PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 5, 1. FEBRUAR 2002, CENA 259,00 SIT Govorice o natrgani vrvi so neresnične, sai imamo zanje ateste in vsa dovoljenja OSREDNJA KN,Ji ŽNICA CELJE Muzejski trq b-fi ', KAKŠNE IfF NAMENE IMAJO KOROŠKI POSLOVNEŽI Z GORNJEGRAJSKO SMREKO? (stran lil!) Prostovoljka pri združenju za duševno zdravje: Človek mora spoznati samega sebe, da lahko spozna tudi druge ljudi , rl* i m* m li f "v;;, : t-ilck ■2=5' ZA RUS Tp —»t 95 /a delikatesni, 330 g Eta, Kamnik DOM detergent*i za ročno pomivanje posode, 500 ml, 3 vonji, Šampionka | Napolitanke milk + cocoa, 500 g cena za kg Mercator Zadruga Mozirje v sodelovanju z Mercatorjem Vsak teden 5 izdelkov do 50% ceneje m lik pl Mercatorjev s* šparovček od 4.2. do 10.2.2002 12 delna posoda, stekleni ali pločevinasti pokrov INOX 18/10, troslojno dno 7.999 SIT/ za gotovinsko plačilo ali na 3 obroke ^ Q'J'J CTTT 8.799 SIT/ obrok samo 1 Naročnik oglasa: Zgomjesavinjska zadruga Mozitje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Moziije AVTO ŽUNTER, Maks Žunter s.p. Okonina 18, Ljubno ob Savinji Telefon 03 839 16 30 »> fiat smo misli naprej Dnevi odprtih vrat v petek, 1. in soboto, 2. februarja od 8-18h v našem prodajnem salonu. Vabljeni! S O & -—1 1 as Ä _— v £ jr Daijal Želim ti, da se ti ob tvojem prazniku izpolnijo vse tihe želje, ki si jih želiš. Jožici Vodovnik za 40. rojstni dan Naj bog te blagoslovi, mnogo sreče in zdravja podeli. To ti iz srca ždijo vsi tvoji. Ja fanta za zamislit si je, 40 let že imata! Dezo sicer v skrbeh, a Joco vedrio vesel, ko si s piščalko živce kravžlja. Vse naj vama želijo Otok Bqjsi & Company. Naši Veliki - mali Ani Bodi vedno tako razposajena in prijazna deklica. Tvoji: mamica, talko in vsi domači Zadnji odgovor? Zadnji - za 300.000 SIT. Ford, letnik 2001, res se splača. I) St St Ferdinand Krbavac s.p. Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki, Tel.: (03) 891-51-23 Kckor hitro se začnejo dnevi daljšati in se začne snežna odeja tanjšati začnemo razmišljati o pomladi. Pom la d je idealen čas za izlete, hkrati pa zadnji čas, da začnemo razmišljati o tem, kako bomo preživeli letni dopust. Slovenci se v zadnjih letih postopoma privajamo na navade naših zahodnih in severnih sosedov, kisi letovanje praviloma rezervirajo takoj v začetku novega leta. Temu trendu sledi tudi osrednji slovenski turistični sejem Alpe Adria, ki bo v Ljubljani tudi letos potekal v začetku aprila. Na omenjenem sejmu seje v preteklem desetletju včasih bolj včasih manj uspešno predstavljala tudi Zgornja Savinjska dolina. Najbolj odmevni in bleščeči so bili nastopi v času prvih priprav na ustanovitev lokalne turistične organizacije, kasneje pa so (tudi zaradi pasivnosti občin) postopoma bledeli in lanskoletna predstavitevje bila vsebinsko le še senca nekdanjih. Kljub temu velja pohvaliti vse tiste, ki so zaslužni, da je dolina na sejmu sploh bila. Letos se na tem področju odpira novo poglavje, kajti na sejmu Alpe Adria se bo s skupnim razstavnim prostorom predstavljala kar celotna statistična Savinjska regija. Po besedah organizatorjev gre za operativno izvajanje smernic, zapisanih v regionalnem razvojnem programu, kjer ima seveda tudi turizem svoje mesto. Da možnosti razvoja na tem po- dročju obstajajo, ni sporno, vprašanje je le v kakšni obliki. Delovna skupina za promocijo Savinjske regije je v sodelovanju s celjskim podjetjem Fit media našla rešitev v oblikovanju petih skupnih turističnih produktov, ki so jih poimenovali Za raziskovalce in pogumne, Po parkih, Božji hrami, Okus po domačem in Gradovi, ki niso samo spomin. Vsi našteti produkti so združeni pod blagovno znamko Od Rinke do Sotle z naravo in tradicijo in bodo na ljubljanskem sejmu, ki se začne v torek, že predstavljeni v prospektni obliki, torej dobesedno takoj pripravljeni za trženje. V orientacijskem programu dogajanja na savinjskem »štantu«je mogoče zaslediti tudi posamezne nastopajoče iz Zgornje Savinjske doline, vendarle prvi dan sejma. Marto pomeni, da bomo ostale dni pustili naše turistične eksponate samevati? Kdo je tisti, ki se bo pogovarjal s turističnimi agencijami, katerih obisk je najavljen v sredo? Se bo vsaka turistična kmetija pogajala sama? Kdo (in če sploh) razmišlja o skupnem informacijskem sistemu? Ko se človek poglobi v vse naštete dileme, ki pa niso edine, dobi občutek, da s turizmom v Zgornji Savinjski dolini še vedno ne mislimo resno oziroma še vedno delujemo kot razglašen orkester. Morda potrebujemo le pravega dirigenta, ki ga bomo upoštevali. In če mora biti ta iz Celja, tudi prav. Odgovor na to vprašanje bo znan prav kmalu. IZ VSEBINE: (s) Aktualno: Krajani Mozirja so se odločili za rušenje graščine na Brdcah.......4 Upravna enota Mozirje: Uradnikom starega kova bije plat zvona..................5 Golte Slovenija: Varnost je zagotovljena..........5 Savinja Mozirje: Otvoritev novega bencinskega servisa................6 Evropska unija in mi: Povezovanje organizacij za varstvo vodnih virov............11 Smreka Gornji Grad: (Ne)zanimivi za koroške poslovneže.11 Anton Krumpačnik: Boleča izkušnja brez odgovora......12 Marija Rihter iz Deve Prostovoljno delo v združenju za duševno zdravje jo bogati..........17 Smučarski klub Luče: Izjemni nastopi mladih smučarjev...18 Psa poklala ovce........................22 Na naslovnici: Z otvoritve bencinskega servisa v Nazarjah ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 5,1. februar 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-nov-ice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi \sprejemamo za naslednje trimesečje. SEJEM ALPE ADRIA 2002 Od Rinke do Sotle z naravo in tradicijo Na letošnjem osrednjem slovenskem turističnem sejmu Alpe Adria, ki bo potekal od 5. do 9. februarja na ljubljanskem sejmišču, se bo statistična Savinjska regija predstavila na skupnem razstavnem prostatu. Gre za logično nadaljevanje usmeritev, zapisanih v regionalnem razvojnem programu, in začetek trženja blagovne znamke Od Rinke do Sotle z naravo in tradicijo. Med sodelujočimi na 143 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru bo tudi vseh šest zgornjesavin-jskih občin. Predstavitev na sejmu Alpe Adria ni namenjena zgolj promociji turističnih znamenitosti ampak v čim večji meri neposrednemu trženju, za kar pa morajo biti oblikovani konkretni produkti. V ta namen je delovna skupina za promocijo Savinjske regije sfinančnimi sredstvi občin in ministrstva za gospodarstvo pripravila komplet novih reklamnih materialov. Poleg skupne mape so izdelali pet prospektov zaokroženih turističnih poti od Rinke do Sotle: za raziskovalce in pogumne, božji hrami, okus po domačem, po parkih in gradovi, ki niso samo spomin. Poskrbljeno je tudi za pestro dogajanje na razstavnem prostoru, kjer se bodo prvi dan sejma sestali župani in poslanci iz regije, dan kasneje pa bo še poslovno srečanje s predstavniki gospodarslva na nivoju države. Poleg poslovnih dogodkov se bodo na razstavnem prostoru Savinjske regije iz dneva v dan vrstili kulturni in narodopisni nastopi ter degustacije. Kot akterji iz Zgornje Savinjske doline so napovedani predstavniki turističnega društva z Rečice ob Savinji in vokalna skupina Pušeljc. Organizatorji napovedujejo, da bo skupnemu sejemskemu nastopu sledila temeljita analiza, na osnovi katere se bodo dogovorili, v kakšnem obsegu in v kakšni obliki se bo Savinjska regija promovirala v prihodnje. Franci Kotnik KRAJANI MOZIRJA SO SE ODLOČILI ZA RUŠENJE GRAŠČINE BRDCE Stanovanjski gradnji prednost pred zgodovino Po mnenju Berta Savodnika, člana civilne pobude, je graščina Brdce, katere lastnik je velenjski Vegrad, edini zgodovinski simbol sedanjega Mozirja. V nekaj stoletjih je sicer doživela številne prezidave, tako da tudi po mnenju celjskega Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine ne izpolnjuje osnovnih kriterijev za uvrstitev med kulturne spomenike. Objekt je bil v zadnjih letih popolnoma zanemarjen in kraju ter lastniku v sramoto. V zgradbi je imel Vegrad samski dom, pozneje so bili v njej še begunci, od leta 1993 pa je prazna in propada. V civilni pobudi se zavedajo potrebe po gradnji stanovanj, saj so zadnjega zgradili pred petnajstimi leti, vendar gradnja na Brdcah ni prava rešitev, saj bi rušenje sedanjega objekta ogrozilo tako okolico kot teren. Poleg tega je ljubljanska nadškofija vložila denacionalizacijski zahtevek, to pa pomeni, je dejal Bert Savodnik, da občina in Vegrad do končanja postopka ne moreta narediti ničesar. Krajani, ki so se zavzeli za ohranitev Brdc, so nanizali kar nekaj možnih rešitev, med drugim tudi brezplačno zemljo, ki bi jo Bloudkova nagrajenka Pavla Trogar darovala občini za izgradnjo bloka. Poleg ostalih pomislekovje problem vtem, da gre za kmetijsko zemljišče, država pa naj bi po besedah župana Kramerja dovolila Mozirjanom graditi samo v predelu Podrožnika. Na zboru krajanov, ki gaje župan Jože Kramer sklical na podlagi zbranih podpisov predstavnikov civilne pobude, seje večina prisotnih odločala za rušenju graščine in stem za gradnjo stanovanjskega bloka, ki jo nameravajo izvesti v dveh fazah. Po izračunih Stanovanjskega sklada pripada občini Mozirje šest neprofitnih in šest socialnih stanovanj, Vegrad pa naj bi zgradil še šest dodatnih stanovanj za prodajo. Po besedah župana Kramerja je Stanovanjski sklad pripravljen sofinancirati gradnjo v višini 60 odstotkov, ostalih 40 odstotkov pa naj bi zagotovila občina. Od države naj bi tako pridobili nepovratna sredstva v višini 80 milijonov tolarjev, občina pa bo za izgradnjo prispevala 53 milijonov tolarjev. Pogodba s Stanovanjskim skladom o financiranju gradnje mora biti podpisana do 10. februarja, civilni pobudi pa ostaja tolažba, da so storili, tudi s pomočjo zgodovinske stroke, vse za ohranitev zgodovinske zgradbe, ki tako ali drugače predstavlja korenine sedanje podobe kraja. Savinjčan ZAKON 0 OMEJEVANJU PORABE ALKOHOLA BO OMEJIL DOSTOP DO PIJAČ Alkoholne pijače le polnoletnim državljanom? Slovenija se po količini popitega alkohola na prebivalca uvršča v sam evropski vrh, vendar kljub veliki socialni, gospodarski in zdravstveni škodi, ki jo prinaša prekomerno pitje, naša država doslej ni oblikovala celovite alkoholne politike, s katero bi začrtala manj strpen odnos do alkohola. Z zakonom o omejevanju porabe alkohola naj bi bila ta vrzel odpravljena. Na ministrstvu za zdravje so omejevanje rabe alkohola zasnovali s starostnimi, časovnimi in prostorskimi omejitvami prodaje, alkoholnih pijač. Z zakonom želijo vplivati predvsem na mlade, saj naj bi bil dostop do alkoholnih pijač pred dopolnjeno polnoletnostjo prepovedan v trgovinah in gostilnah. Če prodajalec meni, daje oseba, ki želi kupiti alkoholno pijačo, mlajša od 18 let, sme od kupca zahtevati, da starost izkaže z osebnim dokumentom. To določilo ne bo zavezovalo samo prodajalce; mladoletnikom ne smejo ponujati alkoholnih pijač niti starši. Z izjemo gos-tinskih lokalov bo alkohol pre- povedano prodajati med 21. uro zvečer in 8. uro naslednjega dne. V gostinskih obratih bo prepoved prodaje žganih pijač veljala do 10. ure dopoldne. Alkoholne pijače bo prepovedano prodajati tudi v vzgojnih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah, v športnih objektih in na športnih prireditvah uro pred prireditvijo, v menzah, vojaških kantinah in bencinskih servisih zunaj mest in naselij. V gostinskih lokalih ob avtocestah vam bodo natočili alkoholno pijačo le, če boste naročili tudi topli obrok. Zakon določa tudi kazni za kršitelje določil: najvišje kazni znašajo 2,5 milijona tolarjev. Savinjčan SMUČIŠČE LOGARSKA DOLINA obratuje vsak dan od 10.00 do 16.00. UABUENI NA SMUKO Logarska dolina d.o.o. tel: 03 838 90 04 e-mail:logarska.dolina@siol.net www.logarska-dolina.si J LUČE OB SAVINJI Načrtujejo smučarsko sedežnico Po letih turističnega razcveta se je podoba Luč precej spremenila. Razmere so se poslabšale, z velikimi razvojnimi koraki Logarske doline in celotnega Solčavskega pa so tudi v Lučah začeli intenzivneje razmišljati o razvojnih možnostih. Med najbolj otipljive zagotovo spada načrtovana izgradnja smučarske sedežnice, s katero naj bi pridobili tudi letno sankališče. Izvajalca dei naj bi izbrali na podlagi že pripravljenega razpisa, k projektu pa želijo pridobiti tudi morebitne sovlagatelje. Savinjčan UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Uradnikom starega kova bije plat zvona Vlada je v okviru programa odprave administrativnih ovir oziroma projekta prenove javne uprave začela izvajati projekt Predlogi z razlogi, v katerem bodo lahko državljani na izbranih upravnih enotah izbirali najbolj prijaznega uslužbenca meseca. Žreb je v prvi skupini določil upravne enote Mozirje, Idrija in Šentjur, do konca leta pa bodo akcijo pripravili v petih izbranih upravnih enotah. Najprijaznejšega uslužbenca bo med uslužbenci, ki bodo prejeli največ glasov na upravnih enotah, vsak mesec izbral predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Reforma državne uprave obsega pet ključnih projektov, je med obiskom mozirske upravne enote zbranim gospodarstvenikom in predstavnikom lokalnih skupnosti poudarila ministrska svetnica Nevenka Črešnar - Pergar. Med drugim naj bi se spremenili predpisi, ki določajo status državnih organov, delo javne uprave naj bi postalo še kakovostnejše in transparentnejše tudi po zaslugi elektronskega poslovanja, s programom odprave administrativnih ovir pa namerava država določene postopke skrajšati, spremeniti in po možnosti tudi odpraviti. S tem naj bi olajšali delo tako državljanom kakortudi zaposlenim v državni upravi, kijih še vedno v določeni meri obvladuje miselnost, da so oblast in ne zgolj uradniki, ki morajo ljudem nuditi hitre in kvalitetne storitve. Kljub določenim zakonskim spremembam, ki jih je napovedal okoljski minister Janez Kopač, so po mnenju Pergarjeve za razvoj gospodarstva še vedno največja ovira postopki pri pridobivanju dovoljenj za posege v prostor. Gre za najbolj kritizirano področje, ki poleg postopkov za pridobitev statusa drušlva ali samostojnega podjetnika traja, najdlje, saj je za slednje potrebno čakati na izpeljavo postopkov od 45 do 90 dni. Na Nevenka Črešnar - Pergar (foto: Ciril M. Sem) naše vprašanje, zakaj država ne izbira najslabšega uslužbenca ali državne ustanove, je ministrska svetnica odgovorila, daje potrebno slediti drugim državam, kjer z motivacijo izboljšujejo deio uslužbencev. V Sloveniji smo po njenem prepričanju preveč naklonjeni kritikam, to pa ne pomeni, da bodo delavci v državni upravi, ki ne bodo dosegali zadovoljivih rezultatov nedotakljivi. Po uveljavitvi novega zakona je namreč napočil čas, ko bo mogoče postaviti na cesto tudi slabega delavca v javni upravi, kamor poleg državnih uslužbencev sodijo tudi lokalne skupnosti, kar je bilo v zadnjih letih praktično nemogoče. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Podelitev plaket Zoisovim štipendistom Zavod za zaposlovanje, območna služba Velenje, je 108 novim Zoisovim štipendistom slavnostno podelila plakete, obenem so mladi učenjaki odslej bogatejši za knjižno darilo Mestne občine Velenje. Med štipendisti je tudi 18 dijakov iz Zgornje Savinjske doline. Plaketeje podelil direktor velenjske območne službe Srdan Arzenšek. Podelitve seje udeležilo več uglednih gostov, med njimi Jože Glazer, generalni direktor Zavoda za zaposlovanje in Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, ki sta poudarila pomen znanja in ustvarjalnosti za prihodnost vsakega posameznika, lokalne skupnosti, države in človeštva nasploh. PV GOLTE SLOVENIJA Varnost je zagotovljena Marsikdo se še vedno živo spominja dogodka izpred dveh desetletij, ko je ena od nihalk, ki vozita na Golte, zgrmela v dolino. Takratna nesreča ni terjala človeških življenj, ostali pa so neprijetni spomini, ki se pojavijo ob vsakem najmanjšem tehničnem problemu, s katerim se soočajo novi lastniki turističnega središča na Mozirskih planinah, v podjetju Golte Slovenija. Po neljubem dogodku, ko sta prišli v stik nosilna in napenjalna vrv inje zaradi tega nihalka obstala, so se ob vznožju in potem po bližnji in daljni okolici že začele širiti govorice, ki nimajo nič skupnega z resnico in še manj z dobrim okusom. Pretrgana naj bi bila nosilna vrv, kabina naj bi skoraj zgrmela vglobino in podobno seje slišalo od "dobro obveščenih". "Ob prevzemu smo varnost nihalke povečali," zagotavlja David Senese, vodja projekta Golte. "Po dvajsetih letih seje zgodilo prvič, da sta prišli v stik nosilna in napenjalna vrv in vtakšnem primeru se sistem v trenutku ustavi. Pred prenovo je bii čas med stikom in zaustavitvijo sistema ena sekunda, sedaj je ena mili sekunda. Nihalka je toliko časa mirovala zaradi poti, ki so jo morali opraviti zaposleni peš in z avtom ter ugotoviti, kaj se je zgodilo. Govorice o natrgani vrvi so neresnične, saj imamo zanje ateste in vsa obratovalna dovoljenja." "Vrvi zanesljivo niso poškodovane," zagotavlja Senese. Samo z eno kabino vozijo zaradi zamujenega enega od rokov, ki ga sredi sezone zaradi birokratskih postopkov niso mogli nadomestiti. S pristojno inšpekcijsko službo so dogovorjeni, da bodo z njihovim sodelovanjem do konca sezone obratovali z eno samo kabino. "V vsakem primeru je varnost zagotovljena," ne dopušča dvoma italijanski lastnik. Savinjčan Nihalka, ki vozi na Golte, je varna, zagotavljajo lastniki (foto: Ciril M. Sem) Savinjčan UPRAVNI ODBOR SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE Letos posebna pozornost malim podjetjem Člani območne gospodarske zbornice so se prvič v letošnjem letu sestali prejšnji četrtek in sejo izkoristili za novoletno družabno srečanje, za katerega je v decembrskih dneh zmanjkalo časa. Sprejeli so poročilo o delu zbornice v minulem letu in se dogovorili, katerim zadevam bodo v letu 2002 posvetili največ pozornosti. V prejšnjem letu je savinjsko-šaleška zbornica delovala v okviru smernic Gospodarske zbornice Slovenije, pri čemer je operativne aktivnosti usmerjal upravni odbor pod vodstvom predsednice Marije Vrtačnik. Upravni odborje spremljal poslovanje članov zbornice in napovedi konjukturnih gibanj, aktivno se je vključeval v nastajanje regionalnega razvojnega programa, soorganiziral srečanje velikega in malega gospodarstva ter poslovno konferenco o kakovošti in podelil priznanja ter diplome za leto 2000. anjih predloga zakona o delovnih razmerjih, odpiranju trga električne energije in napovedih recesije. Tudi v letu 2002 namerava območna gospodarska zbornica s sedežem v Velenju aktivno povezovati svoje člane vZgornji Savinjski in Šaleški dolini. Prizadevala si bo za aktivno vlogo gospodarstva pri oblikovanju skupnih razvojnih programov, pri tem pa bo za nabor novih idej spodbujala vključevanje mladih nadarjenih kadrov. Pomemben poudarek bo namenjen usklajevanju razvojnih interesov na po- Nova člana upravnega odbora Namesto upokojenih predstavnikov NLB Divizije Velenje Rafka Berločnika in direktorice Figaro d.o.o. Velenje sta bila v upravni odbor savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice imenovana Marjan Jerič (NLB Divizija Velenje) in Franc Benda (Kovinoplastika Benda Nazarje). Zlasti srečanju velikega in malega gospodarstva so člani upravnega odbora na zadnji seji posvetili največ pozornosti in menili, dajetreba s projektom nadaljevati ter ga razširiti v slovenski prostor. Pod okriljem območne zbornice so lani uspešno delovali sekcija za inovacije, regionalni svet za poklicno izobraževanje in usposabljanje, medregijski svet za zdravje ljudi in okolje, društvo za kakovost in ravnanje z okoljem, sekcija računovodskih servisov, sekcija avtoprevoznikov, konec leta pa sta bili ustanovljeni še sekcija za inženiring in sekcija za turizem in gostinstvo. Med številnimi aktivnostmi, za katerih realizacijo je skrbela direktorica zbornice Alenka Avberšek, velja našteti še okrogle mize o aktualnih temah: ustanavljanju pokojninskih družb, vključevanju gospodarstva na trge bivše Jugoslavije, bolniških izostankih v regiji, problematiki strukturnih neskladij, odprtih vpraš- dročju komunalne infrastrukture in deponiranja industrijskih odpadkov. Zbornica bo sodelovala pri organizaciji petega srečanja velikega in malega gospodarstva, skupaj z območnima zbornicama za Koroško in Gorenjsko pa bo sodelovala pri prekomejnih projektih. Posebna pozornost bo namenjena malim podjetjem, številne aktivnosti pa so tudi letos predvidene na področju izobraževanja in informiranja. Skupaj z društvom za kakovost in ravnanje z okoljem bo zbornica pripravila 4. poslovno konferenco o kakovosti, skladno s pravilnikom pa bo spodbujala, promovirala in nagrajevala skrb za urejeno delovno okolje in inovacije v regiji. Glede na obseg zastavljenih nalog se na zbornici kaže potreba po strokovnem sodelavcu, ki bi skrbel za program izobraževanja in svetovanja, sodelovanje pri načrtovanju projektov in komuniciranje s člani. Franci Kotnik SAVINJA MOZIRJE Nov bencinski servis zn potrebe občanov, turistov in industrije V Nazarjah so pred tednom dni predali namenu nov bencinski servis. Trgovsko podjetje Savinja Mozirje ga je postavilo na mestu, kjer je prej celih štirideset let stala črpalka, ki si je s svojim starinskim izgledom prislužila celo pozornost spomeniškega varstva. Nov bencinski servis zadovoljuje potrebe sodobnih uporabnikov (foto: Jože Miklavc) Nov bencinski servis, kije investitorja stal dobrih devetdeset milijonov tolarjev, tako po estetskih kot po funkcionalnih kriterijih zadovoljuje zahteve sodobnih uporabnikov, med katerimi je v Nazarjah poleg voznikov osebnih vozil zelo veliko voznikov tovornjakov in delovnih strojev iz bližnjega industrijskega kompleksa. V Savinji so sicer prvotno razmišljali o obnovi prejšnjega objekta, dokončno spremembo odločitve pa je pogojevala ugotovitev, daje zaradi tovornih vozil potrebno povišati nadstrešek. Zakonski predpisi so zahtevali zamenjavo podzemnih cistern za gorivo, ki morajo biti zaradi zaščite pred izlitjem bodisi dvoslojne bodisi nameščene v betonskih ba- zenih. V Savinji so se odločili za prvo možnost, precej energije in časa pa so terjala usklajevanja z ministrstvom za okolje in prostor zaradi uredilve zalednih voda s Prihove in z ministrslvom za promet zaradi ureditve križišča. Postavitev novega objekta omogoča drugačno izvedbo bodočega križišča, ki ne predvideva več krožnega prometa. Po besedah direktorja Savinje Gregorja Verbuča so bila zelo zahtevna tudi pogajanja s potencialnimi strateškimi partnerji. V končni fazi seje nadzorni svet podjetja, ki mu predseduje prvi mož skupine Era Gvido Omladič, odločil za Petrol, kije ponudil najboljše pogoje za oskrbo. Nazorski bencinski servis sedaj nudi Delniška družba Savinja Mozirje je kljub poslovni in kapitalski povezavi z velenjsko Ero še vedno samostojna pravna oseba, ki vidi svojo prihodnost v drugem največjem slovenskem trgovskem združenju Suma. Današnje stanje vtrgovini, ko imajo nekatere podobno velike družbe kot Savinja zaradi svoje pasivnosti pri povezovanju z večjimi sistemi že velike težave pri poslovanju, potrjuje pravilnost strateških odločitev vodstva mozirskega podjetja v preteklih letih. Ekonomija obsega neposredno vpliva na doseganje bolj ali manj ugodnih nabavnih pogojev in kdor ni konkurenčen v nabavi, ne more biti niti v prodaji. V skupini Era so se zaradi racionalizacije poslovanja podjetja po posameznih prodajnih programih vertikalno povezala. Gregor Verbuč še naprej ostaja direktor Savinje, hkrati pa je tudi vodja vertikale tekstilno-me-šanih prodajaln, kijih je trenutno petnajst, že v bližnji prihodnosti pa naj bi njihovo število poraslo na dvajset. strankam tudi kurilno olje, za voznike tovornih vozil in delovnih strojev pa so postavili poseben točilni avtomat, ki ima večjo pretočnost, zato je čas za polnitev rezervoarjev krajši. Poleg celovite palete naftnih derivatov je nazorski bencinski servis bogatejši za pestro izbiro prehrambenih artiklov in tiska. Z odpiralnim časom od 6. do 20. ure, ob nedeljah od 7. do 20. ure, naj bi zadovoljeval potrebe vseh voznikov, ki se na pot podajajo že zgodaj, v poletnem času pa zaradi turistov načrtujejo še podaljšano obratovanje v večernih urah. Zadovoljstvo z zaposlenimi v Savinji je v imenu občanov ob otvoritvi objekta delil nazorski župan Ivan Pur-nat. Po njegovem mnenju je vodstvo mozirskega podjetja s to investicijo dokazalo svojo usmerjenost v prihodnost, ki temelji na zadovoljnem kupcu, industrijsko središče Zgornje Savinjske doline si po njegovem mnenju zasluži sodoben in lep bencinski servis, ki v sedanji izvedbi v ničemer ne zaostaja za tovrstnimi objekti po Sloveniji. Franci Kotnik ESOTECH VELENJE Brez dela ni rezultatov Podjetje Eso Velenje je bilo leta 1953 ustanovljeno zaradi potreb rudnika, po razpadu nekdanje Jugoslavije pa za podjetje in okoli 1000 zaposlenih ni bilo več dela, zato se je razdelilo v Eso Opremo, ki je zadržala rudniški program, in Eso Montažo. Od leta 1993 je Esotech samostojno podjetje, ki je bilo, koje direktorski stolček zasedla energična in odločna Zofija Mazej - Kukovič, brez dela in programa. Zofija Mazej - Kukovič (foto: Ciril M. Sem) "Nisem preveč ponosna na svoje predhodnike. Deset let že popravljamo napake, ki so bile narejene v preteklosti," pravi Mazej - Kukovičeva in dodaja, da se je podjetje uspelo obdržati izključno zaradi kadrovskega prestrukturiranja. Ljudem je treba zaupati in jim poleg možnosti šolanja nuditi še kaj. Trenutno podjetje zaposluje okoli 200 ljudi, od tega je 80 odstotkov inženirjev, ki odnesejo mesečno domov vsaj toliko kot predvideva kolektivna pogodba. V zadnjih letih so se uspeli krepko uveljaviti na evropskem trgu z izvajanjem inštalacij vgradbeništvu, med največje dosežke sedanje ekipe pa zagotovo sodi 20 milijonov nemških mark vredna obnova dravskih elektrarn. Trenutno opravljajo remontna dela na vseh slovenskih hidroelektrarnah, med večje okoljevarstvene projekte pa sodi razžvepljevanje divjih plinov v mežiškem rudniku. V Esotechu se zavedajo, da je treba poprijeti za vsako delo, vendar so jim okoljevarstveni projekti med temeljnimi. V ljubljanskem Kotu nameščajo veliko prezračevalno napravo, s svo-jim znanjem in izkušnjami so sodelovali vjeseniškem Acroniju, bivši papirnici Krško, v ormoški tovarni sladkorja, luki Koper in še kje. Pri tem je bislveno, da ves čas tesno sodelujejo s Kemijskim inštitutom Slovenije in Inštitutom Jožef Štefan. "V vseh okoliščinah je treba znati preživeti, zato je treba tudi svetovno recesijo obravnavati z dolžnim spoštovanjem. Pri nasje treba delati,zato je za politiko bolj malo prostora in časa. Tukaj smo, da ljudem zagotovimo delo, sicer se ne potrebujemo," poudari direktorica Zofija Mazej -Kukovič. Savinjčan SNICKE “ S\ Najtežja bremena najlažje nosijo prazne glave. Savinjčan BANKA CELJE Namenski krediti za ogled svetovnega prvenstva v nogometu V Banki Celje nudijo vsem, ki bi si radi ogledali svetovno prvenstvo v nogometu v Koreji in na Japonskem, pa nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev, potrošniške kredite. Krediti so namenski z odplačilno dobo do treh let. V primeru uvrstitve nogometne reprezentance Slovenije v naslednji krog tekmovanja bo banka obrestno mero svojim komitentom dodatno znižala. KF POSPEŠEVALNI CENTER ZA MALO GOSPODARSTVO Edinstveno iz Slovenije Pospeševalni center za malo gospodarstvo tudi letos nudi možnost fizičnim in pravnim osebam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izdelujejo obrtne izdelke, da se vključijo v projekt Edinstveno iz Slovenije, preko katerega se lahko z minimalnimi stroški predstavijo na sejmih v Evropi in Severni Ameriki. Na osnovi prijave izdelke ocenistrok-ovna komisija, ki izda pozilivnoali negativno oceno.Vsak prijavitelj dobi povratno informacijo z nasveti, idejami in predlogi za izboljšanje ponudbe, možnost brezplačne udeležbe na različnih usposabljanjih, individualno svetovalno pomoč pri razvoju in trženju ter možnost vključitve v sekcijo Edinstveno iz Slovenije. Izdelovalci, izbrani za nastope na sejmih, pa pridobijo še urejen razstavni prostor, vk- ljučitev v sejemski katalog, organiziran transport izdelkov, pomoč promocijske ekipe z znanjem tujih jezikov in pomoč pri pridobivanju finančnih virov za pripravo individualnih promocijskih materialov. Dodatne informacije za prijavo lahko zainteresirani izdelovalci obrtnih izdelkov dobijo na Informacijsko raziskovalnem centru Celje ali na spletni strani http://www.pcmg.si. KF JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Številne aktivnosti kulturnih društev v februarju V petek, 11. januarja, so se v sejni sobi mozirskega kulturnega doma na prvem letošnjem delovnem sestanku srečali predstavniki kulturnih društev in člani sveta mozirske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na srečanju naj bi se seznanili z delom sklada v preteklem in z njegovim obveznim programom v letošnjem letu. Prisotne je pozdravil predsednik sveta območne izpostave Marjan Dobrovc, kije predstavil priloženo gradivo. Program območne izpostave sklada je sestavljen piramidno in zajema srečanja, tekmovanja, revije in izobraževanja. Predstavniki kulturnih društev naše doline so na sestanku predstavili tudi aktivnosti v mesecu kulture. Za osrednjo medobčinsko proslavo v počastitev kulturnega praznika bo letos poskrbelo ljubensko kulturno društvo. Ob tej priložnosti bodopodelili najvišja priznanja območne izpostave sklada za dosežkenakulturnempodročjuvpretek-lem obdobju. Društva bodo predlogeza priznanja sklada poslala do konca januarja, o izbiri kandidatov bo odločala posebej imenovana komisija. Nekatere gledališke skupine posameznih kul- turnih društev imajo v načrtu premierno predstavitev igre, želijo pa si tudi povabila na gostovanja. Člani društva Gal, v katerem uslvar-jajo amaterski likovniki, se bodo predstavili z likovno razstavo del, ki so nastale v njihovih izobraževalnih delavnicah. Amaterski literati bodo pripravili izobraževalno delavnico ter se javnosti predstavili na Valentinov večer z ljubezensko poezijo. Ob končuje Ivana Žvipelj podala poročilo o porabljenih finančnih sredstvih sklada, ki so jih v dogovorjenih deležih prispevale posamezne občine. Iz poročila je razvidno, da več kot polovico sredstev za delovanje skupnih projektov območne izpostave sofinancira republiški JSKD. Marija Sukalo Uroš Repenšek, tesan Jaz bi bil proti. Čedalje več tega je in s tem bi stvar le še pospešili. Erika Podbrežnik, tajnica: Kar se tiče širjenja raznih bolezni in aidsa, je bolje, če je prostitucija legalna inje temu primerno urejena tudi zaščita. Nič nimam proti javni hiši v tej dolini. Pripravila: Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem Nasa anketa Naj bo prostitucija legalizirana? Prostitucija je izraz, ki v marsikomu zbudi občutke nelagodja, še posebej, če mora o tem javno spregovoriti. Tematika je morda res nekoliko občutljiva, pa vendar gre za realnost, ki je od nekdaj prisotna. Ni zaman vzdevek "najstarejša obrt". Ljudje so do prostitucije različno tolerantni. Na eni strani skrajnosti so tisti, ki se iz moralnih, zdravstvenih, psiholoških ali socioloških razlogov zavzemajo za pregon tovrstne dejavnosti in vsega, kar je z njo povezano. Na drugi strani slišimo argumente, da ima možnost "kupovanja spolnih storitev" svoj pozitiven smisel, da deluje kot neke vrste družbeni ventil, ki odpravlja določene napetosti in s tem preprečuje hujše vedenjske izbruhe kot posledico spolne nepotešenosti in nezadovoljstva, osamljenosti in podobnega. Zagovorniki legalizacije prostitucije se zavzemajo za pravno ureditev, ki prostitucije kot take ne bo preganjala, pač pa bo uvedla red in nadzor nad dejavnostjo. Kaj menijo naši sogovorniki o smiselnosti legalizacije, lahko preberete v naši anketi. Jože Ugovšek, električar: Tukaj na deželi je drugače kot v mestu. Vendartako ali tako se to dogaja, tako daje čisto vseeno, čejo legalizirajo. Vsaj zaščita bi bila boljša. Nič nimam proti, če bi bila javna tudi v naši dolini. Meni je čisto vseeno. Marjeta Močnik, bančna uslužbenka: Če bo bolj varno in pregledano, naj "zrihtajo" in naj tudi davke plačujejo tako kot vsi ostali. Naj se neha lovljenje teh žensk. Raje naj primejo zvodnike. Nič nimam proti javni hiši vtej dolini. Naj koristijo, kjer želijo. Zdenka Ermenc, brezposelna: Vseeno če ne bi bilo legalizirano. To je čisto "ibržno". Kljub temu, da zakonsko ni urejeno, se dogaja vse sorte. Tiste, ki so se mislile s tem ukvarjati so tako ali tako že šle v to. Z legalizacijo bi bilo tega še več. Absolutno sem proti javni hiši v naši bližini. To ni primerno za tako majhen kraj pa tudi dobička od tega ne bi imeli. Jakob Suhoveršnik, kolar: Prostitucija ni najbolj fajn stvar. Najbolje bi bilo, če bi bilo življenje moža in žene čim bolj naravno in pošteno. Prostitutke pa niso normalno življenje, je neke vrste goljufija, ker prejemajo za tisto delo denar. Zato mi ni zato. DRUŠTVO KOMEN Za promocijo kraja veliko prostovoljnega dela in odrekanj Ljubensko društvo Komen, v katerega so včlanjene nekatere Ijuben-ske kmetije z namenom promocije in pospeševanjem predelave kmetijskih izdelkov v kraju in tudi širše, aktivno deluje že dve leti. Rezultate dela vsako leto razgrnejo na občnih zborih. Letos so ga pripravili v začetku januarja, na občnem zboru pa so spregovorili o delu v preteklem in o načrtih za prihodnje obdobje. Kmetije so svoje dejavnosti in kulinarične dobrote predstavile v domačem kraju marca na Jožefovem sejmu, aprila so sodelovale na cvetni nedelji in avgusta na Flosarskem balu. Občino Ljubno so promovirali na sejmu Alpe Adria v Ljubljani, na razstavi cvetja v Mozirskem gaju ob prvomajskih praznikih ter Lenartovem sejmu, kije bil oktobra na Rečici ob Savinji. Poleg tega članice društva Komen sodelujejo tudi na kmetijski tržnici v Preboldu, kjer obiskovalcem ponujajo različne domače izdelke. O sodelovanju na prireditvah se članice odločijo sporazumno, delo in zadolžitve pa si razdelijo. V drušlvu sodelujejo predvsem kmetice, medtem ko predsednica drušlva Alenka Korpnikzatrjuje, da same vsega dela v drušlvu ne bi zmogle, če ne bi imele podpore svojih mož in domačih, kijim priskočijo na pomoč ob večjih projektih in prireditvah. Tudi v prihodnjem obdobju se bodo trudile za promocijo kraja, kar pa ter- ja veliko časa, odrekanj in prostovoljnega dela posameznikov. Razvijajo svojo blagovno znamko Flosar-ska rihta, pod katero nameravajo v prihodnje ponuditi svoje izdelke. V pripravi imajo tudi enotna oblačila, s katerimi bi bilo društvo razpoznavno zunaj kraja. Vir informacij pri izdelavi jim je bila knjiga dr. Marije Makarovič o oblačilni kulturi pri nas. V načrtu društva za prihodnje obdobje je tudi priprava programa za skupno učno kuhinjo. V njej bi se članice drušlva Komen sestajale in pripravljale kulinarične dobrote svojega kraja ter z različnimi tečaji poskrbele za dodatno izobraževanje. Idej je še veliko. Koliko jih bodo v društvu Komen lahko uresničili, je seveda odvisno od finančnih sredstev. Želja članic društva je vsekakor uspešen razvoj turizma v domačem kraju, pri katerem bi bile tudi same aktivno udeležene. Marija Sukalo Več miru na Mozirski planini Vse uporabnike ceste iz Šmihela na Verbučevo planino obveščamo, da se bo v mesecu februarju ta cesta zaprla za promet z zapornico na Pleškem vrhu. Za ta neljubi ukrep smo se odločili ob soglasju vseh lastnikov zemljišč na Šmihelski planini, soglasju Lovske družine Mozirje in Občine Mozirje. Občina je zaporo tudi financirala iz sredstev za redno vzdrževanje gozdnih cest. Namen zapornice je omejiti vožnjo v občutljivem naravnem okolju na Šmihelski planini, kjer še živijo redke in ogrožene vrste živali, npr. gozdne kure, več vrstsov, ujede, duplarji. Kervemo, da tudi prometškodljivo vpliva na ogrožene živalske vrste v gorskem gozdu, je naša moralna dolžnost, da tem vrstam pomagamo. Drugi negativni vplivi na ogrožene vrste vtem predelu so še: divje vožnje z motornimi sanmi v zimskem času, vožnje z motokros motorji, prekomerno (množično) nabiranje gozdnih sadežev, spuščeni psi brez nadzora ipd. Prepričan sem, daje tudi med planinci, nabiralci gozdnih sadežev in sprehajalci veliko takih, ki v gorah iščejo predvsem mir in sprostitev in znajo iti tudi kdaj peš. Vsem se zahvaljujemo za razumevanje, lastnikom, občini Mozirje in lovcem LD Mozirje pa za podporo! Damjan Jevšnik Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje © Oglasi OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad organizira TEČAJ ZA LOKALNEGA TURISTIČNEGA VODNIKA na območju občine Gornji Grad Tečaj je brezplačen in obsega približno 70 ur. Če še študirate, ste zaposleni ali upokojeni in vas to delo veseli, se čimprej prijavite. V prijavi navedite: - ime in priimek ter naslov - telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi - končana šola in vaš sedanji status - znanje tujih jezikov. Svojo prijavo lahko pošljete po pošti ali na e-maii naslov: obcina.gornji-grad@siol.net ali jo osebno prinesite na naslov Občine Gornji Grad. Rok za prijavo je 7. februar 2002. SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o. Savinjska cesta 39 3330 MOZIRJE Vavčerski sistem svetovanja - sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic - pomoč do bolj uspešnega poslovanja Vavčerski sistem svetovanja je nova oblika svetovanja podjetjem (malim in srednjim) in samostojnim podjetnikom, pa tudi tistim, ki šele nameravajo postati podjetniki. Kdo se lahko vključi? • Delujočapodjetja • Potencialni podjetniki ■ Kmetje Vrste svetovanj Splošno svetovanje Specialistično svetovanje Izobraževanje in usposabljanje \ Kaj pridobi podjetje? Svetovanje delujočim podjetjem je subvencionirano v višini 50% vrednosti svetovalne ure, svetovanje potencialnim podjetnikom pa v celoti. Kako se vključite v projekt? Pokličete na telefon 03 839 47 53 ali pridete osebno vsak četrtek od 8. do 10. ure na Savinjsko- šaleško območni razvojni agenciji. (Območna obrtna zbornica Mozirje) AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC c 111 o < _ v- m2oo2g SŠFŠšg z a: o' Cć. a < <<<<22 ossscoE TURISTIČNA AGENCIJA kJ 1 MM) Med pravočasno prispelimi kuponi je bila izžrebana Marija Žagar, Podvolovljek 34, Luče, ki ji iskreno čestitamo. Pridružite se ji na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite na naš naslov najkasneje do ponedeljka, 4. februarja 2002. Zaključek akcije bo spomladi. Veliko sreče! .. >■-.■■■ ... — —■■■n-.n— ■■■—■ .1.1.1,i... i ■ i........... fo-C-----------------------------------------~----- Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Turistična agencija Svit ponuja v 4. št. SN 3-dnevni oddih na morju. V katerem kraju? Odgovor: ________________________________________ Ime in priimek:. Naslov: ___ Pošta: ___ _tel.:. __afb PROGRAM MESECA KULTURE 2002 * petek, 1.2.2002, ob 17. uri - LUČE ob Savinji DAN ŠOLE in obletnica rojslva Blaža Arniča - Koncert Glasbene šole Nazarje * petek, 1.2.2002, ob 9.30 in 10.45 uri - NAZARJE (športna dvorana) KOMEDIJA ZMEŠNJAV - glasbeno plesna predstava za vse OŠ doline * sobota, 2.2.2002, ob 19. uri - ŠMIHEL nad Mozirjem (osnovna šola) Gledališka predstava NAVIHANI JAKA (Jelka Amalija Škrobar) - premiera (gled. skupina Šmihel) * četrtek, 7.2.2002, ob 19. uri - MOZIRJE (Kulturni dom) Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku (domača kulturna društva) * petek, 8.2.2002, ob 19. uri - LJUBNO ob Savinji (Kulturni dom) OSREDNJA MEDOBČINSKA SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU S PODELITVIJO PRIZNANJ * sobota, 9.2.2002, ob 19. uri - MOZIRJE (Kulturni dom) Koncert akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec * četrtek, 14.2.2002, ob 19. uri - MOZIRJE (Gostišče Kozorog) VALENTINOV OPOJ (ljubezenska poezija članov KD SLAP) * petek, 15.2.2002, ob 18. uri - MOZIRJE (Galerija Mozirje) Pregledna razstava izobraževalne delavnice KD likovnikov GAL * petek, 15.2.2002, ob 19. uri - NAZARJE (Delavski dom) Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku (kult. drušlva in glasb, šola Nazarje) * sobota, 16.2.2002, ob 19. uri - MOZIRJE (Kulturni dom Mozirje) Jubilejni koncert Godbe na pihala ob 25. obletnici delovanja * sobota, 16.2.2002, ob 19. uri - LEPA NJIVA (osnovna šola) Gledališka predstava DOHODNINA (Jean-Jacques Bricaire) - premiera (gled. skupina Lepa Njiva) * sreda, 20.2.2002, ob 18. uri - MOZIRJE (Kulturni dom) KONCERT otroških zborov pod vodstvom mozirskih pedagogov * petek, 22.2.2002, ob 17. uri - REČICA ob Savinji (Gostišče Semprimožnik) Literarna izobraževalna delavnica KD SLAP-a * petek, 22.2.2002, ob 19. uri - MOZIRJE (Galerija Mozirje) Dobrodelni koncert za VDC Mozirje Glasbene delavnice OSMINKA * sobota, 23.2.2002, ob 19. uri - NOVA ŠTIFTA (Kulturni dom) Gledališka predstava DISCO POD LIPO (Ivan Sivec / Anica Stakne) -premiera (gled. skupina Nova Štifta) * sobota, 23.2.2002, ob 18. uri - BOČNA (Kulturni dom) Kulturni večer v izvedbi pevskih zborov KD Bočna in članov KD SLAP * nedelja, 24.2.2002, ob 19. uri - REČICA (Kulturni dom) Gledališka predstava KOMEDIJA O KOMEDIJI (Marjan Marinc) - premiera (gled. skupina Rečica) * sobota, 2.3.2002, ob 20. uri - LUČE ob Savinji (Kulturni dom) Promocija zgoščenke TAKE SO NAŠE LJUBEZNI (lučki ljudski pevci z gosti) * sobota, 2.3.2002, ob 19. uri - GORNJI GRAD (Kulturni dom) Gledališka predstava DOHODNINA (Jean-Jacques Bricaire) - premiera (gled. skupina Gornji Grad) OBVESTILO REJCEM PLEMENJAKOV Zakon o ukrepih v živinoreji določa, da se smejo za oplojevanje uporabljati le ocenjeni in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. Ocenjevanje, odbira in priznanje plemenjakov se izvaja vsako leto. Ocenjevanje in odbira bikov, merjascev, ovnov in kozlov za prirodni pripust izvaja komisija, ki jo imenuje Upravna enota Mozirje. Upravna enota Mozirje, na predlog komisije, z odločbo potrdi ali zavrne plemenjake za prirodni pripust. Rodovniško vrednost plemenjaka ugotavlja komisija iz podatkov, ki so navedeni v izkazu o poreklu in proizvodnji plemenske živali in na podlagi fenotipske ocene. Izkaz o poreklu dobi rejec plemenjaka ob njegovem nakupu oz. ga izda pooblaščena organizacija ali zavod in ga mora predložiti v vpogled komisiji za licenciranje. Rejec plemenjaka mora ob licenciranju predložiti zdravstveno spričevalo ali izvide, iz katerih je razvidno, da zdravstveno stanje plemenjakov ustreza Pravilniku o zdravstveni ustreznosti in sistematičnih preiskavah plemenskih živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov (Ur. list RS, št. 49/97). Zdravstveno spričevalo oziroma izvide izda veterinarska postaja po opravljenih veterinarskih pregledih. Rejec naj veterinarja opozori, daje dal vlogo za licenciranje plemenjaka. Upravna enota Mozirje bo predvidoma v mesecu aprilu 2002 razpisala licenciranje plemenjakov. Vsi, ki želijo potrditev plemenjaka, morajo pri Upravni enoti Mozirje (Savinjska cesta 7) podati pisno zahtevo za licenciranje - do vključno 20.2.2002. Vlogi morajo priložiti fotokopijo izkaza o poreklu živali. Rejcem, ki že imajo priznane plemenjake, bo Upravna enota poslala vlogo (obrazec o prijavi živali). Ostalim pa so obrazci na razpolago v Upravni enoti (soba št. 29). Upravna enota Mozirje EVROPSKA UNIJA IN Ml Projekt povezovanja organizacij za varstvo vodnih virov v Zgornji Savinjski dolini Voda je eden ključnih elementov, ki pogojujejo naše življenje na Zemlji, začenši z zadovoljevanjem telesne potrebe po tekočini do najrazličnejših načinov njenega izkoriščanja v gospodarske namene. Podeželje je, v primerjavi z večjimi urbanimi naselji, še toliko bolj neposredno odvisno od vodnih virov in s tem tudi njihove kakovosti. V okviru načrtovanja sonaravnega razvoja podeželja ima zato upravljanjezvodnimi viri pomembno mesto. Na podlagi podobnega razmišljanja je nastal tudi projekt, ki ga or- ganizira in izvaja Planinsko društvo Gornji Grad, podpirajo pa ga služba vlade za evropske zadeve ter občini Gornji Grad in Nazarje. Naslov projekta je Povezovanje organizacij za varstvo vodnih virov v Zgornji Savinjski dolini in sodelovanje z avstrijskimi partnerji. Njegov namen je seznaniti javnost, s poudarkom na lokalni javnosti, z okoljsko problematiko tega območja, potenciali za razvoj podeželja (s poudarkom na izkoriščanju vodnih virov), ob hkratnem upoštevanju potreb naravnega okolja. V začetni fazi projekta gre torej za obveščanje civilne, strokovne in lokalne politične sfere ter pridobivanje naklonjenosti in sodelovanja nevladnih organizacij v dolini. Pilotni projekt se osredotoča na porečje Drete, katero bi želeli prvenstveno urediti v smislu poplavne varnosti, kar je predpogoj za nadaljnjo gospodarsko izkoriščanje v obliki energetske rabe vode, vzreje rib in razvoja turizma. Izvajalec se zaveda, da bi bilo za celostno ureditev pomembno vključiti celotno povodje Savinje, za kar bi potrebovali podporo tudi drugih zgornjesavinjkih občin, predvsem pa je za tako obsežen projekt potrebno pridobiti več izkušenj. Akterji projekta si za svoje nadaljnje načrte prizadevajo pridobiti finančna sredstva iz evropskih virov. Načine pridobivanja sredstev iz evropskih skladov in direktive EU, ki zadevajo vode in vplive na kakovost vode, želijo predstaviti tudi zainteresirani javnosti. V ta namen so včeraj, 31. januarja, organizirali posvet, na katerega so povabili vrsto strokovnjakov, ki so jim pomagali opredeliti pravilnost njihovih usmeritev in jim svetovali, kako uspešno nadaljevati zastavljeno pot. O tem pa bomo spregovorili več v naslednji rubriki Evropska unija in mi. Vesna Petkovšek SMREKA GORNJI GRAD (Ne)zanimivi za koroške poslovneže V gornjegrajski Smreki so se pred leti s prisilno poravnavo izognili stečaju, z zamenjavo direktorja in pridobljenim zaupanjem lastnikov pa so vtem času uspeli 5,5 milijonov mark dolga skoraj prepoloviti in tekoče poravnavati vse obveznosti prisilne poravnave. Dobiček, ki so ga ustvarili lani, naj bi bil rezultat racionalizacije stroškov in nizkih plač, ki so na spodnji meji kolektivne pogodbe. Zaradi kapitalske podhranjenosti podjetja so oktobra lani, tudi s "pomočjo" gornjegrajskega župana Tonija Ri-flja, pripeljali v Smreko Koroški holding in podjetje Eurocity, ki sta bila pripravljena dokapitalizirati gornjegrajsko podjetje. Z vstopom strateških partnerjevse je osnovni kapital podjetja povečal s 127 na 177 milijonovtolarjev, dotedanji lastniki, predvsem večinski Zadruga Mozirje, pa so z novimi družbeniki sklenili dogovor, po katerem lahkoti v letu dni dokapitalizirajo Smreko nad 50 odstotkov lastninskega deleža. Predstavnika Koroškega holdinga, ki je dokapitaliziral Smreko na račun nikoli opravljenih intelektualnih storifevin svetovanj, Andrej Švab in Andrej Cafuta sta bila še jeseni prepričana, daje Smreka perspektivno podjetje in dobra poslovna priložnost. Korošci naj bi poleg finančne injekcijegornjegrajskemu pod- Se gornjegrajski Smreki po štirih mesecih obetajo novi lastniki? (foto: Ciril M. Sem) jetju pomagali do hitrejšega razvoja z znanjem in povezavami, zato je odločitev podjetja Eurocity, ki seje po štirih mesecih partnerstva v Smreki odločila prodati 44,5 milijonovtolarjev poslovnega deleža, presenetljiva. Direktor Janko Zakeršnik kljub vztrajnim poskusom ni bil dosegljiv, po tajni- ci pa nam je sporočil, da o prodaji ni pripravljen dajati nobenih informacij. Odgovora na vprašanje, ali je Evrocity stavil na napačnega konja, nismo dobili, smo pa uspeli od župana Tonija Riflja neuradno izvedeti, da naj bi delež prevzelo eno od podjetij, v lasti Koroškega holdinga kar v praksi, pomeni, da bo ostal pod nadzorom ljudi, ki upravljajo Koroški holding, med njimitudi Janko Zakeršnik. O možnosti pranja denarja v Smreki župan ni želel dajati konkretnih izjav, v vsakem primeru bo potrebno dogovor notranjih lastnikov o zamenjavi lastniških deležev verificirati na skupščini podjetja. Savinjčan PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Začetek sezone pohodov z vzponom na Dobrovlje Nazorski planinci so novo sezono začeli minulo soboto z nočnim pohodom na Dobrovlje. Po priljubljeni trasi skozi Zavodice, ki jo v krajši varianti krajani Nazarij radi izkoristijo za nedeljske sprehode, se je trideset udeležencev povzpelo do Končniko- ve kmetije, od koder je do cerkve sv. Urbana le še dobre četrt ure hoda po pretežno položnem terenu. V lokalu poleg cerkve je pohodnike sprejel tamkajšnji ključar Maks Ramšak in jih postregel s kuhanim vinom in čajem. Planinci so izkoris- tili odlično priložnost in predsedniku društva Martinu Dušiču ob rojstnem dnevu zaželeli obilo zdravja in uspehov pri opravljanju funkcije. Nazarčani so pohod zaključili po nenaporni vrnitvi v dolino v gasilskem domu, kjer je sledilo okrepči- lo, razpoloženi udeleženci pa so se v sproščenem vzdušju zadržali vse do nočnih ur in sklenili, da se bodo tudi v letošnjem letu redno udeleževali akcij domačega planinskega društva. KF Ltudie in dogodki. Oglasi ANTON KRUMPAČNIK PREŽIVLJA KALVARIJO ZARADI NAVADNEGA ZLOMA NOGE Boleča izkušnja brez odgovora Maja letos bo minilo že dve leti od nesreče Antona Krumpačnika, Žačkega Toneta iz hribovskega zaselka Savina nad Ljubnim ob Savinji. Na nogo se mu je zvrnilo motorno kolo in golenica nad gležnjem je popustila pod pritiskom. V celjski bolnišnici so ocenili, da gre za povsem navaden zlom in so namesto z mavcem Tonetovo nogo oskrbeli operativno ter vstavili ploščico. Po tednu dni hospitalizacije so ga domači na hribovski domačiji pričakali prepričani, da bo gospodar v nekaj tednih čil in zdrav stal na obeh nogah. Nihče ni niti pomislil, da se borba za nogo in zdravje šele začenja in z njo nočna mora, ki še traja in ji ni videti konca. Po odstranitvi šivov seje pojavilo močno vnetje, noga je postajala vse bolj modra, Toneta pa so kljub vse prej kot obetavnim znakom tri tedne zdravili karvljuben-skem zdravstvenem domu. Ko beseda nanese na zdravnike, postane Tone redkobeseden. Kot da gaje strah govoriti o zmotah in napakah ljudi v belem, ki mnogokrat tako usodno zaznamujejo življenje posameznikov. Ko je ponovno pristal v celjski bolnišnici, so se zdravniki odločili za čiščenje rane. Operaciji je sledila operacija, noga je bila vse bolj zmrcvarjena in Tone seje po vsaki operaciji prebujal zgrožen. Po petih operacijah plastičnih in travmatoloških strokovnjakov so Toneta premestili na ljubljansko polikliniko, kjer so izvidi pokazali, da nesrečno nogo razjeda bolniška mesojeda bakterija. Zakaj zločestega tujka, zaradi katerega bi lahko Žački Tone ostal brez noge, niso odkrili celjski zdravniki, je vprašanje brez odgovora. V dolgih mesecih ležanja v celjski bolnišnici seje dogajalo marsikaj, vendar ostaja Tone brez besed. Propadlo tkivo in sedem centimetrov kosti je rezultat zdravljenja in nikogaršnje odgovornosti. V Ljubljani je moral Tone ponovno pod nož. Kirurgi so potrebovali zdravo tkivo in kost, ki soju dobili na roki in v medenični kosti. Zaradi operacije roke je Tone pristal na invalidskemu vozičku in samo zato, ker bakterije niso odkrili pravočasno, je moral prestati devet operacij. Ostalih posegov ne šteje, že tako je dovolj kruto. Od lanske jeseni naprej čaka Tone z mavcem na nogi, da se kost utrdi. Nadvse upa, da operacija ne bo več potrebna. Bergle so postale njegove stalne spremljevalke. Rana na roki se je zarasla, ostala je nepotrebna brazgotina, ki nažira moč in voljo. Noga, kakršna že bo, bo gospodarju Tonetu verjetno služila samo za sprehode po dvorišču. "Življenje je tako nepredvidljivo," je še vedno optimistična žena Jožica. Močna ženska je, vendarji nerazumljiva usoda, ki seje naselila v novo hišo, počasi jemlje moči. Brez pomoči dobrih ljudi, ki so nesebično priskočili na pomoč, bi ostajale strmine neobdelane. Dveletna hčerka Mateja se stisne k atu in veselo čeblja. V dolgih mesecih muje, mala štručka, lajšala negotovost in ga nevede bodrila. Trije sinovi so odšli v mestne šole iskati znanja. Štipendijo imajo, a s 60 tisočaki bolniške podpore, ki jo prejema Tone, se otrok ne da šolati. Časi se spreminjajo in tudi na kmetih je vedno bolj pomembna izobrazba. Žačnik in njegova žena Jožica zato upata, da bo eden od sinov po šolanju ostal doma in prevzel kmetijo. Savinjčan Brez male Mateje bi Žački Tone težko prenesel psihične obremenitve in negotovost (foto: Ciril M. Sem) NOVOLETNI KAJAKAŠKI SPUST Srečno Savinjo Drugi dan novega leta so bili vaščani Strug in vsi tisti, ki so se vozili ob zgornjem toku reke Savinje, priče prav posebnemu dogodku. Kot že šest let pred tem so se kajakaši zbrali na tradicionalnem, tokrat 7. kajakaškem novoletnem spustu po reki Savinji. V Strugah, med kajakaši po Sloveniji in tudi v tujini znanih kot eni izmed iztopnih oziroma vstopnih točk v hudourniško reko, si je 12 kajakašev, med katerimi sta bili dve ženski, ter približno 30 spremljevalcev zaželelo sreče v novem letu. Kajakaši ugotavljajo, da je bil letošnji novoletni spust po Savinji med najbolj mrzlimi (foto: BŠ) Ob slikanju, novoletnem nazdravljanju, pozdravom Savinji in prihajajočemu kajakaškemu letu so se pripravljali na svojevrstno izkušnjo "zimskega kajakaštva". Med vsemi predhodnimi novoletnimi spusti štejejo stalni udeleženci letošnjega spusta kot drugega najbolj mrzlega. Z opremo, primerno letnemu času, željo po veslanju in okušanju narave v lepem sončnem dnevu so priveslali do kraja, kije mnogim znan kot Apnica. Druženje so nadaljevali ob toplem ognju in dišečem prigrizku, za katerega se zahvaljujejo pionirju savinjskih kajakašev Jožetu Atelšku. BS Sa«wgilBMMiläii Piše: Aleksander Videčnik Naši predniki so o tem radi govorili. Za kaj takega je bilo veliko prilik, saj je družina imela en skupen prostor za razna dela in opravila, kot priprava prediva, popravila orodja, pletenje košev in košar in podobno. Posebno zanimivo je bilo, ko je v hišo prišel rokodelec, ki je v štiri opravlja svoje delo. To so bili vseh vrst rokodelci, ki so pripravljali oblačila ali pa surovine zanje. Pogosti so bili tkalci, krojači, čevljarji, manj pa je bilo mizarjev, kovačev in podobnih obrti. Ob takih prilikah se je seveda vsa družina zadrževala ob rokodelcih, ki so bili prava poosebljena pošta. Prenašali so novice od povsod, kjer so prej delali. Taka številna družba je pogosto zabredla v pripovedi o tem, kako je kje strašilo in kaj seje potem zgodilo. Nekatere oblike strašenja so napovedovale nesrečo, smrt ali kaj podobnega. Verovanja so bila zelo široka in pestra. V novejšem času tudi starejši ne govorijo radi o strahovih, saj to ni več sodobno, pa tudi tonilo je v pozabo. Pa vendar, ko sem pred kakimi dvajsetimi leti obiskoval tedanje stare starše, stare strice in tete, so mi ljudje zaupali. Tako sem zbral nekaj teh pripovedi katerim so pripovedovalci pogosto verjeli. Mislim, da so taka vprašanja posegala v čustveno globino sogovornika. Spoštoval sem torej pripoved in ljudi, ki so bili voljni pripovedovati. Bela moža V Rogačkem grabnu je rado strašilo. Koje nekoč Krebsova, tedaj še otrok, morala hiteti v graben, da bi poklicala brata, ki sta bila zaposlena pri pranju črev, v hiši so imeli namreč koline, je srečala dva belo oblečena moška. Nosila sta nahrbtnike, na glavah sta imela kapi "na roge". Kerbsova je imela s seboj domačega psa, ki pa prikazni ni zaznal. Na cesti je strašilo Vsi domačini so vedeli, da na cesti od Jevš-nika do Odovnika rado straši. Tam blizu je bil mejnik, okoli katerega seje vedno kaj zagonetnega dogajalo. Pogosto seje videval človek oblečen povsem v črno. Ko pa se mu je kdo približal, je nenadoma izginil. Vsi vidci so ga opisali, da je bil pokrit s klobukom zelo širokih krajcev. Zgodovina in narodop: ..É Kako je strašilo Prikazen na pokopališču Na tem kraju miru so ljudje pogosto slišali stokanje ali pa videli kako postavo. Neke noči je kmet iz okolice Šmihela šel proti domu. Moralje mimo pokopališča. Ugledal je veliko belo žensko, kije stala ob domačem grobu. Baje je to doživel že enkrat prej in si ni znal razložiti to srečanje. Koje to doživel vtretje, je plačal za pokojne iz njegove družine mašo. Tako je menil, da bo nemirna duša zadobila mir. Po pogrebu Ko so se nekoč v Primožu vračali s pogreba domov, so na poti zagledali človeka v črnih hlačah in telovniku, ta se jim je naglo približeval. Vedeli so, da ni domačin, saj ga nihče ni poznal. Toda, ko bi se morali srečati, je izginil. Vsi so slišali njegove korake, ki so postopno ponehali. (Bomo nadaljevali) Suelosl maternega jezika Živimo v času, ko se nekateri obnašajo do maternega jezika brezbrižno in celo žaljivo. Vsak drugjezikjim je pomemben, le domača beseda ne. Ne gre le za odnose med Slovenci samimi, gre tudi za nevarne vplive medijev, predvsem radia in televizije. Ko tako poslušamo svoje sokrajane ali sploh rojake, se nam zdi, daje v našem jeziku vse več tujk. Nekdo meni, da je pomemben, če zna reči "OK". Otroci v medsebojnih pogovorih vpletajo v besedišče angleške besede, pa imamo domačih dovolj. Je morda to domišljavost? Prisluhnimo, kaj meni Anton Martin Slomšek o maternemujeziku. Zapisal je, da ga dve stvari najbolj bolita: "Druga žalost, katere moje srce boli, je slaba navada Slovencov, da se svojega rodu inojez-ika sramujejo ino še marnvati po slovenje nočejo, ako jih v maternim jezikki ogovorim. O nekarte tega! Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik. Za čast svojega jezika vsak pošten mož bolj skrbi kakor pošten ženin za čast ino poštenje svoje neveste. Pred Bogom ni nobenega razločka med Nemcam ali Slovencam; vse za ljubo ima, ki njemu zvesto služijo. - Kakor se je sveti Duh v podobah velikoterih jezikov prikazal, ravno tak naj v vseh jezikih se Bog hvali ino časti, v lepi slogi, zastopnosti ino krščanski ljubezni. Ino kakor je Bog sveti Duh vse narode ino jezike v svojo sveto Cerkev poklical, ravno tak bo tudi enkrat vse svoje zveste služabnike v svojem učenem kraljestvu združil.-" Ta izvlečekje iz knjige Tri pridige o jeziku Antona Martina Slomška, ki sojo izdale ob 150 letnici Mohorjeve družbe vse tri Mohorjeve družbe. Naj pojasnimo - beseda "marnvati" pomeni govoriti. 3ščemo stare fotografije Prav zanimiva slika iz Zbirke A. Videčnika, na kateri je slabo viden odtis štempiljke z besedilom: Florjan Kučanda, vrvar v Mozirji. Priimek je lahko tudi podoben, ker je odtis slabo berljiv. Spoštovani bralci, veste kaj o tem vrvarju? Zanimiv je tudi pastir na skrajni levi strani. Kje bi bila slika posneta? ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ'CA Piše: Cvetka Kadliček Dnevi se daljšajo, sonce počasi dobiva moč in tudi zima se bo morala prej ali slej posloviti. Ta čas, ko pa še traja, bomo iskali zdravilno moč v rastlinah, kijih imamo v shrambi. Čebula - zaklad vitaminov Danes boto čebula, kije pravi zaklad vitaminov A, B1, B2, E, K in P. Toda vitamine imajo tudi druge rastline, nas pa zanima pri katerih zdravstvenih težavah nam bo pomagala. Vneto grlo ali hripavost si pozdravimo s sokom iz čebule, ki smo ga pomešali z medom. Tak sok je tudi odlično zdravilo za živce (2-5 žličk na dan). V primeru pljučnice rahlo prepražimo čebulo na masti in si damo tak (topel) obkladek na prsi, menjamo ga vsake tri ure. Zaužiti je treba tudi precej pljučnega čaja. Surova čebula bo pomagala proti glistam in histeričnim krčem. Kuhana čebula na mleku odpravlja trebušne krče in ustavlja krvavitve iz želodca. Surova sesekljana čebula odpravlja zgago in napenjanje. Sok surove čebule si vtiramo v lasišče v primeru prhljaja ali izpadanja las. Če nas piči žuželka nakapamo na to mesto sok čebule. Proti gripi, glavobolu in trganju po kosteh pa si pripravimo sok čebule pomešan z žganjem. Če imate krhke nohte, sijih večkrat natrite s čebulnim sokom. Vir: P Simon Ašič, Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin Gozd Komaj smo dobro zakorakali v novo leto že bomo obrnili list prvega koledarskega meseca. To je čas, ko pogosteje kot sicer razmišljamo o delu, ki smo ga opravili v preteklem letu in delamo načrte za tekoče leto. Nekateri delajo programe in poročila o delu le v glavah, drügi, predvsem v službah, jih moramo spraviti tudi na papir. Ob tem si gozdarji, verjamem pa, da tudi lastniki gozdov, zastavljamo vrsto vprašanj, na katere bi želeli odgovor, da bi lahko izboljšali gozdove, za katere pravimo, da so naše bogastvo in iz njih iztržili več. Ali smo torej z našimi gozdovi zadovoljni - smo ponosni na naš, na svoj gozd? Ali nam gozd ustvarja gospodarsko korist ali zadovoljuje le občasne potrebe? Nam gozd kot lastniku prinaša morda celo izgubo? Pomen gozdov Zasebni gozdovi opravljajo, podobno kot javni gozdovi, ekološke in socialne funkcije. Ker pa lastniško pripadajo nekemu zasebnemu, kmečkemu ali nekmečkemu gospodarstvu (obratu), opravljajo zanj tudi gospodarsko vlogo. Medtem koje gospodarska oziroma proizvodna funkcija močno odvisna od lege (odprtosti), kvalitete rastišča in kvalitete gospodarjenja z gozdovi (znanje in izkušnje) inje lahko tudi negativna, so ekološke in so-cialnefunkcije v vsakem primeru pozitivne, vendar jih lahko z neukim gospodarjenjem močno zmanjšamo, pogosto dolgoročno, včasih celo nepopravljivo! Dejstvo je, da je naše okolje vedno bolj onesnaženo (strupeni produkti industrije, prometa, kmetijske proizvodnje) in da nas pred kritičnimi razmerami varujejo le naši gozdovi. Slovenski gozdovi so neusahljiv vir in regulator zdrave pitne vode. Z vidika čiščenja zraka so neprekosljiv filter, saj let- Piše: Toni Breznik naše bogastvo, lahko pa tudi izguba no porabijo 7,5 milijonov ton ogljikovega dioksida in tvorijo 5 milijonov ton organskih snovi ter 5,5 milijonovton kisika. Odrasla, 115-letna bukev ima lahko približno 200.000 listov z obojestransko površino 1.200 m2 ( 12 arov), ki asimilirajo dnevno 9,3 m3 ogljikovega dioksida, sprostijo 9,4 m3 kisika in tvorijo 12 kg ogljikovih hidratov (Eleršek: Knjiga o gozdu). Ogromnega ponora ogljikovega dioksida v slovenskih gozdovih se zavedajo tudi v slovenski politiki, vendar predvsem tedaj, ko ta podatek uporabijo pri pogajanjih z EU za podaljšanje prehodnih dobza zmanjšanje onesnaževanja. Sicer se pomena gozdov vsi skupaj premalo zavedamo. Skrb za gozdove - gospodarjenje z gozdovi Za gozdove smo dolžni skrbeti vsi; kljub temu pa je to v prvi vrsti naloga države in lastnikov gozdov. Država ima standarde, ki opredeljujejo gospodarjenje z gozdovi v zakonu o gozdovih in podzakonskih aktih razmeroma visoko postavljene, vendar so ti prepogosto zgolj na deklarativni ravni. Za usmerjanje gospodarjenja in nadzor je država ustanovila javno gozdarsko službo. Znatna sredstva namenja tudi za sofinanciranje vlaganj v gozdove. Letos smo v našem območju lastnikom zasebnih gozdov za vlaganja v gozdove razdelili 30 milijonov tolarjev proračunskih sredstev. Dobremu sodelovanju lastnikov gozdov in gozdarjev ZGS gre zasluga, da smo razpoložljiva sredslva prekoračili (na račun nep-orabe v drugih območjih). Tudi v letošnjem letu bo sofinanciranje potekalo po utečenem sistemu, predvideva pa se, da bodoformalno izplačila subvencij zaradi uskladitve z določili EU potekala preko Agencije za kmetijske trge, ZGS pa bo vodil vse postopke do izplačila. Lastniki gozdov lahko k skrbi za gozdove največ prispevajo z dobrim in umnim gospodarjenjem. Skrbna nega gozda od mladja do starega gozda je predvsem v začetku za lastnika strošek, v končni fazi pa prinaša predvsem pozitivne ekonomske efekte. Gozd, v katerem rastejo nekvalitetna drevesa, katerih končni produkt so v glavnem drva, v enaki meri izpolnjuje večino ekoloških in socialn- ih funkcij kot gozd, v katerem so kvalitetna drevesa, katerih končni produkt so visokovredni sorti-menti. Razumljivo pa je, da je ekonomska vrednost gozda z visokovrednimi sortimenti oziroma dohodek iz takega gozda (ki ga "pokasira" lastnik gozda) bish/eno višji kot iz gozda, v katerem so pretežno drva. Več kot očitno je, da vsi lastniki gozdov tega pravila ne poznajo, oziroma da si posledic ukrepov, kijih delajo v svojem gozdu ekonomsko ne ovrednotijo. Ekonomika pridobivanja lesa in donosov iz gozda Vsaka aktivnost lastnikov v njihovih gozdovih bi morala biti zavestna, načrtna in narejena z namenom, da zadovolji lastnikove potrebe. Delo v gozdu je težko; osnovni cilj zato ni veselje do dela, pač pa, da se doseže določen gospodarski rezultat. Tudi pri gozdnem deluje osnovno vodilo, das čim manjšimi stroški (vloženo delo, strojne ure, denar) usivarimo čim večjo tržno vrednost novo ustvarjenih proizvodov ali storitev. Lastniki gozdov lahkoto dosežejo s povečanjem vrednosti proizvodnje (kije odvisna od rastiščnih danosti, nege gozdov v preteklosti, pravilne tehnike podiranja in pravilnega krojenja) ali (in) z znižanjem stroškov dela (dobra opremljenost za delo, ki preprečuje nesreče oz. poškodbe in racionalno, dobro organizirano delo, ki povečuje produktivnost dela). Pri tem je pomembna tudi velikost posesti, saj se večji lastniki lahko bolje opremijo in racionalizirajo delo v gozdu. Zelo učinkovit odgovor na vprašanje, ali se v našem gozdu splača gospodariti, je kategorija čistega donosa. Čisti donos so vsi prihodki iz gozda, zmanjšani za vse stroške vzvezi z lastništvom in v zvezi z gospodarjenjem. Izražen je v denarju (kije v našem primeru vrednost gozda), kar nam daje možnost primerjave naložbe kapitala v kakšno drugo alternativno naložbo (banka, vrednostni papirji...). Vsaklastnikgozda bi moral za svojo gozdno posest opraviti takšno bilanco in si odgovoriti na vprašanje kakšna je ekonomska donosnost njegove gozdne lastnine. Od tega pa bi bili potem odvisni nadaljnji ukrepi pri gospodarjenju z gozdom. Kako dose» finančno neodvisnost Piše: Roman Mežnar Marsikdo želi postati finančno neodvisen, vendar ni pripravljen storiti ničesar, da bi uresničil željo. Izgovor za neukrepanjeje ponavadi premajhen zaslužek, kar povzroči, da na koncu meseca ne ostane nič denarja za varčevanje oziroma doseganje finančne neodvisnosti. To vodi v prepuščanje usodi in životarjenje iz meseca v mesec. Edino upanje ostane loterijski zadetek, vendar je pričakovanje le-tega skregano z racionalnim, sajje možnost dobitka izredno majhna. Namesto tega je potrebno nerediti začetne korake na poti uresničitve želje po finančni neodvisnosti. Marsikaj se lahko naučimo od prebivalcev razvitih držav sveta. Skrbno načrtujte Raziskava je pokazala, daje bilo leta 1900 v ZDA manj kot 5.000 milijonarjev. Danes jih je več kot pet milijonov, njihovo število pa strmo narašča po stopnji 15 odstotkov na leto. Ti milijonarji ne nastajajo z loterijskimi zadetki, temveč s skrbnim načrtovanjem prihodnosti in izvajanjem potrebnih dejanj v sedanjosti. In na kakšen način nastajajo milijonarji? Storite prvi korak Prvi korak, ki gaje potrebno narediti na poti k finančni neodvisnosti, je varčevanje. Marsikdo bo ugovarjal: "Kako naj varčujem, če premalo zaslužim?" Varčevanje je disciplina, ki uvaja red tudi na drugih področjih življenja. Treba je nekje začeti, četudi je prvotni znesek, namenjen varčevanju, samo tisoč tolarjev. Ta denar dajte nekam na varno, kjer ne bo predstavljal skušnjave za zapravljanje. Lahko uporabite šparovček ali odprete poseben varčevalni račun v banki. Ko storite prvi korak, se ne ustavljajte, temveč vsak teden poskušajte prvotnemu znesku dodati kakšen tolar, pa četudijetosamo 100 SIT. Opazili boste zanimiv pojav, ki so ga poimenovali zakon privlačenja. Nabiralo se bo vedno več denarja. Na varčevalni račun bodo pričela pritekati denarna sredstva izvirov, kijih prej niste mogli predvideti. Vaš denar bo začel privlačiti nov denar. Ko boste mesečno privarčevali 10 odstotkov svojega mesečnega dohodka, vedite, da ste na pravi poti k dosegu finančne neodvisnosti. Pametno nalagajte denar Samo varčevanje še ni dovolj. Privarčevani denar je potrebno pametno naložiti. Pri izbiri naložbe se držite pravila: ne izgubljaj denarja! To pomeni nalaganje denarja v varne naložbe in izogibanjelvegan- im. Če pri naložbi obstaja najmanjša možnost za izgubo denarja, seji izognite. Ne poskušajte obogateti na hitro z raznimi igrami ali verigami tipa Catch the Cash, temveč se raje osredotočite na počasno bogatenje z discipliniranim varčevanjem. Kdaj začeti? Začnite čimprej. Pri varčevanju morate upoštevati delovanje obrestno obrestnega računa, pri katerem je vsak mesec izpada varčevanja nepovratno izgubljen. Vedite tudi, da čim mlajši ste, prej boste dosegli finančno neodvisnost. O tem se lahko prepričate na dveh enostavnih primerih: 1. izračun: če oseba, stara 21 let, varčuje 100 DEM do svojega 65 leta, bo ob naložbi, ki prinaša 10% donosa letno, imela ob upokojitvi privarčevan 1 milijon DEM. 2. izračun: oseba, ki zasluži 25.000 DEM, varčuje 10% dohodka letno oziroma 2.500 DEM in jih naloži v naložbo, ki prinaša 10% donosa letno, bo v svoji aktivni delovni dobi privarčevala 1.794.762 DEM. Zaključek Da bi dosegli finančno neodvisnost, je treba vzeti usodo v svoje roke. Prvi korakje varčevanje, kar zahteva disciplino, ki vnaša red tudi na drugih področjih našega življenja. Če ne začnemo varčevati, ne moremo pričakovati, da bo na naš denarzačel delovati zakon privlačenja, kar pomeni, da privarčevani denar privlači denar iz nepredvidenih virov. Ko začnemo varčevati in dosežemo varčevalni znesek, ki znaša 10% našega dohodka, smo na pravi poti. Ob pametni naložbi lahko pričakujemo donose, ki nam bodo zagotovili finančno neodvisnost. Dovolite, da zaključim z mislijo W. elementa Stonea: "Če ne zmorete privarčevati denarja, potem nimate semena veličine v sebi." Gensko spremenjeni organizmi v kmetijstvu Piše: Vida Ribič Leta 1996 so bili severnoameriški kmetje med prvimi, ki so začeli gojiti gensko spremenjene poljščine. Te rastline so s pomočjo tehnologije genskega inženiringa spremenili, da so postale odporne na herbicide, škodljive žuželke, povečal seje pridelek. Velika podjetja, ki promovirajo uporabo take tehnologije, so mnogim kmetom prodala gensko spremenjena semena in jim obljubljala večji donos in lažje upravljanje s pleveli. Danes imajo kmetje z uporabo in gojenjem gensko spremenjenih rastlin vrsto slabih izkušenj. To velja tudi za tiste, ki ne želijo uporabljati semen pridobljenih z genskim inženiringom. V Sloveniji v kmetijstvu gensko spremenjenih organizmov (GSO) še ne uporabljamo, vsaj ne namenoma. Pri razmišljanju o uporabi GSO v kmetijske namene pa se zaradi specifičnosti slovenskega prostora postavlja vprašanje smotrnosti takih odločitev, Največji pomislek predstavlja možnost, da bi tovrstna hrana povečala število alergijskih reakcij zaradi sinteze novih proteinov, odpornost proti antibiotikom in koncentracija strupenih snovi. Poleg tega nasprotniki uporabe gensko spremenjene hrane menijo, da ni mogoče dovolj zanesljivo izključiti vseh stranskih učinkov uživanja in gojenja GSO. Vnos GSO v prehranjevalne verige spremljajo tudi etični pomisleki. Označevanje GSO je v številnih državah postalo obvezno, v ZDA, Kanadi, Argentini in Kitajski pa označevanje še vedno ni obvezno. Najpogosteje lahko srečamo GSO pri koruzi, soji, oljni repici, krompirju in paradižniku. Genski inženiring je gotovo najmočnejše orodje, ki gaje doslej razvil človek za preoblikovanje narave. Ta omogoča prenos genov, tudi človeških, med vrstami rastlin in živali, ki niso sorodne. Pri nas MKGP ne dovoljuje nobenih poskusov z GSO, dokler nimamo sprejete krovne zakonodaje, ki bo omogočala ločevanje med pridelovanjem genskih rastlin, konvencionalnim in ekološkim pridelovanjem in bo dopuščala potrošniku, kot tudi kmetu, možnost izbire. GSO imajo lahko, tako kot vsaka stvar, pozitivne kot tudi negativne lastnosti (trditve nekaterih strokovnjakov), katere pa je potrebno dobro pretehtati in opredeliti smiselnost poseganja človeka v dedne zasnove nekaterih organizmov, še zlasti, če se za vsem tem skriva moderna ekonomija, ki pa izhaja iz in pozna zgolj dobiček. Kmetijsko gozdarski zavod Celje Izpostava Mozirje - Ljubno OTROŠKI PARLAMENT NA OŠ REČICA OB SAVINJI Na OŠ Rečica ob Savinji smo letos pričeli z delom otroškega parlamenta. Vzpodbudila nas je šolska svetovalna delavka Helena Pečnik. Ideja tega projekta je nastala na Zvezi prijateljev mladine Slovenije in poteka že 12 leto zapored. Otroški parlament temelji na 13. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki pravi, da imamo otroci pravico do prostega izražanja lastnega mnenja. To je oblika vzgoje za demokracijo, ki poteka v obliki pogovorov o vprašanjih, ki se tičejo otrok. »Rdeča nit« otroškega parlamenta je tema, ki jo izberemo otroci sami. Tema letošnjega parlamenta je »Moj prosti čas«. Prvo srečanje šolskega parlamenta naše šole smo imeli v mesecu oktobru. Predstavniki razredov predmetne stopnje smo predstavili delo v posameznih razredih na temo »Moj prosti čas«. Pogovarjali smo se o tem, kako mladi preživljamo prosti čas in do česa privede nepravilno preživljanje prostega časa. Izpolnjevali smo tudi anketo na temo Prosti čas. Zbrali smo predloge za bolj kvalitetno preživljanje prostega časa v okolju, kjer živimo učenci OŠ Rečica ob Savinji. V mesecu decembru je šolski otroški parlament izvedel božično-novoletno dobrodelno akcijo. Zbirali smo sladkarije za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki živijo v Centru Dolfke Boštjančič na Igu pri Ljubljani. Akcija je potekala en teden. Izdelali smo plakat, na katerem smo predstavili potek dobrodelne akcije ter veliko škatlo, kamor smo učenci in delavci šole prinašali svoje darove. Ob koncu akcije smo predstavniki šolskega parlamenta obiskali Center »Dolfke Boštjančič« na Igu. Doživeli smo topel sprejem. Ogledali smo si Center, ki nam je bil zelo všeč. Srečali smo se tudi z varovanci Centra, ki so se prav v teh dneh pripravljali na božične in novoletne praznike. V sredo, 9. januarja 2002, pa sva se Eva Fricelj in Marko Rakun udeležila Otroškega parlamenta v Velenju. Zbrali smo se v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Najprej nas je pozdravila predsednica Zveze prijateljev mladine ga. Kristina Kovač in podžupan Občine Velenje. Voditelj parlamenta je bil Peter Poles, voditelj glasbene televizijske oddaje. Parlamenta so se udeležili še učenci osnovnih šol Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Razdelili so nas v pogovorne skupine. Vsaka skupina jedobila temo za pogovor o prostem času, kot so: prosti čas v družini, pravica otrok do prostega časa, otrokov prosti čas, prosti čas in zdravje ter ponudba prostočasnih dejavnosti. Skupine smo izdelale svoj plakat in ga predstavile. Predstavniki šol smo predstavili delo otroškega parlamenta na svoji šoli. Naša želja in želja ge. Kovač je, da bi v naslednjem šolskem letu pripravili otroški parlament osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Zato vabimo šole v naši dolini, da se nam pridružijo pri delu s svojimi otroškimi parlamenti. Saj lahko tako naš glas »odmeva« še dlje. Konec meseca januarja pa se bomo udeležili 12. Nacionalnega otroškega parlamenta v prostorih Državnega zbora v Ljubljani. EVA FRICELJ, 7.a razred in MARKO RAKUN, 8. razred,učenca OŠ Rečica ob Savinji ____________ ______________________ Božično - novoletni sejem V četrtek, 20. decembra 2001, smo učenci razredne stopnje OŠ Nazaije skupaj z modelarskim krožkom pred gasilskim domom pripravili božično novoletni sejem. Na sejmu smo prodajali darilne vrečke, darilne škatlice, novoletne voščilnice in koledarje, izdelke iz mavca, krmilnice za ptice, domači kruh in pecivo. Vse izdelke smo naredili sami ali s pomočjo učiteljic in naših staršev. Veseli smo bili, da seje sejma udeležilo veliko krajanov, ki so navdušeno kupovali naše izdelke. S tem so dokazali, da jim naše ustvarjanje in trud veliko pomenita. Obiskovalce smo pogostili z jabolčnimi krhlji in čajem. Denar, ki smo ga zaslužili, bomo shranili v razredne blagajne. Sejem je zelo lepo uspel, učenci si želimo še več takšnih prireditev, kjer obiskovalcem predstavimo_utrip naše šole. Daša Miklavc, 4. b OŠ Nazarje LEDENA DEZELA Zjutraj je zapadel prvi sneg in pobelil sosednji breg. Nekateri vzeli smučke so in sani, drugi so se kepat šli, mi pa smo se odločili, da pred hišo snežaka bomo naredili. Glasen je sosednji breg, vsi vpijejo povprek. Sošolca zadela ledena je kepa, zato prišlo je do pretepa. Proga je tako ledena, da otroci padajo na kolena Bližnji potok je leden, saj zunaj mraz je res strupen. Iz dimnikov še že kadi, otroci kmalu bodo v hiše šli. Posedli se okrog peči in se družabne igre šli. Nika Prislan, 4. b OŠ Ljubno ob Savinji Liudie in dogodki. Oglasi MARIJA RIHTER IZ DEVC Do vsakega človeka najdeš pot, le pravo moraš izbrati Marija Rihter je rojena kot druga od sedmih otrok v številni družini v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Odraščala je v ljubezni in topiini doma, kar sta ji v otroštvu nudila njena starša. Harmonijo in razumevanje iz domačega okolja je s sabo prinesla tudi v Zadrečko, v Devce, kamor se je pri dvajsetih omožila. Delo v tovarni je pozneje zamenjala s kmečkimi opravili in skrbjo za družino. A zaradi bolezni je živina kmalu postala moževa skrb. Zanjo poskrbi preden se odpravi na delo v tovarno, obdelava polj in travnikov pa je na vrsti po vrnitvi domov. Ob vikendih sta v pomoč tudi otroka. "O bolezni ne smeš premišljevati, svojo podzavest moraš zaposliti z različnimi aktivnostmi in misli preusmeriti na pozitivne stvari. Hkrati se moraš prepričevati, da si sposoben premagati vse ovire, ki ti stojijo na življenjski poti. To veliko pomaga," je prepričana Marija. Sedaj si Rihterjeva čas izpolnjuje s pisanjem poezije in proze, ki jo ustvarja že od osnovnošolskih dni. V letih, ko sta njena otroka odraščala, je to počela ob večerih, ko seje družina spravila k počitku, dandanes pa za to nameni dopoldneve. Svoje plodno ustvarjanje je predstavila s pesniško zbirko, kije izšla lani vsamozaložbi. Je predsednica društva Slap, društva, ki združuje amaterske pesnike in pisatelje naše doline. Marija rada tudi prepeva, zato se je kmalu po prihodu v Devce vključila v ženski pevski zbor in bočko kulturno društvo ter v lanskem letu prejela tudi Gallusovo zlato značko za petindvajset let delovanja na pevskem področju. Svoje glasovne zmožnosti dokazuje tudi v skupini ljudskih pevk Pušeijc. s katerimi je nastopila že skoraj po vsej Sloveniji. Vrsto let se ukvarja tudi s slikanjem. Najbolj soji pri srcu motivi iz narave in tihožitja. Svoja dela je že razstavljala doma v Bočni, pa tudi izven doline. Več kot deset let je pomagala v krajevni organizaciji Rdečega križa, kjer je s prostovoljnim delom pomagala pri različnih aktivnostih, predvsem pri pomoči socialno šibkim in ogroženim. Zadnje čase pa se vse bolj preda-ja volonterskemu delu v Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent, v dnevnem centru v Celju, ki deluje že dobro leto. "Šent je slovensko združenje za duševno zdravje, kije neprofitna in nevladna organizacija zjavnim delovanjem. Njegova naloga je pomagati osebam z duševnimi motnjami pri socialni in psihološki rehabilitaciji. Združenje se zavzema za osveščanje našega odnosa do duševnega zdravja. Duševno ozdravljenim pomaga pri iskanju dela in ustvarja nova delovna mesta za težje zaposljive ter ozavešča pomembnost sprejemanja drugačnosti in drugačnih v naši sodobni družbi. V dnevnem centru Celeia najdejo posamezniki pomoč in strokovni nasvet, kadar so v krizi. Tu se ustvarjajo prijateljske vezi, saj se srečujejo ljudje s podobnimi problemi. V centru izvajajo dnevni program, v katere- Marija Rihter (zadaj levo) z oskrbovanci dnevnega centra Celje (foto: Marija Šukalo) Letnik 2001, Volkswagnov ključ prihranka. !» Passat limuzina: Prihranek: 400.000 SIT. Passat variant: Prihranek: 400.000 SIT. Bora: Golf: Prihranki do 316.000 SIT. Prihranek: 280.000 SIT. (Ne velja za jubilejni Golf) Golf variant: Prihranek: 280.000 SIT. Polo: Prihranki do 252.000 SIT. Letnik 2001 Slike vozil so simbolne. Število vozli In modelov Je omejeno. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 ga se vključujejo posamezniki po lastnih interesih in potrebah," je med najinim pogovorom poskušala Rihterjeva predstaviti združenje in njihovo delo. Sama vsako sredo prostovoljno pomaga pri izvajanju programa raznih kreativnih delavnic, kot so slikanje na steklo, risanje, oblikovanje vizitk. V pomoč oskrbovancem dnevnega centra Celeiajetudi pri izrabi njihovega prostega časa, ki ga ti namenijo bodisi za igre, pogovore, prebiranje dnevnega časopisja ali poslušanje glasbe. Včasih se podajo na izlet ali sprehod, ogledajo kakšno razstavo ali kino predstavo... Marija je tisti vezni člen duševno ozdravljenim ljudem v dnevnem centru, ki ga ti potrebujejo na svoji poti in vzpostavljanju stikov z ljudmi in okolico, v katero se postopoma želijo vrniti. Mnogokrat se soočajo z različnimi ovirami v družbi, ki take ljudi odklanja. "Človek mora spoznati samega sebe, da lahko spoznaš tudi druge ljudi. Do vsakega človeka najdeš pot, le pravo moraš ubrati," optimistično zagotavlja Marija Rihter. Marija Šukalo ZALEDENELI SLAPOVI Kristalna opojnost ledenih sten Plezanje po zaledenelih slapovih se je razvilo v Kanadi, na Škotskem in Norveškem, preko Centralnih Alp je kmalu pricurljalo tudi k nam. Za rojstni dan sodobnega slovenskega lednega plezanja velja 20. januar 1979, ko so se Vanja Matijevec, Blaž Oblak in Lado Vidmar prebili čez 180 metrov visoke, zaledenele Mokre peči v Martuljku. Vzponu so dali ime Lucifer, postal je osnova ocenjevalne lestvice in vedno znova skušnjava za vsakega alpinista, ki si zaželi ledenih navpičnic. V Logarsko dolino je ledno plezanje prinesel Franček Knez, ki je leta 1980 preplezal zaledeneli Palenk. Gusti Robnik tik pod vrhom slapa Sušica v Logarski dolini (foto: Dejan Drofenik) Kost je bila vržena in plezalci so vsako zimo začeli stikati po grapah, iščoč zaledenele slapove, vesine in kaskade, hkrati pa so spremljali razmere v največjih slovenskih slapovih. Vzpon čez enega od njih je bil in je še, za marsikaterega alpinista življenjski izziv. Že leta '1981 je prvi vzpon doživel Peričnik v Vratih, štiri leta kasneje je Jožef Povšnar v drznem solo vzponu preplezal najvišji slovenski slap - Čedco. V začetku devetdesetih let sta ledeno devištvo izgubili Savica in Boka. Najdlje seje večjemu ledenemu oklepu in s tem plezalcem, upirala Rinka. Vzpon čeznjo je v dramatičnih okoliščinah uspel domačinom Andreju in Nejcu Grudniku, Tonetu Pavliču - Čifu in Cenetu Robanu. Omenjeni slapovi so zanimivi tudi zaradi podobe, ki jo kažejo v drugih letnih časih, veliko slapov poleti ne vidimo, ker jih preprosto ni, medtem ko pozimi zrastejo v prave ledene velikane in vabijo alpiniste, da se preizkusijo v njih. Logarska dolina, z Matkovim in Robanovim kotom, je pozimi bogato »okrašena« z ledom. Na tem območju je bilo doslej preplezanih že več kot 50 zaledenelih slapov vseh težavnosti. Nekaterim alpinistom je plezanje slapov dobrodošla priprava za plezanje dolgih lednih smeri v Zahodnih Alpah in zahtevnih smeri v Himalaji, Patagoniji in drugod, drugi so se povsem specializirali in plezajo samo slapove, spet drugim je napeto zimsko razvedrilo. Plezanje slapovje možno velikokrat, ko so gore neprimerne za minimalno varen obisk, tudi sorazmerno kratek dostop in sestop pripomoreta k veliki priljubljenosti te dejavnosti v »nekoristnem svetu«. Pri vzpenjanju po zaledenelem slapu, je plezalec v stiku z ledom preko derez, ki jih ima pritrjene na čevlje, in dveh cepinov oziroma lednih orodij, ki jih drži v rokah. Prvi v navezi si z lednimi vijaki ureja vmesno varovanje, ki zmanjšuje tveganje za poškodbo v primeru padca. Prvi korak k varnosti je narejen pred plezanjem samim in to je presoja o količini in stabilnosti ledu. Vrhnja plast ledu je pogosto krhka in drobljiva, posebej če so temperature ekstremno nizke, zato jo je treba odstranjevati, dokler ne pridemo do zdravega, čvrstega ledu. Tok vode v zamrzujočem slapu se nenehno spreminja, spreminjata se tudi temperatura in količina vode. Tako isti slap nobeno zimo ne zam- rzne v povsem enako obliko. Plezalci imajo najraje pojav, ko si voda na vrhu slapa izsili pot na površino in tako počasi zmrzuje. Takšen led je mehak in cepini gredo vanj kot v »pufer«. Tekmovanja v lednem plezanju potekajo v Sloveniji od leta 1993; Bohinjci so takrat prvič speljali vodo preko Skalce in »naredili« 35 metrov visok slap Leta 2000 je bilo tudi prvo tekmovanje na umet-no zamrznjenem poligonu v Solčavi. Objekt je edini te vrste v Sloveniji in bi, nekoliko izpopolnjen, lahko lepo služil v športne in turistične namene. Gusti Robnik SMUČARSKI KLUB LUCE Izjemni nastopi Lekica-Podbrežnika in Robnikove Tekmovanja za mlade alpske smučarje potekajo po regijah, pokala Radenska (mlajši dečki in deklice) in Večer (starejši dečki in deklice) pa sta sklop tekem na državni ravni, ki se jih udeležuje smučarski podmladek iz celotne Slovenije. Člani SK Luče so na dosedanjih državnih tekmah nastopili z izjemnim uspehom. Jure Lekič (levo) in Matija Selišnik - dvojna zmaga v Kranjski Gori (foto: Alojz Selišnik) V pokalu Radenska po petih tekmah vodi Jure Lekič - Podbrežnik, ki je zmagal na zadnjih dveh veleslalomih, 20. in 26. januarja v Kranjski gori. Matija Selišnik je bil na omenjenih tekmah drugi in četrti in trenutno v skupnem seštevku točk zaseda 4. mesto. Žal seje vnovič poškodoval Lovro Matijovc in sezona je zanj najbrž končana. V pokalu Večerje za smučarji šest tekem. V skupnem seštevku točk vodi Mateja Robnik. 20. janu- arja je na Kobli osvojila drugo mesto v veleslalomu. Po tem ko je bila po prvi vožnji enajsta, je v drugi postavila absolutno najboljši čas, kar pomeni, da je bila hitrejša tudi od vseh moških vrstnikov. Ostali smučarji kluba prav tako vneto trenirajo in se dobro uvrščajo na tekmovanjih. Rezultate tekem si lahko ogledate na spletni strani www.slovenija-ski.net. Gusti Robnik 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Nazarčani remizirali tudi v Kopru Gostovanje nazorske ekipe na vročem parketu Bonifike v Kopru se je končalo z delitvijo točk. Z rezultatom so lahko vsekakor bolj zadovoljni gostitelji, saj so Nazarčani zmago zapravili v zadnjih trenutkih srečanja z nesrečnim avtogolom. Igralci KMN Nazarje nadaljujejo z odličnimi predstavami v spomladanskem delu prvenstva, vendarjim športna sreča ni naklonjena. Podobno kot z Napolijem doma so imeli zmago v svojih rokah tudi v Kopru, vendar v zaključku tekme spet niso zdržali pritiska nasprotnikov. Po prekršku nad Dobovičnikom, ki je tokrat nastopil rahlo poškodovan, je mrežo s šestih metrov najprej zatresel najboljši strelec nazorske ekipe Drago Adamič. To je prisililo domačo ekipo v igro z vratarjem, toda z disciplinirano tesnim pokrivanjem Koprčanov so imeli naši nogometaši popolno kontrolo vse do zadnje minute. Takrat je nenevaren strel domačega napadalca, lahko bi rekli kar strel iz obupa, nesrečno zadel Hrastnikovo nogo in spremenil smer žogi, ki je končala za hrbtom sicer razpoloženega Slavička. Pred Nazarčani je tako negotova in nervozna končnica za obstanek v druščini najboljših. Ob upoštevanju dejstva, da v spomladanskem delu prvenstva KMN Nazarje še ne pozna poraza in da seje z dobrimi igrami že odlepil od dna razpredelnice, smo lahko malce mirnejši, saj tudi presenečenja z močnejšimi nasprotniki niso nemogoča. Veliko tega bojasno že danes,kovNazarje prihaja aktualni državni prvak, udeleženec lige prvakov in trenutno vodilna ekipa državnega prvenstva Svea Lesna Litija. Franjo Pukart KMN Koper Baulibar : KMN Nazarje 1:1 (0:0) Koper. Športna dvorana Bonifika. Gledalcev: 20. Sodnika: Radenko Mijatovič in Svetislav Miljič (oba Ljubljana). Delegat: Andrej Jelinčič (Tolmin). Strelci: 0:1 Adamič (25), 1:1 Božič (40). KMN Koper Baulibar: Kocjančič, Starman, Zunič, Bubnič, Boštjančič, Blatnik, M. Vajgel, Zemljak, Božič, V. Vajgel, Stette, Filipič. Trener: Vojislav Vidmar. KMN Nazarje: Slaviček, Ipavec, Uršnik, Stegu, Dobovičnik, Mastnak, Adamič, Hrastnik, P. Hren, F. Hren, Kolar, Breznikar. Trener: Dušan Uršnik Rumeni karton: Mitja Mastnak (KMN Nazarje) Igralec tekme: Ivi Slaviček (KMN Nazarje) 3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA VZHOD Slabo sojenje povzročilo jezo gledalcev V12. krogu 3. slovenske košarkarske lige so igralci KK Nazarje znova izgubili z majhno razliko, tokrat proti ekipi Pivovarne Haler iz Podčetrtka. Tekma je bila zelo izenačena, zaznamovalo pa jo je tudi slabo sojenje. Gledalci so bili na sodnika upravičeno jezni, nekaterim so celo popustili živci. Čas za popravni izpit Nazarčanov bo žejutri, ko prihaja vtukajšnjo dvorano ekipa Pivovarne Lipnik, naslednji teden pa še ekipa Megaron Profil. Obe moštvi sta na lestvici neposredno pred nazorskim, ki bi si z zmagama še lahko nekoliko popravilo položaj v končni razvrstitvi v prvi sezoni igranja v 3. SKL. Gusti Robnik KK Nazarje : KK Pivovarna Haler 75:79 (24:25, 42:47, 65:61) Nazarje: Weiss 15 (4:2), Planinšek, Cesar, Veršnik 2 (2:2), Zadravec 2 (2:2), Klemenak2, Kramer 12 (6:4), Goltnik 38 (8:6), Šemenc 1 (2:1), Grebenšek 2, Dedič 1 (6:1 ), M. Zakrajšek, trener: Hlačun. Pivovarna Haler: Vačič, Kunej, Hohnjec, Šelekar 4, Trupej 1 (4:1 ), Ceraj 1 (2:1), Jurjec (2:0), Nunski 21 (8:3), Počivavšek, Požeg 2, Štahl 34 (28:18), Jugovar 16, trener: Žgajner. Sodnika: Fekonja, Švab, delegat: Kralj. Ostali izidi 12. kroga 2. SKL vzhod: Era Velenje : Grosuplje 67:77 Pivovarna Laško mladi : Lastovka 108:79 Megaron Profil : Pivovarna Lipnik 89:82 Lestvica po 12 krogih: 1. Grosuplje 12 102 1101:888 22 (+213) 2. Pivovarna Haler 12 84 1070:971 20 (+99) 3. Pivovarna Laško ml. 12 84 1004:1041 20 (-37) 4. Pivovarna Lipnik 12 75 1020:1034 19 (-14) 5. Megaron Profil 12 57 1033:1025 17 (+8) 6. Nazarje 12 57 1015:1044 17 (-29) 7. Era Velenje 12 48 970:976 16 (-6) 8. Lastovka 12 1 11 982:1216 13 (-234) Rezultati 12. kroga 1. SLMN: Sevnica : Dobovec 6:3 (1:0) Puntar Alpkomerc : Svea Lesna Litija 2:3 (1:1) GIP Beton MTO : Beton Lucija 5:2 (2:1 ) Koper Baulibar : Nazarje 1:1 (0:0) Napoli I. Pernica : Mizarstvo Širovnik 3:2 (0:0) Lestvica po 12 krogih: 1. Svea Lesna Litija 12 92 1 60:28 29 2. Puntar Alpkomerc 12 9 1 2 56:24 28 3. GIP Beton MTO 12 822 53:27 26 4. Beton Lucija 12 7 1 4 62:43 22 5. Sevnica 12 543 45:44 19 6. Napoli!. Pernica 12 4 1 7 45:51 13 7. Koper Baulibar 12 344 27:36 13 8. Mizarstvo Širovnik 12 147 28:57 7 9. Nazarje 12 138 24:68 6 10. Dobovec 12 129 34:56 5 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Priznanja za alpinista leta V okviru tekmovanja v lednem plezanju je v Solčavi potekala tudi podelitev priznanj. Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, nato je sledil pregled alpinističnega dogajanja v letu 2001 in predstavitev vzponov nominirancev. Nagrade je podelil namestnik načelnika komisije za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, Grega Kresal. Alpinist leta je postal Marko Prezelj, kije nagrado odklonil, alpinistka leta 2001 je Tina di Batista, za alpinističnega smučarja leta pa so razglasili Vikija Grošlja. Gusti Robnik KINO MOZIRJE Sobota, 2.2. ob 20.00 in nedelja, 3.2. ob 17.00 KAJ ŽENSKE LJUBIJO - romantična komediji Režija: Nancy Meyers Vloge: Mel Gibson, Helen Hunt KINO NAZARJE Sobota, 2.2. ob 20.00 in nedelja, 3.2. ob 17.00: HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI - dl avantura Režija: Chris Columbus Vloge: John Cleese, Maggie Smotti, Alan Rickman Ljubitelji kina POZOR! Odslej se lahko s pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje potegujete za 2 brezplačni vstopnici za ogled filma v kinu Nazarje. Odgovor na nagradno vprašanje pošljite na dopisnici na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom Nagradna igra -Kino, do torka 5. februarja. Nagradno vprašanje: Koliko je star glavni junak filma Harry HARRY POTTER To je zgodba prvega romana avtorice J.K. Rowling o pustolovščinah najbolj priljubljenega čarodeja na svetu, ki je osvojil domišljijo bralcev vseh starosti po vsem svetu. Harry Potter seje sprijaznil stem, da mora živen z neprijaznim stricem Vernonom, brezčutno teto Petunijo in razvajenim bratrancem Dudleyem. Harry nima nobenega razloga, da bi se posebno veselil svojega 11. rojstnega dne. Toda presenetijo in razveselijo ga skrivnostna pisma, kijih spremlja sova... KAJ ZENSKE LJUBIJO Mei Gibson v svoji prvi romantični komediji igra Nicka Marshalla, uspešnega strokovnjaka za marketing, okorelega ločenca in šovinista, ki verjame, da mu svet, še posebej ženski del, leži pod nogami. Nick doživi bolečo streznitev, ko mesto kreativnega direktorja namesto njega dobi - ženska. Medtem ko skuša ponovno zlepiti svoj razbiti moški ego, doživi nesrečo, ki mu krepko odpre oči in ušesa - zbudi se s spoznanjem, da lahko sliši ženske misli. Horoskop za februar 2002 Oven od 21.3. do 20.4. Priznajte, da ste se motili, navsezadnje napaka ni tako velika, da bi vam domači kaj očitali ali zamerili. Nekdo vas bo razveselil z novico, ki bo postavila vaše življenje na glavo. Časa boste imeli več kot običajno, zato boste prijetno zaposleni z nekom, ki vam veliko pomeni. ------Bik od 21.4. do 20.5. Posrečilo se vam bo skoraj vse in mnogi vam bodo zavidali vaše us-______ pehe. Seveda vas to ne sme zazibati v lenobno sproščenost. Čim boste preveč zaupali v svojo srečo, se bo nekaj skazilo. Ne oklevajte, ko vas bodo prosili za pomoč in ne tvegajte, ko boste na pragu slastne preizkušnje. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Dobrih nasvetov boste dobili cel kup, med njimi pa boste zaman iskali takega, ki bi vam bil pisan na kožo. Brez odrekanj in določenih posledic ne bo šlo. Tolažite se lahko z zavestjo, da vsaka šola nekaj stane. V pravi družbi boste spoznali, kaj je sreča. Rak od 22.6. do 22.7. Čas je nadvse primeren za sklepanje novih poznanstev ali za krepitev starih že nekoliko zrahljanih vezi. Naredili boste inventuro svojega življenja in prekinili z nekaterimi razvadami, ki so motile tistega, ki mu želite ugajati. Zaradi denarja boste odveč v skrbeh. ------- Lev od 23.7. do 23.8. Zarečenega kruha se največ poje. To boste spoznali v drugi polovici _______ tega meseca, ko vam bo nekdo čestital za vaše dosežke. Pravočasno se boste otresli nekega bremena in takoj prevzeli novo dolžnost, ki pa bo bolj po vaši meri. Vztrajnost in prizadevnost gresta na živce tistim, ki ju ne premorejo, zato bodite previdni. - i Devica od 24.8. do 23.9. K» Samozavestno boste začeli in uspešno nadaljevali. To je napoved, ki seji ne smete izneveriti, da ne boste razveselili svojih nasprotnikov. V družinskih zadevah boste še največ dosegli s potrpežljivostjo. Dobili boste nekaj, kar vam bo ogrelo srce. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Tudi majhne sivari lahko prinesejo veliko veselja. Ne zahtevajte preveč, pa boste dobili več kotvam pritiče, saj vam je sreča v zadnjem času resnično zvesta. Ščepec ljubosumja je najboljša začimba za življenje, ki postaja enolično. Zakaj ne poskusite tam, kjer vam nekdo dopoveduje, da boste uspešni? Škorpijon od 24.10. do 22.11. Življenje vam bo vtem mesecu pripravilo kar nekaj presenečenj. Največje in najprijetnejše bo tisto, ki vas čaka ob koncu meseca. Posledice nekega dejanja ne bodo tako kratkotrajne kot se vam zdi. Čustev ne obešajte na veliki zvon, da ne boste razkrili svoje ranljivosti. Strelec od 23.11. do 21.12. Izbirali in izbrali boste najboljše, nekateri pa bodo zeleni od zavisti. Sprememba vam bo koristila, seveda pa je treba prej še marsikaj postoriti. Vaja dela mojstra, vi pa boste s potezo, ki jo načrtujete, prepričali tudi tiste, ki vam doslej niso verjeli. Ne tvegajte, Kozorog od 22.12. do 20.1. Čim dlje boste razmišljali tem manj vam bo jasno, za kaj pravzaprav gre. Nekomu boste prisegali zvestobo v resnici pa boste z mislimi povsem drugje. Ko se boste zavedali posledic svoje odločitve, bo prepozno za umik. Dobili boste ponudbo, ki seji ne boste mogli upreti. Od srede februarja naprej boste srečni. Vodnar od 21.1. do 20.2. Načrti s katerimi se ukvarja vaš partner vas ne navdušujejo preveč, vendar zaenkrat molčite. Neka skrivnost vas bo grela, neko vprašanje pa mučilo, dokler ne boste našli pravega odgovora. Zakaj dvomite v čustva, o katerih vam partner nenehno pripoveduje? Sprostite se in uživajte srečo. Ribi od 20.2. do 20.3. Veliko dela vas čaka, pa tudi veliko veselja, tako da sploh ne boste ________občutili utrujenosti. Partner vam bi rad nekaj dopovedal, vendar se stvari ne loteva na pravi način. Trma je koristna le v nekaterih primerih, običajno se bolj obneseta strpnost in popustljivost. Prijateljstvo bo preraslo v ljubezen. Civilna pobuda iz Mozirja Civilna pobuda iz Mozirja je odločno proti temu, da mozirska občina s spremembami prostorskih načrtov in ob soglasju občinskega sveta uresniči prepotrebno gradnjo stanovanjskega bloka na lokaciji dotrajane graščine Brdce. Kot glavni argument navajajo bogato pretek-lostzgradbe in pomembne lastnike, ki so bili povezani celo z Zoisom in Tavčarjem. isto civilno pobudo hkrati ne moti mizerija osrednjega objekta v trgu Mozirja, bolj znanega kot hotel Turist, ki 10 let spremlja vračanje vse bolj okrnjenega premoženja pravim lastnikom, kot to določa ZDEN. Do nacionalizacije prvovrstno leta 1895 zgrajeno stavbo, z imenitno fasado in v marmor izrezanim stopniščem je tudi pred očmi civilne pobude v celoti zapustil nekdanji prestižni sijaj. Ne samo to, vsa nekdanja ekskluzivnost danes zagotavlja zgolj nižje stanovanjsko-dis-kontno-obrtniško-buffetske potrebe nekaterim posameznikom. Na Brdcah imamo torej statično neprimeren in skozi stoletja iztrošen objekt, ki ga ščiti civilna pobuda, v središču Mozirja pa statično neprimerno boljši objekt, ki celo ob ZDEN ne uživa primerljive zaščite. Goran Horvat, Nizka 43 Priporočamo vam, dajte svoje pasje ali mačje samice sterilizirati, samce pa kastrirati. S tem boste preprečili nezaželeno razmnoževanje. Vse ljubitelje živali pa prosimo, poskrbite za lačne in žejne, premražene in zavržene izgubljene živali. Člani društva Takrat smojo presenetili pri ročnem delu, povedala pa je, da je »na tekočem« s svetovnimi novicami kot tudi s »Savinjskimi koprivami«. Celo hudomušno je okarala medije, ki menda ne poročajo vedno dovolj korektno in resnično. Štiri mesece pred stotim rojstnim dnem, ki bi ga obeležila 24. junija letos, je prejšnji ponedeljek v Mariboru »zaspala« v naročju hčerke Bertice. Berta Miklavc, »Miklavčeva« s Krope pri Bočni, je starost preživljala na svojem domu na Kropi, občasno pa je živela pri hčerki in njenem možu v Mariboru. Z njima in vnukinjoje bila velika prijateljica. Njihovo druženje ji je pomenilo bistvo življenja v zadnjem desetletju, saj so zanjo vzorno skrbeli, jo vzpodbujali in ji pomagali dostojno prenašati breme visokih let. Ob lanskem srečanju z njo seje Berta pošalila, da »večno pač ne misli ostati na tem svetu, da pa se ji tudi še nikamor ne mudi«. Takrat smo iz- opravljamo redne in občasne preglede pri imetnikih živali ter ukrepamo po svojih pravilnikih, republiških zakonih in občinskih predpisih. Članica društva za varstvo živali Štefka Kurent Vojkova 13, Celje vedeli, daje bila leta 1902 rojena kot deseti otrok pri Ropovih v Bočni, od takrat pa je živela skromno, a krepostno življenje in se prebijala skozi trnovo življenjsko pot s svojo upornostjo, pridnostjo in iznajdljivostjo. Ob koncu druge svetovne vojne, ko je izgubila moža Francale ostala sama s svojim iskrivim humorjem, tegobami in lepimi življenjskimi utrinki. Spomniti se moramo delčka njenega zanimivega nenapisanega življenjepisa, kako seje kotdrob-ceno dekletce preživljala z raznašanjem pošte po Bočni in okolici, da si je zaslužila za obleko. Po vojni je ustanovila hranilnico in kasneje opravljala številna intelektualna delaterse družila s kulturniki vse do poznih let. Karpetdesetletijje bila cerkvena orglarka. Te umetnosti jo je naučil nekdanji župnik Kitak. Vodila je pevske zbore in tudi sama prepevala, kjer seje le dalo. V Bočni je delovala kot ugledna kulturnica, za karje prejela številna priznanja nekdanjih institucij bivše Občine Mozirje in kasneje tudi Občine Gornji Grad. Gornjegrajski župan Toni Rifeljji je sredi lanskega leta (bilo je na otvoritvi likovne razstave njene vnukinje v Štekluj ob njeni 99-letnici izrekel priznanje za krepostno življenje inji čestital z besedami (povzeto): »Berta, najstarejša v občini ste in ostanite to še dolgo. Zdravja vam želimo!« Berta Miklavc je ostala najstarejša občanka vse do srede, 23. januarja 2002, ko so jo položili v tihi dom v Bočni pod mogočno Menino planino. Jože Miklavc Mi in Žival je človeku sopotnik skozi življenje iz ljubiteljstva, iz koristi ali obojega hkrati. Veliko je takšnih ljudi, ki živali sploh ne bi smeli imeti, ker ravnajo z njo kot z nepomembnim predmetom, ne pa kot z živim, čutečim bitjem. Živali so zaradi neznanja brezbrižnosti in malomarnosti dostikrat po nepotrebnem trpinčene in deležne surovega ravnanja in mučenja. Zima je čas, ko zebe tudi živali, ne samo nas. Čas, ko so živali pogosto izpostavljene mrazu in drugim vremenskim neprilikom. Vemo, da je počutje živali odvisno predvsem od gospodarja. Člani Društva za varstvo živali pri terenskih obhodih opažamo vedno večji obseg malomarnega odnosa do živali, zato prosimo in opozarjamo vse brezvestne lastnike, naj vtem zimskem času posvetijo več pozornosti svojim živalim. Naj bodo v toplih, suhih in čistih bivalnih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez pitne vode, ki jo potrebuje vsaka žival. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje, pomagajte jim, ker si to zaslužijo. Žrtve mrazu so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetje. Da ne bodo več lačni kot siti in žejni, drgetajoči od mrazu vso dolgo zimo. Opozarjamo vse lastnike, da so dolžni poskrbeti za svoje zvesto in najbolj zapostavljeno bitje. Poudarjamo, osnovni pogoji za psa so: suho in toplo zavetje, toplotno izolirana nepremočljiva uta, dvignjena od tal in psu primerno velika. V njej naj bo vedno otep slame ali krme, živali ki se mora menjati ob deževnem vremenu. Vhodna odprtina naj ima preko zime visečo zaveso. Pes naj ne leži na cementni podlagi ali na vlažnih blatnih tleh, kajti psi so izredno občutljivi za revmatična obolenja, mehur in ledvice. Zato naj ima pes pred uto položene lesene deske. Posebno občutljivi na mraz so kratkodlaki psi in mladički. V hudem mrazu jim namestite uto v hlev ali na topel prostor v hiši. Če je pes privezan, naj bo veriga lahka in dolga, najmanj tri do štiri metre, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Če-pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen (3 X 4). Obvezno mora imeti pes enkrat ali dvakrat na dan topel obrok izdatne, goste, zdrave hrane in vedno svežo pitno vodo. Mladi psički se hranijo do enega leta starosti večkrat na dan. Ker je pes po naravi svobodno bitje, je veriga ali pesjak za njega ujetništvo in muka. Pes mora čutiti, daje član družina. Podarite mu kakšno besedo, pogladite ga, hvaležen vam bo. Spustite ga večkrat z verige ali iz pesjaka, da se sprosti. Skrajno neprimerno je imeti pse ob barakah na polju, vrtovih, drvarnicah, garažah, kleteh in balkonih, kajti osamljen pes trpi. Odvrženim živalim (mačke, psi), ki jih brezsrčni, brezvestni ljudje odmetavajo med bloke, v gozdove, na ceste in v vaška naselja, se življenje spremeni v eno samo trpljenje s stradanjem, preganjanjem, trpinčenjem in poginom ob grozotnih mukah. To je skrajno nečloveško, brezsrčno in kaznivo dejanje. 99-letnica Berta Miklavc (2001) (foto: Jože Miklavc) Berti Miklavc v spomin Tiho, kot je živela, je odšla najstarejša občanka občine Gornji Grad, zelo spoštovana krajanka s Krope pri Bočni, Berta Miklavc. Ko smo se sredi lanskega leta pogovarjali z njo, je bila šegava, vesela in za svoja leta, takrat ji je manjkalo do stotega le še eno leto, izjemno vitalna. »Da ni v teh letih pričakovati »bogvekaj«, da pa je vseeno še nekaj stvari, zaradi katerih se je ob starostnih tegobah vredno potruditi«, je menila. ČRNA KRONIKA • MLADOLETNIK ZOPET NA DELU Ljubno: V noči na 15. januarje bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Ljubnem. Iz notranjosti je bii odtujen mobilni telefonski aparat nekaj gotovine in ostalih predmetov. Po temeljiti raziskavi so policisti ugotovili daje kaznivo dejanje storil znani mladoletnik. Pri raziskavi so ugotovili tudi, daje ista oseba okoli novega leta vlomila v prostore SSK Ljubno, kjer je popivala, jedla in odtujila videokamero. • ZAGORELA PEČ Luče: 17. januarja je zagorelo v stanovanjski hiši v Lučah. Lastnik se je grel ob starejši petrolejski peči, ki seje očitno vnela zaradi dotrajanosti. Lastnik požara ni mogel sam pogasiti, saj seje vnelo celotno nadstropje hiše. Požar so pogasili domači gasilci in s tem preprečili še večjo škodo. • PSA POKLALA OVCE „ Bočna: 20. januarja je F. Z. iz Vologa obvestil dežurnega policista, da sta v odoro z ovcami vdrla dva potepuška psa in raztrgala dva jagenjčka. • TREBA JE PLAČATI Mozirje: 21. januarja so trgovke na konfekcijskem oddelku Blagovnice Savinja Mozirje pri tatvini ujele B. J. Imenovani je pod bundo skril srajco, ob izhodu pa seje oglasil zvočni senzor. • TATVINA MERILNE GLAVE Nazarje: 21 .januarja so odgovorni podjetja BSH Hišni aparati Nazarje obvestili policiste, daje v času pred novim letom do tega dne izginila merilna glava. Podjetje je oškodovano za okoli 550.000 tolarjev. • DRZNA TATVINA Gornji Grad: 25. januarja je ob 17. uri neznanec, ki je imel obraz zakrit z volneno kapo, prišel do klopi ob nogometnem igrišču v Gornjem Gradu. Na klopi sta sedela N. M. in L. V., katerima je neznanec odtujil rvinhünn trtlrtfnnn \i wmWr.rti'+i r\ 1/nli IO finfi Tvoje zlato srce ne more nadomestiti ničesar na svetu. V SPOMIN 2. februarja 2002 bo minilo 10 let, kar nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama in tadika Angela AUBREHT iz Mozirja Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče ter se je tako spominjate. Vsi njeni OBVESTILO Turistična kmetija Covnik, Saša Suhodolnik s.p., Logarska dolina 25, Solčava preneha z dejavnostjo z dne 23.4.2002. Bil si spoštovan in pokončen mož, saj trdo delo in poštenje tvojeje bilo življenje. Odšel si tiho, brez slovesa. Ne solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki tako močno boli. ZAHVALA ob nenadni izgubi dobrega moža, ljubečega očeta ter starega atka Franja PUKARTA 4.10.1928 19.1.2002 iz Nazarij Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pri-j ateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli besede tolažbe ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala številnim gasilcem in predvsem Prostovoljnemu gasilskemu društvu Nazarje za organizacijo in vodenje pogreba, godbi za odigrane in pevcem za odpete pesmi, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Franciju za nekrolog ter gospe Marinki in Romanu za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči žena ter sinova in hčerki z družinami »...so besede, ki so bile izrečene ali mišljene, ki so držale od srca do srca in ki jih smrt ne izbriše. « (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame Francke POZNIČ iz Bočne iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste se poslovili od nje na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovo, hvala gasilcem, pevcem in hvala Blažajnovi Jožici za lep poslovilni govor. Nenazadnje pa bi se zahvalila Fržemovi Bredi za ves njen trud, dobroto in ljubeznivost, katero ji je nudila v zadnjih tednih njenega življenja. Še enkrat vsem iskrena hvala Hčerka Marjana in Lado Ali res mora biti tako, da si nad nami, le še sinje nebo? Že eno leto te večni, pa vendar tvojega smeha in dobrote nihče pozabil ni. V SPOMIN Veroniki PRAZNIK (1926-2001) Vsem, ki kdaj postojite ob njenem grobu, prižigate sveče ter vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Ljubil je zemljo domačo, ljubil je s srcem svoj dom, delal tako, kot da ga zapustil nikoli ne bo. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi Konrad JANŽOVNIK iz Zavodic Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali za svete maše, sveče in cvetje. Žalujoči vsi njegovi OBVESTILO Marija Ugovšeks.p., Florjan pri Gornjem Gradu 26, Gornji Grad zaradi preregistracije kmečkega turizma v dopolnilno dejavnost preneha s poslovanjem s.p. z dne 29.4.2002. OBVESTILO Kombi prevozi Skitnač, Miran Beričnik s.p., Ljubija 84, Mozirje preneha z dejavnostjo z dne 24.4.2002. Trdo delo in poštenje Tvoje je bilo življenje, za vzglede in ljubezen milo, Ti Bog naj večno da plačilo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman Te išče. V SPOMIN Francu PUSTOSLEMŠKU iz Juvanja 1.2.2000 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi V prazničnem jutru tiho si odšel, nihče večne bo nam pel. Vedno v naših srcih boš ostal, saj za nas toliko si dal. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in tasta Ivana KRAMERJA 30.4.1931-1.1.2002 se iskreno zahvaljujemo vsem,’ ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k zasluženemu počitku. Zahvala velja še zlasti gospodu župniku za opravljen obred, organistu in pevcem, govornici, sorodnikom in dobrim sosedom. Žena Micka, sin Janko in hči Minka z družinama MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 04I 665-329 Alpinisti ponovno uspešno osvojili vrh domačega griča Slovenci smo prišli v sam evropski vrh z rastjo življenskih stroškov glede na ostale države. Kdor s temni zadovoljen, se lahko dodatno vznejevolji ob uspehu naših gospodarstvenikov: na vrhu smo tudi z najnižjimi plačami. Delavci imajo tako majhno plačo, dajimnič ne ostane odnje, če dajo otrokom žepnino. Posebne zasluge pa prejema vlada ob izdaji nove ustave. Še niso napisali vseh novih zakonov, že sojih izdali. Stavkali so, čeprav štrajka ni bilo! Delavci, nezadovoljni s premajhnimi plačami, so dobili dovoljenje, da izvedejo opozorilno stavko. Dopoldanska izmena je stavkala od dveh do štirih popoldan, popoldanska pa je s protestnim nedelom pričela opoldan, ki je trajalo do dveh popoldan. Obvestilo: Vse pritožbe glede podražitve telefonskih storitev sprejemamo na komercialni liniji: 090-666-999. Ob čakanju na operaterja vas bo zabavala zbirka klasične glasbe. Ali moraš res vsak večer prinašati delo domov? Zadrečke novice • edine novice, ki imajo povezavo z ozadjem neresnic. POHITITE Z ZAMENJAVO POTNIH LISTOV! Ko bomo v Evropi, se vam lahko zgodi, da bodo neuporabni, ker jih zaradi dolgih obrazov ne bomo mogli zapreti! Politiki imajo popust pri plačilu novih osebnih izkaznic, saj nekateri dobijo dve, glede na to, da pripravljajo nov obraz za letošnje volitve._________________________________ Pogojno zaprt "Pritožil se bom zoper naše sodstvo!" reče Rudi. "Zaprli so soseda zaradi gospodarske goljufije!" "Ja, in?" reče žena. "Pa ravno omaro v najini spalnici so si izbrali zato!" Trojna korist Ljubica prosi sosedo za nasvet: "Kam naj pošljem moža, da bom nekaj dni sama z ljubimcem?" "Po viagro!" Povzpetnica od nog do glave # "Obeta se mi napredovanje na delovnem mestu." .se pohvali Olga. "Res?" vpraša mož. "Zelo se bom povzpela! Sedaj prodajam čevlje, čez čas pa bom mogoče že klobuke. " Kupite deodorante: Ledosprej, Dihozim, Zmrzopiš, Polarduh za vašega snežaka, ki se poti zaradi udara toplotnega vala. Tudi popolna zmeda ima pomanjkljivosti Jana potoži sestrični Miri: "Z možem se zadnje čase ne razumeva najbolje..." "Potolaži se," se ji ta pomirjujoče nasmehne, "to se v zakonskih zvezah prej ali slej zgodi vsakemu. Kdaj pa sta bila nasprotnega mnenja?" "Mislim, da takrat, ko je prišel na obisk Robi in sem vsa zmedena skrila v omaro moža! " Mlajši ne spoštujejo skrajnih možnosti Upokojenca se zgražata: "Poglej 'ta mlade'! V naših mladih letih smo dajali prednost nežnosti in čustvom, danes pa samo seks, seks!" "Že, je pa res, da naše ekipe še niso poznale dopinga, da bi dosegale takšne rezultate!" Cvetke to keprìvè DEGUSTACIJA BENCINA Ko so pristojni strokovnjaki opravili še zadnje teste točilnih avtomatov in poskusili, če je bencin na novi Savinjini črpalki »užiten«, so prižgali zeleno luč za njeno otvoritev. Znova seje potrdil pregovor, da »kdor čaka, dočaka«. (NAFARJI PRESS) MLADENIČA Med prvimi je gorivo na omenjeni črpalki natočil »komaj« 88-letni voznik v penziji Anton Piki iz Mozirja, ki skrbno neguje svojega nemškega lepotca - 32 let stari opel kadett. Priznajte, da na sliki oba odlično zgleda-ta! (V RESNICI PA ŠE BOLJE PRESS) SESTAVIL PEPINO BLOD- NJAK, PREPLE- TENI HODNIKI SPOLNO PREOB- ČUTLJIV MOŠKI TRMO- GLAVEC (NAR.) AVSTRIJ. PISATEU (FRANZ) VRBA, IVA (NAR.) UGODEN OBČUTEK, STRAST DEL HAMBUR- GA REKA V FRANCIJI VRSTA ELEKTR. NAPE- TOSTI STOOKI VELIKAN IZ GRŠKE MITOLOG. Z MINERALI NAPOLNJ. KAMNINA ŠKOTSKI FOTO- GRAF (THOMAS) LETNA ČLANA- RINA FRANC. DRAMA- TIK (FERNANDO) B ŠPANSKA SORTA TRTE BOMBAŽ ZA POLNJEN. BLAZIN NAVZGOR USMERJ. SILA MUSLIMAN. RUTA PRVOTNI PREBIV. APENIN. POLOTOKA RASTLINA VLAŽNIH TAL PRITR- DILNICA MESTO V TURČIJI SLOVENSKI PISATELJ (ARIH) MEDENA ROSA AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPNOST BALETNI PLESALEC KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) K IVAN MINATTI MESTO V ŠPANIJI REKA V MAKEDONIJI PESNIK ŽUPANČIČ KOVINARSKO PODJETJE V RIBNICI USTALJENA OBLIKA RAVNANJA BRAMOR (REDKO) SKLADBA ZA ZBOR M KLADA ZA SEKANJE DRV EVROPSKO GORSTVO MESNI IZDELEK ZA MAZANJE DOHODEK OD KAPITALA ANGLEŠKI IGRALEC (LAURENCE) OTO ENDER AZIJSKI RAKUNJI PES SAM RIVERS N STANJE PODTAL- NEGA NIKOLAJ OGAREV 60 SEKUND PRELAZ NA VELEBITU LOJNA BULA PODOLGOV. KOS LESA DIŠAVA ZA SLADICE AKVARIJ- SKA RIBICA PLOŠČA ZA ODPIRANJE RIBIŠKE MREŽE SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) RIMSKO BODALO RAZMNOŽ. TVORBA KATJA EBSTEIN PREIZ- KUŠEVALEC SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA OBLIKA SOCVETJA K ZVIŠAN TO VAS PRI ROGATCU IVO FINCI K AMERIŠKA IGRALKA (THURMAN) ARNE NAES KITA (MED.) NESTRO- KOVNJAK, LAIK PALESTINSKI VODITELJ (JASER) ŽENSKO IMA OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 3. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrado dežno pelerino prejme Zdenka Gračner, Zadrečka 19, Nazarje; 2. nagrado reklamno majico prejme Janez Stenšak, Florjan 5, Gornji Grad ; 3. nagrado reklamno majico prejme Jože Sedovšek, Brezje 62, Mozirje in 4. nagrado reklamno majico prejme Adi Kobale, Attemsov trg 4, Gornji Grad. Dobitniki prejmejo nagrade po pošti. Čestitamo! OBVESTILO Turistična kmetija Perk, Neža, Karel Krivec s.p., Logarska dolina 23, Solčava zaradi preregistracije v dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji preneha z s.p. z dne 25.4.2002. OBVESTILO Jože Mlačnik s.p., Logarska dolina 8, Solčava preneha z dejavnostjo kmečki turizem z dne 28.4.2002 in nadaljuje z dopolnilno dejavnostjo turizem na kmetiji z 29.4.2002. Napovednik • Petek (1. februar), ob 17.00. Osnovna šola Luče Koncert glasbene šole Nazarje • Petek (1. februar), ob 18.00. Delavski dom Nazarje Marko Krajner: Potopisno predavaje o Afriki • Petek (1. februar), ob 9.30 in 10.45. Športna dvorana Nazarje Komedija zmešnjav - glasbeno plesna predstava • Petek (1. februar), ob 20.30. Športna dvorana Nazarje 1. SLMN - KMN Nazarje : KMN Svea Lesna Litija • Sobota (2. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje 3. SKL - KK Nazarje : KK Pivovarna Upnik • Sobota (2. februar), ob 19.00. Osnovna šola Šmihel nad Mozirjem Navihani Jaka - gledališka predstava (gled. skupina Šmihel) • Četrtek (7. februar), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku • Petek (8. februar), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Osrednja medobčinska slovesnost ob kulturnem prazniku s podelitvijo priznanj OBVESTILO Alojzija Goltnik s.p. turistična kmetija Napotnik, Šmihel 24,3330 Mozirje. Zaradi preregistracije v dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji prenehamo z s.p. z dne 25.4.2002. OBVESTILO Vera Ošeps.p., Robanov kot 33, Solčava, preneha z dejavnostjo turistične kmetije z dne 1.4.2002 in se preregistrira v dopolnilno dejavnost. A Wdao. MIKLAVC Tel. 838-80-90 TEHNIČNI Za traktorje in traktorske priklopnike na območju občine Gornji Grad. Pregledi se bodo vršili 9. februaja od 8.00 ure dalje pri gasilskem domu v Novi Štifti. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6. številki SN ime in priimek________________________ NAROČ. ŠT. naslov Prodam tri celodnevne smučarske karte za RTC GOLTE po 2.700 sit. Tel. 041 793 063._______ Visoko brejo telico prodam ali zamenjam za večja teleta 120-180 kg. Tel. 58 35 458. Prodam telico sivko 4. mesece brejo in telico sivko staro 6 mesecev. Tel. 050650-997. Telička bikca sivca sedem dni starega prodam, tel. 5 841-785. Prodam brejo telico križanko, primerno za mater dojiljo. Tei. 5 845161. Prodam 7 dni starega bikca. Tel. 03 5 835 239. Kravo simentalko staro 6 let prodam za zakol ali zamenjam za telička simentalca. Tel. 5 835152. Hladilni bazen Nieros 1001, prodam,Tei.031/568-942. Prodam pralni stroj Gorenje PS435. Informacije 03/ 83952 60 ali 031/648 253. Prodam maturantsko obleko, bordo barve. Cena po dogovoru. Tel. 03/58 32 376. Prodam maturantsko obleko bordo rdeče barve. Tel. 031/243802. Ugodno prodam kotno sedežno in trosed zfoteli. Tel. 5832757. Prodamsedežnogamituro rabljeno,zelo ugodno.Tel. 5845-512. Prodam BTV Goldstar, D 50 cm, cena 10.000sit. Tel. 031/287434. Prodam bikca sivca, star 9 tednov, 120 kg. Tel 583 Prodam hidravličnega cepilca za cepljenje drv. Tel. 5258. 041/783-530. Prodam kravo simentalko brejo 8 mesecev (4-tele). Tei. 031 663441._______________________ Zajci za zakol ali pleme-tudi očiščeni! Tel. 040 533 858. Prodam bale okrogle. Tel. 5845-182,041 -969688. Podarimo tri psičke mešance. Tel. 041/728-722. Prodam kovinsko balkonsko ograjo dolžine 12 m, 2 okna enokrilna 1,20 cm višine. Tel. 5641-186. Prodam kozolec (en štant), lepo ohranjen. Tel. 031-409-761. Prodam jasenove deske debeline 50 mm. Tel. 041-547423. Valček leta2001 : »Brez otroških oči« v knjigi Slap, pokličite Vero! Tel. 5841-189. Iščem varstvo za otroka na Ljubnem ali okolici. Tel. 5841442. Prodam skobelni stroj, 4 operacije in verižni rezkarter stružnico za les, cirkular s pomično mizo. Tel. 041-793636. Prodam tovornjak Iveco Turbostar 19033,1.86, dobro ohranjen. Tel. 041-688-709. Prodam Fiat Tipo TDI1.89. Inf. na tel. 031 650 481. Prodam Peugeot 405 karavan, s popolno opremo. Tel. 041631-174. Prodam Citroena Xantio 1,8 1.1994 ima samo 43.000 km. Tel. 03 839 50 51. Prodam Yugo Koral 45,1.90, zimske gume, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tel. 031636-132. Prodam lita platiščazgumamiza Yuga,cena 12.000 sit. Tel. 041/212 785. Traktor Štajerstarejši 35 KM dobro ohranjen prodam, cena po dogovoru. Tel. 57 28151. Prodam otroški voziček Peg-Perego liko Matic (šport Ugodno prodam viličaija inšankza vstanovanje.Tel. ni), cena 25.000 sit. Tel. 5841468,041/460634. 041437-712/437-714._________________________ MORDA STG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE. MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. GUN GOSTINSTVO d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji, STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje MIZARSTVO ROBNIK BOŽO s.p. LUČE Z vas izdelujemo masivne podboje, notranja, vhodna in harmonika vrata. Ugodne cene! Tel. 03/584-42-45. Mizarske storitve, Robnik Božo s.p., Raduha 2,3334 Luče. Alkohol na cesti ubija! | Si ne bi preverili vrednost alkohola v krvi preden sedete za volan? % AVTO CELJE d.d., IPAVČEVA 21, CELJE Tel. 426-11-78 in 426-12-12, vse cene so z DDV - FORD MONDEO 1.8 GIX 5/v (abs, klima), modra met., 113000 km, 1.98...1.847.000 - FORD MONDEO 1.8 Ghia oprema karavan, vijola, 140000 km, 1.97........1.599.000 - FORD MONDEO 1,8 WINNER reg ,avg.02„ sreb.met., 103250 km, 1.96...........1.499.000 ■ ALFA 1451.4 TS reg. nov., rdeča, 41200 km, 1.97.......................... 1.325.000 - LANCIA Kappa 3.0 V6 vsa opre. (usnje), siva metal, 111500 km, 1.99/11 ...3.298.000 - FIAT MAREA 1.6 SX/75 KW, reg. februar/02, zlata met., 65000 km, 1.96 .... 1.470.000 ■ FIAT MAREA 100 SX Weekend, siva met., 22530 km, 1.99.....................2.199.000 - FIAT BRAVA 1,6 SX, zlata, metal, 49500 km, 1.97/98..................1.356.000 - FIAT BRAVA 1,6 SX + klima, zelen met., 21900 km, 1.99...............1.958.000 - FIAT PUNTO 75 EIX 5V+ klima, reg. maj/ 02, modra met., 84200 km, 1.95.978.000 - FIAT PUNTO 55 S zlata met., 91200 km, 1.94/12.........................729.000 ■ FIAT PUNTO 55S 3V reg. marec, zel. met., 79000 km, 1.97..................953.000 I- FIAT PANDA CIX siva. met., 68300 km, 1.94/95..............................429.000 FIAT PANDA 1,0 april/02,3V, vijola, 58000 km, 1.93/94........................335.000 - PEUGEOT 306 1.6/5V, reg. feb./02, rdeč metal, 11278 km, 1.99/00..........1.878.000 PEUGEOT 306 PROFIL 1.6/65 KW 5V, reg.01/02, bel, 115000 km, 1.96/97.. 1.097.000 PEUGEOT 306 SR, zelena metal, 71031 km, 1.95.................................998.000 PEUGEOT 106 XR 1,1 44KW reg. sep., sreb. met., 55000 km, 1.94................720.000 RENAULT ŠAFRANE 2,5 +vsa oprema, bela, 120000 km, 1.98 .............. 2.499.000 ■ RENAULT MEGAN 1,4 RL reg. feb., bel, 74200 km, 1.96 ..................... 1.120.000 RENAULT MEGANE 1,4 RL/55 KW, bela, 94000 km, 1.96 ........................... 1.099.000 j- RENAULT LAGUNA 1.6 79KW 5V, reg. maj, sreb. met., 79000 km, 1.98....2.352.000 ■ RENAULT 19 GTS reg. december/02, srebrna met., 115000 km, 1.89......349.000 - RENAULT CLIO 1,2 RN reg. okt. 5V, bela, 130000 km, 1.96...............740.000 ■ RENAULT 5 CAMPUS 5V reg. maj, rdeča, 134000 km, 1.93..................360.000 -AUDI 80 2,0 KLIMA reg.feb.02., modra, 137200 km, 1.92 ...................... 898.000 - VW PASSAT 1,6 GL karav. vsa opr., reg. sep, sreb. met., 104000 km, 1.96 . 1.790.000 - VW PASSAT 1,8 karav., reg. mar./2, modra, met., 175800 km, 1.93 ..... 849.000 -VOLKSVAGEN GOLFIV 1.4i3V,reg.april/02, oranžna, 20500km, 1.99 .............. 2.199.000 - VW GOLF III. 1,8 reg.mar., 5V, bel, 137137 km, 1.95...................850.000 - VW POLO classic 1.6, sreb. met., 22300 km, 1.00.....................1.899.000 - VW POLO classic 1.4, comfortline, rdeča, 30500 km, 1.00.............1.789.000 - VW POLO 1,0 37 KW reg. november, bel, 30700 km, 1.99 .............. 1.337.000 - ROVER 4161,6 SLI + klima, reg.mar./02, modra met., 115000 km, 1.94.......945.000 - HONDA CIVIC 1.4 IS sedan, srebrna met., 74500 km, 1.97/98 ........ 1.539.000 - HYNDAILANTRA KARA 1,6 GLS reg. marec, sreb. met., 71000 km, 1.97 . 1.188.000 - SUZUKI SWIFT 1.6 GIX 4V, reg. feb. 02, modra, 98000 km, 1.95.............649.000 -CHRYSLERVOYAGER 3,3 LE (7sedežev), siva met., 155112 km, 1.96...............2.378.000 - CHRYSLER VOYAGER 3,3 SE 4x4 vsa opr., bela, 253000 km, 1.95..............999.000 - LADA NIVA 1,7 i, vijola, 65000 km, 1.99/00.................................949.000 - LADA NIVA 1,71 bela, 82000 km, 1.96........................................649.000 - LADA NIVA 1,6/56KW, bela, 68000 km, 1.94 ................................ 290.000 - FIAT DUCATO 2,5 TD MAXI, bela, 225000,1.95 .............................. 1.350.000 -VW TRANSPORTER 1,9D, bela, 260000 km, 1.94..................................878.000 ^KOMISIJSKA PR0DAJA*KREDITI*STAR0 ZA N0V0*V0ZIIA IMAJO VEUAVNI TEHNIČNI PREGLEJ/ SéVL Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog. Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72 IZKORISTITE UGODNOST: OPEKA MODUL in POROTHERM ter STREŠNIK BRAMAC ŠE PO STARIH CENAH. ŠIROK ASORTIMAN: BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV, OKEN GLIN ŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV laminat hrast, javor, češnja, bukev 1.586 sit/m2 DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. Akcija mm ZDRAVNIK v Ocsöqo 2002 Pri žrebanju kuponov iz 4. številke Savinjskih novic je bila sreča najbolj naklonjena Idi Grudnik, Tirosek 7, Gornji Grad. Dobila je polletno naročnino na revijo Viva. Čestitamo! KUPON Glasujem za: , Hojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, s pripisom MOJ ZDRAVNIK. Celje - skladišče D-Per 5000010830,5 COBISS s POVEJ NAPREJ! N07M, PIONIRSKA 25,123f RADOMI |I ..... : (3 X poljiMpoii s samopostrežnimi ob®! TV, minimWristicna"; ànjè m notnmjem Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) HE - £Sk O O— O u O 8 _ae *> M *> s S « HA c >M > o 8 C 8 M 8 J E HA > r s> 8 O 8 S o SS N a O OSREDNJO KNJ. CELJE