Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
tab«)« * pcmdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti vsak daa od II.—12. ure dopokL
Telefon it. H 3.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
St 93
Maribor, dne 9. avgusta 1909.
Naročnina listu:
Celo leto..........12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta......... 3	K
Mesečno............ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik L
Pod krinko sv. apostolov.
«Družba,, ki še dafnes nosi ime svetlih slovanskih blagovestnikov, je dne 8. L m. zborovala na Jesenicah. ,TjO je njena reč, ampak) par dobrih sivetov ji pač smemo dati, predno bo jela izvrševati sklepe, storjene na glavni skupščini, in tudi tega nam nihče ne sme zameriti, ako tudi mi vržemo pekoljko svetlobe na družbo, ki se je na Jesenicah gotovo s svojim delovanjem veliko bahala.
1.	Družba sv. Cirila in Metoda se smatra za edino in največjo narodno-obrambno organizacijo in velja za prvo delavko na slovensko-nemški meji..
Resnica pa je, da se delo Ciril-Metodove družbe na slovensko-,nemški. meji komajda pozna, — da vspehi njenih par otroških vrtcev in šol niso v prav nobenem razmerju z nalciami, ki sq se narije slavij ali, in da se kljub vsemu temu delovanju diružbe slovenska jezikovna meja, dan za dnem/ /bolj' pomika proti (jugu. Dejstvo je daj j e,, da se iz glavnih stjebt-rov družbe, liberalnih učiteljev, rekrutirajo, na meji najboljši renegati, dopisniki „Štajerca“, in razdirav-ci narodnega dela* ki ga vodi duhovščina, zoppr kojo se združujejo z odpadniškimi osvajalci,
2.	Družba sv. Cirila jn Metoda velja za edilni nadstrankarski forum, vi kojega okrilju se ,vsi Sljo-venoi združujejo za skiuppo narodno-obrambno delo.
Resnica pa je, da so iz vestni fakjtorji družbe nalašč pred dvomi leti iz odbora vrgli kjatoliško-na-rodno misleče Slovence, da družba tega jčina do danes ni popravila, ampak da se je nasprotno po znanem bohinjskem zborovanju (izrečno prelevila v centralo liberalne izobraževalne organizacije. N,a Kranjskem, kjer so liberallne čitajnice in bralna društva vsa pozebla, opravljajo (njih posle in jih nadomestu-jejo podružnice družbe svi, Cirila in Metoda. Na Štajerskem tvorijo podružnice družbe jedro liberalne izobraževalne zveze in sd v njej čisto v sporazumu z glavnim vodstvom včlanjene. Ciril-Metodova, družba zanemarja svojo pravo n arodno-obr ambn o nalogo ip bi se danes .mora,/a prav-Unq nazipati:	Slo-
venska liberalna izobraževalna zveza,
S. Družba sv. Cirila in Metoda se smatra med nasprotniki nekako za torišče najboljših in najdejavnejših moči, ki jih imajo Slovenci.
Resnica pa je, da sestoji vodstvo družbe za polovico iz starih mumij, fki uživajo ,vi družbi svoj duševni penzijon, na polovico pa iz mladih kričačev in „radikalnih“ žerjavov, M jedo iz jasli n&rodno-na-piedne stranke. O kakem duhu modernosti in ume-
^ODLISTEK. .
Dober lov.
•	> ■ ; Davorin Hromeč.
(Dalje.)
Komaj se je bil skril na stiiMLbišeu za nekim stebrom, ko se tudi od zgornjega dela ulice prikažeta dva moža,
Tat je kar osupnil, ko je videl, da sta prišla mesto enega dva moža. Toda' pogled na sključeno postavo sokrivčevo ga pomiri.
,V istem' Hipu je stal ta tudi Že pred njim in mu je šepetaj e rekel, :
—	Eripeljal sem še pomočnika seboj, da bo to
nosil.
—	‘Ali imate denar tudi pripravljen ?
—	Tukaj imam; ivse našteto, stopite bližje — kjer se bolje vidi i— dajte hitro — sedaj je ravno na cesti vse tiho.
Med tem seže v /žep in vi svetlobi, ki je prodirala od „Medveda“, so se zalesketali v njegovi roki cekini.
ITedaj so tudi drugi ni več obotavljal, potegne iz Žepa svoj zaklad ter ga dal moževemu spremljevalcu.
V istem hipu pa zažvižga na stavbišču rezek pisk, trije možje planejo po bliskovo na cesto in Čuje se glas:
—	Primite jih! Primite jih!
Predno šo oni trije na jalici Medeli, kaj da je prav za prav, že začutita sključeni' mož in njegov
vanju velikih kulturnih in nacionalnih problemov v družbi ni govora, V svoji starokopitnosi bi zaslužila, da bi ji načeloval Rampsenitl iz XX. egiptovske dinastije pred Kristusom ali pa rajni Tiglet Pilesar.
4.	Družba sv. Cirila/ in JMetoda velja saj za narodno.
Resnica pa je, da jo vodijo vse tiste korifeje narodno-napredn/e stranke, o koji se je nepobitno do, kazalo, da ima pisane pogodbe z najhujšimi sovražniki slovanskega naroda — Nemci. V tej šolski družbi odtofčjpje/jo oni faktorji, ki so Nemjcemj črno na belem izročili potom deželnega Šolskega sveta kranjsko šolstvo. Sjsidaj pa so )taisti zdfiužejni s sedanjo Bienerthovo vlado, ki jih je za 1000.000 K podkupila, da rujejo zoper slovansko (enoto V državnem zboru,
5.	Družba s,v. Cirila in Metoda se je od mnogih smajtrajla za ono organizacijo, ki je najbolj delala z,a koroške Slovence.
Resnica pa je, da so koroški Slovenci nedavno v,Celovcu sklenili razpustiti ondotno .podružnico Ciril-Metodove družbe in osnovali J ustno, šolsko društvo, da se saj količkaj ubrajni.jp g aval a; tujstva. Koroški rodoljubi so konstatirali, da se družba za Koroško ni prav nič brigalat, ampak rajši po narodno itak dovolj zavarovani Krahjski osnovala podružnice z namenom, delati konkurenco katoliški politični in nepolitični organizaciji. ^Koroški Slovenci so družbo iz Koroške vun vrgli, ker je narodnim interesom v sl o d svojega strankarstva naravnost škodovala,
6.	Družba sv. Cirila in Metoda št je spočetka stavila v spoznanju, da je krščanstvo najboljši branik proti brezverskemu ivsenemštvu in odpad,ništvu, za nalogo, verstvo pospeševati, pozneje pa, ko je vrgla katoliško misleče može iz svojega vodstva, razglašala/da (saj iveri ne bo (Stjavjfiala nobeinih ovir, temveč bo tudi v tem oziru čisto nepristranska.
Resnica pa je, da tje letos družba fna Jesenicah zborovala brez, sv. maše, kar je očit, znak, da njeno seüajnje vodstvo zaničuje versko čustvo slovenskega; lju/dstvja. )To pe tembolj obžalovanja vredno, ker še dat1 es sede v družbi neki duhovniki.
*
Kaj sledi iz tega?
Slovenski katoličani si morajo osnovati veliko, narođno-obrambno organizacijo, oziroma seda(njo, ki je M okHijn S. K. S. Z., visokb izpopolniti, kar je tudi .„Slovelnec* dne 81. m- m. v članku „Branimo svbje! opozarjajoč ,na prežalostfcri pojložaj na slove n s k o-11 emŠki mej;i, krepko povdaril.
spremljevalec za vratom močne prste, dočim se tretjemu z močnim sunkom posreči podreti napadalca na tla. Sam pa kar izgine v obupnem skoku v črno temo.
—	Tristo hudičev, kaj je to!:, je kričal možic ves iz sebe, ko ga je držal Ciril za tilnik, — kdo ste vi?
—	Policijski uradniki!
—	Mi tudi, hitro odvrneta dozdevni sokrivec in njegov spremljevalec.
—	Ka— a—aj pravite? — j p cl jaje vpraša. Ciril in nevede spusti možica, vi 'hočete —
Toda komaj je Čutil možic, da je prošt, se pa zravna. jn pred Cirilom/je stol — \/t.tek. lepo zra-ščen mož. Ob enem se prime za glavo in siva glava in kljukasti gos in lasulja mu kar naenkrat odpadejo.
Ciril je kar ostrmeli ko vidi pred seboj glaldko obrit obraz Še precej mladega moža,
—	Kdo ste? Kaj hočete? Kaj vam je?
—	Jaz sem Oton Paflftia, nadzornik tajnega oddelka in ta tu je Tomaž Radon, moj tovariši.
—	In jaz, spravi nesrečnež s težavo iz sebe, jaz sem Ciril Željan.
—	Jz poizvedovalnega, oddelka? - Vaše ime mi je znano. Toda kaj hočete, da ste mi (preprečili prijeti tega nevarnega vlomilca,? —i ostro vpraša Pajlina.
—	Jaz — jaz sem mislil, 'd,a ste vi pravi sokrivec!
Palina se udari z roko po čelu.
—	Smešno, neverjetno nesporazumljenje. Sedaj še spomnim : vi ste naju v kavarni poslušali. Že dalj Časa sem za petami temu hu dodelili ku in ko sem se
Res je najboljši pogoj zanjo, da bo uspevala, to, da, čeprav v okrilju* S. K. S. Z., posluje kolikor bolj .avtonomno in da se bo njeno vodjstvo piečalo stalno in izključno samo za obrambo meje. Morala pa bo biti tudi enotna, to je, sedanji obrambeni odseki naših društev bodo morali imeti v njej , svojo centralo.
Največjega pomena je, da bo jv njej združena naša dijaška in kmečka priprosta mladina po zastopnikih svojih društev; Skratka, kar flaues store :> Slovenska kršSansko-socialna zv'eza v Ljubljani, v Mariboru, Celovcu in (Trstu, Slovensko šolsko društvo za Koroško, Slovenska dijaška zveza, Slovenska mladeniška zveza in {Orel, bi moralo biti v narodnem kulturnem svjetu osredotočeno. Pečajmo se odslej resno g tem vprašanjem, skličimo v to: svrKo posvetovanje vseh' faktorjev, ki tu pridejo v poštev in začnimo z narodno-obrambhi|m delom v velikih potezah/!
Oiril-Metodarji pa naj mirno delaljo dalje za slovensko-nemški liberalizem o osredju in na meji.
Evharistični shod v Dubrovniku»
Dubrovnik, 5. avigustaj.
Na. evharističnem sestanku v Dubrovniku postajajo Slovenci (70) in Hrvati (nad 300), ne j/števši Ujake« katerih je okoli 200, .vedno večji pobratimi in to na podlagi presv. Evharistije, na skali sv. Petra, Po (večerih se v hotelu Imperial med seboj navdušujejo in vnemajo za skupno delo po programu, ki je obema narodoma skupen. Posebno tesno prijateljstvo se je sklenilo večer 4. avgusta. Navdušenje je bilo velikansko in je priraslo na višek, ko je nek kanonik iz Dal&nacijje (Cenanovlč) Rlotvenoe jn' Hrvate vnemal, naj se borimo kakor levi proti našim sovražnikom.
Na shod je prišel tudi nek profesor bogoslovja iz Krakova in grško uniran padškof 4z Plovdiva — Menini.
Vsi slovenski udeleženci se vesele nad dobrim in vernim hrvatskim ljudstvom, zlasti na. vsprejjemu med brati Hrvati. Ljudstvo, v katerem še živi ponos slovanski in zavest nekdanjo svobode, se tudi nas prav iz srca veseli. Prijazni so in postrežljivi; kogar kaj vprašaš, vsak ti rad odgovori. Več hiš je okrašenih s trobojnicami in drugimi zastavami, najbolj rudecimi, ki vise od oken dol. V cerkvah se vr-
tako preoblekel, mi je vse zaupal. Dajo es, sedaj-le, smo ga hoteli zgrabiti, ko bi se sklonil po denarju. Toda sedaj — ali naj drug drugega zapreva! ?
—	Ne more biti še daleč, je menil, Tomaž Ra-
don, ki je v roki poskušal težo velikega kosa zlata. 'Crez Cesto ni tekel. Najbrže se je skril kje v bližini in čaka, da mi odidemo.	1
—	Moramo ga poiskati — povsodi! Uiti nam ne sme! Kaj bi rekel k temu naš gospod policijski svetnik!
Palina in njegov spremljevalec, pa tudi oba š Cirilom prišla stražnika so odhiteli; na vse strani, da bi izsledili beguna’.
Le Ciril, ki Jß Mel tako nesrečno smolo, je sam ostal (nn« mestu. Po glavi mu je vrelo in Šumelo, da prav nič ni mögel zbrati svojih misli. (Saj je bilo vse zgubljeno — tudi :vse upanje na Veričino roko! Ves obupan vstopi, nevede kaj da naj stori, k „Medvedu.“ Dai bi vsaj ne videl kislih obrazov svojih tovarišev!
Kakor da je ves stepen, s tako težo se je vse-del v bližini, bifeja in naroči vrček pivia.
V istem trenutku se pa pripeti nekaj čudno nepričakovanega. Za gostilničarjevo točilno mizo, kjer stai sedeli gostilničarka in njena, hči, se je pričel privzdigovati čveterokoten lesen pokrov», kajtor da je zadaj kak duh. Vrčki za plivo, ki so stali na njem, so pričeli plesati in žvenketati in nazadnje popadajo z velikim ropotom na tla, kjer se razbijejo v tisoč kosov.
(Konec prihodnjič.)
fee govori', in predavanja,, ki ,se ozirajo na sedanje potrebe slovenskega in hrvatskoga naroda. Veliko navdufeenje je zavladalo zlasti daines v cerkvi svete Device Marjjei J/stolhicaj), ko sta da prižgici nastopila ob 9., pri predpbldJne gospcjda dfci Jerše in pa urednik Kalan. Djočim .je pri vseh prejšnjih govorih bilo bolj mrtvo, sta ta odlična govornika znala ukresati ogenj in vžigati srca k ljubezni do najsv. Zakramenta in do dela, ki nas Čaka med Slovenci in zlasti med Hrvati.
Prvi govornik je kazal, kako naj duhovnik po vzgledu sv. Janeza Krsjhika pelje ljiudstvo do božjega Jagnjeta, kazoč na Njega s prstom, besedo in z vzgledom. S takim ljudstvom — je sklenil — zbranim pod zastavo presv. Evjharistije, more katoliški duhovnik vse storiti.
Drugi govornik, gospod Kalan, je £a|Čel s pesmijo „Slovenec i Hrvat“, ki se je že velikokrat prepevala, in je na reku te pesmi razpravljal, kako naj duhovniki vse( ljudstvo organizirajo. V] organizaciji je moč. Klical je Slovencem in "Hrvatom: Organizirajte se! Sledilo je burno ploskanje. Kaj se naj organizira? Vsi sloji v marijanskih kongregacijah, v mladeniških in dekliških družbah, v izobraževalnih društvih, v zadrugah, političnih društvih, tudi protialkoholnih društvih. Alkohol je najjvečji sovražnik verskega in sociailnega življenja. Pri Dalmatincih se sliši, da v k ljub veljiki množini pridelanega vina vlada zmernost, kar pri nas Slovencih ni. In ako bomo tako organizirani, potem bo zavladalo med Slov/enci in Hrvati lepo evharistično slovansko kraljestvo.
Te navdušene in prav1" krepke besede so padle na rodovitna tla. Med govorom je vladala velika napetost in pazljivost in k sklepu so dali duška s krepkim ploskanjem. Bog daj in evthar. Kristus, da bi te besede obrodile obilno sadu med Slovenci in Hrvati.
'Govoril je še potem prav navdušeno gospod Ivanovič o pomenu presv:. Evharistije kot leku proti modernim zmotam: oholost, nepokorščina, liberalizem
in socialna beda.	/
*
* *
Dubrovnik, 6. aivgusta.
M četrtek popoldne se je vršila velika manifestacija združenih Slovencev in Hrvatov ob procesiji s sv. Rešnjim Telesom. Bil je to najlepši izraz' verskega prepričanja bratov Slovencev in Hrvatov. Procesijo Je, vodih presv. Škof A. B. Jeglič ob spremstvu 8 Škofov iz Dalmacije in 1 nadškofa iz Plovdiva. Dijakov in bogoslovcev, hrvaških in slovenskih, je bilo 750, ki so šli skupaj pod eno zastavo. Društev in bratovščin se je udeležilo neštevilno iz Dalmacije in Hrvaške. Dalmatinci iz več dekanij dubrovačke škofije so šli v narodni noši. Godbe so bile tri. Ljudstva pri procesiji je bilo gotovo nad 15.000. Po procesiji je bil v stolnici Te Deum in blagoslov, s katerim je ta prekrasna slovesnost bilja zaključena. Stojnica in cerkev sv. Blajža sta bile gvečer krasno razsvetljene. Udeležniki shoda so se na dveh laJdijah, v. četrtek ob polpoči peljali domov.
Politični pregled.
Konferenca Glabinskega.
Načelnik poljskega kluba hoče sestaviti večino za parlamentarno delo, Ikii bi' bila trdnejša kot zadnja vliadna večina. Ker se je pokapalo, da vladna večina ni nič kaj 'trdna., hoče Qlabinski sestaviti parlamentarnih večino za parlamentarno delo. Vabila h konferenci,, ki se ima vršiti 'cjnel 17. it. m.,, so dobile tudi obšitrukcionistiške stranke:	češki agrarci,
češki radikalci in Jugoslovani. Predno je prišla ta vest v javnost, sta se načelnik poljskega kluba in ministrski predsednik baron Bienerth dolgo Časa posvetovala.
Pomažarevanje na Ogrskem.
Ogbski naučni minister Apponyi je zagrozil rumunskim škofom, da ustavi plačo tistim rumunskim duhovnikom, ki ne bodo po 1. septembru hoteli poučevati veronauka v (državnih šolah v mažaršcini. Rumunski škofje bo naročili svojim duhovnikom, naj se ne pokore Apponyijevnem ukazu.
Ultimatum Grški.
Turčija je poslala grški vladi spomenico, v kateri zahteva, da Grška izjavi, da nima nobene zastave po Kreti in da ne podpira nobene akcije, ki bi imela namen aneksije Krete po Grški. Ako grška vlada ne da te izjave, zapusti turški poslanik s prvim tajnikom za nedoločen čas Atene ter poveri posle drugemu tajniku. Položaj je jako resen.
Vojska med Japonci lin Kitajci.
Japonska je poslala v petek v zadevi gradbe železnic v Mandžuriji ultimatum Kitajski. jVsak trenutek se je bati, da izbruhne vojska med Japonsko in Kitajsko.
Špansko.
Dogodki na Španskem.
Iz Barcelone poročajo, da nagli sod vsaki dan izreka neštevilno smrtnih obsodb, ki se izvršijo par ur pozneje na trdnjavskem dvorišču. Vsaki dan iz-
ročajo sodišču nove revolionaroe in republikance in najmanjši sum zadošča, da se jih obsodi na smrt. Večinoma ustrelijo po pet in pet obsojencev, skupaj.
Grozodejstva v Babceloni.
Svobodomiselna glasila zelo omejujejo svoja poročila. Sram jih je anarhističnih in socijalnorde-mokraških grozodejstev ,v. Barceloni, iz katere prihajajo vedno nova' poročila. Vso besnost so izbruhali anarhisti in socialni demokrat je na duhovnike, ki so mirili ljudstvo, V cerkvi sv, Antona je sivolasi župnik maševal, ko je pridrvila po socialno-demokraških hujskačih zdivjana sodrga iv, cerkev],, ki je takoj pobila župnika pred altarjem, dva dečka ministranta, cerkovnika pa, ki jo hitel na pomoč, pribila v cerkvi na križ. Stari prednici samostana San Pasto, ki je darovala vse svoje premoženje barcelonskim revežem so vlivali rdeči divjaki raztopljen svinec v usta toliko Časa, da je umrla k groznih bolečinah. Rdeči divjaki so mučili in onečaščali redovnice ter jih pobijali, Patriciju Duracu so socijalni demokratje in anarhisti odrezali kožo na glavi, nato ga ubili in obropa-ii njegovo hišo.
V	obrambo kraljeve rodbine.
V	San Sebastianu je pripravljena angleška vojna ladij a, da odpelje kraljevo rodbino jv slučaju resne nevarnosti. Španska vlada želi, da bi se podal kralj v Biaric, ker se boji napadov nanj.
Resen položaj v Mar o k u.
V	Melili je pričelo primanjkovati vode, ker so Maročani poškodovali, vodovod. Položaj za Spance je postal zato nevaren. Rešila bi jih odločilna bitka, za katero pa še niso pripravljeni. Boje se, da izbruhnejo nalezljive bolezni. Mavri so napadli prednje straže. Spanci so izgubili enega moža. Španska artiljerija je obstreljevala nodorsko ravan, kjer se je poja\|iia sovražnikova kavalerija.
Raznoterosti.
Imenovanje. Cesar je imenoval namestniškega svetnika in vodjo okrajnega glavarstva Maribor grofa Marija Attems-a za dvornega svetnika ad personam pri namestništvu v Trstu.
Iz davčne službe. Davčni oficiai Hinko Drofe nik v 'Mariboru in davčni asistent Franc BikoŠek v Konjicah sta medsebojno prestavljena.
Dr. Benkovič obolel. Za zadnjo Številko prepozno smo dobili v petek sledečo brzojavko iz Kamnika na Kranjskem: Državni in deželni poslanec dr. Ivan Benkovič je obolel na vnetju čreves in obležal v kamniških planinah v koči pri' izviru Bistrice. Öd tam so ga spravili v Kamnik. Zdravje se mu je obrnilo na bolje in je pričakovati,, daj kmalu, popolnoma okreva.
Romanje. Slovenska krščajusko-socialna zveza je priredila tri vlake k Mariji Pomagaj na Brezje in te dni priredi jeden vlak v Marijino Celje. Nihče se ne sili k romanju, vsak se, lahko prosto in svobodno brez uplivanja odloči, ali roma ali ne roma. Vkljub temu celjski listi na grd način napadajo letošnje romanje, Češ, da ni treba ljudi po svetu goniti, ker se s tem denar izdaje. Ponavljamo, da denar za romanje izda vsak prostovoljno. Brezobrafzna nesramnost pa je, če se našemu ljudstvu od liberalcev očita vsako potovanje kot; potrata časa. Liberalni odvetniki, ti seveida smejo potovati po svetu in se zar bavati po kopališčih in jzdraviljjščih, da si nekoliko počijejo od odiranja slovenskega ljudstva, ä kmet ne sme narediti niti kratke poti V Marijino .Brezje ali Marijino Celje. Liberalni profesor sme dva meseca laziti po svetu, to mu prisfoja, ia ubog kmečki) človek si ne sme počiti niti par dni od napornega dela. Vsak liber albi Škric sme potovati, lumpati, se zar bavati, le priden slovenski kmet bi moral samo delati in se guliti, da tem lažje hodijo z njegovim denarjem liberalni izsesevalci po potovlanjih, letoviščih in kopališčih.
Hofrat Ploj bo kmalu zaslovel zaradi svojih neresnic, ki jih spravlja v svet. Imel je celo drzno čelo, da je spravil že od nas ovrženo laž, češ, da mu je nezaupnico v Št- Lovrencu na Drav. polju izrekel mladeniški shod ne pa politiški shod njegovih volilcev, tudi v dunajski „jViaterland.“ Sedaj je nanizal v zadnji „Slogi“ celo vrsto neresnic o političnih zadevah in sicer z naravnost izmišljenimi razlogi. iZtaa/no je, da je prišel IPloj do delegacljskega mandata ne potom pismeno določenih dogovorov, veljavnih za Šest let, ampak vsled krivih informacij in hujskanja, M :ga je uprizoril pri krštč.-socialnih poslancih proti katoliško-nflrodnim poslancem. Poslanec Schoiswohl je pred volitvijo delegatov, kakor so nas poslanci svoječasno informirali, po kuloarjih pripovedoval, da so, kakor mu je poročal Ploj, Slovenci določili Ploja asa' delegata., v resnici pa so določili dr. Benkoviča. Pri Miorsejyju je operiral, kakor smo Informirani, dični Ploj s krivo informacijo, da sedaj t„glasom dogovorov“ pridejo liberalni slovenski pbslanci do delegacijskeiga mandate. Morsey pisanih dogovorov ni videl in je verjel Pldju. Pri Hagenhoferju je vlekla obstrukcij at s katero je argumentiral Ploj. Da je Ploj koroške Slovence pri volilni reformi oškodoval, o tem ste je ravno na shodu v mariborskem „Narodnem domu“ vsakdo lahko uveril, kajti; po splošni sodbi je prišel Ploj takrat v Maribor kot tožitelj, a odšel jt& kot obtoženec. Ploj
je prevzel in zahteval za-se pri volilni reformi zastopstvo koroških .Slovencev, a se za nje ni potegnil tako, kajkor bi bilo treba. Potem je hotel odvaliti krivdo na dr. Šušteršiča, kojega je med akcijo konsekventno odrival.
Ploj, oziroma njegovi pristaši so v nemške liste spravili neresnično vest, da je jgospod hofrat pri Sv.' Lovrencu nä Dravskem .piolju dob(il nezaupnico na mladeniškem shodu. .Nemški /krščanski listi, ki so se našemu hoirait;u vsodli na) limjanice, so ]to poročilo lojalno popravili in resmičha poročajo, da se je ta nezaupnica sklenila na političnem shodu volilcev. Radovedni smo, ako bo tudi »,Narodni Dnevnik“ tako pošten, da bo popravil svoje lažnjivo poročilo v tej zadevi.
Slovenski Korošci. Ploj .pravi v „Slogi“, da ni izdal koroških Slovencev povodjom volilne reforme. Svojo trditevi hoče dokazati s tem, da je baje v, tem oziru objavil v „Domov/iini“ z dejstvi podprt članek. Kaj so ta dejstva? To sq slavni zapiski dr. Ploja, ki so namenjeni Za informjrainje, vliade in za napade na svoje tovariše, to so zapiski, ki nikdar ne odgovarjalo resnici, ampak tendiehci, katero zaisle-duje čedjrdi hofrat Ploj. V pogajanjih volilne reforme je Ploj s starim svojim sovraštvom do dr, Šušteršiča odrival tega moža ravno pri zastopstvu obmejnih Slovencev. Istr, Slov. so Še pravočasno odklonili spretnosti! Plojeve,Štajercem jp pritekel dr. Šušteršič z odlično taktično potezo na pomoč ih jim pomogni do sedmega mandata, Korošce pa je varoval dr. Ploj in jih tudi pokopal!
Celjski hinavci. V Celju dobro v[edo, ali je Narodna zveza razbita ali ne,, saj sedijo v ,njej poleg Ploja tudi Roblek in Ježovnik. Toda ker se sami boje pripoznati herostratsiko delo, razbitev Narodne zveze,, zato v „,N afro dne m Dnevniku“ hinavsko „zahtevajo“, da se že vendar enkrat pove resnica, ali je Ploj Narodno zvezo na ljubo germajnizujoči Bienerthovi vladi razbil ali ne. Nam bi žal bilo, če se je ,v sedanjem položaju Narodna zveza razbila, ker bi to pomagalo le utrditi stališče Hochenburgerju in Stürgkhu, toda na drugi strani upamo, da bodo slovelnski poslanci, četudi jim manjjka mrtva draperija Roblekov in Ješovnikov, vršili na Dunaju svojo narodno dolžnost kot doslej.
Farizejcl. „Narodni Dnevnik“1 se zaletava v S. K. S. Zn 'Češ, da bo peljala na tisoče ljudi na Zgornji Štajer, kjer, bodo bogatili tujce. ,,jDnev]nikü“ bodi povedajno, da je na tisoče ljudi romalo na slo. venske Brezje, v Marijino Celje pa jih roma kakih pol tisoč, katerim je S. K. S. Z. izpolnila željo, da jih popelje staroslavno romarsko cerkev. „Narodni Dnevnik“ vpraša:. „.Ali hi ne bilo bolje, ako bi se ves tä denar zbral in poslal v ormoški okraj ali pa uboge Haloze v pomoč ubogim posestnikom in viničarjem?“ Mi pa vprašamo : !Ali ne bi bilo boljše, da bi bil velenarodni mariborski /Sokol opustil včerajšnji izlet v Ruše ter bi bil tisti (denar, kj: se je v obilni meri porabil za Ivino in pivo — najbrž nemško pivo — zbral in poslal v ormoški okraj in v Haloze?
„Narodni Dnevnik“ poroča, da je pretečeni torek toča hudo pobila hrast uško okolico, posebno Dol. Zlobno pa pristavlja, da državnega poslainca dr. Benkoviča ni od nikoder. Na drugem mestu poročamo, da je dr. Benkovič obolel in da se zdravi v Kamniku. Kljub temu je pa dr. Benkovič že ukrenil vse potrebne korake, da dobe poš.c juovanci po' toči hitro in izdatno podpioro. „Narodni Dnevnik“' je pač nesramen list. Pred kratkim č^som je nesramno napadel raftijkega gospoda kaplana Mandelička ravno ob časni, ko je ležal na mrtvaškem odru, sedaj pa podtika dr. Benkoviču brezbrižnost za njegove po toči oškodovane volilce v času, ko se ta zdravi v svoji domovini.
„Edinost* proti liberalnim razdiralcem., Ploji in Hribarji ter njihovi oboževatelji neprestano napadajo dr, Šušteršiča in mu očitajo, daje njega terorizem vzrok razbitju „Narodne Zveze“, Kako pa sodijo o tem trezni ljudje, ki so sicer nasprotniki dr. Šušteršiča, vendar pa dovolj pogumni, da se ne uklonijo slepo Vseslovanu Hribarju in hofratu Ploju, priča tržaška „Edinost“, ki piše v Svoji petkovi Številki pod naslovom „Kje je resnica glede „Narodne zveze?“ med drugim sledeče: „Naše globoko uverjenje je, da je nam Jugoslovanom — Hrvatom, Srbom in Slovencem — neobhodno potrebno, da Brno složni na zunaj. Gotovo je, da imamo mnogo stvari, ki so nam v%em skupne. So baši narodni postulati, na katerih uresničenju mora biti enako ležeče toliko liberalcu, kakor klerikalcu. Dokler se torej ne uresničijo ti postulati, nam je sloga neobhodno potrebna. In naj se nam tu ne prihaja z nikakimi izgovori, da hoče dr. Šušteršič terorizirati ostale poslance.. — V „Narodni zvezi“ sta združena „Slovenski dr, Šušteršičev klub“ in „Zveza južnih Slovanov“. Ker je pa slednji klub močneji od prvega, je naravnost nesmisel govoriti o kakem terorizmu dr. Šušteršiča. Seveda — Če pasejo člani („Zveze južnih /Slovanov“ doma lenobo, mesto da bi bili na Dunaju, potem, je gotovo, da bodo imeli pristaši tir. Šustei'Šiča večino. A na tem zatievlje krivda1 le one poslance, ki ne spolnjujejo svojih dolžnosti. S takimi poslanci bi torej morali obračunati volilci ali pa — klubb Sploh se nam vidi, da bi mogel biti vspeh vse sedanje gonje, katero so vprizo-rili nekateri jugoslovanski listi proti dr, Šušteršiču, ki je, — kar povdarjamo ponovno — naš politiški nasprotnik, le pomaganje dr. Bienertha. Kdor pa po-
maga in podpira, bodisi’direktno, bodisi indirektno, vlado dr. Bienertha, dela proti celokupnim narodnim interesom.“
Urednik „Narodnega Lista“ in >,Narodnega Dnevjnika“ Vekoslav Špindler je dosegel rekord ča-stikraje in drugih prestopkov zoper kazenski zakon. Pri sodiščih v Celju vise zoper njega te-le kazenske zadeve: 1. radi prestopka kolportaže (radi katierega liberalci tako radi ovajajo naše ljudi, 2. radi prestopka zoper zborovalni zakon,, 3. ;radi žalitjve okr. glavarstva v Brežicah, 4. radi prestopka zoper varnost čaisti g. Fr. Tramšek, jS. radi prestopka zoper varnost časti g. Ivana Roškar (v tem sl|učaju je tožen tudi g.- dr. Kukovec), 6. radi! prestopka zoper varnost časti g. Rudolfa Cvetko (tožen je tudi g. dr, Kukovec), 7. radi pregreška zoper varnost časti g» dr. Benkovič, 8. radi pregreška zoper varnost časti č. g. Skamlec. Res lep rekord! Oziri na določbe kazenskega zakopaj nam prepovedujejo poročati o podrobnostih, ker preiskave Še niso končane.
Štiridesetletnico mature so obhajali abituri-jenti celjske gimnazije iz leta 1869 v Celju. ,Od 45 abiturijentov se je udeležilo 401etnice 15, med njimi sledeči Slovenci: dr. Bergmann, gdravtnik v Žalcu; dr. Dernjač, bibliotekar na akademiji umetnosti na Dunaju; Matija.Freče, župpik Vd>. v Žalcu;! Anton Fischer, župnik v Mozirju; dr.’ Ivan Kosirnik, primarij v! Zagrebu; dr. Ferdinand Sluga, zdravnik v Karlovcu; Jurij Sporn, nadzornik drž, žel. v p. v Vipavi.
V
Štajersko.
Črešnjevec. Neznani zločinec je napadel vaškega pota Mihaleka iz Črešnjevca, ki hodi vsako jutro v Slovensko Bistrico po pecivo, meso itd, ter mu vzel okrog 200 K gotovega denarja. O zločincu ni sluha ne duha.
Pragersko. iV. V, je bil 1. avgusta ob 8, na večer na kolodvoru. Napadla sta ga tam dva tmaga-cinskal delavca, ki sta bila tedaj v službi, ter ga hudo pretepla. Prišel je na kolodvor njegov brat F. V., da bi se peljal v Ptuj: Oba sta se hotela iti pritožit k postajnemu načelniku. Ko se vračata od načelnika in si F, V. hoče kupiti vozni listek jv Ptuj, ga službujoči mag. delavci (okoli 8) nahrulijo pri blagajni in začnejo nad njim kričati. V tem pa pride službujoči uradnik in zakriči nad njim: „Marsch hinaus“, kakor nad kakim psom.: S tem pa je spodbudil podivjano druhal, ki ga je takoj začela s pestmi v rebra pehali In biti, pri čemur gej j|e hotel 'drug pred drugim odlikovati. Tudi uradnik se je hotel poskusiti, Če so njegove pesti Še za rabo. Preprečili so
V.' V., da se ni mogel odpeljati. Gorje pa Slovencu, da bi se predrznil pri blagajni vozni listek slovensko zahtevati. Dobil bode tisoč psovk,, prej kakor pa listek, vratiča se pred njim zaprejo ter se še mu na zadnje reče prav zaničljivo „.srečno“, kakor se je že F. V. pripetilo, da je dobil primek „Lausbub“ namesto listka, za kar se je seveda; pritožil. Opoldan in zvečer se vidi na klopeh pri blagajni železničarje, ki kar tam iz različnih loncev polnijo prazne želodce. Na občinstvo to gotovo ne napravi dobrega utiša. 'Ali bode slavno ravnateljstvo južne Železnice vendar enkrat napravilo na Pragerskem tem barbarskim razmeram, pardon germanski kulturi, konec? Najbrž je to reklama za tursko železnico!- Čeravno se je že marsikdo pritožil ravnateljstvu, pa ono ne ukrene ničesar za mir Pragerhofa v blaženem pruskem rajhu. Južna železnica tako ne potrebuje slovenskega denarja, saj akcionarci si tako morajo biti zadovoljni, ako ne dobijo nič.
Velika Nedelja. Z zelenjavo obdarovani Veli-konedeljčasi »e po svojih gg. županih iskreno zahvaljujemo Bolfenčanom za to pomoč. Bog- plati. Florijan Kuharič, Henrik Irgolič, Blaž HeržiČ, Franc Sker-lec, t. č. občinski odbornik.
Slatina v Halozah si je izvolila z 9:3 glasovi zopet prejšnjega občinskega predstojnika Jakoba Kolednik, ki ne pripada k nobeni stranki. V/ehdar pa so nasprotniki to porabili kot svojo zmago ter jo zopet v privatnem židovskem stanovanju pri vincu proslavljali. Da bi jim le ne bilo žal kedaj, da so se vpregli v 'štajerčijanski voz nekateri odborniki, katere smo doseda,] imeli za 'dobre može, iz zgolj osebnih ozirov! Občinska svetovalca sta postala Majhen in Dernekovič. Dne 3. avgusta je po icelih Halozah prvič toča pobila. Ponekod je napravila dosti škode po goricah ter Vzela blizu polovice pridelka. — Davica^ radi katere Je Šola zaprta, je že precej ponehala. Zahtevala je med otroci obilo žrtev.
Žalec. Mlademu dopisniku iz Žalca, kateri po liberalnih celjskih listih celo dame napadla, povemo v svarilo, da na Še enkratni tak napad, dobi odgovor, ki bo njemu in njegovemu ženskemu sorodstvu še dolgo po ušesih zvenel.
Bizeljsko. Dvoje fantov je ukradlo več steklenic piva. Da bi se pri pitju tudi zabavala, sta Še ukradla dve harmoniki.
Gornjigrad. Zopet mrgoli osebnih napadov po liberalnih listih. S tem delajo liberalci za narod. Pred svojim pragom pa ne pometajo. Bomo pa mi za to poskrbeli,- dal se bo svet čudil raznim liberalnim vzgojiteljem iz Gornjegagralda, NoveŠtifte, Luč, Mozirja itd. Čakamo samo, da bodo liberalci nehali, potem začnemo.- Rjokavic ne bomo imeli na rokah, to si zapomnite!
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni- okra| Gornjigrad ima dne 15. avgusta 1.1. točno ob 4. uri popoldne v pisarni okrajnega zastopa vi Gorpjemgradu svoj .letni lobčni zbor, jna katerega se vsi p. n. člani uljudno vabijo.
Koroško.
Surovost koroških hajlovcev,, Minolo nedeljo so priredili v Prevaljah tamošnji Nemci -„Volksfest“1, pri katerem so streljjali in poštepo pili. Kjejr, je, vt Prevaljah sama par hajlovcev, so povabili bratce! iz Spodnjega, Dravograda, Volšperga in drugih krajev. Zvečer so prišli na kolodvor precej prešerni in so nahrulili pri blagajni jdv-aj ^loivietoska duhofvnika, ki sta . govorila slovenski, Neki GrabkmČ (pristen! German!) je grozil s tepežem ! Kaj in kje da jfe, ni imel korajže povedati, kakor tudi ne neki -Vblšperžan, ki je imenoval slovenska duhovnika „Dfreekpfaffen.* — Službujoč uradnik ni mignil s prstom,, čeravno je bil priča tega prizora. Žal da ni biljo igjospodomia več mogoče poklicati, orožnikov* da bi ju vzeli v varstvo. Seveda sta dotična gospoda- protestirala proti taki čudni olilti in kulturi nemškon ajciohalnih kultur onosoev. Hvaležni bi bili' pstemlu, [ki bi nam mogel naznaniti, kdo da je tisti korajžni Grablovič!
Borovlje. Veliko veselje mi' jö pilo gledjati v mladosti kure, če bi rade znesle.; Legajo okrog in kokodakajo,, kakor da bi celi svet že moral čakati in paziti na tisto jajce. Približno tak vtis nappavi name naijnoveijše nastopanje penzijpjniriajnega davkarja in zavarovalnega agenta Schafferja v Borovljah. Mož je s svojima psoma ves ljubi dan pa Jeesti ali pa V gostilni* in če najde Še kakega — recimo večjega Čudaka, raztegne vse predale svoje velike, a malo duhovite zgovornosti in zmerja črez duhovnike in katoliško vero v takih izrazi|hi in tako gmpnem tonu, kakor ga ne slišiš niti vi jkravjem hlevu. Posebno mu leži cerkveno premoženje V. želodcu. Oh, S aff er ček, ko. bi ga imelji vi, to bi bilo vržink,in ne bi vam trebalo letati okroig za ,sek|urancot in za protestantizem gibati jezička. Velika študiran človek niste, to je znano, to, pa bi vendarle moral) znati, da. je pri cerkvenem premoženju všteto zid, zvonovi, oltarji, ure, obleka, streha itd. Marsikateri oltar- je v cerkvi vreden po 2—10.000 K in še več,, zunaj pa še nihče viharja-ne plača zämj. Ravno tako je z obleko. Ka boste drugokrat spet razgrajali! okrog, povejte tudi to.
Sv. Višarje. Vreme je jako ugodno. Romarji in turisti prihajajo v obilnem številu] in ne morejo dosti prehvaliti krasnega razgleda. Planinska roža je v polnem cvetu. Na solncu imamo tudi tukaj večkrat po 25 stopinj toplote. Kakšna razlika!- Na praznik sv. Petra in Pavla smo morali Še kuriti v peči, sedaj pa moramo že skoraj bežati pred solnčnimi žarki. Sneg je izginil tudi .Iz najbolj skritih količkov. — Veleč. g. zakristan Weiß je zapustil Višarje ter se je podal na svojo župnijo v, Žitarovaš, Vsem Višar-čanom se je milo storilo, ko je sedel na male sani in nam ga je cerkveni ključar Eengar odpeljal proti Žabnicam. Naj mu bode presrčna zahvala rečena za njegov trud in lepo oskrbovanje! Na njegovo mesto pride veleč. g. KrejČi, župnik v Borljah v Zilski dolini.
Kranjsko.
Dan Orlov v Kamniku. II. zlet Zveze telovadnih odsekov Orla, ki se je vršil včeraj dne 8. avg. v Kamniku, se je sijajno obnesel. Udeležil se ga je tudi mariborski Orel v lepem številu. Ob 6. uri v jutro so- se telovadci ipd vseh krajev Zbrali j ljubljanskem Unionu ter skupno odkorakati na kolodvor, da se odpeljejo v Kamnik. Lepoj je bilq gleidati dolge vrste krepkih mladeničev, ki so se pomikale po ljubljanskih ulicah. Dospevši v Kamnik, so se telovadci uvrstili v dolg sprevod, kateremu na čelu so jezdili nekateri Orli na konjih. Sprevod'se je pomikal ob pekačih, solnčnih žarkih do župine cerkve, kjer se je vršila slovesna služba boži,a. Pp ktayča-nem opravilu se je pričel obhod po mestu. Dve godbi, vojaška 47. pešpolka iz Gorice In domača kamniška godba; ste bili uvrščeni v sprevodu. Iz jvseh okenj so letele cvetipe in Šopki na čvrste Prte, ki so ponosno in samozavestno korakali, v svesti si slavnostnega dne. Pred Kamniškim domom so se vršiti pozdravi raznih gospodov deželnih in državnih poslancev. Med njimi* smo opazili! tudi štajerskega, državnega} in deželnega poslanca dr. Korošca. Govorili so kamniški dekan in deželni poslpgee Lavrenčič, deželni odbornik fdr. Lampe, tiržavtni poslanec Povše; državnega In tie žel nega poslanca dr. Korošca so burno pozdravljali, ko je pričel govoriti, daljo so' gpvorili še zastopnik^ 9.j )D. iZL K fMaslič, zastopnik učiteljstva in predsednik ljubljanskega telovadnega odseka Podlesnik. Popoldan se je vršila javna telovadba, pri kateri je bil navzoč tudi prezv. khezoškof ljubljanski Anton Bonaventura Jeglič. — Štiristo telovadcev je izvajalo Jako točno in lepa proste valje. Ziato jim je občijnstvo prirejalo burne ovacije. Tudi rajalni odhod je bil nad vse krasen. Občinstvo' ni moglo nehati od navdušlenja z ovacijami. Tudi* orodna telovadba je lepo uspela, ajli najsijajnejša točka je bilo pa dalmatinsko sablj,ahje, katerega* sc izvajali telovadci zares jizvrstno in izborno. Načelnik zveze telovadnih odsekov Vojteh Močnik je
dobil za svoj trud in prizadevanje krasen venec in jako lično darilo. Po telovadbi se je vršila veselica s prosto in neprisiljeno zabavo podi milim nebom, dokler se niso; pričeli telovadci razhajati na vazne kraje.
Liberalnega kandidata za dolenska mesta, dr, Šegulo, so si postavili v sredo dne 28, julija) metliški liberalci. Ken Imajo paf preveč domačih slovenskih gostiln, so ga Šli postavljat k njihovem zavezr niku trdemu Nemcu Wideniku.
Veleizdaj niški proces.
Priča Viljem Žugaj, inženir, iz Belovarja izpove, da je prišel v Grubišno polje radi službenih opravkov in se je tam seznanil z dr. Gjuričem.. Gju-riču je on dejal med pogovorom* da mora priti ir Grubišnem polju do Šentjernejske noči, ker niso kar toiičani varni življenja pred nahujskanimi Srbi. Dr. Gjurič je imel na neki svatbi govor, v katerem je posebno povdarjal, da se smatrajo vsi tostranski Srbi tesno vezane z onimi v kraljevini, kjer je tudi njih glavna zaslomba. Mnogo navzočih se je zgražalo nad temi besedami, Gjurič je bil tudi na neki cerkveni slavnosti v Malem ZdenČu. Tam so se spravili Srbi v eno gručo, peli srbske pesmi, ter zasmehovali katoličane, ki so prihajali iz cerkve. Končno jih je spravil dr, Gjurič bližje skupaj, ter jim govoril o Srbiji, kralju Petru in njih odnoŠajev z Srbijo. Na koncu je pridjal, da Srbi ne morejo pričakovati od Avstrije nikake pravice, da jim more take dati jedino Srbija, pod katere vlado stremijo.
Priča učitelj Prpič iz Rakovca izpove, da je dr. Gjurič hodil po noči po selih in žugal z debelo gorjačo Hrvatom. V KovaČicah so nahujskani pravoslavni hoteti porušiti zvonik katoliške cerkve samo, da bi se mogli znositi nad katoliškimi Hrvati in so klicali, naj jim potem pomaga njihov Franjo JJosip zidati novega. Priznavali so javno, da so sicer služili v Avstriji ati da je njihov pravi kralj le v Srbiji.
Stanko Kovačevič je dejal, da uči pop Jovanovič ljudi, naj nikar ne spoštujejo hrvatske zastave in avstrijskega vladarja, ker je njih vladar preko meje. Vsa ta zemlja na kateri se nahajajo njihova bivališča, spada pod srbsko upravo in bo vladal v kratkem Času po nji Peter Karagjorgjevič.
Stanko Knezevič iz Dvora pravi, da so biti v Dvoru največji nemirneži in hujskači Živkovič in Be-kiČ, Od onega časa pa, ko sta ona dva v zaporu, je po občini vse mirno.
Nato povzame besedo zopet dr. HinkoviČ in na-daljuje svoje predloge proti Nastiču, on pravi:	Na-
stič je razširjal tendencijozne stvari kakor, da so v Sl. Jugu sami sorodniki kralja Petra. Hotel je stem označiti celo akcijo, kot od dvora inspirirano. To se mu ni posrečilo. Govoril je tudi o stotniku srbskega generalnega štaba Milanu VaŠiču, češ da študira dislokacijo .avstrijskih' posadk V Dubrovniku. Milan Vašič je pa le stotnik pehote, k) se nahaja radi zdravja v Dubrovniku. Tudi njegovo potovanje v Kragujevac je zavito v popolno temo. Sicer je on dejal, da jo Šel tja radi izdelovanja bomb. Za kontrolo da je bil res N as tič v Kragujevajcu, naj bi se zaslišali: 1. gostilničar krčme „Takov“ v Kragujevacu, kateri bi potrdil, da je bil Nastič pri njem kot dr. Kraus; 2. major VašiČ, polkovnik Vukičevič, poročnik VulriČ In nadzornik za varnostne odredbe v tovarni za eksploziva Stefanovič, ki bi lahko vsi izpovedali o Nastičevem bivanju v Kragujevcu. To je gotovo, da je Nastič agent provokator, ki je napeljaval mlade ljudi naj izvrše atentate, potem jih pa prodaj za svp-jo materialno korist.
V pomožni sklad
za poškodovance po toči v ormoškem, ptujskem in sosednih okrajih so darovali sledeči p. n. gg.:
Dekan Ivan Bohanec zbirko šmarskih tržanov . . K 39'—
Rudolf Janežič, spiritual v Maribora..........„ 10 —
Franc Gorenjac, zasebnik v Železnikih na Goreiyskem „ 3*10 Frančišek Jaušovec, superijor pri Sv. Jožefu v Celju z geslom: ,Bog daj stotisoč takih in večjih darov1 „ 20 — Fran Šalamon, dekan v Rogatcu ....... 20-—
Gomilšak G. v Gradon pod geslom: „Bog blagoslovi mali darek“..............................„	5-—
Župnijski nrad Slivnica po kapi. BI. Dvoršak . . „	5*—
Karl Presker, župnik v Kapelah pri Brežicah . . „ 20-— Vjekoslav Vršič, kanonik v Senju z rekom: „Ubogim po toči zadetim rojakom v pomoč; naj jih
tolaži dragi Bog“............................B	40'—
Franc pl. Bouvaid, c. kr. glavar v Ljutomera . . „ 10’— Peter Korbar, obč. sluga v Št. Petra na Krasu . „	5-—
Ernest Terstenjak, c. in kr. vojni kurat v Gradcu „ 20 — Ksaver Meško, župnik pri Mariji na Žili ob Beljaku . „ 20’— Peter Skuhala, župnik v pok. v Ljutomera . . . „	2-—
Ivan Fatur v Rakeka......................... 5-—
Neimenovan iz Ljubljane........................„	10’—
Nikolaj Starinski, župnik v Čemučah pri Kamnika „ 10-— Ivan Zdolšek, nadučitelj v pok. v Gaberju pri Celju „	5-—
Frane Koser, gostilničar v Juršincih, v zahvalo, da njegov domači kraj ni bil tako poškodovan . . „	2-—
Ljudska hranilnica in posojilnica v Sv. Lovrencu
na Drav. polju...............................„	20-—
Anton Kociper, kaplan v Sv. Lovrencu na Dr. p. „ 10'— Jožef Ozmec, žup. in dež. posl., Sv. Lovr. na Dr. p. „ 30-—
Skupaj K 311 10
Bog plačaj vsem darovalcem in nakloni ponesrečencem še prav mnogo milih src!	Jožef Ozmec,
župnik in deželni poslane *.
Otvoritev nove trgovine!! 1
P« n. Usojava si naznaniti, da sva ustanovila v GELJUy Graška ulica ŠfeV. 7 pod tvrdko:
Na drobno GoHČar & LeSkOVŠek Ha debelo
na lastni račun popolnoma na novo urejeno trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem in z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti.
Opirajoč se na temeljito strokovno in krajevno znanje, bodeva v položaju nuditi najboljše blago po nizkih cenah, in cenjene odjemalce v vsakemu oziru zadovoljiti. — V nadi, da nama naklonite Vaše zaupanje, priporočva se za obisk našega novoustanovljenega podjetja, zagotavljajoč Vas najkulantnejše in solidne postrežbe.
Z odKSnu* spoštovanjem	Goričar & Leskovšek. _
ZX
Za nakup priporočamo tvrdko
M. E. Sepec, Maribor
Grajiki trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino snkno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilili, perje za blazine itd.	7
Z
X
z
X
z
X
X
z
0000000000000000000000000000
Spodnještajerska ljudska posojilnica o
v Maribora
O uljudno naznanja, da se preseli s 15. avgustom
8 v Stolno ulico štev. 6.
8000000000000880000000000080
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
Edina narodna steklarska trgovina Pran Itrapi, Celje
priporoča svojo bogato zalego stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
Ka debelo.	la drobno.
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od naj priprostej šega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov'
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
Odvetnik
dr. Ivan Fermeve
si usoja naznaniti, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ptuju
v hiši zdravnika g. dr. B. Stuheca, Poštna ul. 19.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
b se priporoča za obilni obisk.
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. Slovensko platno m.
po 36 v po 40 v.
Savinsko platno m. ...	.	.	po	44	v.
Vojašto platno m. . .	.	:.	.	po	46	v.
Domestih platno mehko m. ........po 48 v.
Gorsko platno debelo m. ... po 60 v. Istri j a tkanina, mehka m.	.	.	.	po	54	v.
Holandska tkanina, mehko	m.	.	.	po	60	v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.