Sll-0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 31 — Leto XXII — 13. avgust 1983 red s . t, 4 n ,oro* inerf hti' uček ■ mm m w mi&mm v ■ a m a ■ a% s i Rednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc je v dneh pred kolektivnim ,očncic 14. julija, obiskal temeljno organizacijo Industrijska elek-p*8 v Kostanjevici na Krld, ki deluje v okviru delovne organizacije IEZE. p —' ivusuinjevici na ivru, m aeiuje v okvihi ueiovne organizacije Ic-ZiK,. je ®dsednik Centralnega komiteja slovenskih komunistov Andrej Marinc lnduJ*.v lcr^‘ občini izkoristil tudi za ogled Iskrine temeljne organizacije ^‘njska elektronika v Kostanjevici na Krki. V spremstvu predsednika ga_U delovne organizacije IEZE Stanka Kovačiča in direktorja temeljne or-zan'ZaC^e ^etra Luštka si je najprej ogledal proizvodne prostore. Zlasti se je pltnal za delovne pogoje, pa delo »na normo«, izvozno usmeritev itd. (1° ogledu se je ugledni gost sešel s predstavniki vodstva, samouprave in St^ooopolitičnih organizacij te temeljne organizacije. Glavni direktor i ^ w 1 11Z.CZ Vi J V. V J 1 Cl V lil Vlil VIX IW1 Kovačič je uvodoma Andreju Marincu na kratko predstavil celotno Poud n^en Prolzvodni program, organiziranost in poslovne rezultate. Velik ril raarek je dal predvsem izvozni usmeritvi Elementov, pri čemer je pouda- J ----f- --- -------- —-------—----- v w , IVI 1 X. >.111 VI JV IVVZ V* VIC* Iverje med izvozom na konvertibilno in klirinško tržišče, ki je 95:5. ^ t je v prvem polletju izvozilaZa dobrih 7,1 milijonov dolarjev in sd s tem sem približala izvoznim načrtom. je- ane Kovačič se je dotaknil tudi ukrepov, ki še bolj restriktivno zmanjšu-'Udi ttVozn'k°m uporabo lastnega deviznega priliva, nadalje je spregovoril teit) 0 razvojnih prizadevanjih v IEZE, zlasti o aplikativnem razvoju, ter ob rg Poudaril nujnost, da IEZE vlaga v nove naprave in objekte, saj bi sicer stala za svetovno konkurenco. tavrii direktor je Andreju Marincu predstavil tudi delovanje Prav • • UI Jc Ilureju marincu preusiavn iuui ueiovanje samou- cj: nih in družbenopolitičnih organov. Poudaril je, da sindikalne organiza-de| Po temeljnih organizacijah IEZE v glavnem dobro delajo, medtem ko je komunistov med oosameznimi TOZD nrecei različno Menil ie rla ie pr """‘umsiov med posameznimi TOZD precej različno. Menil, je , da je i- v Kostanjevici in Šentjerneju čutiti premajhno udarnost in prizadevnost K0m -^>»»c**ijv. vic.* ni cjviiij vi iivju v umi pi viiiajinm uviai nisai in pi iz.anv v imsi ^ listov v Iskri. Kot največji problem v delovanju samoupravnih, predv-slPe družbenopolitičnih organizacij, je Stane Kovačič omenil veliko di-1>iedra"0St temeUn*h organizacij v IEZE ter precejšnje prostorske razdalje L V nadaljevanju je direktor kostanjeviške Industrijske elektronike Peter va S,. seznanil predsedniško CK ZK Slovenije z začetki nastajanja kolekti- Va ,»czuami preoseamsKO vk zlil Movemje z začetki nastajanja kolekti-bil’ .' Segajo v leto 1974. Prelomnica v delovanju tega mladega kolektiva je Ojj . * ivivz i v / -t. i i viviiiniva v vi vin vanju ivga uiiauv^a rcuivivu va jc Zdg.tagradnja in preselitev iz kostanjeviškega gradu v novo tovarno, kjer je Pa v ^Postanih skupno 160 delavk in delavcev, od tega 110 v proizvodnji, 50 (m režiji- (Prav to razmerje je bilo pozneje v središču pozornosti razprave, Ptod ° tem Ve^ Pozneje). Industrijska elektronika je v letošnjem polletju 6Qtoa*a na domačem tržišču za skoraj 80 milijonov dinarjev ter s tem za kar ° Prese8la lanskoletni rezultat. Na tuje je izvozila za 840.000 dolarjev, ^ taprav tako dosti več, kot lani—v glavnem gre za kooperacijo s poljskim P^m — jc pa še vedno mnogo premalo. i ni >stu pokazali tudi povsem doma izdelan stroj. Rektor Luštek je gosta seznanil tudi s številnimi problemi, ki pestijo ko-p^jeviške Iskraše, pri čemer je večino povezal s pomanjkanjem deviz in ^taajhnim izvozom. ta-edsednika Marinca je po uvodnih predstavitvah delovne in temeljne nl&taizacije zanimala organiziranost skupnih služb v Industrijski elektroniki. aM je res potrebno, da imate tako močne Skupne službe na ravni | j;,ne*jne organizacije. Ne bi bilo bolje, če bi jih imeli v delovni organizaci-j,,* menil Andrej Marinc. Dotaknil se je tudi razmerja med proizvodnim sle ^jskim delom v kostanjeviški Iskri, kjer je, kot že rečeno med 160 zapo- j^mi kar 50 režijcev. far lre^tor Peter Luštek je ob razložitvi tega vprašanja dejal, da je sedanje tj^erje res neugodno, da pa je kolektiv še mlad in je na začetku potreboval ^tafzvocfno režijo, v prihodnje pa bodo zaposlovali skoraj izključno le v ],J‘.rav v zvezd z zaposlovanjem je menil, da bi lahko takoj zaposlili 20 novih Hiš Vse pa je odvisno od uspešnosti nastopa na tujem, torej od razpolaga-z devizami. °sn °Sta zaninialo tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij. Sekretar • uVne ip ^vpvp Vnmnnictnv v TnHnctri iclfi plpVtrnnilfi Rit- iak°Vne organizacije Zveze komunistov v Industrijski elektroniki iztok Biz-Hiu J.e med drugim omenil, da so skoraj desetino zaposlenih člani Zveze ko-rhe^St0V' štirinajst članov partijska organizacije se sestaja enkrat na oziroma takrat, ko menijo, da je potrebno. Na zadnjih sejah so de j.taiavali delovanje Zveze komunistov med 8. in 9. kongresom ZKS, evi-Uj .lrali člane v samoupravne organe, razpravljali o problematiki proizvod- c. DOs1nv;mia naHulip nhruvnuvuli oarlivn Q Vnnorpc 'Zvp7p Ifnmiini- s, ln Poslovanja, nadalje obravnavali gadivo za 9. kongres Zveze komuni- h. . ^UPnsIflviip rlvulfrut na Iptn na i7r1plain varnnctnn nnlitičnn ncpnn tp- He,. Jugoslavije, dvakrat na leto pa izdelajo varnostno politično oceno te-s J1* organizacije in jo posredujejo Občinskemu komiteju. Kritično pa je H* vF*'"- •• . - — ... - .... — — ^^ovoril o idejnopolitičnem usposabljanju, pridobivanju članov Zveze te' imstov iz neposredne proizvodnje, o povezanosti s komunisti v drugih ^tajnih organizacijah v IEZE, itd. Medtem pa so na področju SLO in ^bene samozaščite storili korak naprej, opremili so tudi celotno enoto ci- pe Zaščite in opremili prostore z orodjem za reševanje. ^tadsednika slovenskih komunistov je zlasti zanimalo, na kakšen način in j |je,° ^Prejemajo v kostan jeviški Iskri nove člane v Zvezo komunistov, nada-a*tane so inicijative za sestajanje ter obravnavo problemov, med drugim (Nadaljevanje na 2. strani) TOZD MONTAŽA SP.IDRUA I Rezultati poslovanja spodnjeidrijske temeljne organizacije — Tovarne za montažo elektromotorjev v prvem polletju letos kažejo naslednje značilnosti: precejšnje zaostajanje za načrti, precejšnje povečanje proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem in preseganje izvoznih načrtov. Nekaj Nekaj temeljnih podatkov: v 1. polletju letos so naredili več kot poldrugi miljon motorjev, kar je približno 17 odstotkov manj, kot so načrtovali in dobro petino več kot lani; celotni prihodek znaša nekaj nad 880 miljonov dinarjev, dohodek pa nekaj manj kot 200 miljonov. Izvozni rezultati so vzpodbudnejši: na tuje trge so prodali za 362 milijonov din (4,3 milijona dolarjev) izdelkov. Lansko prvo polletje so tako letos presegli za milijon 700 tisoč dolarjev in do konca junija izpolnili že dve tretini letošnjega celoletnega izvoznega "načrta. Letos naj bi Montaža na tuje prodala za nekaj manj kot 7 milijonov dolarjev, ima pa možnosti, da izvozi še za dva mi-Ijona dolarjev več. Velja poudariti, da idrijska Iskra ustvari na tujih tržiščih 40 odstotkov celotnega prihodka in da gre posredno ali neposredno v izvoz devet desetin njenih izdelkov. Letos je TOZD Montaža največji izvoznik v idrijski občini in eden izmed večjih na Primorskem. Glede na. obstoječe gospodarske razmere v naši državi, na pomanjkanje repromateriala, skokovito naraščanje cen surovin, nenehno menjavanje predpisov in najrazličnejše omejitve so podatki vzpodbudni, menijo v tem kolektivu in poudarjajo, da niso njihove težave nič drugačne in nič manjše od težav drugih delovnih kolektivov ter da šo pač skušali v danih možnostih poiskati najboljše rešitve, kar jim je delno tudi uspelo. Pomembno vlogo ima pri tem tudi dvig produktivnosti, ki se je povečala za okoli 9 odstotkov. Dodajajo, da imajo znotraj tovarne dovolj možnosti, znanja in pripravljenosti, da v drugi polovici tega leta še bistveno povečajo proizvodnjo, če le ne bo prevelikih težav pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala, ki so tudi največja ovira, da ne izvažajo še več. Drago Balažič ISKRA - AVTOMATIKA V juliju je delovna organizacija Avtomatika dobavila v Irak kompletno varilno linijo s 25 varikrimi mesti. Linija je opremljena z najmodemej Smi varilnimi napravami iz proizvodnega programa TOZD Avtomatske in varilne naprave in potrebnim priborom do najsodobnejše zaščite delovnega mesta z zvočno absorbcijskimi predelnimi stenami in plastičnimi zavesami. Od celotne opreme predstavlja uvozni del cca. 10 % in to opremo za ekologijo prostora. Vendar v Avtomatiki računajo, da bodo z osvojitvijo tega postopka lahko ponudili linijo, ki je rezultat izključno domačega znanja. Od sklenitve pogodbe, ki je bila v mesecu marcu lanskega leta, so naši delavci izpolnili rokovno obveznost in do dneva točno odpre mili, za prevoz izredno zahtevno opremo. Po predvidevanju naj bi z montažo, ki jo bo pod nadzorom naših strokovnjakov opravljalo Industrijsko montažno podjetje, pričeli v septembru, mesec in pol zatem pa linijo spustili v zagon. Za Avtomatiko pomeni to eno izmed prvih izvoznih naročil varilnih linij omenjene velikosti. Zaradi kon- kretnega poslovnega sodelovanja (od projekta do <" priprave projekta do dostave) so si pridobili referenco in nove potencialne kupce v Libiji, za katero naj bi do konca avgusta pripravili pogodbo. Do- Podpredsednik ZIS Zvone Dragan v Iskri ; - / i i V torek, 2. avgusta je obiskal SOZD Iskra podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Zvone Dragan. V daljšem razgovoru ga je najprej predsednik KPO SOZD Iskra ing. Boris Lasič s sodelavci seznanil z letošnjimi polletnimi poslovnimi rezultati Iskre. Ti so, zlasti na izvoznem področju, zadovoljivi, saj je znašal Iskrin izvoz na konvertibilno območje v prvem polletju letos 70.180.442 dolarjev (celoten polletni izvoz pa je bil 98.232.203 dolarjev) in je bil tako za 35,4 % večji kot v enakem obdobju lani. Izvoz v celoti pa je bil višji za 18,1 %. Uvoza pa je imela Iskra, največ s konvertibilnega območja, za 41.617.000 dolarjev ah za 14,2 odstotka več kot lani v istem obdobju. Te številke so torej v težavnem času, v katerem smo, dokaj ugodne, podobno je tudi z Iskrino polletne proizvodnjo, ki je znašala v prvih šestih mesecih letos več kot 21 milijard novih dinarjev, izračunanih po tekočih cenah. Potem ko je Zvone Dragan z razumevanjem in zadovoljstvom sprejel omenjene podatke na znanje, je dejal, da se je v vsej Jugoslaviji v prvem polletju povečal izvoz na konvertibilno območje za 14 %. Nato Je stekla Beseda o možnostih izvoza na konvertibilni trg in na tržišča manj razvitih dežel s konvertibilnim plačilom, zlasti v takšne države kot so Irak, Iran, Libija, Egipt, Sirija, Alžirija in Latinska Amerika. Tu se naši izvozniki srečujejo s celo vrsto težav in zapletov, od neplačanih računov do premajhne možnosti kreditiranja izvoznih poslov. Na vprašanje, kako naj Iskra tudi v prihodnje ravna na teh tržiščih, je Zvone Dragan menil, naj na njih ostane ih si prizadeva še povečati izvoz tja, ker trenutne težave (kot na primer vojna med Irakom in Iranom, ki vsekakor gospodarsko negativno vpliva na obe državi, s katerima imata tako Iskra kot Jugoslavija dobro izvozno sodelovanje pa tudi splošna nelikvidnost, zlasti manj razvitih držav) zagotovo ne bodo trajne in je v tem smislu treba dalekovidneje misliti. Pri tem je vsekakor pomembno še to, da se stiki z nekaterimi državami tega območja, kot sta Egipt in Alžirija, zlagoma, a vztrajno krepijo. Ko je stekel pogovor o blagovnih kreditih, so sodelavci Iskre menili, da je žal pri tem nedodelan sistem »nosilcev« — poslovnih bank — za posamezne države, hkrati pa je prisoten še zapleten in nedodelan sistem carinskih predpisov, je Zvone Dragan menil, da so blagovna posojila izredna priložnost za oživljanje izvoznega gospodarstva, in to ne samo v letošnjem letu, temveč tudi v prihodnjem letu ter zagotovil, da bo Zvezni izvršni svet storil vse, da bi bil postopek za njihovo najemanje dbvolj poenostavljen, to pa bo omogočilo, da bo naše gospodarstvo omenjene kredite lahko hitreje uporabilo in izkoristilo. Ob tem so naši predstavniki povedali, da se Iskra sicer zanima za uporabo blagovnih kreditov, pri tem pa so izrazili bojazen, da bo sistem »stricev« — pooblaščenih bank za posamezne države, dajalke kreditov, zmanjšal zanimanja za ta posojila, saj bodo te banke izsiljevale in zahtevale tudi ustrezen devizni priliv na svoje račune. Tako bo Iskra večji del svojega blagovnega posojila najela pri Ljubljanski banki. Pri tem se jim je zdelo prav, če bi Ljubljanska banka sklepala vse aranžmane z ostalimi jugoslovanskimi poslovnimi bankami za Iskro kot svojega komitenta, ne pa, da se Iskra udeležuje po vsej Jugoslaviji licitacij pri drugih bankah sama. Glede blagovnih kreditov je bilo tudi stavljeno vprašanje o tistem členu zveznega zakona, ki je bil preambiciozno zastavljen, namreč, da je treba za dolar uvoza kar 3 in pol dolarje izvoza. Zvone Dragan je ob tem vprašanju povedal, da je Zvezni izvršni svet že pripravil spremembo omenjenega člena zakona, dalje, da je vsako poenostavljanje in linearnost tu odveč in da bo zvezna vlada storila vse, da bo sistem najemanja, uporabe in odplačevanja blagovnih posojil racionalen in koristen za vse. Ob koncu izredno zanimivega, tehtnega in koristnega sestanka je stekla beseda še o cenah. Predstavniki Iskre so zlasti opozorili Dragana na devizna in dinarska izsiljevanja jugoslovanskih proizvajalcev reprodukcijskega ma- . teriala, ki so presegla že vse normalne meje in so tudi eden izmed glavnih vzrokov, da so marsikateri finalisti pri nas, med njimi tudi Iskra na nekaterih segmentih, zabredli v izgube. K temu gre šteti še nagel porast obresti zaradi izjemne zadolženosti gospodarstva, pa čeprav morajo prav obresti ob visoki inflaciji zagotoviti vrednost našega denarja in minulega dela. Glede zunanjetrgovinske mreže pa so predstavniki Iskre menili, da lahko koristnost in uspešnost zunanjetrgovinske mreže vsekakor bolje presoja gospodarstvo samo kot pa zvezni organi. V svojem odgovoru na zgoraj zastavljena vprašanja in probleme je Zvone Dragan dejal, da so pritiski na rast cen zares veliki in da si tako, proizvajalci zlasti surovin, hočejo v najkrajšem času nadomestiti vsa svoja dolgoletna zaostajanja in da smo zato očitno pred korenito reformo cen. Pri presoji pravih razmerij v politiki cen pa je Dragan menil, da je treba pri tem upoštevati realen tečaj dinarja, pravo vrednost denarja in svetovne cene, ne glede na to, kdo odloča o njih, država, republika, občina ali pa samoupravna skupnost. D.Ž. govori pa potekajo tudi s Crveno zastavo in drugimi uporabniki v Jugoslaviji. Vrednost izvoza je ocenjena na 720.000 dolaijev, v celotnem projektu pa so sodelovale TOZD Trženje, TOZD Sistemi in TOZD Avtomatske in varilne naprave. Š. D. Varilna linija. Predsednik CK ZKS Andrej Marinc v kostanjeviški Iskri Andrej Marinc «' je podrobno ogledal proizvodni program. pa je vprašal tudi za oblike in sploh povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v Kostanjevici in na ravni krške občine. Pozanimal se je tudi za stanovanjsko problematiko ter med drugim, kaj v Industrijski elektroniki in sploh v IEZE menijo o najnovejših pobudah za združitev žiro računov na raven delovnih organizacij. V odgovoru na to, slednje, vprašanje je glavni direktor Stane Kovačič poudaril, da so se v IEZE že pred leti zavzemali za samo en žiro račun, »toda nekateri so se nam takrat smejali ali pa obsojali, češ da hočemo delavcem odvzeti denar. Na ravni delovne organizacije imamo dejansko le en žiro račun, izjema je trboveljski kolektiv Polprevodnikov, ki je bil pred združitvijo z IEZE samostojna delovna organizacija.« V nadaljevanju srečanja je beseda nanesla tudi na sestankovanje med delovnim časom. Pri tem so predsednika Marinca kostan jeviški Iskraši prijetno presenetili: zbore delavcev, seje Delavskega sveta, pa Zveze komunistov. Sindikata, mladine imajo resda med delovnim časom, da pa bi nadoknadili zamujeno, so se odločili, da delajo na leto dve prosti soboti. Ob koncu srečanja se je predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc zahvalil za obisk in predstavitev tega mladega kolektiva. Poudaril je pomen njegove sedanje organiziranosti znotraj Iskre ter pozval k še ustreznejši kadrovski politiki in zaposlovanju. Glede političnega dela je menil, da bi morali postati v Industrijski elektroniki še bolj celoviti ter imeti vse večji vpliv na krajevno skupnost. Dr V Šentjerneju in Kostanjevici živahna inventivna dejavnost Lado Androja iz razvojnega sektorja delovne organizacije IEZE nam je poslal podatke o inventivni dejavnosti v temeljnih organizacijah Hipot in Upori v Šentjerneja ter Industrijski elektroniki v Kostanjevici na Krki. Najpomembnejša ugotovitev poročila je v tem, da je inventivna dejavnost zaživela letos tudi v kostanjeviški Iskri o čemer smo že poročali. Zanimivi so podatki o prispelih ter sprejetih in uporabljenih predlogih ter seveda o prihrankih, ki jih te novosti prinašajo posameznima kolektivom. Najbolj uspešni so bili v prvem polletju v Hibridnih vezjih in potenciometrih. Komisija je prejela 12 predlogov in je vse tudi sprejela. Avtorjev oziroma soavtorjev je 20, temeljna organizacija pa bo z uvedbo vseh novosti prihranila več kot 5,7 milijona dinarjev. V Uporih so letos prejeli 9 predlogov. Sprejeli in uporabili jih bodo 8, enega pa še rešuejo. Novosti je predlagalo 12 delavk in delavcev, TOZD pa bo prihranila dobrih 2,5 milijona dinarjev. Kot že rečeno se je inventivno delo okrepilo tudi v Industrijski elektroniki. Prejeli so 5 predlogov, vseh pet tudi sprejeli, v njih pa sodeluje 10 avtorjev. Kostanjeviški kolektiv bo prihranil več kot 2,6 milijona dinarjev. Med številnimi rešitvami inovatorjev je zanimiv avtomat za pakiranje potenciometrov v traku avtorja Tomaža Rehbergerja. Omenjena naprava je prvi primer takega avtomata pri potenciometrih pa tudi novost v svetu. Na ta POMEN RR DEJAVNOSTI IN POTREBE PO OBNAVLJANJU ZNANJA Nekatere opredelitve mesta in vloge dopolnilnega izobraževanja potreb, ki se mora trajno zadovdif ^i kajti spremembe v proizvodnji.^^ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Marks pravi, da »bo proizvodnja vse bolj odvisna od stanja znanosti, napredka, tehnologije in od uporabe znanosti v proizvodnji.« D. Filipovič meni, da »napredek znanosti in tehnike, izražen v menjanju sredstev dela, nenehno zmanjšuje razliko med intelektualnim in manuelnim delom. Iz tega izhaja potreba po višanju ravni izobraženosti in po progresivni intelektualizaciji množic. Zato je treba izboljševati možnosti za izobraževanje nasploh in v tem okviru dobiva svoje pomembno mesto tudi takoimenovano izobraževanje ob delu. V organizaciji UNESCO se je izoblikovalo prepričanje, da vsakršna napredna družba zahteva v svojem razvoju tudi razvoj domačega znanja, in DO KONDENZATORJI Dan Iskre Na današnji dan, v soboto 13. t.m., se bodo, kot že vrsto let, na Smuku zbrali delavci semiške Iskre na svoje tradicionalno srečanje kolektiva Iskra Semič. Kakor vsa srečanja doslej, pomeni tudi letošnje srečanje delavcev semiškega kolektiva praznovanje delovnih zmag in hkrati zahvalo članom kolektiva za vložen trud pri opravljanju delovnih nalog. Srečanje na Smuku nad Semičem se bo začelo ob 11. uri, pred začetkom srečanja pa bo za dobro počutje igrala godba na pihala iz Črnomlja. Po krajšem kulturnem programu, ki se bo začel ob 11. uri, bo sledil ples, za razvedrilo pa bo igral ansambel »Fantje vseh vetrov«. Tudi letos so prireditelji zaupali postrežbo in organizacijo praznovanja Lovskemu društvu »Smuk« Semič, ki bo poleg pečenih jančkov in odojkov na ražnju poskrbelo še za okusen lovski golaž. Seveda pa pri vsem tem ne bo manjkalo dobre pijače, zlasti domače semiške kapljice. da ta potreba ne izhaja izključno iz težnje po ekonomski stabilnosti in neodvisnosti, temveč, da je to tudi intelektualna potreba delavca kot osnovnega elementa današnje družbe. Zahteve po posodabljanju znanja izhajajo iz znanstveno tehnične revolucije in so v tem okviru nekaj bistvenega. Zato mora biti, kot meni Uroš Stanič, tudi organiziranost razvijanja domačega znanja podrejena primarnim družbenim ciljem. Iz teh se namreč izpeljujejo nato raziskovalni razvojni in seveda tudi vsi ostali cilji. Pri tem moramo ločiti samoupravni postopek opredeljevanja ciljev po eni strani ter opredelitev usmerjenega raziskovalnega dela ter operativno vodenje ter izvrševanje dela po drugi strani. Sprejeti moramo, po mnenju U. Staniča, princip minimalne organiziranosti, ki še omogoča doseganje ciljev, kajti le tako moremo pričakovati, da bo opravljenega več raziskovalnega dela. Filipovič meni, da znanstveno tehnična revolucija predstavlja skupen in posamezen teren medsebojno prepletenih in povezanih osnovnih elementov: znanosti, tehnike, ekonomskega napredka, družbenoekonomskih odnosov in izobraževanja. Permanentno izobraževanje je v tem okviru posledica in še bolj pogoj znanstveno tehnične revolucije, katere naloga pa je, razvijati gospodarske in negospodarske dejavnosti. Na podlagi navedenega je logično povzeti še naslednjo misel: osnova moderne koncepcije permanentnega izobraževanja je v potrjeni hipotezi, da gre za eno izmed glavnih človekovih in življenju nasploh so nenehne L ^ permanentno izobraževanje imperativ posebej moderne civil'*3. in tehnologije. Hiter razvoj vsekakor nosi s seboj tako £ehn j3iija aspekt (izraz eruptivnega os-v novih znanj in zastarevanja ze nih), sociološki aspekt (zaradi , prih")". razvoja znanosti in tehnike j? nenehnih sprememb na vseh potl na. življenja in dela, ki zahtevajo nov n ja, da ne bi ostali odtu jeni), c*r! v8., - vi politični aspekt (ki zahtevapl ^lv no' nje zakonitosti družbenega razvoj8’ osnove družbenih sprememb,vzr v-« sti in pogojenosti za aktiviranje ^ wt) benih akcij,), kot tudi psihološko j* ,9 ^ goški in andragoški aspekt (z %. %vi lažje osvajanje ogromnih kobč'" včj7miii nja, ki naj bi jih čim hitreje in cm1 v p 0 bo i red fJnih & * s akumulirali). ,, s|£ji Iz povedanega povsem Iogicn° va|iK v da je šola SOZD Iskre za raziskov^, in razvojne delavce nekaj, kar je'‘jV V j posledica posluha Iskrinega ko f3 ^e|jnj za imperative sedanjega tre[lU, j£ t Nov zvoja znanosti in tehnologije in <3iyjjvil>^an s< šola hkrati eden izmed nepop^^ji ^oi pogojev za to, da bi SOZD Iskra%jU) tudi celotna slovenska in jugoslov o te, clfimnnct mnalfl k3f Are l^kfi družbena skupnost mogla kar n8F^, ^ko poganjati ta razvoj pri nas tudi v tleli_ Tako je torej ta šola v celoti vpr8^njj Mike v funkcijo zavestnega vWj ,Tjje', SOZD Iskra, Slovenije in Jugos|8J' NiJ sedanje in bodoče tokove znans ^ ’j>rjst tehnološke revolucije, z vsem* -• vj^ir mnimi pojavi, ki prihajajo z njo ^ »odgj svoji naravi preplavljajo tudi n' spodarski in družbeni prostor. jj fo, MaraOvs^ til =c Kmalu pričetek dela v obratu v Soči '“ISO Nov obrat tovarne vžigalnih tuljav Bovec, temeljne organizacije novogoriške Iskre Avtoelektrike je povsem nared za pričetek proizvodnje. Do tega trenutka manjka le še nekaj dni. Se (|iev N o# focij Tudi odločitve o proizvodnem r ^ gramu so že poznane. . ^ V prvi fazi bo v tem res V ^ obratu stekla proizvodnja din8”1 », (Nadaljevanje na 3. s 'I način pakirani potenciometri omogočajo avtomatsko vlaganje v tiskana vezja. Trenutno je tak način pakiranja sprejela tudi firma Thompson v Franciji. Zanimivost je tudi dušilka za odpravljanje radiofrekvenčnih motenj avtorjev Antona Gubenška in Radka Štem-bergerja. Dušilke se uporabljajo pri svetlobnih regulatorjih, zatemnilnikih ter tiristorski in drugi regulaciji. Dolga leta so dušilke uvažali od firme Siemens. Pri tej rešitvi je pomembno še to, da so doma razvite dušilke iz domačega materiala in da so desetkrat cenejše. Dr ^lo, Ž Obrat v Soči je nared za začetek proizvodnje. Dušan Željeznov ‘»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« -p Po drugi strani pa sije izvršni odbor prizadeval, da bi postal AVNOJ nosilec in organizator ljudske oblasti, da bi postavil temelje resnične demokracije, kakor zahtevajo široke ljudske množice, predvsem pa temelje tistim načelom, na katerih bo temeljila in zrasla prihodnja skupnost naših samostojnih in neodvisnih narodov. (Vzkliki: Tako je! - ploskanje). Od prvega dne je izvršni odbor z vsemi razpoložljivimi sredstvi vsestransko pomagal naši narodnoosvobodilni vojski in partizanskim odredom. Krepitev bratstva in enotnosti naših narodov, združevanja vseh sil in zbiranja vseh materialnih sredstev v korist svetega domovinskega boja, hkrati pa vedno tesnejše in vedno trdnejše povezovanje zaledja s fronto, da bi tako uspešneje potekala vojna, vse to je usmerjalo ce- lotno delo izvršnega odbora od vsega začetka. Izvršni odbor si je prizadeval, da bi v smernicah resolucije, sprejete na prvem skupščinskem zasedanju AVNOJ že takoj v začetku zastavil temelje svojega pri-hodrije§a dela. Izvršni odbor je se v času svojega mu nega dela v Bihaču postavil temeljno načelo na področju vsega javnega, prosvetnega, socialnega, gospodarskega in verskega življenja ljudi. Razumljivo je, da je pretežni del njegove dejavnosti zadeval vsa tista aktualna vprašanja, od katerih je odvisno gospodarsko, kulturno in sploh politično osveščanje kmetov. Pri tem delu se je izvršni odbor povezal z delom ženskih in mladinskih organizacij. Že prav v začetku svojega dela je izvršni odbor naletel na težave. Ena glavnih je bila, da ni mogel enakomerno in hkrati zaobjeti celotnega osvobojenega ozemlja. Na skupni konferenci predstavnikov narodnoosvobodilnih odborov in vojaških oblasti iz zaledja, z osvobojenega ozemlja, ki je bila v Bihaču, smo točno določili dolžnosti enih in drugih pri delu v zaledju. Sklepi, ki so bili sprejeti na tej konferenci, naj bi služili kot navodilo za usklajeno delo vseh narodnoosvobodilnih odborov in vseh vojaških oblasti v zaledju na vsem osvobojenem ozemlju. Da bi se AVNOJ povezal z narodnoosvobodilnimi odbori in da bi se ljudska oblast močneje in bolj enakomerno povezala po vsem osvobojenem ozemlju, se je ljudska oblast lotila ustanavljanja okrajnih, okrožnih in pokrajinskih narodnoosvobodilnih odborov ter pokrajinskih svetov nacionalne osvoboditve za posamezne enote. JŠe pred ustanovitvijo AVNOJ je obstajala Osvobo: dilna fronta slovenskega naroda. Zbor osvobodilne fronte, ki je bil v prvih dneh oktobra letos v Kočevju, je določil člane izvršnega odbora in odposlance za AVNOJ. Danes predstavlja Osvobodilna fronta pokrajinski svet za Slovenijo. Junija letos je bil na Plit-vičkih jezerih ustanovljen pokrajinski svet za Hrvatsko, pred nekaj dnevi v Mrkonjič-gradu za Bosno in Hercegovino, potem pa še za Črno goro in Bo ko ter Sandžak. Tudi v Srbiji in Makedoniji pričakujemo skorajšnjo ustanovitev takšnih svetov. Poleg teh pokrajinskih svetov imamo danes pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Dalmacijo, okrožne odbore za Bosansko Krajino in Vzhodno Bosno, kakor tudi okrožne odbore v predelih osvobojenega ozemlja. V Jugoslaviji je ustanovitev AVNOJ kakor tudi ostalih pokrajinskih svetov večina našega ljudstva sprejela z razumevanjem in odobravanjem. Široke ljudske množice so sprejele AVNOJ kot svojo pravo in edino ljudsko oblast za vso Jugoslavijo. Begunska jugoslovanska vlada ni izrekla niti besede za AVNOJ, kakor je tudi prej ni za našo narodnoosvobodilno vojsko in partizanske odrede in ne za vse narodnoosvobodilno gibanje, temveč je že tedaj podpirala Dražo Mihailoviča kot edinega političnega eksponenta v Jugoslaviji. S svoje slavnostne skupščinske seje je AVNOJ poslal pozdravne brzojavke našim zaveznikom. V brzojavki tovarišu Stahnu smo izrazili hvaležnost narodov Jugoslavije do narodov ZSSR zaradi velike moči, ki jo črpamo kot zavezniki ZSSR. To zahvalo je izvršni odbor stalno in nenehno poudarjal povsod in vedno in poudarjal, da tako. kakor je bila Jugoslavija v sovraštvu do ZSSR vse do zadnjega trenutka, do dne, ko je izbruhnila vojna, zaradi česar je tudi doživela tako sramotno aprilsko kapitulacijo, tako bo prihodnja nova demokratična Jugoslavija imela za svoje temeljno politično načelo kar najtesnejšo naslonitev na veliko Sovjetsko zvezo, ki edina lahko zaščiti male narode, da jih ne bi podjarmil katerikoli imperializem. Poudarjajoč trajno in neločljivo bratstvo v orožju med narodi Jugo slavij e in narodi ZSSR, v boju skovano bratstvo, ki ga nihče nikoli ne bo mogel raz-družiti, je AVNOJ poudaril tudi našo novo ljudsko politiko, ki ustreza željam, čustvom in potrebam naših ljudi. V brzojavkah Rooseveltu in Churchillu smo izrazili pripravljenost naših narodov, da bodo skupaj z zavezniki sodelovali v boju proti fašističnim osvajalcem do njihovega popolnega uničenja, da bodo vzdržali do konca in zavestno opravljali vse obveznosti v tem velikem boju proti silam fašizma in reakcije. Tem obveznostim je ostal izvršni odbor vedno in v celoti zvest in predan. Že v Bihaču je izvršni odbor sklenil, da bo razpisal posojilo narodne Osvoboditve v višini petsto milijonov dinarjev. Ni potrebno posebej poudarjati, da ima to posojilo tudi svoj velik politični pomen. Zaradi četrte sovražne ofenzive konec januarja letos in potem še pete ofenzive se je izvršni odbor nenehno premikaU^J^ v bojih skupaj z enotami _ naroo1'^^ *6 bodilne vojske. Ko je zapustil Bihač odbor ni mogel več reševati n° dOiC* političnih vprašanj. Kratek čas tnirnee la v Bihaču, potem pa premiki z voj pj ^ razporeditev članov izvršnega odb° je ^ vojnih enotah, na koncu pa še mč1 kTj1 odsotnost dveh tretjin članov odbora, vse to nam je onemogočilo' tv. dokončni obliki izdelali volilni rc, Sl,) je bilo predvideno v predhodnih do ^nenehno A*, Čeprav se je izvršni odbor rtenen jjl mikal pred sovražnikovo ofenzivo, n vendarle stalno v stiku z vrhovnin1 s ■ i««-111 'St.Tbfo . .^tfll lili d*4 in je zato lahko dajal izjave za to« pošiljal zaveznikom note skupaj z vr komandantom. :li lski miauuantum. _ , -t , Stalni nasprotnik naši ljudski de^ vlrpo^ lični politiki-je jugoslovanska begudS^jjdHt 3 da in vodstva starih pohtičnih strank in skupin. Toda ti nas res r. ^ zanimajo. Danes so ta vodstva s svoj ^vš v/1 s vred za ljudstvo izgubljena. Narodi ^ ^ ' 'ožf’ pristaši teh strank v njih ne vidijo guncev, temveč tudi sovražnik*.‘“fT pr C Skupaj z bando okrog Nediča, veliča in Rupnika je razkrinkana *u ‘tu^ V kosrbska begunska klika, z njo vred P , ................ d-iS reakcionarna klika okrog Mačka. godjtuJ Bolj nas skrbi drugo dejstvo. To J^jJ* piranje bivše stare Jugoslavije in it ^ mi tistimi dejavniki, ki so nujni za o ^jo ^ c nje stare Jugoslavije; gre za podp9r0n 0tl|t|?“ nudi tista reakcionarna klika, ki J> '0fii uničenje fašizma, temveč je za *(9I,Tr voj116 Oik: z njim in ki poskuša z zavlačevanje^ j ec in z odlašanjem z drugo fronto vpm ^ v:! politiko Anglije in Amerike. Kralj 1 ^ vi narhija sta dejavnika, okoli katerih rajo reakcionarne klike vseh barv, pravljajo in organizirajo napad na no I '"a isKflAlisJ y i Kovanje iskre commerce v prvem polletju fod načrtovanim, vendar bolje kot lani bkra Commerce je v letošnjem prvem polletju realizirala za 14.494 milijonov dinarjev prodaje in storitev. S tem je letni načrt uresničila 41—odstot-Oo, v primerjavi z enakim obdobjem lani, pa je ta rezultat za skoraj petino Na. Udj^oostno so po posameznih te- organizacijah Iskre Commerce takole: TOZD Prodaja ^ 29 Za 4-491 milijonov din blaga ali X k Ve^ *tot v lanskem 'pri mer jal-113 ^541 °^jU’ TOZD Servis je opravil k6 iervn h' bilijonov storitev in prodal re-ii|e delov oziroma za 44 % več kot v v- rxk',L ---------- leta. V In-, obdobju lanskega gdflh^D 7, Zunanji trg so realizirali za dolarjev izvoza ali »18% nbUjonov ilj kot lani, uvozili pa so za okoli L^jor, ot v J^nov dolarjev, kar je ,5 % več Primerjalnem obdobju. ^ PRODAJA X|n aVnosti maloprodaje v tej teli Nov 783"'230'!' 50 v Prvem polletju >. k Man ^a * dokaj uspešno: kumulativni i-^Vj ^ Presegli za 16 %, kar hkrati po-^ več kot v primerjalnem ob-nS . Obtp etn* Plan pa so uresničili 51 %. tl Niko111 treria takoj poudariti, da bi HNi PPslova!i še mnogo bolje, če bi ilSto ^0t temu pravijo, sortirano 'il^ke 13 nes°rtiranost pa je vplivala na Za*°8e’ Pa tudi terjatve. Ugotav-da.se J6 struktura prodaje v le-!°hst prv* šestih mesecih prenesla v , ,Xi rnal°Prodaje: v maloprodaji so 0 \ 54—odstotno, pri vele- ; S° ^ P Pa le 48—odstotno. j| p^^javnosti domače nabave so za cijv®be Iskrinih proizvodnih organiza-io^em polletju kupili za 2.162 mili-Ičinv dinarjev repromaterialov. S Ho v> etP' plan uresničili le 47-odstot-ity r°ki za ta »le« pa so znani — ne-k"6 zahteve jugoslovanskih dobavili ,n vse pogostejše izsiljevanje. Za-^Mrejenih razmer cen in partici-kj,’Se težave pri dobavah reproma-°v še povečujejo. finalu pričetek ^eia v obratu v Soči TOZD SERVIS V prvih šestih mesecih so v tej temeljni organizaciji zelo povečali realizacijo: skupno so opravili za 541 milijonov dinarjev storitev in prodali rezervnih delov. Ne bo odveč še nekaj drugih številk, ki kažejo na prizadevnost Iskrinih serviserjev: realizacija je kar za 18 odstotkov večja, kot so jo začrtali v kumulativnem planu, in za skoraj polovico večja, kot v primerjalnem obdobju lani. Na ugodno rast realizacije so vplivali predvsem višje cene rezervnih delov in storitev ter večja angažiranost vseh zaposlenih. Kljub temu pa se Iskrini serviserji še vedno ubadajo s številnimi problemi, med najhujšimi so visoke zaloge, neplačana realizacija in pomanjkanje nekaterih rezervnih delov. TOZD ZUNANJI TRG V prvem polletju je Iskra izvozila za 97,9 milijona dolarjev. To je za 18 % več kot v enakem obdobju lani, zaradi precejšnjega povečanja načrtov, pa je letrti plan uresničila le 40—odstotno. Na konvertibilno tržišče smo izvozili za 69,9 milijona dolarjev, kar je za 35 % več, kot v primerjalnem obdobju, letni plan pa smo s tem uresničili 45—odstotno. Medtem pa se je naš izvoz na klirinško območje precej zmanjšal: izvozili smo za 28 milijonov dolarjev. To je za 11 % manj, kot v enakem obdobju lani, letni plan pa smo uresničili le 30—odstotno. Največje izvozne izpade so imeli Avtomatika, Telematika, ISEZ in ERO. V Iskri Commerce poudarjajo, da bomo letos izvozni plan uresničili, oziroma bo odvisen predvsem od boljše preskrbljenosti proizvodnih organizacij z repromaterialom, boljše izdelčne in poslovne kakovosti, in novih proizvod- It (Nadaljevanje z 2. strani) j j}1 montaža vžigalnih kablov. ||jeva 110 deset zaposlenih, kolikor jih iKedM11 trenutIai tudi prijavljenih, bo l^n ° 0^ro8 12 tisoč dinamov me-i^lo ter približno tri tisoč vžigalnih z°v Ha Osvojitvijo novega modela dina-a° proizvodnja bistveno pove-^da]10 pa k° seveda omogočilo tudi V ^je povečanje števila zaposlenih. WiVcu predvidevajo, da se bo to v:0 že v naslednjem letu. ;Xtc rave’ so potrebne za pri-t^o Proizvodnje so v zaključni fazi. bptfje pripravljena vsa potrebna !tey/na> delavci in vse ostalo, kar zah-■-Ptenos take proizvodnje. ,I01«E esec h°do preizkusili tudi teh-t S11 Postopek v ..matični tovarni11 s^*°bliki, kot bo potekal v obratu v Soči, priučili še delavce, vse to pa bo porok, da bo po prenosu opreme proizvodnje nemoteno stekla. Še z enega stališča je obrat v Soči pomemben za bovško tovarno. Omogočil bo razširitev proizvodnih prostorov v tovarni sami, to pa bo omogočilo optimalnejši razpored v montažnem oddelku in pridobitev potrebnih prostorov za nove izdelke, kot je na primer suha tuljava, o kateri smo poročali pred časom. In nenazadnje pa prinaša obrat Soča tisto, kar je bU osnovni cilj približati delo ljudem v dolini Trente. To bo vsekakor doseženo, v Bovcu pa so prepričani, da bodo tudi gospodarski učinki in rezultati kaj kmalu potrdili pravilno odločitev o gradnji obrata v Soči- M.R nih programov ter hitrejšega prilagajanja izdelkov zahtevam tržišča. Kupci v tujini so nam trenutno dolžni okoli 18 milijonov dolarjev, kar je tudi eden hujših problemov v Iskrini izvozni dejavnosti. Iskra je v prvem polletju uvozila za približno 50 milijonov dolarjev repro-materilaov in opreme. Večji del uvoza je odpadel na zahodno tržišče. Plan smo uresničili 34—odstotno, realizacijo iz enakega obdobja lani pa presegli za 5 odstotkov. O uvoznih pogojih raje ne bi pisali (šmo že prevečkrat), predvsem zato, ker se spreminjajo iz dneva v dan, ob tem pa v uvozni dejavnosti Iskre Commerce poudarjajo, da se bodo skoraj gotovo uvozni pogoji v drugem polletju še poslabšali. TOZD ZASTOPANJA TUJIH FIRM Restriktivni uvoz opreme je najbolj vplival ria uspešnost te temeljne organizacije v Iskri Commerce. Kljub temu so letni plan uresničili 58—-odstotno, rezultate iz enakega obdobja lani pa presegli za dobro tretjino. TOZD MARKETING Ta temeljna-organizacija je v prvem polletju dosegla 52% letnega plana prodaje in storitev. To je za 29 % več, kot v lanskih prvih šestih mesecih. Zaradi pomanjkanja denarja so se marketinške dejavnosti ubadale s številnimi problemi, zaradi desortiranosti blaga pa je imel Marketing velike težave tudi pri tržni aktivnosti v Jugoslaviji. LD ISKRA—INDUSTRIJA KONDENZATORJEV SEMIČ Informacija o petmesečnem poslovanju V celotnem petmesečnem obdobju januar -— maj letos je-Iskra DO Kondenzatorji Semič proizvedla za 468.137.965 dinarjev blaga, oziroma je 37 % izpolnila svoj letni plan proizvodnje. V letošnjem maju pa so proizvedli za 97.653.913 dinarjev blaga, kar pomeni 92 % izpolnitev mesečnega plana proizvodnje. Po posameznih TOZD pa so podatki o petmesečni proizvodnji naslednji: TOZD Elektronski kondenzatorji je letni plan proizvodnje v petih mesecih izpolnila s 40 %, TOZD Ener- • getski kondenzatorji je izpolnila plan s 33 %, TOZD Mehanski deli in naprave je eksterno prodajo izpolnila z 38%, medtem ko je TOZD EOM izpolnila svoj plan proizvodnje 39% v prvih petih mesecih letošnjega leta. V petih mesecih letos je semiška Iskra izvozila za 2.924.014 dolarjev blaga in tako uresničila 34 odstotkov letnega plana skupnega izvoza. (Samo v mesecu maju so skupaj izvozili za skoraj pol milijonov dolarjev blaga). Od petmesečne izvožene vsote so na konvertibilno tržišče izvozili za 1.765.966 dolarjev blaga, kar predstavlja 27% letnega plana konvertibilnega izvoza. V istem obdobju pa so na klirinško tržišče izvozili za 1.158.048 dolarjev blaga. TOZD ANTENE, VRHNIKA Povečanih izvoznih možnosti ne bo možno izkoristiti Rezultat, Id so ga v vrhniški Tovarni anten in antenskih naprav prigospodarili v prvem letošnjem polletju je glede na razmere zadovoljiv. Ob nenehnem večjem, ah manjšem pomanjkanju ustreznih repromaterialov, Id mu ob strmem naraščanju cen (samo aluminij, osnovna surovina za proizvodnjo anten, seje v drugem četrtletju podražil za 70 %) skoraj po pravilu pada kvaliteta, je doseganje proizvodnega plana seveda uspeh. Proizvodnjo, ki so jo glede na predvidevanja gospodarskega plana celo presegli za 6%, je vsekakor treba jemati kot delovno zmago, sad velikih prizadevanj celotnega kolektiva. Tudt prodaja je potekala uspešno, saj so v polletju dosegli 53 % letnega načrta. To pa je še toliko bolj zadovoljiv rezultat, če ga pogledamo v luči razmer, ki trenutno označujejo naše tržišče. Poleg padanja kupne moči prebivalstva je na najpomembnejšem mestu dejstvo, da na tržišču skoraj ni barvnih TV sprejemnikov in da ni nič boljše s preskrbljenostjo trgovin z avtomobilskimi radijskimi sprejemniki. Da je bil prodajni načrt kljub temu izpolnjen, je torej v dobršni meri zasluga iznajdljivosti in prizadevanj prodajnikov Široke potrošnje, ki so svoje delo dobro opravili. Tudi izvoz je v prvih šestih mesecih potekal skladno s predvidevanji, za drugo letošnje polletje pa še nimajo zagotovljenih toliko naročil, kot so predvidevali z letnim planom. Sicer pa »otipani« utrip tujih trgov, kamor že izvažajo (ZR Nemčija, Jordanija, Francija, Švedska) vzbuja upanje, da bo izvoz možno še povečevati. Vendar pa bo pred tem potrebnih nekaj vlaganj v modernizacijo proizvodnje, kar bo edino omogočilo izkoristiti možnosti na konvertibilnih trgih. Tudi finančno poslovanje ocenjujejo letos za uspešnejše od poslovanja v enakem lanskem obdobju, saj so za obresti, npr. letos namenih le za 8 % več in si s tem izboljšali likvidnost. Sicere pa so za 15 % uspeli preseči načrtovani dohodek, čisti dohodek pa je višji skoraj za petino. Tudi za mesece, ki so še ostali do konca letošnjega leta si ne delajo skrbi, čeprav še nimajo v celoti zagotovljenih izvoznih naročil. Celotni kolektiv se namreč zaveda, da bodo težavnim gospodarskim razmeram kos le z velikim prizadevanjem slehernega posameznika in z doslednim izpolnjevanjem gospodarskega načrta. Da bo to uspelo, pa bodo morah pridobiti še nekaj strokovnjakov, kajti izboljšati bodo morah tehnološko urejenost tovarne in povečati produktivnost. S. Fleischman kar predstavlja 57 % izpolnitev letnega plana. V obdobju januar — maj 1983 pa je znašal uvoz 1.094.000 dolarjev, kar predstavlja 25 % letnega plana uvoza. S konvertibilnega območja so v semiški Iskri uvozili v tem petmesečju za milijon dolarjev reprodukcijskega materiala, ali 24 % letnega plana konvertibilnega uvoza, s klirinškega območja pa so uvozili za 89.000 dolarjev blaga, kar predstavlja 46% izpolnitev letnega plana. Pri tem velja še pripomniti, da so prejeli za 468.775 dolarjev uvoženega materiala v predelavo od drugih organizacij združenega dela. Finančni rezultati kažejo za prvih pet mesecev celotni prihodek v višini 793.849.228 dinarjev, kar predstavlja 42 % letnega plana celotnega prihodka. Čisti dohodek je bil dosežen v tem obdobju v višini 184.024.314 dinarjev, kar predstavlja 39 % od letnega plana čistega dohodka. Del čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke v obdobju januar — maj pa je dosegel višino 124.480.966 dinarjev, kar je 37 % letnega plana osebnih dohodkov. Vendar pa izkazani finančni rezultati ne prikazujejo dejanskega stanja na področju gospodarjenja semiške Iskre. Zaradi zaostrenega gospodarskega položaja in oskrbe proizvodnje v teh razmerah so namreč namenili sredstva za pridobivanje prvin gospodarjenja, kar pa iz prikazanega rezultata ni razvidno. Zato bodo dejanski kazalci gospodarjenja realno razvidni šele iz polletnega obračuna poslovanja Iskre v Semiču. D.Ž. DO AVTOMATIKA Poleg lokalne avtomatizacije in zaščite v elektroenergetiki smo v Iskri zelo aktivni tudi na področju sistemov daljinskega vodenja. Gre predvsem za zajemanje podatkov v tako imenovanih končnih postajah, ki so običajno transformatorske postaje in hidroelektrarne v elektroenergetiki, bz. merilne, črpalne ali kompresorske postaje, če imamo opravka z naftovodi, plinovodi ali vodovodi. Podatke prenašamo v dispečerske centre vodenja, ki so praviloma opremljeni z enim ali več računalniki in omogočajo operaterjem daljinski nadzor in vodenje celotnega energetskega sistema. oS# Jugoslavijo in demokratične yt& I, 'Množice z bratomorno vojno, rf k^edtcm, ko na tej strani, od koder afN i.reakcija, molče prezrejo znano re-povezala vse narode Jugoslavije, i ° ^tni, brez vsakršnega vpliva, ures-^ 1$ "Xri 6 ^*sta tabela demokracije, smo d°živeli, da radio London navaja ibi % “ našega vrhovnega štaba o uspehih 0dnoosV0bodilne vojske in parti-čS5 6 j,/1., odred o v. In kakor smo preživeli •ojitp'Blede uspeha narodnoosvobodilne ’ P^Stakn i. so jih pripisovali Draži Mihailovi-e ° °°mo potrpežljivo vzdržali tudi za- j-kovanje reakcije in vseh podtalnih $t Tevila V1? ne godi nova demokratična Jugo- io, na bo ta 2 zaradi nepremagljive Rdeče arma-$ vitporg ^aršalom Stelinom na čelu in zaradi ,s l' N' naŠih zaveznikov Anglije in Ameri-tifSja našega narodnoosvobodilnega gi-narodnoosvobodilne vojske in par- _________________ vnViliji01013 k’1* urejena federativno, na Rs^.narodne samoodločbe. Le da bo ta iKrt:, *JSl! „ ^ a s XtirUi.naradnoosvobo4ilne vojske in par-biv$ 'tiljg j1 odredov, ki bodo znali braniti do-otn ,i..0 katerih smo se dokopali v boju, KljjHli kV1-.0 zavest naših narodov, bodo , P ktdvJN0 reakciji tudi naši zavezniki, ve? Xowm bratska Sovjetska zveza in široke #! v g tične množice Anglije in Amerike. , Si^klem letu so se zgodili pri nas in r N nase domovine veliki vojaški in poli-^ngodki. Ofenzivna moč in premoč ^ ^ ^eznikov na kopnem, na morju in v ko na vzhodu, kjer Rdeča armada abJ* Itboi® zadaja težke udarce Hitlerjevim til, tij Jaiskim tolpam, tako na jugu, koder ir Mijijr^ameriške armade prestavile bojišče nas je oua zares rsiucnu -g. ■ valu njene prisrčnosti je bilo tu t kaj robatosti in očitkov, češ> zakaj ^ s ni bilo tako dolgo v Viskoršo ^ naši izgovori je niso mogli kaj p1"®^, ^ prepričati. Povabila nas je takoj h ^ ni t zareč domačega vina in ob odpj furlanskem ognjišču, na „fl, bolj tlel kot pa gorel kostanjev?^ Ptoj nam je postregla še z in sirom. ivu smo se tako izdatno po°P :e je popeljala v vinsko klet, ki J^ izredno zanimivo in okusno PreU,inSjd , v zares izjemen in nenavaden gosti* n, lokal. Ko smo vstopili v podzemeljy klet, se nam je zazdelo, da nismo P^j nas izre< domačo salam" C k N bv k k % k njikrat v teh krajih pred petnajstimi je tudi 1 leti. Marsikaj se je'tudi tod spremenilo od takrat. Ne samo boljša cestna povezava kot tedaj, tudi letni čas je bil drugačen, takrat je bila zima, zdaj pa razkošno poletje. Katre a je dobro zmagovala vzpetine in ovinke in ko sva končno prispela v Viskoršo, naju je zajel čudovit gorski zrak, sončna pokrajina in globoko spodaj dolina re-čiQe Kmahte in v meglicah furlanska ravnina. Ustavila sva se pred manjšim, novim poslopjem, y katerem je nameščen novi obrat. Sprejel naju je vodja obrata, triindvajsetletni Fabico Pdi-cnelizza, kije končal: v gostinski lokal, temveč v etnogt" . muzej. Po. stenah, pod stropom m j % povsod so viseli ah pa bili po-j^V $ Tih originalni leseni kmečki iz“e, go-orodje, od dragocenega lesenega ^ lovrata do cokel za teptanje zemlj » jim tod pravijo „žlicarji“. Prese^!ib-nas je tudi litografija panorame U Ijane iz 17. stoletja m na začuden r glede smo dobili odgovor, da so J sUko pustih v spomin fantje iz °r . tra Kombo iz Ljubljane, ki so g°. vali v tem njenem folklornem >> jj nem lokalu". Ko smo tako opazov . % 'cgi sita to folklorno „razstavo“ domačeO^ orodja, i misli, < predmete že videvali w i v/irviv/iiiv , ,1. u z- u 11* ? U LlVJl* nlcfTlO in kmečkega orodja, se nikakor nuj* mogli znebiti misli, da smo pod^ ^ preumeie ze vmevau pu šah Gorenjske, Dolenjske in Staje L ^ da so ti tako neverjetno podonn^ srednjo tehniško tako spet po svoje pričajo ' en krajev. šolo v Vidmu in bil poprej eno leto na praksi v matični tovarni v Kr praksi v matični tovarni v Krminu. Mladi tehnik naju je popeljal po obratu, ki deluje zelo moderno, sve-tlo, tiho in čisto, za stroji in mizami pa so sedele štiri mlade delavke, beneške Slovenke, vse doma iz občine Tipana, ah konkretneje dva zaposlena v tem obratu sta doma iz Viskorše, dva iz Kmahte in eden iz Tipane. Luciano Feletig mi je podrobno razložil proizvodnjo v Viskorši in mi takoj na začetku povedal, da se bo tem petim zaposlenim tod pridružil še šesti delavec. Semkaj v Viskoršo prihajajo skoraj dokončani čipi iz Iskrine tovarne v Šentjerneju. Tukaj dodelujejo debeloplastne hibride in sicer jih vla- venskem značaju ten a. Težko smo se poslovili od krC v rice Deane, ki je hotela, naj na način še ostanemo in z obljubo, o bomo spomladi zagotovo vrnili, na končno spustila. . e(j ZapustUi smo vas Viskoršo inP,^ M v 1 u * j |{ cerkvijo, tik ob pokopališču, ugle^ mogočno lipo, zopet znamenje vpnetva ip 7nann da iC L* venstva. Saj je znano, da je prav “G kot drevo simbol Slovencev. Veu ^ | »i in obseg Upe pa sta kazala, da P ^ staro drevo in pojasnilo, da s0.l? $ zasadih predniki prebivalcev VisK še v Napoleonovih časih." Tako sem pisal o tej vasi Pr , fjti najstimi leti. To pot nisem nnei (Nadaljevanje na 5. stiam) ida f lof elavc .ji/ V žo,^ OOif' a zal1' poz«' iM11' Vsakdo po svojih ^možnostih ISKRA - AVTOMATIKA iu|j nan° ie> da 813 b*la letošnji junij in dfJ.^sec3, ko so najvišja pristojna ^Uih3’ družbenoekonomska in r(/°enopolitična telesa organov ozi-i/® 0rganizacij v naši državi sprejela ločit 0 Pomembne dokumente in od-8°SD(vi k* nai bi odločilno vplivali na Ha P?darsko življenje pri nas, pa tudi ^lasanje vsakogar izmed nas, čla-či]a e samoupravne družbe. Javna ob-bi|j s° nam sproti omogočila, da smo obv .a.°.rekoč kot vselej doslej sproti vpta' -Hi 0 vseb tekočih problemih in tijj^njih, ki so bila ta čas predmet pr^v^je pozornosti in temeljitih raz-ti0s.na omenjenih ravneh organizira-j0 današnje jugoslovanske družbe. $(/5, seveda znano. Znano pa je tudi nijskJ?’ Je prevladalo predvsem v juti s Opravah in je v tem, da zdaj ne pg^eli še naprej ponavljati stare na- 5F da bi o že sprejetih stališčih in vsesplošno, vsevprek ter ez konca in kraja le razpravljali ter Sveč le mlatili prazno slamo, §ibrS’ se bomo zdaj morali neizo-i„ a° lotiti nakopičenih gospodarskih, tiko *e gospodarskih (!) problemov tt,e ’ da bomo v smeri nujnih spre-v]acj j tudi kaj odločilnega storili. Preče ,a‘° je nesporno spoznanje in stališ-sice ie zdaj res že prav skrajni čas, ko praJ.Zadnja leta že kar nekam oguljeno atu- }oricf ioif , ^ve' logi]3' zap"’ izreo: lanje^0’- a *Preidemo od besed k de- 38 Panb in ponovno uveljavimo prak-kot zakon veljala predvsem v strtj^aoskih časih, kot izročilo pa je Jeno v reklu »rečeno—storjeno«, bj: .a, »smo v ekonomski krizi«, pri-tioj0ce ugotavljajo naša strokov-„ znanstvena in družbeno-politično ZTei' ie| 0 J pristojna in najodgovornejša na3" (ja ?? v SFRJ, ko opredeljujejo naš se-iač^ T0 družbeno-gospodarski trenutek. ah10.J |,j kelečo misel nam brez ovinkarje-e ' na 0nienjena telesa podajajo že kar 5ovameni začetku besedila tako ime- iev' „ itevn lika* ■.neP jeto« oinpf jka"1 idi33' KIQatlega »Sklepnega dolgoročnega jc ^ama ekonomske stabilizacije,« ki |qs°' kot dokončen sprejet 8. julija m v cel ' j(,vnem tisku. °t je znano, je komisija zveznih in v celoti objavljen v našem en'h svetov za probleme eko--ist 6 stabilizacije objavila kar pet-seia obd I eparatn'b gradiv, v katerih so i’ vca ben6 ana posamezna področja druž-■ leti. dalj življenj3 1° določeni vidiki na-a *j j HJnlega dolgoročnega razvoja pri * kD ' *ere Zrried njih bomo tu povzeli neka- ries Pnmembnejše misli le iz Sklep-’ dela dolgoročnega programa Itaki)' ava>" lelj Romske stabilizacije. ^ n». U tem dokumentu je poudarjeno — di11 j tia, Vzr°k sedanji ekonomski krizi pri ■ sled'Predvsem dejstvo, da je le-ta po- k k. d n P11 TA C M1 /'O \ z ‘1 n 1 o »• »i n aj in v" ireve£ takf prtet" t|0.'a neuresničevanja družbenoeko-He/kega položaja delavcev v združe-Pd delu, kakršen je določen v ustavi, ne gre prezreti dejstva, da se družba gradi na zgodovinsko r r socialističnih samoupravnih alatf10 0dnih odnosih in je prav zato baaie?tano izpostavljena spremem-prQ. ln usklajevanju med razvojem ]; 30vjh ■ j0 je Sov^°dnih sil in produkcijskih odno-reda3 tdn,-ato ie treba težnjo po stabilnosti tinski tu Zenega dela in celotne družbe ra-Pf/^ti tudi dinamično, to je kot i priš*! rafsk> i vse; %ano prizadevanje za čim uspeš-dJ1 fnaterialni razvoj, za nadaljnje . , % a,evanje in razvijanje socialističnih vije" jb, 0apravnih odnosov v smeri strateško- ()nie0predel*tev družbe. Naš cilj, pravi 3 \i obr/611' dokument, zato ne more biti je/ I ieoa vsega doseženega in obstoje-■t sttat t.emveč je zgrajena dolgoročna | v j. agija razvoja družbenih odnosov 6 ' ^ sen” le Poz*v 'n P0g0j za akcijo, da Janje gospodarsko stanje spre- ji to .tke3' iosto- ■ovali obrti iism° Heni, Pf^darjeno je, da stabilizacijski stVg arn daje le prve pobude za bi-StM116 sPremembe in opozarja na poti, | njea Va in metode za izhod iz seda-obiif čj.ka neugodnega ekonomskega polo-h b*’ bM, .a program naj bi torej le spod-in motiviral delavce, delovne :rskei ni i" slo- čina-vsak da s« iasje pred edab slo- -UP3 ikost re?3 3 bil* coiše pet; 1 niti rani) ljudi in občane ter organizirane socialistične sile za ustrezne akcije. Čeprav je na nastanek neugodnega gospodarskega stanja pomembno vplivala tudi poslabšana celotna mednarodna situacija, in je za uresničenje sprememb potrebno poleg drugega tudi bolj ali manj boleče prestrojeva-nje, pa - kot je znano - omenjeni dokument gradi iskanje rešitev in poti naprej predvsem na politiki opiranja na lastne moči. S tem je mišljena sposobnost samoupravne družbe, da samostojno in pravočasno odloča o svojem nadaljnjem razvoju. V zvezi s tem je poudarjena potreba po vsestranskem varčevanju, samoodrekanje in ker najvišja stopnja odgovornosti, mobilnosti in organiziranja pri uresničevanju programa. Izjemno je poudarjeno spoznanje, da je ponovno treba uveljaviti delo in ustvarjalnost. Možnosti za uspeh tega programa so v trajni opredelitvi delavskega razreda in delovnih ljudi za dosleden razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Samoupravna integracija družbenega dela in ustvarjanje ustavno opredeljenih pogojev je bistveni pogoj za izhod iz vseh oblik avtarkije, regionalne zaprtosti in omejenosti. Vsestranska integracija proizvajalcev na teh temeljih je pogoj za popolno in resnično enakopravnost narodov in narodnosti, republik in pokrajin, za utrditev federalnega značaja jugoslovanske skupnosti in za vladajoči položaj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v celotni socialistični samoupravni družbi. Delavec, ki odloča o dohodku postaja tudi dejanski nosilec odločanja o celoti družbene reprodukcije. Za uspešen razvoj je nujno angažirati znanost kot najkreativnejši del teh sil in poživiti ter tako povečati njen prispevek pri reševanju nakopičenih problemov. Pri spreminjanju razmer imajo pomembno vlogo vse socialistične subjektivne sile v naši družbi, zlasti pa vodilni organi, dobro organizirana in strokovno podprta državna uprava, sposobni strokovni poslovodni organi in ustrezne strokovne službe, ki so pripravljene prevzeti večjo iniciativo, tveganje in odgovornost za pripravljanje in predlaganje vseh odločitev. Do odločilnih sprememb na vseh pomembnih področjih more priti le. če bomo ustvarili pogoje, da bo delavec videl svoj obstoj in perspektivo v svoji organizaciji združenega dela in v vseh oblikah samoupravnega združevanja in povezovanja, v delitvi po delu in rezultatih (živega in minulega) dela, za katero se bo delavec boril, če bo zagospodaril in kolikor bo zagospodaril nad celoto dohodka in zlasti nad razširjeno reprodukcijo. Za dosego tega pa je bistveni pogoj ekonomska in razvojna politika in pogoji poslovanja, ki sinhronizirano delujejo v tej smeri. Ne gre pozabiti, da imamo še vedno opraviti z velikimi ovirami, ki izvirajo iz nasprotujočih si interesov, ter s starimi in tujimi pojmovanji nezdružljivimi s socialistično moralo, samoupravnimi odnosi in realnimi pogoji. Zato bomo morali voditi še naprej idejno bitko za popolno obveščenost delavcev in vseh delovnih ljudi o ciljih, sredstvih in metodah akcije, demokratični boj mnenj, hkrati pa tudi za organiziranost in pripravljenost za uresničevanje odločitev. Za zagotovitev vsega tega nam bo potrebna politična enotnost akcije vseh socialističnih sil. združenih v SZDL s posebno odgovornostjo Zveze komunistov. Na teh ugotovitvah, ocenah, zamislih in usmeritvah je zgrajen ves Sklepni del dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ki je sedaj že v veljavi. To pa pomeni seveda, da nas polno obvezuje za izvajanje. Njegovo uresničevanje bomo morali delavci in delovni ljudje zagotoviti — vsakdo prilagojeno specifičnim razmeram, zahtevam in pogojem v svojem delovnem in tudi življenjskem okolju, in sicer, VSAKDO PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH! Mak Mikroelektronika Beneški Sloveniji v namena poiskati krčmarice (Nadaljevanje s 4. strani) ^ niti saj se ji jjhenilo, C Pafc boli čolj aj> sredi visokega poletja, veliko p0( °Ptimistično razpoložen. Mi-tieuV obrat v Viskoršah, mikro-Ijpj r°nika v Beneški Sloveniji in tudi v^’ Pa popotresna obnova Viskorš, 0 je jasno pričalo in potrjevalo, je v tem času tod veliko e sem takrat pozimi v otožno doživljal pro-te slovenske vasi, potem sem :di list obrat da se semkaj le vračata življenje in delo in daje sodobna Iskrina tehnologija segla tudi v te, tako odročne in na propad obsojene kraje Beneške Slovenije. S to mislijo, ki mi jo je potrdil tudi moj vodnik, beneški Slovenec Luciano Feletig, ki govori danes tekočo in lepo slovenščino, sva se začela spuščati po Krnahtski dolini v furlansko ravan in razdalja nazaj se mi je zazdela zdaj tako nenavadno kratka in blizm Dušan Željeznov Smernice za izdelavo akcijskega programa stabilizacijskih ukrepov Poleg ukrepov za povečanje realizacije in zmanjševanje zalog, oz. usklajevanje materialnih tokov je potrebno V četrtek, 14. julija je bil v prostorih Centra sistemov za avtoma- delovne skupnosti. Namen sestanka je bil, no-poHtičnin organizacij in prek njih vsi delavci delovne organizacije seznanili s smernicami za izdelavo akcijskega programa stabilizacijskih ukrepov in opredelili njihovo vlogo pri spremljanju in izvajanju programa. Na predlog poslovodnega odbora Avtomatike so kolegij direktorjev TOZD, finančni odbor m delavski svet delovne organizacije sprejeli sklep, da se izdela in sprejme za vsak subjekt akcijski program stabilizacijskih ukrepov za poslovanje v drugem polletju oziroma do konca tekočega leta. Akcijske programe je potrebno izdelati do 15. avgusta in jih do konca omenjenega meseca na delovnih svetih TOZD in DSSZ tudi sprejeti. Kot nosilci akcije in odgovorne osebe so bili imenovani poslovodni organi TOZD in DSSZ, ki bodo programe pripravili ob strokovni pomoči plansko-eko-nomskega področja delovne organizacije in planiranja v TOZD. Glede na to, da sta analiza poslovanja za prvi kvartal in ocena za prvih šest mesecev pokazali, da je v Avtomatiki zaradi sprememb pogojev gospodarjenja, vključno s subjektivnimi momenti, prišlo do neusklajenosti materialnih tokov, padanja akumula-tivnosti in povečanja nelikvidnosti, morajo programi vsebovati predvsem naslednje skupine ukrepov: 1. Zmanjšanje zalog gotovih izdelkov, ki zagotavlja znižanje zalog gotovih izdelkov do konca avgusta na planske ravni. To je operativna naloga, ki jo realizira TOZD Trženje, 2. Zmanjšanje zalog repromateriala na planski nivo do konca septembra. To je operativna naloga, ki jo izvaja TOZD materialne proizvodnje oziroma temeljna organizacija, ki ima zaloge repromateriala, 3. Zagotoviti dvakrat na mesec podatke, oz. izdelati preglede o stanju terjatev (1. in 15. v mesecu), ki naj omogoči TOZD Trženju in PFS izterjavo odprtih terjatev. To morajo zagotoviti računovodje in vodje saldakon-tov. 4. Limi tiranje nabave, ki ima za osnovo plan nabave, zaloge in naročila (nabavna) do konca leta. Limite izdela PFS in jih sprejme finančni odbor, TOZD in nabavne službe morajo nabavljati, oz. sprejemati material v okviru teh limitov, 5. Ukrepi za povečanje realizacije, racionaliziranje nabave in proizvodnje in zmanjšanje stroškov. Prvi štirje ukrepi so takšne narave, da zahtevajo takojšnjo realizacijo in na osnovi sprejetih sklepov PO razšir- možno odpraviti, oz. jih zmanjšati do konca leta. Ta akcijski program stabilizacijskih ukrepov za uskladitev materialnih tokov, realizacije in porabe (odhodkov in prihodkov) in zagotovitev višjega dohodka v drugem polletju, mora biti konkreten in mora vsebovati: - kaj, kako, kdo in do kdaj * - mora biti s številkami ovrednoten S skupnega sestanka predstavnikov DPO. je ločiti uvoz od nabave na domačem trgu. Ta plan vsebuje nabavo za proizvodnjo do konca leta in mora izhajati iz zalog repromateriala, ki ga: - že imamo v skladiščih - materiala, ki je na poti - naročenega materiala, ki pride v proizvodnjo do konca leta in materiala za kompletiranje proizvodnje, ki bo realizirana do konca leta. Mesečni operativni plan zmanjševanja zalog mora po mesecih do konca leta opredeliti s številkami za koliko bomo zmanjšali vrednost zalog v posameznih mesecih. Pri tem moramo upoštevati porabo obstoječega materiala, vrednost materiala, ki bi prispel, odprodajo, odpise in podobno. - mora biti v pismeni obliki in ga - mora sprejeti DS TOZD, oz. de^ lovna skupnost. Ukrepi morajo biti tako zastavljeni in tako usmerjeni, da poiščemo vse notranje rezerve, vse notranje resurse za najbolj optimalno gospodarjenje v letu 1983. To so osnovne ali glavne usmeritve za izdelavo ukrepov, kar pa ne pomeni, da glede na specifičnost in problematiko posameznih subjektov ni možno vgraditi še drugih elementov, oblik in tudi področij aktivnosti. Vsekakor pa mora to biti konkretno in ovrednoteno s številkami, posebej pa morajo biti jasno opredeljene aktivnosti, roki in nosilci za doseganje usklajenih mesečnih številk, oz. rezultatov do konca leta. j e nega kolegija direktorjev, finančnega odbora in delavskega sveta DO, so dolžni nosilci takoj pristopiti k realizaciji teh ukrepov. Peti ukrep pa ima namen zagotoviti povečanje realizacije in zmanjševanje stroškov, uskladiti materialne tokove in odpraviti nesorazmerja, ki so nastala v prvem polletju posebej med realizacijo in porabo. V prvem polletju po oceni, ki je bila izdelana v PFS plan porabe (odhodki) je realiziran 60 %, plan realizacije (prihodkov) pa 42 %. Nesorazmerje je za cca 20 % in v kolikor v drugem polletju ne uskladimo teh tokov, bi prišlo do hudih motenj v poslovanju. Zato je potrebno izdelati operativne plane po mesecih do konca leta in sicer: 1. Prodaja — domača — izvoz 2. Proizvodnja 3. Nabava — uvoz — domači trg 4. Zmanjševanje zalog - gotovih izdelkov - nedovršene proizvodnje - repromateriala - odprodaja nekurantnih zalog. Prodaja mora pri izdelavi operativnih planov upoštevati zaloge gotovih izdelkov in proizvodne možnosti glede zalog repromateriala in nedovršene proizvodnje. Proizvodnja mora glede na obseg zalog repromateriala in nedovršene proizvodnje izdelati mesečne plane glede na obseg in vrsto repromateriala, ki je na zalogi, ki je že naročen in ni možno reprogramirati ali stornirati naročil. in glede na obseg in vrsto nedovršene proizvodnje in možnosti njenega kompletiranja. Operativni plan- nabave do konca leta mora tudi biti po mesecih, treba ISKRA - AVTOMATIKA Doma izdelana naprava za potrebe Iskrine proizvodnje V TOZD Sestavni deli in delovna sredstva delovne organizacije Avtomatika so pred dobrim letom za lastne potrebe naredili briketer-napravo za stiskanje briket iz feroplastične mase. Z inovacijsko izboljšavo. Ki sta jo predlagala Marjan Grčar in Miro Zupet, so prešli iz ročne na avtomatsko izdelavo briket in sicer s pomočjo elektrokrmilnega sistema, ki ima sestavljen program po zaporedju potrebnih operacij. Inovacija je omogočila izredno skrajšanje izdelovalnega časa, boljše pogoje dela (ročni posip je bil počasen in zdravju škodljiv) in sprostitev zmogljivosti. Naprava je narejena izključno iz domačega materiala. Prav tako je krmiljenje stroja izdelano iz elementa proizvodnega programa temeljnih organizacij Avtomatike in rezultat domačega znanja. Glede na njeno namembnost, širino uporabe, se je kmalu ponudila tudi možnost za prodajo in sicer trboveljski TOZD Polprevodniki. Zanjo naj bi na Savski cesti izdelali tri brike-terje, ki bi jih v Polprevodnikih uporabljali za izdelovanje briket iz epoksi-dnih smol. Ker pa le-te vsebujejo substanco na osnovi silicija, ki daje smoli večjo trdoto, so morali napravo temu ustrezno prirediti, ne da oi se pri tem spre-menil obstoječi princip delovanja. Bri-keterje so v prvi polovici julija, kot je bilo dogovorjeno, s kupcem naredili in izročili uporabniku. V mesecu avgustu, ko se bodo zaključili kolektivni dopusti pa jih bodo spustili v pogon. Iz izkušenj, ki jih imajo v Sestavnih delih, kjer naprava obratuje neprekinjeno, izhaja, da do sedaj zastojev ali motenj in okvar ni bilo. Potrebno je bilo le tekoče vzdrževanje. Morda za marsikoga še zanimiv podatek: hkrati z omenjenimi tremi bri-keterji so v temeljni organizaciji Sest avm deli in delovna sredstva, da bi prihranili na času in dobavi repromateriala, izdelali še eno takšno napravo. Zato pozivamo katerokoli od organizacij združenega dela, ki bi jo lahko vključila v svoj strojni park in jo uporabila za izboljšavo proizvodnega pro- Eden izmed briketerjev, kakršnega so izdelali v TOZD Sestavni deli in delovna sredstva DO Avtomatika tudi za Polprevodnike v Trbovljah. česa, naj se oglasi na Savski cesti 3 v TOZD Sestavni deli in delovna sred- stva- S. D. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD TSD za darilo in jim želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Lovro Urbance Razgovor z Markom Živcem, vodjo oddelka za organizacijo v Bil V razgovora za naše glasilo smo v prejšnji številki objavili splošno predstavitev del to vloge tega oddelka v BIL V današnji številki pogovor nadaljujemo s tem, da se bomo zaustavili ob problematiki in rešitvah že konkretnih projektilih nalog, ki jih je izvajal ta oddelek. Ob tem se bomo pogovorili z Markom Živcem tudi o nekaterih projektih, ki so še v teku, pomembni pa so za vso SOZD Iskro. Trenutno je v našem oddelku osem zaposlenih, katerih angažiranje v okviru SOZD Iskra predstavlja okrog 50 % njihovih zmogljivosti. Do sedaj smo v Isltri delali največ na konkretnih nalogah organizacije priprave proizvodnje, pri čemer smo imeli možnost zajeti vse tipe proizvodnje, od redne ponavljajoče se proizvodnje še neznanega naročnika, do enkratnih delovnih procesov za znanega naročnika. V to drugo skupino štejemo tudi kompleksne naloge inovacijskega značaja. Za boljšo predstavo o našem delu naj navedem dva primera naših posegov v Iskrine delovne organizacije. Ena izmed prvih akcij v okviru SOZD Iskra je bila reorganizacija priprave proizvodnje v eni od proizvodnih DO, ki serijsko proizvaja zelo širok spekter končnih proizvodov. S posnetkom obstoječega stanja smo ugotovili, da je organizacija priprave proizvodnje formalno na dokaj visoki ravni. Služba za pripravo dela je bila kadrovsko dovolj močna, imeli so uvedeno in tudi uporabljali so vso operativno delovno dokumentacijo, ki jo predpisuje strokovna literatura. Kljub temu pa so imeli pri tekočem delu velike probleme, za katere smo ugotovili, da so jih povzročali predvsem: — neustrezna metodologija planiranja, ki je bila povsem podrejena željam prodaje in ni upoštevala omenjenih možnosti proizvodnje — neurejene relacije med službami nabave, tehnologije in operative, ki so povzročale velike motnje v pripravi in izvedbi proizvodnje in — izredno slabe baze podatkov, ki so podlaga delovni dokumentaciji, kot so časovni in materialni normativi, proizvodne kapacitete, stanje realizacije delovnih nalogov v proizvodnji, stanje zalog v skladiščih in podobno. Zato smo v naše napore spremenili predvsem v odpravljanje navedenih pomanjkljivosti, pri čemer smo skušali v čimvečji meri vključiti tudi ustrezne strokovne službe iz DO. Za izvedbo akcije smo organizirali projektni tim, ki je bil sestavljen iz sodelavcev DO in naših delavcev. V okviru tima je bila naloga naših sodelavcev predvsem načrtovanje, strokovno namenjanje in koordinacije celotnga projekta, sodelavci DO pa so se vključevali kot posredovalci strokovnih informacij, izvajalci posameznih parcialnih nalog ter arbitri pri odločanju v posameznih fazah projekta. Podrobneje je bil princip sodelova- nja v timu opisan v prvem delu intervjuja. Celoten projekt je trajal cca 18 mesecev, njegove rezultate pa bi lahko razdelili v dva dela. Na eni strani smo neposredno izboljšali proces priprave in realizacije proizvodnje, s tem da smo vzpostavili manjkajoče in izboljšali obstoječe segmente baze podatkov, zlasti obvladovanje kapacitet in spremljanja DN v proizvodnji, izdelali ustrezno metodologijo planiranja z rokovnikom mesečnega plana ob upoštevanju kapacitet ter definirali in ustrezno razmejili vsebino dela priprave proizvodnje med vse udeležene službe. Po drugi strani pa smo posredno vplivali na izboljšanje poslovnih rezultatov DO, saj se je po zaključku akcije v primerjalnem obdobju nekaj mesecev zmanjšal obseg nedokončane proizvodnje kar od 30 do 65 % po posameznih proizvodnih enotah. S tem se je povečala pretočnost proizvodnega procesa, tako da se je zadrževanje DN v proizvodnji zmanjšalo od nekdanjih 6 na največ 2 meseca za iste tipe proizvodov. Povečala se je zanesljivost planiranja, saj se je struktura realizirane proizvodnje za cca 50% bolj približala planirani. Izboljšala se je tudi kvaliteta dela vseh, ki se kakorkoli vključujejo v izpolnjevanje vsebine delovne dokumentacije, tako da smo v primerjalnem obdobju ugotovili 2 do 3 krat manj napak kot pred našim posegom. Poleg organizacije priprave za redne, ponavljajoče se procese pa smo se do sedaj večkrat vključili tudi v organiziranje enkratnih procesov, katerih priprava zahteva določene specifične pristope. Tako smo se v eni od temeljnih organizacij v Iskri vključili v organizacijo njihovega razvojno-raziskovalnega dela s ciljem doseči čim večjo zanesljivost planiranja teh nalog ter skrajšanje izdelavnih rokov. Za uspešno izvršitev naloge smo morali najprej čimbolj podrobno spoznati celoten delovni proces v vseh fazah, od idejne zasnove do realizacije poskusne proizvodnje ter ga zapisati v obliki posebnega razvida del in nalog. Pri tem razvidu smo vzeli za vzgled nekatere rešitve iz tehnične dokumentacije. Po istem principu, kot se tvori sestavnica končnih izdelkov, smo izdelali strukturo vseh nalog, ki tvorijo RR proces. Na ta način smo dobili okrog 500 nalog v petih različnih nivojih razčlenitve, katere je bilo potem možno poverjati posameznim izvajalcem. Vsako od nalog smo opredelili z vrsto podatkov, kot so vsebina naloge. nivo vključevanja v RR proces, pričakovan izhod, zahteven vhod, zahteve za potencialnega izvajalca itd. Ta zapis nam je v nekem smislu predstavljal osnovno »tehnologijo« RR dela v tej TOZD. Z njegovo pomočjo smo potem lahko načrtovali konkretne RR naloge, pri čemer smo se dosledno držali projektnega principa. To se pravi, da je vsaka RR naloga dobila obliko projekta s konkretno določenim končnim ciljem, strukturo aktivnosti, potrebnih za dosego tako končnega kot tudi vseh etapnih ciljev ter nosilcem projekta na osnovi razvida in konkretnih podatkov RR nalog. Poleg vsebine samih aktivnosti so bila definirana tudi pričakovanja glede kvalitete, rokov in stroškov, konkretni izvajalci posameznih aktivnosti ter njihova stimulacija v odvisnosti od konkretno doseženih rezultatov dela. Taka metodologija pristopa k organizaciji RR dela, v celoti še ni preverjena. Trenutno jo preizkušamo na nekaj RR nalogah, katerih izvedba je bila organizirana po opisanem principu. Prve od njih bodo predvidoma končane v jeseni tega leta. Sele takrat bo možno nedvoumno odgovoriti, ali smo s tem pristopom dosegli cilje, zastavljene ob začetku sodelovanja. Že zdaj pa lahko rečemo, da smo s takim razvidom del in nalog ustvarili koristen pripomoček, ki tudi laiku omogoča precej globok vpogled v vsebino dela RR področja in omogoča objektivnejše planiranje in zasledovanje izvajanja celotnega spektra RR nalog, ki se lahko pojavijo v tej TOZD. Zaradi omejenega prostora ni možno navajati nadaljnjih primerov, čeprav bi lahko v marsikaterem lahko našli kaj zanimivega za bralce Iskre. Zato bi na koncu želel samo še poudariti, da je interes našega oddelka in seveda tudi TOZD, da bi povečali naše angažiranje v okviru SOZD Iskra iz naslednjih vzrokov: kljub razmeroma visoki tehnični in organizacijski ravni, če jo primerjamo s povprečjem panoge, je v posameznih OZD vrsta pomanjkljivosti organizacijskega značaja, ki ne zahtevajo dragih posegov, prinesli pa bi lahko neizmerno velike učinke. Kadrovska zasedba v SOZD je sorazmerno dobra, zato je velika verjetnost, da bodo posamezne OZD uvedene rešitve znale učinkovito uporabljati in naprej razvijati. Zaradi relativno močne povezanosti posameznih OZD znotraj SOZD, ki pa mora v perspektivi postati še močnejša, je možno posamezne načrtno zbirane podatke uporabljati večkrat, s čimer se skrajšujejo posnetki obstoječega stanja in zmanjšujejo stroški našega dela. Poleg tega je naša želja, da bi se v okviru angažiranja v Iskri povečala udeležba konkretnih nalog, pri katerih so jasno izraženi cilji in rezultat naloge ter konkreten naročnik pa tudi razmejitev odgovornosti med nami in naročnikom pri doseganju planiranih ciljev. Mara Ovsenik TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI »Visoka sezona« za vzdrževalce je med kolektivnim dopustom »Za vzdrževalce ni kolektivnih dopustov. Medtem ko se eni znojijo na morju in se dragi hladijo v send, moramo mi kar pošteno zagrabiti za delo, « nam je v začetku pogovora dejal Maks Gasar, vodja vzdrževanja v Tovarni elektromotorjev v Železnikih. »Dela je preveč, da bi ga lahko v celoti opravili samo med kolektivnimi dopusti, vendar poskušamo storiti kar največ in pri tem hkrati upoštevati, da smo tudi vzdrževalci samo ljudje, ki kdaj pa kdaj potrebujejo dan, dva oddiha. Seveda poleti, ko je za naše delo najlažje, na dopust skoraj ni mogoče misliti. Vzdrževalci smo zato prisiljeni jemati proste dneve, kadar pač nanese priložnost, dostikrat pa se tudi zgodi, da v vsem letu dopusta ni bilo mogoče v celoti izkoristiti. Vendar z dobro voljo tudi to uredimo.« njenje pri vodih dušika, ki nam meseca uhaja, lotili pa se bomo tuni , skalnic, očistili ventilatorje in avtomatskih stiskalnicah bomo transporterje, to je delo, ki ga °PraV10j. vsako leto. Veliko dela nas čaka v p ^ zvodnji, kjer bomo opravili srednj ^ mont na stružnem avtomatu, v8ra bomo daljinske in dvoročne priPraV vklapljanje stiskalnic, popravili o° ^ suport na avtomatu Strohm, in oPra še vrsto drugih posegov. Tudi v montaži bomo morali p0®1 0 poprijeti, da bomo uspeli PT,aVOCa{i-odstraniti vse napake na strojih, PpP 6 viti montažne linije, očistiti na^a„e. stroje, balansirke in še marsikaj drUjL ga. V toplotni postaji pa bomo vgfj" nov kalorimeter in poskrbeli za te Ijito čiščenje.« Je za dela med kolektivnim dopUst®f potrebna celotna ekipa vzdrževale® ‘ Dela, Id jih morate opraviti, medtem ko v vročih polletnih dneh tovarniški prostori samevajo, načrtujete vnaprej. Kaj boste, npr., postorili letos? »Pripravili smo si kar obsežen seznam nujnih del. V livarni bomo opravili generalno popravilo električne napeljave, ki ni več zanesljivo delovala in je samo srečno naključje preprečilo nesrečo. Popravili bomo tudi slabo tes- »Zaradi premišljeno sestavlj®0 jj3 delovnega načrta, ki omogoča vsakdo ve, kaj mora storiti, ni Pra , Vm nič časa izgubljenega. Tako opravimo najpotrebnejša dela, ki Jin naprej določimo, s približno dv® 0 tretjinama celotne ekipe, s pribl' tridesetimi ljudmi.« Višina povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog Na podlagi SaS o enotnih osnovah in merilih za izplačila povračil strošk0^ delavcem, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD Iskra ter na osnov družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiške skupnosti za cene z drugo trimesečje 1983 naslednji: 1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnice (stroški za prehrano) (po 5. čl. Sat’ znašajo: — cela dnevnica nad 12 ur , 759,00 din — polovična dnevnica nad 8 do 12 ur 403,00 dl — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 289,00 dl 2. Povprečni stroški za prenočišče v hotelu 8 kategorije (po 6. čl. SaS): — po priloženem računu 578,00 d| — brez računa največ 40 % 231,20 "in 3. Službena potovanja v tujino (po 7. čl. SaS) v skladu z Ur. listom SFRJ 37/19, 7. 1983. 4. Kilometrina (9. čl. SaS) — pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtom d" bi lom srednjega razreda: . — za 15.000 km letno 10,00 din — za 20.000 km letno 9,20 dj" — za 25.000 km letno 8,70 din 5. Stroški za ločeno življenje (14. čl. SaS); — stroški za stanovanje največ 5.200,00 di — stroški za prehrano največ 6.830,00 di S. Fleischn,afl K is* M Pus 8or H dva Uiir titi riti 8or t; k 8kc 0 dve 1? S i ?: n POj Pogoji za oblikovanje cen do konca I. 1983 I. UVOD V celotnem obdobju od 29. 7. 1982 do 26. 7.1983 je veljal odlok o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve, oz. »zamrznitev cen«, Id ni dopuščal realnega in normalno potrebnega usklajevanja cen v reprodukcijskih povezavah, še posebej pa cen za izdelke končne porabe. S politiko cen za letošnje leto je bilo dogovorjeno, da je potrebno obstoječi režim »zamrznitve cen« čimprej zamenjati z svobodnejšimi načini usklajevanja cen. Statistično prikazovanje rasti cen v času »zamrznitve« kaže na neustreznost in neučinkovitost tega načina reševanja cenovnih problemov, saj so cene v tem obdobju kljub vsemu porasle za več kot N smele glede na resoludjske opredelitve, dejanska rast cen pa je še večja od statistične. Porast cen v osnovnih segmentih v SFRJ kaže naslednja preglednica: obdobje obdobje skup. rast v obd. VII1-XII 82 I-VI83 VI 83, Vlil 82 industrijski izdelki 8,2 % 14,8 %- 24.2 % drobnoprod. cene 9,6 % 17.9 % 29.2 % cene storitev 3,6 % 18,0 % 22.2 % živi jen. stroški 9,4 % 20.6 % 31. 9 % elektroindustr. 2.2 % 6,5 % 8.8 % črna metalurgija 20.0 % 35.3 % 62.4 7c barvna metalurg. 2,5 % 25.2 % 28.3 % bazni kemični izd. 10,4 % 16.7 % 28.8 % Tako veliko rast cen v času »zamrznitve« smo dosegli, deino s pojavom novih izdelkov v predelovalni industri ji, v surovinskih panogah pa poleg že izvršenih legalnih povečanj z odobritvijo Zveznega izvršnega sveta, še z »ilegalnimi« povečanji skozi doplačila za »kvaliteto«, »fiksne dimenzije«, »ateste«, itd. Gledano samo obstoječa cenovna gibanja je jasno upravičena ocena vladnih organov, da bi cene ob sprostitvi »vzplamtele kot slama«, zato je zdaj že za nami tudi tako dolgo in utrujajoče obdobje usklajevanja raznih variant sprostitve cen, po katerem sta končno obveljala le dva načina oblikovanja cen — potrjevanje in spremljanje cen, ob hkratnem vračanju pristojnosti družbene kontrole cen za posamezne skupine izdelkov v republike, pokrajini in občine. Sprejeti so bili. in v Ur. listu SFRJ. št. 39 z dne 25. 7. 83 objavljeni naslednji predpisi: 1. Odlok o proizvodih in storitvah iz pristojnosti republik, pokrajin in občin, za katere morajo organizacije združenega dela pošiljati cenike v potrditev (v nadaljevanju Odlok o potrditvi cen iz republiške pristojnosti); 2. Odlok o najvišji ravni cen določenih proizvodov in storitev ter o proizvodih in storitvah iz pristojnosti federacije, za katere morajo organizacije združenega dela pošiljati cenike v potrditev zvezni skupnosti za cene (v nadaijevaju Odfok o potrditvi cen iz zvezne pristojnosti): 3 Odlok o proizvodih in storitvah iz pristojnosti federacije, za katere morajo organizacije združenega dela pošiljati zaradi spremljanja Zvezni skupnosti za cene (ZSZPC) obvestila o cenah (Odlok o spremljanju). V Ur. I. SRS, št. 25 z dne 21.7.83 pa je bil tudi že objavljen ustrezni sklep o proizvodih in storitvah iz pristojnosti republike in občin, za katere se morajo Republiški skupnosti za cene (RSZC) in občinskim skupnostim za cene pošiljati obvestila o cenah zaradi spremljanja (v nadaljevanju sklep o spremljanju cen). Z navedenimi predpisi je torej vzpostavljena približno enaka pravna osnova za oblikovanje (spreminjanje) cen, kot je bila uveljavljena že lani pred »zamrznitvijo« vseh cen, le postopek za uporabo vseh načinov oblikovanja cen je še bolj zapleten in nejasen: oz. postavljeni so novi pogoji, katerim morajo zadostiti OZD v primerih potrebe po povečanju cen, da bi to povečanje tudi lahko dosegli oz. uveljavili. Tako kakšne »sprostitve« cen, oz. oblikovanja cen po tržnih zakonitostih do konca tega leta ne moremo pričakovati. Ostaja še dobršen del administriranja. ki pa je zapleteno zaradi nekaterih nedorečenih zahtev v teh novih predpisih, o katerih govorimo v nadaljevanju. II. NAČIN OBLIKOVANJA CEN DO KONCA LETA Novi predpisi, ki so stopili v veljavo 22. 7. in 26. 7. 83 torej omogočajo: 1. oblikovanje cen pri pristojnih družbenopolitičnih skupnostih kot so bile uveljavljene pred »zamrznitvijo« 29. 7. 1982, 2. ponovitev vseh že izpeljanih usklajevanj, ki so bila do sedaj opravljena na zvezni ravni, če skupnosti za cene ne bodo upoštevale tega že opravljenega dela. oz. sledi dopolnitev teh gradiv v skladu z zahtevami točke 3 in 4 tega zapisa, razen za tiste izdelke za katere so bili že oblikovani predlogi odlokov za ZIS na Svetu ZSZPC 3. 6. 1983 in za katere se bodo cene uveljavile oz. lahko uporabile po preteku 30 dni od uveljavitve odloka na zvezni ravni, v Sloveniji pa v skladu z dogovorom na Svetu RSZC že teče uveljavitev novih cen. 3. povečanje cen je smiselno začeti in uveljavljati le za tiste domače izdelke, kjer so cene pod ravnijo izvoznih ali uvoznih cen, pri čemer se kot izvozne, oz. uvozne cene raču- najo neto ustvarjene cene v obdobju zadnjih treh mesecev na pariteti jugo meja brez stimulacij in carin ter vseh drugih oprostitev, oz. dajatev. 4. kadar so izpolnjeni pogoji iz prejšnje (3) točke je pred predložitvijo cenikov v potrditev, oz. v spremljanje pristojni skupnosti za cene potrebno doseči in sprejeti še ustrezni samoupravni sporazum ali družbeni dogovor s kupci — potrošniki izdelkov, po katerem se kupci — potrošniki strinjajo s predlaganimi cenami. Vidimo torej, da se novi pogoji, ki jim morajo OZD zadostiti pri povečanju cen nanašajo tako na oba odloka o potrditvi cen (zvezna in republiška pristojnost) kot tudi na zvezni Odlok o spremljanju cen in republiški Sklep o spremljanju cen. Obveznost, postopati v skladu z določili 6., oz. 4. točke Odlokov o potrditvi cen tudi pri spremljanju cen namreč izhaja iz zadnjega odstavka navedenih točk v teh Odlokih, zato ta obveznost pri Odloku, oz. Sklepu o spremljanju cen ni izrecno navedena. Tako torej vsi štirje dokumenti postavljajo enake zahteve po opravičenosti kot tudi po proceduralnem postopku za možne spremembe (povečanja) cen, ki se bodo opravile v obdobju do konca tega leta. Posebnost Odlokov o potrditvi cen je tudi v tem. da je ZIS te Odloke sprejel, ne samo za zvezno, temveč tudi za republiško pristojnost, vendar po predhodnem soglasju Izvršnih svetov republik in pokrajin in tako zagotovil identičnost teksta Odloka o potrditvi cen za republiško, pokrajinsko in občinsko pristojnost in za vse pristojne družbenopolitične skupnosti. Nadaljna posebnost je v tem, da Odloki o potrditvi cen ne vsebujejo rokov v katerih mora pristojna skupnost potrditi (ali zavrniti) cene, temveč se upošteva 60 dnevni zakonski rok. Odlok o spremljanju in Sklep o spremljanju pa določata, da je treba cenike poslati v spremljanje 30 dni pred njihovo uporabo. V tem času lahko torej pristojna skupnost za cene ugotovi upravičenost predlaganih sprememb cen ali tudi obratno — neupravičenost — ter o tem izda ustrezen dokument. • oz. če so predlagane cene usklajene s predpisi in tekočo politiko cen ni potrebno izdajati posebnega dokumenta — odločbe. UL PRIMERI ZA KATERE NI POJ* y BEN PREDPISANI POSTOPEK SKUPNOSTI ZA CENE pri ob«^ VdllJU ICII Ul^VUUUV lil »»—- 1 rt, ni, da se cene svobodneje oblikujejo slednjih primerih: 1. Kadar so cene oblikovane na * • JVZ VV.ll V V/l* I* v. -n V samoupravnega sporazuma o cenah, zbornice Jugos'-^ okviru Gospodarske sklenejo vse samoupravne organizatiJ ^ skupnosti — proizvajalci, oz. izvajalci * ^ organizacij®^ tev ter vse samoupravne _ |ie, skupnosti — potrošniki, oz. uporabnik* proizvodov in storitev, vendar pod P°80* ra. ko ustrezna SZC oceni, da so cene iz SP ,j, zuma oblikovane v skladu z določeno tiko cen, merili za oblikovanje cen iz za , in v skladu z določbami 6., oz. 4. točke lokov pod 2). oZp 2. Znotraj SOZD in DO kadar si *^k. medsebojno prodajajo izdelke v repr00 0 cijski porabi v skladu s 13. čl. zakon cenah. 3. Kadar se izdelki izdelujejo po: — specifikacijah kupcev, — specialnih tehničnih pogojih, i . p. — individualno dogovorjenih naročilih cev. na osnovi javnih licitacij, jju e skupaj pa pod pogojem, da ti izdeW ■ redni seri iški oroizvodnii in se dobav J v redni serijski proizvodnji in se < direktno končnim kupcem. Ti pogoji veljajo za režime potrjevanj^ spremljanja in za vse pristojnosti od z do občin. IV. NOVI IZDELKI Za oblikovanje cen za nove izdelke še ® prej velja že dosedaj uveljavljeno Pra . v po katerem je mogoče cene oblikova skladu z zakonom o cenah do ravni žc ot" jj ječih cen enakih, ali podobnih izdelk0^ pa morajo biti oblikovane po "-'J- ^ predpisih. Oblikovanje cen nad raV!U'nlllč obstoječih cen je mogoče le pri nedvou dokazljivih doseženih višjih izvoznih ce LEŽI ZA PROMETNE OZD Pri 'ahl i 'šm Pel; in v T sPtf »i* 1 trii aW % ta, |»0l S \ K Me, si* Pr» tot !bo •oči Pris 'en ioa; °ce stav <*. P !»oi td; Po »jei 2 van Por ved Pro •ičn % 'e s din nan 0b,skali smo firmo tte v tvrCui Kranjska Iskra v svetu Že nekdsnja Iskre Elektromehanika jc s prodajo kvalilelnih izdelkov na zahodnem tržišču hn tržišču tretjega sveta v preteklih desetletjih dokazala kakovost svoje tehnologije. V sklade s potrebo po čimbolj neposrednem povezovanju s tujimi partnerji je v tujini organizirala nekaj svojih proizvodnih enot in uspeta tudi s prodajo lastnega zna-uja v tujino. Iskrino zvezdo lahko danes srečamo v Švici, Ekvadorju, Tuniziji, Španiji, Italiji, Turčiji in še kje. Tako kranjska Iskra že 30 let sodeluje s turško firmo TTE (Turk Telekomiinikas-von Endustrisi) in je njen debli lastnik. Firma TTE je le del turškega gospodarskega združenja, ki ga sestavljajo še firme Turktelefon, Darfilm, Bilder in Telko, katerih glavna lastnika sta Mehmet Bilginer in Nazim Tezar. Sodelovanje Iskre poteka predvsem na področju telefonije in merilno-rcgulaeijske tehnike, trenutno pa se obetajo precejšnje možnosti tudi na področju železniške signalizacije. 6KRa _ avtoelektrika Mladi so se izkazali ^ekaj dni pred kolektivnim do- 8ori° dosedanjih tolmačenjih to ne Ig,. c)°biti trgovinske OZD, čeprav bi edino iut , *'*(0 zag0,ovile izvajanje enotnosti v^ovanskega trga skozi vnaprej obliko-hon 'n skuPno dogovorjene ravni »malo-k]^;aJnih cen« brez prometnega davka. sub'v01 ie oekoliko lažje poiskati ustrezne hoii e. sporazumevanja na področju rele ^'^jske porabe v okviru katere pa tudi H^taja množica samoupravnih sporazu-gv ’ k' so sprejeti v okviru Gospodarske toJHtce Jugoslavije, kot to določata 3. p,! a Odloka o potrjevanju cen za zvezno edinost in 5. točka Odloka o potrjevanju ha23 rePubliške pristojnosti, pa vendar ni °cen ■*>os,0Pek in način kako bodo skupnosti st, |?evale skladnost oblikovanih cen s po-og 'lenimi zahtevami iz drugega odstavka 3. pr,,0čke Odlokov. ip0drobnejša navodila o sklepanju sa-igj Ptavnih sporazumov naj bi pripravila in pg a Zvezna skupnost za cene v roku 14 dni nje VeUavitvi Odlokov, tako je bilo skle-2n° na Svetu ZSZPC. Vgn. “toblem samoupravnega sporazume-p* za izdelke široke potrošnje (končne veje) je tudi v tem, ker !e-ti s cenami p,0"o zaostajajo za rastjo cen surovin in re-p^aterialov iz katerih so narejeni, prak-^ °Pa ni mogoče povezati končnega kupca SgPotrošnika v ustrezno reprodukcijsko 't? kSn° Povezavo kar je osnovi.a intenci ja hrti CVe v odlokih. Samoupravno spora-evanje in dogovarjanje o cenah, ki ne izključuje »monopolnega« položaja baznih panog ni uspešno in se ne izvaja po enakopravnih načelih, ker večina predelovalne industrije z druge stani pač nima kvalitetnih partnerjev za sporazumevanje, ki naj bi povezovali celotno reprodukcijsko soodvisnost, vključno z delitvijo rizika, tudi na surovinske panoge. Pa tudi če bi uspelo zasnovati take reprodukcijske verige, kjer bi bili vsi subjekti enakopravno vključeni v oblikovanje cen tudi za izdelke končne porabe, bi tako sporazumevanje zopet upravičevalo rast cen tako v medsebojni reprodukcijski povezavi kot za končne izdelke, s tem pa ne bi zagotovili nižje rasti cen, kar je osnovna inten-cija sprejetih Odlokov. 3. Ravni uvoznih cen za večino izdelkov široke potrošnje in tudi ostalih ni, ker se ti izdelki že nekaj let normalno ne uvažajo. Obstaja le delna konsignacija, kjer pa so cene znatno iznad ravni domačih cen enakih izdelkov. Za dokazovanje ravni uvoznih kot tudi izvoznih cen bo ZSZPC v sodelovanju z Zvezno carinsko upravo in Gospodarsko zbornico Jugoslavije v »GLASNIKU« Gospodarske zbornice Jugoslavi je redno objavljala realizirana trimesečna povprečja cen. Vendar ti podatki ne bodo na voljo pred septembrom, cene pa je potrebno tekoče oblikovati in kaj v takih primerih? Dilema je tudi v panogah, kjer se sploh ne vključujejo v mednarodno delitev dela t:rek izvoza, oz. uvoza in torej svetovne cene zanje ne obstajajo in ne morejo predstavljati operativne osnove za oblikovanje ustreznih domačih cen. Prav tako je odprto vprašanje uporabe izvoznih cen samo na konvertibilno ali tudi na klirinško potročje, dokler ne bo te dileme razrešila ZSZPC z ustrezno objavo svetovnih cen kot je zgoraj navedeno. 4. Raven izvoznih cen je za različne vrste izdelkov zelo različna. Tako so recimo ravni izvoznih cen nekaterih surovin, ki jih doma primanjkuje ter izdelkov reprodukcijske in investicijske porabe na ravni ali celo nad ravnijo domačih cen, medtem ko so neto izvozne cene izdelkov za končno porabo daleč (tudi do 65%) pod ravnijo domačih cen, istočasno pa so ti izdelki na tujih (uvoznih) trgih kot »inodomicilne« cene na ravni cen domačih (tujih — inodomicilnih) proizvajalcev. Ta razlika je pogojena z načinom V tovarni TTE so doslej izdelovali dvofazne števce po Iskrini licenci in elektromehanske centrale sistema Crossbar, ki so jih prav tako prenesli iz Iskre. Zdaj začenjajo s proizvodnjo enofaznih električnih števcev, pred nedavnim pa je prišlo do odločitve, ki je zanimiva predvsem za Iskro Telematiko: v Turčiji bodo začeli proizvajati tudi zasebne elektronske centrale kot so EPABX 16, 32 in 100 ter Iskra 500 A. Omenjeni projekt v Turčiji odpira Tele-matiki lepe možnosti izvoza na konvertibilni trg. Ta izvoz ne bo zajemal le končnih izdelkov, pač pa tudi znanje, tehnologijo, elemente za gradnjo central in opremo, ki jo proizvajamo v Iskri. To pomeni, da bodo pri izVozu udeleženi skoraj vsi tozdi Telematike in tudi širše Iskre. V sedanji zaostreni gospodarski situaciji se neprestano poudarja potreba po takem izvozu, prizadevanja zanj pa spremlja veliko naporov in nemalo težav. Večina delavcev Telematike pravzaprav zelo malo ve o širini teh prizadevanj. Zato se je prejšnji teden v Iskrinem poslovnem letalu našel prostor tudi za »sedmo silo«. Skupaj s predstavniki Telematike smo odleteli na poslovno potovanje v Istanbul ali po domače — Carigrad. Iskrini in turški strokovnjaki pred tovarno TTE. CARIGRAD IZ LETALA IN TAKSIJA Že takoj na začetku velja povedati, da je lastno poslovno letalo za Iskro koristna pridobitev, zlasti pri poslovnih potovanjih v tako imenovani tretji ali manj razviti svet, za katerega ni značilna le pomanjkljiva komunikacijska infrastruktura, pač pa tudi slabe letalske zveze, ki so našim poslovnim predstavnikom, strokovnjakom in drugim v preteklosti marsikdaj krepko zagrenile delo v tujini. Po nepotrebnem so izgubljali veliko dragocenega časa, ki bi ga lahko koristneje uporabili. Prav v tretjem svetu namreč obstaja še ogromno možnosti za naše gospodarstvo. Zato so potovanja tja pogosta, z Iskrinim letalom pa zdaj tudi hitra, enostavna in učinkovita. Turčija seveda že nekaj deset let ne sodi več v nerazviti svet, pač pa bi jo lahko označili za deželo v intenzivnem razvoju. Ce gledaš na Carigrad iz letala, vidiš, da sta njegovi značilni poletni barvi še vedno zelenilo dreves in vrtov ter mehka, opečnato rdeča barva mestnih stavb. Veliko starih lesenih hiš, ki počasi propadajo ali pa se morajo umikati novim zgradbam, še vedno vznemirja s svojo lepoto in izrezljanimi okraski. Pred tridese- timi leti je imel Carigrad precej manj kot milijon prebivalcev, zdaj pa jih ima že kake tri Iskra v Carigradu. milijone. Nove zgradbe in bloke so postavili na mesta starih porušenih hiš in vrtov. Močno se povečujejo nekdanja majhna predmestna središča, kakršno je na primer Bebek, širijo pa se tudi naselja po gričih ob Bosporu. Carigrad ima izredno bogato zgodovino: dobro ohranjene ali na pol razrušene spomine na bizantinske ali otomanske čase lahko srečuješ na vsakem koraku. Čutiti pa je, da se tradicionalno neprestano umika siloviti modernizaciji in gospodarskemu razvoju dežele, ki se je odprla predvsem zahodnoevropskim in ameriškim vplivom. V Carigradu vsakdo nekaj prodaja ali kupuje in na stavbah v mestnem jedru skoraj ni več prostora, kamor bi še lahko obesili pisane reklamne panoje in table. Nove tovarne so večinoma zunaj mesta. V njih izdelujejo tekstil, čevlje, avtomobilske gume, zdravila in celo vrsto plastičnih izdelkov. Z uvoženimi motorji, k' jim dodajajo domače ohišje, izdelujejo traktorje in avtomobile. Precej podobno je tudi s proizvodnjo radijskih aparatov in šivalnih strojev. Delovne razmere v novih tovarnah so dobre. Tako je tudi v tovarni TTE, ki smo jo obiskali. Toliko o Carigradu z levim očesom! Za kaj več pač ni bilo časa, kajti naš delovni program je bil zelo natrpan! OBISK V TOVARNI TTE V tovarno TTE nas je pripeljal njen tehnični direktor Berkhan Uysal. Georg Wirth, v.d. direktorja tozda Zasebni telekomunikacijski sistemi in Mujo Alidžanovič, ki je v omenjenem tozdu zadolžen za celotno koordinacijo in podporo vseh aktivnosti v zvezi s prenosom Iskrine tehnologije v firmo TTE, sta imela naporen delovni dan. Skupaj s turškimi strokovnjaki sta obdelala kopico aktualnih problemov v zvezi s prenosom tehnologije za EPABX ter z dobavami in vključevanjem central Iskra 500 A v turško PTT mrežo. Med delovnim sestankom sta nam šef tehnologije Berhan Koprulu in šef proizvodnje Cenan Gerčekči razkazala tovarno. Vtisi v proizvodnji so se nam zdeli zelo domači, kar je razvidno tudi s fotografij. Delovni proces in program tovarne bi morda še najbolje orisati, če bi ju označili za »mini-izvedbo« nekdanje Iskre Elektromehanike. Pravzaprav je Iskrino prisotnost čutiti skoraj na vsakem koraku. Letos jeseni bo ta vtis še popolnejši, saj so že pripravljeni prostori za proizvodnjo central EPABX in Iskra 500 A. S strani Iskre skrbi za proizvodnjo mag. Jože Teran, ki pa ga ob našem obisku žal nismo srečali. Teden prej je namreč odpotoval na dopust v domovino. V tovarni TTE je zaposlenih okrog 400 delavcev, ki delajo v razmeroma dobrih delovnih pogojih. Poskrbljeno je tudi za njihov »družbeni standard«: prehrana v njihovi delavski testavraciji je naravnost izvrstna, enaka za delavce in vodilne — in brezplačna. Pred tovarno je preprosto, a funkcionalno igrišče, na katerem se delavci med odmori sproščajo ob igranju odbojke in podobnih igrah. TELEMATIKA PRODAJA SVOJE ZNANJE IN TEHNOLOGIJO FIRMI TTE O poslovnem sodelovanju Iskre Telematike s firmo TTE smo se pogovarjali z Georgom Wirthom, ki nam je povedal naslednje: »V Telematiki trenutno poteka prenos (Nadaflevapje na 8. strani) Georg Wirth in Mujo Alidžanovič sta skupaj s turškimi strokovnjaki odpravljala probleme v zvezi s prevozom Iskrine tehnologije in dokumentacije v TTE. trženja na svetovnem trga, kjer trgovina pobira »levji delež« za opravljanje prodaje, servisiranja in vseh ostalih tržnih dejavnosti, ki jim v SFRJ priznavamo le do 20% delež od proizvajalčeve cene izdelkov končne porabe. Olajševalna okoliščina v uporabi svetovnih cen v predelovalni industriji je podana z določilom odlokov, kjer pravi, da se ravni svetovnih cen tako uvoznih kot izvoznih ne primerjajo samo pri končnih izdelkih, temveč morajo biti vzpostavljene tudi potrebne paritete med svetovnimi cenami surovin in repromateriala iz katerih so narejeni končni izdelki. 5. Neustrezno je še vnaprej ostalo vrednotenje domačega raziskovalnega in razvojnega dela. ker ni stimulirano skozi višjo raven cen od obstoječih podobnih izdelkov. Enako pa velja tudi za ocenjevanje kvalitete (predvsem izvozno sposobnih izdelkov), ker se cene lahko oblikujejo le do ravni obstoječih cen. Ta pristop povsem izključuje zdravo konkurenco, tako v proizvodnji, kot v trženju med enakovrstnimi gospodarskimi subjekti. ki naj bi se sicer s kvaliteto proizvodov in storitev borili za potrošnika, saj omogoča oblikovanje cen na isto raven tudi slabim in ekonomsko neupravičenim subjektom. 6. im prepovedano oblikovanje relativnih deležev na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev ali samoupravnih sporazumov o poslovnem sodelovanju med proizvodnjo in trgovino, zato ocenjujemo, da ga lahko uporabljamo pri »maloprodajnih cenah«, čeprav Odloki določajo absolutne zneske. Tako strogi zahtevki do trgovine, pa bodo nadalje poslab» šali ekonomski položaj predvsem posameznih specializiranih trgovskih organizacij, ki ne morejo prelivati deležev med posameznimi panogami, če ta stališča izhajajo iz ocene, da je vzrok hitrejše rasti cen na drobno v večjem prisvajanju trgovine: vendar je to docela posplošeno in ne temelji na ustreznih analizah poslovanja v trgovini. VIL VELJAVNOST ŽE USKLAJENIH CEN Do izteka šestmesečne veljavnosti (ali do predčasnega preklica ZIS) se že sprejete cene po posameznih odlokih o najvišji ravni cen za posamezne proizvode (črne in barvne metalurgije, energetike, transporta) v tem času ne morejo ponovno povečati. To bo delno ublažilo stroškovne pritiske v predelovalni industriji. Hkrati z uveljavitvijo teh Odlokov pa preneha veljati Odlok o »zamrznitvi« cen v vsej državi. Republike in pokrajini morajo sprejeti svoje klepe s katerimi podrobneje urejajo način dostavljanja dokumentacije, medtem ko potrjevanje določa že sprejeti odlok ZIS. Naša RSZC je tako že sprejela ustrezni »Sklep« v katerem so naštete panoge, skupine in podskupine izdelkov iz republiške pristojnosti, ki so uvrščene na režim »spremljanja«. Velja pa opozoriti, da morajo OZD poleg vseh določil iz tega »Sklepa« upoštevati tudi določila 6. točke iz Odloka sprejetega na zvezni ravni (sporazumevanje o cenah in svetovne cene) za področje potrjevanja cen. VIII. ZAKLJUČEK Iz zgornjih obrazložitev izhaja predvsem to. da so novo uveljavljeni pogoji, ki omogočajo povečanje cen izredno ostri, predvsem za predelovalno industrijo, saj so večinoma domače cene nižje od doseženih izvoznih, oz. uvoznih cen. Tako uveljavljeni pogoji, ki mimogrede niso predhodno doživeli ustrezne verifikacije v združenem delu. kateremu so namenjeni, predstavljajo zavoro, s pomočjo katere naj bi sc dosegala nižja rast cen v nadaljnjem obdobju leta. navkljub milejšim »režimom« za oblikovanje cen. To pomeni, da imajo OZD izredno malo možnosti za povečan je dohodka s cenami ter bodo morale iskati rešitve za povečanje dohodka z boljšo organizacijo delovnih procesov; iskati zamenjave uvoznih materialov z domačimi; z delitvijo proizvodnih postopkov v okviru specializacije spodbuditi poslovne kooperacije in tako zmanjšati poslovne stroške ter povečati proizvodnjo in njeno ekonomičnost. Indirektni stroškovni pritiski, ki izhajajo iz povečanih obrestnih mer in naraščajoče nelikvidnosti; še zmeraj naraščajočih dajatev iz dohodka za splošno in skupno porabo in predvsem za odplačila inozemskih kreditov, so tako močni, da bi pomenili, v primeru neposrednega prenosa na cene, doslej največjo stopnjo inflacije. Pod takimi pogoji pa organizacije združenega dela lahko poslujejo normalno le, ob izpolnjevanju vseh ukrepov ekonomske politike, ki so dogovorjeni v resoluciji, predvsem pa ob zmanjšanju dajatev iz dohodka gospodarstva za neproizvodno porabo, z reprogramiranjem notranjih in s selektivnim zaustavljanjem devalvacije dinarja pri neelastičnem uvozu in obveznostih za odplačila obstoječih inozemskih kreditov v prioritetnih panogah (energetike. osnovnih kovin, nekatere bazne kemije, transporta in poljedelstva). Ti ukrepi so poimenovani z »vodenjem politike realnega tečaja«. Če teh ukrepov ekonomske politike ne bo, tudi z administrativnimi ukrepi na področju cen ne moremo zagotoviti njihove počasnejše rasti, saj smo sedaj v večini primerov v slabšem ekonomskem položaju in v slabših pogojih gospodarjenja. kot smo bili lani, ko smo sprejemali ukrep »zamrznitve« cen, sedaj pa jih poskušamo sproščati. Klemenčič-Saražin Stanko Poudariti velja, da so s tekočo politiko cen usklajena le tista predlagana povečanja cen, ki ne presegajo 20 odstotkov. V panogah, ki so sicer na spremljanju pa_ bi predlagana povečanja presegala okvir 20 odstotkov, so skupnosti za cene dolžne take predloge zavrniti in začeti postopek prenosa takih skupin izdelkov na „režime“ potrjevanja. To pa pomeni zavlačevanje in odlaganje rešitev v zadnji kvartal, z največ 20 % povečanji. Tak pristop želi opozoriti združeno delo na- razumno ravnanje pri povečanju cen v skladu s stabilizacijsko politiko. Kranjska Iskra v svetu (Nadaljevanje s 7. strani) dveh programov v turško firmo TTE. To sta program central EPABX 16, 32 in 100 ter program central Iskra 500 A. S centralami Iskra 500 A smo že prodrli na turško tržišče. Dobili smo naročilo za 10.000 priključkov, oz. 20 central tega tipa. Trenutno vključujemo prvo centralo v turško P IT mrežo, in sicer v Foči. To centralo smo razvili skupaj s turškimi strokovnjaki v Iskri. Te dni bo začela obratovati v prometu. Takoj za to bomo vključili centralo v mestecu Bodrum, ki bo imela 2000 priključkov. Do konca letošnjega leta bodo vključene v promet vse naročene centrale. Trenutno stanje posla s centralami Iskra 500 A je seveda šele začetek. V prihodnjem letu naj bi v Turčijo dobavili 40 central, kar pomeni 100 % povečanja. Potrebe po teh centralah so na turškem trgu velike — prav tako kot tudi v Jugoslaviji. Zato ima naš posel v Turčiji še precejšnjo perspektivo. Vendar pa bo za določen uspeh treba vložiti še veliko naporov. Doslej smo stvari pravilno vodili in tudi poslej ne bomo smeli delati napak. Še naprej bo potrebna intenzivna angažiranost, strokovnost in pripravljenost za reševanje tekočih proble- Tovarna TTE bo v prihodnjem letu začela z osvajanjem proizvodnje central Iskra 500 A, in sicer s tendenco postopnega povečevanja lastnega deleža v končnem izdelku. Na področju prenosa tennologije oziroma posla z EPABX centralami trenutno dobavljamo delno opremo in material, iz katerega bodo^v Turčiji sestavili prve centrale. Pri tem gre v bistvu za prestrukturiranje proizvodnega programa firme TTE, ki je doslej proizvajala centrale sistema Crossbar, zdaj pa prehaja na elektroniko. Strokovnjaki in vodilni delavci TTE so se tega projekta lotili zelo ambiciozno. V teku je obsežen investicijski program za pridobitev ustrezne opreme ter program šolanja in usposabljanja delavcev tovarne. Firma TTE poleg proizvodnje elektronskih central osvaja tudi proizvodnjo Iskrinih telefonskih aparatov ETA 85 in central PTC 12. Ocenjujem, da je oblika sodelovanja, ki ga imamo s firmo TTE, za Telematiko ustrezna rešitev. Zavedati se je namreč treba, da je prodor na tuji trg brez sodelovanja z lokalnim partnerjem skoraj nemogoč, še posebe j pa to velja za tako kompleksne izdelke kot so računalniško krmiljene telefonske centrale. Brez lokalne tehnične podpore 'bi skoraj zanesljivo doživeli neuspeh.« Edici Remec v slovo NhCe ni pomislil, kako nenadoma lahko zamahne smrt, ne oziraje se na voljo do življenja, ki daje človeku moč in upanje. Ti si imela oboje: voljo do življenja, ki je premagala marsikatero bolečino in upanje, ob katerem si trdno verjela, da so pred tabo Se dnevi dela. Skupaj z nami si v Iskri — Avto-eiektriki Nova Gorica preživela v delu skoraj 14 let in kot da bi vedela, da za vedno odhajaš, si še prejšnji teden hitela in delala, da ne bi na tvojem delovnem mestu ostalo nič nedokončanega. Cenili in spominjali se bomo tudi tvojega aktivnega sodelovanja v samoupravnem življenju našega kolektiva, kakor tudi tistega izven Iskre. Od nas si se za vedno poslovila v času, ko je večina članov kolektiva uživala zaslužen letni dopust In v ponedeljek, ko smo zopet prišli na delo, nam je žalna zastava naznanila neizprosno resnico, da si za vedno odšla od nas. Čeprav nas je bilo ob tvojem preranem grobu le malo, vedi da se od tebe poslavlja cel kolektiv. Tvoji sodelavci RAZPIS Srednja šola tehniških strok Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 53 bo v šolskem letu 1983—84 vpisovala odrasle v: 1- Skrajšani prograj obdelava kovin in upravljanje strojev, smer obdelovalec kovin To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za raznovrstna dela v kovinarski industriji, ki so značilna za poklice II. zahtevnostne stopnje: ročna obdelava kovin, manj zahtevna in serijska obdelava kovin na stružnicah, frezalnih, pehalnih. vrtalnih, brusilnih strojih, na stiskalnicah in drugih obdelovalnih strojih, priprava materiala, lansiranje polizdelkov ali izdelkov, manj zahtevna montaža kovinskih elementov, montaža inštalacij, strežba polavtomatskih in avtomatskih strojev. Izobraževanje obsega predvsem teoretični del v dveh semestrih, to je eno šolsko leto. Pri praktičnih znanjih ugotavljamo doseženo stopnjo usposobljenosti vsakega udeleženca in organiziramo praktični pouk po potrebi, kar lahko za toliko podaljša čas izobraževanja. Zaključnega izpita ni. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, matematiko, naravoslovje, družboslovje, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi in strojeslov-jem, organizacijo in ekonomiko dela in tehnologijo. Pouk bo potekal prilagojeno življenjskim in delovnim izkušnjam udeležencev izobraževanja, predmeti ne bodo razporejeni vsi hkrati. V program se lahko vpišejo kandidati, ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šole. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleenec javno veljavno diplomo (spričevalo) z nazivom »obdelovalec kovin«, deležencu je omogočena kasnejša vključitev v zahtevnejši program srednjega izobrževanja. 2. Srednji program kovinarstvo in strojništvo, smer: oblikovalec kovin To je program, po katerem se izobražujejo udeleženci za doslej značilne poklice strugar, rezkalec, brusilec, vrtalec, strojni mehanik, pa tudi za tehniškega strojnega risarja, orodjarja. Izobraževanje obsega predvsem teoretični pouk v štirih semestrih, to je dve šolski leti in na koncu ni zaključnega izpita. Pri praktičnih znanjih ugotavljamo doseženo stopnjo usposobljenosti vsakega udeleženca in organiziramo praktični pouk po potrebi, kar lahko seveda za toliko podljša čas izobraževanja. Predmetnik obsega naslednje predmete: slovenski jezik in književnost, umetnostno vzgojo, tuj jezik, matematiko, fiziko, biologijo, kemijo, samoupravljanje s temelji marksizma, zgodovino! geografijo, zdravstveno vzgojo, osnove tehnike in proizvodnje, tehniško risanje s strojnimi elementi, energetiko z energetskimi napravami, mehaniko, gradiva, organizacija in ekonomika dela, tehnologija. Pouk bo potekal prilagojeno življenjskim in delovnim izkušnjam udeležencev izobraževanja, predmeti ne bodo razporejeni vsi hkrati. V program se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali vseh 8 razredov osnovne šole. Po uspešno zaključenem izobraževanju prejme udeleženec javno veljavno diplomo (spričevalo) z nazivom »oblikovalec kovin«. Udeležencu je omogočena kasnejša vključitev v nadaljnjo izobraževanje. Splošna pojasnila: Oba programa veljata enako za mladino in odrasle, vendar se izvajata za odrasle prilagojeno njihovim izkušnjam. Udeleženec se bo učil tisti tuj jezik, ki se ga je učil že v osnovni šoli (po programu pa je namenjen tujemu jeziku le en semester). Pouk bo potekal v popoldanskem času v izobraževalnem centru, delno pa bodo uvedene seminarske oblike dela in samoizobraževanje. Zato tudi ne bodo v šoli na urniku prav vsi predmeti v enaki teži, temveč najbolj poudarjamo predvsem tiste, ki največ zahtevajo razlage in delov šoli, in pri katerih to zahteva slabše predznanje udeležencev. Prijave sprejema tajništvo šole do 5. septembra 1983. Sestanek upravnega odbora TTE. Seveda smo Georga Wirtha povprašali tudi o doseženih rezultatih sestanka s turškimi strokovnjaki. Dejal je naslednje: »S sodelavcem Alidžanovičem sva odpravila oziroma evidentirala nekatere probleme, ki so se nabrali delavcem TTE v zvezi s prenosom tehnologije za centrale EPABX ter v zvezi z dobavami in vključevanjem central Iskra 500 A v turško PTT mrežo. Glede na to, da v Telematiki in tozdu ZTS organizacijsko in miselno še nismo v celoti pripravljeni za optimalni prenos in predajo naše tehnologije, je treba veliko problemov reševati sprotno na terenu. V TTE smo pred nedavnim dobavili vso tehnično dokumentacijo, zdaj pa je bilo treba razčistiti njeno kompletnost in ustreznost. S Turki smo se pogovarjali o načinu sledenja našim izboljšavam v centralah in o implantaciji le-teh pri njih. Razčiščevali smo problematiko testne opreme, ki jo dobavlja Iskra. Govorili smo o kadrovskem in organizacijskem usposabljanju firme TTE in o strokovni pomoči, ki jo bo morala Telema-tika zagotoviti po letošnjih dopustih. Menim, da se moramo v naši delovni organizaciji v celoti zavedati problemov, ki izhajajo iz osvajanja turškega tržišča. Ne smemo jih podcenjevati, morda izhajajoč iz domneve, da je za »nerazvito Turčijo vse dobro«. Turčija trenutno doživlja hiter gospodarski vzpon ih tildi na njenem trgu velja načelo ostre konkurence. Pogoj za naš nadaljnji uspeh je bolj dosledno upoštevanje dobavnih rokov in skrb za resnično kvalitetne dobave materiala in opreme. Le če bomo soliden partner, bomo v Turčiji dosegli velik uspeh, v nasprotnem primeru pa lahko tudi vse izgubimo. Na koncu bi rad povedal še to,- da sem v firmi TTE srečal ambiciozne in delovne turške strokovnjake,, ki uspešno premagujejo probleme osvajanja zahtevne proizvodnje elektronskih central. To mora strokovnjakom Telematike predstavljati dodaten izziv.« Te dni bodo delavci iz proizvodnje tovarne TTE odšli na zasluženi kolektivni dopust, vodilni delavci in strokovnjaki pa bodo ostali na svojih delovnih mestih. Imeli bodo veliko dela s pripravami in uvajanjem proizvodnje elektronskih central, ki naj bi stekla jeseni. SESTANEK UPRAVNEGA ODBORA TTE VVirtha in Alidžanoviča smo pustili pri živahnem delu v tovarni in se odpravili v Gala-tasarav, ki je v centru Carigrada. Tam je sedež firme TTE. Namenjeni smo bili na sestanek upravnega odbora tovarne, ki se ga spričo solastništva udeležujejo tudi predstavniki Iskre. Tu smo našli glavnega direktorja Telematike Bojana Klemenčiča in svetovalca komercialnega direktorja Telematike Franca Lavriča. Prisotni so bili tudi sodelavci iz DO Iskra Commerce, in sicer Blaž Kavčič, Andrej Vrhovec in Marko Kavčič, ki se ukvarjajo z izvozom na tuja tržišča. Andrej Vrhovec je svetovalec glavnega direktorja DO Iskra Commerce. Ukvarja se s financami v mreži Iskrinih naložb v tujini in operativno spremlja večje izvozne posle. Kot strokovnjaka za finančne zadeve v tujini smo ga zaprosili za kratko izjavo o Iskrinih poslih v Turčiji in seveda o rezultatih sestanka upravnega odbora. Ljubeznivo nam je pojasnil naslednje: »V Turčijo sem pripotoval zato, da opravim kontrolo blagovnih in finančnih tokov med firmami, ki so pod okriljem Biltez Holdinga. Iskra ima namreč svoja finančna sredstva vložena le v firmi TTE in lahko bi prišlo do različnih nepravilnosti pri prenašanju sredstev med firmami. Ugotovil sem, da so stvari v redu. Odločitev skupščine delničarjev TTE je, da je potrebno povečati akcijski kapital oziroma lastna sredstva, in sicer zaradi dveh osnovnih razlogov: Iskra je v letošnjem letu dobila prva naročila preko turške PTT. Centrala Iskra 500 A pomeni vstop v javno telefonijo Turčije. Če bodo naše dobave solidne glede kvalitete, cene in dobav, potem lahko pričakujemo postopno povečanje naročil po letih. V letu 1984 naj bi Iskra v Turčiji realizirala 70.000 priključkov. Pri takem razvoju poslovnega sodelovanja igra pomembno vlogo slika finančne moči podjetja. Kupec išče in preiskuje kvalitete firme tako v njenih tehničnih kot finančnih izvirih. Zaradi tega je treba finančni kapital povečevati. Omeniti moram, da se nam pri urejanju poslov v Turčiji močno pozna odsotnost Branka Aleksiča, ki je januarja letos preminul v letalski nesreči. Na' finančnem področju se nam nabirajo različni problemi, ki hi jih bilo treba sproti reševati. Povedati velja tudi tole zanimivost: trenutno se Iskra skupaj s turškimi lokalnimi partnerji poteguje za pridobitev naročila s področja železniške signalizacije. Gre za posel v vrednosti 48 milijonov dolarjev. Skupaj s peščico drugih svetovnih firm smo že prispeli v ožji izbor. Če bomo omenjeno naročilo dobili, bo to za Iskro prvo tako veliko naročilo v njeni zgodovini. Pomenilo nam ho veliko referenco pri pridobivanju naslednjih poslov v tujini.« K. Mohar Adolfu Primožiču v slovo V vročih počitniških dneh nas je neprijetno presenetila vest 0 nenadni smrti Adolfa Primožiče-Rodil se je ieta 1913 v Tržiču, kjer je preživel mladostna leja in se izučil za strojnega ključavničarja-Želja po znanju ga je peljala v Ljubljano, kjer je leta 1932 dokončal strojno delovodsko šolo-Zaposlen je bil v Predilnici Tržič’ v Ikarusu v Zemunu in v M1' kronu v Beogradu, kjer je opravljal nalogo obratovodje. Od tam se je vrnil na Gorenjsko in se leta 1945 zaposlil v delavnicah Strojnih tovarn — današnji Iskri v Kranju. Posvetil se je predvsem orodjarstvu. Njegova sposobnost in prizadevnost pri obnovi industrije’ sta ga pripeljali na mesto vodje orodjarne. 23 let njegovega dela je ostalo v orodjarni. Bil je mentor in svetovalec mnogim drugim orodjarnam v Sloveniji in Jugoslaviji. Neprecenljive so bile njegove praktične izkušnje, ki jih le nesebično delil s svojimi sodelavci v orodjarni pri konstrukcij1 in standardizaciji orodij. Ko je odšel v zasluženi pokoj, ni miroval. Svoje izkušnje je 5 pridom uporabljal pri osvajanja najsodobnejših tehnoloških obdelav na NC strojih, ki jih je začela proučevati Fakulteta za strojništvo in osvajati Iskra Elektrooptika. Njegovo delo ga je še vedno povezovalo z nekdanjimi sodelavci v Iskri. Poleg strokovnega dela je imej vedno čas tudi za družbenopolitično udejstvovanje in za delo pr\ športu. Za vse aktivnosti je bd večkrat pohvaljen in odlikovan- Od Adolfa Primožiča smo se poslovili 28. julija 1983 na pokopališču v Kranju. Nekdanji sodelavci ZAHVALE Ob boleči izgubi najinega dragega moža in očeta MARIJANA ROPRETA se sodelavcem DO Iskra Telematika iskreno zahvaljujeva za izraze sožalja ter za pomoč in podporo v težkih trenutkih. Prav tako iskrena hvala delavcem DO Kibernetika in Električna orodja, kakor tudi predstavnikom SOZD Iskra za vence in spremstvo na njegovi zadnji poti žena Andreja in hčerka Marta. Ob boleči izgubi našega očeta FRANCA BAŠLJA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem iz proizvodnje Metaconta in matrike. Šolskega centra in delavnice za rezkanje in ozobljenje za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoči hčerka Marica Lipej in sinova Božo in Milan. Ob izgubi dragega očeta ADOLFA PRIMOŽIČA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem, še posebno TOZD Orodjarna za podarjene vence, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti sinova z družinama. Ob izgubi drage mame ANGELE HARIŠ se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcev TOZD TSD, ATS in ERO—kalkulaciji za izrečeno sožalje, darovano cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala! hčerki Eli Govekar in Štefka Brezar. Ob tragični izgubi najinega brata BOJANA PODLOGARJA se zahvaljujeva sodelavcem tehnične službe in kontrole kvalitete ATC za izraze sožalja in podarjeno cvetje Nevenka Ravnič in Janez Podlogar. ČASOPISNE NOVICE Vsekakor drži, da pomeni pogodba za Iskrino Telematiko iz Kranja s firmo IBM ve-liko več, kqt samo trenutno uspešen nov posel. Telematika bo po pogodbi dobavljala IBM tehnološko zahtevna večslojna tiskana vezja. Pripravljalno obdobje naj bi trajalo od 24 do 30 mesecev, kar praktično pomeni, da bodo stekli konkretni izvozni posli čez dobri dve leti. Firma IBM predstavlja svetovni razvojni vrh in zato pomeni že njena pripravljenost na sodelovanje s Telematiko izredno priznanje ali, praktično gledano, zagotovit£v pomoči, da se tudi kranjska tovarna uvrsti v svetovni kakovostni vrh. IBM ne bi sklepal pogodbe, če ne bi bil prepričan, da obstaja osnova, ki lahko takšne načrte uresniči — ljubljanski Dnevnik. Izvršilni odbor temeljne banke Gorenjske je podprl planirane naložbe iz tretjeg3 svežnja razvojnega programa SOZD Iskra, za katerega bo del potrebnih finančnih sredstev zagotovil bančni konzorcij. Najobsežnejša naložba je v kranjski tovarni števcev, kjer je predračunska vrednost 678 milijonov dinarjev. V tovarni potenciometrov in hibridnih vezij v Šentjerneju bodo v proizvodnjo vložili 169 milijonov dinarjev, za dokončanje naložbe v proizvodnji integriranih mikrovezij v Ljubljani pa potrebuje)0 76 milijonov dinarjev. Investicijska programa Iskrinih tovarn v Kranju in Šentjerneju je podprla tudi republiška komisija za oceno investicij, poleg tega pa sta prišla v ožji izbor za devizni kredit mednarodne banke — Delo. Iskrini tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah, ki je imela lani 23 milijonov dinarjev izgube, bo priskočila na pomoč škofjeloška občina. Iz sklada občinskih rezerv ji bo dala 16 milijonov dinarjev posojila, s katerim bo pokrila večji del izgube. Manjši del izgube so v delovni organizaciji že pokrili s svojo rezervo in z denarjem SOZD Iskra-Ob tem, ko je podprl odobritev kredita iz občinskih rezerv, je škofjeloški izvršni svet zahteval, naj v Iskrini tovarni v Retečah tudi sami pripomorejo k izboljšanju svojega položaja. Zato bodo morali popraviti svoj sanacijski program. V njem so že predviden delno preusmeritev v proizvodnji na profesionalno in polprofesionalno elektroniko-ob tem pa zmanjšanje proizvodnje malih gospodinjskih aparatov ter skrčenje sorti-menta od 33 na 23 izdelkov. Pretekli mesec je bila na obisku v Jugoslaviji britanska parlamentarna delegacija-Obiskala je tudi Slovenjjo. kjer sta jo sprejela predsednik zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora skupščine SFRJ dr. Anton Vratuša in predsednik skupščine SRS Vinko Hafner. Delegacija je bila tudi v SOZD Iskra in delovni organizaciji Mikroelektronika v Stegnah. Iskra—IEZE. TOZD Polprevodniki Trbovlje, bo z modernizacijo in uvedbo nove tehnologije zmanjšala stroške na enoto nekajkrat povečane izvozne proizvodnje-Usmeritev pretežno izvoznega programa ni sporna. Odprto pa je vprašanje možne uresničitve predvidenega uvoza opreme in zagotovitve finančnih virov glede na nakazan rok pričetka gradnje. Zato je dobil program pogojno pozitivno mnenje o družbenoekonomski upravičenosti pri komisiji za oceno investicij v SR Sloveniji — ljubljanski Dnevnik. Argentinski tajnik za zunanjo trgovino Alberto Nogera je sprejel jugoslovanskega poslanika v Buenos Airesu Živka Kneževiča in delegacijo jugoslovanskih gospodarskih strokovnjakov, ki je dopotovala v Argentino zaradi raziskave konkretnih možnosti gospodarskega sodelovanja, o čemer sta se obe državi dogovorili ob nedavnem obisku argentinskega predsednika Bignoneja v Jugoslaviji. Največji del razgovora so posvetili načrtu modernizacije in elektrifikacije argentinskih železnic, kjer naj bi sodelovala tudi jugoslovanska podjetja, med njimi naša Iskra- Zbral in uredil Marjan Kralj