Stav. 246 mmptataairtiMmmtornkim V Trstu, v patak SI. oktobra 1921 Posamezna Številka 20 stotink letnik XLVI Izhaja — izrremši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančifka AsHkega 5tev. 20, L nadstropje- — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefraoki/ana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zdajatelj |n odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost - Tisk tiskarne Edinost. - Naročnina zaaša na mesec L 7.-. pol leta L 32- in cel> leto L 60.-. — Telefon uredniftva in uprare *ev. 1N5T. EDINOST Poaatneane StevHke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo * Sroicosti eae kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm py W stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMIi po L I.—, ogLul denarnih ziv jI j/, mm po L 2. — Mali oglasi po 21 stot. bsseia, najmanj pa L 2. — Oftlaij naročnina In reklamacije se o^Siliaio izkHačoo uaravi Edinosti, v Trstu, uKca sv, Prančl&ka Asiikcga itev. 20, L nadstropje. — Teiefoa areJailtva In uprave 11-57. Italija In manjšinska politika Priobčili smo spomenico, ki so jo nemške občine južnega Tirola izročile kralju povodom njegovega obiska na ozemlju priključenem k Italiji. Beseda je odkrita tn pikra. Govori o slovesno dani besedi, ki se ni držala, o izrečenih obljubah, ki se niso izpolnile. Še več: ugotavlja, da so dejstva m ukrepi v dijamcntralnem navskrižju z dano besedo in zagotovitvami. Spomenica izvaja: V prestolnem govoru nam je vlada (ker v konstituacionalnih m parlamentarnih državah je vlada odgovorna za politične manifestacije s prestola doli) dala zagotovila, da se bodo spoštovali naš nemški jezik, kultura, običaji in naša čustva. Dogaja se pa ravno nasprotno: izdajajo se odredbe in ukrepi, grožeci našemu jeziku, naši narodnosti m nasi pravici do samoodločbe na lastnem ozemlju. To je vodilna misel v omenjeni spomenici a trditve in pritožbe so podkrepljene s konkretnimi podatki in dejstvi. Spomenica tirolskih Nemcev, priključenih k Italiji, je listina, ki ugotavlja, da se italijanska vlada še ne zaveda potrebe, da bi si, ko so si k italijanski državi priključili neitalijanske elemente, zasnovala smeri manjšinske politike — pametne in pravične in ravno zato koristne tudi za državo samo! Kajti metoda, s katero se dajejo obljube le z name-nom, da za trenutek tolažijo, ne da bi ono poštene in resnične volje za uresničenje danih obljub: to ni nikaka smotrena politika, ampak slepomišenje — da ne rabuno ostrejše besede. Zato smemo reči, da se italijanska vlada z zanemarjanjem te velike dolžnosti in potrebe ne zagreša le na dolžni lojalnosti in na načelu pravičnosti in svobodoljubna napram narodnim manjšinam, marveč zanemarja tudi dolžno skrb za korist države. V imenu tistih načel in idej — osvoboditve vseh narodov, malih in velikih -—■ za katere se je borila v tej svetovni vojni, je Italija dolžna, da si začrta manjšinsko politiko, ki bo v polnem skladu s temi načeli, idejami in z velikim ciljem svetovne -roj-ne ter da brezpogojno in brez vsakih zavra tnosti tudi dejanski izvaja tako politiko. In da se vlada se ne zaveda te potrebe, se moramo čuditi tem bolj, ko se oglašajo malo jih je sicer še, ali jih je — že italijanski politiki in publicisti, ki priznavajo potrebo manjšinske politike v smeri, kakor smo jo označili tu gori. Te dni smo n. pr. posneli tozadevna izvajanja publicista O. Malagodija v rimski je njeno stališče napram prizadevanju za notranje pomžrjenje države. Vsled tega. bodo Nemci glasovali proti vladnim izjavam. Narodnosocialni poslanec Stfibray je izrazil svoje zadoščenje nad zmernimi besedami poslanca Krepeka. Naghša pa, da Nemci po načrtu zamkujejo čehoslovaško državo. To mnogo škodi nemškemu ljudstvu na Čeboslovaškem. Ob zaključku je izjavil, da bodo narodni socialisti vlado brezpogojno podpirali Nemški socialni demokrat je izjavil, da želi njegova vlada mir med ljudstvi čehoaohraske republike in da je za sporazum s Čeboslovaki, da pa ta zgodovinski hip še ni napočil. Komunist Burian je Benešev govor hudo kritiziral, toda izjavil je, da bodo komunisti stali na stališču čehoslovaške republike. Nato je govoril zastopnik madžarskih krščanskih socialcev. Načelnik slovaške ljudske stranke Hlinka in njegovi somišljeniki so govornika prekinjali. Češki govorniki, t. j. agrar-ci. krščanski socialci in socialni demokrati so naglašali potrebo, da se država okrepi, ter so izjavili, da imajo v sedanjo vlado popolno zaupanje. Razpravljajoč o govorih posameznih poslancev pravijo «Narodni Listy», da je govor poslanca Krepeka povzročil krizo v nemški parlamentarni zvezi, kajti njeni nacionalistični člani stojijo na stališču, da bi morale biti izjave nemškega poslanca mnogo bolj odločne. To pa dokazuje, da je med Nemci obveljalo stališče zmernejših politikov. PRAGA, 20. Finančni minister dr. Avgust Novak je izjavil v svojem poročilu pred narodno skupščino, da predvideva državni proračun za L 1932. 19.672 miljo-nov kron stroškov in 16.884 miljonov kron dohodkov. Primanjkljaj znaša 788 miljonov kron. Minister je naglašal, da je Čehoslo-vaška kot nekak otok v morju inflacije nepokritega denarja. Kljub temu, da je njen gospodarski položaj težaven, je vendar mnogo na boljšem kakor sosedne države. Čehoskrvaška bo ostala pri sedanji valutni politiki in vlada ne misli, da bi povečala dohodke z novimi davki, temveč bo skušala štediti v vsakem ozira Bolgarska Proces Radoslavov. — Odkritja o katastrofi bolgarske armade SOFIJA, 18. (Peti dan razprave.) Zasliševanje obtoženega bivšega finančnega ministra Tončeva je bilo zelo dolgotrajno. Tončev je imel političem zagovor. Omenjal je, da je Radoslavov na zgodovinski seji ministrskega sveta septembra 1915. 1. pripovedoval, da so Srbi vdrli s svojimi četami v Bolgarijo. Po tem poročilu je ministrski svet sklenil vojni manifest na narod in napoved vojne. Senzacionalen je bil nastop obtoženega generala 2ekova, ki je bil najprej \cojm minister, pozneje pa načelnik generalnega štab bolgarske vojske. Žekov je prišel preko Rnščuka v Sofijo in takoj v spremstvu policijskega uradnika pred državno sodiiČe. V dvorani je nastala velika napetost. Predsednik Marinov ga je vprašal: »Kdo ste Vi, gospod?« Žekov je vojaško vzravnan odgovoril: »Jaz sem Nikolaj Todorov 2ekov, bivši minister vojne in generalnoga Štaba bolgarske armade.« Listi pišejo, da je general Žekov ie maja L 1918 opozarjal* carja Ferdinanda mi demoralizacijo bolgarske vojske in na bHžajočo se katastre!©. Na to opozorilo, ki ga je 2ekov poslal dne 10. hd&jmt9t&. kralju Ferdinandu, je lo4a odgovoril, Vulnr je razvidno iz knjige inajnrjs Male v a, brzojavko, v kateri je izvajal med drugim: »Vem, da je razpoloženje v vojski zelo slabo, da je ona žal docela okužena od raznih zločinskih agitacij. Nekaj, kar sem smatral za nemogoče, je postalo žalostna in vidna resnica: Armada je končno zastrupljena s političnimi in strankarskimi strastmi. Radi tega ne moremo na njo računati kakor preje. Katastrofalne posledice tega groznega položaja bodo napravile konec mojemu delu v Bolgariji.« Na to brzojavko je general Žekov rekel svojemu adjutantu: »Se danes pošljem kralju obširno poročilo. Ne bom ničesar prikrival, marveč očrtal mu bom pravo stanje armade na froatL Naj potem sam presodi, od kod prihaja propast — katastrofa — in zakaj so vojaki okuženi z agitacijo. In če sem jaz krivec, naj me razreši položaja vrhovnega poveljnika. Jaz sem že. opetovano podal svojo demisijo.« Iz tega je razvidno, da je Koburžan že junija L 1918. slutil bližajočo se katastrofo Bolgarije. Poljska. Umor poljskega komisarja ' VARŠAVA, 19. V noči med soboto in nedeljo je bil umorjen član poljske komisije za povračanje ujetnikov v Moskvi Frankiewicz. Poljska zadovoljna z odločitvijo Zveze narodov LONDON, 20. Reuterjev dopisni urad javlja, da je po vesteh, ki so prišle v London, položaj v Gornji Šleziji povoljen. Načelniki raznih poljskih strank so bili pri ministru za zunanje zadeve ter so izjavili, da sprejemajo odločitev Zveze narodov. Zraven tega je poljska vlada izjavila, da bo storila vse, kar bo v njeni moči, da se sklep Zveze narodov izvrši. Italila Koliko papirnatega denarja kroži v Italiji? RIM, 20. (S.) Z ozirom na netočne sodbe o vsoti papirnatega denarja v Italiji, ki so bile objavljene, je na mestu, da se v interesu kredita države naglasi, da se svoia papirnatega denarja v zadnjem času ne samo m povečala, temveč da se je zmanjšala, kakor je razvidno iz poročil, ki jih finančno ministrstvo daja stalni finančni komisiji in ki se objavljajo v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale». Po zadnjem poročilu, ki se nanaša na položaj, kakršen je bil 10. septembra t. 1., je bilo državnega papirnate^ denarja v prometu na račun države za 8.440,000.000, a na račun trgovine za 9.438,000.000. Skupaj je bilo 10. septembra 1921. v prometu za 17 miljard 878 miljonov lir papirnatega denarja. Dne 30. junija jc znašala ta svota 18 miljard 158 miljonov. Iz tega je razvidno, da se je pod sedanjo vlado zmanjšala svota papirnatega denarja za 280 miljonov. Francija Atentat proti ameriškemu poslaniku v Parizu PARIZ, 19. Danes predpoldne je bila v sedežu poslaništva Zedinjenih držav izročena škatla parfuma, ki je bila naslovljena na poslanika Harricka. Škatlo so nesli v poslanikovo stanovanje ter jo deli v njegovo spalno sobo. Neki sobar, ki je pospravljal v poslanikovi sobi, je skušal škatlo otvoriti. Škatla se je pri tem raznesla, kajti vsebovala je raznesljive snovi. Sobar je bil pri eksploziji ranjen v noge in tudi soba je bila znatno poškodovana. Policijski načelnik in državni pravdnik sta prišla takoj po eksploziji na lice mesta. PARIZ, 20. «Associated Press» javlja z ozirom na atentat proti ameriškemu poslaniku, da je poslanik izjavil, da misli, da je ta atentat v zvezi z grozilnimi pismi, ki jih je dobil od komunistov. Sklepi poslaniške konference o Gornji Šleziji. PARIZ, 19. Poslaniška konferenca je danes predpoldne sestavila izjavo, ki se bo dala jutri predpoldne nemški in poljski vladi na znanje, da bosta vedeli za sklepe zaveznikov glede Gornje Šlerije. Izjavi se bo priložilo pismo. Izjava vsebuje načrt, kako se ima izvršiti razmejitev v Gornji Šleziji, ter se je izročila nocoj visoki medzavezniški komisiji v Oppelnu. Komisija za razmejitev med Nemčijo in Poljsko je dobila nalog, naj takoj prične s svojim delom. AnsIMa Vlada in kriza brezposelnosti LONDON, 20. Vlad je predložila dolnji zbornici dva zakonska načrta za pomoč brezposelnim. Lloyd George je v svojem govoru povedal, da je sedanja kriza največja, kar jih je imela Anglija v zadnjih sto letih. Število brezposelnih znaša sedaj na Angleškem 1,750.000 delavcev, žensk in oLok. Papež in angleško - irska pogajanja LONDON, 20. Papež je poslal Lloydu Georgeu brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo Bog blagoslovil angleško - irska pogajanja ter da bosta kralju dana veselje in slava, da napravi konec temu sporu, ki traja že stoletja. Kralj je odgovoril, da je prejel papeževo poslanico in da se tudi on pridružuje molitvi, da bi pogajanja bila uspešna in da bi pripravila Irski noyo dobo miru in sreče. ' * NevvtCiia Pristaši Nemcev v Gornji Šleziji napadajo Francoze PARIZ, 20. Agencija «cHavas» je prejela iz Oppelna sledečo vest: V industrijski pokrajini so v zadnjih dnevih pristaši Nemcev večkrat napadli francoske Čete. 17. t. m. je bil v Koenigshutte napaden en vojak, v Zabrežah pa en narednik lovcev. Naredniku se je posrečilo aretirati enega izmed napadalcev. 18. t m. zvečer sto bila v Zabrežah obstreljena iz revolverjev dva francoska lovca. Eden je oblegal mrtev, drugi je ranjen. Avstrija Avstrija hi sklepi beneško konference DUNAJ, 20. «Correspondenz Burreau* javlja, da je komisija za zunanjo zadeve sklenila resolucijo, v kateri pravi, da je videti, da so zavezniki sklenili, da se tria-nonska mirovna pogodba ne bo izvršila. Vsled tega se vlada pooblašča, da lahko. nadaljuje v Benetkah začeta pogajanja. To resolucijo je vlada sporočila vsem prizadetim državam. Amerika Amerika izpolnila svojo dolžnost napram Franciji NEW YORK, 19. Predsednik Zedinjenih držav Harding jc imel povodom proslave spomioa na predajo angleških čet v York-tonu (Virginia) govor, v katerem je naglašal, kako je Francija pred 150 leti prišla na pomoč Ameriki in s tem omogočila njeno neodvisnost. Ko je Francija preživljala v zadnji vojni najstrašnejše ure in je bila njena bodočnost v nevarnosti — je rekel Harding — smo ji pritekli z veseljem na pomoč ter smo ji z naše strani zagotovili njeno svobodo. Hvaležna Amerika je na ta način izpolnila svojo dolžnost, ki je ni bila nikoli pozabila. - Portugalska Nova vlada. — Vojaški punt. PARIZ, 20. Agenciji « Ha vas* poročajo iz Lisabona, da se je pripetil tam upor vojaštva, ki pa ni zahteval žrtev v krvi. Ministrstvo ^e podalo svojo ostavko. Novi kabinet se bo sestavil pod predsedstvom hivSfc^a revcslucio-narca Manuela Maro-ucoUa. Tearžšja Turška vest o položaju v Mali Aziji CARIGRAD, 19. Po najnovejših vesteh iz Male Azije je položaj Grkov pri Afium-Karahisarju še vedno kritičen. Turki se pripravljajo na obsežen naskok. V hipu se ne vršijo nikake velike operacije. Neka brzojavka iz Smirne pravi, da je zapustil general Papulas v spremstvu svojega štaba Smirno ter šel na fronto pri Afium - Kara-hisarju. Belo našiH po Poslanec Šček je vložil na vlado štiri interpelacije, ki se tičejo nastavljanja predvsem Primorcev pri železniških obratih v naši deželi, odpretja slovenske kmetijske šole v Gorici, preganjanja Slovanov na Tržaškem in v Istri ter zadeve nameščencev idrijskega rudnika. Odgovor na prvo interpelacijo pravi, da je od od 3. oktobra 1918. dalje na Primorskem nastavljenih 5100 železničarjev 2920 Primorcev in da je minister za javna dela »obnovil nalogo železniškemu ravnateljstvu, naj se vselej drži kriterijev, da se zadosti potrebam Primorskega». Odgovor na drugo interpelacijo pravi, da je vprašanje kmetijske šole v Gorici avtonomno vprašanje dežele. Zanimiv je odgovor na tretjo interpelacijo, ki je bila naslovljena na ministrskega predsednika. Gospod Bonomi pravi v odgovoru, da «se je informiral o položaju slovanskega ljudstva v Trstu in v Istri», ker je njegov namen, braniti svobodo vseh državljanov. Dalje »beleži tri izolirane epizode» (požig Narodnega doma pri Sv. Ivanu, pustošenje hotela «Evrope» v Trstu, požig dvorane Konsumnega društva v Rojanu), «ki imajo značaj represalij s strani fašisiovskih elementov zaradi nasilij, ki so se z vršila prej proti italijanskim državljanom v nekaterih krajih Dalmacije in zaradi profanacije stotine italijanskih vojakov po nekem Slovanu (Bonu? Ur.), kakor je časopisje soglasno (? Ur.) trdilo». Glede požiga Narodnega doma sv oddalji dveh kilometrov od Sv. Ivana (lapsus? Ur.) pri Vrde!i» pravi ministrski predsednik, da se je zgodil v « odsotnosti orožnikov» (orožniška postaja pri Sv. Ivanu je oddaljena od Narodnega doma približno 75 korakov, toda kljub temu so biti na mestu prej ognjegasci kakor orožniki. Ur.). Dalje ugotavlja odgovor tudi oni dve drugi »izolirani epizodi» ter dostavlja, da je »krajno oblasivo javne varnosti izročilo sodišču krivce v vseh treh slučajih in so preventivni ukrepi zabraniti nadaljnje obžalovanja vredne incidente*. Zato se pa gospodu Bonomi ju «zdi»f da Ščekova slika razmer, v katerih živijo Ju-gosloveni Italije, «ni v polnem skladu z dejstvi». Gospod Bonomi izjavlja konećno, da «je upati, da če bi ukrepom krajnik oblastev odgovarjalo iskreno delo s strani slovanskih razumnikov in njih tiska za pomirjen je, bi bilo mogoče zboljšanje polo-žaja». V zadevi nastavljencev in upokojencev idrijskega rudnika pravi gospod Salata, da se bo v prihodnjih dneh izdal zakon o asimilaciji uradniškega osobna prejšnje vlade ter da je storila vlada z dovoljenjem draginjske doklade po ključu 100% upokojencem vse, kar je mogla. Delavsko gibanje Borba kovinarjev. Včeraj so se pretrgala pogajanja med zastopniki lastnikov ladjedelnic in zstopoiki kovinarjev. Lastniki ladjedelnic zahtevajo od kovinarjev, naj sprejmejo znižanje mezd, in utemeljujejo svojo zahtevo s tem, da jim pri sedanjih plačah ni mogoče vzdržati konkurence z drugimi zavodi, ki imajo slabše plačane delavce ter da so kovinarji naših ladjedelnic, t. j. tržaških in tržiških, bolje plačani nego kovinarji v stari Italiji. Zastopniki kovinarjev niso hoteli sprejeli zahtev industrialcev. Naglašali so, da delajo kovinarji ie 4 dni na teden, kar pomeni, da zaslužijo le dve tretjini on«>ga, kar bi lahko zaslužili in so se odrekli povišanjem, ki so jim bila na podlagi lanske pogodbe zagotovljena. S tem, menijo zastopniki kovinarjev, so dovolj žrtvovali v korist ladje« Stran IL •KA- »EDINOST« delne industrije. Kovinarji se ne 2?iorejo sprijazniti z znižanjem plač posebno še t'S*-di tega, ker cene življenskih potrebščin 'neprestano rastejo. Do tukaj so se pogajanja pomikala po do sedaj navadrtem tiru: gospodarji so vlekli na svojo stran in delavci na svojo. Tu pa SS je pojavilo nekaj novega' kar fcu za delavsko gibanje in za gospodarsko in politično življenje sploh zgodovinskega pomena. 1 Na opravičene pritožbe delavcev, da morajo posebno one predmete, ki so za življenje neobhodno potrebni — t. j. olje, fižol, pšenično in koruzno moko, salo, mast, testenine, milo itd. — plačevati zelo drago, so odgovorili gospodarji, da so v smislu predloga italijanske delavske zbornice (t. j. Potem pa je postal melanholičen, ker je moral priznati, da finančna politika duši industrijo., in da tudi Trstu grozi velika nevarnost Tolaži pa se s tem, da je zakladno ministrstvo v dobrih rokah g. De Nava, ki na občudovanja vreden način brani javni erar. V carin, politiki plavamo v protekcijonizmu. Ali, tako morajo YS? djržaye z Ameriko vred. Zadovoljen je z v nanjo politiko Della Torret-ta; vendar se izraža nekoliko previdno. Pravi namreč, da je sedanji minister za vnanje stvari pridobil Italiji neko pomembnost (una certa importanza) v mednarodnem koncertu. Dosledno temu, je Suvicheva beseda o Sforzi precej neprijazna. Vendar je dajal nasvete za bodočnost, ki zvenijo skoro kot nekako priznanje, da doslej niso bili na pravi poti. Hoče, da italijanska vnanja politika postani nekoliko dalekovidne^a, nego je bila pred vojno — iier je bila malomeščanska. Zaključil je to poglavje V Trstu, dne 21. oktobra 1921. one, ki stoji pod vplivom fašistov) priprav- s sicer zvenečo, aH ne novo frazo; ker je lahko Ijeni sprejeti nakupovanje življenskih potrebščin na debelo ter jih prodajati svojim delavcem po nakupnih cenah. Predvsem bi to pričela ladjedelnica v i Tržiču in sicer že s 1. novembrom t- 1., na I kar bi se ta nova uredba polagoma razši-jrila za vse delavce. 1 -v. Zastopniki kovinarjev niso sicer mogli prezreti tega velevažnega predloga, ki stoji realnemu socializmu precej blizu, ali v svoji spomenici, s katero opravičujejo pretr-ganje pregovorov z gospodarji, ne pripisujejo temu vprašanju nikake važnosti, marveč se mu skušajo izogniti z navadnimi površnimi izgovori. Spomenica pravi, da je nesmiselno nabavljati potrebščine le manjšini delavcev, .vsak dan čitamo v listih: vkljub vsem hipnim težavam, je srečna bodočnost Italije zagotovljena — sreča, h kateri pa bo moral prispevati tudi Trst z vsemi svojimi sredstvi in energijami! , Škoda, da ni g. Suvich nekoliko zgovornejše opozarjal Italije, kako da mora tudi ona prispevati za srečno bodočnost — Trsta! To bi bil moral tembolj, ker je na to zopet govoril, vzrokih tržaške krize in je tudi našteval, veljse lahko priključijo v Sežani a U pa na .zahajajo na našo sodnijo v Gorico. Včasih celo UlKITUn _ Tanilr I «a ____i-_ T___t!__S S____. . Opčinah, Tajnik. Dramatična šola. Danes ob 8 m pol zvečer otvoritev šole v dvorani D. K. druživa pri Sv. Jakobu. Vsi vpisani Člani, in o» ki se žele vpisati, naj pridejo točno. Vodja. Iz tržaškega žlvl**nia Nesreča v stari prosti Inki. 67 letni čuvaj, uslužbenec pri tvrdki Chiesa, Jurij Miloš, stanujoč v ulici Boschetto Št. 28, je stopil včeraj zjutraj okoli pol enajste ure v tovorno dvigalo v stari prosti luki, in sicer v skladišču št. 8, da bi mu ne bilo treba hoditi v tretje nadr stropje, kjer je imel izvršiti nekaj poslov. Čuvaj, ki ni bil dobro izvežban v pravilih, kako se ravna s tovornim dvigalom, da se usiavi ravno v tretjem nadstropju, (dvigalo, katero goni električna sila, je namrftč eapaljano do četrtega nadstropja), je prijel za sprožilo za četrto mesto za tretje nadstropje iti dvigalo se je polagoma dvigalo proti tretjemu nadstropju. Dvigalo je šlo mimo tretjega nadstropja. Istočasno je hotel čuvaj skočiti z dvigala, a ni utegnil: dvigalo, ki je bilo — kakor smo že zgoraj omenili — sproženo do četrtega nadstropja, se je seveda dvigalo više. Pri tem pa se je zajela Čuvaju desna noga, s katero je mislil skočiti z dvigala, med steno in dvigalom. Nesreče ni nihče zapazil. Ko je pripeljalo d vi česa vsega potrebuje Trst. Tu bi bila morala gal° nesrečnega čuvaja v četrto nadstropje, je - « .. " ■"___" x • *______11 »______HipoIi ni nnm am Tc mili« «a »»ni-n n i iz ust zastopnika Trsta že priti jasna in odločna beseda na naslov visokih krogov. Saj danes govore vsi, da vzroki sedanjemu položaju Trsta in njegovega gospodarskega zastoja niso le drugje. V zaključnem odstavku je posl. Suvich ozna-čal stališče nacionalistov. Grajal je socialiste, nič ne opravijo. Tudi našim, po nedolžnem aretiranim bi bila prikrajšana pot, če bi se zapori nahajali doma. S tem, da je naše ljudstvo primorano zahajati v mesto, porablja po ne potrebnem denar. Kar bi lahko ostalo doma čim trgovcem in obrtnikom, to gre v mestu v žep laških izkoriščevalcev. Tudi družabno življenje v našem trgu bi se s številnim uradništvom pomnožilo. Zato zahtevamo svoje ljudi na uradniška mesta kanalske sodnije, ljudi, ki poznajo naš jezik in naše običaje. Za dobrobit naših ljudi, za 'korist našega trga, kličemo: nazaj s šbdnijo v Kanal in to prej ko mogoče! KUPUJEM srebrne krone po L 1.80, bakar,* cink, med itd. Scalinata 3, kovinama. 1927 Vesti z Notranjskega Smrtna kosa. V četrtek oh 6. uri zjutraj je umrl v Hrašeah pri Postojni nagle smrti tamkajšnji občespoštovani veleposestnik, gospod Peter Kraiger, v cvetoči možki dobi 35 let. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8. uri. Izlet kolesarjev športnega kluba «Postojna». Odsek kolesarjev gori omenjenega kluba priredi v nedeljo dne 23. t. m. izlet v D. Bistrico, da vzbudi zanimanje za sport pri mladih kolesarjih, ki naj bi se pripravili za pomladanski športni dan, ki se ga namerava prirediti v Postojni. Odhod kolesarjev iz Postojne je ob 2. uri popoludne pri Kazarju. Vozili bodo skozi St. Peter ob 2.25, Zagorje ob 2.40, Knežak ob 2.45, Trnovo ob 3 uri, kjer je določen kratek odmor; .nato odhod proti Bitujam, skozi Ribnico in začel klicati na pomoč. Kmalu je bila zbrana okoli njega množica delavcev. Skušali so na vse mogoče načine, da bi mu rešili iiogo, a bilo je vse zaman. Končno so izprevideli, da ni v svetovni vojni in nje posledicah in v splošnij druge rešitve, kot poklicati mizarje in kovače, St. Peter v Postojno, gospodarski krizi vse Evrope, ampak tudi kjei da razbijejo močno dvigalo in s tem rešijo ču- Vabljeni so vsi posestniki koles, da se ude-J— vaja. Par trenutkov pozneje je prišlo na lice leže tega izleta, oziroma priključijo mesta kakih 10 mizarjev in 10 kovačev, ki so * začeli razdirati dvigalo. Mizarji iu kovači so se mudili pri razdiranju dvigala dobre dve uri da bi nekateri ki delajo deloma na akord j komunis~ie in republikance. O nas Slovencih_________,_________,___-___________ in deloma na dnino, en teden dobivali te je dobrohotno — molčal. Hvalil pa je fašistov- i i« poL Torej ob 1.30 so rešili čuvaja iz nevar-potrebščine, drugi teden pa ne, da bi mo- sko zvezo. A tu se je — naj ne zameri te od-'nega položaja. Čuvaj, z pomaščeno etasno nogo, kritosti — nekoliko neprevidno zaletel. Zago-! ie hil odpeljan z avtomobilom rešilne postaje v J« _____ 1 * _ j. • ! _ A _ _____3__i moefn/v Knl nič«I/»A ia O uri ri r\ .t^io mn rt rale žene hoditi daleč kupovat in bi izgubljale čas, ki ga potrebujejo za gospodinjstvo in za vzgojo otrok, in da je ta predlog le navadna zvijača. «Razdeljevanje živil — nadaljuje spomenica delavskih zastopnikov — bi se dalo smotreno urediti le, ako bi se odprlo mnogo razprodajalnic, za katere pa je potrebna priprava in organizacija, ki se ne da izvršiti niti v nekoliko dneh. niti v nekoliko tednih.» Tu stojimo pred neverjetno čudnim slučajem, da so kapitalisti predložili bistveno komunistični način rešitve sopra in da so zastopniki delavstva ta predlog kratkoma-lo prezrli, ne pripisujoč mu nikake važnosti ter to velevažno vprašanje likvidirali s površno opazko, da hočejo industri-alci s tem predlogom le premamiti delavce. To je tem bolj čudno, ker se tukajšnja kovinarska organizacija nahaja v rekah komunistov. Seveda niso industrialci napravili to iz ljubezni do komunizma, marveč za to, ker hočejo rešiti svoja podjetja od grozečega jim poloma. Zanimivo je ravno to, da niso mogli najti druge primernejše rešitve, nego je ta, ki bi morala ped neizprosnim pritiskom razvijajočih se dogodkov in proti volji in nameram kapitalistov samih dovesti narodno gospodarstvo do komunizma. Z ozirom na interese vsega prebivalstva, in v prvi vrsti delavcev samih, je obžalovanja vredno, da se na podlagi te ponudbe niso nadaljevala pogajanja. Kar se tiče podrobnosti. spopolnjenja in zboljšanja predloga, bi se bilo gotovo našel sporazum v nadaljnjih pogajanjih. Tako pa stojimo pred dovršenim činom pretrganja pogajanj pred možnostjo nove stavke. tom skupini postojnskih kolesarjev, namen vežbanja za bodoče dirke. med poker ima banje, ki je brezdvonmo doneslo našemu mestu so polovili policijski agentje 50 postopače v, mnogo koristil Nasproti tej ljubezni Suvichevi ki so živeli deloma od roparskih napadov in ugotavljamo, da so povodom požiga ladjedelnic' tatvin. Tudi preteklo noč je bilo parn-iki prihajali v Trst — prazni! A kako je prišlo do teh požigov? To ve g. Suvich isto-tako dobro kakor mi! Je-li bilo to tudi na ko- aretiranih starem mestu 5 postopačev. Na njih težijo težke obtožbe. Aretiran tat. Včeraj zjutraj je bil pripeljan rist Trsta?! So-li in kako služili koristi in v zapor Coroneo 49 letni Josip Sovich iz Ve- Gospodarstvo Lesni trust na Slovaškem. Iz Košic poroča- tovljal je, da imajo nacionalisti iste narodne i mestno bolnišnico, kjer je 2 uri pozneje umrl. j°« ,da .se vršijo med največjimi lesnimi vidik £ da * 1& stapa«* spremljajo to Lot na nočne portop^V preden, tednu družbe, n. pr. romunska lesna industrija ^Foresta Poljska industrija. Poljsko ministrstvo za promet je naročilo pri domačih tvornic^h 2970 lokomotiv ter 7800 osebnih in 70.000 tovornih vagonov. Do konca leta 1921. morajo tvornice dobaviti 150 osebnih in 2625 tovornih voz, do konca leta 1922. pa 3G0 osebnih in 4375 tovornih vagonov. Žetev na Poljskem. Iz Varšave poročajo : Ravnatelj delniškega društva za trgovino z žitom, bivši državni podtajnik dr. Machnicki je po potovanju po poljskem izjavil, da je prva hrana prebivalstva lelos popolnoma zagotovljena. Cena za sedaj: 7000 do 7200 poljskih mark za en meterski stot rži in 9000 do 9300 za isto količine pšenice. Nov rubelj sovjetske Rusije. Sovjet ljudskih komisarjev je sklenil izdati nov denar z napisom : En rubelj je 10.000 prejšnjih rubljev. m Dnsvn® fiiti Poslanec Suvich o položaju. Na zborovanju udruženja «Associazione Nazionalista» je podal poslanec Suvich dolgo poročilo. Naglašal je, da je boljševizem ponesrečil že tedaj, ko se je rodil. Tudi vsakdanja izkustva med nami uče, da so socijalistični poizkusi neizvedljivi. Svetovno gospodarstvo je v stiskah vsled ycjne. Tudi bogate dežele se morajo boriti s težavami. V takih trenotldh, kakor so sedanji, vladna politika ni lahka stvar. Tudi politika italijanske vlade se je morala uravnati po zahtevah trenotka. Sedanji vladi nedostaje sicer dclcčene smeri, ali ne more se ji odrekati dobra volja. Notranje razmere so precej nezadovoljive. Socijalnega miru noče biti. Nekaj pa je vendar tolažljivega: naskok pogubnih elementov je odbit. Do tu pač gospod Suvich sajn ne bo zahteval, da bi mu dali potrdil, da je bil originalen. Ponavljal je le pesem, ki K> svirajo dan na dan vse novinarske gosli. Moremo torej mirno preko. Zanimivejši je postal, ko je govoril o stališču nacionalistov napram fašizmu. Fašizem se nahaja sedaj v krizi. Ker je na tem, da iz dosedanjega gibanja po^ stane stranka. Ne bo iml sicer več tistega poleta, zato pa pridobi na discipliniranosti * in organiziranosti. Na polju konkretnega uveljavljanja bo fašizem gotovo še mnogo koristil domovini. Priznavamo, da g. Suvich ni mogel drugače, nego da je blagoslavljal delovanje fašizma. Ti ljubi Bog, saj brez tega ne bi bil on danes poslanec! ugledu Trsta požigi Narodnega doma v Trstu, pri sv. Ivanu in v Rojanu?! In ugled je menda tudi dobrina, ki se je ne sme zanemarjati! In slednjič: ali ni mirno življenje med prebivalstvom v deželi eden pogojev za gospodarsko snovanje?! Prolesni shod pomorščakov na trgu del- 1'Uni ta. Včeraj zjutraj ob 10. uri se je vršil na trgu deli' Uni ta protestni shod pomorščakov proti posestnikom ladij v Julijski Benečiji, s katerimi so v pogajanjih radi novih delovnih pogodb. Protestni shod, na katerem je bilo zbranih več sto poslušalcev-pomorščakov, je otvoril kapetan Biffi, tajnik federacije pomorščakov, ki je obširno govoril o tekoči zadevi med delovnimi razredi in posestniki ladji ter o pogajanjih, ki so se vršila v zadnjem času. Tajnik Biffi je govoril dobrih dvajset minut. Nato se je podal s komisijo k senatorju Mo-sconiju. Med tem časom so govorili na shodu razni govorniki. Ko se je povrnil Biffi od senatorja Mosconija, je poročal pomorščakm, kar je bilo dogovorjeno z gosp. Mosconijem. Tajnik je priporočal, naj pomorščaki ne zapustijo dela, dokler se ne bodo zvršila pogajanja. Shod se je zaključil ob 11. uri. Več je število pomorščakov se je povrnilo na krov, dočim so manjše gruče pomorščakov demonstrirale pred LIoydovo palačo, kjer ima sedež paro-plovna družba «Nav. Libera Triestina*. Demonstranti so razbili nekaj sij* na palači. Toda kmalu so jih razgnali vojaki. Izpred Lloydove palače so jo mahnili pomorščaki pred poslopje «Cosulich». Od tu so šli, ker jih je razgnal kordon stražnikov, pred Dreherjevo palačo, kjer imajo posestniki ladij svojo federacijo. Med demonstracijo na trgu deU'Unita je bil aretiran neki Viktor Vidali. Dva orožnika, ki sta ga bila aretirala, sta ga odpeljala na orož-niško postajo v ulici dell'Orologio. Pozneje sta prišla protestirati na policijo poslanec Tuntar in Juraga, naj se izpusti aretiranec. Tržaškim kiiltunum društvom! Naša kulturna društva v mestu opozarjamo na prelepe ilustrirane knjige «Goriške matice* (1. Dr. Remec: «Naši ljudje*. — 2. Dr. Lovrenčič: «Gor-ske pravljice«. — 3. Veliki Koledar 1922), ki izidejo koncem novembra i. J. Cena vsem trem knjigam je samo 5 lir. — Naročila, oz. naročnino sprejema poverjeništvo "Goriške matice» v Trstu (S. Francesco d'Assisi 20, I) v soboto od 18—1954, v nedeljo pa od 11—12. Mladinsko društvo «Prosveta» vabi vse člane in Članice na sestanek, ki se bo vršil danes ob 20. uri v nekdanjih prostorih. Članstvo se prosi, da se tega sestanka udeleži pol-noštevilno in točno, kajti na dnevnem redu so jako važne točke. Cene mesu so od 20, t. m. dalje sledeče: Sprednjemu s kostmi 6'40 Kr kg; zadnjemu s kostmi 7,— lir kg; mesu brez kosti 12'— lir kilogram. Šentjakobska «Čitalnica» bo imela v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri zjutraj svoj občni zbor. Vsi člani so naprošeni, da se občnega zbora gotovo udeleže. Tržaško kolesarsko društvo « Balkan » priredi v nedeljo dne 23. t m. dzlet v Postojno. Odhod točno ob 8. uri zjutraj izpred gostilne gosp. Fabčiča. Vse člani-kclesarji se ga morajo gotovo in točno udeležiti. Člani iz Duto-{ prinaca (Istra). Sovich je namreč obdoižen več tatvin, ki jih je bil izvršil v zadnjem času v škodo tamošnje vojaške uprave. Vesti z Gorlikiga Pozor vojni oškodovanci! Do 31. oktobra t. 1. morajo biti priglašene vse vojne škode. Ta rok ne bo podaljšan. Kdor ne more priložiti do tega časa cenitve, zemljiškoknjižnih izvlečkov, posestnih pol itd., jih lahko naknadno doda prošnji, a to le do 31. januarja 1922. Vsa županstva, vse zadruge ia gospodarska društva se poživljajo, naj se nemudoma obrnejo brzojavno v Rim glasom okrožnice Zveze slov. žup. z dne 15. oktobra 1921. št. 375., naslovljeno na županstva porušenih krajev v naši deželi. Shod v PrvačinL Agitacijski odbor, izvoljen na zborovanju raznih organizacij dne 17. septembra 1921. t. 1. v Gorici, sklicu>e za nedeljo dne 23. oktobra t. 1. shod v Prvačmi z edino točko dnevnega reda: Zahteve na vlado v stvari vojne odškodnine. Temu shodu bodo v najkrajšem času sledili še drugi shodi. I* sojke doline. Kamor se pride, vsepovsod se govori o vojni odškodnini. In ravno to velevažno vprašanje je, ki bega dan^s naše ljudi in jih vznemirja. Namesto, da bi se sprejelo vojno odškodnino kpt nekakšen oddih, moramo konstatirati, da vzbuja bojazen in skrb. Je ljudi, ki z vsakovrstnimi sredstvi in pretvezami izrabljajo položaj in privabljajo naše ljudi, da jim zaupajo. Izročajo jim vje potrebne listine, podpišejo papirje, ki jih ne razumejo in sami si niso na jasnem, kaj so slsm napravili. Znano nam je, da je danes ve« polno takšnih «advokatov»-in « inženirjev«, ki žive samo na slepariji. Izžemajo naše ljudi aa najbolj grd način. Posebno, kar se tiče pooblastil, bi opomnili, naj bi se v resnici premišljeno podpisa vala. Če ne razumete besedila, siikar ne pod-križavajte in podpisujte, ampak zahtevajte slovensko besedilo, ali pa tolmača, Tudi se predstavlja podjetnik, ali pa zadruga in vam začenja zidati hišo, na katero prejme denar, ali pa mu ga vi dovolite vzeti, on pa gre svojo pot. Zgodilo se je, da so podjetniki kar na pri-Seveda bo pozneje ta vojni oškodovanec, ki bo moral trpeti vso škodo. Radi tega in radi vseh še morebitnih zvijač ki nas čakajo vas opozarjamo, da bodite silno previdni pri oddaji dela in sklepanju pogodb. Vojna odškodnina je danes iia/večjega pomena za našega kmeta in malega posestnika Gledati moramo na to, da se nam izplača v kar največji meri; dati nam ima vlada vse, kar imamo pravico za prejeti. Po večini občin so ustanovljene zadruge vojnih oškodovancev. Sestavljene eo iz domačinov, ki vam bodo gotovo radevolie pomagale z nasveti in poukom. Iz Kanala ia okolice. 2e tretje leto gre h kraju in naša sodnija se nahaja še vedno v Gorici. Ravnotako davkarija. Ljudstvo ne more razumeti tega, čemu da se preselitev tako na dolgo zavlačuje. Govori se o marsičem. Vzrok, da ni prostorov na razpolago, ne drži! Prostore za urade in osobje imamo. Če so imeli v Gorici par sob na razpolago, jih tu tudi lahko imajo in še več, če je potrebno. Naši kmetje izgubljajo po cele dneve, ko B&rsna Tečaji; Trst, dne 20. oktobra 1921. Jadranska banica..............175 Cosnlicli...... • • . . .........M0 OnltTirftifi t-1 D Gerolimich ................1400 Libera Tricstina .......... , , . , 555 Lloyd .. - •...............13K0 lussino ......................700 Mrrtinolldi.................1-14 Oceanla 25d Preimida .................. čM5 Tripcovich.................21)3 Ampclea ..................615 -Cement Dalmatla . • . ...........320 Cement Spatato . •.............27& Tuja v alata na tržaškem trgu; PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili. Via Fonderia 7. 1747 HI5A z gostilno in koncerijo se proda. Zraven je tudi vrt. Naslov pri upravništvu. 1877 HIŠA, skoraj nova, se proda za L 7500, Pojasnila daje F. Jelušič, Štorje št. 4. 1890 STROJNIK, samec, mehaniker, vešč po potre-*-bi tudi električne inštalacije, išče službe. Naslov pri upravništvu.» 1875 OB JUŽNI ŽELEZNICI je na prodaj hiša z gospodarskim poslopjem, gostilno, prodajalno, mestno tehtnico in ledenico. Pripravna je tudi za mesnico in trgovino z lesom. Pri hiši je vrt in velik travnik. Naslov pri upravništvu. 1865 ZLATO in srebrne lirone plačam vei kot driij|? kupci. Albert Pcvh. 'Jirar, Maizini 46 (v bližini drvenega trga). 44 1 t Danes predpoludne, ob 10. uri, je po dolgi in mučni bolezni preminul Frssi Opaši t v 36. letu svoje dobe ter zapustil v največji žalosti mater Marijo, brate Josipa, Martina in Ivana, sestre Marijo, Elizo, Josipino, Ano in Rozino, svakinjo, svake in vnuke. ki naznanjajo to bridko izgubo vsem sorodnikom prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vrSil ▼ petek, 21. t. m. ob 10. uri predpoldne. CEROVLJE, 19. oktobra 1921, Avtomebiloa Crta Ini - Velasko - B& Urnik od 1. julija 1921 Lir j Tja j}- ODHOD Nazaj j Lir ogrske krone .... avstrijsko nemške krone češkoslovaške krone . dinarji....... I c ji ••••••••• marke....... dolarji....... Irancoski franki . . . Švicarski franki ... angleški funti papirnati angleški funti, zlati . napoleoni ...... 3 60 1.05 , 3.90-, —.93— 26.90- 27.:.0 36.-- 37.— 18.----19.— 16.--17,— 25.3"»- 25.55 183.25—184. — 468.--472,— 99.50—100.— 116.--118.— 95 75— 96.50 - S 3.80 ; 6.90 7.501 8.75 9 45 10 20 11,05 12.— 13.— 13.55 14.551 15.15 16 75 17.75 20.50 21.60 ; « 22.25' 1 •':>_!! 1 7.40 8.10 8.15 8.25 ji 3.35 8.45 8.50 J 9.10 i; 9.! 5 i| 9.30; 9 4rj 9.00 f 10.- 10 20 I 0.30! 10.351 10.45 11 — I ;! 11.15 I I 28.35 i 11.45 y 7.— Trst (P. Obcrdan) 3.— 25.35 Bazovica Kozina-Hcrpelje Tuble...... Materija..... Markovščina . • . Gradišče..... Obrov ..... Hrnšica ..... Podgrad..... RaČice...... Starad ...... Pasjak...... Šnpjane..... Rupu ...... Perma »i..... Jurdani ..... Juši ci...... Matulje..... Reka (Trg t. B«) 12.-11.25 11.— 10.50 10.40 10 30 10.20 10.10 i 0.05 10.— 9.55 9.45 915 9 0J 8 50 830 8 20 8.05 8.— 7.80 7.- 28.35 25.05 22.35 20 4f» 20.20 18.7» 17.85? 10.95f 16.05 15 85' 14.25; 13.25! 11.65 11.05! 10.— 7 25 6.15| 5.40 4.30 3.- Trst Podgrad Lir —.— !' 3.80 6 90 Tj* 16.30 17.10 1735 17 r,o OJ>ItOD [Nazaj PODLISTEK Rcflž Thevcnin. Železni nsaiik Nekatere udano in kakor nezavestne; druge kričaje, polne groze, da so jih s silo tirali naprej. Plamen (Hh je sprejel vse, jih zavil v rdečo plahto in jih odnašal v temnih meglah proti najčistejši luči Solnca. Mrtvi kralj je videl, kako vse njegove tova-rišice v življenju odhajajo k njemu na drugi svet, ien bil je nepremičen v svq'i mrtvaški mrzlosti mumije. Še ena zaročenka je bila: mladenka, ki se je s težavo vlekla proti požaru. Bila je gotovo tujka, dešla iz Bog ve katerega kraja sveta. Nje obraz je imel čuden izraz pod prelepimi črnimi lasmi. Dekle ni bilo ne resignirano, ne prestrašeno; pač pa se je t zdelo, da je v velikih skrbeh. Na lepem obrazu pod neprodirno krinko ponosne volje, je ležala neka senca neutolažljive boli, neskončne muke. Ko je uzrla gromado, se je vspela, zopet umaknila, in obupen krik se ji je izvil iz prsi. — Oče mojf... Pomagajte! i _ Ljudstvo in plemenitaši nišo razumeli tega vzkrika v nepoznanem jim jeziku. Alf, Tieka-teri svečeniki, ki so razumeli, so bili osupnem in se ozirali okoli, kakor da nečesa iščejo po množici. Ko so se pomirili, so zopet prijeli žrtev, ki so jo za hip zapustili in so jo tirali proti gromadi. Nikdo se ni odzval vzkriku nesrečnega dekleta. POGLAVJE XXIX. UiUjt železa. — Pustite me! Pustite .me! — je rekel gospodar. — Ne morem vam več slediti, moči me zapuščajo. Ne brigajta se več za me in pejta, če mislita, da moreta še kaj storiti 1 Na pohodu preko gore je bil padel v neki prepad, se ranil na ob ojstrinah skolovja, da je krvava sled označala njegove korake. Mavricij Tarnier gd je skušal podpirati, ali, uveril se je, da tovariš ne bi mogel dalje. Quiterio je rekel: — Morava zapustiti gospodarja. Če bova mogla po kakem čudežu zopet pobegniti, ga najdeva zopet tu. Pojte! Napraviva še zadnji poiskus, ali hiteti morava. V malo minutah bi bilo prekasno. Mavricij Tarnier je naglašal: ne moremo zapustiti tega ranjenca! — Pojta! Pojta! — je ponovil Peter Desro-ches. — Zame se nimata ničesar bati. Glejta! Še morem stati pokonci in tudi hoditi, četudi počasi. Sledil vam bom od daleč, m tudi do-idem vaju, če bo potrebno. Ali, Quiterio ima prav. Ne smeta zamuditi niti trenotka. Mislita na dragoceno življenje, ki je morata rešiti! — Žalibog — je mrmljal Mavricij, obupan morda prvikrat v svojem življenju — kaj bi mogla mi dva sama proti vsem?! — Pojte! — je rekel zopet Indijanec — poskuša jva srečo. Sicer čudežno srečo, v katero pa moramo zaupati do zadnjega. — Dajta si odporne sile — je rekel gospodar. — Dobro! — je pritrdil Mavricšj Tarnier. — Morda ima prav: Poskušajvaf Reksi to, je stisnil krepko ranjenČevo roko in izginil za vodnikom. Zora se je začela komaj beliti. Peter Desroches, ki je ostal nepremičen in na pol nezavesten, z napetim ušesom, da bi čiil oddaljujoče se korake, se je, ko ni slišal ničesar več, vzravnal ter se trudil da bi Šel v smeri tovarišev. — Kaj to, aH pridem prej, ali kasneje? — je rekel sam sebi* — Pojdem do konca, ali HM.I OdLUS! V REPNIČU št. 39 se proda soba in šivalni stroj. 1933 SREBRNE KRONE plačam nad 2 liri komad; zlato, srebro in platin po najviš ih cenah. Tovarna srebrnine Alojzij Povh, Piazza Gari-baldi št. 2. 1932 DELAVCE, sposobne za tolčenje cestnega grušča, sprejme cestar v Devinu. 1931 7 50 8.75! IS.— 9.451118 10 10 2f) .j 18.-0 lt.0» i 18.25 1?.— i!l 8.30 13,— ! 18.40 Trst (P. Oberdan Bazovica .... Koziiu-1 lerpclje Tubljc..... Materija .... "Markovščina . . Gradišče .... Obrov . . . . . Jirušica .... Podgrad .... Lii 9.30 9.-8.40 825 815 AJ05 7,50 746 7.4) 7.80 13.— 10 20 7.50 G.fK> 5.35 3.85 3.— 2 10 1.20 srebro in zlato§ Mem po zvišaniii cenah ter plačujem 5 st. več kot drugI Via Pondares 6, I. desno. PRODA SE 1500 m lepih bukovih drv, even-tuelno tudi gozd, v lepem kraju, oddaljen 1 uro od železniške postaje. Resni reflektanti naj pošljejo ponudbe pod «1500» na uprav-» ništvo «Ediaosti». 15291 KUPITE 854 > SRAJCE, spodnje hlače, volnene rute. Plačila po dogovoru. Lenardig, via Nicolo Ciccotti 75, II. 1914 TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-več, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, menta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922 ZADRUGE! TRGOVCI! Lončeno posodo, najfinejšega izdelka, iz prvih virov — najmanje po pol vagona — dobavlja Jos. Peterlin, tačas hotel Gržhia, ŠL Peter na Krasu, Zadruge! Trgovci! naročajte domače izdelke! * 1912 NOVE postelje za L 95.—. vzmeti L 70.—, žimnice iz volne L 130.—, iz žime L 50.—, ponoćne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izredno nizkih cenah. Ulica Fonderia 3. 1888 91 19 99 99 91 99 99 Orala štev. 5 po L 380— 7 10 za vinograde „ okopavanje Zaloga: Ing. RIGHI & VIDOVICH Trst, Via Sanita 8 (vogal fH PHUrefla) •» ti L 480.-— L 540— L 390.— L 320— Bolezen na gobcu in parkliih ■V* ozdravi v kratkem "3HI mnogo let preizkušeno zdravilo ki se dobiva v lekarni v Sežani* 100.000 CEPLJENIH TRT močnih in lepih, različnih vrst, kakor laški rizling, rebula, glera, mejina, bela in rudeča žlahtnina, refošk i. dr. cepljenih na „Rupe* stris moncola" in Riparia portalis, ter sse ^AA Dll E Rupestris monticola in Riparia por- 3UO.OUU tSILr tališ ir ie na prodal pri oskr&nifieu ueleposestoo grofa Coronlnl u Sv. Petru pri Gorici