigati se, kdo da strankam dopisuje, kakor d. 1 i to pismonošu A. Hrovut? Li slav, c. ki. pošt* ne plač i jo svoje pi i ■ ooose zato, d.t op »>vb>jo ta po tel, da Be drzne omenjeni pismonoša Horvat od str nk zahtevati, da naj se mu pluća 10 litrov vina itd, ker mora vsaki dan pisma prinašati ? Jo li pismonoši dovoljeno druge osobe vpraševati, kaj da ima ta uli oui, da dohode - salti dan pismo? in ali bode slavno ravnateljstvo dopustil < to še n-dalje? (691) Prizadeti. Poslano. HrTeizog-iiolji-vo I S to besedo začenja se fludnsn v današnjoj številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pink.n-u izumljeno sredstvo, Roborantium lose ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji Ihs, plescih, golohradcih In osivelih že neverjetno mnogo koristih* in doslej v svojih uspohia ni bilo še doseženo. Nećemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično auonso bi priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. na* hJ------1 M^TbJ.'-—tatff ^ „LJUBLJANSKI ZVON"! Bftojl (192—186) I v* za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ..' Metoorologično poročilo. Pi----r*i &---re-frPi. Tržite cene v 1^1 ubijani dnć 24 septembra t. 1. kr. Ji-Ikri Pšenica, hktl. . . . r> 8n S|K-h povojen, kgr. . -164 ttež, n ... 455 Surovo maslo, „ . -j 901 1 Ječmen, n * • 3 25 Jajce, jedno .... — 25 | Oves, m ... 2 60 Mleko, liter . . . . -| 8 1 Ajda, « ... 4 22 Goveje meso, kgr. — 64 , Proso, t» ... 3 00 Telečje , „ Svinjsko „ , — BO Koruza, ■ ... 4 f> — GO Krompir, n ... 2 ;i2 K o St ni rt ovo „ „ — 32 Leča, ■ ... 12 ! Orah, 0 ... 12 — -15 Fižol, ■ ... 11 — Seno, 100 kilo . . 241 Maslo, Mast, kgr. . 1 — Slama, »"' ■ • • 1 80 ■ — Drva trda, 4 □ metr. 6 40 i .spdIi frišeu, n - 60 „ mehka, „ , 4 10 3 Ca« opa- L Stanjf Tem- \ Ve-* m K. 'barometru .3 zovanja __ peratnra trovi " v mm. g, 7. zjutraj! 740 36■■ S 2. pop. j 737 92 mm « 9. »vttčor 738 72«« 63 C si. vzh, 17-2 C ! si. j/.. 10 2 C si. tmhi Srodnja rerapnmtnra 11*1°, za 2-8° pod normalom jDto.x3.slj s is a, borza dne 24. septembra t. 1. Izvirno telegra6čno poročilo.) vei-raj — danes fitphna rmita.....gld. 8120 — gld. Hl~25 Srebrna ronU ..... „ 82'fiO — „ H2-~r>b Zlata runU......,11266 — , 112 >5 marčna runta .... „ 96 15 — „ 'unavH reg. Sfećk« 5n/0 . . 100 gld« 120 Zemlj i-lić. avstr. 41/tn/0 zlati zast. listi . 12."> 1'imr oblig. Elizatietine znpnd železnice — 1'rior. oblig. Ferdinandove »ev. železnice 100 Kreditne srečke.....loo ({hI. 178 Uudolfove srečke.....10 20 Akei.je nnglo-avst.r. banke . . 120 „ HI I :iiij:ij\v.iy-druSt velj. 170 gld. a. v. . 232 - » 9 94 Vi - „ 5 96 - . 61-50 130 gld. 75 kr. 1«' n - i 3i j 90 , 50 „ w • fl 25 , 50 . s« : 50 , 75 Razpis. /i« ino/:«!ravnik, kateri bi se naselil v Kadovljlcl, dobi 300 gld. leine podpore iz deželnega zaklada. — Prošnjiki za to podporo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o živinozdravni-ški sposobnosti do SO. oktobra 1HH7 deželnemu odboru kranjskemu. (690—1) s triletno prakso, ihc. — Ponudbe s pogoji vsprejema uredništvo „Slovenske^a Naroda" pod tvrdko X. Y. X.__(685—2) Poslano. Pijte Ubald pl. Trnkćczy j evo hmeljevo slatino kavo. =8 (Zdravilna kava.) Z. Dosegli in ohranili «1 boste zdravje. II. Redili ali ilvill boste telo, kakor njemu to naj. bolj ugaja. III. Prihranite «1 ▼ denarji pri gospodinjstva. i/tT~ Važno in neobhodno potrebno za bolehajoče na 'Vsi ysF~ želodci, prsih, jetrih, ob istih in živcih, za do- -^Rsj UbV jeučke, otrok«', slabotne, za ženske pred in po ~^s| tftf utročjej postelji, prebolele, malokrvne i. t. d. iQ Zainotek s V« kilo vsebine velja samo 30 kr. Dobiva se v (612—5) LEKARNI TRNKOCZY %rnven rotoTŽn v l,|ul»ljmil. ■■ Razpošilja se vsak dan po po $ ti. Ossl M'i'ixiuii»|, I., Kolowrntriug 4. Tovarna za kostne pridelke in lim y$ LuGkniann-a & Bamberg-a v Ljubljani priporoči svoja selć vspešiio učinkujoče H umetna anojiva, kostne " mote in sujerlosfate po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošljc cenilnik In prospekt. (151—8i) 02 da se v najem, oziroma proda. V mefttnej občini ljubi junaki, Hnpncinitko predniCHtJ«*, odda ae njiva, ki meri 8 oral, vkope ali na drobno v najem, oziroma proda. Kaj več pove trgovec Karel KauNcnefrg v Ljubljani, na Dunajske| ceatl. (679—2) t •K 1 artoa se takoj vsprejme ±* v Mallnerjevem hotelu na Bledu, )+ kamor naj pošljejo svoja spričevala, katere žele st te službe. (H81—4) IZ Marijinceljsice kapljce^ %# ._ m* *f mm ' za želodec MARIA-ZELLER TROPFEM* NUR ECHT BEI APOTHEKER TRKKOCZV L/MBACH 1 SIUCKzo, 'tiiterim se ima nR tisoče ljudi j tahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo srcdBtvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, nrak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabadanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih iti zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-vat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo! -Vit Opozarjamo, da se te istinite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trukoczy zraven rotovža na Volikem trgu v Ljubljani. (611—5) Prodaja »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pusti. lan po poŠti. "*WQ • Spedicijski bureau za ces. kr. avstrijske državne železnice Nasproti JOSIP STRASSER kolodvora. v jnipruku tia Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natancneja izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obJtodi. Specijalne uredbu za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstra bjo itd. itd. (104—29 Botterdama 1 vozijo vsako nedeljo Iz in \ prekrasni parni ki od ces. kr. Amsterdama J avstrijske vlade Mcesijonovaiie iiizozeiMo-aineriške pniške flmžtie v Novi Yorl Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. 1 f/co////>///# f> ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pr* katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri ■»lefiali, izpulili in osivelih laseh Uspeh po večkratnem močnem u trenj i zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld 50 kr. iu v steklenicah za poskus po 1 gld J. Grmrolicli v Brnu. S"7" *ijuMJani se dobiva pri g. MtMvarttu Jitihi'-u .- v Trstu A. Praxmarer, P. Prendini; v Gorici lokar C. Cristof-folelti; v Reki lok ar J. Gmeiner; v Celji Ed. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Gradci: Kasp. Iioth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: rTjlll lil* rT«»tW» orijentalsko lepotilno sredstvo, ki UaU UKj lit l'l , ,mr..jtt uožnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase - cena 85 kr. NI sleparija! (251 — 10; < Zobozdravnika Paichel-a T i ustni in pil preparati. \ (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4r Izvrstna sredstva za čiščenje in ohratieuje zob, zabninijo, da se no dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zahranjujejo trohnenjo zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena steklenici zobovodue esence 1 gl., »knteljei zobnega prat* It u <;o kr. (238—19) Dobiva se v orrtluuclJNkem prostoru pri Hradeckega mostu v Kohlerjevi hiši I. nadstropje, pri lekurji Svobodi iu trgovci Kariuger-jl. V „Narodni Tiskarni" ¥ Ljubljani prodajajo »e Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. zvezek zvezek 3. zvezek: 4. zvezek 5. zvezek: Deseti brat. Roman. I. .Ilirij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi fiolharji. Črtice iz življenja našega naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji flori. Lepa povest iz stare zgodovine. I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. (Irail Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klo.šterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest i/. 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kmetskegu cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: I- Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. 0l>raz iz našega mestnega življenju. — IV Dojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest It domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. Zvezek po 60 kr., — N Dijaki eleg. vezan po I gld. / jfflT^ \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / \ „Zbrane spise" po lih velja poštnina j °0 kr. izvod, ako za posamični nove- \ *^mf^J^'i s' nar°Č6 skupno zani zvezek 5 kr., \WM^^y najmanj deset izza vezani 10 kr. v<. vodov. Prodajajo se v (79—f)6 NARODNI TISKARNI" v Xj3ia."bl3eLiii, Kongresni trgi Gledališka sto Um. 1 Kranjske klobase f ♦ la elMtegM aveiega Hvtn|Mkeg» uiesa, komad ♦ T večji po SO kr., manjši po lO kr., kakor tudi ^ j svinjske klobase za pečenje, i *- komad po lO kr., dobe se vsak dan pri m> t Barbari Kopač, t X mesarici na Sv. Petra nasipu h. št. 47. % X Vnanja naročila izvrie se točno proti pošt- % ♦ nema povzetju. 1,688—1) ♦ ♦♦♦♦♦♦♦+»»»e»eeooeo»eeeeeee»eeeee<»e"» NAJBOLJŠI |vk?1R ZA CIGARET* LE HOUBLON Francosk fabrikat ĆAVVLE-jev & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Ludvvig, dr. E. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajskem vseuOilišui, in sicer zanitli svoj« i/.vrslm: kvalitete, nasebne čistosti in ker in 11 neso priđjaiie nikako zdravju škodljive reči. SIP H.U Ml* 17, m« Mnogi J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, presioke, ptidne orvioe, sploh vso žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se do »i v:i v prodajalnici pri •I. A*£»g<:tL.-u, 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunivjskej cesti št. \K Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po piti atib. (369—10; Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja na Bojaucili v Črnomeljskem okraji vršila se bode zmanjševalna licitacija dne S. oktobru I S.S7 zjutraj ob 10. uri na Bojandh. Vse delo cenjeno je na 2831 gld. 50 kr. in se bode skupaj le jed-neinu samemu podvzetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, uložiti mora vadij v znesku 280 gld. Licitncijaki pogoji, proračuni in stavbeni načrti ležeS pri c. kr. okr. šolskem svetu v Črnomlji vsakteremu na pregled. C. kr. okr. šolski svet v Crnomlji, tlne G. septembra 1887. (,615—3) Oznanilo. Zaradi oddaje zgradbe Šolskega poslopja za dvorazrednico na Štrekljevci v sodnijskem okraji Metliškem vršila se bode zmanjševalna licitacija i.«f,'0 in se priporoćan ttdaj velečastiteinu p. n. občinstva z:i narejiiiije ohlek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelue iu kolikor mogoče cene postrežbe. Z velespoStovanjein f. c Assiiui Ama. v LJubljani, Gledališke ulice it 6, v Pau-schin-ovej kili. (.r>iif>—7) Fin med v satovji a kilo BO kr. I dobiva se pri (672—3) OROSLAVU DOLENCU v Ljubljani, Gledališke ulice št. 10. %V Pošilja se tudi po poitl od 1 kile naprej proti povzetji aH predplačila. Objava. Dne 2. oktobra 1.1. ob 2. uri popoludne bode občni zbor I. Ljubljanskega uradniškega kon-sumnega društva (registrovane zadruge z omejeno zavezo) v Ljubljani, na Št. Peterskem predmestji, (v Schreinerjevi pivarni). DNEVNI RED: T. Vo'itev starašinstva in nadzorništva. II. Drugi predlogi. V Ljubljani, 24. septembra 1887. (686) Osnovni odbor. Služba občinskega redarja v Braslovčuli, z letno plačo po 120 gld., prostim stanovanjem in službeno obleko, je razpisana. S taisto je zvezana tudi služba ogb dnika mrličev, živine in mesa. Prosilci, ne čez 40 let stari, zdravi in krepki, naj se oglasijo do !.">. oktobra 1887 pri županstvu. (641—3) V pričetkn sezije za kurjavo priporočam svojo talogn drv in premoga. Naručila, tudi najmanjša, izvrže se takoj in po nizki ceni ter natanko po naro« ilii. (.683—1) lilagovoljne naročbe nuj se oddajajo pri Henriku Geltner-ji, Kolodvorske "Lillce št- 23- . Boks & Drops, I metinke (melisence) % in vse druge trgovinske k . in fine sladčice dobiva se po eenl pri (f>35—7) * Franu Kaiser-ji, X puškar in prodajalec orožja, — LJubljana, Židovske ulice. 5 Tudi se poprave najhitrejše in najcenejše izvršujejo. Vsem, kateri zidajo :ili popravljajo kako poslopj1, ali sploh potrebujejo želcznino, nuj bode priporočena zaloga železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij ANDR. DRUŠKOVIČ-a, poprej JAKOB N K K It KI*, v LJvil>ljfiiii, IMestiii tr-jaj- št. lO, kjer se dobivajo v velikem izboru'in prav niski ceni okova za okna in vrata, štor je za štokodoranje, tirat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (Daclipappe) in asfalt za tlak, kakor tndi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli. Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo. Posebno po nizki eeni dobivajo se stroji in orodja za poljedeljstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (523—li) Iz proste roke se prodaja pod ugodnimi pngoji posestvo l*o«l I. i potro li. št. 16, fure Uuloi ralsli«', vulgo Lokanovo. Hiša z vsem pripadajočim gospodarskim poslopjem, polje, travniki, gozdi, ugodno za živinorejce. Posestvo je blizu gladke ceste, blizu Toplic pod Št. Jurjem ter l'/t. ure od železniško postaje. Ponudbe vsp ejeiu.i dosedanji posestnik J. Itazpotnik m LuKuli ali i.- Habut v Žu^orji. (doS—3) plaht Ncprciiiočljivc e za vozove v različnih velikostih in raznih bazab, dobe se vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. južne železnice, v Ljubljani, Dunajska cesta it. 15. (401—JO MARTIN POVERAJ, civilski in vojaški krojač &mT~~ Jedina ln največja ^W kristijanska krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna ter ZiniNka obleka 7iimsKi Hakot . KiiiiHke blače . Zimska Hiikiijn Salouslia obleka Obleka za deeke od g'd. 9.— naprej s- L a.»o „ »— i 25.— B 1.T5 V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. Naročbe se hitro in Učno izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni