Slev. зв. Posamezna številka stane 1 Din. Y UitM v (el le! № 15. leïruarla 1923. Leio Ll. Naročnina B— za državo SHSi do preklical t) ve po H meseS io Шв II b dostavljen i na dom mesećn i ......„ IS za inozemstvo i ие-есп».......W« 2» 5 Sobotna izdaja: se t Jugoslaviji.....D.n 20 v ino'tnttUU.......<0 t ms Con« insoratomrss ùauiolpai uotiiaa vr a mali oglati po Dit.t'— fn Oin.1'50, veliki oglcil nad 45 шта vl-llne po DiB. 2 —, potleB» it*, po D B. J —. Prt Yt6|№> ПвГОбИб ?dr/t«l Itbeja vsak dan IzvzomSl *n«deMka mlina** no p»a*< nibn ol» .. ari ztutrai. Uredništvo t Kopitarjevi alloi ittv. в/Ш. Ho .opisi a« ne vračajo; netrenirani pltnr. ee вв «prejemalo. Uredn. tele!, itv. 50, nprava. 4tv. 328. Političen list za slovenski narol Opreva I» v iepltarj«rl ti. 6. — Raôoa postat ljubljanske it. 630 is naročnino ш St 349 ta B»qreb39 011, e-rajev ^63, prie V: e ' n donel. t brtn. I oglate, 1 24.797 cerkvijo. V New Yorku izhajajoči boljševiški >Russki Golosc, st. 2066 od 30. januarja L 1. je izvedel iz berolinskih virov, da se po posredovanju višjih nemških katoliških krogov vrše resni razgovori med sveto sto-stolico in višjimi ruskimi cerkvenimi dostojanstveniki o priznanju vrhovnega poglavarstva rimskega škofa ter da se ti razgovori morejo smatrati kot prvi korak k ze-dinjenju cerkva. Ruski duhovniki v Nemčiji, ki so v zvezi z Moskvo, trdijo, da je patriarh Tihon za zedinjenje in da se resno bavi z mislijo posetiti papeža. Baje je sovjetska vlada izjavila, da ne bo delala zaprek, ako bi želel Tihon, ki je interniran v Donskem samostanu, resnično v Rim odpotovati. Patriarh je, pravi sRusski Golos«, prišel do prepričan ia, da se ruska pravoslavna cerkev nahaja v popolnem razkroju in da se ne more dvigniti drugače, nego da ee združi z Rimom. To veet newyorskega ruskega lista je treba z veliko rezervo sprejeti, toda kjer je dim, je gotovo nekaj ognja. Ideja zedi-njenja ali pa vsaj zbližanja obeh oerkva pridobiva zlasti med rusko inteligenco v emigraciji vedno več pristašev. Resnično in izvestno je dozdaj to, da se Vatikan zelo zanima za usodo patriarha Tihona, ki je v donskem samostanu zastražen, tako da skoro z nikomur ne moro ne govoriti ne dopisovati, ali pa samo preko cenzure svojih stražarjev; vrhtega je čestit-Ijivi starec zbolel na srcu in očeh. Nič ni znano, da bi bil Tihon izjavil željo Rusijo zapustiti; on je star in bolan, vrhtega pa bi mu bilo jako težko zapustiti rusko cerkev, ki prav zdaj strašno trpi. Pač pa je znano, da je patriarh dobil poročilo, koliko je papež Pij XI. kakor brat storil zanj in za preganjano rusko cerkev ter da je bil vsled tega globoko ginjen. Saj se papež ravno sedaj silno trudi, da bi odkupil od sovjetov vsaj najdragocenejše cerkvene reči, ki so jih le-ti konfiscirali. Ni pa izključeno, da so vezi med sveto stolico in patriarhom še tesnejše in da je >Russki Golosc slišal nekaj zvoniti, ne vedoč, kod in kje in kako. Popolno zedinjenje je pač jako težavna stvar, veseliti bi se pa bilo že tesnejšega zbližanja. Ruski emigrantski krogi posvečajo odnosom med katoliško in pravoslavno cerkvijo največjo pozomoet. To tembolj, ker so razmere v pravoslavni cerkvi eezdalje-bolj zapletene. Na eni strani se pojavljajo vedno nove ločine, na drugi patriarh, ki noče o >reformistih« absolutno ničesar slišati, pridobiva kot mučenik na ugledu. Sovjetska vlast se patriarha boji; zato so ga ne upa postaviti pred sodišče, ampak prepušča cerkvenemu zboru, ki ga skli-čejo »reformistk, da sodi patriarha. Da se v tej atmosferi misel o naslonitvi na Rim vedno bolj ojačuje, jo razumljivo. Tri in nol milijona šterlingov avstrijskega posojila. Dunaj, 14. februarja. (Izvirno) Kakor se poroča iz Londona, bo posojilo, ki ga dobi Avstrija, znašalo 3 in pol milijona funtov Šterlingov. Anglija bo prispevala 1,800.000 funtov šterlingov, Francija 800.000 funtov, Belgija 400.000 funtov, Holandska 150.000 funtov, Švica 200.000 funtov, skan-dmavske države 150.000 funtov šterlingov in sicer bo izplačala te vsoto vsaka država v svojem denarju. Posojilo bo razpisano maju meseca in upajo, da se bodo te akcije udeležili tudi ameriški industrijski krogi. USPEH LITVANCEV. London, 14. februarja. (Izvirno) V tukajšnjih diplomatičnih krogih pričakujejo, da bo poslanlška konferenca v četrtek razpravljala o memelskem vprašanju in najbrž© sklenila, da se principielna suvere-niteta nad Memelom pod gotovimi jxigoji prizna Litvi, TEŽAVE GLEDE SUŠAKA IN LUXE BAROŠ. RIMSKA KONFERENCA. Belgrad, 14. febr. (Izv.) Včeraj in danes so se vršile v zunanjem in železniškem ministrstvu seje glede izvršitve rapallske pogodbe. Istočasno se je vršila seja naših članov pa. itetne komisije za organizacijo reške države in evakuacijo tretje cone. Razpravljalo se je tudi o izmenjavi denarja. Finančni minister je dal navodila pokrajinskemu namestniku v Dalmaciji. Skrb pa vzbuja evakuacija Sušaka in luke Baroš, ki je Italijani še ne nameravajo izprazniti. O ureditvi tega vprašanja sta razpravljala v Lozani že Ninčić in Musolli-ni. Ninčić je odbil vsak poskus kakega zavlačevanja. Vzporedno s temi sejami se je vršila seja o južni železnici. Naši delegati za rimsko konferenco so prejeli svoje instruk-cije ter nocoj odpotovali v Rim. Ministrstvo za promet bo zastopal A v ramo- v i ć , ministrstvo za trgovino pa Rado-s a v 1 j e v i č. Za časa rimske konference bodo vsi ministri ves čas navzoči v Bel-gradu, da se bo vsak čas lahko sestal plénum vlade ter našim delegatom takoj lahko dajal navodila. Na ta način je upati, ! da bode to vprašanje rešeno tekom 8 dni. ! Dr. Rybar ostane v Belgradu kot sveto-1 valeč vlade. Belgrad, 14. februarja. (Izvirno) Da-! nes dopoldne je obiskal pomočnika mini-I stra za zunanje zadeve Ljubo Nešiča italijanski zastopnik Negrotti, da izve, kakšno mnenje ima naša vlada glede rimske konference, kdo bo predsednik naše delegacije in kakšna navodila imajo naši delegati. Izvedel je, da bo namene naše vlade v Rimu pojasnila naša delegacija, vprašanje predsednika pa se bo rešilo sporazumno z zunanjim ministrom dr. Ninčićem. Hrvatska počka m ТеОДКа stranka v Bosni LJUDSTVO PROTI RADIČKV^ UIJ DEMAGOŠT VU. Sarajevo, 14. febr. (Izv.) Danes je izšel proglas Stranke združenih Hrvatov, Pučke in Težaške stranke. V oklicu se pozivajo na skupen nastop vsi hrvatski kmetje in delavci. V političnem delu zahteva oklic najširšo avtonomijo za Bosno ;n Hercegovino, revizijo vidovdanske ustave ter takoj- šnje ukinjenje zakona o zaščiti države. Oklic ostro obsoja pasivno Radičevo politiko ter se izreka za aktivno politiko Hrvatov. Stranka združenih Hrvatov doživlja v Bosni in Hercegovini velike uspehe, dočim je Radié na vseh shodih popolnoma propadel. Ljudstvo izganja njegove agitatorje. Tri mllifarde vojnih kreditov. Belgrad, 14. Ici . (Izv.) Danes dopoldne sta se sestala ministrski predsednik Pašić in vojni minister Pešić ter razpravljala o oboroževanju armade. Vojni minister je obrazložil Pašiču natančen načrt za oboroževanje, kakor ga je izvedel generalni štab. Oboroževanje bo zahtevalo tri miljarde dinarjev kredita. Pa"ič jo izjavil, da ni- ma ni? proti oboroževanju in pa kreditu, ampak potrebno je, da se ta stvar reši sporazumno s plenumora ministrskega sveta in kraljem. Kredite pa more dovoliti le narodna skupščina, vsled česar bo treba čakati do 12. aprila. Zato je zelo verjetno, da bo vlada že na prvi seji narodne skupščine predložila ta vojni kredit. teteškl parlament. EONAR LAW OPTIMIST V SPORU S TURČIJO. - SVARILO FRANCIJI. -ZASEDBA PORUHRJA BREZUSPEŠNA AKCIJA. London, 14. febr. (Izv.) Na včerajšnji popoldanski seji poslanske zbornice se Je pričela debata o prestolnem govoru. Posl. R o b e r t s (unionist) je predlagal zahvalno adreso. Glede zasedbe Poruhrjt je izjavil, da Anglija simpatizira z zavezniki. Franciji želi uspeha, ki ga pa po mnenju Anglije ne bo dosegla. Poslanec Collingwood Hughes je dejal, dn so vsi upali, da se bodo evropske težave uredile s sodelovanjem Anglije in Francije. Poslanec Ram sa y Mac d ona Id (delavska stranka) jc poudarjal, da zasedba Porubrja ne bo imela zaželjenih uspehov. Anglija mora v tej akciji ohraniti dobrohotno nevtralnost. Ministrski predsednik Bonar Law je izjavil, da se je brezposelnost zmanjšala za 25?i in da so se trgovinske razmere zboljšale. O razmerah na bližnjem vzhodu je dejal, da Anglija ne želi vojne. Govornik je trdno prepričan, da ni nobene vojne nevarnosti. Poudaril pa je, da Turčija ne sme upati, da je morebiti Anglija utrujena od vojne. Govoreč o reparacijah je izjavil, da je Anglija predlagala, naj Nemčija plača ?53 milijonov funtov šterlingov. Na tej podlagi bi bila Anglija pripravljena razpravljati. Bonar Law je na kratko omenil tudi ruhrsko akcijo. Dejal je, da je bila francoska javnost zadovoljna s položajem, dokler se ni izvršila zasedba ruhrskega ozemlja. Francija podvzema s to akcijo nekaj usodnega nele za Evropo, temveč tudi za Francijo samo. Ta akcija je zelo nevarna in usodna za gospodarsko življenje v Evropi. To se že kaže. Ruhrsko ozemlje je glavna žila gospodarskega življenja, Francija je pa gotovo sama sebi bližja kot drugim. London, 14. xebr. (Izv.) V debati o prestolnem govoru je dejal Asquith, da je bil vedno prijatelj Francozov, vendar pa je prepričan, da velika večina angleškega naroda iz srca odobrava sklep angleške vlade, ci a se ni udeležila ruhrske akcije. Za ministrskim predsednikom Bonar Lawom jc govoril poslanec Buxton [delavska stranka), ki je izjavil, da se ne more znebiti misli, da angleška vlada lajno podpira francoski imperializem v zapadni Evropi, da bo mogla upeljnti n-gloški imperializem na vzhodu. London, 14. febr. (Izv.) Bonar Law je v zgornji zbornici jasno izjavil: Če se Anglija ni udeležila ruhrske akcije, se to ni zgodilo zato, ker sc ji zdi neupravičen pritisk na Nemčijo, ampak zato, ker je vedela, da ta pritisk ne bo imel uspeha London, 14. febr. (Izvirno.) V zgornji zbornici je lord C u r z o n izjavil, da upa, da bo angorska vlada spoznala svojo pomoto in podpisala lozansko mirovno pogodbo, Glede ruhrskega ур^алја je izjavil, da se boji, da sc bo ta akcija spremenila v politično gibanje dalckosežuega pomena. Angleška se tej akciji ni pridružila, ker je bila mnenja, da ne bo prinesla nobenega koristnega uspeha. GROF ua.i 0LY PO tEPITJE. Belgrad, 14. febr. (Izv.) Danes se je oglasil.v zunanjem ministrstvu bivši mažar-ski ministrski predsednik grof Karoly, ki se je zanimal za Mažare v Vojvodini ter prosil, da bi se nasprotstva ublažila s tem, da bi se Mažari sprejemali v državno službo. KRAT JI NE POTUJEJO. Madrid, 14. februarja. (Izvirno) Potovanje šjjanske kraljeve dvojice v Bruselj je z ozirom na splošni mednarodni i>oložaj preloženo do meseca maja. Zločince mû ključ. Maribor, 14. febr. (Izv.) SLS je pri pokrajinski upravi in pri notranjem ministrstvu vložila protest proti napadu na Ciri-lovo tiskarno. V protestu zahteva kot najmočnejša politična stranka v Sloveniji, za katero stoji ogromna večina slovenskega ljudstva: 1. Da se preiskava proti napadalcem izvrši z vso odločnostjo in da se krivci kaznujejo z vso strogostjo zakona. 2. Da se Orjuna, ki udejstvuje svoj program s kršenjem javnega miru in reda v državi in s tem izpodkopava vsako avtoriteto državnih oblasti, z vsemi sredstvi zatre in vsak enak pojav, kakor ga zasleduje Orjuna, že v kali zaduši. 3. Da se varnostna služba v mestu Mariboru odvzame dosedanji varnostni straži, čije uradniki deloma pripadajo Orjuni, in katera se tudi sicer politično udejstvuie na način, da ne nudi prebivalstvu potrebnega zaupanja do organov, ki bi naj vršili najvažnejšo nalogo države, t. j. vzdrževanje miru in javnega reda in zaščito osebne svobode in privatne lastnine. 4. Varnostno službo v Mariboru naj prevzame orožništvo, kateremu je vsled vojaške discipline zabranjeno, aktivno se udeleževati pri eni ali drugi politični stranki ali pa biti član kake jx>litične organizacije. VARNOSTNA STRAŽA. Maribor, 14 februarja. (Izvirno) Varnostna straža sedaj točno vrši svojo dolžnost. Cirilova tiskarna je zastražena na dveh krajih. Policijski nadsvetnik Kerševan se zelo trudi, da bi izsledil prave krivce in je upanje, da se mu bo to posrečilo, ker so baje aretiranci že priznali svojo krivdo. JUNAKI SE SKRIVAJO. Maribor, 14. februarja. (Izvirno) Poročilo v današnjem »Jutruc, v katerem se namigava, kakor da bi bili Cirilovo tiskarno namenoma napadli in povzročili škodo pristaši SLS, je hudobna in obenem bedasta izmišljotina »Jutra*. ?Jutrov< poročevalec dr. Reisman, je odbornik Orju-ne. Jasno ;>a je kot beli dan, da je bil napad na tiskarno skrbno pripravljen od Orjuncev. Ves Maribor, tudi odlični pristaši demokratske stranke obsojajo rokovnjaški napad Orjune na Cirilovo tiskarno in ravno tako tudi poročila »Jutra« in »Taborac. LJUDSKA STRAŽA OSNOVANA. Maribor, 14. februarja. (Izvirno) Ker pristaši SLS in tudi drugi pošteni Mariborčani v bodoče nočejo živeti v taki negotovosti. kakor zadnje čase vsled groženj Orjune, se je osnovala v Mariboru ljudska straža, katera je sinoči prevzela s številnimi in čilimi svojimi člani straženje imetja naših ljudi in varstvo naših pristašev. Danes se. jo javilo pri pripravljalnem odboru veliko število mož iz delavskega stanu pa tudi i/ meščanskih krogov. Istotako so ponudili svoje sodelovanje ljudski straži možje in fantje iz okoliških vasi. češkoslovaška. ! USTANOVITEV DRŽAVNEGA SODIŠČA. Praga, 14. febr. (Izv.) Češkoslovaška vlada bo na jutrišnji seji poslanske zbornice predložila zakonski načrt o ustanovitvi državnega sodišča. Pod kompelenco tega sodišča bodo spadali delikti proti republiki, katere vsebuje zakon o zaščiti republike. RESNO ZDRAVSTVENO STANJE DR. RAŠINA. Praga, 14. febr. (Izv.) Zdravniški izvid, izdan danes opoldne, pravi, da je stanje finančnega ministra dr. Rašina trajno zelo resno. Temperatura 37 stopinj. UPRAVNA DELITEV DRŽAVE. Praga, 14. febr. (Izv.) Razdelitev Moravske in šlezije na župe se bo še letos izvršila. Vsega skupaj bo 15 žup. BORBA MED NEMCI. Praga, 14. febr. (Izv.) Boj med nemškimi nacionalci in nemškimi agrarri se je poostril, ker so pričeli nemški agrarci z ve- Štren 3. SLOVENEC, 6h§ TB. feSrnarJa 10281 liko agitacijo v Sleziji, katero eo doslej smatrali nemški nacionalci za svojo domeno. BREZPOSELNOST. Praga, 14. februarja. (Izvirno) Statistični odelek socialnega ministrstva javlja, da je bilo v januarju podpiranih 190.000 brezposelnih, t. j. za 37.000 vež kakor v decembru. Mažari proti radikalom. Belgrad, 14. februarja. (Izvirno) Ma-žarska stranka je izdala oklic, v katerem naznanja, da ne bo samostojno nastopila pri volitvah, ker radikalna vlada nI držala svoje beeede, ko je obljubila, da bodo do 30. januarja vpisani v volivne Imenike vsi Mažari, ki so bili dotlej izpuščeni. Naznanja svojo abstinenco pri volitvah ter svetuje mažarskim volivcem, naj ne gla sujejo za radikalno stranko, ampak za druge stranke, ki so nasprotne radikalcem, kakor velevajo krajevne razmere. Ta oklic pomeni, da obstoji volivni kompromis med Mažari in Protičevo stranko. POGAJANJA Z AVSTRIJO 0 ZAVAROVANJU DELAVCEV. Belgrad, 14. februarja. (Izvirno) Dne 20. t. m. se sestane jo na Dunaju zastopniki našega ministrstva za socialno politiko z zastopniki avstrijske vlade glede izr vršitve člena 275. o zavarovanju delavcev. Določilo ee bo, kateri deli nekdanjih ustanov za zavarovanje delavcev pripadejo nam. Ti se potem izroče zavodu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Poljski parlament. Varšava, 14. Iebr. (Izv.) V debati o ekspozeju poljskega zunanjega ministre se je poslanec Seyda pritožil, da zunanji minister ni nič omenil razmerja Poljske do Češkoslovaške in Jugoslavije. Posl. Dabski {ljudska stranka) je zahteval, naj država vodi miroljubno politiko. Poslanec Rod-zinski (coc.) je poudarjal, da na prijateljstvo z Rusijo v doglednem času ni miriiti, zato je potrebno, da te Poljska nasloni na Francijo. Gospodarski zastoj v Poruiirju. Francija se pogaja i Anglijo. Diisscldorf, 14. februaria. (Izvirno) V Offenburgu so Francozi aretirali in izgnali velikega župana, ker ni pustil nalep-Ijati razglase zasedbene oblasti. Tudi brzojavni ravnatelj Horde v Essenu je bil aretiran. Pariz, 14. februarja. (Izvirno) Telefonska uprava je poslala 100 telefonistk v Essen. Berlin, 14 februarja. (Iz irno) V Lud-wigshafnu je na Železnicah ustavljen ves tovorni promet. V Gelsenkirchenu so Francozi aretirali velikega župana, župana, policijskega predsednika in policijskega majorja. Pariz, 14. februarja. (Izvirno) Minister Letroquer, general P a y o t in železniški funkcionarji odpotujejo danes popoldne v London k pogajanjem o železnicah v angleški coni zasedenega nemškega ozemlja. Berlin, 14. februarja. (Izvirno) Listi poročajo, da Francozom doslej ni uspelo, da bi odposlali večjo množino premoga v Francijo ali Belgijo. Berlin, 14. februarja. (Izvirno) Od včeraj naprej je ustavljen ves izvoz kovinskih izdelkov iz zasedenega ozemlja v Nemčijo. Od danes naprej je prepovedan tudi vsak izvoz živil. češki zakon v svrho zaščite države. češka vlada je predložila parlamentu zakonski načrt v svrho zaščite države. Dočim je naš tozadevni zakon nejasen in podvržen najsamovoljnejšemu tolmačenju toradevnih paragrafov, je češki zakon točno in nedvoumno formuliran. Nadalje češki načrt ne pomeni izjemne postave, ki je dejansko naperjena proti eni sami stranki, kakor je naš zakon, ampak 't samo unifikacija in aplikacija že obstoječih pravnih določil na nove razmere, seveda s poostrenimi kazenskimi določili. Češki zakon ni nekaj slučajno ekrpuca-nega, ampak *e bo sčasoma najbrž zlil z vsem veljavnim kazenskim pravom sploh in izhaja iz misli, da treba svobodo zaščititi Eroti anarhiji in terorju bodisi z leve o d i s i z desne. V tem oziru je podoben nemškemu zakonu o zaščiti države, ozir. je še določnejši. Na podlagi češkega zakona ravnotako kakor na podlagi nemškega ni mogoča nobena persekucija zoper kak narod, stan ali stranko, ampak le kaznovanje izvestnih točno opredeljenih slučajev nasilnih aktov zoper republiko, demokracijo in njene predstavitelje, zlasti takih aktov, ki ogrožajo življenje in zdravje, si prilaščajo funkcije državne oblasti ali ovirajo izvrševanje zakonitih funkcij poklicanih organov; nadalje prepoveduje vsako oboroževanje ter vsakršno tajno ali teroristično organizacijo in agitacijo. — Zakon bo seveda v parlamentu še izpremenjen, oziroma izporol-njan. Idealen seveda tak zakon v nobenem slučaju ni, ampak bolj pojav nenormalnih razmer, ki jih hoče oblast s poostrenimi kazenskimi sredstvi zdraviti, koliko je to koercitivnim potom sploh mogoče. Priznati pa je treba, da se češki zakon o zaščiti države skuša izogniti pei-sekutoričnim odredbam in bo reakcionarne elemente ravnotako lahko brzdal kakor revolucionarne. Naš zakon o zaščiti države pa je persekutorično skrpucalo in golo orodje v rokah strankarskega režima ter se vrhtega aplicira zgolj na režimu neljube elemente, dočim pušča na miru svoie poinagače, naj si še tako ogrožajo in motijo mir, red ter osebno in premoženjsko varnost v državi. Naši režimski listi ,.aj se torej na češki zakon ne sklicujejo. Poflt^ v^ti. -j- Neresno zavijanje našega članka o nacionalističnem pokretu si dovoljuje »Jutro«. Mi nikakor ne »prepovedujemo drugim kar dovoljujemo sebi«, kakor trdi ta list, kajti politično organizirane katoliške ljudske stranke nikjer niti ne snujejo niti ne podpirajo nacionalističnih terorističnih pokretov kakor so francoski rojalistični »cameloti« ali pa »Hackenkreuzlerjk, ampak jih odločno obsojajo in pobijajo. To so zelo slabi katoličani, ki se takih stvari udeležujejo. Nemške katoliške dijaške organizacije so fašistovskemu pokretu popolnoma tuje in odklanjajo odločno vsak stik z njim. Za razvoj zdravih kulturnih nacionalnih teženj zadostujejo lastne politične in izobraževalne organizacije katoličanov. Če na Poljskem ali pa na Irskem drugače mislijo, je to njihova stvar, mislimo pa, da nam ni treba v tem oziru jemati za zgled niti Poljske niti Irske ali pa Italije. Sicer pa tudi na Poljskem, Irskem in v Italiji katoličani po ogromni večini obsojajo teroristične metode nacionalizma; kar je katoličanov pri teh pokretih, so to le takozvani »outsider-jk, ki imajo samo katoliški krstni list, ne pa katoliške zavesti. Politično geslo vseh ka- toliških ljudskih strank je: Niti revolucije niti reakcije 1 »Jutro« naj nam torej ne podtika stvari, katerih nismo trdili, ako hoče stvarno in resno polemizirati. + Zanimiva rotira o nekem gospodu. »Domoljub« od 14. t m., št. 7, piše : »Ko eo na Dunaju ministrovali še nemški baroni, je neki takratni odličen in tudi na Dunaju nad vse vpliven politik prinesel od dunajske vlade 8000 K za »Slovenca-t. Ko pride ta odlični politik veselega obraza h »Slovencu« s to takrat prav čedno svotico, je rekel, da je to po njegovem posredovanju dunajska vlada poklonila »Slovencu« in da si hoče zato 2000 K pridržati za svoje posredovanje. 6000 K pa izroča »Slovencu«. Gospodje pri »Slovencu« pa so hvaležno in odločno odklonili vsak dar z Dunaja in tako je denar romal za dijaško kuhinjo. Kdo je ta nesebični in nepodkupljivi politik? Rešitev uganke v prihodnji številki.« — Te uganke ne bo težko rediti. -f Centralizem je zavladal v Primorju, kjer je stopil v veljavo Italijanski deželni in občinski zakon. Če se omejimo samo na deželni zakon, vidimo takoj, koliko so Slovenci in seveda tudi Italiiani izgubili 7, avtonomijo iz avstrijskih časov. Laški de- PRVA KANDIDATNA LISTA V BELGRADU. Belgrad, 14. febr. (Izv.) Neodvisna delavska stranl.a je v Belgradu prva vložila kandidatno listo. Nosilec liste jc Mihajlo Todorovič, bivši taj ik delavsko zbornice. Posebni letaki pozivajo delavstvo na shod, ki se vrši irtri. v Volivni shodi ▼ celjskem okrožja od 18.—26. iebruarja: 18. februarja: Šoštanj in St. Andrej nad Polzelo (Pušenjak); Šmihel nad Mozirjem (Kuder); Kalobje in Sv. Jakob pri Kalobju (Dav. Krajnc in Franjo Zdolšek); Stranice in Zreče (za delavstvo: Uranjek); Laško in Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah (Ku-govnik, Hrastnik in M. Deželak); Zibika in Sv. Ema (Vrečko in dr. Ogrizek); Vitanje in Dolič (dr. Hohnjec); Bizeljsko (I. Deželak). — 23. f e b r u a r j a : Sv. Križ nad Dravogradom (Pušenjak in Kugovnik); Kokarje (Kuder in Gajšek). — 25. febr.: Kozje (dr. Korošec); Slovenjgradec in St. Ilj pod Turjakom (Pušenjak); Šmartno za Dreto (Kuder); Novacerkev in Dobrna (Dav. Krajnc); Trbovlje in Hrastnik (Kugovnik in Uranjek); Jurklošter (Hrastnik in M. Deželak); Sv. Križ na Slatini (Vrečko); Koprivnica (I. Deželak). — 26. februarja: Šmarje (dr. Korošec. Med tednom imajo kandidatje sestanke po občinah in vaseh: Pušenjak v gornjegrajskem, Krajnc v celjskem, Kugovnik in Hrastnik v laškem, Vrečko v šmarskem okraju. l^tîÇSWWfpl !ï»(!V«ïAli nas vidijo z zemlje?« sem vprašal. »Zakaj?« »Poznam nekoga, ki se živo zanima zame. Zelo radoveden sem, kako se mu je podaljšalo lice, ko je gledal za menoj, recimo skozi daljnogled —.« »Moral bi imeti na razpolago največji in najostrejši daljnogled, pa bi nas videl komaj kot neznatno točko —I« Molčal zem in opazoval bleščeči polti-mesec. »Čuden sveti« sem zamišljeno dejal. »Nov svet zašel To človek tu čuti, neizmerno bolj čuti, ko na zemlji. Morebiti so ljudje —?« >I.judje -?« je vzkliknil. >Ne —! Ne mislite tegal — Mislite ai, da potujete na ledeni severni tečaj, da hočete raziskovati mrtvi svetovni prostor, kjer ni živega bitja! Le poglejte!« Zamahnil je z roko doli proti bleščeči plošči. Mrtvo, vse mrtvo!« je nadaljeval. -Silni, izgoreli, ugasli ognjeniki, z lavo pokrite divjine, razorane puščave večnega snega in leda ali pa zmrznjen« oglenčeve kisline, zmrznjenega zraka —. In vsepo- i vsod raztrgane plasti skal in kamenja in prsti, vsepovsod razpoke in prepadi —. Nobenega sledu o življenju! — Človeštvo opazuje ta svet z daljnogledi že več nego dvesto let in koliko izprememb mislite da so opazili na njem?« »Nobene —?« >Dva neoporekljiva plaza prsti ali kamenja, eno dvomljivo razpoko in neznatno izpremembo barve na enem mestu. To je vsel« »Niti za te izpremembe nisem vedel k »Da, samo to so opazili. In o živih bitjih nobenega sledu!« »Da mimogrede vprašam, katera je najmanjša stvar, ki bi se še dala videti z največjim, najmočnejšim daljnogledom na mesecu?« »Videla bi se, recimo, razsežna cerkev. Videli bi mesta, skupine poslopij in slična dela človeških rok, če bi bile take stvari na mescu. Pa tudi najsiluejši daljnogled nam do danee ni razkril niti sledu o vsem tem. Površino mcseca, ki je obrnjena k nam, poznamo točno, vestno jo opazujemo, pa do danes tudi najostrejši daljnogled ni našel niti sledu o življenju na njej.« Zamišljen sem strmel na tihi samotni svet, ki ee je blestel pod mojimi nogami. Lahna groza me je spreletavala. Kaj bova našla na tem samotnem spremljevalcu naše zemlje? Kavor pa je nadaljeval: »Morebiti da žive na mesecu bitja, podobna naàim mravljam, pa seve veliko večja, ki bi se skrivala v globokih rovih pred siinim mrazom mesečnih noči. Ali pa kaka povsem nova vrsta bitij, prav nič podobna Zemljanom. To je edino možno, ako bova sploh našla živa bitja. — Le pomislite na razliko v življenjskih pogojih! Mesec se ne zasuče krog svoje osi enkrat v 24 urah, kakor zemlja, ampak obrača 14 zemeljskih dni eno in isto stran proti solncu, ki pa je nato spet 14 dni v temi. Mesečev »dan« traja torej 14 zemeljskih dni in mesečeva noč tudi 14 zemeljskih dni po 24 ur. In kaki so ti »dnevi«, kake so te »noči» — ! Na zemlji ohlaja solnčne žarke ozračje, vodna sopara, ki izhlapeva iz rek in iz morja, iz gozdov, jih ohlajajo oblaki, deževni nalivi itd. Na mesecu vsega tega ni. Vseh 14 zemeljskih dni razžariva pekoče solnce mesečevo površje, noben oblak ne zastre solnčnih žarkov, nobeno ozračje jih ne hladi. In po tem »dnevu« pride noč, ki je tudi dolga 14 zemeljskih dni. Zemeljske noči so sicer tudi hladnejše ko dnevi, pa pregreta zemlja izžariva po dnevi sprejeto toploto, ozračje in oblaki branijo popolno ohlajenje. — Golo, kamen ito mesečevo površje pa se mahoma ohladi in v 14 krat 24 ur dolgi mesečevi noči zavlada mraz vesoljnega vse-mirja, 273 stopinj Celzija pod ničlo. Bitja, ki bi živeia na mesecu, bi se morala prilagodili takim življenjskim prilikam —.« Zamislil se je. »Dalo bi se misliti na bilja, podobna podzemeljskim črvom, na bitja, podobna mravljam, ki bi živela pod površjem mesečevim —. Ali pa na debelokožce, ki bi jim ne vročina, ne mraz ne škodovala —.« >Mimogrede,« sem vprašal, »zakaj nisva vzela pušk seboj?« Ni mi odgovoril. Nadaljeval je tok svojih misli in dejal: »Na poti sva in drugega nama ne kaže, ko da počakava, in videla bova, ko prideva na cilj, kako —.« Spomnil sem se na najine razgovore, ko sva bila še na zemlji. »Razume se, seve,« sem rekel, »da bova našla različne kovine, najsi bodo življenjske prilike take ali drugačne —.c Dejal mi je, da bi rad nekoliko izpre-menil smer potovanja in da bo za nekaj časa odgrnil par oken proti zemlji ter dal zemeljski privlačnosti vpliv na oblo. Opozoril me je, da se mi bo zavrtelo v glavi in naj se naslonim na sleno, da ne bom padel. Storil sem kakor mi je svetoval in eem uprl noge med zaboje in železne stožce, v katerih јз bil shranjen kisik. Klik, je zapelo okno — in padel sem na roke in noge in zagledal — spet pod se boj — mater zemljo, planet na nebu —. Zelo blizu sva še bila. Kavor je računal, da sva komaj kakih osem sto milj oddaljena. Zemlja je izgledala kakor orjaška plošča in je zakrivala vse nebo. Pa že se je lepo videlo, da je zemlja okrogla. z največjo vnemo in strogostjo. Kakor se zatrjuje, so areliranci ne samo priznali svoje dejanje, marveč so tudi iz dali ves načrt in imena glavnih soudeležencev. Zato je napravilo na vse objektivno misleče kroge zelo mučen vtisk, da je pri sodišču interveniral v prilog osumljencev dr. Kukovec, ker se smatra to za nedopusten poskus, vplivati na potek kazenske preiskave. Ta korak dr. Kukovca jc zlasti neprijetno vplival na sodnike in juriste, ki z ogorčenjem zavračajo dr. Ku-kovčev nastop, češ da znači ta korak vmešavanja v poslovanje justice, ki mora biti visoko zvišena nad nizko dnevno politiko.« — Volitve v višji šolski svet. Pri volitvah dveh zastopnikov srednješolskih profesorjev v višji šolski svet je bilo oddanih 307 glasovnic, izmed katerih je bilo pet praznih. Izvoljena sta Fran J e r a n, realč-ni profesor v Ljubljani (98 glasov) in dr. Ljudevit Pivko, profesor na učiteljišču v Mariboru (85 glasov) ; za namestnika sta izvoljena Anton L o v š e, profesor v Ljubljani (97 glasov) in Fran M r a v 1 j a k, profesor v Celju (97 glasov). Profesor v Mariboru dr. Jakob Z m a v c je dobil 75 glasov, njegov namestnik dr. Anton Breznik, profesor v Št. Vidu pa 76 glasov. Nadalje je dobil dr. Adolf P e č o v n i k, profesor v Mariboru, 37 glasov. Ostali glasovi so bili razcepljeni. — 350 letnica smrti Matije Gubca. Danes, dne 15. februarja je 350 let, odkar je v Zagrebu umrl krute mučeniške smrti voditelj upornih hrvatskih in slovenskih kmetov. Z njegovo smrtjo se je končala krvava «zadnja kmečka vojska« za gospodarsko in socialno osvoboditev tlačenih hrvatskih in slovenskih kmetov. — Zločin v Zagrebu. O morilcu načelnika invalidskega oddelka v Zagrebu dr. Cvitaša poročajo zagrebški listi nastopne podrobnosti : Morilec, ki so ga izsledili v neki zagrebški bolnišnici, se piše Mato Tkalčić-Vuković, rojen 1. 1892. v Celini, občina Vrbovec. Izučil se je kamnoseštva. Leta 1920. se je poročil z Marico Trube-Ijak, hčerjo posestnice v Koprivnici. Tkal-čić je bil strasten alkoholik in delomržen. Vojna je uničila v njem zadnjo sled vsakega nravnega čuta. Lotila se ga je jetika, ki je sedaj v tretjem štadiju. Tkalčič je ob-letal vse zdravnike in bil sprejet v zdravilišče na Brestovu. Ko je moral od tam, se je skušal vdomiti pri svoji tašči v Koprivnici kakor že preje; a tašča mu je kot nepoboljšljivemu pijancu in delomržnežu streho odločno odrekla. Nato se je Tkalčič potikal križem Jugoslavije in bil med drugim štiri mesece na Golniku v Sloveniji. Potem je odšel zopet v Zagreb in od tam v Koprivnico, da vidi, kaj ie z ženo, za katero se ves čas ni brigal. Upal je, da se bo mogel nastaniti pri tašči Toda koj pri sprejemu se je pokazalo, da iz tega ne bo nič. Začel se je prepir, ki ga je Tkalčič končal s tem, da je svojo taščo in njenega kletnega sina zaklal, njuni trupli položil na posteljo, polil s petrolejem in zažgal. To je bilo 10. t. m. Nato je pobegnil v Zagreb, kjer je šel k dr. Cvitašu in zahteval, naj ga pošl je zopet na Brestovac. Dr. Cvitaš ga je zavrnil, češ naj počaka, ker sedaj na Brestovcu ni prostora. Tedaj je Tkalčič dvignil revolver in pognal Cvitašu dva strela v glavo, tako da se je Cvitaš takoj mrtev zgrudil. Dr. Cvitaš je bil oženjen in oče štirih otrok. Po zločinu je Tkalčič pobegnil v Markovo cerkev, kjer si je bil že preje pripravil drugo obleko. Preoblekel se je in šel nato v bolnišnico na Markovem trgu, kjer so ga tudi sprejeli. Ko so dospeli v bolnišnico listki, ki jih je izdala policija, proseč občinstvo, naj ji pomaga pri zasledovanju morilca, je neki zdravnik v Tkalčiču spoznal morilca in ga dal aretirati. Tkalčič je najprej tajil, potem pa cinično vse zločine priznal. Rekel je, da je hotel umoriti še dr. Nemanjića ш» Brestovcu in svojega očeta. Kesa ne kaže nobenega, samo to je pripomnil, da bi dr. Cvitaša morJa ne bil ustrelil, ako bi bil vedel, da ima štiri otroke. — R. U. R. pred sodiščem. G. režiser Osip Šest, ki je priden prevajalec tujih dramskih del, je prevel tudi dr. K. Čap-kovo kolektivno dramo R. U. R. Prevod je izhajal najprej v listku »Jugoslavije«, potem pa izšel v posebni knjižici. Nenadoma se je oglasil avtor in zahteval odškodnino. G. Sest se je sicer branil, češ, da je Čapek dovolil prevod, a se je slednjič udal in plačal Čapku ves honorar 3000 kron, ki ga jc dobil za prevod. Nato je Čapek nastopil še proti Antonu Pesku in Dominiku Čebinu in zahteval od njiju odškodnino. Ta dva se pa nista vdala, vsled česar je dr. Čapkov zastopnik dr. Tekav-čič vložil proti obema kazensko ovadbo zaradi pregreška kršitve avtorskega prava, Pri razpravi dne 13. febr. je pa za-stopnik Antona Peska in Dominika Če-bina dr. Krivic ugovarjal, da ni zakonite podlage za obsodbo, ker velja tako pri nas kakor tudi v češkoslovaški republiki še stari avstrijski zakon o avtorjih, ki ščiti s?mo tuzemce in dela, ki so izšla v državi sami, inozcmce in njih dela pa le tedaj, če je z njihovo državo sklenjena tozadevna mednarodna pogodba. Sodišče je sklenilo, da povpraša pri pravosodnem ministrstvu, ali je s Češkoslovaško in našo kraljevino sklenjena taka pogodba ali ne. — —- Fašizem in prostozidarstvo ▼ Italiji. Italijanski prostozidarji so razcepljeni v dve skupini, ki se iz vseh sil pobijata med seboj. Fašizmu prostozidarji izprva niso bili naklonjeni, ko je pa njegova moč odločilno narasla, so prostozidarji obeh skupin trumoma pristopali v fašja, kjer so pa svoj medsebojni boj nadaljevali. To in pa drugi momenti — zlasti proticerkvena in protiverska smer prostozidarstva — so postali fašistom neprijetni. Nasprotje proti prostozidarstvu je rastlo in sedaj je stvar dozorela tako daleč, da so merodajna fašistična mesta proglasila, da sta fašizem in prostozidarstvo nezdružljiva. Kdor hoče ostati prostozidar, mora iz fašistovske organizacije. Prostozidarjem ta razvoj stvari seveda niti malo ni pogodi. — Nenadne smrti je umrl v Zagrebu sanitetni major Vojislav Marié, ki ga je med izvrševanjem službo zadela kap. Zapušča vdovo in dva otroka. — Izgred na železnici. Peter Trilar iz Vir-maš je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe, ker je 19. decembra 1921 šel v osebni voz na postaji Škoija Loka skozi okno, razbil šipo in nato med vožnjo še dve šipi in psoval sprevodnika Josipa Petriča. — Tatvina znanstvenih knjig. Dvornemu svetniku Zmagoslavu Verderberju je bila, ko se je selil iz Gradca v Maribor, pokradena večja množina dragocenih knjig, med njimi Meyerjev konverzacijski leksikon, Valvasorjevo delo »Die Ehre des Herzogtums Krain«, Dimitzevo »Ge-sehlehte Krains« in več juridičnih knjig. — Razstava svobodnih otroških del v Zagrebu. Zagrebški uradni list objavlja, da priredi umetniško društvo »Proljetni salon« meseca marca t L pod pokroviteljstvom ministrstva za prosveto v umetniškem paviljonu v Zagrebu razstavo svobodnih otroških deL Razstava se otvori dne 3. marca in 03tane odprta mesec dni. Razstavila se bodo dela otrok do 15. leta in sicer taka, ki nastanejo iz lastne pobude, posnemajoč okolico, v kateri otrok živi, bodisi s svinčnikom, peresom, barvo, bodisi z rezanjem v lesu, papirju ali zemlji, vezeni z iglo, končno duševni proizvodi: pesmi, povesti, glasba itd. Razstave se vdeleže otroci iz cele države. Društvo »Proljetni salon< bo povodom razstave izdalo spominsko knjigo s prispevki odličnih pedagogov in reprodukcijami najboljših deL — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 Štefke novice. š 40 let mojster. 15. L m. praznuje ključavničarski mojster Ivan Sirak v Mariboru 40 letnico svojega mojstrstva. Tekom tega časa se je izučilo pri njem ključavničarske obrti 100 vajencev. S Kavarna »Beograd« т Mariboru je prišla v konkurs. Za upravitelja je imenovan dr. Bianke. š Umrla jo v mariborski bolnišnici veleposest-nica Katarina Rajh, roj. Moder iz Bistrice pri Lim-bušu. S V nemško posest je prešla potom prodaje bivša Ciril-Metodova šola na Muti s posestvom vred. Socialni vestnik. s Poselsko vprašanje. Ker prihajajo Poselsld zvezi od včlanjenih poslov razne pritožbe, prosi in opozarja Poselska zveza gospodinje ln gospodarje, da naj uvažujejo posebno sledeče točke postavnega poselskegn reda. § 8 določa, da mora gospodar dovoliti poslu vsako drugo nedeljo in vsak drug praznik prost popoldan, v skupnem času petih ur. § 9 določa, da gre poslu dnevno nerazdeljen deveturni nočni počitek in sicer praviloma od devete ure zvečer do sedme uro zjutraj. Poselska zveza prizna, da se to ne da povsod do pifcice Izpeljati, toda so slučaji, da morajo posli delati do 11. ure in še delj, a ob petih naj bodo spet pokoncu. Takih slučajev Poselska zveza ne more trpeti. Glede prispevkov za bolniško zavarovanje opozarja Poeelska zveza, da plača po zakonu delodajalec polovico. So pa slučaji, da se upajo delodajalci odtegniti svojim poslom cel prispevek. Za tako postopanje določa zakon globo od 100 do 2000 Din, v ponovnem slučaju do 5000 Din. Svojo hvaležnost pa moramo izrekati onim delodajalcem, ki veledušno plačajo sami ves predpisani prispevek. — Glede plač bodi omenjeno, da veljajo od 1. aprila 1022 sledeče tarife: kuharica, ki mora še poleg kuhinje vse druge posle opravljali, 650 K mesečno, drugače pa 600 K; sobarica 500 K, pestunja 400 K. Poeelska zveza se dobro zaveda, da se plače služkinj ne dajo mehanično izenačiti, kajti vsaka služba, ker Je ravno v taki intimni zvezi z družino, je drugačna. Pač pa so ji znani slučaji, ko je krivica očita: plača znaša 200 ali malo več kron in posel ne dobi nobenih drugih dobroti Pomisli naj se, da mora dati služ-kinja zdaj 1200 do 1400 K za par čevljevl Nadalje jo od zadnje jeseni draginja tako narasla, da gori omenjena tariia več no zadostuje. Poselska zveza upošteva prekeren položaj javnih nameščencev, ki s svojo nizko plačo ravno tako trpijo, zveza tudi to pojasnjujo svojim članom, toda ravno tako pa mora opozarjati delodajalce, da ne dajo takšnih plač, da se posel niti ganiti ne more. Gozdarstvo. g Klefarski tečaj. Na kmetijski Soli na Grmu so jo sredi pretečenoga meseca vršil trodnevnl kle-taiskl tečaj, katerega se je udeležilo 26 obiskovalcev, največ is krogov vinogradnikov, gostilničarjev i in vinotržcev. Udeleženrem se je teoretično in praktično razložilo umno kletarstvo, ki Je velikega pomena za naše vinogradništvo In za zaželjen in potreben izvoz naših vin. Želeti bi bilo, da take tečaje v obilnem številu posečajo zlasti na.4 vinogradniki. Podobni tečaji se vršijo še ta mesec in sicer tečaj za sadjarstvo od 18. do 18. t. m. in tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme. Naj bi se tudi teh tečajev polnoštevilno udeležili ukaželjni kmetovalci. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče ceno: pšenica 450 Din, ječmen 312.50 Din, oves 295 Din, koruza (stara) 310 Din, fižol beli 390 Din, pšenična moka št. 0 642.50 Din, ŠL 2 61750 Din, št 6 600 Din, št 8 250—202 Din, mekinje 165 Din. — Tendenca nespremenjena. g Cene kolonijalnemu blagu na zagrebškem trgu. Kava: Rio 6 39 Din, Rio 2 46 Din, Santos 51.50 Din, sladkor kocke 22 Din, kristal 20.50 Din, riž Karolina 13 Din, italijanska Glace 12.60 Din, Saigon 11.25 Din, Bruck 10 Din, Soja olje 80 Din, petrolej v zabojih 240 Din, v sodih 7 Din, mast 37 Din, čokolada 50 Din. g Praški vzorčni velesemeni. Od 11. do 18. marca t. 1. pristopa glavno mesto češkoslovaške republike Praga k prireditvi VI. mednarodnega vzorčnega velesemnja. Vsestranski uspeh, katerega so tudi do sedaj, posebno v tujini imeli vsi Praški semnjl, opravičuje upanje, da tudi ta velesemenj ne zaostane za prejšnjim, čeprav današnja gospodarska situacija zelo ovira vse transakcije. Ravnateljstvo velesemnja kakor tudi vlada češkoslovaške republike nudi posetnikom številne ugodnosti: 75 odstotkov pri vidiranju potnih listov, 88 odstotkov popusta na železnici, stanovanja, sprevodnike in našim trgovcem in industrijalcem je dana prilika, da pri najmanjših Izdatkih obiščejo Prago, pregledajo razvoj največje Industrije v srednji Evropi in pridobe nove ugodne trgovska zveze. — Informacije in legitimacije, ki opravičujejo k uporabi gori navedenih ugodnosti, daje tukajšnji Češkoslovaški konzulat in zastopnik praškega velesemnja »Aloma Company«, družba z o. z. v Ljubljani. g Češkoslovaška kvota pri stroških ir Zvezo narodov. Celokupni proračun Zveze narodov za loto 1920 znaša 10 milijonov frankov. Od te vsote je odpelo na Češkoslovaško 313.800 zlatih frankov, odnosno 5,500.000 Kč. j g Poljska valuta v poljskem dela Gornje floti je. S 1. marcem je bila uvedena v poljskem delu Gornje Slezlje poljska valuta, ki se zadnje dni silno išče. i g čekovni promet pri čekovnem zavodu v Ljubljani, Zagrebu in poštni hranilnici v Sarajevu izkazuje januarja 1923 sledeče rezultate: Vlog je bilo 292.521 s prometom 904,279.422 Din; izplačil je bilo 130.104 ■ prometom 914,094.424 Din. Ckl tega odpade na klearinški promet 9790 manipulacij v iznosu 202,051.243 Din. Novih računov je bilo odprtih 146, a odpovedanih 22. ^ BORZA. Zagreb, 14. febr. (Izv.) Pešta 3.90-3.95, Berlin 0.44, Italija 4.98—5, London 4s2, Newyork 99—100, Pariz 6.30, Praga 3.06—3.07, Dunaj 0.1455, Curih 19.S0—19.40. Curih, 14. feb. (Izv.) Pešta 0.2025, Berlin 0.0228 Italija 25.50, London 24.95, Newyork 632.50, Pariz 32.20, Praga 15.80, Dunaj 0.007450, Ka 0.0075, Bu-k&rešt 2.60, Sofija 3.05, Belgrad 5.20, Varšava 0.0125. Dunaj, 14 febr. (Izv.) Pešta 26.75, Berlin 8.10, Italija 3416, London 333.700, Newyork 71.225, Pariz 4274, Praga 2109,' Curih 13.360, Sofija 409.Г0, Belgrad 694, Varšava 1.55. I wh'PîirccIfo lj Pogreb rajnega provincijala slovenske frančiškanske provincije, očeta Mari-ofila H o 1 e č k a , se je vršil včeraj pop. ob treh ob uprav velikanski udeležbi njegovih prijateljev in vernih Ljubljančanov. I Truplo pokojnega je v cerkvi ob ob il .i asistenci duhovnikov blagoslovil prevzvišeni gospod knezoškof dr. A. B. J e g 1 i č. Malokateri posvetni dostojanstvenik ima tak sprevod kakor ga je imel ponižni sin redu frančiškanskega. Med pogrebci je bil za sorodniki prvi gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Kondukt je vodil , gospod stolni kanonik Ignacij N a d r a h. | Solze mnogih ob odprtem grobu so bile priča velike priljubljenosti rajnika. lj Stavka električnih železničarjev. Včeraj ob ; devetih dopoldne se je pričela na vladi enketa, ka- j tere so se udeležili: za oddelek za socialno politiko dr. Goršič, za inšpekcijo dela ing. Mihor, za delavsko zbornico dr. Likar, za zaščito dela dr. Skubic, za sekvester Ciuha, ing. Toman, zastopniki cestnih železničarjev in zastopnik ZJ2. Enketa je trajala do pol dveh popoldne. Po daljši razpravi je sekvester cestne železnice ing. Ciuha, ko se je dognalo, da je dovolj denarja v Ljubljani, izjavil, da je pripravljen na svojo odgovornost privoliti, da se izplača zahtevani nabavni prispevek. Po tej izjavi je šlo še za to, da železničarji dobe plačo tudi ta čas stavke, ker niso po lastni krivdi stopili v stavko, ampak jih je odgovor upravnega sveta naravnost pognal ▼ stavko. Na to zastopnika cestne železnice nikakor nista hotela pristati. Stavkujoči železničarji so popustili v toliko, da se jim trije dnevi stavke ne izplačajo. Zastopnika cestne železnice tudi na to nista pristala, češ da nimata tozadevnega pooblastila. Vsled tega se je sklenilo, da se enketa prekine in nadaljuje v pete.k ob 11. dopoldne, medtem pa se brzojavno pozove upravni svet cestne Železnico na Dunaju, da takoj odpošlje svojega zastopnika v LJubljana Stavka traja dalje. lj Dr. N. Preobraienski, univerz, lektor, predava v soboto, dne 17. L m. ob pol osmih zvečer na realki, Vegova ul, v korist ruskih dijakov o raski rovninrijski liriki. Vsebina: Klasiki simbolizma: Beli, Blok, Brjusov, V. Ivanov. Proletnrski pesniki. ImažinistL Skitl. — Predavanje je slovensko. — Vstopnice pri vhodu. lj Zveza blTïih salezljanskili gojencev priredi v nedeljo, dne ia febr. v Rokodelskem domu ob pol osmih zvečer zanimivo trodejunko »Mali Pari-žan«. Predprodaja vstopnic v trgovini KTD pri Ničmanu in na večer predstave od šestih naprej pri blagajni, člane in prijatelje Zveze najvljudneje vabi odbor. lj Nagla smrt ruskega generala. Dne 18. L A. je našel v njegovem stanovanju na Valvazorjevem trgu sluga Karel Polek mrtvega ruskega geuerala Aleksandra Nikolajeviča pL Kuzmin-Korovajeva. Policijski zdravnik dr. Avramovič jo ugotovil, da je umrl general na srčni kapi, nakar sta ga dva mestna delavca v znani »zeleni trugu prepeljala v mrtvašnico k sv. Krištofu. Ij Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS. Danes odborova seja ob 20. uri v navadnih prostorih. Prosim vsil — Predsednik. IJ Čevljarska obrtna zadruga ta Ljubljane ta okolico naznanja, da se vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo dne 25. t ni. Priglasiti se je v zadrugi Hrenova ulica 4 do 21. t. m. — M. Oblak, t Č. načelnik. lj Čiščenje drevja v Zvezdi. Skozi teden dni n bo čistilo oziroma obsekavalo drevje v drevoredih Zvezde. Vsled tega je primoran mestni magistrat gotove prehode v Zvezdi zapreti, tako da ostanejo le nekateri prostL Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se poslužuje le prostih prehodov, da ne bo nesreč. lj Dražba mestnih njiv. Dražba mestnih njiv r zakup se vrši: 1. v pondeljek, 19. febr. 1923 za njive za Bežigradom in ob gramozni jami na Vodo-v(.i'ni cesti, 2. v torek, 20. Iebr. v Koleziji in ob Ljubljanici na nrostoru bivše vojaške plavaluice, 3. v sredo, 21. febr. Mesarica in na Smeteh, 4. v četrtek, 22. i'ei>r. za itlavnico in na Orlovem vrhu. — Pričetek dražbe cb osmih dopoldne na omenjenih njivah. Pripominja se, da imajo sedanji zakupniki prednost, ako so dražbe udeleže in plačajo povišano štirikratno dosedanjo zakupnino, kolke in občinsko takso 2 odstotka. Kdor ne pride k dražbi in tudi ne plača povišane zakupnine, se dotični kos njive zdraži in odda najvišjemu ponudniku. Za slučaj snega se dražba preloži na iste dneve prihodnjega teHna. lj Ker se je stepel s stražnikom, ga dvakrat sunil v prša, mu strgal plašč in ga psoval, da ne pozna postav, je deželno sodišče obsodilo kle« parskega pomočnika Franceta Košaka na 6 tednov zapora. Ij Za svojega očeta izdajal se je Franc Sifrer e Praprotnega, kateri je prišel koncem aprila 1922 v Ljubljano v I.juddko posojilnico in se predstavil, da je posestnik s Praprotnega. Premotil je celo tajnika Ljudske posojilnice Jeločnika in uradnika Pegana, da sta pri notarju, pri katerem se je delala zadolžnica, potrdila njegovo identiteto. Proti intabulaciji na očetovo posestvo je dobil Sifref 16.000 K, ki jih je kmalu zapravil. Ko je okrajno sodišče v Škofji Loki obvestilo očeta Sifrar|a o vknjižbi dolga na njegovo posestvo, se je goljufija odkrila. Šifrar je bil obsojen na 6 mesecev ječe. lj Policijska krorika. Frančiška Mal iz Raine doline it. 139 je šla 10. iebr. od doma in se ni več vrnila. Ker ni Izključeno, da se ji je kaj zgodilo, naj, kdor kaj ve o njej, to javi policiji. — Zaradi prepovedanega povratka je bil aretiran Tržačan ključavničar Emil Baša. — Pust je Franceta Z. tako pobodel, da je v pustni noči obležal ob pol 12. v Florijanski ulici. Trije usmiljeni možje so ga dvignili. Ko je France vstal, jih je pa v zahvalo okloiutal in priložil tudi krepko zaušnico nekemu krojaču, kateri je gledal, ka} da se godi. Prišel je nato stražnik, kateri j« bojevitega Franceta odvedel v policijske zapore, v katerih bo ostal 48 ur. Sicer je pa bilo v pustni noči v mestu mirno in skoro ni bilo poznati, da se je slavil pust. — Vlomljeno je bilo pri trgovcu Miroslavu Urbasu v Slomškovi ulici. Vlomilec je odnesel 80 kg jabolk in 28 litrov vina- — ^rga-vec Alojzij Mihelin je razgrajal pri Figo^rcu. Ker ni miroval, so poklicali stražnika, nad katerim je Mihelin kričal: »Kaj boš ti, ki zaslužiš samo 2200 kron, pa me še iretiraš, jaz sem pa trgovec, mene pozna cela Ljubljana.« _^^ Cerkveni vestnik. c Beatifikacija častite sestre Tereze infantis Jesu, karmeličanke, se izvrši v Rimu maja meseca. c Postni govori v mestni župni cerkvi sv. Jakoba bodo vsako nedeljo in praznik ob pol treh popoldne. Govori č. g. dr. Fr. Walland, ravnatelj Salezijancev : »Kaj nas odvrača od božje milosti?« Prosveta. pr Ciril Ličar je poleg Antona Trosta najodlič- nejši naš pianist, ki se je na koncertnem odru doma in tudi izven naših mej absolutno uveljaviL Kjerkoli je do sedaj še nastopil, povsodi hvali kritika njegovo umetniško igro. Po mnenju kritikov', se odlikuje njegova igra po strogem, zdravem ritmu, veliki sigurnosti ter izredni tehniki. Najtežja mesta obvlada z lahkoto. Soglasno pa hvali tudi kritika njegovo izrazito muzikalnost, ki je vedno le v službi prnve in resnične umetnosti. Koncert s« vrši v pondeljek, dne 19. t. m. ob pol devetih zvečer v Filharmonični dvorani in so sedeži v pred-prodajl v Matični knjigarni._ Nnrot?»™ ИеШбсе. OPERA. Čotrtek, 15. februarja: VRAG IN KATRA. Izven. DRAMA. Četrtek, 15. februarju: ČUDEŽ SV. ANTONA in ČRNA DAMA YL SONETOV. Red E. Drofakova opera »Vrag in Katrac prvič aa slovenskem odru. Od Dvoiukovih jper se je igrala doslej na sloveuskein odru le iinčua pravljica »Hu* salka'.. V četrtek, dne 15. t m. se vprizori druga Dvofakova opera, ki spada med zaduja deia njegove skladateijske dobe, vesela in komična, po narodni pripovedki zložena opera v treh dejanjih: »Vrag in Katra« (Čort a Kača). Glavno vlogo Katre igra gna Thalerjeva, vlogo kneginje ga Thierry. Kavčnikova, najvažnejšo moško vlogo vraga Marbu-eia. katero je pel svoj čas v Pragi znameniti češki basist Viljem lieš, poje g. Betetto, vlogo ovčarja Jurija g. Kovač, Luciferja g. Zupan Itd. Opero dirigira kapelnik g Balatka, režira pa g. Debevee. Plese Je naštudiral baletni mojster g. PogglolesL nove dekoracije je naslikal g. Skružny. — Izmed ostalih Dvofakovih oper »Dimitrij«, »Jakobin«, »ftelma Sedlak«, »Tvrde palice«, »Kralj a Uhllf« se bo izvajala v bodoči sezoni tudi opera »Jako binc ■Éta Turistlka In sport Smučarski odsek Toristovskega klabo >Sbalo< priredi v zvezi z Bohinjsko podružnico za svoje člane in članice klubsko prvenstveno tekmo v nedeljo, dne 18. t. m. v Planici pri Ratečah. Start članov v Kotu po I Jalovcem in za članice nad planino nu Tamarju. Odhod ua start ob Šestih zjutraj iz Rateč. Pismene prijave tekmovalcev in udeležencev se sprejemajo do četrtka 15. febr. v pisarni botel Tivoli, radi preskrbe prenočišč in event. prehrane. Odhod tekmovalcev in udeležencev iz Ljubljene v soboto 17. t m. ob 15.10 iz juž. kolodvora. — Pri-javnina za tekmovalce Din 3. — V slučaju neugodnega vremena se tekma preloži na poznejši čas. — Smučarski odsek. Ljubiteljem aelorskih (športnih) psov Danes ob osmih zvečer se vrSi v salonu gostilne Pri Levu, Gosposvetska cesta, redni lotili občni zbor :»Kluba ljubiteljev Bportnft (nelovokih) psov«. Radi važnosti vpiaa » rodovnik (J. R. Sp. P.) м vsi ljubitelji, zlasti pa razstavljale! nelovskib peov na lanski razstavi najvljudneje vabijo k udeležbi in pristopu b klubu. Poizvedovanja. Potabljene. Dno 9. februarja t. I. ob treh popoldne je pozabila gospa orožniSkega narednika iz Grosuplje v Ljubljani v gostilni pri Belera volku no glavnih vratih gostilne obešeno Iz modrega blaga narejeno ročno torbico, v kateri se je nahajala mala usnjata torbica ter denarnica z vsebino do 1200 K v gotovini. V usnjati torbici sta se nahajali dve ženski uri, ena zlata in druga srebrna, dolga zlata verižira ter še nekaj drugih predmetov. Ker zlata ura ni last gospe, se pošten najditelj prosi, da odda predmete na polic, ravnateljstvu v Ljubljani, v nain sprotnem »lučaju ee po njih. predmetov. •vari pred nakupom Mefeorologlčno poročilo. LJabhaaa 3Nai.i,iit »шипџ-тшлу*"— »umu........j.mj.i » ' Hliii'нчши iu Spretnega hlapca ! Kot mesarski vajenec . ■ , . , , . , (ŽELI VSTOPITI 16 letni deček k mesar- boljšega, sprejmem h konjem in z« do- skemu mojstru. Naslov se izve v upravi HWI»'HJJ»JJWH| raačo dela. Plača po dogovora. — RO-1 BEŽNIK, VIČ—LOG. 885 RATISLAV PULKO LJUBA PULKO roj. BERAN1Č POROČENA SV. LOVRENC DRAVSKO POLJE, dne 11. febrnoija 1923. iSlovetica« pod številko 884. iščemo ЖТ ÂRJ ocenjenega, poštenega in dobro izurjenega. — Pismene ponudbe na MARIJO ZARNIK, Krtina, p. Dob pri Domžalah. Trgovski učenec KUHARICO uamostojno in anažno iščemo proti dobri mesečni plači v trgovsko hišo. — Naslov se izve v uprovništvu "Slovenca pod številko 865. STROJEPISKO periektno, popoln, veičo slovenskega in nem. jezika ter stenografije, z večletno prakso v trg. ali tehnični pisarni, SPREJMEM v trajno službo pod ugodnimi pogoji v Ljubljani za takojšnji ali čimprejšnji nastop. V poŠte v pridejo le dobro kvalificirane moči, take z znanjem srbohrvaščine, francoščine ali laščine imajo prednost. Pismene ali ustmene ponudbe nai Civ. Inž. V. REMEC, Ljubljana, Kersnikova ulica Stev. 7. O'»» •paao- V ОИ I» ttaru. anetei r шт Гегшо. ■MI v O fdllVuuj <4ii«r&naa » 0 vetrovi 1S.3. 21 h 797-7 00 Î-8 obl. Jzoh. 14./2 7 b 7389 - S 14 d. jao. 14., 2. 14 h 737-fi 3-9 1-T v. obl. a. T. l'&uorm r «um -----^-■^--.-Д-: tw GUMENE PETE i» GUMENEPOTPLATE («mJ« hi trajntja •• kakor nnoml Najbolj« vtrihre preti vlagi l mraza! DVA krojaška pomočnika sprejme GAŠP. CUKUAT1, krojaški mojster, St. Gotard, p. Trojane. (SCHLOSSVERWALTER) deček, 14 let star, zdrav, krepak, ki je ' IŠČEMO za neko graščino v Zagrebu. KLAVIR (Stutzfliifle!) črne barve, v prav dobrem stenju, ceno naprodaj. — ST. JAKOBSKO ŽUPNISČE dovršil 3 gimnazije, želi vstopiti v pouk Reflektantje morajo" biti popolnoma iz- jv Ljubljani, Florjan sk« nlica. 886 v kaki večjf trgovini z mešanim blagom v vežbani v hišnem gospodarstvu. — Po- -, mestu ali na deželi. Pojasnila o tem dajo nudbe naj se pošljejo na upravništvo župan občine Dedni dol pri Višnji gori.1 «Slovenca» pod štev. 879. :-: Najbolje peči sedanjosti so :•: emajiirane ШС-ove peci Oîavna zaloga, prodaja In asastopstvo иа Slovenijo In Južne kraje pri F. I». VroiC & KOMS*. trgovina stavbnega maferljala Prešernova ul. I/jUBlJANA Prešernova ul. Singer jev stroj ZA AŽURIRANJE predam vsled preselitve. Cena precej ngodna. Stroj čisto nov. Naslov pri upravi «Slovenca«. 840 • v V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš predobri, nepozabni soprog, brat, stric, zet in svak, gospod Anton Grašič gostilničar io trgovec Trgovski LOKAL dam v najem na zelo prometnem kroja, zahtevo tudi klet. — Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod "LOKAL 887«. NAPRODAJ jc srednje veliko POSESTVO četrt are od kolodvora ob glavni cesti, gospodarsko poslopje ▼ dobrem stanju, v hiši se nahaja GOSTILNA «n io tadi pripravna n trgovino. — Naslov pove uprava «SLOVENCA« pod številko 862. * danes, dne 14- februarja, zjutraj ob 4. uri, po težki bolezni v 46. letu starosti mirno in bogovdano izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se vrši v petek dne 16. februarja ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Polhovem Gradcu. Polhov Gradec, dne 14. februarja 1923. MARIJA GRAŠIČ in OSTALI SORODNIKI. ALT Pozor peki! »Diomolt«, tvornic« Haoser t Sobolka, Beč-Stadlaa, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Za-greb. Skladišče Strossmajerovo 10. Varajte se ponaredb v praha ali tekočini! V globoki žalosti naznanjamo, da {e naš arcnoljubljeni oče, c7- stari oče, gospod Fran škof zasebnik v sredo, dne 14. fobruarja t S. po dolgi mučni bolezni, previden » tolažili sv. vere, v 79. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v petek, dne 16. t. e. ob 4. ari popoldne iz bile žalosti, Kamnov» nlica Stev. 12, t■■ DOMŽALE , oblastveno preizkušeni tesarski mojster. kokošje in purje S/bi mm hišn po kron 24.— za kilogram nndii IUI|IIIII lllaU eno- ali dvodražinsko, le s TAKOJ pro- F WA IDA Čaknvec st,m stanovanjem, na periferiji mesto. — * "WU"J VMnUIUV. ponudbe z navedbo cene na upravništvo «Slovenca« pod številko 640. Inserati v »SLOVENCU« imajo popolen uspeh! Kupim vilo ENO- ali DVODRUŽINSKO — v Ljubljani. — Ponudbe na upravo lista pod Šifro «VILA«. Naprodaj je tridelna BUKOVA z ogledalom in plišasta omara salonska garnitura primerna tudi za pisarne. — Ogleda se vsak dan no Miklošičevi cesti štev. 4. po zmernih cenah pri A. StNKOUiC nas!. K. SDSS uueu. N , Me*&n8 tr.^ š«ew. 1*. SENO in SLAMO Seno 900 K, slama 600 K za 100 kilogramov, franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL in VER-CE, Šoštanj. 828 marljivega, solidnega in poštenega, išče '•C za Celje, Maribor, Ptuj, Kranj, Novo mesto, Kočevje, Zagreb, Osjek, Novi Sad, Subo-tica, Beograd, Skoplje, Split: anonSno in reklamno podjetje JOSO ZORMAN, Ljubljana, Gledal ška ulica 2, tel. 231. — Uprava stenskih reklamnih načrtov mest in kopališč kraljevine S. H, S. 813 Dp. Dralle-jeya mm voda iiiniiitminiiinintfiiimmttiiiiiiiiiiitnviiNiiiaHiiiti т»тши1»имин1иии1и11м11нииии11и za lase »«iriiiitiiiiniinimitimiiiin Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri, iskreno! jubljeni oče, brat, svak in stric, gospod posestnik in bivši dolgoletni župan v torek, dne 13. t. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 16. t. m. ob devetih dopoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Lesce, 14. februarja 1923. žalujoči ostali. krapi rast las, ubraolBje ispađanlt loi, srbBî Ш na glavi, tvorite« pphljaiBi, Oživlja In osvbžhJb čudovito živ» ICIQII J J eddtlBR НП! Hi „lalu D. И., Zagreb, Palmotitwa ul.hr. 66. Korani! zajamčeno pravi asbest-škrilj za kritje streh. — Ne premoči! — Ne pozebe! — Proti ognju in viharju popolnoma siguren. — Neomejeno trpežen. — Teže na 1 m* 12 kg- — Cenik in proračun pošlje Franc Hočevar, Žirovnica (Moste) Gor. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odtfovomi urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.