r* y«itl preJenuiH Telj*: Z» c«lo leto predplačan 15 |:ld., la pol leta 8 fld., xa četrt leta
i rld., za en mesec 1 fld. 40 kr. 7 ndmlnUtnelJi prejem»n Teljii: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., ta četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. If »rečnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija. Semeniške ulice št. 2,11., 28.
y«iinanlU (iMerati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 6e »e tiska enkrat: 13 br ee se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Sokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaj« TSBk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
I^tev. Ol.
V Ljubljani, v torek 22. aprila 1890.
LetiiiU X> III.
Državni zbor.
z Dunaja, 21. aprila.
Nabergoj ne bode sojen.
v poslaniški zbornici bilo je danes razdeljeno poročilo imunitetnega odseka o zahtevi tržaškega mestnega |deleg. sodišča, da bi smelo pričeti sodnijsko preiskavo zoper poslanca Nabergoja, katerega toži neki Matija Zibitz zaradi žaljenja časti, žendar-merija pa zaradi tega, ker je njegov pes o pasjem kontumacu brez torbe hodil po vasi. Obe tožbi ste po § 552. kaz. zak. in § 4. ministerske odredbe z dne^3. aprila 1855, drž. zak. št. 61, zastareli, zato odsek predlaga, da se v sodnijsko preiskavo zoper poslanca Nabergoja ne privoli. Glede žaljenja časti poročilo razven tega omenja, da je dotično tožbo omenjeni Zibitz vložil še le potem, ko je bil ob.sojen, ker je o priliki nekega požara pri Naber-gojerem skednju trosil obrekovanje, da je Nabergoj ali kdo njegovih ljudij nalašč zažgal skedenj. Vsled tega obrekovanja prijel ga je Nabergoj precej tedaj prav ostro in mu rekel: nfalot"; ob jednem ga je tožil pri sodniji, ki ga je obsodila na deset dnij zapora. Ko je kazen prestal, vložil je on tožbo zoper Nabergoja, češ, da je žalil njegovo čast, ker mu je rekel ^falot". Reč je s predlogom imunitetnega odseka rešena, ker ni dvoma, da zbornica pritrdi njegovemu predlogu brez ugovora.
Državno sodišče.
Na dnevnem redu so bile najprej dopolnilne volitve za nekatere odseke iu volitev jednega člena za državno sodišče namesto nekega poljskega zastopnika. Zato je poljski klub izbiral njegovega naslednika in se odločil za dvornega sovetnika dr. Edvarda Podlewskega, za katerega je glasovala desnica. Levičarji pa bi bili v to sodišče radi spravili voditelja čeških Nemcev, dr. Schmeykala iz
; Prage, in so veleli volilne listke Zi'inj razdeliti tudi na desnici, da bi se pri oddajanji listkov morda kdo zmotil in oddal svoj glas njemu. K sreči so desniški poslanci o pravem času zapazili to zvijačo in SchmeykaIove listke raztrgali. Levičarji so menda mislili, da mora vsled češko-nemške pogodbe desnica sprejeti njihovega kandidata; večina državnega zbora pa je drugače sodila in se držala načela, da ta pogodba velja za deželni zbor češki, in da državni zbor nima vzroka, kolovodji čeških Nemcev izrekati zaupnice.
Budgetna razprava.
(5. dan.)
Isterske razmere.
Druga točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje posebne razprave o državnem proračunu in je prvi govoril dr. Vitezič, ki je v obšrnem govoru nadrobno razpravljal nevarnost irredentovcev in dogodke, ki so se vršile pri deželnozborskih volitvah v Istri iu v deželnem zboru isterskem samem. Predsedništvo je vleklo na uho, kaj govori Vitezič, in kancelijski vodja in podpredsednik Zeithammer sta ga hodila poslušat, ali vendar so ga puslili govoriti j vse, kar mu je bilo pri srcu. Malega Vergottinija, I ki se je lani tako strastno zaganjal v dr. Viteziča, ; letos med njegovim govorom ni bilo v zbornici, j zato je mogel brez posebnega motenja končati svoj j govor.
1 Za njim je obveljal konec razprave in je go-i veril le še Tiirk kot generalni govornik med velikim nemirom; potem je obveljala potrebščina za ministersko predsedništvo v znesku 146.537 gld.
I	Dispozicijski zaklad
. je druga točka ministerskega sveta, pri kateri se navadno ponavlja splušnja razprava. Prvi govornik je bil levičar dr. Pichler, ki je po stari navadi napadal vlado in ponavljal zagotovilo, da ji levičarji
ne morejo zaupati in da zarad tega tudi ne morejo glasovati za dispozicijski zaklad.
Z desnice je prvi govoril češki poslanec dr. Spaček, ki je priznaval, da je vlada sicer nekaj storila za ravnopravnost, pa še ne vsega. Pričakuje pa, da bode zamujeno popravila, zato glasuje za dispozicijski zaklad.
Tretji govornik je bil dr. K o ser, ki je ob kratkem naznanjal, da za dispozicijski zaklad ne more glasovati, ker je vlada toliko in tako hudih ran vsekala nemškemu narodu.
Za njim oglasil se je ministerski predsednik grof Taaffe in najprej zagotavljal, da vlada dispo-zicijskega zaklada ne smatra kot zaupuico zd-se, ampak da je za njo enakega pomena, kakor vsak drug znesek državnega proračuna. Potem se je obrnil proti nasprotnim govornikom in poslanca Pichler ju odgovarjal, da ni še le zdaj od cesarja dobil povelja, da naj naredi spravo med narodi, ampak da je dobil to povelje že tedaj, ko je bil pooblaščen sostaviti ministerstvo. On je skušal to doseči, in gotovo ni ministerstvo krivo, če je imelo njegovo prizadevanje dozdaj malo vspeha. Potem poudarja, da ni vsak časnik vladen, kateri zoper vlado dan za dnevom ne zabavlja, in da s 50.000 gld. ne bi mogel zdrževati vladnega tednika, že manj pa dnevnika. S to malenkostjo mu je le mogoče semtertje dajati prijaznim listom nekatera navodila, katerih naj se drže, drugega pa ne more nič storiti.
Četrti govornik, nemško-konservativni poslanec Pscheiden, je vladi očital, da premalo gleda ua to, kako njej prijazni listi pišejo. V dokaz omenja pisarenja ob izjavi škofov glede šolstva in precej obširno dokazuje, da škofje nič novega ne zahtevajo, da so to zahtevali že prej in da ue morejo drugače. Potem poudarja potrebo verske šole iu graja vlado, da trpi napade na katoliško vero in da ni še nik-
LISTEK.
z IjuUjanskega Srada.
Razgled po mestnih volitvah.
(Konee.)
S stolpa vidiš tudi nemčurski kazino, čegar kavarna pa jo postala zdaj pribežališče za ponočnjake vsake vrste. A za to kazino se ne menimo, nemčurji so pri volitvah zdaj lisičje ^pasivni"; za tem poslopjem tiči ponižna čitalnica, nekdaj središče vsega, kar je bilo narodno, zdaj pa skoro izključno „brus-narodno liberalna". To so ti bile oči, kakor iz puške izstreljene ježeve ščetine, ki so letele v tebe, če nisi imel liberalnega nosu. Tam so veljaki gospodje, katere po raznih pisarnah tako težko vidijo, kakor ščurka v kruhu, in so ž njimi kratkih besedi. Oj ^stari" očka, kaj bi Ti rekel! No, krčmar je gotovo vesel, isto tako agitatorji, ki — no, pa saj doktorji „et caetera" le ^masličajo" — tam, drugje drugače. Le ^hekatomb" ni bilo in iz črepinj premaganih tudi niso pili. Nadejati se pa je, da bodo nasledki teh »orgij" po-javljeni v „Bru8-Narodu" posebno, ker je v tisti kovačnici bila nekdaj tudi likvidatura. Skoda le, ko se je čitalnica nekaj časa v drugem, kar se tiče postrežbe, izdatno zboljšala, da nima človek prijaznih obrazov, nego take, kakoršne vidi pri strogih sodiščih in . . .
Pustimo čitalnico, ker bo tako jutri zidan ^Narodni dom" z napisom: „Farjem je vhod prepovedan", iu glejmo po Ljubljani naprej.
Tam je kolodvor, gostilničar Kiinig — ne kralj — prihitel je z glasnim geslom: „Farja hočem vreči!" Zapomnite si to!
Blizu kolodvora je lična nizka hišica, ki je zato pomenljiva, ker v nji biva hud trn v peti naših liberalcev; dali so mu nekak priimek, kateri spominja na „Kaleha" — .oberklerikalec". Naj se tolaži s tem, da tisti človek, kogar se nihče ne boji, nič ue velja.
Obrnimo se v drugo stran, proti jugu. Tam stoji tik cerkve trnovske sicer nezn.itna hišica, „fa-rovž" imenovana, ki pa je postala zdaj tako imenitna, da bi „Brus" in ,Narod" ne mogla životariti brez nje, oziroma brez enega njenega prebivalca, ki ga obirata, da bi slona bolelo. Največji greh njegov je — duhovski stan, če ne bi imel tonzure, vsa tolpa „brus-narodova" bi ga bila vzdignila na rame ter posadila ua kuruličui stol, kakor je to storila z drugim, kateremu se je pa tonzura že zarastla.
Še drugi farovž je, v katerega se je zaletel „Brus-N»rod" — šentpeterski. A ob tem si je razbil glavo, da je moral potem klicati svojega „po-ročevalca" na pomoč, da bi mu jo zacelil. Calum-uiare" etc., potem se pa potuhni, da ljudje pozabijo ali da kak drug vihar obrne na-se njihove
oči. Taki so pri „Brus-Narodu", stori krivico, a ne popravi je ne!
Tam je še Šiška, ki je dala letos mestu silo velikega, imenitnega odbornika — mestnega; ime je tako, da jih je v Avstriji malo. No, to je stara pesem, kakor pri drugem z ravno nasprotnim imenom; se ve, srebrnjaki veljajo, čeravno ni več »ažje". Za inteligenco dandanes ni treba več, tega smo se naučili od nemškutarjev, bolje: nemčurjev.
Toda nemčurji so zdaj — na tleh. Le iz lukenj še gledajo, kdaj bi planili na plen. Joj, prejšnja leta, ko je bilo treba pregnati jih s tal, po katerih zdaj raznovrstni Slovenci preobračajo kozolce! Nemčurski čuk zdaj tiho opazuje, kdaj se bode stanje tako ugodilo, da bo planil vmes. In ee se bo to zgodilo, krivda ne bo »klerikalna", marveč druga, „Bru3-Narodovcev", ki so bistveno ze tako liberalni, kakor najzagrizenejši nemčurji.
Nekaj napotja dela le jezik, pa to je tudi le na — jeziku. Ob volitvah čul si najiskrenejše radi-kalce govoriti in dobrikati se najhujšim nemčurjem iu prusjakom v jeziku nemškem, kolikor so ga namreč zmožni. V prvem razredu so jih res več vjeli zA-se.
Najbolj veseli so bili pri tem ljubljanski vozniki — izvoščeki in krčmarji. Po sijajnem propadu v III. razredu, kjer so hoteli štreno zmešati »obrtniki", izdalo se je geslo: »Zdaj pa le na noge, na svoje in konjske." In drdralo se je po mestu, kakor
Političen list za slovenski narod.
dar zinila, da se hoče ozirati tudi na želje katoliških prebivalcev. Na interpelacijo zarad nekega članka v nekem učiteljskem lista ni še zdaj odgovorila ; zato on in njegovi tovariši težko glasujejo, če pa vendar le glasujejo, tega ne stor^ zarad vlade ali vladi na ljubo, ampak samo zavoljo tega, ker se jim ne zdi primerno, da bi z ozirom na čeiko spravo kaj zakrivili, kar bi utegnilo vsled političnih težav kratiti ali pa celo v nevarnost spravljati vspeh teh važnih obravnav in ker se jim gled^ najnovejših socijalnih dogodkov zdi neodpustljivo, kratiti veljavo vlade v trenotkn, ko se upor proti vsakateri avtoriteti razširja po ulicah. (Dobro, dobro!)
Nemški konservativci so hoteli namreč glasovati proti dispozicijskemu zakladu, nekateri pa se odtegniti glasovanju, v današnji klubovi seji pa so sklenili glasovati z desnico za dispozicijski zaklad, da ima pa poslanec Pscheiden v imenu kluba dati gori omenjeno izjavo.
Za Pscheidnom je bila razprava sklenjena in sta govorila le še generalna govornika dr. Magg zoper, bukovinski poslanec baron Hormuzaki pa za dispozicijski zaklad. Poslednji je razpravljal zgolj bukovinske razmere ter priznaval, da se je ta deželica pod avstrijsko vlado lepo povzdignila, da pa dandanes ves razvitek nekako počiva. Zato priporoča vladi, naj se bolj pobriga za bukovinske razmere. Ker je baron Hormazuki še le nedavno namesto umrlega Tomaščuka prišel v zbornico, govoril je danes prvikrat in je imel zaradi tega dosti poslušalcev. Tomaščuk je sedel na levi in je bil glaven steber zedinjene levice, Hormuzaki se ni pridružil uobenemu klubu in glasuje večidel z desnico.
Po konečni besedi poročevalca Mežnik a, katerega so poslušali z velikim nemirom, predlagal je poslanec Kaiser glasovanje po imenih, pri katerem je bil dispozicijski zaklad v znesku 50.000 gld. sprejet s 154 glasovi proti 130. Z desnico glasovali 80 Coroninijevci, južni Tirolci in nekateri veliki posestniki moravski. Izmed nemških konservativcev je dr. Ebenhoch glasoval z levico, ravno tako Mladočehi in Busin Ozarkievič.
Ko to sklepam, je ura že štiri, in seja traja že 6 ur, vendar hoče predsednik rešiti še druge točke 5. poglavja in je dal besedo Tilrku, ki govori o uradnih listih.
,.Obzor'' iii ljubljanske volitve.
Ugledni hrvatski list „Obzor" se pri vsaki priliki ozira na naše razmere ter pozorno zasleduje slovensko politiško gibanje. Tudi povodom zadnjih ljubljanskih volitev je objavljal posamezne markantne stavke iz obeh slovenskih dnevnikov ter glede na neosnovane napade .Slovenskega Naroda" na kon-servativno-narodno stranko dostavil, da tega „pame-tan čovjek ni vjerovati ne može".
Minoli petek je „Obzor" objavil uvoden članek o ljubljanskih volitvah. Ker je ta članek zopet raz-palil živce naši gospodi „luči in napredka", češ, da
»Obzorov" člankar ne poznd naših razmer in da položaj naš presoja s svojega hrvatskega stališča, objavimo ta Članek brez komentara, prepuščajoč čitateljem nepristransko sodbo. Članek sidra v prostem prevodu:
.Bil je čas, ko so Slovani Avstrije, osobito južni, z velikim zanimanjem pričakovali vspeha mestnih volitev v glavnem mestu Kranjske. Bila je tedaj huda borba med Slovenci in Nemci ter smo konečno navdušeno pozdravili zmago slovenskih bratov.
Lepa je bila ona borba, kakor je bila tudi lepa in slavna zmaga. Čudili smo se vsi hrabrosti, žilavosti in požrtvovalnosti bratov, kakor smo se vsi veselili, ko so bratje strli nemškega zmaja.
Kaki pa so glasovi, ici nam danes dohajajo iz Ljubljane? Glasovi so o agitaciji, borbi, zmagah. O kaki borbi, o kaki zmagi? Morda o borbi proti tujcu, o borbi za jezik in narodno jedinstvo ? Morda o zmagi narodnega načela in narodnega prava nad tujim samosiljem? Nikakor. Bratje borš se z biati: ta vest dohaja iz Ljubljane. .Nesreča, nesreča, nesreča!" — vskliknil bi prvi italijanski pesnik tega veka. — .Vsi bo sinovi jedne zemlje; govori jeden jezik; jedno krv so prelivali njihovi očetje, — in vendar se bore, vendar se pobijajo.
Zakaj? Jedni so klerikalci, drugi so radikalci. Od srca bi se smijali, da to ni žalostno, ker taka razlika strank pri nas Slovanih ]e z jedne strani žalostna, a z druge je smešna.
Ako človek obrne oko na te domače naše raz-pore, ima dovolj razloga, da vpraša sam sebe, kdaj se bodemo spametovali. Ako nas stoletna izkušnja ni spametovala, kaj pač nas more?
Klerikalizem in liberalizem, to ste stvari, ki pri nas nimata niti moreta imeti smisla To bi bilo isto, kakor ko bi se dva siromaka, ki se^ morata boriti za kruh, za obstanek, prepirala, ali so boljše močnate jedi po talijanski ali po nemški kuhinji.
Naš narodni obstanek ni še zagotovljen, tuji jeziki še gospodujejo po naših deželah, naša narodnost se zatira, gazijo nam elementarne pravice — a namesto da se skupno borimo za narodni obstanek, za narodne svetinje, delimo se v liberalce in klerikalce. (To hočejo imeti naši .naprednjaki". Op. vred.)
Ako ne v drugem, v tem smo v resnici Slovani. Kot Slovani hitro v vsem popuščamo, in če se gre za naše najpotrebnejše pravice. V tem smo dosledni; v tem se ne znamo izneveriti naši slovanski krvi.
Nima lista naša zgodovina, ki nas ne bi učil, •da naši dušmani, kedar nas drugače ne morejo zmagati, vržejo med nas kost razdora, za katero se vsi pulimo, kakor lačni psi. To vsi vidimo, to vsi vemo, a vendar nam je slast, da vsak dan pišemo nov list v tem smislu.
Liberalizem in klerikalizem, to je tuja impor-tacija, katero so naši neprijatelji tudi pri drugih
da bi imeli .tramvaj". Po cestah pobrali so vse, kar rado živi brez dela, in čudno je, kdo je za te Ijadi — spal. O boji z nemčurji ni bilo take vstrajnosti in požrtvovalnosti. Nemec bi rekel: .Der Eiftir Wiire wilrdig einer besseren Sache."
Toda zdaj so zmagali v II. in I. razredu, in ker so v večini, pričakovati je od njih silnih čudežev. Že sem omenil, da je Ljubljana zdaj že s vi ti a, ne več bela; a to so naprednjaki; napredovali bodemo tako, da še ne bode treba električne luči. Cemu? Na .rotovžu" je zdaj .reservoir" te svitlobe, po mestu pa je po raznih hišah toliko sviilih odbornikov, da ne bode treba nobene luči več. Po noči bodo hodili, vrsteč se, po mestu, in troški raz-svitljave bodo prihranjeni. To bodo prave pravcate kresnice. — To bode luči, da si bodemo morali kupiti črna očala, drugače nam bode svitlobe preveč.
In zdaj! .L' app^tit vient en mengeant." Zdaj smo pohrustali .farje" in klerikalce po mestu, zdaj jih bodemo še po deželi. Ugodna prilika bodo volitve za državni zbor. Hic! Je že vse načrtano; to se bode delalo na vse kriplje; .far" mora biti ob veljavo; on je le dober za bogato poroko ali pa za zadnjo uro; no, še za krst, da otrok ime dobi. Tudi za zadnjo uro večkrat ni treba .farja", namesti ga
samokres ali kaka druga taka reč, iu h.....se
ne boje, ker je „far" tudi črn.
Da tako pišem, ni moja krivda. Z grajskega stolpa se mi tako vidi. Zamižal sem še nekoliko, drugače bi bi! videl še marsikaj, česar ne maram
povedati. Vdove, vjeta pooblastila z obljubo, da se bode .pošteno" volilo, strahovanje ljudij, ki živ^ ob vsakdanjem kruhu, pretenje s tem in onim, — sploh — sredstva, katera bodo najbolj zabeležili naši nasprotniki. To se že pričenja, le berite nemške liste.
A zdaj brez šale in jeze. Ljubljanske mestne volitve imajo pomen za našo narodno reč le zato, ker je Ljubljana središče vse .Slovenije'. Da pa je to središče zdaj narodno, to ni Vaša zasluga, protiklerikalni gospodje, nego vseh drugih, ki so jo nemčurjem iz rok izvili z umom in trudom vse drugačni ljudje, ko ste Vi hodili še v hlačicah ali bili po svetu kje. Vsajati se in posajati na tleh po drugih in tudi .farjih" pridobljenih, pa ni junaško; kaj bi bili Vi, če bi ne bilo prednikov! In te zaničujete, njihova načela mečete v koš! Ce bi jaz ne bil narodnjak .z dušom in telom", želel bi Vam, da pridete zopet pod nemško .knuto", potem bi vedeli, kaj se pravi: biti narodnjak. Pa saj še ni zadnjega dn6 večer.
Dosti! Vse in .dulci jubilo", — vsaj do zdaj. Jaz sem vesel konca teh volitev, ker so se izvršile — izvzemši III. razred — jako po moji volji. Omenil sem že, da je bila Ljubljana prej le bela, zdaj je sviti a, in zastopnik banke .Slavije" bode skrbel, da bode postala zlata, kakor je „Zlata Praha". Morda dobimo potem semkaj še kaj .husitov", da bodo pregnali .jezuite".	Tisti, ki sem.
prilikah znali porabiti proti nam. Ia kaj to pomeni pri nas? Nič drazega, nego luksus. Pri uas je velika večina duhovnikov, hvala Bogu, navdušena za narodno stvar in si je stekla za njo velike zasluge. Kakor bi bilo neumestno, ko bi kak duhovnik v imenu teh zaslug zahteval, da morajo biti zbori ali občinski zastopi kakovi konzistoriji, ravno tako je tudi neumestno in nepravično, ako se z druge strani ne ozirajo na te zahteve. Naša glavna naloga je, da dosežemo narodno in politično svobodo — a treba priznati, da so v tem oziru naši duhovniki veliki liberalci, večji nego mnogi in mnogi posvet-njaki. Liberalizem ne obstoji v kričanji proti duhovnikom; liberalizem je neodvisnost, značaj, liberalizem je ljubezen do domovine, borba za narodne pravice brez ozira na žrtve. Ako mi stvar tako presojamo, ne moremo razumeti razloga in smisla takih strank v LJubljani.
Bog varuj, da bi se mi izrazili za jedno ali drugo. Mi poznamo, cenimo in spoštujemo rodoljubje jednih in drugih. Toda njihovo borbo obžalujemo in obsojamo, ker jo smatramo kod sad strasti, bolj še kratkovidnosti. Našim bratom v Ljubljani bode ta beseda huda, toda je ne prekličemo.
Bog razdeli krst — molijo Turki; in mi nimamo nujnejšega dela, nego deliti se. Nihče ne trpi žalostnejših posledic nesloge kakor mi Hrvatje; in ker to skušamo, zbojimo se, kedar čujemo o prepiru ali neslogi pri naših bratih. Temu naj pripišejo naši bratje Slovenci kojo ostro besedo teh vrstic".
O našem prepiru bodemo imeli priliko še več govoriti ter pojasniti, da so naši .liberalci" le tedaj prijazni duhovnikom, kedar jim ti, vpreženi v ojč narodnega pluga, delajo tlako; sicer pa udrihajo po njih z jermeni in škorpijoni. Dokaz temu sta .Brus" in .Slov. Narod".
Politični pregled.
v Ljubljani, 22. aprila.
]^otran|e dežel«.
Driavni zbor. Za nadrobno proračunsko debato se je oglasilo 512 govornikov za proračun in 992 proti, torej vkupe 1504. Tem pa je treba še prišteti poročevalce, ministre, stvarne popravke itd. Ako bi vsi ti govorniki prišli na vrsto, bila bi proračunska debata komaj do poletja končana.
Prvi maj. Stavci v Budimpešti so sklenili, da bodo praznovali dan 1. maja, ako dobe dovoljenje od izdajateljev in vrednikov. — V Lincu so sklenili stavci, da bodo delali dn4 1. maja in se ognili vsaki demonstraciji.
Ogeraka obrtnija. Ogerski trgovski minister je storil važen korak v podporo malega obrta. Ustanoviti hoče namreč zaklad, iz katerega bode podpiral obrtna podjetja kot delničar, ali pa jim bode kupoval potrebne stroje.
Tnanje držar«.
Italija. Minister mornarice Brin je imel v Turinu govor, v katerem je rekel: .Pač umejem, da se pri sedanjih razmerah v gospodarstvu vlagajo prošnje na vlado, naj se pri finančni upravi gleda pred vsem na to, da bodo manjši troški. Ta stavek je del vladnega programa in je vsekako dandanašnji toliko važen in potreben, da obrača vse sodelovanje na to. Ta naloga bi bila vsekako mnogo ložja, ko bi se mejnarodno razmerje, ki leži kakor mora na Evropi, jelo zboljševati; in res, zboljševanje se kaže v nekaterih znakih, ki pričajo o nadaljni mirovni politiki." — Crispi je v vedno večjih zadregah; sicer ima vse prostozidarske časnike za seboj, a vse to mu bode bore malo pomagalo: propad njegovemu ministerstvu se bliža. Finančne razmere delajo mu od dnč do dn^ več skrbi. Botschild noče več po.sojati denarja italijanski vladi in v Berolinu so tudi oglušela ušesa italijanskim prošnjam. Vrhu tega se poročajo žalostne vesli o finančnem gospodarstvu pod vlado ministerskega predsednika Crispija. Kakor se poroča listom, zaslužil je neki ameriški prostozidar imenom Lemel (bržkone žid) v zadnjem letu 25 milijonov s tem, da je Italijo s tobakom oskrboval. Seveda Crispi je dal prednost Lemelu, kajti prostozidar je in na prostozidarstvo Crispi ne obrača zadnje skrbi. Stebri italijanskemu državnemu poslopju se majo, in prvi potres preti porušiti je. To niso majhne reči in ministerski predsednik Crispi ni v malih skrbeh in zadregah. Da tako gospodarjenje ne trdi in krepi trodržavne zaveze, jasno je kakor beli dan. Vsako slabo dejanje maščuje se samo na sebi; kdor plevel seje, naj ne pričakuje, da mu priklije zlata pšenica iz tsl.
Srbija. Dnž 18. t. m. se poroča iz Belegagrada: .Nekaj častnikov, katere je poslala srbska vlada v Havre k tamošnjim smodniškim poskušnjam, (obiskalo je domov grede kralja Milana v Parizu, kjer so imeli dvorni obed ter prejeli od njega darila. Tukajšnji radikalni listi so prijeli častnike in
- vprašali jib, kak opravek so imeli pri Milanu?
Častniki so odgovorili na to vprašanje v „Srpski ' nezavisnosti", da je bila njih dolžnost, predstaviti se Milana, oietu sedanjega kralja in kot bivšemu najviijema vojnemu poveljnilcu srbske armade."
NemHia. Iz Berohna se porofia 19. t. m.: ^'Pri današnji razpravi je omenil dr. VTindthorst av-atrijske zveze. Potem pa je govoril nadalje o ustanovitvi evangeljske nirodne cerkve ter rekel mej '"drugim: .Sedaj se morebiti marsikaj iz kulturnega boja obžaluje in ne bode se več kaj takega nameravalo, posebno odkar naše prizadevanje zveza z , Avstrijo podpira. Zatorej pozdravljali smo mi kato-,liki z velikim veseljem zvezo, posebno radi tega, ker so zopet naši stari rojaki z nami v dotiki." — Danes dopoludne je imelo sejo državno ministerstvo , pod predsedstvom državnega kancelarja. Po tej seji Ise je vršilo cesarsko posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim, in sicer, — kakor poroča .Presse", — o šolskih vprašanjih. Meni se, da namerava cesar .-aa tem polji sprožiti prenaredbe, katere so se deloma že pokazale v znanem ukazu o pouku v ka-detnih šolah. V kratkem utegne sklicati bogočastni '"minister Gossler v posvetovanje v šolskih zadevah odlikujoče se može. — Kakor poroča .Reichsanzei-ger", posvetoval se je cesarski svet tudi o spomenikih cesarja Viljema I. in Friderika 111., ki naj bi se postavila v slavo slavnima državnikoma. — Pruska zbornica je nadaljevala v svoji seji posvetovanje o bogočastnem proračunu. Windthorst je ostal pri svojih zahtevah ter pritoževal se, ker se ne poučuje ■"v poljskih pokrajinah verouk v poljskem jeziku. Stablevski in Johannsen (Danec) sta izražala narodne pritožbe. Gossler ju je zavračal in konečno rekel: .Dokler ostanem na tem mestu, postopal bodem, kakor do sedaj proti Poljakom in Dancem." Na to je Johannsen opomnil: .Le malo še počakaj, kmalu prideš i ti v svoj Friedrichsruhe." (Splošen smeh.) — Kakor je videti iz časnika .Hamburger Zeitung", ni se Bismarck popolnoma odtegnil politiki. S svojega posestva Friedrichsruhe gleda še vedno z bistrim očesom politično gibanje in seza vmes semtertja s kako opombo. Kakor se je poročalo listom, obišče cesar Viljem svojega bivšega • kancelarja, kneza Bismarcka, v Friedrichsruhe; a dan obiska še ni znan.
Portugal, Iz Lizabone se 19. t. m. poroča: Kralj je otvoril danes državni zbor in imel prestolu! govor. Omenil je, kako se jt- vzbudil prepir med Anglijo in Portugalom, ki je srce kralju vseh Portugalcev globoko ganil. Sicer pa izraža kralj v svojem govoru nadejo, da se poleže ta prepir častno Portugal in Anglijo. Vlada bode predložila v primernem času dotične listine. Z vsemi drugimi državami je Portugal v dobrih razmerah, in vlada je dobila dokaze o naklonjenosti drugih evropskih držav. Država je storila vse v narodovo obrambo, skrbela, da se ohraui javni mir in red ter spošto-,vanje pred zakoni. Na srci jej je bila skrb, kako pomagati delavcem, kako pospešiti narodno blagostanje. Nadalje omenja kralj v govoru, da se bode zidala železnica od Mosamedesa v notranjo zapadno Afriko, sestavilo naučno ministerstvo in lepih umetnostij. Konečno trdi prestolni govor, da so državni dohodki vedno večji in ni pričakovati v prihodnje večjih troškov.
Iz\driii dopisi.
Iz Ljubljane, 20. aprila. (Po volitvah.) Volilni boj je končan, orožje se je odložilo in bojevniki podali so se zopet vsak k svojemu vsakdanjemu poklicu. Bazburjenost se bode kmalu polegla in najhujši nasprotniki si bodo morda na ulicah stiskali roke. Pomenljivo je, da so vsi od obrtnega društva postavljeni kandidatje propali. Obrtno društvo pa tudi nij imelo sreče pri izberi kandidatov. Glasovi, ki so jih obrtnega odbora kandidati dobili, ne smejo se smatrati za pristni izraz zaupanja in ljudske volje, ampak le za nasledek silne in strastne agitacije. Pred vsem se mora od vsacega mestnega odbornika zahtevati, da je odločen narodnjak, in da je .mož". Kedor teh lastnosti nima, naj v prihodnje ne dela zmešnjave, naj nikar ne kandiduje, kajti za take ijudi ni prostora v mestnej dvorani! Nekaj vrstic zdi se nam pa potrebno starim in novovoljenim gospodom odbornikom na srce položiti. Pred osmimi leti, ko smo z zjedinjeno silo izgnali nemčurstvo iz mestne dvorane, bili smo vsi ljubljanski narodni prebivalci opravičeni upati, da se bode odslej pri mestnej upravi marsikaj na bolje obrnilo. Pričakovali smo, da bode pri mestnem magistratu le pravica vladala brez ozira na osobo, brez nepristranosti in osobnih mrženj. Menili smo, da se bode za vse stanove enako skrbelo iu da se želje iu prošnje nižjih stanov ne bodo samooblastno prezirale. Na magistratu ni vse tako, kakor bi moralo biti, sliši se pri mestnih prebivalcih obilo pritožeb. Za vse pa, kar se na rotovži dela in pripeti, odgovoren je magistratni odsek oziroma ves mestni odbor, — to je opravičeno ljudsko mnenje. Mestni odbor naj nad-zoruje delovanje eksekutivnih mestnih organov in
nahajoče se nerednosti odpravi. Mestni uradniki naj se opozorijo na službene predpise in na vestno izvrševanje taistih. Dolžnost vsacega posameznega odbornika je, paziti na to, da se vsak mestni prebi-valeč obvaruje vsake škode, da se mu ne delajo zapreke in nepotrebne sitnosti, ^kadar ima opravila pri magistratu. Mestni prebivalci, posestniki kot ne-posestniki, donašajo dosti denarnih žrtev za mesto, zato pa smemo od mestnih uradnikov tirjati, da z nami uljudno ravnajo, ako iščemo svčta in pomoči pri njih. S tem si bode mestni odbor pridobil zaupanje in spoštovanje mestnega prebivalstva potem ne bode slišati, da je bilo pod nemčnrsko nadvlado marsikaj bolje nego sedaj in ne bode se bati, da bi volilci pri bodočih volitvah dosedanjim odbornikom obrnili hrbet. Trezni in objektivni opazovalec po tem takem ne more pritrditi napačnemu nazoru, da so bile letošnje volitve boj mej napredkom in nazadnjaštvom, boj mej lučjo in temoto — temveč bile so boj mej ljudsko nezadovoljnostjo in mej vladajočim samosilstvom in strahovanjem.
Iz Rima, 19. aprila. Kakor v začetku potovanja, tako tudi v Rimu je dežilo, ko smo vsi veselega obličja in preradostnega srca pozdravili večno mesto. Ker smo le po noči, torej že tri noči se vozili v natlačenih vagonih — le zadnjo noč smo dobili na pomoč še jeden vagon — zatorej smo bili precej utrujeni, ali le pogled na sveti kraj, kjer po besedah Matere Božje do sv. Brigite pride na vsak seženj okoli 4000 sv. mučenikov, nas je zopet okrepčal. Kdo bi se pač ne veselil videti in poljubiti tla prvaka sv. aposteljnov Petra; najdelavnejšega vseh aposteljnov, sv. Pavla — mesta toliko namestnikov Kristusovih, kjer so največi veleumi papežev sedeli, mesta, kjer so največi umetniki se izolikali in z žarki svojega uma razsvitljali svet ali ga celo še raz-svitljajo. O kolikokrat je že moje srce vzdihovalo po tem večnem mestu, kolikokrat se trudilo in ga videti želelo.
Bilo je leta 1885. — slovanski jubilej, tisoč-letnica sv. Cirila in Metoda. Tedaj je romal slovanski svet klanjat se očetu največemu, očetu naj-blažemu, nas Slovane ljubečemu. Odšli so drugi, a jaz moral sem ostati domd. Vsak kraj, prijatelj! ni Jeruzalem, ui Rim. Zato štel sem vsak dan, slednjič vsako uro, ko so vrela naša srca ljubečemu Leonu XIII. nasproti. Jednako na dan vesoljnega jubilpja katoliškega sveta bil sem s srcem v Rimu — dasi daleč od njega. Kdo se bo torej hudoval, če sem želel priti kedaj v Rim in dejal, če je še količkaj ljudem mogoče, tedaj moram iti še jaz! Oprostite mi, krščanska srca! ako tako i le o sebi govorim! Ali veste, kaj so želje in kako močne so?
O felix — infelix Roma — aeterna Roma, de-liciae CathoHcorum! Adhaereat lingua mea faucibus meis, si tui obbitns fuero, Jerusalem. Prisuši se jezik moj mojim ustam, če bi kedaj tebe pozabil, o Jeruzalem ali Rim. Tako je klical veselja polni prerok stare zaveze, tako je ves navdušeni govornik v Rimu romarjem ua srca in iz srca govoril — tako govorimo i m'.
Taki občutki navdajali so me — predno sem odšel — predno zagledam divni Rim.
Iu zdaj? O srce, zdaj ga imaš — veselja dan, ki komaj bil je že pričakovan.
Že gledam te, sveti kraj, že diham tvoj vedno sveži zrak, že bije moje srce v tem preslavnem mestu. Kamorkoli se oziram, povsod veje pomladni zrak, spomeniki nekdanje slave in sedanje znamenitosti mi švigajo pred očmi ter prevzemajo mojo dušo.
Gremo na razvaline iu podrtije. O kako orjaška dela človeškega veleuma strm^ Ti še iz svojega večno-mrtvega spanja! Velikani, pred kojimi se je tresel svet, ki so s svojo slavo napolnjevali ves svet, zapovedniki in tlačitelji narodov, paganska Roma Te miče in z nekako nepopisno resnostjo navdaja. Storili so sicer velikanska dela — ali sedaj leže v prahu, dasiravno se jim je zdelo, da ostanejo večno. Salus reipublicae suprema lex esto. Ohraujenje države rimske je bil njih smoter, njih težnja — vsa sredstva bujne domišljije in nezmernih sil uporab-Ijevali so v dosego svojega namena. Le glej preime-nitni kapitol — poslopje, od koder so doli v mesto in po svetu gromeli zakoni, ozri se na debelo zidovje rimljanskih imperatorov — kjer so se v vsej mogoči mehkužnosti veselili — skoro bi rekel — valjali največi mogotci — in stopi na dno nekdanjega amfiteatra ali nezmernega koloseja — kjer so zaničevani oznanovalci nove krščanske vere — pre-
Uvali kri radi kratkočasnosti paganov in v žalost — ne — tudi v veselje neveste Jezusove: glej, vse je ''giPilo-__(Konec gledi.)
Dnevne novice.
(.Narodni dom".) Ker je bil za 29. dan marca letos sklicani občni zbor zaradi prepičle vdeležbe nesklepčen, skhcnje upravni odbor v zmislu § 7 društvenih pravil izvanredni občni zbor, kise bo vršil v soboto, 26. dn^ aprila, v pevski sobi nd-rodne čitalnice ljubljanske. Začetek ob 7. uri zvečer. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala; dnevni red ostane isti. K mnogobrojni vdeležbi vabi vse čč. p. n. društvenike najprijaznejše
upravni odbor.
(Iz Peružije) v Italiji nam piše prijatelj z dn6 20. t. m.: Ravno smo na kolodvoru, nad katerim se razteza mesto ob obronku hriba. Vračamo se iz Assisija proti Florenciji. Krasno jutro smo imeli v Assisiju, ogledali si ondotne cerkve, osebito baziliko v treh nadstropjih in pa blizu kolodvora stoječo cerkev .Santa Maria degli Angeli". Razgled z grada assiškega je čaroben: Prelepa dolina v najbujnejši rasti, po njej pa se vijejo dolge vrste oljk z vinsko trto in južnimi rastlinami. Ob '/»S- uri zvečer doj-demo v Florenco.
(Dar.) Henrik grof Attems v Gradci je podaril stradajočim barjanom v Črni Vasi, Havpt-manci in Lipah 565 kg. krompirja, katerega so včeraj razdehh.
(Poročil) se je včeraj poštni oficijal gosp. Fr. Bergant z gdč. Marijo Kreutzer j evo.
(Umrl) je danes zjutraj g. Janko Pa j k, črko-stavec v .Narodni Tiskarni" N. v. m. p.!
(Lokalna železnica Ljntomer-Radgona.) Okrajni zastop in občina ljutomerska sta dobila koncesijo za zgradbo lokalne železnice iz Radgone v Ljutomer; črta je dolga okolu 26 kilometrov.
(Tadi agitacijsko sredstvo.) Kako bedasti nazori roj^ v glavah nekaterih naprednjakov, dokazuje nastopni dogodek. Na dan volitve II. razreda je sedelo v krčmi na bregu nekaj gostov, med njimi tudi neki .kuušteu" čevljar. Debatovali so o volitvah. Eden navzočih je tožil o slabi kupčiji in pičlem zaslužku. Prvo besedo je imel .kunšten" čevljar, katerega je oče pri dolenjski mitnici na butaricah pripeljal v Ljubljano, kjer se mu je nalila svetilka omike in napredka. Ta torej reče med drugim: .Gospoda, v Ljubljani se prej ne bode obrnilo na bolje, dokler ne dobimo javne hiše, v kateri se prodajejo neke vrste ljudje, ker vsled tega nedostatka ni v Ljubljano imovitih tujcev. Take hiše pa ne dobimo, dokler bodo f. . . . imeli kaj govoriti." — Si tacuisses . . .
(Vabilo) k slavnostnemu praznovanju lOletnice obstanka gasilnega društva v Postojini v zvezi z blagoslovljenjem orodja in nove društvene zastave dne 3. in 4. maja 1890. Spored: 3. maja: 1. Zvečer: Mirozov z bakljado. — 4. maja: 2. Zjutraj: Budnica. 3. Ob 10. uri dopoldne: Sv. maša. 4. Po sv. maši blagoslovljenje društvene zastave in orodja. 5. Ob
1.	uri popoldne: Banket v gostilničnih prostorih g. župana Mirosl. Vičiča. 6. Ob '/>5. uri popoldne: Velika vaja gasilnega društva. 7. Zvečer: Prosta zabava v gostilni g. M Vičiča.	Odbor.
jVarocIiio g^ospodarstvo.
Tisa, Krka, Ljubljanica.
(Dalje.)
Veščaki, prej imenovani, so na 24 dotičnih vprašanj, kakor se samo ob sebi razume, točno in stvarno odgovarjali, stvar vsestransko pojasnovah. O tem ne more biti razgovora, le skušali bodemo, iz njih odgovorov izpeljavati posledice in opozoriti na migljaje, ki so {e tu in tam pri marsikaterem vprašanju dah. Na vprašanje, zakaj so povodnji čedalje veče, rekli so, da 1. zaradi tega, ker pritoki preveč proda nanašajo in Ljubljanici strugo napolnjujejo.
2.	Ker gozde okoli močvirja preveč posekavajo itd. Tudi poglavitnega vzroka niso zamolčali in ta je: ljubljansko močvirje se usuša iu se čedalje bolj poseda, več ko se vode po jarkih od-ceja, bolj ko ga obdelujejo, bolj se znižuje, — ker na šoti ne rase nič kakor mah, ah k večemu kisla trava. Treba je ali šoto odpraviti, ali tam požgati, potem še le pride kmetovalec do rodovitne zemlje, ker je od drugod ne more napeljati. Mishmo, da prav za prav v tem tiči .jedro vsega vprašanja", iu ker se to ne d4 preračn-niti, kolibo se bode močvirska gladina še usedla, ko jo začnejo od kraja obdelovati, se tudi ne more preračuniti, kohko bode treba vodo znižati, da ne bode več povodenj žitnega polja po močvirji zalivala. Močvirska zemlja je bila in je tudi sedaj.
vendar ne t Uki meri, kakor namočena goba, ki se krči tembolj, čimbolj se osuša. A to se ne d4 zme-riti, kakor padanje ali vzdigovanje vode ua vodo-Bemem keiu. Okeltčani pa e kem dosti vedo povedati. Tako pripovedujejo namreč, da so nekdaj z Iga na Laveroi videli le luči pri oknih, a sedaj se vidi z Iga prav pred hišui prag na Laveroi. Kaka je močvirska zemlja, smo opazovali lahko tačas, ko so imenovani nasip za železnico preko močvirja delali. Po nasipu se je kamenje usedalo in usedalo, pri kraji je pa zemlja kvišku kipela iu stopala. Taka je močvirska zemlja, sedaj naj pa preračuni kdo, koliko se bode še usedla; to je tem težje, ker so tu in tam po močvirji krnice, jezerska okna (See-feuster), ki daleč na okolu zemljo namakajo. Tudi po vsem Bočvirji Šota ni enako debela. Gosp. Podhagskj je na 749 krajih vrtal in se do dobrega prepričal.
No, tega se tudi vsakdo lahko prepriča, ako pogleda, kakšno šoto na prodaj pripeljejo: Ako smo prav podučeni, je uajdebelejša plast šote na jugovzhodnem kraji. Ko so pri Igu odstranili stavbe na koleh, smo videli, da je bila tam šota po šest čevljev debela. Lansko leto, ko so cevi pokladali, so najdli sledove šote v Rožnih ulicah i. dr. Ta lastnost ljubljanskega barja, kakor sploh več ali manj vsake preveč namočene zemlje, je vzrok, da močvirje ' vkljub tolikim troškom ni posušeno, iu da ga še vedno povodnji zalivajo, in ako se vsa načrtaua in nasvetovana dela izvrše, preplavljeuje ne bode do dobrega minulo. Vse se suče v tem vrtinci (circulus vitiosus); bolj ko se barje osuša in obdeluje, bolj se znižuje, več ko se šote izreže, višje stoje vode, torej drug drugo izključuje. Ali bodemo našli nit, ki nas popelje iz tega labirinta? Pristranski pritoki se dajo vrediti, tudi hudourniki strahovati, a barje se bode vendar le zniževalo in vode ne bodo nehale ob povodnji zemlje zalivati. To je menda vsakemu jasno, tudi to se lahko bere iz poročila vešč&kov, kdor hoče brati med vrsticami. Veščaki pač pravijo, da tndi največja povodenj je še štiri čevlje pod ilovnato plastjo. Kaj pak, ako bi površje ostalo isto, kakor je sedaj ? Kaj pa potem, ako se barje za štiri čevlje zniža, potem bi bile vode že zopet pri vrhu.
Strokovnjaki so izračunili, da morajo odtoki taki biti, da se v 1 sekundi more odtekati 470 m ^ vode, iu sicer po znižani Ljubljanici 210 m ^ po Cesarskem grabnu 260 m ' poplavne vode, kakor ee glasi 1. uačrt pl. Podhagsky gs. Ta množina vode pride namreč po strugi Ljubljanice do razvodja pri Cesarskem grabnu, po katerem naravnost in hitro odteka, a drugače je s to množino, ki se vali v ljubljauični strugi po Pruljah proti Ljubljani. Ta Q)ora nastopiti dolgo pot po {mestu okoli Grada. Precej v Trnovem jo pa pričakuje razposajena hči polhovgraških gori Hočeš, nočeš, sili v njo, potisne jo nazaj, da mora čakati ali jo vsaj v teku zadržuje iu to vpliva na vso vodo po močvirji. Skupaj nastopita sedaj pot po mestu, in še le pri ovinku od frančiškanskega mosta jo naglo pobereta proti Vod-matu, kjer se morata muditi nekoliko časa, dokler se ue združita zopet z ono vodo iz Cesarskega grabna v starem vodotnČu._(Dalja sledi.)
Teleg;raiiii.
Dunaj, 22. aprila. Grof Taaffe je odgovoril na interpolacijo Mladočehov, da nižja oblastva niso dobila nobenega navodila gled(} na razprave v listih in društvih o češko-nemški spravi; nižja oblastva tudi v nobenem slučaji niso postopala proti državnim postavam. Na interpelacijo dr. Kiegra, zakaj mora magistrat v Pragi evangeljskemu župnemu uradu dopisovati v nemščini, je odgovoril, da mora magistrat po postavi to storiti. Na interpelacijo Exnerjevo o postopanji redar-stva povodom izgredov dne 8. t. m. odgovarja, da bi pač večje število moralo iti v Ottakring, da pa se dopoludne ni nič zgodilo, kar bi zahtevalo vojaško pomoč. Vojaki morejo iti mirit le v skrajni sili.
Maribor. 21. aprila. Delavci v skladiščih so danes ustavili delo in zahtevajo za 207o višjo plačo.
Plajberk, 21. aprila. Obravnave z delavci se mirno vrše; vendar hodyo delavci od jame do jame in ovirajo delo.
Bremerhafen, 22. aprila. Pri včerajšnjem dineju na ladiji „Fulda" je cesar izrazil upanje, da se bode mir ohranil. Trgovina se more razvijati le v miru.
Tujci.
18. aprila,
Pri Slona: Freiind, Haiuan, Steiner, Popper in trgovec Somernitz, z Dunaja. — Jurij Frank, c. in kr. višji nadzornik, z Dunaja.
Pri JUaliču: Schweinburger, Quapil, Rosenberg in Stuhler, trgovci, z Dunaja. — Poser, strojevodja, Rauerman in Kudtr, delovodja, z Dunaja. — Kocbler, potovalec, iz Solnograda. —• -Mussi iz Celovca. — Hausza, Brandstiitter, Pavel grof Seilern, baron Kellersperg iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
I Caa Stanje	gg ---;- Veter Vreme	I
__zr*iomer» toplom.r«	o** *
opazovanja , „„ p« c.ugu	a| g
17. u. zjut.l 739 6 8.8	jzapad Jež
21 2. u. pop. 740 1 10 3	„ oblaSno 3'80
9. u. zvež. 740 1 8.8	„ dež dež
Srednja temperatura 9-3'' za 0-3° pod normalom.
I>iina)Hka borza.
(TelegrafiJno poročilo.) 23. aprila.
Srebrna „ 3* . 100 „ „ 16 % 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta ....
88 gld. 4.«) kr.
Kreditne akcije London ■ • • . Srebro .... Francoski napoleond. Cesarski cekini . . . Nemške marke . .
88	„	5.5
. 109	„	85
. 100	,	95
. 941	,	—
. 29:^	50
. 118	„	75
' 9	"	43>,
. 5	.,	65
. 58	,	37«'
Ukaz C. kr. deželne vlade
z dne 18. aprila 1890. leta, št. 1047 Pr.,
o prenaredbi najemnega in selilnega reda, veljavnega za mesto lijubljana. (Dež. zak. št. 10.)
Na prošnjo občinskega zastopa v Ljubljani izdaje c. kr. deželna vlada dogovorno s c. kr. nadsodiščem v Gradci na podstavi ^ 25. cesarskega ukaza z dnti 16. novembra 18.58, drž. zak. št. 213, namesto do zdaj za mesto Ljubljana veljavnega, z okrožnim nkazom imenovanega c. kr. nadsodišča z dno 4. decembra 1860 uvedenega najemnega in selilnega reda nasledna določila:
§ 1. Ako ne obstoji ali se ne sklene drugačna pogodba, veljajo v mestu Ljubljana glede letnih stanovanj in jednakih najemnih prostorov četrtletna odpovedna doba in na leto štirje roki za odpoved in izselitev.
§ 2. Roki za odpoved letnik .stanovanj iu jednakih najemnih prostorov se u.stanavljajo
od I. do vštetega 8. februvarija, . I. . „ 8. maja, „ I. „ „ 8. avgusta, ., I. ., „ 8. novembra s tem določilom, da je letna stanovanja in jednake prostore izprazniti četrt leta po odpovedi, to je začetka maja, avgusta, novembra in februvarija tako, da se polovica najetega stanovanja ali jednakega prostora izprazni in izroči do večera 4., druga polovica pa do poludne 8. dneva,
Ako pade zadnji dan za odpoved, ali za popolno ali polovično izpraznitev določenega rtika na nedeljo ali zapovedan praznik, podaljša se doba za odpoved do konca, ona za popolno ali polovično izpraznitev pa do p()ludne prihodnjega delavnika.
Ta ukaz stopi v veljavnost z dnem, ko se razglasi.
C. kr. deželni predsednik:
(1)	■	Baron Winkler s. r.
llmrli ho:
18. aprila. Frančiška Grebene, agentova hči, 5 mesecev, sv. Jakoba trg 9., božjast. — Milan Boršrnik, hišnega posestnika sin, 2', meseca, Kurja vas 4, božjast. — Terezija Keber, delavčeva hči, 5',, me.seca, Opekarska cesta 35, božjast.
19 aprila. Ivan Mrak, hlapec, 49 let, Kravja dolina 11, jetika. — Marija Trarapuš, kuharica, 25 let Kravja dolina 11, caries pyaemie. — Franc Jerina, izkuhov sin, 4 leta, Truber-jeve ulice 2, scrophulose. — Emil Kantoni, trgovčev sin, 4 mesece. Kurja vas 17, božjast
20.	aprila. Frančiška Žitnik, posestnikova hči, 1 leto. Karolinška zemlja 15, bronchitis. — Neža Podkrajšek, posest-nlica, 86 let. Rimska cesta 11, marasmus.
21.	aprila. Jakob .^emrov, črevljar, 48 let, Rimska eesta 19,
jetika.
V bolnišnici:
19.	aprila. .Marija Rupert, gostija, 66 let, vsled želodčnega raka.
20.	aprila. Katarina Florjančič, dekla, 26 let, jetika.
Sargove glicerinove specijalitete.
O ikar sta iyumila glicerinovc specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kaljor ti.di mno«(> tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na
Dunaji in Meister v Gothi itd. Glicerlnovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljici 65 kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr.
Medeno glicerlnovo milo v zavitku po 3 koščke........ 60
Tekoče glicerlnovo milo v steklenici.............65 „
(Najboljšo sredftvo za razkave roke in nečisto polt.)
Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „
Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev Itd.) v steklenici gld i —
Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki......~„ 1.20
, li \| .lllllk V^P glicerinova zobna krema po ......., —.35
Jl^llitrifvr^l (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh leknrnnh in parfumerijuli. — V Ljubljani pri le-k.'irnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj. Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnko-czjfju, dalje pri C. Karingerju, losipu Kordlnu. Petru Lassniku, M. F. Suppanu in , Anionu Krisperju.	(20—7)
OIiJNATB
SARVE
koilitarilkih iiii^irab |ioB in Jeileii kll€i
pi*ipoi*c>ea iiaj<*eiieje
(2)
tovarna oljnatih barv, laka in firneža
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
www