Leto VII, Stev. 250
Ljubljana, petek 29 oktobra 1926
PoStnlna pavšailrana.
Cena 2 Din
Ljubljana, Knafiova ulica Itev 5/I.	. .	,	,	•	-	.....	Račun prt postnem fek. zavodu: Liub
T^ ^^ponoč. «ud. Dnevnik za g os po d ar stvo, prosveto in politiko ian*4t
3=. fatoa 00 4. «jMtr»j. —s
Stane mesečno Otn »5 —, aa ino-icmitvo Dir 40*— neobvezno.
Oglasi po tan tu.
Uredništvo 1
UpravnIStvo: L|ubl)ana, Prešernov«
ulica Ji u - Telefon it 36
inseratni oddelek; Ljubljana. Prešernova ulica St 4 — Telefon št 492
Podružnici. Mariboi, Barvarska ulic* Jt. 1. - Celie Aleksandrova cesta
Ljubljana, 28. oktobra. Kapitulacija postaja od dne do dne mucnejaa. Kakor dokazujejo a Beograda došla poročila, je SLS popolnoma preklicala svoj avtonomisiični program, umaknila tudi svoje poglede na socijalno levico in za to ni zahtevala ni^ drugega, nego dvoje portieljev in dvoje velikih županov.
Od leta 1918. dalje je ta strašni poraz SLS pravzaprav najvažnejš: polituni dogodek, vsaj za našo ožjo domovino. Saj je avtonomizem napolnjeval vso našo javno borbo, SLS ga je priporočala kot lek za vse, kot iek zoper korupci.o, zoper gospodarsko in soc jalno krizo. Ne bilo bi težko, danes hudomušno citirati volilne programe SLS. neštet izjave njenih vod.j od Korošca dol dj Kulovca, ki so izzvenele v pr.sego: Avtonomija ali smrt!
Mi smo že davnaj vedeli, da se klerikalci avtonomiji posmehuje.o sanii med seboj. 6 let so jo jahali in z njo pesek metali v oči vsej javnosti. A misl li smo. to priznamo, da jo bodo klerika.ci vsaj dobro prodaii.
G. Radič je sedel v zaporu in v zameno, ko je proda! republiko in obes.l na klin federalizem ter ljubezen do komunistov, ie bi! izpuščen iz zapora, po-miloščen za veleizdajo, vozil se je v avtomob.lu in salonskih vozovih. Kupčija je bila torej zanj osebno dobra, za njegove volilce pa zeio slaba. Tedaj je SLS hudo prijela svojega biviega zaveznika, ga proglasila za izdajico m ga temeljito osmešila.
Kaj pa je sedaj storila ona ista SLS? Vsai 10 smo bili pričakovali, da bo odstop od avtonomije zvezan s kako pr.-dobitvijo za naše gospodarske interese, n. pr. odpis gotovih davkov, mi ejša praksa, primerne ublažitve dav.nh stop v finančnem zakonu in kot zaključek tega še zakon o izenačenju neposrednih davkov SLS pa za svoio kapitulacijo ni dosegla ničesar. Kapitul ra'a je torej tako. kakor na bojišču poražene osrednje sile pred anfar.to. ki diktira pogoje premirja.
Politična zgodovina Slovencev zaman išče primera tako tužne in sramotne kapitulacije. SLS je morala svoj avtonomizem zavreči, ga pohoditi in popljuvati prej. nego je sploh dobila kako službeno ponudbo. Zaman se g. Korošec krije za smešnim izgovorom, da ustavo samo *priznava», da pa bo v ostalem deial naprej za «izbo'j~anje ustave«. G. Korošec in SLS si ne upata dodati, da vidita tako izboljšanje ra^no in samo v avtonomizmu in da j.m ostaja slejkoprej geslo: »Avtonomija ali smrt». Izjaviti, da SLS brezpogojno pr.znava ustavo in da jo hoče spoštovati, da se naenkrat celo pridružuje zahtevi SL»S po oblastnih volitvah, a obenem nič več črhniti o avtonomiji, to je celo »za poslednjega pastirja in reveža v koči* (kakor se izraža SLS) dovolj razumljivo kot brezpogojen umik.
SLS je pa obenem s kapi-tu'acijo državnopravnega svojega stal.šča o.i-vidno prilila vode tudi v vse ostale svoje zahteve. Cemu bi bila sicer pr likom stanovanjskega zakona delala nečuvene komplimente rad ka!om. ki se jim pač vse prej more na svetu pripisati, samo to ne. da imajo kaj smis a za soci alna vprašanja. Zanimivo je. kako je SLS zapustila opozicijo v boju za izena enje davkov in kako ji naenkrat škandalozen način reševanja zadnje krize ni več na pobi. Pri pogajanjih za prevzetje prometnega resorta nameravano reduciranje, ukinjenje doklad in podaljšan e ne-stalnostj žeiezni-arjem. SLS ni dealo nobenih težav. Z istim mirom, kakor doma kriči SLS proti temu, je jutri njen minister pripravljen vse te krivice proti železničarjem zastopati s kruto ruko.
Za nas so ti dnevi kapitulacije SLS pravzaprav dnevi največjega političnega triumia. Sest let smo SLS pozivali-nai odloži avtonomizem. Pet let je SLS v boju proti uvedbi ustave proti oblastim in še leta 19.23. je omogo.ia homogeno radikalsko vlado samo. ker jim je obljubila, da ne provede oblastnih volitev in oblastne samouprave. Leta 1923. in 1925. je volilce prepričevala, da je avtonomija že pred durmi.
Kaj pa h kapitulacji S' S ooreko njeni volilci? Poslanci imajo p avico menjati taktiko, a če so izvo'jeni na programu avtonomije, je ne morejo zavreči in zatajiti, ne da vrnejo vo'ilcem zaupane mandate. Ako bi v SLS in v njenem parlamentarnem zastopstvu bila trohica doslednosti in dostojnosti, danes bi gg. morali položiti mandate vo'ilc"m nazaj, da razsodi;o. Kapitulacija SLS je med našim ljudstvom vzbud 'a veliko pozornost. Še nikdar ni tako jasno bilo. da je cela SLS zgrajena za laži in izmišljenih neresnih zahtevah, ki so samo limanice za volilce. Istina sedaj prihaja na dan in z bengalično lučjo sveti ra bojišče, s katerega beže rjove"i tigri. Kapitulaciji bo s'edil obračun slovenskih volilcev z SLS
Odbor za izenačenje kazenskega zakona
Beoprad. 28 oktobra. p. Za pondeljek je sklicana seia odbora za izenačenje kazen« skega zakona.
Narodna skupščina zopet odgodena
Navzlic energičnemu odporu celokupne opozicije se je vladna večina radi nesoglasij v vladi odloč'la odgoditi seje Narodne skupščine na prihodnji tečen, — Pri seji načelnikov parlamentarnih skupin so klerikalci s svojo servilnostjo delali radikalom
in radičevcem kuluk.
Beograd, 28. oktobra r. Pred današnjo sejo Narodne skupščine se je vršil sestanek šefov parlamentarnih skupin, na katerem ie podpredsednik Pasarič predlagal, da se seje Narodne skupščine mtri odgodijo do prihodnje srede in to zaradi katoliških praznikov Vseh svetih Priznal je obenem, da Narodna skupščina nima ničesar na dnevnem redu. ker odbori niso pripravili niti enega zakonskega projekta. Opozicija, razen klerikalcev, je proti odgoditvi energično nastopila. Predvsem ie posl Vilder v imenu kluba SD? nastopil proti odgoditvi. Dokazal je popolno brezdelje vladne večine ki se medsebojno sabofra ter s tem zadržuje tudi delo v odborih. Navedel ie. da so se dalmatinski radikalski poslaaci skupno s predsednikom agrarnega odbora posl. Komnenovičem najenergičneie protivili zakonu o agraru ter zahtevali sklicanie seje radikalskega kluba V takih prilikah je prirodno. da Narodna skupščina nima ničesar delati, ker se vladna večina kolie med seboi Končno ie g Vilder
zahteval, naj se na tem sestanku razpravlja tudi o gaženiu poslovnika, ki ga je zadnje čase parkra; zagrešilo predsedništvo Narodne skupščine Vlada ne odgovarja na interpelacije tn v obče o ničemer ne vpraša poslancev, marveč kratkomalo briskira ustanovo samega parlamenta ' Zemljoradnik loca lovanovič in Ljuba Davidovič sta odobravala govor poslanca i Vilderja ter se solidarizirala t niegovim piotestom Klerikalci pa vobče niso črhnili, kakor da iih delovanje parlamenta sploh ne zalima G. Davidovič'ie nato še v kraišem govoru kritiziral dr Ninčiča. ki Narodne | skupšč:ne nikakor ne informira o zunanji politiki Predlagal ie. nai predsednik Narod-1 ne skupščine skliče poseben sestanek klub-; skih šefov, na katerem se bo razpravlialo samo o tem vprašanju Ta predlog ie g. Pasarič spre'el. pač pa opoziciia ni sprejela odgoditve sei Narodne skupščine, marveč ie prepustila, da predsedn'štvo N<s in vlada to sami sprovedeta na lastno odgovornost
Vladna večina odbiia nuinost vol tev v oblastne skupščine
Predlog dr. Grisogona za oosnešitev oblastnih volitev zavrnjen. Klerikalna servilnost in hinavšČJia. — Radičevske komedije.
Beograd, 28. oktobra, r. Radi sestanka kluoskih šefov se je seja Narodne skupšč.ne prLeia šele po IU. uri. Predložen je bil predlog zakona zunanjega min.s.ra dr Nin-.ča o latifikacji konvencij med našo državo in Rumunijo glede dvoiastmnskih posestev v obmejni coni.
Nato te dr. Prv.slav Grisogono (sani. dem.) obrazložil svoj predlog o izp.e-membah v zakonu za vodive v ob.asme skupščine. Pojasnil je potrebo skorajšnjih oblastnih vol!tev. da oblastne skupščine končno že vendar prično funkcijon.rati, ker je v državi nastal kaos rad; centralizac je v upravi, ki je nase prevzela tudi one posle, ki ji ne j pripadajo. V ostalem oblastne skupščine predpisiije ustava sama ln je le lenoba sedanje vlade, da volitev Š3 ni proved-ia. Dokler je bil Pribičevič v vladi, ie to vprašanje stalno drezal.
Naslednji govornik Sa'h Baljič (musl.) zagovarja predlog dr. Grisogona. ki je važen za samoupravo, istotako soglašata s predlogom Milan Grol v imenu da-vidovičevcev in Miloš Moskovljevlč v imenu zem joradn.kov. Klerikalci pa svojega govornika sploh n so postavil, kar je med opozicijo vzbujalo splošno obsojanje, med radikali in radičevci pa zadovo jno muzanje. Klerikalci, ki doma proglašalo te vol tve za glavno zahtevo pri vstopu v vlado, so s tem zopet pokazali svojo h navščino.
Besedo je končno povzel notranji minister Maksimovlč. ki je ne-vezno in mestoma tudi precej osorno nas'opiI proti predlogu. Narada' je opozicijo, češ da se v vprašanje oblastnih volitev vtika iz de-nagoških motivov. Zato nred'ogu dr. Grisogona odreka nujnost. Tekom njegovega govora je mestoma prišlo do burnih pri7orov. ker ie minister Maksimovič žalil nekatere epozi-cijske noslance Posebno oster je bil govorniški dvoboj med mini trom in poslancem Grolnm ki "a se je zak jučil s tem. da ie vfadna več'na odklon la nujnost dr. Grisogonovega predloga, s ka-
terim bi se pospešile volitve v oblastne
in sieziie s^.jj.š-.ue.
Medna je tacata o nujnem predlogu muslimana Kuienoviča, ki v imenu muslimanskega k.uba predlaga izpremembo čl. 21. btgovake uredbe. Spori, ki nas.aja-jo radi te uredbe, naj bi se ne razpravljali v uiadih agraimh ministrstev, marveč pied sodisčcm. Ker je Kuieriovič mestoma pit-cej ostro napadal radikale, posebno one lz Bosne, je ptišio do ostrejsih govorntšk.h spopadov med radikali in opozicijo. Med velikim hrupom je Kulenkovič zaključil svoj govor z zatrjevanjem, da begovska uredba pripravlja katasirofalno škodo vsemu muslimanJtemu piebivalsivu v Bo:.ni in Hercegovih V imenu vladne večine je odg ovarjal državni p^d.ajnik dr Vlada A n d r i č, ki je branil urtdbo in prepričeval muslimane, da bodo vsi begi prejeti odškodnino za zemljo. V imenu SDS se je samostojni demokrat luraj Demetrovič strinjal s stališčem posl. Kuienoviča, v kolikor se v Bosni in Hercegovini dogajajo grde zlorabe režima.
Za zaključek seje je sledila pravcata cirkuška scena, ki so jo vprzorili radičevci, ko je prišel na vrsto kot govornik dav dr Andjel.nrvic Kakor znano, je vodstvo HSS proglasilo tudi v skupščini bojkot proti poslancem dr. Andjelinoviču, dr. Nikiču in dr Lončareviču, ter zahteva od svojih poslancev, da ne imenujejo niti njihovih imen Predsedujjči Pasarič je zatorej danes prišel veekrat v zadrego, ker v <mislu sklepa vodstva ni smel pok!ie-ati dr. Andjelinoviča 'menoma k redu. čeprav ga je ta poslanec večkrat nalašč izzival Ko je dr Andielinovič zahteval besedo, b morai predsedujoči v smislu parlamentarne tradicije reči: »Besedo ima g narodni poslanec dr Andielinovič« Dr Pasarič pa se je Izmotal iz zadrege z besedami: »Govorite!« Vsa Narodna skupščina le pr: tem prasnila v smeh Ko je dr Andielinovič za-če1 govoriti, so vsi radičevci demonstra tivm zapustili dvorano, opozicija pa Je ta njihov iuna*ki č!n pozdravila z glasnimi ironičnim' klici.
Intenzivna prkl učifvena propaganda
Avstrijski in rajhovski Nemci tev Nemč'je
Monakovo, 28. oktobra d. Včeraj je ime! gospodarski sosvet bavarske ljudske stranke v prisotnosti mnogih povabljenih osebnosti svoj občni zbor. Navzoča sta bila tudi dva avstri/ska parlamentarca, bivši minister Heinl m poslanec dr. Dostal. Po dogovoru ministrskega predsednika dr Helda je povzel besedo Heinl. ki ie izročil pozdrave avstriiskega zveznega kancelaria dr. Seipla b poda! sliko različnih gosnodarsk'h razmer v Avstriji m Nemčiji. Obširno je tudi
zahtevajo ob vsaki priliki združi-in Avstrije.
I razpravljal o saniranju avstrijskih financ in j pršel končno na vprašanie združitve z i Nemčijo. Dejal je, da mora vsakdo videti. ! da danes nasprotu'eio udeistvitvi te velike obojestranske žepe še močne sile v Evropi. Treba pa je z ide-lizmom In z vztrajnostk) delati na končni doseg' smotra. Nihče pa ne | more nemškemu narodu preprečiti pripravo za združPev Nemčije hi Avstrije, k) mora i priti prej aH slej.
Nuien predlog SDS za zakon o dobrovoljcih
Beograd 28. oktobra n. Samostojni demokrat dr Ljndevit Pivko in tovariši so predložili Narodni skupščini nujen zakonski predlog c dobrovoljcih. Zakon Ima 12 kratkih členov in določa, kdo se smatra za do-brovoiica. Dobrovoijec je v*ak naš državljan, kj je do konca I. 1918 prostovoljno vstopil v vrste srbske ali črnogorske vojske ali v vojsko katerekoli zavezniške države in ostal v njej do demobilizscije a'l dokler n1 bil prej a'i slei redno odouščeii Vsak dobrovollec. ako le bit bojevnik. do-b! od države tri hek'ar.ie rodov:tne zemlje, če pa je umrl, dobe zemljo njegovi za-
koniti nasledniki. Prejeta zemlja se tekom 5 let ne sme prodati ali odvzeti. Zakon.kl osnutek je izdelal Glavni savez dobrovolj-cev, klub SDS pa ga je v celoti osvojil tei poveril posl. dr. P!vka, da ga s predlogom iu.VjSI predloži Varcdni skupščini.
Dr. Korošec resno obolel
Beograd. 28 oktobra n. Ofcijrlno se ob« javlia tz vrst SLS. da se je zdravstveno sta« nie dr Korošca nekoliko zbolišalo. da pa mora po nasvetu zd-avn:kov še nadalje ostati v postelii. Dr. Korošec ima srčno na« pa'-o in tudi sladkorno bolozen. Zdravniki so trni nasvVivali, nai n-kai časa oočiva ;n nai 'ma absoluter mir. da bo mogel čim« preje vstati.
Nesoglasje vladnih strank radi agrara
Burna seja odbora za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji. — Dr. Laza Markovič pravi, da je v zakonskem načrtu več določb, ki se nikakor ne dajo sprejeti. — Minister Perič je soglašal s Šibenikovim ekspozejem. — Oster konflikt med dr.
Krizmanom in radičevci.
Beograd 28. oktobra p. Popoldne je bila 1 govcin mnenju mnogo točk, ki se nikakor
prva seja odbora za pretres zakonskega načrta o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Seja je bila mestoma precej burna. 2e takoj po otvoritvi seje se Je videlo, da vlada glede tega zakona razdvojenost med radikali In radičevo! Debata je bila zelo ostra in je trajal.- od 16 do 19 ure Minister za agrarno reformo Šibe nik ie poda svoj ekspoze, v katerem je branil zakonski načrt in obrazložil poedine člene Reke! it. da je bil skrajni čas, da se le ta zakon donesek ker so v Dalmacij1 zemljišča ki ,:h dajejo lastniki v zakup, kakor ie to bilo v času fevdov Finančni minister dr Pe r 1 č je soglašal s Šibenikovim ekspetiem in prosil odbor, naj ga podpira
Splošno detiato je otvoril samostojni de mokrat dr K 11 z m a n, ki je ostro kritiziral zakonsk načrt, ki ne zadovoljava ne lastnike in ne obd-.-Invalce zemlje ln o če-gar načelih se ne moreta strinjati niti obe stranki vladne večine Zakon ne urejuje dobro razmerja med obema interesiranlma strankama ker le sestavljen na strankarski podlagi Prlhodnj govornik, radikal dr Laza Markovič je Iziavil. da bo kot di-sclnlinlran član vlalne večine glasoval v načelu za zakonik načrt, ki pa Ima po nle-
ne dajo sprejeti. Zato bo pri podrobni debati zastopa stališee. da se z agrarno reformo inuiji 'ikvidi.ati le fevdalni in kolon-ski odnošaji, dočiin 'te spadajo pod agrarno reformo zakupi in težaščine kot držav-nopravn odti išaii V zakonskem načrtu je • mnogo določb, ki so proti ustavi. Demokrat dr Grg!) n d j el i r o v i č je izjavil, da bo v načelu glasov;i! 73 predlog, v podrobn: debati pa da bo p recizira! svote stališče Veseli ga, da je prišla ta stvar vendar enkrat na dncvr.l ied. vendar mu ni iasno, kaki naj se z zakonom uredi zasebno pravno razmerje. Poslanec Gavran Kanetanovič (musliman) le govoril proti načrtu in izjavil, da ne bo glasoval zanj. ker se on ne strinja s tem, da lastnikom iemlie zemlja Potem !e dobil besedo Pavle IJ a d i č. k; je branil zakou in izjavil. da ho glasoval zanj Isto je storit tudi Miloš M 1 s k o v ■ jc v I e Pr-dtčevee Basariček ie polemiziral z dr. Krizmanom in dr Andjelinovičetn Tu je prišlo do ostrega besednega boia meri radičevci i« dr Krizmanom Poslednji ie obdolži rad;-čevce koruptnih dejanj. Predsednik Kom-nenovič je nato zaključil sejo v največjem hruptt in naznanil, da bo prlhod.ijo sklical pismenim potom.
Mussoliniiev neusoeh v Parizu
Sestanka med Briandom in Mussolini jem ne bo.
klanja italijanske zahteve.
Francija od-
Pariz 28 oktobra d. Kakor piše »Echo de Pariš«, je na včerajšnjem sestanku z zunanjim ministrom Briandom 'zrazl italijanski veleposlanik baron Avezzano željo svoje vlade, skleniti s Franci io dogovor glede nekaterih vprašanj, tičočih se Sredozemskega moria in kolonij. List pravi k temu sestanku. da more zadobitj Francija zopet svojo pnnolno diplomatsko aktivnost šele po rešitvi svoiP finančne krize. »Oeuvre« pravi, da nakopa t zahtevami Mussolln? in ne Franc'ja. kakor to naglaša italijansko časopisje. PalMa ne nudi niti najmanl^e koncesije. ZM"fanle med Francijo In Nemč'jo ni naperieno proti nikomur. Mussolini
skuša zaman doseči, da bi bil njegov razgovor s Chamberlainom enakovreden sestanku v Thoiry.iu.
Fašistovsko časopisje je sestanek med Avezzanom in Briandom že raz-trobMo kot začetek sporazuma o impe-rijalističnih zahtevah Italije. Pariški listi pa pravijo soglasno, kukor vse kaže, na temelju oficijoznih informacij, da ie šlo pri sestanku le za poset i/, vljudnosti ia da ne prihaja v poštev sestanek med Briandom ln Mu^solini-jem, ki ga napoveduje iašlftovsko časopisje. »Temps« je še bolj jasen in oravi da te spričo prejšnjega staTšča Italije ta poskus približevanja zelo neroden manever.
„Lo:a!no in nesebično", toda brez usmiljenja!
Značilna Mussolinfjeva ooslanica. — Fašizem mora uničiti liberalno Ttalijo! — Stotisoči fašistov za italijanski paciiizem!
Rim. 28. oktobra, s. Danes so se vršile po vsej It.-Iiji velike svečanosti, na katerih so člani vlade in fašistovski voditelji pre-čitali Mussolinijevo poslanico, ki se glas': Črne srajce! Ob četrti obletnici fašistov-s^esa pohoda na Rim zavzema režim stališče moči v notrpnjosti in ueledo po svetu (?f) Vse moči režima od vlade do stranke. od milice do strokovni1' organizacij, id moči mladine do onih kulture, so v dobi bleska. Rpž;m ie jak kot er"nit proti maščevalnosti obstavlipnih. zarotam zločincpm in proti obrpkovanipm onemoglih Režim je v letu od 28 oktobra 1925 do 28. oktobra 192fi postavil ripnrpmaeliivp temelje svoje 7.gr"dbe ter ie rx>=ta1 pno z narodom V sedanjih časih poteka življenje oosameznikov in na-oHov preHtro Danes ie potrebno, da se nekoliko ozremo nazaj, kakor pri etapi 5e dolgega pohoda, da pregledamo storjeno delo enega leta Tzjavl;am brez vsake retorike. da ie bil obse" tesra dela imnozanten. Delovanje rpž'ma se je na vseh poliib na' ,-jiAPjilneea u^eistvovania uvelfivlialo oživ-lia'rče. V politiki ie režim v nekaj mesecih z zakoni udp'stvil nekatere prinrinrelne za hteve. OnozorUi hočem le na ustvaritev sr'i-vernementa v R'mu ki je nrestolici končno dal ono prioriteto, ki ii ffre po zgodovini in po njenem izvoru
Poslanica našteva nato pod fašistovskim režimom us,variene zakone ter pridobitve za italijanski narod in končuje:
Črne srajce! V štiri* leti* izvršeno delo je resnično veliko. Vendar pa to ne zadošča. Sedaj srno Sele pri začetku. Potrebno je še
mnogo časa. Treba bo še mnofrih .iaporo\, mnogih žrtev, da docela izpremenimo s fi zičneg;i in moraličnega stališča lice domovine Vse naše moči se morajo izpopolniti. Parola za stranko, za milico, za strokovne orsrnni7acije je: Disciplina. slt>2;i ter |>oli-tična in moralifna neponustljivost. '/. izpremembo zakonov moramo reformirati naSo nrav. praTire stare liberalne ltaliie treba brez nsmil:enfa odstraniti ter za vedno uni čiti Te pravice se kažejo še v obliki osebnih strem!ieni. dobičkrželjnosti, strebrstvu. nekoristnem brbljanju in deloma v strah.»-petnih obrekovanjih. Lastnosti ali bolie rt* čeno neiznremenljive kreoosti fašistovske resnice morajo biti lojalnost t?) :n nesebi-j-na pravica (?) ter vztrajnost. Vso. kar >r boleha na s'ari notranji fcnlezni (kar čuti demokratsko!), se mora odstraniti iz naših vrst. To »o zapreke, ki ovirajo naš napredek. To ie liulika. ki jo treba odstraniti iz pšenice, da dosežemo svobodno pot za večje naloge bodočnosti.
Črne srajce! Te nuloge vas b; lo t£Šle pripravljene, kakor meseca oktobra leu 1922.. ko ste se dvignili z orožjem, ia cbno-vite narod. *e danes kakor pred štirimi leti stojijo stotisoči pod orožjem. Vaši bajoneti ne ščitijo samo režima, leinreč ves italijanski narod Čutim, da je ta naš ežim kljub vsem človeškim me ^vostim nepremagljiv. Svetu se mora povedati les iica. Fažistovska revoluciia. ki ie postala tnoraličua lastnine italijanskega naroda, bo napravila Italijo proti vsakemu e<-liko.
Obča na prrslava fašfstovske obletnice
V Rimu v znamenju Mussolin;ievega filma. — Klavrna proslava
v Trstu.
Eim. 28. oktobra, o. Danes so se zbrali v Rimu fašistovske organizacije in fašistovski naraščaj ne samo iz prestolnice, ampak tudi iz vse sredice Tta!ije. Zjutraj »b 8. je bila s:ovesna otvoritev Avfustovega foruma, kjer so bila zai!:i;e čase izvršena r izna -eVai racijska deli. Ob 10. je bil velik obhod fašistovskega naraščaji okoli Kdveja. pri katerem je imel Mussolini svoj orvi govor. Od tu je Mussolini v ,wlačo Chigi. pred katero so se zbrale fašistovske organizacije. ki so napolnile p r-»Vinu Irg Co-lonna. Mussolini je množici prečkal svoj manifes*. t opoldne ob 3. ie bil-) na Kapito-lu v navzočnosti ministrskega predsednika slovesno odk-itje spomenika pai".'in fašistom. V c!edhliJču Constanzi se je j red povabljenci predvajal novi film -Dus>, ki posnema rrznr faze iz živijo,i(a Muss^lb iia. Kasneie se je film predvajal •-ibčins-ivu ob 9 zvečer na trgu Colonna Mesto je bilo 7.večer sVoraj vse praznično razsvetljen').
Ttst. 28. ol-tobra. 1. Dai«s dop )11 ne se je vršil po mestu obhod fašistovskih orga-
nizacij. Udeležiti se ga je ni ralo tudi okoli GIKI delavcev iu kmetov r otroci, ki so jih pripeljali s Krasa s posebnim »lakom, in sicer brezplačno. Čeravno so fašisti organizirali to manifestacijo z v?em pompom in z veliko reklamo, se je občinstvo ni udeležilo. Zbralo se je po ulicah le nekaj radi»-\ ediiežev, ki no se pa proti manifestantom držali precej apatično. Ob času obhoda po mestu sla zastražili -Edinost} dve žeti kara-binjerjev.
Politika Pilsudskega
Varšava, 2S. oktobra, d. Mnogo Hstov piše, da ie konservativno visoko plemstvo ponudilo na sestanku v Nieswiezu maršalu Pilsudskemu kraljevsko krono. Vilensko monarhistično «Slowo» pa ugotavlja da se o vorašanju poljskega kralja na tem sestanku sploh ni govorilo.
Dr. Gregor Žerjav:
Avtonomija na mrtvaškem odru
Beograd, 26. oktobra.
V Beogradu smo te dni prisostvovali zanimivim dogodkom. Klerikalci so se nudili, da vstopijo v vlado in izgledalo je, da se hoče vlada ojačiti s klerikalnimi glasovi, da je ne bi prehitro prevrnila gg. Pašič in Pribičevič. Tedaj so radikali postavili pogoj, da se mora SLS odpovedati avtonomiji, tako kakor se je g. Radič lani odpovedal svojim zmotam glede hrvatske države.
Klerikalci v tej stvari niso delali težav, temveč so izjavili, da na ta pogoj pristajajo in da so celo pripravljeni pridružiti se zahtevi, da se razpišejo oblastne volitve, t. j. da se provede ustava, tista ustava, ki so jo toliko let preklinjali.
Mi danes, ko pišemo te vrstice, ne vemo še, ali bo kaj z vstopom SLS v vlado. Zdi se. da so jim stavljeni še drugi pogoji, ki se dajo težje pogoltniti kakor slovo od avtonomije. Povsem, kar opazujemo, izgleda, tri izključeno, da so bili gg. SLS prav grdo potegnjeni za nos. O tem pa bi bilo prerano pisati še danes.	«
Za enkrat je gotovo umestno, da se pomudimo par trenutkov ob avtonomiji, ki je te dni v Beogradu umrla. Izdana in v naprej prodana, sramotno zataje-na! Tista avtonomija, ki je o njej cela SLS od leta 1920. naprej gonila eno in isto lajno: Av tonomija ali smrt! To je bilo geslo SLS. Kdor ni bil za avtonomijo. ni bil <-Slovenec», ni bii «kato ik». proglasili so ga za srbskega plačanca in framazona. Kdor je le podvomil, da bi bila avtonomija dosegljiva, ali pa celo dejal, da je za gospodarstvo Slovenije prav nevarna zahteva, tega so proglasili za nevedneža, ki zastopa tuje interese. Pod avtonomističnim geslom je SLS volila leta 1923. in 1925. Nanjo je zaprisegla svoje volilce in poslance.
Ni torej neskromnost od nas, če mi danes stoječ ob parah klerikalne avtonomije opozarjamo ljudstvo na ta veliki dogodek v naši politiki. SLS je z opustitvijo avtonomije priznala, da je ljudstvo zavedla na napačno pot skozi celih šest let. Priznava svoj strašni poraz.
SLS bo morala sedaj tudi priznati, da .ie strahovito oškouovah Slovence s svojo politiko. Lahko se mirno reče. če ne bi bili Slovenci skozi par volitev dali
volilnih kroglic avtonomistični SLS, da bi bilo v vsej upravi in gospodarstvu drugače. Slovenci bi obdržali močno in veljavno vlogo, ki so jo tako lepo začeli takoj po osvobojenju. Avtonomija je torej umrla. Vsaj za Beograd. Ni namreč izključeno, da je SLS za svoje vaške pristaše v Sloveniji zopet izkop.je in tako poslika, da se bo manj izobraženim zdelo, kakor da more še živeti. A SLS se ne bo več posrečilo ljudstvo preslepiti z avtonomističnim ges om. __ Mi pa. ki smo ves čas in vseh šest let SLS rotili, naj v interesu države, v interesu Slovenije, da v interesu svojih lastnih volilcev vodi pametno politiko in vrže avtonomijo med staro šaro. pač pa se pobriga za gospodarsko in kulturno stanje Slovencev, mi imamo pravico, da SLS ob priliki sicer pohvalimo, da je avtonomiji dala slovo, da pa jo pokličemo pred vsem narodom na odgovornost za to, kar .ie teh šest let počenjala.
Zakaj ste zavedli ljudstvo, kam je to peljalo? Samo radi kroglic in mandatov, radi pohlepnosti po političnem gospod-stvu se je vse to d;lalo.
SLS je ob volitvah leta 1925. razglasila geslo: Avtonomija ali smrt! Avtonomijo pa ste sedaj položili sami na pare. Kaj vam torej ostane?
Naši pristaši, pa tudi vsi tisti, ki še niso. a vidijo, da stojimo ob ve ikan-skem porazu cele politike SLS, bi si dovolili naprositi, naj ljudstvu pojasnijo, kaj se je zgodilo. Žkodc. prizadeta Slovencem i kmetu i delavstvu, i obrtniku i trgovcu, kakor nameščencu, z nespametno avtonomistično politiko SLS je neizmerna. Škoda je tu in celo naše gospodarstvo boli glava od nje A sedaj, ko je napaka tudi od SLS priznana, moramo vsi drugi nadaljevati z delom.
Avtonomija je mrtva, mrtva je velika zabloda, ki mora zanio SLS odgovarjati. Mi pa moramo v Beograd poslati mesto 20 poslancev SLS. 20 pametnih, pogumnih. delavnih mož. ki bodo skupno z našo. v težkih bojih utrjeno, narod'i in svojim načelom vedno zvesto SDS povrnili Slovencem oni ugled, ono ljubezen. s katero smo bili sprejeti v našo državo, obenem pa iih rešili gospodarskega propada.
Samostojna demokratska stranka v Celju
priredi
v soboto, dne 30. oktobra
'*> 20. v mali dvorani Celjskega doma
strankin zbor.
O političnem položaju poročata bivši mi» viister dr. ALBERT K.RAMER in narodni poslanec dr LJUDEV1T PIVKO
•"."lani in somišljeniki, udeležite se zbora!
Politične beležke
Nepošteno poročanje
SDS je v Narodni skupščini prilikom zakona o novih selilnih in potnih dokladah častnikom in vojnim nameščencem iznesia :ri važne razloge, zakaj ne more glasovali zanj. dasi vojakom privošči te doklade: 1) Izjavila ie. da dokler obstoji sramota kronskih upokojencev, ne more glasovati za nobeno urugo povišanje. 2) Zahtevala ie enako povišanje za civilne nameščence, ker načelno zastopa stališče, da b morali biti oficirji plačani enako, kakor civilni uradnik: 3) Ugovarjala je neprestanim selitvam in premestitvam zlasti oficirjev in -aznih gažistov. zahtevajoč, da se za južne kraje uravna popoln red. kako se bo izpopolnjevalo tamošnje osebje Pri glasovanju so poslanci SDS zapustili dvorano Zakona obrezuspešlti s svojim' glasovi niso mogli, a manifestirali so, da zanj ne mo--e.io glasovati, dasi imajo simpatije za oficirje in vojne nameščence SLS. ki je radikalom omogočila sklepčnost za najbolj ;mtisocijalne zakone, bi storila bolie, da o parlamentark taktiki SDS lepo molči SDS ;c najbolj stvarna in dosledna opozicijonal-na stranka, ki ravno te dni vodi ves boj z vlado RR v Narodni skupščini. SLS pa je ravno v teh prevažnih trenotkih zlezla sramotno pod klop.
Netaktnost
Zadnji čas je začelo glasi.<j SLS z novimi netaktnostma napram Češkoslovaški Če govor; o češkoslovaškem narodu, pisari o Čeh.h in Slovakih, veseleč se dvoi-stva. da zanika edinstvo.
SLS v tihi kompaniji z vlado
/Če deset dni podpira SLS. da se prikupi radikalom, vlado v skupščini Pohvalila je stanovanjsko politiko g. Simonoviča. kar naj si dobro zapomnijo tisti, ki govore o socialnem značaju te stranke. Tc dni je SDS krepko nastopila za dve svoji kardi« nalni zahtevi: Oblastne in okrajne volitve in za izenačenje davkov. Da to nastopanje ni bilo po volji radikalom, si more vsakdo misliti. Da pa jc tudi SLS stopila med bra« nitelje vladine politike, tega vsaj v tem vprašanju niti mi nismo od SLS pričakovan li. zlasti glede izenačenja davkov. SLS ni bilo prav. da jc poslanec Popovii (SDS) pO sklepu kluba stavil v skupščini predlog, naj >e odboru za zakon o neposrednih davkih predpiše petdnevni rok, da da poročilo. Od* hor je namreč delo izvršil, a vladni stran* ki se ne moreta zediniti glede davčnih stop in to je glavno. Vlad« bi morala o tem že zdavnaj imeti jasno stališče. Dne 20 no« vembra bo predložen proračun za leto 1927» 28. Ako se dotlej novi zakon ne sprejme vsaj v glavnih linijah, je izključeno, da bi se uveljavi] v finančnem zakonu, kaj še,
da bi v vseh svojih točkah stopil v važnost Ako skupščina zavleče to stvar preko no« vembra. se bodo 1 1927 pobirali stari davki ln res: že čujemo. da ie novi finančni za« kon prevzel nespremenjeno vse staro sta« nje. Vhda RR torej priznava, da do leta 1929 ne bo z izenačenjem nič. Predlog po« slanca g. Popovida je imel namen zadnji hip še preko skupščine pritisniti na vlado A tu so tudi kleiikalci priskočili vladi v pomoč. Mesto da pomagajo SDS, so jo na« padli, češ, da uganja demagogijo. Zahtevati izenačenje davkov takoj, .ie za SLS — de. magogija To si morajo slovenski davkopla. čcvalci zapomniti.
Parturiunt montes...
»Slovenec« bi rad predočil svojim bralcem, da so se stresle gore m doline, ko Je dr Korošec podal izjavo o priznanju ustave. Ponatiskuje komentar beograjskega .Radikala«, pri katerem imajo klerikalci najzanesljivejše pribežališče. List pa Je sam po seb; neznaten, kakor so neznatni njegovi pristaši, epigom pokojnega Proti-ča. V splošnem pon>ča »Slovenec«, da Je izjava dr Korošca napravila »velik vtts« in da se edino samostojni demokrati ne morejo znajti. Kajpak, skoro nas je kap zadela in domala smo teki; po poslednje olje. Toda zdaj. ko smo vendarle preživeli dr. Koroščevr spreobrnitev k vidovdanski ustavi, lahko dr. Korošec nadalje povzroča velike vtise, ki so navaden humbug, dokler se gospodje ne pokažejo na delu.
Na laži bodo obsedeli!
Klerikalci so za vstop v vlado storili vse. Naši; so citat, s katerim opravičujejo dr. Koroščevo priznanje ustave ter dokazujejo, da jo je SL5 takoj po sprejetju smatrala z'a »sprejeto. če'i>di proti svoji volji« . Obenem se klerikalno vodstvo trudi, da potom »Domoljuba« tudi širše plasti volilcev preparira k priznanju ustave in piše: »SLS ne gre v vlado samo za ministrske stolce. Slovenja mora nekaj od tega Imeti. Dobro se zavedamo, da nI še zrel čas, da se tako] zahteva nopolna avtonomija — stvar, od ka:ere SI.S nikdar ne bo popustila — zakaj boljše ]e zaenkrat man] zahtevat) in vse d.ibl'i. kakor pa vse zahtevati in nič dobiti.« Kaj zahtevajo klerikalci? ^Zahtevati moramo, da se Sloveniji vsaj v gospodarskem oziru — tu ie trenotno potreba najnujnejša — dž to, kar je nujno potrebno. Zahttvati moramo dalje, da se iz-vTše vsaj volitve v oblastne skupščine, česar nam kljub ustavi do sedaj niso dal!, ker so se (poslušajte in strmite!) samostojni demokrati iz razumljivih razlogov na vse pretege branili.« Nadaljnjih zahtev -Domoljub« ne razodeva. Glavni sta: nujna pomoč za Slovenijo rn volitve v oblastne skupščine »Slovenčev,, citat iz lastnega uvodnika po sprejetju ustave je resničen. To pa le tudi vse. Kmalu nato (v letu 1921) so pričel klerikalci divjo ofenzivo proti ustavi namišljenemu centralizmu. V uvodnikih »Slovenca« so tretirali osnutek zakona o splošni državni upravi z žolčevi-no in huiskanlem Vnaprej so proglašali velike župane za »vidna znamenja centralizma« in nič d-uzega. srezke poglavarje za »huzarje notranjega ministra« za »nadpo-lica.ie politične uprave«, »glavne agitatorje stranke vsakokratnega notranieea ministra« in 'kroniste občinske avtonomije« Norca so brili iz »nadzo-ovanih« ob'as*nib in sre-zkih samouprav, ter proglašali: »Mi hoče-
mo od Belgrada v najvažnejših in najnujnejših gospodarskih iu kulturnih zadevah samostojno zakonodajno slovensko pokrajino . . Naše gospodarsko in kulturno življenje je tak , diferencirano, da moramo imeti kratko pot do oblasti. Mogoče, da to za druge pokrajine še ni potrebno, za nas pa je že! . . Samo deci se ne sme dati nož v roke. a mi nismo več deca!« Tako in še vse drugače so klerikalci pisali, govorili. agitirali, preden so zadeva: zakoni sploh bili vzet; v pretres. Sabotirali so nadalje vsako delo za ureditev državne uprave, a popolno negacijo oblastnih samouprav so dokazali s tem, da so z Markovim protokolom zahtevali odgoditev »parcelacije« ter tudi še oa lani dalje, ko so radičevci že popolnoma uklonili hibet, niho marali nič slišati o volitvah v oblastne skupščine Lenuhariii so špekulirali, zabavljali ;n prost ačili vsa leta. Zdaj, ko jih je mizerija Slovenije In nujnost samouprav začela pritiskati ob zid. se te lažnilve žvirce drzue-io kričati, da so se volitev v oblastne skupščine branih' — samostojni demokrati, tisti, ki so jih klerikalci doslej vedno proglašali za razkosovalce mile domovrne. za rablje, ki cepiio Slovenijo kakor Kristusov plašč . . Lagali so doslej, pa bodo lagali tudi v bodoče. A čeprav pojdejo v vlado, bodo končno lc na laži obsedeli. Zato burno po?krbe i mi, in zato sc nas bojijo!
Uljudnost Pucljevih ljudi
Kakor ie človeku pri kaki bahaški pojedini nevšPČno, če ga vsi zbadajo, tako so se tud: ljudje ministra Pjiclja naveličali dobrot ob vladn; mizi. In zdaj vljudno napravljajo prostor klerikalcem. V »Kmetskem listu« pišejo: »Za Slovenijo bi bilo velikega pomena, če vstopi SLS v vlado i-n če pomaga zastopati v Beogradu slovenske koristi (če ne potreb? op. ur.) Druga stvar pa ie, kako nai dr. Korošec pripravi sebi in svoji stranki pot do vstopa v vlado. O tem razmišljati ni naša stvar, ampak ie to stvar vodstva SLS!« Vidite, vljudnost, da ji ni para. Nekoliko manj je vljudna samohvala zelenih generalov, da ie SLS z dr. Korošcem vred pričela uvldevati, da je njihova politična taktfka pravilna. Če b! kdo drugi to zapisal, bi i Puclievi ljudje i klerikalci kričali, da koritarstvu ni kraja.
Intervencija SDS radi režimskega nasilja
Beograd, 28. oktobra, p. Samostojni de« uvokratski klub je izdal zvečer tole objavo: Popoldne so posetili ministrskega predsed« nika Uzunoviča zastopniki kluba SDS dr. Edo Lukinič, Stevo Kalember. Steva Obra« dovič, dr. Srdjan Budisavljevič in dr. Gjor« gje Brankovič, da store korake proti neču« v enemu in sistematičnemu nasilju, ki ga vr« še oblasti proti pristašem SDS povsod po državi, zla.ti pa v primorsko«krajiški obla« sti, kjer se zakonito izvoljeni občinski od« bori drug za drugim razpuščajo in postav« Ijajo komisarji. Na ta način je izginila že skoro vsaka sled samouprav. Trtba je po« miriti razburjeni narod, ki je že večkrat iz« javil, da noče več trpeti takega nasilja.
Iz seje imunitetnega odbora
Beograd, 28. oktobra a. Imunitetni odbor je imel popoldne sejo, na kateri ie sklenil ugoditi zahtevi sodišča in jim izročiti sledečih pet poslancev: Aleksandra Dodiča (radikala) radi tiskovnih prestopkov, Franja Rafaia (radičevca) zaradi §§ 391. in 491 k. z., Pavla Radiča zaradi § 491. k. z., dr. 2aniča (federalista) zaradi tiskovnih prestopkov in radičevca Ivana Kraljiča zaradi § 491 k. z. Sodišče je zahtevalo tudi izročitev radičevca Ivana Bačmage zaradi težke telesne poškodbe. Imunitetni odbor ie sklenil, naj to zadevo preiščeta samostojni demokrat dr. Budisavljevič in radikal Kardjelič in naj o tem poročata na prihodnji seji odbora.
Nenaden odhod rumunske kraljice iz Amerike
Bukarešta, 28. oktobra, d. Po uradnem po« ročilu je prekinila kraljica Marija svoje po« tervanje po Severni Ameriki in se že vrača v Evropo.
Italijanski vrhovni poveljnik na Jadranu odstavljen
Uvedba smrtne kazni v Italiji
Rim, 28. oktobra d. S kraljevim dekretom sta odstavljena admiral Mortola, vrhovni poveljnik na Jadranu, jn admiral Lo-
betti-Bodom, vrhovni poveljnik v Tirenskem
morju.
Rim. 28. oktobra d. Mmisrrski svet se zopet sestane drugo soboto, 5. novembra, in se bo fcavil z zakonskim načrtom glede zopetne uvedbe smrtne kazni v Italiji Bale namerava vlada nastopiti z drakoničnl-mi odredbami tudi prod političnim hujskačem Govori se celo o prisilnem bivanju politično nezanesljivih oseb.
Važen sestanek mandatne komisije Društva narodov
Ženeva, 28. oktobra. L V četrtek, 4. no« vembra se sestane tu mandatna komisija Društva narodov, da razpravlja o mandatih nad Irakom, Sirijo. Togom. Kamerunom in otoki Tihega oceana, ki so bili svojčas nemški. Mandatarne države so že poslale svoja poročila v tej stvari tajništvu Dru« štva narodov. Angleško vlado bo na tej seji zastopal iraški komisar sir Henry Dobbs. v kolikor se bodo razprave nanašale na man« dat nad Irakom ter državni podtajnik za kolonije On»sby Gor glede mandata nad Togom io Kamerunom Za Francijo pod« iz« črpno poročilo glede Sirije bivši generalni tajnik pri komiearijatu za Sirijo in Liba. non, Robert de Cai*. ti Togo in Kamerun pa bo zastopal svojo vlado Duchesne, rgv. natelj .jolitičnega oddelka v ministrstvu z» kolonije. Japonska vlada pošlje, v kolikor prihaja v poštev njen mandat nad otoki Tihega oceana, joslanika v Varšavi markija Sata.
Politični optimizem predsednika Masaryka
Predsednik Masaryk izraža svoje zadovoljstvo nad zbližanjem med Francijo in Nemčijo ter nad sodelovanjem Nemcev ▼ češkoslovaškem parlamentu.
Praga, 2$. oktobra, s. Osma obletnica ustanovitve češkoslovaške republike se je
praznovala nadvse slovesno. Predsednik Masarvk :e sprejel vse akreditirane diplomatske zastopnike. Doven diplomatskega zbera ;e :.ne! na predsednika nagovor, na katerega je Masarjk odgovoril med drugim Locamo hi Tholrv pomenjata razveseljiv napredek v zbliževanju narodov, ki so si bili sovražni v svetovni vojni. To zbliževanje sprejemam z velikim zadovoljstvom.
Nato sta predsednik poslanske zbdraice in predsedrft senata čestitala predsedniku. Predsednik Masarjk iima je odgovoril z nastopnimi besedami: Občutim veliko zadovoljstvo nad dejstvom, da so se naši nem-
ikl državljani odločili k sodelovanju v parlamentu. Ne precenjujem tega koraka, vendar pa vidim v osebnih stikih med vladnimi strankami ter v upravnem sodelovanju dober pc.goi za nadaiino politično zbliževanje. Naša demokratična republika omogoča to zbliževanje Ta odločitev naših nemških državljanov Je prišla v trenotku. ko se evropski narodi medsebojno zbližujejo. zlasti Francozi ln NemcL Jaz tudi med vojno nisem dvomil o :em. da se bo Nemčlia po porazu opomogla. V njenem porazu sem vide! vzgojo k demokracili Vsled tega sem tudi vedr.o računal z oiačeno In močno Nemčijo. Z Nemčijo in ostalimi evropskimi narodi hočemo živeti v prijateljskih odmošajih.
Briand o zbližan u z Nemčijo
Francoski zunanji minister o odnošajih z Nemčijo. — Briandov sestanek z dr. Stresemannom v Ženevi.
Berlin, 28. oktobra d. Socijalno demokratski »Vorwarts« prinaša izjavo, ki jo ;e pred par dnevi podal zunanji minister Briand v ožjem krogu nekemu novinarju. Dejal je, da se smernice njegove zunanje politike niso izpremenile. Kako bi mogel resen človek ki pozna stvar in vse njene težave, misliti, da moreta Francija in Nemčija priti do zažel:ene rešitve od danes do rutri? Bistvo doseženega je- Francija in Nemčija sodelujeta v Društvu narodov kot enaka z enako. Obe imata trdno voljo in hočeta odpraviti težave, ki ovirajo sporazum. Ako se ne bo dal doseči smo:er na eni poti. se bo poskusilo na drugi, nikakor pa se ne smejo izgubiti izpred oči obojestranski interesi. Kar se ie -še pred dvema letoma smatralo za nemogoče, se ie sedaj uresničilo. Kakor določeno v Thoirviu. so sedaj na delu strokovnjaki, ki proučujejo poedina vprašanja. Tu-
di razgovori med Briandom ir, nemškim veleposlanikom Hoeschom so se v smislu dogovora v Thoirviu začeli tako!, čim se je poslanik povrnil v Pariz. Razgovori pa se bodo še nadaljevali. Briand je doda!, da se misli v decembru sestati z dr. Stresemannom v Ženevi. Potem bosta še enkrat pregledala vse delo. Na ta način se dela korak za korakom naprei. ne da bi državnika obeli držav oviralo in motilo besedičenje ljudi, ki povzročajo iz raznih in ne vedno natpleme-rriteišft nagibov naenkrat veliko vznemirjenje.
Pariz, 28. oktobra k. Nemški poslanik von H6sc.h je imel danes z Brlandom razgovor. ki je traja! skoraj poldrugo uro. Ob<; državnika sta razpravljala o nemško-frari-coskc-m sporazumu. Prihodnji razgovor ie določen za prihodnji teden.
Nadaljevanje boja proti opoziciji v Rusiji
V Kremlju se vrši 15. kongres komunistične stranke. — Ukrepi za enotnost stranke. — Inozemsk' komunistični voditelji proti
Zinovjevu.
Moskva, 28. oktobra, d. Petnajstega kon« gresa komunistične stranke, ki je bil otvtsr«
jen v torek, se udeležuje 817 delegatov. V predsedstvo je bilo soglasno izvoljenih 37 delegatov, med njimi Stalin, Rvkov. Buha« rin. Tomskij, Molotov, Kalinin. VotošiIov iti Kvipišev. Prvo poročilo o mednarodnem položaju je podal Buharin, ki je med dru« gim rekel, da se kaže dosedanji uspeh sve« tovne boljševiške revolucije v treh smereh: v zgraditvi socijalne države v Rusiji, v de« Iavskem pokretu na Angleškem in v pro= bujanju Kitajske.
Povodom kongresa objavljajo listi pod« lago za sklep stranke glede opozicije, ki ga je izdelal Stalil in sprejel politični urad Po slikanju teoretičnih nasprotnikov med večino in opozicijo se v predlagani i >solu« ciji postavlja kongres na stališče, da opo« zicija sicer priznava strankina pravila, da pa ostaja pri svojih teoretskih naukih Za«
to naj se vodi še nadalje energična ideoio.-ška borba proti naukom opozicije s konč« nim smotrom, da le«ta prizna zmoto svojih nazorov. Stremeti je treba za tem. d« osta* ne enotnost stranke nekršena
Najbrže v novembru se sestane plen vrni izvrševalnejja odbora komunistične stranke, ki bo formalno odstavil Zitiovjeva kot pred sednika komunistična internacijonale in iz« vedei t. m.ljito spremembo v njenem vod« stvu. i«a mesto predsedstva komunistične internacijonale naj stopi, kakor je to pri stranki, generaln' sekretarijat.
Moskva. 28 oktobra d. Inozemski komunistične internacijonale. S to izjavo »e še skvi, so sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se odstavi Zinovjev kot predsednik komunistične intemacijotiale. S to izjavo so še bolj - Dtrjuje nedavni sklep strankine veei--ne glede ukora komunistične ooozicije.
Krvav spopad med Grki in italijanskim vojaštvom
Atene, 28. oktobra d. Na otoku Ka-limnu je prišlo do hudega spopada med prebivalstvom in italijansko posadko. Do izgredov je nrišlo. ker so italijanska oblastva izsnala z otoka več županov in šolskih ravnateljev Učitelji, ki so ustavili pouk, so dobili poziv, naj takoj zoptt poučujejo v italijanščini, sicer bodo izgnani tudi oni. Ljudstvo se je jelo zbirati na cestah, nakar te nastopilo vojaš'vj, pomnoženo z moi-narji, ki so s puškinimi kopiti razgnali množico Ljudje niso imeli drugega orožja pri sebi kot palice, vendar so na par mestih vrgli proti vojakom ditia-mitne kartuše kakor jih rabijo mornarji pri ribf lovu. Doslej še ni znano, koliko ljudi je bilo ori spopadu ramenih.
Anglija podpira italijanske asniracije
Berlin. 28 oktobra (be.) Razgovori med Italijo iu Anglijo zelo napredujejo od zad* njega sestanka Chauiberlaina z Mussolini« jem Turško časopisje doiži Italijo, da se je zavezala, podpirati angleško sredozem= sko politiko, ako prizna Anglija Italiji pro; ste roke v Levanti in v Mali Aziji in pre= vladajoči vpli\> na Balkanu.
Revolucijonamo gibanje v Braziliji
Buenos Atres, 28. oktobra, d. V raznih državah Brazilije, kakor v Minas Geraesu, Matto Crossu in Govazu, se opaža močno revolucijonamo gibanje. Mnogo kolonistov je v največji naglici pobegnilo v Argenti« no. vzeli so seboj, kolikor so mo§l:. Splošno se boje. da izbruhne državljanska vojna v Braziliji.
Rudarji se vračajo na delo!
London, 28. oktobra (lo.) Uspeh pogajanj, ki bi se imela obnoviti na podlagi ponudbe deputacije vrhovnega sveta delavskih zvez zavisi v prvi vrsti od stališča izvrševalnega odbora rudarske zveze. Pogoj novim pogajanjem je predhodna diskusija o plačah in delovnem času. Le ood temi pogoji je vlada pripravljena obnoviti razgovore. Vlada ostro obsoja nepomirljivo stališ "e lastnikov in rudarjev Poskusi rudarskih voditeljev, pregovoriti delavoljne rudarje k stavki so se izja'ovi1i Včeraj se je ponovno vrnilo na delo nad "f"00 rudarjev, tako da zna?a število dela-voljnih sedaj nad 260.000. Nakoplje se
sedaj toliko premoga, da bo mogoče podvojiti množino, ki odpade za domačo porabo.
London, 28. oktobra, k. Število rudarjev. ki so se povrnili na delo, je znašalo danes 262382.
Rusija ustanavlja vzhodno Društvo narodov!
Pariz, 28. oktobra, (be.) Kakor piše cPetit Parisien«, deluje kitajski poslanik v Rusiji, ki je odpi/tovil v Angoro, na to. da se začno pogajanja za sklenitev prijateljske po; godbe med Kitajsko m Turčijo Sovjetska vlada je dala inicijativo za ustanovitev vzhodnega Društva narodov, v katerem naj bi bile zastopane Rusija, Kitajska, Afgani« stan in Perzija.
Pred razpustom madžarskega parlamenta
Budimpešta, 28 oktobra d. Med poslar,-a se trdovratno vzdržuje govorica, da bo po sprejetju zakona c zgornii zbornici na^ rodna skupščina razpuščena in razpisan--nove volitve. Ožja okolica min predsednic ka grofa Bethlena izjavlja, da ničesar r.c ve o kakem takšnem načrtu predsednika vlade, ker si je v tej stvari pridrža! končno odločitev Vendar pa kažeio gotove tehnične priprave v notranjem ministrstvu, da se vlada v resnici bavi z novimi volitvami.
Na včerajšnji seji parlamenta je dejal poslanec Ugron. da je treba spraviti držav« ni proračun za leto 1927 28 do maja pod streho, ker je zopetno razpolaganje s 83 milijoni zlatih kron iz posojila Društva ns; rodov odvisno od tega. ali bo mogla vlada predložiti Društvu narodov n« prihodnjem junijskem zborovan'u uravnotežen in v par« lamentu sprejet proračun Ker bo tra'Sia proračunska debata kake tri mesece, morj« jo hiti nove volitve ali seda i ali pa pri« hodnjo jesen Drugega izhoda ni po njegovem mnenju.
Politična oosvetitev škofov
Rim, 28 oktobra, o. V baziliki sv. Petr-je dopoldne posvetil papež šest kitajskih duhovnikov za Škofe Politični krogi pripi« stijejo tej posvetitvi velik pomen, ker so ti po6večenci prvi kitajski škofje in ker je iz; vršil ceremonijo papež sam Obredu je prisostvovalo mnogo kardinalov, ves diplomat« ski zbor, rimska aristokracija in veliko število drugih povabljencev.
Naš duhan za Poljsko
Varšava, 28 oktobra p Semkaj sta dospela generalni direktor jugoslovenskih dr« žavnih monopolov Todorovič m načelnik to. bačne sekcije monopolov Pejancvič S vrh a njunega prihoda semkaj ie. da se doseže s poljsko vlado sporazum glede kompenzaci« je pri dobavi tepredelanega dvhana polj« skemu tobačnemu monopolu iz Jugoslavije.
Sprejem na češkoslovaškem konzulatu
Povodom češkoslovaškega državnega praznika se je včeraj dopoldne vršila v prostorih češkoslovaškega konzulata na Bregu v Ljubljani slavnostna recepcija. Prostori so bili okusno okrašeni s sliko prezidenta dr. T. Masaryka z zelenjem, cvetjem in z državnimi zastavami. Čestitke je sprejemal g. konzul dr. František Resi.
Ves dopoldan so prihajali poedinci in zastopniki raznih narodnih društev in gospodarskih organizacij, da izreko svoje čestitke zastopniku češkoslovaške republike k obletnici rojstva češkoslovaške države tn izrazijo svoje tople želje za zdravje in dolgo življenie njenega častitljivega in obče-spoštovanega državnega poglavarja, kakor tudi za njen uspešen razvoj Ln srečno bodočnost Največji naval je bil ob 11. dopoldne. Med čestitainčimi smo opazili: velikega žuoana g dr. Vilka Baltiča, g. generala Ž i v k o v i č a, pomočnika komandanta dravske divizijske oblasti, g. predsednika višjega deželnega sodišča dr. .Tanka B a tati i k a, rektorja vseučilišča dr. L n k m a -nas številnim; profesorji, ljubljanskega vladnega komisarja g. Antona Mencingerja z viš mag. svet. Jankom Blet-\v e i s o m - T i s t e n i š k i m, predsednika odvetniške zbornice g. dr. Danilo M a j a-r o n a, gen tajnika Zbornicc za trgovino, industrijo in ebrt g dr. Frana VV i n d i -scherja. de'egata ministrstva financ g. dr. K. Š a v n ! k a, šefa prosvetnega oddelka g. dr Drag. Lončarja, starosto Jug. Sok. Saveza g Fingelberta Gangla s starosto Ljubljanskega Sokola g dr. K a j z e-Ijem, vodilJjico slovenskega narodnega ženstva go Fr. dr. Tavčarjevo, direktorja žen real. gimnazije g. Antona J uga, predsednik.« Jugoslov. nov. udruženja, sekcija Ljubljana g. St. V i r a n t a, direktorja Delavske zavarovalnice g. dr. S a gadi na z dv svet. Fr. Vedernjakom, podpredsednika Gostilničarske zadruge g. Fr. Krap^a in mnogo drugih odličnih zastopnikov ljubljanskega meščanstva. Razume sc samo ob sebi. da jc bila pri recepciji posebno častno zastopana ljubljanska češkoslovaška kolonija po svojih najuglednejših reprezeiitantih. Čestitat so prišli scveua iudj konzularni zastopniki tujih držav: generalni konzui avstrijski g. dr. Strautz, generalni konzul italijanski g. trurkeze G a v o 11 i in irancoski konzul g. de Flach.
Ni nam treba pač omenjati, da je bilo občinstvo, kakor je med Slovani običajno, ljubeznivo pogoščeno. Recepcija jc znova pokazala, da nobena druga država ne uživa v Ljubljani toliko simpatij, kakor bratska Češkoslovaška.
Kongres Narodne ženske zveze
(Konec)
Vsi dostavki ozironta izpremembe načrta občinskega zakona so bili po kratki debati -.prejeti iti je skupščina sklenila, da jih odpošlje vsem poslaniškim klubom v upoštevanje.
Zaradi velike nadprodukcije absolventk srednjih šol ie ga. Franja Tavčarjeva opominjala du treba razmišljati n. pr. o ustanovitvi dekliških strokovnih šol. Dalj« je priporočala praznovanje iMaterinskega dne istočasno po vsej državi.
V zvezi s tetu predlogom je nasvetovala ga* Leposava P e t k o v i č e v a, da bi prirejale žene v vsej Jugoslaviji vsako leto o Veliki noči manifestacijo za mir. Ti predlogi so bili t odobravanjem sprejeti.
Dalje so staviie delegatke še sledeče predloge:
Ga. Milica Didier iz Beograda: V domovih za dojenčke in deco naj se kot voditeljice nameščajo ženske. V domu dojenčkov v Jagodini je umrljivost strahotno velika. Vodi ga moški. Savez naj se zanima. kje tiči vzrok te umrljivosti in naj poskrbi, da ;e event. krivci kaznujejo.
Skrb za deco in mladino ter njena zaščita pripadata v prvi vrsti ženskam.
Ga . Franja Tavčarjeva: Na kongresu NŽS v Ljubljani I. 1922 je bil soglasno sprejet predlog ge. Šteianije Mičatkove iz Novega Sada, naj bi čim prej stopile v najožji stik s Cehoslovakinjami v svrho ustanovitve Vsesiovanskega ženskega saveza. Skupščina oziroma uprava N2S naj misli na to, da se ta lepa ideja oživotvori.
Dalje: V slovenskem zasedenem ozemlju so oblasti celo v prvih razredih osnovnih šol prepovedale pouk materinščine. N2S naj bi iskal pota, da se ta krivična prepoved prekliče.
Gdč. Vita Zupančičeva (Ljubljana): Kdaj že pride čas, ko izgine iz pravil ženskih organizacij beseda »nepolitičen«, češ politično, a nestrankarsko mora biti vsako žensko društvo, dokler ne dosežemo žeii-ske volilne pravice.
Ga. Lep Petkovičeva je sporočila skupščini, da priredi uprava Mednarodnega ženskega saveza spomladi v Haagu Mednarodni bazar v korist svoji pisarni. Prosila je navzoče delegatke, naj bi njih društva v ta namen prispevala po par, za naše kraje značilnih vezenin. Dosegel bi se s tem dvojen uspeh: pomagala bi MZZ in napravili v inozemstvu reklamo za naša ročna dela.
Skoraj o vseh predlogih se je vršila debata, a jih je skupščina vse osvojila.
Nato je predavala predsednica Krščanske ženske zveze v Zagrebu, ga Danica B e -d e k o v i č e v a »O pobi:aniu prostitucije«. Stvarno in prepričevalno, a v kričečih barvah je narisala to rakrano človeške družbe. Razlagala je, kako je urejena prostitucija drugod ter prešla potem na tozadevne razmere v Zagrebu. Prečitala je zborovalkam vse tiskovne, zdravniške sve-dočbe in knjižico, ki jih mora izpolniti, pre-čitati in podpisati vsaka ženska, preden se začne vdajati profesijonalni prostituciji. Citirala je zagrebškega načelnika policije, zakaj daje prednost reglementirani prostituciji pred javnimi hišami Lastniki lavnih hiš so navadno tudi zvodniki in trgovci z dekleti, spreiemajo in zlorabljajo še mladoletne devo.ike. slabo jih hranijo ter ne dopuščajo, da bi se vrnile na pravo pot. Zdravniška preiskava je površna itd. — Predavateljica jc povzdignila glas, da žene seveda obsojamo obe napravi prostitucije. Ker sc v Zagrebu strahotno širi nemorala, bi lahko sklepali, da reglementacija ni dobra Tudi v zdravstvenem oziru pod nadzorstvom oblasti vršeča se prostitucija niti od daleč ne dosega svojega namena, saj ,se opravlja zdravniški pregled samn na prostitutkah. r,e pa tudi na moških, ki jih poseča.io. Končno naravnost zavaja moške v občevanje ker so glede inficiranja bolj brezskrbni.
" Težnja vseh kulturnih narodov je, da sc uvede aboluci-oni^em. ki sloni na principu. da je nemogoče uspešno pob!iati prostitucijo potom policije in žandarmerijc. Potom države, občin, privatne inicijative Tn odgoje naroda treba preprečevati da ženske ne zapadeio v prostitucijo. Kot najuspešnejša sredstva za pobijanje prost:tu-ci.ic in spolnih bolezni ie predavateljica navaiala:
1)	Borbo proti reglementaciji prostitucije, ki dela državo sokrivo, da se žena ponižuje do pr .dajnega blaga.
2)	Boj alkoholu do skrajne meje.
3)	Blaznike zapiramo v blaznico. Bolnike v bolnice izločimo iz človeške družbe tudi vse degeneriranke in k prostituciji se nagibajoče ženske; spravimo jih v domove, dajmo jim deia, da jih napravimo neškodljive.
4)	Trgovina s sužnjami naj se smatra kot zločin, a ne — kakor doslej — kot prekršitev.
5)	Nezakonski oče mora skrbet; za svojega otroka, sicer naj se ga občutno kaznuje.
6)	Nastopiti je najstrožje proti uvozu in razširjanju pornografskih knjig in slik ter vpeljati strogo cenzuriranje.
7)	Osnujejo naj se povsod brezplačne
Metro Goldwyti Mayer«. prireditelj: «Bele sestre« in
1914 DANSE MACABRE lihe tii Parade) 1918
Prične »izven ironte in za tem: Streljanje! Naval! Grmenje topov! Nepregledne kolone mladih ljudi, ki gredo v smrt.. Kako hočejo, da se vrnejo? Svetovna vojna! Pride v kino «Dvof. Izpopolnjena tehnika ubijanja.
ambulance za zdravljenje veneričnih bolezni.
8) Prostitucija naj se ne smatra za problem higijene, nego za sredstvo, ki širi spolne bolezni. Zato naj država, občine, privatna inicijativa in posamezniki ne skr-be samo za narodno zdravje, nego tudi za narodovo moralo.
Upoštevati je treba naposled vse okoi-ščine ter ne obsojati brez premisleka in prestrogo žrtev, ki so morda skoraj brez lastne krivde zapadle prostituciji.
Predavateljica je koncem svojega predavanja še naštevala celo vrsto svetovnih moških kapacitet, ki odločno obsojajo po-liganii.io in splošno razširjeno mišljenje, da mladenič ne bi mogel ostati čist do zakona. Kraft-Ebing n. pr. ugotavlja, da še nikdar nihče ni obolel zaradi spolne vzdržljivosti.
Zdravnica dr. Meškovičeva iz Beograda se je zahvaljevala predavateljici za izčrpno, temeljito in stvarno predavanje. Pozivala je, nai vse žene začno energično in neizprosno borbo proti gnusnim seirza-cijonalnim vestem, ki se javno in z vidnim uživanjem iznašajo na dolgo in široko v časopisih Prosila ie navzoče novinarke, naj blažilno vplivajo na novinarstvo.
Ga. Al. Štebi: Pri nas nimamo javnih hiš in ne reglementirane prostitucije, a imamo prostitutke Ko je policija nedavno napravila racijo po Tivoliju, jih je zalotila vse polno. Dogna'a pa je, da so po veliki večini brezposelne delavke, služkinje alil celo reducirane uradnice. — Konštatirala je, da je največji krivec prostitucije kapitalistični državni red ter zahtevala vsaj minimalno plačo za vsakogar, ki vstopi v službo.
Oglasilo se je še več govornic, ki so priporočale zabranilna sredstva za pobijanje prostitucije. Sprejet je bil sklep. Od pristojne oblasti je zahtevati, da se zakon o prostituciji ne sme sestaviti brez sodelovanja žen.
Danes zadnji dan!! VaSa umiljtna umetnica Danes zadnii dan!!
H E N N Y PORTEN
se danes poslavlja v prekrasnem velefilmu v pesmi materinske ljubavi
II
TRAGEDIJA
«f
Ker sc ta film jutri predvaja že drugje, danes nepreklicno zadnjikrat: ob: 4., %6., Jutri!	*«- 9.	Jutri!
Jutri!	VELIKA PREMIJERA!	Jutri!
KINO «LJUBLJANSKI DVOR« najudobneiši kino v Ljubljani.
Ker je morala predsednica ga. Petkovičeva že popoldne oh 2. odpotovati, jc vodila popoldansko zborovanje ga. Fr. Tavčarjeva. Zborovalke »o se zedinile, da sc vrši naslednja skupščina v Subotici ali v Dubrovniku Kongres je trajal prav do pol 7. zvečer in se je mnogo delegatk odpeljalo iz sejne dv.irane naravnost na kolodvor. Nekaj Srbkinj je ostalo preko noči na Bledu in so odpotovale šele v četrtek zjutraj.
Predavanje ZKD Ljubljana
V petek 29. t. m. predava:
V	Zalogu g dr. St. Bajič ob 20. o delavski zakonodaji pri nas in drugod.
V soboto 30. t. m.:
V	Krmelju ob 20. g. prof. Dolžan o temi: »Kako je nastal svet?«
V	Šiški pri društvu »Vodnik« ob 20. gdč. Jerica Zemljan o temi: -Dobra gospodinja — sreča v družini«.
V	Novem mestu pri društvu »Prosvetac cb 16. g. dr. Ktiščer >0 Darvvinu*.
V nedeljo 31. t. m.:
V	Sinartncm pri Litiji ob 15. g. M. Kovač o temi: »Skozi Makedonijo«.
V	Trbovljah ob 15. gdč. J. Zemljan o kuharski umetnosti.
V	Šmarci pri Kamniku g. živinozdravnik Joso Rauter o sterilnosti krav in telic.
V	Sekali nad Škofjo Loko ob 16. g. prof. Pavlič o praznoverju.
V	Rajhenburgu ob 15. g. dr. Fellacher o koroškem plebiscitu.
V	Mirni peči ob pol S. zjutraj g- A. Beg o užitnih in strupenih gobah.
V	Gor. Logatcu ob 15. g. prof. Dolžan o potresih.
V	Borovnici ob 8. zjutraj g. živinozdravnik Joso Čeh o prvi pomoči živini v sili.
PWovjev Hrastniku
K poročilu o tihotapstvu pušk iz Avstrije
Te dni so vsi listi in tudi »Jutro« poročali o tihotapstvu večjega števila pušk in municije iz Avstrije, ki so bile zaplenjene v vili gospP Orovič v Mariboru, i o kombinacijah v zvezi s to zaplembo. Sedaj imamo poročilo izpopolniti oziroma popraviti v toliko, da je res liast.il proti Antonu Jeriču, Fr. VVagnerju in Jakobu Pošingerju sum radi delikta po členu 1., točka 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda radi zasačenih pušk. Preiskava pa je bila že 23. t. m. od višje deželne sodnije v Ljubljani ustavljena in so bili osumljenci izpuščeni iz preiskovalnega zapora, ker za ta delikt treba dokaza, da je prikrivanje orožja učinjeno v anarhistična ali komunistične svrhe ali sicer da se s terorjem spremeni politični ali ekonomski red v državi. Sodišče je ugotovilo, da nj ne suma nc opore za dejanski stan tega delikta. Treba bo sedaj pojasniti, kako se je moglo ta slučaj sploh potegniti pod določbe antikomunistjčnega zakona.
V Sloveniji razen Trbovelj ln Hrastnika menda ni kraja, kjer b; bilo zaznamovati premikanje obsežnih zemeljskih kompleksov. Naši dve sliki nam prikazujeta del plazovja v Hrastniku in cbenem hišo gospe Šentjurčeve, katere prvo polovico so morali te dni podreti, da ne bi plazovje odneslo cele hiše Druga polovica je namreč naslonjena na skalovje. Nevarnost plazovia seveda s tem nikakor šc ni odstranjena, kajti po mnenju strokovnjakov obsega plazovje dobre pol ure oddaljeno hribovje, kjer je nekdaj stal stari Hrastnik. Za sedaj je izmed javnih poslopij ogrožena velika stavba deške šole in razna gospodarska poslopja. Narodni dom pa stoji že izven
ogroženega pasu.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
1'etek, 29.: «Slaba vest». Narodna igra. Pre« mijera. C.
Sobota, 30.: « Vojaška predstava ob 6. uri. zvečer.
Nedelja, 31.: <Drugi breg». Izv Pondeljek, L: "Hamlet« Izv.
Ljubljanska opera.
Petek. 29.: «Nižava» Gostuje Anton Buk* šek D.
Sobota, 30.: »Grofica Marica«. B Nedelja, 31.: «Yannhauser» Izv. Pondeljek. 1.: oSeviljski brivec® Izv
Mariborsko gledališče.
Petek. 29: Zaprto.
Sobota, 30.: «PagIiacci« in «Bastien». Pre«
mijera. A. Nedelja, 31.: «Danes bomo tiči«. Pondeljek. 1.: »Grofica Marica«.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 31.: »Pogumni krojaček«. Ob 15.
Prva letošnja predstava D' Albertove
«Nižave» se vrši nocoj v ljubljanskem opernem gledališču. Opera je deloma nanovo zrežirana in zasedena. Baritonsko partijo poje gost, naš rojak Rudolf Bukšek.
Premijera Anzenprubcrjeve drame «81a-ba vest« v ljubljanski drami bo nocoj, v petek zvečer ob 8. Pisatelj nudi v tem svojem delu gledalcem in poslušalcem skupino ka-rakteriziranih tipov in originalno knietiško zgodbo, ki se plete med niimi.
Šentjakobčani ponove v nedelio 31. t. m. ob 3. popoldne Drinklerjevo štiridejansko pravljico s petjem, godbo in baletom Pogumni krojaček«, ki je dosegla pri prvih uprizoritvah popolu uspeh — Predprodaja vstopnic- v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
Operi <Paeliacci-> iu cBastien in Ba stienne* na mariborskem odru. V soboto 30. oktobra se uprizori pod muzikalnim vodstvom gosp. A. Mitroviča v Mariboru Leon-cavallova opera svetovne popularnosti c.Pag]iacci> in Mozartova komična opera cBr.stien in Bastienne>.
Gostovanje plesne skupine Kratina v Mariboru. Dne 27. oktobra je gostovala v mariborskem gledališču plesna skupina Kratina šole Hellerau-Laxenburg. V času splošne plime telesnovzgojnih idej pridobiva tudi metoda Jacques Dalcroza, ki tvori temelj in podlago helternuske šele, vedno več pristašev. Smoter in cilj ie šole je lelesna vzgoja brez pomoči orodja, le z ritmično discipliniranimi telesnimi tribi. Osnova teh gibov je ritem, glavni pripomoček glasbena misel, katera spremlja telesni gib. S stali-
I Jča telesne vzgoje velezanimiv in instrukti-I ven večer! Drugo vprašanje pa je, če je ve-I čer tudi v strogo estetskem pogledu vse-| skozi zadovoljil. Telovadba ženskega telesa zahteva z.;< sistematični odgoj mišic marsikatere gibe. katerih naše oko ne sprejema z estetičnim užitkom. In radi menjave položajev in jribov teles, iz klasično - mirnih antičnih oblik v burne, le anatomično koristne kretnje, zapusti cesto sestava telovadnega plesa kot celote v gledalcu nekako razdvojenost. Zadivijo te posamezni gibi. zlasti skupine, dočim zopet učinkuje neposredno sledeči jim položaj telesa bizarno, spoininjajoč te na groteskne prastare verske simbole južnoameriških in avstralskih narodov. V |>odrobiii oceni bi dali prednost krasno in res enotno uspeli Groteski ua Stravinjskega Suitu (Zadnja točka), klasično - lepemu zLarghetus Cimarose ter duhovitemu Kodalijevemti »Vaise». Večer je bil izredno zanimiv; občinstvo ni štedilo s priznanjem.	Dr. I. V.
Koncert violinista Zlatka Ealokoviča v Ljubljani
Sinoči sc je vršil v prav sijajno zasedeni dvorani hotela Union v Ljcbliani koncert violinskega virtuoza Zlatka Balokoviča, ka* terega je spremljala na klavirju Američan« ka Miss Miriam Allen Virtuoz in njegove kvalitete so ljubljanskemu občinstvu že do= bro znane izza prejšnjih konccrtnih sezi.i in se torej v podrobno oceno njegove igre
s tehničnega vidika ni treba sDuščati. Vir« tuoz jc slej kop rej kos najtežjim nalogam, njegova čista in precizna igra more zbujati občudovanje vseh poznavalcev violinske tehnike in njenih zavratnih težkoč. Spored jc obsegal cclo vrsto stilno in dobno neso« rodnih skladb. L"vedlc so ga tri točke itali« janskih predklasikov Pugnanija, Fiorilla in Tartinija — znane, pri nas že tudi od raz« ličnih violinskih virtuozov izvajane sklad« be, ki nudijo izvajalcu mnogo prilike, da se i/kaže v prednašalnem in tehničnem ozu ru. V slednjem Balokovič predvsem odgo« varja in brezhibnost njegovega izvajanja jc pomirjevalna; kot interpret pa je zelo enoličen in ne izčrpa skladb formelno in vsebinsko. V interpretaciji so mu kompozi« cijc vseh dob in slogov pojrolnoma enovrst« ne, kar napravlja vtis enoličnosti in ne mo« re vzbujati posebnega zanimanja ali celo vžgati. Tako je ostala tudi Irelandova so« nata brez ognja, čemur pa je kriva tudi skladba sama, ki je sicer prav resnobno, vendar za danes že nezanimivo in enolično delo. Bachova Giaconna prav tako zahteva več duše. V poslednji točki (Sarasate, Na? chez, GardTner i ŠtoIcer«Slavenski) ie vio« Iinist najbolj uspel. Stvari lahkotnega, efekt nega. virtuoznega sloga mu vsekakor naj« bolj leže in jih najlepše prinese. Mnogošte« vilna jiublika je umetnika burno aklamira« la in moral je dodati še lepo vrsto efekt« nih violinskih skladb Balokovič je danes brez dvoma eden tehnično najizdelanejših violinskih virtuozov, ki mu je svetovni slo* ves zagotovljen.
Nevarna vlomilska družba
Ljubljana, 28. oktobra
Varnostne oblasti na deželi so v zvezi z ljubljansko policijo na sledu predrzni in ra-finirani vlomilski tolpi, ki že dolgo ogroža javno varnost v vlakih, ima na vesti nešteto žepnih tatvin, razne druge tatvine ter bržkone vse senzacijonalne vlome, ki so bili izvršeni zadnje tedne: v posojilnico v Mengšu, roparski napad v poštno atnbuian-co na progi blizu Šmarja, v poštni urad v Šmarju itd. Tatovi so se vozili po naših progah iz Hrvatske proti Sloveniji in nazaj, ostajali po nekaj dni v Zagrebu in drugih hrvatskih mestih, drugič pa se zopet zadržavali v Ljubljani, izvršili tu razne manjše vlome ter. šli za žrtvami v tramvajske vozove. Kakor znano, je bila pred dobrim tednom ukradena v vozu električne železnice arhitektu Costaperariju čez 5 tisoč dinarjev vredna zlata ura z verižico, pred par dnevi pa gostilničarju Matiji So-kliču iz Trnovega istotako 5.000 Din vredna zlata ura ter verižica, in sicer v tramvaju od glavne pošte do cerkve Sv. Petra.
Zasledovani vlomilci in žeparji so: 35-letni Anton Valant, 25letni Franjo Turjan, neki Ivo in neki Niko. Ti vsi so se zbrah pred kratkim v neki gostilni v Ivančevi gori, kjer so prenočili ter se naslednjega dne odpeljali z vlakom proti Ljubljani. Bili so vsi elegantno opravljen; in so razpolagali z velikimi vsotami denarja. V vlaku so vzeli na piko posestnika Antona Kalarja iz Malega Grabna, ki je imel opravka na davkariji v Višnji gori. Ko je stopal Ka-lar v vlak, so napravil; tatovi umetno gnečo ter mu je eden pri tem izvlekel iz notranjega žepa suknjiča listnico, v kateri je bilo 1.600 Din. Kalar je tatvino opazil šele v Višnji gori ter prijavil slučaj takoj orož-j mšivu. Orožniki so nemudoma pričeli * j poizvedbami katerih rezultat je bila vsaj j ugotovitev imen lopovov. Pozneje se Je dognalo, da so prepotovali zasledovanci v septembru in oktobru dolenjsko progo nad 20krat in da imajo na vesti povečini vse žepne tatvine, ki so se pripetile na tej progi.
Tatovi pripadajo očividno dnbro organizirani tolpi, ki sistematično krade na vseli naših progah, obenem pa sj privoščijo njeni člani od časa do časa tud: bolj riskant-ne pohode. Ti tiči so očividno identični tudi z onimi goljufi, ki so že 1. 1924 obiskovali Slovenijo ter se pojavljali na raznih sejmih, kjer so sleparili lahkoverne ljudi z raznimi igram: na karte ter jih oguljufali za velike vsote. Vsi lopovi so iz Hrvatske, doma baje iz Zagreba.
Vendar enkrat pravi senzacijonalni vele-film:
med leva v Afriki, med zamorkf.mi. lepoticami, med trgovci z de < leti, med levi v cirkusu t
Maciste krotitelj ubeglih levov v nabito polnem cirkusu! Kolosalui prizori, ki Vam ne puste dihati! Balkanfilm. Zagreb. Pride v kino «Dvor».
PRED SODNIKL
<rFrance, 2 dni boste premetavali drva po jetniškem dvorišču, da se boste malo utrudili in si zapomnili, da se ljudi ne sme kar tako-le premetavati., - Sodnik razglasi sodbo Francetu A., posest ni kovemu sinu iz Brezovice. Fant je namreč 27. avgusta zvečer kolovratil po Notranjih Goricah in je naletel na starega užitkarja Pavleta. Ker je bil pa deček naložen in vinsko razpoložen, je zgrabil starca za noge, ga dvignil in spustil, da je telebnil na tla. Sicer se stara korenina ni posebno poškodoval, bolečine je pa le imel v hrbtu in opraskan je biL
Domače vesti
Tegetthof
Branil je dalmatinsko obalo zoper Lahe, ravno letos pred 60 leti, dobil je bitko pri Visu. «Re d' Italia» je zletel v zrak. «Affon datore» se potopil. Rdeče«belo«rdeča habs« burška pomorska zastava ie zavihrala nad rdeče«belo«zelenim simbolom ujedinjajoče sc mlade Italije, ki se je v oni vojni bori» ia za osvobojenjc dveh še pod avstrijskim jarmom ječečih svojih pokrajin, za pravi« co zoper tiranstvo. Na morju je 1866. še zmagala, hvalabogu zaman zmagala ideja avtokratskega rimskonemškega imperija habsburškega žezla. Clum«Sado\va sta od« tehtala Custozzo in Vis, Nemčija se je iz« nebila Habsburga in Italija je vkljub Ra« deekemu in Tegetthofu dobila svojo pravi« co, katera jej je šla, podlegel pa je Habs« burg, ker je bilo tako prav po vseh božjih in prirodnih zakonih. Pri Visu je le zmagal vojak, boljši admiral in boljši mornar, če« prav sta branila — ne dalmatinske obale, marveč krivično stvar, habsburško. Nista se pa zavedala, da ne stojita na pravi stra« ni.
Sedaj žele postaviti Tegetthofu sporne« nik. «Ausgereehnet» v Mariboru. Vprašaj« te na Visu, mar ga oni žele? (Pred potova« njem priporočam obisk v zavarovalnici zo» per nezgode).
V naših časopisih se baje oglašajo celo ljudje s svojimi podpisi, v dopisih, kjer branijo misel (zopetne) postavitve Tegett« hofovega spomenika. (Baje. pravim, včeraj me jc prijatelj opozoril. Sam nisem bral. Zjokal bi se bil nad dotičnim uredni« štvom)..
Naj pač gredo, in naj postavijo e spo« menik Radeckemu, ki je tudi »tolkel Lahe in branil domovino®, in spomenik za Armee ;<ruppe Rohr in Bproeviču in Lrzlierzogu Ivugenu za 5. A. V K., in Conradu in Arzu in Prusu Belovvu, ki ie prodrl pri Kobari« du in oplenil Videm«L'dine, in vsem dru« gim. \Valhallo si napravite in Siegesallee nad Lahi! («Čemu smo pa kruoto požarli?» vpraša Ribničan).
Na oni strani pa stoje spomeniki Gari« baluiju, Mazziniju, Nasariju Sauru in Ce« sare Battistiju. Pri nas še ni spomenika ••neznanemu junaku« iz ječ 1914., niti Prin« eipu. niti kralju Petru Osvoboditelju — mzcn Kranja. Čast mu! —. a Tegetthofa bi radi postavili v Mariboru, njegovi Sehild« burgerji.
Pravzaprav nimam nič zoper to po svoje prav originalno idejo. Celo nripravtier. sem kaj žrtvovati. Pod enim pogojem: V pit de« stal se morajo vdelati imena in naslovi vseh onih. ki so doslej dali iniciativo za ta spo« menik, zanjo pisali po listih in to misel sploh resno tretirali. Napis .■ vencu ood kipom bodi z dedikacijo: »Tegettholu — nepoboljšljivi«, sredi pieriesUla pa. v zlatu ali bronu:
»NJEMU SLAVA. NAM SRAMOTA»
Boste videli, ta spomen'k bo vsem prav. Vi boste imeli Tegetthotv. mi pa Vas! Suum euique, Vi neznani Tegetthofovi ju« naki! Ali prihajate počisi na svetlo. Vi ščurki ob nesnažnem pretoplern jugosloven« skem ognjišču!?	MAC.
*	Izpremembe v državni službi. Naša rojaka Alojzij Bizjak in Vendelin Šimenc sta imenovana za poštna uradnika v 3. skupini II. kategorije pri poštnem uradu na železniški postaji v Beogradu. Kemik državnega laboratorija v Beogradu Dušan Gregorič je premeščen k centralnemu higijenskemu zavedal v Beogradu.
*	Patrijarh Dimitrije osemdesetletnik. Patrijarh srbsko-pravoslavne cerkve, Dimitrije, praznuje dne 2. novembra osemdesetletnico. Po vzgledu starih srbskih patri-jarhov si bo postavil spomenik v posebni »zadužbtni«: zgradi! bo impozantno cerkev v starosrbskem slogu.
*	Revizija uradniškega zakona. Kakor poročajo iz Beograda, je komisija za revizijo uradniškega zakona pričela s svojim delom. Člani te komisije so: državna svetnika Petar Petrovič in dr. Sagadin, kasacijski sodnik Vasa Petrovič v Novem Sadu in član glavne kontrole Miienko Vesovič.
*	Znižanje telefonskih pristojbin. Glasom odloka ministra pošte in brzojava se z novim letom zniža pristojbina za instalacijo, prenos in naročnina za telefon. Znižanje bo znašalo deset do štirideset odstotkov.
*	Inšpekcijsko potovanje v Slovenijo. Načelnik finančnega oddelka prometnega ministrstva Spasoje Nedeljkovie ie odšel v Slovenijo na inšpekcijsko potovanje.
*	Obisk Amerikancev v Jugoslaviji. V kratkem prispe na naš Jadran veliki ameriški parobrod, s katerim potuje približno 500 ameriških dijakov in profesorjev okoli sveta Amerikanci obiščejo tudi naša pristanišča. »Jadranska Straža«, v sporazumu z Udruženiem mornarjev in z našimi pomorskimi akademijami, ie ukrenila vse potrebno da bodo Amerikanci v naših pristaniščih prisrčno sprejeti.
*	Tagore oride v Beograd. Znani indijski književnik Rabindranath Tagore je v torek zvečer prispel v Budimpešto. V razgovoru z novinarji je izjavil, da ostane nekoliko dni v Budimpešti, potem pa odpotuje v Beograd V Budimpešti ie predaval o umetnosti.
*	Zgradnja železniških prog. Po poročilih iz Beograda izdeluje prometni minister dr. Vasa Jovanovič generalni načrt za izgradnjo vseh potrebnih železniških prog v naši državi. Pri izdelovanju načrta sodelujejo iraiodličnejši strokovnjaki. Načrt naj bi se uzakonil tako, da bi se tudi odstop od gradnje posameznih prog mogel izvršiti le potom zakona.
*	Učiteljski sestanek. Dne 2. novembra se bo vršil ob 10. uri dopoldne v načei-stveni sobi Učiteljske tiskarne v Ljubljani važen učiteljski sestanek. Na dnevnem redu so važne zadeve, med drugim poročilo o dosedanjih uspehih naših prizadevanj po
srezih in o delu v bližnji bodočnosti. Pridite na sestanek vsi, ki ste z nami istih načel, istih nazorov. Za akcijski odbor: Luka Jelene. Ivan Šmaidek.
*	Seje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo minister trgovine ne skliče, dasi mu je volilni spis predložen brez pritožbe. Mnoge strokovne organizacije so ministra Krajača, ki dela po navodilih g. Puclja, Jelačina in SLS, že pozvale, naj takoj skliče prvo sejo Zbornice. Mi se za danes zdržujemo kritike, gg. Puclja, Jelačina in Ogrina pa v zadnjem trenotku opozarjamo: Ne igrajte se z ognjem!
*	Višja pedagoška šola v Zagrebu. Na podlagi točke III. učnega načrta za višji tečaj (3. in 4. letnik) za višje pedagoške šole, se pozivajo oni absolventi nižjega tečaja (2 letnika), ki so si že pridobili usposobljenost za učiteljsko službo na meščanskih šolah in bi želeli nadaljevati študije v višjem tečaju (3. in 4. letnik), da se prijavijo rektoratu višje pedagoške šole s pismeno prijavnico najkasneje do 8. novembra. V prijavnici je treba navesti katera dva predmeta želi študirati (lahko se navede več kombinacij) in priložiti diplomska spričevala v originalu ali overovljenem prepisu. Izbrani slušatelii se bodo pravočasno pozvali na studii.
*	Ženska — državni pravdnik. Pri okrožnem sodišču v Sarajevu je bila kot državni pravdnik nameščena gospa ZoTa Iličeva, ki je imela za to mesto popolno kvalifikacijo. Te dni je bila gospa premeščena za tajnico pri upravnem sodišču, ker še ni principijelno rešeno vprašanje ali ženske smejo biti sodniki.
*	Na stalne intervencije kmetijski^ korporacij in živinorejskih strokovnjakov se je
končno posrečilo izposlovati od monopolske uprave oddajo živinske soli po znižani ceni. Cena se je znižala od 195 Din na 150 za 100 kilogramov loco solarna. Kmetijska družba za Slovenijo sedaj organizira skupno va-gonsko naročilo tega za živinorejo tako važ nega krmilnega dodatka. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razglas v zadnji številki •»Kmetovalca«.
*	Nove češkoslovaške znamke. Povodom osme obletnice proglašenja češkoslovaške republike je poštna uprava češkoslovaške republike izdala novo serijo poštnih znamk s slikami historičnih gradov ter eno s panoramo Ilradčina. Znamke so napravljene po originalih F. Simona in A. Kalivode.
*	Izobraževalno društvo napr. mladine v Domžalah priredi z gostovanjem ljubljanske »Edinosti« v soboto dne 30. oktebra ob 8. zvečer na Sokolskem odru v Domžalah predstavo s sledečim sporedom: I.) Dolef Prešeren: Našim bratom, (deklamaciia) II.) dr. Aloizij Remec: »Užitkarji« (Kmečka ža-loigra v treh dejanjih). Igro vodi br. Dolef Preščren K obilni udeležbi vabi — Odbor.
+ Hišne trafike. Dovoljenja za hišne trafike, to je za prodajo tobačnih izdelkov v gostilnah in kavarnah, izdaja za Slovenijo oblastni monopolski inšpektorat v Zagrebu, kamor so tozadevne s 5 Din kolekovane prošnje, kojim je priložiti 20 Din kolek za rešenie odpremljati. Taksa za dovoljenje ni predpisana, vsi stroški znašajo tedaj le 25 dinarjev v kolkih in velja dobljena dozvola trajno za osebo, koji je podeljena. O načinu prodaje in dobave tobačnih izdelkov brez provizije se dobe ustmene informacije pri vseh oddelkih in s reških upravah finančne kontrole.
*	Ribolovno okrožje Višnjagora, potok Višnjica s pritoki, skupni obseg okoli 10 km pride v sredo. 3. novembra ob 10. dopoldne na uradnem dnevu srezkega poglavarstva v Višnji gori (pri Škrabarju) na dražbo za dobo 10 let.
Državnim
nameščencem
ter vsemu uradništvu priporoča svoje iz-borne suknje in raglane tvrdka FRAN LUKIC, Pred Škofijo 19. Cene najnižje, po primernih odplačilih.
*	Železniški upokojenci, ki imajo rdeče legitimacije, naj prinesejo iste najkasneje do 10. novembra v računsko pisarno postaje Ljubljana, gl. kolodvor v svrho podaljšanja veljavnosti za leto 1927. Vsakdo uaj prinese s seboj tudi odrezke poštnih nakaznic, da se bo videlo, od kje prejemajo pokojnino. V poštev za Ljubljano gl. kolodvor pridejo upokojenci preišnie j. ž. in sedanji, ki so sluzih na glavnem kolodvoru. Zunanji vpokojenci vsak svoji najbližji postaji.
*	Na begu pred orožniki. V okolici Mo-star.ia so te dni orožniki ustavili Ibra in Hu-so Šabanoviča, ki sta peljala voz, naložen z ukradenimi drvami. Sabanoviča sta hotela pobegniti ter sta z vso silo podila konje. Orožniki pa so hiteli za vozom. V divji dirki se je voz s konji vred prevrnil v dvajset metrov globok prepad. Voz se je razbil, Ibro je obležal mrtev. Huso pa je težko ranjen in najbrže ne bo ostal pri življenju.
*	Pet človeških okostij izkopanih v zagrebški okolici. Na Tratinski cesti vzdolž železniškega nasipa kopljejo sedaj kanal v svrho, da se oboka potok Kraljevac. Pri izkopavanju kanala so delavci naleteli na pet čleveških okostij. Štiri so ležale eno poleg drugega, a peto par metrov oddaljeno od prvih. Kosti so že močno strohnele in so bile v zemlji že 50 ali pa še več let.
*	Vihar porušil turško džamijo. V Gosti-varu v Južni Srbiji je divjal v pondeljek ponoči silen vihar, ki je porišil tamkajšnjo džamijo. Visoki minaret se je zrušil na sosedne hiše ter pokopal pod ruševinami štiri prodajalne. Škoda znaša nad 800.000 dinarjev.
*	Čudna bolezen v Dalmaciji. Kakor javljajo iz Šibenika. je predvčerajšnjim prispela k okrajnemu glavarju seliaška deputacija iz Mravincev ter zaprosila, da se takoj odpošlje zdravnik, da prepreči čudno bolezen, ki se je pojavila v omenjenem se!u. Znatno
ZIMSKE SUKNJE
tn druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje
I. Maček, Ljubljana
Aleksandrova cesta 12.
število ljudi je obolelo na ta način, da je pri njih nastopila mrzlica, potem so začeli bliu-vati kri ter so obležali nezavestni. Glavarstvo je takoj odposlalo zdravnika v Mra-vince.
*	Karlovac odrezan od okolice. Iz Karlovca prihaja poročilo, da sta Kolpa in Korana prestopili svoje bregove. Voda ie v sredo zjutraj dosegla kultninacijo. Mesto je popolnoma odrezano od okolice, tako da je razen železniškega ustavljen ves promet. Šola na Baniji je zaprta, ker je ves dohod pod vodo. Pod vodo je tudi tovarna »Jelen« in tovarne na Baniji. Celo karlovska polje — kakor daleč sega oko — je poplavljeno. Okoličani niso mogli v mesto vsled česar je izostal dovoz mleka in zelenjave. Pro met se je vršil le s čolni in vozovi. Takozvane »šance« so še polne vode, le notranji de! mesta ni bil poplavljen. Okolo Turnja je vtonilo več glav živine.
*	Kosti prastarih živali v Savi. Pri Pro-garju v Sremu je te dni »bager«, ki čisti sav sko strugo, spravil na dan kosti ogromne ži vali. Zob, ki so ga našli v strugi, tehta dva in pol kilograma. Tudi ostale kosti kakor vilice, noge itd. imajo ogromne dimenzije. Domneva se, da je to skelet predpotopne živali, najbrže mamuta. Med tamkajšnjim ljudstvom krožijo o zanimivi najdbi najrazličnejše govorice.
*	Razveljavljena smrtna obsodba. Dne 18. junija je mariborska porota obsodila hlapca Janeza Pečovnika iz Št. Pavla pri Preboldu zaradi hudodelstva umora na smrt. Stol sed morice v Zagrebu je, upoštevajoč ničnostno pritožbo, smrtno obsodbo razveljavi! ter odredil ponovno porotno obravnavo. Pe-čovnik je bil obtožen, da je zadavil in oropal služkinjo Elizabeto Molar.
Dve Ieli je posnemala velika Foxova ekspedicija na originalnih ruskih ileh v daleki Sibiriji grandijozno filmsko delo, ki se sedaj z triumfalnim uspeš hom predvaja po vseh večjih mestih
sveta pod imenom «SIBIR1JA». Dve leti napornega dela v strahoviti zimi! Dva in pol milijona amerikam skih zlatih dolarjev je porabljenih pri izdelavi tega velefilma, ki pomeni v pravem pomenu besede najlepše od najlepšega.' Vkljub mnogoštevilt nim intrigam z raznih strani je predi vejanie tega velikanskega ruskega umotvora končno dovoljeno tudi v naši državi! V Zagrebu so ta velefilm revnoker predvajati polnih 16 dni, v Beogradu celo 23 dni. (Oba dela v enem sporedu.)
Iz Ljubljane
u— Žalna proslava v počaščenje spomina v svetovni vojni padlim Šentpetrčanom se
izvrši na praznik Vseh svetnikov, ko se položi in blagoslovi temeljna plošča za spomenik. ki se postavi prihodnje leto spomladi po sledečem sporedu: Ob 10.30 dop. maša za padle tovariše v župni cerkvi Sv. Petra, ob 11. uri blagoslovi g. župnik Petrič temeljno ploščo, ki bo krila posvetitveno listino, katero potoži predsednik odbora za postavitev spomenika g. V. Rohrmann, nakar zapojo pevci žalostinki »Vigred« in »Oj Doberdob*. Pri proslavi sodeluje tudi godba društva »Sloga«. Vabimo predvsem vse tovariše iz šentpeterske fare, potem pa vse svojce in prijatelje naših pokojnih tovarišev da se polnoštevilno udeleže te žalne proslave, ki bo na prostoru, kjer bo stal spomenik u— Novi veroučitelji na ljubljanskih gimna ziiah. Z ukazom ministra prosvete sta imenovana za veroučitelia; dr. Ivan Vrečar na 1. drž. gimnaziji, dr. Jakob Žagar pa na II., državni gimnaziji v Ljubljani.
u— Ljubljanskim v župi J. P. S. včlanjenim društvom in zborom! Na praznik Vseh svetih (v pondeljek) dopoldne ob 10.30 skupna vaja vseh moških zborov v pevski dvorani Glasbene Matice. Arhivarji naj pri-neso seboj notni materija! sledečih nagrob-nic Mendelssohn ><Beati mortui«, Pavčič »Spomladi«. Dev: »Vigred« in Prelovec »Oj. Doberdob«! Naj bo udeležba pevcev častna in točna! Tajništvo Ijublj župe JPS.
a— Smrt v valovih Ljubljanice. Ivan Kraljič, posestnik v Lipah na ljubljanskem Barju, ie nameraval v sredo popoldne prepeljati čez Ljubljanico ostanke podrte hiše, ki je stala blizu Koslerjevega posestva. Pri tem sta mu pomagala dva Črnovaščana. Sredi Ljubljanice se je čoln, ki ie bil preobložen začel potapljati. Črnovaščana sta se rešila s plavanjem na breg. Kraljič pa je kmalu izginil v valovih Ljubljanice Trupla še niso našli. Ponesrečenec zapušča ženo in devetero otrok Najstarejši ie star 14 let.
u— Tečaj o radiotenniki v Ljubljani. Ljub Ijanski Radio-klub, ki ie že lansko leto priredil z uspehom in v splošno zadovoljstvo tečaj o radiotehniki. namerava letos tečaj ponoviti. V ta namen si ie že pridobil prof Andreea. znanega strokovnjaka na polju ra-diotehnike. Tečaj je namenjen za vse, začet nike in izurjene amaterje, ker se bo predavalo in praktično izvajalo od začetnih, temeljnih poimov pa do današnjega modernega stanja radiotehnike Načrt tečaja predvideva 6 ur. ki bi se razdelile tedensko dvakrat po 2 uri. Prispevki so za enkrat prora-ču-nieni na 2 Din od ure. Pri zadostnem številu prijavljencev bi se tečaj otvori! sredi novembra v večernih urah na državni realki. Zato vabimo vse, kf se zanimajo za splošno elektro in posebej še za radioteh-r.iko. da se v čim večjem številu priglasijo Obvezne prijave spre;ema klub v torkih četrtkih in sobotah ob 8. zvečer v svojem lokalu na velesejmu ali po pošti na naslov Radio-klub. Ljubljana.
ProiC d Ljubljani! Danes!	Popolnoma nooo!	
V^IBI J	"ZETE	
Emil Jannings		Lya de Pulti KINO IDEAL.
u_ Samo železničarjem bo danes ob IS.
uri predaval v šolski sobi na postaji Ljubljana gl. kolodvor zdravnik dr. Fedor Mikič
0	alkoholizmu. Vse železničarje vabi k temu informativnemu predavanju odbor društva »Treznosti«.
u— Drobiž s policije. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek kaljenja nočnega miru,
1	prestopek beračenja in 11 prestopkov cest nega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena samo 1 in sicer radi razgrajanja v vinjenem stanju.
u— Tatvina kolesa v Tacnu. Po vaseh pod Šmarno goro se je klati! te dni neznan mladenič, kolesarski tat. Pazi! je na vsako priliko, da odpelje kolo, prislonjeno k steni, ali v veži hiše in končno se mu ie res posrečilo, da je odpeljal 1500 Din vredno ko!o, znamke Puch Jožetu čižmanu iz Tacna. Omenjeni mladenič je baje doma iz Trbovelj.
Žrebanje nepreklicno 1. novembra l27Sa	Kupujte srečke
za zgradbo Sokola v Šiški.
u— Za apetit. Trgovec Viktor Vokač iz Smuč je stal pred nekaj dnevi na Krekovem trgu v pogovoru z nekim znancem ter je položil za hip poleg sebe na tla zavitek z raznimi tiskovinami, na katerem se je nahajal napis za apetit. Ta napis je vzpodbudil lačnega tatu, ki se je v ugodnem trenotku priplazil do Vokača ter mu zavitek s tiskovinami ukradel. Ali pa je bii apetit tatu s tem utolažen, o tem kronika molči.
u— Pazite na obleko. Zima se bliža in mrak že pritiska. Mrzlo vreme je pognalo na delo seveda tudi tatove, ki se hočejo oskrbeti z toplo obleko na tuj račun. Suknje na obešalnikih v gostilnah in kavarnah niso nič več varne ter beleži kriminalna kronika v zadnjih dneh že več takih tatvin. Tatovi pa se ne zadovoljujejo samo s pose-tom javnih lokalov, kjer jim je delo lahko, marveč ostajajo predrznejši in se utihotap-ljajo tudi v stanovanja. Predvčerajšnjim je dobil tak poset Matko Pečkaj na Starem trgu št. 11. Tat mu je odnesel iz predsobe temnosiv, usnjat suknjič s kožuhovinasto podlogo, vreden 800 Din.
u— Čajanke vsako sredo m petek ob pol 10. zvečer ter nedeljo ob 4. popoldne modemi plesi — tango, blues, boston, foxtrot — charleston. — Godba: originalni dunajski duo, družabne Igre, ples med steklenicami, bo> za stole, ples z jajci, konkurenca v modernih plesih, ples z balončki, karikature modernih plesov. Orig. amerik. charleston. Cene kavarniške, obleka promenadna. Ode-on. Poljanska cesta. Opozarjamo občinstvo na današnjo čajanko, ki se prične ob pol 10. zvečer. Izpopolnjen originalni program.
1413
Iz Maribora
a— Knjige Vodnikove družbe so včeraj
prispele v Maribor in jih dobijo člani vsak pri svojem poverjeniku, kjer so naročili: v Ljudski knjižnici, Narodni dom, podružnici »Jutra«, Barvarska uli 1, v tajništvu SDS, Cankarjeva ulica 1 itd. Isti poverjeniki sprejemajo tudi nove člane za prihodnje leto in eventuelne priglase za pravkar izdane knjige, če bo še kaj preostalo.
a— Nadaljni program »Ljudske univerze« Danes bo predaval ljubljanski vseučiliški profesor g. dr. Hinterlechner o premogu, njega postanku, kvalitetah in pomenu za državo. Predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Zanimivo predavanje našega odličnega učenjaka priporočamo pozornosti najširših krogov. V četrtek dne 4. novembra priredi »Ljudska univerza* v veliki kazmski dvorani koncert znanega pianista g. Antona Trosta z Dunaja. Nastopil bo z izbranim programom, da bo sigurno zadovoljil vse ljubitelje glasbene umetnosti. Umetnik priredi istega dne ob 4. popoldne poseben mladinski koncert z uvodnim predavanjem g prof Druzoviča o zgodovini klavirja.
a— Česky klub v Mariboru oznamuie svym členum a pfiznivcum, že pofada osla-vu narodniho svatku 28. fijna v sobotu dne 30. t. m. o 20. hod. v malč dvoranč Narodniho domu'. Po pozdravu predsedv Bureše pro mluvi o vyznamu dne mistopfeds. p. rada Knop. načež bude za spoluučinkovani klub. orchestru predstaveni loutkoveho divadla. Krajane dostavtež se v plnčm počtu. Vsi prijatelji kluba in češkoslovaške vzajemnosti dobrodošli.
a— Dopolnilne volitve v odbor mariborske gostilničarske zadruge. V sredo so imeli mariborski gostilničarji dopolnilne volitve v odbor, ki pa so jako klavrno izpadle. Najbolj žalostno je dejstvo, da so Slovenci nekako ignorirali to pomembno volitev, ker se ie od vseh mariborskih slovenskih gostilničarjev udeležilo sestanka le šest. dočim ie Nemcev bilo 28! Taka malomarnost zna biti pogubna Opozarjajo se slovenski gostilničarji že sedaj na občni zbor, ki se bo vršil čez dva meseca da ne bo tako klavrno izpadel kakor zadnje volitve. Predsednikom ie bil izvoljen g. Spatzek. v odbor ie bil poleg drugih kooptiran še g. Senekovič. Gostilničarji. pazite!
a— Opolzka tla na državnem mostu. V zadnjih dnevih ie bila tako ostra slana, da so tla na trotoarjih zmrznila in bila tako opolzka, da je bilo nevarno hoditi po peš-potih Najbolj nevarno pa je bilo na državnem mostu, kier so bili pločniki tia straneh popolnoma zamrznjeni: nič boljše ni bilo na sredi Predvčeraišniim in včeraj sta padla dva konja, ter sta se precei poškodovala
pozor, spccijalitetc!
Kavarna Leon Pogačnik v Kolodvorski ulici se je založila z novimi kapljicami,
katerih bo vsak dober poznavalec vesel. Med drugim-' nud. sedaj pristno in
najboljšo portugalko iz znane kleti Sušnikove iz Trške gore pri Novem mestu.
Štajerska In dolenjska vina iz najslavnejših naših goric.
Izboraa kuhinja nudi vsak čas gorka in mrzla jedila
Izborna turška kava. — Vso noč odprto! Mestni taksni listki se ne računajo, temveč ga prejme vsak gost brezplačno.
Na obisk in pokušnjo vabi najvljudneje
LEON POGAČNIK, kavarnar.
Le sreči je pripisati, da se ni zgodila hujša nesreča. Dolžnost pristojnih oblasti je, da ukrene v takih slučajih vse potrebne korake a— Ob priliki obiska grobov na Pobrežju na dan Vseh svetnikov prepoveduje se brez pogojno od 12 do 19. vožnja za vse vrste vozil po Pobreški cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališča. Vozovi namenjeni na obe pokopališči nai eventuelno vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobreške ceste, kjer se ustavijo.
a— Pomanjkanje zidarjev. V Mariboru se je zadnji čas precej razvila stavbena podjetnost. Stanovanjskih hiš sicer ne zidajo mnogo, pač pa hišni gospodarji precej popravljajo in dozidavajo. Stavbeniki hitijo, da končajo delo še pred nastopom hladnega vremena in tako vsj tožijo, da jim primanjkuje zidarjev. V stavbeni stroki torej Maribor nima brezposelnih.
a— Program Tržaškega kvarteta, ki kon-certuje dne 5. nov. v Gotzovi dvorani vsebuje sledeče tri točke: 1.) Haydn: Kvartet štev. 8 D-dur. 2.) Beethoven: Kvartet op. 135. F-dur, 3.) Debussv: Kvartet op. 10 G-mol.
Iz Celja
e— Martinov večer s plesom priredi v vseh restavracijskih prostorih Narodnega do ma v soboto, dne 13. novembra Občeslove-: sko o-brtno društvo v Celju. Vstopnina bo popolnoma prosta, zabava neprisiljena. Vsak do se bo lahko stehtal in ugotovil za koliko ga je zdebeiila Martinova gos.
e— Predsedstvo Udruženja rezervnih oii-cirjev i ratnika v Celiu poziva vse rezervne oficirje, ki so člani tega udruženja, da >e polnoštevilno udeleže današnjega ustanovnega občnega zbora Streljačke družine v Celju, ki bo v mali dvorani Celjskega doma ob 8. ur! zvečer.
e— Smrtna kosa. V Celju ie umrla dne 28 t. m ga Neža Kunšek, mati g. fotografa Kunška v 71 letu starosti. Blag ii spomin!
e_ Celjsko mestno gledališče. 2e prvi dve predstavi članov ljubljanskega dramskega gledališča jamčita, da bodo imeli letos Celjani, ako te udobnosti ne bodo zapravili po lastni krivdi in brezbrižnosti v celjskem Muzinem hramu po večkrat na mesec izreden umetniški užitek. Zadnja predstava Hilbertovj drame »Drugi breg« bila na višku po vsebini in po vprlzoritvi. Od prizora do prizora se je stopnjevala napetost poslušalcev in je kulminirala v naravnost pretresljivem zadnjem nastopu. Lahko rečemo, da mora biti žal vsem onim številnim Celjanom, ki ob takih prilikah redno izostajaio, pač pa zabavljajo v slučaju, ako kaka stvar ne gre, čez tiste, ki se za povzdigo celjskega kulturnega življenja iz zgolj idealizma najbolj žrtvujejo. Zadnja igra je zaslužila gotovo razprodano gledališče, zevale pa so lože in bili le ostali prostor' dobro zasedel.
e— Strelska družina v Celju. Danes ob 2<\ bo v mali dvorani Celjskega doma ustanov, občni zbor Strelske družine v Celju, ki ima namen in cilj, da se njeni člani popolnoma izvežba.io v orožju. Člani se sprejemajo z do vršenim 18. letom, kar je za mladeniče, ki še niso odslužili kaderskega roka "izredne važnosti.
e— Zbor demokratske stranke v Celju. V
soboto ob osmih zvečer bo v mali dvorani Celjskega doma javen zbor Samostojne demokratske stranke, na katerem poročata o političnem položaju g. bivši minister dr. Albert Kramer in narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko. Veliko je aktualnih vprašanj, o katerih je treba izpregovoriti resno besedo. Izenačenje davkov v celi državi, ukinjenje stalnosti državnih nameščencev in železničarjev. rešitev vprašanja kronskih penzijo-nistov. socijalna zakonodaja in invalidski za ken čakajo še vedno temeljite rešitve. Lokalne gospodarske težnje, kakor regulacija Savinje in dotokov, ureditev cest in stavbeno gibanje je treba spraviti v tir in do de-finitivnega zaključka. Somišljeniki, na zboru hočemo manifestirati za te naše najvita!-nejše zahteve, zato pridite na zbor vsi!
e— Aretacija morilca. V ječe okrožnega sodišča v Celju je bil oddan Štefan Mahovne iz Zič, ki ie pred petimi let! umoril logarja Severia. UmoT se ie izvršil med Konjicami in ZiČami dne II. oktobra 1921 m h bil Mahovne že takrat osumljen kot morilec Mahovne se je dolgo odtegoval pravici in šele sedaj se ie posrečilo ga zaslediti \ Hrastjah Pri Limbušu.
e— Redni mesečni živinski sejm v Celju bo namesto i novembra ker je praznik, v torek, dne 2. novembra. Na zadnji živinski sejem so prignali mnogo živine ter je bilo tudi mnogo kupcev.
Naši onstran grame
«Lega Nazionale»
Ob koncu šolskega leta 1925 26 je bilo v rikreatorijih in zaposlovalnicah, ki jih vzdr« žuje «Lega Nazionale» po slovanskem ozem lju, 2307 gojencev. V svojih 70 otroških vrtcih, ki jih v zadnjem času imenujejo materinske šole, je potujčevala v zadnjem šolskem letu 3906 otrok. — Za novo šol« sko leto pričakuje, da bo število otrok v materinskih šolah zrastlo na 5000, ker so se medtem odprli otroški vrtci v Labinščini, Pazinščini, Podgradu, Vrsaru, Barbani in Buzeščini. »Popolo di Trieste» pravi v svo« jem tozadevnem poročilu, da bo o teh po« krajinah, aki jih je Avstrija držala v naj« bolj globoki nevednosti, in kjer biva na pol divjaški narod, ki je vedno v nevarno« sti pred roparji in morilci®, še izgovoril na drugem mestu. Za skrajno nesramno raz« žalitev slovanskega naroda nimamo besede, pač pa moramo pritrditi <*PopoIu». da živi ta narod v večnem strahu pred roparji in morilci. Kdo pa so ti roparji, požigalci in morilci, to so predobro pokazale dosedanje volitve v Istri. ->ožigi Narodnih domov in vsi drugi fašistovski pohodi. Poročilo zna celo. da prihaja ogromno število prošenj za otvoritev nadaljnjih otroških vrtcev Kdor ve, kdo načeljuje slovanskim občinam in kako se stavljaio take prošnje, temu ni tre« ba nadaljnjega komentarja «Lcga Nazio* r ale» obžaluje, da ne more ugoditi vsem prošnjam in da se bo morala letos omejiti na otvoritev samo 7 novih vrtcev Drugi pridejo kasneje na vrsto
Da bo pa njeno delo bolj uspešno, je iz« redna komisija za upravo tržaške pokraji« ne, na svoji zadnji seji sklenila da povi« ša prispevek za «Lego Nazionale» od 10 na 20 tisoč lir Tako ie Slovan v Italiji prisi« Ijen. da prispeva za ustanovitev in vzdrže«
vanje lastnih raznarodovalnic. Sicer mora tudi drugače to storiti. Saj mora slovanska občina, ki ji načeljuje tujec, ali odpadnik, dati brezplačno na razpolago prostore in učna sredstva in mora tudi v gotovini pri« spevati k tej in drugim sličnim ustanovam.
p— Razžaljenje prvega ministra. V Trstu je bila že zopet razprava radi razžaljenja prvega ministra. Pred sodniki je stala 181et» na Nerina Furlani, obtožena, da je po aten« tatu na Mussoiinija rekla v nekem razgo« voru: aStreljali so na Mussoiinija, škoda, da ga niso zadeli.« Prva priča Italijanka Capone iz Puglije govori v svojem narečju in pravi, da ne ozna in ne razume dovolj tržaškega narečja, zato je mogoče, da je re« kla Furlanijeva, da je škoda, da niso prijeli napadalca, kakor se sama brani. Državni pravdnik je bil mnenja, da prihajajo taki slučaji pred sodišče kot posledica „ženskih zlobnih jezikov Furlanijeva ie oproščena radi nezadostnih dokazov.
p— Grozna nesreča Med Ajdovščino in Sv, Križem je drvel avto nekega trgovca iz Palmanove. Nasproti je prišel voz s pa« rom volov Voznik je hotel naglo stopiti 7. voza. pri tem pa je padel in ostrina av« tomobilskega Matnika mu je odrezala gla« vo. Šofer se ie iavil sam orožnikom v Aj« dovšeini Ponesrečeni kmet ie AOletni Ivan Štor.
p— Aretacija komunistov. Orožniki v Tr« žiču so izvedeli, da se ima zbrati blizu do« berdoh ';ega jezera večja skupina komuni« stov ter da pride tudi neki poslanec, ki bo poročal Sestanek sta sklicala komunista Ivan Debevec iz Trsti- in Dominik Michclli iz Ronkov Orožniki so zajeli komuniste in odgnali vse v zapore v Tržiču Zaplenili so neke okrožnice, spise in baie tudi nekaj orožja
Iz Trbovelj
t— Protizakonito početje na škodo obrt< nikov. Trboveljska občina je očitno postala eldorado za vse, ki bi rad: spravili svoje blago v promet Dan za dnem prihajajo sem agenti, poleg domačinov tudi še iz Av« stri je. Te dni -.ta se med drugim pripeljala dva agenta iz Ljubljane in sta obiskovala stranke, pri katerih sta iskala naročil Po obrtnem redu je tako početje strogo pre« povedano Obiskala sta v celem 60 strank. Ko ju je občinski redar pozval, da se legi« Umirata, sta pokazala sicer legitimaciji od delodajalca in ljubljanske policije, nista pa mogla pokazati one legitimacije, ki jo predpisuje državni zakon Občinski redar jima je zabičal, da le strogo prepovedano iskati naročil po zasebnih stanovanjih, toda oba agenta sta ostala še 2 dni v Trbovljah, na« dalievala svoje protizakonito delo, obenem pa še celo hujskala proti trboveljskim obrt« nikom, in sicer v precei določeni obliki, da so ti proti nabavi cenejšega blaga Tr« boveljsko obrtništvo ie radi tega silno ogor čeno in zahteva za oba eksemplarično ka« zen Besedo ima sedaj okrajno glavarstvo, kamor sta bila oba agenta uradno nazna« njena.
t— Pretepi se nadaljujejo Med Alojzem j Kumlancem iz Brnice in Ivanom Roškar« ; jem, delavcem v Hrastniku je v gostilni čeč nastal osebr.i prepir, ki se je končal s tem, da je dobil Ivan Roškar jjo.škodbe na glavi in zlasti močne podplutbe pod oče« som.
t— Železniško direkcijo v Ljubljani je naprosila ZSV za večje število vlakov v nedeljo 31. t. m.
t— Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vTŠil v Trbovljah v sredo 3 novembra t— Športni odsek izobraževalnega dru> štva <rEdinost» v Hrastniku priredi jutri 30. t. m. ob 6. zvečer v gostilni g F Logarja •Trgatev«.
t— Hčerka vdove Pucl. ki je pri tombo« li Narodnega doma vlekla številke, je pre« iela 560 Din nagrade od prejemnikov glav« nih dobitkov
t— Izobraževalno društvo napredne mlas dine t Edinost v Hrastniku priredi v so« fcoto, dne 30. oktobra ob 7 zvečer »Trga« tev», združeno s plesom, šaljivo pošto itd. v gostilniških prostorih ge Amalije Logar Vsi pristaši napredne misli in prijatelji mladinskega pokreta iskreno vabljeni 1414
noge. ki jih mora poznati vsak Sokol. Uver-jeni smo. da bodo naša predavanja tudi od slej dobro obiskana ali mogoče še bolje nego prv:> Kttkor vse kaže. raste zanimanje med našim članstvom zn ta predavanja, zakaj število poslušalcev je že naraslo v pretekli soboti na 110. kar pa vr nas — ki sp štejemo za najmočnejše društvo - Se vprhio ni dosti ^nko! I. mora biti tud' pri delu prvi!
Tehnična prednjaška šola se nadaljuje v nedeljo Hnp 31 t. m in se s tpm dnpm zaključi.
Sokolsko društvo Ljubljana II naznanja •ia ie zopet pričelo z redno telovadbo <1eo> in sicer •pžb.i ženska Ipcn vsak torek in četrtek od pol fi. -lo pol 7 zvpčer v felovad ::ici meščanske šole nu Prulah. moška deca vsak torek iti petek od 6 —7 zvečer v lel > "adnici na realki. Vrsta starpiših članov vežba vsak pondeliek o<1 S. do 10 '.ve-čer na realki Članstvo, k' še ni poravnalo članarine za tekoče leto. poživljamo, da to čim prej stori po položnicah, ki iili ie svoie-časno društveni blagajnik vsakomur dostavil. ali pa ob telovadnih urah direktno br načelniku Ob tej priliki pozivamo tudi vse brate in sestre. da se zopel aktivno udeležujejo življenja v telovadnici, predvsem pa telovadbe same. ki ie predpogoj prnvp sokolske vzgoje Zdravo!	1412
Sokol
Redna prosvetna predavanja pri Soko In L na Taboru. V soboto, dne 30. t. m. se
nadaljuje naša prosvetna šola z rednim sobotnim predavanjem. Tokrat predavata: društveni starosta br. dr. Pestotnik o zgodovini Sokol stva, nato pa br dr Seliškar o fiziologiji telovadbe Začetek je točno vb 8 zvečer, na kar vnovič opozarjamo brate in sestre. — Ker je v novi stavbi posta'o prehladno — centralna kurjava še ni v obratu — zato smo primt rani začasno pre ložiti naša predavanja v =!aro stavbo, in sicer v bivšo godbeno sobo. ki je velika dovolj za predavanja. Ko bo mogoče prostore v novi stavbi oerevati. se bodo vršila predavanja zopet tam.
Pri prvih dveh predavanjilh smo dobili osnovne pojme o vzgoji in o ustroju človeškega telesa, sedaj sledijo nadaljevanja, pri katerih se bomo podrobneje poglobili v pa-
Spori
Češkoslovaška s Italija 3 : 1
(2 : 1)
Zaslužena zmaga Čehosiovakov Včeraj na češkoslovaški narodni praznik se je vršda v Pragi nogometna tekma med češkoslovaško in italijansko reprezentanco. Zmagali so Čehoslovaki s 3 1 (2:1). raz« meric kotov 10 : 4 za domačine Zmaga ie bila zaslužena, vendar pa bi bil rezultat 2 : 1 boli odgovarjal poteku igre. Vodstvo za Čehoslovake ie dosegel Puč v 7 min V 18 minuti ie izenačil Scoratto Drugi g/ za Čehoslovake je zabil Patek v 35 min •inega gola Italijanov sodnik radi off side n; priznal — V drug: polovici so Italijani precej v premoči, vendar se v32 min posre« precei v premoči, vendar se v 32 min. posre zmago Čehosiovakov. Publike 23 000.
G. A. K. (Gradec) : HHja
V nedeljo 31 t. m in na praznik I XI. oba dni ob 15 uri odigra naš pod-^avezni prvak na svojem pros;oru dve važni in« ternacijonalni tekmi, v katerih ima za na« sprotnika renomiratu graški Athletiksport« Klub. prvaka Gradca in avstr Štajerske. GAK dosedai še ni igral v Ljubljani, nje« gov debut v nedelio in pondeljek ho vsled tega boli zanimiv ter utegne pritegniti po daljšem presranku zopet enkrat širšo puhli« ko. ki ji domače prvenstvene tekme niso bile dovolj privlačne Ker je prebitek obeh prireditev namenjen podporni akciii Rdeče« ga križa za poplavljence v Sloveniji, zaslu« žita tem večje uvaževanie s shrani publike
Rezultati, ki smo j'h navedli včeraj, ka« žejo, da današnii GAK absolutno ne za« ostaia za naibolišimi profes 'ona'nimi klu« bi D maja. Igra tod' za oko 'zredno všečen kombinaciiski nogomet, zvezan z veliko hi» trostjo in dobrim startom V Liubliani na« stopi s kompletnim I. moštvom, čigar igra«
Me »om o'» dvu
Vremensko porotrlo
.Ud i- «k o • *	~	v
s h n-»-oT»- i
Kra	Cas	i-«n.	lam iei -	■B '!«.-0/f	Smei i/etra n brzina v m	• )lo lOi 11—10	Vrsta i..	jlavint "n •it
0"»az'"»vania								
(	.	ir-6 h	01	89	mirno	10	megla	
Ljubljani- 1	\	76 6	0 0		mirno	10	megla	
(dvorec) 1	14.	7 1-3	i0 9	53	S\V 7	9		
l	21	75	94	/0	SW 4	8		
Mar boi ...	8	76S4	—1-0	*)	VVV 3	0		
Zagreb ...	H.	7n56	3'.	80	W 0.5	2		
B. ograd ...	i	f-52	50	bi	nirno	0		1.0
Sarajevo . . .	"i.	76^)6	0-0	74	E 3	0		05
ikjplje . . .	s	8	3-0	67	S\V 0.5	0		
Dubrovnik . .	I	<55	9-0	49	NNW 1.5	1		
Solit ....	7	/ 5-vj	90	55	NE 5	0	morje lahko	
Praha ....	T	/632	-PO	—	S 3	2		0.4
Solnce ^zhaia ob 6-32 aahaia ob 16-55 una ✓zhsia ob 2 ! 59 <ahaia ob i3"39 Povprečni barormter je danes nI*j' kot včeraj za 0-7 mm Najvišia temperatura danes v Ljubljani 115 najnižja —06 C
Petrovaradinska napoved t* petek: Vedro, veter južnovzhodni. Dunajska vremenska napoved sa petek: V južnih Alpah nejasno, močne padavine.
topleje.
Tržaška vremenska napoved za petek: Razni jugovzhodni vetrovi, nebo večinoma oblačno, temperatura od 7 do 13 stopinj, morje lahko razburkano.
T....... ir rmru »»»HHHIIIM
31. X. in 1. XI. ob 15. url
mednarodne nogometne tekme
V korist akciii Rdečega kr ža H244 a za poplavljence v Sloveniji.
ULTinnnnnrii ii u« in.ii iprTvIODDDC]
či so skoro vsi nastopili že večkrat v repre« zentančnem moštvu Gradca in Štajerske. Srednji napadalec Kovvanda je poleg tega avstrijski internacijonalec, obe zvezi Gaber in Ptaček sta prišli H GAK nedavno iz du« najskega Slovana.
Tudi Ilirija pritegne v Martinaku in Ple« šu znatno ojačenje ter absolvira obe tekmi
Gospodarstvo
Ureditev belgijske valute
Z vprašanjem stabilizacije svoje valute se bavi Belgija že dalje časa ne glede na Francijo, po katere vzgledu se je Belgija včasih ravnala in ki za enkrat še nima podobnega namena. Nedavni močni padec belgijskega franka je to namero začasno zavlekel, toda belgijski činilelji so glede na velike gospodarske koristi, ki jih omogoča stanovitna denarna vrednost, na svoji misli vztrajali. Beleiii se je i-csiečilo dobiti stabilizacijsko jtošoHIo v znesku 100 milijonov dolariev na 30 let '-o 7 % obrestni meri. Razen tega ?o Belgijski narodni banki stavl e-ni na razpolnpo kredili v znesku 35 milijonov dolarjev, ki jih mHiio naslednji inozemski emisijski zavodi: Angleška banka, Franco-ka banka. TVle-al Reserve Bank, Japonska binka, Xfn.':Wa državna banka. Nizozemska banka. šveM:> h«nka. Avstrijska narodna banki in Madžarska n°ro ina banka. Tem zavodom se bo pridružila bržkone še Švicarska zvezna bank'.
Sredstva za omogočeni? stabilizacije so to-ei dana. Ker je belgijski parlament dal
Hazenska finalna tekma za orvenstvo Slovenije
V nedeljo 31 t. m se vrši na igrišču Ate« ne ob 11 dopoldne odločilni boj za hazen* sko prvenstvo Slovtnije Srečata se f na« list ljubljanskega in mariborskega okrožja, SK Ilirija in I SSK Maribor Maribor je prejšnjo nedeljo občutno porazil družino SK Mure, ki ie eeliala kot najresnejši preten« dent za jirvenstvo S to zmago ie druž na Maribora dokazala, da ie ena najboljših v Sloveniji Z ozirom na dobro tormo SK Ili« rije, bo tekma nad vse interesantna ter je izid popolnoma negotov Tekmo bo naibr« že sodil zagrebški sodnik
kompletna izvzemši Ladota. Centerhalf Ga> brijel Zupančič slavi v nedeljo jubilej dve« 1 vladi pooblastilo za ir.ve>'bo vHutne refor-stote tekme za belo«zelene barve	i me. ie Ivi obelodanjen kra,:evi de'trpt. ki
Predtekme: v nedeljo ob 13.30 Hermes : ! vsebnie ootrpbne odredbe Dosedanji liapir-Disk. (Domžale), v pondeljek ob istem ča« i nati frank ne Vi več Vofirpn na borzah, ker su Ilirija rez : Disk Razen tega se vrši i se ustanovi nova valu*:' na zMi ivvM-i-ri. v nedeljo dopoldne ob 10.30 na igrišču Ili« i nazvana ^be'aa>. ki ;e vredna sedanjih rije tekma Ilirija jun. : Mladika, v ponde« npf papirnatih frankov ali 75 'htih snnii-ljek ob istem času pa tekma Reka : Mia« mov nredvoine^a tr^nkn. ednosno stabiliza-dika	cii?'-i fpčaj ie 17434 nanimatega belgijske-
ga fr-anka za 1 funt šterlins.
Kvitie 7a novč?"; e Belriiske narodnp bank«	oo st-hiTiT.^cijskem načrtu 50
Odstott-ov v 7lntn "tt -»latih de\'iza,n, oil čp-sar »vori 4<"i MstotVov zakonito in 10 o.l-rloT^mtpo fecei-vO Beltrija. l-af^re valutni tečaj se ie svoj?-časno v vpUki merj ravnal no francoskem 'ranku. si ie i7-hrai-i ra?«olidnei«o r>ot rešitve valutrpfa vnrašinia v nasnrotiu s F-a'ifi:o Vi očividno liočo doseči vi?'i n'vo
mpftnarodnp vre-t^osti sv-oifija denaria. Bel-rfjiilrt rrosnoHanst.-' lfpffi". ki ' rtv io rH valovanja vatutp Hevoij v,ri O.-i1^ i7*-ii5eni, so no-rlvomno 7'1	s f^m nitčinom valutne
rirprlitvp SVm-o neverietno >e vi^li. .1'1 v Franriii jn Ti-liji fir-^io tef-aj	kVlšVtl.
7j--,-ti 7rt T!••'•'O. Vi ima \-p1ik primanikliai v ! i-^nvin-1'-} >- • t n -1 v i sol-' i ooricija liro iis-vtenolia Vien i7voz ie oH oričelka dvi-"imv.i lire flp=!ej skoro popolnoma zastal, Ir-čipi -e io uvoz oovpfal Vllub oviram, ki sp nu stavi:o.
Tj in o?,->Ti štpvilni vzgledi valutne po-liftVe. nHnfKnri vlntne i-efo»-me v raznih rJ-/". "li boHr* olaisotj .Jelo našin činiteliem. l<r>Har bo f^eh^ nri.stooili h Vončni rešitvi , ^j^fp^^^	Mislimo, da bi
kakšen bo učinek belgijske valutne reforme.
Službeno iz LNP Danes v petek 29 t. m cb 20. uri v zadnji sobi Narodne kavar« ne seja k o Na sejo se pozivajo Jurkas (ASK Primorje). Okrupa (SK Jadran), Lah (ŽSK Hermes). Lunder (SK Slovan) — Ta j nik II
SK Jadran Danes ob iO uri sestanek : nogometašev 'n lahkoatletov pri Mraku. — i Tainik
Juryja mitinga SK Jadran sestoji iz : sledečih gg.: Prof. Čop. dr. šarabon. Šaplja, i b"" '-'--i^n« Smole, Pevalek M., Baltesar Kiopčaver, Stepšnik, Kandarc, Frohlich, Boštiančič, Gnidovec. Omtnieni gg. se vabijo, da pri« dejo ob 14.30 na igrišče SK Ilirije v soboto 30 t. m. V predsestanku se bo izžrebal vrstni red atletov Miting se prične ob 15.
SK Ilirija. Za miting SK Jadran so pri« javlieni sledeči atleti, ki naj zanesljivo pri« dejo ob 14.30 na igrišče Ilirije: vis z zale« rom in brez zaleta: Grcgorka. Šiftar. Žab« iak: d sk: Orehek. Smersu: 5000 m: Gaber« šček. Senčar.
SK Ilirija (Lahkoetletska sekcija). Ju« n-.orski m'ting se bo vršil v soboto 30 t m. ob 14. Sledeči atleti morajo biti najpozneje ob 13.45 na :grišču Ilirije: Skup na A: Re« žek Ivan, Outrata. Megušar, Senekovič, Kar ba, Zupančič. Banko, Kramar, Nagli: sku« pina B. Šiftar. Griinfeld. Grad. Kaleič, Kneisel. Osvald. Pav.šič. Rak (SK Maribor), Dolčnc, Osrerman. Step šnik, Hab:e. R^ek II Boris, Gregorič. Valentinčič. Žrebanje bo danes ob 20 uri v klubovem lokalu v kavarn' Evnopa. Vabiio se: Botte'o. Oblak, Čop. Pevalek, Gn'chvcc. Baltesar, St-piš* nik, Smersu, Železnik, Frohlich, inž. Blou« dek.
T"" ia nororila
Novnsadska blagovna borza ('28. t. m.) Pšenica: baška. 4.5 vagona -200 -292.59, baška. Novi Sad. 12 vagonov 295 T u r š č i-cu: b'ška, stara. 2 varona 180—185: baška, za januar, '2 vagona 140; baška. za april mai. 2 vagona 155; baška, za april. Tisa. '_M , vagonov 160- sremska, nova, 2 vagona 120 j do 125; sremska, sušena. 13 vagonov 160 do i 165: sremska. za april - maj, glavna proga j 10 vagonov 165. Moka' sremska, <0>, 1 ; vagon 455: baška. -O-',. 1 vagon 460; baška, ■O"V':;., 2 vagona 470: baška. <r2s, 1 vagin j 405. Fižol: brški, beli, 5—6 %, 3 vagoni : 147.50; sremski. 1 vagon 150. Tendenca mina.
Zagrebški letni (Šininnski) seiein (28. t m.). Drgon govei° živine izredno povo-Ijen. Povpraševanje je bilo zelo veliko, zla sti s str ni inozemskih trgovcev. Ku]>ova'o se razen za domačo potrebo še za Češkoslovaško. Tf ali io in Španijo. Tendenca za govejo živino čvrsta in so poskočile cene te-' letom za 50 par. mladi živini in bikom na

Vzor vseh vrst mila
je SCHICHTOVO - MILO znamke .JELEN."
te desetletja se trudf o vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo
Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: .Tako je dobro, ka-kor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: Jako dobro, kakor*, temveč Vi uporabljale najboljše, namreč
Schichtovo milo,
ki,c edino pravo a znamko
JELEN".
za 1 dinar pri k£. Cone za kg žive teže; voli domači I. S—9 (izjemni 10—10.50), II. 6—7, bosanski 1.6—7.50, 11 5—5.50, biki 7 do 10, krave I. 6.50—7. II. 4—5, junci 1. 8 do 9. II. 6—7, junci I. 8—9, II. 5—7, teleta 11—13.50, svinje pitane domače 12—13 Din. Konji tovorni in vozni 4000—12.000 Din za par. Kmetijski pridelki: krompir 1—1.50. čebula 2—2.50 Din za kg. seno I. 100—115, II. 60-80, otava 115—125. detelja 125-140. slana 75—100 Din zu, 100 kg, drva za kurjavo 125—130 Din kubični meter.
Dunajska hi rza ia kmetijske produkte (27. t. m.). Svetovna tendenca zopet čvrstejša. dasi so cene ostale prilieno nespreme-t.jene. Na Dunaju je tendenca enako čvrsti, vendar je položaj mirnejši. Notirajo vključno blagoviiopiomelni davek brez carine za 100 kc v šilingih: pšenica: domača 40.50-^41.50. Tisi, 79 /80 kg 46— 47. iugoslo-venska 77/7S kg 43-43.50; rž: 31.75 - 33.25: ječmen: domači I. 37—41. slovaški 38 do 42; t u r š č i c a: sušena 27—28; oves: domači 26—26.50: moka i0- (v trgovini na debelo): domača 74—77. madžarska 7? do 76.
Zaščita za \ lasatelji-. Iz Beograda poročajo: V finančni zakon za novo proračunsko leto bo s strani ministrstva za trgovino in industrijo vnesena odredba, po kateri bodo morali vsi naši denarni zavodi, ki sprejemajo vloge, svoje fonde vlagati v stalno obrestijive vrednote, o čemer se bo vodila najstrožja kontrola. Namen ministrstva za trgovino in industrijo je. da se vsaj na ta način najde nekaka zaščita za vlagatelj* za vsak eventualni polom kakšnega zavoda. Razen tega bo ta odredba ugodno vplival« tudi na teč"ie državnih papirjev, predvsem Vojne škode, ki so najprimernejši za gori omenjeno svrho.
Zai»ailnnevrop>ki železar-ki karlel i» srednjeevropske železarne. Po dunajskih vesteh se bodo začela pogajanja avstrijskih, češkoslovaških in madžarskih železarn za priključitev k zapadnoevropskemu železarskemu kartelu v prvi polovici novembra v Nemčiii ali pa v Luksemburgu. Jugoslavijo tn vest ne imenuje. Kakor se zatrjuje, so se češkoslovaške železarne med seboj v glavnih točkah sporazumele in se obeta tudi sporazum s češkoslovaško tvrdlco Hahn. ki je zadnjič povzročila orekinjenje i>ogajani.
= Načrt zakona o borzah dovršen. Iz Beograda jjoročaio, da je v ministrstvu za trgovino iu industrijo končno dovršen načr! zakona o borzah, ki bo te dni predložen ministrskemu svetu in potem Narodni, skupščini. — Vest. da je izdelan pravilnik « blagovnih borzah, se s pristojnega mesta demantlra.
= Znižanje diskonta v Češkoslovaški, lz
Prage izročajo, da je bančni svet Češkoslovaške narodne banke znižal menično di-skonlno postavko od 6 na 5.5 %. Lombardna postavka znaša 7, odnosno 6.5 %■
- Naraščajoča aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine. Iz Prage poročajo, da ie češkoslovaška zunanja trgovina v septembru t. I. aktivna za 116 milijonov Kč, dočim je aktivnost v istem času lanskega Ma znašala samo 19 milijonov Kč.
28. oktobra.
LJUBLJANA. (Prve številko povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73—73.50, Vojna škoda 320 -322 (320). zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—198, Ljubljanska kreditna 150—150 (150), Merkantilna 95—98, Praštediona 865 !S6ri. Kreditni zavod 165 do 175. Strojne 70-0. Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključki: mešana drva vo ogledu, fco vagon naklad, postaja, 3 vagoni 1" 18 (17.50)• hrastove podnice. 42 mm. 2.65 m. 52 mm. 2.85 m. fco vagon "i.-ioina. 1 vagon 1200 io VjOO (1200); lesloni. 2.25 m, ' media 23. monte. fco meja. 14 vagonov 520—520 (5201. turščica, umetno sušena, za oktober - november - december, fco vagon nakl. postaja. 1 vagon 175—175 (175). Eksekutivni nakupi: oves. zdrav. • ' '. . nu-iteta Ljubljana. 1 vagon 185—185 (185). Povpraševanje po deskah (smrekovih, jelovili), bukovih plohih in lanenem semenu brez ponudb. Ponudbe v hrastovih idoMb i'' 1 metijskih pridelkih.
ZAGREB. Zasebni papirji brez spremembe. Vojna škoda je zabeležila danes močan skok za preko 10 točk ter s« je zaključevala po 325—327. Povpraševanje je bilo zelo veliko. Opaža se veliko zanimanje iz inozemstva. Tudi 'iruvre d ž;'vnp vrednoto so poskočile. — Lira je bila danes dalje slabša in je zaradi tega oslabela tudi v Zagrebu. Druge devize niso zabeležile posebnih sprememb. Skupni devizni promet povprečen. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 22(59 -Jt'75. Barcelona izplačilo 855 do 859, Dunaj izplačilo 798—S01. Berlin izplačilo 1346.8—1349.S. Italija izplačilo 241.5 do 243.5, London izplačilo 274.45—275.25. Nevv York izolačilo 56.465 —56.665. Pariz izplačilo 174—176. Praga izplačilo 167.35 do 16S.35. Švica izplačilo 1092 75—1095.75; v alute: Kč 167.6—168.7. belgijski frank 151 do 153. lira 237 -239. m K 0.07805—0.07835; efekti: bančni: Eskomptna 100—101. I'o-Ijo 15-5—17, Kreditna Zagreb 100.-101, Hipo 55.5—56. Jugo 03- 94. Obrtna 50—5:». Praštediona 865—S67.5, LiubPanska kreditna zaključek 151. Narodna 4250—0: industrijski: Dubrovčk-' -Maček 403, Tsis 45 —51. Slaveks 100-120. Slavonija 32.5- 33.5. Trbovlje 0—310. Šečernna Osijek 430-435; državni: investicijsko 73—73.5. agrarne H do 44.5. Vojna škodi, promptna 326.5—328. za november 329 33'). za december 332 do S32.5. kaša 327_32S.
BEOGRAD. P e \ i /. e: Duuai 796-797.5 Berlin 1346.5—1347.5 Budimpešta 0-0.02945 Bukarešta 0—1.5. Italija 245-247. London 274.75—274.85. Nevv York 56.52 56.54. Pariz 173.5—174. Praea 167.8—167.9. Švici 1094—1094.25.
CTB1H.	•■! 9.145. Berlin 123.25.
Nevv Vork 51S.625. London :'5.U"5. Pariz 15875. Mi'-" 2*.'.15. Praga 15.9625, Budim pešta 0.007250. Bukarešta 2.925. Sofija 3.75 Dunaj 73.1625.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4«5<) • 12.5050. Berlin 167 97 -168.47. >:.„neš! 99.03 -99.33. Bukarešta 3.9725 - 3.9925. Loi don 34.2750 -34.3750. Milan 30.27 -30.3; New York 706 709 35 Pariz 21.63 de 21.73. Praga 20.9350—21.0150. Sofiia 5.085i do 5.1250. Varšava 78.40—7R.tm. Curih 136.29—136.79: valute: dinarji t'2 4650 do 12.5250. dolarji 7f>5.7n—709.70.
Dev."'* Beograd na ostalih borzah: v Berlinu 7.515, v Londonu (poooldne) 274, v New Yorku (27. t. m. po borzi) 1.77.
Iz
in
Kakšno vreme prorokujejo za november?
Ernest Huggett, nazvan« meteorološki vedež iz Beaconsfielda«, prorokuje, da bo med 10. in lii. novembrom vnovič obiskal orkan atlantsko obalo Centralne in Severne Amerike. Verjetno je. da se bo katastrofa izlila 12. ali 13. novembra. najbolj prizadete pa bodo pokrajine, ležeče ob obalah Jamajke. Kube in Bahamskega otočja. Utegne se pripetiti, da se bodo v spremstvu orkana pojavili veliki potresi. Vsekakor pa je pričakovati, da bo v omenjenem razdobju prevladovalo slabo vreme.
Huggettova prorokovanja temelje na opazovanju lune in njenih sprememb. O priliki zadnje katastrofe na Floridi so angleški listi opozorili na Huggetto-vo prorokbo. ki je baje na dan natančno napovedala, kdai bo orkan obiska! Florido.
prepričan, da se je v boksa.sj;. /.c izčrpal. Cim mu bo mogoči., zapusti Dempsey Newyork in odide s svojim trenerjem Wilsonom v Kalifornijo. Tam bo zopet poskušal obnoviti boksarski trening in bo pozval na boj rvače. o katerih meni. da se lahko merijo ž njim.
Dempsey je pripravljen sprejeli dva poskusna mateha. ki naj ugotovita, če lahko še nadalje reflektira na boksarsko karijero. Če se mu ta dva mateha ponesrečita, mu ne preostane nič drit-
Spomenik
v vojni padlim Belgijcem, ki ga je bel- j gijski kralj Albert ; odkril prošlo nedeljo v Liegeu.
gega, nego da si izbere kak drug poklic. Preden zapusti Newyork. pa bo preteklo še precej vode iz Hudsona v ocean. Dempsey je namreč tako navezan na svojo ženo, da ne poide iz Nev-yorka. dokler se ona ne odloči za to. Poleg tega pa ima boksar opraviti tudi s sodiščem, zakaj zadnji mateh s Tun-neyem mu ie prinesel celo vrsto pravd, ki se bodo zdai reševale pred ameriški, mi sodniki
Klubi tuge in bede, penny-jev in lažnjivcev
Te ustanove so doma na Angleškem. V Londonu eksistira n. pr. klub žaiost-nih ljudi. Vanj se smejo vpisati samo pesimisti in taki, katerih gledanje na svet je venomer črno in obremenjeno s težkimi skrbmi.
Drugi klub se zove Klub Surla*. Njegovi člani se morajo neprestano držati resno. Kdor se nasmeje, mora plačati kazen. Ena sama beseda zadostuje, da je član izključen, nasprotno pa so v klubu dobrodošle tožbe, zdiho-vanje. jok in škripanje z zobmi.
Penny klub« je ognjišče, okrog katerega se zbira samo starejša gospoda, ki si ni ves čas svojega življenja prihranila več, kakor nekoliko penijev. Člani tega kluba žive na račun svojih upnikov.
Prezanimiv je klub grdih. Temu klubu predseduje spačeni John \V ilkes, mož. ki ie splošno /nan radi svojega grdega obraza in pokvečenega telesa. Njega smatrajo sploh za najgršega človeka na svetu.
»Klub lažnjivcev* ima v svojih pravilih pogoj, da ne smejo njegovi člani na sejah ziniti nobene resnične besede. Čim se pojavi resnicoljub. cd?rči sko^i vrata.
Končno eksistira v Londonu še «Klub nesrečnikov«. Tam se zbirajo ločenci, ločenke, bankroterji in slični polomija-ši. Kadar ie njihove tuge konec, morajo plačati predpisano odkupnino in potem se lahko vrnejo med normalne občane.
f
Armada na prodaj
Neki kitajski dnevnik v Šanghaju je zadnjič objavil nastopno anonso:
General Ši-Ši-Li-Ho si dovoljuje sporočiti svojim cenjenim odjemalcem, da mu ie mogoče oddati od 1. novembra več tisoč popolnoma opremljenih vojakov po izredno nizki ceni 25 dolarjev za glavo. Cena »kompletnega« poročnika znaša 100 dolarjev. Takisto imam na razpolago dva generala po 1000 dolarjev. Več armadnih zborov, pripravljenih na takojšnji vojni pohod, oddam po 500 tisoč dolarjev. Vse moje čete so zajamčeno prvovrsten materi.ial. Vendar ne prevzamem odgovornosti za pobeg k sovražniku. Dobavljam le proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Itd.»
General Ši-Ši-Li-Ho utegne s svojimi kupčijami dobro zaslužiti. Zakaj v «ne-beškem cesarstvu« poslednje čase ne mislijo menda na drugo kakor na vojno. Vendar je gornji oglas za nas zapad-njake vseeno nekoliko nenavaden, Kitajci pa. pravijo, se mu niti najmanj ne čudijo . . .
Če ni resnično pa ie mično!
Dempsey ostane boksar
Po zadnjem porazu svetovnega prvaka v boksu Dempseya so se raznesle vesti, da se hoče mož popolnoma umakniti iz boksarske arene ter se posvetiti mirnemu zasebnemu življenju, ki mu je tem prijetnejše, ker mu dela družbo mlada ženica, znana filmska zvezda Estella Taylor. Sedaj pa ie Dempsey izjavil nekemu ameriškemu novinarju, da so te vesti brez vsake podlage. On. Dempsey, nima sicer namena izzvati Tunncya na revanžo, a vzlic temu še ni
Bratovščina molčečih
Poznamo bratovščino svetega Luke-ža, ki vklepa svoje privržence v zakonski jarem, in druge bratovščine, o bratovščini molčečih pa prihajajo vesti prvič iz Italije, gromovniške dežele govornikov in slavopevcev.
Mussolini. ki je dober in vešč govornik. je dal s svojo govorniško spretnostjo svojim rojakom prej slab nego dober vzgled. Vsi politični pristaši so ga posebno \ zadnjem času začeli posnemati — z jezikom. Vsakdo je hotel in skušal doseči voditelja in ta tekma je končno zavzela take dimenzije, da je začela presedati samemu Mussoliniju. Naenkrat ie občutil, da sra tekmovanje v govorniški spretnosti ogroža in mu streže po slavi. In ie v ta namen odredil Jo-le:
Strankino tajništvo mora razposlati vsem pokrajinskim in krajevnim organizacijam okrožnice v katerih se pozivajo funkcijonarii. nai <e v prihodnje drže bolj kratkih in zmernih besed. Pompozni slovar, veli okrožnica, je treba na vsak način krajšati. Vsak govornik naj se omeji samo na suha dejstva, na datume, in naj ne trosi besed zaman, kakor je bilo doslej v navadi.
Na koncu priporoča okrožnica čisto
Na oarketih
klubskem ali družabnem večeru ireba smokinga ali primerno obleko, ki je sedaj v modi: siv ^uko in telovnik ter modne hlače. Vse sj oskrbite naibolie pri Drago Schivab. Ljubljana.
Suzana T.en<?len
resno, naj se mesto govorniških gro-movnikov rajši osnuje ^Bratovščina molčečih«. Ta bi Italiji koristila mnogo več nego poplava kričačev, ki men jo očividno. da se popravi stanje dežele z besedami mesto z dejanji.

ameriški karikatur.
Iznajdljivi stražnik
Mlada Margareta Schne.der iz Lohra ua Meni (Nemčija) ie imela srčne ležave. Za take bolezni slovi baje kot najboljše zdravilo voda. in tudi sentimentalna Marjetica je sklenila, da se ga posluži. Nesrečna devojka je torej skočila v vodo.
Slučajno se je nahajal v bližini vode neki stražnik, ki pa k nesreči nj znal plavati. Zato tudi ni mogel planiti v reko. kakor se stražniku ob takih prilikah spodobi. A bil je brihtne glave in si je vedel pomagati. Potegnil je izza pasa službeni revolver, nameril Margareti naravnost v obraz in zavpit: «Ce pri priči ne splavate na suho, bom streljal!»
In Margareta je znala plavati, sicer najbrž ne bi bila skočila v vodo. Kot dobra Nemka pa ie imela veliko spoštovanje pred uniformo, še posebej prid čuvarjem javnega reda. Vsa v sirahu je torei začela plavati proti bregu in je srečno dospela na suho.
Stražnik jo ie pričakoval na obali z nabitim samokresom. Prijel je premrlo devo.iko za roke. spravil orožje za pas in odvedel nesrečno deklino k njenim staršem.
X Mož. ki je poljubil 1(J tisoč deklet. V Clevelandu živi občinski svetnik mister \Villiam Joul. Njemu je že leta in leta po« verjeno sklepanje zakonov Toda imster Joul ima čudno navado, vsaki novoporočen« ki čestita s poljubom. Ker je poročil že 10 tisoč parov, je dobil od deklet, ki so posta« le žene. do danes 10 tisoč poljubov Reči je treba, da se niti don Juan ne more pohvali* ti s tako mnogoštevilnimi odjemalkami liu« beznivosti
X Galoše za avtomobile. V znanstvenem zavodu za avtomobilizem v Moskvi so pred kratkim delali poizkuse z avtomobilskimi galošami. Te galoše so čisto navadni plašči iz gumija, ki omogočajo vozilom kretanje ti.di po največjem blatu in snegu Galoše so prirejene tako. da se oblečejo povrh pnevmatike, so pa nazobčane, tako da se 7adirajo v blato in sneg ter preprečujejo, da bi kolesa polzela Dosedanji poizkusi so se dobro obnesli in sovjetska vlada je že dovolila potrebno komisijo za fabrikacijo tega modernega izuma
X Dražba zapuščine Karla Habsburške« ga. V torek se je vršila v Berlinu razpro* daja nekih predmetov iz zapuščine Karla Habsburga Prodajale so se slike in starin« ski predmeti, ki so bili svoj ča.s namešče« ni v habsburškem gradu Persenbeugu ob Donavi ter so spadali med 'privatno imetje zadnjega Habsburžana Zapuščino je liciti« rala trgovina s starinami Schliiter.

0
Danes! Danes: * Pruič u Liubi.ani! L
0
IHTBHK
P0MPA00UR
fllOttslE iR
se imenuje poslednji do v šen
Rudoifo Vaientno
RAZKOŠJE IN SIJAJ, LJUBAV, ZAHRBTNOST. MAŠČEVANJE. Danes ob 4., pol 6., pol 8. in četrt na 10 umetniški orkester pri predstavah ELITNI FONO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani.
Telefon 124. Sredina mesta. OBC3iC3ic3HCDacDBCDicDacDacDacDBCDa<=>ac=)icDacDicDacDBCD
0 *
o
n
0
u ■
0 n
0 ■
o ■
o
a
0 ■
o
•3
o ■
o

v *»
o zmjeeje
Ljubljanskim visokošolcem!
Po predhodnem .soglasnem poruzumu de« legatov večine akademskih kulturnih in strokovnih društev je sklenilo predsedstvo «Sveta slušateljev ljubijartf ca univerze* na seji dne 23. oktobra 1 >26
a)	da skliče I redno skupščino SSLL za petek 12. novembra 1926. ob 15. v zbornic« no dvorano univerze z naslednjim -In-vnim redom: 1 otvoritev, 2. čitanje zapisn.ka ustanovne skupščine. 3 poročilo odbora 4. poročilo preglednikov. 5 absolutorij. 6. samostojni predlogi, 7 Iučainosti.
b)	da razpiše volitve v predsedstvo SSLL za študijsko leto 1926 27 za soboto 13. no* vembra 1926. Volitve se bodo vršile od 13 do pol 19. ure v zbornični dvorani unis verze.
Ljubljana, 23. oktobra 1926
Podpredsednik: Ciril Golouh. 1. r.
Tajnik: Miro Schenk. 1. r.
Pomen kongresov mednarodne federacije akad. klubov za Društvo narodoy
Namen akad. klubov za Društvo Narodov v vseh deželah je v prvi vrsti organiziran študij mednarodnih problemov s pacifističnega stališča in vzgoja pobornikov pacifistične misli, v drugi vrst' p,i širjenje idej Društva Narodov. Vsakoletni kongres v Ženevi je mozaik, ki prikazuje tosmerno delo v nacijonalnih skupinah in obenem kažipot bodočemu delu. Zbrani zastopniki visokošol ske mladine vseh narodov sedajo složno za isto mizo, da se pogovori o mednarodnih problemih iu iščejo ujih praktične rešitve z ozirom na bližnjo bodočnost Vsem skupna je želja po miru. vsak je pripravljen nekoliko popustiti od svojih zahtev, kjer gre za korist celote. V tem duhu dela mladina, ki se zbira na kongresu, in to je za bodočnost morda važnejše kot sto mednarodnih pogodb.
Skoro vsi državniki, ki vodijo sodobno politiko, so rastli in dorastli v dobi prenapetega nacijonalizma; zato ni čudno, če mnogokrat skeptično gledajo ua razna mirovna prizadevanja. Dokler ne umrje načelo popolne suverenosti držav napram Društvu Narodov, moramo biti vedno v strahu pred novimi konflikti.
Vsa sreča je v tem. da si odpira mladina nove vidike, da raste v duhu mirnega med uarodnega sodelovanja da stavlja interes celote pred interes nosim >znika, to se pravi. da priznava zgoli ^me"eno suverenost držav v odnosu z Društvom Narodov. Niso torej brez pomena konaresi federacije akademskih klubov za Društvo Narodov, o čemer bi radi nekateri nepoklicani prepričali visokošoloe.
Stolica za socialne vede
Če odpreš novi Catalogus leciiouum uni-versitatis Labacensis;, te nekam čudno dir-ue, ko vidiš, da je naenkrat izpuhtela naša nebogljena stolica za socialne vede na pravni fakulteti. Po težkih notranjih krizah je torej mirno v gspodu /.aspala. Ko pa ima danes vsakdo na ustih sorialnost in še druge zloženke te besede, se moramo vendarle vprašati, ali je to korak naprej in ali ie utemeljen v naravi stvari same. Morda bo hotel kdo socialnim vedam odrekati znanstveni kriterij, ker niso nanizane v ogrom nem skladu zaprašenih >špehov<, temveč so dete vsakdanjega življenja, njegovih križ»-v in težav.
Kdo more trditi, da univerza ne sme imeti neposrednega stika z realnim življenjem in vsakodnevnimi vprašanji? Nemarj [■oreče zadovoljni Kranjc, da je pri nas vse
dobro in lepo. To je res. aa Slovenci ram čepimo na zapečku in merimo svet z vašk -ga zvonika. Z::lo pa se nam zdi domača hiš. lepa, da lepša ne mon- biti. Vzemimo -samo na debelo — naše stanovanjsko vprašanje. iSkrahirana- Avstrija sg s ponosom trka na prsi. da to vprašanje zanjo ue obstoja več. Pri na.-'.1 Dobre volje gotovo tuli pri nas ne manjka, manjka pa izkustva. Mar ui to široko polje tudi za učeni kateder? Ma, bi trpela znanost, ako bi univerza napravila primerjalno študijo, kako se to vprašanje rešuje drugod, ter predložila konkreten ter naši javnosti ustrezajoč načrt? To pa :e le primer.
Splošno lahko trdimo, da mora biti un, verza oni visoki svetilnik, h kateremu se zaupno obračajo krmarji javnega dela iskaj-.' pravo smer v razburkanih valovih. Kolik ■ javnih delavcev sg je doslei obrnilo za sv^t na ljubljansko univerzo? Ni li stolica za socialne vede ono okno. skozi katero se univerza budno ozira na naša družabna vprašanja? Toda doslej je bila ta stolica zasedena po tujcu, ne morda luicu po krvi. temveč po srcu in mentaliteti. Ni se mogel vživeti v mišljenje in čustvovanje slovenskega človeka. Zato je moral oditi, ue da bi z -pustil oplojeno njivo Nai nihče ne trdi. Slovenci nimamo mož. ki ne bi spaiaii >..: tako mesto. Na žalost se diči / niimi -uiin . V Pragi Žmavc, v Brnu Rostohar, v Frani.-furtu Žižek i. t. d. Med nami pa . . ? Me ! tem ko je zagrebško sociološko stolico doli -tela rektorska čast. je bila ljubljanska ukinjena.
Z izpraznitvijo stoiice za socialne vede bo gotovo bavilo tudi naše stanovsko pre i-stavništvo. SSLU mora odločno vztrajati .. trm. da se stolica zopet zasede in -i<-e, p< našem človeku ter se ji pridruži seminar =ocialna vprašanja.	C. S.
š— Manjšinski institut. Akademski KluV za Drušlvo narodov nan. na notico pod gornjim naslovom poroča: Akademski klub >. Društvo narodov v Ljubljani se ne zanima, kakor se morda vobče posnema iz njes. vega imena, le za Društvo narodov, netro je njegov interes mnogo obsežnejši. Studijski program mu je proučevanje vseh problemov mednarodnega življenja in odnošajev. ted;>; »udi vsakovrstnih mednarodnih pokretov. med katere spada tudi problem in pokre! narodnih manjšin. V soglasju s tem pr )-gramom se je že v pretekli, t. j. j>rvi klubovi poslovni dobi v njegovem seminarju predavalo in razpravljalo o temi Društvo narod->v in narodne manjšine : v tekočem semestru pa namerava prirediti klub celo vrslo senr-narskih predavanj, ki bodo posvečena -peci jel no proučevanju tega. za Slovence tak • važnega vprašanja in ]>o možnosti bo o njem prirejeno tudi javno predavanje na univerzi.
š— Vseučiliška čitalnica. Ta institucija .e pri nas še neznana. Razširjena je pa na s!a-rih univerzah, zlasti v Nnemčiji. Za neznatno članarino dobi študent na razpolago časopisje in reviie vsega sveta in lahko pri upravi predlaga naročbo, če te ali one perijo-dične publikacije ne bi bilo. Take čitalnice so ločene od vseučiliščnih knjižnic, navadno na univerzi sami ali kje v bližini, tako da lahko študentje izrabijo odmore in ostali prosti čas. Za naše ljubljanske razmere bi bila taka naprava toliko pomembnejša, ker še nimamo svoje vseučiliščne knjižnice in z ujo združene čitalnice. Najpripravnejsi kraj je seveda poslopje vseučilišča. Gotovo bi vseučilišna uprava rada šla takim željam ua roko in v ta namen odstopila primemo dvorano. Upravljala pa bi se čitalnica z malimi prispevki slušateljev. Študentje bi za tako prijetno shajališče nedvomno radi zamenjali zatohlo kavarno, ki nudi vrhu tega fc .<* malo željenega čtiva. Toplo zakurjena dvorana pa bi pozimi grela marsikaterega prezeba iočega akademskeea državljana.
C. S.
A. D.:
Aleksandrovo
n.
Zvečer se tiain zeha, kakor da sino pili vino iz meha. Zato hodimo navzlic glasnim koncertom čričkov hitro v Bolhov gradec», t. j. počivat. Zakaj zjutraj nas na tešče že izkorišča človekoljubna gomazen: nuihe. Muhe so za lenuhe, ugotavlja belokranjska modrost. Torej le zgodaj na noge. da se naužije-mo izrednih prirodnih čarov. Ob takšnem sprehodu sem naletel pred novo vilo na priljudnega lučkega kapitana Crnoborega s puško na rami. Vznemirjal je številne zajce. Velik pes Jork, ki ima potomce z majčkeno psico — pasjih repov redijo bore malo v tem pokojnem zatišju — ga je napadel in ugriznil v junaško desnico. Trpeti namreč ne more carinikov in sploh ljudi v službenem kroju. Kapitan je zagrozil, da mrcino prihodnjič ustreli, če jo zaloti brez obveznega nagobčnika, ter iz-
praševal po gospodarjih <Gospa spi z dieti (2 njuje dekla.
z deco)». pojas-
<A kadi je gospodin?«
^Gospodin je išal na placu, da kupi ku (koju) racu'. se glasi odgovor.
Vrli Istran je potrpel še tokrat in odkorakal. Medtem je odbila sedma ura in skoraj nato jame iiropsti in sopsti šolski brod. ki dan za dnem vozi pet-najsterico dijakov in dijakinj šestraz-redne gimnazije v mesto Krk in se popoldne vrača z njimi domov. Motorni čoln kuje vzorno tišino, ki jo sicer ruši zgolj tvornica testenin. Ako jo mahneva ob morju proti jugu. dospeva skoraj do lične cerkvice, posvečene sv. Nikolaju, zaščitniku pomorščakov in potnikov. Postavili so jo 1909. župljani *pun-tarski» (aleksandrovski) in razni dobro-činci. Beli galebi plahutajo po zraku, spuščaje se često na biserno morsko gladino. Nekoliko korakov dalje stoji blizu kamenitega gata (pomola) stavbi-ca s fenjerom. svetilnikom. Tu se je predlani ob nevihti skrilo več oseb. nakar je treščilo v strelovod in vedrilci dolgo niso mogli do besede. Poslej se udobna cesta prelije v neizhojeno kozjo stezico, vijočo se med debelimi stenami, koder se je celo ob sapi pripravno
soinčiti. samo da se moraš plavaje paziti mnogobrojnih ježkov na kamenitem dnu. Bodice so jim od sile krhke in jih ie težko populiti iz stopala. Okoli njih iarijo črne. bananam podobne životinje (cazzo marino), ki jih o pustu hudomušni navihanci poklanjajo v dar ženam kadar so jim možje v Ameriki.
Mimo pristopica osal. imenovan tudi tovor, in na konopcu vleče za seboj mršavo kozo. Navadno pa jaše dolgo-ušca zakrpan lastnik, ki te vselej pozdravi: <Dobro jutro!* Ako si ga ti prehitel. se odreže: «Boog!» Pri mlajših se čuje češče nagovor: «Zdravo». kar utegne kazati na člane Jugoslovenskega Sokola, ki deluje tu. Dočim se v Jablancu. nasproti Rabu. stanovništvo pogostoma bavi s pros'a:enjem kot obrtom. me je samo bosopeta pritlikava ovčarica enkrat prosila vbo^ajme. Drugače ni pros.iakov niti odraslih bosjakov. Bos hoditi, posebno ponekod, bi bila trda preizkušnja
Malo bolj naprej leži stavbišče. kjer se pomalem izravnavajo hrapava tla za Dečji dom ljubljanskega Sokola. kal-or so si Čehi omislili svojo ^detsko osado*
v Baški. Zdravniški izvedenci so izbrali ta kraj, ker vsebuje živo vodo. Neki frančiškan, če se ne motim, je s šibo čajanko zasledil več žil. Kadar pa morje naraste, se tu pa tam pitna voda za spoznanje osoli. Takšno somornlco. slič-no slatini, nazivl.iejo slanico ali «kru-šijo». Ko bi mikatar v sapniku dovoli! stopati v breg, bi tam gori našel razvalino bivše grške naselbine Kandije. imenjakinje oni Kandijj ali Kreti, ki je dala ime današnji Kredi. Na grško kolonijo kaže takisto razpadli grad Korin-tija nad Baško.
Pred poldnem je poslal gospodar Žic krščenico v trgovino po Koprive*. Je-gavi prodajalec jo vpraša, koliko kilogramov bi jih želela. <Pol kile jih bode pač dovolj!* se odseka preposia deklina. Seveda je zgodbica s humorističn m listom izzvala za našo mizo bučen smeh. (Bučen zategadelj, ker se buče smejejo.v bi dejal moj drug Nikolaj.) Slična anekdota se je primerila tajn ku dunajske slikarske akademije, ko je \ restavraciji naročil »Eins^anner* (eno-vprežni voz in hrenovka) in mu ie v veliko gostilničarjevo nejevoljo natakar
1 „
i namesto klobase javil kočijaža! ' Med glavno sezono ima.o gosti na razpolago poseben motorni čoln za iz-; lete. Ob drugem času s> moreš najeti jadrnico (4 D.n na uro), Ja se šečeš po Pozejdonovem carstv u. Ako ti ie hoja bolj pogodu, odrini skozi slikovito : e-stece. ki premore nekaj gladkih ulic z zidanim tlakom. Na vseh koncih n krajih se sušijo na posebni!: zidinah aii deskah smokve. Pod večjimi krovi je videti do pet hišnih številk, torej isto-toliko družin, kar se da sklepati tudi po številu dimnikov. Napisi nad vraii nudijo malo različnosti \ priimkih. Na -češče čitaš: 2ic. Orlic. Franolič. Mara čič. Na uskoške prihajače te domisli n. ziv Karabaič. V Zvonimirovi ulici i vidi trgovina po starem načinu: tu se . moko zamenjava rastlina 'ouhač. ki izvaža v Ameriko in služi za nrašek / per mrčes. Tam .-e blesti urad: Nadi; stvo za svilogo.istvo. Odkod pa ta-izvesek: Avsec. krojač? Črnook deč': me pouči o porek u tega obrtnka" <Lanjsko leto ie nr šal iz Sloven je , Od ožjih mojih sodeželjanov živi tu še 1 g Bunc. šolski nadzornik, k: sleherno
Dopisi
VIČ. V nedeljo, dne 31. t. ra. ob & uri vprizorj Sokol v Sokolskem domu dramo v 3. dejanjih »Spavaj moja deklica-. To delo ni nikaka težka psihološka razprava, temveč nam v lahkem toau predočuje križev pot ljubezni članov ruske umetniške o&i-telji Kostrinskih. Kakor je usoda obitelji tragična, je vendar vse dejanje prepleteno i iskrenostjo Ln prisrčnostjo Pri tej igr; nastopijo naši domači igralci prvič v sezoni. Vloge so v rokah naših najboljših in pričakujemo, da bo predstava dosedanja gostovanja nadkrilila Poleg tega nas bo zadivila topla iosc enačila na prenovljenem odra Pevske točke poje gdč. Stajerjeva. Takoj tudi pripominjamo, da gostuje na našem odru v ponedeljek, dne 1. novembra ob 8. uri društvo »Svoboda« z dramo »Mlinar fei njegova bčU.
VIČ. V nedeljo 24. t. m. ie priredila Na-rodno-strokovna zveza Vič-OIinee-Rožna dolina v vseh prostorih gostilne »Amerika* na Glincah veselico v prid poplavljencem viške občine Dekoracija in vse drugo delo za isto je bilo dobro pripravljeno. Obisk ie bii velik ir to največ s strani delavstva. Sodelujoče godbeno društvo »Grada-ščica« je neumorno igralo in s tem veliko pripomoglo, da je veselica uspela. S to prireditvijo je pokazalo delavstvo, da ima vedno odprte roke za sotrpine.
LESCE. Tudi pri nas smo se odločili ustanoviti društvo »Streljačka družina«. V to svrho je sklican za nedeljo, dne 31. t. m. ustanovni občni zbor ob 10 dopoldne v prostorih gostilne »Pernuš« v Lescah. Mladeničem, kj še niso služili aktivne vojaške službe, bi bilo posebno priporočati, da vstopijo v omenjeno društvo. Prav tako pa tudi drugI, ki se zanimajo za streljanje.
JESENICE. V nedeljo 24. t m. se je vi-šiia ob najhujšem nalivu nogometna tekma med jeseniško »Edinostjo« in celovškim atletskim klubom. Izid 0:5. Uspen Celovčanov je minimalen, če se pomisli, aa so to debro s treniran! športniki, ki vsako nedeljo prirejajo tekme To jim je pobuda k vztrajnemu vežbaniu, katero bo morati naša mladina posnemati. V nedeljo 31. t. m. se vrši revanžr.a tekma v Celovcu
ZALOG PRI LJUBLJANI. V petek 29. t. m priredi Čitalnica ob 7.30 zjutraj v šoli predavanje: ^Deiavska zakonodaja pri nas iu drugod«. Predaval bi ztiani dobri predavatelj ZKD g. dr. Bajič Pred časom se je očitalo Čitalnici, da je preveč -fra-karskat in da delavci tiimalo pristopa. Tudi se ji je predbaclvalo, da nima nobenega predavanja iz delavskih vprašanj. Danes ve vsak Zaiožan, da ima Čitalnica člane iz vseh star.ov, največ pa delavstva, j V teku zime priredimo obilo predavani Iz raznih strok Kot drugo letošnje smo sr i izbral: zgorai označeno in upamo, da ga j poseti poleg običajnih poslušalcev obilo delavstva vseh straik. da se ne bo zgu- ! dilo tako kot lani, ko je bilo predavanje o ' delavskem zavarovanju, pa je bilo izmed poslušalcev najmanj onih, ki b; jih morala to vprašanje najbolj zanimati. Pokažite, i ia se zanimate za svoj stan, pa Vam Či- j talnica preskrbi še marsikak poučen ve- j čer. Vstopnin"- seveda za ia večer ni.
STIČNA. Pr: nas do sedaj nismo imeli 1 še ognjegascev, ki jih imajo že po mngo manjših vaseh Zdaj se je tudi prj nas j osnovalo gasilno društvo Najprej si ho- j Jemo omisliti gasilno brizgalno Ker se pa prispevki počasi nabiraio, prirede stlškj dl-ietantj pod šolskim vodstvom v tiedeljo 31. oktobra ob 3. popoldne v samostanski dvorani igro »Mlinar in njegova hči^ v prid novemu gasilnemu društvu v Stičn.l Prostovoljna darila se hvaležno sprejemajo.
KAMNIK. V zadnjem času je bilo v dnev-rem časopisju več dopisov radi kamniške železnice. Tako se nekateri potegujejo, da bi večerni vlak odpeljal iz Ljubljane šele ob 7 in bi tako lahko tudi, ako bi se pripeljali v Ljubljano s popoldanskim vlakom, izvršili svoje opravke. Drugi tej nameri odločno nasprotujejo, češ: človek sedi cel dan v uradu, trgovin! ali šoli, pa naj zvečer rad; par trgovcev čaka še dalje na odhod? V tem pogledu bo pač težko ugoditi vsem in je najboljše za vse, tudi za turiste, da ostane pri starem. Prosili 'o; pa ravnateljstvo drž. železnic, da bi jutranji vlak, ki vozi iz Kamnika v Ljubljano ob pol 6., odhajal pozneje. morda ob o. ali 6*A Upravičenih vzrokov za to je dovolj- Dnevno se vozi veliko število uradništva, uslužbencev, dijakov, delavstva z vseh postaj kamniške železnice v Ljubliano Zima se bliža — vozovi, razen t>rvih treh. se segrejejo večkrat še le do Šiške Mak pride v Ljub-tlaio že okrog *\7. Kam naj se dene celo uro uradnik? Kam dijak? Ako bi vlak od-haia! pozneje bi se tudi vozovi lahko pred odhodom zadostno segreli. Vlak nai bi pr«-
jutro roma peš poldrugo uro daleč v Krk. Tukajšnja osnovna šola šteje % otrok v I. razredu, II. in III. razredu se učita hkrati v skupni sobi, enako se godi ostalim trem razredom.
V luki se razvija čez dan mrgoleče živlienie nalik mravljišču: pridno, pa brez hrušča in trušča. Kletvin, kakršne so tako v navadi bolj na vzhodu, tukaj skoro ni čuti. Redkobesedni narod do-važa z drugega brega sladko grozdje v košarah ali stlačeno v kozje mehove. V pretežni večini je črno: »debeljan* in drobni <sansegot*. od trte z otoka San-sega. V plitkem zalivu, čigar dno so radi poglobitve že pred vojno razstrelili, a še dosihdob ne rzčistili. se ziblje ladrnica. natovorjena z grozdjem, na-menienim v Omišalj, kjer je toča po-'olkla ložo. Ženske še venomer dona-šajo vabljivi plod. kilo po 2 in poi Din, medtem ko si krmilar kuha za obed na <škafu», t j. pokritem osoredju ladje, mnosronogo hobotnico, pravkar ujeto z ostvamL
hajal v Ljubljano ob Vi5>. uri; uradnik bo lahko že doma zattrkoval io ne bo zapravljal denarja po kavarnah, dijaki in šolarji pa ce bodo imeli časa za razne nedopustne šale in hudobije, ki so se ravno v tem prostem času dogajale
STOPRCE PRI ROGATCU. Dasiravno je naš kraj v precej samotnem kraju, tudi tukaj ae manjka družabnega življenja. Domači fantje imajo svoj tamburaški zbor, v šoli ]e krasen oder, delo tukajšnjega trgovca Z von k a Mešička Novodošla učiteljica bo gotovo pripomogla, da se društveno delo pomnoži Je precei družabnega in veselega značaja. Ze'o delaven je tudi g. tiadufitelj Černigoj Želimo vsem obilo uspeha!
SREDIŠČE OB DRAVI. V nedeljo, dne 31. t. m. se vrši v dvorani Sokolskega doma cfc 5. zvečer ustanovni občni zbor tukajšnje »Orjunei ob navzočnosti bratov delegatov oblastnega odbora v Mariboru ra brata oblastnega čelnika Glede na veliki pomen te nacijonalne organizacije se vabijo vsi somišljeniki, da se občnega zbora udeleže — Poverjeništvo »Orjune.<. 1407 HUM PRI ORMOŽU. Trgatev na tuk. prijaznem hribčku je končana. Običajno veselje pri tem deiu letos ni nastopilo v polti; meri Povsod ie bila trgatev precej slabša. Količina jc zaostala za lansko letmo, pač pa kakovost ne bo preslaba Sladkorja od 16 do 21® Trgatev slabeiša radi deževja ln radi kiseliaka. Vinske cene okoK 5 Dm Trta sedai dobro dozoreva ter raste up na boliše prihodnje leto
■v.
CankarjeviHlapci" v Ptuju
Veliko zanimanje je bilo zadnje čase v Ptuju za gledališko sezijo Po mnogih tež« kočah je organizira! g. Valo Bratma za gle* dališko leto 1926/27 odrsko osobje Ugibalo se je če in v koliko se bo namera novega g. režiserja uresničila in posrečila.
Dne 25 okt -bra ob 20 uri zvečer se je zopet otvoril naš Talijin hram Vprizorila se je Cankarjeva drama «HIapei» Zanima« nje občinstva se je pokazalo v ogromnem obisku. Mnogo ljudi je moralo oditi brez vstopnic, ker ni bilo več prostorov na raz« polago.
Žal pa treba ostro jjokarati občinstvo, ki se nc zaveda, da je točnost v gledališču po« goj vsega reda. Je pa točnost tudi vpraša« nje takta napram tistim, ki so prišli v gle« daiišče pravočasno
Od občinstva zahtevamo torej v prvi vrsti več discipline in medsebojne obzirno« sti. Prostori naj se zavzamejo vsaj par mi» nut pred napovedanim začetkom predstave Vprizoritev «Hlapcev» je uspela izredno dobro Primerjamo jo glede uspelosti lahko z uprizoritvijo «Moči teme» pred 2 ietoma.
Režiser g Valo Bratina je odnesel pab mo večera Njegov Jerman je odgovarjal v polni meri osebnosti, ki jo je ustvari! Cankar v svoji drami Prepričevalnost nje« gove igre ie bila naravna in popolna
Poleg g Bratine je treba takoj imenova« ti g. Kauklerja, ki je podal župnika kot čla« ca politično se bojujoče cerkve.
Glede ostalih moških vlog lahko trdimo, da so se. izvzemši le kak malenkosten ne« dootatek, posrečile vse dobro
Gg Skaza, Prek. Job, Rahič. Jakhel, Su« ler, Levičnik in drugi so bil dobri vsak po svoje. Če si je nadel g nadučitelj Skaza nekaj prisiljene avtoritete, ie g Prek kot pokvarjen učitelj naravno ekstemporiral grehe in ie g job v svojem vedno prist« nem humorju vd:hnil pravo živlienje vlogi zdravnika G Jakhel je pokazal pošteno in zvesto korenino kovača Kalandra. g Šu« ler širokoustnega vinjenega sitneža itd
Od ženskih vlog moramo v prvi vrsti pod črtati dobro .gro ge Gabriielčičeve. gdč Gregonnove in Šijančeve Gdč Kocmutova je podala resno in dobrot! jivo Jermanovo mater, žensko, ki mučeniško trpi iz ljubez« ni do svojega ni Gospodična Šentjurče« V3 je bila v drugi polovici igre boljša nego v prvi in ne dvomimo, da nam bo podala v prihodnje še prav dobre stvaritve
Občudovali smo tudi tip naše Polanke, ki jo je podala gdč NVagnerjeva Bila je hu« da kakor hren ter se je prav skladala z omizjem kmetov, kmetic tn delavcev
Režija je bila izborna. V sceničnem pogledu se je ustvarilo več. nego ie bilo pri« čakovati.
Obžalovati pa je dolge odmore. Ne trdi« ino sicer, da je bilo tokrat mogoče ustvari« ti nove scenerije v krajšem času; zahteva« mo pa, da se v bodoče pavze skrajšajo vsaj za polovico. Treba je računati z dejstvom, da je publika gle''3 časa lahko tudi občut« Ijiva. Ta neaostatek je treba v prihodnje brezpogojno odpraviti.
Pridružujemo se mneuju g Bratine, da to osobje, ki je vprizorilo Cankarjeve «Hlapce» na ptujskem odru, lahko konkuri« ra z mnogimi poklicnim dramskimi ansam« bli.
Tudi gmote« rezultat predstave je bil ze« !o povoljen
Javna zahvala
Odbor Splošnega ženskega društva se ob oklepa razs'ave »Slovenska žena*, ki se je vršla od 26. junija do 6. julija t. 1. v Ljubljam, najiskreneje. zahvaljuje slovenskim ženskim organizcuijam. raznim trg. ivrdkam n drugim podjetjem, mestni občini Ijubliansk. in vsem mnogoštevilnim posameznikom, ki so na kakršenkoli nacn pripomogli, da se lc razstava vršila z obče priznanim uspehom Odbor Splošnega ženskega društva v Ljubljani
NOGAVICE
JiUUC
i najboljše .najtrpožnejš^ zato najcenejša
Matioqta&i
Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne io soclaln« ■amen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Nalnaajtl (sesek Din 5 —.
Ženttv«, dopisovanje ter oglasi strog* trgstsksgs I znata)a, vsaka beseda Dtn l'->	1
ajaaaJU »asstli DI« It«-* J
Cfrrt
In
Kolesa, pisalne šivalne stroje,
registrirne blagajne itd. popravlja najbolje. najceneje Flor-
iančič. Ljubljana. Nunska ulica št* V
S13/1
fc^MPil^ T. RABIČ *i
Ljubljana Gj
iPD
VOkSK*«
Krojači in krojačice
Kroj« (muitre/ isilelujr aa
vsakovrstna gornja 'n spod aja obiačila po najnovejši modi Ja lame go-pode in otroke Knalelj Alojzu strokovni učitelj v Ljub Ij.irr '\riževni*ka 'llica ti I Sili«
Pekovskega mojstra
8 obrtjo za -talno mesto pekarno v sredin- trga I rbovlje. teče r Ivan O^ež oik posestnik I rbcvlje 67	SS23S
Damski klobuki
Baržunanti klobuki po D a 120 130 in 150 lilca-ti po Diu 10" in UO Vseh rr^t popravila zelo poceni tliie-iaje takoj in priporots J Stenberger Res. Dunaj
•kg oesta 9
32407
Strojno pletenje
e S stroji, zelo dobro vpeljano. s -talnimi oljemalei. proitam Ponudbe pod Šifro «Pletejije Ljubljani« na os-! oddelek <Jatrs> 3i4«3
dobe
Krepkega učenca
poštenih ^tarSev sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Stanko Lenarč C. Kova vas pri Rakeku.	32391
Kontoristinjo
/.liioJno knjigovodstva, ko-rtjspontlonre. -fcononrafij« in strojepisja. -yrejmeni Re. Ilekiirani na prvovr-tno »a-c.ostojno nof Na-top takoj ali po doirovoru Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «Kcjieovod8tvo &;».
S2388
Iščem kuharico
kaAera razume nadzorovati vri ia poljedelstvo Ponudbe pod .Posestvo« na oodraž-nieo «Jntra> v Celju S2376
Oskrbnico
na tuapjSe posestvo eprej. taem Ponudbe s spričevali na podruinieo .Jutra« v Celju pod znaiko sVrt».
S3376
Sprejmem učenca
sa Špecerijsko trgovino — e primerno 6ol-ko izobrazi« Naslov v oglasnem oddelku «Jntra»	32273
Pridno dekle
išče družina z enim otrokom Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 3242«
Uprava veleposeatva Uie M
delo na poljn
nadglednlka
srednjih let. veščega v vseh panogah kmetijstva V po-ttev pridejo samo resae in energične osebe z dolgoletno prakso Reflekianti naj ee blagovolijo oglasiti v nedeljo, dne S! oktobra dopoldne v hotelu «Slon* pri portirjn.	32233-1
Kroiačnioa Vzajemne pomoči, r j. i o s.. Sestpe-terska vojašnica sprejme takoj več dobro izurjenih
krojaških pomočnikov
Ti delo v konfekciji in po meri. Pojasnila »e dobe v fieapeterski vojažniei. soba
et. 10, pritličje, Predaoe Umaio lidi.
levo — imajo vojni mva-32-117
Gospodinjo
dobro, inteligentno in samostojno. srednjih let — veSčo tudi kuhanja, sprejme samo-tojea gospod za boljSo hižo v provinci. — Reflektanrinje naj se osebno »glase v nedeljo, dne 31 oktobra doDoldne v hotelo «Slon» ori oortirju. 322S3
čevljar, pomočnika in prirezovalca
takoj sprejme Ivan Pretnar, čevljar, Viimarje, poŠta St. Vid nad Ljubljano 32437
Kontoristinjo
JsnoSno samostojnega knjigovodstva, nemške in slovenske korespondence ter stenografije, sprejme trgovsko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanjega slal-bovanja in referenc ter zahtevkom plače pod masko •»KnjlgoTOdia« na podril-n!co «Jotra» v Celju. 32409
Prodajalko
prvovrstno, sprejm-m v trgovino z damsko konfekcijo V poitev pridejo reprezentativne. sjjosobne in samostojne moči. Ponudb« s sliko na ogl. oddelek «Jutra» pod «Fiai aastop.. 82478
Čevljar, pomočnika
ijvežbanega za razna boljSa dela, sprejme s hrano in stanovanjem v hili Andrej Gradiiar. Križe na Gorenjskem.	82436
Vajenca
poltenega, zdravega ia pridnega sprejme po dogovoru Anton Mohor, medičarna in slaščičarna v Kranju.
32306
Mlinarja
samostojnega in izveShane-ga za valjčni rniin. po možnosti neoženjenega. sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra> pod Šifro .Mlinar«.	32461
Zastopnice
z velikim znanstvom. iščem za takoj za prodajo modnega predmeta Naslov pove oglasni oddelek «Jutra«
32-476
Agilne potnice
aa prodajo line-ja lamskega predmeta privatnim stran kam po 8'oveniji io noseb. no izven Slovenije, 'ščim proti visoki proviziji Po nudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod *Briljanten za. slniekv	S2479
Hišnika
iščem 2* takoj Starost, g©-
•ianji poklic in Število družine je r.are?ti v ponndbi l>od «Hi?r.ik» na osrlssm od dplek c Jutra*	32270

šče o
Mesto potnika
poslovodje, skladiščnika ali kaj -ličnega i S S e m Velf sem tudi sam voziti avto, prevzamem tudi mesto Šoferja Dobre reference. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «i'otnik 92»
S2C92
Učenka
stara 15 let. ki je s prav dobrim uspehom dovrSila 8-razredno o-novno šoo bi rada nastopila v trgovino v kakem večjem kraju Naslov pove oglasni oddelek ■■Jutra«.	32231
Vrtnar
star S2 let. oženjeu. brez otrok, želi premeiti službo. Vzame tudi vrt v najem v prometnem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra* pod -Je čas do februarja«.
32416
Železostrugar
•iobro izveiban. ki bi delal tudi kot ključavničar, išISe službe Naslov v oglasnem oddelka vJnt.rs«. 3S420
Šofer - mehanik
z večletno prakso, iMe mesta. Naslov v oglasnem oddelku -Jutrti	32269
Trgovski potnik
mla»l, agilen. s Šoferskim izpitom, z 20!etno trgovsko prakso, smožen vsake stroke in z dobrimi referenca ml. želi aačetkom leta 1927 premeniti službo Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra« pod -Zmožen in zanesljiv«.
32411
Lovski čuvaj
z večletno prakso in dobro izvežban. išče službo -Naslov v oglasnem oddelku «Jntra>.	32406
Stenografinja
in strojepiska za slovenski, srbohrvatski iu nemški Jezik, perfektna in z daljšo prakso, išče službe. Dopise pod <Hitra steuografii.ja 75» na oglasni oddelek «Jutra» 32444
Bivši trgovec
mlad, iSče mesto kot trg potnik, skladiščnik ali sli«, no Dopise pod «F. B.» na
oglasni oddelek »Jutra«.
32464
Starinska omara
v Biedermeir slogu, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «.lutra=. 3242-š
Gorkodar
je pločevinast nastavek na lončene peči in štedilnike.
'Gorkodar ogreje takoj vsako sobo aii kuhinjo Gorkodar rabi polovico manj kurjave.
Gorkodar oglejte in naročite pri Mi-helič in drug. Ljubljana — Dunajska cesta 41. Teleiou it. 777.	83808
Železna peč
znamke <Phoi'bus> naprodaj pri tvrdki Ivan Perdan nasledniki v Ljubljani. Krekov trg	32423
Pohištvo
spalnico in jedilnico, zelo lepo. iz slavonskega, hrasta, novo. radi odpotoianja za polovično ceno prodam Šiški. " ' "
Celovška cesta 117 82403
Klavir, pis. stroi in pohištvo
vse dobro ohranjeno, naprodaj ua Karlovski o. 22.
S3422
Puško dvocevko
popolnoma novo Lrezpete-linko. kal 16. prodam ali zaajenjain za Browniag pu-MiO. kal J6 ali kal. 12 na Sibre. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32432
Novo moško kolo
tadi bclezm takoj prodam za 1800 Din Istotako (udi
2 fotoaparata
13 X 18, po 100 Din komad, z vsemi pritiklinami. Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
32452
Železen štedilnik
dobro h ran j o n, et>no prodam v Soteski 10, pritličje. N'a ogled od 9—11. in od 8. do 5. ure popoldne. 32448
Avto «Fiat»
6setle2en, *aprt. električna razsvetljava, v popolnoma dobrem stanju, ugodno prodam. Na ogled dane> iii jutri v *oboto v garaži Vegovi ulici 8.	32456
Kdor hoče par čevljev zastonj
naj vedno kupuje *DOKO» čevlje, ker gotovo mu bo sreO mila, da bo enkrat deseti kupec «DOK()>, Prešernova ul. št. 9. dvorišče (Iv. Carman).
Fotoaparat
z dobrim objektivom po ljubae volikosti, kupim — Natančen	- ceno na:
Doisak- bolnica. Brežice.
32178
Železno posteljo
zložljivo kupim tikc. Ponudbo z navedbo ('• i na oglasni oddelek »Juit: pod »Zložljiva*.	-J i."
Stare vreče
lahko strgane ati vi krpe, »amo ne trblene. pi večjo množico Ed. 1 . ier. Vrhnika.	324ii'
Javna dražba krasnega pohištva
se vrsi v sredo, dne 3 nov ob 2. uri popoldne v skladišču Sped. tvrdke Ranz.n-ger v Ljubljani, Vojaška ui
—	Naprodaj med drugim: komp! »palniea z 2 posteljama, elegantna spalnica z 1 posteljo, krasna jedilnica, pisarnilka opvema. usnjeni fotelji, slike, preproge, posamezni deli pohištva Itd.
—	Interesenti za boljš« pohištvo se vabijo! S245S
Opravo za samca
prodam po jako nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»	32459
Krasne železne peči
ugoduo proda »Posredova-
lec*
32472
Srbohrvaščino
temeljito poučuje uiitelj. — Honorar po dogovoru — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod »Srbohrvat«
32475

Pletilna stroja
8/36. 10/23 prodam Kupec dobi pouk v pletenju. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra*	32377
Železna peč
naprodaj. — Ogleda se na velesejmu.
Sadno drevje
vseh vrst. I slovenske drevesnice proda Dolinšek St. Pavel. Savinjska dolina.
32330
Navijafnl stroj
(Spulmasehine) prodam radi pomanjkanja pro«t ara pod lastno ceno Naslov v ogl. oddelku »Jutra* S2282
Motor
na surovo olje — Original Croslejr - sistem «Otto»-Manehe«ter. 12.6 HP. prodam po ugodni ceni — Naslov » oglasnem oddelku •Jutra*.	£7081
Med
pristni, namizni za potice nudi po Din 22.50 kg A Maček, vel- £> helar Vrhnika £2262
Jabolka
namizna, zimska, fina. izbrana. v zabojih ca 50 kg pri najmanj 100 kg po dnrv
nl ceni razpošilja franko vsaka postaja v Sloveniji Uprava Kr»'jev vrelec. Pod. plat pri Rogaški Slatini.
32»!
Zlatnike kupujem
tn pla&im dobro F Čuden — Ljahljsna. Prešernova 1
Vozno pogrinjačo
(plahto) kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod .Plahta*	32250
Suhe gobe
p r i a a kvalitets cferirsjts povzorgeno svrdk E Vajda Cakovec — Hedjinuij«.
8188«
^ Stare kovine
baker, svinec, kosit«, medenino, aluminij, cinkovo uločevino. akumulator plošče etc kupuje in plača najbolje Vere. Komercijal-ca družba v Ljubljani — Kongresni trg 9. SS317
Motorno kolo
rabljen^ dobro ohrajeno,
do 4 HP, event tudi s prikolico kupim po ugodni ceni Ponudbe z navedbo znamke ln cene pod značko »Motorno kolo* na oglasni oddelek «Jutra». 82451
Kostanjeva drva
kupim za takojšnjo in dobavo do februarja. Ponudite obvezno proti takojšnjemu plačila tvrdki
Kupnik, Podplat
istotako tudi v okleSčih in cepanicah
hrastova drva
8S48B
Enodružinska hiša
izven Celja pri Bežigradu, v izredno lepi solnčni legi. moderno zidana pTed dvemi leti, garantirano čisto suha. s takoj razpoložljivim -ta-novanjem 2 sob, predsobe in kuhinje, z vrtom, je proti č.trtltneciu predplačilu takoj za oddati. Pojasnila v oglasnem oddelku «Jutra>.
323*4
Krasno vilo
povojno, 10 sob, velik vrt, Dunajska cesta, naprodaj la 435.000 Din. Elektrika in vodovod. — ffPoerodovtUec* 32469
£ohaU
Lepo delavnico
ob Celovški eestf odda -Posredovale.'*	S2470
Trgovski lokal
blizu glavna pofite odda »Posredovalec*.	S2471
ft<HH>i*an}u
Stanovanje
2 sob ia kuhinje dobi sa več let v najem, kdor posodi 30 000 Din Naslov v oglaeaeai oddelku «Jutri».
S2249
Mesečno sobo
ori.lam solidnemu gospodu ali boljši gosr.Mični r Ilirski ulici St. 19/1 — desno.
32425
Sobo
oddam na Mestnem trgu 6.
32442
Sobo
s pjsebnira vhodom in električno razsvetljavo oddani Stavbišča »Here* Kodolje-vo 25S.	32445
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in rso oskrbo išče trg pomočnik Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod »Opremljeno. 32447
Stanovanje
udobno 3—5 sob ln prltikliu iščem. Dopisa na oglasu: oddelek »Jutra* pod zaačko «1. S. 18*.	32193
Sostanovalko
sprejmem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. S24ŠS
Opremljeno sobo
uttdam takoj Naslov pove ■glasni oddelek »Jutra*.
32402
Gospod
i&čo sobo v sredini mosta, s posebnlia vhodom — po možnosti z ujorabo kopalnice. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »t. november*.	S2446
V zračno sobo
veliko, s električno ra r.-1 svt tljavo. sprejmem so6ta-' tiovslca za 200 Din Naslov icla-ncm oddelku Jutra.
82383
Prijazno sobo
-lobro hrano, i-č akademik (filozof). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po l »Inštruktor 81*.	38431
Sobo
lepo opremljeno, t toparira-nim vhodom in elektriko — proti jugu leJeio. i i S e m, event s hrano. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra* pod »Trajno 95».	32395
Sostanovalca
najraje solidnega akademika sprejmem s hrano ali brei v le;.', zračno sobo z električno razsvetljavo — v bližini univerze in tehnike Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	32460
Sobo
v bližini plavne	od-
dam gospodični. Naalov v oglaanem oddelku cjutrsi. Vprašati dnevno med 8.-4. uro popoldne.	83480
Kapiua
Družabnike
voditelje
•	prsjmeD ta podrulnice
*	Italiji, Avstriji. Ognkl, Celkoelovalkf hi Nemčiji. —
Bres posebnega predznanja
si pridobe tekom tnalo Ie4 veliko premoženje. Podjetni in kapitalno močni gospodje naj stavijo ponudbe pod I »Druga Amerika* na oeias. cddelek »Jutra*. USSšO
Lepo sobo
sredini mest«, solnčna lega. takoj oddam boljšemu gospodu Naslov v oglas, oddelku »Ju-ia*. 32402
Uradnica
ali dijakinja
e sprejme na stanovanj«. Električna razsvetljava in poseben vhod. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
82404
Elektr. avtomat
gostilniški tsvrsteo, • tu-nitsi Slageri kakor »alser-jev. marSev itd., zaradi pomanjkanja prostora zamenjam ta dober piaatno. Pismeno na oglasni cddelek »Jutra* pod «Pianlno it avtomat*.	83111
Družabnika (co)
t nekaj kapitala sorejmeai k trgovini mešanega blaga in gostilni tik cerkve na deželi Ponudbo pod značko »Dobl&kanosno* na oglasni oddelek »Jutra*. 3J41S
Kateri gospod
bi bil tako srčen in bi pomagal vdovi s posojilom 1000 Din. katere vrne' gotovo v dveh mesecih. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Nutoo 27*.
82421
Tksptii
tjavornlk*
Te srčno ljubim! V trei. tednih r.a svidenje. Kdaj čitaS v »Jatru*'r S2437
Gospodična
dulevao osami iena, želi do-pisovanja. — Pod «Duievu-rizgovor* ua ozl. oddelek •Jutra*.	S24t>.
Silvlč-Ciganček
javi se takoj — mamica J« v skrbeu. Msrul. SiSžt.
Breg
Je tnogofce svidenje deljo ob 6 tadnjič?
ne-
*ve#»»r — ko'
0246T
V oglasnem oddelku ajutra*
je dvigniti sledeča pismi: Agilea 60. Avguština, Ag-
len povcrljiv. Amerikar.ka. Barcola. Bančni uradujk Dobro idoče. Delo. Dobra '.noi 65. Dobro varstvo. Dobra ženska. Dieselaotoi Dober zaslužek 81, G radar 450, Gene. Hrastove dog« Honorar S00, lila. Kuharice Msry »'a-per. Karikatura 1 Massoaartik-ri, Motorno kolo 75. Mirno in srečno življenje. Mozart. Maksi 2$. if -n lin Rouge, Oinnibus 65. November 51, Polonca 22, I". L. 37. Poštenost 71, Posojilo 15. Prevzem adaptacije. Pratna 117. Podkev. Pisarna 4, Potnik 60, Podjetje. Kožni dom 64. ltesna ženi-tev. Rešuj kup>ec posestva Rentabilnost. Rabim nujuo. Razvedrilo. Samostojn i * 14 Smuči, Sigurnost 66. Stalno 15. Samostojnost 42. Ptalno delo. Svobodna duša. Stalna služba 67. Samo«tojna 1897. Šivilja 953. Takojšen nastop Tormos. Tujec. TakojSnji vselitev. Trgovina in gostilna. Takoj 18, Takoj 2, Ta. koj Su. Takoišnje rlačilo 6. Takoj 10. Vdova 80. Vestna 10. V ljubezni prevaran. Zaupajte, Zasi^nrana W-\ bodočnost. Življenje. Veliki dohodki 54. — Brea dokazil naga listka se pisma ne izročajo
Samostojen gospod
veletrgovc.- in posestnik v lepem mestu Slovenije — srednjih let. simpatičen in dobrosrčen — v najboljši* premoženjskih razmerah, bi poročil čim prej brhko go-spico, blagega sroa in dobro situirano. Nudi se JI v vsakem oziru Isredno lepa bodočnost. Ponudbe pod šifri •Velik dom* na ogl. oddelek »Jutra*.	32477
lUvzfur
Pojasnila
t* pridobitev gostilničar-k r. obrtne, trgovske ali kake druge
koncesije
ua »Kodo*, Ljubljana VU. Alrtevteva.	83093
Na domačo hrano
dobro, sprejmem voč stalnih gospodov. — Istotam se sprejme
sostanovalec
a vso oskrbo. Naelov pore oglaeni oddelek »Jutra*.
112311
Avto
•zamke «Pnch», mali, itin sedežen, zamenjam ca ec iua dvosadefni avta Dopise pod «485* m oglasni oddelek «Jutra»	S177S
Čoln splaval
proti Crnuiam in TomaC«-vem. Kdor ga najde, dobi nagrado. Umar. Me'ivodc.
32<»-
3 ptički
vinskimi grifck: z dobnmi jezički s -.»raznimi moinjički sedijo v kotičkih žeiijo enakih ptifcio — sa zimsko gnezdenje pod šifro »Privlačr.c-t* na ogl. oddelek cJutra*.	32415
Poživljam potnika
kateri je ▼ sredo, dne IE oktobra 1986 ob 1«. «rl 15 minut na kolodvore v Zi
danem ooetu prevž»l > varstvo nor dežnik, in n» kolodvoru postaje Trbovlj-izsiopil. ne dn bi bil oddal dežnik sprevodniku ali ta kakema sopotniku, da odda njemu poverjeni dežnik -.ur: občini v Trbovljah. 32303
Preklic
Izjavljam, da n'i recuift« kar sem govorila o Fran celnu LovSe in Mariji Z»j«■
ter se jima zahvaljujem, ds s-» odstopila od toibe. -Neža Ko... vas Straža, t. Jožica.	52405
Damsko perilo
stirejmeo v fino ročno ve »enje ia v izdelavo. Dcrisc pod »Vezenje* na oglasni oddelek »Jutra*. S243"
Rejenčka
stire.imem r jopolno oskr;.o proti nizki plači. Tereziji Rcmškar, Glince VI, st.
32454

■
S Shakespeare ,Kar hočete4
Dva dijaka
sostanovalca sprejmem. Naelov pove oglasni oddelek •Jutra*.	32474
Opremljeno sobo
takoj oddam. — Poizve se: Ulica u grad 7. SS430
Stanovanje
oddam v ljubljanski okolici Poizve se v Jeraaovi ul. št. 11.	32449
Dijaka
sprejmeta kot sostanovalca
z vso oskrbo, v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 32478
Dva akademika
tehnika, iičeta sobo v bližini tehnike. Po možnoetl i zajtrkom. Ponudbe na oci. oddolek »Jutra* pod značko •Tehnika*	88486
2 Drama v petih delanjih ■ Prevei Oton Župančič
® Broširana kniiga stane 24 Din |	vezana 32 Din
S	r>0 poŠti 2-50 Dtn vee
|	Knjigo ima v zslegi knjigarna
| TISKOVNE ZADRUGE v Liubljan
JrtStrnevi. uNtg it 53 nasarati hki ooštf
iiHHsnssisaisi
po Scottoveni dnevniku in drugih virili priredil Pavel Kuna ver, je izšla in st dobi v knjigarn
HSKOVNEZADRUGE
i LJubljani Prešernova ulica 54
Mtproti glav. pošte Broširana knjiga stane 36-— Din, ve«
nna 44 - Din ;	jg«.
•o pošti 3-- Din rti
Keae La Bruyere:	a
Hektarjev meč
Komaa.
»Ccz tri Uni odrinem,«. jc dodui, iiudouiu siri vaje »vujo bol; »toda preden pojdeni, hočem storiti pri gospodu de la Romade skrajni korak, da ^'a uverim o svojem globokem spoštovanju in o Poštenosti svojih namenov.«
-ledaj hočem tudi jaz s svoje strani napeti voe sile, da ga ome-čim.« sem odgovorila plakaje. »Toda zaklinjam vas. ne odpotujte še, ostanite šc tukaj...<
»Oprostite mi, Renee: karkoli bi sc utegnilo zgoditi, moj sklep jc neomajen. Pontguionu ne sme nihče očitati, da bi se ravnal po svoji osebni koristi. Upam si natrgati dovolj [avorik, da z njimi odtehtam imetje, po katerem sicer ne hlepim, ki pa vas loči od mene. Okievai sem itak že toliko, da se ne bi imel s čim opravičiti, ako ne bi bilo nepremagljivega čara vaše bližine. Cas je. da pobitim tj.,. ka::ior mi veleva čast; vaše plemenito srce me bo razumelo.«
»Razumem vas in odobravam vaš sklep * sem rekla s krvavečim srcem.
VII.
Oče se je pravkar zbudil iz popoldanskega spanja, ko su mu javili gospoda de Pontguion.
Sprijei ga je z vso vljudnostjo, a tudi zelo hladno.
»Cemu naj bom hvaležen za čast vašega poseta, gospod?« ga je vprašal.
Prišel sem vam povedat, da ljubim gospodično de la Romade.<
•Bože t; r>j,« je odgovoril oče v silni zadregi, »to je kajpak zelo
laskavo zame, v izredno čast mi je... ali... vendarle... vzlic vsemu...«
*Ne bojte se, gospod, da bi se poniževal s prošnjami, ki ne bi bile vredne ne mojega značaja ne imena, ki ga nosim. Preden se poslovim, morda za zmerom, bi samo rad, da me dobro spoznate. Moja ljubezen do vaše gospodične hčerke ni izmed tistih, ki jih je treba skrivati; je pa dovolj močna, da bo umela potrpeti, in dovolj ponosna, da si rajše voli ločitev kakor dvoumen položaj. Vse. česar si danes želim, je vaše spoštovanje ter upanje, da mi srečna usoda kmalu odpre bolj toiažilen pogled v bodočnost.«
»Gotovo da... gotovo da. gospod.« je jecljal oče, k: so mu šie te besede nehote do živega. »Ako ne bi bilo... v današnjih časih ne more biti človek nikoli dovolj previden... gotovost je vendarle gotovost!... Cenim vas visoko, bodite uverjeni. toda...«
»Z Bogom, gospodična de la Romade.« ga je naglo prekinil Alichcl-Hector. »Poizkusiti hočem vse. kar je v človeški moči. da vam ponudim še kaj boljšega kakor neomadeževano ime in srce. ki vam ostane vdano do smrti.«
»Ne z Bogom. Michel. ampak do svidenja,« sem zamrmrala ko se je sklanjal do moje roke. »Pridite pojutrišnjem k Sv Evtnpu, preden zajašete konja... Oče.« sem rekla, kc se je zavesa zgrnila za vitezom, »priznati vam moram, da so čuvstva gospoda de Pont-guiona tudi moja čuvstva ...«
»Eh. še predobro vem. da je tako!...«
In kakor bi govoril sam s seboj:
»Res škoda, da ni njegov položaj bolj sijajen: zelo bi mi ugajal ta dečko, res zelo!..
»Česa pogrešate?« sem se oglasih. »Ali mar ni plemič starega rodu?«
»Prava reč!..
»Vaše misli niso bile vedno take, očka. Bil je čas. ko ste cenili
plemstvo, nad katerim sc zdaj Zi»nua\au, vise <jj \s».ii oiu»rov lega sveta.«
»Umejva se prav. Naslovov, kanur ves. u.seni jut. odpravil. Res pa je tudi, da se mi mlad kornet plemenitega rodf niti takrat ti! zdel dovolj imeniten gospod. A bodiva odki jtosruiu. dandanes s<. bojim, da ne bi bil preveč imeniten ... Zdaj. vidiš, putreoi jeva resnega, uglednega človeka, da naju bo ščitil v nep, ii.krm, U. se obetajo... Julliarda na primer... Minister bo, saj viuiš. da kliče kralj prostake v svoj kabinet.«
»Ne Julliarda ne drugega . Ako ne dobim gospoda de Pontguion, sem rajši do smrti dekle.«
»Potem takem si v veliki nevarnosti, da 9Staneš stara devica, zakaj mojega dovoljenja za tako možitev boš čakala zaman... Razen ako se vrne polkovnik.«
»Očka. to vašo obljubo vzamem na znanje. Počakali hočem, da si gospod de Pontguion s svojo hrabrostjo zasluži polkovniški čm; toda opozarjam vas. da se smatram že od tega trenutka za njegovo zaročenko in da mu to sporočim, preden odpotuje.«
»Cas je velik čarodej,« je filozofsko odvrnil gospod du Ciiaii.
Michel-Hector se je odpravljal morda za zmerom, kakor je sain dejal. Hotela sem mu dati upanje, ki bi ga tolažilo v uri ločitve, in spominek, da bi ga krepil v nevarnostih in ga domišljal moje ljubezni. ki je bila vsa njegova naj ie bil blizu ali daleč od mene.
V samostanu sem bila zelo spretna v pletenju okraskov iz zlatih nitk in bleščic; napravila sem nekaj čopov in vrvic ki jih je bilo veselje pogledati. Ves tisti dan in še dve noči sem porabila v to. da sem naredila čop za meč. v katerega sem vpletala vso svojo umetnost in vso vdanost svojega srca Pri vsaki petljici se mi je zdelo, da zadrga vam novo vez med seboj in med njim. ki me .ie
ostavljal. Naglica tega dela me je razmišljala o bližnji ločitvi.
;!a da nisem prebridko
A nudi
S eospodom:
Prisilna prodaja
dS-avice A
4
O
v
rs v s m« . . . ..
,. Hrtih KlBbll^ S9!3?ii iMtf
£	18
n a	17
2	12
ia 3	53
i	
8	21
. S	87
8	100
e 0	93 128
	L.
n
i« .,« dne 30. oktobra
1326
| pn okrajnem sodišču v Celju, soba j št. 4 ob 10. uri dopoldne. Cenilna {vrednost Din 590.000-—. Izklicna cena Din 295r000-—.
Državna oodKosmašola
na Selu pri &'nbl ani
i ms za poprav t navala in pr može.
i inter. senti, ki prevzamejo ta dela naj i se blagovolijo obrniti pismeno ali ust-tneno na upravo šole.
Nikoli se ne boste in se še niste tako zabavali, kakor ee kupite orig anst »Jazz band
• t1
perttv.dio ;n Ravan- :mozne sprejme s takojšnjim nastopom tiatel Unaon v CeS;u.
Pism: ponudbe s sliko in navedbo dosedanjega siužbovania na Hotei Union Ce'ie.	nz5
gramofonske ološče
Umetni posnetki, novt igre Va-:er.ciu, Barce:o;i£, Cirkusprinctzna, Au-itd
Glavno skladišče: S. M., tngi. Subotica.
Naročite ezname plošč
DRVH
bukova, klana, dobro suha Vn zdrava, kupim za izvoz več vagonov. Hugo Kralj, Zagreb Medjašna 5-	1
Snežne čevlje
sprejema « popravilo tvrdKu
M. TRSBAB, LJUBLJANA Sv Petra cesta 6
ESBI
ii k Ji-Jt II li "
. n n •• n n t. n u i« n i. ..
P. Barborič
Uubliana Mestni trg 7
prlooroča
iilce ln baržuntste klobuke po priznano nizkih cenah Dunajski modeli. Preoblikovanja in popravila vseh vrst klobukov točno in ceno.
cnrnmmii jLQX3nnrrt"aonm
Cvetličarna Pnvei Šimenc
Sv. Petra cesta 33 pokopališki vrtnar. Sv. Križ
sprejema in izvršuje naročila za šopke, nagrobne vence, trakove z napisi, okrasitev grobov in druge rastlinske dekoracije Kr zanteme za Vse svete. Vsak dan sveže cvetje Postrežba s'rogo solidna.
Se priporočam PAVEL SIMFNC. pokopališki vrtnar.
■ C—5 • O a <—> »<—I »<—>•«—>-<—V "I—»"O

Velika Izbira — najnižje cene
baržunastih iti filc klobukov
Ogieite si jih v	«
modnem saionu STUCHLV - MASKE
Ljubljana, Židovs <a ulica st. 3.
»'opravila se tako .-se — Zaioga kalnih ktooukot

RAZPIS.
HRVATSKI SOKOL \VILSONOV V ZAGREBU razplsuje
HiCito za učitelja telovadbe.
Poni;, ki za to mesto naj pošljejo svoje ponudDe na upravni odbor Hrvatskega Sokola VVilsonovega v Zagrebu, VVilsonov trg št. % tiajkasne e uo 1. dec. 1926 ter naj svojim prošnjam odiiusuo poi'udb?.n prilože sledeča dokazila:
1.	potrdilo o slovanskem poreklu,
2.	spričevala onih šolskih zavodov, ki so jiii obiskovali odnosno absolvirali.
i. potrti '.j, kako dolgo so v kakem sokolskem društvu delovali v svojstvu vaditelja ali učitelja,
4.	potrd io, da so z uspehom dovršili župni ali savezni sukoiski tečaj in d;> so usposobljeni za srednješolskega učitelji telovadbe.
5.	tla pozn.ijo češki jezik vsaj toliko, da morejo slediti telovadni litcntturi češkega Sokolstva.
T čne ;."'goje in pojasnila dobe v tajništvu Hrvatskega Sokolu W sonovega.	Upravni odbor.
DfSlŽilflL
Dne novembra 1926 se vrši pri okrajnem sodišču v Gornjemgradu ob pol enajsti uri dražba hiše št 106 v Mozirju z gostilniškimi prostori, klavnico, drvarnico In vriom.
Cenilna vrednost 110.316 Din. najmanjši ponudek 55.158 D n. Vadij znaša 11.032 Din. Natančnejša pojasnila daje odvetnik dr. Milan Orožen v Celju.
Zdravje je prava sreča družine,
ako pa hočete da bo stalna je treba misliti kaku ooste nadomestili Vaše sile.
Koncentrirani produkt hranilnih snovi n^eka, ia ec in kakava je pravi blagot za vse: za očeta, katerega krepi in jači pri delu >n v pisarni, za mater kateri množi sile; potrebno je za hišo, za dete, ka'eremu zagotovi r.a boljši raz-v.tek in ga oiači za šolski pou«.
Ena skodelica »OVOMALTINE* enako -,e vredna hranlj vosti kakor 12 skodelic mhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc.
Ovomaltine se d »bi v vsak1 apoteki in drogeriti do
Ceni:	218
100 gr 18-50 Din, 260 gi o6*25 Din, 500 gs 63-25 Din
Zahtevajte poskusno pošilia.ev. sklicujoč se na 'a lisi. og Dr. A WANDER d. d. tovarna farmacevtskih ln di-etetnlh preparatov ZAGREB Jurjevska ul. 37
oglašuje, ta napreduje1 Pfedno kai ku"'te-
jglejte si popre ravnokai oospeie Krame angleške Itole m ve oorie za
naščein kos ume v novem lokam ugovme
flari e flogel', Ljnbliana
Sv. Petra cesta St. 26
L. Mikuš ~
■ LJUBLJANA, Mestni trg IS ixdeiovatel| dežnikov
Na diohno*	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palio
?tan ac>aiki u ainavo areobteu.a.
Ocarin|en!e
vseh uvoznih izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posredi,ik. Ljubljana. Masarvkova 9 nasproti glavne carinarnice — Vse informacije brezplačno
r,
¥i
M
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
ii

JUBLJARA, Pre^rnova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovana vlpo. nakun in nro^a a vsako vrstnih vredn i tnih ' anu-ev. devii n va ul, borzna nar či a »redu mi in kreo ti vsak vrsie. es »mnl m ink^so menic ter nakazila v tn- in nozemstvo. saf ■-denusit* nd iid.
- VV« rtdrt. i Bbl' H» r« ctm 40 «57 548 »03 rti (Of
Iii—-
Urejuje Frmoc Pne. Izdaja s« Kooaorcij «Jutra» Adoli Ribniku. Za Narodno tiiturno dd kol uskaroarja tian JezerieL Za uucratiu del jt <Mfgu«oici> Alojzij Novak. V« « LjuMjaaL