EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Descripción: logo ska gris.jpg Descripción: logo ska gris.jpg C:\Users\Pc1\Pictures\Nove slike 3\IMG_20180324_193241.jpg C:\Users\Pc1\Pictures\Nove slike 3\IMG_20180324_193538.jpg Leto 2018 - Št. 2 April-Maj C:\Users\Pc1\Pictures\Nove slike 3\IMG_20180407_202948.jpg C:\Users\Pc1\Documents\SKA Slovenska kulturna akcija\SKA 2018\Porocila\imagebernardafinkmz za glas 2.jpg C:\Users\Pc1\Desktop\Glas 2-2018\Jancar1.jpg C:\Users\Pc1\Desktop\Glas 2-2018\Jancar 2.jpg C:\Users\Pc1\Desktop\Glas 2-2018\Jancar 3.jpg C:\Users\Pc1\Desktop\Glas 2-2018\Jancar 4.jpg 2018 evropsko leto kulturne dedišcine logo SL Prešernovo gledališce in Prešernov kip, Kranj, foto Jošt Gantar, www.slovenia.info C:\Users\Pc1\Desktop\Glas 2-2018\Don Carlo 1.jpg cid:2276a788-7df8-406a-bdb6-ace6c9277495 cid:dc5b43ed-42cd-45bf-ac57-8443034b0fbb cid:storage_emulated_0_DCIM_Facebook_FB_IMG_1524849850157_jpg_1526297219095 LISTRODERES Moja prva profesionalna zaposlitev, po koncanem študiju agronomije, je bilo mesto docenta na katedri za Agrarno zoologijo, kjer smo poucevali in tudi preucevali škodljive in koristne insekte, na poljedelskih rastlinah. Na katedro so prihajali na posvet poljedelci iz prostrane argentinske pampe z raznimi vprašanji povezanimi s škodo, ki jo povzroca ta ali ona žuželka. Vecina le-teh nam je bila že znana. A vcasih se je pojavila tudi kakšna neznana vrsta. Tako nas je enkrat obiskal lastnik velikega posestva, kjer so na 5.000 hektarjih pridelovali kamilico. S seboj je prinesel malega hrošcka, rilckarja, krivca za nastalo veliko škodo na njivi. Zaceli smo s preucevanjem. Po posvetovanju z biologom, strokovnjakom za hrošce, smo izvedeli da se imenuje Listroderes costirostris. Nadaljevali smo z brskanjem po domaci in tuji znanstveni literaturi, v iskanju bio-ekoloških podatkov. V laboratoriju smo, istocasno, poskusili zgojiti hrošcka in uspešno smo razvili prvo generacijo. Tako smo lahko popisali njegove morfološke posebnosti v vseh fazah razvoja, kakšna so jajceca, licinka in buba. Opazovali smo tudi na kakšen nacin se hrani, da bi kasneje na terenu ugotovili, kdaj je v razvoju najbolj ucinkovito ukrepati in s kakšno metodo. V tistem letu smo veckrat potovali do njive, okoli 300 km oddaljene od Buenos Airesa in kmetu sproti porocali o rezultatih. Ko smo šli na pot zadnjic, z namenom, da mu svetujemo in pripravimo porocilo, smo z žalostjo opazili, da na zemlji leži ogromno mrtvih insektov, predvsem cebele, koristne pikapolonice in ose, in še druge vrste. Odgovor kmeta je bil: „Jah, nismo mogli vec cakati in smo z letalom poškropili vso njivo z neselektivnim insekticidom.. Bili smo potrti. Biološko ravnotežje, ki vlada v naravi pod zelo strogimi zakoni, je bilo na tem koncu sveta v trenutku porušeno. Kakšen smisel ima tako ravnanje, se clovek vpraša. Odgovor je sledec: življenje nas sili k zaslužku in na kratki rok zmoremo marsikaj, kar pa se nam na dolgi rok mašcuje. Ravno taka nepremišljena praksa je pripeljala do tega, da se je ta hrošcek sploh pojavil kot problem, ker so vsi njegovi naravni sovražniki, ki so živeli na terenu, bili neselektivno uniceni. Bodimo do narave spoštljivi in odgovorni. Živeli bomo bolje, ker bomo razumeli, da smo tudi mi nelocljiv del te biološke zgradbe. C:\Users\Pc1\Desktop\Glas 2-2018\Padalci.jpg C:\Users\Pc1\Documents\SKA Slovenska kulturna akcija\DTS slo.jpg C:\Users\Pc1\Documents\SKA Slovenska kulturna akcija\oglas ska Krek.jpg Samostojna razstava olj Ljudmile Drobnic Slovenska kulturna akcija je v dvorani dr. Tineta Debeljaka, v Slovenski hiši, priredila samostojno likovno razstavo ge. Ljudmile Drobnic. Odprtje razstave je bila v soboto, 24. marca. Navzoce ljubitelje umetnosti je pozdravil predsednik Slovenske kulturne akcije Damijan Ahlin. Vodja likovnega odseka Andrejka Dolinar Hrovat pa je opisala razstavljena dela in o umetnici povedala sledece: „Na današnjem kulturnem veceru razstavlja gospa Ljudmila Drobnic. Ljudmila Drobnic se je rodila maja 1927 na spodnji Slivnici, na Dolenjskem, kot tretja hci družine šestih otrok. S slikanjem je zacela postopoma, šele ko je z možem pesnikom Brankom Rebozovom prišla v Argentino. Oba sta ustvarjala: Branko je pisal, Ljudmila je slikala. Ljudmila Drobnic je samouk z posebnim naravnim darom in z izrednim umetniškim obcutkom. Najljubše teme Ljudmile so narava, cvetje in tihožitja, tudi figure. Uporablja olje na platnu, bolj redko pa olje na kartonu. Ni polagala važnosti, niti ni imela želje, da bi razstavljala svoje slike. Izjemoma je razstavljala v knjižnici Biblioteca Popular de San Isidro. Sodelovala je v skupinskih razstavah v Slovenski hiši in tudi darovala slike dobrodelnim ustanovam v slovenski skupnosti. Naslikala je okoli petsto slik, originalne kreacije, vcasih pa tudi kakšno kopijo namenjeno sorodnikom, prijateljem, sinovom in vnukom. Ljudmila slika zaradi samega užitka. Ce jo kdo vpraša, zakaj slika, ona preprosto odgovori 'Ker mi je všec! Slikam, ker uživam s tem'!” Vodja likovnega odseka je omenila tudi slovenske impresioniste: „Ne moremo pa preko tega, da omenimo slovenske impresioniste, ki so slikali pod neposrednim vplivom Pariza. Ti so bili: Jakopic, Jama, Grohar in Sternen. Njihova dela so v Narodni galeriji v Ljubljani. Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v Evropi v drugi polovoci 19. stoletja. Impresionisti so zavracali idealno lepoto in raje slikali stvari take kot so v tistem trenutku bile. Ujeli so svež vtis. Opazovali so predmete in minljive znacilnosti trenutka. Opazovali so soncno svetlobo in videli v naravi kombinacijo barv. Zakaj nas dela Ljudmile spominjajo na Impresioniste? Zaradi zanimanja za svetlobo. Impresionisti so kompozicije poenostavili, slikali so s kratkimi potezami s poudarki. Te odrezane poteze s copicem, ki so vidni poudarki, dajejo vtis živahnosti in izkrenosti. Prav te poteze lahko tudi vidimo pri Ljudmilinih delih.. Nato se je vodja likovnega odseka zahvalila umetnici, da se je odzvala na vabilo Slovenske kulturne akcije. Povabila je navzoce, naj si ogledajo razstavljena dela. Kulturni vecer se je zakljucil s prijetnimi pogovori med navzocimi, ki so obcudovali Ljudmilino interpretacijo narave. II. kulturni vecer SKA, predavanje prof. Aleša Breclja V soboto 7. aprila se je v Slovenski hiši vršil drugi letošnji kulturni vecer Slovenske kulturne akcije. Na programu je bilo predavanje prof. Aleš Breclja »Spremebe meja na Goriškem in na Tržaškem v zadnjih 100 letih (1918-2018)«. Predsednik Damijan Ahlin je otvoril vecer in izrekel dobrodošlico predavatelju, ki je prišel iz Devina na Primorskem. Prof. Brecejl se je rodil v Buenos Airesu l. 1951. Leta 1964 se je njegova družina vrnila v Devin pri Trstu. Tam je po koncanem študiju pouceval kot profesor, hkrati pa deloval kot poznan in cenjen slovenski kulturni delavec. Do upokojitve leta 2011 je ucil slovensko zgodovino in zemljepis na srednjih šolah v Nabrežini in Trstu. Predaval je tudi na univerzi v Mariboru, nastopal kot predavatelj in je avtor strokovnih del v italijanšcini in slovenšcini. Med drugim je raziskoval o primorskih izseljencih v latinski Ameriki, posebno v Argentini. Njegovo zadnje vecje delo je dopolnitev knjige Draga Sedmaka Kronika vasi pod Grmado 1914-1918 in priprava njene druge izdaje. Delo je izdala obcina Devin Nabrežina leta 2014 in 2015, ob 100-letnici izbruha 1. svetovne vojne. Letos obhajamo 100-letnico konca prve svetovne vojne in s tem razpada avstroogrske monarhije, slovenske odcepitve ter ustanovitve države SHS. To je imelo posebne posledice za Slovence na Primorskem, ker nove državne meje niso upoštevale slovenskega narodnega ozemlja. Prof Aleš Brecelj je razložil kako so se od takrat in do danes spreminjale državne meje na tem obmocju in kako so to doživljali Slovenci. Posebno je poudaril kako je to doživljala njegova stara mati, Marija Mervic Legiša (1899-1991), katere rod živi v Devinu že 500 let. Nato je odgovarjal na vprašanja navzocih, ki so z zanimanjem sledili predavanju. Vecer smo zakljucili s prigrizkom in prijateljskim pogovorom. BERNARDA FINK IN CAMERATA SALZBURG V COLONU Nastop Bernarde Fink je v Argentini vedno dogodek. Sicer je dogodek tudi po svetu, kjerkoli se predstavi, kar je pogosto. Victor Hugo Morales, veliki ljubitelj glasbe, je v casu, ko je imel svojo oddajo, skoraj vsako soboto porocal o njenih nastopih kje po svetu, vcasih celo predvajal odlomek kakega nastopa. Dogodek je bil seveda, ko je pred tremi leti nastopila v kulturnem centru Kirchner, pred dvema letoma pa v Usina del Arte. Tam smo jo slišali, ko je pela Mahlerja, ob navzocnosti predsednika Slovenije Boruta Pahorja. Še vecji dogodek pa je bil, ko se je predstavila na najpomembnejšem odru Buenos Airesa in Argentine, v teatru Colón. Že nekaj let jo je Colon pogrešal; docakali smo jo aprila tega leta. Nastopa Bernarde Fink s Camerato Salzburg, ki sta se vršila 16. in 17. aprila, sta bila v sklopu južnoameriške turneje. S tema koncertoma je »Mozarteum argentino« otvoril svojo sezono. Sama Bernarda nam pove o turneji: „S Camerato Salzburg sem že veckrat pela, vedno v Salzburgu. Prvic pa sem bila z njimi na turneji. Vabilo je prišlo z njihove strani. Koncerti so bili sledeci: - V Sao Paulo, Brazil, Sala Sao Paulo (cudovita dvorana, odprta leta 1999, vgrajena v bivšem železniškem kolodvoru); zame je to ena najboljših in najlepših dvoran, kar sem jih videla do sedaj. - V Frutillar, na jugu države Cile, v Teatro del Lago, sredi velicastne narave: gledališce z vec dvoranami je zgrajeno ob jezeru Llanquihué. Od tam je pogled na vulkan Osorno in celo na naš Tronador. Odprto je bilo leta 2010 po privatni iniciativi nemške družine, ki si je zadala nalogo, da glasbo posreduje ljudem, ki so oddaljeni od mesta. Lepo je, da imajo poseben poudarek na vzgoji mladih in otrok. Imela sem tudi eno popoldne mojsterski kurz petja. - Dvakrat v teatro Colón (zame je bilo to prvic v prenovljenem teatru). - V Bogotá, Kolumbija, v teatro Mayor, tudi odprto 2010. Spet presenetljivo odlicna dvorana.. Programa v Colonu sta se oba vecera razlikovala v orkesterskih komadih, Bernarda pa je pela iste skladbe. Naj na kratko opišem koncert na vecer 16. aprila. Prva tocka je bila »Fratres« Avro Pärta, minimalisticna skladba, ki razvije dinamiko iz neverjetnega pianissima do forteja in nazaj. Skladba je za godala in tolkala in izvajanje Camerate je bilo pravi vzor obvladanja dinamicne lestvice, brez presledkov, ena sama vijuga iz nica v razvito jacino. Ne samo obcudovanja vredna izvedba, temvec tudi zanimivo delo priznanega skladatelja. Prvi del koncerta so zakljucile »Biblicne pesmi« Op.99 Antonina Dvoráka (Biblické písne) v pristnem romanticnem slogu. Bernarda jih je ob spremljavi Camerate izvedla na pamet z lepim glasom, ki je z leti pridobil na žametni nizki legi. Spet smo lahko slišali njen lep legato, njeno brezhibno interpretacijo brez patosa in njeno artikulacijo (razume se vsaka beseda). Lepa je bila tudi njena pojava na odru, saj je preplavila prostor in navdušila obcinstvo, ki je po koncanem desetem komadu izbuhnilo v aplavz. Drugi del je po odmoru otvorila Bernarda z arijo »Schlummert ein, ihr matten Augen« iz Bachove Kantate »Ich habe genug« BWV 82. Seveda, barok je bil njen prvi veliki korak v karieri, in se od tega repertoarja ni nikoli oddaljila. Dobro obiskana dvorana je Bernardo nagradila z aplavzom, ki jo je primoral, da se je kar nekajkrat vrnila na oder za pozdrav. Koncert je koncala Camerata s tretjo Schubertovo simfonijo v D duru. Igrali so odlicno, brez dirigenta, le z obcasnim znakom »concertina«. Na komaj mali namig vodje violinista vpadejo vsi v zadnjem stavku, ki je v hitrem tempu, kot ena sama oseba. Camerata je tudi na koncu žela priznanje publike, in celo dodala en komad. Kot sem omenil na zacetku, se veckart slišijo na radiu Bernardini posnetki, intervjuji, nekoc sem celo slišal, kako so o njej govorili kot „la gran mezzosoprano argentino-eslovena.. Rok Fink Clovek se v svojem bistvu v dolgih stoletjih ni spremenil Ponatis treh Jancarjevih zgodovinskih romanov Mladinska knjiga je ob 70. jubileju pisatelja Draga Jancarja ponatisnila njegove zgodovinske romane Galjot, Katarina, pav in jezuit ter Severni sij. V vseh nastopa ista oseba, ki bi lahko živela danes ali pa pred 500 leti, je dejal Jancar. Clovek se v svojem bistvu v dolgih stoletjih ni spremenil, napredoval je sicer v racionalnem razpoznavanju stvari, kar je vodilo v tehnološki napredek, glede strasti, izdaj, ljubezni, sovražnosti ali celo vojn ni naredil nobenega premika, je Drago Jancar pojasnil na predstavitvi najnovejše izdaje. Urednica Nela Maleckar pa je poudarila, da je Jancar s svojim opusom odgovoril na vsa temeljna vprašanja, posredno s svojo literaturo ter bolj neposredno in natancno z esejistiko in publicistiko. Pisatelj je, kot je povedal, v petdesetih letih pisanja „živel, pisal in se odzival na cas, branja, prijateljske kroge, v katerih je deloval.. Na zacetku ga je potegnil reizem, vendar ima danes svojo prvo knjigo Romanje gospoda Houžvicke za nekakšne vaje v slogu, saj je kmalu spoznal, „da to ni njegovo, da ga zanima zgodba, ljudje, ki živijo ali so živeli okrog njega in da želi o tem nekaj povedati in to na nacin, ki je njegov.. Stoletje carovniških procesov Roman Galjot je napisal pri osemindvajsetih letih. Dogajanje je postavljeno v 17. stoletje v tedanje slovenske dežele, zacne pa se s prihodom neznanega popotnika na Štajersko. Kot je povedal Jancar, bi si danes upal reci, da je bil takrat že formiran pisatelj in da se je zagrizeno napotil v stoletje inkvizicije in carovniških procesov, poskusa preživetja sredi kakršnega koli casa. Dodal je, da je tisti cas doživljal kot nekoliko bolj tesnobnega, vendar pa tako cas doživljamo tudi danes, ce prevec spremljamo medije. Barocno obdobje Katarina, pav in jezuit je roman o slovenskih romarjih na poti v skrivnostni Kelmorjan, ki se znajdejo v vrtincu vojne, ki divja na evropskem kontinentu, a tudi v vrtincu svojih duhovnih iskanj in vsakršnih strasti. Roman je dolgo nosil naslov Barok. Kot je povedal Jancar, ga je obdobje baroka fasciniralo, saj gre za nekaj, kar je zelo znacilno za Srednjo Evropo in Slovence, denimo vsaka vaška cerkvica ima polno zlatih oltarjev. Je pa bilo to tudi obdobje velikega duhovnega vzpona, izbruha ustvarjalnosti. Zacel je z mislijo, da bi opisal silno kipenje življenja, vitalizem, ki je doma v baroku. Pozneje se mu je naslov spremenil, saj je opazil, da je glavna oseba ženska. Roman pa je videl tudi kot možnost, da spregovori o razpetosti vsakega cloveka med željo po necem višjem, duhovnem, po iskanju, ki je lastno vsakomur, in resnicnim življenjem, ki pa je vcasih kruto, vcasih lepo, vcasih strašno in vcasih cudovito. Leto, polno tesnobe, in prihod nacistov Dogajanje romana Severni sij je postavljeno v 20. stoletje. Junak Romana Josef Erdman na novoletno noc v Mariboru izstopi iz vlaka, da bi tam pocakal na poslovnega partnerja. Izkaže se, da je mesto v casu kulminacije zgodovinskih dogodkov, prihajanja nacistov na severno mejo in severnega sija, ki je nepricakovano obsijal Srednjo Evropo, slutnja kataklizme, ki se približuje. Jancar je, kot je povedal, leto 1938 razpoznal kot leto, še posebej polno tesnobe. Vsi so vedeli za vzpon nacizma v Nemciji, v Moskvi so se zacele Stalinove cistke in ljudje so vedeli, da se lahko nekaj zgodi. In ko se je nad Srednjo Evropo pojavil severni sij, so to vsi razumeli kot znamenje, da se bo nekaj zgodilo, je dodal. Škof Frederik Baraga Kot zanimivost, v televizijiskem oddajniku EWTN so 20. in 21. aprila predvajali dokumentarca o Baragi v okviru programa: „Morajo biti svetniki. serija, kjer predstavljajo življenjepisne filme o ljudeh, ki bi morali biti proglašeni za svetnike. Film je naslovljen „Škof Frederic Baraga., in se ga lahko tudi narocite preko spleta. Traja pol ure in stane 15 ameriških dolarjev. Prva obeležitev svetovnega dneva cebel Republika Slovenija je na pobudo Cebelarske zveze Slovenije (CZS) Organizaciji združenih narodov predlagala, da se 20. maj razglasi za Svetovni dan cebel. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja cebel in opomniti ljudi, kako smo od cebel in ostalih opraševalcev odvisni. Cebele in drugi opraševalci predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. Prva obeležitev svetovnega dne cebel, ki se bo odvila v Sloveniji, bo potekala v casu od 18. do 20. 5. 2018. Osrednji del programa na vladni ravni bo predstavljala mednarodna ministrska konferenca o pomenu cebel in ostalih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo in zagotavljanje prehranske varnosti, ki bo potekala 19. 5. 2018 na Brdu pri Kranju. Konferenca bo organizirana ob tehnicni pomoci Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo . Obeležitev svetovnega dneva cebel v Buenos Airesu Veleposlaništvo je svetovni dan cebel obeležilo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo Argentine. V ponedeljek, 14. maja, je veleposlanica gospa Jadranka Šturm Kocjan nagovorila zbrane goste ob otvoritvi medenega tedna, ki je potekala v prostorih Ministrstva za kmetijstvo v Buenos Airesu. Veleposlaništvo je v cetrtek 17. maja v sklopu medenega tedna na trgu pri Obelisku predstavilo slovenski med in medene proizvode ter promocijsko gradivo o svetovnem dnevu cebel. Veleposlanica Jadranka Šturm Kocjan bo v rezidenci organizirala sprejem ob svetovnem dnevu cebel. Slovenski dan kulture v Bruslju V torek, 17. aprila je dr. Milan Zver pridobil uradno podporo odbora Evropskega parlamenta za slovenski dan kulture v Bruslju Združenje zgodovinskih mest Slovenije septembra 2018 v Bruslju pripravlja „slovenski dan kulture.. Dogodek bo spremljal evropsko leto kulturne dedišcine in bo potekal na plošcadi Solidarnosc 1980 pred Evropskim parlamentom. Ker je za organizacijo dogodka potrebno priložiti soglasje Parlamenta, se je Združenje obrnilo na evropske poslance iz Slovenije. Vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki dr. Milan Zver je s podporo ostalih poslancev zato zaprosil za pomoc odbor za kulturo in izobraževanje, katerega clan je. Dodatno priporocilno pismo je poslal tudi pristojnim lokalnim oblastem. Pri pripravah dogodka Združenju pomagata Veleposlaništvo Republike Slovenije in Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU, dr. Zver pa je ob prejemu pozitivnega odgovora s strani parlamentarnega odbora izrazil zadovoljstvo, da je ta kljucen korak za izvedbo dogodka opravljen. Združenje zgodovinskih mest predstavlja bogato in raznoliko kulturo Slovenije s poudarkom na mestih, med njimi so kar tri vkljucena na UNESCOV seznam svetovne dedišcine. Namen evropskega leta je izpostaviti kulturo Evrope ter njeno vlogo pri utrjevanju skupne evropske identitete in pripadnosti. Kulturna dedišcina nam namrec omogoca razumeti preteklost, pa tudi graditi boljšo prihodnost. Dr. Milan Zver je ob tem spomnil, kako pomembno je, da „Evropejci v teh turbulentnih casih ne pozabijo na svojo tradicijo in kulturno dedišcino. ter poudaril, da bo „dogodek v Bruslju pomembno obogatil praznovanja ob evropskem letu kulturne dedišcine in prispeval k promociji Slovenije v osrcju Evrope.. Grand opera »Don Carlo« 27. marca se je v popolnoma obnovljenem Teatru del Bicentenario v San Juanu, na otvoritvi operne sezone 2018, predstavila z velicastno scensko produkcijo »Don Carlo«, grand opera Giuseppa Verdija. Vznemirljiva drama, v kateri pridejo v konflikt strasti ljubezni, politike in vere. V režiji zmagovalca Oskarja, Eugenia Zanettija in štaf sestavljenega iz zvezdnih likov argentinske operne scene in vec kot 200 umetnikov iz San Juana, je Don Carlo zasijal s cudovitimi kulisami in blešcecimi kostumi Teatra Colona, skupaj s simfonicnim orkestrom Državne Univerze San Juan pod vodstvom ucitelja Emmanuela Sifferta. Zakaj je pravzaprav za nas Slovence to tako pomembno? Torej ne gre zaradi težke opere, kakor priznava Zanetti sam “Es una de las obras más complejas de la historia de la ópera., temvec zaradi ene od najbolj zahtevnih vlog, ki jo je zasedel naš clan in clan talentiranih v Colonu, Lucas Debevec Mayer, z vlogo Filipa II. Naj tudi omenim, da bo naš umetnik Luka Debevec Mayer konec tega meseca nastopil v operi Aída v dveh zasedbah in dveh razlicnih vlogah, v slovitem teatru Colón. Prav tako tudi v drugi polovici leta z glavno vlogo v operi Peleas in Melisande, na istem odru. 35. nadstropje, iz Buenos Airesa po svetu Ni dolgo od tega, da smo zvedeli, da se naš prijatelj in izredni dramski igralec Dani Grbec pripravlja na pot z argentinsko dramsko skupino in tokrat kar po Evropi. V Sloveniji bodo nastopili v ponedeljek 28. maja ob 18. uri, v dvorani sv. Stanislava v Šentvidu. Mednarodni pesniški festival v Buenos Airesu Letos bo na mednarodnem festivalu v Buenos Airesu med drugimi gostovala tudi slovenska pesnica Veronika Dintinjana. Veronika je pesnica, prevajalka in esejistka. Po poklicu je zdravnica. Bila je izbrana in odlikovana kot najboljša avtorica na literarnem festivalu mladih (2002). Sodelovala je z raznimi revijami kot so Mentor, Lirikon, itd. Leta 2008 je osvojila pesniški turnir v Mariboru in 6. mesto v Ljubljani. Njegna prva pesem je Rumeno Gori Grm Forzicij (2008), nagrada za najboljše prvo delo (Book Fair, Slovenija). Njena druga knjiga je V suhem doku in je s tem prejela Jenkovo nagrado za najboljšo zbirko pesmi leta. Prevedla in napisala je eseje o delih Muriela Rukeyserja in Ursule K. Le Guin. Prevedla je antologijo irske poezije dvajsetega stoletja, Cudovita Usta. Ustanovila je kulturno društvo Kentaver. Je organizatorka cikel pesniških recitalov „Mlade Rime. v kompleksu Tovarna Rog. Prebiva in razvija svoje delo v Ljubljani. Predlogi za evropski spomenik žrtvam totalitarizmov Bruselj/Praga, 25. aprila 2018. V Evropskem parlamentu v Bruslju je potekala predstavitev prvih deset predlogov natecaja Platforme evropskega spomina in vesti za evropski spomenik žrtvam totalitarizmov. Predstavitev je potekala pod pokroviteljstvom poslanca Evropskega parlamenta Lászla Tökésa. Cilj natecaja je bil predlagati prvi evropski spomenik vsem žrtvam totalitarizmov 20. stoletja v Evropi na Trgu Jean Rey v središcu evropskega okrožja v Bruslju. Spomenik bo proslavil tudi proces evropskega povezovanja kot dosežek ucenja iz preteklih izkušenj. Predstavitev je vkljucevala nacrte, ki so osvojili prva tri mesta. Prvo mesto je osvojil Tszwai So iz Združenega kraljestva, drugo mesto Sabina Tanovic in Dario Kristic iz Nizozemske, tretje mesto pa Mantas Maziliauskas, Povilas Šorys in Gitana Stankiene iz Litve. Predstavljenih je bilo tudi sedem ostalih najboljših predlogov. Dogodka so se udeležili predstavniki ceškega, litvanskega in poljskega veleposlaništva, pa tudi poslanca Evropskega parlamenta dr. Milan Zver in Petras Auštrevicius. „Trdno verjamem, da je naš natecaj kljucni korak na poti k uresnicitvi tega projekta in imeli bomo priložnost, da se srecamo na svecanosti ob odprtju spomenika v bližnji prihodnosti,. je dejal predsednik Platforme dr. Lukasz Kaminski. »Naravno je, da bomo imeli spomenik, ki spominja na žrtve totalitarnih režimov, saj je smrt žrtev nastala zaradi terorizma, sovraštva in tistih sistemov ubijanja, ki so povzrocile milijone zlocinov, obsojajo pa jih tudi naslednje generacije in zgodovina. To je najmanj, kar lahko storimo,« je opozoril poslanec László Tökés ob otvoritvi dogodka. Direktorica Platforme dr. Neela Winkelmann je udeležencem predstavitve poslala pismo. Med drugim je napisala: „Prav z umetnostjo lahko prenesemo najbolj pomembna izobraževalna sporocila najširšemu obcinstvu in vesela sem, da je naš natecaj obrodil toliko raznolikih in visoko strokovnih prijav. Globina pomena in raznolikost interpretacije avtorjev je v meni zbudila ponižnost.. Skupni zmagovalec Tszwai So iz Spheron Architects v Združenem kraljestvu je poudaril, da priprava njegovega dela ne bi bila mogoca brez podpore institucij in posameznikov, ki so se odzvali na njegovo prošnjo za pomoc in mu omogocili, da je uporabil kar 40 tisoc pisem žrtev iz njihovih arhivov. Med deset najboljših, ki so bili 24. aprila 2018 predstavljeni v Evropskem parlamentu, sta se uvrstila tudi dva predloga iz Slovenije: projekt arhitekta Grega Vezjaka ter projekt slikarke Nike Zupancic, arhitekta Mateja Percica in pesnika dr. Braneta Senegacnika. Slovenski padalci - Samo idealisti Dokumentarni film Samo idealisti pripoveduje zgodbo o slovenskih padalcih, ki so jih britanske obvešcevalne službe med 2. svetovno vojno izurile za telegrafiste, tolmace in minerje ter jih nato vecinoma s padali spušcale na okupirana obmocja, da bi pomagali osvobodilnemu gibanju. Njihove pripovedi sta dolga leta spremljala novinar in avtor dokumentarnega filma Ivo Jevnikar ter režiserka Marija Brecelj. Za montažo je poskrbel Mauro Coloni. Dokumentarni film sta Ivo Jevnikar in Marija Brecelj zacela snovati že leta 1998. „Toliko casa je ideja zorela v nas. Takrat smo opravili vec intervjujev, zbrali smo vec kot 20 ur radijskih oddaj. Ves material je bil zanimiv za radio, a se nam je zdelo koristno, da glavne pricevalce posnamemo tudi s kamero,. se je zacetkov spomnila režiserka Marija Brecelj. Material se je z leti kopicil, casa za dokumentarni film pa je zmanjkovalo. „Ko se je Ivo upokojil, sem mu rekla, da je zdaj zadnji cas,” je še hudomušno pristavila Brecljeva. 15. julija Dubravka Tomšic Srebotnjak v Teatru Colonu. Rojena 7. februarja 1940 v Dubrovniku, Hrvaška. Tomšic je v zelo mladih letih pridobila zasebne lekcije in nadaljevala izobraževanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, pozneje pa na Akademiji za glasbo pri prof. Zori Zarnik. Po nasvetu koncertnega pianista Claudio Arrau je odšla v Združene države pri starosti 12 let in leta 1957 diplomirala na Juilliard School of Music v New Yorku. Njena ucitelja sta bili Katharine Bacon in Alexander Uninsky. Arthur Rubinstein je poslušal njeno recenzijo v New Yorku in jo povabil, da se z njim zasebno posvetuje konec petdesetih let 20. stoletja. Tomšic je postala ena od Rubinsteinovih najpomembnejših zašcitnic. Tomšic poucuje klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo v Ljubljani od leta 1967. Ima veliko koncertno kariero in je pogosto povabljena, da sodi na klavirskih tekmovanjih, kot so Van Cliburn, Leeds, L. v. Beethoven, Clara Haskil in drugi. Dubravka Tomšic je zelo iskana kot performerka, ki nastopa na koncertih po vsej Evropi, Aziji, Severni Ameriki, Mehiki, Avstraliji in Afriki. Pripisujejo ji vec kot 3.500 predstav in vec kot 20 zapisov in 70 izdaj CD-jev. Za svoja umetniška in pedagoška prizadevanja je prejela številne nagrade: 3. nagrado na Mednarodnem tekmovanju za klavir Ferruccio Busoni (Bolzano, 1961), nagrado Prešernovega sklada (1962), 1. nagrado na Mozartovem festivalu (Bruselj, 1967), Županciceva nagrada (1970), Zlata lirska nagrada SUMUJ (1974), Prešernova nagrada (1975), AVNOJ nagrada (1976), Zlata nagrada Univerze v Ljubljani za njene pedagoške in umetniške dosežke (1989) itd. Je castna clanica slovenske Filharmonije od leta 1995. Njeni študenti so: Majda Martinc, Sonja Pahor, Hinko Haas, Lidija Stankovic, Tatjana Ognjanovic, Tomaž Petrac, Anja German, Miha Haas, Slaven Kulenovic, Natalija Šaver, Tadej Horvat in Fada Azzeh. Bila je porocena s pokojnim slovenskim skladateljem Alojzom Srebotnjakom in ima sina Martina Srebotnjaka, ki je slovenski filmski režiser. Letos se predstavlja prvic v Buenos Airesu. Teater Colon je za nas Slovence kot drugi dom in smo ponosni, da smo v njem mocno predstavljeni. Med drugimi imamo letos Bernardo Fink in Luka Debevca Mayerja, ki sta na prepoznavnem mestu; da ne gledamo nazaj v zgodovino Buenos Aireške kulturne hiše. Torej v skupnem projektu sodelujemo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu in Slovenska kulturna akcija. Ga. Dubravka bo nadaljevala pot še do Urugvaja, kjer bo nastopila 19. julija s Filharmonicnim orkestrom Montevida v Teatru Solis in koncno v Cile; v Santiagu bo nastopila 25. julija v Teatru Municipal v dvorani Arrau. Program v Buenos Airesu bo sledeci: GLAS Slovenske kulturne akcije je objavljen na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Vpišete v iskalnik na portalu: www.dlib.si Glas slovenske kulturne akcije Revijo »Meddobje« in druge publikacije lahko narocite pri naših odbornikih ali se povežete z nami na e-naslov: ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Accion Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.