PHIHOHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
VI - Štev. 41 (1432)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. J. gr.
TRST sobota k. marca 1950
Cena 15 lir
DISKUSIJI O PROTILJUDSKIH UKREPIH
v francoskem parlamentu
Komunistični poslanec s silo izključen iz sejne dvorane - Stavke se širijo Po vsej Franciji - Podpis sporazuma med francosko in saarsko vlado
dir ’ 3' — Prelco deset iv9dij° kovinarski delavci ob*asti odločno borbo °olj znosne življenjske po-«16 in zahtevajo od delodajal-y Bovišino 3000 frankov me-*«no,
Hfaeionistična politika fran-t ** vlade po drugi svetuj .Vojni, pogosta razvrednoti* franka in stalno dviganje So težko prizadeli življenj-5 taven francoskih delavcev, lave- 30 stav'co zahtevajo de-klai-’ da 3e vsai nekoliko u-njihov težki položaj, delo-. Pp postavljajo docela Brejemljive pogoje, obl- r °.vno gibanje v pariški
if» nnctnnnm.o ZclSeglO
je postopoma irsko indi krajih Francije in se
industrijo
d!?,* .^ovinarsko rhgxh ;
tudi na druga področ-ima jo, da sedaj stavka »j “00 tisoč delavcev.
^V-^nes so prenehali z delom v nameščenci družbe «Air na letališču v Orly. ofila'110 ^eta^° ne Pfšstaja in
proti delavstvu pa je vlada Javila zakone, ki naj ji dogodijo postopanje proti de-žrjfstičnim organizacijam in i sindikatom. O teh zako-]: j. k‘ danes začela razprav-d 1 narodna skupščina. Namen J.1}, osnutkov zakona je, omo-but i vladi> da lahko vsak tre-koli a Postopa proti kateremu “demokratu ali pristašu mi* vi', a Podlagi tega zakona bo ston i afl,co P° mi,i volji potni? pr°h vsem pristašem 0I3 ki se upirajo izkrcavanju bori?8, proti prebivalstvu, ki to •V: ?° Podpira, proti voditeljem, odri!? Vodiio, proti tisku, ki jo k Drava, in proti vsem tistim, jj,-na kakršen koli način ob-p10 vojno politiko vlade.
[Pti tem diktatorskim o-lv HVjVlade se je dvignil val ‘ a tned ljudstvom. r,» ;s se je sestal politbiro V?, istične partije Francije kati6- Po seji izdal poročilo, v h**®® obsoja politiko vlade, daiai ito brani interese delo-C,v' Poročilo poziva nato naj podprejo stavka-jfj “elavce ter naj sodelujejo Sfej Saniziranju solidarnostne " Nalaga parlamentarni
#9nw ’ aai odločno obsodi pred SiT^no skupščino protidelav-a^ktepe vlade,
12. v^lo javlja nato, da bo «Qngres partije, ki bi moral
biti v Tolozi, od 2. do 5. aprila, v Genevillieru s sledečim dnevnih redom: poročilo centralnega komiteja: borba' za narodno neodvisnost in za mir; obramba francoskih delavcev in kmečkih množic; volitve v centralne organizme.
Vlada pa je sedaj zaposlena s pripravljanjem dnevnega reda o razgovoru, ki ga bosta imela Schuman in Bevin v Londonu, ko bo predsednik francoske republike obiskal angleškega kralja.
V narodni skupščini je pred začetkom debate prišlo do incidentov, ko je predsednik odvzel besedo komunističnemu poslancu Dupratu. Vsi ostali komunistični poslanci so odločno protestirali in so se napotili proti govorniškemu odru. Predsednik je zapustil svoj prostor in je odredil izpraznitev občinstva in predstavnikov tiska. Hrup je vedno bolj naraščal in med poslanci posameznih skupin je prišlo do pretepa. Med pretepom sta bila precej potolčena dva poslanca, pripadnika MRP. Ob 15.45 se je seja nadaljevala in komunistični poslanec Duprat je odločno vztrajal na svoji pravici do govora ter ni hotel zapustiti tribune.
Predsednik Herriot je izjavil, da je biro skupščine sklenil, da preda državnemu pravdniku zapisnik o incidentih, ki naj uvede morebitno kazensko postopanje proti poslancem. Nato je reakcionarna večina v skupščini sklenila, da se' poslancu Dupratu, ki je že dve uri in pol govoril, odvzame beseda ter da se ta poslanec izključi iz skupščine. Seja je bila prekinjena ob 17-40, Biro narodne skupščine je nato sklenil, da bo pozval vojaškega komandanta v parlamentu, naj izžene Duprata iz dvorane. Komandant je ob 18.35 prišel v sejno dvorano, da izvrši ta ukaz. Komunistični poslanci so še vedno ostali v dvorani in ko so ostali poslanci zapuščali dvorano, je prišlo* ponovno do spopadov.
Ker je propadel vsak poizkus mirne poravnave incidenta, je vojaški komandant poklical iz bližnje vojašnice okoli 150 vojakov, da izženejo poslanca Duprata iz dvorane. Vhodi v palačo so blokirani.
Ko je vojaški komandant pozval Dupreta, ki je bil v družbi ostalih tovarišev, naj zapusti
dvorano, je ta odgovoril, da se ne misli podvreči sklepom tajništva. Ob 21.10 je komandant poklical straže, ki so začele izganjati komunistične poslance, V predsobi skupščine so se gnetli novinarji, v sejni dvorani Pa so se komunistični poslanci odločno upirali stražam, ki so s silo vodili posameznike iz dvorane. Pri tem so prepevali «Marseljezo».
Danes sta zunanji minister Schuman in vladni predsednik Posarja Hoffman podpisala pet konvencij med Francijo in Posarjem.
Prva splošna konvencija določa načelo zakonodajne, upravne in pravosodne avtonomije Posarja ter določa postopek za izvajanje te avtonomije v okviru posarske ustave in dogovorov' med Francijo in Posarjem.
Druga konvencija se nanaša na izvedbo gospodarske unije in določa, da nobena od teh vlad ne bo dovolila na svojem o-zemlju diskriminacije med francoskimi in posarskimi proizvodi. Francoska vlada, ki ima nalogo pogajati se za trgovinske dogovore v imenu Posarja,
Tretja konvencija se nanaša na izkoriščanje rudnikov s strani Francije- Ta konvencija o-stane v veljavi do uveljavitve
mirovne pogodbe z Nemčijo.
Četrta konvencija se nanaša na izkoriščanje železnic in ustvarja posebno podjetje s finančno avtonomijo.
Zadnja konvencija pa določa enakopravnost državljanov o-beh dežel.
Dr; Schumacher, predsednik nemške socialdemokratske stranke je dopisniku agencije AFP podal nekaj izjav o sklenjeni konvenciji med Francijo in Posarjem. Izjavil je: «S to konvencijo je Francija uničila evropsko misel o sodelovanju«. Socialdemokratski prvak je še enkrat ponovil, da so rudniki v Posarju nemška last in da po-sarska vlada na noben način ne more ž njimi razpolagati oziroma jih dajati na razpolago tujcem. Prav tako je Schumacher kritiziral spremembo visokega francoskega komisariata v poslaništvu in izjavil, da se vedejo tako kakor da Posarje ne bi bilo več sestavni del Nemške zveze. Na Vsak način je Schumacher dodal — dogovori med Francijo in Posarjem na noben način ne obvezujejo Nemčije. Posarska vlada pa bo morala odgovarjati pred nemškim narodom. Dolžnost vse nemške zvezne vlade je, da ra čuna s francosko nacionalistično ekspanzijo v Posarju.
Jugoslovanska nota bolgarski vladi
BEOGRAD, 3. — Danes je jugoslovanska vlada izročila bol. garskemu poslaniku v Beogradu noto. v kateri v celot; zavrača bolgarsko noto od 27. februarja, ki je obtoževala jugo. slovanske obmejne stražnike, da so 25. februarja ubili dve bolgarski obmejni straži. Jugoslovanska nota naiprvo poziva bolgarsko vlado, da skuša u-metno ohraniti napeto ozračje in obmejne provokacije. Se naprej pravi nota, je preiskava ugotovila, da nobena jugoslo. vanska obmejna st aža ni vdrla na bolgarsko državno ožemite in da niso r\a jugoslovanski strani slišali nobenega strela, pač pa so slišali rafale avtomatičnega orožja na bolgarskem ozemlju.
To dokazuje, pravi nota, da skuša bolgarska vlada spreminjati resnico 0 incidentih in zločinih, ki se dogajajo na bol. garskem ozemlju ter valiti odgovornost na Jugoslovane.
BEOGRAD, 3. — Osrednji odbor jugoslovanskih s:ndika-tov je glavnemu tajniku OZN poslal protestno pismo proti smrtni obsodbi, ki jo je izreklo sodišče v Atenah nad nekaterimi grškimi sindikalisti. Pismo zahteva razveljavljenje smrtne obsodbe, ki jo je že potrdilo prizivno sodišče v Atenah.
Razsodišče v Haaga b sprejemani« novih članu« v DZBI
Razsodišče potrjuje, da je za sprejem potrebno priporočilo Varnostnega sveta
HAAG, 3. — Mednarodno razsodišče je danes zjutraj izreklo svoje mnenje o vprašanju sprejetja novih članic v OZN.
Skupščina O.ZN je namreč postavila vprašanje, ali lahko sprejmejo v OZN nove člane v smislu paragrafa 2 čl. 4 listine OZN s samo odločitvijo glavne
Mirovna pogodba
med Izraelom in Jordanijo
TEL AVIV, 3. — Tukajšnje časopisje so danes največ bavi s pogajanji za sklenitev miru med Izraelom m Jordanijo. List «Herouth» piše namreč, da je besedilo pogodbe, katerega sta odobrili Izrael in Jordanija, bilo poslano v Anglijo od koder čakajo odgovor, preden bo jordanska vlada potrdila sporazum. List «Haboch» pozdravlja sporazum in piše, da bi tak sporazum praktično odprl pot za sklenitev podobnih sporazumov z drugimi arabskimi državami. Uradno poročilo izraelske vlade pa zanika vest, da bi stalni izraelski delegat pri OZN Eban izjavil, da je bil sklenjen nenapadalni Pakt s Transjordanijo. Omenjeno vest je namreč objavila neka tuja tiskovna agencija.
skupščine, te Varnostni svet ni priporočil stprejema, bodisi zato, ker kandidatinja ni dosegla zahtevanih pogojev, ali pa, ker je stalna članica glasovala proti predlaganemu sprejemu. So. hišče je razsodilo, da je čl. 4 listine OZN popolnoma jasen. Preden skupščina lahko glasuje o sprejemu novih članov, je potrebno priporočilo Varnostnega sveta. Sodišče je razen te. ga izjavilo, da bi se spremenil smisel te organizacije, če bi
DANES 4. MARCA OB 9 se prične v dvorani na stadionu «Prvi maja, Strada Guardiella 7 (na Vrdelski cesti)
DRUGI KONGRES ASIZZ
s sledečim dnevnim redom:
UVODNA BESEDA.
IZVOLITEV DELOVNEGA PREDSEDSTVA IN KOMISIJ.'
POZDRAVI.
POLITIČNO POROČILO. — DISKUSIJA. ORGANIZACIJSKO POROČILO. — DISKUSIJA. POLITIČNO EKONOMSKO POROČILO CONE B.
— DISKUSIJA.
ZAKLJUČNA RESOLUCIJA.
IZVOLITEV GLAVNEGA SVETA.
ZAKLJUČEK.
V NEDELJO 5. t- m. ob 20 bo v dvorani na stadionu »Prvi maju
OB ZAKLJUČKU II. KONGRESA ASIZZ KULTURNA PRIREDITEV pri kateri bodo sodelovali žene s terena, pionirji in Slovenskega narodnega gledališča z recitacijami.
člani
0 ..usodnih trenutkih"
očetov Akcijskega odbora
Tudi dolarska »Demokracija« se je po zgledu kominformis.ov skupščina sprejela nove člane italijanskih iredentistov za
brez ali pa prot; mnenju Varnostnega sveta. Sodišče je sva. jo odločitev sprejelo z 12 glasovi proti 2.
VEDNO BOLJ SE ZAOSTRUJE SPOR Z RUDARJI
Truman zahteva od kongresa
pooblastilo za zaplembo premogovnikov
ma sovv
i m
•■Vohunska mrzlica"
jajema Veliko Britanilo
Konservativni tisk obtožuje angleško tajno policijo v zvezi s Fuchsovo zadevo - Prva seja nove vlade
JONDON, 3.
Angleška
*tv,
a se je danes zjutraj sesta-Pod Attleejevim predsed-p0ieg kraljevega govo-Cje bil predmet razgovora
ij? Proračun v zvezi z novim
J^čnjm položajem in z na-ajhčim naporom sindikatov J' politiki blokiranja mezd so namreč Attlee in W člani njegove vlade pred HHjhjem, da povišajo ob 't dobičkov indus.rijcev l®Vcev in da zadržijo in' 'en življenjskih polreb-hočejo, obdržati poli-tifcg pranja mezd. Ta poli-k? bo naletela na odpor Hrvati vcih in večina, s WiJJ. ta?-polaga vlada v par-u- bo premajhna, da bi Nh *fada se tudi boji stav-Stfjj. *‘banj v mehanični in-Hiljv v kateri je včlanjenih fW0rie delavcev.
zadeva ni še zdaleč čeprav je bil mladi J*tija L1 Za atomska razisko-§šj u Harwellu obsojen ko-'it| u dnevi na 14 let ječe. dV<f ■ ^‘vni list ostro % i?. biinistra za vojne za* ,WW>eyja. čigar spise že n «Evening Standard« Pa J8 Povsem komunHič-V3ai popolrinma marksi-
vKregata se
y osiovsko senco
3. OLive-v ameriški prestol-nasujejo, če misli pred-oA |*ltajs*e nacionalistične 2^Va*CUng3cn*‘ kl namerava
*• Ilii nfAIr irnene r\-n\
ha otok Formozo, Cangkajšku iz rok ob-
V,
predstavnik v Wa-^ Vej*; nan“ei namignil, ko- Dbv>M a° Lieungjon sku-r,k, 8a ' Cangkajšku oblast, 'O*' Juvt i Za uzurputorja
fr med 0bPaJn,lst ic’ da
% ^ sicl Tfma pretei na-
hi Pustll . od|kar je Cangkaj.
[cunsiena na cedi-
LiA ki 7-';sKajsKu iz rok ob-16 ne4avn° Prevzel.
’•
Se umaJtni1 'Uh J,he vi J cipnarjem nacin-kat$enr)Vp j J' To Potrjuje Li-R0 ?e,h je . J Y° o Cangu, o da je ie dol-
kito1- ie iz8ubU za* v«n v PjegoVh Yln narodu in b:	n *^ske ne bodo
* zaradl tega, ker * m *.^a°cetungom, ^ mrzrjo Canga
stične. Predvsem pa se je konservativni tisk spravljal na ta-jinstveni «M 14», protivohun-
ski urad, ki neposredno zavisi od ministra Straeheyja, in ž njim sploh vso angleško policijo, ki letno stane državo 3 milijone funtov'. Na to namreč meče opozicijski tisk odgovornost, da je bil dr. Fuchs lahko 7 let «ruski agent«. Tajinstve-na in čudna Fuchsova zadeva, ki se je spremenil v tajinstven in čuden Fuchsov proces, ima za posledico propagandistično kampanjo. Znalci se že kažejo v tisku in kot kaže, bodo prve žrtve te vohunske mrzlice, ki grozi, da bo zajeta vso Anglijo, prav kandiditi za naturalizacijo. Da je bila Fuchsova zadela precej zrežirana v ZDA. je dokaz to, da bo sam predsednik Truman dobil v roke uradni prepis procesa proti znanstveniku Fuchsu. Tudi ameriška tajna policija skupno z angleško išče neke tajinstvene osebe, s katerimi je imel Fuchs baje tesne stike.
Zv/ezno sodišče je ponovno pozvalo rudarje, n^‘ se vrnejo na delo, a rudarji nadaljujejo svojo borbo - Izjave Tn/gve Lier j. azgovonh z delegati v OZN
WASHlNGTON. 3. — Tru- trebno, da Vlada prevzame rud-man je danes zahteval od kon- nike v posest«.
gresa, naj mu pcdel; oblast za išaplenibo rudijikpv premoga, V posebni poslanici kongresu izjavlja Truman, da če se proizvodnja premoga takoj ne začne, bo to povzročilo »človeško trpljenje in porazno gospodarsko dezorganizacijo#. Dalje pravi .Truman, da bodo čez nekaj dni rezerve premoga praktično Izčrpane.
Predsednik zahteva od kongresa imenovanje <uit pristranskega); odbora, ki naj postavi predloge, da se zajamči »primerna kompenzacija za izkoriščanje imovine lastnikov rudnikov«. Predsednik predlaga dalje imenovanje drugega »nepristranskega« odbora, k; naj določi mezde, ki jih mora vlada plačati rudarjem, dokler bodo delali za račun zvezne vlade.
Zahteval je tudi sestavo komisije, ki r.aj preuči gospodarske in Socialne plat; premogovne industrije ter njene vplive na nacionalno gospodarstvo. Predsednik pravi, da upa, da mu ne bo treba zateči se k
llalijaBsko-hiršIta
RIM, 3. — V Rimu in v Ankari potrjujejo, da se Italija in Turčija pogajata za sklenitev prijateljske pogodbe. Sporazum bo nadomestil pogodbo, podpi-sano leta 1928 za dobo 20 let Dasi skušajo v turških krogih zanikati komentarje, ki pravijo, da je to Prvi korak za skle. nitev sredozemskega protiko. munističnega bloka, katerega podpirajo ZDA.,je prav gotovo, da bo ta prijateljski pakt ustva. ril za zahodne imperialiste novo postojanko na tem delu Sre. dozemlja.
Truman pripominja, da bedo zaplembi rudnikov in da računa na sporazum med prizadetimi strankami, »preden bo po-inorale stranke urediti svoj spor s pogajanji, kakor da vlada ne bi upravljala rudnikov. »Ko bo država preskrbljena z zadostno količino premoga, ne bo. vladi v.eč potrebno izkoriščati rudnikov in jih bo takoj vrnila lastnikom«.
Predsednik zahteva od kongresa, naj izglasuje ta zakon Čim prej. Predstavnik kongresa je izjavil, da zakon ne bo izglasovan pred ponedeljkom.. Zdi ses da bo notranje ministrstvo pooblaščeno upravljati rudnike.
Malo pred Trumanovo napovedjo, da namerava zahtevati od kongresa, naj. mu dovoli zaplembo rudnikov, je zvezni sodnik na podlagi Taft- Hartleye-vega zakona ponovno ukazal rudarjem, naj se vmejo na delo in naj nadaljujejo z lastniki rudnikov pogajanja za novo pogodbo. Ta ukaz nadomešča za 80 dni začasni ukaz, ki ga je isti sodnik izdal 12. februarja.
Državni departman je danes javil, da ne bo dovolil vizuma delegatom svetovnega kongresa pristašev miru, ki so imeli odpotovati v ZDA, da predložijo ameriškemu kongresu resolucijo, ki zahteva prenehanje oboroževanja in takojšnjo znižanje vojaških proračunov ter prepoved ‘ atomskega orožja. Državni departman izjavlja, da je kongres pristašev miru »orodje komunistične propagande in sovjetske politike«.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie ie na tiskovni konferenci potrdil, da so med predlogi, ki jih je on med razgovori z raznimi delegacijami postavil, sledeči: 1. sklicanje izrednega za-
sedanja. H e skupščine; 2. posebne. _assdanj,e Varnostnega sveta ob navzočnosti zunanjih ministrov ‘držav, ki so članice sveta; 3. Cnurcniiiov predlog, naj se skliče sestanek med najvišjimi predstavniki ZSSR, ZDA in Velike Britanije,
Glavni tajnik pa je pripomnil, da se sedaj šel& o tem diskutira in da ni bil sprejet še noben sklep. ""Pripomnil ie, da omenjeni predlog; ne izključujejo drugih in dejal, da je slišal govorit; prvikrat o načrtu za izredno zasedanje glavne skupščine v Moskvi od senatorja Mac Mahcna, ki je predložil predlog v tem smislu ameriškemu senatu.
Odgovor vlade SZ na ameriSRo noio
MOSKVA, 3. — Namestnik sovjet-kega zunanjega ministra Andrej Gromiko je 28. februar. ja izročil poslaniku ZDA sovjetski odgovor na ameriško spomenico od 12. decembra 1949. V tej je ameriška vlada zahtevala informacije o usodi določenega števila oseb, katere je ameriško poslaništvo v Moskvi smatralo za državljane ZDA. Nota je v prvi vrsti zahtevala, naj sovjetske oblasti vsem tem osebam, katere je poslaništvo smatralo za ameriške državlja-ne, dovoli odhod iz Sovjetske zveze.
Sovjetski odgovor pa pravi, da so vse omenjene osebe razen redkih izjem, sovjetski dr. zavijanj ali pa državljani drugih držav. V odgovoru pravi sovjetska vlada. da so ameri ški državljani že zapustili So-
cijake oblasti v Nemčiji in v Avstriji s silo zadržujejo na de. settisoče razseljenih oseb, sovjetskih državljanov. Sovjetska nota nato zavrača ameriško spomenico, katero označuje kot neosnovano.
Ceneral Gadoma
priča proti Graiianlju
RIM, 3. — Prvič, odkar se mora Graziam zagovarjati, se je v sodni dvorani bivši maršal srečal z generalom Rafaelom Cadorno, ki je bil svojčas poveljnik italijanskih partizanov in Se med nemško okupacijo boril proti naoifašistom. Cadorna je op isal zgodovino ita. lijanskega odpora. Ko je 1944. leta prišel v Severno Italijo, je sicer našel partizanske oddelke vendar pa so odrielki fašistične vojske, posebno še po osvodo-ditvi Rima in zavezniškim izkrcanjem v Italiji, vršili vse bolj nasilne akcije. V Piemontu, v Lombardiji ter v vsej Sc-verni Italiji — je izjavil Ca-dorna — je partizansko gibanje zavzelo velik obseg. Operacije proti partizanom so republikin. ske sile izvajale v velikem ob-segu.	'
HELSINŠKI, 3. — Predsednik Paaskivi je danes zjutraj začel pogajanja- za sestavo nove finske vlade. Politični krogi v Helsinkih pravijo, da bo nova vlada sestavljena šele prihodnji teden.
Agencija »Tass« je nocoj objavila celotno vsebino protestne note, ki jo je sovjetska vlada izročila finskemu poslaniku v Moskvi. V noti obtožuje sovjetska vlada finsko, da je kršila mirovno pogodbo in prijateljski pakt, dalje govori nota tudi o vprašanju vojnih zločincev, katere zahteva Sovjetska zveza. Čeprav bi finska vlada lahko aretirala 350 vojnih zločincev. ki so zbežali na Finsko, 'ih je do sedaj samo 24 izročila sovjetskim oblastem, kar dokazuje — pravi ncta da finska vlada podpira vojne zločince in jih noče izročiti v roke sovjetske pravice.
SARAJEVO, 3. — V prestolnici LR Bosne-Hercegovine so ustanovili orientalski inštitut, ki bo zbiral in proučeval dokumente iz časov turške nadvlade na Balkanu. Inštitut sc bo bavil s preučevanjem turške zgodovine, orientalske literature in umetnosti.
HOLLYWOOD, .:. — List «Daily Variety» piše, da čaka filmsko industrijo v Holly-woodu velika kriza. Od velikih filmskih podjetij je «War-ner Bros« že odpustila z dela 50 odst. uslužbencev.
Zverinski umor
5 črncev v ZDA
KAlRO (Georgija ZDA), 3 — Pet črncev, tri otroke in dva odrasla so našli ubite v dveh sosednih hišah. 661etni Jim Turner, baptistični pridigar in trije njegovi otroci so ležali ubiti v postelji. Turner je imel sedemkrat prebodeno srce in razbito glavo, i Prav tako so imeli otroci razbite
gnala v naše poročilo o zadnjem sestanku aktivistov OF., Članek o teni so napisali sami očetje akcijskega odbora in so se tudi pod člankom še posebej podpisali. Poudarili so t> njem predvsem tisti del našega poročila, ki govori o edino pravični pripadnosti ne samo STO-ja, temveč tudi Goriške in Sloven. ske Benečije. Koc za italijansko iredentistično reakcijo in kom-informiste. tako je tudi za oče. te akcijskega odbora (to pot sam o za «ohranitev» STO-ja) naše stališče glede pravične pripadnosti omenjen ih ozemelj — iredentistično in ga zato odklanjajo, ker — pravijo — odklanjajo uVSAK IREDENTIZEM, PA NAJ SE POJAVLJA V K A. KRSNl KOLI OBLIKh. Torej: kot na štirih znamenitih in čudovitih sejah protijugoslovanske, protidemokratične in pro-tiljudske gonje v tržaškem občinskem svetu — tako so se tudi v svojem tisku ponovno znašli na. skupni liniji očetje akcijskega odbora z italijansko iredentistično reakcijo in šovinističnimi kominformisti.
Spričo tega je toliko bolj smešno, da se nato v istem član. ku očetje a.o. spuščajo celo v — nič manj — ko t nekakšne pretnje in pravijo, da opozarjajo «V TEH USODNIH TRENUTKIH NA ODGOVORNOST VSAKEGA SLOVENCA KI SE PRI NAS POLITIČNO' UDEJSTVUJE».
Očetom a.o. zares -radi verjamemo, da so zanje trenutki, od katerih je odvisno, ali jim bo uspelo ali ne tukajšnje Sloven. cc prevarati za dosego njihovih očetovskih anglaameriških inte. resov — usodni. Za takele an-glpameriške očete nam rej postanejo trenutki usodni le takrat. kadar gre za njihove in njihovih imperialističnih varu. hov politične špekulacije. Ko se je "a Pr. — če se omenjeni očetje mogoče vendarle še kaj spominjajo — ves slovenski narod boril na življenje in smrt
Za svoj goli obstoj v osvobodil, ni vojni, tedaj zanje seveda ti. sta vojna leta niso pomenila «usodnih trenutkov». — Tedaj namreč in še prej jim ni ~ kot ss vsi še prav dobro spominjamo — niti na pamet padlo, da bi ustanavljali kakršne koli «akcijske odbore«. Takrat ie bil ves slovenski narod en sam oho. rožen odbor. v katerem pa teh današnjih akcijskih očetov ni bilo videti.
Ne duha in ne sluba ni bilo o njih!
Nekateri med njimi pa so celo izjavljali, da si niso rikdar želeli druge oblasti razen italijanske in da so fašistična načela celo propagirali iti. itd. Saj smo še nedavno tega dobro osvežili spomin na pr. prav sedanjemu glavnemu očetu a. o. gospodu dr. Josipu Agnelettu o takšnih in podobnih njegovih izjavah. Gospod dr. Agneletto še do danes ne more in nikdar ne bo mogel oprati in zbrisati omenjenih svojih izjav. Tudi sedanja »šaria« glavnega očetovstva mu pri tem ne bo mogla prav nič pomagati. Takrat se je namreč prav tako klanjal takratnemu gospodarju kakor sedaj sedanjemu. Razlika je le ta, da se klanja danes v imenu akcijskega odbora.
Zaradi tega smo mnenja, da bi bilo mnogo bolje, če bi zgoraj opisani gospod doktor in ostali očetje že enkrat same sebe opozorili na odgovornost za vse tisto, kan- so počenjali tr resnično usodnih trenutkih, ki jih je v najtežjih časih preživljal slovenski narod. Vedo naj pa, da so pred tem slovenskim narodom in pred vsemi jugoslovanskimi narodi — tudi tistimi, za katere pravi omenjeni glavni oče a, o., da ga je zadela danes »žalost-a tved u — odgovorni za vse kar so počeli. ko je ves naš narod krvavel-Mi jih bemo na to odgovornost prnd zgodovino večkrat • - oni-'nili; vsekakor pa tolikokrat, da jim nikakršno prekrivanje njihove preteklosti ne bo moglo prav nič pomagati pri vara nju našega ljudstva.
Slo Hsoč sužnjev v ZDA
Izjava predstavnika Mednarodne lige za človečanske pravice
vjetsko zvezo. Potem ko je s<>-; glave. Poleg tega pa so imeli o-vjetska vlada obtožila ajneri-; troc-i še znake zadušitve. Zraven ško, da določenemu številu so- Turnerjeve hiše so prav tako vjetskih državljanov v ZDA našli ustreljenega 501etnega bap-preprečuje povratek v domovi, tističnega pridigarja Johna Arno, dodaja, da ameriške okupa-1 linea.
NEW YORK, 3. — Predstavnik mednarodne lige za človečanske pravice Rovvland Watts je izjavil, da je v ZDA približno 100.000 oseb, ki žive kot pravi sužnji. Predvsem gre tu v glavnem za Mehikance, ki so v velikem številu skrivaj prekoračili mejo ter jih sedaj uporabljajo ameriški veleposestniki na delu. Ti Mehikanci živijo v najtežjih pogojih. Veleposestniki pa jim grozijo, da jih bodo izročili ameriškim oblastem. Watts je dejal, da ti nesrečniki dobivajo za svojo tr do delo samo hrano in še to v nezadostnih količinah. Row-land Watts je govoril tudi o suženjstvu, ki še danes obstoji v portugalski Angoli in v Južnoafriški uniji.
26. aprila sesianeR namesiniRov za Avstrijo
LONDON, 3. - Na angleškem zun. ministrstvu so danes zjutraj sporočili, da je sovjetska vlaida preko svojega poslanika v Londonu Zarubina sporočila glavnemu tajniku sveta zuna-
njih ministrov, da je sprejela 26. april kot dan za sestanek namestnikov zunanjih mini-strov, ki morajo izdelati avstrijsko mirovno pogodbo. Sovjetska nota pa ne omenja av-strijsko-sovjictskih pogajanj na Dunaju, ki trajajo že 4 mesece in od katerih zavisi sklenitev avstrijske mirovne pogodbe, za katero se pogajajo že od januarja 1946.
Film Jalovi koles" Drenoveilan v
NEW YORK, 3. — «Motion Picture Association« kateri predseduje Eric Johnson, je prepovedala italijanski film «Tatovi koles«, katerega je re-širal Vittorio De Sica. Prepoved so opravičili s tem, da film ni izdelan po zakonih ameriške filmske produkcije. Urad te ameriške organizacije bi namreč dovolil predvajanje filma le potem, ko bi izrezali iz filma nekaj prizorov, katere so posneli v javni hiši.
Italijanski režiser De Sica pa
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primor; ■ in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK O VOLITVAH ODBORNIKOV OKRAJNIH LJUDSKIH ODBOROV I. SPLOSNE DOLOČBE
1. člen
Voli Ive odbornikov v okrajne ljudske odbore v Istrskem okrožju (Jugoslovanski coni STO) se vrše po določbah tega odloka po splošni, enaki in neposredni volivnl pravici s tajnim glasovanjem, po načelu sorazmernega predstavništva.
2. člen
Okrajni ljudski odbori se volijo za dobo treh let-
V primeru, da se okrajni ljudski odbor predčasno razpusti, se vrše izredne volitve.
V primeru prenehanja mandata posameznih odbornikov se vrše nadomestne volitve, to pa samo, če odbornik, čigar mandat je prenehal, nima namest-
ODLOK O VOLITVAH
odbornikov okrajnih ljudskih odborov
nika ali če njegov namestnik nima več pogojev za odbornika.
Kadar se mandat novoizvoljenega odbornika in mandat njegovega namestnika ne verificirata, se vrše ponovne volit-ve.	m
Odbornikom, izvoljenim pri nadomestnih ali ponovnih volitvah, traja njihova poslovno doba do takrat, ko poteče poslovna doba njihovemu Ijud ke-mu < oru.
Nadomestnih in ponovnih volitev ni glede dopolnilnih mandatov; če dopolnilni	mandat
Jjudskega odbornika preneha zaradi smrti ali iz drugega raz loga. ali če se ne verificira stopi la mesto takega ljudskega odbornika ka’ dfdat, ki je na isti okrajni kandidatni listi dosegel za njim najvišje števil« glasov, a ni bil niti izvoljen (61. člen, 2. odstavek).
3. člen
Pravico voliti in biti voljen
-ima vsaka oseba, pristojna v Istrsko okrožje, ki je vpisana v volivnem imeniku kraja ali mesta v območju okraja, za katerega so volitve.
4. člen
Istrski okrožni ljudski odbor lahko razpiše splošne volitve v okrajna ljudska odbora ne glede na to, ali je njihova poslovna doba pretekla.
5. člen
Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora razpiše volitve:
1 v okrajni ljudski odbor, ki ga je razpustil Istrski okrožni ljudski odbor;
2. v okrajni ljudski odbor, ki je sklenil svoj razpust oziroma je odstopil.
6. člen
Okrajni izvršilni odbor razpiše volitve v sledečih primerih:
1. volitve svojega ljudskega
odbora, ki mu je potekla poslovna doba;
2. volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora namesto odbornikov, ki so bili odpoklicani z namestniki vred;
3. volitve posameznih odbornikov svojega ljudskega odbora v primeru drugačnega prenehanja mandata razen v Primeru 6. odstavka 2. člena.
O razpisu volitev mora okrajni izvršilni odbor obvestiti Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
7. člen
V primerih, ko preneha man dat zaradi poteka poslovne dobe. se morajo razpisati volitve najkasneje tri tedne pred po^ tekom in izvesti najkasnej” mesec dni po preteku poslovna dobe.
Ce se okrajni ljudski odboi razpusti, razpiše Izvršilni od-
bor Istrskega okrožnega ljudskega odbora takoj volitve novega okrajnega ljudskega odbora; te volitve morajo biti najpozneje tri mesece po razpustitvi okfajnega ljudskega odbora.
V drugih primerih se morajo razpisati volitve takoj in izvesti najkasneje v sedmih tednih.
Razpis volitev se mera objaviti najkasneje šest tednov pred dnevom volitev.
8. člen
Dan volitev se odloči v razpisu volitev ali naknadno.
Volitve okrajnih ljudskih odborov se vrše v nedeljo.
9. člen
Glasovanje Pri volitvah je svobodno. Nihče niti organ ljudske oblasti ne >me v nobenem primeru klicati volivca na odgovornost zaradi glasovanja
pri volitvah in tudi ne sme od volivca zahtevati, naj pove, za koga je glasoval, ali zakaj ni glasoval.
10. člen
Število odbornikov okrajnega ljudskega odbora, katere volijo posamezne osnovne upravno - teritorialne enote, določi glavna volivna komisija v sorazmerju s celokupnim številom prebivalcev, po rezultatih zadnjega uradnega popisa prebivalstva, in sicer tako, da volijo kraji, ki imaj0 do 40o prebivalcev, enega odborn ka, kraji, ki imajo od 400 do 800 prebivalcev, dva odbornika, kraji, ki imajo od 800 do 1200 prebivalcev tri odbornike in tako sorazmerno dalje.
II. VOLIVNE ENOTE
11. člen Odborniki okrajnih ljudskih
odborov se volijo po volivnih enotah tako, da se ozemlje
osnovnih upravno-teritorialnih enot razdeli na volivne enote in volijo volivci vsake volivne enote praviloma po enega odbornika.
Volivne enote so lahko tudi večje, tako da se v njih voli po več odbornikov, če to narekuje značaj kraja ali mesta.
12. člen
Obseg in razmejitev volivnih enot, kakor tudi v katerih krajin in mestih se voli v posameznih volivnih enotah po več odbornikov, določi okrajna volivna komisija po navodilu izvršilnega odbora pristojnega okrajnega ljudskega odbora tako, da volivne enote po možnosti ustrezajo zaključenim naseljem ter gospodarskim, prometnim in drugim krajevnim prilikam.
Svojo odločbo mora objaviti na krajevno običajen način najkasneje 10 dni po razpisu volitev v vseh krajih in mestih svojega območja.
III. VOLIVNE KOMISIJE
13. člen
Volitve odbornikov okrajnih ljudskih odborov vodijo voliv-
(Nadaljevanje na 3. strani)
se je odločno postavil v bran in se uprl, da bi mu film rezali. Izjavil je, da bo rajši počakal, kaj bo reklo ameriško javno mnenje.
Poziv za rešitev gršRih 'slnoiREliM
LONDON, 3. — Grška levičarska agencija »Greek News Agency» ki objavlja vsa poročila v Londonu, poroča, da je Bety Bartlett iz Doncastera danes dobila brzojavko Jakoba Malika, načelnika sovjetske delegacije pri OZN. Brzojavka je odgovor na njen poziv, da bi OZN rešila njenega moža Toni Ambatielosa, grškega sindikalnega voditelja in 7 njegovih tovarišev, katere je atensko sodišče obsodilo novembra 1948 leta na smrt. V odgovor navaja Malik, da se je obrnil do predsednika skupščine OZN generala Rcmula, glavnega tajnika OZN Trygve Liea ter ju prosil, da b; se zavzela za grške sindikalne voditelje, Bartlett je podobno brzojavko dobila od poljskega delegata pri OZN in poslanico mednarodnega RK iz Ženeve, ki je sporočil, da je svojemu predstavniku naročil, naj se zanima za to.
V BuRzrešii zzcrll amtrišHi m Migieški ttrmacfjsiu urad
BUKAREŠTA, 3. — Namestnik zunanjega ministra Gregor Preoteasa je včeraj poklical na zunanje ministrstvo ameriškega poslanika v Bukarešti Rudolfa Schoenfelda in angleškega poslanika Walterja Robertsa. Oba je namestnik zunanjega ministra obvestil o sklepu romunske vlade, ki zahteva, naj informacijska urada obeh poslaništev takoj prenehata z delovanjem ter naj ju takoj zapro. Romunska vlada je pri tem dodala, da sta se oba urada bavila z delovanjem, ki ne spada v okvir normalnega dela diplomatske misije. V obvešče-t nih krogih potrjujejo, da sta oba poslanika sprejela na znanje zahtevo romunske vlade, da bi o tem poročali svojima vladama. Danes zjutraj sta res angleški in ameriški informacijski urad prekanila svoje delo.
AFERE
D K O R
E M
PREDKONGRESNI
ČLANOV OF
SESTANKI
«Lega Nazionale» pred sodiščem
V ponedeljek 6. t.m. ob 9 dopoldne se bo pred okrožnim sodiščem v Trstu zagovarjalo 22 obtožencev, zapletenih v sleparije pri razdeljevanju sladkorja
Vedno z Osvobodilno fronto
Ponedeljek 6. marca bo za Lego Nazionele ter njene pristaše <ten žalostnega spomina. Procesu v Benetkah proti Le-ginemu upravniku Monicu, ki je poneveril nad Sedem milijonov lir, se bo v Trstu pred okrožnim sodiščem pridružila razprava proti 22 osebam, k so zapletene v več ali manj znane sleparije Leginega sladkorja. Na zatožni klopi bodo sedeli:	Zoppolato	Francesco
D’Osmo Mario, Mizio Silvio, Ghersiria Amerigo, Vesel Gior. gio. Gemmari Edoardo, Pison Rodolfo, Gusan Ernianno, Pi-.scano Rodolfo, Jogan Luigi, Co-diglia Silvio, PUcill<j Gerinbro, Di Bari Qu'irino, Flego Giovda na, Urizio Remigio, Janežič Giuseppe, Primi Francesco, Su. sanj Adolfo, Zampolli Giovan-ni, Turnšek Angelo in Zennaro Renato.
Historiat Leginega škandala o sladkorju sega daleč nazaj v predvolivno diobo v Trstu, ko so Legi izročili v razdeljevanje velike količine sladkorja. Namen tega razdeljevanja naj bi bil y tem. da bi si Lega pridobila simpatije pri revnem tržaškem prebivalstvu, kar bi vse-kakor dosegla ,5 ceneno proda, jo dragega sladkorja. Ro nekaj
KULTURNE PRIREDITVE v proslavo 8. marca
Krajevni odbor ASIZZ v NABREŽINI vljudno vabi NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v torek 7. marca ob 20 v kinodvorani.
Sodelovali bodo:	pevska
zbora iz Nabrežine in Sem' polaja igralska družina iz Saleža, pionirji in žene iz Sv. Križa ter pionirji iz Nabrežine.
Vabljeni vsi !
Krajevni odbor ASlzZ v BORŠTU vabi
NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v torek 7. marca ob 20 v dvorani v Borštu.
Sodelovali bodo:	pevski
zbor in žene iz Doline, pionirji iz Ricmanj ter dijaška folklorna skupina iz Trsta. Vabljeni vsi !
Zene iz LONJERJA vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v sredo 8. marca ob 20 v dvorani gostilne Cok.
Sodelovali bodo:	pevski
zbor, žene in pionirji iz Lo-njerja.
Vabljeni vsi !
Zene III. RAJONA vabijo NA PROSLAVO 8. MARCA ki bo v torek 7. marca ob 20 na sedežu društva »Oton Zupančiču (pri Gregoriu), Ul. Molino a vento 157.
Sodelovali bodo:	ženski
pevski zbor (Ivana Cankarja*, žene in pionirji III. rajona ter solistka tov. Slavica Batistuta.
Vabljeni vsi ! *
mesecih razdeljevanja pa se je | po Trstu pričelo šušljali o ye, likih sleparijah, izvršenih v zvezi z razdeljevanjem sladkega blaga. Klerikalno glasilo «Giornale di Trieste« je bilo primorano 13. oktobra 1948 ob. javiti poročilo Lege, v katerem je y(odstvo sicgj. nerado prizna, jo, da je Prjšlo.dO:tjekaterih nepravilnosti po krivdi ((neznan. cev». •	:
Sladkorni škandal je kmalu zatem zajel vrste -legajev, kakor tuši. upravni -svet te .organizacije. Tudi policija je že pričela s,-poizvedbami.
V strahu pred javnim mnenjem so hoteli nekateri člani upravnega odbora škandal potlačiti pa ta način, da' bi zadevo likvidirali v družini. Bilo pa je že prepbzno, kajti Po me.' stu se je žfe razširil glas o,glavnih '. krivcih, med katerimi je stalo na prvem .mestu ime Leginega upravnika Gina Mona-ca, ki naj bi si z denarjem pod roko prodanega sladkorja sezidal lepo poslopje.
Spričo preglasnega javnega mnenja je bi] demokristjan dr. Palutan prisiljen imenovati Le. gi komisarja v osebi prof. Szonr,-bathelyja, znanega starega fašista, ki se je kasneje prelevil v demokristjana. Toda ta ukrep je bil v opreki z zakonom, kajti o Legi kot privatni ■ organizaciji bi moglo odločati le skii. cano članstvo, p morebitnih sle. parijah pa bi moralo odločati javno tožilstvo. Toda kakor je kazalo, je hotela krščanska demokracija izrabiti priliko, da bi se sama polastila Lege. Da bi potajil vse te nepravilnosti se ie nrof. Szombathely požuril preko tiska z izjavo, da bo v grdi zadevi kmalu napravil red in da bodo krivci kaznovani Po zakonu brez prizanašanja in usmiljenja.
Vendar se o kakršnem koli razčiščenju tudi po- nekaj mesecih n; še ničesar slišalo. Škandal je ostal nepojasnjen
Kako bodo porabili 3*t0 milijonov lir
R 340 milijoni lir, ki jih je Vojaška uprava dala pa razpolago ofcčini, 'Kar "je župan na včerajšnji seji občinskega sveta omenil, bedo modernizirali mreže grezničnih kanalov v o-kolišu med ulicama Rossetti in Carducci, Ccrso Garibaldi in Viale D’Annunzio. Za te dele bodo porabili 200 milijonov, za popravila in pokritje potokov in kanalov v predmestju pa 100 milijonov. Nadaljnjih 40 milijo, riov pa bodo uporabili za nujna cestna popravila; gre za trg Garibaldi, prvi del devoreda D'Annunzio, Furlansko cesto,' ter ulice Imbriani, Milano, San N icolo, delle Tcrri, Ponchielli, San Lazzaro in Flavia. Torej v glavnem za ulice, ki so v sredi mesta, medtem ko bodo razbite ceste v predmestjih ostale še naprej takšne kot so, kajti revni ljudje lahko hodijo po slabih' cestah — saj imajo dovolj čevljev. (Tako menda mislijo gospodje,' ki odločajo o uporabi teh milijonov.)
JUTRI ustanovni sestanek Sindikalnega akc. odbora za obnovo razrednik sindikatov
Po sklepu plenarnega zasedanja Sindikalnega akcijskega odbera v Trstu in II. okrožnega zborovanja Enotnih sindikatov bo jutri 5. marca 1950 ustanovni sestanek Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja (obeh con).
tudi med volitvami 'in po njih, eeprafv se. je nekajkrat vtaknila vmes policija s svojimi preiskavami. Znano j.e, da je zaključila s poizvedbami že decembra 1948.
Sele lani decembra se. je izvedelo, da je javno tožilstvo zaključilo preiskovalni- postopek že 4. novembra in da bo 6. marca letos načet proces pro. ti 29 obtožencem. Njih število pa se je skrčilo na 22 oseb, ker
I so jih sedem, med temi .Legine. ga tajnika in nekega duhovnika oprostili že med preiskoval, nim postopkom. Vsekakor postaja zadeva vedno bclj zanimiva, kajti onih 22 obtožencev, ki so na začasni svobodi, zatrjuje svojo nedolžnost, češ da. so nravi krivci visoke osebnosti, o katerih se zaenkrat nočejo, izreči.
'V ponedeljek'bosta torej dva procesa Legiriih in drugih oseb. nesti, v Benetkah jn v Trstu, pričela razkrinkavati vso- gnilobo jn koristolovstvo super-patriotične in klerikalno usmerjene Legine organizacije. Čeprav so se ne le tukajšnji funkcionarji, marveč celo viso. ke italijanske osebnosti trudile, da bj afero kolikor toliko potlačile, je pričakovati zanimivih razkritij v zvezi! z . goljufijami ih .poneverbami ljudi,' ki se kljub svojemu stalno poudar. janemu patriotstvu upajo izkoriščati v egoistične namene organizacije s - tako visoko donečimi imeni, ket ga je nosila Lega Nazionale.
To je volja našega ljudstva, ki prihaja do izraza na predkongresnih sestankih
V več krajih šo se te dni že Ricmanj. Govoril je tov. Bole, vršili predkongresni sestanki ki je najprej poudaril, kako je OF, na katerih po referatih in zadnjh stavka industrijskega diskusijah prisotni volijo tudi delavstva razkrinkala stališče
delegate za kongres. Prejeli smo poročila o takih sestankih v Borštu, v Saležu in na II. in III. terenu III. okraja.
Besede govornikov, ki poi jasnjujejo sedanji politični položaj v Trstu zlasti pa vprašanje- o! bodočnosti ' Tržaškega iozemlja naletijo na splošno pozornost-in vnamejo živahne diskusije: v katerih morajo govorniki odgovarjati na razna vprašanja, ki jih stavijo zborovalci. Na vsehfjiestankift pa prihaja do izraza volja .naših, ljudi, da hočejo tudi v bodoče hoditi naravnost, po poti, ki jim jo kaže OF, pe ozirajoč se na razne omahljivce in ne da bi poslušale zapeljive a varljive besede raznih fneodvisnih«, pa tudi ne hinavskega govoričenja kominformistov.
Dne f. marca je bil sestanek OF v Borštu, ki so se ga udeležili člani iz te vasi in iz
O pokojninah in podporah
so tudi včeraj razpravljali v občinskem svetu
Ob začetku včerajšnje seje , več predlogov, med katerimi
tržaškega mestnega sveta se j: župan zahvalil Izterjevalnici davkov pri Finančni intenden-ci, ker se je odrekla izterjevanju doplačila zaradi zakasnitve pri plačevanju davkov, ki je nastala v zvezi z zadnjo 20 dnevno stavko. Ker je bil za časa fašizma pekojni Duca D’Aosta, za katerega bo jutri maša v Trstu, imenovan za Častnega tržaškega meščana, je župan izjavil tudi, da je njegov občinski odbor za tc, da bi se vsi udeležili - te maže. -Znani prvak v obrekovanju ljudske oblasti v coni B, adv. Bologna (DC) ‘je zopet predložil neko resolucijo o coni B in jo .je-tudi prebral; ^Žiiljan Pa ga je zaprosil naj* se fldrlče'glasovanja o njej, čeč da je v resoluciji, ki je bila izglasovana 24. p. m. že vse povedano, na kar je -Bologna pristal.
Gianpiccoli (Fronta za neodvisnost) je podal izjavo, v ka-terf je dejal, da hoče tečno pojasniti, da se njegova skupina ni izrazila za to, da bi Se znamenite «poručene spominske kamenite plošče« v Kopru ponovno postavile na njihova mesta, temveč da je njegova skupina predlagala le upravno združitev obeh con.
Nato so o pokojnem vojvodi D’Aosta manj ali več vzhičeno govorili še svetnik Mon-ciatti (Blocco italiano), Furlani (PRI). Morelli (MSI) jn župan. Kominformist Gec je vprašal, kaj je s predlogom, da se stadion pri Sv. Savi preimenuje po znanemu športniku Ballarinu, nakar mu je svetnik Sciolis pojasnil, da so o tem že odločali, niso pa sklenili še ničesar, ker da je bilo
tudi predlog, naj bi se imenoval stadion «Torino». Na predlog obe. odbornika Cumbata je bil nato soglasno odobren sklep o popravkih pravilnika glede osebja trešarinskega urada. Na predlog občinskih odbornikov Dulcija, Catolle in Visii^tina, je bilo odobrenih več odbora-vfh sklepov manjše važnosti. Omembe vreden pa je predlog, mestnega odbora naj se bodo-' čemu tržaškemu glasbenemu’ zavodu, ki bo nastal z združitvijo vseh dosedanjih podobnih zavodovih kj se‘bo-imeficrval «Conservatorio Triestino G. Tartini»,	brezplačno . odstopi"
palača Rittmeyer v Ulici Ghe-ga ,št. 12^ pod r-iigojem^ .bo
td ' zav-črT	W	je'	prč&l&vai	odJ
O prosvetnih
' Da se delo v prosvetnih‘Urn. štvih pregleda in poživi, je ime. la SHPZ v februarju tri pro svetne konference.
Prva se je ižršila v Trstu 13. februarja. V zadetku-je spregovoril predsednik S H P/, o pome. nu takih konferenc. .Top. Maj. nikopa >;e ugptOvtTa 'natjočTbšt 32 zastopnikov društev. TM. Žarko je podal izčrpen referat o prosvetnem delovanju od leta 1345 dalje. Osvetlil je negativ-no delo informbirojevcev. Da nes. je v SHPZ včlanjenih 40 društev, katerih delavnost je po raznih krajih precej različna. Ustanovil se je Centralni diletantski oder z novimi nalogami zlasti Za društva, ki še nimajo samostojnih dramskih družin Iz te ustanove bi lahko dobiva, lo SNG nove igralske moči, t načrtu je Centralni referat za predavanja. Komorni zbor se poveča. Ustanovi se Centralna ljudski knjižnica poleg' Študij, ske knjižnice.
Tov. Majnikova je razvila de. lovni načrt za tekoče leto. Sledila je živahna debata, v kateri je postavil tov. Milko Skrap iz prosvetnega društva Škamperle nekaj prav dobrih in tehtnih predlogov, ki naj odpravijo začasne nedostatke. — Razpravljalo se je n namerava, nem pevskem festivalu zamejskih Slovencev v Trstu, o katerem naj podrobneje sklepa Svet glasbenikov. Prešernove proslave naj se vršijo po raznih društvih ne glede na glavno pi oslovo na stadionu «Prvi mdj». Na številna vprašanja je podal tov. Žarko izčrpna pojasnila.
Med «raznim« se je pretreslo vprašanje radia. Ker radio H v Trstu ne kaže pravega smisla za slovenske kulturne potre, be, se obrača zanimanje trža-
ških Slovencev h koprskemu in ljubljanskemu radiu, ki se bosta še izpopolnila. ,
Tov. Bučarjeva je poročala o igralsko-režiserskem tečaju, tov. Majnikova o folklorni skupini.
Druga prosvetna konferenca se je vršila v Nabrežini 20. februarja ob navzočnosti■ desetih zastopnikov z a pet prosvetnih društev. Konferenco je otvoril predsednik prosvetnega društva «Igo Gruden». Tov. Mir0 Ravbar je poudaril, da je treba prosvetno delo poglobiti in sc boriti zoper mrtvilo in zoper neslovenske smeri, ki ovirajo pra. svetno delo. Cilj Ijudsko-pro-svetnega dela je ta, da posredu. je ljudstvu Izobrazbo, poplemeniti človeka in vzgoji v njem smisel za prosveto in umetnost.
V današnjem stanju je najvažnejše delovanje pevskih zborov, dramskih družin, knjižnic in predavateljev.
Sledilo je čitanje delovnega načrta za l. 1950. Obgovorila se je točka za točko. Do izraza je prišla želja po širšem in boljšem delovanju in po tekmovanju med društvi. Izkazalo se je, da dobro uspevajo vse panoge prosvetnega dela v prosvetnem društvu v Nabrežini, v Sv. Kri. žu je dramska družina precej agilna, pevski zbor se priprav. Ija, knjižnica je zalo zaželena.
V Sempolaju deluje pevski zbor; zelo se čutijo negativne posledice informbirojevskega razdora. Sulež pogreša prostore, deluje pevski zbor, tamburaski zbor in dramska družina; društvo Potrebuje knjig. Sesljan si želi obnovitve prosvetnega dela, zavedajoč se svoje važnosti kot središče za tri sosednje vasi. Pretreslo se je vprašanje gostovanj v Italiji in v Jugoslaviji,
1951. Nato je Giampiccoli pripomnil, -daž.palfiče., včjrka še vedno m izpraznila. To torej pomeni, da je ta glasbeni zavod prav za prav «glasba bodočnosti«. Za predlcg so glasovali vsi prisotni razen štirih in-dipendentistov, ki so izjavili, da bi pcdržavljenje pomenila nov primer vmešavanja tujcev v tržaške zadeve.
Odbcrnik Bonetti je izjavil, da bo prihodnjič dal na glasovanje sklep občinskega odb-ora o osebju ACEGAT-a
Kominformistka Casali je govorila o največji podporni — ustanovi ECA, za katero je rekla, da- bi bilo 'treba vedeti tudi koliko je tistih, katerim ta ustanova ni pomagala spričo dejstva, da ie v Trstu 50.000 pcmbči potrebnih oseb t'er da to število po izjavi samega ob* črnskega odbornika Benussija nenehno raste. Kritizirala je stanje v ljudskih prenočiščih, kjer so postelje po hodnikih, v enem prenočišču pa ljudje spijo na deskah. Nato je ueki de-mokristjanski svetnik povedal,' da nekateri upokojenci prejemajo zelo nizke pokojnine in sicer od 14.000 do 27.000 nekateri pa t. j. tisti, ki so jim pokojnine urejene pred letom
tujcev na Tržaško czemlje, kar pomeni stalno cdjedanje zaslužka ir. kruha domačinom. Dokler bo v veljavi taka praksa, ne bo pomagalo niti 10 ERP-načrtov.
Občinski odbornik Rinaldini je imel govor, ki je trajal več ket uro, toda zato ni povedal ničesar, takega, kar bi ’ moglo bedisi upokojence, bodisi brezposelne.-ali sploh potrebne navdati š posciailmi upi. Govoril je o uradnih "postopkih pri re-
tako imenovanih sindikalistov, ki vodijo Enotne sindikate. Ti so to stavko izrabili za interese, ki nimajo nič skupnega z delavskimi interesi ter prešli na pozicije tukajšnje reakcije in italijanskega imperializma. Govornik je nakazal naloge, ki Čakajo tudi- OF za ponovno oživitev razrednega delavskega gibanja.
Nato je prešel na obravnavanje resolucij, ki jih je nedavno občinski svet izglasoval. Pri tem je poudaril, da je resolucija kominformistov v bistvu enaka resoluciji šovinistične reakcije, samo da je slabo prikrita z navadno hinavščino. Med tem ko reakcija zahteva priključitev vsega ozemlja k Italiji, zahtevajo' kominformisti isto. samo nekoliko, po ovinkih: najprej guvernerja in združitev obeh con, potem mogoče še formalno glasovanje v tržaškem «parlamentu» in nato po takem
plebiscitu priključitev k Italiji. Razni akterji ((akcijskega odbora« bi pa radi ohranili svoje ugodne pozicije in vidijo svojo rešitev v tem, da se tesno oklepajo na angloameriško okupacijsko oblast, pripravljeni ubqy ,gati vsako povelje iz štaba afi-gloameriškega imperializma.
Naša dolžnost pa je odvračati vsako mešetarjenje na naš račun, ker nočemo biti drobiž za plačevanje medsebojnih uslug med velikimi. O tukajšnjem ozemlju naj odločajo samo tisti, ki tukaj bivajo, to je jugoslovanski narodi in italijanski narod.
. Tov. Bole je nato govoril o važnosti' in namenu kongresa OF ter o nalogah članov v času pred kongresom- Člani naj se resno poprimejo predkongresnega tekmovanja za poživitev delovanja OF kakor tudi delo-
KOLEDAR
Sobota 4. marca
Kazimir, Mislav Sonce vzide ob 6.40, zatone ob
QledcdUče - 'dtinb - Ifiadio-
17.55 Dolžina dneva 11.16. SčiP vzide ob 18.06, zatone ob 6.41. Jutri nedelja 5. marca
Janez, Sladoje
SPOMINSKI DNEVI
1844 se je rodil na Muljavi pri Krki na Dolenjskem JOSIP JURCIC, prvi veliki slovenski pripovednik. — Njegovo ime nam znoči prvi raz-cvit slovenske novele in našega romana ter tragedije. Glede slikanja zdaj že skoro izginulih očakov in posebnežev ga pa še nihče ni prekosil. Velikansko de_ lo Jurčiča kot časnikarja in urednika pa še do danes ni ocenjeno po zaslugi.
1852 je umrl veliki ruski pisa-tel N. V. Gogolj.
1879 se je rodil v Ljubljani Josip Murn.
1915 je zahtevala Italija od an. tante, ponujajoč svojo udeležbo v prvi svetovni vojni proti svoji dotedanji zaveznici Avstro-Ogrski, med drugim tudi Trst, Gorico, Gradiško, Dalmacijo ■ in polotok Pelješac.
1944 je III. prekomorska brigada sestavljena iz samih primorskih Slovencev, odm šla iz Barija v domovino.
Umetniška razstava slik
Jožeta Cesarja
V galeriji aScorpione* razstavlja tržaški slikar Jože Cesar oljnate slike, portrete in krajine. Opozarjamo naše kulturno občinstvo, da si ta dela ogleda, ki so po mnenju mnogih njegove najboljše stvaritve, in da s tem priznanje umetniku.
PRESKRBA
sevanju prošenj za pokojnino
in p vzrekjh. 4^, sf, te prošnje Ivanja na vseh ostalih področjih
včasih na dplfofrei ;tfjejo. Gjiej de predlogov, ki so jih stavili Že pre-jšhj['“fcfvornikj! Te" <3ejal7 da se predlogi svetovalca Žbogarja. ne razlikujejo bistveno
bornik Benussi. Rekel je tudi, da sč.-ne- sme ponoviti, da -bi Vojaška uprava slavila fond «zimske pomoči« n®, razpolago za potrebne čele prihodnjo zi-
,Po živahni diskusiji so navzoči izvolili'delegate za kongres. ‘Iz- Boršta' so -bili izvoljeni: Zobec Mohor. Žerjal Andrej, Žerjal Jožefa, Družina Vlasta, Ko-!smač Vespa. Družina' Ivan, Pe-taroš Meri, Petaroš Anton, Sedmak Anton, Novel Sergij, Pa-rovel Ivan, Rojc Liljana. Ric-manjce pa bodo na kongresu zastopali: Komar Ivan, Komar
Pojasnila k rokom
ob izdajanju potrošniških nakaznic
V zvezi s podaljšanjem rokov za predložitev potrebnih dokumentov za izdajanje potrošniških nakaznic k že označenim rokom, t. j. 9. 30. 1050., 20. 3. 1050, od 20—27. 3. 1950., pojasnjujemo sledeče:
Ti roki veljajo samo za izdajanje živilskih nakaznic, in sicer za predložitev obrazcev 3 in 3b s strani podjetij, itd. na okrajna poverjeništva za trgovino in preskrbo ter po okrajnem poverjeništvu za trgovino in preskrbo na banko ter delitev nakaznic pri banki.
Za delitev nakaznic za industrijske predmete, za katere so potrebni obrazci 3a in 3c, se gori omenjeni roki za predložitev teh obrazcev podaljšujejo na 29. 3. 1959, 31. 3. 1950; za delitev nakaznic s strani banke je rok od 1.—19. 4. 1950.
Na gornje roke opozarjamo vse ustanove, urade in podjetja, ki zaposlujejo več kot 5 uslužbencev, kakor tudi krajevne, mestne in 0-krajne ljudske odbore ter Istrsko banko.
mo ali celo pomlad, kot se je Liv-ija, Drganc Josip iz Loga,
to zged.ilo leto-; s fondc-m,' nabranim lansko zinilo. Zanimivo, da stojte tisti, ki imajo odločati, včasih pred silno teškim problemom: katerih javnih del se lotiti, ali graditi ceste ali zidati hi.ve? Tako vsaj je povedal občinski odbornik Rinaldini. (Nam- se zdi, da je cest na Tržaškem czemiiu kar precej, medtem ko stanovanjskih hiš, šel. otročkih vrtcev, dispanzerjev, če dolgo ne tp dovolj. Pri tem niti posebni ne .omenjamo zgradb, ki bi nam jih Slovencem morala c-blast ie. davno zgraditi kot odškodnino za po fašistih uničene kulturne domove).
Seja se je, vključila malo pred deseto uro.
Bordon Boris, Čibej Jožko, Kuret Silvester, Sancin Ivan, Lavrenčič Josip, Berdon Milan in Pregare Ernest. Delegati so bili izvoljeni soglasno.
,1923 pa 34.0C0 do 63.QOO'lir, Tretja prosvetna konferenca drug; pa zopet samo miloščino
je bila zg dolinsko-miljski okraj 26. februarja 1950 v Borštu. Udeležilo se je Je 17 zastopnikov društev. Konferenco jv vodil tov. Fr. Venturini. Povedal je, da se je ves Breg kultuino in gospodarsko samostojno raz. pijal že pred 100 leti in ze je vneto odzval klicu borbe za narodno six>bodo. Po l. 1945 se je prosvetno delo zelo razmahnilo. Kominform je zanesel v delo razdor, a ljudje spoznavajo, da je povezava z matičnim narodom edini pravi temelj kultur_ nega življenja. Tov. Žarko je podal pregled o društvih pred informbirojevskim razdorom in po njem. Ugotovil je, da se kominformisti polaščajo društev za. to, da ubijajo v Slovencih slovensko zavest, in težijo po navodilih KPl k Italiji. Dolžnost SHPZ pa je, da širi na tem slo. venskem ozemlju slovensko kulturo in podpira delo naših pisateljev, slikarjev, gledališča in širi slovenske knjige in časopise; ojačiti je treba zanima, nje Za narodne plese.
Razvila se je zanimiva deba. Ui o peuouodjih, pevskih zborih, dramskem delu in kolavda. ciji dvorane. Pomanjkanje dvo. rane je najbolj kriv0 zastoja, pretreslo se je prosvetno stanje po posameznih krajih: Ricma-nje, Domjo, Boljunec, Dolina, Prebeneki Mačkovlje, Plavje in Škofije.
Obgovoril se je delovni načrt za tekoče leto. Sklenilo se je, da bodo društva pošiljala mesečna poročila in bpd0 zahteva. la predavanja s snornni, ki so Za vsak kraj najbolj zaželene. Tov. Presl je priporočil pažnjo na narodne nošo v zvez, s folklornim delom,
A. B-l
8.000 lir mesečno. Za njim se je oglasil Agnetetto, ki je po daljšem modrovanju o neenakosti med bogatimi in ubogimi prišel do zaključka, da bo ta neenakost obstajala na svetu, dokler bo živel človeški rod. Zaradi tega je dejal, da se strinja s predlagano rešitvijo občinskega odbora, v katero naj se vnesejo tudi priporočila, ki jih je dal dr. Brocchi-Zbcgar in drugi, ki o socialni neenakosti mi slijo tako kot Agneletto in ostala buržoazija.
Po odmoru je najprej govoril občinski svetovalec ,Morelli (MSI), ki je dejal, da za toliko stvari ne ve, kako bi se praktično rešile, toda režijo jih naj pač tisti, ki vedo, kako jih je treba rešiti. Naj se pač dela dar koli, samo da bodo imeli ljudje zaslužek. Po njegovem govoru je župan dejal, da že lahko sporoči veselo vest, da je Vojaška uprava odobrila kredit 340 milijonov lir za nekatera dela, kj bodo dala 400 delavcem zaposlitev /a -est mesecev.
Nato se je oglasil indipen-dentist Giampiccoli, ki se je izrekel proti raznim kategorizacijam upokojencev stoječ na stališču, naj se za enako dobo službe določi enaka pokojnina, ne glede na dobo, v kateri je kdo svojio službo opravljal in tudi ne glede na to, ali je bil nastavljen kot stalni ali začasni. O zaposlitvi brezposelnih prj javnih- delih je dejal, da pomeni to navadno deklasifi-kacijo, lo se pravi, da morajo delavci, ki so usposobljeni za kvalificirana dola zgrabiti za kramp m lopato. Zlasti pa je nastopil proti stalnemu dotoku
Razsodba o zastarelem sporu med grafiki in industrijci
Sporno vprašanje grafikov, ki se je vleklo skozi dolge mesece, je bilo končno razčiščeno predvčerajšnjim zvečer s podpisom razsodbe v pisarni ministrstva za delo V Rimu. Ker pa so bile sporne 3 lire prav za prav sprejete že pri lanskem sporazumu, je Razsodišče uvidelo, da trenutna razsodba dejansko ne prinaša nikake ugodnosti delojemalcem in je zato kljub upiranju industrijcev. ki so hoteli oškodovati grafike tudi pri delovnem urniku, pri-poznalo 44-urni delavnik kot edino ugodnost sporazuma.
Razsodba stopi v veljavo 24. oktobra 1949, z datumom namreč, ko je bil sklenjen sporazum v Italiji in bodo torej tržaški grafiki deležni 4-mesečnih za-ostankov malenkostnega poviška.
Na sestanku, ki se je vršil na Ul. Molin a vento (pri Gregoriju) za II. in III teren III okraja in ki ga je vodila tov. Spela, je govoril tov. Novak. Tudi je on je v svojem govoru obravnaval približno ista vprašanja kot tov. Bole v Borštu. Ponovil je tudi jasne besede, ki jih je pred dnevi izrekel o tržaškem vprašanju zunanji minister Jugoslavije, tov. Kardelj, ki je govoril na predvolivnem zborovanju v Mariboru.
Tudi na tem sestanku so zborovalci izvolili delegate, in sicer so izvoljeni: z II. terena tovariši: Benčič Rado, Vatovec Lidija, Vrbec Albert, Povšič Franc in Cižek Ana; s III. terena pa: Gionori Lovrenc, Gustinčič Jakob, Zalašček Alma-Janka, Lukeš Jože, Ličen Jože, Cebohin Lojzka-Grozdana in Mahne Ivan.
OF
Množični sestanek v Bazovici. Danes v soboto 4. t. m- b*3 20. uri bo v gostilni Gruntar v Bazovici predkongresni množični sestanek OF. Vabljeni vsi.
PROSVETNA DRUŠTVA
SHPZ - ODSEK ZA LJUDSKO PROSVETO sporoča, da jutri 5. marca ne bo igralsko-režiserskega tečaja. Nadaljeval se bo v nedeljo dopoldne 12. marca.
PridelovalGi, dvignile vstopnice a na Irg
Kmečka zveza v Trstu ponovno obvešča svoje člane: kmete, polovinarje in najemnike, ki dostavljajo svoje kmečke pridelke na veliki trg za prodajo na debelo, da si lahko preskrbijo v uradu Kmečke zveze potrebno vstopnico za na trg.
Izlet PDT v Sappado
Planinsko društvo v Trstu ponovno organizira smučarski izlet dne 5. marca v Sappado. Prijave sprejema Gec v Rojanu, Trg Tra i Rivi 3 in Trans-alpina, Ul. Settefontane 3 ves dan ter Zveza društev za telesno vzgojo, Ul, Machiavelli 13 od 19. do 20. ure. Danes je zaključek prijav.
Zaradi ugodnih snežnih razmer bo izlet prav zagotovo. Odhod ob 4 in pol zjutraj iz Ul. F. Severo. Potnina za člane znaša 700 lir, za nečlane 750 lir.
Gledališče Verdi
Nocoj ob 20.45 bo nastopila v gledališču Verdi dramska skupina Calindri-Solari z delom He-nequina iiy Vebra ((Predsednica«.	,	>	-
Prijavite se za izlete
Potovalni urad ((Adria-®1' press« priredi 19- marca.^ v POSTOJNO, 18. in 19. m««* pa dvodnevni izlet v LJUBU*' NO in na BLED. Vpisov®!' za oba izleta se zaključi dan** 4. marca. — 19. marca pa P* redi izlet s posebnim kom v PLANICO, kjer ^ do smučarska tekmovanja. VP£ sovanje za ta izlet se zaklju“ 8. t. m. — Vpisuje in daje macije «Adria-Express», UL *• Severo 5, tel. 29-243.
Vabimo
vse starše dijakov, člane Bij*1 ške matice in prijatelje mladiP® NA PREŠERNOVO PROSLAV® ki bo jutri 5. marca ob
v Dijaškem domu '", JI in na roditeljski sestati ki bo takoj po proslavi.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 3. marca 1950 se je . Trstu rodilo 11 otrok, umrlp >e 6 oseb in poroki sta bili 2-, Poročili so se: mehanik ?lSK ni Karlo in gospodinja ZerJ Danica, agent civilne poli®!* Visintin Ernest in gospodinj* Biloslavo Nerina.
Umrli so: 57-letni Milleri
tilio, 38-Ietni de Carrara 57-letni de Chiurco Paride,
letna Zajčevič Frančiška, . , Nordio, 63-letni Zelco Man^ in 56'-letni Osenda Guido. j
V*
Prenehanje veljave nekaterih spominskih znamk
Nočna služba lekaf* v mesecu marcu
Z 31. decembrom 1949 je prenehala veljavnost navedenih spominskih znamk za frankira-nje pisem:
1. Risorgimento; 2. 27. mednarodni velesejem v Milanu: 3. 75-letnica ustanovitve mednarodne poštne zveze; 4. ERP;
5. 100-letnica rimske republike;
6. mednarodna pomoč za zdrav-sMV‘"t.“ ottSiASkt?' vUlVt-ve- V .-Trstu.	;
> • Umejkjenh •»namte; semJahko zamenjajo za znamke, ki so sedaj v prometu, pri poštnih uradih vse do 30. junija t. 1.
Cammello. ViaJe XX SetteiU' brt. 4, tel. 65-11; Codermatz,
S. Pietro 2, tel. 80-68; Godi® 1ll> 1».
Trg sv. Jakoba 1, tel. 99-2*!'
S. Sabba, Trg Valmaura . tel. 95-978; Vielmetti, Bor*11 trg 12, tel. 51-11; Haraba^a Barkovljah in Nicoli v nju imata stalno nočno sluzlIa
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7700-7800. 9* Pirnati ‘šterling 1550-1580, dol 664-668, telegrafski dolar^ ‘ 673. švicarski frank 154-155: 1
francoskih frankov l68'172’.«« sirijski šiling 21-21.5, zlato*
GRANATA ODTRGALA ROKO
devetletnemu dečku
Nobenih sprememb v stavki uslužbencev INAM-a
Četrti dan stavke ni prinesel nikakih sprememb. Čeprav je bil tudi za danes popoldne najavljen sestanek med predstavniki stavkajočih in prof. Palu-
tanom na predsedstvu cone, doslej še ni izgledov, da bi bilo sporno vprašanje stavkajočih uslužbencev INAM-a kaj kmalu povoljno rešeno.
Vlom v skladišče
V četrtek 2. t. m. med 13. in 15, uro sq neznani vlomilci s ponarejenimi ključi vlomili v skladišče v Ul. Cavana 21, ki je last Zigrina Erminija iz Ul. Ca-stagneto 14. S svojega nepovabljenega obiska so odnesli pisalni stroj ((Olivetti« in 10 zabojčkov ((Cremino Ferrero« v skupni vrednosti 150.000 lir. Takojšnja policijska preiskava še ni rodila nobenega uspeha-
V četrtek je bil sestanek elanov OF tudi v Saležu. Na tem sestanku je govoril tov. M. Ravbar. Omenil je veliko pozornost, ki jo posvečajo v zadnjem času sosednje države Tržaškemu ozemlju. Govoril je o diskusiji v tržaškem občinskem svetu, 0 izdajalskem vedenju kominformistov, ki se na videz bore za guvernerja, v resnici pa izročajo Tržaško ozemlje De Gasperijevi Italiji. Spričo zahtev italijanskih šovinistov je prikazal, kakšno je jugoslovansko stališče in kakšno je stališče OF glede Tržaškega ozemlja.' Pozval je člane OF k budnosti in borbenosti.
Po diskusiji so bili izvoljeni za delegate na kongresu OF naslednji tovariši: Budin Marij, Skrk Janko, Gruden Josip, Ban Marija, Perčič Anica, Grilanc Mihael, Kocman Milena, Grilanc Karel. Avber Alojz, Milič Lado in Obad Janko.
Navzoče žene, članice ASI2Z, so sklenile, da bodo na praznik žena priredile družabni večer.
Nepošteni blagajnik
Damini Ettore iz Ul. Fabio Filzi 15, ki je v Trstu predstavnik neke italijanske tvrdke, se je včeraj oglasil na policiji in tam prijavil. Cantonija Efrema iz Ul. Commerciale 46. Cantoni je zanj pri klientih tvrdke pobiral dolžni denar in ga nabral za čedno vsotico 316.316 lir. Napaka podjetnega Efrema je bila v tem, da je denar samo pobiral, ni ga pa potem izročal svojemu delodajalcu, zakar bo končal pred sodniki.
Žrtev strašne nesreče je postal včeraj devetletni deček, ko je med igranjem našel neko iz vojne pozabljeno granato ali podobno strelno orožje ter po njem tolkel s kamnom.
Ob 13. popoldne je bilo, ko so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško bolnišnico hudo ranjenega 9-letnega Pi-santija Cira. ki je doma iz Ca-serte pri Neaplju in biva v Trstu pri družini Zoch Romano v Kolonji, Monte Fiascone 190. Otrok je dobil po strašni poplavi, ki je prizadejala njegovo rojstno mesto, gostoljubje pri zgoraj omenjeni tržaški družini. Včeraj popoldne se je igral v bližini svojega novega doma. Med igro je našel neko staro granato in pričel po njej tolči s kamnom. Zaradi te otrokove neprevidnosti, je granata nenadoma eksplodirala in ubo-gemv. otroku odtrgala desno roko, popolnoma zmrcvarila levo roko, zlomila koleno desne noge ter ga hujše ranila po vsem obrazu. Zdravniki se zaradi resnega otrokovega stanja še niso izjavili.
Tatje perila
Davanzo Nicolb s Trga Carlo Alberto 10 je prijavil na glavni policijski postaji, da so mu prejšnjo noč ukradli za 20.000 lir perila, ki se je sušilo na dvorišču, kjer stanuje. Policija je uvedla preiskavo.
Žepar na Trgu Ponterosso
Včeraj okrog 11.30 dopoldne je 18-letna Bellotto Ema s Katinare nakupovala na Trgu Ponterosso. Neznani žepar ji je pričel slediti in v ugodnem trenutku stegnil svojo dolgo in spretno roko v Emino torbo, iz katere je izmaknil 9000 lir.
Kolk leve noge si je zlomil pri delu
Včeraj ob 12.35 so pripeljali v tržaško bolnišnico 47-letnega zidarja Oia Giovannija iz Ul. Pendice Scoglietto 17. Oio je malo prej delal v veži hiše št. 5 na Garibaldijevem korzu. Med delom mu je z nekaj metrov višine padel na levo nogo težak tram in mu jo zlomil v kolku. Zdraviti se bo moral 35 do 45 dni.
Avtobusu so odpovedale zavore
Včeraj okrog 23.50 se je na Lonjerski cesti dogodila avtobusna nesreča, ki na veliko
srečo ni zahtevala človeške žrtve. Z Lonjerja je vozil proti Rotondi del Boschetto avtobus prevoznega podjetja ATUM, ki ga 'je šofiral 26-letni šofer Žerjal Boris iz Ul. Baiamonti 9. Po klancu navzdol so v bližini številke 127 na isti cesta nenadoma odpovedale zavore. Prisotni šofer, ki je bil k sreči tudi edini potnik, je ostro zavil na levo v dvoriščni zid hiše št. 217. Sunek je bil tako močan, da je avtobus podrl Več kot 3 me-tre zida, nakar se je šele ustavil. Pri nesreči je šofer ostal nepoškodovan, avtobus pa je je utrpel precejšnjo škodo, ki je zavarovana z zavarovalnino.
Š PO HJ
Kakšna bo športna nedelja
NOGOMET ZA PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA. V Izoli c j 15: Arrigoni - Gorica; v Novi Gorici ob 15: Nova Gorica - Aurora; v Brtonigli ob 15: Brtonigla - Umag; v Kopru ob 15: Meduza - Ponzianina; v Piranu ob 15: Piran - Sv. Ivan; na igrišču «Prvi maj« ob 15; Sv. Ana - Montebello; na Opčinah ob 15: Opčine-Novi grad TEKME V ODBOJKI ZA «ZIMSKI POKAL«. Kakor smo že poročali, so bile napovedane tekme v odbojki za prejšnjo nedeljo zaradi slabega vremena odpovedane. Igralci so sicer prišli, vendar se niso spirtili v k°i' Jutri bodo na stadionu «Prvi maj« sledeča srečanja: ob 8.30: Dijaško društvo - Polet! o j 9: S j. Ivan - Enotnost, ob 9.30: Dijaško društva Košar-karsk i klub, cb 10: Enotnost -Polet in ob 11: Sv Ivan - Polet.
OTVORITVENA KOLESARSKA DIRKA NA OPČINAH. S:, lelovali bodo dirkači Iz cone A in B. Proga bo dolga 80 km. Po imenih prijavljencev se da sklepati, da bo borba za prvo mesto zelo ostra.
OKROŽNA NOGOjVlETNA TEKMA ZA ((MLADINSKI POKAL« NA OPČINAH. V vrsti športnih prireditev ob priliki otvoritve novega igrišča na Opčinah bo kot predtekma prvenstvene nogometne tekme Opčine - Novi grad tudi zelo zanimivo srečanje med Opčinami B in Zarjo iz Bazovice s pričetkom ob 13 TEK CEŽ DRN IN STRN NA OPČINAH. Da bo izpolnjen cas med prvo in drugo nogometno tekmo na Opčinah, bodo tekači iz cone A in B tekmo-vali v teku {ez drn in strn na km dolgi progi. V borbo bodo posegli sami znani lahko utleti.
■II RADIO 10
JUG0SL. CONE TBST{
ifi*
(Oddaja na srednjih va*0 240 m ali 1250 kc) SOBOTA 4. 3. 1959
12.00: Opoldanski koncert;
Zabavna glasva; 12.45: Poroto*a.
u jinova, ii.u.	■ nn
ital. in objava sporeda; 13.0°-	-
peved časa - poročila v ** t|. 13.15: Pevski koncert Vuga * ^ r.e: 13.45: Gospodarski prč8le ,er ital.); 14.00: Igra Mali o%ti-Radia Ljubljane; 14,30: PreglejJrt. ska in poročila v ital.; 14.45-' gled tiska in poročila v sl®J\>jo-17.30: Plesna glasba; 18-^poro' ilirska ura (v ital.);, 18.45-' čila v hrvaščini; 19.00: CJ gaU “ jr
Politični pregled Veder sobotni večer 21.30: Igra zabavni
1 napev ...(g. (v slov.); eter (V jj i orkester;
Večerni koncert; 22 30: Igra PL ni orkester; 23.00: Zadnja P°r° -
V.„iU1L', ,2^05: Zac)nia P0^ 231
slov.: 23.10: Objava sporeda; Glasba za lahko noč; 23.30-	;
ključek.
= KINO =5
Rcssetti. Jutri ob 15.30: mesta«. G. Rogers, R Ml‘ / Excelsior. 16.00:	((Ljubezen
*ucisiur. 10.uu:	«LajriDC‘ccr'4.rt
streho«, J. Krain. W. HoR* >
ii.v/7, -j. rvictm. . •*-
Fenice. 16.30:	^rtvavani*-
Montgotr.ery. -	;-.w
JI,	,
Kilodrammatico. 16.00: mladič«, Donald Crjps
in«
Alabarda. 15.0(j skrivn-ost«, ljubezen Habsburškega.
Garibaldi. 14.30: «Krogla ™ * Ida Lupino, H. Bogart, ujj Ideale 15.30:	iCar«,	Kita	,T,
vserlh. Barvani fllrr..
Impero. 14.30: ((Tarzan., in T -' • ni ..studenec«. ,	:	- Lji*
llalia 15.00: «MayeriinS8a 5rcs rtošt«, ljubezen Rudolfa burškega .
Via ‘e.	-15.15:	((Argentinske	»|
...noči ijubezni«. Don Anj,-*' ■fefty Gtabte. ■'
Vittorio Venelo. 15.30: ognju«, John Garfleld.
■|f'
Adua. 15.00: «Ubežnik», T. f Armonia. 15.30: «RaziskC’ izginil« Spencer Tracy,
Kell.v.	grič1
Azt.urro. 16.00:- «Talec», Flynn.	y H
Belvedere. 16.00: «Kasbah».
pon
Carlo.	,
•Ob morju«. 15.00: »Železnini Marconi 15.30: «Maclovia». 1 Feliv, p Armendarlz.
Masslmo. 1600: «Oplj»- -hkiP Novo Cine. 14.30:	c-'1
noči... noči ljubezni* meche, Betty Grablh-Odeon. 15.30:	«Cakal
Errol Flynn.
Radio. 15.30: »Tatje k° , tr»v Savona 15.00:	»Morje
Katherina Hepburn, £>• Venezta. #Gospod Beuca'
Hope.
Vittorla.
16.00:	»Vse
Martha Scott.
MALI OG
1'RIZERSKO VAJENKO jjilF ME TAKOJ «Salon Slavka > ljana, Selenburgova 6.
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
B A R E D
feflod močnih udarcev krampov se glasi Pesem novega socialističnega življenja
■ orba za	dosego enoletnega
v/113 rSC	pr‘^ela tud' v na^‘
v sobote smo imeli množič-J ies(anek, kjer nam je tovariš aez zel° razumljivo objasnil po-en '"iibletne.,;.; plana. Dri tem je ce<Seb!10 Poudaril pomen gradnje ■e’ ki bo' vezala nsic zaseike
inTt*'0 'n ornoS°cala gospodarski
■ ulturni dvig prebivalstva na-
in zaselkov. Ker je grad-
nu teS*;e tu(b V enolelnen'' P'a-. n»ra biti dokončana v teko--(® letu.
J^Iu je sledila živa disku-kjer so vaščani pokazali, ka-
^foina je volja našega člove-ki si gradi boljšo bodočnost ^^ustvarjalec socializma. To-t®Barbo Aldo, udarnik z avte-»Bratstvo jn edinstvo«, je o nalogah mladine. Sprejo Srn<> predlog, da bomo tudi ob jj^Iftikilt prispevali s prostovoljec	pri	žra<inji	te	ceste.
tek°J drug‘ dan se ie PrUavilo aJ Prostovoljcev in napravilo
bol'20 23 in P01 dhi. katere Cji .Ppravili v prvih treh mese-triletja. Najvišjo obvezo je bpteiet tovariš Krant Renato, ki J»»vii 9 prostovoljnih dni. Ta SU ’ na^ ^ 23 z®lec* vselr*’ t>" Sela' **• SC rz°Eit>aj° vsakršnega
Tudi
je v korist skupnosti. Pionirji niso hoteli zaosta-n'j,!n s° na svojem sestanku skle-kate Prispevati 50 delovnih dni, Uro t'6 booti napravili v pouka s iit dneh. Kot prva sta se za
to delo priglasila Tuljak Svobo-dan, odgovoren za pionirsko delovno četo in Božič Lucijana, odgovorna za zadružništvo.
V ponedeljek se je prva skupina prostovoljcev pridružila delavcem podjetja. Z velikim navdušenjem so prijeli za krampe .in. lopate in se P,od močnimi udarci kmalu ugreli. Ko sem gledala na te ljudi, so se mi rr.jsli poglabljale še globlje kot krampi. Poletele so nazaj v dobo tisočletnega trpljenja, v dobo ko so naše ijudj sodili kot kmečke puntarje. Posebno živ je bil spomin na zaletno dobo italijansko-fašističnega narodnega in socialnega zatiranja tistih ljudi, ki si danes s krampi in lopatami gradijo novo socialistično življenje.
Zdelo se mi je, kot da udarci krampov govorijo: Ni-kdar-več, ni-kdar-več, se ne bodo vrnili časi, ko so kapitalisti-kulaki v Kopru v luči svetilk tipali mišice brezposelnih in se tako prepričevali, če niso preslabotne za njihova posestva. Tako so izkoriščali moderne sužnje v fašistično—kapitalističnem' «raju».
Da, gospodje, ki ste pobegnili ob prihodu naših bratov—partizanov in tuhtate ter mečete iz oboroženega varstva kapitalistov iz Trsta na našo cono polno laži in klevet. Toda tisto mišičevje, s ka--terim ste nekdaj razpolagali, je danes v borbi za izgradnjo socializma, v borbi zato, da se ne boste nikoli več povrnili rta vaše
nekdanje položaje izkoriščevalcev delovnega ljudstva.
Naši ljudje gredo tako pod vodstvom KP novim časom naproti. Tako ponavlja vsepovsod pesem krampov in lopat vsak naš delovni človek. .
Sv. Anton
Pomoč pionirjev pri enoletnem planu
Prejeli smo kratek dopis pionirjev iz Sv. Antona, katerega v celoti priobčujemo. Dopis je dokaz, kako tudi naši pionirji razumejo, kaj je enoletni plan. Tudi oni bodo pomagali pri tistem močnem in junaškem odgovoru, ki ga daje naše ljudstvo vsem obrekovalcem iz cone A in še od drugod.
«T, d: mi pionirji sodelujemo pri enoletnem planu. Po svojih
mladih močeh nomo sodelovali pri gradnji zadružnega doma v naši vasi. Prav tako pa, tudi pri drugih tfelih. kur hočemo, da bo naš enoletni plan izveden do konca s takimi uspehi, kot želi ljudska oblast in vse delovno ljudstvo našega okrožja.
Zadnjo nedeljo smo na sestanku napravili sledeče sklepe: Obisk šole bo stoodstoten, opravili bomo 300 udarniških ur. zbrali bomo 100 kg starega že-lez.a, ob vsaki proslavi bomo lepo okrasili razrede naših učilnic«.
Pionir Viljem
Nov vozni red parnikov Koper - Trsi
Odhod iz Kopra: ob 5.45 (V. Pisani), 7.30 (Levante), 8.30 (V. Pisani), 12.15 (Levante), 13.15 (V. Pisani), 17.00 (V. Pisani).
Odhod iz Trsta: ob 6.50 (V. Pisani), 10.00 (Levante), 11.00 (V. Pisani), 15.00 (V. Pisani), 17.00 (Levante), 18.15 (V. Pisani).
Opravljene naloge in delo ES
ter vprašanja, hi jih bo treba še rešiti
ŠPORT IN LJUDSKA TEHNIKA
Sindikati so dolžni posvetiti vso pozornost tudi športnemu udejstvovanju delavske mladine. Športne organizacije vodi sicer ZDTV (Zveza društev za telesno vzgojo), vendar je pomniti, da obstaja v okviru sindikalnih podružnic 21 športnih odsekov, oziroma klubov. K temu treba dodati sestavo športnega društva «Proleter». Brez tega je 7 nogometnih moštev s 105 člani, 7 moštev odbojke s 70 lahkoatleti, 2 moštvi košarke s 30 igralci in 8 moštev balincarjev s 50 člani.
Člani sindikatov so sodelovali na raznih lahkoatletskih tekmah, kakor tudi v plavanju, veslanju. Tako je okoli 200 tovarišev in tovarišic doseglo najboljše uspehe, saj • je nogo; metpo moštvo «Arrigoni» .iz Izole na prvem mestu ža nogometno prvenstvo STO, vajenci iz Buj so zmagali v odbojki za pokal ((Enotnost in bratstvo« itd.
ES so organizirali več izletov v Jugoslavijo, kjer so se člani seznanili z industrijskim razvojem te države in njenim socialističnim duhom, ki preveva ljudske množice.
V povojih je delovanje na
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
Pred konferenco ZSŽ in praznikom 8. marca
o v ponedeljek 20. Lm.
Simultanka velemoj-
K0pbMILANA VIDMARJA V ^ "U bo v ponedeljek. 20. t. lta 3	20. uri v dvorani nad
Ve, J"0 ((Loggia«. Profesor js brl v pravkar do-šahovskem radio-1 t,j )u Jugoslavija-ZDA glav-in je moral koli^ februarja kot. direktor tfjjJ8 v*h*ga instituta za elek-gospodarstvo službeno.
z-'aiac*i tega je bila it jv** simultanka odgodena a,fo mesec dni.
Prej, es°r Vidmar bo igral, naj-3j v Kopru simultanko proti te|0rbasProtnikomv od katerih IzIj bo iz Trsta in ostali *tlc « ‘ Naslednji večer,V to-
tireij,-'■ t. m- bo velemojster s|teo Val v mali dvorani kopr-2ahiiv>- ^dahšča o svojih naj-eiveiših doživetjih ob ša-(Li«? zlasti na mednarodnih 22: t. m. pa bo v ijj brožu ob 18. uri predaval tj] 20. uri v veliki dvorani rJ^-Hotela odigral drugo si-f.1tanko proti 30 šahistom iz *ha in Portoroža.
j^BNI LETNI OBČNI ZBOR ^'tOVSKEGA DRUŠTVA V ^RU. Zaradi nepredvidenih ne bo v ponedeljek, tlju' kakor je bilo prvotno v!ieno. marveč šele 10. °k 20- uri v dvorani nad V) Z110 «Loggia». Mesto tega '2- marca ob 20, uri v ’8£taciji «Loggia» seja enega odbora s sledečim
»iit!” redonl; t) Vidmarje-S^uitanka; 2) brzopotezni
prvenstvo Kopra v turnirji vseh šahov-Istrskega okrožja ,A' tev igralcev v katego-ja-VAi*movanje za mladin-:j.^tvo istrskega okrož-tv Ob šah v Kopru in Bu-4?*' 6) Prvomajskih priredi-sAh | *6ht>vski dvoboj na 40 'hi i koprskimi in p'ran--08, in 7) raznb,
^RUstvNIR SAHOVsKE-«Wv
nih večerih ob ponedeljkih in četrtkih v restavraciji ((Loggia«. Igra pa se lahko tudi vsak drug večer istetam.. kjer šo na stenčasu nabite razpredelnice in Bergerjeve tablice. Udeležencev je sedaj 50, Sprejemajo pa se še nadaljnje' prijave, in sicer pri tov. Kravanj; Pinu,
DbA 13.30 se sestane okrajni svet SIM! v Kure
a v kopru za
IGRALCEV v se nadaljuje, udeležba na igral-
ZDTV Koper, Titov trg. Razdeljeni so udeleženci za sedaj v 5 skupin f)o 10 igralcev. V 2. skupini, ki je bila doslej , naj-agilnejša, je tov.: Žerjal Marjan' že- premagal 5 nasprotnikov in se tako kvalificiral za 5. kategorijo. Za pridobitev pravice do uvrstitve v 5. kategorijo je potrebno doseči 4 in pol od 9 dosegljivih točk.
Si?. Anton
Žene se prinravljajo na kongres
Na zadnjem sestanku, katerega se je udeležilo veliko število žena, smo postavile razne sklepe, ki bodo koristili naši organizaciji, ko bodo izvršeni. Izvolite smo delegatke za kongres, napravile načrt za izvedbo akcije za darilo kongresu in določile tovarišico, ki bo šla za 8. marec v Ljubljano na gostovanje. Prav tako smo sklenile, da bo-' mo šle na izlet v Gabrovico, kjer raste in. se razvija prvo ustanovljena obdelovalna zadruga v Sloveniji. Pomagale bomo tudi pri pogozdovalnih delih v Dekanih.
Nabiralno akcijo smo takoj izvedle. Vse družine so prispevale, le nekaj jih je bilo, ki niso dale nič, ker nimajo rade ljudske oblasti.
Po osemnajstih mesecih se bodo jutri zopet zbrale naše žene na zborovanju, tokrat v prosvetni dvorani v Pevmi. da boao skupno pregledale delovanje ■ od ustanovnega kongresa Zveze sloirenskih žena v Italiji, ki se je vršil dne 22. avgusta 1948'v podgori, torej delovanje od kongresa 'do sedaj, in da pretresejo novo nastala vprašanja predvsem v zvezi z našo .manjšino.
Razen zastopnic naših žena z Gc riškega' pridejo na konferenco, ki je priprava za bodoči kongres, tudi zastopnice iz Benečije in Kanalske doline, da bodo poročale o svojem dosedanjem ■delovanju in uspehih ter razpravljale o novih potrebah, ki sp -med tem nastale. Skupno, delo bo žene tesneje združilo in jim ■• dalo pobudo za večje napore, ker današnji čas zahteva odločno in značajno ženo, ki se ne izmika težavam, ki gleda pcgiimno v bodočnost in z dpbnm zgledom hrabri okolico, ženo. ki naj bo neustrašena kadar, gre za njene in njenega ljudstva pravice, za bodočnost in vzgojo njenih otrok.
Enakopravnost si je naša Žana onkraj meje priborila že' v nttiddno-osvoObdilhi čojrii in' z vsemi svgjirtii silami pomaga' sedaj ‘ graditi socializem. Hrabro se je poprijela dela, celo takega, kjer se jč T-rej udejstvoval samo moški. Vidiš jo ne samo doma, ampak tudi na paljujpri traktorju, v g.ozdu pri sečnji "drv, pri gradnji stavb in 'cest, 'v pisarni, učilnici, v laboratoriju/, v tovarni celo pri težki industriji na raznih odgovornih 'mestih, povsod 'prispeva s svojim delom k izgradnji so-cializpaa; zaveda se, da je upoštevani del celote in da je njeno delo ejiakovrednn moškemu.
Naša žena dobro ve, kako dragocen je mir in si ga želi ohraniti za vsako ceno, ki ne bi žalila njenega ponosa. Hoče si pa tudi vzgojiti rod, ki bo telesno in duševno zdrav, delaven, ki bo trezno gledal v svet, znal ločjti dobro od slabega ter bo dovolj močan jn samorastel, da. ne bo podlegel kvarnim vplivom. Ne želi si naša žena slabičev in izprijencev, ki prej ali sle j.odpade jo,kot suh list od zdrave veje. Nasprotno, hoče red, ki bo vselej znal braniti svoje pravice, ki bo neomajno ljubil svoje ljudstvo, mu ostal zvest in spoštoval druge.
Mnogo je gradiva, ki ga bo treba obravnavati na tej konferenci, bodisi gospodarskega, prosvetnega, vzgojnega značaja itd. Zelo pereče je vprašanje brezposelnosti, kjer je naša žena nemalo prizadeta, podpor partizanskim vdovam, katere še vedno čakajo na rešitev kljub številnim posredovanjem na merodajnih mestih in nešteto drugih. Bližajo se tudi občinske ■ volitve, do 'katerih
ne more ostati naša žena ravnodušna. Njeno dejanje in nehanje je tesno povezano z dogodki, ki se razvijajo okoli nje, in ji ne more biti vseeno, kdo vedi njeno usodo in usodo njenih otrok.
Naša žena mora zavzeti pravilno stališče, da bo znala kljubovati informbirojevskim lažem in obrekovanjem. Zato mora biti trdno povezana s svojo matico, aa ne bo klonila spričo teh dejstev in da bo ostala še nadalje močna in neomajna v svoji veri v boljšo bodočnost. Zgledujejo naj se
jiti pravilno sožitje z narodom, s katerim ga je usoda priklenila na ista tla, jn naša žena bi gotovo prispevala na vseh področjih, da bi s tem zavladalo izboljšanje posebno, ker smo na kočljivi točki, kjer smo vsekakor navezani na medsebojno pomoč in spoštovanje.
V tem smislu bodo naše žene praznovale 8. marec, v svesti si, da stoji za njimi mogočna armada naprednih žena.
Živela konferenca Zveze slovenskih žena v Italiji!
Živel 8. marec, praznik sve-
cni, ki so nestrpni proti na- tovnih ženskih množic v borbi ši manjšini, kako je treba go-I za enakopravnost in mir.
IZ SVOBODNE GORIŠKE
Gradnja Nove Gorice se nenehno nadaljuje
Bodoče mesto zelenja in vrtov
Na prostrani ravnini med Krombergom in Solkanom raste ob krivični meji bodeči kulturni in upravni center Slovenskega Primorja — Nova Gorica, Tam, kjer se danes že dvigajo lepe stavbe novega mesta, se je pred nedavnim razprostiralo slabo obdelano močvirje, na katerem je bilo le nekaj slabo obdelanih njiv, v glavnem pa se je na tem kraju razpaslo osamelo grmičevje.
Tovarna pohištva
Novi objekti, ki so bili zgra-
jeni v zelo kratkem času, so sad požrtvovalnega dela tamkajšnjega ljudstva, mladincev, delavcev in frcntovcev, ki so se tako polnoštevilno odzvali klicu Farlije in ljudske oblasti, da se čimprej zgradi novo mesto, nov politično-upravni center Slovenskega Primorja. Gradnja mogočne magistrale, to je glavne prometne žile v mestu, je zahtevala nadčloveških naporov in premagovanje ■težav s sredstvi, ki niso bila ravno popolna. Mladinci, ki so v blatu in vodi regulirali P°-tak Koren, vedo veliko poveda-
s KAZENSKEGA SODIŠČA
Kdo daje potuho
tcLMiristom slot/ttiiskega preliiualstva
Itusatta In njegovi pajdaši oproščeni, ker „se niso udeležili** ropanja stanovanja družine Simšič v septembru 194?
Včeraj je v sodni dvorani gol
riškega kazenskega sedišča med poslušalci, ki so po večini bili iz vrst slavnih pretepačev, ki so se po končanj vojni začeli ((junaške« boriti za obrambo «ita-lianisslme« Gorice, vladalo divjaško in navdušeno razpoloženje, ki se pri takih ljudeh pojavi samo kadar so na varnem.
Na zatožni klopi šo sedeli oOletni Busatta Leon, njegov sin Ivan, 231etni Corazza Pavel in 231etni Patuna Rihard, vsi dema iz Ul. New York. Vsi štirje so bili obtoženi, da so septembra 1947, ko je Italija prevzela Upravo ozemlja, vdrli' v stanovanje Franca Simšiča in tam poškodovali in poplenili vse premičnine in nepremičnine.
Pri zasliševanju obtožencev se je krivonogi Busatta Leon kakor tudi njegov sin z južnjaško nizkim čelom in temno poltjo zgovoril, da ni bil tistega dne doma, ker ie vozil guvernerja po goriški pokrajini, sin pa da je bil v Trstu. Istega izgovora se je poslužil tudi Patuna, samo Corazza je povedal, da je bil dema in da se jg popoldne srečal z Ivanom Busattom v kavarni Garibaldi. Nato je bil zaslišan Simšič, ki je sodnikom povedal, kako je tolpa šovinistov tistega dne navalila na nje_ goyo hišo in poplenila vse, kar je dobila. Med to tolpo, kakor je pričala žena Simšiča, so bili obtoženci, in sicer sin Busatta, ki Se j.e odlikoval kot voditelj. Isto je povedala tudi mlada hčerka. Toda nato so pred sodnike prišle razbremenilne govoril javni tožilec, ki je med
priče med katerimi ženska, ki- drugim dejal, da globoko čuti
je zelo dramatično ali bolje rečeno histerično nastopila in s pogrevanjem zgodbic o deportirancih žela veliko odobravanja med drhaljo, kj se je zbrala v dvorani za občinstvo. Ta, ki je najbrže sama pomagala septembrskim roparjem, je odločno zanikala, da bi obtoženci bili med tistimi, ki so vdrli v Sim-sičevo hišo.
Po zasliševanju prič je spre-
s to zadnjo pričo. Za njim je govoril zagovornik Busattovih odv. Fascoli, ki je zahteval popolno oprostitev vseh obtožencev, češ da niso sodelovali pri omenjenem napadu. Dejal je, da je bilo takrat v modi med organizatorji teh napadalnih tolp pošiljati napadalce na delo v ti_ ste predele mesta, kjer niso bilj poznani.
Toda pozabil je povedati,
da so obtoženci, ki' šo vsej goriški javnosti dobro znani, takrat dobro včdeli, da delajo, kar hočejo in da jih nihče zato ne bo kaznoval. S to zavestjo so se tudj včeraj na zatožni klopi obnašali kakor doma ob skodelici kave in bili trdno prepričani v stari pregovor, ki pravi, da vrana vrani ne izklju. je oči. Ysj so bili. namreč oproščeni, ker po mnenju sodnikov niso zakrivili dejanja.
Predkongresna delavnost naših žena
V DOBERDOBU
je treba izvesti občinske volitve
V Sovodnjah zahtevajo svojo občino
Politično delovanje množičnih organizacij na Goriškem se je pričelo vedno bolj prebujati. To dokazujeta dva važna dogodka poslednjih osmih dni, in sicer drugi kongres Zveze slovenske mladine ter konferenca Zveze slovenskih' žena. ki bo prirejena skupno s proslavo ženskega praznika 8. mama.
Na to predkongresno konferenco sc se žene temeljito pripravile. To dokazujejo številni množični sestanki po vaseh, na katerih je prišla najlepše do izraza njihova odločna volja in pripravljenost kljubovati nasilju in preganjanju s strani kle-
rofašističnih italijanskih oblasti. Na teh sestankih pa so se žene porazgovorile tudi o svo-
jih specifičnih vprašanjih. Zenska organizacija je namreč močno sredstvo za aktmzacijo žena, ki so bile dolga leta pahnjene od aktivne borbe v političnem življenju, prav tako pa so jih pehali tudi od kakršnega koli drugega delovanja. Splošno je prevladovala fhisel-nost, da je treba ženo potisniti za peč, kjer je njen edini prostor. Toda taka naziranja so doživela poraz. Ne samo, da so bila odpravljena pri vseh naprednih narodih; pokazalo se je tudi, da so bila v temelju zgrešena, kajti žena ima popolnoma enake sposobnosti, kot njen moški tovariš,
Zene iz vasi Sovcdnje so
imele pred dnevi svoj množični sestanek. Ker je vas popolnoma slovenska in poleg tega vključena v italijansko občino, so žene postavile zahtevo, naj se ustanovi v Soyodnjah samostojna občina. Tudi v Doberdobu Tii vse v redu. Tamkaj sedijo v občinskj upravi če vedno isti ljudje, ki jih je tja posadila nekdanja Zavezniška vojaška uprava.
Pcdoben sestanek se je vršil tudi v Pcdgori, kjer so' žene pokazale svojo ogorčenost zaradi ravnanja šolskih oblasti, ki so ukinile slovenski otroški vrtec pod pretvezo, da ga obiskuje premajhno število otrok.
Na konferenci bodo postavile svoje zahteve tudi žene tlačene in izmučene Slovenske Benečije ter Kanalske d,-.Ime,
Naloga konference bo torej važna jn velika. Poleg tega, da bo morala določiti nadaljnje delo žena ;n mu dati konkretno in organizirano obliko, bo konferenca ugotovila tudi potrebo po čimprejšnjem sklicanju drugega kengresa Zveze slovenskih žena v Italiji. /.
Odlok o volitvah
s^ornikov okrajnih ljudskih odborov
s 1. struni)
V^iJe, ki
V?V' Va!°8?' ki iih določa ta ht» . svojem delu so nend-
so stalne m
•Si0*
^SJU so Pri svojem delu
'inV~Ph d!'uSih organov
ih
jS^^fcki odbori
samo
zakonitim jih
'ki,.	°UDori jih
- , Pirati pri njihovem i- ko
ii kc>rniSi.siio so glavna voliv-
v R *vni f V K°Pru in okraj-«ujahn‘ komis"
»ji v Kopru in člen
bnV^*jo rilVno komisijo
g»ti "JVJ DrPrJ * j
X ki 1
i . V»SJeca linH|
'etn,
10
Ut nuif> J imet»
j »h t
v pet,h
trije člani, namestnike. Izvršilni odbor ega ljudskega
v°*iitev dinmeh P°
Uk na obični men°vanje se ‘ ®J,en način.
1.1 J4 tiaslcdnVT1a komisija 2. ^ičnr, Posle;
4avna a
“^nuj,* pupeavlj,, v0lltvc.
razrešuje pred-
sednika, tajnika, člane * in namestnike okrajnih volivnih komisij;
3. nadzoruje delo okrajnih volivnih komisij, jim pomaga ter jim daje potrebna navodila;
4. odloča o pritožbah zoper odločbe okrajnih volivnih komisij;
5. opravlja druge posle po predpisih tega odloka.
15. člen
Okrajno volivno komisijo sestavljajo: predsednik, ki mora biti sodnik okrožnega ljudskega sodišča ali okrajnega ljudskega sodišča na sedežu okrajne volivne komisije, tajnik in trije člani. Vsi morajo imeli namestnike, imenuje jih glavna komisija na predlog okrajnega izvršilnega odbora v sed m ih dneh po objavi razpisa volitev. Imenovanje se objavi na krajevno običajen način.
Okrajna volivna komisija opravlja naslednje posle:
1. tehnično pripravlja volitve;
2. odloča o potrditvi kandidatnih list;
3. določa/volišča:
4. imenuje voli.v ne odbore;
5. ugotavlja in razglaša volivne rezultate;
6. opravlja druge posle po predpisih tega odloka.
IG. člen
. Volivne, komisije odločajo pravilom::" na sejaj), ki po sklepčne, če sd navzoči najmanj trije člani ali namestniki, med katerimi mora biti predsednik ali njegov namestnik. Odloča se z večino glasov navzočih. Pri enakosti glasov odloča glas predsedujočega.
17. člen
Clangm in namestnikom volivnih komisij in volivnih odborov preneha funkcija, če kandidirajo za ljudske odbornike ali njihove namestnike.
IV. PREDLAGANJE KANDIDATNIH LIST
18. člen
Odborniki okrajnega ljudske-
ga odbora se volijo na podlagi kandidatur, ki Sq š potrjeno okrajno kandidatno listo postavljene za posamezne volivne enote.
19. člen
Kandidatne liste lahko predlagajo politične in družbene organizacije, kakor tudi določeno število volivcev.
Okrajne kandidatne ljste morajo obsegati kandidature vsaj v četrtini osnovnih upravno-teritorialnih enot dotičnega okraja.
Predlog za potrditev kandidatur okrajne kandidatne liste mora za vsako volivno enoto. za katero se postavijo kandidature, podpisati najmanj 20 volivcev iz osnovne upravno-teri-torialne enote, v območju katere se nahaja dotična volivna enota.
Vsak volivec sme podpisati en predlog. Ce jih podpiše več. je veljaven samo podpis na predlogu, ki je vložen kot prvi
Število predlaganih kandidatov v posamezni volivni enoti ne sme biti manjše od števila odbornikov, ki se volijo v do-tični volivni enoti (11. člen), lahko pa je večje (vzporedne kandidature).
Ce je število predlaganih kandidatov v posamezni volivni enot, večje od števila odborni-
kov, ki se volijo v njej, mora predlog za potrditev nadaljnjih (vzporednih) kandidatu,- okrajne kandidatne Uste podpisati nadaljnjih 20 v°livcev iz osnovne upravno-teritorialne enote, v območju katere je dotična volivna enota.
20. člen
Predlog za potrditev kandidatne liste se sestavi takole:
Ce predlaga kandidatno listo politična ali družbena organizacija, se v uvodu predloga navede ta organizacija,
Nato sledi:
1. navedba okrajnega ljudskega odbora, za katerega so volitve;
2. naziv volivne enote in navedba krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, v območju katerega je volivna enota;
3. priimek in ime, poklic in bivališče kandidatov in namestnikov za dotično volivno enoto ter podpisi volivcev, ki jih predlagajo (19. člen 3. odstavek); podpisi volivcev morajo biti overjeni po okrajnem izvršilnem odboru ali po okrajnem sodišču;
4. priimek in ime, poklic in bivališče vzporednih kandidatov in namestnikov, če se predlagajo, ter podpisi volivcev, ki jih predlagajo (19, člen, G. od-
stavek); podpisi volivcev morajo biti overjeni po okrajnem izvršilnem odboru ali po okrajnem ljudskem sodišču.
Podatkom in podpisom pod 2., 3. in 4, točko za eno votivna enoto slede podatki in podpisi za nadaljnje volivne enote, za katere se predlagajo kandidati in njihovi namestniki.
Končno podpišejo predlog statutarni zastopniki politične ali družbene organizacije, lei predlaga kandidatno listo; če ne predlaga kandidatne Uste politična ali družbena organizacija, podpišeta predlog dva izmed volivcev, ki so podpisali predlog za kandidature v posameznih volivnih enotah. Tudi njihovi podpisi morajo biti overjeni po predpisih tega člena.
Za vlagatelja predloga velja organizacija, ki je predlog podpisala oziroma volivca, ki sta ga podpisala po določbi prejšnjega odstavka.
Predlogu je treba P1'10, . '
a) pismene izjave kandidatov in namestnikov, da sprejme) kandidatufo; podpisi
biti overjeni po predpisih tega člena;
b) potrdila pristojnih konvsij za volivne imenike o tem. da so kandidati in namestniki vpisan, v volivnem imeniku v do-tičnem okraju, podpisniki pred-
loga pa v volivnem imeniku kraja, navedenega v tretjem odstavku 19. člena.
21. člen
Ista oseba jg lahko kandidat ali namestnik največ v dveh volivnih enotah. Tak kandidat mora imeti v vsaki volivni enoti drugega namestnika.
22. člen
Predlog za potrditev kandidatne liste mora biti predložen okrajni volivni komisiji v dveh izvodih najpozneje tri tedne pred dnevom volitev. Komisija Izda osebi, ki predlog prinese, takoj potrdilo o prejemu.
23. člen Ce potrjeni kandidat ali namestnik pred volitvami umre, ali če po potrditvi kandidatne liste izgubi volivno pravico, lahko najmanj tri četrtine podpisnikov prvega predloga predlaga drugega kandidata ali namestnika. Tak predlog mora biti vložen najkasneje 48 ur pred Pričetkom volitev. V ostalem
morajo veljajo tudi za sestavo i„ vložitev tega predloga jn za odločanje o potrditvi predpisi o vlaganju in potrjevanju kandidatnih list, Okrajna volivna komisija mora upoštevati pri tem nujnost zadeve.
ti, kako so v borb, y naravo rušili dotedanje norme in postavljali nove delovne rekorde. Tudi delavci, ki gradijo veliko tovarno pohištva so morali z laistnimi silami premagovati težave, ki so jih povzročili in-formbirojevci z gospodarsko zaporo. Danes so tovarno spravili y. Pogon, kar bo omogočilo, da bodo delavcem in tamkajšnjemu ljudstvu preskrbeli opremo za stanovanje.
Predor Panovec
Važno delo na ozemlju Nove Gorice je gradnja predora Pa-novca, katerega so prebili ravno te dni. V njem morajo delavci prenašati nadčloveške napore, kajti zemeljske plast, so tako razporejene, da voda, ki se nabira na pobočjih, pronica v tunel. Toda te težave niso mogle preprečiti hotenja graditeljev, da pravočasno izvršijo obljubo in izročijo predor prometu.
Nov dokaz nenehne borbe tamkajšnjega ljudstva so mogočni stanovanjski bloki, ki tvorijo temelj bodečega mesta Vanje so se v poslednjem času že ustanovili prvi stanovalci in oddelki "ttbfastnega ljudskega odbora. V Novi Gorici poslujejo že oblastna poverjeništva za socialno skrbstvo, zdravstvo, javno tožilstvo, razsodišče (arbitraža) in okrožno sedišče.
Gradnja novih objektov se razvija z nezmanjšano delovno šilo. Na enj strani magistrale se dviga temelj mogočne stavbe oblastnega odbora. Nekaj korakov dalje pa kopljejo in pripravljajo temelje za sedež oblastnega komiteja.
Še šhrje novi bloki
Poleg že dograjenih šestih blokov pa se dvigajo še novi štirje, kateri sp že zgrajenj do prvega nadstropja.
Nova Gorica bo mesto zelenja in parkov. Po regulacijskem načrtu je določena skoraj tretjina površine, na kateri se gradi mesto, za ureditev nasadov in parkov. Ob cestah so že pričeli graditi bodoče parke in s tem pričelj uresničevati načrt tudj v tem pogledu.
Za popolno izgraditev Nove Gorice bo treba vložiti še ve; liko naporov. Prepričani smo. da bodo jugoslovanski naredi pod tako spretnim in junaškim vodstvom premagali tudi to te žavo seb; v korist in čast, nam pa v spodbudo v naši borbi prot, našim zatiralcem.
področju ljudske tehnike in modelerstva. V tem pogledu bodo v kratkem ustanovljeni krožki v Izoli, Piranu in v Kopru. S tem se bo zlasti mladina strokovno izpopolnjevala im vadila v svojih strokah.
SOCIALISTIČNA PREOBRAZBA VASI
2e II- kongres KP STO je postavil na svojem zasedanju stvarne naloge o postopni okrepitvi socializma na vasi in s tem v zvezi povečanja kmetijske proizvodnje. V tem smislu delajo tudi ES in so poleg zborovanj s tajniki podružnic na bazah vodili nadzorstvo nad neobdelano zemljo ter pozvali prizadete, da izvršijo svojo dolžnost. ES so tudi sodelovali pri zatiranju oljčne mušice, ki je leta 1948 uničila okoli Izole in Sičjol 70 Odst. oljčnega pridelka. Poskrbljeno je bilo tudi, da so dobile številne zadruge zapuščeno zemljo in da so jim bila pravočasno dodeljena umetna gnojila.
Danes je v okrožju 21 obdelovalnih zadrug, kar pomeni 45 odst. več kot lani. Povečalo se je tudi število družin v zadrugah. Tako v Šmarjah od 30 na 40, Pučah od 50 na 58, v Kampel-Salari od 14 na 22, y; Ankaranu, od 18 na 23, m Bujah od 57 na 65 itd. Na novo ustanovljena obdelovalna zadruga v Pobegih ima včlanjenih že 58 družin.
V letošnji suši, ki je močno prizadejala predvsem vrtnarstvo in sadjarstvo, so ES preskrbeli oškodovanim kmetom
Radio Jugoslovanske cone Trsta išče .slovenskega ha-' povedgvalca ali napovedovalko. Ponudbe na upravo Radiofonije v Kopru.
zaslužek pri kanalizaciji, melioracijskih delih, pri cestah in stavbah. V nekdanjih časih bi morali ti reveži trpeti lakoto j n iskati zaposlitev po raznih ma-laričnih pokrajinah.
MLADINSKO VPRAŠANJE IN
VPRAŠANJE ZEN - DELAVK
V vseh tovarnah in podjetjih bo treba postaviti mladinske komisije, ki bodo skrbele za pravilno in ugodno rešitev kulturnih, športnih vprašanj, organiziranje mladinskih izletov, razstav vajencev, kakor so bile že v Izoli, Kopru, Piranu in Bujah, na katerih je sodelovalo nad 300 mladincev in mladink.
Potreba kaže po ustanovitvi posebnih sindikalnih komisij, ki se bodo bavile z ženskimi ’ problemi. V trenutku, ko je dala ljudska oblast ženam enakopravnost z moškim, in ko je zlasti v industriji za prehrano zaposlenih veliko število žen, je dolžnost ustanavljati nadaljnje otroške vrtce, pasli, kjer bodo njihovi otroci imelj preskrbo in vzgojo, žene pa se bodo lahko vključile v proizvodnjo in poglobile svojo politično in kulturno raven ter zastavile vse sile na socialnem področju.
RIBICI
Ta delavska kategorija 'ni sicer tako številna, vendar šo se ES zanimali tudi zanje pfed'-vsem v vprašanju preskrbe z zajamčeno prehrano. Važno je", da pomenijo ribe za našo kblv zervno industrijo surovine, od katerih je odvisna zaposlitev tolikih delavcev in delavk. Zato morajo ES nuditi pomoč tu; di ribičem v njihovih težnjah in potrebah.
(Po podatkih iz poročila tov. Agarinisa na II. sindikalni skupščini.) ■
t u m am
Plimoliilu dtmmihl
Nov urni
za mesnice
(Nadaljevanje na 4. strani)
Prefekt goriške pokrajine ie na predlog Pokrajinskega urada za delo, sindikalnih organizacij in Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo odredil za mesnice v vseh občinah goriške pokrajine razen Graneža sledeči urnik
Zimski urnik: od 1. oktobra do 30. aprila. Ob delavnikih: od 7 do 13; popoldne zaprto razen ob sobotah in pred prazniki, ko bedo mesnice poslovale od 15 do 20. Ob .nedeljah zaprto. Mesnice bodo ostaie zaprte ves dan tudi sledeče praznike: 1. novembra, 4. novembra, 25. decembra, 1. januarja, G. januarja, 19. marca in 25. aprila. Poslovale bedo od 7. do 12. samo na zadnji dan pusta, velikonočni ponedeljek in 26. decembra.
Poletni urnik: od L rhaja do 30. septembra. Od 6.30 do 12.30, popoldne zaprto razen ob sobotah in pred prazniki, ko bodo poslovale od 16. do 20. Ob po-nedeljkih zaprto. Ob nedeljah, na praznik vnebovheda, sv. Rešnjega telesa, 29. junija: od 6. do 11. Zaprte ves dan pa bodo ostale ob sledečih praznikih: 1. maja, 2. junija, 15; avgusta.
Vse trgovine z mešanim blagom se morajo držati urnika, kj je določen za trgovine s posameznimi vrstami blaga.
V primer, da pade neki praznik na torek ali nedeljo, bodo morale mesnice v ponedeljek
pred ati po prazniku poslovati kot ob delavnikih.
Za Gradež, kjer so zahteve različne, je prefekt pooblastil tamkajšnjega župana, da odredi za ta kraj najbolj prikladen urnik sporazumno z lokalnimi sindikalnimi organizacijami in drugimi uradi.
Zupani in agenti javne varnosti so dolžni skrbeti za tečno izvajanje navedenih določil.
Nesreča pri delu
V občinsko bolnico Brigata Pavia so včeraj sprejeli 40-ietnega delavca Ivana Geromi-na iz Trga Cavour 3. Geromio, ki je zaposlen pri avtopodjetju Ribi, se je pri delu v avtomobilski delavnici ranil s pilo v levo roko. Prvo pomoč so ranjencu, ki se bo moral zdraviti 10 dni, nudili delavci, ki so bili priča nesreči.
= KINO =
VERDI. 17: «Don Juan«, E. Flynn.
VITTORIA. 17:	«Krištof	Ko-
lumb«, F. March.
CENTRALE. 17: ((Zadnji dnevi Pompejev«, N. Prešle. 1
MODERNO. 17: «Zadnji Moiite-kristo«, A. De Cordoya. ,
EDEN. 17: «Toreador», S. Lau-rel in O. Hardy.
VELIKANSKI DELOVNI POLET MLADINE - ZAGOTOVILO ZA USPEŠNO IZVEDBO PETLETKE
Slovenski Menile le sredoleSolci
pomagajo pri izgradnji socialistične Jugosinuije
Študentska tn srednješolska mladina Slovenije množično so. deluje pri izgradnji dežele. Nje no prostovoljno delo je v ve• liko pomoč pri rešitvi problema delovne sile, obenem pa po. maga pri izgradnji važnih objektov petletke, Pro.tovoljno delo študente ne ojnejuje pri učenju. Delovne brigade se or-ganizirajo v poletnih mesecih, v času velikih počitnic. Slovenski mladinci delajo vztrajno in z veseljem v zavesti, da s svojim delom gradijo boljše življenje sebi in bodočim rodovom.
Letos je slovenska študentska mladina dala domovini 153.330 prostovoljnih delovnih ur. Sodelovala je pri velikih zveznih mladinskih akcijah: pri gradnji Novega Beograda in avtomobilske ceste Beograd-Zagreb, Tu je bila najboljša slovenska brigada «Staneta Kavčičao, ki je bila štirikrat razglašena za udarno. Ta brigada je vključe. vala 275 mladincev, ki so s svojim strokovnim in pomožnim delom prihranili državi 200.000 dinarjev. Ko so se vračali v Slovenijo, so bili za svoje požrtvovalno delo nagrajeni z bogato opremljeno knjižnica.
Tudi trikrat udarna brigada eJožeta Potrča» je dosegla odlične uspehe na avtomobilski cesti Beograd-Zagreb. 244 mladincev je v enem mesecu opravilo 49.492 delovnih ur.
Tudi pri republiških akcijah v Sloveniji so študenti pridno sodelovali. Sami so gradili študentsko naselje v Ljubljani, ki obsega 5 stanovanjskih zgradb, stadion in razna športna igrišča. V tem naselju bo lahko stanovalo okrog 1200 študentov. Do 29. novembra, praznika republike, so študenti zgradili prvi stanovanjski blok u svojem ■novem naselju.
Tudi srednješolci pri delu ne zaostajajo. Dijaki srednje tehnične šole so organizirali 16 prostovoljnih delovnih brigad, ki so štele 2080 mladincev. Te brigade so letos delale samo na republiških delotmih akcijah. Deset brigad je poleti delalo pri dozidavi srednje tehnične šole. Uspeh je bil zelo lep: z dozidanim nadstropjem je bilo pridobljenih deset novih razredov in velika dvorana. Poleg tega so dijaki srednje tehnične šole zgradili internat za 600 dijakov. Pridne brigade so dalje sodelovale pri gradnji delavskih stanovanjskih zgradb v Mariboru, Celju, Libojah, Kamniku, Tržiču, Lescah in mnogih drugih industrijskih centrih ,kjer so pomagale tudi pri delu v tova:rnah. Formirali so posebne čete za pomoč rudarjem v Kočevju, Zagorju in Senovem, ki so pomagale rudarjem pri najtežjih delih. Visoko število udarnikov in pohvaljenih dokazuje, s kakšnih veseljem so brigadniki delali v rudnikih.
Življenje v delovni brigadi je velikega vzgojnega pomena za mladino. Vsakodnevna prizadevanja za rušenje norm in medsebojno tekmovanje brigad predstavlja kolektivno borbo. Brigadniki so z delom povezani v nerazdružno celoto in prav ta tesna povezanost in enotnost pri vseh akcijah jih je privedla do tako velikih delovnih zmag. Cost brigade — to je veliko geslo, ki iz mladih ljudi ustvarja udarnike n izgradnji. Živeči v kolektivu razvijmo v sebi družabnost in tovarištvo ter čut odgovornosti do izpolnitve obveznosti zadanih pred kolektivom. V prostem času se brigadniki ukvarjajo s prosvetnim delom in fizkulturo. Številne kulturne prireditve, kino predstave »n športne tekme jim nudijo zdravo razvedrilo po napornem delu. V brigadi vsak
posameznik najde mesto, ki mu odgovarja po sposobnostih in zanimanju. Tu se vsestransko razvija in izpopolnjuje ter svoje znanje posreduje drugim.
Poleg velikih delovnih obvez-nosti slovenski študenti in srednješolci niso zanemarjali svoje glavne naloge — študija. S tovariško medsebojno pomočjo pri učenju ter z novim prijateljskim odnosom profesorjev in dijakov jim je uspelo do minimuma znižati število slabih ocen. Ob koncu letošnjega šolskega lea bo dala ljubljanska univerza socialističnemu gospodarstvu Jugoslavije 547 vt-
Po resoluciji Kominforma se je med študenti zelo povečalo zanimanje za študij marksizma-leninizma. V številnih diskusijah je bilo posamezniku omogočeno, da je razčistil vsa vprašanja, ki mu je v zvezi s tem problemom niso jasna. S proučevanjem marksistične literature so študenti jasno spoznali, da je jugoslovansko državno vodstvo zavzelo proti resoluciji pravilno stališče. Zato pa so se še z večjim poletom lotili svojih nalog. Danes dajejo slovenski študentje in srednješolci vse svoje umske in fizične sile za čim boljše uspehe v zna-
scko kvalificiranih strokovnja- nosti in izgradnji svoje domo-kov.	I	vine.
'■
Odlok o volitvah
odbornikov okrajnih ljudskih odborov
(Nadaljewnje s 3. strani)
V. POTRDITEV IN OBJAVA KANDIDATNIH LIST
24. člen
Okrajna volivna komisija mo. ra preizkusiti v treh d eh predlog za potrditev kandidatne li. ste. Aho riajde formalno napako, obvesti o tem vlagatelja preilogn in ju pozove, naj v roku, ki jima ga določi, odstranita napako.
25. člen
Ce ckrajna komisija ugotovi, da kateri od kandidatov nima zakonitih pogojev Za kandidata, zavrne kandidatno listo v treh dneh in obvesti o tem vlagate, lja predloga z odločbo. Proti tej odločbi imata vlagatelja predloga pravico pritožbe na glavno volivno komisijo x 24 urah
| po prejemu odločbe. Pritožba se I imeti svoje volišče, lahko P3 ■ vloži pri okrajnt volivnj komi-, jih ima več. Ce j« v kraju ozi-
mtmmm
m
PCI LETALCEV OBEAM1I in MJ^PJLDU
RADAR NA LADJI
Radar, ki so ga odkrili in izpopolnjevali, ko so se mrzlično pripravljali na drugo svetovno vojno, je bil določen izključno za vojne namene. Prvotno so ga hoteli uporabljati, da bi odkrivali sovražne bombnike, pozneje. med vojno, pa so ga izpopolnili in uporabljali tudi v ofenzivne namene v zraku, na morju in na kopnem. Največ pa so ga uporabljali v letalstvu, kjer je bil dragocen pripomoček za obrambo, pozneje pa tudi za uspešno bombsrdira-nje sovražnikovih mest in Industrijskih krajev.
Namesto lovcev in balonov opazujejo in čuvajo nebo radar/i
Na veliki mizi na štabu zračne obrambe je razgrnjen velikanski zemljevid dela zemlje: ki ga branijo eskadiile tega štaba. Za polet pripravljeni lov ci čakajo na svojih oporiščih na povelie, naj sg dvignejo. Ne menjavajo se več v patruljira, nju nad mejami področja, ki ga branijo. Tako se varčuje z motorji, posadko in gorivom. Namesto lovcev noč ..in dan opazujejo nebo radarji. Le-ti opazijo sovražnika prej, kakor hi ga mogli lovci.
Kljub dežju in megli odkrijejo radarji sovražna letala, ko sn že zelo daleč. Mine nekaj tre nutkov in že so v štabu po telefonu sprejeli podatke radarskih postaj: razdalja, smer, v kateri lete letala, višina in število letal. Podatke zabeležijo n* zemljevid, hkrati pa sporoče na letalsko oporišče nalogo in na. vodila za polet letal.
Eskadrila ne odleti več «na slepo«, ker piloti vedo, od kod se bliža sovražnik in koliko je njegovih letal. V istem trenutku zabeležijo radarji tudi lastna letala. Radarji spremljajo lastna in sovražna letala. Na komandni mizi sta po njihovih podatkih z rdečimi in modrimi puščicami označeni obe eskadrilj tn s pomočjo radarj« l*te lovci naravnost flretj (.ovratniku. Piloti dobivajo pA f-adlu zadnja navodili. Tako odražajo sovražnim letalom pot, jih presenetijo in odbijejo njihov napad. Radarji nadaljujejo opazovanje neba, lovci pa se vrne-
je na oporišča, kjer čakajo na nov napad in nove naloge.
Se hitreje in bolj« opravijo vse to nove, tako imenovane panoramske radarske priprave. Na okroglem, precej širokem zaslonu katodne cevi so narisane koordinate kakor na zemljevidu. Časovna črta je tu svetla črta, ki veže središče in obod kroga in se premika po krogu z enako hitrostjo kakor antena, ki se vrti in oddaja radijske valove vedno v drugo smer. Ko zadene »žarek« radijskega vala na letalo, se njegov odsev takoj pokaže na zaslonu, in sicer na koordinatah, kjer je «žarek» v prostoru.
Dežurni oficir po radiu zapove, naj se letala dvignejo. In v naslednjem trenutku se prikaže na zaslonu druga svetit točka — lastni lovec. Oficir spremlja premikanje obeh svetlih točk na zaslonu in po radiu sporoča pilotu lovskega letala, v katero smer naj leti.
Ko se lovec približa sovražniku na 2 do 4 kilometre, vključi pilot lastno radarsko pripravo, s katero pregleda prcstor pred' seboj. Tako dobi točne podatke o sovražnem letalu. Te naprave sq uporabljali zlasti piloti nočnih lovcev in bombni.
kov, da so odkrivali sovražne lovce, ki so jih zasledovali.
Čigavo je letalo, domače ali sovražnikovo
Ko pa so zelo uporabljali radar, je nastala težava. Na zaslonu namreč niso mogli ugotoviti, ali gre za Itstno ali za sovražnikovo letalo. Nepotrebni alarmi so bili dokaj pogosti. Zato so izdelali radijski tehniki novo pripravo, s katero so lahko ugotovili, ali je letalo lastno ali sovražno. Nova priprava je vdelana v letalo.
Ko dosežejo radijski valovi radarja lastno letalo, odda ta priprava določen radijski signal na isti valovni dblžini. Ko radiotelegrafist na tleh opazi ni' zaslonu svetlo točko, prejme hkrati tudi signal, kar pomeni, da gre za lastno letalo. Sovražnikove priprave za ugotavljanje, ali je letalo lastno ali sovražno, v tem primeru ne reagirajo, r; zen če so že vnaprej postavljene na valovno dol žino sovražnih radarjev. Zato so te valovne dolžine največja skrivnost in jih pogosto, spreminjajo. Vendar pa se je kdaj pa kdaj zgodilo, da so jih odkrili in tako uspešno premotilj sovražne radarje.
Radar vodi bombnike do cilja
Med velikimi zračnimi ofenzivami zaveznLkov proti nemškim industrijskim in vojnim, centrom so dobili radarji novo nalogo. Z njihovo pomočjo je bilo treba voditi bombnike do cilja ne glede na vreme. Tedaj se je pojavila vrsta novih radarskih sistemov za ta namen.
Osnovno načelo teh sistemov je v glavnem to, da vodijo letalo s pomočjo dveh ali treh radarskih postaj na tleh. Navigator v bombniku sprejema radijske valove, prebere na svojem radarju oddaljenost od radarskih postaj na tleh, ali pa po drugem sistemu sam daje radijske signale, ki se, ojačeni v radarjih na tleh, vračajo in pokažejo ne zaslonu radarja v letalu natančno oddaljenost od radarskih postaj. Tako navigator natančno ve, kako daleč je bombnik od cilja.
Po sistemu OBOE vodi radarska poste ja bombnik Po določeni krivulji. Krivulja gre čez cilj. ki ga je treba bombardirati. Pilot se drži te črte tako, da iz radijskih slušalk nenehno sliši zvočni signal. Ce zavije letalo na to ali ono stran, sliši pilot kratke ali dolge pre-trgine signale. To pomeni, da je zavil na desno ali ha levo in da mora smer popraviti. Druga radarska postaja meri razdaljo med letalom in ciljem in ko se letalo približa cilju, da pilotu signal, naj .se pripravi, potem pa signal, naj začne bombardirati.
«Radijske oči*
Vsi tj sistemi za bombardiranje »na slepo« so bili dobri za cilje, oddaljene do 500 km od radarskih postaj. Za strateške napade daleč v sovražnem zelcdju jih niso mogli upo. rabljati. Tedaj pa so se pojavile še popolnejše radarske pri prave na letalih, tako imenovane «raouske oči«.
«Oči» te priprave vidijo skozi meglo, oblake in temo tla
pod seboj in na zaslonu se prikaže originalna slika tal. Sli-
ka seveda ni popolnoma naravna in neizurjeno oko bi si z njo ne moglo kaj prida pomagati. Izkušeni letalci p& lahko na njej natančno spoznajo ladje v pristanišču, tovarniške strehe, obalo, mesto itd. Te priprave so uporabljali zlasti, ko so bombardirali Berlin, Hamburg; Bremen in druga velika strateška središča Nem. čije.
Radarski svetilniki
Posebno vlogo v drugi svetovni vojni sd imeli tako imenovani «Eureka-Rebeka» radarji ali radijski svetilniki. «Eureka» so se imenovale radarske priprave na tleh, «Re-beka« pa na letalu. Delovanje obeh priprav je bilo vskladeno in z njuno pomočjo je dobil pilot v letalu, ki je iskalo letališče ali kak drug določeni cilj, natančne podatke o njegovi legi.
Ko je pilot potreboval takšne podatke, je vključil svoj «Rebeka» radar, ki je oddajal radijske valove določene valovne dolšine. Na. isti velovni dolžini delujoči «Eureka» radar se je avtomatično »odzval« na takšen val in pilot je dobil njegov odsev na svojem radarju. kjer je videl natančno razdaljo letališča ali kakega drugega objekta, ki naj bi ga bil našel.
»Eureka« radarje so često uporabljali v sovražnem zaledju, da so "letalom pokazali improvizirana letališča ali kraje, kjer je .bilo treba spustiti padalce, vojne potrebščine in podobno.
»»dmMOPjiR
gM: I '-*# -šl»K iPfi ■u-v
RADIOAKTIVNI ODMEV OSNOVA RADARJA
Razen naštetih so v letalstvu
uporabljali še več drugih radarskih priprav z različnimi cilji v defenzivnem in ofenzivnem smislu.
Proti koncu vojne so bile eden glavnih pripomočkov v pripravah za dokončno uničenje fašistične Nemčije. To nalogo so dobro izpolnile.
NAPRAVA
ZA UPRAVLJANJE Z RADARJEM DIJSKI POVELJNIŠKI KABINI
V LA-
Vse iz papirja...
Obdelava papirja je omogočila Vsakovrstno uporabo, ki si je doslej nismo mislili. Med vojno na pr. so kemiki pripo-mooli k izdelavi papirja s takšno trdnostjo, da so ga uporabili celo za propelerje najhi-treiših lovcev. Taki papirnati propelerji so pri poskusih zdržali pritisk 1800—2000 kg na kvadratni centimetter Izdelali so tudi take vrste papirje, ki je odporen nasproti vodi. kislinam, umazaniji itd.
NOVI PROIZVODI
jugoslovanske kovinske industrije
Tudi v zadnjem letu so v kovinski industriji začeli s proizvodnjo mnogih novih proizvodov, predvsem za potrebe široke potrošnje. Proizvodnjo novih predmetov je omogočila iznajdljivost in požrtvovalno delo posameznih delavcev in celotnih kolektivov.
Ze takoj po vojni je nastalo veliko pomanikanje nožev za kosilnice. Noži se hitro obrabijo in jih vsako leto rabimo več ‘Sto tisoč. Zc po vojni so začeli izdelovati take nože v tržlški tovarni kos in srpov, kjer so jih izdelovali na zelo primitiven obrtniški način. Tovariš Vinko Tomazin je izdelal stroj, s katerim je omogočena serijska izdelava kosilnih nožev. Pri uporabi te nove metode proizvodnje se prihrani na leto okrog 240.000 din. Novi noži so kvalitetno neprimerno boljši kot prejšnji,	j
Tudi pri izdelovanju vodovodnih armatur so v mariborski livarni dosegli važne uspe. he. Vodovodne armature so začeli izdelovati na nov način. Prej so jih ulivali in so bili pri-izvodi kvalitetno mnogo slabši, litina je bila porozna in je bilo okoli 30 cdst. odpadkov: sedaj pi' te proizvode dobivajo s stiskanjem v mečnih stiskalnicah. Litina je sedaj bolj trdna, odpadkov skoraj ni, letni prihra-nek pa znaša okoli pol milijona dinarjev. Nov način proizvodnje je začel tov. Jože Ger-mek.
Pred kratkim so začeli izdelovati tudi posebne medeninaste žeblje, ki so potrebni pri izdelavi čevljev z gumijastimi podplati. Prednost teh žebljev je, da popolnoma onemogočajo, d« bi taki čevlji prepuščali vodo.
V mariborski INarni so za-
čeli izdelovati tudi pohištveno okovje, ki ga prej niso izdelovali v večjih količinah. Novi proizvodi niso samo kvalitetno zelo dobri, temveč so tudi okusno izdelani.
V kovinski galanteriji so začeli izdelovati tudi glavnike, ki bodo v najkrajšem času prišli na trg v zadovoljivih količinah. Izdelujejo tri vrste glav. nikov (dva mala in en velik) in sicer iz umetne smole Poly. strol; glavniki niti kvalitetno niti oblikovno prav nič ne zaostajajo za inozemskimi proizvodi te vrste. Letos bodo izdelali že več tisoč glavnikov. Pro izvodnjo glavnikov je omogočil tov. Stane Žnidaršič, direktor tovarne kovinske galanterije, čeprav že nimamo za to special. nih strojev. Letos bodo začeli tudi množično proizvodnjo zob-
in ga uporabili zlasti za vojaške zemljevide.
Dandanes je mogoče beležiti na papir celo zvoke. Posebni papirni trakovi, ki so prevlečeni z emulzijo železovega okside. so primerni za pogosto uporabo, pošiljamo jih lahko po pošti, s pomočjo magneta pa lahko zaznamovane zvoke »zbrišemo« in trak 'nanovo u-porabljamo.
Za gospodinje so izdelali poseben pergamentni papir, ki nadomešča vlažne krpe pri likanju blagov, oblek itd., oko ga namočimo. Tudi šumenje papirja so že odpravili! Marsikje poznajo papirnate robce, prte, obveze itd. iz posebno mehkega papirja, ki je podoben tkanini. To so dosegli z obdelavo papirja z aminsulfa-tom. Na ta način postane papir tudi negorljiv. Iz takega ntihe-gas papirja že izdelujejo posteljne vldžke, prevleke za blazine itd.
4.794 000.000 investicij v rudnike LR Srbije
V LR Srbiji se zelo naolo razvija rudarstvo, ker odpirajo nove rudnike, kjer ležijo doslej neizkoriščeni in marsikje celo popolnoma neznani veliki zemeljski zakladi. Razen tega razširjajo in modernizirajo stare rudnike.
Letos bo rudarstvo v LR Srbiji še hitreje napredovalo; investicije znašajo 4.794.000.000 din. Samo v kolubarskem premogovnem bazenu se bo proizvodnja premoga z mehanizacijo povečala na 2,100.000 ton
------------------------------- —	ter	bo	tako	dosegla	tišino	proizvodnje vse predvojne Jugoslavije.
siji, ki jo mora s spisi in poročilom predložiti v 24 urah glavni volivnl komisiji. Ta mora izdati odločbo v treh dneh po prejemu pritožbe. Njena odloč-' ba je ddk-mčna.
Ce v predlogu Til napak, kakor tudi ic se napake odpravijo v danem roku, potrdi o-kraina volivna komisija v Ireh dneh po prejemu precioga ozi. roma po odpravi napak kandidatno listo z navedbo, kdaj in v katerem vrstnem redu je bila potrjena. Odločbo o tem pošlje vlagateljema predloga in glav. ni volivni komisiji.
Ce napake v danem roku ni. so bile odpravljene. zavrne o-krajna volivna 'komisija kandidatno listo v treh dneh po preteku roka. Proti tej odločbi je dopustna pritožba po predpisih prvega odstavka tega člena.
2ti. člen
Okrajna volivna komisija je dolžna pravočasno razmnožiti objavo potrjenih kandidatnih list, in sicer za vsako kandidat, no listo posebej. Objava mora vsebovati;
1. afeo je bilo to y predlogu za potrditev kandidatne liste navedeno, naziv politične ali družbene organizacije, ki je kandidatno listo predlagala;
2. okrajni ljudski odbor, za katerega so volitve;
3. naziv voiivne enote in na. vedbo krajevnega (mestnega) ljudskega odbora, .v območju katerega se nahaja;
4. priimek in ime, poklic in bivališče kandidatov in njihovih namestnikov za dotično vo-livno enoto.
Podatko.ni pod 3. in 4. točko za eno volivno enoto slede ena. kj podatki za nadaljnje voiivne enote, za katere sq bili na isti listi predlaganj in potrjeni kandidati in njihovi namestniki.
Objave kandidatnih list se morajo razlikovati med seboj po barvi papirja.
27. člen
Okrajna volivna komisija mora pravočasno poslati potrebno število razmnoženih izvodov objave potrjenih kandidatnih list tistim krajevnim (mestnim) ljudskim odborom, na katere se nanaša kandidatna lista, zaradi razglasitve in uporabe na volišču.
Ti krajevni (mestni) ljudski odborj morajo najpozneje 8 dni pred dnevom volitev razglasiti objavo potrjenih kandidatnih list na krajevno običajen način in jih razobesiti na primernih mestih v območju vsakega volišča. Najmanj po dva izvoda vsake objave morajo izročiti na dan pred volitvami volivnemu cdboru zaradi razobešenja ha volišču.
VI. VOLIVNI MATERIAL
28. člen
Glavna volivna kohiisija mo. ra poskrbeti, da okrajne voliv. ne komisije pravočasno dobijo in pripravijo ves potrebni volivni material (skrinjice, glasovnice) in druge potrebščine.
Okrajne voiivne komisije skrbijo za hranjenje tega jnateria. la in za to, d;; krajevni (mestni) ljudski odbori material pravočasno pošljejo volivnim odbo. rom. O poslanem votivnem materialu se mora voditi poseben zapisnik.
Skrinjice morajo biti iz lesa ali iz .druge pri.merne snovi.
Natančne vzorce vsega voliv. nega materiaia določi Izvrnim odbor Istrskega okrožnega ljud. skesa odbora s posebnimi navodili.
VII. VOLIŠČA. VOLIVNI
ODBORI. GLASOVANJE
29. člen
Vsak volivec sme glasovati samo osebno in samo enkrat.
30. člen
Prepovedano je točenje in kakršno koli drugo dajanje alkoholnih pijač na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan no volitvah. To prepoved razglasijo krajevni (mestni) ljudski odbori tri en; pred vo. litvami,-
31. člen
Krajevni (mestni) ljudski od.
borj morajo preskrbeti za veli. ča najprimernejša poslopja in jih primerno urediti. Volišče odredi okrajna volivna komisija.
Vsaka volivna enota mor«
roma v mestu več volišč, mora imeti vsako volišče svojo štfr vilko.
V bolnišnicah, okrevališčih it podobnih ustanovah, v kat** je nad 25 volivcev, Sc odredi0 posebna volišča. — Krajev® (mestni) ljudski odbori objavi-jo volišča na krajevno običaj«; način najmanj osem dni pr«1 dnevom volitev z navedbo, h-teri volivci bodo glasovali P9 posameznih voliščih.
32. člen Okrajna volivna koci;'3
imenuje za vsako volišče ni odbor, sestavljen Jz pred*& nika in dveh članov. Vsem tl«5 imenuje namestnika.
Odločbo o imenovanju, p°&:‘ sano od' predsednika in eM1 člana, pošlje okrajna voli'®* komisija proti potrdilu predse1*. mku volivnega odbora In jevnemu (mestnemu) ljud**3; mu cdboru, ki mora obvesti' o imenovanju oba člana voti'v nega odbora in namestnike^
33. člen Najpozneje tri dni
litvajni smeta vlagatelja pr«**/ ga vsake odobrene ka.ndid*** liste prijaviti okrajni voli«11 komisiji za vsako volišče ne enote. y kateri ta kand«!*' na lista kandidira, p0 ene%s » upnika kandidatne liste in govega namestnika.
Predsednik okrajne voli** komisije izda prijavljenim upnikom in namestnikom v “ urah potrdilo s svojim P0**” som in sporoči imena zaUp^ kov in njihovih namesti'«"’ krajevnim (mestnim) ljudsk*” odborom, y katerih območji* volišča, zg katera so postavil3’ ni. Ta potrdila služijo 'zauPnr kom in njihovim namestni®* kot legitimacija za sodeloval* pri delu volivnega odbora, p
34. člen Krajevni (mestni) ljudskiJ
bor je dolžan skupno z vW nim odborom odrediti v blin volišča primemo mesto, v J* terem zaupniki kandidatnih
javno razobesijo objave k£ datnih list in volivna gesla m»to je treba dati zaupP'j
na razpolago najpozneje pred začetkom volitev.
35. člen Na dan pred volitvami 5®. 3. uri popoldne zberejo ni volivnega odbora ali n)*1
,.ik'
vsič* ho*
namestniki y poslopju, kjer s bo glasovalo, ter prevzemajo krajevnega (mestnega) liut~L ga odbora proti potrdilu njico, število glasovnic, streza številu za to volišče sanih volivcev, stal"!, voliv imenik, tiskovine '• objavoMB didatr.ih list in vse, kar j«J^, trebno zg izvedbo volitev. njico morajo pregledati in prepričati, če je v redu. N predsednik zapečati skrimi tako da je odprtina skrin) popolnoma zaprta.
Razen tega pregledajo, prostor, v katerem se bo 5‘^r sovalo, . primerno urejen. . njem mora biti postavljena za zg volivni odbor in z3. p
ali i{
ke kandidatnih list in so določene za glasovanje.
nje morajo biti tako P: ne, da je zajamčena
id”
tajnost glasovanja. V prostoru morajo biti "aJLjc-in nedvoumen način ne tiskovine z objavo kaotičnih list, ki kandidirajo v ^o-ni volivni enoti. Ce voliV^1 -j. star ni urejen, kakor je pisano, mora volivni 0dWr Ljj. skrbeti, da se takoj tako u ^ Temu delu imajo pravico P * stvovati tudi zaupniki datnih list.
36. člen
iZV!
/
  iiiiiimiiiiiiiuiimtiiiiiuiinii     ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................
II. DEL
SPISAL
«J«s
Trobente so zatrobile na beg, vrla izurulska konjenica se Je okrenila, ozlovo-Ijena že prej, zbegana zbog napada, in si sekala pot skozi tolpe golih Slovenov In Antov. Za hrbet Ji Je pritisnila Iztokova konjenica tn Jih gnala do Hebra, preko katerega so se oteli zdesetinjenl ostanki vrle vojske, ki Jo Je vodil kovarnlk in ničemurnik Azbad v pogibel.
Vojsko Slovenov je obsedla po tej zmagi besnost. Nekateri so tulili: »Naprej! Nad Bizanc!#
urugt so kakor omotični poklekali ored Utokom in ga zvali sina Perunovega. Kjer so še dobili ranjene biiantinske vojake, so jih pobijali s kiji kakor živino in metali utripajoča telesa na grmade. Med ranjenci so dobili še živega Azbada. Privlekli so ga pred iztoka.
•Usmiljenje!« Je zaječal Azbad, ko Je dvignil s krvjo zalite oči in zagledal pred seboj tistega, katerega je privezal k jaslim na povelje nje, ki Je sedaj njega pognala v smrt.
Zaklopll Je oči, zaikrtal z zobmi In šepetaje izustil: »Prekleta — Teodora!* iztoka Je stresla mrzlica. Obrnit se Je od krvavega lica in rekel tolpi:
»Vaš Je — vaše je maščevanje za moje trpljenje!#
Divji mladci so ga zgrabili, strgali z njega obleko in zavihteli umirajoče telo —
Visoko so planili zublji, zaprla le iskre in grmada Slovenov Je použlla bizantinskega vojskovodjo.
PETINDVAJSETO POGLAVJE Drugo jutro Je iztok želel, da se vrne z vso vojsko takoj pred Toper. Pozval Je starešine na posvet. Toda prej se Je še zgrnila krog njega vsa podivjana tolpa in zahtevala pohoda proti Bizancu. Iztok Je takoj spoznal, da ne ukroti množice. Z veliko zgovornostjo Je komaj dosegel, da se je narod umiril in zadovoljil z njegovim poveljem:
•Konjenica se vrne! Po štt-mah in bregovih, koder so skriti Bizantinci, se ne more kre-tati. Zato naj gre pehota na plen sama, naj nalovi krščeni-kov, naropa govedi in drobnice, potem naj se vrne za Toper, da se napotimo domov! Zima prizanaša, pot prek Hema še ne bo zasnežena. Ko bi prezimovali tod, bi utegnil Upravda zbrati vojsko, katere se sicer ne bojimo toda s tolikim plenom obteženi, bi bili oviram in lahko zgubimo vse, kar smo si nabrali.#
Narod je bil s tem zadovoljen. Pehota se je ločila od konjenice in se razlila po gozdih ht selih. Iztok pa Je odjezdil pred Toper čakat Irene in LJu-binice. Za vojvodo pehoti Je določil Anta Viljema in Slovena Jarožlra. Strogo Jima Je naročil, naj se vojska ne razleti posamič. Dasi ni najmanjšega suma, da bi Bizantinci zbrali novo vojsko, vendar zahteva, da
se mu javljajo dogodki slednji dan in se za štirinajst dni že vrnejo s pohoda pred Toper.
Ko je Iztok odjahal na čelu jezdecev, pozdravljan in stavljen od vseh bojevnikov, ga Je obšla tesna skrb. Pognal Je v skok in se ločil od vojske. Celo Rada v tem trenutku ni trpel ob sebi.
Ko Je zaostal daleč za njim topot konj, Je izpustil brzdo, odpahnii šlem z glave in se zamislil.
•Preveč veselja ste mi natočili, bogovi, preveč! Prizanesite!#
Zgrozil se je ob misli, da gre sedaj tja, kjer seže po najslaj-ši čaši, po Ireni.
•Prizanesite! Samo še to ml naklonite, še njo, potem je mera zvrhana. Potem jemljite, pri-pravljen sem!#
Ali že Je dvignila glavo grozna kača v njegovem srcu In zasikala z Jezikom.
•Cernu bojazen? Kaj so res
zmagovali bo po vi? Kaj je Perun? Kaj je Svetovit? T v o -j a roka je zmagovala — tvoja modrost je vodila vojsko! Kdo Je otemei Ireno? Perun, Svetovit, sojenice? Ona se jim roga in jim ne žge obetov! Kdo Jo Je otemal? Krist? Njen Bog? Zato, da jo dobiš ti — barbar? O. nikoli!«
•In vendar ona veruje Kri-stu in blagovesti in moli Krista zase in ga moli zame, zame, ki sem poklal toliko krščeni-kov. In če se Krist razsrdi name in mi Ireno otme, ko že iztegam roko, da ji jo položim krog vratu .. .?#
Junaka je obšel strah, srce, ki v največjem boju ni poznalo bojazni, se Je krčilo in trepetalo.
•O bogovi, o Kriste, prizanesite, usmilite se!»
Zatisnil je oči, da bi ne videl pretečih* senc, ko so plule izpod neba kakor poslanke Pe-runa *n poslanke Krista. Alt
I
tedaj se je med temi sencami polavila Irena, v očeh polna vere, z veselim upanjem na licu, z blagovestjo ljubezni na srcu, njene ustnice so se smehljale njegovim dvomom. Na njegove prsi je potrkal vabeč glas kakor nekdaj:
Veruj, lztoče, veruj resnici in Kristova ljubezen naoolni tvoje srce-#
Kakor iz sanj ga je prebudil peket konj. Konjenica je dohitela zamišljenega vojvodo.
»Ne razmišljaj, lz'oče! V nekaj dneh svatujeva! In če Ju ne bo, greva v Solun! Na bogove!«
Od veselja ožarjeno lice Radovo se je ozrlo v Iztoka.
Svarunič je potegnil s krepko roko za brzde, si nadel šlem. kakor da bi si hotel zaščititi glavo pred skrbi polnimi mislimi, in začel pogovor z Radom o piru, o svatbi.
Ko volivni odbor to napravi 0 svojem delu Z2P' ki ga podpišejo naVZ0*i,_2f zapre okna, zahlene in f vrata, in odredi strašo slopje oziroma volišče. volišča vzame predsednik nega odbora.
37. člen	^!
Na dan volitev se. objhor! zjutraj zbere volivni od^. ^ vollvneni poslopju, ods ra čat, odpre volivni prosto^. <of pi vanj in se prepriča, ^i> skrinjica, glasovnice ih go y redu. Nato odpre Pri jet' ntk ustje skrinjice. O te” jjvdJ in ugotovitvah sestavi odbor zapisnik, ki ga vaj navzoči.
38. člen Predsednik vplivnega
skrbi z drugimi #l«nf od1 , vzdrževa"ip reda in '"irU su glasovanju, y pnmt™ p*'
niru pl')
„u ----------- .	P[
trebe zahteva predsedhu I moj NaAsčne zrSMtc,	J
dan na volišču pod h)6* ’ I
vodstvom.
39 člen	tr
Ves čas glasovanja ,n°Tfviicl' ti navzoči vsi člani v odbora ali njihovi naItlL, Ako zaupnik k*ndidatny ste zapusti volišče, se V* na5J v zaojsnik. volitve P8 se 'jujej0 brez njega.
40. člen	y Nihče ne sme prit*
šle z orožje*" ali	fr
orodjem, razen v p'im vedenem v 38. čleh".
41. člen ^ flj V prostor, v katerem vf\
suje, vstopajo volivci drug za drupim. t°°8	.
več, kakor 10 naenkrah__^/ ll&
Nadaljevanje sledi J
(Nadaljevanje
'	7777.-; MUNIH« HI st t, nt „»n	— Telet on Štev. V3-B0*. — ur KAV A: ULILA S. EKANCESCO St. 20 — Telefonska St. 73-38
OGLAK1 n« R3U-42 lu od 15-18 . Tel TP41T Cene ogl*sov: Za vsak mm vISine v Sirim I stolpe«, trgovski 80. Iinailtno-upravni 100, osmrtnice #0 ur. UGLASI, oa b.jv-14 iu o	(LHJ.	_	k	širine	1	stolpe; za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkt tiskarski lavod. - fodruž.: Gorica, ul. S. Pelllco 1-11., Tel. H-3a - Koper, ul. Battlstl 30la-I, Tei. 70.
> d'0-
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B; izvod 3, mesečno 70 dm; TLKJ: izvod 4.50. meseCnO luU ; Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo triaSkeea tiska, Trst 11.5374, — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske«*	p
Ljubljana, TyrSeva 34 . tel. 49-«3, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZU*- ‘