322
Politične stvari.
___________
Zakaj so se kristjanski Slovani vzdignili
zoper Turka.
Iz spomenice,   katero   so   Ercegovinski  ustajniki   v Metkovića 12. dne t. m. izročili poverjenikom evropejskih vlad.
Ker to pismo na drobno svetu razodeva vzroke upora Ercegovincev in Bošnjakov zoper Turško gospodstvo , bode gotovo našim bralcem po godu, da jim iz imenovane spomenice glavne stvari naznanimo.
Spomenica glasi se tako:
„Slavno evropejsko poslanstvo! Že čez štiri stoletja tužna in siromaška raja, kristijani Ercegovine, zdihujejo v žalosti in nadlogah, tlačeni od Turškega barbarstva, a vendar jim krščanske in izobražene velike vlade evropejske niso še enega pogleda milosrčnosti pokazale. Ker tacih stisek in nadlog žalostna raja ni mogla dalje prenašati, zato je sedaj skupno prijela za orožje, da se reši grozovitega barbarstva, ki se mora ne samo v greh, temuč tudi v sramoto šteti celi Evropi, katera trpi, da tako barbarstvo tlači in preganja slavjanski narod v Ercegovini. Slišali smo, gospodje, da ste poslani od svojih vladarjev gledat naše reve in muke, in preiskavat, zakaj smo zgrabili za orožje. Mi sicer mislimo, da ne bi treba bilo dokazovati Vam Turških grozovitosti, ker gotovo vsak izmed Vas jih pozna; vendar Vam jih moramo nekoliko opisati.
1.   Začnimo pri a ga h! Ce nesrečni kmet, ki nima lastnega zemljišča, od age (turškega posestnika) vzame nekoliko zemlje v najem (štant), mora jo gnojiti, obse-jati in obdelati, mora pa agi tudi najmanj polovico pridelka dati. Kedar pa pride aga s hlapci po pridelke (kar se godi tri ali štirikrat na leto), mora ubogi kmet preživiti hlapce in konje njegove, če ne, čaka ga palica in zapor.
2.   V Turčiji — kar drugod nikjer ni na svetu — daje se desetina v najem (štant), najemniki pa, v dogovoru s Turškimi uradniki, pobirajo desetino desetkrat višo, kakor bi jo pobirati smeli. Raja daj in plačaj, če ne, te tožim!
3.    Vrh vsega tega, spoštovani gospodje, vedite, da raja mora še davek in druge davščine od te zemlje plačevati. (Vsi ti davki cel6 ubozega kmeta znašajo 30 do 40 zlatov (cekinov), pa tudi 80 do 100 na leto.)
4.    Živino, od katere se davek plačuje, štejejo samovoljno brez vsega reda. Turku ne štejejo njegove živine; če pa ima kristijan 10 glav živine, naštejejo nM je 30; za vse to mora revni kmet agi še za travo pla" čati, če ne, ga toži pri aliji (turškem sodniku), in kdo ga sodi? — alija!
5.    Ako je kak kristijan od Turka poklican pred sodbo ali če kristijan toži Turka, pa nima d ven Turkov za priči, zgubi tožbo in čaka ga še zapor.
6.    Turki šiloma jemljejo nam naša dekleta ifl naše žene, in jih turčijo, to je, nečistosti ž njimi uga-
 Njajo.Tako se je zgodilo lani celd neki Avstrijski podanici v Stolcu. 7.   Ako je kak kristijan priča zoper kakega Tur-;jna, nesrečnež ne bode videl več tretjega solnca. 8.    Turki sramotijo  in  skrunijo  naše duhovne, age cerkve,   naše  zvonove, podobe in vse,   kar iam je svetega. 9.   Mi plačujemo turškemu caru davek in vsa-cojake nesrečne stroške, a nikakega zavoda za ljudsko miko nimamo; mi nimamo šol; če pa jih kdo zahteva, Oahoma zapade glavo. 10.   Ce je kako delo na carskih cestah, delati fl0ra samo  kristijanski raja in to 5 do 6 dni daleč od iše svoje,   in  8  dni mora delati brez kruha in plače; curkom pa vsega tega treba ni. 11.   Ce je kaka potreba k6nj za prevoz živeža Turki oblasti, koj so ti beriči v vasi, katere morajo seljaki ,reživiti;   ti beriči   silijo na vse  zgodaj   konje in  ljudi a 15- do 20dnevno potovanje brez živeža in plače. 12.   Katero pravico hočete, da imamo pri turški sod-jji, ki je sestavljena iz divjih Turkov in pa samo dveh kristjanov,   katera dva morata s silo podpisati  z unimi tudi smrt ^nedolžnemu kristijanu.
13.    Ce kristijan, poklican na delo ali na vožnjo s konji, da vedeti, da ne more zavoljo opravkov svojih ali kake bolezni, brž beriči priderć, ki ga zgrabijo, mahoma ubijejo ali do smrti mučijo.
14.     Ce turčin prinese kako tožbo sodniji, brž je rešena; če pa jo prinese kristijan, čakati mora do konca sveta, ali pa mora sodnika podkupiti, da ima desetkrat več stroškov, kakor je cela pravda vredna.
15.    Varnosti pri Turkih nobene nimamo. (Spomenica našteva nekatere grozovite dogodbe, ki kažejo, da kristijan pred Turkom ni od danes do jutri varen.)
16.    Ce pride aga v deželo, prva mu je beseda sramotiti križ, cerkve, oltarje, sveče itd.
17.    Sila turška nima ni konca ne kraja. (Tu zopet ho našteta nekatera divjaška djanja.)
18.    Uprave (administracije) na Turškem ni. Ker uradniki imajo zel6 majhno plačo, zato so prisiljeni počenjati vsakovrstne nepostavnosti, silovitosti in kar sicer jim je drago.
19. Turki, da jim je lože kristijana obsoditi zarad kake nepostavnosti, obravnavajo vse v turškem jeziku, ki ga kristijan ne razume, in tako delajo z njim, kar se jim poljubi.
20. 100 oralov močvirnega sveta so nekemu seljaku (kmetu) nedavno s silo vzeli in med sabo razdelili.
Slavna in spoštovana gospoda! Taka sila, tako barbarstvo turško je prisililo rajo, da so prijeli za orožje, in da branijo svoje svetinje in pravice. Mi smo prijeli za orožje, da se branimo pred našim krvopivcem; al mi prvi nismo napadli Turka, ampak Turek je napadel nas. (Zdaj navaja spomenica, kako so Turki začeli ropati sela in jih požigati, starce in otroke moriti, prodrli v cerkve in oltarje razbili, zvonove razbili in v vodo zagnali; kakor volkovi so planili čez vasi, ropali žito, med, maslo , posekali tobak in pokosili žito itd.)
Slavna in spoštovana gospoda! Evropa je do danes vrgla s prestola mnogo omikanih kraljev, cesarjev in knezov, barbara Turčina pa še danes drži na prestolu!
Slavna in spoštovana gospoda! Pod bičem turškim »e moremo in nočemo živeti. Ljudje smo, a ne živina! Ako nam nočete pomagati, prisiliti nas ne morete, da as vrnemo v robstvo. Turškemu obetanju ne verjamemo več, poroštva vaša, katera nam dajate, prepričani smo, da pred Turkom niso vredna piškavega oreha. Mi hočemo svobodo, pravico in popolno svobodo! Živi v turške roke nočemo."
323