PoStnina plačana v gotovini, 7. štev. V Ljubljani, 17. februarja 1923. Posamezna štev. Din. 1 Leto V. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišča št. 7. — Telefon ŠL 77. NARODNO-SOCIJALISTICNI TEDNIK Naročnina: 4 Diri., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob sobotah. fvan Deržlč: Naša driava in njeni uslužbenci. Tekom štiriletnega skupnegd življenja v naši narodni državi so si stekli državni uslužbenci med vsemi stanovi največ jako bridkih izkušenj. Zadnji mesci so bili uprav usodepolni in-seda-uje izenačenje draginjskih doklad je nov dokaz popolnega nerazumevanja merodajnih faktorjev. Po uedinjenju je 1. 1919 izglodalo, da se državni uslužbenci zavedajo svoje težke bodočnosti v novi državi. Organizacije so se ustanovile povsod in priškr je potem do skupnih federativnih zvez, Delo jo intenzivno napredovalo v vseh panogah in prvo preizkušnjo, ko so v jeseni 1. 1919 zaprli brez vzroka voditelje organizacij v Zagrebu, so dobro prestali. Enodušnost in disciplina so je izkazala povsod. Žal, da je ta enodušnost in disciplina v poznejših letih Ponehala in danes javni nameščenci v svojih organizacijah ne vedo, kaj in kako! Po izgubljeni bitki — novembra ih decembra 1922 — za novo pragmatiko in enkratni nabavni prispevek prihaja pravo spoznanje. Glasilo naše *,rfnie zveze v Ljubljani »Naš glas<. v letošnjem letu ubira popolnoma dru-ge strune. Karakteristični so posamezni danki o vzrokih neuspehov. Navajam samo dva izmed njih. V številki 4 od 10. t. m. ima »Naš glas« uvodnik »Nekaj odkritih besed«. Pisec K. P. propagira, da naj -državni uslužbenci svoje voditelje, predsednike in glavne društvene funkcijbnarje, popolnoma osa-mosvoje, • torej, • 'da naj ti puste svojo službo,' se posvete samo organizaciji in ter‘da jih naj društvo plačuje. Taki zastopniki bodo lahko udarili po ministro-' vi mizi trr vse drugače nastopili, kakor aktivni uslužbenci. Sklicuje se pisec na besede nekega francoskega tovariša, s katerim je govoril. Simptomatično je to naziranje. V praksi je bilo že dolga desetletja pri socijal-demokratskih strokovnih organizacijah. Tam je navidezno rodilo dobre uspehe, v resnici pa je bilo ravno obratno. Ti takozvani strokovni tajniki in celo predsedniki so bili eksponenti politične stranke in so se po ogromni večini vzdrževali na takih položajih samo s političnim pritiskom na dotično organizacijo. Padali so oz zamenjavali svoje stroke in bili nekaki »faktoti«, ki so organizirancem več škodovali nego koristili. Ta pot torej ni p™va- Strokovno organizacijo morajo voditi člani sami, ljudje iz istih vrst. Treba je discipline in požrtvovalnosti hi če ima recimo, predsednik uradnik to zavest, da stoji cela organizacija za njim kot en mož, potem bo lahko udaril še vse drugače po mizi in navedel vse drugačne razloge, kot nestrokovnjak. Ako pa tega ne stori, je ali šleva in ne spada na tako mesto, ali pa nima opore v svoji organizaciji. Ter-tiinn non datur! Drugi interesanten članek je »Ne-Kpolnjive zahteve«. Pisec F. V. poroča Rpmfr^!02011^ na mcT°dajnih mestih v rv,U Papram državnim uslužben- ST-a » * - * državni uslužbe?« m „ “ Ai- u , ga Precizno po- vedal. Ali bo to spoznanje rodilo pravi Leta 1920 so se naše strokovne organizacije javnih nameščencev odda-SVoie’ do tedai prave poti- Skli_ osebe iTnfth naZne n,erodaine poIdične in ir- 1 nrnrf^ ,.aKovore- ie bilo napačno m je npropastilo vse državne uslužbenceiv naši državi Nikakor nočem s to trditvijo napadat, posamezne funkcijo-narje raznih društev, ker vem, da smo v organizacijah po prevratu bili počet-uiki in da je potrebno še veliko truda fn požrtvovalnosti, da se organizacije pravilno udejstvujejo in da bodo res prave zaščitnice svojih članov. Navedem samo en primer. Od septembra do novembra 1922 smo se trudili, da bi Centralni Savez javnih nameščencev in Centralni odbor narodnih železniških organizacij osnovala trdno koalicijo in se pripravila na boj. Priprave se niso izvršile, ker so razni ministri dal, precizne izjave, da je do decembra vse ugodno rešeno. Decembra pa smo ležali vsi na tleh in protesti iz Splita niso pomagali nič! Vse prošnje Centralnega odbora žel. organizacij so bile zaman j, merodajno je bilo: ministri so izjavili, javnost je na naši strani itd. Danes se za nas nihče niti ne zmeni! Vladni organi vseh vlad od novembra 1919 do danes so delali na to, da onemogočijo možno enotno organizacijo ali koalicijo vseh javnih nameščencev in železničarjev. Do tedaj jim je to uspelo, kako bo v bodoče, je pa drugo vprašanje. Živimo v agrarni državi z vrhovnim vodstvom, ki ima še veliko ori-jentalno-balkanskih spominov. To dejstvo drži; opozarjal sem na to že leta. 1919. Javni nameščenci vseli kategorij so delojemalci — proletarci. Otresti se je treba predvsem nam »prečanom« one stare od avstrijske aristokracije vtepene ideologije, da je uradnik — gospod in nekaj višjega. Vsakdo, ki živi od tega, kar zasluži, pač spada v eno enotno fronto. Za zaščito svojih pravic ima dve poti in sicer strokovno, absolutno nepolitično organizacijo In pa udejstvovanje kot svoboden državljan v političnem življenju v političnih strankaiL Državni uslužbenci so v naši državi zgrešili obe imenovani poti, in šli v napačno smer. Strokovne organizacije so bile pod vplivom raznih vladnih politikov, ki so ali kot ministri ali kot poslanci, vplivali na ukrepe organizacij. Kot svobodni državljani pa so državni nameščenci v politiki še bolj desori-jentirani. Rekel sem že, da se naše uradništvo v prečanskih krajih smatra za »gospodo«. To fiksno idejo, ki jo z vso vnemo podpirajo razni meščanski politiki, advokati in kapitalisti, je treba vendar že vreči med staro šaro. Gospodarska diferenciacija je po štiriletni vojni povsod postala aktualna. V naši državi pa še posebno, ker smo prišli v eno državo po toliko stoletni razkosa-nosti in je prejšnja kraljevina Srbija poleg izrazito agrarnega značaja še ostala pod vplivom prejšnjega turškega sistema. Tega dejstva nam ni treba prikrivati, niti se ga sramovati. Saj so naši kmetski stari-očetje tudi morali nositi ne samo purane in kapune, ampak tudi druge stvari vsemogočni gospodi »iblai-tarjem« itd. v takratne urade. To je pri nas izginilo tekom zadnjih 50 let. Da ta navada preko noči v Srbiji in Črni gori ne more izginiti, je pač samo po sebi umevno. Stališče »prečanskih« uslužbencev je torej tukaj popolnoma jasno, da morajo oni stremeti za tem, da se te razmere v Srbiji odpravijo, ne pa, da se zopet pri nas vpeljejo. V dosego tega cilja pa je potrebna smotrena organizacija in smotreno politično delo. Sedanja praktika, da je uradništvo predvsem bilo avantgarda raznih meščanskih polit, strank, se ie izkazala za popolnoma pogrešno. Uradništvo je v teh strankah opravljalo samo hlapčevske posle in bilo dobro samo pri volitvah. Nikdar pa se meščanske stranke niso brigale za gmotno vprašanje državnih uslužbencev. To je nepobitno zgodovinsko dejstvo, mi pa, državni nameščenci, imamo prežalostno štiriletno izkušnjo in popolen gmoten propad vseh državnih uslužbencev brez razlike na kategorije. Preostaja samo eno, da namreč duševni proletarec, državni in priv. uslužbenec, podasta roko ročnemu delavcu, ter ga s poštenim delom in ljubeznijo usposobita za pravilno udej- stvovanje v javnem političnem življenju ter za pravilen nastop v zaščito pravic — delojemalcev. Ni moj namen s tem člankom agitirati za našo Narodno - socijalistično stranko med državnimi uslužbenci, sem pa prepričan;, da je v naši državi nujna potreba skupne enotne fronte državnih in ročnih delavcev, ako hočemo dobro in zdravo državo. Do te enotne fronte pride tekom prihodnjih let gotovo, ker bo do tega dovedel naravni razvoj. In, če ta proces pospeši naša Narodno-so-cijalistična stranka s svojim delom, je veliko, veliko koristila našemu ljudstvu, naši državi in predvsem državnim uslužbencem in delavstvu. Protestirajo proti izrabljanju narodne ideje. Dobrovcde, da jih je javno name-' ščenstvo zapustilo, ker niso zanj ničesar storili, so demokrati stopili v volilni boj pod firmo »pridobitvenih« slojev. Ker pa jo moral dr. Kukovec iz raznih shodov pridobitvenih slojev bežati, kar dokazuje, da niso bili zadovoljni z njegovim ministrovanjem, je bilo takoj jasno, da demokrati tudi pri obrtnikih ne stojo mnogo boljše kot pri javnih nameščencih. Obrtniki so rekli: »Kdo pa bo volil to stranko, katere nosilec liste je dr. Kukovec; saj niti količnika ne dobimo, ker je imela stranka zadnjič ko dr. Kukovec še ni bil tako obsovražen, komaj nekaj nad 2000 glasov, dočim jih bo sdaj treba za količnik 6000.« Spretni Kukovec pa je jel tolažiti obrtnike s prekmurskimi glasovi, katerih je po okrožnici, ki jo je izdal, baje celih 8000. In zatrjeval je obrtnikom, da bo na vsak način izvoljen poleg njega tudi obrtniški kandidat Rebek. Toda obrtniki niso tako neumni, kot si misli dr. Kukovec. Oni so kratkomalo vzeli v roko volilni red in si izračunali, da bi v tem slučaju ako bi demokratom na Štajerskem pripadla dva poslanca, bil drugi poslanec ne Rebek, ampak Mažaron Kuhar v Prekmurju, kajti njegov volilni srez z 8000 glasovi bi bil najmočnejši in po volilnem zakonu pride najprej v poštev poslanec dotič-nega volilnega sreza, v katerem je dobila stranka največ glasov. Razen tega pa so dobili obrtniki iz Prekmurja točne Podatke^ da Kiihar ne bo dobil niti 2000 glasov; torej vse skupaj ne bo zadostovalo niti za količnik. Zato so v zadnjem času obrtniki iz raznih krajev odgovorili dr. Kukovčevim agitatorjem, da ne morejo glasovati za tega gospoda, ker jim je kot minister silno veliko škodoval, pač Pa — tako so dejali — naj bi bil Rebek nosilec liste, ako je dr. Kukovcu toliko pri srcu obrtniški stan. V tem slučaju bi glasovali obrtniki, ki ne pripadajo že drugim strankam, za Rebeka in dana bi bila možnost, da bi bil izvoljen. Da pa bi obrtniki glasovali za dr. Kukovca, katerega delo za obrtniški stan jim je dobro znano, to jim niti v glavo ne pade. To bodo storili le nekateri dr. Kukovčcvi Plačanci, ki so dobro poznani iz zborovanj, na katerih so koncentrirali napredne sile za dr. Kukovca. Sedaj bodo naši čitatelji razumeli, zakaj se je dr. Kukovec lotil druge taktike. Sedaj hoče biti mož fašist. Mi mu svetujemo, da naj Popravi vse grehe, ki jih je njegova stranka zakrivila v škodo naše narodnosti, naj odvzame koncesije vsem onim nemčurskim obrtnikom, trgovcem in gostilničarjem, katerim je dal prednost Pred zavednimi Slovenci, ki so imeli edino napako, da niso pripadali demokratski stranki. Naj mož tudi razveljavi krivični občinski volilni red, ki ga je vpeljala njegova stranka in ki pomeni največjo nevarnost za naša obmejna mesta. Naj mož pOpravi krivico, storjeno našim delavcem s tem, da so bili s pomočjo demokratov izrinjeni iz služb in na katerih mesta so prišli Nemci in nemčurji. Naj mož popravi krivico, ki jo je storil onim zavednim Slovencem, proti katerim so demokratski advokati, neizvzem-ši njega samega, zagovarjali pred sodišči Nemce in nemškutarje. Vso to je treba, da dr. Kukovec najprej poprav*, pa še mnogo drugega, predno bo zopet lahko stopil pred narod in zahteval od njoga legitimacijo, da lahko zastopa njegove, torej narodne koristi. Narodni so-cijalisti ne bomo dopustili, da bi se narodna ideja diskreditirala s tem, da bi se udinjali za narodne borce tisti ljudje, ki so nas proglašali za narodne šoviniste, kadar smo od njih, ko so bili še v vladi, zahtevali, da nastopijo proti našim narodnim nasprotnikom in ki so celo izjavljali, da v narodni državi ni potreba »amf/ro-socljalističnih delavskih organizacij, pač pa intemaci-jonala, kamor spada po njihoyem mnenju delavstvo. Zamorci se naj poprej pošteno opero, predno sl prisvajajo pravico, postavljati se za narodne borce. Mi ne bomo nikdar pripustili, da bi se narodna ideja izrabljala v umazane politične, strankarske namene demokratov. Politične vesti. Volitve. Soditi po zadnjih dogodkih, ki so se pripetili v Mariboru in Celju, obeta biti volilni boj silno hud. Opaža se, da bodo delali »demokrati« s silo. V svesti si, da ne bodo dobili nobenega mandata, bodo skušali s pomenijo zapeljanih ljudi še enkrat strahovati slovensko ljudstvo. Imamo torej pričakovati demokratski »narodni« boj. V Sloveniji slepomišijo stranke kar na debelo. Slovenija bo volila 26 poslancev. Klerikalci Pravijo, da bodo dobili 16 poslancev, samostojneži računajo na 10, demokrati na 4, radikali na 5, republikanci na 4, Nemci na 2, komunisti in takozvani soc. dem. na 10, Šušteršič računa tudi najmanj na to, da bo sam izvoljen, in klerikalci pa tudi računajo, da dobe enega. Računi strank so prav povoljni, volllci bodo pa volili po svoje in 18. marca bodemo, videli, kako »štimajo« računi posameznih strank. Na vsak način je premalo mandatov. To bodo občutili najbolj dr. Kukovec, dr. Žerjav, Pucelj in Zupanič. Zanimivo je pisarenje demokratskih listov. Pišejo, da je demokratska stranka največja, ljudje kar dero vanjo. Obenem pa priznavajo, da v Sloveniji ne bodo dobili niti enega poslanca,, v Dalmaciji, na Hrvatskem, v Rosni jih ne bo volil sploh nihče. Kakp bodo spravili pri takih razmerah skupaj največjo stranko, je uganka, ki jo moreta rešiti samo bog in »Jutro«, ki vse zna. Radikali, komaj vpeljani v Slovenijo, so se že začeli cepiti. Pravijo, da bi radi vsi radikali kandidirali in pri tem vele-poteznem državnem poslu so si gospodje segli v lase. Kočevskega Sajovica, pr-, vega radikala v Sloveniji, sta postavila Hribar in Zupanič v kot, Sajovic, velik mož, po telesu namreč, pa s kotom ni zadovoljen, ampak hoče imeti celo sobe. Klerikalci so se spustili v agitacijo z neverjetno žilavostjo. Vse razpoložljive moči, in teh ni malo, so na delu za klerikalce. Samostojnežem pa prede prav slaba. Kmetsko ljudstvo se odvrača trumoma od njih. Samostojneži dobivajo sedaj plačilo za svoje pogubonosno delo. Mali kmeti in kmetski delavci so spoznali, da SRS ne more biti njihova zastopnica, ker se briga samo za veleposestnike in kapitaliste. Iz vseh krajev Slovenije dobivamo številna poročiia, da bodo volili' mali posestniki in kmetski delavci Na-rodno-socijalistično stranko. Na Hrvatskem je prodrl Radič popolnoma. Druge stranke ne Drideio niti več v poštev. Kot iz- razfto hrvateka stranka bo nastopila samo Radičeva stranka. Druge hrvatske stranke so se že izjavile, da bodo podpirale Radiča, in da ne bodo samostojno kandidirale. Jeza na srbsko vlado Je »a Hrvatskeru naravnost grozovita. Da je priSlo na Hrvatskem tako daleč, knajo edino krivdo demokrati, predvsem Pri-blČevid V Bosni In Dalmaciji bodo demokrati tepeni, to je Že sedaj gotova stvar. V Srbiji se bijejo radikali med seboj, da je vesolje. Pošteni Srbi so za Protiča, oni ki ljubijo korupcijo, pa za Pašiča. Zanimivo je, da zagovarjajo in agitirajo demokrati za Pašiča. Za tistega, ki pozna demokrate, ni to nič novega; čim bolj kaka stvar smrdi, tem bolj tišče demokrati zraven. Ker bodo demokrati pri volitvah poraženi, upajo še vendar, da se jih bo Pašič usmilil ter fim vrgel kako napR-»mo, vsaj njihovim veljakom bo mogoče vendarle preskrbel kako koritce. Dogodki v Mariboru. V noči od sobote na nedeljo so vdrii gotovi Jftidje ponoči v tiskarno sv. Cirila v Mariboru ter m zločinski način razbili tiskarske stroje. »Slovenec« piše, da so to storili »Orjunaši« ter navaja že tudi nekatera imena. Dokler stvarni razjasnjena, nočemo povedati, kar nam sili v pero. Iz pisavo listov pa se da žc danes razbrati, da so ta zločin zakrivili S'o-venci. V obmejnem in narodno hudo mešanem mestu se je torej dogodilo, da so Slovenci frivolno uničili imovino Slovencev. Kako bo boielo to naše brate na Koroškem; Primorci bodo občutili to sramoto hujše, kakor batine laških fašistov! Brat pobija brata — nezrel narod, otroci, ki se igrajo državo l — —-Na to 6mo ponosni. Celjska »Nova Doba«, zakotni listič demokratske stranke, se je obregnila ob nas radi članka, ki smo ga priobčili o celjskih dogodkih. »Nova Doba« nam očita, da nismo sedli na limanice demokratske stranke in vsporodili narodnost s trenutnimi potrebami demokratske stranke. Nam je narodnost dobrobit celokupnega naroda. Ml razumemo pod narodnostjo to, da mora biti vseh dobrot vsak naš človek v enaki meri deležen. Nikdar pa ne pojdemo v boj za tako narodnost, ki je samo krinka za gotove sloje ali skrahirane politične stranke. Demokrati naj nikar ne mislijo, da njih in njihove narodnosti ne poznamo. Celjski dogodki niso bili nič drugega, kakor reklama za demokratsko stranko v njenem smrtnem boju proti radikalom. Da smo to pravočasno spoznali, naj nam demokrati ne zamerijo preveč. Ko pojde za srečo naših ljudi bomo stopili mi v boj, prepričani pa smo, da tedaj demokratskih narodnjakov ne bo v gneči. Da nas napadajo demokrati radi narodnosti, na to smo ponosni, to je dokaz, da zastopamo edino ml pravo narodnost! Hinavci Takozvane socljalne demokrate in komuniste silno boli, ker smo jih razkrinkali, da so oni razdril enotno fronto delovnega ljudstva na Slovenskem. V svojih glasilih skušajo sedaj trositi delovnemu ljudstvu pesek v oči. Mi odkrito povemo, socijaldemokratski in komunistični listi se delovnemu ljudstvu nesramno lažejo. Mariborska »Volksstimme« in »Enakost« opravičujeta nemočnost enotne fronte s tem, da narodni socijallsti ne stoje na razrednem stališču. To je laž. Naši zastopniki so na konferenci z drugimi socijalistič-nimi strankami izjavili, da stoji NSS na razrednem stališču. Laž je dalje, da sc je NSS pulila za mandate. Zastopniki NSS so na konferenci z drugimi socija-lističnimi strankami izjavili, da NSS ne gre za mandate, gre ji samo za to, da nastopi proletarijat enotno. Enotnosti pa takozvani socijalni demokrati in komunisti niso marali. Vsi hočejo biti v svojih skupinah generali in poslanci, to je pravi vzrok, zakaj ni prišlo do enotne fronte, radi tega se delavsko ljudstvo ne sme združiti. Toda gospodje generali takozvanih komunistov in soc. demokratov naj bodo prepričani, da bomo že mi dopovedali delovnemu ljudstvu resnico. Znamenje časa. »Neue Freie Presse« piše pod naslovom: »Dežela ordnov« sledeče: Iz Beograda nam pišejo: V času, ko je vladal v stari Srbiji še kralj Milan, niso bili srbski »ordni« popolnoma nič vredni, kajti Milan je bil z »ordni« sHno radodaren. Posebno, po umoru zadnjega Obtenoviča odpravljeni »Takova orden«, je v kurzu popolnoifla padel. Ker se je Milan rad mudil na Dunaju, je delti tam »drdne« hdtelsktra portirjem, natakarjem in vratarjem, tta ta blagoslov »ordnov« za Časa kralja Milana sc človek nehote spomni, ko člta malo statistiko, ki jo je izdala te dni nekdanja srbska, sedaj jugoslovanska »kancelarija za ofldeno«. te te statistike se vidi, da je bilo od prevrata sem do danes- torej tekom 4 let podeljenih v Jugoslaviji približno en milijon ordnov. Od začetka svetovne vojne pa se je podelilo v Srbiji skono 4 milijone ordnov. Odlikovani so bili povsem Srbi, oz. jugosl. državljani, le malo inozemcev. V zadnjih dneh, o priliki svojega rojstnega dne je podelil krati Aleksander več sto »ordnov«. Ta močni blagoslov Je spravil »kancelarijo ordenev« v veliko zadrego. »Kancelarija ordenova je na koncu svoje moči. Prvič ji je zmanjkalo denarja, drugič nima ljudi, ki bi mogli izvršiti ogromno delo in dostaviti vse »ordne«. »Kancelarija ordetjov« je torej zaprosila za denar in osobje, da ji bo mogoče izvršiti ogromno nalogo in zadostiti onim, ki že komaj čakajo na svoje »ordne«. Čudna dežela ta demokratična Jugoslavija! Škoda, da so odpravili plemstvo, lahko bi bil že vsaki cincar najmanj knez, vsak bankir in verižnih že najmanj grof- če bo ljudstvo tako neumno, da bo Volilo radikale, demokrate, samostojneže in klerikalce, bomo to mogoče še doživeli. Svetovni pregled. FRANCOSKO-NEMŠKI SPOR. Med Francozi in Nemci se vrši v ruhrskem ozemlju sicer tih, pa hud boj. Po poročilih nemških listov, Francozi do sedaj niso dosegli nobenih uspehov. Francozi so se hoteli z zasedbo ruhrske-ga ozemlja oškodovati za vojno odškodnino, ki jim jo je imela Nentčija plačati, pa je ni plačala. Se bo li Francozom posrečilo dobiti iz ruhrskega ozemlja to, kar žele, je seveda še veliko vprašanje. Ko so Francozi zasedli ruhrsko ozemlje, so se Nemci Francozom dejansko uprlL Nemci so Izdali povelje, da se mora Francozom nagajati, kjer se le more. No, in Nemci so to tudi izvedli. Prancozi zopet so skušali ta nemški upor zatreti z,vsemi silami, ki so jim bile na razpolago. Pošiljali so vedno večje število vojakov v zasedeno ozemlje, odsiavijali so nemške uradnike, posebno nagajive so zaprli ali pa spodili v Nemčijo. Ko so se Nemci še dalje upirali, posebno pa še, ko so začeli nagajati tudi Nemci v nezasedenem ozemlju, torej v Nemčiji s tom, da so odpovedali direktni brzoviak preko Nemčije v Francijo, so Francozi odgovorili s tem, da so zasedli še več ozemlja. Temu večjemu nemškemu uporu sledi vedno novo zasedanje. Obe stranki skušata svojo moč. Kdo bo dalje vzdržal? Pričakovati pa je, da bodo Nemci svojo taktiko predrugačili. Mogoče že v najkrajšem času. Oglašajo se že trezni in misleči nemški narodni gospodarji, ki pridigujejo Nemcem, naj opuste vsak odpor. Ti pravijo, da bodo Nemci prej zmagali, ako puste Francoze delati, kar sami hočejo. Nemci naj ne le opuste vsak odpor, temveč naj gredo Francozom celo na roko. Narodni gospodarji trdijo namreč, in te svoje trditve ped-krepujejo s številkami, da Francozi od zasedbe ruhrskega ozemlja ne bodo imeli nobenega dobička; ne samo to, Francozi bodo imeli celo tako izgubo, da se jim bo nazadnje ves svet smejal, da so sc tako vrezali. Namesto da bi dobili odškodnino, bodo morali nazadnje še doplačati težke milijone. Nemci pa se boje, da Francozi ne zasledujejo le tega, kako bi dobili od Nemčije denar, temveč da jim je največ do tega, da bi Nemčijo razkosali. Ce bi bilo tako, seveda potem Francozom ne bo nič na tem, če zabijejo z zasedbo nemškega ozemlja milijone, samo da dosežejo nameravani politični cilj. Seveda pa ostane tudi veliko vprašanje, bodo' 11 mogli Francozi, ki so že itak čez glavo zadolženi, gospodarsko vzdržati tako dolgo, da dosežejo svoj politični namen. VOJNA NEVARNOST NA BALKANU? Bolgarski min. predsednik Stambulijski je izjavil v bulgarskem parlamentu sledeče: »Nevarnost, da izbruhnp vojna, postaja od dno do dne večja. V bližini bulgarske meje s« zbira vojaštvo, pripravljeno udariti.« Ta izjava bolgarskega ministrskega predsednik n pove nmogo. Stantbulijski je mislil oč!-ridno tla Grke in Turke. Mirovha konferenca, ki se je vršila v, švicarskem mestu Lausanne, bi morala prinesti mir med Grčijo in Turčijo. Toda ni prišlo do zaželjenega miru, ker se Grki, eptenta in Turčija niso mogli zediniti in se je vsled tega konferenca razbila, bi že se sliši, da hočejo Grki planiti nad Turke. Toda tudi Turki sc pripravljajo, pripravljata pa se tudi Rusija in Anglija. Vojna nevarnost postaja torej res vedno večja. Kapitalizem še nima dovoli žrtev. BULGARIJA. Nova vlada. Na Bulgarskem ima večino kmetska stranka. Od 216 poslancev, jih pripada 110 kmetski stranki. Ta stranka ima torej absolutno večino in s tem vso moč. Ministrski predsednik je voditelj kmetske stranke, Stambulijski. Pameten politik in državnik je ta mož, predvsem pa velik Jugoslovan. Že leta 1914, ko je bil še navaden poslanec, je zahteval združitev vseh Jugoslovanov. Radi tega so ga Imenovali veleizdajalca in so ga tudi zaprli. Ko bi bila beograjska vlada boljša in ne skozi in skozi korumpirana ter lažnjiva, bi bilo sedaj najbrž mogoče priti z Bulgarijo v najboljše odnošajc. Med Stambulijskim in drugimi ministri je prišlo do nesporazuma in tako je vlada odstopila. Iz vlade so izstopili 4 ministri in Stambulijski je sestavil novo vlado. Ce bo pa nova vlada tako močna, kakor je bila stara, je še vprašanje. Ni namreč izključeno, da bodo iz vlade potisnjeni ministri skušali cepiti kmetsko stranko. Če se to zgodi, potem nova vlada ne bo dolgo na krmilu. Pa tudi razmere v Bulgariji se utegnejo poslabšati, duhovi so tam razgreti, to pričata dva napada, ki sta se izvršila v zadnjem času na Stambulij-skega. ker vodi Jugoslaviji prijazno politiko. Tudi v Bulgariji je mnogo takih pustolovcev, kakor so v Beogradu na vladi. ČEŠKOSLOVAŠKA. Zakon o zaščiti države. V zadnjem času se je pripetilo na češkem več slučajev, iz katerih se da sklepati, da se od gotove strani sistematično dela na to, da bi se uničila Češkoslovaška država. Našim čitateljem bo veleizdaj-niški proces proti nemškemu poslancu dr. Baeranu še dobro v spominu. Komunisti so vprizorili napad na finančnega ministra dr. Rašina, na najboljšega državnega finančnika cele Evrope, ki bi bil skoraj postal žrtev komunistične zaslepljenosti. Da sc Češkoslovaška zavaruje pred enakimi in mogoče še hujšimi napadi od strani Nemcev in komunistov, hočejo na Češkem uvesti zakon o zaščiti države, ki bo omogočil oster nastop proti sovražnikom države. Silno zanimivo pri tem je to, da bo, kakor poročajo češki listi, popolnoma podoben zakonu, ki so ga uvedli ruski boljševiki, da ščitijo svoj boljševizem. Sedaj izvemo tudi zanimivo novico, da so uvedli tudi ruski komunisti zakon o zaščiti države. Prostost v blaženi komunistični Rusiji torej ni nič boljša, kakor pri naših buržujih. POLJSKA. Odpust državnih nameščencev, Poljski parlament je sklenil pozvati vlado, da odpusti 25 % državnih nameščencev, ter da se ukinejo ministrstva za pošto in javno zdravje. Nemška predrznost. Poljska je dobila po mirovni pogodbi veliko Nemcev. Poljski državljani so postali tudi taki Nemci, ki so bili prej oficirji v nemški armadi. Postali so poljski državljani, ker se niso izselili iz ozemlja, ki je pripadlo po mirovni pogodbi Poljski Tem bivšim nemškim oficirjem in sedaj poljskim državljanom, pošilja nemško vojno ministrstvo svoja navodila, pošilja jim odlikovanja in napredovanja. Nemško vojno ministrstvo se čisto nič ne zmeni za to, da so postali ti ljudje poljski državljani. Tako je bil te dni imenovan polkovnikom nemške armade, voditelj Nemcev v poljskem parlamentu, Spickermann. Imenovalo ga je seveda nemško vojno ministrstvo v. Berlinu. So pa res drzni ti Nemdl Poljska vlada je proti takemu postopanju nemške vlade, kar najodiočnejše protestirala. Umor pravoslavnega nad. škofa. Pretekli tedert je bil v Varšavi v svojem stanovanju umorjen nadškof pravoslavne cerkve na Poljskem. Umoril ga je visok duhovnik pravoslavne cerkve, Smaragd Latiszenski. Morilca so zaprli Sedaj so si začeli celo visoki duhovniki streči po življenju. Lepi časi čakajo ubogo človeštvo. AVSTRIJA. Ludendorff v Avstriji. Že zadnjič smo poročali, kako so sprejeli znanega nemškega generala Ludeir-dorff-a delavci v Celovcu. Iz Celovca se je odpeljal na Dunaj, da obišče tudi tam svoje zveste prijatelje, nemške nacijo-nalce. Toda že med potom na Dunaj, so mu hoteli delavci v Brucku in Kapfcu-bergu prerahliati kosti. Junak Ludendorff pa, ki je imel med vojno toliko korajže, da je gnal milijone ljudi v smrt, še je tako skril, da ga niso mogli najti. Na dunajskem kolodvoru je čakalo nemškega junaka večje število delavcev, toda pogumni Ludendorff je izstopil že eno postajo pred Dunajem. Dva dni Je bil na Dunaju, delavci pa so mu bili povsod tako za petami, da ni mogci nikjer vprizoriti shoda. Nazadnje ga je policija na energično zahtevo socijali-stične stranke lepo posadila na vlak in poslala na Nemško. Da bo doživel v Avstriji tak sprejem, pač Ludendorff. ni mislil. Avstrijsko urad ni š k o v p r a-šanje. Uradništvo, sploh vsi državni nameščenci preživljajo težke in skrbi polne čase. Že lansko leto so jih odpustili 50.000, letos pa jih bodo odpustih v prvem polletju še 75.000. V tem težkem času, ko vlada tako huda draginja in tudi ni lahko dobiti dela, je to za odpuščene državne nameščenec silno hud udarec. Umevno Je, da se drž. uslužbenci branijo, kolikor le morejo. Edina stranka, ki jih podpira je socijali-stična- Vlada pravi, da mora to število državnih nameščencev odpustiti, ker tako Mihtc-*-« ententa, ki drugače noče dati Avstriji posojila, ki ga tako krvavo potrebuje, da se reši propasti. Res je. da državnih nameščencev ne mečeje tako na cesto, kakor pri nas, Avstrija je še vedno v Evropi,,med tem ko smo mi na Balkanu. Uslužbence, ki jih odpuste, penzionirajo, ali mlajšim pa dado primerno odpravnino. Poročila z dežele. Zagorje ob Savi. — Krajevna organizacija NSS in Podružnica NSZ v Zagorju javljate: V nedeljo, dne 11. L m. zvečer se je smrtno ponesrečil na progi Trbovlje—Zagorje naš tovariš, strojnik Trbov, premogokopne družbe, Franc Taufer, ki zapušča vdovo in 9 nepreskrbljenih otrok. — Kor je zamudil v Trbovljah prvi večerni vlak, se je podal z dvema strojnikoma peš po, progi. Iz nerazumljivega vzroka je zaostal pok. Taufer za svojima tovarišema in ga je najbrže vlak vrgel v železniški jarek, kjer je Izdihnil. Pokojni je bil blaga duša, vzoren mož in skrben oče svojim otrokom. Blag mu spomin! Nesrečni in nadvse težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje. V pondeljek, dne 19. t. m. odhaja k vojakom naš tovariš Rude Drolc. Ob slovesu želimo, da se vrne zdrav in istih idej zopet med svoje tovariše, ki ga bodo težko pogrešali. Tovarišu Drolcu želimo vsi srečno pot in na skorajšnje svidenje! Jesenice. V soboto, dne 17 t- m. ob 7. uri zvečer se vrši v gostilni Vergles na Savi redni občni zbor krajevne organizacije NSS- Vabimo vse člane, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. V nedeljo 18. t. m. se vrši ob 10. uri dop. istotam javen shod, na katerem nastopi poročevalec iz Ljubljane. Tovariši delavci, vsi do zadnjega na shod! Žiri. V nedeljo 18. t. m- se vrši ob 7. uri zjutraj javen shod Narodno-soci-jalistične stranke, na katerem govori načelnik stranke in narodni poslanec tov. Ivan Deržič. Tovariši somišljeniki, vsi polnoštevilno na shod, da slišimo našega voditelja. Trbovlje. V nedeljo 18. t m. ob poide vetih dopoldne se vrši pri nas Javen shod Narodno socialistične stranke. iVrarvljemo vse tovariše in somišlje-aike, da sc shoda polnoštevilno udeleže. Zlatoličje. V naši vasi je imeia kraj-organizacija NSS iz Ptuja, dne 11. februarja shod. Udeležilo se ga je nad 150 vol Ilcev, samih narodnih socijali-stov. Samostojni poslanec Dobnik, ki je doma v tej vasi, je prišel tudi s par svojimi privrženci na shod, kjer sc je na svojo žalost prepričal, da ne bo v domači občini dobii niti 10 glasov. Zakaj ne bodo glasovali za njegovo listo lastni njegovi vaščani vedo sami najbolje, ker ga tudi najbolje poznajo. Od klerikalcev je bil navzoč samo eden, pa še ta je izginil kot kafra, ker je slišal par bridkih resnic, ki so šle na rovaš klerikalne stranke. Shod je vodil tovariš Jakob Šeruga, ki je po pozdravu navzočih podal besedo poslancu Brand-nerju. — Ta je najprej pojasnil poetično delovanje posameznih stranic. Ko je prišel do samostojnežev In jim očital, da so silili v vlado iz osebnih koristi, rot ima na razP°lago Slovenska ljudska stranka in njena Kmečka zveza. Le berite v Slovenskem gospodarju, tam imate sedaj za volitve viničarji celo svoj kotiček, dasiravno vam Prej, ko so imeli ti gospodje v Beogradu svoje ministre in poslance niti pol kotička niso privoščili. Toda sedaj se jim je njihovo krščansko ljubeče’srce naen-in 12 niega kar curkoma -\rolc (kakor vsakokrat pred vo-T1'?''?ri5l! Nikogar ne mislimo zanašati Vsakdo i? nikomur prt-som ko ’ Je kazal med ča‘ Sfzaniim trt mi Lakorekoč k‘^epla- naši^t ° lice’ 1)0 slišal iz naših ust resnico o svojem dejanju Pomisliti hočemo zaenkrat, zakai npvPL hotela SLS, kot katoliškaSSnlSS^ y kateri so celo naši čč. gospodje du-«>vniki soudeleženi, dati nam naše pra-viarfiPi°Pre1, ko ie imela tri ministre na in d,r- Koro5ca’ dr- J“l«>vi6a nekaj za nas uSti Tud, 'n™?JS volitvah bi lahko v Beogradu malo "m-ropotaia s svojimi številnimi poslanci, da bi nam vlada dala novi viničarski red in .zavarovanje zoper bolezen, starost, smrt in nezgode, saj so vendar industrijski delavci, ki imajo manj poslancev dosegli to zavarovanje. Ja, dragi viničarji, tega SLS kot zastopnica posestnikov ni mogla predlagati, ker bi ji potem posestniki pri volitvah figo pokazali v volilno Skrinjico, saj bi potem morali posestniki kot delodajalci plačevati za vas zavarovalnino. Pa tudi Samostojna nam je obljubljala precejšnje ugodnosti. Še dobro se spominjam, da se je SKS večkrat bavila s to mislijo, kako pomagati viničarjem, toda tudi ona ni mogla vzeti iz posestnikovega žepa nekaj in dati vam, ne da bi so to pozHalo. Zato je tudi ona, dasi je bila na vladi, zastopala le Interese, kako bi kmet vse drago prodal, ne pa da bi od tega tudi vam nekaj več dal. O socijalnih demokratih in o komunistih, jd imajo vedno sami premalo, niti ne govorim. Saj so vedno trdili, da imajo viničar^ napram njim zlate čase. Fakt je ta, da se dvema gospodarjema ob enem služiti ne dal Marsikdo si bo mislil, Bog zna, če bi se smelo kaj dati na narodne socijaliste, morda so ravno taki, kot vsi drugi. Kaj pa če nas ne misli Žnuderl samo zapeljati. Obljubili so nam že in tudi še bodo, potem pa nas puste na cedilu, kakor vsi drugi. Ni prav nobenega dvoma, da roje marsikomu take misli po glavi, zlasti pa onemu, ki se ni prepričal, kaj sta storila poslanca Deržič in Brandner (kot narodna so-cijalista) za viničarje v Beogradu. Predložila sta dne 30. junija lanskega leta novi viničarski red, ki ga je izdelalo načelstvo SOV, ter dosegla, da je bil izbran posebni odsek, da ta red preštudira in ga potem predloži zbornici v uzakonitev. Da pa do tega ni prišlo, nismo krivi mi in ne narodni socijalisti, pač pa so krivi razni koritarji, ki so se skavsali na vladi, kar je imelo za posledloo, da je bil parlament razpuščen. Vidite tovariši! Narodno socijahstič-na stranka se je potegnila za vas, pa nobena druga. In le ona bo zopet delala na to, da se predloženi viničarski red uzakoni, ter da se uvede tudi za vas starostno zavarovanje in zavarovanje zoper bolezen in smrt, kakor ga imajo industrijski delavci. Ako bo vsak posest- zavarovalnino, bo ta tako malenkostna, da se pač nima povoda bati tega izdatka. Kdor je res poštar kristjan, naj vero tudi v delih pokaže in naj stori, kakor je rekel Kristus »ako imaš dve suknji, tvoj sosed pa nobene, sleci eno in mu jo daruj, tako bosta imela vsak svojo«. AH delate vi, gospodarji tako? Ne! Kajti, kakor se vidi na mnogih delavcih, te-sa ne upoštevate, pač pa zaklade zbirate iz bližnffkov krvi, pa se ne zavedate, da prah postali boste tudi vil Za načelstvo SOV: Konrad Žnuderl, t. č. predsednik. Novi viničarski red in zakon o zavarovanju zoper bolezen, starost, smrt m nezgode bomo dobili, ako bomo polnoštevilno volili Slovensko ljudsko stranko (klerikalce), tako je obljubljal njen poslanec Vlado Pušenjak, dne 21. jan. tega leta na viničarskem shodu v Ljutomeru. Isto so trdili gospodje dr. Hoh-njec, Roškar, Zebot in vsi ostali klerikalni voditelji in tudi Samostojneži pred zadnjimi volitvami v narodno skupščino leta 1920. Storili pa niso prav nič. — Viničarji! Ali se bomo dali še farbati od takih ljudi? Ali bomo dne 18. marca, na dan volitev, zopet volili te lažnjivce. Ali bomo volili komuniste in socijalne demokrate, ki so nam obetali kar cele viničarije in vrag zna, kaj še drugega? Ne! Naša dolžnost je, da volimo »narodne socijaliste«, ki so se v Beogradu v zbornici pobrigali za nas in so, kakor je poročal na shodih naš predsednik Žnuderl, dne 30. junija 1922. predložili za rias novi viničarski red. Edino oni nam ga bodo priborili in nihče drugi! Viničar iz Haloz. Strokovni vestnik. Ljubljanskim članom. Pozi vijemo tem potom vse ljubljanske člane, da redno plačujejo svoje prispevke v tajništvu, Narodni dom 1. nadstropje. Imamo v Ljubljani vse polno članov, ki so aa dolgu. Stori vsak svojo dolžnost in to po možnosti čimpreje. — Blagajnik NSZ- Sestanek siavbiaskib delavce* NSZ. V nedeljo dopoldne se Je vrJfl v gostilni pri ■Levu* zaupni sestanek odseka stavblnsklh delavcev NSZ. Sestanka se Je udeležilo tudi nekaj Slanov neodvisne organizacije. Razpravljalo se Je o zahtevah, ki Jih stavijo stavblnski delavci za prihodnjo sezijo. Za zahteve so se izrekli vsi navzoči stavbmskl delavci, ki so povdarjall tudi to, da bodo nastopili enotno za zboljšanje svojih deso-latnih razmer. Litija. Ravnatelj tukajšnje predilnice še vedno trdovratno stoji na stališču, da se sme z delavci Igrati, kakor se mu ljubi, kajti še do danes ni izplačal odškodnino za zamujeni zaslužek, čeravno dobro ve, da delavcem to pripada po kolektivni pogodbi. Se poslednjič ga javno pozivljemo, naj ugodi delavski zahtevi in izplača pripadajočo odškodnino. To Je zadnja naša beseda. Ribnica. Ker se je delo v tukajšnji opekarni omejilo in je precej delavčev odpuščenih, je zapadla tudi naša podružnica NS€ nekakemu mrtvilu. Pozivljemo odbor, naj ne spl spanje pravičnega, marveč naj čimprel skliče sestanek članov, da sc pogovorimo o naših težnjah. Tovariši, vzbudite sel $4. Pavel pri Preboldu. Tu se je pojavila ponovno črna prikazen v podobi klerikalne organizacije, ki Je pričela ponovno agitirati med delavstvom in dan na dan vabi s svojim bum-bum delavce v črni tabor. Prepričani smo, da lahko Še tako razsaja črni bum-bum,1 ostal bo končno vendarle sam. Delavci, bojte se črne organizacije! Tedenske novice. Tovariši In somišljeniki NSS iz Poljan skega okraja se vabijo na važen in no« jen sestanek krajevne organizacije, ki se vrši v soboto dne. 17. februarja ob pol 8. zvečer v društvenem lokalu v Streliški ul. 24. Krajevna organizacija NSS za Poljanski okraj Ima svojo odborovo sejovpon-deljek dne 19. februarja ob pol 8. uri zvečer v društvenem lokalu. Radi važnih, nujnih zadev se opozarjajo vsi tovariši odborniki, * da se seje pto noš te v lino udeleže! X ozirom .na aktualna vprašanja, ki se bodo obravnavala, »e vabijo k udeležbi tudi vsi ostali agilni tovariši, ki stoje izven odbora, da s svojimi nasveti podpro odborovo delovanje! | * Javni nameščenci, pozor, Pašič pride! Kakor poročalo lis«, prid* načelnik radikalne stranke in ministrski predsednik Nikola Pašič' v torek 20. t. m. v Ljubljano, vjfdetl hoče menda, kako se godi državnim nameščencem v Sloveniji. Brezdvomno vrlo dobro! Zato Je tudi dolžnost javnih nameščencev, da Pašlča kar najprimerneje sprejmejo in se ob tej priliki zahvalijo za vse dobrote, ki jih deli svojim uslužbencem tako po -»očetovsko«. Naša podla. Kakor vse drugo, se balkanizirajo pri nas tudi poštne razmere, Te dni se Je zopet pritožilo več naročnikov iz Šiške, da dobivajo »Novo Pravdo« šele V Pondeljek popoldne, torej niti dopoldne ne! Ko izvedo, da dajemo list vednb že v petek na pošto, se čudijo nemalo, da ga dobivajo šele v pondeljek, češ da je Šiška vendar v Ljubljani in »Nova Pravda« pa izhaja tudi v Ljubljani! Eden od Naročnikov nam Je povedal, da je naročen tudi na neki praSkl dnevnik. Nedeljsko številko praškega dnevnika dobiva ob pondeljklh. »Novo Pravdo«, ki Je v Ljubljani na pošti že v pe-•tek, pa tudi v pondeljek! Časopisi iz Čeho-siovaške pridejo torej v Šiško v 24. urah, časopisi iz Ljubljane pa rabijo 3 dni, predno priromajo v roke ljubljanskih naročnikov. Najlepše je pa to, da se naše slavno poštno ravnateljstvo postavlja na stališče, da je vseeno, kedaj dobe naročniki tednik v roke! Pa naj še kdo reče, da nismo na skrajnem koncu Balkana! Minister Zupanič na Bledu. Gospod minister Zupanič se je ob priliki svojega potovanja po Oorenjskem ustavil tudi na Bledu. O tem obisku je poročal neki ljubljanski dnevnik in pristavil, da je ministra spremljal blejski podžupan Kenda, katerega Pa Bled kot takega ne pozna, kčt gospod Kenda je pač vse časti vreden občinski odbornik, ni pa podžupan, ker opravlja to funkcijo slučajno eden. naših tovarišev. Komu se hoče koristiti s takimi poročili: res ne vemo, ker ne bi bilo za gospoda ministra nič manj častno, če bi se glasilo, da ga je spremljal občinski odbornik. Stkane. Finančno ministrstvo je Izdalo 9. septembra 1922 naredbo, da naj se ukine nadaljnje izplačevanje pokojnim onim invalidom, ki se še niso Izkazali, da so naši dr- žavljani. Na podlagi te narer. predava br. Kozinc o svojem potovanju po Dalmaciji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini. — V torek, 20. t. m. je otvoritveno predavanje politične šole. Predava tov. prof. dr. Peterlin o francoski revoluciji. — V soboto, 24. t. m. predava tov. Zorko Prelovec o jugoslovanski narodni pesmi. Predavanje bo spopolnil pevski zbor, ki bo k vsaki točki predavanja zapel pri-morno narodno pesem. — Vsa predavanja se vršo y ^ruštvegih priSstfirjli {salon lrotela ,Uoyd na Sv, PjtfrJT CFs1lj,gb 8. uri zvečer. »Bratstvo« v Mostah. UstaWWhr občni /.bor se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. X. im deklicam na vrat! Po-vedetiu"1' lzpred oči’ več nočem nič o tebi bilo tnk-n ne k°di tako huda! Saj ni bilo tako kot si Predstavljaš. Dovoli, da iz-pregovorim par besedi!« »Seveda ni bilo nič hudegat Vse sem izvedela, tudi to, da si bil s policijsko špl-lonko v gledališču in bogsivedi kje še. Odstrani se, poišči si drugo, jaz si najdem še vedno koga, ki me ne bo tako nesramno varal kot til« In Eliza prične glasno Ihteti; dočim poskuša Jim kot skesani grešnik vse, da pomiri razjarjeno ljubico. »Le potolaži se, draga! Glej, v zaporu se mi je prav slabo godilo, oklenili so me v težke verige, kisla prežganka mi je bila vsakdanja hrana.« »Prav nobene hrane naj bi ti ne bili dali! Stradati bi bil moral, grdoba! če te ke-daj prosim za kako malenkost, Imaš takoj tisoč izgovorov, s špijonko si pa zlatnike naravnost razsipaval« Jimove oči se prično jasniti, ko čuje Elizo tako govoriti, iz žepa potegne mal ovojček in ga izroči srditi ljubici. »Kaj naj pomeni to?« »Nekaj sem prinesel za te, dragica!« »Oh, ne maram ničesar!« odvrne Eliza, vendar pa zavojčka ne izpusti iz roke. »No, če tega nikakor nočeš obdržati, potem mi daj zopet nazaj,« reče Jim ter seže po zavojčku. »Ali me hočeš resno razsrditi?« odvrne dekle ter odpre zavojček; par lepih blestečih briljantnih uhanov leži v njem. »Takih uhanov si si že pogosto želela« reče Jim s hudomušnim nasmehom. Elizin strogi obraz dobi milejši izraz- »Najbrže si jih kupil za policijsko vohunko« vpraša čmerikavo. »Glej, draga, ti me krivo sodiš. Če bi bil to storil, bi mi jih bili odvzeli že na policiji. Včeraj sem jih kupil za tebe!« Eliza vtakne zavojček z uhani v žep. »Ali me boš še kedaj varal?« »Ne, nikdar več, moja draga, zadnji doživljaj me je popolnoma izpametoval. Enkrat — in nikoli več! In sedaj bodi dobra, prijazna, kazen sem prestal, zato prenehaj s kujanjem.« Eliza se spravljivo privije k njegovim prsim. Vroči poljubi slede spravi. V spalnici pa stoji uboga Molly, na pol oblečena v smrtnem strahu. Hotela je odpreti vrata, toda takoj opazi, da so zaklenjena. S strašnim strahom prisluškuje pogovoru in malo je manjkalo, da se ne zgrudi nezavestna na tla, ko iz pogovora povzame, da je pobegnil Jakov tovariš, katerega je izročila policiji v roke, in da v sosednji sobi kramlja s svojo ljubico, njeno strežnico. Molly izgubi vsako nado na rešitev iz svoje zagate. Brez dvoma si je na jasnem, da ni sanjala. Strahoviti Jak jo je rešil smrti v valovih, morda samo radi tega, da jo izroči še bolj mučnemu smrtnemu boju. Policijska vohunka je bila sicer prav srčna in odločna, toda sedaj, ko je bila brez nade na rešitev izročena najbesnejšim svojim nasprotnikom, se je poloti nemir. Pred očmi ji plava samo še grozna smrt, ker ji je najbrže usojeno živeti le še nekaj ur. Strašne misli roje nesrečnici po glavi. Nahaja se vendar v,hiši morilca deklet, o tem ni dvoma, in da ni zaupanja vanjo, je tudi jasno, ker je zaklenjena. Molly uvidi, da bi bil vsak poskus rešitve brezuspešen. Ne preostane ji drugega kot udati se usodi. Skoro mehanično se poda od vrat ter se vsede na stol poleg postelje. Nič več ne prisluškuje dobrikanju zaljubljencev, ki sta se ravnokar zopet sprijaznila. Vse njene misli so osredotočene na bližajoči se ji strašni konec. Sedaj se spomni Eliza deklice, izročene ji v varstvo. Ker je bil Jim navzoč, odklene prav natiho vrata in stopi v sobo, dočim ji nehote sledi Jimov pogled! Kar mu zadošča, da spozna deklico, ki sedi v sobi na stolu — takoj nato zadoni v sobi besen krik in Jim se zaleti kot obseden v spalnična vrata, katera je Eliza zaprla za seboj. »Kaj ti je vendar, Jim?« povprašuje Eliza. »Deklina — to je tista! — Da ona je, ki me je izvabila v zapor, ničvredna policijska špijonka sedi v sobi.« Molly ne trene niti z očmi — udano pričakuje svoje usode. Vedno je še boljše zanjo, če jo umori razjarjeni Jakov tovariš, kakor če opravi mož z krinko sam svoje strašno opravilo. Jim hoče ravno v svoji razjarjenosti planiti na drgetajočo deklico, ko mu Eliza stopi nasproti rekoč: »Jim, ali hočeš ravnati proti strogi gospodarjevi zapovedi? Deklica je morda zaslužila smrt, toda dobro veš, da je vsako samovolje strogo prepovedano!« »Pusti me! Nesrečno bitje ubijem na mestu, Jak se radi tega ne bo razsrdil!« Toda Eliza ne izgubi ravnotežja v težkem položaju, ter z neverjetno odločnostjo zaklene spalnična vrata. Jim divja pred vrati kot obstreljen mrjasec ter razbija po njih, vendar ključavnica ne popusti kljub vsem udarcem. »Odpri, Eliza! Imeti moram vohunko, da jo raztrgam na drobne kose!« »Jim, varuj se! Misli na Jaka! Če izve za tvoje divje obnašanje, ti v svoji jezi ne prizanese!« To je učinkovalo. — Jim se pomiri. »Tu ostanem, dokler ne pride Jak! Izročiti ml mora ničvrednico, ki naj umrje v najstrašnejših mukah!« Molly čuti, kako jo spreletava mraz in groza, toda ne izpregovori besedice; nepopisen obup se je polašča, nahaja se v neke vrste omotici, ki hromi njene ude. Eliza sliši sedaj, da se je Jim prekli-njaje odstranil od vrat. S pogledom, ki kaže vse drugo kot prijaznost in katerega Molly prav dobro opazi, motri nesrečnico. Mala nada, ki jo je doslej še gojila na tihem, ji gine. V tej hiši pač nima pričakovati nikake pomoči. Eliza sama je bila na vso moč razkačena nad Molly in le. brezpogojna pokorščina, katero je zahteval mož s krinko povsod in v vsakem slučaju z največjo strogostjo in natančnostjo, jo je pripravila do tega, da je jetnico branila pred zbesnelim Jimom. Saj jo čaka veliko bolj strašna usoda, kateri jo bo izročil neizprosni maščevalec, ki mora priti vsak hip domov. »Ne domišljujte si, da vas bom branila!« ogovori s sovražnim povdarkom tresočo se Molly. »Storila sem to sedaj le radi tega, ker vas hoče moj zapovednik sam soditi. Vaše izdajstvo boste poplačali s smrtjo!« Molly se trese sicer po vsem telesu, toda še vedno molči. »Kaj vas je, ničvredno bitje, privedlo do tega, da ste mojega Jima na tako zahrbten način izročili policiji? Za tako ostudno dejanje ne zaslužite drugega kot najmučnejšo smrt, ki vas tudi čaka. Jak v takih stvareh ne pozna šale!« Molly omahne na posteljo! Gotovost strašne usode ji vzame zavest. Eliza se na glas zasmeje: »Haha, tu leži gizdavo oblizana punčka. Seveda, sedaj ji ne bo več pomagala policija. Vse londonske oblasti so brez moči, kajti tu je Jakovo kraljevstvo, tu je on gospodar!« S ponosom gleda deklica okrog sebe, dobro se zavedajoč, da ona tu zapoveduje. Z bistrim pogledom se ozira po spalnici, kot da nekaj išče in v resnici tudi najde to, kar so iskale njene oči. Bili so ročni okovi iz, uglajenega jekla, s katerimi hitro in spretno uklene Molly roke na hrbtu. »Previdnost je pač na mestu, ^a si sama ne konča življenja in s tem odtegne strašni sodbi,« si misli v svoji neusmiljenosti Eliza ter opazuje nezavestno Molly. »Malo je manjkalo, da mi ni za vedno ugrabila mojega Jima, za njo ni milosti I« Stoje poleg nezavestne in ukle-njene, vidi šele natančno njene krasne in ljubke poteze. »Lepa je, mnogo, mnogo lepša od mene, toda svojo očarljivo lepoto je vporab-ljala, da v službi policije naveže nase mojega Jima ter ga brez usmiljenja izroči v ječo. Ha, sedaj se bliža ura maščevanja; Jak bo enkrat sodil tudi policijsko vohunko.« Pridušeni vzdihi se čujejo s postelje. Molly se je zbudila iz nezavesti. Poskuša se vzdigniti — toda začuti, da ima roke ukle-njene. Oslabljena zdrkne s postelje in se zgrudi pred svojo neizprosno nasprotnico. »Milost, usmrtite me! če je sploh še kaj srca v vas, storite mi to uslugo, prosim vas! Ne dopustite, da umrem v strašnih mukah!« Toda Eliza se sedaj pokaže v vsi svoji ljutosti; za prošnje uboge Molly ima le glasen nasmeh: »Hahaha, malopridna deklina, sedaj znate prositi, toda tedaj ste mojega Jima zvabili k sebi s peklensko zlobnostjo in prejeli za ta čin prav gotovo še lepo nagrado. Jaz naj vas usmrtim? Nikoli! Umreti morate najstrašnejše smrti! Le še nekaj časa potrpite, potem pride on, strašni sodnik, njemu boste dajali odgovor!« »Usmiljenje — milost!« moleduje Molly proseče, da bi se moral omehčati celo kamen. »Za vas ni milosti! Vam se bliža le še ura plačila in ta naj pride čimpreje!« Se enkrat se zaničljivo nasmehne, potem pa hitro odide iz spalnice. MolIy hoče skočiti k vratom, toda uklenjene roke jo ovirajo, da se ne more dovolj hitro dvigniti od tal. Čuje še rožljanje ključa v ključavnici, nato pa se zopet onesvesti. Masklrančeva noč. Ko vstopi Eliza v svojo sobo, se huduje nad njo Jim: »Zakaj si mi ubranila, da nisem mogel kaznovati bednega stvora, kakor zasluži? Jak se prav gotovo ne bi jezil, o tem sem trdno uverjen!« »Tega pač ne veš, Jim. Saj so ti znani strogi ukazi. Le hvaležen mi moraš biti, da sem te odvrnila od nepremišljenega koraka!« »O, da bi mi bila dovolila maščevati se! Ničvrednica bi bila svoje izdajstvo plačala z mukapolno smrtjo I« »Le potrpi dotlej, da pride Jak. Dobro veš, da ti je zelo naklonjen in da bo gotovo strašno kaznoval policijsko špijonko.« »O, ta čarovnica!« divja Jim. »S svojo peklensko ljubkostjo me je izvabila v svojo mrežo pod pretvezo, da je tovarniška delavka.« »Prav se ti je zgodilo, čemu se pa obešaš na vsak predpasnik. Ako bi bil ostal zvest meni, se ti kaj takega ne bi bilo pripetilo!« Jim umolkne, ker vidi, da ima dekle popolnoma prav. . Eliza prisluhne in zašepeče: »Tiho, on pride, da Jak je že tu!« Sedaj čuje tudi Jim, kako so se odprla in zaprla vrata sosednje sobe. » lakoj se podam k njemu.« »Dobro, le pojdi! Toda ne pozabi potrkati in povedati svojega imena!« »Le brez skrbi bodi, Eliza!« Jim stopi skozi malo predsobo in previdno potrka na vrata. »Kdo je?« vpraša blago doneči moški glas. »Jim!« »Naprej!« Jim sluša. — Maskiranec ga ljubeznivo vpraša: »No, je bila Eliza zelo huda?« Mladi mož v zadregi gleda v tla. »Še precej srečno se je izteklo, gospod! Posrečilo se mi jo je pomiriti.« »Tako, tako, to mi prav ugaja, ker prepira ne morem trpeti. Ali imate sicer še kako žejo?« »Da, gospod, in še prav važno.« »Le povejte, kar želite!« »Gospod, predvčerajšnjem ste na Terorju našli nezavestno deklico in jo pripeljali semkaj.« »Tako je! Kaj je z deklico, ali je ^ ozdravela?« »Mislim, da, vsaj Eliza mi je pripovedovala, da je deklica danes zjutraj že vstala.« »Dobro — toda kaj hočete od deklice? Ali vam ne zadošča Eliza?« »O gotovo, gospod, toda ta deklica je---------« »Kdo?« »Policijska špijonka, ki me je spravila v zapor.« »Oh!«. Oči maskiranca se svetijo kot žareče oglje skozi očesne odprtine v krinki »Gospod, prošnjo imam« izpregovori zopet Jim. »In ta se glasi?« »Dovolite* da kaznujem izdajalko, kakor je zaslužila, umreti mora!« Maskiranec premišljuje nekaj trenutkov-— Mollyno življenje visi za trenutek na tanki nitki. »Ali smem, gospod?« vprašuje Jim nestrpno. »Ne« se oglasi krepko in odločno mož s krinko. »Pravico kaznovanja sem si pridržal sam in bom tudi sam sodil izdajalko.« Jim nakremži obraz. »Gospod...« »Nikakega ugovora!« ga ostro zavrne maskiranec. »Ste razumeli, Jim?« »Da, gospod!« »Potem odidite v svojo sobo, deklico bom kasneje že sam zaslišal.« Jim uboga in se odstrani, dasi zelo nerad. Kmalu ga najdemo zopet pri Elizi, ki ga izprašuje: »No, kako si opravil?« »Obsodbo izdajalke si je pridržal sam« mrmra Jim razkačeno. »V tem ne razume nobene šale!« »Saj sem si to takoj mislila,« odvrne Eliza mirno. »Da, ugovora Jak ne trpi in končno ima tudi prav. Kako bi pa tudi iz-gledal, če bi vsak izmed nas zapovedoval. Niti teden dni ne bi ostali skupaj.« »Res je, Jim, sedaj govoriš razumno.« Mladi mož prisluškuje pri spalničnih vratih. »Pazi, tudi glasu ni slišati!« »Ker leži v nezavesti.« »Morda si še kaj stori. Poglej vendar, Eliza!« »Le brez skrbi bodi, Jim. Roke sem ji zvezala na hrbtu, brez vsake moči je.« »Res previdna si!« »Zastonj vendar nisem že dve leti tu!« »Povej no, Eliza, ali se ti je Jak že kedaj laskal?« »Ne,« odvrne Eliza pošteno razdražena. »Kaj takega ne stori naš gospod, za to sem mu mnogo premalenkostna. On je vendar tako ponosen in ima vrhutega tako lepo deklico za nevesto, da ji je komaj še kaka druga enaka na svetu. V sobi na njegovi pisalni mizi stoji njena slika, katero si lahko o priliki pogledaš.« Jim si oddahne. (Dalje prih.) Priloga k 7. štev. „Hove Pravde" Kristanovi ufenci. Našemu delavskemu pokretu sta največ škodovali dve osebi: Anton in Etbin Kristan. Oba sta bila izvoljena v nar. skupščino na program socijalnih demokratov in oba sta tudi izkoristila zaupanje delavskega ljudstva v svoje osebne koristi. Prvemu, torej Tonetu Kristanu, se nihče ni čudil, da je takoj po izvolitvi sprejel mesto kraljevega upravitelja na Bel ju, ker je bil znan kot materi jalist. Da pa je šel isto pot tudi Etbin Kristan, ki se ga je smatralo za idealista, to je bolj osupnilo prevarane delavske mase. Oba sta splezala po ramah delavcev kvišku in oba sta stopila v službo režima, monarhističnega in kapitalističnega. Ker je znano, da so tudi razni soc. dem. tajniki s pomočjo vlade demokratov prišli do vladnih služb ter zapustili delavske vrste, v prepričanju, da se je treba spraviti na varno prej, predno propade organizacija zaradi slabega vodstva Kristanov se je polastilo vsega delavstva veliko nezaupanje. Posledica tega je bila, da so se socijalno-demokratske vrste razbile v nešteto majhnih skupin, od katerih ima vsaka svojega voditelja. Toda nezaupanje iz delavskih mas ni izginilo, ker si delavstvo misli, da tudi učenci Kristanovi, n. pr. Golouh in drugi ne morajo biti boljši od svojih učiteljev. Kakršni Kristani, takšni Golouhi! Tako si misli tolikokrat prevarano delovno ljudstvo. Golouh, Kopač, Tokan, Bernot itd. so vendar prav do zadnjega sedeli s Kristanom skupaj v klubu. Kdo nam more jamčiti, da n. pr. Etbin Kristan in po-prej-Tone Kristan nista sprejela kraljevski službi v soglasju s člani soc. dem. poslanskega kluba? Kar se Etbina tiče, je izgledalo zelo umljivo njegovo obnašanje za časa glasovanja o drž. posojilu. Z njim so bili edini vsi poslanci soc. dem. posl. kluba. Dočim je vsa opozicija v znak protesta zapustila dvorano nar. skupščine ter se ni udeležila glasovanja, se jej socijalni demokrati niso pridružili. Dali so se pregovoriti od vlade in niso držali discipline z ostalimi opozicijonal-nimi strankami. Ostali so z režimskimi gospodi v dvorani in se udeležili glasovanja. S tem so vstregli vladi, ki je želela, da se vsaj ena opozicijonalna skupina udeleži glasovanja. To so storili kljub temu, da je dan poprej poslanec Savič iz Vojvodine v svojem govoru v parlamentu trdil, da je vlada kupovala poslance po 200.000 Din., da glasujejo za ameriško posojilo. Mi ne vemo, pod kakimi pogoji so socijalni demokrati pristali na želje režimske gospode, vemo pa to, da se je po tistem glasovanju prvič razširila neverjetna vest, da bo republikanec Etbin Kristan imenovan za kraljevega izseljeniškega komisarja v Ameriki. Torej so na izdajstvu nad delavsko stvarjo, ki so. jo zagrešili Kristani, sokrivi vsi socijalno-demokratični poslanci — tudi oni, ki so samo vsakega prvega v mesecu prihajali v Beograd. Potem ni čuda, da delavstvo z največjim nezaupanjem zre na delo socijalno-de-mokratičnih voditeljev, pa naj ti pripadajo katerikoli marksistični skupini. V bistvu so vsi enaki, ker so učenci Kristanov. Ce so učitelji zagrešili taka izdajstva na delavski stvari, kje ima delavstvo garancije, da bodo učenci boljše postopali, da. jih ne bodo tudi oni izdali, kadar nastopi za to primerna prilika. Zato ni čuda, da se delavstvo boji Kristanovega imena in da se sedaj pri volilni agitaciji vsak delavec povprašuje, katera stranka je Kristanova naslednica? Ker ve, da so voditelji vseh soci-jalističnih skupin, razven narodnih so-cijalistov, učenci Kristanovi, zato se opaža povsod veliko gibanje v korist narodno-socijalistični stranki. Delavstvo spoznava, da je prvi pogoj delavskega voditelja vestno in pošteno delo v korist zatiranega delavskega razreda. Da delajo vse soc. dem. skupine navadno kupčijo z delavstvom, dokazuje tudi dejstvo, da so te skupine zvezane v Ljubljani z reakcijonarnimi klerikalci, v Mariboru pa z najbolj osovraženo režimsko in kapitalistično demokratsko stranko. Ljubljanski in mariborski občinski svet, kjer so ti čedni bratci združeni med seboj, je živa priča neprestanih naših trditev, da se voditelji socijalnih demokratov udinjajo kapitalističnemu režimu, da bi s tem zadostili svojim egoističnim nagonom. Delavstvo pa trpi, strašno trpi. Mislimo pa, da slabo obiskani soc. dem. volilni sestanki dokazujejo, da bo šlo delavstvo druga pota.'Delavstvo bo obsodilo one gospode, ki so bili proti skupni fronti in sicer je vredno zapisati, da se je proti skupni fronti najbolj širo-koustil tisti Golouh, ki je od nedelje do nedelje presedlal — tekom zadnjih dveh let pa menda že petkrat. Gotovo je odklanjal skupen nastop samo iz tega razloga, ker je slutil, da bi narodni socijali-sti v skupnem bloku napravili red ter očistili delavsko gibanje takih elementov, ki ne znajo osebni interes podrejati skupnim delavskim interesom. Naj se le bijejo med seboj Kristanovi učenci za svoje osebne koristi, narodno-socijalistična stranka gre kot enotna stranka svojo pot in 18. marec bo pokazal, da se je začelo streznenje v delavskih vrstah. Delavstvo bo volilo tiste, ki so se zanj potegovali, ne pa tistih, ki se šele štiri tedne pred volitvami spomnijo nanj. Incognitus: Narodnost in Orjuna. Naša stranka se imenuje narodno-socijaiistična, povdarja narodnost v imenu ter s tem naglaša, da ljubimo rouno zemljo, naše gozde in livade, naše gore in poljane, naše reke in jezera, da jih ljubimo, ker so del našega bistva, del našega lastnega jaz, da jih ljubimo kakor samega sebe ter smo pripravljeni žrtvovati kri in premoženje v obra.nbo domovine ob času preteče nevarnosti. To je NSS dejansko dokazala v neštetih slučajih. Ko se je osvobodila domovina po krvavih letih svetovne vojne izpod tujčevega jarma, so stale maloštevilne narodno - socijaiistične vrste kakor trden zid v nečloveškem naporu noč in dan na straži, da so vzdržale red v nastali anarhiji in kaosu. S ponosom smo zrli na naše železničarje in poštarje v kritičnih dneh, kako so s trobojnico na pokrivalu v brezpri-merni požrtvovalnosti delaJi službo v svesti si ogromne odgovornosti, proti ravnokar osvobojeni domovini. Kdo more utajiti dejstva, kdo more zanikati dogodke, ki so se vršili pozneje in ki jih je zabeležila zgodovina z zlatimi črkami v knjigo življenja kot) čine brezmesjne, nesebične, nad vse požrtvovalne narodne ljubezni. Takrat pa v dneh narodnega navdušenja in pozneje, ko smo narodni-so-cijalisti tekmovali med seboj v požrtvovalnem delu za ujedinjeno domovino, so se druge stranke okoriščale in bogatile dostikrat pod krinko narodne misli. Spomnimo se le na različne afere z demobilizacijskim blagom, na nacionalizacije raznih podjetij, ustanavljanje bank in podružnic i. sl.! Posamezniki, pripadniki raznih vladajočih strank, so na škodo skupnosti v brezmejni sebičnosti in brezvestnosti grabili miijone ter bogatili sebe in svoje stranke. Spomnimo se naše rak-rane — koroškega plebiscita! Naši ljudje so se nesebično žrtvovali, da zbude narodno zavest v nerazsodnih masah, posamezniki pa so sklepali medtem — svinčene kupčije. Nič jim ni bilo svetega, nič dovoli vzvišenega, nič tako nedotakljivega, da bi jim ne moglo služiti v ohlapni morali v strankarsko korist. Spomnimo se umetno prikrojenega občinskega volilnega reda za naša nacijonalno ogrožena mesta in na stotero drugih narodnih stvari škodljivih naklepov! Kdo jim more še zaupati, varalicam, ki so se okoriščali pod krinko narodnosti? Isti ljudje pa Lijejo danes zopet pridno na narodnjaški boben. Njih listi so polni domovinske ljubezni in kri-čaških reklam, Orjuna njih najnovejša iznajdba. Orjuna se je porodila v Pribi- čevičevi glavi, ki je najožji Žerjavov in Kukovčev somišljenik, ter nima z NSS ničesar opraviti. Narodni-socijalist ne more biti orjunaš, ako ni zatajil poštene preteklosti in vzvišenega programa. Poštena je naša preteklost v narodnem oziru, to sledi iz povedanega. Istotako zvesto stojimo, slejkoprej na narodnem stališču. Materinščina nam je dražja od kateregakoli drugega jezika, naš človek — poštenjak — tu ali onstran meja ljubši od poljubnega tujca, naša domovina nam je nadvse in njena sreča naša sreča. Osvobojenje naših bratov izpod tujčeve pete ali za trenutek vsaj oblaženje njihovega jarma je glavna točka našega programa. S tem se razlikujemo od materialističnega naziranja ituernacijona-le, ki trdi, da je domovina povsod, kjer se dobro živi. Toda mi nismo šovinisti. Tujec na naši zemlji nam bodi gost, (nikdar gospod!) ljub in drag, kakor zahteva svetovnoznana jugoslovanska gostoljubnost, dokler se obnaša skromno v hiši. Ako pa smelo izziva, kakor se je zgodilo v Celju, si naj pripiše posledice ljudske nevolje. Tam pa ni manifestirala na ulici le Orjuna, kakor bi to radi natvezili narodu merodajni čini-telji, temveč v upravičeni ogorčenosti vse narodno zavedno prebivalstvo proti oholim tujcem, ki so jih ščitili v našo sramoto — jugoslovanski bajoneti. Toliko v vednost našim somišljenikom, ki se naj ne dado zavajati od mladinskih kričačev na stranska pota, temveč naj nastopajo složno v korist narodnih pridobitev, kjer in kadarkoli nasese prilika. Pripomba uredništva: V zadnji številki smo v uvodniku popolnoma precizirali naše stališče v tem vprašanju. Priobčujemo ta članek našega dobrega tovariša s ponovno izjavo, da NSS podpira vsak res naroden pokret med našim ljudstvom. „B E R S O N“ gumijevi podplati in pod pet ni ki prihranijo Vaši obutvi nad polovico popravil. Glavna zaloga DRAOOCIN ROGLIC TTlaribor, Koroška c. 19, Celef. 157 KflRO-čevljev. Montaža brezplačna. Izdelovalnica P. A. Mignet: 8. nadalj. Zgodovina francoske revolucije. 1789—1814 Od 5. mala do noči 4. avgusta 1789. Ko je izvedel v noči na 20. junija od čuvarja pečata, da je zborovanje prekinjeno, je vstal zvest želji skupščine ter se ni zbal odpovedati dvoru pokorščino. Naslednjega dne se je podal ob določeni uri pred stanovsko dvorano, ki je bila zasedena od vojaštva, ter je protestiral proti takemu nasilju. Medtem prispo tudi poslanci, razburjenje raste; vsi sklenejo kljub opasnosti zborovati- Najsrditejši hočejo, da se vrši zborovanje v Marly-u (Mariu) ravno pod knezovimi okni; nekdo imenuje veselično palačo; ta predlog vsi sprejmejo ter se podado tje v sprevodu. Bailly jih vodi; ljudstvo jim sledi z navdušenjem; celo vojaki se pridružijo, da bi jih, če treba branili; in tu, stoje v prazni dvorani z dvignjenimi rokami, srce polno svetosti poklica, prisežejo vsi razen enega, da se ne razstanejo prej, predno niso dali Franciji ustave. Tej svečani zakletvi 20. junija vpričo zbranega ljudstva je sledila dva dni pozneje važna zmaga. Ker skupščina še vedno ni imela lastnih prostorov in se nadalje ni mogla več sestajati v veselični palači, ki so jo princi najeli edino zato, da je ne bi mogli uporabljati poslanci, se je podala v Ludvikovo cerkev. V tej sej? se je združila ž njo večina duhovščine. Tako so ravno ti ukrepi, s katerimi so hoteli oplašiti skupščino, povzdignili njne pogum ter pospešili združenje, katero naj bi bili prepre- čili. Dvojen poraz je pomenilo za dvor glasovita seja dne 23. junija. Številne straže so obdajale zbornico; pristop je bil dovoljen samo poslancem, ljudstvu zabranjen. Kralj je prišel z vsem sijajem oblasti. Proti navadi ga je sprejela zbornica z mrkim molkom. Govor, ki ga je imel, je neizmerno povečal nezadovoljnost radi zapovedujočega glasu, s katerim je ukazoval ukrepe, ki jih je bilo ovrglo javno mnenje in skupščina. Kralj se je pritoževal nad nesložnostjo, ki jo je pa povzročil dvor sam; grajal je skupščino, ki priznava le poslance tretjega stanu; izjavil je, da so vsi njeni sklepi neveljavni, zapovedal, da ostanejo vsi trije stanovi, predpisal izpremembe in jim določil gotove meje, zabičal državnim stanovom, da jih sprejmejo, zagrozil, da jih bo razpustil ter se sam zavzel za dobrobit kraljestva, če se mu bodo zopet upirali. Ko je tako pokazal svojo oblastnost, ki ni bila razmeram prav nič primerna in Ludviku XVI. tudi ni prišla od srca, se je odstranil z ukazom, da naj se poslanci razidejo. Duhovščina in plemstvo je ubogalo, ljudski poslanci pa se niso ganili, ampak so molče, razjarjeni obsedeli na svojih prostorih. Tako ostanejo nekaj časa. Naenkrat prekine molk Mirabeau (Mirabo) in govori: »Gospoda moja! Priznam, kar ste slišali, bi bilo v korist domovini, če ne bi bili darovi despotizma vedno nevarni. Kaka razžaljiva diktatura? Vojaški sijaj, skrunjenje narodnega svetišča, da se vam zapoveduje, da morate biti srečni! Kdo vam to ukazuje? Vaš pooblaščenec. Kdo vam daje zapovedujoče zakone? Vaš pooblaščenec, ki naj bi jih od vas, od nas, gospoda moja, sprejel, od nas, ki smo politični in nedotakljivi duhovniki, da od nas, od katerih edino pričakuje 25 milijonov ljudi sigurno srečo, o kateri se moramo vsi zediniti, jo dati in sprejeti. Toda ukle-njena je prostost vaših posvetovanj; oborožena moč obdaja skupščino! Kje so sovražniki ljudstva?! Stoji Catilina pred našimi vrati? Poživljam vas, da si iščete zaslombe pri svojem ponosu, pri svoji zakonodajni oblasti ter se zvesto ozirate na svetost svoje prisege; dovoljuje nam ločiti se le tedaj, ko bomo določili ustavo«. Ko vidi veliki ceremo-nijar,* da se skupščina ni razšla, jo spomni na kraljev ukaz. »Povejte svojemu gospodu,« vzklikne Mirabeau, »da smo tu po ukazu naroda in da se umaknemo samo sili bajonetov.« »Vi ste danes, kar ste bili včeraj,« pristavi mirno Sidyes, »pustite nas zborovati.« In zbornica prične z odločnotjo in dostojanstvom posvetovanje. Na Camus-jev (Kamljev) predlog potrdi vse prejšnje sklepe in na Mirabeau-jev nasvet se izreče za nedotakljivost svojih članov. Ta dan je izgubil kralj vso oblast-Zakonodajna inicijativa in moralna sila ste prešli od vladarja na skupščino. Ti, ki so izzvali s svojimi nasveti odpor, se ga niso upali kaznovati. Necker-ja, katerega so zjutraj sklenili odpustiti, sta zvečer zaklinjala kraljica in Ludvik XVI., da naj ostane. Ta minister ni odobraval kraljeve seje ter si je s tem, da se je je branil udeležiti, zopet pridobil pri skupščini zaupanje, katero je bil izgubil radi svoje neodločnosti- Cas nemilosti je bil zanj čas ljudske naklonjenosti; sedaj je postal radi svojega odpo- dvorni dostojanstvenik- ra zaveznik skupščine, ki ga ie sklenila podpirati. Vsaka doba mora imeti moža, ki ji služi kot voditelj in čegar ime je strankino geslo; dokler se je morala skupščina boriti prod dvoru, je bil Necker ta mož. Prvi seji je prisostvoval tudi oni del duhovščine, ki se je bil pridružil skupščini v Ludvikovi cerkvi; nekaj dni nato se je pridružilo še 47 članov plemstva, med njim vojvoda orleanski, in dvor je uvidel, da mu ne preostaja drugega kot da pozove sam plemstvo in manjšino duhovščine, naj opusti sedaj brezkoristno cepitev. 27. junija so imeli že skupno posvetovanje; stanovi so izgubili svoj zakoniti obstoj in so tudi v kratkem izginili. Sicer so si pridržali spočetka v skupni dvorani posebne prostore, kar pa so naposled odstranili; nadute prednosti posameznih skupin so morale izginiti vpričo narodne sile. Ko se je dvor zastonj trudil preprečiti nastanek skupščine, mu je sedaj preostalo edino to, da se ji pridruži in vodi njeno delovanje. Še je bil čas, da bi bil z modrostjo in poštenostjo popravil svoje pogreške. So trenutki, ko nam je mogoče doprinašati žrtve; so pa tudi trenutki, ko ne preostaja drugega, kot zasluga, da jih prevzamemo. O priliki otvoritve državnih stanov bi bil kralj lahko sam dal ustavo. Sedaj jo je moral sprejeti od skupščine; če bi se bil uklonil v tem položaju, bi ga bil brez dvoma zboljšal. Toda, kakorhitro so si svetovalci Ludvika XVI. opomogli od prvega strahu nad svojim porazom, so sklenili zateči se k bajonetom, ko z avtoriteto niso nič dosegli. ‘ (Dalje prih.).