J KONEC IDILE Takoj po Stalinovi smrti so bili novi oblastniki v Moskvi sami tisti, ki so za¬ čeli kazati lepše lice napram zunanje¬ mu svetu. Zlasti v Angliji so takoj za¬ čeli peti slavospeve novim voditeljem v Kremlju: konec je Stalinove trme, ko¬ nec je sovjetske napadalnosti, kmalu bo tudi konec “mrzle vojne” in svet bo za¬ dihal mirneje in svobodneje. Ker je za¬ hodne države oboroževanje silno mnogo stalo, so povsod menili, da je treba po¬ hiteli, se z Malenkovim posvetovati, ako treba tudi malo popustiti, da si sam utrdi svoj položaj —• vse to se splača, ker bo potem tako lahko nastopila dol¬ ga doba miru... Sir Winston Churchill je silil k razgovorom z Malenkovim, po¬ nujal se je, da pojde tudi sam na raz¬ govore, ako mu drugi ne bi sledili... V Franciji so se začeli dvigati tisti, ki so vedno gledali v Rusih zaveznike pro¬ ti Nemčiji. Nova smer sovjetske zuna¬ nje politike bi jim naj bila dokaz, da imajo prav, ko začenjajo računati na sovjetsko prijateljstvo. Nova sovjetska mednarodna politika pa ne bi zavarova¬ la Francije samo pred Nemčijo, ampak bi tudi dovolila celi vrsti evropskih dr¬ žav, da bi mogle samozavestneje nasto¬ piti proti vmešavanju ameriških zastop¬ nikov v evropske zadeve. Toda razočaranje je prišlo prav kma¬ lu, hitreje, kakor pa so pričakovali ce¬ lo tisti v ZDA okoli Eisenhowerja, ki so svarili pred sovjeti in terjali še več¬ jih in tehtnejših dokazov, da Rusi res popuščajo. Dva dogodka pa sta sedaj prinesla novo luč v sovjetsko zuna¬ njo politiko: odgovor sovjetov na za¬ vezniško noto, da naj se začne konfe¬ renca štirih v Lugano dne 9. novembra in pa proslava obletnice komunistične revolucije v Moskvi, ki je bila dne 7. novembra. Sovjeti tokrat predloga za konferen¬ co štirih v Lugano niso samo odklonili, ampak so celo postavili zahteve, ki bi morale biti uresničene, predno bi sovje¬ ti sploh mogli na kako konferenco šti¬ rih pristati. Nobena sovjetska nota ta¬ kih zahtev dosedaj ni imela, prvič so sovjeti jasno povedali in to že pred se¬ stavo morebitnega dnevnega reda kon¬ ference, da morajo 1. zavezniki odstra¬ niti ves svoj varnostni sistem, ki so si ga z NATO zgradili in 2. da mora biti kom. Kitajska priznana in pripuščena na to konferenco. Poleg tega je v be¬ sedilu odgovora na zavezniško noto vse polno očitkov in propagandnih navedb, ki se jih sovjetska zunanja politika po Sta¬ linovi smrti ni več posluževala. Pri proslavi dne 7. novembra pa je v Moskvi na Rdečem trgu govoril pred¬ sednik sovjetske republike maršal Vo- rošilov, ki je bil v svojem govoru tudi silno oster proti zahodnim zaveznikom, obtoževal ZDA skoraj z istimi beseda¬ mi, kakor je to delal Stalin in tudi on je v svojem govoru terjal, da mora po¬ slej pri vseh mednarodnih konferencah biti navzoča tudi kom. Kitajska. Po Stalinovi smrti je sovjetska zuna¬ nja politika bila taka, da je ustvarjala vtis, da v Moskvi tudi žele popuščanje svetovne napetosti. Pogajanja za pre- I mirje na Koreji so bila pospešena in ugodno zaključena, napram zahodnim diplomatskim zastopnikom je sovjetska vlada v Moskvi dovolila celo vrsto u- godnosti. V partiji so začeli voditi ta¬ ko politiko, da se je videlo, da jim ni za dviganje ali povečevanje kulta Sta¬ lina. Med tem pa je prišlo do pomembnih dogodkov v Sovjetski zvezi. Malenkov je 8. avgusta objavil, da imajo sovjeti tu¬ di “H” bombo in v ZDA so morali pri¬ znati, da so sovjeti izvedli poskuse z eksplozijami te vrste. Ko se je začet¬ kom septembra sešlo letno zasedanje OZN v Newyorku, je Višinski imel go¬ vor, v katerem je prvič bilo opaziti, da so se sovjetski voditelji začeli vračati na pot Stalinove mednarodne politike. Sedaj so sovjeti odgovorili na zavezni¬ ško noto, da je prišlo na zahodu do streznenja še celo prehitro, hitreje, ka¬ kor pa bi to dopuščal videz prestiža, ki ga bi bilo treba v takšnih okoliščinah varovati. In kam kaže sedaj tok razvoja? Ka¬ kor da teh mesecev po Stalinovi smrti sploh ni bilo; zahodni blok se hitro vra¬ ča na pot okrepljene enotnosti in govo¬ ri se, da bo kmalu prišlo do konference med Eisenhowerjem, Churchillom in Da¬ nielom in da bo ta konferenca že v začefku decembra na Bermudih. Toda tokrat več ne bodo mnogo govorili o ka¬ ki konferenci z Malenkovim, pač pa mnogo več o tem, kako okrepiti zahod¬ no obrambno skupnost. V Londonu in Washingtonu sedaj še odločneje govore o pritegnitvi zahodne Nemčije v zahod¬ ni obrambni blok, to je v NATO in ver¬ jetno bo sedaj tudi v Franciji odpadlo precej razlogov, ki so narekovali opozi¬ cijo proti temu, da bi bila zahodna nemška vojska priključena v evropsko obrambno skupnost v taki obliki, kakor je to določal protokol, ki je bil pred dve¬ ma letoma podpisan v Lizboni. Ko se je tako končalo naivno računa¬ nje na to, da bodo sovjeti svojo politiko res spremenili, pa je sedaj vendar pozi¬ tivna stran vsega tega v tem, da se je vse to zgodilo tako kmalu. Sovjeti so napravili s svojo noto veliko uslugo za¬ hodu, ker so s tem zabrisali razpoke, ki so se v tem bloku že hudo uveljavljale. SP0B GLEDE TRSTU Pod tem naslovom je objavil dnevnik “The Evening Star” dne 23. oktobra t. 1. izjavo dr. Mihe Kreka, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo in pred¬ sednika Slovenske ljudske stranke ter dr. Vladka Mačka, predsednika Hrvatske Kmetske stranke. Izjava glasi: “The Evening Star” je objavil v četrtek dne 19. oktobra poročilo iz Benetk v Italiji, po katerem naj bi bil gospod Konstantin Fotič dal agenciji Associated Press izjavo, da naj se reši sporno vprašanje tržaškega ozemlja potom ple¬ biscita. Plebiscit na tem področju v sedanjih razmerah more, če se omenja na sploš¬ no, brez vsake razlage in omejitve, pomeniti le to, da naj bi bila prebivalstvu celega področja dana prilika za splošno glasovanje ali v korist Italije ali v ko¬ rist Jugoslavije. Omenjena izjava je bila izročena javnosti kot mnenje odličnega jugoslovan¬ skega protikomunista. Dejansko pa gospod Fotič ne more govoriti v imenu pro¬ tikomunističnega slovanskega prebivalstva in ni prav nikakor pooblaščen, da bi izjavljal mnenje tega prebivalstva. Prebivalci slovanskega porekla na tržaškem ozemlju so Slovenci in Hrvati. Vse življenje se pečava z javnimi zadevami najinih sonarodnjakov in v podrob¬ nosti poznava njihovo sedanje razpoloženje in hotenje. Na osnovi tega si upava reči, da bi bil plebiscit na tem področju v sedanjih razmerah nemogoč ali vsaj moralno nedopusten. Državljani ozemlja bi morali izbirati med šovinistično Italijo, ki je v vsej svoji zgodovini neusmiljeno zatirala naše narodne manjšine in jugoslovansko ko¬ munistično tiranijo. Morali bi torej izdati ali svoja narodnostna čustva in kul¬ turno dedščino ali pa svoje protikomunistično prepričanje, sovraštvo in globoko nasprotstvo komunizmu. Vsak državljan in ‘državljanka ozemlja, ki je našega porekla, bi bila postav¬ ljena pred podobno izbiro, pred kakršno je po nedolžnem obsojeni, če mu je dano na izbiro kako naj bo usmrčen ali na električnem stolu ali pa v izbi strupenih plinov. Prepričana sva, da je pravo rešitev tržaškega vprašanja mogoče dobiti le v okviru ideje Svobodnega ozemlja, ki naj obsega obe coni, naj bo organizirano po načelih demokracije, naj dobi nevtralno upravo, ki naj bi spoštovala enako¬ pravnost vseh državljanov, brez ozira na njihovo pokolenje in ščitila ter pospe¬ ševala narodne in kulturne dedščine vseh skupin državljanov.” Dr. VLADKO MAČEK, 1. r. Dr. MIHA KREK, 1. r. ZNAKI PANIKE V JUGOSLAVIJI ZARADI TRSTA Zanimivi so vtisi, ki jih inozemski časnikarji, ki delujejo v Jugoslaviji, sporočajo svojim listom. Titovska cen¬ zura je v obsežni meri dopustila, da so inozemski listi lahko poročali o proti¬ italijanskih in protizavezniških demon¬ stracijah v Jugoslaviji. Tako so bili zla¬ sti ameriški listi polni poročil o demon¬ stracijah v Beogradu, Zagrebu in Ljub¬ ljani — titovskemu režimu je prijalo, da so v inozemstvu mogli presoditi, v kolikšni meri je odgovarjalo jugoslovan¬ skemu nacionalističnemu razpoloženju, da je moglo dati duška obsodbi nad za¬ vezniškim postopanjem, ki podeljuje na¬ grado Italiji in to na ozemlju, ki je slo¬ vensko. Ker se gredo ta čas tudi še vo¬ litve v Jugoslaviji, je prišlo Titu kar prav, da je mogel še tržaško krizo vpre¬ či v voz svoje volilne kampanje. Saj bi bilo to edino vprašanje, ki bi moglo lju¬ di pri teh volitvah sploh kaj zanimati, ker se za druge zadeve Titovega reži¬ ma ljudje kaj bore zanimajo ali pa jih celo iz vsega srca prezirajo. Ta prezir do titovskega režima, to splošno upanje, da bo Titovega terorja vendarle že enkrat konec, se je pokaza¬ lo v domovini tudi sedaj ob tej tržaški krizi. Ko je Tito menil, da je najbolj pametno, da zbere v coni B kar največ svojih divizij in da tako resnično u- stvari vtis, da bi bil sposoben spreme¬ niti tok dogodkov tako, da bi izgledalo, da so se na zahodu njegovih vojaških ukrepov ustrašili, pa so ljudje doma te njegove vojaške ukrepe razumeli tako, kakor si to žele že vseh osem let Tito¬ vega režima, to je, da bo prišlo do voj¬ ne in da bo ta vojna nazadnje izpadla tako, da bo odnesla Tita in njegove ko¬ munistične parazite, ter vrnila ljudem svobodo, tisto svobodo, ki si jo tako žele. Tako so ljudje te dni v Sloveniji in drugod mogli gledati bučne dogodke in jih tudi spremljati s posebnimi čustvi. Titovski funkcionarji so pospešeno izva¬ jali mobilizacijo, na krajevnih odborih so noč in dan pisali pozivne listke za obveznike, ki so morali v nekaj urah odriniti pod vojaško suknjo — ljudem pa so hkrati komunisti plenili za ta voj- ! ni pohod proti Trstu vse, kar jim je bi- j lo ravno najbolj nujno potrebno. Mislili so, da bodo ljudje to zaplembo pač pra¬ vilno razumeli — saj gre za obrambo meja in za brate v Primorju. Toda na deželi so ljudje lahko še občutneje ra¬ zumeli, zakaj gre režimovcem pri teh ukrepih. Ko so “mobilizirali” živino in konje po vaseh, so komunisti to znali izpeljati tako, da so plenili predvsem pri ljudeh, ki slove kot “reakcionarji”, dočim niso prav nič oškodovali tistih, ki so na njihovi strani. Kako so ljudje doma računali na voj¬ no, se je najbolj videlo po mestih in večjih krajih, kjer so se ljudje zagnali v panične nakupe živil. Kdor je imel kaj gotovine, je kupoval živila. Trgovi¬ ne so bile sicer dobro založene in so prvi hip mogle nuditi, kar so ljudje že¬ leli, toda v Sloveniji se je kmalu opa¬ zilo pomanjkanje; ves železniški promet je bil namreč rezerviran samo za pre- EL GENERAL PERON VISITARA LA CAPITAL DE LA PROVINCI A DE BUENOS AIRES EL 19 El presidente de la Republica general Juan D. Peron, visitara la capital de la provincia de Buenos Aires Eva Peron el 19 del mcs en curso, fecha en que se cumplira un nuevo aniversario de su fundacion. Esta visita la realizara el pri¬ mer magistrado de la Nacion, accediendo a una invitacion que le formularon las fuerzas del peronismo en la provincia de Buenos Aires. Con motivo de la pre- sencia del jefe del Estado, ese dia a las 17, se llevara a cabo una gran concen- tracion popular en la plaza San Martin, oportunidad en que el pueblo testimo- niara, una vez mas, en forma clamorosa, su incondicional adhesion al gran Con- ductor de la Nueva Argentina. Concluida la concentracion popular el presidente se trasladara al local de la Confederacion General del Trabajo, donde realizara una visita a sus instala- ciones, y posteriormente hara lo propio en los locales del partido Peronista Masculino y Femenino. GENERAL PERON BO 19. NOVEMBRA OBISKAL PRESTOLNICO PROVINCE BUENOS AIRES Na povabilo članov Peronistične stranke v provinci Buenos Aires bo pred¬ sednik republike general Juan D. Peron dne 19. novembra obiskal prestolnico te province Eva Peron. Tega dne bo nova obletnica ustanovitve tega mesta. Predsednik general Peron se bo v mesto Eva Peron pripeljal v spremstvu guvernerja province Buenos Aires. Ob prihodu v prestolnico buenosaireške pro¬ vince mu bodo priredili navdušen in prisrčen sprejem. Ob. 17. uri popoldne bo na Trgu San Martin veliko zborovanje, na katerem bo predsednik republike tu¬ di govoril. Ob tej priliki mu bo ljudstvo znova potrdilo svojo hvaležnost za vse, kar je zanj in za domovino storil, odkar je na čelu republike. Po zborovanju na Trgu San Martin bo predsednik republike general Peron obiskal prostore Glavne delavske konfederacije, nato pa še prostore moške in ženske Peronistične stranke. voz vojske in opreme proti zahodu, do¬ voza življenskih potrebščin več ni bilo. Med ljudmi se je začelo nato še govo¬ riti, da bodo oblasti spet uvedle živil¬ ske karte in inozemski časnikarji poro¬ čajo, da so zlasti v Sloveniji in Istri ljudje naravnost navalili na trgovine in jih takorekoč v nekaj dneh izpraznili. Najbolj so ljudje kupovali moko, slad¬ kor, riž, mast in olje. Zanimiva je ugo¬ tovitev, da so največ kupovali kmetje in samostojni obrtniki, ker da delavci in nameščenci nimajo denarja. Mariborski “Večernik” je začel kmalu ostro napa¬ dati to nakupovanje in je trdil, da izva¬ jajo te nakupe predvsem verižniki, ki da spravljajo to blago na varna in skri¬ ta mesta, ker računajo, da bodo v tre- notku pomanjkanja mogli vse to dobro vnovčevati. Iz Istre in Primorske so se tisti, ki so to mogli, začeli odseljevati k sorod¬ nikom v notranjost dežele. Da bo pri¬ šlo do hujših dogodkov ob meji, so ugo¬ tavljali zaradi tega, ker je Tito poslal v cono B svojo elitno divizijo Bosancev, ki je vsa opremljena z najmodernejšim orožjem. Seveda je Tito to storil, ker ve, kako so si Italijani Bosance zapom¬ nili še iz prve svetovne vojne. Istočasno se je v vsej Jugoslaviji po¬ večala gonja proti Vatikanu in katoli¬ ški Cerkvi. Tako so komunisti v Mari¬ boru nahujškali svoje pristaše, da so šli na Stolni trg in tam na škofijski pa¬ lači razbili vse šipe na oknih. Pri tem so bili naučeni, da so vzklikali: “Dol Va¬ tikan! Dajte nam Trst! Vam bomo pa dali farje...” Kakor so že vojno psiho¬ zo uporabljali za svojo propagando, ta¬ ko so hitro usmerili še ost proti Cerkvi in njenim, predstavnikom. Kakor ob drugih prilikah, tako se bo tudi to pot izkazalo, da Titu in njego¬ vim komunistom tudi v tej težki uri o- koli borbe za Trst ni šlo za rešitev ka¬ kih nacionalnih interesov ali pa sloven¬ skih postojank, ampak za okrepitev svo¬ jega režima in za okrepitev gonje proti tistim, ki jih smatra za najtrdovratnej- še nasprotnike komunizma. Tisti pa, ki menijo, da more samo vojna zrušiti Ti¬ ta, bodo pa še bolj razočarani in obu¬ pani. Krščanska demokratska zveza sprejem delegatom Krščanska demokratska zveza za I Srednjo Evropo je priredila 26. oktobra 1953 sprejem delegatom Združenih Na- j rodov v Beekman Towers hotelu v New Yorku. Povabilu se je odzvalo okoli 40 delegatov raznih narodov z vseh delov sveta, največ takih, ki zastopajo kr čan- j sko demokratska gibanja in politične stranke med svojimi narodi. Med gosti so bili zastopniki Narodnega Odbora za Svobodno Evropo, zastopniki delavskih strokovnih zvez v Zruženih Državah in drugod, nekateri drugi odlični politični zastopniki in pa zastopstva Krščansko demokratskih strank v begunstvu, med ^ njimi tudi Slovenske ljudske stranke, ki je — kot znano — članica zveze. > Predsednik Izvršnega odbora zveze, zastopnik čehoslovaške Ljudske stranke prof. Adolf Prohaska je pozdravil zbra¬ ne goste. V svojem govoru je povdar- jal: | Nocojšni sestanek naj bi bil zače¬ tek ožjega sodelovanja med krčanski¬ mi demokrati Zapadne Evrope, Južne Amerike in srednje Evrope. Mi, krščan¬ ski demokrati srednje Evrope smo dali pobudo za to sodelovanje in povabili Vas, naše prijatelje in somi ljenike iz latinske Amerike in zapadne Evrope, ki sedaj tu v New Yorku zastopate svoje narode v organizaciji Združenih Naro¬ dov. Pozdravljamo Vas in hvaležni smo Vam, da ste se odzvali vabilu, kliub te¬ mu, da vas vežejo druge odgovornosti in ! za Srednjo Evropo priredila Združenih Narodov dolžnosti. Zagotavljamo Vas, da Vaša prisotnost pomeni za nas veliko vzpod¬ budo in da Vam bodo hvaležni vsi naši prijatelji, ki bodo zvedeli za ta naš se¬ stanek. Va a prisotnost dokazuje, da je krščanska demokracija krepka in ko¬ ristna vez, ne le med tistimi krščansko demokratskimi strankami, ki delujejo v rednih razmerah med svojimi narodi, ampak tudi vez in skupnost, ki obsega tudi tiste, ki so v begunstvu ali, ki se v podzemlju bore za krščansko demokrat¬ ska načela in ideale. Prosimo Vas za bodoče ožje sodelovanje, že doslej sode¬ lujemo v raznih mednarodnih organi¬ zacijah in posebno v Zvezi Krščansko demokratskih strank v Parizu. Nas je komunistično nasilje pregna¬ lo iz naših domovin in dobili smo za¬ vetje v tej veliki demokratični deželi, v Združenih Državah Severne Amerike. Tu v New Yorku smo ustanovili zvezo naših političnih strank. Spomladi je na¬ ša zveza imela svoj prvi kongres, ki je po splošnem mnenju bil velik uspeh. Dobili smo pismene in brzojavne po¬ zdrave od vseh krščansko demokratskih strank po svetu in mnogi odlični zastop¬ niki ameriškega javnega življenja so pri y li na na” kongres. Okrepčani s tem uspehom nadaljujemo delo za osvobo¬ jence naših dežel in narodov izpod ko¬ munističnega totalitarizma in za vklju- čenje v Združeno Evropo, preko te pa (Nadaljevanje na 2. strani.) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. XI. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Dulles je ugotovil, da ZSSR ne misli na resne razgovore o nobenem problemu, ki danes predstavlja nevar¬ nost za mir. Dejal je tudi, da so se u- panja, da bi ZSSR spremenila svojo po¬ litiko po Stalinovi smrti, razblinila. — V New Yorku je na volitvah novega žu¬ pana zmagal demokrat Robert Wagner, sin glavnega pomočnika Roosevelta za časa New Deala. Prav tako so zmagali demokratski kandidati za guvernerje v Virginiji in New Jerseyu. V poslanski zbornici imajo republikanci sedaj enega poslanca večine, v senatu pa so za en glas v manjšini, tako da so v narodnem kongresu z demokrati v enakem raz¬ merju. — Gospodarski minister Benzon je objavil, da bo reorganiziral svoje mi- nisterstvo in posvetil vse sile za obnovo ameriškega poljedeljstva. BOLIVIJA: Socialistična falanga je znova skušala izvesti državni udar. Kr¬ vavi boji so bili v mestu Coehabamba. Vladne čete so upornike premagale in so povsod gospodar položaja. — Med boli¬ vijsko in severnoameriško vlado je bil podpisan sporazum o gospodarski pomo¬ či, ki jo bo dobivala Bolivija iz Severne Amerike. F.L.R.J.: Jugoslavija, Grčija in Turči¬ ja so podpisale sporazum o ustanovitvi Stalnega tajništva Balkanske zveze. Taj¬ ništvo ima začasno sedež v Beogradu. ANGLIJA: Churchill je po prestol¬ nem govoru kraljice Elizabete v parla¬ mentu izjavil, da “je sedaj proti skli¬ canju konference velikih ; tirih, ker bi polom na taki konferenci lahko več ško¬ dil, kakor pa bi morda koristil sestanek, četudi bi slučajno uspel.” Menijo, da je Churchill spremenil svoje stališče pod pritiskom Dullesa. VZH. NEMČIJA: Bivši nacistični ge¬ neral ven Paulus vodi rdečo nemško po¬ licijo v borbi proti belim partizanom v vzhodni Nemčiji, poroča zavezni ko ča¬ sopisje. Svobodo da so mu sovjeti dali pod pogojem, da sprejme vodstvo proti belim. ŠPANIJA: Ameriški letalski minister Talbott, ki se mudi v Madridu je izja¬ vil, da bodo ameriška opori ča v Špani¬ ji urejena najmoderneje in ni zanikal, da nameravajo tja prepeljati tudi atom¬ ske bombe, ki bodo pripravljene za vsak slučaj. Talbottove izjave je pozneje za¬ nikal Dulles, ki je izjavil, da USA ne namerava nagrmaditi atomskih bomb v Španiji. Talbott je tudi dejal, da osta¬ ja ameriška obrambna črta še vedno v Nemčiji. PORTUGALSKA: Pri nedeljskih po¬ slanskih volitvah je dobil zopet večino sed. predsednik Salazar. AVSTRIJA: Na Dunaj je prispel na tridnevni obisk titov zunanji minister Koča Ponovič. IZRAEL: Judovski predsednik Ben Gurion je podal ostavko zaradi “dušev¬ ne utrujenosti.” DALJNJI VZHOD: Na Enhvetoku v Tihem oceanu bodo prihodnjo pomlad Amerikanci izvedli prvi poskus s “prak¬ tičnim tipom” hidrogenske bombe. Od¬ vrgli bodo z letala tako hidrogersko bombo, kakršne nameravajo metati na sovražnika, če bo prišlo do vojne. PERZIJA: V nedeljo se je v Tehera¬ nu začel proces proti Mosadeku. Obto¬ žen je, da je nameraval odpraviti mo¬ narhijo. KOREJA: V Panmunjonu so prene¬ hali z zasliševanjem vojnih ujetnikov. Šv ; carska zasliševalna komisija je pro¬ testirala proti načinu zasliševanja ki¬ tajske in severnokorejske komisije. Od več stotin zaslišanih ujetnikov se je priglasilo za vrnitev domov samo ne- kai nad 10. Mirovna konferenca za Ko¬ rejo je tudi padla v vodo, ker se na predhodnih zasedanjih niso mogli zedi¬ niti glede vprašanja sodelovanja tkzv. nevtralnih držav, za katere se potegu¬ jem komunisti. ZSSR: Moskovska zakladnica je pri¬ čela v zadnjih tednih metati velike ko¬ ličine zlata na mednarodni trg, da si pridobi novih deviz za zakup sirovin, ki jih potrebuje za svojo vojno in gospo¬ darsko industrijo. Na trg je vrgla take količine zlata, da je s tem povzročila padec cen zlatu. — Moskva je poslala USA. Angliii in Franciji noto, v kateri je odbila sklicanje konference v Luga- nu. Zanimivo je, da v noti niti ne ome¬ nja luganske konference, pač pa daje vedeti, da na konferenco ne misli, s tem ko ponavlja svoje predloge o združitvi Nemčiie, o pripustitvi rdeče Kitajske v ZN itd. PAKISTAN: Ustavodajna skupščina v Karačiju je izglasovala novo ustavo, po kateri je postal Pakistan islamska re¬ publika. Skupščina bo še odločila, ali bo Pakistan ostal “e nadalie v sklopu bri¬ tanskega imperija ali pa se bo odce¬ pil. BORBA ZA TRST Dogodki preteklih dni v Trstu so to vprašanje postavili znova na prvo stran svetovnih dnevnikov. Ko se je bližal praznik patrona Trsta sv. Justa 2. novembra, se je tržaška po¬ licija, v kateri delujejo sami pravi Tr¬ žačani, pod poveljstvom angleškega po¬ veljnika Trsta grala Wintertona, pri¬ pravila na morebitne demonstracije za ponovno italianizacijo Trsta. Dan sv. Justa je mirno potekel. Naslednji dan so Italijani v Trstu hoteli praznovati “dan osvoboditve Trsta izpod avstro- ogrske monarhije” pred 35 leti in “slav¬ no zmago pri Vittorio Veneto”. Britan¬ ska oblast je za te prilike prepovedala izobesiti kakr me koli zastave. Prvi, ki se ukazu ni pokoraval, je bil tržaški ita¬ lijanski župan Bartoli, ki je dal na ob¬ čini izobesiti italijansko zastavo. Trža¬ ška policija je zastavo snela s poslopja. To je bil znak za izbruh demonstracij, ki so se razvile v pravcate poulične bit¬ ke med italijanskimi študenti in polici¬ jo. Winterton je dal policiji naročilo, da sme uporabiti orožje proti izgredni¬ kom, če ne bi prenehali z demonstraci¬ jami. Italijanski demonstrantje opozo¬ rila niso poslu ali, pač pa so pognali na ulice tudi ženske, starčke in otroke, da so demonstrirali “za italijanski Trst”. Demonstrantje, ki so jih vodili neofaši- sti in druge italijanske šovinistične stranke, so napadli zavezniške postojan- ske, prevračali ameri ke avtomobile in vpili proti USA in Angliji. Tržaška po¬ licija je po ponovnih pozivih, da se iz¬ gredniki razidejo, pričela streljati v množice ter je bilo tako ubit ; h še^t iz¬ grednikov, več sto pa ranjenih. Od teh se jih več bori v bolnišnici s smrtjo. Italijansko delavstvo je po krvavih izgredih proglasilo 24 urno stavko ter je bilo ustavljeno vse gospodarsko živ¬ ljenje! v Trstu. V izgredih .so se de¬ monstrantje pred nastopajočo policijo zatekli v cerkve, kjer jih je poPcija po¬ livala z vodo in metala vanje solzilne bombe. Do nedelje so se nemiri polegli ter so Italijani pokomali pobite izgrednike z velikimi slavnostmi. Pokop je potekel brez Incidentov. Policija in zavezni ko vojaštvo pa je še nadalje ostalo v naj¬ strožji pripravljenosti. Ti italijanski izgredi so imeli velik odmev v svetu. Napravili so silno slab vtis v USA in Angliji. Iz Londona so izjavili, da je izgled o razsodnem za¬ držanju Italiianov v reševanju tržaškega vprašanja bil le navidezen in da je tež¬ ko računati na resnost italijanskih za¬ htev do tega področia. Tudi v USA je prišlo sicer do previdnih, pa nepovolj- nih iziav glede neresnosti italijanskega zadržanja. (Nadaljevanje s 1. strani) V močno demokratično svetovno družino narodov. Bitka za boljšo bodočnost človeštva se v veliki meri bije v okviru Združe¬ nih Narodov. V tej ustanovi Vi zastopa¬ te in branite krčanska in demokratič¬ na načela. S tem zastopate in branite tudi resnične koristi naših narodov, ki so sedaj v sužnosti pod komunizmom in ne morejo govoriti. Krščanski demo¬ krati iz Srednje Evrope, sedaj v be¬ gunstvu molimo in želimo, da bi Bog blagoslovil Vaše napore in Vam dal mo¬ či in sreče, da bi uspešno rešili vse muč¬ no težke zadeve sedanjega zmedenega mednarodnega življenja.” Na pozdrav je odgovoril belgijski se¬ nator R. Maurice Orban. Dejal je na¬ slednje: “Vsi, ki smo nocoj prišli sem, smo VaT prijatelji. Lahko računate, da bo¬ mo vsi branili Vašo sveto stvar tako v naUh domačih parlamentih kot pred zastopniki Združenih Narodov. Vse nas napolnjuje vera v zmago, vera, da bo¬ mo dosegli red, ki ga bodo prevevala načela, ki so Vaša in na~a.” Nad dve uri so se delegati Združenih Narodov zadržali v razgovoru z begun¬ skimi zastopniki in razpravljali zlasti o vprašanju prisilnega dela in prisilnih taboriščih. To vprašanje je namreč se¬ daj v razpravi pred skunščino Združenih Narodov. Med evropskimi delegati so bili: Belgijanci. Francozi, Nizozemci, Angleži in Italijani. Iz južno ameri¬ ških držav so bili navzoči delegati: Bo¬ livije. Brazilije, Chile, Kolumbija, Cos¬ ta Rica, Cuba, Republike San Domingo, El Salvador, Mexico. Poleg teh so pri¬ šli na sestavek tudi delegati Kanade, Avstralije, narodne Kitajske in Združe¬ nih Ameri kih Držav. Slovensko Ljudsko Stranko so pri Višek v tem pogledu pa je bila pro¬ testna nota, ki jo je Pella poslal v Wa- shington in London, v kateri protestira proti nastopanju tržaške policije. Nič ga ne moti, da tržaško policijo sestav¬ ljajo večinoma sami Italijani, ki so na¬ stopali proti izgrednikom. V noti tudi prikazuje tržaško prebivalstvo kot na¬ klonjeno zaveznikom z izjavo, da “je celo nekaj opazovalcev demonstracij ploskalo Amerikancem in Angležem.” Tito je tudi protestiral pri zaveznikih, toda proti Italiji. V noti trdi, da je ju¬ goslovanska vlada ugotovila, da je Ita¬ lija poslala na mejo cone A prav tiste di¬ vizije, ki jih ima pripravljene za NATO. “In če je NATO obrambna organizacija, kako morejo zavezniki dopustiti, da nji¬ hova članica uporablja svoje divizije za napadalne namene?” se sprašuje jugo¬ slovanska vlada v noti. Tito tudi pou¬ darja, da bo Jugoslavija še težje pri¬ stopila v NATO, če bodo zavezniki pod¬ pirali imperializem Italije v Sredozem¬ lju. V Kragujevcu pa je v nedeljo zopet govoril Pijade, ki je dejal, da je Pella organiziral nerede v Trstu, da bi pri¬ silil zaveznike, da Trst nemudoma izro- če Italiji. “Če Italija misli, da lahko se¬ daj, ko je članica NATO, upT-b 1 ja to organizacijo za svoje imperialistične na¬ mene, se moti. Mi vemo, kaj bomo na¬ pravili, če bodo na ? i interesi ogroženi.” Izjavil je tudi, da je Jugoslavija poka¬ zala, da ni mogoče krojiti narodom bo¬ dočnosti brez njihovega lastnega sode¬ lovanja. Na istem zborovaniu je govo¬ ril tudi šef 'štaba Dapčevič, ki je v zve¬ zi z enostransko odločitvijo zaveznikov z 8. oktobra pripomnil: “Največm na¬ paka Moskve v letu 1948 je bila, da je smatrala Jugoslavijo za zaostalo bal- kausko državo, ki ji je mogoče ukazo¬ vati in ji krojiti usodo z grožnjami in s +em, da jo postavljajo pred gotova dej¬ stva.” V britanskem parlamentu je Eden ponovno oda-ovarial na vprašanja po¬ slancev glede stališča vlade do krvavih dogodkov v Trstu in izjavil, da “so iz- Ugotovljeno je, da so oblasti cone A zavrnile več tisoč Italijanov, ki so pred izgredi skušali prodreti v cono A. Kljub temu jih je več sto prišlo po skrivnih potih v Trst.” Poudaril je tudi, da “bri¬ tanska vlada z veliko zaskrbljenostjo gleda na te dogodke,” in zavrnil obtožbe Pelle, da so prelivanja krvi krive za¬ sedbene oblasti in tržaška policija. Pe¬ lla je namreč predrzno zahteval, da za¬ vezniki uvedejo preiskavo proti svoje¬ mu lastnemu poveljniku gralu. Winter- tonu, ker da je on kriv za stroge uka¬ ze, ki jih je dal policiji za nastop proti izgrednikom. Eden je resno zagrozil: “Anglija in USA se ne bosta dali izi¬ gravati ne od fašistov ne od komuni¬ stov!” Tako amerrka kakor britanska vlada v vsem stojita za dejanji grala Wintertona in sta o tem “popolnoma jasno in nedvoumno obvestili talijansko vlado.” Dejal je dalje, da je britanska vlada v tesnih stikih z ameri ko in fran¬ cosko vlado glede sklicanja petčlanske konference, “na kateri bomo morali vzeti v pretres tudi nekatere predloge jugoslovanske vlade”. Konferenca da predstavlja najboljši način za rešitev trža' kega problema. Vodja opozicije Attlee je vpra al, “če more torej trditi, da je bilo italijanski vladi odločno pove¬ dano, da si z nasilnimi dejanji ne bo mogla obdržati ugodnega javnega mne¬ nja v Angliji?”, na kar mu je Eden od¬ govoril: “Da, britansko javno mnenje čuti močan odpor proti takemu posto¬ panju italijanske vlade in se ne more sprijazniti z dejanji, ki so nasprotna demokratičnim načelom.” V Washingtonu je podal podobne iz¬ jave Foster Dulles in dejal, da je gral. Winterton postopal v Trstu popolnoma pravilno. USA ne more sprejeti zahtev gotove vlade, da se Wintertona odstavi. Zavezniški komentar v Trstu pa je med drugim bil, da je “tržaški župan Bartoli dobro vedel, da je bilo protiza¬ konito izobe”ati kjer koli italijansko za¬ stavo. Zato je bilo dejanje Bartolija, ko je ponovno izobesil italijansko zastavo, že samo po sebi izzivalno dejanje.” V Italiji pa so vse tri glavne stranke, demokristjani, (komunisti in socialisti, skupno proglasile v ponedeljek 10 mi- grede pripravili fašistični elementi ta- j n.utno stavko v počastitev padlih izgred- ko v Trstu kakor tudi izven cone A. I nikov v Trstu. EVROPA JE V VELIKI NEVARNOSTI Kontinent, ki je s svojo krščansko kulturo preobrazil ves svet, trepeta se¬ daj v strahu za svojo svobodo, ker mu grozi propast v komunističnem totalita¬ rizmu, ko se je v drugi svetovni vojni otresel diktatorstva fašizma in nacizma. Evropski narodi so se vedno zatekali v rešilne načrte o zedinjenju Evrope vedno tedaj, kadar so največje katastro¬ fe — to je vojske — prizadejale neiz¬ merno trpljenje in povzročale ogromno škodo. Papeži, cesarji in kralji so od srednjega veka naprej pripravljali na¬ črte za zedinjenje Evrope. Po prvi sve¬ tovni vojni je Dunaj postal središče močnega panevropskega gibanja, ki mu je predsedoval francoski zunanji mini- star Aristide Briand, podpirali pa so ga vsi tedanji evropski državniki; velik po- bornik in sodelavec v tem gibanju je bil tudi pokojni voditelj Slovencev dr. Anton Korošec. Danes je Evropa razklana na dvoje in skoraj polovica je že zasužnjena pod komunizmom. Toda svobodni del Evrope noče kloniti, ampak prehaja celo v ofen¬ zivo, ko se je odločil za uresničitev ve¬ likega ideala vseh velikih evropskih mi¬ slecev: EVROPA SE MORA ZDRUŽI¬ TI. Po drugi svetovni vojni je sprožil to gibanje sir Winston Churchill, glavni voditelj vsega dela za evropsko unijo pa so Robert Sehuman, dr. Konrad Ade¬ nauer, Alcide de Gasperi, van Zeeland. Kako se je razvijala zamisel o ZDRUŽENIH DRŽAVAH EVROPE v preteklosti in kako daleč je že prišlo to delo na poti uresničenja, vam bo pove¬ dala razprava, ki jo je napisal naš zna¬ ni publicist in urednik Ruda Jurčec. Razprava ima naslov: ZDRUŽENE DR¬ ŽAVE EVROPE — POGOJ ZA OHRA¬ NITEV SVOBODE V EVROPI. Objav¬ ljena bo v Zborniku Koledarju Svobod¬ ne Slovenije za leto 1954. G6RIŠMA IN PRIMORSKA K italijanski zahtevi po plebiscitu na šinsko vprašanje. Vsekakor je Pella s STO, podani še pred zavezniško izjavo predlogom o plebiscitu nehote močneje o dodelitvi cone A Italiji, navaja “De- vzbudil tirolske narodne zahteve, kakor mokracija” v uvodniku z naslovom pa bi to italijanski vladi bilo prav. In “Plebiscit vedno bolj nemogoč” neka- končno je načelnik “Sredozemskega u- tere, za slovensko stvar na STO važne rada” znanega ameri kega lista “Chri- in pomembne izjave. Tako je urednik stian Science Monitor” Edmund Ste- Saragatovega socialističnega glasila vens zapisal, “da sedanje zahteve po “Giustizia” napisal, da bi morala itali- plebiscitu v Trstu prihajajo prepozno.” janska vlada, če že predlaga pleb scit “ali Italija ali Jugoslavija” dati tudi i Petinsedemdesetletnice rojstva dr. Jo- tretjo možnost “ali obstoj STO”. Ker si P a Vilfana se spominja “Demokraci¬ ja” s posebnim člankom. Dr. Vilfan (oče dr. Jožeta Vilfana, sedaj titovega pa so tržaški la ki socialisti na ta čla¬ nek zavpili, češ, da na kaj takega sploh ni misliti, je bilo s tem najbolje doka¬ zano, da tržaškim la kim socialistom ni za dobrobit ozemlja, pač pa zgolj za ugoditev nakanam italijanskega ireden¬ tizma; enako je angleški, precej na levo vokat ’ glan trža kega občinskega sveta stoječi socialist Bevan zapisal, da je poklicnega diplomata, op. ur.) je bil po¬ leg dr. Rybara, dr. Gregorina, dr. Sla- vika, dr. Abrama, dr. Pretnerja, dr. Vo¬ duška in dr. Čoka slovenski tržaški ad- italijanskim vladajočim krogom tržaško vprašanje samo sredstvo, s katerim sku¬ šajo odvrniti pozornost italijanskih množic od lastnih notranjih socialnih in političnih trenj. Zaključuje pa članek z besedami: “Bolne nacionalne psiholo¬ gije ni mogoče zdraviti s koncesijami na račun drugih narodov.” Pellina za¬ hteva po plebiscitu je vzbudila največ pozornosti med nemškimi južnimi Tirol¬ ci, katerih Volkspartei izjavlja, da bo sprejemu zastopali: Predsednik dr. Mi- pozorno zasledovala nadaljnji razvoj; ha Krek, Ivan Avsenek, dr. Alojzij Ku- po mnenju Tirolcev bo Italija morala bar, dr. Ludovik Puš in dr. Frido Po¬ gačnik. ponuditi možnost “ali Avstrija ali Ita¬ lija”, s čimer bi se rešilo tirolsko manj- in po letu 1918 slovenski tržaški po¬ slanec v rimskem parlamentu. Kasneje, ko je fašizem začel svojo narodno gonjo proti Slovencem, se je dr. Vilfan mo¬ ral umakniti iz političnega življenja; še nadalje pa je slovensko stvar branil kot predsednik Mednarodnega manj jn- skega urada pri Ligi narodov. .Tržaški problem je tekom zadnjih mesecev postal tako pomemben, da je poleg monakovskega radia, kjer sta govorila dr. M. Stocca za Tržški blok in dr. Agneletto za Slov. demokratsko, zvezo, oddajal tudi avstrijski “Alpen- funk” izjave,, ki so jih z ozirom na te probleme podali dr. Stocca za tržaške ARGENTINA Predsednik general Peron se je g. deležil slavnosti prestolniške policije na kateri je dobilo višje čine 564 p 0 . licijskih podčastnikov. V Buenos Airesu se je v nedeljo slovesno začel prvi plenarni koncil vseh argentinskih škofov. Na koncilu škofje razpravljajo o vseh problemih, ki so v zvezi z verskim življenjem vernikov. Koncil bodo slovesno za¬ ključili v nedeljo dopoldne, popoldne bo pa na Majskem trgu najprej slo¬ vesna sv. maša, nato bo pa buenos- aireški nadškof kardinal dr. Copello, ki je papežev legat na škofijskem koncilu, kronal milostno podobo Lu- janske Matere božje. Pri slavnosti bo navzoč tudi predsednik republike ge¬ neral Peron s člani svoje vlade in ostalimi visokimi državnimi dosto¬ janstveniki. V Buenos Aires je prispel Arthur Williams, predsednik Standard Rail- way Equipment Corporation za USA in Kanado. Namen njegovega priho¬ da v Argentino je proučitev vseh možnosti, da bi to veliko severnoame¬ riško industrijsko podjetje zgradilo v Argentini veliko tovarno za izdelo¬ vanje železniških vagonov. Arthur Williams bo imel v Buenos Airesu razgovore tudi s predsednikom gene¬ ralom Peronom in ministri gospodar¬ skih resorov. V Parizu nameravajo izdelati film o življenju pok. gospe Eve Peron. Argentina in Italija sta podalj¬ šali za eno leto dosedanji trgovinski spor-azum med obema državama. Ministrstvo za kmetijstvo je izda¬ lo celo vrsto ukrepov zaradi izvaja¬ nja določil sporazuma o gospodarski uniji med Argentino in Paraguayem. na področju poljedeljstva in živinore¬ je. Tako je med drugim ministrstvo določilo 10 štipendij za spopolnitev znanja paraguayskih agronomov na argentinskih višjih kmetijskih in ži¬ vinorejskih šolah, sklenilo zamenjavo tehnikov ter določilo pogoje za skup¬ no nastopanje proti raznim poljedelj¬ skim škodljivcem, predvsem proti mravljam in kobilicam. Na dan, ki je posvečen izvozu, so preko radijskih postaj prebrali posla¬ nico ministra za zunanjo trgovino dr. Cafiera. V poslanici med drugim mi¬ nister dr. Cafiero navaja, da je Ar¬ gentina lani sklenila 13 trgovinskih pogodb z raznimi državami v skupni vrednosti 9,000.000.000 pesov. Švedska vlada je predložila argen¬ tinski vladi, naj bi se sedaj veljavni trgovinski sporazum med obema dr¬ žavama, ki poteče ta mesec, podalj¬ šal do 1. julija 1954. V Argentini se bo po državnih ura¬ dih dne 20. novembra začel letni de¬ lovni čas, ki bo trajal do 15. marca prihodnjega leta. V Malargue se je na področju rud¬ nika El Cajon zgodila velika nesre¬ ča. V hribu se je sprožil velik plaz zemlje ter je pod sabo pokopal 8 lju¬ di. Novi titov poslanik v Argentini Slavoljub Petrovič je bil v torek spre¬ jet pri .predsedniku generalu Peronu ter mu je izročil poverilne listine svoje vlade. Nad Buenos Airesom in okolico je v ponedeljek ponoči divjalo silovito neurje z viharjem. Ploha je bila ta¬ ko močna, da so bili v kratkem po¬ plavljeni veliki predeli mesta ter je bil v njih prekinjen ves promet. Po nekaterih ulicah je voda drla v višini pol metra. Neurje z viharjem je po¬ vzročilo tudi veliko škodo na javnih napravah. Tako so bile na več mestih razrite železniške proge ter je bil v jutranjih urah v torek na njih pre¬ kinjen še vedno železniški promet. italijanske neodvisne stranke, dr. Agne¬ letto za SDZ in trža ki župan Bartoli za iredentiste. V starosti 76 let je na Opčinah umrla ga Marija Spacal, mati slikarja - umet¬ nika Lojzeta Spacala. Prav tam je umrl tudi obrtnik in podjetnik Andrej Mer- zek. Na slov. kulturni prireditvi v Štan- drežu so nastopili naslednji pevski zbo¬ ri: goriški pod vodstvom prof. Fileja, iz Podgore pod vodstvom župnika Špa¬ capana, iz Rupe pod vodstvom N. Pav¬ letiča, iz Pevme pod vodstvom F. Va¬ lentinčiča, iz števerjana pod vodstvom M. Srebrniča, iz Doberdoba pod vod¬ stvom župnika Kretiča in iz Jamelj pod vodstvom župnika Vošnjaka. V jesenskem roku so napravili klasič¬ no maturo sledeči kandidatje: Dana Bretuž, Viljem Nanut, Mavra Pertot in Alojzij Tul. Buenos Aires, 12. XI. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. i/z <¥fjotoenijfe- KOMUNISTI ZAPRLI ŽUPNIKA MATIJO TOMCA V “Svobodni Sloveniji” smo nedavno poročali o novem divjanju titovih ko¬ munistov proti kat. duhovi"čini v Slove¬ niji in na Hrvaškem. Po zanesljivih po¬ ročilih so organi kom. tajne policije UDBA aretirali tudi domžalskega žup¬ nika Matijo Tomca, znanega slovenske¬ ga skladatelja. Organi UDBE so ob njegovi aretaciji izvršili preizkavo v vseh prostorih domžalskega župnišča. Premetali so vse stvari, župnika Tom¬ ca so komunisti odvedli v ljubljanske za¬ pore. Istočasno kot Tomca so titovi komu¬ nisti zaprli še več kat. duhovnikov v ljubljanski okolici. “Zavedni člani Soc. zveze delovnega ljudstva ne smejo dopustiti, da bi pre¬ vladali na zborih volilcev od delovnih množic ločeni elementi samo zato, ker sc organizacije SZDL ostale pasivne. Treba se je torej dobro pripraviti za kandidacijsko kampanjo ter se boriti tako zoper birokratske tendence vsilje¬ vanja kandidatov od zgoraj, kakor tu¬ di proti poskusom reakciona T nih ele¬ mentov in karierističrdh špekulantov, da se afirmirajo.” — Taka navodila je j da : al Kardelj komunistom in ofarj°m za j postavljanje kandidatov za poslanske I volitve dne 22. novembra v svojem go¬ voru na glavnem odboru SZDL. | Ljubljanska mestna občina bo morala še ta mesec dati iz prometa 40% dose¬ danjih tramvajskih voz zaradi zastare- j losti in izrabljenosti. Namesto tramva¬ jev bodo v Ljubljani polagoma uvajali trolejbuse in avtobuse. Nabava 12 tro- ; lejbusov in 11 avtobusov, rekonstrukci¬ ja remize in ureditev parkirnega parka bo stala ljubljansko občino 234 milijo¬ nov dinarjev. Tramvajsko progo od ma- i gistrata do Rakovnika bodo tudi opu- j stili ter jo bodo zamenjali z avtobusno j linijo Glavni kolodvor - Lavrica. Podietja, katerih zgradbe stoje na zemlji'",ču med železnrkim tirom Ljub¬ ljana - Zalog, šmartmsko cesto in civil¬ nim letališčem, so ustanovila združenje matičnega tira v Mostah. Združenje sl je zastavilo nalogo, da bo s prispevki vseh prizadetih podietii zgradilo tretji tir med LluKHano in Zalogom, ki bo imel 9 priključnih tirov k posameznim podjetjem. Omenjena podjetja bodo tretji tir med Ljubljano in Zalogom zgradila zaradi tega, kpr Že1ešn ; ?ka uprava nima za to potrebnih kreditov, da bodo potem lahko hitreie dob ; vala vagone in jih natovorjene z blagom tudi takoi odnremUala dalje. Ofaril v Metliki so imeli občinsko konferenco. Na niej so se pritoževali zoner nekatere občinske odbornike, ki “da ne nolngaio voFLem obračuna o svojem delu”. Kritizirali so krivično od¬ mero davkov in ugotovili, “da ima ne¬ delavnost organizacij Soc. Zveze delov¬ nega ljudstva za nosledico. da v nekate¬ rih vaseh še vedno reakcionarna du- hov v čina ustvarja javno mnenje”. Poro¬ čevalec v ljb. kom,, dnevniku tudi nava¬ ja, da so na isti konferenci ofarji tudi “obsodili izzivanje prošta Lekšana v Metliki”, za katerega pravi ,da “ob vsa¬ ki priložnosti blati ljudsko oblast in na¬ šo ljudske armado”. V Vrbjem pri Žalcu so ustanovili kmetijsko šolo za hmeljarje. Pouk na šoli bo trajal dve leti. V Malih dvoranah Modeme galerije v Ljubljani je bila “razstava sto barvnih reprodukcij svetovnih mojstrov”. To mednarodno prireditev je omogočila pa¬ riška centrala UNESCO. V hidrocentralni na Mariborskem o- toku je v septembru mesecu začel obra¬ tovati še dragi agregat. S tem je ta električna centrala povečala svojo stvar¬ no moč za 16.700 kilovatov. V začetku prihodnjega leta bodo začeli montirati tretji agregat, ki bo predvidoma začel obratovati že v prihodnjem letu. Slovenski zgodovinarji, včlanjeni v Združenju zgodovinarjev Slovenije, so imeli v drugi polovici septembra dvo¬ dnevni kongres v Ptuju. V okviru kon¬ gresa so tudi proslavili 60 letni jubilej Muzejskega društva v Ptuju, ki je eno izmed najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji. Ofarske organizacije v slovenjgra¬ škem, okraju so imele v zadnjem času več sestankov, na katerih so prali uma¬ zano perilo svoji članov. Buren sestanek je bil v Črni. Na njem so govorili o ne¬ pravilnostih v krajevni kmetijski zadru¬ gi. Člani upravnega odbora te zadruge so namreč dobiček zadruge razdelili na čuden način. Vse članstvo zadruge so namreč razdelili med “aktivne in zaved¬ ne” in “nezavedne.” Prvi, med katere so bili všteti seveda tudi vsi uslužbenci zadruge, so dobili po 30.000 din, drugi, t. j. “nezavedni” pa po 19.000 din. Med razpravo je prrlo tudi na dan, da so uslužbenci te zadruge lansko leto dobili 15 plač. Ob koncu leta so prodali tudi avtomobilsko prikolico za 200.000 dinar¬ jev ter so si ta znesek razdelili med se¬ boj kot novoletno nagrado. Ob tej priliki so se nekateri tudi vpraševali kako je mogla krajevna me¬ sarija napraviti v f estih tednih 300.000 din dobička, vpraševali so se pa tudi kdo bo plačal škodo 300.000 din. za ci¬ garete, ki so se pokvarile v mestnem trgovskem podjetju. Na sestanku v Radljah so se pa ofar¬ ji spravili na domačega župnika Dob- šo. Zanj so ugotovili, da je v “neštetih primerih pokazal svojo protiljudsko na¬ strojenost”. Napadali so tudi maribor¬ skega škofa dr. Držečnika, kateremu so očitali, da je letom ja birmovauja “iz- kori čal za protiljudsko delovanje”. Hu¬ do mu zamerijo, da je v Ravnah in Vu¬ hredu in drugod birmance pozival “v boj za vero” ter da je v Šentilju obi¬ skal župnika Bobanca, ki je šele pred kratkim prišel iz zaporov. Medved, ki živi stalno v okrilju ko¬ čevskih gozdov in uživa polno zaščito, si je pred kratkim zaželel sladkih sliv. Poiskal je sadovnjak posestnika Pogla- | jena v vinski gorici Rigelj pri Dolenj¬ skih Toplicah. V bližini Dolenjskih Toplic so ljudje videli tudi medvedko z mladičem. Komunisti so začeli obdavčevati maš'- ne intencije posebno v Sloveniji, ter so na mašne intencije nabili letni davek 45.000 dinarjev. Pri tem sploh ne. upo¬ števajo, koliko mašnih intencij je prejel duhovnik. (H. D.) Organi UDBE so škofu Vovku v Ljubljani zaplenili 500.000 dinarjev, ki so bili določeni za sv. maše. Škof Vovk je moral iz drugih sredstev pokriti o- menjeni znesek, da bi se naročene sv. maše lahko izvršile, (fi. D.) Škofa Vovka v Ljubljani so komuni¬ sti kaznovali z denarno globo 20.000 dinarjev radi neprijave vi ka maškfh intencij. To so tiste intencije, ki so jih škofu poslali posamezni duhovniki, da jih škof da tistim duhovnikom, ki so brez mašnih intencij. Pri teh intenci- jah je škof samo posrednik in od njih nima nobene koristi. Sedaj pa komuni¬ sti za te intencije obdavčujejo najprej škofa, nato pa še duhovnike. (H. D.) Slovenci v Argentini Huestos Aires G. Franc Kremžar bo imel na tečaju o državno-pravnih vprašanjih v nedeljo 15. novembraob pol deveti uri dop. na Victor Martinez 50 drugo predavanje o današnjem stanju krščanskih demokra¬ cij po svetu. Vse redne slušatelje in tu¬ di druge, ki se za to vprašanje zanima¬ jo, toplo vabimo, da se predavanja ude¬ leže. Prosimo za točnost. Petdesetletnico rojstva praznuje 17. t. m. domobranski nadporočnik g. Janez Ravnikar. Kot bivši jugoslovanski voja¬ ški uradnik se je takoj ob okupaciji pri¬ družil narodnemu podtalnemu gibanju. Ob ustanovitvi vaških straž je prevzel z dr. Komotarjem poveljstvo postojanke na Drenovem griču. V domobranski voj¬ ski je postal oskrbovalni častnik in predvsem njegova je zasluga, da so bili domobranci z vsemi življenskimi pot¬ rebščinami vedno založeni in zlasti tu¬ di, da so dobivali odškodnino. Tudi v begunstvu je s svojimi gospodarskimi in administracijskimi sposobnostmi skup¬ nosti mnogo koristil in nazadanje še na veliki ameriški ladji, ki je iz Bremerha- vena pripeljala eno največjih slovenskih skupin v Argentino. Na mnoga zdrava in srečna leta! Družinska sreča. V cerkvi sv. Kajeta¬ na v Liniersu je bila krščena Irena Ma¬ rija, hčerka g. Franca Liparja in ge. Ce¬ cilije Vombergar. čestitamo! Ha me s Mejjia Lepo in primerno proslavo slovenske¬ ga narodnega praznika smo imeli pre¬ teklo nedeljo pri nas. Takoj po slov. maši so se zbrali številni Slovenci v cerkveni dvorani. Proslavo je začel pred¬ sednik krajevnega odbora DS g. Alek¬ sander Majhen. Pozdravil je vse navzo¬ če, nato pa lepo orisal pomen 29. okto¬ bra 1918. Slov. cerkveni pevski zbor v Ramos Mejia je pod vodstvom g. ča- mernika občuteno zapel tri, za to pri¬ liko prav primerne, pesmi: Slovenec sem, Buči morje adrijansko ter Lipa ze¬ lenela je. Milica Oman je pogumno de¬ klamirala pesem “Zastava kliče”, g. Hribovšek je pa prečital živahno črtico “Planica in Vrata”. G. Majhen je dal zatem besedo g. R. Smersuju, ki je povedal nekaj spominov na pok. dr. Antona Korošca. Te spomi¬ ne je navezal na tržaško vprašanje in pravice Slovencev do te primorske zem¬ lje. S “Hej Slovenci”, ki j 0 je stoje pela vsa dvorana, je bila zaključena lepa slo¬ vesnost. Lanus V nedeljo, 8. novembra smo imeli le¬ po proslavo slovenskega narodnega praznika. Takoj po slov. maši so rojaki napolnili cerkveno dvorano do zadnjega prostora. Proslavo je začel predsednik Krajevnega odbora DS g. Ivan Lužovec. Slovenski cerkveni pevski zbor pod vod¬ stvom g. Špacapana je lepo zapel pe¬ sem “Kot ponosni orel”, g. Ludvik Šmalc je pa recitiral “Košček domovi- 1 ne”. Sledil je zopet pevski zbor s pesmi¬ jo “Mojo srčno kri škropite”, nakar so nastopili otroci z ljubkim prizorčkom, ki ga je napisal G. Gregor Mali in pa s pesmijo “Dom, slovenski — zemlja sveta”. O pomenu 29. oktobra je govo- | ril namesto zadržanega govornika g. I Ivan Lužovec. S himno “Hej Slovenci” je bila narodna proslava zaključena. Florida Krajevni odbor DS bo priredil za vse Slovence v Floridi iri okolici prosvetni večer, ki bo v četrtek dne 19. nov. t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih župnišča v Floridi. Na sporedu so lepi filmi iz Ba- riloč, posneti ob priliki postavitve slov. križa na gori Capilla. Filmske zanimi¬ vosti bo pojasneval eden od slovenskih fantov iz Bariloč. Vse rojake vabimo k filmskemu predavanju. S svojo udelež¬ bo pokažimo, da cenimo trud in napore slovenskih fantov-planincev. Mendoza V nedeljo, dne 18. okt. smo imeli v Mendozi misijonsko proslavo, združeno s proslavo Kristusa Kralja. G. Anton Juršič se je moral po hudih napadih srčne napake zateči v bolniško oskrbo. Želimo mu skorajšnjo ozdravi¬ tev. Za praznik Vseh svetnikov dne 1. nov. nas je iz Bs. Airesa obiskal g. Lado Lenček CM. S svojim obiskom nam je napravil veselje, da praznik Vseh svet¬ nikov ni šel mimo nas brez dopoldanske skupne sv. maše in slov. pridige kot skoro vsaka nedelja. Tudi popoldne smo se zbrali pri petih litanijah, govoru in Lepa prireditev slo¬ venskih fantov in deklet Nedelja, dne 8. novembra 1953 je bil dan slovenske mladine, dan slovenskih deklet, organiziranih v SDO in sloven¬ skih fantov, ki se zbirajo pod okriljem SFZ. Tega dne so fantje in dekleta pri¬ redili lepo družabno prireditev na Pri¬ stavi v Moronu. Vabilom članov obeh mladinskih organizacij se je odzvalo iz¬ redno veliko število rojakov, ki so od vseh strani Velikega Buenos Airesa pri¬ hiteli na pristavo, da med slovensko mladino prežive nedeljski popoldan ter da jo gmotno podpro v njenih prizade¬ vanjih za ureditev kupljenega prosto¬ ra. Za svoje številne goste so organiza¬ torji družabne prireditve pripravili ce¬ lo vrsto presenečenj. Predvsem begat srečolov z nad 500 lepimi in koristnimi ter praktičnimi dobitki kot razni blago- vi za obleke, ventilatorji, krasne umet¬ niško izdelane vaze itd. Glavni dobitek je bil lep radijski aparat. Za mlade strelce je bilo pripravljeno streli če. Na njem je bilo vedno živahno. Najbolj i strelci so bili nagrajeni. Zopet drugi so imeli veselje z metanjem obročkov, Marsikdo je tu prišel do lepega dobit¬ ka. Naša dekleta so žela burno in sploš¬ no odobravanje s svojim rajalnim na¬ stopom na pesem “Slovenske mladen¬ ke”. Točko so morale ponoviti. Za veselo in prijetno razpoloženje so ves čas skrbeli godci na harmoniki in kitari, vmes pa posamezna omizja z le¬ pimi slovenskimi narodnimi pesmimi. Za postrežbo gostov so fantje in dek¬ leta obilno in vzorno poskrbeli. Pripra¬ vili so jim prave pečenice, krvavice, kislo zelje, dobro svinjsko pečenko in vse vrste sladkarij in peciva kot doma¬ če štruklje, torte itd. ter dobro pijačo. Tako so v najprijetnejšem razpolo¬ ženju vsem še prehitro potekale ure. Vsi so se zvečer zadovoljni vračali do¬ mov in hvaležni na i mladini, ki jim je pripravila tako prijetno domačo dru¬ žabno prireditev. SFZ in SDO k uspehu lepo in iskreno čestitamo! SAMO 38 PESOV stane v prednaročilu in predplačilu do 22. novembra Zbornik-Koledar Svobodne Sloveniji za leto 1954. •••■••»••••••••.i liberi, da smo tako obudili spomin na na-e rajne. Po končanem pop. cerkve¬ nem opravilu je bil sestanek Južnoame¬ riške Baragove zveze. Na njem so bili zasnovani lepi načrti mendoških Slo¬ vencev, ki hočejo pristopiti k sodelo¬ vanju za Baragovo beatifikacijo. Družinici g. Staneta Grebenca in nje¬ gove ge. Marije, roj. Bajda, se je dne 1. nov. t. 1. rodila hčerka prvorojenka. Srečnima zakoncema prisrčno čestita¬ mo. Društvo Slovencev v Mendozi lepo napreduje s svojo akcijo za nakup zemljišča, na katerem si misli postaviti društveni dom. Sedaj i če le še primer¬ ne prilike za ugodni nakup. Akcija za nakup zemljišča je dosedaj podprta že z nad 30 deleži, kar zadostuje, da lahko napravimo prvi korak k uresničitvi lepe zamisli. Vabimo še ostale zavedne rojake, da z nakupom deležev podpro to lepo za¬ misel. KAREL MAUSER PRED DESETIMI LETI V desetih letih se marsikaj spremeni. Celo bolečina okameni. Vendar nekaj le ostane: spomin. Vem, da bi moral več napisati za ta spomin. Morda bi bilo prav, ko bi se na¬ šel umetnik in prelil bolečino pred de¬ setimi leti v pesem. Lepa bi bila! Pa naj bo vsaj spomin. Spomin na prijatelja Franceta Kadunca, ki je v Zdenski vasi s kravo vozil seno in ko je krava obnemogla, je sam privlekel voz domov. Spomin na tihega Perneta, spo¬ min na tiste, ki so v temačni ambulanti umirali brez vode, ker je nismo imeli, spomin na vse, ki so še živi in so raz¬ treseni po svetu. In naj bo še spomin na sošolce: na Breznika, ki je bil mlad in lep, na Krmelja, ki je bil že starejši kot jaz, pa otroško razposajen še na ti¬ sto bridko uro. Z zaprtimi očmi doživljam tiste dni. Tisto jutro, ko je za nami črnel turja¬ ški grad in so se partizani morali umak¬ niti. V prvi vrstah so ostali njih ranjen¬ ci, ki so jih pognali v prve vrste in jim niso dali niti pu'ke. Tam pri Kolpi so jih pobrali. Na rokah sem prinesel ti¬ hega, umirajočega Zidarja, ki je imel tri otroke doma. šepetaje mi je' pripo¬ vedoval. Od Fare pri Kolpi je bil in sne¬ li so ga, da sami niso vedeli zakaj. Nič ni imel, samo velike solzne oči in vo¬ ščen obraz. Prosil je za duhovnika in zaspal. Pokopali smo ga sredi treska- nja min na grajskem dvorišču. Želel sem pisati ženi, povedati ji, kako mirno je zaspal, nisem mogel. Šel sem tisto pot kakor drugi. Lašče, Kočevje, Stična. Zdaj je deset let tega. Sedem dni smo dni ni bilo vode, ni bilo hrane. Tedaj sem videl kako pi'kavo je bilo vse ko¬ munistično ustenje. Nič niso zmogli. Potlej so prišli Italijani s tanki, prišlo je topni tvo. Italijanski tenente je strel¬ jal s tankovskim topom in tuljenje ko¬ munistov se je odbijalo ob turjaški zid: Eviva Italiani! Topovi so nabijali po cel dan. Zidovi so se rušili. Toda juriši niso pomagali. Po sedmih dneh je zagorela streha. Hi- | jene so čakale na svoj plen. Pod grajskimi lipami, kjer so nekoč počivali vojaki iz tur kih vojska, tam so ustrelili štirideset ranjencev — va¬ ških stražarjev. Strel v tilnik. Tedaj je bil čas, ko je bil Stalin prvi in Tito njegov prerok. Tedaj je bil še čas, ko je Mi iko Kranjec še hvalil rdečo armado. Tudi ge dobro leto po tistem. Tedaj je bilo zanj lepo, da so ruski vojaki, ki so se vlekli čez Prekmurje posiljevali slo¬ venska dekleta in slovenske žene. Vse je bilo v znamenju bratstva. Deset let je tega. Kako se je vse spremenilo. Nič več ni govora o rdeči! armadi. Tisto govorjenje, ki so ga bili tedaj polni v Laščah dr. Brilej, iški Ko¬ kalj in drugi, je utihnilo. Ob tisti uri, ko je bilo varno, ko je bila Dolenjska prazna, so prilezli iz svojih skritih lu¬ kenj in se zna ali nad nami, ko smo na¬ pravili pot od Turjaka do Velikih Lašč. Po poti so hiteli obrniti ljudi proti nam. Toda ljudje so se obrnili proti njim. Morda se spomni Dule, morda se spom¬ ni Brilej, kako so s palicami tolkli lju¬ di iz Ra v ce, ki so nam ob pot prinesli vo¬ do in jabolk. In tiste kolone ljudi, ki so jih postrojili v Laščah, da bi vpili nad nami — kako so molčali. Zato so koj v La čah pobili prvih 64 turjaških borcev. Dr. Kožuha, pevca Rožanca. Morda se spomni dr. Mikuž tistih besedi, ki nam jih je dejal v ko¬ čevskem gradu: Pravica je govorila. V italijanski uniformi, s pištolo ob pasu je stal pred nami in ga je bilo sram. Zdaj je tudi na to zadnje že pozabil. Deset let je tega. Deset let, ko sem bil v celici skupaj s skromnim Ilijo Ka- liničem, ki je imel doma samo ženo z nalomljeno hrbtenico in s sinčkom, ki mu je bilo komaj osem let. Na hangarje jetniških vrat je napisal pozdrav otro¬ ku, preden so ga ubili. Zdaj ga že deset let ni več. In tisti otrok je zdaj star osemnajst let. V desetih letih se marsikaj spremeni. V ječah kočevskega gradu sede danes drugi. Ni tam več fantov iz Turjaka in Grčaric. Tisti spe v Mozlju. Tako, ka¬ kor poljski oficirji v Katynu. Kje spe Kalinič, Martinčič in tisti, ki so bili z menoj v zadnji celici? Mor¬ da ve zanje dr. Brilej, morda tisti, ki so na konferencah tolkli ob mize in zahtevali, da se kaznuje vsak, ki je po¬ bijal neoborožene ujetnike. Naj Izreko sodbo nad seboj. Trgajo se maske z obrazov. Deset let nihče ne more igrati, pretežke so maske za deset let. Po desetih letih, ko so že obeljene kosti teh, ki so bili pobiti v Velikih La -čah in v Mozlju, so prišli na dan gobavi obrazi teh, ki so tedaj ubi¬ jali. Počasi se pišejo prve strani objek¬ tivne slovenske zgodovine. Zaman vsi spomeniki, zaman vsa zavijanja dej¬ stev: danes je jasno, da je partizanstvo pri nas imelo samo en cilj: s pobijan¬ jem političnih nasprotnikov zavlačevati čas in tako pričakati dobo, ko bodo tu¬ je čete same odšle. Odšle so, tedaj so iz skritih brlogov prilezli na dan vod¬ niki, iz gmajn raja. Propaganda je ustvarila herojsko gloriolo, ki pa ji ver¬ jame samo še tisti, ki je ni od blizu vi¬ del. Velika politična zborovanja, zboro¬ vanja različnih brigad in bataljonov, vse je samo poiskus nadaljevati s to navidezno gloriolo za tuji svet. Doma¬ či svet je s tisto glorio že obračunal. Samo še trpka zagrenjenost je ostala pri tistih, ki so nekoč verjeli, da bo pri¬ šla lepa dolja. Po desetih letih klije iz kosti turja¬ ških borcev nov cvet svobode. Klije po¬ časi toda gotovo. Nič zato, da so v letu 1945 grobove padlih va kih stražarjev in domobrancev oblasti izravnale z zem¬ ljo, pokazale so s tem samo to, da se bo¬ je tudi grobov, pod katerimi spi svobo¬ da. Čas teče svojo pot in zgodovina ni nikoli matematičen račun oblastnikov. Zgodovino ustvarja samo čas, ki v brezstrastju premotri vsak korak. In ti¬ sti čas prihaja. Tedaj bo močni in veseli Kadunc do¬ bil svoje mesto, dobili ga bodo vsi, ki so po svojih močeh skušali odvrniti to, kar je danes nad domovino. Tedaj se bo sesedlo, kar so današnji oblastniki sku¬ šali zgraditi. Spe mrtvi, toda svoboda ne spi. živi v liudeh in tudi iz zemlje raste, iz mno¬ žice pretrohnelih kosti. Tiste kosti bo¬ do nekoč obtoževale. Spomnim se v črno oblečene matere Kadunčeve, ki je od morja pri la k me¬ ni, ko sem služil za hlapca pri trbojskem kmetu. Na njivi me je našla, ko sem kosil rdečo deteljo. Kako je umrl in kaj je rekel na zad¬ njo uro? Povedal sem ji. Kaj naj vam dam, je zajokala. Kaj naj bi mi dala? Mar niso slo¬ venske matere dale vse, kar so imele? Deset let je mimo. Veliko se je spre¬ menilo. In se še spreminja. Tako k?kor nekoč: Danton Marata, Robspiere Dan- tona... prišel je Napoleon in je umrl, narod pa je živel, pozabil na jakobince in na odsekane glave, ter se oklepal zemlje in miru, Boga in vere. In to je, kar narode ohranja, to je, kar duši maščevalnost in samo to je, kar more združevati ljudi, ki po svobo¬ di hrepenijo. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 12. XI. 1953 SLOVENCI VSA Ob otvoritvi slovenske šole pri fari sv. Vida je imel lep nagovor škof g. dr. Rožman. Celotno uvodno proslavo je vo¬ dila ga Tončka Škrabec, v angleščini pa je njen govor povedala gdč. Francka Bolha. Poročil se je g. Vili Zadnikar z gdč. Belo Bercieri. Rev. Vital Vodušek poroča v “Am. Domovini”, da se je v San Francisco, California, osnoval slovenski pevski zbor pod vodstvom mladega organista Aleša Šimenca. Zbor je že enkrat nasto¬ pil na tamošnjem radiu in zapel šest pesmi. Avstraliji* Slovenci, naseljenci v Avstraliji, so v Sidneyu ustanovili “Zvezo Slovencev”, ki naj bi postala osrednja organizacija slovenskih izseljencev v Avstraliji. Iz- PO SVETU vedbo organizacije in pripravo prvega rednega občnega zbora, ki bo v času božičnih delavskih počitnic so Slovenci zaupali peterim sorojakom, ki sestav¬ ljajo začasno predstavništvo organiza¬ cije. Naloga predstavništva je, da skrbi za kulturni, družabni in socialni razvoj slovenskih naseljencev v Avstraliji, da z denarjem in drugimi sredstvi pomaga rojakom, ki so vsled nesreče pri li v stisko iz katere si sami ne morejo po¬ magati ter da razvija in goji slovenski tisk v Avstraliji. Zveza Slovencev je nepolitična in nestrankarska organiza¬ cija. Kanada V Lethbridge-u se je ubil z motornim kolesom Franc Kranjec, ki je šele pred dvema letoma prišel v Kanado. Poročila sta se g. Janez Fabjan in gdč. Dragica Mravljetova. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Mislim prositi za vselitve- no dovoljenje v Argentino za svojce. Ali so še veljavni predpisi, ki ste jih zad¬ njič objavili, ali so pa medtem bile iz¬ dane kake spremembe? Odgovor; Glede dovoljenja za vselitev in garancijskega pisma‘so v zadnjem času nastale naslednje spremembe: Glede naseljevanja y notranjosti drža¬ ve (več kot 100 km od glavnega mesta) je tale spremba: število mest, v kate¬ rih se je omejilo naseljevanje je 5: po¬ leg Mar del Plata, Cordoba in Rosario še Santa Fe in Mendoza. V teh mestih se morejo naseliti samo tisti, ki se ima¬ jo pravico naseliti v buenosaireški coni. Vpoklic staršev: Če ima oče manj kot 50 let, čeprav brez mladoletnih otrok, se more naseliti samo v notranjosti dr¬ žave. Prošnjo more vložiti sin (hči) v Buenos Airesu in predložiti osebne do¬ kumente ter delovno pogodbo za tri le¬ ta s stanovanjem v notranjosti države (več kot 100 km od Buenos Aires razen naštetih petih mest). Mati vdova se mo¬ re vedno naseliti v Buenos Aires, če ima tu sina ali hčer, prav tako tudi oče, ki je nad petdeset let star, čeprav ima mladoletne otroke (ki se morajo seve¬ da naseliti skupaj z njim). Vpoklic sina ali poročene hčerke: Kot Rerazategui V Berazategui, Villa Espana in po drugih okrajih južno od Quilmesa so se naši Slovenci, ki imajo vrtove okoli svo¬ jih hiš in se že dalj časa bavijo s kokoš- jerejo, pričeli zanimati tudi za čebelar¬ stvo ter je sedaj tam že sedem sloven¬ skih družin, ki šo, postavile lepe panje, iz katerih buče v lepem vremenu na stotine pridnih čebel na medeno pašo. Eden od novih čebelarjev je naročil čebele-matice celo iz Slovenije, od koder jih je po letalski pošti tudi dobil žive in zdrave. Če se bo ta nova panoga obne¬ sla, nameravajo naši Slovenci na tistem področju ustanoviti tudi svoje Čebelar¬ sko društvo. Sam dusta NA VSEH SVETIH DAN Ves Oeste, kar ga je izven General Paza teži na pokopališče v San Justo. Na njem je v zadnjih letih našlo svoj večni pokoj že precej Slovencev. Teh smo se na Vseh svetih dan popoldne spomnili Sanjuščani in vsi tisti, ki ima¬ jo na tem pokopališču svojce. S svojim dušnim pastirjem g. Jankom Mernikom smo se zbrali ob 3 popoldne na novem delu pokopališča. Ko smo odmolili sploš¬ ne molitve za verne duše, smo kakor v procesiji romali od groba do groba, kjer utrujeni po težkih življenskih bojih, da¬ leč proč od domovine, počivajo ljudje na¬ še krvi. Vsega skupaj smo obiskali 12 grobov. Na vsakem smo zmolili “Reši me, Gospod”, za pokoj njega, ki ga kri¬ je zemlja, da bi njegova duša našla pra¬ vo domovino. pred meseci je spet mogoče vložiti proš¬ njo v Buenos Airesu. Javiti se mora oče (ali mati) in predložiti že znane osebne dokumente in delovno pogodbo iz notra¬ njosti države. Garancijsko pismo: Jug. konzulat ni¬ ma jasnih navodil in je začel delati spet po starem: zadostuje garancijsko pismo napravljeno direktno na konzulatu. Rav¬ no tako velja garancijsko pismo, ki se napravi pri notarju (in se potem ove¬ rovi na konzulatu). Vendar ni povsem sigurno, ali je v Jugoslaviji res dovolj eno garancijsko pismo niti katero ima večjo vrednost. To zavisi, kot je videti, od posameznega urada. Tudi pooblastilo za poroko po zastop¬ niku (poder especial para contraer ma- trimonio; matrimonio por poder) se mo¬ re (včasih) napraviti direktno na kon¬ zulatu (namesto pri notarju). Splošna opomba. Določila o vseljeva- nju v Argentino in določila za izselitev v Jugoslavijo se v podrobnostih nepre¬ stano spreminjajo, zato ie vedno pripo¬ ročljivo, da se vsakdo dobro informira, preden začne kaj delati. 3Marsihdo še ne ve... .. .da je svetovno znano pijačo Coca-Cola začel prodajati že leta 1886 John S. Pemberton, v mestu Atlanta, Georgia, v USA. V prvem letu produkcije je prodal 95 litrov pijače, v drugem pa že nad 8300. Podjetje je nato kupil lekarnar Asa. Candler l. 1888, ki ga je pro¬ dal pozneje za 25 milijonov dolar¬ jev in je od l. 1923 pod vodstvom/ Roba W oodruffa. Reklama Coca- Cole — “Okusna in osvežujoča ”— (tu v Argentini: Deliciosa y re- frescante) datira že iz l. 1889 in je po vsem svetu ostala nespreme¬ njena do danes. V zaprtih stekle¬ nicah, kakršne poznamo danes, so začeli prodajati Coca-Colo že leta 18914.. Prej so jo prodajali po ko¬ zarcih. Coca-Cola je mešanica ena¬ kih delov vode in sladkorjai, ki so jima dodali gotov del fosforne ki¬ sline, vanilije, kafeina, izvleček kakaa in mandeljnov. Dodan je še poseben tajni produkt, ki ga ime¬ nujejo 7X. Popolno formulo Coca- Cole poznata v centralnem podjet¬ ju v USA vedno samo dva zapri¬ sežena kemika. Coca-Cola je doslej imela že nad 1,000 tekmecev, ki pa niso vzdržali. Najbolj znani so bi¬ li: Citra-Cola, Lime-Cola, Tex-Co- la, Cal-Cola, Caro-Cola, Taka-Co- la, Cola-Nola, Carbo-Cola in Coke- Cola. V Titovi Jugoslaviji sedaj izdelujejo Jugo-Cola. Edina deže¬ la, kjer Še nikdar niso prodajali nobene Cole, je ZSSR. RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna soba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK "ČASA fSOlTU” — urama ias slanama OLAZABAL 2336 Tel. 78 - 9160 pel kvadre od Cabilda 2300 NAKIT — ZLATNINA — URE SVETOVNIH ZNAMK — BUDILKE — KRSTNA IN POROČNA DARILA — VSA POPRAVILA UR IN NAKITA — TOČNA IN ZANESLJIVO (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Za ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1954 sprejemajo naročila in predplačila do 22. novembra t. 1. Pisarna Društva Slovencev, V. Mar- tinez 50, Bs. Aires. Časa Boyu, Olazabal 2338, Buenos Aires. Santeria y Papeleria “Santa Julia”, Victor Martinez 39, Buenos Aires. Ivan Lužovec, slovensko zemljišče v Lanusu. Fotoatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350, Ramos Majia. Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5217, Villa Martelli. Brivnica in parfumerija “Los Alpes”, g. Žnidar, calle Drysdale 5614, Ca- rapachay. G. Pavle Homan, Temple 2174, J. D. Peron (ex Munro) in vsako nede¬ ljo po slovenski maši na Belgrano. Gdč. Marija Židan. G. Miro Kovač, Almeyra 530, San Martin. Društveni oglasnih POSMRTNINSKI SKLAD DRUŠTVA SLOVENCEV (Pojasnilo) Ena izmed najvažnejših socialnih u- stanov Društva Slovencev je Posmrtnin- ski sklad, ki je bil ustanovljen v de¬ cembru 1. 1949. Ker je bilo. zadevno po¬ ročilo v “Izvlečku iz letnega poročila Društva Slovencev v, poslovnem letu 1952-53” močno okrajšano in zato čla¬ nom ni dalo jasne slike o poslovanju posmrtninskega sklada in o njegovem stanju, podajamo v naslednjem bolj pre¬ gledno poročilo. V Posmrtninski sklad so obvezno včlanjeni vsi člani in članice Društva Slovencev, ki pa za člane lahko prijavi¬ jo tudi svoje otroke do 18. leta starosti. Do 12. oktobra 1952 so člani v ta sklad plačevali po $ 1.—, sedaj pa pla¬ čujejo po 2.— pesosa posmrtninskega prispevka za vsak smrtni primer člana Društva Slovencev, ne pa za vsakega umrlega Slovenca v Argentini. To je malenkosten znesek, ki ga vsak zmo¬ re, in je v letošnjem letu dosegel ko¬ maj $ 12.-— za vse leto. Kljub malenkostnemu prispevku pa se vendar polagoma nabere kar lepa vsota. Iz društvenih blagajniških knjig je razvidno, da so člani plačali od usta¬ novitve pa do 30. septembra 1953 v ta sklad $ 19.133.—. V istem času pa so iz posmrtninskega sklada bile izplačane posmrtnine za: pokoj. Jožeta Kušarja $ 788.— „ Albina Gaserja „ 720.— „ Alojzija Bohinca „ 827.— „ Franca Kovača „ 854.— „ Matija Šmalca „ 932.— „ Ing. Franeka Tavčarja „ 950.— „ Franca Zajca „ 940.— „ Jakoba Godca „ 1,000.— „ Jožefo škuljevo „ 1.015.— „ Franceta Žužka „ 1.545.— „ Antona Kruriča „ 1.245.— „ Dr. Alojzija Odarja „ 1.000.—■ „ Marijo Gutovnikovo „ 1.390.— „ Antonijo Dolenčevo „ 1.124.—- „ Ivano Kočarjevo v Men- dozi „ 1.140.— Skupaj izplačanih posmrt- 1 $ 15,470.- Predno kupiš zemljišče si cglej parcele v: San Martinu, Hurlinghamu, Temperleyu, Tur- deri, Qui!mesu, Eva Peron, Itu- zaingo, General Rodriguez, Mer- lu in La Lucili, katere nudi po izredno nizki ceni in na obroke Stanislav Zupančič ALMIRANTF. D. DE SOLIER 1136 TeleL 31-2241 — od 10.—12. ure JAVNI NOTAR Francisco Rau! Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires STAVBARSTVO Jože Hus CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno novico, da je dne 26. oktobra 1953 v starosti 75 let, previden s svetimi zakramenti za umirajo¬ če, umrl moj dragi -oče gospod KAREL ČERNETU) K večnemu počitku so ga položili 28. oktobra na mestnem pokopališču v Krškem. Priporočam ga v molitev. Naj v miru počiva! Janez v imenu vse družine v domovini Dne 30. septembra 1953 se je v blagaj¬ ni Posmrtninskega sklada nahajalo 3.633.— pesov v gotovini. Iz tega zne¬ ska bodo še nekaterim svojcem v tem letu umrlih članov izplačane razlike na posmrtninah, v glavnem pa je to že de¬ nar za nadaljne smrtne primere. Približ¬ no po $ 1.500.— pride letos na vsakega umrlega člana. Posmrtnina je izdatna podpora ob ča¬ su najtežjega udarca za vsako družino. Na splošno se člani tega zavedajo in skrbno pazijo, da posmrtninski prispe¬ vek takoj in v redu plačajo. Pri tem ne mislijo v prvi vrsti nase, temveč na to, da bližnjemu v nesreči pomagajo in se zavedajo, da dvakrat da, kdor hitro da. Društvo Slovencev samo želi, da bi do tega spoznanja in ravnanja prišli prav vsi društveni člani, zlasti tisti, ki so s posmrtninskim prispevkom še v precejšnjem zaostanku. Sem spadajo v glavnem tisti, ki so članarine sicer o- proščeni ne pa plačila posmrtninskega prispevka, to so članice-gospodinje. člani Posmrtninskega sklada lahko postanejo tudi pod 18 let stari otroci članov Društva Slovencev. Letošnji obč¬ ni zbor je tsm članstvo zelo olajšal. Vpošteval je družine z mnogimi otroki. V članstvo pri Posmrtninskem skladu morajo biti poimensko prijavljeni vsi otroci, starši pa posmrtninski prispevek plačujejo le za enega otroka. V prime¬ ru, da eden izmed prijavljenih otrok umrje, dobe starši za njega celo po¬ smrtnino. če pa se primeri, da umrjeta v isti družini dva ali pa celo več otrok hkrati, dobe starši za vse samo eno po¬ smrtnino. Ko pa otrok dopolni 18 let starosti, mora postati član Društva Slovencev, sicer izgubi pravico do po¬ smrtnine. Ker člani posmrtninski prispevek ne plačujejo redno, zato društvo izplača ob smrti člana le toliko, kolikor se je do dneva smrti zanj denarja nabralo, j vendar pa ne manj kot po 300.— pesov. 1 Na to pa svojcem izplačuje v kvotah še nabrane prispevke, ob letu smrti pa posmrtnino v celoti likvidira. I Društvo Slovencev opozarja vse čla- j ne in članice, naj redno- plačujejo tudi članarino, s katero ne smejo biti v za- 1 ostanku več kakor za takoči mesec in za en mesec nazaj. Svojci člana, ki je j bil s članarino v večjem zaostanku in ki j ni imel plačanega posmrtninskega pri¬ spevka, nimajo pravice do posmrtnine. Že se je zgodilo, da je v takem prime¬ ru društveni odbor odklonil izplačilo posmrtnine. Če pa kdo pride v tak položaj, da čla¬ narine plačati ne more, naj prosi za odlog plačila članarine, ali pa za opro¬ stitev plačila. Utemeljenim prošnjam je društveni odbor še vedno ustregel. Tak član potem plača samo posmrtninski | prispevek, svojci pa so upravičeni do posmrtnine. Društvo Slovencev. OBVESTILA Dekle! Sredi hladne vsakdanjosti si mnogokrat zaželiš, da bi kar poletela tja, kjer bi te ogrel dih domače zem¬ lje, potolažila slovenska beseda in raz¬ vedrila lepota gora. A tega storiti ne moreš. Vsaj za kratko urico pa vi bo zaživela podoba domovine, ko boš v pri¬ jetni dekliški družbi prisluhnila domači besedi, ki tako lepo govori in opeva na¬ šo slovensko zemljico. Zato na svidenje v nedeljo 15. novembra v Oolegio A. Janer, J. B. Alberdi 2555 ob 3. uri po¬ poldne. Odbor SDO MLADINSKI DOM, RAMOS MEJIA Na igrišču Mladinskega doma se je nedavno odigrala zanimiva in napeta nogometna tekma med moštvom SFZ in Mladinskim domom, športna sreča je bi¬ la ves čas na strani Mladinskega doma, ki je dvojega gosta premagal z 4:0. Obe¬ ma moštvoma čestitamo k lepi in dostoj¬ ni igri! Izlet Družabne prave bo letos na v nedeljo 29. novembra h g. Markežu na kinto v Merlo, kjer bo poskrbljeno za hrano in pijačo. Podrobnosti bomo še objavili. Družabna pravda Dr. Ahčinova Sociologija je na razpo¬ lago v Dušnopastirski pisarni na V, Martinez 50 in na Granaderos 61. CERKVENI OGLASNIK Na Martinovo nedeljo, 15. novembra, bo v Villa Bosch slovenska služba božja ob 11 dop. Okoličani vljudno vabljeni. POIZVEDBA IN PROŠNJA Kdor izmed cenjenih čitateljev — kjerkoli — bi imel sliko (fotografijo), eno ali več — različne vrste — padle¬ ga domobranca Jožeta Radcš bodisi sli¬ kanega v civilu ali kot vojaka — pod¬ pisani vljudno prosim, da jih za nekaj časa proti nepoškodovanemu povračilu in primerni nagradi poleg poravnave stroškov — posodi in pošlje na naslov: Martin Radoš, Colegio San Jose, Bal- carce, F.C.N.G.R. Prov. Buenos Aires, ali pa na upravo tega lista. Martin Radoš, župnik. San Justo. Proslava slovenskega na¬ rodnega praznika — 29. oktobra bo v nedeljo 29. novembra takoj po slovenski maši v cerkveni dvorani. Na sporedu so petje, deklamacije in govor g. Marijana Marolta. Vse zavedne Slovence in Slo¬ venke iz San Justa lepo vabimo, da se j polnoštevilno udeleže proslave našega narodnega praznika. POIZVEDBA Tuk. predstavnik Mednarodnega soc. urada iz Ženeve bi rad zvedel za podat¬ ke naslednjih imigrantov v Argentini: Bladimlr Mrzlikar, rojen 25. okt. 1923 v Ljubljani, samski, mehanik, specialist za Singer šivalne stroje, rim. kat. vere. V Argentino je prišel maja meseca 1948. Za njem poizveduje njegova sestra Dora Mrzlikar v Kanadi. Ivan Vučetič, sin Jurija in Marije Vu- četič, rojen v kraju Brinje leta 1911. Po poklicu novinar. Iz Jugoslavije je odšel leta 1946. V Argentino je odpotoval na stro ke IRO iz Trsta. Za njim po : zvedu- je eden od njegovih sorodnikov. Ivan Petriševič, Ljubivoj Jokič in Jovan Radoševič. Vsi trije so stari emi¬ granti. če bi kdo vedel kakšne podatke o na¬ vedenih — tudi o zadnjih treh starih imi¬ grantih — naj jih snoroči uredništvu Svobodne Slovenije, Victor Martinez 50, Buenos Aires. Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires Prvi rediiEfi letni ©brni zlsor SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA v Ištsenos Aires« sklicuje odbor društva za nedeljo 22. novembra ob 16. uri v prostorih Dekleva, Calle Jorge Newbery 3567 DNEVNI RED OBČNEGA ZBORA BO NASLEDNJI: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Sklepanje o društvenih pravilih; 3. Poročila odbornikov; 4. Razgovor o poroči¬ lih odbornikov; 5. Poročilo nadzornega odbora; 6. Volitve; 7. Pred¬ logi in 8. Slučajnosti. Samostojne predloge ie treba poslati odboru vključno do 12. novembra 1953. Odbor vabi vse članice in člane, da se občnega zbora zanes¬ ljivo udeleže. Odbor SPD — Buenos Aires Buenos Aires, 15. oktobra 1953.