fcOffTNTNA PEACANA' V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE @ ŠT. 3 11. JANUAR 1957 © LETO XVI. © CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE Si! ■ :AV La.Taa- .V :";T> -v*v. NAŠEMU TOVARIŠU se je s tenoj zgoaiio. viciis, tega ti ne morem povedati po točkah neke prosojne pameti, samo napišem še lahko zase in za nas vse, med katerimi si živel in delal in ki bomo vsi to pismo podpisali: »Seržant Smrt je prišel po tebe...« Tako je napisal v neki povesti angleški pisatelj Dickens in kadarkoli sem prišel pri branju te povesti do tega stavka, me je pretreslo in zgrozilo. Da, da, dragi Mavrici j in tako je zdaj prišel po tebe seržant Smrt. Seveda, saj vsi vemo, da je* tudi smrt človeka naravna stvar. Toda ti, ki si vse življenje, krivice zatiral,..nisi mogel ničesar več storiti zopet to krivico, ki je bila tebi in nam storjena. Seržant Smrt je sarnosilnik nad življenjem ljudi. Ti, ki si bil vse življenje revolucionar, ti, ki si se znal vsakemu nasilju upreti, ti, ki si znal s pestjo udariti, ko je šlo za biti ali ne biti delavskemu rodu, si se zlomil ob nasilju smrti, ki jo človeški rod ne more premagati. Seržant Smrt je opravil svoje delo. Mavricij Bore, tovariš in prijatelj, to pismo, ki ti ga pišem v tvoji delovni sobi na tvoji pisalni mizi, bodo podpisali tisoči in tisoči rudarji, kovinarji, mizarji, železničarji, eh, skratka vsi delavci. slovenske zemlje, med katerimi si živel, se z njimi boril za košček belega kruha, med katerimi si delal in umrl. Seržant Smrt je zapustil tvoje delovno sobo, mi pa ti pišemo poslovilno pismo, ker smo te radi imeli, ker si bil tako naš, da boš naš vse do konca naših dni. Sneg pada in pada in tako je vse tiho v tvoji delovni sobi, da slišim poslednje utripe tvojega junaškega srca, ki si ga z nezimerhim in neutrudnim delom za boljše življenje nas vseh izmučil do smrti. Joj, Mavricij, mar res nikoli več ne boš stopil v to svojo delovno sobo...? Ne odgovoriš? Sneg je zasul tvoj glas. Sneg je zamedel tvoje stopinje. Tiho, tiho je zdaj v tvoji delovni sobi. Nekoč, ob neki piniMki, si mi pokazal bajto, v kateri si se učil dreto vleči. Kamniške planine so tik pred nama gorele v sončnem ognju in zdaj te vidim skozi tvoja leta nazaj, kako si kot vajenec nastopil trnevo pot brezpravnega.proletarca. Zdaj te razumem, zakaj si pobegnil od kneftre. Kaj bi z njo! V tebi je rasel ponos človeka, ki noče končati ob smoli. Zahrepenel si po tovarni, iz katerih je takrat kipelo uporniško življenje tisočev in tisočev delavskih src. Pričel si iskat poti do resnice in pravice, tvoje, srce se je spojilo s tisočerimi drugimi delavci v eno samo uporno, junaško delavsko srce. Prisegel si delavski zastavi, ki te je vodila skozi delavske organizacije dalje in dalje, dokler si nisi s partizansko pestjo utrl pot med borce za osvoboditev domovine in za dokončni obračun z zatiralci delavskega rodu. Z nami vred si zavriskal v osvobojeni domovini. Tovariš in prijatelj Mavricij, še te vidim, s kolikšnim veseljem, navdušenjem in s kolikšno vero v zmago delavskega razreda, si se vrgel v delo. Sindikati so ti postali morje, po katerem si plul z barko, do roba naloženo z načrti od tovarne do tovarne, od rudnika do rudnika, da, od delavca do delavca. In kjerkoli so pričeli izmučeni ljudje omahovati, si bil že med njimi in s svojim junaškim vzgledom lastnega neustrašnega dela si jim vlil poguma, da so vztrajali in zmagali . mm mmam MllUllIlfc ^ L . ■ i* " v 4*i •N rmf4SSgi Tajnik lesnih delavcev. Tajnik vseh slovenskih sindikatov. Poslanec ljudske skupščine slovenske ljudske republike,-Predsednik zbora proizvajalcev. Predsednik in tajnik, predsednik in tajnik.. in nad vsem in v prvi vrsti komunist! Tako si zavzemal v našem javnem življenju vidne in izpostavljene položaje in verjemi, dragi prijatelj, nihče ti ni tega zavidal, ah ne, veselili smo se, da se povzpenja do takih odlik človek, za katerega smo vsi vedeli, da je pameten, da je pošten, zanesljiv in zvest domovini, delavskemu razredu in Partiji. Mavricij Bore, tovariš in prijatelj! V tvoji delovni sobi pišem to poslovilno pismo in na tvoji pisalni mizi, pa je vse zaman, kajti karkoli bom še napisal, bo hudo, hudo skromno in nikakor ne bo pravično osvetlilo v polni luči tebe kot človeka, delavca in komunista. Precej let sva delala v isti hiši. Nič se ne bom osmešil, če še to napišem, da sem se hodil k tebi učit Nobena šola mi ni tako na stežaj odprla vrata v ustvarjalno silo delovnih množic kot tvoji visoki izpiti, ki si jih sam izvršil pred izpitno komisijo vseh delovnih ljudi. Občudoval sem te na sejah in konferencah, s kako lahkoto in s kako prožnostjo duha si razpravljal o najtežjih in o najboljših zapletenih vprašanjih našega življenja — o proizvodnji ter o delovnih ljudeh, ki proizvajajo in polagajo socialističen temelj naši lepši in srečnejši bodočnosti. Občudoval sem te, ker si mi pokazal bajto, v kateri si pričel postajati delavec in občudoval sem te zato, ker si se s silovito , voljo sam dokopal do vsega tega, s katerim si bogatil tisoče in tisoče drugih in občudoval sem te zlasti tudi zato, ker si ostal ves čas skromen in prisrčen tovariš, kakršen si bil v tovarni. Seržant Smrt je prišel po tebe. Zdaj ni kaj več povedati kot samo še to, dragi Mavricij, da nam bo hudo, hudo pusto brez tebe. Tisoči in tisoči bodo podpisali to poslovilno pismo, ker smo te radi imeli. Pozdravljen, pozdravljen 'tovariš in prijatelj Mavricij Bore! Tone Seliškar SAsSS AAA L:'UA- • AA. ULl r - L ■ • ' ■ uku •■■■■■ -v• ■■■ ■ -. ■■■ , - " . A - L ■' ' ^vTUA-A: :L.. .; L A ■m p ufe 4 ' V, R,v . Am a a A.. ' A VAk., »DELAVSKA ENOTNOST« SLAVA NAŠEMU TOVARIŠU IN PRIJATELJU 11. JANUAR 1957 S ST. 8 ] ZADNJE SLOVO Sredi nedeljskega popoldneva »mo zvedeli — Mavricij Bore, tajnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije, prvi predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Slovenije, predsednik upravnega odbora Republiškega zavoda za socialno zavarovanje, najde! avnejšl med aktivisti in organizatorji delavskih sindikatov in številnih drugih organizacij, je nenadoma preminul. Naj verjamemo? Saj je bil dan poprej še med delavci kemičnih tovarn in med steklarji na njihovem občnem zboru v Domžalah, zvečer pa se je še šalil z otroci na njihovi prireditvi. pripravljal je doma pozno v noč darilo za svojce, svojim sodelavcem je obljubil, da bo šel v nedeljo ha občni zbor sindikata kmetijskih delavcev ..'. Težko je bilo verjeti, da ga ne bo več med nami, na seji tajništva predsedstva, na plenumih. na občnih zborih, v Ljudski skupščini, na zborovanjih . •, Vendar smo morali verjeti. V ponedeljek in torek je bila njegova delovna soba prazna, temna. pusta... V sredo zjutraj je bil spet med nami. Ležal je v avli Doma sindikatov, sredi številnih vencev, tih, miren, kakršnega niemo bili nikoli vajeni. Tihota je vladala v dvorani, tihota je napravljala vtis globoke žalosti in včasih je to tišino zmotil le preoster korak številnih obiskovalcev ali globok zdihljaj, glasen jok ki se je temu ali onemu iztrgal iz prsi, čenčav ga j* šiloma zadrževal. Ob rakvi eo stali njegovi eo-' delavci: odbornik; Republiškega svetg sindikatov Slovenije, odborniki strokovnih sindikalnih svetov, člani Zavoda z.a socialno zavarovanje, ljudski poslanci... V dveh ursh so se. dvanajstkrat zvrstile častne streže. Nepremični., trdih, žalostnih obrazov so etati stražarji ob mrtvem tovarišu, v srcih so se poslavljali od njega. Ljudje so s«5 pomikali mimo žalnega odra. Molče, z žalostjo v srcih so prišli rudarji iz Za-savja. železarni z Jesenic, kamniški delavci... Kamniški delavci! Nikjer ne bo zapisano, koliko spominov se je utopilo delavcem ■ iz nekdanje Remčeve tovarne, sedaj Tovarne stolov ;n Tovarne kartona in papirja na Količevem, ko m gledanj v rakvj mirno poči- Jim naožjlm sodelavcem, s tovarišem, s katerim so delali vrsto let, z delavcem v pravem pomenu besede. Ob deseti uri so ga ob zvoku fanfar prenesli pred hišo, v kateri je neumorno delal vrsto let, pred katero so bili zbrani ljubljanski delavci m delavci iz drugih krajev naše domovine, da se poslove od njega. Pred Domom sindikatov se je Tone Sturm poslovil od pokojnika v imenu tisočih delavcev, v imenu tisočih ljudi, ki so prišli na žalno svečanost, poslovil se je od njega v imenu deset in Izvirali iz globoke predanosti Partiji in stvari socializma, sta Te stalno zavzemala, da si pozabljaj. *•« esbe in precenjeval svofa fizične zmožnosti. Omahnil e] sredi polnega delovnega poleta, poln načrtov in idej za nova ustvarjena dela...« Invalidski pevski zbor pod vodstvom Radovana Gobca je zapel po govoru tovariša Šturma: »Gozdič je že zelen...« Železničarska godba Tineta Rožanca pa je Igrala žalostinke Člani Izvršnega sveta, ljudski poslanci, člani Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, predstavniki raznih organizacij in kolektivov pred odprtim grobom deset tisoč delavcev Slovenje: »... V tej hiši, dragi, nepozabni tovariš Mavricij. si polhih 11 in pol jet požrtvovalno delal. V tej hiši, skupno z ostalimi tovariši s. utrjeval sindikalne organizacije, organiziral in vodil mnoga posvetovanja, dajal zamisli in predloge za boljše delo naših organizacij. Iz te hiše si odhajal na mnoge sestanke in posvete, v delovne kolektive, saj skoraj ni bil0 dneva, da nisi dobil poriva od delavcev, da jim z razumljivo !n prepričljivo besedo razložiš važne politične in gospodarske dogodke, .dosežene uspehe, težave. pomanjklj!vosti in slabosti našega dela .pokažeš perspektivo, vlivaš vem in daješ pogum za nadaljnje še požrtvo-valnejše delo v izvrševanju vsakodnevnih nalog. V to hišo si se vračal, z nami pretresal delo in potrebe delovnih ljudi, predlagal, kako rešiti posamezne vse dotlej, dokler ni avto s pokojnikovimi posmrtnimi ostanki odpeljal izpred Doma sindikatov na Žale, kjer so krsto prenesli na katafaik, skozi špalir vencev, sredi tisočih ljiudi delavcev. delavk, žena. tovarišev, s katerimi je bil v vsakodnevnem delovnem stiku. Od pokojnika se je prišel poslovit predsednik Ljudske skupščine Slovenije tovariš Miha Marinko, se- skega poslanca vedno in povsod uresničeval v pravem pomenu te besede. V dvorani Zbora proizvajalcev ne bo več slišat; nje-gpve premišljene'in klene besede. ki je usmerjala delo celotnega zbora in slehernemu njegovemu členu dajala izpodbud. V dvorani Zbora proizvajalcev, v vsej naši skupščini ;n v srcih nas, ljudskih poslancev ter vseh delovnih ljudi Slovenije, ne bo nikoli zamrl spomin na požrtvovalnega in delavnega tovariša Mavriciija Borca...« Na sivi zimski dan je legla pesem: Prečuden cvet je v grapi črni, pod njim tih partizan leži, pleto se v žalni venec trni, nad. njim oblak kot luč gori. Je mlada deklica zbledela, spomin ji noče iz srca, a žalost ni je v mrak odela, ljubezen dvojno šepeta. Glej rodno zemljo, glej višave, odete v razsvetljeni dan, na grobu cvet nesmrtne slave, doslej na naših tleh neznan! Zaliva luč ga vedno mlada; studenec novega si>eta, solze je posušila nada, skoz smrt v življenje pot pelja. Prečuden cvet je v grapi črni, cvete iz globokih korenin, nad njim odmeva glas srebrni; »Premagal smrt je mlad trpin,* Nj še tzzvepel Zven žalostinke, že je tiho boleče zadonel* žalna koračnica. Od katafaika do svetega groba so pokojnika spremljali tisoči ljudi, nemih v svoji bole- kretar Glavnega odbora SZDL <-*nL žžolga je bila kolona, ki je Na siv, pust, zimski dan je pokojnika spremljalo tisoče tovari-lev, nemih v svoji bolečini. Nosili so vence, poslednji dar svojemu zvestemu delavskemu tovarišu. vajočega tovariša, ki je rastel sred; njih, zrastel sredi njih, prekaljenega borca za delavske pravice.;. V Šma.rci pri Kamniku se je rodil jn kot čevljarskega vajenca so ga poslali naprej. Petem je delal nekaj časa v Ljubljani, v Pollakovi tovarni, odšel k vojakom, se vrnil, bil brezposeln In se končno Zaposlil v tovarni kapitalista Remca, v Duplici prj Kamniku. V tej . tovarni sredi svojih delovnih tovarišev, je začel tovariš Bore jasneje spoznavati obre.z kapitalističnih izkoriščevalcev in odločil se je za aktivni boj prot; njim. Bil je med organizatorji stavke, delal v strokovnih organizacijah, bil med organizatorji stavke v Tovarn. kartona to papirja na Količevem... Ljiudje so se pomikali mimo žalnega odra. Nemo so zrli v obličje tovariša, s katerim so nič kolikokrat dotlej razglabljali, kako in kaj naj delajo delavski sindikati, kako delavski organi gospodarjenja, o čem bi morala razpravljati Ljudska skupščina, kako naj bi čimbolje uredil; socialno zavarovanje... Molče so odhajali iz dvorane in prenekatera solza je orosila trdo moško lice. V isti hiši, v zgornjih prostorih pa je bila tisti čas žalna seja predsedstva Republiškega sveta sindikatov za Slovenijo Predsednik sindikatov, tovariš Janko Rudolf, je govoril o zaslugah svojega delovneiga tovariša ... Nekaj minut, pred deseto se je tadnjllč izmenjala častna straža. H krsti so storili njegovi nal-ožjj sodelavci: Tonv. Brejc. Janko Rudolf Tone Šturm. Rudi Grnziti. France Boštjančič. Roman Albreht. Zadnjič so bili skupaj e svo- probleme, in jih sam reševal, kar je bilo v Tvoji moči, Z izredno voljo in energijo si premagoval težko, dolgoletno bolezen in sebe vsega žrtvoval stvar; delavskega razreda za izgradnjo boljšega življenja naših delovnih ljudi. Neizčrpna delovna vnema to velik čut odgovornosti, ki sta tovariš Stane Kavčič, predsednik Sveta za blagovni promet dr. Marijan Brecelj, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič, člani Republiškega sveta sindikatov Slovenije, ljudski poslanci, zastopniki številnih organov, ustanov, organizacij* delovnih kolektivov. ■. Pred katafalkom se je ob krsti spet zvrstila častna straža in spet so se oglasili zvok; fanfar. V imenu Ljudske skupščine se je od tovariša Mavricij a Borca, prvega predsednika Zbora proizvajalcev LRS. poslovil podpredsednik Zbora proizvajalcev, Jaka Mojškerc: Naložena mi je težka in grenka dolžnost, da se v imenu Ljudske skupščine LRS poslovim od nam tako dragega tovariša Mavrici j a Borca. Težko nam je verjeti, da je tik pred novim letom prenehalo biti srce tako požrtvovalnemu, predanemu in delavnemu človeku. Težka je zavest, da tovariša Mavricij a Borca, predsednika Zbora pro-iW/ajialcev Ljudske skupšine LRS in dolgoletnega tajnika Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ni več med nami. da to premimi] tovariš, kt je vedn0 in povsod našel toplo besedo za slehernega, in ki je vse svoje življenje posvetil delu ta prizadevanju za boljšo prihodnost delovnega človeka. S smrtjo tovariša Borca je naša Ljudska skupščina, še posebej pa Zbor proizvajalcev, ogromno izgubila. Umrl je njegov večletni predsednik. Z njegovo smrtjo je Zbor proizvajalcev izgubil predsednika, ki je ta Zbor vsa leta izredno uspešno vodil, človeka, ki je lik Ijud- nosile stotine vencev, dar svojcev, prijateljev, sodelavcev, kolektivov in organizacij — ne le iz Slovenije, temveč tudi vence zveznih ustanov, vence organi- drugih. ki so prav tako kot Tl, okušali vse grenkobe in tegobe proletarskega življenja in boja. Že v rani mladosti si začel delati. Niš; ga prekinil prav do zadnjega diha. Zato si pričel zarana spoznavati trdote kapitalističnega izkoriščanja. V težkem delu in bojih si vsak dan bolj dozoreval v spoznanju, da se je treba za osvoboditev delavskega razreda trdo jn neumorno boriti. Bi; si aktiven pobornik v delavskem gibanju, zato pa tudi izpostavljen preganjanju in zasledovanju kapitalističnega režima in njegovega nasilnega državnega aparata. Obenem pa je rastla priljubljenost med delav-ci-sotovariši. ki so marsikatero stvar zaupali Tebi. vedoč, da si njihov zanesljiv sotovariš in prijatelj. V težkem življenjskem delu in boju So se razvijale Tvoje proletarske vrline: poštenost, nesebičnost in požrtvovalnost, predanost delavskemu razredu in pripravljenost, da za njegov pravični boj žrtvuješ vse svoje sile in sposobnosti. Prav zato Te tudi v najtežjih trenutkih zgodovine našega ljudstva najdemo tona, kjer Ti je bilo mesto: med borci za svobodo, med revolucionarji. Med njimi, ki si zavestno sami sebi krojijo svojo usodo, ki so vzeli puško v roke, zato, da si ustvarijo novo domovino, boljši družbeni red, življenje, dostojno človeka, njegovega dela, njegovih hotenj.. • Več kot deset let si delal med nami. V tem času smo Te vsi, ki smo To poznali, vzljubili. Postal si naš neločljiv sodelavec, tovariš in prijatelj. Te Tvoje vrline so prišle v polni meri do izraza v delu v naših delavskih organizacijah. V tem dolu so se še nadalje razvijale Tvoje proletarske vrline. Ne samo mi, kt smo Te v vsakdanjem skupnem delu zelo dobro poznali, temveč vsak. ki je le enkrat govoril s Teboj, se je. obrnil na Te po nasvet, s prošnjo, pritožbo ali katerokoli drugo 'stvarjo, dobro ve, da je bil Tvoj odnos do soljudi, (Jo sodelavcev in do so-tovarišev tak, kakršnega ustvar- ZAHVALA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA SLOVENIJO SE TOPLO ZAHVALJUJE VSEM ORGANIZACIJAM IN POSAMEZNIKOM ZA IZRAZE SOŽALJA OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI NAŠEGA TAJNIKA IN DELAVSKEGA TOVARIŠA MAVRICIJ A BORCA. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! LJUBLJANA, 7. JANUARJA 1957. REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO ZAHVALA VSEM ORGANIZACIJAM IN POSAMEZNIKOM, KI SO TE DNI SOČUSTVOVALI V BOLEČINI Z MENOJ OB PRERANI SMRTI MOJEGA SOPROGA MAVRICIJA BORCA, SE TOPLO ZAHVALJUJEM. PRAV TAKO SE ISKRENO ZAHVALJUJEM VSEM, KI SO' GA SPREMILI NA NJEGOVI POSLEDNJI POTI TER S ŠTEVILNIMI VENCI POČASTILI NJEGOV SPOMIN, PREDVSEM SE GOVORNIKOM, INVALIDSKEMU PEVSKEMU ZBORU, ČLANOM OPERNEGA ZBORA TER GODBAMA TINETA ROŽANCA, LJUDSKE MILICE IN MLADINSKI GODBI 'LITOSTROJA. LJUBLJANA, 7; JANUARJA 1857. ZENA FRANCKA, OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. Trenutek molka. Predsedstvo Sindikatov Slovenije na žalni seji zecij tn ustanov iz ostalih republik. Sliv, pust. zimski dan je bil, siv to pust. ko so do odprtega groba ob zvoku žalnih koračnic prinesli posmrtne ostanke preminulega. Od tovariša in dolgoletnega zvestega sodelavca se je poslovil tovarni® Janko Rudolf, predsednik sindikatov Slovenije: »Dragi Mavricij! Prišli smo, da se poslovimo od vsakega posameznika, s Tebe; poslovimo za vedno. Kako rad b; Ti segel v Tvojo prijateljsko roko, pa je omahnila. Tu, v tej, s snegom pokrit; zemlji se končuje Tvoja plodna življenjska pot. Borih 47 let življenja delavca-proletarca. Ziv-ljenska pot, ki je v mnogočem pravi delavec, komunist, ki si se zelo podobna tisočerim potem silno ogrel za vsako dobro jamo, negujemo to oblikujemo v naši socialistični družbi, ko se borimo za resnične socialistične odnose med ljudmi. Znal sl združevati 'tovarištvo in doslednost, Bil si prijatelj, hkrati pa srdit nasprotnik vsakega gnilega in famdliiamega odinosa. Bil si natančen, zahteven, nepopustljiv v izpolnjevanju dolžnosti, pa vendar tako človeški to neposreden, zaskrbljen za tenkim posluhom za pravičnost in enakopravnost. V svojem delu si bi; neutruden. Nikdar nisi odrekel, kadar je bilo .trebe kaj napraviti, pa čeprav je bilo najteže. Veis si se predal delu v naših organizacijah. Bil si reg stvar tn ee zagnal v Izvrševanje težkih in odgovornih nalog z najelementamejšo silo, polno prepričanja to vere ter zaupanja v našo stvar. Na vsakem koraku $i v naše delo-vnesel žar svojega osebnega navdušenja, nesebičnosti to požrtvovalnosti. Z močjo prepričevanja in svojim osebnim zgledom s.i nenehno poživljal aktivnost v našem delu povsod, kjer si se pojavil... To si bil Ti, tak si bil, takega so Te poznali tisoči delovnih ljudi širom naše domovine. Bo-znali so Te v sindikatih, v delavskih svetih, povsod, kot nesebičnega in požrtvovalnega po-bo-rnlka z-a stvar delavskega razreda, za razvoj našega delavskega samoupravljanja, za razvoj samouprave na vseh področjih našega družbenega življenja. Ogromno si a;' prizadeval pomagati delavskim svetom v njihovem razvoju. Bil s; organizator, predavatelj, prisostvoval si neštetim sestankom in konferencam. Z nasveti, predlogi, s svojo tehtno besedo in vso svojo aktivnostjo si zavzeto deloval za napredek socialističnih družbenih odnosov v našem gospodarstvu -iin za boljše življenje naših delovnih ljudi- Prav gotovo je Tvojia velika osebna zasluga, da sindikalne organizacije v naši republiki v veliki merj že zelo vzorno poslujejo, V to delo si vložil ogromno svojega truda. Žrtvoval si veliko večino svojega že liitaik skromno o-dmerj enega prostega časa to marsikatero prečuto noč ... Delal si tako, kot da bi vedel, da je treba hiteti. Vedno se Ti je mudilo. Nikoli Ti ni bilo dovolj. Tak si bil do zadnjega diha. Celo umrl si v odmoru. Svoje delo s; zapustil tako kol dober delavec, ki Ima vsako stvar vedno na svojem mestu, tako. da boš v novem letu takoj prijel tam, kljer »i pred prazniki neha.l; Toda ne boš se vrnil na 'delo. Tvoje mesto, ki ga nikoli nisi zapustil, je ostalo prazno. Zapustil si nas prav na pragu novega leto, od katerega si z .nami vred pričakoval, da ho dalo povoljnejšiih rezultatov kot doslej, za zboljšanje življenja naših delovnih ljudi, za kar si si tako neutrudno prizadeval in želel. Ne bo Te več. M,i pa bomo nadaljevali, čeprav nam bo težko brez Tebe. Tvoj; življenjski družici in otrokom naše iskreno sožalje. Slava Tvojemu spominu!« Tovariš Mavricij Borb je ves svoj čas, obilico dragocenih izkušenj posvetil tudi družbenim organizacijam, organizacijam na Miklošičevem terenu v Ljubljani. kjer je stanoval-. V imenu teh organizacij se je od pokojnika poslovil tovariš Lamberger Slavko: »...Imel.si toliko pomembnih družbenih nalog, pa vendar ®i vedno našel čas. da si obiskoval to aktivno sodeloval v naših organizacijah. Vedno si bil odkrit, graja] si vse. kar je bilo slabega to podpiral vse, kar je bilo dobrega. Kadar smo se obračali na Tebe, nikdar ni bilo to zaman. 1 Nikdar ne bomo pozabili, kako si ®e s Tebi lastno prizadev- nostjo trudil, da bodo imeli naši otroci iprimerma igrišča, da bodo imele naše organizacije to društva, dostojne prostore, da bo naš teren komunalno urejen, da bodo naši pomoči potrebni občani oskrbljeni...« Pokojniku je poslednjič za- Od tovariša in dolgoletnega zvestega sodelavca se je poslovil tovariš Janko Rudolf igrala žalno koračnico v slovo godba Ljudske milice in Ivelld-skj pevski zbor mu je v spomin poslednjič, zapel: Sprejmi, zemlja, žrtve vase v hrame svojih korenin, naj se kost v kali prerase tvojih večnostnih prvin! Mehko ji pokrij vse rane z našo svobodno prstjo! Dvignila je nas tlačane v sonce s srcem in krvjo. O sklonite se zastave žrtvi V ta poslednji san! Za svobodo srce pravo ne boji se tisoč ran! Mi pa spet obljubo žrtvi ponovimo v kri in prah: Le' svobodni ali mrtvi, za svobodo zadnji dah! Prapori ovit; v žalne trakove so se globoko sklonili nad odprtim grobom ... S trpko bolečino v prsih smo se poslovil; od tovariša Mavri-cij.a Borca, od tega, težko nadomestljivega tovariša, ki ga bo-mD ohranili v naj lepšem spominu. Pred Domom sindikatov se je poslovilo od tovariša Mavricija Borca tisoče delavcev SPOŠTOVANJI TOVARIŠICI! Sprejmite, presim, moje najiskrenejše tovariško sožalje. Ob tem, tako nenadnem in neizprosnem udarcu, ki je zadel Vašo družino in vso našo javnost, Vam želim, da bi sprejeli kot edino resnično uteho to. da zapušča Mavricij za seboj spomin na moža, ki so ga odlikovale vse najboljše lastnosti sposobnega, neustrašenega, značajnega in do kraja požrtvovalnega človeka — borca novega časa. Njemu je dolžna naša skupnost ne samo nedeljeno priznanje, ampak tudi resnično hvaležnost za trajne sadove, ki jih je tako nesebično vložil v zakladnico naše nacionalne in socialne revolucije, Z vso bridkostjo se poslavljam od njega tudi z osebnimi spomini na naše skupno delo že v predvojnem času ln prepričan sem, da bo Iskreno sočustvovanje mnogih ln mnogih njegovih prijateljev in vseh, ki enako mislimo, pomagalo zaceliti bolečo rano žene, matere in otrok. Ljubljana, 31. decembra 1956. Marijan Brecelj Martiča spat on pa so ja šel kopat. Tam g.a je zadelo. Še sam se je »pravil v postelje. Ko ga je žena vprašala, ali naj gre po zdravnika, se je spoCetka. branil. Potem ni mogel več prenašati. Poklicala je zdravnika- ta pa je odredil prevoz v bolnišnico. Iz tretjega nadstropja je šel sam v reševalni avto. Ni pustil. da bi ga nositi. Naslednji dan dopoldne je v bolnišnici še naročil, naj Majda pelje Martiče na Gospodarsko razstavišče Naročil je še. naj povedo kmetij cem. da ne bo mogel na njihov občni zbor. Ob. enajstih dopoldne je prenehalo biti njegovo plemenito delavsko srce. Njegova zadnja misel je bila posvečena delavski organizaciji. ŠIMEN LISTI IZ NJEGO VEGA DNEVNIKA S sinom Andrejem in hčerko Majdo pred začetkom vojne Pokojni tovariš Mavriču je dolgo časa pisal dnevnik. Dostikrat ga je zaradi prezaposlenosti prekinil. Tako je sredi 1988. leta zapisal: Ker sem drugod preobložen z delom, dnevnika ne utegnem več pisati. Obrnimo nekaj listov iz njegovega dnevnika pred vojno, ,ko je bil glavni delavski zaupnik v tovarni »Remec« v Duplici, »4. februarja 1938: Opoldan sem prevzel računske pole. Reklamiral sem 54 delavskih pol, največ zaradi premalo plačanih nadur. Obra-tovodja je naročil Skokovi, naj računa nadure od 105 ur dalje (pravilno pa je od 101 dalje, ker smo 29. februarja doprinašalj svečnico). Vse bodo doplačali, toda šele pr; drugi plači. Delavci žage pa dobe nadure od 95 ur dalje. Nekaj je bilo tudi računskih pomot, ki so jih popravili. Obratovodja je naročil za Herlet-a, da se mu plača zniža od 2.80 dinarja na 2.50 dinarja od ure. Grem k njemu in zahtevam popravilo na 2.80. Za Hafnerjevo in Vidergarjevo v pajcarljl zahtevam povišanje od 2 na 2.25 dinarja, dal je 2.20 dinarja. Franc Koželj dela' pri stroju in se mu mora plača povišat; od 2.50 na 3 dinarje, Francu Vidmarju pa od 2.75 na 3 dinarje. V vsem sem uspel. Za Kosa pa ni hotel nič dati. Zahteval sem povišanje od 3 na 3.15 dinarja. Ob petih zvečer ml je Zupan povedal, da se jutri, 5 .februarja, ne obratuje, ker ni dela, četudi še za svečnico nismo doprinesli vseh ur. Delavstvo to sprejme. Ob pol šestih sem bil pri Schlechtu (uradniku) kot druge dni zaradi pregleda akordnih postavk v grundirnici. Plača bo v soboto ob dveh popoldne.« 21. marca 1938 pa je zapisal tole: »Fajdigi sem predlagal izravnavo povišanih plač na žagi. Predlagal sem povišanje še za Kosa 30 par, Orešnika 20 par, Koželja 10 par, Jereba 20 par. Hustiča in Jeršeta po 10, Herieta pa za 20 par. Nočni čuvaji naj bj dobili doklado za nazaj po 60 dinarjev na štirinajst dni, odkar strojnica tudi ponoči obratuje. Fajdiga obljubi, da bo govoril o tem še z mojstrom na žagi. Ob devetih pride delavski zaupnik iz »Titana«, naj se vsi delavski zaupniki podjetja zberejo ob enajstih v Titanovi jedilnici na razgovor, ker hočejo vsa podjetja znižati plače za 3 do 5"/i> zaradi novo uvedene občinske trošarine na surovine. Takoj zatem me kliče Fajdiga ter me o tem obvesti. Navzoč je bil tudi zaupnik Kolovič. Fajdiga je dejal, da bi zvišal mezde za 150 do 200.000 dinarjev na leto, če ne bo treba plačati občini trošarine. Vsi zaupnik; smo odšli k »Titanu«. Tam smo sklenili, da pošljemo na občino deputačijo, ki bo nesla s seboj sklenjeno resolucijo županu občine Kamnik. Sklenili smo,, da znižanja pod nobenim pogojem ne bomo dopustili. Popoldne smo zaupniki tovarne Remec skleniti radikalnejšo resolucijo, ki pa je nismo oddali, ker je bila prva že od ostalih podpisana. Zastopani so bili zaupniki podjetij »Remec« Duplica, »Titan« Perovo, »Knaflič« Kamnik, Ceh, Kramar in »Biser« iz Kamnika ter Hočevar iz Mekinj. Skupno Smo zastopati 1100 delavcev. Ob štirih popoldne odnese spomenico županu Novaku osem 'zastopnikov. On je izjavil, da industrije drugače ni mogoče obdavčiti. Vsa podjetja plačajo občini sam,o 42.000 dinarjev. Sedaj bj občina dobila 166.500 dinarjev. Mi smo protestirali zato, ker hočejo tovarnarji to trošarino prevreči na vse zaposlene. Obljubil je pomoč, ki pa nam ne bo mogla dosti koristiti, ker obstaja uredba'o minimalnih plačah. Pojasnil sem mu posebne razmere naše tovarne, kjer je delavstvo "samo z nizkimi plačami rešilo podjetje pred konkurzom, ne pa občina. Sedaj, ko se podjetju malo svita, hoče oni denar vzeti občina. Ne! Delavci hočemo dobiti primerne plače, ker je le naša zasluga, da podjetje še obratuje ter daje občini 4,800.000 dind.rjev davka od plač. Prvi zaslužek si bo lastilo delavstvo, ne pa .občina, Zaradi obratne zaščite v naših borbah pa smo že vajeni, da naženo orožnike in policijo na delavce, nas pa kot komuniste vržejo v ječe, pa bo boj dobljen. Obljub imamo že dovolj!« In tako se vrste v njegovem dnevniku razni dogodki iz njegovega zaupnjškega delovanja. Boj za predujme, za nadure, ker jih podjetnik ni hotel plačevati po uredbi 59°/», marveč se je vedno pogajal, da bi jih plača! manj. Če je bilo kaj več dela, je podaljševal delovni čas. ne da bi plačal nadure. Kako hud; so bili boji, da bi dobili delavci polne plače in v pravem času izplačane, saj se skoraj na vsaki strani dnevnika pojavijo besede: »Obljubili so, da bodo plače.« Pa glede hranilnega sklada, ki ga je podjetnik utrgova! delavcem, in intervencije, ko so morale nekatere delavke prinesti še denar od doma. da so plačale kazen. Njegova žena na primer še prav dobro pomni, da. je znašala njena prva plača komaj dva dinarja, ker ji je podjetnik ostalo odtrgal zaradi preveč porabljenega materiala itd. Tudi po vojni je večkrat našel čas in si pisal dnevnik, kljub tolikemu delu. Tako je na primer na novega leta dan 1955 zapisal tole: »Novo leto 1955 smo pričakali na silvestrovanju v dvorani Doma sindikatov skupno s Francko in sinom Andrejem ter drugimi tovariši. Na Novega leta dan sem bil ves dan doma in ureja’ službene zaostanke — kot običaino vsak prosti čas. Isto je bilo naslednji dan — v nedeljo. Kot pohvala in priznanje za delo v lanskem letu sem dobil ob koncu leta od Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS nagrado, prav tako topli od predsedstva Republiškega sveta ZSS. To so bile razveseljive nagrade. Pri sebi sem se moralno zavezal, da bom še aktivneje delal. Delovno novo leto je nastopilo 3. januarja. Ze ob devetih smo jmeli sejo tajništva Republiškega sveta. 5. januarja sem bil v Celju na konferenci delavskih prosvetnih društev Svobod. Govoril sem o važnosti in nujnost; vzgoje delavstva ter tesnega sodelovanja med sindikati in Svobodami. 6. januarja smo imeli sejo predsedstva Republiškega sveta ZSS, kjer smo zavzeli odločno stališče, naj potrjujejo tarifne pravilnike okrajni sindikalni sveti v imenu sindikatov ... ... 9. januarja sem odšel na seminarje na vzhodno Štajersko, in sicer sem ob šestnajstih govoril v Ljutomeru o Danski:... ...12. januarja seminar v Ljutomeru. Govoril sem o uredbi o delitvi dohodka v podjetjih in plačah ... ... V sedmih dneh sem skupno govoril 32 in pol ure, kar je zame nov rekord ...« V njegovem dnevniku zasledimo med drugim tudi tale zapisek: »18. maja 1955: Ob 9.30 sem prišel iz Beograda. Ob 10. pa sem odšel v papirnico Vevče zaradi spora glede tarifne politike. Delo so ustavili ob sedmih, takoj nato pa je bila seja delavskega sveta, ob trinajstih pa zborovanje kolektiva v papirniški dvorani. Zbrani niso dovolil; govoriti in so upadali z medklici. Stal sem na mizi in s tarzanskim glasom prevpil nemir. Na delu so bili hujskači in nergači, nekaj krivde pa je tudi na vodstvu tovarne, predvsem pa na pasivnosti sindikata jn komunistov. Zahteval sem, da se napake popravijo, meriia delovnega učinka, norme in akordi naj ostanejo, ker je to ekonomsko' edino pravilno načelo nagrajevanja. Uspeh dela pa se pokaže tudi v dobičku, čigar del ostane kolektivu, kar predstavlja tudi prejemke delavcev. To je bil po petnajstih letih moj najostrejši sestanek z delavci.« Da, tudi za družino je našel čas! V zapisku z dne 23. avgusta 1955 preberemo tole: »23. avgusta 1955: Ta dan je žena stara 35 let, pet mesecev in dva dni. To je točno pol njene starosti, kar je poročena. Ob poroki je bila namreč stara 17 Tet, devet mesecev in petnajst dni. Stara je torej še enkrat več, kolikor časa je. poročena. Ta dan smo porabili za slavje. Ženi sem kupil šopek nageljnov jn liter pelinkovca. Na čestitko smo se vsi z otroki podpisali...« To so bežni zapiski iz njegovega dnevnika, ki jih nismo posebej izbirali, saj je bilo vse njegovo življenje en sam delovni dan. Od takrat, ko je prvič stopil v stik z delavsko organizacijo, pa vse do smrti si ni dal oddiha. Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije Predsednik SPOŠTOVANA TOVARIŠICA BORČEVA! V imenu Ljudske skupščine LR Slovenije in v svojem imenu Vam ob pretresljivi izgubi Vašega soproga, našega dragega tovariša, izrekam globoko sožalje. Tovariš Bore je vse svoje življenjske sile, svojo veliko sposobnost, kot poslanec in predsednik Zbora proizvajalcev, zlasti pa kot javni sindikalni in polHlčni- delavec pes veti! ciljem delavskega razreda in borbi za napredek naše socialistične družbe. V tem delu je prezgodaj izčrpal svoje sile in omahnil sredi največjega poleta. Njegova smrt je globoko prizadela vse naše delovne ljudj in pomeni za nas nenadomestljivo izgubo. Tovariša Borca bomo kot vzor požrtvovalnega delavca ohranili v trajnem spominu. MIHA MARINKO Sirnen, tako smo ga klicali, je bil čisto navaden človek. Tudi kadar je šel z roko za teme in sm0 vedeli, da ga boli glava, ni bil nič drugačen, Tudj ne, ko je vstajal od svoje pisalne mize, polpe dopisov, številk in poročil, i,n sprejemal tovariše, ki -so hod.ilj po nasvete, pomoč ali milostinjo. Bil je vedno nasmejan, poln dovtipov. Včasih smo $e mu od srca nasmejali. Delo je potekalo, kot da je to samo po sebi umevno, brez vsa- govl pisarni pa -je gorela še dolgo v noč. Bilo je menda 29. novembra. Obiskal sem ga na domu: »Je Šime-n doma?« Francka, njegova žena, mi je odprla. V so-bj je čepel Širnem v s-vojiih trenirkah, sredj časopisov, slik, referatov, vabil. Kaj vem kaj vse je bilo na tleh položeno na kupčke, V roki pa je imel škarje in izrezoval ie časopisja. »Kaj, vraga pa počneš?« sem zapisoval: Gospodarstvo, plače, flo-efeino zavarovanje, govori, referati... * , * Odprli smo njegovo pisalno mizo. Težko je brskat.; po stvareh prijatelja. Kak vzoren .red! Kot da je vse uredil preden je odšel od koder se ne bo vrnil. Vse, skrbno zloženo v mapah. Le prav spodnji predal, ta je bil neurejen. Neurejen? Da. Vanj je zlagal vsak porabljen NI ČASA Zadnja dva tedna je bil močno prehlajen. Hudo je kašljal, da se je kar trgalo v njem. Zena mu je kuhala čaje in prežigala sladkor. »Pojdi vendar k zdravniku!« »Bom že...« Pa ni šel. Pa je menda lesam uvidel, da bi kazalo »ubogati« ženo in je vzel doma zdravstveno knjižico. »Si se premislil? Boš le šel?« »Bom videl.« Obljubiti ni hotel, saj zase nikdar ni našel časa. Kaj, ko so bili občni zbori sindikatov! Očital bi si, češ tam je občni zbor, jaz pa okrog zdravnikov. V petek na občnem zboru ' sindikata, železničarjev, v soboto ,prj kemičnih v Domžalah. .. kdaj naj gre k zdravniku? Ni časa... V nedeljo, ko je ležal že v bolnišnici, je bila zdravstvena izkaznica še vedno v njegovi mizi, v pisarni. Poslali so mu jo na smrtno posteljo... pega si videl in koliko lepega bi lahko še bilo — pa ni več. nikoli več. ZADNJA NO VOLETNA Zbrali smo se dva, trije in razpravljali, »Kje je Šimen? In že je bil med vrati, V rokj dopis. Kdo ve kaj je v njih. »Bo seja?« je vprašal. In je bila seja. Poročal je, predlagal, zapisoval. Razgova.rjali smo se o kakem problemu, on pa: že je računal ... toliko to-n. toliko di- Na svojega sina Andreja, ki je star 18 let, je bil zelo ponosen. Postal je namreč predsednik mla:r oijgtsmieaeije v tovarni »Rog«, kjer se je že izučil za kovinarja. »Vidiš, tako sem tudi jaz začel. ko sem bil mlad«, je rad govoril. Nadvse je bil zadovoljen. da je tudi si« ubral njegovo pot Hčerka Majda je dve leti mlajša. Obiskuje administrativno šolo i-n mu je stiipkala že t.ri govore. Na najmiajšo, Martlco, staro šti-rj leta. pa. .je bil najbolj navezan. C e si je utrgal kaj prostega časa, ga je prebil v njen; druž.bi. »Od njenega rojstva,« pripoveduje njegova žena, »se je malo bolj posvetil družini. Sicer je pa obljubljal, da bo vse bolje, ko bo šel v -pokoj. In da bo takrat živel samo za družino.« Takrat . .. Zmeraj je bilo doma zelo resen in to5;! je na glavobol. Žele; si je. da bi se vsaj enkrat pošteno neopal j,n da bi imel svojo sobo. Prav zdaj. ko bi do- šPOROČILO INTERNE KLINIKE Tovariš Mavrlcij Bore se je zdravil na interni kliniki v Ljubljani že leta 1954 zaradi zvišanega krvnega pritiska. Dne 29. XII. nekaj pred polnočjo ga je doma pri kopanju zadela srčna kap (in-faretus myocordii). Takoj je bil prepeljan na interno kliniko v zelo težkem stanju. Vse predpisano zdravljenje je bilo brezuspešno. Bolnik je ob II. uri umrl. Predstojnik prof, dr. Igor Tavčar, dr. Srečko Košuta, dr. Franc Karo V družinskem albumu tovariša Borca smo našli tudi tole sliko iz leta 1930. S svojimi sotovarišl brusilci se je slikal in vidimo ga prvega na levi. In sva odšla za pol ure na »delo« v telefonsko centralo. Tam je v ozki sobi biljard. In biljar-diranje smo krstili za delo. Minilo je po] ure jn sva se vrnil-a. To je bilo skorajda edino Simnovo razvedrilo. Luč v nje- zazij-al va-nj. On pa se je nasmejal: »Kaj? Urejam. Saj vidiš. Saj drugače nimam časa?« In sem sedel m ga opazoval. Kupčki so se manjšali. Skrbno jih je zlagal. lepil v knjige in papir, ovitek. In Milka nam je povedala, da ji je od časa do časa oddal povezan ovitek: »To je za v Vevče«. Bil je čisto navaden čiovek. Zdaj pa. ko ga kair naenkrat ni več, — saj si je to težko predstavljati — počasi prihaja v nas, da ni več nekaj lepega, velikega. , JELKA V vlogi Kantorja v Cankarjevi drami leta 1937 bil novo stanovanje, je omahnil v prezgodnji grob. Sestavil si j-e že podrobne načrte, kako bo razmestil pohištvo v novem •stanovanju, sipi-sal podroben seznam. kaj bi bilo treba kupiti in kako bosta z ženo odplačevala posojilo, ki ga je nameraval najeti« da bi si opremil stanovanje. »Še sreča, da se nisva zadolžila ...«, * * •- Zadnji teden je spravljal skupaj z.a novoletno jelko. Sam je tokrat nakupil vsa darila, jih lepo zavil ter -napisal na vsak zavitek ime komur je bilo namenjeno. Po navadi je to opravita njegova žena. V soboto je prišel okrog petih popoldne z občnega zbora domov. Z Martino sta si že prejšnjo dni ogledala sprevod Dedka Mraza po ljubljanskih ulicah. Ta večer pa sta s-e udeležila prihoda Dedka Mraza v Domu železničarjev, kj ga je organizirala sindikalna podružnica pri Republiškem svetu- ke zadrege. »Filozofiranj««, kot navaden človek, n: imel rad. To smo mu malce šteli v zlo. Potem pa je kar nenadoma odšel. Tako nenadoma, da se sprva sploh nismo znašli. Bilo je tako nekako — neumna primera — kot da gleda-š dober film: Nič s-e mu ne čudiš; vse je kot mora biti; zadovoljen si in vesel. Potem pa s-e film nenadoma pretrga. Takole, na sredini. Zdj s-e ti to fieumljivo čakaš, pa ti sporoče: »Konec — to je vse.« In šele čez čas. ko »e oddahneš, razmišljaš in se zaveš koliko le- narjev, toliko prihranka... Vmes je povedal šalo in speč vlekel dopise jih razlagal, predlaga!. računal. Če se je razgovor obrnil, je čež čas vstal: »Saij smo s-e o vsem dogovorili, kajne?« ;n že je bil pri vratih. »Počakaj vendar!« On pa: »Ti, več, nimam časa, m-ora.m na socialno, na -plače, v skupščino, v Kranj, me čakajo • . « * * * Večer. Ur,a je 7 alj 6. Tedaj zabrni telefon: »Ti, Boš, ali delaš?« »Ja«. »Ali si za pol ure ,dela"? Veš, sem že sit.« - »Sem«. Po prireditvi j-e z Martlco in Majdo doma okrasil novoletno jelko. »Kam se td mud-i. saj je Silvestrovo šele v ponedeljek?«, se je čudila žena -njegovi vnemi. »Jutri bom na občnem zboru prj kmetijcih in ne bom utegnil ...« Še isti večer je prižgal svečke na drevesu in družina si je razdelila -novoletna dari-la. Zadnji večer v krogu svoje-družine... »Martiča, jutri popoldne bova šla Pa še na Gospodarsko razstavišče gledat, kaj je tam pripravil Dedek Mraz«, je še obljubil najmiaij-ši hčerki. Ob enajstih zvečer šele je šla M A V RICIJ C V SPOMIN Moral bi se bil bliže seznaniti z njim že leta 1935, kmalu po VII. Kongresu, vendar se takrat nisva dobila. Pomladi 1341 so me naši krajevni politični delavci v bivšem Kamniškem okrožju opozorili nanj in kmalu za tem sva se tudi sestala. Moj prvi vtis, ki sem ga takrat dobil o njem. je bil popolnoma pravilen, dokazal ga je s svojo življenjsko prakso. To je bil zaveden, inteligenten delavec, ustvarjalec, ki je sam v svojih mislih neprestano in premišljeno snoval ter obenem neutrudno uresničeval smernice in sklepe forumov naprednega delavskega polcreta, kateremu je pripadal — vse skupaj tudi z velikim prirodnim darom in razumom za načrtnost, red in sistem v delu. Ta ustvarjalna dejavnost je bila po mojem mnenju glavna in največja odlika pokojnega tovariša Mavricija. Prav zaradi nje pa tudi kot človeka in kol tovariša ter sodelavca, ga bomo najbolj pogrešali. Sredi tega neumornega ustvarjalnega dela smo ga za vselej izgubili. Vedel je, da je njegovo zdravje načeto, vendar se iz boja ni umaknil, temveč vztrajal prav do konca. To je drugo dejstvo, ki prepričevalno dokazuje vrednost tovariša Mavricija kot človeka in kot borca za stvar socializma. Toda, to dejstvo naj bo nam vsem in še posebej sindikatom tudi resno svarilo: TAKO MI NE SMEMO IZGUBLJATI NAŠIH POŽRTVOVALNIH IN USTVARJALNIH LJUDI! Moramo se boriti zanje. Skrbeti moramo za njihovo zdravje in odmor, kajti karakteristično za tovariše, kakršen je bil pokojni Mavricij, je tudi to, da gnani od visoke notranje socialistične zavesti sebj nikoli ne privoščijo počitka, dokler jih ne primora težka bolezen, kateri pa v večini primerov ne morejo več odoleti in zato jih, kot že rečeno, izgubljamo za vselej. Zvestoba stvari socializma, ustvarjalna, neumorna dejavnost in doslednost, to so bile svetle lastnosti pokojnega tovariša Mavricija, ki zaslužijo, da se jih od njega učijo in izpolnjujejo delavski kadri v našem sindikalnem pokretu. TOMO BREJC H. JANUAR 1957 ST. 8 SLAVA NAŠEMU TOVARIŠU IN PRIJATELJU ->DELAVSKA E?fOTNOST< BIL JE, DA BI GORE PREMIKAL S SEDANJIMI STROJI IN NAPRAVAMI NE MOREMO VSEM USTREČI REKONSTRUKCIJA - KADRI to |e dvoje perečih vprašanj grafične industrije To. kar trdimo za ve-liiko večino letošnjih občnih zborov naših organizacij, da so dobri, boljši kot'' leni, velja tudi za občni zbor Republiškega odbora grafičnih delavcev. Vršil se je 22. in 23, decembra v Ljubljani, Zdi se kot, da nas je leto 1956 v mnogem poučilo. Delegati so J veliko zavzetostjo razpravljali in kazali pota, kako delati in kaj storiti, da bi vsaj delno za- dostili silnemu porastu težnje Po tiskani besedi .od dnevnega do revijskega tiska, od šolske i.n strokovne knjige, od gospodarskih tiskovin do reklamnih lepakov tn prazničnih voščil. Kje najti rešitev? To je bilo glavno vprašanje. To je toliko bolj pereče, ker kljub najboljši volji grafičnih delavcev še zdaleč ni mogoče zadostiti vsem. Saj niso redkj primeri, da mno- gi delajo stalno 14 ln več ur dnevno. Da so delavci, ki mesece in mesece nimajo prostega dne. Saj je le šest grafičnih podjetij v Ljubljani v desetih mesecih leta 1956 imelo blizu 180 tisoč nadur, ali za 25 tisoč delovnih dni nadur. Razumljivo, da je rešitev to takega stanja le rekonstrukcija že zdavno preživelih strojev in naprav in naglo usposabljanje KOPRSKI OKRAJNI SINDIKALNI SVET JE VSESTRANSKO OCENIL SVOJE DELO Odpravimo napake Delegati vsega koprskega okraja so 21. decembra lani z veliko pozornostjo sledil; obširnemu poročilu tovariša Toneta Sturma, predsednika Okrajnega sindikalnega sveta. S številkami, dokazi in obrazložitvami podprto poročilo je pokazalo vso širino sindikalne dejavnosti, pa še posebej njihove naloge v borbi za višjo življenjsko raven, k; je odvisna v prvi vrsti od racionalnejše in sodobnejše proizvodnje. Kakorkoli so bili doseženi uspehi lepi in veliki, te uspehe zmanjšuje dejstvo, da proizvodnja v letu 1956 ni na- predovala, a proizvodnost po enem delavcu celo padla. Razumljivo j«, da »o ta dejstva dala občnemu zboru svoje obeležje. Delegati so v svojih razpravah govorili o tem, kako delati, da se tako stanje popravi. Ugotovili so, da že v obstoječih prilikah obstajajo vse možnosti. I< razpravi sta mnogo prispevala tovariš Albin Dujc, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki je objasnil kakšne bodo bodoče naloge v okraju in da bodo potrebni skrajni napori, da te naloge v dobro vseh prebivalcev dosied- Z OBČNEGA ZBORA OBRTNIH DELAVCEV OBRT IM ŽIVLJENJSKA RAVEN Na rednem letnem občnem zboru Republiškega odbora Sindikata obrtnokomunalnih delavcev Ljud. repub. Slovenije, ki ga je obiskal kot gost tudi predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo, tovariš Janko Rudolf so veliko razpravljali o vlogi, ki jo ima obrt pri zboljšanju življenjskih pogojev delovnih ljudi. Še vedno je mnogo takih, ki mislijo, da je samo od industrije odvisno izboljšanje življenjskega standarda. Zgradili smo precej tovarn, medtem ko stare obrate niti nismo popolnoma izkoristili. Toda življenjska raven se ni bistveno spremenila. Kolikor bomo v bodoče vlagali investicijskih sredstev v gospodarske organizacije, je najbolje, da jih vlaga-1 mo v tista podjetja, od katerih lahko pričakujemo kmalu velike koristi in to so prav obrtna podjetja. Zlasti bi morale občine še v večji meri skrbeti, da na svojem območju pospešujejo obrt, saj v vseh občinah obstajajo skladi za pospeševanje obrti. Zdi pa se, da od socialističnih obrtnih obratov občine večkrat zahtevajo prevelike dajatve. Poslovanje teh podjetij je pogosto dokaj zamotano in zvezano z velikimi stroški, kakor da bi bila to in. dustrijska podjetja. Nedvomno je to eden izmed vzrokov, zavoljo katerega socialistična obrtna podjetja večkrat ne mo- rejo ustreči potrošnikom s cenenimi uslugami. Naloga obrtno-komunalnega sindikata naj bi bila, da v občinah nenehno opozarja družbene in oblastvene organe na to, da je obrtna dejavnost pomemben činitelj pri dviganju življenjske ravni prebivalstva. no Izvedemo; zlasti je bila pomembna razprava tovariša Kaj-timi.ra — Alberta Jakopiča, ki je opozoril na velike subjektivne napake, ki so znatno, če ne že odločilno vplivale na gospodarstvo v letu 1956. Že na področju samega plačilnega sistema, katerega smatrajo nekateri kot glavni vzrok nazadovanja, smo krivi z vrsto nepravilnost; in celo protizakonitosti. Vzemimo le nenehno striženje norm, nizko plačevanje norm, neizpolnjevanje premijskih pravilnikov. Taki postopki, ki niso bili redki. So bil,j protizakoniti in niso izpodbudno vplivali na delavčevo storilnost. Odpraviti mnoge slabosti, posvetiti organizaciji proizvodnje mnogo več pozornosti kot doslej, dosledneje uresničiti socialistična načela nagrajevanja in nenehno skrbet; za duhovno in tehnično rast našega članstva, to so bili glavni zaključki tega pomembnega občnega zbora, pomembnega zato, 'ker se je jasno pokazalo, da brez vsega navedenega .ni mogoče pričakovat;, hitrejšega dviga blagostanja. novih kadrov. Na področju vzgoje kadrov so zabeleženi že znatni uspehi, vendar še zdaleč ne tolikšni kot bi želeli. Zaradi razmer, ki trenutno vladajo v tej panogi gospodarstva, namreč precejšnje število novoizuče-nih delavcev odhaja v druge veje gospodarstva. Seveda ne zaviej vse od rekonstrukcije to kadrov. Mnogp zavisi od racionalnejšega odločanja, kaj naj se tiska in kaj ne. Danes pa ni nikogar, k.i bi na to vplival. Domala vsakdo, ki se spomni, da je to in to potrebno. že pritiska na tiskarno, da se mu stiska. Koliko obrazcev. koliko knjig je že obležalo v skladiščih ali kot neuporabno romalo v Vevče. Zd,i se. da se tudi tu kaj neodgovorno trošijo družbena sredstva. In še tudi v organizaciji dela in usposobitvi oziroma tipizaciji tiskam so skrile še znatne možnosti. Tu pa bo moralo predvsem združenje grafičnih podjetij opraviti svoje. Z OBČNEGA ZBORA TEKSTILCEV IN USNJARJEV SLOVENIJE Kako bo z nočnim delom žena? Delavce in delavke ki delajo v tekstilnih tovarnah širom po Sloveniji, še vedno zelo zanima, kako bo z ukinitvijo nočnega dela žena v teh podjetjih. Tud; precejšen del razprave na občnem zboru Republiškega odbora Sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev Slovenije je bil posvečen temu vprašanju. Vsi vemo, da smo dolžni olajšatj delo ženi in zabraniti nočno delo žene, vendar to moramo storiti tako, da ne bi nastala z ukinitvijo prevelika gospodarska škoda. Centralni odbor tega sindikata je poslal pismo vsem predilnicam, češ naj te izdelajo predloge, kako bi čim prej ukinili nočno delo ža žene. Tiste tekstilne tovarne, v katerih ne bodo mogli takoj ukiniti nočnega dela, pa naj zahtevajo preko Republiškega in Centralnega odbora strokovnega sindikata, da za določeno obdobje podaljšajo nočno delo. Hkrati s tem, naj predilnice izdelajo programe za razširitev in gradnjo novih predilnic. KAJ SMO SLIŠALI NA OBČNEM ZBORU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KEMIČNIH DELAVCEV NORME V KEMIČNI INDUSTRIJI Zadnjo soboto v decembru preteklega leta »o imeli v Domžalah kemični delavci Slovenije redni »etni občni zbor sindikata. Delegati so dobil; nekaj dni pred občniim zborom izvlečke poročila, tako da so se lahko temeljito pripravil; za razpravo. Občnemu zboru Je prisostvoval tajnih Republiškega sveta, polk. Maivirlcij Bore. Osrednje vprašanje, o katerem go na občnem zboru veliko govorili, je bilo, kaj je v kemični industriji norma. To NE LE INTENZIVNOST — PREDVSEM: RACIONALIZACIJA PROIZVODNJE Z manj napori večji učinek Maribor, to je močno Industrijsko središče, najmočnejše v Sloveniji. Kdo bi našteval vse kolektive, ki imajo 1000 in več delavcev, kdo, ki jih imajo nad 500. Razumljivo, da je bil zato občni zbor mariborskega okrajnega sindikalnega sveta 28. decembra 1956 v središču pozornosti. Poleg delegatov so se ga udeležil; tudi ljudski poslanci, člani okrajnega komiteja to drugih družbenih organizacij. Med njimi sta bila tudi tovariš Bole Tone. član Izvršnega sveta LRS. in predsednik ljudskega odbora okraja Maribor tovariš Apih Milan. Po poročilu, ki je v podrobnosti ocenilo socialno ekonomski položaj v Mariboru in pokazalo na bodoča pota, se je razvila izredno plodna razprava. Iz te razprave to poročila pa so jasno izšle misli, ki jih je še posebej podčrtal tovariš Tone Bole. Vse naše prizadevanje je namenjeno dobrobiti človeka. On je v središču vseh dogajanj, on je, Jci upravlja in gospodari njemu je namenjeno vse, kar s svojo ustvarjalnostjo ustvari. Zato bodi delo našito organizacij bolj kot doslej tako usmerjeno, da bo vse bolj svobodno ln razumsko upravljalo ln odločalo na vseh prod račjih družb, življenja v proizvodnji in Izven nje. Druga, pravzaprav ista misel nam pove. da moramo organizirati proizvodnjo tako. da bo človeku dajala to kar. žel; to kar je nujno, za njegovo stalno vsestransko duhovno in gmotno rast. Ne gre z,a fizično naprezanje, čeprav je tud; tu še mnogo storiti. Osnovno je organizirati proizvodnjo po sodobnih načelih, da ob kar najmanjšem trudu izdelamo več in boljše. Kajti, če bomo tako delali, bo v proizvodne dobrine vloženo manj . živega dela in dobrine bodo cenejše, življenje bo lepše in bogatejše. Zato imamo mnog0 pogojev, ki jih še nismo izkoristili. To bodi naša neprestana skrb. je zaenkrat, kot pravijo še odprto vprašanje. Saj je v kemični industriji veliko teže opredeliti pojem norme, kot pa ,v -ostalih panogah industrijske dejavnosti. Zato so na občnem zboru skieni.. i, naj Republiški odbor skliče posvetovanje, 'na katerem bodo proučili to vprašanje. V nekaterih podjetjih kemične industrije so že uvedli kolektivne norme, tako iv Tovarni dušika v Rušah, Kameni tovarni v Domžalah itd. Tj primeri dokazujejo, da se da tudi v kemični industriji uvesti delo po normah. Večje število delavcev bi lahko delalo po normah tudi v Tovarni m1«-la v Piranu, v Kemični tovarni v Hrastniku in drugod. V kemičnih tovarnah si prizadevajo, da bi v plačnem sistemu upošteval1« predlog Centra..ne@a odbora Sindikata kemičnih delavcev Jugoslavije o nagrajevanju po enotj proizvoda, ker je ta plačilni sistem dokaj primeren .tudi za kemična podjetja. KAJ VSE OVIRA RAZVOJ V GRADBENIŠTVU V zagati ŽIVILSKA INDUSTRIJA MORA HITREJE NAPREDOVATI Več, boljše, ceneje Da! Več, bolje ln ceneje. To je bilo nenapisano geslo občnega zbora delavcev živilske in tobačne industrije Slovenije. Vsi pogoji za t0 so dani. Vsi? Ne vsi. Pa poglejmo najprej, kateri so dani. Prvi pogoj je silna glad za. dobrimi jn cenenimi živilskimi proizvodi, dalje proizvodne zmogljivosti še zdaleka niso izkoriščene to tudi surovin, to je živil, ki jih predelujejo, v glavnem ne primanjkuje. Nasprotno, saj celo v naši ožji domovini, ki ni najbolj bogata na živilih, opažamo kaiko nam z leta v leto propada, povrtnina, sadje, zelenjava in celo mleko se najracionalnejše ne uporablja. In pogoji, ki zavirajo? O teh je bilo največ govora. To je vprašanje strokovnosti, kadrov. Strokovnega šolstva v tej panogi gospodarstva tako rekoč ni-Medtem, ko so živilska industrija naglo Industrializira, je šolstvo prikrojeno obrtništvu z vsemi posledicami, ki jih čutimo. Nimamo določenih standardov živil. Zaradj nizke strokovnosti, saj v tej .industriji tako rekoč ni visokokvalificiranih kadrov inženirjev. kemikov, se Večkrat živila kvarijo ali škodujejo zdravju ljudi. Temu vprašanju bodo sindikati posvetili vso pozornost. Saj proizvodi, k; jih ta industrija izdeluje, najbolj živo vplivajo na življenjsko raven naših državljanov. Dne 24. decembra 1956 je bil v Ljubljani občni aboir Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Delegati so ob izredno tehtnem poročilu, njihovega predsednika tov. Rudiju Ganzi-tija Imeli vso možnost, da dopolnijo njegove misli in prispevajo k reševanju zelo perečih problemov v gradbeništvu. To so tudi storili. Redko kje bi zasledili tako resno razpravo, kot smo jo imeli priliko slišati prav na tem občnem zboru. Redko kje pa tud; vrvi toliko težav, da izg leda kot da iz zagate ni izhoda. Nikakor ni namen, da bi v tem kratkem sestavku govoril o njih. To bo naš list dolžan storiti v' naslednjih številkah. Le pokazal bi na nekatere. Z, zmanjšanjem investicijske izgradnje so mnogi gradbeni ko- lektivi zašli v težak položaj. Mehanizacija, ki je bila tako težko nabavljena, ogromno bremen; podjetja in je ročno delo zaradj visoke obremenitve tehnike ceneje. Plačilni sistem je tak, da ne iizipodbuija delavcev k strokovnosti niti k racionalnemu i.n intenzivnemu delu. Stavbno obrtništvo je tako rekoč zamrlo, da je graditev silno etežkočena. Industrija gradbenega materiala je nesodobna, opekarne zastarele. To je le nekaj perečih stvari, o katerih so razpravljali na občnem zboru in pokazali izhod iz takega stanja. Seveda ta pot ne bo lahka 5m bo nujn0 tesno sodelovanje z vsemi merodajnimi čimiiteljt, zlasti z združenjem gradbenih podjetij in društvi gradbenih inženirjev ln arhitektov. * soboto, dan pred smrtjo, ga je klicala dolžnost v Domžale na občni zbor Republiškega odbora Sindikata delavcev kemične industrije Slovenije. Ce je le mogel, vselej je šel. Nikdar ni odrekel. In ljudje so bili vedno veseli, če je obiskal njihovo organizacijo ter ga pogosto, prepogosto vabili: Radi bi, če bi prišel tovariš Bore; daj, pridi, Mavric; prosimo, če bi se tovariš tajnik udeležil našega posvetovanja, plenuma, občnega zbora •.. Tovarišem z Republiškega odbora Sindikata kmetijskih delavcev je obljubil, da bo prišel . v nedeljo na- njihov občni zbor. Pa ni več utegnil. »Sporoči Martincu (tajniku RO), da ne mo- nih v Sloveniji hranilo v meri* zah. Danes morajo plačati delavci 4.000 in tudi več dinarjev za hrano v gostilnah, ker nj menz. Nihče pa ne poskrbi zanje. Al; je čudno če se taki delavci in uslužbenci pritožujejo, odpovedujejo delo, si ga Iščejo drugod in si na razne načine sami skušajo pomagati. Vse to vpliva n.a proizvodnjo. Te pa ne predstavljajo samo stroji, tone, litri, marveč tudi človek. Tege ne pozabimo! In dalje,. Pri gradnji stanovanj ne misli nihče na prostore za trgovine, nihče ne pomisli, da bi bila potrebna večja soba, kjer bj se pod nadzorstvom zbirali otroci zaposlenih mater. Pri šolah ne pomislijo na to. da bi uredili prostor, kjer bi bili ZADNJA NAPOTILA sindikalnim odbornikom rem na njihov občni zbor«, je s smrtne postelje naročil svojemu sinu Andreju. To so bile njegove zadnje besede. Od takrat, ko je stopil v organizacijo v tovarni Remec v Duplici, od leta 1931 pa do smrti ni imel več časa zase. Živel je samo za delavske organizacije. V Domžalah, kjer so zborovali delegati kemične industrije, je bil še ves poln ognja. Kot vedn0 med delavskim; tovariši. Njim je govoril tako kot že dolgo ne. Njegov govor so na srečo stenografirall in tako lahko po teh zapiskih obnovimo nekatere njegove misli, njegova zadnja napotila sindikalnim odbornikom. Potem, ko je govoril o naših gospodarskih težavah vse po osvoboditvi, o letošnjem družbenem planu, plačnem in premijskem sistemu, je dejal Oto koncu tole: »Ves naš družbeni sistem se razvija tako, da se samouprava delovnih ljudi vedno bolj poglablja. Republiški svet in republiški odbori, vsi smo od neposrednega življenja vendarle odmaknjeni, kajti življenje teče v podjetju, na vosi, v mestu, kjer ljudje žive to delajo. Največ problemov je tam. Tam jih je treba videti in reševati. Zelo redko se zgodi, da bi prižel kdo z Republiškega odbora v kolektiv to tam ocenjeval položaj ter pomagal. Imamo občinske svete in sindikalne podružnice kot najoperativnajša sindikalna vodstva. Če v podružnicah ne bodo proučevali problemov, ne bo šlo, kot bi moralo. Včasih se tudi upravni odbor; zapro v ozke rentabilnostne račune, šiirših problemov, k; so vezani na gospodarjenje in proizvodnjo, pa ne vidijo. Sindikat mora biti tisti, ki dojame vso širino vprašanj, on naj pomaga delavskemu svetu im mu poksiže, kaj je narobe, 'kateri izdatki so nepotrebni itd. Te stvari lahko sindikat s svojo avtoriteto bolje postavi, da ne govorim o nalogah podružnic v občini. Tam s‘i lahko delavci odrežejo dobršen kos kruha, če eo aktivni, Ce ni gonilnega motorja, ni ničesar. Zgodi se. da. se v podjetju najde denar za marsikatero stvar, k; ni tako potrebna, čeprav vemo. da je za denar težko, .bi marsikatero podjetje lahko kupilo na primer pralni stroj za 120.000 dinarjev. Tako b| delavcem omogočili, da bi zjutraj prinesli umazano perilo v tovE.nno. zvečer pa bi opranega ■im zlikanega odnesli domov. Tudi s tem bi lahko ljudem olajšali delo to bi laže živeli. Leta 1951 se je 51 %> zaposle- otrocl zaposlenih mater poči vodstvom kakega učitelja V prostem času ln kjer bi dobili tudi toplo kosilo. Ce bi se odbori. podružnic bavilt s takimi vprašanji, bi lahko upravičili svoj o-bstoj ,in bomo videli, če je sindikat še potreben, kajti tudi o tem se marsikje govori.« Potem je govoril o zaščiti delovnega Človeka. »V Jugoslaviji je danes več invalidov kot upokojencev in je t0 težak madež. Težkemu inva«-lidu, ki je izgubil roko, smo zagrenili življenje, socialna zaščita. kolikor je ugodna, je Le manjša, kot bi si ta človek sam zaslužil, če bi bil zdrav. Najprej je vsak delavec sam odgovoren za svojo delovno sposobnost, da jo ohranja to vzdržuje svojo 'družino. Nič manjša pa ni odgovornost vodilnih tovarišev in mojstrov, da pazijo na zdravje svojih ljudi. Ce dobimo v tovarno nov stroj, se vse vodstvo zbere in ga gleda od zgoraj in od spodaj to še dva dni ga hodijo gledat. Ko pa dobimo novega človeka v tovarno, si nihče ne vzame časa. da bi ga podrobneje spoznal z delovnim procesom, da bi mu povedal. k;je ga lahko doleti nesreča. To vprašanje je treba vsekakor odločno postaviti. Nekateri celo trdijo da je naša socialna zaščita taka. da se nekateri namenoma ponesrečijo. To seveda ne more hiti res. Res pa je, da imamo danes 200.000 invalidov. Zavodi za socialno zavarovanje ao se odločili, da bodo pregledali njihovo invalidnost in delovno nesposobnost. Za prekvalifikacijo so določili sto milijonov dinarjev. Invalid, na 'primer kovinostrugar, se bo izučil za kaj drugega, dobival pa bo razliko dn prejšnje plače. T0 so naloge sindikatov, Zve-ze komunistov, mladinskih' organizacij in gospodarskih vodstev. kajti vsega ni mogoče določiti s predpisi. Gre za moralno družbeno odgovornost, ki jo je treba nenehno poglabljati. Vsi vemo. da se v podjetju cesto Povzroča škoda, nihče pa nič na ukrene, ker je premajhna gmotna vzpodbuda in zato nam propadajo težki dinarji. Pogosto pripovedujejo, da Imajo po sto in tudi 400 ljudi preveč, nihče Pa ničesar ne napravi, da bi proizvodnjo res organizirali. Mislim, naj bi bil glavni sklep, ki naj bi ga sprejel ta občni’ zbor v tem, da je treba še bolj poglobiti družbeno zavest in več narediti kot včeraj v neposredni pomoči delovnemu človeku.« Delegat; so njegov govor pozdravili z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem. Z OBČNEGA ZBORA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA POSTNIH IN TELEGRAFSKO-TELEFONSKIH DELAVCEV NJI IZOBRAŽEVANJE NISO POZABILI Od osvoboditve do danes so mnogo storili za strokovni dvig delavcev, ki delajo v PTT. Ze od leta 1952 prirejajo tečaje in seminarje. Ko so sprejeli nov pravilnik o strokovni izobrazbi v PTT, je bilo tako sistematično urejeno vprašanje strokovnega izobraževanja poštarjev. Razen tečajev v Ljubljani deluje tudi triletna industrijska šola za mehanike in monterje. Posebno pozornost posvečajo tudi pošolski strokovni vzgoji odraslih delavcev. Ti se izobra- »co<»aoooooooooooooo«oooo PREKLIC SINDIKALNE KNJIŽICE Sindikalno knjižico št. 5249 je izgubil ln Jo proglaša za neveljavno Peter Kramer, strojni ključavničar v železarni štore. KI00G000n0QO00CXXXXXXXXXXXXX300000000000CX žujejo v seminarjih, ki jih prirejajo od časa do časa. Namen pošblske vzgoje je, da bi delavce in uslužbence usposobili za aktivnejše delovanje v organih delavskega upravljanja. še do nedavnega člani delavskih svetov niso mogli slediti dnevnemu redu, saj so le s težavo spremljali gospodarsko problematiko podjetij. Zato so v podružnicah začeli s seminarji za člane delavskih svetov in upravnih odborov. Te seminarje je obiskalo 2.000 delavcev. Zdaj je na sejah delavskih svetov živahneje. Člani dobijo gradivo že nekaj dni pred sejo, tako da ga lahko temeljito prouče. Po zasedanju ve® delovni kolektiv seznanijo s sklepi, ki so jih sprejeli na seji delavskega sveta. To je le nekaj misli z občnega zbora Republiškega odbora Sindikata poštarjev Slovenije. Med največje dogodke iz Borčevega predvojnega delovanja v delavskem gibanju sodii nedvomno enomesečna stavka v tovarni Remec na Duplici maja 1934. . Dejanski organizator in vodja stavke je bil prav on in jo je sam tudi podrobneje opisal v Vestniku tovarne »Stol«, ki je izšel ob petdesetletnici te tovarne leta 1954. Stavka se je začela 2. maja — 1, maja je bila namreč nedelja. Takrat je Remec dolgova:! delavcem šest obračunskih piač. Stavkati pa so začeli, ker ]e hotel znižati delavcem plače za V PRVIH VRSTAH BOJA ZA DELAVSKE PRAVICE gajai z njimi. Obljubiti jim je moral, da bo še isti dan poslal »Štajerce« nazaj na svoje stroške. Zavedenim delavcem iz štajerske pa ji6 Bore povedal, kakšna je resnica, da na Duplici stavkajo, da jih vleče Remec za nos itd, Sam; so uvideli, da s-o prevarani. In Remec jim je močne stavkovne straže, saj se je bilo bati, da bi skušal Remec s stavkokazi razbiti stavko. In res. Sred; maja nekako je poslal svoje vodilne uslužbence v Zbe-lovo pri Poljčanah po delavce polovico: moškim za dva dinar- tamkajšnje tovarne. Obljubili so ja ženskam pa za dinar na uro. j:rn po 50 dinarjev na dan ter Na negodovanje delavcev je Re- jjtm govorili da potrebujejo de- moral plačati izgubljene mezde mec odgovoril: »Mislim, da je javCe, ker se bo tovarna raz- za tisti čas to še nazaj jih je bolje malo delati in malo pro- širila. Tako so jih pripeljali v moral peljati. Ogorčenje stav-eiačltl, kot pa samo prosjačiti«. Duplico kar precej. kajočih pa je bilo tolikšno, da To je bilo delavcem preveč. stavkovni odbor je še pravi »o Park okrog vile uničili, pobili čas zvedel za Remčevo nakano, nekaj šip in je bila nevarnost, Stavkajoča Duplica je na vseh bodo še vilo zažgali. Trezna dohodih v tovarno postavila ba- Borčeva beseda je rikade iz hlodov.'Prav tisto nedeljo popoldne je kamniški dekan zvabil stavkajoče v gasilski dom to jim tam pridigal. Medtem pa je skušal Remec pripeljati stavkokaze v tovarno o-d zadal s podgorske strani. Toda po Duplici se je bliskovito raznesla novica, da so prišli Stavka, to je bilo geslo delavcev ves april. Takrat so se začel; tuldi organizirati. Sicer so poskušali že prej postaviti organizacijo vendar je Remec to vselej preprečil. Takrat pa se je večina delavcev organizirala, ker je čutila, da je le v strokovni organizaciji njihova moč. No, Remec delavskih organizacij nj priznal in se z njimi ni hotel pogajati. Zato je pogajanja organizirala Delavska zbornica. Remec je grozil delavcem na vsemogoče načine, da bo vse odpustil, da bo zamrl tovarno. Se delavci ne bodo nehali stavkati itd. Toda delavci sn bili solidarni, delal je le en gluh mizar. Tovariš Borč Je or- preprečila, da ni prišlo do najhujšega. Stavka je le delno uspela. Plače in akorde so zniža); za 7°/i» in ne za SC/o. kot je Remec prvotno zahteval. Delati so začeli prvega junija. Od stavkovnega odbora Remec le Gosaka pod nobenim pogojem ni hotel Sta- vzet; nazaj na delo. jerci« (tako so imenovali delavce. kj jih je zvabil Remec iz Zbelovega) Dekan je ostal sam v gasilskem domu.. okrog 400 ljudi Pa jč navalilo na Romče-vo vilo. kamor je Remec skril v kleti stavkokaze. Kljub močno zapahnjenim vratom so stavka- Premiirje je bilo le kratko. Že 7. junija je Rpmec na licu mesta odpustil zaupnika Avgusta Ocepka. Bore. Gruden in Kotovi? 'so ob pol devetih dopoldne povedal; delavcem, kaj se je zgodilo In četrt ure kasneje so že vsj delavci začel; stavkati ganiziral krog in krog tovarne joči prisili Remca, da se je po- Okrog 200 se jih je zbralo pred ipliisairno ter zahtevalo prutena-nje delavskih organizacij ;n zaupnikov. Delavci so do večera vztrajali pred pisarno 'to ' — uspeli. Odpust je bil preklican. Zarad; te »ilegalne« stavke je Remec Borcu sodno odpovedal službo, vendar je Bore pri sodišču uspe] in ga je moral Remec vzeti nazaj na delo. Sicer je Remec še poskušal Borca spraviti iz tovarne, vendar je Imel Mav-ricij v delavcih tako zaslombo, da si tega očitno ni upal več napraviti. S tem bojem za delavske pravice še dolgo ni bilo konec, saj je Remec skušal izigrat; dogovor ob stavki to kasnejšo kolektivno pogodbo. Delavci pa so kasneje dosegli, d.a jim je plačal 1. maj in dopust. Boj je bil Izredno težak. Treba je povedati še to, da so užival; delavci Reimčeve tovarne močno podporo delavcev \ oi morala stremeti, da o mogoča potrošniku čim cenejši nakup raznovrstnih prenrenoenih piedmetov. Samo na ta način je lahko zadruga močan konkurent zasebnim špekulantom. To, kar ae nam Je zgodilo, sem opisal zato, da bi tudi višja vodstva, zadružna mislim, s primernimi ukrepi takšne stvari onemogočila. Sicer pa, kaj pravite drugi k temu? Alt je tako ravnanje pravilno ali ne? E, Zupanc, Mežica PODALJŠANJE STAROSTNE DOBE? Dne 2. .novemora ste oojavn« članek Bosa Buezn.ka z naslovom »N‘zka starostna dooa«, Doigo sem odlašal, navsezadnje sem pa le pr. j el za pero, ker se ne strinjam cisto s pred. utigj tovariša Bitežnika, da bi starostno dobo za upokojitev podaljšali na 60 let, za samske žene na 55 let, poročene žene pa bi ostale pr« 50 letih. Pisec pravi, da so povsod po svetu tako na Vzhodu kakor na Zahodu starostne dobe, s katerimi si pridobi delavec a.li uslužbenec pravico na pokojnino, precej daljše kot prj nas in da je pri nas ta starostna doba precej nižja kljub temu, da po gospodarski moč1-' še daleč zaostajamo za temi deželami. TUDI TO PLAČA POTROŠNIK NA OBČNEM ZBORU REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA ŽELEZNIČARJEV SLOVENIJE NE NAZAJ! »Posebno Pa je vprašanje o delu delavskih svetov v manjših enotah, ki včasih nimajo nobenih večjih pooblastil.« Tako j6 zapisano v poročilu Republiškega od.bo.ra Sindikata železničarjev in o tem so tudi razpravljali na nedavnem obč-nel zboru. Morda hi bilo bolijo, eo poudarili, če bi tevoilli delavske svete za dal proge, kot na primer Ljubljana—Kamnik ah; pa Ljubljana—Zidani most itd. Tak deiavs.kj svet bi bil nedvomno bolj delaven in tudi njegovo območje b; bilo večje. TRGOVINA IN POTROŠNIK Običajno na občnih zborih organizacij jn svetov ocenjujemo enoletno delo sindikalnega aktiva. O vsem tem je vsaj po navadi že govora v poročilu, ki ga preberejo na občnem zboru. Poročilo, katerega pa smo poslušali na nedeljskem občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta v Celju, pa ni imelo teh Tdlik. Res je, ^a je bilo dolgo, to pa je bilo tudi vse. Delegati niso na zboru dobili predstave, kaj j@ počel okrajni sindikalni svet v letu 1956. Razprava pa je bila zelo bogata. Delegati so veliko govoril; o razvoju obrti v celjskem okraju, o politiki plač, o trgovin; ,pa so dejali, da v gospodarskih organiizaloijah večkrat znižujejo cene proizvodom, toda potrošniki tega ne občutijo, ker trgovine večkrat prodajajo predmete po starih cenah. ZAKAJ PADA STORILNOST DELAŠ V preteklem ie-tu so v sindikalnih organizacijah lesnih Podjetij veliko razpravljali o storilnosti dela. Osnova našega družbenega sistema so delavski sveti. Videti Pa je, da morda ponekod strokovnjaki tega ne upoštevajo dovolj, saj v mnogih razpravah o dvigu storilnosti dela zanemarjajo vprašanje delavskega gospodarjenja. Analize kažejo, da je od leta 1954 začela padati produktivnost dela. Kje so vzroki? Na občnem zboru so poudarili, da je vzrok tudi v tem, ker se je neprestano z raznimi ukrepi zoževala samostojnost gospodarskih organizacij. To je neugodno vplivalo in tudi zaviralo povečanje produktivnost; dela Delali še *o-le: Večkrat smo že slišali, češ, kaj imamo od sindikalne organizacije? Sindikalne podruž. niče bi morale v prvi vrsti upravičtii svoi obstoj *ako, da ki s koristnimi predlogi in analizami pomagale delavskim svetom prj gospodarjenju podjetij. O teh vprašanjih so na nedavnem občnem zboru Republiškega odbora Sindikata lesnih delavcev Slovenije veliko govorili. Delavski sveti bi bili bottj zainteresirani prj pravilnem gospodarjenju in varčevanju s sredstvi. Na občnem zboru so tudi ugotovili, da bi morale sindikalne organizaoije pridobiti svoje člane za aktivnejše sodelovanj e v delavskem in družbenem . upravljanju. Upravni odbor Generalne direkcije je sklenil, da bodo ponovno izvedi; reorganizacijo na železnici, tako da bodo namenska podjetja vključili v železniško transportno podjetje. To reorganizacijo bodo izvedli po zagotovilih' upravnega odbora Generalne direkcije zavoljo tega, ker namenska podjetja do sedaj niso zadovoljivo opravljala svojih nalog. Ta reorganizacija pa nikakor ne bi smela okrniti delavskega upravljanja, nasprotno, delavske svete na železnici moramo še naprej utrjevati in krepiti. Lani se je pokvarilo precej sira. To nas opozarja, da mleka in mlečnih proizvodov ne trošimo pravilno in s tem izgubljamo težke milijone. To stvar velja pripisati nespretnosti pri reševanju komercialne politike mleka in njegovih proizvodov sploh. čee kak mesec bo mleka spet več kot doslej in mlekarji bodo v skrbeh, kam z njim. Ponekod ga ne morejo prodati, ker so preveč oddaljen; od industrijskih središč jn mest in prevozni stroški bi mleko preveč podražili.. Praksa pa nas tudi opozarja, da potrošnik kupuje toliko mleka, kolikor ga nujno potrebuje in kolikor mu dovoljuje njegov žep. Tako ostaja ponekod v mlekarnah precej mleka in le-tega predelajo v sir sli droge mlečne proizvode. Na to velja misliti, da ne bi še naprej obtičal sir v skladiščih ;n se kvaril. Mleku ;n njegovim izdelkom velja torej določiti cene, ki bodo ustrezale trgu oziroma potrošniku. Ponekod hočejo pri mlečnih proizvodih zaslužiti več kot bi smeli in s tem vplivajo na manjšo potrošnjo mlečnih proizvodov. Trgovsko podjetje »Delikatesa« v Kranju si jena primer lani zaračunalo 200 dinarjev dohodkov pri kg sira. Mar tolikšna razlika med kupno in prodajno ceno ne vpliva na to, da potrošniki ne segajo po siru? Prav je, da bi o takih stvareh spregovorili potrošniški sveti. Zdi se mi, da trgovinske inšpekcije tudi niso dosledne. Te namreč grajajo podjetje, če najdejo pokvarjeno blago v skladiščih, ni pa veliko govora o tem, da ostane blago v skladišču in se kvari zaradi div- jih prodajnih cen. AJi ne bi veljalo nekaj ukreniti, če hoče nekdo na lahek način zaslužiti ali če drugje proda blago zaradi nesmotrnega gospodarjenja? Vsi ti stroški, vsa ta škoda pade tako ali drugače na potrošnikova ramena. S. B. JUTRANJI GORENJSKI VLAKI SO PREPOLNI Za delovnega človeka je že precej.nje breme, če se mora z dežele voziti z vlakom vsak dan zgodaj zjutraj v službo. Mnogi ljudje se pritožujejo, da izgubijo tretjino časa in tudi v®č za vožnjo. Še teže pa je če morajo delavci v vlaku stati, ker ni prostora, saj vemo, da stanje v vlaku človeka utrudi in pride v službo bolj utrujen kot bi prišel, če bi pol ure ali uro posedel. Tako je tudi na gorenjskih jutranjih vlakih. Jutranji vlak — gorenje je na primer že v Kranju napolnjen s potniki — uslužbenci jn študenti. V Zab-nici, Škofji Loki in Ratečah so polna tudi že Stojišča. V Medno pripelje vlak z zamudo, potniki z Mednega pa takoj od Tržič in Bled avtobusi kaj. pogosto. Toda v njih se vozijo ie prehodni potniki, delavcev in uslužbencev z mesečnimi vozovnicam; siploh ni. Ali ne bi kazalo iVast; mesečne vozovnice tudi v avtobusnem prometu? In č» to ni mogoče, ali ne bi veljalo priključiti k jutranjemu vlaku še kakšen vagon. S. B. Jaz pa menim, ,da se ne smemo ozirati niti na Vzhod niti na Zanod in da je edino prav, da s j po svoje uravnavamo svoje zadeve. Ce jgnamo najnaprednejšo socialno zakonodajo, smo nanjo »n na naše vodstvo edino lahko ponosna in mislim, da bi si morati še naprej prizadevati, da starostno dobo še skrajšamo, ne pa da razmišljamo, kako bi jo podaljšali. Strinjam se s tem, da bi imele samske žene za 5 let, poročene in vdove z otroki pa za 10 let krajšo starostno dobo. Nikakor pa mi ne gre .v račun, da bi izenačili akademsko izobražene ljudi z delavci. Akademsko izobraženi ljudje študirajo tia do 26. leta starosti, preden šey prvič zaposle, delavci pa morajo delati od svojega 16. leta. Torej delajo de.avci najmanj . 10 let več in se jih zato n s da izenačiti. V članku je še rečeno, da bi s tem podaljšanoem starostne dobe prihranili 5 milijard riitie, ki bi se še bolj približale plači, kakršno imajo aktivni delavci ;in uslužbenci in b» ne bilo treba upokojencem tako iskati zaposlitve, da bi se mogli preživljati. Za tak pred.og bi se oni, ki so danes že v pokoju, vsekakor navdušili, pa tudi aktivni bi se menda sprijaznili, če bi vedeli, da bo potem pokojnina večja, čez 5 let nam bo pa menda že toliko odieglo, da si bomo lahko privoščili tudi boljše ,pokojnine. Toliko pa že lahko zaupamo v bodočnost. Da bi starostno dobo še skrajšali, pa si danes nikakor ne moremo privoščiti. .Ko bomo gospodarsko že tako močrti1, razpravljajmo raje o skrajšanju delovnega časa. To je vsekakor veliko boljša rešitev, ko' pa skrajšanje starostne dobe, potrebne za pokojnino. No, danes ni slišati| da bi resno mislili ca podaljšanje delovne dobe in so to le razmišljanja in pred'oZl. Morda bo vedel kdo bolje razložiti stvari, ki govore »za« in .»proti« podaljšanju starostne dobe, če. prav mislimo, da taka razprava danes ni pereča. namreč ni v tem, da od zgoraj kdaj pa kdaj zvišajo delavcu mezdo, pri čemer je vseeno, ali stori to kapitalistična ali socialistična država, marveč je stvar med drugim v tem, da s° delavci kot neposredni proizvajalci v tak- smo sestavili družbeni plan na 5 milijard dinarjev je določe-erin^nih -o-Mitatrirsh • mn za - £ z er v o v splc-snem in- ljeno v sprejetem družbenem snih proizvodnih ^odnosih in planu. Družbeni plan namreč popravlja obseg in sestavo industrijske proizvodnje s tem, da zahteva večjo proizvodnjo potrošnih dobrih, povečanje družbenih rezerv od 50 na RO milijard dinarjev, nadaljnjih ljudskih poslancev (če ne ra- gedek v našem političnem, čunamo govra tovariša Ed- parlamentarnem in gespodar-varda Kardelja in ekspozeja skem življenju v minulem ie-tovariša Svetozarja Vukmano- tu. viča - Tempa). Trditev, da je Zvezna ljudska skupščina je bila to ena naj popolnejših in ena najživahnejših razprav v skupščinskih prostorih, je povsem utemeljena. Ce analiziramo razpravo, lahko namreč ugotovimo, da je skupšči- dala Zveznemu izvršnemu svetu v glavnem dve smerni- najhitrejše povečanje delovne storilnosti in socialistični razvoj družbenih odnosov, ker oboje vsebuje stabilnost zboljšanja življenjskega standarda delavskega razreda oziroma delovnega ljudstva v najšir- ci in sicer, da s sestavo plana šem po£enu p^de. Za to pa zagotovi pogoje za nenehno dviganje življenjske ravni in da zagotovi solidnejše mate- na več kot tretjino svojega ča- rialne pogoje za razvoj komun sa posvetila problemu plačne- in delavskih svetov. ga sistema, ravni plač, osebni potrošnji, življenjski ravni in organizaciji gospodarjenja. Druga tretjina časa je bila v razpravi posvečena problemom, kako pospešiti rast kmetijske proizvodnje. V ostali tretjini časa pa so ljudski po- spreTela^Skupščina slanci razpravljali o proble- - SKUPŠČINA ŠE NI ZAKLJUČILA DELA Dne 26. in 27. decembra je Zvezna ljudska skupščina razpravljala o novemu osnutku plana in ga tudi dokončno s sprejet- so potrebne globlje strukturalne spremembe v materialni proizvodnji in reprodukciji, v materialnih odnosih in s tem v zvezi spremembe v gospodarskem sistemu. Zato morajo biti predpostavka podlaga vseh pozitivnih progresivnih sprememb na področju . sistema po obsegu in sestavi določena’ materialna sredstva, čeprav bo potem sam sistem reproduciral ustre- prometa itd. la na tem področju. V delu ,vv. nnrnRNOST. plana> M vsebuie planske in-GLAVN A POZORNOST. strumente, še namreč ni zasle-ZlVLJENJSKA RA EN IN d iti večjih sprememb V dru-PLAČM SISTEM žbeni plan za letošnje leto Naše najvišje zakonodajno namreč ni bilo mogoče v tako telo je torej posvetilo glavno kratkem času vnesti vseh po-pozomost problemom živ- trebnih sprememb, ki so bile ljenjske ravni delovnih ljudi, predlagane. Zato Zvezni izvr-plačnemu sistemu in materi- šni svet sedaj pripravlja ne-alni osnovi delavskega gospo- katere predloge, o katerih bo darjenja in komun, dalje od- Skupščina razpravljala bržko-stranitvi neskladnosti v razvo- ne že naslednji mesec. Pred-ju industrije in kmetijstva, vsem bo treba mediti sistem Razen številnih predlogov je razdelitve dohodkov med bilo v razpravi tudi moč ču- skupnostjo In podjetji, uredi- rajo biti predvsem drugačni odnosi razdelitve med standardom in akumulacijo, oziroma med skladom Individualne potrošnje, proračunskih in drugih skladov splošne potrošnje in skladov kapitalnih investicij: diferenciranje osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev tako znotraj podjetij kakor tudi med podjetji v sorazmerju z diferencirano delovno storilnostjo; diferenciranje dohodkov vseh družbenih skladov in proračunov med raznimi podjetji, občina- naslednjih glavnih postavkah: a) v danih pogojih in odnosih že v tem planu zagotoviti možen maksimum sprememb na področju proizvodnje in razdelitve na začrtani generalni gospodarsko - politični poti z naslednjim minimalnim programom in nalogami; l. da se zaustavi proces nadaljnje zaostritve protislovij in poglabljanja disproporcev, ki jih imamo v našem gospodarstvu že dlje; 2. da zagotovimo čim večje rezerve in materialna sredstva, da bi že v letu 1957, kolikor to ni možno tudi prek plana, prešli na postopno odstranjevanje teh disproporcev in protislovij. V tem sklopu je treba predvsem uveljaviti nadaljnje ukrepe za izpopolnitev, za razvijanje gospodarskega in komunalnega sistema, za večjo spodbudo, za hitrejše naraščanje delovne storilnosti ter nadaljnjo stabilizacijo in razvoj socialističnega družbenega sistema. ' b) med letom, bolje rečeno že v začetku leta, vzporedno z načelnim in dolgoročnim proučevanjem sistema in s pripravljanjem perspektivnega piana nenehoma praktično proučevati in uveljaviti spremembe, in sicer ne samo tiste, za katere sta pristojna državna uprava in Zvezni izvršni svet, marveč tudi pripravljati ustrezne predloge za Ljudsko skupščino ... « vesticijskem skladu, zmanjšanje celotnih investicijskih sredstev za 21 milijard dinarjev itd. Kot prehoden ukrep ž-a zboljšanje življenjske ravni delavskega razreda je v družbenem planu uveljavljeno zvišanje plač. Tovariš Mij alko Todorovič je ta ukrep na zasedanju Zvezne ljudske skupščine obrazložil takole: »Tako smo za zagotovitev bolj stabilnega gibanja življenjskega standarda ' ob predvidenem gibanju materialne proizvodnje v kmetijstvu s predlaganim zvišanjem plač delavcev in uslužbencev ter ob v planu predpostavljenem povečanju delovne storilnosti uporabili v teh okvirih malone vsa glavna sredstva. Vse to je bilo seveda potrebno za zboljšanje življenjskega standarda. Toda za nadaljnje stabilno naraščanje realnih plač delavcev in uslužbencev to še ne zadostuje. Sedanje zvišanje plač bo pomenilo delno zboljšanje v primerjavi z letošnjim letom. Toda to ne zadostuje in to tudi ni pot ne zdaj ne v prihodnje za stvarno zboljšanje življenjskega standarda Za to je potrebno stalno naraščanje delovne storilnosti, za kar pa je nujni pogoj sprememba v sistemu razdelitve dohodkov gospodarskih organizacij in še pose- Kot vidimo, je letošnji dru- bej v plačnem sistemu. Stvar da poslujejo podjetja v takšnih gospodarskih pogojih, da lahko delavci sami večajo svoje individualne dohodke na podlagi naraščanja delovne storilnosti oziroma bolj učinkovitega poslovanja njihovega podjetja, seveda v okviru proporcev družbenih gospodarskih planov ...« STVAR, KI JE MORAMO SELE URESNIČITI V razpravi o osnutku družbenega plana za letošnje leto izrečeno načelo, da morajo imeti bolj produktivna podjetja večje sklade in plače ter da morajo imeti večje sklade in proračune tudi komune, M imajo na svojem področju bolj produktivna podjetja in delavce, bo treba kot rečeno šele uresničiti z ustreznimi spremembami Uredbe o delitvi dohodka med skupnostjo in podjetji ter posebej z ustreznimi spremembami uredb o plačnem sistemu. To pa kot "rečeno že pripravlja Zvezni izvršni svet, tako da bo lahko Zvezna ljudska skupščina o teh stvareh čim-prej razpravljala in odločila. Za zaključek lahko rečemo, da je bilo delo Zvezne ljudske skupščine v lanskem letu, bolje rečeno na obeh decembrskih zasedanjih izredno plodno in da je bil dosežen resen premik, ki obeta ugodno perspektivo razvoja gospodarstva, komun in podjetij ter njihovih organov upravljanja kakor tudi perspekt. zboljšanja življenjske ravni in nagrajevanja. Seveda pa si bomo morali vsi z vsemi svojimi močmi prizadevati, da bodo načela letošnjega družbenega plana čim dosledneje uresničena. Drugo jutro ao se fužiinarji, kakor jim je bilo naročeno, te zgodaj zbrali med pudla-rno in valjamo. Molče so pogledovali drug drugega in visoke dimnike, ki so zapuščeni štrleli v nebo, prepraženo s sivimi, deževnimi oblaki. Slednjič so .prišli še mojstri, sam trdi Nemci in tudi trdi, mrki ljudje. Pregledali *o čakajoče in jih razdelili v skupine. Blaža — kot večino pudlarjev — so dodelili skupini, ki jo je valjarstei mojster Steiner odpeljal v valjarno, kjer je preddelavcem pokazal, katere stroje je treba najprej razstaviti in jih spraviti na dvorišče. Preddelavci, domačini, so se opotekali kot izgubljeni okoli strojev, ne vedoč, kako naj se lotijo dela. To se pravi: dobro so vedeli, a se niso drznili zgrabiti za francoske ključe in začeti odvijati vijake, s katerimi so bili stroji že leta in desetletja pritrjeni na betonska tla. »Začnimo, začnimo!« je zarohnel Steiner, ko se je spet prikazal. Ker se valja reki preddelavec Vunče-k, skoraj tak orjak kot kak pudlar, zdaj pa nebogljen kot odsluženi hlapec, še vedno ni ganil, je sam vzel francoza in, odvil psnvi vijak. »Tako po vrsti vse vijake in potem spravite etroj na voz!« Pudlarji, ki so bili dodeljeni valjarjem v pomoč, go molče strmeli v tovariše, le-ti pa so se začeli potiti že pri prvih vijakih. »Hudič,« -je zaklel Trbevc, »tega ne bom gledal. Kakor da sem pri svojem pogrebu. Prav tale stroj šem pomagal namestiti, zdaj n-aj pa ga ...« Ni dokončal. Obrnil se je in odšel z opotekajočimi koraki. »Ati res ni mogoče ničesar napraviti?« -je Munkač vprašal Blaža, ki je stal ob njem bledih in upadlih lic. »Si slišal Rigla? Za zadrugo jih je dobil pet, jaz pa tri in še od teh treh je eden že stisnil rep med noge, to se pravi, denar je obljubil za...« Toda ni maral pripovedovati, kako je bilo z njim. »Lahko bi storili kaj,« je zavzdihnil trpko, »če bi se jih priglasilo trideset, štirideset ...« »Tudi jaz pristopim!« je zaklical Munkač. »Mislim, da bi zdaj, ko vidijo, da gre zares, pristopil še kdo.« Zakašljal je in stopil naprej. »Čujte možje, čujte, fantje! Ali ne hi napravili, kakor je predložil Trbevc im razložil Rigl? Pustimo to žalostno delo in dogovorimo se . . .« Munkačeve besede so padale v prazno. »Kar je, je... « »Ni pomoči...« »Hudič!« Munkač se je potegnil nazaj k Blažu. »Ce nam bodo rekli, naj si zavežemo vrv okoli vratu, ei jo bomo pač zavezali.« Blaža je tiščalo v prsih. Kričal bi bil, spodil delavce cd strojev in jih nagnal iz valjarne. Tam zunaj pa jim govoril. Sam ni vedel, kaj bi govoril, a čutil je, da jim ima po-vedati mnogo, zelo mnogo, kajti to, kar se zdaj dogaja, bo odločilo usodo toliko in toliko fužinarskih in drugih družin, bo odločilo usodo Poljan. Če kdaj, je zdaj zadnji čas, da se postavijo po robu. Ali so res vprežna živina, ali res nimajo svoje volje, svoje pameti? Kje na svetu še žive delavci, ki spravljajo stran stroje, svoj kruh? Ali bi kmetje iz Gore in s Fare in od drugod dali kar tako iz rok svojo zemljo, bi bil stari Lužnik dopustil, da bi mu kdo odpeljal iz hleva živino in potegnil plug izpod kolamice? Nikoli! Teta Urša je rajši zažgala Luže, kakor da bj jih prepustila grofu. Oni pa... V njem je vrelo, vendar n; ničesar storil, ničesar rekel, še zganil se ni. Kakor da ima roke in noge zvezane, ust g pa zamašena. Prebiral je časopise, ki so se potegovali za delavske pravice, poslušal Rigla in druge govornike, . ki so govorili o tem, kakšne pravice bi moral imeti delavec. Zdelo se mu je, da ve več kot ostali fužin-ar-ji, da si tudi upa več. Zdaj pa je v svojo sramoto spoznal, da je prav tako plah kakor ostali. Samo Trbevc je imel toliko poguma, da je rekel ne. Da, samo Trbevc! Gledal je, kako so valjarji odvili vijake in jih metali v škatlo, ki jo je prinesel Steiner, gledal, kako so si brisali potne obraze, kako so na mojstrov ukaz privlekli" močne hrastove hlode in jih zasadili pod stroj. Vse to je videl, vendar se ni niti ganil. »He, pudlarjii! Po štirje k vsakemu hlodu! Na klic dvignite drog i»n potem potisnite stroj naprej! Dajmo, dajmo!« »Čujte, ljudje!« je Blaž nenadoma oživel, zgrabil za stroj, kakor da ga hoče za-dražtii, in nadaljeval kriče. »Storimo, kakor je storil Trbevc! Roke proč od stroja! Fcijd:mo!« »Prav imaš,« j-e pritrdil Munkač In izpustil hlod. »Pudlar sem, ne grobar!« Ostali go začudeno gledali zdaj Blaža, zdaj Munkača. »Naj vas prosim?« je zakričal Steiner, zelen od jeze. »Kdor ne mara delati, naj gre! Ostali pa . . . ho-ruk!« Stroj se je zamajal, se odtrgal od tal in se pomaknil za ped naprej. »Še enkrat, ho-ruk!« Med Steinerjevim kričanjem in polglasnim preklinjanjem zasoplih dn potnih fužinarjev je lev el stroj proti vratom,'ki sto bila odprta na stežaij. Bil je črn in ogromen kakor velik zmaj. k; še miritev dela preglavice svoijim preganjalcem. Pred valjarno se je ustavil težak voz, v katerega je bilo vprežen ih dvoje parov konj, S trudom so spravili stroj do vrat, še z večjim na voz. Munkač se je živo spominjal tistega sončnega dne, ko so ga pripeljali: bil je nov in svetili se je v soncu. .Vse je drlo na cesto, ko so ga peljali skozi Poljane, praznik je bil, ko so ga spravili eemle v valjarno in ga pritrdili na beton; zdaj je čepel na vozu kot mrtvec. »Poženi!« je velel Steiner. Verdeil j« pokal z bičem, kakor da ne ve, da pelje mrliča, konji so potegnili, voz je zaškripal in se premaknil. »Poijdiva!« je dejal Blaž Munknču. »Pojdiva!« je zaklical Munkač in se zganil. Kmalu potem je prišantal stari Kocečmlk. Videlo se mu je, da ga noga še boli, ikaijiti obraz se mu je skremžil pri vsakem koraku. A doma ni več . vzdržal. Moral je videti, kaj se dogaja s fužinami. Molče, je obstal sredi valjarne in se nejeverno ogledoval. »Kako je z nogo?« ga je vprašal nekdo pri najbližjem str c-ju. »Noga bo še dobra, tega, kar vi delate, pa ne bo mogoče zaceliti.« Sedel je na skladovnico jeklenih 'klad, tistih, ki jih je tudi on pomagal skuhati, in prepadem gledal, kako ao razstavljali stroje in jih trgali z njihovih ležišč ter drugega za drugim potiskali proti vratom. Bilo mu je, kakor da mu trgajo živo meso iz rane na nogi. »Kam, Je kam smo prišli?« je vzdihoval. »Kad, le kaj bo z nami? Fužinarji mu niso odgovarjali, odgovarjal mu je hladen' zvenk orodja. Ta zvemk ga je končno pregnal s klad in iz valjarne. Kam naj gre? se je vprašal, ko je bil zunej. Kam drugam kakor. k Lahovniku! Tam je našel Trbevca in Blaža pa Munkača ... Drugo jutro se je vrh pudlarakega dimnika bleščala v bledem soncu rdeča zastava. Izzivalno d« vihrala v mrzlem vetru, ki je vel sem od Pece. Fužinarji, njihove žene in otroci so zavzeto strmeli tja gor vrh dimnika, ki se je dvigal viroko iznad ruševin. »Jo vidite?« ®o vzklikali presenečeni. »Kdo jo je le zanesel tja gor?« »Angel ali hudič, človek gotovo ni bil,« je dejal Trbevc s pomenljivim fiasmehom. Seveda so kmalu prišli orožniki. »Snemite tisto cunjo, snemite jo takoj!« je pihal obilni stražmiojster Rauscher. »Izvolite jo sneti sami, če vas bode v oči,« mu je porogljivo zaklical Trbevc, ki je bil posebno dobre volje. »Vi ... vi...« Rauscher je iskal med fužinarji... »Vi.« e» je ustavil s kazalcem a Blažu, »vi pojdite gor in jo snemite!« ■ »Naj sfrčim na dimnik, gospod stražmojster?« ga je zavrnil Blaž. »Ne vidite, da ni klinov?« Zares, tisti, ki je ponoči zanesel zastavo vrh dimnika, je nazaj grede izr ul kline. »Mi je vseeno, kako pridete gor. Zahtevam, da v petih minutah izgine z dimnika tistale rdeča cunja!« je vpil Rauscher ves iz sebe. »Plačan sem za rušenje, ne za snemanje zastave!« »Potem pa porušite dimnik, pri priči ga porušite!« »Rušimo po načrtu! Ne vidite, kako debelo je spodaj zidovje?« »Ne obirajte se! Na delo! Ostali stran od tod!« Orožnikom se ja posrečilo, da so razgnali ljudi, niso jim pa mogli preprečiti, da ne bi vsak čas pogledali gor k zastavi, k; je uporno plapolala v naraščajočem vetru. Rauschar je sicer prisilil Blaža im ostale pudlajhje, da so začelij izpodkopavati dimnik; ni pa jih megel prisilit!, da bj z razkopavanjem začeli na najobčutljivejšem mestu. »Veste, Trbevc, kdo je to storil?« je vprašal Blaž starega kovača, ki se je ves čas pomenljivo nasmihal. »Koplji počasi, Blaž! Prvi majffliik mi samo zjutraj, marveč ves dan do polnoči.« »Ne bojte se, dimnik ne bo padel tako hitro.« »Pravim še to,« je Trbevc nadaljeval. »Rigl je zajec. Lahko bi imeli procesijo, kakršne na Poljanah ni bilo ta je nikoli ne bo. Ko bi nas -bilo na cesti dvajset, bi prišli tudi ostali.« Blaž je poskusil še pri Faniki. »Je t,o lanskoletna zastava?« »Ali je ne poznaš?« »Komu s,i jo izročila?« »Tistemu, ki jo je zanesel na dimnik,« je odvrnila Fanika z zagonetnim smehljajem. »Kdo je bil tisti?« »Ugani!« Vsake pol ure je pritekel kak orožnik. Seveda niso ne zaradi orožnikov ne zaradi Steinerja in drugih mojstrov ter uradnikov, ki so jih tudi prihajali priganjat, kopali nič hitreje. Nasprotno, trudili so se, da bi opravili čim manj. »Ta, ki je to storil, zasluži deset litrov vina!« je dejal Blaž, ko se je Trbevc spet pokazal pod dimnikom. »Jih boš plačal, če te bo prijel, za besedo?« »Pokažite mi ga, takoj zdaj jih plačam!« »Prezgodaj je še.« »Torej veste zanj?« »Česa pa Trbevc ne ve?« Prav tedaj se je razleglo sem cd upravnega poslopja razburjeno klicanje. »He, ljudje, ljudje!« Vrtačnikov Anej j-e tekel sem od upravnega poslopja in klical ves iz sebe: »Pridite, ljudje, pridite!« »Kaj se je že spet zgodilo?« »Fridl,« je vpil fante, »stari Fridl nabija na črno desko neke papirje. Pravi, da imena testih, ki »o sprejeti na delo.« »Kaj? Kako?« Nekateri s,o spraševali, drugi pa že metali orodje iz rok in hiteli proti upravnemu poslopju, kjer je sivolasi sluga zares pritrjeval na razglasno desko nekakšne papirje. »Kaj je to?« so spraševali tisti, ki so prvi prišli do njega. »Seznami tistih, 'ki so sprejeti na delo,« je dejal sluga, zabil zadnji žebelj in se umaknil v poslopje. »Preberite!« so vzklikale ženske, ki so bile prve pri razglasni deski, niso pa znale prebrati imen, ker so bila napisana v gotici. Prišli so moški in se prerivali k deski, ne glede na to, ali so znali brati ali ne. Glas o seznamih sprejetih železarjev se je raznesel kot blisk po Poljanah. Že so od najbolj oddaljenih obratov in stanovanj prihajali zasoljeni žele-za-rji, razgrete ženske in kričavi otroci, - »Ali ye res?« »Preberite imena!« »Kaj še čakate? Berite, berite!« Starejši fužinar je -le začel, brati, na pomoč mu je priskočil droben Marčete; Brate sta počasi, zlagava je. Mi-ha-el...« »Kdo?« »fci,uvavmičar PumgantaikU »Jej, sem jaz -res gori!« je zavriskal suhljat m-ožiček sredi gruče. Zadnji so potisnili naprej. »Kaj pa jaz?« »Dajte mir! Tiho! Berita dalje!« Fužinar in šolar sta brala dalje. »Ko-rit-nik Franc . . .« »Slišiš, Ana? je zaklical postaven, a že prileten ključavničar. »S.i slišala? Imamo kruh, imamo ga!« »Tiho! Nisi sam na svetu!« »Mir! Tiho!« »Ko-ren Ma-te-as!« »Matija, kje si, Matija?« Zajetna ženska se je odtrgala od zidu in e-e začela brezobzirno prerivati iz množice, »Pustite me ven!« Suvala je na levo in desno. »Matija, kje sd, Matija?« »Zavežite ji jeai-k!« »Tiho, tiho!« »Matija, Matija!« «Sta naša sprejeta?« je v: -s;a'a Konečnica, ki je prihitela vsa zadihana sem- od Ločnice. »So sprejeli Ton-eja in Boštla? Ali samo enega? Katerega? Povejte, ljudje!« »Ali res ne bo miru?« Oglasil se je otroški jok in nekdo je grdo zaklel ter udaril soseda, iz česar je nastal ravs in teavs. »Ste živine?« Na vratih se je pokazal stori Fridl s papirji v rokah. »Pomirite se! Bcm jaz prebral! Poslušajte!« Minilo je precej časa, preden so se toliko umirili, da je lahko začel. »Zaradi sprejema na delo v Donawiitzu,« je bral, »naj se v treh dneh javijo v pisarni naslednji želez-ai^i.« Počakal je, da se je množica popolnoma umirila, nato pa začel brati im ena. Ze pni prvih imenih je bilo -tako tiho, da bi -ljudje slišali šumenje Lobnice, če ne b-i bili z očmi in ušesi zgolj pri belih papirjih v Fridlov ih rokah. Zvrstila so se im ena ključavničarjev, nato pa so prišli na vrsto valjanji, sledili m kovači in plavža,nji, slednjič so prišli na vrsto pudlarji. »Lužnik Blaž .. .« Blaž se je zdramil iz nekakšne omrtvelosti. Ko se js dodobra zavedel, kaij se dogaja okoli njega. je stari sluga povesil roko s papirji in se ritensko umaknil nazaj v vežo. Tisti hip se je usulo z vseh strani. »Kaj pa jaz?« »Naše-g-a ne bodo vzeli?« Oglašali so s-e tudi -tisti, ki niso bili dovolj trdno prepričam!, da s,o slišali svoje ime. »,Je res pretiral mene? Si slišal, Šurš, moje ime?« »Vem samo to, da svojega nisem slišal. Od pudlarjev so vzeli samo Blaža, Munkača, Vrtačnika in Robleka. Kaj pa ij-az, -kaj pa Cip -in oba Konečnifcg.?« »Kaj naš ni zraven?« je -za-vreščala Cipova Tre za. Pred vrati je nastala še hujša gneča. »Zakaj so nekatere sprejeli, drugih ne?« »Vsi smo potrebni kruha!« »Pa se je Lipuš ši-rokoustil, da je v Celovcu dosegel, da bomo sprejeti vsa.« »Pajdlm-o v pisarno!« Na vratih s-e je spet prikazal Fridl. »Kaj hočete? Kam silite?« »Zakaj niste vzeli mene?« »Našega ne bost e vz eli?« »Kje je gospod direktor?« »Hočemo gos-peda direktorja!« Cd zadaj so prve potisnili v vežo. . »Gospod direktor! Gospod direktor!« Odprlo se je etenp na levi vežnih vrat. Pokazal se ja strog uradniški obraz. »Na delo ali pa domov!« »Gospoda direktorja hočemo!« »Gospod direktor je snoči odpotoval'.« »Kako?! Pobegnil je!« »Kdor .je sprejet,« je uradnik povedal rezko, »naj se zglasi V' treh -dneh,' 'ostali pridite 'jutri po knjižice in denar!« Okno se je spet zaprlo. Se preden s-e je mogel oglasiti kdo od zbranih, je prisopihal -sem s ceste Rauscher. »Kaj je to?« je'kričal. »Upravi grozite? Narazen! Takoj narazen!« Ljudje se še zganili niso. »Dajte nam dela!« »Kruha hočemo!« »Ljudje,« se j-e oglasil Trbevc s kupa brun in tramov, ste videli, kaj so napravili z nami? Zdaj. ko sd stroji na varnem, so šele' povedali, koga bodo vzeli, K-cmaj kakih petdeset. Ostati naj pogrnemo od gladu, kaj? Sod.rugi...« Stražmojster se j-e preri-1 s sneto puško do njega. »Pri priči dol, sicer streljam!« »Ljudje, stodrugi...« »Del, rdeči hudič! Na!« Z enake so zavreščale, otroci zajokali, možje stisnili pesti in s-e začeli razhajati, Niso še -napravili trideset korakov, ko se :ie v močnem vetru, ki je zavel sem od Pece, dimnik zamajal, se nagnil in s truščem zgrmel na zemljo. Množica je za hip obstala, nato pa s-e -pognala, proti porušenemu dimniku. Tudi stražmojster je pri sopihal. Drog je ležal zlomljen, nekoliko stran od zrušenega dimnika, zastave pa ni bito nikjer. »Kje j» zastava? Vi ste izpodkopali, vi ste odgovorni!« je napadel Blaža. »Videli ste, da je veter podrl dimnik!« »Hočem tisto rdečo cunjo, hočem jo, ali pa vas vsa odpeljem v Celovec!« »Odpeljite, kar -odpeljite!« Nobena grožnja ni zalegla.^ »Pridi!« je zaklical Trbevc 'Blažu, -ko je Rauscher odso-pihal praznih rok. »Pridi, da boš plačal, kar si obljubil!« Blaž je debelo pogledal starega kovača. »Nič me ne glej!« se -mu je le-ta zadovoljno nasmejal. »Deset litrov se rekel, ne?« /WWWWWW¥W¥WWWWWWWWWWWWN^WWWWWWWWWsWWWWWWWWWWWNWVy*sA LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE SLOVENSKE KONJICE nudi po znižanih cenah sobno pohištvo iz mehkega lesa, kuhinjsko pohištvo in vse vrste zabojev v najboljši kvaliteti. SLojim kupcem, poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem želimo srečno, zadovoljno in uspehov polno novo leto 19571 Kolektiv ODEJE industrija prešitih odej LJUBLJANA Komenskega I Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto RUDNIK KAOLINA ČRNA PRI KAMNIKU SINDIKALNA PODRUŽNICA MARIBORSKEGA VODOVODA MARIBOR e želi vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije srečno in uspehov polno novo leto 1957! )coooooooooooooqoooooc6cjoooooocogoo©oooco£5ooooooocooocoooooooooqocoooooooooc □ocxxxxxxdocoooooooc KOLEKTIV AVTOPODJETJA KOPER SLAVNIK čestita vsem kolektivom in delovnim ljudem FLRJ k doseženim uspehom v proizvodnji ter jim želi srečno in zadovoljno novo leto 1957 I ©———-————S Splošno gradbeno podjetje PRIMORJE AJDOVŠČINA želi vsem članom kolektiva, investitorjem in ostalim poslovnim prijateljem čim več uspehov pri nadaljnji graditvi naše socialistične domovine v letu 1957! Kolektiv priporoča cenjenim investitorjem svoje usluge in zagotavlja, da bo tudi v bodoče gradil kvalitetno in solidno po nizkih cenah. Podjetje sprejme takoj v službo Izučeno strojepisko, laboranta-risarja, gradbenega tehnika za vodstvo obrtniških del, tehnika-kalkulanta In inštalaterskega mojstra. Zadnjim trem so družinska stanovanja zajamčena. Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem ter vsemu delovnemu ljudstvu želi srečno in uspehov polno novo leto 1957 1L JANUAR 195? A ST. S KULTURNI ZAPISK »DELAVSKA ENOTNOST* & Ne mislim pogrevati stare krilatice o krizi v Mestnem gledališču. Resnici na ljubo pa kaže zapisati, da v pretekli sezoni to gledališče ni imelo toliko uspelih predstav kot prejšnja leta. Nimam namena raziskovati teh vzrokov, rad bi le povedal, da je z Gorkijevimi MaJomeščani prijetno presenetilo gledalce, kakor najbrž tudi igralce same, ki niso pričakovali tako uspele uprizoritve. Verjetno bo šele bodočnost jasneje pokazala, kako prav je storilo Mestno gledališče, da je v svoj program uvrstilo to tehtno delo. Gorki pri nas Slovencih ni tako cenjen pisatelj kot bi zaslužil. Pred vojno je revolucionarna inteligenca in delavstvo z velikim navdušenjem prebiralo njegove romane: Mati, Trije ljudje, ki so odkrivali nov svet, nove ljudi in vlivali vero v človeka Prva leta po vojni smo prevedli večino njegovih del, ki pa niso bila tako toplo sprejeta kot smo pričakovali. Podobno se je zgodilo tudi z njegovimi dramami. Vse premalo smo jih igrali Malo- poslužil. Zdi se mi škoda, da kritik skoraj ves prostor posveti formalnim problemom, zamolči pa značilno o pisatelju. Bolj važno kot ugibanje o tem, kakšne so bile možnosti režije, se mi zdi vprašanje, če je režiser razumel avtorja, če je s svojo režijo delo približal gledalcu. Ob Gorki ju se mi zdi važna tudi ugotovitev, ki jo je zapisal v svoji knjigi »Moje življenje v umetnosti«, K. S. Stanislavski, soustanovitelj Hudožestvenega gledališča: »Glavno gibalo in tvorec družbeno-politične linij e v našem gledališču je bil A. M. Gorki.« Prav zaradi tega gledališču, ki dajejo delu še poseben pomen in najbrž tudi izključujejo želje po eksperimentiranju. Znano je, da carska cenzura sprva ni odobrila Malomeščanov; šele kasneje se je omehčala in z nekaterimi črtami v besedilu dovolila uprizoritev: Na generalki je bil zbran »vladajoči« Petrograd s knezi in ministri na čelu; v gledališču in okrog njega je bil odred policije; na premieri so bili vsi reditelji preoblečeni ^ 7' razmer_ stražniki. .Strah vladajočega razreda pred novim delom, pred besedo pisca, ki je bil pod nadzorstvom policije, je bil velik. In prav ti dogodki Prizor iz Gorkijeve drame Malomeščani, ki jo je Mestno gledališče v Ljubljani z uspehom uprizorilo pol stoletja zatem, ko je bila prvič prevedena na slovenski jezik meščani so morali prevedeni čakati skoraj petdeset let, da jih je eno od redkih poklicnih slovenskih gledališč uvrstilo v svoj program. Okrog Gorkega so nekateri naši literarni esteti previdno spletli celo teorijo o nabreklosti v njegovih delih. In če se danes oziramo nazaj, lahko z žalostjo ugotovimo, da so v svojih namerah, da zmanjšajo pomen velikega Umetnika, uspeli. Ne samo Gorki, skoraj vsi pisatelji, ki so skušali izpovedovati svoje napredne poglede na svet, kazati pot naprej in odkrivati globlje vzgibe v Človeškem življenju in odnosih med ljudmi, so prišli na slab g Las, če ni balo slučajno njihovo delo napisano z modernističnim prijemom, če niso biili v stilnem pogledu neoporečni. Formalne kvalitete daleč nadvladujejo vsebinsko pomembnost. Večino dosežkov v naši literaturi še Vedno vrednotijo s svetovnimi estetskimi merili, pozabijo pa, da nas je pravza-. Prav samo dober milijon in da ne moremo tekmovati ramo ob rami z vsem svetom. Ne mislim dajati potuhe površnosti, nedodelanosti, premajhni zahtevnosti in kritičnosti, hotel bi le povedati, da j'ii premočno zbode formalna slabost, premalo pa navduši vsebinska pomembnost. Tudi Gorki je moral žal s svojimi Malomeščani doživeti hladen sprejem. V mislih miam oceno njegove uprizoritve v »Slovenskem poročevalcu«, kije veren odraz ne-Princlpialnosti v naši kritiki. in zaradi njegovih del, ki so prežeta z željo po rušenju starega in ustvarjanju novega, kaže Gorkega ocenjevati predvsem iz tega zornega kota. Morda ne bo odveč, če zapišem nekaj dogodkov pred in ob uprizoritvi Malomeščanov v Hudožestvenem dajejo Malomeščanom skoraj izjemno mesto v dramski literaturi. V delu samem ni prevratniških pozivov na upor,' na revolucijo. Gorki, je v drami pokazal nasprotja med ljud-‘ mi, ki živijo ustaljeno,' ozko, brezdušno in brezciljno življenje ter ljudi, ki hočejo lo- miti staro in zaživeti novo, polnejše življenje. Borba teh dveh taborov je glavni motiv drame. Pisec je več prostora posvetil malomeščanom, ki jih je tako ostro izrisal, da marsikatera njihova črta še danes lahko služi za oznako malomeščanov v kateremkoli kraju sveta. Bessemjonov, najbolj »čisti« malomeščan, ima izrazito rusko barvo; je predstavnik svojega sloja, j.e odraz Od njegove upodobitve je preteklo že več kot pol stoletja in se nam zato včasih zazdi patriarhalen. Todta njegovim potomcem tudi pri nas še ni odzvonilo. Čas jih sicer neusmiljeno beza iz njihovih lukenj in ograj, ki so jih postavili med svoj dom, svoje drobcene, nepomembne stvari in življenje. Prilagajajo se času, menjajo svojo barvo, ne menjajo pa svojega bistva. Gorki jih je -kot pisatelj, ki hoče spreminjati življenje, opisal predvsem zato, da bi tistim, ki še niso na njihovi poti, a se nagibajo na njihovo stran, pokazal ničevost in praznoto takšnega življenja. »Pravim samo, da je sladkor v kockah težak in ne sladek, torej malo prida. Sladkor je treba kupovati -vedno v glavah in doma ga je treba sekati. Odpadejo sicer drobtine, a te lahko porabiš pri kuhi. Tak sladkor, je lahek, sladek...« S takšnimi malenkostmi se trapi Besšemjo-nov, s podobnimi vsi malomeščani na svetu. Zanje iz--ven njihove osebnosti in njihovih drobnih stvari obstoji svet le v toliko, v kolikor imajo od njega koristi. Da bi ga pa obsojali in spreminjali, zato nimajo moči... To moč imajo drugi. V Gorkijevi drami je tak junak Nil, Bessemjonov rejenec, ki v razgovoru'« Petrom pravi: »Prisilil ga bom (življenje o. p.), da mi bo odgovorilo, kakor je mene volja! Nikar me ne straši! Bolj in bolje vem kakor ti, da je življenje težko, da je včasih do zoprnosti surovo, da divja groba sila pritiska in davi človeka, vse to vem — in to mi ne ugaja, vznemirja me! Take ureditve — ne maram! Vem, da je življenje resna stvar, a neurejena ... Da bo zahtevalo vse moje sile in sposobnosti za svojo ureditev ... Vem tudi to, da nisem — junak, marveč pošten, zdrav človek pa vendarle pravim: Nič zato! Mi bomo' zmagali! In iz vse svoje duše bom stregel svoji želji, da se vmešam v življenje, kjer je najbolj gosto ,.. Da ga bom mesil zdaj' tako, zdaj tako, nekomu zaprem pot, drugemu sežem pod pazduho... V tem, v tem je radost življenja! Med te dve skrajnosti je razpeta drama Malomeščani. Bessemjonov, žena, njegova dva otroka, zmedena, brezciljna, imajo isto pot. Nil, Polja, Šiškin, Cveta jeva pa živijo drugače, polnejše in koristnejše. Nekje vmes pa hodi cerkveni pevec Teter-j-ev, ki ne ve, -kam bi s svojo močj-o, človek, ki ga je semenišče, malomeščansko okolje nalomilo in čuti do njega odpor, ni-ma pa dovolj moči, da bi se -m-u uprl. Podzavestna nasprotnika malomeščanstva sta ptičar Perčihin in Jelena. Vsi ti ljudje se v Bessemjo-novi hiši srečujejo, se pogovarjajo, modrujejo, ljubijo in sovražijo in tudi drug drugemu grenijo življenje. Zato vlada v hiši težko, moreče (ne delikatno) vzdušje, ki ga le redko prevetri žlahtnejša sapica. Včasih se nam celo zazdi, da je kakšna beseda o življenju že odveč, da sama zgodba dovolj jasno odraža brezciljnost Bessem-. jonov.ega kroga. Čutimo pa, da je vselej povedana z jasnim namenom, da bi še podčrtala nasprotja in pokazala pot iz-teme. Ob Malomeščanih je bilo skoraj na dlani,. v katero smer naj krene režija. Morda oznaka ni najbolj točna: romantični realizem z značilnim težkim vzdušjem, ki pa ne sme sesti na srce kot mora, marveč naj v svojem končnem učinku deluje kot očiščenje, kot dragoceno spoznanje, kako je treba živeti. Tako je tudi zasnoval svojo režijo Igor Pretnar. Pretehtani detajli, izredni smisel za ustvarjanje značilnega vzdušja, smiselna razporeditev bseb, predvsem pa posluh za idejo komada, njegovo -razumevanje in približevanje gledalcu, to so odlike režije. Slabša je bila dinamika predstave, predvsem v prvem delu. Imel sem občutek, da je prišlo delo nekaj dni prehitro na oder, da ga bo šele peta ali kasnejša ponovitev pokazala v pravi luči. O igralcih obširneje ne bom govoril. Povem naj le, da so kot celota kot igralski kolektiv, dobro opravili svojo nalogo, da le Meta Pugljeva kot mati ni zmogla svojega bremena in da se je Miro Kopač (kar nekako ne morem razumeti, ker je bil ravno on v problematični zrežirani Čehovi Utvi najbolj pristna ruska figura) preveč oddaljil od ptičarja Perčihi-na in ga upodobil preveč drobencljavo. Igralci so v tej uprizoritvi pokazali več, kot so nekateri od njih pričakovali. Z uprizoritvijo Malomeščanov so dokazali, da so sposobni uspelo naštudirati tudi zahtevnejša dramska dela, da lahko ravno v njih pokažejo obilo odlik in da je uprizarjanje takih del med drugim koristno tudi za njihovo umetniško rast. Uprizoritev je hkrati pokazala, da je tudi med gledalci dovolj razumevanja za tehtna dramska dela, če so dobro uprizorjena in da marsikje zaradi strahu pred gledalci zaidejo v kalne vode. Če primerjamo Malomeščane z Vesoljem v akvariju, z omledno komedijo Ni res, pa le verjamem, potem lahko le z veseljem ugotovimo, da tudi čisto po formalni strani uprizorjena Gorkijeva drama nadkriljuje te muhe enodnevnice. Po čudnem naključju je morala prav ta drama tako dolgo čakati na svoj krst. Uspelo ga je prestala. Upajmo, da bo ravno upri-.zoritev Malomeščanov vlila vodstvu gledališča in igralcem več zaupanja v svoje sile in da bodo poslej odločneje segali po takšnih delih. Trden korak je zastavljen! Upajmo, da je to začetek novega razdobja v Mestnem gledališču. Vinko Trinkans POMLAD brez LASTOVK Karel Grabeljšek ni neznano pisateljsko ime. Svoje prvence je objavljal že pred vojno, posebno pozornost pa je vzbudil S partizanskim romanom »Dolomiti se" krušijo«, ki je naletel pri bralcih na topel sprejem. V tem romanu je nekaj presenetljivo lepih mest, ki ažejo, da bi nam pisatelj lahko (povebt o | eCe$ai}tft Pisatelj Anton Ingolič je 5. januarja slavil petdesetletnico svojega rojstva. Kot sin polskavskega mizarja je že v zgodnji mladosti okusil tegobe malih ljudi. Po študiju v Mariboru je preživel leto dni v Franciji, od leta 1928 do 1913 je študiral slavistiko na ljubljanski univerzi. Potem je služboval v Ptuju, bil pregnan v Srbijo. Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor, sedaj pa živi v Ljubljani. Dobrih dvajset let pisateljevanja je rodilo tudi 20 knjig. Najbolj znana njegova dela so Lukarji, Soseska, Na splavih, Matevž Visočnik, Vinski vrh, žeja, Stavka itd. Pisatelju, ki je živo posegel v svoj čas, želimo ob. njegovi petdesetletnici še obilo plodnih let. V delavskem gibanju na Slovenskem je obilo zanimivih razdobij, ki bi bila lahko zelo hvaležna snov našim književnikom. Hvaležna toliko bolj, ker še te naše zgodovine ne poznamo, ker o njej beremo le v priročnih zbornikih in slavnostnih številkah nekaterih časnikov. Vendar — to so le drobtine z bogate mize. Književnik, ki se trudi, da bi te zgodbe, ljudi in doživetja otel pozabi, je pisatelj Zame je- čisto odveč poudar- Anton Ingolič. Po njegovi da spada Gorki poleg Čehova v repertoarno dome-110 Hudožestvenega gledali-*ča. Tam je zrasel, ruske lju-je opisovali, razumljivo je, ga ravno ti igralci naj-globlje razumejo. Prav tako $e mi ne zdi pomembno po Uprizoritvi opozarjati rbži-Jerja, kakšne možnosti je “^el ob študiju dela, kakš-stilnih smeri bi se lahko »Stavki« smo dobili s povestjo »Ugasla dolina« že drugo delo, v katerem nas pisatelj popelje v težke dni našega delavstva, v čas propada prevaljske železarne. Ko prebiram Ugaslo dolino mi je žal, da. je pisatelj zanimivo snov tako skrčil in »oklestil«. Dialog in skromen, zgoščen opis. Z bogatega debla je »naklestil« premalo drv. Morda mu je obseg narekoval založnik, morda naglica. Kdo ve. Vsekakor je škoda, da nam ni podal popolnejše podobe prevaljskih železarjev, ki so morali ob koncu prejšnjega stoletja po svetu za kruhom. Za glavnega junaka je izbral Blaža Lužnika, kmečkega hrusta, ki so ga zamikali vroči plavži in svetli goldinarji, da je pobegnil s kmetije. Bil je močan fant, življenja željan in ga zato prošnje in solze niso omečile, da bi se vrnil in zagospodaril. Blaž se je neverjetno hitro otresel želje po lastnini, po gospodarjenju, kar je ža prišleka s kmetov precej čudno. Tako kot je ravnal z denarjem, ki ga je dobil za prodano posestvo Blaž, tako bi ravnal človek, k! nikdar ni živel na svojem. Delavski voditelji vedo iz lastnih izkušenj, kf^ko težko so prido- bili za kakršnokoli politično organizirano delo fante in može, ki so še dišali po senu in gozdovih. Ta nagla sprememba pri Blažu ni dovolj pojasnjena in zato včasih dvomimo v verjetnost nekaterih njegovih korakov. Vseeno pa je Blaž Lužnik, pud-lar v jeklarni, zanimiva podoba. Po njegovi poti je šla večina našega delavstva. Majhna kmetija, bajtica, nekaj otrok in fantje so morali drugam za kruhom. Redki so se udinjali za hlapce, večina je ubrala drugo pot, pot Blaža Lužnika. Odtrgan od zemlje, ki je bila njegovim prednikom sveta stvar, postavljen v novo okolje, ki ga je le od daleč poznal, se tudi Blaž lomi v sebi. Niha iz ene skrajnosti v drugo, išče utehe pri ženskah, dokler se za delj časa ne ustavi pri Micki, ki hoče po vsej sili zagospodariti na svojem, pa čeprav samo na majhni krpici zemlje. In ko se umiri, ko postaja »pravi« pudlar, železarno zapro. Zdaj vnovič zanihajo tla, ki so se mu zdela trdna. Tragika teh dni, ko so se železarji - delavci znašli na cesti, opisuje Ingolič v svoji povesti. V nekaj dneh dobi dolina drugačno podobo. Tovarno podirajo, hiše ostajajo prazne. Ljudje odhajajo v svet, kruha iskat. Zapisal sem že, da je okvir povesti preozek, da bi lahko v njega pisatelj zajel vso tragiko delavstva, ki je preko noči ob delo in zaslužek. Del krivde Za to nosi tudi sam stil pisanja. Preveč je dialogov, bolj opisnih kot pa psihološko prefinjenih razgovorov, ki s skopo besedo klešejo pravi obraz junaku. Zato si mora bralec sam poustvariti določeno podobo o junaku. Močneje se mu vtisne v spomin mojster Bergman, kovač Terbenc, živahna Ančka, tiha Fanika, Blaževa žena Micka in pudlarski pomočnik Smete j. Ob branju čutimo krivico, storjeno prevaljskim železarjem, ki pa nas ne prevzame dovolj močno, da bi podoživel njihovo nesrečo. Iz te povesti lahko določno spoznamo, da sami zgodba, zanimiva snov, ni dovolj za tehtno literarno delo. Čašo je treba napolniti do vrha. Pisatelj tega tokrat ni storil. Upamo, da bo temeljitejši ob novem romanu o naših izseljencih, da nas ne bo z njim popeljal v samo zanimivi, doslej neznani svet, marveč nam ga bo tudi ver-neje upodobil. Doslej nam je dal marsikaj lepega in upamo, da nas v bodoče v pričakovanjih ne bo razočaral. -vim- ustvaril pomembna dela. Prav zato se se z velikim veseljem napotil k njemu, da bi kaj več zvedel o njegovem novem partizanskem romanu. Našel sem ga, v uredništvu Kmečkega glasu, za mizo, obloženo s časniki in rokopisi. V razgovoru s sodelavci. Komaj si je utrgal čas za razgovor. »Z novim letom bo Kmečki glas menjal lastnika, ki pa bi rad, da bi prva številka izšla že pred novim letom. Prav tako pa moramo izdati tudi letošnjo zadnjo številko,« mi je pripovedoval. »In tako imam dela čez glavo. Ti pa bi rad zvedel kaj več o mojem novem delu.« Pokimal sem. Sedel sem za mizo, on p,a je vstal in začel hoditi po sobi. »Novi roman je samostojno delo, organsko nadaljevanje romana „Dolomiti se krušijo,,. Imenoval sem ga Pomlad brez lastovk in v njem opisujem najtežje razdobje v letu 1942, ko se morali partizani umakniti z Dolomitov. Kot v prvem romanu, se tudi v tem vsa zgodba razpleta v nekaj dneh. Napisal sem ga do konca, potreben pa je še obdelave. Zdaj bi rabil mir, toda z njim je težko. Novinar si in veš, kako težo dobiš prosti čas. Kdaj bom . dokončal roman še ne vem.« »In zgodaj?« vprašujem. Neprijetno rni je, ker tako silim v pisatelja in skušam izvedeti, kaj več o delu, ki še ni do-' bilo svoje dokončne podobe. Res, zgodba .je znana, njemu jasna in se ne bo kdovekaj spremenila. Vseeno pa je težko govoriti o njej že zdaj, ko je dobila prve obrise. Toda novinar je, in me najbrž razume. Urednik mi jf naročil, napisati moram članek, dobiti moram gradivo, karkoli. In tako ga zapletam tako dolgo, dokler se ne omehča. »Zgodba romana je ofenziva. Opisujem ranjence v bunkerjih. Težko vzdušje, ljudi, ki se pod težkimi razmerami lomijo in borijo za svoj obstanek. Ranjence prineso v bunker, ki je izkopan pri kmetiji, kjer ima glavno besedo pri hiši gospodinja. Ona pa nima rada partizanov. Njeno sestro so ubili in zato ni naklonjena ranjencem, V bunkerju se sprašujejo, ali jih bo v ofenzivi izdala ali ne. Nek ranjenec je dobil od bombe zastrupljen j e. Brez operacije je obsojen na smrt. Zato je iz bunkerja odšla bolničarka na javko, da bi dobila zdravnika. Ujeli so jo. In v bunkerju je spet nemir, ali bo izdala ali ne. Vidiš, to je v grobem zgodba romana. Bunkerstvo je bilo sploh značilno za dolomitsko partizanstvo. Kako pa sem uspel, to prikazati, Itako bom to svoje delo dokončal, to je pa druga stvar.« Poizvedujem še, kako piše, kako ustvarja svoja dela. Zanima me, kaj sodi o poklicnih književnikih in če bi tudi sam rad samo pisal. Ni se opredelil. Povedal mi je, da ga poklic močno ovira, da je pisal roman v tako dolgih presledkih, da je že pozabil na imena nekaterih junakov. Boji pa še pisateljstva kot poklica, ki je pri tako majhnem narodu, kot je naš, težak in ga zmorejo le zelo plodoviti pisatelji. Hkrati pa nosi v sebi nevarnost odtrganosti od življenja. Zdi se mu, da je slovenska književnost preveč zaprta v Ljubljano, v kavarne, in zato nima živih sodobnih del. »Potem niti ne veš, Maj boš delo končal,« sem ga vprašal ob slovesu. »Ne vem,« je zmignil z rameni in se nasmehnil. »Morda bo-m še preje napisal tretji del, Življenje ilegalcev, terencev in preprostih ljudi, ki so marsikdaj več žrtvovali kot pa partizani. Težko govorim o tem, če bi imel mir, če bi lahko zbrano risal, potem bi roman kmalu končal. Tako pa — počakajmo.«« VLADA JANOSA RADARJA JE RAZLOŽILA SVOJ NAČRT NOVOLETNI OBETI Po decentralizaciji naj bi dobili lokalni organi oblasti širša pooblastila. — Rast proizvodnje naj bi pospešila materialna izpod-buda posameznikov. — Pravijo, da bodo zadruge ustanavljali samo na prostovoljni podlagi. — Bivanje sovjetskih sil na Madžarskem bo urejeno s prijateljskim dogovorom med Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Delavsko-kmečka vlada J a-noša Kad ar j a na Madžarskem je te dni objavLa že delj časa obetano deklaracijo. V njej je obrazložila svoj načrt za ure-, diteiv najnujnejših in najvažnejših problemov. ' Vlada je z dek-aracijo odlašala, ker je hotela pogrej doseči kolikor toliko normalni tok življenja. Po zadnjih vesteh