NAŠI ZAPISKI. SOCIALNA REVIJA. Št. 10. (Oktober.) LETO IX. VSEBINA: UVODNIK. — DR. H. TUMA : SEKSUELNI PROBLEM. — ŽIVKO TOPALOVIČ: BALKANSKI PROBLEM IN SOCIALNA DEMOKRACIJA. — D. TUCOVIČ: PRODIRANJE AVSTRO-OGRSKE NA VZHOD. — SOCIALNI PROBLEMI. — PREGLED: STROKOVNI. — ZADRUŽNI. — IZ ČASOPISOV IN REVIJ. — UREDNIK IN IZDAJATELJ : Dr. ANT. DERMOTA V GORiCI. - - - LASTNIK: KONZORCIJ NAŠIH ZAPISKOV. - - - LITERARNI. V GORICI 1912. TISKA : „G0RIŠKA TISKARNA" A. GABRŠČEK. M Naši Zapiski izhajajo vsakega 1. v mesecu. Naročnina: Za Avstro - Ogrsko za vse leto 5 K s poštnino vred, za pol leta in za četrt leta sorazmerno ; za Nemčijo 5 K 80 v., za ostale države 6 K 40 v. — Posamezna številka 42 v. Rokopisi in časopisi v zameno naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina in reklamacije pa na upravo Naših Zapiskov v Gorici. m («§itateljeft) „^fašib ^apisl^o^“ uljudno priporočam svojo knjigoveznico za vsakovrstna naročila v mojo stroko spadajočih del. — Izdelujem tudi vsakemu ukusu ugajajoče okvirje za podobe i. t. d., ter jamčim za solidno in točno ------ postrežbo po zmernih cenah. ------ /\ntoq Zupančič, knjigovez, kjubljana, Slomškoua ul. 31. V Gorici, 21. IX. 1912. Poslušal sem te dni predavanje predsednika Matice Slovenske o problemu malega (stil. slovenskega) naroda. Svojilh misli, kako si rešuje on ta problem, skoro ni podal: zgolj referiral je, češ, ta in ta pravi talko in tako. in v tem referatu je naslikal položaj slovenskega naroda strašno temno — neverjetno temno. Kakor da bi bil namenoma izbral isamo črne barve. In res skoro ni bilo svetiiih momentov na tej sliki ... Ali je pa slika sploh mogoča, kjer ne učinkuje tudi svetloba — ali ne postanejo same temfe in sence na ta način le zmazek? ... Predavanje samo ni prepričevalo, ker je bilo preveč enostransko. Zato je bila tudi — kolikor je je sploh bilo — rešitev problema enostrainska in neverjetna. Zal, da se takšna vprašanja ne razmotrivajo boljše v javnih predavanjih, — ko se je vendar že dosti dobrega napisalo o teh stvareh in celo v slovenščini. In če bi nič boljšega ne bilo, nego kar nam je povedal Prešeren z Levstikom vred, bi bili bolj izadovoljni s tistim, nego s teorijo predsednika Matice Slovenske! Ali ie ta problem res tak, da nas mora navdajati s pesimizmom, da moramo obupati nad ekzisteneo našega naroda, nad njega bodočnostjo? Ali nam; res ne preostaja drugega, nego alternativa: bodisi se ponemčimo ali pa utonemo v jugoslovanstvu? Nekteri nam prihajajo s statistiko, češ, številke govore najbolj glasno, 'da poginjamo. Tudi če bi to res bilo, moramo nagla-šati, da statistika ni edini in najvažnejši dokaz, s katerim konštati-ramo, Ikaj in kako je s kakšnim narodom. Če bi operirali s tem »dokazom«, kakor se je to godilo tudi na Narodnoobrambni razstavi v Ljubljani, in če ne bi vedeli, iz česa se življenje naroda poraja, sestavlja in vzdržuje, potem bi bilo naravno, da postanemo črnogledi. Toda statistika nam predstavlja le vnanjo formulo, ki ne izčrpava vsega notranjega bitja — ravno ker se to ne more izčrpat: 3 golo številko. Zaradi statistike, četudi nam relativno kaže slabo situacijo, udajati se malodušnosti — tega rodoljubom ne odpustim! Tudi izaraditega, ker nismo imeli plemstva, ker nimamo zgodovine, ;ker nimamo velike industrije in velikega kapitala in zaradi podobnih fraz nam ni treba z obupom gledati v bodočnost. Ponavljam: to so fraze, ki so vlekle in ki še danes morda vlečejo ne-misleoe občinstvo, oziroma tisto občinstvo, ki misli le do neke gotove točke, ne pa do konca problema. Če pa tem 'besedam, ki baje taiko strašno donijo, pogledaš na dno, se jih ne boš bal, ker ni vzrolka. Vzrok bi bil, če bi zgolj vnanjost odločevala, ne pa tudi in poglavitno notranjost! T^ko se mi zdi: Vsi tisti črnogledi proroki narodovega pogina bodisi v nemškem ali jugoslovanskem: morju ostajajo na površju problema in ga ne objemajo vsestransko. Zato jim’ padajo nade na bodočnost narodovo, zato ne verujejo vanjo. Vsi ti krivi proroki so si to pesimistično naziranje vstvarili iz knjig in časopisov, iz drobnih črk in suhih številk — pa mislijo, da so ga črpali iz življenja narodovega. In to ni resnica! Nikdar in nikoli ne opravičuje življenje našega naroda takega pesimizma, kot ga oznanjajo naši največji rodoljubi! Vsi ti proroki zamenjavajo oziroma identificirajo narod s teritorije m, na katerem ta narod momentano in slučajno živi! Zato je njih naziranje -talko materialistično, rekel bi, naravnost g mio t no, prsteno! Domovino 'zamenjavajo z narodnostjo — zemljo z idej o! Ali so ti proroki kdaj čitali J. S. M a c h a r j e v »T r a ik-t a t o v 1 a s t e n e c t v 1« ? O priliki ga jim prevedem in objavim v »Naših Zapiskih«. I. S. Machar pravi, da ni domoljub, da ne ljubi svoje domovine, da je nima in ne pozna in da ne ve, zakaj naj bi ljubil tisti zemljepisni pojem, ki so ga ustvarili diplomati v svojih kabinetih. On je Čeh, kakor bi bil lahko Nemec ali Grk ali cigan ali zamorec, če bi se bil rodil drugod. Njegovo češtvo je del njegovega življenja, ki ga občuti kot resno, prirojeno dolžnost, ne pa kot slast in razkošje. Njegova domovina je v njem; ne pristriže je na povelje nikogar, ne pobarva je po dnevni modi. Vzeti mu je ne more nihče. Živela bo, ko bo na njegovem grobu rastla trava, v dušah drugih — in šele, če v teh izgine nekoč, bo mrtva. In če dela zanjo, dela za svoje češtvo, kakor ga čuti v sebi. In če . bo kdaj nanjo ponosen, bo ponosen le na svoje življenje ... Ali ni naš Zupančič popolnoma enako odgovoril na to vprašanje? V svoji veličastni »Dumi« pravi: »Kje domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod. Boš Jih 'kot lastovke k sebi priklicala? Kakor goloibe prizvala pod krov? Ali jih tuja bo slava premamila in jih nikoli več k tebi ne bo?« Ne bo j'iih več nazaj — na ta teritorij, pod Karavanke in pod vznožje Triglava. Zemlje domače res ne morejo vzeti s seboj — toda, iče so jo zapustili, ker so jo morali, ali so jo raditega že tudi zatajili? ali so pozabili, da se njih slovenstvo ne nehava na meji slovenskega oizemlja? Kaj: ne vedo, da je slovenstvo del njih duše, njih srca? Vedo dobro — in vedino bolj se krepi ta zavest. Kdor je v tesnejših stikih z ljudstvom, ve, kako narašča in kako se .poglablja narodna zavest med slovenskim ljudstvom. Ne morda v šovinističnem smislu — marveč v višjem. V tistem smislu, da se izačenja vedno bolj zavedati svojih pravic in dolžnosti. Ta zavest napaja človeka z mirom, obenem pa mu tudi vliva v dušo energijo, krepko voljo. To je največ vredno. In nekaj; zaupanja pa narod končno tudi zasluži! Iz tega pa sledi, da naša narodnost ni v nevarnosti in da naš narod1 ,n.e bo poginil, če se bo skrbelo za to, da se bo njegova zavednost, njegova kultura dvigala vedno višje, opirajoč se na vedno globlje in močnejše korenine. Kaj zato, če nas kak Nemec obsodi na smrt: tiste moči pa le .nima, da to obsodbo tudi izvrši nad kulturno visoko stoječim narodom, četudi maloštevilnim. Vprašam pa še: Ali se ne precenjuje vpliv, ki bi ga imelo združenje slovenskega naroda s hrvaškim za nas? Pa — saj ne zahtevajo samo združitve, amipak kar spojitev. Ali je možna spojitev? Ne; še za združitev ni kaj verjetnih predpogojev. Zdi se mi namreč — filologi mi tako pravijo — da se jeziki ne razvijajo v tisti smeri, da bi se približevali drug drugemu, marveč se celo diferencirajo. In zakaj naj bi baš Slovenci opustili svoj jezik in svojo kulturo ter se zapisali z dušo in telesom Hrvatom? Zakaj naj bi Slovenci ne bili opravičeni zahtevati, naj se Hrvatje združijo oziroma spojijo z njimi in se odrečejo svoji kulturi? Ali je morda kultura hrvaškega naroda — ne tiste vrhnje inteligenčne plasti — višja, nego ona slovenske narodove mase? Dvomim, zelo dvomim. In če rezigniramo Slovenci in pribežimo pod hrvaško pomoč, — ali se bo t. zv. nemški naval ustavil pred hrvaškim, oziroma »jugoslovanskim« narodom? Ali bi mogli zagovarjati pred svojo vestjo ti rodoljubni pesimisti, da 'bi pustili ob strani stotisoče štajerskih in koroških Slovencev — pač samo zato, da bi Slovenci iz Kranjske imeli komodnejšo ek-zistenoo v jugoslovanskem morju?! Izjavljam: Če naj bi se za idejo jugoslovanskega edinstva propaganda vršila na ta način, da se vzbuja narodni pesimizem in malodušno naziranje, da smo Slovenci obsojeni eo ipso poginiti kot narod ali kot pleme, pa moram z vso odločnostjo to propagando pobijati kot škodljivo. Jugoslovansko edin-stvo bo izvršljivo le na podlagi enakopravnosti in enakovrednosti — o s ob i t o kulturne — vseh plemen, Ikatera naj obsega, pa nič drugače. Proti temu načelu pa je večina naših jugoslovanskih prorokov doslej grešila. Dr. Dermota. DR. H. TUMA: Seksuelni problem, v. Was im individuellen Bewusat-sein sieli lcundgibt als Geschlechts-trieb iiberhaupt und ohne die Richtung auf ein bestimmtes Individuum des andern Gesclilechtes’ das ist an sich selbst der Wille zum Leben schleclithin. (Kar se v po-edini zavesti javlja kot spolni nagon sploh in brez smeri na določenega poedinca druzega spola, to je na sebi volja življenja.) Schopenhauer. Iz prirodne zgodovine seksuelnega življenja v dolgi črti razvoja vidimo najnižje doli, kakor daleč sega človeški razum, kot prvi pojav seksuelnega življenja detumescenco; vsled presnavljanja stanice in zajemanja obile hrane ista nabrekne. To stremljenje rasti je naj nižji nagon, torej tudi najprvotnejši nagon vsakega živega bitja. Kjer je rast dosegla svoj višek, tako da se Staniča vsled detumescence deli na dvoje, torej razmnoži, tam smemo iskati tudi najnižje zadoščenje in slo. Od teh najnižjih prvotnih pojavov 'gori pa do najkompliciranejše kontrektacije ne moremo videti drugega nego dve lestvi razvoja prvotnega nagona in prvotne sle. Tudi pri kulturnem človeku ohranjen je še vedno in čisto prvotni nagon detumescence, le da vsled naj- rafiniranejše kontrektacije nastopi višek naslade. Nagon in naslada sta se stopnjevala, kakor je človek potom diferenciranih organov prejemal več vtisov od prirode in kakor jih je potoni živčevja ib olj centraliziral v možganih. Z ločitvijo dveh spolov nastopi seksuelno življenje in s to ločitvijo je šele mogoča kon-trektacija t. j. nagon iskanja bližanja in tikanja. Neizmerno diferencirani organi in individiji vstvarjajo neizmerno rafinirano kontrektacijo. Reakcija kontrektacijskega nagona potom živčevja v centralnih možganih je izvor nepregledne vrste človeških lastnosti in zmožnosti. Iskanje samice je ustvarilo v samcu boja-željnost, ponos, nečimurnost (Eitelkeit), umnost (Klugheit), ljubosumnost, kot jeza pri jakem, kot potrtost pri šibkem, veselje nad dosego, žalost nad izgubo, ples, glasbenost (Musiktrieb); na strani samice se je ustvarilo kot odpor proti napadom samca sramežljivost, kot gizdavost (Putzsueht); obojestransko zvijačnost in previdnost kot spremljevalki napadanja in izogibanja. Obnašanje živali za časa pojanja nam še danes dokazuje postanek temeljnih lastnosti, ki so vzredile iz spolnega nagona. Tudi pri človeku brez omike se da konstatirati isti postanek prvotnih človeških lastnosti. V Nibehtngah nam je še ohranjen spomin na prvotne boje moža samca za ženo samico: le oni mož, ki telesno zmaga Brunhildo, jo dobi za soprogo. V dolenjem sloju današnjih kulturnih narodov, kjer je telesna moč najbolj razvita in ohranjena. pri poljedelcu prav lahko konstatiramo, da so telesna moč, bojevitost in odločnost mladeniča 'glavne lastnosti in vzrok, da se mu mladenka spolno uda. Spominjam se prizora za časa bivanja na Tolminskem, ki mi je uprav demonstriral, kako pade navidezno čisto priprosto kmečko dekle. Praznično oblečena sta šla drug poleg dragega, le pogleda sta pravila, da se med njima nekaj godi. Za vasjo sta se polagoma prijela za roke in videlo se je, kako prijem vpliva na oba. Čutil se je nenrr životev. Sledilo je pritiskanja boka ob bok. Bila sta na samotni cesti. Dekle se je še plaho ozrlo okoli sebe, potem jel je tih boj med njima. Razgreta lica, svetle oči in pri fantu izraz napora so kazali, da se gre za vprašanje moči med njima. Dekle se je 'branilo proti prijemom, spolni nagcn je dajal fantu nenavadne moči. Počasi je zasukal dekleta v stran med grmovje, telesno je zmagal. Manjka mi pero Zolovo, da bi opisal ta prizor. Ojd takrat sem razmišljal, kako je spolni nagon temeljna pri rodna sila človeka in kako je iz te sile moglo vse drugo razrasti. Naj kultura še tako pokriva in odriva to silo, ona je največja, od nje je odvisen obstanek in razvoj človeštva. Da se je tudi pri človeku prvotna 29S snubitev vršila v znamenju sile, da je bil napad samca krut, nam dokazujejo narodne pesmi, posebno na -Ruskem* ne morda ker je to posebnost Ruskega plemena, ampak ker je to pleme v nižjih slojih še prirodno ohranjeno. Tam mlada žena tarna, da je mož več ne ljubi, ker je že delj časa ni pretepal. Ruski pregovor celo trdi: Če hočeš, 'da te žena ljubi, tepi jo. Iz te surove podlage je spolna naslada vendarle vstvariteljica socialnih čednosti človeka. Ko so se stvorile lastnosti vsled spolnega iskanja in odbijanja, se je tudi kontrektacijski nagon dvignil višje: od grobega dotikanja, od iskanja telesa in vnanje lepote jelo je segati poželjenje na lastnosti nasprotnega spola. Ako divjaka vabi pogled na bujno razvita spolovila, na kričeče barve m okraske, pozneje na razvite plemenske posebnosti, n. pr. močna brada, dolgi lasje; ako se je kontrektaeija v teku civilizacije zvišala tako, da ji je bil motiv estetičen glede oblike, barve in okraskov, je pri kulturnem človeku tikalnd (kontrektacijski) nagon prešel v privlačni nagon (Anziehungstrieb). t. j. iskanje spola po zmožnosti in lastnostih. Privlačni nagon ni nič druzega -nego po prirodnem razvoju zvišani tikalnd nagon. Po anologiji bi lahko rekli, da je nekaj vsporednega med njima (kakor med tipom in vonjem. Tip vpliva le iz neposrednje bližine, vonj vpliva na daljo. Privlačni nagon ima kot predmet zmožnosti, lastnosti, ki so se razvile vsled spolnega iskanja boljšega in močnejšega moža in žene. Sprva se koncentrira na vnanje .znake, ki dajo domnevati na gotove zmožnosti ali lastnosti. Obrne se najprej na cfbnašanje, ali že izraža možkost, ponos ali veselost in prikupljivost. V civilizirani državi se višje lastnosti domnevajo po poziciji v družbi, ki se izraža v uniformi. Zato je častnik še danes predmet privlačnega nagona velikega dela polizobraženih meščank. Šele pri omikanem človeku se privlačni nagon obrne na etične lastnosti v glavnem: pri možu na značajnost, pri ženi na dobroto. A tudi pri kulturnem človeku ostanejo še vedno v veljavi vsi temeljni nagoni od detumescenee čez kontrektacijo do privlačnega nagona, le da so stopnjevani kontrektacijski nagon v estetično, privlačni v etično izbero. »Die unterste Stiufe der Liebe ist zum sohonen Korper, di e zweite zum Sdhonen in man i gf alti gen Oestalten, die noch an Sinnessohein haftet, die dritte ist die zur Schonheit der Seele, zur sittlidhen Sdhonheit. (Najnižja stopnja ljubezni gre na lepo telo, druga k lepemu v mnogolikih obrazih, ki obstaja še na videzu čutov, tretja na lepoto duše, na nravno lepoto.) označi filozof Wumdt zadnje tri stopnje razvoja spolne ljubezni. Zadnjo stopnjo, ljubezen etične lepote, imenujemo lahko visoko ljubezen. Ker temelji v spolnem nagonu in ker predstavlja izbero spolnega individija, je tudi ljubezen iz privlačnega nagona etične lepote, spolna ljubezen: visoka spolna ljubezen. Ker najvišja stopnja privlačnega nagona predpolaga vladanje nad pohotnostjo in golo čutnostjo, torej visoko moč volje, izprostitev istega v svoji zadnji stopnji tudi vstvarja najgloblja ljubezenska čustva t. j. ljubezen etične lepote prevzema celega človeka od najnižjega nagona v ozadju in do najblažjega altruističnega čustva na zgoraj. Vsako odrekanje po volji povzroči zaviro in stopnjevanje čustev, ki iz-proščena dajejo toliko več in višje naslade. Aus Opfer und Ent-sagung wadhst Reichtum und K raft. Es gibt keine tiefe Liebe ohne sdnvere und freudige Opfer. (Iz žrtev in odrekanja raste bogastvo in sila. Ni globoke ljubezni brez težkih in radovoljnih žrtev.) Ibsen. Spolna združitev moža in žene, (ki sta iskala združitev života vsled hrepenenja harmonično združiti svoji duši, mora nam predstavljati višek človeške sile. Mož išče na ženi predvsem mladosti. »Jugend ohne Schon-heit hat immer nooh Reiz, Schonheit ohne Jugend keinen«. (Mladost brez lepote vedno še mika, lepota brez mladosti ne več) pravi SchOipenihaiuer. Za mladostjo išče zdravje, za zdravjem obliko. V najvišjem stadiju išče dobroto. Denn was der Mainn vor allem ki naj bi izviralo iz žene. Priroda je s kontrektacijskim in privlačnim na,gonom zedinila sodejstvovanje vseh čutov iin sodelovanje vsega živčevja, da je poostrila naslado. Radi tega je tudi pri kulturnem Človeku opravičeno i-skan je naslade na sebi, ker je to zakon prirode, je to neskončna volja vrste. »Die sexuelle Liebe mit ihren Ausstrahdungen iin Seelenleben ist Hauptbedingimg des mensdhlichen Gliickes, e in Haupzv/edk des mensehliohen Lebens. (Spolna ljubezen s svojim izžarevanjem v duševnem' življenju 'je glavni pogoj človeške sreče, glavni smoter človeškega življenja. Forel. Negacija 'Potrebe in lepote spolne ljubezni, ki se najbolj izraža v estetični ko n t r e'k tac i ji, je torej tudi negacija ž i v 1 j e nji a. »Der Liebesrausch als Natur-'kraft sehuif ein Nervenzentrum der Liebe als Hingebung und Zuversioht des Nehmens. Liebesrausdh ist individuell. Liebe Gattuingsfahigkeit im Geihirn. Die Liebe ist etwas standiges, eine Eigensch&ft, eine Tugend — Liebesrausdh Naturereignis.« (Ljubezenska opojenost 'kot priredna sila ustvarila je živčno središče ljubezni Ikot povzdajanje in svest jemanja. Ljubezenska opojenost je individuelna, ljubezen je sposobnost vrste v možganih. Ljubezen je nekaj stalnega, lastnost, čednost — ljubezen - ska opojen ost pri rodni dogodek.) Tako govori najbolj priznani apologet zakonske krščanske ljubezni Dr. W. Forster. Spolna naslada je predpogoj ljubezni. Ker je človeški zarod odvisen od izvrševanja kontrekta-cijskega nagona, in cerkveni znanstveniki tega ne morejo utajiti, so si izmislili po eni strani ndko »umazano spolno ljubezen kot prokletstvo človeka in po* drugi strani' po cerkvi posvečeno ljubezen v zakonu, ki se v dejanstvenem življenju seveda istim pri-rodnim potom docela enako izvršuje. Res je, da pravi dr. Forel: Wollustelmpfindungen haben tur Zengung keine Bedeutung (Nasladni občutki za porajanje nimajo pomena.) Fiziologično 'je celo mogoča umetna oploditev, t. j. moško seme se lahko umetnini1 potom spravi v žensko maternico, sledil bi pravilen porod. T o-rej živalstvo, divjak in učenjak nam doka-z u j e j o, da za v z d rž a nje vrste ni treba n a-s 1 a d e, treba pa jo j e za tvoritev 1 j u b e z ni, za zatajevanje samega sebe in dajanja drugemu. Spolna naslada je torej edina prva s t v a r i t e 1 j i e a ljubezni, je predpogoj altruizma. »Ein madhtiges Seihnen und Treiben durchstromt das Nervensystem des gesohlechtsreif gewordenen Individuums und zieht es zum anderen Ge sch le elite. In diesem Treibem ver-sclhwindet momentan die Songe und die Lust zum Erhalten des Idi«, (mogočno 'hrepenenje in gnanje pretaka živčni sistem spolno dozorelega individija ter ga vleče k drugemu spolu. In v tem 'gnanju izgine trenutno skrb in volja za ohranitev lastnega jaz) pravi isti Dr. Forel. V tem leži odrekanje samega sdbe in požrtvovalnost za drugega. Iz temelja spolne naslade se je v razvoju človeštva končno mogla razviti krščanska oharitas. Ostaja biologična resnica: »Der Oeschlechtstrieb \vird sich uimso starker und nachhaltiger aussem, je hoher in der Tierreihe die seeligen Anlagen entwickelt sind. (Spolni nagon se javlja tem jačje in izdatnejše, čim višje so v živalski vrsti razvite duševne zasnove.) R. Miiller. Rrevladanje prirodne sile tudi pri masi kulturnih narodov dokazuje najbolje, da je prirodna sila jedro ljubezni. Kakor ima spolna naslada namen vzdržati vrsto, tako odrekanje individija samega sebe iin žrtvovanje drugemu vzdržuje človeško družbo. A ko združimo biologični pojav spojne naslade s p s i h o 1 o g ičm i m v s poredni m pojavom ee n t r a 1 n e g a ž i v č e v j a, i s k a t i s e b e v drugem, t. j. s i nn1 p a t i j e, biti združen z drugim, nam daje temeljni pojem 1 j ulbezin i. Liebe istem eigenartiger Komplex des Z ugl e idh v o nh an d e n s e ins von Freund-sohaft auf intellektueiler und moralisdher Bas is und spezifisch sexuellen Regungen auf astetiseher Basis. (Ljubezen je svoje vrste kompleks istočasnega sobivanja prijateljstva na intelelk-tuelni in moralni podlagi ter specifično seksualnih gibljajih na estetični podlagi.) Lipman. Ako ločimo en moment od drugega, ne moremo več govoriti o pravi ljubezni, ampak moramo iste specificirati kot spolno ljubezen, ko-t materino ljubezen, otroško ljubezen etc. Še danes vsled pojavov, ki stopijo pri ljubezni najbolj v ospredje, t. j. izrazov kontrektacije, celo strokovnjaki pravo ljubezen razlagajo »Liebe ist die Freude ein liebenswertes, liebendes Wesen mit ali en Sinnen zu sehen, zu fiihlen und zu beruhren.« (Ljubezen je veselje, videti, čutiti in tikati z vsemi čuti ljubljeno in ljubezni vredno bitje.) Sten dal. Jaz bi to imenoval kontrektacijsko ljubezen, t. j. ljubezen, ki nastopi kavzalno vsled kontrektacije. Tudi pri tej je bistveni rmciment psihologičen, brez tega ostane le iskanje gole spolne naslade, kar bi imenoval pohotnost. Ta pojem vsebuje v sebi izraz egoizma, t. j. hočem le imeti, ne dam ničesar. Pojem spolne ljubezni pa obsega: j e m 1 j e m, id a da j e m, i n d a j e m. da je m-1 j e m. Spolna ljubezen je torej vedno vstvarjajoča, pohota je jalova. Ljubezen mora vstvarjati. Sie muss Leben geben oder neue Werte, denn es gibt keine andere ungluckliclhe Liebe als die unifrudh't>bare. (Mora dajati [življenja ali novih vrednosti, kajti ni druge, nesrečne ljubezni nego neplodna.) Ellen-Key. Ljubezen mora vstvarjati .zarod ali sublimirati naš intelekt, vzbujati moško in žensko energijo na plodno delo — ako tega ni. ljubezen ostane 'pohotnost. Die grosse Liebe ist imehr als Gegenliebe, sie wiU schaffen. (Velika ljubezen je več nego le protiljmibezen, hoče vstvarjati.) Nietz,sdhe. Liebe will Zukunft, nidht Augenblick, will Vereinigung nioht nur bei Schopfung eines neuen Wesens, son-dern weil zwei Wesen durclh einander ein neues unld grosseres Wesen werden Ikonnen als jedes fiir si'dh allein. (Ljubezen hoče bodočnosti, ne trenutka, 'hoče zjedinjetnja ne le pri vstvaritvi tiovaga bitja, marveč ker dve bitji lahko postaneta novo in večje bitje, 'kakor vsako zase.) ElJen-Key. Ljubov k ženščinje vsekda pladatvorno dlja muščini, kakova bi ana ne bila, daže jesli ana dajet toljko stradamija, i v jih vsekda jest mnovo cijenavo. Gorjtkij. Ljubezen Je stvarjajoča sila, vstvarila je Človeško družbo ter se v njej1 razvijala do sublimacije, t. j1, da v ljubezni Prevladuje moment odrekanja in dajanja. Ljubezen v svojem razvoju od spolne ljubezni do sublimi- rane 'ljubezni je ustvarila vse socialne lastil o s ti, je i 'z v o r e tike. Sexueller Naturtneb ist die VVurzel aller Etik. (Seksuelni prirodni nagon, je koren vse etike.) Krafft-Ebing. Wer das Weib nidht liebt, liebt dem Men sch en nieht. (Kdor ženske ne ljubi, ne ljubi človeka.) Feuerbach. In der Lieibe zum andenn Geschlecht liegt wie punktiert der Obergang vom Individuum zur Gattung, von der Selbstliebe zum Altruis-mus. vom Natur- zum Kulturmensčhen. Wie der Spieltrieb die Kunst, der Erkentnistrieb die Wissensohaft und der Selbst-erhaltungstrieb die wirtschaft!icihe Kultur erzeugt, so fordert der Fortpflanzungstrieb die gesdiledhtlidie Moral. (V ljubezni do drugega spola leži kakor začrtan prebod od poedinca na vrsto, od ljubezni do samega sebe k altruizmu, od prirodnega na kulturnega človeka. Kakor je nagon igre vstvaril umetnost, nagon spoznavanja znanstvo in nagon sebeohrane gospodarsko kulturo, tako pospešuje nagon zarajanja spolno moralo.) Stein. Priroda morale in etike ne pozna, pozna jo le človeška družba. Etika je socialen pojav. Kakor je s p o 1 n a 1 j u b e z e n i s k a n j e enote človeka (Kannt. Mann und Frau bilden zusammen erst den vollen Mens-chein. Mož in žena skupaj dajeta šele polnega človeka.) tako j e s u b 1 i m i r a n a 1 j u b e z e n iskanje e n o t e človeštva. Spolna ljubezen sama je mogoča na strani moža, ,na strani žene je ipa tako ozko združena z materinstvom, da je na sebi redka. Dr. Kraigher v Školjki: »Za moža je ljubezen doživljaj, za ženo je življenje.« Pomen besede ■mož in žena pregnantno izražata isto. Mož je der Vermogende, ki jemlje, žena je die Gebarende, katera daje, zato spočenja. Spolna ljubezen pri možu vsled zadoščenja pri spolni nasladi dvigne njega zavest moči, temeljna lastnost moža; pri ženi vsled spočetja vstvari zavest udanosti, odrekanje, v zvezi z materinstvom dobroto — temeljna lastnost žene. Ker žena s spočetjem postane nositeljiea ohranitve človeškega rodu. ker je njena otroba od prirode vstvarjema, da hrani, razvija in donese dete, postane materinstvo kot posledica spolne ljubezni integrujoč del ljubezni. A tudi materna ljubezen nastane prirodno v prvih pojavih vsled kontrektacije. Das Saugen an der Brustwarze bringt WohlIust;sgefiihle liervor und erzeugt'bisweilen Steifung der Clitoris. In den Lustgefiihlen, tveldhe beim Saugen geweokt werden, ist die Wurzel der Liebe zwisichen Mutter und Kind. (Sesanje na prsni bradavici iproizvaja čustva naslade in stori ščegetavček tog. V čustvih sle, ki se vzbujajo pri sesanju, je koren ljubezni med materjo in detetom.) Loisel — R. Miiller. Z materinstvom spolna ljubezen jame prehajati v s uh Ikri i ran o ljubezen. Žena, ki je znosila plod, na dete prenese vse sestavine ljubezni, moment odrekanja sebe in žrtvovanja. Odziv na materno ljubezen je otroška ljubezen, čut odvisnosti, pokorščine in ponižnosti. Die Mutterliebe des Sohnes ist die erste Sehnsucht, die erste Demut des Mannes vor dam Weibe. (Siinova ljubezen proti materi je prvo hrepenenje, prva ponižnost moža pred ženo.) Feuerbach. Spolna, materna in otroška ljubezen v svoji vzajemnosti so temelj socialnemu življenju. Vladanje te trojne ljubezni v človeštvu dr. Forel stavi kot prvo periodo človeške kulture. Tudi pri živalih najdemo sledove te trojne ljubezni. Damin že konstatira: »Gotovo je, da imajo živali, ki žive v družnosti, čustvo ljubezni ena za drugo, katerega ne moremo najti pri nedružnith živalih.« D6ka>z, da je družno življenje tudi' pri človeku dvignilo in modificiralo prvotno golo pohotnost. Predvsem je materinstvo najgloblje modificiralo spolno ljubezen. Žena je prenesla potoni podedovanja čustva materne ljubezni na svoj plod. Talko so postajale lastnosti moža in žene bolj in bolj sikupne s prevladanjem prvotnih lastnosti na posameznem spolu, poleg sekundarnih vnanjilh značajev, kot psihični sekundarni značaji. Žena je prenesla tudi svoja materinska čustva na moža t. j. jela ga je ljubiti liki dete. »Die vielen Aeusserungen der \veibliohen' Psyche einem igeliebten Manne igegenuber, haben iihre Wurzel im ererbten Muttersdhaftsgefuhle.« (Premnogi izrazi ženske duše proti 'ljubljenemu možu, imajo svoj koren v podedovanih materinskih čustvih.) R. Muller. Po isti poti prenese žena otroška čustva na drugi spol. Tako postaja pojem ljubezni z razvojem človeške kulture ved!no> bolj zložen, vedno širši in globlji Ljubezen se jame prepletati s čustvom človeka odvisnosti od prirode, s prvotnim čutom religije. Čustvo otroške odvisnosti od matere in človeka od prirode se zliva. Die Liebe ist es, \velche das veriborgene Wesen der Religion offenbart. (Ljubezen je, ki razodeva skrivno bistvo verstva.) Feuerbach. Kontrektacija je zbudila prvo estetično čustvo, iskanje enotnosti in skladnosti, t. j. lepote, ki se je razširilo v kulturnem razvoju v zvezi s čutom dlejalnosti v umetnost. Die Zeit der Liebesgefuhle wird zugleidh eine Zeit des befreiten astetisehen Inneniebens, eine Zeit der Scboniheit. (Doba ljubezenskega čustvovanja postane obenem doba osvobojenega estetičnega no- tranjega življenja, doba lepote.) Bolsche. Prepojenost z ljubeznijo ustvarilo je religijo, umetnost in etiko današnjega kulturnega človeka. Zato pravi Wilde: Love is an more wonderfoul thing than art. (Ljubezen je čudovitejša stvar nego umetnost.) saoiaCTioaioiniKzisaBcaKaoisaiisaEssziKaESKZiKaoiKziisziEsi ŽIVKO TOPALOIVIC: Balkanski problem in socialna demokracija. Srbska socialno demokratična stranka je pred tremi leti prišla s predlogom, da se skliče prva balkanska konferenca pod vplivom socialističnega spoznanja o tendeneijah modernega kapitalizma, in pod naukom dejstev, ki so jasno povdarjala, da Balkan vedno bolj prihaja v delokrožje velekapitalistiene kolonialne politike. Ta 'konferenca je svojo nalogo dobro izpolnila. Ako se značaj kakšne akcije predvsem presoja po vplivu, ki ga je imela na duševno življenje, na zavest sodobnikov, potem se s polno pravico lahko trdi, da je balkanska socialno demokratična konferenca monumentalno delo. Njena zasluga je, da se1 razredno-zavedni delavci vseh balkanskih in sosednjih jugoslovanskih dežel danes zavedajo, da je to mednarodni evropski kapitalizem s svojo kolonialno politiko, koji zajemlje podzemeljsko vodo iz torišča, na kojem oni razvijajo svojo socialno politično delavnost, in ga pretvarja v puščavo; njena izaslaga je splošno socialistično prepričanje na Balkanu in okrog njega, da se balkanski problem reši s tem, da se ustvari bariera neprodirem jez proti kapitalističnemu zagospodovanju na Balkanu; njena zasluga je, so vse socialistične stranke pripravljene, boriti se proti nacionalni razdrobljenosti in ustvarjati eno veliko in svobodno ekonomsko in politično zajednico na Balkanu; njena velika avtoriteta je, da je za to naziranje pridobila ves socialistični svet v tujini, in naklonila mednarodni socialistični biro, da se v manifestu delavcem vseh dežel izrazi za federativno balkansko republiko kot edino garancijo mednarodnega miru v odnošajih z Balkanom. Ali si moremo misliti večje dejstvo kakšne akcije nego so te posledice 'naše prve konference? Socialno demokratične stranke na Balkanu in na kolonialno osvojenem evropskem vzhodu so se lotile rešitve najaktualnejšega političnega problema, ne samo za njihove narode, marveč za Evropo, za ves svet. Kajti vprašanje Balkana je vprašanje velike svetovne vojne, koje razprostranosti ni mogoče pregle- dati naprej. V kompleksu občih mednarodnih vprašanj zavzemlje balkansko vprašanje najvažnejše mesto. Zaradi mednarodnega značaja tega vprašanja je imelo delo balkanskih socialno demokratičnih konferenc velik 'pomen ne le za nas na Balkanu, nego za ves svet: za socialistični svet radi teiga, ker je naše stališče stališče socialistične internacionale, in socialistična internacionala naš edini pomočnik v boju in branitelj pred splošnim sovražnikom; za kapitalistični svet radi tega, ker se zedinjene balkanske socialno demokratične stranke, podpirane od socialistične internacionale, temelječe s svojim vplivom globoko v narodnih masah, kažejo kot neobično važen, močen praktični agens pri reševanju balkanskega vprašanja. Za našim glasom stoji naša moč. Zato se mora naš glas slišati in spoštovati. Žal, da je ta glas umolknil baš tedaj, ko ga je ves svet moral, želel im hotel čuti. Ne samo žal, ampak sramota je, da danes, ko silne revolucionarne borbe naše narode razdirajo, ko peljejo strasti in se dvigajo mase, ko avantgarda kapitalističnega navala stoji pred našimi mejami, najmočnejša organizirana sila na Balkanu, balkanska socialna demokracija, ne pokaže' znaka življenja. iPočila je amavtska pobuna. Cel narod je stopil v revolucionarno borbo, zavladal državo, dobil nekaj obljub, pa se je zopet vrnil domov. Kaj pravite vi o arnavtski pobuni, o avtonomiji Albanije, o tanferencalh v Skoplju, o skrivnostnem pre-kinjenju sovražnosti; ali 'ekzistira v balkanskem arnavtski problem in kaj mislite vi o njem — nas vprašuje socialistična Evropa. In kaj pravimo mi? Nič ne pravimo. Mi smo prepustili inladoturškemu komiteju v Solunu iin s tar o turškemu v Carigradu, da obveščata svet o arnavtskem vprašanju. Zavrelo je v Makedoniji, v gospodarsko najbolj razviti pokrajini evropske Turčije. Zahteva se avtonomija Makedonije in evropska uprava za njo. Kaj pravite vi na to — nas vprašuje socialistična Evropa. Naši sodrugi »široki« na Bolgarskem: so za avtonomijo Makedonije, naši sodrugi »tesni« proti nji. Ako ta razlika ne tiči v navadi teh, da vedino nasprotujejo onim, potem se nam čudno .zdi, kako da tem ni jasno, da je makedonsko vprašanje samo del splošnega balkanskega vprašanja in da ono ne more biti preko- tega splošnega vprašanja definitivno rešeno; kako da oni ne uvidevajo, da avtonomna, demokratična uprava v Makedoniji, ki bi njen kulturni razvitek samo podpirala, ni nobena ovira balkanske federacije. Kakšno je vobče socialistično naziranje o makedonskem problemu? Ni ga. Dela se za carinsko zvezo med Srbijo in Bolgarijo. Najne-posredneje na Balkanu zainteresirana kapitalistična sila, Avstr o-ogrska, 'gazi mednarodne pogodbe, napoveduje 'Srbiji carinsko vojno, prinaša dgromine gospodarske žrtve, nudi Bolgarski koncesije na svojo škodo, da onemogoči to zvezo. Ali to ne priča o njeni veliki važnosti? Referent na zadnjem kongresu stranke »tesnih« na Bolgarskem ni pokazal simpatije naipram temu predlogu. Zakaj? Mar resolucija prve balkanske konference ne zahteva »odstranitev prepogostih gospodarskih mej na Balkanu«, in mar carinska zveza ne bi bila soliden temelj zedinjajoči akciji na Balkanu? Kaj pravi balkanska socialna demokracija o carinski zvezi Srbije in Bolgarske? Nič ne pravi. Poboji kristjanov na Turškem spravljajo z vso silo na površje nacionalni problem. Dvoje jako važnih dejstev imamo dandanes na Turškem': organiziranje čet od strani balkanskih državic, kise medsebojno in s Turki koljejo; z druge strani vlado mosilimanov nad kristjani, Turkov nad Srbi, Bolgari, Grki, Rumuni, Arnavti. V sodbi o akciji čet se bomo bržkone vjemaii, toda: Kako mislit© vi uničiti supremacijo ene vere nad drugimi in enega naroda nad drugimi, ki žive v Turčiji? Ali se more misliti balkanska federacija pod eikzistenoo te supremacije? Ali ne izziva delo za balkansko federacijo in delo ;za nacionalno revolucijo podjarmljenih narodov v Turčiji? Naši in bolgarski šovinisti zahtevajo napoved vojne Turčiji. To je pereče vprašanje. Kaj naj storimo mi socialni demokratje? Mi molčimo, mi ne pravimo nič. Avstroolgrski minister vnanjih zadev grof Berchtold se je obrnil energično na Evropo, naj s svojimi »sveti« intervenira na Balkanu, da obvaruje status quo, ki bo primoral balkanske države, da ostanejo mirne, in da prisili turško vlado, da vodi »politiko decentralizacije«. Evropski kabineti so javno sprejei: Bercihtoldov predlog, skrivaj pa se spotikajo obenj; balkanske vlade pričakujejo rešitve velevlasti s »simpatično zainteresiranostjo« ; buržoazna javnost registrira dogodke. Socialna demokracija bo naravno načelno odbila evropsko intervencijo v balkanske zadeve. To je srbska stranka energično izjavila. Toda kaj misli balkanska socialna demokracija o »politiki decentralizacije« na Turškem? Ona molči. S formulo »Balkan balkanskim narodom« in »Federativna balkanska republika« balkanski problem ni rešen. V njem je množica detajlnih vprašanj, o kojih moramo imeti jasno pojmovanje; šele če rešimo ta vprašanja, moremo pristopiti k generalni rešitvi problema. Odgovor na ta specialna vprašanja ibi 'bile morale dati sledeče balkanske socialno demokratične konference. Pa jih ni bilo — in vse delo je bilo ugonobljeno. Jasno in odikrito je treba reči, zakaj je bilo talko. Zgodilo se-1 je tako, ne ker bi mi ne soglašali v načelnem pojmovanju vprašanja, ali ker bi .sploh ne mogli skupno delati. Veseli nas, da moremo izjaviti, d!a verujemo, da je — hvala našemu marksističnemu prepričanju, večina balkanskih socialno demokratskih strank sposobna dati delu konferenc pravilen tok. Delo na balkanskih konferencah je zaostalo le iz razloga, ker so naši sodrugi »tesni« na Bolgarskem smatrali svoj domači spor s »širokimi« za nujnejše vprašanje nego zajedniško delo na Balkanu, nego obrambo njegovo pred navalom kolonizatorskega kapitalizma. Trpelo sc je in molčalo. S tem pa se ne le ni izpopolnjevala dolžnost, marveč se je sprejemala tudi težka odgovornost. Mi smo takoj povdarili veliki pomen započetega dela; upamo, da sta dve stranki na Balkanu si s vesti svoje velike odgovornosti, da se započeto delo ne zavlačuje. Zato upamo, da ne ostaneta hladni napram temu apelu na njihovo1 zavest mednarodne dolžnosti. B a 1 k a n s k a i n t e r n a c i o na la se m o ra iznova zbrati, otvarjajoč, v smislu sklepov prejšnje konference, svoja vrata vsem članom internacionale na Balkanu. Mora se zbrati č i m -prej e. A k o 'bo kdo' izkušal ovirati to del o, bo moral nositi s v o j e 'breme odgovornosti pred vso internacionalo, s katero se snide m o p r i h o d nje let o. rarasziioisziiaKziioiioiKziiaitatrataitoiioiiCTioiizmzirararaKzira . D. TiUGOVilC: Prodiranje Avstro-Ogrske na vzhod. Predlog avstro-ogrskega ministra Berchtolda o »politiki decentralizacije« na Turškem ni, po mnenju sodruga Parvusa (Le jeune-turc z dne 5. sept. 1912), nič druge/ga, nego o či t n a Ponudba Arnavtom, da se opro na Avstro-Ogrsko kot na svoje zaledje, svojo a r i e r-g a r d o. Kajti s tem predlogom prihaja Avstro-Ogrska v turško-albanski spor kot zaščitnica Arnavtov, razlikujoč se i od mnenja Italije i 20 ;ur> od mnenja Turške. Ona izkuša učvrstiti svoj politični prestiž v Albaniji, predno bi Italija končala vojno, kakor je s sistematično akcijo že prej utr*dila svoj 'ekonomski prestiž Kakor to lepo razlaga sodruig Parvus, se vzhodna politika Avstro-Ogrske, in tudi Nemčije, odlikuije na vzhodu s tem, da ti dve ve-levlasti vodita velike račune o trgovinskih interesih. Glede ostalih velevlasti, o Franciji in Angliji, se mora reči, da so zanemarile trgovinske interese na vzhodu. Dočim vdeležba Francije in Anglije pri trgovinskem prometu Turške vedno bolj zaostaja, pa Avstro-Ogrska, vsled svojega ugodnega geografskega položaja in Nemčija, vsled svoje gospodarske moči in državnih udobnosti, jako naglo razširjata svojo trgovino na vzhodu. Parvus podpira svoje mnenje s fakti, ki jih nudi statistika turškega uvoza, nedavno objavljena od angleške trgovinske zbornice v Carigradu. Po tej statistiki je uvoz Turške iz Anglije, Francije, Italije, Avstrije in Nemčije od 1887 do 1910 naraste! od 10 miljonov liber šterlingov na 25 miljonov, ali za 150%. Vse te države so povišale svoj izvoz za Turško. Toda to povišanje se je izvršilo v jako raznovrstnem razmer ju. To razmerje dokazuje, da Anglija in Francija v primeri z Avstrijo in Nemčijo zaostajata, izgubljata. Evo številke. Pri uvozu Turške je bila udeležba teh pet velevlasti v odstotkih: Pred 24 leti sta Anglija in Turška dajali 8/io turškega uvoza, danes pa dajeta vsega 46%, torej izpod polovice. V začetku te periode1 turški uvoz. iz Nemčije ni dosegal niti tretjine onega iz Francije, danes Nemčija uvaža na Turško 100% več nego Francija! V soglasnosti s celokupno politiko na Vzhodu je Avstrija — kot pravi Parvus — ustvarila v Albaniji pravi monopol. V južni Albaniji mora računati z italijansko konkurenco, pa je Italijo vendar nadkrilila. Tako na pr. od vse vnanje trgovine Drača 49% pride na Avstrijo in 17% na Italijo. Od uvoza Drača je 39% iz Avstrije, 18% iz Italije, 11% iz Anglije, 24% iz Turške in 6%> iz ostalih držav. Od izvoza je 6% za Avstrijo, 16% za Italijo, 18% za Turško in 5% zaostale države. Po teh številkah, pravi Parvus 1887 1910 Anglije . . . 61% Francije . . . 18% Italije .... 3°/° Avstrije . . . 13% Nemčije . . . 6% 35% 11% 12% 21% 21% lepo, je Albanija v ekonomskem oziru še sedaj močneje vezana na A v s t r o - O g r s k o neg-o na Turško. »Turško-italijanska vojna, zaključuje Parvus svoja izvajanja, je zadala težek udarec trgovini Italije z Albanijo in je jako povišala premoč Avstrije. In sedaj, s predlogom Berchtolda, hoče Avstrija dobiti tudi politično bitko. D očim Italija vodi krvavo in drago vojno, Avstrija pretvarja Albanijo v ekonomskem oziru v avstr i j s k o p r o v i n c i j o, a hkratu 'povečuje svoj politični vpliv.« * Neopaženo, a neprestano se na Balkanu vrši proces prodiranja kapitalističnih držav Evrope, v prvi vrsti, kadar se govori o evropski Turčiji, Avstro-Ogrske. Nekoliko dragocenih dejstev, s kojimi1 se ta proces dokazuje, in nekoliko migljajev, s kojimi se sistem in načrt dela osvetljuje, je Parvus podal v onem svojem članku. Ali sme biti to ravnodušna stvar za balkanske državice? Kaj ojačevanje Avstro-Ogrske v Albaniji nima istega pomena za nadaljnji razvoj političnih odnošajev na Balkanu in usodo balkanskih narodov kot njeno učvrščenje v Bosni in Hercegovini? Za ekonomskim prodiranjem — kot se vidi — slede politični koraiki diplomacije, intrige, intervencije, podkupovanje in vsa druga neizbrana sredstva, koja služijo v korist ojačanju političnega vpliva in teritorialnega osvajanja. Balkanske državice? Preganjajo se med seboj za pokrajine, ki so danes turške, jutri pa, kot Ciper, Egipt, Bosna, Tripolis itd. preidejo v močnejše roke. Ne vidijo, kar je; nič se ne morejo naučiti iz takih številk. Za balkanske narode in države pa je samo ena potk rešitvi: vzajemno sesku pijan je v zaje d-nico, politično in ekonomsko zaje dni c o, ki bo sposobna, da živi sama, da se brani in da se razvija. To je pot, ki ga je prva soc. dem. konferenca pokazala tako jasno in odločno. ,,Socialni problemi.“*) Und sie sclirieben iiber Wert und Unwert von Menschen, und sie zerschmetterten Ilerzen, \vie man Eier zerbricht. (Strindberg, Das rote Zimmer.) Knjiga, ki je v naših razmerah vredna lepega uvodnega članka, ne pa obligatne povprečne ocene v literarnem pregledu, katero je človelk napisati dolžan — ker mu je založnik poslal eksemplar v ta namen. Toda kakšne so bile kritike, ki jih je slovenska oficielna znanstvenost privoščila tej knjigi? Poglej Omladino ali1 Vedo, Slovan ali Zvon, Edinost, Slovenski Narod ali — Zarjo, in primerjaj! Primerjaj te kritike med seboj in pomisli na vsebino knjige! Ne moreš se otresti misli: kako1 sive, starinslke so vse te ocene, mrtve in puste — ni ga bilo, da bi bil razumel knjigo! Knjiga je namreč pisana s to p 1 o 1 j u b e z n i j o d o s t v a r i. Te ljubezni :pa ni začutil nihče izmed kritikov. Kakor, da bi jim bilo znanstveno' delo zamorilo čustvo, ali kafcor da bi si bili mislili, da mora znanstvenost res biti brez srca. Kalkor da bi bilo v vseh teh kritikah prepričanje, da je knjigo spisal star človek — in da je zatorej ne smejo tudi oni drugače kritikovati, kakor s stališča starih kritikov. Pravzaprav je ta pojav kuriozen: niti enega izmed omenjenih kritikov ne morem prištevati med starine, vsaj1 po letih ne. In vendar so se vsi oblekli v častitljive halje in so si nataknili strahovite modre krinke na obličja, da bi imeli videz bolj učen ter spoštovanja in uvaževanja vreden. V resnici so pa le sivi, kakor njih teorija, in prihajajo v zadrego, če jih poprašaš po njih praksi. Meni se je pa vedno smilil človek, ki je v svoji mladosti že bil star, človek, ki ni bil nikoli mlad, ki je izgrešil najlepšo dobo svojega živjlenja. Takšni so namreč povprečni slovenski kritiki i v leposlovju i v znanstvu. In ta(ko smo pri problemu: kako naj napiše pošteno, pravično in dobro kritiko človek, ki ostane napram delu, ki ga naj oceni, ravno tako hladan iin tuj, Ikakor je bil prej, ko ga še ni videl? Ne mislim, da naj bo kritika vedno ugodna za pisatelja če pravim, da naj bo dobra; s tem mislim nekaj več in višjega. Ampak kako naj tej zahtevi ugodi človek, ki se ni v stanu postaviti na tisto *) Socialni problemi. Eseji. Spisal Abditus. V Ljubljani 3912. Založil L. Schwentner. stališče, kjer je pisatelj, človek, ki nima pojma, v kakšnih razmerah je knjiiga nastala in iz kakšnega namena je bila na svetlo poslana? Saj sta si vendar pisatelj in tak kritik tujca, ki se nista srečala niti pogovarjala nikoli v življenju! V vsakdanjem življenju se ti utegne primeriti, da te vprašajo po mnenju o človeku, 'ki si ga morda videl od daleč, ali le površno, ki si z njim morda enkrat, dvakrat izpregovoril par besed, par brezpomembnih fraz. Skoro gotovo ti vest ne bode dopuščala, da bi kratkomalo izrekel, bodisi iz kakršnegakoli razloga, o njem obsodbo; skoro gotovo se boš izražal zaklavzulirano in s pridržki; že iz razloga, da sc ne zmotiš preveč in da ti potem — blamirancu — ni treba prehudo preklicevati. Kaj pa v literarnem življenju? Enkrat sta se mimogrede videla — morda v izložnem oknu 'knjigotržca ali v mesečniku v kavarni — in naši književniki 'presojajo in obsojajo, da je strahota! Ali velja mari v literarnem življenju drugačna vest nego v vsakdanjem? Ali ne bi bilo pravilno, da bi bila literarna vest rahločutnejša in nežnejša, nego ona vsakdanjega življenja, če že mislimo, da se to dvoje da točiti? Kdo nam razlušči ta problem? Kdo nam odgovori na vprašanje, zakaj se v književnosti vest celo manj vpošteva nego v praksi vsakdanjega življenja? Abditus se teh problemov v svoji knjigi ni dotaknil, ker je še vedno nosil v svojem srcu preidealno mnenje o dostojnosti in poštenosti slovenske javnosti, oziroma slovenske literarne kritike. Toda v konkretnem slučaju, ki se je ravno njemu primeril, je očitno, da so to pri nas socialni problemi, in da se bo zaradi njih in o njih še prav korenito treba pomeniti! Knjiga, ki jo je spisal Abditus, je napisana z ljubeznijo, iz hrepenenja po resnici, lepoti in po duševni jasnosti, iz nespoštovanja slabega. Doba, v kateri je Iknjiga nastala, sega za 10 let nazaj. Zato ie treba vedeti, kako je bilo spri nas pred 10 leti — da se more prav presoditi pomen, ki ga ima za naše razmere. To pa ve najbolje tista skupina, ki se je pred 10 leti zbrala okrog »Naših Zapiskov« in pri njih zvesto vztrajala do danes.