Posamezna številka 1 K
Se*. 284.
Poštnina plačana v gotovini.
•SLOVENECc velja
to pošti u ris strani Jngo-
slavlje Ln t l>]abl]ant: ca o«lo leto naprej. K 180«— ta pol leta fff * * 91
Bi*—
it četrt leta „ .. „ 45*— n en mesec n ,, „ 15'—
Sataosamstro oelole'no K 240
a Sobotna Izdaja: ==
Sa oelo leto.....K 39 —
i* taonmitTo.... „ 35 —
InbttraM;
:.uiMioi[iua potiUrsU ibt> mu. thubl la 3 JUiii VUll la »JI li|h
(irosur) •• enkrat . , , n«t (»•■«.
|.<JII.UI lUt. , , [10 H 1'-«
*»l vt>r.|«w kuruCIiu pufiu*«.
nk|uiaii|SI a S/iJ «u „ l< 10,
litini« vnete Odij iiv»«atii iio-'leduljiek iu a.,. pq i>i«kuiku, uu i. trn *iqU»J.
NT Oredaištro jo t Kopitarjevi altol itev. 6/UL Bo&opisl »e ne vračajo; nefrrnklrana pisma se ne »prejemalo. Oreda. telet štv. &0, uprava, itv. 328.
Uprava |« v -fovKerietrl uJ. c. — Uačua (.uaiiit Ur»o J|ubl|dMbk« M. 'ta lur^CJiltt« Iu ti jii a gjiut. • "'i I|» Uit* H.iti/, UJ> Xo,Jll -u».u, IM>8
Upi na Rusijo.
Medna n-dai položaj naše države ni posebno ugoden, "v Grčiji je zmagala stranka bivšega germanofiiskega kralja, Bolgarija ne bo izlepa prebolela zasedtnja caribrodekega okraja. Romunija ni sklenila z nami pogodbe. Samo e češko republiko imamo trdno politično, gospodarske in vojaško zvezo.
Notranji položaj odgovarja zunanjemu za kar je najboljše merilo ojačenje separhtič-nih stroj, zlasti v Banovini in v Bosni. V nasprotju z demokratskimi listi pa trdimo, da je to le posledica zgi ešenega vladnega sistema, naj bo temu kriv kdorkoli. Poizkusi nasilnega centraliziranja še pred sklicanjem kanstituanie. skrajna samovoljnost m izprijenost uprave, o kateri se n. pr. v Bosni pripovedujejo uprav neverjetne reči, absolutistični režim, so morali omajati zaupanje v vlad j. vsled česa.* je trpel notranji in zunanji prestiž države. To je stvar, ki nima s plemensko politiko nič opraviti, ker v Srbiji vlada ista nezadovoljnost. samo da se tam opozieionalm elementi zbirajo v komunističnem taboru.
Govori 9? veliko o smislu za državo, ki da C6 zlasti nesrbsken.m elementu v dri.00 manjka. Ne bomo z mukali, da je to deloma ra«, vendar pa treba vpoštevati tudi to. da ima revno vlada it vef njen aparat tud na-lapr ■'•zgajat mat* v državotvornem smislu. Ljudje preko Save so pač navajeni na urejeno. vestno, nepodkupljivo, zakonito in hitro delujoče upravo. D* pa ljudje stavijo na rovat uprevf marEikEj. ka- je neizogibna posledica splošnega povojnepi razsula, ne odrekamo.
vsak način hi bik. separatizma znatno tnenj če te bolj pošteno viadaio.
Te na; položaj nas je srečno prkedel do Samnarperite. Danes »e kažejo uašj državniki it nekakf hvaležne. da so našli za> eznii-.a v Italiji. in de so si t tem zasigurali nemotene politične razmer* vsa; za neka časa.
Mnog polagajo izvanredno mnogo upu-njt nt Rusijo. M bi pa svarili pred iluzijami v ien ozi-u Bilo b napačno nadejati se ua Rusijo tako. kako: m s> uhh vodilni krog' svojčat zanasui na Wiisoua. Kdor pozna Ku-Bijo, nan bi pritrdil. Boljševiška Rusija bi nan v smislu našii uaciionamii teZen čisti nit ne pomagala, narobe! Rusk komunisti -o najtnosiednejs. niPTuacijonakst ua svetu u. imajo pr. teir podporo ra"uo v mas; ruskega ljudstva, ki za \ seslovansko uaciouulnt idejo nimt m nitmi ni imelo nobenega zmisk '■>• ■ tovna revolucija v smislu ruskih sovjelrr i. razaejak Evropo popolnoma ni naš« država kakor si jo m predstavljamo bi bila pod tem: razvalinam pokopana. re p; zavladajo v Rusiji protiboljaeviški demokrati, st bom pečaL v pr : vrsti, z restavracijo • <slo propa-iega gospodarstva kn< bo trajalo desetletja ii uesetietja. knit i razdejanju > Kusij nimaji pri uas. kjer Viadajo <» Husiji ydu«,!.':;.: sploi mistično - pretiran; nazori, uubenep.- pojma.
Carski imperializem, bodi j^j ^sioui pravoslavnega krietjamt'.«. I", '-i »t^luvanstva, je za vselej mrtev, ker ni v ruskem ljudstvu nikdar imel zasloml>e Ku>ija bod>/uosij b<; imela veliko opravka, da razuu jjrepofoda jjvojih ogromnih gosj^iai^kih -il s postav i sosedi ob Baltiškem iu Crtt<-m •.no/ju pravilno razmere in uredi - oj<; razmerje do i^iezči-Klenih avtonom i stičnih tendenc v uMn> držav: da ne govorimo o vprašanju DaJjuega vzhoda, to je. o airpiracijah ivitaja v Ja ponije.
Gotovo — kadar -><? Kus-ij« zopet pojavi kot enakopravni sita p; kom.-ertu velesil — bo igrala jako važno vlogo. Ce se bo pa orientirala čisto v smislu zahtev in teženj našega malega ali pa češkega utjoda -- to je vprašanje. Mno{;o skupnega bo p.usija našJa z Keničijo: ti d-e držaji ve?«jo odnekdaj živ-ljensko-gospodar^ ki .interesi ia y.ertttatiyl'ilsivo ni v Rusiji dane. nič manj ukoreninjeno med boljševiki. kake t med reakcioua*"!' 'i dem^j-krati. I>a bi ntogb' od .ega tudi n prolltira1 ni izključeno — ■ & y. odvisno od rta 1 u i u interesov danega, m v m e n t u. Fa kako veeslovanskv mi.-iličuo ideologiyj Rum;-pa ci čisto stč račijjoati —■ 1o ie i/peta pesem moskovske;.!- salonskega i-levjanoulatva n v., dobe. ko je bij cai - batjuaka se bw na. zem Iji, mužii; >vojo cisio r u s i. •.<. -'u+i.za'0 h valno in pasivno mi-eiuoiJ.jo pa <u u.Jlul. nič.
Z.ato je edino pia'a j.-.»liUi-.a. zana.-a.1 se bolj nase. ua ugled. 1 i si ga bo naša država sama ustvarila i- tem, da izkor--v ^osjjo-darskt bogastva dežele, najde pot sporazuma ? vsemi svojimi sosedi, dvigne kuilurp m dovolj' vse sloje preoivt ;«tu v urejeno «.(iuv nistracijo, demukratično deceuin 'izacijv u. p>i moderno, socialno politiko.
StitE® M«!
Predvčerajšnjitr smo priobčili fšarodnega sveta ia neo: . obojeno c:- . Ije, ki je bil odposlan SLS, Demokrati stranki in minislroma dr t Korošcu in (»• Kukovcu. V njem zahteva l,<codn svet o' slovenskih ministrov, da odrečeta šroar-jetski pogodbi svoi podpis in raje oci o pita, kakor da bi podpi.-ala listino k' i« Slovenci nt morejo nikdar rr"-nati i m o pozivu izja-lja včer«;anj' V'i')v i iod- sledeče: • zci• se nam srečno, o;-poziva Narodu •'■<: zastopnik. <1 ■ na,
ininisi'sken; svetu, naj z ozivom m • pallsko pogodbo izv?tjaia koti^ei ven-j«. odstopita. Povzročit«! naj tore. tež? o uo in — državno krizo. (Podči -.al Sio-Narod- ., Ali se zavedamo- daiekouež-.iorr' takegč koraka'' Ali sc zavedaim . «;•• i> drža." na kriz« \ iem položaju lahko .„• k za posledico — vuj«e zapetijaje? he .
kti«;>. govore -/.<, o potrebi ukojšnje nio j t »»o prepričani, da bo v di}.«*vbem uj ua-uliziMj«. 'Jo so nerazsodni, lahkomiselni i rodnim iatereMi »foril voc, fa »e 4uay«
ob/drtfje pred t'.?ko odiai/jo »« zunanjo Ulito (pcdcriel Slov. I jkaJ ), l>i bi jo kJiko stali, življenji. Končno s*, eno; Ali pj i/iju v«/uo iaH di/avno jj) narodno fdij.stvo? A ko ga, potem ne poznamo nc srbski)), Ij/ /aUkib, nt slov*-nekih, maj--\ef samo n*fet vseskupue j«jf,os!.ovausk»r mkJstje!-.' 'lo u tialtSče glasila JDS, ki ga priofcčujejno nafci io vr;ot<i v informacijo.
in Jieodgovornt id«menfi, ki jim je bodoč i j...-i;- drža ve. de ve?;. i;>:-c . i ,-A >j yJa je oni)j, ki ha, jt ret pu muj blagor .jj ■:£.!>.,. bcJcči.vi-t doijiovine, da , vso n;.stopijo proti .'jadem, ki ho-| čejo v svojem slepe.uj de m a gošj. i spi a-i vhi ž« vo v :;v j. «.čjo nevarnost. Menimo, I : piizmva i Narodni f.el to, <L moro j biti blagor domovine najvišji /ako/ , zato
J L? sotlcEarna
fi.ht f .^žtV^sifef.l.
'. LS <re lvtrno i ia;. oroti volit vam
i i uke
' em iv v ia bodo
tUtSfif!	pr; • ac v Slovo.>y enkrat konec
j nadvladi j^leriUke strank«. V tp svrho je J trei/a, da s<. iu predue v»sk strnejo v moč. 1 lc.'aagO, y lo krepi do vol da /up >y Razpoloženje velike večine | ne odločilni boj 6 klmkidkmom m ga po-
. 1 oda k a ■ vk no » napredoib vrstab ? 'i*•-<-♦' siozi postopanj, a oapredtr
I lučk'v?.. n«S avi.onoin' stK .' '.i ptogranj in za vtst. da more !♦: SLS iz-voi« ■ ■. ti boj /a pra ižavS, nam daj- go
liVv !
noveiuiai v n.e.sorolu'.
" aspr-pUiif i p- o, :.eniajc ■ » ■ ur omajej'. zaupat!)e liuo.:-• > «• v o.ušc ko, ■ j 'j denunc-i v,o aa/.^oja u :-po< pa skušajo i azvneli protiiiiiške iusliukte, •am«1 a. kiiub velika'•'k»ijt. navoru ao'oe t<egi vspeue
Lenn a-. .<... oa vlaci«. n«eo uji • mi samimi razdor. C;-a.t'.* sfetuo • Kt.-orejti- poročila t soou.t,- ;i.;čnu »hodov. v;uko se .--a desni'.«'.<j prep«koin«.:-■lllSSi : : a ' O Vese.|V. i'0.<all UU£? • jitiV. p-!...
u»H-i < i a v o vesc.jt ro.uii pop. a i m ivKiino-sopia.lno s.ia.nko! Sociali .i »u zir.cr- ' j^-tdne sii< ja jo kot najemnico libei aim-. ;;i.'auke,	' u.o-.iii
j: ji. pojedia /.<. ' - a i)Ojii.«i;» li .<, dr. '.« pr! • . . Kybaiia ii d«. Mtik; »r ubog nuroou' ' M' ... , aov.ial).sl :.< di" i»< zdaj i« s. s jen ; r.\< j,i . j DrziOu. K.ar pa ;.<■ tič< in • ■. -i. 11 - libo- I ;....,• .u-pi laloe- jO mlaciuti :»<.('.<■	» iOi.O	■ \ .',-<ni lib<:<
, jinom — ali pi narobe m -to dr. Tav oaj poip. !■ J:.>s ' t.-i fc!/<>f.-. i'.«..ndiu.,i'.i v i slu Ljitbljzfli, lo -ie samega sebe, zalo pa sc ierpool; >>repi' j jo ■••.:•..• ;.ojii> .:i-'I i so meuii. p(»;,.a.ii preveč objesim ii rad; vse doiitaije << strai'k>: pomeUd lc< jii' uadoiiie .liti s samimi kiaeti-lrgo -:i in preKupcl. /.-'i.o jih . Ooinouii- v.-.. d->t zduiuje in spominja, na »:.oinni(. >., jO o P: O'-' o- •' .< Z'.- - iii-; i f erliM! s,- iiu
idi ,
živiji cepijo na vse mogoče stra.uk«-. m si'-, nčice ii m is'i jo, da s tem koristijo na-pie."..tr ;1 .«i.r ' čujeiuo. da nameravajo i,-.,' v rte g. a vci o- Gorouiskfcre osnovati '.nv • posei.-a.e \»t..i.e na vredno in goupo-Cd> :•/ ! i anko'. < s dc. Lo edino to novo-iOieno < eu ko ; .ei , « .• -. ■., u. jia> prisi' do / •'. (, .'O/,' tiiii' t.aprcouo jn-nosf i ; <•«• j- • ci.<■ . o: p«otokov, k: im. o borbo proti kLrii ,.keiu- samo tu jezika, v resni:; pa zasiec. -jejo saiuo svoj samopaš-.ii. nan.one: na: > .-.akcio za ved-d. , .možno uspešno n..stopiti proti k»e ji.^.a.iiznui s«tmp, akp so vse v resnici na
koncentrirane • otg,'i.i/:a.i'iii,
din< comokt a; • 'kc.no: Sloven,
/:b po' omo o pOi ; je a oon. ediua i. j^ri-.sl- o. d. izvepe tuo-iili. > '.or f;. sprolniki p, nuj •riti j.- zii'.vrief:0 t. zabavljanja.
£iii e.no ui n
i jo predstav stranka, ijudst^ o .M :!a P",- a.:,« '.ta »prollli
o '• . ugo . ampak o« . n' ..:in uIj ančicam
:uo d. zaupa S.LS. ki
soli''.;..' ter tako (ijje
vo: p:.<;jjrati> v konati-ni Sa.....a;,'.on:. Na-
sepiip i" prepirajo — o ni< nin.ajo razun
jjicma&ali i.ieru
IHHVi vOiiiOv,::i
ooc
:;ad(
uo. hiir.V o njego : soi
nlačneže pa. b, Koučijo pa p
uales velja
z- uoigii i : ;«:.!" Jp'ai-prjj i/ ca pcotidrža no rovusij. jt- .jii! ni ju bit lic n, ..■ln (i .luiicii;i.i- - tki su J«, ip.it jiii' ^eveoa -. i j«ioivj - .- pi iUii pozna t -•• i.iu ; ■ -paiiji ijo.isi', _ h !iiL>oij jo .demo.,:.uj. na čeoaijei/oi,; pred ounm. v«' trdnjavo Sio,:;.'!«,»k«' ljudski
siinio ueoBii'iai»'. ip; -.»roinii
..Uj. .->11 Ili dO' ii!!ljub< jll!-■ hil v pei-id Pametni -o, naio Ijud-
ipiiojci; -uiiju
bolj dajo. Volitve naskok: JUh
Sti.iUkt ji,
iiiprotnp- si1 na ot mod
I ST E E
17
^nzerri;
>VK
opisu p
ti v
Is
ir c u en-
ako-i
te:

Lfinapsesu.
liateko preko španski J- me: ie it r.o.-nesel glar c nenavadnih, čudovitifi do,, /d-kih. ki se ponavljajo na podobi '■ ii.o Christo ae 1; A.gonia- že o< maici. 1919. v lepem mestecu Lmipia.s, ležečem ob žt ieznici Bilbao-Sanlander. Cez 5000 pn< in očividcev, ki pripadajo nai a/1.'no^a-
suanovom in pol	; licem —	med	njimi je ve
liko duhovnikov	, jurisi.ov,	n	oveev, zlasti
pa zdravnikov -	- potrjuje	nan	i: eo por: p'.
šego, da ;-c videl' J i, P'		>doi')i j'/i.stia.o '	
razne znake živ	Jjert;. premh-.		atlja OČI, gl-
banje ust in cele	glave, pe	ne n	a. u3tnil>, k -
vavc kaplpce iu	girtvi, sv«	jze t	ane iUi, ^'so
to je zao-ele^eno	v knjiga!1	i, ki	se iiiaiiijo v
zakristiji, čudno	je k to.	da i	nekateri oo-
iskovajci cerkvt	te euoo	v;ite	j>rizore na-
tanko ir oa' oa	:.a opazuj	«p|C/1	dočnn dtu<j
istodobni udele	ienC' nio<	2>i»clT	
opazili, da£ dr ti,	gc | 10' .v	š VO}- ■	opazovanja
kar na gfjs izpri	euiejo. Di		celo ori«i')L-
ni župnik Don LV Al ^ueU			romer m ca
s.itipv duhovnik	kkih 60 it	jf O t	rred nrKai
tedni ni bi! nič d	eleien teh	1 POČ	>ebnosi:.
Očividec, pi	of, in Ptei	iekt	J. Herrr.ann
^.ettung. 4. no'*.J svoje '...-< ia pia; sem priše: v četrtei- .'.', »epieiii<«i.-; v sen oslal tam 2 dneva Ot' vsej. stran, zgrinjajo poiniJu in romnji večinoma proce; iiah Limpia- V s- hočejo videli podobo Kristusovo, ki kras; veliki oltar ljubke in prikupi ji ve cerkve. La preprosto o.-Utrno mizo »e dviga krasno izrezi, 'a« skupina. Križani Jezus z Marijo in Janezom v nadčloveški visokosti poc rdečim i; "j , .-nom iz baržuna Lepota te krasne umetn,-iil človeka kar prevzame. Umetni: . Čigir ime m znano, je vpodobil s čudovito rednostjo zjasti glavo tunirajcueg: ZveL-ari . Če jo opazuje v;oves pri viioci: . - .tisli-j« . ima vtis, kakor da se prs ^ . zadnjeir izdihljaju. Ustnice so odprle tako Pa sc vidijo štirje slonokoščeni al; porcela-

uf
'. "TI'
uosi; ..is|e paaaio pa čudoviti prizori' in nisem bil prav
1\1£
i vileja Ni izk	i ju t	► COf(Ui t.?;	kdo * oci-	| ; :ii! in jih ozn	.a' ji 1
i gled tako rea	iist	ioni umetnosti	motil. Pa	j u<*&, bi mp v -j.	>omin
vecimo. rj- :	pri	enem ali druge	človeku	j lake stvari doga;	ale Ui
subjetklivrni zi	UJO	L- mogoča*, Is o	maj bi p«.	. vr.,: r	
1 bilo ver temo.	da	b! se cut^ pr	ve. nego	' Življa;;;.ja sv. ' oa-t , '	
j 5C00 osebah t		i zmotili ali ou	tam - -' zla-		c <iiv lic
sti kei' gre iu	i-r	i t: a .ane osebe	. za hiteli-,	i oc mo. quam i o :	
gente z največ	jim	£ j 'Jii i . Z' P i J	;-c, so .'e	: mercedem? "Nai	,0
i nerade prišle v				'•Do-nme, non	T c
; niki. ki vendai	! O C	> V : i '5000 Ipt C i	j. • ^ego za-	ir; seda naj	še d'.
pisati svoje izj		, -. togo teh .j"	ič jc vide-	r. testu Preteč ono	pole '
lo prikazni ot	> IX	a:J:UjSi!.' tivo.—	i. tdii.0,	aodeln, Lurd,	t pius
cm* ao veekra	t>a	mi sene koniro	, ] j ; opa-	'.a Lai oozjii pol-	i 12 U'
zova»i so cuo		tosli večkrat c	•; i.ra ..no	«o <n privlačnosi	\/ m ^
in natančno t		U dal Si iiil i10		ni, ju: v oerkveni	> kov
i «zna!i razložit:	tn	so nio.al ptiz		ljitp in gioooko r	
				tje.ije oospoi . k..	! ji
Ker ptaei	»i	: porooivčifeo	teh vrstic	, mu t a iti OSJI. ^.	
		. čudežnega op.		i . !J^,IC<. kiasneg/.' ►	i r i ,
:'Oiazgovori. o		tOOVUlil •C/U^OCiit.	li z mero-	ze tO,. ci o iriiios" .	
da z ozirom n:		ItviJae u^ u5tj*>o	l(e kvaliti-	š lenega narovia ti	ia&ko-N
j t nan c priče z			golovostjo	i nei?L>ri*en viis.	
			LčlVC. KI bC		
			Ort 2 d Ul Cli*		
			avaosl uc-		i'1
				p c tocr, cctiv^cn'	DfPl
:» r i, .. U q y SiSl!		reobriijciii		i« aa m oo o ® - a i«,	Uo ' Oi
		\q jjj ure			nc, ir
mere preaojaii		stvar;, a.aiior s>		sauieanib cud«žili	udb
		VlPtlOMlA'- V i^ii«	fpidbu ii.nr i		
•o' nekip nezasliša-
l-c' .'i al dr SO si '.vijenju svetit",t dogodek iz ■vi1-" n. ki mu jf il Bene scripsisti ■'.• pro tuu labore L vita'./. odgovoril
fitavim svoj vtis o p; O> ■ oo«sKa t»u-Mo,itw»rrat. Vsu-. Oi voseono lepu-sl impias se ver. vi poscuno teine-ij: prenočuje trp-očiglt; moderno-v« č - ,,a primerno j' oci ni«g. zs.o ■■nion, n«j>risilj-.-pj opi osi jga , o po-. i»«.pravi ua tujca
— v. iiuv»va po^r-
iG priieatni objek-
naj Cetkev o po-ureč ali ne." A. C.
seboj.labajo L Zato je »demokratom« strašna žal, da j»e njihovemu Draškoviču ni udal zakon vo redu in radu«, da bi sc mogli vsi ti preklicani klerikalni voditelji, agitatorji in somišljeniki izgnati v Macedonijo, medtem pa bi »demokratk v Sloveniji izvedli volitve pod senco bajonetov. Ker se to ni posrečilo, pa liberalni listi objavljajo zopet strašne štorije, da bi ja prisilili vlast, da na kakršenkoli način poseže v tok volivnega gibanja, ki poteka lako žalostno za Jugoslovansko demokratsko stranko. Neka dekla je povedala bogve komu, češ, da ni dobila odveze, ker služi pri srbskem polkovniku! Zdaj pa je res SLS doigrala svojo vlogo! Gospod drž. pravdnik ima zdaj prijetno nalogo, da izsledi deklo, potem izpovednika in začne proces, ki utegne biti res zanimiv, da se uradno konštatira vzrok, čemu dekla ni dobila odveze. Kanonično je to res težko, tudi dekla bi se utegnila do tedaj v nič razbliniti, ampak liberalci, feokunštni in bodo to reč že izpeljali. Pa je'86'en slučaj. Gosp. kanonik Nadrah je v višjem šolskem svetu izjavil, da je proti temu, da se Srbkinja namešča na naših šolah kot ucileljica iz kon-fesijonalnih ozirov. »NarOd« pa ne pove, da naši somišljeniki vtejkorporaciji niso bili za stališče g. kanonika, ampak so glasovali nasprotno, gospodih kahoniku pa je svobodno imeti v tej zaifevi svoje naziran-nje, ki gotovo ne izvira -iz« nasprotstva do srbskega, naroda, ampakizključno .verskih razlogov, Saj so o teni, koliko so prizadeti pri taki stvari interesi veroizpoveda-nja, nazori lahko različni. SLS pa slejkoprej ssfoji na staliSču verske Enakopravnosti v naši državi iu nobenemu n« odteka pravice zavzeti kakšno javno mes*o, bodisi v šolstvu, bodisi drugod, n e glede na svojo konfesijonalao pripadnost. — Slednjič je »Narod z iznašel nekega našega agitatorja, ki da je zabavljal zoper srbsko vojaštvo. Ce je to res, ni prav, se pa ne tiče SLS. »Narode- naj posluša svoje lastne somišljenike po vseh krajih in kotih, kako ti zoper državo zabavljajo! Marsikaj se da razlagati i7, trenutnega psihologi enega razpoloženja in sploh ni resno vzeti. Stališče SLS pa je bilo opetovano jasno izrečeno: država, kateri se je slovensko ljudstvo prostovoljno pridružilo, nam je tako dragocena, do je ne pustimo razdirati od strank, ki iz zgolj strankarsko - egoisticnih razlogov zagovarjajo centralizacijo, katera bi slovenskemu ljudstvu odvzela vsako pravico pri zgradbi nase države kot enakopraven faktor soodločati. Z bajkami o raznih deklah, ki niso dobile odveze, »demokratje • te zahteve slovenskega ljudstva ne bodo prevpili!
Nai program In nasprotnici*
Program S. L. S. je bil že tolikokrat na strankinih shodih in v tisku oficielno razglašen, da mora biti znan iudi JDS-arjem. Program S. L. S. temelji na načelih razredne in socialne pravičnosti, vsled česar se po svoji naravi razlikuje od programov strank, ki zahtevajo diktaturo enega samega sloja ali ki stremijo za kapitalističnim samodrštvom. Ker jc program SLS tak, da ga mora vsak pameten in pošten človek odobravati, mu JDSarji ne morejo blizu, pa tudi ne socialisti, ki v svojem de-magoštvu očitajo, da SLS nosi v enem žepu program za delavca, v drugem pa za ; kmete. Tako morejo govoriti le socialisti in komunisti, v katerih programu jc hujskanje enega stanu zoper drugega, samo pri volitvah bi radi imeli glasove vseh. JDSarji skušajo program SLS zabrisati s tem, da poročajo njihovi listi iz govorov kandidatov posamezne, seveda od demokratskih poročevalcev gc/.ovo zavite izjave, ki jih javnost ne more lahko kontrolirati. Tako skuša n. pr. »Slov. Narod'- dokazati, da se je dr. Korošec v Mariboru zavzemal za narodno edinstvo, Roškar v Svečini pa za obširno slovensko avtonomijo. Na drugem mestu v isti številki pa »Slov, Narod sam poroča, da jc tudi dr, Korošec po programu SLS za samoupravo Slovenije, Demokratski centralisti so v svoj centralizem tako zaverovani, da nt razumejo niti lega, da samouprava Slovenije ni proti državnemu edinstvu. Prava stranka frazerjev, katere glasila niti najenostavnejših ustavnih pojmov ne poznajo!
Demokratska ©£®8a.
Demokratski poročevalci na volivnih shodih so vsi kratkovidni. Na vseh svojih shodih vidijo ogromne množice, zlasti na shodih pod milim nebom, tudi če imajo demokratski govorniki samo po dva ali po štiri poslušalce. Na naših shodih pa kar oslepijo, zlasti čc vidijo pred sabo ogromno množico, kakor na. dr. Koroščevem sha-du v Mariboru, kjer je bila dvorana in galerija polna zborovalcev. Poročevalec »SI. Naroda- je videl samo »20 kmetov in kakih 50 klerikalcev iz Maribora, vse drugo pa so bili pristaši drugih strank,« Zdaj pa vprašamo »Slov, Narod : Ali so pristaši teh drugih strank zapustili svoje dosedanje stranke in vstopili v S, L, S. — kar bi bilo popolnoma razumljivo — ker dr. Ko-ro čevega govora ni odobravalo samo 70 ljudi, kakor jih je »Slov. Narod« naštel. nmni> 'c cela dvorana, če izvzamemo pat ljudi od sorte »Narodovega., poročevalca
Demokratska mahinacSi® proti SLS.
Da poizvemo podrobnosti, kdo je našemu kmetskemu ljudstvu razdelil volišča proti jasnemu besedilu volilnega zakona, smo poslali v Belgrad poslanca J. Vesenja-ka, da se informira in proti tem nezakonitostim protestira. Kakor izvemo, jc zlorabil dr. Žerjavov pristaš Ribnikar kot podpredsednik Narod, predstavništva svoje mesto v strankarske namene. Ž njim je kršil postavo dr. Rus kot uradnik, ki bi moral pošteno in nepristransko delati. O celi zadevi bomo še obširno govorili, za sedaj prosimo naše pristaše in zaupnike, naj pojasnjujejo volivcem, kako so jih naši nasprotniki hoteli opehariti in kako je najboljši odgovor ta, da kljub vsem težavam gredo na volišče.
UberaBci kreditirala samostojnih.
Na shodu SKS v Mošnjah je dejal voditelj Samostojne kmečke stranke: »Jaz sem bil liberalec vedno, a ker sem videl, da ni liberalna stranka nič vredna, sem vstopil v Samostojno kmečko stranko.-.' Nato je nadaljeval: »Ker nas je ,/samostojnih« več kot liberalcev, zato bodo morali liberalci sprejeti po volitvah, ko se bomo združili z liberalci, program SKS. ' — Bratci pač dobro vedo, da so se le radi volivne taktike razdelili v dve stranki, da tako vjamejo več kalinov. Po volitvah bodo itak zopet skupaj. Kakšen program pa bo JDS sprejela po volitvah, ali bo ostala pri svojem, ali pa bo sprejela »samostojni«, o tem pač ne more biti nobenega dvoma. Kakor bo zapiskal Žerjav, tako bodo zaplesali »samostojni«'. Sicer pa »Samostojna« svojega programa sploh nima — je res prepisan iz — »Domovine«.
Tis^š Isr^atski
se ceoiio«
Hrvatski demokrati snujejo nekako »agrarno stranko«, za nosilca svoje liste pa nameravajo postaviti don Biankinija. Priredili so skupščino v Čitluku, pa so jo morali odkuriti, ko so začeli napadati Pu-čko stranko.
Dva volivna sftoda.
Preteklo uedeljo sta bila v občini Sodražica dva volivna shoda. Sijajen je bil shod SLS, na katerem je ob udeležbi do 400 volivcev razvil kandidat župnik Škulj svoj program. Govoril je na tem shodu tudi kmetski govornik Pogoreled iz Strugi Nad vse klavern pa je bil shod demokratske stranke v sosednji vasi Žimarice, na katerega se kandidat Ivan Rus iz Brež niti pokazal ni, pač pa sta v njegovem imenu uganjala centralizem in farško gonjo liberalna učitelja Faganeli in Kovač. Oba je krepko zavrnil domačin Franc Pire. Spoznala sta, da jima manjka še precej politične šole. Udeležencev na tem shodu je bilo 29, polovica sodraških liberalcev.
Bosansko pismu«
Hrvatska težaška stranka in Samostojna kmetijska stranka.
Adolf Damaschkc, globokounuli naslednik IIenry Georga in železni reformator nemškega naroda, je prekrasno analiziral zgodovino agrarnih gibanj v svetovni povesti in ugotovil jako zanimivo, pa tudi jako razumljivo dejstvo: pojav kryptoagrar-nih gibanj pod kmetsko firmo, a v resnici po bistvu kapitalističnih. Tudi mi v Jugoslaviji imamo takih strank; vi gori v Sloveniji vašo famozno »samostojno kmetsko stranko«, a mi v Bosni -^hrvatsko težačko stranko«.
Že sem Vam bil nekoč pisal, da se je pri nas jako težko emancipirati od plemenske czkosrčnosti in da vsako tudi najmanjšo stvar motre s plemenskega stališča. Pri vsakem gibanju se naglasa bodisi narodni ali verski moment in tako je tudi la laži-agrarna stranka dobila hrvatska. Pritisk od strani bosenskih Srbov je naravnost neznosen in malo je bilo trenutkov v hrvatski zgodovini, da bi bili Hrvati tako stiskani in tlačeni, kakor so sedaj v Bosni. Ta pritisk je povzročil reakcijo energične Hrvatske pučke stranke, ki je v Bosni in Hercegovini začela ne z gospodarsko, ampak s kmetsko politiko: z delom za gospodarski napredek kmeta, s snovanjem kmclskih konzumnih ,-Savezov«, z organizacijo pridelovalcev tobaka. Ravno ta poslednja obsega 18.000 članov, a vse te ie H, P. S. iztrgala iz letnrgije, organizirala in povedla v borbo proti vladi, ki je kmeta izkoriščala, za vsaj tolikšno odškodnino za tobak, da sc kmetu delo in trud izplača.
To praktično delo — gospodarsko osvobojevanje kmetov iz rok goljufov in nepoštenih trgovcev — jc prisililo vse tiste, ki so kakor paras;ti živeli ua kmetovem telesu, vse krščanske in bege, vso trgovce, židc in branjevce, da organizirajo svojo stranko in jo krsMjo na kmetsko ime. Pri nas rabimo za pojem poljedelca besedo '<. in tako jc npstoia »Hrvatska te-' Zui;ko /auka? — HTS. Osnoval io ic od-
vetnik Jožo Sunarič, znan iz umazane afere kmetskega kupovanja, ko je kupoval kmete za manjše vsote, pa sc potem vknjiže-val na posestva za večkrat višje zneske. Njega so mlajši sarajevski odvetniki, gojenci nekdanjega liberalno-frankovskega dijaškega gibanja »Mlade Hrvatske«, vrgli ven in sedaj sami vodijo HTS,, stranko hišnih posestnikov, trgovcev, gostilničarjev in Židov.
Bojne metode HTS, nc morejo biti drugačne, nego je mentaliteta stranke same. Prepričan sem, da strašnejših metod ni nikjer v Jugoslaviji. Ni svetinje, v katero se ti megalomani ne bi vtaknili. V najsvetejše družinske tajne, v zasebno, osebno poštenje, v intimne družinske razmera vtikajo svoje umazane roke in lažnjive jezike. Lažejo, k^r mislijo, na nekaj vendarle vedno ostane — semper aliquid haeret. Tako je te dni predsednik velike konzum-ne Zveze za Hercegovino O. D, Mandič objavil, da je vlada dovolila dve tretjini popusta pri voznini od blaga za Zvezo in da je nakazala Zvezi 16 milijonov kron brezobrestnega posojila. Centralna vlada je poslala akt v Sarajevo in akt je prišel v roke poverjeniku bos.-herc, vlade za trgovino in obrt. Le-ta je eksponent H. T, S. On je akt zadržal, samo da Zveza ne bi mogla delati, a list njegove stranke »Hrvatska Sloga« je proglasila O, Mandiča za lažnjivca, češ da vlada ni Zvezi ničesar dovolila.
Ta lažikmetska stranka je liberalna, frankovska in kapitalistična, zato mora izginiti! Pri volitvah se ji bo kljub vsem ma-hinacijara slabo godilo.
Ban LagSnia in škof Jegltt.
Zagrebški list »Hrvat< z dne 13. novembra 1920, št. 220 prinaša pod gornjim naslovom glede na objavljeno obdolžitev knezo-škofa dr. Jegliča od strani bana dr. Laginje in na pismo knezoškofa banu sledeče: »Na to poročilo smo pooblaščeni odgovoriti sledeče: resnica je, da je ban dr. Laginja prejel od škofa Jegliča eno tako pismo, na katero ban Se ni odgovoril, u prav tako je istina tudi to, da gospod ban ni odpravil nikomur, tudi ne IV. armijski oblasti nobenega pisma, s katerim bi obdolžil takih činov biskupa dr. Jegliča«. — Na to poročilo smo pooblaščeni odgovoriti, da nosi dotični službeni akt gospoda bana br. 18.230 (Pr.) z dno 31 .oktobra 1820 m da ga jo komandant IV. armijske oblasti sporočil komandi dravsko divizijske oblasti v Ljubljani s Pov. Dj. br.3733 od 1. novembru, 1920. — O zadevi bomo, ako bo treba, še natančneje poročali.
Jcfluosf5 o sanmargerifski j pogodbi.
LDU Trst, 14. novembra. »Edinost« piše o dogovore v Santi Margheriti na uvodnem mestu med drugim: Opravičeno se vprašujemo, čemu so se gospodje jugo-slovenske delegacije pravzaprav potrudili v Sv. Margherito Ligursko? Doseženi sporazum kaže, da je bila beseda »pogajanja« tu goli evfemizem, prazna formalnost. Kajti mi s svojim priprostim razumom umevamo pojem pogajanja tako, da se skuša kaj doseči, cla. obe strani prejemata in dajeta, da se potem obojestranski pogajalci srečajo na srednji črti. — Jtigoslo-vettska delegacija pa je dajala in ni nič prejela! Ni res torej, da so šli na resnična pogajanja, ampak ie — italijanski listi imajo popolnoma prav — da podpišejo kapitulacijo, — oe li bilo treba, da so se lc v ta namen potrudili na sestanek z italijansko delegacijo? Ostali bi bili lahko doma. Saj bi bili lahko sporočili iz Belgrada v Rim, da sprejemajo — vse.
Lahko si je misliti, kak porazen vtis napravi, na naš narod na tem ozemlju dejstvo, da ničesar ne čujemo o tem, da bi bili gospodje kaj storili in kaj dosegli v zagotovitev njegove narodne eksistence, za njegovo bodočo usodo. Z vso kruto realnostjo nam zveni iz vsen poročil o dogovoru v S. Margheriti nasproti klic: Zlo za vas! Položili so nas na žrtvenik.
Priznati pa moramo, da je vendar eno dejstvo tu, ki jih nekoliko razbremenja. Kriva jc tudi naša javnost — posebno v Sloveniji in Hrvatski. Kriva je, ker ni dajala delegaciji nikake zaslombe. Ali ob tem divjem plesu okoli strankarskega ma-lika niso imeli časa misliti na najzaved-nejši del svojega naroda? Ta narod stopa v negotovo bodočnost z opravičeno zavestjo, da ni zaslužil tega od svojih rojakov, To nam jc sicer z ene strani v tolažbo, z druge pa nam ravno to, za narod na tem ozemlju častno dejstvo, najbolj greni čustvo v tej uri, — Sedaj pa še beseda rojakom. Huda je — toda, pomislite, koliko je naš narod pretrpel v svoji zgodovini. In vendar se je ohranil in nikoli ni izgubil vere samega vase. Prebil jc vsa zatiranja od strani avstrijskih vlad. Samo eno imejmo pred očmi: da nc pademo v grehe, ki imajo tako grozne posledice tam zunaj med našimi soplemenjaki! Ne- obu-pujmo, ker eno je, kar nas more, kar nas gotovo reši: složno delo! Zhiraimo vse narodne sil«, koncctitrujrno na naporih za veliki, za največji cilj: za narodno ohrani-
tev našo! In v pobudo in tolažbo nam bodi pouk zgodovine, da narodi, ki Imajo od-ločno voljo za življenje — ne umirajo.
Združimo vse sile, da si priborimo jamstva za naš narodni obstanek in kulturni napredek! Italijanski nacionalisti nočejo nič čuti o reciprociteti, to je, da bi Jugosloveni na tem ozemlju dobili ista jamstva kakor Italijani v Dalmaciji. No, mi se ne odrekamo nade, da se italijanski državniki ne bodo odtezali spoznanju, da bo — pravičnost, zadovoljstvo vseh državljanov, najtrdnejša podlaga tudi za italijansko državo.
Nič tarnanja, nič jadikovanja — ro« jaki! Kajti to nam ne koristi. Koristilo pa nam bo — kakor že rečeno — složno, smotreno, dobro organizirano delo. — Nič malodušja in srca kviškul
izdava Scršš. soc. stranke v Hvstriji.
LDU Dunaj, 17. nov. (DunKU) Spričo vesti, ki jih širi tujezemsko časopisje glede krščanske socialne stranke, češ, da ta z vsemi močmi dela za mouarhizem pod Il&bsburžani in za vzpostavitev velike Avstrije v obliki donavske državo, izvaja članek v »Deutsches Volksblatl«, da krščan-sko-soc. stranka noče imeti ničesar opravili z monarhizmom. Gotovo se bo nova vlada bolj prisrčno obnašala napram Mažarski, kot prejšnja. Nikdar pa ne bodo krščanski socialci hoteli združenja z Mažari, čijih napake so že v preteklosti pobijali. Krščan-sl.o-socialna stranka tudi ne bo poizkušala vzpostaviti zveze med državami slare monarhije, kar bi moglo dovesti do tega, da bi postala njihova samostojnost v donavski federaciji ali celo v vzpostavitvi stare donavske države v novi obliki dvomljiva. Sedanja vlada naj bo prepričana, da se bodo medsebojni gospodarski odnošaji in prijateljstvo teh držav tembolj močno i-azvijali, čimbolj so bo na vseh straneh ojačevalo medsebojno spoštovanje politične neodvisnosti držav donavske kotline. V zadeve naših jugoslovanskih sosedov, kakor tudi v zadeve katerekoli druge sosednje države, se krščansko - socialna stranka ne bo vmešavala. Z Dunaja ne grozi Jugoslaviji nikaka zarota, niti v notranje-političnih niti v zunanje - političnih smereh. Nemška Avstrija bo stala pod vodstvom krščanskih socialccv na stališču, da je treba spoštovati sklenjene pogodbe in samostojnost sosednih držav ter pravico samoodločbe narodov.
&at3tikaciia sanmargev ritske pogodbe.
LDU Rim, 16. nov. (DunKU) »Ageuzia Štefani« poroča: V zbornici je predložil ministrski predsednik Giolitti zakonski načrl glede ratifikacije in izvedbe rapallske pogodbe. Ministrski predsednik je predlagal, naj se takoj obravnava o načrtu. Vsi poslanci, razen socialistov, so vstali s sedežev, nakar je nastalo burno in dolgotrajno odobravanje v zbornici in na galeriji. Socialisti so protestirali.
D* Manilo zasede! Si« feesii&s.
LDU Zagreb, 17. nov. (ZNU) Narodna Politika« poroča iz Livna, da je v Grahovo došlo več beguncev iz okupirane Dalmacije, ki pripovedujejo, da je d' Annunzio včeraj okupiral Šibenik. Njegove čete napredujejo v notranjost okupiranega ozemlja. D' An-mmzieve čete jemljejo talce ter izvajajo najhujši teror.
zapustil Grško.
LDU Pariz, 16. nov. (Brezžično) Po volivnem porazu venizelistov je postalo vprašanje prestolonasledslva zopet aktualno. Zavezniki ne bodo pripustili, da bi zasedel prestol ekskralj Konstantin.
LDU Atene, 16. nov. (DiuiKU) Govori .se, da odpotuje Venizelos v inozemstvo. Njegov naslednik bo, ali Gunaris, ali Rhal-lis. Iz izjav Gunarisa je razvidno, da so zunanja politika ne bo izpremenila.
LDU Berlin, 17. nov. (DunKU) Listi javljajo, da je Venizelos na vojui ladji zapustil Grčijo. Nadalje poročajo, da Rhallis ni sprejel pooblastila, naj sestavi nov kabinet.
LDU Pariz, 17. nov. (Havas) Atenski dopisnik Journal« ,je brzojavil 15. t. m. nastopno izjavo Venizelosa: »Storil sem svojo dolžnost. Ljudstvo jc obsodilo mojo politiko. Jaz se umaknem. Dežele v Vzhodni Mace-doniji, ki sem jih pomagal osvoboditi, so me pustile na cedilu. Zgodi naj se volja ljudstva.« — Dopisnik opisuje nadalje dogodke od 15. t. m. Medtem ko jo pripravljal Venizelos svojo demialjo, i!a bi jo sporočil admiralu Gunarisu, so organizirali pristaši opozicije, ki pripravljajo povratek Konstantina, javno vstajo na ulicah. Posredovali so vOjašk' oddelki, pri čemer jo padlo več oseb, med njimi tudi dva otroka. Ob vhodu v zunanje ministrstvo je bilo postavljeno orožništvo in vojaštvo, razvrščeno za vrati in drevesi, ter jo zadrževalo množico.
SOMIŠLJENIKI!	SOMIŠUENICE!
Slovenska Ljudska Stranka za Ljubljano priredi v nedeljo dne 21. t. m. ob pol U. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«
VNSllBfli ihDd.
Dnevni red: Političen položaj (poroča posl, Smodej). 2. Govori kandidatov S. L. S, za Ljubljano. 3. Slučajnosti.
Pridite vsi in vse na ta shod. Vsak somišljenik in vsaka somišljenica naj se zaveda dolžnosti: V nedeljo ob pol 11. uri v »Union« na shod S. L. S.
ČetaosiouaMie
Vrnil se je Stan. Ondfiček, virtuoz na gosli po 13 letnem bivanju v Rusiji domov in mora tačas sedeti v karanteni v barakah v Lipniku. Deloval je kot profesor godbe na konservatorijih v Tiflisu, Kiši-nevu in Jaroslavu.
Visoke stavke. Ponovno stavkajo sekundarni zdravniki v moravskih bolnicah. Zahtevajo po 21.000 K letne plače, hrano in stanovanje v vrednosti 8000 K in dodatek za ženo in% otroke, Vlada jim ponuja o 9864 K. — V Olomucu stavkajo advo-atski koncipijenti. Po dovršenih visokih šolah in enoletni sodni praksi dobivajo mesečne plače po 400 K začetniki, po triletni advokatski praksi pa 700 do 800 K. Nadur sploh ne dobe plačanih! Tako sramotno plačo jim je določila advokatska kamora. — Na edini montanistični visoki šoli čsl. države, v Pribratnu, stavkajo honorarni docenti, ker že nad eno leto niso dobili izplačanega honorarja. Vzrok je počasnost uradnega šimlja, ki ga je prevzela čsl. republika od av. cesarstva.
Ustanovno zborovanje čsl. časnikarske zveze se je ršilo 7. novembra v Pragi ob navzočnosti minist. preds. dr, Oernyja, petih ministrov in številnih visokih uradnikov ter zastopnikov raznih organizacij. Predsedoval je urednik in pisatelj Jos. Ho-leč«k.
Zborovanje slovaške ljudske stranke dne 7. novembra v Ružomberku je obiskalo nad 200 delegatov. Predsedoval je župnik Andrej Hlinka, navzočih je bilo devet poslancev in senatorjev. Pri zborovanjih strokovnih odborov delavcev, kmetov, duhovnikov, trgovcev, obrtnikov in žena so sklenili, da se naslonijo zlasti delavci na moravsko organizacijo krščanskih so-cialcev. Nastopili so proti madjaronski kr-ščanskosocialni stranki v Bratislavi. Zborovanje so zastonj skušali motiti boljševiki, ki imajo svoj društveni prostor v bližini. Ta shod in njegovo delo (trajala so posvetovanja od 5. do 7. novembra) pomeni nov napredek ljudske (kršč. soc.) stranke na Slovaškem, ki je podobno organizirana kakor naša S. L. S.
300 visekošolcev zida svoja stanovanja na Letni nad Prago. Vziic mrazu delo dobro gre izpod rok. Kdor pride na delo, dobi brezplačno hrano, Razna društva podpirajo to zanimivo akcijo samopomoči čeških akademikov.
Zvezo slovanskega. Sokolstva bodo utrjevali zastopniki češke in jugoslovanske sokolske zveze dne 21. t. m. v Ljubljani. Čehoslovaška cbec sokolska pošlje v Ljubljano delegacijo petih članov, in. sicer pridejo: Scheiner, Vaniček, Štčpanek, Zelar;y in Mašek.
10.000 vagonov cglja čaka na izvoz na Slovaškem. Urad za izvoz je nastavil oglju ceno 1200 čehoslov, kron, jugoslovansko, nemško in francosko oglje pa je dosti ceneje na razpolago.
Laaeno obrt avstro-ogrske države je prevzela skoro vso Čehosovaška, in sicer 97 odstot. vseh vrelen (284.793) oziroma 95 odstot. vseh tkanin.
PolItlCn« n®wic@a
-j- Težke obdolžitve na adreso dr.
Trumbiča objavlja »Straža«, ki piše: »Dr, Trumbič je Dalmatinec, kmetski advokat iz Splita z ozkim dalmatinskim obzorjem. Delal je predvsem, da reši Dalmacijo. Na Krfu je agitiral med srbskimi državniki, naj puste Slovence njihovi usodi, češ, da bodo tako lažje uredili ostale kraje. Kadar je izgledalo, dm azavzame nekoliko krep-kejše stališče, so mu pričeli groziti Italijani — oficijozno in poloficijelno — da bodo razkrinkali njegovo poprejšnje postopanje in govorjenje, zlasti kako je govoril in kaj je obeta) italijanskim državnikom na štiri oči ob priliki, ko se je vršil rimski sestanek. Kako mučen mora biti položaj za našo državo, ako imamo za ministra zunanjih zadev gospoda, ki nima prostih rok, kateremu lahko nasprotnik vsak čas očita dvoznačajnosl in zagrozi z tajnimi odkritji! Pri takem položaju je morala biti naša stvar od začetka izgubljena. Slovenija je propadla, imamo od nje samo še ostanke, »reliquiae, reliquiarum«, kakor se je reklo nekoč o hrvaški banovini. Toda resen je » Banac in kompanija«. To je mala dalmatinska parobrodska družba r, sedežem v Splitu. Nedavno je poročal Trumbič slovesno celemu svetu, da je rešil Jugoslaviji njeno brodovje in i£. Baiuc se mu is
osebno prišel zahvalit. Mi pa mislimo, da minister zunanjih zadev ni zato, da bi reševal zadeve svojih osebnih prijateljev, ampak se mora brigati enakomerno za celo državo in radi tega rečemo, da gre lahko počivat na svoje neuspehe.« —
PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V PRAGI.
LDU Praga, 17. nov. (DunKU) Poulične demonstracije so se nadaljevale do pozne noči. Nemški listi davi niso izšli. Kakor poročajo >Narodni Listy>,', so bile zvečer še demonstracije pred nekaterimi nemškimi zavodi in hišami, iz katerih so demonstranti vrgli slike bivšega avstrijskega in nemškega cesarja. Na vhodu kazine je bil nabit napis: /Za Heb —- Nemški kazino! Nemški kazino je zaplenjen za češko dijaštvo in zaseden po dijakih. Kekvizicijska komisija.« V hiši nemške akademske mtmze, kakor tudi v kazini so nastanili češke dijake. Med pouličnimi demonstracijami se je nabiralo za češko šolo v llebu.
GENERAL W RANGEL.
LDU London, 17. nov. (Reuter) General VVrangel je zadnji zapustil Sebastopol. Takoj po izpraznitvi mesta po \Vranglovih četah so proglasili krajne sevjete.
STRAŠEN ^ IH AR V ITALIJI.
LDU Palermo, 17. nov. (Štefani) Radi silnega ciklona jc bilo mesto deloma poplavljeno. V Bagheriji in Misilmeriju ter drugih krajih se je porušilo več hiš. Polja so opustošena. V Misilmeriju so pokopali 60 žrtev. V Palermu sta vodovodna in električna naprava poškodovani.
LDU Budimpešta, 17. nov. (MKU) Narodna skupščina je sprejela predlogo o razširjenju sodne oblasti prekih sodišč.
—	Na katerem mestu bo skrinjica S. L, S. ca voliščih? Na Kranjskem bo stala skrinjica Slovenske ljudske stranke na tretjem mestu. Kandidatna lista Ljudske stranke na Kranjskem jc tiskana s črno barvo na belem papirju brez vseh znamenj. Lista Ljudske stranke za Kranjsko nima rdečega križa, kakor trdijo liberalci. Pazite na to! Na Štajerskem je skrinjica Ljudske stranke na prvem mestu in ima kandidatna lista rdeč križ.
—	Itob pri Turjaku. Naše katol. slov. izobraževalno društvo vprizori v nedeljo dne 21. novembra ob 2. uri popoldne znauo žaloigra >Mliuar in njegova hči.«
Jcžica. V nedeljo 21. novembra priredi tukajšnji dramatični odsek igri: >Županova Micka : iu >Ne vdajmo sek Predstava se vrši v društvenem domu: začetek ob pol 4. uri popoldne.
—	Društvo užhninskih uslužbencev v Sloveniji s sedežem v Ljubljani naznanja svojim tovarišem, da se vrši dne 21. t. m. ob 14. uri popoldne izredni občni zbor v prostorih užit-ninskega urada, Sv. Jakoba nabrežje št. 153. Vabijo se g. tovariši, da se udeleže v polnem številu. Sklepalo se bo o naši bodočnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članov.
—	Zadeva orožnika Arnejca, Dravska divizijska oblast nam jc v tej zadevi poslala že dva popravka. Glasom teh popravkov Ar ne j c ni bil nikoli interniran v kra-gujevških vojaških zaporih. — Na to odgovarjamo: Arnejc jc bil aretiran decembra
1919	v žandarmerijskem domačem zaporu. Okoli 7. januarja je bil na povelje V. brigade oddan v zapore vojnega sodišča v Ljubljani. Okoli 3. marca jc moštvo prosilo brigado, naj Arnejca za čas preiskave puste v zaporu pri lastni četi v Ljubljani, da ne bi trpel ugled orožništva. — Okoli 20. marca je Arnejc sam prosil za hitro rešitev zadeve. — Koncem aprila jc lo ponovil. — Dravska divizijska oblast je poslala v Ivragujevac njegovo fotografijo. Ko >;o lam ljudje izjavili, da to ni tisti, ki je obdolžen tolikih hudodelstev, so ga 20. julija
1920	iz Ljubljane eskortirali v Belgrad, odtam pa v zapore I. Stepenog suda v K r a g u j e v c u. Je li to vojaški zapor ali ne, ne bomo preiskavah, fakt pa je. da so tam zaprti tudi vojaki in orožniki. Tam jc Arnejc sedel med hajduki, morilci, roparji in tatovi in je ostal tam do 25. avgusta. Krutega trpljenja je bil rešen po posredovanju g. majorja Marušiča, Stvar pa še ni rešena, ker dotični sodni akt še sedaj ni dospel v Ljubljano. Od 1. januarja 1920 do 25. avgusta 1920 Arnejc ni dobil nobenih pristojbin in ga ccla zadeva stane že 40 fi-soč kron, drugače bi bil v Krsgujevcu poginil.
-•- Roparski umor. Velik ;>trali je povzročil po poljanskih gričih in dolinah roparski umor, izvršen dne 3J. oktobra letos v Bačnah št. 12, občina Trata. Ko se je vrnila od božje službe 16 letna Frančiška Božnar domov, je našla svojo 62 let staro telo, kočarico in vdovo Ter. Bonča mrlvo ležati v njeni leseni hiši. Teto je pustila Božnarjeva pred odhodom v cerkev oblečeno v glavni sobi boso na peči, Francka je zaprla vrata in izdrla kljuko, katero je pod deščico skrila. Teta si je namreč pohabila nekoč obe roki. ker ic pgdia & čreš-
nje. Ko se je Francka vrnila domov, je našla k juko tam, kjer jo jc pustila; tudi vrata so bila zaprta, a v veliki sobi je bil odkrit kruh. Teta je ležala na postelji s prerezanim vratom, poleg postelje je pa ležal velik okrvavljen nož; zraven pa je bila mla-? krvi, ker je morilec najbrže teto dvignil, ji prereza) vrat in jo položil nato na posteljo. Morilec je odnesel iz omare denar, koliko, se ne ve, dalje bankovec za 4000 kron, ki je bil skrit v pratiki. Rajnica je namreč prodala spomladi Dolinarju v Lučnah kravo za 6000 kron in nedavno Feškovcu v Škof. Loki 30 hrastov po 50 K, 4 dolarji, katere so ji poslali iz Amerike njeni otroci, so tudi izginili.
—	Nemška oasilstva. V četrtek dne 4. nov. je imel slovenski mladenič Maks Gril iz Vovber opraviti v Celovcu. Ko se je hotel odpeljali z vlakom domov, ga na kolodvoru spoznajo velikovški nemčurji ter ga naznanijo volksverovcem, češ, da je streljal in pretepal Nemce. Ti ga takoj napadejo s palicami, da so dve na njem zlomili. Ko se fant onemogel zgrudi, pride k sreči en stražnik, ki ga ščiti, sicer bi ga bila podivjana druhal ubila. Ljudstvo pa je kričalo: Tut's ihn totschlagen; der gehort sohon langst iiber die Karavankeu, aufgehangt ge-hort er itd. V soboto dne 6. nov. so nemčurji napadli zavednega kmeta pd. Pavleja v Klečah. Pretepli so ga tako, da so mu nogo na dveh krajih zlomili.
—	»Čarovnici«. K posestnici Antoniji Pavčnik v Lešnikovem vrhu pri Ptuju sta prišli dve nepoznani ženski, kateri sta sc izdajali kot čarovnici. Rekli sta, da bosta s črno umetnostjo pomagali bolnemu možu in zahtevali reči v vrednosti 2122 kron, ki da jih bosta pri »copranju« potrebovali in da jih bosta vrnili drugi dan, kar sta pa pozabili storiti. Na isti način sta coprnici ogoljufali Marijo Šeraga v Ivanjkovcih za 670 kron. Prva >.coprnica je stara 40 let, srednjevelika, širokega temnega obraza in črnih las, oblečena kmetsko; druga jc 50 let star, velika, močna, podplgastega temnega obraza.
—	Pozor pred metilnim špiritom (dr-veni špirit, Holzgcist, Spiritus liqui), Pred kratkim se je neki strojni mojster težko poškodoval vsled eksplozije svetiljke, ki je bila napolnjena z metilnim špiritom. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro zaradi tega opozarja, da je metilni špirit, ki sc dobiva kot stranski produkt pri proizvajanju očetove kisline iz lesa, zelo strupen. Zaužit v večjih množinah povzroča smrt, v manjših množinah pa hud glavobol, omotico, bljuvanje, ohromenje nog itd. ter težka vnetja na očeh, ki privedejo lahko do oslepenja. Tudi vdihavanje metilnega špirita je zelo škodljivo. Zaradi tega je njega primešavanje k drugim žganim pijačam, k parfumom in kosmetičnim preparatom že z naredbo bivšega ministrstva za notranje zadeve z dne 8. decembra 1911, št. 10.812 ex 1912 strogo prepovedano. Metilni alkohol služi ponekod tudi za de-naturiranje navadnega (etilnega) špirita, ter se dalje uporablja v raznih industrijah in obrtih (n. pr, pri pripravljanju firnežev, lakov, politur, v mizarskih delavnicah, tvornicah pohištva itd,). V vseh takih obratih in sploh povsod, kejr se rabi dena-turiran špirit, je torej gledati na to, da se delavni prostori dobro prezračujejo. Delavci naj pazijo na snago svojih rok in naj si rane na rokah dobro obvežejo. Kjer pa izdatna ventilacija ni mogoča, n. pr. pri hišnih industrijah, naj eden in isti delavec nima predolgo opravka z metilnim ali de-naturiranim špiritom. Uporaba metilnega špirita v gorilne namene je radi mogočih eksplozij zelo opasna. Storili so se primerni koraki, da se prosta prodaja metilnega alkohola sploh prepove.
—	Ali ve kdo vrnivših se ruskih ujetnikov kaj o Petru Kacinu iz Jageršč pri Cerknem? Pojasnila se prosi na naslov; Helena Sekola, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 54. Stroški se povrnejo.
—	Ukraden konj. Posestniku Matiji Jenko v Todražu št. 1, občina Trata v Poljanski dolini, je bil 9. t. m. ukraden 7 do 8 let star konj, temnorjave barve z belo liso na čelu, srednje velikosti, vreden 10 tisoč kron. Konja so tatovi: najbrže sta bila dva, odgnali preko dcmarkacijske črte.
—	2cnske bolezni. Profesor Winckel v Monakovem, pisatelj neke učne knjige o ženskih boleznih, potrjuje, da so ugodni učinki >Franz-Josef >grenčicc tudi po preizkušnjah potrjeni.
—	Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg,
Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati ua oglas v S 1 o v c n c u«.
Ljubljanske Rov!««,
lj Kje bo stala skrinjica SLS na ljubljanskih voliščih? V Ljubljani bo skrinjica Slovenske ljudske stranke na drugem mestu. Kandidatna lista jc tiskana s črno barvo na belem papirju in je brez rdečega križa.
lj Danes, v četrtek ob 8. uri zvečer vsi somišljeniki iu somišljenice SLS iz šolskega okraja na sestanek v Ljudski dom, kjer bodo govorili kandidati SLS za Liubliaae.
lj šentjakobski volivni odbor SLS vabi
vse naše somišljenike in somišljenice na sestanek danes ob pol 8. uri zvečer v Prosveti, Florijanska ulica 15.
lj Somišljeniki iu »omišljtnice SLS ii frančiškanskega okraja naj nikar ne pozabijo, da so vrši danes ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu sestanek.
lj Današnji simfonični koncert v Uni-onski dvorani se začne točno ob 20. uri. Občinstvo sc opozarja, da med izvajanjem majestetične Dvorakovc simfonije vstop v dvorano ni dovoljen. — Kot koncertni mojster sodeluje gosp. prof. Jeraj.	(K)
lj Pevska zveza Ljubljana, Radi simfoničnega koncerta ne bo danes pevske va-je; pevska šola bo točno ob sedmih.
lj Gospod Lazar Kneževič, načelnik ministrstva prosvete je obiskal 16. t. m. ljubljansko univerzo ter si ogledal vse univerzitetne naprave in institute.
lj Starešinski sestanek se vrši v petek, dne 19. novembra ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela >Unionc Keferira tovariš VI. Smolčič o prilikah v Bosiu m Hercegovini. Vabljeni tudi od tov. starešin vpeljani gostje iu člani naših akad, društev. — Dr. B.. predsednik.
lj Seje »Slov. Straže« danes ni. .... »Volivne kroglice ali kako bomo volih« je predmet razgovora na društvenem večeru v Šentpeterskem prosvetnem dru. štvu danes v četrtek dne 18. nov. ob pol 8. uri zvečer. Šentpeterčani so vabljeni W udeležbi.
lj II. medicinski ples. Društvo jugoslovanskih medicincev v Ljubljani naznanja vsem vabljenim, da se vrši II. medicinski ples v soboto, dne 20. t. m. Vstop le proti vabilu. — Odbor.
lj Češka obec v Ljubljani. V sobotu dne 20. t. m. šlenska schuze v rest, tnlst, Narod, domu v 8 hod. večer. Na pofadu: volby do konstituanty. Učast všeh' členti nutna! — Vybor.	(k)
lj II. javno predavanje priredi >.Dru< štvo slušateljev filozof, fakultete« v proslavo 250 leln. smrti Jana A. Komenskei g a v petek dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v zbornici na univerzi. Predava g. dr. Ivan L a h. Vstopnina za sedež 4 K, stojišče 2 K< Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom istotam. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj »Preljubo veselje, oj kje si doma?^ Tako je naslov 5. točki sporeda na orlovski akademiji v nedeljo 21. nov. v Lj. domu. Predstavlja nam življenje naših kmečkih Orlov in Orlic. Vse njihovo delo in razvedrilo je v obliki telovadnih nastopov in ra-jalnih gibov. Tudi verski čut je zastopan v tej točki z lepo solo-pesmico. Ta točka je prvi poizkus, kako porabiti vsako domače orodje v svrho telovadnega orodja. Za ljubitelje telovadbe in one, ki se zanimajo za naš razvoj, nai bi bila ta točka podlaga za nadaljne izboljšanje vaje, ki postanejo res naše orlovske in ne ukradene, kakor nam v več prilikah očitajo! — Predprodaja vstopnic v Jugosl. knjigarni.
li Osem podpor za mestne reveže po 4.0 K je na magistratu razpisanih. Več na oglasu na rotovžu.
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem sta-nju mestne občine ljubljanske od 7, do 13, novembra 1920. Novorojencev 22, mrtvo-rojenec 1. Od umrlih je 11 domačinov in 14 tujcev. Umrli so za jetiko 6, vsled mrt-vouda I, za različnimi boleznimi 18. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli in sicer za grižo 5.
i j Kodeljcvo. V nedeljo dne 14. t m. se je zopet odlikoval znani pretepač L. L. v družbi svojih dveh pomočnikov, ki sta doma nekje s Primorskega. Ta dan okrog poluoči je bilo, ko pridem domov iu zashšim zopet vpitje, ne-spodobue kletve in razgrajanje pred njegovo hišo. Pretepali so neko žensko. Ob zadnjem pretepu je L. A. hotel pomiriti pretepače in ga je L. L. udaril po glavi. Poskušali so na različne načine vdreti v liiso, nazadnje mu zapreti eden izmed njih, da ga prvič, ko ga dobi, pretepe, četudi ga ubije. Maščevanje je seveda prišlo ali ua drugega. Napadli iu pretepli so namesto L. A. njegovega brata, ki se je vračal s svojo zaročenko domov. Pobili so ga na tla. Dobil je por ran. Tako daleč srno prišli, da ni človek življenja varen. Ti ljudje niso več ljudje, ampak zver\, ko se napijejo. Skrajni čas bi bil, da spravijo orožniki te zveri v zveriujak. Neobhodno je, da pridejo orožniki vsako soboto in uedeljo; takrat so gotovo razgreti. Teli razmer mora biti enkrat konec I
lj Obrtno pomožno društvo r. z. z o. z, v Ljubljani javlja, da je s sklepom izredn. občnega zbora z dne 19. avgusta t. 1. stopilo v likvidacijo. Likvidatorjem jc društve izvolilo dosedanje člane načelstva.
Cerkveni vestnik.
c Marijina kongregacija za gospe pri
oo. jezuitih ima v petek 19. t. m. ob 7. uri zjutraj skupno sv. obhajilo.
UtfteljsHi vestnik.
Zborovanje krščansko mislečega učiteljstva v Radovljici se vrši dne 22. t. m. Na dnevnem redu jc tudi predavanje tovariša Štruklja o delavnem pouku. Predavanju sledi nastop z učenci. K. obilni vrleležl vabi odbor
Orlovski vestnik.
Dr. Anton Mnlinič in Orli. Te dni je obiskal predsednik O. Z. presv. g. škofa dr. Mah-niča, ki leži težko bolan v nadškofijskem dvorcu v Zagrebu, da mu osebno izrazi Ca-stitke orlovske organizacije k njegovi 70 letnici. Presvitli ga je kljub svoji težki bolezni prijazno sprejel, kazal zanimanje za razvoj organizacije ter obžaloval, da ne more več sodelovati v boju za katoliška načela. -Pozdravite mi moje Orle, recite jim, naj vztrajajo na potih krščanskih čednosti, prosim jih njihove molitve,*' nadaljnji pogovor je moral prekiniti radi oslabelosti. Ko poročamo bratom to oporoko boritelja žive krščanske zavesti, ga priporočamo v molitev.
Statistično pulo občni zbor 0. Z. nnj odseki vrnejo do 20. novembra 1920, da zamo-re predsedstvo do občnega zbora urediti pregled o stanju organizacije.
Orli, Orlice! Kam gremo v soboto večer? — Vsi v Rokodelski dem ob 7. uri zvečer, kjer se nam obeta na prijateljskem sestanku brez vstopnine mnogo najrazno-vrstneiše zabave! Na svidenje! Bog živi!
Dijaški vesfnek.
d Seja glavnega pripravljalnega odbora za proslavo diiaSkfega praznika se vrši v petek 19, t. m, točno ob 18. uri v lokalu SDZ. Vsi odborniki in člani odsekov naj se ; aresl ivo udeleže! Predsednik.
d IL redni disku"-iiski večer »Danice«' sc. vrši v soboto, dne 29. t. m. ob tričetrt na 8. uro zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne s sledečim sporedom: Čitanje zapisnika zadnjega diskus. večera. 2. Predavanje g. F. Terseglava: »Katolicizem kot svetovni nazor.« 3. Slučajnosti. — Udeležba za vse člane in društvene novince obvezna. Zarjam in gg. starešine vabljeni.
d Izredni občni zbor »Danice«. Sk'icu-jfem I. izredni občni zbor »Danice«, ki se vrši v soboto, 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. Dnevni red: 1. Volitev vodje društvenih novincev. — 2. Izpopolnitev odbora. Udeležba za vse tovariše obvezna. Zariani in gg. starešine vabljeni, — Podpredsednik.	■ .',vf-:;>;V
ki
Za svohotlo umora.
»Arbeiterzeitung^ dne 3. novembra prinaš.a članek izpod peresa dr. ph. Helene Stocker v Berlinu pod naslovom »Proti porodni obveznosti« (Gegen den Gebamvang). Ta moderna žena smatra za svojo življenjsko nak>go, da pribori nekaznjivost umetnemu splavu, svobodo umoru. Za to misel se je borila že pred vojno v svojem listu »Neue Generatioiv.c in sedaj, ko se šestletna svetovna vojna morija in veliko umiranje še vedno ni povsem končalo, otvarja ta žena zopet akcijo za svobodo druge, še ostudne.iše, nemoralnejše in nezmiselnejše morije. Ona ista Helena Stocker se bori za pravico vsake žene do materinstva/ to se pravi, da sme vsaka žena poskrbeti za lastno dete, ne da bi se hiJa treba, njej in doti«-nemu >; izbranemu« očetu kakorkoli medsebojno obvezati; žena ne zahteva od izvoljenega moškega ničesar drugega nego otroka: kadar se ji ta želja izpolni, se brez vsake žal besede poslovita in gresta vsak svojo pot. I)a se pri tem ženi, ki hoče otroka, ni treba ozirati na moje in tvoje, to se pravi, ozirati na to, ali je dotični mož že oddan in zavezan ali ne, je ob tej morali ob sebi umevno. To je torej ena zahteva Helene Stocker: pravica do materinstva. Druga njena zahteva je te vredna: Žena ima pravico, odkloniti materinstvo, ne sicer tako, da bi se zato odpovedala možu, ampak tako, da spočeti plod zatre in odpravi. Tega posla pa ne smejo vršiti kake mazaške babice, ampak dotičnica sama u li pa državno priznan zdravnik: morija sc mora vršiti po vseh pravilih take umetnosti. Zola! Kako krivico smo ti delali, ko smo te proglašali za nemoralnega, ko si zločine pariških babur, ki na veliko proizvajajo angelčke, do ostudno-sti realno opisoval, a jih obenem kar najostreje obsojal! Koliko višje si stal nego stoji kaka dr. ph. Helena Stocker! Pa naj nihče ne misli, da ie Helena Stocker s svojo zahtevo po nekaznji-vosti umetnega splava osamljena. Kaj šc! Za seboj ima stranko! V svojem gori navedenem članku poroča, da sta nedavno stara soc. dem. stranka in stranka neodvisnih socialistov v nemškem državnem zboru vložili predloge, da naj se kazenski zakon izpremeni tako, da bo odprava plodu do 3. meseca svobodna, nekaznjiva. S to zahtevo se nedvomno strinja avstrijska socialna demokracija, kor bi drugače njeno gla-rilo ne delalo propagande znnjo. — FtocVeiri ut< nrljujo svojo zahtevo s i m, da niličo no moro siliti ženske, da sprejme nase breme nosečnosti, poroda in nad al iu i ili materinskih dolžno-
sti; tudi je treba vpoštevatl, da so večkrat razlogi, ki zahtevajo odpravo plodu kakor sramota, beda i. dr. močnejši, nego vsi zakoni, ki gredo tisoči in tisoči brezobzirno preko njih ter so zato brezpomembni. Človek se boji trpljenja in moderen človek se ga boji in brani v dvojni meri. Toda svet je zgrajen na prostovoljnem trpljenju in žrtvi in bi brez teli nc mogel obstati niti en dan. če nihče ni obvezan trpeti in se žrtvovati in se sme braniti proti temu tudi z najtežjim zločinom umora, potem ne vemo, kaj naj bi zadržavalo ženo, ki sme umoriti svojega otroka, da se z umorom ne reši tudi svojega moža, ki ji je kakorkoli na poti in enako mož žene in otroci staršev itd.? Če naj bi dalje veljali le tisti zakoni, ki se ne prelamljajo, polom bi morali sploh odpraviti vse zakone in bi morala biti n. pr. zlasti tatvina, goljufija in verižni-štvo nekaznjivo. Na taka pogubna in blodna pota prihajajo ljudje, ki so zavrgli krščansko vero. Zver ima. svoj naravni instinkt, da se ravna po njem, človek ima višji, duhovni zakon; ako se mu izneveri, pade niže nego zver. Zato imamo zgled v ogrskih in ruskih komunistih, pa tudi v socialni demokraciji, ki po svojih znanstvenikih propagira zdaj detomor.
Mefnouei&a pmeOi.
PODPIS SANM.APGERITSKE POGODBE.
Belgrrd, 17. nov. (Izvirno.) Na ministrski seji, ki bo jutri popoldne, se bo podpisala sanmarge\i!ska pogodba. Ministri, ki bi jc nc hoteli podpisati, bodo morali odstopiti.
Belgrad, 17, nov. (Izvirno.) Danes ob 10. uri dopoldne sta obiskala ministrskega predsednika dr. Vcsniča poslanika Amerike in Francoske. Iz krogov zunanjega ministrstva sc čuje, da sta izrazila svoje zadovoljstvo radi rešitve jadranskega vpra-šar ii.
HRVATSKI MINISTRI ZA RATIFIKACIJO.
Belgrad, 17.
seji ministrskega pravljalo o sanm ska ministra dr. vič nista podala fikaciji pogodbe, gih misli, da bo
novembra. (Izvirno) Na sveta, v kateri sc je raz-argeritski pogodbi, hrvat-Drinkovič in dr. Kovače-nobene izjave proti rati-Zato se v političnih kro-sta podpisala ratifikacijo.
DIVJANJE D' ANNUNZIJEVIH ARDITOV.
Cirkvenica, 17. novembra. (Izvirno) Ardifi so zasedli Krk.
Senj, 17. novembra. (Izvirno) D' Aji-nunzijevi arditi so vdrli v škofijski dvor na Krku, zažgali arhiv in ves dvor ople-nili. Kancelar Polonio in arhivar Pilepič sta sc komaj rešila.
NOTA NAŠE VLADE ITALIJANSKI.
LDU Zagreb, 17. nov. (ZNU) : Jutarn.ii list poroča iz Belgrada, da bo naša vlada poslaia rimski vladi noto, v kateri bo zahtevala, naj čimprej ukrene korake, da se preprečijo a kcije D' Annunzia in se on odstrani z Reke v svrho izvedbe rapallskih dogovorov.
REŠKO VPRAŠANJE.
LDU Zagreb, 17. nov. (ZNU) Predsednik reške avtonomaške stranke Gotbardi je poslal ministrskem!.', predsedniku dr. Ves-niču spomenico, v kateri zahteva, da se morajo z reškega ozemlja odstraniti brezpogojno vse vojne sile in da naj to ozemlje zasedejo nevtralne čete. Te čete naj bi ostale na reškem ozemlju toliko časa, dokler se ne bi ustvarila definitivna vlada. Obenem bi se moraio onemogočili, da ostane na reškem ozemlju katerakoli politična ali vojaška oseba Italije ali Jugoslavije. Za reške državljane se naj smatrajo samo oni, ki so ob izbruhu vojne bivali vsaj že 10 let na Reki.
PREOBRAT V SELJAČKI STRANKI.
LDU Zagreb, 17. novembra. (ZNU) Tukajšnji listi poročajo, da je imela v ne-dejo v Veliki Gorici seljačka stranka volivni shod, na katerem jc govoril profesor dr. Rudolf Horvat, ki je v glavnem izjavil nastopno: Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod. Mi imamo eno državo s kraljem Petrom in regentom Aleksandrom, Mi smo republikanci, toda danes ni čas za realizacijo našega republikanskega programa radi zunanjepolitičnih razmer naše države. V tem pogledu moramo izvedbo našega programa odložiti na poznejši čas. Zato bomo šli zastopniki seljačke stranke v Belgrad v konstituanto.
RADIČ BO IZPUŠČEN?
Belgrad, 17. nov. (Izvirno.) Čujc se, da namerava vlada Stjcpana Radiča izpustiti iz zapora šc pred volitvami v konstituanto, za kar sc zavzema tudi dr, Vesnič. Radičeva stranka preživlja svojo idejno krizo. Iz krogov stranke sc čuje, da bo rcvi-diriiu s^oic stališče.
I
RAZCEPLJENI DEMOKRATI.
Belgrad, 17. novembra. Po Srbiji so pristaši demokratske stranke splošno nezadovoljni z demokratskimi kandidati. Zato so po mnogih krajih postavili svoje liste, po nekod celo tri do štiri.
HRVATSKI KOMUNISTI.
LDU Zagreb, 17. nov. (ZNU) Delničarski komunisti so včeraj vložili listo svojih kandidatov. Na čelu liste je dr. Miško Ra-doševič.
NOVA PRIBIČEVIČEVA ODREDBA.
Belgrad, 17. nov. Minister za prosveto Pribičevič je izdal naredbo, po kateri se morajo vsi ljudškošolski učitelji, ki še ne znajo srbohrvaščine, v najkrajšem roku isle naučiti.
ODMEV HRVATSKIH IZGREDOV.
Zagreb, 17. novembra. (Izvirno) Danes se jc vršila končna razprava proti Blažu Pupaku, ki je ob znanih hrvatskih nemirih ubil okrajnega predstojnika Spil-lerja. Otoojen je bil na 20 let težke ječe.
UJETNIKI IZ SIBIRIJE.
LDU Zagreb, 17. novembra. (ZNU) Včeraj jc došel večji transport naših ujetnikov iz Rusije. Večina jih je prršla iz Sibirije.
NESREČA.
LDU E?!gred, 17, novembra, f,- MU) Na Donavi se je med Židinom in Lomom zadela bolgarska ladja * Boris < v runmnsko ladjo Brancovanu«. Rumunska ladja je predrla bolgarsko, ki se je nato potopila. Na podlagi prodanih voznih listkov sklepajo, cla jc izgubilo življenje 20 oseb.
RUSKI BEGUNCI V JUGOSLAVIJI.
LDU Belgrad, 17. nov. (ZNU) Padi katastrofe vojske je Wranglova vlada posredovala pri jugoslovanski vladi, naj bi sprejela del ruskih beguncev in vojakov. VVran-gel zapušča Rusijo z 20.000 begunci in 40 tisoč vojaki, ki bi se naj porazdelili na Grško, Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo.
WRANGEL SE JE REŠIL.
LDU London, 17. nov. (Brezžično) Po poročilih iz Odese se je generalu VVranglu posrečilo vkrcati se z približno 20.000 možmi. Mesto je bilo izpraznjeno v precejšnjem redu.
"ENTENTA PROTI KRALJU KONSTANTINU.
LDU Loudou, 17. nov. (Brezžično) Govori se, da bodo v Londonu in Parizu napravili korake, da se prepreči povratek bivšega kralja Konstantina na Grško.
ZVEZA NARODOV.
LDU Ženeva, 17. nov. (DunKU) V današnji seji narodov j? predsednik Ilvinans naznanil, da so komisije sivorjene. Peta komisija, ki sc bavi s sprejemanjem novih držav, ima nastopne člane: Lord Cecil, (Južna Afrika), Tiitoni (Italija), Fisher (Anglija), Viviani (Francija), Nansen (Norveška), Karnipiik (Nizozemska), Branting (Švedska), Spalajkovič (Jugoslavija), Politis (Grška) in dr. Beneš (Čehoslovaška). Vuiyre-don (Argentini]«) jc poročal o zgodovini Argentinije med vojno in ie poudarjal, da je njegova vlada mnenja, da je za sprejem dovolj volja suverene države, da t;e sprejme v zvezo narodov. IJagirup je poudarjal, da polagajo Severne države največjo važnost na ražoroženje. Z največjim odobravanje«? je bil. sprejet govor lorda Ceeila, ki je dejal, da se morajo vsi narodi spraviti, v kateri namen je napravila zveza narodov znaten korak.
VOJAŠKO SLUŽBOVANJE NA FRANCOSKEM.
LDU Pariz, 17. nov. (Havas,) Kakor ugotavljajo jutranji listi, je ministrski svet včeraj sklenil, da obvelja dvoletna vojaška službena doba še dve leti, tedaj do oktobra 1. 1922. Od tedai dalje sc uvede oscmnnjstmesečno vojaško službovanje.
URAD ZA IZNAJDBE.
LDU Park, 17. nov. (Brezžično.) Dvanajst zavezniških držav je podpisalo dogovor, da se ustanovi osrednji urad za iznajdbe, Sedež urada bo v Bruslju.
OGRSKE HOMATIJE.
LDU Budimpešta, 17. nov. (MKU) (Narcdna skupščina ) V odgovoru na tozadevno interpolacijo jc izjavil ministrski predsednik Tcleky, da nosi vso odgovornost za zadnje dogodke. Vlada je pripravljena, vzpostaviti red z najodločnejšimi sredstvi in očišča državo vseh nezaželjo-nih elementov. Nastop v hotelu »Britan-nia« jc bil k vsemu temu le uvod. Doslej :e bilo žc aretiranih mnogo različnih krivcev. Vsakdo, ki je osivnljen, da je storil kaznji-vo dejanje, pride pred sodišče. Nastopna seja se bo vršila jutri.
BORZA.
LDU Zagreb, 17. nov. (ZNU) Devize: Berlin 173—178, Italija 505—510, London 480- 485, Ne\vyork 146—147, Pariz 830 do 835, Praga 154—155, Dunaj 24.50—25. Valute: Dolarji 144—145.50, avstrijske krone 0—26, cm>ki niblji 80—So. francoski franki
830—0, napoleondor 478—482, nemške marke 187—189, rumunski leji 207-210, ital. lire 505—520, angleški funt 0—485, češkoslovaške krone 150—160.
LDU Curih, 17. nov. Devize: Berlin 9.25, Holandija 194.50, New York 645.50, London 22.20, Pariz 23.55, Bruselj 40.80, Kodanj 86, Stodkholm 123, Kristijaniia 85.50, Madrid 82.50, Buenos Aires 225, Praga 7.35, Varšava 1.35, Budimpešta 1.30, Bukarešta 9.20, Dunaj 1,95, avstrijske žigosane krone 1.30.
pr Dom in Svet, 9.—10. štev, itna sledečo vsebino: Pesmi: J. Lovrenčič: Motiv iz Srema, Slepec z otrokom, Sanje iz 1, 1914, Roza Marija, — Anton Vodnik: Ka-k orne j.tane vijolme plač, Večerni romarji, D:i me ne ljubi nihče, vem gotovo, Revna deklica moli. — Ant, Podbevšek: Črna lilija. — Vojeslav Mole: Peter Sič. — Dante: La Divina Comnicdia. — Miran Jarc: Zelena soba, Zvezde mi edine poio za s»lo-vo. — Anton Vodnik: V omotici blodni blodimo. — Drama: Stanko Majcen: Dediči nebeškega kraljestva. — Povesti; Dr. Ivo Pregelj; Plebanus Joannes, Fr. Jaklič: Nevesta s Korinja, Marte Velikonja: Tri gracije. — Znanstveni del: Dr. Cankar: GitJ.lio Quaglio. Iv. Vrhovnik; Ozadje Prešernove »Šmarne gore«. — Zapiski. Umetnost.
pr F. S. F i n i g a r j e v a i g r a Divji lovec je izšla letos v novem (dri:-jen!) natisu. Brez dvomu je to ena najbolj priljubljenih narodnih iger s petjem v štirih dejanjih in so jo vprizarjali vsi odri, veliki in mali, vedno z najboljši,ni uspehi. Igra, katero je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, velja samo 12 kron izvod.
—	Ker se pričenja zimski čas, ki je za predstave in druge spodobne zabave najprimernejši, naznanjamo, da oe dobe v zalogi Jugoslov. knjigarne tudi še sledeča igro z mešanimi vlogami: Dr. Česnik. Pogodba. Burka 7.20 K. Dr. Krek, Ob vojski. 7.20 K. Dr. Krek, Turški križ. Tri sestre, 9.60 K.
—	Rihar, Andrej llofer, 3.60. — Meško, Mati, 18 K. Jurčič - Česnik, Domen, 0.60 K. Anzengruber, Krhoprisežnik, 9.60. — F. S. Finžgar, Veriga, IS K (samo 2c par izvodov.
pr Anton P. Čehov: Sosedje in drugo novele,« Poslovenil Fr. Pogačnik. Cena 18 kron. — Ta veliki ruski in zelo poljudni pisaleij :;e nam jc predstavil v pre-vodu v zbirki novel. Fin psiholop; ie, obdeluje življenje vsestransko in z vso pisateljsko dovršenostjo. Pisatelj je našemu občinstvu žc deloma znan in nudi prijetno berivo,
pr Jezikoslovno zrnje. G. Martin Žiinko« vič, lir, major, je objavil v Slovencu dne 12. novembra svoje r Jezikoslovno zrnje :., v katerem je mnogo zmot in krivih trditev, Na podlagi treznih spisov prignanih jezikoslovnih in historičnih kapacitet, ki jih morda g. Ž. ne pozna,1 konštatiram to-le: 1. Beseda m a t i c a v pomenu • kompas« ni staroslovenska, marveč le rusko- c e r * k v e n o - s 1 o v a a s k u; ne najdeš je v letopisih, temveč samo v neki bibliji iz 18, stoletja, v pomenu •;magnet (ne pa kompas:). Gl. Miklošičev >Lex. palae-oslov. -graeco-latirmm. V dobi Aleksandra Vel. še n i s o imeli kompasov z mag-netnieo, ampak šele dosti stoletij pozneje. In ker ima slovenska beseda mati c a žo 8—9 pomenov, ni priporočati; da bi jo rabili še v pomenu magnet ali kompas. — 2. Nemška beseda B ii r e n 1 a g e r seveda ni slovanskega izvora, a tudi ne obratno; ena nima nič opravka z drugo. — 3. G n j a t je brez dvoma pristno slovanska beseda in stokrat boljša od nemške šunke in laškega pršuta; toda ni res, kar trdi Ž., da kmetsko ljudstvo besede šunka ne pozna. Narobe: po vsem Kranjskem se rabi. — 4. Zgodovina besede palačinka (: pločnike^: sploh ni!) ir že zdavnaj dognana: vzeli smo jo iz madžarščine, kjer je : palacsinta^ izposojenka iz rumunščine. Rum. placinta je iz lat. placenta, to pa po 2. stoletju pred Kr. r. prevzeto iz grškega tožilnika plakuu-ta (etimologijo grške besede je najti n. pr. v Mengejevem grško - nemškem besednjaku). Seveda imaio Nemci svojo Palatschin-ke od nas. — 5. Dotična jed se imenuje češki v d o 1 k y , v ednini v d o 1 e k. Slovenščina ne pozna te besede v tem pomenu. —< 6. >G i b e e<; si je g. major izsesal iz prsta
—	ne eksistira. Nemški Kipfel 11 i iz slov., marveč je zmanjšanka starogorenjenemške besede kipfa r,ročica pri vozu ;, ki je iz lat. cippus. Pečivu so dali Nemci ime po obliki, ki res spominja na ročico pri vozu. — 7. »Scheiterliaufenc in m 1 i n c i sta dve r a z-lični močnati jedi. »Mlinck nimajo nič opravka z besedo mlin; prva beseda je slovanskega, druga pa tujega izvora (preko staronemšk. mulin iz laik. molino). Nemški Miihlziehen n i iz slov.! — 8. Nemški Me h 1 seveda u i slov. izvora, ker se natanko ujema z angl. meal, anglosaskim melu. Res pa je, da sta slov. beseda melj in nemška Mehi etc. iz enega in istega indogermanskega ko-
1 štrekelj, MikVjŠif, Bernekor, Wnlde, Scku-cUardij KIuro; ihttugr«
rena. — 9. Kakor p o 1 k n e, je tudi p o 1 -k a >Fensterbalkeu« nemška izposojenka (samo da je prva mlajša). Že izreka zloga —ol— kaže, da polka ni od pol(okna).
—	10. Beseda rebra o e (od >rebro«, ker je stvar res podobna rebrom) je omejena ua jako majhen kraj, na kotiček Štajerske.
—	11. Š u g a jo osmanska beseda, ki je prešla k Srbom, Bolgarom in vzhodnim (>panonskinu) Slovencem — šugarja pustimo Balkanu. — 12. »D o 1 i čv" za rudarja? To besedo bi razumeli samo v tistem kotu, kjer jo je iztaknil Ž. (kje neki?) — Dolicenus je s i r s k i bog, nazvan p o m e -stuDolieh6 (»Dolga vas«) v Komageni; rimski rojaki so ga jeli častiti v 2. stol. po Kr. r. tudi v zahodnih krajih. In to ime razlaga 2. h slovenščine! Kaj meni, da so bili Sirci Slovani? Ivan Koštial.
Dr. Ivan Slokar:
Med vojno in po prevratu so sc od vojne prizadete države, deloma tudi nevtralne, začele baviti z devizno politiko ter so v ta namen regulirale promet z devizami, katerega so jako omejile in dopustile le pod državno kontrolo in v okviru tozadevnih državnih naredb. Državne devizne centrale so imele nalogo nadzorovati ta promet z izplačili v inozemstvu. Namen regulacije prometa z devizami je bil preprečiti padanje vrednosti lastne valute napram zlati pariteti oziroma napram valutam po vojnih posledicah manj prizadetih držav.
Ta namen sc je dosegel v Avstriji in v Nemčiji, dokler sta bili ti državi kakor oblegani trdnjavi od mednarodnega prometa skoro hermetično izključeni in dokler so imeli gospodarski krogi še nekoliko upanja v vojaško zmago centralnih sil. Pa uspeha ni pripisovati toliko delovanju deviznih cetral, kolikor omenjeni izključitvi teh držav od vsakega prometa s svetom.
Po vojaškem polomu je padel tudi kitajski zid, ki je ločil centralne države od ostalega sveta in ž njim se je porušilo tudi celo umetno poslopje avstrijske in nemške valute. Nemška in avstrijska valuta sta padli na neverjetno stopinjo mednarodne vrednosti in sicer v prvi vrsti vsled ogromnega vvoza živil in ostalih potrebščin, ki jih je izčrpano prebivalstvo ter držav brezpogojno potrebovalo.
NasledstVene države avstro-ogrske monarhije, ki so imele isto valuto, so prišle vsled tega v isti vrtinec ter so doživele isti padec svojih plačilnih sredstev.
Nove države so se kmalu v toliko organizirale, da so ustanovile carinsko črto napram Avstriji in Ogrski in jim je bila tako omogočena samostojna gospodarska politika. Po vzorcu drugih držav so ustanovile tudi devizne centrale, ki naj bi kontrolirale promet z inozemskimi plačilnimi sredstvi in pospeševale saniranje mednarodne vrednosti državne valute. Ta kontrola deviznega prometa obstoja še v vseh državah centralne Evrope, le v Nemčiji so jo že odpravili.
Če si natančno ogledamo posledice in uspehe tega sistema, moramo priznati, da so vse omejitve in kontrolne mere brez vsakega pomena za mednarodno vrednost valute. Padanje in dviganje vrednosti raznih evropskih valut napram dolarju se vrši brez izjeme skoro paralelno in sicer brez ozira na to, ali obstoji v dotični državi devizna centrala ali ne, in ne glede na sistem devizne kontrole. Ravno sedaj opažamo padanje vseh valut napram dolarju. Če je mednarodna vrednost avstrijskega denarja doživela najobčutnejši padec navzlic dejstvu, da ima imenitno organizirano devizno centralo, lahko konstatiramo, da ni nikakor devizna polika merodajna za mednarodno vrednost denarja, ampak v prvi vrsti splošni finančni in gospodarski položaj dotične države. Padec nemške valute
ni lako občutljiv kakor padec avstrijske, četudi Nemčija nima devizne centrale. Valuta premagane Nemčije, ki ima ogromne obveznosti napram ententi, jo brez devizne centrale boljša kakor češka, ki itna devizno centralo in jc vpeljala različne stroge mere za izboljšanje vrednosti svojega denarja v inozemstvu.
Iz tega je razvidno, da devizne centrale niso dosegle svojega namena in da je vsa devizna politika potom administrativnih naredb brezpomembna, napačna in škodljiva. Narodnogospodarsko življenje se ne da izpremeniti potom naredb, ki ne morejo imeti Uspeha, če nasprotujejo elementarnim zakonom ekonomskega razvoja. Taki poizkusi imajo lc škodljive posledice, ker ovirajo normalni tok razmer in povzročajo, da se normalno gospodarsko življenje umakne na skrita in temna pota, ki jih oko zakona in policijske oblasti ne vidi. Promet z devizami, ki ga državna oblast vidi in nadzira, je laž, ker je le zelo majhen del pravega prometa. Glavni efekt administrativnih naredb jc bil, da se pretežni promet z devizami ne vrši več potom bank, ampak v kavarnah in zakotnih lokalih, ki se nahaja v rokah privatnih špekulantov. V teh krogih se razvija prosta kupčija z devizami, ki odgovarja pravilnemu mednarodnemu denarnemu prometu in zahtevam gospodarskega življenja. Državna kontrola ni mogla preprečiti absolutno potrebnega prostega prometa, ampak ga je prisilila, da se je preselil iz prostorov legitimnih denarnih zavodov v mračno atmosfero tajnih špekulantov. Denarni zavodi imajo vezane roke, a gospodarski krogi, ki brez deviz ne morejo obstojati, so izročeni na milost in nemilost brezvestni agenti in verižniki z devizami.
Skrajni čas je že, da merodajni čini-telji v vladi spremene svoje naziranje in odstranijo vse nepotrebne in škodljive omejitve prometa s tujimi plačilnimi sredstvi. Samo na ta način se bodo zopet uveljavila naravna sredstva izravnanja večjih kurznih razlik med denarnimi trgi posameznih držav potom mednarodne arbitraže, Zakon o ponudbi in povpraševanju se mora kot naravni in neizogibni regulator zopet uveljaviti, arbitraža mora biti neomejeno dovoljena in vplivanje na cen« deviz bi se moralo organizirati na isti način kakor v mirnih časih potom devizne politike emisijske banke,
V naslednjem članku bom dokazal, da je sedanji sistem za trgovske kroge ne-vzdržljiv in da država in naši gospodarski interesi ne riskirajo niti najmanjše škode, če odpravijo obstoječe omejitve.
g Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani si usoja opozoriti interesirane trgovske kroge, da je češki časopis »Tribunam z dne 13. nov. 1920 prinesel sledečo obvestilo radi izvoza iz Čehoslovaške republike v Jugoslavijo: Promet blaga z Jugoslavijo se urejuje v sporazumu z Jugoslavijo začasno, kakor sledi: 1. Za postaje Maribor, Ljubljana, Zagreb in Sisak se bo v čehoslovaški republiki sprejemalo na teden samo 30 do 40 vagonov pošiljk. Prometna dovoljenja, katera bodo izstavljena le za določen teden za te pošiljke, daje začasno ministrstvo železnic dep. III/I. v Pragi. 2. Pošiljko za pordaje Bosanski Brod, Zemun, Belgrad, Vinkovci in Osjek loco in transito se lahko sprejemajo v neomejeni množini. Za to pošiljke daje prometno dovoljenje ravnateljstvo železnic, kateremu je oddajna postaja podrejena. Prometna dovoljenja, izdana od uradov čehoslovaške drž. železnice, so veljavna za vse železnice in proge do naslovne postaje v Jugoslaviji, tako da drugih prometnih dovoljenj ni treba. Pošiljke, katerim je bilo prometno dovoljenje izdano od ministrstva železnic v Pragi, se bodo zbirale v Cmuntu (Gmiind), Breclave (Lun-denburg) in Dfevinski novi vasi (Theben-neudorf). Iz imenovanih postaj bodo te pošiljke odpravljene vsako soboto v posebnih
skupinah z direktnimi tovornimi vlaki. To vorni listi so lahko ali direktni iz oddajne postaje do jugoslovanske naslovne postaje in je treba v tem Isučaju navesti eno izmed omenjenih zbirališč kot prehodno postajo in obenem navesti vstopno postajo Maribor, a!i pa se pošiljko lahko od.lajo k recxpe-diciji v zbiralnih postajah.
g Češkoslovaški sladkorni pridelek znaša letos 7 in pol milijonov centov (rafi-niranih 6% mil.). Od tega porabi domači konsum in obrt 3 in pol mil. centov, za izvoz ga pa preostaja 3 in četrt mil. centov. Po načrtu iinančnega ministra dr. Engliša se bo izvozilo od letošnjega pridelka 14 tisoč vagonov za nakup krušnega žita, od nadaljnih 11.000 vagonov hoče imeti država dobiček zase (v proračunu se ceni ta donos na 700 milijonov K), izvoz tem sledečih 750 voz naj bi pa služil v nabavo in cenejši nakup umetnih gnojil. Kar sc izvozi nad omenjeno množino, naj bi služilo v nabiranje valutne rezerve, ki bi dvignila kurz češkoslovaške krone. — Morebiti naši finančniki kdaj pridejo do slične izrabe izvoza našega žita in živine ter lesa v korist naši valuti,
g Promet avstroogrske banke. Bankovcev avstioogrske banke kroži v prometu po stanju z due 31. oktobra 1920 za 72.9 milijard kron, za 945 milijonov kron več kakor eu teden prej. Povišek je nastal, ker je ilo znova vloženih zakladnih listov ia menjic za 817.7 milijonov kron in se je lombard povečal za 78 milijonov kron. Devizna centrala je dolžna avsiroogrski banki 1.99 milijard kron, to je 13.8 milijonov več.
g Notiranje jugoslovansko valute v Bor-linu. Borzni svet berlinske borze je odločil, da se bo na berlinski borzi službeno notirala tudi jugoslovanska valuta. V zadnjem trenutku je pa notiranje izostalo, ker je v Jugoslaviji zabranjena prodaja izplačil v Nemčijo. Kot poročajo časopisi, se je mislilo tudi na to, da bi uotiral Belgrad, a so videli težkoče v tem, da obstoji v Zagrebu kronska vrednost, v Belgradu pa štirikrat večja dinarska. V zadnjem času se je razvil na berlinski borzi živahen posel z izplačilom Zagreb, ki stoii okoli 52 mark za 100 K.
g Nove ceno špirita v Nemški Avstriji. Komisija za ustanovitev cen špirita je odredila sledeče cene: rafiuiran obdavčen Špirit 165 K, rafiniran špirit za parfumerije iu razne esence 200 K; špirit za farmacevtske svrhe 115 K, deuaturiran špirit 60 — 115 K, špirit /a razue obrtne 3vrhe 60-115 K; špirit v znanstvene svrhe 30 K; špirit za gorivo 20 K.
g Tržne cene. Novosadsko tržišče: Poslabšanje avstrijske valute je podražilo blago za avstrijske kupce, kar se jo znatno poznalo. Cena pšenice se v preteklem tednu ni spremenila in variira med 920 in 940 od odpremne postaje; r ž nespremenjeno 750 kron; po ječmenu se slabo po-prašuje, ker doma ni interesa zanj, izvoz pa je radi visoke carine neznaten. Baza cene za težo 60 kg je 510- 530 kron; oves notira 240—270 kron; za koruzo se je napravilo precej zaključkov, in sicer za staro prvorazredne kvalitete 350 —360 K, drugorazredne kakovosti 20—30 K nižje. Suha koruza ie po 400 kron. Po defektnem blagu je veliko povpraševanje; moka je bila predmet živahne kupčije. Cena moki
0	od K 13.90—14 20, ostale vrste stopnje-ma 1 krono ceneje. — Tržaški trg: Riž (eaigon) lir. 3.80, Belloch lir. 5. Sveče: Myra lir. 8.50, Lanza 8. K a v a: Rio lir.6.20, Santos Superior 7.80. Milo: Armour lir. 10.30 (100 kosov), Moonlight (62%) lir. 660 za kg. Angleški natron lir. 3.70, amer. 3.60. Alkohol (9590 6.70 za 1 liter. Kaka holand. lir. 8.— Datlji (1919) 5 lir za
1	kg. L e s n i k i (lev.) 6 lir, očiščeni (lev.) 6,— M a n d 1 j i (ital.) 13.25, dalmatinski 13.20. Poper črni 5.80, beli 7 lir za kilogram. Sardine: škatlja z 100 g po lir 1.95. Žveplo v palicah lir 1.30. Čaj (orang. Pecco) tir 9. Cene ab vagon Trst. — Cene kovin. Zlato je poskočilo; na Nemškem stoji 1 kg 46.250 M, cena srebru je ostala ista (490 M) Sirovi cink 96.5
f/nola železna peč.
št. 466 J.
Naslov pri upravi »Slovenca" pod
Hraslsve jezice ^stvss
tvrdka O. Sturm, Metlika.	'1664
1 par visokili Čevljev št. 13, 5 bele srnice št. 40, Črni letni telovnik, t visoki ovratniki st. '10, 1 per bosanskih rokavic, letne spodnje lilaCe in dežni plašč, vse malo rabi,eno. Pogleda se do nedelje v gostilni pri Dotfetu v 2ftosti'li.	4659
Pri premogovniku v Alekslncu, belg jsko društvo, je potieben
tehnik-risar
ki je izurjen v sestavi industrijskih strojev, usposobljen za izdelavo liHfftov in nadzorstvo pri izvršitvi istih. — Mesto je stalno. — Rudnik ie ob glavni železniški progi Beograd-Niš, oddaljen pol ure od mesta Alcksinac. Uradniki stanujejo v mestu. Potiudoe;'. referencami naj se pošljejo Dkeuc!;i nremo(|ovnika, flleksinac.
I. SANORIN
LJUBLJANA.
Velika zaloga
v ako vrstnega
Iti fjfli sv kož, podplatov, gonilnih tlL^Jl&jCa, jermenov in boksa
na debelo.
Mestni trg 6.
JJeti Semerl ^ ^nton de Gleria ml.
pcrocena.
Vrhnika	iogate:
posebnega olmiila.
Dne 17. nnja t. leta okoli 8. ure zve ter Je kočijaž gda Josipa Zidarja, posestnika in trgovca v Ljubljani, pri postajališču cestne železnice pred Glavnini kolodvorom podrl neko gospo. Dotični, Id vedo ko) natančnega, kako se jc dogodek izvršil in nezgoda pripetila, sc prosijo, naj se oglasijo pri podpisanem zastopniku udeležene stranke. Dr. Anton SvifjeH, odvetnik v Ljubljani.
PfOdflSli S9 2-krccic"ci zu iecl"no s0t>0-
pod St. 4665.
NjuIov v upravi .Slovenca'
Razpisuje sc služba
I j-'*--?,«
Tovarna
mark, baker 28.117 M. — Ž e 1 e z o stane v Belgiji: v palicah 100-105 fr, nosači 85 frankov; trgovsko železo št. 2 85 fr., št. 3 95 fr; šrot 25—28 fr., vse za 100 kg iz Anversa. Na Čehoslovaškem je cena železu padla, in sicer za surovo lito železo št. 1 od 313.50 na 295, št. 3 od 320 na 290, Hematit od 340 na 320.
Sodišče in policija.
s Zaradi prekoračenja maksimalnih cen
jo bil obsojen mesar Franc Lovše na 2000 K globe iu zapad 160 kg govejega mesa.
s Tatvina v Pollakovi tovarni. K ti notici, ld smo jo priuebli v št. 260 z dne 13. novembra 1920, pripominjamo, da Anlou 1'leško ui uslužbeu v omenjeni tovarni iu naj se ga ue zameujuje z uradnikom ondotuo tovarno g. Martinom Plečko.
s Tatvine na Vodnikovem trgu. Tozadevna notica v ^Slovencu« od prejšnja soboto je napačna v toliko, da tatvine nista izvršili Ivaua Trampuš in Frančiška čern-i; zadnja jo že nad leto dni v grobu; tatvino sla izvršili Frančiška Zvokelj iz Dobrove št. i in Ivana Turk iz Dobrove št. 22.
s Otroka sežgala. Orožniški ekspozituri v Savodnju je bilo brezimno naznanjeno, da je 33 letua Uršula Burnik iz Stare Oselict št. 65 povila „1. t. m. otroka, katerega je od-stranila. Orožniki so stavili Burnikovo na odgovor, katera je priznala, da je res povila še nerazvito dete, katero je bilo mrtvo iu da gu je zakopala pod ognji sto v pepelu ja k z name-uoui, da bi dete zgorelo. Orožniki so našli v pepelnjaku nekoliko koščkov sežganih snovi,, ki so dozdevno podobui sežganim kostem. Burnikovo so izročili sodišču.
s Aretirani tat. Orožniki so aretirali na Vrhniki Alojzija Barleta, kateri jim je primat, da jo okradel gluhonemega čevljarja Jožefa Urandovca v Železni vasi št. 12 in ga oškodoval za 3820 kron.
s Gonilni jermen vreden 1000 kron ukraden je bil v noči od 8. na 9. november usnjarskemu mojstru Jakobu Dermoti v Železnikih št. 32 iz zaklenjene deluvnice. Ukrudeni jermen je 12 iu pol metra dolg, 15 cm širok iu 8 mm debel.
3 Tstviiie perila v Ljubljani se zopet po-javljajo. Posestniku iu gostilničarju Avgustu Klincu v Ciglarjevi ulici je bilo ukradeno nu dvorišču se sušeče perilo vredno 1510 kron.
s Tatvino v Dolskem. Tat, srednje močno postave, okroglega obraza, črnih oči ia ostre-ga pogleda, jc pokradel hlapcu Francu Ciču v Dolskem št. 21 obleko, parilo, čevlje in ti i metre zelenkastega blaga za moško obleko v skupni vrednosti 5000 kron.
s Pobegli kaznjenec. U zaporov Ijubljau-skega deželnega sodišča je pobegnil samski pisarniški sluga Ivau Jerin.
Jugoslovanski skladni koledar
za »eto 1921 ie ravnokar izšel v zaloei Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cona o0 kron. — Trgovci dobe popust.
Žepni koledarček za leto 1921 je tudi izšel istotam v prikupljivi in priročni in,iIl žepni obliki in zelo okusni vezavi. Cena 12 kron, trgovci dobe znaten popust.
Meteoroiogično poročilo.
Ljubljane 308 m n. in. vfS.
(Jas Uaiu. i r.jriiio-0|'nr,<>- | motor meter %aum ' v mto i v t;			litoranoa -N9t>°. 7 O j lot«'"V		fa >MrlO« T ma>
16. 11. 21 b	743-7 | 7		0-5	obl.	-
17./11,	74S-0	47	04	obl. s	
17./11. 14 h	743'4	10	07	obl. sv.	
ItaHf pŠi? SP FraiiC Habijan, bivši vojak GUSJ!D,j!2 0C pri .Bauko^p. St. 4/7 Feld-post 192" iu je odšel v bolnii >ico. Kdor kai o njem ve, um sporoči n egovi materi Mariji Hajijan, Babna goric« St. 3 pošta Laverca. Stroški se povrnejo. Ujo
"V,VI
Barva
vsukovrstno blago.
Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Seletifeurgova ul. 3.
1 ■■ — -	« PODRUŽNICE
Maribor	Novo mesto
trlavn. trg
4/1
Kemično čisti Svetlo!!!«
obleke.
ovratnike, zapestnice in srajce. —
Gosposica ul, 38 1 .............
Kočevje
s er ji).

.■*,•> vt-tf.-,;^. i—ln^li

■ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVE NSKE LJUDSKE STRANKE!«
raMDHMBKt :ixrr'.»."č-.TTrz*^: T^naramKi
v Lošliem potoku. Prosto stanovanje, ncfcij "!?••". postranski ;:aslii*ch, plaCn oo dogovoru,
MMuitfitl ljubima — Har&or
■ l%UiillllI| Dun»|»ka eesta 20 . Podr. lurSicsra ul.9 priporoča pnevmatiko, avio«kolesa ter vsake vrste «u-mijev.h predmetov, izolirane ž'ce ra električno napelkivo golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal «»	po najnižjih cenah.
"	TeEe»OS1 M. 47G.
Za a VOL t a no oo avo v -ednu se računa H fcro:;.)
El HK rROTEHNIKA »Svetla -. Mestni tre 25. Veibajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATEL1JE: Grabiet? Franjo. Miklošičeva c. 6
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljubi), javno sklad, Dunajska c. 33. (1 el. 366.) KLEPARJI Kom Tn Poljanska cesta 8. Kemžgat & Smerkol, Flor. ul. 13.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred škofijo.
Priporočalo
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Scbnster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MODNI SALONI Gotzl Mariia, Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg U.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta tO.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (1 el. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., NVoltova ulica 3. i Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno obtavo v tednu so računa U kron.)
TRGOV. Z DEŽN. IN SOl.NCN. Mikuš L, Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽEIE7NINO IN CEMENTOM.
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvasorjev trg št 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21. Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. ier. cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA.
F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
delniika družba za mednarodne transporte.	Brzojavni naslovi spedbalkan.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.
Snedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani.
Prvo ljubljansko javno skladišče, spojeno s tirom julns železnice. Carinska agentura lavnih skladišč.
Največje domače spedicijsko podjetje v Ju£?osSaLviji.
e>3
JOS. STOPAR
manulaktupna tiig.vln«
Iijubljano, Dunajsko eesta it, 5 se priporoča.
su
£3! co'
co
Podružnica avstr. kreditnega zavoda za trgovina in obrt v Ljubljani
m
m
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani,
ustanovljen v svrho nacionalizacije naše podružnice, je vstopil na naše mesto v vse naše tirjatve in dolgove. Vložnikom na knjižice sporočamo, da bodo o priliki prve predložitve dosedanje knjižice prejeli novo novoustanovljenega zavoda. Ce bi se kdo naših vložnikov s tem ne strinjal, mu je na prosto dano, da do 30. novemora t. L dvigne svojo vlogo.
Ljubljana, dne 18. novembra 1920.
Podružnica avstrijskega kreditnega zavoda za trovino in obri v Ljubljani.
plafuje po K 58,— za dve z zabojem vred postavno vsake železniške postaje Sever & Komp. Ljubljana.	4572
Konte oa petroleja
Prvovrstna pisarniška moč sedaj kot
komsrcijalni
ra¥nateli
vsestransko tuobražen, z bogatimi izkustvi, st okovnjak v knjigovodstvu in o. ganizaci 1 pisarn, z uolgoletno prokso na vodilnih mestih pri svetovnih tvrdkah, s pivovrstnimi priporočili, želi svoie mesto s sedaj primernim premeniti. Eden glavnih pogojev je: stalno mesto. Blagohotne ponudbe pod .Stalno št. 4658' na upravo tega lista.
In
kupuje po najvišji ceni vsako množino od vsake postaje tvrdka Mihael Omahen, Višnja gora.
Prispel je
uuiversalni gonilni stroj za poljedelstvo. Stroj se razkazuje posebno v oranju dne 18. in 19. novembra 1920 od 10. do 1(5. ure v Ljubljani ob Dunajski cesti na travniku takoj za topniško vojašnico. Interesenti« se vabijo. — Pojasnila daje tvrdka K. Čamernik & Ko v Ljubljani Dunajska c. 12, kot zastopnica.
'a
vo vrstne
šivalne stroi
za živilje. krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posame/.ue dele Igle, oi]e itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
Oomača žardka. • #
Solidne cene. o t
Ljiliona, Pri
tta'si<3ss:£i hs-aji.
icašl.9.
Ta£na postrežba.
Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
samostojna moč z znanjem slovenske in nemike korespodence, stenografije in strojepisja se t-.koj sprejme. Golob & Ko. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana, Vič.
Ka drebno!
Ka debelo!
Ljubljana, Prešernova ulica 55, naspro.i glavne pošte
telefon iuterurb 548.
Velika zaloga špecerijskega in koloni-jalnega blaga, likerjev, namiznih in dezertmh vin.
Električna razsvetljava!
Popolne napeljave v mestih in pokrajinah.
Kompletne naprave gradi in vsakovrstne inštalacije izdeluje po najmodernejših principih in po najkulantnejših pogojih
tvrdka „SVETIaA"
;entrala: UlLJASi. Mi irg 25. Potnima: ZMIltS, Frakoiffliska ulica 2.
Ponudbe in pojasnila na željo vaaki čas brezplačno na razpolago.
žagan, tesan, okrogel, smrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 000© FR. fAJMAff, CELJE. -m
it
Pisarna moderno urejene tovarne V. MARS AN O :: 99 Zastopa, prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV., Viktorgasse i.
TjjHNICimO podjetje za :: UVOZ .n iZVOZ s
lesni Sndusfri ci! Po jako ugodni ceni je naprodaj
(Vollgatter) železen 750 mm, zelo malo rabljen, izborno ohranjen. Takojsn a dobava. VpraSa se pod „Po!nojarmenlk ii641" na upravo tega lista.
irmlisdn: zagred. Mkoinleva ulisi stev. o.
SIBOJ-. proti takojšnji dostavi;
1.	Zege pomojarmen in krožne žage, oiiličru stroji za rezanje nastavkov (Dickenhobel), oblični stroii za zareze (Abricht-Fiige) in oblični stroji za votlo izrezovanje (Kehlhobel), vaiji za okrožne žage, brusilni stroji.
2.	Stružni stroji, stroji za okroglo struženje (Frass), skobelniki za kovine (Stiaping), stroji za vrtanje in brzovttanje, škarje, ognjišča za kovače, stroji za obdelovanje pločevin, snovi, pile, stroji za rezanje vijakov
3.	Posamezne pile v vseh velikostih, različno orod,e prvovrstnih tovarn.
/.astapstvu v lioaeraCu. liuKarestti m foliji Popolno TOVArtniŠKi. naprave:
Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-šanje olja, škrob in drože, Konserve, tosteuiue in pohištvo. MOTJKJI m LO^OJMOBILI: Elektromotorji, agregatorji, stroji motorji ua olje in bencin, lokomo-bili na paro in bencin, parni stroji, lokomotive za drž. in maujše železnice, vozovi za prevažanje blaga, vodnjaki, mali vagotički za pesek itd.
GRADBENI ma erljal; Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna lepenka itd.
BKR
ZADRUZNA S GOSPODARSKA I
V LJUBLJANI
isliiie mm i p« Mriie m, luniM t. M.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec sre£ft Držaone Razredne lofcrfie.
izuaCuje svojim KMn vsak imi\ m ofl;ov2fli v goo/m.
... tu	%
lili fA^mm*^
ptodajafo se po snmno dmjamf) m&l\
/

o m iitabna J}dclkt	"
V Iti Ir&vunv. uma naibortm usrr
SBE9SHESRSSBuSKRBHSKHMBMBHB®*^^®®®"*"®®^