teto Tli t«r a !<:• « V Celjn* dne 21. marca 1912, *<> I» i t K VI i.' it ifftil it t*u<*4>> " f (ii irtof.A . . - . .. i - ■ . . ; . ? rv ! > K, Si 12. isx usufj uumeč .»uto i® tekaj* vsak PFMalfc, B% dan *nwkn T#e požiljatve (dopisi, ttktejnaeijp, vprašanj* itd.) jej&aSiljati nt naslov: ,ei£arodnl List*' v Celju. - Reklamacije »o poštnine proste. — Uredništvo^. Dolgo polje.gtev. I; ^Naiodoi List" *tane stvoele teto 4 K, ».polietaji K, » Jefct ^merike, ta druge dežete Wjlefo d, ; Naročnina »e plaCoje smešna dftevl mmm Oglasi »e,;ia£uju»jo jpo jJ(S, ena petit th^/ t Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. PriKoj-bine za oglase je plaJevafi po pošti ^na naslov: »Narodcl Današnja številka obsega 12 strani. Shod narodne stranice v Središču Deželni poslanec dr. V. Kukovec pred svojKttf volflcl. """""M11" i: i..} \ž!lfi JJKttl CUtn')' jj Klerikalcj so se z vso silo vrgli na spodnji del ormoškega (jkraia. Dr. Korošcev načrt; izolirati (o-s^miti) Središče, to je, obdati ga krog; in krog s klerikalnimi trdnjavami in, potem, naskočiti, Središče ^aipOji.s«; izvaja z ;vsp, doslednostjo. Dr.Korošep.je kot taktični lavantinskij škof dirigjral zato v te kraje svoje najbojevitejše peteline; Štuheca k Sv. Miklav,-žu, Bratušeka v Svetinje, Kranjca y Središče, in.tiijli v Ormožu je v tamošnjem kaplanu našel dobrodošlo orožje za svoje namene. Toda tudi naprednjaki ne spimo. Stojimo na straži in s poštenim in treznim delom hočemo onemogočiti klerikalne načrte. S poukom ljudstya, s po-vzdigo politične in splošne izobrazbe, z gospodarskim delom hočemo zajeziti klerikalnim napadalcem pot v te kraje. Iz tega razloga smo tudi na minoli torek sklicali javni ljudski shod v Središče, to trdnjavo napredne misli. Do 300 zborovalcev se je zbralo ta dan popoldne pred rotovžem. Zastopani so bili kraji Središče (izmed 140 deželnozborskih volilccv tega itrga jih je bilo navzočih 110), Sv. Bolfenk, Sv. Miklavž, Obrež, Svetinje, Ivanjkovci, Ormož. Zborovanje je s pozdravom navzočih in dež. poslanca dr. V. Kukovca otvoril trški župan g. Josip Sinko, ki je bil tudi enoglasno izvoljen za predsed nika. • Nato je deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec v poldrugournem govoru, ki so ga zborovalci z napeto pozornostjo poslušali, izvajal sledeče misli: Veseli ga lepa udeležba, znamenje, da se tukajšnje ljudstvo zanima za javna vprašanja in tekoče politične dogodke. Govoril bo o deželnem zborn, pa tudi o drugih dnevnih .vprašanjih. Razpravlja o dOr godkih v deželnem zboru, o nasprotnih si stališčih nasprotnihi si strank v tem zastopstvu in posebej o raznih odlomkih pogajanj.. Razmotriva, je-li bii bili moiebitni uspehi boja v kakšnem razmerju z njega žrtvami, z ogromnimi stroški, in ali ne kaže, priti do sporazuma vsaj v gospodarskih vprašanjih. Našteva velike gospodarske škode, ki nam jih dela obstrukcija. Vprašati pa se je vendar,' ali imajo klerikalni poslanci kake velike cilje pred očmi, ki bi bili vredni tega boja. Tu treba pogledati zahteve, ki so jih baje stavili klerikalci :pri zadnjih pogajanjih: 1. razširjenje deželnega šolskega sveta, oziroma njega pomnožitev tudi za enega slovenskega člana, 2. slovenska meščanska šola, 3. vzdržanje gospodinjske šole na Teharjih. Glede zadnje omenja kratko, da to ni bila šola za vzgojo dobrih kmečkih gospodinj, ampak šola za klerikalne agitatcrice. Šolska sestra, ki je šolo vodila, ni bila usposobljena za vodstvo gospodinjske šole in dekleta se n. pr. kuhi gotovo niso mogle privaditi, ker niso imele za koga kuhati. Ta šola gotovo ni za nas takšnega življenjskega pomena, da bi kazalo zaradi nje ustaviti vse delo deželnega zbora. Glede meščanske šole povdarja, da je to samo-obsebi umevna zahteva, ki se nam mora v dogled-nem času izpolniti. Dejstvo pa je, da kraji, ki bi prišli tozadevno v poštev, trenutno sami ne smatrajo zadeve za tako nujne, da bi moral zaradi nje deželni zbor tri leta nedelaven biti. Zahtevo po meščanski šoli v Trbovljah so klerikalci osmešili takrat, ko je on stavil v deželnem zboru tozadevni predlog, a je takoj nato dr. Benkovič stavil drugi predlog, naj se ■i -s osnuje tam spodnja realka. Zalčani ne zahtevajo meščanske, ampak hočejo hmeljarsko šok), ker smatrajo takšno za gospodarski razvoj Savinske doline za večje važnosti. Št. Juri ob j. ž. je dobil nedavno kmetijsko šolo in ni misliti, da bi zdaj kmalu kaj več dobil. Če so klerikalci hoteli kaj pametnega glede meščanske šole ukreniti, bi se bili pobrigali za meščansko šolo v Celju, ki jo hoče dežela prodati mestu, ki bo seveda Slovenske fante dosledno odklanjalo. . Kar se tiče končno zahteve, da bi dobili slovenski klerikalci še enega člana v deželnem šolskem svetu, tudi tega ne smatra nihče za tako nujno potrebo, da bi moralo ljudstvo zaradi te skozinskoz strankarske zahteve skozi leta in leta trpeti ogromno gospodarsko škodo. Pravi vzrok obštrukcije je. seveda ta, da se hoče klerikalnim poslancem velikih dejanj, in velike slave, ker le ta,ko jim ie iriogpČe vzdržati ria površju svojo skoz in; skoz pokvarjeno stranko. Nismo dolžni se,kot narodnjaki pridružiti takemu boju, Rt |e na veliko škodo našega naroda. Skrajni čas je, da.fji slovenski poslanci brez razlike sfrank izvajali posledice in yprašali ljudstvo, ali odobrava hjihovo postopanje aH ne. Vsi poslanci bi naj odlpŽiH svoje poslanske mandate in ljudstvo naj potem ra?sodi. On je prvi, ki se bo podvrgel tej sodbi in ji gleda brez strahu v obličje. Toda klerikalni poslanci tega ne bodo storili, ker preveč , visijo ha svojih poslanskih časteh. 'Zato, pa ni drugega pota, nego ražijust deželnega zbora. Naj se napravi Čista miza! Naroiltia stranka se ne boji razpusta deželnega zbora, ker je gotovo, da bo jzŠla iz volitev močnejša kot je danes. , Govori dalje o razcepljenosti nemških rtačijo-fiaičev, v dva tabora: stranko spodnještajerskih nemškutarjev in Nemcev, in stranko gornje- in sred-nještajerskih nemških načijohalcev. Slednji se hočejo poravnati in dati slov. klerikalcem zastopnika v dež. Šolskem svetu in meščansko šolo, a Wasfian pravi: naj rajši vse gre v nič, ko da bi Slovenci kaj dobili. Klerikalno časopisje postopa neumiidj da se tega razkola preveč veseli, kajti s tem se jih saiiip druži. On ne veruje, da bi imei ta razkol za.nas kak stalen pomen. Vsekakor je za nas zanimivo, da pametni Nemci hočejo sporazum in da so, bolj zdrave pameti, ko naši hemškutarji. To nas v tem boju lahko z zadoščenjem navdaja. Zanimivo pa je to tudi z drugega stališča, s tega namreč, da so si baš pri lanskih volitvah naši klerikalci s temi nemčiifji roke podajali: klerikalci so delali za Rauterja, Ornigovci za Brenčita proti Ploju. Tako si zdaj drug drugemu lansko ljubezen plačujejo, in razvidno je iz tega, da so vse take zveze neodkritosrčn.e, nenaravne. Tudi to je za našo stranko zadoščenje. Narodna stranka se opira na syoja trezna gospodarska načela, in bo kot taka ostala merodajna v slovenskem javnem življenju. Pa imamo še polno drugih važnih vprašanj. Štajerski deželni zbor ni torišče, kjer bi v dogled-nem času bogvekaj dobrega dosegli. Naša stranka mora biti delavna povsod v javnem življenju. Moč kake stranke ni odvisna od števila volilcev; to. je le na prvi videz, ampak ne stalno; močna je le ona stranka, ki ima misleče ljudi za seboj. Zato j,e največjega pomena, da se vsi zanimate za javno življenje, da širite politično izobrazbo, da širite napredno časopisje; treba je delati, da dvignemo in.prepo-rodimo naše javno življenje. Zato pa je treba tudi, da vidimo napake pri sebi, v naših vrstah, da spoznavamo svoje nedostatke in da ne sodimo samo nasprotnikov. V mirnih časih, ko ni volitev, pogrešamo načelnih, stvarnih delavcev. Vstopajte v do- maČa društva, udeležujte se gospodarskega napredka, udeležujte se političnega življenja. Narodna stranka ima bodočnost, ampak le, če bodočnost zidamo na to, da imamo armado treznih' in sposobnih mož na svoji strani. Naj velja ta klic celemu okraju, celemu Spodnjemu Štajerju. Govoriti še. hoče o tem, kako se skuša stališče naprednih šfeverjskih* sfrank osfatfšati ž ovatiii-štvom na zgoraj zaradi nepatriiofičnošti. Pri ošredriii vladi na Dunaju so očrnili naprednjake Nemci m klerikalci, da so prijatelji Srbov in Rusov in da rujejo proti naši državi. Vlada jje to verjela in začela naprednjake preganjati Dokaže to na vžgfedu Ljubljane. Mi smo pač hudi Scfclhfici Mpak v- javhosfi, strogo se borimo proti uradnikom, ki zaničujejo naš j^zjk v uradu. Tako so pastopiU tudi naši vrli župani ormoškega dkjaja.zpfjer nemškega sodnika v Ormožu. Kot državljajij smo po postavi opravičeni, vlado grajati, ako dela tako, da ni za narod do'fito. S temne, delamo zoper državo, ampak ji hočemo le pomagati, da bo dobro vladana. Zato pa smo prišli v nemilost pri Nemcih in do sumriičenja pri lastnih rojakih. Zato moramo odločno povdariti, da smo lojalna stranka, zvestj državi in cesarski rodbini. .To pa nima nič s tem opraviti, čj grehe vlade grajamo. Naša stranka mora. uporabiti vsako priliko, da se raztresejo spletke proti Činiteljem napredne stranke. O (domačih vprašanjih bi se dalo še marsikaj govoriti. Je tu vprašanje ljutomersko-ormoške železnice, katera zadeva ne pricJe v tir. On se ne „ " ■ , ___t li ' : ; J i i ho nedelavnost deželnega odbora kriva, da se stvar ne da izpeljati. Konca: tfaš boj proti osrednji vladi in nemškemu nasprotniku bo l,e tedaj uspešen, če ne bo slonel na samih frazah,' amfcak če, bodo merodajhi Činltelji spoznali, da je naš boj pravičen ih upravičen. (Živahno pritrjevanje.) Predsednik g. Šfnko še v imenu žborovalcev zahvali g. poslancu za temeljita izvajanja. K besedi se oglasi g. dr. Gvidon Sernec iz Ormoža ter govori o imenovanju nemškega okrajnega sodnika v Ormožu. Pred 13 leti je prišel dr. Presker kot jjrvi slovenski sodnik v Ormož ih ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. Ko so sedaj Slovenci izvedeli, da dr. Presker ne ostane več, so sklenili župani celega okraja (32) in okrajni odbor, da mora priti zopet Slovenec. A pravosodno ministerstvo je koi v za-smeh Slovencem prezrlo te sklepe in imenovalo dr. Pupaherja, sina slovenskih staršev, ki še nemški ne znajo, ki je bil na gimnaziji še Slovenec, ki je pa pozneje postal tako zagrizen odpadnik, da je v Celovcu kot sodnik zatajil svoj jezik, rekel, da ne razume slovenski in moral imeti tolmača. Zato mu bo treba gledati odločno na prste. Slika, kako se sistematično skuša ponemčiti ormoško okrajno sodišče; posebno sodnik dr. Altziebler si v tem oziru nabira lovorik. Naša narodna čast zahteva, da se upremo s skrajnimi sredstvi vsem poskusom, napraviti iz ormoške sodnije igračo Nemcev. Govori še o vprašanju železnice, posebej o zahtevi, naj bi okraj prevzel garancijo za obrestovanje zneska 250.000 K. Tako zahtevo je okraj naravno moral zavrniti. Končno še omenja, da je narodne Slovence v ormoškem okraju v njihovem boju proti nemškemu sodniku podpiralo edino vodstvo narodne stranke, za kar mu treba izreči priznanje in zahvalo. Ko se je dr. Korošca takoj v začetku cele zadeve prosilo za posredovanje, se je odrezal, da ga itak prosimo Podružnica sprejema wictgpe na vložne knjižice in jih obrestuje po PP"* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni dawelc plačuje banka iz svojega. ea posredovanje samo za to, da bi lahko krivdo za neuspeh zvrnili na nJega, m seveda ni nič storil. Seda} se še le jasno vidi, kaj je okraj zgubil s poslancem dr,Plojejn.... ? Predsednik g, Spip poziva zbčtbvalce, riaj Vsak posameznik pri okrajni sodniji v Ormožu zahteva vse slovensko. , Urednik. Spindler iz Celja razpravlja o državnem zi»ru, o nameravani davčni reformi, posebej o nameravanem zvišanju davka na pivo in žganje, dalje o novi brambni postavi in o ogromnih zahtevah za vojaške izdatke; razpravlja o strankarstvu In o tem, ali je potrebno, da strankarsko nasprot-stvo prehaja v osebno sovraštvo; o podlem osebnem boju klerikalcev proti voditelju narodne stranke, In končno o klerikalnih naskokih na ormoški okraj ln na Središče. Nato predlaga g. Klemenčlč sledečo rezolucijo, ki se soglasno sprejme. Pri protiglasovanju navzoča klerikalna trojica previdno molči; »Na javnem zborovanju v-Središču dne 19. marca 1912 zbrani volilci izjavljajo, da nasprotujejo brezplodni obštrukciji klerikalnih r>oslancev v de* želnem zbor«. v-: Svojemu poslancu dr. Knkovcu Izražajo popolno zaupanje. - Nadalje odločno protestirajo proti imenovanju Nemca dr. Pupaherja na mesto dosedainega okrajnega sodnika v Ormožu Slovenca dr. Preske^ ln proti kršenju slovenskega posestnega stanja. Odločno protestirajo tndi proti sistematičnemu (doslednemu) ponemčevanju c. kr. okrajne ,sodnije v Ormožu, posebej še proti temu. da se v zemljeknjižnih zadevah tudi ,v slovenskih spisih upeljuje i/ključno raba nemških imen katastralnih občin ter odločno protestirajo proti pačenju naših slovenskih krajevnih imen.« : t. .(',... I I I I . i, : Shod slovenskih županov in obč. svetovalcev ormoškega okraja. Po seji društva za v varstvo in oskrbo sirot ormoškega sodišča vršil se je 14. t m. shod županov in svetovalcev na vabilo središkega žnpana v smisla § 2. v prostorih okrajnega zastopa v Ormožu. -i,- 3 Župan Šinko pozdravi zastopnike občin, kteri so se polnoštevilno udeležili shoda«. V prvo je bil pogovor, ktero stališče naj zavzamejo okrajni zastopniki v zadevi gradnjo železnice Ljutomer-Ormož. Povdarjalo se je, da je okrajni zastop ugodil zahtevam ter sklenil odkupiti, potrebna zemljišča za železnico. Sedaj zahtevajo graditelji, naj bi okraj plačal obresti od 15Q.pQ0 K dO dobe; ^ ko deželni zbor to svoto za železnico dovoli. Temu so se uprli vsi zastopniki občin in povdarjali, da bi to bilo neznosno breme za okraj, kteri v prvi kivaVO' potrebuje dobrih cest. Z odkupom potrebnega sveta za železnico je okrajni zastop pokazal, da uvažuje potrebo železnice, več pa ne more storiti. ■ Po živahnem razgovoru o tem predmetu se je prešlo na imenovanje nemškega vodja sodišča v Ormožu. ' Kaglašalo se je, da jo postopanje pravosodne oblasti glede tega imenovanja krivično, da zastopniki občin preziranje po občinskih zastopih vposlanih vlog globoko obžalujejo ter čntijo veliko krivico, ktera se je okraju s kršenjem posestnega stanja zgodila. Predlagala' tfe je sledeča resolucija: »Zbrani' župani in svetovalci slovenskih občin ormoškega okraja smo prepričani, da le tisti sodnik, kteri navade, običaje in svojstva naroda pozna, more nepristransko soditi. To je bila vodilna misel naših resolucij V zadevi namestitve slov. sodnika pri ormoškem sodišču, ktero pa je justična oblast kratkomalo ignorirala in tako pokazala, da ne zaupa v naše trditve. Slovesno izjavljamo, da ne moremo V bodoče v vodstvo ormoškega sodišča tistega zaupanja imeti, ktero je za uspešno delovanje sodišča neobhodno potrebno. Z nameščeujem vodstva ormoškega sodišča z nemškim sodnikom se je kršila pravica posestnega stanja, zoper katero kršenje mi odločno protestiramo in smatramo to imenovanje kot težek in krivičen čin proti našemu izključno slov. prebivalstvu, kterega zastopniki smo. Častno izjavljamo, da, ako bi bodoči vodja orm. sodišča strankarsko postopal in našim postavno zajamčenim pravicam in zahtevam nasprotoval, odklonimo ves prenešeni delokrog, v kolikor nas zakon v izvrševanje ne veže." Resolucija je bila soglasno sprejeta. Končno je sklicatelj povdarjal, da je današnji shod jasno pokazal, da so si zastopniki slov. občin ormoškega okraja svesti dolžnosti, braniti pravice svojih volilcev, ter je zaključil shod. Kako je z vojsko? Zadnji teden so se razširjale vznemirjajoče vesti, da krožijo italjanske ladje že pred Darda-nelami in da bodo začele obstreljevati turško trgovsko mesto Solun (Salonichi). Vendar so se evropske velevlasti, osobito Angleška in Francoska, ki imajo tam velike trgovske zveze, temu koraku Italije odločno uprle, zato dozdaj še Italija ni začela izvajati tega načrta. Poročali smo že, da se je pet evropskih velevlasti obrnilo zr vprafianjem na Italijo, če je voljna se spustiti s Turčijo v mirovna pogajanja in pod ^kakimi pogoji. Italjanska vlada je sedaj odgovorila, da je pri volji in sicer pod pogojem, če Turčija prizna, da TripoHtanija spada sedaj pod italjansko državo. Italija je tudi pri volji, dati Turčiji primerno odškodnino. Turška vlada pa še vedno noče o pogajanjih dotlej nič slišati, dokler ne bodo izvršene volitve v turški državni zbor, ker. vlada noče, prevzeti nika-ke odgovornosti, ampak hoče da o mirovnih pogojih sklepa parlament. S tripolitanskega bojišča ni nikakih novih poročil. -v Jz iMKffiBcga »leUu Nadomestna deželnozborska volitev v Belikra-Jtni dne 14. tm. je za klerikalce na Kranjskem glasen opomin, da se bliža konec njihove slave. Kmečki kandidat sicer tudi .tokrat še ni zmagal, toda klerikalec Dermastja je dobil komaj 85 glasov nadpolo-vičnevečine. Pri vplitvi 1. 1908 je dobil Šuklje (kle*-rikalec) 57,.04% vseh glasov. Mazelle (kmečki kandidat) 43.96%. Letos je dobil klerikalec 53.50%, Mazelle pa 44.31 % vseh glasov. Klerikalci so torej nazadovali, .naprednjaki napredovali. Razmerje glasov je bilo: Mazelle i!l3, Dermastja 1344, neki Mihelčič 55. „0e upoštevamo, da so klerikalci bili ves zadnji teden vsi od prvega do zadnjega v Belikrajini na agitaciji, da jc po. znanem vzoru delovala prižniea, spovednica in duhovski pritisk, da so klerikalci par .dni, pred volitvami delili državne in deželne podpore in kupovali volilce; potem se je naravnost čuditi temu uspehu naprednih kmetov. Če bi bila odločevala pfošti'Volja ljudstva, bi' bil Mazelle z ogromno ve-" čirioizvoljen. Da še klerikalci s tako zmago še ponašajo, sicer razumemo, toda smešno je. Zakaj go-tpV^rJe' danes, da "bode pri prihodnjih splošnih vo-ihvarti V' kranjski deželni" zbor I. 1914, ko bodo šu-šteršfži, Liampeti fri Kreki imeli v svojih volilnih o-krajih dovolj dela, padel ta volilni okraj v roke naprednih kmetov. TutH kranjski kmet je začel spregledovati/ Nič -ne pomaga, ljuba »Straža«, zarja političnega napredka in politične svobode na Slovenskem je res že nastopila. Državni zbor* Nadaljuje se razprava o brambni reformi. V seji 19.; trn. se. je. slo v; klerikalec Pogačnik izrekel za vladno predlogo. V isti seji ie vlada Vložila zakonsko predlogo, po kateri se, naj počasi odpravi mala-loterija s Številkami in- se nadomesti z razredno loterijo. |(o jm slednja dajala državi letni dobiček.20 miljonov kron, bo mala loterija odprav-, ifeha: "r *";' ' '.T' Bft-aVSko. Bajl ^čitfvaj le dobit od cesarja, naslov tajnega svetovalca in se sedaj s tem baha,.češ glejte pesar odobrava trjpjo politiko. To je seveda smešno, zakaj splošno !e ,znanci, da je dobil doslej še vsak ban to odlikovanj? takfat, kb je potem kmalu' šel »v penzjon«. Tako bo tudi" s čuvajem. Vendar še bo menda izvedel nove VolitVe v hrvaški deželni zbor, ki mora že 27. aprila" zopet priti skupaj. Hrvaške protivladn«? stranke bodo skoro gotovo sklenile dogovor !za skupno postopanji pri volitvah proti vladi. Dve stranki (koalicija in stranka pfavaVsta tak dogovor že sklenili. V okrajih, kjer so pri zadnjih vo-fitvah omagale opofbene (protivladne) stranke, bo ostafo pri istem razmerju mandatov . posameznih strank, V okrajih pa, kjer so zadnjič zmagali vladi-novci (madžaroni), bodo protivladne stranke isto-takO dogovorno posfavile skupne kandidate. Tako Je že danes gotove, da vlada pri prihodnjih volitvah ne bo dobila menda niti. enega mandata Da bo pa uporabljala vsa na Hrvaškem že znana nasilja, je brez dvoma. t . .„>. ... . ;■ Na Ogrskem še razmere niso razvozlane. Najbrž bo začasno zopet prevzel vlado grof Khuen. • Atentat (napad) na italjanskega kralja. Ko sta se 14., t. m. italjaniski kralj in kraljica peljala k maši-zadušnici za pokojnim kraljem Humbertom, je nekdo trikrat iz revolverja ustrelil na kraljevo dvojico. Vendar nobeden strel ni zadel kralja in kraljice, paC pa je bil ranjen poveljnik eskorte kirasirjev, majoi Lang, Napadalca so takoj ujeli. Izjx>vedal je, da je 21 let stari zidar, Anton Dalba. Vzroka za napad ni povedal. Med Turčijo In Rusijo je prišlo do ostrega na-sprotstva. Rusija je namreč začela v Kavkazu (ob rusko-perzijski meji) mobilizirati svoje čete, ker hoče baje v perzijski pokrajini Averbejdšan napraviti mir in red. Druga poročila zopeti pravijo, da lioče Rusija s tem Turčijo prisiliti, da umakne svoje vojaštvo iz Perzije. Kitajska narodna skupščina je sprejela zakonski načrt glede priznanja splošne aktivne in pasivne volilne pravice za ženske. Vidi se, da so Kitajci bolj napredni kot mi v ljubi Avstriji. BeUžKt. „Od zmage do zmage". Tako vpije „Slov. Gosp." o klerikalcih, češ zmago za zmago dobivamo in navaja volitve v trgovsko in obrtno zbornico na Kranjskem, kjer so klerikalci v skupini male obrti zmagali. „Z veliko večino" pravi „Slo7. Gosp.". In ta „velika večina" je znašala par glasov. Zamolči pa poštenjak „Slov. Gosp.", da so klerikalcem do zmage pripomogli Nemci, ker so na drugi strani klerikalci r skupini velike obrti pomagali Nemcem proti slovenskim napredujakom. To je dejstvo, ki se ga klerikalci niti tajiti ne upajo. In potem še piše ta lažnivi »Slov. Gosp.", da se klerikalna stranka nikdar ne Veže zNemcr^koimarao vendar toliko- jasnih vzgledov: v slovenjgraškem okraju - klerikalna zveza z Nemcem Giintherjem, pri lanski državn®-zborski volitvi zveza s štajercijanci proti Ploju, v Iijubljani zveza klerikalcev z Nemci pri, raznih deželnozborskih Volitvah" in sedaj že pri -dvfth volitvah v trgovsko zbornico. Sicer pa, da si to najnovejšo zmago klerikalcev ogledamo nekoliko v luči resnice: Doslej so imeli slov. naprednjaki v trgovski in obrtni zbornici na Kranjskem; 11, klerikalci (s pomočjo Nemcev) 9, Nemci (s pomočjo klerikalcev) 3 odbornike. Sedaj po zadnjih volitvah pa imajo napredujaki 12, klerikalci 8 is Nemci 4 odbornike. Taka je torej ta „zmaga":! Zapostavljena slovenska štajerska. Ministrstvo za javna dela je postavilo v proračun za leto 19i2. za štajersko postavko 823.100 K. Ta denar se bo porabil za ceste, mostove in regulacijo tek. Na slovenski Štajer ne odpade uiti en vinar, kajti dravski most v Mariboru je v prvi vrsti potreba nemškega mesta Maribora. To zapostavljanje in preziranje slovenskega Spod. Štajerja je na vsak način dokae, kak »ugled« uživajo na Dunaju Štajerski slovenski poslanci, dokaz pa je tudi njihove brezbrižnosti in zanemarjanja koristi volilstva. Narodnostna nestrpnost graških socijainlh demokratov. V Oradcu se je vršila dne 9. marca na-čelstvena seja deželne zveze štajerskih socialističnih delavskih društev. Razpravljalo'se je ttifed drugim o naznanilu ljubljanskega sodruga Tokana,' da raztegne jugoslovanska socijalistična organizacija svoj delokrog čez celo Štajersko in Koroško. Osko-vati se namerava politična in strokovna organizacija za slovensko delavstvo. To naznanilo pa' je silno neprijetno dirnilo »mednarodne« graške! so-druge. ki smatrajo slovenske delavce na Štajerskem in Koroškem za svoje politične hlapce. Z izgoVbrotn, da bi nova slovenska socijalistična organizacija razvoj socialističnih strokovnih društev na Štajerskem in Koroškem le — ovirala, so sklenili ostef pVotest in pritožbo do državne strokovne komisije1 na Dunaju. Graški sodrugi ne privoščijo torej slovenskemu delavstvu samoodločbe in samostalnosti, rie privoščijo mu rabe materinščine na zborovanjih irf Vdru-štvih, ne privoščijo mu pa tudi gospodarske' samostojnosti v strokovnih organizacijah. To, :kar so nemški sodrugi delali popreje s češkimi, hočejo še nadalje delati s slovanskimi. A ni dvoma, da' bodo doživeli tudi pri teh preje ali kasneje odločfcfr&Jpor. ■Z narodnega stališča bi novo slovensko detaVsko organizacijo na Štajerskem in Koroškem lef Ž veseljem pozdravili, kajti nemške šocijalistične organizacije nam odtujijo in ponemčijo sto in stokrat" več slovenskih ljudi, ko v§e .šulferainske šole. Poglej m* , v Maribor in kamorkoli! Slovenskemu delaršMi se vsiljuje nemški socijalistični tisk in se ga na* ta način popolnoma odtuji domači tiskani besedi. Ko bo vse to drugače, bi se še le smelo govoriti o' resnienem narodnem napredku na Štajerskem in Korošcem. »Benkovičeve« podpore. V »Sioveriskfem Gospodarju« čitamo notico iz laškega okr^a,; V-kkteri očita neki »kmet« iz dr. Benkovičeve pisartK**libe-ralcem«, da so vzeli kljub temu, da so prt zkdnjih državnozborskih volitvah volili dr. KnkoVca; »dr. BenkoviČevo« podporo. Treba ljudem povedati, da je vlada vzela to podporo iz davčne blagajnčl kei imajo vsi davkoplačevalci čast, plačevati davke, imajo tudi vsi pravico do podpor iz daVčnegfc denarja. Če bi dal dr. Benkovič podporo iz svojega žepa, bi bila stvar drugačna. Pa na groše, ^cr-fih bo dal dr. Benkovič kmetom, bodo ti dolgt Čakali. Koliko ima končno posl. dr. Benkovič zasltlge 'na ti vladni podpori, je težko uganiti. Če je res kai storil, je bila to njegova prokleta dolžnost, saj dobiva sam najlepšo podporo iz državne blagajne, namreč' letno okrog 7000 K dijet, ki jih tudi plačajo Vsi davkoplačevalci, in sicer tisti, ki dr. Benkoviča niso voliH, še več, ko mali klerikalni kmetje in fajmoštrf.! Poziv vsem slovenskim trgovcem na Štajerskem! »Slov. trg. društvo v Celju« ima lastno posredovalnico za nastavljanje trgovskih moči. "Obračamo se tem potom do vseh gg. trgovcev s prošnjo, da nam blagovolijo nemudoma naznaniti, kakor hitro imajo oddati kako izpraznjeno mesto kontoristov, pomočnikov raznih strok, kontoristinj, blagajničark in prodajalk, za kar jim je naša posredovalnica vsak čas brezplačno na razpolaganje. Gospode trgovske sotrudnike pa opozarjamo, da se pridno poslužujejo posredovalnice, koja jim za malenkosten znesek drage volje posreduje pri iskanju dobrih služb. Vabimo tem potom vse gg. trgovce, trgovske sotrudnike in ravno tako žensko osobje našega stanu, da nemudoma pristopite k društvu, da delate zanj, da se organizirate, da pomagate započeto delo graditi, ne pa razdirati, kakor se je" to že v nekaterih slučajih opazilo, h- Potrebe po tesnejši organizaciji slovenskega trgovstva na Spod. Štajerskem nam pač ne bode treba znova obširno utemeljevati: govori za njo toliko narodnih in stanovskih ozirov, da se Je naravnost čuditi vsakomur, ki še ni spoznal in se zavedel dolžnosti in potrebe pristopiti k naši organizaciji. Vsi na dan, vsi na plan! V združitvi je naša moč in napredek! — »Slovensko trgovsko društvo y Celju.« Res smo pozabili! V zadnji številki smo v notici pod naslevom »klerikalci« dali zaslužen odgovor »Stražinl« notici pod naslovom »liberalci«. »Stražo« je »o tako spekto, da nam predbaciva pozaMjtvcst. I Kobštatiramo torej, da smo res pozabili omeniti, da | smije kaplan Berk društvo za stavbo kozolcev, v katerih bodo razni kaplani zapeljevali omožene ženske. Upamo, da bc sedaj »Straža« zadovoljna! K poglavju o »študentih brez izpita«. Mariborska »Straža« se je silno razburila, ker smo rekli, da se sedajni kranjski deželni poslanec Dermastja da psovati za profesorja vkljub temu, da še izpitov nima. »Straža« vprašuje, kaj sta pa Spipdler in Lešničar, ki tudi izpitov nimata. V pomirjenje »Straži«: Spindler in Lešničar si nista nikdar pridevala naslovov, ki jima ne grejo, nista se pustila titluliratl za doktorja In profesorja, glede svojega dela pa stojita socijalno vsaj tako visoko kakor kak »profesor« Dermastja. Ljuba »Straža«, drugokrat se vgrizni v jezik, predno zineš, kajti vsakokrat se osmešiš. »Ogromno udeležbo« na občnem zboru kmečke zv«2e so že vnaprej napovedali klerikalni listi. Prijatelji, to smo tudi mi že v naprej vedeli, da pridejo ■a Jožefovo iz cele Spodnje Štajerske v s a k o 1 e t o coie množice romarjev v Celje, in te ste pač letos nagnali k Belemu volu. Misijonarji pri Sv. Jožefu so v tem pogledu svoje storili. Brez dvoma bi si bili delo olajšali, ko bi bili občni zbor kmečke zveze napravili kar pred cerkvo Sv. Jožefa. Bi bili imeli še več občinstva. Veliko preneumno ste začeli farbati javnost! Mariborska »Straža« je celi zadnji teden živela od nekega shoda v Gradcu, ki so ga sklicali nemški ,nacijonalci in na katerem so zborovalci hudo obsodili postopanje nemških nacijonalcev, posebno Wa-stiana, ki so odklonili zahtevo slovenskih klerikalcev, naj pride v dež. šolski svet še en slovenski klerikalec, vkljub temu, da itak poleg njega pridejo v del šolski svet 3 Nemci na novo. Klerikalci sedaj vpijejo na nas, češ glejte, Nemci sami obsojajo nemške nacijonalce, da so oni krivi, da deželni zbor ne dela, vi liberalci pa dolžite tega vedno nas slovenska klerikalce. Stvarno in mirno sledeče: narodna stranka je bila prva, ki je obsojala krivičnosf nemških nacijonalcev in odobravala stvaren boj prod ■emški večini. Narodna stranka pa je tudi takoj obsodila klerikalno obštrukcijo, ko je videla, da se gre klerikalcem samo za dosego strankarskega cilja, da dobijo enega člana v deželnem' šolskem svetu, od gesar bi ne imeli Slovenci kot narod nobene koristi. Ba so klerikalci res samo za to lečico za svojo straako hoteli pustiti obš frakcijo in e tem naravnost osmešiti vse naše narodno in gospodarske zahteve, to sami sedaj potrjujejo, ko z velikim veseljem trobilo v svet, kak« so Nemci obsodili nemške nacijonalce, ker niso privolili v nekaj, od česar bi itek Nemci imeli korist. To je resnica in to resnico Si bomo drznili tudi v bodoče oznanjati. Slbie delaljubne se delajo sedaj klerikalci. Samo ta grdi Wastian je kriv, da deželni zbor ne dela, ker ni hotel privoliti, da bi mi — slovenski klerikalci — dobili enega člana v deželnem šolskem svetu. A? To je mak) Uruga pesem, kakor »te jo še pred nekaj časom peli! Takrat ste govorili nekaj o zvišanju do-ktad, in da zaradi tega obštrukcijo delate? In to pe-seanco bo te menda zopet zapeli, ko bodo nove vo-btjve: hej kmetje, mi smo vas obvarovali novih do-klad, mi junaki, volite nas! Ti grdi liberalci pa so kotali, da bi mi bili za nove davke! Tako se bo zopet takrat farbalo, sedaj seveda ta pesem ni prijet-aa, zakaj nazgoraj, proti vladi se treba kazati silno, sSbo delaljubnega! Ej, hinavci, ljudstvo spoznava vaSo drzno igre! Zarja Je ie tu! Mariborska »Straža« pravi z o- ziron na naš zadnji uvodnik in z oeirom na izid VO-Htev V Belikrajini, da »zarje še ni«. Mi pa pravimo: zarja je že tu, zakaj, prijatelji, z borimi 85 glasovi večine pri nad 2500 oddanih glasovih zmagati, to Je žalostno, to je znamenje, da se klerikalizem na Kranjskem pogreza, in da je zarja politične svobode ros ie napočila. Samo še nekaj časa in iz te zarje bo vadilo mogočno solnce zmage napredne misli na Slovenskem, ki bo pregnalo iz vseh kotičkov zadnje sence mračnjaštva, hinavščiire in klerikalnega sle-parstva. Klerikalci bi radi zakrili silno sramoto, v katero )e spravil znani čenstohovski proces. Sedaj slikajo stvar tako, kakor da je ruska vlada najela Ma-ooefea, da bi v čeastohovskem samostanu kot ruski 9())oa ruski vladi omogočil, da samostan zapre. Sobe duše, take bajke danes pri razsodnih ljudeh oot «e vlečejo. Ali je morda ista ruška vlada najela tudi patra Starževskega, Olešinskega in druge, ki so ravnotako kot Macoch kradli iz samostanskih aakladov kakor srake in zapravljali denar z vlaČn-gami? Ali Je ruska vlada najela tudi prijorja Rei-mana, ki je pripuščal, da so katoliški menihi v samostanu počenjali s propalimi ženskami najgrše svinjarije? In te vlačuge je morda nazadnje tudi najela roška vlada? Sicer pa, bodimo si odkriti: podobne himparije, kakor so se godile v Čenstohovi, se godijo v manjšem obsegu v mnogih, mnogih farovžih po Slovenskem. Pazite, da vam »svobodomiselni sramotilci« ne bodo začeli prihajati z vzgledi! CeljsKi oKraj. Iz Celja. (5 01etnica naše Narodne Čitalnice) se bode proslavila z večjo slavnostjo dne 14. aprila in prosimo že sedaj vsa narodna društva na Štajerskem, da se na to znamenito kulturno-zgodovinsko in narodno prireditev ozirajo. Kolikor nam je znano, bo spored slavnosti sledeči: Ob 11. uri dopoldne slavnostno zborovanje in pozdrav došlih gostov, zvečer pa slavnostna gledališka predstava, koncert, ljudska veselica in ples. Popoldne se vrši obenem občni zbor Zveze narodnih društev. v Slovensko obrtno društvo v Celja, je imelo svoj občni zbor v nedeljo; dne 17. t m. t ..Narodnem domu" v Celju pod predsedstvom g. Re-beka. Po običajnih odborovih poročilih se je razvil razgovor o srednje - štajerskem obrtnem shod«. Sklenilo se je, da se tak shod skliče v Celje in sicer na binkoštni pondeljek dne 27. maja 1912. Za dnevni red so določeni doslej sledeči referati: 1. Obrtna organizacija. 2. Škodljivci obrti. 3. Posredovanje vajencev in pomočnikov. 4. Ustanovitev mojstrske bolniške blagajne. 5. Obrtni shod v Celovcu leta 1911. 6. Obrtništvo in karteli. 7. Trgovsko obrtna zbornica za Spod. Štajersko. Društvo pripravlja tudi nstanovitev zveze spod-nještajerskih obrtnih zadrug in so ta dela ob prizadevanja društvenega odbora in g. Znpanca izLaškega trga zelo napredovala. — V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Iv. Rebek, Vinko Ku-kovec, Bevc, Černe, Čretnik (Št. Jur ob juž. žel.), Zapanc (Laški trg), Bnrsik in Sinkovič; namestniki gg.: Strelec, Martin Kolšek, Anton Jošt, preglednika računov gg.: Lakas in Dobrave. Pri slučajnostih se je razvil še jako zanimiv razgovor o potrebi obrtne organizaeije in o obrtni razstavi v Maribora. Klub naprednih slov. akademikov v Celja vabi k predavanju, ki ga priredi v sredo, dno 27. marca 1912. v prostorih celjske Čitalnice, ob 8. uri zvečer. Predava g. dr. Bogomil Hrašovec „0 avstro - ogrski zunanji politiki . (Po dr. Kari Kramafevem referatu). Iz Celja. V pondeljek zvečer je priredilo ^Slovensko delavsko podporno društvo" v „So-kolskem doma" odkodnico svojemu večletnemu odbornika in pevovodji g. VaL Jugu, ki se preseli v Gornjigrad. Razni govorniki so naglašali njegove vrline kot odbornika, družabnika in vztrajnega narodnega delavca. — Gospa M. Bev-eeva je ob tej priliki nabrala za Ciril - Metodovo družbo 5 K. Odborov« soj« celjske sokolske ž upe se je vršila v „Sokolskem domu" v Celju v nedeljo dae 17. t. m. Zastopana so bila skoraj vsa društva. Predsedoval je podstarosta brat dr. Stiker iz Brežic. Za javnost najvažnejši sklep je, da se vrši dne 4. avgusta t. 1. žnpni zlet v Trbovlje, kjer so isti dan slavnostno razvije prapor trboveljskega „Sokola". Župna tekma pa se vrši ▼ nedeljo dne 8. septembra v Celja. Iz celjske okolice. V nedeljo, dne 24. t. m. se vrši r rSokolskem doma" ob 3. ari popoldne ustanovni občni zbor požarne brambe za Celjsko okolico. Glavo« skupščina joi«©8tajerskeg» hmeljarskega drafitva v Žale« se vrši v nedeljo, dne 24. t m. ob 3. ari popoldne v dvorani gospe Haasenbiehler v Žalen. Podalo se bode poročilo o delvvanju 1. 1911. in letni račun, dalje se bo volil v vodstvo en član namesto umrlega dr. Berg-manua, govorilo se bo o hmeljski razstavi in hmeljskih sejmih ▼ Žalcu i« o praktičnih izkušnjah v hmeljarstvo. Iz Gornjegagrad«, Znani dopisnik „StraŽe" se zaletava v zgodovinski roman «imenom * Otroci papeža" in se jezi, da ga je nekdo posodil nekaterim osebam, češ da je pohujšljiv. Kaj pa ali rdeča škofova brošura si pohujšljiva, katero je „Str«žln" dopisnik pogojeval dekletom od 14 do 20 let starim. (Imena na razpolago!) In tvoji obiski v nekaterih Bmrdljivih krajih? Kaj pa ti pomenijo? Vidi se pač, da imaš premalo dola in prevei prostega časa. Bodi miren, drugače ti posvetimo z dragimi zdravili. Št Lenart nad Laškim bi se rad svetil. Zato sgiblje g. Časi kako bi rinil Šentlenarčane naprej. Dosegel je občino, katero fura on, sedaj pa si še želi raznih pevskih, bralnih in izobraževalnih društev. Pa če ima gospod župnik namen ljudstva v resnici s pomočjo teh društev pomagati, o tem ni skoraj nikdo prepričan; večkdo pa ve, kam pes taco moli. Sicer pa z mirno vestjo lahko trdimo, da bo aspeh tema žalostnemu zborovanja, ki je bilo tukaj v nedeljo, ravno tako izostal, kakor lani, ko so ustanavljali pevsko društvo, Gospod Časi je prenagel, on bi rad kar črez noč vse spreobrnil tako, kakor se je zaobljubil kar ob svojem prihodu semkaj. Edni namen, ki ga ima, pa jo le, ljudem vsiliti klerikalno časopisje ter vsakega vpreči v klerikalni jarem. Zato je seveda tudi ob tej priliki zmerjal „Narodni List". Recimo pa: pri St. Lenartu je že napočila tista doba, ko ne trepeče kar vsak več pred g. Časlom; in teh bo zmiraj več. Št. Lenarčan. Nova Štifta pri Gornjemgradn. (Vprašanje na si. c. kr. finančne oblasti in g. državnega pravdnika). V nedeljo, dne 17. marcija t. 1. je prišla iz gornjegrajske fare k nam procesija, ž njo tudi gornjegrajski g. kaplan. Med njegovo pridigo je nastal v moških klopeh nek čuden šunder, da je moral g. kaplan opominjati, naj bode mir ter je s tem bilo moteno sv. opravilo, kar bi bilo še naprej trpelo, ako ne bi bila dva moža pograbila Antona Rosec-a, kmečkega sina iz Tiroseka, in ga vlekla iz cerkve. Med tem časom je vedno nekaj vpil. In kaj je bilo? Pred sv. opravilom se je bil v mežnariji tako navlekel „šnopsa", da mu je postalo hudo in se mu mešala pamet. Vprašamo ima li g. Aleš Rotter dovoljenje, da se ga kar pri njem tako hudo navlečejo ? Nima li g. drž. pravdnik pravice poseči s svojo roko postave vmes, ako se na tek način moti sv. opravilo? Bomo videli. Za sedaj samo to. Nova Štifta pri Gornjemgradn. (Vprašanje na vis. štaj. dež. odbor.) Pri nas je okr. cestaar Albert Savinšek in sicer na cesti, ktero vzdržuje tudi dežela. Vprašamo: smo li on biti skoraj vedno doma, in sicer še posebno zato, ker ima 600 K letne plače. Sme-li on zvoniti pri vsakem pogrebu v delavnikih, kteri pogrebi trajajo skoraj vedno do 10. ure? Sme-li on, namesto biti na cesti, agitirati po hišah za „Slov. Gosp." naročnike? Ne ve-li sam, da mora biti na cesti, ker ga mora okrajno cestni komisar večkrat po posebnem selu opominjati k temu? Za sedaj samo to. Občni zbor Zadrečk« podružnice e. kr. kmetijske dražbe se vrši v nedeljo, dne 24. sušca 1912 točno ob 1. uri popoldne v šoli, ne pa v gostilni gospe Mikuš. Najprej je predavanje kmet. potov, učitelja g. Fr. Goričana. K mnogobrojni udeležbi in točnosti vabi še enkrat podružnični odbor. Gornjigrad. Pri nas so postale čadae šolske razmere s kaplanom. Noben otrok se ga ne boji in zadnje čase pojejo otroci za njim: „Marička odpri duri, saj nisem Krančičev Jnri iti.". V rNar. Lista" priobčeno pesem že znajo vsi na pamet Čudimo se šol. voditelju, da ne poseže vmes in ne naznani na šolsko oblast. (Najbrž si ne mara prstov opeči. Opomb« stavca.) Kakšne pojme imajo pač pri ordinarijatn, da pustijo po Rabuzu izpodkopavasg duhovniški ugled? iVeč starlšev. V Št. Pavla pri Prebolda se vrši redai sejem dne 3. aprila, to bode letos ravno na ve-likotedensko sredo. Ker so sedaj sejmi odprti, se pričakuje mnogo obiskovalcev in tndi veliko živine. Ksaverij v Savinski dolini. Dopisniku »Straže« od 1. marca 1912, ki nekaj neumnega sanjari v dopisu »Sv. Frančišek na Stražah«, povemo in zopel potrdimo s svojimi podpisi, da se nikakor nismo kosali, ker smo dali v seji kraj. šolskega sveta ksaver-janskega dne 21. januarja 1912 nadučitelju gosp. Terčaku prav, da prepoveduje šolarjem obisk zaljubljenih iger, ki se vprizarjajo po krčmah, pri katerih se šolarji le pohujšujejo. S tem je za nas ta zadeva tudi končana. Ksaverij, dne 10. marca 1912, Načelnik kraj. šol. sveta: Jožef Zalaznik. Soudje kraj. šol. sveta: Ivan Štiglic, Franc Kolenc, Iva« Fuiir, Franc Fludernik. Mariborski •Kraj* Zaradi suma uboja so zaprli v Mariboru slabo« glasno Marijo Kalunder iz St. Ilja pri Mariboru, nje-no prijateljico ter dva vojaka, topničarja Andreja šegula in dragonca Richterja. Najbrž so ubili in oropali dragonca Kranerja, ki so ga našli mrtvega IT. februarja. Proti slovenski ŠoB ▼ Studencih pri Maribor« nastopajo ondotni nemškutarji z vso sito in nesramnostjo. V noči od petka «a soboto Je bil ves kraj preplavljen z letaki, na katerih se ščuje proti Slovencem na najostudneiši način, a ti letaki niso bili zaplenjeni. Pri nas pa konfiscirajo vsako še tako nedolžno malenkost. Gočeva pri Sv. Lenarta r Slov. gor. Klerikalci so pač povsod enaki, da jim Je psovanje ter osebni napadi najljubše opravilo. Tako tudi našim ne d« žilica miru od tistega časa, kar so kljub raznim re-kurzom pri zadrtih občinskih volitvah tako imenitno pogoreli. Sedaj sta se dobro znani »Ochsenkonduk-ter« ter njegov upokojeni šef v zadnji št. »SI. Gosp.« spravila nad novi občinski odbor ter psujeta zaradi 30% občinskih doklad. No, Igo, boljše bi bilo, da bi molčal. V dobi klerikalne vlade ste imeli tudi po 40% doklade, pa ste nam zapustili lep dolg ter cesto v grozno slabem stanu. Ste se pač držali gesla vaših strankinih voditeljev, da vam je bil bog »Po. basaj« čez vse. Računiii ste si prav po klerikalno vse različne komisije in drugo, da sto imeli v zloglasni gočovski gostilni za kaj piti ter ste potem mirno gredoče naše občane kar pri belem dneva napadali z raznimi psovkami. Sramota celi vaši klerikalni stranki! Sedaj pa se jezite, ker ljudje spregledujejo, kam bi Jih vaša zagriženost spravila. In ne •amo v naši občini, v celi župniji so spregledali ljudje ter so volili trezni klerikalci raje z našo napredno stranko, tako da Je večina občin obsežne šentru-perčke župnije v naprednih rokah, kar Je edini slučaj celega lenarčkega okraja. To vas boli, zaradi tega brcate in psujete v onemogli jezi še ljudi vaše stranke, ter se grozite, da mislite v dobi treh let vse naprednjake do zadnjega knofa pozobati. No no, saj že samo enega gonite po vaših časnikih in drugod čez 5 let, pa ga je zmirom več. Vaši ostudni napadi v časnikih so dokaz, da znajo drugod, s kakšno hudobno družbo se imamo tukaj boriti. £jtttotncr$Ki oHraj. Umrl Je v Moravcih pri Malinedelji posestnik Jakob Budja. Bil je vrl narodnjak. N. v. m. p.! Malanedelja. Naš župnik je zadnjo nedeljo po ranem opravilu naznanil, da pride na cvetno nedeljo dr. Hohnjec iz Maribora, ki mu bo pomagal snovati neko novo društvo „za staro in mlado". Če misli g. župnik, da bo s tem naše že 25 let obstoječe bralno društvo razdrl, kakor se fe proti nekomu izrazil, se je grdo zmotil. Iz Veržeja. Naše rMarijanišee" so zdaj zopet začeli naprej delati, in zdaj zopet fehtajo okiog nas za podpore. Reveži smo mi tržani: enkrat pride pogo/felbc, ki mu moraš pomagati, drugič berač, ki pa že podaja kljuko tiCitjema, tudi beraču, samo da je ta tretji takozvani „klo-šterski štete", ki se ga skoro ne moreš odkrižati. Vsa sredstva znajo uporabiti, samo da več na-fehtajj. Menda je dobil vsak odbornik velik „kanjer", da bodo lažjo več nafehtali. Krvavo bi potrebovali Komarovega Mihaleka, da bi malo naše razmere zbiksal, žal, da nam ga lotmer-žanci nočojo posčditi. Kmetijska podružnica v Vučji vasi priredi v nedeljo'/' dne 24. t m., popoldne ob 2. uri V šoli zborovanje. Na sporedu je' predavanje strok, učitelja g. J. Zidanšeka o poljedelstvu in živinoreji ter srečolov na lepe in praktične, v kmetijstvu potrebne predmetfc. K obilni udeležbi vabi vse kmetovalce iz okolice odbor. Mala Nedelja. Kmetijska podružnica vljudno vabi h gospodarskemu predavanju agr. inženirja g. Zidanšeka. ki se vrši na praznik Dev. Marije, t. j. dne 25. t. m. po rani službi božji v šoli. Načelstvo. v : Živinorejci v slovenjgraškem okraju — pozor ! Deželni živinorejski nadzornik g. Jelovšek nadzoruje te dni bikorejske zadruge sloveajegra-|kega okraja in sicer: dne 20. sušca v Elazborjn, JI, v Št. Florjana, 22. ob 8. dopoldue v Št. Wk pod Tnrjajkom, popoldne istega dne ob 4. nri Pa v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu, dne 23. sušca ob 8. uri aopo^diie v Podgorju, popoldne ob 3. uri pa v ploven jem Gradcu, dne 24i susca ob' 8. uri dopoldne v Št. Janžn pri Spodnjem Dravogradu, tfdje omenjenih 'zadfug se' prav*Vljudno 'vabijo, da se polnoštevilno udeleže zborovanj. Ker je na dnevnem redu velevažeri 'pouk o domači živinoreji, zlasti pa pogovor o zadriižniškem okrajnem pašniku na Balantovem in Mirkecovem v Št. Vid ti. W pfosijo -čMiii'' fekdftj^, 'da1:pfrp'^]'e;io' s seboj kolikor m%oče 'pfdjateljev ; doniače živinoreje. '— Živino^ejfel! Le; potfam' zadrttg je 'dantianeg Tnogoče doseči najboljših Pspeho^v 'tej velevažni 'kmdtrj-ski' panogi. Zštfo ^si nk zbor^ovan^! V Pernicah, hribovski 'občini 'na štajersko-ko- roškl ffleii, frččejo zidati Nemci šolo. Schiilverein ho M za ti b »0 miqv 3B : 'msfft -*;.•: src r *i rr r. IrT -----'J Najboljši sejnini stroj naše dobe -- je bre? dvoma ■——~ IMcta« svetounozani univerzalni .■ lU >r v.' , J.H ■ "TRT" Tt—r 5£JSilll Mlfc in?: Mmv mirnem največja češka tovarna sejaJnih StrO- ^i »» * ' - * f i 1 Umrl je v Konjicah davčni upravitelj Janez Be-zenšek, 40 let star: Pokojnik je bil člati konjiškega občinskega odbora inihild neimškutari' ' ' P e: »siva t?rrft *} nev r'if W Gledališka predstava v Ptuju. Dramatično drnštvo v Mariboru uprizori v nedeljo, dne 24. sušca ob 4. uri popoldne v ,,Narodnem domu" v Ptuju ljudsko igro „Grajščak in kmet". Ker se je v Mariboru, kjer je občinstvo glede iger že precej razvajeno, v obče paglašalo, da je bila to najlepša igra v sezoni, ni dvoma, da bode tudi v Ptuju izredno ugajala. Pri predstavi sodeluje obče znani orkester mariborskega- ..Glasbenega društva", ki bode gotovo pripomogel igri do popolnega uspeha. Po predstavi ob 8. ni j zvečer priredi orkester Glasbenega društva" pri pogrnjenih mizah ksncert. ki je brezplačno pristopen vsem posetnikom predstave. Upamo tedaj, da se na ta dan 2bere v Narodnem doma" v Pf;pju vse, kar narodno čuti. Vsestranskega nžjtjka bo več kpt ^oyolj. JAVNI DRUŠTVENI SHOD V ČJET^Afl pri-redj v nedeljo 24. tm. ob 8. uri dop. »Pol. in gospodarsko društvo za šmarskorogaškokozjanski okraj« v prostorih gosp. Berljsga. Govorijo'se bo 1. o'političnem položaju, 2. o važnih gospodarskih vprašanjih. Žetale. Dne 14. tm. srno imeli občni zbor našega kmetijskega bralnega društva. Pristopilo je lepo število novih udov. Vrezaji so se oni, ki šo prerokovali društvu pogin. 2elimo delovati članom v gospodarsko korist. Poleg kmetijskih orodij smo naročili »Kmetovalca« in »Gospodarski Glasnik«. Zeletj je, da bi kmetje te strokovne liste s pridom Čitali. V Odbor so izvoljeni: Simon Potočnik za predsednika, Jože Mikolič za tajnika in za odbornike gg. Maks Berlisg, Jos. Kitak, tyiha KamenŠek, Rudolf Kopše in Štefan Jerič. Društvu želimo, naj gre brez ozira na levo in desno vrlo naprej po poti resnega in poštenega gospodarskega dela in ne hujskanja, kakor kaplanovo društvo! Narodna društva, ppzpr! Prepustilo se nam je v brezplačno razdelitev precej knjig z mnogovrstno poučno zabavno in'gospodarsko vsebino. Društva, ki bi jih "hotela med prebivalstvo razdeliti, se naj oglasijo bodisi pismeno ali ust,meno pri nas. Poštnino, ki bi bila malenkostna, bi morala seveda trpeti društva. Knjige prav radi pošljemo tudi narodnjakom ob meji. ki bi jih med ljudstvo razdelili. Uprava „Narodnega Lista". PmftV««« iti top priredita. ji---T ' * f. 7 IzvanrednJ občn} zbor „Slov. del. podp. društva v Celju"' 'Jb. vrgrv soboto 23! t. m. ob 8. uri zvečer v gosti/ni „Stadt Graz". Na dnevnem redn je sprememba pravil in dopolnitev odbora ter slučajnosti. — Izlet;* društva na Teharje se preloži na poznejši čas. " ' v*«!!-* . . So,stan j. ,.Sokol v Šoštanju vabi tem potem vse prijatelje sp^olske misli iia svoj pe^i; regfdi pbčni zjjor, ,ki se vrjii % običajnim sporedom ok praznih, 25. t. m. ob pol 3. nri" popoldne v'hotelb Avštrija v Šoštanju. Prijatelji, pokažite s Svojo navzočnostjo umavanje iskrenih girddnih teženj našega mladega' društva,!^Na zdar! " : ' Dramatičnega drngtva v Mariboru izredni občni zbor se vrši v četrtek 28. snšca 1912 ob 8'. Ari Zvečer v kmetski 'feo^r ^Narodhega1 -duma". DneVni''red: I. 'Sprememba pravil. 2. Odobrenje poslovnega reda. 3. ž^lužajnosfi. Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabimo tem' potom vse člane in prijatelje društva, da se udeleže tega \1no- Jn sad]ere]sko društvo za Lembah in okolico zboruje v nedeljo dne 25. tm. po "maši v lew.-baški soji. Predaval bode deželni viriorejski nadzornik g. ^ntori Stiegjer, ki bode po zborovanju tudi udom brezplačno razdelil' večje število cepffenk in sadnih drevesc. K prav številni udeležbi vabi odbor. Društvo ,,Klub sloj. |imater-^o^o|rafov'' v Ljubljani javlja vsem svojiin članom, "da se vrši v sobhto dne 30. marca t. 1. v nosobni sobi restavracije- '„pri" zlati !ffbi'a (Stritarjeva ulica) redili občni zbor društva: Vsi p. it. člani'društva Se vljudno vabijo.!'dfi se istega zaneslrivo udeleže. ( Odbor društva „K. S. A. F " ^lov. akad. ' društvo „tlirtja"' f^ragi izvolilo si je" na'petem redn eni'^bSt/em zbofu šlB-deči odbor' 'zk letni tečaj 1912. p?edšed'nik: inr. Vane Radej, podpredsednik: pharni. Fedor Gra dišnik, tajnik: iur. Miilčo .Goriselr, blagajnik inr. Ivan Merohavič, gospodar pharm. Dragotin Ostan, knjižničar: iur. Kfan Radej, arhivar: med. Zvooko Janežič, preglednika: inr. Milan Makar in iur. Janez Volčič. jtaia katodna obramba. Za družbo sv! Cirila in Metoda: Gospodična Hermina Moiiorčie. nČitteljicS v Kapeli, je poslala iš K 16 vin. in sicer je zH.žila vesela družba v vinogradu g. Iv! Voglej-ja pri Kapeli 5 K 16 vin., Vogler pa je dodal 10 K. G. Ign. Radoš v Bn karesta ll poslal 27 K 25 vin , katere so darovali v frankih: ostanek' od božičnice fr. 5, Tg. Radoš fr. 2, Fr. Pečnik fr. l/Fr. Šubelj. G. Štibelj, Al. Sloboda in Ant. Seršen vsak po 1 fr. Nadalje so darovali češki bratje/ gostiln. K. Kopp fr 5, L Kopp fr. 1, Fr. Heine fr. 3, Rud. Ferbas, J<&] Pacalt, vsak po 1 fr.. Mrinha in Hinfk, vsak pol franka, enako J. Banek i Nosek, I. Novak in Fr. fr. Krališck, vsak po 1 fr. Hvala iskrena! Iz Braslovč. Na občnem zboru Ciril-Metodove podružnici 3. t, m. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Ivan Kr.-fl. podpredsednica ndč. Marica Ježovnik, blagajnik g. Jožo Omladič, tajnik g. Ivo Petra k, odbornika gg. Vovšek J m ko in BaJ Vinko iti pre^ledovalca računov gir. Josip Pauer in Viktor Rč^sner. — Pristopilo je lep« število rednih in podpornih udov. Bočna pri Gornjemgradu. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda se je vršil dne 3. marca tfl? Y M podružnica je imeja v letu 1911 te-le dohodke: ^likJav|eV večer" 1 t'M K. iz treh nabiralnikov se Je Mili) 2$4f-f iri udnjna od 5'6 članov pa znaša '112 katere svote {skupno 146.50 K) so §e vposjale C. M-"družbi v Uub)jan6. V blagajni je ostalo 147 & Podružničnega pfaga (konfeti,"seV: pentine, nar. kolekov jn razglednic)" pa Še ostane za 2i'32 K. Stari odbor 'C.'M. podružnice se je volu enoglasno tudi za leto 1912. žajec. Moška in ženska podružnica Družb« sv. Cirila, in Metoda ima v nedeljo, dne 24. t. m. ob 3. urj popoldne ;v dvorani gospe Ifausenbich-lerjeve v Žalca občni zbor z običajnim sporedom. K obilni udeležbi vabi vjjndno odbor. Za obrambni sklad (irll-Metodove družbe je poslal ,,Neimenovani učitelj v -pok.,' Štrier" 200 K". Vsa^čast vrlemu n'ar6dbjaku! • Mariborska moška Ciril-Metodova podružnica poslala' za prfff kli; mesec v Ljubljano Slddeče prispevke: članarina 200 K, darilo ma-tiborske ,.Pofeojiinice"r>200 K, dairilo" prirediteljev p^nega pleša • (prebitek) 50 K;- prispevki "nabi-^alriikov' v "„NaW dciitia* 16 K, v Medeuovi go-tetilni 11 K. i Ami-ovi' gostilni (Št, Martin) 8 K. v 'Novakovi gost.' (Pfedova;) 1 K. v Golobovi gost. (Sv. 'Matjefta)' 3W K, V Lašičevi gost. (Račje) l' K, dijaški nabiralflik 2 K in oni gospice'Vert-nikove 2 K, skupaj 489 K 20 vin. n - in modno blago za gospode in gospe priporoCa izvozna hiša Prokop JSkorkovsJ fj jnsita [ifv fjvn iz Celja. p. kr. okrajno sodišč« v Celju boče našo ljudstvo in naše občinske urade od do dne bolj ponemčevati. Sed;mjj vodja n sds vei-nik Galliager pošjlja občinskim uradom nemšk*-dopiso, v "katerih zahteva, da- morajo poklicati o ti sodišča imenovane varuhe mladoletpijb otrok, od njih sprf-jematj obljubo in vse to potrdi/i v zapisniku, ki je priložen, f}1 a zapisnik je pa" položen samo v nemškem jeziku. Tako jo jtodi dobila- občina Svetina tajc dopis,- ki ga je vrnila sodišču, češ da dotičuega ^kta »e more regija, ker žapan ne razume nemško. Na to jo sodišče, namesto da- bi bilo kratkomalo poklalo sioveu -.ki dopis občini, kar se lahko stori, ker je treba tarinesto nemške tiskovino samo vzeti slovensko tisiroviuo, županstvo obvestilo, da'mora po obstoječih jezikd nih namdbah .sprejpamti nemžke dopise in jih rešiti. 'Gospodi vodja! Ako poznat« ta del jezikovne naredbe, da morajo tudi s]ovensk.ft občine sprejemati nemške dopise, bi pa 'jezikovno naredbo še malo dalje brali. To Vam veiidar no hode neznano, da morate tudi Vi sami pri sodišču, ako hočete svojo dolžnost izpolniti. Če jmajte vensko - stranko pred seboj, sestaviti slovenski zapisnik. Kako nam morata tedaj poslati nemški zapisnik, da ea. naj občina izpolni?!' To je ne-postavno in brezobzirno! Št, Juri ob j. ž, Šentjurski kaplan Biažft leta p6'cdi'la?ria laže, da se-karkadi. V želodcu mn* je namreč vse, kar količkaj po papredku diši. 7A to fie ničesar ne sramuje'. Po vaseh nadleguje iu spre-biača ljudi, prijema jih tia cesti, kakor Cigan konja, obdeluje* napreiinjake in jiitr ponuja fitojd femrdljivff' sapo. Po ,:Siov. Gosp." trobi, da še'fnapfedfijaki že sedaj trudijo za obe. voli tre, a ravno on Rani je edini isti, ki vsiljivo Sgifcire. Torej Blaže — zopet laže in kjer se pokaže, tam laže. Njegov patron v nebesih mora imeti lepo "^selje, in tiidi svojemu stanu na- zemlji je v v*-likO\casf. V cerkvi mečka, da-ga nobeden ue faziime, če še tako pazi, šolo pa hoče s sVop'to kričem ra-zgnati — menda od veselja nad likiml neuspehi. Vsak trenutek pa ga zopet lahko vidiš, kako leta dan in noč po far:', da trebi to preklicano sdkolstvo, ki mu ue da'mira. Ubiti ga hoče, zadušiti1 ,,hndega 'duha". A revče je butnilo s svojo bučo na trdo skalo. Tvoje in tvojih čukov obrekovanje nas "Ue doseže. Vendar vam izrekamo svojo hva'rež'nos, kajt. tisti „slabi duh", s ko ji hi pljuvate krog sebe,' krepi in množi naše vrste. I/jmlem se odpirajo oči, resnica zmaguje. Mogočna šokolska ideja se je med nami že krepkb vkore-ninila — in nobena — „ne pekla ognjena sila je"'ne bode razrušila!" Isto velja tudi za tovariša. Temu še povrh z dobrim namenom svetujemo, naj radi pfeobilega svojega masla ne hodi preveč na solnce. Čez sedem let vse prav pride, so rekli oče Benedikt. Naprednjaki! Na bi raj mo vse posamezne slučaje nečednega dela takih ljudi. To bo^tt zlato orožje za našo narodna obrambo in napTe dek. Ne pustimo si ustvariti Četištohova, obranimo se MaČoHdv — dokler ie še čas! Bs Š4. J is rja ob p. ž. 'Šentjursko izobraževalno delo že poganja čedno kiasie. Kdo bi si mislil, kako hitro to napreduje! Čuki so si nabavili električno svetilko, s kojo uspešno preganjajo svojo temo, in iščejo zgubljeno nedolžnost f , ®®.B*® nahodni' hr,'Pavi' zasliženi i" Ce tež'<0 ^hato. F H -lev fl.id z zmmko „El.aflQida. Prep-iCali smo se ^ami pri bolečinah v hrbtu in prsih, v vratu stranskih bodljaj.h. itd., o njegovem zdravilnem, kašelj odganjajočem, okrepilnem nčinku. Tucat na poskušajo 5 kron, 2 f.cata 8 K 60 v franko. Izdelovale!j edino lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elzin trg št. 264 (Hrvaško). 14o b okrog katoliškega doma. Devetnajstletna rožica pa poveša svojo mlado glavico, spominjajoča se o naskakaU, vsak teklf so dej'en špas, £„venček" rtetfsjtave ^jEno uro doktor", f) Šolarji kot udje bralnega in izobraževalnega društva, g) Nezreli iu nerazsodni knjižničarji, h) Demoralizacija šolske mladine vsled deljenja in čjtanjs klerikalnih časopisov, ki se delč v društvu. II. Definicija o veri. (Po nazorih kat, mladeniča.) III. Bogatiojecnost predsednika: kat. izobraževalnega dtnstva. IV. Lumparija pri - državnozborski volitvi in -druge ovadbe od kat. izobraževalnega in politikujočega klerikalnega komedijanta. V. Sesdba razsodnega! ljudstva, o izobraževalnem dmltvci pri Sv. Fraiičišku na S.iražaL — Ta program bi lahko še bolj razširili, ker imamo dovolj gradiva; a pride drugo pozneje. Klerikalno „Stražo" in njenega ženina „Slov. Gosp." pa prosimo, da ta program objavi v celoti in pszno sledi našim poznejšim izvajanjem. Kdor neče miru, naj 'ima ' sramoto, od katerega so mora z gnusom obrniti vsak pošten človek. Odbor. Šmarje. Z veseljem smo pozdravili naš novi krajni šolski svet, ker smo upali, da zgubi naš šolski ravnatelj prvo besedo v njem. Kako je bilo zadnjih ftlf let, ko je on gospodoVal, povedo zanemarjena šolska poslopja, govori preprečena stavba dekliške šole, učitelj, ki je sobo zgubil, obrtna nadaljevalna Soia, ki je morala si izven šole sobo najeti, stariši in drugi, ki so imeli opraviti ž njim in bi znalo povedati vse' učiieljstvo, ki služi pod njim. Ali to je z božjo mastjo tako namazano, da vse prenaša, kakor mu-tasta žival. Upali smo, da se bodo razmere tako spremenile, da bodemo vsi rešeni more. Ali varali smo se. On gospoduje kakor prej. Tako pusti krajm šolski svet popravljati žaluzije ali polke na deški soli. Ali ravnatelj je naročil barve in firnis od drugod, akoravno se jih dobi tudi pri domačem trgovcu. Gospod ravnatelj, to vse se plača z našim denarjem. Mi plačujemo občinske doklade. Vi ne plačate niti dinarja k šolskim potrebam. Prav bi toraj bilo, da se domačim zopet vrne, kar vplačajo, v obliki zaslužka. Ako smo dobri, da podpiramo šolarsko kuhinjo in šolo v vsem, moral bi njen ravnatelj proti nam drugačen biti. Pa res, šolarske kuhinje nimate hvala Bogu, Vi na skrbi, marveč drugi učitelji. Gospod ravnatelj, zakaj pa ni bilo poduka predzadnji četrtek predpoldne na dekliški šoli? Orli in Marijine device smejo vsak čas podnevi in ponoči v svoje društvene prostore v dekliški šoli, ki so jih pod vašim gospodarstvom brezplačno dobili. Plačujoča stranka pa je morala zato iz šole. Tako ste gospodarili z našim denarjem. Učiteljica in učenke pa so morale tisti četrtek na cesti čakati, da se jim šola odklene. In ker sluge ni bilo, ravnatelja ne, hišnega ključa tudi ne, akoprav je učiteljica vse tri iskala kakor šivanko, odpadel je poduk. Ali je to prav? Ne. A zakrivili ste Vi to, kakor tudi, da sta se obe po Vašem ukazu zaradi blekov zaprti naši šoli teden dni pozneje odprli podučevanju, kakor je glavarstvo ukazalo. Obrtno šolo ste nam tudi zaprli iz istega vzroka cglo protipostavno. Zakaj ste proti nam o-brtiiikbm? Pustite v miru našo šolo. Do nje rtlfhate trohice pravice in oblasti. Njen vodja je gdšpod šu-mer in ne'vi. Ko bi imeli kaj srca za nas, ustanovili bi jo bili lahko Vi že pred njim. Ali tega niste storili, ker ste tako proti našemu napredku, kakor dajate v naših ljudskih šolah otrokom iiepostavne počitnice. Kako dolgo še? Znana tržana 'imatk pripravljene Svoje tovorne vozove za Vašo selitev. Računa za to ne bodete včakali, plačnik bo Bog. 'tir-t? " " Cene deželnih pridelkov iz Štajerskeaa, Avstrije in Oflrske. Mesto H Celje . . . Ormož . . Gradec . . Ljubno . . Maribor . Ptuj . . . Inomost . Celovec. . Ljubljana Pešt Solnograd Dunaj Line 50 50 Mesto Celje . . Ormež . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec. m M 50 50 50 50 50 50' 50 rt M a M fh K I sd 12 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 40 50 rt TJ K 11 14 11 n A 25 50 m >N 03 K 10 8Q| 75 50 63 80 52 c O) K v 10 B 10 10 10 11 50 50 30 58 rC O P3 K v 18 18 22 16 17 o Ml o ^b 3 at m 00 K v a: S O K | v K T rt N a s- c M 11 ll ibr 11 10 11 10 50 92' 40 50 oO 72 95 40 S m m K T o ao g Cu 50 25 20] 50 33 60 ca rt-C £ a cod >N , M KI v 50 50 75 K v !t č e XSJ cs <2 T?. K v 50 50 Sejem klavne živine v Gradcu dne 8. marca 1912. Zaklana živina: 673 telet, Ž58J svinj, 4 komadi drobnice. Cena klavne živine ža 1 kilogram: teleta od K 1.26 do K 1.40; teleta Ia (izjemna cena) do K 1.4^ do K 1.48;' mlade svinje od K 1.42 do K 1.48; nemi Ste" mesne svinje MT^-^o T A—; neVnškg"^-tanske svinje od K 1.36 do K 1.42; ogrske pitanske svinje Ia od K 1.44 do K 1.50; ogrske pitanske svirtie Ha od!K 1.36 do K 1.48; mesne svinje od K 1.28 do K 1.42;' bošnjaške pitanske svinje, debele, od K lfz8 do K 1.32; bošnjaške pitanske svinje, suhe od —.—-clo K —.—ovce od K —.— do K —.—. Cena je stalna. UMI 4o|)i5i. M F o 7' > * • Udeležba na občnem zboru kmečke zveze v Celju |e klerikalce nekoliko razočarala. Upali so, da pride vse, kar priroma k Sv. Jožefu, tudi k »belemu volu«, pa so se zmotili. Zato je poročilo »Straže« glede števila tudi nekoliko poparjeno. Govorijo samo o stotinah. No kdor ve, kako velika je dvorana pri Belem volu in da gre v rijo V najboljšem slučaju 300 ljudi, si bo vedel o teh stotinah napraviti pravo sodbo in bo spravil, amerikansko reklamo klerikalnih listov in raznih fajmoštrov in kaplanov za velikansko udeležbo iii pa udeležbo samo v pravo razmerje. Da je pa bila z malimi izjemami na zborovanju zastopana le Savinjska dolina, da so posebno iz St. Petra nagnali menda vše volilce dr. Korošca v Celje, je blio na prvi pogled po teh »množicah« jasno, m mislimo, da je s tem dovolj povedano. Občni zbor »Političnega in gospodarskega društva za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj« se vrši v nedeljo 31. marca 1912 ob 9. uri dopoldne pri M. Skaletu v Šmarju pri Jelšah. Dnevni red: 1. Poročilo tajnika ih blagajnika; 2. poročilo računskih preglednikov; 3. določitev članarine za 1912; b. sprememba pravil; 6. slučajnosti. Zopet duhovniški škandal. Današnji jutranji listi vedo poročati, da je pobegnil kaplan Golob iz Novt.-cerkve, ki je pri neki pustni zabavi težko poškodoval muzikanta Kranjca, in katerega je zato celjsko okrožno sodišče zasledovalo. Te dni bi se imela vi -siti obravnava. Golob je baje pobegnil v Ameriko. Izdala se je za njim tiralica. Stavka rudarjev se je razširila tudi v Nemčijo. Stavkalo je tam nad 200.000 delavcev. Vendar stavka že poiema. Tudi v Ameriki stavkajo rudarji. Na Angleškem hoče vlada z odločno potezo ustvariti nov položaj. Napraviti hoče postavo, s katero se bo uvedla minimalna mezda. Tudi v Avstriji so delegati rudarske Unije sklenili, da začno rudarji 31. trii. stavkati, če jim podjetniki do 28. tm. ne odgovore na njihove zahteve. Ljutomer. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na predlog g. Iv. Dijaka na godovanju g. Jožefa Velnarja st. in ml. dne 18. tm. 5 K 20 vin. V posnemanje! Stara cesta pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 10. marca je priredilo tukajšnje Kmet. društvo zboro- vanje, pri katerem je predaval g. Škerlec iz Vičanec. Šolska soba je bila natlačeno polna ter so navzoči sledili izvajanjem) predavatelja z največo pazljt-vostjo. G. Škerlec je povedal, kar je sam izkusil na svoji posesti, zato je vzbudil v poslušalcih toliko zanimanja. Na njega povabilo smo sklenili si polen ogledati njegovo posest. Tem potom pa mu izrekamo še enkrat prisrčno zahvalo za trud! MV /cyi£as/v?j: •* ^rrt rri* f;H ^ i^-rr^n itrsf Jj 1 ATMirfTS*! » in/ Aa/jrižsho' •jvii^a/. hgenj Jku AOJ /mmer /jihln.aJ/cy. 3C 4win&oaj Jhio& . ■ • * I vrl£ Kpjifdnost in umetnost. Vestnik Celjske Sokolske župe. Pod tem naslovom je ižišla"'prva" štev. časopisa, ki ga bo kot Svoje glasilo izdajala Celjska Sotolska 'Iupa. V^ebiaa' prve številke je mnogovrstna. - ve F^Bambet^u^v Ljhbljkni: S ,Slovenskega ' llustrovanega Tednika'* U. Itev.' vsebuje"!med drngimi sledeče slike: Ita-Ijansko-turška vojna; bombardiranje Beiruta; iz Beneške Slovenije; Ravnica Travnik V Rezfji in Pulfero, prva' večja Vaš od K'oba'rida. f J. Zun-kovi.č, vispkošoleci! slov: pisajtelf Anton Fuhtek; 2'6-letnica Jp6rdlC(0 naaučitelja A. Gnusa in 1sdpfofi:e v pofn pri ^'Sldv. fiust:'tednik"' vidžo napreduje odf 'dflOlf do dne^fer toa, velik kulturen pomen.'Priporočamo vsem, dk '^i ga naroče.' Hmn ttofosfi. »fj 1 r' in t' + > f Lepa pobožnost 1 ,Goriški .časopisi so nedavno poročali, da je umorilo ' kmečko dekle I. Jerčičeva iz Vpgrskega fea, goriškem) svoje nezakonsko dete in ga s pomočjo svoje matefe akrHa v hlev, kjer ga je z^kopa)a' v siamo. Preiskava je dognala, da je ce^a "rodbina živela v prav dobrih odnošajih in izbornem sporazumlje-jijem s tamoMim župnikom, in 'jVhi^a znana kot jako pobožna in bogaboječa. „S6ča't' pripoveduje, da je mati na večer pred porodom poklicala župnika, češ, da njeno hčerko mučijo silni krči,'jn župnik je nesrečno dekle spovedal in pomazilil š svetim oljem. Še tisto noč je dekle povilo dete — oče je neki oženjeni posestnik iz Prvačine, £i je pobegnil v Aleksandrijo — in ^e tisto noč sta dekle in mati polomili otroka rebra in ga zadušili s tem, da sta otroku zamašili usta z bato, s katero je župnik mazilil ude bolne deklice, ko jo je deval prejšnji večer v sveto olje. Mlado mater so odpeljali v žeusko bolnišnico, njeno mater pa v zapor. Povišanje telesne teže se pri rabi Scottove emolzije da kmalu dognati, ob okrevanju, ob shuj-šauju ali po ImdiH t»olezni]t§ je pa to jako zaželjeuega učinka. — Pristno samo Odrasli vsake starosti torej ravnajo s to znamko . , — ribičem - prav, ako ob takih časih telo z lahko znak Scottove- ga postopanja. prebavno, blaffosjastuo Scofiovo esnisi^ijo v zvišanje svoje storilne zmožnosti okrepe in osvežijo. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka „Scott" je, ki je vpeljana že čez 35 let in jamči za dobro 11 kakovost in učinek. 56 -1 Cena izvirni steklenici K 2'50. Dobi se v vsaki lekarni • e £ t 2 C« E ■ C o,— s a. gS-Ifll S^ilf S LISTNICA UREDNIŠTVA. Komarof Mibalefc: Ki te vrak tenta, ka se nič več ne zglasiš? Ma te Lina tak zlo v deli, ka si najč oddehnoti nemreš? Paska me, ka še neš kaj lia-štijna! --- i - ■ LISTNICA UPRAVNISTVA. Fr. Sorin, St Louls: Od tu se Vam list rednu pošilja. Plačali ste 8.1. 1912 K 4.82 in imate plačano do 15. VIII. 1912. — M. C., Obrei: Plačano do 30. VI. 1912. Le tedaj 4 3- doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot glavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Podpornemu društvu za slovenske visokoftolce aa Dunaju so v času od 1. do 20. februarja 1912 darovali: 100 K: Posojilnica v Mariboru; 58 K: Udeleženci gostije g. dr. J. Žmavca in gdč. T. Petovar-Jeve v Bunčanih po g. dr. Kreftu; 50 K: čisti dobiček od prireditve v Orteneku v počitnicah 1911 po g. Jak. Silcu; po 20 K: dr. Jakob Pirnat, St IU pri Velenju, Posojilnica pri Sv. Lenartu in Fran Stupica, c. kr. notar v St. Lenartu; po 10 K: Ernest J »ras, pristav jui. žel. v Trbovljah, vseuč. prof. dr. M. Murko v Gradcu, dr. Franc Jankovič, okr. zdravnik, nam. dež. glav. v Kozjem, Anton Povšič, Trst Glavna hranilnica in posojilnica pri Sv. Lenartu,dr. Milaa Gorišek, odvetnik, ravnotam, isti (Se enkrat 10 K) iz kazenskih poravnav, dr. Ivan Pekclj, vp. dež. sodn. svetnik na Dunaju, dr. V. Kac v Mariboru; 9 K: Fran Stupica, c. kr. notar v St Lenartn iz kazenskih poravnav; po 5 K: Jos. VelKaverh, c. in kr. stotnik b. h. pešpolka št. 2 v Gradcu, Janez Klemenčič, c. kr. viš. poštn. kontrolor v Ljubljani, Ivan Liesskounig v Gradca, Anton Terstenjak v Ljubljani, dr. Josip Kronvogel, sodn. sveta, in predstojnik okr. sodn. v St Lenartu, Jos. Janžekovri, župnik ravnotam; po 4 K: Ant Man-zoni, c. kr. sodnik v Kopru, dr. Fran Tiplič, zdravnik pri Sv. Lenartu in Josip Rudež na gradu Tolstivrh pri St. JerneJu; po 3 K: Franc Martelanc, c. kr. okr. Ihrinozdravnik v Tolminu, dr. Ožbolt Ilaunig, c. kr. sodnik in Anton Kraigher, not. kand., oba pri Sv. Lenartu, Fr. Stupar v Ljubljani; po 2 K: Matija Pire, c. kr. prof. v Mariboru, Josip Stukelj, hran. tajnik, in Franc Kramberger, posoj. tajnik, oba pri Sv. Lenartu; po 1 K: Alojzij Arnuš, gostilničar, Karol Aubl, Ivan Vodlak, c. kr. kontrolor, Anton Ješovnik, veleposestnik, in Ignacij Kurbus, posestnik, vsi pri Sv. Lenartu, skupaj 432 K. — Vsem darovalcem, zlasti še stari društveni dobrotnici Posojilnici v Mariboru in zavednim St. fcenartčanom za njih skupno zbirko 108 K, vposlano po not. g. Štupici, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Ker bo treba nadaljevati z razdeljevanjem podpor še cele štiri mesece, prosimo za nadaljhe prispevke pod naslovom blagajnika: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju t, BrSunerstrasse 10. VeČka noč pride, ž njo krasni maj, Veselo kliče v slovenski kraj! Vse sorte blaga treba Vam bo, Zato pa prite le k nama po to! Moke, eibebe, rozine, koti, Cukra,- orehov in seme za tm,: Deželnih produktov sploh vseh, kar jih je, Najbolj po ceni le tm dobite. Pa ne le po ceni — tud? dobro blago, Katero Je samo se hvalilo bo! Pa tudi za dušo midva poskrbim Burna in čaja Vam pridobiva^ Sploh kar si srce Vam le poželi, Vse tukaj se točno, po ceni dobi. Toraj še enkrat vabiva vse, Možke, dekleta in gospodinje, Kdor hoče po ceni in zvrstno blago, Naj pride le k nama, zadovoljen vsak bo! Tvrdka pri ,Zv0ncu' sedaj se sove, Horvat & Loibner je najino ime. V Celju, Graftka centa it 4 Je vseh produktov ^najboljši vir. H: • * -vi •• 364 8-1 Poslano. ki dobijo vsak dan ITauocsin v krmo, dajo toliko mleka, kakor sicer štiri, in ostanejo vedno zdrave in krepke. lahko odebeliš z isto hrano, ki jo sicer rabiš za dve, ako ji pridaješ vsak dan malo Sullin-a. Kdor hoče obvarovati svoje hleve pred boleznimi in se zanima za umno živinorejo, naj zahteva poučno knjižico naravnost od tovarne M r. T. Par askovich, nadvojv. kom. dobavitelj Dunaj VI., Marienhilferstr. 51 (Postfach B 19) ali pa v sledečih zalogah: Gradec: Alojz Assmann; Bruck: Iv. Petz; Laški trg: Andrej Elsbacher; Prevalje : Henrik Filipovski; Maribor: Silvester Fontana jun.; Cmurek : Anton Freissmuth; Upnica: J^žef Gschier; VVildon: Franc Ks. Hasliuger; Spod. Dravograd: Frid. Hattenberger; Velikovec: Ivsn Kandut-a vdova in sin; Ivnica: Kari Rieslinger; Beljak: Iv. Klembas; Zeleni Travnik: Ferd. Koller; Celje: Anton Kolenc; Sčavnica: Ernst Kolman: Radgona: Anton Korošec; Arnovž: Jož. Leitner; Celovec: Anton Ogris; Šmarje: Al. Pucher; Ptuj: Jož. Podgorelec; Lonč : B. Purkart-hofer; Marenberg: Jož. Schober. 2i» 8-2 za otroSke vozove, otroške postelje, Športne vozove, reformne stole, železno pohištvo, medeninsko pohižtvo, posteljne ▼stavke in blazine, po izvirnih tovarniških cenah. AngL vozovi od K 32'— viije, princes-vozovi od K 36'—, obojni vozovi z gnmijem od K 57'—, mrešne postelje od K 20"—, Športni vosovi z» ležati s streho od K 20"—, medeninske postelje od K 90 — viSje. Špecijaliteta: brsaabsr - vazavl. NajboljSe na svetn v vseh cenah. — NajveCja izbira! — Najnižje cene! 259 10-1 L. Gerlnch, Gradec, Joanneumring št 7. V Braslovčah se vrši na cvetni petek veliki živinski in kramarski sejem. Županstvo Braslovče, 20. marca 19.12. 260 1 V - Župan: L« Plaskan. _- Mladenič, 28 let star samostalen obrtnik i letnimi dohodki okoli I 4000 K, bi se rad oženil » kako Slovenko, ki je lepe zu-., a anj osti, dobra gospodinja in ima najmanj 10.000 K dote, i deklica ali vdova brez otrok, do 3o let stara. Resne po-! nndbe s slikami, ki se vrnejo. Diskrecija zajamčena. — • Posredovalci izključeni. Na naslov: 8. R., tvornica cementa, I Podsused, (Hrvatsko), poste restante. 935 3-2 Ženifna ponudba. Uče zdravega in pridnega sprejme takoj Mihael Dobrave, slikarski mojster v Celju, Gosposka ulica št. 5. 257-1 Proda se 258 3-1 dvovprežna kočija po nizki ceni. Celje; Sannhof. Vabilo na občni zbor Posojilnice v Celju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 80. marca 1912 ob 5. uri popoldne v sejni dvorani »Narod, doma* v Celju* SPORED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobren je letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. B. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Čitanje revizijskega zapisnika. 7. Razni predlogi 25« i Nadelstvo. Loterijske številke. Gradec, dne 16. marca 1918: 8, 55, 72, 50, 46. Dunaj, n v m „ 68, 42, 28, «1, 51. bi se rad nčil deček, ki je dovršil trirazredno ljudsko šolo z najboljšim uspehom. Več pore nadučitelj Sotožek v Žetalah pri Rogatcu. 254 1 malo posestuo primerno za penzijonista ali letoviščarja, zraven celjskega grada. Vinograd, vrt in sadonosnik, dvojno pvalopje s tremi malimi izbami, kuhiajo, kletjo in drvarnico, se za 3.300 K proda. — Več pove: Jafrt, Zagradom it 46. 95s $-i 261 1 Opravilna Številka Nc VII. 945/19, 9. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin Pri c. kr. okrajnem sodišč« v Ptuj«, odd. VII. so po prošnji lastnikov Antona in Antonije Sredenschek, gostilničarjev T Haj-dinn naprodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere sta ustanovila pristavljene izklicne cene in sicer: Hiša št. 66 z dvoriščem in vrtom: gostilna, stavišče 105 m 719/2, 719/ njiva, 719/3 vrt, 727 in 821 njiva v skupni meri 2 ha 72 ar 13 m2 za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 18.000 K. Dražba se bo vršila dne IO> aprila 1912 dopoldne ob 10. uri v Hajdinu št. 66. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je pri sodišču položiti. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču v Ptuju, odd. VII. C. kr. okrajna sodnija v Ptuju odd. vn., dne 15. marca 1912. >Pn trgu in župni oerkvi Vojnik se manjSe, t dobrem stana se nahajajoče posestvo s setvijo tak^j po eeni proda: f 252 i Več pove Matko Lesnik, Vojnik-Okolica. Podpisani Simon Orač, posestnik v Št. Petru na Medv. selu izjavlja, da je govoril zoper svoje prepričanje ostudno laž, ko je trdil, da je rajni, velezaslužni nadučitelj g. Vekoslav Strmšek dal svoje otroke krstiti le iz strahu pred ljudstvom. Resnica je, da je nas, ki smo hodili k njemu v šolo, največ on navajal k verskemu življenju in sicer na način, ki bi delal čast vsakemu veroučitelju. j — Podpisani obžaluje torej gori omenjene besede, posebno, ker je ; delal s tem krivico svojemu vsej časti vrednemu učitelju. I • Obenem pa podpisani obžaluje,; da se je v svoji strasti posluževal: takih nizkotnih sredstev sploh,: zlasti pa, da se je dal zvabiti v[ f tako nepošteno agitacijo, Simon Orač, posestnik v Št. Petru na Medv. selu 349 1 fla krasni legi, 10 mimit od mesta oddaljena, obstoječa iz 4 stanovanj (1 z 2 sobama in kuhinjo, 1 z eno sobo in kuhinjo in 2 sobi s štedilnikom); velik So-čivni in sadni vrt; vse jako dobičkanosno; izvrstna studenčna voda. Se proda pod ugodnimi pogoji. Vpraša se v Zavodni pri Celju, gostilna »pri vožnji • čolni«. 247 1 (!"■->, '(!*■)) && m. (@i» Ml«!».» M M Mi M M 360 3-1 Kupi se ali navadni motor na surovo olje 30 H P. malo rabljen in dobro ohranjen. — Ponudbe se prosijo pod šifro jyMotor" na upravništvo tega lista. Jtnam naprodaj po nizki ceni 14.000 konstanjevih cepljenih kolov, 2 m dolgih; 7000 kostanjevih kolov, 2V2 m dolgih; kolje je na oba konca ošpičeno, lepo izdelano in primerno močno. — Prodam tudi eden Noricunfmotor na 2 kolesa in na 2 cilindra z magnetnim užiganjem. Motor je popolnoma v dobrem redu, proda se zaradi bolezni za 430 K. 246 1 ci 2(1 predilnico, posebno predpredci, navijači in natlkači, se sprejmejo za dobro plačilo. PREDILNICA ROHRBAČH V NEUNKIRCHEN (Niž. Avstr.) 248 1 Nova trgovina!1 = Ant. Ver bič, trgovec v Sevnici, naznanja == S slav. občinstvu, da bode I. aprila t. L odprl ~ trgovino z mešanim blagom v lastni Mil v Št. jurju ob 1. ž. tlK cerkve. «EE Imel bode veliko zalogo vsakovrstnega S asa blaga po najnižjih cenah in kupoval bode S5 = vse dež. pridelke. Za obilen obisk se priporoča == | Anton Verbič, trgovec g 3= V Sevnici ln St. Jnrfu ob jninl žel. == 246 3-2 Popolno pokončanje podgani se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ' paziti! Pol kg za 2 K pošlje ,. 1 J. Neuwirth, vrtnar w Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se skHcdjte na ta ^•- "• •'i * • • inserat. •• A 184 a«-& zoper svoj želodec, ampak podpirajte njegova delo tot prebavljalnega in > čistilnega organa. DomaČe sredstvo, ki je napravljeno iz izbrano 1 nafboljih in nčinkuj očih zdravilnih zelišč, sredstvo, ki vzimja*hUo tvoritev kiselin in krčevito bolest, srelstvo, ki vse to ublaii ali pa odstrani, je „Dr. Rosa-Balzam ta želodec" iz lekarne B.Fragnerja v Pragi. Svarilo! VSi'deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. ' eUVKiZALOSA:' lekaria B, F r a flnerja, . c. kr. dvornega dobavitelja „pfi črneitn orla", praga, Mal4 stran^ 203, vogel Nerudove alice. IV Pošilja se vsak dan 1 cela steklenica K , pol steklenice KI.—. Po poŠti, če se pošlje naprej K 1'60. se pošlje mala steklenica, za K 2 80 se pošlje velika steklenica, za K 4"70 dve veliki steklenici, za K 8'— štiri velike, za K 22'— štirinajst velikih steklenic franko na vse postaje avstro-ogfske monarhije. Zaloga v l.karnah Avstro-Ogrske. — V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oton Schwarzl itd. v olneno za jtenske ia aukno za mo&ke oblek* zadnje mode razpošilja najoenej« Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzorei na zahtevo poštnine prosto. mi pošlje iz svoje občine in okolice 50 naslovov ud lastnikov vrtov in kmetovalcev, dobi brezplačno in poštnine prosto enega dobro kažočega »napovedovalca vremena" (vremenarja) ali 10 vrst semen za sočivje oziroma . cvetlice od dvornega založnika: ' Henrik Vanek osrednja trgovina s semenjem Praga (Češko) 172 io-s Vaclavski trg (rpri zlati goski"). 196 12-6 Vse vrste (mlatilfiiee, slamoroznice, vodovodu kamno-drobilci, kotli, Vitli) in vse drage priprave, ki se dajo rabiti z živalsko silo, se v gotovO postavijo in dajo vsakomur na posknšnjo od tvrdke K. AR. JEŽEK. Pismena naročila, zastopstvo in zaloga v Celju: J Plačilo na obroke Kupujem tudi deželne pridelke. - : y ; ■ — •■-• _ Adolf Bursik Y .. • ■ • j,- ( , Čevljar v Celju, P«'«8 kapucinakega mo!»t» se priporoča za izgotovlj'enje jesenskih v in zimskih čevljev iz raznovrstnega' usnja V modernih oblikah in primernih -cenah. '' 11 ' 1 1 ' '-----1 ; - mmm Priporočamo našo zalogo najboljših belih in . črnih :: na debelo ln v steklenicah. :: Posebno priporočamo za slabokrvne in , prebolele dalmatinsko vino uPlavac", 3 steklenice 5 kg franko 4K, Razpoiiljalna tvrdka dalmatinskih vin, Celje, Bogen-ulica št. 3. 8812-9 T0MAS0VA ŽLINDRA zvezdne znamke je po mnogoletnih preizkušnjah priznano zanesljivo učinkujoče in najcenejše foslorovo kislo umetno gnojilo. Ta je letos posebno vsled znižane voznine izdatno cenejša kakor lansko leto. — Kdor hoče po lanski hndi suši svoja polja in travnike okrepčati in osvežiti, naj rabi le Tomasovo žlindro zvezdne znamke. Tozadevna pojasniia in spise daje brezplačno ter sprejema naročila na cele vagone in na drobno ff^ veletrgovina z železnino Merkur, Peter Majdič, Celje, kjer je glavno zastopstvo in zaloga tvrdke Thomasphosphatfabriken Berlin. 89 10-5 19 varstveno znamko 4i..i>i Trs.«;. rnTFUgI b SL « UMM •Roslerjeva voda za zobe najboljša za zobe. Se dobi povsod. Steklenica 72 vinarjev. prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kako? slikanj,e sob, : cerkev, gledaliških : odrov r črkoslikarstvo na steklo, lesjtd.. Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Sprejmem učenča. Viktor Beuč, Celje Graška cesta ši 8 90 49-9 __ - -j Darujte za nar. sklad! tfvul tTVtJB mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse 1 W vrste zemlje "Pi Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 3011 Superfosfat *m povzroči pri žitn in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne superfosfale prodajejo vse tovarne nmetnih gnojil, [£>•©©■1 trgovpi, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. ©Q©| c-eeg ©©©I e-G-eg ©-©©©© ©©©©e© ©o©©© ©©©©© ©e©©©© ©©©©©©g e ©©©© ©©©©©© ©©©©© ©©©©© ©©©©©© ©©©©©e 1 ©©©©© ©o©© o© ©&©&© ©©©©© ©©©©©©©©©©©es iu >.<\ yiti»i,\|i c :*i?«i|>. ' aoows(<«utu s« »zimi /mnooa r 53® s ^issasjffRteft.« | njake«ikopaif££a. izdelujem močne prem»stnetehtmce n. pr. štrang, uzd,, yryi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga vsakovrstnih semen. Grafika cesta fitev. 21. i.H il>\ i Ui ilC< ijj tČlilji1 Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, Čopičev, :: firneža in lakov. :: voščenih svec. -»i Nadrobno in na^bejp. Zajoga rudnin- Točna tiu solidna postrežba. I SRih VOda : . JUUL, l ■ Edino delniško pivovarniško ftarodno podjetje Delniška družba združenih pMp Mi ill Lasti tfd Svoji k Kvojiiii! * Ljubljani stoji t stdjlni! priporoča svoje izborno marčno, » fg iSaK* * «*•"*» «•">» «** «s 'J '.f? (iflf> iO 911 AHA S sprejema na hranilne 4V2 od Sto JO registrovana zadrnga i neomejeno zavezo •« - ...... j.t rc . v lastni hiši •■t ti v Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K IMMMMM Hranilne knjižice težjih - , * brez oSBltfa rerifnega davka. Vloge » očem računu sprejema ter jih obrestuje po 4Vz od sto od dne do dne. Čekovne račune oiv^rja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Esitonripiiije In vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila dajp r$„.o$pbni in hipotečnj kredit po ugodnih pogojih. 32 26-7 ■-■■i 5»'. 1 I>a ■•i Da se vsakdo lahko prepriča, da Z-hrana ža perutnino t!j . | loj i ki je najbolj priljubljena krepka perutninska hrana perutninarjev za vzrejo in spitanje, povzroči, da nesejp kpre = dvakrat več jajc, = damo prvo posknšnjo cd 50 do 250 kg za 16 K za 50 kg z vrečo vred voznice prosto isa vsako postajo (sicer K 18'— iz tovarne ven). ------5 fcg poStiii zavoj franko K 2-70. Da se lahko vsakdo prepriča, da za svinje 1. povzroči h i t r o in dobro vzrejo. 2. nenavadno hitro spitanje in fino meso, pošljemo prvo posknšnjo v množini 50 do 500 kg za K 11"50 za 50 Tv m I kg z vrečo vred voznine prosto na vsako postajo. glavno zastopstvo združenih tovarn za - močno krmo d. d. - Dunaj H Praterstr. 15/63. Prospekt (zlata jama) zastonj. 125 —6 glavno zastopstvo združenih tovarn za DureaJ li. Pra4es'sts*. 15/63 Prospekt (zlata jama) zastonj in franko. if-h iin-fi v'ttauimtust .ti suifc tš,, Južiiosfajersica Oprejema hranilne vioge vsak delavnik od 8. do 12. ure •O dopoldne in iih olirestnie no H®" 4 '/„ ir dopoldne in jih obrestuje po 4 '/s °/o ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni dav;k plačuje hranilnica $sma ter ga ne odteguje vlegateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-8 "E8 S* m m T\osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 St, -L' za Dapravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnice ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi fcranHce knjiž-ce drugih, posebno ne-8 ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v Juimoštajersfko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne o? za varovance izključno le v JužnoitaJersko hranilnico. Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v OeJju. Odgovorni urednik Ve k o si a v S p in d let. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Pv»it€»ga y,Narodnemu Listu11 št. 12« LISTEK. Zakaj se je razjezila? . . . Rusko spisal A. Gruzinskij. Prevel Stanko Svetina. Semen Gregorovič se je zahvalil stricu in teti za kosilo, vstal je in krenil z dolgim korakom k vratom sobe svoje sestričine; tam se je vedel prece) nerodno: bodisi da je pripovedoval na dolgo in široko nepomemben dogodek, ali pa gledal molče v tla ali v strop in vzdihoval. K sreči se Feodozija Jegorovna ne zanima za to, ne opazi, da... z eno besedo: ona nima o njegovi zadregi niti najmanjše slutnje. »Človek mora biti pri drsanju zelo previden, ne sme se bati, če se drsa po bregu; ako ga prevzame strah, je nevarno, in v strahu lahko napravi pogrešek, katerega posledica je pogosto razbita glava ob ledu ...« »Poglejmo no! Saj se menda vendar ne drsate po bregu?« se je čudila Feodozija Jegorovna. »Drsam se.« »čudna reč... Tega ne bi za ves svet pričakovala! Tak bojazljivec, pa se drsa po bregu... Najbrž ne bo na tem veliko resnice! ...« »Jaz da sem bojazljiv, sestričina?« se je čutil razžaljenega Semen Gregorovič. »Česa pa se bojim?« »Da se ničesar ne bojite?« je vprašala sestričina in je vprla nanj oster pogled. »Vi ste bojazljivec, da večji ne morete biti! Možu niste niti podobni ... tako nekaj srednjega ste; niti tak niti tak ... niti mož niti žena! Mož mora biti pogumen!« »In jaz sem pogumen!« je spravil iz sebe Semen Gregorovič. »Lahko se prepričate, da delam na drsalkah umetnije, o katerih se vam niti ne sanja! Najprej se prepričajte, potem šele sodite.« »Eh. kaj na drsalkah .— to nič ni. Toda kako se znate vesti napram damam postavim: kako ste tu nerodni in brez glave! To je neizrečeno smešno!« Feodozija Jegorovna je odmajala z glavo, po-tnežiknila je in se zasmejala. »Da se ne znam obnašati napram damam?« Je vzdihnil Semen Gregorovič, »obnašam se napram ■jim, kakor drugi.« Gospodarji pabcrKt. Smrt vranam in srakam! (Poročilo kmetijske podružnice Št. Jnr ob j. ž.). Ni je menda za gospodarstvo boij sitne in bel j škodljive ptice, kakor je vrana, zrayen nje pa še sraka. Spomladi, ko se je komaj turščica posejala in začela kaliti, prileti tolpa vran, ki jo popipljejo in pozobljejo. Misli! bi kdo, da je turščica radi nepripravne zemlje ali kmetove štedljivosti tako redka; a temo ni tako, krive so ponajveč vrane, ki so jo kalečo požrle. V jeseni pa, ko turščica zori, je zopet vrana tista, ki stroke z veliko spretnostjo razčesa in ozoblje. Na enak način škoduje vrana tudi drugim setvam. Kaj pa dela vrana dostikrat pozimi? Če ne «ajde drugod zadostne hranej se spravi nad slam-»ate strehe ter jih razbrska in opuli, iščeč zrnja. Posebno po nekaterih krajih gospodarijo vrane pozimi s slamnatimi strehami tako neusmiljeno, da se jih mora vsako leto ponoviti ali vsaj pokrpati. Strašilo ne pomaga nobeno ne na njivi, ne na strehi. In koliko znosijo vrane na spomlad kurje mladine iz kmečkih dvorišč, vedo najbolje povedati gospodinje. Seveda pobira vrana tudi škodljiv mrčes, kot ogrce in hrošče, in koristi s tem gospodarstvu; pa ta korist še daleko ne doseže škode, kojo povzroča. Nič manj nečedna tetka kot vrana je sraka, ki je prekoristnim drobnim ptičicam še bolj sovražna. Vrana in sraka zaslužite po vsej pravici, da se jih zatira kolikor mogoče. Kako pa to storiti? Streljati jih bi bilo neuspešno, ker ste vrana kot sraka zelo oprezni in streljivo najbrže že od daleč vohate. Sploh je to za posameznika vsled lovske postave in patenta za orožje nedopustno. Več se doseže z razdiranjem gnjezd in zatiranjem mladičev, hvaležno delo za fante šolarje; a to je nezadostno, vidi se vkljub temu, da je vran in srak od leta do leta vedno več. Največ zaleže pri vranah in srakah strup in sicer fosfor. Ta se napravi takole: v lekarni se da napraviti iz 30 gr fosforja, glicerina in belega belusa precej trda masa. Ta zmes se raztopi v krvi enega goveda s tem, da se kri kuha in se med kuhanjem vedno meša. Ko vse to dobro zavre, se kri strdi in kosilo za vrane in srake je pripravljeno. (Po receptu livlanskega lovskega drnštva iz knjige, „Die Jagd uud der Hund".). Taka s fosforjem nasičena in kuhana kri se razmeče pozimi stran od cest in pešpotov, kjer se te škodljivke zbirajo, v majhne kupčke na sneg. Vrane in srake, kojim mesni ostanki in kri posebno diše, priletijo, požrejo nastavljeno vado in se otrujejo (s fosforjem). Kmalu pa začuti vrana ali sraka učinek fosforja, odleti na bližnje drevo, od tu pa nikamor več; perje se ji začne ježiti, postane pijana, čepne dol in — v nekaj trenutkih pogine. »Kakor drugi? Moj Bog, kaj ne morete prav ničesar razumeti?« je vprašala Feodozija Jegorovna in se je razburila. »Kaj se drugi obnašajo napram njim tako kakor vi? Predvsem, če je komu izmed njih všeč dekle, razodene to, govori o tem, ne molči kakor grob in ne vzdihuje samo kakor kovaški meh! Menda je vam tudi kdo všeč?« Semen Gregorovič je pokimal z glavo: njemu je všeč ona. »No torej! In vi se hočete primerjati z drugimi? Ako kdo ljubi, se mu sveti veselje z obraza, gleda zaljubljeno, ne ogiblje se pogleda in ne drži se tako mračno, kakor da ne bi imel čiste vesti. Drugi stiskajo pri sestanku in pri slovesu roko ljubljenemu dekletu bolj vroče nego drugim in pogosto se zadenejo tudi ob njeno nožico pod mizo!... A vi? Vi bi se gotovo ne upali napraviti tega!« »Bog sam ve, da vas ne razumem, sestričina!« je vzkliknil. Semen Gregorovič presenečen. »No, in zakaj delajo tako?« »Zakaj tako delajo? Tega seveda ne vem, toda delajo tako. Vi pa ste prava baba, to sem vam povedala najmanj že desetkrat... Ako so sami, sc ne bojijo prisesti k dekletu bližje, takole približno«, sestričina se je nagnila k Semenu Gregoroviču, pogledala ga je za hip in je zopet sedla strani, »pogosto primejo ljubljenega dekleta za obe roki, privijelo ga k sebi in ga vroče poljubujejo.« »Kaj ste rekli?« je osupnil Semen Gregorovič. »To je... to je zelo čudno! Kaj pa, če zakriči, če mu poreče, da je predrzen in če mu pokaže vrata? Potem je škandal tukaj, sestričina!« »Saj sem vam že rekla, da ste bojazljivec! O tem ne bom več tratila besed ... Saj boste tudi vedeli, ali vsaj lahko slutite, če ste ji všeč ali ne.« »Kako! naj to vem? Žensko srce ni knjiga, ljuba sestričina, s katere... bi se to dalo brati... tam nikdo ne izve resnice!« »Ampak, moj Bog, zakaj ne bi mogel tega izvedeti? Če sedi dekle po cele ure z možem, iz katerega mora vleči vsako besedo kakor s kleščami, je to gotovo dobro znamenje, da ji je všeč; če je dolgočasen, tako da bi kdo drug v njegovi družbi zaspal in ga ona posluša, je to drugo znamenje — da ji je všeč! Drugi poklekujejo na kolena — s tem nc razžalijo nobene žene — razumejte me, na kolena in razodenejo iz globočine srca: »Jaz vas ljubim ... in ljubil vas bom celo svoje življenje... ne neham Da vrana, ki se je strupa že nažrla in učinek taistega začutila, še odleti, ima to debro, da druge vrane nemoteno žrejo, ki bi sicer odletele, ako bi katera pri nastavljenem kupu strupa obležala. Za tako pokoočevanje vran, srak in drugih enakih ptic treba seveda dovoljenja politične oblasti in treba se držati natanko vseh predpisov o nastavljanju strupa. Uspehi so pa, kakor je dognala kmet, podružnica v Št, Jurju ob juž. žel. zelo ugodni in želeti bi bilo, da bi se kmetijske podružnice onih krajev, kjer so vrane in srake gospodarstvu nadležne in škodljive, v zimskih časih resno bavile s tem vprašanjem. Anton Uršič, živinozdravnik. Kakšno lego in zemljo zahtevajo razne vrste sadnega drevja? Po „Gosp. Nov.". Bliža se zopet čas, ko se bo sadilo sadno drevje. Ni prvokrat, da opozarjamo, nai se ne širi samo jablani, ampak raznim vrstam sidnega drevja naj se na kmetijskem zemljišču daje prostora: torej tudi hruškam, in sicer moštnim, kakor namiznim, slivam, črešnjam, višnjam, orehom, kostanjem, breskvam in marelicam. Vzrokov za to je več: 1. Če ne obrodi ta sad, obrodi drugi; tako se pridela vsako leto nekaj, enega preveč pa nikdar. 2. Blizu mest in trgov se žlahtno sadje (hruške, breskve, marelice) prav lahko in prav dobro pro a. 3. Tudi se domačim potrebam bolje ostreza z mnogovrstnim sadjem, nego z eno samo vrsto. 4. Nekatere vrste sadnega drevja dajejo les, ki je ali doma velike vrednosti, ali se pa vsak čas lahko dobro proda, n. pr. črešnja, oreh, kostanj. 5. Sadno drevje onih vrst, ki imajo globoko segajoče korenine, koristi tudi s tem, da zemljišče varuje plazov. 6. Če se sadijo razne vrste drevja, je mogoče vsakemu drevesu dati ono zemljo in ono lego, ki zanj najbolje sodi. In prav o tem hočemo danes dati par migljajev, da bo posebno začetnik, ki še nima dolgoletnih izkušenj, brez škode zadel pravo. Jablani ugaja v obče hladnejša, vzhodna, zapadna in celo severna lega bolje od južne, tople. Istotako uspeva v precej globoki, hladni, zmerno vlažni in čvrsti zemlji najbolje. Sicer pa so v tem oziru razne vrste prav različne; več o tem je čitati v knjižici: „'Vzorna zbirka jabolk in hrušk za Spodnje Štajersko", ki jo je izdal štajerski deželni odbor, in ki stane k večjemu 1 K. Hruške moštnice dobro rodijo tudi v ostrih legah, dočim zahtevajo namizne vrste več ali manj zavetja ter prenašajo več gorkote nego jablan Tudi zastran zemlje moštnice niso izbirčne; rodijo povsod. O namiznih vrstah pa velja v obče, da zahtevajo tem boljšo zemljo, čim finejši in večji je sad in čim pozneje ta dozori. Najljubša jim je hranilnih snovi bogata, rahla, vas ljubiti niti takrat, če spremenite kedaj svoje obnašanje napram meni____« In še drugače ... Jat niti sama ne vem, kaj vse govorijo. Tako delajo »drugi«, namreč oni, ki niso babe ...« Semen Gregorovič se je nasmehnil. »Da! In vi se hočete primerjati z drugimi? Drugi poljubujejo tako vroče, da pečejo ustnice — meni je to Marija pripovedovala... — in objamejo pri tem dekleta tako tesno, da... poka oprsnik. Povejte mi, ali bi mogli vi koga tako poljubiti?« »Bog... Bog ve, da vas ne razumem, sestričina!« »Eh, vi ste baba, baba! In hočete se še o tem prepirati! Priznajte, ali bi mogli biti vi tudi ljubosumni kakor drugi možje? Kaj še, vi in biti ljubosumen! Ali bi mogli reči dekletu, katerega ljubite, — Feodczija Jegorovna je grozeče dvignila roko] »Varuj se! Ako opazim, da me varaš, te ubijem!« Hahaha! Prdstavljam si, kako bi vi to približno rekli! To bi bilo nekaj!« »Kaj je na tem smešnega?« je vprašal Semen Gregorovič in ie skomizgnil z ramo. »Tega ne morem razumeti! In čemu izvršiti umor? Uboj se kaznuje z izgnanstvom v Sibirijo, sestričina... in s prisilnim delom ...« »In to je tako grozno, to izgnanstvo v Sibirijo? To je neumnost! Oni, ki ljubi in ki je ljubosumen, niti na to ne misli! In prisilno delo? To je tudi neumnost!« »Nikdar. Vsaj jaz ne morem o tem niti slišati!« je jecljal Semen Gregorovič in se je tresel. »Jaz — bi najrajši že šel. Imam nove knjige, moram nekaj prebrati, izposodil, sem si jih iz knjižnice ...« Semen Gregorovič je vstal, vzdihnil je in rekel: »Sibirija in prisilno delo da sta neumnost? Boga mi, jaz vas ne razumem.« Sestričina je vrgla nanj pogled, poln zaničevanja, zardela je in vskliknila s tresočim se glasom. »Pojdite! Slišite, vi ste prava baba! Usmiljenja vredna in obenem zoperna mevža, katero... sovražim! Zgubite se k svojim knjigam, pa da se nikdar več ne osmelite prestopiti praga moje sobe. Razumete? Nikdar!« Udarila je z nogo ob tla, pritisnila si je robec na oči in je zbežala ven. »Čudno dekle«, si je mislil Semen Gregorovič. »Zakaj se je neki name razjezila?« peščena glina ali ilovica. Vsikdar pa mora biti zemeljska plast globoka, ker sega glavna korenina globoko. Tudi o raznih vrstah hrušek velja, kar smo rekli pri jablani; vsaka zahteva nekoliko drugačno zemljo in drugačna podnebje. Podrobneje v omenjenih virih. Črešnja še uspeva v najostrejših naših legah; za veter in mraz je izmed vsega sadnega drevja najmanj občutljiva. Zemlja pa ji ugaja najbolje, če je globoka in apnata, toda ne močvirna. Na taki zemlji, posebno pa še na jugovzhodnem ali na jugozahodnem rebru rodi najobilneje. Višnja je v svojih zahtevah še skromnejša; rodi še na pesku z vlažno spodnjo plastjo. Breskve storijo le v toplih legah, kjer so obvarovane ostrih vetrov. Zemlja pa mora biti lahka, topla, ter se mora obdelovati. Mokro-mrzla tla so za breskve najneprimernejša. Potemtakem se najbolje počutijo v vinogradih, toda med trse naj se jih ne sadi, ker ne dajejo toliko koristi kakor trsi, pač pa je kaže gojiti ob robih goric. Marelic se naj ne sadi v pregorke lege, ker prerano poženejo in razcvetejo ter potem prerado pozebejo, pa tudi ne v nizke, ker jih istotako lahko mraz pokonča. Zemljo zahtevajo takšne kakor breskve. Oreh ni izbirliiv, najbolje pa uspeva v dovolj suhih, zavetnih, če tudi visokih legah; v nizkih, vlažnih legah in na težki zemlji les slabo izzori in mu vsled tega mraz rad škoduje. Tudi ga ni saditi tik drugih kultur, ker s svojimi, daleč se-gajočimi koreninami zemljo močno izsesava. Korenine pa gredo tudi zelo globoko. Razven v pesku najde v vsaki zemlji dovolj hrane; rodovitna, a lahka mu ustreza najbolje. Pravemu kostanju ugaja v prvi vrsti južna lega z milim podnebjem in rodovitno, toda lahko zemljo; ravno glede zemlje je kostanj precej izbirčen; v apnu, v ilovici in laporju često noče prav uspevati. Mogoče je temu pogosto krivo, da je zemeljska plast preplitva, kajti izmed vseh imenovanih drevesnih vrst gredo kostanjeve korenine najgloblje v zemljo. Kostanje kaže bolje gojiti v skupinah, to je v malih gozdovih, nego posamez. MOTA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd. znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co.. Tetschen a. E. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-7 lurlj Raket sedlar, Jermenar in tapefar ita Teharjili se priporoča za vsakovrstno izdelovanje v vseh v njegovo stroko spadajoCih del po najnižjih cenah. — Salidno in trpežno delo. 233 2-2 Mesarija v lepem prijaznem kraju, brez vsake konkurence daleč okoli, se da t najem pod jako ugodnimi pogoji. Po dogovoru se da istotam tudi gostilna na ra6un. Mlado oženjen. izučen mesar ima predno-t. Položiti je nekaj kavcije. — Naslov pove upravništvo „ Narodnega Lista". 2302-2 Krasno poscsNo oddaljeno 20 minut od mesta na Spodnjem Štajerskem, katero obsega 14 oralov zelo rodovitnih in močno gnojenih njiv, travnika in sečnega gozda, s krasnim sadonosnikom raznovrstnega sadnega drevja, enonadstropno hišo, dve kleti, hlev za pet glav živine, škedenj, 4 svinjski hlevi, nova preša itd. vse močno zidano in z opeko krito se z vsem poljskim in gospodarskim orodjem vred zaradi bolezni takoj proda za 13.600 kron, od katerih bi bila samo polovica za izplačati. Tudi se zamenja za manjše posestvo, vendar ne predaleč oddaljeno od cerkve. Posestvo je posebno pripravno za večjo družino, ker se živeža, pijače in sploh vsega v obitnosti pridela. Naslov lastnika se izve v upravništvu »Narodnega Lista«. — Za pismen odgovor treba priložiti znamko. 236 2—1 ^ > |A > ,A A i . A t ,A i- , A > , A ,V /O. X > Vk' \,VVv' vy V -/v' V,.' >i V >i V VV ^ Wv'v.< M Rastlinska destilacija „RADECKI" Ivan Cater v Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-2 Špeelj alitete: „Radeckl" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. Lepa meblovana soba se odda s 1. aprilom v Hermanovi ulici št. 10. 243 3-2 i >oxxxxxxxxxxxxxxxxx Za prodajo kmetijskih strojev in orodja, mlečnih centrifug in motorjev se iščejo dobri, solidni agentu Ponudbe pod „Maschine 60899" na anoučno pisarno 188 5-5 Henrik Schalek, Dunaj I., Wollzeile H. Tkalnica in razpošiljalnica BERTOLD HOCHBERG, ČERVENY KOSTELEC št. 37 (Češko, Krkonoši). Fini 82 cm široki tkalski ostanki, dolgost 6—20 m; 1 m 0.54 vin. 144 12—6 1 tucat obrisač rujavo kariranih, 48 X 100 K 4'80, 1 tucat obrisač, damast 50 X HO cm, čisto platno, sec., vzorec K 9'50. 3 rjuhe brez šiva, debelonitne, garantirano platno 150 X 2 m K 7'20 ; 150 X 225 m K 8'40. Proda se v Drešinjivasi pri Petrovčah večja hiša z dvemi sobami; v hiši je kovačnica, klet, zraven hlev za 3 goveje živine, svinjski hlev za 2 svinji. Cena 3000 K. Pogoji ugodni. — Vpraša se pri: Vincaneu Kopriva, posestniku v Arjivasi štev. 42 pri Petrovčah. 187 5-5 se plačujejo pogosto za moška in ženska su&na, česar se ; a vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. — Zahtevajte torej, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija. — Trgujem samo s prvovrstnim blagom. Razpošiljalnica Franč. Šmid, 226 Ja