m
PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lit-, osmrtnice 30 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C' jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
Ul - Cena 8 lir » 5 jugolir » 2.50 din
TRST nedelja, 15. junija 1947
Poštnina plačana y gotovini Spedizipne in abbon. postale
Ste v. 618
Dogovor je možen
Glavne točke sporazuma
Objavljamo dokument, ki so s® naši predstavniki na poga-s strankami bivšega . . Pripravili ga sestanek, ki eJe moral vršiti pretekli po-J ie/c in na katerega ti Predovniki enostavno niso prišli, e da bi za to navedli vzrok, umerjava posameznih točk te-»® dokumenta s stališčem, ki 9® iznaša lokalno italijansko ®sopis;e — ki velja za več ali CirsČ sluzbena glasila biv. J'® — nam dokazuje, da je Vdaljevanje pogajanj vsekakor otno. Zato želimo in upamo, ® se bodo stiki čimprej obno-v *n končni dogovor dosegel, ®r bi bilo v interesu vsega živalstva STO-ja
so se sestali ;ij.i, Vniki sledečih tržaških poli-^ skupin: Krščanske demo-demokratične socialistične Sluvj ’ komunistične partije JK, bsko-italijanske antifašistične '■stov . uf>''ne italijanskih antifa-
HSfe (Unione
tal /i
*'■ da dosežejo sporazum za
. italijanskih 10 OF) ;n Nacionalne zveze
Nazjonale della
Eberta
Postopek glede sestave za-- v*at^rK£a sveta za Svo-*1^alco ozernlje in so se spo-e'^ 0 sledečem minimalnem
'r°8ramu:
1.)
Cepra'
v je STO nastalo na
Po<iia	-	----- -----------
**■ tr lne^na-rodnega kompromisu . katerem ljudstvo ni sodelovat a!PraV. se ne izključuje ftšitVe Pr‘<le mirnim potom do tiUtj,,’ ,ki bi bolj odgovarjala volji Po*.	ljudstva, in to z ne-
1%
V
°lali
Ul*,
avijo,
'nega
dogovori z Italijo in priznavamo potrebo J8, sodelovanja pri upravi ozemlja, da bi se tako ! ifojL em pogledu ustvarilo za 0 znosno življenje.
^ „_'Vsem priznavamo potre dietno,
Ji
86 javno življenje STO-ja normalni tir in se zato da bomo uspešno delali ,v, da pride do pomirjenja iVe.n pomiritve med obema ■	narocinost;ma,	tako	da
Sv , ^'ove^aT1ske pravice, spo-?0|^osr in enakost pravic in je,., vaeh državijanov katerega ideje in vere ter obsodi nasilno ali teroristično • y tem mislu bomo še po-
%}
bivali na tisk.
3.) Medtem, ko smo si edini v tem, da ima predvsem ustavodajna skupščina pravico dokončno sklepati glede notranje ureditve, ugotavljamo, da bo začasni vladni svet za izvrševanje nalog v smilu določil za začasni režim STO-ja pri sestavljanju raznih ministerstev moral nujno reorganizirati upravni aparat na vsem STO-ju, kakor to zahteva novi. položaj.
4.) Pri sestavljanju začasnega proračuna bo moral začasni vladni svet upoštevati življenjske zahteve prebivalstva in potrebo po zdravi socialni politik; v korist delavskega razreda. Sestavljen bo tudi primeren začasni program za uvoz in izvoz, ki naj dovede do uravnovešanja plačilne bilance.
5.) Sporazumno se priznava, da je potrebno zahtevati in doseči imenovanje začasne konzulte, v kateri naj bo prebivalstvo zastopano po istih, vidikih, na temelju katerih bo sporazumno določena razdelitev mest v začasnem vladnem svetu.
6.) Ugotavlja se koristnost skupnega postopka potom posebne komisije za preučitev načrta voliv-nega zakona in pravilnika ■— ki ju je treba izdelati na demokratičnih načelih modernih ustav — v zvezi z volitvami za ustavodajno skupščino STO-ja.
7.) Podpisniki priznavajo dejansko uživanje narodnostnih pravic na vsem STO-ju tukaj živečih narodnostnih skupin v smislu načela enakopravnosti, ki ga določa stalni statut in sicer v duhu vzajemnega razumevanja odnosnih narodnostnih skupin,
8.) Pričujoči sporazum se nanaša na celotno ozemlje STO-ja, na katerem se bodo moral« pravne in upravne določbe izenačiti — kjer bo to neobhodno potrebno — na podlag; veljavnih zakonov.
9.) Odobrava se načelo občinskih samouprav v okviru veljavnih zakonskih določb.
10.) Poudarja se solidarnost vseh članov začasnega vladnega sveta pri izvrševanju obveznosti, prevzetih z gornjimi programskimi točkami in solidarnost podpisnikov tega sporazuma za njegovo odobritev in izvedbo.
11.) Po predhodnem, soglasnem sklepu podpisnikov se bo ta dogovor lahko razširil tudi na druge politične skupine v obliki, ki bo sporazumno dogovorjen.
fRZACANI HOČEJO
čimprej lastno valuto
tržaško go-italijanskim
\kih a.ki 0 stanju lire, o it ali-* bla ržavnifl financah in pla-!9 n0i smo v sadnjem članku u-/nestu dokazali, da je po-»0* pičena želja prebivalstva 'Hjrv. ne °stane ,i(ic, 0° Povezano s
po.	t'eč, kakor je to v res-
N nje °- Upravičena je pred-i5f'1jeta50l'a bojazen, da De Galoni vla^a ne bo zagrabila t^osr Ustalitve Ute s potrebno Oriij *>. Ona ne bo mogla tega ‘;%0 epr,au hotela, ker je or-\)ti rešibka, da bi bila kos po-IVu^^ibalnim reformam ter Jepe, j Ptevzela odgovornost za 11(1 po, Safltevajo žrtve in torej
'Cmami.
Vž®ČQni . •
2 v	budno spremljajo raz-
/i» **	fci	,e po gospodar-
taiuatn(nift vprašanjih (vpra-in B’ proizvodnje, po-’StotVo*af. kakor tudi po ne-j' Sj|0 ‘cnosti vladnega progra-
ISčU^611 razv°iu v Italiji-Ličilol,a’ ki Je gospodarsko in ,jtrt gr.ncPrimerno močnejša in j,ae „“»««*! so napravili že od-
ifj.kuse	.___1..
I s
'i
%
za ustalitev franka,
\
fruvih krčih, ki bodo e Posledice za — “■*
ves
t-
njen
^ bM^^Vodarskem in politič■
ml ^*'0p-ii»
% rSno
v Pod'Q^taliiansko liro ne dole-
. itp? _ da usnrtn V-nl.-n-r in ip
Poroštvo ni dano, da
\i
Gd
onsk
usoda, kakor jo je
3 nemško marko.
■c<rnsku ?e prv° p°v°inj
- ie J? veiiavi nemška marka, !*%rsii Trstu italiianska lira.
%
N
svobodnega mesta
'o "t j6 Vnl°v^° vzporedno
V katerim je bilo poveza-
laluto. Skoro bi se
V b)	morju	papirnatih
'li'Sč:
V/- ^veza narodov oktobra
)J bi;a 0 Posegla vmes. Vpclja-l«abil°Va valuta — goldinar. Ve* le ri'ac*,°' to je za časa in-l*% . riavna blagajna Gdan-
Sla y. ta^
tta i
no stisko, da sploh
evati več svojih obvez.
)] '■ fjn SQ **bruhnili neredi in J PoSo minister je hotel
n 0 Pti Rcichsbanki, to-
’ G!)ris^an^^0t^OI, n‘ dala Potreb~ a K strahu, da jinan-
Gdane bi zašlc pod vpliv
'V %ovn,k Je obredel v tako
' ti C’ do tP finančni mi-
!5t	aa	bi
V '
tej
i ®rj„' tPfl
"i .,-Na« «l>0j
ne	bilo mogo-
dolgov,	čeprav	bi
izročil državni bla-tV,	zaslužek	v teku	sto
j et«
r %0<enale Valute Gdanska je
:	n vvial
lu el’ ržavne ^Ohic
letu 1023-21, imel
750.000 goldinarjev prebitka. Nova valuta je pri emisijski «Banki Gdanska» imela leta I92if. nad ioo% kritje.
Po prvi svetovni vojni je bila Velika Britanija vodilna sila in ugled funta je bil po vsem svetu ogromen. Prav zato je bil za pariteto goldinarja izbran funt. Po tržaškem statutu (čl. soj ebo STO imelo lastni denarni sistem»• Mednarodna finančna komisija priporoča za osnovo paritete bodočega tržaškega denarja zlato ali dolar (po tečaju 1. julija 19UJ. Zaradi gospodarske in politične moči Združenih ameriških držav je danes V modi dolar. Komisija je izbrala to osnovo očividno pod vplivom sporazuma v Brctton Woodsu (22. julija 191,1,.) o poslovanju Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo. V smislu tega sporazuma so države, ki so članice Mednarodnega sklada, dolžne določiti pariteto svoje valute v zlatu ali v dolarju, katereba pariteta v zlatu znaša 0,888671 grama.
Vprašanje vrednosti bodoče tržaške valute kakor tudi njenega imena je ostalo odprto.
Angleška poslanca
o položaju na Madžarskem
Budimpešta, 14. (TASS) — Pred kratkim sta obiskala Madžarsko angleška laburistična poslanca Stanl4(y Tiffany in Redelph, kjer sta se zamudila teden dni. Ob njunem odhodu je poslanec Tiffany dopisniku časopisa «Nepszava» izjavil, da se je na Madžarskem prepričal, da vodi zunanje reakcionarno časopisje škodljivo pretirano gonjo. Poslanec je zagotovil dopisniku, da bo po svojem povratku v London poročal javnosti o pravem položaju na Madžarskem. Dodal je, da mu je prijetno izjaviti, da na Madžarskem ni nobenih neredov in da je madžarsko ljudstvo reagiralo v miru in redu na dogodke, ki so sledili zaroti proti republiki
Med tem poroča francoska poročevalska agencija, da je bivši vladni predsednik Nagy na svoj; poti proti New Yorku dospel iz Ženeve na letališče Shannon na Irskem. Dopisniku je izjavil, da smatra zadnja dogodke na Madžarskem kot direktno posledico ameriškega poseganja v Grčijo in Turško. Svoje potovanje v Ameriko utemeljuje Nagy s tem, da gre tja poročat v Ameriki živečim Madžarom, ki jih je tamkaj preko en milijon.
Mladina obsoja Krivce
prekinitve pogajanj med CLN in SIAll
Na sestanku antifašistične in socialistične mladine iz tržaškega predmestja Sv. Ane. je bila v četrtek sprejeta sledeča resolucija: Glavnemu odboru antifašistične mladine Izvršnemu odboru socialistične mladine
Antifašistični in socialistični mladinci iz Sv. Ane smatramo, da je nujno potrebna združitev vse mladine v cilju skupnega delovanja našega sektorja za dosego skupnih interesov. Obračamo se do glavnih odborov antifašistične in socialistične mladine in zahtevamo, da se ta naša volja po zedinjenju vse mladine upošteva in prediskutira ter vse zapreke, ki jih postavljajo razni voditelji v cilju, da bi se razkol med mladino ohranil, takoj odstranijo.
Večkrat se je že zgodilo, da so bile zapreke, ki so. jih nekateri voditelji postavljali proti formiranju enotnega gibanja, ki bi zedinilo mladince vseh političnih struj in obeh narodnosti v borbi za skupne zahteve, nerealne in da so jih izmislili tisti, ki enotnosti nočejo.
V sedanjem trenutku pa je ta potreba še nujnejša, kajti vsa mla-
dina noče ničesar drugega kakor pripraviti se skupno v duhu tekmovanja za eFestival STO-ja», s katerega naj bi se odredila tržaška delegacija za Prago, ki naj bi bila sestavljena iz najboljših mladincev na kulturnem, športnem in proizvajalnem polju.
Na festivalu bo tržaška mladina dokazala svojo voljo, da hoče živeti na ozemlju, ki naj bo dejansko neodvisno in ki nam bo lahko zajamčilo kruh, mir in delo, in uresničilo vse naše zahteve.
Preučili smo dejstvo, da so stranke biv. CLN-a prekinile pogajanja s SIAU glede začasne vlade in se zavedamo, da se mladinski problemi lahko rešijo le potem najširše demokratizacije življenja v našem mestu. Zato mi mladinci iz Sv- Ane, antifašisti in socialisti, obsojamo stranke, ki So povzročile prekinitev pogajanj za začasno vlado in ki so na ta način hotele preprečiti dosego dejanske neodvisnosti našega mesta in izvojevanje demokratičnih pridobitev ter blagostanja vsega prebivalstva, torej tudi mladine.
Zahtevamo, da demokratične stranke zavzamejo jasno stališče.
102 podpisa
III. kongres Ljudske mladine Slovenije
M. MARINKO: „Kongres bo sel v zgodovino kot orga-nizator zmag nase mladine pri ustvaritvi prve petletke
a
Ljubljana, 14. — Ob otvoritvi III. kongresa ljudske mladine Slovenije je imel predsednik vlade LR Slovenije Miha Marmko govor, v katerem je govoril o vlogi mladine v osvobodilni vojni in o njenem delovnem zagonu po osvoboditvi. Med drugim je nato dejal:
«Eden izmed najosnovnejših vzgo-nov. za ves naš narod, za vse naše delovno ljudstvo, je vsekakor silni delovni zagon, ki ga more pokazati samo mladina, samo naša mladina. S tem samim dobiva ta aktivnost velik političen pomen. Z njim se mladina postavlja kot vzor in primer vsem onim, ki omahujejo, ki sq malodušni, ki so utrujeni. Vzor je vsem onim, ki imajo v prvi vrsti pred očmi pravice in ugodnosti, ki predvsem hlastajo za pravicami, za ugodnostmi, ki jih ustvarja naš delovni polet, pa hkrati še radi pozabljajo, da je za zagotovitev teh ugodnosti, obveznost; in dolžnosti pogoj tudi izpolnitev nalog.
Vsi skupaj bomo morali bdeti, da se, bodo strogo spoštovala načela, da imajo v prvi vrsti pravico do ugodnosti in vse prednosti ravno tisti, ki nesebično dajejo svoj prilog v naših splošnih naporih, da se jim v prvi vrsti nudijo možnosti in ugodje, s katerim se mora nagrajevati ta delovni polet.
Z vašim primerom boste dal; krepak nauk onim, ki imajo pomisleke, k; premalo čutijo celoto, k; imajo premalo smisla zanjo.
Poudaril je nato, da je treba kvantitativne rezultate spcpolniti tudi s kvaliteto in da je t.reba vse energije, ves elan in vse možnosti, ki so dane vsakemu poedincu, vskla-diti po določenem načrtu in po določeni zasnovi, in nadaljeval:
Vskladit; delo vsakega poedinca, vsakega delovnega kolektiva v celoto, je važno yprašanje pri izpolnjevanju naših naporov po planu. Ena izmed osnovnih nalog naše mladine je usposobiti se, da bi strokovno obvladala svoj posel, za katerega se odloči v današnji družbi. Zaradi tega je mladini in organizatorjem naše mladine postaviti vprar šanje vzgoje naših kadrov, učenje, na prvo mesto delovnega plana. Delovni napor, veliki podvigi naše mladine ne smejo iti v škodo učenja.
Poudaril je dalje, da je treba v svobodni ljudski državi, ki je dala možnost takega razvoja ustvarjalnih energij, stremeti tudi za tem,
Tudi Truman podpisal
mirovno pogodbo z Italijo
Odhod angleških čet lz Italije - Čigave bodo italijanske kolonije - Prihodnje volitve v Italiji najbrž šele sonmladi leta 1948
j °*noc n°Spro,i funtu in si-^l(rltngl ts goldinarjev za 1 b o® **riavne finance so \(°’n°0lc in Gdansk je
Wash ngton, 14. (AFP.) — Predsednik Združenih držav Truman je podpisal danes mirovne pogodbe, sklenjene z Italijo, Madžarsko in Romunijo. Kakor znano, je ameriški senat navedene pogodbe že ratificiral.
Ob tej priliki je naslovil Truman posebno poslanico na italijanski narod, v kateri tolažilno izjavlja, da nekatera določila pogodbe sicer ne odgovarjajo ameriškim željam, da pa bo vzpostavitev m.ru pripomogla k obnovi nove Italije.
Italijanski zunanji minister grof Sforza in angleški poslanik v Rimu Noel Charles sta vsled bližajoče se ratifikacije italijanske mirovne pogodbe sklenila poseben dogovor glede odhoda angleških čet iz Italije. Izpraznitev se bo izvršila preko pristanišča v Benetkah. Angleški poslanik je poudaril, da bo z odhodom angleških čet zadob la Italija zopet svojo popolno suverenost. Sličtn dogovor bo verjetno dosežen tudi z ameriškimi vojaškimi oblastmi v Italiji ter so tozadevna pogajanja že v teku.
Ratifikacija italijanske mirovne pogodbe od strani Francije je bila
sprejeta v Londonu z zadoščenjem. V londonskih uradnih krogih upajo, da bo tudi Sovjetska unija v kratk iu sledila francoskemu vzgledu.
Anglija si tudi želi, da bi prišlo čimpreje do sestanka štirih velesil glede ureditve vprašanja o bodoči pripadnosti italijanskih kolonij. Tudi egiptska vlada hoče biti pri tej konferenci zastopana.
Čeprav je italijansko zunanje ministrstvo, kakor tudi javno mnenje in časopisje, sprejelo ratifikacijo italijanske mirovne pogodbe od strani Francije ugodno, je danes časopis «G;ornale d’Italia» napadel Francijo zaradi ozemlja, ki ga je po pogodbi dobila od Italije.
Italijanska konstituanta je v svoji zadnji seji izglasovala podaljšanje posebnih pooblastil vladi do 31 decembra 1947. Iz tega moremo sklepati, da se bodo prihodnje volitve vršile na pomlad leta 1948. Ta sklep je vzbudil v političnih krogih precejšnje presenečenje, ker so vsi splošno pričakovali, da bodo pooblastila vladi podaljšana najdalje do 8. septembra t. 1.
da se napravi življenje in delo veselo. Zato je treba posvetiti posebno pozornost kulturi in prosveti. Življenjska energija, razboritost mladine zahteva tudi življenjsko radost. Mladini je treba dati tudi razvedrila.
Dalje morajo organizatorji mladine stremeti za tem, da jo idejno in politično osvobodijo nazorov preteklosti, kenservatizma in nazad-njaštva.
Na kongresu je govoril tudi France Perovšek, ki je poudaril, da bodo na kongresu govorili tud; o tem, kako bodo delale mladinske organizacije, da bodo čimbolj pomagale uresničevati petletni plan. Program mlad.ne mora biti: postati kvalificiran delavec, tehnik, inženir, znanstvenik ali napreden poljedelec. Govoril je nato o važnosti fiz-kulture in poudaril, da mora ta zavzeti množičen obseg.
Nt koncu je dal kratek pregled delovni akcij ljudske mladine Slovenije v času od II. do Ul. kongresa. V tem času je mladina dala na raznih deiih 2.615.000 prostovoljnih dni. V lanskem letu je na progi Brčko-Banoviči delalo 6000 mladin-
cev. V letošnjem letu bo v Sloveniji cela vrsta mladinskih delovnih akcij, pri katerih bo republika dala 19.000 mladincey in mladink, kar pomen; enkrat yeč kat lani.
General von Brauchitsch
bo izročen Poljski
Varšava, 14. (AFP) — List «Wie-ezor Warszawy» poroča, da bodo zavezniške oblasti izročile generala von Brauchitscha Poljski, kjer ga bodo sodili kot vojnega zločinca. Izročili bodo tudi 8 drugih nemških častnikov, med katerimi ie bivši poveljnik nemškega glavnega štaba general Guderian.
Kongres rudarjev v CSR
Praga, 14. (CTK) — V Pragi se je začel kongres češkoslovaških rudarjev. Notranji minister Nosek, ki je bil svojčas rudar, je izjavil, da so rudarji do sedaj dosegli velike uspehe in da bodo dvoletni načrt do konca izvedli. Industrijski minister Laušman je poudaril važnost nacionalizacije rudnikov.
Ustanovni kongres KP
Svobodnega tržaškega ozemlja
Glavni odbor KPJK je na svoji redni seji dne 13. junija t. 1. sprejel sledeči sklep:
Z ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo se organizacijam komunistične partije Julijske krajine na ozemlju, k; bo priključeno Jugoslaviji odnosno Italiji, daje popolna avtonomija, da omenjene organizacije postanejo sestavni del komunistične partije Jugoslavije odnosno Italije.
Za organizacijo komunistične partije Julijske krajine na ozemlju, ki bo tvoril STO, se za 27 julij t. 1. sklicuje ustanovni kongres komunistične partije STO-ja.
Trst 13. junija 1947.
Glavni odbor KPJK
Sprejem na britanskem poslaništvu
v Beogradu
Beograd, 14. (Tanjug). — Britanski veleposlanik v Beogradu je priredil sinoči na veleposlaništvu sprejem na čast britanskega ministra Noela Bakerja. Prisotni so bili razen drugih podpredsedniki prezidija Ljudske skupščine Moša Pijade, Josip Rus in Dimitar Vlahov, podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj in drugi. Povabljeni so bili tudi člani češkoslovaške vojaške delegacije, ki so sedaj v Beogradu, kakor tudi predstavniki diplomatskega zbora.
Goftwaldove Izjave
o ..evropskih združenih državah"
Praga, 14. (CTK) — Ministrski predsednik Gottwald je dopisniku grškega lista «Rizospastis» izjavil, ■la je glavno vodilo češkoslovaške zunanje politike, zajamčiti neodvisnost države in njen mirni razvoj. CSR je v ta namen utrdila prijateljske vez; s Sovjetsko zvezo in z drugimi slovanskimi državami, ki so se borile proti skupnemu sovražniku: nemškemu imperializmu. Sedaj hoče CSR sodelovati z vsemi miroljubnimi narodi na osnovi vzajemnega spoštovanja narodne neodvisnosti.
Glede Laskijevega predloga o evropskih združenih državah je Gottwald izjavil, da CSR ne fma-tr take federacije za potrebno, ker predstavlja OZN že zadostno podlago za urejevanje glavnih mednarodnih vprašanj. CSR ne želi niti keke slovanske federacije, ker sedanji dogovori med slovanskimi državami zadostuje za preprečenje slehernega nemškega napada ter za razvoj gospodarskih in kulturnih odnošajev.
*
* *
SKOPLJE. — Akcija za odpravo pajčolana pri muslimanskim ženah, ki se je bila začela na področju Kosovega, se je sedaj razširila po vsej Makedoniji.
Mučili, mrcvarili, streljali, Mali in požigali so nas...
Pred ustrelitvijo so si talei morali sami kopati grob. In oficir je sadistično fotografiral.
* * *
General MARIO ROBOTTI pa je že v jeseni leta 1941. izdal svojim vojakom strogozaupno okrožnico s sledečim mamilom:
«KDOR USTRELI CIVILNO OSEBO, DOBI MESEC DNI DOPUSTA«. (Dokumenti iz arhiva XI. arm. zbora).
«ZDAJ SE BOMO LAHKO POIGRALI«, je pisal razveseljeni vojak DARIO PETROZZI svojemu prijatelju v TRST in se že videl, kako se za ceno slovenske krvi vozi na tako zaželeni dopust.
* * *
Včeraj pa so v Trstu znižali kazen fašističnemu zločincu. Najbrž tudi v duhu Trumanove adoktrine».
Angleži čakajo
na Stalinovo besedo
London, 14, (AFP) — Angleški vladni krogi, tisk in javno mnenje se bavijo največ z Marshallovim predlogom o sanaciji Evrope. Pri tem jih skrbi največ to, ako bo so-% delovala Sovjetska unija, ker so prepričani, da bi v primeru odklonitve Marshallovega predloga od stran; ZSSR doživela ta akcija neuspeh.
Tako je liberalni večerni dnevnik «The Star* pod naslovom <Stalino-va ura» napisal uvodnik, v katerem naglaša, da pričakuje svet v tem trenutku osebne Stalinove izjave, da sprejema ameriško pomoč Evropi in navede, da je Sovjetska Unija pripravljena prispevat; za obnovo kontinenta. List nadaljuje, da je Sovjetska zveza vključena v seznam dežel, katerim bo ponudila Amerika svojo pomoč. V Ženevi gospodarska komisija že proučuje pogoje posojila, zahtevanega od ZSSR- Sovjeti sami sodelujejo pri tej komisiji in vse kaže, da bo sklenjena tudi an-gleško-sovjetska trgovinska pogodba. List zaključuje, da želi svet poznat; pravo stal.šče Sovjetske zveze
Angleži in Francozi že proučujejo skupno ameriški predlog in pri pominjajo, da bo pri tem delu kot posredovalka koristno pomagala evropska gospodarsko-socialna komisija v Ženevi. Bevin Je naznačil kot najnujnejšo nalogo ureditev vprašanja premoga, živeža ;n prevoza. K vsemu navdušenju je pri-li edino konservativni časopis «Daily Mail» nekoliko pesimizma s tem, ko pravi, da sicer odobrava ameriško iniciativo, toda opozarja, da znajo priti tud; Američani v go-^ spodarsko krizo, k; jim bo onemogočila Izvesti obljubljen načrt. Zaradi tega je treba v prvi vrst; napraviti red v lastni hiši in urediti najprej svoje lastne finance.
28 železnic za otroke
v ZSSR
Moskva, 14. (TASS) — V K.jevu gradijo železnico za otroke. Prvo tako železnico so v Sovjetski zvezi zgradili leta 1935. Leta 1940 pa je bilo v Sovjetski zvezi že 28 takih železnic, ki so jih vodili izključno otroci pod vodstvom odraslih inštruktorjev.
MUENCHEN. — Bivši glavni urednik lista «Badener Tageblatt*, Wolgang Dreithaupt je ustanovil novo stranko pod imenom nemška republikanska zveza, ki je proti marksistična in naklonjena zahodni demokraciji.
ZA MIR l\ DELO
Češkoslovaški delavci manifestirajo za svetovni mir in za mednarodno solidarnost
raga, 14. (CTK) — Ves praški sk objavlja obširna poročila o veliki delavski manifestaciji, ki je bila včeraj v Prag; za svetovni mir in za mednarodno solidarnost. Manifestacije so s? udeležili tudi člani češkoslovaške vlade in inozem ski delegati na kongresu Svetovne sindikalne zveze.
Vs; listi objavljajo poročilo pod naslovi: «M!r in delo*, »Zmagoslaven pohod svobodnih delavcev*, «Velika manifestacija delavske enotnosti*. Na manifestaciji so govorili tudi najbolj znani sindikalisti, ki sedaj sodelujejo na kongresu Svetovne sindikalne zveze.
Poljedelska konferenca
slovanskih držav zaključena
Praga, 14. (CTK) — Včeraj se je v Marjanskih Lažnih zakliu-ila prva konferenca poljedelskih izvedencev slovanskih držav. Na ple-
narni seji so sklenili, da bodo delegati priporočali svojim vladam, naj sodelujejo na gozdarski razstavi, k; bo v Pragi leta 1948. Sklenili so tudii, da si bodo zamenjavali znanstvene pridobitve v poljedelstvu in bodo zato ustanovili poseben urad, ki bo kot posredovalec za sodelovanje med poljedelskim; znanstvenimi zavodi.
Protest delegata FLRJ
pri Svetovni sindikalni zvezi
Praga, 14. (Tanjug). — Na včerajšnji seji glavnega sveta Svetovne sindikalne zveze je jugoslovanski delegat Djuro Salaj izročil predsedniku glavnega sveta protestno noto proti trditvam avstrijskega delegata o neki prednosti avstrij-ških delavcev v borbi proti nacizmu in proti temu, ker mu ni bilo dovoljeno odgovoriti avstrijskemu delegatu.
Fašizem In nacizem v Evropi nista še uničena
London, 14. — Mednarodni odbor za preučevanje evropskih vprašanj je zunanjim ministrom zavezniških držav poslal poročilo, v katerem izjavlja med drugim, da fašizem in nacizem nista bila še uničena In da razpolagata še z občutnimi sredstv;. V mnogih državah zopet dvigata glavo. Tako so na britanskem in ameriškem področju v
Nemčiji še številni nacisti na važnih mestih. V Italiji organizirajo fašisti tajno izseljevanje bivših vodilnih osebnosti osnih držav. Tudi v Švici živijo nekateri bivši nacistični voditelji. Na Švedskem pa imajo nacisti možnost dobiti potni list za Portugalsko in Južno Ameriko. V Argentini je sedaj baje 90.000 nacistov. Odbor obsoja tudi predsednika Perona, da izrablja kritičen položaj opustošenih držav v Evropi ter si dela lepe dobičke s prodajanjem žita in maščob, ki pa jih Francovi vladi prodaja po zelo nizkih cenah.
BEOGRAD. — Francoska pisatelja Louis Aragon in Elsa Triolet, ki sta sedaj na obisku v Jugoslaviji, sta na tiskovni konferenci govorila o značilnostih francoske literature. Aragon je nato izjavil, da bo poskrbel za izdanje del sodobnih jugoslovanskih pisateljev.
Jugoslovanski protest
pri OZN zaradi napada grških letal na jugoslovansko ozemlje
Beograd, 14. — Jugoslovanski zunanji minister je po stalnem delegatu pri OZN Jožetu Vilfanu obvestil tajnika OZN o incidentu, k; se je dogodil 13. junija ob Dojran-skem jezeru, ko sta dve grški letali pri streljanju na jugoslovansko ozemlje ubili poveljnika obmejnih straž ter ranili 1 vojaka in 1 telefonista. Jugoslovanska vlada je zaprosila Trigve Lyeja, naj zadevo izroči Varnostnemu svetu in naj zahteva takojšnjo preiskavo.
Iz Aten poročajo, da so vojaška sodišča v raznih mestih 12. junija proglasila 50 smrtnih obsodb. Obsojenci so bili obtoženi, da so partizanom dajali koristne informacije. Cerkveno sodišče je v Kozam: obsodilo škofa Joahima, ker je sodeloval V EAM-u.
Agencija Tass sporoča, da obstoja v grški vladi kriza, ki do sedaj ni bila še rešena. Gre za nasprotja med ministrom Papandreu-jem in Tsaldarisem. Zervas pa še vedno potuje po Epiru, čeprav ga je mi-nistrsk i predsednik Maximos pozval, naj se takoj vrne. Levičarski tisk poudarja, da bo brez ameriških navodil, naj se spor porayna, vlada padla-
Povratek Jugoslovanov
iz Nemčije
Zagreb, 14. (Tanjug). — Včeraj je v Zagreb prispela skupina 180 Jugoslovanov, ki se vračajo iz raznih taborišč na zahodnih področjih Nemčije.
Tekme za Davisov pokal
Zmaga Jugoslavije
Zagreb, 14. (Tanjug) — Na semi-finalu za Davisov pokal (evropeka cona) je Jugoslovan Mitič premagal južnega Afrikanca Sturgesa s 6-6, 7-5, 6-2, 3-6 in 6-3. Ob koncu prve-
ga dne vodi v tekmi med Jugoslavijo in Južno Afriko Jugoslavija z 2-0, ker je tudi Pallada premagal Famm;na s 6-1, 6-4, 7-5.
Češkoslovaška pa je v finalu premagala Francijo.
Brzojavka dr. Groze
maršalu Titu
Beograd, 14. (Tanjug) — Romunski ministrski predsednik je poslal maršalu Titu brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prisrčen sprejem in Izjavlja, da ne bodo člani delegacije nikoli pozabili ur, ki so jih skupno prebili pr; delu za skupne ideale narodov obeh držav.
Milanski velesejem
Milan, 14. — Danes so otvorill milanski sejem, na katerem sodeluje 16 inozemskih držav in približno 5.000 tvrdk. Uradno bodo
sejem otvorili jutri.
Slavke v Belgiji
Buxelles, 14. (AFP) — Pogajanja za prenehanje stavke tramvajskih nameščencev so se prekinila in zato cestna železnica še ne vozi. V Charleroi nadaljuje 25.000 delavcev stavko, k; so jo včeraj začeli, ker vlada ni dovolila izplačila 500 frankov premije, ki so jih bili delodajalci priznali delavcem.
Gospodarska kontrola v Romuniji
Bukarešta, 14. (Tass) — Časopisi so objavili načrt za državno gospodarsko kontrolo, ki jo bo izvajalo ministrstvo za industrijo in trgovino nad nakupovanjem poljedelskih pridelkov, industrijskih surovin, nad uvozom premoga, nad cenami, mezdami ;n rentami.
Francozi in Marshallov predlog
Bojazen pred tako zvano „De Gasperijevo politiko*4 - Stavka uradnikov se nadaliuie in 19.6. bodo stavkali tud; bančni uradniki
Pariz, 14. (AFP) — Tekom železničarske stavke je bilo razširjeno mnenje, da bo Ramad!er prisiljen pritegniti na vlado tudi komuniste. Do tega sicer ni prišlo, toda opaziti je, da je med najvažnejšimi strankami, ki bodo tudi v bodoče odločale o usodi Francije, nastalo zatišje. Vsaka od njih hoče napraviti iz zadnje preizkušnje svoje zaključke za bodočnost, preudarit; svoje bodoče zadržanje In se zlasti pripraviti za bodoče občinske volitve, ki bodo oktobra meseca.
Tako je sklicala komunistična stranka za konec junija ra posvetovanje vse svoje krajevne delegate in kmalu nato se bo vršil kongres stranke v Strassburgu. Isto-tako pripravljajo socialisti kongres za mesec avgust in pričakuje se, da bo verjetno prišlo med socialističnim levim in desnim krilom do nesoglasij, ki bi mogle povzročati težkoče celo Raniadieiu, ki izhaja iz njihovih vrst. Istotako se pripravlja za kongres stranka M. R.p. — to je francoskih demokristjanov.
Kakor že znano, se vrši trenut-
no stavka nameščencev javnih uradov. Toda njen pomen niti daleč r.e dosega pomena zadnjega železničarskega spera. Pri tej priliki francosko časopisje s posebnim poudarkom osvetljuje koristni nastop franc, sindikatov, ki imajo za dosego sporazuma med vlado in železničarji ter za obnovitev dela največje zasluge.
Francosko časopisje začenja zavzemati svoje stališče glede poziva ameriškega zunanjega mimstra Marshalla o gospodarski obnovi Evrope. Časopisi so s; edini v mnenju, da je Marshallov načrt brez pomena in za Francijo brez interesa, če ima namen uvesti, odnosno nadaljevati ločitev vzhoda od za pada. «Humanite» se boji, da bo v primeru ameriške gospodarske pomoči prevladala v Evropi tako zvana «De Gasperijeva politika*. Tudi Pierre Courtade od «France presse* piše v tem smislu in dostavlja, da bi morale takšne države kapitulirati in se odpovedati svoji neodvisni politiki.
V zvezi z Marshallovim predlogom poročajo vladni krogi, da bo
angleški zunanji minister Bevin prihodnji torek obiskal Pariz. Predmet razgovora naj bi tvorflo ravno vpiašanje glede priprave evropskih držav za določitev načrta za obnovo Evrope. Francoska vlada je vprašala sovjetsko vlado, če je pripravljena o Marshallovem načrtu razpi avl jati s Francijo.
Medtem sta imela Ramadier in Jouhaux kot zastopnik splošnega udruženja dela razgovor glede mezd in cen. Vsi zastopajo stališče, da je treba zaščititi francoski frank pred grožnjo morebitne inflacije. Leviča’, ske stranke so mnenja, da od vlade podvzeto znižanje cen, znižanje državnih Izdatkov, zmanjšanje vrednosti zlata, blokiranj; mezd niso bile samo zato učinkovite, ker se je vlada ustrašila izvesti odločno davčno reformo in ker je premalo znižala vojaške Izdatke.
Udruženje uradnikov je danes sporočilo, da bodo bančni uradniki pričeli stavkati z dnem 19. junija. V Alžiru se je raztegnila stavka na delavstvo, zaposleno v rafinerijah sladkorja.
PRIMORSKI DNEVNIK
— *
15. junija 19^
Pravda za italijanščino
na slovenskih šolah
»Primorski dnevnik« je v zadnjih dneh objavil že nekaj člankov, v katerih je osvetlil zadnji dve okrožnici kapetana Simonija, ki ne delata časti niti njemu, niti oblasti, ki jo predstavlja. Ti dve okrožnici vsebujeta toliko naredb, ki so v svojem bistvu nekulturne in tudi protislovenske (ponavljamo protislovenske in y tem primeru ne protikomunistične), da bi se morali ustaviti skoro ob vsaki naredbi pospbej.
Pravda za pouk italijanščine na slovenskih šolah teče že dve leti. Poudariti moramo, da je za nas ta pravda načelnega značaja, zato ne .voremo v tej načelni zadevi pri-s iti na kompromis. To smo pove-' ali gospodu Simoniju že prvi dan. iiakaj je ravnal in ravna drugače, no danes vsi. Po načelu enakopravnosti smo zahtevali, da se pro-2 asi Italijanščina v slovenski šoli :a neobvezen predmet, ker Je slo-\' nšč.na v italijanskih šolah tud: n: obvezna.
Toda gospodu ta enakopravnost
n bila všeč, čeprav tokrat v šol-vu. Sprva so nam vrinjali obve-n pouk italijanščine. Čeprav je la italijanščina obvezen pred-"?t, se dejansko ni poučevala na : 'beni šoli, ker. so naši starši bra-: li enake pravice za vse in to iz načelnih razlogov.
Toda g. Simoni je moral pol ko--r.ka nazaj. Proglasil je pouk ta-janščine za polobvezen. Ko pa je poznal, da je ljudstvo v obrambi •-.čel brezkompromisno, je končno ivzel ed-no pravilno stališče ena-ih pravic. Tako je postala Italijanoma na slovenskih šolah neobve-en predmet in učitelji so jo doda-.1 rednemu urniku. Kakor vse kaže, ’. Simoniju nt niti do italijanščine, rmveč bolj zato, da dela zdraho. Sedaj, ko je zadeva že davno ure-na, pride g. Simoni kar naenkrat i grožnjo, da bo zaprl šole samo zato, ker so slovenski učite’J i do ..ali rednemu umiku še neobvezne ure. italijanščine, medtem ko b* se morala po njegovem italijanščina učiti na račun ur, ki so določene -a pouk predmetov v slovenščini. Da, celo tako daleč gredo gospodje, da zahtevajo skrajšan urnik tudi na enih šolah, kjer ni bilo prigla-šencev za italijanščino. To nera-. umljivo zapostavljanje slovenske =ole je rodilo cdpor pri starših, kaj-t; šolska oblast pri ZVU je preveč odkrito pokazala svojo protisloven tko ost.
Zanimali smo se, kako je z umikom na italijanskih šolah. Italijanski učitelji so nam povedali, da jih n.hče ne gnjavi zaradi urnikov in la jih ru bilo treba niti predlagati v odobritev. Ne odobravamo sicer -alte anarhije in iznašamo to le zalo, da ponovno podčrtamo postopanje ZVU s slovenskimi šolami, kjer * preobširen« umik povzroči celo — ukinitev šole. Vse izgleda prav za prav smešno, da n. to odredba, ki o Je izdal :n podpisal kulturen človek, profesor, pripadnik naroda z v isoko civilizacijo in s staro demokratično tradicijo.
Naši ljudje bodo ohranili pravl-l:n odnos do vprašanja italijanščine na slovenskih šolah. Najnovejši ukrep, ki gre v račun le onim, ki b; hoteli kaliti sporazum in sodelovanje med obema narodnostnima skupinama na naših treh, ne bo mogel porušiti našega bratstva In tudi s tem, da odločno odklanjamo cmenjeni odlok, se potegujemo za utrditev tega bratstva, ki mora biti rgrajeno le na osnovi popolne in dosledne enakopravnosti.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Delavskih zadrug ne bodo
izrabljali v kapitalistične namene 1
Ferjančič in Timeus odgovarjata na klevete
Z ozirom na poročilo, ki ga Je objavil časopis «Voce Libera« pod naslovom «Kaj delajo y Beogradu?« «Manever proti zadrugam«, izjavljava podpisana člana odbora Delavskih zadrug naslednje:
1. Nisva bila v Beogradu, temveč sva obiskala zagrebški velesejem. Izkoristila sya priliko skupinskega potovanja, ki ga je organiziral UTAT Uradni spremljevalci tega potovalnega urada in sopotniki bodo to potrdili. Podpisana sva že preje obiskala glavna zadružna in trgovska središča v Italiji. Zato sva smatrala za potrebno, obiskati tudi zagrebški velesejem, ker je jasno, da bo bodoče blagostanje STO-ja obvisno od gospodarskih zvez z vsemi državami tržaškega zaledja.
2. Ker omenjeni časopis kritizira ukrepe odbora do takih zadružnih članov, ki so člani samo na papirju, pojasnjujeva podpisana, da ima odbor pravico po pravilih (čl. 6) črtati iz seznama članov vse one, ki ne kupujejo v zadružnih prodajalnah. Naše zadruge so potrošne zadruge in kdor nima namena kupovati v naših prodajalnah, ne more ostati član zadruge.
Zato je sklenil odbor, uporabiti to odredbo za vse člane, k; se v tem smislu ne drže pravil. Ob delitvi novih živilskih nakaznic pri-
čakuje odbor, da se bodo vsi člani, ki so do sedaj zanemarjali svoje dolžnosti do zadruge, podvrgli pravilom in oddali naročilnice (prenoti-rali) za živila v zadružni prodajalni.
Kako je treba to izvršiti in posledice za one, ki se tega ne bodo držali, je napisano na oglasu, ki je izve šen y vseh zadružnih prodajalnah.
Uredba je splošnega značaja in se naj tolmači tako kot je bila izdana. Samo pod temi pogoji bo tržaško zadružništvo lahko ščitilo gospodarske interese delavskega razreda in odbilo vse one, ki se hočejo vpisati y De.lavske zadruge samo zato, da bi vplivali na izvolitev zadružnih odbornikov.
Dr. G. Timeus Ferdinand. Ferjančič
MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH«!
Naših otrok ne bo birmal
fašistični škof
Podpisana slovenske matere z Opčin z ogorčenjem obsojamo vsa mogoča prizadevanja škofa Santi-na, da bi birmal naše otroke. Naša yčra je globoka, kot je bila globoka vera naših prednikov. Zato r.e bemo dovolili, da bi birmal naše otroke škof, kateremu so bili in so še danes Kristusovi nauki le krinka, za katero se skriva fašist, poln mržnje do vsega, kar ni njemu podobno. V borbi proti fašističnim tiranom, katerim je bil vodja tudi škof Santin, smo žrtvovale matere z Opčin sinove, hčere in može. Onečastili bi spomin vseh naših padlih žrtev, ako bi podeljeval sv. zakramente našim otrokom škof Santin. Upamo, da bomo pričakale takega škofa, ki bo dušni pastir po Kristusovih naukih.
Sledi Sl podpisov.
Razumemo matere našth otrok, da nočejo birme škofa, ki so ga postavile fašistične oblasti samo zaradi tega, d(t bi kot fašist raznarodoval naš narod ter sejal narodnostno mržnjo. Tega škofa, ki je nadomestil nepristranskega škofu Fogarja, ki je razumel potrebe naših preprostih ljudi, mora zamenjati nov škof, ki to res pravi dušni pastir in ne politični meše-tar pod krinko dušnega pastirja
Delavstvo in uradništvo CRDA-e
skupno v borbi za svoje pravice
Zaradj slabih življenjskih pogojev in ker ravnateljstvo noče zvišati plač svojim uslužbencem, je delavstvo m uradništvo Jadranskih ladjedelnic skupno protestiralo pred sedežem ravnateljstva na kor-zu Cavour.
Ko so vsi odobrili protestno pismo, ki ga je prisotnim prebral nek tovariš, je delegacija petih delavcev iz ladjedelnice sv. Marka, petih delavcev iz Tovarne strojev in petih uradnikov predložila ravnateljstvu svoje zahteve. Cez pol ure so je delegacija vrnila z odgovorom. Gospod Albert Kozulich je zavrnil predložene zahteve, z izgovorom, da sta odsotna g. August Kozulich in baron Economo, vendar pa je obljubil, da bo sklical v ponedeljek zjutraj upravni svet Jadranskih ladjedelnic, na katerem bodo razpravljali o predloženih zahtevah. Izjavil je še, da bodo že jutri obvestili delavstvo, preko koordinacijskega odbora Jadranskih ladjedelnic o poteku te seje.
Tako so delavci in uradništvo CRDA-e združeno nastopili v borbi za svoje pravice.
V protestnem pismu, ki so ga
KOSTANJEVICA NA KRASU
Tudi v naši vasi in v okoliških krajih je potekel teden «Matere in otroka« v znamenju nalog, ki jih imamo do zaščite matere in otrok. Zavedamo se odgovornosti do vzgoje mladine, katera je naš up
PIONIRSKI TABOR
Pionirski tabor 22. junija se bo vršil v Lipici in ne v Boljuncu in na Proseku, kakor je bilo to prvotno določeno. Zato 22. junija vsi v Lipico, kjer bodo: ob 8. uri tekme v prostih vajah, teku in igri; ob 15. uri razvitje praporov, proste vaje in razne igre; ob 17. uri nastop otroških pevskih zborov.
V ponedeljek, 16. junija, praznuje Slovensko narodno gledališče zv. Trst in Primorje lep in pomemben praznik. Igralec in režiser tržaškega gledališča Milan Košič bo v vlogi Niklausa Lavrentza v štiri-dejanski drami «Via Mala«, ki jo je napisal John Knittel, slavil petindvajsetletnico svojega gledališkega udejstvovanja kot igralec in režiser.
Milana Košiča so že v rani mladosti zamikale deske. Prvi njegovi učitelji so bili Valo Bratina, pok. M.lan Pugelj, režiser prof. Sest in režiser in igralec Milan Skrbinšek. Zelja po nadaljni izpopolnitvi svojega igralskega in režiserskega znanja ga je zvabila v tujino, kamor je šel stradat in študirat. Ze takrat napredno usmerjen človek je Milan Košič delal in študiral pri tako zvanem političnem teatru v Berlinu, ki ga je vodil svetovno znani režiser Piscator. Mnogo znanja je pridobil tudi pri režiserju
v Slovenskem narodnem gledališču v Trstu
25-letnica gledališkega dela Milana Košiča
FIZKULTURA
Današnja športna nedelja
v znameni i motodirk in nogometa
Motodirke na Montcbellu. Pričetek ob 17. uri popoldne.
Nogomet: Pokrajinsko prvenstvo: Spored - Opensko igrišče: ob 9. uri Skedenj-Gradiška; ob 10.30 Gaslini-Tovarna strojev; ob 17.30 Monte-bello-Izola. V Pulju ob 16. uri Pulj-Gorica. V Raši ob 17- uri Raša-Ron-ke. V Kopru ob 16. uri Milje-Tržič.
Finale okrožnega prvenstva - Spored - Opensko igrišče: ob 14. uri Rojan-Alma Vivoda; ob 15.45 Rdeča zvezda-Magdalena; ob 18. uri Primorje P-Costalunga.
Pokal «Vatovec Zvesti» - Spored -V Sežani ob 17. uri Sežana-Opšine. Igrišča CRDA: ob 8. uri Skorklja-Skedenj B; ob 9.15 Rojan B-Tovar-nastrojev B; ob 10.30 Greta-Pri-morje D; cb 13.15 Acegat-Col; ob 14.30 Bolniška biagajna-Tjskarji; ob 15.45 Vesna-Sv. Marko; ob 17. uri
Kozman-Montebello B; ob 18.15 OMSA-Zavlje; ob 1930 Dreher-Kraljič.
Pravilnik aeromodelarskih tekem
Tekem se lahko udeleže vsi mladinci pristojni na Tržaškem ozemlju, ki nimajo nad 25 let. Tekme bodo v Trstu od 29. junija do 6. julija t. 1. Tekmovali bodo lahko z jadralnimi letali, motornimi letalskimi modeli, letali na elastiko in letali, ki so vodena iz daljave. Zmagovalci posameznih skupin bodo zastopali mladinsko reprezentanco Tržaškega ozemlja na festivalu v Pragi. Vpisovanja se bodo zaključila 20. t. m. pri Tržaškem odboru za pra^ ški festival na Trgu Ponterosso fl/II., tel. 60-40. Prijavnina znaša 10 Ur za model.
Lindbergu, ki je pozneje bežal pred nacisti iz Nemčije v Švico.
Kq se je vrnil, je vodil nekaj časa gledališče v Celju, ki se je pod njegovim vodstvom lepo razvijalo, toda nemogoče strankarske razmere, ki so takrat vladale v Sloveniji, so preprečile napredek tega mno-goobetajočega gledališča Sprejel je angažma v Mariboru, kjer je ostal do vojne. Med vojno ga kot pristaša narodnoosvobodilnega gibanja odženo y Dachau in druga nacistična taborišča y Nemčiji, kjer le za las uide smrti. Bolan se vrne po vojni v Trst. Toda njegova žilava narava premaga bolezen in Milan Košič je danes eden najbolj marljivih in najuspešnejših sotvorcev slovenskega gledališča v Trstu.
V 25. letih svojega teatrskega življenja je Milan Košič izoblikoval na stotine najrazličnejših vlog; resnih, tragičnih, šegavih in burkasto-komičnih, od katerih je marsikatera ostala živa y spominu gledalcev. Kdo bi mogel našteti vso to ogromno galerijo podob, ki so toliko ljudi ganile do solz ali pa jih razgibale do prešernega sproščenja v smehu! Nešteto oseb iz klasične dramatike, zgodovinskih likov, oseb iz sodobnega sveta in predvsem podob našega preprostega slovenskega človeka je zaživelo pred očmi gledalcev v Košičevi poustvaritvi. Predvsem naj omenim podobe iz našega domačega, preprostega življenja, kot so na primer Dmolec v Finžgarjev! «Ver;g;» Balantač v Golarjevi ((Vdovi Rošlinki«, Krjavelj v Jurčičevem ((Desetem bratu« in še desetine DOdobnih, ki jih Je oblikoval s takim zanosom in prepriče-valnostjo, da jih lahko štejemo med vredne ;n lepe umetniške stvaritve. Vse svoje lepe življenjske kvalitete jim je dal: prisrčen opti-
mizem veje iz njih, domača šega-vost in komičnost, neugnana življenjska sila, ki kljub težavam in bridkostim, ki jih je doživel v svojem osebnem in odrskem življenju, nikdar ni popustila.
Milan Košič Je pravi ljudski igralec v najlepšem pomenu besede. Zato ga je široko občinstvo tudi povsod tako vzljubilo. Njegovi odrski koncepti so preprosti, njegovo delo čistno in pošteno. Malokateri i-gralec more s tako preprostimi izraznimi sredstvi razgibati občinstvo do solz ali do smeha.
Kot režiser je Milan Košič realist, vajen slediti bolj utripom svojega srca, kakor pa se predajati razumskemu razglabljanju. Obdarjen je z velikim darom za fanta-zijo. Od njegovih režij (preko 50) je na vsak način omeniti njegove predstave na prostem: Jurčičevega ((Desetega brata«, «Hermana Celjskega«. zlasti pa Shakeaspearovo komedijo «Sen kresne noči«, ki so jo igrali pred leti v mariborskem parku in ki Je s pomočjo spretno uporabljenih tehničnih sredstev (predvsem luči in muzike) učinkovala res mogočno in čarobno. Tudi svojo jubilejno predstavo «V.a mala« je zrežiral sam.
Milanu Košiču ob njegovem 25. jubileju čestitamo in mu želimo, naj ohrani svojo življenjsko vedrost in zanos, da bo mogel še dolgo vrsto let izvrševati poslanstvo slovenskega gledališkega umetnika v Trstu in med slovenskim primorskim ljudstvom, ki ljubi in ceni njega in njegovo delo, kot more le tak narod, ki se že stoletja bori za svobodo svojega jezika in kulture-
Jubilejna predstava bo v ponedeljek, 16. junija ob 20. v gledališču «Nazionale».
J. T.
delavci in uradništvo poslali ravnateljstvu, pravijo med drugim; Ker noče g. svetnik Avgust Kozulich zvišati plač in izplačati predujmov na račun poviška, opozarjamo upravni svet, naj vzame v pretres resno gospodarsko stanje delavstva CRDA-e in naj ugodi njihovim upravičenimi zahtevam.
Istočasno opozarjamo upravni svet, naj pospeši pogajanja pri zvezi industrijcev za čim prejšnjo ugodno rešitev mezdnega vprašanja kakor zahteva sindikalna organizacija.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
priredi v ponedeljek, 16. t. m., ob 20. uri dolgo pričakovano dramo y šestih slikah
VIA MALA
y gledališču Nazionale v TRSTU.
Ob tej priliki bodo proslavili 25-letnico gledališkega udejstvovanja režiserja in igralca MILANA KOSIČA Vstopnice so v ponedeljek ves dan na prodaj pri gledališki blagajni v «Nazio-nale».
KOLEDAR
Spominski dnevi
1867. se je rodil Ivan Grohar, slov, slikar. Umrl je 19. 4. 1911,
O svetem Vidi se skoz noč vidi!
Vremensko poročilo
Tržaška vremenska postaja je izdala sinoči naslednje vremensko poročilo:
Tlak 759.0; toplota 21.7; 23.5; 17.8; veter 12 km na uro; morje malo nemirno; toplota morske vode 22 stopinj.
Pionirska razstava na Kolonkovcu
Danes, 15. t. m., je v gostilni «Bako» na Kolonkovcu razstava krojnih, šivanih in ročnih del domačih pionirjev.
Popoldne ob 16. uri se bo vršila istotam kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovali pionirji, odrasli in pevska zbora «Rota» in »Zmaga«. Zaključila bosta godba in ples.
Novi ustanovni člani DM
Zadnji čas so postali ustanovni člani Dijaške matice v Trstu: Prosvetno društvo na Opč.nah. Prosvetno društvo «S. Škamperle« pri Sv- Ivanu, Caharija Mirko, podjetnik v Trstu, in Gašperšič Anton, pek v Trstu. Vsi našteti so plačali po 10.000 lir in tako podprli naše dijaško podporno društvo. Želimo, da bi jih tudi drugi posnemali.
Preskrba
Odrezke za testenine naj dvignejo trgovci pri občinskem prehranjevalnem uradu jutri 16. t. m.
Bele latentne ZVU na dodatne kupone bodo delili do 30. t. m. Prav tako bodo del li na 15 dnevne kupone za mineštro za delavce pri vojaških silah, ki so potrjeni za junij. Ta rok poteče 15. jul ja. Cena 30 lir kg.
Razdeljevanje tobaka. Za teden od 16. do 22. t. m. bodo delili na odrezek št. 25 kadilcem kakor sledi: 20 cigaret FIB, 10 Macedonia, 20 gr tobaka Dal razi a in 2 cigari Toscana. Brez nakaznice lahko dobi vsakdo 60 raznih inozemsk h cigaret po ceni od 7.50 do 12 lir komad. Kdor bo kupil naenkrat 40 cigaret, bo lahko prejel 20 cigaret tipa Capta n, Liberty ali Jonny. V ostalih slučajih bodo tobakarne prodajale razne tipe inozemskih cigaret sorazmerno z dodeljenimi količinami.
Nedelja, 15. junija
Vid. Dragomir.
Sonce vzhaja ob 5.10, tAtAP ob 20.55. Dolžina dneva 15.«’
Jutri 16. junij
Frančišek, Tratimh.
dovalo v ulici Zonta 2, telefon Lesna industrija. Od P®n ^ dalje bo tajništvo sindikata ■ , valo v ulici Zonta 2, telefon Pastificio Triestind.	t
tega podjetja bodo imeli	jj
danes ob 10. uri v ulici	L°^\
kjer bodo razpravljali 0 vprašanjih svoje stroke.	.0,
Slaščičarji. Odbor .bodm** četrtek, 19. t. m. ob 19- url,j,li Mesarji. V torek, 17. t. m-uri, je sklicana odborova seja.
Vrtna veselica pri Sv.
Danes. 15. t. m., bo v Škamperle« velika vrtna P m tev. Na snoredu je zborovsko r igra, šaljive točke, loterija, ^ itd. Pri loteriji Je prvi dobite* go za obleko.
Mestna kopališča odprt4
Danes je tržaška občin« ^ svoja ljudska kopališča Pr; .; p
n'.ku in v Barkovljah-Cedas., ^
do od danes naprej na ra občinstvu. Prepovedano 3e s sebaj otroške vozičke.
Radijski spor^
v nedeljo, 15. junij*
TRST II.
8.00 Jutranja glasba.	jjj
tijska cddaja. 10.00 f>ren0^-i >! še iz stolnice sv. Justa. 1J' jj : deljski glasbeni spored-pesmijo po slovanskem jj, i, 1«	 1	s	30	Otvr.
Kemični sindikat. Od ponedeljeka, 16. t m., bo tajništvo sindikata ura-
Fašističnemu zločincu Sambu
je sodišče znižalo kazen
Ker je kasacijsko sodišče razveljavilo razsodbo, s katero je lanskega leta obsodilo bivšega fede-rala, fašističnega zločinca dr. Samba na 30 let ječe, je včeraj prizivno sodišče znova pretreslo njegovo zadevo.
Vsa razprava je bila čisto formalnega značaja. Predsednik je enolično prebral zapisnike izjav prič, ki so jasno obtožile Samba vseh grozodejstev, kj jih je zakrivil on s svojimi pajdaši v Istri. Iz njih j« razvidno, kako je Sambo dal aretirati tri mladeniče, češ da so b;li partizani. Nato pa je sodeloval pri njihovi ustrelitvi. Ustrelil je neko tovarišico, ki se je udeležila partizanskega sestanka; poleg tega je obtožen manjših zločinov in političnega sodelovanja z Nemci po 8. septembru 1943. Ko je predsednik omenil, da je neka priča zahtevala, naj se Sambo kaznuje tam, kjer je izvrševal svoje zločine, se je občinstvo Ironično smehljalo. Zadnji je spregovoril branilec advokat Plccoli. Po njegovih
besedah je bil Sambo pošten človek, ki je kot federalni tajnik zasledoval vseskozi «plemenite» cilje v interesu ljudstva. Zato ni mogoče, da bi izvrševal razbojništva, kakor ga obtožujejo priče. Vse te lepe besede so sodnike tako prepričale, da so priznali Samboja le za političnega kolaboracionista. Vojaškega kolaboracionizma pa so ga oprostili, ker baje ni sodeloval pri razbojništvih, ki so jih uganjali fašisti in Nemci v Istri. Zato mu je sodišče znižalo kazen od 30 na 8 let zapora. Potrjena pa je razsodba na dosmrtno izgubo državljanskih pravic In še eno leto policijskega nadzorstva.
Tako so prišli s 30 na 8 let, jutri bo mogoče še kakšna pomilostitev, ali pa se bo gospod Sambo ojunačil in se bo znova pritožil. Tako ga bodo mogeče še oprostili, ker bodo najbrže ugotovili, da Sambo sploh ni bil fašist. Res imenitna sodišča, ki kujejo pravico po svoje. Zato bo treba tudi tu pošteno metlo, ki bo počistila vso fašistično navlako.
14.15 Predavanje.
16.30
oddaja. 17.00 Nedeljski program. 18.00 Iz operne? jj.1 18.45 Folklorno predavanj^Jt Glasba severnih narodov. \ p sebna sporočila. 20.45 Voka ^ cert Olge Almozlinove. 21-D po željah. 22.00 Vesela U1*’
KINOPREPSTAjj-l
ROSSETTI. 16.00:	«P°ti
nov«. B. Stanwick in M SUPERCINEMA. 14.30:	o	;
senci«, A. Ladd, Fitz?e Knowles.	-Ji?
KINO OB MORJU. 14.30:	•
narodov«. Nurnberški P Ruski dokumentarni V. .LpjP JMPERO. 14.30: «Pes e m z'vt^ Ali d a Valli.
VIALE. 14.30: «Ob divni *%<! CENTRALE. 14.00: »Kralj:** src*.
★**	jvajJ
KINO V NABREŽINI Pre%t‘s nedeljo in ponedeljek 90
film, «Prisega».
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabilimento Tip.
MALI O G L
'št
KLAVIRSKO HARMONIJEV hasi prodam. Naslov v U'Pr . morskega dnevnika«.___
DOTICNI BRIGADIR MDB, ki je dne 5. 6. t. 1. Pu*tU vzel v Postojni kovčeg n«n g f, komandanta, ki Je imel Py skih potrebščin iz tečajev netf-dokumente v njem, naj fLjsief doma vrne krajevnemu ‘J fof" odboru v Senožeče (okraj na) proti vrnitvi stroško •
VELIKA IZBIRA ,
ŠIVALNIH STROJ;
dr™
znamke « SINGER* znamk z ohištvem in P ljive dobite Pr^
MARGONI - ulica Sattefo'
f
»ADIJSKE
APARATE
PRODAJA NA OBROKE OD 2000 LIR NA MESEC DALJE
VELIKA IZBIRA
Uuggero	R
KORZO GARIBALDI 8. - TEL. 93 7C0
Mladina iz ŽIRIJ PRI SEŽANI priredi DANES
zabavni večer s plesom
Kr RA ORKESTER tZVONCEK».
VABLJENI VSI!
Vsakovrstne letne ČEVLJE za moške, ženske in otroke
v veliki izbiri ter vse vrste SANDAL nudi po najugodnejših cenah TRGOVINA ČEVLJEV
TREVISAN
POHITITE in oglejte si zalogo, dokler trajajo te cene.
TRST - ul. G. Vasari 10 - TRST
IIV 011
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD
s O. |.
TRST
Ul. CICERONE 8
* TELEFON 56 88 . 29-306 . 80 00 . 51 75
i
| Trgujemo na debelo z vsakovrstnem blagom
IH
TRST, UL ROMA 22 T11TIRl\l »5-43
Originalni; Iiiisk «IVIerliiir» in iisIr /a hrnšnnje. Zelnzna in pocinkana /.ir;a vsako ilobeline, motike, krampi, lopate, ukin ie za poliisti/o, bakrene uzmeti za postelje.
DeAilaiL. LtiSkha. laJdnjsIdA potM&scin
ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV 2 /Ulil 21 TRSI IH OKOLICO
konzorcij z o. j.
obvešča svoje člane, da bo začel jutri, 16. t. m., s prodajo
MARMELADE po ugodnih cenah!
KINO NA OPČINAH
predvaja v NEDELJO in PONEDELJEK, 15. In 16. t. m„ amerikanski velefilm
BOGINJA 7 LUN
Strahovita žaloigra iz resničnega življenja, ki se prične v podzemlju Florence (mesta cvetlic) in grozovito konča v najviš-j’h krogih nekega velemesta. — Igrajo prvovrstni umetnik!.
V nedeljo ob 16. url.	V	ponedeljek	ob 18. url.
Ko se stemni, predstava na prostem.
V sredo in četrtek amerikanski film:
SREČAL	SbM
Kmetje!
Končno smo dobili iz Amerike odlično sredstvo za uničevanje MUH, KOMARJEV, MUSIČ itd.
LIBERTY
THE STRONGEST ORIGINAL
! INSEKTICIDE J
DDT
raw material. MADE IN U.S.A.
v tekočini in v prahu. To sredstvo ima v prodaji domača tvrdka »VSE ZA KMETOVALCA«
Edvard Furlani
TRST-UL. MILA NO 18, TEL. 51-69
POSEBEN POPUST ZA RAZPRODAJALCE.
na
Z A HVA L A
Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili ljubljenega, nepozabnega moža, očeta in brata
RUDOLFA VRANA
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo čč. ščinl, šolskim sestram in učencem ter pevskemu zboru.
šeg*
duh«'"
Tomaj 14. 6. 1947.
Žalujoča družina VRA^
KINO SELANA
predvaja DANES, 15. t. m., ob 37. franocaki film
CESOENJ
■
j
Na OBROKE
KROŽNIKI — KOZARCI — LONCI - JEDILNI PRIBOR
„BALCOR“
TRST, trg Borze 8tev. ll-II nad.
Kino »Prosvetni dom"
V NABREŽINI
predvaja DANES in JUTRI veliki ruski film
PRISEGA
Prizor te spominske svečanosti na Leninovem grobu.
Začetek ob 21. uri.
Kdo prodaja najbolj poceni
galico in žveplo, kose, leseno posodo, semena i. t. d.?
Kmetijska nabavna in prodajna zadruO3
z. z o. j.
Trsf - ul. Ttlercadan*e 4 - lelef- s$
GOSPODARJI IN GOSPODINJE, PREPRIČAJTA
Šivalni stroj ..SINGER"
v dobrem stanju za 10.000 lir, stroj z okroglim čolničkom znamk« »Neumann« in «Necchi» pog-ezljiv, prodam. Trst, skladišče Coslovich, ul. Manzoni 4.
V SKEDNJU
hlie in zcmlfiičn na prodal!
Zglasite se v gostilni pri »Belem konjičku« v Skednju, Via di Servola, 44.
žlB^V
z vzmetmi in volnenimi ^ za 48.000 lir, drugo »P®_ fer .<■
suzno s
) lir, drugo »P® tcr , suzno s štiridelno oirn*	j
hinjsko pohištvo (miz®	Č
nato ploščo), zastore, r jel’ jedilnico z divanom z®r	j
prodam-TRST, ul. Raffaello S&n __________________________
Dr. G A ETA. zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19.	(Govori slovenski)
TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carduccl)
Ponavljamo, da si brez razlike vsi: DELAVCI. OBRTNIKI IN NAMEŠČENCI
morete nabaviti ČEVLJE vseh vrst v TRGOVINI C
PARC
TRST - ul. Capr-n 16 {vogal ul
in sicer PO ZNATNO ZNIZANIH CENAH brez
n
hi
rSe*i
VAZNOI Ktr so cene zelo nizke in skoraj niške, n<j obroke ne prodajamo.
to'
;1,ib
e°f'
Kam danes?
V. gostiim p)ti »Sedam ^oniiclcu"
iš K E I » E N J	DOMAČA	KUHINJA,
- PRISTNA VIPAVSKA MEDICA. Škedenjska ulica 44	svoj/	k svojimi
I/tlika likvidacija modelov po Z !\l I / A IV I » 1'
K R Z NAR ST V O
TRST, IX. TULITI) II
• :	TEi.ur0*: