PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni •■Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 47 (13.877) Trst, petek, 1. marca 1991 Iraški zunanji minister uradno pristal na sprejem vseh resolucij varnostnega sveta Mir zdaj končno pred vrati George Bush včeraj najavil dvodnevno prekinitev ognja - Varnostni svet za zdaj še ni »uzakonil« konca sovražnosti - V ospredju zdaj vprašanje zagotovitve stabilnega miru na Bližnjem vzhodu NEW YORK, BAGDAD — Orožje v Zalivu je utihnilo in zdaj se že pripravljajo scenariji, kako zagotoviti mir na tem čredno občutljivem področju, pišejo pa se tudi že prvi obračuni človeških in materialnih žrtev. Po dvainštiridesetih 'laeh spopadov, med katerimi so bile na tako majhnem Prostoru uporabljene tako velike količine orožja kot še nikoli doslej, je včeraj zjutraj ameriški predsednik Bush izja-v*'i da pristaja na dvodnevno prekinitev ognja, v tem času P® naj bi Irak mednarodni javnosti sporočil, da je pripraven brezpogojno upoštevati vseh dvanajst resolucij varnos-‘nega sveta OZN. In na srečo na to ni bilo treba čakati dolgo. Že po nekaj 'Jrah je namreč šef iraške diplomacije Tarek Aziz pismeno ^Poročil predsedniku varnostnega sveta in generalnemu sekretarju OZN, da je iraška vlada pripravljena sprejeti vse r,'Solucije, ki jih je varnostni svet sprejel v zvezi z iraško °kupacijo Kuvajta. Med temi velja posebej omeniti resolu-c*jo VS št. 660 o umiku iz Kuvajta in pa tiste, ki zadevajo ^veljavnost aneksije Kuvajta, pripravljenost na plačilo Tudi prekinitev spopadov lahko v Rimu povzroči polemike med strankami NA 2. STRANI škode za sedemmesečno okupacijo in pa sprejemanje gos-podarskiVi sankcij, ki jih je OZN sprejela proti Iraku. Toda zdaj, ko vodstva protiiraške koalicije slavijo doseženi cilj (osvoboditev Kuvajta in uničenje iraškega vojaškega potenciala), se v prvi plan ponovno prebija vprašanje stabilnosti tega področja, kjer se mora najbrž med prvimi problemi poskrbeti za rešitev palestinskega vprašanja, precej pa je tudi glasov, ki ugibajo o usodi Sadama Huseina. Že včeraj se je sestal tudi varnostni svet OZN, ki naj bi to prekinitev sovražnosti tudi dokončno »uzakonil«. Toda po mrzličnih - v glavnem dvostranskih pogajanjih - še ni bilo doseženega ničesar. Vendar pa to, kot kaže, večine ne moti, da ne bi mrzlično razpravljala o prihodnosti tega področja. Tako je sovjetski zunanji minister Besmertnih izjavil, da »SZ in ZDA računajo na precej slična stališča o prihodnosti Bližnjega vzhoda, vendar pa trajen mir na tem področju ne bo možen brez rešitve palestinskega vprašanja.« Besmertnih je še poudaril, da mora biti varnost tega področja v rokah narodov, ki tam živijo in »zato morajo Izrael in vse ostale zainteresirane države takoj začeti s pogovori o prihodnosti tega področja, da bi tako preprečili možnost novih groženj za mir.« V zvezi s tem problemom je treba omeniti tudi misijo ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja na Bližnji vzhod, kamor naj bi odpotoval v sredo. Baker bo obiskal Riad, Sirijo, Izrael, Egipt in Turčijo, njegova pot pa se bo končala v Moskvi. Tam bo, kot drugod, govoril o zavezniških načrtih v zvezi z zagotovitvijo miru na Bližnjem vzhodu, nadzoru nad oboroževanjem in tudi miru med Izraelom in Arabci. Govor predsednika Cossige ob premirju v zalivski vojni Korenine naše krize .• A j e koreninijo vzroki krize, ki je za-v svoj dramatični primež Primor-^ 1 dnevnik in sili Založništvo tržaš-r^9a tiska k bolečim, toda nujnim uk-da založniška hiša in časopis jhfleta pri življenju? Morda je še najbolj nazoren sledeči i ^atek: naročnik plača v poprečju za I vod Primorskega dnevnika okoli 500 v kar je vključeno tudi raznašanje £ dom. Ob prodani nakladi pa je ^°{zvodna cena vsakega izvoda ča-v j^sd 4.500 lir. V teh dveh številkah, 2.'Th razkoraku je osnovni vzrok kri-jasopisa. ^aložništvo se jasno zaveda, da za t®rsikaterega naročnika predstavlja Pr; nar°čnina znatno breme, zato' je vs določanju prodajne cene določilo ki je našim ljudem dostopna. gM jasno je, da ni mogoče od niko-$1f Zahtevati, da bi plačeval za vsako dnevnika 4.500 lir. Razliko, k .i1 Ur za vsak izvod, je podjet-k«°slej krilo predvsem s prihodki tik^zaialnih dejavnosti, v zadnjih le-iqvp? tudi s sicer preskromnimi dr-Osr)r>,T?i podporami, ki jih prejema na el,.; °vi zakona o podpori založniškim >nostim. Vzvodna cena Primorskega dnev-/e v primerjavi s proizvodno kg italijanskih časopisov tako viso-je število prodanih izvodov Manjšinski trg je nujno omejen tjlz! številčne omejenosti narodnos-k^apnosti, prodajo v Sloveniji pa %eQsti v zadnjih letih pogojevala in /Javala gospodarska kriza. %?Lrsikd° bi lahko mislil, da bi '%*e lahko znižali z večjim aktivis-iev j! delovnim prispevkom novinar-v ,skarjev in ostalih uslužbencev 8Q. ASakodnevno oblikovanje časopi-5q tjpi tako. Če Založništvo tržaške-%^a ne bi spoštovalo vsedržavnih pogodb tega sektorja, bi se v jjk atično postavilo izven pogojev, It0 Pod*0™ sP°štovati, da dobi držav-ptritjPOro- Poleg tega pa velja pou-%c ' “P je čut odgovornosti usluž-Vsi 0 v odnosu do časopisa velik, Sdrav‘iajo svojo dolžnost in še v , / več, da bi bil Primorski vsak \ij0HlOskih s čimbolj popolno inior- J5 Po!fn.*štvo tržaškega tiska je vseh \tj Pinih let s komercialno dejav-K|A..n °b solidarnosti manjšinske uALjevanje NA 2. STRANI DUŠAN UDOVIČ VOJMIR TAVČAR Stališče novinarjev Primorskega dnevnika Sindikalna skupščina novinarjev Primorskega dnevnika zavrača redukcijski načrt upravnega sveta Založništva tržaškega tiska, ker bi njegova uresničitev ošibila Primorski dnevnik čez vsako sprejemljivo mero tako za bralce kot tudi za same novinarje, ki bi delali v nevzdržnih pogojih. Omenimo naj le, da bi se število novinarjev Primorskega dnevnika po tem načrtu skrčilo za več kot tretjino, in sicer od sedanjih 29 na 18, pri čemer sta všteta oba direktorja. Šibkost proizvoda bi dejansko predstavljala nadaljnji korak k ukinitvi časopisa. Skupščina novinarjev zavrača načrt podjetja, ker bi se 11 novinarjev dejansko znašlo brez službe in brez mož- Odmevi na krizo v ZTT NA 6. IN 7. STRANI nosti, da se zaposlijo v kakem novinarskem kolektivu. Sindikalna skupščina novinarjev zavrača načrt ZTT, ker sloni na trhlih gospodarskih in političnih temeljih, saj vidi edino perspektivo v krčenju osebja in strani, skratka, v zmanjšanju kvalitete časopisa. Primorski dnevnik je kot dnevnik slovenske narodne skupnosti v Italiji posebnost, saj ne gre za navadno založniško podjetje, ki bi se lahko oziralo zgolj na tržne zakonitosti, že zato ne, ker je njegovo tržišče fiziološko omejeno. Osnova Primorskega dnevnika je zato lahko le volja celotne manjšine, da ga ohrani in tudi poskrbi za njegov materialni obstoj. Specifiko Primorskega dnevnika mora upoštevati tudi italijanska država, za njegov obstoj pa mora biti zainteresiran ves slovenski narod, saj je Primorski dnevnik njegov pomemben glas. Ob tej predpostavki je za izhod iz krize potrebna kompleksna analiza vzrokov, ki je podjetje ni opravilo, kot je niso opravile politične strukture orga- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sporočilo Tovarniškega sveta ZTT Po sporočilu Direkcije ZTT o odpustitvi 49 uslužbencev sta Tovarniški svet ZTT in pokrajinski sindikat FI-LIS-CGIL po dveh sestankih oklicala 18-urno stavko. Hkrati sta vprašala za čimprejšnji sestanek z vsemi političnimi strankami in z deželnim odbornikom dr. Ferrucciom Sarom, da bi jim predočili težaven položaj v katerem se nahaja Dnevnik. Obenem je Tovarniški svet ZTT vprašal za sestanek z Deželnim delavskim uradom, s časnikarji in Direkcijo ZTT, da se preuči možnost obnove dopolnilne blagajne za nadaljnjih 24 mesecev, da bi preprečili napovedane odpuste. Tovarniški svet ZTT Stavka tiskarjev Primorski dnevnik zaradi stavke dva dni ne bo izšel. Danes stavkajo tiskarji PD v okviru oklicane 18-urne stavke, jutri pa v okviru vsedržavne stavke za obnovitev delovne pogodbe. RIM — Sinoči je predsednik italijanske republike Francesco Cossiga ob premirju v zalivski vojni naslovil poslanico italijanskemu ljudstvu, katero so istočasno predvajale vse tri državne in tudi zasebne italijanske televizijske mreže. Cossiga je na zečetku vztrajal pri trditvi, da očitno ni šlo za vojno, temveč za »operacijo mednarodne policije«, katero je zavezniška vojska sprožila z mandatom OZN, da bi se vzpostavilo stanje izpred 2. avgusta lani, ko je Irak zavzel Kuvajt. Italijanski predsednik je nato ponovil, da je bila izbira uporabe sile sicer boleča, toda nujna izbira, ter si zaželel, da bo tudi v Iraku prevladal razum in da bo torej iraška vlada sprejela pogoje, ki jih predvideva začasna prekinitev ognja, za katero vsi želimo, da bi tako postala dokončna. »Tudi če se to zgodi, mir še ne bo zmagal,« je nadaljeval predsednik, saj bo pravi mir nastopil le takrat, ko bodo resnično svobodni in suvereni libanonski, izraelski in palestiski narod. Cossiga se je nato ponudil pri Italiji in pri italijanski prisotnosti v zalivski vojni. »Italija se je vedla previdno, ponosno in odločno,« je poudaril, ter nadaljeval, da sicer ta država ljubi mir, toda da je to intervencijo zahteval mednarodni red. Cossiga je nato pogledal v bodočnost ter dejal, da se bo Italja še nadalje trudila, da bo, če bo to potrebno, vzpostavljala red na vojnem področju, ki bi moral biti »pravičen, zagotovljen in miroljuben,« nazadnje pa se je spomnil padlih v tej vojni. Pred jutrišnjo ustanovno skupščino Italijanov Istre in Reke Ohraniti enotnost in hkrati tudi pluralizem MIRJAM MUŽENIČ KOPER — Italijanska skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem živi zanjo izjemno pomemben čas — v januarju so v vseh krajevnih Skupnostih Italijanov izvolili svoje predstavnike v novo skupščino nove osrednje narodnostne organizacije. Unije Italijanov Istre in Reke danes ni več! V dolgem 45-letnem delovanju je ustvarila neizbrisno pot; zdaj je preživela in čas je, da svoje mesto in vlogo prepusti sodobnejši narodnostni organizaciji, v kateri bi naj pripadniki narodnosti, kljub različnosti, vendarle ohranili ustvarjalno enotnost. Kakšna bo nova Unija, če bo morda le ohranila ta del imena? Kakšno bo novo vodstvo, kdo novi predsednik? Odgovor je pričakovati že kmalu. Jutri, v soboto, 2. marca, se bodo namreč v Pulju sešli vsi novoizvoljeni delegati in se dogovorili za »pravila igre«. V prizadevanjih za začetek težko pričakovane prenove v narodnostnih vrstah gre pomembno vlogo priznati Gibanju za obnovo - Movimento per la Costituente, ki je z volitvami dobilo kar 27 delegatskih mest v 65-članski skupščini prihodnje narodnostne organizacije. V pogovoru sodelujeta Ezio Giuricin, novinar reške revije Panorama, in prof. Giovanni Radossi, direktor rovinjskega Centra za zgodovinske raziskave: Italijanski skupnosti so volitve pomenile pomemben izziv, morda najtežji v njeni zgodovini, kot se sami zapisali v Panorami. Kako jih zdaj ocenjujete? GIURICIN: Volitve so izpovedale voljo italijanske narodnostne skupnosti po »življenju«. So znak narodnostnega prebujanja, sad družbenih, političnih in demokratičnih sprememb, ki jih je narodnost znala sprejeti. Volitve so potrdile željo Italijanov po vsebinskih in oblikovnih spremembah svoje osrednje organizacije, po prekinitvi s preteklostjo, ki je pomenila pogojevanje in »stru-menatlizacijo«. Čutiti je željo po gospodarskih iniciativah in odgovorni ter zreli politiki, usklajeni s celovitimi narodnostnimi interesi. Neskromno vam gre, gospod Giuricin, pomembno mesto v alternativi, v Gibanju za Kon-stituanto. Ste zadovoljni s tolikšno naklonjenostjo volilcev? GIURICIN: Težko je reči, ali smo v Gibanju zadovoljni z rezultati. Nesporno so tolikšno narodnostno prebujanje, množična volilna udeležba, tudi naše zasluge, prispevek našega dela. Prvi smo nakazali nove poti italijanske skupnosti: ponudili smo projekte in iniciative, predlagali celovite spremembe narodnostnih struktur. Tolikšno zaupanje volilcev pa vam nalaga obveznosti in predvsem odgovornost. Kako name-NADALJEVANJE NA 2. STRANI .. Kljub temu so vsi politični predstavniki izrazili zadovoljstvo nad razpletom v Zalivu V rimskih palačah tudi prekinitev vojne lahko povzroči polemike med strankami Mencinger: Slovenija ne more čakati z odcepitvijo RIM »V Zalivu so oklicali premirje, ni pa izključeno, da se bo nova vojna začela v rimskih palačah«. Izjavo, ki natančno ponazarja politični položaj v državi, je dal minister za odnose s parl-mentom liberalec Sterpa. Prve rafale te »vojne« je izstrelil tajnik Sterpove stranke Altissimo, takoj za njim pa je začel streljati tajnik republikancev La Malfa. Za cilj si je izbral predvsem Occhetta, oplazil pa je tudi Craxija, ki je podprl neodobravanje DSL bombardiranja mest in civilnih objektov, podprl pa je tudi demokristjane predsednika vlade Andreottija. Slednjega sta tako La Malfa kot Altissimo obtožila, da je zlasti v zadnjih dneh zalivske vojne predstavil ostalim zaveznikom dokaj »majavo in neizostreno sliko« italijanske vlade, kot da bi bila italijanska vlada edina v koaliciji, ki je podprla mirovno pobudo Gorbačova. To je po mnenju La Malfe edini in pravi vzrok, da zunanjega ministra De Michelisa (na sliki AP) niso povabili v Washington na zasedanje ZDA, Francije in Velike Britanije. Zunanji minister je to trditev izpodbil rekoč, da so te tri države stalne članice varnostnega sveta, poleg tega pa je bila njihova udeležba v zalivski vojni bistveno večja od italijanske. »Zato je torej prav, da se najprej posvetujejo med seboj, šele na' to pa naj skličejo vse ostale partnerje,« je prepričeval zunanji minister. De Michelis je včeraj zavrnil tudi trditev republikanca Gorgonija, da je vlada na zahtevo zavezniške koalicije nameravala poslati v Zaliv tudi posebne vojaške enote (saboter- je) in letalonosilko Garibaldi. Gorgoni je o tem vložil tudi interpelacijo v vladi, vendar jo je ta odklonila. Obrambni minister Rognoni je namreč repliciral, da gre za poskus »neutemljene polemike«. Kljub temu da po rimskih palačah ne gre nič mimo brez polemik, je ves italijanski politični svet izrazil veliko zadovoljstvo nad prekinitvijo vojne. Predsednik senata Spadolini je to obeležil takoj na začetku včerajšnjega zasedanja, poudaril pa je potrebo, da se sedaj vsi iskreno in vestno zavzamejo za reševanje vseh problemov, ki še pestijo bližnjevzhodno območje. Željo, da bi tudi na tem zmrcvarjenem koncu sveta lahko čimprej omogočili trajen mir, so podprle vse stranke. Skratka, po vojni je treba »zmagati tudi mir«, začenši z reševanjem palestinskega vprašanja in določitvijo varnih meja Izarelu, menijo vsi, od De Michelisa do Spadolinija, Forlanija in Occhetta pa do papeža Janeza Pavla II. Ti dve ključni vprašanji sta v svojih posegih (v različnih krajih) z velikim poudarkom omenila De Michelis in Occhetto. Na dan je spet prišla potreba po organiziranju sredozemske konference o varnosti in sodelovanju po vzoru Helsinške konference. Occhetto je dejal tudi, da »je osvoboditev Kuvajta pomemben korak, vendar vojne ne morejo reševati problemov pravice in varnosti«. Podprl pa je tudi Andreottija, »ki je do zadnjega zagovarjal mirovne pobude«. G. R. DUNAJ — Podpredsednik slovenske vlade Jože Mencinger je v intervjuju za včerajšnji dunajski tednik Wochenpresse izjavil, da »odcepitve Slovenije ni mogoče več zaustaviti in do nje bi lahko prišlo še precej pred 23. junijem letos.« V skladu s slovenskim plebiscitom je namreč 23. junj skrajni rok za uresničitev slovenske neodvisnosti, ob tem pa je Mencinger še dejal, da »čas hiti in zdaj se ne more več čakati, ali bomo šli skupaj s Hrvaško ali pa brez nje.« Podpredsednik slovenske vlade )e tudi poudaril, da bo razdružitev iz državne zveze Slovenijo v začetku gotovo hudo prizadela, saj gre še vedno četrtina slovenskih proizvodov v druge jugoslovanske republike in torej tudi v Srbijo. Povedal je še, da da je morala v okviru Jugoslavije doslej veliko prispevati, pri tem pa je še dejal da je imela kot industrijsko razvita republika od države tudi dobiček. Jože Mencinger pa je spregovoril tudi o nekaterih govoricah, da naj oi Slovenija postala deseta avstrijska p0' krajina. »Nekdo, ki se pravkar ločuje’ se ne bo kmalu spet poročil,« je dn dokaj kratek in zgovoren odgovor podpredsednika slovenske vlade. V BiH napetost med Srbi in Muslimani SARAJEVO — Srbska demokratična stranka (SDS) je predvčerajšnjim v skupščini BiH tudi formalno zavrnila deklaracijo o suverenosti in nedeljivosti republike BiH, ki jo je predlagala (muslimanska) stranka demokratične akcije (SDA). V tej deklaraciji piše, da je BiH suverena in nedeljiva republika, v njej je govora o enakopravnih državljanih, omenjen pa ni niti en narod ali Jugoslavija. S sprejetjem deklaracije je hotela SDA kot najbolj množična politična organizacija v BiH okrepiti in natančneje pojasniti položaj BiH v pogovorih o prihodnji ureditvi Jugoslavije. SDS je besedilo deklaracije zavrnila v celoti in sicer predvsem zato, ker v njem ni omenjena federativna Jugoslavija. SDS namreč meni, da je BiH lahko suverena samo v federativni Jugoslaviji, »da bi lahko ves srbski narod živel v eni državi«. Po burni razpravi, v kateri so omenjali tudi rimsko carstvo, turški imperij in Avstro-Ogrsko, kazali politične zemljevide Bosne izpred 500 let, na katerih so njene meje skorajda enake sedanjim, se niso nikamor premaknili, SDS ni sprejela trditev, da sta SDA in njen vodja Alija Izetbegovič storila vse za rešitev nekakšne Jugoslavije, ker je to preprosto nemogoče. Vsak je vztrajal pri svojih stališčih. SDS je zagrozila, da bo zapustila skupščino in ohromila parlament. Našli so nenavadno rešitev: besedilo deklaracije bodo poslali (neobstoječemu) svetu skupščine za vprašanja nacionalne enakopravnosti. Ta organ še ni ustanovljen, ker ustreznega zakona še ni. Dejali so tudi, naj poskušajo strankarski voditelji medtem izdelati za vse primerno besedilo deklaracije. Nato so prešli na druge točke dnevnega reda. Ko smo že mislili, da so neki velik problem vsaj začasno preložili in da je SDS še enkrat zmagala pri zavračanju predloga najmočnejše stranke v parlamentu SDA, je poslanec SDA Senad Hodžič natančno ob 23. uri in 18. minut sporočil skupščini, da je SDA za konfederativno Jugoslavijo, vendar pa ne zavrača pogovorov o drugih rešitvah. To je bilo zelo nepričakovano: srbski poslanci so ostro nasprotovali takšnemu stališču muslimanske stranke. Slišati je bilo, da je deklaracija nova prevara NDH oziroma NDBIH, neki srbski poslanec je dejal, da gre za noč vseh naših noči, poslanec SDA Mirsad Čeman je dejal, da je reakcija SDS argument moči in ne moč argumenta oziroma, da to ne sodi v parlament, saj ima ta na voljo tudi glasovanje. Podpredsednik SDA in podpredsednik vlade Muhamed Čengič je med drugim dejal, da ne veljajo več različni ukrepi; ko je SDS dejala, da je za federativno ureditev Jugoslavije, ji SDA ni očitala, da je s tem tudi proti drugim narodom. Ko pa muslimanski narod pravi, da je za konfederacijo, mu pripisujejo sovražnost do srbskega naroda. Muslimanski narod, je poudaril Čengič, se nikoli vas ne bo bal in ne bo pokleknil pred grožnjami nikogar. Medtem je poslanec SDA Mehmed Kavazbašič umaknil svoj prvotni predlog naj Alija Izetbegovič danes ne sodeluje v delu predsedstva Jugoslavije v Beogradu zaradi zavrnitve deklaracije SDA. »Bosanski lonec« se je nazadnje le segrel. Ali bo razum prevladal in ga odprl, preden eksplodira? BAHRIJA ŠEČERKADIČ Svetovni slovenski kongres bo junija • * * * Odgovornega urednika Saua prijavil disciplinski komisiji Časnikarji TV Capodistria obsojajo odločitev direktorja LJUBLJANA — Prvo zasedanje svetovnega slovenskega kongresa bo v Ljubljani od 27. do 30. junija, in priprave na to zasedanje so že v polnem teku. Tako sta poudarila na včerajšnji seji posebne komisije slovenske skupščine predsednik iniciativnega odbora Bojan Brezigar in predsednica konference za Slovenijo Spomenka Hribar. Komisijo sta seznanila s potekom priprav in z organizacijo odborov po posameznih državah, tako v Evropi kot tudi v Severni in Južni Ameriki ter v Avstraliji. Prav tako so že izdelani osnovni dokumenti za zasedanje ter statut in program svetovnega slovenskega kongresa. V teh dneh so v teku zbori posameznih sekcij, ki se oblikujejo in že volijo svoje delegate za ljubljansko zasedanje. Tako je bil v nedeljo ustanovni zbor medregionalnega odbora za Skandinavijo, ki so se ga udeležili Slovenci iz Švedske, Danske in Finske. Skupščinska komisija je poudarila veliko zanimanje za pobudo in se pozitivno izrekla o doslej opravljenem delu. Na ločenih sestankih pa so včeraj Brezigar, Hribarjeva in član osrednjega iniciativnega odbora Ravel Kodrič seznanili s potekom priprav na zasedanje svetovnega slovenskega kongresa predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana in predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta. Oba sta izrazila interes in potrdila podporo Republike Slovenije tej pobudi, ter sprejela vabila, da bosta spregovorila na ljubljanskem zasedanju. V prihodnjih dneh bodo predstavniki iniciativnega odbora tako vabilo posredovali tudi predsedniku slovenske skupščine Francetu Bučarju. Redakcijski odbor italijanskih programov TV Capodistria je zaprepaden nad odločitvijo direktorja Janka Te-deška, da prijavi disciplinski komisiji odgovornega urednika naših oddaj Silvana Saua. Za redakcijski odbor je to dejanje nesprejemljivo in brez vsake podlage, kajti gre za izrecno politično odločitev, katere glavni namen je osebno prizadeti odgovornega urednika in življenjske interese italijanskih programov TV Capodistria. Odločitev tolmačimo kot povračilno sredstvo za nezaupnico, ki jo je direktorju izrekla skupščina časnikarjev in urednikov. Direktorjeva odločitev samo utemeljuje našo bojazen in naše zahteve po pojasnilih v zvezi z vlogo TV Capodistria v sklopu italijanske narodne skupnosti. Direktor je namreč te naše za- iZ' hteve ocenil kot »dejanje osebnega siljevanja, ki ne odraža interesov ita11 janske narodne skupnosti in celotneg italijanskega programa, temveč sknv^ v sebi izredne interese nekaterih P° sameznikov«. , Redakcijski odbor obsoja dejstvo, ^ je že prej težak položaj postal nara-e nost kaotičen, zaradi česar ni mog0^. zagotoviti rednega poteka dela. Zara tega zahtevamo takojšen in odlov® poseg pristojnih teles (parlamen j vlade, upravnega sveta podjetja 1 in političnih sil. .. Redakcijski odbor v kratkem Prl^tj kuje jasna znamenja pripravljeno ■ da se razreši nastali položaj, ki sam obstoj informativne službe 1 janske skupnosti. Redakcijski odbor strani • Korenine stvarnosti vselej uspelo, da je napolnilo razliko med proizvodno in prodajno ceno časopisa. Splet okoliščin, ki niso odvisne od volje ali strokovnosti piodjetja, pa je sedaj privedel do situacije, v kateri te razlike ni sposobno več kriti samo. Kdo naj jo torej krije? Če narodnostna skupnost s svojim delom in s svojimi napori za ohranitev in razvoj bogati celotno tukajšnjo deželno stvarnost in če je Primorski dnevnik kot povezovalec in spodbujevalec Slovencev v Italiji manjšini potreben kot eden od temeljnih inštrumentov preživetja in razvoja, je možen en sam odgovor: dolžnost širše skupnosti in torej Italijanske države je, da zaščiti duhovno, kulturno in človeško bogastvo, ki ga predstavlja manjšina, skupaj z manjšino pa mora omogočiti nemoteno delovanje tistih temeljnih inštrumentov, brez katerih manjšina ne bi bila več živa in vitalna narodnostna skupnost, pač pa samo folklorna posebnost. In Primorski dnevnik je med temi inštrumenti. Za ohranitev Primorskega dnevnika je nujna zavzetost celotne narodnostne skupnosti in tudi matičnega naroda. Ko je bilo potrebno, smo se Slovenci v Italiji vselej znali zavzeto in obenem realistično vključiti v boj za svoje pravice: v boj za Slovensko gledališče, v boj proti odtujevanju slovenske zemlje, v boj za pravice slovenskega jezika. Tokrat se slovenska narodnostna skupnost mora vključiti v boj za Primorski dnevnik. Kljub neizbežni dialektiki, ki izhaja iz različnih vlog, gredo prizadevanja podjetja, vodstva časopisa in sindikalnih organizacij vsa v isto smer: ohraniti časopis in mu omogočiti nadaljnji razvoj. Potrebna je aktivna podpora vse naše narodnostne skupnosti in matičnega naroda, ki je tudi soodgovoren za usodo Primorskega dnevnika, da bo bitka za zadostna sredstva, ki naj omogočijo njegovo nemoteno izhajanje, učinkovita in uspešna. • Novinarji nizacije, v okvir katere Primorski dnevnik sodi. Vzroki krize so po mnenju novinarskega kolektiva raznoliki, saj se prepletajo objektivne težave in subjektivne odgovornosti gospodarske in politične narave. Med objektivne težave sodijo prav gotovo težka gospodarske kriza v Jugoslaviji, zakasnitev prispevkov s strani italijanske države, nekatere neizpolnjene obveze in nove razmere v samem italijanskem založništvu. Subjektivni razlogi pa so vidni predvsem v neučinkovitosti sanacijskega načrta izpred dveh let, ki jih ni vedno in zmeraj mogoče pripisovati zgolj zunanjim dejavnikom. Spremenile so se tudi politične in ostale razmere, v katerih Primorski dnevnik izhaja. Novinarji Primorskega dnevnika v tem kontekstu odločno branijo svojo poklicno avtonomijo in se zavzemajo za višjo kakovost svojega dela. To je danes toliko bolj potrebno, saj so se znotraj slovenske narodne skupnosti spremenila marsikatera pravila igre, sama Slovenija pa je krenila po poti strankarsko pluralistične države. Nove okoliščine nalagajo Primorskemu dnevniku nove naloge, kar pomeni, da se mora danes, bolj kot kdajkoli, vsa slovenska manjšina s svojimi komponentami in dejavniki zavzeti za obstoj in razvoj Primorskega dnevnika, ki nikakor ne more iti v smer zmanjšanja njegove kvalitete. V tem smislu gre razumeti poziv novinarjev vsem Slovencem za to, da ohranijo svoj časopis. Novinarji pričakujejo, da bodo gospodarska in politična vodstva znala najti dogovore in odgovore na temeljno vprašanje, kako zagotoviti daljnoročno izhajanje Primorskega dnevnika. O tem v redukcijskem načrtu za Primorski dnevnik ni besede, kar novinarji ocenjujejo negativno in zato načrt tudi zavračajo. Soglasno sprejeto na sindikalni skupščini novinarjev Primorskega dnevnika • Ohraniti ruvale vse to izpolniti? GIURICIN: V novi skupščini se delegati našega Gibanja ne želimo preštevati in prav tako ne soočati z drugimi političnimi silami. Vzpostaviti hočemo odnose sodelovanja in razumevanja ter sooblikovati skupna programska izhodišča za vso narodnost, taka, ki zagotavljajo njen razvoj. Ob volitvah so prišli v politično ospredje številni novi ljudje, nova imena. Kako si to razlagate? RADOSSI: Ocenjujem, da so nova imena posledica prizadevanj Gibanja za obnovo. Ljudje so ostajali v ozadju, neaktivni zaradi programov, omejenih na raven folklore. Novi programi so pritegnili nove ljudi. Upajmo, da vse to napoveduje tudi nov zagon prenove. Novi ljudje, drugačne ideje in predvsem veliko idej. Kako doseči soglasje in ohraniti ustvarjalni pluralizem? RADOSSI: To zagotovo ne bo lahko, saj doslej nismo bili vajeni demokratičnega obnašanja. Pogosto se zavedamo nevarnosti, da bi z enotnostjo, z »monolitnostjo« ponovili napake iz preteklosti. Pričakujemo, da bo ta pluralizem predvsem verbalen in manj konkreten. Gibanje za obnovo želi ostati izven političnega strankarstva obeh republik in menim, da je to lahko zagotovilo za minimalno narodnostno enotnost, ki dopušča vsem članom Gibanja in celotni skupnosti Italijanov občutek skupnega etničnega interesa. Politični in ideološki pluralizem sta lahko stimulacija demokratičnim premikom. Datum ustanovne skupščine je napovedan. Po začetnih formalnostih naj bi se dogovorili tudi že o vsebinskih vprašanjih — o novi organizaciji najprej. Kakšni so vaši predlogi? GIURICIN: Zastavili smo si konkreten in natančen program, vsebinsko bogat. Predstavljamo se kot ustvarjalna sila, smo za dialog in sodelovanje s posamezniki, s predstavniki gibanj in političnih sil s ciljem, da bi dokončni program nove organizacije vključeval volilne programe, ki so v interesu celotne skupnosti. Kakšno delo čaka novo organ iz ^ jo. Katere naloge, po predlogu v Rovinju, najprej? log, RADOSSI: Več je pomembnih n* ki čakajo novo organizacijo, oc jem, da je prvotna naloga le,;0°nLbna pis prebivalstva, ki naj bo P0£?eveiiij' demokratična preizkušnja v Slonja in na Hrvaškem, pa tudi PrelT;nu3r' za samo narodnost, ki se je ob 1 -:fn0 skih volitvah izkazala z inn?rebn0 udeležbo. Takoj zatem bo Pol0jjte',' delati za gospodarsko osamosv J aV. Italijanska skupnost ne more h ‘^e, tonomna brez lastne ekonomsk ki naj bi jo pomagala ustvari ^jo matična Italija. O tem že P° konkretni dogovori. Boste v program kaj dodaln n^y GIURICIN: Prizadevali si b°frSjceg/ prej za razvoj lastnega g0?P°a^no sistema, ki bo zmanjšal finan ^ re-visnost narodnostnih ustanov sic3 publiških proračunov. Ital I sp0-skupnost naj bi torej Posta.^tjosb 'l! darski subjekt, česar ji v Prete,vZenia. bilo mogoče. Dalje se bomo z aVto-za didaktično in organizacij5^- ,0 va nomijo naših šol — te naj ne . ziJ(0^.' šole z italijanskim učnim 1^ K temveč najprej šole narod Odoh oživlja svojo tradicijo, izvlIn1;rnO tub in nacionalno pripadnost. z® oSi;i j1,, preoblikovati krajevne ŠkuP t pas^aa. fijanov tako, da bo narodno JJapiZ® tudi politični subjekt. N°va a veh® cija bo morala ostati enot1*,'; ob spoštovanju različnosti ^ - jj Ituj Pa še to, v rovinjski Skupn°s [edia janov ste pred dnevi csle : gali ime novega predsedn p I nje narodnostne organizacij ■ Bor(V. bi znova postal prof. Ani pCjnik ^p(j-1974. leta odstavljeni Prf^S nrži Pred je Italijanov Istre in Reke. , i0RADOSSI: Res je, ru naše Skupnosti smo 9 za nili prof. Bormeja PrefJa%zlo9 J. najdgovornejšo funkcijo- zU, z? preprost: bil je, oprostite « ^poP devinski vodja Umi.® odstavi 0 nega političnega .f” dostojan*gno in zdaj^ mu žehmo vrniU a y jjen tista leta,.ko je bl1, Ponovno .^aZag prizadet. Želimo mu p f. ug- zaupanje. To smo m. najbolj tega je prof. Borm vrstah n sti lednimi osebnostni e značlbLsi- skr,os"u, bo11 SLOVENSKO > GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija META HOČEVAR Danes, 1. marca, ob 16. uri abonma red I KD ROVTE-KOLONKOVEC vabi NA DAN SLOVENSKE KULTURE ki bo jutri, 2. marca, ob 20. uri na sedežu v Ul. M. Sernio 27. Sodelujejo komorni skupini in kitarist šole Glasbene matice. Priložnostni govor bo imel MARIJ ČUK. _________gledališča___________ GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri, 2. marca, ob 17. uri bo na spo-redu ponovitev Massenetove opere WERTHER (red S), v postavitvi gledališ-A Massimo Bellini iz Catanie. Dirigent Tziano Severini, režiser Fausto Cosenti-tio, gledališče rossetti Danes, 1. marca, ob 20.30 se bo gledališče Veneto predstavilo z delom Renza Rossa EDIPO. Delo režira in v njem tudi nastopa Pino Micol. V abonmaju odrezek T 7 B. Prodaja vstopnic pri osrednji bla-9ajni v Pasaži Protti. Predstava bo do ne-delje, 3. t. m. Od 5. do 10. t. m. bo A. Neumann In-ifirnational predstavil THE BEST OF MUMMENSCHANZ. V abonmaju odre-2ek št. 8 A. Predprodaja vstopnic pri °srednji blagajni v Pasaži Protti. la contrada Gledališče Cristallo V soboto, 16. marca, ob 20.30 bo gle-'iališka skupina Maria Chiocchia pred-Jlavila delo L. Pirandella MA NON E UNa COSA SERIA. Režija Alvaro Pic-fsrdi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Pao-‘a Gassman. Gledališče Ul. Ananian Danes, 1. marca, ob 20.30 bo na spore-delo Osvalda Mariutta FANTASMI, ^More E VALERIANA. razstave T TK Galeriji so do 13. marca na ®9led slike in risbe slikarja RUDIJA sRočirja. ^ galeriji Cartesius bo do 10. marca razstava GIAN- Občinski razstavni dvorani na , r9u Unita je na ogled razstava olj, tu-Stlji*1 *;emPer sHkarja CLAUDIA COS- |9a sedežu devinskih pevskih zborov jjr' občinskem otroškem vrtcu bo še da-|/:s na ogled razstava KRAŠKE PODOBE Doljak. Razstava je odprta od 17. do ure. k,, °gled retrospektivna 1NUA BRUMATTIJA. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita A ogled razstave obrtno-umetniških iz-^'kov M. Guština, M. Pernarčiča in Stu-Sol et Luna v občinski stavbi v Rep-U. Umik: 1. 3. od 17. do 19. ure, 2. 3. od ' do 19. ure in 3. 3. od 15. do 17. ure. - ^ galeriji Babna hiša v Ricmanjih so ^ ogled fotografije MARIA MAGAJNE ] temo »Ricmanje - Log«. Urnik: danes, ' 'Oarca, od 20.00 do 22.00. (S V galeriji JULIET’S ROOM - Ul. della dardia 16 je na ogled do 15. t. m. raz-dva slikarke ZITE NOE'. Danes, PETEK, 1. marca 1991 ALBIN . ?0rice vzide ob 6.44 in zatone ob 17.50 Ig^olžina dneva 11.06 - Luna vzide ob ' 3 in zatone ob 6.41. Jutri, SOBOTA, 2. marca 1991 NEŽA ni^JMoVANJE DANES: ob 3.46 naj- '5.47 38 cm' ob 9-35 naivišia 43 cm’ ob Cnj nainižja -56 cm, ob 22.10 najvišja 53 5,2 »EME VČERAJ: temperatura zraka vetes*°Pinje, zračni tlak 1014 mb, pada, tja T 10 km na uro severovzhodnik, vla-aHfjd^dstotna, nebo pooblačeno, morje temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI kiuP^ILl SO SE: Jaš Farneti, Guglielmo Carl 2zi' Erik Destro, Paola Caporali, >>4 .tta Pagoni, Matteo Tuntar, Valenti-tšs, K?°sta, Martina Ruzzier, Nicole Se-tl4s TaUca Maria Giuricin, Rosita Soli-^der 061111 Matteazzi, Caterina Crosilla, v5tinj1C.2 Eranzot, Martina Pasgual, Gio-NiCh . ~arabocchia, Francesco Sponza, as Fumich, Giuseppe Maria Šegu- GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1990/91 V četrtek, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Simfonični orkester SLOVENSKE FILHARMONIJE Eva Novšak - Houška - mezzosopran, Črtomir Šiškovič - violina, dirigent Marko Munih (Mozart, Krek in Brahms) Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat razne prireditve 27. februarja je praznovala v Dolini mali oglasi koncerti MILJE - GLEDALIŠČE VERDI Nedeljski koncerti V nedeljo, 3. marca, ob 11. uri bo z Mozartovimi skladbami nastopila komorna skupina gledlišča Verdi. Dirigent Igor Terčon. GLEDALIŠČE ROSSETTI V soboto, 16. marca, in v nedeljo, 17. marca, bo na sporedu koncert skupine POOH z naslovom »Venticingue anni«. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni gledališča v Pasaži Protti. GLEDALIŠČE G. VERDI Simfonična sezona 1990/91 V sredo, 13. marca, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra in zbora gledališča Verdi (red A). Glasba: G. Puccini; dirigent: Tiziano Severini; tenor: Orfeo Zanetti; bariton: Marco Camastra; bas: Ivan Sancin. razna obvestila TPPZ Finko Tomažič - danes, 1. marca, ob 19.30 bo v Bazovici v prostorih Partizanskega doma VAJA SAMO ZA ORKESTER. Vaja, ki je bila najavljena isti dan za zbor, odpade. Trajni teorično-praktični seminar o družini in sistemski metodologiji, ki ga prireja Grande fraternita universale v Ul. S. Lazzaro pod vodstvom dr. Borisa Kari-ša se bo pričel s prvo konferenco jutri, 2. marca, ob 16.30. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 12. in v četrtek, 14. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut v Ul. Cicerone 8/b v ponedeljek, 4. marca od 9. do 12. ure, tel. št. 360324. V Dolini bomo ženske praznovale mednarodni dan žena v petek, 8. marca, ob 19. uri v gostilni pri Studencu. Dolin-čanke, ki želijo skupno preživeti večer, naj se prijavijo do torka, 5. marca, v trgovinah Tedesco in Kos ter pri Štefki tel. 228168. ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi 8. marca večerjo z glasbo v gostilni AL CARSO v Mavhinjah. Vabljene! Za morebitne informacije lahko telefonirate na št. 291130 vsak dan od 17. do 19. ure. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 2. marca na predavanje z naslovom BIOLOŠKI RITMI MLADOSTNIŠKE DOBE. Govoril bo psihiater dr. Viljem Ščuka. Vabljeni v velikem številu. Začetek ob 18.30. KD Vesna prireja v nedeljo 3. marca, ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu DAN SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Sirk, baletna skupina ŠD Mladina ter dekliški in moški zbor Vesna. Slavnostni govornik Miran Košuta. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita od tednu slovenske kulture na predvajanje diapozitivov J. Kovačiča 4-LETNI ČASI NA KRASU. Sodelujeta kitarist Marko Feri. Predavanje bo v nedeljo, 3. marca, ob 17.30 v društvenih prostorih v Saležu. Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici vabi na SLOVESNI ZAKLJUČEK obnovitvenih del in postavitve sedem barvnih oken v nedeljo, 3. marca, v ba-zovski cerkvi. Ob 10.30 mašuje tržaški škof Lovrenc Bellomi, ob 16. uri koncert treh zborov: MePZ Skala iz Gropade pod vodstvom Anastazije Purič, otroški zbor Slomšek po vodstvom Bojane Kralj ter Pueri cantores iz Trsta pod vodstvom Edvarda Hribarja. Prikazane vam bodo umetniška dela bazovske cerkve, ki hrani umetnije iz Avstrije, Češke, Slovenije in Italije. Sekcija Demokratične stranke levice iz Devina - Nabrežine v sodelovanju z ostalimi kraškimi sekcijami DSL prireja danes, 1. marca, ob 20. uri v Nabrežini javno manifestacijo ZA MIR. Zbrali se bomo ob 19.45 pri spomeniku posvečenemu pesniku Igu Grudnu na Drevoredu v Nabrežini, od koder bomo krenili v povorki do spomenika padlim na glavenm trgu, kjer bosta spregovorila tov. Lucia-no Ceschia in Pavel Fonda. KD F. Prešeren iz Boljunca priredi danes, 1. marca, ob 20.30 v gledališču Prešeren DAN SLOVENSKE KULTURE. Nastopali bodo učenci z Brega in tambu-raška skupina F. Prešeren. Vabljeni! kino izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v sredo, 20. marca, izlet v Zagreb, ker je muzej v Bistri zaprt. Vpisovanje bo 5. marca od 9. ure v Ul. Cicerone 8. Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ menjalnica 28. 2. 1991 FIXING : BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST MILAN TRST Ameriški dolar . 1136,50 1110,— Japonski jen 8,584 8 — Nemška marka . 747,78 742.— Švicarski frank 862,47 856,— Francoski frank 219,61 216 — Avstrijski šiling 106,306 104,50 Holandski florint ... 663,33 658.— Norveška krona 191,19 187,— Belgijski frank 36,316 35 — Švedska krona 201,05 196. Funt šterling .. 2180,65 2150,— Portugalski eskudo . 8,556 7,50 Irski šterling .. 1994,60 1960.— Španska peseta 12,004 11.— Danska krona . 194,60 191.— Avstralski dolar 831,55 800,— Grška drahma. 6,949 6,50 Jugoslov. dinar — 60, Kanadski dolar 987,— 900 — ECU 1536,75 včeraj - danes UMRLI SO: 96-letna Angelita Divari, -letni Alfredo Pastori, 95-letni Ettore irciotti, 80-letni Alessandro Pasgua, 91-:ni Giuseppe Palmin, 67-letni Valterio niul, 85-letni Giuseppe Peraz, 67-letna idina Suppani, 77-letni Danilo Milani, -letna Aurora Vatta, 86-letna Ginevra issi, 87-letni Carlo Vatta, 75-letna »anna Pešce, 78-letna Maria Colovini, -letni Francesco Schimmer, 69-letni arcello Rossetti, 86-letna Rosa Zudini, -letna Sofia Comari, 69-letni Cristoforo iscioscia, 78-letni Giordano Giorgi, 85-tni Aldolfo Visintin, 71-letna Giuseppi-i lurkic, 88-letna Maria Candus, 85-let-i Olga Nicolini, 88-letna Carmela Ske-mc, 86-letna Maria Vellenich, 82-letna aria Belfanti, 61-letna Anna Lamanna, -letni Giovanni Sfiligoi, 83-letni Arciso arcandel, 69-letna Maria Pozzecco, 76-tni Luigi Viti, 66-letna Nives Giribaldi, -letni Albano Manzin, 63-letna Fausta ridelli, 76-letni Libero Rattini, 70-letni >artaco Scomersich, 79-letna Candida irlan, 74-letni Mario Bernich, 81-letni ligi Dougan, 83-letna Pierina Zlatic, 91-tna Nella Costantini, 85-letni Mario medetti, 79-letni Sebastiano Cuscito. VILMA SALVI svoj 60. rojstni dan. Vse najboljše ji želijo moz Dani, sin Valter, snaha Klara, nečakinji Sava in Monika ter vsi sorodniki. 28. februarja je slavil svoj 80. rojstni dan PEPI FURLAN iz Boršta Za visoki jubilej mu iskreno čestitajo družine Dilli, Sancin in Sanna SKD I. Gruden čestita svojemu dolgoletnemu odborniku Zvonku Le-giši ob rojstvu drugorojenca JERNEJA Našemu g. ravnatelju Zvonku Le-giši je žena povila drugorojenčka JERNEJA Srečnima staršema in bratcu Tomažu čestitajo in se z njimi veselijo dijaki in starši nižje srednje šole I. Gruden v Nabrežini. čestitke 27. februarja je praznovala v Dolini okrogli rojstni dan VILMA ŽERJAL. Vse najboljše ji želita Pierina in Srečko. 27. februarja je LAURA MAURI praznovala 21 let. Zdravja, ljubezni in veselja do vsega ji želijo oče, mama, Ma-uro in svojci. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran. ARNALDO KUKUKOV je v Doberdobu sredi vasi odprl osmico. Gostom streže domače vino in prigrizek jesenskih kolin. OSMICO je odprl Pepi Žigon v Ul. Fla-via di Stramare 78/a - Žavlje. DAJEM lekcije iz angleščine. Tel. v jutranjih ali večernih urah na št. 280579. 20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 228826. IŠČEMO par za oskrbo in vzdrževanje turističnega naselja v severnem Jadranu. Stanovanje je priskrbljeno. Curri-culum vitae poslati v italijanščini na Publiest Srl, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Severni Jadran ". PRODAM klavir za 800.000 lir. Tel. 910140. PRODAM 3.000 kv. m nezazidljivega zemljišča v Bazovici. Tel. 818182 v večernih urah. GOLF GL 1600 marec '90 rdeče barve še v garanciji prodajamo za 13.000.000 lir. Tel. na št. 421508 - 363054. VOLVO 740 GLT, december '88 v perfektnem stanju zaradi službenih razlogov prodajamo po zelo ugodni ceni. Za informacije poklicati na tel. št. (040) 764596 od 8.30 do 16. ure. PRODAM Al 12 abarth bele barve, letnik '83 v dobrem stanju. Tel. 393955 ob uradnih urah ali na št. 212571 po 18. uri (Tamara). MEDNARODNO PODJETJE išče dinamične in komunikativne osebe v Jugoslaviji. Interesenti naj tel. na št. (040) 327281 od 10. do 12. ure ter od 13. do 16. ure. IVO SEDMAK iz Križa št. 161 stopi danes v zasluženi pokoj. Ob tej priliki vabi prijatelje in znance na kozarček žlahtne domače kapljice danes zvečer, 1. marca, ob 18. uri. ARISTON - 16.00, 19.30, 22.00 Green kard - Matrimoni di convenienza, r. Peter Weir, . Gerard Depardieu. EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Paprika, r. Tinto Brass. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La časa ru-sia. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Highlan-der II - H ritorno, i. Sean Connery, Christopher Lambert. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Air America, i. Mel Gibson. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Drugstore cowboy, i. Matt Dillon, Kelly Linch. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 A letto con il nemico, i. P. Bergin, K. Ander-som. MIGNON - Zaprto. EDEN - 15.30, 22.00 Esperienze innatu-rali di Lorain, porn., □ □ CAPITOL - 16.15, 22.10 Nikita, i. A. Pa-rillaud, J. Hungues Anglade. LUMIERE - 16.30, 22.15 Kitty Tippel, i. R. Hauer, M. Van De Ven, □ □ ALCIONE - 18.00, 22.00 Aspettando la notte, r. Keith McNally. šolske vesti CORETTI - MAAR BERNARDA vabi stranke, prijatelje in znance na OTVORITEV NOVEGA SALONA V BORŠTU jutri, 2. marca, ob 16. uri Vabljeni! Sindikat slovenske šole obvešča ne-učno osebje, da zapade dne 11. marca rok za vložitev prošnje za premestitev. Obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSŠ v Ul. Carducci 8, tel. 370301. Jutri, 2. marca, ob 10.50 bo na liceju F. Prešeren prireditev v čast Prešerno-vem dnevu. prispevki SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25. februarja, do sobote, 2. marca 1991 Običajen urnik lekarn: 8.30 - 13.00, 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte do 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50. INFORMACIJE SIP 192. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V spomin na Ano Pertot in Ivana Bana darujeta Vojka in Ivan Ukmar 50.000 za FC Primorje. V spomin na Romanota Daneva in Ivana Bana darujeta Ivanka in Miro Ukmar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. Namesto cvetja na grob Marije Bogateč daruje družina Borisa Bogatca 50.000 lir za ŠD Mladina, 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na pok. Ivana Bana darujeta Vlasta in Andrej Nabergoj 20.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku. V počastitev spomina Ljube Žerjal in Ivana Povha darujeta družini Bolčič in Bratos 50.000 lir za pevski zbor upokojencev iz Brega. Namesto cvetja na grob Vojka Sossija darujeta Marta in Giorgio 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Slavka Grudna daruje Marica Kojanec 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina Ob 5. obletnici smrti očeta Vinkota daruje Magda Križmančič 50.000 lir za KD Lipa iz Bazovice in 50.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Ljubo Lovriha darujeta Magda in Vojko Petaros 25.00 lir za KD F. Prešeren iz Boljunca. V spomin na Ivana Povha darujeta Magda in Vojko Petaros 25.000 lir za KD. F. Prešren iz Boljunca. Namesto cvetja na grob drage Kenije Martelanc daruje družina Marte Puhalj 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Roberto Sluga z družino daruje 50.000 lir za dograditev sedeža Skupnosti družina Opčine. V isti namen daruje Anica Škabar 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Milana Gregorija daruje družina Rismondo 20.000 lir za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob Ludvika Križ-mančiča daruje Lija Slama 50.000 lir za KD J. Rapotec. Namesto cvetja na grob Ivana Bana daruje Egon Guštin z družino 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Ani Pertot darujeta Nadja in Andrej Kapun 30.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na pok. Ivana Bana darujejo Ida, Anica in Palmira Bukavec 25.000 lir za cerkveni pevski zbor s Proseka in 50.000 lir za cerkev sv. Martina na Proseku. Namesto cvetja na grob Viktorja Kralja darujeta družini Zabric in Kocjan iz Povirja 50.000 lir za Sklad M. Čuka. Namesto cvetja na grob dragega Viktorja Kralja daruje družina Gabrijelčič iz Dutovelj 50.000 lir za Sklad M. Čuka. Namesto cvetja na grob Ivana Pouha daruje Miro Žerjal (Borondo) 50.000 lir za ŠD Breg. V spomin na svakinjo Anico daruje Bruno Pertot 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Franca Križmančiča darujeta Magda in Vojko Petaros 25.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Franca Antončiča daruje Jušta in Anica Danieli 50.000 lir za popravilo orgel cerkve Sv. Jerneja na Opčinah. Ob 3. obletnici smrti dragega Davida darujeta mama in tata 100.000 lir za KD Skala. V spomin na Dragico Kralj daruje Li-vio Malalan 25.000 lir za KD Skala. V spomin na Dragico Kralj daruje Alfredo Kralj 25.000 lir za KD Skala. V spomin na vse pred kratkim preminule sovaščane s Proseka darujeta Marta in Danilo Guštin 50.000 lir za Sklad M. Čuka V spornim na Ano Pertot daruje družina Marjana Nabergoja 50.000 lir za FC Primorje. Ob 3. obletnici smrti Davida Kalca daruje nona Kristina 100.000 lir za KD SKa-la. V spomin na Ani Pertot in v počastitev staršev daruje Marjetica Grilanc z družino 60.000 lir za AO Jaka Štoka. V spomin na starše Gizelo in Ivana Vi-daua in ob obletnici smrti Doriana Carli-ja daruje Eda z družino 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Malalan daruje Danila Vidau 30.000 lir za pevske zbore Vesela Pomlad. Irma Sardoč daruje 20.000 lir za pevske zbore Vesela pomlad. Ob 30-letnici smrti brata Milota darujeta Ladi in Laura Gombač 25.000 lir za popravilo orgel cerkve Sv. Jerneja z Opčin in 25.000 lir za CPZ Sv. Jernej. Namesto cvetja na grob Viktorja Cor-battija daruje Danilo Škabar z družino 100.000 lir za KK Bor. Namesto cvetja na grob Viktorja Cor-battija daruje Marija Milič 100.000 lir za KK Bor. Josip Peric, daruje 50.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Viktorja Corbattija darujeta Milka in Zdravko Zuljan 20.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Viktorja Corbattija daruje Mario in Maria Pregare (Domjo) 20.000 lir za SKD Slavec. V spomin na pokojnega Viktorja Corbattija daruje žena Nina 100.000 lir za SKD Slavec, 100.000 lir za ricmanjsko cerkev in 100.000 lir za godbo na pihala iz Ricmanj. V spomin na Viktorja Corbattija darujejo družine Švara (Domjo, Milje, Trst) 60.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Ano Pertot darujejo Carlo, Claudio in Majda Černjava 50.000 lir za ŠK Primorje. V spomin na prijatelja Egidija Tula darujeta Dragica in Anton Ražem (Dolina 229) 20.000 lir za VZPI Dolina-Mačko-Ije-Prebeneg. V spomin na drago Ljubo Lovriha darujeta Dragica in Anton Ražem (Dolina 229) 20.000 lir za VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Ob 33. obletnici smrti moža Rudija Mahniča daruje žena Kristina 30.000 lir za VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. V spomin na Hortenzijo Verginella daruje Elvira Tence 20.000 lir za SD Mladina. V spomin na Marcella Crevato daruje Bruno Kralj 20.000 za KD Skala. V spomin na Anico Pertot in Ivana Bana darujejo bratje Husu 100.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob pok. Ivana Bana darujejo Albin Malalan, Ketty in Gianni Guerra 30.000 lir za balinarsko sekcijo FC Primorje. Ob obletnici smrti Barbare Opeka darujejo starši 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin Ljube Lovriha-Žerjal darujeta Marija in Srečko Žerjal 25.000 lir za popravilo cerkve v Boljuncu. Med delegacijami občinskih sekcij KD, SSk in PSI V Nabrežini prvi »vrh« za oblikovanje uprave V sredo na Opčinah ustanovni zbor Slovencev v Occhettovi stranki Slovenska komponenta v novi DSL naj utrdi svojo politično avtonomijo V Nabrežini so se v sredo zvečer dejansko pričela politična pogajanja za oblikovanje novega občinskega odbora. Rok za izvolitev krajevne uprave nepreklicno zapade 17. marca: če bo do tega datuma Občina ostala brez upraviteljev, bo v skladu z reformo krajevnih uprav avtomatično nastopil izredni komisar, ki bo razpustil skupščino in sklical predčasne upravne volitve. Na sredinem sestanku sta delegaciji občinskih sekcij Krščanske demokracije in PSI posredovali Slovenski skupnosti nekatera upravna in politična stališča, neke vrste programsko ogrodje morebitne tristrankarske koalicije, ki naj bi torej še dalje upravljala Občino Devin-Nabrežina. Skupni dokument KD-PSI, kot sta na srečanju s SSk poudarila tajnik Craxijeve stranke Dorigo in načelnik demokristjanske svetovalske skupine Parentin, hoče biti prispevek h programu nove koalicije, ki ga bo treba v primeru političnega dogovora seveda sestaviti ob sodelovanju SSk. Omenjeni dokument obravnava vprašanja sožitja in ureditve teritorija, kot tretjo točko pa bi moral upravni sporazum obravnavati zelo kočljivo problemati- ko občinskega proračuna. Situacija je na tem področju precej huda, saj je še vedno v veljavi poziv pokrajinskega nadzornega odbora upraviteljem, da čimprej resanirajo skoraj prazne občinske blagajne. Delegacija SSk, ki jo je vodil občinski tajnik Terčon, je vzela na znanje predlog nekdanjih zaveznikov, svoj odgovor in svoja stališča pa bo izdelala na jutrišnji seji tajništva, medtem ko je novo tristrankarsko srečanje napovedano za ponedeljek. Na sredinem sestanku ni bilo govora o županu. Socialisti in demokristjani očitno niso hoteli sprožiti tega vprašanja, ker dobro vedo, da bi to vprašanje sprožilo takojšnjo reakcijo SSk, ki je zaradi znane afere o dvojezičnih izkaznicah zahtevala in kasneje tudi dosegla Locchijev odstop. Znano pa je, da sta tako KD kot PSI politično gledano na zadnjem bilateralnem srečanju že postavili Locchijevo kandidaturo. V Nabrežini so se torej formalno že začela politična pogajanja, njihov iztek pa bo v marsičem odvisen od razvoja dogajanj na pokrajinski ravni ter tudi od dejstva, ali bo SSk vstopila v tržaško večino. V veljavi od danes na območju tržaške občine Novi urniki za gostinske obrate Z današnjim dnem je začel veljati odlok tržaške občinske uprave o novih urnikih za gostinske dejavnosti, se pravi za bare, kavarne, bufete, picerije, restavracije, hotele itd. Odlok temelji na deželnem zakonu, ki je v veljavi že celo leto in ki krajevnim upravam nalaga, da se prilagodijo novemu deželnemu normativu o obveznem odprtju gostinskih lokalov v časovnem pasu od 9. do 21. ure. Gostinci pa se lahko sami odločijo za anticipacijo ali posticipacijo odprtja oziroma zaprtja svojega obrata, ob tem pa jim zakon nalaga, da urnik razobesijo zunaj lokala, tako kot je doslej veljalo za obvestilo o dnevu tedenskega počitka. Novost je tudi ta, da lahko gostinski lokali izberejo dva dni ali dan in pol počitka, vendar morata biti dneva zaporedna (npr. v nedeljo in ponedeljek ali v soboto popoldne in nedeljo), in da lahko uvedejo 2-urno zaprtje v teku delovnega dne, medtem ko za restavracije še naprej velja 4-urni dnevni premor. Ob tem pa odlok ne določa, da bi morali gostinci izobesiti dejanski urnik, za katerega so se odločili, pač pa samo splošni urnik od 9. do 21. ure. Fotokopijo novega urnika morajo lastniki oziroma upravniki lokalov dostaviti pristojnemu občinskemu uradu. Slovensko deželno gospodarsko združenje je pravkar natiskalo napise z novimi urniki, ki bodo članom na voljo v prihodnjih dneh. V sredo zvečer je bil na Opčinah ustanovni zbor tržaške slovenske komponente Demokratične stranke levice, ki je potekal pod globokim vtisom dramatične situacije na Primorskem dnevniku in v Založništvu tržaškega tiska. Predsednik dosedanje slovenske komisije v KP1 Miloš Budin je v svojem uvodu izrazil'‘solidarnost boju uslužbencev in navedel vse negativne posledice morebitnega zaprtja dnevnika, ki mora živeti ter ohraniti svojo samostojnost in svobodo. Javna pomoč je nujno potrebna, ta podpora pa ne sme imeti strankarskih predznakov. Položaj na Primorskem je preveval tudi celotno razpravo, v kateri je prišlo do izraza, da je dnevnik bistveni povezovalni člen za vse Slovence v Italiji, zato mu morajo vsi Slovenci ob podpori pristojnih javnih teles omogočiti obstoj in razvoj. Budin je v svojem obširnem poročilu (skupščino je vodil Ravel Kodrič) dejansko začrtal vlogo Slovencev v novi stranki, ki mora črpati svoje korenine v preteklosti (v KPI), a istočasno upoštevati veliko spremembo, ki jo predstavlja že sama ustanovitev DSL. »Slabo bi bilo, če bi razmišljali in delali kot da se ni nič. zgodilo. Med nami je prišlo do jasnih razlik v političnih izbirah, zato sporov ne gre minimizirati, a tudi ne dramatizirati«, je dejal poročevalec nanašajoč se na tiste člane bivše KPI, ki so se opredelili za Gibanje za obnovo komunistične prisotnosti. Osrednji del svojega uvodnega posega pa je Budin namenil položaju v manjšini in odnosom znotraj naše skupnosti. Po veliki manifestaciji na goriškem Travniku nismo bili Slovenci več sposobni učinkovitih enotnih nastopov, tudi situacija na političnem, upravnem in gospodarskem področju pa ni najbolj rožnata, pri čemer je Budin izrecno omenil situacijo v Občini Nabrežina, v Iretu in na našem dnevniku. Tudi v SKGZ je močno prisotno povpraševanje po spremembah, delovanje te organizacije pa se mora otresti strankarskih pogojevanj. Slovenska manjšina mora skratka znova postati subjekt političnega boja tako v odnosih z Deželo in Rimom kot z matično Slovenijo. Treba bo zato čimprej oblikovati skupno predstavništvo, ki naj bi po mnenju DSL združevalo organizacije tako imenovane civilne družbe ter izvoljene slovenske predstavnike. S strani Slovenije si demokratični levičarji želijo državniški pristop do vprašanj manjšine in ob tem izražajo solidarnost slovenskemu narodu za izbire, ki gredo v smer razdružitve in dogovarjanj za novo državno ureditev. Narodne ideje pa ne gre na noben izkoriščati v druge namene. Med glavne politične naloge slovenske DSL je Budin omenil odnose s slovenskimi socialisti, ki se morajo po njegovem razvijati po pozitivnih kriterijih, ki so že zgodovinska praksa v javnih upravah kot npr. v Zgoniku, Repentabru in Dolini. V kratkem bo stranka dala pobudo za bilateralna srečanja z vsemi ostalimi manjšinskimi komponentami, v programu pa je tudi sestanek z vsedržavnim tajnikom Occhettom. Nova slovenska komponenta mora vsekakor biti mnogo širša od dosedanje manjšinske komponente v KPI, »da se skupaj oblikuje stranko, v kateri bo lahko vsakdo delal to, kar ga veseli ter da se politika končno osvobodi tržnih in prekupčevalskih spon«. V razpravi se je oglasil tudi senator Stojan Spetič, ki kot znano ni pristopil v novo stranko, to kar se je zgodilo pa po njegovem ne pomeni ločitve, ampak samo večjo razčlenjenost na levici. Izrazil je upanje, da bo prišlo do sodelovanja med njim in DSL, predvsem kar zadeva boj za zakonsko zaščito manjšine, v katerem smo Slovenci kot subjekt v tem trenutku popolnoma pasivni. V razpravi, v kateri sta sodelovala tudi nekdanji pokrajinski tajnik KPI Nico Costa in član vsedržavnega vodstva nove stranke Lucia-no Ceschia, je prišla jasno do izraza med drugim potreba po jasni avtonomiji slovenske komponente v n°vl stranki, važno politično preizkušnjo pa bo glede tega predstavlja deželni statut DSL, ki bo oblikovan pred koncem marca. Beseda je tekla tudi o časopisu Delo, ki mora postati glasil0 slovenske levice, seveda ob jasnem političnem ter založniškem proie^.tlJ' To bo ena izmed prvih in najvažnejših nalog pokrajinske komisije nove D S L. ki je bila izvoljena v sredo na Opcl nah. « Na sliki (foto Križmančič) M*.. Budin poroča na sredini skupščin < ob njem Ravel Kodrič in Nico Costa- Prispevki industrijskim podjetjem bodo odslej v skladu z določili EGS Z odobritvijo zakonskega osnutka o prilagoditvi deželnih posegov v korist industrijskih podjetij v Furlaniji-Julij-ski krajini ustreznim predpisom Evropske skupnosti so se naposled razčistili odnosi med Deželo in Brusljem. Osnutek je odobrila deželna skupščina, kot je znano, predvčerajšnjim; zanj so glasovali svetovalci KD, PSI, PDS-DSL, PSDI, SSk, MSI-DN in LpT, proti MF, VA in Federico Rossi (LV), vzdržali pa so se Andrea Wehrenfennig (LV), Ivo Del Negro (PDS-DSL) in Bruno Lepre (PSI). Brž velja opozoriti, da novi zakon ne upošteva izrecno stvarnosti v hribovitih in goratih območjih; zaradi tega je bilo predlaganih nekaj popravkov tako iz vrst koalicije kakor iz vrst opozicije, vendar jih odbornik za industrijo Ferruccio Saro ni mogel sprejeti zato, kot je sam poudaril, ker so se pogajanja med Deželo in EGS že končala in ni torej mogoče več spreminjati besedila. Ko pa bi to storili, je pri- pomnil, bi tvegali novo obtožbo iz Bruslja. Sicer je odbornik osvojil na resolucijo, ki priporoča deželni upravi nov učinkovit pristop v podporo zaostalih goratih območij. Zakon sestavlja devet členov, od tega jih zlasti pet zadeva problematiko, okoli katere se je svojega dne vnel spor z evropskim komisarjem za vprašanje svobodne konkurence. Prvi člen omejuje finančno pomoč na podjetja, ki zaposlujejo največ 250 uslužbencev in nimajo več kot 30 milijard lir letnega prometa, vendar z izjemo podjetij na Tržaškem in Goriškem. Drugi člen zadeva pristojnosti Dežele glede razdeljevanja prispevkov za odplačevanje obresti na srednjeročna posojila, ki vsekakor ne smejo biti več kot 10-let-na in pri katerih podeljevanju upoštevajo banke tekoče tržne obresti. Preskočimo nekaj členov in smo pri osmem. Ta ureja delitev prispevkov na račun kapitala in zamenjuje števil- ko 35% s številko 25%, vendar dodaja: "Za raziskovalne in razvojne projekte, ki jih predložijo podjetja z manj kot 250 delovnimi močmi in manj kot 30 milijardami letnega prometa se najvišja možna mera prispevka na račun kapitala... povzdigne do 35%". Če izvzamemo prvi člen, je morda najpomembnejši deveti, ki se nanaša na finansiranje naložb, pri čemer so vključeni tudi prispevki deželne finančne družbe Friulia. Ti prispevki "ne bodo smeli, kumulativno, prekositi 15% protivrednosti bruto subvencije z veljavnostjo na vsem deželnem območju". Podjetjem s Tržaškega in Goriškega priznava člen dodatnih 10% omenjene protivrednosti, vendar to ne velja za podjetja z več kot 250 uslužbenci in letnim prometom prek 30 milijard lir. Podjetja, ki zaposlujejo manj kot 50 uslužbencev in katerih letni promet ne doseza 7,5 milijarde lir, pa so lahko deležna še nadaljnjih 5%. Tržaška luka leta 1993 v boj s severno Evropo Z odločilnim prispevkom v znesku 110 milijard lir, ki ga je dalo na razpolago ministrstvo za delo, in še z dodatnim finančnim prilivom iz deželne blagajne oziroma iz vrst privatnikov bo lahko začela Avtonomna ustanova za tržaško pristanišče (EAPT) že leta 1993 sama usmerjati in upravljati po-vzdig tukajšnje luke do takšne ravni, ki ji v mednarodnem pogledu po pravici pripada. Ob koncu leta 1993 bo zapadel namreč zadnji rok, do katerega bi bilo potrebno na osnovi programskega dokumenta izgotoviti vse že načrtovane infrastrukture, istočasno pa tudi postaviti trdne temelje za vpeljavo nove trgovske in tarifne politike, takšne, kakršna bi omogočila, da bi ponovno preusmerili v tržaško pokrajino pomorski blagovni promet, ki so ji ga pred leti odvzela severnoevropska pristanišča. Sintezo o vseh potrebnih delih in posegih, med katerimi jih je nekaj že skoraj dokončanih, nekaj pa jih je še zmeraj v teku, je predstavil včeraj ravnemu svetu luške ustanove njen predsednik Paolo Fusaroli, zaE g pa z njimi seznanil še predstavo sredstev množičnega obveščanja. v tino bo Fusaroli v kratkem Pr.?d?nita proučitev še zastopnikom sindika organizacij in političnih sil, da bi J0^. dopolnili s tvornimi prispevki in • sveti. Ustanova EAPT naj bi ija ^s_ podlagi že meseca aprila sklenila trezne sporazume glede organiza.^j dela oziroma upravljanja s tovor pbšUjkami. .. zadev^ Glavna dela v pristanišču zdaj Pomol VII, terminal Ro-R° *Pa je ria terminal. Sredstva za prva d jjfli, že zagotovil minister za delo_Prad a[u tako da bodo Pomol VII že k,.c0-izpopolnili in to kljub propadu V,arni perija. Skoraj v celoti (s 40 niP1!^ nSi-iz deželne blagajne) je bila že “ rana prva tranša del za Adria ter za drugo tranšo pa sredstev še . trebnih bo nadaljnjih 50 milijard Večer v DSI posvečen hudi gospodarski krizi v Jugoslaviji Po krivem obsojenim mora država takoj povrniti škodo V Društvu slovenskih izobražencev je na zadnjem ponedeljkovem večeru predaval inženir Tit Turnšek, član slovenske socialdemokratske stranke. Analiziral je vzroke in posledice hude ekonomske krize, ki je prizadela Slovenijo, v še hujši meri pa celotno Jugoslavijo. Gospodarska situacija je naravnost tragična in ljudem grozijo množični odpusti, to pa predvsem zaradi številnih stečajev raznih podjetij, ki jih je zakrivil nerealen kurz dinarja, je povedal ing. Turnšek. Razložil je, da sta propada Markovičeve gospodarske reforme kriva predvsem protekcionizem in vdiranje Srbije v jugoslovanski monetarni sistem. V Sloveniji, kjer je bila doslej skoraj polna zaposlenost, je danes približno 7 do 8 ostotkov brezposelnih. Od teh je večina mladih. V svojem predavanju je ing. Turnšek omenil tudi najpomembnejše gospodarske korake, ki jih je doslej storila Slovenija in razložil bistvo novega davčnega in monetarnega sistema. Največji oviri pri gospodarski preobrazbi Slovenije sta predvsem pomanjkanje managementa in dejstvo, da podjetja tudi organizacijsko in strukturno niso prilagojena novim razmeram in tržnim zakonitostim. Ponedeljkov večer v DSI se je zaključil z razgibano debato med predavateljem in poslušalci. [1S[1C od 1. do 31. marca TK TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Včeraj je na tiskovni konferenci Luciane Rapotez obrazložil svojo peticijo, ki jo je vložil 28. februarja 1989 v obeh vejah poslanske zbornice. Peticija predlaga tudi izglasovanje zakonskega osnutka za povračilo škode tistim državljanov, ki so jih obsodili po krivem in so zato morali v zapor, kjer so doživljali tudi psihološko ali celo fizično mučenje. Luciano Rapotez je sam doživel takšno krivico, saj so ga leta 1951 obtožili, da je sodeloval pri umoru zlatarja pri Čamporah. Takrat je umor močno odmeval, krivdo pa so pripisali bivšim partizanom in komunistom. Rapotza so zaprli in tudi mučili. Po 21 mesecih so ga prepoznali za nedolžnega, kar so potrdili na treh procesih. Kljub temu pa je izgubil družino in delo in se je moral izseliti v Nemčijo. Od takrat se Rapotez bori za pravice državljanov, ki so jih obsodili po krivem. Italijansko sodstvo in država sta do teh nesrečnežev še vedno dokaj mačehovska, saj je pot do povračila škode dolga in draga. Rapotez je opozoril, da je v povojnih letih bilo po krivici obsojenih veliko število ljudi, ki pa jim niso povr- nili ogromne škode, ki so jo utrpeli. Rapotez je omenil primere ljudi, ki so bili zaprti in zato izgubili delo in celo družino. Ko so se vrnili iz zapora, so ostali siromaki. Zakon sicer predvideva neka povračila, pot do njih pa je tako zahtevna in draga, da je preprost človek ne zmore. Sam Rapotez se bori za to, da bi mu povrnili škodo že več kot deset let in je temu posvetil življenje. V bistvu želi s svojo akcijo uveljaviti italijansko ustavo, ki pravi, da je država v službi državljana in ne obratno. V praksi to pomeni, da bi moral sodnik potem, ko prepozna nekoga za nedolžnega, takoj poskrbeti, da se mu povrne škoda. Rapotez pravilno trdi, da je država dolžna poravnati škodo in ponuditi državljanu odškodnino. Skratka, država ne more zahtevati, da jo državljan prosi, kot prosi hlapec gospodarja. Tak odnos je namreč v nasprotju z ustavo, dejansko pa je danes v veljavi. Rapotez predlaga kot odškodnino 150.000 lir dnevno, hkrati predlaga, naj država poskrbi tudi za državljanovo družino in da povrne osebi škodo, ki jo je v zaporu utrpel zaradi psihološkega ali celo fizičnega mučenja. Začetek plačevanja avtomobuske takse odložili na 11. marec Finančni minister Formica Je tek plačevanja avtomobilske e,ga (oziroma takse na posest mo 0^0t 9 vozila) za avtomobile z vec j0. davčnimi konji, ki je bil sPrvajp[iek. čen za danes, odložil na Pone £etKa 11. marca. Ža zakasnitev roka z r;. vplačevanja, ki se bo v vsak rca, meru zaključilo v soboto, 30. , gsjci je zaprosil Italijanski avtom klub ACI, da bi tako om0?0^1* ifariu lavo preglednic z novimi jjjan-glede na to, da so se n1110?® je tak' ske dežele odločile za Povisa.j!{0t 9 se. Za vozila, ki imajo pla- davčnih konjev, pa bodo las čevali takso šele v aprilu. ,vtoin0' Ob tem pa je za krajevn ^ da biliste vsekakor spodbudna ^..na se Dežela Furlanija-JuhJsKa t0. ni poslužila možnosti P°v‘sadJa b0 za mobilske takse, kar Pom®n‘' tala ena-vozila na bencinski pog° se je ka kotlarn. V vseh dezeah^^p povišala taksa za avtm , tere torej ski in plinski pog.f- za;saem držav-veljajo enotne tarife nem ozemlju. Vreden naj bi bil 50 milijard lir, namenjen pa v Lombardijo Pri Fernetičih zaplenili več kot 56 kilogramov čistega heroina »Preizkusni kamen odnosov do manjšine« Statuti krajevnih uprav jutri na sestanku SSk Tržaški karabinjerji, finančni stražniki in cariniki so v skupni akciji zaplenili predvčerajšnjim na mejnem prehodu pri Fernetičih 56 kilogramov in 400 gramov heroina v vrednosti 50 milijard lir, kar je na tem področju največji uspeh, ki so ga sile javnega reda kdajkoli zabeležile v naši deželi. O okoliščinah, ki so prispevale k njemu, so najvišji predstavniki preiskovalcev spregovorili včeraj na tiskovni konferenci v kasarni finančnih stražnikov pri Fernetičih. Mamilo je bilo skrito v turškem tovornjaku s prikolico, s katerim je bil 30-letni turški šofer (njegovega imena zaradi preiskovalne tajnosti včeraj niso sporočili) namenjen v Milan. Na tovornem postajališču je carinikom izjavil, da prevaža večjo pošiljko steklenih kozarcev. Prvi pregled je to potrdil, tudi spremni papirji so bili v redu, toda stvar se je začela zapletati, ko so finančni stražniki pripeljali k tovornjaku nemška ovčarja Nuxa in Obro-na, ki sta posebno izurjena v odkrivanju mamil. Ko sta se psa približala kabini in zavohala ostri vonj heroina, sta takoj pokazala znake vznemirjenosti. Finančni stražniki so razumeli, da so na pravi sledi in poklicali karabinjerje, ki so turški tovornjak imeli že več mesecev na muhi. V sodelovanju z milanskimi kolegi so namreč ugotovili, da podobno turško vozilo redno prihaja v Lombardijo in zalaga s heroinom Zajeten del severne Italije. Na tovorno Postajališče so prišli tudi specializirani mehaniki, ki so vozilo dobesedno razstavili. Do prvega odkritja so prišli v kabini, kjer so ugotovili, da je v dvojnem dnu skrita večja količina vrečk z mamilom. Preostale so bile skrite v dveh manjših zabojnikih za Vodo in stisnjen plin, ki sta bila priključena na tovornjak. Skupno je bilo da tovornjaku 53 vrečk heroina. Zavite so bile v povoščeno platno in izolirni trak, očitno z namenom, da bi vonj dramila ne vzdražil občutljivih nosnic Izurjenih psov. Tokrat pa trik ni uspel: šoferja so aretirali, mamilo pa zaplenili- Njegova vrednost znaša po računih karabinjerjev 50 milijard lir, saj gre za heroin tipa 4, ki je zaradi svoje čistosti veliko bolj cenjen od heroina vrste brown sugar. Preiskovalci so preverili, da je tovornjak prihajal iz turške pokrajine, ki meji na Iran. Pot do Milana ga je vodila preko Bolgarije in Jugoslavije, torej po »balkanskem kanalu«, ki je osrednja dovodnica mamil za vsa večja tržišča zahodnoevropskih držav. Na tej poti je naše mesto obvezna tranzitna točka, kar dokazujejo zajetne količine mamil, ki jih običajno zaplenijo prav na mejnem prehodu pri Fernetičih. Da bi se približali taki količini heroina, kot so jo zaplenili predvčerajšnjim, pa je treba nazaj do leta 1984, ko je v roke finančnih stražnikov padlo 54 kilogramov mamila. Na včerajšnji tiskovni konferenci so karabinjerji potrdili utemeljen sum, da je z zaplenjenim heroinom trgovala turška mafija, ki je v teh umazanih poslih povezana z italijansko. Proti tako močni in mednarodno povezani mreži je nujno, da se združijo tudi policijske sile posameznih dežel, so včeraj poudarili. To se je v tem primeru tudi zgodilo in uspeh ni izostal. Turški šofer je v koronejskem zaporu, kjer ga bo zaslišal namestnik državnega prav-dnika De Nicolo. Drugih podrobnosti na tiskovni konferenci niso povedali, ker karabinjerji nadaljujejo preiskavo predvsem z zvezi z osebami, ki naj bi bile v Milanu prevzele in nato razpečevale heroin. N. F. Na sliki: zaplenjene vrečke s heroinom. Jutri se bodo zbrali na skupnem zasedanju vsi izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti in pa člani strankinega deželnega tajništva. Zasedanje bo posvečeno perečemu vprašanju statutov, ki jih morajo pripraviti in odobriti vsi občinski in pokrajinski sveti do 12. junija letos, kot to določa novi zakon o krajevnih upravah. Statuti občin in pokrajin - piše v tiskovni noti deželne SSk - bodo v naših krajih nov preizkusni kamen odprtosti do slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini in samozavesti naših izvoljenih predstavnikov. Slišijo se namreč že restriktivna tolmačenja, ki bodo nedvomno ovira na poti do cilja, ki mora biti v tem primeru ta, da statuti jasno spregovorijo tudi o prisotnosti Slovencev, o naših jezikovnih in drugih pravicah. Nekatere občine so že imenovale delovne skupine, ki naj pripravijo osnutke statutov. Za Slovensko skupnost pa bo jutri priložnost, da pride do poglobljene razprave in do pregleda stanja v posameznih krajih. Uvodni poročili o tej problematiki bosta imela dr. Štefan Bukovec in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Zasedanje pa bo posvečeno tudi nekaterim drugim vprašanjem, o katerih bo govorilo začetno politično poročilo deželnega tajnika Iva Jevnikarja. Posebno pozornost pa bodo udeleženci posvetili vprašanju načrtovanega deželnega zakona o zaščiti in razvoju Krasa. Postopek je ponovno ustavljen zaradi novih političnih ugovorov. Zato bodo izvoljeni predstavniki SSk, kot napoveduje tiskovno KZE: kam po bolničarje? Tržaška Krajevna zdravstvena enota, ki je v teh dneh v središču polemik zaradi vrste odprtih vprašanj, med njimi vprašanja prisotnosti zdravnika na rešil-cih RK, je bila včeraj spet tarča napada, tokrat z medicinske fakultete pri tržaški Univerzi. Ta očita KZE, da hoče problem pomanjkanja poklicnih bolničarjev rešiti preprosto s številčnim okrnenjem bolnisniških ležišč. V resnici naj bi KZE začasno (menda do septembra) zamrznila uporabo 200 postelj in to z utemeljitvijo, da je treba prej poiskati nove bolničarje — teh pa manjka 230. Kako namerava izpopolniti organik? V prvi vrsti z najetjem 50 sveže diplomiranih bolničarjev, ki bodo končali študij letos, sicer pa z odprtjem novega poslopja s 30 ležišči, v katerega bi privabili bolničarje iz krajev onkraj deželnih meja, z najetjem prav tako "zunanjega" osebja za negovanje onemoglih pri Sv. Ivanu, s čimer bi od tod preusmerili 33 krajevnih bolničarjev, ter s podobnim ukrepom, ki bi zajel druge bolnišnice in omogočil pridobitev še nadaljnjih 158 bolničarjev. Z Občine zagotovilo o neškodljivosti mestnega zraka zeleni in naravovarstveniki pa zahtevajo nujne ukrepe Večdnevno brezvetrno vreme je ko-februarja, natančneje med 16. in ~l. februarjem, povzročilo v mestnem Središču povečanje koncentracije °9ljikovega monoksida, ki je zlasti v Poznih popoldanskih in večernih urah Posegel prvo mejo, določeno z normativom o zračni onesnaženosti. Podatke je registrirala merilna naprava P.® Goldonijevem trgu, ena izmed šti-na ozemlju tržaške občine. V zvezi s tem je župan Richetti vče-dopoldne sklical sestanek, ki so se Ra udeležili občinski odbornik za oko-jj? Bettio in ravnatelj tega sektorja ?hto, odgovorna za javno higieno in Jtologijo pri KZE Piscanceva, Princi ® Preventivno službo in Russignan v astopstvu KZE. Zbrani so soglasno r0Udarili, da zdravje občanov ni v no-6hi nevarnosti, saj je bila za nekaj P* presežena le tako imenovana vsl°pnja pozornosti«, ki je predvidena . Previdnostnem dokumentu občinske vPrave, med drugim že usklajenem z Sedržavnim normativom, ki bo začel veljati šele leta 1993. Že 27. februarja pa se je po zagotovilih udeležencev sestanka položaj normaliziral, medtem ko splošna slika tržaškega ozračja ni zakskrbljujoča, saj gre za konice onesnaženosti, ki jih povzročajo izključno izpušni plini avtomobilov. Prav zato so udeleženci sestanka naslovili na Tržačane poziv za bolj racionalno uporabo motornih vozil, medtem ko bo občinska uprava podatke o onesnaženosti upoštevala pri izdelavi novega načrta o mestnem prometu. Povrhu je že v teku tudi nakup osrednjega računalnika, ki bo v realnem času zbiral podatke štirih merilnih naprav. V protest proti zračnemu onesnaženju pa so naravovarstveniki in zeleni včeraj popoldne uprizorili pred tržaškim županstvom demonstracijo, v teku katere so predali pismo za župana. V njem je poleg kritike na občinsko upravo tudi zahteva po urgentnih ukrepih za omejitev virov onesnaževanja. Predstavniki zelenih in naravovarstvenih združenj z napisi in plinskimi maskami med včerajšnjo demonstracijo pred županstvom (Foto Križmančič) v» Častitljivih 80 let Pepija Furlana v ^ePi Furlan, v Borštu znan kot Pepi Si t0lič'čev, je včeraj praznoval 80. roj-^ častitljivem življenjskem ttQ ‘leju pa gre zabeležiti njegovo pes-Ptn ^ovešk° pot. Pepi je Borštan v bi.Vei11 pomenu besede, rodil se je na-j0 eč v hiši, v kateri še vedno živi in si tel6 sam kot spreten zidar preuredil, vffiov prvi poklic, ki ga je opravljal pg.bh med dvema vojnama, pa je bilo jjSfstvo: postavljal in popravljal je i(0 5' ‘n sicer v vasi, okolici in mestu. lj4Je Pečarska obrt postopoma izgub-Porii SVoi° vlogo, se je pri gradbenem Ijpk e9u izučil za zidarja. Ob tem je z ClQ e2rdjo, značilno za podeželskega vinrj a' slcrfiel za domačo živino in $vQj,9rad. Kot zaveden Slovenec je na h0^ koži preizkusil fašizem: zaradi p0tTni ni mogel v partizane, a je za-. F mučenj e doživel v svojih krajih, hejj .Furlan pa je bil še nadvse živa-ie ..-•turni delavec. Že kot mladenič Ho Vstopil k vaški godbi in navduše-Or,1 V zl)orUr sodeloval je v društvu, Post p?^ei Pa vzljubil dramsko dejav-t>0 •^e nazadnje pa je smisel za glas- vo 2 zvonovi, tako da je njego- vSlCj 6 zapisano med mojstri-pritrko-v Bregu, (dam) Bogat konec tedna v zgoniški občini Obrtna razstava v Repniču in kulturni večer v Saležu Poklon dnevu slovenske kulture se bo v zgoniški občini nadaljeval še ta konec tedna. V organizaciji KD Rdeča zvezda in ŠK Kras bo v družbenem domu v Repniču še tri dni na ogled razstava obrtno-umetniških izdelkov z naslovom Kras - včeraj, danes, jutri..., ki je prejšnji konec tedna požela velik uspel med preko tristo obiskovalci. Urnik razstave je naslednji: danes od 15. do 19. ure, v soboto in nedeljo pa od 9. do 19. ure. Kot krona kulturnega praznika pa bo v nedeljo ob 17.30 v dvorani knjižnice v Saležu še prijeten večer, na katerem bo Janko Kovačič pokazal diapozitive, ki jih je posnel kot dober opazovalec narave in nepogrešljiv spremljevalec vseh krajevnih dogodkov. Ogled diapozitivov se bo smiselno prepletal z recitacijami Prešernovih pesmi, svoj pečat pa bo dal tudi Marko Feri, ki bo zaigral na kitaro, (bs) Koprčan umrl med čakanjem v vrsti na mejnem prehodu pri Rabujezu Včeraj okrog 17. ure je v svojem avtomobilu na mejnem prehodu pri Rabujezu umrl 57-letni Anton Brožič iz Ceste na Markovec 51 v Kopru. Zadela ga je kap med čakanjem v vrsti. Z njim se je vračala iz Trsta domov njegova žena, ki pa je v trenutku smrti ni bilo v avtomobilu, ker je malo prej izstopila, da bi skočila v bližnji bar. Žena je karabinjerjem povedala, da je Brožič že dalj časa bolehal na srcu. Potrdilo o smrti je izdal zdravnik Rdečega križa. Neuravnovešena snaha zelo hudo ranila taščo V Prebenegu je včeraj prišlo do tragičnega dogodka. Psihično neuravnovešena ženska se je v trenutku krize hudo znesla nad svojo taščo in jo resno ranila. Ženski je ime Mirja Vatovec Kocijančič, stara je 40 let, ranjenka pa je 85-letna Emilija Foraus vd. Kocijančič. Slednjo so sprejeli v katinarsko bolnišnico s pridržano prognozo. Dogodek se je pripetil nekaj po 10. uri v stanovanju s hišno številko 42, kjer stanujeta obe ženski. Kaže, da sta se tašča in snaha hudo sporekli, kakor se je sicer zlasti v zadnjih časih večkrat dogajalo. Tokrat pa se je Mirji Vatovec očitno povsem zmračil um, saj je starko, ki je ležala v svoji postelji, začela tolči z metlo. Udarci so bili zelo močni, saj je starka utrpela več ran in začela hudo krvaveti. Preiskovalci so našli spalnico razdejano, posteljo pa hudo okrvavljeno. Na kraj nesreče je takoj prispel rešilec Rdečega križa in odpeljal ranjenko v katinarsko bolnišnico, kjer se je sinoči borila s smrtjo. Prišli so tudi agentje letečega oddelka in po prvih preiskavah začeli iskati Mirjo Vatovec, ki je po krvavem dogodku zbežala. Našli so so kmalu potem pri nekih sosedih, h katerim se je zatekla. Poudariti velja, da ima Mirja Vatovec že več let psihične težave in da se zdravi v centru za umsko higieno pri Domju. Mirjo Vatovec so policisti najprej peljali na tržaško kvesturo, kjer so jo izprašali. Ženska je bila v tolikšni zmedi, da ni znala niti obnoviti, kar se je pripetilo, vsekakor pa je priznala, da je ranila taščo. Na osnovi odredbe sodnika, ki vodi preiskave, so jo po izprašanju izročili v varstvo psihiatričnemu centru glavne tržaške bolnišnice. poročilo, jutri odobrili osnutek resolucije, ki jo bodo predložili v vseh prizadetih občinskih svetih. Besedilo hoče biti podpora zahtevam naših ljudi, ki jih je SSk že iznesla na vseh ravneh: odobriti je treba poseben zakon za Kras, ki naj upošteva varstvo narave in okolja, vendar ob zavesti, da mora ostati v središču pozornosti človek. Naravovarstvene vidike, ki so vsem pri srcu, je treba torej uskladiti s potrebami kraškega človeka in njegovih naselij. Naravno je treba upoštevati, da gre za življenjsko področje slovenske manjšine in da mora biti v parku slovenski jezik povsem enakopraven. Kraški gorski skupnosti naj se zaupa upravljanje parka, ona naj tudi bistveno sodeluje pri sestavljanju varstvenih, kmetijskih, gozdarskih in drugih napovedanih načrtov. Odpraviti je treba namige na nova razlaščanja in, nasprotno, zajamčiti odškodnine, če bi bil kdo prizadet v uživanju svojih pravic zaradi potreb širše skupnosti, se zaključuje tiskovno poročilo SSk. - Zapustil nas je naš dragi oče Luigi (Alojz) Dovgan Pogreb bo danes, 1. marca, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči sinovi Sergio, Giorgio in Marino ter ostalo sorodstvo Trst, 1. marca 1991 ZAHVALA Ganjeni za tolikšno sočustvovanje ob nenadomestljivi izgubi našega predragega Viktorja Corbattija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ga pospremili k zadnji poti. SVOJCI Ricmanje, 28. februarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Cvetka Kanteja se iskreno zahvaljujemo sovodenjske-mu cerkvenemu pevskemu zboru, g. župniku, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Ricmanje, Trst, 1. marca 1991 1. 3. 1990 1. 3. 1991 Ob prvi obletnici smrti Franca Husla se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi Repnič, 1. marca 1991 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) 28. 2. 1986 28. 2. 1991 Ob 5. obletnici smrti drage Barbare Opeke se je z ljubeznijo spominjajo starši in sorodniki Bazovica, 1. marca 1991 Ob izgubi dragega nonota Ivana izražajo globoko sožalje Niku, Valentini in vsem sorodnikom skavti in skavtinje iz III. stega Ob smrti drage Zofke Komar izreka iskreno sožalje tov. Silviju, Milki, Dorianu in Sarini ter ostalim svojcem sekcija Demokratične stranke levice občine Dolina stran 6 □ sindikalni boj v ztt PRIMORSKI DNE%etek, 1. marca 1991 sindikalni boj v ztt □ stran Primorski dnetik mora živeti! Kriza Primorskega odmeva v javnosti Kriza Založništva in močna redukcija osebja, ki bi hudo okrnila Primorski dnevnik, sta v teh dneh močno odmevala v slovenski in italijanski javnosti. Tudi bralci se zavedajo, da bi 16 novinarjev in dva direktorja ne mogli izdajati časopisa, ki bi bil po kvaliteti informacije še vedno sprejemljiv. Prav tako se zavedajo, da bi redukcija ne pomenila jamstva za obstoj, saj bi krila le del primanjkljaja, hkrati pa odvzela Primorskemu dnevniku težo in učinkovitost. Kriza ZTT bo prizadela tudi tednik Novi Matajur, saj vodstvo podjetja predvideva odpust vseh treh tamkajšnjih založniških delavcev in edine novinarke. Prav tako je ogrožen tednik Gospodarstvo. Primorski dnevnik v teh zanj dramatičnih dneh ne izhaja redno, kar bodo bralci razumeli, saj gre za obstoj časopisa in tudi usodo ljudi. Novinarji, tiskarji in ostali delavci pa opravljajo že kar mrzlično delo. Na dveh straneh objavljamo kroniko opravljenih akcij, stikov in skupščin ter solidarnostne izjave številnih političnih in drugih predstavnikov, ki prihajajo v uredništvo. Srečanja in sestanki pa si bodo sledili tudi danes in v prihodnjih dneh. Vsekakor je kriza, ki je zajela Založništvo tržaškega tiska, izjemno odmevala. Kot je razvidno tudi iz objavljenih člankov in kronik, je prav kriza našega časopisa osrednji argument skupščin in sestankov strank in organizacij, ki zbirajo Slovence. Nam je jasno, kaj bi pomenila izguba Primorskega dnevnika. Njegov pomen pa naglašujejo tudi mnogi italijanski sodržavljani in seveda novinarski kolegi. S Primorskim dnevnikom bi utihnil pomemben glas, kar bi pahnilo položaj tiska v naši deželi v nadaljnjo negotovost. Utihnil je namreč dnevnik v Pordenonu, tržaški Piccolo pa spreminja lastnika. Ustvarjajo se novi poli in zavezništva, ki vodijo v vedno večje koncentracije informacije. Zato je vsak glas toliko bolj dragocen, njegova izguba pa osiromašenje vseh. Boj za ohranitev delovnih mest traja pri nf jlve leti Osuplost tiskarskih lavcev Tiskovna konferenca sindikalnega odbora in deželnih sindikalistov »Mi smo na vaši strani« Tiskarski delavci so nepričakovano napoved uprave ZTT, da namerava odpustiti 49 uslužbencev, sprejeli z osuplostjo in zaprepadenostjo. Spomniti velja, da se je njihovo število v zadnjih dveh letih krize že zdesetkalo, saj je s predčasnimi upokojitvami in z delovno mobilnostjo zapustilo podjetje 36 tiskarskih delavcev in uradnikov. Trenutno jih je v dopolnilni blagajni osem in ko bo ta zapadla (28. aprila), bodo po redukcijskem načrtu takoj odpuščeni. Njim bi nato sledilo še 30 novih odpustov. Na sindikalnem zborovanju so tiskarski delavci poudarili, da so v teh dveh letih mnogo žrtvovali; v prepričanju, da bodo prispevali k prebroditvi krize, pa so kljub manjšemu številu osebja zvišali storilnost. Pri ugotavljanju vzrokov krize so se strinjali s stališčem, da so objektivne, poli-tično-gospodarske težave precejšnje, vendar so imeli tudi pripombo, češ da so tudi upravitelji ZTT s strokovnega vidika vsaj delno odgovorni za ta katastrofalen rezultat. V iskanju izhoda iz krize so tiskarski delavci sklenili, da se obrnejo na vse politične sile, ki bi lahko prispevale k pozitivni rešitvi, ki pa nikakor ne sme biti le kratkoročnega značaja, kajti Primorski dnevnik ni za manjšino le navaden časopis, temveč temeljni dejavnik za njeno povezovanje in utrjevanje. Res je vsekakor, da je pred takojšnjimi odpusti treba tudi takoj poseči in v tem smislu so tiskarski delavci že začeli preverjati možnost za podaljšanje dopolnilne blagajne. Če bi do tega prišlo, poudarjajo tiskarski delavci, pa mora vodstvo ZTT predstaviti jasen načrt za konkretno izboljšanje sedanjega položaja, poleg tega pa zahtevajo pravico, da v času dopolnilne blagajne redno preverjajo bilanco, s tem pa tudi resnično voljo in sposobnost vodilnih kadrov za uspešno vodenje. Na sliki: tiskarski delavci na sindikalnem zborovanju fZr * ■ *j*rr ' V ; k Sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika je o položaju v Založništvu tržaškega tiska obvestil tržaško in deželno javnost na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci, ki jo je priredil v sodelovanju z deželnim vodstvom novinarskega sindikata. Članica sindikalnega odbora Breda Pahor je kolegom obnovila dramatični zaplet dogodkov v založništvu, v imenu sindikata pa sta spregovorila predsednik Fulvio Gon in tajnik Roberto Collini. Deželna sindikalista sta poudarila, da bi obubožanje ali celo zaprtje edinega slovenskega dnevnika predstavljalo nepopravljivo škodo ne samo za slovensko manjšino v Italiji, ampak za celotno deželno skupnost, ki bi tako izgubila dragocen vir svobodne informacije. Glede nadaljnjih oblik boja za bodočnost Primorskega dnevnika sta med drugim napovedala protestno mobilizacijo vseh časnikarjev iz Fur-lanije-Julijske krajine, akciji za manjšinski časopis pa bo treba nujno dati tudi vsedržavne razsežnosti. V tem okviru sta Gon in Collini, ki sta zavrnila znani projekt direkcije ZTT, omenila kot možnost tudi poseg garanta, ki v imenu vlade in parlamenta v prvi osebi nadzoruje založniško dejavnost in neposredno spremlja izvajanje zakona o založništvu. Novinarski sindikat se bo seveda tudi zavzemal, da bo Primorski dnevnik deležen vseh rednih in tudi izrednih finančnih podpor s strani Dežele in pristojnih državnih teles. Gon in Collini sta krizno stanje v našem dnevniku uokvirila v precej nejasno situacijo, v kateri so se znašla nekatera javna občila v naši stvarnosti. V prvi vrsti sta omenila tržaški dnevnik Piccolo, ki ga je založnik Monti pred kratkim prodal skupini furlanskih in tržaških podjetnikov, novi lastniki pa še niso povedali, kakšna bo pravzaprav usoda tega dnevnika. 1 D*! 'V, Sindikalisti Primorskega dnevnika in predstavnika novinarskega sindikata na tiskovni konferenci. Solidarnost novinarjev Zaskrbljenost finih predstavnikov, strank in organizacij Izjava Sindikata novinarjev FJK Izredno huda odločitev Založništva tržaškega tiska, lastnika dnevnika v slovenskem jeziku Primorski dnevnik, da bo sprožilo postopek za odpust 49 uslužbencev (11 novinarjev in 38 tiskarskih delavcev), je po sodbi sindikata novinarjev nesprejemljiva in tudi že odklonjena na skupščini urednikov Primorskega dnevnika. V teh pogojih osnutek založniškega načrta namreč ne bi bil nič drugega, kot uvod v ukinitev edinega dnevnika v službi skupnosti Slovencev v Italiji. Utemeljitve, ki jih vsebuje dokument podjetja, je zelo težko interpretirati; po eni strani zato, ker se nanašajo na splet dejavnosti, ki niso v zvezi z založniškimi nalogami, po drugi strani pa tudi zato, ker iz njih ne izhaja jasno, kakšna je kriza (strukturna ali konjunkturna?), ki jo preživlja Založništvo tržaškega tiska. Iz teh razlogov in v pričakovanju razčiščevalnega soočenja z lastništvom Založništva tržaškega tiska, je sindikat novinarjev pretekli torek sklical tiskovno konferenco na svojem sedežu. Sindikat novinarjev FJK Solidarnost Deželnega sveta Novinarske zbornice Deželni svet Novinarske zbornice, ki se je sestal v Trstu dne 26. februarja, je razpravljal o stanju tiska v naši deželi, katerega trenutno označujejo operacije prehoda lastništva, kar lahko ustvarja zaskrbljenost o poroštvu profesionalne avtonomije posameznih uredništev, predvsem pa se je mudil pri problemu Primorskega dnevnika, 1 ki je edini dnevnik v slovenskem jeziku v Italiji in kjer napovedujejo množične odpuste. S tem v zvezi deželni svet Novinarske zbornice izraža popolno solidarnost kolegom v boju za svoje delovno mesto, pa tudi celotnemu uredništvu Primorskega dnevnika, ki se bori za obrambo bistvene prisotnosti za etnično skupnost Slovencev v Italiji in za kulturno skupnost nasploh. Svet nadalje izraža željo, da se problem, za katerega so se zaradi važnosti zadeve mobilizirali vsi organizmi, deželni, državni in stanovni, čimprej in pozitivno reči. Deželni svet Novinarske zbornice Poseg Sindikata novinarjev Slovenije Sindikat novinarjev Slovenije je predsedniku IS Slovenije Peterletu poslal naslednji dopis: Ob krizi, v kateri se je znašel Primorski dnevnik, prosimo Vas in Izvršni svet RSlovenije, da storite vse, kar je v Vaši moči za omilitev težav tega časopisa. Sindikat novinarjev Slovenije Solidarnost novinarjev TV Capodistria Redakcijski odbor in sindikat novinarjev in redaktorjev italijanskega programa TV Capodistria izražata popolno podporo urednikom Primorskega dnevnika ob izredno hudi odločitvi Založništva tržaškega tiska, da odpusti 49 novinarjev in tiskarskih delavcev. Redakcijski odbor in sindikat istočasno tudi izražata željo, da čim prej pride do razčiščenja z založnikom in preklica predvidenih odpustov. Pri tem se tudi v celoti strinjata s stališčem, da napovedane drastične metode vodijo v dokončno zaprtje edinega dnevnika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sindikat novinarjev italijanskega programa TV Capodistria Solidarnost Sindikata novinarjev Primorske Spoštovani kolegi, izražamo vam solidarnost v sindikalnem boju za ohranitev delovnih mest in v prizadevanjih, da Primorski dnevnik še naprej opravlja važno vlogo v našem skupnem informacijskem prostoru. Vaše zahteve v celoti podpiramo in upamo, da jih boste uspeli uresničiti. Vaša prizadevanja stalno spremljamo in vam sporočamo, da odmevajo tudi na naši strani. Želimo vam trdnosti in odločnosti v tej zahtevni preizkušnji. Sindikat novinarjev Primorske Koper predsednik IDA KOGEJ Izjava Uredniškega odbora časnikarjev RAI Uredniški odbor radiotelevizijskih časnikarjev tržaškega sedeža RAI izraža globoko solidarnost kolegom Primorskega dnevnika, ki jih ogroža sklep Založništva tržaškega tiska o odpustitvi enajstih novinarjev in osemintridesetih tiskarjev. Vzrok vse večje zaskrbljenosti je opravičevanje lastništva, ki ga časnikarski odbor Furlanije-Julijske krajine ima za nesprejemljivega in ki postavlja resno v nevarnost obstoj edinega slovenskega dnevnika v deželi. Uredniški odbor RAI Slovenski senator Stojan Spetič je v pisnem vprašanju predsedniku italijanske vlade izhajal iz ugotovitve, da je razpolaganje s primernimi sredstvi za družbeno, politično in kulturno rast, ki jih zagotavlja informacija pravica in dolžnost za vsakega državljana, toliko bolj pa za male skupnosti kot so etnične manjšine. Pri tem je navedel, da slovenska manjšina v Italiji razpolaga s samo enim dnevnikom, Primorskim dnevnikom, ki v Trstu izhaja več kot 45 let in ga prodajajo v več tisoč izvodih na obmejnem območju Furlanije-Julij-ske krajine. Predsednika vlade je tudi seznanil, da je založniška hiša zaradi kriznega položaja v teh dneh napovedala odpust kar 11 novinarjev in 38 tiskarskih uslužbencev. S tem se zniža število zaposlenih pri dnevniku pod dopustno operativno raven,kar mnogi, predvsem pa novinarski sindikat Furla-nije-Julijske krajine ocenjujejo kot uvod v zaprtje edinega dhe f k dtuk vlade namerava zagoto-venske manjšine v Italiji- b® okfV C* nav s tem finančno kritje) tič v svojem uvodu ugotavlja dei v ‘»kazil, ki jih predvideva ne-da je finančne krize po vsern a id i ^ .« o mednarodnem sodelova-vo dejstvo, da ni več finanč^^ ki so nosti, materiala in tiska iz držav založniška_______ trzis>-- u«-*'*« — na bližnje jugoslovansko trz po « vloga edi a glasnika si0_ daj težko občuti politični in T.0ble^ “Pnosti v Italiji, ski položaj, ki je v tej drzaviRj $e , februar.a 19gl tičen. Obenem je senator SP da sl® ;r , vedel, da je treba upošt;eY.acvoj® t ■ ski tržaški dnevnik zaradi sv S^hjništvo Slovenske skupne naklade ni deležen i- ^ veMco zaskrbljenost zara- ekonomske propagande. ^ i^trj2e sPr,^° hude fi- tovitvah predsednika Andreottija pisno vprašal, „rep .iter,. ke namerava storiti, da hi a ^ ejstvo, da ni več tina«'-*-,'e J?6 smatra, da bi bilo ■ ***.**»&*#, bMhf« ”p=|k«?=“ hiša ZTT tržiš£e' fljs1 N Jpievnost na tržišču, temveč Senator Stoian Spetič j® P°Ae 'Zr X ZačeI° množično odpuš-vitvah predsednika K ^iStjij-^h^mkega dnevnika, ki P^>^l>]e UDVo kulturno in družbeno Prd- Pfli/1 N*’19a : °dtični pomen njegove Vrtti>II’a# Vi^Vpi6 treba vsekakor zavaro-Xo f11' da gre za časopis, ki .rtVNJ tode ne samo njo: celot- dreme odgovornosti za _ /es nevarnost zaprtja V* Je Ysda' slovenska javnost mvu- i1 SSin* SSk v preteklosti ^ ^eritev PD ir fe < slabih vodah- le t; x%t !°lšine. Pr. ctr. n]55fefek“sŠpacapan J® zaskr- S^f^Hv^^meritev PD in^ugo- rie. Po drugi strani pa brinjem obdobju precej Pot. ima socialni problem delovnih ljudi, ki jim grozi odpust, in njihovih družin. Zaskrbljena je tudi, ker ponovno prihaja do izraza šibkost zamejskega gospodarstva. Še posebej pa se zaveda izrednega narodnega, kulturnega in političnega pomena, ki ga ima PD med Slovenci v Italiji, med Slovenci na Primorskem na obeh straneh meje in sploh v tem našem prostoru. Čeprav edini slovenski dnevnik po svojih upraviteljih in večkrat tudi po pluralistični odprtosti še ni dosegel ideala, da bi bil izraz in glasnik vse naše narodnostne skupnosti, je po trdnem prepričanju Slovenske skupnosti bistvena in izredno dragocena postavka našega obstoja in normalnega razvoja. Primorski dnevnik mora živeti, ne životariti! Svojo vlogo bi moral pravzaprav še povečati v duhu skupnega slovenskega prostora: Zato mu morajo izkazati svojo pomoč politični in gospodarski dejavniki, naši ljudje in pristojne oblasti, ki morajo tudi na založniškem in informativnem področju upoštevati bistveno zapostavljenost manjšinskih medijev. Deželno tajništvo SSk * * * Če utihne Primorski dnevnik, se začenja izumiranje slovenske manjšine v Italiji. Časopis je naši manjšini potreben kot kisik, zato bi bila njegova izguba nepopravljiva. Tako je soglasno prepričanje članov pokrajinske slovenske komisije PSI, ki so se v sredo sestali na strankinem sedežu in dveurno sejo skoraj v celoti posvetili izbruhu hude krize v ZTT. Problem PD je predvsem politični problem - piše v tiskovnem sporočilu komisije - zato bo naša akcija za ohranitev časopisa usmerjena predvsem na politično raven. PD je nepogrešljiv sestavni del življenja in obstoja naše nacionalne skupnosti, saj je poleg šole, gospodarskih, političnih in kulturnih dejavnosti eden od njenih petih temeljnih stebrov, povrhu pa še nujni povezovalni člen med njimi. Slovenski socialisti izražajo polno podporo boju novinarjev PD za neokrnjeno ohranitev in razvoj časpisa in solidarnost vsem uslužbencem ZTT, ki jim grozi izguba delovnega mesta. S svoje strani pa so sprejeli sklep, da se obrnejo na svojo stranko in jo na vseh ravneh angažirajo za rešitev tega problema, tako kot bodo v prihodnjih dneh v isti namen posegli tudi pri oblasteh v matični domovini. Slovenska komisija PSI - Trst Pokrajinski zbor Slovenske komponente Demokratične stranke levice je na svojem zasedanju v sredo, 27. t. m., obravnaval z vso pozornostjo izredno zaskrbljujoč položaj ZTT, katerega uprava je v prejšnjih dneh napovedala odpust 49 uslužbencev, med katerimi je tudi 11 časnikarjev. Zbor DSL je ožigosal dejstvo, da bi taka redukcija osebja pomenila začetek konca PD, ki je osnovno povezovalno in identifikacijsko sredstvo Slovencev v Italiji. Ukinitev časopisa bi nepopravljivo prizadela slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki se zato ne more in ne sme odpovedati temu svojemu temeljnemu sredstvu. Nujno je zato poiskati rešitve, ki bi zagotovile redno izhajanje dnevnika, ki mora po obsegu in vsebini ustrezati potrebam slovenske narodnostne skupnosti in njene avtonomije. Pri tem morajo opraviti svojo dolžnost tudi javne oblasti, katerih naloga je nadomestiti tiste objektivne tržne pomanjkljivosti oziroma gospodarsko-finančne težave, ki jim je podvržen manjšini neobhodno potreben dnevnik. Nujnemu posegu javnih oblasti mora seveda na drugi strani odgovarjati za dane razmere možen in verodostojen podjetniški plan za upravljanje in izdajanje časopisa, obenem pa morajo javne oblasti spoštovati kulturno-poli-tično avtonomijo slovenske narodnostne skupnosti, ki se mora izražati in uveljavljati tudi v samostojnosti dnevnika. Zbor Slovenske komponente DSL izraža prizadetim uslužbencem vso svojo solidarnost, se obvezuje za svoje nadaljnje politično prizadevanje in poziva pristojne oblasti, da nujno ukrepajo v korist PD - to je v korist demokracije v naši deželi. Svetovalska skupina Demokratične stranke levice v deželnem, svetu je naslovila na deželni odbor naslednje nujno svetovalsko vprašanje: Ob vesti, da je Založništvo tržaškega tiska, ki izdaja PD, dnevnik Slovencev v Italiji, napovedalo odpust 11 časnikarjev in drugih 38 uslužbencev, ki prispevajo k izdajanju časopisa; ob ugotovitvi, da je PD bistvene važnosti za obstoj slovenske manjšine, saj predstavlja zanjo enega glavnih instrumentov komunikacije, agregacije in etnične ter kulturne istovetnosti; ob ugotovitvi, da bi napovedani odpusti resno ogrožali obstoj dnevnika; ob upoštevanju, da so stroški za upravljanje PD objektivno težji zaradi omejenega obsega tržišča, kateremu je namenjen, se pravi neke nacionalne skupnosti; ob ugotovitvi, da se mora demokratična država spoprijeti s temi problemi in zajamčiti nacionalni manjšini pravico, da razpolaga z ustreznim dnevnikom, s kritjem objektivnih finančnih primankljajev, katerim je njegovo upravljanje podvrženo; ob poudarjanju, da je treba manjšini zajamčiti avtonomijo pri upravljanju lastnih instrumentov in lastnega kulturnega življenja ter, v primeru tiska, poklicne avtonomije urednikov; podpisani deželni svetovalci sprašujejo predsednika deželnega odbora: a) ali je seznanjen s položajem in kako misli poseči, da bi, tudi s prispevkom dežele FJK, premostili težko krizno situacijo in zajamčili preživetje PD v obliki in z vsebino, ki bi ustrezale potrebam slovenske manjšine; b) kako namerava poseči, da bi tudi pristojni državni organi prispevali k ohranitvi tega temeljnega kulturnega instrumenta slovenske manjšine. Budin, Travanut, Bratina, Luša, Poli Občinski odbor Občine Dolina je na današnji seji (včerajšnji, op. ur.) med drugim tudi razpravljal o hudi finančni krizi, ki je zajela ZTT, ki izdaja PD, kar resno ogroža samo izdajanje edinega slovenskega dnevnika v zamejstvu. Občinski odbor izraža zaskrbljenost nad tem dejstvom in poziva pristojne organe, politične in družbene sile ter celotno skupnost, naj se zavzamejo za premostitev sedanjega kriznega stanja, ki ogroža ne samo številna delovna mesta, ampak celo pogojuje življenje slovenske manjšine v Italiji, za katero pomeni PD nenadomestljivo vsakdanje vodilo poleg važnega informativnega vira novic. Občinski Odbor se obvezuje, da bo napravil vse potrebne korake pri pristojnih organih, da se omogoči nadaljnje delovanje in tisk dnevnika. Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli je izrazil zaskrbljenost zaradi položaja, ki se je ustvaril v ZTT, kjer načrtujejo proizvodno krčenje in ukinjanje delovnih mest. Perelli je mnenja, da je treba rešiti edini slovenski dnevnik v deželi, ker predstavlja nepogrešljiv dejavnik za slovensko manjšino in za vso deželno skupnost. Krizni položaj je treba zato reševati z veliko mero odgovornosti, predvsem pa je treba preprečiti, da bi dejansko prišlo do ukinitve delovnih mest in posledično do osi-romašenja informacije. Socialisti izraža- jo solidarnost uslužbencem ZTT in novinarjem PD in obljubljajo, da se bodo na politični ravni zavzeli za rešitev krize in ohranitev slovenskega dnevnika. Zelo smo zaskrbljeni ob vesti, da se je kriza v ZTT poostrila in da namerava upravni svet te ustanove odpustiti z dela 41 uslužbencev PD. To močno zmanjšanje delovne sile bo edini slovenski dnevnik v Italiji močno omejilo in ošibilo. Posledice tega sklepa bodo brez dvoma velike težave z izhajanjem, zmanjšanje števila strani, poslabšanje kvalitete glasila, ki se obetajo, bodo negativno vplivale na širjenje glasila. Kljub tem drastičnim odločitvam pa ni nobenega jamstva, da bi mogel PDše naprej dolgo izhajati. Nehanje dnevnika v slovenskem jeziku bi pa močno prizadelo celotno slovensko manjšino v Italiji in okrnilo njeno življenje, saj PD utegne biti učinkovito sredstvo povezave med vsemi Slovenci in obveščanja o vseh dogodkih, ki neposredno zanimajo našo skupnost. Obnova komunistične prisotnosti izraža vsem prizadetim novinarjem in ostalim uslužbencem polno solidarnost in potrjuje, da je pripravljena nastopiti na vseh pristojnih mestih, da bi se PD moglo čimprej zajamčiti potrebne pogoje za redno in nepretrgano izhajanje v najboljši obliki. Za Obnovo komunistične prisotnosti JELKA GERBEC Deželna koordinacija za Obnovo komunistične prisotnosti za FJK izraža solidarnost osebju PD,ki se bori proti odpustu 41 uslužbencev, in poudarja pomen ne samo prisotnosti obveščevalnega sredstva v slovenskem jeziku, ampak tudi zaščite visoke kakovostne ravni, ki jo lahko zagotovi ohranitev sedanjega števila zaposlenih. Udarec, ki ga je dobil PD, predstavlja poleg alarma in zaskrbljenosti, ki ju je sprožil v skupnosti Slovencev, tudi vsedržavni problem, ki ga je treba rešiti kot finančno breme italijanske države v odnosu do Slovencev, ki žive znotraj njenih meja. Z željo, da se vaš problem čimprej reši, vas pozdravljamo. Za Obnovo komunistične prisotnosti deželni koordinator ANTONINO CUFFARO Z veliko zaskrbljenostjo sledim vašemu hudemu položaju, za katerega vam izražam solidarnost in želim, da bi premostili ta občutljiv moment in tako zagotovili nujno prisotnost dnevnika kot sestavnega dela stvarnosti naše obmejne dežele v perspektivi bodoče Evrope kultur, narodov, dežel in zaščite drugačnosti. MARINO VOCCI predsednik krožka Istria Med nagrajenci je tudi Lučka Počkaj V Celju podelili nagrade filmskim ustvarjalcem ________________sklad mitje cuka___piše jelka Cvelbar Besede od zvoka na papir S podelitvijo nagrad se je v Celju končal prvi festival Dnevi slovenskega filma. Ob štirih celovečernih novitetah so podelili vrsto nagrad. Zlato nagrado Metod Badjura z diplomo in denarno nagrado je prejel Karpo Godina za režijo filma Umetni raj. Zlato nagrado Metod Badjura z diplomo in denarno nagrado je za režijo kratkega filma Panjske končnice dobil Boris Višnovec. Zlato nagrado M. Badjura z diplomo in denarno nagrado sta prejela Janez Kovač in Valentin Perko za izredno avtorsko delo v filmu Ječarji (prvi je scenograf, drugi direktor fotografije). Posebno nagrado Metod Badjura z diplomo za mlajšega so dodelili Mojmirju Koniču za snemalsko delo pri filmih Krivda, Razdejanje in Silicijev horizont. Posebno nagrado Metod Badjura z diplomo za najbolj celovito delo študenta AGRFT je prejela skupina Manufaktura za arhitekturo in film za realizacijo filma Silicijev horizont. Vse nagrade Metod Badjura je žirija, ki ji je predsedovala kostumografinja Milena Kumar, podelila soglasno. Žirija je podelila še štiri posebna priznanja Metod Badjura. Jure Pervanje je bil nagrajen za režijo celovečernega filma Do konca in naprej, Stanko Kostanjevec za montažo celovečernih filmov Ječarji ter Do konca in naprej, Predrag in Mladen Vraneševič sta dobitnika priznanja za glasbo v filmu Umetni raj, Marjan Horvat pa za zvok v istem filmu in v filmu Ječarji. Žirija Novega tednika in Radia Celje je za igralca leta razglasila Radka Poliča za vlogo Evgena v filmu Decembrski dež, igralke leta ni razglasila, debutantka leta pa je Lučka Počkaj za vlogo Alenke v filmu Do konca in naprej. Gledalci, ki jih je bilo, razen na zaključnem večeru, katastrofalno malo, so najbolje ocenili film Do konca in naprej. Lučka Počkaj Opisali smo že nekaj težav, s katerimi se spoprijema otrok, ko se skuša opismeniti. Omenili smo metodo učenja, ki bo otroku dala vtis, da sodeluje pri pomembnem delu odraslih: zapisovanje reči, ki jih je treba kupiti v trgovini, na listek. Seveda bo po vsej verjetnosti vsaka beseda vsebovala nekaj napačnega, toda ko bi mati ali oče takoj šla nadnje z rdečim svinčnikom, bi naredila zelo veliko napako. Najbolje je, če ob koncu primerjamo otrokov zapis s pravilnim zapisom odraslih. Tako bo na miren in tih način otrok spoznaval pravopisna pravila, ki dovoljujejo le en natančno določen zapis določene besede, čeprav se ta sliši v govoru na več različnih načinov. V tej fazi ne smemo otroka obremenjevati z nepotrebnimi pravili. To bi bilo sedaj še narobe, kajti pravopisna pravila so za osnovnošolca večinoma še preveč komplicirana, da bi mu bila lahko v pomoč. Največkrat ga namreč zmedejo. Zato je najbolje, da se otroci naučijo pravilnega pisanja besed z vajo. V tretjem ali četrtem razredu pa bo učenec še sposoben uporabljati slovar. Medtem pa bo uspešno, če se boste s svojim otrokom pogovorili o napakah, ki jih počenja pri zapisu: naj tudi sam razmišlja, zakaj je besedo napisal tako, kakor jo je in ne drugače. Seznanjate svojega otroka po možnosti igraje z besednimi skupinami kot je denimo: knjiga, knjigarna, knjigovezec, knjižnica in podobno. Tako aktivno udejstvovanje vašega otroka v besedotvorju, mu bo v največjo pomoč tudi pri pisanju besed. Seveda so nekatere pomanjkljivosti pri otroku potrebne posebne obravnave. Ko je otrok na primer slušno prizadet ali z zmanjšano vidno sposobnostjo ali kako drugače telesno prikrajšan, je potreben posebne obravnave. Če že ne v specializiranih šolah, ki bi jim lahko rekli tudi posebne šole, vsaj pri integriranem pouku v navadnih šolah, kjer so deležni vzgojno izobraževal nega procesa sočasno prizadeti in neprizadeti otroci. Koncert tržaškega koncertnega združenja Pester in zanimiv program, ki sta ga pretekli ponedeljek v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega združenja izvedla violončelist Mischa Maisky in pianistka Daria Hovora v gledališču Rossetti v Trstu, je nekoliko razrahljal programsko enoličnost. Mischa Maisky je študiral čelo pri Piati-Gorskemu in Rostropoviču, ki je dejal za svojega učenca: »Njegove izvedbe so kombinacija poezije in čudovite občutljivosti z močnim temperamentom in briljantno tehniko.« V prvem delu koncerta ta odlična oznaka Maiskyjeve igre ni prišla do izraza zaradi neusklajenosti med instrumentoma, oziroma zaradi neenakovredne moči umetniškega izraza izvajalcev. Maisky je v igri in interpretaciji Bachovih sonat močno zanihal. Bach je v sonatah za violo da gamba in čembalo (na koncertu smo jih slišali v izvedbi violončela in klavirja) uporabljal instrumenta kot neodvisna glasova z bogato in domišljije polno polifonično glasbo, ki sta med seboj v interakciji in drug drugemu sugerirata lastne zamisli. Na koncertu smo namesto dveh usklajenih glasov doživeli dva nasprotujoča si pola, ki sta le redko našla skupni jezik. Zvok čela se je večkrat utopil v zvoku klavirja; neenako pojmovanje metodičnih fraz in poudarkov ter ritmična neskladja so pri poslušalcih ustvarjali nelagodna občutja. Drugi del koncerta je izzvenel na mnogo višji umetniški rvni. Najprej smo poslušali Zwei Stričke - Adagio v g-duru in Adagio v F-duru. V teh skladbah je čelo zablestel v vsej svoji zvočni polnosti. V delu Drei kleine Stričke op. 11. je VVebern uporabil nov glasbeni jezik. V skladbah, ki so dolge le nekaj taktov, je skladatelj združil aforistično kratkost z maksimalno izpovednostjo v svobodni atonalni harmonski strukturi. Čelist je izvabil iz čela neobičajne zvoke in z njimi ustvaril gradacijo tesnobne moči. Koncert je sklenila Sonata za violončelo in klavir Benjamina Brittna. Skladba je nastala iz prijateljskih vezi med skladateljem in Rastropovičem. V njej je mnogo raznovrstnih in kontrastnih razpoloženj. Tudi v interpretaciji te skaldbe je bila pianistka pod umetniško ravnjo čelista. Ob koncu pa lahko rečemo, da skupno nastopanje neenakovrednih glasbenikov običajno ne rodi »najboljših sadov«. MIRKO SLOSAR Če starši poznajo hibo svojega otroka, se bodo, v trenutku, ko jim bo jasno, da mu bodo le na tak način najbolje pomagali, odločili za posebni način poučevanja. Ali z drugimi besedami: če je otrok zaradi svoje prizadetosti prikrajšan pri učenju, potem je zanj bolje, da je deležen posebnega načina poučevanja. Le tako bodo padle ovire, ki so mu preprečevale dostop do znanja, ki ga je sposoben dojeti. Seveda ne gre pri tem našem razmišljanju za vprašanje, ki že dolgo bega starše in vzgojitelje, kateri izobraževalni proces je v nekaterih primerih boljši: navadni ali posebni in v navadnih šolskih pogojih ali čisto posebej. Prepričanje, ki nam ga krepi izkušnja pa vztrajno kaže, da sam pojem vključevanja otrok, ki jih nekaj ovira na poti k znanju, v normalno okolje, bo ostal zgolj pojem na papirju, če ne bodo tega vključevanja z zavzetostjo vzeli v roke posebni učitelji, navadna učna moč, ožje šolsko okolje in širša družba. Morda je vredno razmisleka dejstvo, da stopnja prizadetosti ni Pr‘ vseh s hibo obremenjenih otrokih enaka in da bi morda obravnava težjih primerov in njihovo vključevanje v vzgojnoizboraževalne procese le potrebovala tudi svoje posebne prostore in posebne pogoje. Ni namreč naključje, da ostajajo navadne šole čedalje bolj zadaj in da se recimo še v naši bližini, na Koprskem išče možnost ustanavljanja šol za posebno nadarjene otroke. Podobne težnje so seveda navzoče v širšem svetu že lep čas. Kaj pa prI nas? Ali res odgovarja realnim potre' bam šola, kakršno imamo? Ali se nismo morda lahkotno prepustili odlOj' čitvam z vrha, ne da bi se vprašam ali je to tista vzgoja in izobrazba, ki jo potrebujejo naši otroci? Izenačevanje učnega procesa na vsak način za vse, še ne pomeni uspešne integracije manj sposobnih, pa tudi ne spodbude za tiste, ki jih je narava obdarovala s posebnimi talenti. I« današnji televizijski in radijski sporedi |~|[ RAI 1__________________ 6.55 Aktualno: Uno mattina 9.55 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Hafjella) 11.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nanizanka: Cuori senza eta 11.40 Variete: Occhio al bi-glietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik 14.00 Kvarkov svet 14.30 Dok.: Filozof in vojna 15.30 Otroški variete: L albero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Možnosti za vikend: Piacere Raiuno - Piacere Sanremo 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 41. festival italijanske popevke (iz Sanrema), vmes ob (23.00) dnevnik 0.30 Dnevnik in vreme 0.50 Danes v parlamentu 0.55 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 1.10 Dokumentarec: Le av-venture di Jean-Jacqu-es Rousseau ^ RAI 2_________________ 7.00 Risanka in otr. variete 8.30 Nanizanka: La famiglia Drombusch 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.30 Tečaj angleščine in francoščine 11.00 Nadaljevanka: Capitol 11.50 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 SP v smučanju: moški veleslalom (iz Hafjella) 14.00 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.25 Variete: Detto tra noi 16.30 Variete: La TV degli animali 17.15 Kratke vesti 17.25 Tednik: Andiamo a ca-nestro 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Novosti: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Operazione Walker (zadnji del) 22.40 Nanizanka: Villa Arzilla 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje 0.20 Film: Pericolo nella di- mora (krim., Fr. 1985, r. Michael Deville, i. Anemone, Richard Bohrin-ger, Michel Piccoli) RAI 3 | 08.55 Svetovne smučarske igre Policije: moški superveleslalom 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Aladinova svetilka 15.30 Rubrika: A tutta neve 16.00 Rokomet: Cividin-Orti-gia 16.40 Jahanje: mednarodno tekmovanje C.S.A 17.15 Gospodarski tednik: In 17.40 Nanizanka: Vita da stre-ga - Viaggio a Chicago 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Chi l'ha vi-sto? 23.00 Večerni dnevnik 23.05 Variete: Harem (vodi Catherine Spaak) 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Pred 20 leti T Žr TV Slovenija 1 [ 8.50 Video strani 9.00 Otroška oddaja: Klub klobuk . 10.10 Nanizanka: Simenon (pon.) 11.10 Video strani 14.20 Video strani 14.30 Svet na zaslonu (pon.) 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Tednik (pon.) 18.10 Spored za otroke: lutkovna igrica Zgodbe o Poluhcu - Poluhec v sosedovem vinogradu, 18.25 nanizanka Pasja pripoved ali kako je bilo... 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dok.: Škandali (2.del) 21.15 Nad.: Popolni vohun (J. Le Carre, 1. del) 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Nočni program Sova, vmes nanizanka Dragi John in nadaljevanka Tvvin Peaks (ZDA 1990, r. David Lynch, i. Kyle MacLachlan, Michael Ontakean, Piper Laurie) TV Koper__________ 16.00 Športni pregled 18.30 Oddaja v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Barbagianni e pa-voncelle in risanki 20.00 Dokumentarec: I misteri del mondo 20.30 Nadaljevanka: II diario di Sara (9. del) 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o športu | TV Slovenija 2 9.50 SP v smučanju: moški veleslalom, 13.25 2. tek (iz Hafjella) 17.00 Studio Maribor: Tele M 17.58 Končnica DP v hokeju na ledu: Olimpija-Med-veščak 20.10 Žarišče: V znamenju ptic 20.40 Ex libris 21.35 Koncert komornega orkestra RTV Slovenija (z Dvorca Zemono, 1. del) 22.20 Videonoč CAHA LB S_____________ 8.00 Nan.: La famiglia Brady 8.30 Film: La principessa del Nilo (pust., ZDA 1954, r. Harmon Jones, i. Debra Paget, Jeffrey Hunter) 10.25 Rubrika: Gente comune 11.45 Kviza: II pranzo e servito, 12.35 Tris 12.55 Canale5News 13.20 Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del-le coppie 15.00 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone 16.00 Otroški variete 18.15 Nanizanka: I Robinson 18.40 Canale5News 18.45 Kviza: Gioco dei 9, 19.35 Tra moglie e marito 20.15 Radio Londra 20.25 Striscia la notizia 20.40 Film: Danko (krim, ZDA 1988, r. Walter Hill, i. Arnold Sch'warzenegger, James Belushi) 22.40 Variete: Rivediamoli 23.10 Variete: Maurizio Co- stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News 1.15 Štriscia la notizia 1.30 Nan.: Marcus Welby, 2.30 Operazione ladro RETE 4_________________ 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 8.45 Cosi gira il mondo, 9.15 Senorita Andrea, 9.45 Per Elisa, 10.45 Senora, 11.45 Topa-zio 12.45 Variete: Buon pomerig-gio 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre d'amore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Crimini del cuore (kom, ZDA 1986, r. Bruce Beresford, i. Diane Kea-ton, Jessica Lange, Sissy Spaček) 22.40 Aktualno: Kronika (vodi Emilio Fede) 23.30 Film: L’assassinio di Mike (dram, ZDA 1984, r. James Bridges, i. Debra VVinger, Mark Keyoun) 1.25 Nanizanka: Bonanza - II testimone ITALIA 1______________ 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! 15.45 Nanizanki: Compagni di scuola, 16.15 Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanki: Mai dire si, 19.00 MacGyver 20.00 Risanke: Scuola di poli-zia 20.30 Nanizanka: Chiara e gli altri 21.30 Odprti studio 21.35 Variete: Paperissima 22.35 Rubrika: Calciomania 23.35 Nanizanki: Valentina, 0.05 Cin Cin 0.30 Odprti studio 1.00 Nanizanki: Kung Fu, 2.00 Samurai ODEON________________ 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: La grande ruota (dram. Nem. 1961, r. Geza Radvanyl, i. Maria Schell, Rudolf Forster) 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Flash Gordon 20.30 Film: Febbre da cavallo (kom. It. 1976, r. Steno, i. Enrico Montesano, Gigi Proietti) 22.00 Nanizanka: Gli inaffer-rabili 23.00 Film: II elan del guartie-re latino (dram. Fr. 1972, r. Bruno Gantillon, i. Mario Adorf, Marina Mal-fatti) TMC___________________ 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.50 SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek (iz Haj-fella) 11.20 Nadaljevanka: Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.35 SP v smučanju: moški veleslalomi, 2. tek 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Un amore impossi-bile (kom, ŽDA 1980, r-i. Joseph Hardy, i. Elizabeth Taylpr) 16.30 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Settimo sguillo 22.30 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.30 Film: Melvin il ragazzo piu sexy del mondo (kom, ZDA 1982, r. John Eastway, i. John Finlay-son, Tina Bursill) TELEFRIULI____________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Gli ultimi giorni di Pompei 22.00 Furlanske zgodbe 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po nas ■ vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Dežel® kronika; 8.10 Aladinova svetilka; 8.40 L untry glasba; 9.30 To je življenje; "• Priljubljene melodije; 10.00 Dnevni pr gled tiska; 10.10 S koncertnega in °P® j. •nega repertoarja; 11.30 Podobe iz Žf p Obnemelost; 11.45 Rock zvezde; 12-00 filmskega sveta; 12.15 Orkestri; 12.40 P p morska poje: MoPZ Val Rosandra; 12-Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozaba, ^ na glasba; 14.00 Deželna kronika; 1 '. Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Dev na; 15.00 Francoski šansoni; 15.30 BI 1 15.55 Mi in glasba: I Solisti Veneti 1° . Claudio Scimone); 16.45 Postni 9°v74(j 17.00 Kulturna kronika in dogodki; 1 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice aaJgS-tepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 ’ . podarstvo in glasba; 11.05 Petkovo 5 e. nje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 j. tijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do .e{. najstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 „g0 kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; Priljubljene melodije; 17.00 V 5 « 18.05 Vodomet melodij; 19.35 LahKO^jj. otroci!; 19.45 Instrumentalni ansa ^g, 20.00 Oddaja za pomorščake; 2Bo eVa; vencem po svetu; 22.00 Zrcalo 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) ^30 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, l4j0L,gda-Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 , jp našnji dan; 6.10 Vremenska nap0 (pe prometni servis; 6.30 Jutranjik m 73O informacije; 7.00 Jutranja krom ' goO Pregled tiska; 7.35 Kulturni servm^os Prenos Radia Slovenija; 10.35 .0per; Vala 202; 13.15 Mladi val Radia 0d-14.35 Pesem tedna; 15.30 DogodKi p[I. mevi;' 16.00 Glasba po željah; 1 • ^ast® morski dnevnik; 18.00 O glasbi o -18.30 Glasbene želje po telefon®' Prenos RS; 23.00 Nočni Program- RADIO KOPER (italijanski program) ^30, .15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, l4^0’ jjjO, >0, 18.30 Poročila; 7.15, 12 ® ’ Aijna-10 Dnevnik; 6.00 Glasba; ■ gjrnfOj ; 6.30 Zgodovinski utrinki; • .j:ain zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 ^ i0 \jse jlednico; 8.25 Pesem tedna, ^ g.2 Z ?WU!Gl *&!&■ sfisasssav* 18.00 Keltska glasba, 90 no Mix Time. Srečanje med deželno delegacijo PSI in delegacijo SDSS Podpora uveljavljanju suverenosti vendar na osnovi dogovarjanja Po predsinočnji predstavitvi v Novi Gorici Nocoj začetek šestega Film video monitorja Politične stranke in institucije na krajevni ravni lahko izraziteje podprejo prizadevanja prebivalstva Slovenije in Hrvaške za dosego popoldne suverenosti, np da bi to pomenilo vmešavanje v jugoslovanske notranje zadeve in to na deželnem nivoju in tudi v okviru posameznih krajevnih enot že delamo. Odločilnega pomena je, da Pride do razdružitve med Slovenijo in drugimi državami še obstoječe skupnosti sporazumno in predvsem na miren način. Poglavitno je tudi, da ostanejo notranje meje ob nakazujoči se novi ureditvi nespremenjene. Tako je načelno stališče socialistične stranke Furlanije-Julijske krajine v odnosu do političnih sprememb, tistih, ki so se že uresničile in še bolj do tistih, ki se nakazujejo v sosednji Sloveniji in Jugoslaviji, Ta stališča je na sinočnem srečanju v Gorici med delegacijo socialdemokratske stranke Slovenije in pokrajinskega ter deželnega vodstva socialistične stranke, zelo jasno iznesel deželni tajnik Piero Zanfagnini. Na sedežu pokrajinskega vodstva socialistične stranke v Gorici je bilo namreč sinoči prvo uradno srečanje rned delegacijo SDSS, ki jo je vodil Podpredsednik stranke Matjaž Šinkovec in obenem predsednik Odbora za niednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije. V delegaciji sta oila tudi glavni tajnik Erik Modic in jvo Hvalica, ki odgovarja za stike z ‘talijo, ter delegacijo socialistične stranke, ki jo je vodil deželni tajnik, odvetnik Piero Zanfagnini. V delega- ciji so bili še pokrajinski tajnik Luciane Pini, namestnik pokr. tajnika Gior-gio Dellago, deželni svetovalec Luigi Blasig, občinski odbornik Alberto Alberti in predstavnik slovenske deželne komisije Marko Waltritsch. Matjaž Šinkovec je predstavil najprej vlogo prizadevanja socialdemokratske stranke v slovenskem prostoru ter povezovanje in odnose z drugimi socialdemokratskimi in socialističnimi strankami v Evropi in svetu. Največ pozornosti je zatem namenil pojasnje- vanju trenutnega položaja v Sloveniji in Jugoslaviji, zlasti vprašanja razdru-ževanja oziroma težav in ovir, ki se na tej poti postavljajo ter pojasnjevanju koncepta suverenosti Slovenije, "ki samostojna za sosede, kakršna je FJK ne more biti tujek, saj je sodelovanje in torej medsebojno poznanje dovolj dolgo in dovolj globoko". Šinkovec je posebej poudaril, da želi biti Slovenija še bolj odprta tako navzven, kakor tudi ohraniti odprto mejo v odnosu do drugih stvarnosti ali držav danes še obstoječe federacije. Edvard Sevardnadze bo prejel častno diplomo goriške univerze Edvard Ševardnadze do pred nedavnim minister za zunanje zadeve v Sovjetski zvezi bo 14. marca prejel častno diplomo na goriški fakulteti za diplomatske in mednarodne vede. Uglednega sovjetskega politika, ki je vnesel pomembne novosti v sovjetsko zunanjo politiko, so povabili na slovesnost, ki bo v četrtek, 14. marca, uradno odprla novo akademsko leto na goriški fakulteti. Z njim naj bi prišli tudi ugledni italijanski politiki. Govori se o prisotnosti predsednika vlade Giulia Andreottija, ki je lani prvi dobil doktorat "ad honorem" na Goriški univerzi, prav tako pa naj bi se slovesnosti udeležil italijanski zunanji minister De Michelis. Izbira Ševardnadzeja je morda nekoliko nepričakovana glede na napovedi (v prejšnjih dneh sta se kot najverjetnejša "kandidata" za častno priznanje omenjala angleški prestolonaslednik princ Karel in predsednik senata Spadolini), po drugi strani pa je nedvomno upravičena glede na značilnosti goriške fakultete. Sovjetski zunanji minister je bil do pred kratkim med glavnimi nosilci perestrojke in je s svojim nastopom na mednarodnem političnem prizorišču bil med glavnimi akterji velikih pozitivnih političnih sprememb, ki so v mednarodnih odnosih dozorele ob koncu osemdesetih let. Nocoj ob 20.30 se v goriškem Kulturnem domu začenja letošnji 6. Film video monitor, pregled slovenskega filma in tv videa v letu 1990. Po otvoritveni slovesnosti, na kateri je napovedan govor novogoriškega župana Sergija Pelhana, bodo predvajali film Do konca in naprej režiserja Jureta Pervanjeta. Gre za zgodbo o slovenskem tolovaju v obdobju med obema vojnama v produkciji "komercialnega" Studia 37. V glavni vlogi nastopa tržaška igralka Lučka Počkaj. Letošnji Film video monitor se je pravzaprav začel že predsinoči s predvajanjem italijanskega filma Postaja (»La stazione«) v Kulturnem domu v Novi Gorici. Na predstavitvi v Novi Gorici je govoril predsednik Kinoateljeja prof. Darko Bratina. Napovedan je bil tudi pozdrav goričkega župana Antonia Scarana, ki pa ga kljub predhodno napovedani prisotnosti ni bilo. Zakaj predstavitev v Novi Gorici? Z njo namerava Kinoate-Ije v večji meri poudariti vlogo obojestranskega posredovalca kulture na filmskem področju: vsakoletne predstavitve slovenskega filma in televizije v Gorici so se že uveljavile kot stalno okno v svet slovenske ne samo vizualne kulture in redno privabijo v Gorico italijanske novinarje, filmske kritike in delavce, ki so pozorni do kulture tako majhnega naroda, je povedal prof. Bratina. Z letošnjo "pokušnjo" namerava Kinoatelje začeti v večji meri razvijati tudi posredovanje v obratni smeri. Že prihodnje leto naj bi torej ob predstavitvi slovenskega filma v Gorici pripravili v Novi Gorici popolnejši pregled novosti na italijanskem filmskem prizorišču. Predstaviti nameravajo prvence novih italijanskih režiserjev. Ta Kinoateljejeva vloga se odlično vključuje v prizadevanja za večje povezovanje med sosednima mestoma na vseh področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. V njej se dejansko uresničuje zamisel o dveh Goricah - enem mestu, ki jo je lani postavil novogoriških župan Pelhan in je pred nekaj tedni obrodila podpis sporazuma dveh mest o sodelovanju. Od jutri dalje se bo Film video monitor nadaljeval s tv in video predstavitvami (v popoldanskem času od 15. ure dalje) ter filmskimi predvajanji zvečer ob 20.45. V nedeljo dopoldne je napovedana okrogla miza z avtorji, filmskimi delavci in kritiki o slovenskem filmu v letu 1991. V jutrišnjem popoldanskem programu naj opozorimo na nekatere "politične" oddaje o prvi svobodnih volitvah v Sloveniji, oddajo NOB ali državljanska vojna ter oddajo Tek za življenje o internirancih na Golem otoku. Zvečer ob 20.45 bodo predstavili film Umetni raj režiserja Karpa Godine, ki je posvečen mojstru kinematografije Fritzu Langu ter njegovemu bivanju na Slovenskem. Film so predstavili v Cannesu ob 100-letnici Langovega rojstva. Zasedanje mešane komisije za Videmski sporazum V Gorici je v ponedeljek in torek zasedala mešana italijansko-jugoslovanska (^misija za izvajanje Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu. Gre za komisijo, ki redno spremlja potek izvajanja omenjenega sporazuma. Tokrat je komisija formalno odpravila naravnost kričeče nesorazmerje glede Carinskih olajšav za imetnike prepustnic. Doslej so jugoslovanski državljani brez Plačevanja carin in drugih pristojbin lahko mesečno nesli preko meje za 10 dinarjev blaga, medtem ko je olajšava za italijanske državljane znašala 70 tisoč lr- Po novem bo olajšava za jugoslovanske državljane znašala 840 dinarjev. Na zasedanju je tekla nadalje beseda o prekategorizaciji mejnih prehodov. Pako je komisija dala ugodno mnenje glede odprtja turističnega sezonskega Prehoda na Kaninu, komisija je ugotovila, da glede ureditve prehoda v Neblem v mednarodni prehod, Italija še ni pripravljena. Nobene besede pa ni bilo o Prekategorizaciji prehoda v Škabrijelovi ulici v Gorici. Komisija je obravnavala tudi pritožbo prebivalcev Rateč v Savski dolini, ki n‘so bili obveščeni o pripravi urbanističnega načrta trbiške občine in ki zadeva 2emljišča, ki so v njihovi lasti. Na prihodnjem zasedanju bodo posebno pozornost namenili obravnavi neu-csjenega položaja delavcev z jugoslovanske strani meje, ki dnevno prihajajo na aelo v Italijo. Vloga bolnišničnih laboratorijev . Nad dvesto strokovnjakov iz raznih dežel delovne skupnosti AlpeJadran se I? udeležilo prvega strokovnega posvetovanja o vlogi bolnišničnih, oziroma . 'ničnih laboratorijev glede zdravljenja nekaterih bolezni. Tako bodo posebno P°zornost namenili razpravi o obolenjih ledvic in njihovemu zdravljenju ter Neoporozi ter o novih tehnologijah v zdravstvu. Poleg uvodnih referatov se °do v okviru posvetovanja odvijale tudi okrogle mize. Današnji del zasedanja se bo pričel s poročilom prof. Bartolija z Videmske Tverze, zaključil pa s poročilom prof. Mora s Tržaške univerze. Vmes bodo p°segii ugledni strokovnjaki iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Mednarodno posvetovanje, ki se bo odvijalo v konferenčni dvorani razsta-^ N, se bo sklenilo jutri z okroglo mizo o vlogi in pomenu bolnišničnih labora-')r'iev v posameznih deželah delovne skupnosti Alpe Jadran. V Gorici ustanovni sestanek Svetovnega slovenskega kongresa V ponedeljek je bil v Kulturnem domu v Gorici ustanovni sestanek Svetovnega slovenskega kongresa za Goriško. Tega dogodka se je udeležilo lepo število zainteresiranih, med katerimi je bila še posebej razveseljiva izdatna prisotnost mladih. V imenu iniciativnega odbora - sestavljali so ga pretežno privrženci štirih goriških društev, kot so "Kinoatelje", SKPD "Mirko Filej", SMReKK in skupina "Izvir" - je pripravljalno delo predstavil Janez Povše, izčrpno informacijo o zasnovi in ciljih Svetovnega slovenskega kongresa pa je podal Bojan Brezigar, predsednik osrednjega odbora Kongresa. Namesto obolele Spomenke Hribar je ustanovni sestanek pozdravil dr. Branko Marušič, sicer član izvršnega odbora, nakar se je pričela tehtna in poglobljena razprava. O Kongresu, ki naj "povezuje in združuje Slovenke in Slovence dobre volje doma in po svetu na temelju vzajemne pomoči in zavezanosti slovenstvu", ter naj presega vsakršno ideološko oziroma strankarsko zavezanost, so globalno in go-riško specifično govorili številni raz-pravljalci, važnejše misli pa bi bile naslednje: napočil je končno čas pluralizma, različnosti, povezovanja in zaton radikalnih ideologij; nikakor ne smemo ob duhovnih in kulturnih postavkah pozabiti na gospodarsko povezovanje. Ne moremo mimo želje, da bi se Kongres formiral tudi v Benečiji. Gre za vzpostavljanje nove slovenske zavesti, slovenskega prispevka Evropi in svojemu narodu, za preseganje pojma velikih in majhnih. Kongres te vrste je nujen, njegov cilj je eminentno političen in epohalen, že Marjan Rožanc in pred njim France Weber sta med drugimi razvijala podobne usmeritve, da ne govorimo o Majniški deklaraciji. Kongres ne more mimo krščanske slovenske tradicije, sicer pa mora biti previden, da ne bi na silo prekrival obstoječih institucij in delovanja. Kongres naj tudi na Goriškem razvije izdatnejšo skrb za informiranje. - Pristopno izjavo je podpisalo 43 posameznikov, ki so izvolili Pripravljalni odbor, ker za formiranje dokončnega odbora ni dovolj časa. Pripravljalni odbor sestavljajo Marija Česčut, Mirka Brajnik, Darko Bratina, Damjan Hlede in Janez Povše, ki je tudi predsednik. Naloga tega odbora je skupaj s tržaškimi predstavniki, po možnosti tudi s predstavniki iz Benečije, pripraviti deželni občni zbor, ki bo v prvi polovici meseca aprila v Gorici. Druga naloga je širiti informacijo naprej m pridobiti še vse tiste posameznike, ki se bodo lahko Kongresu priključili v bližnji prihodnosti. Na sliki (foto Čubej) predsedstvo na goriškem ustanovnem sestanku. Danes odprejo Exponautica V Tržiču bodo danes ob 11. uri slo-Stlo odprli letošnji sejem Exponauti-■ Slovesnosti se bo v imenu Dežele pležil odbornik Francescutto. Razstava različnih plovil in opreme (^Pomorski turizem in razčične špor-pr dejavnosti bo na zelo pripravnem (j storu ob kanalu Valentinis odprta Ponedeljka, 4. t. m. oiskovalci zanimivega sejma, ki je l(f ®tel na zelo dober odziv predvsem Oevmh gospodarstvenikov, pa si od jutri do ponedeljka lahko •a še vrsto vzporednih športnih % 1^9'h prireditev. Tako bodo jutri uri odprli razstavo, ki jo je pri- ti. zadruga pristaniških delavcev, teCjune, med 14.30 in 16. uro bodo lpoldn_, Umovanja s posebnimi plovili. V ne-Hrn *n Ponedeljek pa napovedujejo ^Oovanje v kajaku in jadranju, jo k.n'k obiska zanimive razstave, ki v -J6 Pripravila Trgovinska zbornica Pou delovanju z Občino v Tržiču in hi atin° je od 10. do 19. ure. % omenimo še, da je bilo zadnje 'OcjS.sPet nekaj polemik glede umes-Prireianja dveh konkurenčnih '»aj b.ltev, današnje v Tržiču in tiste, ki 1 lo odprli v Trstu, čez nekaj dni. f>rvf*u^ba obvešča člane, da je danes 0b in., uiesecu in da se dobijo danes a'30 na Placuti. Goriški trgovec G. Krainer umrl v prometni nesreči Znani goriški trgovec Giulio Krainer je izgubil življenje v prometni nesreči, v torek ponoči pri Buttriu. Krainer, ki je bil star 75 let, je z avtom trčil v tovornjak, v bližini tovarniškega obrata Danieli. Tovorno vozilo jugoslovanske registracije je upravljal 32-letni Fadil Velič iz Bugojna. Trčenje je bilo silovito. Ponesrečenca, ki so ga šele po daljšem prizadevanju izvlekli iz razbitin, so prepeljali v videmsko splošno bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Le nekaj ur kasneje je Tatovi, ki so v noči od torka na sredo obiskali trgovino Bertossi na Korzu Italia 115 so se polastili za okrog sto milijonov lir dragocenosti. Ukradli so številne zlate predmete, žlahtne kamne in tudi filmsko kamero. Niso pa se polastili znamk, numizmatičnih artiklov in tudi niso odprli blagajne, kjer je bilo spravljeno, poleg denarja, še precej drugih dragocenosti. Ždi se, da naj bi tatvino zagrešili v torek, neka pred polnočjo. Žal so lastniki zadevo odkrili šele naslednjega izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb. Giulio Krainer je bil znan goriški trgovec. Imel je trgovino železnine v Raštelu. Bil pa je tudi vsestranski športni delavec in organizator, saj je bil med drugim tudi podpredsednik športnega združenja UGG. Njegovo družino je že pred leti močno prizadela smrt sina Dudija, znanega košarkarskega igralca, ki je bil celo član državne reprezentance. Krainer zapušča ženo Bruno Turco in hčerko Rito. dne okrog devete ure, ob odprtju trgovine, kar je seveda znatno otežilo preiskavo in možnosti, da bi storilce odkrili. V trgovino so vlomilci prišli skozi enega od dveh vhodov, z glavne ulice. V nekaj tednih so tatovi v mestu, oziroma neposredni okolici, zagrešili vrsto predrznih vlomov in oškodovali žrtve za nekaj sto milijonov lir. Naj omenimo samo dva vloma v ločniškem Intersparu in tatvino v skladišču in_ trgovini konfekcije v Ulici Tabai v Štandrežu. Izsledili vlomilca-pajka Policijski organi naj bi prišli na sled mladeniču, ki naj bi bil odgovoren za nekaj vlomov v različnih predelih mesta in ki naj bi se pri tej dejavnosti posluževal posebne tehnike: v stanovanja naj bi vdiral s plezanjem, preko teras in oken. Sumijo ga, poleg vlomov, oziroma poskusov vloma, tudi drugih kaznivih dejanj. Šlo naj bi za 28-letnega D. P., ki je bil sicer že nekajkrat na prestajanju zaporne kazni in ki naj bi dejanja, za katerega ga sumijo, zagrešil prav v času, ko seveda ni bil v zaporu. V zadnjem času so omenjeno osebo imeli pod stalnim nadzorstvom in menda zbrali proti njej kar precej obremenilnih elementov. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI v Doberdobu sklicuje v soboto, 2. marca, ob 16. uri (ob štirih popoldne) kongres sekcije, v glasbeni sobi - v prostorih osnovne šole. V župnijski dvorani v Podgori bo jutri, v soboto, 2. marca, ob 20. uri prireditev ob dnevu slovenske kulture pod naslovom Bevk pripoveduje o Bevku. Sodelujejo dramska skupina, mladinski pevski zbor in mešani pevski zbor. O Bevku bo govoril Janez Povše. Praznovanje ob dnevu žena bo v goriškem Kulturnem domu v petek, 8. marca. Rezervacije v uradu doma (tel. 33288). Predrzna tatvina na Korzu Plen vreden nad sto milijonov ______________kino_________________ Gorica KULTURNI DOM 20.30 »Do konca in naprej«. Film v okviru 6. Film video monitorja. CORSO 17.30-22.00 »Air America«. VERDI 16.30-22.00 »Quei bravi ragazzi«. VITTORIA 17.30-22.00 »Paprika«. Režija T. Brass. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30- 22.00 »Tre scapoli e una bimba«. COMUNALE 18.00-22.00 »La stazione«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna v Štandrežu (Comu-nale) — Ul. sv. Mihaela — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore — Ul. Fratelli Roselli 23 tel. 410340. pogrebi Danes ob 8. uri Maddalena Vallig vdova Patacconi iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 9.30 Luigia Nas-cimben vdova Bernardotto is plošne bolnišnice v cerkev v odgori in na tamkajšnje pokopališče, ob 11. uri tella Duiz por. Tutta iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 14.30 Marino Zanin iz splošne bolnišnice v Šlovrenc. Sinoči v sklepnem turnirju košarkarskega pokala prvakov Po grožnjah v ZDA košarkar Marko Lokar spet doma Splitčanom ni uspel podvig BARCELONA - POP 84 92:85 (48:35) BARCELONA: Galilea 2, Solozabar 7, Trumbo 19, Gonzales 23, Ortiz 15, Norris 16, San Epifanio 10. POP 84: Sretenovič 12, Perasovič 12, Lester 12, Kukoč 22, Naumoski 2, Ta-bak 14, Radovič, Naglič 11. BARCELONA — Splitčanom ni uspel podvig. Pred kar 15.000 gledalci v novi olimpijski hali v Barceloni je domače moštvo zasluženo premagalo jugoslovanskega prvaka, ki je nastopil brez reprezentanta Saviča, kar se je pri skoku še kako poznalo. Največjo prednost so si gostitelji priigrali v sredi drugega polčasa, ko so povedli za 20 točk (64:44). LIMOGES - SCAVOLINI 110:92 (56:53) LIMOGES: Jullien 6, Dacoury 19, Brooks 24, Ostrowski 27, Dancy 13, Collins 12, Ghewy 1, Demory 6, Setier, Lamie 2. SCAVOLINI: Labella 6, Gracis 15, Magnifico 24, Boni 6, Cook 14, Daye 6, Zampolini 10, Costa 11, Grattoni, Ver-derame. LIMOGES — Italijanski prvak je v tem sklepnem delu pokala verjetno odigral svojo najslabšo tekmo in tudi visoko ter zasluženo izgubil. Že od začetnih minut je bilo jasno, da bodo gostitelji imeli lahko delo z demotivirani italijanskimi košarkarji. OSTALA IZIDA: Aris - Bayer 133:117 (70:56), Kingston - Makabi 64:62 (35:29). ZAČASNA LESTVICA: Barcelona 18, POP 84 in Aris 12, Scavolini in Bayer 10, Makabi 8, Kingston 6, Limoges 4. Morceli 3’34”16 SEVILLA — Alžirec Nouredine Morceli je na mednarodnem atletskem mitingu v Sevilli izboljšal dvoranski svetovni rekord na 1.500 m s 3'34 "16. Prejšnji rekord je bil last Britanca Petra Elliota s 3'34"20. Alberto Tomba danes favorit LILLEHAMMER — Na današnjem veleslalomu za svetovni pokal v tem norveškem mestu je Italijan Alberto Tomba fvorit. Tomba je bil zadnjič uspešen na tekmi za SP v Kranjski gori kar 21. decembra lani. Avstralcu Andersonu dirka po Siciliji MESINA — Avstralec Phil Anderson je osvojil zadnjo etapo in tudi končno zmago mednarodne kolesdar-ske dirke po Siciliji in tako presenetil Italijana Giuseppeja Petita, ki je prav v zadnji etapi izgubil vodstvo in tudi dirko. VRSTNI RED 6. IN ZADNJE ETAPE (CAPO D ORLANDO - S. AGATA V Trstu je bilo zanimivo namiznoteniško tekmovanje srednjih šol za sestavo lestvic letošnjih mladinskih igrah. Nstopili sta tudi slovenski šoli na-brežinskega Grudna in dolinskega Gregorčiča. Odlično se je odrezal predstavnik šole I. Gruden Peter Santini, ki sicer trenira pri ŠK Kras. V konkurenci 40 tekmovalcev je namreč zasedel drugo mesto. Dobro se je odrezalo tudi dvanajst dijakov Gregorčiča. Najboljši med njimi je bil Fedor Lovriha, ki je osvojil četrto mesto. Srednješolke so ravno tako tekmovale na dvojno izpadanje. Ivana Stu-belj (šola Igo Gruden) je bila izvrstna druga. Tudi ona trenira pri ŠK Kras. Gregorčič je poslal za zeleno mizo kar osem predstavnic, katerim zagotovo manjka tekmovalnih izkušenj in obvladanje tehnike. Učenke so dale vse MILITELLO, 180 km): 1. Anderson ( Avstral.) 4.42T2” s poprečno hitrostjo 38,270 km na uro; 2. Gorospe (Šp.); 3. Millar (Škot.); 4. Sorensen (Dan.); 5. VairettiJIt.) vsi s časom zmagovalca. KONČNA LESTVICA: L Anderson (Avstral.) 27.43'04"; 2. Petito (It.) po 8"; 3. Sciandri (It.) po 9"; 4. Argentin (It.) po 11"; 5. Ekimov (SZ) po 14' Johan Cruyff operiran na srcu BARCELONA — Bivši noogmetni nizozemski as in trenutno trener Barcelone je bil operiran na srcu. Operacija je trajala skoraj štiri ure in Cruyf-fu so vstavili dva »by pass« in je povsem uspela. Turčija - Jugoslavija 1:1 IZMIR — V prijateljskem nogometnem srečanju sta Turčija in Jugoslavija igrali neodločeno z 1:1 (0:1). Zadetek za Jugoslavijo je v 64. min. dosegel Savičevič. od sebe in nekatere so se uspele prebiti več kol naprej. Najboljša med njimi je bila Kristina Laurica, ki je osvojila 4. mesto (S. M.) Planinci iz Ilirske Bistrice Drevi se bodo na občnem zboru zbrali tudi planinci iz Ilirske Bistrice, ki bodo v svojih poročilih prikazali delovanje društva, predvsem prizadevanja v zvezi z vsakoletno organizacijo pohoda na Snežnik. (L. A.) Zapisnika s tekme na Proseku še ni Na deželnem odboru italijanske nogometne zveze so nam povedali, da sodniškega poročila z nedeljskega derbija Primorje - Zarja niso še prejeli. Kot smo pisali, je na tekmi prišlo do hudih izgredov. Namiznoteniško tekmovanje srednjih šol v Trstu Naši dijaki so se izkazali Mislil sem kot Slovenec Videti je, da je zalivska vojna končno zaključena, pa vendar, čeprav kratka, pušča za seboj vrsto žrtev tudi malce posebnih, med katere zagotovo sodi tudi Marko Lokar, 21-letni tržaški slovenski košarkar, ki je na domačih terenih začeto pot želel nadaljevati v ZDA. Dobil je štipendijo za študij na eni uglednejših univerz, pri čemer je seveda imela svojo težo tudi njegova nedvomna športna nadarjenost. Od moštva Don Bosco, preko Jadrana in Stefanela do majice Seton Halla, tiste majice, ki je povzročila "primer Lokar" z odmevom v najpomembnejših ameriških časopisih. Lokar na športni dres svojega moštva ni hotel našiti, v znak podpore ameriškim enotam v Zalivu, zastave ZDA. Temu so sledili protesti, grožnje, bil je izžvižgan na športnih igriščih in končno je bil prisiljen obesiti športno opremo na klin in obsedeti na klopi ter krožiti po mestu v spremstvu osebnih stražarjev. To ni bilo prihranjeno niti Markovi ženi Lari, ki pričakuje otroka, zato je pri mladem paru dozorela odločitev, da se vrne v Trst. In sedaj je Marko Lokar zopet doma. Sprejel nas je v bar-kovljanski družinski hiši ter nam posvetil del svojega dopoldneva, ki ga v glavnem zapolnjuje - kljub vsemu - trening. Marko pa pravi takole: »Najprej bi se želel odpočiti od dolge poti in napetosti, ki me je spremljala v tem času. Šele potem se bom odločal. Za to imam časa še 4 mesece, ko bom moral izbirati med vrnitvijo v ZDA ali dokončno ustalitvijo tu v Trstu. Svojo pa bo morala povedati tudi moja žena Lara, ki je neposredno začutila težo groženj ob obisku vietnamskih veteranov in brezštevilnih nočnih telefonskih sovražnih klicih.« V teh prvih dneh ste se že srečali s tržaško košarkarsko srenjo? »Pravih uradnih pogovorov s klubom še nisem imel, srečal pa sem trenerja Stefanela Tanjeviča in igralce, s katerimi sicer nameravam trenirati, a uradnega ni še nič. To me čaka v naslednjih dneh. Seveda pa je košarka edino kar znam, to Marko Lokar z ženo je moja edina "služba", zato imam do nje resen odnos.« Kakšen pa je bil vaš odhod iz ZDA? »Težak. Po eni strani zaradi težav pri nakupu letalske karte, vrste stroškov denarja je bolj malo, pa tudi zaradi vZ' dušja, v katerem sem se poslavljal Amerike, kjer sem preživel več kot let0 dni. Dobil sem veliko pisem v podpor0 moji odločitvi, bilo pa je tudi veliko takih, v katerih so me obsojali. Odšel seD1 z grenkobo.« Dejali ste, da ste na največje nerazumevanje naleteli pri mladih, pri sovrstnikih. »Profesorji, rektor, starejši nasploh 50 razumeli mojo odločitev, mladi ne. PraV široke podpore pa nisem bil delež®0. Moč propagande je prav neverjetna. ^ posebej po televiziji, kar je prav neverjetno in kar se kaže kot neke vrste dikta' tura. ZDA so prav gotovo demokratiču3 država, toda ko izbije na dan patriot' zem, takrat se razmere spremenijo, kar ] za nas Evropejce težko dojemljivo. Ce rojen v Franciji, si Francoz, če pa si ro]e° v ZDA zaradi tega še nisi Američan. 1"° raš misliti, kot misli večina. Če bi jaZ . čeprav rojen v Trstu - razmišljal kot on/ bi me priznavali za Američana. Drug3^ na mnenja pa zelo težko sprejemajo V teh dneh so odigrali tekme zaostalega 14. kola v deželnih odbojkarskih ligah Podvig sokolovk, padec borovcev Velik podvig odbojkaric Sokola In-dules v Cordenonsu, nekoliko nepričakovan padec Bora Agrimpex v Re-manzaccu. To je sinteza dogajanj v zaostalih tekmah 14. kola v deželnih ligah. K ugodnemu delu bilance moramo prišteti še uspeh Agoresta Posojilnice Sovodnje, moške ekipe Valprapora Imsa, 01ympie CDR in Soče Sobema pa so žal potegnile krajši konec. Trener sokolovk Peter De Walder-stein nam je že pred dvema tednoma zaupal, da njegova ekipa še ni povsem odrezana od boja za napredovanje: »Imamo še en odstotek možnosti,« je duhovito pristavil, »ta odstotek pa je v igri v Cordenonsu.« No, zaradi obilnega sneženja so nato tekmo takrat odložili, ker pa je v naslednjih dveh kolih Sokol Indules obakrat zmagal, so se po sredovem podvigu (Cordenons je vodilni na lestvici!) možnosti nabre-žinske šesterke povečale najmanj še za ... nekaj odstotkov. »Zavedamo se, da je naša naloga skrajno težka, toda zdaj vsaj imamo motiv več, da treniramo in igramo,« nam je po tem podvigu dejal De Walderstein. Sokolovke so v Cordenonsu resnično ugodno presenetile, saj so do potankosti uresničile taktični načrt, čeprav se je le nekaj ur pred tekmo izvedelo, da sta sestri Masten bolni in se ne bosta mogli udeležiti gostovanja. Sokolovke so zlasti dobro servirale, dokaj učinkovit pa je bil tudi blok. V prvem setu je Cordenons odpovedal na vsej črti, a sokolovke niso bile v drugem nič bolj uspešne. Pravi boj se je tako začel šele v tretjem nizu. V tie breaku je Cordenons po menjavi igrišča vodil z 8:7, nato pa je na servis prišla Tanja Co-nestabo, ki je od 3. seta dalje uspešno nadomestila Škerkovo, in dosegla šest odločilnih točk. Pri Sokolu so se izkazale vse igralke, posebej pa velja omeniti dober nastop mladinke Brumato-ve, ki je na centru nadomestila Tanjo Masten. Za poraz iz prvega dela prvenstva so se svojemu nasprotniku oddolžile tudi odbojkarice Agoresta Posojilnice Sovodnje, ki so Alturi doma zadale gladek poraz s 3:0. Nekaj težav so imele le v zadnjem nizu, prva dva pa sta trajala rekordno malo časa. Goriške odbojkarice so tega nasprotnika (ki je sicer v Sovodnjah nastopil brez svoje najboljše igralke, kapetanke Barto-linijeve) tudi dohitele na lestvici, pomembneje pa je to, da so se zdaj bistveno oddaljile od dna. Čaka jih torej mirnejše nadaljevanje sezone, ki bo lahko še polna lepih zadoščenj. Na gostovanju v Remanzaccu so Borovi odbojkarji doživeli svoj drugi letošnji poraz. Glede na njihovo dosedanjo zmagovito pot, je ta spodrsljaj močno odjeknil, vendar pa pravzaprav ni tako presenetljiv, kajti Remanzacco je navsezadnje na lestvici četrti, vrh tega pa je treba upoštevati, da so plavi nastopili v zelo okrnjeni postavi. Poleg Batiča in Starca je namreč tokrat manjkal tudi center Rudes, ki se je na ponedeljkovem treningu znova poškodoval operirano koleno. Kaže vsekakor, da poškodba ni tako huda in da bo lahko Rudes kmalu znova na igrišču. Dotlej pa se bo njegova odsotnost še kako poznala, kot je bilo razvidno tudi v sredo, ko so plavi zaradi vse preveč predvidljivega koncepta, ki je temeljil na igri preko kril, s težavo prebijali nasprotnikov blok, ko pa so ga vendarle, so Furlani mnoge napade prestregli z dobro postavljeno obrambo. Kljub temu bi plavi lahko tudi zmagali, saj so po dobljenem uvodnem nizu v končnici drugega zagrešili pri 13:13 nekaj naivnih napak, v tretjem nizu pa so si zaradi zgrešenega servisa zapravili set-žogo pri vodstvu s 14:13. 01ympia CDR je s svojim nastopom v Gradišču precej razočarala, saj je proti nič več kot solidni Torriani igrala resnično slabo in odsotnost podaja-ča Iva Cotiča in Komjanca ni zadostno opravičilo za bled nastop. 01ympia je tako v zadnjih petih kolih doživela svoj četrti poraz, vendar je treba upoštevati, da je od derbija z borovci v Trstu vselej igrala v okrnjeni postavi. Zdaj kaže, da se je zdravstvena slika v ekipi naposled le izboljšala in čeprav bo jutri v Slovenskem športnem centru gostoval vodilni Vivil, je upati, da bodo odslej tudi rezultati spet boljši. Valprapor Imsa je v Tržiču nudil Cremcaffeju močan odpor, dobil je tudi uvodni niz, vendar pa je moral nato položiti orožje. Tudi za Valprapor Imsa je bil februar dokaj nesrečen (ena sama zmaga v štirih tekmah), vendar velja, da ekipi koledar tekem res ni bil ugoden, tako da lahko v prihodnjih kolih spet pričakujemo vzpon na lestvici. Veliko smolo pa je v važnem nastopu z neposrednim tekmecem za obstanek v D ligi Porcio imela Soča Sobema. Goričani so na torkovem gostovanju že vodili v nizih z 2:0, a tedaj si je prst na roki težje poškodoval Stefan Cotič, eden boljših napadalcev v ekipi. Njegov doprinos je bil odtlej hudo omejen in nezgoda je tudi psihološko negativno vplivala na šesterko, ki se je v naslednjih nizih požrtvovalno borila, a ni bila več tako uspešna in je morala zato resnično dragoceni točki repustiti gostiteljem. S to zmago je orcia dohitela Sočane na lestvici in boj za obstanek je zdaj spet zelo srdit. (ak) Sinoči v D ligi na Proseku Kontovelke praznih rok KONTOVEL - GAMMALEGNO CECCHINI 1:3 Sinočnji dvoboj ženske D lige na Proseku je bil za Kontovelke, ki si prizadevajo ostati v ligi, zelo pomemben, žal pa se je končal s porazom, po katerem so se njihove možnosti, da bi ostale v ligi spet precej zmanjšale. Po prvenstvenih propozi-cijah naj bi v nižjo ligo izpadlo kar pet ekip, verjetno se bo to število zreduciralo na štiri, prav zato pa je bilo srečanje z Gammalegnom, ki v prvenstvu s štirinajstimi ekipami zaseda 10. mesto, eno odločilnih. Varovanke trenerja Kušarja so dobro pričele, saj so osvojile prvi niz, v nadaljevanju pa žal niso več bile dovolj učinkovite in so morale tako točki prepustiti gostujoči šesterki iz Pasiana. MOŠKA C-2 LIGA Izidi 14. zaostalega kola: Cremcaf-fe Tržič - VALPRAPOR IMSA 3:1 (14:16, 15:12, 15:11, 15:5); Pav Remanzacco - BOR AGRIMPEK 3:1 (12:15, 15:13, 17:15, 15:4); Torriana Belca -OLVMPIA CDR 3:0 (15:12, 15:10, 15:5); Libertas Turriaco - Vivil Villa Vicenti-na 1:3; Rozzol - Panificio Brotto 3:0; Itely Fojda - VBU Videm 3:0, Friuli Povoletto - Prata 3:1. Lestvica: BOR AGRIMPEK in Vivil 28, Friuli Povoletto 22, Remanzacco 20, VALPRAPOR IMSA, Cremcaffe Tržič in Torriana Gradišče 16, Prata, OLYM-PIA CDR in Itely Fojda 14, Rozzol in Brotto 12, VBU Videm 10, Libertas Turjak 2. Prihodnje kolo (jutri): Prata - VALPRAPOR IMSA; Itely - Remanzacco, OLVMPIA CDR - Vivil, Torriana - Friuli Povoletto, Brotto - Libertas Turriaco, VBU - Cremcaffe, BOR AGRIMPEK - Rozzol. ŽENSKA C-2 LIGA Izidi 14. zaostalega kola: Cordenons - SOKOL INDULES 2:3 (5:15, 15:4, 15:11, 9:15, 10:15); AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE - Altura 3:0 (15:7, 15:8, 15:13); Cus Videm - Asfjr Čedad 3:0; Peroni Tržič - Promovolley 3:2; Casarsa - Fontanafredda 3:0; Dano-ne Rivignano - Libertas Martignacco 1:3; Prata - Tarcento bo 6. marca. Lestvica: Cordenons, CUS Videm in Martignacco 26, Casarsa 24, SOKOL INDULES 22, Tarcento 18, Altura in AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE 16, Peroni Tržič 12, Danone Rivignano in Promovolley 10, Prata in Asfjr Čedad 8, Fontanafredda 0. (Prata in Tarcento imata tekmo manj) Prihodnje kolo (jutri): Fontanafredda - Promovolley, Cordenons - Prata, Altura - Asfjr Čedad, AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE - Casarsa, Libertas Martignacco - Cus Videm, SOKOL INDULES - Peroni, Tarcento -Danone Rivignano. MOŠKA D LIGA Izidi 14, zaostalega kola: Carmone Ruote Porcia - SOČA SOBEMA 3:2 (6:15, 10:15, 15:13, 15:11, 15:11); Preveni-re - Fiume Veneto 3:0, Promelco Buia -VB Carnia 1:3, CUS Videm - Pallavolo TS 3:0, Arniči del Cuore - San Vito 0:3, Volley Club in Caldini sta počivala. Lestvica: Promelco Buia 26, Volley Bali Carnia in Prevenire 20, San Vito 18, Volley Club 16, Fiume Veneto in CUS TS 14, Caldini, SOČA SOBEMA in Carmone Ruote 10, Arniči del Cuore 8, Pallavolo TS 0. Prihodnje kolo (jutri): Amici del Cuore - Prevenire, Volley Bali Carnia - Volley Club TS, Promelco Buia -Caldini, San Vito - Carmone Ruote Porcia, Fiume Veneto - Cus TS, SOČA SOBEMA ne igra. ŽENSKA D LIGA Izidi 14. zaostalega kola: KONTOVEL - Gammalegno Cecchini 1:3; Car-rozzeria Emiliana - Torriana 3:1, Lavo-ratore Fiera Martignacco - Socopel 3:2, Celinia - Pav Natisoma 3:1, Al Ledra Humin - Pieris 3:0, OMA - Fiume Veneto in Virtus - Mossa bosta 4. marca. Lestvica: Lavoratore Fiera Martignacco 30, Torriana, Fiume Veneto in Carrozzeria Emiliana 24, OMA in Celinia 18, Socopel in Al Ledra Humin 16, Mossa 14, Gammalegno 12, Virtus 10, Pav Natisoma in KONTOVEL 8, Pieris 0. (Virtus, Mossa, OMA in Fiume Veneto imajo tekmo manj) Prihodnje kolo (jutri): Socopel -Torriana, Orna - KONTOVEL, Pieris -Virtus, Al Ledra - Lavoratore Fiera, Pav Natisonia - Mossa, Fiume Veneto - Carrozzeria Emiliana - Gammalegno Cecchini - Celinia. razumejo.« Ko ste sprejeli svojo odločitev, ^ ste ravnali v skladu s svojo etiko vestjo, ste računali na to, da bo reakc ja taka kot je bila? »Vedel sem, da bom razburil toda nikakor si nisem mislil, da me (1 morala pri odhodu na tekme sPrenl^hji "security", osebni stražarji, ker sem čisto zares ogrožen.« . To je toliko težje razumeti, sai vek pričakuje, da bo šport le nad d0 „ no politiko, ki pa je vendarle "vdr tudi v košarko? j. »Na žalost je tako, čeprav je un'veetUl tetna košarka najkakovostnejša na s . a odlična; ima odlične igralce, ^0-moštva, izredne trenerje, ki izjemn0 ,,u bro poznajo košarko. Igra v takem^ ^ je veliko doživetje. To je tudi nisP me vendarle vleče nazaj. Toda sem dejal, imam sedaj družino in u1' moram predvsem na to.« uaK*' Mislite, da je v takšni družbi, ^ šno ste nam opisali, mogoče oprat vo dež, ki ste si ga v njenih očeh 9° prislužili? jejn »Jaz si ga ne želim izbrisati. P° p „i. mnenju tega madeža tudi enostav ^ Nisem naredil nič slabega, poveda le to, kar mislim. In če bi moral Ponprav odločati, bi naredil še enkrat is*0, [e nič me ne zanima, kaj drugi d1'5 pnVeda* imam tako imenovani madež, r tegs sem le to, kar mislim. Če mi žara v ZDA ne bodo več dali vstopnega ma, če me ne bodo več spreje'' £ati, prav; če je to cena, ki jo moram P jo bom pač plačal.« se ta' Koliko mislite je na oblikova kega vašega stališča, takega jpad' razmišljanja vplivalo to, da ste P nik narodnostne manjšine? ci0ve'ieC' »Seveda je to vplivalo. Kot 5 ^jič-manjšinec prideš v stik z dvema^a„je nimna kulturama, navajen si na 5 .^ije0 različnih mnenj, predvsem pa 51 P 0dl0' razmišljati s svojo glavo. Ko sem čil, da ne dam ameriške zastave .0gC, tni dres, sem razmišljal kot ,0gaja v tudi pod vplivom tega, kar . »g dr" matični domovini. Če bi se 0 . glove” gače, bi jo na nek način izdat v po nec v tem trenutku ne bi pr' 1 ^ bene zastave.« Hločilve,» Ob vsej odmevnosti vaše o ^ i0^' kateri so se razpisali časopis ^00° pa tu v Italiji in tudi v ma duo vini, mislite, da vam bo to gvr0P. nadaljnji košarkarski karier tp »O tem sploh nisem raznu ) ’ ^ 0o ne nameravam razmišljati. Če^0^ pač imeti neko svojo identi s sv° biti zares človek, mora m poSied' glavo in ravnati po svoji ve ^ me pač ne zanimajo.« ajj dve Ob koncu pa le besedico načrtih? -nftie ki »Vpisal bom študij f°z v zelo všeč in ki sem ga z P da go šlo bo verjetno počasi, a up 'j kot P Morda bom Prihodn1je. »tudij in d klicni košarkar v Italiji, a nastanaprvemmestu,^^ Jutri v košarkarski promocijski ligi na Tržaškem Zadnja priložnost za sokolovce Ob prisilnem počitku Kontovela bo v tem kolu zanimivo zvedeti, kateri izmed zasledovalcev se bo ponovno približal Mednovi postavi. Prav zaradi tega ima Barcolana v tekmi proti Stelli Azzurri res zadnjo možnost, saj bi v primeru poraza ostala dokončno odrezana od boja za prvo mesto. Po drugi strani je priložnost za Stello Azzurro res velika, saj bi se z zmago približala Kontovelu na sami dve točki zaostanka, čez nekaj kol pa bo na sporedu tudi dvoboj Kontovel - Stella Azzurra. Tretji Kontovelov zasledovalec, Santos bo gostoval pri Boru, ki je bil v Prejšnjem kolu odigral lletošnjo najslab-šo tekmo. Borovci imajo veliko priložnost, da vsaj delno popravijo letošnjo slabo sezono. Sokol bo bržkone imel poslednjo priložnost, da še lahko upa v obstanek v ligi, saj se bo srečal z edino ekipo, ki jo je doslej premagal. Da bi se belordeči še naprej borili za višjo uvrstitev, bi morali nujno premagati Libertas, ki se pa zaveda, da si ne more privoščiti poraza. Pomnimo naj, da je Sokol že odigral obe povratni tekmi z ostalima kandidatoma za nazadovanje, to je s Cicibono in z Radio-guattrom, tako da je za Pupisove fante Postal jutrišnji dvoboj zares zadnja priložnost. In zadnjo priložnost bo imela tudi Ci-nibona, ki se bo na domačih tleh srečala s Ferroviariom, ki je doslej igral s spremenljivo srečo. (Vanja) Domovci sklenili tudi povratni del S ponedeljkovim zaostalim srečanjem med Domom Gometal in Polisontino, ki so ga Brumnovi varovanci povsem zasluženo osvojili z enajstimi točkami prednosti (končni izid 57:46), se je iztekel tudi povratni del letošnjega promocijskega prvenstva na Goriškem. Sedaj bo na sporedu teden odmora, nakar bo še tretji del rvenstva: to je sedem kol, v katerih se odo ponovno srečale vse ekipe med seboj po posebnem sistemu, ki upošteva sedanji položaj na skupni lestvici. Pred zaključnim delom je boj za prestop v D ligo praktično že odločen, saj ekipa Corridonna iz Fogliana že premoč-mo vodi. Belo-rdeči se bodo v nadaljevanju potegovali za prestižno drugo mesto. Za Albo namreč zaostajajo le za štiri točke, pred njimi pa najdemo še ekipo Gra-deža. Drugo mesto bi bilo kljub vsemu že lep uspeh. LESTVICA PO POVRATNEM DELU: Corridoni 26, Alba 18, Grado 16, Dom Gometal 14, Polisontina, Petrolifera in Senators 10, Villesse 8.(af) PROPAGANDA SKUPINA B SANTOS - BOR 47:71 (25:37) BOR: Jagodic 23 (3:4), Štokelj 10 (4:11), Bajc 4, Grgič 4, Kafol 8, Božič, Perkovič 21 (1:2), Bertocchi 2. Borovci so v gosteh dosegli važno zmago, čeprav so bili odsotni Turk, Omari in Velinski. Po izenačenem začetku (13:12) po prvi četrtini so se naši opogumili, bolje branili, polovili znatno število odbitih žog in kot direktno posledico vsega tega se oddaljili od nasprotnikov z delnim izidom 14:2 in zasluženo zmagali. (U.A.) POLET - BARCOLANA 34:78 (13:41) POLET: Senica 15 (3:12), Krt, Košuta 12, Micalessi 5 (1:6), Lakovič, Sosič, Genardi 2 (0:2), Fonda, Vavpetič. Mladi poletovi košarkarji so v močno okrnjeni postavi klonili pred Bar-colano in resnici na ljubo razočarali s prikazano igro. (Cancia) Drevi v Repnu (18.00) Kontovel - Diana Povratno četrtfinalno tekmo kadetskega košarkarskega turnirja bi morali igrati že v sredo v Repnu. Sodnikov pa ni bilo in vodstvvi obeh klubov sta se domenili, da bo tekma danes ob 18. uri v repenski telovadnici. Naj omenimo, da so na prvem srečanju v Gorici zmagali Kontovelci s štirimi točkami prednosti. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 10. KOLA: Šanson - Villesse 3:1, AUoys - ACLI Ronchi 3:0, Azzurra - S. Lui-3i 0:3. LESTVICA: S. Luigi 18, Šanson in ^zzurra 16, Alloys in Farra 14, Villesse 8, ?°ča, 01ympia in Capriva 6, Acli Ronchi ln Corridoni 4, Cormons 2. corridoni - oltmpia 3:0 (15:12, 15:9, 15:5) OLVMPIA: Bevilagua, Brisco, Bratina, in K. Corsi, Fisher, Zotti, Carrara, Princi. 01ympia se je z lagodno in slabo igro Privoščila poraz proti povprečni ekipi iz Redipuglie. (EZA) 1. MOŠKA DIVIZIJA , IZIDI 7. KOLA: Acli Ronchi - Fincantie- 3:0, Cormons - Corridoni 3:0, Grado -Jorriana 3:1, Intrepida Mariano - 01ympia p. LESTVICA: Acli Ronchi 12, Intrepida iO, Grado 8, Naš prapor, 01ympia in Fin-cantieri 6, Torriana 4, Cormons 2. 2. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI l. KOLA: Torriana - Romans 3:0, l^rado - Gorizia 3:0 Sovodnje - Morarese ^1. Sagrado prost. 'OVODNJE - MORARO 3:1 SOVODNJE: Čermelj, Fabi, Braini, Ga-et-a. Peric, Jakin, Devetak, Soban. Po vodstvu z 1:0 za goste se je domača ekipa zbrala in brez težav zmagala. MLADINCI Valovci so že prvaki in se veselijo zmage. 01ympia je tudi v zaostali tekmi z Adijem izgubila. IZIDI 17. KOLA: 01ympia - Val Teknoprogres 0:3, Fincantieri - S. Luigi 0:3, Torriana - Turriaco 3:1. Počivala je Intrepida. LESTVICA: Val Teknoprogres 30, Acli Ronchi 24, 01ympia 20, S. Luigi 18, Torriana 14, Turriaco 10, Fincantieri in Mossa 8, Intrepida 0. DEKLICE SKUPINA A V prvem kolu povratnega dela so predstavnice Soče gladko izgubile v Fari. IZIDI 6. KOLA: Farra - Soča 3:0, Acli Ronchi - Staranzano 2:3, Capriva - Šale Sicilia 3:0. LESTVICA: Staranzano 10, Soča in Acli 6, Farra in Capriva 4, Šale Sicilia 0. SKUPINA B IZIDI 6. KOLA: S. Luigi - Torriana 1:3, Sovodnje - Grado 3:L Villacher - Torriana 3:0. LESTVICA: Torriana in Grado 10, Intrepida 8, S. Luigi in Villacher Bier 4, Sovodnje 0. NARAŠČAJNICE SKUPINA A IZIDA 7. KOLA: Staranzano - Dom Robo 2:0, Villesse - Intrepida 2:0. Počival je Sagrado. LESTVICA: Staranzano in Sagrado 10, Acli Ronchi 8, Romans in Villesse 6, Intrepida B 2, Dom Robo 0. SKUPINA B IZIDI 7. KOLA: Soča - Mariano A 2:0, Acli Ronchi B - Mossa 0:2. Počival je S.Luigi. LESTVICA: Azzurra in Soča 10, Fresco Discount, Mossa in San Luigi 6, Intrepida A 2. NARAŠČAJNIKI IZIDA 2. KOLA: VBU - Soča 2:0, Acli Ronchi - Torriana 2:0. LESTVICA: VBU 4, Soča, Naš prapor in Acli 2, Caldini in Torriana 0. Na Tržaškem DEKLICE ALTURA - SLOGA B 0:3 (9:15, 9:15, 2:15) SLOGA B: Mahnič, Ciocchi, Fonda, Kosmina, Brišnik, Spacal, Milič, Starc. Altura je bila še edina ekipa, ki bi lahko teoretično ogrožala primat slogašic v skupini B. Toda na igrišču je razlika med ekipama jasno prišla do izraza. (Inka) danes igra za vas - danes igra za vas Peter Gruzovin totocalcio Atalanta - Sampdoria 1 2 Cesena - Bologna X Genoa - Bari 1 Lazio - Juventus X 2 Lecce - Roma X 2 Milan - Napoli 1 X Parma - Fiorentina 1X2 Piša - Inter 2 Torino - Cagliari 1 Barletta - Verona 1X2 Cosenza - Taranto 1 Carrarese - Monza 2 Nola - Catania 1 Peter Gruzovin (letnik 1967), vzgojitelj v goriškem dijaškem domu, je vsestranski športnik. Svojo košarkarsko kariero je pričel z minibasketom pri goriškem Domu, kjer je odigral vrsto mladinskih prvenstev. Eno leto se je preizkušal tudi kot odbojkar pri moštvu 01ympie, po večletnem premoru je pred dvema letoma ponovno oblekel košarkarski dres, tokrat članske ekipe Doma. Peter je na Goriškem znan kot aktiven kajakaš, goji tudi fotografijo. Prejšnji teden je Karel Ražem pravilno napovedal 8 izidov. konjske dirke - konjske dirke Na prejšnji dirki je Imago Ferm zanesljivo zmagal in je tudi tokrat v Milanu favorit od skupine 1. Paziti pa bo moral na Lopa di Casei (skupina x), ki ima dober izhodiščni položaj. Od skupine 2 je gotovo najboljši Illerit, ki je zelo borben in trenutno v dokaj dobri formi. V Firencah je naš favorit Geo Bis (skupina 2). Od skupine x bi omenili Gracefula, ki se je že v nedeljo zelo dobro odrezal, medtem ko bi od skupine 1 lahko ugodno presenetil Glasgow Bi. Dobro izhodišče ima v Neaplju Lafont (skupina x). Endeavour (skupina 1) je zelo hiter na startu in bi tako lahko presenetil ostale konkurente. Od skupin 2 naj omenimo Gionatana Nica, ki je precej izkušen. V zelo dobri formi in eden glavnih favoritov v Tarentu je Eccome (skupina x). Od skupine x bi vsekakor omenili Latma, ki je izredno spreten in močan v finišu. Zelo neugoden tekmec za ostale konkurente pa utegne biti Labranca (skupina 1). Ghilderent skupina 1) bi lahko spretno izkoristil svojo pozicijo na startu in je eden od naših favoritov za zmago. Dobre možnosti ima tudi Gardesio (skupina x), ki se bo zanesljivo enakovredno boril z najboljšimi. Lahko pa bi ugodno presenetil Dubspig (skupina 2). Dokaj tvegano pa je predvidevanje v Pizi, kjer pa je Sikkim (skupina 2) favorit. Med boljše na tej tekmi naj omenimo tudi Afraicana Blue (skupina 1) in Loseja Into The Fog (skupina x). DIRKA TRIS Naši favoriti: št. 16 Gubbia D' Ausa; št. 2 Guizzo Red; št. 17 Erbusco. Za sistemis-te: št. 22 Sherise Kosmos, št. 8 Elino, št. 19 Galyord Man. 1. — prvi 1 drugi X 2 2. — prvi 2 drugi X 1 3. — prvi X drugi 1 2 4. — prvi X 1 drugi 1 5. — prvi 1 drugi X 2 6. — prvi 2 drugi 1 X SK DEVIN organizira avtobusni izlet v nedeljo, 3. marca, v Ravascletto - Zoncolan ob priliki zamejskih športnih iger. Tel. na št. 200236 ali 220423. SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. marca, ob priliki Zimskih športnih iger avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod avtobusa ob 6. uri, s Proseka ob 6.10, iz Križa ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20 in Sesljana ob 6.25. Vpisovanje za izlet in tekmo na sedežu kluba v ponedeljek in sredo od 19. do 20. ure. Za informacije tel. na št. 212859, 299573 in 226271. Pozitiven obračun barkovljanskega pomorskega kluba na sobotnem 14. občnem zboru Sirena: Obilo vetra in uspehov v nadaljnjem ®lovanju, je na sobotnem 14. občnem ^°ru zaželel predsednik Tržaškega poetskega kluba Sirena Edi Filipčič svo-e,hu društvu. Veter je naravna komposta, k; v mnogočem kroji jadralčevo s°do, nj pa edina, ki mu zagotavlja us-Uspehi so tudi sad truda, požrtvo-t.alhosti, dela posameznikov in skupnos- tej, lahko bi rekli človekovi podla-v' 'ter izhajajo predvsem iz njegovega 'tajnega in smotrnega delovanja, te-vuspehi, ki jih je v času od ustano-ve do danes zbral barkovljanski TPK j6 eria. Krasni sedež ob morju, v katerem ^ v soboto potekal 14. občni zbor, je le (j ]bolj otipljiv in za oko očarljiv izraz a barkovljanskih športnih delavcev. s Sirena je v času od prejšnjega do oi) otnega dbčnega zbora še povečalo ftilSe3 svojega športnega delovanja, ohra-® Pa je tudi tisto zelo pomembno vez člani, ki jo predstavljajo družabni k ,1: obenem je nadaljevalo z napori za sta lritev Irt ureditev društvenega pro-hst* ^ šPor,:nem delovanju so tudi lani Prodvsem dosežki jadralke Ari-tt,6® Bogateč v razredu europa, ki je st drugimi osvojila državni naslov in °zomski naslov, na nedavnem sve- Novi odbor TPK Sirena hh J^avn* odbor so bili izvolje-c'.. Bruno Bogateč, Vojko Bre-i 1> Marko Civardi, Miran Dol- 4or Lei Fabio Pliska. Nadzorni sestavljalo: Boris Kuret, tCPold Zubalič in Vladimir Bert ^k, razsodišče pa Romeo Majda Gerdol in Bog- 11 Stanič. Polna jadra vetra in... mreže rib! Pogled na občinstvo na občnem zboru TPK Sirena. (Foto Magajna) tovnem prvenstvu v Braziliji pa je z uvrstitvijo na končno sedmo mesto potrdila, da je v tej konkurenci sploh najboljša v Italiji. Vsi ti rezultati so za Sireno prestižnega pomena, saj se malokatero italijansko društvo lahko ponaša s podobnimi uspehi. Na te dosežke je meril Edi Filipčič, ko je omenil, da so jadralci odlično predstavljali barve barkovljanskega društva. Predsedniško poročilo pa se seveda ni omejilo le na poudarjanje teh uspehov. Filipčič se je uvodoma spomnil dveh preminulih članov, Gigija Poljška in Igorja Jankoviča, ki sta bila od vsega začetka vezana na društvo. O športnem delovanju je dejal, da ga je društvo dobro izpeljalo: Sirena je opravila vse predvidene regate, razen regate na Brione, ki je odpadla iz »tehnično-organizacijskih vzrokov društva, s katerim sodelujemo,« je obrazložil Filipčič. V pretekli mandatni dobi je bila pri TPK Sirena ustanovljena tudi sekcija za športni ribolov, ki ji je že v,prvem letu delovanja uspelo presenetljivo dobro uresničiti vse zastavljene cilje, požela pa je tudi prve tekmovalne rezultate. Barkovljansko društvo je v sodelovanju s sesljansko Čupo organiziralo za odrasle jadralce in ljubitelje morja križarjenje po Dalmaciji s tremi jadrnicami. »Izkušnje, ki smo si jih nabrali ob tej priložnosti so nas privedle do prepričanja, da ima naše društvo potrebo po lastni jadrnici. Uporabljali bi jo pri organizaciji naših regat, pri spremljanju naših jadralcev na drugih regatah v Zalivu, pa tudi pri jadralni šoli za odrasle. Poslužili bi se je tudi mlajši in starejši člani, ki sami nimajo lastne jadrnice, znajo pa krmariti in bi želeli regatirati,« je namignil predsednik TPK Sirena. Filipčič se je zatem zaustavil ob vprašanju razširitve društvenega navtičnega objekta. »Posrečilo se nam je pridobiti še drugih 500 kvadratnih metrov zemljišča, ki trenutno ne more biti še vključeno v celotno koncesijo. Ta novi pridobljeni teren bi služil predvsem za parkiranje plovil, na njem pa bi tudi uredili balinarsko igrišče, ki ga nameravamo zgraditi za rekreacijo članov. Istočasno z dodatnim zemljiščem smo prejeli tudi dovoljenje za zgradnjo skladišča za barke,« je napovedal Filipčič, ki se je zatem zaustavil še ob vprašanju privezov. Od preteklega leta izdaja namreč luška kapitanija koncesije za priveze športnim društvom in ne več posameznikom. TPK Sirena je soudeležen pri soupravljanju privezov: v barkovljanskem portiču ima na razpolago pet privezov, v grljanskem pa petnajst. Skupaj z sosednim jadralnim društvom barcola-Grignano se je Sirena nadalje zavzela, da bi pred severno stranjo zemljišča zgradili valobran in s tem omogočili postavitev pontonov za nove priveze. Ob koncu je predsednik TPK Sirena omenil, da se je društvo v preteklem letu skupaj z drugimi mestnimi društvi (Borom, SPDT in Primotorjem) tudi politično zavzelo, ko je izvedelo za Maccanicov predlog zaščitnega zakona za slovensko manjšino, po katerem se Slovenci v tr- žaški občini ne bi smeli posluževati materinega jezika v odnosih z oblastmi. Po tajniškem poročilu Aleksandra Korošica, ki se je predvsem zaustavil ob članstvu, vpisovanju v jadralno zvezo FIV in zavarovanju, je Bruno Bogateč poročal o športni dejavnosti jadralcev. Sirena je nudila najmljašim jadralcem možnost izpopolnjevanja. Nudila jim je vso jadralno opremo, jadrnico in učitelja. Od junija do septembra so imelli jadralci na optimistih treninge skoraj vsak dan. Športno delovanje kluba temelji namreč prav na mlajši generaciji. To delovanje je živo tudi v zimskih mesecih (s treningi ob nedeljah). Med športne dosežke gre omeniti sklicanje jadralca Sirene v razredu optimist na treninge za sestavo državne reprezentance v Livorno, kar je za društvo spodbudno. Bogateč je zatem omenil uspešne dosežke Sireninih jadralcev v razredih optimist in europa. »Naš letošnji cilj v razredu optimist je vključitev dveh jadralcev v italijansko reprezentanco, ki bo predstavljala Italijo na evropskem in svetovnem prvenstvu, v ženski kategoriji razreda europa pa hočemo doseči vsa prva mesta,« je napovedal Bogateč. »Morda se bodo zdeli naši agonistični cilji nekaterim predrzni, a potencial naših jadralcev je enak, če že ne večji od potenciala naših nasprotnikov,« je obrazložil ambiciozne cilje Sireninih jadralcev vodja športne dejavnosti pri barkovljanskem društvu Bogateč, ki je ob koncu svojega poročila menil tudi, da bi moralo biti pri klubu zanimanje za jadranje, kot tudi pomoč članov večja od dosedanjih. Vojko Brecelj je poročal o delovanju sekcije za športni ribolov. Zanimanje za to delovanje raste, saj se je število članov od začetnih 31 povečalo na več kot 50. Barkovljanski »ribiči« so lani pripravili tečaje, sodelovali so tudi na številnih tekmovanjih in dosegali izvrstne rezultate (v vsaki kategoriji so se uvrščani okrog 5., 6. mesta med 150 tekmovalci!). Na ekipnem pokrajinskem prvenstvu so se uvrstili na 9. mesto med 37 društvi, kar priča o kvaliteti članstva. Letos bo sekcija za športni ribolov priredila dva tečaja (marca ali aprila in poleti), junija pa bo organizator kvalifikacij za pokrajinsko prvenstvo. Po blagajniškem poročilu Alda Cunje in razrešnici člana nadzornega odbora Vladimira Podbrščka so člani izvolili novi odbor, ki bo vodil društvo v naslednjih dveh letih. Med razpravo je tekla med drugim beseda tudi o ustanovitvi sekcije o podvodnem ribolovu. Pred občnim zborom se je za to dejavnost ogrevalo devet članov, na občnem zboru se jim je pridružilo še nekaj (za ustanovitev sekcije je potrebnih najmanj 15 članov); 14. občni zbor je postal tako obenem odskočna deska novi dejavnosti. Nič čudnega torej, če so »Sirenovci« po občnem zboru nazdravili novoustanovljeni sekciji. S člani sekcije športnega ribolova in nove sekcije podvodnega ribolova se odslej Sireni ni bati, da bi na tradicionalnem poletnem društvenem prazniku ostali brez rib... MARJAN KEMPERLE Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik petek, 1. marca 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ameriški predsednik Bush je s svojim govorom opravil mojstrsko strateško in politično potezo »Uresničili smo premirje« WASHINGTON Ameriški predsednik George Bush se je očitno izkazal za dobrega stratega, predvsem pa za »hladnokrvnega šahista«, ki je odigral pravilne poteze v pravem času. Takoj potem, ko ga je vrhovni vodja ameriškega vojaškega kontingenta v Perzijskem zalivu Schwarz-kopf obvestil, da je iraška vojska v razsulu, se je sestal s svojimi svetovalci ter sestavil govor, s katerim je dejansko zapečatil konec vojne, tak konec, ki njemu pravzaprav najbolj ustreza. Ukazal je namreč premirje, ki je prav gotovo lahko dokončno, čeprav ne moremo še trditi, da se je vojna zaključila. Bush je svoj govor ameriškemu ljudstvu začel s stavkom z izjemno učinkovitostjo: »Kuvajt je osvobojen,« nadaljeval pa je s strateškim stanjem na iraški fronti, ki se neposredno tiče ameriških vojakov. »Uresničili smo vse naše vojaške cilje. Kuvajt je spet v rokah prebivalcev te države, ki so torej spet gospodarji svoje usode. Mi-se z njimi veselimo, vendar pa obenem čutimo tudi usmiljenje za njihovo kalvarijo.« George Bush se je nato še pomudil pri usodi Kuvajta, zaradi katere se je vojna prazaprav začele tistega daljnega 2. avgusta lani. »Danes zvečer (včeraj op. ur.) bo iraška zastava spet vihrala nad glavnim mestom suverene in spet svobodne države, ameriška zastava pa bo spet vihrala nad našim veleposlaništvom.« Ameriški predsednik je svoj govor nadaljeval zaneseno in retorično ter apeliral na ameriški ponos, tisti ponos, ki je bil zamajem z »efektom Vietnam«, ki je povzročil krizo cele ameriške mladinske generacije. »Pred sedmimi meseci so ZDA zarisale črto v puščavskem pesku. Obljubili smo, da ne bo agresija Kuvajta ostala nekaznovana. To obljubo smo držali, to pa nas navdaja s ponosom za naše oborožene sile, za naše prijatelje, za naš narod in za naše ljudi, ki se veselijo zmage.« Bush je sploh dosti poudarjal besedo »zmaga«, ki jo je povezal predvsem z »našimi četami« in »našo slavno vojsko«. Po retoričnem delu govora, ki je bil očitno namenjen predvsem emocionalnemu prijemu na ameriško ljudstvo, se je Bush spomnil zaveznikov ter jih javno pohvalil. »To ni samo zmaga ZDA, ampak vseh držav, ki so sodelovale v vojnih operacijah, predvsem pa je zmaga OZN, zakonitosti in pravice.« Ameriški predsednik je nato nanizal štiri pogoje, ki jih postavlja Sadamu Huseinu, da bo nato to premirje postalo trajno. »Izpustiti morajo vse vojne ujetnike in vrniti trupla padlih, informirati nas morajo, kje so njihove morske in zemeljske mine, držati se morajo vseh točk resolucije OZN, ter v 24 urah imenovati iraško vojaško komisijo, ki se bo domenila z vojaškim vodstvom zavezniških sil vse podrobnosti prekinitve ognja. V primeru, da Irak ne sprejme teh pogojev v 48 urah, bomo spet nadaljevali z vojnimi operacijami. Sprejetje teh pogojev je vezano z ustavitvijo iraškega ognja in izstrelitve raket na Izrael in Savdsko Arabijo. « Bush se je nato spomnil iraškega ljudstva ter poudaril, da »ni iraško ljudstvo naš sovražnik, temveč iraško vodstvo s Sadamom Huseinom na čelu. Nočemo vašega uničenja,« se je Bush neposredno obrnil na iraško ljudstvo. Ameriški predsednik je svoj govor zaključil z mislijo o tem, kaj bo po koncu vojne in kako se bo spremenilo politično, gospodarsko in narodnostno stanje na Bližnjem vzhodu. Napovedal je še, da se bo državni tajnik James Baker že čez nekaj dni podal na vojno področje, kjer bodo začeli z obnovo. Med prodiranjem v Kuvajt in Irak so zavezniki naleteli na krhek odpor iraške vojske Kopenska ofenziva je trajala pičlih sto ur WASHINGTON — Kopenska ofenziva, ki bi morala biti največji vojni spopad po drugi svetovni vojni, je trajala pičlih sto ur. Zavezniške sile niso dočakale, da bi se srečale z verjetno največjo neznanko osemintrideset dni trajajoče vojne, s Huseinovo elitno republikansko gardo, ki jo menda sestavljajo izredno izurjeni vojaki. Garda ni šla na okope, to pa je zaveznikom olajšalo marsikaj. »Puščavski vihar« se je začel 17. januarja opolnoči (po italijanskem času), v tem času pa so se neprestano vrstile zavezniške letalske akcije in občasno obstreljevanje z morja. Kopenska ofenziva pa se je sprožila ob dveh zjutraj, 24. februarja, z izredno alarmantnimi napovedmi. Sadam Husein je v tem času večkrat poskrbel za »presenečenja« v negativnem in pozitivnem smislu. Brez dvoma pa so zavezniki najmanj upali v dejstvo, da se Irak ne bo poslužil plinskega in bakteriološkega orožja. Vendar so tudi zavezniki doživeli kar precej presenečenj, ki niso ravno spodbudno vplivala na moralo. Že prve dni po začetku vojne so italijanski letalci izgubili tornado in dva pilota, kljub temu, da so to letalo dobrohotno imenovali za »zakladnico tehnoloških čudežev«. Konec koncev pa se je izkazalo celo, da so »stara« letala kot na primer jaguarji in buccaneerji zanesljivejši proti tradicionalni in dotrajani sovražnikovi protiletalski obrambi. Na zavezniške čete je skrajno negativno vplivalo tudi spoznanje, da radarji in sateliti niso kos vsem pastem in nevarnostim, ki jih je Husein skril po domala vsej puščavi. Mirovna diplomatska akcija, ki je trajala tako rekoč že od napovedi Iraka, da bo zasedel Kuvajt, je dosegla višek v Moskvi, ko je 22. februarja Irak napovedal, da je pripravljen na umik in da sprejema sovjetski mirovni predlog. Sadam Husein je predložil pogoje za umik, hkrati s tem pa so ZDA Iraku zapovedale ultimat. Devet ur po njegovem zapadu se je začela kopenska ofenziva. Zavezniške čete so prodrle globoko v Kuvajt in Irak, pri tem pa niso naletele na močnejši sovražnikov odpor, kar je nemalo presenetilo. Prodiranje po kopnem pa je ovirala predaja stotin iraških vojakov, ki ji je v glavnem botrovala globoka demoralizacija, lakota in utrujenost. Iraška prva bojna linija je bila namreč izredno slabo preskrbljena, manjkala pa ji je tudi moralna podpora vojaškega vodstva. Po več kot dvajseturnem spopadu zahodno od Basre, katerega namen je bil uničiti glavnino republikanske garde, je ameriški predsednik Bush 27. februarja napovedal prekinitev vojaških spopadov, ki je začela veljati ob šestih zjutraj (po italijanskem času), natanko sto ur po začetku kopenske ofenzive. Včeraj je bilo na bojišču vse mirno, glavna dejavnost v zavezniških operativnih centrih pa je bil obračun izgub in škode, ki jo je utrpela zdesetkana iraška vojska. Zavezniške sile naj bi v zadnjem spopadu uničile štirideset od skupnih 42 iraških divizij, kar pomeni, da Sadam Husein danes premore le še deset do dvajset tisoč vojakov. Uničenih je bilo tudi 270 tankov. V začetku vojne oziroma v času, ki je iraška vojska vkorakala v Kuvajt, se je Husein ponašal s 620 tisoč možmi. Iz savdskih virov prihajajo podatki, da je od začetka vojne umrlo ali bilo ranjenih več kot 85 tisoč Huseinovih vojakov. Verodostojnih podatkov o izgubah v vrstah zavezniških čet še ni, oziroma so zelo protislovni. V Jeruzalemu ubili študenta rabinske šole JERUZALEM — Truplo 27-letnega El Hanana Atalija, študenta neke ješive (rabinske šole), je odkril v muslimanski četrti starega dela Jeruzalema neki njegov sošolec. Preiskovalci nimajo dvoma, da so El Hananu prerezali vrat palestinski skrajneži. Ta politični umor bo nedvomno še stopnjeval izraelsko represijo nad Palestinci, ki so v zalivski vojni čustveno podpirali Sadama Huseina-Takoj po odkritju umora je iz' raelska policija izvedla množične aretacije med Palestine1' da bi vsaj delno pomirila zl' dovske skrajneže, ki so zahtevali maščevanje. RIAD — Vest, da se je v sredo 25 iraških vojakov predalo televizijskemu snemalcu tretje italijanske televizijske mreže, je nedvomno obšla svet, a je nič v primerjavi z vestjo, da je kar 40 iraških vojakov zapustilo svoje bunkerje in se predalo, ko je nad njihove položaje priletelo malo ameriško daljinsko vodeno izvidniško letalo brez pilota. Kamere so zabeležile to predajo, poveljstvo pa je poskrbelo, da so ujetnike prevzeli pravi vojaki. * * * LONDON — Ves čas iraške zasedbe Kuvajta je pet Kuvajtčanov vsak dan pošiljalo v svet s kratkovalovnim radijskim oddajnikom vesti iz svoje države, vključno z vojaškimi informacijami. Člani te celice kuvajtskega odpora so stalno spreminjali kraj oddajanja, tako da jih ne bi Iračani odkrili. Njihova sporočila so sprejemali na Švedskem in jih nato posredovali združenju za svobodni Kuvajt v Londonu * * * NIKOZIJA — Zadnji mesec je na tisoče ptic selivk, ki normalno domujejo na zalivskem območju, zbežalo na Ciper. To je sporočil tajnik otoške ornitološke organizacije Pavlos Neofi-tu, ki je povedal, da že skrbijo za te »begunce«. Neofitu je obenem povedal, da se je nekaj podobnega, a v manjši meri dogajalo tudi med osemletno iraško-iransko vojno. ENTE El ER A UD/NE ESPOSIZIONl SEJEMSKA USTANOVA s -> G »UDINE ESPOSIZIONl« AUMENTA: VSE 0 PREHRANI TRAMCIjA IN NOVOSTI Alimenta je sejemska prireditev, namenjena poslovnežem prehrambene stroke. Enologija, gastronomija, gostinstvo, dietetika in naravna prehrana: velika prireditev za nova spoznanja in predstavitev. Edinstvena priložnost za poslovne izmenjave in tehnične izpopolnitve med 200 razstavljalci in 20.000 operaterji iz Italije, Avstrije in Jugoslavije.