arhivi
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XX, št. 1-2	Ljubljana 1997

-■i
UDK 930.25 (497.12) (05) UDC 930.25 (497.12) (05)
ISSN 035I-2S35
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije
Zeitschrift (les Arch:vvereins und der Are hi ve SUmehmis Gar.etta deirAssociazione archtvistica e (legli arclnvi in Slovenia The Gazetle of ihe Archival Assacialian and Archives of Sla v en m
¡-jinlo iti ¿a loži hi Arhivska društvo Slovenije
Uredništvo: 'Avei< Umska 1. p.p. 70. ¡001) ¡.jtthljatta S i,O. telefon: (Odi) 12W-318. 1251-222. 1251-266 telefaks: (Odi) 1761-143, 216-551
Uretltttskt odbor: m#g Matei^;. Košir (glavni in otlgavanti urednik), Jože Suhadohiik (tehnični treduik), Mirijo IIeni;a-Mosten, dr. Pete Klasinc, dr. llagtlau Rolar. mog. Irena Mrvič, Branko Rodulavič, Ivanko Uršič, Maruša Zagradnik. met;. Ive a ko Zajc-Cizelj. dr. Alfred Ogris, Jožo Ivottovie
'/m sli aktivnost prispevkov od ga vo rje jo avtorji. Ponatis {tanka r in slik /I Mogoč samo z do i ii Ijei i jen i ureduišt ni in imvmlho vira. Redakcija je hiia zaključena 15. oktobra 19
Izdajateljski svet: dr. Tone Fereue, Primo' Ilaittz. dr. Peter Varftrjiivee
Lektor: Marjana Radič
L>I)h: Marija Vera Erjavec
Prevali povzetkov m kazala, mag. Ni ko Htidelji: (iieiušcuio), Katarina Kobilice (angleščino). Vera Celcer (italijanščina)
Oblikovanje: Jure Sidiadolnik
izdaja so omogočili: Ministrstvo zo znanost in ¡i4utologijo, Ministrstvo za kulturo in Arhivska di ti Št vii Slovenije
Atro račun: Agencije Repu h like Slovenije za plačilni premet, 50100-(i7$-4530<J Računalniški preletu iti oblika vanje MliDIT d.a.a.. Notranje Carice Tisk Graftka - M r.p. Naklada: 500 izvodov
Na pudingi omenja Ministrstvo za kulturo RS šte v. 415-228A>2 i Ane 20. 3. 1992 gre za proizvod, od ko terena se plačuje davek od prometa proizvodov r višini 5% pa tarifni številki 3 Zakoi m o promet nem davku (Ur. list RS. št. 4/92).
Vi naslovni strani: Plakat hoktjsko-drsalnega kluliti Jesenice z.a sez.iutu 1958 1959, Muze i Jesen ¡' .j, ZJiirka plakatov (foto Silvo kokelj).
/■'d togi <ifsko gradivo so prispevali Arhiv RepubTke Sloveniji. Muzej Jesenice, Pokrajinski orli, v v Nuvi Gorici iti Zgodovinski arhiv Ljuhliana.
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XX. si. 1-2	Ljubljana J 997
Rotovški trg leta 1K21, (reprodukcija po kolo irancm bakrorezu Grafičnega kabineta Narodnega muzeja v ].¡ubrani), Zgodovinski arhiv Ljubljana, fololeka
AHniVM.lr.TNIKXX.U-TO JÍW7, STlíVlLKA ! 2
KAZALO
Oh dvajsetem letniku publikacije Arhivi . ........................................ .............. 13
Kodeks etike ...................................................................................................................................... 14
I. ČLANKI IN R\/J'K\VE
Vhiiliniir Znmcr, Varstvo arliivsk/,ga gradiva v ¡Sloveniji v luči noveli
"Zakona o urliivskem gradvii ir arhiv ih" s posebnim (izirom
na Arhiv Republike .Slovenije ................................................................................................................................17
,j<inc/ Sinkovcc, Uporaba urlii vskega gradiva in varovanje /asebnr iti ter I>scbn ih podatko\ 29
Andrej Zupančič, Uporaba arhivskega gradiva in varstvi avtorskih pr.vie . ..............................39
Volkcr ,Selio'jk<:nholl Samo "celibatskn osamitev?" - O pnkuaju ar'iivskt tnarw sli
v Zve/.ni republiki Nemčiji 194ÍÍ-1996 ...	....................................................................47
.|<iz.o lviinovit Nekateri pogledi na digitaliiac i -o arhi skih dokumentov	...	53
Lncmnu Dnrnnti, lluitlicr MacNcil, Varovanje integritete eleklron ;kih dokumcnKn Poročilo o raziskovalnem priijcklu magistrskega programa arhivistike na Univerzi Britanske Kulumbijc	........................59
Borut llok-mnn, Struktura pravosodnega sistema na .štajerskem v 15., 16. in 17. stoletju ..	72
Ncvcnkn Trolin, Uprava v slovenskem prnnorju 191K-1954....... ..............XX
Hrane Ko/.inn, Republiški upravni organi v lelilí 1945-196 !..................................................103
TafjmS' Scnk, Upravni organi na lokalnem uiv i n 1945 1995 ..................................................121
Jelka Mclik. Kazenski ncrilnpek na Slovenskem cul Ida ¡HO tki 1941	128
Vkiikiinir Suneič, Organizacija in dedu The Naliiinal Dim and Televisión Archive ............... 132
M. IZ 1'RAKSF/A PIUKSO
Vkniiniir Znnitr, Elementi popi ;ov¡iiija arhi i'.skcga gra;l'va	.................'3
Muri jn Kos, Teorija in praks :a vrednotenja dokumentarnega gradiva
s področja gospodarstva ...	............................................ 160
Alcksiinilm Piivsic-Milost, Pedagoška dejavnost arhiva ('/.kušii,c in problemi
Pokrajinskega arhiva v Novi G(iriei)............................................'62
II!. IZ ARHIVSKIH FONDOV IN ZBIRK
Lnciii llllon, Zasebni arhiv Coronini Cronbcrg........................................................................ 165
Stanislav .lužiiič, Slovenska prvega kostelskili pnntarje\	.. 171
Boris (iolcc, Turjaški arhiv na Dunaju n njegovi slmcnski dokumenti 11	... P8
.Saš;: S-rs i'.,	Blejsko območje v gradivu voj;iškiti merjenj 18. stoletja
¡n katastrskih i/mer 19. stoletja ...	........... IS7
Mclk;i Ihik.isck, Obnovitvene zadruge v letih 1945 1955 v dokumentih Zgodovinskega
arhiva v Celju, s poudarkom na Kozjanskem..............................................................1192
Ma.,ila Fieko, l:ranec;ki kataster z.a del Primorske.....................................	202
ARHIVI. LI'TNIK XX. LETO 1997. ŠTEVILKA 1-2
Alenka Gabrie-Kiičičnik, Ncmšk kalastcr za jtif.ni del lajercke . ...... .......... ...203
Ivan Ncniunič, Filmska dejavnost dr. Marjana FocrMerja........... ..................206
Igor Koršič, Ugotavljanje preteklosti porekla Focrstcrjcvc dediščine ..................................210
Irena I.ačcn-Iicncdicic, Plakati Hokejskega kl.jba Jcscnicc...........................................................213
Darinka Drnovšek, Partijsko šolstvo v Sloveniji po letu 1945 ........................................................217
Alenka Gabrič-Kačicnik, Fond Ldvard in Pcpbi Kardelj ................................................................................ 221
IV.	O BEIAJ ARIIIVSKIJGA I/RUŠTVA SLOVI- NI JI
Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije /.a obdobje od 3. aprila 1996
do4. marca 1997 (Marija ilernja-Mjislen)	223
XVII. Zborovanje Arhivskega društva Slovenije. Celje. 8. - 10. oktober 1997 (Ilr.-inku Rudnin vi č) ............224
Strokovno posvetovanje Hrvaškega arliivističncga društva. Dubrovnik.
2. - 5. oktober ly96 Hoje .luh.-dolnik} .............................................................................................225
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci.
Trakoščan. 1. 4 julij 1997 (Marija llernja-Masten)......................................................................227
Jubilejno letno zborovanje Društva švicarskih arhivark in arhivarjev
Zug. 10. - 12. september 1997 (Marija llcnja-Masicn) ....................22X
Access unlocked v L ondonn (Milica Trclišc-Stolfa) ...	......................................229
V.	O DELU ARHIVOV IN Ho KOVANJI H
Pctindvaj-.cl l<*,t Pokrajinskega arhivu v Novi Gorici (1972-1997) (Aleksandra Pavsič-Milost) .................230
Seminar o pravnih vprašanjih pri arhivskem delni Arhiv Republike Slovcniic.
25. marce '997 (Nululija G laza r)..........................................................................................................232
Tečaj za pripravnike v arhivih. 21. .30. januar. 19. - 22. maj 1997 (.lanez Mlinar)....................................233
Tečaj branja pi: ane goticc. 4 - 20. marce 1997 (Alenka Gabric-Kiicicnik)........................................2.34
Predstavitev skeniranja papirnega arhivskega gradiva in skeniranju mikrofilmov nekdanje
službe državne varnosti v Arhivu Republike Slovenije. 24. april I997 (Vljiilimir /jinicr) ..............235
XIII. mednarodn- arhivski kongres. Peking 2 - 7. september 1996 (Vladimir Kiil<i>a) ,	236
Evropski program za izobraževanje na področju zaščite pisne dedi Seine. Amsterdam.
21. - 2.3. november 1996 (Jcdtrt Vodopivoe)......................................................................................................240
Peta evropska arhivska konferenca. Barcelona. 27. - 30. Kaj 1997 (Matevž Knšir) ...................................241
XXXII. mednarodna konfcrenca Okrogle mr/c arhivov.
Edinburgh. 24 27. "cptcmbcr I99"7 (Zd"nKa Scmlič-Riijh).......................................242
Festival nemega filma v Pnrdenoneju. 12. - 19. oktober 1996 {Vhrdiinir Snneie) ....... ............................243
53. kongres FIAF v Car tag-.ni 19. - 26. april 1997 (Lnjz Tršan) ........................,247
Izobraževanje na FlAr Summer School. 16. julij - 7. julij 1996 (Vladimir >nnci£).........................¿4fi
Open Society Arch i ve:, seminar v Budimpešti. 30. junij 11. julij 1997 ''Natalija Gla/.ar).........................251
Strokovno usposabljanje v Češkem narodnem filmski ni arhivu,
24.-31. ma, 1997 (Sundi IHaznik, liti man Marink«)..........................................................................253
Izobraževanje na marburški arhivski šoli. 11 13. november I99fi (Aleksandra Mrdavšic) .................. 254
Dunajski pogovori o socialni zgodovini medicine. Dunaj.
5. -7, december 1996 {Sonja Anžit, Marjana Kns)	..............................................................................256
Evidentiranje v Public Record Officcii (PRO) v Londonu fMaieja .kraj, .lelkjr Melik) ........... ... 259
Poročilo o delovnem obisku v Kanadi med 13. in 30. majem 1997 (Milica Trcbsc-Stolfa)	264
ARHIVI, LETNIK XX. LETO 1997 ŠTEVIL K -2
VI. OCENE IN EgOČILA O PUBLIKACIJAH IN RAZSTAVAH OSTA1.KPU1t1JKAC1.lK
Nacionalno poročilo o kulturni politiki Slovenije BnJ» Zontiir)......................... ..........................166
Priročnik /.a : iniknvmi nbilclnvo arhivskega gradivi piavosoihnli organov i*] srede 18, stolctj
do leta 1991. 1 del J/hnr zakmiov in prcdpirov (Marku Kanihič).................................... ... ...268
Hrane Kozina. Republiški npravni organi vLRS oil 1945 1953 Ljubljana 1996.
Arlii"' Republike Slovenije (.In/.c 1'rineič )........................................................................... ...	270
Vndnik po fomlih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. Zgodovinski arhiv v Celju.
Celje 11)1)7 (Sonja Anž.ie) ......................................................................................................................271
Viwlnik ]io fonilih in zbirkah Pokiajinskc^a arhiva v Novi Gorici. Nova Gorica 1997 (Znrkn Iti/jak) .. 2
Regi:;ir;nnrni načrt za nanicsiiiištvo in okrajna glavarstva na Kranjskem, za ohj ivo pripravila in prevedla Olga Pivk, rcdaktoric.i dr. hma Uniek.
Arhiv Rc|iiihlikc Slnvcnije. Ljubljana 1996. (Vladimir /.nmer)	.............................................................2 2
D.irkn Danivec. Inventar nntarskili spisov v Pokrajinskem arhivu Koper (1558 1850).
Pokrajinski arhiv Knpcr. Knper 1 Wi (Žiirkn Iti/jak) ..............................................................................273
Aleksaniler Žiick. Urbarji. Zgodovinski arhiv v Celju. Mali tiski 1, Celje 19%. Zbirka rokopisov, Zgndovinski arhiv v Celju, Mali liski 2. Celje 1996 (ltrankii Gnmpcvsck)...............................................273
Biijan Himinelreieh. Gradivo okupatorjevih civilnih organov 1941-1945 v fondih Zgudn vinskega arhiva v Celju, zbirni irventar, Zgodovinski arhiv Cclj;
Invenlarji 6. Celje 1996 (!tnj:m:i Aristuvnik)	....................................................274
Z<irk;i Sknbl. Arhivska zapuščina Marjan» Kcz.ine (1907 1966).
skindalclja publicista in prevajalca. Ljiihljana ■ Novo me.slo 1996 (Marjan.*) Kos)	.... 274
France Muki. Knjiga hiš v Skofji 1 .oki III. Si;.ra I.oka in njene hiše, Zgodovinski arhiv Ljubljana,
Gradivo in r;:zpiavc 17. L.iihljana iikofja üika 19% (Žnrkn lli/jak) .......................................................275
Loj/. Tršan Ra/.hilje OI: in partije v Ljuhljani v zadnjem obdobju neitiike okupacije
Zlilrko Viri št. 10. Arhivske, llruštvi) Slovenije Ljubljana 1996 (Itojan (iudeša)	276
Urankn C Šuštar. Spodnja i.i.^kn pušelje I jiibljnnc, Arhivski zapiskir. poti vari v predmestje
1885-1914. Zgodovirski arhiv Ljubljana. Gradivo in razprave 18. Ljubljana 1996 (Snnja Anž.ie)	2TJ
Dušan Kos. Celiskn kV| ga listin 1., 1 islinc svobodnih gospodov Zovneskih dij leta 1341, Znanstvenim/.isknvalni eenler Slovenske akademije znanosti in iimclnosii.
Muzej novejše zgndovine Celje Ljubljana. Celje 1996 (Jiizc Šknflj;rnec) ....................................277
Hermit Ilatishergcr. Jesnilen atir Mitteleuropa im kolonialen Mexiko, Line U-o-Bibliographic. V rlag für Geschichte und Polilik Wien R Oldcrbotirg Verlag München 1995. Studien /.ur Gcselnchic und Kultur der Iberischen lind IheroamcLikamschen Liinder (Ir stiiut fiir Geschichte llcr Universität Wien), Izdajatelj: l:riedrich Edclninycr. Alfreil Kohler in 7o.se C-irlns
Rneda I-crnonde/. (Matov/. Knšir)	............................................... 278
Tarnam (Jric.nscr-Pcear. Prance M. Dolinar. RiiJiiinnnv proces. Ljiihljana 1996 (Matejo .leroj,	... 279
Ociicvi prelckhisii (1). Izzgodiivine Celja ]7K-M8h8.
Muzej nnv:jse zeodovinc v Celju, IWi (Heilviku /.(love)	..............................283
"Dve domovini - Twn Iminelanili;". Razprave 11 i/.sdjci'sivn. Zvezek št. 7 Inštitnt z.*i slovensko
i/seljcnsivo Znanstvenoraziskovalnega centra Shivcnskc nkadcniijc /.nanosi i in unielniist
v Ljuhljnnl Ljubljana 1996 (Milici I rchše^Stcilfu)	284
Priročnik za nidovnikarjc (Majda Kiieiniir) ...........................................................................................285
Zgndiivina za vse. vse za zgodovino. letu IV., št. 1. 191)7 Zgodovinsko društvo Celje
Celje 1997 (lv:ink:. Zoje-Ci/elj)	....	..............................................	....286
Em Kneuv.'in. Egipčanska knjiga '/ivih. Moilrijan. Ljuhljaua t "97 (Sašo Serie)................287
ARHIVI. LLTNIK XX. I l-TO 1997. ŠTHVII.KA 1-2
TUJI C'ASOI'lSl IN Rlfl.l*i
Vic.mik povij*no| arhiva lijcki zvezek 38. Reka 1996. (Vlnsia Tn!) .....................................................2XX
Arhivski vjcsnik letnik 39/1996. Zagreli 1995 (l)arinka Drnovšek)	,. 2K9
Rasr :gna dcgli Arcliivi d i stalo, letnik I.IV. LV Rim 1994. 1995. zvezek 1-3 (/Jenka Mi in).......... 291
Mitteilungen des Stciemurkiscben Landcsarcbivs. Folge 46. Graz. 1996 (Nada BirknvK).............................297
Der Archivar, Mittciliingensblatt fiir deutsches A/chivwcscii.
letnik 49. leto 1996. zvezek M iScnija Anžič) .......................................................................................298
Archiva Hcelesiac. Bolleilino dcM'A.sso; i.izionc archivisiica cccliisiasiica. 38-39 ('995-1996).
Citl del Valu ;-no 1996 (llogikin Kolar)	.......................................................................302
RAZSTAVI'
Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana o ožjem mestnem središču (Loj/. TrŠan) ...................................304
Hranilnica in posojilni«! v fiempetrn pri Gorim, razslava iil katalog Pok Ki mski^a Miiva v Novi Gorici. Nova Gorica 1996 (Metka Nnsdorrer-Viiks;nic»vič)..........................................................304
Mostovi Piuja. priložnostna razstava Zgodovinskega arhiva Ptuj (llranko Railnlovič) ...............................305
VII, OSKIfNK VESTI
Doroteja Gorisck (llogdan Kol;ir)..........................................................................................................307
vin. novic i'KinoitrrvK akiiivov........................................................................................30s
IX.	HIliLIOCRAl I.IA arhivskih l)M. AVCKV	.........313
X.	SINOPSISI ...................................................................................................................................321
AR111V1, LETNIK XX. Lin O 1997. RTKVILKA 1-2
INHALTSVERZEICHNIS
INDICE
INDEX
'¿\\\\\ zwaii/j^stcii Jahrgang tier r.ihliknN'iii Arh\\ i	..........................'3
/1//;; Mil FHfiil niiiui/ii drillI ¡nilililuuriiiiif Arrhin' On 201'' Auui/cisiiiy ^if Tlie Ai till1 us'
Derclhisclie Koilex ................................................................................................................................................................................................................... H
Cnilirr iff cii'iii Cmle uf I lilies
I. AUI^A'I'ZI. INI) A Iii I Äam.UNGIii /. AKTlCOi.I r: i'KA '¡ TA il I. ARTICLES AND PAPERS
Vbdiinir '¿inner. Der Sehnt/, vmi Archivgut in .Sliiwciiieu lui l.ichteiles neuen
G< sel/c' iibei Archivant und Archive, mit besiinderci Ueu'icksk'hi idling,
îles Archivs der Republik Sil iweiiiai	................................17
Tnlrln ilrl iiiiiitriide urhiri.\lirii i'ii Shirenin iillu hu r ilMn mihi i	s\d iiiiilcriii/c
iiDB'i\n'i il c mit;I\ PinWrr" run /m/ïii ii/inc rihern iill'Arrhiriu drlln krjiiilililùu Fit S'/ureinVi
'['lie l'rriuctmn nf Arcliival Materials in Slnveujn in llic l.iglit nf llie New "Ijiw i'ii the Archiva! Materials 'nul Aieliives" witli l'urticular I mplris s un llic Aieliives nf tlie Republic nf Siuvenia
Jane/. fiinknvce, Verwendung vol Areliivyin i:ud Schutz der l'riviitspliiiic vnn Personen 2'J Us\i drl iwiHâiiii/r archirbihvy r /ii/r/n i/i7/ii jin'riili,"n n ¡{ri dnti ¡irrsiii\(\h '['lie Use nf tlie Archivai Maldinis .....I llie l'intcctinu nf l'rivaey .....I l'eisnnal llata
Aialiej /iipniiiiE. Verwendung vnj Arrhivyut und Seliutz lier Udicberruchtc	39
Usn ilrl iniiieiïii/c un Vn'i i.ï/iid c tutehi i/i'î ilii illi d'au lu ir
Tlie Use nf Archivai M.iteiinls ;niti llie l'mtectioii nf 11ic Riglits ni Aulluirs
Vnlkcr Sclinckciihnff, Nur "/j'ilibatiirc1 Vcruusuinuiuug',' Zur Sitiiatiini fier Areli ivwisscnscliiifi
■ il iler Huudesrcpiiblik Dciitsdilaml l';4C I99fi............. ..............................................................47
.S'ii/n 'V.vii/nri'iiiii' iv/i7'iifiin'n'7 ■ ,S»//ii sitnnzinni' i/W/i' .ïcïeice urrhiiistii hr iirlln Krpiihhlirii frilrrule i!i î7ciiiiîiii..i !Wlï iWfi
Ouly llie "Celibale Cm i fi nein eut"'.' ■ On llie Position <if Ai cl ii val Science in tlie l'eileral ItepuMie uf Ciermiiiy VMO-VMi
WiîôsviinvB	liiiii^c Asprkie ilcr I3i^it;disicrnn^ viiii Aithiviliikiiiiicnten , ............................53
Almtni ¡ninti d\ ii.ï/n .vu Un i%nitJi'animyi i/i'i (incuiiirnii i rrh\ •istici S<ime Aspects <if llie Digiliilisnli.....if Alcliiv.il Documents
Uicùiiui Dnrniiti, Ilentlier MiicNdl. lier Schit/. <lcr [nttrj^ri 1:it von clcktniiiischen Diikumciitcn
Herivlit liber ein hirschunppnijckt iin Riilnncii des M.'igisicrstiulinns dci
Archivistik an lier Universität von Hriuscli Ki.Iiiinbien ............... ..............*ï9
Tu Irin i/Vn/i^n'/i'i i/ci i/urmuni/i r!rllrni\\\-i. Huppurtu svl¡iriifirUn rsiiliirntiru drl /minimum di \\\ui;\Sirrin drd'nrrh l'n'.îii'cd i\U''Ji\tvrrs\U\ MEi Çuhunh'n /in'/iini.irii Tlie 1'niteciiiiii uf llie Inle^rity «f Plectinii e lïecnr.ls: Au Overview nf llie bUC-MAS lie.seaiel l'iujwit
Hunit 1 lnlemnn. Die Gci ¡chtavcrfassnng in der Stu/rm/irk im 15.. lfi. und 17 Jnhrhiinderl . .	72
StriiUum drl si slrti\i \ jHti/iflW n'a in Sliriu nrl 15., ¡fi. r 17. set'ila 'llie Structure nf tlie Jinliciiil System ni Styria m llie 15"', Iii"1 jiiiiI 17"' Ceiuuries
Nevenkn Tniha. Dir Verwaltung iui sbwenischcn Küstenland 1918 195-1	88
/liiiiiiiiii.ïlrii;i'iiiif» ni'/ Hlhiriilr .î/urnin 1'JtX- /9.W
Tlie Ailiiiiuistraliiin in tlie Slnveiit I.ittonil Reginii from liilK in 1954
Brune Ku ¿ijrti	Die Republik Bcrw»lmii7^öpflifcc iler Volksrepublik Sliiwcnicn 1945-1963 ,	103
Orwli iiiuiHimxlfiajmdi .....................// i,mii 1945 !9(i3
'llie Ad m in'si ration.-il Auihnrilies in tlie l'eople'. Repuldic of Sluvein'ii in llie l'eiioil 1945-l'Jfi3
ARHIVI, LETNIK XX. LP, TO 1907, STL VI LK A 1-2
TaljanaScnk,	Die Verw;i1tiinf;.sorg;inc ;mf lokaler Hbcnc 1945 199? .......................................... .121
Orf}i\m hin hihi i.tf/vifim' ni tw/'l lucale VJ45- i'J'JS
Administrative Bodies ¡it tlie Local Level in tlie l'criod 1945-1995
Jelka Mclik,	Das Strafverfahren in Slowenien 1930-1941 ........... ..	..128
¡\tocmnm pt"\i\!e tiil lern In rin sin reim doi i 910 nl ¡94/ fNfltal Procedure in Sloveni;; from 19,"M) to 194,
VlrdimirSunöif, Organisinion nnd Tiiiigkcil von Thr NntianB ¡'\in\ und Tri,;-mi;ai Arrhivi-. ...	.132
Orftmizu^ziiii^ f Uiairu d\ The towiiwFMM nnd telAHmm Archiv/' TTie Organisation .iihI Act ivi lies of The National I;ilm Hd Telwisnn Archive
II. ACS DER PRAXIS FUR DIE PRAXIS
Ii. DM JA 1'fUSSl l'Kfi M l'HA SSI
II. FROM PRACTICE FOR PRACTICE
Vladimir 2ume<\ Dir Demente der Vcrzciehnnng von Archivgill ....................................................................................................... 137
litntu'ud ili rrxi.'lmziime del ii\i\l?nnir iiridiiiASlirn Elements of the Description of the Archival Materials
Ma-ijr. Kos,	Theorie nnd Prtiii der Verwertung von Registraturen uns dein Wrischaftsbereich ...... ..160
Tenrin e ¡\n\ss\ lielln vol<iitaziiini' dil »loicriule ducniiwntnnii in sfrrn eeanmnien The Theory and the Predict liy the Appraisal of Documentary Materials on the Field W Economy
Alcksandra P;;vsi£-Mi1ost, Die piidiigojr ;chc Tiiiigkcil des Archivs (Erfahrungen und Probleme
des Rcgionalarchivs Nr,va GorLa)	........................... ..........................................62
AtrivitA pi'ililffiiifinl ilelliirchMii (esperieu:.r y /iriililvnn drll'Arcinriii ¡iriiriiiriuh' di Nimm Carinii )
Pedagogical Activities of the Archives (Experiences ;;nd Problems of the Regional Archives of Nova Gone;/)
II.	AUS DEN ARCIUVBESTÄNDFN UND -SAMMLUNGEN 111 l)Al ¡'ON 1)1 A HC111V1ST1C1E DA ! U RACCOUE
III.	FROM ARCHIVAL FILES AND COLLECTIONS
Lucia PiMon,	D.is Privinarchiv der Coronini Crcnbcrr	„.. ...............................165
Archiwo ¡iiivritii cJrÄiiin Grimberg Private Arcltives C.'irniiini Cronbcrg
Sianisltiv Jninii, Der Schwur der rebellischen Untertanen v.in Knsicl in slowenischer Spruche ..	171
Gin raiiifilti' in sliirrilii liei riheili d\ Kosti'iskn The Slnvene 0;;lli of tlie Reliels fr»im Koslel
Boris Golec,	Das Ancr.sncr^er Archiv in Wien und seine slowenischen Dokumente II	178
Arch;/i T\irji\k 11 fctu.ua ed i sinn diiaimriiti siin « Ii Arcliives of llie Tnrjak Castle in Vienna an.l Iis Slovt'iie Docnniuits II
St/sa Scrsc,	Das Gebiet von IHcd m Material der militärischen Landesaufnahmen
des 18. Jahrhunderts und der Ka1asi:rknrtcn des l'J. Jahrhunderts .. ................................................... 187
He viral;' di lllrdurl nmleriah' tMln ini.tn/virirai;'\i\il\ti\re del IX. srenin f di-lir
nun.Villi ilfl l'J, SfC:)ln nie Area of Blul in the Material!, of llie 18,h Cenlnry Military Survey und tlie I9,n Century Land Registers
Metka B'jkovsck, Die Anfbai.Genossenschaften in den lahren 1945-1955 in den Dokumenten des Historischen Archivs Ccljc mit besondere] Berücksichtigung des
Gebiets von Kozjansko ...................................................................................................................192
Ciiiiprmiivr riiiiifliYi/irf ne/}li ;inai l')45-l955 im' doc\i\i\e\\t\ drli'Arclunu sinnen di Ct'lji (¿AC) o.ii i>t\rl\Ciih\r? riliem u Ko'Jnnshi
'flu; Renewal Co operatives in (Iii; Period 1^45-1955 in (lit Documents of the Iiisioriejl Arelr .*es of Ci.lje, witli Spwt i ;1 Regard to ihe Ko~';.'iisko Refinn
Miijda Ficko,
Der fran/.üsisehe K;il;is1cr f;ir einen Teil de^ Klislcngcb'clcs Ci\t(\sto fmucesi' jter iiiui parte il\ Litti>n\h>
Tlie Frencli C;«l;ister for tlie P;;rt of tlie Primorska Region
202
ARHIVI. LFTMK XX, LETO 1997, ŠTEVILKA I-?
AlciiknGahricKikiciiik, Dcrdcnischc Katasicr fïir dcn ;tidlichcii Tcil dcr Sicicrmark.......................................................................203
GTtfH tedrscit \>cr lit ¡\i\rte sut!ili .ÇfinVi
Tlie Geimin Cmlaslcr for (lie Sonlli l'ait of Styrîa
Iviin Nciiinmê,	Die FJiniiiiigkcii Dr. M;irj;m 1:ocr:,icrs ...........................................	.206
/W/irifr'i (l'n'fwiiiiSrn/iVS ilrl fiait. Mnrjmi ¡'urrster The bilming Aelivîtîes of Dr M;nj:in l-ocrstcr
Igor K.nsif.	Dus I:eststcllci) dcr Hcrknnft von l-'ocrstcrs lîrnc	210
A1 la di sUihilirr il /wi.ï.snln //flf/Vimjuil ili ereililei th h>rrsltrr 'lin; llistoiy of Poersler's Héritage
Ircna L lien- lîcnciliciè, Die Plnkatc des I lockcyelnbs Jcscniec	3
Carlrlli [whldùïfmi Ifii C!\\!> ili ¡\acke • di Je.u-iiUr The l'hicatils nf tlie Jesenice Hockey Chili
Dnrinkn DriKKsek. Die l'aitciselinlcn inSiiiciiicn uncli 1945	217
/¡V/iuvinViiif (fiïtiiifiwn m S lu rrniii du ¡m il /'>45 The Commiimst l'ar'y's Edncaliou in Slovcinn After 1945
Alcnkn Gnbric- KaCiiiiik. Dcr Ivnid Fdvard imd Pepc-n Kardrlj	221
¡■'ulula ili ¡idvnnlI /V/iiri Kartlelt
The Fifej of Eilvard anrl l'epea KîikIcI
IV TÄ TIGKEIT DE3 ARCI1IVVFRI: INS SLOWENIENS
/V, SVI. ¡A VOliO MU:.\SSPCIA7.IOi\7; ARC111V1ST1CA 1)1 Si/n'HNlA
IV. ON THr ACTIVITIES OI; THE ARCHIVAL ASSOCIATION OF SI.OVrNlA
Arbcirshfriclit des Ardiivvr.rcîns Sloweniens für die Periode
v....... April 19% bis 4. Miirz 1997 (Marija Hcriiji.-Mnsteti)	......................................223
/in/'/1'1 r/'i suHnvum dcU'At ïocitiritmc tircli i'm ïîi'îïi tli Situ rinVi ¡1er il ¡leriailu (InUoprih l'J'Jd ai 4 mar ru 1997
The Report on (he Activities of the Archival Associition of Slovenia from 3 April 19% lo 4 Mnreli 19!>7
.Wll. Tagung des Arcbivvcrcins Sloweniens in Celje, it.-10. Oktober 1997 (Hrnnko Rndnlcvič)	»24
i VII. WiiiinViiic pp/'/WfJi'uwuie nrt h iri.t/irn tl\ S/niriiiri. Ccljr, X 10 ntu\hrr ¡997 I lie XVII. Congress of llie Aielnval Association of Slovenia, Celje 8 10 Ociobcr 1997
Lichbcrnnnig de:; Kroatischen Archiv Vereins in Dubrovnik, 2. J. Oktober 1996 (Jc/c Snhidolnik),.	125
Ca I/a i-:u /iiii/f.v.iidiui/r' ilell'Axsiirwriaue iirr/in'i'.di'i u civirifn. /Jn/iierni£. did ? ul 5 ulluhre I 9')C\
The I'lofessiorial Cenfcrenci of (lie Archiv il Associalioit of fciTmffi, Dubrovnik 1 5 Octolier 19%
Intern lii.iiiiilcs Kiiltnihisliiriselie.s Symposion Mogensdurf. 1. • 4. Jnli 1997 [Marija Mernja Maslen)................'27
.Viiii/bfin'u i i/iTiiiiriViiu'/i' jluniniiilliircile Mmhwri, 1 ■ 4 ^i'ii^iii) ¡997
The International Cultural ami Il'slorienl Symposium in Mivlinci, 1 4 July l?97
Vcrei i scliwei/crisclicr Areliiviiriinicn lind Arehivnrc, Jahresversammlung, Zug,
10 12. September 1997 ;M;irij;i He,nj;i M,isteni	..........................¿28
iVi.jiiiriiie rinniui 51 m ill r F 'ml!	tlelir nrr/iii'i'tlc (' tie ü Ii nrchmxli .ti-i "i'fi. 10 12 xntrmhrc ¡997
Tin Ainiu;il Meeting of llie Arelnvnl yssVciatio« of riwilzcrhnd. 10 - 12 Scpleniber 1997
Accessliiilocked in l.oiidiin (MilicnTrcbsc-Šlolfn)	............................ ...	229
dmr.i.t lin lucked n Luiden Access unlocked in l^ondnii
V TÄTIGKEIT DER ARCHIVE UND TAGUNGEN v sv;/, ¡.AVORf) i)i;auAuanvi i;suuj;moMoxi V. ON TUE ACTIVITIES OF TUE AUCHIVES AND IUI CONI*TRENCES
I:iiiiriind/w;inzigj;ilirl"rclcr des licgioimlarcliiv.s in N'jv;i Goric,a (A le k sand r,a 1'avšič-Miloši)...	230
IViifiniiiw rinili del!'A\rl\iri<i re^uimlr ri A/nnivi Gurir.in Twuitvfive years of (lie Region,il Archives of Nova Gonc.i
Seminar iibe,- Rcchlsfragcii hei der Arciiivnrbcil. 25. Miirz 1997 (N;it;ilija Gla/ar)	232
.Vcniiiiririri sulle r/iiMlifini j;inru/ii,/ii' lWInvirn ™JiTTkBi, 25 tKMr.vi 1997 'Tin Seminar on Legal Oncslions in Atehivnl Work 25 March 1997
Der Km fiir ;ingchcndc Archiv;ire 21. 30 Jannar 21. 12, Maj 1997 (Janez Mlinar) ...	233
Ginn 'ci ji/i rl/i/irnif/l.tf;' lu'^'/i (lrc/iiri, 21 J0¿niim/a. 19 ■ |?<iu,"!Ci 1997
The Conrse for the Employees in Archive on Probation - 30 January, 19 22 May 1997
ARM I VI, LFTN1K XX, UiTO 19^7, KTIiVIEKA 1-2
Der Kurs tibcrd;1 ( ftsw ilcr Pniktur-l I ;i nil schrill, 4. Ii). Miirz 1997 (A lenk a CiibriC-KiiCiCiiik)	.234
Ciirsn per h\ !etl\im delln ,iciitturii MiflV/il 20 iimrrii /997 The Course nf Written Gntliic Script, A 2(1 March 1997
Dem onsi ration de* Einlesens durch Seamier anhand vim Papicr-Arc__■ vgut mid MikroNIincn des ehemaligen St; issichcrhcitsdicnsics im Arclii" der Republik (illwei/ten,
Archiv ilcr Republik .Slowenien, 24. April 1997 (Vladimir £umc/)	..... .	. 235
Presewtndnwe di 'xnuiiiini; de,1 imitmifrUm nr\ hii istirn rii/finS r ili '.miiniiiii;'dei im'enijUiii ilet ex .tWvi'n'ij i lei In si en re: in stutnlr nrU'Archiiiii iMh i Äipii/iMioi di Slnmiin, Areldnti ileth i Rrp\ihhlwi\ d; SKr/ii;;, 24 mprilr l')')7
The Presentation nf Schilling nf ilie Pi pur Arcli iv;i i Malciifds and Mien (films uf I lie Piiriucr Agency for Stale Securily, tin. Archives nf llic Republic nf Slnvcuin 24 April 1097
XIII. Internationaler Arehivknngrct'. in Peking, 2. 7 Sepicmber 1996(Vhi'Jiiiiir Knills;;)	.236
XIII. ciin^rt"-.,/! ii/T/iivi.UiMi intrim\;iimnh t'eriiian 2 7 set I evil ire 1W6
Tlie XIII. InlcrrHuioiial Cniigress nil Aieliivcs, Peking, 2 * 7 Septem her 1996
D;i- europäische Hiidiingsprjigr;anm ffir ;lcn Scl/ut/vim schril'ir:!iem A/chivgnt,
Amstcidiim 21. 23. November ¡996 (Jci'crt Vndnpivce)..................................................................................................,240
I'riifirimiiiiii mirnpen per i virnriVnIr iinlln sfern Velin lutein di err ili ti\ si ritln. Amsterdi\ii\. 21 23 niirriiihrr I'J'Xi
Tl/c lliir//pe;/n Progn/inmc fi/r EfljioiUimi nil the Field (if I'intcclimi i/f Written llcriiagt Amsierilain. 21 ■ 21 Nnvembcr t'fXi
Rinftc ciimprischc Arehivkonfcrcn/. in Dareclnn;; 2" 30. Mai 1997 (M;;'cv?. K"sir)	141
Om'nfti eti\\Jereii:i\i\ ¡hum ileyli nrehiei, 27 * 30 iwny^in /997. Ri\rrr!lni\i\
'Ilie l'iflli Tu rope a n Cnnfcreiice mi Archives, Haicclnmi, 27 * ."10 May 1997
XXXI llh In'crnauonal Conference of ibt Round Table mi Arcli ives, Edinburgh,
24. 2~! September 1997 (Zilcnk;'Scmljic liajb).....................	......................................242
XXXII, Wu\Juf#\:.ii \i\ti n\i\;,\\mi\le Tnrnlr mtiimlr ilry'li nrrl\\v\ lulinhurjft 2J 27 srttnnhr,- !W/
The XXXII. Interim I ion a I Rouml-T able Conference on Aieliivcs. Eilmlmrgli, 24 27 Scpl einher I997
Stammfilmlagc in I'ordcnonc, 12. ■ 19. Oktober 19% (Vladimir Sun£i£) ,.	243
Pestimle difllm \ii\itn i\ Piinlewnwe, 12 I'J nttnhrr I'J'JO
"Diu I'cslival nf Silent Film in Porileiinne, 12 - 19 Octnher ]>)')(/
53 Kungrcii I'lAl" in Oriagcna, 19. ■ 26. April 1997 (bijz Tisnii)	,'.47
53. Ciii>x>ess>i /' /A/'' ii Ciirtii^eim, 19 26 uprilr 1-J'//
Tic 53r<l ]:IAF Oiupress iu C;;ri;;geiia, 19 - 2(i April 199?
Die Ponbildiin^ an der HAI" Summer School, 16. Juni 7. Juli 1996 {Vladimir SimSiC),	248
Istmz'iiue i\l l-'IAF S\iu\i\\rr Sri\iiiil ih\l Ifi ¡jhTjini i\! 7 lugU» IWfi Education a I llic PIAF Su miner Sell mil, 16 Jinic 7 July 1996
Op-.n Socic'y \rcbivcs, Scminiw in liinlapcsi, 30. Juni 11. Juli 1997 (Naiiilij;; Gbiar)	751
Open Sneiety Archil es, .ww'/iiin// d Itvhijii'it, ihi 30 ui'BaiP ul I! lii^lin /997 Opei: Society Arcliives, Seniuiar in Rmlapesl, 30 Juue * II July 1997
Die Weiic/bi'dung am TschechEsehen Natinnalen ]rilmvrebiv, 24 31. M;/i 1997 {Saudi Ula/.nik Ri.man Mifrinku) .253 /U'lViVnri'"!»' tränen i\rl!'Arcl\\ivi nuziwiuh' \l\fitn\ d\ RepvhhHc\t Ceeii, 24 3! ttttixxiti I'J97 PritfessiDnal Eiluc;ilinn the C/eeli Niitiiinal h'lliu Aieliivcs, 24 31 May 1997
Die Weiterbildung an der Marbiirgcr A'chivschulc, II.- 13. Nuvcinbcr 1996 fAlcksamlra Mnlavsii) ........................'54
Istriiiiiuir in seiinln nrehiri: lira d\ Miirlmri;, 11-13 iiiu'eiiihre I "'J 6 Filuc.ition ;;t the M;/rhurg Arcliives Scluiul, II * 13 Nnveuihcr 1996
Wiener Gespräche zur Sn/.ialgeschichtc der Medi/.in Wien, 5. 7. Dc/.cmbcr 1996 (Snnja AniiC, Marjana KiK	. 256
Oiihiipii "\ei\i\es\ siilht stnrii\ sii\'ii\h> ili \wrd\n\u\, ViViiiin. 5 * 7 dwen\iire IWfi
Tli j Vieiiiu/ Discusi'niis (in Social Ihsti/iy nf Mcili^inc, Vi aina, 5 ■ 7 December 1996
Di Vcivc,chniing im Public Rcc/inl Offiec (PRO) in l.iindnn {Matcja Jcraj, Jcllia Mclik)	....	.259
Attn di "illendnrr in I'nhli, Renin! Oj]\n {PRO) ;i ITjmdA
'flic Arrfiugcineiil (if Rccnrds (it the Public Rcci/ril Offie'j (PRO) in D/iiih/u
licrichl ilbcr circn A/bcilsbcsiicb in Kunada, 13 30. Ma; 1997 (Milic;/ Ticbse 'lnlfa) ...............................................264
H\ip;nirtii sulln n'.ii'in ili {mrnrn in C'(»i//i/ii i!\il 13 i\! liJi^HP) /997 The kepnrt on llic Visil In C;n;;;lv, 13 • 30 1997
ARHIVI. I.IiTNIK XX. LETO Fffl bPUu KA 1-2
VI. REZENSIONEN UND BERICIITL ÜBER I1 UBIJ KATIONI N UND AUSSTELLUNGEN 17. VAI.ÜTA'/JOM /; KAITOHTI S'JI.I.E rUimUCA'/JOS! h SU'.IM HASSHCNl: VI. KRVI EWS AND P.El'ORTS OF TUT; l'UJil.ICATJONS AND EXIJIBITIGNS
ANDERE PUBLIKATIONEN ■1 LT K Ii VUMUJCA/.IOM OTIJ1.R PUBLICATIONS
Nacionalno poročilo o kult.....i politiki Slovenije 'Jnie ?-niii;n)	,.,--........ ....................... .266
l'iimCiiik /.a Mtlokovno obdela.o urhivskcgn gnidiva piavosoilmfi oiganov od srede 18. stolclia
ilo lein 191)1, 1. ikl, l/.hur wtkmiov in predpisov {Maiko Kamhie)......................................................................................26X
Hraac Ki./ina, licpnhlwki nprjivni oißani v UiS od 1LM5 1953, Ljubljana 1996.
Arliiv Republike Slovenije {Jn/.e l'iineie)	...	..................270
Vodnik pn l'o'idili in j-.hirkuli Zgadiivinskcpa ailiiva v Ccljn, Zgadovinski mhiv vCelju.
Celje 1997 (.Sanja Au?ič) ....................................................................................................................................271
Vixlnik po funtlili in zhiikali Pokrajinskega arhiva v Novi Gmici. Nova Golica 1997 (Žaiko Bizjak)	271
Rcgistraliuiii unfii vi i luimcstništvn in okr;ijna glavarstva na K i Litijskem /;i ohjvo popravila in picvcola
Olj'.a l*i .'k. icJ.ikloi ica (Ii. Lina Umck. Arliiv Rcpuliiikc Slovenije. LjwhljwH 1996 iVlad'mii Znmcr)	.272
Darkn D;;rovcc, liivcntai notaiskih .spisov v Pokrajinskem aihivn K .»per f 155S-1R50).
hikrajinski adiiv Kupci, Kupci 19% (Žaiko lii/jaki	......................................273
Aleksander Žižek Uiliai ji, godovi nsk i ai hi v v Celju Mali tiski I, Celje 1996
i.oi i kii i nka pi si IV, Zji'idu vinski tu h i v v Celin. Mali tiski 2, Celje 1990 {Branki C-i iropevsek)	......... 273
Hnjan I liinmclic :li, Oiadivo okupaloijcvili civilnih niganov 1941 1945 v fondih Zgodovinskega ailliva
vCc.jn. zhn.............. Z^i idr vinski ,hiv Celje, Invcmai ji ¡G. Celje l'J96 (Bojana Aiistovnik)	?74
"(lika S kra hI Aihivsk;. /ii|iiiiijna Maria na K t /i ne (1907 ■ \ J6(i),
ki.idaiclj,'. publicista in prevajalen, Ljubljana Novo mesto 19% fMaijana K tis)	74
braneč Sinkt Knjijiii Iiis v knfji l^iki lil. Stara Luk» in njene hiše, Zgodovinski ailliv l.jiibljann,
Gradivo in la/piavc 17, Ljubljana-Škofja Loka 1996 (Žaiko Ui/jak) .................................................................................275
l.aj;.T.\an. K; 'hitj' OI; in paitijc v Ljubljani v zadnjem obdobju nemške okupacija,
Zbirka Viii ft. 10, Aihivskn iliniivo Slovenije, Ljubljana 1996 {liajan GudcŠ») ................................................................276
Branku C. Sušim. Spodnja Sišk» pnšcljc Ljubljane, Aihivski zapiski i. poti vasi vpicdmcstje 1885-1914,
Zjiiidovaiski arliiv Ljubljana. Gradivo in ra/piave 1K, Ljubljana 19% (Sonja Ani.ič) ..........................................................277
lilijah Kns, Celjska knjiga listin I Listine svnbndiiih guspadnv Žovncškili dn leta 1341 Znuiistveniiinziska valili ecnter Slovenske »knilcitiiji.: naiiosti in iimctnosii.
Mu/tj novejše Zgodovine Celje; Ljubljana, Celje 19% (Jiiic Šknfljniicc).....................277
Ikniill llaasberjici JcMiitcn ans Miuclciuopa Eni koliinialcn Mexiko, I: ne Bin-llihliugrapli ic. Veilag fili Cieschiclue umi l*:ilitik Wien R 01 tcnbourj; vCil»£ München 1995. Studien ¡-m Gcschk-htc und Kultni der Ihcr :licn und Ihciiiamerikanischeri Uindcr {Institut fiii G'-sch.e'ilc der Univcis ;i( Wen}.
I"* kij ilc Friciliieli Edclmnyci, Alfi cd Knlilci in Jnsc Carlos Rncda Pciaaailc/. {Matevž. K išir]	278
1'amara Gricsscr Tccnr, laancc M. Dolinar, H(i/.inano\ proccs. I.julilj ina 199(i (Mateja Jciaj,	^79
Odsevi picteklnsti (I). I/, ziiodoviiic Celja 1780-1K4K,
Muzej niivcjšc zgodovine v Celju. 1 5% (I ktb'ika /.dovc)	2B3
"Dve domovini - Twn luiinclaiids'', F;:/piavc n i/scljcnstvi' /vezek si. 7, Inštitut vi\ slovensko
;/.sel;eiis'.vn Z,naastvcniiraziskn milnega cenlrji Slovenske akademije /nanosi i in umetni ist i v Ljnbliniii,
Ljubljana 19% (Milica Trcbšc-Siolfa).................................................................................................................................2B4
l'i iinčiiik za riidiivnikaije {Majda Kocirnir) .........................................................................................................................285
/.godovi n a za v.sc. vse za zgiidovinn. leto IV., št. 1. 1997. Zgodovinsko društvo Celje
Cvljt 1997 f Ivanka/.aje-Ci/clj)	...	2R6
I; u Kfcuvan. li-ipcunska knjipa iivili, Modiijaii. I.jutiljana 1997 (Snša Scrše)	2B'7
_ARHIVI, J ETNI K XX, LITO 1997, STEVII KA 1-2_
AUSLÄNDISCHE ZEITUNGEN UND ZEITSCIIRh'TI N (HORNAU I RIV! S TI STR AM Hiti FOREIGN MAGAZINES AND REVIEWS
Vjcsnik povijcsnog arhiva Rijcka. zvc/ck 38. Reka I99(i, (Vlasta Till) ..............................................................................288
Arhivski vjcsnik letnik IV/199(1. Z^rcb 1995 (Darinka DrnnvSek) ...	189
R?ssegna degl' \rchivi di Mato. letnik UV, LV. Kim 1994. 1995. zvc/ck 1-3 (Zdenka Ikinin)	291
Mitte lungen des Slciermarkisehen Lt.mlesarchiv;, l:o1ge46, Graz 199fi (N;id;i Jnrkovič]	.297
De: Archivar. M i ttei 1 il nycnshl J tt filr deutsches Ardiivwcsen, letnik 49 leid 1 ')')(■ zvezek I -4 (Sun|a An/it)	29 K
Archiva Ecclcsijc. Bollcttinc ilcH'Assiicia/ionc archivtstica ccclcsiastica, 3R-39 (1995 I99fi),
Cittii del V;itie;mo 1996 (Uogdan Kular).......................................... ..............................................302
AUSSTELLUNGEN
mostri:
EXHIBITIONS
Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana o oï.jcm mestnem srci Ii sin (l-oj/. Tršan)	.3(14
llramlmca in po ojilnica v Scmpcni pti Gorici, r;i/.\t;iv;i in katalog 1'iikrajinskcga ntliivji v Novi Gcrici,
Nova Gorica l99^(Metka Ntisdnrler Vnk,anovii;) ..............................................................................................................................................3(14
Mostovi Ptuja. priïoï.nostna razstavil Zgodovinskega nthivii I'tiB iHTanku Radii lovi C) .............	305
VU.PERSONELLES
VII.	MOTi/.iE I'I-:RS0.\'M.I VII PERSONALITIES
Doroteja Gorišck (Bogdan Kolar) ........................................................................................................................................307
VIII.	NEUES IN DEN ARCHIVEN .........................................................................................................................30K
V///. NO VITA A KCl II VI STIC! M
VIII.	N~.W ACHIEVEMENTS OF ARCHIVES
IX.	BIBLIOGRAPHIE DER ARC! IIVARDE1TER ..	H3 ;.v iiifiuociiAi-iA r,nau imi'Iucna/ /nuciiivistici
IX. BIBLIOGRAPHY OF ARCHIVAI WORKERS
X SYNOPSEN . A S ¡NOS SI X. ABSTRACTS
321
MiHIVI XX 1997
n
Ob dvajsetem letniku publikacije Arh-v
Dvajsete obletnica izhajanja Arhivov je gotovo primeren trenutek da se ozremc nazaj, ocenimo dosedanje dele, pa tudi, da svoj pogled fsmerimo v prihodnost.
Arhivi, glasilo Arhivskega društva Slovence ¡n slovenskin arhivov, no bih ustanovljeni, ket je zapisal Arhivom na pot uredniški odbor ker ".. so za racionalno in uspešno arhivsko službo potrebne razširjene in poglobljene teoretične raziskave, ki naj bodo zasnovane muddisciplinskc " Arhivi so v dvajsetih letih več koi upiavičiti svoj obstoj, saj so bili ves čas barometer arhivske dejavnosti. I oteval: so se aktualnih arhivskih vprašanj, Kakor strokovne obdelave, zakonodaje, ipd in veliko pripomcgli k dvigu strokovne ravni. Glasilo je bilo ogledale slovenske arhivske znanosti. Spremljalo je dogajanje v slovenski arhivski stroki b.io mesto razprav diskusij, ocen, ter tudi različnih mnenj in Konceptov. Seznanjalo Bas je z novimi dognanji v arhivski znanosti ¡n nji!;ovc uporpbo v praksi. Revija je bolj ah manj uspešno spremljala tudi arhivsko dejavnost v tujini - s poročiti c mednarodnem sodelovanju, kongresih in z ocenami izdaj strokovne literature.
/J letnika v letnik lahko spremljamo vse večjo angažiranost arhivistov pri sodelovanju s prispevki. V ¿ačetke je bilo piscev manj zato so bili vsi članki ze'o dobrodošli, s časom po se je količina prispevkov povočaia in uredniškemu cdboru omogočila selekUvnost pri ob-avi, Uredniški odbor je začel voditi uredniško politiko tudi 7 naročanjem člankov.
Temeljni koncept publikacije je ves čas ostal nespremenjen Revija je objavljala razprave in članke s področja arhivistike (od strokovne obdelave arhivskega gradiva valorizacije sistemov pisarniškega poslovanja, zgodovine institucij, pomožtvh zgodovinskih ved, pl do materialnega varstva arhivskega maiva n informatiko), zelo pomembno pa je ilo tudi njeno objavljanje gradiva z zborovanj in posvetovanj Ariiivskega društva Slovenije. Dmga rubrika je vsebovala prispevke o arhivskem gradivu pomembnem za slovensko zgedoi no, v domačin in tujih arhivih; predstavitve posameznih pomembnejših ariiivskih fondov, različnih vrst arhivskega gradiva in objave sta rej sin dokumentov v slovenskem jeziku V rubriki o de!u arhivov in arhivskih organ^actj smo predstavljali delo arhivov, mednarodno sodelovanje projekte posvetovanja. Objavljali smo ocene domačih in tujih publikacij, ter s tem opozarjali na pomembno m koristno literaturo. Posebne ruhriKe so bile za nove pridobitve slovenskih arhivov in
bibliografijo arhivskih delavcev Arhivi so spremljali Hioi jubileje arhivskih delavcev ler prinašali še druge osebne vesti. Leta 1981 je bila uvedena rubrika Iz prakse za prakso, namenjena predvsem 'zmenjavi praktičnih izkušenj pri arhivskem delu
Te rubrike so še danes dopolnjuje pa jih še nova rubrika Iz dela Arhivskega društva Slovenije - le ta spremlja in predstavlja delo )n vlogo arhivskega društva,
Ze ob ustanovitvi revije so bih v uredn škom cdboru predstavniki vseh javnih arhi vov, od leta 1994 tudi predstavnik cerkvenih arhivov, leta 1997 pa smo k sodelovanju pritegnili tudi kolege iz drugih držav da bi i a ko omogočili hitrejši pretok informacij Uredniški pdbor si prizadeva za objavljanji kakovostnih in aKtualnih arh.vskin clahko, Pub'ikscija naj bi poskrbe'a za čimbolj neposreden stik z dogajanji v arhivski stroki doma tn po svetu.
Publikacija Arhivi je v strok, ves čas imela posebno me^to1 povezovala je arhivske deiavce spremljala prakso, aktualne dogodke na strokovnem področju, predstavljala raziskave in tud: polemike, '-ovezovanje slovenskih arhivov in njihovih delavcev je ze od i-svga začetka tudi namen publikacije.
Dvajseti letnik Arhivov izhaja v trenutku novih dogajanj v arhivski stroki. V, letu 199/ je bi! po dolgih prizadevanjih arhivistov sprejet nov zakon c arhivih in arhivskem gradivu Novi zakon je bit potreben, saj so družbene spremembe pred arhivi.ste prinesle nove izzive, V pričujoči jubilejni številki objavljamo v slovenskem prevodi1 tudi Arhivski etični kodeks, ki je bit sprejet leta 1996 na tn najstem svetovnem arhivskem kongresu v Pekingu.
Arhivi so kljub skromnim finančnim sreu sfvom prav zaradi požrtvovalnosti številnih sodelavcev in uredniškega odbora dočakali dvajset let. Zato gre vsem sodelavcem glasila posebna zahvala. Zahvaljujemo se tud: arhivom ter ministrstvoma ¿.a kulturo in znanost za finančno pedpero publikaciji. Tudi v prihodnje bo verjetno potrebno še veliko požrtvovalnega deta.
Arhivi naj tudi v prihodnje povezujejo vse arhivske de svce, se n up rej naj ostanejo od-pdi za različna mnenja, pobude, razprave in tako prispevajo k razvoju stroke Želimo Hm še mnogo let!
Matevž Košir, glavni in odgovorni ureanik
14
ARHIVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
ARI 11V] XX 1997	15
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
16
ARHIVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
MiMMl XX 1997
Članki in razprave
17
Varstvo arhivskega gradiva v Sloven';, v luu novega "Zakona o arhivskem gradivu in arhiv h" s posebnim ozirom na Arhiv Republike Sloven *e
VIADIAUR ŽVMhR
Državni zbor Republike Slovenije jc 27. 1997 po skotaj triletni parlamentarni proceduri sprejel dolgo načrtovani in. pričakovani Zakon o arhivskem gradivu in arhivih, ki jc objavljen v Uradnem kstu Republike Slovenije, številka 20/97, veljati pa jc začel ¡22 4. 1997. Novi arbiv-sk: zalBn so narekovale družbene spremembe po letu 1989 in osamosvojitev Slovenije letu 1991. 7 njim so ,sc uresničila vcli[;a prizadevanja in pričakovanja večjeg;; dcl;i slovenske arhivske stroke n javne aruivske službe po moderni, evropsko primerljivi arhivski zakonodaji.
Za veliko vloženih naporov ter stiokovnopn liričnega dela se moramo zahvaliti številnim poslanccm državnega zbora, zlasti predsedniku njegovega Odbora za kulturo, šolstvo in šport lidriiiu Mogctn, kar petim mniiMrom z.;i kulturo, izmed arhivskih in pravniških strokovnjakov pa moramo poimensko imenovali dr, Jožeta Zon ta rja, Jelko Kremcscc Avsenak, Marjana Zupančiča if Milico Trebše-Štolfa. Zahvala gre seveda tudi .šlevilnim drugim političnim in strokovnim delavcem, predvsem tistim, ki so v proccduri priprave zakona s pnpomhair. ir, konstruktivno □pozicijo mnogo prispevali k izboljšanju predloga zakona Izvzcli bi iahko le tiste, ki so vztrajno vsti ta leta "rušili" ccloten predlog zakona zaraoi ozkih osebnih, loKalnih ali političnih vzrokov
Za lazjc razumevanje in koristno medsebojno primerjanje z zakonodajo drugih držav, še posebej tako imenovanrii držav v tranziciji oziroma nekdan/ih realsocial i stičnih držav, želimo v članku v povezavi z novim arhivskim zakonom opozonu na nekatere aktualne probleme slovenske arhivske službe, ki jc rezultat zgodovinskega razvoja, predvsem pa družbenih .sprememb j)o let1! 1(J89 in osamosvojitve Slovenije leta 1991,
1. K ni tek zgodovinski pregled razvoja arhivske .službe v Sloveniji
Današnje ozemlje Slovenije jr v zgodovini pr,padalo različnim državam, tako da so arhivi na velikem delu slovenskega ozemlja dolga sto-Jetj» nastajali pod nemškim oziroma avstrijskim ccsarstvom, delno pod Beneško republiko ter krajši Čas pod Napoleonovimi Ilirskimi provincami. Ob koneu prve svetovne vojne je bilo vse sedanje slovensko ozemlje sestavni de! Avstro Ogrske mo n a rlii j t Razdeljeno je bilo med pet dežel avstrijske polovice, med Kranjsko, Koroš-
ko, Štajersko, Gradiško in Istro, lc manjši dni Prekinili jr: jc pripadal ogrski polovici države. Večji del s Slovcnci naseljenega ozemlja jc po razpadu Avstro Ogrske monarhije leta 1918 pripadel Kraljevim SHS oziroma Kmljevini Jugoslaviji I Italiji pa manjši del, ki ir bil šele po drugi svetovni vojni priključen Socialistični Fcdcra livni Republiki Jugoslaviji (SFRJ). Del s Slo vcnci naseljenega ozemlja pa jc po prvi svetovni vojni do danes ostal v Republiki Avstriji, skladno z izidom plcbiscita leta 1020, Republika Slovenija jc kot samo.itojna država nastala julija leta 1991 po razpadu SFRJ ua pet držav nas lcdnic (Bosna in Hcrccgovina, Hrvaška, Makedonija, Slovenija, Zvezna republika Jugoslavija). V nekdanji Jugoslaviji jc imela Slovenija od leta 1045 dalje status sneimisticnc republike.
Arhivska služba na slovenskem nacionalnem ozemlju se je do razpada Avstro-Og\ske monarhije leta 1918 razviala kot del njene arhivske službe. Na ozemlju S lovci, i jc so arhivsko gradivo zbirali muzeji, bi bi i oleke, društva !n posameznici, ou začetka prejšnjega stoletja že tudi arhivi, tako osrednja državna arhiva na Dunaju >n v budim pešti,d'-žcln' arhivi v deželnih središčih in mestni arhivi ! ^c takrat seje pojuvila romantična ideja o osrednjem arhivu vseh slovenskih dežel v L.ub ljani, ki v takratnih razmerah n mogla hilt uresničena. Ko pa jc po razpadu monarhije leta 1918 le Kranjska v celo'., prešla v novo državojc Deželnemu arhivu v Ljubljani, ki jr bil ustanovljen leta 1887, pripadla vloga nosilcu arhi* ske tradicije za slovensko ozemlje. Središča ostalih dežel (Gradec, Cclnvcct Trst, Gorica) so ostala izven njenih meja, tako tudi n j1 ho vi Srni vi. Med obema vojnama sme dotiili Državm arlu .' v Ljub ljani (1926), ki pa je ostal v okviru Narodnega muzeja, in Banovinsk, arhiv v Mariboru (1933),ki je prevzel arhivske zbirke Zgodovin skega a rušiva za slovensko Štajersko, ustanovljenega leta 1903. 1'oleg teh dveh inštitucij, ki rta bili strokovno vodeni in pristojni za svetovanje in nav;xlila, so samostojno delovali Sc mestni arhiv vLjobl ani in škofijska arhiva v Ljubljani in Mariboru. Cer kvem arhivi so imeli svoja strokovna navodila že iz začetka tega sl.o1ctja. Arhivske zbirke so se obliki;vale tudi pri muzejih in mestnih knužnieah Bogat arhiv našega odporniškega gibanja od 1941 do 1945, pa tudi arhiv okupatorskega izvora jc zbral januarja 1^44 ustanovljeni Znanstveni inštitut pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
)8
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
Temelje današnjemu Arhivu RS je položila Narodna vlada Slovenije leta 194=5 z uredho o ustanovitvi Osrednjega državnega arhiva Slove nije, ki ic s lem že pred dobrimi 'jO leti postavila ludi enega «znicd leineljtv današnic slovenske samostojnosti in drža\no,sli. Znano je,lui narodi, ki nimajo arhi ¡ranega zgodovinskega spomina, hitro 'zginevajo s pohličmn zemljevidov in iz,«u hijo pravico do lastne države. Njihov pomen, k a kor tudi zgodovinska Hoja' posamezne institucije ali človeka, se mer po zapisani arhivski zapu ščini, po zapisih misli, dnha, goKujcgu hesede in dejanj. Predvsem poli ik zgodovinarji in 1 ¡teran vedno znova označujejo arhiv kot z;ip.san spomin naroda, driižhe in države, kot 'zakladnico narodovega spomina, arhivske dokumente pa kot pričevanja 1er Joka/c narodove idenl-letc, pred vsem njegovih duhovnih in k;illnrnih vrednot. Po uniji sira ni ttedi arhivsko gradivo v arhivih ne sporno dokazuje, da država, ki sc ne zaveda po mena arhivov in svojega arhivskega gradiva, k;.j hitro pr slane v arhivu s svojim gradivom vred.
Z osamosvojitvijo Slovenije leta 11 je z de lom takratnega Arhiva Socialistične rcpifhlikc Slovenije brez prekinitve, vendar z večjimi spre mcmhamt, na dalje vil Arhiv RS, vkljnčno z. var sl\ om arhivskega gradiva, ki so ga zbrale številne že omenjene institucije od prve polovice 10, stoletja dalje:. Upoštevajoč le predhodnike, ki pa jih ne moremo šleli za samostojne arhi vske ustanove, homo kmalu praznovali 110-lolmeo delovanja.
Podobno jr z delom nadaljevalo vseli šcsl, po drugi svetovni vojni ustanovljenih regionalnih oziroma pokrajinskih arh.vov (nekateri sc mc-nrjojo tudi zgodovinski arhivi; v Celju, K.ipru, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici m Pitijn, nekateri posebni arhivi (na primer arhiva univerz v Liuhlian. in Mariboru, nekateri iFjiivi znanslvc nih institutov, arhiv nacionalne Radiolclcvi,;ije Slovenije i Id.) ter neka; 'zaschmli arhi'ov (na primer Nadškofijski arhiv v Ljubljani in sko ilj.ska arhiva v Mariboru ir Kopru)
Arhiv RS skupaj s šestimi pokrajinskim: at nivi 1er Arhivom Ministrstva za notranje zadeve (do sprejetja novega arhivskega 'zakona) pred slavi ia arhivsko mrežo državnih oziroma javnih arhivov Republike Slovenije. Pri Pokrajinskem arhivu Marihor že ;koraj dve desetletji deluje ludi Mednarodni inštitut arhivskih znanosti ki sc ukvarja predvsem s tehrlenim« vprašan arhi"' stike in arhivov, predvsem na vsakoletnih posvc tovanjih v Radencih Posvetovanja so za slovensko arhivsko stroko koristna, kakor ludi za delavce ki delajo z dokumentarnim gradb-om, mednarodni projekt' in dejavnost tega inslilula pa presega potrebo in možnosti slovenske javne arhivske službe.
Arhivski delave. smo s ponosom vsto| ili v novo slovensko državo, saj v arhivskih depojih hranimo več kot lisoc lel stare zgodovinske vire, ki dokazujejo naš po:ilïèni, gospodarska riružhe-ni in kulturni ohstoj in razvoj, pa čeprav v okvi
rili nemškega cesarstva, v državnih okvirih nekdanje hahsbnrške monarhije, delno v sklopu Beneške republike in Ogrske, nekaj časa pod fran cosko okupacijo v Ilirskih provincah, pod Avslro-Ogrsko po felu 1861, za kratek eas v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov lcla 191K, nato pa v Kraljevini SHS oziroma Kraljevin-Jugoslaviji med obema svelovn ma vojnama, razen ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Italiji in Avstrii-. V drugi svetovni ■ojni smo hili ponovno razkosani med Nemčijo, [lilijo in Madžarsko in kot še nilEli v zgodovin med sebojno razdeljeni. In na konci te več kol tisoč letne slovenske 'zgodovine v objemu tujih držav, lo v vcl:ki meri [trasi ludi Arhiv RS, smo do čakali razpad SPliJ ler na sla nek samostojne slo venske države.
2. Posledico družbenih spremenili m osamo svojilve Slovenije na vnrstvo ;irluvs'kcf;;i gni-divu
Pnižhenc spremembe po letu 198y so v Sloveniji na arhivskem področju najprej prinesle ukinilev rivuli specialnih arhivov: Zgodovinskega arhiva Cen;rr.1ncg'i SJu/leja Zveze koiriiinislov Slovenije in Arhivu inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, k- sta hila po letu 1045 ustanovljena iz političnih razlogov m nkinjena ludi v Sloveniji, tako kol v večini nekdanjih rcalsoci alisličnih držav.
Poleg tega so dnižhenc sprvniemhe v Sloveniji na področju varstva arhivskega gradiva zahtevale oziroma punesle predvsem:
novo delitev arhi i;ktga gradiva na javno ■■■ zasebno arhivsko gradivo v primerjavi s prejšnjo prevladujočo družbeno ali državno lasi nino urliivskcga grarhva ler novo delitev arh. vov najavne in zasebne, delitev javnih arhivov na državne in na arhive lokalnih skupnosti (arhive mesl in občin), novo uredilev statusa, pristojnosti in finan-siranja javnih arhivov (javne arhivske mreže), kakor ludi ureditev vertikalne organiziranosti javne arhivske službe od Ministrstva za kulturo navzdol,
potrebo po razglasitvi javnega arhivskega gra diva za k ulitim i spomenik /. zakonom, ler odpravo vseh vrsl tajnosti zaupnosti in do slopnosli arhi'skega grad.va nekdaniih uriiž hcnopoliijenih organizacij in organov nekria nje Sfffej. razen varstva zaschniit podatkov, ureditev ravnama z dokiuncntamim in arhivskim gradivom javnih pravnih os:b ob likvidacijah, stečajih ali oh lasln.nskem preohliko vanju,
- nov način varstva 11 lin skega arhivskega gradi Vfl,
vprašanje dcnaeionalizjciic zasebnega arhivskega gradiva,
p-oglasitev zasebnega arhivskega grarhva s postopkom evidentiranja In razglašanja z od
ARHIVI XX 1997
Članki in razprave
19
Rgiafili miiiustra z.a kulturo, nb upoštevanju nodolakljivosti privatne lastnine, soglasja zasebnika z.a proglasitev in upoštevanjem jav noga i:ilcrcsa na drugi strani, - ziniti posebnega javnega interesa proglasitev arhivskega gradiva Rimskokatoliške eorkve z.a kulturni spomenik,
novo zahtevo demokratično družbe glede uporabe arhivskega gradiva, predvsem glede var stv;i osebnih podatkov oz.irom;i varstva podatkov, ki sc nanašajo na zasebnost posameznika,
pnmcrlji v sistem varstva arhivskega gradiva z. drugimi ureditvami v Evropi in svetu in uiko dalje
Vsa navedena vprašaja in probleme rešuje novi arhivski zakon.
Nastanek novo države je zahteval predvsem od Arhiva liS samostojnejše mednarodno sodelovanje (sklepanje meddržavnih arhivskih sporazumov) in vključitev v Mednarodni arhivski svet (1CA), Mednarodno federacijo filmskih arhivov (P1A17) ter dr;i"e mednarodne organizacije. Razpad nekdanje >iTK.l "jI na žalost odprl tudi vprašanje, nasledstva (snkeosije) njenega arhivskega gradiva.
Po drugi strani so drnžbenc spremembe v arhivih izredno povečale
število uporabnikov arhivskega gradiva v z.vczi z. iskanjem podatkov oziroma dokumentov o povvjr.ih zaplembah in nacionalizacijah zaseh nega premoženja, o medvojnih in povojnih političnih krivicah in preganjanjih v zvezi z ugotavljanjem državljanstva, povrnitvijo Bjfte škode, k iii r.ila z.pPičana fizičnim osebam po lolu 1945. itd.
ter izredno povečalo pritisk glede izročitve najnovejšega arhivskega gradiva, ki ga jc povzročila predvsem ukinitev oziroma reorganizacija nckdunjil. (Irž.avuih upravnih, samoupravnih in pravosodnih organov, ukinitev družbenopolitičnih organi/.aci|, transformacija oziroma lastni njenje državnih gospodarskih podjenj in združenj, njihovi stečaji, likvidaci je in tako dalje.
Poleg tega sc v praksi srečujemo z. uekon irolianiui uničevanjem (loktiinctarncga gradiva pri ustvarjalcih in imetnikih, prcdv:,em oh stcčaiili in likvidacijah, pogosto pa tudi z. neupra viccnnii lastninjenjem (privatizacijo) državnega dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki ic nastalo do lct;r 1991
3 Pnivna ureditev vnrstvu urlmskcgu gradivu mi urhivski; sIii/.Iil* v Sloveniji po letu 19H9
V pra\*neiri pogledu arhivska slnžb;i v Republiki Sloveniji z. novimi družbenimi spremembami v obdobju cd leta 1989 do 199"7 i/. ;az liuiig razlogov ni iiila urejena oziroma usklajena. Organizacna iavnc arhivske slnžhc, .status in pristojnosti arhivov, ,šc zlasti p-j strokovno delo v arhivih sc jc naslanjalo na nekdanjo republiško
zakonodajo iz časov SFRJ. predvsem pa jc sorazmerno dobro in učinkovito funkcioniralo na uveljavljenih načelih arhivske stroke. Varstvo arhivskega gradiva kel kulturne dediščine oz.iro um kol zgodovinskega spomenika jc urejal rc publišk- Zakon o naravni in kulturni dediščini z leta 1981, ki ic dokuj ponesrečeno in "nasilno" združil varstvo naravni]) ter premičnih in nepremičnih kulturnih spomenikov oziroma združil naravovarstveno, spomenišknvarctvcno ter muzejsko iii arhivsko dejavnost.
Zdaj seje enotna pravna ureditev teh področij ponovno ločila, čeprav ne brez. hndc opozicije v samem Ministrstvu z.a kulturo Ogromno truda je .irhivska stroku v zadniih letih vložila v doka zovanjc potrebnosti lastnega zakona, kljiib temn da jc seveda tudi arhivsko gradivo del premične kulturne dediščine, vendar sc ta varuje po drugačnih strokovnih načelih kol ostala premična 'n nepremična kulturna dediščina. Poleg tega arhivsko gradivo zelo dolgo časa poleg svojstva zgodovinskega spomenika ohrimja tudi svoj pri mami pomen z.a uradne, pravne, poslovne in osebne namene pravnih ter h/ienih oseb.
Na podlagi Zakona o naravni in kulturni dediščini r/ leta l()81 podrobneje ureja varstvo arhivskega gradiva in arhivsko službo v Repnh lik- Sloveniji kar osem, po na*i ocen in praktičnih i/.knšnjah, izredno kvalitetnih strokovnih praviln-kov. Ti urejajo;
strokovno obdelavo in izdelavo arhivskih pri pninočkov za uporabo arhivskega gradiva (Opomba; to .o slovenski normativi in slan dardi z.a popisovanje arhivskega ¿jradva. ki so povsem primerlnvi z. Mcdnarodnrrii standardi za arhivsko popi «ovanje i5i leta 1994),
-	evidence o arhivskem gradivu v javnih arhivih,
odbiranje arhivskemu gradiva in izročanje jav iiim arhivom,
-	uporabo arhivskega gradiva v javnih arhivih.
-	strokovne in tehnične pogoje za ustanovitev javnega arlnva.
pripravništvo, strokovne iz.pitc in strokovne nazive z.a delavce (skupaj za vse dclavcc s področja varstva kttUtinic dedišču c). strokovno, usposobljenost delavcev, ki delajo z. dokumentarnim gradivom javno pravnih oseb ter
pogojo materialnega (fizičnega) varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva Dokaj zastarelo in glede varovanja novih vrst arhi ,'skcga gntdiva povsem neuporabno jc le na vodilo o tehničnih pogojih hranjenja arhivskega gradiva iz. leta 1969, ki nam ga klj.ib Medna rodnem» nštitiilii arhivskih z.nario.ti pr> Pokra jinskom arhi .'ti v Mariboru, ki .se ukvarja K teh ničnimi vprašanji arhivov že .skoraj 70 let, še n< uspelo posodobili, Neobvezno .so tudi v Sloveniji že dalj časa v uporabi britanski standardi BS 5454 v skladu s priporočili Mednarodnega arhivskega sveta.
20
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
Novi arhivski z-ikon predvideva celo vrsio podzakonskih uklov, ki jih je v roku enega lcla dolžan predpisati minister za kulturo. Oh že navedenih predpisih se predvideva .-.c nekaj novih. Menimo, da je ta rok za pripravo realen, saj ho v glavnem šlo le za manjše spremembe in dopol nitve 7.0 obstoj:čih pod/iikonskih aktov, Je pa seveda fTripfnV* potlzakonskih predpisov ena od n:- pomebnejsih nalog arhivske stroke oziroma Ministrstva za kulturo.
4.	Sprejem novemu /¡ikonu (i arhivskem gradiv« in arhivih
Arhivska stroka je pripravljala nov samostojen arhivski zakon že od lcla 1989 dalje, od julija 1994 pa c h'! predlog zakonn, ki ga je predložilo Ministrstvo m kulturo oziroma Vlada RS. v par lamcntarni proceduri. Predlog zakona je konce leta 1996 prestal vso proceduro v tretjem hranjn. ni pa piišlo do glaso^ma, ker je parlament zaradi novih volitev, ki so bile v začetku lio-vcmhra, predčasno prenehal z. zasedanjem, Za kon je sprciel novoizvoljeni državni /,hor na za sedanju dne 27 3. 1'/;?
Največ strokovnih dilem. !:i so se v določen: meri tudi spolitizirale, je hilo povezanih z. na čelnim vprašanjem, ali samostojen /.akon ali skupen za vso kulturno dediščino, z vprašanjem pijslojnosti drž.ivr ili arhi**ov in arhivov lokalnih skupnosti, vprašanjem ravnanja z. arhivskim gradivom družbenopolitičnih organizacij, proglasit viio arhivskega gr.idiva Rimskokatoliške cerkve, vprašan; jdede pogojev uporabe gradiva ter nauna proglašanja zasebnega arhivskega gradiva za kulturni spomonik,
Arhivsk: zakon, k "/.dni ureja varstvo arhiv ske^ii gradiva ločeno od ostale kulturne de diščinc, upošteva dejansko sliinje in polrehc raz.voja arhivske službe v Slovcnij ter rezultate dosedanjih demokratičnih družbenih semenih, upoštevajoč pri l^m tudi smernice UNIrSCA glede arhivske zakon:xlajc Pz leta 1990 ter priporočila Evropske iiiiijr iz. leta 1991, objavljena v Dic Archivc m der Europaisehcn Union lcla 1^94, gilj novega zakona jr zagotoviti predvsem učinkovit sistem varstva javnega in zasebnega arhivskega gradi /a. primerljiv m povezljiv z. drugim' sistriri varstva v svetu, orga-iizaeiio in pristojnosti arhivov ter uporabo gradiva.
5,	Or^iini/iicfjii, status in pristojnosti jummIi nrhivovter njihnvn vertikalna povezmmsit
Arhivsko službo opravljajo javni in zase h ni arhivi. Javno arhivsko službo trenutno opravljajo tako imenovani državni arhivi, Ki jc Arhiv RS kol osrednji nacionalni arhiv. 6 pokrajinskih arhivov, Arhiv Ministrstva za notranje zadeve kot o;;tanck nekdanjega specialnega Arhivu, ki bo z. noviin aihivski n zakonom prišel v okvir Ari.i va RS. ter nckai že omenjenih iavni. nrh vov
univerz, znanstvenih institutov, KTV Slovenija itd. Javnih arhivov lokalnih sknpnosti (mest in občin) trcniitno še ni,
iij Držiivin arhivi
Arhiv RS od letu 1991 deluje v sestavi Ministrstva za kulturo in i ms stains državne upravne orga.nzaeije. finansira pa se neposredno iz državnega proračuna Po novem zakomi jc prislrjen za ari i v,s ko gradivo državnili organov, državnih in javnih podjetij, zavodov m drugih pravnih oseb, ki jih nslanovi država oziroma ki delujejo za območje celotne države, za varovanje lilmskcga arhivskega gradiv», za gradivo s področja državnih notranjih in obramonih zadev ter za vodenje evidenc arhivskega gradiva v Sloveniji ir v tiijiri.
Pričakujemo da ho Ministrstvo za k:illnro z zakonom o delovnem področju ministrstev prt neslo na trliiv RS kol npravno organizacijo v njegovi sestavi Ukii opravljanje drugih strokovnih in npravnih nalog s področja vurstvu arhivskega gra liva skupnega javnega pomena, k. jih novi arhivski zakon sicer nalaga Ministrstvu za kulturo Strokovne naloge naj h1 opravljal že obsioječi Arhivski center za strokovni razvoj pri Arhivu RS, upravne naloge pa predvideni arhivski urad pri Ministrstvu za knlluro. Na arhivskL urad nai I liilc prenesene sedanje, arhivske upravne naloge Uprave za kiiltiirno dediščino Prenos leh nalog naj hi bil povezan z novo vertikalno organizacijo javne arhivske sliižhc. V ko i>k(ir arl'ivski urad z. minimalni krdrovsko zasedbo dveh delaveev sistemsko ne bo uresničljiv, bomo predlagali prenos upravno strokovnih nalog na Arhivski center pi i Arhivu RS.
Pokrajinski arhivi (nekateri se men n jejo z»( dovinski arhivi), ki so prislo/ni /.a državno ar liivsko gradivo na lokalnem m ojn, ii lajo status javnih /uvodov s področji; kiillnrc in se že od leta 19X8 stoodstotno finansirujo posredno iz držav nega pioračnna preko Ministrstva za kidluro oziroma prej preko Kulturne skupno ti Slovcni c. Uslanovilelislvn End pokrajinskimi arhivi so od hividh državnih občin lct;i 1994 prevzele nove občine kol lokalne sknpnosti, kar pa za državne arhive ni logično mu sprejemljivo. Oh nslano/i tcljstvn namreč ijiso prevzele tudi del bnansi ranjii, pač pa državi zaračunavajo velike najemnine za arhivske prostore.
Državni arhivi so imeli oziroma imajo lorej različen sliitus, različne iislanoniclje in različen sistem rinansiMir.ja. Vse to vnaša pravni nered in nc nrispevu k smotrnejši organiziranosti arhivske sliižhc. v nekaterih primerili pa to dejstvo cehi ovira strokovno de'o pokrajinskih arhivov, Pokrajinski arhivi so tudi z. novim arhivskim zakonom obdržali stains javnih zavodov, kar zagotavlja decentralizirano organiziranost in dejav nost državnih arhivov na lokalnem nivoji?, kurje šteti za pozitivno rešitev, le ustanoviteljske pra
AKtII' I XX mi
Članki in m/prive
21
vite in fin;ins laiijc so prešli v celoti na državo. Z d nc m uveljavitve arhivskega zakona j j postala ustanoviteljica pokrajinskih arhivov Republika Shirani j^ V perspektivi nuj hi ijihovo so ti stilno vi tel ;;Uvo prcv/clc načrtovane po krasne kot najširše lokalne skupnosti. Tako naj hi pokra-jinsk. arhivi v bodoče lažje opravljali runkcijo državnih irhivov ¡11 fnnkeijo arhivov lokiitiiili skupnosti.
Arhivske direkcije oziroma arhivske uprave držaaih arhivov, kot jih pozna večina drugih držav, v Shivcniju iiiirBno. Arhivsko službo v upravnem in .strokovnem smislu trenutno pove /.ujela le Ministrstvo /a kulturo 111 Arhivski ecn-ter za strokovni razvoj pri Arhivu RS. Za upravljanje" pokraji1 iskih arhivov zadnii dve leti <krbi Uprava za kulturno dediščino nn Ministr stvu za kuluiro (planiranje. koordiivic j«; linan sininje nadzor nad poslovanjem itd.), ki ji ju pri 'zvajanjn iiprnvnih nalog v pomot posebna arhiv ska ek.;pcrln.a komisija. Taksna rešitev nc pri spev,1 k vertikalni organiziranosti arhivske jrivne i.lnžbe tenivee pomen le strokovno nenlemeljen prenos npravmh nalog i1/ Arhiva RS v Upravo Y;\ knJlnrno dediščino, torej na stranski tir.
Cenlralno za vso državo jc lul lela 1995 pri Mini.slr.slvn za kulturo ustanovljen Ic Inšpektorat ■za kulturno dediščino, v oknrn k ilerega je predvidena indi upravna inšpekcija za področje vav.uvii rrhivskega gradiva. Inšpektorat jc v letn 1996 pričel z. delom. Strokovni nadzor in strokovna pomoč javnim ter zasebnim imetnikom 111 ustvarjalcem irhivskcga gradiva pa jc v pri stoj nosi i državnih arhivov. Arhiv RS nad regio-nilnimi arhivi nima nikakršnih k 0111 pele nc 111 je Ic prinuis inlcr pares čepriv jih v praksi v mne-gočem povezuje, k00rdinir.i. konsnllira in jim nndi predvsem strokovno pomot preko Arhivskega ccnlra za strokovni razvoj Javno in zaseb nc arhive oziroma arhivislc povezuje Irnli zelo dejavno Arhivsko dmšlvo Slovenije, ki seveda deluje kot strokovno društvo.
7, novim irhiv.sklm zakonom smo se glede organizacije in statusa državnih arhivov le nekako približali vzoru zahodnoevropskih drž.;iv Odpravljeno pa je najbolj konlradiklonio dejstvo^ cla regioivilnc arhive ustanavljajo lokalne skupnosti. finans.ra p;[ država. Vsi poskusi države za enotno ureditev teh vprašanj so bili oh sprejemni¡11 ari.ivskega zakona označeni kol poskusi centrali'.aajc javne arhivske službe, čeprav jc nesporno, da mora hiii ustanov itoljslvo povezano z. zagotavljanjem finančni li in materialnih pogojev In lo jc zdaj z. arhivskim zakonom 'zagotovljeno. Na vsik način pa I10 morala država oh prevzemu ustanoviteljskih pravic rešili z lokal. silili skupnostmi vprašanje lastnine osnovnih sredstev pokrr j i mikih arhivov za kalera zdaj država plačuje vi.šoke mjc miline.
Glede mesta državnih irhivov v sistemu državne uprave izkušnje dom.i in v tujini ka/.cjo, da se položaj ¡irhivov bistveno nc razlikuje, čc so
arhivi zdaj v pristojnosti kulturnega, notranjega ali cclo pravosodnega 11 'nislra. zdf.j neposredno pod vlado. Njihovo ineslo je vsekakor v državni »pravi, naloge m pristojnosti pa so toliko spe-cifičnc, da niso nc tipično upravne in nc kulturne ampak koiiibinacijii obeh.
h) Arhivi lokalnih .skupnosti fmtsl in tihe m)
Pravico in dolžnost opravljali javno arhivsko službo je z 'zakonom o lokalnih samoupravi lela 1994 dobilo v Sloveniji ludi 11 mestnih ohein oziroma mcsl, z. arhivskim zakonom pa so to pravico dohilc tudi vse občine in sicer za varstvo iaslncga novonaslajajočega arhivskega gradiva. V ko!ikor mcsl;-. in občine ne bodo ustonavilc lastnih javnih aihivov bo za njihovo grad; vo pristojen poki1 ijinski državni arhiv Nekatera mesto in občine si v zadnjem času prizadevajo, da h' v svoje bodoče javne arhive iz pokrajinskih arhivov pridobile arhivsko gradijo svojih predhotf ni kov, to je gradivo mcsl in občin n'jstalo od srednjega veka do lela 1945. Arhivski zakon takšnega vračanja gradiva lokalnim skupnostim nc predvideva, ker ni mogoče dok rzali pravne kontinuitete Ich institucij, niti enakih prislojncsli območji, delovanja i.d. Takšna razdelitev arhivskega gradiva bi Indi pomenila razpad scdiiljc uveljavljene 111 več kol 25 let ustaljene javne arhivske mreže.
t) Drugi jiivin nrlnvi
Javno arhivsko službe bodo lako kol ž.c do zdaj lahko z dovoljenjem mi i'stra za kulturo samoslojno (avtonomno) opravljale le še nekatere ihšljlncijc s področja znanosti, visokega šol siva in informiranja kol na primer obr. slovenski nn i verzi, nacionalna R;;diolelevizija Slov in i j« (za lastno avdioviznalno gradivo na različnih nosilcih zapuov), nekalcn nšlilnti Slovenske akademije znanosti in nmelnosl' in drugi, ki izpolnjujejo za lo predpisane pogojr
Ukinitev spcciuluili urliivov v Sloveniji
Oh zidnjili vel i k1 h drnž.bciih .sprem eni ha h v Sloveniji jc hilo leta 1990 zadovoljivo poskrbljeno za prevzem arhivskega gradi/a ukinjenih republiških družbenopolitičnih organizacij, lako Socialistične zveze delovnega ljudstva sindikatov 1er mladinskih in borčevskih organizacij l'rondin:.jc družbenopolitičnih organizacij, predvsem Zveze komnnislov Slovenije in nvedba parlaniciitarnc demokracije z vccslninknrsk ni političnim .sisleinoni, je (udi v Sloveniji prinesla uk.nilev specialnih arhivov, ki so bili nslanov-Ijcni po letn 1945 predvsem iz pohiičnih razlogov. To je pomenilo vračanje a:hivsk.h doku menlov med fonde in zbirke javnih arhivov, iz. katerih so hili iztrgani.
22
Članki in ril/prave
ARHIVI XX 1997
V	.Sloveniji je bil med prvimi državami žc ipttja leta 1990 Arhivu RS priključen Zgodovinski arhiv Centralnega Komiteja Zveze komunistov Slovenije z 219 londi in zbirkami v obsegu 960 dolžinskih melrov gradi .m, nastalega pri CK po letu 1941, deloma pn tudi med obema vojnama. V največji možni meri je prevzem zaohscgcl tudi članske doknmenle ZKS oziroma tako imenovane partijske doijeje. Gradivo ZKS iih ohčinskem fn nekdanjem okrajnem nivoju p;i so že pred lem prevzemali nlovenski regionalni arhivi.
V	začetku novembra leta 1992 jc bd v Arliiv vključen tudi Arhiv Instituta /;t novejšo zgodovino oziroma nckdaujcga Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Na 750 arhivskih fondov m zbirk z. okoli £100 tekočih metrov gradiva, p red v,sem iz obdobja 1941 do 1945, moramo h'ti Slovenci .še posebej ponosni, saj vse huje gradivo v p.imcrjavi z drugimi okupiranimi nar(Kn .n državami Evropi med drugo svetovno vojno najeelovitcjšc ohranjene vire I a ko civilnih kot vojaških organov italijanskih in nemških okupatorjev slovenskega ozemlja, partizanskega o/.uoma narodnoosvobodilnega gihanja. revolucije in kontrarevolucije, slovenskega domohran-siva, liudskc oblasti ud. Večkrat po vojni, nazadnje leta 19X5 oh sprejemanju zakonu o arhivskem gradivu federar je, jc zaradi j ngos It) v nilskih ecniral stičnih teženj obstajala nevarnost, da se pomemben del tega gradiva odtuji in odpelje v Beograd To se fotjveniji tako kol na primer Hrvaški ni zgodilo. Čc hi se, potem bi bila sukccsna oziroma vprasanic nasledstva arhivskega gradiva nckdan;c SFRJ za Slovenijo še vehke lež-a in zapletcnejša.
7, Arhiv Ministrstva zn motruuji «ideve 111 arhivsko gradivo Ministrstvu zn obrambo ter vključitev v Arhiv I<S
Od specialnih arhivov je iz. prejšnjega oh doba ostal le še Arhiv Ministrstva za notrunje zadeve. S stališča zavarovanja arhivskega gradi a s področja notiar.jili zadev in državne var nosti kot kulturne dediščine, nastalega po letu 1944, jc pomembno, da se je Icla 1992 Arhiv Ministrstva za notranje zadeve organiziral kot samostojna organiziicii.ska enota ir-iiustrstva, da se arhivsko gradivo iizično ločuje od operaiiv-nega dokumentarnega gradivu da sc gradivo strokovno obdeluje po principih arhivske stroke in da j< dostopno za uporabo v skladu z arhivskim predpisi. To jc za uporabnike še posebej pomembno, šc bolj pa, da to gradivo tudi ni tako pomamkljivo ohranjeno, kot sc jc dalj časa domnevalo. Na to kr.žcjo tako izročeni mikrofilmi SDV, kot tudi do sedaj izročeni izvirniki SOV ter drugih organov s področja notranjih zadev Deloma pa jc b-lo gradivo izročeno žc prej Zgodovinskemu arhivu CK ZKS, Arhivu I7PG in Arhivu SRS, kot na primer gradivo Komisije za ugotavljanje zločinov okupatorje v ii i
njihovih pomagačev.
Zaradi možnosti zlorab tega gradiva pri političnih in osebnih obračunavanjih in aferah in zaradi varstva osebnih podatkov oziroma zasebnosti ie razumljivo uporaba oziioma dostopnost omejena.
Arhivski zakon vključuje Arhiv Ministrstva za notranje zadeve v Arhiv RS. v Ministrstvu za obrambo p« predvideva delovanje arhivske enote Arhiva RS.
Ji, lzročiinjc grudivn Slm.bc drzuvnt Mirnosti (SDV) in njenih predhodnikov
Ko jc leta 1994 Slovenska varnostno obveščevalna službr- (SOVA) z. arhivskim in dokumentarnim gradivom svojih predhodnikov vred (gra divo SDVj prešla iz seslave Ministrstva vm notrn nje zadeve neposredno pod Vlado RS, je Arluv RS oh soglasju predsednika Vlade RS, diiektoija SOVE, notranjega miinstr;j ¡p podpori nekaterih poslancev državnega zhnra le dosegel dogovor, da njeno starejše arhivsko gradivo, kt je večinoma mikrofilmano. originali pa so lil po mikroliliiian)ii uničeni, pride v Arhiv RS. Zarifd-velike nevarnosti, da bodo mikrofilmi, ki so stan tudi več kot štirideset Icl. razpadli in poslali neuporirhni, smo sc nemudoma lotili dupliranja mikrofilmov, pričenjamo pa (IRli s Iclinično za hlcvnim skeniranjem vseli mikrofilmov in lir; njepi jc na opli- nih diski ii. KrojcH sk^iiranja nnkrolilmov smo realizirali s linančno pomočjo švicarske vlade, k. nam ic v okviru Sveta llvrope omogočila nakup skenerja. Na ta način bomo predvsem za potrebe zgodovine ohranili izredno obsežno in dragoceno .irluvsko gradivo SDV, jki večinoma še ni pregledano ali bilo »porabljeno za znanstveno razr skoval no delo. Za predstavo naj navedemo, da gre pri tem za S19 kolutov mikrolilmov z 1 ,fid ,571 dokumenti iz obdobja (kI leta 1945 do 1955. s tem da je vljučenih tudi mnogo zaplrnjcnih dokumentov iz obdobja stare Jugoslavije in druge svetovne vojne.
9, l)eii;ii;ioiiuli/iiiij;i in za seli no nrnivsko grndivo vjuvirilt nrliivih
Nasploh moramo reči, da so bile določbe za kona o denacionalizaciji leta 1991, ki niso predvidevale vračanja zasebnega arhivskega gradiva, čc je lo v javnih arhivih, v veliko korist celosl nemil varovanju slovenske arlii 'ske kulturne dediščine. Ta hi bila lahko z vračanj''.m oriroma-sena za zas-hno arhivsko gradivo sicer zaplc njenih in nacionaliziranih zcmlnških gospodstev, podjetij, gospodarskih združb. zadrug, društev, do fondov in zbirk posameznikov ter družin. Zasebnikom jc bila vrnjena Ic lastninska pravica, nc pa tudi vrnitev njihovega gradiva iz javnih arhivov, kar jc siecr svojevrstna pravna rešitev. Pred sprejemanjem tega zakona (ik ni bilo zahtevkov za vračanje zasebnega gradiva, kar
ARHIVI XX 1997
Članki in raz prave
smatramo kol svoj'; vrst no zaupni jo slovenskim arhivom, ki strokovno korektno varujejo in daje jO v uporabo arhivsko grajivo ne glede na last umski iz.vnr. Ob uporabi zasebnega arhivskega Brad i v* ¡,; potrebno se ved;: dosledno upoštevali pogdje, ki jih o!i izročitvi (darilo, volilo, prodaja, depozit) določi lastnik
Z nnvim arhi\skim zakonom jc zasebno ar lii\sko gradivo, ki se >.e' nahaja v arhivih, postalo javna lastnina, razen z;ischncga gradi /a. ki jC bilo ivročeno irlii .'oni v obliki depozita.
10 Varstvo zasebnega urlnvsktga gradiva in zasebni arliivi
Ob dej s! vi i, da je zasebiui arhiv sko grad i "o nastalo do leta 199i večinoma v slovenskih javnih arhivih in bo lam po zakonn o dcnaciuna-uzEiji in novem arhivskem zakonu mor ostalo, moramo omenili, da v Sloveniji pravzaprav se m zasebnih arhivov razen arhivov Rimskokatoliške ccrkvc (Nadškofijski arhiv v Ljubljani, škofijska arhiva v Mariboru in Kopru, večje število župnijskih arhivov in arhivi samostanska redov). Kot posebnost m o ramo oinenti, da država že več kot pet let zaradi lavnega .ji te resa (uporaba i zre d no dragocene arhivske kulturne dediščine ter /a radi uporabo matičnih knjig v upravne namene) so lin a n sira varstvo arhivskega gradiva Rimsko katoliške ccrkvc v skladu s posebnim sporazti mom med Slovensko škofovsko konferenco in Ministrstvo m za kisi I aro. Navedeni sporazum, ki je predviden tudi v novem arhivskem zakonu, v bi ;lvu izenačuje cerkvene arh.vc z javnimi arhivi in jih obve/uje, da se ravnajo tiiui po arhivskih predpisih (poleg predpisov kanonskc.a prava). Bistvena novost pa jc seveda proglasitev arhiv skega gradiva Rimskokatoliške ccrkvc za kultur ni spomenik neposredno z. arhivskim zakonom
Zasebni arhivi novih privatnih gospodarskih podjetij m družb političnih strank, dnišlcv in posameznikov šck nastajajo oziroma bedo nastajali. Nedvomno ie želja javne, arhivske službe, da cun več zasebnega arhivskega gratriva pride v ifliki daril, nakupa ali depozita v javne arhive. Novi arluvski zakon obvezuje državne arhive, da v soglasju z, zaschnii n lalmiki evidenti.ajo za sebno irlu^sko gradivo, kar pomeni, da pn za solin ii pravnih m fizičnih osebah ugotavljajo vrslc, obseg in vsebino zasebnega arhivskega gradivi ter ngotavlj-ijr njegov pomen glede na javni interes o/ i roma gltdc na kriterije za proglasitev za kulturni spomenik Na osnovi evidentiranja in predloga javnega arhiva minister /a kulturo z odločbo razglasi zasebno arhivske gradivo /a kulturni spomenik Na la način zasebni nictr.ik prideb dolžnosti m praviec p(i arhivskem zakonu. S stališča zasebnega lastnika je pomembno predvsem, da lah ko n;t podlagi od loč be uveljavlja da vene olajšave in kandidira z.a finančno pomoč države, s stališča javnega inle-resa pa, da se zasebno arhivsko gradivo lahko
uporablja v znanstvene, knlturne, študijske in druge namene ter da se -radivo varuje v skladu z zakonom in Jriigir ' arhivskimi predpisi.
Arhivski zakon torej ne predvideva "nasil nega" poseganja v zasebno lastnino arhivskega gradiva, temveč skuša s pozitivnim apelom in soglasjem lastnika zavarovati irj (ali) pridobiti v javne arhive tudi čim več zasebnega arhivskega gradiva. Taksna praksa se je /e do sedaj v S leve ni |i pa tudi v fujirii izkazala za zelo učinkovito, kadar je šlo za sporazumno proglašanjc arhivskega gradiva praviah ali fizičnih oseb Vsako razglašanje zasebnega arhivskega gradiva brez soglasja lastnika pa je bilo že zdaj obsojeno na neuspeli in jc povzroealo prikrivanje, n ni če vanje ali črno prodajo, B'stvcn;j novost p:. - proglašanju zasehnega gradiva je tudi d :|slvo, da se proglaša gradii d. ki je že nastalo in ne kot je bila praksa do sedai ko so se proglašale pravne in fizične osebe oziroma njihovo gradivo, ki be šele nastalo.
Nekoliko večje so le kompctcnce države v primeru -/.voza ali uvoza zasebnega arhivskega gradiva ali v primeru nevarnosti njegovega uni čenj.i ui poškodb. Poudariti velja, da so se ravno ob vprašanju načina razglašanja zasebnega aihiv skega gradiva za kulturni spomenik najbolj tM hkovala take strokovna kot politična mnenia Ta segaj,i od zagovarjanja dosedanjega načina na cionali>.acijc do popolne nedotakljivosti zase h nega arhivskega gradiva s strani države.
li Vrife% nrlm-skega unitliva Rimskokatoliški ccrkvi
Leta 1992 je Arhiv RS po sklepu Vlade RS Rimskokatoliški ccrkvi vrnil izredne dragoceno zl..rko cerkvenih matičnih knjig, starejših od 100 let. Te je namreč slovenska vlada leta ¡946 ob livedbj civilnih matičnih knjig Rimskokatoli.ik' cerkvi n drugim verskim skupnostim na S loven skern s potrdilom začasno odvzela Zaradi prepiha. Z istim skicpom vlade se bili Nadškofijskemu arh- n v Ljubljani in škofijskima arhivoma v Mariboru in Kopru vrnjeni tudi fondi in zbirke cerkvene provenience, čeprav z zakonom e denacionalizacij leta 1991 ni bile predvideno vračanje zasebnega ?irhi",skega gradiva, če je to sestavni del flurk pavnih nstaiuiv.
12. Dostopnost in uponiha javnemu arhivskega gradiva
Dni/.bcnc spremembe, kol "C denacionalizacija, lastni njen ie drnžlienega premoženja, povrnitev odškodnine interni rančem, izgnancem, bi gimecin in iiiobiliziranecm v nemško vojsko med tiri igo svetovno vojno, obnova povoj n-h soduili procesov, poprava povojih krivi« ugcitavliiinje državljanstva, povrhu tega pa se različne parlamentarne preiskave ter razne politične afere so v teh letih v Arhivu RS izredno povečale
24
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
sin vil o uporabnikov Samo v letu 19% smo ns primer žrtvam vojnega nasilja v letih 1941 1945 izdali 2? 014 potrdil iz ohranjenega gradiva repatriaeijskib baz, v zadnt i treh letin pa skupai preko 47,000. Za raziskovalne in študijske namene pa arhivsko gradivo v čitalnicah Arhiva RS v ]cLil 1996 uporabljalo 99(i uporabnikov (4502 ooiska v treh arhiv skih čitalnicah)
Na tem mestu naj opozorim, daje naša država piav z novim arhivski m zakonom uredila moderne m hkra'i demokratične pogoje za uporabo arhivskega gradiva v skladu s priporočili Medna rodnega arhivskega sveta, v skladu z, načeli varo vanja državnih, uradnih, vojaških in poslovnih tajnosti -li v skladu z demokratičr.mi načeli Mir siva esebnih podatkov ter podatkov, ki se liana sajo na zasebnost posameznika, zlasti v povezavi /. uporabo arhivskega gradiva ntilrun:ili zadev, državne varnosti, tajnih služb, parli skega gra diva, zbirk osebnih podatkov itd, Arlr» morajo namreč določen čas varovati vse vrste ipjnost. in upoštevati varstvo osebnih podatkov oziroma varovan podatke, ki se nanašajo na zasebnost posameznika, na primer v različnili političn h, verskih, policijskih, sodnih, šolskih, zdravslvc ni h, davčnih in drugih dosjeji i in dokumentih, oziroma se nanašajo na posameznikovo "dr,o loško, versko, politično prepričanje, zdravstveno stanje, intimnost, premoženjsko stanje, davke, poklic, izobrazbe, poslovnost itd j
Mnogo različnih predlogov in mnenj ;c je oh sprejemanju novca arhivskega zakona nanašalo prav na določbe o uporab' oziroma dostopnosti javnega arhivskega gradiva v arhivih To je povezano tudi z dejstvo iti, da zakon o varstvu osebnih podatkov iz leta 1990 ni dorečen in da v Slovcm- nimamo spccialnih predpisov, ki hi urejali 11 po rabo gradiva nekdanje Službe državne varnosti. Zveze komunistov in drugega gradiva iz tako imenovanih ukinjenih specialnih arhivov, Dostopnost javnega arhivskega gradiva v arhivih jc omejena na 10 let od nastanka Javne» arhivsko gradivo, ki se nanaša na mednarodne zadeve, obrambo in notranje zadeve, nacicinalno v;irnost ter na ekunomske interese države bo praviloma dostopno 40 let po svojem nastanku. Določba velja za zaupno gradivo, nastalo po letu 1991,
Podatki, k. ,sc nanašajo nit zasebnost posa meznika, so praviloma dostopni 75 let od nastan ka oziroma 10 let po smrti osebe. Predvidena je tudi možnost skrajšanja ali podaljšanj.! rokov dostopnosti, predvsem pa zakon ne postavlja ovir z» uporabo gradiva posamezniku, na katerega se dokumenti nmašujo, in njegovim zastopnikom, upravnim in pravosodnim organom kadar gre za upravni ali -sodni postopek ali kadar posebni predpisi določajo drugačne roke dostopnosti. Izjeme so predvidene tudi za znanstveno raziskovalno uporabe Vse ¿pornc primere glede* dustop nosti gradiva ter glede skrajšanja in podaljšanja roka nedostopnosti bc reševala posebna komisija Vlade RS in ne več direktor Arhiva RS ali svet
regionalnega arhiva.
Arhivsko gradivo bivših državnih političnih orgai.:zacij. vk^-ično z. Zvezo komunistov Slcivt nije, je drsiopno brez. omejitev, razen zaschi h p; dalkov Odpravljene so tudi vse vrste tajnosti dokumentov, ki so nasialc v inštituciiah nekdanje SFR l
13,	Or^uni/jic-iju Arhiva US
V	njegovem okviru delujejo:
- Sektor za varstvu arhivskega gradiva z od-delkr ki neposredno skrbijo z.a arhivske fonde m zbirke ter oddelkom za informacije in uporabo arhivske a gradiva. ■Slovenski lil m sk arhiv /a varstvo filmskega arhivskega gradiva v vsej držaji. Sektor za restavracijo in koitscrvacijo gradiva na pergaincntu in papirju. Služba za ..plošne in tehnične naloge ter Arhivski eenter za strokovni razvoj. zadolžen za razvoj J raziskovanje, in izobraževanje ozi roma za naloge, ki so skupnega pomena za varstvo arhivskega gradiva v celotni državi odroma skupnega pomena za vse javne arhivc.
Arhiv RS že nekaj let deluje brez lastne splošne službe oziroma lakn imenovane uprave arhiva. Investicije, nabavo oprime in vzdrževanje premoženja, finančne posle, kadrovske zadev;, računali..Ško opremljanje oziroma informatiza cijo. varnostno .službo in čiščenje prostorov opravljajo za Arhiv posebne vladne in druge siužbe, ki Ifflujejij skupno za vsa ministrstva oziroma za upravne organe
14,	Arhivsko gradivu v Arhivu RS
V	Arhi vu i.S je zbranih 2301 arhivskih lun clov i:i /.biik ah drugače povedano, preko 16.000 dolžinskih metrov obsegajoča zakladnica zgodovinskih zapisov na pcrgamcnlu,papirju, foto raI skem papirju in filmskem traku, v obliki nnkro filmov ter v zadnjem časn tudt na magnetnih m optičnih nosilcih od leta 1 163 do dane . Z neka besedam, ni mogoče opisati fondov in /.bi<-k št manj pa številnih ir neizčrpnih tem. ki ¡in to gradivo vsebuje za znanstvenoraziskovalne. obrazevalne. študijske, kulturne in splošno infor mativne namene, poleg tega pa seveda ludi za upravne, posiovne, cisebnc m druge namene dr žavljimov. Med 1'oirli so zastopana prav vsa področja. od dr/avne m deželne uprave in samo uprave, pravosodja, gospodarstva, šolstva, znanosti. kulture. zdravstva, do fondov zemljiških gospodstev in samostanov, društev, pomembnih posameznikov politikov ter kulturnih in znanstvenih delavcev ter pomembnih družin. Med /.hirk.ur sv najpomembnejše in najstarejše listine. r lk.ipL i it trharii. zemljiški k-.laster. /Enljiške knjige, del i.,atičnih Knjig, načrti, karte i n zemlje vi d i f< itogra l ijc il d.
AIM 11VI X\ 1997
taiikhn razprave
25
Med novejšim /hi. kami moramo omenil i zbirko slovenskih doklimentamili, igranih in animiranih filmov, ki Šteje ^505 naslovov filmov slovenske produkcije od leta 1905 dalje, ko je dr, Karel Grossinami v I. ■■Homern posnel prve kadre slovenskega dokumentarnega filma (IN.637 kolutov). Za filmsko zhirko s ki bi žc skora h ¡deset let tako imenoval-» Slovenski filmski arhiv kol notranji" organizacijska enota, V skladu z, arhiv skim zakonom naj bi pn»dnevnii Arhivu l(S zrotiali originativ si. k ovni in tonski negativ lil ma m eno filmsko milijo vsakega filmi ki na« bi jo plačalo Ministrstvo za kulturo, kakor Uidi izdelavo inlcrincdiala
15. PeloMinjc Arhivu RS
Paradoksalno pri vsem lcm je, da je moral Arhiv RS kljub pomembnosti z.br;incga arhivskega gradiva v vseli letih obstoja vedno znova in znova državi in drn/.bi dokazovan i-i upravi čevati svoj obstoj in potrebno;! in dajo bilo v to vloženo mnogo preveč truda in časa arhivskih delavcev. In ta paradoks dokazovanja se seveda naclaiiiiic, kljub temu tla so s«l v zadnjn lotili fmi.tmč:h. iclinjčni in kadrovski pogoji za delo Arhiva močno izboljšal, in se po nedavni analizi ekspertov Mednarodnega arhi\ skega sveta v mnogoeem izravnali z. zahodnoevropskimi ;irli-v sknni standardi ali jih eelo presegli.
S ponosom lanko ugotavljamo, da smo za opravljanje strokovnih nalog, ki nam jih nalaga nov. /;ikon o ;irhi','skem gradivu m arh vili. zadnja let;i vse bolje strokovno nsposobljem in teli nično opremljeni, predvsem na področju račn nalnisko podprle obdelave arhivskega gradi la in arhivskega informacijskega sistema, na področju uiikrolllmania. skcniranja oziroma rf:prcxlnkuijJ ter restavracij in konscrvaeijc arlii,skega gra diva in iic nazadnje pri opremljenosti Slaven sk:g;i filmskega arhiva. Trenutno je v ospredju računalniško povezovanje v mrežo, skrili rani': arhivskega gradiva in skeniranje mikrolllmo\ vključevanje arhivskega informacijskega sistema v ltcrncl. preko katcre"a svetu že nndimo osnovne informacije o arhivskem gradivu in načinu njegove uporabe. Izdaje1 klasičnega ni računu! niško vodenega Vod ni i a po fondih in zbirkah Arh-va RS pa bomo dokončali v letu 1997 in vanj vikah re nltalc strokovnega dola vseli arhiv skih gcncracij. Votlin k' po lordih mi /JV.rkalt bo (Hiopen po ilcrncll", tako kot sta ?.e nekaj časa vodili k w Zgodovinskega arhiva Ljubljana n Po krajinskega arhiva M,;iribor
Lndi dokaj nrtjeno finairiranjc Arhiva RS neposredno iz državnega proračuna za d i)a leta in upam, da ho tudi vnaprej tako, nam omogoča opravljanje zakonsko predpisanih nalog var»tva arhivskega gradiva v minimalnem obsegu. Oh strokovni obdelavi arhivskega gradivu ju omogočanj n uporabe v arlii ,'sk.lt čitnlnioah naj omenim le.
objavljanje strokovnih publikacij, predvsem arhivskih inventarjev in izdnj zgodovinskih virov.
večje arhivske raz_slavc s katalogi. ■ evidentiranje virov za zgodovino Slovcnccv v (njih arhivih predvsem v Avstriji, unliji. Vali kanu. Madžarski, Češki Ncmeiji. Franuiii. Angliji, Hrvaški 111 liusl i [ederariij. omenim naj zelo razvito in razvejano mednarodno sodelovanje, predvsem z. arhivi vseh sosednjih držav, s podpisanem sporazumi o arhivskem s(xlclovanjn z Avstro. i cško. Hrvaško in Makedonijo ter članstvom Arhiva It S v Mednarodnem arhivskem .svetu in Mednarodni zvezi filinskiii arhivov raziskovalno delo na področju arhivistike, slovenske 'Zgodovine in objav virov ter - ne nazadnje sodelovanje pri pogajanjih in vračanj gradiva iz. Avstrije. Italije n pri snkecsiji arhivskega gradiva SFRJ.
Ifi, Arhivski tlcpoji in delovni prostori Arhivu RS
Osrednji in največji problem Arhiva RS predstavlja kronično pomanjkanje prostorov za arhivske depojc. ki inn jili lnd: po petdesetih letih vedno ni uspelo zagotovi. . kljub sprejel*' n zakonom in številnim sklopom slovcnsk li B*Q o izgradnji Arhiva RS. v>c od nrve petletke leta 1947 dalje pa tlo večkratnih nedavnih odločitev vlade, ko so bili Arhivu It S dodeljeni prostori nekdanje vojašnice Jugoslovanske ljudske arma de na Roški eesti v Ljiihijain Začetek gradbemn del. s katerimi smo vače konec leta 1995 nam daje novo upanje. Če bodo dela v leln I997 stekla, račiinaiiio. da bo Arlu ' RS v letu 2')0I deloval le še na dveh loK.injali, na Zvezda rs k. .n mi Roški cesti v Ljubljani Arhiv ima namreč svoje delovne prostore in arhivske depojo na petih lokacijah v Ljub'jnou. poseduje grad Lisičj : v njeni okolici, velik del slovenskih filmov pa ,: vskladiŠČcnih v oddaljenih sicer z.elo ustreznih podzemnih prostorih nekdanje Službe državne varno'ti Ker ie pii'isk za iz,ročitov gradiva s struni ministrstev jn organov v sestavi tako velik, smo za čas do vselitve na Roško ccslo prisilicir iskali dodatno rezervno lokaeijo /a arhivska skliidišča v poslovni slavhi Petrol a,
17. Arhivski loidri in izolirn/cvnnjc
Oh koncil leta 1992 sc je Arhiv RS zadnjič izdatneje kadrovsko okiepil Trennlno je z^ipo-sle.iili 71 strokovnih dolavccv n p ¿pravnikov (kI tega 44 z, visoko (akademsko) 1z.0braz.b0. V skupno Število tlelavccv so v.štoti tudi delavci Slovenskega filmskega arhiva ter nasi reslav ralorji in konservalorji kulturne dediščine na perganicntii in papirju Slednji so leta 1996 prid nov ali 40- letnico delovanja, Stci'ilo delavccv sc ho v letu 1997 ob vključitvi Arhiva Minislistva
2ö
Članki in ra/,pravu
ARHIVI XX 1997
/.a notranje zadeve še nekoliko povečalo (pred vidoma za 3 strokovne del a vet j.
Zadnja leta sc stopil i;i formalne in strokovne iz.obmz.bc delale v močno dviguje, predvsem za rat'i urejene n študija arhivistike na f-ilozofski fakulteti v ijnbljir ler organiziranega izohrazc vanja na arhivskih tečajih pri Arhivskem eentrn za strokovni razvoj in na arhivskih šolah v tujini od Marburga. Pariza do Moskve Na tem mestu naj omenim, d;i se arhivistika predava na Oddelku /a zgodovino Filozofske fakultete v Ljub-Ijani (v okviru enopredir.etne smeri študija zgti d o vi ne) ;>d leta tf^I in da od leta 19X;> poleg predmeta arhi .¡stika in seminarju iz. arhivistike obsega tudi predmet zgodovina institucij. Iz arhi ,'istikc jc mogoče tudi magistrirati ali dokto rimi. Učni načrl bo treba izpopolnili šc z. nemško paleógrafo i v povezavi z. vedti o virih ter zagotovili boljše znanje diplomantov iz lalin-ščine, nemščine in HaUjanščine. Želeli je, da h' polrebe arhivov upoštevala tudi Pedagoška fakulteta v Marihom, ki pravkar uvaja študij arhi v's;ikc.
Pr pravniška dciha, ki je namenjena spozna vjnjii arhivske prakse, se zaključi s strokovnim ■/.pilom. Arhivski ecnlcr za strokovni raz.voj pri Arhivu RS purcj;i tceajc izolira zevanja za pri pravnike ler tečaj t dopolnilnega izobraževanju za strokovne delavec v jasnih ¡11 zasebnih arhivih.
18, Mednarodno .sodelovan je* Arhivu K.S
Arhiv RS ie član Mednarodnega arhivskega sveta (MAS) ,n v poslopku za sprejem v rednt) članstvo Mednarodne federacije filmskih arhi«)v (hlAh).
Področja mednarodnega sodelovanji Arhiva RS z. držav i .mi oziroma nacional min arlnvi sosednjih i drugih držav so kar Šlcvilna in Ira díciontilnü pravzaprav že vsa leta po vojni, tako da nc moremo govoriti o izoliranost slovenskih arhr'ov do Icia 1991. St)dclovanje se nanaša predvsem na redno '/.menji vo strokovne literature, .z.menjavo arhivskih strokovnjakov, pripravo arhivskih rnzslav. objav virov, na skupne raziskovalne projekte, skupne publikacije, predvsem pa na e vi de ni i. a nje arhivskega gradivu. Ki se nanaša na zgodovino Slovenije in Slovencev' v tujih arhi ih Skupno arhivsko dediščino imamo Slovenci v nekdarjin naših prestolnicah na Du naju, v Budimpešti v Rimu. Vatikanu. Beogradu Pa i žil, Berlinu, Benetkah, Zagrebu in Še kje. tako da si. za nas z vidiki» raziskovanja in kopi ranja arhiv skega gradiva zanimivc predvsem Avstrija, Italija. Vaiikan, ZRJ, HrvaŠka, Nem-čiju. Madžarska. Češka. Poljska. Franciia, Rusija :n Velika Britanija. V vseh navedenih državah razen v ZRJ, zadnja leta redno opravljamo evidentiranju arhivskega gradiva Arhivske sporazume. ki omogočajo predvsem ngtidncjšc pogoj' sodelovanja, smo do sedaj podpisali le z, Avstrijo, Hrvaško. Mukcdtaiijo in ' eško. z Madžarsko pa
sodelujemo karnu osnovi sporazuma o kulturnem sociclovanjn V kratkem bomci podpisali športi zum lutii z. Rusk;i fctlcracijo, kjer mi arhi'ski ekspcrlt aprl.a le I os c vi den lira i i arhivsko gradivo, ki je bilo med vojno oziroma ob koncu vojne odpeljano z.ozemlja Jugoslavije v Nemčijo.odlod pa v Rusijo kot v ijn| plen. Poleg lega jo v Moskvi zelti pomembno gradivo za Slovence v Ibndn Komintcrnc in gradivo o nemških vojnih ujetnikih slovenske narodnosu v nekdanji Sovjetski zvezi. Arhivski sporazum želimo ptidpisati tudi z. Glav iitHiirckeijo poljskih državnih arhvov.
19 Ohranjanje arhivskega ^rn<ti.iva im različnih nosilcih <mj per^amciila, papirja preko mikrolilniti do magnetnih in optičnih zapisov -restavracija in konscrva'ija arhivskega gradivu
Obsežna analiza slan ja varstva arhivskega, knjižničnega in grafičnega gradivu v Sloveni lela 1989 je pokazala ni! šc vedno nctislrcz.no raven preventivnega varovanja v depo jih. na neii.sI reznc mikroklimatskc pogoje, na nezadosl no varovanje pred zlorabo, elementarnimi nezgodami. iiopiimcrno temperatura n zračno vlago ter prod škodljivimi iiz.ičnimi, h otoškimi in kemičnimi vplivi. Podalki o količini in stopnji poškodovanega gradiva v arhivih, knjižn eah, muzejih, gnlcrijah in v drugil. institucijah navaja) ti mmjonc arhivskih dokumentov Cnjig n i i Kovni h del. ki jih je potrebno resi a vri rat i. Mednje sodijo predvsem . sline, pečali, rokopisi, iiiKunabiilc in druge l iskane knjige, arhivski dokumenti iz. razi i eni I» časovnih olidohij, nuerli, zemljevidi, plakati lotogralijc, fimii. mnogi starejši mikrofilmi, umetniške slike itd
Oh lO-lclniei reslavralnrskc tlela vnici. v Arhivu liS smo lela I{>% z. razstavo, katalogom m mednarodnim simpozijem skušali opozoriti na pomen varovanja vsakovrstnih zapisov in po dob", ki predslttvljujo za Slovcnij i in Slovenec z.godt)vin.skti1 znanstveno, kulliirno. umetniško in csictsko vrednolo, n:i najsi ho ta dediščina v arhivih, muze j iI), krj.žn.cah, galeri j:*h a)! pi i pci samezmkih. Olicnem smci hoteli prikazati oh.sez liti opravljeno delo na poduičjli organizirane reslavia-ije in konservacije pergamenta ir papirja v zadn jih .štirilcsctih letih ii se zazrli linli v priht)tlnosl. Za prvo generaciio konservalt)rjev. kije delovala od Let ji 1v takr;1! nem Muzej» narodne osvoboditve v L ju Ii I jam. natt) pa ocl lela 198(i dalje v Arhivu Slovenije, nadaljuje na nji hov: h si roko vn i I izkušnjah v ztidnüh nekaj leiih z delom že ilrnga generacija, k. jc v Arhivu RS organizirana v Sekitir za konservaeiio in restav raeijo arhivskega gradiva. Izkušnje piv« genera eiie. vse boljša tehnična opremljenost, šolanje ler prak-ieno izpopolnjevanje tih delu predvsem v povezavi s sorodnimi laboratoriji drugih arhivov in knjižnic domu n po vsem svcln 'zagotavljajo vse večjo prepolrehno strokovnosl (spcualiza
MililVI XX ¡m
Članki in razprave
27
ciio) ko 11 ser vato rje v ¡11 knjigoveza v in mi g irn lici jn za uspesiio delo Uidi vnaprej,
Konservartorj' ¡11 rcstavralorji pa bodo oh vse večji količini poškodovanega gradiva uspešni 111 Kigioviti le, če se ho dvignila (udi splošna zavesi in tehnična raven varovanja zapisane knl (urne dediščine. K (emu naj hi prispevali svoj (Irlež. (udi lovi predpisi o materialnem varovanju arhivskega gradiva ter standardi za njegovo varstvo. Sedat'ji predpr i iz lela l%9 so že močno zastareli in iicpripnlir /.lasti kar se tiče novih vrst arhivskega gradiva. V nacionalnem programu s tega področja predvidevamo ra/.vnj ene'1 a konscrvalorsko restavratorskega centra v Arhivu It S z. več manjšimi dela vilicami 111 lah«1 raloriji v ostalih arhivih. V ta namen je Arhiv RS v nekdanji vojašnici na Roški eesti v Ljubljani prnjeklinl nove prostore za konscrvaUinko -restavratorske laboratorije, ki jih bomo adaptiral: in opremili predvidoma v pe tih letih. Poleg tega lin potrebno v Še večji meri rcproducirati, mi km III m,-; i i 11 skut i r,iti nI npiičnc diske najdragocenejše gradivo, e pnsebnn tisto, k: ga ne bo mngnce rešui neizogibnega hitrega propadanja m istega ki jc pngnsto v uporabi
20 S hi list i cm [indnlki ti -.rimski službi v Republiki Sloveniji
Na knncti naj navedemo le 5*: nekaj aktualnih .it,i', stičnih podatkov n slovensk-h državj arhivski službi pn slanih kniicc leta 199(1.
V	Arhivu RS in fi rcgionnliiih arhivih jc bilo skupaj s pripravniki tedaj zapnslcnih 187 delavcev, od leg'i 71 v Arhivu RŠ. Od teh sta imela 102 delavca visokn oziroma akademsko izobrazbo Državni arhivi hranijo skupaj 4i. I l<i dolžinskih metrov arhivskega ra:hva - vnca 111 zasebnega izvnra nd 10. stnletja do najnovejšega časa. Arhivi sn sorazmerno dobro tehnično opremljeni, še pnsebej z računalniško M rt j no in programsko opremo. Arhivski depoji so kar 11 a 39 lokacijah in merijo 16.4(i9 m1, Mnogo od teh depojev je naistreznih, začasnih, prnvi/ončiuli, poleg lega pa jih še močno primanjkrij'\ G In v na naloga države jc. tla lin svojim irhivnm čimprej zagotovila dodatne arhivske dcpojc (predvsem za Arhiv RS ter celjski- arhiv, deloma pa tudi ljubljanski in mariborski arhiv).
V	letu I99(i je v arhivskih čitalnicah za raziskovalne ¡11 študijske namene uporabljalo gradivo "1157 uporabnikov, ki so oh'sk;:b čitalr-cc preko 8000 kril. Pnleg tegnjc za pravne namene v arhivih iskalo grndivo 26.9S2 državljanov, katerim je bilo izdanih več knt 30.000 raznih potrdil prepisnv in kopij dokumentov. Poleg pn mamili nalng prevzemanja, hranjenja in slr( kovne nlidelave arhivskega gradiva slovensk a hivi dajejo miingn poudarka sodobnemu arhiv skemu ml( rniacijskcinu isMmi (večina ima račun ilniške mreže iii je vk'piena v Internet), razstavni in pedagoški dejavnosti, raziskoval
iienui delu na področju arlu '¡slike in zgodovine Periodično izniijfijo 3 strokovna glasila (Arhivi, Sodobni arhivi, Athmii) in dva interna časopisa (Obvestila, SA ), letno pa i/dajo arhivi povprečno 10 strokovnih puh ik;sei (vodnikov, inventarjev, izdnj virov, itd.).
Na koneu naj poudarimo, da delo javnih arhi"ov v Republiki Sloveniji kliuh družbenim in pohhčmm spremembam poteka normalno in tudi dokaj učinkovito na vseli strokovnih področjih varstva arhivskega gradiva. Upamo, da bo no»i irhivski zakon to uči nKo vi losi in široko vnosi čc povečal. Močno pa si že dolgo časa pnzadc vamo, da hi čimprej dobili prepolrebne ustrezne dodatne arhivske prostore.
Uporabljeni viri in litcniiura:
Zakon o arhivskem gradivu in '¡rhr ih (Ur.I.RS, št. 20/9-7).
Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur I SRS, št, 1/81) ¡11 arhivski podzakonski akti, sprejeli na njegovi osnovi. Zakon o spremembah določb zakona, ki določajo pooblastila in naloge družhenopt liučnih organizacij (Ur.I.RS, št. 8/98) Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.I.RS, št. 8/90).
Zakon o denacionalizaciji (Ur.I.RS, št. 27/91). Zakon o lokalni samoupravi (Ur.I.RS, št. 72/93). Zakon o (j|-gtni'z<iciji ¡n delovnem področju
ministrstev (IJr.l.RS, št. 71/94). Prav Inik n notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Arniva Itcpiibiikc Slovenije Obvestila Arhiva Republike Slovenije, letnik XII, številka 2, j unij 199fi, str. 41-97 Lclna poročila n delu jržavirli arhivov za lete 199(i, tipkopisi v Upravi za kulturno dcdišči uči Republik Slovenje. Arhiv Republike Slovenije Katalog, L jubljana 1993.
Zaključno poročilo dclcgaciic strokovnjakov Mednarodnega arhivskega sveta v Slovcmn od 2. do 9. lklobra 1994 Obvestila Arhivu Republike Slovenije, leti ik XI, ,šl. 1 L'uhlja iia, marec I995, slr 1 27. Jože ^onlar, Zgodovina arhivistike na Slovcn skem. Arhivi XVIII, Št. 1 2, Ljubljana I^S sir 13 17.
Vladimir Žmitcr" Petdeset let Arhiva Repuhlikc Slovenije v ¡uči družbenih sprememb nove slovenske države. Arhivi XVIII, Ljubljana 1995, M. i 2, str. 120-123. Vladimir Ziiiner, The Are11-ve,s of the Itepublic of SI oveni a in a period of Social Changcs, Cuircnl lask of the Archive.s al ihc tirne oi transilion, Inlernational round lablc, Ohrid, Junc 10-12, 199(1, Areluv c of Maccdonia ;lr. 112-119.
Zapis in podoba, lazst.nvni katalog Arhiv Rc publike Slovenije, Katalogi zv, 15, Ljubljana I99C.
28
i lanki in razprave
Alii II VI XX 1997
Marija Oblak-Cari »i, Jože Žontar, Arhivska dejavnost v Republiki Slovcntji, Gradivo za Nacionalno poročilo o kulturni politiki tipko p\s v Aihiv'tt Republike .Slovenije. Ljublana 1996.
ZUSAMMENFASSUNG
DER SCIIL17 VON ARCIIIVGIIT IN SLOWENIEN IM UCHTE DEC NEUEN GESETZES ÜBER aRCIIIVGUT UND ARCHIVE MIT BESONDERER DERÜCK SICIITIGL'NC DES ARCHIVS DER REPUBLIK SLOWENIEN
Gesellschaftliebe Vc.NwEunsen nach 1989 und die Erlangung der Unabhängigkeit Sloweniens im Jahre 1991 br;:chicn auf dem Gchiei des Schiu/c\ von Archiven! als kulturellem Erbe die neue Unterscheidung in öffentlich und pi at und somit dk Einteilung der Archive ai öffentliche (Staats Stad und Gern- ndcarchivc bzw. Archive '1er lokalen Gemeinschaften sowie andere öffentliche Archive) und Proatarchivc von IJntcrncl Tien ur.d Institutionen, po litischcn l'ar'cicr., Rcli^ionsgcmcinschaftcn, Vcrcncn und Privatpersonen. Nach jahrelangen Bemühungen und einer beinahe dreijährigen p;ii Minen tauschen Prozedur wurde am 2" Marz 1997 das Gl >vtz iTher ArchiV^ii/ imi/ Archive fZ.ikun o nrliivskcm gradivn in arhivih) vom Staatsrat vcrabschicuct. D irin wird der Schutz des Archivgiitcs sanktioniert, und zwar getrennt vom sonstigen Kulturerbe und in Obcrcinst:imr,ung mit den neuen gesellschaftlichen Vciändernngen und Anforderungen. Im neuen Gesetz werden die Richtlinien der UNI: SCO hinsichtlich der Archiv-Gcsctzgehung nus dem Jahre 1990 zur Gänze hc-rii :ksichtigt, ebenso die Empfchlungcii der Enrof.. .sehen Union aus dem Jahre 1991), die ILi94 . i der PuhlikaMon Die Archive der !\\irup<\\*clm\ Union veröffentlicht wurden, Der Beitrag stellt eine l)fsiaiids,iufn;ihmc des Arehivwescns in
bcz.ug auf das neue Gesetz dar, mit besonderer Ilcriick sichtiguiig der Tiogkcit de Archivs der Rcpub'ik Sin-wcnicn im Rahmen dci neuen Bedingungen,
SUMMARY
■fill; 1'HOTECTION Of ARCHIVAL MATERIALS IN I.OVEN1A IN THE LIGII'I' OE 'fill: NEW "LAW ON ARCHIVAL MATERIALS AND AKC111 Vl-S1' WITH I'AETICUI AR EMPHASIS ON '11 IE ARCHIVES 01;|llli REPUBLICO!' SLOVENIA
In ihc field of the protection of archival materials as cultural heritage the social cliangcs after 1989 lind the ;ndr pcndcncc of Slovenia in 1991 brought about a new division of archival materials into puhlic and private materials, and the division of the archives into putiiic archives (nntiminl archives, cities' and municipal or local communities' archives, iiii■ I other public archives) and private arcnivcs of privuicl; owned enterprises and institutions, political parley ftlig-mils communities, associations and indiv iuals. Oil March 27, 1997 iftcr several years of effort and almost tlircc years 1)1 dchatiug the issue, the Slavcnc l'ar):aiuciit idoptcd the Law mi Archival Materia^ and Arclnv s, In ciinncctian with the new sucial chanRcs and new demands (if the time the law speaks about the protcct'on uf arrival cultural heritage and xparalcs it from atlicr itcniK uf etiltliral he tagc. The new law strictly follows the guidelines (if the UNESCO on the archival legislation from 1990, as w .11 as the recommendations of the European Union from 1990, punlishcd in the 1991 issue (if Die Arcli, c dcr Europ.i'isclicii Union. Tlic irticic compares ihc new archival law and the actual state of the archr al . cr ices in SIovciil with a particular cinphavis mi the acli 'ilics of the Arciiivcs of the Rrrpuhlic of Slovenia under these new c..cumstanccs.
Franz Kttrz pi Goldenstein Litthlianskt Itccj tn Šolski irg. sredi 19. stoletja (reprodukcija laviranc risb': tz Gntfičncg,: k;tbtncla Narodnega mttzejit v Ljttbuani), Zgodovinski ii/itv f.jubljtunt, Fololcka
ARHIVI XX 1997
Jpcnki in ra/prrivc
29
30
Članki in razprave
AtiJUVt XX Bil
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka


ARHIVI XX 1997_Članki in razprave _31
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
52_Članki in ra/prave_AKHÍVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
AiiHtV] XX 1997_franki in ramravu_33
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
34_Člaiikiff rwpravc_ARHIVI XX V)91_
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
AR HIVI XX 1997_Članki m n/pn vc_35
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
36_Članki i» razprave_ \IifHVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
ARHIVI XX 1997_ Čbnlj in razprave____37
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
38_članki in razprave ___aRHÍVI XX mi
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
AlíNIV] XX 1997
čl,in k i id ra y prave
39
Uporaba arhivskega graaiva in varstvo avtorskih pravic
ANDREI ZUPANČIČ
Po določbah /.akona o arhivskem gradivu in arlii.'ih (v nadaljevanju lega prispevka ZAGA), predstavlja arluv-.ko gradivo izvirno in reprodu cirar.o dokumentarno gradivo, jc bilo prejelo an je nastalo pri delu pravnih oziroma Užitnih oseb i ) ima trajen pomen za znanost in kulturo1. Odvisno od njegovega vira, deli zakon to gradivo na lavnt in na zasebno 11 ga tod i delno različno ureja. G ledi; na to, dr je t. i. jo vito arhi isko gra tih-o listo ki je odbrano iz. dokumentarnega gra diva organov državne oblasti, organov lokalnih samoupravnih skupnost1 ter družili javnopravnih oseb, ter upoštevaje definicijo pojma dokimieti lamcga gradivo v 4. Členu /AGA, je očitno, da ta del arn.vskcga gradila v pretežnem delu ne bo vseboval avtorskih stvaritev. temveč predvsem ;pise, listine, dokumente in druge materiale, ki nastajajo pri izvrševanju funkcij icr rednem delu uavedenin instituti). Velik del takšnega gradiva bo, ali izrecno izvzet i/. aviorskopravncga varstva po določbi 7. tč, prvega txlslavka 9. člena zakona o avtorski in sou*lilij pra kali (v nadalicvarjr ZASP), al' pa mu bodo manjkali elementi ind> v.tliialne intelektualne stvaritve, ki sc zahtevmo po I odstavku čIciki ZASP
Drugačna pa bo situacija v primeru l.i roseh t\eg<i arhivskega gradiva, ki bo pridobilo ta status na podlagi odločbe pristojnega ministra in pri katerem lahko z. dokajšnjo gotovostjo dom nevarno. da bo vsebovalo vsaj posamezna avtor ska del;i, v nekaterih primerili pa ho verjetno sestavljeno cclo pretežno iz avtorskih del. Prav tako tudi nc ho nobenega dvoma, ali gre za avtorska dela ali ne v pri »eru filmskega arhivskega gradiva po 36. členu ZAGA, pri katerem je seveda jasno, da gre cclo za eno od danes naj pomembnejših kategorij avtorskih del, t.i za avdiovizualna dela v smislu določbe 103. člena zakona o avtorski in sorodnin pravuah.
Vedno, ko se bodo med arliivsk"ii gradmun znašla ludi avtorska dela, ho potrebno upoštevali, da ta dela spada! ) predvsem pod pravni režim ZASP in, da tiKjj i na njih njilhohvj nvlo-j' ali mo rebitni dnigi upravi čenči določene pravice, k. bodo včasih narekovale dodatno pozornost ar bi.v Ji pri delu s tem gradivom, nalagale arhivu določene posebne obveznosti v zvezi z. njim, ali pa ga omejevale v dopustnem obsegu njegovega razpolaga it j a z. njim. S lega vidika bodo za delo arhivov pomembna predvsem nasledil a vpraša rfja:
Ali je neko gradivo ki se nahaja v arhivu, avtorsko delo?
Ali je to delo varovanci in koliko čas;i?
Kdo so upravičenci do taksnega varstva?
K a k, ne zahteve lahko ti upravičenci postavljajo arhivu v zvezi s tem gradivom?
Kako naj arhiv ravna s takšnim grad'Vom. da bi sc i'"ogn 1 morebitnim kršitvam avtorske pravice ni morjbitiu odgovornosti za posledice svojega ravnanja?
Na vsa ta vprašanja je mogoče dati odgovore le ob ustreznem razumevanju in poznavanju določb ZASP. Tako bodo morali arhivski delavci poleg predpisov in aktov, ki urejajo arhivsko dejavnost in ravnanje z. arhivskim gradi 'om, vsaj delno poznati in upoštevali tudi predpise o av-torsk pravici, k.idar sc bodo pri svojem delu srečevali z. avtorski ni deli, kljub Icinn dr. sc pojem "javni arhiv * le dvakrat zrccno pojavlja v ZASP2
KAJ SO AVTORSKA I)M A?
To je razmeroma kompleksno vprašanje, ki je v resnici mnogo zahtevnejše kot sc zdi na pivi pogled. Obšlai.i splošno, laično prepričanje, da jv odgovor nanj mogoči' dobiti z enostavnim vpogledom v zakon, kjer naj bi se nahajal nek jasen, taksalivn- seznam vseh avtorikih del. žal pa to ne drži. ZASP v svojem členu res določa, kaj ;o avtorska dela vendar daje prvi odstavek tega člena le najširše elemente delinirije lega pojma, s kale rini si nepozna valcc le težko samostojno pomaga. Drugi odstavek sicer izgleda kol lak spisek avtorskih del, ki si ga večina uporabnikov Želi, vendar kmalu ugotovimo da so tudi tu posamezne kategorije del dokaj široko postavljene, konkretna dela pa so navedena zgolj p imcromii in ilustrativno, kar pomeni, daje lahko avtorsko dclošc marsikai drugega
ZASP določa net splošnih predpostavk za obstoj avtorskega dela.
(1)	Delo mora predstavljali stvaritev, torej rezultat ustvarjalne dejavnosti neke osebe, ne pr_ morda rezultat delovanja stroja ali živali. Tudi nek predmet, vzci iz. narave, sam po sebj nc more predstavljati avtorskega dela
(2)	Delo mora pripadati cm izmed treh naštetih kalcgofj ustvarjalnosti in sicer znanosti, kuiiževnosti ali umetnosti.
(3)	Delo mora predstavljali intelektualno stvaritev, kar pomeni, da gre za rezultat delr. človeškega duha, s katerim sc izražajo misli, čustva, občnlki ipd. Starejši predpisi o avtorski pravici so za ta pogoj npoiabliali pojem duhovna stvaritev, s čimer so žele i poudari, da rezultati
1 Glcj2.íli-n7.AGA(Ur.l.l(S,Sl WJ7).
ZASI' on ten ju puje m j.ivncp drtiivji le v 2. Ii' I. < hI slavka 5(1. i lena in v 2. Ii. 2. lxÄvt 77, llena.
40
Članki ,n razprave
ARHIVI XX VJ91
zgolj poklicno usposobljenosti ali obrtniškega dola ne zadoščaj c in nc dosegajo lega nivoja.
(4)	Delo mora bili iruHv-riiK.lizirano, t j. osebno. .zvirno, individualno, svojevrstno ali samosvoje. Nekateri |iji zakoni govorijo s tem v z.vczi le o or-uinalnosti. vendar ic na;" zakon to opustil, ker jc originalno:;l preveč relativen pojem, saj prave, absolutne originalnosti v današnjih pogojih sodobnega ustvarjanja skoraj ni več, poleg tega pa sc v avtor;,kjin pravu originalnost vedno preuoja Ic subjektivno;
(5)	Delo mora biti končno šc materializirimo na kakršenkoli način, kar pomeni, da jc izraženo oziroma manifestiram) v zunanjem svetu lako. da jc zaznavno za Človeške čute.
Kljub temu da so navedene kategorije tako .široke in splošne, se jim v praksi enostavno ni mogoče izogniti, saj tudi /xi vsa lisla dela. ki so primeroma našteta v 2 odstavki' 5. člena ZASP velja, da morajo kumulativno izpolnjevati vsako od teh z.ahtcv.
Kaj predstavlja avtorsko delo jc lonj mogoče ugotovil šele s skrbno uporabo vseh ustreznin določb zakona, ter ob poznavanju in upoštevanju sodne prakse, ki v svojib odločbah v posamcz nih. konkretnih primctib, [ingosio prcccdcnčno odgovaria na to vprašanje, Žal jc domača sodna praksa na tem področju še dokaj skopa in nc nud posebne opore, vendar pa si lahko danes vedno bolj pomagamo tudi s prak.so drugih evropskih pravnih sistemov, saj jc novi slovenski zakon o avtorski in sorodnin pravicah povzel nekatere najboljše elemente iz nemške, švicarskc m francoske zakonodaje., poleg tega na je tudi povsem usklajen z evropskim pravoirA
Kako torej ravnati v vsakodncvii praksi arbi vov. čc sc bo pojavil dvom o lom, ali neko gradivo predstavlja avtorsko delo al nc7 Državna institucija, ki jc pristojna tudi za področje avtor skega pra^a, jc Utad RS za varstvo intelektualne lastnine (U VI l1) in ta v okviru svojib pristojnosti daje na zahtevo upravičenih subjektov tudi mne nia o lem. kaj pred: ta vi i a avtorsko delo. To mnenje sicer ni dokončno jc pa lahko vsekakor v pomoč pri delu «rhjvM V primeru spora bi odgovor na ^ptašanj':, ah neko delo je ali ni avtorsko, lahko dalo le pristojno :;odisčc. Po izrccni določbi 103. člena novega slovenskega zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. l«uji jc v sporih o pra vicab intelektualne lastnine (med katere spadajo ludi spori o avtorski pravici) izključno pristojno odločali na prvi stopnji Okrožno sodišče v l.jn-bljjiij Razlog 'za to posebno pristojnost jc v potrebni .-specializaciji in dodali i usposobljenosti sodnikov, ki odločajo v teh zadevah.
V 7,ASI' sn bile upnílcvanc vse veljavne DircMivc F.GS Icr luili reiiivt i/Oircklivc h ba/ah jnntailnv, kije bila lukrai šc v f;i/i prcillnga.
katkra mi a so varovana ]n koi iko časa?
Po ugotovitvi, da nek del arhivskega gradi"!! predstavlja avtorsko delo. bo za arhiv pomembna nadaljnja ugotovite v. ali jc to delo l udi varovano kol takšno, oziroma ali to varstvo v danem trcrrtku šc traja.
Zt sam ZASP nekaterim vrstam del izrcono odreki1 varstvo, čeprav so prjj navedone splošne predpostavke siccr podane, Takoj npr po zakonu niso varovane ideje, načela, odknljn in. folklorna dela oziroma kol pravi ZASP, "ljudske siva ritvc", vendar si jc tudi le/ko zamislili situacijo, da bi sc tovrstna dela. t. i'/jw™ 'zadnje kategorije, znašla med arhivskim gradivom.
Za arbivc bo mnogo bolj aktualno, kaj so to uradna besedila z 'zakonodajnega, upravnega in sodnega področja, ki so po izrecni določni 9. člena ZASP tudi i/.vz.cla iz. avtorskopravnega varstva. Da spadajo pod le pnnu vsi ztikoni, pravilniki, odredbe, navodila ur dru^i podzakonski akli. s katerimi sc uravnava pravni položaj državljanov a'i druge družbene zadeve, je razumljivo. Prav lako bodo to vse sodbe, sklepi, odredbe, upravne odločbe, mnenja .z, različnih postopkov ipd. Vendar bomo ludi lu lahko naleteli na besedila, kjer meje med uradrmi in neuradnim nc bo mogoče tako jasno določili in kjer bo mórula odgovor na to vprašanje dali šele nastajajoča sodna praksa,4
Poleg tega jc, treba upoštevati da sc avtorska dela nc varujejo v nedogled. Po prc. veljavnim zakonu o avtorski pravici (ZAP) so moralne avtorske pravice :;iccr res trajale večno, materialne avtorske pravico pa so bile vurovanc z, različnimi roki v trajanji1 25 al* 50 let. Novi ZASP jc ta režim odpravil in vpelji enotno časovno varstvo. l;iko morulnih kol materialnih avtorskih pravic ki pa ga jc v skladu t. Direktivo liGS podaljšal na 70 let/ Ta rok začne teč različno. odvisno od vrslc dela. lako da traja varstvo po zakonu labko:
- 70 lei po smrti avtorju ali zadnjega od so-avlorjcv (velja kol splošna določba, čc /ako» v posameznih primerih nc določa drugače);
70 let po zakoniti objavi dela (če gre za anonimna, psevdoniirina, avdiovizualna ali kolektivna dela);
70 lel po .uvaiitvi dela (čc gre za delo. ki ni bilo objavljeno).
Ker jc bivši 'zakon določal le 50-letni rok
Nemška in avslrijska m dna ¡mL« sla npr. 7c a uvel i Mališic, ila imaju lanti milt vlii^c sirink n/iritnia tulvclnikitv /naeaj aviurskcga ilcla. Takšna ixlh>Ciiuv bi pitv/riii ibi, i.j H Hiti s spistrvniiii ^railivmn v neki /ailevi Irelta ilmgafr r.iviuli, čc hi slu /a i-It.¿tm (ki rt ¡iviiirsktipravnit Britvnna) nli pa tKlvelnfški pnpr. '"lj:tlni spis (ki bi In Inlikn bil). Naí.i snmiH praksa sc itiem vprašanju Sc ni i/rekla.
5 Ur.l. .SFkJ, ii. IlJ/7K p. .14/7K. 2-1/Kri, p.7.VKU in 21/VÜ, Glej Člene SK-ítV 7.AS1'.
AklUV] XX 1997
Članki in razprave
II
varstva, sc lahko poslavlja vprašanje kaleri rok v":lj.'i za dela, ki so naslaia Sc v času njegove veljavnosti oziroma v času veljavno:^! še sla rcjsili zakonov o avlcrski pravici. Člen 193 novega ZASP določa, da velja novi zakon (in lorej ludi trajanje varstva) za vsa avtorska dela, ki so (ili njegov' uveljavitvi uživala varstvo po ZAl\ Ker it novi zakon začel veljali 20 aprila 1095, se jc varstvo dela, ki je lega dne .še nič varovano v okviru prejšnjega 25 aH 50-lclncga roka, lako podaljšalo še /a dodalnih 2(J oziroma 4S Icl.
V kolikor je neko arhivsko gradivo sicer avUirsko delo, vendai je rok varslva Že potekel, je uporaba takšnega gradiva prosla in tako ludi arliiv nima v zvezi z njim nobenih posebnih dedatnu obveznosti, raven lislili. ki inn jih na lagajo prcdp.si /.njegovega področja.
KDO SO ONKIIK, UPKAVIČFNK DO VARSTVA PO PRKDPiSII) O \VTOkSKI PRAVICI?
Ker naslane aviorska pravica s samo stvaritvijo dela in pripada osebi, kije delo ustvarila, je na prvem mcslu upravičen do varslva seveda avtor dela, ( e gre pjj delo ustvarjeno v sodclo-vai.jn več oseb če lo delo predstavlja nedeljivo eclolo, so enako upravičeni vsi soavK.rji Kadar je dejanske p. ispevke po.saincz.nili snavlorjev možno jasno ■lenlilleirali in ločili med seboj, sc 'ijiliovi soavtorski deleži določijo v sorazmerju z niinii.
ZASP posebej poudarja, da je lahko avior lc fizična osdia, ki je ustvarila delo Po zakonu sc domneva, da jc avlor lisli, katerega ime psevdonim rli neka druga označba je navedena na delu na načir., kol je to običajno pri objavi Invrslnih del. Ta domneva velja lako dolgo, dokler sc ne dokaže nasprotno. Če pa jc neke. delo ohjavhcno anonimno, si z, gornjo predpostavko pač ni mogoče pomagali. Zale, zakon v takšnem primeru določa, da je upravičen uve ljavljali avtorske pravice na lakšnem drlu tisti, ki je ilehi objavil,
Avtnrska pravica jc (udi predmet zakonitega dedovanji, enako k:il kalcrakoli druga premoženjska pravica zapustnika. Pn ZASP sc ivlorsk;, pravica kni celo I a, torej lako moralne kol male rialnc nravice (z, edino izjemo pravice skesanja). lahko prenaša samo z. dedovanjem,
Malerialnc avtorske pravite iij i/na,"» pvavirc avtorju so (udi prenosljive s pravnim posli med živimi, saj drugače avlor ne hi mogel rr.zpolagali z. reziiliali svojega ustvarjanja, S tem pravnim promelom pa bo pogosto prihajalo do situacij) da sc ho namesto prvotnega avtorja sčasoma pojav-■jalo vedno več različnih drugih imel ni kav avlor RjciiT pravic, s katerimi bo uporabn k dela moral vzpnslavljali konlaklc za pridobitev potrebnih soglasij '/a uporabo toliko časa, dokler to delo nc bo postalo piosto. Ta mi,m nadaljnja drobilcv in
dclilcv aviorskin pravic bo seseda oleževala ludi delo arhivov, kadar bodo morali ugotavljali kdo so osebe, k pi morate dovoljevali posamezne načine uporabe arhivskega gradiva kol avtorskega dela, Ugolo ilcv, kdo so lako upravičene osebe, p;i bo pomembna tudi v primerili kadar in če sc bodo li posamezniki pojavili s svoj;ini morebitnimi zahtevki zoper arli v, ki hrani določeno gradi wi.
Različnost avtorske m l.istiuiiskc pravite
Pn pridobivanju arhivskega gradiva (predvsem seveda zasebnega) bodo arh'vi morali biti pozorni tudi na lo. da sla lastninska pravica na določenem gradivu, kot na stvar! irj aviorska pravica na delu, ki jc malcrializirano V ali "in/" tej stvari, dve ločeni pravici, ki nc delila avtomatično iste pravne usode. Tudi čc bi nekdo z oporoko zapustil arhivu svoji: gradivo ali če h> lakšno gradivo šc za življenja arhivu podaril al. prodni, bi arhiv pridobil na lem gradivu (kot slvareh) le lastninsko pravico, v kolikor nc h: oporoka oziroma darilna lili kuporodajntL pogodba vsebovala ludi izrcenc določbe o prenosu materialnih aviorskih piavie, Aviorska pravic." kol eclola jc po čt8. členit ZASP nainrcč prcdincl dedovanja in dediči po takšnem avtorin-zapiisl-mkii bi lahko kasneje uveljavljali optroeno pridobljene avtorske pravice zoper arhiv, čc bi la izkoriščal določeno delo v obsegu, ki bi presegli zakonsko dovoljene načine uporabe nc glede na lo. da Ijc ariiiv lastnik samega fizičnega jradiva kot takšnega,
KAKO RAVNATI Z A R111VS KIM CRADIVOM, KI M: AVTORSKO DRLO?
Kot jq bilo že uvodoma rečeno, določajo okvire dopustnega ravnanja arhiva z, avtorskimi deh kol arhivskim gradivom liste pravice, ki jih daje avtorjem teh del ZASP Ta zakon določa, da ima av.or pesamezne izključne moralne in materialne avtorske pravicc Icr šc nekatere druge pravice, ki sicer riso izključne narave, vendar pa (udi y»rujcjy določene avterjevc pravne interese (l,i. r/ni£i' pravice avforjn),
Med moralne aviorskc piavicc sodijo pravica prve objave, pravica priznanja aviorslva, pravica spoštovanja dela in pa pravica skesanja.* Prve Iri bodo lahko prihajale v poštev tudi pri dcln arhivov, zadnj;. pa sc v praksi izjemo redko pojavlja Posebne pozornost bi bilo Ircba nameniti pravici prve obiivc ki bi omejevala arhiv v primeru, čc hi sc med njegovim gradivom znašlo avlorsko delo, ki ni proslo, vendar pa do sedaj .šc ni bito nikoli dostopno javnosti. Takšno Tadivo bi arhiv lahko dal v javnosl lc z dovoljenjem avtorja oziroma drugega upravičenca, nc glede na določbe
' G!cj ilnlnihc ilennv 14-3yZA.SI\
* Glej ilnlDČhc tlcniFV Ifr ItjTjVSI',
42
Članki in m/prive
AKNIVI XX 1997
3S.( 39. in 40. člena ZAGA- Tudi morebitni potek rokov nedostopnosti, določenih v 41. elenn ZAGA, nc bi prod slav I jal zadostne legitimacije */a objavo, ker ti (k/aj.ši) rok. nc morejo spre minjati rokov trajama varstva, določenih v ZASP Kljub temu, d:i sta tudi pravici priznanja avtorstva (navedbe imena aii druge oznake :iv lorp) in pravica s poslovanja dela '/a avtorja zelo pomembni, lahko glede na prSlojntjli in naloge arhivov domnevamo da in vcrjelno nc bo prihajalo dc situacij, ko h nek arhiv te pravice zavestno krši)
Materialne avtorske pravice so liste, ki varujejo premeZGnjske interese aviorja s tem, da mu daj ;jo i/kliučno oblast odločanja o laksnih oblikah uporabe svoiega dela, k so ekonomsko narave. Ta oblast se lahko nanaša n:i sam izvirnik dela oziroma na njegove fizične primerke (reprodukcije). na razne obliko javne p robci t ve dela ali pa na uporabo dela v spremenjeni obbki Zakon jo zagotavlja avtorju s pomočjo dvanajslili raz ličnih materialnih pravic, od katerih vsaka pokriva določen segment načinov cksploataeijc nekega avtorskega dela.y Načelno je sicer mož. no. da bi arhiv posegel v kalcrokoli od teh pravic (pri radiodifuznih oh lika h uporabe sicer le kot njorebilni solidarni kršilec), vendar pa se bodn v praksi gotovo najpogoslejc pojavljali problemi v zvezi z avtorjevo izključno ptavico reprodudru-uja dela. Od t.i - drugih pravic avtorja bo pri delu arhivov lahko pribijala v poslov tudi piavica javnega posojanja.111
Po ZASP je pravica reproduciranja izključna pravica, da se delo fiksira na materialnem nosilcu ali oriigem piimcrkn. nc glede na vrslo postopka i H primerka ali njihovo število. Delo se rcproduura zlasti v oblik, grafičnega razmnože vauja. lridimcnz,'onalncga razmnoževanja, zgra uilve arhitekt urnega objekia. lolograliranja. tonskega ah vizualnega snemanja ter shranitve v elektronski ohliKi.1^ Ker se originalno arnivsko gradivo praviloma daje v uporabo v obliki kopije. ho pri delu arhivov zagotovo največkrat prisoten problem fotokopiranja
Rcproducininjc s fotokopiranjem
Ali je fotokopiranje avtor.;kih dol kot arhivskega gradiva, dopustno ali ne. oziroma v kak Snem obsegu, bo eno od najbolj aktualnih vpra šani v zvezi s pravico r ;produciranja. ZASP v svojem 50. člcnn določa, da lahko vsak posa me/.nik (fizična oseba) naredi za svojo privatno uporabo [ri primerke avtorskega dela. če ti primerki nii.o dostopni javnosti. Za privatne1 upe rabo takšnega posameznika in po ijcgovem naro čilu lahko naredi te kopije ludi arhiv oziroma druga fotokopirmca, ki je v takšnem primeru
v Glci določbe i icnov 21 -33 ZASl'.
Glej 36. ilen ZASP.
11 Glej 23. tien ZASP,
zgolj podaljšana roka lega posameznika. Odločilno s lem v zvezi je, da «rc za privatno uporabo, kar pomeni, da so kopije namenjene ic za lastne študij :ke namene (osebno izpopolnjevanje). za hobbv j]i zabavo, nc pa za službene namene, '/a objavo ipd. Pojem javnosti definira 2. člen ZASP in z njegovo pomočjo ugotovimo, da je tako narejene primerke dopustno uporab Ijali le znotraj običajnega družinskega kroga ali kroga osebnih znancev.
ZASP luči: dopušča, da lahko lavni arb vi, javne knjižn.ce ler .z.obražcvalnc in znanstvene nstannvc reproducirajo tr primerke dela za svojo lastno ttpoialH>, vendar pod pogojem, da so lak.Mic repr:xlukciie narejene lastnega primerka Medtem ko so pojem pri val no uporabe nana^i na lizične osebe, se pojem lastne uporabe nanaša ua pravne osebe in pomeni, da takšna uporaba nc sme presegali nstiUtdonahiFb okvirov organiza CijCj ki jc delo rcproducirala
To splošno določbo pa ZASP v nadaljevanju omejujo tako. da določa, da ni dovoljeno loto kopiranje celotne knjigč. razen če jc njena na klada /.e najmanj dve leti izčrpana. Ker 3. vid slavek 92 člena ZASP določa, da se Slcic izdaja izčrpana, če jc založniku ostalo manj kot KK) neprodanih primerkov knjig (o/ironia manj kol 5% celotne ¡/daje), bo v lakšncin primeru dopustno Uidi fotokopiranje celotne knjige, vcndai spel Ic v največ Ireh primerkih.
Pri arhivih se bo morda potavljalo vprašanje razumevanja pojma "knjige". l)a lahko pride do uporabe določb ZASP o lastnem reprodiiciiaiju. jc razumljivo, da jc mišljena takšna knjiga, ki predstavlja material-zac^o nekega avtorskega dela ali zbirke del. Zato la določba ZASP ne velja za ra/.l:čnc zemljiške knjige, registre, vpis nike. sezname parocl ali podobno gradivo, ki jc sicer v ir/.ični obliki "kuji^". nc vsebuje pa avlor skih del.
Po ZASP ni dovolj ;no fotokopiranje al kakšno drugo strojno reproduciranjc notnega materiala n.i. grafičnih izdaj glasbenih del), in to niti v ecloli nili delno Takšne materiale jc dovoljeno samo ročno prepisovati - spel največ v treh primerk h.
Ali bo za arhive pomemnna tudi prepoved rcprodu':iranja baz podatkov in računalmšk.h programov, bo pok;:/al sclc čas. saj se ta dela zaenkrat boij redko pojavljajo med arhivskim gradivom. Glede rcproduciranja /. izvedbo arhitekturnih objektov pa h' arhiv morda lahko odgovarjal le kot solidarni zavezanec, če m npr. izročil kopije arhitekturnih načrtov uporabniku, za katerega bi vedel, da jih namerava uporabiti za 'ak namen.
Če bi torej arhiv naredil /a uporabnika fotokopije dokumentov v "cčicm številu kot to dopušča ZASP. če bi izdelal fotokopije za potrebe prav lili oseb ali čc nc bi upošteval drugih omejitev, navedenih v 50. členu ZASP, bi s lem kršil ./.ključno pravico reprtKlucnanja avloria : li
UiHIV] XX 1997
Članki m razpravi.
43
drugega i lictnika avtorskih pravic hi hi bil po 2 odstavku ¡65. člena ZASP Indi odgovoren za taksno kršiiev. Avtor bi lahko uveljavljal sodno varstvo svoje pravice z op or arhiv, zoper osebo, ki je naročila taksno reprodnciranje ali pa zoper oba.
1'lucilo posebnega na dom cm i In zji fotokopiranje
Arhivi, ki nudijo svojim uporabnikom storitve odplačnega fotokopiranja arhivskega gradiva, so od 29. aprila 1997 dalje dolžni plačevali posebna nadomestilo, knl to doloea 3. odstavek 37, člena ZASP Kljub lomu da jc ta zakonska obveznost sicer povsem jasno /apbana, jc šc vedno odprto vprašanje, kdaj se bo dojansko začela izvajati in kdai se bo to nadomestilo tudi začelo zaračunavati. Višine nadomestila naj bi namreč določila uredba Vlade RS, ki bi morala biti sprejeta že do 29 apr.la 1996, v resni ;i pa se je to zgodilo tel v m;, ji i o; (iiniju 1997 (glej lr.1 RS. št. 33/97. str. 3001). Poleg lega tudi šc m v celoti vzpostavljen mehanizem kolektivnega uveljavljanja tega nadomestila, l.j. ustrezna organizacija, ki bi morala to nadomestilo zbirali in ga nato deliti med .ipravičcnc avtorje in založnike \ razmerju 50:50, Predvidena višina nadomestila od posamezne fotokopirane strani znašala 0.5 SIT,
Rrproclueiranjc arhivskega gradiva s Iblogmlimiijcm in |)odo!)iuini postopki
Reprodnciranje za uporabnike ali /a lastno uporabo znotraj arhiva pa ne ho vedno le s postopkom fotokopiranja, ampak ti:di z mikrnll]-maiiiem. fotografiranjem, skaniranjem ali na kak drug način. ZASP ne dela razlike med posameznimi teliliien iri' načini repmdiieiraria in tako lega tudi ne omejuj'' le na fotokopirne postopke. Možne in dovoljene so trdi vse clrngc leh like, katerih rezultat jc neka nova liksaeija dela na materialnem nosilcu oziroma nek nov pimvirek dela, vendar vedno oh u posle vanju omejitev, ^"'cbo^arih v določbah 50, člena ZASP Glede na lo cnnko obravnavanje načinov reproducing a v praksi arhi"ov verjetno no bi smelo biti večjih nejasnosti. Inlino i/jemo bo morda predstavljalo re prod ne i ranic s fotografira njem, kjer se bo iahko pojavljal povsem drug, dodaten skic,p avlorskopravnih vprašanj namreč. ah ima Iblograf kakšne posebne pravice na svojem fotografskem delu (folografsk.li reprodukcijah arhivskega gr;;di"a). S tem vprašanjem se vračamo spel v začetno dilemo, kaj jr sploh avtorsko delo in kateri kriteriji morajo b.ti iz polnjeni za njegov obstoj. Vsekakor je možno, da fotografski posnetek nekega gradiva predstavlja ludi intelektualno stvaritev, vendar vsaj osebno menim, da v veliki večini primerov Ibtogra
12 Primerjaj 2.1, člen ZA.St*.
Hranja za arhivsko potrebo ta kiiterij ne bo do sežep in niti1 ne bc željen.
DRUCE POSKIINE ZAHTEVE, KI JIH UPRAVICKNCI EAIIKO 1'OSTAVI.JA.IO ARHIVU V /.VEZI Z GRADIVOM, KI JE AVTORSKO DKUO
Avtor im« po /jikomi pravico dostopa k izvirtvku ali primerku svojega dela. ki je v po-sesli drugega, torej Utdi arhn*a. čc jc le potrebno zaratj uresničitve njegove prnviec reproduciranja ali predelave dek in ne nasprolujj posestnikov,m upra/ičcniir interesom.13 Ta določba hi npr. lahko upravieevala avtorjev dostop do gradiva,, ki morda šc ni ustrezno arhivsko obdelano in kala-logizirano (in torej iz tehničnih razlogov šc ni dostopno javnosii), ker ga v določenem smislu pač privilegira. Težko jc vnapre določil m reči. kaj bi lahko predstavljalo upravičen interes arHiva z.a odklonitev takšnega dostopa, vsekakor pa bi li razlogi morali biti dokaj tehmi. Če bi npr avtorjev dostop do gradiva (in njegova uporaba) v določenem Irenitlku povzročal arhivu neke po sehne težave, ki hi resno ovirale njegovo nor malno delovanje uli prekrile neko nujno delo, ki poteka v /vcz.i s lem gradivom (npr njegovo resta vri ranic, iii.krolilmanje ipd.), hi arfiv lako zahtevo doslop verjetno npraviecno odklonil, vendar b, to trajalo le lako dolgo, dokler ta ovira dejansko obstaja. V morebitnem sporu, ki bi ga lahko začel avtor, bi o tem vprašanju seveda odločalo sodišče.
Avtor ima tut1' prinnco ¡¿fočiiiv i-.urnike likovnega ali fotografskega dela zaradi razslav Ijanja, če jr. takšna razstava v Sloveniji in čc za to izkaže močnejši interes.14 Medtem ko v pri meni likovnih del la situacija za arhive verjetno ne bo aktualna (sai se la dela ne bodo /.našla v arhivih), p-i je pr fotografskih delih vsekakor možno, da se pojavi avtor / zahtevkom za j/.roeitev določenega fotografskega gradiva zaradi razstavljanja. Arhiv bi izročitev izvirnika lahko odklo.iii le. čc bi dokazal, da ima močnejši inlcrc.s za lo. da izvirnika ne da iz. rok. kot jc interes avtorja, da lak izvirnik začasno dohi in ga razstavi. Za arliiv bi h:1 lak dokaz vcnclno dokaj ležak. zlasti zalo. ker jc izročitev izvirnik." mogoče pogoj :val- z različnin oblikam, njegovega varslva. Kol eden od glavnih možnih razlogov odkloni ve izročitve bi bilo lahko dejstvo, d? jc /Brnik v tako slabem sianin n/iroim tako ob čtitliiv m ranl]iv, da h; njegovo ustrezno varovanj-: zahtevalo tehnično izredno zablevnc po gojc hramlie kakršnih avior ne bi bil zmožen zagotoviti v času, ko bi se lak izvirnik nahajal iz.vcn arhiva Seveda 1,. bilo v morebitnem sporu ti:di lo vprašanje, o katerem hi morale dokončno odločali sodišče
1 tVvi ikIm;i< i-k 34. £ temi Z A.S!'. 1J Dn^i iKivtavck 31. tlemi 7.ASU
44
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
Po določbi 45. člena ZASP bi bil arhiv tudi dolžan ponudili avtorju izvirnik dela, ki bi ga nameraval uničili, če bi moral glede na vse oko kščinc. domnevati, da ima avtor :nlcrcs /,a njegovo ohranitev
Kol zadnje velja omenili Sc, da ima avtor pra"ico zahtevali podatke ali predložitev lirlin v z.vcz.i s kršitvijo njegovih privic od oseb, k imajo kakršnokoli zvezo s to kršitvijo (172. člen ZASPj Če bi lorej avtor ugotovil, da arhiv razpolaga z njegovim delom na način, ki preega zakonsko dopustne oblike uporabe, oziroma da lo dovoljuje iilj omogoča drugim osebam, bj lah ko na podlagi citirane določbe zahteval vpogled v tisto dokumentacijo arhiva, iz knlcrc bi pilo možno ugotoviti vrsto in obse - teh kršitev.
Vseli zgoraj naštetih pravic in zahtevkov pa nima le avtor osebno, temveč Urdi njegovi dediči oziroma o:,cbc, na katere jc te pravice iz.rccno prenesel.
FILMSKO AHHIVSKO GRADIVO
Rimsko arhivsko gradivo predstavlja po določbah ZAGA posebno kategorijo (obiavnavano v posebnem oddelku), vendar pr. zakon nc pove iz.rccno, ah spada lo gradivo med javno ali zasebno, Inke kol lo stoli npr. v primeru arhivskega gradiva verskih skupnosti.Ker filmsko gradivo v ovojem pretežnem delu vsekakor nc izbira od oseb, določenih v I. odstavku člena ZAGA, lahko domnevamo da se tudi zanj smiselno uporabljajo določbe o zasebnem gradivu. Na njegov zasebni značaj knze tudi določba, k- pred videva sklenitev posebne pogodbe o izročitvi, ki jo produc;nl sklene z mini.ilrst\oin. Možno pa jc, d,i bi določen del filmskega gradiva 'zviral [udi od državnih organov in javnopravnih oseb ter bi sc zanj lorej morale uporaHjati določbe o javnem arb'\skeiri gradivu.'6
Pri filmskem gradivu jc povsem jasno, da ZAGA nc omejuje tega gradiva le na dokumen larne filme, ampak na vse lilmskc .stvaritve, sai govori 36. člen zakona o vsakem fihmi, ki ga zdelajo slovenski producenli, ali )e .zdelan v koprodukeiji v Republiki Sloveniji. Ker ZAGA nc vsebuje podrobnejše dcfinicijc pojma filma, sc bo v praksi nujno poslavljalo vprašanje, kitlcra filmski» (avdiovizualna) deia jc imel zakonodajalce v mislih ozuoina ali jc bil njegov namen res ta, da sc kopija prav vsakega filmskega dela izroči Arhivu Republike Slovenije.17 Podoben
5C1cj dnlutbo 37. ilcna ZAGA
l f
Npr. razni viden pmrclk' nrgamiv /t nniranjc /adeve pri prC' iskiivalnm dejanjih ali ka/cnskili pnstnpkih biKM filmi mi nislrslva /-a nhiaiiihn. namenjeni /:) pi>lrchc Slnvcnske vnjske; i pil.
Med ¡ivilmvi/ualn.i llc.j namreč spaihijn [udi kruli i;|j\bcr,i vidcnfilni), reklamni filmi kr;i1V i risani Bi m i i pil., k»! In iln-liva 103. člen ZASP. Velik )tcl 1 ikšnih Mvaritcv niti ninu pi>-sebnega panična /a Lulluri), kiiliCina Invrslnih itel pa hi lahki) luili pretej iihrcnic nje vala arhivske prmln^kc /mn/nmli.
problem sc namreč postavlja Utrl' glede nter-prcMcijcj 2. odstavka 109. člena ZASP, ki pr;n tako brez kakršnihkoli dodatnih omejitev Ooloča, da se matrica kopije avdiovizalncga dela nc sme ti.učiti. Po črki zakona hi bilo lifcli lu treba hranili kopijo vsakega reklamnega spola, glasbenega v Igo posnetka in podobnih obrob.iih stvaritev, ki po svojem pomenil gotovo nc zahtevajo takšnega obravna\;inia.
Ker ic producenl dolžan izrodili arhivu kopijo filmskega dela takoj po njegovi izdelavi, to pomeni, da bo neko avdio- izualno delo postalo načelno dostopno javnosti, šc preden bo morda v običajni ckploalaciji in disl; ibnciji (s p ikazo-vanjem v kinemalograllh uli na Iclcvii oziroma z izdajo na videokasetah). ( b; ari i v po določbi
odstavka 41. člena ZAGA dopustil uporabo tega dela tretjim osebam celo za reklamne, propagandne ah podobne namene, jc jasno, da b. bile s tem grobo kršene pravico imetnikov izključnih avtorskih pravic na tem lilmu
Pri filmskem arhivskem gradivu bodo gotovo najbolj problematični uporabniki nacionalna te levizija, posamezne zasebne televizijske, organizacije in drugi filmski prodnccnli, ki bodo želeli dobili od arlina filmska dela zaradi inlc gralncga prikazovanja, vključiivc posamezniii segmCTilov lega gradiva v druga avdiovizualna dela ali zn druge podobne namene. Vedno ko bo Šlo za filmsko gradivo, ki ,šc uživa varstvo po prodpirib o avtorski pravici, bo |m< znosi razpolaganja s tem gradivom omejena zgolj na to, kar dopuščajo zakonite licence in določbe o prosti uporabi, ki so izrecno naštete v ZASP, v kolikor uporabnik nc bi predhodno ustrezno uredil avtor skopravnih razmerij z. upravičeni m nosilcem pravic.1!i
ODGOVORNOST ARHIVA ZA KHSITVI-; AVTORSKIH PRAVIC S ,STRANI l PORABNIKOV ARIIIVSKKGA GRADIVA
Vsak arhiv ni lahko s svojimi lastnimi tajanji posegel na nedovoljen način v šc trajajoče avtor ske pravice na gradivu, s katerim razpolp-a v .svoji zbirki. Ti pri me i i 1' bili več ali manj jasni in ludi vprašanje odgovorno.su m nc jbi bilo sporno Verjetnejša pa ic .situacija, da sc kot nc posredni ki.šilclj nc bo pojavljal sam arhiv, lom več neka tretja oseba (l.j uporahr.ik arhivskega gradiva), ki bo z gradivom, ki ga bo dobila v arhivu, kasneje ravnala na lak način, da bodo kršene avtorske pravicc Ah sc v laksnem pri meril arhiv labko eksknlpira svoje odgovornosti zgolj s sklicevanja» na lo, da jc arhiv samo zročil gradivo takšnemu ki.šilcljn, ni pa sam neposredno pri lej kršitvi sodeloval oziroma za nio niti ni vedel? Ali jc pravilno stališče, da jc v laksnem primeru arhiv opravljal le svojo z za konom določeno funkcijo in čc tretje ossbc
IK
l>i1)K-bc členov J7-57 /ASI1, ki smiseln» prihajaj» v pmfev.
ARHIVI XX 1997
Članki in razprave
45
(uporabi.iki) gradivo, do katerega piritlejd \* arhi'11. kasneje uporabijo na tak način, da s tem posežejo v avtorsko pr.i /icc, nosijo tudi samo vso odgovornost /a moretvlnc posledico?
Z vitika arli.va in poenostavitve njegovega dela bi bilo taksno stališče gotovo najngodnejše ii) jo tcžiijc \* to smer seveda lahko razumeli /iti pa pravna situacija ni takti enostavna.
Nedvomno je, da noben »tBiv i..ma 'ii no more imeti vloge policaja ter po izročitvi gradiva li:di nima več možnosti kontrole, kaj se z. gradi 'oml ki ga jo izročil uporabniku, dejansko dogaja. Odgovornost ali vsaj soodgovornost arhiva bo takt) predvsem nicialna torej bo ;ili no bo nastala v trenutku, ko bo gradivo prešlo iz rok Jmiva v roko uporabn ka. ^e bo arhiv vedel, da jc namen uporabe gradiva nezakonit (v na sem primeru hi to pnnicnihi v nasprtiju z. določi i zakona t) avtorskih in sorodnih pr.v calt), gra iva ne bo smel izročiti taksnemu tipanihnikii t pa je pnjava uporabe arhivskega gradiva vsaj prana facie v redu in nc vzbuja dvoma o njeni dopustnosti, arhiv ne bo (sojodgovarjsl, če bo uporabnik kasneje to gradivo vseeno upotabil na drug način in tako posegel v avtorske pravice
Sama neupravičena izročitev radiva uporab-uikij večinoma nc bo predstavljala neposredne kršitve avtorskih pravic, ho pa lahko povzročila odškodninsko odgovornost arhiva po splošnih načelih o povzročitvi škodo ir podlagah za odgovornost po zakonu o obligacijskih razmerjih
Prijava uporabe o kateri govori I. odstavek 40. člen ZAGA, b: v primeru arhivskega gradiva, ki je avtorsko delo, vsekakor morala navajati kot razlog (dovoljeni ramen) za njegovo izposojo ali izročitev nek;j, kar je v skladu z. že večkrat ome njenimi i opustnimi načini uporabe po določbah ZASP. Če bi ta prijava npr, navajala, da sc ho gradivo uporabilo za propagandne namonc. bi bilo Iti sicer očitno v okviru določbe 41. člena ZAGA, nc pa tudi v .ikladn s tem kur jt dovoljeno po ZASP, in arhiv gradiva nc bi smel jzročiti uporabniku oziroma bi bil soodgovoren za nastale posledice V primeru taksne irljene uporabe bi arhiv moral napotiti uporabnika, da predhodno uredi vsa avtor;;kipravna razmerja /. imetniki avtorskih pravic ter to arhi/ii tudi ustrezno izkaže, preden mu bo gradivo izročeno. V primeru, da obstaja pogosto povpraševanje in interes za istim gradivom, bi sc lahko arh--' eclti vnaprej dogovoril z upravičenimi imeli,iki avtor skih pravic pod kakšnimi pogoji jo možno do pustili določeno komercialno uporabo, in tc podatke sam nudil svojim »porabnikom.
Arlm- br bil soodgovoren za morebitne posle dke trdi v primeril, če bi izročil doloecno gradivo (ali njegovo kopijo) uporabil.kil, nc da bi predhodno zahteval in dobil od njega vsaj na zunaj nslrez.no prijavo uporabe
Poleg pozornosti na vsebino same prijave uporabe bi bil arhiv v primeru arhivskega gradiva, ki je varovano kot avtorsko delo. dolžan
tudi izrecno opozoril, nporabniki na lo, da jc to gradivo varovano še po dolnčbah ZA3P 1er da uporabiuK zgolj s tem ko jc plačal kopijo lega gradiva ah dobil 'za določen cas original, ni pridob.l nobenih drugih pravic njegove uporabe, razen lisiih ki -«) dovoljene po določbah Z^SF c zakoniti) licencah ali prosti uporabi.iy Takšno opdzdiilo bi b.lo možno dali »porabniku v različ ii 1 Ii oblikah oziroma na razne načine, odvisno od organizacije dela v arhi hi, potrebno pa bi bilo zagokrili, da _,z uporabnik z njegovo vsebino res seznanjen, in lo na nek načir. ludt dokumentiral.
K \,I JI- TLI)I PO ZASP DOVOUKNO POČI* IT Z AVTORSKIMI »KM V ARHIVIH?
Novi slovenski ZASP je dokaj rcslrrkliven pretlp's, ki omejuje dopustno uporabo avtorskih dol brez. izrecnega dovoljenja avtorja na najmanjšo mož.no mero. Vsekakor b ^'lo mt ^no zagovarjali tudi slalisčc, da jc zakonsko dovoljena prosta npoiabii preozka, vendar kakšnih posebnih predlogov ali pripomb v tej r.mcn v nobeni od faz. zakonodajnega postopka ni bilo. Danes je zakon sprejet in velja ter ga jc pač troba spoštovati :n izvajati takšnega, kot jc.
Kljub leni oirrjiUTim pa seveda tudi /arovana jvtorska dela v arhivih niso nedotakljiva ir določen načini uporabe so dopnstni ludi brez kakrSncgakoli soglas'a imetnikov avtorskih pra vic. Tako npr, pregledovanje, branje ali preuče vanje ariiivskega gradiva z. avtoi.skopravnega vi-pika ni ptunemniio, ker se s takšno uporabo gradiva ne posega v nobeno od materialnih ali moralnih avtorskih pravit:. Dostop do gradiva bo torej zgolj stv;ir določb ZAGA in internih aktov, ki urejajo tlelo arhiva, dtisltip do zasebnega ar Ilirskega gradiva pa jc seveda lahko tudi predmet morebitnih posebnih pogoiev in omejitev, dogo voricnh v pogodbi z njegovim lastnikom
Sestava lastnih povzetkov, izpiskov ah po dobnih beležk iz arhivskega gradiva je povsem prosta in dopustna v primeru privatne ah lastne uporabe in ti'tli njihova morebitna objava b" v večini primerov predstavljala lo dovoljeno c!tirn nje.
Urejanje, klasilleiranjc, razporejanje in druga strokovna obdelava arhivskega gradiva nitnsjp nobenih posledic na .n'iorrkjpravnum področji in spadajo zgnij v okvir arhivarske oziroma knjiž. ničarske stroke. Obdelava tega gradiva v obfiki pripravc pdsameznih opisov ali povzetkov vse binc pa je praviloma celo samostojno avtorsko delo. V tem primeru hi šlo največkrat tudi za tipičen primer del: rz delovnega razmerja, pri kale rem so materialne avtorske pravice žc po zakonu izključno picncscnc na arhi / kot delodajalca.
Glej ilitUKbe členit v 4 7-.S 7 /ASI1. 20 I Studi nI i velja, (b g«, v str-dnjcin prinrru /a obligacij-skiipravnu ra/nicrjc in nc /» avdirskupriivnii urej mjS (cga vprašanja.
46
Članki in ra/p ra vi
Ali) UV) XX ) i)97
Arhiv hi kol zalo/tu k lahko izdal še neobjavljeno prns'0 delo iz svojega gradiva in s lom, po določbi 140. člena ZASP, pridobil za čas 25 Icl enake materialne piavicc, kol bi sle avlorjn lega dela Podobno bi se arhiv lahko pojavil tudi kot založnik kritične ali znanstvene izdaje proslega dela v sm>slu t41. člena ZASP iit pridobil ma terialnc nviorskc pravice za čas 30 Icl.
Vseh možnih situacij v tem. razmeroma kratkem scslavku seveda ni mogoče zajeli in predvideti, poleg lega pa jc Ircba uidi upoštevati, da je ZASP (kljub le mu da velja sedaj žc več kot dve leli) še vedno razmeroma nov zakon in tako tudi se ni nobene omembe vredne sodne prakse odroma prcccdcncnih odločb, ki bi ga inlcr pretirale. Ta se bo šele počasi oblikovala, z njo pa bodo, lako vsaj upajmo, dani I udi odgovori na posamezna vprašanja, ki so danes ,sc vedno od prta.
ZUSAMMENFASSUNG
VERWENDUNG VON ARCHIVGUT UND SCI 1UTZ DER URtlt-liERKFCIITK
In seinem Beitrug weis! der Anior aiifl'rohlcmc hin, die bei der Bcnnlzung von Archivgiu cnis;clicn kiinnen, das nach den Bestimmungen des neuen slowenischer C-e :i/cs über die Urheber* und Iihnlichcn Rcdilc (Zaken <i avior.kih in sTotinih pruvieah) dem Schulz der U/Iiebcrrcdilc niiler liefen. Nach kurzen einteilenden Erklärungen darüber, weiche Dokumente: dem Urheberrecht unterliegen, scl/.l sicli ucr Anlor mit der Frage der Reprudukikivi und des Zugangs zn Wehen Dokumenten aufeinander, ferner inil dem filmischen Archivgiu nnd mii Bedingungen, die - gemiili
den Bc.slimininifccn lies Gc.scl/.cs (Iber die Urheber- und iihnlichcn Rechte '<nn Urheber filr den Zugang fc.slgclcgl werden kiinnen, A tisch hellend versuehl der Autor, einigt An!Winten auf die Trugen zn gehen, wie inii Areliivgnl, das diescin Gesetz unterliegt, in der Praxi:, verfahren werden :, >11, und weist auf die l'ätle hin, hei denen neben dein iniinitlelharcn Rccntsbrccher auch das Archiv wegen Miß-hranch von solchem Areliivgnl zur liiilschailiginig ver pflichlel ist.
SUMMARY
THE USE or- ARCIIIVAI MATIiRIAl.S AND fill: I'HOTIiCTICN Ol1 Tl lb RIGHTS Oh Al 'TlIORS
In his article, the ¡miliar I'ltcinpls la prcscnl llic pmb Icirs eunnceicd wiili the use of those archival materials wli.cli, according In llic new Slovene law nn aiilluirs' and similar righls, fall under ihe category of ¡miliars' work, Al'ier .short inir>Hlnei(iry cxpl;m;ilini's of what Ihe term 'authors' works" en eo in passes, haw Ihey Bfo pmtecled and who has llic compclc 11 cics la cnfnrcc sucn pmlctlinn, ihe anlliur deals wiili liic prohleni nf ihe extent to which ihe law allows llic rcpmdncl'ini of .such archival materials, and Ihe users' ucccss In il, lie alsn deals »villi llic slipnlalinns governing film archival materials nnd with suinc demands lhal the holders <if authors' righls tail, according to llic new law place bjforc ihe archives Al llic end of liis article, ihe anlliar altcmpls to iffcr some answers in the qiicsiiiin (if how lo liandlc archival material classified as author's work in praclicc, and describes some ex linplcs in which nol only iinmcdialc ircspasscrs, bill alsn the archives could he held responsible for llic violation of anllior's rights and liable to the payincnl <if compensation la llic iinlhor.
Dvoriščna lasada Severn eg a Pecrovcga trakta semenišča v ljubi jam iz sredine tfí slolctja, okoli 1935,
Zgodovinski arhiv /juuljaiui, fot otoka
ARHIVI XX 1997_ Članki in r;i/.pr,-ivc _ _47
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
48_Članki in razprave_aRHjV] XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
ARHIVI IXX 19%_¿lanki m m/pravc	___49
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
50_ Članki in ra/prave___ARHIVI XX 1907
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
ARHIVI IXX llWi _Članki in ra/.pravc_ _
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
52_Članki in razprave_ARHIVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
53
Nekateri pogled; na digitalizacijo arhivskih dokumentov
JO/O IVANOViČ
Digitalni zapisi imajo številne lastnosti, ki jim dajejo prednost pred drugimi postopat izdelave kopij ■ lokumentov, ki se izvirno nahaiijo na enem izmed tradicionalnih medijev Na splošno se meni, da jc njihova največja prednost v enostavni aporahi in distribuciji, saj jc digitalna s lika skoraj neodvisna od fizičnega medija in prostora, v katerem je "nameščena", razmeroma fciliko se da obdelovali, menjali, predeloval n urejevati glede na potrebe posameznega uporabnika. Lah-kn se poljubno kopira in posamezne kopije obdeluje hrez nevarnosti za samo ; liko, v kolikor mitozi lev njenih "kfonov" po mreži ah kje drug je, z. nameščanjem slike v neavlcnučnc kontekste in z manipulacijo njenega pemena in tržne vrednosti, nc predstavlja samo po sebi grožnje inlc gritci: slike in pravicam njenega lastnika. 1'olcg lega je '/.delovanje digitalr. h si k precej enostavno, opiema danes že vsakomur dostopna, tako da so se Že pojavili dvomi o bodočnosti fotografske stroke.
Po drugi strani jc, dclr.o zaradi že omenjenih razlogov, prisotna velika prcidnosl o sposob noslih digitalne tehnologije, da zadovolji nekaterim posebnim zahtevam, ki nc smejo bili prezrle, ko govorimo o izdelovanju kopij dokumentov, Kopija b' namreč morala konzervirati in prenašali posebne lastnosti dokumenta, predvsem jamstvo njegove avtentičnosti in verodostojnosti, ki jc vsebovano v strukturi, konlcnslu in. kol se meni. v zvezi zapisi in nje novega nosilclja, ki jc tehnološko pogojena in pri strojno čitljivih zapisih ni racionalno uresničljiva Postopki, ki so nam na razpolago, to mogoče lahko zagotovijo, vendar se jim vseeno očita, da tega nc po ¡nejo na varen način, s poznanimi in preverjenim' tclini kami. Verodostojnost jc namreč tako zadeva čvrstega jamstva kol tudi zaupanja, ki pogosto zbaja iz navade da nekaj odgovarja našim pri čakovanjem.
l>ngi razlog za previdnost je nestabilnost digitalnega zapisa m medija, n? katerem jc shranjen. Izhaja iz istih laslnc,slir na katcirih temeljila uspeh in privlačnost te tehnologije, lako da sc z njihovo izločitvijo le ta nc da odpravili. "Prirojeno" nestabilnost v tem pomenu lahko imamo za neločljivo drugo plat po/-ti-'niIt lastnosti: flek;;i b I nosi t, prenosljivosti, dostopnosti, večkratne in raznolike uporabnosti in drugih pozitivno obar varnh pojmov, na katerih ,slonf prestiž inlbrma ciiskc uhnologijc. Poleg tega "j mogoč nepo s reden doslop do podatkov s pomočjo njegovih čutov, soočenje podatkov in človeka m več človeško. pač pa jc tu slroj. ki jc tehnološko omejen in funkcionalno minljiv i/dclck. To pomeni, da nc ho treba le obvladovati spremenljivi okolji
programske in strojne opreme (software in hard ware), ampak si pridobil ludi minimalno zaupanje v to dozidavo opazovalne inštrumente z isto vrsto, če nc tudi z isto stopnjo gotovosti in "danosti* podatkov, s katerimi nas oskrbuje
Tukaj bomo poskušali pokazal, da vpiasanja. ki so sc pojavila okrog primernosti digitalne tehnologij za proizvodnjo verodostojnih in dolgotrajni.] kopij dokumentov, pravzaprav niso nič posebnega ter da sc le-la nc vežejo le na lo in samo na lo tehnologijo. Parametri samega postopka so :iiccr speci lični in morrjo hi-1 nadzorovani toda v osnovi sc odvija isti postopek prenosa m predstavitve podalkov kot v kale rem kol: drugem tehnološkem okolju, lako na fizikalni kol na komunikacijski ravni. Osnovno vpraiianjc zalo nc hi smelo bili vprašanje brezpogojne ./.hire za ali proti, pač pa vprašanje zrc-iosit za uporabo, ki enakomerno vključuje primernost sredstev in veščino listega. ki jih uporabila. V nadaljevanju bomo najprej poskušali opisali osnovne uporabne lastnosti sredstva, za tem pa nckai osnovnih piavil. ki bi jih uporabnik v tem primeru arh visi - moral poznati in uporabljali.
Skcntrji
Ohslajata dve zvrsti naprav, ki sc lahko uporabljala za digitalizacijo slike skenerji in digitalne kamere. Odvisno od konstrukcije in postopka, ki se uporablja, razlikujemo ploskovne. vrl Iji \ c (rotacijske), ročne in ^D skenerje Ročni in lroditr.en/.ionalni skenerji so v lej zvezi naj man i zanimiv in težko se bodo uporabljali pr: skeniranju dokumentov Po vsem sodeč, velja to tud /a vrtljive, predvsem /aradi načina vstav Ijimja oziroma lepl'cnj.. predloge na prezorn* valj. Digitalna slika nastane lako, cia se hoben s predlogo vrli m premika po osi. Pri lrr,nspa rentnih predlogah sc /vir svetlobe nahaja znotraj valja Svetlobo, ki prehaja skozi predlogo, sc z optičnim sistemom dovaja do folopomnoževal-nika fPTM) al , redkeje, do CCD čipov, to jc naprave, ki vbodne svetlobo spreminja v elck Iričnt iok. Glede na količino svetlobe sc be inducirala določena napetost, ki predstavlja vrednest skcniranc točke predloge. Če jc predloga rcflc-klivna, sc izvir svetlobe nahaja zunaj eiUndrn in reflcklirana svetloba sc spreminja v tok. Pri vrtljivih skeneriih, ki uporahljap fotopomnožc valttik, jc v istem trenutku svetlob izpostavljena sump ena točka predloge, kar pomeni, da sc pravzaprav skenira l očka za točko Resolucija jc pri lem vid vi.sna od h.lrosti vrtenja in premikanja po osi valja Na la način je mogoče dobit' di-
54
Čl "in k i in ra/., rave
ARHIVI XX 1991
gilalne slike zelo visoke resolucije. Folopomno-žcvalnikjc bolj občutljiv ir daje večji dinamični ra/pon kol CCD element kar omogoča kvalitetnejšo sliko. Vendar lo pri skeniranju dokumentov nc piih?ja do ¡/.raza, ker je zahtevnost predloge skoraj brez i/.i:inc takšna, da razlika v kvaliteti posnetka dobljenega s ploskovnim skener|cm, in posnetka, dohljenega z. vrtljivim skenerjem, ni opa/na ali pa ni pomembna Mnogo pomemb nejše jC, da mor." biti predloga za vrtljivi skener uppgljivj n Icpliiva na cilindcr. To pomeni. d.T pride v pešlev samo indirektna digitalizacija dokumenta oziroma skeniranje s lilma in ne neposredno z dokumenta. k.ir jc prcccj dražje, po Časncjc in v celoti nič ho'j kvalitetno xl siikc, dobljene s ploskovnim skenerjem.
Ploskovni skener jc slanaardna rešitev za digitalizacijo slik. LSkcncr sestavijajfl izvi svetlobe,. leča, prizme. CCD Eip ,n an al ogno-di glial m pretvornik Piedloga sc vstavlja na ravno plo:;kcv, kol pri napravah za lolokopiianje. Izvir svetlobe, pri rcflckUvnih predlogah nameščen v ohišju in pri transparent™h v posebnem pokrovu naprave, osvetljuje predlogo vrsto za vrsto v smer' premikanja mehanizma, na katerem sc nahaja. Reflekt irana oziroma transmit i rana veti oba se /. optičnim sistemom spravlja do CCD (Charge coupled device) elementov in spreminja v neko napetost. CCD elementi so razvrščeni v vrsti in vsak izmed njih odgovarja eni točki (pixel u) v vrsti, ki sc v določenem trenutku osvetljuje Resolucija digitalne slike jc odvisna od števila elementov v vm. (v nekaterih pri meri h lud od kvalitete opi.čncga .aslcma). Plo skovni skenerj sc med seboj razlikuj ;jo v iz vedbi v več detajlih. tnoprehodm skemiajo prod logo v cncin prehodu in prebirajo vse kompo ricntc barve istočasno, troprehodiii skenirajo v treh prehodih čez. predlogo, vsakič za eno od komporent barve (rdeča, zelena, modra). Lahko jinajo eno ali tri vrste CCD elementov, od česar jc odvisen način /.hiranja in formati j o barvi. O tem nekaj več v nadaljevanju.
Kot n;;pravc za digitalizacijo skencricm sc vedno pogosteje pojavljajo digitalne kamere Njihova osnovna prednost jc v tem, da niso vezane na dimenzije in obliko predloge. Možno jc snemati t rodi men/.ion al nc pndmete, vezane knjige, predloge sorazmerno velikih dimenzij ali občuti'i vc površine V studijskih pogojih sc upo rabliajo enako kol klasične kamere, po enakih pravilih fotografske obrti. Kar sc razlikuje, jc kasnejša obdelava posnetka, kjer kemično zamenjuje oh del avti na računalniki! Odvisno od tipa kamere ic možno tudi snemanje premičnih objekcov. CCD up, s kaicri-n so le kamere opremljene, jim omogoča odčitavanje reflekli rane svclbhe s telega predmeta naenkrat in nc vrste za vrsto, kol lo počnejo skenerji. CCD elementi pokrivajo določeno površino tako. da število elementov v vrstici :n stolpcu določa resolucijo slike. Čipi imajo nijpogoslcjc od 500
do 1000 CCD elementov v vrstici in v slolpcn. kar daje sliko neka' slo usoe pixlov Boljše (in dražje) kamere imajo lahko tudi nekaj milijonov pixlov. Če sc snema v harvah (za kar so potrebni Irije, pii nekaterih kamerah pa izjemoma dva podatka na točko), je za isto slevilo nkll potrebno imeti trikrat (ali dvakrat) več CCD clt menlov Objekt sc lahko posname tuui trikrat, vsakič v eni od komponent barv, vendar pride lo v pošlev le pri nepremičnih objektih v studijskih pogojih Ker jc število p:xlov uano z velikostjo Čipa. bo resolueiia. v kateri jc neka predloga posnela, odvisna tudi od njegove velikost'., sij ni kol pri večini skenerjev, aana nck.i standardna velikost površine, ki sc snema. Majiinc predloge bo možno posnet: v večji resoluciji, medtem ko /.a večje predloge, na primer A3 formata, več i nr Ich kamer ne ho dala zadovoljive resolucije Najboljše kamere ■/. tega razreda dajejo sliko sprejemljive kvalitete za veliko večino cioKiimon tov in omo ;očajo hitrost snemanja, ki je podobna klasični mikrofilmski opremi.
Za razliko od teh uporabljajo nekatere kamere HigiljfiTi hrbet, ki dela na istem principa kot plosko vrn skenerj i* si'ko donimo s premi kanjcin ene ali treh vrst CCD elementov in s skeniranjein vrslc za vrsto. Te kamere so /.možne dali daleč kvalitetnejšo slike, (nekatere naprave dajejo tudi 7000 ločk v vrsli, zato je mogoče donili sliko velikosti 100-200 M H. kar omogoča /elo velike povečave). Proizvajajo digitalne hrbte, ki sc lahko vgradij > na številne standardne lipe kamer. Kamere s takšn::n dii'ilal'zalorjcm so prcccj dra gc in i udi sorazmerno počasne (po navadi nekaj n limit na posnetek) ter se nnorabljajo za digitalizacijo zelo zahlcvnn predlog, kjer je pomembna visoka profesionalna kvalilela posnetka.
Nc glede na to, kater« naprava sc uporablja /.a dij'itali;.a<-ijo, ima digitalna slika nekaj osnovnih lastnosti, ki določajo njeno kvaliteto Dve naj pomembnejši Ca vsekaKor resolueiia in globina barve.
Ktsuluci ¡¡i
Resolucija jc, poleg globine barve, najpomembnejši dnjavni.:, od katerega je odvisna kvaliteta slike Skcncr bere predlogo tako, da jo ra/.sta,Ti na določeno število točk in /.a vsako izmed njih ugotovi njeno barvo. Čim več točk jc mogoče raz I i kova1 i po enoti površine, Icm bolj bo slika kvalitetna. R'jsoluci o se po navadi izraža s številom ločk na ¡no (dpi). Vendar številke, ki jih proizvajalci navajajo za svoje ske-nerje. nc pomenijo vedno ¡slo. Tteba je razlikovali optično resolucijo od mehanske in od m lerpr lirane. Optična (resnična) rcsolucija jc, kol že rečeno, odvisna od števila razpoložljivih CCD elementov na inč. na prirnci Jpi ali (100 dpi. Proizvajalci pogosto navajajo vrednosti, kol so (i00x300 dpi in podobno Samo ena ¡/.med Ich vrednosti, običajno manjša, odgovarja gostoti
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave	2986
CCD elementov. Druga, večja, sc nanaša na tako imenovano mehansko resolucijo in izraža na-lancnosl, s kalero sc mehanizem naprave lahko premica, oziroma šlevilo skeni ranih vrstic na i ne. Resnična optična resolucija jc osnovni prxlalek o kvaliteti nekega skenerja; večja resolucija je ko ristna p:i izogibanj1! nokalerim prohlcmom, po vezanih z interpolacijo. Interpolirana resolucija jc pravzaprav sofnversko povečanje resolucije z vstavljanjem novih lock mod ločke, pridobljene s predlogi lnterpoliriine ločke niso tudi resnično skcniranc točke. Barva vstavljenih točk sc izra enna na podlagi vrednosti sosednjih. Intcr poli.anje je odvisno od kvalitete algoritma, k: .se uporablja in sc lahko, če jc to sploh potrebno, opravi Indi naknadno. Zato skcii iranje v resoluciji, k. vcčia od op-ične nima nekega posebnega smisla. Nekateri skenerji omogočajo moznosl skeniranja v povečani resoluciji na določenem delu ploskve, kar omogoča skeniranjt manjših predlog v večji resoluciji Koliko bo to v posameznem primeru koristno, je odvisno od površine, na kaleri jo možno zvesti lakšno po večavo.
Koiiki.na resolucija jc potrebna za kvalitetno sliko? Odgovor na io v »ra.šanjc je odvisen od uporabe digitalne sliKi ( c jc slika namenjena le prikazu na zaslonu, bo zadostovala majhna resolucija, saj sc na zaslonu najpogosteje nc da pokazali slike v večji resoluciji od 70-fK) dpi Čc nameravamo sliko izpisali na tiskalniku, kalerega resolucija jc najpogosteje ^00 ali 600 dpi, bo za dober izpis dovolj, da skeniramo v resoluciji 200 dpi. Za tisk ho običajno zadostovalo 266 dpi, če ne gre za zahtevne linsln.eijr. Čc pa domne varno, dr. hodo digitalne slike dokumentov nekoč prclvoricne v tckslovno obhko, jih e treba ske-mrali v rcsolueiji 300 dpi in več (odvisno od velikosti erk in kvalilele picdlogc). Pri vsem lem jc treba upoštevati, tla sc omenjene vrednoti nanašajo na skc.nirai jc in rcprodiiciranje predlog v naravni vel.kosti. Za skeniianje predlog, ki so že pomanjšane (npr. mikrofilm), je treba npc slevati merilo pomanjšavc v razmerju do iznr nega dokiiiner.la. Čc želimo predlogo tiskati ah prikazal v povečavi, io jc licba skcnirai i v lo l;kokrat večji resoluciji, koliKokral ho povečana. Če vemo v kakšne namene sc bo digitalna slika iipoiabljala, lahko dokaj natančno preračunamo, kolikšno rcsoluc.io potrebujemo Za varnostno in zaseilao snemanje čc uporabimo analogijo z mikrofilmom, ki dopušča znalnc izgube tnfor macij, predvsem barve, ho sprejcmlj-va vsaka resolucija, ki omogoča dobro berljivost (na za slonu in na odtisu na papirju). Skcniranje v resoluciji od jjJU dpi zadovoljuje vse navedene zalilcvc. Pri manj zahtevnih predlogah, dobro odtisnjenih teksiiti in podobno, jt: sprejemljiva luo- resolucija od 200 dptL s leni da sc dodatni prihrank' spomina labko dosežejo s skeniranjem S;imo v sivih Ionih.
Itnrva
Pri barvnem skeairanju, za raziiko od erno-belcga, kjer sc odtenek posamezne ločke določa z eno meritvijo reflekliranc (transmitinne) svetlobe je treba zbral' tri podalke. Zalo jc svciloha dodatno ra/slavijena na tri osnovne komponcnlc (rdečo, zeleno, modro), saj je za vsako skenirano toeko Ircba dobili vrednost vsake izmed komponent, njihov premer pa picdslavlja resnično barvo le ločke. To se doseže na dva načina. Svetlobo se lahko razsla"i na komponcnlc pred osvetljevanjem same površirc predloge lako, da se vsaka njena točka osvetljuje posebej, z vsako izmed komponent, ali sc io razstavi po osvet-Ijcvaujii predloge. Vsak CCD demoni odčitava vrednost "svoje" komponente, vse Iri vrednosti sc pozneje zlagajo in predstavljajo "pravo" bar vo. Ta poslopCK je mogoče .zpeljati lako, da sc predlogo odskenra tnkial, vsakič eni od os novnih barv, ali pa samo enkrat, epmv načeloma dajejo večjo kvaliteto slike, jc slabost triprehodnih skenerjev v trikrat daljšem trajanju skeniranjii in v možni poj a /i nepreciznosl: p i inlegraeiji komponent slike posnele v Irch raz ličtah licmtkih. Zalo sc danes v glavnr.m upo rab jajo cnoprdiodn, skeiicr", ki vse Iri komponcnlc odčitajo v enem prehodu, n sicer lako, da imajo Iri vrslc CCD elementov, i/nicd katerih vsak odčita eno komponento, ali pr. tako, da sc svetloba filliirr in posamezni elementi CCD čipa registri ajo določeno komponento.
Dinanuuii razpon je pomembna la.slnosl skencrjrv od kalere jc odvisna možnost ločnega p.ikaza harv predloge. Njpclo.st, ki je indneirana v CCD elementa, jc Ircba seveda spremenili v digilalni z.iipi:, To opravlja analogno-digilalm pretvornik ki določeni vrednosti napetosti dodeli pripadajočo digitalno vrednost oziroma številko. Kako kvalitetna bo izhodna informacija odroma koliko barvnih odtenkov jc možno dobio jc v prvi visti odvisno od lega, v kolikšni meri lahko naprava natančno razlikuje vrednosti znolraj in lervala napclc.sti oziroma kako kvaliteten jc signal. ki ga obdeluje prelvornik Dinamični razpon skenerja nam ponuja podatek o razmerju vrednost: napetosti, ki jo dobimo s skeniranjem naj-svclleise in najtemnejše ločke oziroma nijvcejr in najmanjše količine svetlobe, ki jo skener lahko zazna. Meri sc z Icslvico od 0 do 4, pr1 čemer (c slcvilkc odražajo logaiilmc vrednosti. < t ina skener dinamični razpon ?. D, to pomen dn lahko zazna razpon od neke najnižje vrednosti 1 do najvišje 1O0. Po tem, kakšen jc dinamični razpon, sc določa tiidi globina barve, ki jo skener lahko proizvaja, oziroma sposobnost skenerja da razlikuje odlenkc barv, 0,seinb;ln. skenerii za vsako locko uporabljajo osem h'lov oziroma en byte. To pomeni, da lahko radiKuicjo 256 vrednosti. Desetbuni razlikujejo 1024, uvanaj- ibiu pa ¿096 vrednosti. Ker sc pri barvnem skemranju opravljajo In me ilvc labko 8-bitnc skenerje
56
Č link i in razprave
ARHIVI XX 1997
imenujemo tudi bllric, 10-bilnc 30-bitnc, 12-hlnc pa 36-b.tnc (obstajajo luui 48-bitni). Za f bitno (24 -bilnol harvo bo potreben (in zadosten) dinamiini razpon okrog 2,3 D. To bo gotovo dovolj za večino refleklirajučih predlog, kalcrili barvni razpon je najpogosteje okrog 2,4 D. V praksi bo, v glavnem zaradi neizogibnih šumov, ki so posledica zgradbe CCD elementov, stvarni dinamični ra/.pon nekoliko manj.ši. To pomeni, da bomo pr- skcnirr.nju z. napravo takega dina mičnega razpon.', morali 'žrtvoval, nekatere bar ve, najbolj pogosto temne odtenke. Pri skenerjili, ki uporabljajo CGD, po navadi dva zgornja hita teoretične globine barve ne vsebujeta koristne inlormacije. Barvni razpon transparentih pred log je nekoliko večji, zatojc za dobor prikaz, barv potreben 12 bitni skener. V nasled: ji tabeli je naveden tipičen dinamiki razpon nekaterih raz redov skenerjev in tipov predlog,
Barva, ki jo vidimo na zaslonu ali na izpisu, včasih ne odgovarja tistemu, kar vidimo na izvirniku. Vsaka naprava, ki p uporabljamo za odčitavanje ali prikazovanje slike, ima nekatere lastnosti, ki lahko povzročijo la odstopanja. Zalo jc pomembno uskladili vse naprave v sistemu h zagotovili, da vsaka izmed njih pravilne odčitava o'.iroma prikazuje podatke, To dosežemo s tako i nenovano kalibracijo. Kalibrirali je treba vsako napravo: skener, zash.n, tiskalnik. Posebno pomemben je skener. Če skener predlogo odčita nenatančno t bomo dobili napačne podatke v datoteki, medtem ko bodo pri slabo uravirtanih izhodr/h napravah napake le v 'zpijU oziroma prikazu na zaslonu. Skener se kalibrira s pomočjo standardne predloge na kateri so odtis nj :na polja odgovarjajoče barve, za katero ?.c vnaprej po/namo vrednosti, ki jih jc treba doh li. S skeniranjem takšne predloge in s primerjavo podatkov, ki smo jih dobili s tistim-, ki I jih morali dobili, lahko izvedemo pntrebne po
pravke. Če skeniramo predloge, ki se precej razlikujejo v barvnem razponn, npr. papir in film, jc kalihraciio treba izvesti za vsaki tip predloge posebej. Transparentne predloge nam reč puičajo sorazmerno večjo količ no ¡sle vpadne svetlobe Tiskalnike se kalibri rajo lako, da se neko sliko odlisne, odlis se sk^nira ter se vrednosti nove slike primerjajo z. začetno sliko.
Hitrost
Če se skenira veliko število dokumenlov, je lrlrosl lahko lako pomembna, da se 'zdi večja izguba inlbnuaeij in slabša kvaliteta slike spre jemljiva. Skener j i z. dodatkom za avtomatsko vstavljanje papiria lahko obdelajo sorazmerno velike količine dokumentov pud pogojem, daje predloga standardne velikosti, da lahko prenese taksen postopek in da jc sprejemljivo tveganje manjših mehanskih poškodb Na lak nač-n jc mož.no drseči nekajkrat večji učinek kot s klasično mikroni m sko opremo. V praksi bo. kljub len) li < zaradi različni Ji dimenzij .n oblik predloge ¡ili zaradi drugih razlogov, dnevni učinek enega delovnega mesla, zaenkrat, tudi dvakrat manjši v primerjavi z navadnim mikrofilmskim pc.slup kom.
Za skeniranjc dokumentov se pogosto uporabljajo črno-beli skenerji, včasih tudi enobitni. Tukaj ne gre za vprašanje k v al ¡'etc iij pravilnosti posnetka, pač pa predvsem za hitrost in ekonomičnost. Skener in računalnik imata tukaj opravka z. daleč manjšo količino podatkov, k: jili lahko h.lreje obdHala in spravljata v precej manjšo datoteko. Takšni skenerji z. dodatki, ki olajšujejo manipulacijo s predlogami (avtomatsko vstavljanje predlog slandarunih dimenzij, previjanic mikrofilmskih zvitkov idr.), lahko do segajo veliko hitrost in majhno ceno po posnetku, vendar se jc treba zavedati omejitev upo rafcne vrednosti takšnih posnetkov. Velja še pripomniti. da hitrost ni odvisna le od ::kenerja, pač pa tudi od moči računalnika, ki sprejema sliko, ter od načma ohdelaw in shranjevala slike.
Dimenzije
Najpogostejše dimenzije predloge, k jo posamezni skener dopušča, so A4 ali S.TxM . V številnih primerih bo to neprijetna omejitev. Skenerji /. večjo površine so precej dražji. Po seben problem so knjige in vezan dokumenti, ki se ne prilegajo dobro na ploskev skenerja in ne dopuščajo, da sc zapre pokrov. V takšnih pri merili jc lahko rešitev digitalna kamera.
Programski! opremit (software)
Strojna oprema (hardware) je samo eden iz-m':r dejavnikov, ki "p'iva na kvaliteto skenranc slike. Nič mani nista pomembni pripadajoča programska oprem.", (software) in spretnost opc
Niiprtiva/Prchopa	TipiCcii dinamični razpon
Naprave	
Orno beli in večnamenski	2 0 do 2.5
skenerji	
Ploskovni barvni skenerji -	2.8 do 3.2
nil|i r&xcd	
Ploskovni harvni skenerji	3.4 do 3.9
srednji razred	
Ploskovni barvni skenerji -	3.4 do 4.1)
profesionalni	
Vrtljivi skenerji - namizni	3.4 do 4.0
Vrtljivi skenerji ■	3.6 do 4.0
piofcsionalni	
Prcd'opc	
Fotografija papir	2 3
Negativ film	2.8
Barvni diapozitivi	2.7 du 3.0
Transpiirenini maleriali	3.0 dc 4.!)
ilotfje) visoke kakovosti	
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
57
fcterja, da jo uporablja. Ta veščina mu omogoča učinkovito nadzi ran je celega postopka in zanesljivo p.¡(lob:'cv rezultata, k Ki ga žrli
Kot ic pomemben sani skener, jc pomemben (ud gonilnik (dri ver), ki upravlja z njegovim dcloin. Gonili k mora omogočiti učinkovit in enostaven nadzor nad skcmianjuu, odčitavanje in možnost korckcijc parametrov elementov slike, uporabo različnih filtrov, sj katerimi jc po trebno obdelati sliko, k, pride 11, skenerja, korekcijo barvne m prenosne krivulje, uporabo sistema za uskladitev barv (eolor matehing sy stem). Zelo je pomembno, dri gomlruk omogoča vizualno kontrolo učinka posameznih intervencij, dobrodošle so trdi druge možnosti, ki olajšujejo in pospesnjejo delo. Pogosto se bc uporabljal Kidi kakšen program za obdelavo slike ali, če se želi sliko dokiimcnla konvertirali v tekstovno datoteko, program za optično prepoznavanje znakov. Čc se pod tem razume tudi migracijo podatkov m ne le obdelavo zaradi nekega po sebnega namena, jc treba uporabi teh programov posvetiti posebno pozornost, ker lahko vplivajo na to, da končni rcz.ultal ne ho .sprejemljiv.
Shnin jcviinjc digitalnih -slik
Čeprav shranjevanje datotek, ki vsebujejo digitalne slike, samo po sebi ni del samega po siopka digitalizacije, razlogi, zaradi katerih se odločamo z.;i digitalizacijo, posebno kadar gre za varnostno in zaščitno snemanje ter v primeru skcirranja večjega števila doknmentov, ta pro blcni naredijo še posebej občutljiv. Preden začnemo s tem delom, moramo vedeti, v katerem lormatii bomo shranjevali slike na katerem mediju, ali bomo in kako koniprinuali sl.ke, koliko dokumentov sploh ?.climo skeninLti in kaj to pomeni z ozirom na skupen Čas, ki ga bomo potrebovali, ter na sredstva, ki jih jc treba zbran. Ker gre v arhivih praviloma za velike količine dokumentov, lahko Število slik zraste tudi do nekai in- ijonov. Dolgoročno se moramo zaščitili pred izgubo podatkov m istočasno zagotov.. n ihovo dostopnost. Ta pa predpostavi 1i, da razpolagamo z nekim sistemom za upravljanje z. dokumenti, ki zagotavlja hitro in varno shranjevanje m najdbo datotek. Upoštevati jc po-trehno tudi integracijo v skupin infbrmaciisk sistem ustanove, zvezo z. obstoječimi informacijskimi pomagali m način dostopa n uporabe uigijjdiiili slik. To so pomembna vprašanja, s katerimi sc tukaj ne morem določneje iikva^a i Opozoril bom le šc ua nekaj zadev, ki sc m zdijo pomembne v kontekstu digitalizacije arhivskih dokumentov.
Kd;.j in zakaj digitalizirati? Digitalizacij sc bo praviloma uporabljala lam, kjer sc 1 rad i cioitalno uporablja 1111 Krofi I m, tonj najbolj za varnostno in zaščitno snemanj'. Kljub šc nenre itn! pravni veljavi digitalnih kopii (m originalov) jc treba povedati, da s te strani ne bi sinelo biti
posebnih razlogov z.a odklai.janje digitalne leh-nologije. Kvaliteta in trajnost ter varnost in verodostojnost kopije, če sc pravilno portopa ¡n čc se spoštujejo odgovarjajoča pravila, v celoti niso nič inanjše nasprotno, presežejo nekatere omejitvi mikrolilma. Potrebno ;c določi':, kaj vzeti kol primerno ravnanje in zaščito digitalnih slik. Neprimerno ravnanje jc možno tudi z inikrolilmom. Problem, kot ga vidimo, ni v tehnologiji, pat pa v zrelosti neke organizaciic da jo uporablja.
Digitalna slika jc izredno primerna in koristna oblika uporabniške kopije, ne glede na namen uporabe (branje tisk in podohno), kar sc pogosto omenjr. kot njeno največjo prednost in bkr:.ti uui oviro ličinko viti zaščiti. Digitalno sliko je mogoče integrirati v informacijsko pomagalo, kar jc pri mikrofilmu nraklično neizvedljivo Možno jc v celoti združili dokument in infbrma cijski pripomoček, ki sc nanj nanaša. To odf ira nove možnosti uporabe in na nek način rmenju vlogo in tudi saino definicijo mform.iCMskega pripomočka.
Priprava za digitalizacijo jc holj zahtevna kot pri niikrolihuanjii. Mikrruilm sc praviloma opira na žc obstoječi sistem, v katerega sc lahko vključi, pripada istemu sistemu kot njegov i/.vir-11 i k . oponaša vse njegove komunikacijske lastnosti in v tem pomenu jc znres pomanjšan m bolj ali manj obubožan izvirnik Tudi dijritalno ;liko lahko opazujemo na lak način, vendar pri lem izgub, največji del svojih funkcionalnih prednosti. Njena funkcionalnost prihaja do izraza ne le v drugačni tehnološki, pač pa tndi v drugačni komun kaJjski okolici v raz-incriti do izvirnika To pa pomeni, da nam ohsloječi sislein postavlja resne omejitve ter da jc ključ za uspesno digitalizacijo ne (le) v praviln- uporab1 tehnike, pač pa predvsem v razumevanju organizacijske ir komunikacijske okolice, v kater sc gradivo uporablja.
Dokumentacija ir nadzor nad postopkom nam omogočata boljše planiranje, odkrivanje -n popravljanje napak, vendar to ni edin'- razleg, zakaj jc treba na njih vztrajati. Ustanova, ki dumahz.ira dokumente mora bili v stanju dolgoročne doku mentirati sam proces, tako zaradi opthualizaeije sistema kot zaradi neizogibne migracije po (laikov. Čc pri migraciji nimamo na razpolago teh podatkov oziroma ni:,mo zmožni tfdr njih inigrirali, poslavljair.o pod vprašanje vcrrdo-stoinost digitalnih kopr kol reprezentance dokumenta. Zadostne jamstvo verodostojnosti jc nii) na funkcionalna lastnost vsakega dokumenta ■ r. vsake njegove kopije
ČlanKi in razprave
ARHIVI XX 1997
LITER VTURA
Vlas;č Knstija; Pnmčnik o skcniritnjti tehnike .
Irikovi, Kri:;lal pnnl, Zagreb 1995. Potlaik o napravah za digitalizacijo in njihovih karakteristik;'!! se naj'Jcjo na številnih mest tli na inlcrncltt npr.: Specializirani časopisi prinašajo občasno prikaze posvečene digitalizaciji Dober prikaz in ana iiza karakteristik sken Tanja se lahko najde v časopisu BIJG. marec 19%, Zagreb Digital Imaging Technology for Preservalion cd.
Nancy Klkingion. RLG, Mounlan View 1994. Bcarman David Eleclrotiic Records Guidelines. A manna I for PolieyDevclopmenl and Implc mcnlatfon. L': Electronic Evidence: Slralcgy for Managing Records iq Contemporary Organ i sal ions Pillsbttrgh 1994 Wcbcr. Harimut in Dorrr Marianne DigilisSfkm
as a Meihod of Preservation. European Commisicn on Preservation and
Aeccs. Amsterdam 1997. Kenny. Arnc R. in Chapman, Sicphcn. Digilal Imaging for Libraries and Archives. Cornell 1 Universily. 1996.
¡z hrvaščine prevedla: Da me. I a Juri :ic-t ar^o
ZUSAMMENFASSUNG
EINIGE ASPliKTli DlvR DIGITALISIliRUNG VON ARC1 II VDOKUMTVIT N
Die Uilddigilalisicmiig (digital intugiiig) sirlli cm Gchict der Iniurmutinnstechiiologic dai, die in zunehmendem Matte die Aufmerksamkeit <ier Arcliivc erregt. Sic konkurrier! nielit nur mit den Iruditi<:nclIch Tcclinikcn (z.B. dem Mikrofilm), Mindern bietel noch andere Vorteile (I eich lerer Zugriff, griitScre Hcarbci Ii nigsinii gl icli keilen ikw.). wiis bei <!cr Auswahl 'lex fflr die Digilalisicmng vorgesehenen Materials bcrtlckslcliiigi wcnlcn innü. Dabei Helten die technischen l:igcn.;chaficn vnn hcnnl/.lcn Gcriilcn und von 1)igil;'1bi1dcrii srlhsi die hier hcscliriehen werden, nur cineii haklor dar, auf denen eine crlolgrciche Digitalisicmng im Areliiv beruht. Vnn glckli^r Hcdciitnns ist aneli der Ralnncii. in dem di a DigiKiliwfttgL an<;cwanui wird. Dieser Rahmen schließt die Organ :s,iliiinsfnrm 11er a ichivafischen Arbeit und kuii/cptncllc l:rngen ein, die auf der Ucriicksichiiginig vun liigensehaficn und hmkiiiinen von Dokumenten benlicn, ihigerichtet der Iror.ii. in der sie abgefaßt sind.
SUMMARY
SOMP ASt'liLTS OI; TI1IL DIG IT A I. IS AI ION' Ol ARCHIVAI. DOCUMENTS
Arcliivcs arc increasingly paying attention Id llic field of information technology knewn as digital inwging besides offering competition tn the tradilinnal leelniiqiies such as microfilming, digiial imaging ilsfl offers several additional piKsihilities (easier access, a larger sciipc nf processing possibilities, cic.), all of wliicli .should be considered when ihc maierial for digilalisalion is selected, 'llic technical eharacicrislics of ihc machines and digital images described in the article are inly one of the sets (if factors thai iiifiiiciicc sncccssfiil aiehivat iligilalisaliim. A no less impurtant faclor is defining ihc framcwurk in wliich llic digitisation ciin be '.ipplied, winch includes Ihc organisation nf mirk in llic uichii'cs ,md conceptual questions liascd (in ihc clia-raclcristies and functions of d«ciincnh\ regardless <if the f<inn they arc written in
ARHIVI XX mi
Ctnnki in rrzpravc
59
\arovanjc integritete elektronskih dokuinentov: Porodlo o raziskovalnem pro;ektu magistrskega programa arhivistike na Univerzi Britanske Kolumbije
LUCIANA D URAMI. IIEA TIIER MACNEIL
Zn.ino jc, da računalniška tehnologija siccr omogoča, da dokumente lažje, hitreje tn ceneje ustvarjamo, prenašamo, /. njimi delamo, organiziramo, upravljamo in imamo holjši vpogled v njih, hlira i pa p red slavij a nevarnost -/.a njihovo integriteto, dostopnost in hranjenj? Triletni raziskovalni projekt ic nastal prav zaradi težav, ki jih povzročala ustvarjanje in hranjenje zanesljivih doKiimcntov v elektronski oblici. Projekt finančno podpira SS1IKCC (Sociai Sc-cnccs and rUimanilics licseareh Couneil of Cinada, jc Kanadsk raziskovalni svet za družbene vede in humanisti ko. Svet je najpomembnejši Št i pen di:ski urad z.vezne vlade za raziskave področja humanističnih in družbenih ved ter podpira um verzitetno raziskovanje) in ga izvaja raziskovalna skupina magistrskega programa arhivistike študij na Univerzi Hritanske Kolumbije.1 Namen projekta, ki sioo ga začeli izvajali aprila 1994 ter ga bomo zaključili marca 1997, jc "da na leo-rcličcn način identificira in definira tako stranske produkte elektronskih informacijskih sistemov kol metode varovanja integrilclc (lorej zanes-,j» -*o::t in avtentičnost) listih elektronskih sistemov, k* predstavljajo dokaz, o dejavnosti."2 Cilji raziskoval neg;) projckla so:
•	načeloma ugotoviti, kaj jc dokument in kako ga lahko razpoznamo v elektronskem okolju;
•	določili, kater, elektronski sisteiri ustvarjajo doknmentc;
•	oblikovati kriterije, ki omogočajo pnmcrr.o ločitev dokumentov od drugih vrsl informacij v elektronskih sistemih, ti ustvarjajo m/ali hranijo veliko različnih podatkovnih skupkov;
•	definirati konecptnalnc zahlcvc za zagotovitev zanesljivosti in avtentičnost dokumentov v elektronskih sistemih;
•	oblikovali administrativne. proceduralne in tehnične melode za uveljavitev leli zahtev v praksi; in
•	ovrednotili te metode glede na različne ad-minislntivnc. pravne, kulturne in strokovne
viidikc,-1
Oh zaključku projekta bomo v Kontni
Knmkiivalnn .skupinn in Univcr/i Hritanskc Knlumbijc .sestavljaj» vikIJ«i prijel w Luciana Omanli, ia/iAtiv;i 1 na Mtdclavka Tcty Iirsiwm d in p im»/na ia/¡sk»valka IIcalhcr
MacNcil,
Lu'iana JJumnli in Tcrry EaslwmKl, "l'mtcclim: Elcclrnnic
Eviilcncc: A I'mi; i c v. Kcpnri" /trr/iiVf it Cnmpulrr "i-.i (l'JV.S): 214. D.iljc friAl	K-pori".
-1 UMciiiRjl
monografiji podrobno predstavili končne rezuf late raziskave ler metodologijo in hipoteze pro jekta. Pričujoči članek ima irt namene prvič, da orise metodološki okvir raziskovalnega projckla. drugič, da povzame konceptualno analizo dokument o \\ zanesljiv**!! in avlcttliiitto.sti, ki sc predstavljali jedro raziskave, in tretjič, da predslavi glavne ugotovitve projekta, k. izhajajo iz te kor ceptualnc analize, hkrati pa poskusi predstavit) nekatere širše posledice /i upravljanje elektron skih dokumentov v arhivih.4
Metodološki pristop raziskovalnega projekta je bil v prvi vrsti dednktiven. kar pomeni, da smo ga začeli z nekaj splošnim ugotovi Ivami o naravi doknmcntov. nalo pa smo ugotavljali ali le premise držijo ludi v elektronskem okolju Teoretično osnove splošnih ugotovitev o naravi dokumentov in potrebnih pogojev za zagolav Ijanjc njihove zanesljivosti so bili principi in koncept na en strani diplomatikc. ki sc ukvarja z. doknmenli kol posameznimi enotam» in na drugi strani arhivi slike, ki sc ukvarja z doku menli kol skupk. Diplnnalika jc sislem kon ceptov ir, melod, k: sc je razvil v sedemnajstem in osemnajstem stolelju. "Njihov namen jc. da ugotavljajo zanesljivost in avtentičnost doku mentov." Preko stoletij sc jc razvila "v zapleten sistem predstav o narai. dokumentov, njihovi genezi in sestavi, njihovemu odnosu do dejavnosti in oseb. ki so z njimi povezani, !n odnosu do njihovega organizacijskega, drnžhcr.cga in pravnega konteksta".5 Arhivistika se jc v devetnajstem stoletju razvila iz diplomatikc in jc si stem konceptov in metod, ki so nsmcrjcni v raziskovanje doknmcntov glede na njihove dokumenta rnt in funkcionalne odnose in v načine nadziranja in posredovanj?. V času raziskave smo principe in koncepte diplomatikc povezali s principi in kontcpli arhivistike in jih prenesli v okvir elektronskih sistemov, S takšno konceptualno analizo smo dobil' več hipotez, ki so izražale potrebne in zadostne elemente papol-
K ra/ličniti s.upnjiti pn :ku mi ¿'lani ra/isknvalnc skupine č/d-ijati viitcMiu puntilla. Glej Duranli in ütsIwihkI, 'FinI IVngrcss Kcport," 213*50; Luciana Ouranti, Ilcalhcr MacNcil in Williain \V, LbulciwUl, "["mlcclin;; Otcclrnnic Evidenci A Sct.ind fnifrcss Kcpnrt »na Rccan.li Study and lis Mclho-diilngy." ArchM <1 Ciiiiifiltfrr <*■>: 1 (19%): 17*7(1; Luciana IXirapli in Ilcalhcr MacNcil, TniKciing Elccmw'c Evidenc. A TTiinI l'mgrcss Kcpnr1 on a Kcscar:h Sludy and lis Mclhinlnlujíy.'/ln/iín <t Cniiipuirr(l!Wi)(v tisku). "Rim fmpes, Rcpiiit." 21415,
60
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
nega, zanesljivega in avtentične; a elektronskega dokumenta. Hipoteze, ki smo tih predstavili v obliki vzorcev," so konceptualni temelj za ugotavljanje, prvič, ali določen elektronski sistem vsebine dokumente, 1i drugič, ali so ti dokumenti zancslji"i ilj avtentični.
Da bi hipoteze prevedli v funkcionalno zahteve za ustvarjanje, upravljanje in hranjenje zanesljivih in avtentičnih dokumentov, smo morali koncepte podpreti z izvedbo v praksi. Tako smo na srečo ugotovili, da ameriški Oddelek za varovanje upravljanja dokumentov (Department of Dcfcnsc Rccords Managcmenl Task Forcc DoDRMTfj išče teoretične temelje za svoja prizadevanja po reorganiziran ju. DoDRMTF jc k raz.skovaln metodologiji magistrskega progra ma arhivistike na Univerzi Britanske Kvihn-ioijc prispeval lasten standard tehnike modeliranja 1DEF, ki jc bil uporaben za analv.iranjc ii> gra fično predstavitev dip'omatiČnih in arhivističnih konceptov. Hkrati jc IDEF zagotavljal razum Ijivost pomenov diplomatičnih in arhivistienih konceptov ter jc hil uporaben za oblikovalce sistemov Vzorci, ki jih jc razvila raziskovalna skupina magistrskega programa arhiv.stike na Univerzi Britanske Kolutnhijc, so zagotavljali, da so hili koncepti predstavljeni IDEJ pa jr prispeval sredstva za prevajanje teh konccptov v modele akiivnosti in enot ki so prikazovali odnose njihovih komponent dobro identificiranih vidikov7 in za točno določene namene. Ker sc raziskovalni projekt magistrskega pngramr arhi vi.stike na Univerzi Britanske Kolnmbijc osredo-toča predvsem na zanesljivost in avtcniičnost, smo r/hrali vic'ik ustvarjalca dokumentov in, na tančneje, korporacijc Mcdeli ak'ivnosti defini rajo vse dejavnosti, k> so povezane s funkcijo upravljanja dokumentov. Funkcijo smo poimenovali UPRAVLJANJE ARHIVSKIH FONDOV m vsebuje vse dejavnosti, ki r,o povezane z ustvarjanjem, upravljanjem in hranjenjem dejav nih m poldcjavnm dokumentov Model enot definira vse enote, ki so povczane j temi dejavnostmi. na primer PtS \RNA, RAZRED 1*0-STOPFK, DOSJE, DOKUMENT ter njihove atribute (t.j. lastnosti in značilnosti) in odnose med njimi. Modela aktivnosti in enot opi:,ujeta ustvarjanje, upravljanje in hranjenje elektronskih pa tudi neclektronskih dokumentov neke slu/.hc. Na osnovi dejavnosti oheh modelov jfc raziskovalna skupina v sodelovanju z DoDkMTF raz vila tudi pravila za iistvarjanic, upravljanje m
Deti niči jt pojnmv in v/nrei sii vključeni v ihiilem, 213-33. Čeprav jc minlcl upurjiicn ludi /a upravljanje fiimbiv, ki sc ne nanašajo na kiTpuracijc, Lnrcj usebni ti.ndi, pa smn ya Minuli ninfnn pocnnslavili, .saj spnšliivanje ailininislralivnc in javne ¡Hlgiivnmnsli ni na erak način veljavnn /a pcsanic/nik: kAnr /a k rporacijc. Ti.kn na primer zanesljiviim in avicniičnnsi dii!:uincnla, ki ¿a jc i/delala piivalna nseba. lliihvaliln .nlcilc na ubliki) iliikuinenia in nc ¡*1cilc na pnst:ipck nastanki ali prcnnsa. Avlcnličnusl v tem primeru prrvcrjaum le kailar ptisanic/cn iliikumcni pulrcbujcnin pnsehne nairtenc.
hranjenje leh dokumentov,*
Proden nadaljujemo s konceptualno analizo dokumentov, ki je bila jedro raz skavc, moramo na kratko predstaviti okvir upravljanja dokumentov v katerega smo umestili analizo. Diploma tični in arhivistični principi in koncepti, ki sino jih razvili in inlcrprctnali za naš projekt, funk ci on i rajo kot standardi za oblikovanje sistemov hranjenja ¡11 ohranjanja dok p imen tov 11 kot standardi /a vrednotenje dokumentov, ki jih v clck trmiski obliki ustvarjamo, uporahlj imo, upravljamo m hranitiio v daljšem časovnem obdobju Sistem iinttijcnja ilokumentov jc sestavljen 1/ vrste notranje knnsislentr ih pravd ki nadzorujejo ustvarjanje, prejemanje, odlaganje na stran in upravljanje dejavnih in poldcj-ivnih dok;imen lov v teku nstvarjalčevc dejavnosti, ter iz orodij in mehanizmov, ki jih ustvarjalce uporablja. Ž daigiini besedami, hranjenje dokumentov jc "hranjenje dokumentacije o dejavnosti", zato pogojuje nastanek in je prvi upntvlptnju do i nnientov. Lc-to pa je, s stališča ustvarjalca in za njegove namene, upravljanje dokumentov nstvar jalca upravlja nje sredstev, ki jih jc uporabil za nadziranje njihovega nastanka (na primer instrument klasinkacije, registracije in povrnitve dokumentov) in npiavljanje človeških tehno loških in prostorskih sredstev, ki so potrchr.a za delo in upravljanje s temi dokumenti in njihovim hranjenjem ("eprav je npravjanje dokumentov namenjeno ustvarjalcu in njegovim namenom, pa služi tudi širšim dni/henirn ciljcin, ki nc ob segajo le izvajanje določenega p sla, ampak ohscgajo pralne zahteve in 'ministrativno, družbe no ter zgodovinsko odgovornost. Sistem slmmjcvnnjn dokumentov jc sistem notranje kon sistentnilj pravil ki pri ustvarjalen poldcjavnih in nedejavnih dokumentov v daijšcm časovnem obdohju nadzorujejo intelektualno in fizično upravljanje dokumentom ter orodij in mehanizmov za njihovo uporabo.IJ Tako sistem dokumentov nekega ustvarjalca sestavljajo: dokumenti ustvarjalca in njegovi sirlcmi hranjenja in shranjevanja. Sistem dokumentov nadzoruje 11 stvar iilccva funkcija upravljanja dokumentov ustvarialca.
Glede na navedeno, smo konccptnalno analizo osredotočili na defm cijc! treh ključnih terminov: dokument, :imc sij. vosi m avtentičnost. Raziskovalna skupina jt najprej identificirala in delininila elemente dokumenta tako v tradieio-
MikicIc aklfvnnslf in cnnl kIi .ar in plavila, piivcAna /. dr jivniiMuli >i jc i milnic liglcihl na hiintc p --c uugislrikcga prn^iaiiia na Univcr/i Hiilanskc K.ilmubijc lillp://www.s1;iis ube.ea/uscrv/ilui anli.
Pnlilcjavni iliikjuit-nli spail j ji i v pi islnjnnsl laku sistem« hranjenja km shranjevanja. Sisieni hranjenja sc s palilejavnin1' llnkuuicnli ukvarja ^Icilc na njibnv iidnns ilu ilejavnih iln kumcnlnv in glcitc na i/.vajanjc i'cj:ivmisli, /araili kaiciih sn bili InkuiiK. 11 i uslvarjcri. Sislcin shianjcvanjii pa c ukvarja hi Ij / Inkacijii, pnvinilvijii in shranjevanje ni pmilcjavnili iliikmiicnlnv in sluii pr.-i)- ' cm usivaijalelt /a sklicevanje
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
61
nalncm kol v elektronskem okolju. Pri leni je uporabila predvsem konccptc, ki jih ie razvila di.ilomai ika. Pomembno pojmovanje diploma like je. da laliko vse dokumente analiziramo, razumemo in vrednotimo glede na nek sistem formalnih elementov, k' so po svoji uporabnosti univerzalni n po narav iekontekstualizirani. To pomeni, da dokumente laliko 11 moramo u"cn tificirati glede n? njihove formalne sestavne elemente in ne po informaciji, ki jo prenašajo. Diploiriaiična raziskava je pokazala, da je elek tronski dokument, tako kot vsak tradieionaln. dokument, sestavljen iz medija (l.j. fizični nosilce sporočila), oblike (l.j. pravila predstavitve, ki tomoj očaio prenos sporočila), oseb (l.j. enote, ki dchirjo preko srcdslcv dokumenta), cieiai'-nosii (l.j. dejanje volje, po katerem dokument nastaja kol sredsivo za ustvarjanje, ohranitev, sprciiiifiaiiic ali uničevanje siluacii) koidek.vla (1 pravnoadminislralivni okvir, v katerem sc dejavnost odvija), arhivske povezave (t j. odnos, ki povezuje vsak dokument s predhodnim ¡11 sle dcčiin dokumentom in z vscini lislinii doku mciili, ki so vključeni v islo aktivnost/dejavnost) in vsebine (l.j. sporočilo, ki ga dokiimcnt name rava prenesti). Vendar pri elektronskih doku mcntih navedene komponente niso neločljivo povezane druga z drugo kot pri tradicionalnih dokumentih: elektronski dokumenti in njihovi deli obstajajo ločeno in jih lahko upravljamo ločeno, razen če jih zavestno povežemo, da bi zagotovili nastanek zanc.Jjivili dokumentov in sli ranic vanj c avtentičnih dokumentov.
Pri elektronskih dokumentih jc medij ločen fizični dol dokumenta in njegov namen ni, da hi prenašal pomen, Njegov izključni namen jc, da zagotavlja oporo za sporočilo. Medicin ko dokument ne obstaja, dokler ga nc prilcp.mo na nek medij, pa jc nevtralni značaj medija pri elek Iranskih dokumentih Življenjsko pomemben /a nithov obstoj, saj imajo vsi mcciiji, ki so oblikovani lako, da nosijo imgnetsko ali optično prilepljene signale, zelo omejen čas trajanja nc le zaradi pokvarljivosti materiala, ampak (udi in predvsem, zaradi zastarelosti tehnologije, ki io polrchn cino, da dokumente beremo. Jasno je, da si 1 ra nje vanje elektronskih dokumentov zahteva ponovljnjočo in stalno reprodukcijo. Čc h mediji iahko prenašali pomen per .ve, hi bila ^aka reprodukcija enostavna transkripcna vsebine, BVi tem pa h; izgubili veliko informacij in veljave. Ker pa medij pri elektronskih doknnv.niih ri povezan s pomenom, lahko vsako reprodukcijo dokumenta, pri kateri sc spremeni le komponenta mediju, smatramo za popoln 111 nčirkovit dokument, Ki jc identičen z dokumentom, k' ga rc prodneira
Podobno je pri listi skupini znaulnosti doku menlit, ki sestavljajo njegovo 11 žično obliko, tizičnfo obliko sestavljajo formalne lastnosti do kiimcnla. ki določajo njegov /11 nanj i izgled. Vključuj ;io pisavo (na primer vrsto pisave, for-
mat, vrinjene znake, barve i'd.), jezik, posebne znake (na p uner simboli, ki kažejo na priloge, komentarji, moti, emblemi itd.), različne pečate (digitalne signalnrc, časovr-i zaznamki itd,), konfiguracijo in arhitekturo elektronskega operacijskega sistema, arhitekturo elektronskih dokumentov, programsko opremo itd. To so vsi tisti deli lehnoloSkcga konteksta, ki določajo kakšen ho izgled dokumenta in kakšen ho dostop do njega pri elektronskih sistemih jc to običajno za uporabnika (kdorkoli že jc. na primer avtor naslovnik ali kdo drug) "transparente*' ali vidno.
Ker c namen komponent fizične oblike dokumenta, da prenašajo pomen, sprcmrmha katerekoli od njih povzroči nastanek novega in raz hencg-i dokumenta. To je seveda pomemhno tudi pri shranjevanju clcktronsk.h dokumentov. Digitalna tehnologija postane zastarela vsakih nekaj let, torej sc močno spremenita koofignraeijii ir. arhitektura elektronskih sistemov, na piiirier pre utik od koncepti enostavne datoteke h konceptu hierarhične ali relacijski: baze podatkov. Ko sc to zgodi, moramo vse ustvarjene dokumente v za starelem okulin prenesti v norega, drugače bodo nedostopni in za vse namene in por,ledicc nc ohsUječi. Prenašanje sc razlikuje od prepisovanja Prepisovanje jc popolna reprodukciji, tako vsebine kot formahih elementov dokumentov (na primer m.krofihrianie, fotokopiranja ali pre nos istih nizov hilov 1/, enega magnetnega traku na drugega). Prenašanje jc reprodukcija vrcbinc. dokumenta, spremenila pa sc sestava iii zgradba (na primer slikanje analognih dokumentov ali prenašanje hiperlekstovnih dokumentov iz ene baze podatkov v drugo, ki ima drngačno sc slavo), Medtem ki je lahko po prenašanju izgled dokumentov enak kol izgled dokumentov, ki nm« jih prenesli, pa sc jc močno spreircn-la njihova fizična ohfika. Nekatere informacije smo izgubili in pridobili nove
Vsak proecs prenašanja mora bili torej sarno-avtentieen. čc ustvarjalec dokumentov Ic-tc Še zmcrrj polrcbuic za vsakodnevno opravljanje poslov, piju avtentičnost zagotavlja stalno zanašanje ustvarjalca na same prnzvodc proccsa pre nasanja. Čc pa ustvarjalce dokumentov le teli /a opravljanje poslov nc policbujc več. ho morala procc:. prenašanja izvesti nevtralna stranka (na primer profesionalni arhivist, ki jc zaposlen pri tej instituciji, a'i program, ki ja pristojen za trajno shranjevanje leh dokumentov). Proizvode prenašanja moramo preverili in naredili avten tične. Tako so ti dokumenti poslali avtentične. kopije1" zastareli i dokumentov, v najboljšem primeru ¡9ilativnQ kopije" (čc so rcprouucirali
Avlcnlična knpija jc "kopija, ti mi ju potrdili urailnikf pmlojni /;\ i/, 'ajjnjc le funkcijc da hi ji i/rinili piavmi pri/nanje i Inka/j." Glej loiciai,.i liuraiili, "Diplinualior Ncw U«s Fi'i An Ol 11 Sricnec," Archiviirin 2S (Sumnicr iyK!>): 21. ' linilalivnj kopija 'v fcM ali delno repr kIucitj nc le vsebin it. ampjk liuii oblike originala |iliikuiiicnla|, vključno / /una
62
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
njihovo intcicklualno obliko) in v najslabšim primeru c>\osU\vi\c kopije z značilnostmi vidi-nutra.12
I a(clck(imirni obliko doknmcnla sestavljajo formalne lastnosti. k: predstavljajo in sporočajo elemente deiavnosii, v katere je dokument vkljn čcnT ter elemente takojšnjega konteksta, flako dokumentarnega kol admm.slrati vnega). Intelektualno obliko elektronskih dokumentov lahko razdelimo v iri dele: "sestava informacij", Ki se nanaša na tip rcprczenlacije vsebine, pa naj bo le ta tekstovna, grafična, slikovna, zvočna ali kombinacija našlciih; "oblikovanje vsebine", ki sc nanaša n;i clemr.nlc teksta in njihovo ureditev, kot so datum, pozdravna formula, eks pozicij a ild.; in "anotacije", ki sc nanašajo na doualke k dckumenlu, ki so bi:, dodan i v zaključni lazi postopka (na pnmer dokaz o avtentičnosti podpisa), ob predaji z^idei c (na primer dopisi "nujno", "v vednost", dalum in naziv dejavnosti), v času postopka {na primer omemba sledečih dc javnosti ali njihovih razullalov) ali oh upravljanju doknmcnla (na primer kla ;ifikaci_,.;ka koda, registrska številka).
Oblikovanje vsebine vsebuje predvsem ele menic, ki jih pri tradicionalni elementih ime nnjemo "notranji", Pri elektronskih dokumenti h so (i posredovani preko eleklronskio meja, Njihovi na|pomembnejši elementi, to so listi, ki sc nanašajo na osebe, administrativni kontekst in dejavnost (na primer suncrskripcija, inskrip cij;i,14 datum dokumenta, datum predaje, zadeva) so v zgornjem delu dokumenta ki je njegov protokol,15 in ne v eshalokoln16 doknmcnla. Esbatokol lahko vsebnje imena, Ki pa nimajo veljavnosti kol izjave o verodostojnosti o teir, kaj dokument je. Pri dokumentih, ki jih nc po sredujemo preko elektronskih m:ja, iste clc rrrcntc lahko omenimo pri oblikovanju vsebine,
minil nhlikami (itbliknvanjc slrani. skripla, pnsctini znaki medij, ild.)." Glej ibidem. 20-21.
Emr.iavnp kiipiju "narrilimi prepi >iim prepisi un vseliine
nriginala." Vii/mun spada med avicniifnc kitpijc i.....la nblikn
vrivanja l.j. diik-uiKnia, "ki ga v cclnli navjijaiiin (ic je IckMualen) ali n njem p[:n>čaniii (îc jc vi/mlcn, n;i puma zemljevidi) pu milina! nem dukuincntu, ib Ui iitiiiiivili I nje ynvc| uiinkc Avicniiên;! kiipija in predvsem fi tlim tu ■■ I ivljujii k .\kliidnii\l prepih v. iiriginiitiiiin kWiutl." Glej itiiilcin, 21, 2<1 «39).
" Supcrskr.pt,]j jc "navedba imcn;i iivlnrjii iliikuiuciila in/ali ikiaviiMsii." Glej Luciana Durunti, "Dipluiii;ilitv New Uses liir an Old Science (1'arl V)" Ardiimria 37 (Sunnncr l'J'Jl): 12. Inskrijjcija jc navedba ".mena. lilule in naslnva n;i\liivnikn ilnkiniKnla in/ali ilejiivniisli" Glej ibidci": 12. l'rrilukiil jc prvi ')d ireb ll/iénih delu v diikunienla. "V.scbuje adminislralivni knnleksl ilcjjviiirsli (l.j. naveilbn vplcicnib
11 vrb, i as a in kraja 1er prednici a) in Mčcine (nrinulc". Glej ibidem: 11,
Eshaliifciil jc /adnji ihI i'-h fi/iînib ilelnv itiikuiiienla. "Vsibujc diikunterdacijski lamleksl dcjavmt\li (l.j. cnuneiacijn Mtdslcv vredni ilcnja, navedb« nd^iiviirnnsli » iliikumenlaeijii akla) in finalne liinuuic." Gclj ibidem: 11
vendar imajo veljavnost kol izjave o vern-doslr jnosti (i lem, ka_, dokument jc le, če so v proliiu dokumenta
AnoUicijc vsebujejo ''profil dokumenta" Tojc elektronska oblika, k. neslane ko sistemu damo ukaz, naj pošlje ali zapre nek elektronski dokument. Takn km Enuticija jc neločljivo povezan ■z dokumentom, dokler le-ta obstaja, Vsebovati mir» vse lisic elemente intelektualne oblike, ki so potrebni za ident fijranjc dokumenta in ga vzpostavi jn v tidnns z. drugimi dokumenti, ki pripadajo istemu skupku. Prnlil dokumenta nai bi predstavljal koneepluith-; prostor, kjer sc IdrSi -i-stralivno-dokumcntarni postopek združi z intelektualno obliko inl kjer sc vsi elementi intelektualne oblike Stikajo. Glede na In, ali jc dn kument ustvarjen ali prejet, naj hi annlacijr. vsebovala večino naskdnjih elementov: registrsko šcHko (čc jo ]c mogoče določiti), datum dokumenta, dalum m čas prejema, dMnm in čas prenosa (v prnslor ali čas, torej v sum sistem), stanje prenosa ft.j., ali je dukumenl osnnltik, uri ginal ali kopija), način in medij prcniisa, arhivski dalum (l.j. danim, : katcr.ni dokument pc.slane del dosjeja ali razreda), registrsko številko pi surnc, ki ic dokument odposlala (če jo je mogoče določiti), imena i i naslove ustvarjalca, lastnika, avtoija, pisca, naslovnika m kateregakoli tiru gega prcjcmniKa, dejavnost ali zadevo, priloge, vrsto in sredstva varnostnega varovanj;!, sestavo irZSmaeij, medij, vrslo daintcke (npr WP, MS Excel, Mime eneodal), pi sirnn, k' sc z doku mentnm ukvarja dejavnost, ki so bile podvztlc, kodo razreda, idcntifikalnrja dosjeja (če je določljiv), identifikatorja dokumenta in drnge elemente, k' jih zahteva dnločcn ustvarjalce ali dejavnost Pn elektronskih sistemih, ki so obli kovani lako, d y naredijo anolacijo prollla doknmcnla za vsak poshui. ali zaprti dokument, bo sistem sam diicklno zapolnil večino zgoraj omc njenih podroci na osne vi: 1) glave dokumenta, 2) elektronskega prostora, v katerem jc bil dokument ustvarjen ali orejet, 3) prislojnnsli17 osebe, ki dokument piše in ima privilegij do stopa,IK 4) dokumenta, na katerega ustvarjeni dokument odgovarja, itd. Nekateri dokument pa so razvrščeni tuui glede na uvtnrja in dokumentarno pisarno. Na osnovi ugotovitev raz iskavc Univerze Britanske Kolumbije ni dvomu, da ho imel prnfil dnkumenla sčasoma za elek ironske doknmcnla isto funkcijo, kol jo im.iUi za ir;idie:ona'nc dokumente pr.itt :ol m cslialnkol,
Poglejmo, knj sc dogaja z nseliiiini, ki kakorkuli sodelujejo pn nastanku elektronskih doku incnlov Zaradi zahicv po nedeljivem nadzoru clcklronskdi dokumentov mora di|>lomalik/ arlu
" Prisinjnnsl spada v nbiniicjc funkcinnalnc A4piwnnsii, ki jc bila zaupana neki pisarili ali uradniku.
Pri v le t" ii dnslnpa sc nanaiaju na pri\liijnnsl /hiranja, klasi* fitir.inja, annliranja, branja, povrni Ive, prenn\:i ali uničevanja liiikuiiicnlnv, ki sinu ju pcKlcIili urailnik.....v neki shibi.
fMiHIVl XX 1997
Članki m razpave
visi evidentirali veliko večje število oseb. Piplo-malika pravi, da lahko pri nastankii dokumenta sicer sodeluje mnogo osel (med njimi so priče in sopodpisniki), vendar so /a njegov obstoj po trebno le tri. To so avtor (t.j. oseba, k. ima pristojnost m sposobnost izdati doknmenl ;ili v čigar imenu ali povelju je bil dokument izdan), naslovnik (l,j. osobn, na katero ic dokument na slovljen ali mu je namenjen) in pisci. (I,j oseba, ki iint pristojnost in sposobnost obl kovati vsebino dokumenta).
Pri tradicionalnih dokiimcnnh jc povezava njihovih elementov taksna, da no določit-'! avtorja, naslovnika 111 pisca m več dvoma, kdo sla nslvarjalce in lastnik. Pri elektronski dok it 111 Srni rt ni iako. Za vr.ak elcktronsk doktimenl, ki jc bil narejen ali prejet in spravljen zaradi dejavnosti ali vpogleda, inorata bili določena tudi tislmrjoloc in lastnik. Usivarjalcc jc oseba. ,;i izdeluje arhivske fonde, katerim določen dokument pnpadn. Lastnik p;r je oseba. k. ima v lasu elektronski naslov ali prostor, v katerem je doktt ment nastal (t.j iz. katerega je dokument od poslan ali v katerem jq hil dokninent sestavljen in zaprt).
Osnovni razlog za določitev1 ustvarjalca v povezavi z. vsakim elektronskim dokumentom i;' shranjevanje za daljše časovno obdobje, Medtem ko so dokumenti v dejavnem elektronskem okolju. v katerem nastajajo, je ustvarjalca zelo lahko določiti. To je oseba, ki ima jtirisdikcijo nad sistemom za ustvarjanje prejemanje m kopičenje dokumentov v procesu dejavnosti Ko dokumente vzamemo iz sistema, njihova lokaciji mi mediju hranjenja in v določenem prostoru 'za iden-'ilieiranjo ustvarjalca ni več pomembna. V idealnem sistemu hi identiteto ustvarjale;! nekega elektronskega doknmcnla lahko videli na vizualni ali prezcnlaeijski komponenti obliki profila dokumenta, ki bi hil kol anolaeiia priložen '.*sa-keinu delu dokumenta, kot na primer logotip nI! glava.
Osnovni razlog za določitev lastnika v povezavi /. vsakim elektronskim dokumentom je, da je ta oseba lahko od avtorja ali pisea dokumenta različna, še posebej, če ima doknment mč avloi jcv. le eden od njih pa je odgovoren /a njegov prenos; nanaša se pred\*sem na 'zanesljivost in odgovornost. ldontitel;i lastil j ka dokumenta. ki ga elektronsko prenašamo, je v glavi pošlncga sporočila. Idcnlilela lastnika dokumenti ■ k- ga elek tronsko ne prenašamo, sistem vključi v profil dokumenta in jc isla kot ime lasir.ika individualnega elektronskega prostora, v kalerrm jc bil doknmenl zapit.
Nc gledi na medij ali obliko dokumenta jc dejavnost bistven clcmcnl vsakega dol; 'menla. Ocjavnosl jc vsak izraz volje, kater' cilj jc la tisi v a rja, spreminja, upravlja sli umei siti aeijc. Posebna vrsta dejavnosti jc transob-iiu. _ To je deja v 11 osi med dvema ali več osebami, Njen cil. je. da spremeni odr.os med osebami. Odnos med
neki m elektronskim dokumentom in dejavnostjo, v kalen dokument sodeluje, je običajne viden v konceptualni poziciji, ki ga dokument zavzema v dosjeju al razredu dokumentov, s katerimi jc povezan s klasifikacijsko ki>d< Tak odnos jo pc naravi lahko pod ~»bcn odnosu ki ga imajo trad: cicinalni dokumenti s pravnimi dejanji: dispozitivni (ko jc dokument hfdveni del pravnega dejan ia, ki na slane ob naslanku dokumenta: npr elektronski dokument, kP sprejme pacientc v bolnišnico) ali prohativni (ko jc dokument dokaz dciarja, ki je izvršeno pred nastankom dokumenta: npr. clcklro:isKi seznami registriranih volilccv).
Glede na dejavnost, v kalen sodelujejo, pa ima večina elektronskih dokumentov podporno fnnkeijo Za p i mer vzemimo geografski infor maeiiski sistem. To jc relacijska baza podatkov, ki predstavlja podatke v geografski ureditvi ter vsebuje le dokumente (t j. informacije, ki so na konkreten in organiziran način pripete na nek medij po posebni 11 pravilih rcprezcnlaeijc), infor maeije (t.j skupina podatkov, ki una pomen in jt namenjena komunikaciji v prostoru ali v času) ali posamezne podatke (l.j najmanjša zapisana dejstva, ki nnajo pomen). Vendar lahko govorimo o dokumentu tndi. če jc njegova' funkcija kol baza podatkov, da podp.ra določeno poslovno dnjav nost (ima vse poticbnc elemente dokumenfa, ko jo smatramo za enoto) i.i lahko sam -zdelujc doknmentc. Ko iz. njili izločimo dokumente in jih povežemo z. drugimi dokumenti isle dejavnosti, sami postanejo doknmcnti (npr, predstavitev gos-lole prometa na določenem mestu, ki ga dodamo ali povežemo s poročilom, ki vsebuje priporočila za urejanje mestnega prometa). Drug velik del elektronskih dokumentov imi! norotivno funkcijo, Ti so s poslovno dejavnostjo povezani le tako, da govorijo, kako so sc posameznim Pilili dela m kako so lolili neformalnih potez izvedbe nekih dejavnosti in odločanj;.. ( iprav so tudi to dokumenti. pa niso proceduralno povezani z. dejav nostjo, tako kol druge vrste dokiimenlov, ampak so z njo povezani posredno. Obstoja dokumentov s podporno in raralivno funkcijo pravni sistem nc potrebuje, n hov. avtorji jih ustvarjajo zaradi svoje koristi an po svoji izbiri.
Kontekst sc nanaša na pravnoadminislrativni ok 'ir, v katerem sc dejavnost odvija. Pri cick Iranskih dokumentih jc pomembno, da tehnološkega konteksta nc zamenjujemo z admin' stralivnim Tako na primer nc obstajajo "skupni dcklror.ski doknmcnti", Obstajajo pa lahko "skupne baze podatkov" z dokumenti, mforma eijann ali podatki, k so doslopni m rog i m osebam. Vsaka baza podatkov jc odgovornosl le cnc pravne osebe (ki jc lahko konzorcij liuai). Vsaka oseba, b uporab ja dokumente, informa eijc ali podalke iz skupne baze podatkov, v icku svoje laslnc dejavnosti dela z m mi v svojem elektronskem sislcnui svoje elektronske doku mente. Po udar i moramo, da vsakokrat, ko v
64
Članki in razprave
'iRHlV] XX 1997
ha/i pod ¡i! kov naredimo poizvedbo, »c nastanejo elektronski dokumenti. Nastanejo le, ko to narc dirno v Lmlckslu poslovne dejavnosti in tako poizvedba kot odgovor postaneta dol doku mcnlov le dejavnosti. ( z povemo drugače, večina elektronskih "transakcij' ni povezanih s por lovno dejavnostjo in ne ush'arja dokumentov. Na koncu, ključ do ohsloia elektronskega dok n men t a jc nrlnvskn povezinu
Arhivska povezava se nanaša n:i vez vsakega dokumenta s predhodnim in sledečim dokumentom v konceptnaln mreži odnosov med dokumenti, ki nastanejo v lekii isle dejavnosti. Gl-do na naše pojmovanje, da morajo hiti do knmcnli sestavljeni iz spisov in kompleksnosti njihovih odnosov, jc arhii*ska povezava hi si ven element dskumcnla. Jc prvolna ft.j., na slane, ko j c narojan ali prejet dokument), potrehna (t.j,-imn jo vsak dokument) in določena (l.j.. ,ijcne značilnosti so odvisne od namena dokumenta).Iy Pri tradicionalnih doki imeni i h je arhivska povezava vpletena v fizično ureditev dokumentov. Pip elektronskih dokumentih pa jo moramo naredili vi dr,o. Konccplnalno arhivska povezava naslanc v licnulku, ko doknmcnl uamo na slran m tako določa Ircnnlck nastanka Joku meni a. Oblikovno jc lahko arhivska povezava določena klasilika-eijska koda, ki jo doknmcnlu dodelimo in povezuje dokument z drugimi doki imeni i istega razreda. "V primeru picjctin in odposlanih dokumentov pa jc arhivska povezava lahko registrska številka, ki jo dodelimo dokumcnln m ga povezuje s predhod rinil in sledečimi dokumenti, ki jih jc ustvarjalce i/dclal ft I i picjcl in se ukvanajo / islo zadevo.20
V visoko razvilein elektronskem sistemu hi hili ohc anolaeiji vključeni v profil dokumetila m bi lak o utrdili odnose v dokumentu ler j iN oh vključitvi centralni sistem dokumentov slab.li zirali. Pn sistemih, ki niso poi.ehci oh 11 Kovan za hranjenje dokumentov, sla klailikacijska koda
' Gi»tei» faneclli, "II fnndanicnlo lenricn llella îhilliin.i nr-■:hivisliea," A rdi i ri II VI (1IOT); K, pntinlis v Giiir^iii C.in-učni. Se rit ti )irc'/)M r.iaW (Kini: II Cenim ili Kiierea olilnrc 197(1; 19. Jcnvinsiimiva upi-ablja pojem 'nicil\chiina pose-nniH.J Glej llilary Jcnkinsim, 'InirmluLlnry," v pttHie Kc Cnrd Office, (7nWf thr Ihihlic Keairth, l'art I (Lnmlon' l>ublic Rcraml Ofliec. IV49). 2.
Slnlclja M) v s-céini evropskih driav/a^iilavljah zanesljivi >sl /. regisiriranjcm prejetih in )>dposlanih dnkunicnlnv v remisier Tu >■)) nareilili lakn, ila .s» sledili vsem ilukujitcnlnin, k; jih jc urad mlposlal in prejel in, j'Icdc na la eilj, /,ihcle/ili vse ilcjavnnsii, ki su bil* pnvc/anc / neko /ailcvu m nnéimmi njenc inHrarilvc, 1'ri proickiu magislrskc^* programa arlii vi siikr na Si ser« Uri lanske Kolumbije jc hitu cnn ik! pravil sislcma hranjenja dnin nter lov v/ptislavilev ptislofiknv refislrimnja, ki vfPljuiujc viKlcrjc elcklronskCfcM prnlokolnep icjnslra. l*niliiknlni tegMcr naj km «.rcdslvn dnkumcnlamcga nadmra slu/i lako upravljanju dokumcniov kol njihovi /ancsljis-i M i, llkrali pa je ilrajvxcmi siciMvii /a nail/nr nad )h)kunicniarnini kuntckslniii, *aj ndraia oilnnsc iticil vsemi ihikenienti ki jih jc pisarna prc,cla ali mlpiishihi.
ali identifikator in rcnisirska številka (ec jc določljiva) del metupodatkov, k, sestavljajo podatkovni slovar.
Vsebin;i sc nanaša na ¡poročilo, ki naj ga dokument prenaša, i z želimo, da dokument sploh ohsiaja, inora hiti pri elektronskem dokumentu vsehina doloecna in stabilna. To pomeni, da lako imenovanih "navideznih dokumentov" v elektronskem okolju n, nujno šteli za dokumente. Navidezni dokument jc sestavljen iz Kazalccv k podatkom, ki so razvrščeni na različnih prostorih v neki bazi podatkov ali v večjh hazali pedatkov, Čcpmv dokument, k. jc sestavljen iz Icli po> dalkov, na računalniškem zaslonu lahko vidimo v pomenski ohliki, pa dokument kol lak dejansko ne ohstaja, dokler njegovih delov ne povežemo močno skupaj, lorej dokler dokončno ne »hli-knjcino vsebine dokumenta, Pri tradicionalnih dokumentih je drugače, saj jc lu dokument sestavljen iz kazalcev k inlbrmacij.im iz drugih dokumentarnih virov, (udi dokument drugih vi rov, ki ga lahko uporabimo za ustvarjanje diii-gega dokumenta. Pri cfeklmmkih dokumentih kazal er vodijo k pod ril kom, k': sc lahko glede n;i lo, da s« v podatkovnih hazali, ki so po svoji naravi dinamične sčasoma spremenijo. Tako navidezni dokument mma si a bi I nosi i in v desetih n- nulcih lahko nnamo de sel različnih doktr mcnlov.
Značilno:;'] elektronski h doknmcntov, kot sta ■ih oblikovali diplomalika in arhivistika, sestav ljajo konceptualno osnovo za določitev, prvič, ali cleklronsk sistem s katerim se ukvarjamo vse hnjc dokumente, in drugič, ali lahko le dnku mente smatramo za zanesljive in avtentične. Seveda moramo natančneje določiti, kaj sta lo zanesljivost in avtentičnost,21
Zanesl;;vosl pomeni veljaki in Ziiiipanje doku menio v kot dokazov pel rje val i morajo dejstva, o kaleriii govorijo. Zanesljivost jc odvisna od dveh laktorjev: stopnje «Briostj ohiike dokumenta in sloprijc nadzora nad postopkom njegovega ustvarjanja Polnost o olike dokumenta pomeni, da Ena dokument vse elemente hite lcktnalne oblikc1 polichnc za sposobnost izvajati posledice Po Edicknuilnem pojmovanju dokument m popoln, če v svoji inlclckliialni obliki ne vsehnje daluma (ki odražii odnos iricd dokumentom ir avtorjem ler med dcjsgi, ki jih do kumeiil opazuje in opazAivalccm leh dcjslcv) in podpisa (ki prenaša odgo\*ornosl za dokument in njegovo vsebino ler ustvari iz. dokumenta dt sivo, k. ga moramo opazovati), Pri elektronskih dokiiincntih avlorjcv podpis za p ipolnos! doku menla ne zadostuje, eleklronski dokument mora vsebovati l ud i danim in čas picnosa notranjemu ali ziiiianjcmn naslovniki! ali dalum in Crs prenosa v dosje ali razred, v kalerega dokument
21
'/.i poilrnlmcjšii ohravnuvn nben pojn inv ¿Icj t .uciana Duisnli, 'Kcliahiliiy anil Auihcnneily: The Conecpl.s nnd Their hnplienlmns," Ari-hiviirht V) (Spring l'J'JS): S IO
ARHIV] XX 1997
Članki m n1/prave
65
pmi Tudi tipkani ali lastnoročni podpis ne izpolnjuje svoje tradicionalne funkcijo, sai ga lahko vsakdo doda doknmcnln in njegove avten ličnosti nc moremo preveriti ter tako nc prispeva k polnosti dokumenta. Pri clektrons' ih doku mciilih funkci jo podpisa izvršuje i i nc. '/pisano v 11 »V i polnili sporočil ali v profilu drugih lipov doknmcnlov; in/ ali pri elektronskih pečatih ali lako imenovanih ""digitalnih podpr "ih'\ ki sploh nimajo (lhiikc pod] >i so v.
Posi<ij)('k ustvaijanja se nanaša na skupino pravil, ki urejajo izdelavo, prejemanje !n odla gaiije doknmcnlov:
Nekatera pravila sc nanašajo na ustvarjalce dokiiuicntov. Določajo, kdo ic odgovoren za podpisovanje določenih doknmcnlov pi vnaša n ti istega dejstva prcnašijo odgovornost na raz lične o^ehe ali pri zahicvi, da sc isto dejstvo lili njegov del prenese oh istem času na različne naslovnike. Druga pravila sc nanašajo na nsmer janjc dokumentov, iirciamc v teku sestavljanja in dokončanja in njihovemu dokumentiranju, saj ta operacija določa dokumentarni kontekst ookn-mciila. Čim holj Pfl pravila stroga in natančna, tem holj je natančno določen ¡jc postopek I cm Ntilj hodo doknmcnfi pn uporabil zanesljivi
Pri elektronskih sislcmih imamo za zagoto vitev upoštevanja teh pravil in z» zagotovitev zanesljivosti nstvar Rilcev dokumentov dve vrsti metod. Prva vrsta je usmerjena k preventivi in vsebuje tri glavne metode Prva metoda sc ukvarja z umeščanjem pravic dostopa v sistem, torej vsaki osebi, ki ima dostop do elektronskega sistema na osnovi njegove posebne priCojntTtfli določa pooblaslilo, s katerim zbira klatile ¡ra, zSpisujc pripombe, horc. povrne, prenaša in/." I i uničuje določene skupine dokumentov (te pni vicc ialiko posamezno osebo povežejo z razredi ali pod razredi dokumentov ali s tipi dok umen lov). Druga metoda v sistem umešča "delovna pravila". Z njimi sistem poveže osebo, ki jc pristojna za posamezno dejavnost 11 le to osebo - s povezanimi doknmcnti - in le temi .loknmcnlt in ob avtomatičnem razvoju postopka spodbudi nastanek primernega dokumenta ob pravem časi.. Tretja metoda z magnctičniini karticami, gcslij prstnimi odtisi in podohniin omejuje fizičffl dostop do tehnologije ili clo delov tehnologije.
Druga vrsta metod jc usmerjena k Ivenilklciji in vsebuje eno pomembno metodo, ki v okviru elektronskega sistema oblikuje "nadzorne ■si®", torej avtomatično dokumentira vse interakcije Bri dokument n, Z njo lahko dokumenti me- vsak dostop da sistema, pa naj bo to sprememba do kuincnla, brisanje, dcdajanic ali le pogled v de kument. Dnuga pravila pri mtvarj^Hjn, I preje ntanjn m od h -arjtr dokumentov sc nanašajo na njihovo nsmrrja»:e,2:i delo z. njim: med sestav-
22 IWilctii.fi.
Usmerjanje eleklronskih iliiknmentnv vkljuCuJc ilntniiKv ntcjj plnincpi, KlipSi^t*« in nilivntojainega pniMnra v iik.itu
ljanjem in dokončanjem n na njihovo registriranje, saj ta operacija določa arhivsko pove zavo. Po svoji naravi so pravila za hranjenje dokumentov nrnccduralna in torej za elektronski sistem zunanja; nadzorujejo vse dokumente istega ustvarjalca in sc uporabljajo lako za clck tronske kol ncelcklronskc dokumente.
Nadzor nad procesom nastajanja dokumentov jj se okrepljen s povczovanicm leh pravil hranjenja doknmcnlov z določenimi poslovnimi proces* Povezovanje poslovnih in dokumenta iim h postopkov vključuje identificiranje vseh poslovnih postopkov v okviru vsake pisarniške liinki;ijc, razdelitev posameznega postopka na šest standardnih faz (pobuda, povpraševanje, po svetovanje, premislek, nadzor premisleka, izvedba '); in določitev za vsako fazo, katero dejanje smo izvedli določitev ustvarjene inte-iektiialnc oblike dokumenta, pinarnc ki jc odgovorna za njeno ustvar-anjc, klasifikacijo, stopnjo zaupnosti, sredstva za določitev avtentičnosti, potrebo po avuitiranju m razpolaganju. Ko povežemo poslovne a- dokumcnlarnc postopke, opišemo dokumente k: so povezani vsako fazo posameznega poctopka in posehre 'zahteve, ki so povezane z. njimi v povezavi s pri vi legi ji dostopa, klasifikacijo, registracijo, določil/ijo avtentičnosti avdiliranjem itd.
Zanesljivost m metode, ki jo zagotavljajo, so povezane le z ust vari a njem doki i memo v,2 s Določitev nvteutičiiosti pa jc povezana 'z nači nom, obliko in stanjem prenosa dokumenta ler načinom njegovega hranjenja in varstva. Avtentično it zavarujemo in z^otovimo z uporabo me tod, ki zagotavljajo, da dokumenta po izdelavi nc moremo prirejati, spreminjali ali drugače lalsifi-einti. Dokument IorJ ostane natanko lako zanesljiv, kot ko smo ga ■ zde I ah prejeli ali od ložili. Način /trc/iosa dokumenta jc metoda, s katero dokument prinašamo v prostoru in času. Čim varnejša ¡e metoda prenosa, tem vcc ver jclnosli jc, da jc prejeti dokument Into, kar trdi, da jc. Oblika prenosa dokumenta jc fizični in intclektiia .a obiska, ki jo ma doknmcn! ob prejetju Že tradicionalno avtentičnost najbolje zagotovimo lako, Hffl dokument ob prenosu v prostoru n v času ohrani isto obliko.
Vendar jc p i prenosu najpomembnejša raz.
clcktninskc^ii sislenia. Tit naredimii Inki iln iliitnCinm, v kale re m i hI ich pnisliirnv si> hiti i!i>ktuncnli uslvaijeni, prejeli, re-gislriiani, klasificiram, spremenjeni, sliranjeni iid Glej Utc'iaiia Dnranli, TJipIninatit's: New- Uses Fill An Old Science,"/Iri /inim'ii 31 (Winlcr IWOUl): 14-19,
hmilarili .....ra....., ila je linJi zanesljivimi vprašanje stiipnje
Nan ten tnelixl, k t ¡¡h jc nblikiivala ra/i ski i val na lupina n i a^i sirskega pnufibma artiin'slikc na Univerzi Urilanske Ku-tunitiije, jc /ajtiitnviiev najvišje stnpnje /ancstjivnsli. Glede na piistnviic namene, ki jim diikumenl slu/i, in £ted; na /. njimi pnvc/anc pravne /ahlcvc, bodi» mural i piisanic/ni ustvarjalci iliikuinemiiv Nami dnlnfiti stirpnjn /anuslji vnsli /a vsak lip ustvarjenega ilnkunienta. Tu d pisane idciihJl Itodn akt. rujnn npiirahili Heftivnu.
I
66
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
lika mcu tradi cionalnimi in elektronskimi dokumenti povezana s stanjem prenosa. Stanja pn nosa dokumenta pomeni stopnjo razvoja 111 po oblastih, torej njegova enostavnost, polnost in učinkovitost potem, ko smo ga po izdelavi ali prejemu odložili na stran Stanje prenosa je lahko osnutek, original ali kopija. Osnutek je začasna sestava dokumenta, ki je namenjen popravljanju; osnutki so lahko v različnih stopnjah dovršenosti Kopija }c reprodukcija dokumenta, ki je narejen iz. originala, osnutka ali druge kopije. Original jc prvi popolni in učinkoviti dokument. > želi biti dokument original, mora imeli tri značilnosti: pol nest (t.j., ijcgova ohliK<i mora biti skladna z obliko, ki jo jc zanjo predvidel avtor in/ali jo zahteva pravni sislcm)t enostavnost (t.j., bili mora prvi, k: jc bil izdelan v pooolni obliki) m učinkovitost (tj., biti mora sposoben doseči namene, zaradi katerih jc hil narejen). Pri elek tronskih dokumentih določimo stanje prenosa glede na njihovo usmerjanje Dokument, ki ni poslan naslovniku ali dodeljen dosjeju ali razredu, v katerega v okviru centralnega sistema dokumentov (t.j arhiv ali arhivski fondi uslvar jalca) spada, ampak ga hranimo v elektronskem prostoru, v katerem jc b;l izdelan, moramo i-neti za osnutek, ker jc nepopoln. Pravzaprav prav prenos dokumenta preko zunanjih ali notni nji I elektronskih meja opremi dokument s kompo nentami, zaradi kiitcrili poslane popoln (med tc spadata datum prenosa in "nadpis" ali identiteta lastnika in/ali avtorja). Katerikoli dokument ki ga prenašamo, jc prejel kol original, v prostoru lastnika pa jc shranjen kot k one m osnutek. Čeprav takemu dokumentu sistem dodcl' čas p^c nosa in identiteto lastnika, pa dokument ni spo soben doseči svojega namena in nima ličinko vitosti (sistem v prostor lastnika - individiial-r prostor shrani kopijo vsakega prenesenega dokjmcnla, čeprav le-ta i/, kateregakob razloga nikoli nc prispe na ciljni naslov). Kadarkt li oseba iz. centralnega sistema dokumentov p/idobi dokument, si lahko ogleda orginal (v primeru prejetega dokumenta ali notranjega dokumenta) ali zadnji osnutek (v primeru odposlanega do kumenta). Če oseba dokument prepiše v svoj prostor, dobi iinitativno kopijo, nc pa kopno v obliki originala, saj se spremenijo nekateri meta-podatki a a podatki o dokumentu iz pri i lila dokumenta oziroma drugje v sistemu. Kadarkoli oseba preda dokument drugi osebi, ustvari vri ni lip viV/ifiiu.v itd. Pri elektronski dokumentih jc osnovni koncept da stanje prenosa določimo glede na način, kako elektroniki picnos uči.iknjc na vse vidike oblike dokumentov tudi nr. ano lacijc (npr. podatki, zapisan, v profilu, «li podatki rz podatkovnega imenika in podatkovnega slovarja).
Pri hranjenju in varstvu jc najpomeinbemsa razlika med elektronskimi in tradicionalnimi dokumenti ta, da tradicionalne dokumente ohrani mc avtentične, če jim ohranimo obliko in
stanje prenosa, v katerih so Eili ustvarjeni ali prejeti 'ii odloženi na stran, elektronske doku menic pa ohranimo avtentične s stalnim prepisovanjem in občasnim prem i kani cm. Tako clek tronski dokument v Svoj prvotni oblik- nc more preživeti več kot desetletje (izraz "preživeli se ne nanaša le na fizično obliko, ampak vključuje (udi eitl/ivcst in razumljivost). Avientičnost elek tronskih dokumentov za daljše časovno ohdohjc lahki i zagotovimo le s samoovcrii venim proec som reprodukcije iz enega medija na drugega in pretvorbe z. ene d^italnc tehnologije na drugo. Avtentičnost zagotovimo tudi z zanesljivostjo osebe ali pisarne, ki min pooblastilo in sposobnost izvajali procesa reprodukcije26 in pretvorbe ter z ncprcki;i:er,iiii fizičnijfl varstvom.
Procesa mora odobriti, vrednotiti in občasno nadzoroval višja služba, ki ni povezana z. ustvarjalcem dokumentov. Osebi ali pisarni, kije ■ldgovnrna za z.vrševanje, mora ista nadzorna služba podeliti tekoče priMojnosli za le proccsc tkol smo že omenili, mora bili (a oseba al-pisarna nevtralna treljr. stran) li olj kol kdajkol-prej bo varstvo izključna pristojnost profesionalnih a rli i vi sto v Za to i mamo tri razloge:
1. ker so ustvarjalci dokumentov odgovorni za svojo dejavnost preko svonli dokumentov, ■njivisti pa so odgovorni za same dokumente:
2 ker imajo ustvarjalci dokiunenlov pravico pokazati, da so izvršili svoje odgovornosti (t.j., imajo pravico, da jih obravnavamo, kot da so izpolnili: svoje dolžnost ali da dokažejo, da so izpolnili svoje dolžnosti) s predajo dokumentov svojih dejavnosti v roke tretje stranke; in
3. ker se bo moralo preverjanjr. avtentičnosti elektronskih dokumentov za daljše časovno obdobje zanesli le na eno stvar; arhivjslični ogis dokumentov, čeprav sla bila procesa repro dnkeije in pretvorbe izvedena še tako skrbno m odgovorno in nc glede na stopnjo pooblastila in odgovornosti, k. ju nesijn osebe odgovorne za nadzor
Elektronski dokumenti gredo skozi vce reprodukcij in pretvorb n sčasoma njihova fizična oblika izgubi večino prvotnih značilnosti, njiho i ustvarjalci m osebe, pristojne za prepisovanje in premikanje, pa so pokojni in tako nezmožni, da bi jamčili za njihovo zanesljivost. Ko bo raziskovale lak ime elektronske dokumente želel upora bi i kot vir, ho odločilno sredstvo za določitev niihovc veljave arhjv.ski nventar. Pr, nedejavnih dokumentih služita intelektualna ureditev m opis arhivskih fondov kol kritična funkcija avten ličnosti, lako da <ihram-'ila in stalno obnavljala mrežo njihovih administrativnih n dokumentarnih odnosov, z drugimi besedami, njihov kontekst ir arhivsko povezavo. Administrativni od uosl se odkrivajo i■ ■ ohranjajo z zapisovanjem administrativne preteklosti arhivskih fondov in
Ti- cvciI.i piitDcni iKtgirvurniiM, Ifi vkljucujc rtmi/or in od-giiviirnosl an<t, lotiniCniin tlclnin.
ARHIVI XX 1997
kriki in razprave
67
njihovih delov v kar je vključena tudi zgodovina hraiijcnia in varstva. Dokument a rv odnosi sc odkrivajo in ohranjrjo z tdcrBnk«cijl ravni nre dilve londov in njihovi rcprczenlai iji v slrnklu-r ranih opisih, hlckironski.n dokumentom bomo morali dodali .še opis splošnega operacijskega sistema 111 njegove zgradbe, opis zgradbe dokumentov in opjs spreminjajočih niclapodatkov.
Najpomembnejše konceptualne ugotovitve pričujoče ananze ! ali ko razdelimo na dve kale goriji: 1) specifične metode za zagotavljanje za nesljivosli in avtentičnosti elektronskih doku mcnlov: in 2) širše npravlialske zadeve, ki so povezane z vzdrževanjem m hranjenjem zane sljivih in avtentičnih dokumentov
Glavne ugotovitve, povezane z metodami za zagotavljanje zanesljivosti in avtentičnosti elek ironskih doknmenlov, lahko slrncnio v naslednji; točke:
I) (i) Zmicsljivost in iivlcnlicnosl elektron-,sl li dokumentov najbolje /.ugotovimo Inkn. dn v celoten sisleni dokiiincnlov'^ vlkcino proceduralna prnvilii !er pove/emo poslovne in dokiuncntnrnc postopke.
Pravila, ki so vtkana v sistem dokumentov, uvajajo nadzor nad ustvarjanjem, upravIjanjem in hranjenjem tako elektronskih kot iHcIck-Ironskih dokumentov eelotne pisarne Povezo vanje poslovnih in dokumentarnih postopkov pa nadzor, lako da ga vtke v določen po.dovu' proces, še okrcoi.
l)(ii) Znnrsljivosl in nvtciiličnosl deklron skih di kniiicnlfiv nujlioljc /.ugotovimo z vpe-Ijuvo poslopkov, ki /o/ijo in »ikrupijo nrliivsko povc/Jivo, Mih primer kiiisillkucijii, rcgjslnic iji in izdchivii profilu,
Poseben poudarek raziskovalnega projekta na dokumentarnem kontekstu dokumentov izhiijJ \/ predpostavke, da je za zagotovitev zanesljivosti doKiimentov potrebno določili njihove odnose. Vendar moramo potrebo po stabiliziranju "doku mentov z določitvijo njihovih odnosov uskladil, s prav lako pomembno potrebo po spostovanjii naravne dinamičnosti sistema dokumente v. Pro eejšnjo siopnjo nadzora nad iislvarianuii in upravljanjem dokumentov, ne dr. bi ovirali mi ravno dinamičnost sistema dokumentov ali mu vsiljevali nerazumne zahteve. lahko zagotovi no le, če se osredotočimo na arhivsko povezavo (le la predstavlja povezovalno tkivo med posamez nimi dokumenti) in na dokumentarni kontekst k. izhaja iz le prvotne povezave (lc*la predstavlja
27 Nal.intncjia pravil«. M mini jih iAlcl.ili ob našem pitt;cklu, lahL) najemo na "honir p^c" pr ijcU;i in " irclicm in CCN .cm vtiKsneiii piin vi tu; i/.sli m» v Anhirt it ''tt,npuwr (vf> in 7:2.
211 Sistem ili>t.uincnlnv m njc^ivr k.....pitncnlc mini v na* m
članku ?c opisali. Glej 7£nr;ij. »i. 5-<>-
povezovalno tkivo med vsemi dokumenti).
I i(in) /¡mcsljivost in avtentičnost elektron-sk.li dokumentov ltiliko ohrtinimo lc, če po vc/cuio npravljnnjc elcklronskih in neetek tronskili komponent .sistemu doKiimcnlov
Povezavo dosežemo z vpeljavo poslopkov za izdelavo elektronskega profila dokumenta za vsak licc lok t ionski dokument, ki ga pošljemo v ccnirairir astem dokumentov, kakor tudi za vsak elektronski dokument, kj ga odložimo na stran, ter lako. da za le elektronska profile ustanovimo odlagališče. Z elektronskim odlagališčem ž.climc upoiabnikom sistema dokumentov omogočiti po poln vpogled v vse profile dokumentov, ki pri padajt istemu dosjeju ali razredu ne glede na medij. Ko zadevo zaključimo in dosje skupaj z njegovim profilom zapremo ter odstranimo iz centralnega sistema doknmenlov, bo v odlagališču še vedno hranjen zadrji ogled profilov vseh doknmenlov v dosjeju. Namen zadnjega ogleda je dokazovanje pristnosti dosjeja v trenutku, ko zaradi nizkih stroškov hranjenjr zapusti central;:-sistem dokumentov in ohranjanje sledi o vseh dcjiivnoslih, če nameravamo dosje uničiti
Glavne ugotovitve povezane s širšimi uprav Ijulskimi zadevami ki se nanašajo na vzdržc vanje in hranjenje zanesljivih in avtentičnih dokumentov, lahko «trnemo v naslednje loeke:
2)(i) Življenjski cikcl poslovne depivnosli, ki je iismcrjenn k oiininjiiiijii integritete elektronskih iliikuiucnlov, Inliko nizdelimo i.ii dve ln/i: cilju prve sli», d;i nud/ini uslvnrjiinjc /jhu»!, jiviw dokumentov m dn Imirafljrt z nv-I culiciiinii rlejiivninu in poldcjiivnmii drku niciili, cilj drug': pn j«, da lirnni iivlcnlicnc nedejavne Ji kiinicnlt
Ločitev poslovne dejavnosti v dve laz; tcmc.li na ugotovitvi raziskovalne ski:pinc, da so intelektualne metode, potrebne za zagotovitev integritete elektronskih dokumentov v času, ko jih potrebuje ustvarjalec, drugačne kot tnlclc klualnc metode, potrebne za zagotovitev njihove integritete, ko ;ib potrebuje družba. Nameni družbo so namreč drugačni in širši kol nameni, zaradi kalcnh so hili dokumenti ustvarjeni. Medlem ko ustvarjalec dokumenic izdeluje in upo rablia, jc n,ibova zancsliivosl zagotovljena s pre eeduialnimi in tehnološkimi metodami. Njihov eilj jc, dir nadzirajo zanesljivost njihovih avtor jov, ustvarjalnega proccsa in določitev njihovih oblik. Avtemienosl dokumentov pa zagnlrtvijn uvedba proceduralnih in tehnoloških metod, kalerih cilj je, da zagotavljajo .ijibcvc pravilno itlcnlifikr.eijn v kontekstu (administrativnem in doknmentarneml ter varen prenos in upravljanje. Ko dokumentov ustvarjalce nc potrebuje več, moramo njihovo avtentičnost zavarovali tako, da jih fizično prenesemo v arhivsko institucijo ali
6«
Članki jfl r jpravlt
ARHIVI XX 1997
program. Po prenos» jih morairio »rediti in opisali.
2)(ii) Ko dokumenti niso vee dejavni, se pogled nu njih S|)remcni i/ pogleda od A<*d»j navzgor v pogled oci zgoraj nnvzdol.
Pogled na dokument od spodaj navzgor se začne / dokumentom kol posamezno enoto - z nieiimi značilnostmi, atributi in odnosi v teku oblikovanja in razvoja ni nadaljuje do prve stopnje združevanja (npr. dosje) icr nikoli ne doseže stopnje serije. Poghd oosega nadzor nad ustvarjanjem, popolnostjo in upravljanjem z dokumenl s sredstvi, kot so na primer nostopek in izdelava oblike, klasifikacija, razvrščanje, rc-Ei si racija in povrnitev dejavni!) dokumentov. Obsega tudi nadzor nad hranjenjem dokumentov s sredstvi, kot so na primer postopki za odstranjevanje, hranjenje in pregled, upravljanje profilov ter kopiranje in pretvorba poldejavnih dok umen lov. Po diugi strani pa izbiranje, ure janje. opis. hranjenje in povrnitev nedejavnih dokumentov odražajo pogled od zgoraj navzdol. Lc ta se začne s fondi 111 nadaljuje z raziskovanjem mihovih že ustaljenih komponent -serijami in njihovimi deli. Ni naključje, da do kumenic v Jazi naslajanja 11. usedanja vidimo, kot da sc zbirajo v razredu, ko pa niso več podvrženi spremembam in rasli, jih vidimo, kol da pripadajo seriji. Razred jc intelektualna posoda, kamor dokumente posamezno dodeljujemo, ko jih ustvarimo a P prejmemo in odložimo na stran. Scrua pa jc skupek dokumentov, ki obstaja kot celota še, preden sc odkrije kol scšicvck posameznih delov Takšna sprememba v pogledu na dokumente pogojuje tudi spremembo v odgovornosti za varovanje zanesljivost .n avtentičnosti dokumentov od ustvarjalca dokumentov k osebi, ki dokumente hran .
2)(ih) Intcjintcto elektronskih dokumentov najbolje ohnniinio tnko, dn ustvarjalcu v času, k» jih tc-ta potrebuje za poslovne namene, zaupamo prvotno odgovornost /11 znnesl jimst m Avtentičnost doknnicntov, Oselii oziroma si n žh 1, ki se nkvnrjn s h ranjenem dokti-InenUjfl pn zaupa m o odgovornost km nphdvo avtentičnost 7.11 dalj.še časovno obdobje.
Pisarna ima za izvajanje svojih dejavnosti neposreden interes, da ustvarja 111 upravlja za ncsljivc m avtentične dokumente v teku njihove uporabe za običajno vodenic poslovanja Ko pa pisarna dokumentov za vodenje poslovanja ne potrebuj' več in sc na njih nc moremo zanesli, ne moremo pričakovali tudi začasnega zagotovila zanesljivosti, k, ga podjetje nudi v teku poslovanja Vprašanje jc lorc . kako zavarovati av
Vainvanjc avicnliinnsli luhkn lcIii uvira n/kn ilcfinimnc interese urailn. Piirncr i/. nedavne /^tdiivinc: u\lii'bcnui ka-
tcnličnosl dokuiiiciilov. kojc bil posel, vkalerem so aktivno sodelovali, zakijuecn in ko se ustvarjalcu na njih ni več potrebno zanesti, še posebej, če upošteva 111 o. da j a sla ] no zanašanje organizacije na dokument način, kako ga lc-la overovija llgoloviIve raziskovalne skupine kažejo. da lahko avtentičnost dokumentov za daljše časovno obdobje zagotovi le redni prenos dokumentov liciji nevtralni stranki, torej prisloini arhivski službi, ki i: 11 a izkljtii.no pooblastilo in spodobnost za neomejeno hranjene nedejavnih doku men tov. Čc ima uslvarja Icc svoj lastni zgodovinski arhiv, je pri..lojna arhivska služba lahko samostojna pisarna ali program v okviru organizacije; ec pa ustvarjalec redno prenaša svoje dokumente arhivski inštitueiji. je to ločena arhivska služba
Potreba po pristopu življenjskega cikla v dveh fazah k upravljanju dokumentov v elektronski in neclektronski obliki in dejstvo, da se mora odgovornost za upravljanje teh dokumentov, poiem ko dokumenti dose/ejo nedejavno fazo, numn premaknili od ustvarjalca dokumentov k tistemu ki jih hrani, postavlja pod vprašaj primernost permanentnega pristopa kol primernega poslovnega modela za korporativne dokumente v clck Ironski ali neclcklronski obliki. Permanenten pristop jc nastal v osemdesetih letih v Kanadi kol odgovor na ločevanje upravljanja doknmenlov in arhivskfh funkcij (le-to jc bila prilagoditev Iradii lonalnega pristopa življenjskega dJU« in jc nastalo v Scvcrn Ameriki) in :c zagovarjal pa' kri vanje in povezovanje obeh funkcij11 Tradi cicmliiii piistop življenjskega ciklu je ločil upravljanje dokumentov v dve fazi uprav] j a Icc dokumentov ie hil odgovoren za prvo fazo (t.j. fazo "doknmenlov"), arhivi s t pa jc bil odgovoren za drugo fazo (t.j. fazo "arhivov"). V nasprotju s takšnim pristopom ie permanentni pristop predlagal povezovanje in poenotenje upravljanja dokumentov, Prednost permanentnega pristopa jc, da je zavrnil Sclicllenbergovo pojmovanje dokumcnlov in arhivov kot dveh ločenih enot / različnimi značilnostir1, Hkrati je arhiV'stc spodbudil. da so začeli bolj resno razmišljali o srcrislvih, s katerimi h lahko dokumente bolje nadzirali vse od njihovega nastanka
Vendar ji permanentni pristop v najboljšem primeru spodbujal integracijo in v najslabšem
nail\ke$i Oihlctka naimlne ubiambc n; j hi ilnmncvnn ponarejali iliikuiiKniii v /vc/i s ft«H\fcn kii/n
in
Nalununcjšn la/tagn pnmcm aihivskcga vauiva j,i /a avlcn-1 iCnn->l itiikuiiKMiliiV v ihiljscm ¿umivnem nlulnliju najdcmii v l.uciana Omami, "Arctiivcs a<> a plute"	um/ Mtiiut:
t-rijti.i 2J:2. fNnvcnibci IW<i)' 242.25fi in Tctry Ea*w^l, "Shiiulil Cicating AKuii» Kccp Eltccliunic Kccnrel-. tmlc-riniictyV, KJcin: H*.
11
Glavne /Hntilniriti pcnmncnhicga pristujia, k.it mi ga i a/vili v Scvcnii Ameriki, mi nmanc v Jay Alhcrtnn, Tmm l,ifc Cyck it j Cuntir.uuni: .Siiine IliiiiighlK i in llic RcliikI M;m«goinenl-Aichivcs Rchiliunship, An-liirttriti 21 (Winlci UJKj-Kfi): 4~
D
Alii 11V] XX V-tA
( lank i in raz, p rave
m
zmedo na področju odgovornosti, obračunavanja in ian.sdikcijc /.a dokumente. ki ni uspela razpoznali resničnih razlik v upravljanju dejavnih pol dej a vn ill n nedejavni h dokumentov Tc raz-ikc so v cleklronskem okolin lem bolj po mcnibnc. David Hcarman, na primer, v eni od svojih nlerprrlaeij permanentnega modela piše: "Pcrmancnlnosl dokumentov ... lahko pomaga ponovno /d ril /it i hranjenju dokumentov okoli njegovega pravega zanimanja doknmen irancga dogodka ..., ker Ic-la ... poslavlja nadzor doku inenta od trenutka nastanka v kontekst dogodka, zaradi kalerega je dokument nastal, in organizaciji: ali osebe, kalere dejavnost dokiimcn lira. "3' Taksen stopenjski pMuSf s stalisča nastanka dokumenta "nuna vee potrebe po dostopu urejanj n, obdelavi in opisovanji! dokiiinenlo*» po prenosu ali celo po varstvu dok nine 11 tov. Ta iolerprelai ;ijn ne upošteva sil - -i I ■ lemcljnh po slavk ki so pomembne za upravljanje dokumentov v daljšem časovnem ohdohjn. Prvič, arhivska povezava, k: ie bistven element dokumenta, sc spreminja in razvi.a, dokler dokument ne doseže siopnje slabdnosli; torej, dokler ni zaključena dejavnost s katero je dokument povezan. To pomeni, da se dokument entiteta v obdobje dejavnosti oblikuje lako kot skupki, katerim dokument pripada, v skladu z. naravno dina mienostjo sistema dokumentov, neprestano raste jo in sc spreminjajo Ko postanejo dokumenti poldi javni, sc njihov doknmcnlarni konleksl raz vna in spreminja, saj homo le nek;1 j elementov vsakega razreda odstranili iz sistema doku mciitov in jih zbrali skupaj, da bi izdelal seri o. Ko postanejo dokimiciUi ncdejr.vni je njihova arhivska povezava določena in štabi I i z., rana ter sc ne spreminja vee - to sl"njc moramo ohnirr' *za daljše časovno obdobje. Zaključimo lahko da je ustvarjalce doknmcntov v bistvu odgovoren za entiteto (doknmcnl) v razvoju, oseba, ki hran: dokumente, pa je odgovorna za že razvilo en titeto (isti dokument).
Drugič, namen "opisov" ki jih 'zdela ustvarjalce dokumentov (v elektronskih sistem.h so to "met apodal ki'), je ¡dentil iuiranje dokumentov v osnovnem konleki;lu dejavnosti, v katerih styJc lujejo, n uporabnosti, Tf "opisi" so sami do ki 1 men t i podatkov ki jih ustvarjalec potrebuje o svojih lastnih dokumentih Ker so takšn. lopi si za dokumente začasni, odražajo in kažejo arhivsko povezavo na slcpnji posamezne enote ler obstajajo za vse ustvarjene dokumente. Po drugi stran pa opisi dok 11 men t o v. k. jih izdela arh. isl obstajajo lc 1« lisic dokumente, kt je uslvarialct že izčrpal njihovo administrativno uporabnost Ti Spisi idenlilleirajo dokumente kot hi slo ri ene
t'mpcvck IJjvid.i |te:imuma "'llcin Level Cnnlrol anil Elce-Ininii* ■Ahlltofi'm^" jc ti!) pripravljen Irtmi \rceanjc ZilruJeiij:i ,11 tic ris tih Jitrrvilhiv v San Dic^u v KitliTurniji. 2y. av(;u\ia I WO, Mr 7.1. H tbiilcm. 22.
skupke (t.j., ustvarjeni so bili za daljše časovno obdobje) v njihovem razvijajočem administrativnem in dokumentarnem kontekstu ler kažejo skupke doknmcnlov, kot nastanejo polom ko so njihovi not ran "i ;xlnosi že ustaljeni Melapodalki mogoče sicer ne potrebujejo opisa pod ¿lopnjo serije, vendar y- opis na slopnji serije in više poirebcn
Tretjič, sc lekcija dok umen lov - še posebej elektroniki h - sc .z. vaj a na slopnji posamezne enote, ko so dokument v fazi oblikovanja. To fazo vodi le določena dejavnost in iniormaeijske potrebe osebe, k: se z. zadevo ukvarja. Ko jc zadeva zakijnčcna, sc selekcija ¡7vaji na slopnji do:;jcja glede na vnaprej določen razpored, ki lemeiji na potrebah 111 zahtevah nstvar alca in v kontekstu dejavnosti, na kalero sc dosje nanaša. Ko pa so dokument nedejavni, sc ix.vaja sclck eija v veliko širšem kontekstu, ki pogosto pre sega selekcijo ustvarjalca in upošteva obsežnejše in d:i]jnoročnejše nam<*nc.
Čelrtie, dostopnost do doknmonlov, ki so v jnri.idikciji ustvarjalca, temelji izključno na pri sloinosli in zanimanju za dejavnosl ifstc o.;cbc ki zahlcva dostop. Nameni širjenja nedejavnih do kuinenlov pa so drugačni od namenov, zaradi katerih so li dokumenti nastali.
Z zgoraj naštetimi postavkami smo želeli poudariti Ua dejavnosti, ki jih nad dokumenti izvajamo v njihovih dejavnih, poldejavnih in nedejavnih fazah, imenujemo sicer enako ina pnmer upravljanje, opisovanje, selekcija in šir jenjc), vendar so močno različne v osnovi in ne le glede na perspekti"o To za elektronske doku menic drži .še bolj, saj njihove različne značilnosti v različnih obdobjih življenjskega cikla niso tako jasno vidne 111 razpoznavne, zalo jih jc polrcbno paj in neinkovileji. identificirati, S tem ne Želimo IrdiM, da ariilvisti ne hi smeli odloč.' i v prvem delil življenjskega cikla. Prav nasprotno, pričujoča rnzprava je pokazala da jc znanje profesionalnega a rh i vi si a, k. obsega diploma l i ko n arhivistiko, nepogrešljivo za oblikovanje sisle 1110v doknmcnlov in .sistemov hranjenja in olira njanja dokumentov. Le lako oblikovani sistemi so sposobni služili pol roba 111 poslovanja in odgovornosti ustvarjalca dokumentov Tako bo ustvarjalce ustvarjal zanesljive dok 11 menic in jih hranil avtentične, dokler jib bo polrcbov.il za svojo dejavnosl ali sklice vanje. Zaradi istega razloga ie znanje ustvarjalca o lastnih dokn meni 1 h za a rtu- iS I a bi.si ven o, sai mora načrtovali način njihove selitve. Končno pa so in morajo bili različne strani odgovorne za različne funk cijc: uslvarjalcc mora bili odgovoren za svojo dejavnost pr-ko svojih dokumentov, arhivist pa inora bili odgovoren ja le dokumente. Razdeljenost odgovornosti zagotavlja avtentičnost nedejavnih dokumentov, družbi pa nepristranske vire.
Vprašanja, ki jih naš projekl poslavlja c pri mernosti koncepta permanentno*.1 kot ntelek tu al ni osnovi za razvoj srcd.;l^v varovala nlc-
70
Članki in razprave.
ARHIVI XX 199?
giilelc ncdcjn vnili dokumentov, niso nepomembna, čc pomislimo na pomembno vlogo koncepta pri sodohnih prislop h k upravljanju elcklronsLil) dokumentov. Koncept jc na primer bistvo ne davno zaključenega JProjekla o funkcionalnih zahtevah hranjenia dokumentov" pitlsburgliškc univerze, Projekt Univerze v Pitlsburglui je hM Irilelm raziskovalni projekt, ki g;! je finančno podprla NHPRC Njegov namen je bil, "da razvije in preizkusi funkcionalne zaldevc hranjenja dokumentov ni njihovo uporabnost v elektronskih sistemih hranjenja dokumentov".'14 Čeprav imata projekt Univerze v PiitshMrji.hii ni projekt magistrskega programa arhivis.ike na Univerzi Britanske Kolumbije pod jbne cilje, so njiim pogledi zelo različni. Določanje fu:ikcionah.di zahtev projekta piusbtirghške univerze odraza vidik perinancntncsli. Zahteve ne loc ijejo med potrebami dejavnih m poldejavnih dokumentov in potrebami nedejavnih dokumentov. ProjjKl p-' upravljanju elektronskin dokumentov prc.dpo stavlja popolno povezanost zahtev po zanesljivosti, odgovornosti m jurihdikciii. Določanje zahtev hranjenja dokumentov projekta magistrskega programa arhivistike na Univerzi Bi lanske Kolumb'jc (Icme.ji na analizi dejavnosti, k! so povezane z ustvarjanjem, upravljanjem ii hranjenjem elektronskih dokumentov) pa odraža vidik življenjskega a ki a. Zahteve našega pro jekla se osredoločajo na potrebe dejavnih in poldejavnih elektronskih dokumentov in predpo stavljajo bislvcno ločilev zanesljivosti, odgovor nosti in jurisdikeijc v trenutku, ko t: dokumenti postanejo nedejavni.
Rrr/lični vidiki obeh projektov so vsekakor posledica različnih metod"1 in predpostavk, ki sla jih projekta sprejela Upravičenost in veljav nosi zahtev po hranjenju dokumentov je projekt Univerze v Pfttsburghu utemelji s praktičnim standardi in prakso, k- seje razvila v določenem pravnem kontekstu.% Zahteve po hranjenju
4 Kiel.....I J. Cnx, "I'ulling ihc Puzzle Ti'gcllicr: The Reciml-
keeping Funcliimal Require men Is Triijcei :iI iliu Univcisiiy 111" PillsbUT^h; A Sccimd I'tiiimcss Rcpnil," v Lhiiivrsily uf nils-hurfth AVriinAciyiiVij; Funcliunul Htiimrtmenlt I'mji'i', Kr-
purtx nni 1 ItWiinjf I'nprri FntfRi'purt Tirn (i'illsbuigh: Schiwt lit l.ibrary and Infiirmaiuin Seicncc, Universiiy nf I'iiKburgii, Mcrth, IW), I.
Mclixlc, ki jih jc u|wrabila ra/.sknvalna skupina pillshun;nskc univcr/c,jc v svnjeiii pijspcvku / nnsliiviiui "Ciimiitciii.iry nn Ihc I'illsbuigh University Rtcim (keeping R^quiiculeiils I'm-jctl: A I'mjjress Rcpnrl (Delivery DraTi)" iiliravnavu! Seainiis R::ss na Iclnini .srciianjii Zilre/cnja allicriskih nibivsiliiv v Washinginnu. .\cp[cinbni I'J'J;».
Funkciiinalnc /ahleve mi ulcmcljili .s "kuliuiniiui in/lngi' in iivrcdnnlili s p: tdroon I ii i i .sludijami "iirgiini/.'icijski: kulluic". Ra/isknvanjc lakn kulmrnih mJnknv km nr'ani/ncijsk« kullurr sc iisrciliiliiia 1c na p ik<i. in /ahicvc alicriski';a sislcnia branjinja iliik-jmcniiiv. Glcj Riehanl Ciix, cil., University ■ ■ r I'ill .burgh Rccunlkeeping l:unclinna1 R;a|iiiriMijc:nis Pnijccl: Ro|*.«s and Winking Papers i)TilKhur^h Schiwl nf library anil Infnmiaiiiin Scienec, University nf Pittsburgh,
dokumentov, kot jih je določil projekt mugislr skega programa arhivistike na Univerzi linian-ske Kolumbije, pa temelji na splošnih standardih in praksi, ki izvirajo iz teorije in metodologije diplomalikc in arhivistike.
Razlika v metodah sc odraža Ukii v načinu, kako sta nbi: pnjekta definirale koncepte in izbrala ter uporabila terminologijo. Pomen kljue-nin pojmov lahko razložimo n;: dva načina. Po men fihko določimo zaraoi projektj, ki ga tre nutno izvajamo ftaksen pristop pogosto upora bijo na primer pisci zakonodaje). Lahko pa ga vzamemo iz tradicionalno uporabe 'i razume vara, k obstaja v kontekstu celoic znani a, v katerem so se pojmi razvili Pittsburghški projekt sc je odločil za prvi pristop, teoretične predpostavke projekta magistrskega programa urhi vistike na Univerzi Britanske Kolumbije pa so narekovale odločitev za drugi pristop. Posledica je, da sla oba projekta zelo različno definirala osnnvne pojme, kolje n« primer dDkiiuiou^'7
Razlike niso le v defii iranju, ainpak tudi v nterpielaciji. Tako je pillsburghški projekt i/, razu "funkcionalne zahteve" pripisal poseben po men, k* se razu kuj 3 od pomena, kol g» splošno sprejema m razume računiilnišlvo,3H Pri pilts-burghškcm projektu so funkcionalne zahteve se stavljene iz obsežnih, splošnih standardov za hranjenje doklimzntov, ki iili m mogoče direktno prevesti v onliKovne z,ahlcvc siitcma. Projekt
September 19'J I, Nfciclj IU!>5).
Čeprav ju k j 111 uu |i i iImViiiiiciili i k i inn irsnnvna premisa pills-tiuigbškuga pi-ije1 ri, pa v liteiaiuri, ki ¡vi predstavlja, ic/kn /adciliiuii Jhhui ilciinicijii ilnkuiiicnla. Dukiiiucnk cnkrrH npisujcj.i knl "Vapisanc I rar.'.akcije, ki .lajeju ilukii/c" in drugič kni "iliikn/e n ircinsakeijah." Glej Richard Cnx. eil., ¿/iii'i ith'Iv ii/ If'hWWwFfji /fmi/i/W/JUij? /ni it*/ ii mil/ /ir^nii-i'iiii'ii/t /Vit-jffl: 1'epwrii inn/ HW(iii£ QipfW (lTiil\iioi(;h: Sclnml nf Lihiary nnil Inliin "iilinn .Science, University nf Piiisiiu j,li, Scpiciiiber )')')t, Marth I'J'/S), /ui.tiiin. V pivi javni ntijavi piilstnngliskc^i pinjckla je Daviil Ucaiiinin, ki je v |iriijckin siiileliivnl k >i svehivatcL, clckircmski iliikuniciu ilullniial kni "inriirillaeij.i, ki miilctnjc pi 'liiinskneijali.'" C.'cj Daviil tkniiiian, "The biipliealiiins nT Anii.i/n^n^ r. /^ri'i'ii/i'ic [$\\ •] 11/
I hi' t'ivsi<.!cHl Tin lli: Aiehlval Mana^eincnl nT lilcelnmle
Riieimls," ............. Anhwiti 5frA (I:.i11 I'J'Ji): Kljnb
inajhniiu w/fitaE v fiirinuliraiiju pa mi ilcfinieijc ilnslcitnc, saj sc vse |ii'sv-iiiji, kiinccpli 1111:1 "ilnka/." in "Iransakrija", ki sla za paijckl najpiiiiKiiibnejši /načilnnsli ilnkuiiicnla. Zill sc, il.i pillsbur 'hški jiKijckl 111 i/ilelal ene sanic, slani'anlne ilel'mieije
nlicli kiiiicepliiv. V ghisarju, ki s..... y.i ra/vili /a pmjekt
inagisl^kcpa |iin^rania arbivislikc na 'Jnivcr/i liiihmske Ki1-luinbijc ilnkiiiiKMil ilclinir.i 11111 kill "kalciikiiti spis, ki ga je
i/ile [a la 11/ii......Ii ji lavna iiscba v üisu sviij: 1 le javni isli." V
•lusa ju muh i/ilelali luili tlačne iklinieije Ujuinilj pnjninv, ki Mini jih iipniahili v ilcliniciji ilnkuiiicnla, njir. spis, jnaviia iisctia. Glej Appemlix T. Tliinl WngKss Ic|jiii ali Inline jiagc ra/isknvalne^a pnijekla inagislrskcga priigiama arhivislikc na Univer/i ttrilanskc Ki.lumbnc
Na srečanju Zitru/cnja ameriških arhivislnv J.U av^usla Ida ly1'"» v Wasliingliinu jc nb ra/prav 11 pillsbui^liškein piujekiu I'.C. Haiihaian |ircilslavil nckalerc pniianjkljiviisli uporab Ijcnili nicliid pil dnlnf anju lunkeintialnih zahlcv.
ARHIVI XX 1997
■ Innki in razprave
71
magistrskega programa arhivis ike na Univcr/i Bnlan^ke Kolumbije pa uposlcva pomen "funk eionaloe zahteve", kot ga je razvilo računalništvo. Zalilevc so sestavljene iz določenih pravil za vsako dejavnost, ki je povezana z nslvar janj.nn, upravljanjem in hranjenjem dokumentov, ter jih lahko oblikovalci Mslcma neposredno uporabijo Pri projckhi Univerze v Piltsbiirglm je Identifikacijo l'unkeionalnih zalucv določil raz -skovalee; pri nasem projekin pa končni rezultat razi.ika ve.
Razlike med obema projektoma so bistvene in, glede na radikalno različne vidike, metode in predpostavke, na kalcrih temeljita, verjetno ne premostljive Vendar imata skupn namen zagotoviti intcgritclo elektronskih dokumentov. Uvajanje olieb modelov v različne organizacije bo pokazalo kateri prislop nudi najučinkovitejša sredstva za dosego lega cil a.
Glede na ngoto nlvc o polrcbi po uvajanju pristopa življenjskega cikla v dveh fazah za upravljanje elektronskih dokumentov, namerava isla ra/jskovalna skupina r.a Univerzi Britanske Kolumbiji predlagali nov raziskovalni projekt, ki bo upošlcval stališče arliivista. Splošen eil' pro jekla bo na tcmcl|ii teorije diplomatikc in arlu vistiie odkriti vsestransko metodologijo (k! bo uporabna v vseh pravnih sislemih. knllnrah in tehnologijah) z.a ohranjanje intcgritelc elcklron-skin dokumentov od trenutka, ko jih nslvarialee ne potrebuje več in za resnično dalinoroenc potrebe drnžbu Bolj specifični eilji so: I. iz konccptiialncg:i sl;;lišča oblikovati strategije vrcdnolenja cleklronskih doknmcnlov vključno s časovno opredelil1 ijo in obliko zanesljivega ptenosa odgovornosti za niibovo hranjenje od uslvnrjjilca k arhivsk ■nštiluci,i ali programu; 2 določiti fizično obl ko hranjenja, ki bo zagotovila stalno zanesljivost in avienlienost clck Ironskili dokumentov; 3. oblikovat, standarde o okolju in mediju za hranjenje avlentičnib clcklronskin dokumen lov;
4 določiti principe, ki bodo vodili iiislitucio n-dno oblikovanje zanesljivih in s.imoavten-tičnih proceduralnih metod za zastarele me Elije in neuporabne digitalne naprave, določiti primerne intelektualne melodc za za gotavljanje stalne doslopnosti in pridobivanja elektronskih (loknmenlov;
6.	razviti kriterije za opis cleklronskih doku meiilov, ki bodo sposobni sporočali nühovo naravo m značilnosti znanslvcnikoni in jal nosli; in
7.	določili obstoječe metode in standarde za uvajanje zakonodaje o dostopu in zasebnosti v povezavi z elektronskimi dokumenti ter po potrebi razviti nove.
McJodc za dolgoročno hranjenje morajo hiti uporabile v vseli pravnih sistemih, knllnrah in tehnologijah ter morajo predstavljati temelj za
mednarodne standarde. Zalo si predlagam projekt prcdslavljamo kol mednarodno sodelovanje kanadskih, ameriških in evropskih nrhivislov.iy
Raziskovalni projckl magislrskega programa arlu /¡stike na Univerzi Britanske Kolumbije smo začcii,da b' preizkusili veljavnost tradicionalnih konceptov dip'omatike .n arliivishke v krasnem novem svetu cleklronskih dokiimcnto Kon ecptnalna analiza elektronskih doknmcnlov in ugolovilve projekta so potrdile, da so konccpii šc vedno veljavni Pravzaprav predstavljajo močno in notranje konsislento metodologijo za ohr,v uitev irte^riletc elektronskih dokumentov Ker smo analizo umcslili v inženirsko okolje, smo hkrati uspešno preverili in prilagodili konceple diploma;:kc in arhivislike v luči realnosti clck tronskil' dokumentov. V arhivislično teorijo, metodologije. in prakso smo pomagali vdihniti novo ži vljenje.
Iz. angleščine prevedla Katarina Kobilica
ZUSAMMENFASSUNG
DILR SCHUTZ D1;R INTEGRITÄT VON tiUliKTRH Nl,SClll;N DOKUMENTEN: HERICIIT ÜIH-R t';IN t:OKSCIIUNGS"ROJEKT IM RAHMEN DES MA-GtSTERSTUDlUMS PER ARCHIVISTIK AN DI;R UNtVt'-RSITÄT VON URlTlSCtl- KOLUMU1EN
Das l'orschiingspinjekl, das zur /.eil im Rahmen de Mafjisierstndinms der Archivislik der Univcrsniil von Hriiisch K.ilii'iibicn läufi, befalil s eh in, dein Erfassen und Definieren von Friideningcn nach Schaffung, Verwaliung lind Auibcw;ihmnK von zuverlässigen nnd anllienlischcn clekironischcn Dolaimcnien. Der Arlikct brrichlcl über das Iwschnngsprojcki, innreilSi seine Ziele und ,cine Meiho-dnbgic, mforiraeri iihe, die konzcpiacUc An;ity*;c dc>: t'ro-jckis nnd slcl11 die bisherigen wicliligslcn Forschungsergebnisse dar.
.SUMMARY
Till: PROTECTION OI: Ttll:, INTEGRITY Olr SgfcTRONEj RECORDS- ON OVERVIEW Ot; THE tlUC-MAS RESEARCH PROJECT
The rcscaieh projccl eniiently nnderwiiy al ihe U:iiversiiy ot Uriiisli Columbia s Master of Archival Slndies Program is dirccicd loward identifying ;ind defining ihc reniiircmen's fcr crcaling, handling and pieserving reliable and ,-iiiihcniie clccl conic records. Tins article provides an overview of Jhc rescuicb preyed, oiulin ng is obj< clivcs and methodology, Munmaiiving us conrcplnal analysis, ;ind prcsciiling ils m;,or fim uigs lod.nc.
^ Ker hi> prcillufcani pnijckl sprejel slalKCc aihivisla, ki (Inku iiicnk huni, liotnn v pnijckl l;i?jc uincsiili luiti oschne fnni'c, ki vsebujejoHcMliunt*dnkuiiKiiic.
3003
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
Struktura pravosodnega sistema na štajerskem v 15., 16. in 17. sto!et;u
BORUT HOICMAN
Avlor v sestavku razpravlja o ilrukliiri pravosodnega s>slema na Štajerskem. Poleg same strukture sirlcma zaradi .specifičnost) obdobni podaja okoliščine, ki so privedle do stanja na strukturalnem ni<'oju. Ob s1«K» pravosodnega aislema ic v sestavku mogoče naili >e drobce v zvezi s sodne oblastjo, delovanjem kazensko pravnega sistema, pregled virov in literature
UVOD
(1) "Marchin mcc dPionis"1 in "ducatus Sti-ric", dva pojma, k t označujeta določeno doga janje m hkrati podlago za enega najpomembnejših rczull itov zgodovinskega razvoj:. raz.v-)j in nastanek Štajerske v času Traungauccv, ki ga jt leta 1 156 zaokrožila podreditev .še zadnje svo bndne plemiške družine, gospodov i> Stiibmga, lastnikov gradu in gospostva Gradec (Grazj. Moč posesti, grauov in mimstcrialnc \Ejaška sile je s lejn omogočila, da jc v Gradcu začel nastfjat center (Ježele z. dcželnoknežjim dvorom in ograj nim sodiščem ter z. niim v /.vezi deželno pravo. Čeprav zelo pozno zapisano (koncc 14. stoletja), jc njegovo izoblikovanje v oblik' običajnega prava mogoče postaviti v 12. stoletje, saj sc kot "ius provincic" omenja ?.c v Gcorgcnbrrškcin privilegiju2 iz leta 1186. Isto dokaznjota deželna privilegija za Kranjsko in Koroško iz prve polovice 14 stoletja, ki določata njegovo .snb sidiarno veljavo v zadevah, ki s privilegijema niso posebej urejene.-1
(.2) Nastanek dežel dežele pa je z.vozan še z dvema procesoma: z nastankom in uveljavitvijo zgodnje moderne države (stanovske države) in pravno enotnega deželnega plemstva, k< hkrati predstavlja glavnega nosilca deželne zavesti. Nastanek stanovske države omogoča prenos raz me rja kralj-plemstvo v obliko deželni knez-dc želno plemstvo, k.-r poenostavljeno pomeni državo v državi. Deželni knez., kakor lx)mo videli kasneje, tiiko v našerr. primeru zuružuje popolno oblast ( plena iuri.sdiclio"), kar mu omogoča, da ic "fons omnis iurisdielionis".4 Habsbiiržani, kol nemški kralji in rirnskj cesarji v >bdobjn od 15, do začetka 19. stolclja, lako na Štajerskem v I a
"Krajina mujc^a w)spr>s]va."
Listina, ki ju Sc danes hra.ii Slajcrskl tlcicln. arhiv v Gradcu (StLA, Landschafillche Uikundcn, Nr. A, 1, priin. JyWl, GrundriB, \lr. 31 si.), predstavlja enega Icmcljnih diikuiiicntiiv Slajcrskc ustave.
Več v /ve/i / nastanki>m Štajerske pnnt. Stih. SI.......... Slu-
venska /ginJuvina..., str. H3 si. "Vir vsega prava."
dajo kol deželni knezi in ne kol nemški kralji in rimski cesaiji.
Deželno plemstvo jc nastalo iz. dveh skupin, in siecr iz. svobodnega plemstva ter minislerialov tn mililov,5 ki jim je uspelo kol pomembni družbeni skupini na osnovi privilegijev polngo ma doseči osebno svohodo in sc izenačili s starim svobodnim plemstvom Tako v pravnem pomenu nastane v mzmerju do deželnega kneza enotno deželno plemstvo
(3) Preden nadaljujemo, je potrebno opozorili še na en fenomen v razvoju Štajerske dežele nastanek posebne Celjske dežele. Vzpon Celjskih je v 15. stoletji; zahteval redefiniranje ecljsko-babsbnrSkib odnosov. Kljub temu da so sc Habsburzani upirali in cclo proti njim (Celjskim) sprožil' fnjdo. jc prišlo do priznanja njihovega državnoknežjega položaja.7 ki jim ga jc listiru \7. leta 1430 podelil cesar Sigismund.* Poleg položaja so dobili še novčni in rudniški regal ler ograj no sodišče v Celju, da bi sc "lahko vsi plc meni:- ljudje, k stanujejo in prebivajo v njihovih deželah, grolijah jn gospostvih, ter drugi v tem ograjnem sodišču brauili in pravico dajali in jemali po pravu| običajih in navadah deželc"IJ. Novo ograj no sodišče inj s te 111 povezana sodna oblast Čcljskoga grofa lako pomeni oblikovanje posebnega celjskega deželnega prava in s lern nove Celjske dežele. Po umoru Ulrika, zadnjega Cclisk^a, 1456 v Beogradu je sicer kratek razvoj i eljskc dežele prcknjnn, vendar je Celjska grolija znotraj .«lajerskc iiprave obdržala po sehen položaj.10
Nesvuhodmi nižje plenislvn ki /a svnjn. v prvi visli vnjaikn slu/hi i {niinisteritnii) hI s ,nhi>dncga gi ispi mIj p cjiitc plemiški i pascsl. Osf-hna ndvlsnnsl m: jc ka/ala predvsem v pravni ne-svi-bodi . lire/ pi; lanta ¡rnsptKla sc npr. ni hlln inagnCe pi, niiiti.
^ V /vc/i / nasiankiini ik-Jel In ra/.vnjciii ilc/clne^a phmsiva ici razmerij ptfln Slih, SiiiHniti, Sli,venska /¡jiidiivina .., sli. TJ si.; priitt Sc: Hraundcilci, I Jthntaycr, Oslerrcichischc. sli. 31 si.
-7
Vcnilai Sclc pc leni, ki 1 si 1 Celjski s llabsbur/ani .sklenili piv g- Klhmiilci Ii ivanju. Celjski pnslancjii NrJ.i vnnncposrcilm. JVivilcgij i/, let,1 M3fi. 1(1 "Cili vicitij "llannrichicr", "Uanmichlcrainl". piint. 1'lancr. Rechl um' ., str. '13 si. V /vc/I z ni/vi 1 jeni Celjske dciclc glej Slih, Simnnili, Sli:'. ;: isk; /£ixli:vlna sir. IUH si.; print. Sc: Vilfan, IVavna..., sli. IW.
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
73
iki>cln' -ffcuiml ik/chii 7htir
iiiLij
flRvfm m niti lagiMHHura kin-îimxKlvii
¡ni.n.ljjihiu 'as .liki
riluvnilti, IcV a i n..i ]í, u¿ncl]i
ilc.Vni pI.ivjm iiki. ...i
I |H| ïinihni i HWVM' (v fa\u ' i'nc
r .-vaintttli)
tlcíclni kncí .: ■ ' 'i
ilcJdni liiadi
V :cdom(inus) (linacc, . tusivo)
i ni cu. j nI ura
f au ni Vi
(4^; Preden se Inlimn -edslavitve slrnkuire pravosodnega sisiema 11a Majerr.kem v začel kn novega veka (15., 16. in 17. slolcije), je. potrebno ugotoviti razmcijc moči na relaciji deželni knez deželni stanovi To razmerje je rz srednjeveškega prizadevanja deželnega kneza združili vse plemstvo pod svojo oh lasi preraslo v razmerje med dvema pogajajoči ma se strankama, Deželni stanovi so dobili možnosi soodločanja ali vsaj so-vplivanja na nrejanj splosni.i deželnih zadev" (prim grafikon). Obenem je lo obdobje ustanavljanja in rasti centralnih organov, ki na zna ujajo absolutizem
VIKI
i4») M «I viri za strukturo pravosodnega sistema na Šiajn skem je mogoče razlikoval. vs;n iri vrsle, in sicer;
v ri strukturalne narave (naštevajo sodne in Mancc 'ii sudna oh last va, k i so delovala na štajerskem, neposredni) - viri, ki so plod sodelovanja dežehu krez in stanov ter reformnih prizadevanj (iz potrebe regulacije sodnega postopka poleg procesu al-nih tlulučb vsehujejo še strukturalne, sekundarni)
pravna literatura Ifi. m 17. stoletja (siru kl lira] na in proces na In a).
(6) "Speci fic al i o, wievillerley 'ns lan lin nnd Tribnnalia in d i sem Herzoglliumb Sleyet sei H", seznam iz 17, stoletja ob i a vi jen v7ahno/ih Šla jerskih miskelaneah1 in ga hrani taierski de-
Ra/pinvlja t ilc/clnini knc/nin 11 vnj.išVili ubve/at" tbnnv in n ilcJdnih áM! ra potihni viinv i/ kalerih sen. poskušal i/-luliili p-isanic/nc slniklurjlm .like <¡j| ,*[slas-eL vili), jc sit-mlclcíhí siannv jasni ',/iaJena i). Ici.i K KI. p" 'c.n leiu jc dcícliii klic/ glavni m ki let: vse *lc/clnc suvereni«.! i" Tpjnl. up. 12).
Upiavni ingani ccsinja Maksimilijan j. ra/snj le leh je slckcl piki Mcniin.-iniliiiii je piipcljat iln lega,,la su hili v d\ jjsdih lelilí 17. slnlcljii |'sfMd|irivC .siannvi i/kljuCcni i/ ncptisrcdnt ili?asnc suvcicnnsli k?i jc 11111^1 kc shcnialsknpiika/:il> . iln Ki2d (ilcJcIni krc/ in »l.innvi), . pn 1 fi2(I (ilcJcIni klic/).
O usiavnem pirlnJaju ilcielc v icn. nhdnliju prim. I<* Diau
ncilci, Ijichniayci, íislcricichisclic ..., sli. M .si.
Ziihn, Slciiischc .... sli. .152, 17. Jhih. Siaals- umi IVival-
žel ni arhiv v Gradni. našteva 3!4 instanc in nblaslev, ki so poleg upravnik ftuilcij ali izključno izvajala pravosodne naloge (Gerichtsharkeit ausiib'fiK lajni svet, notranje avstrijska vlada, dvorna komora, maršalal, urjjd vicedoma, stanovska ali deželanska uprava, urad poverjenikov, deželnoglavarr.ko r.odisčc - dcžclnoglr.var.skr. zaslišanja, dvorna pravda, ograjno sodišče, sumar ne pravde, klelarsko sodišče, urad klelarskega mojstra, gozdarsko sodišče in urad gozdarskega mojstra, vojni svet. ievdno ^oaišče fevdna pravda, komorno grofovsk; urad v Vordernbergu, ec-sarsk. rudarsko odni urad, mestni mag-slrali, uradi mestn'h sodni! ov cehovska /.druženja, jurisdikeija gormr.skih gospodov, gor.ke pravde, jurisdikcija zemljiških gospodov, dežehkosodni gospodje, pomirja, urad krvnega sodnika, vojaška mlcndanlura univerzitetno sodišče, krvno sodstvo - pravite, urad ribiškega mojilra, vaški sodnik, trški sodnik, maršalal skupnosti mestne in irsko vzajemnosti in tako imenovana "nepristranska sodišča ). PrimcrialiK gledano jc stanje na področju pravosodja na .ajerskem primer Ijivo s stanjem v ostali.) avstrijskih deželah,1 1
(7)	K temu je potrebno dodali Se spis. ki jc nastal v 17, sioletj" z naslovom "Stylus Tnhu nalium Graceensis"Kt in vsebuje opis oblaslev, še poseb-jj sodnih instanc nr. ajerskem.
(8)	Glavni vir. ki vsebuje poleg proeesualnih še člene strukturalne 7 narave, je prav gotovo
gciichlc im l-amlc, "Spccificaiin, wicvillcilcy Insianlia und Tiihunalia ¡11 d se m llci/i i;ihu. ih Slcyci scinl,*: piini. Mell, jrvniliil ... Ml. 4X4,
1 I. Die hix-h.-inschnlithc GchcimUc Siiill, 2. die huthliihlithc
Innci Ocslcrccichischt Rc Jcnlny, 3. ■ lie hnchlJHilichc l'uf-
eammer, -I da\ liiK;hl.ihlit.fic 11nfni;irscli;ikiiunilil, G das lih
lichc LjinilsvkciJiiiiiamUl, fi ■ lie hihlichc l^anilschatï, 7. ilic liitilichc Vcimilrclc Sicile. S. ¡lis IttMk'hc l^indlshaulil înanisthc Vcili^ien 9 lias liihliehe 1 lnficthl, K). das liiblichc Sthianncnicthl. II. lias liiblifhc ,Sumiiuiii«hi; Rcchi, 12. das liiMitht Kcllcijciithi 13. das liih i'.hc Ketlciiitcisiciainbi 14. das F-i i rs I - unil Valinicisicraiiihi, 15. die liihlk'hc Kiic^ssltll, Ki. djs 1 cflicnret'hl 17. lias Cainntci^iarcnaniH in (km Vin-ilcmbcrg IK. Jus Mwis. I^ikrichleiainbi, I1/ die Slaii. ina^ishalc, 20. die Slalliichkramhlci, 21. Zunllcn Jci liandl. wcrthci 22. ilic l"cithcrrn Jurisdicliiin, 13. die l'cikiSdunifcn. 2-1 ilic Gnindinbni'.khcn ihi Juiisilielinn, 23. ■ lie Lmdl-gcriehlshcrm, 2fi. ilic I" nklili Ishtm, 27. (las 1'jniichleraiiihl 2K. das Zcig Ci i mini1 sari al, 29. die liih:i-hc Univcrsilcl, 30. die l'anladungcn, 11. Itiifviifhniaisicranihl 32. die Duit-richlci, 33. ilic Maikhnichlci, .14. die Kih ich. Citintiiuniic. (1er Siail und Muk'il îles ^enuiincn Miilciilcn und derse hen Marschallanihl in .35. die unparlhcyf chcn Gcrichlci.
V /vezi n slanjcin na potlrofju pravnsiidja pnni. îc Nicll, Gnindiill ,Mi. 4K4 si.
Ift Nalinnal «ihlinlhck (N. ll.)Wi£n, ll;indw:hiifl (Ils) I42H2 fui. l'Jl 2fi.l se ujema /. Kctlihachiini. ftipis iiajcrskih MxJnifi in slant ukuli 17H0 jc mnjiiKC nijli v .SlLA I-M.fiA,. Gcrictih wesen Scli. 7(1 f/vc/ck .34).
1 Obsega 252ilcnnv, ikI lega |miti K4 uhravnavu predvsem sud-ni pnsl.ipck, naslednjih .15 Clcnnv (H5.121)) piavicc ilaijcv ■ ^iisptiïfinskc pravicc (llcncnfcchl). iicni 12M7'Jiib. nvnavajii jainslvn 204 Î42 ka/ensk.i piavu, 245-252 piavicc
74
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
srednjeveško >ajersko deželno prnvo 'Das isl der ianndlauf von Stcyr der gcwondl.:hon recht, die man laglichen wandelt)"*. Sndni ohrr.zei ograjncga sodišča v Gradcu iz časa okoli 1415-1433,y so naslednji pomemben vir, k. poleg pro cesualnih vscbnjcjo čienc strukturalne mravc.
(9)	"Ordnung des lannusrechien in Slcicr wider die misbraiichen gewonhailen, so ain zeit her dabey gewesen sein sollten' picdslavlja pr'i poskus prrzadcvanj deželnih stanov za icformo20 sodnega postopka. Prizadevanja so ostala na pol poli ker ni bilo sanKcijc21 deželneg i kneza.
(10)	"Aincr crsamen LandschalTt der löb liehen Flirslentbnmbs Stcyr New ver Taste Refor m al i on des Landts und [iofrccbls daselhil pred slavija obširen civilnoproccsni red za itajersko pred ograjnim sodiščem iz leta 1574, ki ga je nad vo'voda Karel 24. decembra 15/4 tut1 sankcioniral22 in je plod sodelovanja deželnega kneza in deželnih stanov,
(11)	Lela l(i 10 so deželni stanovi r/roeih de že I nem u knezi i predlog novega reib rini ranega deželnega prava, ki ga je Ki 13 dežeini Knez. Ferdinand vrnil.2 Deželni knez. jc v resoluc"', ki je spremljala predlog, predlagal vceic upoštevanje procesnega prava. Predlagane spremembe so bile upoštevane v "New Comgicrte Gerichts Ordnung des Löblichen Fiirslcntbumhs Slcycr Anno 16KV',24 ki je z. nz.liko od ostalih redov
tidnv, v inlalih iJclih prevlaituj« ncnaOilnnsi. Za-chnn dein i/ 14. slnlcljn. [wi mnenju HiM.li<iff;i (/a i/tlüj-i v celnli pi¡pravil in nprcmil * kiimcnlar cm) ileln iignijncj-a pi-iarj_, kur vsohujl velikn i levi In piix.-su.riih prcifpisnv ngmj neta sndišč.i {Hisehiiff, SlcicniiaikiM.lics l^ntln :t Mi. S-* si.). Jc /apis šiajexskcj;.a nhičajncjia prava {Gcw.ihnhciis-Land-redil. piini. Canstein, Ixlnhuch der Gc>:Jiictilc I sli. 117). Prim. se: Lusehin, Österreichische .... sir. 141 Meli, Grumlnli .... sir 52 si. ("ein Rechlshucli im Gei;cnsa]/. eines Gesel/-buchcs").
' Za i/ibjn prip-uvil Ukchnlf, Slciermaikischci ar. i7ii si. (Anhang I); k leuiu Se piimcijuj Uisdinif, .Slciemiaikisches ..., sir. (iN si.
21	14. iiklnhra 1501 sn hila ilcla zaključena,
Hischnff, Kieieriti.lrkischcs.... sli. 70, Lusehin, Ösi erreich i sehe .... Mr. 151.
22	Meli, Gruiuliih IUI 4M si. I'iini. še Wesenei. Das itinei-
Osicrieichischc . sli. 21), np, tO; Vjcr i ime iij:i pri mci javi i iluku-mcnlnv, ki sn naslali v /ve/i /. icfiinnii ilc/clnc^;i piava i/
nhili>hja I.W 1575 (Sli.A., LseliA., Gvi ichi swesen Sch. 62,
/v. 15); Di/clni srnini teil i/ lela 1574 /asleiliinn luili pml
imcmim Slnicrska Kamlina.
Plim. Wesenci, Dns inncriislcrreichisclic..., up. II: "licr FUi. Dur. Unsji\ Gcncili^sicn llcmi, unil Ijnillsfllislens, gc-nciliuslc Kosnluliiin. Aul aincr Ersamcn l-anilsctialTl in Slcyr, anyc/n aberinall vnn neuem Cnrri^icric Umdirechis Kcfiu-muli in Ifil.l" (Dck.il /. ilnc 10. marce Ifill). SlLA.. LschA.
Gcrichiswcsvn Sch 62 (zvezek I (i).
Rnkiipi . hrani šlajerski deiclni arhiv v Giadeu pod sig. Si LA Lsch/i , Cerichlsuescn. S t h. <¡2 (z.vczek 17). K nikiij.I ,u jc
linija »ki zapisala iip<mit>n 'Landls R. :hi des Bi/hci/ii^ It.unibs Slcyr. Kcfiirillicrt und eiin firmiert vnn Ihr. Pir. Durch. Herrn ttcrrn Ferdinand Ei/hcr/nj; /u (Vacfrcich als Er/Jici/nj in Slcycr Unscim Gencdigsien Herrn und Landlsfilrslcn. Mil
razdeljen na dvi dela: Der Brste Tihi i I von undterschicdl'chen Instanzen und derselben Gc riehlspersoneii. Der Ander Thaill Vom Gerichtlichen Proccß.
(12)	"Des Löblichen Piirsteiilluimb Slcycr Gerichtsordnung, wie vor der Landtshauptman-schafft und dem Sebrannengcridil proccdicrl werden solle, Reformiert im Jahr 1618"25 - sodni red Ki ga ie Ferdinand dvakrat sankcioniral, in sicer 7. novembra 16iK m 30. marca \622,n Ohe verziji, i/, leta 16IS in 1622, se v glavnem .skia-dala, razlikujeta se le v manjših popravkih in priredbah, ki so odraz, časovnih sprememb." Sodni red iz leta 1618 oziroma 1622 vsebuje 74 členov in jc ostal v veljavi do uvedbe občega sodnega reda (Allgemeine Gerichtsordnung) Ic.ta 1781.2»
(13)	Štajerska pravna literatura (lif:chls-literalur)?u ¡6 in 17. stoletju predstavlja dva sklopa, in sicer rokopisnega, in je predvsem na-stnla zaradi proccsnainih potreb,30 in tiskanega, ki poleg procesualnih potreb poskuša reševati strukturalne. Med rokopise le vrslc, gotovo šteje delo Kasperja barona Brcnncrja 1 iz. obdobja med L554-1 5.5N ki poleg traktatov strukturalne narave vsebuje razlago številnih procesualnih (postopKovnih) izrazov in jo poskii?: določene sistcmalikc ter bogat terminološki vir.112
(14)	Landl.sgcbraiieh im Herzogthiim Stcyr" "Nene Landgcriehtsordniing in Stcyr", lnsti luliiones ju::s Slyriat oder praktische Obscr-vationcs, zu Lieb allen Principianlcn so in Slcycr die Jnrn zu practieicrcn gcsünel .. durch Herr W vor Juhren gevvcslcn l.nndtschrcibcr gezogen" m Modus proccdcndi des horzogtlnimb Slcyer' je zusebno delo, ki predstavlja postopek pred ograjnim sodiščem v Gradcu iz srede 17.
Kalh einer .Mit "meinen i lib. Lnu'sdiiill ikisclhsl pulitieicii An. 1017".
9 S
I T-skann v Giaileu I (i 21). .Si.-irejš.-i vci/ij.i preilsluvlj.i (v lis. SlLA., LsehA Gerithlswc cn Seli. M (/vc/ek I'J)). "Gcriehis-nrilnung iles t.unilis- unit llnll' licehkiis im Rlisieiilhiimli Slcyei. Rcliiimicil im JjIii IfilK" v T) ileiiih. '' Tisku i) v MU nth nil lr.22 in v Gmileii I7fil,
Niivii pftajn jc I(i21 n:iriičil liijtii svel v......li n:i|iak v liskii
fglej. .Sl.LA., LseliA. Gc.iehlsttescn Seli. fi2. /ve/ek 15). Trim. Wcscner Djs itincriisiencictiisvhc sir.7.0 si .' up. 12, 13 in Lt.; Lusehin, (Islcncieliiselie .... sir. 377 Meli, Gruniliili ... sli 2X2. I'iini še iliikumenlc, ki sn misLili v /vc/i / ic-fiiimnn ilejavniisijii iPe^clncyii reila I(il4<1fr2l v Sil.A., LschA., Gcriehlswc.scn Seh. fi2 (/ve/ek 15). Lusthin, iislcrreii.lii-.ulic sir. il7'J si., Meli Gniniliill , sli. 2K4 si.
Vsa ilela. eepi.iv sn n.isi.-ila /nraili pmki:Cnili pniecsu.ilnih pnlrch, itajejn pnlcg legli sc ilii'ici vpnglcil v slnikliimlnc ikI niisc, ki wi v lcm i.isu vlailali.
11 1'rinl. Meli, Grunitrill , Mr. 2K4 si.
Ta np' ■ l^inilisreehi, l^iilunjLcn. I-Uifiuilcmnj; Die Taj; fiilcn. Ap"llalinn, Diiinus, Gciiclils/cu^hiiclf, Tanicrunj umi messij-un^ iter Expcns, Schaillnspri^f, Slcuicr, Gcwall. Gcwn Ii Inger, Obe i gab, General Übergah, KcverU.
ARHIVI XX 1997
Članki m ravira ve
75
stoletja" Delo ohse^a šimdcsct vprašanj i/ štajerskega deželnega prava n vsehnjc praktična proccsuninn navodila ("Erste Prag Wie ¡111 Hcrzoglhumb Steycr einer Ci v i lnet ki ii der aiil'ang zu machen gepllr.gl wirdt"?4) in je hilo na Štajerskem zelo razsineno, o tem dejstvu prièa veliko štev,ki ohranjenih rokopisov.Delo se ponavadi citira po rokopisu Hs_ 1114 SlLA, "Richtschnur, wie in Herzogtliunib Steycr einer Ci vi 11 action der anlang zu machen, in iredio zu nrgicren, und biß zu der "Olliacn Lndlseliall zu bringen seye" flÉRich«2Iuir) -
(15j "Bericht cllichcr gcrielitlichcr Soleimi teten, so hev dr,r Landschrannen in Slcyr gehalten werden",3 spisizleta 1590, ki ga je sestavil pisar ograjr ega rodišča Frasam KJiurz.lch
(16)	"Formular Puccli nach der Expedition und Processen wie solcbc im Hcrzoglhiimb Slc-yer zu r.tylli.sieren gepflegt werden" je delo, ki naj br pomagalo pn uvedbi procesa in predvsem obravnava vprašanja kako sestaviti pomdbo, sodni sp's (Gcricht.shricO iij predlog stranke. Delo v treh delih izhaja iz srede 17, .siolctja.-VJ V isto skupino spadam tudi drugi del "Formular liir dir Expedition bey der Sclininnen Cantzley, wie allcrhandt Abschidt und Gerichts Zeiigbriieïf /.ii verfassen". in trelji dcl, "Snpplieieren p. ge neriiger Verordnung unparllicyischen Richters", sp,sn pomembnega za postopkovno pravo. Pred loge za sestavljanje spisov za stranke nadalje vsebuje delo "Advokatu* sen Praxis processus Indienrii ',J(1 ki je nastalo konee 17. stoletja.
(17)	Zelo pomemben vir za raziskovanje Štajerskega postopka pred ogratnim sodiščem, Se posebej dokaznega postopka in pravnega postopka (postopek uporabe pravnih srcdslcv), so dokument starega štajerskega deželnega prava, ki so v glavnem ohranjeni.41
Ta pit-ihiaviicv jc nasinLi v iasii sankcijc swlnciia rt: 11 o 1622.' Zasiinisivr v pnslnpku, ki pa llupuiia Seli Si. IV 43, je pn 10. vprašanju spliišnn ilnpuMnn. 15. vpiasanjii il»bc:cilnn tislrc/a Si. IV 4'J "Vim Sthcrnn-Wcij^ninj,". K icmu vprtlfci™ prim, se Wegener, Oas Irinciiis1cneii.tiisi.lii .. sir. 21 ,npninb:i 23.
1 Sil.A. !,sdiA . Ocridilwcscn Siti. fi2 (/vc/.-k 21): Fnniiulnr buih n- rti lici Expcil, inn unil l^ivcsscn, eiliiu Itiili Llisiliin, ČMcnciL-hisctic ..., sh. '7'/, Mcll. GrumlnH . Mr. 720 (il<i-llalck k Mr. 2K5).
-1-* K icmu Še l.uv.hin. Oslcricicliisdic .... sir. 37'J st. Mcll, Gnindrilt , Mr. 2 Ki, Haiti J Die liimilichc „., Mr. 2ii (nponili.i
' TnrRglcr navaja lil delil knl Fnnua piacl it a ml i imi niknpisii I K. 517 Kmiiskcga dejanega ailnva (Tmgglcr, iip<iiiili;i VI 42). SiLA. Its. 151* a. 75. H1 in i Is I (Mi I iiil. 12'Jv,- l.l.lv. Ijisctiin, Oslcircifliisthc , Mi. Mcll, Giumliitl , sir. 2X5,4X6 <iipiiiiili;i1M2t. VJ SILA. LscliA. Gcriftilswiscn Sfeli. 63 t/vc/ck 21) (=Us. 'JI ali); pri m. Mcll, Grunilrilt ..., sir. 720 (duda'.ck k Mi. 2K5, nepravilna dalacija liasianka "I. poliivita Ki. sliilclja"). 40 SlLA., LschA., Gcritliiswc-.cn Seli. 63 (/vc/ck 21). Prini. Še I'-111. Die IJndlichc . . sir. 26 (lipiimba II). SlLA.; pum se I*. KI up v: Gcsamlinvcnkir i le \ Slcicr-liiHikisiticn Landcsjretiivcs (ll>5V)213 si.
(ISj Od tiskanih del 17. stoletja, k se uk Viirjajti z. nolranjcavslriiskim pravosodnim ustrojem in postopkovnim pravom, jc potrebno omeniti "Obscrvauoncs ad Slylurn Curiac Gracccn sis" Ferdinanda Redihaelia CGradee 1680, Appendix Kifiii) in "Idca ju'in slalular et eon siietiidinarn Stiriaei et Auslriaci cum jure Romano filiali Nieolausa de Heekmjnna (Gradec
mm
(19)	Tako imenovani "Grälzerische Gerichts Ordnung, wie die Proeuratorcs vor der Regierung zu Griitz in Hoffrcchlen procedirn sollen" z dne 1 (i julija I 67*13 nreja postopek pred notra njeavilriisko vlado kot prvostopenjskim jodi-iCchBf'1 ne nanaša se na postopek pred deželnim ograjnim sodiščem. Ustreza Bernhard Wallhcr jcvcmit "Ordinari nnd Lxlraordinar. Prozeß", ki nreja postopek picd ¡podrjcavslujskc vlado v zadevali dvome pravde" (Hofrcchlen).4r'
SODNA OBLAST
(20)	Sodna oblast jc pr..st.ijnosl uvesti in izpeljati sndir postopek proti en. al več osebam, izreči sodbo in sodbo izvršiti. Za tajersko kot deželo v lustjjanjii, je ta pristojnost -zprieana žc v drugi polov,cl 12. stoletja. Bislvcno jc pr tem dcistvo prenosa težišča na nivoju cesar deželni knez, ki ga j^ v lern stolclju zagotavljal poseben ustavnopravni status inejne ^rolijc in kasneje dežele.4 Dejansko je to pomenilo, da je vsak sodnik, ki a je po;taMl deželni knez. svojo onla.M preji i oü njega in ne od kralja icr tudi sodil v imenu deželnega kneza. Tako jc sodnik prejel sodnn oblast (Bannleihe) oziroma je bila le ta nani prenesena ("Uann*)4ti pr akiu deželnega kneza ali njegovem namestniku, deželnem glavarju, ob priliki imenovanj.
(21)	Nasprotni pol rodne oblasu deželnega kneza alt njegovega pooblaščenega sodrnka na sodišču predstavljajo pr.scdniki v vlogt raz sodnika; to so tisli, ki so pod pravom (Rechts unterworfenen), in ne .vfclja samo za kmečko m mestno področje, temveč lud. za kler in plcm
I'ril il. Liisdiin, ÖMcncietiisdic . sli. 3 HO. Meli Grundriß ..., sli. 2tt5 si K HcftnMiu prim. Hjlnli, !Xis Vcrbmhcn .... sir. M).
|U SU.A. lis. KiV2 iiil. 104-112; imenuje km leni nasianka 15(14. 1 hini. Lusetiin, ösl"nci':tiisctK' >.ir. 37K.
Z;> iipiirabii Wallticrjeviti pniccsniipr^vnili iraklalnv pred no ir;mjcavsiriiskii vlailn prim. Li'seliin, ösicrreictiisttic . Mr. .37Ü. hts[iip;k prell vlailn kill H inslanen je /ahlevai laslnii preisk;ivn.
Vire /a /gmlnvinn praw^siKlnega si\tcma <ibsirnn îibravnava WàiofiëJ Das inncriislcnciftiisetic ..., sir. 19 si. K lemu pr.iri. sc. Cansicin, LcIuIiulIi .... sir. 107 :J., Doriiiu-l'cirusclicvcc/, Neuere ., sir. 25 st., Lusctiin, öslcncrtiisetic ., sli. Iti .si., Mcll, Gründet! ,.., sir. 2K5 in 4K4 si., Vilfan, fravna ., Mr. 5.1K,M, 2». *'' Mcll. ttnhc und niedere ,Mr. XIX si. *T ttyliilf, lias VcitiieL'ticn .. ,Mr. 153 in 157.
76
Članki in ni/.p rave
Mi H Bi XX 1997
sivo.49 Izjemo od lega pravila v določenem času pomen osebno sodišče deželnega kneza Sodna oblast deželnega kneza v današnjem pomenu hc sede je tako brez, kakšnega posebnega razlikovanja obsegal.", področje utvnopravnih, civilnopravnih in kazenskopravnih zadev. I^c-ta se predstavlja kot kraljevska pravica (nc kot regal), ki jo je kol takšno mogoče podeliti v fevd. prenesti na drugega in seveda glede na lo tudi "obremeniti Možnost prenosa so štaierski dc željit kne^i enako kakor oslali teritorialni gos podje, iz političnih in finančnih razlogov v teku srednjega vekn .n tu dr v novem veku znali upo rah'jati Na ta način so plemstvo iij cerkev (oboji kol zemljiški gospodje) pa tudi mesta in trgi postali delegirani nosilci sodne oblasti To .še posehej "cljr za kamcralne posesti, k so bile po pravilu zastavljene /. zastavitv:jo posesti jc bila zastavljena tudi sodna oblast.
(22) Na podelitev sodnih pravic (Bann.leihc) ni bila vezana nobena posehna usposobljenost Vsakokratni nosilce sodne ohlastt ni nujno hil ludi .sodno dejaven, pač pa je lahko z.a lo pooblastil. Dejanske izvajanje za večji del ptehi valstva relevantne sodne oblasti je bilo torej za znamovano z večkratno delegacijo in je v koner.i lazi bilo v rokah - odvisno od časovnih okolišem jurislično neizobraženih laikov'-i. katerih inte res jc bi! prej ekonomski kakor pravni. Ta. plemstvu in cerkvi delegirana sodna oblast nad kmečkim prchivalslvom, imcr.ov.mn ludi patri-monialno sodstvo",53 predstav lja izvrševanje javnopravnih nalog na zascbnogospodarskein pod-
K stannvskiiii pii>cdniki'iii v ngnijncm siidišvu: Mclt, Grunil-rili. str.	Za priseiInišivn ilr. uveljavitve piikticnr
sodniške slii/itc 1 c';J principcnakniodniKisii (Ebenhlirtigkcil), pripaduik nižjega sinja v n ibeticnt prniK-ru ni tiingcl mkI»Iii-vali v veči višjega sinja, se nun j v pravili K Icinii piim Vilfan. Pravna..., sir «7 si. - »alti. Undlichc sir .12 si. ' Usposobi cnn .1 /a ki/cmkn mxJsIvii (juridiCna i/nhni/ha) na najnlijciu nivnju jc i/rcinu /ahlcval šel t Jn/cf II., Čeprav je ic študijski red na pravnih lakultclah v tcrc/tjanski ilnhi prcilvi-del minimalni! usposabljanje /a podiivijc ka/rnske judikalurc. * Se Gxlcx Criininalis Thcrcsiana v Art. 20. 5 4 si. /a kvali-tikat, n pn ka/enskrni pmli.pku udeleženih ljudi ,ahleva /rt i Ij ^Wiihtcrf"hrcnhcil in der pcinlichcn Ccrichlsiirdnung", pnslc-nosi. bogatil licčiM in ra/um.
K ptiimu patrimiinialnii "hKIvii Mclt Grandiilt , Mi. 217. (Patrimnnialnn v nijcnt in širšem besede, kn Eiiviiriniii n sodni oblasli zemljiškega £,.spoja.) Zcmljiškii gnspmka ,.ixlna nh-lasi nhw:~a vse lisic sixtnc priMujnusli, k. prpaiiajn /eniljii ktmo gospodu i/ njegove p<i\csii (pri'ii. Luschin iister-n :hi< :hc , sli. 453 si). Zemljiški ¿nspod jc bil laku prva instanca /a vse vije p.idl.iinikc v civilnopravnih /aile«ah (v pravdnih in nepravdnih /Jidciah) in ka/enski pra nih /ailevah. ki nisu bile Jc/clsk.,. .i-lni pi) 'sodni, Tu jc pauinionialniiM v nijcni pdincno besede. V Širšem pomenu bev^ilc palriiinini-alnosi p<i.Tjeni vc/anjc posameznih di/jvnih funkcij na lastninit kiil Laku. T.iki npi govoriti..... itMini prlMojnosii n ni I
dn ločeno vasjo -. različno zemljiško iisfttsE pripailnoMjo, pri čemer igra \vojo vl.ig. i/vir iixJnc kiinipclenčnoMi. K leniu vptašanju priitl. šc: Vilfan, Zemljiška .... Mi. I'K si.).
ročju. Za številčno in ij lino skupini» piciustva in klera (stanovi), ki se jc v teku srednjega veka razvil«! v politično ravnotežje deželnemu kncz.u, Ic-lo nima nobenega pomena.54 Sodna oblast je bila centralizirana, in čeprav so stanovi preko ograjnega sodišča (Laiidsehranne),55 ki mu jc predsedoval deželni glavar, želeli hiti konku rcnca deželnoknežjemu dvornemu sodišču, sta ,;c ohc sodišči proti koncu srednjega veka združili.
(23)	Stanje na področju kazciukc zakonodaje jc na srednjeveških pozicijah tako na Štajerskem kakor v oslali h avstriiskih deželah in v cesarstvu podohno. Poiavljajo se prve zahteve po refor mali in s tem v zvez.' tudi pn i predlogi, ki so jili pripravili stanovi. 1'ritož.hc na račun neza dnslnc javne varnosti in s tcir. povezane kazen ske zakonodaji, so se kopičile. S tein pa jc bil dan impulz, vladarju, da poskrbi z.a zadeve, ki bi jih sicer hi I a inorala rešiti srednjeveška država, namreč zagotovili javni rod in mir v "domini tcrrac". Vladar si jc prizadeval predvsem omejiti in nadzirati patrimonialnc kazenskopravne pristojnosti.5K Začel seje proces, ki seje zaključil z dogodki leta IS4S. ki so pripeljali do reorgani ■/aeijc sodstva, ; Reformna prizadevanja so doživljala različne elapc, k; jih jc inogoče opisati z. izrazom "politično prehitevanje" med deželnim kne/oin n stanovi/*1 Prav na kazenskopravnem področju se j,: namreč pokazalo, kako težko jc uski.:dili politične pozi ;ijc n /ivljcnj.ikc interese v z.vcz.i z vprašanjem javne varnosti,"1
(24)	Mul vscin, vprašanji so sc naiprci (1510) /edinih o vLogi deželnokncžjcga krvnega sodnika (liannnehler)/2 (O njegovi vlogi gl. oddelek o Krvnem sodnku).
Kljub tcinu da deželni sodni red r/ leta 1574 definira njegovo vlogo, pa glede na velikost dežele in število dc/clskih .sodišč r.i kdo ve kaj doprinesel k ekspoliiivnosti na kazenskopravnem področju/'3 'lo potrjujejo ludi prizadevanja stanov, da bi /a celjsko četrt pridobili krvnega
' Vii vsega sodMva jc nslal deželni knez
*5 Mcll.GnJrtilfi» ur 4K7
t'rilnibe mi Lp začele /e v prvi piiliivici 15. ilnlclj.n, k leniu piiiii.'. I yln'f Die 1.¿nil umi , .str, 33.
S7
I'm i. viti /a piipiavn refnriivc ile^elnega umnega reila in tie-Jelnega prava.
K podržavljanju ka/enskupravne uhlatli glej Mell Straf-gcriehlstutkcii., Mi XXXIV >1. Za Slajersku piinerjaj 1'lancr, Rcch. , sir. 1(13 si. Za ilusinicijn lega pri mi. tlui V rt. l^initexrUrsI ill. l(i(i si. .Slani i vi sii sicci >cieli sptcmctiibt;, vcnilat sn vefkiat /aileve luili /avintli, prcilvscnt ¿e sm šle v miki i, ki sm hiIc njiili v šk hJii Km printer v/cmiiim rernnnna pri/atlevunja na piKl iiiOjii civilnega prava v fasu cesarice Marije Tcrc/ijc kjer jc celi' kanclct hd liMi, /aradi katereg] mi rcfumtna pn/atlcvanja /aslala /a ih.hrih KI Ic« 1'ritn. Kiichcr, 1'rivatrcchts .., nr. 5K >1.
I I'niii HyliiM. I'cinlrthe Mr. 11
Spliišnn k na\tanku, Mel! Grumlril .sir. 4'J(i .si. IJ K temo mnenju Itylnff. 1>\ Vcrhrcchcr ilr. lilj
t
ARHIVI XX 1)97
v lanki in r:i/prave
77
sodnika, kat je Ü515. (tuli uspelo.64 Razen lega jc naloga zavarova.ija poti, ki fiaj hi bila prvotno .slvjr krvnega sodniki, 1579. prešla na posebnega pooblaščenca/'* ki je smel /a območje vsakega deželskega sodišča rekrulirati pomoz.no osebje
(25) Naslednja stopnja dezelnoknežje kaznovalne politike je bila normiranje deželnega ka ženskega prava.M Razlog za to je bila pravna negotovost i.i zgled Ost«lili avstrijskih dežel ter 1478 nastali red za dcželnokncžjc deželsko sodišče v Wolkcnstciiiu v dolini linna. Pri tem ne smemo prezreti, da so bili irav staro vi tisti, ki so si za to prizadevali, čeprav so prav oni skozi desetletja nasprolovah kodifikaciji. Od leta 1525 dalje, jc nairirce mogoče spremi i ali naročila deželnega kneza na deželnih zboriii štajerskih stanov, da bi oblikovali odbor za pripravo deželnega sodncgi red;i, ta ic bil ohfikovan in je p/ipravil nekaj predlogov, vendar clo realizacije ni prišlo/1 Šele ob prizadevanjih nadvoivode Karla so po deljivi dežel 15M kodifikacij:ika dela stekla. Stanovski odbor j J uporabil enega od že pripravljenih predlogov, " ki jc, prilagoicn razmeram, začel veljati,
(2(i) Tako. k.:kor si je deželni knez. pnzadcval omejili in nadzirati palriiitonialnc kazensko pravne pristojnosti, tako je želel narediti red na področju pomilostitev. Pomilostitev je bila pc memben korektiv srednjeveške in novoveške kazenske pol iti kc, ker je primanjkovalo rednih pravnih sredrtev, Pomilostitev jc lahko upoiab lo vsako sodišče, predpostavka jt bila Ic podpora v določeni socialni družbeni) skupni, in ustrezen odvcln:k zagovornik (bursprcchcr). Kol laki so po navadi prišli v posle v poleg duhovnih še sveln gospodje, osebnosti višjega ranga fmož|c in žene) in poroštva iz okolja, v katerem jc obsojeni živel - v pravilu sorodniki, Ti ;o morali poskrbeli za lo, da jc obložcncc sploh prišel, sicer so morali plačali visoko varščino.
Deželni knežje pravico pomilcsiiti želel ločili od neposredne sodne oblasti vsaj za ddikle, za katere jc hila zagrožena smrtna kazen0' kar je sicer v prakse; prodiralo zelo počasi. Vendar je
Nje gi i v nasltiv je I ■ i I: "IX: [ lil tsl liehen ilurehlaiielil "ml einer rsatr-n lanlsdiall in .Skycr elf gcschwiancr p.'ianrichlci in iler fllrsdiehcii tiafcetut-ll Cilli Hans Zart.", Meli, GruniJrill Mr. 4W.
IVin Meli, Gm miril' sli. -t'W, ulciDcljilev ilcJelnlh slannv: 'ucitn ainuull itei ainige paa'itichlei in ilis :ni werten am I um) hei ilcncn vil Teil i ^cn landgerichten all; in nil gevnlwn kan. ... ■JeJ Im p Mihla v' "ic1" je bil ti I jindpiiifnse (ilc'clrn p: lieaj l Byliilf, feinliehe Gcrithlwinlniing. I sl.
1 Dyliilf, Die Lami umi „„Mi. 11 sl ,K Uyhtff, Die Ijiml um) „sli.Stlsr
Dciclni siHlni »eil [."¡74 (nailaljc LGO) $ 21: "... Dann alle becnailungen unit alisiiliilinn/sii den Titll hcrllrn/hchaltcn wir Uns/als l!enr. nnd I.amlLsfUiMen/in allweg bcvnr. V /ve/i s prizadevanji /a i/litCilev piimiliislilev iz si utre piaLse delegirane MKlnc nhl.-'sli piiiiierj\j Valenlinilseh, '/m Geschichte sir. 573 sl. 1'nscbei [nines pilili ilcliiiiiiuitti, Li je Iii! WO v IJuhljani.
oblastvena p/avica poiniloslui neodvisno od leh prizadevanj vedno ohslajala in še obstaja - določena posledica tega jc ustavna pravica airincstije predsedntka države
(77) Nadaljevanje central i zacijc sodne oblasti i sledi'c šele v času Marije Terezije n sicer v izdaji kazenskega zakonika za vse dedne dežele iConstitutio Criminal i s Thcre.dana 1768™) in prvim poskusom cenirali-acijr sodne organi za eijc na najvišjem nivoju " Tr. prizade^ar-ja jc nadaljeval Jožef v svojih reformah, vendar jc hi lo realizirano le kazensko pravo 2 medlem ko je ostala v načrtih nova organ.1 :aeij? kazenskega sodstva. Končni akord v leh prizadevanjih pa pomeni novi oblika sodstva (okrajna okrožn?, deželna, vrhovno sodišče) v zvezi z dogodki po letu 1X4 K."
(28^ Ob Icm nc smemo pozabili šc na piineip "vrhovnega sodnika".74 Hiti vrhovni sodnik jc vladarju omogočilo nadaljevanje srednjeveške tradicije in absolutistična država vladai jc "fons omnis iiiirisdiclionis", vir vsega prava. To pome m, da pravosodje za vse sodbe potrebuje vladarjevo potrditev (sankcijo). Gre za pojmovanje, ki jc v obdobju vladanja Marije Terezije Se zelo močno pri. otno, z druge sirarn pa žc močno načeto, m lo iz dveh razlogov:
-	strokovnost sodnega postopanju in efektivno sprejemanje le pozicije,
-	specializacij;: in samostojnost sodišč, ki niso več pr pravljcna pristati na vmešavanje.
Vendar jc kljub temu na področju Kazenskega sodstva ostalo pr. dejstvu, da ,m.i vladar pravico pomilosliti ob smrtni obsodbi. Ta pravica ima svoj izvor v srednjeveškem pravnem pravilu "Tons omnis ilirisdielionis".
STRUKTURA l'RA\OSODNKGA SISIKMA75
Uvodna opažanja
(29) Viri, ki bi podali sliko pravosodnega .sistema 1.5., 16. in 1?. stoletja, so zelo skopi Avtorji/-'1 ki obravnavajo pravosodni sistem v
1 Duniin-I'clmsi.hcvc/, Ncu^r sli sl. ■ Ccntiali/acija s[>dne nhlasii in statiiCa filajerskc du tesa, p rim. Ki l'her Uitclistjjerielilshaifceil , sli. 14 .si. t^e-in pomeni pne-nns le/iiča na najvišjem nivnju pravnsttdne nbiasli (Vrtinvnti sixlisee. Oberste Jusii/siellc I74S) z de/eltiiifcncijc^a na di iavna/ccsnrslii.
ZaLim n btiminalnih /Incinih in kriminalnih ka/nih (I7M7) in Ka/ensLi [x.liip;t (17HK). Tlim ."><iiiiin-Pcl:uschcvcc/, Neuere . Sir. 1-19 sl Lil.ni lud. Vilfan, 1 "ravna, Mr. 402 M.
1 l'riin. Tancr, Rrchi und. , sli. 1(1.1 sl.
K leni izvajanjem na sph*nn, Kiicher Hifch-.lgcriehtsbaifceil sir. ,S3 sl.
K Mrul'ui nravasudneta sistema p iti) Kainhi" Otganiz-acij:: , str. 1-17 (liteiatuia)'. Luvt hin, OMcrreichischr sir. 457-Jfi2 (likratura); Meli, Grundriß .... sli. 4K4-S0 I; Vilfan, Pnvn? .... sli. 32-J sl. (lilcralura sit. Siti, tnCfca JO). 7fl l'il Meli. Grunilrilt..., stt. 4K4.
78
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
tem obdobju, ponavadi cilirajo Zabnovo transkripcijo rokopisi iz srede 17. stoletja n Wcscncrjev citat "Stylus Tribunalium Gracccn-sis". V svoji prcdslavilvi pravosodnega sistema na Štajerskem sc bom držal Mellove predstavitve sodne uprave, ptedstavljenc v knjigi Gnidnriß der Verfassung?;- und Vcrwaltiingsgcschichlc Steiermark:;
(30)	Stanje na področju pravosodja je v lern .iboobju v vseb avstrijskih deželah več ali manj podohno zaznamovano.
- z. nastajanjem novih uradov ki poleg prvotne namembnosti (uprava) zase zahtevajo m to tudi dejansko počno, določeno stopnjo sodne pt. sloj nosi i,
z razdelitvijo obsežnejših dcžclskili sodišč na manjša m hkrati z njimi z vzpostavitvijo in podelitvijo obgradij (Burg Tri cd),
z nastankom novih zemljiških gnspostev (priin. op. št. 53).
Not ran j ca: strijskc vlada (der ¡("guneiit, di( /iiiicriistcrrcich t ach e Regicrn ng)
(31)	Najvišja sadna instanca ("Stiprcirnim Trihunal zu Graz )7,f v Šlajcrsk; krono1 'ini. Nad vojvoda Karel jo jc po delitvi dežel, leti 1565, ustanovil /a območje notranjcavstniskih dežel. Bcckainnn''IJ v svoji i de i ju. is definira nie no pri stoinosl 1 cx spcciali privilegio Cacsarco" v vseh sodnih zadevah na področju civilnih n laz.cn-skopravnih ter fcvdr.ih zadev.*0 Prati odločitvam notranje avstrijske vlade n. pnziva ("de non evocando civcin, vel subdiltim, extra hascc pro-vineias mterioris Ausiriac ), mogoč je le revi zijski prslopck wann hierauf Ihre Kays. Maj est. nciindenAlaß der Supplikant, und revisions-Wcrher/crhehliche Ursache/in seinem siipliciren heygcbrachl" (haben op. avt.) in se izkaže, da je šlo v primeru odločitve za prejndikat H k rat1 je hila ustanovljena za ohravnavanj; vseh nppc lations Sachcn/sine cxcepiione ultimatim"."1 Razen tegajC la'iko vlada razsojala na prvi stopn11 v ei\ ilnopravnih zadevah svobodnega plemstva:2
Dczcl>io glavarstvo (das iMiidcrhaiiptniaiui-schajt)
(32)	Deželno glavarstvo je bilo pri.stopi:) za kazenske zadeve deželnega plemstva. Njegove p r. stoj nest i so opisane v prvem in drugem členn
Plim. piiglavjc Viiiln up. šl. 13, 14 in Iii. Bi ikmann, Ide- . sir. .TJK "ilahi.i ilie Appclalinncs vi m allen amlcm Tiibunalien In den t. (> lihiari'en nhne hrnere Appelaiinn uliiniaiini ilcmlvircl wonlen". Iteekiuann. Idea.... 3'J7.
Heekmann, Ide.i sir. 3'J7 (":ure repiesenhiiiinis, cx speeiai privitegin Cacsaren, ulk Slnals/eivil, eriniinal, umi leiuhl Sachen").
1(1 Höckmann, lil« „ sir. .VJK. 1'riin. .še: Meli, Gru.iilrill sir. 4H5.
^ 1.uschin, österreichische ! sir. 457.
^tajf.rskcga sudncga reda iz leta 1622 m v kazenskih zadevi i h obravnavajo prestopke fdelikte) plemstvu, tožbe podložni kov proti zemlji škini giisposlvom (drugo stopenjsko sodišče) idr ler v civilnopravnih Ziidcvnh pt cd vse m skrhstvcnc za deve plemstva Preiskovalni in sodni postopek sla v kazenskem postopku r>roli plemstvu biln domena dežclncg;i glavarja. Obsojenemu pleni i ■ Mi so odvzeli picmtske čusti in pravice1(4 ter ga izbrisal: 1 f. stanovskih maiie. I/vršh;: obsodbe je biln v prislopiosti deželskega sodisča.
Deželni viccdom (das ¡.tiiidesvizcdomamt)
(33)	Držclni viccdom jc imel oblast nad ko niornim premoženjem v dcžcL dežclnokncžjimi zastavljenimi gospostvi (landcsfiirstliche Pfund schillingsgiitciy. Razsojal jc v spornih zadevali, k, bi niisliilc v zvezi s komornim premoženjem in zastavljeni m r gospostvi deželnega kneza, ali v zadevah podložni k o v, nastanjenih 1111 teh posest vi h. Tožbe najemnikov, upcrjcnc proti stanovom je bil viccdom dolžan pasi ed oval i deželnemu glavarstvu. Urad deželnega viccdoiria jc hil poleg tega šc jrislojcn za kr/nega sodnika (Hann richlcr)."
Kletarsko todisčc (das Kcllcrgericht)
(34)	Deželno klclaisko s(idiščeKil je bilo pristojno odločati v apelacijskih zadevali, vloženih proti sodbam izrečenim na gorskopravnih zborni ki so jih razsojali v skladu s ,>tajerr.kimi gorskimi htikviimi, ki so bile 9. Ichruarja 1543 potrjene.K Zasedanjem kleinrskcga sodišča je
V1	.
....................nnsch.ili, hei welcher lllicr Mi Herren um I
IjiiiiIIcuIc Verbrechen cikiinul »tlnlcl, ilaliln ;iu h ■ lic Aelii>-
iics desgleichen ilci Unleillinucn Klagen vviilcr ihn; Grund-
uhrfi;kciicn, iicin ..er Diener Ikschwürunden wulci ihie Ikrr
M'liatleu /u en Ische iilen, sinvnlil dasilbsl der 1 leiten uml
Lmilleuil», aueh Ccndelicn l'ersnncr» GcihJten /u iinlnen.
vnlgcnls ileien Kailnngcn auf/iincliincii uml yn jusliticircn
..ein." IVin. it Ilcckin.inn, lilca ., sir, 2ii2
* 'Knisers Slraf u 11I Ungnail", Vrini. Liivchhi. Oslcrrcicli.sehi ....
slr. 457 sl.
e
■ "Daneben I il ein tjmi'csvi <_ Ji i in alic AulnrilUI u. M.ietil cx cacsaicn ¡11 i vi leg in, ilalt wann ein Lam1"ciLhlshcrr nichl will ilie nncia Irageil ill Meinem Uimlgeiiclil uml juilicin eriinimili einen eigenen juilieein criulinatciii in';r Hannriehler zu hallen, sii im l> alsdann iler Uinilgcrichlshcrr einen Hannnctilci vi in ilem Linilesvi'cilniii gthiiisiiinsl bcgclncn." .ilajcrski ileJcIni si Hin i teil i/ leni mlK, I. in 2. člen. I). s Keller Ocrkhi/tjinliciiiiii iiuinlanum ilc vineis) isi ilie-jenige miniere inslan, viir wcleher alle Slrciiigkeiicn/iiiii Itcrji/RcchlAVcinbciiiAVeiiigiiilcii und ilciglcicliciiJpnipiiuircl/ mul ileilieiiei Herder Aimn sclliige .Slieil'S:iehen//u c i sl vm iler Iterg-Obii^kcil/als er ''er inslan/, gerieliilieh veuiiliiel ge-wcsenrunil alsn periippeltalinricin, iuf geiiehlliehc An-suehcii/iles verlusiigen/nml beseliwerien Tlieils/aii il.is Keller-Gcrieiil/als an die .'iinlcUc/iiiiiI Indien; inslan/ ^elangen/wiirviin inclir in ilem Herg-Reehls-Iiüeluein gemelilei winl ..." ['lim Deck........ lilea Mi. 25-1 sl.
l*riiii. Dalene, "Gnrski sir. 21 st. 1'rili. še Meli, Das
ARHIVI XX 1997
lanki in razprave
79
predsedoval dcželnoknežji k lelarski mojster,** Od kletarskcga sodišču ¡c bilo mogoče apelirali i hi vlado in dvorno komoro.*'-*
Stanovske snd»e dishntce
(35)	Stanovsko sodstvo je l ilo v sodnih redih i/. Jcta 1618 in 1622 združeno z dcžclnogla-varskim triko da oir.enien.i sodna reda stanovsko sodstvo delila na štiri dele, in sicer na deželno-g I livarsko sodišče, na dežel nn pravdo, na dvorno pravdo in na sumamc pravde.9*'
Deželna pravda, dvorna pravda in s lunarne pravde predstavljajo lorum z. imenom ograjno sodišče 'Z pini predsednikom in z določenim številom piisednikov.'-" Njegova pristojnost je hiln civilnopravne naravc.'J2
Štajerska d v teh k a r.<>chšča'J-f
(36)	Stura, vcliku deželsk i sodišča, so v ohdohiu od 15. do 17. st. razpadia na več manjših. V času cesarice Marije, Tcrcz.iic jc bilo Ink o na Štajerskem 124 kazenskih sodišč (Kr-im nalgcrieht). Povezava zemljiških gospostev s krvm iii sodstvom, t. i. visoki in sodstvom (patri P^jilliwija kivnega sodstva je bil.1) posledica zastavitve kame,raliuh posesti), jc bila reznhat nastanka l.i. sodnih gosposlc\ (Gcrichlsherr schiflcn), katerih pristojnosti opisuje štajerska Karo! i na iz leta 1174. Dcžclska sodišča so bila razdeljena na privilegirana in ncprivilcginina.
Sic Ii i seht .Ii 3.S sl.
UV
"Kcllcnni:istci im Inniii Sleyi I der, Mt iillc die liiinilluiiKcn veiheiili w:is wcing.nicn linil gnindi M /uc yehcrijL ;i ni i i I n elf." Ciinl. Meli. H.is Stciiisclie ... Mi. IVt im "■.*).
VIJ
"\mhi nun iti nenn, h ci lens, i lii des Kellei-neiieliis Uiihril nieln /11 Iririleii/unil sieh ileshlls LrdiM trcriniU/k.-inn ei rmi [Li>c1111"ih 1 ich<jii Iii- ieiu -i'f'iiiiil !(nr Kiiiniiii--|/liMU|u:ini ;nl snpre niiiin ipB'lfl^ Tiililuiül piiiviH.iien/Ä il;iiscllisl seinen Spmeli/piaevin i;iiis;ic liinlovcrsiic ex,-inline, /11 eiw.-irlen" l'iini. Hct'Miiianij Iile.i .1 r. Iii.
V iliiil.ilkn k 1 kleine 11111 iiiiinn 1/. 'ela 1 .*>S3. je pis.ir Lgiiincgp .sixlisia, ilr. Ail:iill '' jitilir 'i IvM spis / nüslnviim "lieilehl ellieliei yciiclillieliei -iileiiiiiiliilen, u liel ilei Lniilsvhi:inncn '<1 Steyi •'chiilier weiden". V ixldclku ml 22 iln ileini nuviui 11 pmtnjnmlili niijjneyii miiIIsCii: "Mein /n wissen, iliß hei ilei bnilsLlininncn /vcieilei feelil, il.is linrreelil, piisscssnhuin jmlk'ium nnil ilas Limheclit. peliliuium jnilii in in, welches ¡lach ilupliciler uiiill piiipiiniil nnwiwc ei unlin.iiie. Il.is Sinn-mJmci'li isi 111 .Ii schulden nnil amleic niifiniicnin^en, sn i i item l.inilstlinilenliunil vcischiilien, il.is milinaii lamNiwll isl (wenn 111.111 niiinlieli /11 ilrcien wen clagl) muh jdili um) .ücKei, auch schulden u. »Ileilei .infi 111 Icrun^cii, sn hei Mein .sehaileUlmnil nit vcisehiil>cn »an " l'iiiu. Meli, Gnindrilt sii. -INfi. ipunilia 1112.
ni
"llein es .1 /11 nhsciviien, il.il. ilie ScIiTanncnicihlen n' hl
jeilei an sieh einen ulisunileiliclicn l'iJsidcnlen und htMindere
AllcHnics Italien. similcin iler llen l-iiniksverucsei verrichlen
die 3. Jmlieia samlillieh ilne £elichlliche Funktion." I'inn.
Iltekinann, lile.'i..., sh. '13.1 sl.
l'iini I.nvthin Östeireieliiseht „ sir. -1SH.
Slciiisehen Umilyenelite, lllnlj:e lichte. Ilivliyeiiehle
Privilegirana so imela na osnovi dežclntiknežjih privilegijev pravico krvnega sodstva ("Bann und Acht") in s 1cm v zvezi pravico do deželskega nodnika, nepr viJcgirana so / nziiko od njih za zaključek posiopka morala uporabili deželnega krvnega sodniku (Bannrichler).
(37)	Deželni sodni red za Štajersko iz leta 1574 (Štajerska K irolina) predstavlja enoten kazenski z,ikon. Z njim sla bila določena materialno in formalno kazensko pravo. Učinek,, ki co ga pričakovali od zakona, jc izostal. Vzrok za i/oslanek ic potrebno isk;di v uinanjkanjn nn državnem temelji: delujoča« a pravosodnega si slema, ki .c zaiicli številnih in večkrat zaradi nczaslišanni nepravilnost na področju štajerske kazenske pruk. c vodil povsem v napačno smer
(38)	Nižic sodno kazensko sodstvo jc pripadlo obgiadjcm (Bnrgfricl), ki pomenijo zmanjšanje pristojnosii dcž.cl.skili sodišč v poznem srednjem in zgodnjem novem veku. Lc ta sc delijo na privilegirana in neprivilegirana. Privilegirana obgradja so imela prisloinost pribija 11 i/rofilvc delikvenia deželskemn sodi.sen. Pripadala jim je tudi prav:ca lorlnrc ('das Recht der peinlichen Frage"). Nekako sredi 18. stoletja ic bilo na Štajerskem, po ur idni h ugotovil vab pri vile giranih in neprivilcgimnih ohgrudij,94
Atesta iri vravDstnhta j>ri <; t oni ost
(3'J) Pravos(vJna pristojnost mestne uprave sc j: delila na civilno in kazenskopravno Sodnik in mestni svet, ki mu jc predsedoval župan ali sodnik sla biln prva instanca v civilnopravnih in nepravdi.ih zadevah.'-'5 Sodna oblast incslnc uprave je obsegala nblusl n;id meščani nad prebivalci mcslu, kakor tudi nad tujci ki niso bili plemiškega rodn, in so imel: v mestu a"i na območju int.ilncg:i obgracijn posesti. Poleg inc;lnc uprave je sodno oblast s prucclniki izvajal Iik» sodnik, predvsem v kazenskopravnih zadevah, glecle na to, kak*na pristojnost jc dcilcičencmn mestu pripadala. Beck mann v svoji "ldea juris" našteva 19 šliijcrskih mest, k1 so imela poleg civilnopravne prislojnosl, šc 'Blmbann" (krvno souslvo) Tu mesta scv Gradce, Bruck na Muii Leoben, Kniilclfcld, Obdach, Jndenbiirg, Kolcn-mann, I-iirsienlckl. Radgona. Ptuj. Maribor, Celje, Slovenj Gradcc, Slovenska Bistrica, Frohrleiten, Neumarkt, Vordcrnberg, Eisenerz Aiissec.'Jfl Mestni sodnik je krvno sodstvo prejel od deželnega gospoda v tako imenovanem "Bann- und Achthnef. Sodstvo zemljiških gosj>ot!ov
t'iim. MctM'iithcr.fci.Slciim-lic.. M' XXVII.XXVIII, XXX sl. piiin. šc, Meli, Cnndiill sli 201 sl. 1'iiili l.usLliin, iKlettcitliiseh Mi. 45K, 1'bnei, Reelil und sli. ji4 sl.
yfl I'i im. Deekiii.inn, lilc-a , Mi. 2fil, 1'nni. k l'uehej;i;ci. liilJuiemnten ...
80
č*tanki in razprave*
AR] 11V] XX J997
(40)	V primerjavi z razvojem mestne sodne pristojnost sodstvo zemljiških gospodov v večji meri zaostaja. Beckmann sodno pnstojntisl zemljiških gDSpcdov nad podložnik definira kot stvarno i1 osebno, ki izhaja iz. oblasti .same iper conccBum sibi ¡uri^dietionemj Tako jc zemljiški gospod rodno pristojen v vseh civilnn-pravrib zadevah (razen v zadevah priziva na deželno glavarstvo oziroma v zadevah to/.b pod-ložiikcv pr,.'.i zemljiškemu gospodu - Eben bijrtigkeit'/* razen v primeru, da jc zadeva dc-žclskosodnc ali vaške pristojnosti.
(41)	Kol posebnost v zemljiškogosposki pri stojnesti je potrebno omeniti še ^ndno pnstojnosi zemljiškega gospoda v vašk-h zadevah, k' hila predvsem v organi/.ir;;njn vaške hrambe (Dorf* pohzoi), pobiranju točnine (Schankreehi) in v preiskovanju vaških pretepov, v kolikor le (i niso s.padali v pristojnost deželskega sodniki) i"tlnU sic keine kapitnlia. dclieta auf steh haben") Kot vaškemu go ;podu mu je pr.padala še skrb za red in m;r na vaških žcgnanjih (Kirchtagbchutuni!), za nastanitev Mjjaštva idr. Zemljiškemu gospodu, ki je bil hkrati vaški gospod (Dorfrbri^keil), pa n' pripadala sodna pristojnost le nad njegovimi lastnimi podložniki, temveč tudi sodr.a pnstoj nest nad podložniki dragih zemljiških gospostev, ki so prebivali v vasi, vendar samo v tislih za devah, ki so Hle lastne kompctenennsti vaškega gospoda.59
' "Die Grundherr™ hüben Ühcr ullt ihre Grllmlc/filcr Zinlltcnlc und B i ihnlilcn GUicr ilic Ohri gl eil liehe Juri sdictinii. und alsn jiiir.ianr instantiam. an. /. ilcr allen uml neuen S'cyiischcii Gerichis-Ordnung. Darumh haben ilie Grundherrn alle Slreilig> keilcn/sn /wiscticn ihren Grandhnldcn ! :h ilci Grande IwKki fvj ira-en/s :lh,i /u rkhirn/und ilailibei /ucrkcnncn/i7i/<' 1!. neue Skyrischt Gerichts.OliInr/ !S it i\rt. 2H & pci cnnsequcns, piist c'iigniliiinein PWic ciinlmvcr ac. hatxin si auch/vlgiirc suac ju11mIiclinnis. cxcculiiincm scnlcnliac, viile. Af h\l rexnhjtitiriem fil t\u:r/ i;:n tlr w\no v.' J, Ai'n i/1 |mi i'ii jiiI scnl :nl a sine cxceuliiincv e\l quasi jampan;: sine [lisiilln. D, Mill aber dci Grar.dhcrr/billich clliche unven Mehlige Müh ncr.'/u Bcysii/crnehmen/uhm allen Vrrd.iehl /u inciilen/itatt es in diesen Gericht unpj|lhey;seh um) recht hergehe; wann abei hemaeh die "arthcycn/'mii des Grainlhemi "Jiihcil nichl /u frieden seyn't/kiinnen sie ilannn an ilcr LuniKhauhliiunnsthjli jpp lircn/unil vnn ilai endlich weilcr un ilcr tu>diliihl. Ke-urt. !.' Prim. Beckmann, tdea slr. IÜ4 sl.
üj) _
D t Grandiibrigkcit und die Grandherren h.il in Slcycr K-gu. tarilcr über alle ihre Unlerthanen alle Reil Unit l'crsimal-Spruche per cnncctluin sibi jurisdiciinnciii. alsn wan einer mn einem Bauen, eine Schuht /u inrd< m hat. mi klagel er ihn vi11 der Grundiihri^kcit. Lxcipe casus I. mi si landgciichisiiiüssig iHlcr 2 sn sic Jcr diirfDbri'jkcii liehen Juiistliiaifin unicrwiufcn Ncind. Priui. Beckmann, Idca ..., sli. IK-I >1
59 ".. hat die Diiriiihii^kcil insgemein den Kirchlj;; fvt.liiil/, Einnchmung des .Slanl-Oelts. Ohsiehl der K«uchWnt,C "c* siellun^. des gemeinen Dieners u. Nachtwaehiers. Iiein hm ilic D. O. Weeg u. Steg Riin u. Slcin, Weiil uml Gchill/, tliu-qujrlicr u. Verpflegung Werk bei Dtich/Ut'cn flqi Kriegs, viilkcr u. andere Sachen, mi /ui Gemein in u. ausscihalh iles Durfs gehiircn, /u bcnhachlcn u. in lallen Slanil /u cihallcn"' (Prim Beckmann, Idc;' slr. 1K4 sl.l
Urad deželnega k n nega sodnika1'"* (judex eri-miiudis)
(47) Deželni krvni sodnik, ki ga Beckmann v skladu z deželnim sodnim redom definira kot tisti-ga ki mu je naloženo, da v skladu s pravili, s k:vznijo preganja zlo. Uri kazenskih procesih dc-žclskosodnih gospostev jc, na izrecno prošnjo deželsko sodnega gospoda, nastopal v vlogi dc-želskega sodnika, v kolikor deželsko sodišče n: imelo rednega sodnika.
¿43) Institut krvnega sodnika se pojavi v času ko sj jc dcžcln. knez. prizadeval skoraj v cclon spalri'iiomali/irano kazensko sodstvo pusiavili pod državni nadzor 'pi im. poglavjr o kazenskem sodstvu).
Na državnem /horu v Augshurgu so leta 1510 predstavniki ¿pr.dnjcuvstrijskih dežel predlagali ccsarjii Maksimilijanu, da hi za varnost pori usta niivil poseben urad (die Bcstcllung cincs Bann riehlcrs nnd cincs Ziichtigers 'zur Befrcmng der StraLie'i (11), Ustaiun-a. za katero so deželni sta nov prosili, m biia nova, kot praktična sc jc izkazala pr cesarsko neposrednem deželskem sodišču v Wolkcnstcinn. Poleg tega je ta institut obstajal že v ostalih avstrijskih deželah. Cesarje pristal na prošnjo in stanovom naročil, (Saj poskrhijo za njegovo vzdrževanje Sodni spisi111-* iz leta 1516 že poročajo o nekem mojstru Janezu ("maister Hans"), ki je bil "Ziic.htiger vou Gratz", V delu "Komprndinm der steririsehen Landcs-vcrwalUing', ki ga jc sestavi! Kasper Preyner sredi Ifi. st., jc dcžclski sodnik oziroma krvni sodnik (h\ndnchter oder panrichter) l3i, ki pred-sedi'jr deželskim sodiščem tistih deželskih so dise, katerih deželskosodni gospodje zanj pose hej prosijo. Po poročilu Kaspcrja Prcyrerja ie krvni sodnik tožilec in razsodnik v eni osebi." Njegovo vlogo natančno dohičn deželni sodni rcu za štajersko iz. leta 1.574. Po določbah štaicrskc Kamline je bij urad krvnega sodnika deželno-knezii organ z razliko od zgornj^avstrijske urada, kjer so pri r,asovih j in vzdrževanju^ krvnega sodnika sodelovali deželskosodni gos-
D.is stcirische tlanniicht' rann (l*ri im. Heckiiiann lilea .. su - "juiles ciiiniii.'ilis... ilcr als /Uthiiger das Übel, wie es sich ¿chUlnl strjlfl."). "" lanilsehall liefern /u tiillcn, da> die kais. inaicstal ir niaicsiäl tiautilinann, Verweser IHlcr vil/iumb hcvelchen und mit t'nailcn ilarein sein, iLunii ein pamichier und /richtiger im land he eill uml unlcihallen weiden, itie nun wn es lliul ¿'chriucher ilic slrassen ilesl nasser In.Irricdcn und das üb :l. wie sich Bcbünl. Mratin jitüge * Sicir. IWindhamIfeste. lisi. tiskann I5K3.
Liiniit-crichlvcrhiire,.Sil.A. Maikta^hiv Ausse
||4McII, Grondrill , slr. 4'J«, ........ha 11 KU 'Anklagor .xlo
pluelrichter uieidt ilisci genant mi anslat i tc > kunij." vi in ilcin herrn vit/iunih vershalll wirill ilic iiialani/pcrsehnnen icrer vcrprcchun^ halben vin nrcnigli'ch anzuklagen und /um tixJl Vi railnlen mlcr incnc^licli ledig /u /1 Ich. ha sein pcsiildnus, nachilcm crilcs kjnigs ilicnci Isl. vnn licirn vii/iumb clc 101 Vcclnli.
ARHIV] xx mi
Članki in ra/p ra v c
81
podje.
(44)	/.anidi velikega šle vila dežel škili sodi Sí iifI Štajerskem in velikih razdalj med njimi sc je kmalu poka/alp", polreba po ureditvi Se enega urada, in sicer za območje grofije v Cel ju1(1 ter za območje med Dravo m Muro Postavitev krvnega sodnika /.a območje grofije Ccljr jc sledila po tem, ko so stanovi pristali da ga bodo vzdrževali. Tako je bil ta krvni sodnik v službi dcžclndi stanov pod prisego deželnega knez.fi (na pol deželno knežji in na pol deželno stanovski). Vele po instrukciji z.,i krvne sodnike, sredi 17. stoletja, jc ta poslal deželnokrežji, H n,o so stanovi izgubili vvakršen vpliv na oblikovanje le insliliieijc.l0r'
/•■•vtiuo stnlisic (vazotsko)1"7
(45)	Izvor tega .sodišča jc v zasehnopravnem odnosu fevdni gospod • vazali. Istega značnju jo Indi fevdno sodišče deželnega kneza, kije takšno ostalo vse do konca srednjega veka. Nosilce sodne ohlasli jc levdni gospod. V primeru, da j-: sam fevdn' gospod želel pred tem sodiščem kjafEilili svoje pravice, jc fijcgnfc mesto prevzel namcsl n-k. Pristojnost sodišča obsega vse spore znotraj fevdnega razmerja, se pravi. fevdni gospod proti vazidom oziroma vazali proli fevdnemu gospodu in vazali med keljiij v kolikor pa jc šlo za spor med vazalom in Ire t jo osebo ali spor vazalov razi i čn i H fevdnih gospodov, so spor reševal' pred iavium sodiščem.
(.46) V zapisu,štajerskega deželnega pravnIOK jc med drugim mogoče najti tudi določbe, k. za deva jo fevdno sodišče oziroma fevdne odnose. Pcvtino sodeče deželnega kneza se siccr v ničemer m razlikovalo od ostalih sodišč fevdnin gospodov, tndi ni hdo ob! a sivo v smislu stanovskega fevdnega sodi ;ča, čclndi jc deželni knez deželnemu glavarju kot deželni,krcžjcnut in slaiiovskc mu uradniku, postavljenemu sodniku in prcdscdii jf)čcinii dožclnokuežjemii in slano skciini sodišču zaupal ob.ikovanjc lega sodišča. S al cesar Mak sunili ja Ii 1 je fevdne za'.leve vazalov reševal pred deželno pravdo (Lan d recht), razen t i s. i h zadev, ki so sc nanašale na deželnoknežje interese iii so i>"lc od 1501. v pristojnosti dvorne komon
Deželno glavarsko sodišče jc hilo po Icln 1616 nrizivg instanca za spore pred fevdnim sodiščem, čeprav so si oh koncu sicdnjcga i it na
U\iannviicv le ¿a uiiitln m> Mtirttiyí HimHjih: "uciln cininall ilci Emigi paaniichier in iliseni weiten ]:■ nit nuil ■ ti liencn t*cfjnj*nc(l. i lic ihnen Icithlliil), wie vit linah pCM-hclicn, au brcdien li ni I leilig weiilcn, vil viilnhlcn ptftscn, il;is tthl auth i lor m m IL It natli nit gcslraii winter. ""M'iiin. Meli, CruniliíU Mi. 4'J9 m. i*riiii. Sc: Dnlenf, ^istaiick in , '»¡si.
Lehnte i iclii, L-k n-.tinf, lcvih;i .sixlriji, fcvilnija.
11 ik
"Sth I it \liehen umi ....................................■ lie Gcisi: ii.nl Hwl
I¡l'Iicit Lcherj\lierm/i*tr 1 vheni:lIu/vii. wtltncni ilic l>ehcns Millionten wie vir altem hcrkiiniiricn/tiitilcl w^iiltn* n'iiin. An I. Fciilinjnilj II ).
/acclkn novega veka stanovi prizadevali za reševanje fevdnih sporov pred stanovskim sodiščem čemur pa je bilo le delno ugodeno Deželnemu glavarstvu oziroma maršalatu. so tako pripadali spori med dcžclnoknc/j-nu vazah, medlem ko so zadeve, kr so bile v interesu deželne a kneza bile pod pristojnostjo dvorne komore.10'
Univenilchio sodišče
(47)	Nadvojvoda Karel jc 20. decembra 1584 v pismu papežu Gregorju XII. napovedal namero, da ho grašk icz.uitski kolegij preoblikoval v univerzo,1,3 in siecr z enakimi privilegiji, kot jih imajo visoke .šole v ltahji; Španiji. Pranciji in Nemčiji.111 Ustanovna I is lina jc bila izdana 1 januarja 1585. lemii jc 14 anrila 1586 sledil "Actus crccli:)Nis univcrsdalis Gracccnsis".
(48)	Pravna osnova vseh univerz srednjega ir novega vek.) ni bilo domače običajno pravo, temveč kanonsko pravo, ker jC bila večina viso kili šol v rokah ccrkvcnih izobražencev Zalo ,ic (udi razumljivo nad*'ojvodovo pismo papežu v zvezi z. ustanovitvijo Univerze v Gradcu
Ustanovna tesarska listina z dne 29. aprila 15K6 potrjuje ustanovitev univerze z vsem njej pripadajočimi privilegiji, med drugim lastno jnrisdikcijo v civilnih in kazenskih zadevah,112 V listini j J l;i privilegij sicer opisan spiošno, šele ccsar Maksimilijan II. v listini z dne ?0. septembra 1594, v kateri imenuje svetnica nolranjr avstrijske vlade. dr. Wolfganga Jocchlingcrja za "Judex Universalis", natančno določi obliko in pr" sloj nosi i tega sodišča. V pr.vilcgijn / J ne 2) septembra 1616 so univerzi ponovno potrjene vse pravice in svoboščine, med njimi tudi "ius gladi i" in ofcnllichc Kerkcr iind Vcrvvahmngs-ort" (zapor tri pripor)
(49)	Univerzitetni sodni red11 jc nastal v času rektorja p Miehacla Snmercckcrja Mu35-1637). vendar so ga ptihlicirali šele po razgrnitvi, 11. aprila I(i4l Sodni red v 14 poglavjih obniv nava tožbe med študenti, tožbe neštudentov pron Študentom in tožbo šludcnla proti ncšltidcnlii. V prvih dveh primerih jc bilo zadevo potrebno predložili akademskemu sodišču,
Akademsko sodišče ni zasedalo v časn počitnic. in siccr v č;isn med jesenskimi počit nicami (8. 9- do K. II,). v času med velikonočnimi in božičnimi počitnicami Disciplinsko pravo, ki jc veljalo na fakultet a h. jc v piimcrjn vi /. Univerzitetnim sodiščem potrebno pojmovali
l()'Jl....... Meli. Onim trill. Mr .SOI si.
110 -/u [.jncni -ill -eihcinen Sluiliuin ,1ml ví i 11 í y /u einer Univcrsilül /li vcsl;illcn
'1: Kinnes, Go.chithtc ., \lr. 2.Vi in ili*l.nck ttl ( :a mimia el singula pnvilc¡sia i(uilius uliac Vniversilales llaliae, Hi s]i:iniae, Galliac clGernianiac , iliwielujjl.
1 In "civileh uml i-iinimcihn 1Tm/e?,\cn".
'-1 "Ri in s ]ii «teile niti in juilieii«. iK-ailciniti."
82
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
kol popolnoma interno ureditev.1 k1 KAZENSKA ZAKONODAJA
(50)	Srednjeveško pravo" s komaj loči ali sploh ne med posameznimi pravnimi materijami. Zararji lega je Štajersko deželno pravo 14 oziroma 15 stoletja mešanica do loč h različnih pravnih materij nekaj podobnega velja tudi za zapise meslnih"6 in kmečkih pravnih sporne r.ikov za slednje velja lo še v novem veku. Šele z redom za sodisčc v \Volkenslcinu iz leta 1478 jC bil narejen premik v smeri ločitve pravnih materij kodiliKacija kazenskega prava. Male fični in dežel no sodni redi ostalih avstrijskih de želr kakor tudi Conslilutio Crimirali.; Čarobna iž leta 1532, pomenijo dokončno ločnico v tej ¿meri. To jc v končni fazi pripeljalo luu do Štajerskega deželnega sodnega reda iz. leta 1574. Z:tnj jc značilna poteg štajerskega običajnega nrava šc recepcija Constituliac Crimmalis Caro-linae. kakor tudi starejših deželnih sodniii redov avstrijskih dežel.117 Obsega materii,Ino (delikte ir. kazni) in formalno (kazenski postopek) kazen sko pravo v enem delu. Sodni red jc bjl tiskan v Augsburgu 1575, in dvakrat ponatisnjen, 1583 v Augsburgu in 1638. v Ciradeu lli!
(51)	Medtem ko jS na štajerskem ostalo p. sodne m redu iz leta 1574, so v poadi.ški Avstriji in na Češkem kazensko pravo razvijali naprej, o tem pričajo izdani sodni redi Tem prizadc vanjem jc šele 1721 sledila uskladitev šlajer skega kazenskega prava. '§ Ta uskladitev pome ni prvi korak v prizadevanjih za poenotenje na področju kazenskega pravosodja; začetki tega procc.ia izvirajo iz 16. stoletja. Inicnzivcn začetek prizadevanja za centralizacijo in obsežna prizadevanja za poenotenj kazenskega pravosodja pa so značilna šele za obdobje vladanja cesarice Marije Tcrczi.e.
SODNI POSTOPEK
Splošno o sodnem postopku
(52)	Srednjeveško procesno (postopkovno) pravo v osnovi ne ločuje lako kakor jc to običijno danes med različn. ni posebnimi po.ilopkovnimi načini, prav lako kakor ne raz
1 ' Itim. Mcll.Gnimlrilt str, 501.
K .stanju na področju pravnih vini v na Štajerskem v src "nj< in veku, piim.: Mcll, Grumlrill sli. .12 si.. Vilfan 1'ravn; sir. 5.1if Mi kil 20, WWwci, I las inrcrihlcrrcichiMjhc,.., sli. I'J si.
1 'g Prini. t^limki mcslni slalul i/ kla I 37(i.
I	* -j
m. Uvljfffl Land inil , sli 7(1 si. (.laj^rvki' slalnlarnii In nbičajnn piavn, tu/i n^k.^ /aknnitdaja v pnaihtki Avsliljl, na Timlskcm in Krajnskem, Cnnsiiiulin Criminalis Camlina).
II	' Hvlnfr. fcinliihc Mr fi7 si.
' ^ Pri ni Planer. Rn/hl .. sir. 271: subsidiarnn jc Kil na Štajerskem vpeljan iteiclni sinlni icil /a spiKlnjn Avsliijn / ilnc l(). 12. I(i5(> ("Fcnlinanilca").
ukuje v materialnem pravu. To pa seveda ne pomeni, da iz prisebnosti samega pninera ne bi mogli zaključiti logični h procc.sualmh posebnosti, kot recimo prelom paličj ob razglasitvi smrtne obsodbe,'2" ali z namena obtožbe (kazen, premoženjska vrednost ali storitev) izvirajoče razlike med kazensko In civilnopravno ložbc. 11 v srednjeveških mestnih pravili.
(^3) .Sistematična urejenost pravnih materij ob koncu srednjega veku in na začetku novega veka v nesistematično urejenem normativnem kompleksu pomeni bistveno norost, lako na primer prehod Iz prvotnega obtožnega (nkuza tornega) v preiskovalni (inkvizicijski) postopek V kazenskem pravil se te stvari dogajajo predvsem na postopkovnem, man; na materialno pravnem področju Sistematično uredi lev kazenskopravne materije za celotno deželo (kakor smo to videli zgoraj) pomeni šele deželni sodni red iz lcla 1574. V sodnem postopku igrajo svojo vlogo posamezne komponente, >n sicer sodišče kol stvaren . .1 oseben substrat ter postopkovni koraki: ob1 ožba, obsodba in izvršitev.123
Sodišče
(54)	Sodišče12 kol prost 01 s ki pojem pred stavlja različne poiavne oblike Sodišče kol pio stor jc do 1K. Molelia redkost v mestnem pro štoru, \ največ primerih prevzame lo mesto mestna hiša V glavnem pa služijo temu namenu ;avnc ali zasebne stavbe, če sc že ni. v skladu s src J nje ve S ko prakso, zasedalo preprosto na pro slem. kar jc tradirano v posameznih primerih do 18. stoletja tako za deželska sodišča, obgradju (pomirja. Hurglricd) kakor za vaška sodišča.'24
(55)	Kot personalen pojem sodišče od sred njegi veka do jožcfinskili reform predpostavlja sodnika z naj 1 nanj trinajstimi (Terezijana najmanj sedmi) prii.cdniki.lw V primeru popolnoma opremljenega dež.elskcga sodišča, kar je bilo zaradi velikih stroškov zelo redko, spada i o med pcrsonal Še sodni sluga in rabolj (Schergc, Frciinann, Henker) s svojimi pomočniki Dežel noknežii krv^i sodnik jc v vlogi mirovnega in nadzornega sodnika imel na razpolago sodnega pisarja, tožilca (ki ga jr; zaradi varčevanja vc iikokral zamenjal sc nt pisar) 111 krvnika
(56)	Izobrazba za sodnika 11: prisednikc kol pogoj za opiavljanjc službe v srednjem veku in
11 Plin.. Knchur. Kiililcr umi, .sli 39sl. Ra/liknvanjc, ki vscbuiu luili t JO I, HO: "in HUigcrlichcn
111 le - peinliihcn Saih-n '.
1
lTrim Knclicr, GciiLhlMirganisninin .... str. IKlsl. i"1-1 K tu mu Krnlia. H iducr.... sir 27 .vi. ' 1.GO [I. K: Sni liste /ascib "an ilen i;cwiinlii.hcn Oilhcn/umfcr nI lenem freyv*iii lluiund/iHlur ilur t: ni Icii/iI.i us vi in Alters her licscsscn uunlcn isl..." ' Cnnsiiiulin Ciiminalis Thcrcsiana 2U.K: npn/aija na ilciclnn navailn vendar ne manj knl "-cilcm. V priinciu picisknvalncga Miilisia piavili ima /aitnslujcla pnlcg siKlnika .šc ilva piisciln ka in pisai,Turcojana 20.3.
ARHIVI XX mi
lanki in razprt, ve
83
novem veki i hi b'la predpisana, l udi Conslilulio Crimi :ialis Thercsiana ne poslavlja lega pogoja.I2f Vendar pa je vedno večja zapletenost na nivoju pravnega življenja in vedno večje število izobraženih jurislov že od 15. stoletja naprej vedla do lega, da so za le službe predvsem službo dcž-clnokncžjega krvnega sodnika ¡¡j dcželskcga sodnika bili vedno bolj na razpolago izobraženi pravniki, kar pa seveda ne velja za prisednike v dežel škili in nizjeslopcnisk.li sodiščih. Ta praksa je osi ¡da vse do jožefinskih rcrorni. Golovo je tudi lo dejstvo doprineslo k temu, da lahko go-r)rimo o hibah pravosodnega sistema lega Časa.127
Obtožba
(57)	Ohlož.ba je najstarejša oblika začetka kazenskega postopka, ki se ustanovi, ko tožilce pn sodišču loži konkretno osebo (zastopnik oškodovanca aii član druziine umorjenega). Sodni kazenski red z.a dež-elsko sodišče Wo]k';nstcin in deželni sodni red iz leta 1574 pr. poleg obtož-bonega (¡ikiizatorncgii) poslika uvajam tudi inkvizicijski postopek.12f* ki jo pravo nasprotje akuzalornemu postopku. V icm primeru gre za uvedbe postopka po uradni dolžnosti (cx LBicio), v primeru, da je sodnik12'-1 bil seznanjen z. dc-liktom, ne da hi bila neposredno vložena obtožba.
(58)	Izhodišče za uvedbo kazenskega postop ka jo torej delikl, ki je sodnik z. njuri seznanjen preko dejanske obložbe (ložbe) ali na kak drug način K deliklom ki so pognali v ick sodne mline dcželskcga sodišča, med drugim štejejo: kriva prisega, prelom prisege, čarovništvo, ponarejanje kovancev, ponarejanje peealov, krive mcrc1 proknratorji, ki so svoje stranko opehari li. nečistost proti naravi (bcslialnost). krvoskrun stvo, ugrabitev, posilstvo, zaki)ni)loiuslvo, biga
'^'l/jcnia jc pomenila le /a pni nicv.il ta pri pns:ni«vnun in i-incrti; Ic-la naj h. hil vsaj izkušen v kazenskem pravu. Za le je I ¡1 prcilvidcji prci/kus pred vihiivnim mkITCScih. l'riscilniki so liili pravni) liei/obra/cni. I/ llcielncga sodnemu rcila jc ra/viilnn,ila misc 1c Hibe nlepali. Samo v nejasnih primerih jc hiln diivnljcnn povprašali i/-nhraicnt jnilslc n/imina vladn: vclikiiknn sn si snscilnju mi-iliš a pi ..mi »al.i' prisciIniki
Nosilci ilc?clsknsixlnih pravic Ic^a v veliki meri niso jenu I i kili sreilslvo /fi za]*"l:ivlj.injc pravne vanmsli I eniveč lili I j knl ekonomsko srcilslvn.
1 7K
Temeljna IcnieliCna plutih mcil »bei,i:i posliipknnia jc, 1L1 v inkvi/iVfjskcin piismpkn lic obslajajo slranke (pnslopck ig nllkio), V.sc lii temeljne {•hkumI fankcijc (nlilii/lu, obriitiiha in siljenje) mi v rokih snilisča. I/ njc^i l/haja l.i. 'nkvl/.k-ljsk" 11111 ksinui, lo jc pravilo, po kalcicm ima soilišic plavilo ihilž-tinM /hfinll ilnk.i/nii l*radivn, ki jc piilrchnn /a i/il,ijn ndlnilie.
i S
iJ 7UlrtiJlljc rn/lične funkeijc: funkciji, pregnna, funkcijo /hiranja linka/iiv fn v večji nicii funkciji) nbiainhc. Obdi.Iicnce je namreč nncl /cln nmcjcnc limžnosii oliraiabc; bhkn jc svojo nbniinbn navcilcl, vcmlar jo jc moral doka/ali, /alo se jc pri-taki,valil i kI inkvircnla, ila je zastopal tudi lnlerese nbninhc
trnja, zvodništvo, izdaja, namerno netenjj poža rr.. rop upor. umor s strupom. detomx splav, napaka pri zdraviicnju. umor. uboj in tatvina
(59)	Postopek jc lahko uvedel le lisli, ki ie bil pristojen za področje storilčevega bivanja. Kom petenem spori so pili stvar nenehne polemike med deželsk:mi iodišei zaradi različnega pojmo vanjii razmejitve. Pogost vzrok za kompelenenc prepire jc htla tud noiasna kompetenčna razmejitev med ucžclsk m sodišči fn nizjcsodnimi enotam'.1:10 obgmdji, mestnimi in liškimi sodišči, kakor tudi z zemljiškogosposko pravico strešno kapi. Dcželski sodnik jc smel izven svojega kom pete nčnega območja storilca prijeti le v ne jasno dclin ran-h. izjsmnih primerih Mnjljiški. gospod jc namreč tabko do tri dni zavlekel rz ročitev. Pri kompctoncncm sporu jc ponavadi sledilo sklicevanj o na deželnega glavarji.131 Dr. hi zadevo b;trcjc reših in da ne bi pnšlu cfo za vlačevanja in nepotrebnih stroškov, so p on a vaj i izročili tudi storilca deželnemu glavarstvu -čeprav so taki primeri prej škodovali kol koristili proccsualni ekonomiji.
(60)	Doželski iodnik 'e bil dolžan prevzeti primer zaradi obtožbe ali zaradi službene dolž. nosti (cx offieio). Pregon po službeni dolžnosti se jc začel zaradi suma storitve kazenskega dejanja ali po ovadbi, ne da bi i za nadaljevani a postopka ovaditelj prizadeval, ali če jc ohtožcni imenoval soudeležence pri storitvi kaznivega dejanju Da je nekdo nekoga ovadil, nc da bi nastopal v vlogi tožnika, js imelo praktičen razlog: tožniki so bili dolž.n v kolikor storilca ni:o ujel, pri dejanju a),' storilec dejanja ni priznal, položil, kavcijo za morebitno povrnitev škode, v kolikor bi se izkazalo, da gre za krivo obdolžite v ali v primeru oprostitve.
(61)	V kolikor storilca niso prijeli pri dejanju, je bil dcželski sodnik v pomeni ovadbe dolžan preveriti vse mdicc in pr trdnost: indieev uvesti postopek. Pr it opek jc bil sestav] ¡en j/, zasledovanja domnevnega storilca oziroma njegovega prijrtja, pod določenini okoliščinami jc priSla v pošte v tudi tortura. Čc obloženi nc bi priznal, tudi nc na prigovarjanje (v kazenskem procesu srednjega veka še posehej cenjena gesta), jc imel doželski sodnik na voljo več načinov za potrditev indieev dokazni material - corpora delieti, izjave prič, listino in končno, torturo ("pcinliehe Frag"). Tonura v novoveškem kazenskem pro ccsu (v Avstriji do leta 1776, pozna jo še Con sliliilic Criminalis Thcresmna) je opravičljiva le v povezavi s p. i znanjem v kazenskem postopku Torturo je uvedla Conslilulio Criminalis Carohna izleta 1532.
' Knl ptimci lahki) navcilc 11111 .spni med nepivskim gnsposlvnm in Slubenhcriii v /ailcvi rfigraJfii (Hnrffii<.d) v lljaševcih v nhihibja I.1K7 lS9i> (l'AM, Zemlji ikn ^lspvKlvn Nc^ova, luslilialia,Ohi;radjc).
111 l'ifin. Spni v zve/i z obgrailjcm ined negnvskimi in Sluhjnber^i.
84
Članki in razprave.
ARHIVI XX 199?
(62)	Za uporabo torturc jc dr. žel s ki sodnik imel v deželnem sodnem redu na voijo seznam i.idi.iev, ki so za dosego priznanja dovoljevali njeno uporabo. Med mdicc, ki r,o opravičevali njeno uporabo, spadajo predvsem' domnevni storilec poskuša bežali, eden izined oškodovancev ic pod prisego potrdil identiteto storilca, zadrževale v času storitve dejanja na ircsln zločina in groznia, oa bo obdolženec nekoga začaral. V drugih primerih je bila uporaba torturc prepuščena prosti prcso/i sodnika. Le ta jo je uporabi! v primeru, ko so inj predložil i proti storilcu težke obtožbe in seje v preiskovalnem postopku izkazalo da niso samo zlonamerno klcvctanjc.
V zvezi z vprašanji dokaznega podopka pa ne smemo zancmarui vprašanja stroškov. Tožnik je bil namreč dolžan nositi stroške dokazovanja, obtoženi stroške oprostilnih dokazov • v kolikor niso uncli dovoij srahtev, jc vskočilo sodišče, kar praviloma vedno ni bilo ugodno, ker so posestniki sodisc želeli prihraniti denar (niso si hoteli nakopali stroiskov).
(63)	Za dosego želenega neinka, torlura ni smela biti niti pregroba niti premila. Consplulio Criirmaii.s Thcrcsiana je edini kazenski zakonik, ki poleg materialnega kazenskega prava vsebuj še v formalnem delu natančna tehnična navodila za izvajanje torturc (priprave, izvajanje).m Zavedali so se. da torlura lahko vede do neželen.h posledic,03 zaradi lega jc bilo dcžel.skemu sodniku v dvomnem primeru naloženo, da skrbno opravi ponovno poizvedbo Vsaka ovadba, ki bi zahtevala lorluro, jc zahtevala dve prič., ena je zadostovala Ic, če je šlo pri ovadoi za bistvom del delikla in jc bila priča zanesljiva. Torlurc niso uporabili le, ko jc šlo /a prcirko^ali.i postopek zaradi službene dolžnosti, temveč tudi na /ablevo tožnika Izvajala sc v prisotnosti sodnika, sodnega pisarja in sodri, h oseb ali ostalih pooblaščencev in primernih oseb. Sodnik jc pred začetkom torturc obdolžcnca sc enkrat sc znanil /. dejanjem, zaradi katerega mu grozi, in ga pozval k priznanju ali k dokazilu nedolžnosti (alib:). V primeru sodnikove samovolje pri uporabi torlurc je bil Ic ta klican na odgovornost.
Obsodba
^64) V kolikor je hil preiskovalni postopek zaključen in zapisnik sestavljen, sc jc lahko pristopilo k izdelavi sodhc. Temu je služil čas za premislek za zaprtimi v*rali, brez pnsoinosti obdolženca. V di*omnem primeru si jc sodniski kolegij lahko poiskal nasvet pn strokovnjaku ali
Omsiiiuiin Ciiminalis Tticn-siana v An. 3H. vsehujc omejiiev -predvideva maksimalno jritfralnii l ¡J trmi J Omejitev i/h ia i/. Ferdinande«. (Ari. 3'Jj in je verj-lno obslajula /c pred vklju £ilvijo vanjo (preil 1721): ima obifajnopiavni ka.aklci. ¿lirah pred boleči nami je vc£*.ral piivcdcl <li> pii/nanja dejanja, ki ni nujno biln sloijciio, k le mu vprašanju piim. Valcti-linilsth. Zur Gc«ehichle ,, Mr. 573 si.
vlüdil Obdolžcncc jc mel možnost, da stxlniku
na lastne stroške, v__isu trajanja preiskovalnega
postopka, prirkrb1 svetovalca, izvedenega v pravni stroki
(65^ Kt) se jc .ztckcl čas za prcimslck, ic bil določen datum sojenja (' endliche licchislag'). Sodnik (s palico v roki - znamenjem sodne oh lasti) n priscdninj o po glasu zvona, ki je odprl zasedanje, zavzeli svoj proslot Po n vodnem sodnikovem vprašanju, ali jc sodisče pravilno zasedeno, se je zasedanje začelo. Potekalo jc lahko različno, pae po tem. ali jc storilec priznal oz. so dokaz- krivdo polroiu ali situacija ni bila povsem gotova Nj zasedanju so bili razen sodmka in razsodmka (presojevalca. Urlcilcr) prisolir še: sodni sluga ali glede na okoliščine trrič,; k: ,.c storilca pnvcdcl, stonlec (zasebni) lozilcc ali javni to/.ilee (ex officio) :n zagovornik (besednik, Ftirsprcehcr) obdolžcnca.
(60) Zanimiv,! jc vloga besednika t)Z.iroma zagovornika (I-iirsprceber); v srednjeveškem pro-ecsncin pravu je bila njegova vloga v tem. da je namesto stranke govoril zapletene besedne ob .¡ke. Iz nje (vloge) se jc razvilo pravno svetovanje. V ustnem kazenskem postopku niti je v p imeni, da obdolžcncu ni bilo mogoče dokazan krivde, pr.padla vloga pravne ra zastopnika Njega je l.jhko obdolženec izbraf zmed pnsednikov.
(67) Če jc biia dokazana obdolženčeva ne dolžnost, je lahko v civilni tožbi zahteval povrnitev škode; v pnmeru. da jc priznal ali so ga k priznanju prisilili dokazi, jc bil določen den za dokončno sprejetje in zapis obsodbe, kar sc jc zgodilo (sprejetje in zapis) za zaprtimi vran. Drugi del postopka je bil namenjen publiki in jc teatralnega zna aja. Začel jc tožilce (zasebni ali cx officio) / brarjem obdolžnicc Njemu je sle dilr prošnja za pomilostitev, seveda v kolikoi jc sloi-lcc dejanje prignal, ec pa dejanja ni priznal, čeprav je to storil v preiskovalnem priprav Ijalncm postopku, je lahko razsodnik (Urlcilcr) s sklepom poslopck nadaljeval ali pa vrnil na začetek; ec pa ni tajd (obdolžcnec). sla sc sodnik in razsodnik nmaknila za zaprta vrata in sprejela razsodbo. Po sprejetju razsodbe sc jc sodniški kolegij vrnd in po natančno določenem protokoli' še enkrat prciir.il p iznanjc obdolženca in za lem obsodbo Kadar seje obsodba glasila smrt. jc sodnik prelomil sodniško palico kol znnaujc znamenje izključitve storilca iz človeške skup nosi i.
Izvršitev
(6fi) Dcžcln. srnini red nc predvideva pravnega sredstva, ki b, moglo revidirali obsodho na smrt, Prilagoditev leta 1721 predvideva apelaeijo na vlado. Conslilutio Criniinalis Thcrcsiana po zna rcknrs z odložnini učinkom na izvršitev kazni V kolikor ni šlo za smrtno kazen, je bil dclikvenl dolžan po prestani kazni priseči ("Ur fchdc"): obljubiti da se nc bo maščeval sodniku
ARHIVI XX lim
t I an k i in razprave
85
in scniiitu za postopek in kazen. K Icnui je spadala še ohljnlia, cJ;c kaznivega dejanja nc bo več ponovil. Kazen, ki jo jc prcdvidcTa obsodba, je bilo ]iotrelino i/.vršili lakoj, i/.vršitcv jc bila odložena le v p.imcru apelacijc na vladarja.
(69)	Seznam možnih, okminili kazni namenjeni li predvsem splošni prevcnc'ii. jc obsežen: krivoprisežnikn so odsekali prste, s katerimi jc prisegal, čarovnike in čarovntcc ter poparr<c valee kovanccv so sežgali na grmadi, pnsiljc valea so obglavili, zvodnika so privezali k >ra-1110 ilnemu stcbrit, mu odrezali ttšcra in ga pre bifirli, ronarja so oh^la* 'Ii, morilce s strupom ir. morilce n;> sploh jc umrl privezan na kolo (gl, upodobitve iz. bamlicrškcga kazenskega zakonika), morilko s strupom so utopili, dctomorilko so žh'o pokopal in s kolom prebodi", težko laU*ino so kaznovali z vislicami ali ¿'lede na okoli.sune z ¡/.(«k nje njem oči n!i odsekanjiim roke.
(70)	Po pravilu so po ra/.gtosilvi obsodbe Hi ustnega izreka in preloiuiivi ..odnUkc palice dclikvcnla izročili krvniku (rablju, Sclianiich ter), ki ic bd zadolžen za izvršitev kazni. Kr\1nikii pi. izvršitvi ka/ni ni smel nihče ovirali in p i neuspeli i/.vrši t vi kif/.ni, ga ljudstvo m smolo 1 i tičal i. I o je bil dolžan zagotoviti sodnik
(71)	l/.vršitcv ka/m je bila običajno, od sred njega veka tlaljc. na morišču, ponavadi nekoliko izven naselja, na vzpel i ni ali na kr žiščn poli. To jc veljalo predvsem za smrtne kazni ki i?'so hilc. kakor npr, pri usmrtitvi z utopitvijo, vezane na posebne okoliščine, v tem primeru na vtnlo Te lesne kazni so bile prav lako zarad' splošne pre-vener■ z i; vršcnc na javnem mestu največkrat na lryn.
(72)	Deželni sodni red za Štajersko uc pozna veliko oblik kazni; v tem primeru lahko govo rimo ( "logi običajnega prava pri njegovem na Stanku.1 4 Ponavadi so obsojenca pimuili jili obesili in ga z namenom splošne prcvencijc pustili na morisču; glavo obglavljenega ali odse kane ude so prav lako z namenom splošne prevcncijc pritrdili na vislicc.
(73)	Okmlna kazen namenjena splošn pre vene ii. ostaja ti di v kodifikaciji Consiitucijc Criir inalis iz obdobja ccsaricc Marije Tere/iie, Jti?jR| II. je smrtno kazen sicer minil vendar pp ohranil številne okrutne kazni, Jožefinska doba sicer že pozna prostost no kazen, čeprav je obdobje njene dokončne uvcdlic pomaknjeno v naslednje, 19. stoletja.1
' ' Temu na/iranju sc ni mnpb i/ugnili ni(i Citnslilnliit Criminalis Tlirtc/ijana, ki v prcilpKu <i pi Aljvitvi nnvih vislic pm! v p I i -vinu IjuiMcuii vra?cvcrja ltlreja, il.i jo le le pitlnrl>nii ml naj-liltijAfli mscila i mItLiljjii iiMnuni 21 kiuiinkcv "Mamil ilcr Schallen ilcn\clhcii nicht licilltirc",
nc
■ * ValciiiliiiKth, I1.IS Cfra/er Zucln- mul..., Mr. -1'J5 si.
SKLICI'
(74)	otaj ;rski pravosodni sistem jc na koncu srednjega in v novem veku zaznamovan s celo vrslo dejavnikov, ki so odločilno vplivali na njegovo obli Kovanje. Ra/jnerc v dcždi. pri tem mislim na odnose deželni knez - deželno pleni sivo, so velikokrat potlobne političnemu prehi-icvanjii, ki je v prvi polovici 17. stoletja privedlo do i/j-azilcga i/.stopanja vloge deželnega kneza. Dcidni knez kol "vir vsega piava" jasno dokazuje svojo siiper:orno.sl nad vse m dogajanjem, v skladu s tem pa ludi instance, ki so mu podrejene.
(75)	Mnogi avtorji sodni sintern ob koncu srednjega in v novem vekn opisujejo kol razdrobljenost in prav miajo, vendar samo s pozi en današnjega opazovalca. Z vidika sodobnikov sistema, kr ic kljub svo <tr pomanjkljivostim deloval, hi bila ocena stanji1 drugačna. Vsekakor m moja naloga occnjeval. ;i.slcm, Icmvcč li -tem predstavili. Kolikor mi jc lo i:spclo, upam, da mi jc v vaše za dovolj si vo. Zavedam sc, da lit bilo o lemi, struktura pravosodna ra ;islcma povedati šc marsikaj vendar čar; in prostor tega ne dopuščala.
Ob koncu pa naj dodam še besedo /vlivale prof. dr. Gcrnoiti Knclicnii, Kije pr oblikovan n naslajanju lega s jslavka soocloval z nasveti ir lilcriiiuro.
LITFItATUKA
Hall! Hermann, Die ländliche Gerichtsverfassung Slc.-.rmark* vorwiegend w Mittelalter (Ar ehiv für oslcrreichiscbc Ge.schiehlc, zv. I 18), Dunnj 1951.
Hall] Hermann, Kodier Gcrnol, Österreichische Rcchlsgcscliiclilc (8. predelana izdaja), Graz 1995.
Beckmann Nicolaus de. idca juris sialularii cl consuclndinarii Sliriaci et Au.striaci cum jure Romano collalt, Graz. 1 6X8, Biscliolf Ferdinand, Slcierinilrkisclics Landrccbl
tlcs Mitlelalcrs, Graz. 1875. Braiinedcr Wilhelm, Lachmnycr Pricdrieh, Ö.slcrrcichisehe Verfassiingsgesehichlc (6. predelana in razširjena izdaja), Dunaj 1992 Bnrkeri Günter R,, L.:ndes fürst und Stande (Karl V., Ferdinand 1, und diu österreichische Crbländcr im Ringen um Gcsamlsiaal und Landcsintcrchscn), Graz. 1987. Bylofr Frilz, Die Land- und peinliche Gerichtsordnung Hr/Jicrzog Karls II. 1-lr Steiermark vom 74. Dezember 1574 :'irc Gcscl jehlc und ihre Quellen, Graz. 1907. Byloff Fritz. Das Verbrechen der Zauberei (Crimen magiae), Graz 1902, Canstein liaban Freiherr von Lehrbuch der Geschichte und Theorie des Ocsterreichiscbcn Civilproccssrcchtcs I. Berlin 1880-188?, Conrad Hermann. Richtcr und Gesetz im Über-
86
Članki in razdrave
ARHIVI XX 1997
gang vom Absolutismus /.um Vr.rfassungs-slaal Graz !97L
Dolenc Metod. "Gorske bukve" v izvirniku, pre vodih i p priredhr.h, Ljubl jana 1940,
Dolenc Mi:tod. Poslanik in pomen inšlrukcij za krvna sodišča na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, v ( asopis za zgodovino in narodopisje. Ljubljana 1912. str. V8-115.
Hasenohr! V,clor. Österreichisches Landrcchl im 13. und 14 Jh.. Dunaj 1867.
Kambie Marko. Orgarizacija sodišč na Slovenskem v 16 stoletju s posebnim ozirom na Kranjsko, v Arhivi X1X/1 2, Ljubljani. 19y6. str. 118
Kocher Gcrnol. Das Rccht im Bäucrlichcb All lag. v: Bäuerliche Saehkultur des Sp-itmiltelallcrs, Krems 1982. str 49-61.
Kocher Gcrnol. Gcrichlsorganisalion und Straf rcchlsptlcgc im Herzogtum Steiermark in der Frühen Neuzeit, v Hexen und Zaubcier Die Große Verfolgung - ein europäisches Phänomen in der Steiermark, Graz-Dnnai 1987, str. 103-120.
Kochcr Gcrnol. Hochstgcrichisbarkcit und Pri vat rcc hl škodili kation, Graz I979.
Kochcr Gcrnol. Rccht und Schrift, Quellen zur Entwicklung der Rechtswissenschaft in der Steiermark Graz ]<>84,
Kochcr Gcrnol, lkonographisehe Aspekte der Höehtsgcrichtsharkcil im Reich, v: Gc schicht; der Zcnlraljiistiz im Mitteleuropa. Köln. Dunaj 1994, str. 147 160.
Kochcr Gcrnol, Gmndziigc der Privalrcchts cntwickLing und der Gcschichlc der Rechtswissenschaft in Österreich. Dunaj. Köln 1989.
Kochcr Gcrrot, Rielitcr und Slahiihcrgabc <m Verfahren der Wcisliimcr, Graz 1971
Kos Dušan, lmago luslitiae. Ljubljana 1994,
Krone s Franz von. Gc schichte der Karl Fran zcns-Univcrsität in Graz, Gradcc 1886.
Luschin Arnold von F.hcngrcuth Gcschichlc des j'ltcrcn Gerichtswesens in Österreich ob und unter der Enns, Weimar I879.
Luschin Arnold von Ehengrculh. Österreichische Rcichsgcschtchlc. Bamhcrg 189^.
Meli Anlon, Grundriß der Verfassiings- und Vcrwa!tung:;geschichtc des lindes Steiermark. Graz Dunaj-l^cipzig I92<).
Meli Anton, Hohe und niedere Strafgerichts-harkeiten. Landgerichte und Burgfriede in Steiermark, v: Stcirischc Gcnehts-beschrcihungcn Als Quellen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpen-liindcr. I. Abt. Landgcnchtskartc Steiermark (Quellen zur Vnrl'ar.sungs- und Verwaltung?, gcschichlc der Steiermark I). Graz 1914.
Meli Anton, Das Sie irische Weinncrgrecht und dessen Kodifikation m Jahre ImJ (Akr. demte der Wissenschaften in Wien. zv. 207). Dunnj 1928
Meli Anton, Pirchcggcr Hans, Stcn ¡che Gc-richtsbcschrcihungcn (Als Quellen zum
Historischen Atkis der österreichischen Alpen!¿inder), Graz i9i4
Neue Gerichts und 1 .andrechtsorJnung in Slcyer vom Jahre 1674.
Domtn-Pelrushvcez Alphons von, Nsucrc österreichische RechUgeschichtc, Dtmai 1869-
Pireheggcr Hans. Erläuterungen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpcnliindcr, Steiermark, Dunaj 1917, str 185 304,
Planer Eugen. Rccht und Richter in den inncr-öslcrrcichischcn Landen Steiermark. Kärnten und Kra-n. Graz 1911.
Planitz Hans. Deutsche Rcchlsgcschichlc, 2. izd K.irl August Eckhardt Grav -Köln 1961.
Slcppan Markus, Das biiucrlichc Rccht an der Liegenschaft vom Ende des 14. bis zum ausgehenaen 18. Jahrhundert. Graz 1995.
S.ih Peter. Simon i t Vaško. Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Celovec 1995
Des Loh! ehen Fiirslcnthum Steyer Gerichtsordnung, wie vor der L.indshauptmaniischafl und dem Schranncngcricht proccdirt werden solle, rcformtrl im Janr 1622. München 1622. ponatis Graz 176!.
Valcnti.iitsch Helfricd, Das Grazer Zucht- und Arbeitsha-js 1734 P83, v- FS I I. Baltl, Innsbruck 1978.
Vnlcntinilsch Hellried. Zur Gcschichlc des Kiudesmordcs m lnncrrislcrrcich (Gcriehls-prar.is und landcsfiiistlichcs Bngnudigtings recht im 17. Jahrhundert), v FS II. Baltl. Grade e 1988.
Vilfan Sergij. Deželni ročini kot vir naše ustavne zgodovine. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo (25-26). Ljubljana 1944-1945. str. 84-89
Vilfan Sergij. Pravna zgodovina Slovencev. Ljuhljana 1961.
Vi 11 an Sergij. Rcchlsgcschichlc der Slowenen, Graz 1968.
Vilfan Sergij, Zemljiška gospostva, Gospodarska in družbena zgodovina Slovenec v. Zgodovina agrarnih panog. II zvezek, Družbena razmerja in gibanja, Ljuhljana 1980, str. 78 239.
Wcsencr Gunicr, Das inncröstcrmichi^chc Limd;>chranncnvcrfahren ¡m 16. und 17. Jahrhunderl. Graz 1963.
Zahn Joseph von. Sleirischr Miscrjlen zur Orts und Cultiirgcschichtc der Steiermark. Graz ! 899.
Žontar Jože & all, Priročnik in karte o orga nizaeijski strukli-ri v deželah Koroški, Kranj ski. Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko bibliografski vodnik. G raz-Celovcc-Ljunljana-Goricr. Trst 1988,
AKHI VI XX 1997
Clanki in raxprave
87
ZUSAMMEN!'ASSI (NG
DI IL GEK1CI ITSV Eli PASSUNG IN DI:K STI:.U:.RMARK IM 15.. Iii. UND 17. JA1 IRIIUNDEKT
Der Autnr behandelt in seinem Bettrag die Gerichtsverfassung in der Steiermark. AuCcr der Slrnktiir des Systems seihst legt er wegen der besonderen Mcrkni;iIc der jeweiligen Epoche mich die Uinsiände d;ir. die den Stand .Nif dem strukturellen Niveau licrbcigcfiilirt haben. Am kundc w d mich die juridischc Gewalt nnil das l:linkuo'iicrcn des .Strafrccntssystcius behandelt nnil ein Quellen und Li leruiurvci zeich Iiis angehote:
SUMMARY
TUE STRUCTURE7 Ql: TUE JUDICIAL SYSTEM IN STYRIA IN TUE 15th. l(i'h A.ND I7'1' CENTURIES
In Iiis iirticle ihe author denls wiih the Mructnre of ihc jiidiciii) system n Styri;.. and due to the specific cha Sctoristics of tlie pcricB giviE ¡in outline of the circu instunces vi Ii ich also Mrongly influenced the structure In udditinn tn giving an overview of the judicial System' the nrtiele also contains fragments of insight into (he workings of ihc judicial iidininistration and the criminal judicial .system. At tlie end of Iiis article, the author lists the sources UM literature nn the subject nii'ttcr.
Tt mpeljski del Plccn/kov/h irztnc, okoli 19S2. Zy<ftlrmiiMki arltiv l.juhljaiui Foloteka

Članki in razprave
AlilllVl XX 1997
Uprava v Slovenskem primurju J 918-1954 (pregled)
NE V EN K A TROHA
Pregled uprave je narejen na osnovi literature, k. je navedena ločeno z.a posamezna obdobja ir območja.
1. Ii;i]ij;inskii jjprfivfi (november 191K - september 1943)
Slovensko pnmorje (Primorska, Primorska Slovenca) teritorialno ni bJc nikoli natančno opredeljeno. Včas<b z njim razumemo ludi lic neško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino, ve činoma p,t območje med avslrnogrsko ilr.lijan sko mejo iz. leta IK66 in rapalsko mejo iz. lcla 1920.
Eden od pogojev za vstop 1 ta nje v vo'no na strani Antantc leta 1915 je bila tudi bi ;lvcna korektura mene vzhodne meje. Na njene zahteve so antanlnc sile, a lakrai ne brez ZDA pristale v tajnem Londonskem paktu Vrhovno povelistvo italijanske vojske je že 25. junija 1915 izdalo uredbo o opravljanju civilnih zadev na ozemlju, ki ga jc italijanska vojska že zasedla a «i pa hi ga v prihodnje, in ustanovilo generalni sckict;tri;-i za civilne zadeve, ki jc imel do prodora pri Kobaridu oktobra 1917 sedež v Vidmu nato pi v Padovi. Za zasedena območja avstrijskih okra i nih glavarstev so bili ustanovljeni civilnj komi sariali ki so imeli sedeže \ Kobaridu, Krminu in Čcrvinjanu.
Italijanska vojska jc ob sklenitvi premirja, 3. novemnra 1918, zasedla južno Tirolsko, Primorsko, dele Kranjske (celoten postojnski in del logaškega polilienega okraja), del Koroške (;odni okraj Trbiž s priključeno občino Bela pce in drl občine Rateče) in na zmedenem območju uvedla vojaški zascdbeni režim. Vse območje, ki je obsegalo 250 občin, jc tvorilo eno upravno enoto. Ob prihodu jc italijanska oblast razpustila ob konen vojne ustanovljene slovenske narodne svete. pa lud; narodno mešan; Odbor za javno bla ginjo, k' jc prevzel tivlno oblast v Trstu. Z uredbo vrhovnega poveljstva 19. novembra 1918 'c določila, da bo pristojnost civilne oblast, va vse zasedeno ozemlje opravljal generalni sekretar.al za Civilne zadeve, pristojnosti deželne poluienc oblasti pa vojaški guverner. Za vse zasedeno območ je jc v času vojaške uprave deloval vojaški guverner v Trstu, po okrajih in po večjih občmaji pa so delovali generalni ci vilni komisarji
Vojaška uprava jc bih odpravljena 4 julija 1919, ko jc generalni sekretariat za civilne zadeve zamenjal Osrednji urad za nove pokrajine Kraljevine Italije, ki ,c deloval v okviru urada minisUskega predsednika. Njegova osnovna naloga jc lila usklajevanje uprave novih pokrajinah z. italijansko. Vojaškega guvernerja v Trstu
jc zamenjal izredni komisar. Z odlokom, izdar im 24. junija 1919, so bile določene pristojnosti ci/ilnc uprave na tem območju in na njegovi osne,vi jc bi1 ustanovljen generalni civilni komi sariat v Trstu. Celotno območje je sestavljalo enotno upravno območje z. imenom Vcnczia Giulia, Julijska Benečija. V slovenščini sc jc na mesto slednjega uveljavil izraz Julijska kra ina.
Začasno zasedbeno upravo jc po podpisu pogodbe med Kraljevino Italijo m Kraljevino SI IS v Rapallu 12. novembra 1920. ko jc prej zasedeno območje poslalo sestavni del Kraljevine Italije, zamenjala redna italijanska uprava.
llaliji j c lcla 1920 priključila: Goriško Gr . diščansko s 145 občinami, in sicer goriški okraj s 4 7 občinam. (Ajba, Ajdovščina, Anhovo, Avčc, Banjščice, Bate, Bilje, i epovan rniče, Dcsklc, Dol-Otlica, Do/nbcrg, Gabcrjc, Gojačc, Gorica, Grgar, Kal, Kam nje, Kanal, Ločiuk, Lokav cc, Lokovce, Miren, Opaljc selo, Osek Vito vije, Ozcljan, Pod gora, Prvačina, Renče, Ribcnbnrk, Ročinj. Skriljc, Solkan So vod m- , Sv. K iž Cesta, Sempar., Šmarje, Šmartno, ,>tandrež, Šte-vcf an S t. Peter pri Gorici, TribuŠa Trnovo Velike Zabije, Vogrsko, Vrtojba, Vrtoviii); gra^ disijnski okraj z 20 občinami (Biljana, liirsa Bračan ' ;>pris Viskon, Dolenje, Para, Gradišče oh Soči, Kopriva pri Krminu, Kožbana, Krimn, Marijan, Medana, Medcja, Morar, Moša, lio mans, Sv. Lovrenc pr Moši, Vilcš, Zagraj); m-žanski okraj s 30 obč.nami (Avber, liric. Brc stovica, Dutovlje Gabrovica, Gorjansko, Kobjc-glav« Komen, Kopriva, Lokev, M a vb i nje, Na-brr,/.ina, Naklo, Pl:sko ica, Po vir Rodik, Sežana, Sela, Skopo, Slivno, Šcmpolaj, Skrbin*, Štanjel, Štorjc, Temenica, Toma j. Veliki dol, Veliki Rc pen, Vojščiea, Zgonikj; tolminski okrai h 23 ob činami (Bovcc, Brcgini, Cerkno Cczsoča, Dre? niča, Grahovo, Idrsko, Kobarid, Kred, Libušnjc, Livck, 1 )g. Ponikve, Sedlo, Srpenica, Soča Sv Luci a, Šebrolje, Št. Viška gora, Tolmin, Trenta, Trnovo, Volče); Iržiški okraj 'Monfabonc) s 25 občinami (Ajcl, C amplung, Čcrvinjan. Dcvn>, Doberdob. Fjumičcl, Foljana, Gradcž, Ivanic, Muškli-Slrasoldo, Oglej. Perlcol Ronkc, Ruda »koeijan, Škodovaka, Šlarancan, Sij Peter ob Soči, Št. Vid ob Tem, Tapoljan, Terc. Tržič, Tur jak, Vila V i če nt i na, V i i k);
islm I 50 občinami, ii| sicer Koprski okraj z 11 občinami (Buzcl, Dekani, Dolina, Izola, Koper, Marezigc, Milje, Oeizla Klanec, Piran, Pomjan Roč), losinjski okraj s 4, pazinski okraj s 7, poreški okraj s 13, puljsk! okraj s 7 in Volosko - opatijski okraj z K občinami (JelŠane. L,o vran. Materija, Malnlje, Mošecnicc, Podgrad, Vcprinae, Volosko-Opatija);
Alii]]VI XX 1997
tanki in razprave
W
tlel Kranjsk" s 47 obči nam i in sicer P<> slojnski okr;ij - 40 občinami (HrilolV Bndanje. Bukovje, Col, f ^Ije, Dolenj i va.s, Br/elj, Fnniljc, Goče, Gornjo Vrumc, Hrcnovica, Ilirska Bîslrica. Jahlanii.a, Janoževo hrdo, Ki lovce. Knc/ak. Košana, Laže, Lo/e, Planina, Podkraî, Podraga, Postojna, Prem. liateževo hrdo, Senožeče, Sena-dole, Slap. Sla\ina, Smerjo, SBfltfcH I6j. Peter nâ Krasil. Šturjc, St. Vid, Trnovo, Ustje, Vipava, Vrabec, Vrtipnljc, Zagorje); od J -ogrskega okraja sodni okraj I dri m lire/, večjega dela občine Ziri, a povečan /a nekatere dele občin Rovte, Planina in lj)galcc i/, sodnega okraja I^ogalcc pa 7 občin (Čekovmk Črni vrh, Dole, Godovie, Idrija. Spodnja Idrija. Vojsko);
Trst, edina občina Trsi;
Dalmaciji dve obemi, Zridar in Laslovo.
Zc pred lem je na osnovi mirovne pogodbe med Antanlo in republiko Avstrijo z dne 10. septembra 1919 vi Saint Germamu Italija dobila Uiui del Koroške, in sicer od beljaškega okraja okraj Trbiž, povečan /.a dni občine Pod klošter /. ena ko imenskega sodnega okraja in */a občino Dela peč z delom občine Kaleče i/. Ra dovljiškcga okraja na Kranjskem, skupaj 7 ohcii™ (Hcla peč, Lipanja ves, Naborjel, Ponlabclj, Trbiž. Ukvc in Zabiča).
Po rimskem dogovoru med Kraljevino Ha. jo iij Kraljevino SUS je 27. januarja 1924 I tal i j; pi:ključila Se prejšnji "enrpjs separatum" ■ Rako, vendar v nekoliko manjšem obsegu.
Tudi za navedena priključena ozemlja, brc/. Za dra in La slo va, se ¡c uveljavilo ime Julijska krajina.
Takoj po vzpostavitvi nove ¡ncjc v upravni ureditvi ni bilo bistvenih sprememb Julijska kra jina je bila ena npravna enota, vendar so prejšnje dežele (Goriško GrndiŠčanska, kateri so priključili inektiram del K nunske in Koroške, Trs1 in Istra) v nekaterih primerili kol so bile volitve v državni zbor leta 1921, ohranile samostojnost. Dne 31 avgusta 1921 sla bila s kralievima dc kieloma.šl. 1747 m I74X imenovana /redna dc žel na odbora za Istro in za Goriško Gradi čansko ter ustanovljeni mesti generalnega vicc-koniisarja v Porečn in Gorici. Isti odlok je dc local Indi, da se v štirih mcsccih no obja'1 i-dloka v Julijski krami razpišejo občin .kc volitve Volilni postopek jc podrobneje urejal kra licvi odlok z dne 7 oktobra 1921 in jc bil enak postopku za parlamentarne volitve glede volilne piavicc in poleka volilnega akta, volili si:;'cm pa jc hi I drugačen. Naincslo proporcionalnega zastopstva jc veljal večinski sistem
Nekatere občinske uprave so bite do volitev i.iiinarja 1922 v rokaii kralicvih komisarjev, dru gc pa so upravljali pred vojno r/.volicni župani ir občinski odbori. Predvojne občinske svete jc okupacijska oblast odstavljaia tam, kjer so se ji /deli nemarni za italijanske na ci inalnc ¡nicrcsc. V Trstu je bil svet razpnščen zaradi močne opozicije socialistov srodi leta 1919 Prve povojne
občinske volitve so bile 15 januarja po podeželskih in 22. januarja 1922 v Trstu. Gorici in delu istrskih ob-an.
Dne 17. oktohra 1922 j c s kraljevim dekretom šl. I Vtf postala Julijska krajina pokrajina (pro-vineia) s prcloktom na čcln, generalna civilna vicckomsarja v Gonei in Porcču pa sta postala viceprcickla. Poli;ii_ni okraji ki so na splošno ohranili svoj obseg in katerim so načelovah namesto predvojnih okrajnih glavarjev civilni komisarji, so sc prckrr.t'ii v okrožja (circondari), ki so jim načrlovali podprefekli
V npravm ureditvi so bile pomembne spre membe uveljavljene 18 januarja 1923, ko so s kraljevim odlokom šl >3 prikliučeno ozemlje razdelili na pokrajine (provincia), kakršne so bile v 1 talni Ustanovljeni sla bil Puljska in Tržaška pokrajina, vsaka z lastnim prcfcktoin na čelu. Ostalo ob.noejc Julijske krajine, to jc večj del nekdanie Goriško - Gradiščanskc dežele, pa jc bilo priključeno k V'dcmski pokrajini, ki jej od licj dobila šc drugo ime, to je Furlanska pokrajina (Provincia del Frinli), in sicer Goriško okrožje s 74 občinami, Gradiščansko s 34 in Tolminsko z 31 o. hči n a iti" . Videm ska pokrajina pa je ohsegala poleg omemenih šc edadsko, Pordcnorsko, Tnuieško (Tolmczzo) in Vidcmsko okro/jc. Sedem občin Trbiškcga okraja so pri kliucili žo prej obstoječemu Tumeškcmu okrož ju. /ie S. julija 192^ jc s kraljevini dekretom št I4S9 v upravni razdelitvi Videm s ke pokrajine nastala Iv si ven a sprememba. Ukinili so Tolmin sko okro/j; in njegovo ozemlje razdelili med Goriško, Ccdaško in novoustanovljeno Idrijsko okrožje. Tako seje Goriškemu okrožju priključil Tolminski sodni okraj v starem obsegu, Čcdaf-kemu okroijn sodni okraj Bovec in odpravljeni sodni okraj Kobarid. Novo Idrijsko okrožje jc obsegalo Idrijski sodni okraj, povcean za od pravljeni Cerkljanski sodni okraj. Čcrvinjanskf sodm okraj sej'; i/Iočil ■/ Gradiščanskcga m sc priključil V'demskcinu.
Piiljsk—. pokrajina (Provincia di Pola, luui Provinci a (iciristria) s sedežem preteki ure v Puliu jc obsegala od današnjega ozemlja Republike Slovenije Koprsko okrožje z desetimi občinami, kL je v h! si vi i odgovarjalo prejšnjemu Koprskemu okraju, Volo sko-opatij sko okrožje, ki jc tudi deloma posegalo na današnje ozcmhc RS, poleg njega pa šc Lošinjsko, P.r/insko, Poroško in Pnljsko okrožje, skupaj SI občin
Tržaška pokrajina jc prav tako obsegala dve okrožji, in sicer Postojnsko s 14 n Tržaško z 31 občinami.
Po priključitvi Reke v začetku leta 1924 so ustanovili novo liesko pokrajina (pro.'¡nein Ji Fiumc, provineia del Carnaro), ki soji priključili Volosko opaiijsko okro/jc iz Pnljskc pokrajine razen občino Materija in Podgrad, ki sla r stal i v Pnljski pokrajini in sta bil p ¡ključen Koprskemu okro/ji;
Dre 21 oktobra 1926 so zaradi javne Slednje
90
Član k i in razprave
/\iii ii vi xx \ mi
s kraljevim dekretom št. 18y0 skrčili število okrožij. V Julijski krajini so bile odpravljene podpre fcktnrc v Gradišču, Jdriji in Voloskcm -Opatu i '.cr podpretcktura v Čedadu, pod katero je spadal bivši Bovški sodni okraj. Zalo naj bi oživelo Tolminsko okrožje, ki naj hi dobilo vse občine, k *n: j' prej enkrat že imelo in Cj bile razdeljene med Goriško, Idrijsko in Čedaško okrožje Odpravljeno Gradiščansko okrožje se je združilo z Goriškim, Volosko opatij.sko pa z Reškim. Toda do ustanovitve Tolminskega okrožja sploh r' prišlo, kajt 2. januan« 1927 so bile z dekretom z.akonom št. 1 odpravljene vse podprcfckliirc sploh in ustanovila se je nova Goriška pokrajina. Sedež je postala Gorica, k. seje povečala za mt jne občine Loen:k. Podgora, Solkan, Štandrcž in Šempeter (Št Peter pri Gorici). Isto leto, vendar ne hkrau- ji jc bda prikijnčcna tudi občina Vrtojba.
Ako upoštevamo še nekatere spremembe v obsegu občin, jc koncem marca 1927 bila politično - upravna razdelitev Julijske krajine na s!cdnja. Goriška pokrajina s 121 občinami; Puljska pokrajina s 43 občinami od tega so oile slovenske Dcktini, Hetpcljc - Kozina, Izola, Koper, Marezigc, Piran, Šmarje; Ryska pokrajina 15 občinami, od tega slovenske Ilirska Bistrica, Jablaniea, Jclšanc, Kncžak, Materija, Pod rad, Prem: Tržaška pokrajina z 39 občinr.mi; Vircm ska pokrajini z 21 občin nor, Zada rs k a pokrajina z 2 občinama.
V	obsegu pokrajine jc od tedaj nastala do konca leta 1940 samo ena sprcmcmha, Dne 4. oktobra 1928 sla sc v skladu z zakonom st. 2370 od Pnljske pukrajinc odcepili in priključil licški občini Materija in Pcdgrad, ki sta bili do leta 1924 vključeni v Volosko - opatijsko okrožje. Zelo obsežne pa so bile sprcmcmhc k so nasialc v obsegu ¡n poimenovanju občin, kar n lo uveljavljeno s kraljevimi dekreti. V lenih 1927 in 1928 jc bila namreč izvedena komasacija, ki jc zdruzila vrsto detlej samostojnih občin
V	Goriški pokrajini sta .,e 24 novembra li>2*7 združili občini Kojskc in Števcrjan v eno z ime nom "San Martino Qnir.ca", občini Sovodnjc in Miren v eno z imenom Miren; dne 27. novembra 1927 so sc občine Kopriva pri Kimmii, Moša. Sv. Lovrcnc pri Mosi ¡n Morar združile v eno občino z imenom Kopriva (Capriva di Cormons); dne I decembra 1927 sta sc občini Brcgi ij in Sedlo združili v eno z ¡menim Brcginj, občine Or;ck-Vitovljc, Oz.cljan in Scmpas v eno z imenom Scmpas, dne 15. dccembra 1927 so sc občine Črnite, Gujacc, Kamnjc in V rte vin združile v eno z imenom Črniec, občine Podraga, Št. Vid in Vrabčc v eno z ¡m;nom St. Vid, občine ;povan, Lokovce ir Tnbuša v „no z imenom Čepovan, občini Ribcnhcrk in marje v eno z imenom Ribenberk, občini Col in Podkrrj v eno z nenom Col; dne 22 deccrabra 1927 sta sc občini Črni vrb in Godovie združili v eno z imenom Orni vrh; dne 29 januarja 1928 sta sc občin; Dolenje in Kož-
hana združili v eno z imenom Dolenje; duc 5. februarja 1928 so sc občine Ajba, Avčc, Kanal in Ročiuj združile v eno z imenom Kanal, občine Skrilje. Sv. Križ in Velike 'Rablje v eno z imenom Sv. Križ dne 1 marca 1928 sta sc občini Bilje in Renče združili v eno z imenom Renče, občine Dornberg, Prvačina in Vogrsko v eno z imenom Dörnberg; dne 15. marca 1928 so sc občine Drež niča, Idisko, Kobarid, Libnšiijc Livck m Trnovo združile v eno z imenom Kobarid, občine Hirsa, Romans in Viles v eno z imenom Romans; dne 28. marca 1928 obcinc Banjšicc, Bate in Grgar v eno z imenom Grgar, dne 29. marea 1928 so sc občine Bovec, Čezsoča, Log, Srpani ca in Žaga združile v eno z imenom Bovec, občin Biliana in Medana v eno z i.nencm Dobrovo, občine Ponikva, Sv. Lucija in ji. Viška gora v eno z. imenom Sv. Lucija, občini Anhovo in Desklc v eno z imenom novonaslalcga naselja Salona d'lsonzo; dne 28. junija 1928 sla sc občini Temenica in Vojšeica združili v eno z imenom Temenica; dne 5 (julija 1928 so sc občine urjc, Gabrovj^a, Gorjansko, Komen, Pliskovica, Skrbina in Veliki dol združile v eno z imenom Komen, občine Brcstoviea, Opalic selo in Scla v eno z imenom Opalje selo; dne 3. avgusta 1940 sta sc občini Korona in Marijan zdrjžiic v eno z imenom Marijan, občine Braean, Krmin in Mcdeja v eno z imenom Krmin.
Poleg lega so priključili 15. januarja I()2X občino f rento k občini Soča, 2. februarj- 1928 občini Kobjcglava in Gabcrjc k občini Lianjel, 15. marca 1928 občine Biidanje, Brzr.'j, Gočc Lože, Slap in Vrnpoljc k občini Vipava, 29. marca 1928 občino Volče k občini Tolmin, 31. maja 1928 obcinc Dol-Otl: a, Lokavee, Plan.na, Šlurjc in Ustje k občini Ajdovščina, 7. jnniia L)28 občino S ;brelje k občini Cerkno, 5. juliji 1928 obcinc Čckovnik, Dole, Ledine, Spodnji Idrija in Vojsko k občim Idrija, 25. oktobra 1928 občine Vrtojba k občini Gorica.
S lern sc jc število občin v Goriški pokr; jini skrčilo n;i 42.
V	Puljski pokrajini so bile sprembe na današnjem ozemlju Republike Hrvaške, Po njih je imela Pulj>kr pokrajina 42 občin.
V	Reški.pokrajini :;ta sc 8 septembra 1927 združili občini Kncžak in Zagorje v eno z ime nom Kncžak, dne 11. novembra 1927 sta sc združili občini Ilirska Bistrica in Trnovo v eno z imenom Ilirska Bistrica (\illa del Nevoso) Dne 22. septembra 1927 sta sc frakcij? Podgraje in babice odcepili od občine Jclšanc in p-ikliučili občini Jablaniea. Ostale spremembe so buc v hrvaškem delu. Po spremembah jc Reška pokrajina imela 13 občin.
V	Tržaški pokrajin' so sc 54, maja 1927 združile ohčinc Britof, Pamljc in Gornje Vreme v eno z. imenom Britof; dne 7 julija 1927 so sc občine Diilovljc, Kopriva in Skopo združile v eno z imenom Diilovljc; dne 8, septembra 1927 sta sc občini Avbcr in Tomaj združili v eno z
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
91
imenom Tomaj; dne 27 julij; 1928 so se občine Dcvin, Nahrc/ina, Slivno in Šcmpolaj združile v eno z. imenom Dcvin Nahrcžina; dne 7.9. julija 1927 seje občina Naklo oh preros» županstva iz vlaliivuna v Divačo preimenovala v Divača Skocjan, kasneje (1940j pa se jc «me spremenilo v "Divaecia Grollc del Timavo", Število ohčin v Tržaški pokrajini :,c jc lako znižalo na 30.
Večje spremembe so bile ludi v občinah Vi-demske pokrajine. Tako sla bili Ifi. marca 1928 občini Miiškli-Slrasoldo in Škodovaka priključeni občini (. ervinjan; dne 9. aprila 1928 občina Lipalja ves občini Ponleba, v katero so že prej združili občino Ponlahelj; dne 28. julija 1928 sla se občini Naborjcl in Ukvc združili v eno z. imenom Naborjcl-OvČja ves; dne 27. septembra 1928 so združili obe.ru ' nmplung in Tapoljan v eno z imenom "Campolongo al Torrc"; dne '8 maja 1931 so združili občim Ajcl in lvanic v eno z imenom Ajcl. Tako seje število ohčir, k. so prišle pod Vidcmsko pokrajino, znižalo na 11, če ne upoštevamo Ponlablja in Lipanjc vesi, ki sla po slaii del občine Pontchr, v stari Vidcmski pokra lini. Prav tako sc jc skrčilo število občin v Beneški Sloveniji Prej samostojna občina Gorjani jc prešla pod občino Rlin, občini Ronae in Tarče nt pa sla sc združili v eno občino z imenom Pod-boncscc.
Po italijanski zakonodaji so bile občine po-srcdii' organi chžavne administracijo, vendar so imele nekaj samouprave. Kraljevi dekret je lahko združil več občin v eno, pri čemer pa jc imela vsaka od njih možnost šc naprej upral,1jal svoje premoženje. Posamezna mesla in večji kraji so imeli nožnosl odcepitve. Vsaka občina jc morala meti poseben urad, tajnika in potrebne občinske usliiž.hcnce, lahko pa jc več občin skupaj Hran eiralo tajnika in imelo skupen urad, a so morali imeli svojega župana (sindaco), svo/ občinski odbor in svoj svet. Ta je določil iz. svojih vrst predstavnika za skupen svet tako združenih občili. Veeifffflitt so bile občine razdeljene na frakcije lami občinskega sveta so bili voljcin, irihovo število je bile odvisno od števila prebivalcev in ¡jc ninalo med IS in 80. Svetniki so iz svoje srede izvolili asesorje v občinski odhor .n župana, ki jc hil v.vršilni organ, medlem kojc bila naloga sveta odločanje o občinskih zadevah. Zupan jc hil hkrati uradnik države, vodja občinske uprave in samouprave. Delo in sklepe sveta jc nadziral prefckl s pomočjo posebnih komisarjev. Nadrejen; organ občinske admimslraeijc je bil pokrajinski (provincialni) odbor Občina jc ioo rala skrbeti tudi za registre civilnc uprave.
Oh naslopu fašizma sc upravna organizacija sama v bistvu ni spremila. Prefckl je ostal glavni eksponent eenlralnc vlade: v pokrajini. Bistvene spremembe so bile uvedene Icla 1934. ko jc bila 3. marca s kraljevim dekrclom potrjena novela občinskega in pokrajinskega (pro\inc;iskcga) zakona, ki ga jc poleg kralja podpisal tudi Mus solii-i. Ozemlje kraljevine ic bilo razdeljeno le na
province in občine. S tem dekretom so zamenjali vse voljene samoupravne organe m jih nadomestili z imenovanimi 1er jim ludi spremenili naziv: Tako sla občinski svel in občinski odbor poslala občinska konzulla (consulta eomunalc); župan (sindaco) je postal podesta', svel province in izvršni odbor sla poslala rekloral (Rclloralc, Collc-gic di i rellon), prcdsedn.k ptovincc pa preside.
Najvišjo izvršno oblast v proviner jc imel ludi poslej prefckl, k, ini jc bite podrejena vsa uprava razen sodise, vojake, mornarice, letalstva in žclcznicc, lorcj tnd' policija. Od njega jc bila neposredno odvisna ludi inšpekcijska služba. V prefektovem uradu jc bilo poleg podprcfekla in načelnika kabineta več oddelkov. Za primer naj navedemo, da jc imel urad tržaškega prelckta leta 1941 pet oddelkov, poleg njih pa šc tiskovni urad 1er pokrajinskega zdravnika.' Prefckl jc izdajal ludi svoj uradu lisi. Predsedoval jc pokrajinskemu svcln in pokrajinskemu administrativnemu odboru, v katerem so hili poleg prefekta, inšpektorja pokrajine (province), dveh svetnikov prcfcklnrc in glavnega knjigovodje šc štirje člani, ki jin y določil /zmed zanesljivih članov sckrclanal fašistične slranke, imenovalo pa jih je notranje ministrstvo za dobo štirih let.
Občinsko konzulto ;c imenoval prefckl iz vrsl iašisličn.h sindikatov ov.iroma minister za nolra-njc zrdevc za mesla z več kol 100.000 prebival-ccv Imela pa jc same posvetovalni značaj. M nislcr jc lud imenoval podcslala, medtrvm ko jc pokraunski rcktoml (Rclloralo) imenovala vla-d,i
Glede /.druževanja^ občin novela ni prinesla hirlvcnih sprememb. Zupan (pod est a') jc bil lah kc hkial. župan v lieh občinah. V vcejih občinah v glavnih meslih pokrajin, turističnih, industrijski.! in drugih središčih je notranje mi" strslvo imenovalo enega ali dva podžupana, 'cvilčni sestav občinskih svetov jc določal prefckl m. so imeli med 6 in 40 članov prcfekl jc ludi določil, katere proizvodne dejavnosti so bile zaslopanc v svelu, priziv na njegovo odloeilev o sestavi svcln ni bil mogoč Svelnikc jc imenoval prefek: za dobo štiri ti Ici po določilih zakonitih sindikalnih združenj. V svetu so b.lc lahko ludi ženske, a so morale izpolnjevali posebna določila. Prefckl ali notranje ministrstvo sta lahko svet razpustila. Županje bil pri svojem delu veliko bolj odvisen od prexkla in pokrajinskega administrativnega odbora kol od svela.
Kol smo omenili, je bila v p'islcjnosli pre-fekla ludi policija. Glavne policijske sile sc bile kvestura, k^rahinjerji, finančni stražniki, gozdarski stražniki in dnige. Oh m.h je delovala prostovoljna milica za varnost države (Milizia vo-lontana per la sicurezza nazionalc, MVSN), ki sc je k o nsl i lu i rala i/, prvolmh skvader marca 1923,
' T. Ferait Okupacijska civilni uprava na Sluvcnskcm in njeno gradivu, Tiispcvki /a /gixluvino delavskega gibanja*, 1 XX IWtti il! I■ 2,.sir. 4K.
92
ČTanki in raz p rave
ARHIVI XX 1997
od leta 192H pa jc bila vključena v redno vojsko. V Julijski krajini je obsegala VI. cono s sedežem v Trstu, razdeljeno na pet legij s kohorlami. Tu so delovale Soška ali 62., kraška ali 59. (imenovana tudi Montr Rc Nanos), legija Sv, Jiisla ali 58., kvamerska ali (il in istrska ali 60 legija Legije je sestavljalo okrog 2.000 mož, od katerih je bil del stalno pod orožjem, del pa doma in se jc po potrebi pridruževal enoti. Rodna policija (Pnbbliea „ictirczza) jc bila reorganizirana leta 1927 z ustano/ilvijo Generalnih političnih in špektoratov, ki so razvili tajno politično policijo Ovni Redna policija jc po ,zrcdn'h zakonin .z leta 1926 imela, poleg ostalih nalog, tudi nalogo dnevnega nadzora nad aktivnimi opu/iciocialci ir. njihovo ncvtraiizaeiio, tajna politična policija pa nalogo zatrdi antifašističnf; aktivnosti.
2. Nemška uprnvii (september 1943 ¡ipril 1945)
P.alnanska uprava jc v Slovenskem primorj i tudi po vstopu italije v vojno junija 1940 in po napadu na Jugoslavijo, ostala enaka. Rapalska meja jc med italijansko okupacijo t.i. Ljnhljnnskc pokrajine ostala nespremenjena Spremembe .sta prinesla ncle kapitnlaciia Italije ir: prihod nemškega okupatorja. Po Hitlerjevem ukazu z dne 10. septembra 1943 jc bila ustanovljena Operacijska cona "Jadransko primorje" (Opcrazionszoi.e "Adrialischcs Kiisicnland"), v kalero so vključili t.i. Ljubljansko poknjino, italijanske pokrajine Gorica. Reka, Pulj in Trst ter Hiva.škn primorje, ki gaje že leta 1941 priključila Italija Meje po-kraiui so večinoma pustili nespicmenjene. Dejan-skr. jc šlo za anck.iijo vsega ozemlja, ki jc prej prt pr.dalo Avstro-Ogrski k rajhu.sai jc hilo ime cona le krinka za an-jksionisličnc težnje zlasii nacističnih funkcionarjev iz avstrijskih dežel, l .ltlcr jc namreč moral upoštevati obstoj Mnssolinijevc drZavicc v severni Italiji m ni mogel kar tako priključiti teh nt novo zasedenih predelov Nemčin,
Hitler je že v ukazu 10 septembra 1943 določil, dr bo operacijsko cono unravljal vrhovni komisar (Obersicr Kommissar) in jc na to mesto 'menova! šefa civilne uprave za Gorenjsko dr. Fri^drieha Rcincrja, Ta je postal edini nosilce oblasti v svoji upravni enoti in jc bil podrejen neposredno ¡Hitlerju Imel jc namestnika z.a dr žavno upravo, ki jc vodi! tudi urad v Trstu. Ta jc imel poleg generalnega referenti» in vodje glavne p.sarnc šc deset oddelkov, in to za notranjo upravo; za Msk. propagando in kulturo; /a linan cr, za pravosodje, za znanost in pouK; /.a poljedelstvo in gozdarstvo; za gospodarstvo; za delo; za gradbeništvo in za prostorski red. Vrhovnemu komisarju sla b:Ir podrejena uidi poverjenika za poštno upravo in za promet.
Vrhovni komisar je v prvi odredbi, ki jo jo i/.dal I oktobra 1943. določil, da mota vsa uprava v operacijski coni poslovati dalje Tako s< prefekli vodili upravo v svojih pokrajinah šc
naprej večinoma z. istim osebjem in na enak način kot prej. a sedaj seveda po odredbah in navodil h nemškega vrhovnega komisarju! Z od redbo. izdano 22 okrobra 1943. jc Ic-ta imenoval nemške svetovalcc, ki so bili njegovi zastopniki v pokrannah, mien pa so tudi pravico, da sami dajejo navodila in nasvete prcfoklom. Tudi oni so imeli oddelke /a posamezne upravne panoge.
Tako Ncmei v italijanski upravni orgarizaeij' niso izvedli sprememb, razen da so prepovedal upravnim oblastem vzdrževali zvezo z Mussoh nijevo vlado v t.i. Salojski republiki in jo tako odtegnili v npravnem in v sodnem oziru. Prepovedali so tudi prisilno novačenje za Musiolini-jevo vojsko, dovolili pa vključevanje prostovoljcev in p'ipadnikov 1'ašislienc miliec. Ne le da so si prizadevali ohranili upravo pied 8. septembrom 1943. ampak so obnovo občinske uprave včasih poslavljal celo za pogoj z.a dodeljevanje racioniranje preskrbe ljudi. V'-ndai pa so v slovenskih predelih dopuščali imenovanje slovenskih županov. Na slovenskih območjih jc pil« obnovitev slare nal.|anskc uprave dejansko nemogoča. saj so jo tvorili indijanski priseljenci, ki so se ob kapitulaci.i Italije večinoma vrnili v razne italijanske pokrajine, medlem ko slovenskih uradnikov v času lasizma u> bile. Tone bcrcne domneva, da npr, v Goriški pokrajini .sredi februarja 1945 ni poslovila okupatorjeva uprava nit' v trctjii.i od 47 obein. V slovenski Istri je v 9 obeir.ah od jeseni 1943 najprej pt, slovalo 6 občinskih uprav, večinoma v obalnih mestih, od pomladi 1944 pa samo še v mestih. Za občine, v katerih niso mogli izvajati svoje ohla-sti, .so Ncmei voditi določeno omejeno administracijo na sedežu prcfcklnre 2
Nemški okupator jo obdržal tudi osnovno policijsko organizacijo s kvcslurami na scdcz.ih pokr |to. Poleg nje so ustanavljali pomožne peli eiiske enote kol Tciilonalno obrambna iniliea (Milizin difesa tcrrilooale MDT), Mestna .straža (Guardia eiviea) -n domobranec. V.sc redne in pomožne policijske enole. Ittdi Slovenski narod novaruostni zbor (SNVZ). so bile podrejene .>»efii policijskih .sil
3, Liprnvfi mi osvobojenem oženil m (1943 -¡ipril 1945)
V prvi fazi osvobodilnega gibanja so tudi v Slovenskem primorjii delovali odbori 01- k- I organi političnega gib.ir-ja in oblasti hkrati Šc pred kapitulacijo Italije je bilo tam |3 okrožnih, nekaj desetin rajonskih in nekaj slo terenskih odborov OF*, ki so pričeli prevzemati določene fnr.kcijc ljudske oblasti, kot sla bila zbiranje narodnega davka in posojila svobode Icr mobilizacija v enote NOV in POS
T. Fcrcnc, Okijp;u.ijvkii civilna uprava 11:1 Slovenskem it njeno gradivo, Trispcvki /a /fcMilnvino ilcla\skcj;ii gibanja", I. XX, MJSO.si. 1-2 Mr.«.
ARHIVI XX ■»
Članki in razprave
Takoj p(i kapitulaciji Italije II. septembra I943^j<j b-1 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo (NOS). Imel jl ožji odbor kol izvršilni organ, v katerem ko bili refe remi /a posamezna področja: vojsko, upravo, poljedelstvo, prosvelo, finance, gospodarstvo, verstvo, zdravstvo in promet. Ustanovitev leli re leralov poinei.i začetek oblikovala javne uprave slovenskega osvobodilnega gibanja na Primor skem. NOS jc izdal več odlokov, ki so večinoma temeljili na pravmli normah ki so jili postavili že leto prej na osvobojenem ozemlju na Dolenj skem in Nolraniskcin, ali pa na odlokih, ki jih jc Izvršni ndhor O i* izdal v prvi polovici septcmhra '943 Nck;ii odlokov je bilo popolnoma no"ih, ■ zvinih ni jih je zahteval poseben položaj Slovenskega primorja. NOS jc deloval do 13. ja nnarja 1944, ko se jc po kiMncin sklepu razpustil in prenesel pristojnosti na SNuO (SNOS).
Takoj po kaprnlaciji Italije jc bil sprejet ludi Icnicljni akt - odlok Vrhovnega plcniima OP IČi. septembra 1943 o pnkliiičilvi Slovenskega pri-mo.ja Združeni Slovcicji. Odlok ni imel ined narodiiopravnc veljave, pač pa veliko moralno spodbudo za primorske Slovenec in ga je novembra 1943 potrdila predsedstvo Avnoja in nato Avnnj na plenarni seji.
Upravnopolitieno jc hilo Sloven;.ko primorjr septembra	razdeljeno na pkro/ja. in sicer
'Pq 11ninsko. Hriško. Goriško^. „Idrijsko. Pivško. Kraško. Tržaška iij j^jjrsko. Ta ureditev sc jc sprciiiciula spomladi 1944, ko so delovala naslednja nkrožjji: Hcneško. Tolminsko. Baško, Briško. Kuna 1 s'k(i. Goriško. Idrijsko. Vipavsko. Kraško. Pivško. Brkinsko. Tržaško in Istrsko.
Spomladi 1944 so se začele priprave na vn-ntve osnovnih organov ljudske oblasti, narodnoosvobodilnih odborov (NOO), in sicer na osnov'-odloka SNOS z. dne 21, ina,a 1944. Volitve, ki so bile neposredne, splošne in lajne, so EE-»d vojnih razmer potekale od junija do pozne jeseni 1944. Volilno pravico so imclt v.¡i odrasl; razen sodelavcev okupalorja.
Najprej ,so bi le volitve v krajevne NOO v okviru dotedanjih okrožij in okrajev, nato pa v novih, večjih okrožjih. Sredi julija so namreč nia.ijša okrožja in okraje združili v večje. Tako so Baško. idrijsko in Kanalsko zdaižili v Scvernopninorsko okrožje z okraji Baea, Cerk »o. C mi vrli - Vojsko. Idrija, Kal Kanal Grgar
-povan; Goriško; Vipavsko in Kraško so združili v Srednjcpriinorsko z okraji Gorica, Miren. Vipava, Ajdovščina. Komen, Sežana, Tržič; Pivško. Brkinsko m Istrsko so združil v Ju/n-ip^iniorsko z okraji Podnanos, Pivka, lir kini Snežnik. Bazovica, Soccrb, l^opar, Islra, obala; ukro/.|a roliiim, lirda in Beneška Slo vcnija so združili v Zahndpopriinnnko nkrožje z okraji Bovec. Tolmin. Kobarid. Brda Idrijsko. Vzhodna Benečija. Zahodna Henečija. Okrožje 'liiije ostalo v dotedanjem obsegu Vsak okrožni narodnoosvobodilno odbor jc imel poleg pred
sednika, podpredsednika in tajnika tudi deset rc fcrenlov, ponekje ludi inanj, in sicer za gospodarstvo. trgovino, obrl in industrijo. Hraneč, obnovo, piosvelo, socialno skrbstvo, zdravstvo. gr;.dilcv ljudske ohlasti. pronict in za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomaga-cev. Konec septembra so bile volitve ludi v pelili volilnih cnolali v vzhodnem dcin Beneške Slovenije, v začetku oktobra pa v petih enotah v Rc ziji. Vonicv ni hilo v Soški dolini. Baški grapi, v vsein tržaškem okrožju ..i drugih mestih z bližnjo okolico. Od junija do novembra so na la način v Slovenskem p .morjii izvolili 325 (po nekem podatku celo 501) krajev lili narodnoosvobodilnih odborov CKNuO) in nekaj več odpn ;ton-eev za okrajne narodnoosvobodilne skupščine. Le ti so od sep'.cmbra do novembra 1944 i;:volili 21 okrajn.ii narodnoosvobodilnih txlborov.
Odlok predsedstva SNOS z dne 28. avgnsla 1944 jc naročil, da sc v Slovenskem firimorjti izvol; poseben organ, ki hi predstavljal vrhovno oblast v pokrajin in inncl narcdbodaj.ilno in izvršilno moč. Podobnega niso izvolili na nobc nem drugem območju Slovenije Kot i1 -otavlja Tone Fercnc, jc bil glavni razlog za lak. «o odločitev v leni, tla b l..k organ lahko predstavljal vrhovno oblast v primeru zasedbe zavezniških vojaških sil, oticncni pa jc bilo laKo široko raz predeno mrežo NOO, kot jc bila na Primorskem, težko uspešno voditi iz Kočevskega lioga, kjer je bii takrat sedež osrednjih organov slovenskega osvobodilnega gibanja. Poleg trga jc hil Pqkrai jinski narodnoosvohodjlni odbor za Slovensko primorje (PNOO). za razliko od pokrajinskih organov OF. ki so bili imenovanj izvol cn. kar nai hi bilo pomembno tudi v zunanjepolitičnem pogledu.1
V okviru PNO0, ki so ga izvolili 15, sep Icmbra 1944 delegati vseh pciili okrožij, so delo vali odseki za prehrano, trgovino, kmetijstvo, obrl in indiislrijo. gozdarstvo, promcl icr odseki, ki so nastali iz referatov pokiajinskcga odbora OF, in sicer za zdravstvo, pror.velo. socialno skrbstvo, sodstvo, izgradnj i ljudske oblasti, notranje zadeve, obnovo, gradnje in personalni odsek. V njegovem okviru sta delovala tudi pokrajinska referenta za ugotavljanje zločinov okupa lorjcv m njihovih pomagačev ter za upravo na rodne imovine in pa podružnica Denarnega za voda Slovenije. Izvršni organ oblasli (policija) je bila Narodna zaščita, k' jc imela pokrajinsko in okrožna ter okr;jna načelstva. po vaseh pa so delovali zaščitniki. Jeseni 1944 so uvedli ustanovo javnega tožilca v pikrajiri m j.ivnili (ožil ecv v okrožjih, katc.ih naloga jc hla varovali zakonitosti pri delu organov ljudske oblasii.
NajpomcmbejŠc naloge organov ljudske obla sli na Primorske do konca vojne so bile: zbiranje gmotnih sredstev za poticbe osvobodilne vojske.
T. I'eicne, Ru/voj Ijiiilvkc iilihwf v Slnvcnskcm pri morju
I <W\ • ifff v E^"*' <\ ITO Mr, 14.
94
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
mobilizacija vanjo, skrb za žrtve fašističnega nasilji-, predvsem za ponore lec in revne, in skrb za partizansko osnovno Solslvo. 7adnja naloga jc bila ena najpomembnejših, saj je italijanska oblast že v dvajsetih letih pcslopono odpravila vse slovenske šile in so učenci ostali brez pouka v materinščini. Zc junija ¡944 jc na Primorskem delovalo 340 šol s 383 učitelji, od lega je bilo 98 poklicnih, in 16.158 učencev, Ena najpomembnejših nalog PNOO pa je bila preučiti upravne probleme Slovenskega pri.norja s ncrspcktiiro, da bodo pripravljeni za prevzem obla.sti po zmagi.
Območje PNOO je od ustanovitve do januarja 1945. kot smo videli po upravno-teritorialni reor-ganizacin iz avgusta 1944 obsegalo pet okrožij z. 29 okraji. Januarja 1945 so nekatere okraje združih obenem pa so Srcdnj:primorskcmu »k ro/ju priključil okraj Podnanos.
Zaradi že organr/.iranega n delujočega sistema ljudske oblasti pomladi 1945 ob osvoboditvi ni bile brezvladjr. in so poleg vojaških oblasti kol organi civilne oblasti na ozemlju zahodno od rapalske meje, k; so ga osvobodili iij zasedli slovenski partizani in IV jugoslovanska armada, nastopili narodnoosvobodilni odbori.
4.	Jugoslovuriskn /a.s cd h en a npnivn Julijske krajine (1 niuj - 12. junij 1945)
Kljub poskusom dogovora o razmejitvi Prti zasedbe mod /abodi litri zaveznik, n jugoslovansko armado do slednjega pred koncem vojne ni prišlo. Jugoslovanska armada in slovenski partizani so v skladu z usmerit¡yim svojega vodstva prve dni maja 1945 osvobodili in zasedli celotno slovensko etnično ozemlje Lc dan za enotami jugoslovanske armade Sr IX. korpusa so v Trst. Gorico in na območje zahodno od kasnejše razmejitvene črte priš: zahod n zavezniki. Kljub temu je na osnovi dogovora med komandantom IV armade JA generalom Petrom Drap-šin^m m komandantom britanskega 13. korpusa generalom Johnom Haidingom, ki jc bil sprejel
5,	maja 1945, začasna uprava v Julijski krajini h I a v rokah Jugoslovanov, angloameriškc enote pa so ostale v Trstu in v koridorju proti Avstriji.
Jugoslovansko zasedbeno oblast je predstavljal štab IV, armade ir komande mest. Koman-lani mesta Trsi jc že prve dni maja zdal ukaze, s kalen mi jc prezrl oblast, odredil vojno sianjc. omciil gibanje in prepovedal manifestacije, blokiral vse banke ir) bančne račune, uvedel nadzor nad industrijski mi podjetji in razveljavil vse zakone ir- odredbe fašističnih obla ¡t:
PNOO jc 6, maja uvedel, 12 maja 1945 pa i/dal odlok o novi teritorialni upravni uraliivi. Slovensko Pri morje, so razdelili na Goriško in Tržaško okrožje ter avtonoirin" mcMo Trst Goriško okrožje se jc razvilo iz Scvcrnoprimor-skega Zahcdnoprimorskega jn večine Srednje primorskega okrožja. Meja med okrožjema jc potekala med dotedanjima okrožjema za Srednjo
Primorsko in Severno Primorsko ter dotedanjim okrožjem za Južno Primorsko z naslednjimi spremembami ozemlje bivših občin Devin Na brežir.a in Zgonik v Komenskcm okraju, kakor ■■idi okraj Sežana z izjemo ozemlja bivše občine Štanjel, jc pripadlo Tržaškemu okrožju, ki inu jc od ajdovsko vipavskega okraja pripudio fit območje bivše občine Žtjak in okraj Podnanos, Dne 21. maja 1945 so z dodatnim (uPokoir. priključili tudi Tržiš ki okraj in jc Tržaško okrožje tako obsegalo 9 okrajev: Devin Nabrcžina. Milje ■ Dt ina. Hrpcljc - Kozina, lliiska liisirica. Koper. Piran. Postojna. Sežana in Tržič, Gori £ ko okrožje pa jc i nclo 15 okrajev, in sicer: Cerkno. Idrija, Grgar. Kanal. Gorica, Ajdovščina Miren. Dörnberg, Komen, EiyccJ Tolmin. Gradišče ob Soči. Krm m, Tarče nt iiH edad.
Jugoslovansko vodstvo jc zahtevalo, da voja škc oh lasti del pooblastil čim hitreje prenesejo na civilnc organe narodnoosvobodilne odbore na različnih ravneh. V Trstu, ki jc imel ključni pomen, se jc to zgodilo 8, maja 194,5 (svečana prcdaia oblasti jc bila nato 13, maja), ko jc komandant incsla prenesel vso civilno oh last na novoustanovljeni Mestni osvobodilni svet Trst (MOS), v njegovi pristojnosti p? so ostali urejanje notranjih zadev, zunanje trgovine in industrije.
MOS je žc v prvih dneh po prevzemu pooblasti! izdal nekaj odlokov, med njimi tudi odlok o narodnih .sg4iščm Njegovo delo jc bilo organizirano v 13 odsekih, teritorialno pa jc bilo območje razdeljeno na pel raionskih, cn okrajni (Opčinc) in deset krajevnih nar^>dnoosvohodilnih odborov, Gospcidarsk. pomen, ki ga jc imelo mesto Tisi /a širše zaledje, pomen Trsta v mednarodnih dogajmjib, saj jc bil v marsičem ključ za vsa ostala območja, pa tud. narodnost prebivalstva. k: jc bilo v veli K. večini italijansko, so hi I i razlogi, da jc nnelo mesto Trst v okviru upravno - teritorialne, pa tudi pravne ureditve, poseben položaj in široko avtonomijo Pokra jinska zakonodaja ic v Trstu veljala .samo okvirno in je MOS ukrepe sprejemal posebej. V Trstu so po posebnem sistemu v okviru krajevnih (xlborov n v okviru sindikatov v podietjih izvolili delegate za mestno skupščino, ki jc nato zasedala 17. maja 1945 Ožji organ jc bila konzulta mesta. ki jc med drugim že 21 maja 1945 sprejela sklep o ustanovitvi posebnega Ljudskega sodišča za sojenje fašist1enih zločinov proti obstoju in svobodi ljudstva in demokrati eni in ustanovam. Svoj naziv jc dopolnil tu Ji PNOO in sc (xlllcj imenuje PNOO /a Slovensko primorje in Trst.
Od konca aprila 1945 so na tistih ohmočjih Slovenskega pri morja, kjer lega dotlej, največ krai zaradi okupatorjeve navzočnost: niso izvedli. volil krajevne in mestne narodnoosvobo dile odbore, in siccr v spodnji Soški dolini, v taiijanskih krajih ob mor j ti. v Istri in v Tržaškem zalivu ter v krajih ob žclczniei Postojna - Trst. Obenem fjc btla konec maja in v začetku junija sklicana večina okrajnih in okrožni narodnoosvc-
A'ii HVI XX 1997
Članki in n/prave
95
bodlim skiipščini. Vsi i/.voljeni odbori so bili le začasni nosilci oblasti, v najkrajšem času pa naj b pripravi.i splošne, lajne in neposredne volitve v vse organe ljudske oblaki v pokrajini. V la namen je odsek /.a noiranjc zadeve PNOO žc konec maj« 194.i 'začel s sctavljanjcm volilnih imenikov po kra jih.
Odposlanci Goriškega okrožja so žc 8. maja 1945 iz.voiil, -zvrsilni odbor, ki ga jt skupščina potrdilo 31. maja Izvolili so tudi 140 poslanccv za pokrnjmske, .skupščino. Izvršilni odbor novega Tržaškega okrožja jc bil ¡/."oljen na prvi redni narodnoosvobodilni skupščini 1. junija 1945 \ prisotnosti vseb delegalov razen delegalov mesta Koper. Do ledaj jc vodil delo začasni izvršilni odbor, ki no ga sestavljal i Člani prejšnjega Jnz.no-pi.morskega in posamezni člani Srcdnicpii morskega okrožja. V izvršilni odbor je bilo izvoljenih 17 Članov oblilrpl 160 poslanccv za pokr;i jinsko skupščino.
K^r jc PNOO prevzel po osvoboditvi civilno oblast t udi v vccjin mestih, so ga preoblikovali Na pokrajinski skupščini 5, junija 1945 so iz volili nov, razširjen glavni odbor, v katerem je bifo d ve tretjine Slovencev in ena tretjina Hal i ia no v. Imel jc predsednika, iri podpredsednike in dva lajnika predsedstvo pa jc imelo 15 članov. PNOO jc imel 15 odsekov z. oddelki (enako so bili notranje organiziram ti:di okrai in okrožja) in siccr: lajnišlvo. odseke za noiranjc zadeve. izgradnji) narodne oblasti, personalni, za finance, socialno skrbstvo, prosvelo, trgov no in preskrbo, stal bi i ko. obnovo in izgradnio, indns Iri jo rn obrt, kmetijstvo, promet, gozdarstvo ir zdravstvo. V njegovem okviru jc delovala ludi Komi sij h za upravo narodne imo-inc (KUN!), kr ic imela pokrajinsko upravo in upravo za mesto Trsi in okrožja. Icr komi sija za ugotavlja nje zločinov okupatorja in njegovih poiriagačcv.
Dne 8. jiinij.1 1945 je PNOO izdal odlok, da velja na njegovem območju it;:lijanska zakonodaja pred X. septembrom lcM3, a z. omejitvjo. Ukinile naj hi vse določbe, kolikor so le-le nasprotovale pridobitvam narodnoosvobodilnega gibanja. V leni obtloojii so bile glavne naloge PNOC ureditev težkih povojnih razmer, organ žira nje obnove, del i lev pomoči, organizacija ¡n obnova šol in sploh normalizacije družbenega in gospodarskega življenja. Delovali so pričela ljudska sodiča.
Razširili so Itidi hišnim javnega tožilca. Njegove naloge so bile: sodelovanje v civilncn ii kazenskem sodslvu, sodelovanje z. vojaškin ■ or gani icr splošni nadzor, tudi nadzor nad vsem. narodnoosvobodilnimi odbori in odborniki glede pravilnega izvrševanja zakonov in predpisov, kakor (udi nadzor nad go ;podarsivoiri ter v sploš nem Indi nad društvenim življenjem. Kol nad zorni organ ni hil voljen, pač pa ga jc postavil najvišji organ ljudske oblasti. Njjvišji organ v tožilstvu za Slovensko piimorjc jc bil javni tožilce PNOO.
5. VojiiŠku uprtim Julijske knijinc (jnnij 1945 - 15 september 1947)
Sporazum o začasn' upravi zasedenega območja Julijske krajine z dne 5. maja 1945 jc bil spremenjen s podpisom sporazuma v Beogradu 9. junija 1945. ki ic območje razdelil na dve zasedbeni con na coni A in B Julijske krajine. Coni jc ločila dcmarkacijska črla. ki jc ickla od Debelega rliča do Gorice in po Soči (l.i. Mor-ganova črla). Zahodno od nje (in v Pulju) jc v coni A zasedbeno upravo prevzel komandant združenih zavezniških sil v Sredozemlju, ki jo jc upravljal preko Zavezniške vojaške uprave (ZVU). Sporaz.um jc ludi določal, da sc bo v coni A uporabila vsa jugoslovanska civilna uprava, ki jc žc bila vzpostavljena in ki bi po mnenju zavezniškega vrhovnega komandanta delala zadovoljivo. Vendar jc bila ZVU v skladu s spe razumom h k ni ti pooblaščena, da jc lahko 11 porabi, a liste civilne oblasti, ki iil» je imela za najboljše v posameznih krajih, kakor ludi, da jc upravo po potrebi zameniala. V coii B vzhodno od dcmarkaci ske črte jc oslala jugoslovanska zaxdbcna oblast, ki jo jc predsla\ ala Vojna (Vojaška) uprava Jugoslovanske armade za Slovensko primorje. Islro in Reko. Jugoslovanska armada seje iz cone A umaknila 12. junija 1945.
Nekalcra odprla vprašanja jc reševal spora zinn v De vinu. podpisan 20. junija 194.5. V njem jo 1 lo Inu določilo, da ¡zraz Julijska kraji i a po lem sporaznir.il pomeni italijanske pokrajine Gorico. Trsi, Reko (Kvarncr) in Pulj (Istro) v inchh i z leta 1939. V con» A jc ostal Jugo slovanski odred, ki je slcl 2000 mož in je deloval na ločno določenem območju pri Opaljem selu. nadrejena sla mu bila komandant X. armade in jugoslovanska vojna misija pri štabu X armade.
5.;i) Upravi! v coni A .Julijske kn.jini
ZVU jc v coni A Julijske krajine delovala neodvisno od zavezniške uprave v Italiji in ni hila začasna uprava, k bi delovala v imenu i 1 za italijanski) vlado, ampak jc vzpostavila lastno popolno oblsst na območju, ki ji je bilo zaupano ZVIJ v Ilaliji jc vruila upravo i'al'janski admi nislraciji žt 31 decembrr. 1945. razen ZVU v Viucmski pokrajini, ki jC prav lako kol ZVU v cnm A Julijske krajine oslala do septembra 1947, lo jc do iivcljavilvc določil mirovne pogodbe, sklenjene med zavezniškim silam in linliio.
S proglasom (razglasom. Proclamation) št lJ je vrhovni zavezniški povelirik v Sredozemlju objavil, tla prevzema popolno kontrolo nad upra vo območja, ki mu je bilo zaupano. Vsa moč uprave in zakonodajalstva ni končna upravna odgovornost jc nripadla njemn kol vojaškemu pov:ljniku 111 kot vojaškemu guvernerju n jo jc
I'riiglus jc pi is l.i: veljaven, ki jc hil objavljen v pnsamc/ni pokrajini oziroma občini, np.a.
96
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
izvajal posredno preko ZVU. Vsi upravni in sodni uradniki, vsi drugi vlauni in občinski fu.ik cionarji in uslužbenci, vsi uradniki in uslužbcnei drŽavo občine ali drugih uradov (/. izjemo onib, ki ji je guverner odstranil) so morali v skladu s tem proglasom ni,dai)evati svoje dc'o. in to v skladu /. odtedbani vojaškega guvernerja ali /. odredbami oficirjev zavc/.niškib sil, ki so ga nadomeščali. Froglas je tudi zagotavljal popolno spoštovanje osebnih in lastninskih pravic prebivalstva. Zakoni, ki so veljal: pred septembrom 1945, so ostal, v veljavi, z izjemo listih, za katero je smatral vojaški guverner za potrebno, da jih sptemeni. Že s tem proglasom so ustanovili luui tri stopenjska zavezniška vojaška sodišča, ki so imela iste pristojnosti kot v drugih krajih Italije.
ZVU. ki je bjla v coni A Julijske krajine organizirana podobno kot v Italiji so sestavljal bi lanski in ameriški častniki :cr določeno število podčaslr.ikov in drugega vojaškega osebja. Vi:ijc častnike so rekrutiraii med funkcionarji javne: uprave obeh držav. Vodstvo ZVU so sestavljali šef civ-lne uprave, šefi odsekov, pokrajinski .šel' civilne uprave in pokrajinski vi.šji olicirji za civilne zadeve. Ofieiri za civilne zadeve so bn. podrejeni komandantu večje operativne enote Njen glavni štab je bil v Trstu, m sicer All.ed Mililr.ry Government Headquatcrs 13. Corps. Načcloval ji je višji častniK za civilne zadeve
V okrožjih r,c imeli :naj!me okrožne iitabe, kL jim je načelo val okrožni komisar, navadno častnik za civilne zadeve v rangu podpolkovnika, ostali častniki pa so bili specialisti raznih činov. Na sedežih okrajev in večjih obein so b.li prav tako komisarji v rangu majorja ai kapelami. Varnostni oficirji so imeli urade v Trstu, MMjah, Tržiču (Monfaleone), Gradcž.u, Sežani, Gorici, Krminu, Gradišču ob Soči in Kobaridu. Naloga okrožnih in okrajnih komsarjev ic bila neposredno izvajati in skrbeti, da so se izvajali predpisi in navodila guvernerja in višjega civilnega častnika na njihovem območju. Pii tem so imeli okrožni komisarji dokaj široke pristojnosti, :;aj so lahko izdajali celo lastne proJpisc v obliki okrožnih ukazov.
ZVU je izdajrla nrc lase, ki so bili temeljni predpisi (skupaj jih je izdala 7) iri jih jo pod pisoval vojaški guverner; splošn ukazi so bdi splošni predpisi (skupaj 110* ukazi so bih iz. vršilni predpisi (skupaj 433); administrativni ukazi so imeli značaj konkretne določbe (skupaj 135). Na ravni okrož]a so izdajali okrožne ukaze, ki so bih izvršilni predpisi, in okrožne admi mslralivnc ukaze (različna urienovanja) (zdaiali so tudi administrativna navodila, ki so bilp ali objavljena ali interna, obvestila, ki jih je bilo skupaj 29 in sc bila navodila prebivalstvu, ler okrožna obvestila.
Uprava ZVU v coni A Julijske ktajino se je od tiste, ki so jo zavezniki uvedli v Italiji, raz likovala v nekaterih točkah. Tu niso skušali širiti predpisov pcstfašističnc italijanske vlade, niso sc
od^čii. za uporabo karabinjerjev m druge italijanska policije, pritožba na kasaeiisko sodisee v Rimu ni bila mogoča, pokrajina (provinca) seje imenovala area - okrožje, namesto prefekta je bil uveden izraz predsednik okrožja, podesta ni poslal župan (j indaco), ampak predsednik oboi ne. 7a prehod v Italijo so vpeljal: posebna potna dovoljema. Za Slovence je bilo pomembno dolo-e lo, da sc povsod tam, kjer so Scta 1914 delovale slovenske šole, le tc obnovijo. Skušali so tudi uvajati, a marsikdaj neuspesno, slovenski jezik v javno ■življenje
ZVU se je sprva odločila, da bi vzpostavila indircet rulc - upraUjanjc dežele preko domačih organov upravo Problem pa je nastal, ker v coni A marsikie, zlasti na slovenskih območjih, organov .stare uprave ni bilo več. Ker obenem ni hotela prevzeti organov uprave, ki jih je vzpostavilo že slovensko osvobodilno gibanje, je po krajšem vmesnem obdobju uvedla dircet rulc neposredno upravo.
Voiašk guverner je 26. julija poslal štabu britanskega 13. korpu:;a navodila za organizi ranje lokalne uprave, k: naj bi delovala na osnovi tiste, k: ic bila v veljavi pred 8, septembrom 1943, a z delnimi spremembami. Ob leiri je poudaril, da noben funkcionar ne sme izva iti navodil organov, ki imajo sedež izven cone. S lem so bili mišljeni PNOO in druge projugo slovanske organizacije, ki so delovali po navo d: lih slovenskega in jugoslovanskega vodstva. Ta navodila so bila podlaga za splošni ukaz št. II, k; ga je izdal višji oficir za civilne /.adeve II. avgusta 1945 in ki je urejal krajevno upravo. Upravno teritorialno je bila cona A na osnov1 tega ukaza razdeljena na Tržaško in C-oriško nkrožje in občino Pulj. s tem da sc dolcdamc meje iricd niin.i mso spreminjale. Vsako okrožje in vsaka občina so dobili predsednika in svet ter upravne in jzvršne odseke in podružnice, .n siccr lisic, za katere je ZVU menila, da so potrebni in pristojni pri zvrševanju funkcij krajevne uprave.
Okrožnega predsednika je imenovala i» tudi odslavljala ZVU, bil ji je neposredno odgovoren za krajevno upravo okrožja in ji je moral vse naredbe in odloke predložiti v odobritev. Predsednik je ';il izvršni m upruvni vodja lokalne uprave in podrejen naredham tega splošnega in vseh naslednjih ukazov, ki jih je objavila ZVU. Njegove pravice in dolžnosti so bile v splošnem enaKc pravicam .n dolžnostim prejšnjih prefek tov pokrajin. Okrožni predsednik in okrožni svet, kakor tudi vsi ostali organi krajevne uprave, so morali delovati v skladu /. zakoni, ki so na zasedbenem območju veljali pred kapitulacijo Italije, ter po razglasih ali drugih ukazih ZVU, po katerih so sc omenjeni zakoni smeli spre meniti ali nrcklicati. ZVU je v skladu s tem splošn m ukazom po lastni presoji ustanovila oddelke, odseke ali podružnico v uradn okrož nega predsednika.
Okrožni svet so sestavljali predsednik in člani
ARHIVI XX 1997
Članki in raz.pravi
97
- v okrožju Trsi 17. v okrožju Gorica 14, ki jili jc imenovala 7VU Predsednik in člani naj hi bili /brani izmed vodilnih oseb okrožja, k so bili moralno in politično neoporečni in kf bi. kolikor ie hi ki mogoče, zastopali vse narodnostne, politične in gospodarske sloje okrožja. Okrožni svet jc smel izdajali uradne naredbe, ki jih jc pred luži I ZVU v odobritev ¡11 jc posloval kot posvetovalni zbor
Splošni ukaz jc uvede1 predsednika občine, ki ga j imenovala in odstavila ZVU in je imel v splošnem v svoj občini pravice župana. Ohein ska uprava jc bila organizirana \* okviru odsekov. Poleg predsednika občine je ZVU imenovala tuJi občinski s vel na osnovi podobnih kriterijev kot okrožnega.
Kljub temu da jc obnavljal staro upravno uredi lev. jc splosni ukaz šl II fakultativno prod viJt l ustanovitev okrajev in okrajnih odborov, katerin nal-ianskt! ureditev m poznala Pravico obliKovali okraje in okrajne odbore jc imel okrožni komisar. Pndi okrajni odbor jc imel le posvetovalni značaj in| ni imel vpliva na delo občin. V goriškem okrožju jc območja okrajnih odborov določil okrožni komisar z. okrožnim ukazom šl 21. 15. septembra 1945, s katerim je pr;dvidel 11 okrajnih odborov. Ta ureditev je bila dejansko posnetek območij okrajnih narod niiosvobndilnih odborov. Na Tržaškem okrožni komisar «akega akta ni izdal, pač p;r sc jc poslužil združevanja občin, to jc posebne institucije, s katero jc bil dosežen isti ruuncn. Do takega primer* jc prišlo pri občinah Sežana. Tomai. Du tovljc. Rcpcntabor m Lokev, katere je komi ;ar Tržaškega okrožja z. okrožnim ukazom št 5, 15. oktobra 1945. združil m sklenil ustanoviti en sam npravn: organ s sedežem v Sežani. ZVU obenem ni vzpostavila nobenega organa krajevne ohlas'1. ki b' deloval v celotni coni.
Ob koncil splosnega ukaza šl. 11 je ZVU poudarila, da je ona v coni A edina uprava mi edina oblasl. kije npravičena objavljati ukaz/- inj odloke in imenovali uradnike avne uprave Vse ustanovo krajevne uprave, ki jih jc ustanavljal in na kalcrc seje nanašal ta ukaz, so bile pod stalno kontrolo ZVU.
Po i zdaj i splošnega ukaza šl. 11 je ZVU skušala vzpostaviti upravo na vsem območju, jej ga ic nadzirala. Naslonila se jc na star npravm aparat tam, kjer jc ta že obstajal, zlasii v Trstu, orici in v večjih kraje h. Potrdila oziroma .nenovaia jc vse uradnike z majhnimi izjemami. Med temi uradniki ni bilo Slovcncev, ker slo venskih uradnikov v času fašizma ni bilo. Na slovenskem podeželju pa stare italijanske adin nistracijc ni bilo mogoče obnoviti, saj so se italijanski uradniki večinoma odselili oziroma bolje, vrnili v veliki večini že takoj po kapitn laein Italije. Obenem ni hofela uporabil admm. slracije narodroosvobodilnih odborov, zato je tu pričela vzpostavljati nov administrali /ni aparat, ki naj bi bil apolitičen in neprfstranski. Zaradi
odpora večine domačir.ov do zavezniške uprave je ZVU pričela zaposlovati politične emigrante iz osrednje Slovenije, k. so se zadrževali na tem območju ali pa so bili v zavezniških zb.rnih taboriščih. Temu jc prilagodila tuui zakonodajo in po izda_ ukaza Št. 19. 11 oktobra 1945. italijansko državljanstvo n, bilo več pogoj za sprejem v državno službo
Kljub tem 11 pa ZVU hi uspelo imenovati ži; pa nov in občinski "i svetov v 25 občinah, medtem ko ji jc to nsnclo v 18! zlasti v večjih. Bili so tudi primeri, ko so ljt£ljd funkcije sicer najprej spre jeli. nato pa odklonili. Njihov odnos do ZVU ni bi i odvisen Ic od narodne pripadnosti, saj so funkcije marsikje odklan u tudi levo usmerjeni lliilitam. praviloma pa S ncnci. Poslednja ime novanja so izvršili celo avgusta 1947. Cvetko Vidmar occnjnjc, da so imele občine, kjer civilna uprava po navodilih ZVU m bila vzpostavljena, okrog 74.900 prebivalcem, Tam., kjer krajevne uprave niso uspeli vzpostaviti, so upravo prevzeli komisarji oficirji za civilne zadeve, ki so ostali večinoma edini zavezniški uradniki, in jc bilo delovanje ZVli v teli občinah omcj:no na vzdr ževanje javnega reda.
ZVU m obnovila različnih Halijanskih policij, ampak jc sklenila organizirali nevo domačo policijo. V la naincn so zavezniški vojaški policiji poverili še naloge civilne policije, zato so začasno zadržal, tudi šefa vojaške poliere 13. korpusa s položajem šefa civilne policije pri ZVU. V novo civilno policijo so 30. junija l^s vključili iiajprej mestne slražnikc (Guardie mani cipalij. nato bivse karabinjerj; in druge, Uidi bivše člane NartKlne zaščite. nna Irctjina naj bt bila -Slovencev. Po strukturi komandnega kadra jc (a civilna policija močno spominnla na bri lansko kolonialno policijo. Nova civilna pol L-j a jc prevzela vlogo vseh bivših formacij in jc b:li' organizirana v šestih oddelkih:-personalni stanovanjski, davčni, uniformni (bivša mestna m gozdarska straža, prislaniškr policij.i. ?.clezriška policija, cestno nadzorstvo), kri mm ali si ičn: in oddelek za transportne zadeve. Poleg lega jc imela več spcciaiiriranili oddelkov, za ure-injc prometa, gašenje požarov, motorizirano policijo ¡.i poučijo na konjih. Na območju celotne conc so vzpostavili okrajne urade.
5 b) V|irn.sanjc deli min ju ljudske ohlns(i v coni A
Tudi potem, ko jc bi J a Julijska krajina 12. junija 1945 razdeljena na dve coii / različni mu vojaškima upravama, jc PNOO nadaljeval z dc lom. jc pa nti območju cone A vpeljal novo upravno icrilorialno ureditev. Obe okrožji sla se zmanjšali, saj jo njuno ozcinljc deloma osla le v coni ti iržažka otoižii fed imc|° posbj štiri
Viilmai, Cvcik.): Orb /ave/niške vnjaike uprav; v Sii>-vcnvk;m pniii<«ju, "GtiiivVi Iclnik". WI'JXI, sir. 20fi.
98
Članki in razprave.
ARHIVI XX 199?
nkraic, in sicer Milje ■ Dolina, Nabrcžina, Sežana, Tržič, v katerih je delovalo 95 KNOO. ("Soriško okrožje je odtlej 'melo sedem okraje", m sicer: Bnvec, Kobarid, Kanal, Bida ('emu okraju jc bil priključen Krm m), Miren, Gorica in Komen, ter približno krajevnih narodnoosvobedi ni h odborov. Njihovo število seje namreč zaradi komasacij večkrat .spreminjalo. PNUO je odtlej deloval večinoma le na območju cone A, za območje cone B pa je bdo 25 juliia 194.5 ustanovljeno po vcrjeništvo PNOO s sedežem v Ajdovščini
Dne 31. julija 1945 seje PNOO reorganiziral in jc imel odtlej štiri komisije, gospodarsko politično, v kateri so se združili odseki za trgovino n preskrbo, industrijski, prometni, gradbeni, gozdarski in odsek za kmetijstvo in za družnistvo; upravno politično z odsekom za notranje /adeve, dc septembra 1545 z javnim tožilstvom m nato z nadzornim referatom; komisijo za soc-alnc zadeve, ki je prevzela delo odseka za socialno skrbstvo in odsek za zavarovanje in zdravstvo; prosvetno, je prevzela delo odseka za prosveto z vsemi oddelki, V okviru PNOO je delovalo še tajništvo i? blagajna, ki ic vključila finančni odsek in carina Kasneje deluje tudi ekonomska komisija, še po razpustu PNOO vse do junija 19^7 pa tudi komisija za ugotavljanje zločinov okupator a ir njegovih pomagačev.
Javno tožilstvo je s tem imenom uradno obstajalo do sklepa seje PNOO 3. .septembra 1945, na kateri je bil priznan ukaz 11. oziroma do 17. septembra 1945, ko jc bil sklep objavljen. Namesto njega jc bil ustanovljen nadzorni referat, v katerega so vključili dotedanje osebja javnega tožilstva. Referenti nadzornega referatu so opravljali posle nadzora nad delom narodnoosvobodilnih odborov, organizirali in vodr-tečaje za člane le Vcb, dajali navodda, namenjena odbornikom narodnoosvobodilnih odborov, ko slednji niso bili več oblastveni organi temveč le izvoljeni organi vaške skupnosti Ta navodila so se nanašala na probleme, in odnose ; ZVU, ki so se pojavljali v vsakdanjem življenj.i, ter pomt, gali iskali rešitve, da narodnoosvobodilni odbori ne bi prišli v nasporljc z odloKi in ukazi ZVU
Z delovanjem so nadaljevali tudi okrožni narodnoosvobodilni odbori v Tržaškem jn Goriškem okrožju in Mestni osvobodilni svet Trst. V Tržaškem okrožju je po avgustu 1145 akutno delovalo 15 odsekov, vendar so nekateri razvili širše poslovanje, drugi manjše, odvisno od potreb in možnosti. M<~>S jc imel 13 odsekov. V juliju in avgustu 1945 so filr pc okrajih m vaseb zbori volilccv, marsikje tudi nadomestne volitve, ko so zamenjali ali dopolni n narodnoosvobodilne odbore. Po izdaji splošnega ukaza št, 11 je ZVU na odborniške mcsla ponekje hotela postaviti člane narodnoosvobodilnih odborov, ki pa so pristali le na razširitev obstoječih odborov in predlagali čimprejšnji razpis lajmb vol i lev.
V Gorisrkem okrožju, ne pa tud v Tržaškem,
je ZVU sprva, še pred izdaje ukaza št. 11 pri znala dotedanjega predsednika okrožnega narod noosvobodilncga odbora in okrožni narodno osvobodiini odbor z nalogami prel'ekture ter okrajne ir, krajevne narodnoosvobodilne odbore namesto županstev. To priznanji, jc bil edini vidnejši uspeh sodelovanja med ZVU in predstavnik, (judske oblasti in se jc končalo s sploš n'm ukazom št. II, avgusta 1945. Obvestila o prepovedi oblastnega delovanja so po 8, septembru 1945 prejeli turli ostali okraji goriškega okrožja z izjemo okraja Brdu, ki jc lahko oblastno deloval do 19. decembra 1945.
V Tržaškem okrožju je bil izjema okiaj Sežana, kjer so zavezniki pustili ljudsko ohlast do 4. occciiibra 194^. Zalo jc okrajni NOO Sežana lahko razvil široko poslovanje z vsemi odseki in komisijam1. Izjemen položaj jc bil tudi v okraju Nitbrezina, kjer so se pogajanja zavlekla do decembra 1945, ker zavczn.k! niso dobili ljudi, k bi nadomestili od ho mike oknijncga narodnoosvobodilnega odbora. Najhitreje je bila uprava, ki jo jc postavila ZVU, poleg Trsta in Gorice vzpostavljena v okraju Tržič, kjer je bila pomembna industriji, lir so ga zato zavezniki skrbno nadzorovali.
Kijitb temu da jc ZVU narodnoosvobodilnim odborom odvzela pristojnosti, marsikje pa jih je nadomestila s svoje krajevno upravo, so le ti z dekom nadaljevali na vseli nivojih, od pokrajinskega cio krajevnega. Njihovo delo seje orne lilo na ljudsko samopomoč, predloge, navodila -n nasvete. Krajevni NOO so še vedno obravnavali krajevne pronleme in |ib po svoji moč' reševali.
Ljudska oblast ic bila tako zakoreninjena, da so bili šc v letu 1946 voli'.vc v krajevne narodnoosvobodilne odbore. Tako so oktohra in novembra 1946 na Goriškem izvedli volitve v 27 KNuO, k|er so izvedli komasacijo, in v 11 KNOO, ki s c ostali v območju prejšnje krajevne enote. Komasacija [je zaj< ia tudi sedem okrajev goriškega okrožja. Podoben jc bil položaj v Tržaškem okrožju. KNOO so opravljali svoic delo, kier .se jc dalo, izvedene so bile volitve, pa tudi zasedanja okrajnih skupščin. Tako lahko govorimo o izrazitem dvovladju na področju ju v ne uprave, če ne štejemo še župnijskih umdev, ki so v manjših občinah vodili matično službo in i zdaj "Ji 'zpiske iz matični 1; knjig
PNOO jc 31 decembra Iy4u UKinil Tržaško okrožje, 21. februarja 1947 sprejel sklep n uki nn .j.
6, Upnivu v coni J1 Julijske knijinc (12, junij 1945 - 15 seplenibcr 1947)
Cona li ie obse ga ia celotno območje med dcinarkacijsko (Morganovo) črto in rapalsko me 'o, torej danes slovenska in brniška območja. Za celotno območje jc bila na osnovi ukaza maršala J Broza Tita št. 21S 25. junija 1945, usta n ovij en a Vojna (Vojaška) uprava jugoslovanske
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
99
armade (VUJA) za Slovensko primorje, Istro in Reko. V ukazu jc Tito posebej poudaril, da krajevne civilne obiasii narodnoosvobodilnih od borov ostane pO v svoji polni veljavi in še naprej vrše svoje funkcijc v lesnem sodelovmjn z vojaško upravo. VUJA je tako v con: B nadzirala izvajanje beograjskega ir devinskega sporazuma, sprejemala ukrepe, ki so bil1 pomembni za cc-lotno cono (za področje financ, carinc, prometa itd.), usklajevala delo med narodnoosvobo dilnimi odbori in organi zaledne vojaške oblasti ter vojaškimi uradi zunaj conc. Pomagala pa je tndi pri graditvi gospodarskih temeljev in pred sla 'ljala najvišjo sodno obla.sl v coni B.
ic med vojno, zlasti pa vse od ustanovitve conc B. jc bila jasna delitev na območje, ki jr bilo v pristojnosti si o ven Boh oblasti m na ušlo, kjer sc bile pristojne hrvaške oblasti. Ponnalmh pooblastil le oblasti na območju, ki jc bilo pravno Sc vedno del italijanske države, siecr niso imele, imele pa so dejanski vpliv, saj so organi lindskc oblasti, pa tudi vojna uprava, ravnal j po njihovih navodilih.
Slo vem,ki del cone B - cona B Slovenskega orimorja je tako obsegala vse delu Tržaškega in Goriškega okrožja, ki so po začasnam sporazumu prišli pod jugoslovansko vojno upravo: sloven sko Istro z obalnimi mesti, mali Kras s sreJišecm v Mrpcijah Kozini, vse b/kinske, iliiskobistri ..kc, postojnske, idrijske, vipavske in tolminske Bns<kJ| in Trento, ki s tem strnjenim ozemljem n: bila neposredno povezana. Od Jugoslavije ic gilt cona B ločena z nadzorovano italijansko -jugoslovansko mejo, ki jo jc bilo možno pre slopih le s posebnimi dovoljenji. MnJ cono K in B je bil prehod mogoč z. osebno izkaznico. V začetku je oilo v upravnolerilorialni ureditvi šc nekaj ostankov medvojne partizanske teritorialne razdelitve. Tako je poleg okr;ja Koper v slo venski Istri nekaj časa obstajal okr?; Piran, medtem ko je v Vipavski uolmi poleg Ajdovsko-vipavskega obstajal šc okraj Črniec Kmalu pa so prešli na upravnotcritorialno razdelitev, ki sc jc: obranila vse do konca cone IS 'lako je bilo za -clolio ^ono B Slovenskega prim"iia ustanovljeno Vzhotlnoprimorsko oknv.ic, ki jc imelo najprej devet in nato osem okrajev Sprva samo-stoini Ccrknifti okni j sjfcjg priključil Idrijskemu. Za celotno slovensko Istro jc bil oblikovan Ko prski okraj, znotraj katerega so imela mesta Koper, Izola in Piran poudarjeno upravno politično samostojnost Ostali okraji v coni B so bili: Hcrpeljc - Kozina- Ilirska Bistrica. Postojna. Ajclnvečina. Idrija. Hrgar. Tolmin.
Nc glede na razdeljenost Slovenskega pri morja oz Julijske krajine sc PNOO ni »dpovedal oblastvenim pravicam nad vsem obmnejem. Dejansko pa mu obiaslne prisloinosli priznavala le VUJA v coni P, saj je bila zanjo legi.imna in legalna samo oblast, ki je bila vzpostavljena v narodnoosvobodilni borbi. Tiko sc v coni B m le obdržala obstoječa ljudska oblast, amp:tk se še
razvijala. Ker pa je ime! PNOO sedež v Trstu, so v eo.ii B z odlokom PNOO dne 25. julija 1945 ustanovili poverjeništvo PNQQ, ki pn ic dejansko delovalo že od začetku |Ulija. Ni bilo izvoljen narodnoosvobodilni odbor, temveč del PNOO s pristojnostmi samostojnega organa. Poverjeni šlvo jc s PNOO v Trstu le občasno usklajevalo najpomembnejša vprašanja, k1 so bila specifična za vso Primorsko. Za svoje delo je odgovarjalo PNOO in skupščini ljudskih odposlancev. Sedež, je imelo v Ajdovščini. Vodil ga |fc r_v,crjcnik, ki so mu bdi nodrejem nnravni odseki in Narodna zaščita, ki jc skrbela za javno varnost Poverjenik je imenoval najpomembnejše funkcionarje, medlem ko je b,lo imenovanje okrajnih funkcionarjev v pristojnosti okrajnih narodnoosvobodilnih od borov lina pomembnejših nalog povcrjeništva jc bila n.ancrjab in usklajevali delo okrnjmh narodnoosvobodilnih odborov,
Poseben organ jc bil zbor ljudski odposlancev V zhodn opri morskega okrožja, ki so ga sestavljale vse okrajne narudnoosvobodiJnc skupščine in predstavniki javnega, političnega, gospodarskega, kulturnega in verskega življcnia. Vsega se jc sestal trikrat. Določal jc glavne naloge v pri zadevanjih za priključitev Primorske k Jugoslaviji in sprejemal poročila 1TNOO. Vendar jc PPNOO obdržalo vse pravne ir. upravne priMoj nosti, zalo je med 'zasedanji zbora samostojno sprejemalo vse pravne akte (tudi lisic z zakonsko močjo) in operativno vodilo celotno oblastveno dejavnost. Imelo je organiziran upravni aparat, ki je bil sestavljen i'z dveh komisij, upravno pravne in gospodarske, k: sla i.neli nstrezne odseke. Komisiji so sestavljali vodje odsekov. Imel je tudi kolegijski organ, v kalcrcm so bili vodje upravnih odsekov Avgusta 1945 jc bila ustanovljena Komisija za upravo narodne imovine (KUNI) z na logo, Ha upravlja javno razlaščeno in opuščeno imovino. Podrejene so ji bile okrajne uprave. Odločitve jc PPNOO sprejemalo z odloki n od redbainu ki so jih pripravljali odsek:, v sodelovanju s pravno službo, in so bili nato objavljeni v uradnem listu PPNOO. Status PPNOO seje take bistveno razlikoval od slalusa ostalih narodnoosvobodilnih odborov v Slovcmji in tudi v coni B Dne 7. scptcmhra 1945 razpisane volitve v KNOO so bile nato septembra m oktobra povsod tain, kicr jih niso mogl. izvesti leta 1944. V okraju Cerkno so izvolili 2, Idr ja 8, Tolmin 7, lliiska Bistrica Ilrpclje- Kozina 2.9, Postojna 25,-Koper 54 NOO, tako da so bili organi ljudske oblasti povsod izvoljeni Izvedli so ludi združitev manjših knnevmh obiroe j v večja, s čimer sc jc sle ilo KNOO nekoliko zmanjkalo in jih jc bilo od 202 do 207
V coni B jc bil že leta 1945 dejansko vzpostavljen jugoslovanski sistem, ki pa je bil pri lit gojen izjemnosti stanja m se jugoslovanska zako-r Vdaja ni izvajala neposredno, ampik ic jslc zakone ir. predpise, ki jih jc dovoljeval status začasne npr.-wc (bile so tndi nekatere izjeme),
IOC
Članki in raz prave
ARHIVI XX 1997
sprejemalo poverjeništvo PNOO. pa tudi VIIJ A.
7. Upruvn \ Svobodnem tržiikcm ozeml|ii fl.5. septr: m bir 1*>47 - 5, oklobcr 1954)
Mirovna pogodha, sklenjena med zavezniškimi in pri družen, m i silami m Italijo 10. leb risarja 1947 (njena določila so bila uveljavljena 15. septembra isto leto), je med drugim določila tudi novo mejo med Italijo in Jugoslavijo m nstanovilev samostonjc državne enole Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Prczidij ljudske skupščine FLRJ jc 15, septembra 1947 izdal ukaz o razširjenju veljavnost ustave, 'zakonov in drn gib predpisov FLliJ na ohmoeju, k; je b;lo priključeno FLRJ prezidij ljudske ¡kupščinc LR Slovenije pa I* septembra 1947 ukaz o razšir jenju ustave n zakonov I.RS na p.ikljueono ozemlje Primorske. S tem je bilo p-ikljuecno območje Slovenskega pri morja vključeno v upravno ureditev FLRJ in L.Ri>,
V	prilogah 6 in 7 mirovne pogodbe sla bila s stalnim in začasnim, statutom STO do ločena njegov mednarodnopravni položaj in notranja ureditev. Vodil na i bi ga guverner, katerega naloga je bila konstituirati ^'lado in organizirati afilvd v ustavodajno skupščino. Za vzpostavitev nove države je bilo torej kljneno imenovanje guvernerja, ki je hilo v pristojnosti Varnostnega ivela OZN. Dotlej je uprava ostajala v rokah dveb zavezniških vojaških uprav razmejitev pa je tekla po demarkaeijski CMorganovi) črti na območju, kr >c bilo del STO. Začasna ureditev sc je zaradi spremenjenih mednarodnih razmer zavlekla vse do oktobra 1954, ko je bilo STO v skladu s Spomenico o soglasju k; so Jo podpisale ZDA. Velika Britanija, Jugoslavija in 'talija, razdeljeno med Italijo ir. Jugoslavijo, STO tako dejansko ni nikoh zaživelo n jc cono A. k jo obsegala poleg Jlžajtlg občine šc občine Dcvin Nabrcžina. Zgonik. Rep^ntahor. Pilina in MUiiL. ves čas ostala pod upiavo Zavezniške vojaške uprave, coinJi, ki pa jc obsegala Koprsk* in Bujski okraj, pa pod upravo VUJE
ZVIJ je v coni A obdržala v bistvu enako upravno ureditev kol v dotedanji coni A ffllijsk« krajine. Leta 1949 je razpisala občinske volitve '.n so bili poslej občinski sveti voljeni m ne več imenovani. Vse vce prisknnjsli jc v upravi ob inočja dobivala Italija, zlasti po jiin-jii 1952, Cona A sc jc tako postopoma vključevala v lalijansko državo,
V	coni 3 STO jc oblast izvajala Vojna uprava Jugoslovanske flj idskc) armade za jugoslovansko cono STO. ki ni imela več pristojnosti za scdbcnc up/avc, ampak jc b la uprava z, man dalom. Njen sedež, jc bil v Kopru, Pristojnosti na ohmoeju krajevne uprave je Uid' ona prenesla na civilne oblastne organe Dcsc1 dr,, po podpisu mirovne pegodbe, 20. februarja 1947, jc bil ustanovljen Istrski okrožni.ljudski odbor (I >LO). na katerega sta v soglasju z. VIJJO prenesla vso
oblast povcjcništvo PNOO in oblastni NOO za Islro v Lahmu. Cona B STO je bila razdeljena na okraj Koper, ki je bil de facto povezan s slovenskimi oblastmi in okraj Bilje ki seje vezal na hrvaške oblasti. Zakonodajno in izvršno oblast jc 10L0 obdržal dc leta 1952, ko jc jugoslovanska vlada uvedla določene ukrepe. Komandant vojne uprave v Kopni jc 15, maja 1952 i/dal ni odredbe s takojšnjo veljavo, med njimi tudi odredbo o prenosu pristojnosti 10L0 na okrajna ljudska odbora v Kopru in Bujah, Podobno kot v coni A je tudi v coni H pigo* slovanska oblast cono vse bolj vkfjtteevala v svoj upravni, gospodarski, pa tudi politični sistem.
Meja med okrajema Koper in Bilje jc leta 1954 z, manjšimi korekturami postala meja med Slovenijo in Hrvaško,
I 'luralurii po loOkiih:
1.
ermelj, Lavo: Julijska krajina. Beneška Slovenija in Zadanka pokrajina. Imenoslovje in poliMeno ■ upravna ureditev, Beograd, 1945. crinclj. Lavo: Slovenci ii Hrvati pod Ilalno, Lj unij ana 1938. K ¡v: m Wnhinz. Milica: Narndnoobrainbno gibanje primorskih Slovcnccv v letih 1921 1928, Koper, Trst 1977. str. 45-95; 245-298. Kacin Wolrnz, Milica: Prvi antifaši/cin v Ev ropi. Primoiska 1925-1935. Koper 1990. str. 91 124
Bezlaj Krevcl, Ljudmila: Upravna ureditev Primorske s posebnim oziroir na občine v letih I8i4 1940 "Arhivi". I. 2. 1979. št. 1 2. str 37-41
Vidmar. Cvetko: Or is zavezniške vojaške uprave v Slovenskem pnmorju. "Goriški letnik". 8/1981, str 173 222. Raccoha Uflleialc dcllc leggi c dci dccrclli del Regno d'llalia.
2.
Fcrcne. Tone: Ustanovitev Operacijske cone Ja dransko Pri morje jesem 1943, leta. "Zgodo vinski časopis". I. 19 20. 1965 1966. str. 401 419.
Fcrcnc. Tone: Okupacijska ji vi I na uprava na Slovenskem in njcjio gradivo, "Prispevki za zgodovino delavskega gibanja", 1. XX. 1980, št 1 2. str 31 55. V Nemška okupacijska uprava v Južni Sloveniji, Istri in Purlaniji, str 49 52
Vidmar; Cvetko: Oris zavezniške vojaške uprave v Slovenskem prnnorjii. "GoriŠk* letrik"*, 8/1981, str, 173-722, Stuhipfarrcr, Karl: II Litora'c Adrialico 1943 1645. "Annales". I. VI. 1996. št, 8, sir. 81-X6. Vcrordnungs und Aintsblatt des Oberstcn Kom missars in der Openilionszone "Adristisches Kiistenland", Trieste.
\RII Bf J XX 1997
Članki in razprave
101
3.
Fcrcnc, Tone: Rlzroj ]j:idpkc oblasti v Ploven skem primonn 1941 -1047, v Katalogi 6C 1979, str. 9-47.
Ferene, Tone: Ljudska oblast na Slovenskem 1941 1945, Mi volimo (111 knjiga), Ljubljana 1991, str, 191 143.
Gomhač, Metka Antonimia e deccniramcnto della poiilica jngoslava alle line del sccondo confi«tlo mondiale. Un caso spceifieo: II co-mitato rcgionalc di Liberazionc nazionalc pr.r il litoralc slovcno c Trieslc, "Annalcs", L VI, 1996, št. 8, sir. 87 110.
Uradni list Pokrajinskega narodncKisvobodilncga odhora za Slovensko pnmorjc in Trst.
4.
Novak, Bogdan; Trivstv 194! ¡954, Milano 197 V
Gombač, Metka: Tržaško okrožje 1945, "Goriški letrnkM. 6, I979,str. 241 16(1
Goinbač, Metka: Gradivo okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Trst in okiajrih na rodnoo: vobodilirh odborov tržaškega okrožja 1945 19^7, "Prispevki za zgodovino delavskega gibanja", 1. 20 1980, Št. 1-2 str. 143 163
Gombač, Metka: Tržaško in goriško okrožje 1945-1947, "Primorska srečanja", 1. 4 1980, št. 20, str. 104 108.
Gombač, Metka: Upravni organi in nijbovo gradivo v Slovenskem pnmorju 1945 1947 "Arhivi", 1.2 1979, št. 1-2, sir. 56-59.
Gombač, Molka1 Antonimia c dcccntramcnto della politica jngoslava alle fine del sccondo conllitto mondiale. Un caso specifico: II comilato rcgionalc di Liberazionc nazbnale per '1 liloralc slovcno c Trieslc, "Annalc:;", 1. VI. 1996, št, 8. sir. 87-110.
V,:hnar Cvetko, Oris zavezniške vojaške uprave v Slovenskem pri morju. Goriški letnik, 8/1981, str. 173 222.
Troha, Ncvcnka: Politično življenje v coni A Julijske krajine z vidika slovensko ilalijan skega sodelovanja, magistrska naloga, 1 jub-Ijann 1993, str 53-62.
ITohu, Ncvcnka: Slovensko - italijanski odnoi i v coni A Julijske krajine v luči dokumentov projngoslovanskih sil, doktorska discrlaciia, 1. jiibljana 1996, str. 27 98.
rv>ha, Ncvcnka: Fra li(]tiidazionc del passato c cosirnzionc dol [jituro. Le Toihc c 1'ocen-pazionc jngoslava della Venczia Ginlia, v Poihc, II Peso del Passato, uredil G'anpaolo Valdcvit, Benetke 1997 str. 59-%.
Uradni list Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko priinorje in Trst.
ai
Viilmar, Cvetko: Oris zavezniške vojaške uprave v Slovenskem pnmorju, "Goriški letnik", 8/1981, str 173 222.
Troha, Ncvcnka: Slovensko ■ italijanski odnosi v coni A Julijske krajine v luči dokumentov projngoslovanskih sil, doktorska disertacija, Ljubljana 1996, str. 99-117.
Novak, Bogdan: Trieslc 1941 1954.Miiano 1973.
Allied Mili.ary Government, 13 Corps, Venczia Ginha, The Allied Mi' tary Government Gazette.
b)
Gombač- Metka: Tržaško okrožic 1945 "Goriški letnik", 1.6, 1979. str. 241 160
Gombač, Molka: Gr;:divo okrožnega narodnoosvobodilnega odbora Trst in okrajnih narodnoosvobodilnih odborov tržaškega okrožja 1945-1947, "Prispevki za /codovino dcla\ skega gibanja", 1. 20, 1980, št. 1-2 str. 143163.
Gombač, Metka: Tržaško in goriško okrožje 1945 1947, 'Primorska srečanja", 1. 4, 1980, Št. 20, str. 104-108.
Gombač Metka Upravn organi in njihovo gradivo v Slovenskem primorj" 1945 1947, "Arhivi", l. 2, 1979,šl 1-2, sir. 56-59.
Gombač, Metka Autonimia c dtccniramcnto della politica jugoslava alle fine del sccondo conflitlo mondiale. Un caso spccifico: 11 co-mitalo regionale di Liberazionc nazionalc per il Mtoralc slovcno c Trieslc, "Annalcs" I Vi 1996, št. 8, str 87 110.
Nemec, NastaŠka: SIAU na Goriškem diplomska naloga, 1 jubljana 1988.
Troha, Ncvcnka: Slovensko italijanski odnoq v coni A Julijske kraiinc v luči dokumentov projugoslovrin^kih Bil, doktorska disertacija Ljubljana 1996, str. 99-117.
Uradni list Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovenske pnmorjc in Trsi.
6.
Perovšck, Prancc Moja rcsnica, Ljtibljana 199.5, sir. 2 L 78-
Troha, Ncvcnka: Oris položaja v koprskem okraju conc B Julijske krnunc v lelih 19451947, "Prispevki za novejšo zgodovino", L 36, 1996, šl. 1 2, str, 67 94^
Zagrndriik. Maruša: Opliranjc za italijansko dr žavljanstvo s p 'kij ičcncga ozemlja, "Pri spevki za novejšo z.godov,no", 1. 36, 1996 št ■ 2, str. 95-108.
Uradni list Poverjeni šiva pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko pnmorjc.
7
Uradni list Zavezniške vojaške uprave Britansko ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja.
Uradni IjH Vojne uprave JA jugoslovanske zone na STO in Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Uradni vestnik okr.-.ja Koper.
102
Clanki in razpravc
AK1HV1 XX 1997
ZUSAMMENFASSUNG
DIE VERWALTUNG IM SLOWENISCHEN KÜSTEN1 LAND I9IS19M
Der Artikel stellt eine Übersieht liber die Verwaltung im r.lowcni sehen Küstenland dar (das Gebiet zwrehen der im Papallü-VcLirag festgelegten Grenze und der Grenze zwischen östcrrcich-Ungarn und Italien aus dem Jahre 1915 mit Aus chluti des Ki.nnltn1;), und er beruht vorwiegend auf der angeführten Literatur,
Dis slowcnischc Küstenland kannte zwischen 1418 und 1lJ54 als die heutige Grenze zwischen Italien lind Jugoslawien (Slowenien) gezogen wurde, sehr unterschiedliche Vcrwjiltungsformcn, Dieses Gebiet stand unter italienischer Verwaltung unter dcutschcr Okkiip-itiansvcrwaltung, unter der Verwaltung der slowcnischcn Volksbcfrciungs-bewegung, unter der Militärverwaltung Jugosluwicns sowie de uer wcstliclicn Alliierten. Der Artikel .setzt sich mit diesen unicrschicdliclicn vcrwiiltungstcrritorialcn und ver-waltungsrcchtliehen Ordnungen ,'in.scin:jndcr.
EU MM Bt Y
THE ADMINISTRA TION IN Tl III SLOVENE LITI ORAL REGION l:ROM lyiRTO 1l>54
Based on ilic quoted literature, the aniclc presents an overview oftlicadministratioii .systems in the Slovene Littoral Region fthc area between the Rapallo border and the 1'J15 border betweer Austria-Hungary and Vtolfj without the Kunalska VHIcy) In th; period hetween 191S and 1954, when the present borderline huwncn Italy and fnrmcr Yugoslavia (prcscn'-day Slovenia) was' established, tlic S'o-vene Littoral Rcgio'i had very different organisations of administration. In the region, the Itali m administration, tlic administration nf the German occupying fi)rccs, the ud miiiistr.-itiun of the Slovene Liberation Movement, anil tlic military administrations <if Yugoslavia and the Western al lies were nil ictivc. The irticlc deals with all tlic.se different administrative (hcilli territorial nnd ndmimstratinnal) legal oigaiiisniions

Aero kltth, Trcmostovje pe Fleer ikovi prcurcdtlvi, let?. 1933, 7^tx!f>vii;,sk arlrv Ljubljana. Fatol eka
ARIIIVI XX 1997
Članki in razpravi'
m
Republiški upravn. organi v letih 1945-1963
BRANE KOZINA
L Ci lavne /.nncilnusti (ili(Idt)tii 1945*1953
Obdobje administrativnega socializma predstavlja čas od konca druge svetovne vojne do u.staviiili sprememb leta 1951. čeprav laliko začetke kunca (imenjenega obdobja postavimo že v leto 1950, na začetek delavskega samo upravlja ljrt v gospodarskih organizacijah. (Uriv» lic značilnosti (imentcncua (il)d(ib(ii lahko sir li'-'ino v sledeče točke:
Sprememba političnega s i.s t vina. uveljavitev načela demoki etičnega centralizma, samostojnost iil neodvisnost vlade in ministrstev od prez/dij;. oz. skupščine, vpliv mednarodnih dejavnikov na centraliziran državni aparat, vodilna vloga komunistično partije, država postane iastmk najpc mcinbnejših proizvajalnih sredstev, sprejem prve slovenske ustave, gospodar.sk: razvoj je usmeri :n s centralnim planskim sistemom, spor z. i, i t-inbirojem, ustanavljanje glavnih uprav ter glavnih in generalnih dirckci kol neposrednih admin strativnih vodstev skupine istovrstnih podjetij. uK.nitev ministrstev in ustanavljanje svetov Vlade LliS, začetki delavskega samoupravljanja, za čete k procesa dcclauzacijc in dccentra1 zneije.
Tedanja teorija je v demokratičnem centrali/mu na eni strani videla demokratične elemente. ki so se kazali v določeni men samostojnosti m samoupravnosti nižjih državnih org; nov, na ¿Iriiti strani pa centralistične elemente, ki so usmerjali in nadzorovali delo nižjih tgiflvnib organov, obenem pa z. adirinistrativnhr: sredstvi reševali vsa gospodaiska m druga i/prašunia.
Celotna politična moč je bila združena- v državnih izvršnih organih federacije m pos mcz.nih federalnih enot. vsi ti organ pa so bili tako vsehinsko kot personalno močno povezani z. vodilno strukturo KPJ oz. KPS.
organi fedcraeric
k1*j k1*s
nijani rcpnliLkr
Dne t4 2, 1946 seje na podlagi zakona do tedanji naziv Krti črnini: Sluvenijn spVimenil v
Ker je pivi .let rc fn.il a («tu lubje l'J-lfi-1 le kraj« p»v/clcl moje mapslrskc iinlntfc /. nastiivccn Rcpuhtiiki upravni i trgal J v lelih 1945 (In 1'J53. ki jo je v knj.ini obliki i/ilal i /alniil Arhiv Ucpuhlikc Slovenije lela 1"%. /a lo obdobje /araili pmKirnnvti n/i roma privajanja pinlrobnejc ae eiliiani viruv in lilcnilurene.
Ljudska repu hI i kil Slovenija. Temu nazivu so se prilagodili tudi nazivi organov državne uprave in državne obhisli, Narodna vladi: Slovenije se odslej menuje Vliidn ljudske republike Slo venije.
l3nc 17. januarja 1947 je bila sprejeta prva ustava ljudske republike SI menije, ki jc v Vili. poglavju določala naloge in pristojnosti organov državne uprave Ljudske republike Slovenj le.
lani vlade so vodni posamezne panoge dr ž;ivnc nptavc \A republiške pustojnosti in so bili neposredno odgovorni vlili i
7,vc/.no-republiška ministrstva so vodila do ločene panoge državne uprave. Poleg zadev last ne pristojnosti pa so opravljala tudi zadeve zvez no-republiških ministrstev zvezne vlade po nje n i h 6r*vijnikih, navodilih, odredbah in odločbah
Zvezno-rcpuhliskri ministrstvu so bila:
•	ministrstvo /ji Iniancc. ministrstvo za udiranje zadeve, ministrstvo /.ti |irn\usodje, ministrstvo za industrijo in rudarstvu,
•	ministrstvo za trgovino in preskrbo,
•	ministrstvo za kmciijslvu 11 gozd ur,sivo,
•	ministrstvo za delo,
•	ministrovo zn gradnje.
Ilcpntiliška ministrstva so vodila samostoi 110 določene panoge državne uprave, ki so spadale v pr? stoj nosi republike in so hi 1 a za svoje delo odgovorna samo Vlad. LRS Rcpnltlišku ministrstvi so bila:
•	ministrstvo /ji prnsvelo,
•	ministrstvu za ljudsko zdriivstvo,
•	ministrstvo /11 socialno sKrh rt vo,
•	mimslrslvo /ji komunalne zadeve.
Organizacijska struktura zveznih in repub liških ministrstev jc bila skoraj jdentična in se v hislvu ni razlikovala od centralne oblasti, v prin cipn nadrejenosti m podrejenosti pa so hiln od eentralnc oblasti močno odvisna.
Vpliv zvezne vlade na republiške oz., fedcral ne jc bil v začetnem obdobju izredno velik. Zvezna vlada jc svoje funkeijc opravljala na podlagi ustave in zakonov, pri tem pr. jc imela izredno velika pooblastila.
Tudi federalna oz republiška ininististva in vlada so v tem obdobja iineli v odnosu do nižjih organov veliko mero samostojnosti in izredno velika pooblast:,a pn sprejemanju zakonov, odlokov in odločb. Viadn je dila za svoje Jclo od govorna ljudsKi skupščini, v času med zasedanji skupščine pa neposredno Pre/.idiju ljudske skupščine.
(
104
Članki <r. razprave
AliinVi XX 1997
Tako ;c interes in moč vlade pokaže v pr mc-.h, ko določene pristojnosti, čeprav .so .spadale organizacijski), pa tudi p3 strokovni tematiki pod določeno ministrstvo, pritegne neposredno pod svoj'1 vodstvo (npr. Konusijn /Komite/ /;i ll/kjlluro, Komite /n srednje m nižje slr<<-kovno šol.slvo, Komite M zadružništvu., ).
Z omenjeno prisotnostjo na določenih področjih vlada hotela dohiti celosten pregled nad panogami ki so seji /.dcic v tistem trenutku vsaj s strani izobraževanja, vzgoje, množičnih zdru ženj in organizacij pomembne za nadzor in vzgoje bodočega kadra.
S oro^esom decentralizacije so vsi unravm organi iz omenjenih podroci| prešli v prišle inost ustreznih strokovnih ministrstev.
Dne 18. scplcmbrr. 1947 se veljavnost ustave, zakonov, uredh, pravilnikov in vseh drugih pravnih predpisov LRS razširi tudi na področje, po mirovni pogodili /. Itnlijo priklicem. Ifcitteki republiki Sloveniji.
Na gospodarskem področju jc prišlo do prve velike reorganizacije leta 1947. kar jc bilo v glavnem pogojeno s sprejemom prvega pellet nega plana. V okviru gospodarski i ministrstev pride do oblikovanja treh osnovnih. sektorjev: optrnlivnciiii, ViinkcionuIncRP in plunskcg», ki so jih vodili pomotnib Ujinistia.
Ustanovljene so glavne n gcnenilne direkcije za neposredno administrativne-operativno vodstvo posameznih panog oz. podjetij in ustanov republiškega pomena. Istočasno so v glavnem ukinjene glavne uprave, ki so do tedaj vodile gospodarska podjetja preveč administrativno oz sla bili v njih preveč nazorno vcza.ii administrativna in ekonomska funkeija državnih organov.
Nekatera republiška in loKalna podjetja so neposredno iz pristojnosti zvezne uprave prešla pod upravo republiških in lokalnih organov.
Ministrstva so delno postavljena le kol vo diLclj. inštruktorji in kontrolni organi, k' jim jc dana možnost, da del pristojnosti prenesejo na nižje organe,
V gv,spodar.sk i h minislislvih .so v okviru nove sektorske ureditve uvedene dispečerske grupe,
Organizacijsko so glavne in generalne direk-cijc sestavljali oddelki, odseki in releridi. ki so vsak na svnjem specifičnem področja vodili za črtani goipodarskoplanski razvoj in skrheli za njegovo realizacijo.
Sekriiliiriiit jc vodil .splošne administrativne zadeve, računovodsko službo in ostale tehnične službe ter personalo in posebne organizacijske enote, če so hilc ustanovljene.
Oirckcijc so bile pravzaprav specifične enote v okviru posamezni n ministrstev za vodstvo posameznih podjetij. zaio so imele v okviru ministrstva tudi določeno obliko individualnosti n samostojnosti.
Čc so bile za gospodarska m'ni-trstva v tem ohdobju pomembne uprave ter kasneje glavne in
generalne dirckeije koi .idmimstralivno-opera livna vodstva podjetij pa so se na področjih, ki so bila neposredno podrejena vladi oz. picd sedstvu Vlailc 1RS ali pa so jih pokrivala negospodarska ministrstva, ustanavljali komiteji, komisije in liprnvc, k so |ih vot.il prcdscdn.ki oz. načelniki, ki jin jc imenovalo predsedstvo Vlade LRS. Število kom ilcicv, Eliji sij in uprav jc moč no naraščalo v letih l94~ 1949,
Omenjane organe jc v glavnem ustanavljala Vlaua LRS za področja prosvete, kulture, social nega skrbstva, zdravstva iul. Bili so organi mini .str ste v ali vlade. k. so vsak na svojem področju pripravljali pravilnike, strokovna navodila in druge akte ter opravljali razne druge organizacijske naloge na delovih področjih, za katera so hi'i. ustanovljeni oz. katerin pristojnosti so pokrivali (npr. Komik /.¡i /¡iilni/.nislvo, Komite /;i /umirijo trgovini), Kimiilc /n kinciiniti)-Kimiilc /n .srednje in nižje strokovno šolstvo. Uprava hidrometeorološke .službe, Ge-ojelsku upiiivn ...).
Pri ministrstvih, komitejih, komisijah in upravah pri Vladi LRS sc jc novembra 1948 ustanovil še poseben seklor kontrole, k: je delal po navodilih Kontrolne komisi je Vlade LRS.
		O -n-v. .....i|		-
i	i —			L
: [pl!	jLg i u J	!aj|	¡JftnL	
j .i -				
Organizacijska shema republiške upnnv do leta ¡05! .'952
Glavne unravc in dirckeije .so hilc kot samostojni organi v okviru svetov, ki so nadomestili tedaj ukinjena minislrslva in nekatere komiteje, ukinjene v glavnem že konce leta 1951, večinoma pa v letu 195?, Njihove pristojnosti v glavnem prevzamejo sveli vlade MtS, priclojr.i za določeno dejavnost, oz Gospodnr.ski s vel.
Odločba Vlade LRS z dne 8j 11. 1948 jedo loeala. da sc pri vseh ministrstvih ustanovi sektor kontrole, ki inu jc načeloval pomočnik ministra v sestav pa so prišle sc skupine državne kontrole, revizijski: slnžb;i in inšpekeijskn lelesu, čc so imele pomen splošne kontrole.
A HI! I V! XX' 1997
Čhnki in ra/piave
105
Oddelki iili odseki splošni* državne kou-1 rok so sc ustanovili tudi pri komitejih, komisijah ii upravah vlade.
Za [tj ohdohjc so značilne velike spremembe v organizaciji upravnih organov, zalo ga nekateri imenujejo Urdi obdobje teritorialne nestabilnosti, ki sc konča šele leta 1963.
Do reorganizacij vlad jc v Icm obdobju pri hajalo pravzaprav vsako leto kar nekajkrat Večje spremembe oz reorganizacije pa se začnejo v h lu 1950.
Dne '-). januarja 1931 sc pri svetili, ministrstvih, kom i tej ili, generalnih direkcijah in drugih organih vlade ustanovijo republiški strokovni sveti kol njihovi posvetovalni organi
Vcčjr reorganizacija Vlade I RIS jc bila še 11 aprila 1951 (Glej poglavje Republiški npravni organi 1945-1953).
Organizacijsko so bili na čcln cvetov in ministrstev ministri fprcdscdnib), ki so bili člani vlade, glavne uprave in davne dirckci-e pa direktorji.
Specifični sestavi sla imela le Svet Vin (k «ii znkonodiijo in i/grtidiijo ljudske oblusli m (1 os pod a rs k i svet VI ude UiS.
Svet jf odločal o določeni panogi gospodarstva oz. na področju druge družbene dej a v nosti o vseh zadevah iz republiške pristojnosti, ki so bile z ustavo PLRJ. ustavo L.K.S. / zakoni PI RJ in LRS ter s predpisi zvezne in republiške vlade dane v njihovo pristojnost Poleg tega jC svet odločal o proračunu, planu ter drugih načelnih vprašan,ib iz svoje pristojnost'
Glavne uprave so opravljale vse zadeve iz republiške pristojnosti ki nrso bile s posebnimi predpisi dane v pristojnost sveta. Direktor glavne uprave jc bil za svoje delo odgovoren svetu
V razmerju do glavne direkeijc je svet kol plansko-konlrolni in koordinacijski organ oprav hal določene planske kontrolne in druge upravne zadeve v skladu z. določbami temeljnega zakona
0	gospodarjenju z državnimi gospodarskimi pod ,elji in z gospodarskimi združenji po dclovnm kolckliv ih in z drugimi predpisi
Vpliv mednarodnih dejavnikov jc pi v tem ">bdcbjn dejavnik, ki jc vplival na celoten drnž hcni in ekonomski razvoj nove države, Obdobje administrativnega socializma jc balo s stališča mednarodnih dejavnikov zelo razgiban čas obe nem pa ludi čas velikih preizkušeni nove države, kar jc vsekakor vplivalo na krepitev državnega cciitranzma in ustvarjanje pogojev za onlrko vanje sirukinrc oblasti /. vodimo vlogo komu r.isliene partije.
Za družbenoekonomsko ureditev obdobja ad ministrativncgn gospodarstva je značilno dir so hi le v ustavi predvidene tri vrrte lastnine, ii sicer državna, zadružna in zasebna.
Državna lastnina jc poslala prevladujoča oblika lastnine.
Globalni družbeni sislem je bil v z-črtnem obdobju (tja do leta 1950) s svojimi pod.asl ani
1	politika, gospodarstvo, izobraževanje) ncdeliiv.
organiziran po načeln hierarhije, kjer jc le nekaj pohfikov (par.ija). ki so bili vsaj člani polil biroja, odločalo o vseh najpomembnejših zauc vali v državi.
Vča;.ih jc težko postaviti mejo, kdaj v zgodovinskem obdobju sc menjata obdobje administrativnega socializma m temu bledeče obdobje socialistične demokracije. V glavnem zgodovi narji za mejo poslavljajo leto 1950 uvedba delavskega samoupravljanja, čeprav jc zakonska meja postavljena šele v leiih 1952 in 1953 (sprejetje Splosnegu zakona o ljudskih odborih letu 1952 in iistnvnc^u ziikoim klu 1953).
Leto 1950 pomen: huli /ji Čel t: k procesa de-eluliziicijc in dcccntrtiliztuije
V obdobju 1950-1953. ko jc bil sprejel lisnv-ni zakon, jc siccr prihajalo do določenih opu stile v administrativnega upravljanja gospodarstva in sprejemanja političnih odločitev, vendar jc proccs zahteval daljše obdobje in radikalnejše posege, čeprav sc jc prav v icm obdobju zelo okrepil položaj ljudskih odborov in zmanjšalo število in obseg pooblastil organov državne up/avc
II. Republiški iipruvni urgiini 1945-1953
ORGANIZACIJA RPPLlBLfŠKtZ UPRV/E V LL:TIF 1945.
/¡ikon o Narodni vladi Sloveniji* (5. 5. 1945j jc določil organizacijsko strukturo, pristojnosti in naloge prve slovenske vlade. Lc ta je bi i a najvišji izvršilni m zakonodajni organ d ravne oblusli v Sloveniji, ki jc za rvojc aelo odgovorna SNOS-n oz. njegovemu predsedstvu.
Organizacijska shema ministrstva
Organizacijska struktura ministrstev jc bila v glavnem enaka. M-n.strstvo jc vodil minister, v mejah danih poohlasfil tndi njego" pomočnik. Posebne zadeve ministrstva jc opravljal ministrov kahiticl, k. gaje vodil šef kabineta in jc bd podre jen ip odgovoren neposredno ministru, Sic",r pa so ministrstva sestavljali otMelkL ki
106
sc jih «idili načelniki oddelkov, odseki, ki .ih vodijo šefi odsekov ler referati, ki so jih vGili'i referenti.
Minister je lahko za reševanje posebmh strokovnih vprašanj ustanovil stalne al začasne ko-niisijc ali svete kol svoje posvclovalne organe.
Posebno mesto jc v organizaciji rcpunliškib upravnih organov imelo Predsedstvo Narodne Vin de Slovenije (Predsedstvu Vlade ljudske Republik«; Slovenije).
Žc v letu 1945 so bili pri Predsedstvu Vlade ustanovljen naslednji organi Tiskovni mad (od 194"' lirad z;i informacije pri I»V IJiS), bit«-t isti eni n rud (16. 6), Komisija zu gospod nr.-iki načrt (1. 10.), (maja 1946 sc preimenuje v Urad /a gospodarski načrt, juniji« pa v Načrtno komisijo), Urad za cene (24. 10.)
Organizacijska shema vlade meti leti 1045 do ¡<>47
V okviru Ministrstvi z;i industrijo in rudarstvu jc bila (13. 12 ) ustanovljena liprnvn državnih grafičnih podjetij.
REORGANIZACIJA V LFTL 1946
Z ikon o reorganizaciji Vlade L RS (5. 3.) jc biJ posledica sprejetja zvezne uslave in uskladitev z njenimi irločbami. Ustanovi sc Ministrstvu za delo, dotedanji Ministrstvi za kine-liistv» in gozdarstvo sc združita v Ministrstvo za kmetijstvo in yo/dfir.stvo. Predsednik Kontrolne komisije LRS (ustanovljen.- 7. 2. 1946 kot Kontrolna komisij« pri Predsedstvu Vlade LRS) postane član Vlade LR Slovenije, odpravi sc Ministrstvo zn loknlm promcl, katerega pristojnosti prevzameta Ministrstvo za notranje zadeve in Cržavnu avtobusno podjetje Slovenije (IMPPS), ustanovljeno 10. 4. 1946 pri Predsedstvu Vlade LRS.
Ministrstvo z<i socialno politiko sc pramenu ,c v Minislrslvo z:i socialno skrbstvo, pristojnosti sc ne »premcnno.
Pri Predsedstvu Vlad*; LRS so bili ustanovljeni sledeči organi1. Računska kontrolna kti-
AlilUVI XX 1997
misija (11. 2.), Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije (IMPPS) (K). 4). Državno podjetje zn prm/vednjo llhnov v Ljuhljanr (Tri^lnv-lilni) (13. 9.) n Direkcija /ti fivlnproiijcl (14. 10.) (prevzame zadeve uki njenega DAPPS-a).
V	okviru ministrstev sta bila pri Ministrstvu zn industrij«» in rudarstvo (fi. 5.) ustanovljena (ieološki zavod Slovenije m Uprava lične industrije LRS (19. 10.), ki je prevzela pristojnosti ukinjene Uprave državnih gr:illenih podjetij.
V	okviru Mini.str.it vn za ji ros veto jc ustanovljen Zavod /a fizkiillnro v Ljubljani (12. II).
V	okviru Ministrstva za ^nidnje pa jc žc 4. 10. 1945 ustanovljena Gradbena direkcija Slovenije (GRADIŠ).
Dne 17. 6 je Prezidij SNOS-a imenoval novo Vl:.do LRS. Dodatno e uvedeno podpreti ednis'ko mesto, predsednik Načrtne komisije, ki prevzame pusloinosli in naloge iskra1. uk: njene Komisije zn gospodarski naert |iri Predsedstvu Vlade I,HŠ- poslane član Vlade LRS.
Dne 24. 11. sc Ministrstvo za narodno zdravje preimenuje v Ministrstvo z» ljudsko zdravstvo, pri s loj nosi i sc nc spremenijo.
Obdobje po sprejetju pive slovenske ustave jc čas velikih organizacijskih sprememb v razvoju rcpuhlišKih upravrnil organov ter velik razmah p i širitvi pristojnosti Vlade LRS
TAKO SO 111M V I FTU 1947 PRI VL ADI LRS USTANOVLJENI SLEDEČI ORGANI'
Geodetska uprava (26. 3.), Uprava hidrometeorološke služhe (15. 4.),. Komisi ja (Komite) /a lizkulluro (18. 6.), (prevzame zadeve Zfivoda za lizkuinini), Komite /a zunanjo trgovino (25. 6.), Komite (Komisiji») zn kine-matoririilijti (2 8.) (prevzame zadeve Triglav-llbna in Držnvnegii podjetja /a razdeljevanje 111 ni o1v v Ljubljani) in Kom'te zu srednje in nižje strokovne šolstvo (13. 9.).
Pri Predsedstvu Vtnde LRS jc ukinjena Direkcija za iivtopromet (i4 10.) (zadeve pre vzame MLP), ustanov i io pa sc: Sekretariat za koordinacijo lokalne iiptnve, Sekretariat zu nos|iodar.sko koordinacijo in Sekretariat zu politično koordinacijo (vsi 18. 8.). Ustanovljena je tudi Lprnvu Kraskilijnm (2. 9.).
Do sprememb jc p.išlo tudi v Vladi LRS, ustanovi sc Ministrstvo za komunalne zadeve (9. 6.), ponovno jc ustanovlj;no Ministrstvo za lokalni proniel (26 7). ustanovi sc tudi Ministrstvo za lesno industrijo (18 8.).
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
Čl.mki in razprave
V	n¡U. 1947 so hile pn Ministrstvu zn industrijo m rudarstvu (28. 2.), ustanovljene l.lavnn direkeijn zn elektrifikacijo in elektroindustrijo, GI a v na direkcija tekstilne industrije, (iliivnn direkeijn asiijarske industrije, Glavna direkcija kovinske indu.strij'c, Glavna direkcija kemične industrije, Glavna dirckcijii lesne industrije Ghivmi direkcija živilske m* d ust rije, Glavna direkeijn industrije gradbenega materiala, Glnvnii dirckcijii grafične iiiílKslrije in Glavna dirckcijii rudarstva. Pri sloinordi Glavač direkcije lesne industrije sc (25, 10.) prenesejo na novoustanovljeno Ministrstvo za lesno industrijo, pri BHflfr pn sc (2. 12.) nr.tanovi šc Glavna direkeijn industrijskih servisov ministrstvu vn industrijo, rudarstvo m elektrifikacijo
V	okvirii Mmis(r:itv;i zu kmetijstvo in j;oz-dtirstvn so hile (2. 11.) nilanovljcnc Glavna di' rekeijn republiških gozdnih gospodarstev, Lprava /ji pogozdovanje in melioracijo Krasa (II. 12.) ter Upravti nedržavnih gozdov (l(). 12.).
Pri Ministrstvu m trgovino in preskrbo so bili ustanovljeni Uprnvu za turizem jn j»os-liiislMt» (30. 5.). Lp.ava /n odkup (4. 10.; ter Glíivnn direkcija državnih trgovskih pod jet i i
(20. 10).
V	p.i stoj ñor t Ministrstva za lokalni promet preidejo zadeve ukinjene Direkcije za inopro-met pri predsedstvu Vítale LltS.
Pri Ministrstvu /.¡i ljudsko zdravstvo jc b:la ustanovljena Glavna direkeijn /.a nabavo in razdeljevanje sanitetnega blagu (4 tO.).
INTENZITETA S tli.) F NJ A RF-PUJil tŽKI-UPRAVE SE JE NADAL IE V AL A TUDI V LFTU 1948
Pn Vlaili I RS so ustanovljeni Komite za /j-nlružničtvo (IX. 2.). Uprnvn «i radiodifuzno shižlm (5. 5.). Komite /a turizem in goMtíiwtW) (20. 8.), (od 20. 5. 1949 v njegovi sestavi tucl. Glnvnn direkcija za gostinstvo 1 RS) in Kotim sija za zakonodajo in organizacijo državne uprave (22 10.).
Pri Predsedstvu Vlade LRS je ustanovi jcnti ll|irnvíi za vodno gospod j >rst vo (19. 7.) (n ¡ja 19^0 pmidejo pristojnosti n.i Komite «s vodim gospod a rstvo).
Dne 14, 5. 1948 jc bilo ukinjen- dotedanje skupno Ministrstvo wi kmetijstvo in gozdarstvo, ustanovita sc samostojno m» j.strstvo ji kmetijstvo ter Ministrstvo /.a gozdarstvo iw lesno industrijo. Samostojno Ministrstvo zn lesno industrijo jc ukinjeno.
Ministrstvo zn industrijo m rudarstvo jc
ncposrcdno nrcvzclo vse pristojnosti (5. 5.) liki njene Gtnvnc direkcije 7s\ elcktriJlkiicijo in elektroindustrijo LRS, že 3 8. p;: jc bila v okviru ministrstva ustanovljena Glavna direkcija /ji elektroindustrijo LltS.
V	okvjru Ministrstvu za knictijst\i> in gozdi lrs t vo sta bili (24. 2.) ustanovljeni Uprava za urejanje gozdov in Uprava /ji urejanje hudournikov.
V	okviru Ministrstvu zn gozdarstvo in lesno industrijo jc bila (1. 7.) ustanovljena Oprava /ji povzdigo gozdov, ki jc prevzela pristojnosti tedaj nkinjcaib Uprave za urejanje gozdov, Uprave za Enftoitdo,vanje iti melioracijo Krasa icr Upr«Ve /ji urejanje hudournikov. Ukinjena jc tudi Glavnn direkeijn republiških gozdnih gospodarstev (22. 7 ), sc pa v okviru ministrstva ustanovi Uprava za lovstvo (7. 9.)
V	okviru Ministrstva zn trgovino in preskrbuje (28. rt.j Sikihjona Glavna direkcija državnih trgovskih podjetij, obveznosti prevzame neposredno Ministrstvo za trgovino in preskrbo. Ustanov jo pa sc. Glnvnii direkcija za odknp in promet 7. živino in mesom, Glavna itirekeijii /ji odkup in prumel /. alkoholnimi pijačami, sadjem ia zelenjavo, Glavna direkeijn zn odkup in promet s kmetijskimi pridelki m krmo ter Glavnn direkeijn zn odkup in promet z mlekom in m letnimi izdelki, jajci, perutnino in cli* jaeinc> (18 12.).
Glavna dirckcijii industrije gradbenega materiala preide iz prislojnosli Ministrstva zn industrijo in rndnrstvo v pri r, loj nos' Ministrstvu zn gradnje (19. I.),(/. delom pnenc šele iurija).
Pri Ministrstvu za lokalni promet sc usta nnvijo Glavna dirckcijii /ji avt odela vilice (23. rt) Glavna tlirekeija /.a avtopromet (13. 7.) ter Ghnmi uprava za ceste in Glavna direkcija za oskrbo z avtomobilskim in pogonskim materialom (30. 12).
Pri Ministrstvu za komunalne zadeve sc (28. 7.) ustanovi Glavna direkcija državnih gospod ¡irski ti podjetij za oskrbovanje lokulnc industrije in obrti.
RFORGANJZACIJF SO BILE POGOSTE TUDI V LFTU 1949.
V	Iclti 194'Jjc bil pri VJi:di LRS ustanovljen Komite zji zakonodajo in izgradnjo ljudske oblast« (28. 2), Ki jc prc-zcl v glavnem pri stojnosii ledaj tikirienc Komisije za zakonodajo in optimizacijo dr/Jivne uprave. Ukinl..n jc liidi Komite /j] srednje in ni/Je slrokoi,no .snlstvo (6. 8.), zadeve prevzame Ministrslvo /ji nrnsveto.
108
 Članki in ra/prave
		ARHIVI XX 1907
V	Vlad" LRS je pi išlo do spremembe v okviru Ministrstvi /ji industrijo in rudarstvo, ko se le to (2. 2 ) princnnjc v Ministrstvo /ji industrijo, na novo ¡c ustanovljeno Ministrstvi zn države nabav (28. 4.). ki je prevzel vse pristojnosti na bav in odkupi od Ministrstvu za trgovino in preskrbo. 1 z ukinjenega skupnega Ministrstvi za gozdarstvo in lesno industrijo se (14. 9.) ustanovita ločeni Ministrstvo zîi Hozdarstvo in Ministrstvo /m lesno industrij)
Ustanovi se Ministrstvo z:i znanost in kulturo (14 9.), ki prevzame nd Ministrstva z:i prosvto vse zadeve s področja visokih šol, akademij, znanstvenih m kulturnih ustanov, kine malografijc in riidiofirzne službo.
V	okviru Ministrstva « i industrijo je bila (22. 3.) ukiniena Glavna direkcija nulnrstvn LRS, vse zadeve iz njene pristojnosti je prevzela Generalna d i rek ci j ;i /ji premog n Ejiiusko republiko Slovenijo, ustanovljena pri Ministrstvu zn rudarstvo FLR.I 31 decembra 1'MK.
P'» Ministrstvu z* kmetijstva jc bita (6. 1.) ustanovljena Uprava zri mehanizacijo kmetijstva, ministrstvo (24. 2.) prevzame tudi vse pri sto;:,osti tedaj uk.njenega Komi I cj a zn zadružništvo pri VI ti d i EliS.
V	okviru Ministrstvu za gozdarstvo m lenno industrijo sc bile (15. 2.J ustanovljene Glnvnti direkcija z:i no//Jno proizvodnjo, Glavna direkcij:! /ji žagarsko proizvodnjo, Glavna dire kc i j a za lesnopredelovalno industrijo, (ilavna direkcija republiških tfn/-hir;ikih avtopod-jetij in Glnvnti direkcija zn promet 7. lesom. Istočasno jc ukinjena Gliivun direkcija lesne industrije, vse njene pravico in dol?.nos ' pa prevzamejo v okviru svojih pristojnosti novoustanovljene direkcije.
V	okviru Ministrstvu zn trgovino in preskrbo sc ustanovi (ponovno) Glavna direkcija državnih trgovskih podjetij (11 3.).
Pri Ministrstvi mi državne nabave j c (21.5) ustanovljena Direkcija zdi rejo prašičev, tik. njeni pa sta (23. 12.) Glavna direkcija za odkup m iironiei z. mlekom in mlečnimi izdelki, jajci, perutnino in divjačino ir. Glavna direkcija zu odkup in promet z alkoholnimi pijačami, sadiem in zelenjavo
V	okviru Ministrstvu za lokalni promet so ukinjene Glavna uprava z.a ceste in (¡lavna direkcija ?Ji oskrbo / avtomobilskim in pogonskim materialom (18 4.) 1er Glavna direkcij« za avlopromct (24. 5.).
Pr> Ministrstvu zn notranje zadeve jc ustanovljena Glavna direkcija trjiovsko-nospo-darskili p idjetij Preskrba Minof (24. 9,).
REORGANIZACIJE V LETU 1950
V	letu 1950 jo bii pi Vladi EkS ustanovljen Komite za vodno gospodarstvo (5. 5.), k. jc 5. 2. 1951 prevzel tudi pristojnosti Uprave za hidrometeorološko službo in Uprave /a regulacijo in inelinrneijo.
V	Vladi EkS sc (10. I ) ustanovitvi samostojno Ministrstvo z;i rudarstvo ter Ministrstvo za elektrogospodarstvo, vcndr.r sta bili obe ministrstvi že 3. 5. ukinjeni.
Istega dne so bila ukinjena tudi Ministrstvo /ji lesno industrijo, Ministrstvi) zn industrijo ter Ministrstvo /a komunalne ziideve. Pristojnosti prevzamejo novoustanovljen: Sveti kot organi Vlade IdiS za splošno vodstvo in za ko ordinacijo dela v zadeva» (podroeiin) za katera so ustanovljena.
Nanovo je ustanovljeno Ministrstvo za državna posestva (dolnje le Štiri mcscec), ustanovljeni pa so tndi:
Svet za predelovalno industrijo z. Generalno direkcijo tekstilne in usnjarske industrije, Generalno direkcijo kovinsko predelovalne industrije, Generalno direkcijo "za kemično industrijo ter Generalno JirL-ke d lesne iiulustnjc (9.5.).
liitočasno so ukinjene Glavna direkcija z.a usnjarsko industrije, Glavna direkcija usnjarske industrije, Glavna direkcijn kemične industrije, Glavna direkcija za lesno industrijo, Glavna direkcija /ji lesno predelovalno industrijo in Glavna direkcija /ji promet /. lesom. Pristojnosti prevzamejo ustrezne Generalne direkcije.
Svet mi energetiko in eks trakti v no industrijo z Generalno direkcijo za rudarstvo, Generalno direkcijo /ji elektrogospodarstvo in komitejem /.¡i vodno nospodnr.stvo (9. 5.), Ki
prevzamejo zadeve ukinjenih Ministrstvu za rudarstvo in Ministrstva za elektrogospodarstvo.
Svet /ji blagovni promet, ki ga sestavljajo Ministrstvo za trn.>vino it« preskrbo, Ministrstvo /.a državne nabave. Komite /a turizem in HostinstiD vh.dc: ERS ter Gencralmi direkcija zn prehrambeno industrijo (ustanov Ijena 5. 5.. prevzame pristojnosti ukinjene Glavne dirckcijc živilske industrije).
Svet zn kmetijstvo in fjo/clarstvi z Glavno nprnvo za kmetijstvo, (¿lavno upravo za gozdarstvo, Glavno direkcijo republiških kmetijskih posestev in Glavno direkcijo /ji /jidružno kmetijstvo (3. 5.)
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
109
Svcl za lokalno gospndarslvo, ki ga .:csl;i v-IjajoJ Minislrslvo z;i lokalni promcl, Komite /¡i lokalno iiiduslrijo, Lomih /a komunalne zadeve, Komilc: za lurizeni 111 goslinstvo.
Kol organ za koordinacijo /adev gospodarskih resorjev vlade je (5. 5.) ustanovi jen Gospodarski .svel VI ude LRS.
Dne 12. 6 jc bilo pri vladi ustanovljeno Miiii.slrslvo /.¡i i/.voz in uvoz, ki jc prevzelo zadeve ledaj ukinjenega Komiteja zu zunanjo Irgoviiui.
Kol samostojen organ vlade jc (1. X.) usta novlicna Generalna direkcija za strojegradnjo.
Pri Ministrstvu zu krnel ij.sivo jc ustanov I j en a G In vi ni direkcija zu pospešit vini je kme-
lijslvu (21. 6 ).
V	okviru Minislr.slva zu gozdarslvo jc bila (8 7.) ustanovljena Uprava /.a urejanj gozdov.
Pri Minislrslvu /ji" državna posestva se (!3. (i.) ustanovi Glavnu direkcija republiških kme-liiskih posestev, ki pa jc bila (14. 10.) ukinjena, v.sc pristojnosti preidejo na novoustano/ljcno Generalno dirckcijo državnih Kmetijskih posestev 1 RS H l S V
V	okviru Svcla Vlade za prehrambeno industrijo slu (8. 6.) nkinjeni Glavna dirckcija za ^teklroindnslrijo in Glavna direkcija gralične industriic
V	okviru Mjni.s1r.slvn za državne lahavc to "iIc (29. fi.) ukinjene Glavna direkciji 'ii od-kii]> in pronicl z. živino in mesom, Glavni; direkcija zu odkup in promcl s kmc-lijsklnn pridelki in krmo ter Direkcija /.¿i rejo prašičev
Pri Ministrstvu za gradnje jc (5. 6) ustanovljena Glavni! dirckcija ^radln-nih podjetij
Pri Miiiisirsivu zu lokalni promcl se ',8. 7.) ustanovi G lu v na dirckeija zu cestni proinčl
DO VEČJIH REORGANIZACIJ JE PRIŠLO V LETU 1951
Vlado LRS so od 11. iiprila sestavljali:
prcdscdslvo
miiiislrslvu.
■	za nolran jc zadeve,
-	za lluaiicc,
-	za pravosodje,
■	/h delo.
'	Sveh VLRS-
■	za zakonodajo in i/gradnjo ljudske oblasli,
■	/.¡i prosveto in kulltiro,
-	za Ijndlsko zdrnvslvo in socialno skrhslvo.
-	Gospodarski s vel VI RS z
*	Gluvno upruvo za plan in z
¡¡j Republiškim za vodom z;i slatisliko ni evidenco.
-	za cncrgcliko in ckulrnktivno industrijo /
*	Glavno direkcijo cleklrogospodarstva,
*	Glavno direkcijo premoga in
*	Glavno direkcijo nicialurgijc kot samostojnim: organi.
-	za predelovalno industrijo z:
*	Gluvno direkcijo Kovinske predelovalne industrija in cteklroindnslrijc,
*	Glavno direkci jo kemične industrije,
*	Glavno direkcijo lesne induslrijc,
*	Glavno dirckci jo tckslilr.e induslri jc,
*	Glavno direkcijo usnjarske induslrijcr
*	Glavno direkcijo prehrambene induslrijc in
*	Gluvno upravo za lokalno industrijo in ohrl kot samostojnimi organi.
-	za gradbene in komunalne zadeve z:
*	Glavno direkc-o gradbenih pod.jelij,
*	Glavno dirnkcijo industrije gradbenega nialcri ala,
H Glavno direkci jo za komunalne zadeve,
*	Glavno upravo za promcl irt
*	Glavno upravo za vodno gospodarstvo kol samostojnimi organi.
-	za knielijslvi. in gozdarstvo /
*	Glavno nprnvo za kmetijstvo,
*	Glavno iipriivo za gozdarslvo,
*	Glavno direkcijo republiških kmetijrikih poseslev in
*	Glavno direkcijo za zadružno kmclijslvo kot samostojr mi organi
-	za hlapovi», promel /■
*	Glavno upravo za trgovino in preskrbo,
*	Glavno upravo za državne nahavc,
*	Glavno upravo za lurizem in gostinstvo in
*	Glavno upravo za izvoz in uvoz kol samostojnimi organi.
■ Glavna dirck<:ijn za strojegradnjo kol
samostojni organ vlade zunaj Svetov
Ukinjeni pa so naslednji dotedanji organi Vhidc LRS:
Svcl za lokalno gospodarstvo - komunalne zadeve iz njegove pristojnosti se prenesejo na Svel VLRS /a gradbene komunalne zadeve, zadeve iz pristojnosti lokalne industrije in obrti pa na Svcl VLRS za prcdelovalro in-flillfij,».
Planika komisiji - zadeve prevzameta Gospodarski svet in Glavna uprnvn za plan Minislrslvo za prosvelo Icr Minislrslvo za /nanosi in kulturo - zadeve prevzame Svel VI ,RS za prosvelo in kulturo. Minislrslvo za ljudsko zdravslvo ler Minislrslvo z:i socialno skrbstvo zadeve prevzame Svel VLRS /a ljudsko zdravslvo in socialno skrbstvo.
110
Člariki in razprave
ARHIVI XX 1997
■	M i n ¡'¡trs t vn zn lijc zadeve prevzame Svet VLRS /.h gradient in komunalne zn-d c ve.
■	Ministrstvo zn 1 akni m promel zadeve prevzameta Svet VI ,RS m grndhuie .m komunalne z:idtve in Glnvnn nprnvn /,;i pr.imel.
■	Ministrstvo z» trgovine in preskrbo zadeve prevzameta Svet VI RS za blagovni promet .n Glavne nprnvn z;i trgovino in preskrbo.
■	M;iiistrstvo /,;i državne nnlinve • zadeve prevzameta Svet VLRS zn blagovni promet in Glavna uprnvn držiivnt nulinve,
■	Ministrstvo zn i/.vaz in uvoz zadeve prevzameta Svet VLRS z;i blagovni promet m Gbivnti u pravu zn izvoz j p uvoz
■	Ministrstvo zn kmetijstvo zadeve prevzameta Svet VI RS /,:i kmetijstvo in goz-dnrstvo in Glavmi uprava /.¡i kmetijstvo.
■	Ministrstvo z;i gozdarstvo zadeve prev/a meta Svt( V I ,RS zn krnelijstvn in goz-dnrsivu in Gliivnu upnmi zn gozdarstvu. Komite /n komunalne zadeve zadeve prevzameta S vi; t jjJbKS zn gradlicnt in komunalne ziideve in (rliivnii npruvu zn ku-ninnnlne zadeve.
Komite /.¡i Iciknlnn industrijo in nlirt /a
deve prevzameta Svet z.;i predelovalna industrijo in Gin v ni i uprava /;i luknlno industrijo in olirt.
■	Komite zm turizem in gustinslvo - zadeve prevzameta Svet VI Ji S zn lilngovni prnmel in Glavna uprava zn turizem in gostinstvo. Komite zn vodno guspodnrstvo zadeve prevzameta Svet VLRS zn gradbene in komunnlnc zadeve in Ghivn» nprnvn zn vodno gospodarstvo,
■	Generalnn direkcija zn tekstilno 111 usnjarsko industrijo, zadeve tekstilne stroke jc prevzela Ginvna dtrckc5ja tekstilne industrije, zadeve usnjarske stroke pa Glnvmr direkcija usnjarske industrije.
Dotedanja Generalna direkeijn zn rudarstvo sc preimenuje v Glnvno direkcijo premogi).
Vse dolodanic generalne direkeiic pa se pre imenujejo \ glavne direkcije.
Z ustanovitvifo Svetil vlade I JiS za industrijo (X 10.1 so \ njegovo pristojnost prešle vse zadeve istočasno ukinjenih Svet» VI Ji S /.¡1 energetiko in ekstrnktivno indnstrijo Icr.Svetn VLRS z:t predeluvulnn industrijo.
Svet VLRS zn industrijo so sestavljal 1:
■	Gin v na dirr.kcija kovinske predelovalna industrije in elektroifddn.stri.ie,
■	Glavna direkeijn kemične industrije,
■	Glnvnn direkcija lesne industrije,
■	Glnvnn direkeijn tekstilne industrije,
Glavna direkeijn usnjarska industrije, - Glavna direkcij:) prehrambene indnstrije, Glu vin 1 direkcij» ebjktrogospudnrvtvM, ( l>i vili: direkeijn premogu, kilavim direkeijn metalurgije, Glnvnn direkeijn zm s t roj carini njo in Glnviin nprnvn zn lokalno industrijo.
V	okviru .Sveta jc delovala tudi (ilnvnn direkeijn industrijskih servism, ki pa jc bila v gospodarski upravi Svcln Vlade LRS za industrijo
V	okviru Svetil VLRS /a kmetijstvo in jofc-dnrstvu jo b-la ((i. 6.) ukinjena Gluvmt direkeijn /.11 |i(ts|ic.šcviinjc kmetijstvn, 21. 12. pa s'i liki njene tudi Glavna npr:.v;i zsi kmetijstvo, Ohiv-nn ii|iruv;i zn gu/dnrstvn, Glnvnn dirckiiu republiških kmetijskih posestev in Glavnu direkeijn zn zndri)/.rm kmetijstvo kot samo-stojri organi. vse pristojnosti pre:dt.jo neposred no na Svet vlude LRS z:t kmetijstvo in gozdnr.stvo.
li 1 Ministrstvu /.11 notni nje zadeve je tiki njen;; Glnvnn direkcija irgtiv.sko-gospodnrskih |xi|uj Pre.skrhn Minot (27. (i.).
Dne 10. 12. je nkinjtno Minislrstvn /.n delo -zadeve in pristojnosti se prenesejo n* Svet Vlado LRS /.11 ljudsko /.dmvstvo in socialno politiko z odbori (istočasno se Svet VLRS /.11 ljudsko /.drnvstvn 111 socialno ^krb«tt*i preimenuje v Svet VLRS zn iji.dskn zdravstvo i 11 socialno politiku).
V	okviru Svelii Vinde LRS zn blagovni promet sj (10 12 ) odpravijo Glavna uprava zn trgovina 111 preskrbo, Glnviin nprnvn /¡1 državne nabave, (>luvnu nprnvn zn Imiztni in gostinstvo in Glavnu uprava v* uvoz in izvu/ kot samnstojni organi Sveta. Vse zadeve itj pi stojnost preidejo neposredno na Svet VLRS z« lilngovni promet, GIumic npruvu z.ii uvoz in izvoz pa tudi na druge organe.
TUDI V LETU 1952 SO BlLh SPREMEMBE V RAZVOJU REPUBLIŠKIM UPRAVNIH ORGANOV Si j PRECEJŠNJE, ČEPRAV VELIKO MANJŠI! KOT LETO POPREJ.
V	okviru Svetu Vlude LRS zn gradbene n komunalne zadeve sta h;ii (18. 3.) ukinjeni Glnvnn direkciji) za avtndelnvniee in Glnvnn direkeijii z;i cestni promet.
V	pristojno t Svetil VLRS /.n lilagovn promet preidr jo zadeve ukinjenih Glavne direkcije držuvnih trgovskih podjetij fJjS (14. L) iti Glavne direkeije zn gost:iistvn (2(• 5)
Dne 4. 7. so bile kot samostojni republiški or
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
111
gani državne oprave za vodstvo gospodarstva v sestati Svetu Vliide L RS zn industrijo odpravljene glavne direkcije in glavna uprava. Vse za deve preidejo na Gospodarski svet Vlade Ml S.
Ukinjena je Gluvnii tlirckcija industrijskih
.servisov, pristojnosti preidejo na Svet VI ,RS zn industrijo in Svet Vlnde UltS z,<i /.n iilagovii promet.
Ukinjene so ta d i glavne direkcije in npriive v okviru Svciii Vlade UliS zn (inidliem* in konuimilnc zadeve, pravice ir dolžnosti preidejo na Gospodarstvi svet Vlade URS,
Pri Svetil Vliidc LRS /u ljudsko zdravstvo ■ 11 socialno politiko jc (31. 8) ukinjena (.In vrni direkcij;! zn nabavo in razdeljevanje simi-letnenii bl*7iV pristojnosti prevzamejo gospo darska pedjetjj v upravi te direkcije.
Svet Vludt UPS za kmetijstvo in gozdarstvo, Svet Vhidc LRS zn industrijo in Svet VUKS /¡i blagovni promet se (31. 1. 1953) tiki nejo, zadeve preidejo na novoustanovljeni Državni ritkreliiriiil /¡i	del pa na Republiški znvnd zn gospodarsko pinnininjt'
Zadeve ukinjenega Svetu Vlade i,RS Itk prosveto in Kulturo, prc.dcjo v pristojnost Svetil zn prosveto in kulturo.
111. Glavne zmiciliiosti obdobja 1953-1963-
Obdobje socialistične demokracij; zajema čas od leta 1950 oz. ustavnih sprememb 1953 do sprejetja nove ustave leta 19(i3.
Bi.itvcna sprememba z. dne 3], 1. 1953 sprejc tega ustavnega zukomi o temeljili drn/.bene in politične ureditve in o orpinili BlilPipi v URU je bila v določitvi nove temeljno družbene ;n pnli'ičnc ureditve, ki temelji na družbeni lastnini
I /.hi i r mijpiimciiihncjšc lilt-r.-ilurc:
li Kurilelj IViiblcnii rase .sufüiiisliinc jiriidilvc 1X1. Ljubljani!, 1955 I9H5; n. ItimmuE Zgiulnvinii Si wi a li Mre ne tjilc ralivne rcpuhJikc JiigDsLivije, Ljubljana, I DSD; C. Ribičič. M. Hiharič. Kardeljeva /:inlisel ilruihcni cki imunskega in ilfižlii-niipnlitiincgn HcnJ l_jutiIjima, 19X7, C. Ribičič: Uj/vnj >k'jpščinskcy,-i sisicnui v .STRJ; l>r^vn:i laku licu v Ljubljani. Olir-IJNIVEIUZLIM. t iubljima. 197X; M. KiliariČ, C. Ribičič: OcAgifsHi »topli in* sleni, Ljubljana. 19X.1; 1 Kri M an: Dm/bcn;i nrtilhiv SETiJ, MjiksiMitnii kiiji/ii-.i. Ljiib>fi.i, l!>7ii; Jcil-.-i Vinluick-Slarič: ZačclU sauicuptavljanja v Slu Rmji 1919- I Z.i]n/b;i Oh/11 rja Maribnr, I'JM; H. l*tlt;i nnvič ¡'iiiiliCkc i pravne [iriiikc /a vreme privreiltenc vlade Ol-J. Invilnl ilruSlvenib nauka. Eiei igrail. Q Slrllh'-K r i s t ;i n, C. Ribičič: Uslavnu pnvn SFHJ IV.ivnu lakullcla, DI)U- Univcr/um, Ljubljana, 197K; (1. I strani ivič: iMnrija Ju-yiislavijc 11> IK 11>7S Nnlil. licu itad, l!)Htl; M Snmlcrl: 1'iili lični si i.in Jugiisl;ivije, DZS. Ljubljana, UKW; M. Snu-i leti: Zgniln vm:i ljudske nblaui, Ljubljana, 1'>50; Jane/. Snu ilnvnik: Kiineepdja juj;iisliivanskc nižine, Ljubljana, 1970.
proizvajalnih sredstev, samoupravi proizvajalec/ v gospodarstvu ter samoupravi v občini, mcsln in okraju.
Na podlagi tisiavncga zakona seje začel tudi razvoj samoupravljanja na področju prosvclc, kulture, socialnih služb, zdravstva in znane, ;ti. Za samoupravljanje na leh področjih je značilno, da so p.i upravljanj11 teh področij sodelovali tudi predstavniki družbene .skupnosti ("družbeno upra vlj; nic).
Tako smo imeli po letu 1953 dehivsko samo-npnivljiinje zr. področje ^(ispodiirstvii in družbeno liprn^l janjc zn področje negospodnrdvii.
U.slavr.i zakon je temeljil na načelih socialistične dcmnknici jc n jc dopolnjeval, deloma pa ludi ukinjal ¡istavo iz leta 1946. Imel jc namen omejiti birokralizem, ukiniti demokratični cen Iral.zcm ler zaključit j proces odmika od ,sov iclskin organizacij škili struktur n ga nadomestili z norimi. Bil jc začasna rešitev sprememb, ki so bile šele na začetku Pormiilno ne gre za novo ustavo, ker jc .stara šc veljala, bil pa jc več kol formalna izpopolnitev ustave, saj jc vpeljal nov držnvni sistem, t.i. socialistično demokracijo.
Zc ob sprejemu t:slavncga zakona jc bilo jas no. da nr, more uzakonili nečesa, česar ni, lahko pa nakaže pol spremembam, k' Šc niso bile nit teoretične dokončno oblikovane v celovit sistem, pa Kiui ne preiskušenr v praksi.
Nova nslavmi ureditev seje uveljavljala neenakomerno in protislovno, kai se kaže v (cm. da so državn. organi skoraj v celotnem obravnavanem obdobju razpolagali z največjim delom presežne vrednost ir. odločali o razširjeni rcprodnke_|i.
Za obdobje bi lahko reki . da je obstajal velik prepad med normativnim in resničnim med te orijo in prakso, dciami in realnostjo.
Obravnavano obdobje jc .s svojimi bolj ali manj uspešnimi eksperimenti, dograjevanjem in izkušnjami drciž.ocnopoliiičr i sislem do ustave I9(i3 že prcccj spremenilo ir dopolnile.
Ustavni zakon jc ustavni sistem v Sloveniji poenotil z načeli ustavnega zakona o temeljih druž-ncnc in politične ureditve FURJ in o zveznih organih oblasti in je v svoji vsebini njegova kopija.
Najpomembnejšo novost novega /akona predstavljalo določila, k; zagotavljajo prevladujočo vlogo skupščin m ljudskih odborov nasproti izvršilnim m upravnim organom. Ukinjeni so prezidij, vhidii ¡11 ministrstvu, uvedeni pa izvršni svtli (v fedcraciji ,šc institucija predsednika rupiililike) kol političnoizvršdm organi ljudske skupščine. Temeljno srcd.;tv<i, s katerim jc ustavni zakon skušal zagotoviti prevlado skupščin n;:d organi političnotcrilorialnih enot, jc ločitev poiitičnoizvr;1ilnc in upravne funkcije, ki sta bili v prvem povojnem obdobju združeni v ministr.stviii 111 vladi. Zakonodajno in politično izvršilno fnnkciio ima skupščina, izvršuje pa jo neposredno po svojih izvršilnih organih fiz/rsm svet republiške skupščine).
Z omenjeno ločitvijo dobimo v politično-
112
'hnki in razprave
AliHlVJ XX IS
tcrito jalnih enotah tri vrste organov; p red: ¡tu v niške (skupščina), političnoizvršilne (izvršni svet) in upravne. Upravni organ izvršujejo določene zadeve po smcrnicah in pod nadzorstvom ..'.vršnih svetov. Podrejeni so predstavniškim in poluicnoizvršilnim organom in sami nimajo posebnih izvirnih pooblastil, njihova vloga je močno ulc.;rjcna in je omejena str.)kovno-lch nično ndminisirininjc.
Po ustavnem zakonu so najpomembnejši republišk' upravni organi državni sekretariat, m sveti.
Državni sekretar ati in sveti se ustanovijo za zadeve ene ah več upravnih panog iz rcpMhliške pristojnosti. Samostojne iipruve, upravni /uvodi n drugi samostojni republiški upravni organi pa se ustanovile za opravljanje posameznih vrst upravnih zadev iz republiške pristojnosti.
V obravnavanem ohdobju se ustanavljaio strokovni sveti kol posvetovalni organi Izvršnega sveta, zavodi v okviru sekretariatov in svetov pa poslaiajo samostojni finančni zavodi v njihov:h pristojnostih. Sekretariati in sveti so v glavnem prismjni le za "zadeve in naloge" omenjenih zavodov in so se v določenem času obravnavanega obdobja zelo razširili.
- £ ¡== —T,

■■ -■■^jlr

Sestave. Izvršnega .vi eta po ustavnem za h »m ir leta I <>53
Za nzfiko od državnih svkrcliirmlov so .sveli kole^ijsk. upravni organi, predsednika in del čla no\ imenuje v svet Izvršni svet, drugi del članov pa delegirajo določeni zavodi in organizacije. Sveti so posebni republiški upravni organ:, ki mrjo dr/avnodružbeni znata, in se ustanavljajo za področje, k jih upravljajo po načelih Jruž hcncjja upravljanja (ljudsko zdnvstvo, socialna polil ka,prosveta,kultura, znanost),
Z Zakonom o razširitvi vel j 11 vnosi 1 ustave, znkonov in drugih predpisov ljudske republike Slovenije na Koprsko območje z dne 4. 11. 1954 stopi veljavnost ustave, zakonov in drugih pravnih predpisov LR Slovenije tudi na Koprsko območje, na kalcro se je razi i ila civilna uprava FLRJ z mednarodnim spomzumom o Svobodnem tržaškem ozemlju n z zakonom z dne 25.
10. 19"i4 o veljavi ustave, zakonov in drugih zveznih p ravnili predpisov na oznnlju, na kale rega seje z mednarodnim sporazumom ukširila civilna uprava FL KJ
L redha za izvršitev Zakona o razširitvi usta vc, zakonov m drugih predpisov LKS na Konr sko območji z dne 5 6. 19*56 ps jc določala da prenehajo na Koprskem o/cmlju pravni predpisi komandanta bivše Vojaške uprave J L, A in pred pisi lokalnih organov oblasti, ki so v nasprotju z republiškimi predpisi
/a kun o npr«™ i h ornimi h v UR,s iz leta 1956 jc uvedel reorganizacijo iipravnin organov. Po zakonu so bili v Slovenji trije državi sekretariati, pel svelov deset sekretariatov izvršnega sveta, dva zavoda, Štiri uprave in en inšpektorat. Sckreluriul Izvršnemu svclu zn blagovni promet kasneje postane državni sckrct«irui(, Sekretariati l/vršnega svela, ki so bih do tedai le enotne strokovne službe Izvršnega svela so po stali samostojni upravni organi, kar jc bistveno razbremenilo l/"ršni svet upravnih zadev.
Ločitev političnoizvršilne in upravne funkciji jc izključno v ,1't rkcii: krepitve položaj;!.,skupščin in prispeva k uresničitvi načela enotnosti oblast .
Kljub temu pa so sc ohranili nekateri elementi, kot npi težnja po obranjanjti položaja vlade v sestavu in delovanju Izvršnega svela, nadaljevanje sprejemanja uredb z zakonsko močjo, pretežna usmeritev izvršnih svetov k upravnim Zadevam m upravnim organom.
Ljiidsk» sk11psvir.11 jc imela po zakonu dva zbora in siccr republiški /.bor in zbor proiz-vajnkev, Ustavni zakon jc posebno mesto namenil delovnim telesom ljudske skupščine («dnu-mslnilivm odbor, odbor za volitve, komisija /ii razlago /11 ko nov 111 komisij ti /ji ljudski odbore),
Vj,ak zakonski predlog ali p: cd log drugega akta, ki ga jc sknpščmi predložil j/.vršr svet, jc bil najprej obravnavan v pristojnem odboru skupščine.
Izvršni sve' je bi! v celot' podrejen skupščini, ki ga voli kot svoi izvršilni organ in jc izvoljen za 1 ;to mandatno obdobje kol skupščina.
Glede nn preobremenjenost Izvršnega svela, jc začel del nalog in pristojnosti (v drugem delu obravnavanega otidobja) prenašali na 'ipravnc organe in r.a svoja delovna telesa (npr, koor dinucijski odlior IS, ustanovljen leta 1957. jc prevzemal tudi izdi,o nekaterih zakonov in odločb v imenu sekretariatov).
Dejstvo, da jr ve'¡k del pnslojnosti prc.scl iz z.\czc. republike in okrajev neposredno na delovne kolektive, jc imelo za posledico tudi obcu(r.o krčenje državnih nalog in lem državnega apa rala, lo je povzročilo drugo smer ukrepov, in sicer smer obr.c/nc decentralizacije nalog od /veznih in republiških organov na linaskc od bore, ki so postali tudi kontaktne osebe, po kalerib de!u'c država, obenem pa se močno okrepita vloga in položaj ljudskih odborov, ki vse
AUHtVl XX 1991
. l.mki in razprave
bi)]'1 postajajo temeljni organi izvrševanja oblr.sli.
Še pomembnejši proccs pa se kaže v bistveni zožilvi prislojnosii dižavih upravnih organov nasproti gospodarskim podjetjem. Ukinjeno jc administrativno vodenje, podjetij in predpiso vanje, proizvodnih načrtov, pač pa organi državne uprave še nadalje z administrativnimi sredstvi skrbijo za spoštovanje predpisov in ukrepov ter zagotavljanje zakonitosti.
Vsekakor jc s tem povezan tudi proccs dccla-tizaeije, ki jc najprej zajel pndročje gospodarstva pozneje pa uicli javne službe in druga družbena področja. S tem procesom so državni organ, s tem pa (udi ljudsk' odbori, izgulvli pravico, tla nepar.rcdno vodijo gospodarska podj ;lja, zavode, javne službe in druge organizacije.
Neposredno v:<d:;lvo teli organizaci j jc začelo prehajati neposredno na delovne kolektive, s tem se pmk-nja neposredni lastniški od ros državnih organov do teli organizacij, kajti podjelpi. ki so bila dotlej zvezna, republiška a okra i na, postajajo samostojna in samoupravna. Začenja sc nova ohliku samoupravljanja - delavsko samoupravljanje in s tem jc pri nas dejansko konce državnega kapitalizma.
o tem pa je bilo na nek način konce admi nistralivncga načina gospodarjenja, ko j j država na podlagi gospodarskega plana podrobno vrsto proizvodov, iiiihovo konci 110, ccne, določaia pogodbe z določenimi partnerji ...
To seveda ni bil proccs, do katerega jc pnšlo čez noč, s;:ij je država sc naprej obdržala tiste splošne Minska, rcgnlalornc ii: nadzorne fnnkcijc, ki zagotavljajo usklajenost in družbeno ustreznost delovanja gospodarskih 111 drugih organizacij.
Vendar pa' je zmaga štirih '"D" (demokratizacija, decentralizacija, dcbirokrai'z;>cn;:i m desta-linizacija) ostala bolj želja kol pa realnost oz. vsakdanja praksa.
V 50. IcliK sc kaže vse več konfliktov med rc pnblikanu 111 zvezo glede razdeljevanja sredstev iz investicijskih skladov
Ti konflikti konec SO. lel prerastejo v jirccej burna nasprotja na nivoju republik pa I «li med posameznimi lokal i zm i in nacionalizmi Začel sc je ponoven proces "eenlralizacijc dcccniraJiza-cijc", kf jc grcv.il, da bo ustavil celolcn s-stem soeia''stične demokracije.
IV. Hcpnldiski 11 pni v ni «r#nE v letih 1^53-i()(<i
ORGANIZACIJA, RI-ORGANI ZIRANJE IN SPRKMEHEi V LLTU 1953
'/ Ust 11 vi 11111 /iikmiom o teniel|i' tlrr :licr.L i I politične ureditve m o «r^iinili old:isti Ljudske republike Slovenije* (31.1. 1953) je Ljudska skupščina poverila Izvršnemu svet.i predstavljanje Ljudske republike Slovenije, skrb za >.va
-1 l'r.l. I.KS. .1/1.1/*.1.
j a nje zakonov, nadzorstvo nad delom republiške uprave, nadzorstvo nad zakonitostjo dela tmdškjU odborov in cloloccni'i samoupravnih zavodov
Zadeve, ki so po zakonui in drugih predpisih spadale do tedaj v pri sloj nosi l're/.idija Ljudske .skupščine Ljudske republike Slovenije, Vlade Ljudske republike Slovenije ter predsednika oziroma Predsedstvu Vliitle Ljudske republik; Slovcnijc so prešle na Izvršni v vet, v kolikor 10 ni bilo v nasprotji! določbami ustavnega zakona ali ni za posamezne zadeve s tem zakonom drugače določeno,
Ustanovljen, o štirje držiivni sekretariati: /n nolnuije zadeve, /n priiVMs«dn« uprnvo, - /n g«spod:irst Lo ter
791 proračun ¡11 drznvno adnuiiistriieijo in dvn svetu: zu prosveto ¡11 kulturo in /n /dnivslvo in soeinln« politiku.
Zadeve odpravljenih ministrstev, svetov in drugih organov Vlade L RS pridejo, v kolikor niso spada'c v pristojnost Izvršnega sveta ali nr bilo z zakonom za posamezne zadeve drugače določeno, v pristojnost naslednjih icpubliških organov, in sicer:
zadeve, ki so spadale v pristojnost Minist rs!vil zu lHilrunje /ude ve, preidejo na Dr /nvni sckrclnriul zu notrunjc zntleve; zadeve, ki so spadale v pristojnost Ministrstvu /n prnvMsud je, preidejo na Držiivni sckretiiruil zu pr ¡1v<<s<ki1<<: uprnvo; ■ zadeve, ki so spadale v pr^ loj nosi Minist r s! vil za fnumcc, preidejo na Držiivni se k re-tiiriul /.11 pramenu in drznvn« iidmiui-stn-icij« ter na Držiivni sckrclnriiit /ji £(* podnrstvo;
zadeve, ki so spadale v pri sloj r.osl naslednjih svetov Milde Ljudske reptinlike Slovenije G«sp«d;irskcgn svetil, Svetli /,11 kmetijstvo in yozdnr.stvo, Svetu /h industrijo, Svetu z» nrridbcnc in k oni 1111111 nt /udeve in Svetu tx\ hhij;Mvni prtunct. pr.idc 10 v pristojnost Dr-/iiviieg:i sekretiirintii am ^«spodiir.st vo, r;<-zen zadev iz if. člena lega zakona, le zadeve preidejo na Republiški /uvod za ¿¿«spodim sku pliinirnnjcf
(Opate lue. iS. eleu utkotte: 7n zooostveoa pn-oee v ti (iß' rtr.vaja m pnibletttov tto rednega ^asjuxltirsivo l(t ttpmvljtatjt peri "di čili It «tudi z fiospodttrskena razvoj« i« tatalize n i-paptdttilvi platin, za priprava gospoda rs ':iit plattov i" ;.tt dajati j c prealoi^«\ s ¡>1« I raci« a a rt t d'i (g a gospodarstva se «s hat «vi Rc;>'<!> ¡¡.tki zarod za gospodarsko ¡dta\ir«aje).
/adcvc. k< .so spadale v pristojnost Sveln vin de LKS /11 znkunothij« ¡11 i/.i;ni<li<]« ljudske «Masti, preidejo na I/vr.šm s vel, razen sistematizacij;1 delovivh mest; ta preide v pristojnost l-rznviiegir sckretiirintii «t pro rnetin in držnvno ndministnicijo;
114
tank j in razprave
AKM1V] XX 1997
zadeve, V. so spadale v pri sloj nosi S vela vlade LRS /ti prosvelo in knllnro, preidejo v pristojne ¡1 novega Sveta za prosvelo in kulturo;
• zadeve, ki :,o spadale v pri sloj ne si S ve I a vlade LkS za ljudski) zdravstvo in socialno politiko, preidejo v pristojnost novega Svcia
/dni vsi vo in socialno polil iko; zaucvc. ki so spadale v pristojnost Sekre-lariala vlade LRS za personalno službo, preidejo v pi slojm 1 Državnega .sekrela-ri.ila za proračun in državno administracijo:
zadeve, k; so spadale v pristojnost Komisije vlade LRS, ustanovljene na podlagi 47., člena temeljne uredbe o nazivih in plačah tisinž bcnccv v državnih r.rganih, preidejo na poseben organ ki ga bo ustanovil Izvršni s vel.
Z Odredbo'1 dne 16. 4, so z delom nadaljevali kol samostojni republiški organu
Zavod za statinlilu) in cvulcnco LRS;
■	Uprava /a hidrometeorološko službo LRS;
■	Geodetska lipravu pri vlad. LUS; odslej se imtnuji Geodetska uprava LRS in vključuje tud1 katastrsko službo;
■	Verska komi ju; odslej se imenuje Komisija za verska vprašanja;
Z delom so nadaljevali tudi zavodi oz organi, ki so dc tedaj obstajali kol organi Vlade LRS nI i nj^n1 h organov:
Kmetijski raziskovalni in konlrolni zavod Slovenije; odslej se imcnnjc kmetijski pn-l/kusn in konlrolni zavod Slovenije;
■	Velerin¡irski znanstveni /uvoil;
Uprava za kom rolo meril in dragocenih kovin / uradi za kontrolo meril in dragocenih kovin v Ljniiljuni. Celju in Mariboru in !, uradom za preskušanje clcklrošlevccv v Ljubljani;
Uprava z» ccslc; pod nadzorstvom Držav-rc[ia suknji :i ruda za gospod a rslvn. Osrednji dr/jivni arluv Slovenije; odslej sc imenuje Državni arluv l judske republiki Slovenije;
Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodtiih /mirnem(osli Slovenije (skrajšano: Zavod /a sporne nisko varstvo): pod nadzorstvom Svetil /a prosveto in kulturo:
■	Centralni higienski znvoil; pod nadzorstvom Sveta /a zdravstvo in socialno poliliko.
Izvršni svet jc vodil predsednik, z enim ali dvema podpredsednikoma in sekretar|tm, Podpredsednika in sekretarja jc izvolil Izvršni svet na podlagi posamičnih predlogov na svoji prvi i,cji Izvršni svet jc sprejemal svoje odločitve v obliki ukaza, uredbe, odloka, navodila ali odločbe.
4 Ur.l. LRS. It/lH/ii.
Dne 26, 5. jc bila določena začasna organizacijska struktura odborov komisij in drugih organov Izvršnega sveta ki so ga sestavljali: koordinaci jski odbor, odbor za notranjo politiko,
■	odbor za gos pod a rs t vn, odlmrza proračunska vprašanja, odbor za kiillnrno-pnisvclna vprašanja, odbor /a zdravstveno ui socialno poliliko,
■	odbor za vprašanja ljudske oblasti in družbenega upravljanj;1,
komisija za pomilostitve, komisija /.¡i arinii.iistrativne zadeve, personalna komi <ija, ' komisija /.a računsko kontrolo,
Adininislrali"ne zadeve Izvršnega sveta so opravljali
sekretariat za zakonodajne zadeve, ' kabineti predsedniku m podpredsednikov Izvršnega svetu ter predsednikov odborov,
■	urad sekretarja 1/.vršnega sveta, oddelek zu računsko kontrol'), oddelek za pomilostitve, oddelek za administrativne zadeve, oddelek za personalne zadeve, obči oddelek,
oddelek /a narodno obrambo.
Dne 15. K) jc b.l sprejet Odlok u obveziuon osemletnem šolanju/'
V	okviru Državnega sckrelnrialu za gospodarstvo je bil 2? 10. ustanovljen Znvoil za napredek nospodinjstva,7 dne 26. II pa sla bila ustanovljena Upravi! za ceste URS" kol samo slojen republiški organ a Ii.skilul za telesno vzgojo9 v sestavi Sekrelariala Izvršnega sveta /.i: prosvelo in knllnro.
Dne 24. 12 je ustanovljena šola Dr/avnega sekrelariala /a notranje /ndeve,m k; prevzame pristojnosti niz je sule MNZ, ustanovljen t. leta 1952.
Državni sekretariat /a proračun in državno tidminislriicijo sc 3(1 12. preimenuje v Državni sekretariat za občo upravo in proračun LRS.'1
USTANOVITVE. UKIMITVL, REORGAN1ZA C1JL IN SPREMEMBI! PRISTOJNOSTI SO SL NADALJEVALE TUDI V LI;TU 1954,
V	okvira Sveia /a zdravstvo in socialno publiko jc bn dne 30. I. ustanovljen Zavtid /a
5	Ur.l	LRS. l'J/a/51,
r>	Ur.l	LRS, as/
7	Ur.l. UiS.3f)/m/53.	
s	Ur.l	LRS.JI/n.V.I.I.
S	Ur.l	LRS, »tl/132'5.1.
KI	Ur.l	LKS.4-UM 2/S.1.
11	Ur.l	LRS.-tVI.SI/.S.I.
AHI (IVI X'X 1997
laiiki m r;zpravc
rehabilitacijo invalidov12 kot fin,tneno samo-stojnn zavod.
Dne IR. 2 jc /uvod /.ji napredek gospodinjstva13 prešel v prislojnosl Svetli /.11 prosveto in kulturo I -RS.
Dne 11. 1. sta hili ustanovljeni Uprava z;t gozdarstvo LKS14 in Upravo zn vodim gospn-dursilvo KRSS kol samostojna republiška uprav nn organa
Pod nepo ;rcdnim nadzorstvom Državnega sekretariata /:i gospodarstvo LltS sta bila dne I. 4 ustanovljen.? Znvoil z® živinorejo1 iti 3. (i. Republiška inšpckeijn parnih kotlov.'
Dne 8. 4. jc ustanovljena za podočje kmeti kivn in gozdarstva Kmetijska zbornica l.USJ»
Dne 13. sla ustanovljena Skupnost elektrogospodarskih podjetij LRS (lilcktrogocnrr-getska skupnost Slovenije - KLliS)1" m Rrpitb liska komisija zn pregled lllinov pn Svetu za prosvetn in kulturo.
V okviru Sveta za zdravstvo in socialno politiko je bil 3. 6. ustanovljen Zavod /,-i pro-iill-v;)II|C varnosti pri delu 1 kol finančno samostojen zavod.
In id.il /.u gozdarstvo in lesno industrijo LRS, ki jc do leda1 samoslojno deloval pri Fakulteti za agronomijo. gozdarstvo in veterinarstvo, se 7.4. (i. preosnuje Inštitut /.¡i gozdno in lesno gozdarstvo I.KS22 in deluje kot siimoslojcn y,ivo(l.
Uredim /J dne 24. 6. jc določala dva ;t.,lna odbnrn in komisiji Izvršnega .svet*, in sicer; gospodarski odbor, /m /adeve s podre ju gospodarstva,
odbor zu notrmijo politiko, za zadeve s področja notranje pohtikv,1 administrativna kiimi.sijn, komisija zn pomilostitve.
Osnnlkc zakonov in drugih aktov, k1 jih jc pripravil Izvršni svel, jc praviloma zdelal Sekretariat za zakonodajo po naročilu m nnvo dilili Izvršnega sveta, njegovih odboniv ili ko misij.
Pod neposrednim nadzorstvom Srci a /h •¡tlrinTillli in socialno politiko sla iiili F. '/. usta novljani višji /dr a vsi ven i šoli v Ljubljani lil v Celju.24
Kot finančno smrinslojnu zavodi1 sla bila 15.
12	IJr.l. I.RS. .1/15/54.
i	Url. LRS.4/21/54.
4	Ur.I, I.RS. 9/11/54.
s	Url. l.R.S.9/21/54.
,,r Ur.l.l.R.S. I.UH/54.
1	Ur.l. I.RS. 21/72J54.
K	Ur.l. LRS. I.1/.1.V54.
Ur.l. LR.S. IN/W54.
211	Ur.l. I.KS. IH/ÍÍ5/5J.
21	Ur.l. i.RS. 21/74/54.
Ur.l. 1.RN.24/K2/54.
23	Ur.l. 1.W 24//S/54.
24	Ur.l. I.I* w;.v.s.i
7 razglašena IirStitiit za elcktrozveze3 ir, Geodetski zavod Slovenije.2''
Dne 24. 7. pa sta b;'a za finančno samostojna zavoda rnzgl; senr. /uvod zn rn/.iskavo materi-ul;i in konstrukcij2 1er Geološki zavod Slovenije.2"
Dne 5. 8. so nadrljcvali z delom kot finančno sameslojn: zavodi fdo tedaj «o delovali v okviru fakultet) Institut z» geodezijo in Fotogrametrijo, Metalurški iu.šLtut, Vodnogrudbeni Inboralorij in Institut za elektriko
V okviru Dr/.üvnega sckreliirititii za oličo urami in proračun LRS jc bilo I o. 9. ustanovlj 'n'.n šcsl vodnogospodarskih sekcij. 0
Dne 30. 9 pa se visoke šole (Tehnična visoka Šola, Medicinska visoka šol» ni tnkullchi za agronomijo, gozdnrstvo in uilerinurslvii) vključijo v Univerzo v Ijiibtjïini.-11
Dne 14. 10. jc bila kol strokovna komisijr Izvršni svela ustanovljena Komisija /.¡i energetiko v okviru Državnega sekretariata za gospodarstvo pa je določena organizacijska struktura EI"ktrocncrgct.ske inšpekcijske slu/.bcv LUS."
Ukinitev Delavskih lehmkiunov34 dne 21. 10. jc določala, da njihove prhtojnoMi in arhivi preidejo v glavnem r.;i pristojna podjetja in šole.
Dne 28. 10. ¡jc bilo z odločbo določeno, da Radio Lpililjnna^ in ZnvotI za nnpredek gospodinjstva3'' naduljujcla delo kot finančno samostojna zavoda, za zadeve in naloge jc pristojen Svet z;i pros vet o m kulturo LRiS.
Pri Svetli zn prnsveto m kulturo LRS jc bila 4 11. ustanovljen:; Koini.sijn za v|iras»nji» ujps* laiulcv, ra/roitev in premestitev učnega osebja LR.S.17
REORGANIZACIJE IN DRUGE SPREMEMBE SO SL NADALJEVALE TUDI V LETI' 1955.
Z odločbama dne 13. 1 sta nr.d; Ijcvala/delom kot finančno samostojna zavoda Slovenska fih hnrtnonij'n3K in Slovensko narodno gleditlišče.^ Dne 10. 2. jc bil ustanovljen filmski svet pn podjetj i TrijJnv - lilmJ" v pristojnosti Svetil /ji kulturo in prosveto, Svet zu zdravstvo in
Ur.l. I.RS.27/1(17/54. 2(1 Ur.l, I.IÍS.27/KÍ4/S4.
1 Ur.l. LUS, 2H/11 1/54. Ur.l. i.U.S.2K/1 ID/54
2'} Ur.l. t.li.S ID/1 ly-122/54.
W Ur.l. l.:i.S..wi.^W54.
1 Ur.l. I.RS. ÏN/I4I,*54.
n IIR.1.1,RS.4(I/I45'54.
n Ur.l. LRS.4IWI4?/54.
1 l1k.i. LWS.41/I5D/.S4.
Ur.l. LRS, 42/154/54.
Ur.l. LKS.42/15.1/->4.
' Ur.l. i.RS. 4.1/16.1/54.
,K Ur.l. LR.S. 1/4/55. Ur.l. LR.S. 1/5/55. Ur.l. LR.S.5/.U/55.
116
Članki in m/prave
ARHIVI XX 1997
socialno politiko IIIS pa jc i Jal Zakon o znbn7drnvstveni službi.*1
Ilmcbarsk.*) komisija za Slovencu <c 24.
2. poslala finančno samoslpicn zavod,
Dne 3.3 ic Uprava ¿gpMeniii lovišč LltS4-' nadaljevala z delom kol finančno samostojen zavod.
V	okviru J)r/.nvneun sekretariata za gospo-darstvn LltS jc 10, 3. ustanovljena Republiška ri.darskji- metalurška inšpekcija.44
V	okviru Državnemu sekretariata zn ^ospo-darstvo LltS so 3!. 3 določene organizacija, p-isiojnosti n delo Geodetske uprave.
Dne 21. 4 jc ustanovljen Zavod za farni nujo in kontrolo zdravil LltS46 kot finančno s.v moslojen "zavod (v njegovo pristojnost sc vključi Znvod za farmaccvlskc raziskave), dne 10 h pa jc ms ta nov] jen še Zavod /a hnlncologijo L-KSjI za naloge iti zadeve obeh jc pp;slojen S vel /n zdravstvo in .socialno politiko I Ji S.
Dne 12. jc iislanovljen Svet /:i nrhunizem LRS,4* dne 26. 5. so dolocenc tudi njegove pristojnosti, organizaciji in delo.
Dne 26 5 jc ustanovljen Urbanistični institut,4 ki ic za svo|c delo odgovoren Svclii za urbani/cm I ,lt >.
Dne 9. 6. jc bil Inštitut m elektroniko pri fnkulleti z.*i elektrotehniko TV.Š razglašen ;"( finančno samostojen zavod.
Dne 23. 6. je uki ijcna Komisija za likvidacijo kreditni h zadrug, 1 pr;sU'nosli prevzetne Državni sekretariat z;i ctbtu upravo in proračun LltS.
Dne 28 7 jc uslanovli :na Sktipnesl podjetij za promet /.žitom LltS.
7, Odločbo doc 19 10. jc bil določen prenos Republiškega s k I ud a za pospeševanje L metij-stva na Zliormeo za krnel ijstvo in gozdarslvo
DO REORGANIZACIJ, USTANOVITEV, UKI MJTEV .. JE PRIHAJALO TUDI V LETU 1956.
Z odlokom sc dne 15. 3. dotedanji Instilut /n telesno kull uro v I Juhi ani preimenuje v Višjo šnln /a telesno kulturo *
Z Odlokom o Slovenskem narodnem gleda liseu in Slovenski filharmoniji 1 dne 15 1 sc
41	Ur.l. LRS. i/1 Z/i5.
4:1	Ur.l.UtS. 7/44/55.
4:1	Ur.l. LRS.K/4K/55.
4	UR I. LRS.9'52/55.
Ur.l. LRSJI/jJ/.^
4f'	Ur.l. LRS. 15/71/55,
7	Ur.l. LRS. l«7l/55.
1	Ur.l. LRS. 17/76/55.
49	Ur.l. LRS. 'iJ/NSi/SS.
'	Url. LRS.2I/100/5V
51	Ur.l. LRS.23/115/55.
1	Ur.l. LRS. 2K/i37/55.55.
5:1	Ur.l LRS, 37/147/55.
Ur.l. I .RS. 7/2 [ .5(^1.
55	Ur.l. LRS. 7/23/56.
pravice in pr-stojnosti preni iejo na Okrajni ljudski odbor v Ljubljani.
Dne 3. 5. jc Zakon o upravnih organih v LltS-17 določni sledečo organizacijsko strukturo Izvršnega svela:
Rcpi.nliski državni sekretariati so:
•	1) r/a vn i sek ret a ria t za 11 ci t ra 11 j e /a d eve, Drzavm sekrclariat za pravosodno upravo, Državni sekretariat za 1'inanee
Sekretariati Izvršnega sveta Ljudske skupščine 1 R Slovenije so1.
Sekretariat za zakonodajo in organizacijo. Sekretariat /.a s p I osne (iospotlarske zadeve', Sekretariat /n industrijo 111 obrt, Sekretariat /a kmchjstvo 111 gozdarstvo,
•	Sekretariat za blagovni promet, Sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo m komunalne zadeve,
•	Sekretariat /a promet,
•	Sekretariat z:i delo,
•	Sekretariat /a ciheo upravo. Samostojne republiške uprave in iospektorat1
so:
•	Uprava za gozdarstvo, Uprav» za gozdno gospodarstvo,
•	Uprav*» za ceste, Geodetska upravn,
•	Sanitarni iospektorat. Upravna zavoda sta:
•	Zavod Lit Slovenije za gospoda rs ko pla Hiranje,
•	/u vod 1 It Slovenije za stahsuko.
Republiški r.veli so:
■	Svet za šolstvo,
•	Svvl za kulturo in prosveto,
•	Svcl za /dra vstvo,
•	Svvl /.a socialno vnndvo.
Izvršitoe io določene upravne zadeve iz pr slojnosli sveta opravlja svet kol kolegij vk i organ, drnge upravne zadeve pa sekretariat sveta. Sekretariati republiških svetov scv
■	Sekretariat /a solstvo, Sekretariat /a knlluro in .šolstvo,
•	Sekrelarial /a zdravstvo,
•	Sekrelarial /a socialno varstvo.
IS je lahko določil, da imala dva ali več svetov s sorodnim delovnim področjem skupni sckrelarini,
U ji ni vn za hidrometeorološko službo poslane Hidrometeorološki zavod LltS.
1'inanena inšpekcija, d ek t rti-energetska 111 Špekeija, inšpekcij» parnih kotlov, rudarsko-metalurška inšpekcija, Irzna iiispjkcifa in gradbena inšpekcija pcslaricjo inšpektorati.
Svetj Lit Slovenije /a urh;iiiizem se pre osnuje v Svcl za urbanizem, stanovanjsko iz-uradnjo 111 komunalne zadeve LltS, ki jc strokovni svet Izvršnega sveta.
In^tilul /a narodnostna vprašanju pri Uni-
w Ur.l. LRS. 7/M/.V,. 57 tlr.t. LRS. l3,'-15/y..Mi.
AKI11V1 XX V)')l
i bilki in r.i/prnvc
verzi v DHbljjiiii preide pod neposredni nadzor Izvršnega .svetil.
Odlok o prenehanju odpravlicr ih irj o začetku dela ttovih republiških upravnih organov z dne 1?. 5 je ilolotah da Pržnviii sekretariat /.ii gospodarstvo I>lt.S, Državni sekretariat /:.\ občo upravo in proračun ERS Svcl 9n prosvetn 111 kulturo !,RS in Svet /:i zdravstvo ¡11 socialno politiko prenehajo z delom I. junija I95<
Istočasne? pi začnem z delom Dr/iiviii sckie-tari it /a Inianet I RS, Svet za sol sivo ERS, Svet /11 ktillnrn in prosvetn ERS. Svet /¡1 zdrn\sho EltS. Svet za socialno varstvo ERS, Sekretariat Izvršnega s vel 11 z« splošne gospodarske zadeve, Sekretariat Izvršnega svetil industri i in obrt. Sekretariat Izvršnega sveta zn hlapovi; i prcnnct. Sekretariat lzvrsnegii sveta z;i urlin-mircni, stanovali,isko izgradnjo 1 komu milic zadeve. Sekretariat Izvršnemu .svetil zn promet, Sekretariat livrsnejiii svetil ffu delo in Sckrctiiriiit Izvršnemu s vel 11 /ji občo upravo
Z istim clncm prične z delom ntli Svet zn urbani/cm, stanovanjsko izgradnjo m knmu milne zadeve kot strokovni svet Izvršnega »vela. v katerega je bil prco:..iovan Svcl za urbani/cm EltS
Pri y loj nt v, ti ukinjene Epriive zn investiciji U« preitlejo na Sckretariiil l/. vršnega svetil /¡1 splošne gospodarske zadeve I US.
Sekretar Izvršnega sveta določi, kateri organi prevzamejo dokončane spise, uradne knjige i.i ar hi ve odpravljenih republiških upravnih organo".
Pod nadzorstvom Svetil za šolstvo je h l 24, 51 ii! "anovljcn Zavod za proučevanj'.: »olstvn ERS."-'
N:i področju zdravstva jc bil 28. ii. sprejel /:ikoii o /.(InnMvunih domovih in /drilV-Mvenill |)OStiljilll
Dne M. 9. sla liiln bila ustanovljena Institut i\ i me tulile kunstmku jcf*' in /11 vin I /m kc ulične in tehnološka raztskaver: kol nn.mcoo amo.,lojna /iwdi \ tikviru Tehniške lhkiiltolt
lJF 2(1 9. so bili kol posvetovalni RrgAni lzvrsnegii sveta ustanovljeni, določeni: pa so lirdi pri si ti j ne ;ti strokovnih sveten /.a gozdarstvo, zn urbanizem, stiiuoviiii|sko [zjrtiffiim in komu ititlnc zadeve, Vm promet, zn hidustiiji. i' h vodno gospodarstvo.
Dne fei, 10. se Republiški .sklad za ,iospc-sevanje kmetijske proizvodnje (uslaiit)'Jvljcn z. družbenim planom 1. 1955) preimenuj- v Skh.d I Ji S Vi 1 p<pspeseviiti|c kmclijstva (Kmeti, jiki sklad)/2
Dne 2.5. 10. jc iikinjctia Indi Komisiji! za energetiko,
K Ur.I. l.Ks. I(i/y>/'(i. y> Ur l. LKS, Gjv.l/v..
Ur.l. I .K .S. .17/I.1(]/V<. M Ur.l. I.KS, 32/1 l/.*iri. <<; Ur.l. OSBh/I.^^S " Ur.l. U(S
V okviru S\elii /.ii šnlstui jc 22 11, na okolij i ci t: sta no vijem Opraviti: šoki/'
REORGANIZACIJI IN URUGU SPREMEMBE V RAZVOJU REPUBLIŠKIM UPR\VN1H OR GANOV SO BIJtofljUM V LETU 1957.
Dne 23. 2. sla pslanovljeim Koordinacijski odhor lzvrsnegii sveta i 1 Odbor lzvrsnegii svetil zn plan in hiliinec ^
Dne 28, 3. je ustanovljena Komisije /11 porazdelitev proračunskih sredstev, določenih r.;i znanstvena raziskovanj».
Dne 11,4, so ni le z uredbami določene organi zacija .11 drlo Sekretariata Izvršnega svetu zn kmetijstvo m gozdarstvo, Sekretariatu lzvrsnegii ,sm'1ji /n i nd ustnici 111 obrt, Sekretariata lzvrsnegii svetil /.¡1 lilagovii promet, Sekrcla riala Izvršnega sVyfn /ji /.ukonodajo ni or^i.m-/.iicijo. Sekretiiri;itii l/vrtnega siulii Rji oličn upravo. Sckretiirialii Izvršnega .svetil /.11 lirlin-ni/cin, stanovanjsk.p i/gr:idnjo in komunal niza d c ve. Sekretnriiitid /a promet. Sekretariata Izvršncgn svetil /,;i splošne g<i spod ¡irske /i:tle\e, Držinnegii sekretariata Izvršnega svetil za li-naiKe. Dr/avnc^ii sekretariatu /11 prinosndno iipra\'o 111 Dr/avne^a sekretni iAfa /,t\ delo. "
line 22. 5. p;i so z. odredbami ooloecne t)rg;uii:'acna in delo Svetil /,a .soFsIvo LltS, Svetu /ii zdravstvo ERS i» Svetu /,n kultnrn in prosveto ERS/'9
V.L ; zatlcvc Uprave /.¡p investiciji 1 ro pre nesene na druge ustrezne organe.
line 5, 7, jc bil ustanovljen Skl.id ERS /.ii pos|)e.sevimje kulturnih dejavnosti 71
Dne 11 7. sla hila uslanovlieiiii Strokovni svetu I/vršnega sveta /11 geodezijo m Strokovni svcl Izvršnega svetu za bidroineleurnluniji, kot posvetovalna organa Izvršnega svela.
Dne 24, 10. je bil kol liniinčno samostojen zavod uslanovljen Znvotl /.n i/.ohriižcvnnje v (Ini/bcncni lipnn ljiinjii. 4
Dne '4. II. sla hila kt)l posvetovalna organa Izvršnega svclii iislanovljon;i .strokovni svet 1 /.vršnega sveta zn stanovanjsko izgradil j in strokovni svet IS zii urbani/eni in komunalne zndevt 7f'
hištitnt /.a narodnostna vprašanja ' postane
Ur.l. [.KS,J2/17.W.. Ur.l. I.liS, J/1X^7. ,(> Ur.l. t.KS. -1/1 <w UK.I. '.KS.
(f UR.t. LRS, ll/lil)-t«l"i7. ' ut.I. URS. l4/74.7f./S7.
1 UJ.I. LRS I7r77/S7. Ur.l. LRS, 2.VKI2''i7. Ur.l. LRS, 2U\ 1.1/57. Ur.l. LK.S, 24*114/57. J UK.i. I.KS, -,<>/167/57.
tJr.l. LKS, 42/ISII/.1i7. 10 U:.l. LK.S. 42/1K1/57. 77 U.-.l. I.KS, 42/17^.17.
Članki in r:iznrnL'C
ARI ttVt XX mi
znanstveni zavod, določene so njegove naloge.
Dne 5. 12. je bil sprejel zakon o ustanovitvi Svetil z;i znanost UiS, določene so mdi njt govc naloge, pristojnosti !n organizac ;ska struktura.
V	okviru Svctti za zdriivsivo in socintno politiko je sprejel Zakon o zasebni praksi v ljtS|j
TUDI LETO 1958 JE BILO DOKAJ RAZGI BANO V ZADEVAH REORGANIZACIJ REPUBLIŠKIH UPRAVNIHORGANOV.
Dne 2?. 1. jc hil sprejel Z.ikun o /miiislveiriu /avodili.so
V	okviru Sekretariata Izvršnega .sveta z.*i občo hpr;i\o je 20. 2 nslanovljcna Komisija zti usluzbenske zndeve LIIS kol samostojen rcp-ihhšk. upravni organ.
Dne 27. 3. jc ustanovljen Zavod z;i zetnn stveno varstvo sli i d culo v/' kot finančno ;am(i-sloicn zavod.
Sekretariat Izvršnega sveta zn blagovni promet sc 30. 5. prcimcnnic v Drznvni sekre-liin.it za l)I;it,ov,.i promet.
Dne 13, 6. sta h'ii ustanovljeni m določeni delovni področji samoslojnih republiških organov Uprave zn gozdarstvo^ in Uprave za vodno gospoda rstvo.115
Z novo rcorgamzacijoKfidnc t9 6. jc bila organizacijska struktura Izvršnega svola naslcdnin Izvršni svet imn naslednje odbore in komisije:
■	odbor /n notranjo politiko, odbor /a gospodarstvo,
odbor/a splošna in upravna vprašanju,
■	odbor /n narodno «hrambo, .idnniristrntivno komisijo, konnujo za por iil«stitve, komisijo za odlikovanju
Določeno je. da Izvršni svet lahko ustanovi z odlokom tudi druge odbore ali pa obstoječe odbore odpravi ali združi.
Z Uredbo o prenosu zade" v pristojnost republiških upravnih «rutino**' /.dne 19 6. jc bilo določeno, katere »pravne zadeve, ki so po republiških predpisih spadale v pristojnost Iz.vrš nega sveta, sc prenesejo v pristojnost posamcz nih republiških upravnih organov.
Dne 3. 7. sc Zemljepisni muzej Slovenije /druži z Narodnim muzejem v Ljubljani. K Dne 17. 7 jc kot finančno samostojni zavod
Ur.l. LRS. J3/lK"/57. 79 Url.LRS.-t3/IW57.
Ur.l. LRS. 1WSK. :: Ur.l. LRS. S/IV/SK. H? Ur.l. LRS. V/45/JH. HJ Ur.l. LRS. 17/KI/SK. H Ur.l. LRS. I'J/V7/5K.
Ur.l. I.RS. 19M/SX. " Ur.l. LRS. 20/111/5X. r Ur.l. LRS. 20/; 12/5K. Sf Ur.l 1.RS. 2I/1I'J/5K.
ustanovljen /tivod za pniučcviiu.tc odraslih.*9 Določeni so tudi slmklura. organizacija in delo omenjenega zavoda.
DO NEKOLIKO MANJŠEGA OBSEGA REORGANIZACIJ IN SPREMEMB JE PRIŠLO TUDI V LETU 19^9.
Dne 8. 1 je pri Izvršnem svetu ustanovljena Komisija /n nacionalizacijo najemnih /.(¿rudi) in uradlicnili zemljišč.1*1
Dne 12. 3. se Zavod za proučevanje Miistvn prcosr.ujc v Z uvod za napredek sotstvn91 in deluje naprej kol republiški upravni organ.
Dne 2. 4. sla z. uredbo določena organizacij.» i delo Državnega sekretariata /a notranje zadeve.92
Dne 30. 4. jc v admin.slrac;:i Izvršnega sveta ustanovljen Urad /a munj^mvku vpr-i^intii kot samostojen zavod.
Dne 9. 7. pa jc kol posvetovalni organ Izvršnega s vela uslaiitHicn Strokovni svet za statistiko.94
Dne 23. 7. jc ustanovljen Institut za zgodovino delavskega gibanja, ^ v katerega sestav pridela Mn/c.t narodne osvoboditve I tîS in Zgodovinski nrluv C-K ZK.S
Uprava žitnili silosov LRS sc L 10. preimenuje v Upravo silosov in skladist i 'i deluje v pristojnosti Državnega .sckrctar.ntii za bla-(iovn. promet.
Dne 8. 10. je sprejel Zakon o niii/cjili Dne 26. 1 L jc kot stalna komisija Izvršnega . vela ustanovljena Komisija /a nagrajevanje uslužbencev repiudiskili «rgaiiov'-"1
Uredba o or nnizjtčiji in delil Komisije za verska vprašanja" z. dne 24. 12 jc določala, da komisija opravlja kol samostojen republiški upravni organ lir.le upravne zadeve i/, republiške pristojnosti, ki zadevajo razmerja med državo in vcrsk'ini skupnoMmi.
MANJŠE REORGANIZACIJE OZ SPRFMEM BE SO BILI" TUDI V LETU i9f)0.
Dne 7 4 je kol slalna komisija I/.vrsncga sve ta Ustanovljen;; Komisij» Izvršnega sveta za prošnje in pritožbe
Dne 19. 5. ;c kot stalna komisija Izvršnega sveta ustanovljena Komisije izvrsn^a s\elii za
9 Ur.l. l.KS. 2VM.V5K.
90	Ur.l. l.KS. \ntV). r>1 Ur.l l,KS. mm1). 92 Ur.l. 1RS, KI/12/^'J.
91	Ur.l. I.KS. M.'fil/.W. 94 Ur.l. l.RS, 21/1 [i;/5'J.
Ur.l.l.KS. 2.1/1W/S1/ u Ur.l. I.HS.3l/11l/5y. 1 Ur.l. I.KS. 12/lf.r.OT. 9tl Ur.l. i.iis M/mm. }'} Ur.l. l.US, 40/21 1/.W. 1,10 Ur.l. [.Kil 1I/W,/WI.
Ali] Il VI XX 1997
Članki in ra/prave
119
mejna vprašanja.1"
Kol samostojni republiški IipriCni nrgan je ■0. 6. ustanovljen Sekretariat l/.vr.iiitgn svcia m inrormaei je.
Z Zakonom o Visoki šoli /.a telesno kal-turo1"1 z. dne ' 7. sla določeni organizacija in naloge omenjene šole
Dne 14. 7. sta bila kol samostojni) zavoda ustanovljena Z:mxl UtS z;i produkiivnosi dc-ln1(1,1 m Zavod I US za zdravstveno in tchmcmi pomoč.I(IS
lUffinjena pa je Uprava /ji U')w?h9b7> LRS,,(K' "se pristojnosti prevzame Sekretariat l/.vrSncga svetil m kmetijstvo in gozdarstvo.
Pod nadzorstvom Državnega .sekretariatu za notranje zadeve je bila 4.N. ustanovljena Komisij;! LRS /it zadeve požarnega varstvi.
Dne 27. K- je ustanovljen Zavod z« šolski in poučni lllni.l,tK
Dne 3. II. pa je sprejet Znkon o priscluicm šolstvi,109 dne 29. 12. pa /akon o vi.sokcm šolstva.11(1
Dne 22. 12, je kot samostojen zavod 'ista novlj -n Zavod /.a zaposlovanje delavcev.
00	VEČJIH SPREMEMB IN REORGANIZACIJ PA JE PONOVNO PRIŠLO V LETU 1%)
line 19. L je bil ukinjen Strokovni MVl lz-vrifl«^:« svetli /a gozdarstvo,11 ustanovljen pa je Zavod za ribištvo" kot samostojni zavod v okviru Sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
Dne 9. 2. sla bila ustanovljena Visoka .Šola za politične vide114 ter Svet LUS za slokovio
1	zol >r:i zevanje.11 '
Z UrcMj) z dne 2. 3. so bile prenesene upravne zadeve iz. republiške p. i slo i nosi t s pod roeja gradbeništva na Sekretariat lZiTŠnega svetu za industrijo in obrt lf*
Ustanovijer je Kavod /a vidno gospo darslvo LliS-17 kol ;anioslojcn zavod, 7. uredbo pa so določeni delo in pristojnosti o vodno gospodarski tehnični službi v LRS
Dne 2K ' je bil v okviru Svetu za solstvo
1(11 Ur.l. I.KS. l(W<l/frfl 1(12 Ur.l. l.kS. 22/121/6(1 m Ur.l. I.US.23/I.12/WV 1(11 Ur.l. I.U.S.2.I/IM/6II. I(b Ur.l. I.KS, 24/1 W/Ml. l(lf'Url. I.HS.2.1/M9/WI. 1(17 Ur.l. I.RS 26/1 72/6(1. HUr.l.lk.S.1.VISK/Wl. li;Url.1.KS.;i4/2(l.l/6(l. 1,1 Ur.l. I ,KS. W/22y/6(l. 11 Ur.l. 1.KS- lH/22.S/6(>. ' ' * Ur.l. 1.KS, I/2#I.
I,1	Ur.l.l.KS, 1/15/f.l,
II,1	Ur.l. !.KS..l/-12.'6l * Ur.l. I.KS. .(/J I /6 I
IK'Ur1 L.K.S.«-lX/lil 1,7 Ur.l. l.kS.fJÀVf.l.
LRS uslano/licn Sklad LltS /.a šolstv«.:,l<
Z Za ki in tu li o spremembah zakona o upravnih organih v Ljudski republiki .Sloveniji11'-' z dne 6. 4. so bile predlagane nekatere spremembe pri delu. pristojnostih :n organizaciji sekretariatov in svetov. Sprejet ¡e tudi Zakon o zdravstven eni varstvo 'n o organizaciji zdravstvene službe v LRS.,2(I
Dne 9. 4. je bila kot stalna komisija Izvršnega sveta nsianovljena Komisija Izvršnega sveln /.n /.muin.ictrgovinsko dejavnost.1
Dne 11.5 jc ukinjen Mrokovni svet Izv.š-nc^n svetil /n industrijo." -
Dne 29. 6. jc hi) sprejet Zakon o Urbanistični inšpekciji .21
Dne 13. 7. sta hila ustanovljena Onkološki institut1 i in Klinična holniea za porodništvo in ženske holezni 125
Dne 27. 7. jc ustanovljena začasna Komisija l/drsnega sveta za Midstvo in koordinacijo priprav za noM ushizhcnski sistem.
Z Zakonom o varstvu kulturnih sponi e-nikov v LltS z dne i2. 10 o b,ii določeni kulturni spornem^ v LRS pod družbenim var stvom. Z .stiin datumom '.ta sprejela Zaknn d kn|i/mealil2K in Zakon o soeialuili zavodih,1 ■"' prišlo pa jc tudi do preimenovanja nekaterih lakultct v seslavu Univerze v Ljubljani, Dae 1. 12. je sprejet Zakon o gozdovih.1 V letu 1961 jc buo ustanovljenih več Zavodov /n niijitev divjadi (Jelen, Kozorog, '1 r i gl ii v, Fazan...).
TUDI V LLTU 1962 JE PRIŠLO DO NLKA TER IH S PRI: M EM B IN REORGANIZACIJ
Dne K. 2. jC b'l lisianovlien upravni Zavod LRS za tehnično pomoč' }Kid neposredni m nadzorstWim Izvršnega sveta
Dne 14. 6. jc uUannvljena Klinična holmca /a otroške bolezni
Dne 19 d jc sprejel Zakon o dvojezičnih šolali / ličnim ¡czikom narodnostnih manjšin vi RS.'"1
Dne 26 4. je ustanovljena Republiška komisija za ¡zvijanje predpisov o delitvi čistega
1 *J Ur.l. I.KS.gMUf.l. 12(1 Ur.l. I.K.S.9W.76I. 121 Ur.l. I.KS 9/I0.V61. 111 Url I.KS. I l/l IK/fil.
Ur I. I.KS. IK/| 56/6I. 12,1 Ur.l. I.KS. iy/1K6;6l. '2<i Ur I. l.KS. 19/1KS/6I. ' f'Ur,1.1.KS.20/19.1/61, 177 Ur.l. LKS 7(><2WM. ^'JK.I. t.KS.26/2.17/6f l2y Ur.l. LKS. 2ÎJ2.w6i 1(1 Ur.l. [.RS 3(1/262/61, 1 Ur.l. UiS.-l/iy/62 12 Ur.l. '.KS. 211/11 Mil
Lfi-k.l. LUS I Sft.
120
Član ki i razprav c
Alti 11VI XX 1997
dohodka gospodarskih organizacij in Bvo-
dov.134
Ustanovljena jc I udi Direkcija rezerv UiS.115 Uprava silosov in skladisč I-RS1 jc nk. njena srcdrlva sc prenesejo na Direkcijo rezerv 1 'RS in na podjetje DKPO.
Dne 21, 6. sc Drz;mii sekretariat za bla-govn- promet preosnuje v Sekretariat Izvršnemu svetu zu trgovino in tnri/cni.
Uslanovi se Sekreianat izvršnega .sveta z.m proračun iu ohčo upravo.
Sekretariat Izvršnega svetu za oheo upravo se odpravi.
Uslanovip sc Sekretariat Mi S za raziskovalno delo in visoko šolstvo.
Sekretariat LRS za kulturo, prosvoto in znanost sc preimenuji: v Sekretariat LRS za kulturo in prosveto.
Sekretn~iat za proračun in oheo liprnvo uveljavlja naspmli Hidrometeorološkemu zavodu pravice in dolžnosti, ki so določene s 46. členom zakona o državni upravi.
1z dr sedanje pristojno'^ Sekretariata za nbeo upravo se prenesejo v p risi m nosi Sekretariata za zakonodajo . i a organizacijo upravne zadeve iz republiške pristojnosti na področju p-ipravljanja predpisov o organizaciji republiških organov in zavodov ter upravnih organov in zavodov ljudskih odborov.
Zavod LRS /a gospodarsko planiranje proučuje slanjc in razvoj gospodarstva, izdeluje rcpuhliske družbene plane, spremlja in analizira izvrševanje teb planov, ¿hira in obdeluje podalkc o njihovem .z.vrševanju.
Dne I7 5. je ukimen Strokovni svet Izvršnega sveta za vodno gospodarstvo.1
Dne 14 6. sc Muzej ljudske revoluci je ■,ci izloči iz Instituta /a zgodovino delavskega gibanja in deluje naprej kol .s-imoMojen muzej.
Dne 3. 7 je hilo določeno, da juift Izvršni svel naslednje odbore:l4tt Koordinncijski odbor, Odhor za notranjo politiko, • OJhor za .splošna gospodarska vprašanja,
Odhor za družbeni plan, ■ Odhor za splošna in upravna vprašanja, Odbor za narodno obnrmbo. Dne l6. 8. jc sprejci Pravilnik o registraciji kulturnih snomrnikov.141
Dne 26. 7, sc Zavod 1RS za tehnično pomoč preimenuje v Zavod URS za mednarodno tehnično sodelovanje.14
134	L'r.l. lr.S. U/WM.
135	UWI.'Sj UKhhl.
|16 Url.LRS. l4,*HK/f.2.
' Url. LRS, 21/l2W(i2.
nSUr.l. '.RS. I6W/62.
1 UJ UjjJj LK.S.29/ITOM2.
,40Ur.l. LRS, 23/155/62.
141 Uri. LRs. mrmmi
l42u.-.l. ^S. 2WI9l/ft2.
Na podlagi Zakona o amnestiji jc nila 26. 7. ustanovljena Komisija za sprejem izseljencev -povatnikov.i4i
Odlok o razglasitvi Zakona o /veilbi ustave Socialistični republike Slovenije144 z. dne 9 4. I9C*7 je doloc il, da sc ohsloječi državni Mckreta-riati, sekretariati Izvršnega sveta in sekretariati republiških svetov z dnem uveljavitve lega zakona preosnujejo v repuhliškc sckrcianalc.
Republiški sveli se ndpravjo z dnevom kon Miuiiranja nove Skupščine; ko prenehajo repah-l.ški sveti, prevzamejo njihove upravne naloge uslrczni republic sekretariati.
ZUSAMMf.N FASSUNG
Dtl Rlil'UHUK VUKWAI TIJNGSORGANIL DI:R VOUiSKlil'IJUI.IK SLOWIiNlliN 1945.1963
Der /iciiiibsdiiiiil WaglKia gliedert sich in zwei Perioden: ilic erste ihincrt von MJ-t5 his 1933 nnil wiril uls l'cri'xlc des ;idminislr;illvcii Sn/nilismiis bc/ciclincl. ilic /.weila von 1953 bis l%3 wird Periode ticr so/.iIiIistisehen Dcinnlkiulic geninnl.
Hir den £im/cii bclniiidcllcii Zcilriiinti isl eine gnAc InsLibiliiiii in ilcr Kniiliiinilül der tintwicklnng iler Rc pnliiiK vorvyiMiiMsiyrjic cliiiriiklcrisjsch, nbwuhl c<. s:ch um eine t'criodc vdh /icmlicli grolicr politischer .Stabilität Ii aiiddle,
Umhüllung vi in Hefii cm ngen nnil Vidi/Marillen. VCr iinilcrini^ liinsiclillich ilcr Kompetcn/ einzelner Miiiisicricii nnil Sckrclariatc, Aufhebung bc.slchcndcr und Gründling neuer Hcliiirdch Munden in ilicscm Zcilahschnilt auf ilcr HMaHliriliiuH.
SUMMARY
Tllll ADMINISTKATIONAL Al'TllOKITIES IN Till' I'l-OI'U: S KliPUDLIC OI: SLOVfNIA IN THFi 1'ILRIOD
The pcrind hcivvccn 1945 nnd 19(i3 e;in he divided inln Iwn pen'r-ds. Ito firsi fri>m 1945 tn 1953 is callcd Ihe period of administrative snciulism, und ihe second from 1953 to l%3 is callcd the period nf si>ciiilisi democracy.
"ITir entire period is characlcriscd by 11 grail insiahilily in Ilic cinilimiily of 111c dcve'npinent of the republics" administrative pennies, although nl the same lime wc e;m rhserve 11 considcranlc poll cal siabiliiy.
The pcrnxJ is eliar;icicrisc»l by numerous rcorcani.sal ions of governments und cxceiilivc councils, ch;mgcs ir Ihe jnrisdiclinns of ccrtiiin ministries ;md .sccreti.riaK. the abr lishmcnl of several pnvcrnmcnl Kxlics jind '.he establish menl of nev ones.
'■>1 Lrr.l. t.HS. 26/Iv 1/62. 144 IJr.l. I.RS. UWI/r.3.
AK1 II VI NX 1997
Članki in razprave
121
Upravni organi na lokalnem nivoju 1945-1995
TATJANA ŠENK
Upravni ur^mn; I945-19631
Menjavi najvišjih obtoslmh organov v letih od 194.3 do 1945 jr sledila menjava organov oblasti na vseli nivojih, izvršena v letu 1945. Z odlokom SNOS maja 19447 je nova ohlasl že določilu narodnoosvobodilne odbore kol organe now dr žavne oblasti. S tem odlokom so nastal: krajevni (po mestib so se imenovali mestni), okrilju, m okrožni narodnoosvobodilni odbori (NOO).
Dejansko so li organi bili izvoljeni Šele v letu 1945, ko je bilo to zaradi konci vojne možno. V času do volitev novih oblastnih orgunov so funk ci|o oblastnih organov imeh odbori OF, lorrj poli'ieni organi, Na osnovi odloka o volitvah v krajevne in okrajne od h ore so v poletnih mesecih povsod po Sloveniji ižwj>iili nove organe obtosu (razen v Slovenskem pri morju, kjer so volitve potekale od junija do novembra 1944. izvolil, pa so 325 krajevni:i. 21 nkt ijn.h in 4 okrožne narodnoosvobodilno odbore').
Izvolili so okrajne odbore i26 okrajev) m dva mestna odbora, ki sla imela pristojnost okraja: Maribor in Celje. Mesln. narodnoosvobodilni od h or Ljubljana (M NOO Ljubljana) je gil ./.voljen 29. julija I945.-1 imel je pristojnosti okro/ ja. in se je imenoval okrožno meslo Ljubljana. Istega dne je bil izvoljen tudi MNOO Maribor, volitve v okrajni NOO Celje meslo pa so bde avgusta 1945.' lsloča~no so v teh meslih izvolili tudi čelrlnt in krajevne ljudske odbore.
Izvolili so tudi mestne odbore ostalih mest! k so imeli pristojnosti krajevnih odborov m so b'li
1	Upnrahljcna liictJlur.i: Jcia Vi hiuvl Slanč. Or^ini/aiija ljudske nblasli v Slnvcniji j*i lelu i9(f>. Aihivsln nnnlivn v Slnvcniji (ki iisvnbuditvi, Ljubljana I 'J/K, Mi. '/>■ I K«; Vasdij Mclik Upnivnj ra/ilclilcv v Slnvcni . p<i lein W5. Ail vsku gradivu v Slnvcniji pi iisvutHKlilvi. Ljnbljana IV7H, IlTi Viidnik Zginili vin ske^a aibiva I .juliljiin j, 1 jutiljana 1W2. sir.
21-2-1; Vi«lnik pi> lnmlili in /liiikah Zgiuhivinskcf.....tliva v
Cilju, I'JK*. Mr. -«[.45. 74, 179.
2	Ui villi i lisi SNOS, šl. t!A-i.
-1 lune IVrcnf, K:i/vnj ljudske nhlaMi v Sliivcnskeni |i■ ■ iiin■ ju
MXI-n/n, v RhhVu» k i,-/slavi hikiajinsktg.......... knpcr,
sir. M.
'' Malja n ki i Diilene. Kii/vi ij Ijmlskc nblasli v Ljubljani v prvem i it-siliciju pn i i>vi ilu h Ii I vi K im ik.i. l'lfi.S, mi. .14; 1 juliliann je liila r.-i/ilcljcna u.-i lajnne in kvarlc /c junija l'/IS na idili.
H.i/ilclilcv	na fclili je u/jkun/cna / Razglas.........Iisr^u in
ii|iravni ra/ilei Ivi ¿lavnega iiicmj Ljubljane v Uiailnein lislii SWS in NVS. Ji. 2W4.S, -Inc lr. avgusla 11)4.S
Slavie.-I Ti I vsak, K umi i j mal itxirskili ielrli v lelu I'.M 5 s ptiu-ilaikinn na upiavnih spremembah in /naiilmislih pr.ih vnlilev. Aihivi I Wi, Mr. f<7.
r' Milkn Miktila. Mesini tjuiKki iHlbn-Celje l'MMWJ tajven-
I.irji	i, IIM7 Mr. 4.
del okraja, lorej podrejeni okrajnemu odboru." Po drugih krajih so u.volili krajevno narodnoosvobodilne odbore. Obmoejc krajevnega Ijnd skega odbora je praviloma obsegalo posamezno večjo vas ali več vasi skupaj. Z novo upravno-leriloiirlno razdelitvijo Slovenije je nastalo 1544 krajev."
To stanje je uzakonil Zakon o upravni razdelit'.'! federalne Slovenije 8. septembra 1945. k, je joločil 5 okrožij: okrožno meslo Ljubljana (razdeljeno na deset mestnih četrti) in celjsko, ljubljansko, niaribor ko, novomeško okrožje k, so hila razdeljena na okraje.^1
V začetku leta 194fi so sc nurodn, odbori preimenovali v ljudske odbore.1 S Icm uno do-i>ili okrožne, okrajne 'OLO), mistuc (MLO), krajevne (KLO) in eetrtne ljudske odbore (ČLO).
Najmanj časa so delovali čclrlr.i in okrožni ljudski odbor- le do 1947 11 Namesto icirlr.ih ljudskih odborov so v mcsln Ljubljana ustanovili neonske l judska odbore (KLO),1" ki so ni I i ukinjeni 1952.
Leta 1952 so ukinili krajevne ljudske odbore, prav tako lisle meslnc ljudske odbore, k- so iipfcli pristojnost krajevnega odbora. Od lelu 1952 obstajajo le Šc trije mestni odbori v L]ublMini. Mariboru m Celju. Ljubljana 'c bila upravno razdeljena na ožje mestno območje in dve občini, rajoni pa so Lili ukinjeni. Mestni ljudski odbor v Cc^ii je hij ukinjen 1954. v Mariboru ri Ljnh Ijani pa 1955.
Okrajni ljudski odbo i so bih itkrnjeui naj kasneje, šele Icla 1965, lako da lahko rečemo, da so bi u okraji najbolj stabilen element tcri^jrialnc
Jane/ .Šiniiliisnik Knnecj« .ja > ijji i-s.li ■ vanske ubCine, Ljubljana l'>70, Mi. II4-MS *1Vi uicdilvi na podlagi SZLO i/, kia I94fi mi nvcsla lahkn imela iri pulii/aje: v manjših nieMih sc je nslanuvil krajevni ljudski ndtmr, v vefjih nicMiti incslni IjuiisLi jhIIkii- ira Mnprji ukraincjia ljudskega iidh.iia v največjih ur Mih |ia ntcMni ljudski nrlbiu na slupnii iikin^nega ljudskega IHllMira:..(SZI.D pim-cni Splnsn /akna n Ijuilskili iKlhiuiti).
0
IVIcr Cenivac, Hisln > il JWil inii lciili aluc.a la/vnja .jbCin ljulilj mskeijS-i denif ¿rjfskc^.-i rajnna, l*iikwi in sluilije d< i-einlmi l'J72.Sl. 7-K. .Mr. tri. 'J in i lil lisi SNOS in NVS, šl. 33/4.S.
Jera Vixlušck Siaiif, l'nliiika m p<JiiiCnn i/n/usluvjc nti kimeu linije \vel ii-ne viijnc Celjski /Unnik 1W4, sli 77*
V ilanku e ra/lnf la, kakn .se ^Uihrvaška bcM:da nan>tlni |irev,-ija v naiiKlni in ne ljudski, knl bi bil:i piavilni Beseda
......«Ini sc ve. fas vujne in ncpiisrcdnn pn njej upiirablja ila M
s (eni kiiinonisiiini. paiiijn prika/ali km /av mika naiiitnalnih inlcrcsnv. Lcla 1946 pa jc /a isle pujinc v rabi bci.cda ljudski-Ijuilski i dbiu, ljudska Mulišča, ljudska slupšiina.
1	Urailni lisi 1.Rf, ši. .SM7.
12 Urailni lisi LKS, šl. IMH.
122
"tanki ii. ra/prave
ARHIVI XX 1997
razdelitve v tem obdubju.
Z letom I95213 so začcii uvajati institucijo občine v sistem lokalnih teritorialnih enot. imele pa so .še 'zelo majhne pristojnosti Tega leta je nastalo 371 občin. V občinah so oblast prevzeli Ohunski l judski odbori (OIil.O), v mestnih občinah (44 mestnih občin) pa Ljudski odbori mestnih olian (LOMO). Odbori mestnih občin so obstajali lc kratek čas, ukinjeni so bili leta 1955, ko je nastal enoten sistem občin. Pošto poina so se pri; tojnost in teritoriji občin povečevali, število ohčin pa manjšalo flcta 1962 je v Slovcn" 66 občin). Občinske ljudske odbore so Ikinili leta 1963, ko so v ustavo SRS zap šali. da so nova predstavniška telesa :kupseine. Piejšnji občinski <judski odbori so se preimenovali v skupščine občin (SO).
Pristojnost in organizacija ljudskih odborov
Sistem ljudskih odborov, ki je nastal leta 1945 (leta 1945 se imenujejo narodnoosvobodilni odbori' je bil enoten sistem državnih organov od najnižje teritorialne enote, lorc kraia. do najvišje, to je republike. Nova država je b la sestavljena iz samih ljudskih »dboro« na razlic n'h stopnjah, kj so deloval; po načelu nadre jenosti višjih organov nasproti nižjim Ljudski odbori so b li Jržavn. organi, tcr>no povezano po vertikalni liniji in izrazito podrejeni ecntialnim državnim organom. Za to obdobje jc toicj zna Čilen močno centraliziran državni aparat,14
Značilnost prvega povojnega desetletja jc izredno hitro spnjmt.iji.njc zakonodajne ureditve Zakonske ureditve so se menjale na tri leta. Splošni zakoni o liudskih odborih so bili sprejeti lela 1946, 1949 in 1952. Vzporedno s tem so se spreminjale upravnoteritorialnc ureditve.15
Občinski ljudski odbori so nastali z Zakonom o občinskih ' ljudskih odborih leta 1952.,f' Z zakonom o izvedbi nove ureditve občin in okra icv leta 1955 r,c jc začel razvoj komunalnega sistema. 7 Občina jc postala temeljna politično-Imtohalmi enota S tem se jc umaknil prejšn,i naziv upravnoteritoiialnc enote, nov izraz pa naj bi posebej poudaril novo politično vsebino ob cirjskc uprave.
PrLtcjnosti pa so se prenašale na ohčirc postopoma, v začetku so prevzeli samo upravne na loge. kasneje tudi gospodarsko in finančne. Okraj jc postopoma odstopal svoje mesta občini. Oh-čma je pestnjala prvostopenjski izvrševalec vseh zakone,v in predpisov Fišjij državnih organov, Pc.večcvanjc nalog pa _c zahtevalo tudi vse večjo tcrilnrialno, gospodarsko in finančno podlago.
Okran so /. nastankom občin postopoma iz
Uradni lest LRS Al. It/52. '4 1VxJri>br.<i »i icm Jane/ Šmklr-vnik. n.d.. Mr. 'J.1-11 K)
Šmidovnik, n.il., str. 101-104. ,fi Uradni tisi F„RJ. Ši. 22/52. 17 Uradni lisi LR.S. Al. 24/55.
gabljali svoje pristojnosti, obdržali so šc nad znrstvcno nalo"o dn ohčin, obdržal- številne naloge na področju šolstva, kulture, zdravstva, so-cialc, notranjih zadev, planiranja in tudi gospo darstva. Vcr.dar se jc njihovo število zmanjševalo, Kruti - tem pa so se prenašale npl o*fc pristojnosti na obojne in deloma na republiške organe
Dokončni prenos pristojnosti se je izvršil leta 1965 ko so ukinili okraje. S tem so občine postale edini nosilci oblasti na nižjem nivoju.
Ljubljana je imela pristojnosti okrožja do leta 1947, čctrlni Ijmkki odbori pa so ¡mrli pri slonosi krajevnih odhornv Krije 1947 Ljubljana dob.la rajone, so laionski ljud.cki odbori v leti h od 1947 l!)52 imen mešano pristojnost okraimi ■ n krajevnih ljudskih odhorov. Ljubljana se jc v Icm času imenovala Glavno mesto Ljubljana m imela poseben položaj. Leta 1952 pa je (krnila posehne pristojnosti mestnih občin. V Ljubljani jc bil mestni ljudski odbor ukinjen 31. S. 1955. Mesto so razdelili na devet ohein.
Leta 1955 so inesla z uvedbo občin prenehala bili upravno politični poiem. S lem ;ta Ljubljana in Maribor izgubila svojo celovitost in enotno vodenje, saj sta bila razdeljena na več občin. Pri s(ojno:ti mestnega odhora pa so bile prenesene deloma na okrajni odbor, deloma pa na novo na slalc občinske odbore. Muk t» je hno tako razbilo na občine, možnost ustanovitve mestnega sveta pa po zakonu prepuščena slalulu okraja. V Ljub ijani in Mrriboni so sicer ust;>novili mestri svet, ki pa jc bil v začetku boli nekakšen posvetovalni ii koordinacijski organ kot pa pravi oblastni in upravni organ. Pristojnosti mestnega svc.la so bile omejene, kajti ni iiricl svojega upravnega aparata in ic bil linančno odvisen od ohčin.|CJ
Ljudski odbori so nnli izvršilni odbor, ki jc bil izvršilni in upravni organ V manjših krajevnih ljudskih odborih sla predstavljala izvršilni organ predsednik in tajnik ljudskega odbora 10
L
■s —
jr-
j JI
-j^gf J]
Organizacijska shema Okrajnemu (mvstnc&u) ljudske;;/1 odbora ¡946
l\iwctn p<i Smulovnik n.d., sir. 126-140 Oil plenuina in mestnega odbor: OF di) skupifin nbčin in mestne skupltinc. v Ljubljana 1l'J70, lc/70.
20 Smiclcivnil-. n d . Mr. <J7. Jfi.
Alii 11VI XX »97
Članki
123
Zu neposredno vodenje posamezni] upravnih zadev so imeli ljudski odbori oddelke o/i roma txlsckc. ki so jim načclovaii Jan' izvršilnega odbora kol poverjeniki za posamezne upravne panog;, jjfjcg teh oddelkov so lahko iislnnnvlj.ili razne komisije. Pri ljudskih odborih so sc lahko u sla navija I i po'chni oddelki, k. so nil neposredno podr-yun ministrstvom.21
Za vodenje gospodarskih podjetij so v Iclti 1947 ustnnnvljali dtrckcijc ki so .sc letu I94X prej meni ivalc v uprave
Za neposredno vodslvo posamcziiin upravnih dejavnosti so leta 19^8. namesto doti .da nji h oddelkov, nrg-inizirali poverjzuistva
Z zakonom o ljudskih odborih iz leta 1952 so v okrajne mestne ljudske ndborc vpe'jan', zbor proizvajalca', v občinske ljudske odbore pa niso bili uvedeni ker so v tem času me Ji premah i pristojnost na gospodarskem področju. Zhiirc proizvajalcev so v občinske 1'idskc odbore uvedli lcla 1955. ko so občinsk odbori dobili večje pristojnosti
Obcncin sn hili odpnvljcni izvršilni odbori, nameslo njih pa so ustanovil svete ljudskih odUorov za opravljanic -/vršil n h in določeni!" upravnih zadev.
Sveti so postajali vse bolj pol tičnoizvršilili organ-, strokovno upravne zadeve pit so uprav Mali upravr, Organi, poselir i sanuistnjn. organi ljudskega odhiira, ki so pridobili posehno Jiblast-uo nutkeijii.
Za viidcnic upravnih zadev so ustanovili laj iiišlva in inšpektorate v okrajnih upravah, v občinskih pa odseke, oddelke, uprave, dtrckcijc, ttpravttc zavode tu komisije. v večji i (lhanan pa tudi tajništva Strokovna uprava ljudskega odbora pa je, Bin organizirana v oddclk:h, tajništvih, odsekih.22
Organizacijsko shemo občinskea ljudskega odhora leta 1956
Upravni	1963-1995
Z ustavo leta 1963 smo dobili skupščine kol edine organe oblasti tako na zvezni kol na re-
1 UraclnhlM r„KJ, îl.4.V4fi. 22 Siniilnvnit n.d , Mr IIV-122.
publi.ški n lokalni ravni. Do leta 1965 ,so bile občine pxlrcjenc okraju, naln pa direktno rc nubuškim organom
V šestdesetih letih sla sc obseg in število obein stahilizirala. Leta 1964 jc bilo 62 občin, enako leta 1994. Pdina večja sprememba v tri desetletnem obdobju jt bila povezava mariborskih občin v eno in nato spel razdružitev, Občine so ves ta čas delovale kot :dini organi državne nhlasti na lokalni ravni.
Občine sn imele 80% nalog državne uprave in le 20% lokalne samouprave Teritoriji občin .so bi h veliki in /.alii so za povezavo /. naselji nastali krajevni odbori kol predstavniki Stikalne samouprave in krnjevni uradi kot organi občinske uprave.
Poleg teli so kot organe lokalne samouprave lahko ustanavljali krajevne skupnosti (KS), ki so z ustavo 1974 bile uvedene kot uslavna ob veznost
Mcsla, k. so Vila razdeljena na občine (Ljub-l/ana in Maribor), so po rcpubhšk. ustavi leta 1963 bila obvezna ustanovili incslai svet. Zadeve sk.ipncga pomena /a mesto je sedaj določal stalni mesta in ne več sla t nt okraja. Pristojnosti mestnega sveta so sc povečale, nadalin;- korak v icj smeri pa jc pomenil republiški /-ikon o mestih, ki ,so razde ¡jena na občine, marca 1964. Dobili so pi cd vsem pristojnosti na področju urbanizma, slanovanjskokomunalnih zadev, notranjih zadev promcla in zdravstva.
Ustavna dopolnila 1971 so pomenila deknn centracijo po.iličnc ohlasli in omejevanje vloge države. Nova ustava 1974 je želela vnesli samo upravljanje v vse sfere družbenega življenja. Občine niso bil samo oblastni organi. Icmvcč liid* organi samoupravljanja. Da bi dosegli večjo slopnjo samoupravljanja, predvsem v negospo ilarskih dejavnostih, so v ustavi določili, da jc potrebno ustanavljali samoupravne inlcrcsne skupnosti, s katerim h1 sc omogočilo prenašanje l"i i n kc i j državnih organov na samoupravno os novo Na podlagi ustavnih dopolnil 1971 so zaživele samoupravne skupnosti v družbenih dejavnostih (šoisivu, zdravstvu, kulturi, zna nosli...). Dokončno jc bil izdelan sistem suni oi m n'^'n i li interesnih skupnosti 'SIS) z usta vo HrtJ®
Občina jc ostala osnovna upravnotcritorialna enota vse do leta 1994, ko seje spicmcnil značaj novih občin, ki po tem lcln niso več državni organi uprave, temveč postanejo nosilci lokalne samouprave. Občine so prenehale delovali kot orgaui državne upiavc s spr;;jcmom zakona o lokalni samoupravi 1993.25 Njihove pristojnosti so sc razdelile na upravne enote, ki so prevzele nekdanje dižavnc naloge, in občine, ki so dobile pristojnosti i : lokalne samouprave.
23 Uradni liMSRS, \l. It/M.
Z.ycxlovina Slivcnccv, Ljubljana 19TJ Mr. 9IK.
™ Uradni liM RS, M. 72/9.1.
124
i Janki in ra/pravc
ARHIVI XX IW7
Nastalo je 58 spraznili cnot.2f' Maj.i I99.S jc b'l JEcjct zakon o prevzemu državnih funkcij, ki so ¡ib do 31. dccemhra 1994 opravljali organi občin,27 kjer so naštete li.stc upravne naloge, ki so jih upravne enote prevzele od občin. Po novem zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih obmocii pa jc nastalo 136 ohčm in 1 I mestnih občin.2t!
Pnstojnosl in organizacij u
Z ustavo 1963 seje uveljavi! nov (tretji) Icr-iiiin za občino, občina jc piálala temeljim druž-litiKipolilu nii skupnost Skupščine obur o poslale edini nosilec državne oblasti. Občina j t predvsem pridobila nove, mnencj.šc in nhscž nejše gospodarske funkcijo doloma pa tudi večje in bolj samostojno nt/polaganje s finančnimi sredstvi.
Za lo obdobne so značilni razni poskusi dc central i/.i ral' obla si in jo prenesti na samo unra.vno o."novo. Da b; gnicjili državno oblasl in jo prenesli na samoupravno o,¡novo, so v sedemdesetih letih začeli uslanavljati samo upravne .oteresne skupnosti.
SIS so prevzele nekatere upravne nalngc, predvsem naloge v zvezi s lir.a ne i ranjeni razni h dejavnosti ■ i /obraževanja, socialncga varstva, zdravstva itd. Prve saiiioupravne skupnosti so bile ustanovljene v skladu z. XX' u^ta»*mni amandmajem I9"TI.2'J Na področju izohraževanja so že obstajale skupnosti skladno /. zakonom o izohražcvalnib ,skupnosiili.?0 Pravno so bile konstituirano v lelu 1974. Najbolj pogoslo so samoupravne skupnosti ustanavljali na osnovi samoupravnih sporazumii\\ nekatere pa sn bile ustanovljene z. zakonom oziroma odločbo občine Ustava ,SR Slovenije jc imenovala -iste dej a v nosti, ki so ustanavljale skupnosti. To so bile področje vzgoje in izobraževanja, znanosti kulture, 'zdravstva, socialncga varstva, pokojninsko ip invalidsko zavarovanje tclcsnokiJturnc dejavnosti, nato na področju nekaterih državnih pod j-li lo jc komunalna dejavnost, energetika vodno gospodarstvo, promet in zveze, pa ludi na področju gozdarslvr in kmclijslva,
Samoupravne interesne sKiinnosu so sc organizirale na republiški, regionalni in občinski rai'n al- pa sc povezovale med seboj v zveze in združenja.31
Po ustavi 1963 so bili ukinjeni ljudski odbori in namesto njih so nastale skupščine občin (SO), ki so bi Je sestavljene i/. d< ch zborov Sveti pa sn dobili politično izvršilno nalogo in niso oprav-
2r' Uradni list RS. il. 7.WI. 27 'Jrfilni list HS, it. 2WS.
2X
Uradni lisi KS. šl. lUtl.
"lJ tlrailnilistSiTii.it. 2'JÍH.
10	Uradni list SUS, Si. Í2ÍW.
11
Ol *a Mauser, San Hinravn. in len .nc skupni k^Ii in dctc^ilski
sistem. Prika/i in \tudijc, it. fi-7. 1977.
Ijali vce slmkovnntipravnih zadev. Ustanavljanje s velo v nt bilo več obvezno.
7 ustau) 1974 uvedejo izvršni svet kot iz vršiln: nrgan skupščine, ki usmerja in uskK'i|c tlelo upravnih organov, Občinske skupščine sc staviiajo trije /.bo : zboc združenega dela. zbor krajevnih skupnosti t'qj drnžbeiKipolitiČU' zbor, Skiipščina izvoli predsednika Skupščine lahko ustanavlja ju komisija, tal bore in druga delovna telesa. Uprnvm organ i sn za svoje deli j odgovorni skupščini in izvršnemu s vel u Uveljavi sc delegatski sistem in samoupravljanic na vseli področjih upravliania države.

Mil " i 4 f» í I I I I
■ u j i
ir bi

Organizacij hi xhraiii nhčiiiski sbipšču,v trla f'J74
SPZNAM UPRAVNIK ORGANOV IN ZAKONOV, KI DOLOČAJO NJIHOVO TLRITOIÍIALNO Plil STOJNOST
fiknižnt ljudski f«llKirir 1^45-1^)47
A litrom
celjsko, Ijnhljan ;ku, mariborski) in novomeško nkrnz je in okio/.no mestu Ljubljana
/ukan u upmvm razdelitvi frdrridnc Sbivmiijr, Ur.I. St\'OS m NVS, št. J3/4.S, <V. Ij/tfflSj 1945s2
Ohlasliii ljudski odbori, i-JV) i'J'1
\>W:	3Äla f
goriška, ljubijaifeka inaribiirska
Zakon u ustanovil vi oldnsti v LHS, Uv.UJi.S', št. 10/4'J,
U. fui} l<>49
105L	I nblnsi
goriška
Zjihni o odpravi ahlusti lil iipniviaitniliiriidiiili nuil
v IMS. Ur. I. IMS. "t. 4/51. 23. ju muir 1951 (iikinjviiii v Ur. 1.1 Ji S. št. 9/51)
Okrnjni ljudski odbori, 1!M5-1%5
l')45:	2K uknijuv
/Celje in Maribor ■ Kisfnjiiost ok.aja/
Zjiknn n ii/>ravni nmtviira fnbnilnr Sl/i^mije, IJr.l.
SMOS hi_NVS.Jt 33/45 £ srjarmha- i>)45 _
2 Cilinan jc /aknn. šlcvill.i in djluin Uradnega lisia.
ARHIVI XX 19C>7
Članki in razprave
125
1948:	27 tiknjev
/m h >n i> up WW! .a-ilrlilvi IMS. Ur.l. IMS. št. 9/4 ¿t, 23. j\ hrttur 1»48_
1952:	19 iikrujcv
'/siknit ij raulchtvi LRS aa tur s ta. nkrujr it t ahčiiir, Ur. I. IMS, it. 11/52, 10. up ril 1952_
1955:	11 iiknjcv
/ji ki >ti i> uliiune/ih 1'krnji i ■ 11 tihe iti r IMS, Ur.I IMS, .<!. 24/55. 2'J. junij 1955_
l'J57:	9 okrajev
/jiknti h spiriurmhi zukmia n nluuucjiii nkruji r in nit čil i r IMS Ur.!. LRS. št. 2 S/57. 15. julij 195 7 '__
11>5S	H (ikrnjev
Zi km t n sprrtttvnthi za km ta u ti/t t um'jih i>kritji'\> rt nitriti v IMS. Ur.!, št. 17/58 JO. titui 1958 _
iyr,3'	4nkrai,
/Coljc, Koper, Ljubljana. Maribor/
/jikmt d i >h um rji h akni/e i in uhriu r Sli S. Ur. i. S RS.
.i/. 35/64, 3. ilrrnnhrr 1964
I. 1963 (okrajne .skupščine)
KNOO po ificsiili se imenujejo MNOO Jnk/č;i Odlok 1'rrilsnlslvit S NOS n k m jih. n kritjih h t nkružjih irr u j Humih Niiniihi!ii>s\'i>l>i>ililiiiii iiilhiinli, Ur.!. SNuS tu NVS. .<1. 2/44. 21. milj 1944
MLO Ljuhljunii:
prisinjnasi okrozj.v ilo 1947, nato glavno mesto Ljuliljana (.'ikinjer 31 avgusta 1955) MLO Marilidr. Caii^ prr.tojnost :)krn|,i:
MLO Celje (irki-Mcii, 26 marca 1954j; MLO Maribor (ukinjen 29. juuija 195.1) MLO osmlib mest s pris1aitta*Um krm, število je v okvir:; krajev (fiki:ijcni 1952)
/jtknu II upruvui razdelitvi frilrntlin' Slnvvitiji Ur.l. S NOS lit NVS. šl. 33/45, 8. sv ptr talim 1945
1952:	44 nicslnili oličin
ZtiKuii n razdelitvi IMS nit tnrstu, nkrujr itt oličiar. Ur.l IMS šl. 11/52, 19. iipril 1952 ___
1954:	45 iifeslnili olicin
/a i km i n sp it utrnili i zakurit n razde't t vi IMS >ui >m slu 11 kr, tj r itt ihciiir, Ur. I. IMS. Š1.13/54, ,S\ up ril 1954
48 mest n iii oličin /tktm n mf.fiiBv' i ¡javna sil tistinT, z.uknnui ii drugih pirilpisuv IMS mt kiiprskn ubttttirjr. Ur.l.IMS. š1.43/54. 4. imvrmhrr 1954
2 mestna sveta mestni ¡vet I jubljana (slimil n kraju ljub'jam,, 30. 7. 1955); mestni svet Maribor (siutiit okraju Maribor) zakcmsku obveznost z Zakoimai n mrstili, ki sn raz-TWjnm uit i j/i rit tr, Ur.l.SRS. št. U/64. 2. april 1964
Četrt ni ljudski ndbnri, 1945 1947 _
1945;	29 inesini1! četrti
10 v 1 .¡ubijam 6 v Mariboru, 4 v Celju
/j,kun a upravni razdelitvi frdrruluc Sluvcitijc, Ur.l,
S NOS in NVS. šl. 33/45. H. septmtbrr 1945 _
194f>:	Ifi inestnilf četrti
avgusta I94fi ukinjene mestne četrti v Celju34
1947:	10 mestu: i čeirti
24. 1. 1947
liujoiiski ljudski ndliori. 1947-1952 _~
1947	4 rajoni
v Ljubljan ie od npri'a 1947, uzakonjeno šele 1948 /ji km t n fi/i rami n mir lih; IMS, Ur.l. IMS, šl. 9/4 H. 23. frliruarhi 194S__
1949:	7 ia onov
4	v Ljubljani, 3 v Mnnboru
ZiiKtnt ii sprrtttruihuh iti i/;j/iii/hi7: ii/i z.akiuui i> uprtiviti nizilrlil i IMS. Ur.l. št. K/49, i n rrc [94i 8 rajonov
5	v Ljubljani, 3 v Mariboru
/akmi u spry n ie 11 ih 11 h in dnpidaitvuh z.ukinui u 'i prava i vzdelilviJMS Ur.l. šl. 13/49. 25. ukh Itt r J j. 4'
1950:	12 rajonov
5 v Ljnliljanr, 7 v Mariboru
Ukaz u sprvutcntin airjr utril iiirslmii Muriluirntit in ukrajrut M uri iuir nknUca ter u sprruiruiluih razdrlitv e nirslu Marihar mi iii/uiu Ur.l.IMS, št. 3-1/SO, ¡4 iu> i nuhrr 1950
KrajcMii l judski ixllniri. 1945-1952 1945:	15^4 kr;ije"
/j i kan a ti prit nt i rczarhtri fnlrrctlur Slmrnijr, Ur.l. SNOS iu NVS. šl. 33/45. S. srplnuhrr 194_5__
194fi:	1530 kr:
/jikua u upravit't ruvlrliivi IMS. Ur.l. 1.RS, .<!. 26/46 i.n/iri/1046
I 119 krajev
/jtkuit n siirrutriithiili ni ilupaluilrah zakona n upravm ruzjlrlitvi LRS, Ur.l.IJtS, šl. 62/46, ¡4. srpU-uthvr 1946___
194S:	1267 krajev
'/j.knn n upravni nizjlrlitvi LRS Ur.l.LRS, š' 9/4H, 23. i'rhnmr !94Jt_
1949:	1265 krajev
/u'ki ji i u sprrtuvuilinh m ilupnluitvah z.itknuu n npittnu ruzjlrlitvi IMS, Ur.!.IMS, i/. S/49, 1. marec 1949, 1krajev
'Aakuu u .i/jii iiiciii/jii/i fii i/ii/in/ni/ni/i zukaita u upriivit, raalrUtvi IMS, Ur.l. IMS, š'. 11/49, 25. akt a her 1049 1136 krajev
/ji t ji i u sprrtitcntlialt it- ilnpnlaili uh zukiuut a upnwui
nmh-fii11 IMS ( r.l.LRS. Št. 35ft >.' H. mirrmhr. 1949
Hsft^tis d nh\c^tj in upravni ra/dclilvi	jjlavnc^a mesij
Lji)htj;in;i, Ur. I. .SNOS in NVS, f: 2<J/-15, 25	av^uM iy45. 1,4 PinliDlmjjc (j-.Icj Vmlnik, Celje, sir 12'J. 35 Diilcnt-, n.il., Mr V).
Mestni ljudski i »d luni, 1945- (1952) 1955
Ljudski (idhori inesluili uli :in. 1952 19'5
Meslni s veli. 1955 19ti9
126
Clr.nki in ni/.pntvc
ARHIVI XX 1997
1050:	1134 kraje 16
Z/tkan 11 spremembah in </»polnitvah zakona o uprarni raztlf litri LPS, Ur.l LRS, št. 20/50, 21. junij 1950
Občinski ijiidsît. <fdlif>n, 1952-1
1952:	371 občin
/cd lega 44 mestnih občin/
Zakon a razde litri rJiS na mesta, okraje in a h čine, Ur. I. IRS.it. 11/52 19. april /952 374 občin
Zakon a spretnvmhah itt dopolnitvah rt ikona a razdeliti. LRS trn mesta, tik raje in občine. Ur.l.IMS. .it. 19/52. 9. ¡lilij 1952_
1954	37^ ibčin
Zakan ti spremenili i zalima a rar.dcHtri IMS na mesta, okraje il aheine, Ur.l.IJiS. š/. 13/54 ff. april 1954 38^ občin
Zaktm a razširitvi rt.'javnosti ustave, zakonov in drugih predpisov LkS tut koprsko ahniacjr, Ur.!.IMS, st.42. 5-r, l.,n rctnhcr_ 195-f
1955:	130 občin
Zakan a tdnnačjih okrajev itt tihein v LRS, Ur.l.IMS, št. 24/55. 3P jim,, 1955_
1957'	122 občin
'¿a kan o spre iiirutholt z.akona a ohmoejill a k rt je v ti t ih Ci ti r LRS. Ur. I. LRS. Št. 25/57, 15. juin 1957 '
1958:	111 občin
'¿tkan o sprtmeiuhah za kana a območjih okrajev in al,čil v LRS, Ur.l. LRS', št. 14/58, 2. akt ah? r 195:-!
92	občin
Zakon a fpifiiifiitliah za kana o ahmatijih akrajer in a hči. RS, Ur.l LRS. št 14/51!. 30. dcccmhcr 195 H
1959:	89ohč,n
Zakon o pmncmhah zakona o ahiatiijih okrajev in aLčiii r /MS, Ur.l LRS Št. /7/59, 4. ¡unij 1959__
] 960;	85 občin
Zakon a spremembah zakana a oliniaejili tik raje v in aheiii >- 'MS. Ur.l./MS št. 2/60, 21. jama,r /960
93	občin
Zoktttt a spre me nihali zakona o nlmničjih okrnjtr itt a!t čin -LRS, Ur.l. LRS, št. 9/60, 10. marce i960
Zjikait a alnnoejib »krojev m ahèai r ¡MS (prečiščeno besedi a,. UrJJJjSJr37Xfy K d e », 960
1961	75 občir
Zakon a spretneniliolr zakona o tdimoijih akrajer in o hči n r 1RS. Ur.l.IJiS št. 3/61, 2.fchmar 196! 71 «bčin
Zakon a spremembah zakona a tiliniaeiili akrajer in ohčinrlMS. Ur.l. I MS. št. 14/61, I.jnnij 1961 67 občin
Zakon o sprrmt nihali zakona a ahmoejili okrajev itt ahčin r IMS, Ur.l.IMS, št. 18/61, 29. jtmb 196! _
1962:	66 občir
Zakon o spreiuemliali zakona a alnnačiilt okrajev in »ličin r IMS. Ur.l.LRS. .i/. 3?./6/, 2<H. decemhrr 1961
Šictlkc si» v/cic v Ccrctvac, n. il, Mi. 16.
l!)6;v	02 občin
Zakon ti spremembah zakona o območjih akroji v in občin i IMS, Ur.l.IMS. .i/. M3. 2,S'. marec 1963 '
Skupščini: občin, 1963-1995
1964	62 občin
Zakon a območjih okraji'r in tihčin r SRS, Ur.l.SRS, št. 35/64. . deeetnl 1964	_ _
1967-	60 občin
Zakon o zdrnžitri Jmo.rihaEkih ohem, Ur. I SRS št. 42/66. 29. tlet einher 1966 (zakon začne veljati s I. jan»aijcm 1967)_
1982	65 'ihtin
'/jikon o postopka za ustanovite r, -.družite r oziramo sprememba ahmačjii aheine ter a območjih ohein. Ur.l.SRS, ït. 2X/X0, 17. norcmber I9S0 (zakon začne reliât i I. aprila 1982)_
1990: 62 občin
Ziiktm o spremrtnhalt ht dapainitrab zakana a postopku za iistoiumite r, združite r oziroma spremrmh» ahnuirja občine ter o območjih občin. Ur.l.SRS, št. 3S/H9'zakon začne veljal» .s 16 nprilom 1990)
Upravni; enote, 1994
58 (tpravnih cnol Uredim o teritorialnem obstali upraruih eaot v HS, Ur.!.RS. ,ft. 7b>94, 2. december 1994
Občinski sviti, 1994
130 občin in 11 n«'st />h »bčiu Z/ikon n ustanaritri ulični ter a tlolaeitri ojiliinili nhmaeij, Ur.t,KS, 3. akt ah er ¡994 (zakon z.ačnc veljati s 3!, decembrom 19**4)
SiififffiM'r;iVffL interesne skupnosti, 1974-1990
1975:	56S SI,S
1980	899 .SIS
1984:	943 SIS
VMr,	858 SIS
1988	960 SIS^7
Krajevni ski/j/n-rsli. 1963 -
1965	862 KS
1970	919 KS
1975	004 KS
1980	970 KS
1986	1 O^ii KS
1988	1150 KS™
StatistiCni klopi s KT, IV90. s(f. 62. pinlatki .sit v/ert na 2 Icii; SIS-i su se (J tan.ivlj/li s ¿ainitupf.-ivniltti .spora/umi in nc / /aknni iihjavljfniitii v 'Jf.Tlnc/H lislu. SlillisliCtli leinpis (iS, I'/JO, sli. fiî, pinkiiJJ so v/cli na 5 Ici.
ARHIV) XX mi
1 Inn k i in razprave
127
ZL.SAM MENI'ASSUNG
DIE VERWALTUNGSORGANE AUI; LOKALER UUENI 1945 1995
Die Crilndnng des nenen jugoslawischen Staates im Jahre 1945 ist mit grundlegenden Veränderungen i' de Org.inisationsffirin von Verwaltungsorganen auf lokaler libcae verbunden. 7.u Ordnen uer Staatsmacht wurden Viilksausscliiissc. die nacli dem hierarchischen Prinzip fi.nktinliierten, Cliarak.cristisch filr diesen Zcitahschnitt ist ein zciitralisicilcr Staatsapparat. Es entstanden die Kreis-, Uc/irk:, Stallt Orts- und Vicrtclvolksniissdiilsst, 'Jenen sich im Jahre 1947 noch die Rayunviilksausscliilssc gesellten.
Aus dem Bestreben, die Zentralisierung z......ililcrn,
wnrilcn im Jahre 1952 die Gemeinden gcgri'ndct, die mir den Jahren an Bedeutung gewannen, M;m ¡irilndctc Gcincindcvi ilksuusschiissc, die im Janrt i955 zn den wichtigsten Organen der Staatsmacht auf lokaler LEicnc
witrilcu. I)ic Krcisv-'ksaiisscliiissc hlichcn his ...... Jalir
1965 den Gnucindrvolk ausschiisscn iihcrgcariliict hilHtcn jcdoeli ihre Bcfngnissc allin,.hlicli ein. Trit/dcia kann behauptet werden, dal! im Zcimhschniu 1945 1965 dir Kreise ilic stabilsten Organe (ler Staatsmacht auf lokaler Ebene waren,
M:l ilern Jahr ¡965 wurde die Gemeinde zum einzigen Organ der Staatsmacht mf lokaler Ehene. das' sei' 1963 durch ilic Gemeindeversammlung geleitet wurde, Die Gr mciiiden wurden 1994 aufschoben, ihre Ma.itlichcii H( fuguissc wurden vi in den iibcrqcnrdiictcn Vcrwaltuiigs nrg.incn [ibemiimmcii. In denselben Jalir wurilei neue Geiucitiilcn gegründet, nicht mehr als staatliche Vci walt Hilfsorgane, Mindern als Organe der tu knien Seihst Verwaltung,
SUMMARY
ADMINISTRATIVE BODIES AT THE LOCAL LfcVIil IN Till I'i'RIOD 1945-1995
After the cs-tahlishmcm of new Yugoslavia in 1945, the organisation of administrative bodies on the local level also changed fundamentally The agcncicr representing the state administrative authorities bcfamc the people's agcncics' which operated according to the principle of subordination. The period is characterised by a ccntntlistic apparatus of the state. The regional, district, city's, town's, quarter's, nnd (in 1947) area's people's agencies were established,
i\s the state wished to dcccntmhsc its organisation, the bodies knnwn as communcs were established in 1952. which gained power stca lily uvcr the years'. The comnunul proplc.s eiiinmiuccs' were cstahlishcd, which in 1955 he cumc the most important local authorities, Until 1965, the district's pcuplt's committees had higher jurisdiction than the I'limmunal pc-jplc's committees, although they were iliruughiiui this period, slovdy losing their compctcnccs Still, in the pci'jd from 1945 to 1965, the district were ihc most stable element of authority on the local level.
In 1965 the communcs bcuune the only authority on the local level Tht c were led by the cominuiKil assemblies from 1963 onwurds. In 1994, the communcs were abolished, and their oimprtenecs transferred tu administrative bodies. In the same year, the communcs were rc cstahl'shcd as municipalities. 'Ehcsc arc, however, no longer .state administra-livc hodics, hut carry out the functions (if local self-management.
Cesarja Jožefa Irg (sedaj Krekov in Vodnik ov Irg). pred I-XX), razgicdntea. detajl. Zgodovinski arhiv ljubi>ana, Faloleka
128
i llanki in razprave
ARHIVI XX 199/
Kazenski postopek na Slovenskem od leta 1930 do 1941
JLLKA M F LIK
Kazensko pravo neke države sestavljata pred vserr kazensko materialno in kazensko procesno pravo. Materialno pravo predr.tav^a pravila s katerimi država določi kazniva dejanja, kazni in druge ukrepe zoper njihove storilec, procesno pravo na poleg pravil o scstavi n pnstojnost1 sodišč predvsem pravila po katerih delujejo sodišča, k.idar _;c storieno kužni vo dej sinje, Pri urejanj o arhivskega gradiva kazenski It sodišč je. dnhro poznati vsaj osnovne elemente kazenskega postopka.
V drugem desetletju prve Jugoslavije, ki ¡e nosila i mE Kraljevina Jugoslavija, je bilo v cclon postavljeno novo kazensko pravo, k. jc končno združilo in poenotilo šest do tedaj različnih pravnih oodroojj, V Arhivih XVI1/1994 sem po dala glavne značilnosti kazenskega materialnega prava, ki ga je vseboval Kazenski zakon za Kialjevino Srhov, Hrvatov in Slovcncev ,1 ki j? bil sprejel 2? januarja 1929 in jc začel veljati I, lantiarja 1930. Tokrat želim nekoliko predstaviti drugi del, kazensko procesno pravo ki so ga uporabljala oziroma so se po njem ravnala redna kazenska s odisea v zadnjih desetih letih kraljevine pa vse do njenega konca. Kazensk; postopek je urejal Zakon o sodnem kazenskem posionku z dne 16. februarja 1929, ki je prav tako začel veljat, leta 1930* in jc do vojne doživel Še nekaj sprememb, ki sta jih prinesla predvsem Zakon o rzpremembab m dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o ;;odnem kazenskem postopanju zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni:i ter vladna Urcdna o p i prost oj še m n hitrejšem postopku pr kazenskih sodiščih z one 20, marca '935 4
Scdn kazenski postopek se pričenja s .sporočilom o storjenem kaznivem dejanju, z ovadhn, se nadaljuje s presojanj cm in zaključuje z razsodbo. Kr.zenski postopek poteka najprej na prvi stopnji in se ¡ahko nadaljuje s postopkom s pravnimi sredstvi na višjih stopnjah Tu bomo obravnavali le prvostopenjski postopek.
Splošni k<izcn:;ki postopek je bil kazenski postopek zaradi zloeinstcv" in prestopkov, torej postopek zaradi obeh vrst kaznivih dejanj, ki jn ic določal ka/cr.sKi zakon. Postopek ni pil enoten. Postopek pred okrajnim a'i sroskim so-
diščem jc bil nekoliko drugačen, kot pred okrož nim sodisčcm m spet drugačen, kadar jc tekel pred sodnikom pocdinec»), od onega, Ki jc tekel pred senatom. Razc.n tega je sodni kazenski po stopnik poznal še poseljen k,izcn:iki postopek zoper iviladoleti.ikc/'
Poleg postopkov, ki jih jd urejal Zakon o sodnem kazenskem postopku, je tokol prod rednimi kazenskimi sodišči trni postopek, ki ga je nnjal tiskovni znkon Prav tako jc tekel pr"d okrajnimi sodišči zača ;no Eildi postopek /.¿ir;idi prekrškov Načrtovan jo bil po>cben zakon o le-teh. Postopek so začasno določali predpisi prejšnjega kazenskega postopnika, Kazenskopravdncga reda z dne 23, maja 1873,7
Poseben kazensk postopek, različen od rc.(l negr. kazenskega postopku, prerij)isancga za rcc? na sodišča, jc bil postopek, po katerem je poslovalo izredno sodišče. dr*uvno sodissc za zešcito dr/.ave.
Splošni postopek zarudi "zloeinstcv" in pre stopkov seje na prvi stopnji delil na pripravljeni postopek, vmesn: ah prehodni postopek ter glav no obravnavo.
Pripravljalni del kazenskega postopka jc imel nalogo ohranlii, zbrati in prijavili potrebno gradivo za morebitno obtožbo določene osebe m njLjno sojenje. Sestavljen je hil z poizvedb in preiskave. Prehodni tlel je bil 'isti del kazenskega postopka, v katerem jc tožilce na podlagi pripravljenega gradiva Eibla/i 1 obdolženca m ga izročil sodišču, k; jc pripravilo glavno obrav navo ih pa ustavil postopek t.Liviv del kazenskega postopki jc b.l glavna obravnava, kjer jc sodišče ob navzočnosti tožilca irj obtoženca izvedlo dokaze in sprejelo sodbo,
1. Kazenski postopek pred senatom okrožnega sodisoa
A. Poizvedite
Pr< kaznivih dejanjih, kj,~:r jc h'l pregon v rokah državnega tožilca, so se zbirala sporočila o storjenih kaznivih dejanjih rui njem, Državni tožilce jc moral ovadbe kaznivih dejanj oceniti, ukreniti vse za ohranitev ;riedov ter zbrati vse
Uradni lisi ljubljanske in marih,irske dbiasli, lA!V)'?i). Uradni lisi Dravske bannvinc
SluZbcni tisi kraljevske banske uprave dravske bannvinc >1. (V7/IMI.
SH/bcni lisi kraljevske ban .kc uprave dravske I uniivine si.
^n/19^5.
V najsir.cm smislu .spada v kazenski pnslnpjk Imli i/vršitev kazni.
1'iislnpck nper nc/nan . ixlsnlnc in pobegle slnrilcc kaznivega dejanja jc vschnval Ic ilnliK.be pripravljalnega dela pnsliipkii saj pnshivilcv p h' Biinžbii' glavna razjirava in sndha nisn hile
i ti ip Lisi ne znper nUiilnn iisclin (j, JM s.k.p.).
Več 11 tem ¡lici Mcnid Di llene, Sedanje slanje glede ka/nnva-
nja prcVršknv, prejšnjih prrstnnknv, Slnvenski t'ravnik XI.IV
193(1, sir. I-IS: Mciml Dolcnc. S.nlni kazenski pnsinpnik Kra
Ijcvine Jugi is Li vije, Ljnblj;in;i I'J? 2, sir. íí I, 02.
ARHIVI XX 1997
Članki in razprave
n
potrebno za odkritje storilca (§91 s.k.p ) Poizvedbe so. na zahtevo državnega ložiica, opravljali: preiskovalni sodnik, okrajno sodišče al po licijskl oblast vo.
Po opravljenih poi/A^dbab je državn tožilce ocenil, ali obstajajo razlogi za kazenski postopek zoper določeno osebo. Če se je zanj odločil, je podal predlog za uvedbo pret.;kavc ao celo takoj vložil obtožnico. V nasprotnem primeru je s kratko obrazložitvijo nazna:ulo zavrr.il (§ 96 s,k.p.).
V zakonsko določenih primerili sta laltKo sprožila kazensko postopanje [ml i zase bi u tožilec in zasebni ndclcženec kol iožilcc. Svoj zahtevek sta podala okrožnemu sodišču s predlogom, naj preiskovalni sodnik i /.vrši potrebne poizvedbe ( 92 s.k p ).
It Preiskava
Preden sc je postavila osnmljena oseba pod obtožbo, jc lahko tožilec predlagal preiskoval nemil sodniku uvedbo preiskave Obvczn.i -jo b.la preiskava It v primerih najtežjih kaznivih itejinjl "zločin ste v", kjer je bila zagrožena smrtna kazen ali knz.cn dosmrtne "robijc". Namen preiskave je bil predvsem toliko sodno razb:stiiti in razjasnili zade vo, kolikor je hilo to potrebno za odločitev, ali osamljeno osebo obtožili ali postopanje zoper njo ustaviti (tj 97 s.k.p.).
Preiskavo jc vodil p£ciskovalni ¡špdnik. pravi loma oseh no in neposredno. Preiskava sc je končala n:i dva načina z ustavitvijo ali s skic nilvijo. Preiskovalni sodr.ik jc ustavil preiskavo z rešitvijo, čc jc tožilec umaknil zahtevek z« pregon ali pa po dovršeni preiskavi iSavil. da ni osnove /a nadaljnji pregon. Preiskava sc jc za ključila. kadarjc imel preiskovalni sodnik dovolj podatkov za odredbo glavne razprave ali usta v i te v postopka, Po sklenitvi preiskave je pre i skoval ni srdnik vročil spise državnemu tožilca, ki j t moral podali predlog za dopolnitev pre iskave ali pa vložili obtožnico.
C, Pnslaviltv pod obtožbo
Pripravljalnemu postopku jc sledil obtožni postopek. Kadar je nudilo na/.rani o kaznivega dejanja dovolj podatkov m preiskava ji bila ob vezna, se je ta postopek uvedel celo brez poiz vedb in prciskiivc. 'Iožilcc jc vložil če sc je vršila preiskava, piciskovalnemu sodniku, sicer pa predsedniku senata, obtožnico, predlog naj sc zoper obdolženca zaradi kazniveg i pcjanja opravi glavna ohravnava in izda rt tiha (§ 1 slkfp.). Obtožnica se jc vročila iijbdrižcncn Ob vročitvi je moral preiskovalni sodnik obdolženca poučili, da sme vložili ugovor iil zahtev; ti, mj odloči apelacij: ko sodišče o letr ali je obtožb umestna in ali jc pristojnost sodišča, ki g) pred laga iožilcc. utemeljena \pclacijsk >' odišče jc o ugovoru odločilo na seji. ko jc zaslišalo višjega državnega tožilca.
C, 1'iipravu na glavno obravmivi)
Takoi ko jc stop a postavitev pod obtožbo v veljavo, so sc spir.i izrolih predsedniku Sffnita. ki jc vodil ta del postopka, katerega namen jc bil pripraviti vse potrebno za glavno obravnavo in zagotovili njen nemoten poick,
Predsednik senata 'c odredil dan za glavno obravnavo in pozval nanjo predvsem obtoženca njegovega zagovornika, tožilca ter druge pnzadele osebe, kakor tnd. priče in i/.vcdencc. ki jih jc predlagala obtožnica.
,Stranke so lud' v tem dela kazenskega po slopka smele zahtevati, da se doka/.p (navedeni v obtožnici al; v rešifi apelaeijskcga sodišča o obtožnici) dopolnijo ali da naj se dobavijo novi dokazi in pokličejo nove priče al' izvedenci (§
217	s.k p.). O zahtev' jc odloči" predsednik sc nata in v primeru zavrnitve poučil stranic, da lahko svojo zahtevo ponoviio n? razpravi ali eelo neposredno tja pokličejo priče m izvcdcnec Končno odločitev jc imelo v rokah sodišče (§
218	s.k.p.). Zaradi novib poizvedb >c smel tožilce umaknili svojo obtožnico ir jo nadomestili z novo ali odstopili od obtožbe (v tem primeru jc predsednik ustavil postopek s sklepom), Siecr p? sc jc oernitev naknadnih pc izvedb prepustila glavni obravnavi (§ 219 s.k.p.).
I) Glavna obravnava*
Glavna obravnava ali glavna razprava, kot jo jc imenoval sodn- ka/rnski postopek, je bila glavni in osrednj del kazensk^a postopni kir Tu sc jc odločilo o krivdi in ka/.n na prvi slopn ■ Glavna obravnava jc bila praviloinr javna (§ 7 2 s.k.p.). Obravnavo jc vodil prcdsed^i^. To nje govo vodstvo jc bilo tako formalno kol materialno procesno vodstvo. Poskrbeli jc moral najprej za pravilno sestavo sodišča, za navzočnost predmetov, ki so bili potrebn /a dokazovanje Odločal jc o predlogih strank, zasliševal obiožcnca. priče Sn izvedence ter dajal bc.;cdc sodnikom, strankam, i/.vcdcnccm sporu jc odločilo sodišče z reši l vi jo (§ 228 s.k.p,), Skrbel jc tudi /a red. irnr in "dostojanstvo ined zasedanjem (§ 229 s.k.p.).
Obravnava jc praviloir.a polekula neprekinjeno od začelka do konca (§ 227 s,k p.V
1, Predsednik jc otvoril zasedanje in razglasil predmet glavne obravnave ter sc prepričal, ali so prisotne pozvane osebe in sodišče (senat) sestavljeno (§s 236. 246 s.k.p.)
2 Nato je predsednik poklrcal obtoženca in zahteval -od njega osebne podatke (§ 246 s.k.p.). Po uredbi z dne 20. marca Jt)35y jc bilo mt ;oče opravili obravnavo izjemoma in ob določenih pego jih 11 rdi v obtožence vi odsotnosti (§ ?37a
h Več I) icm tlej M. Dolenc <iy32). .Str. 245 ss.
Slu/hcni IK kraljevsko oanske uprjvt dra.sk banovine Iti.
13Ü
Članki in razprave
ARHIVI XX 1997
s.k.p.).
3.	Na vrsti jc bilo klicanjc prič in izvedencev Í24"? s.k.p.j.
4.	Tožilcc jc prebral obtožnico in začela se jc glavna obravnava v ožjem [smilil benede
5.	Sledilo jc zasli.šanic ohtoženea o dejanju, ki gaje bil obtožen (§§ 249, 250 s.k.p,).
6.	Naslednja točka v poteku glavne obravnave jc bil dokazni postopek. Po vrstnem redu, ki gaje dolo il predsedn-k, so se izvajali dokazi, od zaslišanja prič in izvedcnccv, predložitve predmetov. do branit zapisnikov, listin in drugih do kumentov (g§ 254 267 s.k.p.).
7.	Sle Ji 11 so govori strank. Predsednik je izjavili da jc dokazn postopek končan. S povabilom. da poda in obrazloži svoj predlog o ob-tnženčevi krivdi in kazenskih nredpisih, ki naj se uporab |0, je dal besedo tožilcu (§ 2/í8 s.k p.) Oškodovance jc dohil besedo takoj za tožilecm Nato sta l;jbKo govorila obtoženec in njegov za govornik, ki sla odgovarpala na ložilčeve navedbe. Tožilce in oškodovance sta se sicer smela povrnili na obrambe,, loda po.>1cdnia beseda je vedno pripadla obtožencu (replika) <§ 269 s.k.p.j.
8.	Po končani razprav i se jc sodišče posvc lovalc in nato izreklo sodbo. Predme' sodbe je hii obtožcncc in nje ovo dejanje, ki jci rilo predmet obtožbe Tožilccvi predlog' pa sodišča niso vezal* ni;i pr: pravni oceni Sejanja nili pri odmeri kazni. Sodbo jc smelo opreti sodiiiec le na dokaze, ki so'bili podani na glavni razpravi (S§272, 274,275 s.k p',).
9 Predsednik jc nato na javnem zasedanju ob pr.solnosti obtoženca in tožilca sodbo razglasil. Prebral jc njen jz.rck ter navedel zakoniic ¡Jo ločbe, ki jih jc sodisčc uporabilo. Poučil je tudi obtožcnca o pravnih sredstvih, k* ph je urici na razpolago za izpodbijanje sodbe (Z 2H8 s.k* p.).
Pismeni) izdthivu sodbe jc praviloma sledila v treh dneb od razglasitve. Ta dokument predstavlja praviloma najvažnejšo listino v arhiv skem gradivu sodišč, zalo je prav, da si jo ogledamo nekolikr podrobneje. Pismeni "odpravek" sodbe, ki sla ga podpisala predsednik* in zapisnikarje moral obsegali ('{j 291. 292 s.k.p.j:
A. livod. V tem prvem delu sodbe so bin navedeni naslov sodišča; imena sodnikov in zapisnikarja; ,mc državnega ali zasebnega tožilca, zasebnega udeleženea kol tožilca (tudi morebitnih zastopnikov poslednjih dveh); ime obtožcnca -n njegovega zagovormka (z. dostavkom, ali jc obtožcncc na prostosti ali v zaporu); dan naredbe, s katero je bila odrejena glavna obrav nava; podatek* o 'avnos'.i obravnave; dan izrečene sodbe, končne zahleve obtožbe in obrambe
U Izrek sodlic (dispozihv). V (cm delu sodbe jc b la poleg iiricna obtožcnca -n njegovih osebnih podalkov Šc ena izmed možnih odločitev sodišča:
a. Obtožba se zavrne, bodisi da pregon ni bil dopusten, da se jc postopek začel alj nadaljeval brez zahteve ali proti volji upravičenega tožilca.
da so ovi ale postopanje kakšne druge zaprek-; (§ 276, 277 s.k.p. i.
b. Ofrozcncc sc oprosti obtožbe, če jc sodišče spoznalo, da dejanje, ki ga jc bil obložen, ni kaznivo dcianjc an ni bilo dokazov, da ga je storil, ali pa da so bile podane okoliščine, ki so izključevale krivdo ali izključevale oziroma ukinjale kaznr.osl (§ 280 s.k.p.).
e. Obtožcncc jc kri,' dejanja, k ga jc bil obtožen. V primeru ohsodilnc sodbe je bilo polrchno v sodbi navesti katerega dejanja je obtoženec kriv, z izrecno navedbo okoliščin, od kalcrih jc odvisna uporaba kazenskega zakona; katero kaznivo dejanje jc obiožcnce s svojim dcianjcm storil; odločitev o kazni in morebitnih "oeuvalnih odredbah" ler odločba o zasebno pravnih zahtevkih in stroških; kuterc določbe zakona se upor;-bijajo za obtožcnca in njegovo dejanje ({? 281 s.k.p.).
C Razlogi sodbe Navesti jc bjlo potrebno predvsem, katera dejstva jc štelo sodišče za dokazana ali nedokazana .n zakaj; kateri razlogi in nagibi so vodili sodišče pri reševanju pravnih vprašanj in zavračanju ugovorov, pri obsodbah tudi upoštevane obtcžcvalnc in olajševalne okoliščine, pri oprostitvah in zavrnitvah pa točna navedba razloga (§ 29.3 s.k p.).
2.	kazenski postopek pred sodnikom posn iDczuiKom pri okrožnem sodišču
Postopek pred sodnikom posameznikom jc hI v glavnem enak onemu pred senatom, vendar jc obstajalo nekaj razlik, Omenimo le, da tu pr;. viloma ni bilo preiskave. Državni tožilce je vložil obtožbo neposredno, bodisi na osnovi naznanila javnega oblaslva, kadar jc bil obdolženec zaloten pri dejanju in ga jc tudi pri nal, bodisi na osnovi policijskih ali sodnin poizvedb Preiskava jc bila obvezna le takrat, k^dar sc jc odredil preiskovalni zapor (tj 372 s.k.p.).
3.	Kazenski postopek pred sodnikom posameznikom okriijne^u sodišč;i
Ta pe;lopck naj bi bil sorazmerno leži in .številčnosti kaznivih dt.jr.nj, ki jih jc obravnaval, hitrejši in krajši oziroma enostavnejši. Postopek ■e vodil in o zadevi odločil sodnik posameznik.
Kazenski postopek pred okr.jnim sodiščem jc. prr uradno prcgonljivib kaznivih dejanjih, sprožila zahteva državnega tožilca (v kraju, kjer jc bilo okrožno sodišče) aN vršilca dolžnosti dr "žavnega tožilca, kjer ga ni hilo. pa zahteva drugega javnega oblastva ali organa ali naznanilo oškodovanca Pri kaznivih dejanjih, ki so sc pre ganjala na z.arcbno tožbo, se je kazensk. po.->lo pek začel na zahtevo zasebnega tožilca 375 s.k.p.").
Kadar je hilo v zahtevi ali naznanilu pcdauib dovolj dokazov, jc odredil sodnik na njuni podlagi dan za ustno razpnivo, čc je spoznal, da je
AK Hl VI XX 1997
Članki in razprave
131
prislnjcn in tli bilo razlogov za zavrnitev (n.pr.: dejanje m kaznivo dejanje, obstoj okolišem, ki .zkPitettjejo krivdo kaznivosl al; pregon) 370 37X s.k.p.).
Sodnik je smel v dveh primerili celo takoj začer ustno obravnavo brvi pr-mer ec j" h' ob zahtevi javnega organa ali obla siva obdolženec, ki je bil zaloten pri dejanju in ga je Indi priznaval. pred sodi.sčc priveden, in drugi takrat kadar st.i prišla pred sodišče ložilce in obdolži1,nee vsak ,s .svojimi dokazi (§ 376 *.k.p ).
Kadar je bilo pred ustno obravnavo za razjasnitev zadeve polrebno opravili poizvedbe, "It je izvršil sodnik ob pnsolnosii zapriseženega '/api aiikarja (§ 377 s.k.p.). Pri poizvedbah je sodnik fiporabljal predpise, ki so veljali /.a preiskovalnega sodnika, vendar z nekaterimi omejil-vami (S 3X0 s.k.p.).
Tu. pred okrajnim sodiščem, torej ni bilo postavitve pod obtožbo z obtožnico. tuci: ne glavne rsr/piavc.1(1 Priče so zaprisegah le <zjc moma, pnviioina jc bila dopustna samo slovesna obljuba govorili resnico (S 3HI s k.p.). Na ustno razpravo so bdi praviloma povabljeni: obdolžc nec. oiskodovanec čc ni bil 'že zaslišan in m prijavil zascbiKjpravncga zahtevka, zasebni tožilce državni tožilce le. eejc to zrcenozablcv.il. po potrebi pa tudi druge osebe Kadar oškodovanec ni nastopal sam kot zasebni to/ilcc. :sc jc lahko pridružil kazenskemu postopanju s svojim zahlcvkoin i§ 377 s.k p). Obdolženca je na razpravi lahko zaslopal pooblaščence, toda kadar jc bila po mnenju sodnika njegova osebna navzočnost potrebna. " je lahko zahteval 3H4 s.k p.). Ustna razprava je bila praviloma javna. Začela se jc z objavo glavne vsebine zahteve ali naznanila in se dovršila praviloma brez preki nit ve. Za postopek in sodbo so vel tal a podobna pravila kot za glavno rrzor.tvo pred okrožnim :k1 iščem (§§ 387 .3M).
:a,SAMMI!Nt:ASSUNC>
DAS STB A1 ;Vl!.Rl!AlIiil;N IN SLOWENIEN 1930-1941
Das gcriclnüchc Slrafverfaliicn wurde ;m letzten Jahr /chui v<ir dein Zweilcn Weltkrieg durch Straf-vcifahicnsgcscl/ (Bkoh o sodncin kn/cnskom po.*op;i.iju) uns Jcm Jaluc 1929 (icrcgcH, das 1930 in Kruft im und abgesehen von kleineren Änderungen Ms zum Kncg' beginn angewandt winde.
Im /.weilen Jaln/eh'H des Hcstclicns de« erslen jugoslawischen Slaales. stellte man das Stiafie^ht aufiine völlij, neue Cmmdlrige, wodmeh secli hls dahin «¿äiiedene Rcchtsgebicle endlich vei einigt nnd veicinfachi wurden- 11c: dci Hinoidnung des gerkhllichen Arcluvguls ist die Kenntnis dei ci (schlägi^en t'roblcinaiik iinailbchrlich.
SUMMARY
I'fiNAL I'ROCtiDilRliS IN SLOVENIA WOM 1930 TO 19-11
In the last dee.ide bcloie Woild W=ir (1 ihc nilcs governing court proceedings pertaining lo criminal offenees weie sci in Slovenia hy the Law on Judicial Criminal l'r>cccdings passed in i929. The law camt into foicc in 1930, and was, with only slighi changc.s, implcmcnied uniil the beginning of the war.
In the .second decade of ihc Firsl Yugoslavia, a completely new criminal law was administered which finally iiniicd and homogenised six, up until ihcii, diflcrtnt legal ficMs. The knowledge [>f these rales i> of parainoum iinporijince ir ilic arriingemeni of archival materia!',- of courts.
Il) Več I) kill M, Iii llene (ITO). Mr. 277 s\.
132
Čhnkt in razprave
ARHIVI XX 1997
Organizacija in delo The National Film and Television Archive
VLADIMIR SUNČIČ
The National Pilm ar d Te levi rinn Archive (NFTVA)je b'1 ustanovljen leta 1935 z namenom, da prevzema, varuje, hran n omogoea dostopnost filmskega gradiva kot kulturne dediščine. V Icln 19.18 je bil eden izmed štirih filmskih arhivov, ki so ustanov'Ii Föderation lnlcrnatioiraic des Arcbivcs du f ilm (Fl A P). Arhiv hrani pribliz.no Elflmjffl naslovov filmov od leta 1895 do današrnh dni. 7,h:rka vsebuje igrane, kratke, dokumentarne, animirane in amaterske liIme, iilmska poročila, televizijske programe m video trakove. Naloge, določene z zakonom [Royal Charter), so prevzemanje, valorizacija, varovanje, hramba, popisovanje in dostopnost nacionalne zb rke filmov in lelovizjskili programov vseh vrst. k: .majo vrednost kot umetniška dela in so istočasne pri men j z zgodovine filma in televizije. Zbrka je zgodovinski vir za preučevanje vsakuanji ga v.ivjjcnjn ir, obnašanja.
Glodc na .Štiri osnovne dejavnosti, ki jiii opravlja, je Arhiv razdeljen na naslednje sekcije n oddelke:
I, Sc kaj n /.n prevzem filmov
Sekcija se sestoji i Mrl K oddelkov; prevzem igranih lilmov prevzem dokumentarnih lilmov prevzem gradiva televizije
1, Oddelek zn prevzem igranih lilnu v
Osnovne naloge oddelka so valorizacija, prevzem in varovanje igranih filmov. Zraven igranih prevzemajo se filme, posnete na video t rake vili. animirane filme, kratke izvlečke iz, filmov, ki so p. ikazani kot reklama za film ftrailer). televizijske filme m oddaje o filmu. P loriteto pri prevzemu imajo britanski filmi in fil m■ britanske produkcije.
Vodja oddelka in njegov pomočnik prevzete filme identificirala s kulturnega m tehničnega vidika Izdelata filmografsko in tehnično doku mcntaeijo za vsak film posehej. Zraven filmov pošljeta celotno dokumentacijo o posameznem filmu iu, če je potrebne;, določila bodoči status filma. Glede prevzema filmov navezujeta stike z disirihuterji. produccnlskhni podjetji, individu tjnimj producenti, reziserii. pri 'aht m. zbiralci iri arhivi, člani F1AF
Všakc leto se zhirka poveča za prih'izno 10.1)00 naslovov, pri svojem delu si pr iden ;ifikaeiji filmov pomagajo z. zunanjimi sodelavci. Fna najpomembnejših nalog je identifikacija fil mov. k! se že nahaiajo v Arhiffl in so nepopolni.
Zato ji; zelo pomembno, da povzema jo kvalitetnejše lilmeod ti; lih. ki sc zc nahajajo v Arhi"'ii.
Ker imajo od lične odnose z razrun producenti po svetu. |e zelo pomembno, da jim Arhiv zagotavlja, da filnu. ki :ih je prevzel in iih hran ne bodo pod nobenim pogoj ;m nenadzorovano zapustili Arhiva.
2, Oddelek /a prevzem dokumentarnih dimov
Osnovni nalogi oddelka sla valorizacij in prevzem dokumentarnih filmov in video trakov. Prevzemajo filmska poročila, doku men larne ir reklamne filme, '.'ideo trakove in filme o >obra zevanju, znanosti in rz indi'stnje Prevzemajo luui filme raznih državnih uradov kijih li posnamejo za svoje potrebe Po zakonu hi moral prevzel te filme Public Record Office. Ker nima primermu filmskih skladise in opreme, jih preda ■ Arhivu. Zar;:di relativno te nene opreme in rauinal.iiške tehnologije j t; vedno več video Ira kov.
Produkcija lilmov in video trakov je razpršena, zato je o njej zelo malo podatkov. V Bruish Na iK.nal Film and Viden Catalogue jc navedeno majhno število filmov in video trakov, nos neti h vsako leto. Zato j'' zelo pomembno, da imajo dela vci¡ zaposleni v tem oddelku dobre slike s pro ílnecnt' iu posamezniki ter prostega depozita. Večina dokumenta m i h ni mov dob" Arhiv na podlagi pogajanj s producenti in posameznih sla prostega depc,žita, Prodneenli imajo omejene finančne možnosti, tako da Arhiv prevzema predvsem ko pije, k. so dostikrat slabe kvalitete Arlm pre vzenta samo del tekoče produkcije. Na osno'i valorizacije poskušajo prevzet, najbolj laprezon tativui del pmdukciic Veliko producentov in posameznikov je nos'ilccv avtorski ! pravic. Ti se hojijo, da bodo njihovi filmi uporabnem brez njihove vednosti,
3 Oddelek za prevzem grf.diva televizije
Oddelek ima sedež, v Londonu. Vam spadr tudi Video !)ddelek v Konservatorskem ccntru. Ora divo televizije prevzemajo direktno s presneir.a vanjem leleviznskib oddaj. Presnemavalo tako več kol 25% oddaj televizijskih pestaj ITV in Channel 4 Valorizirajo uh vsak teden sproti in določijo, katere bodo presne11 Oud;ijc presnemavajo v Vidno oddelku Konscrvatorskcga centra in sicer na I" {¡nenij trak za arhivske potrebe in na VHS za študijske namene. Dovoljenje za presne mavanje s> jc Arhiv pridobil s posebnim dogovorom z obema televizijskima postajama. Avtorske
ARHIVI XX 1997
Članki in ra/pravc
pravicc i m.-] prodncent. ki da dovoljenje za upo rabo gradiva.
Starejše televizijsko gradivo, posnelo na 2" (inčni) trak so televizijske postaje predale v varstvo Arhiv». Varovanje, kontrola in ponovna uporaba so ločno določeni s pogodbo med pro-duecntom in Arhivom. Pri uporabi starejših tra kov. posebno 2". imajo veliko problemov.
Veljavni zakon o avtorskih pravicah dovoljuje uporabo vseh oddaj BBC la po lelti l(>90 in to v študijske namene Master trakovi so na Super VHS. Za uporabnike so na razpolago VI [S tra kovi.
II, Sekcija zn popisovanje liliuov in video trnkov (Ca talnemu)
Naloga sekcije jc popisovanje zbirke in nude nje pomoči uporabnikom Pri posameznem gradivu priskočijo na pomoč pri pop'sovanur znnar;i strokovnjaki Uporabniku je s pomočjo popisa ill indeksov omogočen lažji dostop do gradiva. Oni ne iščejo samo naslova filma ¡.non igralcev tem več želijo še druge dodatne informaci je. Podatki o naslovu filma, filmskih igralcih, letu proizvodnje, vrsti filma, kratka vsebina ¡11 opombe se vnašajo v računalnik, liili morajo čmibol; nalančpi. tako da uporabniku dostikrat ni potrebno pregledati nima 11a montažn. mizi. .Stvarn; indeksi se izdelajo za zelo pomembno gradivo (najstarejši film', poseb ne zbirke itd.), l/dclnjcjo jili na podlagi gesel, ki jih uporabljajo v knjižnicah. Ko bodo 10 dopuščala finančna sredstva, liodo -.Ivami indeks, ki ie šc vedno na k'ulicali! vneli v račtmalrik
lil. Sekcijo /.¡1 dostopnost lilniskegn in televizijskega gradivu
Razdeljena je na dva oddelka n službo.
1.	Oddelek za de,stopi,ost do darovanega gradiva (Donor access)
2.	Oddelek produkcijske knjižnice 'The Pro duelion Library)
3.	Služba za ogled filmskega m televizijskega gradiva
Oddelka in služba so tisli. ki imaj opravil z uporabniki. Osnova delovanja Arhiva jc var stvo in hramba zaupanega gradiva
I Oddelek za dostopnost varovanega grndiva (l)onor Access)
Osnovna naloga oddelkii jc. da uporabnike 111 pr;skrb; kopije gradiva za niihovc potrebe, Kopije se ne smejo uporabljati za na Sij njo .iro d ikcijo Uporabnik mora prrdlož-a pnirJilo o nameri njihove uporabe Gradivo mor;* bili la razpolago listini, ki so ga darovali Arhrn Kir število darovnvecv naraščaje zelo pjmcbno.^da se v pogodbi med darovalccm m Arh.vom loč,10 doh>či način bodoče uporabe.
Drugi problem pri uporabi gradiva jc. ta. da
hranijo gradivo, k, i i bilo darovano, vendar obstajajo zanj avtorske pravice.
Ilraniio šc tretjo kategorijo gradiva kjer m Močenih ivtorskih pravic O liporahi Ic-tcga odloča Arluv
Gradivo sc uporablja /a kulturne m izobraževalne namene in projekcije. Veliko je tudi prošenj za uporabo grdiva iz drugih filmskih arhivov, članov PI.AP, regionalnih arhivov, mu z.ejev 111 lin. verz.
2. Oddelek projekcijske knjižnici (The Pro-duclion Librarv)
Naloga oddelka jc. da da filmskim in televizij skim produccntom na razpolago gradi 'o. ki ^a li želijo vključiti v lllm ali televizijsko oddajo. Cc ni na voljo kop-j, ki lahko uporabnik ogleda master kop jo, če s tem s oglaša osebje konscrvalorskcga centra. Uporabnik plača jzdelavo kopije.
Ogled filmov nadzoruje tehnik Deli filma, namenjeni kopnanjn. so označeni ir izmerjena jc dolžina. Kopije |si iahko ogleda uporabnik sam. Pri ogledu m.istcr kopije mora biti navzoč tehnik. Ko uporabnik izbere gradivo, sestavijo pogodbo med uporabnikom 111 Arhivom v kateri locnc določi, v kakšne namene in kje bc gradivo Epo rabljeno. Uporabnik mon predložili soglasje nosilca avtorskih prav c Če avtorske pravice niso določene, vodja produkcijske knjižnicc odloči, ali bo dal gradivo v uporabo. Uporabnik predloži pismo o namenu.
3 Služba za ogled lilinskc^ii 111 televizijskega ^nidmi
Naloga službe jc. da omogoči doslonnost gradiva, ki ga brani Arhiv Služba omogoča in organizira ogled gradiva (video trakove različnih formatov, kakor gradivo BliC-ja) šlndcntom in raziskovalcem, in to na ariiivsi 'h osnovah Te osnove so:	f ■
identifikaciji' gradi .'a s pomočjo nodalkov Konscrv.iiorskcga centra koordinacija možnes 1 kopij /. možnostjo ogleda (na Slccnhcck mizah ali v kinodvo-rani)
rezervacija gradiva v sodelovanju s Konzcr-vaiorikim ccnlrom
zagotovilo, da tcluiik, ki skrbi za ogled gra diva, dobi pravo gradivo ob pravem času Tehnik je odgovoren za nadzor in nudi pomoč uporabnikom.
Služba skrhi za naročilo gradiva za ogled: za predvajanje filmov v NFT MOM1 in dru gih regionalnih kinodvoran.ih
-	za notranja predvajanja za delavec Arhiva, izobraževalne namene, iidelcžcnee Summcr School m študente
-	za nekatere prireditve v Britaniji, pri katerih sodeluje al. ludi ne Arb v. in so pomembne za A rlii-.'
134
tanki in razprave
ARHIVI XX 1997
predvaja nja v Muzciu mesta London predavanja v Imperial War Museum
-	predvajanja za člane FlAF-a
-	predvajania, ki ;ih Arhiv organizira skupa; s British Council izven Britanije
Naloga službe je med drugim preverjanje kvalitete kopij, ki j if prcdva'ajo. Opozarjajo Konservatorski ccntcr in sekcijo za prevzem gradiva, če je obstoječe gradivo z vidika varstva problema tieno. Služba raziskuje avtorske pravice za lilmc in gradivo televizije, ki jih hrani arhiv. Te podatke vodi ažurnem i ih posreduje uporabnikom.
Ena najvažnejših naiog službe jc posredovanje podatkov in pomoč uporabni kom. Sredstva, ki jih dobijo od uporabnikov za o glee1 til mo v, pokrivajo izdelavo in vzdrževanje kopij. ■ ludentje imajo za ogled fi'mov polovično ceno. Kopije filmov za ostale arhive, člane F1AF so brezplačne.
IV, Oddelek zn fotografije, plakate m secno-grafskt' predmete
1 Zbirka fotografij
Zbirka obsega Črno-belc, barvne fotografije ir diapozitive, ki ilustrirajo ra'zvej in zgodovino svetovnega filma in deloma tudi tclcvr/ijc. Hra nijc okrog 7 milijinov fotografij n;zličnih vcl; ko iti, od mm Jc 25 cm x |5 cm. 10.000 ni tratnih negativov, med katerimi so tudi fotografije na steklu različnih velikosti, od 35 mm Jo 30 cm x 35 cm, 70.000 varnostnih negativov zbirk TV Times, p-cd'-scm 35 mm, 226 315 tisoč delovnih negativov,, izdelanih iz /.birkc fotografij. Zbirka je dostopna na sedežu Arhiva in v Konscrvatorskcm centru. Uporabniki fotografij so posamezniki, raziskovalci, publicisti, televizija in filmska pedjetja. Če uporabnik želi fotografijo, ki ,c zbirka ne vsebuje, mu s pomočjo skoniranja izdelajo kvalitetno fotografijo iz filma.
Na sedežu Arhiva, kjer hranijo fotografije, ni so zagotovljeni najboljši pogoji za hrambo. Vlaž nost in temperatura nista pod kontrolo, ker ni klimatskih naprav Najpomembneje fotografije so varnostno presnete in shranjene v klimatskin skladiščih v Konservatorskcm centru. Tudi v Centru, kjer hranijo kopije fotografij, nimajo klimatskih skladišč zanje. Za hranjenje fotografij bodo zgradili novo skladišče. Nitratni negEivi so shranjeni v Gaydonu.
Fotografije so popisane s pomočjo programa Summary of Information on Film in Television (SIFT). Popis obsega originalni naslov filma, vrsto fotografije, opombe in velikost. Ko bo v Konscrvatorskem centru končar popis negativov, bodo k popisu fotografij dodani podatki o stanju in varstvu.
2, Zbirka plakatov
Zbirki vsebuje okrog 15,000 originalnih plakatov od leta 1895 do danes v velikosti 76 cm x
101 cm. Plakati so fotografirani na 35 mm barvne diiipozitive. Na vsakem diapozitivu jc naslov filma. Diapozitivi se nahajajo na sedežu Arhiva, kjer so na razpolago uporabnikom. Dostop uo originalov jc omejen. Na prošnjo upombnika izdciajo kopije diapozitivov, kakor tudi barvne kseroks kopije iz originalov. Plakat so popisani po naslovil filma V tem času pripravljajo vnos pop:sov v računalnik Od leta 1933 se vsi plakati popisujejo s pomočjo računalnika. Od leta 1987 hranijo plakalc v posebnem skladišču pri tempe ruturi 13-15 "C in vlagi 55%, v Konscrvatorskem centru. Večino plakatov so Arhivu darovali različni daiovalci. Novejše plakalc kupujejo od National Screen Services ali na javnih dražbah. V večin1 primerov Arhiv pre ime zvite plakate, zato jih ravnajo pod steklom v časi] od enega do dveh tednov. Poškodovane plakate hranijo pose bej, dokler ne pridobijo sredstev za popravilo, Popravila opravljajo v delavnici Public Record Officea, ker Armv Brnik iastne delavnice.
3 Zbirka scenografih predmetov in risb
Zbirka vsebuje sccnografskc predmete in ris be za scenografijo .z bi: tan.,ki a in tujih filmov ter kostume. Csji predmeti m i'sbe so originalni. Skupno .stevik* sccnografskih predmetov m risb, k, so jih začeli zbirati pred dcsciimi leti, |c okrog 3.000. Zbirka jc fotografirana nti 35 mm dia positive. Na fotografiji 3 diapozitivu jc naslov film? i:1 unc scenografa, seveda če jc le-ta znan. Dostop do originalov jc omejen. Originale peso jajfl muzejem in galerijam za razstave, in sicer brezplačno. Za zavarovanje in transport poskrbi organizator razstave. Del zbirke je razstavljen v Museum of Moving Images. Zbirka jc bila ponovno popisana in je pripravljena za vnos v računalnik Ve!iko predmetov u risb jc neznanega izvora. Zbirka se hram v klimatiziranem skladišču v Konservatorskcm centru.
Zbirka fotografij, plakatov, sccnografskih predmetov i.i risb je v lasti Arhiva. Uporaba jc omejena zaradi upoštevanja avtorskih pravic. Identifikacija nosilcev avtorskih pravic jc dostikrat težka. To jc posebno opazno flri fotografijah oseb (i/.vor, datum, neznan fotograf) in pri sccnografskih pred met in n rsbah, Redko obstajajo podatki, ali jc bil predmet a1' risba naročen in jc tako v lasli scenografa.
V, Konservatoriki cen ter v ItcrKliunistcdn
V Kon^crvalorskcm centru za varstvo film skega in televizijskega gradiva (Y Paul Getty Conservation Centre) v Bcrkhamstedu (v nadti Ijevanju: Center) sc nahajajo laboratoriji in filmska skladišča. Glavna nalogii Centra je dolgoročna zaščita in s tem dostopnost filmskega gra diva. V Centru sc gradivo, ne samo filmi ampuk tudi v.™ driiga spremljevalna dokumentacija (fotografije, plakati), Kopira z minimalno i/gubo
i
ARHIVI XX |99"
Janki in m/prave
lfl
kvalilele in se sli ran i v posameznih skladiščili Za izvajanje lcli nalog skrbi pel oddelkov.
I. Oddelek za dostopnost 111 popis gradivu
Dostopnost do zbirke sc omogoča s preučevanjem dokunienlacijc in določitvijo nijbolj primernega materiala /a kopirunic.
Pregled in idcmifikacija omogočala lehn.čm pregled sprcjelcga gradiva, stalus kopiranega malcriala 11 obnovo maslcrsov Tcbn cno poro čilo o stanju gradiva se vnese v računalnik. Opravi sc tudi lesi slaianja. da se določi oh-;lojnost gradiva.
Nastcdnj.? stopnja jc lehnična selekcija i-ri tem natančno preglcd-ijo in primerjaj) vse kopije, ki se še nahajajo v skladišču. Na ta način določijo najboljši inalcnal. primeren za h mini.o. Gradivo sc nato shrani v klimal,znanih skladiščili
Vsi podalki o slnnju gradiva, povezani z zc obslojcČim gradivom, odločilve o varstvu, liram hi in času kopiranja sc vnesejo v raennalr.ik.
2 Odelek za varstvo Mlinov
Preden se film kopira, moraio poškodovan-filmski Irak popravili To oprinjo roero v po sebni delavnici za popravilo poškodovanega filmskega Iraku na oddelku za varstvo Mlinov. Najpogostejša poškodhc so ra/lrgana perforacij.i, pjfij zlepi jen s pomočjo J spil neg* irakti -Iti
Da bi izdelali čimholjšo kopijo. vse nuratne in aeelatiTC filme pred kopiranjem ponovno osvetlijo fgrading). Dosiikral ohslai.i razlika v gosloli oivcllilve med posameznim pr zon Za kopiranje uporabljajo optične n konl.iklnc ko pirnc si roje,
V	procesu kopiranja sc izvaja krmični. iolo grafska in scn/itomclrična konlrola, kemično mešanje in čiščenje. Po opravljenem kopiranju skozi projekcijo konlrolirajo kvaliteto nn novo kopiranih filmov.
3,	Oddelek za varstvo posnetih televizijskih programov ¡n vide» trakov
V	lcm oddelku snemajo direklno s televizijskih programov priviilnth lelcvizij in liliC-jf Snemajo s pomočjo analogne in digitn ne vidco opreme
Na nove vidcoformalc presnemavajo sla m gradivo, posnelo na irakovih. ki niso več v uporab'
Za širšo uporabo s pomočjo lclekinn presnemavajo filme na vidco trr.kove,
4,	Od del (i k za tehnični rnzvoj in izobraževanje
Ena izmed ralr ■ jc nudenje Ichnicne pnmoči in nasvetov ostami. oddelkom. Oddr ck .se ukvarja tudi z raziskovanjem ir razvojem novih teh ni n za varstvo in zašcilo filmskega m adeo gradiva ter načrtovanjem razvoja načina tehnur-
nega varslva. Za delavce v Ccnlru. še posebej za liste, ki delajo v oddelku za varslvo filmskega gradiva, oddelek organizira slrakovno izobraževanje. Oddelek določa načine tehničnega dela in siandardc za delo Ccnlra.
5. Oddelek /a podporo
Ta oddelek skne vn vzdrževanje tehničnih in prevoznih sredslev. za varslvo objektov, za dobre pogoje dela. .idmrniMracijo, finančne zadeve in za zdravslveno zasulo.
Zusammenfassung
ORGANISATION UND TÄTIGKEIT VON TUE N/.TIO-
na l niM a Ni) na uvision a kcuivi;
The Huiu*[M l'ihn nt\d TV/cn'.d'ori Archive (NIT7A) wurde im Jahre 1935 f-Srl'ndet. Dns Archiv vci"w;iltct nngetahr KXUKK) Filme von 189*5 his heule. Die du*ch dys Gc.'.ct:' {Royal Charter) festgelegten Aufgäbet, der Archivs' sind: Übernahme. Bewertung, Schulz, Aufbewahrung, Ver zeichnnng 11 nd Schaffung von Bedingungen filr die ßc imt/ung der Naiionalsammlnng von Film und Fern seilprop;¡1 inmen ;iller An, die sowohl uls Kunstwerke wie auch als1 Dokumente für die Geschichte von Film und I:crnscher von Ucdeiiuing .iind.
Den vier Gmndiäli^kcilcn cnlsprcchc.id, nmf:itil d;r; Archiv folgende Sektionen: Sektion hir die Übernahme von Filmen, Sektion für die Verzcichniing von Filmen und Vidcrihiindern, Scklion filr die öffcnlllchc Benuiznnt von Film- nnd Fcrnschmatcral und Seklion fiir Fotos Pluknic nnd .szenenbi Mncrisclic Gcjcnsiiindc.
Im kon'ic rvmori.se Ii cn benimm für den Schulz fon Film-und Fcrnschrnntcrial in Ucrk harn sied befinden .sieh La-huraiuricr: nnd Filmmaguzinc. Cic 1 l;iup(;iiiig;ibc des Zentrums ist nachhaltige Konservierung mit dem ZW,' dem lieniilzcr 'Jen Zngang zum Filmmatcrial zu ermtigliehen.
SUMMARY
TI1F ORGANISATION AND ACTIVITIES Oh HIE NATIONAL FILM AND TELEVISION ARCHIVE (NtTVA)
The National Film and Television Archive (NFTVA) was founded in 1935 a ad keeps1 about 200.000 nlms. ihc oldesi of wh.ch dale Kick to 18°5. lis aclivitics were defined ny law (Royal Ch; ricr), and includc the transfer. appraisal, preservation, nianagemeni description and ueccs-sibility of ihe :i;ilinnal eolleelion of all kmc.' , of Tims and iclcvision programmes of artistic value, ynd which arc ex amplcs from llic hislory of film and television .'is well.
Willi regard to its four major .'iciivitics; Ihc NrTVA has' llic following f< 11 ir srehons: llic fitetion for ihc Irarsfei of films, llic scclion lor the dcscriplion of films- und vidcc tapes tiic scction Tor .leccssibilily or film ynd iclcvision materials, and llic dcparlir.cni Tor photography, placards und .sccnoj*raphical items.
'llic conservation eenirc for llic preservation of film and iclcvision inalcrials 1 li;rkhamstcd harbours' ¡1 laboratory ant! film storage areas. The ccntrc aims at long-standing preservation a-, well as ihc accessibility of lum materials.
_Članic; in razprave___ARHIVI XX 1997
Slovesnost oh 35. letnici Kranjske slovenske katoliške jednote (KSKJ) in vscslovanski katoliški kongres Ict:i 1979 v Ji	ZDA
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenija
Jugoslovanski amba-ador v ZDA prof. Leouid Pitamie v Clcvclardu leta 1929 nr. poti na 35. oblctnico KSKJ Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenija
07232238
ARHIVI XX 1997
1z prakse za praks»
143
Iz prakse za prakso
Flemcnti popisovanja ari ivskega gratfiva
ViADSMIR 7 UM UR
Vsebina:
1.	OD KLASIČNEGA UREJANJA IN POPI SO V AN J A DO STANDARDIZIRANEGA ï'OPISiUAiW ARHIVSKEGA GRADI VA Z RAČUNAl N1KOM
2.	RAČUNALNIŠKO PODPRTO POPISOVANJE ARHIVSKEGA GRADIVA
3.	ELEMENTI POPISOVANJA ARHIVSKE GA GRADIVA
3.1	Klcmcoli identifikacije popisne enote I Signaluta
2.	Prvotna si¿rïInra
3.	Prej.šn)a(c) .sigiialura(c)
4.	Stc.ilku tehnične enote
5.	Vrsta gradiva
6.	Nraslo\ popisne enote 7 K as nastanka gradiva
X Obseg v tekočih metrih
9.	Obseg v tchničmh enotah
10.	Stopnja, nivo popisovanja
I L Zunanje značilnosti gradiva
12.	Lokanja nopisne enote
13.	Datum popisovanja, vnosa podatkov
14,	Datum a/itriranja, popravka podatkov
3.2	Elementi izvor» popisne enote
15,	Naziv(i) ustvarjalca londa ali pod for dr. M Tujcjcz.ični naziv(i) ustvarjalcu
17, Scde/.(i) ustvarjalca
18	Čas. obdobje obstoja ustvarjalca
19	Ilistoriat ustvarjalca biografija ustvarjalca
20,	Ilistoriat pop.sne enote (londa)
21,	Izročitelj gradiva
22,	Datini) izročitve
23,	Odgovornost za nastanek arhivskega gradiva
3.3	Elementi vscbmc popisne enote
24,	Opis vsebine
25,	Popisovanje z dcskriptoiji
26,	Sistematično razčlenjevanje oziroma razvr ščanje po vsebini (klasificiranje)
3.4	KitiiHftiH pogojev dostopnosti in uporabe arhivskima trudiva
27,	Pripomočki za uporabo arhivskega gradb'a
28,	Pravni status in stopnja izdelave dokumenta
29,	Jezik m pisava gr.idiva
30,	Stanje ohranjenosti, materialno varsivo gradiva
31,	Avtorske pravice
32,	Copyright
33,	Dostopnost za uporabo
3 5 Elementi povezav popisnih enot
34, Drugi .mrtinki gradiva londa ali zbirke
\5, Povezave s prevzemno (akecsijskol knjigo
arhivskega gradila 36, Povcz.tve popirnih enol s tehničnimi enotami
37 Povezave s fotokopijami IS, Povezava z mikrolilmt m iken i ranimi zapisi na optičnih nosilcih
39,	Povezave različnih vrst nosilcev lllmskih
zapisov
40,	Povezave različnih vrst nosilcev fotografij
41,	Povezave s sorodnimi popisnimi enotami
42,	Povezave z objavami in objavljenimi reprodukcijam l arhivskega gradiva
43 Predstavitve, razstavljanje
44,	Literatura hrbliogratlja o popisni enoti 3,6 Ostali elementi popisovanju
45,	Opombe
4, ELEMENTI POPISOVANJA NEKATERIH TIPIČNIH VRST ARHIVSKEGA GRADIVA
1, Od klasičnega ti rej litij ti m popisovanju do slnndiirdi/iniucgn popisovanju arhivskega gradiva z računalnikom,1
V sklepu enega temeljnih slovenskih arhivi-stienih prispevkov s področja metodologije strokovne obdelave arhivskega gradiva,2 kar od leta
Za stmknvnc pripombe in rcccn/ijit članki M najlepše /ahvalju jem ilr, tjlli Uiwk in pmf. dr. Jn/ctu ?j)ntarju! Stroknviia nbdclava aihivskcga gradiva vključili) s sistemi prvnln>: ureditve gnuliva (pmlnvanja s spisi) je v slovenskih ,'irhivih v /adnjih Sti.ideM:! letih icilHjlla picdv.seni na iiicnhIiiluziji i/ sledečih ilnmačih ter tujih arhivskih pi dpi' iv, učbeniki iv, priručnikiiv, članknv in rt/prti v (i>miiiviiii literaturi! Hi /brala ilr. Lin: Uti>ck in niai*, Vladimir Žumcrl:
M) Icl Mestnega arhiva Ijuhljanskc^a (\ Midcliivanjciii kit-lektiva ustunnvc v\stavil dr, Sergij Vilfan), Publikacije Mcsi-ncisi arhiva ljubljanskega, Izničila in pt^lcdi jjradiva, /v,l, Ljubljana Iy5y, str, 3!MI.
•	Tli K, Schcllcnl^rj* Minlcrni arhivi, IVincipi i tehnika rada, t/il.mjc. Savc/a ilruitava aihivista Jilj;iislavijc. Ueigrail I96h (prcvinl prve i/ilajc Mndcrn Aithivcs, Crintiplc.s and Tcthni-ijves, Mclh' lurn c	prevedla Sava Davidnvii in Kresi mir Ncinclh).
•	Scigij Vilfan in Jii/c Žaatar Arhivistika Arhiv.skd tlruslvn Sluvcnijc, Ljuhljana 197.1. Mr. 4K-KC„ HHMJfi.
•	1'riručnik i/ iirliivislikc Save/ druStava arhivskih radnika Ju-
138
Iz prakse zn prakso
ARHIVI XX 1997
gnslavijc. Za ;rch 1'J77, Mi. I{l7-22fi.
Oiilnungs . i>nil Vcr/cichnunjLSji:und\a1/c fiii ilic sl.iltithen Archive Mer Dculschen l)esiiikraiischcn Republik, Slaallichc Archi vvcnvalliint Jci Deulschcn Dcniukialisvhcn Republik 1V64 Eig!in/un^ 1: DrvcWhuflcn, Eigiin/unj; 2: Kai'cn umi 1'liinc, 1'nisdani 19711 ■ Hr^an/mig i: Fuiugiafische Repni ilukllimcn (Filme), PulsUuni 1972 - Er* in/jn?\ 4' Uikumlcn, l'i ilsdaui I9K0
Fcurija i pi; I liki aihivnngii dela v S.SSR, Muskva 19X1), ilruua prcilclana in Jiip,iInjcna i/ilaja.
■ Dcvcli Ji tigre s arhivskih lailnika Jugu sla vije, Strugi l!)H(l (rcfciali i saupSlcnja).
Mar/ah Ijmm'ck, Vinlnifc pn arhivu. Arhivi III, šl, 1-2, Ljubljana I9XI>, sir. 27 2X. 1'rasilnik n .seslavi in vixlenju cviilcnec aihivskega gradiva
l.SRS. .šl. 3-t/HI, 2/X2). Ji i Je Žuniai, Prcdpri, k ui :jiju aihivsku ilejavnusi, Arhivi IV. ii. 1-2, Ljubljana 19X1, sli. 5-.1C
•	Malin Slanisci, Elfnienli di Arctiivislica, Uilinc I )H2
Ilursl Rii.iicyk. EDV und Archive Ein Ralgebei, 2., tlbei-arbciicic Auflage. Veiiiifenllkhu icn dci laailichen Archive des Landcs Niirdihcin ■ Wcsifalcn, 1 lauplsiaalsarvh v Dilsvcl-Jmf 1'JKI
•	Juic ?,(inlui, Urejanje in popi mi vanje arhivskega gradiva • lemuljna vprašanja me i ixli iluzije in pi.slupka, Arh.vi V. 51. 12, Ljubljana 11J K 2, sir 5 14 in lani nas-cilena iliiinač.-i in luja li'eralura.
1*rir cjiik i/ arhivistike {Manuel il'arcblvisliquc, 1'aiis 197(1), Zajedniea arhiva Srbije. Beiifcrail 19H2
•	Jubanncs 1'apiil/, Archivwissenschafl, 2.1 luieli^c-chcnt Auf lage Anehivschulc Maiburg, Maiburg I9H3, Hanil I, 2, i, 4,
Hnihn Hiachmann u.a. Aithivwcscn in ilcr Dculschen ilcinukialischcn Republik Thcmic umi ¡'i ixis, Ucilin Ffct. JiiJc Zunlai, Aihlvisllka, DDL Ln iver/um, Ljubljana l!)H4.
hirninik /a simknvn" uspusahljanje delavcev, ki ik-lajii /. ilukuiiicnlarpiin jradivr m, Republiški kiiiulk /a kulluni, Časnpis-ii /avikl Uradni lisi SR Slnvcnijc, ! jubljana 19X4.
Piavilnik n suukiivni i:hdclavi in i/delavi piipuniičkiiv /a raziskave aihivske^a gradiva (Ur.l.SRS, li 11 'NX).
•	Ji I J- Zrir ar, Pravilnik u slrukiivni nbdclavi in i/ilclavi pri -pueuifkiiv /a ra/iskave arhivskega gradiva (Unulni lisi SRS, šl. 11j^HK). Arhivi XI, Si. I 2, Ljubljana I9KK. mi. I24.|2fi.
Dicliumry nf Arrhival Termi nullify, 2. dupuPnjcra i 'daja, K. G. Saui, Milnchen, New Ynik, L/inilun. Paris I9HJI
Jn?c Žunlar, Vmlnik pu fnnoih in /biikati arhiva - Ob nh. iavah sli i venski n arhivu v v zadnjih dese.ih Idi h, Arhivi XII, šl. 1-2, Ljuhljana lyKt, sir. 49-51 in lam navcilcna lil :rah ra.
Miohael Cimk and Maijiaiilh Proclcr, Manual nf Archival Descriptiun, Grcal Hiilaln, Guwcr Publ.shinj Cumpany ]9#J
V.xlnik '/¿i kIii vinskega ar) i v Ljubliana. Zgixl.ivinski arhiv Ljuhljana, Gradivu in i a/prave 11, Ljubljana 1991.
Osnuick splušnih uiednanidnih slandaiduv /a pupisuvanjc (prevedli, Maiija Vera Eijuvcc, .sirnknvna Icihiiniilnjiija Vladimir Žumcr). Arhivi XV šl. 1 2, Ljubliana 19!>2, sli. Ifi2 17.1. 1SAO(G), General Imcrnaliimal Slandanl Archival Dcs-
t- ri p i i. i n, Adnpicd by itie Ad lliie C.............. nn Dcsciipiive
■Sianilarils, ,Sn>ekhiilni. Swcilcn, 21-23 Januaiy 19'J3 (Final ICA jppmvcd vcrsiun), Iniomaiinna! Cnuneil im Arhives, Onawa 1994.
inlcrnaliun^le Grundslll/c iili die mhivisene Vci/eithnun^, Utx:rv;l/I umi bcaibcilel vun Ramci Braning umi Wnncr Uceaewaldi Vcriiffenllichungcn Ocr Arthivsthulc Mjrburg, Ni. 13. Marhuig 1W4
1SAI)(G;, Opci iiidunarndni slandanli /a upi si vanje aihiv-skng g miliva, Mcuunarmlnn ariiiv.skn vijcic, Oiiawa I9'JJ
I9.'i9 v slovenski arhivistiki pomeni urejanje in popisovanji. Icr zddavo pripomočkov z; raziskave arhivskemu grndifl, je 'Jr. Jože /onlur davneg.i1 lela I9S2 v glasiiu ARHIVI zapisal:
'V hližnji priiiodnosi. pa n;.s čaka dosl tlc,la na področju standardizacije popisovanja arhivskega gradiva Pri tem ho Ircha upoštevali polc-g spi sovnega gradiva posehoj še karlc, načrlc, folo-irajjjc! uradne in poslovne knjige, zapuščine ild. Posebej pa ho Ircha proučili I udi vpraša njii v zvezi z izdelavo deskuplorjcv, torej vpraš/iiiju, ki so povezana z računalniško obdelavo poda l ko v",1
Na področju popisovanja arhivskega gradiva smo v zadnjih petnajstih letih naredili ogromen korak naprej, tako glede melotlološkc i poenotenja (standardizacije) popisr,vnnj;i kot pr;:k ličnega popisovanj,, arhivskih fondov in zbirk v vseh slovenskih arhivih.
(hrvaiki picviKl. lipkiipis).
•	ISAARtCn7), Imcrnaliimal SiamLartl Aiehival Avih.irily Rc-tu nI fni Cnrpnalc Bixlics, Persiins and l-ainilics, h naicil liy lic Ail hiie Giiiniiissuin un Desiriplive Slamlanls, 1'aiis, Frante, 15-2(1 Nnvcmbci I^S, (Rnal ICA appmvcil vcrsinn), Inlcinalmal Cnuneil nf Aithives Ollatva l9V(i.
.Sisicnii piislnvarja s spisi:
ri-amiškn piislnvanjc v di/av. iti H ganili, /avihlib In nrgani-/Iicijah, Cnsnpisni /aSIkI "Urailni !is1 sRS", Ljubljana I9fi4.
•	Scigij VilTan. Tipidni^ija upravnih icgislialuia, .Sislani pivu-bilnnli sreiljlvunjii u upravnim r^gislialurania, Alhivisl XX, šl. 2, »cngiail l'J7(l. sli 9S.W
Sergij Vilfan in J<i7c Žiinlar, Arhlvisiika, Aillivski iIruš1 vi i Slnvcnijc, Ljubljana 1^71. sli, 2.1-47.
1'iavilmk u pisarniškem pusluvanju upravnih nrganiiv (Ui.l. SRS, 5l. 44/HK).
Manm Lurhat, Upiavnn piislnvanjc. 1. in 2, Di?avna /alu/lia ■Slnvcnijc Ljubljana l'/J2.
Jiiic Žuntar. Ra/.vnj .sislculu" puslnvanja s spisi pii upiavnih uhhslch iln icfuinic plsainlškega p<isliiv,irij.i Icla 195(i, Aihivl XVI..šl. 1-2, Ljuhljana 1993, sli. 30-44.
■	Vesi.a Giilnvina, Sisleuii puslnvanja s spisi v Sluvcniji ikI Icla mSilaljc. Ai hi vi XVI, Ji 1-2. Ljubljana 1993, sli. .I5M.
•	Anlii^i L skuvce, Slslcmi pisarniškega puslnvanja uprave v ilnbl iluali/iua na Dgrskeni, Aihivi XV! šl. 1-2, Ljubljana 199.1, slr.74-77.
l.iljana Viilrih ■ Livreneic, lialijanski sisieni: puslnvanja s spisi pri nkrajnih sinlisiih, Arhivi XVI, šl. 1-2, Ljubljana 1993 sir 21 >-2ii.
Vanila Bc/ck, Slrukuvna ,it«lclava arhivskima giailiva tlia/. vnj slslcuuiv uicjanja iluke iKi iaincja gladiva, urejanje in piimsiivanjc gladiva v aihivih) - llnlijanski sistemi ll>2f1- I9I.S, AMiivi XVI, šl. 1-2 Ljuhljana 199.1, Mr. J9-7.1.
■	f^iirkn lli/jak. Uicjanjc in piipisnvanje gladiva icitnih siulišC v nvsirijskciu in jiigiisliivaiiskciu iti/avncm .ikvim (ml I HM) iln danes), Arhivi X^| šl. 1-2, Ljublj-ina 1993 Mr *i-ll>.
Urcithn u pisarniškem pnslnvanju in u UiiOnuslili u|iiavnili nrgamiv iln ilukuiucnlarncga gradiva (Ur.l.RS, šl 72/91, [in pi;:vek šl. K2/9-1).
. NasiKlila /a i/vaj a nje uredbe u pisarniškem p<isliivanju in n iliiOnuslih upnivnlh nrganuv du diikuincnlainc^,a gradivu (Ur.l.RS, šl. ■! I/V.S).
Sixlni icij(Ur.l.RS. Si 17/95) in pitilhiKlni sinlni pusluviiiki. Ju/e Žimlai, Urejanje in punisuvanjc ailiivskega gradiva ■ icuieljna vpiašanja incliKJiilutijc in prslupka, Arhivi V, šl. 1-2 Ljuhljana 19X2, sli. 13.
AUMIV] XX fjm
1 /jjaksc y;i prakso
139
Popisovunjc arhivskega gradiva s pomočjo zelo različno računalniške strojne in programske opreme v slovenskih javnih arhivih je staro ?.c dobrih deset let, a vendar nimamo v domaei strokovni literaturi prispevka, ki ohnivnaval računalniško pociprlo obdelavo arhivskega gradila s stališča arlwskc stroke. Pruvilnik o sesluvi in voden.jn cvidcncc iirhiv.sk t ga gradivu (Url. SliS, št. 24/81, popravek ¿/82) je ski ipaj z ostalimi podzakonskimi akti. ./.danimi na podlagi Zakonu o naravni in kulturni dediščini (Ur.l.SRS, št. l/M), določil vrste, ohiike m v.icbinc evidenc ter .s tem v zvezi tudi nekaj osnovnih strokovnih pojmov (načelo provcnicncc, definicijo in Krite rii formiranja arhivskega fonda in zbi ke).4
Leta 198K smo dobili izredno kvaliteten in za strokovno delo na arhivskem gradivu v arhvu nepogrešljiv Pravilnik o strokovni obdelavi ui i zdela vt pripomočki» v za raziskave arhivskega gradivu (Ur.l.SRS, št. 11/881 s krajšim komentarjem dr. Joi^la Žonlarja.5 Z mini smo poenotili predvsem on.novnc poj m t s področja l a ko i meno vane strokovni, obdelave arhivskega gradiva, torej urejanja m popisovanja (načelo provcnicncc in prvotne ureditve, pojem arhivske enole, sig natnre arhivskega fonda in arliivskc enote, pojem ■n označevanje tehničnih cnol. razvrščanje in raz členitev arhivskih cnol v okviru fonda 'Id) ter predpisali (standardizirali) elemente arhivskega popisa ter izdelave različnih pripomočkov za raz i ;kavc arhivskega gradiva (arhivski nventar, arhivski vodnik in drugi pripomočki za raziskave). Na t* način pravilnik že omogoča Lcfclbponj.slfl popisovanje oziroma različno .nlenzivcn. diferenciran pristop k strokovni ohdelavi. k ga narc kujejo /godevinski pomen arhivskega gradiva, uporabnost za najrazličnejše namene, strokovna nsposohljcnosl arliivislov in tako napre
Podzakonski predpisi vsem pripravliiilccm ar hiv.sk i h si roko vn in podlag za računalniško pod prlo obdelavo podatkov v arhivih in računalniškim programerjem nudijo zelo kvalitet:n okvir in' osnovo, razumljivo pa je, ila nc morejo ponudili vseh mo?.nih elementov popisovanja arhiv skega gradiva glede na različnost nazivov, vr l in ohlik arhivskega gradiva od pergamnnlnih list™ do optičnih diskov ler glede na različnost arhivskih oziroma popisnih enot. ki so b-lr ohlikovanc pri ustvarjalcih ali kasneje v arhivih. Po drug1 strani popisovanje arhivskega gradiva z računal ni kom v primerjavi s klasičnim (ročnim) /ji hleva
4 Glej v: Ji<>c ?.nn)iir, l'raipisi k iircjajn niliivskn ilcjavnusl. Al hi vi IV.il. 1-2, Ljubljana IWI. Ml i-1". Ailiivski pixl/r knnski predpisi, i/ibni n a pudingi Zaki>na n nurnvni in knlluml
dediiiini. s........sni ivi pivlmtnih i In hull.....vega Zaki'na n
niliivskcm fiiiilivn in ailiivih (Ur.l.RS. SC.' HW7) nslnli in pn'jcijn ni. 'ill Sc naprej v veljavi, v knliknr nisii v nr<Hj/ /akhniiin.
Jn7c Žnnlni. t'i ivilnik n slrnkiiviii iilnlclavi in i/:U-la< |irip<i inniknv /n rn/iskave :itliivskc^.i grnitivn (Uiailni liM .RS. lims;, AiliiviXl Si. 1-2, kjn1i1j.rn.-i I9KK. Mr l?-H2(i.
spremembo metodologije strokovne obdelave. Po tehnični struni omogoča izjemno številne različne ¡Varilinlc popisovanja in izdelave pripomočkov za raziskave. Pogoj za kakršnokoli računalniško podprlo strokovno ohdelavo so enotni oziroma standardizirut. elementi ohddavc, ki jih zaradi Ichmčnili zahtev, predvsem pa zaradi računal niške spozna vnosi i in primerljivosti, ni smotrno pogosto spreminjali, Računalniško podprla strokovna ohdelava arh.vskega gradiva torej zuhlcva standardizacijo metodologijo in elementov obde luvc (uniformiranost arhivske stroke), ki pa v ni čemer nc omejuje arhi*,islovc slrokovnosli in znanja oz-roma njegove "ustvarjalne svobode pii popisovanji! in izdelavi pripomočkov za raz iskavc arhivskega gradiva in drug:h strokovnih opravilih.
Resnična .škod;* je, da niso bile objavljene stre kovne osnove za popi sov u nje arhivskega gradiva ter druge strokovne osnove, ki so hiJc v letih 198** do 1990 v Arhivu Rcpnhlikc Slovenije pripravljene za polrcbc razvoj,, računalniške aplikacije ARMIDA/1 Leta 1990 jc bil razmnožen le pri ročni k AR MI DA. k: pa je tehnično naravnan
Ko so lela 1994 pn Mednarodnem arhivskem svetu izšli 1SAD Splošni mednarodni standardi /ji arhivsko popisovanje," smo lahko za dovoljni ugotovili, da smo jih v ccloli dosegli in upoštevali, v veliki men zahvaliiijoc omenjenim strokovnim predpisom ter ckikaj visoki ravni arhivske teorije in prakse v Slovcii" , pa v mno-gočem presegli oziroma nadgradili, V slovenskem prevodu splošnih mednarodnih standardov še nimamo >n sc zadovoljujemc s prevodom predloga sland..rdov iz lela 1992, ohjavijnnih v glasilu Arhivi.iJ Zaradi terminološke primcrlji vosti je pri njihovem ohravnavanju vsekakor zelo koristno upodablja ii nemški in hrvaški prevod s komentarji."'Tudi .s slovenskim prevodom sploš mli standardov ne kaze več čakali, čeprav bodo po zagotovi lih Mednarodnega arhivskega sveta čez par let ponovno spremenjeni in dopolnjeni.
Aihivskc slniknvnc i isnnve /.a računalniški prihrani ARM IDA jc v A l hi v u Republik,: Slnvcnijc Ida 11K pripravita rti. Eina Uinck f MKlelnvanjeni ilrl Jn7cia Žimlaija m mag. Udiniirja pmra.
' Milan Ui/jak ARM1IM, IV<ij;raniski palici /a dem v arfiivih, ver/ija 1.1, hiničnik n uptimbi programa, Kn-nj, julij .990
B l.SAD(G), General Inlcrnalinnal Sun d ari I Archival Dc.scrip-linn. AC pled liy ihc Ail line Cnmiiiissiiin nn Deseripiivc
S l.i ni Liri K Sini-khiilm, .Sweden, 21-23 January 1993 (Final ICA appinvcil versinn). Inlcmalin/ial Cnuncll ,in Aichivcs i ji i;iw: 1994.
Omuick slušnih niciliiai'Hlnih slanduilnv /a pnpi suvanje (prvcilla Marija Vera Fjjavcc, slrnkiivna Icrinini iluzija Vlai'i miroma), Ailiisi XV ii. |-2 Ljubljana 1992, sli. I(i2-t73. liilcninliiiii-nk Gain 11 sli L/c lUi ■ lic aivh ¡viseli c Vcr/cichnung, Ul-crsci/i unit hcaibciiel vnn Raincr Hranine und Wtmcr tlccgeu lilt, Vcifilfcnllicliungcii ilcr Arthiv.schulc Marburg, Ni. 2.1, Maihur; t!W4. • tSAO(G), Opci mcdunirodni slan ilanli /a 11 pis Iva nje arhivski i^. gradivu, Medu narodne irhivskn wclvc, Ollaw-a 1994 |hi vaški prcvi>d,lipkiipis).
14Q
I prakse /.a pr-ikso_
ARHIVI XX 1997
Podobno velja /a najnovejše posebne mednarodne standarde 1SAAH MPfi) ■- Kk:<hi»iBflii standardi z; 1 arhivski strokovni opis pravnih oseb, fizičnih oseb in družin, ki jib jc izdal Mednarodni arh'-vski svel tat« 1996. v katerih so slancaruiZuai.i pravzaprav elementi '/.a opis fbis-loriat) ustvarjalcev arhivskega gradiva 11
Konce leta 1996 jc Arhiv Republike Slovenije s pomočjo firme 1COS d.o.o. Ljubljana začel razvijati nov računalniški program 1NKOAK11, ki deluje v Windows okolju, za osnovo pa jc upo rabljen program INFORMIX. Po strokovni plati upošteva elemente popisovanja in druge strokov ne elemente dosedanje ARMlDE. v celoti pa (udi vse elemente Pravilnika o strokovni obtfelwvi m izdelav pripomočkov za raziskave arl.:vskeg:i gradiva iz leta 1988 t^r elemente Splošnih med narodnih standardov za ari lvsko poni sova nje iz leta 1994. V luči le računalniško podprte obde lave želim le elemente v nadaljevanju tnd s ste matične in z nekaterimi primet predstaviti,
V zadnjih desetih letih jc popisovanje arhivskega gradiva z računalnikom v slovenskih arli vih skoraj povsem izpodrinilo klasično nrejanje in popisovanje, pa tudi izdelavo pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva. Velik korak naptej pri računalniško podprli obdelavi pomeni upora ba računalniških komunikacij in mrež ter vzpo stavitev on line dostopnih baz podatkov. Računalniška strojna 111 p ro^ ra tu s k 11 oprema je vse zmogljivejša, hitrejša, učinkovitejša, pa tudi enostavnejša za uporabnika, liczullatc taksnega razvoja arhivskega informacijskL-gn sistem;: žc od leta 1995 dokazujejo osnovne ¡11-forniaeije, ki jih slovanski nrliivi [indijo v Internetu, se holj pa vodniha po Ion'lih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Ljubljana ter Pokrajinskega nrliiva Maribor V letu 1997 takšno vključitev z vodnikom v Internet ¡tacr-tujc tudi Arhiv Republike Slovenije.
Poleg izdelave vodnikov po fondih in zbirkah s pomočjo računalnika in vključitve v Internet dokazuje uspešnost ter praktične rezultate računalniške podprte obdelave v slovenskih arlnviu tudf vse vccjc število računalniških arnivskiii popisov in inventarjev, Bistveno pa je. da slo venski arhivski informacijski sistem vse bolj le melji na računalniških bazah podatkov, od arhivskih vodr_!kov, preko popisov, inventarjev do skcmran.h najpomembnejših dokumentov, folo-rafij in filmov. To jc tudi perspektiva tega in ormacijskega sistema. kL bo polno zaživel z vključitvijo vseh slovenskih arhivov v Internet in pošiljanjem nformacn. sčasoma pa tudi slik arhivskega gradiva preko računalniških mrež oz.i roma informacijskih sistemov. Ni na tndi več
'' ISAAR(CPF). Inlcrnaliiinul Slan daril An-hival Avlhitrily Reenrd fnr Cnrporale HiMlics, ttersnns anil Families, I'rcpjml by Ihe Ad hiic Cnniniissinn nn lieseripUve St ,r. Jarils, I'ari v, France, 15-20 Niiv-tmbcr l'JD5, (Final tCA appriiveil \cr\ii.n), Inlcm; linnal Cnuneil nf Archives, Ottawa IWfi.
daleč čas. ko ho praktično mogoče v arhivski informacijski si:;tcm s pomocio skeniraii|a postopoma vključevati tudi obsežne podatke o arhivskem gradivu z.ohranjenih ali uporabnih spisov-nih evidenc (delovodmkov. indeksov in kario-tečmli kazal).
Centralno področje računalniško podprte ohdelave podatkov v arhivih pii jc prav gotovo popisovanje arhivskega gradiva v okviru fondov m zbirk mi različnih nivojih (od vodnika do posamičnega dokumenta) z. različno intenziteto Enkratno računalniško vneseni elementi popisovanja vsebuje je podatke, ki predstavljajo rai.itnalmske hnzt podatkov o arhivskem gradivu. Te praviloma ■združujejo pudatke za vse predpisane klasične cvtdcncc o arhivskem gra BivM (register fondov in zbirk v arhivu in pred prevzemom, akicsijsko knjigo, cvidcnco mikrofilmov. fotokopij .n sken-ranih dokumentov, cvidcnco restavracije in konscrvacijc itd.), za vse vrste klasičnih pripomočkov za uporabo, cd pre-vzcmnin seznamov do vodnikov po fondih in zbirkah i.j do p(xlatkov o uporabi arhivskega gra Biva ter raznovrstne arhivske statistične podatke. Lahko govorimo o arhivskem informacijskem sistemu. ki s svojo bazo podatkov obvladuje skoraj v:a arhivska strokovna opravila, od arhivskih evidenc, preko strokovne ohdelave arhivskega gradiva, do uporabe gradiva za najrazličnejše namene (uporaha v čitalnicah, prezcntaeijc. arhiv ske raz.slavc. obiavc virov itd.) Vse holj sc kaže. da klasične c 'idenec o arhivskem gradivu v arhi vil nc bodo več potrebne, lio pa potrebno po nevno določili elemente računalniško vodenih evidenci; ki jih ho mogoče kadarkoli "izdvojiti" iz. skupne baze podatkov, prikazati, izpisati ali pošiljati po informacijskih noteh.
Na področju računalniško podprte strokovne obdelave arhivskega gradiva imamo tako vse manj opravka s fizičnim urejanjem gradiva in klasičmm popisovanjem po metodologiji, ki jc bila v Sloveniji prvič predstavljena v 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega leta 1959,12 r.ato podrohno tcorCieno obdelana v učbeniku Arhivi stika leta 197311 i", močno dopolnjena in posodobljena nazadnje v že omenjenem članku dr. Jožeta /ontaria Urejanje n popisovanje arhiv skega gradiva - temcPna vprašania metodologije in noslopka objavljena v aUIVIH leta 1982.14 Pri računalniško podpr.i strokovni ohdclavi gra diva postaja hsiveno vprašanje .zbor oziroma uporaba žc obstoječih arhivskih pop<snih enot
«I Icl Mednega arhiva ljubljanskega (s MMlclnvunicni Liv-lekliva uslanuvc scslavil tir. Sergij Vilfan), hihllkacijc Mestnega arhivu ljubljanskega, l*iinieila in prepičili miliva, /vA. Ljubljana 1'JS1^, sir, IV-SI,
Strgij Vilfan in Jn/c Žnmar, Arhivistika, Arhivskn ilrustvn ,Sln enije, Ljubljana Bi .sw. tj-HO; IOXI2ii.
1 Jfiit Žimi ar. Urejanje in popisi ivanic arhi skega ^railiva - ic-
ilielj.la vprašanja iiicIikIi lln^i jc in pnslnpka A rti i vi V. Ji. 1-2, Ljubljana l';H2.slr,5 14.
AM IIVP XX mi
17. prakse /. ajj ra k so
14]
gradiva za j>o p i sova nje (mani njihovo form. ranjc). njihovo fizično signiianje (oštcilčenje) 1er predvsem popisovanje po standardiziranih elementih s pomočjo računalnikov in programske opreme, ki je izdelana ma podlagi leli elementov 'l.iksno popisovanje je pogoj za prnnerliivosl in ztirnžljivosl viieieBh podatkov.
Metodologija obdelave arhivskega gradiva, predvsem postopek, se je torej hislveno spremenila m sloni predvsem na popisovanju (vnašanju in a/jiriranju pod al kriv po elementih popisovanja v računalnik) in kasnejšem ra< nnalniško podprtem sistematičnem urejanju popisnih oziroma arhivskih enot po strukturi, funkcijah, vsebini. dejavnostih in drugih pruicipin uredilvc (niimcriencm. abccedncm. geografskem, kombi ni rani h kriterijih) v povezavi s časovnun obdob jem Z računalniškim programom lahko opravimo tudi združevanje in zgoščevanje arhivski!, enot oziroma elementov njihovega popisa. Pred nosi pred klasičnim popisovanjem je tudi v Icm. da z. računalnikom lahko sistematično m zvrhamo. slrnkliiriramo podatke popisov na prak îéno neomejeno število načinov pr klasičnem pr običajno le na en načina, le po eni strukturi ali si siematiki. Pri leni tudi ni potrebno posebej kol velikansko prednost omenjati avtomatizirane i zdela vc najrazličnejših k » zal stvarnih, imenskih, krajevnih in drugih pojmov.
2. računalniško podprto popisovanji' aiïiiivskI'X;a gradiva
2.1 Pomen popisovanja z. nitiiualnikoni
Računalniško podprlo popisovanje arhivskega gradivu je v primerjavi s klasičnim v vseh po-g led i h mnogo hitrejše m lacionatnejšc. rezultati popisovanja oziroma računalniške baze p.idaf knv, ustvarjene s popisovanje ni pa omogoča |o praktično neomejene možnost liponbc teh po» i. la t kov in informacij o arhivskem gradivu na zelo različne načine m za najrazličnejše namene v Iflivih iii izven njih.
Velika prednost je tudi, da lakšno popi. o va nje arhivskega gradiva ne dovoljuje površnosti, im provizaeijt in nedoslednosti, kar jc lahko le v korist metodologije, še bolj pa praktična si rti-kovne obdelave Vse I o pa seveda pomeni niij-nosl standardizacije načina in postopki popisovanja. predvsem elementov popisovanja S slan dardizacijo elementov popisovanja dosežemo po ve/ljivosl (kompaiibilnosl) in primerljivost po dntkov m informacij o arhivskem gradivu na vseh slopnjah popisovanja od dokumenta dr. fon da, pa tudi mrd fondi ir med arhiv'. Lc frimer-Ijivc podalke lahko nadalje ničtinalnrsko obdelujemo. sortiramo, pdvcziijeino. /delujemo pripomočke za raziskave, jih tiskamo, iščemo i-i pr, srcdujeiiio nporannikom. Nanje lahko vežemo tudi pral a tke o nponihi arhivskega gradiva v arhivu, predvsem podatke, o tiporanljcncm gra
divu. raziskovalnih temah ali namenih uporabe ter podatke o uporabnikih in njihovih obiskih Elementi popisovanja so nenazadnje tudi hva-Icž.ii podatki za najrazličnejše statistične obdelave in primerjave.
Splošn. medna rod r i standardi za arhivsko popisovanje poudarjajo potrebnost enotnih elementov predvsem zaradi:
doslednega I nI razumljivega popisovanja, - fa/jega iskanja in izmenjave informacij o ar-hiv;,kein gradivu.
omogocanr i izmenjave standardiziranih podatkov in
zaradi možnosti integracije popisov različnih arhivov v enoten mformaeijsk sistem.1
2.2 Načelu popisovanja, oblikovanje arhivskih oziroma popisnih enol ter stopnje popisovniijn
Standardizirano popisovanji mora upoštevali predvsem načelo provenidlo., torcí popisovanja v okviru gradi ra enega ustvarjalca oziroma v ok"iru arhivskega fonua. in pri Icm upoštevali lir ji načelo prvotne ureditve fonda. Načelo prvotne ureditve pomeni upoštevanje prvotne strukture, razčlenitve, razvrstitve oziroma sislc uri ureditve 1'nnda. kakor tudi upoštevanje pn-ot no oblikovanih arhivskih enot, k. so nastale v okviru pisarniškega poslovanja uslvarialca fonda. Novega oblikovanja arhivskih enot in nove ure ditve l'ondü sc v arhivih lotevamo pn računalniško podprli strokovni obdelavi le izjemoma in kadar jc fond v nen reje nem stanju. V nobenem primeru ni pol robna nova fizjčna s trnki urna nrc ditev fonda, lako kol jc lo predvideno pri klasični metodi urejanja Poglavitni predpogoj za računalniško podprto popisovanje jc, da so v okviru fonda fizično obli sova ne arhivske enote in da so tc enote signirane v okviru fonda in fizično razvrščene po ;:ignaturah (zaporedn-h Številkah), V primerili, ko arhivske enote popisu jemn, jih i ni en njem o popisne enot v
Pri (tan moramo poudariti, da pojem ar hivsla* enote splošni mednarodni standardi razširjajo ua vse nivoje popisovanju, od nrhiv-skeg;i Ton (i a do [losninezir^it doKumentu. Kot najširšo arhivske enuto oziroma popisno en« tu sm a trumo arhivski foi:d «h zbirko. Osrednje strokovno vprašan íe standard i zi ra nja jc lorej izbor ali oblikovanje arhvr.kdi oziroma popi ni h enot j ai n'ihova razvrstitev po nivojih ter terminološka vprašani». ki so s tem povezana. Menim, da sc moramo v tem ozirti prilagoditi medna rodnim standardom in uskladili nekaj do sedaj nejasnih strokovnih po uno v, predvsem v zvezi s pojmi serija, desje in spi?
ISAO(Gl. General tn!c.-n.niimal SlandanJ Archival Description. Ail«picd hy ihc AU Hoc Cnmiuívsíim un Dcj-rrípiivc SlanibnK. S:iK.-khi>lin. Switen 21*23 January IW3 (Final ICA appmvcil version), 1 iilcrn.il m mal Council nn Anhivcs, Olla«« l'm.str. 2.
142
Iz prakse /.;]_[>rak so
ARHIVI XX 1997
Zaradi združljivosti in primerljivosti pwlatkov moramo tudi v Sloveniji .sprejeti in v bodoče uporabljali stopnje popisovanja v sklad» s Splošnimi mednarodnimi standardi /.a arhivsko popi sovanie in s tem v zvezi določiti vrste arhivskih popisnih enol zr. posamezne nivoje. Le na ta način bodo popisi mednarodno primerljivi kljub različni strokovni terminologiji in speciliki oblikovanja popisnih enot. S tem bodo odpadle terminološke nej a snoli, zlasti v pnmerihtko isti ali cn;ik iznz za enote popisovanja, na primer dosje, v slovenski pisarniški in ar'.uvski terminologiji nomeni neka i drugega kot v zahodno;vropskih državah,
V slovensko arhivsko strokovno terminologijo moramo sprejeti pojem "dosje1 . kot ga po zna in uporablja naše pisarniško poslovanje za držaje upravo že desetletja.Kl V piaksi namreč obslojijo številni dosjeji, ki so oblikovani iz različnih zadev ali dokumentov, ki .se nanašajo na isto pravno ali fizično osebo nI i na isto vsebine i (na primer: personalni dosje, zdravstven dosje, policijski dosje, dosje volitve, dosje politične afere, inšpekcijski dosje itd.).
Nov izraz. *za popisne enote je tudi "združeni dokument)" namesto dosedanjega izraza spi? (angleško filc, nemško die Akte)1' kol skupnega bojni» za že dobro uveljjvljenc zadeve, sodne spise, dosjeje, konvolntc in specialne lasciklc. V slovenski arhivski praksi lud mnogo premalo uporabljamo izraz ".serij»" v smislu arhivske in popisne enote, čeprav pogosto govorimo o seriji istovrstnih dokumentov in istovrstnih zadev (se iija zapisnikov, serija matičnin knjig, serija računskih knjig, serja gradbenih zadev, serija kazenskih zadev ali spisov pri sodiščih in celo serija spisov po delovodmku itd,).
Knote popisovanj 11 in stopnje popisovanju Fond (gradivo enega ustvarjalca) 1'odfond (organizacijsko in administrativno loecn del gradiva en^ga ustvarjalca)
.Serija združeni istovrstni dokumenti, zadeve ali dosjeji, lahko tudi organizacijsko ali administrativne združeni dokumcnU)
Podseriju (del združenih istovrstnih dokumentov, zadevali dosjejev)
Združeni dokumenti (glede na isto v. ebino ali določeno p/avno ter fizično osebo dopis in odgovor, zadeva, sodni spis, dosje, konvolut, specir.In fascikcl, itJijijJki fascikel, itd.) Dokument
2.3 Klemcnti popisovala
Element, popisovanja arhivskega gradiva v
Piimcrjaj pr.-ilv\cm članek Jn/ci.i Žnniarja. Urejanje in pipi Mivanjc aihivskcga jreftlifl • lenveljna vpiasanja iiictinliihigijc in piisinpka, A i J-1 v i V, si. 12, Ljubljana 1 1K ' sir. (i in .1. Clcn Uredbe m pisarniškem pnshivanju in n iIhI/hm lil: upravnih
i m nam iv i h i IdJUwiicnLarritpa ;;rjil. va (Ur.l.RS, si. 7?A)4, popravek Ši. X2A14). Glej iipuniho K in KI.
tem prispevku so zanidi preglednost ir primerljivosti razdeljeni na pet osnovnih področij tako kot v splošnih mednarodnih standardih za arhivsko popisovanje, V shcmalskcni prikazu so nalo upoštevani vsi element splošnih i" posebnih mednarodnih arhivskih standardov,kot tudi
.Spliišni iiicitnnmilni .Umiildrili r,i\ nrliivskn piipiwi vanje, ki jih je s|ircjc1 Mulnarinlni arhivski svel 1'JiM. Icla, vschujcjn naslednje clcuicnlc pii|iisnvanja: fiiitriifjc iilcnlillkiicijc |xipisne ennlc ■Siji,nalnr:i * N.'isIiB
Čiis BtCilumii ^railiva pnpisnc c rinlc.* ■Sli ipnpnpisi. vanja*
Ohscii pnpisnc cnni.c {kiilifiiin. nliscg ,ili vcliknM}* Ohve/in cknieul t'Milniijc 1/.viirn,kiinlcksl,'i |hipisne rtinlc Na/iv uslvaijakii
ItiMiuial uslvarjalca/lii Morilski piidalki Čas nastanka piipiMic ennic llisinrial limiti
Način |i i c v/c 111,111 j,-i i/niiilclj -*r.-nli .¡i j'iiilrwjc iWttw piipisnc cm i k Ojris vsehinc
Otlhranjc in izločanje ^-railiva, tiiki hianjenja Dupnliiiive. pnrjsi j;r.ii1iva Sislcm uredilvc
l'nilriiejc ptijyijcv iliislopiiusll In 'ipnriilic gradiva popisne cimlc havni Malus
fii^nji tliislnpniisli
Avliuskc pnivicc/pngiiji icprniluLiianja Je/ik /apisnv Fi/ifna utiranjem isi l'ripiuiHK'ki /a BinÜbn Iii ilriK-jc i«'* Sov piipisnlli cm it Uikacija i/viiiiiknv Oksli.j kirpij
Sipunlnr pnpisnc enuic v aihivu Gimlivii i/ piipisue cniilc v itn ili inšlilucijah l.ihl ii ti 1'ija l'i.jJnicjc ■ i|miii■ Ii
ISAAK (Cft'), piisilini n icil Ii ii ninni iirhtt.skl \Bin8jnjl vsc-hujcjn naslcitujc ctciiiculc niliivskcga sliiik:ivue ;a npisa prav ruh lisch, fi/iinih lisch in ilru/in (ctciucnlc WttiaiWWv uslvar-jalecv ,'u Ii ivsk ili rnnilnv): I. t'nilriifjc lilcnlinkacljciiMilw l.t Identifikacijska Slcvilka (Šifia)
1.2	Visia ns^hc
1.3	Na/iv ali iiuc
1.-1 V/piireilni ua/iv(i) ali iu>c{na)
1.5 Skiajšanfi). neuradni na/ivli) ali iincfna)
1.fi	SiuiKlni na/iv(i)ah iinetna)
2,	l'i 111 n i fjv upisa iiscl« 2,1 l'rsi vue iiscIk
2.1.1	Urailna(c) Slcvilka(c) {nialiina Številka, !ifra ilcjavnnsii)
2.1.2	Na/ivi (i-avnc nsel« (prejšnji, nekdanji)
2.1.3	Čas in kraj usiannviivi: in ukinitve
2.1.4	Kraj{i)ilclnvanja
2.1.5	l*ravni slalus
2.l.fi hisliijnnsli, lunk'.ijc in pinlnitjc (prcdiiKl)ilclnv.mj.i 2.1.7 Oigani/acijska Miuklurii
2.1.M	hivc/aniisi
2.\.') Dnige /naiilnc inhiruiafijc
2.2.	PMiifc 11 sülie
vRE«IVI XX 1997
jz_praksc za pra Kso
14?
elementi, ki jih predpisujejo veljavni slovenski .irnivski predpisi, ler elementi, ki so nili uporabile ni v strokovnih osnovah fS računalniški program ahmida (ms nos okolje, dbsl:4> v Iclilt 1988 do 1990'j in 1NFOARII (WINDOWS okolje, program INPORMIX) v začetku leta 1997 Predlagani elementi popisovanja so nekak sna kombinacija med arhivskim> standardi in pr'-dj,isi ter slovensko arhivsko teorijo in prakso. Elementi dohesedno čakajo oziroma kličejo po že dolgo načrtovanem in pričakovanem priročni kn za strokovno ohdclavo, ki ho poleg metodologije (načina in postopka) klasične in računalniško podprte strokovne obdelave arhivskega gradila prinesel tudi prepotrebne praktične pri mere popisovanja različnih vrst arhivskega gra di 'a. predvsem pa primere standardizirane iztft lave pripomočkov za razisk.ive.
Posebej opozarjam, da opis strokovmli ele mcnlov popisovanja arhivskega gradiva namenoma ne vsebuje ali nakazuje tehničnih oziroma računalniških programskih rešitev glede načina vnašanja podatkov, šc manj pa glede az.unram'a, združevanja, sortiranja, pnntania m iskanja. V zadnjih desetih letih smo v praksi v slovaških arhivih uporahili že najmanj tri generacije pro-gramsk.h orodij, preizkusili DOS m WINDOWS okolje ter večje število holj ali manj uslrezn'.h računalniških aplikacij, od različnih ureji valccv besedil, programov za obli ko van je tabel do rela eijskih baz pedalkov. Nili eden ni povsem uslri zal. vi so ali zastareli ali pa sc še razrijijo Pr v.horu računalniške opreme je niffj vedno vet
2.2.1	Sc nc ujxirablj.i
2.2.2	lii)cn;i ir na/ivl
2.2.3	Diiliiin in kraj nijslv.i Mlini
2.2.4	Kiaj inAili j!dij;r;iM.i [khJ.iIki <i hivanju
2.2.5	Navii in,ilnnsi
2.2/i ['nUit'. piHl.itjc ilcl<n-;inj,i 2.2.7 Sc nc upHirjhljj
2.2.K	l'n vc/.i ni i^l, si u i hKivo
2,2.9 Oru^" značilne inluniucijc
I..1. Ilrcilnc
2..1.1 Sc i K' u]winiblj;i
2..1.2	lincna in n;i/ivi
T 1 .........in kr;ij /,it cika in ki mi vi <ihsinj;i <lnJ>inc
EJ.J Kr.ij in/ali ijrjSpifAi pixl.ilki m hiv.-injti 2.1.5 N,ii i<iii,ilnii\i
2.3.fi	I*i ill iti, |*xlr<>čj;i <lclnv,inj;i 2.1.7 Hniiinski rinSiivnik
2.1.K	hivc/.-iniRi, m»iihI%I\'h
2 V) Dniyc /iKiiilnc infiniiwdjc .1. IV JriK-jv npiinili
.1.1 (lpniiibt ni In visi ;i, lilCMIur.i 3.2 Ciavila ali način upisii nsch 3.1 D.iiuiii opisa
^ Milan Hi/j.iV, ARM I DA, l^raiiisU paU-1 n <!dn v i vili, vcr/ijii 1.1, himiiiik m up<ir;ilii pr(ii:rnin.i, Krmi j, julij I'Wil.
............... Mr. I-I-IL42. IHcincnli pdjiisuv.mja .irhi"sk< g;i
tra<!iva /. rjAin.ilniliun (I'C), 31. U>. I« prinmvi.i lir. Hi in Ullick .s s<ii1cli>vnnji:iii Milana lli/jaka. O.njc Mbkai, ilr. J<i/cl,i Ziininrjii in iwil Vfii<IVmii> Žiiinrn, nVnpii
odločilnih momentov, od finančnih sredstev do ponudbe na trgu. Bistveno pri vsem jc le. do kak ine mere so ti programi sploh omogočili obdelavo podatku v na arhivskih strokovnih področjih koliko seje investicija amortizirala (beri koJikoje hilo konkretnih rcznltaiov te obdelave) in do kakšne mere so ustvarjene frmzc podatkov združljive z. neprestano novo strojno m program skn opremo v arhivih in izven njih. Cc je iz polnim ta zadnji pogoj, potem so ali so bile vse dokaj vroče razprave o pravilnosti izbora le ali one računalniške opreme v arhivih skoraj povsem 0(1 več, prav tako pa tudi skoraj desetletna (nepolrcbna) prizadevanja po poenotenju le opre me v slovenskih arhivih,
2,4 Ohvc/ni in dodutni elementi popisovanju
Splošni mednarodni standardi za arhivsko popisovanje kot obvezne clcmcnic popisovanja nc glede na stopnjo predvidevajo le pel eLmcnlov s področja identifikacije popisne enote.
-	signalnro,
-	naslov, naziv ali ime popisne cnolc. čas nastanka gradiva.
obseg, izražen v tekočih metrih ali v* tehničnih enotah, ter
oznako stopnje popisovanja.*0 Teli pel elementov kaže upoštevati Udi pn popfsov;injii arhivskega gradiva v slovenskih arhivih. Na tem incslu je potrehro poudariti, da smo v S love. i ij i •/. ozirom na Pravilnik o strokovni obdelavi iii iztlekivi pripomočkov za raziskave arhivskega gradivu Že korak naprej in 'Ju imuni« žc od letu 1988 predpisane (star. durdizirane) obvezne <n dodatne možne elemente nrliivskegn popisa,Med obvezne snel ;m
signalura arhivske enote, unc arhivskega fonda ali zbirke, skupina, v katero sc arhivska enoia uvršča v okviru slriikinrc (razčlenitve) fonda, obdobje nastanka gradiva • oznaka vsebine, zražena v obliki kratkega opisa ali s pojrc-t
izvor grad i'"a. če arhivska enota ni naslala pri delu ustvarjalca, od kalcrc£it izvira arhivski fond londa.
prejšnje ngnumrc. nastale pri ustvarjalcu ali v arhivu, :n
rok trajanja zaupnosti.
Med dodutne nnižnc elemente »rhivskegii p ipisu, ki se iahko uporabljajo za popisovanje posameznih vrst gradiva, pa sodijo: podatki n izdajatelju, podatki o avtorju, podatki o jeziku.
o znakih in zaznamkih na dokumentu ter
Glej npiimbi1 15, sir. 3.
Črlrli Clcn IVavilnika i< slinkdvni nbtlclavi in i/Uelavi pripiv-iiioikiiv /.i r;i/isk,ivc rnliivskct'a gradiva (Ur.LSRS, Si. 1 LUK).
144
Iz prakso za jm k so
ARHIVI XX mi
zunr.njc značilnosti gradiva.
Pofcg elementov arhivskega popisa pravilnik o strokovni obdelavi določa (standardizira) tnd' elemente popisovanja in izdela ve pripomočkov /¡i raziskave arhivskega gradiva,22 to je za arhivski inventar., pripomočke za raziskave, ki imajo zh osnovo pojme, in za arhivski vodnik. Na ta naein imamo v Sloveniji določene elemente popisovanja glede na intenziteto popisovanja (diferenciran pristop k nopisovanju), delo ma pa lak način določa luui večstopenjsko po-ph o vanje. S slandaruizaci.o teh elementov je bila odpravljena dotedanja terminološka in vsebinska /meda glede vse ni ne ir oblike arhivskih popisov, inventarjev in vodnikov
V prispevku ¡c obravnavanih 45 elementov, ki jih jc glede na možnost večstopenjskega pop sovan|a in glede na različno intenziteto oziroma diferenciran pristop k popisovanja, mogoče poljubne izbirali, z izjemo pelih obveznih. V mno-goccm pa seveda izhor elementov pogojujejo vrle arhivskega gradiva, ki Ijih popisujemo, in odločitev za vrslo pripomočka za uporaho, ki ga homo eventuelno kasneje s pomočjo računalnika izdelali in tiskali. Arhivske enole lahko popisu jemo od splošnih elementov k speč ilr.im ali obratno. Pri popisovanji! je pomehno zlasti to, da se izogibamo ponavljanju podatkov in da pravi loma v okviru fonda ali zbirke v računalniki program vnesemo le enkrat in nato, če jc po tr<:nno, podatke le povezujemo.
2.5 Metodologija računalniško podprtega popisovanja
N' namen lega prispevka, da bi sc spuščal v metodologijo (naein iii postopek) računalniško podprtega popisovanja arhivskega grndiva. Opo zorimo naj le, da v okvir takšnega načina popi sovanja spadajo ptedvsein naslednja strokovno tehnična opravila: uporaba strojne in programske računalniške opreme, izbor al1 formiranje arhivskih enot ter njihovo signiranje, fizična ureditev arhivskih enot v okviru fonda ah zT.irkc po siste mu prvotne ureditve ali cnosJavna numerična raz. vrst i lev,, vnos podatkov oziroma popisovanje gradiva, /drnževanje pedalkov popisov arlv.vskm enot, ažuriranje podatkov, sistematično slrnktn-nranje. razčlenjevanje oziroma klasificirali jc popisnih enot, .sortiranje dcskriplorjcv in drugih elementov popisa, oh 11 kovanj c in izdelala arhivskih popisov ler pi i po m očkov za raziskave arhivskega gradiva (inventarjev in vodnikov), tehnično opre irnjanjč popisnih enot. i/delava napisov za tehnične enote, pnkazovanje podatkov na ekran, primarne, iskanje podatkov (tudi kombinirano) po elementih popisa in drugih kriterijih, iskanje po tekstil in hipcrlcksln, vključevanje popisa v ar-
Teli do «vrni člen Pravilnika o strokovni uhdclavl in vdela vi piijjonn Cfcitv /a ri/iskavc arhivskega gradiva (l1 .lstis, Si.
11 /K)i).
hivsko računalniško bazo, vključevanje v arhivski nlormaeijski sistem m druge in formacijske sisteme, vključevanje v Internet in še kaj. O vsem tem n;ij hi med drugim pisal načrtovani priročnik.
3 kiemfnti popisovanja arhivske
ca gradiva
Podatke io inlormacijc s katerimi popisujemo arhivsko gradivo, zajemamo iz primarnih (izvirni I., Bigi lalnlh) "irov. torej neposredno iz. arhivskega gradiva, ali pa iz sekundarnih virov (dokumentacija o gradr/n, že obstoječi pripomočki z.a uporabo, pravni akti. literatura, nslm viri itd.).
Kadar vpisujemo nepreverjene, domnevne ali naknadno določene bistvene podalke o arhivskem gradi 'u, menimo lo posebej označiti z oglatim oklepajem ali na drag tclimeno mogoč imun; To še posebej velja pri elementih asa <n kraja nastanka grndiva ter pri naslovu popisne enote.
3.1 KLKMHNTI 11)1'ntin KACIJIv POPI S NK ENO I I',
I. Signatnra
Sestavljena je iz (standardizirane) oznake oziroma kratice države, arhiva, organizacijske enote arhi"a, čc je to potrebno, ter zaporcdnc(ih) šle vilk(c) o/ii oma oznak popisne cnolc. Signatnra mora označevali oziroma razločevali tudi različne vrste poj ;ov v ok' iru enega fonda v primeru ec jih obstoji več. Signature omogočajo klasično in računalniško urejanje popisnih enot po raz-,lenih ki.lcrijib ter povezovanje najraz.liČnejsdi elementov popisovanja na vseh stopnjah popisovanja. pa tudi med fondi cn'_'ga al. več arhivov
Signatnra fonda kot najvi.ijj popisne cnolc jc sestavljena praviloma iz kratice države, arhiva, organizacijske cnolc arhivu m zaporedne številke Tonda v arhivu. Običajno j ; lo zaporedna .številka iz registra fondov .n zbirk arh.va. Na primer:
SvN AS 1054 (Slovenija. Arhr Republike Slovenije. 1036 = zaporedna številka Zhirke listin v registru)
SVN ZAL L JU 845 (Slovenija. Zgodovinski arhiv 1 jnbljana Lnota Ljnbljan/i, 845 = zaporedna Šlcvilk.j fonda Občina Spodnja Šiška v registra)
Signamre popisnih enot oziroma arhivskili enot na nižjih dom i it It! od pedfondov do posameznih dokumentov, so pravi'oina sestavljene iz. signature fonda ler zaporcdnc(ih) šlcvilk(c) oziroma oznak popisnih enot v okviru fonda. Pri tem mora pili označen (oštevilčen) Indi nivo ali vrsla popisa, če v okviru fonda ohsioj; več popisov na različnih nivojin popisovanja Ali vee popisov ..ilega niv ija! Na prir.icr:
SVN AS 1220 3 35*, (Slovenija. Arhiv lie-puhlikc Slovenije, zaporedna številka Zbirke I i sli r. v registru fondov in zbirk, 3 = popis dela
ARHIVI XX 1997
Iz prakse za praKso
j 45
Zbirke listin, ki so bile vrnjene i/ Avstroc rn se nanaša na Celjske grofe, 157 = zaporedna številka listine P41. april 16.. Mtinehcn. povzdig-nenje Friderika 'ovneškega v Celjskega grofa)
SVN ZAL KKA 23 834 (signali ra irhivskc enote z. zaporedno številko 834, signaturo fonda z zaporedno številko 23. z oomočja upravne enote KRANJ. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Sloveniia)
2.Prvotna	signiitum
To je prvotna oznaka (črka. številka, šifra) popisne enote, ki jo je ta dobila pri iistvarjnleu v spisovnih evidencah ob nastanku, to je v delo-vodnikih. vpisnikih, kartotečnih kazalih. spisov nib seznamih, računalniško vodenih evidencah dokumentov, spisov zadeva) dosjejev. Primeri prvotnih signntiir: Občin;. Domžale. 35L25/S8 (šifra gradbene zadeve Občine Domžale s klarifikaciiskim znakom gradbenih zadev, zaporedno številko zadeve v okviru gradbeiim zadev v letu 1988)
Krajevni Ijndrki odbor Vr "ljc. št. 2.12'1948 f delo vod nr, številka spisa KLO Vogljc iz lela 194JM
Okrožno sodišče Ljuhljana. Kno 245/36 (signalura kadilskega spi.sa Okrožnega sodišča Ljubljana z oznako vpisnika in zaporedno šle 'i I ko kazenskega spisa v letu 1936)
3.	Pr';jšnjjiife) iirhivskii(e) sigiifi(iiru(e)
Nastale so lahko pri iistvaralcn ob »rhiviršftfit ali p.i oh nckdaiuih urejanjih oziroma prcnrc janjih v ¡¿rlnvih. Obvezno se vnašajo, kadar so hile prejšnje signatnre že eitirane Med signatin ) arhivske enote m prejšnjimi signatnrami se vodi primerjalna ({¡na.
Primeri prejšnjih arhivskih signatnr fonHf Ceh A XIU (Čevljarski in usnjarski cch v Višnji gori)
Cir A XVII (Graščina Snežnik)
4.	Številk» tehnične enote
Arhivske tehnične enote (škatle, frsdkh'. rc;',i slratorji, kniige. mape, ovoji, koluti, kasete plošče, trakovi itd.), v katere so vložene arhivske enote oziroma na katerih so popisne enot' zapisane, če gre za plošče, trakove, kasete a i liskete. morajo OUi v okviru fonda, podfonda ftli serije zaporedno oštevilčene Če nna fond. podtolul ah serija več zaporednih oštevilčenj Ichaicnih enot, mora b (i to razvidno i>. dodatnih oznak
Številke tehničnih enot ne sirarno zanvmjc vali s signaturami arhivskih enol, čeprav v ariiiv-ski praksi zelo pogosto sovpau?io. na primer povsod tam, kjer je enota popisov anja vezarjj nj tehnične enolc. kot na primer na fasciklc tkali* knjige itd. V tnkšmh primerih jc številka teh nične enote tndi del signatnre arhivske enote.
Na ravni fonda in pndfonda imamo predpisano tndi povezavo med signatnrami popisnih enot in zaporednimi Številkam, tehničnih enotr ki jih le vsebujejo (glej slemeni št, 36).
5.	Vrste gradiva
Oznska vrsle arhivskega gradiva glede na nosilca ;:Ji način zap sa j^ potrebna zaradi povezav s tipičnimi elementi popisovanja, ki so značilni za določene vrste gradiva. Ti clemenli so večinoma litd: slar.daruiziiani, na primer za listine, rokopise, spisovno gradivo, knjige, načrte, tiske, fotografije, filme, elektronske zapise TV itd. Razlikujemo predvsem računalniško podprto po pi.sov;inji- naslednjih vrst arhivskega gradiva, Kplsovnfl gradivo Listine
Rokopii,ne knjige Knjige Kartoteke Načrti
Karte in zemljevidi Letaki, plak.ni Risbe, slike
Tiski (kot arhivsko gradivo) Muz kalije Potograriic Film i
Mikrofilmi Gramofonske plošče Magnetofon;;^' trakovi in kasete Elektronski avdiovizualm zsptsi (magneto skop, Hctacam, WHS)
Računalniški magnetni zapisi (magnetni tra kovi in diskete)
Računalniški optični zapisi (optični diski in CD RUM)
6.	Naslov popisne enote
Naslov s pomočjo stvarr'h pojmov (pravile ma v nominat'vu). v mnogih primerih pa predvsem s pomočjo nazivov ali imen pravnih ter fizičnih oseh. kratke In jedrnato označuje nopis-no enoto, predvsem njeno vsebino, iz\ar. vrsto ali lastnost. Element naslova se uporablja predvsem pri popisovanju na nivoju fonuov, p )dfondov. serij in podserij. pri nominalivni obliki popisovanja vschinc na stopnji združenih dokumentov (zadev, dosjejev) m pri popisovanju nekaterih vrst arhivskega gfadivn na stopnji doku men lov (na primer v omiki knjig, filmov, fotografij, načrtov, zemljevidov, plakatov, tiskov, kaset, plošč, magnetni» Irakov itd). Primeri tiuslovov Nil ravni serije in pod serije: Zapisniki sej (senj.f istovrstnih dokumentov) Računske knjige (seriia istovrstnih dokumen lov)
Premoženjskopravne zadeve (serija istovrstnih zadev)
146
[y. ,jr;iksc za prakso
ARHIVI XX 1997
Gradbene zadeve (serija istovrstnih zadev) Personalni dosjeji (serija istovrstnih dosjejev) Dosjeji motornih vozil (serija istovrstnih dos
jejev) _
Civilnopravne zadeve (serija pri rednih sodi sci h)
Pravdne zadeve (pod serij a pri rednih sodiščih)
Nii ravni združeni 11 dokumentov:
Zava.mi'c Janez, Snhadoic 8, Komenda, grad nja hiše (zadeva)
Kmetijska zadruga Poljane, nabava kmetijske mehanizacije (zadeva)
Poljanee F rance, zdravstveni dosje (dosje) Metalka Ljubljana, korespondenca (dosje) Volitve (dosje, konvolul) Agrarna reforma (dosje ali konvolut) Nti ravni doknmcntn:
Zapisnik Deželne vlade za Kranjsko z. dne 12. dcc -mbra 1912 (naslov dokumenta)
Šolska kronika Osnovne šole Poljane (naslov knjige)
Letopis Gimnazije Kranj 1974/25 (naslov tis-kr.neg,T letopisa)
Le vkup, le vkup, uboga gmajna (naslov pla kata)
Julijske Alpe 1:20.000 (naslov zemljevida) Člani prve slovenske vlade 1945 v Ajdovščini (naslov fologralije)
To so gadi (naslov filma) Zvončki in trobcnlicc (naslov popevke) Poroeilo.doc (naslov datoteke) Naslov bolj ali manj oznauijc tudi ž,c vsebino popisne enote In v mnogih primerih bhko povsem nadomcsli element op' ;a vsebine, Sc posebej pr' nomnativnem načinu, čeprav naslov praviloma le identiiicira oziroma označuje enoto n ne daje vseh polrebicb informacij o vsebin'
Naslov je lahko originalen, dopolnjen oziroma prirejen originalen naslov ali pa naknadno določencn v arhivu ob ponisovaniu. Običajno ohranjamo izvirne naslove iz časa nastanka gra diva. Kadar je une avtorja popisne enote bistven sestavni del, sc navaja tudi v naslovu, v vseh primerih pa v clemrntn od' r/ornosli za nastanek enote oziroma v deskriplonih.
Prime" Ivan Hrbar, Spomini, 1 del Janez Vpjkard Valvazor, Velika grbovna knjiga. 1652
Arhivski fond ima praviloma naslov (ime) po zadnjem nazivu ustvarjalca27 iahko pa tudi splošno znan prirejen naziv ali dolgo časa uporabljen naziv ustvarjalca. Lnako velja za pod-1'onti, Pond, ki izvira iz. delovanja fizične osebe (osebn. fond), '.na v naslovu njen priimek m ime. pri družinskih fondih pa le priimek. Naslovi zbirk sc ravnajc po vrstah gradiva ah po temah, ki jih vschiijcjo. vča.vh pa tudi po nazivu ustvarjalca oziroma zbi.atclja.
Trclji iten 1'r.ivlliilki. o sc^lii v i in vinicnju eviilcncc arhivski^, ¡¡radlv.i (Jr.l.SKS, sij 34/KI VV.2).
line kraja uslvarjalca sc v imenu fonda ali podfonda navaja le, če jd uradni sestavni del naziva ali če bistveno pojasnjuje ime fonda. Navajamo izvirno ime kraja in ne sedanje ime, nri elementu krap: sedeža rslvarjalca fonda pa nava jamo sedanja imena kra cv. V naslovih osebnih in družinski n fondov krajev ne navajamo
Vse kratice v imenih lundov ali zbirk m kralice pri nazivjh iistvarialecv fondov izpisujemo, razen v historialih ustvarjalcev, IhsUiriatih fondov in opisu vsebine londa popisnih enot. Primeri naslovov fondov in zbirk Ministrstvo za prosveto Ljudske repunlikc Slovenec
Okrajno glavarstvo Radovljica Gimnazija Poljane Zvonimir Ciglič (osebni |.(nd) Družina Pajdiga (družinski fond) Karte in zemljevidi (zbirka) Lazarmijrva z,birka osmrtnic (zbirka) Tujejezicni naslov, poleg obveznega slovenskega prevoda naslova, pišcir.o le v primeru, ko je popi.;na enota, predvsem mislimo na naslove fondov in podfondov, imela le liijejezicno ime. Na primer, Vizcdomaml fiir Krrin, lîoz.irks gci iehl Kiimch, slatin anniarum itd.
v
7. Cas nastanka gradiva
Čjm nastanka arhivskega gradiva popisne enote zapisujemo z datumom (pri najpomembnejših dokuinentin in Litinah) ali z Iclnico, obdobja nastanka pa z. začetnimi in končnimi datumi (pri najpomembnejših dokumentih) ali z Iclnitami nastanka, Obdobje zajema najstarejše in najmlajše gradivo popisne enole Z oglatim oklepajem ali na kak drug lelmično mogoč način označujemo domneven, nepreverjen datum oziroma obdobje nastanka gradiva.
Pu vseh pooimih enotah moramo dosledno navajati Iclnico najstarejšega in naimlrjšcga do kumcnla, vključno s pred- in postpisi, katerih obdobje nastanka sicer ne sovpada s časom oh sloja ali delovanja ustvarjalca. Obdobje pred- m poslpisov v popisni enoti lahko označimo pt sebej. Izjemoma obdobje nastanka označimo tudi s stoletjem.
Priricr datuma nastanka: 01. 12. 1918 ali L deecinher 19'8
Primer obdobja IK48 1918 ali 12, stoletje 17.53
Listine v skladu z. načeh diplomalike ozna čnjemo z. združci im elementom časa in kraja nastanka, ki vsebuje letnico, mesec in dan 1er kraj nastanka oziroma izslaMtvc, Predvideti mo ramo Iiioi opisni način daliranja listin, predvsem za dneve m mesece.
Primer: 1515 jjffiTIj 25, Kamnik m Na dan sv. Jakoba 1515, Kamnik Časovno obdobje nastanka gradiva je tudi po memben element za sistematično razčlenjevanj : ali razvrščanje popisnih enot na vseli nivojih.
ARHIVI XX 1997
1z prakse za praks»
143
H. Obseg v tekočih (dolžinskih) metrih
Obseg pop i.snili enol, izražen v tekočih (dolžinskih) melrih. običajno navajamo le pri popisovanju na ni vojn l'on d a. pod in uda. serije aii pod-serije
Najmanjša količina, ki jo pri fondili: Še izražamo v tekočih metrih, je 0,1 trn. Manjše količine od 0,1 im izražamo le s številom tehničnih enot (ovoji, mape).
Obseg računalniških dalolek na magnetnih trakovih, disketah ali CD ROM ih izražamo tudi v bylib, obseg avdioviznalnih zapisov na film skem traku 1er na magnetnih in opličnih nosilcih pa tudi v časovnih enotah, vendar te podatke navajamo pri zunanjih značilnostih arhivskega gradiva,
9, Obseg v tehničnih enotah
Med tehničnimi enotami so najpogostejše: Arhivske .škatle Fascikli Regislialorii Knjige Kartoteke Mape
Ovoji, omoti
Zvitki, koluli rolc, trakovi (pri filmskem gradivu, kolnli) Kasclc, plošče
Kosi (listine, fotografi je. posamezni dokn-ir.cnli itd.)
Če so določene lehnične enote sestavni del arhivskih škatcl, fasciklov ali rcgistralorjjv. se pr popisovamu na ravni fonda običajno ne na vaj,-jo posebej.
10 .Stopnja, nivo popisovanja
Slopnje popisovanja: I-ond (gradi«) enega ustvarjalca) Pod fond (organizacijsko ii> administrativno ločen del gradiva enega ustvarjalca)
Serija Vzxlruzcni istovrstni dokumenti. zadeve ali dosjeji, lahko tudi organizacijsko ali administrativno združeni dokumenti)
Pudscrija (del združenji) istovrstnih dokumentov. zadev ali dosjejev)
Združeni dokinmnti (glede na islo vsebino ali določeno pravno 1er fizično osebo: dopis in odgovor, zadeva, sodni spis. dosje, konvolni, speeialni lascikid. italijanski fascikel) Dokument Primer:
Fond' Okrajno sodišče Kamnik Pod fond: Zemljiška knjiga Okrajnega sod.šča Kami. i k
Serije: Serija zemljiških knjig. Serija ¡¿lin. Serija ka las trsk'h map, Serija spinov zemljiške kïijige kol oddelka sodišča
Podserije: Stara zemljiška knjiga. Nova zem-
ljiška knjiga, Računalniško vodena zemljiška knjiga
Združeni dokumenti; Spis Dn 146/1939 vknjiŽDcna zadeva
Dokument: Tcslamcnl Zavasnik Janeza z dne IS. 12 1899
11, Zunanje značilnosti gradiva
Posamezne vrste arhivskega gradiva lahko im^jo sledeče zunanje značilnosti, ki so odvisne predvsem od vrste nosilca zapisa (pisne podlage) Icr načina oziroma tehnike zapisa: Spisovno gradivo: obltka:(rolulus. vezano, spelo) obseg: (število lislov ali strani) velikost v en) ali format: risba (okras)' žig in petal*. Listine.
pisma podlaga: papir, pergamcnl obl ka : list, zvezek kn:;ga, rololns obseg: (pri zvezkih in knugah. označen v fc-lijih uli straneh) velikost vem plica, velikost v mm oblika pečala, žiga: okrogel, podolgovat velikost pečala, žiga v cm: podoba na pečatu, žign: (opk) napis na pečatu, žigu: (opis) material pečala: \*osck. kovina barva pečala, žiga:
nač"a p. itrditve pečala: obešen, pritisnjen
vrviea pečala: (malerial in barva)
pečatna škatla: (material)
okrašena iniciala:
risba: (npr. grb)
način overovitve.
opis overovitvenega znaka, notarskega znaka, notarskega žiga;
Rokopisne knjige; pisna podlaga: papir, pergamcnl obseg: (lislov, strani, navedemo, ali je pagi-nacija oz. foliacija originalna ali naknadna) velikost v cm ali format: vezava: v papir] usnje, pergamcnl, pergamcnl z notami ali z besedilom risbe
okrašene č;ke:
Kartoteke:
pfsna podlaga:
obseg: (število kartic)
velikost v cm ali format:
tehnična oprema ali vezava:
Naerli:
pisna podlaga: papir, pergamcnl
merilo:
oblika-
obseg
velikost v cm ah formatih tehnika izdelave: prisotnost barve;
K8
Iz. ( fakse za prakso
VRHI Vi XX l9y>
katastrska ohčina številka parcclc podštevilka parcclc številka gradbenega do vol,.'Hj a: številka uporabnega dovoljenja številka patenta: Karte in zemljevidi; merilo:
pisna podlaga: papir, pergament
oblika: list, knjiga
obseg:
velikost v cm*
tehnika izdelave: npr. hakrorez, tisk, razmnožen prisotnost barve: razne upodohitve* I/¿toki in plakati:
obseg:
velikost v cm:
tehnika i/dela ve: tisk, razmnožen
ilustracija:
prisotnost barve.
Tiski:
kraj izdaje:
lete izdaji i? tiska.
navedba izdaje: prva druga, tretja 'Id. vrsta izdaje: dopolnjena, popravljena, preglc dana. prirejena, izholjs:ana naklada: ohscg: (strani) format, velikost v cm: prisotnost barve: razne upodobitve. Fotografije-, vciikost v cm.
tehnika izdelave: pozitiv, negativ, diapozitiv, steklena plošča, mikrofilm, magnetni ali option, zap. s
prisotnost harve: Filmi:
vrsta Filma: igrani, dokumentarni, ar nrurani
lete snemanja filma:
leto izdelave filma:
leto odobritve predvajanja:
leto prvega predvajanja:
širina traku
material traku: nitroacelat, safety barva: čh film. harvni film kombinirani
tehnika izdelave* negativ slika, ton negativ, obraeilni negativ, delovna kopija, magnetni zvočni trak, zvočna kopija, kopija (brc/, zvoka), dub negativ z zvokom ali brez njega, lavand z zvokom ali brc/, njeg?, končni miks, zvočna arhivska kop -a, arhivska kopija brez tona itd komplclnosl: število tehničnih enot: dolžina v tm: dolžina, izražena v času: orirotnest zvoka frekvenca slike na sekundo: Magnetni in optični nosilo vrsta nosilca s tehničnimi podatki: vrsta programskega orodia, s katerim je \v
delan dokument
dolžina zapisa: (v hytih, v časovnih enotah itd.)
12. Lokacija popisne enote
lokacija se veže običajno na oznake (ste vflke) tehnične enote, v kateri je določena arhivska enota. Opis ali šifra lokacije popisne enote, ohičajno arhivskega fonda ali zhirke, manj pogosto pa posamezne tehnične enote, vsehuje podatke o:
arhivsk. zgradhi (naziv in naslov), arhivskem de po ju (oznaka etaže in prostora) ter
arhivskih polhah (oznaka kolon in polic), omarah in podohno.
Lokacije ne kaže veza i na posamezne arhivske enote na ravni zdiužcnih dokumentov ali celo posameznih dokumentov.
13 Datum popisovanja, vnosa podatkov
14.	Datam ažurinmjn, poprnvku podatkov
Oba elementa se pri računalniško podpilcm pop^sovanj.i ohičaino vnašata avtomatsko.
3.2 KLFMKM I IZVORA POIMSNL FNOTK
15.	Naziv(i) ustvarjalca fanti« ali podfondsi
Dosledno navajamo vse spretnem he uradnih nazivov ustvarjalca fonda ;ili podlonda nazive ustvarjalcev pred jn postspisov ter nazive ustvar-ialccv večjih delov gradiva drugih provcnicnc, ki so eventualno v fondu. Naztv(e) ustvarjalca navajamo le za ohdohja, za katera obstaja arhivsko gradivo fonda. Kratic v nazivih ne uporabljamo oziroma jih izpisujemo Pri osehnih fondih navajamo pri mek ii1 ime osebe, od katere izvira ar 'li/sko gradivo, pri družinskih fondih pa le priimek.
Pri popisovanju arhivskih zbirk ter pri popisovanju arhivskih enot na nižjih nivojih od podfonda nazivov ustvarjalcev praviloma nc navajamo.
Primer nazivov ustvarjalcev in njihovega časa delovanja (element Št. 18) za fond Okrajnega glavarstva Logatec z gradivom od leta T80] do 1952 (vključno s prepisi 11 po:;pisi): Okrožni urad Postojna : 801 i ,<4H Okrajno glavarstvo Logatec 1850-1854, 1868 1921, 1941-I944;
Okrajni urad Logatec 1854-1868 Srcsko glavarstvo Logatec 1921 1929 Sreskc načclstvo Logatec 1929-1941 Krajevni ljudski odbor Logalce 1945-1952
16.	Tujcjczicni p_a'/.iv(i) ustvarjalca
Tujejezični naziv, poleg oh veznega slovenskega prevoda naziv;: ustvarjalca pišemo le v pri-
ARHIVI XX 1997
rak a c za praks»
149
mcru, ko je ustvarjalce imel h*, Injcpczično iii)c.
Na primer: Provinzial Handelscommission in LaibagB Landcshauplmanschnitliches Gcrichl iii LiibachJ Krči sam t Adclsberg fl+l.
17.Scdežii) ustvarjalca
Navajamo vse kraje sedežev ustvarjalca, čc se je sede?, menjal. Pišemo imena kraje v, skladno z veljavnim imenikom naselij Rcpubiikc Slovcnnc. Pri osebnih in družinskih fondih sedežev oziroma krajev delovanja običajno ne pišcino.
18.	Čas, obdobje obstoja ustvarjalca
Obdobje obstoja ali delovanja ustvajalca obsega čas od uclanovitve (registracije aii drugega pravnega dejanja") do ukinitve, likvidaene ali stečaja, pn osebnih in družinskih fondih pa cas cd rojstva do smrli osebe oziroma prvega ii> zadnjega člana drnžinc. Obdobje obstoja ustvarjalca izražamo z začetnimi in ioinfcnimi letni-cairu, le izjemoma z datumi, kadar je v enem letu več sprememb ter pri osebnih in družinskih fondih.
Pomembno je, da datumi oziroma letnice ob-sioja temeljijo na preverjenih virih iz. zakonov, pravnih aktov, uredb, odločb, sklepov, uradnih podatkov matičnih knjig itd. Praviloma navajamo torej formalni čas obstoja ustvarjalca, ki mnogokrat tudi ne sovpada z dcjansktii) časom njegovega delovanja alt obstoia.
19.	IIistorii:t ustvarjalen - hiogruflji! ustvarjalca
Historiat ustvarjalca je potrebno pisati kratko in jedrnato.
Hi.storiati ustvarjalcev fondov vsebujejo predvsem:
podatke o formalni in dejanski ustariovUv,. reorganizacijah m likvidaciji (s podatki o eventualnih predhodnikih in naslednikih;, vse spremembe nazivov z datiranj' m k:ajc icdcžcv (kljub posebnima datotekama o nazivih ustvarjalcev in krajih scde?.cv ustvarjal cev).
-	organizacijsko strukturo oziroma shemo ustvarjalca.
-	teritorialno pristojnost oziroma obseg dclo-van.a,
-	funkcije, pristojnosti, naloge, predmet poslovanja. dejavnost,
orif pomena in delovanja ust"ar.alca v družbi, drža*'i, dejavnosti (tudi nadrejenost, podieje-nost, poveza nestj,
za osebne m družinske fonde biografske po dalke (zlasti sc navajajo osnovn' osebr i podatki. datum in kraj rojstva in i mri i, i/ ,bra/.-ba. pokiici, nazivi. na.do"i, lu»k,ij(, dejavnost. ude j sivo vanje, opravljeno delo. zasluge, pomembnejša bibliografija).
Vire za sestavljanje liistorialov. kot na primer predp se (zakone in predpise iz uradnih listov, razne sklepe, odločbe in druge pravne akte), citiramo med lek.ilom bhloriata, uporabljeno literaturo pa med bibliografijo o popisni enoti.
Primer Iiistonata ustvarjalca Ministrstva za prosvelo ljudske republike S loven i |e:
Ustanovljeno je bi'c 5. 5. 1945 z ukazom Predsedstva S NOS o ustanovitvi Narodne viadc Slovenije (Ur.LSNOS in NVS. št. 5/1945). Delovalo jc do II 4 1951. ko je bil ustanovljen Svet Vladr LRS za znanost in kulturo (Ur.U.RS. št. 15/51). V vmesnem obdobju jc od 14. 9. 1949 do II. 4. 1951 za področje kulture delovalo Ministrstvo za znanost in kulturo.
Pristojnosti: šolstvo, kultura, znanost in prasketa. Notranja organizacija: 1) sekretariat, 2) obči oddelek z računsko tehničnim odsekom, ckonomatom in pravuim rclcrenlom, 3) oddelek /a šolstvo. 4) oddelek za kulturo. 5) oddelek za visoke šole ,n znanstvene ustanove, 6) personalni oddelek. 7) načrtni oddelek. 8) Dddeiek za vzgojne domove
Dejavnost: priprava učnih načrtov in navodil za pouk: zaščita kulturne :n naravne dediščini skrb za ljudsko prosvoto, za organizacijo um verze, štipendije, sistem: zaeijc in razmeščanj': kadrov, za investicije, statistiko, v;:gojnc domove, počiln.Skc kolonije, tceaj< vzgijiteljev, za šolanje m V.popolnjcvanjc učiteljev; omogočanje materialnih pogojev za delovanje šolstva, skrb za šolske kuhinje in vrtove, za vojne sirote, učila in učbenike, zakonodajo na svojem področju, za dopolnilno izobraževanje odraslih.
2(1. Historiat popisne cnoic {fonda)
V histor it popisne enote, predvsem fonda, spadajo zlasti nodalki o:
imetnikih popisne enote dr. prevzem? v arbiv, izročitcljih, izročitvi ter pogoji"! iti okoli ščinah izročitve,
-	o genezi izdelave,
o eventualnih pred- al pospisib in vzrokih zanje,
-	valorizacij" odbiranju ,n izločanju, cvcntu alnth operativnih robh hranjenja, manjkajočih, iiniecnih ali poškodovanih delih gradiva,
prvotni ureditvi in prvotnih spisovnih evidencah ter preureditvah,
-	strokovni obdelavi arhivskega gradiva v arhivu (formiranj: arhivskihenol,čas fo.-miranja arhivskih enot. sistemi razčlenitve fonda struktura, fizična ureditev, sistematika razvrščanja arhivskih enot, tehnična oprema itd.) s poročilom o opravljenih strokovnih delih ✓ključno z ¡zdelavo pripomočkov za raziskave Vire za sestavljanje histonatov fonda, kot na
primer ustne vire. časopisne članke dokumentacijo iz dosjejev fondov ali zbirk, citiramo med lek.ilom hi stori ala, čc je to nujno potrebno, upo-
150
1 ■/. prakse za. p rak so
AlilHVI XX 1997
rabljene literaturo pa med bibliografijo o popisni enoti.
Primer lusioriata Ione'a Ministrstva /a p ros vel o Ljudske republike Slovenije, gradivo 1932 1951:
Glavnino tondr je 22 decembra 1953 izročil arhivu Svet Vlade LRS za prosveto in kulturo, del pa Komite za k.illuro SRS 28. 10. 1 i/88. Del gradiva, ki se nanaša na nacionalizacijo kulturnih objektov, še vedno hram Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Gradivo vscbuie tudi dci predspLOv i/. Prosvetnega oddelka Danske uprave Dravske hanovinc, ki se nanašajo na nastavitve učiteljev n profesorjev.
Gradivo je 'zelo pomanjkljivo ohranjeno in v arhivu zato ob sirokovni obdelavi v letih 1982 do 1995 ni hilo valorizirano. Prvotna ureditev fonda, ki jc temeljila na kronološkem raz.vrščamu na podlagi enostavnih dclovodmkov, ni bila obnovljena. Novo formirane arhivske enote teme ljiio na zadevah, dosjejih ali serijah istovrstnih dokumentov. Arhivske enote so razvrščene nu merieno po signaturah. Fond je bil računalniško popisan leta 1995 ter izdelan inventar s kazali
21.	Izročilelj gradiva
lzročitclj (naziv in na»lou) jc pravna an fizična oseba, ki izroči arhivsko gradivo, in siecr javno arhivsko gradiv») z. zapisnikom o izročitvi in prevzemu, zasebno arhivsko grad:.o pa na podlagi oporoke, darilne, kupoprodajne ali depo-žitne pogodbe
22.	Datum izročitve
Navajamo datum izročitve, ki jt razviden iz dokumentacije o izročitvi. Datumi so osnova za vpisovanje in kronološko - numcricno razvršca-r jc vpisov prevzemov arhivskega gradiva v arhiv vakccsijsk knjigi.
23.	Odgovornost zji nastanek arhivskega gradiva
Odgovornost za nastanek gradiva pripisujemo vsem avtorjem in vsem [istimi ki so kakorkoli povezani z nastankom gradiva. V zvez.' z listi nami, rokopisi, sp'sovrim gradivom, načrti, kai tam' in zemljevidi, plakati, tiski, fotografijam., predvsem pa s filmi, jc ob računalniški ibdclavi z ARM1DO nastal dolg seznam ijdjrovornih za nastanek. Pojem "odgovornost za nastanek" jc poVZiCt po mednarodnih bihliotekarskth standardih za katalogizacijo posameznih vrni knjižničarskega gradiva.24 Odgovornost za nastanek enote popisujemo v histvn z deskriptorji pravnih in fizičnih oseb v povezavi z. opisom oziroma pojmom za vrsto odgovornosti.
Cicj ISH1J ■ Meilnai idni siandardi /a ubile lavo knjižničnega gradiva /a pnsamc/111: vrsli: gradiva.
Tipične vrste odgovornih pravnih in Imenih oseb za nastanek arhivskega gradiva
Anin	annnalor
Ask	a.istcnt kainere
Asr	asistent režije
Avl	avtor
Bal	balclnik
Dir,	d štribulcr
Du	dirigent
Fol	fotograf
Gco	geometer
Gla	glavni animator
Glr	glavni risar
Glo	glasheni opremljcvalci.
'«r	igralce ■ lutkar
l^r	■gralcc
llm	ilumiuator
lin	ilustrator
lnv	investitor
Izd	izda -deli
zg	izvajalec glasbe
lzl	izstavilclj listine
Kairi	kamerman
Kar	kartograf
Kon	konstruktor
Kor	koreogral
Kos	kosiuiricr
Lih	1 i brv list
Li u	likovni umetnik
Lum	lutkovni mojster
L.ut	lutk;:r
Mas	masker
Men	mor.lažcr
Nar	naročnik
Obk	oblikovalce
Ohl	oblikovalce nitke
Ork	orkester
Pcv	pcvcc
Pib	pisec besedila
Pok	pokrovitelj
Prg	programer
Pre	predlagatelj
Pri	pripovedovalce
Prj	projektant
Pri	prejemnik listi nt
Pro	producenl
Rdk	predelovalce karlc.zemljcvida
Rob	redaktor besedila
Reg	redaktor glasbe
Rez	rez pri filmu
Rež	re ži ser
Ris	risar
Scc	sccnograf
Sen	scen; risi
sEj	skladatelj
Sls	strokovni svetovalce
Tis	tiskar
Tom	tonski mojster
Tri	tnk
Umv	umetniški vodja
Ure	urednik
Vrt	vrczovalcc
ARHIVI XX 1997
1/ prakse v.?\ p r a k so
n
Zal	/aloži-ik
Zbz	zbiralec zapisov na Icicnn
Primeri txlgovornib oseb v.t\ nastanek listine: izstavit«]] listine, prejemnik listine, gradbenega načria: projektant, konstruktor, naročnik, investitor,
filma: prodiiconl, režiser, kamerman, scenarist, avtor glasbe, scenograf, koslumer, masker, nion-tažer, igralci itd.' fotografije: fotograf;
tiska: avtor, urednik, oblikovalce, ilustrator, lek toi, prevajalce, izdajatelj, založnik, iiskar itd.
3.3 klemlnti vskihnk popisnih hnote
24. Opis vsebine
Opisovanje vsebine arhivskih enot je najza htevnejše strokovno opravilo pri popisovanju arhivskega gradiva, pri katerem najbolj pridejo do izraza arbivislovo znanje, sposoboosi i n izkušnje, še posebej pa poznavanje arhivskega gradiva, zgodovinskih okoliščin nastanka in rezultatov zgodovinskih laziskav.
Zelo jasno definicijo vsebuje Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva:
"'Vsebino arhivske enole označujemo s krat ki,n opisom in s pojmi.
Opis vsebine se ravna po vrsti euolc, izhajali pa mora i/, funkcij oziroma nalog nsivarjalca arhivskega gradiva. Kadar mora popis odražali večjo podrohnosl ali kadar morajo hiti označene posamezne vrsle nrJtiv-ske^a gradiva, se navajajo ludi drage vsebine arhivske enole ali posamczncua dokumenta v eno] i."23
Vsebino arhivskih enot nc glede na slnpr.jt popisovanja torej opisujemo (zajemamo) na'več r.ačinov:
a)	Opisno /. besedami, povrzantmi v stavk3 oziroma na verbalni način. Posebna njilikj opisnega načina je regcsl, ki je kralrk. slavuio iihlikovan povzelek vsebine, običaju« li.fl■ it.
b)	Na skrajšan in zgoščen nontinalivni način oziroma s samoslaluiki v prvem "klonil.
fj ■ dcskrlplorji oziroma s nt.jmi stvari, oseb in krajev, geogralskih območij iid.
Zelo pcincmbno opozorilo: Vsi trije načini opisa vsebine lemeljijo na neposrednem zaje-m;)njiipodalkovi/.ariiivsKCi4ai>radiva,.>e])os', hej velja lo opozorili za deskriplorje si arndi pojmov, oseb in krajev ter gcogralsl ih imen, kar prcdslavlja primarni način popif :ivanja vsebine. Pri sek.iod;:rncm r.ačion opisa vsebine pa zajemamo podatke m informacije\v. že obstoječih primarnih opisov. V arhivski praksi na prim ;r ze M pogosto oblikujemo deskriptorje na podlagi že obstoječega verbalnega ali nominalivnega opisa
5 Čelni elcn IViivilnika 11 Mrnkirvnl obdelavi in t/delavi pripn-moCknv/a raziskave aihivskcga ¡vadiva (Ur.l.SK£. šl. ! 1/tiS).
vsebina io ne neposredno iz arhivskega gradiva.
Pri opisu vsebine na verbalni in nominalivni način ot-ičajno navajamo ludi daliimc ali Ictniec nastanka gradiva.
Primeri verbalnegr načina opisa: Janez Zapiolnik, Kotnikova 12, Ljub^ana, tlne 12. avgusta l()95, prosi Mestno občino I jub-Ijana za stanovanjsko posniilo za nakup alriiske hiše v Murglab v višini ?0,0(i0.O00 SIT
Kmetijska zadruga Log sporoča Okrajni kme lijski zbornic: Kočevje o količinah pobranega koloradskega hrošča, nabranega v dveh t:dar-niš"iih ■9ij«l| šolske mladine v juliju in avgustu Icla 1955.
Policijski dosje Službe državne varnosti, ki se nanaša n;: Marjana Orožnika, kmeta z Dobrave, rojenega 22. 11. 1914, v katerem so poročila agenta J Orla Polji n o niegovi prot državni (leiavnosti in hujskanju prot, obvezni odda'i v letih od 1947 do 1949. Primer rej^esta listine: 1466, (lkiobcr 25, Gradec Cesar Friderik 111. podeli Juriju Reinerju, vicedomu oa Krarjskcm, mesarsko stojnico na gornjem mostu v Ljubljani in kopališče na otoku v Ljubljanici, kar je onojc pripadlo ccsarjit po smrti ljubljanskega meščana Avguština Merkla, ki je umrl brc/, obračuoa kol ccsarski uradnik. Primeri ncminalivrtcga načina opisa: Janez Zaplolnik. Kotnikova 12, I jubbana, stanovanj sko posojilo 1 (J95
Kmetnsk;» zadruga Log, akc'ja pobiranja koloradskega hrošča 1955
Marjan Orožnik, Dobrava, poheijsk. dosje 1947 1949
Primeri opisovanja /. dcskrinlorjt neposredno iz arhivskega gradiva (primarni dc-skriptorji):
Kraji in neografiki1 imena: Ljubljana, Murglc, Log pri Kočevju, Kočevje, Dobrava pri Cerkljah, Poljane pri Okolji l oki. Kranjska
Fizične osebe: Zaplolnik Janez, Orožnik Marjan (kmet). Orel J.(policijski agent). Reincr Jurn (kranjski vidtdcmijj Mcrkl Avguštin (ljub liar.ski meščan)
Pravne osebe: Mcslna občina Ljubljana, Služba državne varnosti. Kmeti'ska zadruga Log, Okrajna kmetijska zbornica Kočevje, Vtccdom na KiiiOjskcm
Stvarm pojmi: stanovanjsko posojilo, atrijska iiiša, koloradski hrošč, udarniške akcijc, šolska mlati,na, policijski dosje, državna varnost, prtilidržavna dejavnost, obvezna oddaja, kranjski viccdooi, mesarska stojnica, kopališče na I ,jub-Ijaniei, Ijiihljanski meščani ild.
Pr opisovanju vsebine uporabljamc izraze i/, arhivskega gradiva, ki so jih uporabljali ob na stanku in j in ne posodabljamo. Z razvojem jezika bodo ludi današnji izrazi kmalu zastareli. L ahko uporabljamo lud izraze i/, prvotnih spisevnih cvidene, še bolje pa je, če jih pri popisovanju preverimo ter tlopoln mo
152
Iz prakse /.a prakso
AH™ XX ml
Pri verhalnem in nominativnem načinu op.so-vimja vsebine zelo pogosto navajamo ludi visto arhivskega gradiva (na primer dopis, p'smo, za pisni k seje. poročilo o delu. Knjiga goltov, vioga na zapisnik, sodba, .sklep .sodišča itd.) ah vrsto arhi rskc enote C na p-imer kmetij rkc zadeve vojaške zadeve kazensb spisi, volilni spisi, zdrav slvcni dosje, inšpekcijski dosje, serija okrožnic, serija spisov, serija gradbenih zadev, serija personalnih dosjejev, serija zaključnih računov i Id.).
Opisovanje vsebine mi ravni arhivskega Ton d a zn vodnik po fondih in zbirkah jc mogoče na več načinov:
¡1) Nii noniiniitivni nncin
-	z navedbo vsebinskih strukturnih delov fon da oziroma s pojmi rcgislralurncga ah klasifikacijskega načrta, po katerem -c nrejcn lond «li ItGirka; na p i mer
normalia 1716 1900/dominiealia 1641-1940/ fa mil i ari a 1605-1918/ ntsliealia 1605 1848/ ec-ele.,iaslica 1701-1734/ iuslilialia 171KM910/ korcspondcca 1616 1918,
v. navajanjem vrst gradiva o/.iromr serij islovnlnega gradiva:
zapisniki sej upravnega odbora I9i8 1945/ zapisniki sej občnih zborov, zakliučni raeu.ii 1901 1945/poslovna poročila 1905 1912.1925-1945/ statistični listi/ mošlvcnc knjige 1902 1941/ načrti upravne zgradbe 1910/ račun 1935 (vzorci)/ spisi po rcgislnilurnem načrtu 1880 '918/ spisi 00 Jclovodnih številkah 1918-1945.
-	z navajanjem zadev, dosjejev aii njihovih serij:
občinske volitve 1895-1935/ proračunske za de ve 188II945/ davki 1896-1941 / demografska statistika 1875 1931/ državljanske zadeve 1850 1940/ dosjeji vojaških nahornikov/ gradbene zadeve/obrt 1865 1945/zdravstvo 1918' šolstvo 1854-1941/ gasiIstvo I p 12-1945.
b) Nn verbalni nocim z opisom pristojnosti, funkcij, dejavnosti, poslovanja ustvarjalca (v piimerih, ko jc fond urejen numerično oziroma kronološko), na pri mer
"gradivo iz obdobja 1945-1952 se nanaša na izvajanje racioniranc preskrbe, organizacijo obvezne oddaje, na lokalno gospodarstvo, uprav Ijanjc zaplenjenih nepremičnin, agrarno reformo, na zatiranje črne borze, socialno varstvo in krajevno ljudsko p ros veto".
-	s svobodnim opisom vsebine
pisma Ivana Mraka. Lucijana Marije Škcr janec n Josipa Vidmarja Z. Cigliču od 1946 do 1982 z glasbenimi kritikami ter polemikami; fond vsebuje tutn fotografije Z. C iglica, njegovih žena. rodclavccv. članov orkestra Slovenske filharmonije ter drugih slovenskih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjal cev v času od 1940 do 1995."
Praviloma opis vsebine fonda ali zbirke temelji na sistemu njt-govc ureditve z navajanjem bistvenih sestavnih delov fonda ter obdobja, iz
katerega izvirajo. Obdob 1 111 potrebno navajati lc, ee ta sovpada z obdobjem gradiva celot nega fonda ali zbirke. Verbalni opis vsebine fondi! ali zbirke tu priporočljiv in ga uporabljamo le pri neurejenih ali nepopisanih londih.
Primer opisa vsebine Ministrstva za industrijo n rudarstvo Ljudske republike Slovenije:
adaptacije tovarn in rudnikov 1945 1951/ poročila delegatov MIR za n.dnikc in železarne 1945 1946/ avstrijska, nemška in italijanska lastnina 1945 1949/bilance tovarn in rudnikov 1939. 1945 1951/ cene izdelkov in rud 1945-1951/ cenitve nepremičnin n premičnin v povezavi z. nacionalizacijo in razlastitvami 1946-1948/ darilne pogodbe podarjene tovarne državi 1947 1948/ plani ir, tabele delovne sile 1945-1951/ delitev dobička v okviru petletnega plana 1947-1951/ dohodki in izdatki podjcl-i in rudnikov 1945-194"V finančni plan1 glavnih direkcij 1947 1951/ finančni plani tovarn in rudnikov 1945-1951/ investicije glavnih direkcij 1947 1951/investicije tovarn in rudnikov 1945-1951/ izvoz in uvoz. 1945-1951/ kapitalna izgradnja 19^-7-1951/ krediti i945 1951/ letni plani glavnih direkcij, tovarn in rndnikov 1946-1951/likvid.-ienc podjetij 1945 1948/ mc:;cena in letna poroči a glavnih direkcij, lovarr in rudnikov 1945- 1951/ nacionalizacija 1946-19M)/norme v rudnikih 194fvl947/ okrožnice M!R 1945 1951/ mesečna poročila delegatov MIR o stanju v podjetjih in rudnikih 1945-1946/ petletni gospodarsk načrt 1947 1951/ poškodbe rudarjev 1945-1951/ razlastitve 1947 UJ50/ reparacije 1945-1948/ seznami pod jelij 1945 1948/ statistični ¡lodatKi o lovarnali in mu "tkdi 1945-1950/ Unra pomoč 1945-1948/ ustanovitve podjetij/ vojna škoda v rudnikih, žclczarrah, tekstilni industriji 1945/ zaključni računi glavnih direk'in. tovarn in rudnikov 1945-1951/ zaplembe rudnikov in tovarn 1945 1947 (do 1949 glede na trajanje postopka).
25 1'opisovnnje /. ileskriplorji
Računalniško podprlo popisovanje jc prineslo v ospredje popisovanje arh'vskili enol z različnimi deskripforji: - knijev in geografskih imen,
prnvnih o:;cli,
llzičnib oseh 111
stvarnih pojmov,
ki jih liihko znj eni n 111 o direktno iz arhiv ske^ii (¿rudivn (p r> mar 111 deskriplorji) ;in p.i indircklno iz. ni zli enih el cm en lov iirliivske^n popisu (sekundarni deskriplorji^ kol na primer
i/ verbalnega ali nominalnega opisa vsebine, iz naslova popisne enote, 1/ rcgcslov, iz hislorialov ustvarjalcev, hislorialov fondov itd. Nekateri ck* men ti popisovanja, poleg dcskripioncv vscbric, imajo žc sami po sebi značaj deskriptorjev, kol na primer i menil fondov, nazi vi 111 .sedeži ustvarjal cev imena odgovornih oseb za naslanek gradiva itd.
ARHIV! XX 1997
1/. prakse za prakso
Računalniški programi omogočajo zelo hitro sortiranje in iskanje deskriptorjev, kar predstavlja v primerjavi s klasičnim načinom i;:dclavc indeksov oziroma kazal s pomočjo kartoteke ve likihsflp časovno prednost.
Opisovanje vsebine arhivskega gradiva, pa tudi drugih elementov popisovanja z deskriplorji krajev ler z nazivi ¡11 imeni pravnih Icr fizičnih oseb, je sorazmerno enostavno in hitro strokovno opravilo. Opozorimo pu nuj, du prct^sluvlji npis rebrne arhivskega gruhva s stvaniiii i pojmi med iiujznhlcvncjšc arhivsko slmkovno opraviln. Oblikovanje ustreznih stvar 'h poi mov, gesel, ki relevantno odražajo vsebino gra diva, zahteva ogromno znanja ir izkušenj.
Pojme lahko na podlagi različnih krit;riicv sistematično povezujemo oziroma razvrščamo v klasifikacijske načrte ali lan vre.
2<i. Sistemu! ieuo r:i zelen je vanje oziroma razvrščanje po vsebini (klasificiranje)
Različni registralurni in klasifikacijski načrti ter tezavri omogočajo sistcmatrrmi razvrScanjc popisnih enot oziroma razčlenjevanje popisnih enot po vsebini, po funkcijah ;di nalogah ustvarjalcev icr po različnih drugih p incipih sistematičnega razvrščanja (po dejavnosti, po laslnostil atliivskcga gradiva itd.). Pri računalniško podpr tem popisov,*! h j (i je mogoče popisne enote vzoo redno sistematično razvrščaP nit razčlenjevati 'in nešteto načinov.
Sistematično razvrščanje popisnih cnol s* po močjo klasifikacij daje tem enotam slrnkKiro n;( vseh stopnjah popisovanja Klr.^ifikreijti fondov in zbirk na primer predstavlja osnovno strukturo pri popisovanju fondov in zbirk za arhivske vodnike. Zelo številne ¡11 različne klasifikacije pa se uporabljajo v arhivih tudi kot osnova za sistematično razvrščanje popisnih cnol v okviru ene ga ali več arhivskih Ibnuov oziroma kot osnova za razčlenitev fondov.
Zaradi različnih vzrokov že pekaj časa v arhivistiki ni več poskusov sestavljanja univerzalnih (enotnih) klasifikacijskih načrtov za razvrščanje po vsebini, ki bi veljali za vse fonde n za |vs| obdobja, podobno kot UDK za katalogizacijo knjig in člankov v bibliolckarslvu, Propadli <o tu di vsj projekti arhivskih nnivcrzainin tezanrov (sistematično slrnkliiriranih stvarnih pojmo")- Klasično razvrščanje popisnih enot, še bolj pa ¡.■."kanje pojmov s pomočjo običajno zelo obsežnih in pre podrobnih klasilikaeij in tezavrov je z.cl( iun-kovito nadomestilo univerzalno raumalnisko nu merieno ali abcccdno razvrščanje stvnnv.i, imenskih. krajevnih in drugih pojmov deskriptorjev ter iskanje po dcr-kripi^rjih in d rud h dcir.cntih popisovanja, še nrjbolj enostavno in učinkovito pa je iskanje bcscd(ila) po tekstu n iiipcrlekstu.
l)el klusillkucije slvarinh pojmov v državnih upnivnili organih za podri>cje pravo sod ni n zadev leta 1962:
7 Sodstvo, tožilstvo m pravobranilstvo
70	Sodno poslovanje
71	Pravdne, nepravdne, izvršilne kazenske in zemljiškoknjižne zadeve
710	Pravdne zadeve
711	Nepravdne zadeve zapnšein.ske zadeve
razglasitev za mrtvega in dokazovanje smrlt
odvzem poslovne sposobnosti
-	razveljavitev lislm protestiranje menie
-	razdružitev sknpncga premoženja poprava in obnova meje itd.
712	Izvršilne zadrve
713	Kazenske zadeve
714	Zemljiškoknjižne zadeve
3.4 fcl.Ki41.IEl POGOJEV DOSTOPNOS T: IN ITORAltli GRADIVA
27. Pripomočki za uporabo arhivskega gradiva
Pojem "pripomočki za nperabo arhivskega gradiva" jc širši od pojma "pripomočki za raziskave arhivskega gradiva", saj med pripomočke za npo.abo uvrščamo (udi prvotne spisovne evidence (vložnt zapisnike ah delovodnike, vpisnike. indekse, registraturnc načrte, kartotečna kazala, klasifikacijske načrte, popise spisov, sezname došlc in odposlane pošte, računalniške cvi-drncc itd.) ¡ti vse arhivske pripomočke: prevzemne sezname, arhivske popise, inventarje, vodnike kartoteke in drnge pripomočke za raziskave arhivskega gradiva.
Navadimo le nporahne prvotne in arhivske pripomc ke. Če je potrebno, jih tudi podrobneje opišemo, še zlai ti spisovne evidence. Meti pripomočki za uporabo nr.vajamo tnai objavljene pripomočke, kot so na pimcr tiskam mvenlarji in voduki
Izoblikovale so se nasledire kratice, ki nfor-mirajo o pripomočkih za uporabo času njiho-ve.gK nastanka i" avtorju pripomočka: NI Ni pripomočkov
PS Prevzemni seznam z letnico izdelave in avtorjem
PS 1953 (Jože Maček). 1965 Gane/. Kos), 1991 (Žarko Štrumbclj} AP Arhivski popis, ki nastal v arhivu pri popisovanju z letnico popisa in avtorjem \l 1973 (Ema Linck) Al Ariiivsk inventar s predpisanimi elementi in z letnico izdelave in avtorjem Al Majda Smole, Vicedom.^ki urad za Kranjske Cerkvene zadrve. Lil. A-Z, Inventarji, 5 knjig, Ljubljana 1985-1997 Al Arhivsk- i ivcntar za serijo zap.smkov sci (Vladimir Kološa) AV Arhivski vodnik z. vsemi predpisanimi clc
m<nli 'n z lclnieo izdelave ter avtorjem Pli Rtr iinahii iko izdelan popis z navedbo
154
I y. prakse /a prakso
ARHIVI XX 1997
računalniškega programa s katerim je ¡/.delan. letnico i/de lave ter avtorjem PR INFORMIX 1NFOARH, 1996 (Olga Pi"k)
SE Spisovne fcvidcncc
DJovodniki 1850-1910, 191?, 1918; krajev ni, osebni in slvarm indeks: 1850-1873, 1912 1915; regi stratum i načrt /a okrrjna gla varstva 185 M 9 i 8; kartotečno kazalo 1962 1988: računalniška evidenca ■ LOTUS NOTES 1989- 1996 itd. OP Drugi pripomočki za uporabo z navedbo avtorja in Ictmco izdelave Imenska kartoteka investitorjev gradbenih zadev 1850.1918 (Andrej Zadnikar) 1992 Spisovc cvidencc navajamo tudi p:i opisu "scbinc fonda, če menimo, da so pomembno arhivsko grudi'o.
28	Pravni status in stopnja i/.dclavc dokumenta
Pravni status je /a nekatere vrste gradiva /clo pomemben element, zlasti za listine, pa tudi /a tipične vrste dokumentov s nodročja sodnega poslovanja in upravnega postopka (za tako mc-novanc pravne in upravne akte: odločbe, sklepe, sodbe, pogodbo, zapisnike itd.).
Z vdiica pravne veljavnosti dokumentov ločimo:
-	original s pravno veljavo
-	nforifiiiuil s pravno veljavo;
overovljen prepis overovljena kopija transumpt vidimus
-	n'íori(íin;i1 brc/, pravne veljave:
prepis
kopija
duplikal
falzi likat
kopialna knjiga
kartular
register
Pn izdelavi dokumentov pa ne plode na nrav-no veljavnost loiimo več stopenj: koneept čistopis kopija
29	Jezik ir. pisava
Element jezikr in pisave jc potreben podatek, kadar se od uporabnika pričakuje, da mora pri uporab: gradiva popisnih enoi zaradi razume van'a obvladati poleg slovcnsčine tudi druge jezike tri branje različnih pisav Jc/ikrv in pisave ne navajamo, če gre le za manjše dele gradiva ali posamezne dokumente v drugem jeziku in pisali. Če jc jezik le slovenščina in pisava humanistika, jih nc navajamo
P-imcr možnosti navajanja jezika in pisave i/.
računalniškega programa ARMID^V, ki ponuja /.clo veliko število možnosti na ravni popisovanja fonda:
Jezik	Kratiea
latinščina	la
nemščna	nc
italijanščina	it
madžarščina	ma
srbohrvaščina	sb
hrvaščina	lir
srbščina	sb
IntnooŠčina	fr
angleščina	an
slovenščina	si
Pisava	Kratira
gotica	gmi
gkmolica	gt-g
celica	cir
arabska pisava	ara
humanistika	bum
30.	Stan je (iliranjenosti, ninlcrialnu varstvo
Navajamo podatke o ohranjenosti gradiva popisne enote, predvsem podatke o poškodbah ali uničenjih, potrebnih delih in že opravljenih delih na gradivu.
Stanje ohranjenosti: Potrebno rcslavnranjc:
Potrebno varnostno fotokopiranje, mikrofilma nje ali skeniranje:
Potrebno reproduciranje zaradi uporabe (tudi način)
Potrebna izdelava filmske kopije: Opravljano restavriranjc Opravljeno varnostno fotokopiranje, mikrofil-man ali skeniranje:
Opravljena reprodukcija za uporabo: Opravljena izdelava filmske kopija
31.	Avtorske pravice
Evidentiramo avtorje oziroma imetnike moralnih m materialnih avtorskih pravic v skladu z. zakonom o avtorskih pravicah in ualum. do kdaj te pravice trajajo. Uporahnikc gradiva smo dolžni opozorjati na avtorske pravice, imetnikom avtorskih pravic pa na njihovo zahtevo prcdlož:ri dokumentacijo o uporabi oziroma izposoji tak i negi gradiva. Še posrbej velja to za ilmsko arhivsko gradivo. Arhiv nc ureja plačevanje avtorskih pravic oziroma nc opravlja varstva avtorskih pravic
Primer- Moralne in materialne avtorsko pravico pn dokumentarnem filmu 'Filmski obzornik oktober 1946,k pripadajo Triglav filmu (produ-eent), Dušanu Po^hu in Francetu Kosmaču (režiserja) in Karlu Božiču. Ivanu Marirčku .ri
2ft Zakon o av.itrsUh pravicah (Ur.t.KS . El. 2IWS).
MíHIVI XX U97
Iz prakse /a \ aksti
Anionu .Smehu (kamcrniani).
32.	Copyright
Velja podobno kot ■/;i avtorske pravice. Soglasja /.» ponatise ali kakršnekoli objave dajejo uporabnikom imetniki Copyrigbla.
33.	Dostopnost z¡¡ ii]Kiriili(i
Dostopnost arhivskega gradiva /a uporabo omejujejo vse vrste lajrosli (državna, uradna, vojaška, poslovna, poklicna itd.), varstvo o ;cbiib podatkov oziroma varstvo podatkov, k> se nanašajo na zasebnost (podatki L k se nanašajo na idološko, versko, politično prepričanje posameznika. njegovo izobiazbo. /.dravje. zasebno življenje, premoženje, Imance, diivke itd.) ter vse druge omejitve uporabe oziroma destopnos" arhivskega gradiva, ki so določene s predpisi a1' pa so tako v .skladu z arhivskimi predpisi loločili izročilelji ob prevzemu gradiva v arhiv. .Se pose bej je treba 1 iti pozoren na določbe o 'zaupnosti a.i dostopnosti zasebnega arhivskega gradiva.
Običajno opišemo vrste in pogoje (nejdostop nosti gradiva ter navajamo dalum, do katerega je gradivo praviloma nedostopno za »porabo oziroma zaprlo za uporabo.
Prvi primer
V 1'ortdu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je serija članskih doku men tov (partijskih dosjejev) nedostopna 75 let t)d nastanka oziroma 10 let od smrti posameznika
Drugi primer
Arhivsko gradivo: pogodbe t) nabavi vojaških letal 1991
Vrsta zaupnosti: vojaška tajnos:
Čas trajanja nedostopnosti 40 let od nastanka
Lctnica trajanja nedostopnosti: 2031
3.5 KI>:MKH PO V K/A V POPISNE 1ÍNO-TK
Večina elementov leg.i področja nopisovanja s pomočjo signalur povezuje izvirno grad vo popisnih enol k sorodnimi enotami, najpogosteje s kopijami ali z alternativnimi načini i"lih zapisov. Signature omogočajo računalniško n M žično povezovanje popi nih cnol ter izdelavo konkor-dančnih tabel.
34.	l)rugi imetniki crmlivii Tomín íiü zbirke
Navajamo informacije o delil: gradiva, predvsem for.da ali zbirke, ki se naliajajc v drugih fondih ali zbirkah, v drugih arhivih ali sorodni! inšliliteijah ter pri drugih imetnikih, lahku tudi pri ustvarjalcih Po m 'iznosi i na vaj smo liid; signature, če je del gradiva v drugem »Siv».
Prjnicr ■nformaeijc k Zbirki matičnih kn ,g Arhiva Slovenije
Matične knjifc hranijo tudi.
-	matični urad' oz.npravnc enole (eerkvcnc in civilne matične knjige, mlajše- od 100 let),
-	NudSkoljjski arhiv Ljubljana, Škofijski arhiv Mariboru in Škofijski arhiv Koper (eerkvcnc m a lične knjige, slarejšc od 100 Iti, ter dvojnike mat'čr'h knjig).
Drugi primer.
Del gradiva Ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS iz obdobja I u46-1951 hrani Mi ni.;trstvo za gospodarstvo Republike Slovenije zaradi potreb poslovanja.
Tretji primer:
Fond Okrajnega glavarstva Kranj sc nahaja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (SVN ZAI KRi\ 42). del pa v Arhivu Pcpublikc Slovenije (SVN AS 83?).
35, Povezave s prevzemno (iikccsijsko) knjigo urhivskcgii gradiva
Običajno povezujemo z oznakami in zaporednimi številkami prevzemnih (akcesijsk i h) knjig, ki jih vodiio arhivi zantdi predpisane evidence v» prevzemanju gradiva.27 le signature fondov in zb rk. lahko pa tudi .lignalurc drugih arhivskih cnol. če so samostojno vpisane v akeesijsko knjige- V prioicru prehoda na računalniške podprto popisovanje arhivskega gradiva, ki vsebuje tudi vse elemente evidenc o prevzemanju gradiva, vodenje akeesije v obliki knjig ni več potrebno. Oznaka akcc.vjske knjige in zaporedne številke vprsov sc morajo razlikovali od signatur popisnih cnol, še posebej od signalur fondov in zbirl
Pr mer
Signalura fonda	SVN ZAL LJU 922
Oznaka akcesijske
knjige in zanorcdna(e) A I JU 562. A LJU 8l4 številka(e) vpisa(ov). če je bil lond prevzet večkrat)
36 Povezave popisnih cimt s tehničnimi enotami
S i gn i rane arh .ske enote so običajno tehnično opremljene v tehnične enote (škatle, fascikle. re-g_stralorjc, knjige, mape, ovoje i Id.) ali pa so zapisane na določene tehnične enote (kolute, ka setc. trakove, diskete, plošče itd.), ki so zaporedno oštevilčene v okviru Jonda, podfonda ali se ■lic.
Primer:
Signature arhivskih cnol AS 892 6450 6863 Zap. šl. tehnične enole, v katero so vložene a.e.	42
Predpisano imamo povezavo med signaturami
Puli it i^mi tlen Pravilniku o sestavi in vodenju evidente on hivskcjsi gmliva (Ur.t.flRG.šl !M/Kltpiip;¡ivek "VK2>.
ta
t/. p ra k."j za prakso
\KIIIVI XX 1997
popisnir, cnol in zaporednimi številkami tehničnih enot, ki jih le vsebujejo.
Tehnične enote morajo na vidnem nit slu namreč imeti oznako arhiva, ime in signal uro fonda ali zbirke, zaporedno številko tehnične enote ter signattire popisnih enot. ki jih vsebujejo (lahko le začetno ir. končno zaporedno .štcviiko iz signalt r popisnih enot. k so v okviru tehnične enote).2*
Povezava popisnih in tehničnih enot se seveda razen na oznakah teh nitji h enot vodi t ud' raču nalniško. Če 10 arhivske enote hkrati tudi tehnične enote in so zaporedne številke tehničnih enot del Signatur arhivskih enot povezava ni potrebna.
Primer računalniško izpisane nalepke oznake leb -tene enote
S i" natura fonda	AS 892
Ime fonda
Zap, št tehnične enote Signature arhivskih cnol
Okrajno glavarstvo Kranj 42
6450-6863
37,	Povezave s fotokopijami
Signal ure, izvirnega arhivskega gradiva pove zujemo s signaluram. fotokopij leb i/."irrjiknv. Signatura izvirnika	AS 1054 6754
(Zbirka li.itin, izvirna listina)
Signatura fotokopije	AS 1250453
(Zb, rka fotokopij, fotokopija listine)
38,	Povezava z mikrofilmi in skcnuai litin zapisi na optičnih nosilcih
Ki dar jc izvirno arhivsko gradivo mikrofil-mano ali skemrano in shranjeno na mikrofilmih ali optičnih nosilcih (optičn di:;ki, CD KOM), signaturc izvirnih popisnih enot racimaln.ško po vczujcmc s signal nra m i mikrofilmov ali skeni-ranih dokumentov. Te si gnal urr vsehujej'i ozna kc države, arhiva, zaporedno številko fonda ah zbirke, oznako /birke po namenu, zaporedne šle vitke tehničnih enot fko'ulov. diskov, kasel) in zaporedne številke posnelkov.
Mikrofilme in skeniranc dokumente po name ru ločimo na:
vam ustne (nadomestilo za primer uničenja izvirnika),
dopolnilne (predvsem iz tujih arhivov), upnrnhniškc (izdelane za uporabo ali po naročilu uporabnikov),
za iznier-av<) (z drugimi arhivi, predvsem lujimi).
Prifiier povezave izvii lik» /. mik mili 111 nm.
Signal ura izvirne popisne AS 1054 6^54 enote	(Zbirka listin, izvirna
lisliui)
SignaUtra	AS 1215 VM 413 614
mikrofilmskega posadka (Zbirka varnoslnih
mikrofilmov. kolut šl. 413, zaoor':dna št. posnetka 614)
39, Povezave različnih vrst misilccv lllinsKih
MUMIV
Signaturo tilma kol osnovne popisne enote, filmskega arhivskega gradiva računalniško povezujemo z oznakami različnih vi ¡t nosilcev istega filmskega zapisa :n zaporednimi številkami teli ničnih enot (kolutov, kaset). Mednarodno stan dardiziranc vrste nosilcev ozinima različne Ich-nikc filmskih zap.snv so:2'-* Ni1 negativ slika (Ncgaliv Picture) NS ton negativ (Negativ Sound) UN ortrljiv negativ (Reversible Negativ) WP delovna kopi ja (Work Picture) S M magnetni zvočni trak (Sep Mag) CS zvočna kopija (Copy Sound) CO kopija tir*/, zvoka (Copy) DMS duh ncgaliv z zvokom (Duh Negativ BAV vitli Sound)
DNI i d nh ncgaliv h rez zvoka (Duh Ncgaliv liAV)
LAIi lavand z, zvokom (Lawand liAV with Sound)
LAS lavand brez zvoka (Lavvand liAV) MIX končni miks (Mix) CSA zvočna arhivska kopija (Copy Sound Arebiv)
COA arhivska kopi ja brez Iona (Copy Arehiv) M glasba (Music)
WI IS elektronski nosilci (magneloskop ali Beta cam. WHS)
CD ROM optični nosilci (CD ROM. optični diski)
Primer povezave 11 Ima /, različnimi nosilci-Si gnal ura lihna	SVN AS SFA ¡202 345
(Na svon zemlji) Oznaka vrste nosilca in CS (zvoena kopija) zaporedne .Številke	2.345, 2346, 2347 NP
tehničnih enot (kolutov, (ncgaliv slika) J14fi. 247 kasel)	WHS (video. WHS) 53
Oznake filmskih tehničnih enol (kolulov in kasel) vsebujejo signaturo vsebovanega filma z oznako drž;:ve, arhiva, film;kcga arhiva, zhirke filmov in zapoicdnc štcv.lkc filma v zbirki, oznako vrste nosilca filmskega Zapisa in zaporedno številko tehnične enote Na oznaki sla ohi-čainn izpisana lud naslov filma in krrtica za vrsto filma (igrani, dokumentarni ali animirani).
iJcvcli ílen Pravilniku n strokovni obdelavi in izdelavi piipn-nuitkdv /a ru/iskavc arhivskega gradiva íUr.l,SRS,íl. 1 l/KK).
2'J
l'iw/elu po MAF- SUMMI-R SCHOOL l.W>, Cmiipjicii/cd C.illctiiiin Menais; il icn i, Technical Kecimls, NI T V A l^indiui
lR [VI \X 1997
tznmksc za t,rikso
157
Primer oznake Mlinskega knlnla;
S i gna (ura lilina	S W AS SFA 1202 732
I in c lilina	Srečno Kckcc
Vrsta filma	IF (igrani lilm)
Vrsta nosilca filma	CS (zvočna kopiia) Zaporedna številka
kfilnta	4228
dukut gradiva sc eititajo skladno s citiranj cm lileralurc-
Na primer, objavljeno v; Prane Kos, Gradivo za zgodovino Slovcnccv v srednjem veku, 1 knjiga, Ljubljana 1902. str. 125 al: v: Enciklopedija Slovenije. z\\ 10. Pi Savn. Ljubljana 996. str. 137
40, Povezave različnih vrst nosilcev Fotografi j 4.3, Predstavitve, razstavljanje
Signal tire slikovnih zapisov oziroma fotografij, običajno so to pozilivi, povezujemo s signa turami drugih vrst nosilcev istega fotografskega zapisa, ki vsebujejo oznako države, arhiva, za poredno številko fonda ali zbirke, oznako fotografske popisne enote glede na vrsto nosilca za pi:;a m zaporedno številko popisne enote. Vrste nosilccv fotografskih zapisov so predvsem, poziliv n., fotografskem pap: rju, negativ na filmu diapozitiv na filmu, steklena plošča, inikrotilm. magnetni nosilci,
optični nosilei (CD ROM. optični diski). Primer povezave istega fotografskega zapisa: Signalura pozniva na AS 1200 (Zbirka fotografskem papirju	fotografij,!
PO 1284e (oznaka in številka poziliva) Signaltini negativa na AS 1200 (Zbirka filmu	fotografi i j
NE 1366 (oziiiika in številka negativa)
41, Povezave s sorodnimi popisnimi tnotnini
Vsebinsko sorodne popisne enote jc smotrno s pomočjo njihovih signalur računalniško novezo-vali v okviru enega londa. med različnimi fond. a eelo med arhivi. V okviru enega fonda jc s pomočjo povezav signttinr mogoče po končanem popisovanju vsebinsko ali kako drugače sorodne popisne enote tudi fizično, nc le fiktivno združevati, Povezovanje oziroma združevanje orno goeajo predvsem klasifikacije vsebine šle iliii dcskriptorji ter drugi tako imenovni rclaejski elementi popisovanja (čas nastanka gra^va. vrste gradiva itd ). S lakšnimi račnnalni^imi povezavami med popisnimi enotami prehajamo ponovno na tematsko ureditev arhivskega gradiva na nivoju arhiva ali med arhivi, čeprav je osnova za popisovinjc še vedno načelo provcni:ncc, torej gradi™ enega uslvarialca oziroma fonda. Daleč n;.jponicmPnejši rezallat takšnih povezav pa jc interaktivno iskanje poda i kov v računal luških bazah.
42 Povezave /, objavami in objavljenim, reprodukcij umi arhivskega gradiva
Objave arhivskega gradiva in objave repro-
Navaiamo al' citiramo podatke o razstavIjc nem ali kako drugače prczenti rane m arhivskem gradivu v javnosti (v obliki diapozitivov, vidco kLsct. pred Vii tanj a na RTV itd.), kot na prnncr naslov razstave, kraj in daliun, avtor razstave, oblika, kraj in datum javne prezcntaeijc itd.
Primer citiranja razstave listine:
Slovenija v papeških listinah, razstava Arhiva Republike Slovenije. Narodna galerija v Ljubljani. 8. do 70. maj 1996. avtor razstave France M Doliinar
44	ljtcrat'.ira • 1: ihli^gralljij o popisni enoti
Običajno citiramo literaturo o ustvarjalcu fonda, literaturo o historiatu fonda ler literaturo, ki prczentira vsebino arhivskega gradiva popisne enote. Po možnosti citiramo lud' pomembnejšo literaturo, ki ic nastala kot rezultat raziskovalnega dela upotabmkov v arhivskih čitalnicah.10
Pri-ncr I ¡¡iIi »grafije o fonda "Pevski zbor France Prešeren Kranj": 25 let pevskega zbora France Freieren Kranj 1945-1970. Kranj !970; Mija Mravlja. Pevski zbori v Kranju (194519831. Kranjski zbornik 1985. Kranj 1985, sit 246-262.
3,6 OSTAII ELEMENTI POPISOVANJA
45	Ojiomhc
liilo na> bi iih čim manj, Vanje vpisujemo elemente, ki v mclodologiji niso predvideni.
4 ELEMENTI POPISOVANJA NEKATERIH TIPIČNIH VRST ARHIVSKEGA (iRADI VA
V tem prispevku želim kot primer praktičnega pop'sovanja po možr.ih elementih predstaviti le tn zelo tipične primere: za listine, tehnično doku men taci jo in filme. Za vse vrste gradiva naj bi vseboval izčrpne primere načrtovani priročnik za strokovno obdelavo, kakor tudi primere izdelave arhivskih inventarjev, vodnikov in različnih dru tili pripomočkov za raziskave arhi vskega gradiva.
Primer popisa Intine na pudingi elementov
ri
Splošni mclmrotlnr Manila rdi /j arhi'. *>k(. pop ¡mi vanje pri deinen lu Hihlidgrjfija pntdvitlevajn tudi navajanje lilcrature, ki jc nastala na poilli^i raziskav IWftinfe uporabe urili vske ja :rj-OiVa.
158
1/. prakse za pra k so
ARHIVI XX mV
popi sobani a tipičnih za popis listin s stališča arhivistike:^1
Listina (vrstil arhivskega gradiva) SVN AS 1054 322 (sign-ifirn listine iz Zbirke listin)
AS, Zbirka listin, R1 68 (prejšnja s i gnalura) AS 1255 (signatura varnostnega mikrofilma)
AS 1256 125 (signaluni skcnirnne listine) AS Gruberjeva palača trezor lisiin in rokopisov, omara XX! (loknu ju izvirnika)
\414, maj 2, Rim (čas in kraj nastanka oziroma izstavitve)
Papež Sikst IV naroča proštu samostana Dc vice M r. rije v Giebinju, na; izvede mkorp :>raciju župnije Sv. Križa (Podbočje) cistcrcijanskcmu samostanu v Kostanjevici Dohodki samostana so se zaradi paslo.šcnja Turkov zelo zmanjšali. In-korporaeijc je predlagal župr k Janez Polon garttncr. Cesar Friderik III. se z njo strinja, eistcrcijam pa se obvežejo, da bouo župr ka Janeza vzdrževali do konca življenja, (rtgest)
Sikst IV , papež fizstavitelj listine - odgovornost za nastanek)
Cistercijanski samostan v Kostanjevici (prejemnik listine)
Rim, Grehi nje, Podbočje, Kostanjevica (de-skriotorj. krajev)
Siksi IV., papež; Polongarttncr Janez, župnik; Friderik IN, nemški cesar fdc.iknptorj i fizičnih oseb)
Samostan Dc/icc Marija v Gribmju, Cistercijanski samostan v Kostanjevici, Župnija Sv. Križ v Podbočju (deskriptorji pravnih oseb)
Papež, samostani eistcreijani župr ja, mkor-poraJja župnij, turški vpadi, cesar (stvarni pojmi)
P.ipcska listina (možna klasifikaciji! gltde na iziilnvilcljii listine)
P-xl elit vena listina (možna klasifikacija glede na listine po namenu)
Original s pravno veljavo (pravm status) Pergament. 35 x 51 cm, svinčena bula na na vadni vrvici, pergament je močno poškodovan, natrgan (zunanje značilnosti in stanje olira njenosti)
Latinščina (jezik) Humanistika 'pisava)
Listina je zaradi poškodbe pergamenta dostopna za uporabo le v oblik, m'krofi Ima ali fotokopije, (dostnpnost za uporabo)
Avstrijski državni arhiv, 24. 12. 1985 (izro-čilclj in datum izničitvc)
F Scbumi, Urkiindcn- und Rcgc.;tcnbucb des Herzoglhums Krain, II zvezek. Laibacb 1884 .1887, ;tr 351 'objava),
France M. Dolinar, Slovenija v papeskih listi-
Poprov lisi in. glej na primer v: • Slovenija v papeskih listinah, rj/slava Arhiva RcpuSHkc Slovenije v Narodni galeriji v Ljub Ijini i hi H. do 3(1. maja 19%. avlurjj seznama lisiin Francc M. Dolinar in Joie Skoti janeo, Ljubljana llJ%.slr. 121 1W.
nah. Arhiv Republike Slovenije, Ljnbliana 1996. katalogi, zvezek 16, str. 96 97, Št 26 (regest).
Slovenija v papeskih listinah, razstava Arhiva Republike Slovenije v Narodni galeriji v Ljub-ljan, od S.do 30 maja 1996, avtor razstave France M. Dolinar (predstavitev listine na razstavi)
Pri mer možnega po|iisa LTadhenega načrta (tehnične dokumentacije):7'
Načrt (oznaka za vrstn arhivskega gnidiva) SVN AS 1178 867 (sigiialitra ;raIbcncga načrta v Zbirki načrtov)
AS 1 P8 25 (povezava s s'teviIko tehnične enote v okviru /.hi r kuj
Gradbeni urad Mesta Ljubljane 351-16/1 (prvotna signatnra)
Projekt adaptacije in rekonstrukcije Domobranske kasarne v Ljubljani na Roški cesti za potrebe Arniva Republike Slovenije, Zgodovinskega arViva Linb.jana in Restavratorskega centra Slovenije (naslov)
1993-199f, (obdobje nastanka projekta) Sklepi Vlade RS o dodelit /i Domobranske kasarne uporabnikom, idejni projckl adaptacije m rekonstrukcije, projektna naloga, statični elaborat, arhiUtktorisk del projekta, načrti instalacij in opreme, izvedbeni projekt, lokacijsko in gradbeno dovoljenje, predračun gradbenih del javni natečaj za 'zbor nadzornega organa n izvajalcev po fazan del, pogodbe z izvaialecm del, obra eunske situacije, prcv/cmni zapisnik, gradivo gradbenega odhora 1993 do 1996 (nominativni opis vsebine)
17TR Ljubljana, projektantska organizaciia; ,jig.arb Rihar Gregor, projektant; ing. arh. Janez Rjbmkar, statik, Vfada Republike Slovenije, lastnik objekta; Servis skuprih služb Vlade Repub like Slovenije, investitor, Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Rcstavra iorsio ecnlcr StovgiijcJ viporabniki, Ljubljanski urbanistični zavod, nadzorni organ; SGP Grosuplje, ivvajalcc del; (odgovorne osehe za nastanek)
Načrti na ma^nctiuo diskelah, pans papirju in na papirju, A0 lbrmat načrtov, merilo načrtov 1:10 (zunanje znaednostij
Objekt stoji v k.o. Poljane, .št. parcele 1245/?, št. lokacijskega dovoljenja 351 1345/94 Mesto Ljubljana, .št. gradbenega dovoljenja 351 2345 /95 Mesto Ljubljana (speciIIeni podatki za gradbene liacrtc)
AS 1455 223 fsignaliirn magnetne diskete z načrti)
AS 1234 118 422 (signntiire mikrofilmov iz zbirke nponibniškili mikrofilmov)
Primer možnega popisa filma nn podlagi c'c
mcnlov popisovanja, ■¡pičr i h za popis filmov.'1
O ilemenlih popisovanj» nafnov ,'lcj Članek: Hranko Suši ar, Frohlcmi v/ednotenja ni popisovanja lehntinc dokumentacijo /a ^raililcv ohjeklov, Arhivi IX. Si. 1-2. Ljubljana 1'JKfi. sir. ■15'4'J.
El 'iiicnic po|iis(ivanja filmskega arhivskega gradiva glej na
ARHIVI XX 1997
Iz. prakse za prakso
159
Film (nznnkii vrste arhivskega gradiva) SVF AS SFA 1155 840 (fgiwliini lilniii) CSA t55j LAS 6115 2, LA.^ 655% CS 8/81. CS 8782, DNS 87K3. DNS Bra. W11S 25 (signature različnih \*rst nosilccv zapisov jtliwi - kolutov)
FILMSKI OBZORNIK 33 (mislnv lihim) Februar 1949 (ens nastanka; Počastitev Prešernovega spomina. Proslava ob Ntolelnici smrti pesnika Franceta Prešerna. Razstava v Narodni in univerzitetni knjige v Ljubljani 2. februarja; med obiskovalci Fcrdo Kozak, predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, in Josip Vidmar, predsednik Prcz.idija Ljudske skupščin^ Liudskc republike Slovenije. Odkritje spominske plošče na liiši v Rožni ulici 5 v Ljubljani, kjer jr> pr.irtik živci v telili 1829-1935 Slovesnost ob njegovem spo menikii na Prešernovem trgu v Ljubljani Od kritje pesnikovega doprsnega kipa v Prešernovi 8 v Kranju, kjer jc Prešeren umrl. Govor dr Aniona Slodnjaka. Udelcžcnci proslave obiščejo pesnikovo rojstno b'So v Vrt)' (opis vseh.ne)
Ljubtjana. Rožnr, ulica 5 v Ljubljani Prešernov irg v L jubljani, Prešernova ulica 8 v Kranju. Kranj, Vrb;j (deskriptorji krajev)
Prešeren Francc, Kozak Fcrdo, Vidmar Jo:.ip, Slodnjak Anion (dcskriplorji fizičnili oseb)
Narodna in univerzilclna kn i i zrn ca v Ljub ljara. Ljudska skupščina Ljudske republike lo venije fdesKriptorji pnivmti aseb)
Proslava ob slolclnici Prešernove sjuiIj sporni n;ka plošča, ra/.slava v NUK. spomenik na Prešernovem Irgu v Ljubljani, doprsni k i Fran cela Prešerna v Kranju, rojstna liisa rranccla Prešerna v Vrhi (stvarni pojmi)
Triglav film Ljubi|ana, produccnl; RcZck Bo-rh\ redaktor; Adamič Erncsl, režiser; Badjura Melod, Smeh Anion, kamennana; (odgovorni osebe z;i nastanek lilniii)
224 m. 9 minul, 7 kolutov (obseg)
35 mm, črno bel, zvočni, (zunanje značilnosti)
Dj Dokumentarni film (klasifikacija, ozna-kn (Umu glede na zvrst)
Na arhivski zvočni kopiji rnoc'no poškodo vana pcrforacijn m deževna stika. Potrebna izdelava novih kopij 1er presnetje na Betacam. (stanje ohran jenosti;
Viba Film'22. 4. 1974 in Slovenski filmski iklad 24 3. 1995 (i/.ročitcljii m datuma izročitve)
Gotenica. 1/12 (CS 8^81, CS 8782. PNS 8783, DNS 8"'84); AS Viranlova hiša 1/22 (CSA 65 SI. LAS 6552, L, A S 6553) {lokacija tel. ličnih enot)
Avtoiske prav.ee imajo produccnt in vse na vedene odgovorne osebe za nastanek filma, (avtorske pravice)
Razstava Prešernovih rokopisov. Slovenski poročevalec. 3. februar 1949. št 32. ■ tvan Nema nič, Filmi Metoda in Milke Badjura 19261969, Arhiv Republike Slovenije. Inventarji, serija Zbirke; zvezek Ljubljana J994 sir 102, šl "4 (literaturi) o filmu)
primer v inventarju: Ivan Nemarni'. Filmi Merniki .n Milke Hiuljura IWvlWW. Arhiv Ripuhlikc Slovenije. Inv-nlarj seriia Zbirke;/vc/ek .1. Ljubljana VW
] 6C
1 / p rak sc za i j ra k so
ARHIVI XX 1997
Teonja in praksa vrednotenja dokumentarnega gradiva s podr očja gospodarstva
MARIJA KOS
Arhivistika jc kol interdisciplinarna veda /it arhiviste, ki spremim jo arhivsko gradivo od nastanka do strokovne obdelave, preccj zagonetna Arhivska teorija sc kljub |asnim načelom ir podrobno izdelanim kriterijem v praksi prevečkrat izkaže za nckompa iHlno. Razkorak je posebej velik na področju gozdarstva.
S sprejetjem Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Ur.l.RS. št. 20/97) seje spremenil način določanja ustvarjalcev zasebnega arhivskega gradiva (namesto razglašanja s strani npravnih orga nov, pristojnih za kulturo, bo minister z odloi.no razglasil zasebno dokumentarno gradivo z.a arhivsko grr.divo). Arhivi bodo morali predložili letne plane evidentiranja. Glede na to, da jc bila valorizacija ustvarjalcev iz. začetka osemdesetih let narejena po kriteriju avtomat i z ma in vnaprej šnjega pričakovanja pomena arhivskega gradiva, upajmo, da bo zdajšnja selekeija bol| prem i š Ijcna. Dokler sc ne bodo upoštevala or.novna načela valorizacij: Icr ne bo enotnega in koor dinuanega pristopa, bo ostala dobro 'zamišljena selekcija ustvarjalcev glede na dtipliranje gradiva in podatkov med fondi ter enakomerno zastopanje usO'ar).ilcev po posameznih dejavnosth le mrtva črka na papirju.
Koiiko jc bila prejšnja valorizacija ustvarjalcev na področju gospodarstva (nc)us'pcšna, povedo naslednji podalkfr ki so bili pridobljeni z ankelo aprila 1997. Upoštevani so samo gospodarski fondi, ki sc b li prevzeli po letu 198 i oziroma po uradni razglasit v, ustvarja Le v. ki so dolžni oddajati arhivske gradivo pristojnim arhi vom. Zgodovinski arhiv Lj ubija na jc skupin z enotami prevzel arhivsko gmdiw le od a I valo riziranih ustvarjalcev (od skupno 145), kar je 28%, in od 24 nevaloriziranih (16%). Zgodo vinski arhiv v Ptuju jc prevzel arhivsko gradivo 13 valorizirarnb (26%) m 9 ncnttrizirtnin (18%) od skupno 49 valori/.¡ranih. Od poloviec valoriziranih 34 (skupno 68) in samo od dveh nc-valoriziran-h (3%) ustvarjalcev so v Pokrajir.s kom arhivu v Novi Gorici že prevzeli arhivsko gradivo, v Pokrajinskem arbfvtt v Kopru pa od O (7%) od skupno 135 valorizira ni h in 6 (4%) od nevaloriziranih ustvarjalec v. Iz. Pokrajinskega arhiva Maribor so nam .¡poročili, da so "vcIiko vccino razglašenih ustvarjalcev na področju gospodarstva prevzeli v arhivske depojc zaradi stečajnega postopka." Zgodovinski arhiv v Celju žal ni posredoval podatkov
Anketa jc potrdila domnevo, da je bilo valorizirani h preveč ustvarjalcev s področja gospodarstva. Eden od razlogov, da ni hi In prevzetega
ftrhivskega gradiva niti pri polovici valorizirani!) ustvarjalcev (nista upe Ste van a Pokrajinski arhiv Maribor in Zgodovinski arhiv Celje, ker niso dali ločnih podatkov), jc, da pri nekaterih arhivsko gradivo ni imtaloTo je posledica kampanjskega določan|a ustvarjalcev ter neupoštevanja in nepo znavarija vsebine dokumentarnega gradiva. Za nasledn" razlog, /ara.'i katerega večina fondov ni bila prevzeta, pa mso krivci arhivi. Gre za ne urejeno dokumentarno gradivo in neodbtano ar hiv'rtko gradivo To jc in bo še v prihodnje glavm problem varovanj; in ohranjanja arhivskega gradiva. Navzlic družbeno lastninski m sptememnan) sc stanje pri ustvarjalci h nr. področju gospo darstva ni hhtvcno spremenilo. Pisarniško poslovanje je pri Večin zaslarclo, kar ima za posledico nciucjcn »miv. Žal je to pogosto značilnost ustvarjalcev; ki imajo večje količine arhivskega gradiva (velika podjetja z dolgo tradicijo), a ga zaradi okostenelega (saino)npravncga aparat; ir in.'.ko slopnj;: iz.obraz.be pisarniških delavcev nc uspejo posodobiti.
S podobi imi razmerami sc srečujemo pri društvin in zasebnih lastnikih arhivskega gradi va, kamor vcč|i del gospodarstva že spada, pa tuiii pri marsikateri instituciji javnega prava. Arhi .'isti smo dolžni dajali navodila za odbiranje arhivskega graiiva, vendar pa jc pogoj za odhi-rahjc urejenost dokumentarnega gradiva. Dajemo strokovne predloge bi pripravo organizacijskih predpisov, ki določajo postopke in načine dela z dukumentarnim gradivom, vodenje cviucnc. označevanje gradiva itd Na ta način spoznamo vrste dokumentarnega gradiva, kar nujno potrebujemo za izdelavo tipskega navodila za odb ni nje arhivskega gradiva, llnzorno je pričakovati, da bodo imetnik, sami odbrali arhivsko gradivo in izdelali seznam, arhivisti pa i.a bomo le šc pndrobncjt strokovno obdelal. Ca bi sc držal, določil Pravilnika o odbiranju in izročanju ar lovskega gradiva (Ur.l SRS. št. 34/81), potem bi bilo prevzetega zelo malo arhivskega gradiva s' področja gospodarstva. Zakon o arhivskim g ni divii i i arhivih (Ur.l.RS. št. 20/97; določa, da arhivi evidentirajo dokumentarno gradivo v /s sebnl lasti za katerega sc domneva, da ima last nostl arhivskega graui /a. To pa m r ju strokovno niti glede pogojev dela lahko opravilo. Vse sku pa j ho šc dodatno /Jiplctlo pridobivanje dovo Ijema lastnika za dostop do dokumentarnega gra diva, kar je že v času, ko privatna lastnina šc ni bi'a prevladujoča, zahte valo precej diplomatske spre'nosti.
Glede na to, da smo v arhivih zelo ob rem c-
ARHIVI XX 1997
1z prakse /,a prakso
16i
njeni z odhiranjem in prevzemanjem arhivskega gradiva, je nerazumljivo, dr. posamezni arhivi mimo veljavnih predpisov icmljrjo v arhive tudi velike količine dokumentarnega gradiva.
Ker obstaja več razlag o icm, ai« je arhivsko gradivo s področja gospodarstva primarnega ah sekundarnega pomena, se moramo arhivisli sami odloČiti, kr.lcro teorijo homo upoštevali. Nesporno je koristno, da tudi v prihodnje prevzemamo arhivsko gradivo ustvarjalcev z dolgoletno tradicijo, od katerih pogosto že imamo nekrj gradiva. C eprav ga lastniki pod določenimi pogoji lahko sanv hranijo, pa majo le redki za to strokovno
neoporečne razmere. Ravno tako. kot jc problc matično materialno varstvo, je zaskrbljujoča niz ka raven zavesti c pomenu RSJskcga gradiva. Ke. ni tržnn blago, ki tu prinašale d< bieek, kar vodstva podjetn edinole zanima, je zanje brez vrednosti. Zaradi tega jc zelo pomembno, da z njimi navezujemo stike, dokumentarno g^divo evidentiramo m iščemo različne možnosti, d? ar hi\ sko gradivo zaščitimo pred uničenjem.
Dokler se ne ho izboljšala kulturna zavesi novih lastnikov i menedžerjev, toliko Časa nimamo pravite arhivskega gradiva prepuščali njihovi brc/.hrižnosti.
Hugo Hibšer, Opaž tretjega mostu tromestovja, okoli 19^2, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fotot»'ku
162
Jz prakse za prak «>
ARHIVI XX 1907
Pedagoška dejavnost arhiva
(izkušnje n problemi Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici)
ALEKSANDRA PAVŠIČ-MiLOST
Zakon o naravni in kuldirni dediščini govori o pedagoški dejavnosti arhivov v 94. členu, ko med drugimi nalogami našteva (udi ohveznosl pripravljanja razstav in drugih oblik predstavljanja arhivskega gradiva Natančnejše pa je to opredeljeno v normativih in standardih 5» arhivsko dejavnost, ki govorijo prav o popravljanju zgodovinskih učnih nr in predavani na podlagi arhivskega gradiva.
Potek pedagoške dejavnosti v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici od njegove ustanovitve pa do leta 1989 je bil pred leti žc podrobno opi ;an, zalo se hom holj osredotočila na nekatere pro-hlcmc, ki sc nam oh lem kažejo.
Pedagoško dejavnost, ki sc zadnja leta odvija v arhivu, hi lahko razdelili na ti; sklope
1	pripravljanje zgodovinskih učnih ur
2	dc!o z. zgodovinskimi krožk oziroma Bil« dimi raziskovale, nasploh
3	vodstva po arhivski h razstavah
K (očki 1
Zgodovinske učne ure se odvijajo v okviru rednega puuka spoznavanja driržhc oziroma zgodovine na osnovnih in srednjih šolah. Z neka terimi učitelji sc žc oh začetku šolskega leta do govorimo za teme, ki naj hi jih ohdela.i na osnovi arhivskega gradiva, in določimo okvirni časovni razpored posameznih tem, drugi sc na javljajo po potrehi šele med šolsk m letom. Naj več sc odzivajo novo goriš ko šole, leeiranc blizu arhiva, ker učenci na poti nc izgub io preveč časa. Najmlajši, ki prihajajo na učne ure v arhiv, ohi skujejo ectru razred osnovne Šole. Pr tej starosti jc najtežje spustiti sc na njihov nivo znanja in dojemanja Bili moramo namreč eimholj naborni in konkretni. Zalo je Ircha izbirati teme, za katere obstojajo v arhivu ra/.lične vrslc za p. sov. Pn nas čclrlošolei obdelajo učno snov o gradn, Nove Goricc. To je lema, za katero jim lahko pakažcmc pisane, risane, i iskane, fotograllranc in filmanc zapise, kar je zanje zelo zanimivo Posebej bom opozorila na močan vtis, ki na na učence naredi Ti ima no arhivsko gradivo, i koda ;c le, da tega n mamo za vse učne vsebine, ki jih z učenci obravnavamo v arhivu. Sicer pa med učnimi urami prevladujejo uvodnc ure pri zgodo vini v šestih razredih osnovne šole in prvih letnikih srednjih šol, ko je govora o zgodovinski znanost' n zgodovinskih ¡£lnh" Opravi sc splošna predstavitev arhiva in neposredno seznanjanje z. arhivskim gradivom kot pis" m zgodovinski m virom. Tudi v višjih razredih povprečno dve učni
lemi v enem šolskem letu obdelamo v arhivu (v sedmem razredu: Razsvetljenstvo s poudarkom na urbarju in katastru. Taborsko gibanje; v osmem razredu: Rapalska pogodba in boj za meje po prv svetovni vojni, primorski Slovenci med obema vojnama) Ob lem naj povem, da dobijo učenci osnovne informacije o obravnavani temi žc v šoli pn prejšnji uri zgodovine. V arhivu potem temo obnov,mo oziroma jo na osnovi arhivskega gmd:va dodatno obdelamo. Izberemo nekaj dokumentov o ohravnavani temi ir. podrobneje predstav i mo vseh i no. Po dva učenca skupaj dti na fotokopijo dokumenta, arhivist, ki izvaja učno uro, pn uporahija original in ga učencem tudi pokaže, vendar ta dokumen'. nc kroži po predavalnici. Glavmi dilema, s katero sc srečujemo pri iz.vujanjn ličnih ur. je namreč prav vprašanje, ali naj uccncu omogočimo fizični stiK z originalnim dokumentom ^lede na nevarnost poškodb To vprašanje jc zlasti pereče pri uvodnih učnih urah, ko govorimo o zgodo vinskih virih Povsem nekaj drugega jc namreč, če lahko učence "idi in otipa originalni doku ment, kot če mu jC na voljo le fotokopija. Prva leta smo pri učnih urah kazali le originalne dokumente m j h včasih da i i učencem tudi v roke Kasneje smo ugotovili, da sc pri še tako pazi i vem ravnanju, ec jc to sorazmerno pogosto, dokument vendarle nckoiiko obrahi, knjige pa sc razrahljajo. Zalo smo izdelali harvne fotografije dokumentov in jih kot razstavne eksponate obe sili v predavalmci in na hodniku. Priskrbeli smo si tudi nekaj fotografij dokumentov drugih arhivov, zlasti listi nc s pečati ki jih v našem arhivu nimamo, .n seveda fotografijo najstarejšega ohranjenega dokumenta v Sloveniji Kadar gre za posamezne dokumente, je to sorazmerno dobra rešitev, kadar želimo predstaviti dokumente vezane v knjige (z.latc knjige, urbarji ..). pa je rc produkcija le hleda sled originala. V lak'h primerih arhivist, kL predava, še vedno pokaže original, nc dajemo pa ga učeneem v roke. Nasploh pri učnih urah v arhivu pogrešamo "ponaredki" dokumentov, ki hi mi original spominjali ne le po ¡zgledu, limpuk tudi oh dotiku in hi jih učenci hrez pretiranega strahu pred poškodbo lahka prijeli v roke Zato na lem mestu ponavlja ir. pohudo, ki je bila nekajkrat dana ž.c na izvršnem odboru Arh vskega društva Slovenije, in sicer da hi v Kor.scrvatorski in restavratorski delavnici Arhiva Slovenije izdelal' za vsak arhiv nekaj lakih primerkov.
Neke vrste ovira oziroma ležava pri iz.vcdl: učne ure je ludi kratek čas, ki fcn Šimjg učenci
MÏH1VI XX 1997
Iz prakse za prakso
163
zanjo običajno na razpolago, Omenila sem že, da največ prihajajo v arhiv učenei b ižnjih šol, k. lahko obirk opravijo v okviru redne učne ure zgodovine in ne posegajo v urnik drug m pred inclov. Učitelji opozarjajo, da so zlasti na večjih iol.ib velike težave z usklajevanjem upnikov, ec bi želeli k redni uri dodali še kakšne Zato ostaja obisk arhiva v glavnem omejen na ene učno uro. od tega porabijo nekaj časa za pot, tako da za sjm "pouk" ostane dobrih dvajset miruL Ta čas je velikokrat prekratek za dobro izpeljavo ure, zlasti če učenci poslgvljajS veliko vprašanj ali Če si želijo o slišanem tuui kaj zapisati Zalo so učitelji zadnja leta namenih za uvodno temo k pouku zgodovine dve šofski uri (eno za p.cdsla v i lev arhiva, drugo za zvrsti arhivskega gradiva). Zarai'i ozko odmerjenega časa \ prišla zelo prav krajša zloženka z osnovnimi informacijam o arhivu, ki bi jo razdelili med učenec, da se med samo učno liro ne bi obremenjeval! 'z zapiso vanjem. Zadnja leta so se na srednji11 šolah uveljavile lako imenovane biok ure (dve šolski uri skupaj brez odmora). Le-lc so sc zlasl: pri .šolali, ki so blizu arhiva, izkazale kot iucalnc za ooisk arhiva. Učenci imajo dovolj časa za prihod in odhod, arhivi s t pa lahko v miru 'zpelje dogovorjen program &H odgovarja na zaslav^ena vprašanja.
Šole, ki so blizu Nove Gorice, a vendar vezane na prevoz, izkoristijo za obisk anvva dni? boslovni nlj kulturni dan. Takrat je na razpolage več časa, pojavi pa se drug problem. Zaiadi avtobusnega prevoza priliajaia po dva oddelka naenkrat. Toliko učencev likrau pa v našo pre davalnico ne gre Ker želijo v lakih primerih vedno le splošno predstavitev arhiva ¡11 gradiva, problem rešili lako. da si en razred ogleda najprej skladišča in razstavo, ki jc takrat postavljena v preddverju, in šele potem zvrsti gradiva, Jruji pa obratno. Pri tem je treba pazili, da sla arliiv'sta, ki vodita, usklajena irr hkrati začenjata in kon ČUjCla izvajanje.
Najmanj uspešni smo pri navezovanju stikov z oddaljenimi šolami, raj z nekalc im splon šc nismo uspeli vzpostavili sodelovanja, kljub lemii, da ob vsakem iaeclku šolskega Leta pošljemo vsem šolam dopfs, kjer poleg obisk-' arhiva pc. nujamo tudi izvedb :) učnih ur na soli- Odzvahi se jc lc ena Šola, s katero arhiv sodeluje pn izvedbi kulturnega dne s splošne piedsla^ iivijo arhiva in posameznih zvrsl' arliivskcga_ gradiva. Gradivo pripelje naš dclavcc s sabo. pripravimo pa predvsem dokumente z območja šolskega okoliša. Pri izvedoi leh učnih ur ni večjih težav, razen žc prej omenjenega problema s časom, ..aj sc mora v enem dopoldnevu zvrsti »i veliko oddelkov
K ločki 2
Posledica dobrega sodelovanja s šolami (v letu 19% ie bilo npr. opravljenih 6f učnih ur) je tudi povečano število mladih raziskovalcev v ir h!vu. Učcnei poznajo ustanovo in se ob seminarskih .n podobnih nalogah zatečejo k nam, ponavadi šc preden si o neki temi poiščejo ustrezno liieraturo. Kakor se niza starostna meja učencev, k: p. hajajo na učne ure, tako sc niža tudi slarostna meja uporabnikov za "raziskovalne" namene (nekajkrat so prišli tuui že učcnei čc trlcga razreda osnovne šole). Tega povečanega zanimanja sir.o siecr zelo veseli, prinaša pa tudi nekatere težave. Ti učcnei namreč še niso sposobni povsem s i.iioijtojno uporabljanti arhivskega gradivn. C e želimo ugodili njihovim želiam, potrebuje arhivski delavec za pripravo gradiva veliko več časa kol običajno, stalno pa mora biti prisoten tudi pri uporabi, s.ij obstaja večja nevarnost, da t poškodovali ali pomešali dokumente. Podobno velja tudi za delo z zgodovinski! ii krožki, s lc razliko, da takrat prevzamejo velik del obveznosti njihovi mentop T' pregledajo grad vo, Šc preden pripeljejo učenec, in pripravijo zanje le zanimivejše dokumente, tako da se jim r treba prebijali skozi velike količine gradiva. Člani zgodovinskih krožkov prihajajo v arlnv zlasti ob pripravljanju republiških ra/.skovalnih nalog.
K točki 3
Vodstva po arhivskin razstavah nam ne pri naŠJijo kakih posebnih problemov. Tudi tu pa velja ugotcitcv, da se odzivajo le blržnje šole, ki niso vezane na prevoz. Ker pa včasih selimo mzstavc lut'! v druge kraje, s tem približamo arhivsko gradivo tndi tamkajšnjim Svilam. Obisk učencev na razstavah pa izrabimo tudi za pred slavilev arhiva in njegove dejavnosti.
Uporabljeni viri in literatura:
Zakon o naravni in kullnrni dediščini, Uradni lislSRS, št. 1/S1
Normativi in standardi zti arhivsko dejavnost, Poročevalce Kulturne skupnosti Slovenije IV, Št. 18, Ljubljana 1982.
Jurij Rosa, Pedagoška dejavnost v Pokrr jinsk:m arhivu v Novi Gorici, Arhivi, Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, letnik XIII, številka 1 2
Evidenčna knjiga obiskov šolskih skupin, Pokrajinski arh v v Novi Gorici ibirka doku menlarnega gradiva,
164
1/ praksi /.a prakso
ARHIVI XX 1997
Slovesnost ob 70-lclnici ljulilianskcga Sokola v Ljubljani leta 1913, produkcija Svctloton Zagreb Slovenski ji lin.tki arhiv pn Arluvu Republike Slovenije
Slovesnost ob 7C-lctnpei ljubljanskega Sokola v Ljubljani leta 1933, produkcija Svctloton Zagreb Slovenski filmski arhiv pn Arhivu Republike Slovenije
ARHIVI XX 1997	n _irhi skil I ti in i Tk	165
Xz arhHskih fondov 'n /h\r\
Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
166	ij arhivskih Ibndov 111 zbirk	ARHIVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
AR-HlJ99?__1/arhivski; ondcv in zbirk	__163
Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
168	I/.IRiivIkibToiKlovtniíEB	ARHIVI XX OB 7
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
UilllVl XX 1997	fgarfíivskti fondov in zbirk	__lb9
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
170	Iz arhivskih fondov in zbirk	ARHIVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
A ir'I XX 1997
Iz arhivskin fondo ir zhirk
171
Slovenska prisega kostelskih puntaijev
STANiSiAV JU'/NlC
Uvod
Ogrodje razprave tvorijo na:;]cdn;i doknmen
ti:
-	slovenski zapis prisege kostelskih pumarjr-oh nemško pisanem uvodu in zaključnih opombah z dne 5. ¡2. H4h
pisma kostclskcga graščakr. barona Androehc v času punta
-	pričevanja ncknlcrih kostelskih punlarjev mod zasliSanjcm v Nove in mestu po ponovnem puntu 70 let pozneje.
Pri opisu upornih podloznikov, njegovih graščakov, župnikov in uradnikov, omenja uh v dokumcnim, si pomagamo z vzporcdinin gradi vom predvsem župnijskimi matičnim Knjigami, ccrkven.mi in graščinskimi urbani, likvidacij ;k, mi izvlečki ler rcqificiranimi dominíkalnrmi akti. dokumenti o sodnih rešitvah spora mod graščino m žaipnijo Kostei, o arhidukonovi viz.i laeiji (ik pred uporom, o delovanju kostei skoga graščaka Akademiji Opcrozov v l.jubljan. itd.
Uporabljamo vire, ki jih lirar Arh:v Slo-venre (ARS), nadškofijski arhiv v Ljubljan. (NASLj) in župnijski arhiv Far?. (AF)
Slavonska priseg» kostelskih puut;irjev
Rokopis prireje obsega nekaj nad dve strarii Slovensko sta pisani zadnji dve besedi prve stran, in druga .stran razen d voh vrstic. Rokopis le vezan v knjigo dokumentov o kostelskem Kmečkem uporu 1766/17671 in mía v glavi 'evo zgoraj cesarski pečat z. d vogla v m orLom. Hedí transkribeija nemško pisane -a začet k., besedila.
Dokler p rovo in pi 'tajnik nospodrkeg a urada deželnega glavarja Ijhopold CJtr.rdoph |p/. licidit.cch izdaja uradno potrddo v pisanr 'a ode deželnega glava rs'va Na prošnje, z dne 24. II-samega bla^orodnegtt gospoda Panza Adama p} And roche, lastnika gospttstvct Kostei, ft i;. Gregorja Valentina Rcunhschissht, je dcieht" oblast umaknila zpporni -ikaz. poslavljati nad njegovimi kos te Iskani pod loin, ki Jttni Pctr i-nouitsch, Joseph Mihedtschilsvh. Peter Sidar An ton Brtschh, Unhctrd Plcsdie, Anton Mctrhnsclt. Micho Marinisch, Cierno Skznder. \nton ■ietin ski, podložni ki gospostva Kostei, so skupaj ustreli predhodni zahtevi svojega g,foda F ra 11 za Adam ha pi. And rocha s pr^e^o, okli ca no pred sodiščem."
Kosiler Untcrliancn Einp¿Srx.n¿ und be .sebwimlc Jwirc Afta ilc unnis I7fi7. I7<ÍK. 1769. 1775 (AK?. DeJ. G:. I"ub. Polil. Jit K. Num. 2. Viill. fase 42. v nadaljevanju PUNT).
(Sledi iraaskriheija slovenskega besedi laj: "Jest Jurij Petranouitsch, Joseph Miheltschus'dt Peter Siaar Anton Brtschkt, Leuhari Plesclte Anton M (t rati se! n c Micho Marinisch, G ergo Skeden&en. Anton Zcliriki oblttbem, inu per-sec he m. de jest ozhew. s a na pre ni oje gos-poskepohorn bite, taiste pran ice, htticre sim dasdei op ran I oil tudi sa na pri, dokler od nasehe vieske gcsj>o.',kc, to/ei naschecb preteseheng t?o de sposnano, a' pa ne opran lati, tudi se le i koder bodetn v'htbtaiia n tie ran, pokom biti, mu sem v'Canzlia se posta uit r koker men buch, jnu ta bres vsega madeseha spozheta di/nza inn mati boscliitt Maria, um v'se suetnike itn/ sit cd nize na mo i po s ledi, i dan, koder se hode moja d use ha a d te lie.set lozil la. otte pomagati Amen."
(Zapis se konca v nemščini): Uradnet listina omenjenega gospoda Pran za Adama barona pl. Androcha zadeva tudi gospode njegove na s led nike
Ljubljana 5 ¡2. H46, Leopold Chnstoph pl. Rad teh, kranjski deželni uradnik in tajnik
Pismu barona Francu Adiurui p]. Androcha /.eni Mariji Ani v Kostei2
Vsa ohranjena pisma Franca Adama barona Androcha z eno izjemo imajo enake formalne uvode in zaključke. Pod naslovitvijo Madam' sledi vedno fraza moj ljubljeni angel", včasih z opombami o uri >n dnevu pisania pisma. Pisma se vedne končajo s frazo o '1000 porokah \ k. jih avtor prestaja za svojoga angela".
Pisma so bila dolga od 2 do 5 strani. Pisec je večkrat tudi kaj priprli, pogosto kar na roho/ih listov, Na naslovnici je poleg tračna naslovljenku redno zapisan tudi njen dekliški priimek v fran
ARS. [li sti urtiiv. rase 11K str. 974-1073. Pisma mi bila
pisana nemški i na papirju A4 torrnala /. ovojnicami četr-
itnskcga A4 formata. Najsiarcjšc pismi i jc napain.i ra/vriieno
in pn/ncjc .s svinčnikom v dr.sncm .spodnjem ki tu zaznamovano s Šicvilkauii lOfiK, 1 fMi9, 1065, lOtitiJ nc/a/nanii ivana slran in I0fi7. Oslala pisma i/, časa punta tel J 17^6 so paginirana 97J-IIXM. Gosp-idar Knstcla Fianc Adam. .sin Franca Ignaca barnna pl. Androeha, jih jc pošiljal i/. LjUblianc
v Ki iste I ?cni Mariji Auni (Emrcnlia). hlcri Su/ant tlli^bc le. rc.jcnc barnniec pl Miiscnn, vdove kape i a na Jobuna Otta pl, Gena. Njuna poučna pogodbajc hila podpisana 11. 12. 1725. liaioniea M. A. Antlroeha jc bila pokopana II. 12. I75H v vcikvi .sv. Treh Kralje" v Trgu Kr*slcl 9. 2. 17S9 mi po pisovalci seslavili njen /apušfinski inventar v Knstclu, 12. 2. 175" pa icijatve <ln pndln?niknv. Frane Adam baron Andrutlia je unul leta 1763 laku daje bi! njegnv /apuiiinski inventar sestavljen 12. K. I7CA.
172
I/. arhivskih fonilov in zbirk
Emu« XX l()97
coski pisavi: ¡.'Ncc Dnmmc de Gcrra Roes-mantiss".
Za čas punta med 13. 11 P46 in 12. '2. 1746 jc ohranjenih cclo 7 pisem, ki vsebujejo obvestila in navodila /.a ravnanje z uporni it i koslclskhm tlačani. Za obdobje med 30. 5. 1753 in 27 10. 1753 (je nhrr.njcnib še 10 pisem, ki niso hila povezana s puntom.
Pinmo, poslane 22. II 1746 iz Ljubljane v Kcstcl preko g. Bresinoviča s gospodstva Brod, poroča o pomanjkanju zemlje in pridelka, ki n ij hi, po uporniku eetinskcm, povzročalo trpljenje tlačanov. 22. 7. 1746, na dan sveta Magdalene, so sc uporniki zbrali pred gradom. Peter, Pavel in Anion (Celinski) so odklanjali plačilo graščini. Po poročilu stražnika so punlarji cclo dva dneva zasedali dvorišče (gradu)
Pismo *z dne 27 11 1746, odposlano iz Ljubi janc preko Broda v Kcstcl, sc začenja s podatki o kaznovanju upornih kmetov
1)	Zaporniki hodo ostali zaprli tako dolgo, do klor ne hodo plačili zaostalih uajalev do graščine
2)	Zaporniki bodo morali graščaka javno pros ti za odpuŠčenje
3)	Prisegli hodo svojemu grašeaku in deželnemu sodniku.
4)	Obsojeni bodo na 14 dr prisilnega dela na ljubljanskem grauu.
Androcha jc naštel naslednje puntarje: Vukh, Slcffan Ozznnieh,'' Jcrnc Caifics,"5 Jcmc Jui couieh,fi Caiffcs7 i/ Pcllrinc, Mfinz," in Micnlla Cnscllischki .IJ Oraščak jc M posebno nejevoljen na gostilničarja iz Novih sel Antona Getjnschi, ki naj bi izzival k nepokorščini v Trgu Kostel in si s tem zaslužil arctacijc. Tlačani so sc obvez;;li, da nc bodo več ¡/.živeli prepirov ali cclo zbirali denarja (zn upor) in bedo opravljal, svoje obveznosti.
Samo dva dni pozneje jc zaskrbljeni graščak poslal 29 II. 1746 še drugo pismo iz Ljubljane v Kostel Na začetku pisma izrazil upanje, da jc Marija Ana prejela njegovo dva ilm starejše pismo. Verjetno mu Man ja Ana na dva dni sla rejše pismo še ni odgovorila, saj bi za kaj takega im^la premalo časa cclo ob sodohnih postnih uslugah.
lila* Vukh i/. Suchuija j: dnhil sina Martina lela 17íi7. Ki vJnvec seje pnniivnii piinn.il leta 17HK. SlclTan 0//anich 1/. Al bella jc bil sin Lci inania in Katarine. Jeme Cali fe (KajfcJ) t/. Existen jc imel na Številki 7 nit 1(1 M.ia Anilina
Jernc Jurciiuich i/. Ziillnarjcv jc iroci sina Matiju (I74U-1. 2.
:KUK> in vnuki Ocurra (t7.S4-14. 1. 1KI)> Slcvilkc x
CaiJJcs i/. Pcllrinc jc imel :.ina Mali'ji i <I7?3-Ifi. 1(1. 1797) na
Slevilki 3 ali S alf p sina Pav .a na šl.'4.
MVn/. i / Grivca Jc bil br/kunc jane/. Mline s [Kvnejšc k. (i ki
Jc bil leta P59 ('ulJnik ¿rjÑflnc.
Miculla C'jscllischkij i/. Jachschcv jc bil iiicla JnJcla. ki jc na Jakšillh M. 4 itnhll tilnike v Iclih 177(i. 1779 In I7K3 (MullCnc knjige Jupnijc Ki-slci, AF)
Pismo, ki ga jc 3. 12 1746 poslal i/. Ljubljane v Kostni, i/icmoma n.inn oh i čaj nega vljudnega uvoda. Sledi zmerjanje puntarja Antona Cctin skega in poročilo o tlaki, ki jo mora opravljati are'Irana osmcrica podložnikov, ter zahteva predpisano ostrino. Celinski naj hi vseskozi spodbiijal k uporu in naj h/ sc žc "stokrat" pre piral z graščakom glede natančnosti pi. pobiranju davkov
Androchc v Kostclu
Reški trgovec Johaun Michacl11' baron An drnehu jc kupil Rosici 24. 3. 1694 od grofov Lambergov. Androchc so ostali reški meščani do leta 1762, ko jc na Roki umrl Adam Otlavio, brat avtorja obravnavanih olsciti Franca Ada in a.
Franc X Androcha, baron pl And mi s, je bil z naoimkom 'Redivivus" (obnovljen) eden r/med 27 članov Akademije Opcrosornm lela 1701 11 Franc Ignac, sir prvega gospodarja Krctcla J M: Androchc, jc bil poročen /. Mano (II) Enrico (Isabclo), grofico W iidishgratz. Umrl jc leta P52 na Reki. Dne 15. 8 1715 je bil F. I. Androcha boter r.inu carinika milnice na Brodu(l)n, gospodu Baptista Copainigku.12
Baruiii Andiocha so z nakupom gospodslva Kcstcl nasledi li tud. spore z župnijo. Jaholko spora jc bila "hera" v Kostclu Pobirali so jd n\ kaplana, ki ga jc koslclski župnik potreboval zaradi naraščanja prebivalstva na noviii kmetijah (krčevinahj. Kaplanu jc bilo treba dali hrano, obleko, plačo in mu šc prepustiti nekaj stolnih dohodkov. Pri lem novi nnscljcnci. ki so prav tako zahteval' versko oskrbo, iz svojih krče vin niso mogli plačevati veliko desetine.1
Dohodek od herc so si šc 26. 3. 1720 pri laščali harom Langcnmantli, ko žc četrt stoletji, niso imeli več v lasti Kostel;!.14 Pozneje so haroni Androchc prepovedali pobiranje bero za kaplana v gorenjskih predelih Kos tel a, kjer jc hila pozneje, leta 1785, ustanovljena župnija Banja Loka. Spor okoli bere je hi I šc aktualen leta 1820, v času župnika Mateja J ura ¡a (P77 1830) iz Vi mola.
1,1 Umrl lela I72K. Njc^nva /ena Itcrnanlina jc hib IH. II. I7W
Lrslna tu ura Vu/iakgnm. na ¡p t ctiilmcjš! drijilni v Ti ?u
ktistcl,
'1 Augusl niinil/., GcichichiL Kralns, bilnath IN75. IV, sir. 112115.
Tiipiiniui "iinHl" jc v tisicm času n/nsfcviil kranjskn nhalu Knlpc In ttc današnji ItriKi na Knlpl na nasprulnl hrvaški
.slritnl. Obmejni vasici Hrte In IVinin sla ti tli v ui barji h 1/. Icla ■57(1 in i/ prv poln vite 17. slnlclja zapisani *Aui E-url 1 "
(ARS, Vit-. ArttiV Lil. G XVU.1 fasc. IMS ik. til str. 'J; Vtc.
Arhiv i.ii. C last-, t/43 lik 75 Mi I) Icla Itlfil pa "Fucrtl" (ARS.Zap. invcnl. Lil. l. ii. 27/2 lave XXIX)
13 Skubit.n. c. sir IN.
ARS. Vit. Arh. lasr. 3 (Majtia Sinnlc, Vircilitmski urait /a Kranjski i 13. .sini.-17.17. i. lici: Cejkvcnc /.idcvc, ARS. I ji.hli.iita. 19K5.slr. 70).
1S NAŠLj. Šknf. iirhiv, Ša!/7. fasc. 7'J
ARHIVI XX 1997
Iz arhivskih fondov in^.hirk
17.1
Spor seje zaostril 1. ."i. 1720. ko jc kastclsko 'župnijo z.;i umrlim Kočevaricm Retiom prevzel domačin Pavel Frane Klapšc (168H 1772). leta 17H jc hil premeščen v Tomaj. vendar jc tedai že pripravil zmago pred sodiščem v Gradcu."' V Tomaju je postal apostolski pronotar. vitez, piecfikj kanonik in jc bil oh zl.iii maši. 15. 10 17(i2. odlikovan z. zlato medaljo Marije Terezije
Med Icli 171I-P33 jc sodišče v Gradcu pre sodilo v sporih okoli bere in pravice do ribolova v korist župnije Koslcl. Vseeno so se kostcl. ¡ki župniki pritoževali viecdomu še 24 jf>! 1734 za radi pobiranja desetine od prirastka (živali) ter zaradi graščinskih poskusov prisvojitve odvetniških pravic v sicer deželnoknežji župnii. Koslcl. V /ndiucm sporu jc 17. 2. 1739 posredoval sam cesar.1
Baroni Androcha so se nasprotno pritoževali 28. 3. ¡7^9 arhidiakonu v Ribnico zaradi zmanjševanja bogoslužja v ccrkvi sv. treh kraljev v Trgu pod gradom Kostcl. Del bogoshrž ; p'i tej ccrkvi so koslelski župniki raje prenesli k farm cerkvi Pri Fari 1)1
Med vi/.itacijo jeseni leta 1746 jc ribniški naddiakon Lovren/ Tobia Rcvcc (1699-1754) opozoril koslclskega /upnika aniona pl. Abrair» sberga, naj se ne vmešava v prepire med tlacar in gospostvom. Rcvcc jc b'1 od 25. 3. H40 npraviteli in od 9. 4 1741 štiri leta župnik v Kostelu Zalo jc dobro poznal spor. ki jc v naslednjih tednin prcraslcl v upor
Uporni tlačani" so .51 12. 1746 morali priseči ■zvestobo grašeakom Androcha. ki so i.alo gos_ podarili v Kosteln le še eno desetletje 211 Gmotni položaj tlačanov pa se ju po puntn .ic nadalje slabšal, med leti 17 S5-17^9 seje na kostelskrh kmetijah nabralo več kol 1000 11 dolga gosposki llrcme graščinskega dolga jc bilo neenakomerno razdeljeno po kostclskih kmetijah, Povpročno jc znašalo skoraj (1 na "dušo". oziroma 15.5 P na kmclijo. Ixta 1768 jc bilo v župniji Koslcl. ki jc bila skoraj enaka kostclskemu gospostvu kmetij, med njinn 10,5 novih z. niž^m, davki
"* Si*lni spis / dne 22. H. 17.11 in idlntha ih-iirana 20. S. n.13 v Gradcu, vc/.ma na " I n ven luriv.nl u ni I Utba ium' iupnijc Kiislcl /a tel» l7fiH.ur OJJaP)
17
Sunile, n c. sir. 71. 1)1 Skuhic, n. t. sir. 163. I<J> Skdhic.n. c. Mr. 176.
2(1 Kiil lastniki : c sker iiuicnja'ii S" 7. 9. IH32 (ARS. Dei. treska, innrskii/clciii kvalern M (.nj. 1IIMSI). Invcnlariutn... 17(iH, n. c. Ur, SO-flfi k) številu pre hi valeč v Kiislcla sn si pihlalkl ncknlikn navskri?.. hiknrcn navaja I3li i In' /a letu 17M in 102« >IiiS/:> km I7(i3. Skubit- (». e. Mr. .S7) navaja ISOil dni/a Icln 1741.
Slovenska prisega iz. Iclu 1746 v tivc dcsctltlji poznejših zapisnikih zjjslisanja vodileljev kmečkega punla
Ki stclski graščak grof Fnincesco Spa(n)-nieh2? jc zahteval da tlačani opravljajo tlako v naravi. V času barona Androcl.c so tlakam l;:hko tlako tirli odplačevali, kar je večini bolj ustre zaio. Hudo kri so sprožile tudi dajatve za ribolov in ob prehodu čez. hrvaško mejo.2-1 Zalo so se uporniki 27 12. 17*6. 30. 12. H66 in 2. 1. 176"? zbrali pod kostclskim gradom in zahtevali na vpogled glavni urbr.r.24
Grof Spanieh jc osem tlačanskm odposlancev zavrnil, češ da urbarja od baronov Androcha ni prejel Napoti jih jc v Ljubljano, kamor so se puntarji odpraviii 3. 1. ¡767 Denar za potne stroške sc pofirali pri tlačani o? kar so jim na zaslišanjih še poscbc' očitali.2*1 Skupaj na! bi bili zbrali okoli 1 ff dukatr v2''.
24 2. 1767 jc bil v Kostcl poslan pehotni polk grofa Pcublaiseha, ki jc /.ujel štiri ■'oditeljc pur.la, nc pa tudi petega. Jerneja Glada.27 Zaradi upora so iskali strelno orožje pe koslclskib hišah in uvedli šc dodatne dajatve: 12 funtov kodclje. 4 funte ročno predenega lanenega platna, tlako z eno vožnjo na leto, 16 sadik (sadnega) drevja, 10 jajc, enega prašiča. 4 mernike prosa ter prevoz 9 mernikov pšenice na Reko.
Po zatrtju punta so zaprli štiri vodic ko? telskib tlačanov Na zaslišanju v Novem mestu na Dolenjskem so biia vsem štirim posebej po-stavljana vprašanja <i Nikolaju Bengalih. 'župniku v Kustclu med leti 1759-1768. Zasliševali so sumili, da jc župnik sodeloval pri pripravljanju punta, kar so vsi zaslišan, zanikali " Vcnuar jc žc samo postavljanje takšnih vprašanj priča o sporu m^d graščakom n koslelskim ž.jipnikom
Spanieh je pi*lal knslclski paičak v prvi pi:tnvici Scsklesclih ki. Zailnj;e sc v Knsiclu mnenja 7. 12. 177H, kn Ma skupaj /. vfinvn Mark- Anu Mikcly (Michclieh) vpi ana /a (w,ira pn krslu uslui.bcnccv na milnici v l'ir£ah, ki jn Jc iincl v zakupu (A F).
20. 1(1. I7K3 sla sk-ipaj t vjnvn Marin Ann Mikcly kupila „raitmr mnslc pri Ljubljani {Majda Sirailc, Grašiine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana. )9H2tslr. JOS).
Zaslišcianje punlarjcv 12 vprašanje Marinchu ler II. in 12. vprašanje Skcndru (PLW).
-'4 Kineiki punli na Slnvcnslcui (r.1 Oavni kalaln^*). Ra/pravc in kalahig diikuincnnr Silula 13. Lj-JNjuna 1973, prilngii .*] 31. sir. UU m.
23. vprašanje M. Marinchu in 14. vprašanje Hcšclu (l'l 'nt). 7 21. vprašanje Skcnilru (rillJT).
Zapis nb kuncu zaslišanja m. Manndia 23 3. 17(i7. Glad
(Karhnlnn^ llunt-cf. 1739-17!)7). je na knnju (wihcBnil k 5 Ici
starejšemu Geiirj;isu Jaklevicbu v danes upušCcnn hrvaškn vas
Rankitri. Glad naj hi .spi) Jbujal k upnru pred ecrkvijn na tinidu
na 1 lrv;'škcni. Kljub bc^u sn se na njc^nvi duniačiji v
Jasicrbarsskciu (da,te>: Gnrenji llilnk) rnjcvali ninici Lcla
177V sc kiii vihivcc pnnnvnii pi.ri>t il (Al"). IS. in 16. vpraianjc M. Marinehj. V 15. iiil^nvnru jc upisan scsianek punlarjcv v iupnišču pri Mari ID. 12 17fi<"i (1'L'NT).
174
1/. arhivskui fondov in zbirk
ARHIVI XX 199.7
Deželne glavarstvo jo 5. 5. 1767 s podpirom pl. Lichtcnhcrga potrdilo nodbo koslclsk.in puntarjem. M. Marinch in Plcschc sla bila obsojena na mc,>cc dni v Ljubljanski kaznilnici in 15 palic, Manneh in Skender pa kot povratnika na 3 mcscce in 30 palic, polovico oh prihoda, polovico pf. ob povratku oziroma iz pustil vi. Pripor z zasliševanjem, k: je trajalo od konca marca, morda tudi od Konca februarja, sc gotovo ni štel h kazni
Zasli&injc Mihe Marinclin v Novem mestu
9.	m 19. marca so na deželnem glavarstvu podpirali dokumente o uporu, na esnevi katerih sc rred 20. 3. 1767 in 4. 4. 1767 K Novem mestu zasliševali štiri osumljence. Zaceli so 20. 3. in 21. 3. z. Miho Mannehcm i/. Vrha pri TO. letih starosti" 2y
10.	vprašanje 20. 3. 1767 na zaslišanja Mihe Marineha v Novem mestu o puntu iz leta 1746 j: zadevalo pnto/.ho 17 kosteiskih podložnikov proti baronu Androcha. O priiožh' so na Ijuh-Ijanjkem gradu razsojali različn "doktorj ". Kljub pritožbam cesarici jc bil eden upornikov, Martin Klcmenchich, zaprt za 11 let. Drugi so bili pc 18 dneh v kaznilnici šc 3 mesece in so nato prisegli 5. 12. 1746.-10
Vprašanja Antonu Marinclin v Novem mestu 30. 1 1767 o punta iz leta P46
21 Ali ni bil vprašani pred nekaj leti v Ljubljani v g rajnkem zaporu?
On jc pred približno 15 leti bil v ljubljanskem gradu kaznovan s kcslclskimi podlo.r.iki v času barona Androcha bilo jc okoli 20 oseh, od ka terih jih kakih 10 še ž.ivi. Vodili so jih Mihn Marineh iz Oskrtov, Gregor Skender, Lenhardt Plcschc, Jaeob Frski, Peter Sidar in fflrij Sidšr
22, Fod kakšnimi pogoji so bili on in njegovi sodelavci izpuščeni i? grajskega zapora?
Na koncu jc gospoda (od podložnikov) zahtevala pnsego za nadaljnje izpolnjevanje poslušnosti oblasti. Vprašani jc dodal, da on in njcgo\ sodelavci sprva niso hoteli ničesar priseči, zato so jih v ljubljanskem gradu držali še tri tedne.
Zaslisunjc Gregorja Skcndcra (sic!) iz. Novih vel
14	Ali ni vprašani nikdar odhajal v Ljub-Ijano?
Bil jo tudi v ljubljanskem gradu, ko jc bil tamkaj zaprt (poj postavi pred približno 18 leti od barona Androehc poleg drugih obtožencev.
15	Koliko časa jc hi I vprašam v grada po kazni m na kakšen način (jc) hil osvohojen?
7 aH 8 tednov (jc hd zaprt) in jc poleg drugega ob =voji odpustitvi moral obljubili, da bo baroni' Androchi sporne služnosti otLIcj posluš no opravljal
16 Ali vprašani pozneje m bil (več) od roke pravico nošiljan v Ljubljano?
Bil jc v januarju tega leta z Miho Marinchem, Jernejem Gladoin in Gregorjem Slephant-sehischcin od tlačanov poslan (v L,uhljano) in si je pr.zadeval, da hi dobili veljavni urbar grofa Spanieha.
Vprašanja 11.-13. ^o zadevala obdavčevanje vina ob prenosu čez hrvaško mejo na Kolpi. Petranovich, eden izmed devetih kosteiskih upornikov, ki so 5. 12. 1746 prisegli zvestobo in molčečnost ospnski, jc imel prepustnico za prenos hrvaškega /ina. Pred 12 ali 13 leli jc Petranovich umrl Po njegovi smrti jc njegov sm prcpu.it:iieo predal v varstvo Skcndru. Tako sta Matija Celinski in Peter N. imela to prepustnico v rokah, pa jima kljub temu ni hil dovoljen prenos vina čez Kolpo brez. milni ne. S prepustnico so si Skcnucr, Petranovich in M Marineh pomagali tudi v Ljubljani, gotovo pri prodajb 'domaČih izdelkov, ki jc hila s cesar jkijm patentom dovoljena Rihničanom in Koče varjeni, zanje pa so sc radi proglašali tudi Kostclci in celo prebivale« sosednega Gorskega Koiarja-12
Vprašanji 14 in 15 sta obravnavali upor nroti graščakom Andiochum iz leta 1746. Podobno kot A. Maiinc h v 22 odgovoru, jc tuui Skender napačno datiral upor 'pred 18 leti', torej tri leta piepozno. A. Marinch je trdil, da so h 11 i Kostclci v ljubljanskem gradu zapru liidi po 3 ledne, da hi jih prisilili k prisegi zvestobe .n molčečnosti. Po Skcndru je zapor trajal 7 ali 8 tednov, m pa omend morebitne prisile.
Voditelji pnnln
Tabela kaže podatke o devetih udeležencih prisege 5 12 1746 in o treh voditeljih upora iz. leta 1766/67:
Voditelji obeh punta rje v so bili iz višjega severnega dela Koslela, t|:prav jc bilo 8 dele gatov za pogajanja z. grašeakom 27 12. 1766 izbrano iz vseli ohmočij. Dolgovi voditeljev so t li mnogo manjši od povprečja, imeli pa so tudi druge važne funkcijc v soseski.
2'J
V	resnici jc bil K Icl ¡.larejši <AF).
V	ril/pravi obravnavamo le lisi J vprašanja priprl i m vndilcljcv •jpora Icia 1767. ki se nanašaj1) na prisegi» i/ Icla 1741).
1 Lila 17M sli 17.«.
32 Rudiiirsimhal. U/ l-uj/msku ccsm Kijcka.
'RH1V1 XX \ W)
Iz «Tnivsffll fondov in /brk
pa
ime in piiinick	kraj rnjsiva	ilulntn fcft 1	/cn.i	šl. nlink	k me 1 i ja, ffiljfiivi-	1'unkeija	kraj snirli	da lu m pu ku pa
Jurij Pclrannvicli	KliaphM	nknli 1770		3	{)		Klniptnl	picd 17fi7
Jnscph Mit-hclchich3-1	Vimi.l	iiknli IfiW	I-lisiibclb	2	4:20:2		Vimnl 11	pu 1758
TcIcrSidar	Diesnik		Katarina		0		Drcsnik	MJ.5. I7K3
Ani m Briški15	Albien	nknli 171(i	Maria	2	3/K. 0:15:0	ključar	Alhlcntii)	pred 17(12
Lcnbaidl Plcsehc	Allilcn	><177			1/4. 0		Alhlcn 4	2.4 1773
Anlnn Marincli	Vcreh	(i 5. 170-1		3	3/4. 0:3:3.5		Vcreh 1	7. 1. 1773
Mitha MafinchJ''	Oskcil	24.'J. I70K	Maria	2	0:JK:3.3		thkert 3	p<. 1767
Gicpi Skcndci ' '		Ifi. 10. 1701	Ursa	2	4:57:5	ki ¡ufiir	Nuvascla 5	20. 1. 1772
Anlnn Zkjlinski	Nn va scia	2(1. 5. 1717	Marina	5	1/4, 2: Ki: 1	tiislil-n n ur	Nnvascla (i	med 1769 7 r,
\1itn Marin/-,v	Vcreb	1705	Maria	2			Vere h 3 (Scveiin)	24. K. I7K5
MalhMshcsttlc"1	Alblcn	21.'J. 1713	Katarina	5			Alhlcn 4	21. 12. 17K2
Jcmcj Glad	Jaslciharssklni	1730	Agnes, Calharina	(i	1/4, T-SliLt^1		Juslciharsskhii	3(1.5. I7'J7
...
Ra/cn p, Mitln IviJiuchn mi |iinl.ilU ii vcliknsli kiuclijc ir.
Slalusnv Anin......in / /fitflk* i1;, sliileij.i. kn mi sc kmclijc 7c
ru/iiiiibilc. Dnlgi'vi sn zapisani v iihliU pnlilinar Knijcai: ilcnaiif pn Luiuiilaluias lixlnil. Knslcl, I7S'J ARS. Zap. inv Kil. A. list] lll.ik.2. ši.frl,
Z;i Icli 1757 in 175Kjc graščini ilnljiiival /a pinsii. kulnši in liiviirjcnjc fes» (sir. KK).
1 Oh vi/ilaciji nhi Naklim 25. 7. 1741 ključar sv. Jerneja v Ajhlju (A F in Ann in Skuhic (I K7iS- l'MII\ Zgnduvma Ribnicc in Ribniške pnkrajinc, Hucmis Aiics, l'J7f>, sir. 174) V času punla in luili diilga (sir. K7) leM 17.S'J jt na delu kiuclijc Ossan/.l'crM-b-: lutcliival .šc njeguv ikc Jacnb, na ilrugcill delu l'kschcl i, ki mi pri v laku vmlili punl.
Mktw je sloipai / ilvcuia ifrirfiniiiii.i M<nx1iiiknv /o<cl na teli knicliji Oskrl in (c bil /a Icln l7:SKihil?an liiviujcnjc lesa in /a jajca (sir. 71 72: 11 inlpiviu na zaslišanju M. UJiincha ()'r INTj)
37 Kljuiai sv. Jak-ili.-i v Hunji Luki Ida 17.15 (ARS. Vic. Arhiv, (ase. 5, sk. 11)1, sir H.S7-K.SK}. N;i kmciiji Ossel ni/a v Nnvih ■sel i h je '/.i kln I75K iliilynval ilcnariiu Maku, knkiiM, jajcu prcilivu in liiviirjcnjc lcs;i (sli. 'J-l-W).
■iK Sin M.-ilhia in Ur.snlc s knvelijc Michaela 1'apcsn "Zelenca" v >up;mslvu Haaja Ljika, kjer j« /i Icln 175K iliilguval ilajalvc v ilcnaiju (sir. W). Cclinskil: sn .se naselili mcil Icli 1571)-1(iKI, brikiincknl puh m iS nskukiiv i/ Celinske kiajinc. Lcla l7Wje bil Lrslni bnlcr Oianicviui v Nnvih sclih 10. Umrl je picd piiriilii sviijeja sin;i Annina (7. 2. I77K) s llclcnn Hcnisli (HcniC) i/. ,u|i' ijc Honl Mnriivicc. V 1'J. sinlclju sn .se Celinski naselili ludi v Hanja Luki, kjer iinajn ena~.i knl v Nnvih sel b
d........ i ii.c "Grajski", iiinnla /araili pnhininja ila"knv /a
¿lašiinn v pmanic/ni vnsi. Dru^.-i veja Celinski1! / Nn ,-ih sel je m (hI ;i jjisl i >n 11 v iln pral nekaj Icli.
' Sin Mailina in Lucije. Krslna bu'ra sla bila Gcnrf Ctilinc in Lucija, vilnva Malije C-uicnca. Dru^i iibsnjcni upunut' Anlun je bil njegnv slarcjši bral na 3/4 kn,elije Ma.iniisch (pi/nc, Vrti I), dnlgnval jc pra )vsc:u /a preihvn (sir. 71) Micbacl ic hil piiknpan v Sevciinu, na brvaški Miani K-i)pc (Jnannc Jat-Kb« Reil (1(i3!>- 171'J), l.iber Uanii/ah1, Knslcl 1702 171'J: Mrliška knjiga, sir. 2'J in 72, (A^).
4(1 Nct-ak Lcnaria 1'loela. )'u na,milu hanma Fianca Apfallci>a v Niivciii Mcslu 15, 5. I7(i7 jc imel M. 1'lcšc npravku / P'hLslin 5. 2. 17(i7, (i. 2. I7f<7 in, 11 2, 17f<7v Nuvc.......... ()"JNT).
41 l'n pnnitilu yruta Spaniclia jc ilu lcla 17(i'J njcyuv j In Ig
narasle! na 37:2K:2.
Koslelsko narečje v dokumentih iz prve polovice I K. stoletju
Pred 18. slolcljcm iiimumo podatkov o ko slclski govorici. Lutcran, so sicer prevladovali v Koslelu 16. stoletja, vendar niso zapustili pisnih virov odomači govorici,
Med 17. 10, my in 29. 12 1719 jc koslclsk, kaplan Grrgor Kne?.ič vpisal 14 krstov v domaČem jeziku in nc vce v latinščini ki sta jo do tedaj npcrabliala z župnikom Rellom.
Hrval Knežič ^c oh zapisovanju krslov uporabi ial naslednjo frazo:42
"... je Kersclen (indi Kershen, kcrsclena) od mene Gcrgura Kncsicla Kapclana bili su bolri ..."
Predloge ob vnscb in končnice imen in priimkov pa jc golovo zapisoval tako, ko' so iih uporabljali njegovi farani:
"sena miliacla papeža S'v;ni mlaaoga, S'A1-bina, S'Hriha, od farc odclacla ''od DclačaJ, S'poloka, S'Nov i lisci, S'lcrga, od Kcrkovih, S'pa-dova, S'vasi, od pere t i b, S'Koselicza, od griveza, S'banilokc; Kata I jseevka ..."
Po Podlogarju jc nekdanji kostclski župnik Klapšc pisal poljudne dvogovore o veri "v govorici, kakor je bila tedaj živa med Kostclei".43 V tck!tu najdemo prej dolenjsko oziroma ribniško kot kostclsko narečje. Pisava mestoma vari i m: sreda ¡e včasih tudi srejda ali srci da (1743, 66), pondclek pondelak l.er "tciden" (62) Belokramskih in koslclskih posebnosti v knjigi ni, nc v izrazih nc v zaporedju slave ni h členov. Med narečnim izrazi najdemo predvsem ger mimizmc poslrafali (str. 69 m 77), žlahla, regira
Skuhit, n. c. sli. 160 in 5(iK ga ima napainn /a Slnvcnca.
43 Lcnpiild l'i»tlli ^ai, Knslcl, Vrtce, 1921, sli. 1333; Krap«, Shrani nauk karshanski, Lnhaci, 1743 (2: 1757. Drtihnu knji-/itn pnliiviCncjja A4 riiruiaia branijn v N'JK u pixi siynaiuni Il"ZI(i v nklcp.-ijili sn slrani leksla v prvi i/daji, kjer najdemn pusan c/nc hcscilc.
_	_ )/arhivskih hm.- in /ljifk	MUIIVIXX1997
-—^e- Jji n c uis/s^ Vi /y s/1 ^r/ftij¿^^/¿¿^
> rfa^rn c /Ufi si	ir: /J/^
c /ta rt & p ? ¿/C, g c ctfiv- t j/ t	;
/O	I I	<■ ^	?	1
L	<3	B R
fšr-Sra+zl A /C/ />/-1*4 sf^- ti^Žc i	A'
eVPs/ is/t , //>,■ ,',/"> ¡¿si /JI ^ <, . f7/ . (
I* n I x B i A .■ <? O j
» ^ ^ ,wi rs?-r /<; J S Si-A <r	f s/<4 fUt ¿U
jBS /' f, j^ st-O- ¿-U& ti' / >- jg&^jgg ^ / /V Si
Q £ -771 vv	o/i- ^ fSk u- -/Ž ,	- t
^ / /i / / ?2 ¿/^vn* M ^ <
<r A * avz > // / i- ■■ ¿j - S¿/M. / ^r// 'r^s./s/cf/^ * na v?¿-t /¿¿¿¿ž^s?I ¿¿t % /	¿t
)&P<> SfepM S	a c A-tits*
C y2	/
C ^	a-^ rl r S? V S ^ ^ ^	0
, BBsš M /Tt r i- 't
€ / ¿/c/	■ ;
Rokopis slovenske prisege kostclskih punlarjt:v, mj2, Deželno glavarstvo, puhlico palilico, L-K, nuni. 2, vol. I., J rise. 42
Arhiv RepubUkc Slovenij
\U il\| XX 1997
(77), gorku vreme (77), offer (77), eajt (77), pot roí a ij (78), trosi H 9), iolk (78), »main H 9, SO), gnada (H9). gori zicjeJ i 80), v jililit vi/.i (81, 81), žegen (82) in freij (83).
Ker jc topili"1 k /.upnik Klap.šc svnjo knjigo natisr_¡1 v Ljubljani, gotovo ni bila namenjena le Kostclc ;m, da bi lahko uporabljal njihovo na rceje. Če je Fodlogar bral Klapšetovc knjižice, mo-da ni po/.nal kostelskega narečja.
Tek.it prisege kostehkin puntarjev 5. 12. 1746 je mešanica dolenjskega narečja z nekalemm kostelrkimi posebnostmi, kot je "ludi sa na pri" (Ij. Indi /a naprej), ki je zapisana dvjkral. Ni pa koslclsko: "dasdei", icmvcč "doseda" in tndi ne "selci", lemvcč "smerom".
T;jko kot druge tedanje prisege na Kranj skem.44 tudi kostclska prisega ni bila dosledno zapisana. Medlem ko je v nemškem leksln imena in pomike zapisoval tako, kot jc bilo tedaj v navadi, jc v slovenskem besedilu naredil dve napaki saj se mu je zapisalo Marinisehie namesto Mariniseh in Skedengen namesto Skcndcr V nemškem delu zapisa pa jc graščakovo ime napačno zapisano kol Adamb
Nameslo "od" je uporab lien predlog "ad", kol pri Osilnieanih lela 1738* Mestne zadeve so opisovali s tujkami, denimo "Kanelija". Skloni so nepravilno rabljeni, npr. "v'luhlana" namesto v Lj uhlja no.
Konce prisege jc bil domala identičen lako pr-Višnjegoreih lela 1708 kot pri Or.ilnčanib leta 1738, Kostelcih leta 1746 ali Poljancih lela 1751 Razlike so le pri zapisovanji posameznih glasov Koslclska prisega na štiriij od pclih mesl na začclkn besed upoiahlja znaka v' v pomenil S( dohnega "v" V drugih besedilih pr, jc bil npe rahljcn znak n za današnja n in v, kol jc bilo v navadi.
14 Unris G«lccL Slunc nkiiliš. Turjaški arhiv. Arhivi XtX d'-Wi).
Mr. 124 in dalje.
45 Okiitiš, d.c. sir. t
177
Prvi nedvomen zapis kostelskcga narečja tako najdemo šele v pismu prilarskega župnika Ignaca Jerina4f' bralu Jakobu, župniku v Beli Peci 22. II 1X^8. Nemško pirano pismo opisuje ostro zavračanj berc za kaplana po Hanjcih 7 z bc sedami: "Vrag mu jc materi! Shlo (.jc1) imate vi tnkij? mi imamo Svojiha gospoda, smo shč njemu bere dali.' Pozneje še: "Mi smo svobodni, nikomur niz.li!", "Se bo She kaj lurshize411 prodalo", "Prcshishc imam se bom tudi 2 prodal, se Sc kraj/cr sa derva dohi Kdo bo pa peslč Iclas plazhal? Bog ve!"Kaj jc to? Vse sc jc zhcs-mc Spunlalo! Vina ni man prav niz.h - pa Saj za bcrazhc jc vida diibra."49
Sklep
S pomočjo arhivskega gradiva smo pojasnil, razjriere, v kalerih je nastala slovansko pisana prisega kostclskib punta rje v 5 12. 1746. O lede na to, da jc med PoljansL n oziroma Kostclskim Icr Osilniškim narecbin tuui sodobna meja med dolenjskimi m notranjskimi narečji, bi lahko pre učovanje besedil poslalo zanimivo tudi jezikoslovcem.
46	Rtijcn 17KV. ludi diilgnlclm Luslelski íupan.
'	Prebivalci Hanjj tjikc in uknliikih vasi.
IK	KiirJf-j.
W	NŠAL,. fund SUif. arhiv Salfl. fase. 79.
I/, arhivskih fondov m zbirk
178
1/. arhivskui fondov in zbirk
ARHIVI XX 199.7
Turjask arhiv na Dunaju n njegovi slovenski Dokument' - II
BORIS GOLEČ
V lanski številki Arhivov sva s Slanetom Okolišem predstavila tri slovenske prisege iz obdobja 1708-1751, na katere sva naietela med pregledovanjem Aucrspcrgovcga rodbinskega arhiva na Dunaju.1 Kot kaže vce drugih na ključnih najdb, se v tem obsežnem arh.vskcm fondu v dunajskem Hišnem, dvornem in držav nem arhivu (HHSlA) bržčas skriva še več mlajših slovenskih ic/.ikovn h spomenikov. V inventarju fonda njegov prepis je zdaj na voljo tudi v aRS so registrirani le trije, v Arhivih (1996) sla objavljen, dve novi naključni najdbi (irelji objavljeni dokument pozna liidi inventar), že M. Dolenc pa je odkril in objavil tri slovenska in dve hrvaški besedili iz. 18. stnlctja. ki jih inventar fonda v HHSlA ne navaja.7 Do sedanji beri sedmih evidentiranih, od tega šestih objavljenih slovenskih tekstov iz 18 stol ct i a (1708-P94),1 moremo prišleli še pei kronološko najmlajših prisežnih besedil, ki so nastala leta pri krajevnem sodišču Ttrjak.4 Z njimi nadaljujemo objavljanje deslej evidentirane s loven i kc iz Aucrspergovega arhiva, za katero s precejšnjo verjetnostjo sklepamo, da ni dokonem izkupiček iz tega obsežnega arhivskega londa Nobena od sedmih, jeseni 1995 najdenih priseg, namreč ne predstavlja samostojnega .spisa, am-pnk le njegov scsla"in dol, zato jih tudi ni zasledili v inventarju Pričakovanje novih naključnih odkri ij je toliko bolj upravičeno, ker sva uspela s kolegom Okolišem pregledali le 134 fasctklov ali komaj dobro desetino gradiva s provcnienco na tleh Slovcniic.
Slovenske prisege iz lela 1795 so sestavni del svežnja dokumentov o sodnem .sporu zaradi zapuščine pc pokojnem Valenunii Kožarju iz Vc-ikib Lašč Spor se je odvijal v letih 1793 1795 pred krajevni« sodiščem fOrtsgencblj gospostva Turjak, Štiri prisege so po vsebinski in jezikovni plati precej skope, medlem ko ima peta .skupaj s spremljajočimi nemško pisanimi dokument' pc sebno priccvanjsko vrednost. Odkriva nairtrcc trgovske zveze in posle niccr preprostega krneč
Rnris Gi.let. Slane Oknliš, Turjaški arhiv na Dunaju in njc^i sliwenski dnkuiiwnti. Arhii I XIX (199()), sir. I IK.pl Mclinl Dolenc, Nckdlikn ur1 In spisu v s slovenskimi ic/ knvnimi dn>biinmii i/. IS slnleija. Casnpis /a /^ixlnvinn in na.ixli>pisjc XXVIII (1931). sir. IDI-1 K). Objavljen n. bil slnvcnski npis gn/ilnih uieja, ki ga Inventar beleži pod arhivski» eniiln A V I, Cimv. 5. ¡1 navedenega fascikla kta 1 t>9® ni biln več zasledili.
Bes 1 lila si) nrrenicna luili v Arhivih XIX (liWi). sir. 121. vendar /. napatnn Icrnici 1 1794.
Haus-, Huf- und Slaalsaidiiv Wien (ixlslej lIMSlAl. Arvhiv Al ersperji (odslej AAu) C-4fi. 1K. Cnnv. I. Vcrlaliahhanilluny nach Valentin Kiischar.
kega prekupčevalca z živino, ki pa je svojo dejavnost razvil v pravo podjetništvo in si za slovenske podeželske razmere nabral skorai nc verjetno denarno premoženje, sestavljeno pove čin iz pose j d visokih vrednosti. Česa takega nc bi prsodili nio kakemu meščanskemu trgovcu ali manjšemu grašeaku, kaj šele turjaškemu podložni ku, gospodarju četrtinske kmetije v vasici Pnščc pri Velikih L aščah
Ob ugotovitvi, koitkšna sredstva je obračal (a kmečk mož kol ¿¡ivin.skJ prekupčevalce, jc bila zagotovo presenečena tuui turjaška zcmljjška gosposka, ko sc je njeno krajevno s od išče seznanilo s pokojnikovo oporoko, z zadolžnicami i.i zapuščirskini inventarjem Slednji, nastal neposredno po Kožarje vi smrti konec poletja 1793, odkriva namreč za celih 10.1^6 goldinarjev (!) izterljivih posojil i 11 dolgov, etriin.sko kmetijo je valentin Kožar že pred lem prodal ah prenesel na drugega lastniK;:, se sam preselil k hčerki v bližnje Velike Lašče in ohdržal Ic dva konja, nekaj malega dragocenosti in oblačil v skupili vl cd nos o pičlih H8 goldinarjev. Popi'ano prn rnično premoženj e kaze Kožarja kot sicer nekoliko bolje oblečenega, a glede na dejan ;ko bogaslvo sc vedno skromnega kmečkega človc ka. Nazorno govori o lem podatek, da je mož pred smrtjo razpolagal z. več denarja, kolje imela sredi 18. stoletja cclotna turjaška grofija lelmb prihodkov. Okoli leta 1750 so namreč vsi pri liodki groltje znašali 10.144 goldinarjev, v kar jc vštetih šcsl domiuikalniii prislnv, 5?9 celih kme tij oziroma 745 kmečkih gospodarstev v 104 krajih Dolcnj.ikc ir. Notranjske/' Grofija Turjak bila tedaj na Kranjskem peto zemljiško ^os poslvo pti štci ihi kmcli, in šesto po viširu davčne odmere.
Z zapuščino za ohogalelim kmeličem Valentinom Kožarjem, po osebnem položaju vse do smrli navadnim podložnikom, jc imelo krajevno sodišče Turjak nemalo dela Prepiri rned dediči, izvirajoči iz medsebojne zavisi .n občutkov pri krajša nosi 1, so sprožili dokazni postopek, med katerim so nastale obravnavane prisege pelih mož. Edini nemščine vešči pmcžnik, velikolaški kaplan Anton Miakar, je pi-scgci v i irado val nem jeziku, medlem ko so štirje podložmki izpovedali svoje prisege v domačem narečju in jih lakn zapisane p, it rdi! i s podpisom al. križcem Njihova ohranjena pričevanja bi bila sama po iebi
fi ARS, Tetc/ijanskt kataster /a Krarjskii. RDA. N 121. Nu. 29. kalkulacijska tabela ginlijc Turjak, ARS Zbirka urbarjev, ll/2(iu 'Turjak, 1751)-1760).
Majih Smnlc. Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 19K?., str. I (- I 7,'M*.
ARHIVI XX 1997
Iz «rljivskili fondov in vX rk
179
prcjkonc inalopomcmbiii zapisi improvizirane pisarniške .slovenščine zahajajočega razsvetljenskega stoletja, ko hi se v ozadju ne skrivala še druga, vzporedna zgodba o velikolaški kinečk. trgovini na debelo, ki jo kaže osvetlili vsaj v gl."miih potezah
Ožja domovina Valentina Kožarja jo h.la že izza srednjega veka pomembno trgovsko-prometno vozlišče poti v smereh zahod vzhod in sever-jitg. Skozi Velike Lašče še holj pa skozi Trubarjevo Rašico, jc šel dobršen del tranzitne trgovine med Ogrsko in italijanskimi deželami, ki i i moramo prišteti tudi lokalni promet vključno z oskrbovanjem Hrvaško krnjme.8 Tudi ko jc proti koncu 16. stoletja začelo pešati dotkj obse/no prehodno trgovanje z ogrskimi volmi in kožami, ta dejavnost ni nikoli povsem ugasnila in jr. še v drugi polovici 18 stoletja mogla povzdigni, kmečke prekupčevalce kakršen je bil KoAir
Viri nc povedo, ali je šlo nemara že za rodbinski poklic, ki gaje Valentin prevzel od svojih prednikov Sploh se nam vsa npgova preknpčc valska dejavnost razkriva šele po smrt'. Za življenja vemo o njem pravzaprav le tisto. kar s skopimi podatki beležijo ccrkvcnc matične knji gc in turjaški urhbrjM Mož se jc rodil 13. februarja 1734 v družini Matije Kožarja, enega od 45 velikolaških gospodarjev, siccr posestnika srednje velike Iriusmiiiske kmetije. Razdrobljena posest na skopi, povečini krašk zemlj., jc gospodarja ki so bili vsi podložniki groiijt Tiinak, naravnost silila v dopolnilno hišno dejavnost. V Velikih Laščah in okoliških vaseh jc zalo tako kot v sosednji Rihniški dolini zgodaj vzcvetela suha roba.10 ligodna prometna ja*;i jc lo-iko boli spodhujala prodajo domačih lesnih izdelkov m Laščane usmcriaia za zaslužkom tudi na daljša popotovanja. Valcntinn je bilo treba poleg tega kot najmlajšemu od bratov Že v mladosu pre mišljcvati, kako se bo preživel Tako je 21 leten zapustil očetov dom in se poloti ¡755 priženi na četriinsko kmetijo na pol ure oddaljene Ptiščv k pravkar ovdoveli, nekaj let starejši Heleni Jakič. Pnščc so od Velikih Lašč oddaljene 2 km in enako od kri/jšea cest na Rašiei, kamor so |kc stekali trgovski tokovi s kar štirih strani. Kukaj če nc že doma v Velikih Laščah, sc jc mladi gospodar odločil za dodatno dejavnost preknp čevanje z živino. Slednje jc sčasoma preraslo v obsežno podjetje ter povsem zasenčilo slabo
K Anlun Milile lTrmi tolii i poio/.ij RaUiet: v Tnib.irjovi ilobt Oni^i Trubarjev zbornik I .jublj.m.i l'J52. Mr 57-58. Osebni pjHtalki o Val eni i mi KtiAarju tn njegovi ilruifni mi vre..
NŠAU, ZA Velike LaUr. [¿penorij li lfi'.M-1878. R 17IS-1733. R 17.13-1751 R 1751-176?. k 176.1-1773. R 1774-17K4. R 1784-178'J. icpcrlorij 1T 1738-1812, IT 1718-1757. I1 1757-1772. I' 1772 1784 1' 1784-1*07. M 17.14-l?f>2. M 17(12-177.1. M 1774- !7N4. M 178J 1794. M 17 94 1K12. -AKS. Zbirka urbarjev. 1I/2C-u (Turjak 175» 1760). Il/27u (Turak 1778-1787). 11/IHu (Tunak 17S>8.I801).
10 Krajevni leksikon [>ra\ ske hanuvinc. Ljubljana 1937. Mrl 225.
donosno kmetovanje. Čcirtinski kmetiji, o kateri nc vciro zanesljivo, ali jc bila zakupna ali kup nopravna, bržčas zato sploh ni iskal naslednika iz svojega redu. Gospodarstva tako ni prevzel nihec od pastorkov niti katera od štirih hčera, ki so se vse po vrst:- omo/.ile k trdnim gospodarjem v okoliške kraje. Po letu P87 jc Kožarjeva posest na Puščah tako ali drugače prešla v tuje roke" -najpozneje paleti 1792jc na njej izpričana dru ?.ina Grchcnc12 - Valentin pa sc jc z ženo Heleno presolil v rodne Vr.iikc Lašče Nastanil seje na domu hčerke Marije, poročene s četr! irskim kmetom Janezom Kožarjem. Tuje 13. septembra P93, dva tedna po njej ovi smrti, nastal inventar pokojnikove zapuščine^-1
Kot je razv dno iz zapuščinskega inventarja, jc Valenon hranil za navadnega podložnika nenavadno veliko pisanih dokazil, kar jc glede na njegovo speeilično dejavnost razumljivo. Poleg 18 dokumentov in 17 drugih zabeležb o dolž nikih so sestavljalci inventarja našli med njegovo zapuščino šc ccl faseikel "neuporabnih panirjev." Pisanja spočujejo, da jc mož že najpozneje sredi sedemdesetin let 18. stoletja razpolagal s precejšnjimi denarnimi vsotami. Imetje si jc znal pridobiti tudi z. izterjavo v obliki zastavljene nc premičnine, saj orvi datirani dokument, najden v pokojnikovi zapuščini, govori, kako mu Jeia 1777 neki soiicd zaradi dolga odstopil njivo. Že v času prve znane pudobitvc, ki jc bila siecr kdo ve katera po vrsti, si je mogel ta mali čcirtinski kmet s Pnsč n m is I it' mašno ustanovo. Za brunjc maš v podružnični cerkvi sv. Trojice v Malih Laščah jc jeseni '77S odštel žunniku v Dobrc-poljah 25 kron. levilo popisanih pobotnic, za dolžnte, odpovednih pisem in drugih dokumen lov sc od začetka osemdesetih let do Valentinove smrti 1703 vztrajno dviguje. Na eni slrani jc šlo za posojila v denarju, na drugi za dolgove Ir govskih partnerjev zaradi kupljene, vendar nc plačane živine. Kožar s Pušč je trgoval z raznovrstno živino, z volmi, konji in prašiči. Kupoval jc n a Hrvaškem, gotovo tudi na Dolenjskem, nc da bi pri prodajalcih delal dolgove. V.saj ob smrti ni bil nikomur ničesar dolžan, medtem ko so drugi in n dolgova h nad lu.GOO "oldinarjcv v blagu -*i denarju. Vsekakor jc hil zanesljiv odjemalec in plačnik, kar sc jc posledično zelo ugodno poznalo na dobičku Kupil jc vcdnc z gotovino, prodajal na posodo za obresti in obenem z denarjem kreditiral rr.znc ljudi od Hrvaške do
11 IVi pisanjii pričujočega hescdila avtor /j la i as ni imel p r roki lurjaškili urbarjev. Lt mi .shranjeni v Aucrspergo-ncn arhivj na Dun.iju, v slovenskih arhivih pa n.itien urfiar nt- p<iLriva ob-(lubja pi, 1787 V urbarju I7'JK-IMfll (ARS. Mrbarji. Il/28u) za. sclka rAc ne /aslcdime ker urbar ni popoln in sc začenja šele /. urt>arialim številko 428.
1 Air.on Greben t s l^iič h. 51. 4 seje kol \am<i 15-icten fant 27. av^usla 1 l'j2 o/entl s Ib-lcino Eli/abelu t.anc .s 3imk.e h. šl. 5 ;N5AU,ŽA Velike Latfe, PMK ¡78-t 1N07J
13 tlUSiA, AAu, C 4(i-18 Conv. 1,13 9. 1791.
180
1/. arhivskih fondov in zmrk
ABIIMJ XX 1997
Furlanije. povsod, do koder je segel domet njegove živinske trgovine.
Take inu je ob smrti Icla 1793 dolgoval najvišjo vsolo 2 'XX) goldinarjev ljubljanski incščan-sk. trgovce Miklavž. Lcdervvaseh, zet Anion Levstck, lretj'-:ski kmet iz Velikih Lašč. je prejel le m^lc manjše denarno posojilo 1785 goldi narjev, tretjo najvišjo vsolo 1000 goldinarjev pa je vzel na posodo Lašean Matevž Zidar. S skupnim posojilom dobrih 991 goldinarjev sla biia povezana s pokojnikom (udi Lašeana Jernej Hočevai m Filip Kožar, ki sta nastopila kot priči ob naslajanju rogove uslne oporoke leta 1793. Od tujih partnerjev so imeli visok skupen dolg samo še trije Ljubljančani. ki so Valentinu dolgovali 800 goldinarjev za vole. Ostali posamični pasivni dolgov niso presegali 22fi goldinarjev, a so bili po svojem iz.voru Še bolj raznoliki od zgoraj navedenih V njih se zrcali vsa pestrost Valentinove trgovske in kreditne dejavnosti, tako v krajevnem oziru kakor glede na socialni položaj dolžnikov. Od bližnjih kiricekib ljudi za sledimo osebe iz. vel i ko laške okolicc. iz. Šentvida pri Stični, s Kočevskega in z. Blok, medlem ko so druRO skupino manjših dolžnkov sestavljali krajevno oddaljen: moški in ženske, ki jm je Kožar srečeval na svojih tržiščih ir. vzdolž, trgovskih poti od Brdovea pri Zagrebu, preko No ve ga mesta in Ljubljane do krajev na Nolranj skem in Vipavskem. Večje število dolžnikov je pričakovane srečati v primorskih mcsbti Trslu, Gorici in Viuiriu Tu sc ji pol Kožarjcvib čred končala pri mesarjih ali pri laških trgovcih, ki so živino gnali naprej na beneško ozeml:c. Njihove postavke so v zapuščinskem inventarju povečini izrecno označene kol neporavnani dolgovi za kupljene vole in svinje.
Slovenski prisegi Janeza Kožarja in Matnc lvanca, ki bo.ila predstavljeni v nadaljevanju irj opisujeta sklenjene posle ir: izdatke neposredno pc Valentinovi smrti, samo potrjujeta n dopol njujela prej omenjene smeri živinske trgovine. Na poli iz Zagreba proti morju sc je živina ob vez.no ustavila na hrvaško-kiarjski obni' 'ni n.ikladninski poslaji Jesenice, imela enega od postankov v Kostanjevici na K^ki, tržišče na med drugim tudi v Idriji, saj sc mimo lržašk;h me sarjev omenja gnanje volov v Idr!jo n posel s tamkajšnjim mesarjem
Prepoznavna dejavnost vclikolaškega živin skega prekupčevalca kaže vsaj še dve zna čilnosli. Ptva je nesorazmernost med kreditnimi gotovinski mi posoi:li in neplačanimi dolgovi za trgovsko blago. Okoli tri čelrline Kožarjcvc pari ve (6947 g Id ali 75f/r) namreč sestavljaj.! krediti v denar u in samo četrtino (2269 gld) dolgovi kupce1- 'živine. Donosne naložbe Valcnt.na Kožarja je lorej predstavljalo kreditiranje za obresti. Lc-le so bile od primera do primer^ raz lične in so znašale 4 ,ili 7 odstotkov na lelo. Druga značilnost je ta, da je bila večina posotil najetih komaj nekaj mcj,cccv al kakšno leto pred
Kožar evo smrtjo, kar je zaradi obresti razum Ijivo zlasti pri visokih vsotah. Sklep oteb ugotovitev je fin rila.ii: Kožarjev kapital sc je hitro obračal. Nikakor lorej ni šlo za statičnost oziroma kopičenje mrtvega k.ipilala. Mali eetrtinski kmet s Pušc pri Velikih Laščah jc veljal za uspešnega premožnega posojilodajalca, pr katerem niso prosili kredita samo okoliški kmečki ljudje, ampak tudi meščani deželnega glavnega mesta in drugih iricsl
Toda kako je v resnici živel ta daleč znan. in pri/nuni vaški mogotec7 Vse kaže. da sc jc ve I ¡ko časa mudil zdoma, jezdil na konju poleg čred živine in najelih gonjaecv icr sc pehal za zaslužkom, ki njemu samemu ni prinašal skoraj nikakršnega udobja. V sodomuli virih ne nastopa nikoli drugače kol kmet (Hmte.r, rtisticus)}* Ni dvom;;, da ni obiskoval sol, zalo sc ni znal sam niti podpisati. Kakor v:;i oslaii župljaiu jc namreč v vlogi bo'ra v krstni matfem knjigi podpisan zgolj s križcem.15 Pri sklepanju poslov mu jc tako morala vsakokrat priskočiti na poinoč pisa nja vešča tuja roka. Tako kot jc preživel dobršen del življenj?. je Valentin na potovanj n tudi sklenil svojo življenjsko po'. Pri 59. letih jc 30. avgusta 1793 nekoliko nepričakovano zatisnil oči v Zagrebu, v živahni trgovski Vlašk. nlici pod Kaptolom. Na Hrvaškem jc pred lem kupil vcejc število volov, ki so jih najeti gonjači vodili proti kraju prodaje - Trstu. ,eludi je bolehal in jc zalo nedolgo pred odhodom na pol narekoval oporoko domačemu kaplanu in dvema pričama, kljub svojim šestim križem ni pričakoval, da sc ne bo več vrnil domov. Spremljala sta ga družabnika, zel Janez. Kožar in Matija Ivane, po domače Karlovic. ter neznano število go ljaecv ( 'lra_ barjev") V Zagrebu seje Valentinovo zdravje po deloma že sklcnicmh poslih tako nevarno poslabšalo, da jc 29 avgusta, predzadnji dan svojega 'ži^ljenia, sklenil narekovali šc svojo zrdnjo voljo kot dopolnilo prvi oporok: Ni nepomembno, da je oporoko pel lenega Dolcnjea zapisal zagrebški školijski sodnik v navzočnosti kar treh duhovnikov, n sicer škofijskega blagajnika. mestnega župnika pn sv. Petru in pro-viz.orja v Ivancu. V zvezi z. nedokončanimi posli jc Valentin priznal svojemu klicariu Atanaz;ju Jnnkovien. imenovanem«1 Mimvmk. zajetno vsolo 2 518 goldinarjev, zajelo v kupni pogodhi. Iz mošnje umirajočega je škofijskemu sodniku kanilo poleg plačila sodnih stroškov Sc posebej deset goldinarjev, za blagor svoje duše pa je umirajoči namer i I vsolo 50 goldinarjev, iz kalcrc naj sc vsako lelo daruje ccrkvi Device Marije v Lcpoglavi Za primer smrli jc naročil, naj njegovo truplo pokopljejo v kripti Petrove ž.upn"'j.;kc cerkve, kar seje poteiri tudi zgodilo
14 Npr. 21. »kliibra 1771 lili pori Al hčeric Jcrc -Tiliu Valemini Ki-shar ruMici" (NSaU. za Velike U'čc, l>MK 1757-1772). liiiiruval jc Matiji Škrabcu, ri>jciicmu 5. chroarja 17 KK
(NŠALJ.ČA Velike [jhtc.KHK 1 M-17X11).
ARHt*XX 1997
Iz arhivskih fondov i:: vh k
18.
s'4fet*? 5 ^ , . I j	A^h t fioiy?,^«} ¿D ,
• Iv ■
-	yJr+fiCi si^v
S?7 Vj-C I"'1' ji^/Cx


Prvi dni prisege Filipa Kožarja,Turiak 27.4. 1795
Zagrebški testament s podpisi in. pečali zgoraj navedenih šlirih možje hil po pričevanju samega Valentina Kožarja zgolj dopolnilo h glavni opo roki pravzaprav zadnji luzemski obračun, v ka tereni je potrdil sklenjeno kupčijo s hrvaškim družabnikom in s svojm.i bodočimi pogrebe- Pel dni pozneje, d septembra I79\ se je prepif. testamenta 'Ž.; znašel pred deželskim jipčlilficm na gradu Turjak Valentinova spremljevalca sta pri bližno ob istem času jezdila brc/, nir.rlcga gospodarja s Čredo kupljenih volov mimo Vel i kili Lašč proti morju, pri čemer sta od pokojnikovih dedičev .spc.toma dobila pooblastilo za prodaje živine Šc preden sla se vrnila domov, so turjašk: gospo.ščin:;ki upravitelj, pisar in dva soseda kol cenilca H. septembra ocenili in popisali Valentinovo zapuščino.
Za ohranitev /.apuščinskcga invcnln j« so bolj kol sama vrednost pre možema zaslt- ni spoti med Kožarjcvi dediči Pokojnik siccr ob smrti še ni bil vdovec, a so v zapuščinskem inventarju navedene kot dediči same šliri onioženc h.-prke bre/ vdove 1 Iclenc Ta jc bila očitno preskrbljena že s prvo oporoko, po kateri je Valcnlin Kožar cclotno premoženje, volil svojcmpi jxtu Janezu Kožarju, Sledr.j- jc bil lakorckoČ Valentinov nadomestni sin m trgovski naslednik, saj ]c ncnft-zadnjc nosil isti priimek, pokojnik pa ni imel rodnega sina. lslovclcn jc z Janezom Kožarjem, ki jc tasta spremljal na zadnji pt ti n.1 Hrvaško in nato po n(egovi smrti kol pooblaščenec piodal kupljeno žii ino. Ko so Valentinovo določitev Ja ■
neza za edinega dediča prebnili pred gos pose in skini upraviteljem ostalim hčerkam in zetom, je med njim' zagotovo završalo. Razen žc izplača n.)j dot namreč nobena hči ni dobila ničesar več.
( eprav je b to znodhiji.njc veljavnosti oporoke /c vnaprei obsojeno na neuspeh. prizadeti hčerki Helena Meglic* in Elizabeta Levstck očetovima testamentoma nista priznavali verodo sloinosti. Drug1 dve hčerki Jcra Ivane in Mmja Anu Kožar sla zategadelj najeli ljubljanskega odvetnika dr. Bernarda Wolfa, ki seje slabi dve leti po Valentinovi smrti, 21 aprila P95, pisno obrnil na tuijaško krajevno sodišče s prošnjo, naj zasliši in zapriseže priče, ki so hib nav/oče pri nastanku prve oporoke, ter zaprosi zagrebško sodišče, naj prav lako /ap;iscžc priče pri drugi oporoki. Glede sklenjenih poslov po Valentinovi snirli sla pod prisego podala ustni pričevanji ludi njegova spremljevalca na zadnji poli, saj sla d§(lu ji Helena Mcglie in Elizabeta Lcvstek v ločeni tožb1 prav lako nasprotovali njunemu izkazu v prejemkih in izdalkib z dre '6. decembra 1793 V jej zadevi jn jc. kol najbrž ludi v drugi, zr.skjpal dr Miklavž Reif rz Ljubljane Stvarjo prišla pred sodišče žc L februarja 1794, doživela epilog / razsodbo 13. februarja 1795 in 12. marca istega lela ludi izvršitev. V zvezi z obema sodnima sporoma jc lako pod prisego pričalo pet mož i/ Velikih Lašč in okolice. Razen dnho"Tjika. ki je prisegel v nemščini, so šlirje podal1 prisego v domačem narečju, kar je ostalo zapisano in obianteno do danes
If! 2
I/. nduvskih fnndov in zhirk
AR KI VI XX 1997
Slovenske prisege
V pravdi o verodostojnosti prve oporoke rz leta 1793 so bile 27 april,t 1795 poklicane pred sodišče oz i romp gospoščinskega upravitelj,! Ig naca Pczdirca vse tri oporočne price: vel i kolaš ki kaplan Anfon Mlakar ter turjaška podložnika Filip K zar m Jernej Hočevar, oba iz Velikih Lašč. Čeprav prepir, prve-glavne oporoke ni ohranjen j; iz- dopisa razvidno, da jc prav tako nastala leta 1793. Njeno vsebino povzemajo in ohranjene slovenske priisegc, nastale na dveh sodmh razpravah 27. in 29. aprila 1795. S pri šegami |c krajevno sodišče Turjak loz.niei.ma dokazovalo pristnost in veljavnost oporoke, tako da jc zaslišilo vse tri oporočne priče Prv; dan sc !je pozivu sodišča odzval samo Filip Kožar. Poka zali in raztolmačili so mu Valentinov testament, ga kol prisežnika opozorili na posicdicc v pri meru krive prisege, nakar jc pisar zapifäj dve njegovi prisegi v naslednji oblik!
/Pr\a prvega/
Jest Lippe K os kar is ¡ms hi Ter'u,shki Kmet perse s h em bogu ozhetu, Bogu sinu, mu Bogu Svetiinu due ha ena i'ra\ a 7hista inu Schivolna Per sega, de ta Testament, kotir mene je. sdei na prei bran biu, inu u kalerimu jest od gospodo Kopiana is lasz anion Mlakarja Podpissa» Sein, richtig taka govon koker ranik Valient in Kosim r u prizjico z. mene s a schaff nt jc. (vstavlimu tudi dc ra, i c Val leni m Koshar s raun tega, kar je. si i pisano Negou Dorn Bhtgu Johancsu Koscluirju so sc ha fou) tu toku gutshmt koker mene Buch sdei, inu no moio sadno Uro i3omaga. anirn.
/Druga pns-jga/
Jest Lippe Koshar is Lxishz Te rit, sliki Kmet perseshem Bogu ozhetu, Sum, t nit s vrti t mi dne hit ena prava Zhiste, wu Schivolna p t rs ego, de je ranic Voli en tin Kosher mene ¡nista k sebe po ki i za t, de je pri z ha incite, inu jcrnea Kot sehe varia soi testament deliti, out de go je Gospud Anton Mlakar pusou, inu Kaliti je sdei mene na pra bran biu, je to pron tisi testament, kn'irga je ranic Val len t in Kos ha rje prizfut nas t riech tlelht ¡enu d c richtig taku govori koiker jc ranic Vol lentin Koshar prizha nos so se ho fou jc tudi de ranic Vallentir K os ho r Stauen tega kar je. rapif sonn negou Bnrn Blngu Janc.se Kosluirjc]" sa shafou je, tu taku gutshnti koker mene Buch sdei, i mi na Mojo Sadno Uro pomagal amen.
Dva dni z? tem stif 29. aprila 1795 prisegli še ostali dve priči Prisega kaplana Antona Mlakarja jc edina zapisana v nemščini in je po vseh-ini -razen seveda pri navedbi imen ostalih dveh prič povsem identična s slovensko prisego Jerneja
' PrvDlru /ipi' Ktrshurht ic pivaf poprovi! v narečno iibliki»: M i 'ffiL
Hočevaria, ta pa Ic v malenkostih drugačna od prisege Filip;i Kožaria Ni nepomembno, da se jc Jernej Hočevar pod prisego podpisal sam, in sicer kol "Jcrni Kotz.heuar." S podpisom je jam čil za resničnost naslednjih besed:
/Trijn prisega/
Jest Jcrni Hotshevar i.v I m si iz Tcriashki Kmet pcrsheshem Bogu ozhetti. sinu inu Sveti niti dur hi t ena prava TJiista. inu Schivolna persega, de jc ranic Valientin Koshar mene pustu k sebe pokliz.ol, de je ¡irizha mene, inu J'h'llippa Kosita rja soi testanienl dellu, mu de ga je gospod Koj> lan Anton M nikar pi. 'soui de ta Testament, katirvo je gos ¡m d Anton Mlakar pifsoit, inu katiri /c sdci mene no pra bron biu, je tr, prou tist teslamcot. kaiirga je ranic Valientin Koshar je ¡irizha nas triech de.Hu, jenu de richtig taku govori koker jc ranic Valientin Koshsor ¡irizha nas So S c ha Ion jc, tudi de ranic Valientin Koshar Srauen tega, kar je Sapi/senu ntgoit Beni Blagu Jo nese Kose ha rje S a Sc ha fou je, tu taku guishnu kok-r mene. Buch sdei, um no Mojo Sodno Uro pomagai imen.
V drugi z.adc"i, l.j. tožbi proti Valentinovemu zetu Janeza Kožarju in drugemu spremljevalcu Maf.ji lvaneu 'zaradi prejemkov in izdatkov za prodane vole, sta islega dne drag za drugim prisegla moža, ki sta Valentina Kožarja spremljala a;i njegovi zadnji poti v Zagreb, nalo pa kupljeno hrvaško živino jeseni i 793 prodala na Primorskem kot pooblaščenea Valentinovih dedičev.
Ma»iia Ivane, turjaški podložnik v/. Ponikev, vasi ob poti iz Rašice v Dobrepoijsko dolino, je podal kratko prisego, pod kalero sc je tudi sam podpiral kot 'Mol i: i os Jiianz, ni.p." Mož je torej očitno okusil nekaj šole in mogel opravijali nujne pisarniške posle za oha Kožarja, tasta in zeta. Vendar pa vse kaže, da ncmšcinc ni ohvladal v tolikšri meri da hi mogel v njej prisegati Njegova slovensko pisana prisega se glasi
/( etrla prisega/
Jest Mnthias Ju vam. Perscshem Bogu otsche-tit, Bogu Si u Bogu Suetemo Pucku ena Prava, /Jiista jenu Suotno Persega, de sem od Andrea Pri za Mc/sarja n Te rs ti sa le te nemo Friz.o predane 21 Volk. jenu po doli Potcgnciiech Ze renge jenu S;)esech, Kalibre sem jest od le ter.h denarjem odntuou netscli netseh Koker 1500 f. Tudi de sem od Antona Vashkota she os ton k na tem, nemo na roitengo sa ven sekat doni Valentin Kosha rjave t: h 2S Vollou, na Katic redi je Jannes Koshar 500 f prejeti OOO }jenu ne vetseh, suni tcch Aercng, jenu s peske Kati?re sem jest no tech Denarjem sch sami ton, prjeu sem lede, scu/ii ¡ki sen 11 rej en. jenu odroitou 2400 J fdo dano. Jenu od Prenioshcno ronz.iga Kos ha rja Drusiga na vem Koker dc be imeli Biu j/ so
vlii H vi xx n
1/. arhivr.kin fondov in '/h ne
183
malune. 25 Kvtni, hi mkn Guu/inii Kakar inen/ linch sedet j m] in mi unija Sadno flrva Pajnagei Amm.
Iimcz Kožar drugače kol Ivane ni obvladal veščine pisanja, zato je njegovo prisego pred dr. Bernardom Wolfoni podpiMil naprošeni pooblaščence (Nainensfcrtiger). K ozn rje va prisega se temeljiteje od Ivančcvc opisuje sklenjene trgovske posle in je med obravnavanimi slovenskem prisegal ni najdaljša ter vsebin:;ko najbogatejša.
/IVta priseg/
Jest Jana cs Ko s ha r Pcrsbesent Pag n Otschc-In, !io g ii Sina liagn Sne teme. Duau ena Prava, Zlii.ita, j en] i Svatna Per/sega de sem
lmt> od Mat h i a ta Javen to is Pano; a nelsh vetseh, kaker 2670 f /i vejen jenu de sa utrne h dcuarjech tiste 2100 f, katier it testauieiUe. atl 4u 7h£ 793 » drugi /Vi.vmn Malina t Java mi so voli Kap vat bli Doni. s a p o pa dem
2	da de. sem a d Audv^ja h vira Mc/sana u ¡dur en o sta neg no dnuge na Pvednnecb 25 vallou 1000j je] i a ]ielsc!i ]'el.se. h p vej en.
3	tio de sem od Autoiui Vashkata i.s per denktnn Mavaer sa /ii vollan kmi-re uia je Mathia Juvauz. i.v 'Hmim, shr ke je h in vank Kordiav Sliht, sa Veu Sekat an Vaga Dnu netseh Vetsch Kokev 852/prejeu.
4	ta de .vri» od Antaua Vas likata uri 21 VaHan Katicve je on va ven Seka i ne pa VVi^r p rensen, 11 etsch etsch K a ker 500f p vejen.
Paleut Pok dt \-etn p cv vet se Ii Gospudf 7>i-venza Antone Rndolpho nelsch meni koker 1500
J •
2	iIn Alanasia Jaukavitseh aelsch M"\i< Koke.v 25'H j
3	tio Medicine Daehiavia Gospadi P ah i » Sa grobi netseh uieiti Koker 3S/1S 1/4 \r
4	lo Gregorja Javuua sa Unkestenge n rauzga Maleseu i.v le tem sashafaue\n 10 f netseh meiu Kaker 45 f
5	to Gospiido Michati Seizi a as ¡akti rje t> Je/ semz.aeh na Dttnzheamn anshiah netseh Kaker IX f 42 ,xr
6	Antona Rei Wirtho Kc.stainonz< »a Dmishu' Ztrengi ad Voileeh, jena )reilwnch uet.sch man Kaker Sf
I	tna Uaspadi !ushkeud Vikarjanst Sleplutna vo Svete Malhe jena Caudnct netseh mc\n Kaker
30 f
<Sn gaspiul j'taniti fhtra u Dabrepalech sa 4H Suetrh Ma.Oie 16 f uet.sch nuna
9/in n SViit/« Maslu ii segrabe uet.sch /ncin Koker 4 f
lOmo sa use in rte Zeve lige je ni' Sprse sa Vatle, sa t rei kar o, sa Mater n Pve.se -rhlemc jenu f*nt Bosem netseh iiic/n Kaker 9Gj'12 .vr
II	u g vod sa Moteni Pvescerhlenie. 2°f tO xv jen sa ¡'ertegvainr ene shenske netseh uie.iit Koker 32JWM-
12	ni o de .«'n; u Te.rsti sa 5 1/2 llvatsclia Shameta, Katevga jc liauk pev Vashkoto Mefr.avi Dnushatt astoi: aet.sh meni Kaker 20/
13	de sem na Zereage. sa sebe jeun sa Ma hiato Juimiza a! Karhurji, patler sa traiharje sa Volle, Katier sa hli a Idria, jena ii Ter.u gnani jenu sa anshlake netseh uiein Kaker 70 f
14	ta de smu u« Zcveuge same jenn ,sa Mat hi a ta Kar! on za Keder miki rei s ha ' Daage Tierjat u sag rab jem t sa anshfoke netseh /nriu Kaker IS f sen Ven dan jenu dt jest ad D rast ga S kri I i ga Premasheina rauz.iga Ko sha rja netseh ne veni t u toku gmshuu Kc.ker meni Btig sedet jenu nn uioi« sadua Vrra Pomagei Amen.
l\idobno kot na Turjaku so tudi v Zagrebu priče zagotovo potrdile verodostojnost druge opooke Valcnlmn Katarju .n s tem ovrgle še zadnji dv-oin o pristnosti pokojnikove poslednje volje. Sodnega epiloga pred turjaškim sodiščem sicer ne poznamo, a jc iz povedanega razvidno, da jc šlo pri vsej stvari le še zn formalnost i pred pravnomočnostjo in izvršitvijo obeli testamentov Janez Kožar iz Velikih Lašč je poslal lastnik vsega lastovega premoženja, zadovoljna sta bila očitno tudi drugi zet Jurij Ivane in hči Jcra medlem ko najmlajši hčerki, kot rečeno, nista dobili pravega zadoščenja, kar jC vso stvar sp'oh zapletlo.
Natančno presojo jmkovne: podobe zapisov pelih slovenskih priseg prepuščamo slavistom a si na tem mestu vendarle dovoljujemo nck.ij opažanj. Prisege so vsekakor Plflimiv spornem^ upravne slovenščine na turjaškem gradu konce lfi stoletja, toliko boij, ker gre za ožjo domovino začetkov kn;ižnc slovenščine Valentin Kožar jc namrce živel komaj pol ure hoda od Trubarjeve Rašice, medtem ko naj bi temeljno delo slovenske protestantske kniižcvnosli, Dalmatinov prevod Biblije, med drugim nastajal prav na Turjaku. Glede na dosežke knjižne slovenščine 16. stoletja je turjaška upravna slovenščina iz leta 1795 nesporno korak nazaj Gre za izdelek prcdrazsvelljenskc pisane slovenščine z vrsto čr k opisnih nedoslednosti ir obJikovnih improvi zacij.
Pet turjaških priseg iz leta 1795 ni nujno pihala isla roka. Prve tri, ki zadevajo veljavnost oporoke so namreč zvestejši posnetek vcliko-laškega narečja kol četrta in peta prisega,'7 Morda jc bil oden od Hvali (al več) zapisovalcev tisli "actuaiius" Jožef L;bcr, k ga srečamo že pri sestavi K^žarjevcga zapuščinskega inventarja, cc jc seveda poldrugo leto kasneje še služboval na Turjaku. Vse kiižc, da ni bil domačin z ožjega področja - liflriaNi Velike Lašče, kjer njegovega priimka v 18 stoletju ni zaslediti Toda, kdor-
17
Za pnfloj« niirsičoili /n.Ki Innsli c tii|i1n ZKhvnljujcm gospoJu Rriinctu ZiidniKu ¡/ Vel ¡kili LiiU', /daj /upniku v ¡'(Kluliku.
liS NSAIJ, ¿A Vclikr LaSCc, repericirij li lf>94- 1K7K, repcrHirii 1' I73K-1H12.
184
1/. arhivskih londov in zturk
A'<H1V1 XX 1997
g
JUL1	rrsJJtU
t-fc*. . .J
m i
/0 i/-i	-n/C-^¿c^CH^JE ivt	tv-. eS&^n&^t ? +
■ ¿ti' Hi^UCK f/MtUJi i^-A-,?)Jsn<i l t* OidL^^l 7M^Č^I mCstn
J r G ^	Mmf. j
/itftLu -nCjfr J^pf Ut.^^^nl f^-čC	"foftiJ
t f	. ¿ V- u/ tA
i I
•tt^-pM^I
m
Koncc pnscgc Janeza Kožarja, Tt/riak, 29. 4. 1795
koli ic že zap/.sal ustne pr-sege zaslišanih La-ščanov, jc skušal čimbolj slediu njihovi govorici. Zlf.stj prva tri besedila so podnha velikolaškcga narečja, samo mestoma |ih zapis ncarlikuliranih samoglasnikov (c ali a. o ali u) približuje bolj rihniško-sodraSki govorici. Gospoščinski pisarje ir.icl očitno pred oimi edin nr.mcn, da bodo pr/sczcnci, ko jim bo besedilo prebral, orisego v ccloli razumeli ir. prepoznali kot svojo. ( "prav ic hil mož .sam najverjetneje od drugod, veliko-laškim kmetom ni vsiljeval svojega idioma in šc manj iskal pravilne skladnjc m izrazov id slovenske razsvetljenske književnosti. Celo knjižno sklanjanje Kožarju (v d a ¡al ni kn) je v drugi pri segi Lipcta Kožarja popravil v narečno obfno Kožarji. Kol izrazno narečna značilnost sc kaže pn vseh petih prisegah uporaha imer.ovalrcka
namesto tožilnika v primeru: ena prava, čista jenu ¿volna persege. Nasprotno sta molilvena obrazca na začetku in konen vsake prisege (Bogu očetu, sinu, svetemu duhu) pod vplivom nadre gionalnc cerkvene slovenščine.19 kakršna je bila tedaj v .splošni ribi v Cerkvi, kar najhrž velja tudi za obliko Bug v peti prisegi namesto Buli v ostalih Štirih hcrcdiiih,
Zadnji dve prisegi kažeta sicer vc£ odmikov od lokalnega narečja, vendar imata edini tipično narečno oh'iko na moia zadna ura, z.api'ano v nrvih treh prisegah kot. nt. mojo za d no ttro. Jezik četrte in pcic prisege siccr oddal ujc od dolenj-ščinc izpuščeni refleks jata (.se kaj ne namesto
' JVim. I'clcr Ribrikar. Hlcjskc podloži iŠkc prisege. I.jubljana 1W).Mr. 47-93.
ARHIVI XX 1997
I/ arhivski!) fondov in zhirk
sejkojue, sekt it namesto ^ejkat). Izrazil odmik od narečia predstavljajo v obeh prisegal) nekateri dajahuki n mestriki, denimo fa ¡moštvo namesto narečno fajuiaširi, bržčas oblikovani po latio ščini. Zlasti očitno so na la način zapisana oseb na in poklicna mena primorskih meščanov: Iji rcnea An Ki no Rudolfa. firr Voska In nema Tiico, medicine, dahtarjn, vendar tudi domačili ljudi, kot dem.no Gregorja Juvanca. Vprašanje je, ali jc zapisovalec s tem vnašal v prisegi clemenlc I asi nega govora ali sodobne knjižne slovenščine. Vsekakor pa ni pri vseh petih prisegah mu v enem primeru preteklika upoštevana reforma razsvetljenskih pisecv, ampak gre izključno na sodobni, izgovorjavo (¡nson, prej?n, a (Padati. u Krad. usc).
Videti jc, daje črkopisnih nedoslednosti ven darle nekaj manj kot v starejšem, v lanskih Ar-h i vi h predstavljenem sklopu priseg (1 "'OS-17i51). Povsem neenotna jc sicer še vednr. pisava velike začclnicc (npr. Pcrsc^a-persega in celo Jenu jevneo), a gre sicer za doslednejšo uporabo bobo-ričicc z manj vri n kov nemškega črkopisa. Znak -sij se izgovarja kot š (faiiuashtro, !ji slikani, is ImsHz) in kot ž (Koshav, ShameU,. reishai). Nemško črko seli za glas š jc zaslediti le v adap-tiianem glagolu zašafati (sasehajan). a ludi v dveh besedah za ž. (Šchivoliia, Koscharje). Poudarjeno nczvcnnči glas s jc zapisan kot -yr, (¡ur. fsou, sapi fsanu, MeAarja), le v prvi priicgi kol ss (Podji;ss(in) in največkrat /. običajnim -s (jest. persrsti, sehe). Od šumnikov jc najdoslcdrcj.-ii /aph: glasu e = zh (azbetu, zbisla. Dauzhcimui), vendar pri besedah "nič" (neč) in "vce" izključno kot -tseh ali -tsh (nclsch, netsh, velsch), pri Bogu očetu" izmenično zh in tseh (azhetu 3x, (Uschctu 2x), siccr p;i z nemško črko šc ti kratj (,pervet.seh, Jankovitsch, Bratseha). Od sičnikov je najenotnejc zapisovan glas c = z (pokliml, Jnrauz, Zcren^c)- Morebiti predstavlja lukai edino izjemo zapis rodilnika "iz l ase" (praviloma' is {jishz, v prvi prisegi I rdi is tosz); ni namreč tmiogoče zanesljivo ugotovili ali se je "iz Lašč" rcsnttiio izgovarjalo 'iz Lašč" ali gre le za zapisovalčcve težave pri zapisu šumni.skc skupine še, ki nastopa samo v lej besedi.
Odmik od bohoričicc je ob'ikovan po nemškem pravopisu pri zapisu glasil h. In sicer z eno samo izjemo. Sredi in na koncu besede je namreč h zapisan kot eb (Dorhtarja, tech), enkrat sa.u-kral kol h (Sueteh), sicer pa kol tak na zaeclkii besede (Hatshe.var) in pri osebnih imenih (Jahtmrsu, Mathas. Mathioto). Ncinšk» oblike osebnega imena so razpoznavne ludi v črki pb (Stepliano, Rudoipbo, Phillipa), medtem ko ghi.su f sicer ustreza enak znak (fcrtepvaine sa-che.^ j o u). rabljen pri zapisu izrazov JfesKmmskcgei izvora. Edina beseda v nemški kurzivi sc jc pisarju zapisala v prisegi Janez« Kožarja in to navzlic jasnemu slovenskemu drjal liku. Končni o jc povrhu tega absorbiral vezni k v (Wirtha KaJaiimiizi - pitji v Kos ta j nove i). Tudi
adaptirani glagol rajžau iz isic prisege jc bil pisarju, navajenemu nemškega pisanja, prezenten v obliki iciscu, kar jc dalo ei tudi v slovenskem besedilu: Kedcr sina r"ir.hal. Isto velja za gonjače trojim rje (trejbarseh, tr^jbore), v istem spisu siccr imenovane tudi trni bare. Zdi se, da sta c i in a i v vseh oslnlih primerih fonetična zapisa (sedet, ne/ prn\ uiein. ra deti ga). ki nastopata tudi v variantah p(iiii(i}<ei-paiiia^oi. Sled nja pomagaj - jc navzoča izključno v molit vcncir obrazcu in kaže morefrti vpliv zborne liturgičnc izgovorjave.
Improvizirani obliki po latinski normi sta še zapisa črk -q in -c za glas k. V čelni prisegi sc dvakrat omenja Matija Ivane iz Ponikcv (Poniku = Ponitju), medtem ko srečamo -c v pomenu glasu k v besedi "skupi1 (seupij in osemkrat "ranik" (ranic), vsekakor v izgovorjavi enake za pisu "ranik" r/ prve prisege, kjer sc na drugem meslu pojavlja ludi 'ranic'.
Turjaški pisar (pisarja) si m delal preglavic z zapisovanjem različnih oblik glasov u in v, (fin pak je pisal po posluhu (use, ne^au, u I dre daiisluu). Nedosleden jc pri uporabi izraza svet, .viri/ (svetiiiui. Snetemu), medlem ko zapisi besed Miwrf in ^višini omogočajo domnevo, da. je šlo res za izgovorjavo zvočniškega -u (sreiuii-Srntiru, PPfflSnfcl Vendar srečamo Črko -u enkral samkrat pri besedi živo t na (s notna) tudi za očilno jasno izgovorjeni in ennko zapisani v (Srdu vat no).
Dosledna jc pisava dvojnega 1 f-ll) v večkrat rabljenih besedah vali (Vtillc, Val loti- V'i!leeb) in delal (dedu) ler pri enkrat uporabljenem dot (dali). Drugače kot za običajna nemška zapisa i men Val/en t in ir P/uHiji/i moremo -// pri Ireh slovcn.;k h izrazih razlagal kot trdi •!. Trdi, podvojeni -r, jc Čutili v izgovorjavi besede ura, zalo najdemo v Irclji prisegi: Sadno Um. Zapisa mejn in inenj za moderno knjižno obliko manj kažeta podobne kot zaimek ko ker na različen zanis slišanih bc.scd. ki v vclikolaški okolici dejansko rahlo variirajo.
Lek?ikaln;i podoba besedil enako nazorne odraža improvizacijo. Uporabljeni izvorno neslo-vensk izrazi so živeli v vsnkdanji govorici ter bili v njej lako močno ndapliran 1? jih razen enega (Coiu!ie:t=po&rcb) bržčas ne bi mogli nadomestiti s sopomenkami. Prevzeto latinsko besedic (Candnet, Testament, Mcdittnc Docbtar, Vikarja us) jc po pričakovanju veh ko redkejše od nemškega, kicr so prevzeti izrazi deloma 5c dobili drugačen pomen. Iz najširše rabe jc vzet prislov gvistiu (=gotrvy, resnično), samostalniki birt (dalie: SVirtha=krčmarju), Irajbar (= gonjač), jaji n aster (-župnik), rajl»ii£o (=račun, obračun), sorta (-vrsta) icr glagoli nij žal i (- polov.il i), odi a j lat i (=od šteli), za mjtoti (-zr.raeunati, odšteti) in z.ašafan (=nameniti, položiti). Splošno razširjen jc bil kalk zapapadend (iz nem. inbc^riffcii = všlet, vsebovan, vklju čen), verjetno pa manj ali sploh neznana slo-
186
Iz,arhivskih fondoi i^ äbin
A141! IVI XX 1997
vensko-ncmška sestavljenka Baru Blagu {-alodialno. lastne blago). ■ Kmečki Ijlidc. ki so sc podajali na pot, so sc srečevali ttidi z. naklad-ninskimt postajami nakladnino (sa ttushlake, su aushloke, nit Dauzhciiuio aushlok< = nem. Auf-selila^) in njeni it i pobiralci (luislokur). Prc.d-vi.cm v trgovsko-poslovm svet so sodili nemški termini Zehriiu(Zercnge-v.ht^,), S/>esilii (xj)cx lic, spese. = izdatki), Unkostrn (Uukostenge = stroški), m o) tem ko edini povsem nepredelani nemški izraz mjdig (=točcn. natančen) slej kopr:j kaže na prevzem rz zadrege. Današnja narečna gcorica prav tako ne pozna besede *Terlcg"ajne" (sit fertegvuinc ene. sluuiske), npo rabljene v zvezi s prcskrbljenjnn ovdovele matere, kjer je očitno mišljeno negovanje do smrti, izraz sam pa najbrž izpeljan iz nemške besede "fertig". Zanimiv, a razen morda pr rcdknr starčkih ljudeh že pozabljen, jc izraz "brača". v konkretnem primerit merska enota za tkanino (Brutscha Shuuielaj. Dialcktalni izraz brač za laket jc bil v preteklosti registriran prav na področju Velikih Lašč. kakor tudi na Vzhodnem ntajcrskcm in Koroškem. Gre za izposojenko iz italijanščine (braccn>)t ki v množini (bruccia) pomeni dolžinsko mero. seženj.21 Poslavlja se vprašanje, ali jc bil pojem na dolenjskem podeželju splošno razširjen vsaj med trgujoč i mi ljud m' ah nemara neposredno vzet iz italijanščine, saj ga prisega omenja v zvez; s kupoprodajo v Trstu. Dokumentiran pojav besede prav v Veli kib Laščah vsekakor kaže na živahne trgovske stike lega področja z italijanskim jezikovnim prostorom
Sama skladnia predstavljenih priseg jo že na prvi pogled izrazito nemška, z dolgimi, sestavljenimi povedmi in številnimi vrinjenimi stavki Zapisovalce jc imel pred očmi nemški vzorec, ki ga ic samo okorno poslovenil. Poleg ob čaj neg» glagola na koncu srečamo tako l udi nepotrebno podvajanje pomožnega glagola bili. kakor v primeru: koker je rauik VuinUttt Kožar priča nas zašafou je Zlasti pogosti so dobesedno prevedene nemške sinlagmc, npr., na;)rej batu bil (= vorgelesen vorden), po dol ¡>o!z^ueuch cercnge jnut špeseh (=naeh Abzug der Zehrung imd Sp.\sen), z.ui" tel1 cereug f=atisser den Zcbrttngcn) m slov-;n ;kcmu ušesu nekoliko bližja' 7xi mi sekal - tta veti sekajiie in ta ptou tist testament
V primerjavi z lani obiavljcnimi tremi sta rojšimi prisegami (1708 1751) pri bc:;cdi!'.h iz leta 1795 ni zaznali bistvenih razlik ne v črkopisu ne v pravopiu;. Vendar pri tem ne gre zanemariti dejstva, ua so prisege v prvem pn mern naslaic pred sodnimi instancami na deželni ravni v Ljubljani, medtem ko so zapisi s konca 18 stoletja izdelek podeželskega krajevnega so-disča. ki v vccji meri sledi in dopušča značilnosti lokalnega, celo individualnega idioma.
l/ra/. j: rn/to/en v nemški prisegi kapmnu Al, Lima M lak.i r 1 "„.das Übrige attodial Vulgo Harn Blagu Fran:c He/laj, Elimutoiki .slovar slovenskega je/ika. Prva knjiga. A-J. Ljubljani V}l(i,
Mr.
AUIIIVI XX ■■
Iz arliivskiii fornix in zhirk
18V
Blejsko območje v gradivu vojaških merjenj 18. stoletia in katastrskih izmer 19. stoletja
iffl SFRSE
Skozi pretekli čas se jt vse do današnjih dnj obrando mnogo načrtov mest n utrdb ter zem lie vi do v in kart posameznih področij, dežel in držav Ob koncu 18 stoletja in v prvi poloviei 19. se jc na področju zcmljcmerstva z razvojem teh nologij-: marsikaj spremenilo. V tem obdobju so na področju avstrijsko monarhije nastale prve iz mere celotne države v davčne in vojaške namene
Začetki vojaških ir katastrskih merjeni segajo v obdobje 'dadanja Marije Terezije.1 Tcrcziian-sk¡ kataster2 (I748-P54) ic bil izveden po zem liiških gospostvih in ni vseboval izmcr t.i. geo graiskega i/.rii.a pescsii
Po tej davčni rekiifikaciji so bila deset ict kasneje ¡zvedena še vojaška merjenj;- ki so bila končana v času vladama Jožefi1 11. Vsebovala so tako karte kot tudi opis poknjine.4 Lela 1785 pa jc vojaški sledila davčno katastrska r/mera ozemlja t.i jožetmski kataster (PK5-1787) ki prav tako kot terezijanski, kljub izmeri zemljišč, ni mncl zcmljiskokatastrskih in^ip
V času monarhije v letih 1806 1869 jc bila
l'u ipanski naslcilslvtni vujni na Ni/ii/ciiiskcui in kasneje v iMliji ju l^unharilija pripaitla llnhshur/animi; /;ir;nli nrun jenih ilavCnih ra/inci jc vlailar i/vctlcl ilavCnu iivirilnulcnjc piisc\1i in piav rti Inmhnidski kalasicr, ki mi ta i/dclali na pnbuili: Kaila VI, jc sluVI /a unxlcl pri i/vedbi kasnejših kiii; irskin i/iMv v uslalih ilciclah.....nartr c
'y
1'aicnl Marije Terc/ije 12. avansi 1747, liilch llillbrantl, O Jn/cfinskeni vujaškem zemljevidu, Vincent KajŠp, Stiivcniju na vujaškeni zemljevidu 170-I7IW 2, /ve /ck, l.juhljana IM, sir. XIII. 'I>i srede 17. slulclj:. mi v p4inii>C pri vujaških Dperacijah up< rahljali karlc privalnc kartu giafijc, /a puliebt neposrednih vujaškili spupaiTuv pa Iu■ 11 kade majhnih ptxriKij, k. su jih nam lile pusaiuc/ne vujaSkc cnnlc." "Ravnil vujne v prvi puluvici IS. Mulelja mi i luka/nlc. ila iluk-ilanji imuni ilela ne usirc/aju in il.i upmahljcnc pixllajic ne /ailiišinju, k;ijii ubsiiijci'- karlc ni vi i/ka/nv.-ik pixtrob nusi!, ]iuhcbiic /a vujaške akcijc." Ignacij Vnje, Duiji.itAn tikirfSjjc v gradivu u ]inisliiiskili prciMnvah IS. .slululjn, Krn-ii i kit W/3, l.juhljana I')') I, Mi. 4S: "V £.-isii scilcihlcim: vujne
i 175 (i- 17(13) pil iilnuiiicnciii spnp.-ulu evropskih sil, Mu ku'crc jc piišlu /ar.nli ncrršciiih .spurnih vpmš.mj uicil A vsi ijn in 1'rusiju, se jc znova ia/lnCnu pokazalo, kakšno ,ipciiili\nn
vrcilnusi i..... pri vinlcnju vojne zanesljivo in Inčnu karlii'
grafsku grailiv«. l'u miru v Ilubciisbuimu (I7,i3), kr. jc Avs-Irija iliiknnCmi i/fiibiia Šle/i ju. jc cesarica Marija Tcre/ij:i ukazala izdelali k.-irli.grafskc pflsn ,lV(I nega cesarslv,-. l'i» hud i /;i lu i Ic'u je ilal fclilmatial Lacy, ki jc v posehni spit-menici na drasliucn način pukazal, kakšne negativna piislcf' :c ima l.-ihko pomanjkanje uslrv'/nc^a kart'i|;rjKk(-j;ii ^railiva."
4 f^nncij Vujc, DiiiuJalsku uhniitijc v gradivu u pnislurskih
prci[suvali IK. siulclja, Kronik? .TJ/J. Ljubljana IW sli. 45; "Kljuh manjkajoči iriangulacijski pixibgi In dem ilaleč |irckaša puubsc^u vsa ilrujia ilciclna mcijcnja IK. .snileljii."
izvedena druga vojaška izmcra, in sicer žc nr. oMfovj astronomske imngulaciie 5 Zanjo so bile izdelane le karte brez opisov pokrajine, morda zato, ker jc bil opis dežele žc v jožefinskih mer jenjih dovolj dober ali morda zaradi žc pred videne nove katastrske i/mere, ki jc bila izve ilcnavlclih J818 1838 na podlagi patenta Franca 1 ■ t,i, franciscejski kataster Ta pa jc tako kot jožcfinska vojaška merjenja, vseboval karte ir natančen popis avstrijskih dežel, ki so bile ob merjenju razdeljene v katastrske občine. Čc žc omenjamo vse "avstrijske" izmcre .slovenskih dežel, ki so bile izvedene v vojaške in davčne namene, ne smemo pozabiti na katastrsko izmc-ro. ki so jo na predelu Primorske (desni breg Soče 1811 1813) naredili Francozi.
Jožcfinska vojaška merjenja in irancisccjski davčii kataster sta dve izmeri, ki edini vsebujeta spisovni in grafični del, zalo predstavljata poseb no zgodovinsko vrednost.
Arhiv R Slovenije v sodelovanju z ZRC SAZU izdaja lak sim i lirano '/dajo vojaških kart /.¡i celotno Slovenijo ''Sloveniia na vojaškem zemlji ;vidu 1763-1787 ",fl Poleg poskusnega zvezka ,sta izšli žc dve od predvidenih scdnnn knjig.
Ob izdaji drug? knjige "Slovenija na vojaškem zemljcidu 1763-1' 87", ki je izšla v letu 1996, sejo porodila mi;clr da bi to prve izmcre in popise slovenske pokiajme, ki so nas lah v času vladanj.i Man c Terezije v vojaške namene, pn merjali i katastrskim1, izmerami ;n popisom, ki je nastal v času viadanja Franca 1 in jc bil se stavljen v davčne namene, in siccr na pimeru turističnega kraja Bled in njegove okolice ŽclcČ, Mlina, Blejskega jezera in b'cjskcga gradu
Prve mjaške karte m op,si so bili za etnično ozemlje uannšnj'" Slovenije narejeni v letih 17841787, in sicer za Štajersko, Koroško. Kranjsko, Trst, Goriško in Gradiško dežele, ki sc spadale v sklop Notranje Avstrije. Del dnnasnjf-a ozemlja, k'; jc pripadal Ogrski, jc bil popisan ži prej. Področje, ki je pripadalo Beneški Republiki, kamor so sodila mesta Koper, 1/ola, Piran, pa jc
Juscr t'iildus, Die militärischen Aufnahmen im Ucrcichc Jcr llab'.buijiischtn Lände.-aus iki Zeil Kaisci Ji^cphs tl Wien l'Jl'J, sli. 14; Elim Uinck Ljubljana z iikiilicu v lufi jujefin-skih dcJcInih nicijcnj. Arhivi Vlll/t 2, Ljubljana I9KS, sli 91, Vinccnc Rajsp, Majda Ficku. Slnvensku u/eitilje na vnjaškem zemljevidu i/, druge piiMc I K, siulclja (v/nrCni /ve/ck), Ljuhljana 1994; Vinccnc Rajšp, Majda Fckn, Stnvenija na vii-jaškeni /cmljcvidu 17fiV|7«7, I. >vcck Ljubljana Vi-ccnc Rajšp, Majda Ficku. Slnvenijia na vnjaškem /emljc-viilu !7fi3- 17K7, 2. zvc/ck l.jubljanu ¡9%
188
lz arhivskih fondov in /h..rk
ARHIVI XX 1997
b'1 pcpi;.an sclc pc let» P97, in siccr nn začclkir 19. stoletja. Same karte, ki so bile izdelane v originalu in kopiji, danes skupaj s popisi hranijo v kartografski zbirki Vojnega arhiva na Dunaju Karte sekuj merijo 42 x 62 cm in so narisane v merilu I : 28.800, Vsi zapis, na njih so v latinici Zanimivo pa je, da so pri vpisovanju imen vasi, voda, hrmov, ItdiFfflfih imen, skušal1 kartografi vestno vpisovati slovenska imenu.
Karte za posamezne pokrajine so hilc izdelane, kot pove že samo ime, /a vojaške potrehe, zato je na zemljevidu nazorno izrisan teren po katerem hi se predvidoma iahko gihala vojska S kart je zelo dobro razpoznavna naseljenost po krajine, izrisana so vsa mesta, trgi In vasi, zaselki z različnimi zgradbami (milnice, pošle, ecrkvc. gostilne, župniji., «amostani, gradovi in tudi po samezne hiše), ccslc . i poti (deželne, trgovske, privalnc, jezdne in pešpoti), mostovi (zidani, leseni}, brvi in hrodovi hrih., gore, gorski hrbti (njihova višina m poraščcnost z gozdom), doline in gloheli. Skrbno so označili reke, potoke, ic zera. močvirja, izvire, sliidcnee, ki so na doloec-njh mesNh predstavljali za vojsko naravne ovire, oh njih pa mline m žage. Na poseben način so kartografi označili tuui nižine, obrtne in in duslrirskc obrate.
Franci.scejski kataster* slovenskih dežel je bil z izjeme Prekrrv.irja izdelan zelo hitro, v letih 181 S-1828 in siccr za Štajersko 1820 1825. Kranjsko 1823-1826. Goriško' z lslro 1818 1820, Koroško 1826-1828, Prekmurje 1856 1867 Več ji del gradiva zemljiškega kaiastra za slovensko
-1, .sei l'ald'js, Die indiKiri sehen Aufrahmen im Hei Je Hl dci ■labshurgischen Linilci aus ilcr Zeit Kai sei Jir _phs 11. Aus. geführt durch ilen k k, Gcneralquariienmisicrsiab in den Jahren 17(13-17X5, Wien im slr. 14
OniJcn )u/cfln ,ka .le/clna merjenja, l.jubljana 11X11 Zbornik /nans'venih in ptninih .^pisuv H. Kiunvcc Naš preisnu v času in prostora, Ljubljana IU'7K; ITma Untck, I jubljana /. nkulien v luii jii/efinskih deželnih iiieijenj, Aihivi V1I1/I-2. Ljubljana 19H5, sir. y I 'J4- Ignacij Vnje Dumialsku nbmiitjc v gradivu ii pinMnrskih predstavah IX. slu!clja Krnnikü 9/.1, Ljubljana 1991, slr. 45-50 Diagn Trpin Tulininska v upisu vojaških deželnih i ne i jen j iiknlf Icia 17X5, Kmnika 42/1, Ljubljana sir. 37-45; Marija Giabnai. Sl.ivensk.i u/enlje na viijaikein zemljevidu i/, ilnigc poln vice IX. Mulcija, Sekcije 201-20."i. 212-21.S (v/iiifni /ve/ek). Aihivi XV1t/l-2 l.jubliana I slr. LVH(j(); Majda Reki', Območje ginvupcljskc nbi'nc v vujaških merjenjih IX. Mulcija Gnr.lpcljski /burnik 1W4; Mnjca Gnibnar Območje knnjiškc občine na prvi vnjaški .ipecialki /a slovensko u/cinijc v Iclih l7rt3iK7, Konjiško I 14iM'JWi • KM) le: piaiupnijc, Slovenske Konjicc 19%. Peter Rihnikai Zemljiški kalaslei knl vir /a /g.Klii^inii, Zgodi i vinski Casnpis (ZČ) 4/3rt, Ljubljana l!'X2, sir, 321: ".Sluvar slovenskega jc/.ika i;</lag. bcscilu kataster knl uiailni pupis zemljišč na doloccncm iibniočju glede na iibliku, obseg, kakn-voM, Hitu m in pose stilist vi i." IWnamii tri kaiasirske uperaie, ki mi nastajali imJ srede 1K silicija dn druge polovice 19. Molet-ja. Vv. irijc kataslri se inienujcj.i pii avstrijskih cc>.arjih, in sirer terc/ijanski. juMinski in francisccjski: Majda Ficki. Sti\ kinnuljavskii območje v ccnilnih .ipcrailh, diplumska natnga; i6() let mapnega arhiva katalng ra/stavc. Ljubljana 19X7
ozemlje od 18. do 19. siolclja hrani Arhiv lic-iihbkc Slovenije v originalu, nekaj gradiva za Štajersko v fotokopijah, za Primorsko pa je nekaj gradiva tudi v italijanskih arhivih.9
Karte francisccjskcga katastra so k risane v dcselkral večjem merilu kot vojaške Narejene so že na podlagi iriup-ulaeij.^kih ločk, narisano pa so v ravnmi brez reliefne upodobitve. Ta grafični del katastrskega opcraUt predstavljajo1" original na katastrski! niapu, indik;u-.n.;ka skica, mapna kopija in reklifikiieijska mapa.
Originalne katastrske mape in indikacijskc skicc ;o bile izdelane v merilu 1 : 2880. Vsak posamezen iist katastrske mape meri 71,5 cm x 58 cm. V nasprotju z vojaškimi kartami, ki sc za vsako .r,ckeijo imele le eno karto, so karte katastrskih občin vsehovalc nnvjdr.o več mapnih listov Mapr.i lisli ene katastrske občine so hili z vsen podalki vloženi v ovoj. rami listi pn so bili oštevilčeni z rim ikimi številkami.
Katastrski izris nam poleg podatkov o gradbenih objektih, o imenih naselij in ledin, podaja še podatke. Ki jih voiaškc karte nc vsehnjejo: številko zcml|tškc parcclc, številko slavhnc par cclc in zapis topografskega znaka za določene kaiaslrskc kulture.
Za oba grafična izrisa je značilno, dr. upo-rahliata barva, le da so katastrske kulture pri katastru bolj pestro obarvane. 7i\ nj'vo so uporabljali rumenkastorjavo ¡ili tobačnorjavo, za vrt soenozeleno, za travnik .svctlozeleno, za pašnik blcdozeleno, /.,; kostanjev gozd rjavo, za gozd pa temnosivo ali hledočrno h arvo, Vojaška kartii i.na za polja belo, za pašnike zeleno, za "'ino-gradc rjavo harvo, j^ozd je označen z bledim tušem, drevesa pa so narisana s črnim tušem.
Tudi paleta barv za označitev voda jc pri katastru pestrejša kot tista pr. vojaških merjenjih, kjer so vse vode označene le z modro. Gcomctri so pri katastru uporabili za potok svetlomodro, za jezero in ribnik p.i močno modro harvo.
Če so uporabljali za kalasler širšo palelo barv pri zemljiščih in vodah, pa so hili pri vojaških kartah gcomclri holi natančni pri označevani» promelnie, saj so poleg osnovne močne rjave barve »porabljali še različne črte, tako da so
I M) let Hlapnega mhiva, katalog la/slavc, Ljubljana I'JK7, l'etcr Ribnikar, Zemljiški kataster in mapni aihiv, Mi. (< icic/ijanski in jifinski, .sir. X francisccjski kalaslei.
11	IVIcr Ribnikar,/X 4/36, 19X21 str 331.
'' l*ii Iclu IXfi2 je Avstrijsh viijnii*gcui;iafski mštilut na u/einlju ccliilnc iniinaihije ra/.vil in duli^ii niivn nataiifnn inre/n us-nuvnih gciuletskili in£k. Leia \X(i') in IXK7 jc ncpiisrednn sleilila nnvu deželna I/incia I, i. rcaiiibulaneni kataster.
12	Pelci Kibnikar, 7.č 4/1fi, tyK2 Mr. 331: "Zapisuvanje tupn gr hiili K/nak In drugih /apisiiv v kaitugiafski. mapu sc jc iVvcdln na iiMiuvi pusebne^a ktjuia /a vpisuvanjc in vrisa vanje ki nvcnciunaliiih /nakuv pusanu-/nili katasirskili kultur. Mci) Icnii /naki sn pii nas najpugustcjši mi u/načrvanjc paš-nikuv W, skepnih pašniknv CW ^u/iluv (sniicčiea , iglast gu/d .«rcdnic slauisll Mil llicvcsec /,-i listnat gn/d. Gli /a inc San -ii/i» in vinnjiiailiiv (nh kulu navila vinska trla).
ARHffl XX 199 7
Iz arhivskih fondov m /hirK
189
glavne ali deželne ceste (označili z d ve mi pol n .iia črtama, prevozne ceste na podeželju s pol no hi vzporedno črtkano črto. pešpoti pa li pikčasto črto. Pri katastru pa so označene vozne poti s svetlo rja vo, steze in poti pa s svcllonimcno.
ZtnimiTO je. da so pri obeh narisih označevali zidane niše. mostove in kamnita znamenia z rdečo harvo. lesene stavbe so na vojaških zemljevidih črne. na kataUrit pa so svellommenc s poudarjeno fasadno črto. Pri katastru so bili pr. označevanju zidanih hiš bolj natančni, saj so za zidano hišo ir kamnit most uporabili svcllordceo. jiT.no zgradbo pa so obarvali rdeče, s poudarkom sprednje fasade. Leseno hišo so obarvali s svetlo-rumeno, tako da so fasado poudarili šc z. debelejšo črno črto. St^vhne parcele so oštevilčili s črnim tušem, zemljiške parcele pa z. rdečim Vsi ostali vpisi v kalifstrski mapi so zapisani s črnim tušem.
Seveda pajc najti poschuosti tako na vojaški! kot na katastrskih kartiih. Pri katastru so označevali riževa polja s svctlomodro barvo, poudarjeno z rjavimi čriami, šot išče tn gramozno jamo z. rjavo, pustola jc bila brezharvna, kamnolom pa moder s tušem. Na vojaskni kartah so označena krvna sodišča. Tista ki so imela pra vico smrtne obsodbe, so narisana kot vislicc Zidane vislicc so rdeče, lesene črno poharvanc. Zidane kapelico pa so na originalih in kopijah vojaških k.irl razi. en o označene.1*1
Opisi sanic pokrajine in njenih značilnosti so po/nninbuo dopolnilo lako k vojaškim kol katastrskim kartam. V njih jc pokrajna natančneje predstavljena, saj jc mnogokrat m mogoče kartografsko dovolj nazorno prikazati. V niisprotju z vojaškimi, ki so zelo suhoparni, krat k. in jedr nati. pa so katastrski opi.;i obsežnejši -t morda za zgodovino gospodarstva tudi zan uivcjši Katastrski operati. ki so ohsežncjši od vojašku) Ip pomenijo zakladnico podatkov za gospodarsko zgodo-.no, nudijo poleg podatkov o gradbenih ohjekiih, cestah in vodah tr.di podatke o prehi valslvu, živim in njihovem prehrane vanju icr da jejo vpogled v agrarno gospodarstvo, n#uin oh-dcla\*c in izkoriščama zemlje, njeno kakovost m donosnost, uvajanje novih agrarnih kultur, izko riščanjc scrvitutnih pravic, določanje 1.1 spremi njanjc cen kmetijskih. pridelkov, izjavljanje enotne vrednosti denarja in enotnih dolinskih «n površinskih mcr.H Kinastri so pomcinhn, t »d i za zgodovino uprave, ker so /.lasi v času na staj ar, j a jožefinskega katastra dali osnovo b» kasnejšo upravno razdelitev.
Vojaški popisi za Notranjo Avstrijo so vvzaiii v sedmih tmjigalJ Napisani so v obliki navpičnih rubrik, ki so pri vseh sekcijah vsebinsko enake
n l'clcr Kinnlkar. 7.t ^l/.lfi, sir 3.11; Vimeni- Raj-p, Sh>-vcnij-i n-j, voj;,skcin /t-niljVviilu 176.1-17X7, Mr. XXII - XXIII. ]'clcr Ribmlar, 7.t 4/X<, Mr. 33.V Ju/C Žiinlar, NaHanek in m/viij upravnih »krajev na Slnvcn-skeni iId Icla I X.t>),'/.£ 1-2/34, I m sir. ll'J-155.
slogovno .n količinsko pa se med seboj razi i kujejo. Vojaki opisi so kratki in jedernati. Oh ravna vajo kraje in njihovo medsebojno oddal jc nest. natančno so opisane ccstc, poti, pešpoti, mostovi, hrvi, brodovi, vode, jezera, močvirja in gore ter prehodnost in poraslost pokrajine z gozdom.
Spisovni del katastrskega operata vsebuje zapisnik zemljiških parcel, zapisnik stavbnih par cel, izkaz povr.iinc zemljišč po katastrskih kultu rah, abecedni seznam zemljiških-posestnikov popis mci katastrske občine, seznam neznanih lastnikov zemljišč zapisnik o izračunavanju površine zcnVušč, pismena dokazila o imenovanju Natančnejše podatke o sam.h zapisnikih in njihovi sestavi najdemo ffl Zgodovinskem časopisu v prispevku Petra Vrihnikarju.16
Prav gotov^o pa so najzar hrnvejši za proučevanje agrarnega raz.voja po katastrskih občinah elaborat: o cenitvi katastrskega dohodka, k navajajo topografske značilnosti kraja z vodami in komunikacijskimi povezavami, stavbe in sestavo gozda.
V pričujočem prispevku ht m skušala primerjati cenilna operata Bteda in Zclce /. vojaškim popisom področja Bleda. Primerjava jc lahko le delna, ker so, kot sem že omenila, ccnilni ela-horaii holi ohsežncjsi od vojaških popisov. Natančneje bom opisala le r.ihrlkc, ki jih vsebujeta oba popisa, in sicer so to rnhrikc o medsehojni oddaljenost krtjev. o stanju stavb, voda in cest, nadalje rubrikj i> višin i. prehodnosti hribov ter kakovost i ] poraslosti gozdom
Na vojašk karti -t popisu je Bled opisan pri sekciji številka Ift.fn Popis opisuje ec kitno področje Jesenic, Bk jske Dnbravc, Gorij, Žirovnicc, Begunj, Bleda in Bohinjske Hele, ožji opis pa še Bled. h kateremu sodijo ki..ji, kol so Rečica. Z* gorica Žo-lečBI Kontno. Selo pri Bledu in Mlino. V jranciscejsketn katastru je Bled z gn.dom m jezerom opisan v dveh kalaslrsk.h ohcinah. in iiccr v katastrski občini L 317 Bled in L 243 Žclcče.1*
Z vojaškega sU.Iišča jc zelo pomemhnn otUla Ijenost nml it «J ki jc v rubrik' tivc navadno opisana v urah. korakih ali čevljih ly Kraji Rc 6"a, Bled m Za gorica so od Korit nega oddaljeni pol ure, Žclcčc prav toliko od Koritncga in Scla pn Bledu, od Mlina pa le 1000 korakov. Korilno je pred Bregom kar za celo uro, Vrbo in Stu-denčico tri čet rt ure, Mlina četrt ure, Selo pr: Bledu in Mlino sta odaljena le 100 Čevljev, od Mlina do Bohinjske Hclc pa jc pol ure
Pri katastru jc v rohritri o topografiji kraja pri
I	1 IV ter K ihnfkar, ZČ 4OT, l'JK2, Mr. 32»131.
Vnjni arhiv na Dunaju, /hirka kan B1Xe JM.
AS, Fann\i*q\U kalasicr /a Kranjsk», L 317 Dleti in t. 2-13
Žckic.
II	Dr,--i> Trphi K n mika 42/1, IW, Mr. 37: "Kura k (Sctirln) meri 711X0 eni, Čevelj (Sehuh) slabili 32 cm kiallra ali se.ienj p» slabili I'JO cm."
190
1/. arhivskui fondov in zbirk
ARHIVI XX 199.7
obeh katastrskih občinah, Bledu in Žolcčah, omc njeno, da sla od glavnega ir.esla Ljubljane oddaljena sedem milj n čclri, od Rudovljice le ni'iljj eden od drugega čclrt ure, bkrali pa je napirano ludi, da Ic2:ta kraja v severozahodnem delu ljubljanskega okrezja, ob Blejskem jezeru, ki tvori južno meje katastrske občine Bl ;d in severno mejovŽeleč. Samo jezero sodi v katastrsko ob čiro Zclcčc.
Kraj Bled leži ob po njem imenovanem jezeru pod gradom, v smeri proli vzhodu in severu vse do Save Dolinke pa se razprostiiajo njive m favntKi, Kraj meji nr južni in vzhodni strani na Zclcčc, na zahodu na Rečico, na severu pa na občino Zasip.
Katastrsko občino Žclccc norijo pravzaprav irijc kraji, in sicer Zagoriea, Zclcčc in Mlino (Sccbach). Ka jugozahodnem delu katastrske občine so polja in travniki, travniki s sadovnjaki p? so ob hišah, na jugu in vzhodu griči, hrib n globeli. Tu so večinoma gozdovi, ponekod pr v bnbe segajo nekatere travniške kulture. Najboljši travniki ,->o ob Savi Dolinki, ob Savi Bohinjki pa le posamezni gričovnr i travniki
Katastrska občina Zelcčc mcii na vzhodu na Hrašc ir Ribno. na zahodu na Bohinjske Bt lo in na severu z občino Bled.
V t^oografskem opisu kraja jc kol posebnost Bleda omenjen Blejski grad, ki stoji na vrhu slrmc skale/ki se dviguje nad samim jezerom, jezero pa je opisano pri katastrski občini Zclcčc Omenjeno je, da o jezeru z otokom in cerkvico kroži med starosclui pripovedka, češ da je 1 il otok z obalo povezan z mestom Na samem otoku pa so tr.mkajšnji prebivalci častili slovanskega praboga Rcdcgosta, ki so mu nosili darove ob koncu poletja. Žc v času katastrskih ivnper jc omenjen izvir na vzhodni sirarn jezera, kjer jc hilo kopališče s toplo, ogrevano in mrdo vodo. Na Bledu pa sla bili ludi župnija in šola.
O prebivalstvu, živini in n,*b prehranjevanju Ter ohdelovalni zemlji in pridcJkib seveda vojaški opisi ne govore Katastrski operal omenia k, da so na področju občine Bled v času popisa živeli 204 moški. 264 žensk skupaj torej 468 duš, ki so prebivale v 74 bišah. S poljedelstvom se jc ukvarjalo 77 prebivalcev, dva z ohrljo in sedemnajst z obrtjo ter s poljedelstvom. V Zclceah pa jc živelo 283 moških in 343 žensk, l.j. skupaj 626 duš, ki so prcoivalc v 110 stanovanjskih hišah. 11(5 sc jih jr ukvarjalo s poljedelstvom, z obrtjo le dva. z obrtjo in s poljedelstvom pa 28, T;tko kot Blejei so se ludi Zclceani prehranjevali s koruzo, ovsom, "/oljem, repe, fižolom, krompir jem, mlekom ter moenalo brano, meso so jedli ob posebnih prilo/neslih, poznali pa so tudi virE
Kartografi vojaških popisov so natančno po pisali zidane .rtavbe, in sicer predvsem gradove, kjer se jc lahko vojska nastanila a\ simo prenočila. 1/ popisa seveda niso ¡'tiusiili župni , cerkva, kapelic in znamenj, kakor tudi ne samostanov, poštnih m mUr.iriski.i poslop-j ter
gostinskih, obrtnih in industrijskih obratov. Za sam Bled 'jc omenjeno, da ima razen zidane cerkve še z dano cnonadsiropno hišo in grad, ki sc nahaja na slrmi vzpetini 500 metrov nad vasjo.
Opis samih zgradb v posameznem krfiju jc "pri katastru bolj natančen kol v vojaškem popisu. Za blejsko občino jc navedeno, da jc btlc, lam 23 lesenih Hiš! ostale stanovanjske in goslir.ske stavbe so bile z.iuanc, večinoma v dokai dobrem stalit, tri med njimi so bile zavarovane. V Že-lečah c bilo 13 hiš lesenih, ostale kamnite, le ena jc h:la zavarovana. V katastrski občini Bled ni bilo nobenega industrijskega obrala, medlem ko jc bilo v katastrski občini Zclcčc v kraju Mlino 6 mlinov, ki so ttclt žilo za vso okolico.
V rubnki vode so opisane r:kc, jezera, potoki sludenei in izviri, njihova širina, glohlna in prehodnost. V vojaškem opisu najdemo le skop opis Blejskega jezera, rtenovanega Marijino jezero, ki naj bi bilo od 2 do 500 sežnjev široko, 1100 sežnjev dolgo .n 25 do 20 sežnjev globoko ter s kamnitim dnom Dotok v jezero je bil maj lien, saj so ga tvoril le majhni okoliški izviri, iz jezera Iri Mlinetn pr. jc tekel potok, ki sc j kmalu izlil v Savo Bohinjko Sava Dolinka jc opisana pri Jesenicah kol 30 do 40 sežnjev široka, 4 do 5 čevljev globoka, s kam nitim dnom, sicer na naj bi teki, v globeli, ki jc imela 2 do 3 sežnjt Cinka bregova. Reka Radovna je opisana ori Pokljuki in Zgornjih in Spodnjih Gorjah m Grirščah kol 10 do 12 sežnjev široka, 2 do 3 čevlje globoka, dno jc bilo kamnito, na oheh straneh pa jc imela do 2 sežnja visoka bregova. T ekla jc zelo biJro, zalo jo jc bilo mogoče prečkati le lam, kjer je bi' mosl, drugače pa ni bila prehodna, ne s konjem ne peš.
Katastrski operal pa dokaj obširno opisuje vode s lega področja, ki so bile v lislem času pom:mhnc predvsem /a namakanje bužrjih trav nikov. V kalaslrski občini Bled sla opisam Sava Dolinka in Rcčica, v katastrski občini '.clcec poleg njiju še Sava Bohinjka, Jczerrica ter Blejsko jezero.
Za Savo Dolinko je napisano, da priteče s severovzhoda in teče dalje proli jugovzhodu katastrske občine Bled. Na zahodni Mrrmi jc naveden potok Rcčica, ki ob močnem deževju pre stopi bregove, a ne povzroči vidne škode. V nadaljevanju opisa preberemo, da Sava Dolinka na vzhodnem delit omejuje katastrsko občino Zclcčc in leče od zahoda proti vzhodu. Na ravnini ob njej so travniki, ki jih narraka, ob po plavab povzroča škodo. Rcčica, k p.ilcec iz. katastrske občine Bled, leče z zahoda proli vzhodu in sc izliva v Savo Dolinko, namaka bližnje maloštevilne travnike, ob hudem dežeju pre stopi bregove, a ne povzroči hude škode. Jezer niča leče iz Blejskega jezera v poglohljen- strugi in sc izliva v Savo Bohinjko, žene več mlinov in ni primerna za namakanje, ob poplavah nc povzroča škode. Omenjena jc tudi Sava Bohinjka, ki tvori nr, južni strani mejo občine, teče od
ARHIVI XX V)97
t/. arhivskih fondov i i /h k
191
zahoda proti vzhodu, oh ¡/.Hvu povzroča poplave na hližniih travn:kih, (n tli piimcrna za nama-kanic travnikov. Blejrko jezero naj bi mcriio 2.54 arov ,1 bilo dolgo 1009 scžnjcv, izkoriščali so ga prcdsvcm za rinolov in namakanje travnikov, sicer pa ni poplavljalo.
Tako vojaški ko! katastrski pn;,.s vsebujeta šc ritbnko, imenovano "ceste, poti, pešpoti". V vo jaških opisih so poti opisane kol 7 do S čevljev široke, peščenih, trdnih tal ter prevozne z. nalo ženit >i .lavadnimi kmečkimi vozovi.
V	katastrski občini Bled je oprana okrana cesta, ki jc v(xlila preko Radovljice in jc bila dobro vzdrževana. Poleg glavne ceste so navedene šc občinske poti in poli. ki so vodile n;r
Pol|il
V	katastrski občini Zclečc sla bili dve okraini poti, od katerih jc ena vodila v Bohinj, dniga pa v Radovljico. Ohc sta bili prevozni, a ne prevce dobri. Poleg teh dveh so obstojale šc občinske, poljske in gozdne poti. ki p.av lako niso bik preveč dobro vzdrževane Na področju telečje bilo tudi nekaj mostov, in siecr ed< n v Mlinar, preko Jc/ernicc. drugi pa preko Save Dolinke namenjen za povezavo z Hrašami, Rceica pa je imela kar Iri mosiovc. Pri rubriki, ki obravnava semnje 'm semenjske cene. jc omenjena 4 milje oddal jena Beljaška poštna cesta.
O hribih na leni področju govori le vojaški op,s. pa šc ta dokaj skopo. Hribi na tem področji! so bili prehodni le po označenih poleh, sicer pa so bili /aradi strmin ležko prehodil' Pri kaia-.strski občini Bled jc omenjen grajsk: lino. Pi t Žclcčah pa niso i/.rceno opisani vsi hrib:. omenjeno jc le. <la se na južni in vzhodni slrani ob-č nc dviguje gričevnat svet.
Zadnja rubrika, ki jo imata oba opisa, so gozdne površine. Katastrski elaborat vsebuje zelo obsežne rubrike o /.cmljiiik' posesti, opisi: h,s v elaboratu sledi še opis obdelovalne zemlje, kamor sodijo ludf gozdne površine, ki so zelo natančno opisane kar pa nas seveda ne čiidi, saj so le na podlagi natančno pregledanega m popisanega zemljišča lahko ugotovili njegovo kvnHtcio •n njegov donos oziroma zaslužek, iz pjcfea pa višino davka. Zalo so. za razliko od vojaškega opisa v katastru, zelo natančno popisan^ gozdne
površine in sestava samega gozda, sliuklura lal itd Na podpičju Bleda jc bi! gozd razdeljen v dve kategoriji. V pr. i sta raslla hrast in bukev, v drugi smreka in bor. na travniškem področju pr. so navedene b.ikve hrasli in !ipc. Na področju katastrske občine ;leče je b'l le prvovrsten visokorasel gozd s smrekam, in bon Na vojaškem opisu pa jc gozd na tem področju opisan kot nizkorascl, pomešan z grmenjem jn s skalovjem.
Sledijo nrhrikc, ki jih vojaški opisi nimajo, zato jih ne bomo natančne; obravnavali, opisujejo pa predvsem obdelovalne zemljo, kamor sodijrj njive, travniki, malt vrlovi. pašniki, goz do<'i, travniki s sadnim drevjem iri travniki z lesom /.a uporabo. Vsa zemlja jc bito razdeljena v Iri kategorije, .n siccr so bi!lc ni.vc in travniki razdeljene v iri kategorije, v dve travniki, visokorasel gozd in muli vrto *i. travnik, s saumm drevjem ali lesom pa v eno kalegorijo. Tekst posveča posebno pozornost pridelkom na polju, travi na travnikih in lesu v gozdu, govori pa tudi
0	obdelovanju m skrbi za zemljo, o dominikalm
1	rt rusiikalm zemlji.
O živiri jc nap.sancga mnogo, predvsem o leni kako, kje. kdaj in s čim so jo hranili v zimskem in spomladanskem času. Zaradi obsežnosti popisov bomo kot zanimivost nasleli le živino, ki so jo imeli na Bledu v hlevih, in sicer 59 konjev,
2	vola. 164 krav 651 junccv. 39 ovac 40 ko/, in 110 prašičev. V Žclcčah so imeli 79 konj. 10 volov, 230 krav, 149 ovac in 140 prašičev. Knetjc so obiea,no vse svoji- pridelke, ki so jih pridelali doma. vozili na tedenske semnje ki so bili ob ponedeljkih in na kale rih so veljale kranjske iržnc cene.
Jožcfinrka vojaška mnrje\a so v drug- polovici 20. stoletja za področje slovenskega ozemlja doživela svojo "renesanso" s faks ¡Bil i rano i/.dajc. "Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 1787" Pozornosti pa je vreden "ud francirccjsk kal a slcr ali vsaj njcgr.vi ccnilni operati. k. vsebujejo v svojem obsežnem spisovnem gradivu za vsako katastrsko občino neprecenljivo oogasivo podatkov lako s področja topografije, kakor tudi s področja gospodarske zgodovine
192
Iz arhivskih fondov in zbirk
ARHIVI XX 1997
Obnovitvene zadruge v letih 1945-1955 v dokumentih Zgodovinskega arhiva v Celju, s poudarkom na Kozjanskem
METKA B V KOŠEK
OBNOVA rODEZEIJA V IITIII 1945-1955 V DOKUMENTIH, S POUDARKOM NA KOZJANSKEM
V upravnih fond'h Zgodovinskega arhiva v Celju se nahajajo poročila o delovanju obnovitvenih zadrug, ki ,;o bile v prvih povojnih letih ustanovljene na teritoriju skoraj vsakega krajevnega ljudskega odbora. Ker se mi je delovanje teh za drug zdeio nekaj speei ličnega, sem poskušala zve deti kaj več o uj'hovcin delovanju, številčnosti, pristojnostih itd. Kol osnova so mi služila poročila o obnovi podeželj;i. ki .i nahahjo v fondu Okra' nega ljudskega odbora Celje, ter poročila o delovanju zadrug pri posainczi 'b občinskih ljudskih odborih. Žal se iz njih ni dala izluščiti celotna slika, sni manjkajo poročila za posamezna obdoh ja. S pomočjo Zadružnih registrov, ki jih ravno ta ko hrani arhiv v Celju, so sc lahko ugotovili ustanovitveni podatki večine obno"ilvenib zadrug Poudarjam vceinc. kajti v poročilih, ki "ic nahajaj ti v fondih upravnih organov, sc pojavljajo imena, katerih kljub večkratnemu preverjanju nisem za sledila niti v registrih niti v uradnem listu. Ncpo polnosti sc pojavbajo tudi ob ukinitvi oziroma ob izbrisu zadrug Iz fragmentov, k1 m jibjr ujpelo zbrali sem sestavila le okvirno podobo. Da b: zapolnila vrzeli, sem sc naslonila ludi na časopisa Nova zadruga ter Nova pol. Na teritoriju, ki ga danes pokriva celjski arhiv, je največjo škodo v vojnem času utrpelo Kozjansko, zato scin name ni k. ta zapis raziskavi I c-lega. Pričujoča razprava naj lak o služi le kot opota kasnejšim, pod rob nijšim raziskavam.
OBNOVITVENE ZADRUGE V EETIII 19451953
Prva povojna leta so bila namenjena obnovi dr/a ve. Za obnovo podeželja so bile ustanovljene posebne oblike združenj, s pomočjo katerih naj bi bilo v LR Sloveniji obnovljenih kar 21 OOOpopo! nema uničenih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Do leta 1947 je bilo tako ustanovljenih 167 tako imenovanih obnovitvenih zadruc (za vso Slovenijo j. V njih naj bi sc združevali oškodovanci ene ali več vasi ki bi bili gospodarsko, prometno in ludi drugače povezani med sabo. Namen obnovitvenih zadrug je bil. da zadružniki skupnj sestavljajo programe obnove, sc posvetu
Nnva zadrug. S'. 19. 7 S i947. sir. I, Kaki i homo Icios obnavljali porušene vasi.
jejo, organizirajo delo. vodijo delavni ipd."* Njihova naloga jc bila predvsem, da v čim krajšem easu poskrbijo za streho ljudem, živalim in pri dclkoin, in sicer peliki radbenega materiala, kreditom in delovne sile K redile ler druga namenska sredstva, ki so služili za obnovo stauovanjskin in gospodarskih poslopij, so izplačevali zadrugam razni denarni zavodi, kot so Državna investicijska banka. Zadružna gospodarska banka. Zadružna kmetijska banka ler hranilnice. Pri ministrstvu za linancc DFJ je bil ustanovljen "sklad za obnovo dežele in pomoč opustošenim krajem. Izdan jc bil Zakon o ustanovi,vi sklada za obnovo podeželja ir pomoč opuslošeniin krajem (posebna priloga k 17. številki lh\ iS NOS in Narodne vlade Slovenije 2. dne 14. 7. 1945). Zakon jc določal, katera sred siva «) bila namenjena obnovi;
a)	cisti dohodek od prodaje, oddaje v zakup ah od drugih prenosov imovine, dobljene od Adim a i M rac i jc združenih narodov zsi pomoč in obnovo (UNRRA) na temelju in v mejah spora/umov med to administracijo in našo drŽavo;
b)	vsi dohodki po odvzemu vojnega dobička, pridobljeni med sovražnikovo okupacijo;
c)	odbitki v korist lega sklada po zakonu o lik iidaciji pol rdi l| izdanih ob izmenjavi okupa cijskih bankovcev, in o razpolaganju s Icrjatvami na vezanih računih,
d)	ostali dohodki, ki sc določijo s posebnimi zakoni, uredbami ali ministrskimi odločbami, obnovami) zakonih n uredbah
Pri razdeljevanju kredila naj bi upoštevali tiste kraje in ljudi, ki naj bi bili največ prispevali v narodnoosvobodilni borbi in naj hi bili največ trncli pod okupatoricni in domačini izdajale". Brezobrestna posojila naj bi bila namenjena naj-polrebncišim. Za razdelitev posojila jc bila usta novljcna posebna komisija, sestavljena iz zastop ni kav m-ni s ti siva za finance, gradnje m socialno politiko ter iz zastopnikov zadružništva in regu tamih hranilnic Izplačilo posojila jc izvrševal Denarni zavod Slovenije preko zadružnih orga nizacii in preko regularnih hranilnic.-*
Vecina obnovitvenih zadrug jc bila ustanovljena že konce leta 194^ ler v začetku leta 1946. Naloge, k so Si i i h zada!!, so razvidne iz. za družnih regi ;trov:
I. Obnovil ve na zadruga pod vodstvom teb ničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in
Nova zadruga, si. 2(i, 2(i. (i 1 'J4fi. str. I'/J, Ra/.voj obnovitvenih /adro^.
Nova zadruga, šl. 3, 13. 9. I !>■!?, Mr. 2,1'rva piimoC za <ibnovo naših domov.
ARHIV] XX 1997
Iz arhiv ki h WP in zbirk
19.1
izdela ohnoviivcni natiri za svojo vas.
2.	Pod vodslvo:n gospodarskega .strokovnjaka izdela proračun obnovitveni II de] vsakega posameznega člana in za celoten okoliš, nadalje določi višino obremenitve v dcln in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana.
3.	Posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih eventualno spornih odnosov (komansaeij).
4.	Skupaj nabavlja in izdeluje, zhira in po razdel juje med svoje člane gradbeni material.
5.	S pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči ped vodstvom tehničnega strokovnjaka oh-novi porušena n;:,sel j a po predloženem in od oh renem ohnovitvenem načrtu.
6.	Da po možnostih od pristojnih vojaških ohlasl' izpolnjnjc pritegnitev delovnih moči, zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odreja delo po njihovi slmkovni usposobljenosti''.
Vsak zadružnik je moral prispevati svoj delež. Katerega vjsina jcl bi'a različna in je vaxiirahi od 50 do 500 din. Jamčiti so morali z enkrat ni m do desetkratnim deležem. Najpogostejša končna vsota je hila 100C din, čeprav se je pri različnih obnovitvenih zadrugah vrtela od 50 do 2500 din5.
Ministrstvo za gradnje je organiziralo 20 teh nic.jin baz. (za vso Slovenijo) in iih poslalo v središče porušenega ozemlja. Ohnovitvene za druge so povezovale vse p/izadctc oškodovance, tehnične baze pa so jiir. nudile vso možno stro kovno tehnično pomoč in posredovale pri nabavi industrijskega materiala. Da pa se :c tehnično oschjc razbremenilo (vstalega dela, so tehnične z haze med gradbeno sezono v letu 1940 polagoma prešle z haze, na okrajne odbore, kjer so se po svelrb izključno tehničnem dcln. Ustanavljali so tudi okrožne poslovne zadružne zveze, ki so pre vzele vse zadružno vodstvo in s tem na eni strani poj a ča le zadružni živelj, na drugi p;, poskrbeli za povezavo med okrožnimi in okrajnimi forumi/'
OltNOVA NA KO/JANSKICM
Po podatkih, k: jih navajajo časopisi v tem čas n, naj bi hilo 75% vseh vasi na tem področju požganiii Uničile so jih nemška, iislaška in delno partizanska vojska med veliko ofenzivo v teh krajih pozimi leta 1944 Časopis Nova zadruga navaja 650 kmetij, ki naj bi hi le popolnoma uničene in v katerih naj hi hilo zajeti!} J600 zgradh.7 Časopis Nova p:)l je leta 1945 objavil podatke o številu pogorelccv na Kozjanskem vendar so te številk) le okvirne, Da hi si ustvaril popolno sliko, ni dovolj ohranjenih podatkov;
Le; ično:
Kozje:
Planina.
Št. Vid:
Jurklošlcr:
Marof:
200 pogorelcev 50 pogorelccv ni podatkov 8 pogorelcev ni pociatkov ni podatkov.8
Na poročilo, ki nam d rje popolnejšo podobo o povojnem stanju prvič naletimo šele leta ]Q51, ko so začeli natančneje nadzorovati sredstva, ki so se odvajala za oh novo poccžclia. V poročilih, ki se bahajajB v fondu OLO Celje, so zajeli podatki za celotni okn.j Celje-okoli ca:
1.	Na področju našega okraja so hile porušene 404 h i se.
2.	Na področju našega okiaja je bilo poškodovanih 1^2 hiš.
T. Gospodarski!i poslopij je hilo porušenih 484.
4.	Poškodovat, b gospodarskih poslopij je hilo 1 15.
Uri podaf ih 1 in 4 n:so upoštevani številni manjši objekii, ki nc bodo posebej ohnovljeni-
5.	Oškodovancev (lastnikov poškodovanih stavb) je 744.
6.	Porušenih ali poškodovanih slavh, ki so skupra lastnina, j^; hilo 20.9
Poročila, v katerem h. hi jo z.aiclc Kczjanskc kot celota, v uprav nh fondih našega arhiva ni sem zasledila. Lcla 1953 so moral posamezni občinski ljudski odliori zhrali in obdelati podatke o stanju na terenu. Zbrane podatke so morali poslali Okrajnemu ljudskemu odboru v Celju. Tako sem podatki za posamezne kraic zasledila v gradivu občinskih ijrdskih odborov Le^ično (dalje OhLO), ObLO Planina pri Sevnici, ObLO Jurklošlcr in ObLO Kozje. Kjer je bilo možno, sem iz zhranih podatkov zaradi večje pregled nosli sestavila tahclc, pri nekaterih pa sem zapisala samo številke. Opozorim na i šc na dejstvo, da se v omenjenih številkah skrivajo samo .prijavljeni oškodovanci, zalo iz nav;dcn h podatkov ni razvidno dejansko stanje.K)
ObLO Jurklošlcr: v lclih 194.5-1953 je bilo prijavljenih ¡8 pogorel cev (njihove premoženje so požgali Nemci ir. ustaši od 15. 12. 1944 do 23. 12 1944), od lega 13 skoraj v celoti pogorelih.11 ObLO Planina pr Scvniri: po seznama iz let? 1954 jc hilo vloženih 55 prošenj za dodelitev kredita za oh novo požganin objektov12.
4 ZAC Okniinn MiiliSCc v Celju, Zaïtru'ni rvH.lcr št- IV. Mr. '2K, Oh m lv i t vem zadruga / innejcnim jamstvom Kn/jc. ZAC, Okm/.nn sniliiie v Celju, Ziidniini remisier VI ¡11 VII (' Nnva /ailrujça. St. ?fi. 26, (i. Il,'4f). Mr. 200, Obnnvitcv pndc-7c Ija.
Nova zadruga, šl. 9, 27. 2. 1946, Mr. fil, Obnnva n;t Kn/.-liinskcnr.
K Ni va pni, 19. 10. ly4S,Mr. 7 Obnnva na Kti/jansk-;m.
9 ZAC, OLO Celje, AS 2.52. Icln 1951,Obnnva nndc/^ja, Po
dalki n nhnnvi pixle/elja ■ pnročiln /. dne 10. 10. 1951.
11 ZAC, ObLO LcsK-no, sig. S" 23. Obnnva pixJc/clja 1953.
11	ZAC, ObLO JurlUišier. AŠ 2, Pirpis vojne Skixle 1953.
12	ZAC, ObLO Planina pri Sevnici. aš 1/64, Obmiva podc?Jja
194
1/, arhivskih fondov in zhirk
ARHIVI XX 1997
07, Lesiono: v letih 1945-1953 prijavljenih \T> pogorelecv.
oz i.ksicno	ufc 1944	llrupi vzroki	Skupaj
	ustas 1	ptr/an?	
1. Tupuliivii	! 1	-	11
2 Lcsičnii	32	2	34
3. Drci.stti i rebrn	1	-	1
4. Pilila,ij	33	KI	43
.S. Diibjc	-	1	|
6. Klakc	2	11	13
7. Dublciičc	-	1	1
K. Sifjšk.i jiiirt'.i	1	1	2
9. Bistriva	1	1	2
10. Drgnil:	H		K
12, Gubnn	1		1
13. fcujsiJ?		II)	111
SKUI'A.1	'JO	■>7	17.1
07, Drcnsko rebro: v letih 1945-1953 je bilo			
prijavljenih 81 pogorclcev.			
OZ DKKNSKO	IWKal lela 1944	Dru^i vzniki	Sklicuj
kmiko	iikiipalor	pn/nnp	
1. Gut....	32	3	35
2, IJrvíiskn rebrn	29	5	34
3. Za^urjc	1	3	4
4. Lcsičnii	-	1	1
5 t'ilsianj		1	1
ft. Prislava	1		1
7. [Jii ble?, i če	1	3	•l
K. Oslcščiea		1	1
SKIII'A.1	r,4	17	ki
OZ Prcvorje: v letih 1945-1953 prijavljenih			
8 S pogorel cev.			
ozrni;voR,ii'	roipri leta 1944	llniKi v/rnkl	SKllrA.1
	okupator	pr/jrc	
1, Slrašku florea	19	1	2(1
2. Kriviea	23	-	23
3. Uipaea	11		11
4. Bisi/ica	15	-	15
5. Dobje	19		19
SKUi'A.1	87	1	88
ObLO Kozje; leta 19.54 je bilo prijavljenih 89 pogorelecv.13
OIIČINA KOZJt-				
Ime kraj"	SI poRiirciccv	Pori rele bi\e	riiKcrelu fiiAp, po-lop]n	Oslala piislnpjn
1. Ze Jc	ti	R	2	H
2. Huče	17	11	9	14
3. Vrcnsta p».	14	5	1	9
4. Ortnice	2	2		2
5. Ki./je	24	17	4	IK
6. 5,ivi,	KI	2	-	4
7. Jcsiivce	14	11	-	13
K. Zdi ilc	5	2	3	5
9. K..rte	3	I		2
t«. Beli.	12	1		2
ti. Vclcrnifc	16	-	1	12
S K lil'A J	125	58	20	81 j
Na Kozjanskem so osnovali prve obnovitvene zadruge že lela 1945, do leta 1946 pa so bile ustanovljene vse spodaj naštele. Njihovo Število je bilo v začetku večje, kasneje p;; so se združevale, ločevale in ukinjale. Do leta 1953 so bile vse obnovitvene zadruge vključene v kmetijske zadruge. Iz zadružnih registrov je razvidno, katere obnovitvene zadruge so delovale na področju Koi.iar.skcga:1,1
1 m e 3.ad n. kc	| >:li ii m nslanimhi,'	1 lain m ipiMi
1. Ki i/je	2'J. ti. 1945	IK. 2. l'/iri
2. I.csičnn	5.9. 1945	1H. 2. 1946
3. Planina pri Sevniei	3(1. V, 1945	
4. JurklnSlcr		-
5. ij Viil na Planini		
(i. Murni	23. 9. 1945	3. 6. 1946
7.Prcvnrjc	2(1. 1, IIM6	23. 3.1916
K. Orer.skii rchoi	13.2. IDtr,	2f>. 3. 1916
9 Unče	If. 1. 1916	7, 3. 1916
IU. Šmarje pri JeKah	11.6. 1916	
11, šimiivn	-	
12. h ničel rte k	9. 12.1915	1.4. mri
1.3. hiljc nb Snlli	16. 1. 1915	25.4. 1946
I > "i--	'	J	li.l
' t.udruinen registru).
hile zrivct'ctie
Oskrba / ^nidhciiiru mntcrudiim ni delovno močjo
Kozjansko sla pokrivali dve tehnični b;;zi, ki sla imeli s;dež v Kozjem in Jurkloštrii. Čutili je bilo pomanjkanje strokovnega delavstva, vprežne živine in vozov. Tudi materiala za gradnjo ni bilo dovolj, zalo so .se na terenu pripravljali, d:i bi usposobili dve opekarni za zidno opeko, v Lcsič nem pa opekarno za strešno opeko. 1'rva jc začela delali opekarna v Kozji m usposabljati pa so r.a čel' t ud- opekarne v ->onovem, Podčetrtku irj Imencm. V Sodni vasi sodo leta 1948 nameravali usposobiti novo opekarno,15 Časopis Na delo opi snjc pripravo material;? v opekarni v Kozjem "Tehnična baza Kozje je inescca januarja 1946 začela z izdelovanjem cementnih strešnikov. Iz delujejo sc v neki avtogaraži v Kozjem, Na razpolago soji le neki leseni podložki, pri čemer jc ddo mnogo zamudnejše kakor delo z železnimi modeli. Kozjanske izdclovalnicc ccmcnt-iih strešnikov zdaleka ni primerjati z i,;delovalnicain;, ki imajo na razpolago potrebne stroje in železne modele, V januarju je bila dnevna produkcija nizka, ker delavei v izdelovanju opeke niso bili izurjeni, a je narasla v mesce» maicn. Vcbk porast jc pa dosegla produkcija v mesecu aprilu, saj jc nekatere dni beiežila celo 1 '00 komadov, kar je
14
7.AC ObLO K.i/jc, AS 2/62 Dnk.inčni sc/njin nhniivc ntvinc Kv/jc l!>54.
ZAC, Olim/ni» sodišče v Celju, ZailniJui recisicr Si. VI in VII (Zadrvni regisler 51. VIII jc izgubljen, »In /a vse iihniv vilwnc /ailnigc, ti mi pokrivale Ki i/jonski i, ni bilii iiingnčc ugnlnvili času naslunko Imena nslalili win i/pisal.-i i/ nbii-njenih dnVu mcnln v in i/ časi ipisnv N1 ivu zadruga icr Na i le In).
1 ¿AC, ULO Šmarje pri Jelšah AS si». I'J. leni l'J47, I'mit-čiln ii .ibnnvi »pekarn in apnenie, 2, 5, 1947,
Ali if] VI XX 1997
ni arli i v škili fondov in zHrk
195
pri i levi ] u 12 delavcev vsekakor razveseljivo, po sehno če se u ponlc varno, da seje dvignila li.di k a kovost opeke. Zaradi nepremostljivih ovir se je morilo prva dva meseca (u in lam z delom pic-kiniii- kljub icmu je bilo do 24 aprila letos izdelanih 52 373 komadov cementne strešne opeke, ^rodukena ccmcnlnih strešnikov se je torej v apn lu zvišala za dobrib 3(Mf>! kar jr lep doprinos teh nične baze k prvomajskemu tekmovanju."lfi Zidaki, Ki nojih izdelali v takšnih poljskih opekarnah, so bili slabe kakovosti, ker glina ni bila primerna za izdelavo opeke Niso bili odporni proti razi i č nun "rcmcnskim razmeram in so ustrezali le zidavi notranjih zidov. Poglavitno pa je bilo, dr pror/. vodnja ni pokrivala potreb po tem malerialu, zalo je hilo zadrugam na Icm področju leta 1947 de deljeno 660A}0 kosov zareznt opeke, 224.000 kosov hohrovca in 130.000 kosov zidakov. Načrl na kor.-sija je zaradi velikih potreb dodelila za to Pudroeje še izreden kontingent zidakov v "isii" 224.0O0 komadov, ki so ga postopoma razdelili med posamezne obnovitvene zadruge Za lo področje jc bil dodeljen tudi kontigent žičmkov, in sicer 3,7 ton.17
Potrebe po apnu so v celoti krili z lastno pni izvodnjo. Posehno uspešne so bile apnciuce L»h no^itvcne zadruge Lesično, KL.O Kozje in Skcl ter apnenca v Koslriviuci. Tehnična baza v K z-jen je v mesecu aprilu pričela z žgan jem apna. Še istega meseca ga je izdelala M Ion in ga v dveh dneh razdelila med člane obnovil veni h zadrug.18
Ministrstvo za gozdarstvo jc preko uprav državnih gozdnih gospodarstev dodelilo obnovitvenim zadrugam 2900 m3 lesa na panju. Vendar je bilo (aksen kontigent lesa težko dohiti, ker so bili gozdovi ponekod popolnoma izkrčeni. Na nomoč so priskoči i a druga gozdna gospodarstva (npr. savinjsko gozdno gospodarstvo jc sporazumno s pn zadeti m i obnovitvenim zadrugam pošiljalo les iz drugih področij).
Iz tabele so razvidne potrebe po lesu v jot ill 1946/47;-
lfi Na delu, p S. 11 5. | y-l ft. sir. 3. TchniCn; ba/;i K»/jc v Nt»«*cf icki.iovanju.
ZA C, OLO Šmarje hi Jcllah. Afi 3/1 V- leln 1947. niimCilu povcijchita V3 ubnovii /a skupščini) Ol.O 7. li>4 1K Na delu. M. 5. Tehnična ha/a Ko/je v prvi) majske m lekmi» vanju.
I9i ZAC, OLO Smaijc pri Jelšah A S l/l K. kn> I "47. Zapisnik k-.inrcrentc nbniivinirne^a s vela.
Posamezne obnovitvene zadruge so nabavile
les:
1	Lesično pri državni gozdni upravi Rogaška Slatina v revirju Hartcnstein,
2	Kozje od državne gozdne uprave Biežicc,
3. Drcnsko rebro pri državni gozdni upravi
Rogaška Slatina v revirju Harlcnstcin,
d. Podčetrl-k 250 m3 v Pilčnik Bodole, 250 gli v Loki pri Žusmii,
5.	Prevorje od gozdne uprave Sevnica v revirju Zagorje pi Pil Staj iu.
6.	Buče od gozdne uprave Rogaška Slatina (Pi)dčelrlek) Bodole,
7.	Polje ob Sotli od državne gozdne uprave Brežice (Bojni vrh),
8.	Rogaškr, Slalina od državne gozdne uprave Rogaška Siatina. in sicer 150 m? v Rogaški Slatini in 100 m3 v Rogalcu.211
Za leto 1951 je hilo za obnovo podeželja na Kozjanskem načrtovanega in odobrenega 207 m-1 lesa na panju. Razo :ljdn je bil med naslednje obnovitvene zadruge:
1.	Gozdno gospodarstvo Brežice je dalo 1650 m1* lesa za:
- OZ Prevorje600 m C-U Planina (gozdna uprava) OZ Pianina 700 m3 CU Planira OZ St. Vid |5fT 11) C-U Planina ali Podčetrtek OZ Unče lOOni3 GU Podčetrtek, Kozje O/ Drensko rebrn 250 ju3 GU Planina
2.	Gozdno gospodarstvo Celje jc dalo 125 m3 lesa za
OZ Mardf 125 m-1 GU Jurklaštcr
Za potrebe razreza lesa sla bili v Jurkloštru in Kozjem obnovljeni parni žagi. Za žago v Kozjem obstajajo podalki, c!a jc dnevno iziagala 15 m3 lesa
Poleg ohnosetvenih del so gradili lud: enodružinske hišice tipa Pogor. Za vsako tako hišico je bilo potrebnih 10 kahičnib metrov lesa. V njej jc lahko stanovalo sest oseb Potrebovali hi 54 lakih hišic; da hi najpotrebnejši dobili streho do zime.71 Na prdročju tehnične baze Kozje naj hi zgradili 10-12 lakih hišic v izmeri 6x4 m. Tehnična baza v JurkloŠlru jc planirala izgradnje 15 enodružinskih hi.šie V Podvirnh :ih jc v Iclu 1945 zgradila 5, za 6 hišic jc imela pripravljen materi il, za osialc (tiri pa je bd pripravljen material v dolini.22
Poleg splošnega pomanjkanja gradbenega materiala jc pestila obnovitvene zadruge .šc ena nadloga pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Dc lavske ekipe, ki so bifl formirane v ta namen, so morah vodi j i kvalili dram delavci. Nova zadru i jc ob-avila podatek, dn jc bilo pred vojne v Slovt. mji 3:90 zidarjev in 700 lesarjev, po osvoboditvi pa je ostalo le 2000 zidarjev in *>00 lesarjev.23
211 thiilciii.
1 Nnv-j /Jilruj;3. si. 2. f>. 'J. 1945, sir. 3. Obnova. " Niiva pur. I111. IV4i. sir. 7 Ohmr'a na K.i/janskcm.
Nnra /Jidnip, si 23. 5. fi. IWfi, sir. 175, V/g j jami: neve kailre zidarjev in icsaijci-
Ime zadruge	1/. knnlif;crl? /n Icln 1946 šc lic 1/. ru hI jenu	rv Idil l!)47.<c palrclim» m1	skllp.-lj n»J
1 • LcsiCnii	31 KI	«HI	y
2. Kivjc		4IM1	4i KI
3. Drenskn rebro	3511	4 Q0	75(1
4. PiKlteinck	5ft	4511	51 KI
5. l*n:vi)rjc	21 KI	2.511	J 511 •
■ Huie	UMI	UXI	2(Mt
7. I'tiljc lib Sulli	5fl	1711	2211
K RujiašLi Slalina		2511	2511
196
tü arhivskih fiinduv in zbirk
ARHIVI XX imi
Glede organiziranja siiokovnc delovne ekipe je imela največ sreče Obnovitvena zadruga K:iz I. Njene delovne ekipe .¡o bile stalne in so delale na račun zadruge. Vodiic so tjd| mezdne pole ipd. Tudi zadeve finančnega peduvanja povezanega s črpanjem kredita, so bde dobro urejene
Potrebe po kadru za leto 1947 prikazuje na slednja tabela:24
Mezde jc določil Izvršni odbor OLO Celje okolica, in siccr
zidarjem tn lesarjem, ki delajo pn pogo-rclcu, ki jim ne more vsak dar nuuiilf hrane, se določa uma mezda na 30 do 40 din (po spesob noslj);
zidarjem i i lesarjem, ki delaj.) pri pngo-rclcu, ki jim nndi dnevno brano, se določa nrna mezda od 25 dn 30 din (po sposobnosti);
- v izjemnem primeru, če pognrelce inina v družini nobene delovne sile in ne more dobiti brezplačne pomoči od množičnih organizacij, se plača tudi strežača; in deer brez brane 18 do 22 din.sbrano pa I6do l^din.2'5
Finančna pomni drŽave
Brez finančno pomoč' države ne b. hib možna gradma oziroma obnova porušenega podeželja. Dodeljena sredstva naj bi služila za nakup najosnovnejšega materiala cementa, apna, železa in podohno. Namenjena so b la tudi za plačilo kvalificiranim uelaveem. Ugoden rezultat pri dodc-lilv* kredita naj bi bila opravljena dela v ših ikrat.u vrednosti Narodna vlada Slovenije je že septembra 1945. leta namenila sredstva za obnovo. Določenih jc bilo 60 milijonov iinarjev posoji a, od katerih naj bi bilo 30% brezobrestnih. T;; denar raj bi služil kol sredstvo za najnujnejša popravila, ki so morala biti opravljena do zime. Obnovitvene zadrupe so prejemale denar, določen za njihov okoliš, preko hranilnic, višino kredita pa so svojim članom določale na posebnih članskih se Stankih, kjer so ugotavljali potrebe posameznikov pc denarni pomoči. 1 lani naj ne bi dobivali de naria v roke. Izplačale naj bi jim samo denar, potreben za izplačilo mezd in obrtniška dela. ostala izplačila pa so se morala vršiti preko hra
24 zac OLO Šmarje pii JcKab. AÍ> 3/IK. IcLic 1947. Zapi-nik
kccnfcrenc <ibnnvM veneta svela
2- ZAC, OLO Celje. AÍ 251. Icio 1951. Kreilili /a nbnuvi' pode
?clja
' Nnva «nircigal b. 3. 13. 'J. Prva pi....... za tibnnvo našib
itn mi iv.
iiilnic.- Obnovitvena zadruga jim jc bna dolžna priskrbeti potrebni gradbeni material.
Ixta 1946 jc Tehnična baza Kozje v prvem obroku kredita prejela 1.185.000 din Obnuvila jc 131 gospodarskih poslupij in 104 hiše. Od kredita jc bilo 70% porabljeno za nabavo materiala. 30% pa za izplačilo mezd, Vrodnust opravljc nega dela jc "ila triinpolkrat večja od porabljenega kredita.2* Drugi obrok kredita za obnova porušenih Krajev |c bil dodeljen celjskemu oknržju leta 1947 'in jc znašal 6.m.o00 din. Razdelili so ga med devet obnovitvenih zadrug. Waj\cč so dobila od okupatorja najbolj prizadela področja abruvitvenih zadrug v Lesičnem. Prevorjah, Drcnskem rebrn in Kozjem, in sicer 4 850.000 kredita.2'-1 V gradivu OLO Celje najdemo za leto 1949 podatke o višini finančnih sredstev, ki so jih potrebovale posamezne obnovitvene zadruge. Te potrebe skuša prikazali na slednja tabelah
Ime Mdni s«	t'lan a l/gni ilnji	1 "iilri kt
	slavhv telil 1049	k redil
I. frevurje	35	i.inauu
2. IjCSÍLTICI	31	jogntK).-
3. Dicmku rehrti	24	5M1.000.-
4. Kc¡e	3	140.1 MM).-
5. Huí;	•1	75.1MK!.-
(i. Ivanina	22	27(1.00(1
7. Ma.nr	4	fi3.0(MI.
K. Sv. Vi.l pri 1'tanini	2'J	279.00(1
SKUPAJ:	152	2.'J22.00(1.
7a občina Kozje ob^laia še podatek iz. leta 1954. iz katerega jc razvidna višina pomoči, ki soje bili deležm pogorchi \ posameznih krajih, ter dokončni znesek, ki je bil potreben za dokončno realizacija ohnovc*3'
' K:i 'iipliicv ki -dnu v i (bel ni Ki /Jc				
	Šl, p<i B.i-	Prejet do	I'i In., m	1\( kom MJÍ
	rcI cc v	danes	znesek	|Kilxctrv.i
		pnnni.rtiri	krcdlUi din	kredita din
1. Zefe	M	217.000	2.535 721)	LIKiH.KMl
2. IllCL'C	t7	7.3 7.5 J 2	5.7'Jl.y2K	2.170.000
3. Venska ^irua	14	411 .¿14	3.Kft«J. lf>fl	lAlíc.W,
4. Onniie	2	IUMM1	H4.f("l	MUJOO
4. Kci/jc	24	fil0.5iM)	5.973.946	3.532.1)0(1
5. fiimiiva	K)	1 33fi.OO(;	I.K55 200	1.190.000
(i. Jcšiivcl-	14	5'J4.'JJf<	2.01 (i.(«0	1.550.(M)0
7. Ziln k	5	MUMM)	I.2.ÍK.3M)	529.20(1
X. K-(rte	3	203.397	591.51)0	45.1000
'J. licln	12	1.079.1)71	2.'J5K.K2ri	2.5rJ5.()(K)
1(1. Vcicrnik	lic	K:3.:KO	'J. 112.474	•i.Kjaoo;)
tiMJ'AJ	125	5.797.95 2	'MM1.294	||9J3.30.6ftfl
27 Ib!, cm.
2!< Na delu. 2'J. fi. I9£M 11. 12. Oltroiviivcni kreitil naj se Jodcli
/anes najpiclrebncjíim. ?Jj ZAC OI,O Šmarje pri Jelšah. AÍÍ 3/19 Icln 1947. Puro«lii poverjenika /a nhntivtt /a skupščin» OLO dne 7.7. in 7. 'J. I'J47. ZAC. OLO Ccljt. AS 237 Iclu PJ49. Obnova podeželja ilopisi in plani.
ZAC, Obt.O Kivjc, AS ~>.Ki2. Dickiméni se/nam iilinnvc nbčinc K. i/jt
'me zadruge	uda rji	pomočniki	lesarji	£ ni nčnikl
L Lciičnn	.3	12	3	12
2. Kc;/jc	2	(i	2	h
3. Drensko rebrn	4	11	4	It
4. Prevurie	3	12	3	12
5. Hiiče	1	3	1	3
(i. Puljc nb Sidli	1	,3	1	i
7. Podčetrtek	2	4	2	-t
X. Ropaš k a Slalina	1	2	1	2
Mí T'l XX 199*'
1/. arhivskih fondov in 'hrK
197
OVrrjii Ijnf ki oSbor *!irr r nri .Tí-1"-^, Jne 10. '.iT/ ijoriuuoi "ki odsek-refe:ob»o:o. "it. ITI-
ObaoTltTfjse ib^ru,tb
prrasko rebro
?ia VsSih sr3tb«ki>i sr stalao onaln.če si * f"*1o itj.	hoCejo i*posiOTati T5i Uiflil z-irur^e <reSi+t
Sr-rav ta sctlik« ie srioniuje ,6a bi -i no^l i Y*i V:re+.l po s Lnr i ti únüsl s ^aiovrajsko bodini nrHarsb ; »e^lo^.le. Kio7"*3*1 í^8	Ttmciva«je .bi «aj y fcéjint a»*-
putre bSflMjlBl -jotr-jfl. Fíe vb m Ki a /lilno ncflhpOTU oba&vityr«e icJru^e celo vrsto ae »ol rCasih le Jo tretji«? uonrajeaih hi5 U ^¿»TP^arf fci.*> »o¿¿opij. Tr#Ja| u *ji "ti t oictlrn ¿oíe'jeae^a ^re^it» 1 a	i-fT.* mirr «ir.
;<«o.'itveaa ?ad(-u?e -si ¿e - j .;■. - pri* o ac -.t Ji bff v i .a fco uia.i j s Ro o^Ieíaia «¡re UiSfír pO^oTÍlCfr
iti k or Luí i eogprJ¿c£| iz ko^iM j nkr?.* noni^a a roo ire xr i Jel1, en ste Tí icj J vfgj. m potre'jaJb uojiorelcey. Tako i te u-»o>tr-vali to«	_ ir Je5o/ca,"¿i je bil -tí ififw» t
POJ 1« .iT/ 1» "ti íteaujr r fcleta L>i or on * or 1\ í? ^ri^e ¿o - -CÍO", r, i- j a. Skrbite, i* bo iirel ¿o	nabo
kuiiijt..
P" I ..	Polsai *e je co-í-ijf *ícer s^ln-ila
■ i pe se tel jo I__v oč.-lf alkeV.c	aill o^cc"
Mf ™ s ¡.'ojea! »n; aki ,t» iirrvljr *o lr te terie,!
I rje a je, «i pa 5J rrr^JpTS^n ip-.r ^'A je ir. oonto 5IJ0TB poirlt ler »-a un«ju i* ■■*■*■ "T>r/ril* ("o --o-nqU, rreSae 11, i«c ps i)aa. Kj» i* :coko !• isSn<ejo je zairu^i »ohre taca o Cenr-a* ae -iorrirli z••l-keli, oe je vjrs ttirfi aekaj incikrio^ti	_ "aii\
xb i tftkesi slailu >iknV.oi if ¡j-ore^ip kE^UtC PXo o."o"l>r-»i krr^ii «e bo tgaoK&l.^- ga bo trfba ta^
Tov.' _ _____ j, rnovn boXu ,u pi-Ift. t tiho^fh bo
POtrmovrTa 6. aut. lav.-fii^ nitko* fli L o arri-toT! r ¿o-reiitfT nobr s kuhiajo,
nre-o .riira '.n^trve "otT"jr ".-»i1- iilEnoT, bi s Llfpa 1 i , J; t čodelJOiin kre^ito^i »e bo-te is^n1!. •■> iruE ;U',Mii pn ji:Uf ljCcfce i i uri Ta rr - (,i ci [\s r i >aaV.i toliko E. 1 in,»n ol ulic nrjiKjr zt 'ioSatiJ rei'it ila-Bl^c ¡e rrebc tfOeti, fin y i«Tr!.tiC j?".1, i K-^c^lt t rarsiiu C1l,/oi-. ^	ea ouiovo •■ lrtu y
ai ¿octMio, ce oi pieei<ei k^e^ita leto- ne '■'MCtc: * krtčit ¿oJeliti tiLtit not-eboin1 ■"ruiiiam ki letaš .iritijo ^.¡ios<o bo j leto» rr^ille.
k uprcTti teli »rnuClte .oCio v^e nolrebe. 'i r * f »_
—,-- ¡h ;rr-jH i r r"-i-" C Hr -kú	'' ■■n
narisi j^-b i h i L k i	^ lu'Mr Ú rj-^t 1-P,
tnlStc' h- '■ ' G-rn.iL IT 10 rr,i | P^-T ^^ - ■
lutükl -^-S If fcmliUFrr Je	Ihtt^M
41- It , flvrt L. B-JI "ri-P taro^llaJ '.«rj'H.
aVt. laSizrau - svoboto lju<f-l,rii i
■ ' r — .. J-i> ' 1
Zapisnik ■ratlbencga odseka pri OLO Šmarje pri Jelšah, 19. 9. 1947 Zgodovinski arhtv i' Celju
m
]■/. arhivskih londov in znirk
ARHIVI XX 1997
Hmeljarska zadruga v Žalcu jc istega leta poklonila Kozjanskemu 50.000 din za k.iljc nc poravnanih računov, ki so nastali pri postavljanju hišic (¡pa Pogor, V pojasnilo jc Hmeljarska za druga objavila v časopisu Na delo: "... Veseli nas ua smo moj,H vsaj z. malim prispevkom po magau ljudstvu kozjanskega okraja, o kalf-rem nam jc znano, da jc za časa okupaci|c mnogo žrtvovalo. To r.mc tem raje storili, ker nam jc ravno to delovno ljudstvo vedno pomagalo pri pospravljanju bmeljske žetve, kar upamo, da bo to tudi v bodoče, tako dr. bomo s skupnim delom čimprej uravnovesili naše ljudsko gospodarstvo "3i
Do jeseni 1950. leta Povcrjenišlvo za finance ni imelo točnega pregleda nad financiranjem podeželja, ker so bila prva leta po osvoboditvi obnovilvcnc zadruge kot korislnik kredita v direktnem obračunskem odnosu z banko in sicer z. Državno banko za kreditiranje kmeti.sk:b zadrug. Korislnik kredita je bil posameznik, nc pa posamezne obnovitvene zadruge Poverjc ništvo za finance jc dobilo nak -o, da vodi individualni pregled porabe kredita
Okrajni odbor OF Celje jc skupno s Povcr jeništvom za komunalno dejavnost OLO Celje okolica formiral dve komisiji ki sta nr. terenu pregledovali stanje obnove. Ti dve komisiji sla obiskali kraje Kczje, Buče, Drunsko rebro, Lc sično, Zagorje. Prcvorjc, Sv. Vid pri Planini, Planina nad Scvnico, Marof, Jurklošlcr, Laško, Rečica, Vojn i k, Vila nje. Sv. Jurij pri Celju, Žalec, Braslovčc, Sv. Jur.j pri Taboru in Vransko. Konvs ji sta ugotovili dr. na področju okraja Ccljc-okolica ni bilo večjih manipulacij z grad-bej .m materialom, namenjenari za obnovo, kakor tudi to. ua posamezniki ruse izrabili večjih vso; kredita. V večini primerov seje vrtela i išina porabljenega kredita od 30 do 80.000 din, v izjemnih primerih pa 100.CXX) din.
V letu ¡951 državni kredit za obnove podeželja ni bil dodeljen Namesto lega je 10 OP Slovenije iz svojega sklada za socialno pomoč dotiral okraju Celje okolica 4.000.000 din Ta znesek jc predstavljal nepovračljiva sredstva, ki so se v sporazumu z zastopnik; OP, Zli. KP in OLO razdelila po planu med zaslužn^jšc vojne oškodovance. Za la sredstva so se morale na Poverjc ni št vu za finance in v Obnovitvenih zadrugah nastaviti nove kartoteke Vsebovale so karak'.crislikc posameznih oškodovancev. Kot primer navajam nekaj naključno izbranih oseb:
" Jazbmšck Iclka, Belo, dolalna pogorclka, srednja posestni ca z. enim otrokom Moža so ji ub.li partizani, nc iz. političnih, temveč i/J drugih
1 Na dchi.Al. 15 2(1. 6. l!M6(Mr. 3. Obnnv.i na K'i/janskem.
33	ZAC, OLO Celje, AŠ 752. Icln 1'J5t, Obmiva pmlc/clja. OLO Kiji ■■V-Hi-M - 1'nvcrjcnišivn /a linanec. Pinaeîranjc iilimive pdd- ?c ija
34	ZAC. OLO Celje, 252, Icln l'J51, Obmiva pmlc/clja. 01,0 Celje-nkiilîea Piiriičilii m revi/iji iibnnvc
razlogov. Je članica O F m zelo siromašna, brez delovne pomoči. Je zelo zavedna ter tudi obvezno oddajo redno oddaja. Predlaga sc ji 30.000 din.
- Ulaga Karolina jc vojna pogorclka in par .ižanska vdova z dvema malima otrokoma, zemlje poseduje le malenkost, ki jc kamenita. Dograjeno ima delno samo hišo. Lnslnih sredstev nima in si ne more dogradili hiše, katero jc začela obnavljali lela 1947. Predlaga sc, da sc ji dodeli ?0.tXX! din.
Kozolc Janez, Jcšovcc KI. O Kozje, dolalni pogorclcc Za časa okupacije sodeloval s partizani, ¡¡¡rjovi bili v NOV. Je mali krnel z. večjo družino, danes za veden, akfivcn v vsakem delu ter član Ob. Pri napadu na Kozje decembra 1944 izgna" z vso družino. Predlaga sc mu 50.0tX) din" y
Kandidate za kredite in drugo materialno pomoč so razdelili na tri .skupine:
A vojni pogorelo, katerih povzročitelj škode je bil okupalor,
It pogorelei zaradi drugih vzrokov :il¡ kako drugače oškodovani (škoda zaradi strele, propadla poslopja, ipd.;.
C ostali pomoči potrebni. Okrožnica 10 OP .št. 32'23 z dne 7. 3. 1951 jc določala, da sc la sredstva uporabijo izključno za liste osehe, ki so bile v planu dotacije. Za to jc bilo odgovorno Povcrjenišlvo za finance. Prenos zcncj;a oškodovani a na drugega ali sprem'njamc plana jc bil možen lc tedaj, če jc nosilce finančne pomoči zagrešil profidržavno dejanje. Od skupne vsote 4.000.000 din je bilo v lem letu porabljemu 2000.1XX) din.5fl Do .iklobra je bila nzdcljcna že cekina vsota Odobren je bil ponovni kredit v višini 2.tXX).iXX) din. ki pa jc bil bi:rc razdeljen in prekoračen za 1.(XX).000 din. Pri vseh gornjih vsotah pa niso h 'i upoštevani zneski za plačilo kvalificiranih delavcev (zidarjev, tesarje^. Samo za plačilo tesarskih del pri obnovi šestdesetih hiš h: potrebovali 3-00C 00^ din.17 10 OF Slovenije je za nada' njo finančno pomoč planiral sredstva, ki pa ne bodo več nevračljiva, temveč samo brezobrestna.
V drugem delu pomočila, ki ga jc poslal Okrajni odbor O F Celje okolica Izvršnemu odboru OF Slovenije v L ubija ni. jc navedena višina sredstev, ki so žc bila dodeljen? cclolnomu okraju Celje-okoli-:a. Število oškodovancev Icr U.di rezultati pbnovc:Q
"- Do sedaj je bilo na področju okraja upo-
35 ZAC. OI.O Celje AŠ 252. Icln l'J51. Obmiva pmlcietja. Karaklcrr.lika vujnih p'iyurck-ev.
/.AC; OLO Celje, /^fi 252 len. |WI. Olinuva pinIc/clja.OLO Celje-iiknlie.i fiivcrjenitlvn ai 1'manee. Financiran¡c pmle-/clja.
37 /AC. OLO Celje. AŠ 252. Icln 1';51. Obmiva pmleiclja. OLO
Celje-nkiiliea. 1'iiriKilii u revi/iji ibnuvc. 3ti ZAC OLO C:1jc AŠ 252. Icln I'Ji I Obmiva pinlciclja, hi-ilatki u nbnnvi piKleielja, puriK-iln / ilne 10 10. I'J51.
ARHIVI XX 1997
Iz arhivskih fondov in zhirk
199
rahlja«) j■/. naslova kreditov ali poapor za obnovo podeželja od leta 194.*) v skupnem zne -sku 32.172 900. V tem znesku je upoštevanih [udi 6 milijonoj kredita oziroma pomoči 10 OP Slovenije v letu 1951.
Lastrikov (oškodovancev), ki so do danes prejeli krcdil ali pomoč, je 743. Pri Icm so pa ■uo' laki slučaji, da so dobili pomoč v prejšnjih letih tudi nepegorelci m to ljudje, ki so bili ali v partizanih ali v koncentracijskih taboriščih in. zapoiih ali pa v inozemstvu in je v času njihove odsotnosti za časa okupacije stanovanjsko po slopje bi I o picecj poškodovano.
Dvajset oškodovancev do danes še ni ničesar picjclo, t.j. nobenega kredita aii pomoči.
Obnovljenih hiš, v katerih ljudje že slanti jejo, je 432. V icj številki pa so upoštevani številni primeri za silo obnovljenih stanovanjskih prostorov (poslopje, obnovljeno ^0-60%).
68 je še stanovanjskih hi.št kjer se še z gradnjo ni pričelo.
V gradnji je še 405 hiš.
Obnovljenih gospodarskih poslopij jc 305.
Vrednost vseh obnovljenih stavb /.naša 158.400.000 din.
Do sed;'j jc obnovljenih 13 stavb skupne lastnine.
Jc nekaj slučajev, da so prosilci-pogoreli :i v prejšnjih Iclih uporabili krcdil Iti d i za nabavo obleke, nujnega gospodarskega ortxlja, naiboli potrebne kuhinjske opreme, vendar se gre lu za malenkostne kn elite no 4.000-8000 dini rjev. Ko-mirija jc na lercnu le slučaje ugotovila, nekateri so že morali vrnili ali pa bodo morali vrniti. V ostal, m velja pripomba pod ločko4.
Število porušenih stavb, ki so brc/, lastnikov (pomrl, ali se izselili) jc 5. Ta številka m popolnoma sigurna vendar dosti več teh slučajev ne ho, ker so se na te domačije naselili na.slcunik. oziroma zakoniti sorodniki.
- Socialni seslav oškodovancev jc sledeči: malin kmetov 568 velikih kmelov 131 ostalih 27" Iz slabo ohranjenih poročil o obnovi pode želja sem sku sala delno rekonstruirali opravljeno delo, vendar se podalki nanašajo največ na obdobje ined Icloma I947 in 1950. za prvi povojni ieti pa sem našla lc fragirentc,:,'J
ZA C, Ol.O Celje, AŠ 247. Icl» 1'J5I, Slsuitfičnu lablien >i nb-linvi pnilc/cljii.
Obiiinljciiii v kill l'J45/4fi						
Imd KI.O jn	l'np<ilniiiii:i			llofimjeni) dii slr<:lie		
	>4,m.	pisp	III.	slan.		m.
1. Hanina	.3!)	31	5	1		
2. Sv. Viil pri Planini	9	iy	2	.31	24	4
3.1 M;i mf				17	25	-
SKUl'A.t	48	50	7	49	4'J	4
Stanje letih 1947/4« nam prikazuje nasled nja tabelah0
Ilir /.ailrii^c	lliifirujcn-j 47/4 S pisp. slan.			V firsidnji 47.'4H si,-in.			
1. Prcvnrjc	21	2K		3(1		2(1	
2. I.CMČnn	7	12		48		1'J	
3. Orcn^kn rchrii	K	4		n		11	
J. Kii/jc	K	14		ti		11	
S. Hnic	2	ti		7		10	
6 liani ini	IS	25		56		X	
7. Mnnir	6	7		K)		X	
.SKUl'A.t	r,7	88		172		lg>	
							
line zadruge	Onpriji-nn Ictii ln4H slan. pup.				V KBidnJJ llMft slnn.		
1. Prcvnrjc					14		
2 Lesienn					4		7
3. Drcnskn rcbni			1		9		2
4. Kn/jc	4		S		3		2
.S. Hut c	-		1		3		1
6 Pl;inin;i					15		25
7. Manif					X		X
SKtJPA.t	4		7		Sf>		45
Nedograjenih jc ostalo šc 1^4 slanovan,skih in 209 gospodarskih zgradb (jmlatki djjrijo za celo pai ročje OLO Celje-okolica in ne rano za Kozjanrko).4i Poročilo o obnovi pri OLO Šmfjc iz leta 1947 navaja, daje lilo od 4S8 pomšeirh stanovanjskih in 78"* gospodarskih po:;lopij oh novljenib 32% stavb. Iclo 1947 jc bila v planu obnova 98 slanovanjsk.b in 1.3] gospodarskih poslopij, kar naj hi predstavljalo 60% obnovljenih stavb.42
V naslednj1 labeP jc izražena primerjava gradnje v letu 1948 in 1949:^
Ime /frdrilft	l)u)irajcnM 1. 1948		V (friduji 1.1»48		V crndnjl 1. 11)49	
	stan.	t.<nsp.	sluti.	pq»:	slrn.	pisp.
1. Prcvnrjc	5	1	34	16	16	22
2. Les i i-nn	4	5	51	20	11	13
3 Drer.skn	|l	ti	y	4	26	18
rchni						
4 Kn/jc	5	6	3	5	(i	3
5. kiičc	4	4	5	5	4	4
(i. Planina	.	,	-			
7. Mamf	12	11	!>	7	4	13
[SKUI'A.1	.39	35	111	57	r,7	73
40 ZAC OLO Cclj(\ AŠ 22ti,lctn lK4f Zbirna pnnH.il,i niibnuvi pi uJc/i-ljj. ' Ibiikm.
42	ZAC OLO Šmarje pri Jelšah, AŠ 3/19, Pnrnčilii /a skupščino OLO /. )lnc 7. 9. I 'J47.
43	ZAC. OLO Celje A S 217, Idi. 1^9. Plan i.bnnvc pmlc/djii
Slniijr pn vojni						
Imi- Kl.Ojii	Dclun prškodovnnc			Uničene		
	slau.		uinlc	slan.	^isp.	mule
1- Planina				59	56 j	3D
2. Sv. V,,1 pri Hanini				fiti	63	44
3. Manit	6			43	'J5	
sila	fi			17(!	214	74
200
lz arhivskih fondov in /h..rk
ARHIVI XX 1997
Naslednja (abcla prikazuje potek obnovo v lotu 1949:4*
Na vaseh so organizirali tudi nekakšno obliko delovno pomoči, ki so m jo nudil' ljudje izJ mesta. Uspehi lakih akcij so hili vprašljivi, vendar so tedanji časopisi z odobravanjem pi ;aii o lakih akeijah: 'V nedeljo. 12. 5., se je pod vodstvom OF II. četrti naprtila ekipa, ki jo štela 43 udelcženecv, na Kozjansko, da obdan prebi vale: po okupatorju uničenih vasi: Bela, Karte icr Šonovo. Te tri vasi leze na levem pobočji: dolinice od Filštanja do Kozjega. Ob osmi uri dopoldne so pričakovali prebivalci omenjeni h vasi Celjane ob glavni ccsli. Nad 14.000 din jc bila vrednost darov v poljskem orodju, cmaj 1 i rani, porcelanasti ter pločevinasti posodi, oljna tiini barvami. Va;i so dobile tndi petsto kilo gramsko tehtnico. Na enem izmed treh avlo mobilov so bdi tudi obrinuci iz II. četrti z vsem potrebnim orodjem Tako so kleparji, kljueav n ¡čari i ter sedlarji izvršili vsa popravila cnamtn desetin družinam. Med tem časom so se psi ostali udeležili dela na cesti. S temi kamioni so vozili gramoz od Pilslanja na vrli Prcvor" Na ta način jo bilo prepeljanih 26 m3 gramoza.1"4S
Kot ilustracijo, kako je dcmv.ila nosamezna obnovitvena zadruga, njen način dela ter problemi s kalciimi se jc srečevala Rri svojem vsakodnevnem delu. nam ponazarja članek v Novi zaiJn:gi na primeru Obnovitveno zadruge Lesieno:4(i "... število zadružnikov jc naraslo na 189, kar je mnogo premalo. Dalje nam je po roeal, da jc zadruga kredit v znesku 2.00^ 00(1 dinarjev domala izčrpala. Dobavila jc 168.203 kosov strešne optke, večje število zlobni kav, kraj ni ko v in zidne opeke, železni ne p^ za 100 000 dinarjev Šip jc dobila 210 m\ od teh jc tvrdka Sirupi v Celju darovala 65 m2, Tehnična oaza jc postavila 7 zasilnih hišic. Zadruga je prejela za nakup živine 500,-300 dinarjev kredita,
44	ZA C. OLO Celje. AŠ 244 Icln 1951). Ohnnva Poddfcljl kadili, Pi m >čil 11 o stanju nhnovc podeželja v tclu 195(1.
45	Nadelaš!. 6. leni 1946. sir. 4. Ekipa II. Ceirti r/ Celja na Kozjanskem.
46	Nova zadruga, 21. I. 1946. Si. 4. sir. 2(i. Ohmivilvcna /a'J rut a
v Lesičnem.
ki je bil razdeljen na 49 pogorclccv. Sindikai celjskih delavcev jo poklonil 610 m platna za revne zadružnike. Pilštanj.;ki rojak tovariš Ivan Gubcnšck jc ¡/.posloval zadrugi štirilonski tovorni avlo, ki je še v popi a vi lit v Mariboru."
O negativnih straneh dela obnovitvenih za drug vemo le malo V ohranjenih poročilih so nakazane le splošno ocene, da delo v zadrugah poteka zadnvolj vo, v časopisih pa so omenjene samo kritike posameznikov, k; naj bi si zaradi pri /i legi ranega položaj". dodeljevali prevelike vsote kredita.
Iz zadružnih registrov jc razvidno, da jc največ obnovitvenih zadrug bilo likvidiranih lela 1949 (prihliz.no 1/3) ter 1952 (približno 1/3;, ostala lietjimi pa v letih 1948, J951, 1954 in 1960. Zasledila sem tudi. da sc jc večina ob noutvenih zadrug priključila kmetijskim zadru g;im, ki so delovale na i slom področju.
Tabela nam pokaže vsa| približno sliko o prenehanju delovanja posameznih obnovitvenih za driig (zaradi pomanjkljivih pvKJalkov ni popolna):47
Ime /:iilnij;e	Preneha nje i letu vii nj=	Up« mlH,-
1. Planin! pri Sevnici	27.1.1952	vkljuicna v K'/.' Planina pri Sevnici
2. I^sičnn		
Drcnsko rehro	7.4.1954	vkljuicnu v K7 Drensko rchm
•t. Ko/je	27.3.1952	
5, Hučc	3.1.1949	-
Ti. Marof	29.6,19,1K	vkljnCcnu v KZ Marcrf
7.Prcvorjc		
X. Šmarje pri Jelšah		
9. hKlčeirick	2.H. 194^	vkljuicna v KZ Poclčelitck
K). Sonovu	-	
11. Jurklnšter		
12. Sv. Vid pri Planini	- I	
Na osnovi pregledanega gradiva sem prišla do spoznanjr, da so podatki nri višjih instancah verjetno prirejeni. Poročila so dajala vtis o po zrlvovalnem, dinamičnem delu na podeželju, vendar nam podatki pri nižjih instancah o stanju na terenu prikazujejo drugačno sliko (¡tredvse/n poročila i~ leta 1953, torej H let po končani vojm). Iz gradiva je tudi razvidno, da jc država kmečkemu prebivalstvu nudila zelo malo po moči. Zato seje zaradi revščine selilo v mesla in sc zaposlovalo v tovarnah Na podeželju so puščali ncobnovljenc aii vsaj /a silo zakrpane domove. Z zanimivima podatkoma, k; sem ju zasledila v upravi u h fon ' b ZAC tn ki nazorno prikazujeta zapostavljanje podeželja, nui zaklju čim lo temo: "... Okrajni ljudski odbor je vložil pri državnem seklrclarijalu za gospodarstvo L RS Ljubljani vlogo, da sc pogorelci pri najetji1.
ZAC, OkrnJnii sodišče v Celju, Zailruini rcgislci SI. VI in VII.
Ime zadruge	Š'l. objekiov t obnovi v			(llimivljcno v	
	ttčetku C 1941			lelo 1949	
		v	ni	dukon	v
	plan	eradnjf	začeli	eirno	Cradnji
I. Prcvorjc	S5	15	4(1		55
2. Ljcsiino	54	10	44		54
3. Drci.sko rcbni	3K	9	29	-	3K
4. Kivjc	K	1	7	-	K
5. 3uec	X		K		K
6. Planina	10	X	2	-	1»
7. Man:T	26	-	2(1	-	2(1
K. Sv. Vid pri PLnrni	4«	[2	36		4X
SKUPAJ	141	55	L IS4 J		24]
ARHIVI XX 1997
I/, arhivskih fondov in *hirK
201
posojil« trci.rajo kot dclavci (delno Itidi so) in uslužbcnci ter optoslijo ich stroškov po 7. Člen ti iiredhe o zidar ju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev...*"™' {kol pojasnilo naj omenim, wa so mora i kmetje ¡t loče vat i kup p n stoji) ¡a. katera-so bili delam oproščeni) Icr "... NB ninia Irc nutno nohendi finančnili sredstev /j\ obnovo podeželja, razen z.a /.¡danjc in puslavljanjc delavskih hiš v delavskih ccntrih...".4'J
ObLO Planina, [>i]j'orixni Vrcdit /a tbniivo podeželja, A.Š IrtVl.
ObLO Bistrita ob jSolI i. 1'iHljlki ti i/vricni obnovi AS l/2i
Obisk Riharda lakopiča na ljubljanskem vefcscjipu lela 19? I posnel Bo/Jdar Jakac, Slov:aski filmski nrhtv pn Arhivu Republike Slmvnije
202
l/.arhivskih loiulov in /hirk
ARHIVI XX 1997
francoski kataster za del Primorske
MAJDA F1CKO
Primorska zahodne od Soče in RatcSkega razvodja jc v letih 1805 1813 spadala k Nnpolc onovemu Kraljestvu Italiji, ¡n sicer k dcpartm.iju Passariano s središčem v Vidmu, ki jc hil mz-Jeljen nji dislrikte Viden), Tolmezzo. Gradišče, Čedad in Nadižo.
Francoska oblast je za to področje v letih 181 I-1813 izdelala katastrski elaborat, ki seje že približal poznejšemu franciscejskcmtr, zaloga Avslrna, ki je dobila po Dunajskem kon 'resu 1814/1^ vr njeno o/cmlje distriklov Gradišče, Čed^d in Nadi-žn, v letih 1819-1823 za te občine m na novo naredi h.
Način izdelave francoskega Katastra je bil povzet po "Milanskem katastru", ki naj b. I. I s prvotnima verzijama iz 13. in 16. st. najstarejši v Bvropi, vojvodina Milano si je namreč po pridobitvi sa moupmvc v 12. st. lahko privoščila bolj dcmokia-tičnorazdeljc vanj i davkov oziroma kataster.
Izdelava katastra, ki jo 'C predpisal Karl VI. leta 1718, pa predstavlja revolucijo v izdelavi zem ljiŠKih katastrov. Prednost Milanskega katastra" je v icm da je hi I zdelan po enotnih mer:!:h, z uporabo Marinonijevc merilne mizice CJoan Jaeo buc de Marinoin i; hil cesarski J vom matematik i.i leta 1717 ustanovitelj iny.cmrskc akademnc na Dunaju za izobraževanje vojaških in civilnih -nže-nirjev) pa so ?.c na terenu s svinčnikom ali črnilom izrisal, karto, medtem ko seje s prejšnjimi meril nim' p ¡pomočkt to dogajalo.šele v pisarni.
Zaradi pomanjkanja časa ta kataster še ni bil ioelan na osnovi enotne, temveč le na osnovi lokalne triangulacije po občinah.
Zar.mivojc bilo tudi merjenje površine Določali so jo z razdelitvijo parcele na geometriiske like (tnkotnikc), s eimnr so poskušali izravnati meje. površino parcele pa so dobili s seštevanjem površine t^h likov oziroma s tehtanjem iz. svin eenih plošč izdelanih likov.
Poleg karte so izdelali še protokol zemlji ¡km in stavbnih parcel ter posestni list.
Kri francoskem katastru jc merjenje vodil geometer kol zemliemerec in ocenjevalec, pomagal mu je asistent kot occnjcvnlcc, občina jima je do delila še pomoenika-nosača in pomoenikaindika-lorja. ki jc dobro poznal icrcn. M~jc občin so poli jevali obcirLsVi možje oziroma župani (smdik"). Vsa dela jc nadzoroval inženir inšpektor. V letih 1814-1815 so bi e mapo v M'lanu še pregledane.
Arhiv Slovenije hrani 21 katastrskih map francoskega katastra za pokrajino med Sočo ;n ila-ijansko sloven! ko mejo in 22, v.a občino Belo Peč. Spisovni del pa jc verjetno še v arhivu v Gorici ali Trstu.
Mapo sestavlja ovoj /. nalepljeno skico kata sirske občine v katerem so osnovni mapni listi, ki predstavljajo sekcije občine v merilu 1 200C pregledna oziroma zbirna kar'.a v merilu 1 8000,
1:6000 ah 1.4000 in naris naselij v merilu 1:2000.
Mapni Ihti v ohscgu 69 cm x 54 c:n so hili pozneje prirejeni tej velikosti, saj ima večina do-icpljcn rob iz. papirja drugačne kvalitete, Vodnih znakov papir nima.
Skica katastrske ohčine z njeno lego v avstrijskem koordinatnem sistemu na ovoju jc bila .zdelana kasneje, in siccr po predpisih o opremljanju katastrskih map iz. leta 1824.
Mape so vsebinsko enake, niso pa bile izdelane po enot n metodologiji, kar se kr.že s tem. da nimajo enotnih oznak, niti niso enotno obarvane.
Osnovni mapni listi so označeni z. rimskimi številkami. Meje katastrskih občin so rumeno zc lene, na stičiščih občinskih mej so posebni znaki v črni harvi (roža, ornament in podobno).
Me»*, in slci ilkc nareel so črne, Irjkolniki, oz. naeeni s številkami od ena dalje, na kalcre so raz deljene parcele, so rdeči. Reke so modro-zelcnc, ceste rjave. Vzpetisočrtkanc-šraliranc Poslopja so rdeča, nekatere paréele so 'zelene oziroma zelenkasto r,enčenc Na nekaterih kartah so vzdolž obc.nskil. mej vpisana imena njihovih preglednikov.
Večina map vsehnje še poseben list s podatki o izdelovalcih katastra, o času njegove izdelave in o osnovnih površinskih značilnost m katastrske obči r.c
Pregledna kartu prikiizujc katastrsko občino v celoti na enem, dveh ali treh listih. Pobarvana jc tako kol osnovn mapni listi, le gorovja so sivo obarvana in ne črtkana
Nekatere pregledne oziroma zbirne karte inflijo ob strani izrisano še določene predele označene z. i i mrkimi Slcvilkai»1, v merilu 1:20f'0, in siccr za radi boljše preglednosti parcel.
Narisi naseli l v občini so presneti iz. osnovnih mapnih listov, nekatere parcele so zeleno črtkane Pod pregledno k arlo in narisom naselij sta lastno ročne podpisana njun ;zdclovalcc in pregledr k,
Arhivsk popi:, 'zajema 20 kalaslrskin map za občine oziroma sckeije občin: Anhovo, Ravšica, Bovec in Dvor, Bieginj in Logje, 'drsko. Kobarid z enklavama Sužid m Svino, Korilmea pri Bovcu in Kal Kred z.enklavo Staro Selo, Kožhana, Uvck Gornji, Log Corni', Log Srcdn i, Plavc. Robe disče, Počim, Soča-Desni brc ;, marino v Brt!ih, Trenla-Desni hreg, Uknnje, Višnjcvik z enklava m- Slavec, Gradno ¡r¡ Vcdi'j.in. 21 mapi jr osnutek mape za Bavšico, 22. pa katastrska mapa za Belo Peč, ki pa v popisu ni za1 :la ker se v izdelan razlikuje cd osla h. r/ razpoložljivih podatkov pa m razvidno, kaj je hilo z Belo Pečjo Mogoče bi se našlo več podatkov v Državnem arhivu v Gorici
V popisu so zhrani tehnični podatki o katastr skih mapah, imena izdelovalcev kart in površin sko razmerje med nizkim, gričevnatim ter goratim svetom v občinah.
ARHIV] XX 1997
arliivskih Ion do v in zbirk
50?
Nemški kataster za južni del Štajerske
Al EN K A GAHRIČ KAČIČN1K
Po razkosanju Jugoslavije je slovenski del liderskc okjpirala nacistična Nemčija in si za dala cilj, spremenili narodnostno strukturo nr hivnlstva na tem področju. Ponemčcvalna po '■■Jkn jc potekala po podobnih smernicah kot na
;škcm in Poljskem, kjer so s preseljevanjem in per ;mčcvanjein začeli žc pred lclom 1941, operacijo pa jc vodil Mcinrich Himmler, ki jc ludi izdajnl |svodil» in smcrnice za delo. Glavni nem."ki cili pri tem je h:l, kar se da popolneje spremili t i narodnostno in socialno sestavo prebivalstva na določenem ozemlju, tako da bi bil "'speli načrtnega ponciučcvania zagotovljen v čim krajšem času. Na slovenskem Štajerskem jc inii-l nalogo upravljiti zaplenjeno slovensko posest ir nanjo naselievali Ncmce urad poohla-šeenea državnega komisarja za utrjevanje nem-šlva Mariboru, ki jc imel svoje izpostave na sedežifi večjih okroži-
31 avgusta 1941 sla vladi nemškega raj ha in Kralicvirc Italije v liimu sklenili sporazum o preselitvi kočevskih Nemcev in v Ljubljani so vzpostavili urad "nemškega poverjenika za preselile v". Odločili so sc, d-i jih bodo naselili na južnem delu slovenske Štajerske, oh Savi in ^tli. od koder naj bi pred tem izselili večino Slovcnccv. Naselitveni Štab SS "Sildmark" jc-zai j] delali v drugi polovici septembra 1941. Zc nred tem, maja 1941, jc bila imenovana posebna k( misija, ki sojo sestavljali štirje slrokovniaki iz Gradca in šest študentov, vodil pa jo jc dr Hci bc;t Morgcn iz. Berlina. Komisih jc od konca m;.ja do srede iulija 1941 obiskala vse okraje na iciv, področju in jih natančno popisala glede na krajino in prebivalstvo, urbanizem, prometne Z'cze. energetske vire, kmetijstvo, sadjarstvo in vinarstvo, gozdarstvo, obrt' in industr"o Icr rokodelstvo. Svoje izsledke so izročili Štabnemu nradu v Berlinu sredi septembra 1911, Dru^a komi; ija ic izdelala obširne elaborate o geološk sestavi tal glavnih bpili posestev in gozdn.li razmerah.1
Načrtovane oblike kolonizacije so bile raz lične, z. njimi p-i c skušal okupator še izboljšali položaj nemštva. "katerega položaj je bil žc zaradi njegove boljše ekonomske podlage ugodnejši.
Nr Slovenskem je bila najobsežnejša i.i naj lemclji<cjša nemška kolonizacija na jugu slovenske Štajerske in v tistih predelih Do|enj ;ke, ki so jili spomladi leta 1941 prikliueili k laj^rski. lo jc za okoli 100 kin dolg in okoli 10 do 15 km ~rok pas nasproti Ljubljanski pokra ji n ir Ne odvisni državi Hrvatski Področje ob S«vi in
Tone l-ercne. Nad sni na rii/.iariKlnvjIiis pulil il ji v Slovcmi! v le lih 19-1M 9-1.1. Mr. 635.
Sol I i sc razdelili na "naselitveno področje AJ m "nase lil veno področje B". Na naselitvenem področju A so pczkušali .zgnali skoraj vse Slovenec in namesto n«ih slrnj;:no nascPli Nemec, zlasli lisic s Kočevskega. Po Himmlerjcvih navodilih naj bi oba procesa, depertaoije Slovcnccv in na seljrvanjc kočevskih Nemcev, potekala vzporedno.2 Hrvalc iij druge nascljcnce so skušali odstraniu s pomoejo medvladmh sporazumov. Ob naseljevanju so holeli Nemci dotedanjo zemljiško posestno strukturo skoraj povsem spremeniti. Drugače pa je bilo v naselitvenem območju B, kjer so naseljevali Nemce posamič na posamezna zaplenjena posestva. Nekatera posestva pa so unravljalc ustanove ali diuž.bc. nc da bi oh tem temelj i Icjc posegale v dotedanjo zem-Ijiškoposestno strukturo.
Na področju ob Savi in Sotli so Ncmci želeli na izpraznjene kmetije naselili v večini Nemu;, ki so pred vojno predstavljal nemške narodnostne otockc v nenemšk.' državah (kočevske Nemec, na nekatera področja Nemce i j Besarr, bije in Dob rt d že, obstajala pa jc celo ideja, da bi naselili li:di bosanske Nemce m Nemce iz južne Tirolske). Naseljevali so jih glede na zemljišča, ki so jih imeli na razpolago, saj so jim na novem domu hotel' nuditi takšne pogoje za življenje, ki b' bili čimbolj podobni razmeram na slari domačiji (tisti. k. so se pre; ukvarjali z vinograd ništvoin. naj bi dohili kmetijo v vinogradniškem območju, tisti področja, k jer jc bilo bob razvilo sadjarstvo, naj bi sc naselili na področju, pred videnem za gojenje sadnega drevja in sadja/s Ivo. picdvsem pa so nacionalne otočke želeli naseliti skupaj) Nc glede na vse le in še drfgc ugodnosti sc večina na nevih kmetijah ni najbolje znašla, mnogi pa so bil razočarani žc takoj ob prihodu na pnscl i t veno področje. Predvsem kočevski na rodnostni skupini so pred preselitvijo obljubljali prccoj več. kot jc kasneje dejansko dobila, ver ¡elno ludi zaradi njene močne samoorganizi-ranosti na Kočevskem Predvsem so jim obljubili preselitev direktno s kmetije na kmetijo, \ečina pa jc kmetije "dobila" šele lcla 194 z ali celo J943. do lakrat pa s > mnogi morali živeli v t.i. zimskih nastaniščilj/' Drugi vzrok nezadovoljstva je bilo dejstvo, da so kočevski Nemci zahtevali vsak zase prcccj več zemlje, kot so jt zapustili na Kočevskem (čem/no soje v ecloli dobili skaraj dvakral toliko, kol soje opustili, in jc bila na naselitvenem področju precej boljša za obdelovanje kot na Kočevskem, kjer so zapustili
Tone ftrem,'. i slu. sir. 3(X). Tnnc Pcicnc. ¡slo. ur. 6fi 7.
204
1 arhivskih londov in zbirk
ARHIVI XX mi
(udi veliko gozdov),4 Pojavila pa so sc tudi trenja med samimi priseljenci ene in druge narodnostne skupine
Strnien nemški p;LS ob meji naj bi kot branik služil proti Uij i m vplivom na Slovcnce, kr naj bi po koncu preseljevanja ostati na južnem ŠBjcr skem. Potreben bi bil predvsem proti Slovencem, ki so ostali v Ljnbljanrki pokrajini malijiM tem bi štajerske Slovence osami i i in lažje poriemeili. Himmlcrjcva zamisel pa je bila, da naj bi bili naseljeni! na naselitvenem področju ob Savi in Soli i organizirani tudi kol hrambovski kmetje (Wchrbauer).5
Pri preseljevanju oz. naseljevaniu so Nemci nameravali spremeniti naselitveno in gospodar s ko si ru ki uro, ki je. lu obstajala pred nulio rim prihodom, želeli pa so tudi ohlikovali popolnoma novo sestavo prebivalstva, njihove nasehlve, gospodarstva, torej življenja v celoti Po načrtih jc zaslediti, (Ja naj h: pri lej preuredil "i pokrajine nekatere kmetiji m celo manjše vasi popolnoma izginile, ker so zemljo na novo izmerili m ustvarili nove kmetije, p; i tem pa se ni:jc ozirali na staro ureditev in parcclacijo. Na predlog ko čevskih Nemcev so nekatere občine dobile imena listih kočevskih kraje*' iz kaleirib jc bila večina nriscljencev (občino ' alc.ž so preimenoval' v Stari log, severno od Kostanjevice jc bila občina Gotenica 'id).
Za načrtovanje nove poselitve in izrabe tal so izrisali karte, pr tem pa so jim kopije map re amhtilančncga katastra služile le kot grafična predloga. Spremembe, ki so jih izvajali, so bile delno objavljene v Verordnung*- und Amtsblatt des Chefs der Zivil Verwaltung in der bnlcr-slctcrrr.ark v letih 1941 m 1942.
Izdelavo nemškega katastra fdi, Ferenc ga prevajr kol nacionalnopolitieni kataster vseh posestev)6 za južni del Štajerske je odredil naselitveni šlah pri uradu pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje ncmšlva v Mariboru, la pa je za izdelavo skice prostorske ureditve pooblastil pooblaščenca za prostorsko ureditev, ^redlogc /a velikost kinelir ;c izdelal II glavni oddelek (zemljiški urad) s sodelovanjem IV. glavnega oddelka (kmetijstvo in gozdarstvo).7 Rane so izdelovali v letih 1942 m 1943, večino vseh sprememb pa so za začelek pred \u del i in vrisali v karte katastrskih občin, ki so jih pn Slcvali v naselitveno področje A. Za posamezne katastrske ohčinc so izdelovali tudi različne karte. Ponavadi so za vsako izrisali karto ocenitve zemljišč 7Si novo oblikovanje pokrajine (Boden schälzungskarlc zum Lar'jgestaltungsplan). od samega zemljišča pa jo bilo odvisno, katere karte so šc izrisali glede na primernost zemljišča (nor. poljske karlc "Fcldkarlc zurr Landgcslallungs-
Tonc Fcjcnc, islo, str. (t3K.
Tonr Fcrcnc,islo,sir. MtK.
Tone Fcrcnc, islo, Mr.K 1(1, opomba ii. 140,
Tone FcrcncJsio.Mr. 65H
plan", karte vinorodnega okoliša "Wcinscliiitz-ung.ikartc zum I,andgcstallungr;pkur). Za delo so natisnili več kopij, vendar so vse načrtovane spremembe vrisovali le na eno kopijo, večina ostalih kopij pa je neporisanih vloženih v mapi. Barve, s kater-,ni so označevali postinicznc Kale-goriie. so izredno močne in kontrastne (rdeča, oranžjia, zelena, vijolična). Kjer so vrisane stav-bc, so pobarvane z živo rdečo barvo. Na kartah vinorodnega področja so ploskve poharvanc le z rdečo harvo. Nove nemške paredne oznako so vrisane j: črnim aii zelenim tušem, velike cd pol do tri čel rt cenvi metra, in so kombinacija arabskih in runskm številk ter malih m velikih tiskanih črk human i slike. Na spodnjem robu karte je včasih šc pripisano, kdaj iC bila dokončana (čc jc bila), v isli prostor pa seje ponekod podpisal tudi izvajalce nove i/more (Vcrmessungslcclinikcr).
Za kopije nekaterih katastrskih ohein so kol osnovo uporabili katastrsko karto, ki jc imela 'risano n,- |novejše posestno slarije (npr. za k.o. Čatež «im ie hila grafična osnova kat;isirska karta iz Icia 1903. za K.o. Cirr.k iz leta 1890. v? k.o. Črneča vas iz lela 1907 in druge). Listi kopij so opremljeni s šlampiljko nemškega reicha in pO' sebno ozjiako kr.taslnkega urada. V večini pri merov jc ,štainp;ljka delno nebcrlj-va. Po pre gledu večjega števila odlisov na različnih listih je razviti no. da je odtisnjena Štampiljka urada po oblaščen^a državnega komisarja za utrjevanje nemštva v Manboru (D'cnstslelle des Strnil' tragten de:: Rciehskommissars I'iir die Fcsligung deulschen Volkslums in Marburg), pod štam-p'ljko je na nekaterih kartah v ncmš2i:.i ffiisino urad Maribor (Dienststellc Marburg) in oddelek zemlj'skega urada (Ableilung Bodcnar.il). »levilo kopij katastrskih kart, narejenih za posamezne katastrske občine, jc zelo različno od mape do mape.
Zanimivo je. da so med njimi izdelali tudi mape s koptiaini kart. ki pravzaprav ne sodijo v ohmoeje. kjer je hilo najprej predvideno in delno že i/peliano preseljevanje (posamezne katastrske občine na Krar.jskcin ali celo na Koroškem, npr. Jezersko). Nemci so imeli namreč namen pre seliti prebivalce precej večjega področja, tudi del Kranjske in utžno Koroško, poseljeno s Slovenci, vendar so lo zaradi različnih vzrokov odložili na poznejši čas. Iz popolnoma praktičnih razlogov, ker so sc nekatere katastrske mape franeiscej-skega ali rcainhidančncga katastra lizično hranile skupaj (Jezersko z ozjiako Celovške kresijc pri kartah dežele Kranjske) so ob izdelavi kopij verjetno izdelali Uidi kopne lc-leh, poravna v njih zaenkrat niso vnašali nobenih sprememb
13. aprila 1963 je map? v Arhiv Rcpuh'ikc Slovenije izročil Geodetski zavod LRS, žal pa so lu ostale hrez vsakega spisovnega gradiva. Ohm nična ni tudi nikakršna legenda za branje kart.
Karte so Nemci izrisovali z i'.redno nalanč nos tj ii, venuar jc ostalo delo nedokončano Ob poznavanju grozljivosti nemških idej in načrtov
ARHIVI XX 1997
]?. arhivskih fondov .n "i k
205
>iko iz kart niti ni popolnoma jasno, kaj vse bi do letel o Slovence in kakšna naj hi bila oh njihovem nclcjanjcnjti ècz leta podoba dodobra spremenjene pokrajine oh Savi in Sotli.
LITERATURA:
1'onc Fcrcnc, Nacistična raznarodovalna poliiika
v Sloveniji v letih 1941 1945 Maribe: 1968. Miija Fcrcnc, Kočevska, izgubi jena dediščina kočevskih Nemcev, katalog ob razstavi, Ljubljana 1993.
ViRI:
Ncmšk kataster za južno tajersko, Arhiv Republike Slovenije.
Vcrordnungs- und Amlsblalt des Chcfs der Zivil-vcnvaltung in der Unterstciermark, Graz 1941 in 1942.
Rciehsgcsctzblatt, Teil I. Berlin, 1934 in 1940.
Ban Marko Nallačcn, in knez Pavle Karadordevič na ti'buru ob mimohodu v čas» prireditve Mladinski dnevi, 1938, posnel Marjan Focrstcr, produccn! Prosvetna zveza Ljubljana Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije
206
Iz. nrhivškili fondov in zbi,k
ARHIVI XX 1997
Filmska dejavnost dr. Marjana Foersterja
IVANNFMANIČ
Dr Murian (Marh) Foerslcr seje kol filmski scenarist, sncmalcc, režiser in montažer z. veliki mi črkami vpisal v slovensko filmsko zgodovino. Rodil sc jc Icla 190"? v Ljubljani, v družini um verzi letnega profesorja dr. Jaroslr.va Pocrstcrja. Srednjo šolo jc obiskoval na Višji državni realki. Po maturi, 1924 lota. sc jc vpisal na Tehniško fakulteto Univerzo v Ljubljani, kemijski oddelek. Pozneje jc študiral kemuo na Filo/ofsk. fakulteti ljuhljanskc univerze. kjer jc lola 1930 diplomiral. Dve lelf pozneje jo promoviral iz kemijskih zna nosli Kmalu za tem sc ; v letu 1935 napof;l na specializacijo rz. lote liimske .stroke v Berlin, kjer jc bilo središče nemške filmske iraluslrijc v okviru Limversuiri filma ali Ufc s sedežem v Babclsbcrgu. Bil jc asistent pri režiserju Gcorgn Jaseobvju do leta 1938, ko sc jr vrr l v domovino. V tem času je obiskal tudi lianmdovv na Češkoslovaškem m Dunaj. Zantu zdravstveni!] težav je študij v tujini nekajkrat prekinil in sc vrnil v Ljubljimo.
V	lačet™ 70-lih let sem v okviru evidentiranja slovenskega filmskega gradiva obiskal tudi ar. Marjana Foersterja na njegovem domu Takrat mi jc pripovedoval o svojem delu in filmih. kL jii) jc posnel. Pozneje so njegovi dediči izročili Arhivu Republike Slovenije lil me, kt jih jc hranil doma, in tudi njegovo spisovno gradivo, povezano s filmom. Prevzete filmr smo v Arhivu uredili, popisali in arhivirali. Šele pozneje smo ¡h podrobno obdelali. Predstavljamo jih v IV. z.vczku inventarja lilmskega gradiva Arhiva Republike Slovenije in okvirno tudi v naslednjem članku.
V	Času obisk a pri Uti je di. Marjan Focrster posnel vrsto študijskih, dokumentarnih lllmov Pn snemanju jc uporabil !6 mm oblačilni lilm. Nekatere filme jc oprem ti tudi z naslovi m vmesnimi napisi v nemškem in slovenskem jezdit. Pomembni so posnetki napisov z datumi. Vse kakor jc najstarejši Focrsterjcv lilrn pri Uli Pri -kliučitcv Posana. Na koledarju odlrga listič / datumom 28. lebruan Nate sc v filtru zvrstijo vojaške enote v paradi po berlinskih ulicah, le lala prolclijo meslo, ob lom dog jdki. maniicsfirfi mncžiea na meslmh irgih in ulicih Ponoči jc posnel osvetljene napise, ki so posebno zahtevni p i ckspoziuji svetlobe in so dr. Focrslcrju odlično uspdi. Naslednji daljši dokumentarce jc naslovil Skozi razstave v Beril nt:, ki so bile v marcu 1935. leta Predstavil jc Avtomobilsko razstavo v E;rlinu ob "SO-lctn prvega bcncin skega avtomobila in Veliko berunsko razstavo opreme za vodni šport. Posnel jc olimpijski stadion v izgradnj, n Olimpijsko vas za bivanje športnikov na (' mpiadi 1936. leta v Berlinu.
Sledili so posnetki Zoo - vrta z. nekaterimi z-m rnivoslmi. Ohranjeni sla dve kopiji - s slo venskimi in z. nemškimi napisi, ki sc pa razlikujeta po iioliini. Na koncu kopije sledi napis "Aufgcnotnmen von dr. M Focrster", kar potr juje avtorstvo ti I m a dr. Marjana Foersterja.
S svojimi "nemškimi" filmi jc dr. Marjan Focrslcr obiskal Ljubljano v juniju 1936 leta in jih predvajal v Delavski z.borniei. Predvajal jc daljši film z naslovom Berlinska reportaža. V nj**m jo predstavil /.lasti monuincnlalnc /.name nitos;' nemške prestolnice in tudi mestni vrvež, zabavišča in promet, avtomobile, tramvaje, kolesarja pc.šcr in policiste, ki nadzorujejo in usiner jajo promet Pocncl jc tudi letalski promet in vožnjo vlakov. r nsopis Jutro je objavil1 daljše poročilo o filmskem večeru dr. Marjana Focr slerja v Ljubiiani. Pomemben jc podatek, da je dr Focrster v teku Icla s svojo kamero posnel nad 1000 m (16 mini filma v Berlinu in da gaje prikazal le polovico. Publika v dvorani jo med predstavo ugotavljala, da so posamezni pesnetki prave umetnine. Posnetkom monuinentalnega Berlina sledijo eksperimentih posnetki galebov na Icrincm ozadju, promet na berlinskih ulicah , kanali in mostovi, /načilnosl velemesta. Ob tem pa jc posnel še Leipzig in Hamburg s pristaniščem! kier so bile zasjdranc pickooccanske in vojne ladje V filmu so sc zvrstili noeni pomclki Berlina / napisi in reklamami, ki so po?ebno zahtevni za eksponiranic jn so dr Focrslcrju lepo uspeli. Pr. snemanju je uporabil n.ijnovejše tehnične iznajdbe fotografiranja, napravo "zoom", ki samod ;jno uravnava razdaljo Jo objekta sne
Vctik amaltrvkt film o I vrlimi, l>crlin\ka rep. a/a o i'criinu K- dr. 1'ocrslerja jc icla pn/nanjc. Julrn, M. junij 191fi.
/\RHIV1 XX 1997
1/. arhivskih fondov in y.Viirk
207
manja. V letu 19.15 so sledili krajši Fncrstcrjcvi filmski zapisi, ki iili je opremil z napisi in jih naslo"il; Jugoslovanska delegaciji v zapuščenem Harbinu, Letalski miting v BerliHn s posnetkom letališča in nreleli !clal nad njim. Otvoritev avtocesto Frankfurt/M Darmstadt 19. maja 1935. Mednarodni filmski kongres v Berlinu 1935. V filmu Pnschni dogodki je združil krajše repor lažne posnelke iz Berlina. Leipziga. Hamburga, monumcnlalnc posnelke iz nemških velemest. Med pomembnejše Focrslcrjevc filme iz Berlina uvrščamo Skladanowsky Bioscop, ¡ki prikazuje dejavnost nemških p.onirjev, bratov Maxa i.i verjetno ludi Krnila z njuno filmsko aparaturo. Max -Skladanowsky seje sprva ukvarjal z napra **ami za projekcijo fotografij Skonstruiral y nc ke vrste lalerno magicc. potem (1894) projektor bioscop iri 1895. projektor za film 16 sličic v sekundi. Že 1. novembra 1895,. dva mcscca pred bratoma Lnmicrc. sla v Berlinu pripravila film sko projekcijo s 15-minutnim programom doku mentamih filmskih posnetkov. Toda ix tehničnih razlogov je filmska zgodo/ina priznala prvo filmsko projekcijo v svetovnem merilu bratoma Lnmiere Film Skladanowsky Bioscop smo teme l.ulo pregledali in analizirali na ACiRFT Obstaja 'erjclnor.l, daje dei filma lujc provenience 'n ga je dr. Focrster vmonural meti svoje posnelke,
Lclol93K prelomno leto v slovcnsk filmsk' zgodovini. Dr, Marjan Focrster. obogaten z i/ k usnja m i in znanjem filmskega snemalca, režiserja in monta/erja, ki jih jc pridonii v času triletne specializacijo pri Ufi, seje vrnil v domo vino. Svoje znanje jc želel uveljaviti na domačih tleh. Kmalu jc posnel kratka dokumentarna fil_ mu: Pri kanuulni mizi, slovesnost ob 180-lctrjici rojstva pesnika Valentina Vodnika pri njegovi rojstni hiši v Šiški, in Hotel Malič v Ljubljan: o podiranju hotela Malič. v katerem se j" v pre tek Inst t nahajal hotel Sladl Wien, pomembei. za -nidi prvih filmskih projekcij v Lj ubij an Hkr;,.i dr. Marjan Focrster snoval načrte za složen;,ki zvočni film, ki sc jc napovedoval na IčHiaorjiiJ fina i Omola. ki jc bil takrat radijski lehn i k pr Radiu Ljubljana, jc že izdelal /A-očno kamero p film Kmalu sta se srečala dva pionirja n." področju filma Rudi Omola. strokovnjak ionski" za pisov. in dr. Marjan Focrster. specialist zr. film sko sliko. V sodelovanju z Anionom Smehom in Francetom Ccrarjem so posneli (braneč Ccrar. ki je Gil po osvoboditvi snemalec pri Triglav nlmu. jc J ruga oseba podatek Rudija Omot.) prvi sloven ?ki zvočni film Mladinski tac vi | V pro dukciji Emona filma sta dr. Marjan Pocrs er in Rt di Omota posnela vrsto zvočnib reportaž; Z lezni.ška nesreča pri Ozlju. o vlaku, ki je zapelial v Kolpo. Otvoriicv Žal v Ljubljani, o svečani oivoriui mrliških vežic. Odkiilje ;pomenika kralja Aleksandra I. v Ljnhljani. pn .;aterein jc sodeloval ludi prof. Janko Ravnik ¡Dr, Marian Focrster jc svetoval Prosvetni zvezi in F mono filmu pri nakupu tehnične opreme. Odkritje spo-
menika kralju Aleksandru so posneli z moderno kamero znamke "AsKanija". Poleg lega ¿o uporabil. še d»'c ročni snemalni kameri, Emona film jc posneli film razvil in kopiral v svojem nanovo oprcmlicncm lahoraloriju. v katerem jc z.c prej izdeloval podnaslove lujib filmov. Pn reporl? Žab, ki so ;ih posneli na prostem, so pri Hmona filmu tonske posnelke vnesli na film pozneje. Tako so ludi pri filmu o odkritju spomenika pevske m godbcnc po.;nclkc vkopirali v filnuko kop*jo naknadno. V decembru 1940 jc Emona film posnel še dva kratka filma: Zadnja pol dr. Antona Korošca v Ijublianf in reklamni film Jugoslovanska knjigarna z igralccm Franom Lipa bom, k pri poved ujo2 o poleku snemanji, po navijanju posameznih sckvcnc in pripravi zvočnih posnetkov, ki j:li jI dr. Marjan Focrslcr pn pravljal v nočnem času.
V dopisu Prosvetni zvezi 22. julija 1938 jc dr. Focrslcr razmišljal o snemanju filmov s področja kulture v Sloveniji. V letu 1940 sta z Rudijem Omoto začela snemati film o Prešernovi rojstni hiši O. Vrba' ki sta ga nadaljevala v lenh 1942 in 1945. Končno ga jc izdirio ¡Filmsko podjeljc DF Jugoslavije, dLckcija za LR Slovenijo. V filmu sla Oton Zupančič in Frnn Šaleški Finžgar recitirala Prešernove verze. Oblaki, ki jih veter žene nad Karavankami simbolizirajo prCcčo nacistično nevarnost. Petje ptic, ki ga slišimo v filmu, so posneli nekega dne zgodaj /pilraj na Focrslcrjc-"cm "rtu v Ljubljani Lajanje psa jc ncKdo brdfl tiral,-1 Pred približno dvema letoma jc Arhiv Rc publike Slovautc v sodelovanju z. Rudijem Omo-io poizkusil obnovili ionski posnetek nima O. Vrba! Toda kopiranje se m posrečilo. Pokazalo se jc, da jc izvirni film zaradi starosti in nepravilne hrambe poškodovan, deformiran. Rudi Omola jc dne 3, junija 1997 sodeloval v oddaji TV Slovenije "Rudi Omola, prvi slovenski izumilclj film ske tehnike" Voddajij;napr:il Arhivu Republike Slovenije krivdo /a propad filma O, Vrba! T.dil jc, daje pred tem Triglav film pravilno hranil film n da ga ic nalo Arni" RS leta 1973 po nekem povelju poslal v Jugoslovansko kinoteko, kjer jc film propadel. To je bil gmb napad na Arhiv m javna nezaupriea strokovnemu delu Arhiva na področju varstva filmskega gradiva, vendar jc popolnoma ncosnovana. Film O. Vrba! z vsem svoj m gorljivim filmskim gradivom jc pn Jugoslovanski kinoteki deponiral leta 1973 Triglav film, ki je kmalu za (cm prenehal obstajati. Picd tem jc moral svo c filme nekje r>hraniu, kol depozit jih jc sprejela Jugoslovanska kinoteka. Povedali mora mo. da jib jc Kinoteka hranila strokovno, kol vse svoje gradivo. Zato so ncosnovane obtožbe Rudija Omolc.dasofiln.i pr Kinotek* propadli, ker jih jc shranila v neki peči-a. Pri tem naj pripomnun. da Ariiiv Republike Slovenije takrat n imel ustreznih sk la ji še, da b lahke prevzel tudi vnelliivc
* f:rar Lipah, Kal n sem prvič filmal. Delu, 6. oklobci ',959 ' l'ixla'ck Rudija OiimtIc.
¿08
1/ arhivskih fondov in zf rk
AUIUVI XX 1997
filme. Venuar jih jc prevzel, toda šele leta 1931, leden dn p rud začetkom vojne yjx osamosvojitev. Tijkial îmo pr oeljal; tudi film O, Vrba!, torej .šele pred Šestimi leti, in danes jih hranimo v klimatiziranem skladišču. Naj. Se pojasnim trditev g. Omute, da so filme zelo primemo hrar.ih pri Ti igla v filma. O filmskem skladišču Triglav filma hranimo fotografijo, ki nam pove, da jc bilo to zasilno zgrajeno skladišče brez izolacije. Filmi v njem sc hili izpostavljeni mrazi' in vročini, huje po^uhno za cmulz jo na filmskem traku Po pre vzemu aectninih negorljivih filmov, smo morali mnoge filme poslati v posebno kemično kopel, večina filmov jc bila zarad prevelike vlage plcs-niva. Plesen pa, vemo, pomeni ptopad nim;,kc slike. Še na eno vprašanje, ki ga jc načel v omenjeni oddaji, moram odgovoriti g Rudni Omoti Trdil jc, da jc film O, Vrba! propadel tudi zalo, ker filma nismo zalepili, v škatli o^ili in mn dodali kafre Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije je clan FiAFin svoje filmsko gradivo hrani | > Navodilu ( 140.stmni) imenovane mednarodne filmske zveze. Vnetljivi filmi nenehno razpad.ijo. To je kemijski proces, ki ga ne moremo zaustaviti. Zaradi lega moramo omogočiti izhod plinov iz. škalel in skladiščnega pro štora, sicer (i plini pospcšuj.-io propad filmov v skladišču. Kaj pri tem nomem v papir zavit film ski kolut, ki jc vložen v neprodušno z.a'cpiicno filmsko škatlo, tu potrebno posebej pojasnjevati. Tudi kafra je za arhivski film Škodljiva, lmcno vano Navodilo dopušča njeno unorabo le za ce lovečerno filme, ki ;ib v kratkem času, npr. v mesecu, predvajamo vsak dan tudi po večkrat in jih na ta način osvežimo. Poleg tega so li filmi predvideni za lzločenje v doglednem časm Verno pa tudi, da kafra povzroči rjave nji. notranjosti kovinskih škatcl, s tem pa tudi filmskega trakt1
Dr Marjan Foerstcr jc v svojem življenjepisu zapisa!, d;. je med okupacijo vztn-ja! v pasivnem od poni. Šele po osvoboditvi je sodeloval pri snemanju in montaži filma Ljubljana pozdravlja osvoboditelje Vendar si posnetje filmov Emona filma v vojnem času brez dr. Marjana Pocrsterja ne moremo predstavljali. Pozneje srečamo Foer sterjevo ime le še pr filmu Sol iz morske vode, ki ga je Triglav film posnel s švicarskim podjetjem Conuor film v letih 1953-1954 Pri tcin sla sodelovala dr Marjan Focrster in dr. Mari n Rikli îzZuerieha.
Filmske dejavnost dr. Marjana Foersterja sla prcdsla\ ila: Slovenska enciklopedija4 s skromni ini podatki in Inventar Arhiva Republike Slove nue, 1982, Vendar pri tem niso zajeti filmi, ki jih je dr. Focrstcr posnel pri Ufi pred vojno, prav tako niso predstavljeni zanimivi družinski filmi in fiimi z dokumentarne vrednostjo širšega drnž benega pomena.
Pred začetkom II, svetovne vojne je dr, Focr slcr za Direkcijo dr/iivr.b železnic na 35 mm
En'.iklnpcdija Sluvcnijc, Mladirska knjiga 19K9 Mr. 1.10
irakii posnel film Naše žcleznicc, ki prikazuje vožnjo vlaka in nekatere postaje na Gorenjskem.
V	poletju iy45 jc na 35 mm traku posnel film Vojaška, parada v Ljutiljani, z vo>.njo tankov in kamionov po Tržaški eesli Sledi reportaža o Gorici na 35 mm trukn s prikazom Travnika in goriškega gradu.
V	petdesetih lelih^jc napisal članek Par besed o problemih avtohčarstva pri nas. Nato jc za to varno barv Co'or Medvode in Avtoličarsko dc lavnico Domžale posnel reklamni film Avtoličar-stvo.
Poleti 1949 jZ na potovanju po Švici posnel barvn- film, k> smo ga naslovili Vierwald-stn;dsko jezero.6
Konec leta 1956 so v Ljubljani predvajali tu iisličm film Svet okoli Triglava svet kontrastov. Posnelo ga jc nemško filmsko podjetje Dcben? film iz Miinchna v režiji Hansa Enclia 1 oersterja Sodeloval jc tud* dr. Marjan Focrstcr.
V	letu 1957 je dr. Focrster napisal snemalno Knjigo za film Pazi vlak m ga posnel v letu 1958 Prikazal jc vožnjo vlaka, zapornice ob železnici in opozoril na nevarnosti [>b železniški progi.
Pil m, ki smo ga naslovili Dekle v gozdu, na 16 mm traku, pokaže striptcasc. Nastal jc ver-lelno v Idili 1960-1965 in predstavlja izrazilo Indijski libr
V	maju 1955. leta je d>- Focrster prikazal v prirodoslovn: predavalnici na ljubijarski univerzi svoj no i harvm film Obiščite Slovensko Pr morje dolžine 390 in na ozkem traku. Pri scenariju filma je sodeloval Silvo Domik, glasho jc napisal J ar,ko Grcgorc, ton pa jc posn; Marjan Meglic, Film je vsestransko predstavil Slovensko Pri morje, obalo in notranjost in jc pozcl veliko priznanje doma iti v injini. Ohranjen je v frag men t in, kakor gaje Arniv prevzel.
Po letu 1962 je Focrster s filmsko kamero spremlja) n dokumentiral rušenja in gradbene spremembe v Ljubljani. Najhliž.jc mu jc bilo rušenje ob Ri Tiski cesti, nasproti njegovega doma. Snemal *e rušenje KozJcrjcvc hiše, lia-arsk dvor, gradnio železniških podvozov v Šiški pn Stari cerkvi. Poleg druge"a jc posrol promet, ki seje odvijal po Ijuhlbinskih ulicah Še vedno je uporabljal 16 mm ilm, za nekalcrc naslove .so ohranjeni tudi negativi.
Slovenski filmski arhiv hrani iz. tega časa krajše Focrslcrjcve filme, ki sme u!i naslovni: Kemijski laboratorij. Lutk;, (barvni, vendar zelo «laho posnei). Prometna nesreča. Smučanje, živalski vrl in Kozelei. Časovno sin o jili uvrstili med 19.55 19o0.
I)i. Marjan Fiicrvci. far besed i> pnihlcmih avloličaisiva pri nav, Osebni f,md iliu/ine Fiicrslcr, Arliiv Republike Sluvcnijc, last. 3.
I)i. Marjan Fiicrsler, Mnja pul v Svitu, Osebni fund ilru/fnc fiierslei. Arhiv Hep'iblikc Sluvcnijc rase. I. Premiera lorisiiCncKa rdi iia n Sluvcni,., Sinvenski poničevalcc. 9. ilceembcr 1956.
r\Kl 11VJ XX 1997
Iz arhivskih fondov in *birk
209
Tri kamnum irizi , slovesnost ob IKO-letnici rojstva Valentina Vodnika 2. februarja 19.18, pevski naslop ob Vodnikovem spomeniku na ljubljanskem Navjn (kamera R, Omola, režija M. Focrsler) Slovenskijihmki arhiv pri A i litru Repubh'1 e Slovenije
Poleg lega je dr. Marjan Focrstcr posnel se naslednje filme, ki jih navaja v svojem seznamn a s. niso ohranili*:
»portna rcporlaža /.a TV, 1950 Scenarij za tehnološki film Mleko, 1957 Kramaršič, 1957
-	"lolorizacija, 1956 1957
-	Čebelarstvo 1958 1959 Premik, 1959 Družinski lilmi
Dr Marjan Focrsler je veliko pozornosti posvetil i,pomim: staršev. Z obema jc bil povezan vse življenje in ju je ludi večkrat posnel na lilm.
_ Sredi leia 1936 jc pripntoval iz. Berlina v Ljubljano ko je predvajal dokumentarne filme, ki ,'h je posnel pri UII.Takiat jc doma posnel krajši film Spomini na lep.šc dni o gradnii terase ob Focrrlerjcvi hiši na R i tr.sk i cesli. V filmu smo prepoznali tudi dr. Jaroslava Foerstcrj:; n še druge svojce.
V	letu 1943 sla dr Marjan Focrsler in nezran, snemalec posnela na domačem vrtu film Kozlički V njem sla pokazala igro kotekov. Dr Poorsl ;r se z. njimi igra, poklekne na tla, se priklon,, kozli čk. se mu povzpnejo na hrbet. S kozlički se igra l"di g. Amaiija Bobič (gospodinja pri Focrslcrjc"ih) in neznana gospa. Po pripovedovanju g Marije Frlan so Focrsterjcvi med vojno gojili k.izličke, da so sc oskrbeli z mlekom
V	60 lih letih so sledili še naslednji dr ftjiski H lini: Portret dr. Jaroslava Focrstcrja (1960), Na lomaccm vrtu (1966) in Porlret Vide FoersAer (1967). Družinske filme smo obdelal' i n dai ralt s
Vse filme ki jih jc tir. Marjan R>crs'cr pnsncl pn Uii. snm pregledali v si hIc In vanju s pi.if. Igi rjcri Koširjem z AGiii in Ujlntovlli tehnične značilnosti snemanja, kar sem navedel zgiiraj. S prnf. ilr. Igorjem Klhšičciii, pri i T. K..:ptim Godim. j. Zvezdami Eabntit z AGRFT in t- Dni^itn Strmotc Mini pre í'edali zhsti film Sklailamiwsky Biosinp ¡11 še ncks^eie locr sterjeve filme i/, i kri in J Njihi.vc pmluibn; ugnlnvilvc bi vin predstavljene v referatu na slnikovncm aihivskcin zborovanju v Celja in natn tudi <ilijavljcnc.
pomočjo g Marije Frían ki je dolgo časa živela pri Focrsterjcvi h. V imenovanih filmih je dr Marjan Focrsler ohranil podobo očeta dr Jaroslava Focrsterja. k je bil profesor na Tehniški fakulteti in jc oh 85-]ctfjic: ž.Hjenja prcjol visoko pri znanje-, mater V ido in njeno scslro Anieo Gogala,
Ob predvajanju Focrsterjcvih filmov smo ugotovili nekatere značilnosti, k: so jih šele uvajali pri lehniki snemanja v času njegovega študija pri IJfi v Berlinu. v filmu Priključitev Posarja je uporabil zasuk s kamero na stalivu. Zelo zahtevni so nočni posnetki v Berlinu, ki so dr. Foerslerju lepo uspeli. V Berlinski reportaži je pri snemanju uporibil "zoom s katerim je približal ali oddaljil objekt, ki ga je snemal, pi i tem pa kamere ni premikal. Zanimivi so prelivi v kameri, kontrasti pri snemanju belih galebov med letom nad reko na temnem ozadju Večkrat jc eksperimentiral z osvetlitvijo filma. Včasih jc snemal tuui proti svetlobi z majhno zatemnitvijo, posnetke odseva v izložbi med vožnjo z vlakom ali iz vozečega avlomob.ia, sonč ni zahod in odsev sonca v vodi, pi, čemer j e težko določili osvetlitev Včasih jc snemrd ob difuzni svetlobi, kar predstavlja v filmski šoli običajno vajo. S filtri jc pri duši 1 naravno svetlobo in snemal proti svctloh,. V filmu Dekle v gozdu je posnel akl in pri dnevni svetlo ni pnearai nočni posnetek ameriško noč" Pri snemanju oblakov v filmi* O, Vrba1 jc z rdečim filtrom pojnel oblake nad Kara vankai ni
Dr Marjan Focrslcr jc nasiopil v filmu o ciganih (verjetno Savski sme cigani, česar sedaj ne morem preverili; in v filmu Franja Lediča Dob rotnica Balkana iz. lela 1926. Objavljal jc strokovne članke o barvnem m z vočnem filmu in druge razprave. Ob 20-letnic Jugoslovanske kinotek;; je prejel plaketo za uspešno strokovno dele na pod ročju filmskega ustv^-jan a, s čimer seje uvrstil na vidno mesto v slovenski .umski zgodovini.
210
I/ arhiv:,kili fondov in z.hirk
ARHIVI XX 1997
Ugota\ljanje preteklosti porekla Foersterjeve dediščine
IGOR KORŠIČ
Gospod Ivan Ncmanie i/. Arhiva Slovenija nam je 10. 3. in 10. 6 1997 poka/al ncnaslovljen film, imenujmo pa FILMSKA TEHNIKA V NEMČIJI, ki ga je našel v zapuščini Mana F^crslcrja. 10. 6. nam je pokazal še nekaj ostalih filmov i/. Foersterjeve zapuščine: BERLINSKA REPORTAŽA. 1936, ^lLMSKl KONGRES
1935.	OTVOR1TFV AVTOCESTE FRANK FORT* M DARMSTADT. 1935. Želel je naše mnenic o tem, ali gre pri FILMSKI TEHNIKI V NEMČIJI za film. ki gaje posnel Mario Foerster.
Film smo si ogledali ob dveh priložnostih na montažni mizi. Pr: anal;/., sta sodelovala '.r profesor Karpo Grdina m monlažerka Z ve/.da na Sabolič. ki nla pristojna za vse ugotoi itve v z.vc/.i s filmskim trakom ir. drugimi tehničnim; detajli.
Film je sestavljen dveh tematiko različnih delov Prikazuje brMa Skladanowsky, z;igotovo Maxa morda, verjetno tudi Emila, in njun projektor "bioseop*" ter snemanje dveh filmov, verjet no v študijih LFE Ta slednji del filma o snemanju filma se osredoloča predvsem na tehnične pri pcmočke: premično leseno poševno dvigalo s slo-lcm za kamero, mikrofon z bumom napravo ali del naprave za snemanje zvoka, svelila
Film je na formatu 16 mm. erno-bc!, dolg 393 slieie F'lm iirn» dve aceton ski zlepki, in sicer med delom, ki prikazuje brala Skladanowsky in n uno napravo (la del. sekvenea, se pojavlja na začetku in na koncu filma), m delom, ki jc posnel v studiu.
Kadri pr;dstavitvc Skladantnvskih pred in po posnetkih (reportaže) iz. študijev so :denlični.
Oba dela filma sta označena z. vrezi, ki so znaki za laboratorijsko uravnavanje osvetljenosti, kar pomeni, da gre za obračalni film, izvirnik, za ničelno kopijo.
Na filmu jc napis Agfa siehcrheits film safely film,, gre torej za nčgofljiMj film. Sk di montažnih zlepk med ostalimi kadri ni videti. Če hi bil film mon iran na 16 mm Iraku, hi bile i*idnc V.dcti pa jc prcsvctljcne začetne sličice To pomeni, da jc b'l vsaj lisli del filma montirm v kameri Ta postopek ic viden tudi pj nckai ostal h Foer sterjevib filmih, denimo v Berlinski rcporlaži,
1936.	Otvoritev avtoccrtc Frankfnri M Darmstadt, 1935 Berlinske razstave. 19.3,5 in Filmski kongres, 1935.
Da je film kopiran z nekega drugega izvirnika, potrjujejo tudi napisi Ajjfa safety film. Agfa sichcrkheils film. ki so vidne na robu traku, ki niso v isti vrsti in r,o manjše kol običajne omenjene oznake.
Če gledamo sliko (napis) z cmulz.ijskc strani m jc prav obrnjena, gre za kopijo i/.virvika. Če gledamo sliko iz lakirane strani in jc slika pravilno obrnjena, gre za iz.virnik. Začetek z. aparaturo in
obema Skladarowskjma jc kopija. Sredina, posneta v filmskih študijih, jc ludi kopija. Zadnii del, ponovljena sekvenea z. braloma Skladanow sky, identična kol na začetku, pa jc iz.virnik, saj ima moški na rcvcrju gurnb na desni strain in cmulz.i,a jc obrnjena drugače kot v prvem delu,
Kopij? ■/, dub negativa je obrnjena enako kol original.
Max Skladarowsky bi lahko bil na posnclki: star okoli šestdeset let. Oba dela filma sta po sneta reportažno, improvizirano, vearih improvizirano komponirana. včasih slabo osvetljena in sta osredotočena na tehnične detajle. Za tehnične aparature v študijih sc ludi zdi. da so nekako za sredino tridesetih let novosli, na primer kon-denzalorski mikrofon, ki visi z, burna
Gospod Ncmanič vprašuje, ali jc mogoče, da h film posnel 'm zmontirai gospod Mano Foerster. ki se jc lela 1935 mudil v Berlinu na specirazaeij'
Maks Skladanow.ky jc umrl lela 193X, torej pozneje Reportažno snemanje kaže na lo, da jc bito snemanje improvizirano. Tehnične novosli spadajo v obdobji sredine tridesetih let in bi lo gieno zanimale nekoga, ki le na filmski speei afzaeiji.
Film jc preeej sprclno zmonliran, upošlevajr gibanje kamere, gibanje v sliki in ritem
Predstavlja ludi smiselno eclolo, nekako dc monslraeije napredka v filmski tehniki od nem škili pionirjev filma SklaJanowsky in njunega bioseopa. do takrat verjetno najsodobnejšega nemškega filmskega študija. Lahko b« bil tudi namenjen informiranju filmskih kolegov v Lni-blian-
Načelom? je mogoče, da jc Fncr ;lcr gradivo, uporabljene posnelke. ki so lahko bili tudi na 35 milimetrskem filmu, dobil pri LF1 (ali kje drugje) in jih jc sam zmontirai.
Proli temu govori izbor zgolj tehničnih motivov n? posnelkih in omenjena reportažna kva-lilela posnetkov, posebej kar sc lice osvetljave in kompozicije, zlasti v posnetkrh s snemanja. Tisti del jc snemal nekdo, ki jc moral biti neopazen med snemanji v študijih, in torej m namenski, informativni ali industriiski film, ki bi prikazoval tehniko in opremo studhcv.
V pri d !upolc/.i. da jc film narejen iz dob Ijenih posnetkov, pa govori dejstvo, da jc Focr ster sicer ludi uporabljal gradiva, ki jih očitno ni sam snemal. Dcriino sckvcncc o privatnem življenju filmskih zvezd družbe UPA v reportaži Filmski kongres 1935. so verjetno dni propagandnega gradiva podjetja UFV
Mogoča in najbolj verjelna pa jc "kombi nirana" hipoteza, namreč, da je del filma s sne
AR Hl Vi XX 1997
I/. arhivskih fondov in z.m'rk
211
manj v sludijili ined Icli i935 m 19^8 posnel na 16 mm Poersler sam Žc omenjeno ir/iprovizijami osvclljr. vanje in inlercr. za tehnične detajle, ki zagotovo niso del kakšnega namenskega lil ■na, bi to mogli potrjevali. Sekvenca z bratoma Skladanovvsky pa bi lahko bila del propagand nega gradiva podjetja UFA, h kateremu so spa dale tudi žc omenjene pripovedi o privatnih živilgiijih tamkajšnjih zvezd
Opis kadrov
1.	detajl roke vlaganje filma
2.	detail roke. napenjanje filma
3.	detail, nagib navzgor od napisa Sklada-now.sky's hioseop, spodaj do vrha proicktorja
4.	veliki plan: portret Mirxa S. 5 bližnji nI an: portret Emila
6.	dctalj: zobniki na koleščkih zgoraj (do tu 330 sličic ca 14T)
7.	Mižjij plan: kamera, igralce, sedež z dvigalom za snemalca
5.	male bi izje. isto: snemalec na sedežu
9. bližnji plan: bum z mikrofonom, zasuk na igralec
0. bližnji plan začetek vožnje dvigala nazar II ameriški plan: režiser daje napolkc skn^uii .gralccv
12.	enak kol prejšnji
13.	nagib navzgor z igralcev na reflektorje
14.	srednji p!an, zgornji rakurz: masker popravlja masko škofu
15.	srednji plan: odhod maskerja iz prejšrjcga kr.dra
16: bližnji plan: spusl na dvigalu
17.	b"ž.nii plan: d vig kamere
18.	bliž.nir plan: nadaljnji dvig kamere
19.	bližjiji plan: kamera stoji
20.	bližj i plan: vožnja kamere nazaj
21.	splo li plan: asislcnl kamere s ccntimcnlroni (merilnim trakom)
22.	splošni plan: navodila igralcem 2.3. splošni nI an navodila 'gralcein 14 kitali studio z dvigalom od zadaj
25. bližnji plan: popravljanje maske gralea v fraku
26 veliki plan igralce z roko maskerja. ki ]q le
ta odstrani ?7 srednji plan udari klapci
28,	srednji plan, za šitnkom, igralka si popravlja šminko
29.	detajl plan: roka prižge aparaturo za snemanje z.voka
"O. splošni plan: igralci vstanejo iz i/za nuze. 31. splošni plan: igralei plešejo, ucl z sludiia.
759 sličic 32 veliki plan- Max Skladanowsky 33! bližnji plan. Emil Skladanowsky "■4. dclajl: roka vlaga film 35. detajl- roka napenja film 36 veliki plan nagib navzgor- prikaz aparata od napisa "hiosknp" navzgor do Maxa.
Ponicn bnitov Sldiidanowsky pri odkritju filmu
Oče Carl Skladanowsky (včasih Skladanov sky, Skladanovsky. na aparatu, ki ga kažeta brala, pa Skladanowsky) je bil priKazovalet predstav z lanlerno mágico. Max je bil priučen fotografiranja in slikanja na sleklo in izdelovanja naprav za gledališko osvetljavo 1979 jc naredil plošče in napravo za preliv z. uporabo dveh lantern magic za polrebt svojega nčela ÍJil je na turneji po Nemčiji s svojim očelom in brr.tom Eimlom. 1889-92 ie skonslruiraJ Mehanično gledališče in poleni bil na lurncji /. njirn po Nemčiji pod imenom Hfimillon Brothers Od leta 189(J do 189 /je napravjl naerl in izdelal kamero, projektor -n drugo opremo za rezanje, perfo-rirnnje, kopiranje in razvijanje filma, leta 1892 je po:;ncl šcstsekurdcn film brala Emila, ki hodi po slrehi. in izdelal prvo knjižico-film o tem. 1895. je dokonča! svoj prvi bicscop projektor, imel javne projekuje v berlinskem Wintergarten gledališču, dva meseca pred Lumicrovo prvo projckcijo. Z izboljšano kamero je po incl več filmov, s katerimi je b'l na turneji pc Evropi. Filme so scslavljal lako dejanski kol izmišljeni prizori. Med nj.m so bili naslednji: predstava varíele, Tivoli, berlinske ulice, Napoleona na sveti Heleni, Devica Orleanska in kratke komične situacije na primer lov na muho.
Od lela i 997 jc ustanovi 1 družbo PPA (projckeija za vsakogar), ki jc izdelovala filme knjige in filmske kamere v berlinski tovarni ka mer. Od leta 1935 je imel častne predstavitve v Nemčiji in na Japonskem. Sin Erich Skladanowsky je zgfido/irmr filma
Brala Skladanowsky sla odkrivala film htcrali z. bratoma Lumierc, Edisonom in drugimi pionirji filma. Filme sla morda snemala ze pred Lumien Toda kol rojstni dal um filma se šlejc dan prve javne, komercialne projekcije. Čeprav sla S klada no wska inula javne projekcije pred Lum.cri, je bila pri odločanju o prvenstvu Lurricrov pri izumu j i lina odločilna kakovost lehnične rešitve njunega Cinematographa, saj je lc-la vseboval vse bistvene lehnične rešitve sodobne kamere in projektorja. Bicscop bralov Skladanowsky je tehnično precej bolj pomar klj¡va naprava /. dvema objektivoma, k sla vsaka z. devet sličic na sekunde hkri.ii pror.euaia sliEcj ki je tako dosegla frekvenco šcslnajsl sličic na sekundo. Gre lorej za bolj zapleteno in manj učinkovito napravo od cinema tographa
BERLINSKA REPORTAŽA. 1936
(Naslov v slovenščini in nemščini)
Dolžina 113.15 m. nemi
Film jc izjemno kvaliiclna dokumentarna pripoved o velemestnem ulnpu Berlina. Gre zagotovo za cslclsko najkvalitetnejši, najbolj vešče pripovedovani slovenski film svojega časa, ki je,
2\7.
Iz arhivskih fondov i» zbirk
Ali H t VI XX 1997
kar so filmske pripovedne tehniki lice, pmr.crljiv z najboljšimi dokumentarnimi filmi tistega časa, ki ,so nastajali denimo v Veliki Britaniji in Amerik"
V	večjem delu gre za izvirnik obračalnega 16 milimetrskega Agla "varnostnega filma". Film je bil montiran dvakrat, na dva različna načina, Najprej neposredno v kameri, o čemer pričajo pres vetij ene prve slieiec v vsakem kadru. Da so bile verjetno te montažne rešitve poboljšane pa pričajo acctonske 'zlcpke. Te zlepkc so tudi na tistih mestih, kjer,so bili naknadno dodani naslov in mednapisi
V	filmu se uporahljajo različ-n objektivi, med dmgimi tudi na treh incslih zoem. Zoom so prav leta 1936 dali na trg tako v ZDA kot v Nemčiji, zalo jc šlo za veliko tehnično novost, k! se je ni uporabljalo veliko do konca petdesetih, začetka šestdesetih let,
Kombinacija zoomiranja naprej in nrvaj v katedrali jc sploh presenetljivo dohro izpeljan postopek
Vprašanje jc, ali jc vse gradivo po.;ncl gospod Focrstcr sam nli jc kaj dobil v študijih družbe UFA. Denimo gradivo o preizkušanju zoom objektivov Morda jc sam preizkusa! te objektive za podjetje UFA. Glede na to, da omenjen pesnetki nikakor nc izstopajo iz pripovednega koncepta Berlinske reportaže, pa jc popolnoma mogoče da jc luoi te posnetke posnel gospod Focrstcr sam.
Za BERLINSKO REPORTAŽO nc moremo z gotovostjo ugotoviti ali gre za kopijo ah original Napis AGFA na začetku jc original, (Z lakirane sirarn se pravilno čila) Modri napis AGFA jc kopija Nemški napis sc čita z emulzije irj jc prva kopija originala. Slovenski napis sc pravilno cilj z lakirane strani in jc lahko original (posnet v laboratoriju 'za trike ali kot projekcija na plalno), Preli" jc kopija, obrnjena kot original. Ostali beli vmesni napisi na črni podlagi so pe /.itiv kopije. Obrnjeni so kol original iz tub negativa, Položaj napisov tovarniških oznak med perforacijo m merilo za ugotavljanje, ali jc matcuil original aL kopija, prva, dniga itd, saj ;c dvojno perlonran trak lahko ¡opira ali od za čelka ;ili od konca. Zoom j„ narejen z objektivom, v kamen. V prostoru med perforacijumi viti i no nadaljevanje slike, ki jc posnela. Podc-kodje slika razširjena v ccloten medperforaeijski prostor in daje enak vtis, kot čc bi gledali današriii super 16 min lorniat Ni možno ugotovili ali jc to posneto s kamero r.Ii gre za posledico kopiranji. Material, za katerega predvidevamo, da jc izvirnik, ima tovarniške oznake spodaj. Nekateri posnetki v filmu, med ostalimi tudi posnetki alebov, imajo le napise zgorrj. Mogouc jC, da jd h I trak pri snemanju vslav'y:n v kamero od 'cvc proti desni. Dvakrat jc kader podaljšan s koščkom kopije istega kadra. Kadi z jadrnicami so enaki kol viricsr.! napisi1, lorej pozilivi.
Marjan Focrstcr, Berlinski policist pelje skupino otrok pieko ccstc, Berlinska reportaža iztola 1936 Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije
Mil 1 IVI XX 1997
I/ arhivskih fondov in zbirk
213
'lakati Hokejskega kluba Jesen ;ce
IFFNA IAČEN BENED1ČIČ
Od do 18. majajo hi I a v Kesovi graščini na Jesenicah oh 50 letine i Hokejskega kiuha in iDorlncga drsiva Jesenice na ogled razstava Hokejsk: plakat Razstava je ena od rednih raz stav Muzeja Jcsenice m sta jo pripravila Tone Konohclj in Irena Lačen Bencdičič, tudi avtorja kataloga oh razstavi, ki je hil izdan v obliki obojestranskega plakata. Večina razstavljenih plakatov sodi med arhivsko gradivo, ki ga hrani Muzej Jesenice v svoji še ne dokončno urejeni zhi -ki plakatov s področja športa in kulture.
Plakat ali lepak, se pravi v.sc obhke cnolistne tiskane in v danem trcnulku aktualne m forma cijc, ic množično sredstvo vidnega sporočanja. Morda lanko njegove korenine iščemo žc pr Grkih in Rimljanih, ko so vahili na športne igre in druge prireditve. Zametke plakata v srednjem rcku lahko pripisincmo jr.vmm razglasom, ki so jih na srednjeveških trgih hraii glasniki.
Razvoj tiskarstva v 19. stoletju je pripomogel k razmahu grafičnega ohhkovanja in nasploh k temu, da jc oblikovanje postalo ena :\jcgoviii glavnih zvrsti.
Začetni plak.ni oziroma letaki kot vati; 1 a na maniTcsiacijc in shode so z narodno-osvešče valno propagandno vlogo primerki tipografskega plakata, zasnovanega na izročilu knjižnega tiska Slovenski trgi in mesta so bili konce prejšnjega smldlja opremljeni s plakatnimi sporočili na plakatnih slchrih, oglaševalnih lani ah ali izpostavljenih zidovih.
V secesijsko ohl i kovanem 'začetku 20. stoletja se kaž,-.jo komunikacijsko jasno zastavljena ter z, rcdukLvno oblikovno in harvno govorico zasno vana nlakalna sporočila, v katcrin so slikovna sporočila pomensko kodirana s pomenljivim od se vom funkeionalisličnili zgledov. V trideseti ti letih so poleg tipično tržnih plakatov obhkovali še rnzslaviSČnc. sejemske, športne, društvene m druge Kulturne vsehme plakatov, med kalcrirru sc posehno odraža prispevek slovenskih slikarjev, skladen z njihovim siceršnjim ustvarjanjem. Ob ko "no in sporočilno speci fi ko odsevajo tuo1 v štiridesetih letih tiskani partizanski pbkali,
Z mladimi ustvarjalci pcldcsetih lel so bila v grafično ohlikovanje vključena sodohna n.izr.dt vanja slrokc. Nova podoba plakata jc stremel;, k večplastnosti sporočilnega izraza, iunkeinnali-ziranju vizualne govori« in njegovi pestri tjpo loški rabi Nove podohe plakata s poudarki m na slikovnih, pretežno fotografsko formuliranih se sh.vinah v sorazmerju s tipografijo, sc zastopali oblikovalci, ki so se izobraževali v tujin'
Izstopal jc tudi krog slovenskih oh^kovalccv, ki so sc v začetku sedemdesetih let šolali na varsavski akademiji. Njihovo vztrajanje pr sporočilnosti rishc odraža pri slovenskem piakalu
svežino in vidno privlačnost. Zadnji dve desetletji pa v novcjš: produkciji plakata, ki jc zajela celosten tematski in izpovedni obseg sodobne sporočilnosti, prevzemajo vodilno vlogo obliko valci ljubljanske arhitekturne šole
Plakate, letake in drobne tiske hranijo pravi loma arhivi. Kur pa je to arhivsko gradivo spe-citičnc narave, jc samoumevno, da jih zhirajo, urejajo ir> varuj;jo ludi muzeji in knjižnice. Dra gocene so različne zbirke plakatov, ki iih hranijo posaincz.ruki. kluhi, društva in združenia. Omc njeno "mejno" gradivo postaja vse pomemhncjšc pri raziskovalnem delu zgodovinarjev, etnologov, sociologov iti drugih.
Muzej Jescnicc hrani med svojim arhivskim gradivom lud. plakate Hokejskega kluha Jesenice. Za njihovi» materi al no varstvo smo v muzeju slro kovno poskrbeli, vendar nanj pred prevzemom nismo mogli vplivati. Nekateri piakali (predvsem novejši) so v dohrem stanju, lepo ohranjeni, Uftigi so lili prepognjeni, zloženi, preluknjani od risalnih žchljičkov, odtrgani, popisani... Vsekakor pa nas je pri izboru predstavljenih plakatov vodita njihova sporočilna vrednost.
Za razstave ob 50 letnici Hokejskega kluba, s katero smo oheležili tudi 50 letnico delovanja Športnega društva na Jesenicah, smo zbrali hokejske plakate, ki jih hrani (a naS muzej in hokejski kiuh, dopolnili pa smo jih ludi z dragocenimi zasehnim. pl.ikal jeseniških hokejistov fMarko Smolej, Edo Hafner in Br ine Jcršin).
Cili vseh plakatov jc z izbranim motivom zhuditi pozornost, delimo pa jih lahko gledt na velikosi, namemhnost, uporabnike, nacm tiska, čas nastanka .
Hokejske plakate lahko delimo na:
tiste, ki vabi jo na jeseniške tekme v halo Pod-
mcžaklo,
plakate svetovnih prvenstev in srečanj, kjer so nastopali ,escnrški favoriti, in - spremne plakate, ki osvcilju.ejo dejavnosti hokejskega kluba.
Najstarejši plakat, ki omenja nastop jcsc nišKih hokejistov pod takratnim imenom Gregorčič (Jugoslavija) je v), konca 40. let Na tekmo (hrez letnice) vnhi 23. 12. na drsališče v Zeli am Sec. Grafično izstopajo hokejska palica, drsalka in plošče k z znakom avstrijskega društva.1
Hokejsko drsalna sekcija športnega uruitva J-iic Gregi irčič jc bila ustanovljena 6. 1. 1!MK, kuje ekipa prvič uradnn naslopiia
napokalnenilcknnvanju v Celju. Jeseničani so prvo uradiinho-
kcjskn leknin na Jesenicah odigral i 19. januarja i94y. ko sn premagali ljubljansko ckipn Eni)tn[)sii (H). Leta i951, ko jc bilo v Pixlmc/akli /grajeni) prvn umcliio drsališč v Jugoslaviji, seje Hokejsko drsalna sekcija Jn/c Gregorčič prcii.icnovala v Hokejsko drsalni klub Jc.senicc. (T. Kn.inbcij, Hokejski ptakal.

214
H ¡írliivsKÍh fondov in zbirk
ARHIVI XX mi
V	začetku lela 195(5 vahijo Jeseničani z raz paredom tekem državnega prvenstva v hokeju nr. ledu pet dm zapored na hokejske tekme, ki so bite prvič organizirane na Jesenicah Jeseniški klub sc je prcdsiavil vsak dan. na plakatu so navedena obvestila o ugodnih vezah z vlaki, sku p.nskih sindikalnih popuslih in ime tiskarne, ki je plakat natisnila.2
Leto za tem 9 Í. 1957, jc jeseniški klub nastopil na mednarodni tekmi v italijanskem Bol-zanu (Palazzo del Ch.accio) Na plakatu navajajo vstopnino in tiskarno. Ime Jeseničanov, naprano z. rdečo barvo, za vzemi1 kar tretjino plakata.
Tckralni L1Hokey drsalni klub" vabi na hokejske tekme in drsalne revije na umetno drsa liščc na Jesenicah v sezoni 19*58 59. Večbarvni plakat, delo Balentina, izstopa z rjsanim hokejistom, ki je s hokejsko palico pridrsai za plošč-korr. z jeseniške panorame. V ozadju je vidna sülizirana podoba železarskega mesta pod Karavank«m) s plavžrim' dimniki
Med športne panoge na ledu sodi li'di keg Ijanje. Do 31 1 1965 jc potekalo 15 svciovno prvenstvo v kegljanju na Jesenicah in BLdu. Poleg kcgljaškcga orodja j: na plakatu tu d' ime tiskarne
Organizacijski pododbor "Hokej 1966" Jesen i cc Jugoslavija ic z. mednarodno hokejsko tekmo med Jugoslavíjo in Avstrijo vabil na umetno drsališče Jesenice H 2 1966. Trojczičcn plakat i '.raža sporočilo Ic tekstovno.
Pododbor Jescniec jc v okviru svetovnega prvenstva od 27 2. do 1. 3. 1966 priredil tri prijateljska srečanja. Kot kaže, jc jescniiik klub 28. 2 nastopil samostojno, 1. 3. pa v sklopu jugoslovanskega moštva.
V	islem letu jc bila velika mednarodna tekma med Oxfordom (Anglija) in Jesenieam , Tekstovni plakat sporoča tudi ceno vstopnico, ugodno železniško vezo in ime tiskarne
Na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu od 3. do 13. 3. 1966 jc vabil plakat s tremi hokejskimi palicami, k j ponazarjajo tri hokejske centre -Ljubljano, Zagreb in Jesenice. Na plakatu ic na vedeno itne oblikovalca in tiskarne.
V	letu svetovnega prvenstva (¡unija 1%6), jc uprava HK Jesenice ž.c skrbela za svoj podmladek z vpisom v hokejsko šolo. Brezplačno šolanje jc b.lo vodeno pod strokovnim vodstvom učiteijcv n trenerjev, vpisovali pa so, s soglasji Šole m staršev, otroke stare od 12 I5lcl_
Grafično zanimiv italijanski plakat jc jeseniške sampione f velikim črkami obeležil na svojem plpkatu kot vabilo na tekmo 2x. 12. 1968. Poleg omembe tiskarne jc nn plakatu tudi hokejist v drsamu za plosčkom, ki ima na m;.jici
katalog nb razstavi, Jesenice I9'J7iljfjc T. K., Hokejski...). Na dr/jvflciii prvenslvu >xl 25. • 19. januarja 1956 na Jesenicah sil diouačini zasedli drugi) tocstn in s tem najavili jiaskuk na naslov državnega pn.aka, ki so «a plohih na 10. državnem prv cnslvu v liciigrai lu lelo ya le m. (T . K Hokejski...).
začetne črke gostitelja Orlisci MCO in kluhski znak. S plakata jc razvidno, da čelada še ni bila obvezni del hokejske opreme 1
V igralski ali na\;jaški- vsekakor pa v športni vnem. Jeseničanov pa tudi drugih hokejskih središč seje nemalokrat pripetilo, da so na plekadh napisani datumi, ure, vstopnine ., manjka pa leto, v katerem so tekmo igrali
Hokejski plakati z. različnimi vabili na tekme, državna prvenstva, tekme I i razreda, siccr brez Icinicc, pa vendar dajejo nekaj informacij Gden takin jc plakat, s katerega lahko razberemo, da jc b'l nosifee hokejskih prireditev l*jdi že 1961. leta ustanovii'jn' Hokejski klub Kranjska Gora, ki jc prirej? 1 tekme v edini občinsk' hokejsk; dvorar. PodmežaklŠ. V isto skupino sodi plakat medna rodnega hokejskega turnirja "Pokal občinskega s i ikj i kalnega sveta", na katerem jc tudi podpis ruskega trenerja Bori. a Afanasijcva.4
Jeseni leta 1970 so takratni jugoslovanski prvaki Jeseničani nastopili na umetnem drsališču v mednarodni hokejski tekmi v Švici s švicarskim prvakom La Clraux-dc-Fonds. Tekst dopo! njuieta higoslovartska ¡tj švicarska zastava, v spodnicm delu plakata pa sta navedena uradni pokrovitelj tekme in ,mc tiskarne.
Se isto leto novembra so bili Jeseničani gostitelji kombinirane tekme mod Jcscnicami in Beljakom (V.SV-Vfllach).
Načrtno strokovno oblikovan plakat skupine za obPkovanjc jc, s figuro vratarja v svoji značilni obrambni akciji, napovedal prijateljsko tek mo 14. 9. 1972. V športnem duhu sta se pomerili ekipi Jesenic in Bad Natihcima v Nemčiji. V spodnjem delu plakata jc poleg vstopnin naveden pok'o vi te Ij tekme.s
Zc dan za tem so se večkratni jugoslovanski prvaki z. Jesene pomerili v Športni hali Esscn na prijateljski mednarodni hokejski tekmi z. že leta 1936 ustanovljenim klvibom Krefcld. Vidno sporočilo plakata predstavlja retuširan posnetek vra larja. napadalca in obrambnega igralca picd vra li. V spodnjem delti plakata navajajo vstopnino in prodaj.ia mesta, ob strani pn ime oblikovalca in tiskarne.
Vsebinsko najndmevnejši plakat pri nas vabi na tekmo med vccnima rivaloma, Jesenicami in Olimpijo. Organizator, Hokejski kluh Jcscnicc, je v halo Podmcžaklo navdušene navijače vabil 2.0. 10. 1976. V Ziidm h letih so obvestila o hokejskih
Uspehi jeseniških hnkcjisLov so se ikI Icla l!>57 ito 19fi!i i/ca/iio stopnjevali. Zanimivo je, ila so ngiodj'; rcprc/cntinec sestavljali prav Jeseničani, ki so Icla l%Kiia nliiiipiiskih ¡prah v Greniihlu v li skupini usvojili prvn ok. lo kar še danes vcl'n /a največji uspeh takrat jugoslovanskega državnega hokeja. (T. K 11.ikcJs.Li ).
Uoris Afanasijev jc bil Irener jeseniškega hokejskega kluba v letih 11)73 in iy"M. (T. K.. Hokejski...), Leta I'/72 jc ljubljanska Oliuipija prviO prcv/.cla Jeseničanom naslov državnih prvakov, ki s» si ga naslednje leto spel pr igrali V lelu \'J72 pa so se /.alii jcscniSk. hokejisti veselili nuvc strehe nnl hokejskim igriščem. (T. K.. Hokejski...).
ARHIVI XX 1997
Iz nrtiivskiíi fondov in zbirk
215
tek.nab na stalnih tablah hokejskega kluba/'
V	pokrti hokejski hali Tabor so si v istem letu privrženci hokeja za !() čeških kron ogledali tekmo med gosliteljskijn klubom Tabor in z ve
i ki mi črkami obeleženim prvoligaškim hoKcj skim klubom Jugoslavije Jesenicami. V spod njen* levem kolu sicer samo tekstovnega plakata je tudi one tiskarne.
V	ledeni dvorani Davos se je leta 1985 (^■'ijalii povratna tekma evropskega pokala med istoimenskim prvaskim švicarskim klubom Du-vos in takratnim jugoslovanskim prvakom Jesenice Poleg sliiiziranega ledenega stadiona v Da vosu na vrhu plakata je v sredini klubski /nitk gostitelja, spodaj pa sponzorja tekme. Navedena jc tudi ii^karna, kjer so natisnili plakat.
Proti konci' 80. let jc jeseniški klub gostoval na italijanskem stadionu Olimpico Cortina Poleg vstopnine je navedeno ime oblikovalca. Na vee-''a.vncni plakatu sla dve stili zi rani s: I hi ic t i ho kejistov v akci i.
Jeseniški klub pa ni bi1 spreten samo na ledu, impak sc je izkazal Indi kot organizator veiikc hokejske tombole leta 1987. Priredili so jo v Športnem parku ter izžrebali 25 glavnih dobitkov, med katerim1 so bili tudi 3 avtomobili Poleg ■ekslri in imena tiskarne jc nn plakatu figura hokejista v značilni drži s palico in plosčkom, natisnjene pa so ludi fotografije nagraa in imena gla "lih pokroviteljev lom bole
Ekipa Acroui Jesenice, ki jc leta 1992 osvo jiia naslov državnega prvaka v samostojni neod-■'is.ii .Sloveniji, jc predstavljena na plakatu, ko-lcd;.r|u s fologralijo moslva
Na mednarodnem hokejskem turnirju Spar laka v Moskvi od 5. do 1J S. 1996 so tekmoval i tudi jeseniški hokejisti Acroni Jesenice z logotipom glavnega sponzorja Acronija. Plakat / odsevom zvezd na IcJcrii površini poleg hoke jisla simbolizira velike ruske hokejske zvezde v kanadsko nmeri.ški profesionalni ligi NHL, Spodi .ji del pl.ikala jc namenjen urniku tekem z zi.aki sodelujočih klubov in glavnim pokroviteljem lurnirjii Navedeno jc ime tiskarne
Svetovno mladinsko hokejsko prvenstvo C
On Ic(a |'JX4 sla si ekipi Jesenic in Olimpijc vsa':i ilvc Idi prevzemali naslnv ili/.avucga prvaka: Oliinpija 1975 in l'J7fi. Jesen i tc 1977 in I97K, Olinipija 1979 in l'JX(t . iT. K. Ho-
7 *W>I )■
I'n Ic(l I ">K4 sn na hnkcj^kcin ledu prev/cli vinlilna aicsta hen-g-ajski kluhi Crvcna /.vc/ila. Parii/an in z.i^rcliiki Medvcščak. hitcui kn mi Jeseničani 19X5. lela Sc nsvnjili naslnv prcil Crvc n<i /vc/iln, pr jim (n v sc/nni l!W6 ni nspcln. friilcscllclnii picmiK- slnvciiskih kluhnv v hnkeju je prekinil Parli/an. Jcsc ničani kn leti 19X7 nsvnjili 22. /ve/Jicn, 23. ni-slnv pa sn pn streljanju prcislih s(reinv v Cclr(i Ickini /. Olimpijn prevzeli leln /:i leni (19KK). Naslednja (ri lc(a jc bil misilcc cJr/jvnc^ prvaka Juyi is lav i jc /a^rchški Medvcštak (iln lela ¡991). Sleili pre-
I	niuna sc/iiaa IW]/!)2, kn mi Jesenitani piinuviai unsilei dr žavne^a naslnva vse iln lela 19'J-i ¿iiilnja Iri lela pa nsvaja
II	aslnv ilriavnih prvakuv ljubljanska Olinipija (T. K., tlukcj-ski. ).
skupine, jc od 30 12. 1996 do 3. 1. 1997 potekalo v Romuniji Z zastavami držav so obeleženi ak^vm udeležene, mk,Jinskcga hokeja, ki so jih za í topa i i tudi Jeseničani, Osrednji del plakata zavzema ..odobno grallčnc oblikovana stil i/.irana p'xloba hokejista. V spodnjem delu so navedeni spon/oni prvenstva.
Na Jesenicah je bilo od 2. do 6. 4, 1997 tekmovanje Mednarodne drsalne zveze 1SU v umetnostnem drsanju. Plakat TRIGLAV TROPHY z navedenim oblikovalcem svojega iz gleda oblikovno ra spremenil vse do danes, odraža plesni par drsalce1'.
Predstavitev končujemo v istem kraju i Zel I am See), kot smo jo začeli Največji svetovni evropski hokejski turnir VI podmladkov sc je od 26. 3. 1997 odvijal v avstrijskem športnem src dišču Knprunn. Živopisani plakat tekstovno sporočilo dopolnjuje s trojico hokejistov prod hokejskimi vran, na dnn plakata pa z logotipi glavnih pokrovileljev srečanja.
VIRUN LITERATURA:
Arhiv Muzeja Jesenice, Zbirka plakatov. Irena Lačen Bcncdičič m one Konobclj Hokejski plakat, katalog ob razstavi, Jesenicc 1997.
Enciklopedija Slovenije 8, Ljubljana 1994, str 369- 371.
Stane Bcrr.ik. Plakat i" znak - vodilni temi slovenskega sodobnega oblikovanja vidnih spo ročil, Ljubljana 1988, str. 6-45. Andrej 1'ornpc, Uspešen jc, kadar sc ljudje odzovejo, Podjetnik II, šl. 1, Ljubljana 1995, str 42 4¿
Mnrjctka Legat, Zbirka gledaliških plakatov, Ma
ribor Í988, str. 9. France Bene Ji k. Zbirka plakatov o ustreljenih talcih, 40 lel Gorenjskega muzeja, Kranj 1993, sir, 61 65, Marjeta impa, Valorizacija drobnega liska, Arhivi XIV, 1 2, Ljubljana 1991, str, 65.
216
Iz arhivskih lomlov in zmrK
Ali HIVI XX 1997
Palazžo.del Chiaccio - Eispalast
Inccmtro Interna^ionaie -.jcI^v su Ghiaccii: 11nternat EisKockey Freundschafts -;Spiel
niGosimna
ninj trT*Oifin5; Cwr* ——L , .............. L |
t-4h»» l-■ hji^l«. -	■ h« l a* i» al l h i f
jugbsla
T**- l	t]*.-*** L JVi i ' '-)	t 3* i P4AL L J-
Plakat /a hokejsko tekmo med H.k. Jesenice in H,k. Boiznno, 9. januarja 1957, Muzej Jesen i:e Zbirka plakatov
Piakal za hokejsko tekme med H.k Oxiord in H.k. Jcsemcc, 30. dccemtira 19^9, Muzej Jesem::e, Zbirka plakatov
MÏH1VI XX 1997
iz. arhivskih fondov in zbirk
217
Partijsko solstvo v Sloveniji pu letu 1945
DARINKA DRNOVŠEK
V Arhivu republike Slovenije v Referatu za dislocirano arbiv.sko gradivo 1 (večino gn.diva tega referata predstavljajo fondi in zbirke bivšega Zgodovinskega arhiva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije) je ohranjenega tud nrcccj arhivskega gradiva o izobraževanju članov kom1, nisticnc partije oz. zveze komunistov v Sloveniji. Naj\eč tovrstnega tndiva je seveda v fon J- Po1;tične m\c pri i enlralnei/i komiteju ZKS. Fond obsega 8,5 tm gradiva h obdobje od 1972-1990 m ga je arhiv prevzel po ukinitvi šole januarja 1990. Gradivo še ni arhivsko urejeno in popisano, se pa kol pripomoček uporabljajo delovodniki Fond obsega naslednje gradivo: prijavnice študentov 1972 1989, gradivo zaključnih izpitov 1973 1989, poročila in programe o idejno p Mitičnem izobraževanju v ZKS 1972-1989 kro-n;kc Fnolelne politične šole 1987 1989. dnev-n kc in redovalnicc \9n2 1989. pogodbe o delu 1987-1989 matične knjige, kartoteko študentov, ^ključne naloge EPŠ 1981 1989, dnpisc 19721990, seje sveta in pedagoškega sveta 1982 1989 ler -Jclovodnikc 1975-1990.'
Podatke o ostalem partijskem izobraževanju oa laliko iščemo predvsem v fondu Centralnega Kcrrii»ja Zveze komunistov Slovenije (CK ZKS), in sicer v gradivu Kadrovske komisije CK KPS, 'dcološkc komisije oz, komisije za dmžbe-nopolitičn a in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejno političnega usposabljanja kemunjstov (komisije so v različnili obdobjih imele nekoliko ivdičnc nazive). Te komisije so skrbele za partijsko izobraževanje v organizacijskem Ln vsebinskem smislu, mnogokrat v povezavi z delavskimi univerzami, Centrom za marksistično .zobraže-'iuije oz. Marksističnim centrom CK ZKS tur Centrom za družbenopolitično izobraževanje pr' akulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Občasno je bila ta pronlcmalika obrav avan» ludi na sejali Centralnega komiteja KPS/ ZKS ter sejali njegovih izvršilnopolibčn. i organe (predsedstva, izvršnega komiteja, sckrel.;.ri Tako najdemo v gradivu razna poročila, programe in informacije o delil partijskih šol in tečajev, razne leze in analize političneg; izobra-f:<. ^anja, statistična poročila o opravljenih tečajih, seminarjih, šolah itd, ter statistična poročila in analize slušateljev, sezname iidclc/enecv. dnpi— Sol. razne informacijo, razprave o nalogah Političnih Šol, kadrovske Aidcvc v zvez: z izborom slušateljev in predavateljev ipd,
Program je poleg spoznavanja osnov poliuke
Arhiv Rcpublil ; Shivcnijc (AS). lMcr.il ¡fH UMocIrano arhivski, gradivu 1 (Referai I). Prrv/cmni zapisnik / dno Ifr. I.
in delovanj:. ZK ter aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih tem obsegal, priiagojen za pesa in cz n c oblike in stopnje izobraževanja, šc lemclj-na poglavja iz marksizma m )cnini/,ma, zgodovino delavskega gibanja ZKJ, polilično ekonomijo, osnove sociologije, mednarodne ekonom ske in politične odnose, ekonomiko SrRJ, osnove samoupravnega družbenopolitičnega sistema SFRJ, aktualne prohlcmc socializma, splošni ljudski odpor ter družbeno samozaščito ipu.
Zveza komunistov Slo vernic jc razvila raz lične ob'ike log;, izabražcvaiija z namenom dvigniti kvaliteto pelil.čncga dela svojega članstva, ga usposabljali za organizacijske, vodstvene in aktivislične naloge. Šolanje jc imelo namen doseči čimvečjo ideološko polilično cnolnosl zveze komunistov
V prvem obdobju po nastanku K imuni sli ene parlijc Slovenije jc bil poudarek predvsem na s a m 01 zobraže v a n j u. s prebiranjem in šludijem lujejezičnc literature s poudarkom na razlagi družbenega razvoja in nujnosli njegovega revolucionarnega razvaja Veliko so študirali ludi v zaporih, mnogi pa so ilegalne odšl." na politično šolanje v Sovjclsko zvezo (z) asu na Komuni stično univerzo narodnih manjšin Zahoda -KUNMZ). Pred drugo svetovno vojno jc Centralni komite KPJ ustanovil svoje šole v Ma karski in Dubravi pri Zagrebu m so jih obiskovali ludi slovenski komunisti.2
Med okupacijo jc Ccntraln. kom^c KPS za načrtno izobraževanje komunistov ustanovil Partijsko šolo pri CK KPS, ki je s prvim tečajem pričela junija 1943 na Kočevskem Rogu Do konca vojne jc bilo organiziranih 12 višjih in srednjih tečajev, ki jih je obiskovalo 557 slušateljev. Vsak tečaj Jc trajal približno dva me-seča. Učili to sc o osnovah marksizma, razvoju delavskega gibanja, o nacionalnem vprašanju, izgradnji socializma v Sovjetski zvezi, zgodovini VKP(b), strategiji in taktiki parlijc m NOP iid.3 Oktobra 1943 je bila ustanovljena tudi Pokrajinska partijska šola pri Pokrajinskem komiteju KPS za Primorsko. Obiskovali sc jc ludi tečajniki z Gorenjske. Po napadn na solo, januarja v Cerknem je bila začasno ukinjena V sedmih tečajih jc '.odclovalo čez 390 tečajnikov. Ponovno jc začela z dciom septembra 1944 in organiziranih je bilo šc devet srednjih in nižjih tečajev z. okoli 300 udclcžcnci.4 Pndobna jc iclo-
2	Pnliiiinn i/nbra^cvanjc. Er/aklrpcdija Slnvcnijc. knj. 9. *Lr.
Ljubljana 1995.
3	AS. Rcfcral I f. Partijska solil pri CK KPS.
4	AS, Rclcral 1. f. Pokrajinska partijska sol a pri PK KPS /a rritlinrski).
218
tü arhivskih fiinduv in zbirk
ARHIVI XX imi
vala lcla 1944 indi na Štajerskem s preko 160 tečajniki. Poleg tega jc bilo organiziranih se vc-_iko divizij ;kih, okrožnih in okrajnih tečaje v, ki se jih je udeležilo preko 2000 slušateljev. Na Kočevskem Rogu in v Beli krajini jc od avgusta 194? do osvoboditve delovala še višja] skojev.ikr. šola. Erajrl tečajev se ic udeležilo okrog 250 skojevcev.5
Po vojni jc Partijska šola TK KPS najprej nadaljevala s partijskimi tečaji (13., 14., 15. knrz od junija do dcccmbrn 1945)/' obenem pa si jc Komunistična partija Slovenije prizadevala, da bi pomanikJjp-o izobrazbo, kot nos led i co vojne, čimprej nadoknadili z. raznimi oblikami izobraževanja, kot so bile VEČERNE PARTIJSKE C1MNAZIJF (1949-50), DOPISNE iN REDNE PARTIJSKE ŠOLE ŠTUDIJ PO KROŽKIH VEČERNI IZOBRAŽEVALNI TE ČAJI (poljedelstva, vinogradništva ipd.j. SEMINARJI ZA KULTUR NO-PROSVETNE DELAVCE itd Za horcc-komumstc. ki so ostali brez poklica, ¡c Svet zn prosveto m kulturo L RS na pobude Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije (CK KPS) organiziral v lebh 1953 1955 tečaje za opravljanje PRIVATNIH IZPiTOV za srednjo kmetijsko in gozdarsKo šolo. ki jib jc orga.uzirala Ekonomska srednja šola v Ljubljani Tečaji so bili internega značaja in so trajali dve leti. V tem Času so predelali program štiriletnega šolanja.7 V pnzadcvanju za dvig idcinc ravni svojega članstva, jc partij, poudar jala tudi nomen snmoizobražcvflnja. to jc študija marksistične literature, del Edvarda Kardelja. Borisa Kidriča, programa in statuta Zveze komunistov. raznih pisem izvršilnih organov KP/ZK itd. Poleg tega je organizirala izobraževanje raz ličnih oblik (krožke, tečaji., dopisne in redne par tijr.kc šole, aktive komunistov posameznih strok, obiske iuiikcionarjcv na lerrnu. seminarje za vodstva ipd.), ki so omogočali ideološko z obrazbo velikega števila članstva
Decembra 1945 jc Centralni komite Komunistične partiic Jugoslavije (CK KPJ) sprejel odlok o NIŽJIH PARTIJSKIH ŠOLAH pli centralnih komitejih KP (104^-1950), ki so trajale po 3 oz. 5 met-cccv.* Končalo jo jc 578 ndclc žcnccv.y
Oktobra 1948 jc hila ustanovljena enoletna SREDNJA PARTIJSKA ŠOLA, ki jc v različnih oblikah delovala vse do leta ly90. \ ietih 19481953 jo jc končalo 313 komunistov,11, Febniaria 195? ic bila preimenovana v POLITIČNO ŠOLO PRI K ZKS. Uveden jc bil vpis na podlagi
Pnlîlîùnir ¡/nbra/cvanjc Eneikliipetlija Slnvcnîjc. knj'. 9, sir. 99, Ljubljana 1991.
f> AS, Releral 1, f. CK ZKF.pan.jskn .\nlMvn, i. 31.
7 AS, Referai I. f. CK ZKS, kailrnvska knmiNÎja 1955, S. 69. " AS, Referai I, f. CK ZKS, Oryanî/aeîja i prngniin ni/ih partijv
kih :.kiila 19-15. S. 30.
9 AS, Rtieral 1. f CK ZKS, pirtijskn sulstvu I941,1, v 30.
Trciji ki.ngrcsZve/e kiiniunîslnv Slnvenije, sir. 54. 1954.
javnega ra/p.sa in prostovoljnih pojav." Šola jc hila namenjena predvsem dclaveem iz. proizvodnje, ki so bili člani Jelavskih svetov, ter poli-'■čno aktivnim članom kmetijskih zadrug, poli tičnih organizacij in ljudskih odborov. Lcla 1959 c ni I sprejet nov kriterij za sprejem slušateljev: izbrani kadri, k so ¡meh že določene pohttenc ■ iknsnjt' (vodstva osnovnih organizacij ZK, občinskih komitejev, delavskih svetov, sindikatov, predavateljskih aktivov itd).12 Za ostale naj hi Mlc VEČERNE POL ITIČNE SOL E. lo jc občinske politične šole. ki *;o delovale v različnih oblikah do leta 1990. Za ic večerne politične šole jc Politična šola pri CK ZKS prevzela inštruk torske naloge, organizirali pa so jih občinski komiteji v sodelovanju z delavskimi univerzami.
V začetku šcsldcsclih let sc je zelo povečalo tudi število političnih sol. ki so jih organizirale delavske univerze. V obdobju od 1959 do 1964 jc b:lo organizirr.nin 460 političn-h šol s 11.211 slušatelji. Za vodstva političnih in družbenih organizacij so komiteji Zveze kemunistov oi n-nizirali še 300 seminarjev z. 8783 udeleženci 1
Leta 1960 je pričala z delom ENO I.ETNA POLITIČNA ŠOL \ v Ljubl jani namesto prejšnje Politične šole pri CK ZKS. Po sklepu Sveta za šolstvo I RS o verifikaciji Politične šole z. dne 6. 10. 1960 jc šola dajala slušateljem srednje in višjo stopnjo izobrazbe.M Z ustanovitvijo VISOKE SOLE ZA POLITIČNE VEDE lcla 1%1.15 ki je imela možnosl organiziranja tečajev za usposab Ijanjc kadrov s srednjo strokovno izobrazbo, jc ČK ZKS kot ustanovitelj Politične šole v Ljubljani izdal konec leta 1962 odlok o prenehanju nj;nega delovanj? kol samostojne usta nove m njer.: vključilv v dejavnost V.^PV kot enoletni oddelek pn VŠPV Enoletni oddelek pri VŠPV je bil ukinjen lcla H»64.16 VŠPV jc vzgajala vi.ioko izobražene kadre za delo v družbenih in političnih organizacijah, organih oblasti in državne uprave, v tisku in publicistiki ler predavatelje za predmete družbenih ved na drugih pedagošk h zavodih. Toda lo m hlr. šola samo za partijske potrebe. V drug' polovici scsldcselilt let jc bilo vse manj sistematičnih ohlik političnega izobraževanja (večerne politične šole, interesni in problemski seminarji itd.), več pa je bilo krajšega, piaktičmm potrebam prilagojenega usposahljanja članov Zveze komnnistov (seminarji za člane vodstev, za delo v samoupravnih organih, mesečni seminarji za sekretarje občinskih komil' jcv. sem nar]i za predsednike komi
'' AS, Refcal 1, f. CK 2KS. kadri.vska ki.m.sija 1953. AS, Rcfcral I f. CK ZKS, tilciilnska kiitiiMja, i. 77. Peli knnurcs Zve/e kiiiiiunfslnv Slnvrnijc, sir. 52. Ljubljana I%5.
M AS.RrfcMl t, f.CK ;!KS, Mcnlnik.i k.....isija 1961.?. 143.
M U.l.LKS, si. 4/19fil.
Ifl A5 Rcfcral t.f-CKZK.S.kadi,. -ka ki-misija IfJM.š. I3fi. 17 AS, Rcfcral I. f. CK ZKS. Anali« j.1uiaic1jev VšfV v Ljubljani in Beii^railu llJ62-1'J6!t k-(Jr<>v.ska knmKija.i. (2-1.
ARHIVI XX 199'/
Iz arhivskih fondov in zbirk
219
fino wnusniH s'c 'Vi cf uss m osvotct -tyf ta
lAXL'UCXi 1. J9ÍJ
		¡ta j ntI	VHitno ifrtu	ti 10»	liÁMA			jtffutm srtUY							Hkrnw tul							UWJt			umu* iveutrir			
£	V4TJ T t Čili			ii ^ -J L? i.'-A						1			t g		i							3				ríflíiriw AMAW		
S		rt ¿'t	uítrnt-		M	JDM	i	t a	l		a	I Z	f	1	I	i	»i i	I	i	i		I h í	I	j	ll		M	?
f	ju raja n*mn, Uilt ftt C» t P t	: >.i.o t. i.	v	St		t	it	11	5	1	t	i	,	]0			(	t	D	]]			1«	*	t	1)	>*	t
1	urni) tirnim ni m pnt ru un	■ Í ((.4, o ii (1. 10,4'	U	u	t	tQ	J		1	l	(t		t	'	i	1	11	t (	t*	)		n	H	1	•	u		l
1	wm MSP:¡H) r&L m CM UPS	, l 11.11. IV it	. 1 ■	»1		n	i*	th	i	(	t	t	t	?	t	1	>	IT	ti	](		n		n	t	t	i*	l
¿	• mtiem Kuii ¡vDfiant {tu tSt CM UJ>¡	M lft-1.,( JC . , .1 4	IT	1Í	t	t	i	1C	1	J	t		i	1	>	>		1C	»	(		X)	U	u	IT		*>	
S	irm. ai nun fna.uki jrui ttt '¡t M	M 1.1.1 (, (MJI	|i	(J	t	t	i	H	(	t	C		t	t	i	1	J	U	n	Ji		U	n	D	It		_ K	
f	Hi- lpM . 'f/il PMlIlMi /OiJ nt tri	(. 4, (l,4J.,(		te	i	i	i	K	T	t	%		j			1	i	11	n	1		n	n	i>	M	»		
7	i ruitčjrt Mili Pimtíui ici p «j C t rti	H 14.1., T 4, ((.4.4T	u	t*	t	t	i	1C	1	t	■	i	i			1	■	]■ i	1 T	H	1	u	u	(]	II	IT	10	
	SKjfAl		, o	i>i	(t	■ 9		31 C	l<b					C T			a		4T1	■ io	i		te»		«	M	lit	1
ÉÉ^JJ r nintno iJnmaM	se miirm casnnxijj pfi/.iw MlHXl X-'IJ MMUtmH ''JtWiU
Poročilo CK KPS Centralnemu komiteju KP Jugoslavije zñ leto 1947 Ar!in1 Republike Slovenije, Refera! I J'. C K ZKS. .v. ]-S
■sij, za delo z. mladino itd.).lff Kmalu sc |c po k¡ zalo, da Zveza komunistov potrebuje si;;lcma-titno n kortinuirano izobraževanje članstva. xatq|j| CK ZKS 10 julija 1972 ponovno sprejel sklep _ o ustanovitvi POLITIČNE ŠOLE ČK 7'KS.|1J katere ustanovitev je temeljila na sklepu Sveta /a Šolstvo iz leta 1969. in siccr zato. da jo bila s tem družbeno verificirana šoli. in je dajala priznano srednješolsko i/.obrazbo. kijttb temu da je trajala le eno leto. Ta ugodnost je prav gotovo vplivala na to. da sc jc marsikdo vpisal na to šolo z željo čimprej priti do srednješolske izobrazbe V prvh petih letih jo jc končalo 885 sluša-teijcv.211 Namenjena pa ji; bila predvsem mlajšim -biavccm z neposredne proiz.vodnic. Z rednim delom jc pričela 2 oktobra 1972. Sola jc delo valj kot posebna delovna enota Centralnega komiteja KPS. V šolskem letu 1973/74 je bi'o í tiinovljemh sest oddelkov, in siccr dva v Ljn-"lam m po eden v Celju, Mariboru, Kopru in Novem mestu, v naslednicm letu pa šc po en (-Jodck v Ljubljani in Mariboru. V jeseni lota J977jc bilo ustanovljenih tudi 12 medobumkih ¿indijskih središč kot dislociranih enot poulične plc. ki so usklajevala in organizirala izobraže vanje v regijah.2' Predsedstvo CK ZKS jc 16. 3.
Sesti ki m y res Zve/i* KiimiiniMtiv Slnvcnijc, .sir.16, I.jub'jana
i ye.').
■1J AS, K t feral 1, f. CK ZKS. Ecj« CK ZKS K). 7. 197"!.
Omuí knnjircs Zvc/c kiiniumsliiv .Slnvcnijc. .sir !)7 Ljubljana
7'AS, Referat 1. f. CK ZKS, «I. seju prciKctlstva CK ZKS 9.
1981 sprejelo sklep, da sc PŠ CK ZKS preoblikuje v kadrovsko šolo ZK, brc? uradne vc-rifikac-ic. to je pndob'lvc srednje izobrazbe.22 Imela jc dva oddelka v Ljubljani in enega v Mariboru. Politična sola CK ZKS jc bila nkinjnna 1 2. 1990"
Po letu 1974 sc je razvila šc ena oblika iz ooraževania. Vodilr-i dclavci Zveze komunistov so večkrat obiskali vse občino in mn^gc delovne organizacijo ter imeli lam svoja predavanja. Poleg tega pa so bili uvedeni tudi seminarji za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov.
V začetku scdcmdescPh let sc jc v orga nizirartih oblikah usposabljalo okrog 9% vseh članov, nato pa jc šlc.ilc začelo padali. Tako sc jc leta 1985 usposabljalo le Se slabe 5% članov.24 ta odslotrk pa sc jc v nasledni: b Icih šc nižal. Na to so vplivale predvsem splošne družbene razmere in kriza, v katero |c Zveza komunistov rasla in ki jc leta 1990 pripeljala do njene ukinitve.
Z;t časa obtaitr:h komitejev v letih 1949 in 1950 jc delovale tvidi 6 nižjih partijskih šol. ole so organizirali oblastni komiteji KPS. Po reor gamzaciji oblastrib komitejev jc bilo odločeno,
I9H a.c. 3947
22 A.S. Refera! 1, f. CK ZKS, 21. seja predse d siva CK ZKS 29. 12. I!)K2, a.". (¡646.
AS, RcTcnt 1, f. CK ZKS. 2. neja CK 7.KS 16. 1. j9<X1.
24 |{). kilngres Zve/c kiiinuniMi>v Slnvcnijc, Mr. 115, Ljubljana 19X7.
220
lz arhivskih fondov in /h..rk
ARHIVI XX 1997
nižja buttueka šoua
lOIH.'l
Un.._,—--
Logrleo 14.IX,1951.
1 i. z_p_, e_c pr divhri.,.
I.teoa l.pred. Stnra Ju/;osl»Tija In lcon»oliüoei Ja ¡S'J . . . 13.IX.
2. " l'.-oceu <IOQ in t,ieeifiEr.on:i........13.IX.
II.tnoa	1. " Otíi'jY.ii pojai o ¡IrSuvi in proe** cta-
¿naiiijt; * 3'/. ............. .	22.IX.
2. " ÍLÍIJ tel riouled.ia BotM.Hlii.ti na . -7,aTa . , , 27.IX.
III.-eca	1. " VrL-iioüno obcobji; i*	t oo-jííIízoíi ^2.1.
2.	* Ir.uuBxrialinaoij» kot raleón uooialiu'.iJ-nvfA ri^voju r FLHJ ............ B_.X»
3."	?oii-.:ta zr; ni vnel.......... 12.X.
1."	. ,'ano zmiruíni'tvo ir. iiJc^tu peruji^ktiv« ruüvojn ................ 16,rC.
5, " aiaiTj in'znuíij noviú ¡micor.ov r.*
jiouníja '^r^UTír.e..........................2} ,X.
S. " jlatTO in zcaíaj novih zulconoT na poilroG-
jii fi.iftnu In	ujtloli ............^9.X.
7. " ¿ulorr.i oiinoaí in Hiutioi nagrojirTiirtjtt * yiHJ	5.XI.
IV.	te ja 1. " Viogu [jarViJi) lrv njon jiotiti Yoilsit-vn , . . 8.XI.
2'. " .VI( ¡¡n in deio Ore ............ ij.XI.
3. M Vsebin* in netod« idoolnfllcu borb« in yol.
tirojr.epii jALk..................16,11,
* Lit toaunina-líoionniii1.ii5rui «orala ....	31.XI.
V.teoa 1. " Aiulizo MCdiinrodniii odnosior........ 26.TCI.
2.	" ¡ÍFJ in naprudn« gibaiijn y uire^u......■ 5.XII.
;:onftreneo,lí^JiU liodo iaoli prnápTiitpl^i,!!«! bi liilu po ioIi.OiuI Tuflno i>red naalnilnjíj yreduvar.jun, '
Ufiruvnieai
Razpored predavanj Nižje partijsko íole pri C K KPS v Gornjem Logatcu, Arhiv Rrpubiike Slovenije, Referati,/. CK7KS partijska xoisivo 1945-195/ .i. 30
da se te šole vodijo centralno, in organizirane so	nalogo ko hiie organiz.acij.iki, kadrovski in vse-
bilc tri oblastne (ljubljanska, goriška, mari	binski probfcmi večernih političnih šol ter kad
botsk?) ter mestna za Ljuhljano, ki je začela	rovska in programska vprašanja enoletne poli-
dclovali maja 1949.M	lične šole k -mpleks zadev v zvezi z začetkom
Za izboljšanje splošne izobrazbo vodilnih par	delovanja V.>PV, Poleg tega je njegov delovni
tiiskih kadrov na terenu s bile v šolskem letu	program zajemal tudi družbenopolitično- izobra-
1949/? 950 organizirane VEČERNE PARTIJSKE	že vanje v okviru rodnega šolskega sistema.27 GIMNAZIJE/' v okviru katerih jc bil predviden
Člani ZKS, ki so se že uveljavili v druž
Študij nižjih g'm nazi jc v dveh šolskih letib, in	benopolitičnem živlicn-u, so se lahko usposab
sicer 40 oddelkov, Kandidati za višjo gimnazijo	Ijali ludi na šolali, ki jih jc ustanovil CK ZK.1
pa so |mcB možnost obiskovati tofccrnc delavske	fVIŠJ/ PMiTIJSKA ŠOLA DJIJRO DJA
g-mnaziic.ki obstojale v vseh večjih centrih.	KOV1Č v Beogradu (1946-1954), ki jo je kon
V letih 1959-1963 jc za pan sko šolstvo	čalo 98 udclež-mco" iz Slovenije,21 VISOKA
skrb^ ChNTEk Za MARKSISTIČNO IZ	ŠOLA ZA POLITIČNE VEOL v Beogradu OBRAZEVANJE KADROV, ki jc de'oval v (1960-1975) ter POLITIČNA ŠOLA ZKJ JOSIP
okviru ideološke komisije CK ZKS Njegove	ilROZ TIT J v Kumrovcu (1975-1990).
25	Referat I. f. CK ZKS,partijskoiolstvn 1951, S. 31).
26	AS, Referat I.f. CK ZKS, kadiovska komisija 19M.
AS. Refcfiil 1, T CK "ÍKS. kJeolnška kmoisija im.i. II«. 2tl AS. R-ífeol I. i CK'/.KS.partijsknSrilstvo I954.J 30.
ARHIVI XX lin
1/. arhivskih fondov in y.nirK
221
Tond Edvard Pepea Kardelj
ALENKA GAHR/Č-KAČIČNIK
Gradivo fonda Edvard in 1'cpca Kardelj je bilo v Arhiv Republike Slovenije prevzeto v več sklopih, od ruzličnih izročitclicv, pa Utrli časovno v več prevzemih v lelih 1989 in 1990.
Ldvard Kardelj sodi ined politike. ki so najbolj izrazito vtisnili pečat Sloveniji. Jngtgjiviji. posredno pa tudi ncuvršccncmu svetu po drugi svetovni vojni. Rodil se jc v Ljubljan., 27 jami arja 1910. in umrl prav tako v Ljubljani, 10. februarja 1979. Malttriral jc na ljubljanskem učite-ljii.eu leta 1929 < £ v času "ol.inja jc akt vno deloval v vrstah komunistov. Leta 1926 jc poslal član SKOJ-a zatem pa jc prevzemal vse odgovornejše nalog-:. Veliko je pisal f-< objavljal, la-koj ob začetku druge svetevne vojne se jc kol eden >*odr vključil v partizanske vrsle. B I je ined Titovimi najožjimi sodclavci. po vojni pa je prevzemal najzahtevnejše funkcije v državi; pil j: podpredsednik DPJ, mmislcr za konstituanto. podpredsednik vlade FLRJ. podpredsednik ZIS. v.d. ministra zal zunanje zadeve v prvi začasni vladi, nato zunanji minister, predsedMK zvezne skupščine, sekretar CK ZKI. član predsedstva ZKJ. član Izvršnega biroja CK ZKJ član pred sedstva SritJ m opravljaj še mnoge druge ftink cijc.
Po vojni se jc teoretično ukvarjal z mnogimi vprašanji, njegove ideje pa so histvem; vplivale na politično usmeritev nove države. Bil jc vodja jugoslovanske delegacije nn parišk mirovni konfcrcnci leta 1946. Doma jc imel glavno "logo pri pisanjn ustave, ohiikovnnju .skupščinskega sistema in sislema združenega dela ter hančnega in1 kreditnega sistema. Csmerjal j^ razvoj kine lijske politike in predelovalne industrije, se ukvarjal z lokalnim ¿ospodarstvom ir komunal niti gospodarjenjem s trgom in ekonomsko st: mulaeijo zaposlenih. razvijal zainis,; > lokalni samoupravi, vlogi občine, stanovanjskih in krajevnih skupnostih družbenih dejavnostih. gospodarjenjem s prostorom, stanovanjsko n komu nalno politiko.
Bil jc eden izmed poglavitnih lcoreln:cv za misli o delavskem samoupravliajjjiL najznačilnejši prvini jugoslovanske povojne politične in gospodarske dejavnosti.
Pcpca Kard lj seje rodila 2. fehiuana 1914 v Spodnji Zadobro^i v družim Maček, umrla p: 15.1 aprila 1990 v Ljubljani. Delala je \ tc varrah Satuvnus in E-iflcr ,er se že tam vključila v dc lavsko gihanje. Pred drugo svetovno vojno soj večkra zaprli, po njej na je opravljala več različnih vodstvenih lunkcd
Gradivo Edvarua Kardelja so po njegovi smrti najprej hranili v njegovih kabinetih v Liublj» .i in B, ogradu. nato p« so oba kabineta ukinili in
ustanovili Jugoslovanski center za teorijo in piakso amoupra\ i'anja Edvard Kardelj, Politične spremembe ob koncu 80. in v začetku 90. let so prinesle nkmilcv ohch centrov. Gradivo eentra s sedežem v Ljubljani so leta 1990 izročili Arhivu Republike Slovenije, gradivo ccntra s sedežem v Beogradu pa Arhivu Jugoslavije (Arniv Jugoslavije ic sprva sicer zahteval tudi gradivo iz Ljunljane. vendar jc vodstvo Arhiva Republike Slovenije vztrajalo, da gradivo, ki jc bilo hranjeno v Centru v Ljubljani, tu tudi ostane). Tudi hčerka Edvarda in Pcpce Kardelj jc kol dedinja gradivo, ki jc po njuni smrti ostalo doma. izročila Arhivu Republike Slovenije, kjer smo ga s po-sehno o/nako priključili k ž : obstoječemu fondu Zaradi prepletanja nekaterih arhivskih enot med Edvardom in Pepco Kardelj gradiva obeh posamičnih ustvarjalcev ni.imo ločevali, temveč sme fond pouncnovah družinski fond Edvard in Pepea Kardelj Leta 1994 jc hčerka dodala fondn ic dve škatli z zdravstveno dokumentacijo obeh staršev, prej hranjeno v Bolnišnici Petra Držaja v Ljubliani. Ob končanju popisa smo gradivu dodali še dve skafli rokopi: ov popisa gradiva, iz katerih sc da marsikaj razbrati c urcjenoUi gradi va. ter mape. v kateri! jc prav tako popisano in delno obdelano gradivo, ki so ga napravili v enoti Jugoslovanskega centra za teorije in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj v Ljubljani Iz. ven tega popisa ostaja sedaj It še gradivo, ki jc bilo že prej smrtjo Edvarda Kardelja izročeno Arhivu C K 7KS. sedaj dislocirani enoti Arhiva Rrpnhlike Slove njr Zarrdi i! lega ustvarjalca bo treba le to slej ko ppjj združiti
Takojc gradivo, prevzeto leta 1989 in 1990. spravljeno v 211 škatlah. Izven škalcl so ostale le nekatere plakete, spravljene v razne tulce, usnje nc alf plastificirane mape, ki ne ustrezajo nobc nim arhivskim meram. Prav tako so izven škalcl ostali rentgenski posnetki, nastali med zdravljc njem obeh ustvarjalcev fonda. Za le so v kon-scrvalorski dclavnici Arhiva Republike Slovenije izdelal posebno zaščitno škatlo po meri V škal'ab 1 do 155 je spravljeno gradivo Kabineta Edvarda Kardelja, izročitclj jc h<l Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Ed vard Kardelj v Ljubljani, označeno pa jc z. oznako B. V škatlah od šlevdke 155 dc 201 jc splavljeno gradivo, ki ga jc izročila hčerka, dobilo jc oznako A. Zaradi narave prcvzctcgi gra diva (o*ch:ii dokumemi od rojstnega listo dalj3 razne izkaznicc. družinske fotografije itd.) jc to gradivo postavljeno na začetek pepisa n popis sam sc nc začne s škatlo št. 1, V škatlah 202 dc 205 jc gradivo, ki sc nanaša na postavitev raz slave o živlieniu in delu Edvarda Kardelja ob
222
1/. arhivski!) fondov in xhirk
ARHIVI XX 1997
sedemdeseti obletnici njegovega rojstva. Spad;1 b gradivu, k ga je izročil Jugoslovansk center za teorijo jn prakso samoupravljanja Edvard Kardelj in nosi oznako BP V Škatlah št. 206 in 207 jc spravljena zdravniška dokumentacija, v glavnem urejena po letnicah, ki jib jc določila hčerka Označen^ so s črko C. V škrtlab 208 in 209 so ^pravljeiii rokopisi popisa radiva, izdelani v Arhivu Republike Slovenije .katle so označene z oznako D. V zadniih dveh škatlah, t.j. št. 210 in 211, pa so spravljeni pophi, ki jih jc na Jugoslovanskem ccntm za teorijo :n prakso ;amouprav Ijanja Edvard Knrdelj izdelal Tonei Kuzmanič in so hili izročeni naknadno. V rubriki o izroči iclju so označeni s črko li Skupaj z dokumentacijo o nastajanju, pripravi in gostovanju razstave po drugih kiajih Jugoslavije so hi le Arhivu Republike Slovenije predane tudi lamele, popravljene kot eksponati oz.oprema na razstavi. Ker to m arhivsko gradivo, niti nima \rbiv R'.publike Slovenije ustreznega proslora. 'za hranitev takega gradiva, smo lamele ponudili Muzej1! novejše zgodovine Slovenije, ki je to gradijo prevzel. K Icrcnim zabojem smo dodali Še fotokopije seznama in opisa s-ik na lamelah
Gradivo, ki ga je predal Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja bdvard Kardelj iz. Ljubljane, je za znanstveno proučevanje in raziskave dostopno vsem raziskovalcem brez posebnih omejitev v sin i si n pravilnikov o uporabi arhivskega gradiva.
Gradivo, ki se je hranilo doma m zdravniška dokumentacija torej gradivo, ki je za ucntilcio izročilelja označeno z velikima črkama A in C, pa jc nedostopno 30 let od izročitve gradiva. Za uporabo za posebne znanstvene raziskave jc tre ha pridobiti dovoljn.nie dedičev
Urejenost gr<*idiv;i
Gradivo, ki gaje predal Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj, jc hilo večinoma urejeno. Pri ponovnem urejanju smo skušali ohraniti prvotno ured'tcv, čeprav med gradivom ni bil na.den celotni popis. Ker gradivo ni bilo izročeno kompletno, številke niso vedno tekoče, saj določeni fascikii ali mape z. gradivom manjkajo Pri tem so se pojavili nckaieri problemi, ki so biii ali pa tudi niso hili razvozlani, saj jc arhivi sika, ki je to gradivo urejala v bjvšcm Kahinclit Edvarda Kardelja, odklonila sodelovanje.
Fascikti so po serijah označeni s tekočimi šle vilkami in po prvotni ureditvi v nk"iru fascikla še z dodatnimi zaporednimi Ste vilkami. Zato marsikje obstaja več tekočih Številčenj začetih s
številko 1. Te oznake so ostale, dodane pa so še številke škatcl, v katerih sc sedaj nahaja gradivo. Tc številke so tekoče in sc nc ponavljajo, zato jc to najprimernejša oznaka za orientacijo po gradivu. Zaradi večje preglednosti in lažjega spravljanja gradiva jc bilo nato gradivo po potreb: spravljeno v trde mape in v srajčke, prav tako stcvilčene zaporedno. Le-la jc ohranjena, v kolikor ;e gradivo žc imelo svojo srajčko in oznako ni njej. Tako sc gradivo pojavlja ozna ceno takole.
/155//--1//--1/A /--A//- -//-//-/
Šcvilka 155 pomeni škatlo, v kateri sc določeno gradivo hran', prva številka I pomeni mapo in druga Števdka 1 srajčko spravljenega gradiva. Oznake so napisane tudi na škatlah, mapah in srajčkah. Naslednja oznaka ic velika al. mala erka abce^dc, ki označuje vrsto gradiva. Pri Irm sobili uporabljeni standardu, znaki, ki jih ponuja računalniški program ARM1DA, pri katerem jc velika erka A oznaka za spisovno gradivo, velika črka P za fotografije, veliki Z za zemljevide, veliki S pa za puhlikacije, k temu pa sla bili pri iirij.iniu dudani šc oznaki mala erka p za piakclc in mala črka o za odlikovanja.
Naslednja označba gradiva je velik;, črka A, B. C ali D. m označuje izroeitelja gradiva. A-hčerka, li Jugoslovanski ccntcr za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj, C-zdravniška dokumentacija, D-iokopisi popsa gradiva. V ostala okenca, ki so Šc na razpolago, so vpisane stare signature, napisane na gradivu, in označujejo zapomdjc v prvotni ali mogoče celo drugntn- ureditvi, ki je ponekod ni bilo več mogoče rekonstruirati, predvsem zaradi nepopolnosti gradiva, pa tudi slahcga sodelovanja r.ck danidi urejevalcev gradiva.
Gradi /o, ki ga ic predala hčerka, n: hilo urejeno. Po prik jiuilvi k ostalemu gradivu je označeno ;n spravljeno na podoben način kot vse ostalo gradivo, dobilo jc le svojo oznako Zdravstvena dokumentacija je ohranila prejšnjo uiedi tcv. Gradivo jc dobilo Ic svojo oznako, po po trebi še srajčko, m bilo spravljeno v škatlo.
Na koncu popisa sledijo še indeksi, kazalo krajevnih imen, kazalo fizičnih oseb, kazalo pravnih oseb ter kazalo gesel.
VIRI:
Zivljcniepi:, Edvarda in Pepcc Kardelj je pov/.cl
po geslih Edvard Kardelj in Pepea Kardelj v
Enciklopediji Slovenije. ARS, Fond Edvard in Pepea Kardelj.
ARHIVI XX 1997
O delu Arhivskega društva Slovenec
223
O delu Arhivskega društva Siovemje
Poročilo o delu ADS za obdobje od 3 aprila 199b do 4 marca 1997
Na rednem obenem zb^ru Arhivskega d ni i Iva Slovenije, ki je bila dne 3. aprila 1996 v čitalnici Arhiva Republiki. Slovenije jc, bil i/voljen za novo mandatno dobo dveh Icl naslednji Izvr.šni odbor: Manja llernja Maslen, predsednica, Branko Radulov^e, tajiik, Mihaela Knez, hlagajnierrka in člani Nataša limfna-Kodrič (ZAL), Liljann /jiidaršič (NŠA1-). Milica TrebSe Štnlfa (PAK), Miirjan Gerdej PAM) Marjeta Vod op i v cc (ARTV), Ljuba D tirni k Stubej (AMNZ> Aleksandra Pavšič Mifeisf (PaNG), Metka Bukošek (ZAC), Matevž Keiir, urednik revije Arhivi in (h. France Dolinar, urednik Virov. Na občnem /boru r' hil imenovan pndprcilr.ctlnik društva, zato jc bil na prvi seji 10 imenovan za pndpredsedmka.
Prav trko so bile na občnem /h;)m imenovane komisije, ki dehijojr, pri društvu.
Izvršni odbor 11 rušiva je imel v tem obdobju šel sej. P» konstitutivni seji ni .sprciemu načrta dela. k je bil objavljen v Obvestilih A RS, XII 1. PW\ sir. fil M, r.o bile opravljena v skladu z usklajenim n odobrenim finančnim načrtom naslednja dela:
1,	lzd,-ijc piihlikarij in revij
1.1.	Izšla jc revija Arhivi XIX, št. 1-2,
Podrobno vsebinsko poročilo jc pripravi1 urednik
1.2.	Viri ši. 10., nia^. Lnjz Tišun Zapisnik zaslišanja Leopoldire Me ki no.
Podrobno pnrnčilo je pnilal urednik dr, 1-Tance Dolinar.
1,^ I/.ilana je hila posebna publikacija z objavo referatov XVII. posvetovanja v Kopru z naiiltmun Arhivr.ko gradivo s področja turizma ir tur: s Gnetle avnesli. Uporabnik in arhivsko gradivo, XV!;. IV svetovanje Arhivskega društva Slovenije, Koper 23. -25 oktober'')6, 61 strani.
2.	Posvoloviinjii in zborovanja
2.1. XVII. Posvetovanje arhivskih delavcev Slove ni;c, Koper.
Društvo gr, jc organiziralo skupaj s Pokraiirsk: arbivom Koper v dn>'h od 23 do 25. oktobra U?6, domači arhiv j» je v okvini posvetovanj; i prazne, val šc 4C lelrieo svojega delovanja. Udeležba je hiladnhra saj jc hi It» na po<vciovanju preko 100 udeležencev, med njimi tudi predstavniki iz sosednje Hrva'ske. Glrvna tema posvetovanja je bila: Arluvsko gradivo s področja turizma in lurisliene dejavnosu, nadaljevali pa smo že na Ptuju pričeto temo Arhiv- in javnost lei predvsem v razpravi nakazali problematiko uporabe
arhivskega gradiva, njegove fizične zaščite, varo'/anjr osebnih p^diakov, ki seje izkazala kot pciebcj pereč problem. O ptfietnvinjiiic Metka Gombač objavila v Zgodovinskem časopisu - letnik 50, leto 1996, štev, 3 v rubriki Kongresi, simpoziji, društveno življenje članek z naslovom XVÍI. posvetovanji. Arhivskega društva Slovenije, K jper, 23. do 25. oktober 1996, str. 419-450. Ker je izdajateljska politika Arhivov nekoliko novel ■■■■■ina, se objavijo le nosilni referati in nekateri, ki kril čno, polemično an s sp'Xifiko rakazu jejo n,i obravnavano problematiko. Zate si društvo prizadeva, da obji.vi vse prispevke v posebni publikaciji in lojc uspcfo tudi za posvetovanje v Kopru, glede na prizadevnost Zdenke R. Bonin in Branka Radu-loviéa.
2.2.	Mednarodnega simpozija v Modineih. kije bil v Ktiszegn mod 2. in 4 julijem 1996 seje udeležil Branki) lir.dulnvič.
2.3.	Dreštvo je iz vedi o Mcdnarodn kolokvij Delovne skupnosli :;redi:jccvropskib arhivskih društev na Ptuju ilnc 10. in 31 inaja 1996, kjer so udeleženci obravnavali že na Dunaju sprejete teme
- varovanje arhivskega gradiva livropska skupnost in premostitev zunanjih meja. deiclni arhivi
leiiniena področja
problemi masovnega konserviranja.
Kolokvija so sc udeležili: dr. Silvio Bucbcr, zdru ženjn švicarskih arhivarjev, predsednik društva nemških arhivarjev (VDA) dr. Ncrhcr: Rcimann, dr. Dieiher Dcgreif, predsednik sekcije državnih arhivov, dr Martin Dallmaier, centralni arhiv Thurn in Taxis, Zora Hi:ndia in Mirjana Percmi za društvo arhivarjev Hrvatske, iz Madžarske dr Rady Rae z Kalalm iz Slo vaške mag Hva Jankov ičeva, udeležence iz Bosne jc bil mag. Azeni Kožar ter predstavniki Slovenije.
Kolokvij, ki je ob svojem nastanku izbral nekon vcncionalno obliko dela, razgovor in izmenjavo mnenj, jc za naslednic leto sprejel teme: zaščita arhivalij, zaščita na delovnem mestu, vredolenje arhivskega gradiva, izobraževanje in pomoč Bosni. Naslednji gostitelj bo Združenju švicarskih arhharjev, ki bo v okviru prireditev v mestu Zug vključilo tudi kolokvij Delovne sku prosti srednjeevropskih arhivskih društev,
2.4.	Posvetovanje v R^dcncih "Sodobni arbivj" v času (iti 19. do 2C. marca 1996. Posvetovanju jc pri sor,lavo val tajnik ilruštva.
2.5.	Društvo je kot soprireditelj prispevalo k uspešni real iza jij: mednarodnega simpozija o konser-viranju knjig ir papirja, ki ga je pripravil restavratorsko konservatorski jenlc pri ARS v času od 3 do julija 19!)6 v Ljubljani s šlevino zasedbo mednarodnih in domačih strokovnjakov.
224
O delu Arhivskega društva Slovenije
ARHIVI XX 1997
3, Strokovno področje
3.1.	Ob imenovanju novega ministra za kulturo dr Janeza Dularja je bii posvet, na katerem so sodelovala vsa nacionalna društva m jc bil predstavljen program Arhivskega ¿rušiva Slovenije. Predstavljeno jc bilo delo društva, organi in r1 cd ran Kino sodelovanje. Največ pozorncsli jc bno posvečeno i/jlaii novega r.akona o arhivskem gradivu in o arhivih, ki je bil takra1 pripravljen /a drugo branje.
Obravnavali smo mednarodni kodeks etike, arhivarjev, ki je bil sprejet na konfcrenci v Pekingu. Tcksi bo preveden in objavljen v Arhivih.
Medsebojna izmenjava arhivski!' fondov mod arhivi.
Na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje m Pokra jinskcga arhiva Maribor jc izvršni odbor imenoval skupino, ki jc pripra: ils okvirne smeri:e kadar gre /a medsebojno izmenjavo arhivskih fondov i™ed posameznimi arhivi. Skupina jc picučila posamezne primere in i/dala priporočilo, ki bi ga n;j tibe strank ob laki izmenjavi upoštevali.
Spomenici o ureditivi vračanji. arhivov z Repuh liko Italijo.
Pc sklepu slovenskih arbivistov /branih na XVII. Posvetovanju v Kopru sla ADS jji ARS poslala vladi Republike Slovenije. Državnemu /.horj in Ministrstvu 7,*i zunmjc /.adeve Republike Slovenije Spomcnico, ki jo je popra 'ila gospa Manj al Oblak Carr . obrav navala pa komisija, ki je bila imenovana na posvetovanju v Kopru.
V pri|ira,'i sta ,zdelava metodologije za arhivski geslovnik in obdelava za bibliografsko kazaio Arhivov ob ?0. Ictn.ci izdajanja glasila leta 1997.
Društvo je na podlagi sklepa, sprejetega nr po s ve lovatiju v Kopru, pripravilo enodnevni prsvet v sodelovanju z Arhivskim centrom za strokovni razvoj na icmc Varovanje osebnih podatkov, avtorske pravice in upravni pos opek, ki jc bil dne 25. marca 1996 v čitalnici Arhiva Republike Slovenije. Predavatelji so bili Janez StrojanŠek, ki jc govoril o Izvajanja zakona o splošnem unravnem postopku v /.ve;-.! iz.dajania aktov v arhivih, dr, Janez nkcvcc o Uporabi arhiv skega gradiva in varovanju zasebnosti ter osebnih podatkov in Andrej Zupančič o Upoiaoi arhivskega gradiva in varslvu avtorski h pravic, 'cvilna udeležba članov jc pc trdila aktualnost obravnavane tematike.
3.2.	Po programu jc bila až.urirana društvena evidenca, vsi so dobili članske izka/.niee.
DruStvena pravila so bila potrjena in jih bodo kmalu dobili vsi član; ko", liskano brošuro.
3.3.	Delo v komisijah za gospodarstvo in pravosodje sc nadaljuje. Zbrano pa je ?.c gradivo za zakonodaje, pri sodstvu,
"i.4. V delovnem programu zapisana izdelava dvajsctmmutne vidcokasclc če n; bila realizirana.
3.5 Društvena strokovna ekskurzija ni bila izvedena zaradi premajhnega števila udclc/.cnccv Morda nismo pripravili dovolj zanimive poti, ki bi nas vodila na Koroško in ogled novega arhiva v Celovcu, bližje okolice in Osoj, ter ogled arhiva na Gradišeanskcm v Hiscnstadtu.
4, Sodelovanje v MAS
Društvo jc v okviru Mednarodnega arhivskega sveta sodelovalo na mednarodnih kongresih in kon fcrencab - DARMSTADT: 67. kun g res nerr.Skib arbi varjev in mednarodni kolokvij ob 50-lctmci društva nemških arhivarjev (VDA) od 17. do 20 septembra 1996. Društvo smo predstavili z. referatom v skupini referatov "sodelovanje in koordiniranje". PrcJscdnica jc prepevala krajši zgodovinski pregled delovanja in navezovanja mednarodnih siikov in uspehov, ki jih jc Arhivske društvo Slovenije dnseglo na mednarodnem področju r>d njegove ustanovitve naprej.
Na sve'ovnem kongresu v P<;jčingi' je Arhivsko dru:,tvo Slovenije zastopal direktor Arhiva Rcnub'ike Slovenije mag Vladimir.umer.
Marija Hcrnju Masten
XVII zborovanje Arhivskega društva Slovenije, Celje 8,-10, oktober 1997
l.elo je naokoli in spelje prišel čas, ko sc arhivisii, arhivarji ir. drugi prijatelji arhivov ter zgodovine zbe remo na vsakoletnem srečanju, si izmenjamo izkušnje in se pogovorimo o problemih, ki larejo arhivsko stre
ko.
Letos nas je pot spe', zanesla na ,S'.ajersko, lokral .so bili naši prijazni gostitelji kolegi iz Zgodovinskega arhiva v Celin, ki .so sc izjemno potrudili ir. nam ob zborovanja pripravili pester program.
Tako smo se med 8. in 10. oktobrom zbrali v Cdij, mestu hogate preteklosti, ravno v času, ko so domačini praznovali 100. obietnicn Narodnega doma, pomembnega za razvoj .slovenske kulture v mestu ob Savinji.
O čem smo se pogovarjali na letošnjem, že sedemnajstem po vrsti, zborovanja Arhivskega društva?
Izvršn; odbor ADS je sklenil, da bodo icrr.a to kratnega srečanja skrite dragocenosti v arhivsko Ion dih in zbirkah. To so vse tiste dragocenosti ki so sestavni del fondov in zbirk. V to kategorijo sptidnjo grbi, pečali, ilnminacije, plakati, letaki, fotografije in tudi vse ostalo graoivo ki pri urejanju in popisovanju gradiva v fondu "i po.iebc-j izpostavljeno. Pri tem mislim predvsem na razne vozne karte, bone za blago ipd. Seveda tovrstno gradivo ni shranjeno le v arhivih, hranijo t^a iudi v drugih ustanovah, ki ikrb: za varstvo kulturne dediščine. Zalo smo za sodelovanje z referati zaprosili liidi kolege iz. leh mšlitucij.
Ker smo arhivisii leios spomladi končno dobili svoj prvi samostojni zakon ti arhivskem gradivu in arhivih, smo se odločili, da spregovorimo nekaj besed o prvih izknšnjah z. novim zakonom in pa o pripra n podzakonskih aklov
Prvi dan, v sredo 8. oktobra 1997, smo po pozdravnih besedah prctlsetlnicc ADS Marije Hernja-Mastcn, Rudolfa Koželja, ravnatelja ZAC, Jožcia
\RHIV) XX 199?
O delu Arhivskega društva Slovenije
225
Zimska, župana mestne občine Celje, in maj; Vladi milja Zumra. preustavnika Ministrstva za knltirro. pri slnhnili uvodnim referatom, k1 so obravnavali pečate, predvsem hrambo in varstvo listin icr pečatov v arhivih.
V	drugem delu so nam referenti pred sli1 vil i fotografijo, specifično vrsto arhivskega gradiva, nacinc obdelave :in hranjenja tovrstnega gradiva.
Popoldne sina se z dvema avtobusoma odpeljali na strokovno ekskur/.ijo na Kozjansko. Ogledali ;mo si zdra"iliščc v Rogaški Slatini, prekrasen grad Podsredo in cerkev ter lekarno v Olimljn.
V	četrtek. 9. oktobra 1997, so hili na vrsti referenti s prispevki) ki so obravnavali plakate in letake, od predstavitve zbirk v arhivih do strokovne nhdelavc tovrstnega gradiva.
Referat: v popoldanskem Času niso imeli skupnega imenovalca, pa so bili mogoče prav zaradi tega tudi najbolj zanimivi. Tnko nam je bila predstavljena arhivska zapničina Poearjeve hiše. Jesen icc na razglednicah pred prvo svetovno vojno. dr. Marjan l*oer-ster kot pionir slovenskega filma m nenazadnje tudi predstavitev filma o razstavi Pliijski mostovi.
Kolegi iz Zgodovinskega arhiva Celje so zvečer pripravili slovesnost ob 40-lelncin jub^ejn ZAC v pnisiorili Pokrajinskega muzeja v Celju. Prav tako so ob lei priložnosti predstavili izid novega vodnika jio fondih in zbirkah Zgodovinskega arhive v Celju.
Zadnji dan našega letošnjega zborovanja smo si lahko /.c zjiilrnj ogledali prc.store ZAC in rezstavo "Oj ta vojaški hohen" v Muzeju nnvc|še zgodovine v Cclji
Delovni del pa je bil po.;večcn novemu Zakonn o arhivskem gradivu in arhivih, predvsem predstavitvi zakona in pnstopkih sprejemanja podzakonsuih aktov. Zal je bila glavna referentka odsotna, tako smo se pogovarjali predvsem o sprejetju podzakonski!: aktov in o prelilemu varovanja avtorskih pravic.
Največji delež pri izvedbi zhonjvania so seveda imeli celjski kolegi, predvsem Metka Bnkošck, prav tako pa tudi ostali člani pripravljalnega odbora. V prihajajočem letu ho posvetovanje ADS orgar ziral Zgodovinski arhiv Ljubljana ki ho v letu 1998 pra znova! tudi častitljivih 100 let delovanja.
Vsi referati so hili objavljeni v zhorniku referatov z XVII. zborovanja ADS,
Na konen hnj omenim, da so XVII. zborovanje ADS omogočili predvsem Ministrstvo '/a kulturo Republike Slovenije, Mestna obeina Celje in štev i In ■ drugi sponzorji, katerim se oh tem zahvaljujemo
Na XVII. zborovanju Arhivskega društva Slovenije sta hila sprejeta naslednja sklepa
- Predlog Zakona o varstvu kulturne dediščine vključuje tudi arhivsko gradivc. Pripravljalce aakona je potrebno pismeno ohvestili o tem. da imajo arhivi oci Mošnje pomladi svoj zakon, ki v celo.. ureja de lovanjc iNijv.ske siuike.
Predlog teme za posvetovanje ADS v prihodnjem
letu:
IzobraŽevanje na novih nosilcih hformccij.
limnka Ruduhmč
Strokovno posvetovanje Hivaškega arhi-vističnega društva, Dubrovnik, 2, do 5 oktobra 1996
Tema posvetovanja v Mcdmrodncm središču hrvaških vseučilišč v Eubrovniku je hila "habra-ifcnui/]' arhivskih delavcev ". Pod pokroviteljstvom Ministrstva kulture Repuhlikc Hrvatske in Županijc dnhrovnlško-neretvanskc sta ga organizirala Hrvaško arhivi sočno društvo in Zgodovinski arhiv v Dubrovniku. Zelo odmevna in hvaležna tema je privabila veliko hrvaških arhivskih delavcev pa tudi mednarodna udeležha jc hila izjemno dobra (Malkc Kova-čevič i J Bosne in Hercegovine, Hervc Bastien in Bnsic iz Francijc, dr. Marco Harassi iz Italije. Trudy Huskaiiip-Petcrson z Madžarske, dr. Ni Is Briibacb iz Nemčije, dr Tlico Thomas.sen v. Nizozemske. Zbig-niew Kustnla in dr. Vladisia1' Slcpmak s Potiske, Rusiijak s Slovaške in dr. Jože Žomar iz Slovenije).
Posvetovanje so s pozdravnimi govori pričeli gostitelj in ravnaiclj Zgodovinskega aihiva v Debrovniku mag. Ivan Mrslač. župan dubrovniško-ncrelvanskc žnpanijc dr. Jure Bulič in .pntilscdnSj Hrvaškega arhivističnega društva mag, Miljenko Pandžič.
Dr. Josip Kolanovič iz Hrvaškega državnega arb) va v Zagrebu ,e v prvem referatu z naslovom hhn-titetu nrlniiftav med przttklvstju ni svdvlmaui zalite-muh/ povedal, da se vprašanje idcntiictc arhivistov prvenstveno postavlja z ozirom na nove tehnologije -elektronske medije ir nove oblike informacije. Obstajata ovc gledanji na identiteto arhivistov: anglosaksonsko, ki izpostavlja informatiko in nove elektronske moJijc ne samo kot izziv arhivski službi, ampak dejansko kol potrebo po b.obraievanju arhivistov in ustvarjanje njihove vloge v družbi. Nasproti Icmu evropski arliivj.sti gledajo na svojo identiteto predvsem tako, oa se zaščiti spomin naroda in olnani arhivsko gradivo kol del kulturne ocdiščinc. Identiteta arhivistov li Eila nikob ustvarjena niti družhcno priznane, vloga arb v-stov ni pravilne ovrednotena, v proccsu izobraževanja ima ta profil periferen značaj, Sodoben arhivisl mor imeti solidno znanje zgodovine in inšli tucij. Doseči mora temeljno poznavanje informacij škili in pomožnih zgodovinskih znanosti kol inslru mcnlarija za obdelavo arhivskega gradiva.
Marjan Rasiič iz Zgodovinskega arhiva v Zagrebu jc v referat1! Z naslovom Oblike izobraževanja athi-visl\>v i' llmi.fki - ])]/n j-i i rdi prikaz poročal, da se spoznanje o potrebi po izobraževanju arhivistov na Hrvaškem kaže že pred 2. svetovno vojno. Iniciator je bil lakratm ravnatelj Zcinaljskog arhiva dr Josip Nagy. Prvi večji seminar za izobraževanje arhivskih delavcev jc bil leta 19^0. Na tem področju jc veliko naredil lakraln ravnatelj Arhiva Hrvaške Bernard S t ni I i, ki je tudi avtor d^lgoiočnega plana razvoja arhivske dejavnosti na Hrvaškem od 1971 i975. Program jc nil osvojen leta 1980 Hrvatic pričakujejo, da hode njihovi arhivi končno imeli svoj redni in pcstdiplomski študij.
Obsežen referat Joža Ivanoviča iz Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu je bil picdstavljcn sam"'i pisni oblik,, V njem avior obravnava Kvncepte i» v.te
226
O delu Arhivskega društva Slovence
ARHIVI XX 1997
¡rine izobraževanju arhivskih delavcev. Izpostavlja naslednje cilje jn pričakovanju' zagotavljanje pridobivanja znanja in spretnosti, prenašanje vrednosti in kulturo, katere stroka prepolna kol svoje, utrditev arni vi stike kol samostojne discipline, prilagoditev tehnološkim spremembam, integriranje različnih izobraževalnih vsebin, izvršitev standardizacije in nstilucionalna utrditev, razvijanje raziskovalnih programov, podpora profesionalizaeiu stroke ter zagotavljanje njene kontrolirane rcprcdukcijc in zaščite ml^resov.
V	::aokrožici poadarja razvoj arhivske teorije, profesionalizacijo, nezadostno standardiziranost na nacionalni in mednarodni ravni, različne institucionalne in programske rešitve, spremembe in nova pričakovanja, zahtev« po refornnraniu in večji prilagodljivosti programa, odnos teorije in prakse - vprašanje metodologije ra¿lične ravni in izobraževalne vsebine ter primanjkljaj sredstev in šolskega osebj,..
Med lipi izobraževanju arhiv .slov omenja near hivisiicnc programe, izobiažcvanjc za prakso, funk-cionaln' in arhivuiični model.
Izhodišča ncarhivističnih programov so: arlii-vislika-pomožra inlorprelativna disciplina, arhivi stično izobraževanje metodološka nadgradnji; temeljnega. v drugi disciplini (zgodovina, inlormiidjske znanosti, biHiotekarsivo, interdisciplinarni program), nc obstaja specifično arhi"'istično področji in arhivist poseben primer nečesa drugega.
Poudarki na izobraževanju za prakso so; arhivski, vsebine ■ spretnosti, praksa je vse - znanje jc drugod, usposabljanje ob delu ter odsotnost iz.ohražcvalnih stan da rti o v
V	funkcionalnem modelu izpostavlja: izobraževanje za arhivske lunkcije, piaktieno orientacijo "kako rešili ta [rimer", preslikavo ddovn proces, odvisnost na organizacijskj in tehnološki zaokrožitvi, scstavljc nost lunkcij povzroča interdisciplinarno vsebino predmeta, pogosto prilagajanje in menjanje, nacionalno (lokalno) specifičnc modele kot peslecli^o različnih pravnih, institucionalnih in tehnoloških pogojev.
V	arhivističncm modelu izpostavlja: naslonitev na arhivsko leorijo, neob.stajanjc nacionalnih (lokalnih) specifičnosti integraero in avtonomijo relevantnost teorije, interdisciplinarni program, funkcionalne vsebine - arhivsko metodologijo ler interpretativne vsebine uruge discipline
Referat zaključuje z dvema preglednicama vsebin avhivisiičncga izibrazcvanja.
Popo'danski del prvega dne )e nadaljeval dr. Sijcpan Srsan iz Zgodovinskega arhiva v Osijcku .s Ptfptntumt/ain) iznoniževuujrui arhiv<stnv iS med dni-ginr izjicsiasil predvsem, daje temeljna zahteva arlii-vistov v vrednotenju in odbiranju arhivskega gradiva Pcnr.anenlnc izabraževanje pa mora b:ii institucionalno in samoiniciativno.
Naslednji icmabki sklop o lzahr<iže\utiju arhivskih delavcev za opravljanje restavracije niikraftliiiuitja, fotografije in kianteke so predstavili Tatjana M usnja k, Zvonimir Earieevič in mag Martin McdruŠan i/. Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu. Tatjana MuS-njak jc poudarila, da morajo konservatorji in restav-
ratorji ohvez.no izčrpno dokumentirati vsa starca in postopke, ter upoiabn materialov in kemikalij Konser-vatorsko-reslavralorska dokumentacija mora biti s folodokaincnlaeijo priložena konservalorsko-rcsla^ra torskemu objektu. Konscrvaior ¿n restavrator morata sodelovati z odgovornimi .strokovnjaki drugih profilov
Zvonim r Haričevič nas jc seznanil, da poteka zaščitno fologral'iranje adiivskega gradiva na Hrvaškem že od začetka P.O. .stoletja Mikrobi man je zahteva spe cifično zna.ije iz folotclinikc. Poleg zaščitnega snemanja v laboratorijih HrvaŠkega državnega arhiva opravljajo od leta 199.1 tudi zaičitno kopiranje fotografskih zapisov na vnctliivi osnovi, kot tudi iščimo kopiranie barvnih diapozitivov ter prenos fotografij na magnetni optični med j. S tem v zvezi jyiieka redno šolanje in izpopolnjevanje fotografov. Mag. Marim Modrušan je poudaril, da posebno incsio v arhivih predstavlja arhi vistiena priprava arhivske dokumentacije za < amostno in zasu'no niikrofilmunjc, Pr1 leni ima vsak fond in zhirka r.voje posebnosti, ki se nc motejo vedno in povsod prcdv.Jcvati Pred mikrofilmanjcm arhivskega gradiva je potrebna kategorizacija, valorizacija, izdelava prioritetnih list, planov f.a snemanje. Končno slede opravila neposredne priptavc dokumentacije za n ikrofilmanje, za katera je nnjen strokovni leam, <i mora biti v stalncu: kontaktu s konservatorji, fotograti iil rnikrografi.
Domači del prispevkov je končal Darko Rubčič iz Zgodovinskega arhiva v Zagreba z. referatom o M i)hntŽ.r\ititjti arhi\iajev i* delavnih nr^nitizaeijnh - ud renalalivr ¡hi praktičnih z.uhtev z ugotovitvijo, da jc tudi arhivarje v delovnih |rgMiiz.acijay ki morajo imeti vsaj srednjo izobrazbo, potrebno izšolati za prvi del zaščite atliivskega gradiva in njegovo ureditev, popir; ir pripravo za prevzem v pripadajoč arhiv,
V dopoldanskem delu drugega dne so o izobraževanji! arhiv.skili delavcev govorili tuji referenti.
Prvi referent mag. Miljenko Pandžič iz. Hrvaškega državnega arhiva v Zagrebu je predstavil Kantpu-riSviti piikuz ir.i>hružr\iuiju arhivi sta v pu svetu. Mednarodni arhivski svet fMAS) jc leta 1979 osnoval cd-hcir za strokovno šolanje, ki je organiziral nekaj mednarodnih kolokvijev n Šolanju arhivistov Mednarod.ii arhivski kongresi potekajo vsake štiri leta ter vključujejo dela in razprave' s področja izobraževanja «rhi vistov in drugih profilov v arhivih. Leta 1992 je izšla publikacija Sekcije za izobraževanje arhivistov MASa z. naslovom Pregled šol in študija strokovnega Šolanja arhivisiov". V njej je ibdclunih 121 šol ali študij v 43 državah vseh kontinentov, predstavlja pa tudi ftostdiploinski študij.
Poudaril jc avtonomnost arhivistike kol neodvisne znanstvene discipline.
Popoldanski del jc sklenila okrnila inizit z naslednjimi predlogi in zaključki:
avionomija arhivske zmnosd in informacijskih znanosti
-	poznavanje zgodovine institucij oz. zgodovine administracije
-	jwsebna pozornost elektronskim medijem
-	ncobbodnesi trajnega izobraževanja
ARHIV) XX 1997
O delu iVrnivskc a d ruši v a SId cniji
227
- ricohlioilna skrb /a arhive, arhive delovnih organizacij. sodobnih arhivov, povratne informacije pisanje deonlologijc veljavni odnos med teorijo in nrak^o Dragi dan posvetovanja je bil namenjen primer-finemu prikazu izobraževanja za potrebe arhivov v svetu
Prvi refirent Hervč Bastcin (Glavni iršpcktiiriat Arhiva Francije, Pariz) jc poročal o šolanju v Frarcij Pri dclavcili z visoko izohraz.be razlikujejo 3 faze: temeljno akademsko izobraževanje, začetno i/.ohra/.c vanje po nastopu slui.be ter pcrmanenlno izobraževanje. V vsaki fazi delujejo izobraževalne ustanove, pri čemer vrni a akademske izobrazbe vpliva na status zaposlenega, šola za začetno izobraževanje odvisi m! tega, ali je ustanovitelj arhiva država ali tcrilcrialna skupnost in podobno-. Marcu Carassi fDržavn arhiv v Torinu) jc prikazal organizacijo in program arliivskil, šol, ki so v Italiji pri lioloeenin državnih arhivih, orne nil p,t je tudi, koliko .se je arhivistika uveljavila hn univerzah. Trudy Ilivskanip Peter, on fOprn Society, HirdimpuSl.i) je govorila o poletni Soli, ki jr prireja Polclna univerza v IJiihinpešli. Poudarila je pomen prniiancnlncga izobraževanja, ki naj h; bi,o .zhodišče za oblikovanje arhivskega poklita za 21. stolcljc. Tlieo Tlioinasscn (Državni inSlitul za arhivsko izobraževanje in raziskovanje Nizozemske v Haaçu) je go Emil o leni, kako so doslej skrbeli za arhivski narašč ij na Ni z/t,teniškem in o predvidenih spremembah Nils Brâbacli (Arhivska šola / Inštiiut za arlh"sko znanost v Marburgu) je prikazal miv.ni1 ,(i Wi i> ibražcvanje arhivskih delavcev v Nemčiji 1er izobraževalne prolan,c. Jož/; /onl.ir pa je govoril o izobraževanji! /a potrebe arhivov v Sloveniji.
Organizatorje izjemno dobro poskrhsl za vzdušje in poculjc vseh udeležencev posvetovanja. Popravil jc uradni sprejem v atriju palače Sponze / Divone z. ogle dom Zgodovinskega arhiva v Dubrovniku, kicr jc za nas organiziral koncerl DirbrovniSkega godalnega kvarleia in izvedel strokovni oglcil mesla Dubrovnika Drajii večer jc gostitelj počastil uilclcžcnec porveto-vania s skupno večerjo v holelu Fxcelsio. v prijemi ifru,:bi znane klapc Mcslral. Ogledali smo si lahko tudi filma "Siradanje Dubrovnika" in "Dubrovnik mesto svetovne dediščine" Posvetovanje smo sklenili z izle-lom na Kureulo in Orebič.
Joie Siiluuloliiik
Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modincl, TrakoSčan 4 julija 1997
Prireditelj letošnjega mednarodnima siinpodja Mi-dinei-Mogersilon jc bila Republika Hrv,.ška, pote kal pa jc v slikovitem, mirnem zagorskem okolju v TrakoSčami. Zborovanje je bilo v hotelu. ki sta j a anh časa in saincvnnjc že nekSjko načeto. V vročili julijskih dneh ni ra/er zvokov kosilnic in lu in lam ropota
traktorja zmotilo dela zborovalcev prav nič in očitno je bilo, da " teli krajih ?.c dolgo ni več itcvlnih in Irupnih turistov, ki so se nckoc hodili hladit ob jezero, obiskovat lep dvorec (ki jc cd 1568. lasi grofev Dr ¿i kovic, svojo danaSnjo podobo pa jc dobil v XIX stoletju, v njem je urejena muzejski /,b;rkal in se gosot z dobrotami zagorske kuhinje. Če zanemarimo, da društvo letos ni dobilo uradnega vabila, sem se zborovanja kjub vsemu udeležila zaradi nepesredne bližine TrakoSeana, ki jc od Piuia )ddaijcn le nekaj kilometrov voznic mimo Vidma, Leskove a in Velike Vamicc ki meji na Cvetlinsko občino, kamor spada IimU Tnkeščan. Družic zaradi zanimivin lein in ne nazadnje zaradi tega, da v boilote ne bi pozabili, da jc ludi Arhivsko druStvo Slovenije bile tden od so-ustanoviieljcv tega simpozija, ki jc letos potekal ic .sedem lndvajseiič.
Naslov letošnje teme je bila1. Utrjevanje in sprememba etničnih .struktur v panonskem prostoru id 1520-1790.
Svečano odprtje simpozija jc bilo v lorek I julija, po pozdravnih besedah jc imel doc dr. Ncvcn Buduk iz Zagreba uvodni referal z naslovom: Vpliv migracij na spremembe etnične samoidrntifikacijc na območju srednjeveške Slavor-ie Vcecr seje slavnostne končal s koncertom kilarista Isivana Riimerja in sprejemom v dvorcu Tiakc 5čan.
V	sredo 2, julf;a .so se zvrstili naslednji referati.
dr. Vaško Simonin, Liuhljana1 Sprememb« etničnih slruktur na podnjem lajerskem v 17. jn 18. stoletju; dr. Franec Dolinar, Ljebljana: Vpliv cerk\enc organizacije v severovzhodni Sloveniji kot oh n ločju dotika več jezikov; dr. Norbcrt VVeiss, Gradce jc do-poldarski dci zaključil z refcralom: O problematiki cinične pripadnosti med i.taicrskimi voj\odi na primera marihoiskega mcščunslva v 16. stoletiu. Primerjava z. meščanstvom v Grazu in v Jndcnhurgu. Popoldanski predavanji sta imela dr Fcrcnc Szakaly, HuJimpc ;la z naslonom Ltnicne .r demografske iprcmcribc na Ogrskem v času Turkov, in iz Zagreba dr. Ncnad Mcr.čanin z. naslovom Migracije na območju Slavonije in Srema v 16. in 17 stoletju.
Zvečer so si /.borovalci ogledali Krapino v ccrkvi matere Božje Jeruzalemske pa jc bil koncerl sopra-nistke Ikanke Beretovac Vordracck, obo. ;ta Branka Milianov.ca na orgle jc igrala Hrvojka Mihanovič-Salopek
V	četrtkovem programu sta bila dva referata dr. l-cliksa T^blerja iz Železna: Spremembe v etnični sestavi nrcbivalsfa v niad/arskem Altenburgu od začetka 16. do konca 17. stolelja in dr, Istvans Bari ;ke, Koszeg: Pcslcdire habsburške politike po.seljevanja na območju čez Donavo v 18, sloletju.
Popoldne smo obiskali muzej v Čakcvcu in Va-raždin. kjer je hi' v gradu sprejem pri predsedniku varaždinskc županije, s koncertom varaždinskega baročnega ansambla, ki je bil v nekdanji jezuitski cerkvi .seje predzadrji dan simpozija zaključil.
Za zaključek sta v petek 4. julija imela rcfcraia še prof. Helfrid Valcntinitseh iz Gradca: Policlničnost in asimilaeija vodilnih slojev na ob. noč ju Štajerske in Roben Hajszan, Piakovac z. rcfcrrtom Naseljevanje Hrva
228
O delu Arhivskega d rušiva Slovenije
ARHIVI XX 1997
lov na južnem Gradiščanskcni in v vzhodni Ogrski.
Kol zmeraj so bile zanimive razprave jn kritično,t do nekaterih referatov kar kaže na različna gledanji, in interpretacijo držav udeleženk glede na obravnavane prohtematiko. Nadejajmo sc, ila bodo referati objavljeni tudi v puhlikaciji. Ker jc v naslednjem ietu ta simpozij v Sloveniji, nam jc lahko ta v Trakii.ščnnn za merilo kot dobro pripravljen in z mnogimi kulturnim* prirediivati i obogaten znanstveni simpozij.
Mar ¡a Hern ¡u-Mnstai
Jubilejno letno zborovanje Društva švicarskih arhivark in arhivarjev, Zug - 10, do 12. september 19d7
75 let Društva Švicarskih arhivark in arhivarjev (VSA AAS UAS) Juniljeno letno z.hc ruvanje i:j 4 kolokvij delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskili društev
Verein Schwei zeriseher Arctuvan nun und Ar chivare Jahresversammlung, 10-12. September 1997 in 7,ut Kolloquium der Arb ritsgcmcinschafl mittel europäischer Archivars verbände
Drjstvo švicarskih arhivark in arliivarjcv Verein Schweizerischer Archivarinen und Archivare VSA: Association des archivisles suisses ■ AAS1, Asso-ciazione dcgli archi^isti svizz.eri- A\S; Union ila la archivarias c dals arch:varis sviz.z.ers -U'VS, žc z. uradnim nazivom pove, da združuje člane vseh kantonov /. nji hc vi mi uradno priznanimi jeziki. Tako jc za švicarske kolege samo po schi razumljivo večjez-čno komuniciranje na zborovanjih, ki polekaio v nemškem, italijanskem in tranccikem j^z.iKu (brez prcvaiulskc sluihc), v jeziku vsakokratnega referenta, enako je z diskusijo, ki spominja na večjezični miks v poligto ■ tevih slovarjih. Siter jc kanton Zug med manjšimi, nemško govorce in po zagotovilu kolegov iz drugih kantonov ludi naihogalcjši (ima nižje davčne siopnjc od ostalih), o čemer sem sc kasneje tudi prepričala, če lahko ;odim po novih prostorih kantonalnega arhiva, kije v novj upravno poslovni kantonalni zgradbi
Tako jc društvo praznovalo svoj 75-letni jubilej v okviru vsakoletnega društvenega v.horovanja in 4. kolokvija dc'ovnc skupnosti srednjeevropskih arhivskili društev v dneh od 10. dc 12. septembra. Sončno in lepo vreme teh dni, slikovito meste Zug, ki leži oh istoimenskem jezeru, hudomušni in gostoljubni švi-carsk. koleg, so dali prireditvam sproSčujoč, neformalen in vendar strogo švicarski delovni ton.
V j red o jc v dvorani nekdanjega gradu potekala otvoritvena slovesnost, na kalen je prisotne pozdravil predsednik mesta Zug CJlIimar Römer. Nato je sledil znanstveni kolokvij z ncslovom "Arehivlandscliaft Schweiz" in je vključeval tri obširnejše referate. Uvodni rcicral |C imel direktor Mestnega arhiva iz
ZiiriJia. ilr. I-niz. lxndcnn.ann, z naslovom Aktualni prahlcmi švicarske arhivske shflrb«. Lcndcnniann je prohlcinaliko razdelil na 10 točk, v Katerih je obravnaval kvantitativne aspekte prirastka arhivskega gradiva moderne dobe hrambo arhivskega gradiva (prostoiske kapaeiletc. adaptacije in nnvograilnjr,), šolanje arhivskih delavcev v Švici, zr.ščito o<:ehnih podatkov, računalništvo, k. j< poslalo žc sama pa selu umevno, in s tem povezane probleme p rtv tm manj j arhivov velikih Sistemov zapisov na elektronskih medijih, odnos dn Interneta konservac-jo in jauni niana-gement.
Dokaj kritično diskusijo o vseh referalih, ki jc potekala nekako v zcdinjajočc-nasprotiijočcm si duhu "pro in conlra" je mllično vmlila naiucsiniea direktorja zveznega arhivi v Hcrnu Rcgnla Nchikcr
Rcstavrator iz Hellinzcina dr. Andrca Giovannmi jc predstavil rezultate lastne prakse f&isuvanja del pri kiinscrvi.*anjii in rcslavrimnjii z računalnikom- Osnovni nhra/.ce opravljenih del ob rcsiavriranjn je predstavljal hazji pudalkov katerih rezultate je liilo s pomočjo različnih aplikativnih ohraz.ccv možno uporabiti v nnjraz.liene namene.
Dr. Ju^ef Zvickcr je imel zanimiv referat z. naslovom Arhivsko pravo - norma in resničnost. I'ii pregledu švicarskc arhivske zakonodaje je opozoril na nekatere pomanjkljivosti zakonodaje in ni manjkalo kii'ičnih pripomh, ki so lelcb na nciz.veilljivosl in nerealnost zakonodaje v posameznih sckvencah, nc ¡¿lede na tu, ali gre za pristojnosti zvezne in kantonalne zakonodaje. Vprašanje, ki si ga je zastavil, ali ima poklic arhivarja ludi politični kredo, je kasneje ra/hurkalo d t ;kusijo.
Zvečer ie hil za udclcžcncc Soiree s komama glasbo, ki jojc izvedel Ensemhle Chamealon v kapeli Mariji.ic cerkve, kije v starem mestnem delu Žuga.
V torek zjutraj sem si v sprem.itvu kolegi Borisa Zakoska. iz Rijckd ogledala nove prostore Državnega kantonalnega arhiva. V društvenem časop.su Tu^ium, v štev. 8/199?. je hil objavljen članek Ijitas St:i.its arcliiv Zug in nciicn Riinilichkeiten" Arhiv ima čilai nico, dc'ovne prostore, delavnico v pritličju (vzhod nega dela severnega krila), skupaj 485 ni2 Skladišča in prevzemu- prostim so nod upravnim delom il so dircklro povezani ter merijo 910 m2. Drugo skladišče je v drugi ¡»odetaži in meri 350 m-, zgrajeno jc liilo na zahtevo Državnega arhiva, venuar ga ho zaenkrat uporabljala še uprava za "Vorareliiv" oz. prehodni arhiv.
Osrednji prostor arhiva je čitalnica, svetla, pre sloma, uporahniku prijazna, v njej lahko dela 1| raz iskovalccv ki jim je na voljo priročna knjižnica /. ak. 4500 knjigami.
Seveda niso po/.ahi'i na računalniško sobo, na mikroni msk o delavnico itd.
4. kolokvija delovne sknpnosti srcdnjcevrop;kiii arhivskih društev so sc udeležili kolegi iz Hrvaške Češke, Sluvc.Ske, Nemčije, Avstrije, Madžarske in domačini.
Kot jc žc ohičajna oblika dela kolokvija smo oh ravnava! i i/hrana področja. Diskusija udeležencev poicka v oh lik i razgovora in izmenjavi i/.kušcnj.
ARHIVI XX 1997
O delu Arhivskega društva Slovenije
229
Zaščita arbivikcga gradiva z različnili vidikov (kraja, poškodbe, prodaji., naravne katastrofe, j(:1) jc bila p^a tema. Zakonodaja v posameznih državah in njeno i zvijanje je bila drug obscžnejc obravnavan sklop. Zaščita arhivskih podatkov, anonimizacna ob;av novejšega gradiva in kodeks etike so predstavljali nadeunje poglavje
Obravnavali smo tekli možnosti, kako t ialiko pomagali drnšvoni sosednjTi držav. Besni, poplavljenim češkim in poljskim arhivom. Dopoldansko in popol dansko zasedanje ..ta bila plodna sprejel je bil sklep, da se naj s tako obliko dela nadaljuje, da ho naslednje leto gostitelj Kolokvija Deželni arhiv Cd ovce.
Slavnostni govornik ob 75-letneni pubilcin Društva Švicarskih arlnvark in arhivarjev je bil predsednik društva nemških arhivarjev dr Norhcrt Rcmiann ..ii oko zasnovano razmišljanje o arhiv iti, arhivski dejavnosti, vlogi arhivarja, nalogah v preteklosti, pred vsem pa naloga, da razmišljamo o bodočnosti ir vlogi arhivov v njej
Seveda ni manjknlo slavnostne pogostitve v hotelu v bližnjem (mističnem kraju, kamor so nas odpeljali z avtobusi in Kjer nas jc nagovoril deželni glavar Robert Bisig.
Zadnji dan je bil organiziran izlet z ladjo po Zng-skem jezeru in ogledom bližnjih kr.jev.
Zasledovala sem. ali tisk riulio in lokalna TV kaj poročajo o dogodka, le v Nenc Znger Zcilnng ie bila 12. 9 objavljena fotografija nas Kijih gostov z naslovom Arhivarji so se srečali.
Muri in I Icrn ju- Masten
ACCESS UNLOCKFD v Londonu
Med 16. in 19- septembrom 1997 jc v Lo.idonn polekalo zborovanje Društva arhivislov Velike Britanijo y. mednarodno udeležbo skoraj 20 delegacij. Zbo rova nje. ob 50. obletnici delovanja društva, k' sem se ga udeležila kot predstavnica Arhivskega društvr. Slovenije, jc bilo nadvse svečano. Zanimiva tema o dostopnosti arhivskega gradiva je vzpodbudila tak» r::fe rente kot raznravljalcc. Z arh;visti so zborovali tudi konzervatorji in restavratorji. Žal j<' zborovanje potekalo na treh lokacijah, dve na londonski univer/i.
tretja pa v državnem arhivu v Kcwn, tako da sc preccj zanimivih predavanj nisc.n mogla udeležiti tudi zaradi precejšnje oddaljenosti obeh lokacij. Pri -cditclji so udeležencem siecr zagotovili, da bomo referate vseli predavanj dobili, kakor hitro bodo čistopisi priprav Ijeni. Nr. razpoiago bodo pri A OS. Opremili o nas le z brošuro s seznamom predavanj, povzetki referatov in predstavitvijo n; 'lovih avtorjev. Organizacja zborovanji, je bila brczlnona.
Ski;pni seji sta bili le uvodni del ir zaključno plenarno /¡»sedanje zadnjega delovnega dne, saj jc bilo v sprejem ponudeno tudi delovno gradivo RESOLUCIJE Mednarodnega arhivskega sveta za sprejem n.1; Svetu Evrope. Obravnava priporočila Sveta za poenotenje standardov glcuc dostopnosti arhivskega gra d iva v Evropi. Resolucija siecr pn d vi deva rešitve, ki jih Udi že naš novi Zakon o arhivskem gradivu in arhiv ih skoraj v celoti vključuje (to sem jim tudi spo ročila), vendar ,4cni opozorila še na dejstvo, dc ustanove. ki iazpolagú.0 z arhivskim gradivom v no^o-nastalib državah |Ugovzhodna iii vzhodne Evrope, še ne omogočajo dostopnosti do irbivskcga gradiva in da njihovi predpisi - v kolikor z novimi sploh že razpolagajo nc temeljijo na izhodiščih, kot jih predvideva omenjena Resolucija, Omenila sem kar primer iz nam znanega okolja in predlagala, da s tako poenotenim stališčem evropske arhivske stroke, kol ga predvideva resolecija, ki upam, da bo sprejela, seznanijo tudi evropske pogajalce pri nasledslvcnib zadevah (kol Sir J. Watts in drugi). Pri določanju standardov sem opozorila se na arhivsko gradivo in obnašanje raznih muhinacionalk v novih državah, česar pa predlog resolta i nc vključuj Menim, daje tudi o tem potrebne spregovoril, da nc bi v prihvxlnjih .stolcijib u gotav Ijali, da so bile države s tega ozemlja nekoč, v določenem obdobju, brez gospoda.skc zgodovine.
Na popoldanskem posebnem srečanju prvega dne sem ob čestitk' k ¡ubilcju 'zročila tudi darilo našega društva, knjigo Zakladi Slovenije v angleškem jeziku, ki je krožila med prisotni mi ob vsespošnem navdu senjn nad lepolami naše dežele.
M ¿ni m, da bi sc morale društvo pogosteje pred siavijati mednarodni javnosti in tako tudi na Icrn pod ročjn prispevati b krepil vezi v arhivski stroki in k mednarodnemu ugledu Slovenije.
Mojo udeležbo na zborovanja sta financirala ADS in Pokrajinski arhiv v Kopru, za kar sc obema prisrčno zahvaljujem.
Milica TrehU Štolja
230
O delu arhivov m /.borovan ili
ARHIVI XX 1991
O delu arhivov =n zborovanj'h
Petindvajset let Pokrajinskega arhiva v Nuvi Gorici (1972-1997)
Letos mineva petindvajset let od pričetka delovanja Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, ki je najmlajši med slovanskimi arhivi Zamctk arhi 'ske službe na Goriškem pa so mnogo starejši. De konca druge svetovne vojne sc, bila pomembna upravna in kulturna sredi:,ča za to območje iz«cn meja današnje slovenske države, zato je tam nastajale in ostalo tudi ¿rhivsko g-adivo, v arhivih in knjižnicah v Vi umu, Čedadu, Benetkah, Trstu, Gorici, na Dunaju, v Inns brucku,. Gradcu, liimu...
Pc končani drugi svetovni vojni jc žc od inaja 1945 pa do septembra 1947 pri Okrožnem izvršnem narodnoosvobodilnem odh"ru za Goririko deloval referent za arhive in kulturne vrednosti. Sicer pa so potrebo po ustanovitvi arhiva v goriškem okraju v prvih povojnih letih poudarjali predvsem slovenski zgodovinarji. Na petem zborovanju leta 1948 v Mci Gorici jc bila sprejeta rcsoluc ia o ustanovitvi študijske knjižnice in muzeja z arhivom. Podobni resoluciji sc zgodovinarji sprejdi šc na zborovanjih leta 1950 in 1951. Tudi ministrstvo za znanost in kulturo jc večkrat posredovalo glede ureditve potrebnih prostorov za primrrsko študijsko kna/nico, mu/.cj in arbiv. Svet za kulturo in prosveto pri Okrajnem izvršnem odboru Gnrica jc zalo I. januarja 195?. imeneval upravnika Okrajnega muzeja in arhiva v Nc vi Gotici. Vendar jc bila 5. septembra istega leta i /.dana It odločba o ustanovitvi muzeja, v kateri arhiv splnh ni omenjen. Uradni naziv muzeja Okrajni muzej in arhi' pa jc eital enak vse do leta 195(i. Sprva sc sc pri muzeju zbirale arhivalije in so sc imeti ikoni cclc pošiljala opo.,orila glede varovanja arhivskega gradiva, dejansko pa arhivski oddehk pri muzeju nikdar ni zaživel.
Težnje, da bi sc v goriškem okraju uitanovil arhivski zavod so po ¡tale spet izrazitejše po letu 1957. ko je hilc v Novi Gorici tudi zborovanje Društva arhivsk'h delavcev Slovenije. Primorske novice so že objavile vest o skorajšnji ustanovitvi arhivske ustanove, a do njene realizacije ni prišlo. Medtem je Okrajni ljudski odbor Gorica začel v gradu Kroniberk zbirali šc ohranjeno gradivo izpred druge svetovne vojne in dokumentacijo likrat že od pravi i :nih okraje in nižjih upravnih enot iz časa po drugi svetovni vojni.
Leta 1960 jc komisij.i, ki jo jc imenoval Okrajni ljudski odbor Gorica, ugotovila, da za ustanovitev arhiva šc ni pogojev in predlagala, da se ustanovi le rclcrat za arbvsko službo pri Goriškem muzeju. Naslednje lete sc zaposlili prve arhivarje, a nibce ni ostal dolgo, zalo je bil oh s loj referata vprašljiv Leta 1962 so uslužbenci Državnega arhiva Ljudske republike Slovenije pregledali in sortirali arhivsko gradivo, ki se
c dotlf.j zhralo in hranilo pri Goriškem muzeju
Splošni zakon o arhivskem gradivu i/ leta 1964 (Uradni list SPRJ, Si. 48/->4) jc določil obveznost občin, da skrbe za varstvo arhivskega gradiva na svojem območju. Predstavni ki takratnih občin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorua in Tolmin so skupno razprav Ml i o tem vprašanju in ponovne jc prevladale mnenje naj1 sc le okrepi arhivski oddelek pri Hori-ikem muzeiu. Prati temu sla odločna nastopila Arliiv Slovenije in Skupimsi arhivov Slovenije l^cta 1966 je prevzel službo varstva arhivskega gradiva na območju takratnih občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin Arliiv Slovenije. OpravIjmjc manj zahtev.iiJi opravil jc s posebnim pooblastilom prepustil novoustanovljenemu arhivskemu oddelku pri skupščini občine Nova G urica, i;*. katerega naj hi sc v treh letih razvil samostojen arhivski zavod. Zaradi neizpolnjenih kadrovskih in prostorskih pojzojev sc je stvar zavlekla, tako, da jc Pokrajinski arhiv v Novi Gorici začel de lovati šele leka 197?,. Območje dejavnosti arhiva sc ves čas obstoja zavoda m spreminjalo in obsega ozemlje današnjih občin Ho^cc, Kobarid, Tolmin Kanal, Brda, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Ajdovščina in Vipava.
Oh ustanovitvii je imel arlnv sedež v stavbi Skupščine ohčinc Nova Gorica, skladišča pa v kleti iste stavbe in v kletni ti prti štorih Temeljnega ,odišča v Novi Gorici. Zc ob ustanovitvi .so bili skladiščni prostori skoraj zapolnjeni; onemogočeno jc hilo teke* če prevzemanje arhivskega gradiva, zato si jc arliiv ves čas prizadeval rešili prostorsko stisko. V letih I97(i-I978 seje razpravljali) o dveh možnestih pri dobitve prostorov za arliiv z adaptacijo graščine Bosi zic na Vogrskcm in adaptacijo Lcnassijcvc graščine v Solkanu. Oh podrobnejših Študijah seje pokazalo, da je v vseli pogledih primernejša novogradnja Izdelana jc bilo projektna naloga z lokacijskim preizkusom za gradnjo arhiva v okviru kulturnega ccmra, a do nu:ne uresničitve ni prišlo V takih razmerah je arhiv jeseni 1983 doživel katastrofalno poplavo, v kateri je bilo premočeno skoraj vse gradivo. Začasne prostore za sušenje in deponiranje gradila jc takrat dobil v dolra-jam stavbi starega doma upokojencev na Gradišču nad Prvačino. Po končanem sušenju jc bilo gradivo preseljeno v pritličje ene izmed stavb dijaikega doma na Grčni.
V isKanju trajnejše rešitve so bile po popla\ i po nc,vno izdelane an.iii/c o ptmicrnosti ureditve prostorov ustanove na različnih lokacijah. Urbanistično arhitektonska študija, kr jo je izdelal Projeki Ncva Gorica, je ponovno pokazala, daje najprimernejša no vogradnja, zalo so h ili odtlej vsi napori arhivu usmerjeni v nično realizacijo. Pchruarja. I98C, je bi. postavljen temeljni kamen za novo stuvho v bližini občinske, kmalu /.a tem so tekla tud gradbena dela in
ARHIV] XX 1997
O delu arhivov in zborovanjih
231
maja 1087 je hila stavba odprta .S tem so se dciovni pogoji arhiva bistveno izboljšali. Stavba Pokrajin skega arhiva v Novi Gorici jc do sedaj edina na mensko grajena stavha za potrebe arhivske .službe v Sloveniji. V arhivskih skiaili.ščih jc 4000 tekočih metrov arhivskih polic, na katere jc mogoče spravil približno 3690 tekočih metrov arhivskega gradiva.
Ob ustanovitvi sla bila v erlnvu poleg vršilca dolž nesti avmlclja zaposlen? se dva arhivista in arhivski inanipnlani. V naslednjih letih se je kolektiv postopoma siril, močneje pa se je kadrovsko okrepi1 .šele v osemdesetih letih. Trcnntno jc v arhivu zaposlenih trinajst dclavcev (šest arhivistov dva strokovna sodelavca, arhivski mampul.inl hišnik lajnik, računovodja s polovično delovno obveznostjo in ravnaiclj}.
Arhiv seje z.c ocl vsega začetka zavedal dejstva, da se skrb m arhivsko gradivo začne na terenu, pr ustvarjalcih in imetnikih le-tega. Zato jc vsa lela skušal z napotki oh obiskih pri posameznih ustvarjale, h, z. občasnimi seminarji m drugimi predavanji razvijat, pozitiven odnns do arhivskega grad i "a i i s tem preprečiti njegovo uničevanje. Zunanji nadzor se je izvajal in se še izvaja pri vseli pomembnejših ustvarjalcih arhivskega gradiva.
Ob ustanovitvi arhiva .e hil osnovni arhivski fond gradivo Okrajnega ljudskega odbora Gorica in njemu priključenih okrajev in arbivalije ki so se je dollej zbrale pri Goriškem muzeju Izjema je bilo giadivo ¡7. obdobja druge svetovne vojne, ki jc osialo v muzeju.
Zaradi prostorske stiske arhiv kasneje m mogel spri" t i prevzemati arhivskega gradiva, kar smo skn.šali nadomestiti po vselitvi v novo stavbo Veiiko pozornosti smo posvečali pridobivanji! .irh.vskcga gradiva gospodarstva, družbmih dejavnosti, društev in osebn h fondov, ki ji!1 jc bilo dotlej v arhivu zelo malo. Po reorganizaciji občinske uprave pa smo v letu 19% pre vzeli tudi velikn količino gradiva dotedanjih občin Aj dovsčina, Nova Gorica in Tolmin D;mcs hranimo okoli 2000 tekočih metrov arhivskega gradiva Najstarejši doknmenl sega v prvo polovico 17. stoletja, nekaj jc gladila iz !8. in začetkov 19. stoletja, pretežni del pajc naslajal od srede preteklega.stoleljadalie.
S preselitvijo v novo stavbo so se bistveno izboljšali pogoji z.i uporabo arhivskega grad;va. kar jc ver-ictno tudi vplivalo na povečan obisk, ^levilo uporabnikov arhi . skega gradiva za raziskovalne namene jc prvič močno pcraslo leta li/86, naslednja leta pa seje še povečevalo. Z? raziskovalnim namenom letno ohisčc arhiv okoli 150 strank, pri čemer moramo upo šlevali, da pride raziskovalec običajno za posamezne nalogo večkrat. Več kot polovico obiskovalcev prc<: stavljajo mladi raziskovalci (dijaki, učenci, -■udcnli). Največ pregledujejo gradivo npravnih organov.
Iz lela v leto narašča [udi število vlog za npravn" pravne potrebe občanov. Letno jih arhiv reši oko. 300, posamezna lela pa so v leni or.iru rekordna V letu 1996 smn npr. rcSili kar 1482 vlog Največ občanov jc iskale dok::mcnlc, s katerinr naj bi dokazali status žrtve vojnega nasilja.
Mladim Ijiidt n skušamo predstaviti in prihlifflli arhiv tudi preko predavanj in učnih ur za solc. Deloma gre za splošne predstavitve arhiva, deloma za temat-
ske učne ure na podlagi arhivskega grr.diva. Letno obišče arhiv okoli 60 šolskih SKupin vcčinoira z novogoriškega območja. e iv oddaljenih knjev na i .i iliovo željo obiščemo in učne ure iz.vcdemc pri n ib.
Z arhivskim gradivom skušamo seznanjat ledi širšo javnost. Ta cilj skušamo doseči s postavitvami arhivskih razstav. Pripravimo eno ali dve razstavi let 110, največkrat kar v arhivski stavbi. Ker prostori nc izpolnjuj« jc pogojev varne bismbe, nc razstavljamo originalov, ampak le črne bele al. bar/nc fotokopije ali fotografije dokumentov, ki pa zclc dobro nadomestijo original. Dcslcj jc arhiv pripravil 20 samo-stojr;b razstav. Večino jc spremljal tudi razstavni katalog z. vsebinsko .šlndijc. obravnavane lome in sezna niom eksponatov, Natančen naslov in čas postavitve posamezne lazr.tavc jc razviden v .seznamii i/danib publikacij Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici.
Arhiv sc ukvarja lud' s publicistično dcjavnosljc Glavnino predstavIjtijo razstavni katalogi. Doslej jc arhiv izdal 23 publikacij in siccr:
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Publikacija 1, Nova Gorica 1972, 123 sir
O varstvu arhivskega in rcgislralnrncga grr.diva, Nova Goriea 1976. SO sir.
Pokrajinski arhiv v Novi Gor bi, Publikacija 2, Nova Gorica 1982, 123 str., vodnik
Jurij Rosa, Reševanje poplavljenega arhivskega gradiva, Pidožnoslna razstava ob 20. oktobru, dnevu arhivov
in oh oblet niči poplave, ki *c prizadela arhiv sko gradivo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Nova Gorica 1984, 12 str., lipkopis
Lilijami Vidrih I.avrcnčič m Metka Nusdorfer, Občine na Goriškem od srede 19. stol. do druge svetovne vojne, Nova Gor.ca 1986, 153 .str, katalog
Aleksandra Pavšič Miloši, Pokrajinski arhiv v Novi Gori -i 1972-ly87, Razstava ob 15 Icmic. delovanja in odprtje nove slavbe. Nova Gorina 1987, 8 str., kalalog
Zapisana volja Primorcev za priključitev k Jugoslaviji 194^-] 947, Razstava ob 40. oblctnici priključitve Primorske k Jugoslaviji, Nnva Gorica 1987 4 str., katalog
Jurij Rosa, Zgradili bomo Novo Gorico, Razstava dokumentov o pripravah
in začetnih delih izgradnjih Nove Gorice v letih 1947 in 1948. Ncva Gorica 198?. 24 sir.
Metka Nusdorfer Vuksanovič in Pavtc Mcrku Marij Kogoj 1892 1956. Stalna razstava v spominski sob, Marija Kogoja v Kanalu, Nova Gorica 1989, 40 str., katalog
Vlasta Tu I in Jurij Rosa. Od 27. anrila k 22. juliji:..., Ufrmki iz ar'iivskih in časopisnih virov, Nova Gorica 1589, P sir., katalog
Vlasta Tul, Šolske kronike, Nova Gorica 1990, 28 str kaialog
Aleksandra Pavšič Milost, France Bevk v doku mcrtili Pokrijioskcga arhiva v Novi Gorici, Priložnostna razstava oh slolctnici rojstva Franceta Bevka, NcvaGoica 1990, II slr„ katalog
Metka Nusdorfer Vuksanovič, Jurij Rosa in Li-lijana Vidrih Lavrcneie, Občinska središča v ohdobju 1814-1961 na območju sedanjih občin Ajdovščina
232
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XX iyy7
Nova Gorica in Tolmin. Nova Goric.i 1 "391. fil sir.
Jurij Rosa, 1/, naših društvenih arnivnv, Ncva Gorica 199), 15 str., katalog
Metka Nustiorler Vukiianovič in Lilijana Vidrih Lavrcnčič, Elektrarne, mlini, žage, vodovodi... v po> rečju Soče 1918- L943, Predstavitev dokumentov Tehničnega urada Gorica, Nova Gorica 1991, IK str., katalog
Aleksandra Pavšič Milost, Hranilnica in posojilnica v Šempetru 1896-1948 Nova Gorica 1992, 12 str., katalog
Ivanka Uršič, Ludvik Zoizut 1892-1977, Razstava ob stoletnici rojstva, Nova Gorica 1992, 21 str., ka lalog
Ivanka Uršič, Iz zapuščine Vinka Vodopivca, Pred si a v nc v izh ran i h dokumentov. Nova Gorica 1992, 4 str., katalog
Jurr Rosa, Nova oblast -nova imena, Dokumenti o prr:imeno"anjih naših krajev v letih 1948-1955, Nova Gorica 1993, 30 str, katalog
Lilijana Vidrih Lavrcnčič, Po sledeh slarih poti. Razstava dokumentov tolminskega ccstncga odhora 1869-1523. Nova Gorica 1993, tfi str., katalog
VIista Tul, Šolska praznovanja skozi čas, Ncva Gorica, 1954. 68 sir,, katalog
Metka Nusdorfcr Vuksanovič. Po Trenti z arhivskimi dokumenti. Nova Gorica ly95,75 str., katalog
Vksla Tul, TLmburice v Šturjah in Ajdovščini zvenijo žx stolelje. Nova Gorica 1996, 31 str,, katalog, v sodelovanju z Glasheno šolo Vinko Vodopivcc Ajdovima
Št. Vid -Fodnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini. Nora Gorica 1996, 229 sir
Aleksandra Pavšič Miiost, Zndruii" dom-naš panos, Katalog k razstavi o gradnji zadružnih domov po drugi svetovni vojni, Ncva Gorica, 1996. 84 str
Aleksandra Pavšič Milost. Hranilnica in posojil niča v Šempetru pri Gorici, Nova Gorica 1996, 24 str,, katalog
Viri in literatura:
Dokumentarno gradivo Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici
Milko Koc: Gradivo za starejšo zgodovino Slovencev v arhivih izven na.Šib meja, Jugoslovanski islorijski časopis, lete 1963,. številka 1, 2 Ljudmila Bezlaj Krevch Kratek liistoriat službe varstva arhivskega gradiva v scvcrnoprimorskf regiji. Goriški letnik, številka 3L NovaGnriea 1976 Ljudmila Bezlaj Krevcl: Razvoj in stanje arhivske službe na Goriškem, Arhivist, številka 1, leto 1980 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 1972 198?, katalog k razstavi ob 15-letnici dc!c vanja arhiva in iidpnju nove stavbe. Nova Gorica 1987
AlekMindra Pa r.Tit■jMilnst
Snminar o oravnlh vprašanjih pri arhivskem delu, 25. marca 1997
Enodnevni seminar, ki so ga organizirali Arnivsko društvo Slovenije, Arhivski ccnlcr za strokovni razvoj 1er Arhiv Rqiuhlikc Slovenec, je potekal 25. marca. Preda vah tj i, ki ko s pravnega stališča dali csnovni prikaz v seminarju, so pravni ilrokuvnjaki, specializirani za določena pravna področja. Gospod Janez Strojarlck jc v predavanju Izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z izdajanjem aktov v Ha vi h p.ika/al postopke, ki obvezujejo arhive v poslovanju s strankami, posehno pri izdajanju raznih potrdi! in overovljenih fotokopij dokumentov Arhive ohvezuicta predvsem dva zakona.
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) -Ur.LSrRJ, št 47/86 (star jugcsl. zakon in pedza kor.ske akte naj h .se up zrahljalo smiselno)
Zakon o upravnih taksah (ZUT) - Ur.! S RS, šl. 30/78 in popr-ivki št. 10/79, 36/83. 46'86, 34/88, 11/90. RS il. H /91.38/96
Opozoril je na pioblem izkazovanja pravnega interesa, ki naj hi ga :.tranka izkazala arhivu, ki lahko posreduje določene podalke. Neposredni pravni interes pomeni, d? neposredno posega v prrvico nekoga. Posameznik torej mora za pridohilev določenih podatkov iz arhiva (npr. iz uradnih evidenc) izkazati svoj pravni interes, to je zakaj in s kakšnim namenom potrebuje le podatke, Ob tem se pojavlja nevarnost uporabe podatkov v druuc namene, kot so hili izdani, ter zloraba podatkov. B'stvcno za zaščito arhivov v taki situaciji pa je. da protipravno pridobljeni podatki nimajo na sr.dišču opravičenega pojave.
Gospod dr, Janez Šinkovec (član Ustavnega sodišča RS) je prcda^iil o Uporabi arhivskega gradiva in varovanje zasebnosti ter osebnih podatkov Prikazal nam je, da tudi arhive zavc/ujc 21. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, kar pomeni tudi varstvo Himne in zasebe sfere pc.iameznika. Z ustavo mora Jnižha zagotavljati po .ainczriku okolje, v kaicreni se real žira nedotakljivost njegovega stanovai.ja, tajnost pisem in spoštovanje zasebnosti. To pa velja tudi za posmrtno zavarovanje posameznika in hjegovih pn-loniccv (nnr oklevetanje nek.iga po smrti). Teorija o življenjskih sferah (javna sfera, zasehna ;fcra, intimna sfera) doloCa javnrst informacij in dogodkov, k .se odvijajo v javnur prosioni, poiamczniku pa dopušča možnost da sani izhira pedalke, ki se jih posreduje javnosti. Prav tako je nedotakljiva pravica govorne komiinikacijc posamezniku in samostojne izbire komunikacijskih partnerjev 1er izbire komunikacijskih sfer.
Arhivi nedvomno pr edujemo veliko podatkov, ki so tudi povsem za.ichnc narave (nnr. osehni fondi\ raz.jKilaganic z. njimi pa jc v glavnem omejeno z. znast veni ni in raziskovalnim namenom. Seveda jc pri vodilnih osebnostih v javnem življemu (politična osehnr-sti. medijske osehnosti ipd.) sfera zasebnosti nekoliko manj virov.ma. vendar je kljub temu posre dovanje določenih informacij upravičeno le. čc gre za
ARHIVI XX 1997
O delu arhivov in zborovanjih
233
lavni inlcref. (nc pa obrekovanje).
Zakon o v a rs J v u osebnih podatkov ^avc/.ujc nprav nc organe, da ščitijo podatke, ki jih vsehujejc uradne evidence, medlem ko je zasebne .sfera posameznika boli izpostavljena izkoriščanju v druge namene, ki niso javni interes. Mednarodne konvencije GU, ki zavezujejo tudi naše arhive, določajo, kaj se lahko objavlja v "sferi javnosti" ler kaj krši osnovne človekove pravice. Nekatera načela iz omenjenih konvencij so:
Načelo kvalitete podatkov (podatki naj bi bili relevantni glede na namen); načelo točnosti podatkov, podat Ki naj hi hili v cihliki, ki dopušča identifikacijo posameznika1, prepoved izdajanja določenih kategorij podatkov (rasno poreklo, politične prepričanje, zdravstveni podatki, pctlalki o seksualni naravnanosti ,); načelo dostopnosti in zavarovanja podatkov, načelo odprtosti in sodelovanja z določenimi posamezniki (možnost popravka ali izhrisa podatka kar veha le za dokumentarno gradivo, ter seznanitev posameznika z vsebino).
Podobne zakonitosti veljajo tudi za varovanje pravnih oseb in njihovih podatkov. Arhivi hi zato posehno pri l.i. raziskovalnem novinarstvu moral; bi'i previdni ob poiavu protipravno pridobljenih podatkov (to sn podatki, podani le z enim določenim namenom in s prikazom pravnega interesa, uporahljtiii pa v druge namene).
Kriteriji za presojo hesedila oh r.iorebilneni pravnem sporu pa so naslednji:
kaj povprečen hralcc razume oh prebiranju nekega po-ocib ali dogajanja,
- ali lekst samo poroča ali vključuje tud: mnenje (mnenje je lahko tudi vrednostna sodba!).
Gospod Andrej Zupančič je s predavanjem Upo-raha arhivskega gradiva in varstvo avtorsk:h pravic opozoril na problem avtorski i h del, ki se pojavljajo v ahivrkih fondih in pri katerih imajo ustvarjalci pravino do avtorskih izplačil. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP, Ur.l.RS, .šl. 21 /95) sicer natančno določa, kako je opredeljeno avtorsko delo, če je le to varovano in koliko časa, kdo ?c> upravičcnei ir kakšne zahteve lahko postavijo. Dodatna mnenja o tem, ka-lero delo jc avtorsko daje še Urad RS za intelektualno lastnino; okrožno sodišče v Ljubljani pa jc izključno pustojno za spore glede avtorskih in intelektualnih pravic. Kijuh leniti tla pojem avtorsko delo predstavlja pravni standard in oa zakon (ZASP) natančno opredeljuje njegove kriterije, pa ne smemo pozahiii npr. na predavanja, govoie, študije, računalniške programe, kartografska ter druga dela, ki so znanstvene m rii/ iskovalne narave. Avtorsko dele mora Ljli stvaritev človeka (in ne stroja) ler mora predstavljati u stvar jalno dele s področja književnosti, znanosn ali umetnosti. Predstavljali mora intelektualno delo (dunovno stvaritev), hiti mora individualizirane (samostojn" oz, originalno) in materializirano (na nek način iz.i-v/cno in dostopno s Čutili). Pri lastništvu avtorskega dela se ■očujeta dve vrst, lastnine: avtorska (prav»*: u.>lvar-;alci. do avtorskega dela) icr lastnina (kje se liram avtorska delo ter pod kakitumi pogoji)
Za arhive je pomembno predvsem določilo glede
kopiranja avtorskih del (23. člen - pravica reproiu-ciranja).
Brez pravnih posledic jc dovoljeno razmnoževanje v treh kopijah, če gre za imcine potrebe in kopije niso dostopne javnosti (javen po ZASP pomeni, da gre za osebe, ki so izven kroga družine ali znancev). Enak^ velja za arliivc, vendar sc lahko kopije i/delujejo le i/ lastnega primerka, ki ga hrani arhiv. Pomemben podatek jc tudi ta, da pri avtorskem delu, ki jc nastalo v del□ vnem razmerju so materialne avtorske pravice prenesene na delodajalca za dobe 10 let od nastanka dela.
V predavanju jc hila podana še zanimivost, da Irhko tudi originalna ureditev arh:vske zbirke, predstavlja dolgoročno gledano, avtorsko stvaritev. Iz zakona (ZASP) pa so izvzete nekatere stvaritve, ki se v arhivih pogosto pojavljajo: ideje, skice, uradna bese dila iz zakonodajnega in sodnega območja (pravilnik,, odredbe, sodbe, sklep; .,), mnenja ipd,, lahko pa so podobne stvaritve tudi iz mejnega področja določanja avtorskega dela.
Med poslušalci seminarja pa so se pojavljala vprašanja iz arhivske prakse kjer zakon specifično niti nc odreja ravnanja arhivov oziroma bi bilo verjetno potrebno prilagoditi arhivsko delo obstoječemu zako nu zato da bi arhivi podobna vprašanja reševali enotno.
Seminar jc odprl aktualna vprašanja, ki posegajo na področje dela arhivov in njihovih kontaktov y. javnostjo, predvsem v zvezi z uporabo mnogoterih vsehin, kijih hranimo v arhivskih depojih.
Natalija CAaZar
Tefcaj za pripravnice v arhivih, 21, - 30, januar, 19, - ¿2 maj Iy97
Arhivski center za strokovni razvoj je organiziral tečaj za arhiviste pripravniki; iz vseh slovenskih arhivov. Tečaj je hil lazdeljen v dva dela. Prvi del, ki je bil holj teoretične narave, jc poickal od 21 do 30. januarja 1997 v prostorih Arhiva republike Slovenije. Njegov namen jc hil predvsem omogočiti pripravnikom, zlasti tistim, k' niso /c na fakulteti poslušali predavanja iz arhivistike, da se seznanijo v. osnovami stroke Tega tlela tečaja seje udeležilo 8 pripravnikov, in sicer iz Arhiva republike S loven i |e, Zgodovinskega arhiva v Ljub jani ler Pokrajinskega in škofijskega arniva v Mariboru.
V sedmih dneh jc bilo skupaj 42 ur pndavanj. Jane? Kopač jc spregovoril o poklicni ciiki, o pravni ureditvi na podrjeju kulture in varstva dediščine in o mednarodnem pravnem varsivu dediščine Jože Žonljr je predstavil osnovne zakone, ki urejaio arhivsko de javnost, v (i urah pa jc skušal orisati razvoj in strukturo institucij. Lina Umck jc sistematično razložila strokovno obdelavo arhivskega gradiva predvsem za stat ,jSe ohdobje, o obde'avi arhivskega gradiva, nastalega po letu I9fi2, in o valorizaciji dokumentarnega
1M
O del« arhivov in zbomvanjili
ARHIVI XX fW?
gradiva pa je spregovoril Vladimir Zunier. Matevž Koširje orisal /vrsti dokumentarnega gradiva, France M. Dolinu pa je predstavil csnc.vnc principe pri oh-javljanju arhivskega gradiva. Osnovne informacije o elektronskih arhivih in uporabf informacijskih baz podatkov jc podal direktor pokrajinskega arhiva v Mariboru Miroslav Novak. Peter Pavel Klasinc jc spregovoril c tehničnih vprašanjih zaščite in varovanja arhivskega gradiva, Jcdrt Vodopivcc pa o vzdizevanju arhivskega gradiva
Drugi del tečaja jc hjl namenjen speznavanju slo venskih arhivov in arhivske službe Pripravniki naj bi sc prcJvscm seznanili z organiziranostjo, dosedanjim delom v pc;anicznih arhivih in pa z arhivskim gradf vem ki jc posebej značilne za posamezni arhiv Od 19. do 22. maja smo tako udeleženci obiskali šest različnih arhivov v Sloveniji.
Prvi dan jc bil namenjen obisku Arhiva repi Mike Slovenije. Najprej nam jc direktor Vladin-r Zumgr predstavil organiziranost ARS, nato pa smo sc seznanili še s poiamcznimi oddelki in fondi, ki jih ti od-dclki pokrivajo. Darja Plevel nam jc spregovorila o računalniški podpori pri arhivskem delu, predstavila priprave za nov vodnik po ARS na mreži in delovanje nove, izboljšane različicc Armidc. Orago Trpin, Saša Sršc in Branko Radulovič so nas popeljali v arhivske dcpojc in nar.i lam v nekaj besedah predstavili starejše fonde v ARS. O novejšem gradivu nam jc spregovorila Vesna Gotovina, nalo pa nas jc Loj z Tršan sc/nanil / vlogo in nalogam; filmskega gradiva, pred-siavilcv pa popestril z ogledom enega izined povojnih filmskih obzornikov.
Naslednj dan smo sc seznanili z Zgodovinskim arhivom v Celju in Pokrajinskim arhivom v Murihr.ru. V Celju nas jc sprejel ravnatelj Rudolf Koželj in nam predstavil težave, s katerimi sc srečuje tamkajšnji arhiv. Poleg pogostega bega arhivskih delavcev, ki seje v zadnjem času na njihovo veliko veselje prenehal, so največji problem: z neustreznimi prostori. Ob ogledu enega izmed dcpoicv smo sc lahko o tem prepričali tudi jami. V Pokrajinskem arhiva v Man boru jc slame boljše. MirorJav Ncvak nam jc predstavil delovanje njihovega arhiva, Slavica Tov.šak pa nas jc popeljala no Dglcd lepe urejenih prostorov. Gospod Grdcj nam jc predstavil (udi delovanje njihovega instituta '/a arhivsko znanost.
Tretji dan smo i ogledali preostala dva ljubljanska arhiva, Zgodovinski arhiv in Nadškofijski arbrv v Ljubljani. Podobno kot že prejšnje dneve j", Jane/ Kopač orisal (Togo in pomen Zgodcvinr.kcga arhiva in nam razkazal arhivske depoje. Sonja Anžič pa nas jc na pripravljenem arhivskem gradivu seznanila z vrstami gradiva, kt ga branijo v tem arh.vu Pr predstavitvi Nadškofijskega arhiva jc Bogdan Kolar prikazal še razvoj ccrkvcnc organizacije na današnjem slovenskem ozemlju in nam predstavil še nekaj najpogostejših vrst arhivskega gradiva, ki ga hranijo v tcin arhivu Nadškofijski arhiv ima od v sel; obiskanih arhivov najboljše možnosti tu dele in nimu problemov s prostorsko stisko, ki jc lako značilna za ostale Za zaključek smo sc še sprehodili skozi leta 1995 na novo odprte prostore.
Zadnji dan smo si ogledali Pokrajinski arhiv v Kopni. Po kratki predstavitvi arhiva nas jc ¿deaku Bonin .icznaniia s civilno in vojaško upravo v heneški Islr; m nam na kratko predstavila Sc pomen notarjev in viccdominov Ogledali smo si Še skladišča v cerkvi svetega Jakoba in prostore d ¡skicirane enote v Piranu.
Oba dela tečaja sla vsekakor izpolnila svoj namen, za pripravnike pa jc bila to lepa priložnost, da sc seznanimo šc z urugilm slovenskimi arhivi in arhivi-sti.
Janez Mlinar
Tečaj branja pisane gotico, 4. - 20 marec 199/
■z nekaj Icl so v Arhivu Republike Slovenije organizirani tečaji branja pisane goticc in prevajanja stare nemščine, letošnji, ki jc poiekal v irarcu, jc bil ?.c četrti po vrsti.
Potrebo po (ugiiniziranjii podobnih lečnjev jc pokazala žc udeležba na njih. Prvi jc hil leta i99"i, šc večji interes seje pokazal na drugem leta 1995, oba pa jc vodil gostujoči profesor z l>unaja Friedrieh ILdcI niaycr. 'Vvcga jc vodil sam drugega pa v sodelovanja z Dragom Trpinom, dclavccm v Arhivu Republike Slovenije. Trctii tečaj sla nalo vodila Saša Scršc in Matevž Košir, prvi del jc potekal v oktobra, dragi na v dcccmhru ]<)95. Pri tem jc Scršclova pripravila mlajše tekste, predvsem iz. 19. .stoletja Matevž Košir pa starejše iz 16. do Hf stoletja. Ta lečaj jc obiskovala cclo udeleženka iz. Republike I Irvatskc.
Letošnji tečaj jc organiziral Arhivski ccntcr za strokovni razvoj, izvajalca pa sta bila Drago Trpin i/ Arhiva Republike Slovenije, kjer jc >cč.'ij tudi potekal, in Malcvž Košir iz omenjenega centra. Zanimanje za udeležho jc bilo zelo veliko, saj seje tečaja udeležilo kar IS tečajnikov
Udclcž.cnci tečaja so bili iz različnih ustanov (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Nova Co-rica. Muzej Novo mesto. Gorenjski muzej Kranj, Slo venska prosvetna zveza Celovec Oddelek za etnolog, jo in kulturne anlrojmlogijo Filozofske fakultete, Ministrstvo za kulturo, Mcslni muzej Ljahljana, Ncd-Sfcolljski arln" I-jnblj.ina Zgodovirskr arhiv Ptuj in Arhiv Rc-putilikc Slovenije) Navadno jc vzrok za ndc -ležho na takem lučr.jn gradivo, ki ga te ustanove hranijo, pisano v gotici, ki jc arhivisii in uporabniki ne znajo brali. Ni tečaju smo večinoma brali, poizkašali p,", smo tudi prevajati. Ker so b'la bc.sc d i'a, razen nckai novr<-ših leksiov, v glavnem napisana v stari nemščini jc bilo to za začetnike zelo težko. Predavatelja sla nas "potoki žil,V da tako nemščino (udi pravi Nejiiei sprva le ležko razumejo, redno delo.s takimi zapisi pa postopno prinese tadi lažje branje in raznmcvanjc besedil.
Upoiatibcni teksti so iz 15. do 19. stoletja in pr, tematiki zelo različni. Hranijo jih v različnih fondih gradiva Arhiva Republike Slovenije. Brali smo npr. poročno pismo, prirego solicitatorja, smrtno obsodbo,
ARHIVI XX 1997
O jclu arhivov in zhurovanjili
235
dopis glede fidejkomisa, prepustnico /a prevoz smodnika, prošnjo glede dohavc žila za primorsko Vojne krajino, dopis glede popravila trdnjave Senj, koncept sporočila o letni proviziji itd.
Pri branili so se pokazale zc'o velike razlike med tečajniki, saj so se tečaja udeležili laki, ki so že skorr.j tekoče brali, pa ludi laki, ki se s pisano gotico do udeležhc na tečaju sploh se niso srečali. Zaradi lakih raziik v predznanju in velikega števila udeležencev je bilo iceaj ležko vodili in obvladovali. Zalo bi bilo smiselno naslednjič organizirati dva tečaj" . i skupine ohlikovali z ozirom na znanje in število slušateljev.
Vrakcmu icčajniKU sta vodji tečaja dala po eno kopno teksta, zraven pa še opis samega dokumenta in transliicriran začetek vsakega teksta za lažje sledenje pisavi. Poleg tega sla pripravila seznant priročne literature, s katero si pri dela s takimi teksti lahko pomagamo, in seznam najpogostejšili hesed in hesed-nih zvez, ki se pojavljajo v tekstih. Najbolj pa nam bodo pn branju tekstov pomagale z roko izpisane najpogostejše povezave in okrajšave črk it hesed iz lelcstov Za lečajniKe sta pripravila še seznam umdov od 16. stoletja do icroajanskih reform ler uprave v času Marije Tcrcz-jc k kratkim opisom prislo.nost: posameznih uradov.
Prepričana sem, da so taki lečaji še polrchni m da povpraševanje po organiziranju takih tečajev še ho. Določeni arliivisli so pokazali zanimanje posebej za organiziranje tečaja bianja pisane gotico iz 19. stoletja. ker je tega gradiva po regionalnih arniviN več, starejše pa se z. nekaj izjemami v veifri večini lirani le v Arhiva Repuhiike Slovenije,
Alenka Guhrie-Kaeirnik
Predstavitev skeniranja papirnega arh'v-skega gradiva in skeniranja mikrofilmov nekdanji službe državne varnosti v Arhivu Republike Slovenije, Arhiv Repub'ike Slovenije, 24 april 1997
"Zob časa" nam neprestano načenja oziroma razkraja arhivske dokumente, p« naj bodo ti zapihani na pergamentu. papirja, na fotografskem papi j -. ^i]mskcm Iraka, magnčlnili ali na na najmodernejših optičnih nosilcih. S časom propadajo sami po sehi, Pergament in papir na primer mnogo počasneje kol filmski Irak ali magnetni zapisi Arhivski dokii-nenli se poškodujejo m uničujejo pri pogosii upe ah v arhivih, Še posehej pri reprodukcijah, kol je fotokopiranje, pri prepisovanjih, predvsem pa zaradi neustreznih pogojev hranjenja. Vmes pogosto nniče. valno posegajo Kidi elementarne nesreče (potresa, poplave, požari) in vojna puslo.ienja. ki lake kol ljudem tudi zapisom ne prizanašajo. IVoogo .akih primerov poznamo v naši zgodovini v -Sloveniji na primer v drugi svetovni vojni, pa tue'' v sedanjosti, v bližnji soseščini na Hrvaškem in v Bcsn: Pisani dokument1 doživljajo žalostno usodo ljudi, pogosto so
"žrtve" političnih afer in manipulacij zaradi uničevanja. pritfivanj.1,, fab.jficimnja ler zlorabljanja, žrlve gospodarskih kriz predvsem zaradi zhiranja odpadnega papirja ter uporane nekvalitetnih nosilcev zapisov, predvsem pa se uničujejo ali poškodujejo zaradi malomarnosti, hrczhrižnosli in neodgovornosti posameznikov. institucij "i celo države.
Poleg resiavriranja bo potrebno najdragocenejše gradivo in tisto, ki jc pogosto v uporabi, v še večji meri repmducirali, torej mikrofilmati ali skemrati na optične iiske, liccr ga ne bo mogocc rešili noz ogihnega hitrejšega ali počasnejšega propadanja Zavedali se moramo, da k ohranjanju arhivske kulturne dediščine največ lahko prispevamo z zagotavljanjem ustreznih pogojev hranjenja, vzdrževanja in rcpiodu-eiranja ter z ap Drabo kvalitetniu nosilcev zapisov, lako trajnega papirja kot kvaatetn.h sodobnih magnetnih in oplienih nosilcev. Iluzornc je sicer pričakovati "odre šilni trajni nosilce /.apisov", na katerega bi lahko var noslnc presncl: ali prenesli vso zapisano kulturno dediščino na papirju Tak nosilce zaenkial ni niti mikrofilm niti magnetni ali optični nosilci. V primerjavi s papirjem ali pergamenlom imajo ti celo >.clo kratko življenjsko dobo ter obenem zahtevajo stalno prever janju ter presnemavanje, poleg tega pa so vzdrževanje, reproeuciranje in uporaha zelo draga in tehnično za hlcvna reč.
V povahu i na predstavitev skcniranja smo zapi sali, da hi radi predstavili soJohen način reprodu cirania in varnostnega shranjevanja papirnega arhivskega gradiva na magnetne in optične medije s pomočjo računaimškoga skeniranja dokumentov ter pri kazali projekt skeniranja mikrofilmov. S skeniranjem smo v Arhivu RS pričeli v začetku leta ly97 S lem jc poslalo računalniško skeniranja arhivskjh dokumentov in shranjevanje na magnetnih in optičnih nosilcih alternativa mikrofilman;u.
Doslej smo v slovenskih javnih arhivih arhivsko gradijo od lela 197?, dalje namreč le mikrofilmali bodisi zaradi varnosti izvirnikov an pa zarrdi uporabe oziroma naročil uporabnikov. Od konca lanskega lela pa smo vzporedno z mikrofihnanjem pričeli ludi z računalniškim skeniranjem arhivskega gradiva, prav lako iz varnoslruh razlogov, se bolj pa zaradi novega načina uporabe arhivskega gradiva, ki jc oziroma bo povezan sodobnim računalniško voucnim arhivskim informacijskim sistemom. Ta nam poleg računalniških informacij o vsebini arhivskih fondov in zhirk ludi že omogoča uporabo posameznih skeniranih dokumentov p/eko računalniških zasJonov v okviru interne računalniŠKc mreže, pošiljanje informacij in slik dokumentov z elektronsko pošto in vključevanje v INTERNET. S tem se pravzaprav :ačcnja novo obaobic oziroma nov način uperahe arhivskega gradiva, ko jc mogoče iskali informacije ler naročali in raziskovali arhivsko gradi/o izven arhiva doma ali v institucijah, kjer smo zaposleni ozirorr.a kjerkoli po svciu. Te možnosti so seveda od vi me od računalniških povezav in obsega računalniških arhivskih informacij o gradivu ler količine skeniranih arhivskih dokumentov. Delovanje celotnega računalniško podprtega arhivskega informacijskega sistema in do sedaj ustvarjenih baz
2.3 (i
O delu arhivov in zhorovan ill
arhivi xx mj
podatkov o arhivskem gradivu boino v celoti lahko predstavili konec leta 1997, kc hoclo funkcionirale vse njegove komponente, vključno z novim računalniškim prugramom INFOARH (Windows okolje, relacijska baza INFORMIX) ter računalniško priredbo novega Wvlnika po fondih in zhirkah Arhiva liS, ki ga že dolgo napovedujemo.
Skorai istočasno z nahavo skenerja za papirno arhivsko gradivo nam jc s finančno pomočjo Švicarske vlade v okviru Sveta Evrope konec aprila letos »spelo nabaviti tedi aparaturo za skcninnje mikrofilmov, s katero sni o pričeli najprej dobesedno reševati močno pcškod^vanc mikrofilme nekdanje Siii/bt državne varnosti (S D V). Poudarili moramo, tla gre /a zelo dragocene mikrofilme, ki j in jc konec lanskega leta Arhivu RS izročila S lover ska oh ve.Šče valno varnostna agencija (SOVA). Skupuj gre za Ji 19 kohtov mikrofilmov, na katerih je bilo od začetka petdeseti1! let naprej bolj ali manj kvalitetno pcsnetili I,«43.571 do k ti men tov nekdanje Služhe dižavne varnosti in njeni ti predhodnikov. D ikumcrli izvirajo pretežno iz ohdob ja med 1945 in 1951, deloma pa so nastali že pr:d drugo svetovno vojno in med njo.
K. j jc leta 199"? SO V a z arhivskim gradivom svojih predhodnikov (gradivo SDV) prešla iz sestave M;ni strstva za notrnnjc zadeve neposredno pod Vb do Rs, jc Arhiv RS ob soglasju predsednika Viade US direk torja SOVE, notranjega ministra, podpori nekaterij poslancev driavnega zbora ter oh ;Mlloen;a zahtevah nekaterih raziskovalcev novejše zgodovine le dosegel dogovor, da njeno starejše arhivsko Iraeliuo, ki je večinoma mikrofilmano, originali pa so hili pc nikro-filnianji' uničeni, pride v Arhiv R.S Zaradi velike nt varnosti, ua h. do mikrofilmi razpadli in postali neupo rahni, smo se nemudoma lotili duplirrmja mikrofilmov, pričenjamo pa tudi s tehnično zahtevnim sken ranjeni vseh mikrofilmov in hranjenjem na optičnih uiskil- Na ta način homo preti vsem za poirebe z^odov i ne ohranili iz/edno ohscžno in dragoceno arhivsko gradivo SDV ki večinoma še ni picgledano ali ni hdo »porahlieno za znanstvenoraziskovalno delo, Omenja se podatek o 3 do 5% prcglcdanosti tega gradiva, ki se nanaša na vsakovrstne domače in tuje pojave ter dogodki; po letu 194S, še pescbci pa na številne jmsameznikc oziroma na tako imenovane "udbevske dcsjcjc". O nikro-filmanih dokumentih, ki se nanašajo na fizične osehe, obstoja pesebna računalniška cvidcn-a, sicer pa o vsebini posnetkov trenutno nimamo nikakršnega pregleda, čeprav o vsebini gradiva SDV ohslojata dva .pkjšna pregleda i/leta 1977 in 1992.
Kvaliteta mikrofilmskih pesnelkov je zelo raz I i ena. predvsem pa slaha, saj je velika večina z mikrofilmskim čitalccm slabo aii pa komaj berljiva. To jc razumljivo, saj so nekateri pesnetki stari tudi več kot .štirideset let. večinoma pa so nekvalitetni zaradi naglice, s kal :ro so se jb določenih zaostrenih političnih situacijah po letu 1945 originalni dokumenti na bilro uničevali in predhixlno mikrolilmali, ohičajno v treh izvodih Decembra lan: smo začeli z dup'iranjem mikrofilmov, ki ho predvidoma končano konce avgusta letos. Takrat hodo mikrofilmi ludi v celoti dostopni za 'iporabo. Z uupliranjem kvaliteto posnet-
kov še mučna poslahsamo, tako da so mnogi doku inenti poslali neberljivi. Zalo jc oh dupliranj» iiiikro-filmov SDV pravzaprav alternativna rešitev le v ske niranju, s katerim ohranimo kvaliteto jwsneikov m jo z računalniškimi programi lahko celo izboljiamo. Enako velja tutli za pnmanjc dokumentov z optičnega diska n;izaj na papir.
Novi arhivski zakon vključuje Arhiv MinistrUva za notranje zadeve v Arhiv RS, ki pa ho predvidoma ostal samostojna notranja organizacijska enota. Pri njej bo mogoče od avgust.i letos dalje npoiahljati ciuplirane mikrofilme SDV ohenem z. ostalim izvirnim ohranjenim gradivom (e službe
Za odlično sodelovanje na področju graditve arhivskega informacijskega sistema st moramo zahvaliti Cen trn Vlade RS za informatiko, tako glede strojne kol programske opreme, Icr Ser 'isti skupnih sluzh Vlade RS za nahavo različnih aparatur, pove /anili z reprodukcijo in ujioraho arhivskega gradiva. Še posehej p;i ,.e morimo zahvalili švicarski vladi in predstavniki i švicarske konfederacije za donacijo v višini 50.000 CIfffl ki smo jih porabili za nahavo mikrofilmskega skenerja. de,I nt i pa že v mesecu jann-arjn za organizaei.o medrarotlncga seminaria o m ikro-filiiiunjii m skenininjii arhivskega gradi .1. Semitar smo organizirali sknpno z Mrvalskim državnim arlii-vtim za udeležence iz Hrvaške, Besne in Hercegovine. Makedoniic in Slovenije od 29. do 31. januarja letos. Donacijc p;1 se vedi ne hi hilo brez posredovanja S vela Evrope oziroma njegovega .¡pceialnega svetovalca za EnjiJn cc .n arhive gospoda Giuseppa Viliella. Dr, nacija Sveta Evrope je, kolikor nam je poznano, prva konkretna materialna pomoč mednarodne skupnosti na področju varstva arhivske kulturne dediščine državam nislcdmcnm nekdanje SF'RJ.
Vladimir Žiaurr
XIII. mednarodni arhivski kongres Peking, 2. - 7. -september 1996
XIII. mednarodni arhivski kongres z generalno Icmc "Arli vi oh koncu slolclja: bilanca in per spektive" je hil za Kitajsko nc le velik sliokovcn ampak tudi izreden medijski dogodek, ki ga je osrednji kitajski dnevnik Ren m i Rihao zabeležil na prvi strani (v daljšem elanku in s sliko), iitleležencc kongresa pa je poleg predsednika Mul na rod ne ga ar liivskega sveta Jcann-Picrrr. Wallota, bodočega predsednika MAS a Wanga Ganga, zastopniku ganert']-nega sekretarja UNiiSCO, jiekirškega župana in drugih pc zdravil tudi kilajsk ministrski predsednik L! Peng. Za udeležbo na kongresu je hilo prijavljenih skoraj 2300 arliivistov (od tega polovica KJajccv) iz. 11.3 nrodvisnn držav in kakih 10 avtonomnih entitet. Slovensko delegacijo so scstavljah mag. Vladimir Žti-mci (vodja delegacije), dr. Peter I'. Klasinc, inng. Vladimir Kološa in Zdenka Rajh
Vzporedno s programom generalne teme, ki jc po-
ARHIVI XX 1997
O delu arhivo" in zborovanjih
237
lekal n;i šlirili plenarnih sejali (3.. 4., (i. in 7. -.eptnmh ra), dcltmia )ia že v /.adnjili dueli avgusta ir, še 8 septembra, jc bilo preko 70 sestankov in konfcirnc različnih organov in lele.s MAS-a. med jrminl tudi Generalna skupščina M/.S-n (4.. 6. in 7 scptemhra). Popoldan 4. septembra jc bil namenjen ugledom pokin ških arhivov, naslednji dan pa celodnevnemn oglemi pekinških kulturno z^odnv inskih spomenikov. Oh veeerih sn se vrstili sprejemi iri kulturne prireditve Organizacija kongresa in vseh spremnih prireditev je. bila na višji ravni kot pred štirimi leti v Montrcnln, res pa je bilo lideleženccv nckai manj. Vse aktivnosti so potekale v kongresnem cjntrn, ki jc povezan s hotelom, v katerem je slanovala večina udeležencev kongresa.
Prva plenarna s< j J jc bila pnsveecna m al narod nt mu arhivskemu sodelovanju.
V glavnem rcfciatu Mednarodno a rimsko sodelovanje ud kongresa v Bruslju leia 1910 je Jan van den liro;k (Mestni arhiv Groningen. Nizozemski,) arisai mednarodna arhivska dogajanja v tem slolcijn. Mednarodno arhivsko sodelovanje seje začcio Hj|ij«li in kongresu ob svetovni ra/.stavi v Frusijii leta 1910. Kljn.i prizadevanjem, da hi se tedaj uspešno začeto delu nnlSnvalo so vnjna, gospodarska kriza in po-maajkrnje stalne organizacije ki hi skrbela za mednarodno ¡rhivsko dijavnost, /.a nekaj časi zaustavil nadaljnii razvoj. Šele povečano zanimanje za met narodno sotlelovanjc no 2. svetovni vn,i i je pripeljalo dn ustanovitve Mednarodnega arhivskega svfii. 'Za to nna velike zasloge arhivar ZDA Snlor J Bnck, ki je poudarjal da jc svetovna arhivska dediščira enovita in dn bi hi ki izgiiha kateregakoli ničnega de„i izpuha za vse elceJvo. linck je zagovarjal "popolni in ;skreno sodelovanje pri ohlikovanjn nadel, poslopkov nspo-sahlianja in tehnike med arhivisli lr.seh dežci" Kasneje jc pohudo na tem področju prevzela francij«. k je s pomočjo UNFSCO organizirala leta 1950 v Par.zu prvi mednarodni arhivski kongres. Zagotovila j tudi prva dva njegova predsednika in sekretariat. V krat kem ensu je MAS razvil številne dejavnosti, ki po tekajo še danes izdajanje Arcliivnma, /odrika po virih za zgodovino narodov, RAMP študij in mnogih drugih p indikacij. Poleg lega se jc MAS že zgodaj začel ukvarjati z vprašanji znanstvene upeahe in d" ■stopnosti arhivov, zlasti v novih neodvisnih državah. MAS se Indi vedno holj posveča omogočanjn pogojev za mednarodno .sodelovanje in izmenjavo mnenj o ■strokovnih vprašanjih, dejaven je pri listanav .janji. pod me ni h p.idrnžnie, pri razvojnih programih in nrogramih mikrofilmanja ter pri organizacij1 mre/o strokovnih svetovalcev.
Van den Broek je na koncil pniidaril. da se meg} arliiv.ski poklic razvijati v dve smeri: v smer medna rodne znanosti (vsak arhivist.hi moral prispe a. s svojim znanjem k razvoju univerzalne armv.sk. ideje) ter v smer ihranjnnja svoje rcgionHne k>lliire tradicionalnih vredne. Prvinsivcr.a vlo;a arhivista. poudarjena že leta 1910 v Bruslja. i" še cune. najpo-ncmbnejila, pa jc zagoiavijanie "vsem raziskovalcem enake možnosti uporaoe verodostojnih virrv . r aloga M <\S a jc. tla pcmaga pri ph/.adcvr.njiK za dosego lega načela.
Sledili so štirje koreferati. V prvem (Naloga arhivisli Arhivisti kol varuhi nacionalne kulture in iden tiiele Poseben model v srednji in vzhodni Evropi v 19. in 20. sloiclju) je Jerzy Skowronek, generulm direklor Direkcije nacionalnih arhivov Poliske, na knlko orisal zgodovino arhivske službe v vzhodni m srednji Evropi v zadnjih 200 lelib, v drugem delu pa je nakazal prohleme mednarodnega sode I ti vanj a pri reševanju žalitev po vrnitvi arhivov, ki ;o nastale kot posledica spreminjanja državnih mej.
V	drugem (Sotlelovanjc Sever - Juç in Jug - Jug za riv.voj arhivov) je Almany Slell Conte iz Nacionalne i arhiva Gvineje poutiaril potrebo po takem sodelovanju 1er navedel področja in ohlike sodelovanja svnje države v. nekaterimi vladnimi in nevladnimi organizacijami razvitega sveta 1er orisal sodelovanje na področju strokovnega usposabljanja s sosednjimi državami v regiji.
Tretji korefeicni, Axel Platlic, je predstavil organizacijske ohlike in projekte meti narodnega sodelovanja v okvini UNESCO četrti, Vladimir P Tarasov, namestnik tliieklorja Državne arhivske službe Ruske fcdcncije pr je govoril o mednarodnem sodelovanju oh krizah (naravnih, tehničnih, vojaških, poliiienib ir gospodarskili). Oblikoval je nekaj izliotlišč za medna-[odno pomoč pn 'cšcvanjn ogroženih arhivov.
V	petem korcleratu je Antoine Fienry z Univerze v Ženevi govtiril o arhivih mednarodnih organizacij îr ptintlari! njihov pomen pri proučevanju zgDdo'one meti narodnih otinosov in splošne zgodovine človeštva 1er tzoril na prohleme hranjenja in liporahe arhivov leh organizacij (največji prohlem je, da mnoge mednarodne organizacije romijo svopn arhivskih prostorov).
Druga plenarna seja jc ohravnavala zgodov nsk^ razvoj arhivske službe, arhivskih organizacij iiT arhivskega poklica, s poudarkom na najnovejšem času -ob prehajanju v "informacijsko družbo'1.
Glavni referai, Krmliiiuilcla in spremembe v arhiv slo zakonodaji, v insiilneijah in v infraslruklnr arhivov, je podal Wang Deiun, raziskovalni sodelavce Državne arhivske dirokeije Kitajske in diickior Lilij skega arhivskega glasila. Vsa In področja, ugotavlja Dcjun. i.nrjo svoje zametke ?.e v času prvih kiiajskib dinastij in v evropski aniiki. Arhivska zakonodaja je bistven elemenl z,i obstoj arhivov v pravem pomeni". Sodohna pravna rcgnlaliva se je začela z arbivskn zakonotlajti Republike Franciji lela 1794. Na splošno vzelo danes zakoni definirajo koncept arhivov in jim podeljujejo pravni slalus, določajo področja njihovih pristojnosti, vsebujejo predpise o pridobivanju arhivske a gradiva in o njegovi unoiahi 1er o sistemih urejanja m popisovanja. Mednarodni predpisi pa v zadnjem casn skrhe za upoštevanje univerzalnih načel v nacionalnih arhivskih predpisih.
Glede arhivskih institucij poslavlja Dcjun na prvo mesto ariiivc državnih in družbenih organov in organizacij, ki so tako po organizacijska kol po strokovni plali najbolje urejeni, vendar pru"i, du arhivi nevladnih strokiur (družb, društev, stanovskih organizacij) niso nič manj pomembni. Naloga ohojih je zagotovili prostore in lehnično opremo za ohrrnilev in zava
238
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XX iyy7
rovanje arhivskega gradiva 1er omogočanje njegevc dostopne sli.
Od .nfrastrukiur omenja arhivske izohraževalnc, raziskovalne, kulturne in založniške ter mednarodne institucije. Svetovni trend gre v smeri povečevanja njihove funkcionalnosti, ekonomičnosti in atraktivnosti. vendar pa dežele v razvoju pri tem močno z ans Lajajo, Zato je mednarodno sodelovanje v okviru UNESCO in MAS-a na lem področju zelo pomemhno, zlasti pri uvajanju nove tehnologije, saj edino la omogoča nadaljn-i razvoj arhivske zakonodaje, arhivu v in njihove infrasliukturc.
V	prvem korefcralu (Od srednjeveške učenosti do upravljanja / iniomiae'jami - razvoj arhivskega poklica) je Edward Higgs, raziskovalce zgodovine medicine z oxfordskc univerze, onsal razvoj arhi'. skega poklica od r red njega veka preko obdohja arbivista kot podaljšane roke uprave do današnje dobe informacijske družbe in pjudaril, da je pr<¡optimistično pričakovati /družitev vseh dognanj informacijske tehnoiogijc v arhivski stroki, vendar arb:vist; morajo sprejeti izziv iniomiacijskc revolucije, sieci ho kolektivni spe min prihodnosti za vedno osiromašen.
Šved Lars Wcssman, direkior Arhiva in knjižnice za aclavsko gibanje, v koreferaiu Razširjenje arhivske odgovornosti in dejavnosti preko tradicionalnega dr žavnega področja (pri čemer m sli /lasti na področie trgovine in industrije in različnih združenj) opozarja na rastoče količine dokumentov, na nove nosilce za pisov, na povečano zanimanje /a arhive tako pri ustvarjalcih kel ledi pri raziskovalcih 1er na nekatere razlike pri delu arhivistov na državnem in na zaseb nem področje (zlasti v zvezi z vprašanji dostopnosti gradiva)
Američan David Be^rman v korefcralu Realno in virtuaino arhivske gradivo opozaria na dej sive, oa jc v dobi računalniške komunikacijske tehnologije manj razlogov za zbiranje arhivskega gradiva na enem me stu. Prednc pa bomo mogli preiti na povsem virluainc računalniške arhive, morajo bil: vsi računalniški doku menti povezani med seboj s povezovainimi podatk. Šele ti jim hodo dali svojstvo dokumentov in mm omogočili pravilne ravnanje z njimi čez dalj?' čas. Povezave morajo bili zj;rajcne na razumevanju funk cioialnih peg jjev za računalniške upravljanje arhiv jkega gradiva ter r.a zagotavljanju njegove dokazilnc moči in dostupnesli. Te povezave, kijih označnjemo z izrazom por lovno dopustna komunikacija, tvorijo osnovo za virluainc arhive. Omogočile nam hodo preko razdelilnih mrež na novo formirali arhive prihodnosti. Povezovalne pod stke je Bearman grupiral v sest ni-v ijcv: o registraciji dokumenta, o dostopnosti, o sestavi, o povezavah, o vsebini in o zgodovini uporabe.
V	četrtem koreferaiu je Virginia Cliaeon Arias. generalna direktorica Nacionalnega arhiva Kostanke, navedla naiogc, cilje in prioritcie sodohne in znanstvene arhivske uprave in zakonodaje, pri čemer je poudarila vloge arhivov v sodobnih informacijskih sistemih in pomen MAS-a pri koordinaciji razvoja arhivske službe.
Tretja plenarna seja je bila namenjena strokovnim arhivskim vprašanjem.
V	uvodnem referatu Medsebojni vpnvi mud arhiv sko tforijo rj prakso od izida nizozemskega "Navodila za urejanje in popisovanje arhivskega gradiva" 189« je Terry Cook iz Nacionalnega arhiva Kanade analiziral razvoj arhivske m.sli v zadnjih 100 letih. Poudaril ;c velik pomen nizozemskih avtorjev (Samuel Müller, Jolian Feitb in Rnhert Pruinj pri formiranji: najpomembnejših arhivskih principov, ki so: princip provenience (arhiv je celota spisov, rish in. tiskov ustvarjenih rdi preji tili pri eni upravni enoti oz. nje nem uradniku), princip loeenf hramhe (arhivi se mo raio brani., skrbno ločeni drug :)d drugega in se ne smejo mešal z arhi\ i drugih ustvarjalcev oziroma združevati v umetne tvorbe, temelječe na kronološ-Kcm, geografskem ali stvarnem principu) in načelo prvotne ureditve (ureditev mora temeljiti na organi zaciii ustvarjalca). I,c malo pa priročnik pove o valorizaciji. Zaschne arlnve m zapuščine prepušča krm ž nic(ii). Pri modernih organizacijah, ki vsehujejo šte vilne registratnrne sisteme na različnih medijih in veliko podrejenih enot. se (i sistemi ne njeinajc vedno z notranjimi organizacijskimi strukturami, zato nizozemskega pr.neipa provenience danes ne moremo upoštevali povsem dohesedno.
Leta 1922 je Anglež Hilary Jcnkinson postavil princip nedotakljivosti evidenc, ki zagotavljajo vsakomur vpogled v organsko celoto arlnva pod kakr šnimkol:. aspektom |n izključujejo vplive osebnih pr. s'opov arhivistov pri njihovem popisovanju. Tudi len-kmson še ni upošteval valorizacije in njegov princip ni več povsem v skiadn s pričakovanji rezul'alov arliivi-stoviga dela v moderni družhi.
rele masovni pojav sodohr.ega arhivskega gradiva, zlašli v ZIM, je odprl vprašanje valorizacije ar ;iv skega gradiva. Oče teorije valorizacije je T. R. Schellen »erg. Njegova teorija jc izšla iz predpostavke, da imajo dokumenti primarno ;ili sekundarno vrednost oz. pomen. Primaren pomen je pomen za ustvarjalce, sekundaren pa '/a poznejše raziskovalce Sekundaren nomen (vrednost) je delil še naprej na evidenčen in informativen pomen (vrednost), pri ccmer naj hi evi denena vrednost dokumenta omogočala raziskovalcu spoznati funkdje, programe, naloge i h delovanje ustvarjalcev gradiva, informativna pa vsehino v povezavi z osehami stvarmi in pojmi, ki so predmet ohravnavanja ustvarjalcev. Sehelleiihcrg tudi pr vi pojmuje kol arhivsko gradi /o le tisto, ki ga arhi 'i1:! odhere iz množice dokumentarnega gradiva, odbrati pa mora tako arliivsko gradivo, kakršnega ž.elijo zgodovinarji in drugi uporabniki
V	zadnjih desetletjih so nemški, ameuški in ka nadski arhivski teoretiki koncept Sehijlcnhcrgove va lorizacije razširili. Družba .n javno mnenje sankeio nirata vso javno dejavnost, odločilno vplivala na vse družhenopoliliene procese in legitimirala politično ohiast. Z.ato mora hiti pri kriterijih za valorizacijo odločilen njun interes, ne pa inlerei raziskovalcev. Iz tega sledi, da mora bili me.ilo valnrizacje pomen dokumentov za sodobnike, za katerih potrehe so nastali. To pomeni da lahko najpomemhnejše dokumente odheremo samo posredne, z raziskavo fnnkeij listih h.stvei.ih ustvarjalcev dokumentov, k: "h
mu i vi xx mi
O delu arhivov in zborovanjih
239
ustvarila družba z a zagotavljanje svojih potreb in želj:. Zalo nioru bili princip provcnience temelj valorizacij skega procesa, 1. im. mak m-valorizacije, ki ne temelji več na vsebini dokumentov za potrebe uporabnikov, ampak na nalogah, programih in dejav noslilt ustvarjalcev Tako, prenovljeno pomm vanje provcnience, pa ne more več temeljiti na organ1 zacijskih strukturah i:stvirjalccv, ki ilanes n_so več stabilne temveč mobilne, ampak na njihovi!j funkcionalnih povezavah. Hkrati nam novo pojmovanje pro-venicnce omogoče njeno upoštevanje tudi pri raeu nalniških dokumentih.
Z novim poimovanjem principa preveni ;ncc pri pop iovanjn ne zadošča več enostavna dvostranska povezava med doknmcnlom in oblaslvom, ki ga ji izdalo, na kar je prvi opnznril Avstralce Peter Seoll, saj ta tiblaslva uiso več enotna in stalna niti po strukturi m ti po funkcijah anip.nk sc to stainn spre niinjajoči se dinamični sistemi, kar se otiraža tudi na njihovih dokiimeiilih. Zalo jc Seott nveilel sislcm serij, ki temelje na funkcijah m na velikih, učinkovali provenienčnih zvezali. Namesto nekdanje dvostranske povezave meil iloknmenloiii in oblaslvom je razvil sistem, ki omogoča povezave med večimt .erijami i" enim ustvarjalcem, med večimi serijami in vceim, ustvarjale!, med cmm m drugim ustvarjalcem, med serijami m drugimi serijami, med serijam, ir slvar-ialei na eni ter funkcijami na ilrngi strani itn. Čeprav je Scolt mzvil svoj popisovalni sisicm za dokumente na papirju, je zlasli primeren za popisovanje račn milniškili okuuientnv.
V prvem koreferatn Ocena arhivske literature jc Pen g Ihiiling z arhivskega kolegija Ljudske univerze Kitajske skozi arhivsko strokovno literaturo 20 stoletji zasledoval razvoj «rliivsB misli na nekaterih nijpojiienihneiSih strokovnih pedročiih, kot sn npr razvojne, administrativne in znanstvene naloge arhivov, teorija n ?.ivlicrijskcm ciklu arhivalii tehaika restavriranja in ker ¡erviranj.i arhivov, sodobmi arhivska tehnika, uporaba in dnsiopnost arhivov ter arhivska terminologija.
Micliae' Miilier iz Nemškega zveznega arhiva se jfc ilolakniil etičnega vprašanja "uprava prod znanosti", pri čemer jc uhajal i/, strokovnih arhivskih konfliktov v združeni Nemčiji med zagovorniki poklicne arhivske odgovomosii upravi na eni in zgodovinsko znanstvene etike na drugi str.in i.
An tone Ha Mule de Luigi iz italijanskega Centralnega urada za arhivske zadeve se jc posvetila /pra šaniu, ali naj princip pmveniencc ostane temelj arhivskega poklica. Na osnovi razvoja italijanske arhi.skc teorije in prakse v povezavi z ra/voiem tega vprašanj s pri vodilnih evnipskih arhivskih "velesilah" odgovarja na lo vprašanje pritrdilno.
U. O. A. lissc iz nacionalnega arhiva Nigen.e s, jc v četrtem kerefcralti zastavil vprašanj». Arhivska zna nost nacionalna in kiilturna tradicija rli mednarodna znanost? Prišel jc do zaključka, daje hkrati eno in drugo.
Četrta plenarna seja jc bila posvečena problemom, ki sc poslavljajo pred arhivi ste s poj;, vrnil znpisol nm nnvili nosilci.i informacij in informacijske tehnologije
Glavm refera!, Vpliv informacijskih tehnologij na arhive in na delo arhivi.stiv jc podala Clirisline Nou-garet iz Tranooskcga nacionalnega arhiva. V njem je orisala dosedanje spremembe v teoriji in praksi, ki so nastale pod tem vplivom, mednarodno sodelovanje na tem podroej'i ter pcrspcklivc; ki sc že nakazujejo. Glavne poudarke referata jc oblikovala na podlagi obravnavanj le piohlcnvitikc na mednarodnih arhivskih kongresih okroglih mizah in v posebnih telesih Mednarodnega arhivskega sveta icr na podlagi objav v Archivnmu in Jannsn icr kAM P študij. V prvem poglavju jc podala pregled dosedanjega dela MAS-a na tem področiti, z.lnst. od pariškega kongresa (1988) naprej, v drugem pa opozorila na vse tiste informacije, priporočila in predpise MAS a, ki se tičejo arhivskega strokovnega dela pri prevzemanju, "rednotenju, kla sificiranjn in popisovanju ter ohranjanju integritete fondov računalniški!! datotek Posebej jc izpostavila vprašanja, ki .so se pojavila z nastankom m "d scb.»j peveranih sistemov virtualnih datoick, v katerih posamezni dokumenti Tračno sploh ne obstajajo, a imajo kljuh temu arhivsko vrednost. Ta vprašanja bo po irebno rešiti tako z arhrskcga kot s pravnega vidika.
V	k:ireferalu Ohranianje televizijskih oddaj: postopki za prevzemanje, vrednotenje, hranjenje in uporabo ic H.nihali Zon Yahya i/ Nacionalnega arhiva Malezije opisal v naslovil navedene postopke za filme ki jih je malezijska nacionalna televizija posnela :/. svojega audiov./nalnega gradiva / namenom. d;: ga ohrani z.a nrihodnjc lastno uporabo, in jih ie ou leta 1973 prevzema Filmski arhiv pn Nacionalnem arlii «m Mfkzijc Največ pozornosti jc posvetil materialnemu varstvu, tehničnim napravam in omejit vam uporabe
Kcnnetli Thihodean, iliieklor Centra za računalniške (elcktioriske) arliive pri Arhivski upravi v Was-hingtonu, je v koreferatn Mednarodno raziskovanje, valorizacija in ohranjanje znanstvenih datotek op!sal delo Jonu komite;^ za arhive n znanosti in tehnologiji, ki ima za cilj postaviti smernice /a vrednotenje in popisovanje arhivov s področju znanosti in tehnologije. Pri vrednotenju i/hajajo iz zgodovinske vrednosti teh arhivov, pri eenier upoštevajo možnost trajne uporabnosti podatkov za znanstvene raziskave. Izhodišča za vrdludobje teli arlii, ov torej temelje zlasti na uporabnosti podatkov, kijih vsebujejo.
V	r^dnjem koreferatn z naslovom K.iko si lahko pridobite vozniško dovoljenje za vožnjo pc avtoccsti raeunalmški]i podatkov? (Prilagoditev poklicne izobrazbe na mcdnaiodnc informacijsko pokrajino) je pod predsednik Nizozemske kraljevske arhivske šole Thcn H. P M Thomasscn predstavil nove naloge MAS a na področju mednarodnega izobraževanja. Te so zlasti naslednje: 1.) priprava integralne ponudbe arhivskega izobraževanja :r šolanja, pri čemer bi morala arhivska znanost dobiti status samostojne discipline na področju informacijske znanosti, 2.) p-iprava pedagoške strategije in določitev učnih ciljev tegu izobraževanja, 3.) izgradn a fleksibilne in kooperativne mednarodne organizacije in 4.) zagotovitev ozke in razsodne povezave s poklicem. Hdcn najpomemh nejsili problemov pri informacijskem izobraževanju
240
O delu arhivov in z h oro v a nji 11
ARHIVI XX 1997
bodt finančna sredstva To izobraževanje bo drago, saj be-do morali imeti študenti na razpolago potrebno tehnologijo. Potrebno se bo izogniti vplivom tehnološkega koloma! i zim na področje arhivskega izobraževanja.
Vladimir Kološa
Evropski program za izobraževanje na področju zaščite pisne dediščine, Amsterdam, 21. - 2? november 1á96
Metodika izulini/eviinjii
Evropska komisija za zaščito in dostopnost pisne dediščine (ECPA) z Uradnim sedežem pri Nizozemski kraljevi akademiji znanosti in umetnosti je ob finanči i podpori Evropske skupnosti, Instituta odprte dru/be (Upen Socicty Institute) ler ob slrokuvnem sodelovanju:
*	Evropskega programa Mednarodnega arhivskega svela (ICA International Council tin Archives), ki ga ■■lad i predsednica komiteja za varovamc i p konser-vacijo dr Helen Forde iz Public Record Office v Lon-domi,
*	Preseivacijskega oddelka pri /druženju LIBER (Ligue des bibllolhequcs curopcennes de recherche), i,. mu piedscduic dr Miriam Foot iz Briu.sh L.brary, ter
*	Marburškc arhivske šole, ki jo vodi direktorica dr. Angeliki Mennc Haritz, pripravila Irodnevni seminar o izobraževanju na področja zaščite nrhi/skih in knjižničnih gradiv.
Evropske nslanovc, ki so odgovorne za hrambo ir uporabo pisne dediščine, se srečujte z velikim- za ščitnimi problemi, ki so posledica pospešenega stara nja in izpadanja gradiv, nastalih n^ papirja v obdobji od 1840. dalje, Situacija je še otežena zaradi povečane uporabe tovrstnih gradiv, predvsem v času od druge svetovne vojne naprej.
Poleg tega pa se jt v arhivih in knjižnicah v zadnjih 100 letih zbrrlo še veliko gndiv na različnih nosileib (fotografije, filmi, magnetni in elektronski zapisi), ki potrebujejo specifične pogoje hramhc i i iipornhc, primerne za zagotavljanje podaljšane živ Ijenjiike dobe lovrsnim zvrslem.
Narava problemov presega tradicionalno konser-vatorjevo dele zato je potrebno razviti nove pristope, ki bi vključevali1, preventivne ukrepe masovne pp slope, prenos na druge medije ler upi) i abo ccnovno dosegljivih kcnscrvaiorskih pos:opkov. Za lo pa potrebujemo znanje, tehnične opremljenost, dohro organiziranost ker razumevanje vodstvenih struktur.
Glede na lo. da v mnogih evropskih državah ni formalnega izobraževanja na področju preventive pisne ucdiSčine, žel' ECPA s svojimi aklivneslmi vzpodbuditi tovrstno dejavnost, uskladili skupni evropski okvirni program z. upoštevanjem kulturnih, ekonomskin in političnih razlik v Evropi.
Tak ko'ak je liil 19%. leta, poleg konference "l/birmi za Varovanje Choosing to preserve" v Lcipv.igu (29, 30. marce 199<i), tudi seminar o metodiki izobraževanja na področju preventive pisne dediščine "Training of preservation", ki je potekal v Anislcrdmiu od 21. do V>. novembra Iy96
Vodilo ga je pel uglednih strokovnjakov s pod roeja pre ven ii t in zaščite pisne dediščine1
dr. Helen Forde, p";dsedniea komiteja za zaščito in varovanje pri Mednarodnem arhivskem svetu (ICA Preservation Committee, ICA/ C PR) in vodja Sektorja /a zaščito in konservirarijc v Public Record Office, iz Londona;
dr. Miiirm bool, predsednica sekeje za zaščite in konserviranje pri LlUfilt, direktorica /hirk in zaščite v Britanski knjižnici v Londonu1.
dr. Angenkn Menne-lkvitz, direktorica arhivske, šole v Marbiirgn;
Mi :liel Oiitheir, generalni inšpektor pri Arhivu 1 ranči je;
dr. Hartmut W':her, vodja sektorja za zaščito in konserviranje pri arhivski diiekeiji za liaden-Wurt-lemberp, v Siuil^artn;
udeležilo pa üc Scsl predstavnikov:
*	Or. Gabriel la Albrccht-Kunszcri, vndjíi kon servato! ske ga oddelka, M ad žaiski ailiiv, Budimpešta, Madžarska1,
*	Maria Luisa Cabal, predsednica pre^ervacijske delovne skupine BAO, Inšliliil Nacionalni: Knjižnice, Lizbona, Portugalska;
*	lngmar Frojd, koordinator .švedskega raziskovalnega1, proiekla na podroiiu zaščite gradiv, Univerzitetna knjižnica, Uppsala Švedska;
*	Beatrix Kastaly, Vodja konservalorskega oudci ka, Nan »dna knnžnica Budimpešta. Madžarska;
*	Calina A. Kislovskaya, pomočnica direktorice, Kojižnicu za tujo literaturo, Moskva, Rusija;
*	Jciicrt Vodopivce, pomočnica direktorja, vodja Sektorja za konserviranje. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija
iz tistih evropskih držav, kjer izobraževanje na področju pievenlive pisne dediščine zaenkrat še ni vključeno v redne izobraževalne programe.
Naloga udeležencev seminarja je bila, da pri-dohljcno znanje z, različnimi oblikami neposrednega in posrednega izohraievanja (s seminarji, tečaji in praktičnimi prikazi) prenesejo v domače okolje.
V sklnpu arhivskih tečajev, ki jih vodi Arhivski center za strokovni razvoj pri Arhivu Republike Slovenije, smo ml 1 do 5. decembra I99(i izpc jali prvi trnlnc-vni tečaj o VZDRŽEVANJU ARHIVSKEGA GRADIVA. Program je bil dopolnjen tudi s pi.ininii in ustnimi informacijami in napotki, pridobljenimi na seminarju v Amsterdamu.
Tečaj smo vodili: Nada Majcen, npokojen;. direktorica Centralne tehniške knjižnice in prcdavatetiica predmeta Zaščita in konserviranje knjižničnega giadi^a v sklope tečajev za strokovne izpite iz biblio-tekarslva, Mcla 'ernič-l-etnar, vodja oddelka za mehanske raziskave na Institutu za celulozo in pani' v Ljuh^ani, in Jedert Vodopivee, vodja Sektorja za konserviranje arhivskih gradiv pri Arhiva Republike
ARHIVI XX 1997
O (kiti arhivov in zborovanjih
241
Slovenije. Tečaj je obsegal l.*i ur in jc vključeval sledeča poglavja1.
*	uvod, dcfinicija pojmov
*	materiali starejših in novejših zapisov
*	poškodbe na gadivu in njihovi vzioki
*	preventivni ukrepi: pogaji hrambe, rokovanje, uporaba, transport varnost
*	postopki masovnega konserviranja
*	konscrviranic in restavriranje gradiv
*	sodobni zapisi in njihovo v are. vanje
*	primerjava lastnosti in vrednotenje trainosti in obstojnosti pisalnin, tiskovnih ilt k opirnih papirjev
*	standardi /aeija (raincjšib papirjev
*	načrtovanje preventivnih ukrepov
V sklop tečaja za pripravnike s področja arhivistike, prav tako v organizacn \rhivskcga centra za strokovni razvoj, jc bilo tokrat prvič vključeno tudi nod nitje varovanja in vzdrževanja arhivskega gradiva. Tciaj jc potekal v januarju in je obsegal 42 ur, od katerih jc bilo zaščiti gradiva posvečenih 6 ur.
Tako smo pravzaprav tudi v Sloveniji pričeli v praks j o.pclicvati načrtovano izobraževanje na področju knnservirania ir zaščite gradiva, kar jc verjetno eden prvih nujnih korakov k izboljšanji dostopnosti in urejenosti ter učinkovitejši zaŠčili arhivskega gradiva.
Amsterdamski seminar o mc;odiki izobraževanja na področju zaščite grudi "a v organizaciji ECP <\ Evropske komisije za zaščito in dostopni ki pisne dediščine jc hil potrditev, da je ubrana pot pravilno zastavljena in v skladu '/ razvojem arhivistike biblioicki'_rsivu in konserv.itorstva.
Jedr! Vndopi\TV
PčTa evropska arhivska konferenca, Barcelona, 27 - 30. maj 1397
Evropske arhivske konfcrcnce vzpodbuja sckcija profesionalnih društev mednarodnega arhivskega sve ta (I CA/S PA) pred"scm za arhiviste iz. t.i. UNESCO Evnpc (Evropa, Združene države, Kanada, Izrael).
Četrta evropska arhivska konferenca jc bila v Lan-eastru (Velika Britanija) leta 1994.
Peto arhivsko konferenco je skupai /. ni cd narod rim arhivskim svetom organiziralo katalonsko arhivsko društvo in je bila kombinirana ^ kongresom ki talonskcga arhivskega društva. Teme so se dotikale treh področij arhivskega delovanja: hranjenje arhiv ■ikega gradiva, načelo provenicncc in aktualna praksa pri identifikaciji, odhiranjii in popisovanji! arhivskega graijiva. Na omenjene tri glavne teme so se / vrstila tri plenarna zasedama, ki so jim sledili referati in razprave po sknpinah.
Uvod v konferenco j'1, bil seminar o vlogi arhivskih društev v priksi. Glavna temu razprav se jc vrtela okoli arhivističnega kodeksa posameznih arhivskih društev, njihovih društvenih pravil in uporabi Ic-lch v praksi. Seveda so se raznrave dotaknile tudi novega
mednarodnega arhivskega kodeksa, ki ic hil sprejet na mednarodnem arhivskem kongresu v Pekingu. Pri predstavitvi društvenih pravil in kodeksa jc bita pozornost r.azpravljalccv usmerjena tako na profesionalni kol tudi moralni vidik pravil. Posamezna društvena pravila ir. arhivske kodekse so predstavili Marco Carassi (Italija), Kale Thompion (Anglija) in Sylvie Gcrvais (Kunada, Qucbcck).
Na otvoritveni slovesnosti so udclc/enec pozdravili Yvone Bos Rops picdscdnica sekcije profesionalnih arhiv ¡kili društev pri MAS. Jordi Scrchs pred sednik katalonskega arhivskega društva m katalonski minister za kulturo. Glavni govornik Joseph Fontana (profesor zgodovine na barcelonski uni crzi)jc izpo slavil non.cn arli. wv kol kolektivnega spomina človeštva.
Prva plenarna seja j1! imela naslov Hranjenje in očuvanje dokumentov problemi in njihove rešitve. Uvodni refera je pripravila Helen Fonda (Velika Britanija). Govorila je o trcnnlncm stanju na področji' hranjenja, restavriranja in konseriranja arhivskega gradiva 1er praktičnih in teoretičnih problemih na lem področju. Na vzporednih konfercr.cah so bile obravnavane teme o arliivskih zgradbah, konscrvaciji, hranjenju novih medijev in prenosu podatkov. O prenosu podatkov na novih medijih jc govoril Clacs Granstrom i/. Švedskega državnega arhiva. Predstavil je švedske izkušnje na lem podiočju pri delu z različnimi ustvarjalci arhivskega grauiva na SoviB med' idi. Pri Ifriiïpsu podatkov jc poudaril tako pomen tek sta, ki se prenaša, kol tudi konteksta zaradi različnih možnosti dostopnosti in uporabe, V diskusiji se jc pokazalo, da se v glasnem ve, kaj se mora storili, vendar incil posameznimi državami obstajajo velike razlike v pristopih do različnih vrst novih medijev, Izmenjava izkušenj na leni področju jc velikega pomena
V popoldanskih urah smo i ogledali nwi katalonski državni arhiv.
Tretji dan konfercncc je imel glavni referai M-chcl Diîchein, .Spregovoril je n n načelu provenicncc in njegovem pomenu v vsakodnevni arhivski praksi. Tradicionalna osnova arhivske teorije jc spoštovan"e fondov Jedro problema jc pojen» fonda n njegove dcfinicijc kol dokumentov istega izvora Ouchcin sej,: dotaknil različnih dellnicij. ki so bile u]»orabljjnr od 19. stoletja ilaljc. Nadaljeval je / odnesom med prevzemanjem gradiva in ohranjanjem fondov irj spoštovanjem fondov med postopkom valorizacije >n kasneje popisovanjem. Na vzporednih zasedami i pa je tekla ra/prava o odnosu med arhivom n ustvarialei arhivskega gradiva, o izdelavi arhivskih pomagal, o izkušnjah z mednarodnimi standardi pri popisovanju arhivskega gradiva o delu / elektronskimi arbi /i in o razvoju in uporabi arhivskih popisov. Zanimiva so bila vprašanja povezana z delom z elektronskimi fon di, kjer v bistvu nc gre več za llzieni, ampak virlualni fond. Poleg inlormacijjc pomemben tudi .softver. Ko arhiv prevzame elektronski fond mu mora dodati podatke o načini: hranjenja ir upravljanju ter dokumentacijo o vseli vi.likib hranjenja elektronskega fonda. Nova tehnika zahteva nov odnos in nova znanja. Zalo je zc. orhiviste bistveno izobraževanje, da se boe'o
24?
O delu arhivov ir. zhorovanjih
A li I H V t XX 1997
lahko sončili s spremembami ki jih prinaia informacijska družba. Sledila jc Se kratka predstavitev zaščite arhivskega gradiva v primera naravnih katastrof ali vojne.
Popoldansko zborovanje je hilo osredotočeno na teme uporabe arhivskega gradiva. Glavni rcfjral je imel Xavi;r Tarraubclla, direktor mestnega arhiva v Barceloni. Poudaril je, da je omogočanje uporabe arhivskega gradiva ena od štirih temeljnih nalog arhiva isto v, Sistematično je predstavil različne vrste uporabnikov arhivskega gradiva, odnose z nitmi, razlike gJcdc na njihove potrebe in meje uporabe zaradi različnih vzrokov. Ni se izognil 'uni konfliktom med funk< i,o arhi a in potrebam: uporabnikov Predstavil je tudi nekaj predlogov za holjše razumevanje funkcije in dela arhiva z uporabniki. Na vzporednih zrse-dan jih so h i le predstavljene, teme arhiv med svobodo informiranja in zaščito osebnih podatkov, promocija arbivskuga dela, arhivi in informatike doba.
Zadnji dan kongresa so bile kraikn predstavljene vse obravnavane lemc. vsehino zasedanja na je pred stavita i ud i komisija za evropske programe pri MAS, ki je zasedala v času kong-esa Za konce so orga nizatorji spregovorili tudi o pripravah na XIV. medna rodni arhivsk: kongres, ki bc leta 2(XX) v Sevihi.
Matevž Košir
XXXIi mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov, Edinburgh 24. - 27. september 1397
škotski nacionalni arbiv je v času od 24. dn 27 septembra 1997 gostil letos že XXXII, mednarodno konferenco Okrogle mize arhivov sveta v Fdinburgu, ki sc sc je v letošnjem letu udeležili predstavniki 70 driav. med katerimi je bila ludi Slovenija. Konferenca je tila organizirana v zgradbi ;kolskcga palamenia. ki je udclc^-cncem nudil uobrc poboje aela. Geneialna tema letošnje konference je bila dostop do informacij. Gre za tematiko, ki je skupna vsem arhivom in na področju katere hi bilo sodelovanje med inšlituujami zelo koristno.
Konferenco je uradno odprl g. Hcn-7 MeLci.sh, minister v Škotskem uradu, ki jc v svojem otvoritvenem govoru poudaril pomen te kcnfcrcnec in arhivov na Škotskem. Konferenca jc bila razdeljena na pet delovnih sej. izmzd kaicrih je vsaka obravnavala spe citične prob'emc dostopa do informacij. Prva seja jc bi'a posvečena generalnemu pregledu problematike dostopa do informacij. Avtorji so predstavili svoje poglede na nekatere arhivske prcspcktivc kakor tud na pravna določila, po 'ezana z doslvpom do informacij. Posebej zanimiv jc bil pogled uporabnika na deslop do informacij (Roy Campbell, Glasgow Uni-vcrsi'.y), ki se v nekaterih ločkab razlikuje od pogledov strokovnih arhivskih delavcev. Pravne in arhivske vidike dostopa do informacij pa je na podlagi lastnih
izkušenj predstavil G';oigc Nichols (Nacionalni arhiv Avstralije).
Druga delovna seja jc bila posvečena praktičnemu pregledu dostopa do arhivskega gradiva v različnih državah Osnovo za tlisknr.'jo jc predstavljalo poročilo Charlesa Kecskcmctija in Philippa Cliarona (Interna lional Touncil on Arliives. Pariš), ki sla na podlagi vprašaln-ka, ki jc bif poslan 42 nacionalnim arhivom, opravila študijo o praktičnem dostopu do arhivskega gradiva. Vprašalnik ,c ti i I razdeljen na šest večjih sklopov, ki so zajcLTiali vprašanja dostopa do infor Bacil kot javen dostop do gradiva, posebna določila o dostopu, plačilo uporabe gradiva, arhivska pomagala, računalniška oprema v čitalnicah, reprodukcija gratli va, varovanje in zaščita fomlov in /hirk itil Namen izdelanega puročilajc hil predvsem /.braii informacije ti praktični ureditvi dostopa tlo gradiva za uporabo in takn ugotoviti kako se uredbe in zakonodaja uporabljajo v arhivski praksi in na katerih področjih se praksa razlikuje od zakonodaje, V nadaljevanju seje so svoje poglede na praktičen doslop do arhivskega gradiva podali še arhivski strokovnjaki iz lslar.rlijc. Hrvaške, Nemčije Kitajske, Ka ad ir. Ukrajine. Iz podanih prispevkov je bilo lepo razvidno. da se dejanska arhivska praksa na področju zakonodaje in dostopa do arhivskega gradiva v različnih državah zelo razlikuje. Na en strani gre /a arhivsko prakso v državah, kjer je irhivska zakonodaja zelo razvita in je celotna dej: v nos t zelo odvisna otl veljavne zakonodaje, na drugi stran, pa za države, katerih zakonodaja je zelo nhlapna ali pa splnh ne obstaja Pnleg lega je pri tem polrehno upoštevati tudi razlike, ki nastajajo tudi ¿aradi različnih ptiliiičnih sistemov, ki vladajti v določenih državah
Z razliko od prvih dveh sej. ki sta obravnavali generalne poglede in dejansko stanje na področju do-stnpa (k) gradiva, pa jc Irctia delovna seja ohravnavala razvoj arhivske politike in strategij dostopa tlo grciliva m infurmae.j. Glavni prispevek na lo tematiko jc pri pravil Claes Gransir mi (Švedska), predsednik knmi ■ tej a za pravne zadeve pn Mednarodnem arhivskem svetu. V svojem referatu jc poudaril, da jc glede na raziike izredno trško podali neka sploSna navodila in ■zakonodajo, k: bi omogočala doslop do arhivskega gradiva in informacij, prav tako pa je nemogoče vse določitve zajeti v enem samem zakonu ali navodilu. Tako bi bilo potrebno za učinkovito rešitev tega problema zasnovati več zakonskih akltiv in navodil, ki hi tloločala dostop do gradiva in informacij. Samo na ta način bi bilo mogoče zaščititi njihovo zlorabo. Chrislophtr Kitehing (Velika Britanija) jc v svojem prispevku pouuaril, da so v Veliki Britaniji zakonodajo nadomestili s strategijami in načrtnim delo vanjem. ker se jc v praksi izkazalo, da z zakonodaje ni mogoče pokriti vseh po treh. Vprašali seje Irebn preti vsem, kaj jc osnovna pravica am i h arhivov. Izdelana .n uporabljena strategija mora hiti dostopna in apl: kelivna v vseh arhivih Tako so uvedli celo vrsto standardov, ki veljajo pri arhivskem delu (BS; 5454).
Dragi del tretje delovne seje pa je potekal kot skupinsko dele. Skupine so bile razdeljene glede na geografska področja. Skupini z.a Evropo in Severno
i
ARHIVI XX 1997
O delu arhivov in zborovanjih
24?
Ameriko jc predsedoval Lorenz Mikolclzky (Avsin ja)L lazprava pa je potekala predvsem v zvezi z os nu'.koni priporočil za dostop do arhivov, ki gaje izde lala projektna skupina pri MAS in k hi ga naj potrdil Svet 1 .vropr, IViporocilo je že bile na dnevnem redu seje Komisije za kulturo pii Sv-^t.i Evrope, končna potrditev pn bi lahko sledila v kratkem Času. Pn orne njenem priporočilu ne gre za zakonsko veljaven akk, temveč za standard, ki bo imel veliko veljavo, /atc bc potrebno spremen^i nekatere formulacijc. Gre pred vsem za koordinacijo med državami in za minimalen standard za dostop do arhivskega gradiva, na podiagi krterega h. naj države raz ilc svoje strategije, ne pa za zakonske prisile. Treba pa je pojdarili da jc nesmiselne pričakovati, da bo ta priporočila mogoče uve Ijaviti lake v Evropi in Ameriki, kot ludi v državah v razvoju, predvsem TJradi velikih razlik ki se kažejo na področju osnovne dejavnosti arhivov
Težišče četrte delovne scic jc bilo izobraževanje arhivistov na področju pravnih vprašanj v arhivski dejavnosti. Vsi razpravlialci (A. Mamhaya - Senegal, Trudy Peterson - Open Society Archives, Ann Pc dcrson Australia, Jacques Crimmard Kanada in Angclika Mcnne-Hariiz - Nemčija) ;o si hili edini v ninen>u, da postaja zakonodaja komleksncjsa pre vsem zaradi t.i. krovnih standardov in nekaterih osnovnih vprašanj v arhivski stroki. Prav zaradi tega je potrebno posvetiti veliko več časa izobraževanju na področju zakonodaje. Izobraževanje se mora spreminjati glede na stanje v praksi. Celotno dogajanje se premika v smeri kompleksnosti, naloge postajajo zalite vncjŠe, arliivisti pa moramo bili sposobni reševali le naloge. Vsekakor pa je potrebno upoštevat, dejstvo, da arhivistov ne moremo in nc smemo spremenili v pravnike zato je potrebno pri pripravi arhivske zakonodaje navezati temnejše sodelovanje s pravno, široko, arliivistc pa npreti obveščali o novi zakonodaji. Vendar pa se morajo študentje vseknkor naučiti razlikovali med zakoni in strokovnimi standardi, saj lahko njihovo nepoznavanje povzroči veliko nepotrebnih za plelov. Arhiv i sli sc m o njo hiti sposobni prilagam i novim 'zakonodajam, pri izobraŽevanji! pa morajo pri dobili določeno osnovo na področju zakonodaje.
Peta delovna seja pa jc obravnavala različne teme iz vsakdanje arhivske prakse. Mike Paker jc predstavil dnjavnosl v zvezi s prujckolm o zgodovini klirla loiogijc. Diskusija pa je po'ek.ila Se o tehničnem dostopu do arhivskega gradiva, problemu arhivov iz obdobja II svetovne vojni in o poplavah na Poljskem.
Oh zaključku konfcrenec jc sledila Sc 4 .seja delegatov, na kateri so podali generalno poročilo o delu Mednarodnega arhivskega .sveia za leto 19961997, predlog programa za 1998, poročilo o pripravah na XIV mednarodni kongres arhivov, ki ho potekal leta 20(X) v Sevillji, icr finančno konstrukcijo za leto 1998 Poleg tega p« jc bilo podano tudi poročilo o uveljavitvi etičnega kodeksa v nosaiiieznih državah in o dejavnosti komi;cja "Blue Shield".
Kol 'zadnje dejanje XXXII. mednarodne konfcien-cc je bila na dnevnem redu Se administrativna seja Mednarodne koni'ercncc Okrogle mize arhivov Na seji jc bil potrjen zapisnik seje z dne 6 septembra
199*, na kateri jc bi! med drugim jodan tudi prcgicd aktivnosti med leti 1992-1996, icr program dela C1TRA za leto 1996-2000. Erik Norbcrg fSvcdska) jc predstavil dejavnosti v zvezi z XXXIII. konfcrcnco C1TKA, ki hc leta 1998 v Stockbnlrru m kjer hodo potekale tudi slovesnosti ob "50. obletnici Mulnarod nega arhivskega sveta. Na seji pa so bila sprejet? tudi priporočila in resolucije. XXXII. mednarodna konferenca Okrogle mize arhivov je mnenja, da morajo mednarodne organizacije,, še poscbci liste v okviru Združenih narodov v svojo dejavnost vključiti tudi programe, ki bodt omogočali dostop do arhivov kot pomembnega dela svetovne dediščine, ter da jc potrebno pri razvoju nacionalnc in internacionalne zakonodaje vključili spccifiČna določila o varovamu arhivskega gradiva, brez kalercga dostop dc le-tcga n mogoč, Hkrati izraža željo, da bi Svet Evrope sprejel priporočila za standardno cvropsko določilo o dostopu do arhivskega gmdiva, ki bi jih sprejele vse evrapske države članice CITIiAL ter da osnovno izobraževanje na področji i arhivistike vključi v svoje programe tudi elemente pravnega značaja in poskrbi /a sprotno izohražcvanjc in dof>ol nje vanje s področja zakono daje. Avtorske pravicc in intelektualna lastnina pa so tematika, ki naj ostane na dnevnem redi' prihodnjih konferenc. Konferenca pa hkiai predlaga Mednarod nemu arhivskemu svetu, da skupa- z UNESCO na podlag" poročila n arhivih lajn.h služh nekdanjih represivnih režimov nudi pomoč oblastem pri uvedbi priporočil in resolucij mednarodnega arhivskega sveta ter da skupaj z 1PLA in 1COM izdela pregled van-daliznu in kraje v arhivih, muzejih in knjižnicah
Slovenijo smo na konferenci zastopali kur trije predstavnik: -n sicer di, Jože Zon (ar iz Arhiva Republike Slovenije, doc. dr. Peter Pavel KI asi ne ter Zdenka ScmličRajh iz. Mednarxlnega inštituta arhi/skih znanosti pri Pnkraiiskcir arhivu Maribor
7/knka Scmlič- Rajh
Festival nemega filma v Pordenoneju, 12 - 19. oktober I996
V italijanskem Pordenoneju jc od 12, 10. do 19 10. 1996 potekal XV. festival nemega filma.
Na festivalu so bih predstavljeni filmi razdeljeni v sledeče temaiske sklope.
filmi ix Dežele Sovjctov 191S-ly24, Poljub za Hcrbcrla lircnona, Madžarski *Jinami:-,cm,
-	Nove impresije M&xa Davidsona,
-	predstavile« filmov, ki jih hrani UCLA Film and Television Archive,
■ Animator Gregory La Cava in
-	HK1, obletnica modernih olimpijskih iger Prikazani so hili še drugi filmi izven zgoraj na
vedenih tematskih sklopov. Glavni program in pre-dva ania so potekali, kol vsako leto, v kinu Verdi. Prvič je hil n? festivalu organiziran Filmski ¿ejeni
244
O delu irhivov in zborovamih
ARHIVI XX 1997
v bivšem .samostanu sv Frančiška, kjer so bile razstavljene knngc in rcije.
Diuga novost je bila Video sckeija, v kateri so predvajal, madžarske filmske -;crialc in Rdeče filmski novosti. To so dokumentarni filmi iz nbdohja mad-¡taroke revolueijc. Finski filmski ustvarjalec Erkki Hulitamo jc v svojem filmu Arheologija film kih podob (The Archeology of the moving images) prikazal razvoj kinematografije. V programu so bile predvajane ncidcnlificirane ameriške filmske komedije.
Skoti so predstavili film Chaplinov Goljal V iskanji po;.abljcne škoiske filmske zvezde (Chaplin's Goliath. In scarcb of Scotland's forgotten star).
V	soboto, 19. 10. 1996, na zadnji dan festivala, jc bila, iako kol vsako leto, podeljen.'i nagrada Jean Mitry, poimenovana po znanem franci ;kem tllmskem ..godovi narju in kritiku. Letos je nag'ado prujcl Charles Musser za odkritje filma Za - La - Mori režiserja Emilia Gbioneia.
Prikazano jc bilo veliko število fiimov različnih žanrov,, Osnovni program je obsegal sedem lematsih sklopov.
1. Dežela Sovjclov 1918-19^4
V	lei'h 191S-1920 ju v Rusiji prevladovala produkcija kratkih igranih in dokumentarnih filmov. ime novanih agil filmi. Cilj pmizvtKlnje je bila propaganda med širšimi ljudskimi mncdcami. Filmov niso predvajali v kinodvoranah, ampak na ulicah trgih in na prostorih z.a agitacijo, v tako imenovanih agil vlakih. Najboljši primer za lo jc bil film Dzige Veriova Agit vlak VC1K Njegov nasledn-i prikazar i film Sovjetske .enčke iz leta 192d jc redek pnmcr ukvarjanja Veriova /. animaciji1. Izvira iz adaptacije politične satire o NEP-u, objavljene v Pravdi,
Kratki film znanega režiserja in icorenfca Scrgeja Ejzcnštajna Dnevnik Gluniova iz leta 197.1 jc "kino -feljton", k" se je vrtel med gledališko predstavo, ki jo jc sam rcžiral.
Zelo zanimivi so bili filmi Vbdimiria Gardina. režiserja in scenarista. Leta 1913 jc posnel svoj prvi film. C-ardin jc bil tudi teoretik montaže, ki jc v nasprotju s teorijo montaže Kulcšova. Po Gardinu nai montaža ne bi zavrla psihološkeg" stila iz. predn volucionamcga obdohia. Namesto tega naj se stare paradigme prilagodijo novim idealom. V programu sia hila predvajana tilma Srp m kladivo iz leta 1921 m Spekter nad Evropo iz leta '924, po zgodb* Rdeča maska E.A. Pocja. V lilmu so čudo"ilc sckvcncc sanj in dvojna ckspozicija. Na podlagi drame takratnega rr.in.sira ¿a kulturo, Anatolija Lunaearskcga, je Gardin posnel leta 1924 film Kjučavničar in kancler Pod vplivom arrrriskih detektivskih Irilerjcv je istega leta pomel film Štiri in pet, vohunsko zgodbo.
Predvajani so hili tudi filmi ,-uskega režiserja in teoretika Leva Kulcšova. Leta 1921 jc posnel dva filma, Stvaritev človeka in Stvaritev zemlje, v katerih jc eksperimentiral z montažo. Po njegovi teoriji se smisel sckvencc določi kot pcdcdica meje med raz ličnimi posnetki Odkril jc. da lahko s kombinacija različnin pro-torov z montažo ustvariš impresijo ene
¿a samega prostora. To je po menoval tehnika "ustvarjanju prostora". Predvajani so bili njegovi filmi Projekt inženirja Prajia iz lila 1018, Sanje Tarasoma iz leta 1919, o obletnici Rdeče armade in Novinar iz leta 1927. iz obdobja NFP a.
Iz leta 1919 io bili predvajani agit filmi: Za rdečo zastavo Viadimi.ja K^sjanova, Device v gore l^cgtnda o Anlikri ;tu Aleksandra Sanina, Tovari; Abram Aick sandra Kazumnija, Delavci vseli dežel združiti se Borisa Šuškevica, o proslavi prvega maja, Dc/.u-icrji Evgeniia Sla* irskija, presenetljiv film o dezerterjih, ki se želijo vrnili domov, Vladarjeva nova oblačila Jurija Zcljabuskija, po pripovedki llansa C. Andenona z. ironičnim prikazom cesarja, in Delavce avrev, časlava Sabinskega.
Filmi • 7. leta 1920 Zavzetje zimskega dvorca Nikolaja F.vrcinova, Aleksandra Kugclja, Nikolaja Petrova in Uorisa Sanina, stiiizirana baletno gledališka predstava, Mati Aieks.mdra Raziiiiinna po noreli Maknima Gorkega, Arsen Džordašvili/IJnior generala Graznnova, Ivana Peresli unija, Podeželje v času sprememb. Časlava Sabinskign, nenavaden film z.a oh dobj", ajiji filma, zelo stiliziran in por.net v nizkem k'jueu.
Filma iz. leta 1922 Ni sreče na zeuilj. Aleksandra P.intcicjeva, piikaz. časa NFP a, Polikliška Aleksandra Sanina, po prijiovedki L.N. Tolstoja.
Filma iz. leta 1923: Trdnjava Snram Ivana Pcrc-stianija. Poveljnik brigade Ivanov Aleksandra Razumnija, v katerem je prikazano ljubezensko razmerje med lvanovom m hecrko vaškega duhovnika ler zanimiva sckvenca govora glavnega junaka proti cerkvi in rcligjji.
Iz leta 1924 so bili predvajani filmi: Samozvani pied:;cdnik Mihajla Vernerja, surrealist čna politična s;,tira z za tisti ča.; neverjetnim predvidevanjem naciz ma - svasiikc in fašističnega društva, Uons Savinkov/ Zgodba o razočaranju Aleksand/a linskina, na podlagi političnega stripa o sojenju Uorisu Savinkovu, znanemu socialisličnorevulucionarncmi; leroristir m članu začasne vlade ter nasprotniku boljSe"ikov, Razboinik Ar,nen Vladimirja Uarskija, eksotična pripoved o razbojniku v Gruziji, N+N LN - Nini, davki, žalosi Vladimirja Srnidigofa satira o NILP u, tipična za studio Sevsr.pkino iz. Leningrada v lelili 1922-I92fi. Vir z.a filme so bile ameriške slapstiek komedije, poliličiii plakati, časopisi in sovjetski eksccntričiii teater. Sovražnik Časlava Sabinskega, o prikazu odnosa očeta in sina, ki se odloči, da se bo pridružil rcvolucio narjein. Doživetja Ivana Nohta, posnel v Rostovu. o premelcneu. ki se okoristi z ljudmi, verujočimi v svete relikvije, Dajte revnim in vzemite bogatim Jacova Poscliskija, pozni agil film o zavarovanji? na kmetih. Menih Vasilij Graznov Časlava Sabinr.kega. zanimiv primer prot ¡religioznega filma iz zgodnjega obdobja sov,ctskc oblasti.
II. Poljub /a lKrln-rla ttr t na na
Festival je bil posvečen ameriškemu režiserju in sornrnslu He.bcnu lirenonu. llrcnon je hil eden n; jplodevjtcjših režiserjev. Posnel jc več kol 3(X) fil-
ARHIVI XX 1997
O (kiti arhivov in zborovanjih
3176
mov. Znanje bil Kol vrlumski "ohrlnik" nemega HI m,a, mojster melodrame in pustolovskega filma. Močno jc nasprotoval uvedbi zvočnega filma, čeprav je do leta 1940 snemal tudi v tej tehniki. Bilje znan po tem. da j t uspešno nadziral igro znanih igralcev, kot na primer Pole Negri- Lona Chaneyja, Naziinove in Norme Talina dgc, ki ¡o dostikrat pretiravali v svoji igri v filmih drugih režiserjev.
Kot vrhanec prvcgtc dne festivala je bil zvečer prikazan Brcnonov film i/, leta 1924 Peter Pan. Pri kazana kopija jo bila obnovljena in ponovno poMr vana (tinted). Za melodramo Sanje iz leta 10] 1 v režiji enega -zmed velikanov ,i pior-irjev ameriške in s ve-tnvnc kinematografije Thomasa H. Inceja je napisal scenarij. Nckomplleten, naklonjen delavecm in proti -kapitalističen, kar jc bilo značilno za listi čas. jc film Dolgi štrajk iz leta 191? Zelo zanimiv je njegov film Poljub Pepelkc iz leta 1925 v katerem ;o odlično prikazane sekvenee sanj. pomešane s prizori jz. realnega življenja. Pustolovski film Ivanhoe, posnet v Angliji leta 1913, preseneča z. dinamiko, ki jo redkn srečamo v tistem obdobju. Drugačen jc film Absinthe iz. leta 1914 o igralcu, podvrženemu pijač in žive čema v pariških revnih eclrtih. Film jc delno ohran jen Nenavadna je nsoda filma Zmaga in mir/Invazija na Britanijo iz. tet« !9l8. Posnet je bil v obdobju močne proti nemške pmpagande Prva verzija jc zgorela .¡pomladi leta 1918. Brenon jc takoj začel snemati tirugo verzijo, k. pa je h i h končtaia ob kapitulaciji Nemčije. PiNii ni bil nikoli >avno prikazan. V strokovnih krogih zgodovinarjev filma je prevladovalo prepričanju daje film nničen Na veliko veselje in presenečenje se je ohrai il del filma. Po tem, kar ie ostalo, se tla sklepati da ie pri snemanju šlo za velik projekl, ki naj hi bil podoben Griffitovi mojstrovini Rojstvo naroda, Leta 1911 je Brenon posnel do lakrat tretjo filmsko verz.no filma Dr. Jekyll in Mr Hvde. V meludraini Smej se klovn, sme; je igral Lon Chancy. Film je hil posnel leta 1928 ir, je nekonipletcn. Pil m Ulica pozabljen i h, posnet leta 1975, je melodrama o pnklicr.ib beračih lili ta jc nckompletcn. Z igralko Polo Negri ji' Brc non leta 1921 posnel zgodovinsko melodramo >pan ska nlcsalka. Oba filma. Točka preloma iz leta 1924 in PleSočc matere iz leta I92(i, sta niekxhami. Brenon jc snemal tiul, v llalijt za italijanske prodi icc.nlc. Pnkit zan je hil njegov prvi film iz. leta 1920, Skrivnostna p:inccz.a. Zadnji nemi film, ki ga je posnel, jc bila Rešitev iz. leta 1929. Pil m jc hil posnet po zgodili Joscpha Con rad a. Prikaz, lilmov je zaključil pusto lovski fllni iz. leta 192(i, Be,ui Geste. Zgodba se dogaja v severni Afriki in prvič sc na film/i prikaže Tujska legija.
111, Madžiirski dinumizem
Po letu 1 °07 sta se proizvodnja in prikazovanje filmov na Madžarskem zelo razmahnila. l'o letu 19i0 so bili filmski ustvarjalci pod vplivom danskih, nem ŠKih ir, francoski h ustvarjalec v. Filmi so bili posneti na podfagi domačih in tujih literarnih predlog Po letu 1915 začne prevladovati ameriški sistem produkcijo
Vsako lete jc biki posnetih več kot dacat filmov.
Zelo malo filmov sc jc ohranilo in še t1 so v večini nckar.ipletni.
Po padci: madžarske sovjetske oblasti leta 1919 je moralo večje število filmskih ustvarjalcev zapustiti državo.
Med tistimi, ki so nslali, jc bn Bela Balogb. Posnc' je več kot sto nemib in zvočnih HI mov Na festivalu .so bili prikazani njegovi filmi Skrivnostna poroka iz leta 1020, Znirz.nicn otrok iz. leta 1921, sentimentalna zgodba polna socialne kritike, in Pod gorami iz leta 1920, pastoralna oda.
Mihaly Kertcsz, pozneje znan pod imenom Mieha cl Ciirtiz, jc do teta 1919, preden jc zapustil Maci žarsko, pomcl 47 filmov Večina fijmov sc ni ohra nila, tisti, ki so sc. so nekomplelni. Za razliko od drugih madžarskih filmskih ustvarjalcev Kertcsz fil mov ni snema, po, predlogah literarnih del, ampak je snemal pieprostc filme o Ijitbczni, pustolovščinah in zločinu. Po leta 1920 jc šel v Avs.rijo in leta 1926 v Hc.llyvvjood. Prikazana sta hila dva njegova lllma. Invaziji Tatarov iz. leta 1917 delno ohranjen, in Moj lira; prihaja iz leta 1919. To je njegov zadnji film, posnel na Madžarskem, film ima propagandni značaj m prikazuje življenje mladega revolucionarja.
Sandor Ko-da, pozneje znan kot Alexander Korda, jc prvi film posnel leta 1914. Do leta 1919 jc režita! 24 filmov. Zio-adi sodelovanja v revoluciji je moral v začetku dvajsetih let ziipusiili državo. Nato jr. na Dn naju posnel IC filmov. Od leta 1927 je delal v Holiy-vvooda, kjer je posnel 10 filmov. V Franciji jc v začetku Iridcselih let posnel dva filma. Lela 1912 jc v Uir.donu ustanovil London Film Productions in od takrat naprej večinoma deloval kot produccni. Prikazan je lul njegov film iz leta 1928 Zlati človek,
V programu so bili predstavljeni še filmi naslednjih režiserjev relixa Vanyla Rumeni žrcbicck i'z lela 1911, Kornela Taborija Pufi kupuje čevlje iz leta 19H, burleska v -imcriškeni slilu. Oba filma sta bila nekompletna. Trije filmi, vsi iz leta 1918, pomembnega režiserja Alfreda Deo^ja Afrodite, melodrama, posneta v Dalmaciji, Boj z.a ijftvljcnjc in Mlada žena, prav tako melodrami.
IV,	Nove impresije Mnxii Diividsnnu
Max Davidson jc hil predvsem igralcc v kome dijali. Igral je v n<,mib in zvočnih filmih. Vsi predvajani filmi so bili posneti v dvajsetih le.ili. Večino filmov jc režiral Leo MeCarcy, znan režirer kratkih komedij. Ti film: sc. Oprcznosl (1927), Zakaj dekleta rečejo nc (1927), Morajo drufci možje prili prvi (1927). Melodramo Nobena 'ženska nc vc iz leta 1921 je posnel Tod Browning. Prija'clj, iz leta 1928 <c predzadnji nemi film Maxa Davidsona. Lajna iz leia 1929 je njegov prvi zvočni film v režiji Hda Roaelia.
V,	Predstavitev fil mu v, ki jih hrani UCLA Film iind Television Archivc
Iz njihove bogate zbirke jc bil prikazan film Uitusov cvet iz leta 1921. Film naj bi prikaivd kitajsko "godbo s kitajskimi igralci in kitaj.;kim denarjem.
246
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XX iyy7
Film Rheins iz leta 1921 jc dokumentarni film režiseria Charlcsa Rclcigha Prikazuje ruicvinc v Franciji kol posledico prve svetovne vojne Posnet je bil s pomočjo barvnega proccsa Pri/.ma, ki ga jc uvedel W V D. Kcllcy. Barvni sistem Pri/.ma seje uporabljal samo pri snemanju kratkih in potopisnih filmov
V	dimu Svetla rufa i7 leta 1923 sta igraln R oaru Barlhclmcss in Doro'hy Gish Oha sta hi la z ve/d i ameriškega nemega filma. Dogajanje je postavljeno v Havano pod špansko nadoblastjo. Zgodha je polna intrig, zakulisnega političnega boja in ljuhe/.ni.
V	pjcastitev .¡cdcmdesetletniec prve predstavitve Vitapbona, zvočnega posnetka na disku, je bil prikazan Drugi Vitapbone program. Pr"ces je predstavil Warner Bros 7. 10. 1926 v New Yorku. V programu sc sedelo val i znani gla.iheniki in igralci iz mjuziklov.
S yd Jbaplin, brat Cbarleja Chaplina, je igral v ffl-mu The better 'Ole znani lik "Old liilla" iz. stripa o britanskem vojaku iz prve svetovne vojni 1 ik je kreiral Bruce Bairnsfalber Pri obnovitvi traku so sodelovali Narodni Filmovy Archiv iz IVage, Cinelcca haliana irr Milana in Filmoleea Generalitai Valcnciana iz Vahneije, Tc ustanove .so prispevale marjkajocc prizore.
Prikazani so bili tudi trije kralki filmi o Fmestu Lubitseu. fïtiriminulni film Emest Lubilscli doma v HcUywuodu iz leta 1923, triinpolminutni film Lrnesi Lubitsch na snemaniu Rosite iz. leta 1923 in iz leta 1928 edini dosedaj znani najavni rck'ainm lilni za Patriota.
Remake filma Dolina velikanov i/ leta 1927 v režij Cbarlcsa J Brabina je bolj tpcktakularcn od prvega filma, prsnetega 1919. Pometa sta bi!a se dva remakea, leta 1938 v barvah m leta 195"* ped drugim naslovom Velika drevesa.
Predvajana sta bila tudi Iriminutm zvočni film o praznovanju srebrnega jubileja Carla Lacmmlcja iz leta 19^2 (med tistimi, ki mu čestitajo ic tudi Erich von Sirohcim) in najavni reklamni predtilm /a Tibn rež-serja F.W. Murnaua iz leta 1931.
Predzadnji film, posnet v 2-barvnem Tcchni eolorju, je bil Lcgong (PIci devic) /Zgodba z. južnih morij, ki sla ga rcžlrala Henry de la Falaise m Gaston Glass. Film jc bil pesnet z domačimi igralci na Bal-ju. To jc film o /jnikjr ljube/ji mladeniča do mlade plesalke v templju. Ta zaradi tega naiedi samomor. V njem so prik;zani tudi nekateri domači obieaji prebivalcev Balija (pogrebni slovesnost, ples v templju).
VI. Animator Gregory La Cava
Gregory L? Cava jc bil ameriški režiser, scenarist in produccnt Med prvo svetovno vojno je začel delali v Bray Studios v Hcllywoodu Ustvarjal je kot animator risank, ki jih je rcžiral Raoul Barre. Predvajane so b le štiri risanke: Risanke na seminarju, Risanke na plaži, Risanke na podeželju in Risanke v hotelu Vse so brle narejene leta 191 S.
leta 1916 e postal glavni urednik, .scenarist in režiser v Hearst International Comic Filins. Ustvaril je risana lika Krazy Kal n Ignatz Mouse. Iz tc serije je
bilo prikazanih 10 nsank, Med leti 1917-1920 je uvedel nove rir.ane junake. Kilzcnjaniiner Kids. Iz tega oltdobja je bilo predvajanih 14 filmov,
V	začetka dvajsetih let je. prenehal /. tlcloin ani maMrja in začel rcžirali eelovcccrnc filme.
VII 100 obletnica olimpijskih iger
V	počastitev HX). oblctniec modernih olimpijskih iger sla bi i a prikazana dva filma o olimpijskih igrah leta 1896 v Atenah. Filma v resnici nista bila posnela leta 1896 v Atenah, ampak na kasnejših igrah. Prvi resnični posnetki so z iger v Umdonu leta 19nS. Pc snete jc bilo tekmovanje v maratonu. Več ipormili dogodkovjc bilo pc,snetih na igrah leta 1912 v Slock-holmu. Z iger 1920. v Antwerpnn so bill posnetki svečane otvoritve. Prvi dolgi film (12 kolutov) je z. iger v Parizu leta 1924. V film so vključeni posnelki prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu. Film traja 196 minut.
Poleg uradnega programa so bili na festivalu sc drugi spremljevalni programi.
V	spomin na ameriško igralko Blanche .Sweet so bili prikazani trije rjeni zgodnji Jlimi Prelisičen podlež režiserja Mačka .Scnnelta iz. leia lyl 1 jc prava redkost, k« se v nieni filmski bibliografiji ponavadi ne omenja. Zal sc je ohranilo samo pet minut in pol lllma. Kc jc leta 1913 zapesiila Biograph, jc za Majesty/Mutual leta 1914 posnela deset kratkih filmov, od katerih sc jih jc le nekaj ohranilo V enem izmeti ohranjenih filmov, v filmu /. naslovom Mujhna podeželska miš. igra mlado nedolžno dekle, kar jc nenavadno, kt.r je znana kot igralka, ki je igrala močne i i neodvisne ženske like. Po svojem prehodu v Jesse L. Lasky Feature Play Company (pozneje znan kol Paramount) jc lela 1916 posnela film Javno mnenje. Film je socialna drama o senzacionalnem članku o kriminalnem dejanju, v katerem je osumljeni že vnaprej obsojen. Ohranil seje samo del lllma.
V	programu Novo i/ arh. /a jc Slovenska Kinoickn prikazala na novo odkrita lllma Žonglcr iz leta 1909 in Pislcdo'i starosti režiserja Fran z? Hofcrja i/ leta 1913.
V	programu Dodatna predvajanja smo videli zgodnja filma ameriškega komika Harolda Lloyda. V obeh, Peculiar patient' pranks in Vsakih desel minut Iz lela 1915, jc zelo vidno kopiranje kimikc C. Cliap lina.
Prikazani so bili ludi na novo odkriti filmi Georgesa Mehč a. Filma iz. leta 1897, Na strehah in Predaj? Ttvirnavrsa ler film iz. leta 1899 Ples ognia z ročno poharvaninii sličicami. Potovanje družine Bonrichon iz. leta 1912 jc bil v njegovi filmografiji naveden ali kot izgubljen ali nedokončan. To je zadnji posneli film velikega mojstra in pionir|a svetovne kinematografije
V	Lahko noč nemi filmi je bd prikazan illni Špar. ski praznik francoske režiserke, scenarislke in tcorcli-carkc filma (Jermaine Dulae. /a svoj znani film Španski piaznik iz, leta 1919 je pripravila sedem-minulno študijo plesalcev b. Kardobc in Sevillje. fier mainc Dulae jc znana kot predstavnica in propaga-
Aliiiivi xx mi
O delu arhivov in zhomvan]ib
247
lorka impresionizma.
Robert Bcncliley. ameriški scenarist in igralec, je napinl scenarij za komični in hizarn, film .Seksualno življenje polipa iz lela 1W8.
Večin,? "zvočnih" filmov lega obdobja je bilo smhyniziranih s pomočjo fonografskih plošč. Serije, ki jih je posnel Lordicr (pravo mic Levy) meti Icli 1917 in I9IK so se predvajale v spremljavi pevcev. Med predvajanjem film* Quancl Madclon iz lela 1917 so peli trije uslužbenci fianccskc kinoteke.
George Eastman je na svojem popotovanju po Afrika leta 1926 posnel film o lovu na nosoroga in leva.
Naslednji film, ki so ga dosedaj imeli za izgubljenega je bila viznalna pantonima Gcrmaine Dnlae z mrlovom Tisti, ki so stopljeni iz lela 1928.
Prikazan r<; bil luc'i eden najzgodnejših primerov pornografskega filma /. nedoločenim datumom proizvodnje.
Zadnji film v tem piogramu je bil Ljubezen Mr neb u iz leta 1028.
I nndaeija Luisa B Mayera izvaja inlenzivcn pro-giam obnove filmov Jancl Gaynor. To je znana ameriskr. igralka, ki je v rvoji filmski karieri p» =neu priNi/.no 36 filmov. Prvi film ie posnela lela j 976. S svouiit delom pri filmu jo prenehala konec tridesetih let. Na fe 'iivalu je bil prikazan njen prvi film Pep z. lenega "Y", v katerem je igrala stransko vlogo Kot je dosedaj znano, bi naj to bil njen prvj celovečerni film, v kaicrem je nastopala.
V	programi: Posebr. dogodek sta bilr. pr.kazana tlva 1'ilma. Prvijc hil nemški film v dveh delih Indijski grob režiserja Jocja Mnyja i/, lela 1921. Scenarij sta napisal;? Tliea von Ilarhou in Frilz Lan(>, Med filmi, posnetimi v lelu 192.1, jc bil pri gledalcih zelo dobro sprejel in je doživel velik uspeh. J May jc hi) režiser mcltnlram, Inlcrjcv in pustolovskih filmov. Film spada v zarlnio navedeno katcgori.o kar je ludi eden izmeti vzrokov njegove popularnosti. Posnela sta bda še tlva remakeja: leta 1918 v režiji Kich.mla Lichbcrga in konce pcidcsclih v režiji Frilza I-anga. Za to predvajanje je ttimdesarcluv naredil novo obarvano (l-nled) kopijo.
Drugi film je bil Za La Mort/Sen Z; lm Vit. ilalijjnskega režiserja in igralca Emilia Ghiorcja, iz lela 1924. To je edini film, ki ga jc pcsncl izven Italije. Lik Za - La - Morla je kreiral lela 1914 in laje postal neke vrste italijanski nncionalni jnrak Z« La ■ Morije v pariškem podzemlju poircml 'Živela smrl". Lik jg naslal kot protiutež. Arscna Lupina, galantnega lopova-gospoda. Dr, leta 1924 jc Ghionc posnel in odigral večje število filmov s Icm likcm.
V	počastitev NVilliama K Fvcnnna (D.W Harta) je hil prikazan film Kapitan Celuloid proii filmskim p raioni iz lela 1968 Naslajal jc več kol desel let in se norčuje serije filmov o Faniomasn in iz črnega filma (film noir).
Festivala v Pordcnoneju se jc kol vsako lelo ude ležilo veliko šle vilo udeležencev, predvsem iz filmskih arhivov, muzejev, inšlilulov in kinotek ter z.go dovinarjev nemega filma. Vodstvo Arhiva Republike Slovenije jc omogočilo trem dclaveeni Slovenrkega
filmskega arhiva, Marl? Rau Selič, Alojzu Tršanu in Vladimirju Suneicu, da smo se udeležili festivala.
Menim, da jc oh.sk festivala in ogled filmov pripomogel k boljšemu poznavanju svetovne filmske dediščine in načinu ter ^.krb' zanje. Nenazadnje bi omenil Še poziiivnc izkušnje z navezovanjem in vzdrževanjem stikov z delavci iz drugih evropskih in svetovnih filmskih arhivov.
LITERATURA.
Filmska enciklopedija, I, A K, Jugrslavcnski leksikografski zavod "Miroslav Krleža", Zagreb 1986.
l-ilmska enciklopedija, 2, L -Ž, Juge slaven ski lek sikografski zavod "Miroslav Krleža", Zagreb 1990.
Le Ciornalc del Cinema Malo, XV Iidizionc 12-9 ollobre 1996, Cinema Verdi, Pordcnone Calcd'irio delle Giornaic del Cinema Mulo 1996.
Zsoll Koliati, The History of Hungarian Silent Movies, Lc Giomate del Cinema Muto 1996.
Yekalcrina KlvMdilova. Kuleshov's Effects, Russian Heritage N 2 1995.
The Liumerc Projcct - The European Film Archives at the Crossroads, ed. by Catherine A. Surrwicc. Projccio Lumičrc, 1996.
Vladimir Sunčič
53 kongres FIAF v Cartageni, 19. - 26
april 1997
Tokrat jc bil Iriinpcidcscli kongres IT AF, Svetovne
zveze filmskih arhivov, v Kolumbiji v Južni Amerik:
v mestu Carlagcna de Indias, ki so ga leta 1531 ustanovili ;>ppnci kol najpomembnejšo vjjaško posto-i?nko v svojih bogatih kolonijah. Daje bil kongres v Cartageni, dokazuje ludi dokajŠnjo moč južnoamc riških lilnukili arhivov oziroma kinolek, posebej kinoteke iz llogote in Baranquillc, ki sla pod pokroviteljstvom njihovega filmskega sklada /mog'i -n ,z-vistno opravili la precejšnji organizacijski podvig
Na kongresu so bili v redno članstvo sprejeli makedonska in vatikanska kinoteka Icr iranski filmski arhiv. Za predsednico jc bila ponovne izvoljjna Mic helle Aubcri, med dcselinii člani izvršnega odhorii pa sta bila iz naše bližine izvoljena Vitlono Boarini z Bolognc- in Peter Konlccbncr iz. Dunaja, Določili so ludi mesla kongresov za nadetima iri leta. Drugo leto bo v Pragi, nalo v Madridu in leta 2009 v Londonu.
V Cartageni je bilo (ddi zasedanje ACE, Zdruiienja evropskih filmskm arhivov, kjer je bila glavna ločka razprava o slalusu bodočih članov, o tr;m. kdc jc lahko član ACE, ali samo elar MAF ali ludi druge sorodne organ i/aciuic. Ker ni bilo ,;oglas'a, je predsednik Josc Manuel Cc sta o Icm poslal vsem dosedanjim članicam vprašalnik,, dokončna odločitev pa bc predvidoma sprejeta na naslednjem zasedanju oktobra 1997 v Por-denoneju
Rdečo nit simpozija v Carlagcrii jc nakazoval že
L
248
naslov Ven z pochlrcSja ali arhivski amaterski filmi ker prav ta zvrst "ncindustii(r,kcga filma1" dohiva vse večji pomen v okviru zgodovine kulture dvajsetega stoletju, in to predvsem za dežele, ki niso imcie oziroma nimajo razvite svoje lastne profesionalne filmske proizvodnje
Na 'začetku kongresa, k. jc trajal od 19. do 26. aprila, so strokovnjaki Eva Obranz iz Berlinske kinoteke, Clyde Jcavons iz Nacionalnega filmskega in TV arhiva v Londonu, Paolo Chcrehi Usai i/ Arhiva George Eastman iz ameriškega Rochcstra, Ivan Truillio iz Mehiškega nacionalnega arhiva in Hlasshi Okajima iz Nacionalnega filmskega ccntra .z Tokia poudarili glasne elemente, pomcmhnc za razumevanje amaterskega filma, kot r.o vplivanje na profesionalni film, kar .se kaže tudi pri nekaterih uveljavljenih režiserjih, ki so začeli s s\"ojo dejavnostjo kot amaterji, nadalje originalnost oz.roiiia nepotvorjenost, ker vključuje "resnične" objekte in ljudi, način življenje, raznolikost in s tem tudi kulturno identiteto določenega okolja. Zato lahko večino amaterske filmske produkcije štejemo hkrati kot objekt estetskega doživljanja v času nistank? ter kol dokument, zrcalo za raziskovanje in poznavanje zgodovine, predvsem dvajsetega stoletja. Kot primer laliko navedem posnetka dveh mehiških poročnih slavnosti, eno -z katoliškega in drugo iz židovskega okolja. Ti filmi, imenovani tudi "home video", niso nastali kol pošlo.'ica načrtnih snemanj in ne v zaprfih študijih. Prikazujejo pa predvsem male, vendar že zaradi telimke premožnejše m tehnično razgledane ijudi, po drugi stran! pa lahko tudi privatno življenje znanih oschnosli in dogodke v prelomnih zgodovinskih obdobjih. Amaterski filmi so bili, za razliko od filmskih obzornikov, ki smo jih tudi pri nas označili kot "zrcalo časa' , prvenstveno snemani za domačo uporaho. za določen manj ši krog ljudi in tako so hili lahko družinski člani njihovi svojci in prijatelji hkrati "predmetsnemanja, sncmalci, do "ponovnega odkritja" pa tudi prvi in mogoče edini gledalci. Omenjeni filmi s svojirr ind-vjdualnim prhtopor predstavljajo "okno širše zgodo vine", ki kJiko uravnoteži "andno zgodovino". Amaterski film [ahko imenujemo tudi Ijahitcljski film, ker so ga snemali ljudje, ki so imeli lihi radi. Ni pa nuj.io, da so ga snemali samo amaterji, pač pa tudi profesionalni fiimskr delavci ko so hili s svojo družino ali prijatelji doma, na potovanji« ali pikniku. Večkrat pa so snemali tudi "neuradne" prizore oziroma " zaka lisjc" med snemanji filma. Tako je v mkSnili primerih le/ko potegniti črki med omejenim ir profesionalnim filmom "Home video" jc imel oziroma ima tudi kal turološko, psihološko in didaktično funk«ro z. ittrjc vanjcm 'skupnega spomina", "prenašanjem" preteklo-s i v sedanjost oziroma prihodnost,
Pcschnost amaterskega filma pa so bili tako imenovani koloh-ilni ali potovalni film , ki so jih snemali povečini mlsionarjt ali kolonizalorji in .so imeli večkrat tudi funkcijo "vizualnih pisem' . Tako tr km tudi ostali filmi pripomorejo k poznavanju globalne podobe sveta, ki izginja.
Med zanimivejšimi filmi na kongresu .so hili filmi o ameriških konccntrnciiskih taboriščih za Japonce
ARHIVI XX 1997
ined druge, savelnvno vojno (Something strong within) režiserja Roberta A. Nakamura in sccnanstkc Karen L. Ishizuka in izhor filmov, ki so hni nagrajeni na Fd'nhur*kcm festivalu amaterskega filina, ki se jc začel že leta 1933, a je žal ugasnil v sredi osemdeseti ti let.
Amaterski filmi a-j. od drugih razlikujejo ludi po nač.nu obdelave, začcr.ii z cidcntiranjcm, ker zanje nc ohslajajo nobene uradne cvidcncc. Pri lem se raziskovalci in z.hiralclji povezujejo z "nastopajočimi" ali s snemalci in raznimi kluhi kino amaterjev. Arhivi le filme prevzemajo na podlag, depozita ali odkupujejo. P.-i strokovni obdelavi morajo imeli široko /nanje, pa ludi povezave, da lahko njegnvn starost in kraj snemanja, ec ni u;lnih ali drugačnih virov, identificirajo na podlagi videnega v filma
Amaterski filmi so hili snemani predvsem na ozkih trakovih Le nekateri profesionalni kamermani .so lahko, ker so imeli možnost, snemali "z.ikulisje" sne marja filmov oziroma takratnih igralcev, kot npr Marilvn Monroe na širokem pelinlridesctmilimetr-skern traku
h>j7. Trfan
Izobraževanje na F!AF- Summei School, 1P Junij - 7 julij 199b
Od Ifv fi. do 7. 7. 1996 sta FIAr Federation Internationale ties Archives du Film in National Film and Tt levision Arehivc London organizirala poletno šolo, namenjeno delavcem, ki delajo v filmskili in televizijskih arhivih To šnln, ki poteka vsaka štiri leta, jc do leta 1988 organiziral vzhodnoncniški filmski arhiv v Hcrlinu, od Icia 1992 pa je prevzel vlogo gostitelja National Film ;ind Television Archive v Londonu (v nadaljevanj« Arhiv).
Letošnje poletne Hole se jc udeležilo .12 udeležencev iz. 29 držav, i ob nje jc potekalo izmenično v Konscrvalnr,;kcni ccnlru za varstvo filmskega in tele vmjskcga gradiva (J Paul Getty Conservation Centre)
v flerkhraiistedd (v nadaljevanju: Center) ki je približno kilometrov nddaljnn od Londona in na sc(fcžd Arhiva v Londonu (Stephen Street).
Arhiv hrani pick 2(XmXX) naslovov filmov od leta 1895 do danes. Zhirka vsebuje igrane, dokumentarne kratke, amaterske, rrklanim filme, risanke, filmska poročila, gradivo televizije in video produkeijo- V Centru se nahajajo laboratoriji in filmska sklad.šča. Konscrvatoiski ccnler jc bil zgrajen s finanCnn po močjo Innda-ijc J Paula Gcltyja Jr Nr. sedežu Arhiva v Londonu so oddelki za prevzem, uporaho, dostopnost filmov in knjižnica. Oddehk za fotografije, plakaic m sccnogmfske predmete opravlja del svojih dejavnosti v Londonu in del v Ucrkhamslcdu.
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XX mi
Odehi arhivov 111 '/houivanjili
249
Potok i/.dlirii/.cvimj«
t prikazan pc :lnt vibj
Šola sc jc pričela v nedeljo, l(i. 6 l'J9fi s spoznavnim večerom, ki su sc ga udeležili tudi vodilni deluvei Arliiva.
17 6. 19% smo se na sedežu Konservaicrskega centra seznanili z. delom eentr:. m ednino organizacije Arliiva. Ogledali smo si laboratorije in filmska skladišča. Podane so bile tudi osnovne smernice izobraževanja.
!H. fi. 199(i je izobraževanje potekale na sedežu Arhiva v I ondonu, Z (icloin in načrti llritish i ilm ln.st;'ui a (BH H katerega del jc Arhiv, je udeležence seznanila ponioeniea direktorja inštituta. V okviru BP1 se pripravlja notranja reorginizacija dr. bi se zmanjšali stroški poslovanja in rac.onaliziralo ilelo ter pri pravile vse polrebno za nt,ve tehnnlogijc. ki sc na področju proizvodnje filnicv in televizijskih piogra-mov vedno bolj uveljavljajo. Pripravljen je dolgoročni načrt, k. se mieiuje BF1 2000
Vodje oddelkov za prevzem igranih in dokumen tarnih filmov ler televizijskin programov sc pripovedovali o načinu in problemih nabave le teh. Seznanili smo sc z. načinom popirovanja filmskega in televizijskega gradiva Ogled oddelka za popisovanje jc bil povezan s projekcijo dokumentarnega filma in fcjievi zijfikc oddaje, kjer smo spoznali način in probleme popisovanja.
19.	či. 19% smo ob skr.Ji .sedež Arhiva. Spozn;.li smo addelke za fotografije, plakate in sccnografskc predmete tei knjižnico. Način, kako uporabuiki pri dejo do filmskega in televizijskega gradiva ter dostopno ;t Ic-lcga, so nam prikazali v obliki pn davanja in v pogovoru med udeleženci in predavatelji. Arhiv dovoljuje pr k a/o vanj c svojega gradiva samo v dvoranah, ki picmorejo posebno filmsko opremo, tako ila se pri prc.jekciji ne izgubi originalna vrednost fihnov. To je povezano s prohleninn različne hitrosti predvajanih filmov Posebno starejši fihni so posneli s hitrostjo 1.1, Ifi, 19, 20 slieic na sekundo. Pcz.ncje se ju uveljavil standard 24 sličic na sekunde kar velja Se danes Za takšno predvajanje jc potrelina posebna oprema, ki je vsi ki nem alti grafi ne premorejo.
Pri vprašanju filmske etike so inleiežcnei v več skupinah obravnavali obiikc pritiska na arhinsla, ki sc dostikrat pojavi pri kontaktu z upornim ikoni. Odgovori na nemogoče zahteve uporabnika ter občutki in reagiranje arliivjsia vse 10 jc del arhivske etike.
20.	6. 19'Xi smo bili seznanjeni z načinom identifikacije filmov, posnetih v letih 18% 1914. Pihne je možno identificirali pu perfuraciji in razmiku med pti sanieznniii sličicami. Vsak produccnl je v leni obdobju upctablial lastni značilni filmski Irak (1'atlie, Edison, Meliese, Galunom, Paul itd.), le pa zalo, ker je prodneent dobil iz tovarne ncperfiiriran filmski trak, ki gaje kasneje sam perforiral. Pn letu 1910, kn seje uveljavil ILastman K od a kov filmski 'rak, kije imel na vsaki strani sličicc pn štiri luknjice, je prišlo do standardizacije. Po sknpirah smn soilcliivali v praktičnem pouku, kjer smo se seznanili z varstvom, oh navijanjem, eiseenjeii'. in popravljanjem filmov
21,	fi. 199fi se je nadaljeval praktični pouk, zvečer pa je liil v ecnlru družabni večer.
22.	(i. 199fi smn si ogledali skladiščne prostore za nitratne filme v Caydonu v pokrajini Warwickshirc. v katerem hranijo približno 47 milijonov metrev n.trai nih filmov. Gaydon jc opuščeno letalsko oporišče. Gorljive nitratne filme branijc v opuščenih bunkerjih, kjer so hranili atomske bo.nbe. Bunkerji .so pikri . z zemljO kar omogoča enake klimatske pogoje poleti in po/.inii. Zgrudili so tudi desel novih skiariišč, katerih notranjost je razdeljena na izolirane celice. V vsaki celici jc prostora /a ."¡00 filmskih škalcl. Skladišča so opremljena s khma napravami. Vsi filmi ki jih hranijo so varnostno kopirani, kljub temu nitratnih filmov nt uničujejo. Zastopajo stališče, da jc film kulti rni spomenik in se zato ne sme unieil. Razpadle njune filine, ki .sc ne daio več obnovili, poiljcjc na Škotsko v posebno podjetje, kjci jih s posebnim kc uličnim postopkom, ki ni nevaren za okolje, uničijo.
Nitratni film, vsebujejo veliko srehra, ki ga izločijo. Srebri) si po dogovoru razdelila Arbiv in podjetje Ariiiv srebro proda in si liko i/boljšujc finančni položaj.
Po ogtedrt filmnkm skladišč za nitratne lilmt smo si ogledali Shakespearovo rojstne mesto Stratford ut>on Avon
24 (i I99fi sc je nadaljevalo praktično delo, Raz deljeni smo bili v dve skunmt ki sla sc pn delu menjavali. Sodelovali smo pri pripravi kopije filma Tretji človek. Zarcilt krčenja filma je prišlo dc popačenja tona. S posebnim postopkom je h:l film raztegnjen na pravo velikost. Nalo je bil na vrsti postopek osvetlitve (tjrading), ki sc izpelje s pomočjo računalnika Po postopku osvetlitve je ml film očiščen in nalo kopiran. Zadnje tri pcslopkc (o vcllitvc, čiščenja, kopirania) je vodil Joao Olivcira, tehnični vodja laboratorijev.
Hrnnig Sehou, vodja konservatorskega ecnira, nam je predaval o vzrokih in posledicah dekompe zieijc filmske cnitilzije in ban
Popoldne nam je bila na posebni projekciji prikazana kopija ?. obnovljenim zvokom filma Tretji člevek. Zvok, kakor tudi ;lika, sta bila odlična.
25. fi. I59fi smo si ogledalr televizijsko postajo Intlepenilenl Tek vision Ncws (ITN). Ogledali cmo si ariiiv in skladiščne prostore Prikazali so nam tudi način popisovanja, ki poteki tako. da popisovalci s slušalkami na ušesih gledajo program, po.;net na vidco Irak in v računalnik vnašajo vrsto oddaje, imena oseh, ki nastopajo v oddaji, in stvarni indeks Vsak kaf'er jc Časovno določen, kajti ITN ie komercialna televizija, ki svujc oddaje v celoti ali po delih ptodaja različnim interesentom.
V Natiun.il him Tliealrc (NIT). ki jc del BFI. so nam predstavili svojo dejavnost in pred vajali nekatere starejše filme.V isti stavbi se nahaja tudi Museum of teli Moving Image (MOM1), kjer jc postavljena slalna razstava o zgodovini filma od začetkov do danes. Ta oliscžna razstava na zanimiv način prikazuje razvoj filma in filmske tcliivkc. Obišče jo veliko .število obiskovalcev V muzeju jt tcicti manjša kinodvorana, kjer, v počastitev 100 Ictnice filma, nepretrgoma predvajajo posamezne odlomke iz razUčnih filmov.
1
Ž.™
O tlela grliivov in zborovanjih
ARHIVI XX 399/
26.	6. 1996 je bilo na sedežu Arhiva organizirano predvj anje najpomembnejših britanskih iien.ib filmov. >^]cl sem sc bolj natančno seznaniti z načinom popisovanja filmov, izdelave indeksov in načinom prevzemanja, kar so mi tudi omogočili, tako da sem ostal v Arnivu, medtem ko so se oitali udeleženci vrnili v Ccnler.
27.	6 1996 jc bilo v Centru predavanje ti delu Bril.sh Kinalograpb Sound and Television Society fBKSTS). Društvo so ustanovili upokojeni filmski, televizijski in arhivski delavci.
Organizirajo vskolclna posvetovanja, predvsem o kvaliteti novih filmskih trakov m novih tehnologijah. Tako poskušajo določili standarde za Kpremo; ki se uporablja pri delu na filmu in televiziji. Clan društva, upokojeni arhivski delavec arhiva BBC, je predaval o različnih velikostih filmskih trakov jn barvnih siste mih, ki so se in se Se uporabljajo pri snemanju filmov. Del predavanja je hi I namenjen zgodovin: z.vačnega filma in različnim sistemom, ki so jih uporabljali pri snemanju zvoka
Popoldne se je nadaljevale praktično delo v več skupinah.
28.	6. 1996 smo obiskali oddelek za film Imperial War Museum flWM) v Londonu Muzej je začel zbirati filmsko gradivo v začetku dvajsetih let tega sto-Iclja. V začc.ku so zbirali filmsko gradivo, posneto v prvi svetovni vojni. Vsi filmi so nemi. Filme so posneli snemalci britanske vojske na različnih bojiščih Toda večji del zbirke, ki jo hrar. muzej, jc iz druge svetovne vtjjne. Filme so ¿nem al i uradni sncmilc' bri tanske vojake Skupaj s filmi hranijo dnevnike snema nja, ki so jih vodili snemalci. V zbirki so 'udi filmska poročila o bojih, ki so jih prikazovali v kinema togralih. in filmi o brionski vojski. Filmska poročila so iz prve in d~uge svetovne vojne. Zadnja lela prevzemajo filme snemalcev vojske UN in NATO v Basni in na Hrvaškem. Večina teh posnetkov je na video trakovih.
Filmska skiadišča imajo izven Londona v letal skem oporišču iz druge svetovne vojne. Tam se nalia jajc 1 iboraloriji ki omogočajo kopiranje, ptipravi'o, čiščenje in presnemavanje filmov Dostop do film skega çradh'a je prost. Zaradi prostorske stiske i v, o raje upoiabnikj vnapre najaviti obisk. 1WM je élan FIAF-a. V razgovoru z delavci oddelka za film l\VM se je .zkazalo, da po vsej verjetnosti hranijo posenike z ozemlju današnje Slovenije
Po obisku I\VM smo oašli v MHMI, kjer sta pa davatclja iz Pariza Claude Lerouçe in Richard Bil laud ptedavala o zvočnih formatih in tehnikah presnemavanja Na primeru filma Lepotica in zver sta prikazala obnovo zvoka z izločilvijo šumov iei ojačanjem zvoka. Predavala sta še o optičnem, analognem in tligi talnem zvoku, načinu In tehnikah digitalne restavracije, obno"i zvoka na posebnih formatih in ciikd zvočne restavracije. V NFT nam jc bil mogočen ogled angleškega filma i/, petdesetih let Hrrll Drivers.
29.	6 1996 (schota) smo bili povabljeni na piknik h gespodu Clydu Ycvansu, direktorju Arhiva.
30.	6 19^6 jc hil organiziran ogled Londona in obisk Mf'scum of London, kjer jc bila razstava o
zgodovin Londona otl najstarejših časov do danes Del razstave je hil namenjen prikazu življenja v Lon dom;, pt.snctcm na filmski trak. Filme z.a razstavo jc posodil Arhiv. Kdor je hc/.cl, si jc lahko v NrT ogle tla! film Trainspotting.
1.	7. 199(i je bil organiziran ohisk regionalnega filmskega arhiva (Last Anglian Film Archive) na University of Last Anglia v Nnrwielin. Arhiv je bil ustanovljen leta ¡976. To jc prvi angleški regionalni filru ik. arlii''. Naloga arliiva je, d;i odkriva in hrani filme n video posnetke, ki prikazujejo življenje in delo v okrožjih Norfolk, Suffolk, Cambridgeshire in hsscx. Zbirka vsebuje filme vseli formatov, tako profesionalne kot amaterske. Hianijo dokumentarne filme, lokalna in nacionalna poročila, izobraževalne, reklamne, vadbene in javne filme, amaterske filme in televizijska programe Novejše filmsko gradivo jc na vitico trakovih. Gradijo hranijo v skladiščili, ki sa opremljena s klimatskimi napravami. Nitratne filme hranijo pri NlTVA. Imajo opremo za popravilo, čiščenje ir kopiranje fiimov Arhiv ima opremo za prikazovanje vseh vrst filmskih in video trakov. Večina filmov in video trakov jc bila arhivu podarjena. Nekateri so bili dani na posodo, tla ni arhiv i/delal kopije. Vsi lilnii so popisani z. izdelanimi indeksi. Popise in indekse vnašajo v računalnik. Vsak film ima svoj dcije, kjer so podatki o filmu, darovalcu, tehnične informacije ler podatki a avtorskih pravicah. Dostop dt1 gradiva je prost. Najpogostejši aporahnik gradiva so šole, mc/.cii, lokalna podjetja in organizatorji raznih festivalov Filmi; predvajajo v filmskih kluhib, šolah, univerzah in muzejih. Imajo opremo za prenos slarif filmov na VHS trakove. Lahko Kapi raje Ki mm, 9,^ mm, Slantlard 8 mm in Supei 8 mm na video Irakovc. V okviru arhiva je muzej, kjer je stalna razstava filmske opicnic. Najstarejši muzejski ekspo nat je iz. leta 1 «99.
Vsako leto arhi" v sodelovanju z. univerzo organi žira izobraževanje o filmskem arhiviranju in filmskih študijah. To je praktično izobraževanje o delu s filmom, tehnikah varstva, arhivski politiki in admini slraciji. Udeleženci, ki končajo enoletno izobraževanje, imajo možnost enomesečnega prakličnegn dela v enem izmed filmskih arhivov po svetu. Arhiv izbere udeleženec sam.
Arniv je ncprofilna organizacija. Fin.mena sredstva za svoje deiovanjc dohi iz različnih virov. To so preti vsem primevk' posameznikov, sredstva sponzorjev, prodaja video trakov in filmska predvajanja.
Po ogledu prostorov arhiva je hil organiziran ogled filma, nato pa še sprejem pri župana Norwich a.
2.	7. l(59(i jc hil v Centru prikaz, računalniškega programa Filmi so razvrščeni po naslovih z. vsemi tehničnimi pedalkt o Iclu prevzema, vrsli filma, dostopnosti, številu kopij, letu uporabe kopij, lokaciji v skladišču itd. Program je povezan s* programom v Arhivu v Londona.
Nadaljeval1 smo s praktičnim delom pri ponovnem bar/anju filmov, ki so izgunili barvo, kakor tudi po pravljan|u in lupljenju preirganili nitratnih filmov, p:ipradjanju raztrganih perforacij in lepljenju aeclal nih filmov.
ARHIVI XX 1997
O delu arhivov in zborovanjih
251
O organizaciji I7IAI;, nje^ovui nalogah in ciljih jc predavala predsednica Michelle Auhcrl. Po predavanju ju bilo družabno srečanje,
3. 7 li)9h je iirinn Jenkinson vodja oddelka za varsivo videti gradi'.a, predaval o zgixlovini lelevi/ijc, sestavi har\ za harvno televizijo, o iclcvi/i;skib signalih, prineipili televizijskega predvajanja, digitalni televizij i življenjski dobi viden trakov i i njihovem varstvi: nciponibnih trakovih in njihovi obnovi.
Jerry Rndgcrs jc predaval o lelekinn kot orodju restavracijo filmov. Organiziran je bil obisk privatnega labor,-Vtirija Tee I netil tir.
4 7. 1996 jc bilo na sedežu Arhiva predavanje o /Mrki Jaye s predvajanje m nekaterih filmov iz zbirke. Joyc je bil profesor v Švici krnice prejšnjega in v zacdkn tega stoletja in jc pri predavanjih uporabljal filme kol učni pripomoček, /bral je zavidljivo kolek cijo okrog 2000 filmov od dokumentarnih, izobraževalnih dti igranih. Pl njegovi smrti ju zbirka prešla v švicarsko kinoteko, ki pa m ime In sredstev, da bi filme restavriraln in zaščitila. Na pomoč ji c priskočil NITVa, ki ju lilmu prevzel jih rcsiavriral in popisal.
American J. Ki'ehl jc predaval o nepravilni iijxt rabi in zlorabi filmov. Prikazal je nekatere primere kjer jc bil film kol zgodovinsko pričevanje lažno prikazan. Primeri iz hnrsku vtijne, ko ,:o sr.cim'i r.r pad upornikov v neki vili blizu Dmdona, bilko na Sommi itd Kar jc najbolj zanimivo, je to, da je UHC oh tiblclnici bftku na Somiiii prikazala film liilka na Somini kot tiri finalno pričevanja. Vzrok zakaj ,?c uporabljajo in prikazujujn taksni filini, jc v tem, ker Ijnd'c, ki pripravljajo oddaje, nc poznajo gradiva.
Clyde Yeavans ju predaval ti predaji filmov v Arhiv. V Britaniji ni arhivsko filmskega zakona, ki bi določal, da mora prod ocen t arhivu predati master kopijo ali negativ. Arhiv je dal predlog vladi, da hi se sprejel ustrezen zakon, kakor ju že v veljavi za pi-pirnato gradivo, ki ga pruvzuma PRO.
Ogledali smo si filme, pri kr,turih restavraciji smo v času praktičnega pouka sodelovali. Poudarek ju bil na kvaliteti restavrirane slike in zvoka.
"i. 7 1996 jc bilo predavanje n vplivu liakturii na razkroj filma tur o načinih in postopkih, kako sc procus zaustavi in po mož.ntisti txlpravi. Obiskali sum knjižnico informacijskega centra, kjer hranijo posebno graji vii, povezano s li lir oni. Posebna zhirka.su sestoji iz gradiva posamezni kov, organizacij m nt d julij ki so povezani z delom na filmu ali televiziji. Zbirka obsega:
1.	scenarije, dostikrat s pripombami režiserja in monlažerja
2.	albume s časopisnimi izrezki in slikami o filmih
3.	korespondenco in nscln*o gradivo
4.	pog(xlhe, poslovne listine ali pogodln; o distribuciji
5.	gradivo, povezano s produkcijo posameznega filma
Gradivo v večin pn.ncrov p-idu v arhiv pc smrti ustvarjalca, zaprtju studiev ali kti filmsko podjetje preneha z delom. Včasih pride do depozita gradiva lak.ij, ko je film posnet, ali fir> na osnovi dogovora med arhivom in še živečim ustvarjalcem. Kolekcija ustvarjalcev obsega prek 7000 imen. Največje so
zbirke Sir Carola Re al a, Josuplia Loscva, Timcrica Prcrsburgcrja, Sir Davida Lcana, Dcreca Jarrr.ana in Davida Puttnania. Največji problem, s kater m se srečujejo, je ta, da veliko gradi/a posamezni la:tiiiki zbirk prodajo najboljšemu ponudniku. Ker Arhiv nima dovolj sredstev za nakup večino gradiva pokupijo bogate ustanove, muzeji in posamezniki izven Brila nijc Gradivo ni proglašeno za kuburno dediščino m se zato lahkn i/vozi.
V zaključnem razgovoni z vodilnim delavci arh.. va smo udclcžunci povedali svoje mnenje o .šolanju, kakor tudi podali predloge za 5c boljše delo.
Zvečer jc bila zaključna slovesno a, na kaicri jc direktor NFTVa Clyde Yeavans udcIežcncem šolanja predal potrdila o Šolanju.
Na koncu šc nekaj pripomb o organim j šolama. Organizacija .šolanja je bila odlična. Za vsako preda-anje jc hilo pripravljeno gradivo za vse udclcžcncc. Čepiav smo morali vsak dan potovali z avtobusom v Center ali na sedež Arhiva, so sc predavanja pričela ločno. Predavanja so bila d opoldne in popoldne in so su končala okrog I S, ure. Časa za poeilek jc hilo malo V obdobju treh tednov kolikor jc trajalo šolanje, so želeli gostitelji povedali in prikazati vse, kar jc hilo v njihovi moči Na začel ki i šolanja so poudarili da so lo njilxive izkušnje, ki jih nc žel jo vsiljevati drvgim arhivom. Vedno so poudarjali, da njiliov sistem dela v Arhivu in varstva filmskega in televizijskega gradiva ni popoln. Piedavanja, oprema in široko .'nosi zapi>-slenih so na takšni višini, da so lahko zgled ostalim filmskim arhivom po svetu. Vsi udeleženci smo bili navdušeni nad izredno prijaznostjo zaposlenih ter txlprtosijo in željo, da pomagajo udeleženec m Šolanja. Omogočen jc bil prosi dosinp do vseh sekcij in oddelkov Arhiva. Delavci Arhiva so bil vudr.o nn pravljcni podati dodatne informacije, ki ;,o jih želeli posamezni udclež.enci. Taksna profesionalnost in ml pri osi su redko sreča v arhivih.
Udeleženci smo stanovali približno 35 km iz Londona. Oskrba in hrana sla bili odlični. Z ram so bili ves čas štirje delavci Arhiva, ki so poskrbeli za vse, kar jc bilo potrebno. Zagotovljena jc bila tudi brezplačna zdravstvena pomoč.
Rad bi se zahvalil Arhivu Republike Slovenije, ki mi je lo šolanje omogočil. Prupričan sem, da bom pri svojem indaljnjeni delu pridobljeno znanje korfslno uporabil. Želim si in upam, <la bo čez štiri leta, ko bo Arhiv ponovno organiziral šolanje. ARS imel razume vanje in finančna sredstva, tako da .se bo Šolanja labko udeležil oelavcc .Slovenskega filmskega arhiva.
Vladimir S unči č
Open Society Archives, seminal v Budim peitl, 30. junij do 11. julij 1997
CLU - Central European Uni versity jc hila ustanovljena v lelu 1990 s sretHči v Budimpešti, Pragi in Varšavi in ponnja danes podiplomik študij iz pro-
J
252
O del» armvov in zborovanjih
ARHIVI XX 1997
gramov zgodovine, ekonomije, političnih znanosli, umetnostne zgodovine ter družboslovnih znanosti. Univenra ja ena cd osrednjih izobraževalnih iniciativ g. Gcorga Soroša v Vzhodni Evropi. Gospod Soroš, poznim tudi kot internacionalni filariropist (v letu 1996 je podaril 5i 350 milij.) in avlor več del, je v letu 1979 ustanovil Open Society Fond, v letu 1984 Soros Fondatior. Hungary icr v letu 1987 Soros Fonda1:>n Soviči Union.1
'¿x drugo leto zapored je CEL organiziral poletne podiplomske lečajc i>. štirinajstih različniii znanstvenih področij,2 ki so bili namernem univerzitetnim profesorjem in drugim slrokrvnjakom družboslovnih in humanističnih znanosli.
Arhiv Univerze, imenovan tudi OSA (Oper Society Archives), je pripravil letošnje arhivsko podočje z nasiovom: Metodologije valorizacij*, sodoh-nega arhivskega gradiva ter upravljanje arhivskega gradiva na elektronskih medijih. Udclczcnci iz osrednje in vzhodne Evrope sino imen pr, ož.nosi poslušati praktične izkušnje sirokt vnjakov iz 7.DA 'n Evrope.
Direktorica Open Society Archive.! in seminarja za arhive ga. Trudy Hitskamp Peterson3 je v uvodnem predavanju predstavila angleško arhivsko tcrminolo gijc, ki pa se z odpiranjem novih področij na elek imnskch medijih nedvomno Siri, zato ludi njena domneva, da Dictionary of Archival Terminology v nekaj letih ne br več ustrezen.
Laciana Duranti, direktorica School of Library, Arehival and Information Studies, University of Brush Columbia, Canada je vodila predavanje "Tehnike upravljanja elektronskega arhivskega gradiva". Poleg deliniranja elektronskega arhivskega gradiva in njegovih značilnesli jc svoje predavanje osredotočila na probleme ec'oviiosti, doslopnosli in ohranjenosti elektronskega arhivskega gradiva. Ohranjanje ialc^ri ■ ¿etc elektronskega arhivskega gradiva jc p'ikazaia kot kontinuiran proces, ki leče vzporedna že z nastajanjem elektronskega arhivskega gradiva. Sledile so primerjave naslajanja arh.vskegc gradila v tradicionalnem in elektronskem okolju zanesljivost, avtentičnost in celovitost elektronskega ar. gradiva b« ino-raii biii ludi v novem elektronskem okolju zagotovljeni, preizkušeni in dokazljivi. Br si ver i pnudarki njenega predavanja so;
- da se pri upravljanju elektronskega arhivskega
TIME'.; 25 Influential Americans, TIME, april 2H, 1997 Njegova delt Alchemy of nnancc, PJK7 Opening ihc Snvici Sysicm. 1990 Underwriting Dcmncrecy, 1991. Si in a nn So ros: Stiy'mg Ahead nf ihe Curve, 1995.
NomIcl iaslnih <loklo*\kih naslovov v New St hi ml for Social Rescaish (New York), llnivcrsily of Oxford, Huilapc.: University nf Economics, YMc University, Uniucrsi(y nf Unlogna. Ri/pis CEU SuiriiiKr University, .skupno sir vil» vseh uiiclc->crrev na polcinih seiiiinaijiti jc hilo iikrog 60(1 (CEU Ga/cllc, Vol 7, No I). O prngramu tanskfya i/obra/cvanja y'.cj: Semi nar o upravljanju s sndiibnimi arhivi, RucJ nipcil.-i 2 12. julij t'J96(Matcv/.Ko5ir), Arhivi XIX t'/Jfi.Si. 1 2. sir. 175. Trenulno ludi direklnrica Open Meitia Rcscarch tnslilule, t'r ga, nekdanja direklnrica Nalionat Archives and Rccnrds Adnii-nisiraiion. Washington DC , USA.
gradiva ne spreminjajo arhivski principi in načela,
-	da elektronsko arhivsko gradivo ne hi smelo Hiti ločeno od osialih vrst gradiva (celovitost),
-	da je za eicklronsko arhivsko g/adivo nujna uporabljali klasifikacijski sistem fki omogoča inicgralno konirole),
da hi moralo hiti ustvarjanje in nastajanje arhivskega gradiva pri ustvarjalcih nadzorovano (vlaga arhivov že v zaeeincm procesu),
da bi morala biti avieniičnost elektronskega arhivskega gradiva dokazljiva.11
Micliael Miller, programski direktor upravljanja arhivskega gradiva, Nariomil Archives and Records Adniinislruiion, Washington D.C. USA, nam je predstavil "Prakso v upravi anjn sodobnega arhivskega gradiva v kontekstu modeme pisarniške tehnologije" Osredotočil sc je na ptanranje in izvajanaje valorizacije ustvarjalcev in njiluivega sodobnega arhivskega gradiva. V razpravi so se odpirala vprašanja o raznih možnasnh ohranjanja elektronskih podatkov ler "alnrizae-ic le teli (npr. home Websiie m podatki o številu obiskovalcev, v sodobni pisarni podatki o postopku obravnavanja zadeve, valorizacija elektronske pošle...), pa tudi vprašanja valorizacije podatkov in dejanj, ki naj Iii imela Intjne vrednost za prihodnje genera« ijc (ter kakšne sploh liado potrebe p iliodnjili generacij). 1'ondaril je, da se valonzaC ja icr planiranje upravljanja s sodobnimi arhivi ne bosta izvajala na osnovi medija, pač pa ne glede na medij ler na osnovi vsehire - zato nedvomno arhivisiični poklic z elektron! .kim arhivski n gradivom ne ho izgubil na svojem pomenil, pač pa ho mera] hiti s svojimi načeli toliko bolj prisoten pri nastajanj» dokumentarnega gradiv*.-
Christoph Graf, direktor Swiss Federal Archives, Hern, in njegov kolega Marc Sehaffroth, raziskovalec arhivist, sla govorila o "Metodologiji valcrizacij.. sodobnega arhivskega gradiva". Predstavila sla kratko zgodovino Švice ter strnklure in poslovanje državnega arhiva Das Schweizerische Unndcsarchiv, Hern Nalo pa smo v skupinskdi '"wurkshopih" obdelovali novi švicarski arhivski zakon čeprav je zanimivo, da ic to njihov prvi zakon- ler poskušali opravljali valorizacijo ustvarjalcev in njihovega arhi"sk' ga gradiva na pasa mczriih primerih njihovih državnih organov. VjIop zacijska metodologija, ki nain je hilo predstavljena, je temeljila na izvajanju makro valori/zcijc iusivarjahi in njihove kompelcnccj tea inikro valorizacije (doknnien-tiirro gradivo ustvarjalcev), končni rezultat pa je kombinacija obeh ohük valorizacije. Schellenliergova teorija valorizacije sodobnega arhivskega gradivS ki nam je hila teoretična osnova za praktično delo, temelji na dveh vrednotah arhivskega gradiva:
-	dokazna vrednost (evidental value): ./vor institucije, kompclcncc, razvoj, funkcioniranje
informativna vrednost (informational value): po datkp o prehlcinski zadevah, prgojib delovanja, podal-
t-uciana Ourunii in 1 tool her Maciicil: The I'mtcclion of ihc Integrity nf tilcclmnic Kccorits An Overview ■ >r Ihc UI1C-MAS Rcseiinh 1'roiccl.
Opotnha N.GI i ta jc lu pivi InvrsCni /akem, jc hit» iihra/In/cno na pirdavanju g. Gniffa
ARHIVI XX 1997
O (Mm arhivov in zborovanjih
um
ki o zaposlenih ipd.f'
Ob prakličnem dchi smo lako lahku |winj*rjali način izvajanja valorizacije s švicarskim principom v različnih deželah.
Margaret Crockell, namestnica dirckloricc Open Soeicly Are h i ves, li-jdajicsl, jc vtmila skupinsko priprava "IVu^rnivia vitalncgn arhivskega gradiva". Tn so prevenlivni ukrepi z.aščilc pomembnega gradiva v primeru naravnih katastrof
Priigram teli ukrepov zajema s'ima "vitalno (življenjsko) arhivsko gradivo". Vitalno arhivsko gradivo pa je tislo, k>:
jc bistveno za nadaljnje delovanje organizacije (inslilucijc ali podjetja) med naravno nesrečo ali po njej;
predstavlja dokazno vrednost ustanove- zaščito pravic m inlcrcsov organizacije, njenih zaposlei ili njenih strank ali delničarjev (v primeru ptidjelja)
Nc[Ivanina sa informacije o tem, kakn pripraviti program za zaščitu viialnegr. arhivskega gradiva, |io niemhnc, ne samo za ustanove in jiodjelja, ka'erili arhivska gradivu prevzemamo, pač pa tudi za doku mrntacija, ki naslaja s poslu vanjem arhiva kal lista nove.
Nase izohraže vanje se _c zaokrožilo z. zaključni m predavanjem ga. Tnidy H. Pcterson n arhivskem etičnem kodeksu, njeguvi nameinbnnsli in uporabi ter s prcdslavitviju organizacijskih struktur ICA (Interna t (inal Cauncil on Areliivcs) in njegnvo zgndnvino.
Dalira urganizauja lakn lečaja Open Socictv Areliivcs kol tudi ilmgili priprav Univerze CilU sla prav gotovo rlalier razlog za nadaljnjo udeležbo arliivisiov iz. Slnvcnijc posebna pa še zato, ker se organ i/aiar udlnča za tematike, ki so zela aktualne, pa tudi Še neraziskane.
Natalija J la ¿ar
Strokovno usposabljanje v čopkom narodnem fhmskem arhivu, 24. - 31. maj 19P7
N:i siriikuvncm usposahljanjn v Češkem fiaredflShi arhivu sva bila od 21. 5. do .11. 5. 1997 Seznanila sva se z vsemi podrobnostim hranjenja filmskega gradiva od prcvy;nia da skladiščenja.
Češki filmski arlnv jc eden od deselih naivccjih arhivov na svetu. Hranijo 50.000 naslovov filimiv ozi-rama I 5rX).000 metrov filmskega Iraku (upušievana jc ena kopija filma). Njihov nacionalni fond obsega 30.000 naslnvuv igranih in dokumentarnih filmov Let i prevzem filmskega gradiva v nacionalnem ar hivn je približno 2500 naslovov filma v, V filmskem arli-vn jc zapaslenih 120 delavcev. Struknvui ilcl teli-ni. ne^a oddelka Sleje 40 drlavcev, ki 'o razporejeni
T.R. Kthclkiibery: The üpprai\al of iiiixlcin pulilir rccitnk, Hutlcllns dt llic Nal'mnal Artliivcs, Nu K Wfi. 05A, Pctimls jntl Inionnalinn M;inaj:enKnl Scrvi'cs, Vilal Kcci)rtl\, a Guide finm OSA, June I, TW?
po posameznih fazah obdelave filma. Prt prevzemu film naiprej |xi1ujc na lehnien prcg':d m osnovni popis. Tehnični pregled lilma zajema konlrolo peno-racijc, zlepk, predtrakov, izmerijo dolžino filmskega Kaka, tigolavliajo tehnično slanjc celotncga filma, nje g::v n.i:.luv, vrsto materiala, format in število delov filma Pral trakovi na filmu se menjajo po potrebi, prv. del pri \ iakein filmu upremijo z arhivskim napi om Pri prvem pregledu zamenjajo tudi vse .ikatle, ki so različnih barv. Barva Skaile jt odvisna od vrsic filmskega iraku (negativ slika, lavand, ton negaliv, dub negativ, arhivska kopija in kopija). Med 'ehničnim pregledom filma se na filmu konirolira tudi ikrcenesi, ki jc prav lako odraz tehničnega stanja filma. Meritev izvedejo na Ircli nteslih filma (začelku, sredini irl koncu filma). Skrčcnosl se ineri v pnccniih in ic do 2% šc sprejemljiva, nad to mejo je ichnicno stanje film? vprašljivo Vse zlepke na filmskem traku lepijo s film skini cementom, ker sa te z.lcpke obstojne za daljša olidolija. N? filme s poliestrsko osnovo se zlepke va-rijn s pusehno električno varilno napravo.
Tehnični pregled originalnih filmskih Irakav (nc gativ slike in iona) poteka ločeno od pregleda filmskih kopij. Podatki o nriginainih filmskih Irakovib ni.o dostopni vi uporabnika in jih ludi evidenčno nc ^odiji v računalniku, kjer so evidentirane kopije filmov
Vsi lehnični podatki o filmu se vp.sujejo v cvi dcneni list ki spremlja film od prevzema do skladi ščenja. Pa pregledu film potuje v pripravo za skladiščenje, Ki je opremljanje z nalepkam ir s številkami.
PvidcnČni hsi pulujc do pop:sovalca osnavnut podatkov filma, ki le-tega pregleda in izpiše napise, kot so naslov filma režiser, produccnt, glasba, igralci itd.
Osnovni pnpis filmskega gradi/a sc deli na igrane in dokimicntarne filme in jc neke vrste preddelo zgodovinarjev, ki film še podrobneje razČIcmjo in opi sejo. Nasledn-a faza je cviden'iranje filma in vpii. v akcesijska kniigo, kjer dobijo film Icknča šlevilko (arhivska emili). V akces.jsko knjigo ločeno vpisujejo igrane in dokumentarne filme.
Seznanila sva se tuili 7. računaln^kmi popisom filma za nacionalni fend. film obravnavajo kot zgodovinski vir in g« nalančnn preučijo Najprej pregledajo vse k al a loge in izpišejo podatke (i filinu. Vsak nacionalni film ima Ituh do 80 različnih podatkov. To jc oil naslova filma, do tehnične enote in j>odatka, v ka'crcin skladišču sc nahaja. Zanimivo jc da so v podatkih o filmu npisani vsi ustvarjalci in soustvarjalci filma, prnlnccnt, avlur glasbe, igralci, režiserji, skladalclji ilil.). Opi ani so kraji snemanj? in čas, v katerem sc zgodba dogaja. Vf.isana imajo vsa gesla, kot na jirimer most, spomenik, reka itd. P:ilcg gesel narediju teksmvni popi., lilma, ki ga imajo v mb različnih variantah:
opis vsehine filma v nek^j slavkib kralki npis vsebine filma, ki služi za objave, - dolgi opis vsebine filma.
Podalke za filme vnašajo v računalnik pod posebej določenimi šifrirni in nato le podatke računalnik a v lomalsko razvrsu pc daloickih
Poleg že omenjenih računalniških podatkov imajo
254
O delu arhivov in /horovarnih
AlilllVI XX 1997
v središču Pr?ge izredno bogalo knjižnico o film-.ki ustvarjalnosti. V le) knjižnici se nahaja 500.000 po datkov o filmih, režiserjih, igralcih, produccnlili itd. V knjižnici imajo skoraj vse revije, ki sedaj izhajajo po svetu ..i « nanašajo n? Illm. Shranjene imajo skoraj vse krf'ikc o filmih.
V češkem narodnem arhivu hranijo tudi vidcokascie. Imajo 4117 naslovov VHS kasci in 545 beta kaset.
Upornim filmskemu gradivu
Uporaba filmskega arhivskega gradi va je omogočena uporahniku preko ogledov na montažni mizi in projckcij v njihovi dvoran Po ¡ubranih sekveneah filma, ki si jih želi izposoditi, izdelajo pripis na beta ali VHS kaseto Po presnemavanju kaseto dostavijo na T V, kjer jo pregledajo in uvrstijo v propram pc naprej določeni pogodbi. V primeru slabega presnemavanja vrnejo kaseto arhivu, da ta izdela novo. Po pred rajanju videakasete mora TV rcpnidocirano kaseto vrnili arhivu. Televizija nikoli brez dovoljenja ne predvaja i sli h pome t ki, v dvakrat ali jih uporablja kol inserle v drugi oddaji. Arhiv filma nikoli ne .zdaja uporabniku, če m naiiK.njen predstavi v kinodvorani. Tako sc jim povečuje zbirka vidco in beta kaset, lilcrati pa z uporabo vidcokas^l obranijo filmske kopije.
Vidcokascie i/.posojajo U d za razne kulturne prireditve, šolske predstave itd.
Za vse kasete vodijo akeesijsko knjigo. Evidenca kascl je vezana na evidenco fima (to je arhivsko številko). Avtorske pravice sci pri ujiorahi filmskc.ga gradiva določene z. ustavo.
Kopiranju F. Ima
Izvirni material, ki je namenjen za kopiranje, pred kopiranjem pregledajo in očistijo Pri kopiraniu izde-lujcjo po dve kopiji, eno na poliestrski osnovi, drugo na acetatni. Kopija na pol¡esterski osnovi je name njena za arhivsko hranjenje in sc ne uporablja. K jpiia na acetatni osnovi pa je namenjena za projekcije v kinod.oranah in za presnemavanje na vidcokascie. Pri poškodovanih in skrčenih izvirnih materialih je po trebno mokro kopiranje m sicer za vsako sličico po sebej.
Rcstpvnnnjr! filma
Pn rcsiavriranju filmskega gradiva sva sc srečala z reševanjem nepopolnega pozitiva. Na restavratorskem področju uclala dve najsiarejši (na i bolj izkušeni) zgodovinarki v arhivu, Negativ s posebno natančnostjo, občutkom m potrpežljivostjo primerjajo z nekom plelnim po/itivom. Primerjajo negah'-' slike in kopijo, nakar označijo manjkajoče sekvenec in film pripravijo za mokro kopiranje. Pri rcsiavriranju sva si ogledala tudi obnovo filmov v ichniki viraž, loje film v Črno.-bea (ciniki z barvno podlog« (modra, rdeča,.,.). Pri teh filn.ib je potrebno predhodno na vsaki sekvenci posebej izmerili RC-B barvne podloge, popisali barvne nivoje in ponovno kopira i.
•S leni strokovnim usposabljanjem sva lula zelo zadovoljna, saj sva pridobila veliko novega znanja s pudrc-ejs ohranjanja in arhiviranja filmskega gradiva.
San<!> lilaz.nik Roman Marinka
Izobraževanje na rnarburški ¡arhivski goli,
11. - 13. nuvember 1996
Arhivsko šolo v Marburgu na l.alini (Archivschule Marhurg), ki vsako leto ]ionn;a različne osnovne in izpopolnjeval ne tečaje ler delavnice, jc ohiskalo žc več slovenskih arlnvisKiv. Od II. do 1novembra I996 sem .se udeležila tridnevnega seminarja z naslovom "Iz. zaboja v skladišče" ("Vun der Truhe ins Magazin").
Voditelj "okralnegü iz.uhra/cvanja, adiivski svetnik i/ Zgodovinskega arhiva inesia Köln (historisches Archiv der Stadl Köln) dr [Lbcrhard lllner, je pripravil pester program, ki je posegel na v s? področja arhivskega dela ■ od prevzema in strokovne obdelave do uporabe arhivskega gradiv,i, predvsem osebnih fondov. V uvodu jc nakazal probleme pri oblikovanju fondov in z.hirk, njihovem urejanju in razvrščan ju v arhivu, pri sestavljanju različnih pomagal • arhivskega vodnika, popiia, inventarja (tudi klasifikacij v njilio vili okvirih) in pri reševanju terminoloških vprašanj.
Njegovo razmišljanje je v referatu o osnovnih principih dela v svoji ustanovi nadaljeval prof. dr, Gerhard Sclinud. dolgoletni direktor Gocllicjcvcga in SchillcLjcvega arhiva v Weimarjn (Goethe - und Šchil ler Archiv).
Ta literarni arhiv nemški Ii klasikov ima svoje za eelke v ustanovi Ustnico Ooelhejevega osebnega arhiva, nadvojvodi nje Zofije. Z nalogo izdali prvo celotno zgodovinsko krilično oli avo Goetliejcvih del, dnevnikov in p-scni je ija povahila raziskovalce. Arhiv je rasel s pridobivanjem zapuščin klasičnih nemških književnikov (1889. Schillerjcve). Za časa wdmarske republike ia nacionalsocirlizma sla ga financirali de žela Turingija in Goethejeva družba (Goethe-Gescll-schaft), njegova vloga p? je ves čas nekako kolehala med arhivsko in muzejsko. K meno sojo določili šele sr^di petdesetih Icl, ko je direktorsko mesto prevzel arbbar in zgodovinar, istočasni direktor Glavnega weiirarskega deželnega arhiva (Landesliauplarhiv Weimar) Willy Flach Zastav il je velik projekt ure dilve arhiva, katerega cilj je hil ponuditi nporahnikom po'nbne informacije o i zpo vednost i arhivskih fondov, V arhivu so začeli delati na poisdamskeai Inštitiiln za arhivsko znanost (Insliliil Für Archiv Wissenschaft in Potsdam) izobraženi arhivisli in seveda neizogibno germanisti. Ustanovo so primerne lehnieno opremili in .se lotili strokovne ohdelavc arhivskega gradiva, edicij in raziskovalnega deia slednja sta prevladovala že prej, zdaj pa sla dobila nov zagon Arhivislieno in književno izdajateljske! delo, združeni pod isto streho, danes uspešno podpirata in pospe.šitjela drugo druge ga. Zaposleni morajo imeli diplomo iz geramnistike in zgodovine ter dodatno arhiv ist ično izobrazbo, kakšno
ARHIVI XX MS
O delu ar'iivov in /,bomvar.|i I*
255
nudi marbnrška šola.
tjo srede sedemdesetih let sci v arhivu i/delal i po sebne principe /a ¡(rcjJge in popisovanje literarnih osebnih fondov.1- Jedro lega sistema je /a vsak fond izdelan osnovni |i(i]iis, ki nazorno podaja vse vsebinske /.veze izhajajoče i/, proven icnce; pri popisovanja posameznih dokumentov se omejuje zgolj na nujne informai ijeza njihovo idcniiiikaeiju. katere pravda natančno določajo. Pomagalo drugoincga pomena, register aviori;v dokumentov, omogoča neposreden do.s|<ip, kadar obiskovalce i.ščc npr. jiisma določenega pošiljatelja.
Medtem ko zgoraj omenjeni popis uporabljajo bolj kol nterno pomagalo, so inventarji fondov sklepni del arhivske oluiclavc namenjeni objavi, njihove iiiUtfiTticijui pn zčrpnejše ali bolj siimarne ko■ je od visno od vrednotenja vira fond mora predstavili tako temeljilo, da uporabnik i/, niega z. gotovostjo brez dodatnih poizvedovanj lahko razbere, kateri viri g,i bodo zanimali glede na temo njegove raziskave. V njen so z.dru/.eni podatki popisa in registra, skupaj /. inforinanii'imi o gradivu v dmgib fondin, ki se tičejo naslovnika osebnega 'onda Kol prvega so leta 19fi9 i/.dal i inventar Schillcrjevega fonda.- Čeprav je osnovni princip ob'ikovanja fondov enostaven (obsegajo gradivo, /.hrano i i ohranjeno pri določeni osebi), so se ludi v weimarskcm arhivu morali spoprijeli s pro-b'emom razvrščanja predvsem pri fragmentarne, olira njeni]] scslai'i h oziroma najdenih posameznih doki! men lili. Rešili so ga z. oblikovanjem posebne zbirke, urejene po principi:: ustvarjalca ("Autograplicn-sa mm h ing"). Možnost ločevanja fondov vidijo le v primerili, ko Di v nekem fondn ohranjena prevzela tuja zapuščina ostala popolnoma nedotaknjena. Sicer je pri urejanju posameznih fondov največ težav pri listih hrt z vsaki šnega notranjega reda. Zanje je arlivistika poskrbela z. različnimi modeli. V W< ¡marin se od njih krhično distancirajo ker menijo, da tako kol ni mogoče samo enostavno prevzeli izročene ureditve, tudi nobena zapuščina ni popolnoma brez. zakonitosti sestava Modeli le spodbujajo prcnaRljene rešitve, s tem ko vsi po vrsti predvidevajo ločene skupine po vrstah dokumentov (rokopisi, pisma, beležke itd.) in razvr ščanje znotraj Ic-ieb. Zaradi vsebine in sporočilnosti same uredilve jc po njiliovili izkušnjah obstoječe ■sestave pametneje onraniti, .saj jih lahko na druge n.i-eine združujemo in pregledno prikažemo v popisu. Ure i a nje ji; vselej splet vsebinskega in razvrščanja po vrsiah doki miento v, popi sova nje pa nam pomaga po sta' iti v ospredje ffdi vsakega posebej in i/, različnih zorruli kotov, ki z,inuria|0 uporabnika. Po! za dosego lega cilja lajša uvajanje elektronske obdelave podatkov s široko paleto možnosti onlikovanja ključev za vpogled v gradivo v fondu.
Pomoč računalnika pri delu v arlnvu lahko sega
iiCMumhcischlicsMJin; nil Lilcriiliilaichiv. Arbclls^tiniLvül/c (les Coelhc- umi St-hilld'An-hivs in Wciiiwi, llrsfc, vnn Gcr-haid Schiniil. "Lilcralur upil Archive", 7. Milnilicn 1 yyr>. Sti. 17-132.
Invenirte iles Üorlhc unü Schittcr Archivs. Ud. 1 Schittci hcsLind. K ;<Uklor: Gciharu Sthniil. Weimar t'JX<;
tudi na prikaz gradiva .samega1, njegovo skcniranjc v našdi ariiivih m neznanka.
Učinknvila raba računalnika je značilna ludi za projekt dr. Ubcrharda Hhlkeja in dr. Gcralda Hub-inanna, profesorjev književnosti na frankfurlsk? Uni verzi Joliana Wolfganga Goetheja (Johan Wolfgang Goethe Univcr.silal), ob katerem seje fantastična mi sel o brskanju pa arhivih po svetu iz domačega računalnika zazdela bližje resničnosti, predstava o okrogli "knjigi" pribodnosii v obliki elektronskega zapisa, vsebujočega različne nosilee informacij', pa na dlan-Dedič privatnega arhiva vzbodnonemškega pi;;alrljr Uwcja Jobnsona jta jc v raziskovalne namene preda) Gocihejevi univerzi. V njem so ohranjeni pisateljeva delovna in privatna knjižnica, cclotni liposkripi: nekaj osnutkov njegovih romanov, pripovedi in sestavkov, zbirka več tisoč pisem, ckscrpli in ogromen konvokil časopisnih izre/.kov, zapisov in zabeležk Sa univerzi ".o temu gradivu dodali se recenzije članke iz časopisov in revij ter monografije ki se ukvarjajo z delom Uwcja Johns Dna lako so ustvari i! dome in na tujem poznan in pogosto obiskan ra/.iskovaln, center.
Ko so se znašli pred arhivsko nalogo inaleralno zavarovali in upoiahniku ponudili nešlelo izrezkov in zapiskov, so se odločili za kritično računalniško edicijo teksta in virov Johnsonove^a življenjskega dela. romana Jchrcstage. Aus dem Lcbcn von Gcsinc Crcss paid ('Dnevi v letu. Iz živl jenja Gcs ne Cresspahl"1). Ktiman v navidezno dnevniški piipovedm obliki opi snje na eni stran: življenje v ameriškem velemestu v času vietnamske vojne, rasnih nemirov, umorov Roberta Kennedyja m Martina Lutlira Kinga (New York 1967-19(i8) in n.i drugi strani vsakdan meeklen-biirškci!,a provincialncga mesleca od srede dvajsetih do začetka petdesetih let. Johnson jc menil, da bi mo ral roman vsebovali zgodovino nekega časa v nezgodo vin ski obliki. Njegova pripoved niha med fikcijo in resničnostjo, ki jel dnevno posreduje časopi;.. S pomočjo virov ju lahke loenno. Zaradi množice in raznolikosti mater.ala. ki gaje Johnson vgradil v svoj roman, bi bila klasična cdicija prakt.cno neizvedljiva. S ken i ranemu besedilu (strain se ujemajo s knjižno izdajo) oh bok so s ikenerjem posneli še na njegova določen;: mesta nanašajoče sc gradivo. Pod osnovni teksi so vgradili številčne kode, ki napotijo računalnik na ustrezne dokumcnie - izseke v easonisim fotografije, karte, zemljevide, načrte podzemne listke z opazkami pripombe, ob robovih tiskov, pisma (prav tako hi lahko vključili tonske in video sckvcnce). Uporabnik jih zlahka odpre in pogleda s pritiskom na tipkovnico. Poišče jih torej lahko med prebiranjem romana ah po sestavljenih kronoloških, krajevnih vsebinskih, osebnih indeksih po vrsti gradiva (v tem okviru še po naslovu časopisa oz. revije); pri pregledovanju jc mogoče sliko povečevati oz. zmanjševali in tako izboljšali kakovost posnetka tudi v primerjavi v. originaiom. Trad icon al ni sislem opomb
namenjen obdelavi klasičnih edicijskib problcmo" torej vključitvi razlag, pojasnil, komentarjev, lohna čenj. Pilološka in tckslovnokrilična presoja sla bili
Knjiga v slnvenščinii Sc ni picvc Jena.
256
O tlelii arhivov in z.horovan|tli
ARHIVI XX Iy97
pclcg tehničnih /možnosti nepogrešljivi že pri razpo rejanju gradiva za njegovo smiselno strukiuriranjc Sodelavci projekta, pr.mcrnt. i/obražen. Jobnsonovi poznavalci, so lahko z. edicijo na elektronskem mediju ponuc'ili več in prej kol s klasično knjižno obliko.
Pravne piobleme, ki naslajajo pri prevzemanju, obdelavi, uporab: in vrednotcniu osebnih tondov,jc v referatu predstavil direktor marburškn arhivske sole prof dr, P.aincr Policy Najprej je opozoril »a pomen natančnega, cclotno zakonodajo upošlevajočega skle panja pogodbe pri arhivskem nakupu, sprejemu darila al1 le depc/.itu gradiva. Večkrat se jc namreč že /.godilo, daje arhiiv moral vrniti gradivo ker predaje pravne niso izpeljali dosledne.
Nemško arhivsko pravo m nraksa poznata prevzem tujega arhivskega gradiva ki tudi po prihode v arhiv ne postane njegova last. Za take primere ne obstaja dovolj izerpen rcgulacijsk. mehanizem, Arhivska zakonodaja se omejuje na navodila, iz katerih ni mogocc razbrali več kot sam obstoj laksnega načina prevzema. Pri lem pa, da bi redkeje prišlo do nesoglasij, le računa na lastnikovo piavno podkovanost, V prihodnosti sc nc obetajo nobene spremembe. Zato ni bilo odveč spregovoriti o p.evzcmu i" ravnanju s tujim arhivskim gradivom s pravnegr stališča in :z. zornega kota prakse, še posebno zalo, ker veljajo v Nemčiji zvezni in v posameznih deželah deželni arhivski zakoni. Uepo/itc pravno urejajo s pogodbami - na eni strani med zvezo in dcžcio, kular deželni arhivi hranijo v dežalah nastalo arhivsko gradivo zveznih organov, na drugi strani pa zahtevnejše, bolj zapletene z. ¿aschmmi lastniki. Prevzem privatnega depozita arhivski zakon, dopuščajo kadar obstaja zanj javni interes (v Hessnu in Turingiji posehni javni interes), o katerem odloča arhivska uprava. Kako čini bolje sestaviti pogodbe o takem Jcpozilu - podrobno mora opredeliti d or. t op n ost arhivskega gradiva, njegovo urejanje, popisovanje, varovanje, financiranje arhivskega dela, vrnitev ali prenos gradiva v lastništvu arhiva in možno prekinitev pogodbe - ostaja občutljivo in zahtevno vprašanje. Pr njegovem reševanju sc arhivi niso mogli upreti poskusom obli kovanja posebnih vzorčnih pogodb ki sc opirajo ludi na najemne pogodbe splošnega državljanskega prava. Standarnc pog>xlbc dajeji le shematične odgovore, medlem ko ostajajo nejasnosti, ki jih je mogoče v posameznih primerih urediti le z individualnim prisio-pom in nikakor nc brez dobrega vpogleda v lemoljnc predpostavke .sklepanja arhivskih pogodh.
V dveh dclavnicah smo uaelc/.cnci izobraževana (dvanajst Ncmccv, Avslrijcc, Šviear in Slovenka i/ različnih arhivov - zveznega, državnih, deželnih, mestnih, političnega, ccrkvcncga, privatnega plemiškega in ./, rodhin.skega) skušali reševati konkretne primere, ki jih jc pr.pravil dr fiberhard Illner: od spretnosti prepričevanja privatnega lastnika gradiva, naj lc-lcga zr.upa arhivu, prek načina hranjenja gradiva v arhivskih skladiščili, megovega urejanja, clc mentov popisovanja do izdelave pcsamczni'i irven-iarjev, objav virov ter predstavitve hogastva m dela arhivov javnosti s poliudnimi pubfikauj.imi.
Zaradi dohre organizacije jc seminar v sorazmerno
kratkem času prcccj p od ni b no posegel na vsa področja arhivskega dela. Referenti so v svojih problemsko zastavljen-ti podajanjih povezali strokovno /nanje z dolgoletnimi izkušnjami, poskušali so odgo-vor.ii na vpraiama, ki se porajajo v praksi in opozorili na dobrodošlo, v nekaterih primerili nnjno širšo izobrazbo arhivskih delavccv, povezano s področjem na katero posega obravnavana arhivsko gradivo. V diskusijah so p išli do izraza različni pogledi oziroma načini dela v posanie/.ntli nemških arhivih, odvisni od področij, vrst ir količin gradiva tei politike ustanov.
liestandserscbliessung im Literatlirarchiv. Arhcits-yrtindsalzc des Goethe- und .Schiller-Archivs in Weima* Hrsg. von Gerhard Seluiiid. "Literatur und Archive", 7. München l99(i. Str. I7-H2 Knjiga v slovenščino šc ni prevedena.
Aleksandra Mrdavfič
Dunajski pogovori o socialni zgodovini medicine, Dunaj, 5. - 7. decomfcor 1996
Od 5. ■ 7 dcecmbra 1999 je na Dunaju v prostorih mestne hišo potekal mednarodni simpozij z. naslovom fJunajsk pogovori o socialni zgodovini medicine Wiener Gcsprachc /ur SozialgcschieliU; der Medizin. Ta simpozij jc bd drugi po vrsti. V letu 1994 so namreč v o-gamzaciii Avstrijske družbe za znanstveno zgodovino Österreichische Gesellschalt fiir Wrscn-scliaflsgeselliebte 'ÖGWj prvič izpeljali simpozij z. islam naslovim Idejni pobadnik jc bila tir. Sonia Horn, Glavni namen tako prvega kol drugega sim pozija je bil, da sc strokovnjaki, raziskovalci raznih strok (npr, zdravniki, zgodc.inarjt, ariiivisti, sociologi, arheologi, kemiki itd.), ki su zanimajo z.a soi' alno zgodovino mcdieinc, med ;;eboj spoznajo, pogovorilo oziroma izmenjajo svoja mnenja in navežejo stike. Organizatorji se zavedajo pomembnosti interdisciplinarnega dela- Z organiziranjem simpozija so med drugim želeli dati inažnosi mladim kolegicam in kolegom ua predstavijo svoje raziskovalno delo. lic ferali, ki so bili prebrani na prvem simpoziju, so hi i objavljen mesec dr: pred začetkom drugega v letu 199ii. Na prvem simpoziju1 jc bil poseben poLJarek nr.menjen iipwrabi različnih virov pri proučevanju .socialne zgodo/inc mcdieinc ter istočasno problematiki ohranjenosti virov. Nadalje so hile leine socialnc zgodovine obravnavane glede na časovno razdobje srednji vek, novi vek, 19./20. stoletje.
Siripoz.h v letu 1996 pa sta organizirala Avstrijska družba za znanstveno zgodovino Icr Dunajski mestni in deželni arhiv ob podpori delovne skupine za znanstveno zgodovino pn inštitutu /a zgodovino na dunajski univerzi, Ludwig liolt/marnovcga inštituta z.a raziskave mestne zgodovine in avstrijske delovne skupine za raziskovanje zgodovine mest. Idejo za tokratno i/hrano temo 'Dunajskih pogovorov 1996" Zgodovina mesla in zgodovina medicine jc prispevala mag. Sussane Pils iz Dunajskega mestnega in deželnega arhiva. Simpozija sc jc udeležilo okoli 120 ljudi i/
.
ARHIVI XX 1997
O delu arhivov in zborovanjih
24?
sedmih različnih držav (največ iz A ■•'Sirije J. I/ Slo-venijc sva se ga udeležili Marjana Kes in Sonja Anžič. Na predvečer začeli-a simpozija (4 decembra) smo se udeleženci pivič srečali m spoznavnem večeru, naslednji irije ilnnvi pa sc bili zapolnjeni ■/ referati (zvrstilo se jili je 24) in diskusijami Črvi delovni dan (5. deeeiiihra) smo bili najprej deležni pozdrava sv. Miklavža, ki je s polnim košem vstopil v preda val n ko. nam zaželel dobrega počutja na Dnnajn in veliko delovnih uspehov. Za njim j*-, prof. dr. Ferdinand Opll iz Dunajskega mestnega in deželnega arhiva uradno ntvonl simpozij "Dunajski pogovori 1996" ter predal besedo najprej mnderatorjem, ki so v nadaljevanju povezovali referate Vsak referent jc iniel na voljo pet najst minut, chi je predstavil svoj referat, naslednjih petnajst minili pa je bilo namenjenih diskusiji, ki je bila vse:,kozi zelo živahna. V okvim prve Icmc simpozija. Delo na virih pri proučevanju zgodovine medicine, seje /vrstilo 5 referatov.
Kot prvi referent je nastopil dr Httdtdf Mattrcr (Badenski mestni arhiv). Predstavil jt vire v leni ar Invii. predvsem tisie, ki se nanašajo na problematiko baderskili kopališč in lermalnib vrelcev. Posebno pe /ornosi je namenil tudi ljudem, ki .so bili lam /a posleni ter liudem, ki so kopališča obiskovali. Med pomembnejšimi viri navaja zapisnike meslnega sveta, obračune toplic, kopališka pravila, vodnike p:i kopališčih ler halneološk'. monografije. Maurcrjn je sledila dr. Muri« R-istacr fheEcnsk. jrliiv v \Viesbadnii), ki se je posvetila iiiedieinsko-liistorienim virom z.a mesto Kliln. Predstavila je eno prvih medicinskih fakultet, ustanovljena je bila I. I38K, pa tudi nastanek bolnišnic, uhožnic. sirotišnic ter karitativno dejavnusl sanioslanov. Vire je našla v arhivskem gradivu kiiln-skega mestnega sveta, nadškofije, cerkva, samostanov in ustanov /a ubo^c, univerze brivskega ceha ter privatnih oseh. Za Raszncrjevo je referral de. J o liano 'Vcuiivi.uci icr i/, nadškonjskega arhiva na Dunaju, ki seje ukvarjal ■/ viri cerkvenih nšuuicij ki vsebujejo podaike o kugi in diugili nalezljivih boleznih, rojstvih, porokah, sni Mih, upoštevanju higienskih načel, zdravljenji!. najdenčkih, medicinskemu delu duhovnikov, cerkvenih uho/nih zadevali ter b.ivljcU duhovnikov in skrbi z.a onemogle duhovnike. Wcissensteinerjii je sledil dr Petr Svobatlttf (Inštilnt z.a zgodovino Kar love univerze v Pragi), ki ;c predstavil zgodovino medicinske fakultete kot najpomembnejše zdravstvene ustanove na Češkem. Opozoril jc, da ti i teoretično nmral hiti arhiv Karlove univerze bogat, venuar je žal pogorel in od oh ranjenih fondov bi bili 'zanimivi za medicinske teme kvečjemu zapisniki dekanati! n ma trike (17., IS. stol,), personalni akti medicinskega osebja, poročila stanovskih greiinjev.
Po programu naj bi M referatom dr. Svobodiiyja potekala predstavitev projekta Arliivalije na CD UOMu, a je žal txlp.ii I h, tako daje s svojim referatom vskočila C o radia Hrt ker (Univerza v l^eipzigu). Tudi nio jc zanimala zgodovina medr^inske fakultete leip-ziški. univerze (uslanovljena je bila ž.e I. I415) ler «strezni viri. Omenila ic projekt "Zgodovina leipz.iške uni;erz.c v ogledalu svojih fakultet: inventar arhivskih virov k kipziški univerzilelni medicini", ki naj bi po-
vedal spoznanja iz. preteklosti z. današnjim dogajanjem in prispeval k novim ¿poznanjem o sašk' zgodovini.
Dopoldanski del petka, 6. dccsmbra. _,c bil po svečen temi Medicinska oskrba, boW.cn in smri v novoveškem mestu. Moderator jc bil dr. Robert Jiillc (Slutlgarr). pričela pa jc dr Atiticttitiric Kittzelbach flnštiliit za zgodovino medicine univerze v Htidcf bergli). Prispevek jc tcmc'jil na primerjav, med južno-nemškinii mesti, ki so imela avtonomen slalus, ter njihovo okolico. V mestih so namreč nastajajoče medicinske profesije ponujale svoje usluge in skušale izriniti ostale zdravilcc. Ure lorej za boj med akademsko izobraženimi doktorji, rokodelsko i obraže-ii i ii i i ranoeehiiki, kirurgi, a potok a rji ir babicami, ki sc. se morali držati pravil ("Ordnungcn") ler listin-.', ki tej skupnosti m si1 pripadali in so prihajal1 od drugod (čeprav so nekateri imeli ludi akademsko izobrazbo). Razmcrje med lekarn i šivom in 'zdravniške prakso pa je predstavila C h ris'tac Oltacr (Dunaj) lo je n C zorno opisala na prirr.cru dr. Wolfganga Kapplcrja, zdravnika in hkrali lekarnarja v Krcnuu v Ifi sloleiju. Zaradi svoje dvojne vloge jc prihajal v spor lako z ostalimi lekarnarji kol tudi z incslno oblastjo. Za Ollnerjcvo je prebrala svoi prispevek tir. Gnati ti Barih Sctthattni (Innsbruek)'. "Od babice do ženske klinike. Porodništvo na primeru Salzburga'. Gre v a izsek iz gradiva, ki sc pripravlja na izid v obliki samostojne pnhlikaeijc Na tem srečanju pa sc jc avioriea omejila le m mikroštndiio: na podlagi obstoječih virov je skušala rekonstruirali življenje, delo (in pomeni Thercse PVeiffer, br.biee v Salzhiirgn v 19. stoletju. Druga in hkrati zadnja češka referentka ie bila dr. hitltnila llltivttčktiitt (Inštitut za zgodovino maPeine ua Medicinski lak al tet i Karlove univerze). Spregovorila jc o nstanoviivi splošne bolnišnice v Pragi (1790) iri njeni vlogi |iri c\krlii (".dravljcnju) pacientov ter j/obraže vanjti bodočih zdravnikov. Dolaknila seje tudi odnosa med klinikami in bolnišnico, ki c Ha sploinega enačaja; še posebej seje ustavna pri finančnih vprašan/ih, Zi"ul nji v dopoldanskem delu je nastopil dr. Attdrctts ttVijJ (M;.gislratna direkcija mesta Dunajl Raziskave, ki jili jc predstavil, imajo za razliko od ostalih pred vsem historično-demografsk, značaj. Omejil se jc na Dnnaj v času tridesetletne vojne: socialna neenakost, vloga mcdicinu vrhunci sni rli (epidemije, lež,avc s preskrfm, podli ran je nosi). Ta vprašanja naj bi bilo možno obdelati s kvantitativnimi viri.
P ipoldair»ki del jc vodil dr. Alfons l.ahisch (Dilsseldorl), zvrstilo seje 7 referatov. Tokratni ¡kupna tcina je bila Mesto in zdravstvena infrastruktura. Pričel je Ulrirli Koppitz (Inštitut /.a zgodovino me dicine un verze v Diisseldorfu). Koppitz se je ozrl v 19. stoletje, ko se jc že pričenjala skrb za ei aejse okolje, predvsem v mestih: 'lalovanje ulic, sislema lično čiščenje cesl, višanje dimnikov, gradnja kanalizacije in deponip odpadkov. Zaradi povečevanja industrije sc priseljevanje s podc/clja veča, ravno tako pa jt opa/.ili beg meščanov v počitniške hiSice izven meslnega okolja. Omeni ludi nastanek posebnih ako-Ijevarstvenili združenj S svojim referatom jc nada Ijeval njegov kolega i. istega j isti M ta, tir. Martin tVVjvr S c I ta« It z. Svoj prispevek c naslovil z. "Bol
258
O delu arlnvnv m /.borovan.ili
ARHIVI XX 1997
nišnica kot komunalna dejavnost Primer Dii.sscldorf v 19. stoletju." Opiše manjše konfcMonalnc zdravstvene ustanove, ki sčasoma nc zadoščajo več zn nastanitev in zdravljnnic ubc/.nili bolnikov in vseli (¡Mih. ki si zdravljenja v sanaiori|ih in privatnih samoplaeniškili bolnišnicah niso mogli privoščiti. Tako zgradijo mestno bolnišnico, ki se kot javna ustanova uvršča med samoumevne mestne službe oz. dcjavno.->li, kar kasne je postane praksa ludi drugod. Tudi njemu jc sledil kolega l IV//¿«(y; Wurlk, ki sc jc posvetil predvsem umrljivosti dojenčkov konce 19. in v začetku 20. stoletja. Takrai so .sc začela ustanavljati združenja (društva), ki so si prizadevala razbijati osveščenost, zdravje in dobrodelnost v hoj J proti umrljivosi majhnih otrok. Omenja tedaj dobro znanega dr Arihurja Schlossir anna in njegovo društvo, kaierega dejavnost x jc razširila na cclotno družino in okolje, v katerem ta živi. Opiše delo, vlogo in pomen društva.
Po kratkem idmom je nadaljevala tir. Elisahctlt Dieinch (Univerza v Ir.nsbrueku: Institut za zgodovine - oddelek za socialno in gospodarsko zgado vino). V svojem referatu se jc posvetila mestu Innsbruck kake je tekle življenje v tem gorskem mestu v 19. stoletju ter kaj jc določen način življenja pomenil za okolje? Podrobneje so se s problemom inns-bruškega okolja ukvarjali tudi njeni kolegi; takoj za njo jc poročala namreč Wulkury,u Stviulwrgcr (lun s bruck), ki seje ukvarjala s problemom gospodinjskih odplak in odpaikov v lnnsbru;ku v 19. stoletju. Omeni naprave, imenovane "Rit.selien" in "Kinncn", ki so hile speljane v reko Inn, ter "Ratgeln", nekakšne greznice, kjer so sc zhirale fekalije. Povedala je, da so sc prvi pogovori o izgradnji kanalizacije, ki naj hi zaključila nevzdržne lazmerc, začeli že I 1870 Nada Ijcvala je Usa M<n¡ílert ravno tako iz Innsbnieka Ukvarjala sc jc s pojmom ztaka v 19. stnl k« <ii pomenil le mešanice raznih plinov, temveč enoten element, zaznamovan kvečjemu z umazanijo in s ni rade ni, Krnka| zrak je bil nekaj, kar lahko človeka lifdi zastrupi. Ker je nilo v Inn.sbrucku zelo malo ir.dusinjc, so ga začeli propagiral1 kol zdravo mesto z. gorskim zrakom - to naj bi bilo del zdravljenja, pripomoglo pa naj b- tudi k povečanja (zdraviliškega) turizma. Podobno tematiko si je izbrala tudi Christiuc Zsckiw wr (Innshruck); svoj relcrat jc naslovila z "Zdravo goisko ljudstvo in krepki Tirolei", v njem pa se je ukvarjala s pojmom "zdravo mesto", za kar se jc Inn.s bruck vse; kozi potegoval. Prebivalci so težili k izboljšavi sanitarnih razmer. Škodljivost nekega mesta .se je namreč kazala tudi v splošnem zdravstvenem stanju in odpornosti prebivalstva Zadnji referat lega dne jc nosil naslov 'Človek jc, kar je" avtorja Christiami Kafterjv tudi iz Innshrucka. Predstavil je široko problematiko človekovega prehranjevanja od 16 19. stoletja, kar je zaiclo: od kianja živine na mostovih in metanja drobovja v reko, barvanja živil, predelave pokvarjenega piva v iižilncga do sbranjc vanja odpadkov, s čimer so hile zaradi podgan in uiscklov povezane mnoge epidemije. Omenil jc ludi napredek zakonodaje na tem področju: kontrola telit nic in uteži, kontrola zdravstvene oz. hifcnskc nc oporečncsii živil, ipd.
V sohilo, 7. decembra, ki jc bil hkrati tudi zadnji dar srečanji, so predstavitve referatov poickalc le dopoldne. Ta dan so se referati nanašali na dve različni lomi; najprej so prišli na vrsto referati s skupno temo Zdra vsi vena in ubo/.na oskrba v .srednejveškeni mestu. Moderator jc bil tokrat dr I erdinand Opll za njim pa naj bi besedo prevzel dr. Alois Kcrnbauer, vendar jc malo pred začetkom simpozija moral svojo udeležbo odppvedali. Na njegovo mer.io je vskočil dr. Kur! Me:akar'au. Poročal je o kopališčih v Kioslcrneu-hnrgu, ki so delovala v jKiznein srednjem veku in zgodaj v novem vekh. Precej natančno je opisal vire njihoH ohranjenost, nalo pa še nekatere r;zuliatc rrztskav navedel jc predvsem vsa kopališča, njihovo lastništvo in poslovanja, kamor spada ludi beseda o obiskovalci!.. Nadaljeval jc Thmuas Ju s! (Dunajski mestni m deželni aru i v), ki jc pod diobnogled vzel dunajsko romarsko liišo v poznem srednjem veku. Predstavil je pravila in vodenje loše, njene ekonomske osnove skrb za holne ler vire, iz katerih je črpal po dalke,. kciwlth' Matj.-Uuimvt, ki jc govorila za njim, je zanimala socialna strukiura in način življenja žensk na srednejveškeni Dunaj». Pri leni se je opirala pred vsem na testamente, pri čemer je vzula za prcdsia-vitvem vzorec testamem Margarete Prcusscl, premož ne Dim a ¡tanke. Raziskovalka jemlje za osnovo dni žino kot temeljni element socialne strukture.
Po kratkem odmoru so sv;ijc prispevke predstavili še trije referenti Njiliova sknpm tema je bila Skdi za komunalo v 19./20. stoletju. Dr. Juitnw Miko!clzky (Arhiv tehniške univerze na Dunaju;'je obdelala vlogo higiene in skrbi za zdravje v izobraževanju arhitektov i h gnidhcmli inženirjev na tehnični visok' šoli na Dunaj m ud preloma stoletja do konca prve svetovne vojne. Tudi cma .se jc opirala na temeljne značilnosti tcj^i časa: porast industrije in s tem povečano one snaževanje okolja. Pojav krize čistosti voda ter stanovanjske higiene, kako se je to odražalo po snovanjn predmetnika na omenjeni visoki šoli? "/ivilstvo v (liinaj.skili vrtcih, ohrtnili in visokih šolah. Nastanek nove "vede"?" p;i je bil naslov referata Clnudiv Rnkttzc (l)i:naj). Ugotavlja, da gre za raznoliko, interdisciplinarno strokovno področje, ki se je šele v zadnjih desetletjili oblikovala v samostojno naravoslovno vedo. Omeni razvoj študija živilske tehnologije (živilitva) ter pouk podobnih predmetov v šolaii v obdobju 19(XM9lf{, ki so žc vključevali določene izsledke o pomenu in vlogi (zdrave) prelnanc, vrstah in snoveh, kijih človeški organizem potrebuje. Zadnji prispevek je prebral Wnlwr /jrktr (Bludcn/.). Zan, mala gaje iiicdicin ;ka oskrhr. vjrtJtolici manjših mest v 19. stoletju - kol primer jc vzel Vorarlbcrg, Ugotovi, da so bila mesla za okoliške kraje pomembna, saj so bili me.ilni zdravniki Hkrati tudi občinski zdravniki v okoliških občinah. Prav zaradi nezadostne zdravniške oskrbe se pojav ranoeclnišlva lu zadrži dlje kol v mestih. S porastom medicinskih izsledkov pa sc spremeni tudi odnos zdravnik pacient. Do sprememb pride tudi v pojmovali ji i bolnišnic: od špila'ov, ki so predstavljali ustanovo za nego, do bolnišnic, ki pra viloma sprejemajo le akutne primere.
Strokovni del simpozija je bil s tem zaključen. Za
ARHIVI XX 1907
O dela arhivov ni^.horovanjih
259
v .s c udeleženec jc hil lepa pritežnosi za navezavo slikov ler t/.menjavo strokovnih inioimacij kar je bil pravzaprav ludi glavni namen. Nama pa sc jc postavilo vprašan jc: koliko je pri nas na to temo že narejenega? Kakorkoli, dela jc še veliko in ravno takšno srečanje jc lahko stopnica bliže k cilju.
Sonja Aniič. Marjana Kan
Evidentiranje v Public Record Officeu (PRO) v Lonaonu
1.1'nblic ite .(i ti Office London
1.	Ustanovitev in pristojnosti
Puhlic Record Office je hil ustanovljen Icla IH3H pod vodstvom predstojnika z Ifc/ivom "Master of Ihe Rolls" z namenom, zagotovili ohraiitev in varstvo uradnih zapisov ali dokinneniov n« enem mestu in omogočiti njihovo javno uporabo. Ixla 1959 je bila odgovornost za tako imenovane javne zapise oz. dokumente prenesena na vladnega ministra, imenovanega "Lord Chanecllor", za neposredno athim.sira-tivno vodstvo pa jc hil zadolžen stalni državni nradrik, imenovan "die Keeper of Pohlie Record s".
Današnje pristojnosti PRO ipnidjijo na dveh zakonskih aktih iz Icia I95X in 196"? (l\ihlic Rccord Act 1958 in Puhlic Record Acl I9fi7). PRO brani arhivsk'i gradivo najvišjil'. upravni n organov Združenega kraljestva (l)K) in sodišč Anglije ter Walc,;a. Najstarejši doktinicnl je "Oonicsday Book" iz let:. 1086 (popis zemljišč znotraj posameznih grolij iz časa Vilijcma Osvajalca), najnovejši pa segajo titdi že v devetdeseta leta našega stoletja
Gradivo škotskih in severno i iskih upravnih ter sodnih orgnnov, gradivo lokalne aprnve in privatne z'iirkc nc spadajo v pristojnost PRO. Hranijo jih Šle "Ini samostojni ali ločeni (separate) arlovi.
2,	Zgradbe
Puhhiic Record Ofhce doninjc danes na ireli krajih:
a) Chancery Lanc
Zgradila na Chancery Lanc |C najstarejša in se nahaja v centru Umdona. Na tem prostoru j:: hil v 13 stoletju (od 1232) nekakšen doin(hostcl) za Zide, ki so prestopili v krščansko vero. Po izgona Zidov iz. Anglije (no 1290) so sc tu naselil, uiadnlki frhovnej;« sodišča (officials of Ihe l;i\v con ris of Chancery), od katerih jc hil najviiiji "Master o)' Ihe Rolls", ki jc v letih 1377 do 1837 npo-ahljal tc z^rachc za svojo uradno rezidenco kol skladišče za dokinncnle in kol sodišče. 1-cla 1837 je ta prostor odstopil za nov Puhlic Record Office. Sedanje zgradbe .so liilc zgrajene v leliti 1851 190?
Arhi'j na Chancery Lanc brani predvsem gradivo sodišč od naismrejših časov do danes m gradivo
centralne vlade približno do leta I800.
V	skladiščih jc prostora za 30 500 ickocih metrov gradiva.
Ima 3 čitalnice, vključno s čilalnico za mikrofilme, pa ludi prostor za hrambo večjih doku men tov. Zmogljivost čitalmc ic 120 ohiskovalecv
Posebnn soha, ki lahko sprejme 136 uporabnikov, ie namenjena pregledovanju mikrofilmov, na katerih se nahaja;-' podatki o iletjih prebivalstva v ohdobiu 1841-IUHI. Do julija 1990 bili ti niikiofilmi dostopni v prostorih PRO na Portugal Slrecl.
V	zgradbi na Chsnccry Lanc jc ludi po^chcn raz stavni prt stor. imenovan muzej, v katerem je manjša stalna razstava dokumentov.
b)	Kew
V	prcdmcsiju l-ondona. v ohmofju Kcw, sla moderni arhivski zgradbi. Pr'a jc tiila zgraiena Icla l()77. druga pa v zadniih letih.
Ti: hranijo novejše gradivo državne uprave - oddelkov vlade, vojaške zadeve in gradivo drugih organizacij, predv.sciii od leta I890 dalje
Ima tri čiiainice od katerih jc ena namenjena uporabnikom map in dokumentov večjega formata, druga nporahnikom mikrofilmov, iretja, ki lahko sprejme 31K obiskovalcev, pa vsem osi al i m Posebej ohslaja šc l.i. "reference room" soba, kjer sc nahajajo vsi pripomočki za uporabo nrhivskega graui/a (arhivska pomagala) kol so seznami o/ popisi (inventarji in indeksi. V lom prostoru .sc nahaja tudi I.-. "Inquiry desk" (in(|inry pcvpiašc^anjc poizvedovanje, pre iskava). k^cr so no\inecni na razpolago razni vodiči, ki seznanijo arhivskega obiskovalca t. dcjavnosljo i i org mizimnosi jo PRO pa I odi z. v.scbino in načinom ureditve posameznih fondov in zbirk Gradivo sc naroča s pomočjo računalnika. Naročda se prenesejo v iv;lrezni skladiščni prcslors konipntcrskiiii siitcmom s pomočjo terminalov. Gradivo sc I ran spori ira vodoravno z. električnimi vozički, navpično pa s poniočju tekočega irakn, ki kroži skozi vsa nadstropia zgrndbe. Upornnnik jc s posehnn elektronsko nnpre ictj (pager) obveščen, da ie gradivo zan j pripravljeno. Čas priprave gradiva v zadnjem ča.ai z.na.ia lahko tudi le 5 minul,
c)	Hayes
Skladišča, ki lahko sprejmejo 346.600 mclrov gradiva, se uporabljajo kol vmesm arhiv M"jhna čiial-niea (s pclimi sedeži) jc dostopna uporabnikom rio dogovoru.
3. Organizacija PRO
Do Icla I99l jc bil PRO razdeljen v naslednic 3 oddelke:
I. Records Services nnd Publication.; Division (arhivska služba v širicni pomenil) je opravljal vsa dela v zvezi z doki one ni i k j se že nahajajo v PRO: čitalniško in informacijsko službo, nrcdni.iko službo (ukvarjala seje z izdelavo arhivskih pripomočkov tn njihovo objavo), skladiščne službo (varstvo arhiv skega gradiva v skladišču in doslava gradiva do čilal-niee in nazaj), reprogralska sekciji (oskrbovanje k^pij arhivskega gradiva zJ uradne potiche in za vse oitaic uporabnike), upravo, konzcrvacijo in restavracijo
260
O delu arhivov in zborovanjih
AlihIVf XX 199?
2.	Records Administration Division - vsak oddelek 07. organizacijska enota PRO je bil povezan z arhivskim uradnikom pri doloeercn upravnem organu (Departmental Record Ofilccr), ki jc bil dolžan skrbc.i za vse gradivo od njegovega nastanka oz. spri j eni a v oddelek pa do njegovega prenosa v PRO oz. do nje govega ui.ičenja Razvrščanje in odbiranje dokumentov v oddelki1 jc izvajalo osebje oddelka, odgovorno za arhivsko gradivo, pod v ti d si vam inšpektorjev (inspecting ofllccrsj oddelka Records Administration Division pri PRO, ki jc imel /lasti pomembno vlogo pri zadnjem postopku odbiranja ("Second Review"1), pri katerem jc sodeloval tudi Departmental Rccord Officcr. Oddelek jc tudi upravljal ali vodil vmesno arhivsko skladišče Hayes in vzdrževal zveze s skladiščnimi prostori izven PRO.
3.	Establishment antl Accounts Divi ¡ion nekakšne skupne službe, ki se ukvarjajo s kadrovskimi zadcami, financami in ptitlobnim.
Leta 1992 jc bila organizacija PRO že takale spremenjena1
1.	Public Services Dcvision - opravlja vsa dela v zvezi 7. dokumenti, ki se že nahajajo v PRO. Ta oddelek se deli šc v naslednje pododdelke:
a/ Readers Services department (čitalniška služba) nadzoruje čitalnice in zagotavlja infornacije uporabnikom in potcncialrim uporabnikom
b/ Editorial Services department (uredniška s luž ba) zagotavlja in vzdržuje splošna in specifična arhivska pomagala (pripomočke za uporabo gradiva) k dokumentom n načrtuje oz. pripravlja lovrslne publikacije
c/ Preservation department (oddelek /a varstvo arhivskega gradiva), ki vscmijc:
- Renository (skladišče ali skladiščna služba): odgovorna za uskladiščcnjc dokumentov, omogoča njihovo uporabo v čilalnib ,n skrbi za vrnitev gradiva
Conservation (konzervacija): konzervira in popravlja gradivo
Liaison (povezovalna služba) - vzdržuje pove zavo s skladišči za tiste javne dokumente, ki se na-baiajo izven PRO
d/ Publications and Public Relations department (oddelek za publikacije in stike z javnostjo)
2.	Government Services Division (zunanja služba) Vsak oddcick ali organizacijski subjekt določi oddelčnega arhivskega uradnika (Departmental Rccord Officer DRO). ki je odgovoren za vse gradivo od časa, ko jc nastalo ali bilo sprejeto v njegov oddelek, pa vse dotlej dokler ni predano PRO ali izločeno (uničeno ali kako drugače). Osebje oddelka, določeno /a delo 7. gradivom (dokument1), pregleduje gradiva in odhira tisto, ki jc predvideno za trajno branbo (arhivsko gradivo) in predajo PRO To delo poteka pod viidstvom m nadzorstvom inšpektorjev PRO (°RO's Inspecting Officers), ki imajti skupaj z od-aclčmmi arhivskimi uradniki posebej pomembno vlogo pri izvajanju končne selekcije ("Second Review' ).
3.	Corporate Scrviccs Division (skunne službe) upravljanje, kadrovske zadeve, nastanitev, rcprograi ska in finančna služba
4. Uporaba ;irliivskqja gradiva in njjnc omejitve
Dokumentarno gradivo, i/brano za trajno hrambo, kot Angleži imenujejo arhivsko gradivo, je normalno otlprio vi javnest v j'nblic Rccortl Offiecu v januarju po nrcicku 30 let od njegovega nastanka. Datum dostopnosti določenega arhivskega gradiva za uporabo se izračuna tako, da se doda 31 let koledarskemu letu, v katerem je naslal najmlajši dokument v zadevi oziroma kaki tlrugj skupini dokumentov. Seveda obstajajo številne izjeme titl lega pravila: dokiimcnli osia-neja pri ustvarjalcih; dokumenti so dostopni za uporabo pred po'ekom 30 let, gradivo m dostopna v.a uporabo za daljša obdobia; gradivo se liram na peseb nib mesu1! izven Public Rccord Oificca Za vsako tako ii.jcmc je potrebna posebno soglasje Lorda Chan ccllorja. Ministrstva in drngi ustvarjalci arhivskega gradiva, katerih gradivo hrani Public Rccord Office, imajo pravico začasno dobili svoje dokumente nazaj bodisi za administrativne ali kakšne druge potrebe Tako se lahko zgodi, da gradivo, ki jc sicer dosiopno za uporabo, ni veti no na razpolago uporabniku.
V	primerih, ko gradivo po prciclcu tridesetih let ni dostopno za :i|.orabo, obstaja več možnosti:
a) Dokiimcnli so zadržani na ininislrstvih (scction 3/4 of thc Public Records Act 19.SSJ, kadar vsebujejo visoko občutljivo informacijo, ki zadeva nacionalno varnost ali '/nšcilo posameznika, ali kadar morajo (islau pr ustvarjalcih zaradi lekočega deia le teb.
h) Podaljšana zaprtje dokumentov, ki jih hrani PRO (scction VI of thc Public Rccord Act 195K 1967), ki vsebujejo zaupne informacije, dokumentov z občutljivo vsebino, katere razkritje bi lahko škodilo javnemu interesu ter tistih dokumentov, ki vsebujejo informacije o posameznikih, ki bi laliko škodovale živečim osebam ali njihovim potomcem, čc hi prišle v iavnost.
V	papiiih (class lists) ;o dokument' k. iih '/atlc vajo take omejitve uporabe, poscbci označeni. Kadar le omejitve z;idcvaju celo skupino ali razred arhivskega gradiva (class), pa jc to označeno v Cnrrcnt Guide. Dostop do zadržanih in zaprtih dokmncntov jc izjemoma mogoč z jamstvom ali s posebnim dovoljenjem ustvarjalca gradiva. Uporabniki se morajo obraiti na nstreznega Department;]] Rccord Officcr-ja, katerega naslov dobijo v Rcfcrcnce Room
5 Pripomočki za raziskave jrnivskcgii gradiva
V	posebnih sobah, imenovanih "reference room", so uporabnikom na voljo različna arhivska pomagala, in siccr;
a) Vodniki (guides)
Glavni in centralni pripomoček za raziskave arhiv skega gradiva v PRO jc vodnik, imenovan Currcnt Guide, ki v.scbujc kratek opis vseh skapin dokumentov (classcs df reeords) ter njihovih ustvarjalcev. To vodnik ima 3 dele Prvi del (Part I) vsebuje administrativno zgodovino vsakega ustvarjalca, prc:l-vsem razvoj njegove organizacije in funkcijc. Drugi del (Part II) našteva vse skupine dokumentov (classcs) po altannmerienem redu fskupina črk in številk) z
Aliiliv] XX 1997
Odcln ¡(rliivov in zborovanjih
261
naslovom v.sickc skupine dokumentov (class), časovno obdobje, v k;«cruii mi dcAumctffl nastali, število tehničnih cncit ter opis njilicivd vsebine. Tretji del (Part III) predstavlja indeks k prvemu in drugemu delu. Current £uidt še nI v eeluti nadomestil vseh, v preteklosti /delanili vodnikov in je za nekatere skcipinc dokumentov (classes) in njihovih ustvarjalcev poircb-iiu še vidno uporabljali Current Hid* to the contents of the Public record Oflice vodnik iz let 1963-1968 v treh zvezkih.
Za nekatere popi.larncjše in pogostejše predmete raziskav so na razpolago poseli ni informacijski listi (leaflets), na pfinter: Dokumenti o rojstvih, poroknh in sinr'iili, Doku men', i u Društvu narodov; Domesday book; Dokumenti kol viri /a lokalno zgodovin« Britanski vuiaški dokumenti kot vir za biografije in gencalogije Registracija dru/h in podjetij; Dokumenti ktaljcvili letalskih sil; privfcni prevoz; Trgi in sejmi; Emigranti: Dokumenti policijske sliii.be; Dokumenti kraljeve mornarice; Dokumenti zunanjega ministrstva pi; letu 1782 itd.
b)	Ripisi (class lists)
Obstaja več serij popisov. Vsaka vsebuje več zve/kov, ki su urejeni po alfami meri enem redči od AB 1 do Z.SPC 11. Olise/nar.t zvezka je odvisna od velikosti skupine arliivskcg;c gradiva (class), tako da nekateri popisi vsebujejo več zvezkov, veusili pa 1 zvezek ohsegic več manjših skupin oz. razredov arhivskega gra'liva (groups of classes). Popis običajno v ¡cli nje naziv ustvarjalca, signatnro, ki jc sestavljena iz črk ki označujejo naziv ustvarjalca (group letters), in številk ki predstavljajo ozn.'iku razreda (class number), številke tclmičuili enot, opise vsebine /. danimi in šle v.'lke posameznih clcikfunentov oz. strani v okviru tehnične enote. Gradivo je urejeno in popisano kronološko, po idicecdnem zaporedju, po geografskem redu tdi |io predmeti i vsebine (subject order). Nekateri popisi imajo indekse, ureditev gradiv;c pa je večkrat ric/.lo/ena v uvodni besedi.
c)	Prvotna informacijska sredstva (original means of reference)
Istočasno z nekaterimi skup nam arhivskega gradiva so liili izročeni tudi registri ali inueksi, ki so nastali pri ustvarjalcu in so praviloma navedeni v ustreznih popisih. Tisti, ki se rtajveč uporabljajo, se naliaiajo v informacijskih sobah, ostale pa je mogoče naroČiti na enak način kot arhivsko gradivo.
d)	Kartotečni indeksi (card indexes)
Predstavljajo pomožno informacijsko sredstvo za
določeni skupine o/, razrede dokumentov (classes).
c) Primčivki (handbooks) in razne publikacije
Izredno bogastvo se skriva v številnih objavah virov, priročnik h mi zgodovinskih študijah.
a posamezne skupine ali vrste dokumentov obstajajo objavljeni priročnik i ki pojasnjujejo vsebino gradiva, na primer: Iskanje prednikov v PRO (Tracing yoeir Ancestors in the Pulilic Record Office, .1 rd edition. 1984), Vodnik po pečatih v PRO (Goide to the •Seals in the Public Record Orfirc, 19.S4), Dokumenti generala 1 yra (Records of the General Byre, 1982) itd.
Vse publikacije, ki se nanašajo na ' ;avne doku menic" (public records), so na razpolago v recepciji
PRO ah pri založbi ller Majesty's Stationery office Veliko popisov in indeksov je izšlo pri "L:st and Index society". Njihov seznam si tipotfbniki lahko ogledajo v informacijski sobi. Na razpolago so tuui letna poročila, ki vsebujejo ir.formacije o delci PRO in arhivskem gradivu.
V t.i. "reference room" labko donijo uporabniki tudi ustne informacije, nekatera dela, k: vsebujejo razne splošne informacije, pa so uporab'likom do stopna v čitalnicah PRO.
II Kvidcntir;injc v PRO
Gradivo, ki je pomembne, za zgodovino Slovencev se nahaja predvsem v arhivski /gradili v Kcw, k :r se hrani no vej.še gradivo. Največ ¿radiva, pomembnega za Slovenijo in Slovencc, sc nahaja v okviru gradiva britanskega zonanicga ministrstva, (Foreign Oflice), zaiu bova ta fond nekoliko natančneje predstavili.
A. \rliivsk(i gradivo zunanjemu minist rsl v;i (l'uruRii Office H)) od letu 178?. ti a I je
"Foreign Offlcc" jc bil ustanovljen leta 1782 in /dni/en v Foreign and Commonwealth Office v leiu 1968. V času od 1782 1968 jc bil odgovoren /.a vodenje britanskih odnosov s skoraj vsemi državami. Arhivsko gradivo foreign Office je bilo pri urejanju razdeljeno v-edem pomeniliMcišili kategorij:
1.	General Correspondence (splošna korespor denca)
2.	Registers and Indexes (regi;lri in indeksi)
3.	Embassy and Consular Arclu/es (arhivi imiha-sad in konzularni arhivi)
4.	Confidential Print (zaupni tisk)
"i. Treaties (pogajanja spora/umi)
č Private and Private Office Papers (privatni, osebni arhivi)
7 \rchives of Giuimissions and Conferences (arhivi komisij in konferenc)
Ra/cn teb velikih skttp.n arhivskega gradiva Foreign Office tvori ta fond Se nekaj dodatnih, sub-sidiarnili serij arhivskega gradiva
1. General Correspondence
Arhivsko gradivo te skupine scstavljajc; dokumenti. /brani v Londonu kot prejeti spisi britanskih predstavnikov v tujini m osnutki odposlanih spisov, zapisniki korespondenca s tujimi predstavniki v Veliki Britaniji, korespondenca /. dmgimi vejami britanske vlade icr privatniki Dokumenti, k. r.o nastali pred letom 1900, su razvrščeni v skupine (classes) od FO 1 do FO 84, F9 90 do PO 92, PO 95 dr. FO 11L Večina dokumentov je razvrščena po deželah, vendar jc tudi nck;ij skupin dokumentov (classes) splošne in mešane narave, ki ne zadevajo prav določen i h dežel Za nas najdemo gradivo predvsem v PO 7, kjer jc /brano gradivo, ki zadeva Avstrijo.
Dok ume nti, ki so nastali po letu PHXi, pa so razdeljeni v .skupine (classes) glede na subjekt:
262
O delu arhivav in /.borovannii
ARHIVI XX TOP
Africa, New Series 1906 1913	FO 367
Claims from 1946	F0 950
Commercial 1906 19?0	FO 368
Communications from 1936	F0 950
Consular from 1906	1=0 369
Contraband J9J5i-r920	F0382
Cultural Relations from 1944	lo, 924
Dominions Information 1929 193.3	F0627
Foreign Publicity from 1947	F0 953
Political from 1906	F0371
Prisoners of War and Aliens	FO .383
Treaty from 1906	FO 372
Največja in najpomembnejša za nas jc skapina Political FO 371.
2.	Registers and indexes
Gradivo te velike skupine so, km nam pove že naslov, registri in indeksi K.it pri prednji veliki ska-pini arhivskih dokumentov sc tadi ta del na več manjših skupin (classes) ali razredov, če preva^mo dobesedno:
Registers of General Correspondence
¡817 1920	FO 566
Miscellanea, Scries 1782-18L7	F095
Tbc Rcgislcis (Library Scncs) and
1 ndexes of General Correspondence
1808-18y0	FO 802
Mikrofilmi	FO 566 in FO 804
Fotokop'jc	FO 738
Indexes (Printed Series) to
General Correspondence	FO 409
3.	Embassy and Consnlai Archives
To arhivsko gradivo sestavljajo dokumenti, ki so jih britanska diplomatska predstavništva prejela ud Foreign Ofiicc, in osnutki njihovih dop;sov v L ondon ter dnkumcnli lokalne korespondence ter predstav niste v 7, vladnimi in drugimi organ1 tujih držav, z. drugimi britanskimi predstavniki, zastopniki in privatniki Med tem gradivem sc nahajajo taoi regis.ri rojstev, porok m smrti Britancev, ki so hivaii v tujim, sodni, poslovni in urugi doki imeni i. Med tem- doka menti jc veliko "rzeli, saj gradivo nekaterih predstavništev splob ni ohranjeno ali pa so ohranjen, samii registri.
4.	Confidential Print
V poznih dvajsetih letih dcvcinajslega stolct;a so sc začeli dokumenti posebnega pomena oz. važnosti tiskati v več izvod in in pošiljati iredscdnikii vlade (Cabinet) v Foreign Office, na druga ministrstva ali hri-tanska predstavništva v tujini kot zaupni tisk (Confidential Print). Arhivsko gradivo sestavljajo take po samezni list: kot tudi obsežni zvezki. Zbirka Comidcn ti^l Print, ki j< urejena numerično ud lela 1827 do 1914, se nahaja v FO 881 Paralelne serije so v naslednjih 94 arhivskih skupinah (classes), ki dupliciraju numerično serije za obdobje, ki ga obsega, ji sc raztezajo do novejših datumov. Njihova urejenost temelji bodisi na deželah, grografskiu področjih ali snbicktih.
5. Treaties
Arhivsko gradivo te skupine se deli Sc na skupine ali razrede (classes), in sicer:
Protocols of Treaties	FO 93
Great Brita i and General	FO 83
li at i ficat ions of Treaties	l;0 94
Multilateral Treaties	FO 949
European Economic Cummoniiy	FO 974
6	Private aril Private Office Papers
Do tega stoletja su razni luji predstavniki odtujili kui privatno lastnino mnoge neregistrirane, a uradne dokumente. Sedaj sestavljajo te privatne zbirke, ki biLe kasncic vrnjene Foreign Ofllecu, približno 30 skupin arhivskega gradiva (classes).
7	Archives nf Commissions and Conferences
Piireign Oll'iec hrani ludi gradivo (arhive) številnih
mednarodnih komisij, v katerili |e med drugimi dr/avami sndelovila litdi Velika Britanija, in komisij, kicr st,*i sodelovali ;c dve državi in je bila ena od njiju ludi Velika Britanija. Gradiva hritanskih delegacij na mcdmi'ddnih konferencah mijdcniu n.*i primer v FO 37.3 374, FO 608, FO 893, l:fl 840. ho 934. Prcccj tovrstnega gradiva je tudi v drugih fondih.
P.ileg teh sedmih velikih kalegorij arhivskega gradiva pa vsebuje fond Foreign Office se nekaj manjših kaieguri' arhivskega gradiva:
The Chief Cierk
Wartime Classes
Passport Oftlce Records
Records concerning Germany and Austria from 1945.
Arhivsko gradivo Foreign Officea je opi iano v IJ in til. zvezkn "Guide to (hj Contents of the Public Record Office" (HMSO, 19(i.3 1968) ter v oddelku 802 1. dela in v 11. delu Carrent Guide. Zdu izčrpno zgodovina Foreign Officea in podrohno opisano njegovo pisarniški! [iiislcvanje najdemo v Public Rccord Officc Handbooks No. 13. Tiie Records of the Foreign Officc Handhuok No. 15. The Second W.irld War (I1MSO, 1972) p;i nusi pudalkc o spremembah, k i so nastale kot posledica vajr.e, in podaja podrobnosti o arhivskih skjipinah (classes). Za orientacijo znotraj posameznih arhivskih skupin (classes) pa so narejeni popisi (class I ¡sls). Pndatjco za Slovenijo oz. Jugoslavijo na|dcmo v naslednjih popisih: HMSO 15 New lists, HMSO 18 New lists HMSO 19 New lists.
Evidentirali sva pn evidencah in pu gradiva za obdobje po končani 1. svetovni vojn i pa dr 60. let.
It. Evidentiranje pn l-vicIcnciih
V prvih letih najinega dda v PHO sva e 'idcntiiali arhivsko gradivo, ki je pomcmhno za zgodovino Slovencev le po popisih (clas- lists). Z evidentiranjem sva zaceli v nkvirii funda foreign Office. Tako sva na podlagi evidenc izdelali popis gradiva v okviru kategorije Political from (FO 371), ki jc po obsegu nai-obširnejša in po vsebii.i na splošno naj pomembnejša kategorija General Correspondence. Pnpis je razdeljen kronološko, znotraj enega leta pa po državah aii
AkHIVl XX 1997
O delu arhivov in zborovanjih
263
kakšnih drugih geografskih ali političnih enotah. Podatke /:A Slovence najdemo pcid gesli'. Jugoslavija, Trsi. Avstriji in Madžarska Popisali sva le gradivu v okviru Jugoslavije in Trsta (del popisov sla opravili Inch Metka Gnmbae in Vlasta Tul). Popise liti potreb-nn dopolniti še s podatki o koroških Slovencih (Avslr"a> in Slovencih, živečih na Madžarskem. Popis ie narejen za obdobje od leta 1921, ko se začne gta-tlivo za Jugoslavijo, pa vse do leta I960.
Istočasno sva po popisih ugotavljali in evidentirali lini: gradivo, ki jo pomembno /z Slovenijo, a sc nahaja v drugih kategorijah PO. Takti sva evidentirali tudi popise za rlcdečc kategorije gradiva:
Po popir.ih sodeč je največ Itivrslnega gradiva v PO Embassy ;md ennsular archives Yugoslavia-correspondence 1919 lo 1957. Pod Iti kategorijo je uvrSčcno arhivsko gradivo ambasad in konzulatov. Potem ko je lela 1941 druga svetovna vojna žarela tudi Jugoslavijo, je bila britanska ambasada iz Beograda premeščena najpwj v London, leta 1941 v Kairo, lela 1944 spel v London, vendar pa se je Se istega leta vrnila mizi v Beograd. Gradivo za obdobje 1920 1940 ie bilo uničeno, nekaler, tleli gradila po letu 1940 pa so zapeti tudi za PO let. Takti sva po popisih evidentirali tisio gradivo, ki ga uporabniki lahko dobijo in ki se mimiša na Slovenijo. To gradivu je nastalo v letih 1941-1945, ](>47-P>48. 1950-1'¿57. V iltisirat jo navijava neksj izvlečkov iz evidcntiianega popisa:
Ixio 1941 - Political: Mibajlovie, Political: Slovenes
Leto 1942 - Armed forces agreement. Diplomatic service: Yugoslavia-, Pood, medicines for Yugoslavia; Political: Croats and Slovenes
Leto 1943 Foreign relations Yii-Sovici; Political Slovenia; Liaison missions: Tito; Slovenes Lcto 1944 - Partisan general; Minorities Italian Slovenes in Egipt-status; Cabinet-B::ri meeting
Leto 19">1 - Political affairs internal: general Ptili lical affairs external: relations with Ilaly
Leto 1952 - Political ¡if fairs internal: Slovenia; Economic affairs: general; Religious affairs: Roman Calholic
Leio 1953 Crime antl liautl Leto 195fv. Trial of Milovan Djilas Lcto 1957: Internal political situation Gradivo, ki sc nanaša na Slovenijo, sva našli tudi v PO 950 FO 421, PO 3fi9.
3, Evidentiranje po gradivu
Popisi, ki so dostopni na potliagi pripomočkov za uporabo, so zelo splošni, zato jih je nujno dopolniti na podlag- gradiva. Ozirali sva se namreč na dostopnost g:adiva in želeli dobiti tudi nekakšen splošen pregled nad gradivom tega fonda v obdobju 1921 I9(i0. Pre gledali in zapisali sva posamc/nc ožje tlele gradiva, kalerii vsebina iz obstoječih popisov ni razvidna Najbolj »rolio in nezadostno je predstavljeno gradivu za obdobje 1921-1937. katerega vsebina sploli ni označena. Vsebinski opisi kasnejšega gradivu so velikokrat pomanjkljivi ali prcsplnsni (npr. Pi.litical situ-
ation, Economic policy ol Yugoslavia Foreign policy ;if Yugoslavia, Yugoslav internal political situation, Yugoslavia antl the War, German activities n Yugoslavia Situation in Yugoslavia: The Partisan move meni, Yugoslav armed forces, Yugoslav Quisling, requests (on surrender leading personalities in Yugr slavia. Religion, Press and journalism. Minorities, Sport, Labour and trade unions. Economic Ai 1 lo Yugoslavia itd.).
Do sedaj sva evidentirali 14 tehničnih enot za leto 1921, 16 za Jclo 1941, l2zalcto 1942, 3 za telo 1943 9 za leto 1944, 17 za leto 1945, 12 za leto 1946, 15 za leto 1947, 12 za leto 1948, 1 za lolo 1949, 2 za leto 1950, 2 za leto 1951, 2 za leto 1952, 2 za leto 1953. 1 za leto 1954 in 1 za leto 1955.
Pri popisovanju sva navedb oznako fonda, leto, št. tehnične enote m opis vsebine. Na p.irner:
PO 37i, leto 1921, Central Jugoslavia, tehnična enota Št. 6201. št. zadev 1395 1891. strani otl št. 9473 do konca:
-	Lxeciition of Treaty ofRapallo
-	foreign Polii y
Questions arising from Execution of Treaty of Rapalio
hitnrc of Fiume and Porto Baros
Agreement between Italy and Jugoslavia concerning ■ume
Commercial Cmvention between Italy and Jugoslavia
Italian Desire Revision of Treaty ofRapallo
Italian Proposals rcean ing I'l'imc antl BiLros
J. (Jugoslav) - Italian Negotiations for Adriatic Settlement
Treaty nf Commerce betweer Italy antl Jugosla
via
■	livacualiort of Dalmatia
-	Situation of Piunic
Negotiations heiwecn Italian Governmeni and SC S
iSorbii Croat Slovene) government regarding evacuation of so-called third zone
-	Expenses incurred in connection with funeral of late 1-icld Marshal Misitch
Admirably rccirtls left at Fi"mc
Včasih zlasu pri evidentiranju gradiva, nastalega pn letu 1941 sva se odločili, tia sva zgoraj opisanim elementom popisa dodali še dva podatka, ir sicer v kaiercm mesecu določenega leta je gradivo nastalo in ktlo je ustvarjalec posameznega dokumenta o/ kdo ga pošilja Na primer:
FO 17) letu 1941, Yugoslav internal affairs, št. tehnične enote 30216, št. zatlevc 115
Rationing of staple loods and other commodities - comments on the possibility of some form of rationing being introduced for staple... (nov, 1940) /From: Campbell, Belgrade/
Januar
Conditions in Yugoslavia gives details of present food conditions /From: Mr. Campbell/
-	Creation of Ministry of Footl and Supply /From: Mr. Campbell/
■	Conditions in Yngoslavir - gives dclails of pre
264
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XX iyy7
sent food conditions, and of types and quinines obtainable /From: Mr. Caniphcll/
Creation of Ministry of Food and supply (januar in marec) Februar
-	Economic conditions m Yugoslavia /brcni: De partmcnt of Overseas Tiadc (communicated)/
• Regulations governing tlv: relationship hetween the Brard of Foreign Trade and national Bank of the Kingdom of Yugoslavia /From: Department of Overseas Trade (communicalcd)/
Bank notes jent in by Mr. Raciq /From: India Tyre and Rubber Company Limite*!/ Marec
-	Transfer of j($0000 dollars from Central Bank of Yugoslavia to Central bank of Turkey /From: Sir H Knatclibuli Hugesscn, Angora/
-	Yugoslav crcdit in United Slates /From: Sir G. Kent/
-	Minis'ry of Feod and Supply /From: Mr. Campbell, Belgrade.'
April
Yugoslav finances /From: Mr Kelly, Berne/ Maj
Yugoslav finances /From: Mr, Frascr/ Financial position of allied Yugoslav Govern menl/From: Mr Campbell, Lisbon/
-	Yugoslav diplomatic and consular officials ah-road - financial diflicullics /From: Sir R Campbell (Lirbon), Sir O. Sargent/
-	Yugoslav finances /broni: Sir M. Sanipcon (Cairo), mr Frascr/
Yugoslav gold /From: Mr. M. Sampson/ Junij
-	Ministry of Economic /From, Warfare/ Yugoslav gold I .nancial agreement between the
Governmcm of the U.K. and the Government of Yugoslavia /From Yugoslav Ambassador/
Repatriation of t> Slavko Zignei (fehruar in junij) /From Home Office, Mr- Frangcs,, Mr, Armstrong Ministry of War/ Julij
-	National Dank of Yugoslavia /Frcni: Mr. Kelly (Bcme), Mr, Frascr/
-	Transfer of funds fcr the Yugoslav Legation in Stockholm /From: Mi Mallet/
Scptcmhcr
-	Request for funds for the Yugoslav Legation in Moscow /From: The Manager 'iarcbys Hank (Dominion, colonial and Overseas/
Pri pomembnejših dokumentih sva navedli točen datum dokumenta, včasih tudi, komu je namenjen, pcdrobncjc sva predstavili vsehino dokumentov, ec je bilo teksta več, pa sva 'ake najvažnejše dokumente fotokopirali. Na primer:
FO 371. lete 1941, ll. M (Her Majesty's) Consul at Ljubljana, št. tehnične enoic 302*l8, št. zadeve 81 (i Februar
-	H. M, Consul at Ljubljana, 5. 2. /Front: Mr. Campbell, Belgrade/
Records conversation between first Secretary and senior official of the Ministry of foreign affairs whe
explained the difficulties which had arisen in cnn-nee'.ion wub H. M. consnl at Ljubljana. He intimated tli.it if Mr. Prttitt was not recalled they would have to ask him to leave Ljubljana Yugoslavia, he said, would piobable !xi at war in ahout two months, but it must be i in a elcar issue. Yugoslav Government would mit provoke Germany about the appointment of a Consul.
-	Subvcisive activities in Italy and Germany through Slovene nationalists, 6. 2. /From: Mi Camp bell, Belgrade/
P. has coniplaincd of our "terrorist activities" in Italy and Germany through Slovene nationalists and requested that they be .stopped on the grounds of serioi's difficulties tlicy have caused wilh tlic Axis to wnoin they give occasion to /grp. onitil./ "similar pri '¡leges" Remarks followed lines s milar to those reported in my telegram No. 541 of 194P. See also my telegram No. 770 and your telegram No. 694.
2. As far we know no "terrorism" takes placc hut only introduction of /^rp. und./s and harmless inter feicnee with rolling stock. Charge of terrorism s pni-bahly hased on old information about defunr-i earlier period. S.0.2 is, however making sure, after which I will make rccomodalior oil (lie attitude to he adopted. Complains and matters reported in iny telegram nnder reference are doiibtlcs.; connected.
-	H. M. Consnl at Ljubljana, 27. 2. ¿From: Mr. Campbell, Belgrade
III lividentiranje drugih fiiindnv, polej; Arci^n Office
Fo popisih sva ugotovili, da se gradivo, ki se nanaša na Slovenijo, nahaja tudi v nekaicrili ilrngih fondih (na primer: War office - WO 354) vendar pa je tega gradiva znatno manj kol tistega v ok. iru FO.
M aleja J t'raj. Jelka MrSk
Poročilo o delovnem ob!sku v Kanadi meri 13. in 30. majem 1997
Po delovnem programu evidentiranja arhivskega gradiva drušiev slovenskih izseljencev na Niagarskcni polotoku sem nadaljevala pri društvu Slu ".vas ki narodu i f/iaii UPA PaRK i' St. Catlicrinesu, Ont. Popis arhivskega gradiva zapisnikov - za obdobje 1967 1997. Na novo sem pridohiln arhivsko gradivo .SV»-um i s k v § 11 ti rušiva .vi*. Jo?yfu, H a n h I lo n, On'.. Usta-novljcno je bilo 1. 1937 S seboj sem prinesla preko 700 fotokopij zapisnikov za obdobje od ustanovitve do maja 1997. Gradivo bcm oddaja, ko bom predstavila dejavnost ''rušiva.
Ob prihodu Športnega društva SLOVI ,N1JA iz Hamillona na turnejo po Sloveniji v okviru Ministrstva za vzgojo, izobraževanje in šport pa bo prinesene tudi arhivsko gradijo Slovenskega ku11urnega
ARHIVI XX 1997
O de.lu arhivov in zborovanjih
26.*)
družil'« SLOVnmKl PARK iz Cambridgca, Oni., ki v 2f) rcgislratcrjih predstavlja celotno dejavnost lega društva v letih njegovega ohsloja. Gradivo be ob .svečanem sprejemu društvenih lunkcionarjev in Spori niknv 1. avgusta letos predano v prostorih Arln/a Rc pufikc Slovenije (gradiva nisem predhodni pop: sovala). SIttvctirktt ktdntrtut druži rt t SAVA iz Kitchc-nerja bo v nosili proslorili, kamor so preselili tudi del arhivskega gradiva, poskušalo do prihodnjega leta zbrali, kar je Se mogoče dobiti, da ga p.ipiavimo za uredilcv, knmplrtirarje in popis.
Največ časa sem namenila dopolnilnemu zbiranju gradiva za S Starti s h/ folkittruo rkupitto NAGELJ iz Toronia Programirani Irijc dnevi niso zadoščali. Organizirali smo srečanje vseh picdscdniKov, pa ludi nekai plesalcev ker je arhivsko gradivo pomanjkljivo ohranjeno. Dopolnjevali smo manjkajočo iden^fi-karijo folo^rafskcga gradiva, z. zvočnim posnetkom predsednikov, koreograla in uslanovhelja drušlva pa sem poskušala zapolnili vrzel pomanjkljive dokumentacije. Za to društvo pripravljam jubilejno publikacijo ob 40-lelnici obstoja. S.l S. NA0E1J jc najstarejša delujoča pksna skupina v Kr.nadi
Sestala sem se 4uoj z odborom za prpnvo "Slovenian Tour 1997" Športnega drušlva "Slovenija" v Hamiltonu, da smo uskladili termine in sprejeme v posameznih predelih Slovenije in dorekli l i. primorski del, za kalerega so me prosili ob lanskoletnem ob;sku v Kr.nadi.
Z novim predsednikom Vseslovcnr.krga kulturnega odbora v Tnronlu sotn se dogovorila za nadaljnje sodelovanje, prav lake s koordinaiorjcm Slovenskega koordinacijskega odbora, NIAGARA v Sloncy Crccku. Posnela sem ludi pogovor z uglednim glas benim eniuziasiom narodnozabavnega Žanra Miianim Slefanccm. ki ustanavlja že čelrl ansambel avienlične slovenske glasbe
Slovenska izseljenska društva so me po"abilla tudi na vse društvene in družabne pnrcdilve, ki so se dogajale v času mojega bivanja med numi. Ic tla vseh zaradi časovne stiske nisnm mogla obiskal . Sera ¿c pa uspela udeležili nekaterih mullinacionalnih priredilcv na niagarskem ibmočju.
Zahvaljujem se Mi.iistrstvu za znanosl m tehnologijo in Ministrstvu za kulturo Republike Slovcnnc ler Pokrajinskemu arlvvu v Kopru, ki mi že vsa leta omogočajo terensko delo med kulturnimi drušlvi kanadskih Slovencev. Prav tako se zahvaljujem Amba sadi Republike Slovenije v Ottavvi, ki mi vsako lelo pomaga do navezav novih stikov s kanadskimi Iržav-nimi ustanovami ir Arb.vu Republike Slovenije ter Uradu za Slovence po svetu MZZ US. Menirc;, da bo lak način dela vzpodbudil ludi druge razseljene pripadnike našega naroda po svetu, de bodo bolj skrbno čuvali arhivsko gradivo - najbolj avtentično dediičino za eeloslen prikaz kulturne zgodovine slovenskega naioda
M i Hat Trzbse-Štolfa
Oton Zupančič in I-ranče Koblar pozdravljala člane bolgarskega PEN kluba oh prihodu v Ljubljano leta 1931, posnel Božidar Jakae S!«\i<aski jilotski url ur /trt Arhivu Rs/addikr Slttvruijr
266
Ocene in poročila n pnhlikLeijan ¡n rnzsUiv:ih
ARHIVI XX 1997
Ocene in poročila o publikacijah iS razsta\ ah
Ostale publikacije
Nacionalno poročilo o kulturni politiki Slovenije
Poročilo o leni. kako so javne oblasti v Sloveniji porcgalc na področje kulture in kakšen je bil rniliov odnos do kulture, je bilo namenjeno predstavitvi pred odborom v.z kuliuro Komiteja za kulturno sodelovanji Sveta Evrope Po predstavitvi 25. novembra 1996 je doživelo nekaj sprememb, letos pa je i žilo - skupaj s poročilom evropske sirokovne skupine pn fakulteti za družbenc vede (v zbirki Teorija in praksa) z naslovom kulturna politika v Sloveniji (355 str.). Kot avtorja, vodja projekn in strokovna koordinatorja Poročila se navajata Vesna Čopič in Gregor Tnme
Po uvodni predstavitvi opisuje Poročilo kulturno politiko v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vključim 7, obdobjem po !ctu 1990 lei navaja nekatere splošne kazalce kidtiimih dejavnosti, osrednji del Poročil,i pa zavzemata op:^ in analiza kultirme politike pti posameznih kulturnih dejavnostih. Poročilo zaključuje s Ključnimi vprašanji kulturne politike v Sloveniji in izhodišči za pripravo nacionalnega kulturnega programi. Avto'jcm Poročila je treba priznali, da st;i s pomočjo sodelavcev in na osnovi dosedanjih gradiv (zlasti se v zvezi s kulturne dediščino pogrsto navaja jržc Humcr) zbrala veliko podatkov, nekatere ugotovitve pa poTcbujcjo korekture, Na lake področja arhivske dejavnosti želimr opozoriti v tem prt >pcvkn.
Ni mogoče trditi, da v obt'ohju agitpropovske kulturne politike, kot Poročilo označuje leta 1945 do 1953, v kulfjrnopolilienih dokumentih tako rekoč ni bilo govora c varstvu kulturne dediščine Tako stoji v Priročniku za krajevne ljudske odbore (III, del, Ljubljana 1950, str. 171), kako ic npr, arhivsko gradivo "nenadomestljiva priča o položaju in razvoju našega ljudstva v preteklosti. Nedavno so to gradivo oskrbovali lujci, ki niso dopuščali da bi mi dobili pravo sliko o našem narodnem in družbenem razvoju. Brez dobro urejenih arhivskih zbirk ni mogoče pravilno zastaviti zgodovinske znanosti, ne podpreti naših državnikov z dokazili v borb za pravično ureditev naših meja. Dobra oskrba in izraba arhivskega gradiva je lake potrebna za kulturni napredek ljudstva jn je bisivena jp&ra državne moči." Številna uničenja predvojnega arhivskega graJ'va v tem času pa kažejo, da jc bil dejanski odnos obiasti do arhivov povsem dru gačen, z. izjemo posehnih arhivov, ki so jim hili zaupani dokumenti "junaške dobe naše zgodovine".
Poročilo navajaL da v omenjenem obdobiu za
ptnlročje kulture ni bilo posebne zakonodaje, z izjemo področja .spomeniškega varstva, ki jc bilo v prišlo.-nosli zvezne zakonotlap:. V zakonu o varstvu kul'ur-nih spomenikov PLRJ / dne 23. 7 1945 in zakonu z enakim na ilovoni z dne 4. 10. 1946 ;e na, bi kot "premični kiilturno-zgodovin:;ki spomeniki" razumelo tnd arhivsko gradivo, vendar se je zavarovanje arhivskega gradiva na podlagi tega zakona ■/krvnio kot neus trezno, nakar "o že leta 1948 izdali zvezno uredbo o začasnem zavarovanju arhivov (z dne 12. 3 1948), ki je določala, da bodo državni arhi"*, v sporazumu z zavodi za varstvo kulturnih spomenikov, dajali začasna navodila o ravnanajn z arhivi, dokler ne bo izdan zakon o arhivih in registratnrah. Do tega jc prišlo čez dve leli, ko je bil sprejet splošni zakun o državnih arhivih (Uradni list l;l.RJ, št. 12/50), ki ne pozna več povezave ; spomeniškim varstvom. Ved kulturne in-štitneije, ustanovljene takoj po vojni, načrtovane pa že med vojno sodi tudi Arhiv Slovenije, takrat imenovan Os>-ednji državni arhiv Slovenije
Obdobje 1953 do 19/4 imenuje Poročilo ohdobje državno vodene kulturno politike. Navaja, tla si je pat lija obnnila eksklnzivno vodilno politično vlogo, izje ma so bila področja, ki za politiko niso bila posebno zan, iiiva. Na teh jc novi sistem omogočal nvelj;iv Ijanje relativne strokovne samostojnosti. V kulturi naj hi hila poleg spomeniškega varstva in drugih laka liuli arhivska dejavne si. moramo pa dodati, daje po drugi strani to por, .en i lo popolro brezbrižnost oblasti za probleme arhivske dejavnosti in da posledice lega sc dolgo niso bile odpravljene 'predvsem se je to poznalo pri zagotavljanj n prostorov za arhive). Poleg zakonodaje iz. petdesetih let bi kazalo omeniti še skiop zakonov, ki so naMali kot posledica usklajevanja z novo Ustavo, sprejeto leta 1963, Med to sodi tudi zvezni splošni zakon o arhivskem gradivu iz leta 196J. in prvi slovenski arhivski zakon (Zakon o arhivskem gradivu in arhivih) iz leta 1006. Po sprejemu ustavnih amandmajev XX do XLI ieta 1071, ki so prenesli vrsto pristojnosti od federacije na repuh ikc (od leda' nit o bili vce potrebni splošni zakoni za področje kulture), ,e b'lo potrebno novelirati tudi zakon o arhivskem gradivu in arhivih (1973)
7z naslednje obdobje samoupravno vodene kulturne politike (1974-1989) navaja Poročilo, tla je bilo v Sloveniji (i arhivov, Točen podatek jc 7, čc imamo v mislih splošne arhive: Arhiv Slovenije ter 6 medobčinskih. Potrebno pa je navesu, tla so imeli regionalni arhivi tedaj 5 (sedaj 7) dislociranih enot, ki jih po
b
ARHIVI XX 1997
Oeenc in pnrnč11 a n publikacijah in razstavah
267
rnčilo sploh ne omenja, in tla je ob,tajala šc vrsta posebnih arhivov, ki so bili tedanji oblasti pcilrehni, da lii jim zaupala po.ilieno obciilljivcjše gradivo.
Kn je v obdobju po Icln 1990 predstavljeno Ministrstvo za kulturo, se v njegovem sestavu omenja ludi Arhiv Republike Slovenije, pri katerem je povedano, da skrb' za arhivsko gradivo državnih organov in drugih z zakonom določenih pravnih oseh. Naj dodamo, tistih državnih organov, ki delujejo za območje vse države.
Poglavje Opis in analiza varstva arhivskega gradiva in arhivov začenja z restitneijo arhivskega gradiva slovenskega izvnra in mednarodnim sodelovanjem arhivov. Pravilneje bi liilo nr/likovali med reslilucijo, le je vračanjem arhivske gradiva, ki je bilo odneseno med vojno, in vračanjem arhivskega gradiva, ki je prišlo pr redti poti v arhivu, ki so zaradi državnih spre menih ilanesv Fijini, moralo pa hi bili lako gradivo po naeeln ]irovenienee v slovenskih arhivih.
Ni mogoče Inliti, da se je arhivska mreža v Sloveniji izoblikovala v petdesetih letih. Poleg že obstoječih so tedaj nastali nekateri arhivi, ki so bili jio nazivu "mestni", ker zakon drugačnega naziva ni dopuščal, zbirali pa so gradivo z območja okraja. Ti arhivi so bb ustanovljeni v krajih, kj^r so se ohranile večje količine starejšega gradiva; ponekod pa so lo vlogo prevzeli lokalni muzeji. Nastanek arhivske mre že pa je omogočil šele arhivski zakon iz trta 1966,
Prv'č je Skupščina Socialistične repul iike Slo veni|e, in iicer njen prosvetno-kulturni zbor, obravnavala arhivsko služIm v Sloveniji IX. decembra 1964 na podlagi obsežnega gradiva z naslovom Položaj, problemi in perspektive arhivske službe v SR Sloveniji, ki je predstavljalo osnovo za pripravo zakona m smernice za delovanje arhivske službe vsaj dve desetletji. Njegov glavni avtorje bil dr, Sergij Vilfan, ki je tedaj nosil mdi glavno ležo pri pripravi zve/,ne arhivske zakonodaje. Povzetek gradiva je Pil objavl jen v Naših razgledih 3. oktobra tega leta. Na podlagi arhivskega zakona jc bila ustanovljena Skupnost arhivov Slovenije, ki laj h; predstavljala v danih razmerah nekak nadomestek za arhivsko BirdReijo, Na ljeno iniciativo, m v soglasju z občinskimi skupščinami, je liila oblikovana arhivska mreža, ki je če/, čas poskrl-hela za celovito in enakomerno zagot a vranje arhivske dejavnosti na iilimiiejn vse Sloveniji:, Pri oblikovanju arhivske mreže smo se zavedali, tla ta ne more slediti upravnim zahtevam, ampak da je treba upoštevati historične osnove, Poslcdica tega jc seveda določena neenake m ern ost območij k- je / enotami arhiva po vsem obvladljiva, /xlo zgrešeno pa je mnenje, da je itcilo zavndnv merilo /a ra/vitosl varstva kulturne dediščine. Skupnost arhivov Slovenije je sjirejela na dalje sklep o nazivih delovnih mesl in ugotavljanju strokovne tiposohljeuost: v arhivih ni načela za sestavo pravilnikov o uporabi arhivskega gradiva, Sa nioupravni sistem pa je v nekai letih onemogočil na daljnia prizadevanja za celovito organiziranost arhivske služlie ler njeno enotno in usklajeno delovanje Netočen ie podatek, da jc zakon i/, leta 1966 vzpostavil statusno razlikovanje Arhiva Slovenije in drugih arhivov, Sele z zakonom o republiških upravnih orga
nih iz leta 1974 (Ur.l SRS, št. 39/74) je postal Arhiv Sli Slovenije repuoliška organizacij, medlem ko so bili regionalni arhivi samostojn zavodi. Temelj za lo razlikovanje pa ni liila vrsla gradiva, za katerega je bil pristojen republišk, arluv, marveč nove naloge; 'Arhiv SR Slovenije opravlja upravne in druge naloge, ki se nanašajo na arhivsko in arhivsko malčno službo."
Nastanku /akona o naravm in kulturni dediščin iz leta 1981 je bc.rovala politično motivirana zahteva o enolncm sislcniu varstva kulturne dediščine. Zato 'C bilo potrebno nvesli delilev na dediščino (kulturnega pomena) in na spomenike (posebrega kulturnega pomena), kar je za arhivsko gradivo povscir ncuslrc/.no. Zakon je moral priznati specifičnost arhivskega «ra diva, s tem c!a ga jc obravnaval povsem ločeno, Dej sivn je namreč, da pr njeni varujemo (-sto, kar i/ pričuje njegov zapis, zelo redko pa gre /a njegovo zunanjo podobo, Zalo so temeljne v vsakem arhivskem zaknnu prav določbe o dostopnosti, ki pa jil je zakon o naravni in kulturni dediščini kar i/.pusti1 Nadalje jc ta zakon vpeljal razglašanje uslvarjalrcv dokumentarnega gradiva (v obliki določanja dru/ benih pravnih oseh, ki izročajo arhivsko giadivc arlii vu), pri čemer moramo poudarili, da je makrova-hiri/.acija gradiva v slmkovnem oziru povsem zgrešc na. Dal puje osnovo za enotno metodologijo dela. Na njegovi podlagi jc izšlo namreč 6 pod/.akonskin aklov, ki jih je Poročilo (razen enega) povsem prezrlo (o pobojih za uporabo arhivskega gradiva o odbiranju in i/roeanjii arhivskega gladiva, o sestavi ir. vodenjn evidenc, o strokovni usposobljenosti dclavccv družbenih pravnih oseb ler članov društev ki delajr z dokumentarnim gradivom, o pn pravni šivu i,', oprav Ijanjn strokovnih izpitov, o strokovni obdelav; ,,l z delavi pripomočkov za ra/.iskave). I*ruvilnik o načinu izvajanja materialnega varstva pa je šc iz leia 1966. Drugo pa je vprašanje, koliko so se ti pravilniki iz vujali v sisienni samoupravljanja. Ni čudno, da ugotavlja Pnročilo, da ima npr. mariborski arr:v več kot 9 000 tekočih metrov gradiva, celjski pa 3,000, čeprav oba pokrivata približno enako območje Poročilo i/po stavlja zato prav pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu ter pripominja, da brc/ strokovno verificiranih standardov /a odbiranje in izročanje arhivskega gradi".! arhivu ni mogoče kom jietentna določiti proslorskc in kadrovske potrebe arhivov. To trditev je avtorica lega del D Poročila očitno povzela po stališču RepubPškega komiteja za kulturo, ki ga jc posredoval l/vrsrii svel Skupščini SRS ob obravnavi arhivske službe v Sloveniji na seji /bora občin 14, decembra 1977 ir se no la način izognil ra/.pravi o reševanju perečih prostorskih problemov, ki so ga predlagali arhivi. K temn moramo dodati, da j^ odbiranje arhivskega gradiva strokovno, ne pa politično vprašanje ler da l,!m, pozitivni način odbiranja arhivskega gradiva zagotavlja dovolj rc-slrikliven dotok gradiva, le da ga jc Ircba izvajati.
Poročilo seje listo na nekif mc:;tih obregnilo ob novi zakon o arhivskem gradivu m arhivih, ki da so ga "i/terjali arhivski delavci". Navaja, da je zakon pe-državil regionalne arhive in njihovo gradivo. Brc/, dvoma je v sedanjem času lo n-iibc^jša rešitev za
268
Occnc in (inročila o publik.ieijnh in razstnv.-ih
ARHIVI XX P»7
gradivo, ki so ga ti nrhivi zhraii. Nc moramo si predstavljati, kako bi razdelili l» gradivu med sedanje samoupravne lokalne skupnosti, niti kako bi tolikšno Število lokalnih skepnosti zagotavljalo delovanje regionalnega arhiva. Ni pa ločno, da arhivski zakon nc daje pravice pokrajinam (če hodo ustanovljene), jla ustanovijo svoje pokrajinske arhive. 7 člen zakona določa: Arhi-sko ,avno služho opravljajo Arhiv R Slovenije, regionalni arhivi in arhivi lokalnih samoupravnih skupnosti, po Ustavi pa so pokrajine .širše samoupravne lokalne skupnost. Naslednji očilek jc ta. da nevi zakon predpisuje pogoje za ustanovitev arhivov le, če so ustanovitelji lokalne skupnosti ali druge javnopravne osebe, nc pa ludi. krdar jc ustanoviteljica država V primeru ko ^e ustanoviteljica arhiva država, izdaja ustanoviteljski akt vlada R Slovenije, pogoje za ustanovitev arhiva pa hr predpisoval minister. Pač pa vsebuje 6. člen arhivskega zakona dolžnost glede materialnega varstva, ki jih mora izpolnjeval arhiv, kar pa jc bisiveno. Poročile nadalje navaja, da jc zakon v temelju spremenjen glede odnosa do arhivskega gradiva v zasebni lasti (v primerjavi ■/ zakonom p naravni in kulturni dediščini). To jc ločno, ker ludi sedania Ustava drugaec obravnava zasebno lastnino ket Usiava, na kateri je temeljil zakon o naravni in kulturni dediščini. Sicer pa samo Porodilo v nadaljnjem poglavju navaja, | daje ireba spoštovati pravno varsivo lastnikov spomenikov, ki se jim zaradi javnega interesa omejujejej pravice", tc pa pri pisanem gradivu velja še toliko bolj. Različen način obravnavanja javnega interesa do različnih vrst kulturnih spomenikov pa izhaja i/, narave stvari, ki jc prcdmci varstva.
To poglavje rsehuje ludi vrsto tabel Za tab:lo4. 9 pa jc treba povedati, da ni vir Ministrstvo za kulturo, marveč jo jc sestavil mag. Brane Kozina na podlagi podatkov, ki so jih posredovali posamezni arhivi.
V nadaljevanju ohravnava Poročilo ključna vpra šanja kullume politike v Sloveniji. V poglavju Varsivo kulturne dediščine oh/.alujc, da jc propadla rešitev, po kateri naj bi se razvil enoten sistem varslva v.sch vrst aediščinc, nc uvidi pa, da jc enoten sistem zarati narave stvari nemogoč Nadalje pravilno ugotavlja, da se jc pokazala kol neustrezna delilev na kulturno dediščino in kulturne ..pomenike, kar da jc tudi neprimerljivo z drugimi evropskimi ureditvami. Nc moremo pa se strinjati z oceno, da h hi!o to posledica pomanjkanj, popisovanja in vrednotenja kuitumc dediščine, marveč je posledica nerealne zahteve po eno)nem sistemu varstva kulturne dediščine.
Med cilji, ki na i hi .spremenil' sedanje razmere, navaja Poročilo, da jc potrebno uveljaviti enotne evi-denre dediščine enotno inventarizarijo in valorizacijo dediščine. Ali jc treba to razumeti kot poziv, da opustimo mednarodne standarde za popisovanje arhivske ga gradiva? Poročilo nadalje poziva na sclcktrmosl pri varovanju dediščine, nič pa ne omenja nujnega sodelovanja s pristojnimi ministrstvi pri ustvarjanju pogojev za valorizacijo dokumentarnega gradiva (npr. usklajevanje s podzakonskimi akti, ki jih izdajajo druga ministrstva, pa zadevajo tudi arhivsko gradivo, zagotavljanje hnmhc dokumentarnega gradi ra, k. ga
potrehiijejo občani za uveljavljanje pravic, pa ni ar liivsko gradivo itd,). Med cijji so izpuščeni nujni ukrepi države pri zagotavljanju varstva javnega arhivskega gradiva oh privatizaciji m reorganizacijah poc' jelij. V nadaljevanju jc med cilji navedeno zagotavljanje delovnih razmer in stilu; ij a m - področja kulturne dediščine - i/, česar se lahko ali pa ne razume tudi zagotavljanje pnisloiskih kapacitet za iir^mbn arhivskega gradiva, kar je v tuukciji vzdrževanja spomenikov, ne pa zagotavljanja delovnih pogojev. Iti splošnih usmeritvah za pripravo nacoualnega kul-lurnega programa upamo, cia jc treba kol slovensko ustvarjalnost, ki ji je ircha zagotovili možnosi za arhivi.anjc, razumeti tudi arhivsko gradivo, ker si hrez zagotavljanja potrebnih prostorski ti kapacitet za arhive nacionalnega kulturnega programa ne moremo zamišljati.
J o le '/j m Idr
Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov od srede 13. stoletja do leta 1991, 1. del, Izbor zakonov in predpisov
Avtorji: M Adamič (Arhiv Kepuhlikc Slovenije), H. Arislovnik (Zgodovinski arhiv v Celju), Ž. Bizjak (Zgodovinski arluv Ljuhljana), M, Buko.šck (Zgodo"inski arhiv v Celju), M Čampa D, Darovcc (Pokrajinski arhiv Koper), M Fujs (Pokrajinski muzej Merska Sohola), M. Gombač (Arhiv Republike Slovenije), H. Ilolcman (Pokrajinski arhiv Maribor), B. Kozina (Arhiv Republike Slovenije), D. Krnel-Umck, (Pokrajinski arhiv Koper), A. I^cskovcc, L. Vičrih-Lavrcnčič (Pokrajinski arhiv v Novi Oorici), T. Mrgole-Jukič (Zgodovirski arhiv v Ptuju), B, Ogrizek (Pokrajinski arhiv Maribor), N. Troh? (Arlnv Republike Slovenije) J Zomar (Arniv Republike Slovenije); Rcdakrija in uredništvo1. B Kozina Ž. Bi/jak, B Ilolcman, B. Urnck, Ljuhljana: Arhiv Republike Slovenije. 1997, 279 strani
Ker je pravosodje praviloma eno ml najbolj de iav-nd: področij onlaMi, za delom pravosodnih organov ostaja kopica gradiva, kar predstavlja trd oreh pred vsem za arhivi ste, pa ludi zgodovinarje in ostale poznejše uporabnike, ¡'roblcinatiko urejanja pravosodnih fondov pri nas dodatno zapleta šc zgodovinska spe-eiTika, saj so tleh slovenskega ozemlja Ickoni stoletij pripadali različnim državnim in s tem ludi pravnim ureditvim. Krt vemo, spadajo zgledno urejeni arhivi med Icmcljnc atribute sodohne države. Pot do urejenosti pa vodi pteko lislcmatikc, ki ra :ionalizira in poenoti strokovno obdelavo fondov. K temu naj hi prispeval ludi Širok projekt izdelave priročnika ¿a strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodnih organov, ki bo v celoto povezal i/.ku.injc praktičnega
i
ARHIVI XX 19<1?
Ocong in poročila o publikacijah in razstavah
26y
dela z. arhivskim gradivom pravosodnih organov na eni, in znanstvenoraziskovalnega dela s lega področja na drug slran
lliblikacij« z naslovom Izbor zakonov n predpisov predstavlja prvi del omenjenega projekta. Zamišljena je kol obnova za naslednje dele, od katerih bo drugi predstavil temeljne pojme, organizacijo, razvoj, pris'ojnosii in poslovanje pravosodnih organov ler gradivo pravosodnih institucij Trelji del naj bi iz.šel predvidoma v natnianj šlirih z.vez.ktb, ločenih glede na vrslc organov 'sodišča, tožilstva pravobranilstva, organi pravne pomoči) in bo govoril o slrokovni obdelavi gradiva pravosodnih fondov ter ./delavi pripomočkov za uporabe po mcdnaroJnih standardih za popisovanje arhivskega gfadiBi. Ko* četrti del pa bo i':Xlan sto"areek pravne icrminologijc, ponicnihnc z.a razumevanje virov.
Na zahtevnost in obsežnost lenialikr: kaže že način naslajanja prvega dela priročnika, saj je pri njem sodelovala vrsta slovenskih strokovnjakov, ki se po klicno, piaktično in znanstveno ukvarjajo s proble matikc gradiva pravosodnih organov Večina avlorjev ie ludi zaposlena v slovenskih arlibih in dela na gradivu, ki se povečini vsebinsko, teritorialno in ča sovno pokriva s lemo njihovega prispevka.
Prčujoča knjiga podaja izbor zakonov in pred piso\| ki se nanašajo na delo pravosodi,ih organov na našem ozemlju. Prcglnd sega od sredine 18, sloletja d« leta 1991 Začetek časovnega okvira je praktično pogojen s postopnim ločevanjem sodstva od uprave v habsburški monarhiji in z njim povezanim naslajanjem pravosodnih fondov ki jih danes hranijo slovenski arhivi. Do izrazilc.ga odstopanja od zastav Ijcnc časovne meje prihaja le glede ozemljit Beneške republike, kjer so starejši arhivski viri bogatejši, prav n' picdpisi, veljavni v njenem zadnjem obdobju, pa dal,rajo Se v srednji vek.
Pregled r.orm sistematične pokriva državne oziroma upravne tvoibt ler s tem različne pravne sisteme ki so v posameznih obdobjih obstajali znotraj navedene časovne razmejitve na širšem slovenskem ozemlju, in Sicer po naslednjih poglavjih: Habsburška 1110-naihija - avsuijski del (sreda 18. stol. do 1918); Mabs burška monarhija ogrski del/ Madžarska ljudska republika/ Madžarska republika svetov (1785 do lr':ta 19I9V Beneška republika (130/ do 1797)'. Italijansko kraljestvo (1805 do 1809); Ilirske province <1809 do 1813)-, Država SHS, Kraljevina .SHS/Jugoslavija (1918 do 1941); Kraljevina Italija (19l8 d;; 194.V, Nemško zasedbrno ozemlje (1941 do 1945), Italijansko zasedbeno ohmočje/ "L;uhljanska pokrajina" (1941 do 1943): Mrdžarsk» zrsldb^u. obmoCjc ^1941 do 1945); Jugoslavija - Slovenija (1941 do 1991); Slovensko primorje H944 do 1947); Svobodno tržaško ozemlje (1947 do 1954). Poglavja se pričenjajo s shemo /.cmljevida Slovenije na katerem je približno označen potek meje določene države oziroma upravnega obmoCia Temu je kratko dodano še nekaj hfrt-venih poti itkov, ki pojasnjujejo nastanek in razvoj dotienc upravne Ivorhc i: poudarkom na dejstvih, ki so pomembna za naše ozemlje predvsem z vidika organizacije pravosodnih struktur
Vrako poglavje je ra/.dclicno na dve podpoglavji. V prvem, z naslovom Viri in literatura, so za posamezne državo navedeni različni uradn iisli oziroma njihovi ekvivalenti, zakoniki in druge zbirke predpi sov, k> viehujtjo norme, relavanlnc /a uslroj in delovanje pravo srninih organov. Ponekod so si nor ali avtorji pomagati tudi s citiranjem arbi,rskih fondov in literature, kjer so norme zbrane. Poleg naslovov virov je praviloma naveden se kraj in čas r.ihovc izdaje ter napotek, kako naj b. picdpis pravilno navajali. Urcd niški odbor se je namreč zavedal, da so cnoln' standardi za citiranje virov pomembni ludi pri obdelavi arhivskega gradiva. Kl;uh temu sc žal mso mogli ogniti spremembam nekaterih že usialjcruh kratic ker bi se sicer pn različnih slarejših virih ponavljale Pr. vsakem splošnem viru je naveden šc seznam nekaterih arhivov in institucij, ki vir branijo kar utegne uporabnikom prihranili mnogokiai zelo zamudno skanie. Seznam sicer Sc zdaleč ni popoln, kar pa nili ni b:l namen uredniškega odbora, ki seje odločil praviloma le za navajanje lisiih imetnikov, ki so n.-jlažc dostopni uporabnikom gradiva v posameznih slovenskih arb-vili. Na koncu prvega podpoglavja so dodam še morebitni ostali, manj pomemhni pra"ni viri in nekaj temeljne literature ki sc nanaša na piavosodni ustroj doiičnega teritorija. Tudi lu gre povečini zgolj za izbor, ki ho zahtevnejšega bralca usmeril k .skanju ostalih del.
V drugem podpoglavju so iz splošnih virov, citiranih v prvem podpoglavju, po kronološkem redu navedeni posamezni predpisi, ki so pomembni za delo z arhivskimi fondi pravosodja. Skupaj ie lako v ccloini publikaciji navedenih kar 1174 predpisov, Izhoru posameznih norm je botroval izključno praktični vidik. Navedene namreč ni .o vse norme, povezane s pra vosodjeni, ampak samo liste, za katere so rcdakiorji presodili, da so pomembne pri delu z. arhi".skin grr divom pravosodja in so tudi povečini dostopne v knjižnicah arhivov Avtorji posameznih prispevkov 30 sicer gfede na splošne smernice izbirali norme po svoji presoji, redakcijski odbor pa je opravil izbor in snov pecnol'1
I^tdpisi so razvrščeni kronološko in so čez vso knjigo kontinuirano šlevilčcni. Pn vsakem predpisuje poleg datuma izdaje naveden njegov nasJov, oziroma če lega ni, kralek povzetek vsebine in kratica vira v katerem sc nahaja. Naslovi zakonov, ki so b'li objav Ijem samo v tujem jeziku, imajo dodan ;mi:cln pre lod v slovenščino. Tudi slovenski naslovi stanjsih zakonov naj bi bili, po b:scdab urednikov, /aradi boljše ra/.umlt.-tisli pon:k;>d prirejeni, kar pa m nai-boljia rešitev Nekaterim predpisom so dodane še opombe, ki koristno pojasnjujejo posamezne norme. Publikacijo zakljueuicjo stvarno ,n krajevno kazalo, tci seznam kratic uporabljenih virov.
Knjiga je rezultat zglednega skupinskega dela, saj je njena široka zasnova lako po teritorialni, kol po časovni stiani z.ah'evala sodelovanje strokovnjakov, povečini delavcev v arhivih pa ludi zunanjih sod :-iavccv, iz vse Slovenija Osnovno kvaliteto pričujoče publikacije naidenio predvsem v njenem praktičnem značaju Zato bo kljub nckalcri.11 nedoslednostim gc-
270
Ocene in poročila 11 puhtikaeijali ir razstavah
ARHIVI XX 1997
covo nud' ¡1 solidno osnove naslednjim delom priročnika /a .strokovno obdelavo arhivskega gradiva pravosodja in arhivrtom olajšala njihovo delil. S tem pa je prvi del ludi doicgcl svoj osnovni namen.
Poleg lega jc pomembno, da publikacija določa enotne standarde za navajanje virov, kr.jti samo strokovne in enotne smernico vodijo k sistematični in strokovni obdelavi arhivskega graiiiva.
Nenazadnje pa se knjige lahko razveseli ludi upo rahmk arhivskega gradiva, saj mn Ini koristno vodilo in pripomoček, k. ga no na kialek in jasen način seznanil z različnimi pravnimi sistemi, ki sn v preteklosti obstajali na slovenskem ozemlja ter temelj nimi pravnimi viri za delovanje pravosodnih organov.
Marka Kamhič
Brane Kozina, Republiški upravni organ: v LRS ocl 1945-1953, Ljubljana 1396, izdal in založi) Arhtv Renublike Slovenije, 223 strani
Ko jc parlament junija 1991 formalnopravno prevzel oblast v Republiki Sloveniji, se je končalo pet inštindcscilelro obdobje, ki so ga Slovenci prezi/cli v drogi jugoslovanski državi, če temu dejstvu dodamo šc, da se je od takrat začelo razhajan je s starin, i načini življenj i in z utrjcvanicm demokratične oblike dru/. benega organiziranja, zlasti pa d.f sc je povečalo splošno zanimanje za odkrivanje manj znanih dogodkov, dejstev in številk .z bližnje preteklosti, potem sc nam same po sebi zastavi vprašanje, ai> mso vendarle nastopili zlati časi za slovensko historiografijo, po sebno ker oblastni organi ležko rešijo nekatere notranje in zunanje pioblcnie hrez pomoči zgodovinarjev. Odgovor kljub temu ni pritrdilen saj obstajajo številne ovire, ki otežujejo strokovna rekonstrukcijo preteklosti. Lna ml njih je arhivsko gradivo, ;aj šc vedno ni v eelnti dostopno in evidentirano, pa tudi šc ne do kraja prevzeto in urejeno oziroma strokovno obdelano.
Arhiv Republike .Slovenije, ki hrani Ton de repnh liških političnih, oblastnih in drugih teles, si v zadnjih letih prizadeva, da b? hilo gradivo, nastalo v času po drugi svetovni vojni, čim prej urejeno in strokovni javnosti v celoti dostopno. S tem namenom je Arhiv zaposlil in vzgojil nove strokovne delavce, izpopolnil opremo, pridobil dodatne prostore ter se dejavno vključil v pripravo nove arhivske zakonodaje Ijitil pa se jc tudi obsežne in premišljene založniške dejavnosti. Poleg razstavnih katalogov, inventarjev ter vi rov kot stalnih izdaj je ta vodilna arhivska ustanova nn Slovenskem zaCcla izdajali tudi magistrske naloge svojih delavcev Zadnja med mimi jc magistrsko delo Braneta Kozine z. naslovom: Republiški upravni organi LRS od 19^5 do 1953.
Kot pove naslov, jc mag. Brane Kozina svoje raziskovalne napore osredotočil na obdobje t.i. admini
sirativnega socializma, se pravi na čas. ki je po (že preživeti! pcnodizaciji trajal od leta l()45 do leta 1952 oziroma 1953 1-otil se je torej enega najholj razgi banih in liiimih ohdoliij iz časa druge Jugoslovan;kc države, ki se ]c začelo z. odstianjcvanjem političnih nasprotnikov in pmlržavljanjem zasehnega premoženj", nadaljevalo z udejanjanjem sovjetske oblike organiziranja družbenega, političnega in gospodarskega ž.vljenji', kontnlo pa z. novim gospodarskim sistemom, (zača ;nr,) omejilvijo partijskcgT monopola in centrali-z^Luskil zvezne države. Kot arliivist z več kot desc tletnim stažem (v Iclili 1988 do 1992 jc bil vodja odseka za upravo po letu 1945, sedaj pa je svetovalec direktorja za arhivska strokovna vprašanja! je osrednjo pozornost namenil razvujn republiških upravnih organov, ki so v letih 1945-53 «oživeli številne rcorgani-zaeijc, preimenovanja in spremembe pristojnosti Za lako izhodišče se je odločil zaradi potreb arhivske stroke. Struktura in vsakokratne pristojnosti repuli-liskih upravnih organov v letih 1945-53 namreč še niso raziskane, zal o i maju arluvski delavci velike težave pri strokovni obdelavi nenrejenega gradiva.
llvudimi« jc avtor opozoril na nekai^re okoliščine, dogodke in procese, ki po njegovi oceni najholj nznačiijejn čas od kunca druge svetovne vojne du ustavnih spremenili; zanimivi sta primerjavi pristojnosti med zveznimi in republiškimi inimslrslvi ter sovjetske ustave iz. leta I93fi z jugoslovansko iz. leta 1946 in slovensko iz. leta 1947. V nadaljevanji! jc avior ocenil stopnjo ohranjeno iti in glavne značilnosti arhivskega gradiva v obravnavanih letih. Opozorimo naj na njegovo utemeljeno ugotovitev, da nradna politika arhivski pruliknialiki ni bila naklonjena zato arhivske u stanu ve na prve večje prevzeme gradiva niso bile pripravljene, niti prostorsko niti kadrovsko. Sledi poglavje, v katerem je na podlagi zapletenih pravnih teorij razmejil pojme uprava, državna uprava in javna uprava
Osrednji in najobsežnejši del knjige je namenil annlizi organizacijskega razvoja republiških upravnih organov Najprej je obdelal republiško vlado in njeno predsedstvo, na tu p;i republiške organe za posamezna npravna področja. Organe je razvrstil po kronološkem naeehi, to je po ustanovitvenem datumu. Če na primeru Narodne vlade Slovenije (oziroma Vlade LRS) sledimo njcgovcimi kronološkemu načelu, to pomeni, da je začel z. i slano vit vijo prve slovenske vlade 5. maja 1945 ii Carinarnico Rakek Izvezno ministrstvo za ("iiiancc jc 2 avgusta udobri'o njeno iisian ovite v), zaključil pa z. reorganizacijo svetov vlade LRS de ccnibra 1951 in z ukazom o ukinitvi giavnih direkcij in uprav, ki je začel veljati julija 1952. Informacije n slciierneni organu so ohscžnc. Poleg ustanovitvenega datuma in Ivsakokuralncg«) naziva, je predstavil Se podroben ustroj vsake orgar zar-jske enote, opozoril na personalne .spremembe <er orisal mesto in naloge, ki i ii ic imela v sitemu državne uprave Na koncil knjige s« sph.sni podatki o gradivu republiških upravni Ii organov, sklepne ugotovitve in priloge.
Mag Hrane Kozina je v svoji študiji dal popolno prednost arhivsk. problematiki, zalo ho v prvi vrsi, pritegnila po/ornusl njegovih .sodelavcev in kolegov.
ARHIVI XX nn>7
Zaiadi vrsle podatkov pa ho gntiivo z.aiiiniiva tudi za širš« strokovno javnost.
Jury Pi inčič
VudniK po fondih in zbirkah Zgodovin-skcgc arhiva v Celju, Zgodovinski arhiv v Celju, Celje 1997; 352 slrani
271
vinskem arhivu v Celju, ki pa seveda ni predpisan element vodnika. V Vodniku so objavljene ludi rc-pnnliikcije arhivskega gradiva (nekatere v harvni teli »iki)j ki publikacijo pojemo popestrijo
P» pogledu voilnika menim, da ,e pravi vi i s in zaključek ta, da vodnik nudi uporabniku zelo dobro orientai 'jo p« arhivskem gradivu, kt ga hrani Zgodovinski :ohiv v Ceiiu in da je /. izilajo te publikacije ailiiv ilostojno iihclcžil svojo Štirideset letnico obstoja.
Sonja Anžič
Ocene in po rodila o ji n ii 1 ik a cij a 11 in razstavah
Zgodovinski ariiiv v Celju praznil je letus si irč-ileseilclnir,« svojega delovanja. Ta lep jubilej je mol drugim (rajno zahclci.il z i/daj« Vodnika po fondih in zliirkan Zgoil o vinskega arhiva v Celju, ki je hil prvič preiistavl/en v mesecu nklobrn v Celju.
lu kaj nanr nudi nov» izdani Vodnik? Ke ga odprtino, se najprej seznanim« v. njegiivo okvirn« vsebino, ki nam je podana preko kazala Ravnatelj Zgmlo vinskega arhiva v Celju g. Ruilolf Koželj nadalje v uvmlni beseili spregiiviiri o dosedanjih objavah pregledov arhivskega gradiva celjskega Zgodovinskega ailii-va in zaključuje, d;> je Vodnik rezu 11 al strokovnega dela vseh ilclaveev, znpiislerih v Zgodovinskem arhivu sedaj in v prclckkrli. Sleili pregled raz.voia arhivske dejavnosti na celjskem oil začelkov varovanj1,! arhivskega gradiva, ustanovitve Zgodovinskega arhiva do današnjega stanja, problemiiv i« perspekliv Na vrni i I a uporabnikom so kratka iu jasua. prav tako luili prcglcil arhivskih fondiiv in zbirk, ki se pričenja z. zbirkami listen. Listine so nanizane piis.unienii in poleg datuma izstavil ve in številke vpisa v bivenlarni'. knjigo je na vedr.nn tudi zadeva, na k;itero se listina nanaša. Na slednji zbirki: rokop.si in urbarji so navedeni podobno kol li ;iine. Pn v«aki ml zli.ik nI «pisan1 Eitvrtjij ki so duloeali vzpi.sta/ilev iloločcnc zhirke, oziroma jo na veden najosnovnejši skupni imenovalec ilokumentov, ki IvorijoilolnčenozhLrk«. Osniivna razvrstile v prikaza arhivskih Ibndov v Zgodovinskem aihivu v Celju je sledeča: ilrž.avui in avtonomni organi, iikupaeijski «t gan . politični in vojaški organi NOH organi ilmž-benopvilitienili skupnosti, piavosoilm organi, gospo darsivo, ./obrazevanje, ktihura, zdravstvo in socialno varslv«, druzhenopolilične organizacije, politične si run ko, društva in družbene organizacije, ecrkvcne ustanove ter osebni in družinski fondi in zhirke. Pri lomlili so najprej naveden pregledni splošni lustor.ati u: Ivarjaleev, pri konkretnem arhivskem fiinilu pa kun kremi lustoriati z vsemi potrehi.imi podatki (o nu ■stankn, organizaciji, reorganizaciji in eventuelni uki jjtvi ustvarjalen). Nadalje sla naveileiii najstarejša in najmlajša letnica gradiva v okviru fonda, količina gra liva, pripomočki za upiirab«. vsehina ler po potrehi opiinihc kjer se nahaja opozoril« ^Icdc posehnosli posameznih fiindov. Krajevno kazal«, ;e/nain spremenjenih kra:evni|i imen ter navedba publikacij, ki jih je izdal /.godovinski arhiv v Celju zaključujejo publikacij«. Dolmidošla hi hil* verjetno ludi navedha bibliografije delavcev, ki so bili iu so zaposleni v Zgodo
Vodnik po fondih in zbirkah PciktajinsKega arhiva v Novi Gorici. Nova Goric? 1997
Ob 25 letnic. Puk raj irskega arhiva v Novi Gorici in M)-letnici priključilvi Primorske k matični domovini, smo raziskovalci, ljubitelji zgodovine in drugi uporabniki dobili v mke pregled prsne kulturne dediščine severn»primorskega območja, ki j« ie v 2,'i letih zhral hik raj irski arhiv v Novi Gorici
Vodnik «h se ga 264 si ram. na kalerih jc poleg uvodnega poglavja Se sedem poglavij. Najprej jc u.Crp il» priknzan razvoj arhiva sczrainom publikacij, k jili je ariiiv izdal in : seznamom zaposlenih v letih IWiti do M'97, Sledijo "Napol k i za uporabo ^odrikn 1er drugi misveli za uporabo arhivskega giadiva", k vsebujejo v ovodreni delu podatke o zakonskih osnovali za izdelavo vodnik;1 ir o sesti' i vodnika s po-iiiočj« programski ga pakcla "Armida", v nadaljevanju pa je opisana seslava podalkov za vsak fond oziroma zb.rko, krajevno kazalo in splosna poiasfta o pogojih uporabe arhivskega gradiva. Osrednji del vodnika je pregled po 78fi fodmli in zbirkah pokoli 20001m), Klasifikacija fondov ir, zhirk upošteva nedavna prizadc varja Arhivu RS po enolni klaàlikaeiji fordov ir zbirk v arhivih. Od vseh klasifikac kai ;ih je bilo v vodnikih na slovenskem do sedaj, se ini zdi ta klasifikacija najholjša. Marjka splošm pregled zakonskih osrov po-samezrili Rt institucij -r to je edira pomanjkljivnsi lega vodnik;! Za pretežni del ustvarjalcev so lakšni pregledi že napisani in nam vsem dobro znani, odtod morda razumem«, zakaj teli pregledov ni. Toda Pr. morska ie specifična pokrajina v Sloveniji i r le na l'ri-un irskem hranijo fonde ustvarja! cev, k t lih ostali del Slovenije ne pozna zaradi dr/avwipravrili ok-'irov, v kalerili so bili ileli Primorske skozi stoletja, fondi so Šlevilčeni zato. daje laliko uporabljati "krajevno kaza lo fondov in zhirk". Na la način nimamo samo vpo gleda v fonde i/, določenega kiaja, ampak imamo v kazalu poilatek o knjt1, ki se poiavljanja čez ccloini pregled fimdiiv (po iitojem mnenju je lakšro kazalo boljše «d preprostega kazala fnnilov po k raj i 11)- K osrednje ini i ilclu voilnika spadata Se izhor "Virov in literature". 1er "Okrajšave in kraliec", ki so bile upo rabljene pri sestavi seznama fondov. Povzetek je napisan v slovensčim, Angleščini, nemščini in italijan
272
Occnc in poročila o (Aihlikacijali in razslavali
ARHIVI XX 1997
ščini.Vodnik jc jiopcstren z barvnimi fologralr.ami ter lično in pregledno izdelan. Samo želimo r,i lahko, da bi nač-ii arh;vii o izdaji vodnika na zgoščenki ozirema na spletnih straneh zaživeli v najkrajšem možnem času.
Žilrko Bizjak.
Registration) načrt za namastniStvo in okrajna glavarstva na Kranjskem, ¿a
objavo pripravila in prevedla Oiga Pivk, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1996, redak iorica dr. Ema Umek, Tiskarna KURIR Ljubljana, naklada. 200 izvodov, 70 strani
Arhivistka Arhiva Republike Slovenije Olga Pivk je prevedla v slovenščino in pripravila za objavo Regislralurs-Plan fiirdie Staalbalterci tmd die Bczirks hauplmannscliaflen in Krain, ki je izšel tela 1851 v Ljubljani kot pripomoček za enotno sistematično razvrščanje oziroma arhiviranje spisov na podlagi vsebine Veljal je za leto poprej ustanovljeno Namcsi ništvo v Ljubljani kol najvišjo državno upravno oblast v deželi in za podrejena okrajna glavarstva kol nr.-nižja državna oblasiva. Nova upravna oblativa, na siab po Iciu i 848, so na ta način poenotila pisarniško poslovanje, ustvarila pognjc za hitro in pravilno reševanje ter arhiviranje zadev m nkrsti olajšala delo državnim uradnikom pr* namcslništvu in okrajnih glavarstvih, Za Nameslništvom v ijubljani je isti rcgL siralurni načrl vse do leia I9J8 uporabljala tudi Deželna vlada 7J- Kranjsko, na kar p? v naslovu publikacije tedaj ri mc glo bili pesebej opc-zorjono.
Sis.cmaličnc razvrščanje arhivskega gradiva po vsebini na pcdlagi siecr različn.b registralurnih načrtov v kombinaciji z vložnim zapisnikom oziroma bolj poznanim pod imenom dclo"odnik jc za ccntralnc urade na Dunaju, kaicor (udi za vsa državna in avtonomna deželna oblastva na Kranjskem /nač.lno že od srede 18. stoletja pa do lela 1918, ko so na splošno prenehali uporabljati način odlaganja rešenih zadev po snovi. V prvi polovici 18 .stoletja jc kranjski stanovski registrator Karel Zaifrid Perizlioftčr začel po snovi preurejati tudi starejši del spisov kranjskih deželnih stanov, skupaj z Viljemom Hcilom pa sla sredi 18. stolcija po snovi preuredila gradivo tedaj ukinjenega Kranjskega vieedomskega urada V obdobju Stare Jugoslavije se jc rcgisiraturni načrl obdržal lc pr. upravnih oddelkih velikega županstva mariborske in ljubljanske oblar.ti ici Banske uprave Dravske banovine celo tja do lela 1945. Razvrščanje gradiva po vsebini je po letu 1923 značilno tudi za upravne organe na slovenskem ozemlju, priključenem Italiji, znova pa so ga uvedli ludi Nemci p i okupacijskih upravnih organih na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem med 1941 in 1945, Ljudska oblast v .Socialistični rqiub'iki Sloveniji ga jc znova uvedla nn upravnih organih šele z Iclom 1955. Takšen sisiem velja ludi za državne upravne organe i nI organe lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji od Icia 1994,
pri čemer jc Ireha poi darili da klasifikacijski načrl za razvršianic zadev od ledij ni enoten in je prepušccn posameznim organom. Zaradi zelo različnih pristoj nosli, nalog in funkcij leh organov jc to nujnost, ki pa imr tudi velike slabosti.
In zakaj jc sedaj potreben prevod in ponatis enotnega registraturnega načrta rz leta 1851?
Nedvomno bo načrl koristen prijiomoček arluvi-slom pri nadalinji strokovni obdelavi arhivskega fonda NamcslnPtva v Ljubljani v Selili 1851 do 1854 in 1860 de 1851 ter fonda Deželne vlade za Kranjske od 1854 do 1860 in od 1861 pa vse do propacia avstro ogrske moTiarliije lela 1918. Poleg lega kaže na podlagi enotnega registraturnega načrta obnoviti pivolno ureditev številnih ohranjenih fondov okrajnih glavarstev na Kranjskem, ki so načrl uporabljala od lela 1853 pa de 19i8, nekateri, pa tudi nek,''j let dalj. Načrt se pri okrajnih glavarstvih ni uporabljal le v letin ad 185d do 1867, ko so namesto njih mešani okrajni uradi poslovali po posebnih navodilih pisarniškega p&sk vanja. Posebno vprašanje je ludi, kolik" so posamezna okrajna glavarstva načrt tekom let modif icirala oziroma dopolnjevala, saj so jim predpisi to dovoljc vali.
Na drugi strani pa naj bi bil objavljen enoten rcgislralurr' načrl ludi eden od osnovnih infrrma-cij.sk h pi remočkev laliko hi ga imenovali tudi vodnik, za znanstvenoraziskovalne in študiiskc polrchc, saj nudi uporabnikom, predvsem zgodovinaijcm, Icmcijni pregled naa vsebino fondov deželne m okrajne državne uprave na Kranjskem za obdobje xl 1851 do konca prve svetovne vojne 38 »lavnih snov-n n skupin, imenovanin fascikli, ki sc roMcJj*ri« na večje ali manjše število podskupin oddelkov, skupaj z abceednim kazalom stvarnih gesel nudijo izčrpen pregled nad številnimi icmami oziroma zadevami, ki jih jc najti v arhivskih lordih za najrazličnejša raz-ikovanja. projekte, študije, seminarske in diplomikc naloge s področja zgodovinopisja. Za ilustracijo v kazalu pod črko R najdemo naslednja gesla: rabefj, raroeclniki, razredni davek razsvetljava incsl, rečna policija, reke, regulacija ribolov, rojstva ■ izkazi, rokodelstvo, roparji, roparske tolpe kraje, roparske živali nagrade zanje, rudarski uradi, rudarstvo in rudnik Idrija.
Nenazadnje jc enoten registra!urni načrl llahko tudi dober zgled današnji državni upravi ,n lokalnim skupnosiim, kako uredili ta vprašanja enotno vsaj za upravne enote Icr nova mesta in občine. Le tako besla nova slovenska drža"na uprava in lokalna samouprava lahke dosegli cilj, ki sta si ga leta I9y4 zastavili v liredbi o pi arniškeni poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradila (Ur.l. RS. šl. 72/94. popravek Si. 2/94). Zapisan so, da jc vsako delo upravnih organov trebi dokumenhrali z ustreznimi zap.si, ki jih jc potrebno evidentirali in klasificirali po vsebini na jicdlagi klai itikaiijSkega niičria, lako da jc delo kasneje mogoče pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, dokazovali dejstva in ohianiti zap se ko; kulturno dediščino,
Vladimir /.umer
i
ARHIVI XX 1997
Occnc inji muh o publikacijah in rn/..sla\al'
673
Darka Darovcc, inventar notarskih spisov v Pokrajinskem arhivu Koper (1558 -1850). Pokrajinski arhiv Koper. Koper 199o
Pokrajinski arhiv Kope je leta 1996 izdal inventar mag Darka Darovea o notarskih sp-sih, ki jih arhiv hrani. Dcio obsega na 204 straneh pel poglavij in kar 9 prilog, kar omogoča upoiabo inventarja i/, različnih zornih kolov oziroma namenov. V predgovoru je avfor utemeljil objavo invenlarja. saj je rezultat ne le arhivislienc obdelave gradiva, ampak vsehnje predvsem temeljil pregled razvoja notariata na istrskem območju z navedbo pnklično vs", pomembne slovenske, italijanske in hrvaške literature.
V hisioriaiu fonda nam avior predstavi vse pc Ircbne informacijo o ohranjenem gradivu v fondili Pokrajinskega arhiva Koper in tržaškega državnega arhiva.
Za lažjo in razmiiljivejšo uporabo popisa je polreb-no prebrati napotke.
Osrednje poplav;-: je seveda sam popi:;, ki obsega 44<i arhivskih enot. Uporabniki programskega paketa Antiki« bode priznali, da je avtor zelo spretno izkoristil možno ;ii lega programa, kar se zlasti pokaže v prilogah, kicr so poleg konkordanenih label zlasti upo.abne različne razvrslilve fondov po vrslali arhivskega gradiva, kronološka razvrs'itev, kazalo notarjev ter sc si varno in krajevno ka/alo. S tcimi prilogam, je uporaba popisa pioCno olaišana, čeprav je za popi:; arhivske enolc uporabljenih lc pel (5) polj: (1) z.apr redna Številka arhivske enote, (2) čas.ivno obdobje gradiva, (3) na:;lo.v arhivske enote, k( vključuje ime in pr.imek notarja, kraj delovanja in vrslo gradivo, (4) ohscg arhivske enote in (5) izvirni naslov arhivske enote.
Na koncu sledila povzetka v Halijanskeni in angleškem jeziku, V kolikor se bodo v slovenskih arhivih odločali za izdaje inventarjev notarskega gradiva (kar bi bilo zelo zaželjeno), avtorji nikakor ne bodo smeli spregledali dosežka Darka Darovca, ki jn> je postavil visoke standarde in hkrati napotke in vzgled, kako se izdela inventarje za lovrslno gradivo. To delo je namreč brinu*1 natančnega invcnliraiija z vsemi elementi in vendar bogatejši zaradi cele vrste dodatkov, kijih zmore računalniška tehnika.
Žarko Bizjak
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
i
274
Ocene >n poročila o publikacija» in razstavah
ARHIVI XX 1997
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
Bojan riimmelreich, Gradivo okupatorjevih civilnih organov 1941-1945 v fondih Zgodovinskega arhiva v Celju, zbirni invenlar, Zgodovinski arbiv Celje, Invenlarji 6 Celie 1996, 135 strani
Zgodcvinsk. arhiv v Celju fZAC) jc leta 1996 7dal žc Sesti inventar v knjižni obliki. Inventar /. naslovom Gradivo okupatorjevih civilnih organov 1941 1945 jc /a ob,avo pripravil višji arhivisl llojan Himmnlreich.
ZAC pokriva območje, na katerem jc v času okupacijc 1941 -1945 delovala vi sla okupatorjevih organov, katerih gradivo je, v primerjavi z ostalimi območji ohranjeno dobro, a prcccj nepopoln p Večine okupatorjevega gradiva s ccljskcga področja pa nc tirani ZAC ampik Arhiv republike Slovenije, dislo-
cirana cnoa II, en fond pa Muzej narodne oivo-boditve v Mariboru.
Zgodovinski arniv v Celju ima po velikosti tretjo največjo zbirko gradiva nemškega okupatorja iz obdobja druge svetovne vojne J Gradivo jc pomembno za raziskovanje zgodovine okupacije na Celjskem in deloma tiich trboveljskih revirjev, kakor tudi /5 po znava nje problemov okupacije na .Spodnjem Štajerskem.
Gradivo okupatorjevih organov v ZAC, ki ga je za 11 tekočih melrov, jc urejeno jx> fondih in zhirkrdi. Večina fondov (e pri pnpravi inventarja dobila, glede na prejšnje stanje, povsem novo uieditev Pri gradivu, ki je bilo označeno z dckivodniskiini številkami ali šil'rr:n>> ie avtor obnovil prvotno ureditev, za neoznačene, grauivo pa jc uporabil kronološko ali krono loško-tonalsko razporeditev,
Invcniar je sestavljen po sodobnih arhivističnih načelih.
V uvodu je avtor predstavil osnovne podatke o okupaiorjevib uradih-iislvarjalcih gradiva (občine deželne svetnike, izpostave >n podružnice Urada državnega komisarja /a nlrjcvanjc nemštva v Mari bom), prikazal zna.ilnosli arhivskega gradiva okupatorjevih uradov, navedel nporaoljeno literaturo ter seznam lipo rabljen ili kratic,
Večino inventarja predstavlja popis ¡irliivske ;a gradiva Popis občino i i ti je je na prvem inestn (str. Ji-33). "ledijo popis' še sedemnuj stili oltein s celjskega nhmočja in trboveljskih revirjev kr si sled>;o po abecednem redu (sir. ii4-I04j, Popisom občin sledila popisa deželnih svetnikov zn okrožji Celje in Trbovlje (sir. 1U4-111) lelcin pa popisi izpostiiv in podružnic pooblaščencev državnega kom is,'irj ti z;i utrjevanje ncnvštvji v Cvlji), Šoštanju in Trbovljah (sir, 112-120). V dodatku jc predstavljeno arhivsko gradivo rnzlieih proveniene in okupatorjevi v;iski kronik. llr;»slove in Vrnnskt^a (str. 121-122).
N? koncu inventarja sla seznamu osebnih in zemljepisnih imen.
Inventar, ki jc pred nami, jc koristen pripomoček za uporabo arhivskega gradiva okupatorjevih civilnih organov, ki ga hrani ZAC Omogoča nam hitro in racionalno seznanja.ije z ?rhivskim gradivom, kakor tudi hiter izbor gradiva za izbrano raziskovalno temo.
Bojana Aritimvik
Zorka SkiaDlj Arnivska zapuščina Marjana Kozine (1907-1366), skladatelja, publicista In prevajalca, Ljubljana Novo meslo 1996
Serija publikacij Gradivo in razprave, ki jo izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana, se jc v letu 1996 povečala kar za tri nove publikacije. D"e sta pred vsem razirkovalnega značaja, njuni izsledki pa seveda temeljijo tudi na virih, ki jih brani ta ustanova. Trelja
Mil IIVI XX 1997
Oci'iic i il poročila o pu blikacijal i in razstavah
275
publikacija, <i kateri želim napisati nekaj več, pa je povsem drugačnega značaja. Gre za predstavitev arhivskega gradiva fonda Marjan Kozina, skladatelj in publicist (NMh 192). Gradivo predstavlja zapiiSčino slovenskega skladatelja, ki sta jo novomeški enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana pnilariia Mclka Do vccar in Jurij Kozina, njegova hči in sin
Dragoceni, dokumente so skladateljevi svojci (predvsem njegova soproga Neda) skušali že sami urad iti a žal dela ni «i i speli končali. Tako se je ¿radivo, deloma nenrejeno, /naSlo v arhivu. Tli je pritegnilo pozornosl kolegice arhivislke Zorke Skrahl, ki ie sklenila zapuščino pomembnega Slovenca dokončno urediti.
Seveda gradivo o Marjanu Kozini, Ki ga Zgodovinski arhiv Ljnbijana hran' ni edino ohranjeno. Precej sc ga nahaja ludi v družili kullurnili nslanovah, npr. v Narodu; m univerzitetni knjižjiiei v Lmbljani in Glasb« ni šoli Marjana Kozinc v Novem meslu. Vendar je tisi i del zapuščine, ki ga hrani Zgodovinski arhiv I /uhljana. želu pester, vsaj po zvrsteh gradiva. Tu namreč najdemo rokopisi in tipko piše, spričevala, diplome, korespundenco, slikovno gradivo 1er tiske.
Inventar, k p je Zorka Skrahl .zdelala, je »Jo padrobpo razdelan. V posebnem poglavju opiie raz-vrslitev gradiva in elemente inventarja, kar je bilo zaradi p est ri isti gradiva pravzaprav neoli hodno potrebno. Dokumente je sprva razvrstila na večje skupine po temah oz. vseli ni, le pa je razgradila še na nianjiic n bolj natančne: oselini dokumenti (rojstni in krstni list; spričevala in il'iilomc; prošnje; odločbe; doka/ila a sliižhovanju In razna potrdila; pogodbe, računi; odlikovanja in priznanja, nagrade; sam o schi), kores pordenca (čestitke in v:ibila ob raznih jubilejih; za hvale, obvestila, spoii>čila), glasbena dela (inšlrunicn-lalna glasba: .simfonična, komorna in solistična glasba; opera, kantata; zborovska glasba, partizanska pesem; samospevi; šlagerji, popevke, šansoni, operete, filmska glasba; tiski), proza (spisi o lastni glashc in glashi na splošno; humoreske, črtice; kritike; govori referati, predavanja; spisi o vsem mogoče m; potopisi, liski), prevodi, d I m ski, operni i j drugi scenariji in libreti, incmalnc knjige, osi al o gradivo (časopisni izrezki o življenju, delu in smrti; sož.alne brzojavke, osmrtnice, govori ipd ; plakati, gledališki in konccrln- listi; vabila •n sporedi: delo in Življenje kritika njegovih del ipd,; ■seminarske naloge, jKiručila glasbenih šol), fotogralije (porlrcli, družinske in pri lo znosi ne fotografije; foto gralije iz. časa NOB1, fotografije s sprejemov; fotografije s prijatelji1, foiografije njegovm odrskih del m filmov; razne ibtografije).
Snlošno glasbeni i/.ohraž.cncmii bralcu že branje lega "razvrsti I venega" poglavja najbrž takoj pride na misel, da večina Slovencev pravzaprav jx./nr, Marjana Kozino le kot skladalelja. l.e redki pa vedo, da hi ga ravno lako lahko poznali in obravnavali tudi kot publicista, lilcrala. Njegov skhidaleljski opas resda ni med najobsežnejšimi, vendar Zorka Skrahl obenem zapiše, da ta obsega primere z. vseh glasbenih področij; opernega, si m fo nie nega. komornega, solistične g;i vokiilno-inštnitiient.ilncga in filmskega Todi na področju piihlic:slike jc bil pester avlor, pa naj jc šlo
za potopisne članke s popotovanj po Lvropi in ligiptu ali pa krriikc, polemike govore, referate in predavanja. Še najmanj mirila slišimo o Marjanu Kozini kot literalii piscu in prevajalcu. Iz njegove zapuščine je razbraii, da jc bil človek, poln humorja: pisal jc zanimive humoreske lako s področja umetno -li in umetnikov kot dogodkov in stvari iz vsakdanjega življenja (npr. saiiriem zapis o številnih Človekovih laslnoslih - od vljudno ;!i, dobrote in zvestobe do nt-voščljivoiti in domišljavosti). Po.cbcj moram omeniti ludi oiroške zgodbice. Od prehodov pa premere Kozi nova zapuščina v Zgodovinskem arhivu Ljubljana pravzaprav le prevode uglasbenih pesmi in enega članka (o poleni na Mesec). Posebej pa moram omenili ludi libreta, leksle pasmi j ki jih jc uglasbil, ter operne in baletne scenarije - venuar vse njegove stvaritve niso bile realizirane
Kol sestavni del invcntaria jc ludi poglavje, k h predstavi Marjana K"z.ino kot oscImt življenje in delo Marjana Kozinc (1907-1966). To jc kratek vpogled v najpomenibnejše postaje v njegovem življenju. Kot večino umclnikov ga je vseskozi nosilo po svetu: Novo mesto Vipava Novo mesto Dunaj Praga Maribor Beograd, nato seje vrnil v Slovenije, kmalu je napočila 2. svelovna vojna in aktivno seje vključil v partizane. Po vojn jc služboval v Ljubljani kot izredni profesor koinpo/.ic'jskega oddelka Akadcmiie za glasbo, kmalu pa jc poslal ludi redn član Slo venske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost. Vendar spričo najbrž, nemirne narave ni dolgo zdržal v ljubljanski enoličnosti1 rad je potoval, obiskal mnoge kraje Lvropc ter celo Egipt.
Zorka Skrahl jc inventarju na koncu dodala indi sivarno kazalo ler kazalo osebnih imen Kar jc prav zaprav niijni del. Bralci« sla ob lako raznolikem gra divu resnično v pomoč, kljub leniu daje avorica gradivo uredila in popisala zelo sistematične, in kar jc najpomembneje, pregledno.
Daje invLiitar izšel kol samostojna publikacija, jc razveseljiv«. Ne le zalo, ker ie pač spel eden več, Predvsem zalo, ker pi pontore k spoznavanju ilrugc, liierzrne plati skladatelja Marjana Kozine ler spoznavanji i njegove široko naravnane osebnosti. In ludi zato ker sc ho s leni Zgodovinski arhiv 1 jubljana po svoje oddolžil Kozini NnvomcSka glasbena šola, ki sc imenuje po njem, seje že.
Marjana Kos
France Stukl, Knjiga hiš v Skofji Loki III Stara Loka In njene hiše, Zgodovinski arhiv ljubitana. Gradivo in razprave 17, Ljubljana Školja Loka 1396
S prirejeno doktorsko disertacijo ie zakliucena enkratna irilogija l-raneeta Štnkla "Knjiga hiš v Škofji Loki1. V prvi knjigi je avlor obdelal loško predmestje
3207	Ocene >n poročila o publikacija» in razstavah
ARHIVI XX 1997
v drugi sdmo mcsio Loka, v irclji pa naselje Siara Loka Knjigo je i/.dal, lako kol prvi dve, v :,voji zbirki Gradivo in razprave, Z^odo" inski arliiv Ljubljana, v 600 izvodih na .129 straneh. Zarrdi specifičnega značaja Stare Loke ki je ne moremo enačili z navadno vasjo trgom predmestjem aii iiieslom, saj i< bila sede/, loške župnije in farno središče za mesto Skofja Loka m nenazadnje gospostvo (graščina), se je avtor, tudi zaradi specifičnih virov, lotil predstavitve na nekoliko drugačen način kot v prvih dveh knjigah O fan Stara Loka so pisal' že dekana Jernej Božič in Prane K.ravcr Kramer ter Prane Pokorn, starološki kaplan. Od letu 18(13 dalje pa se vodi tudi župnijska kronika. V poglavju "Viri in literatura" so predstavljeni: župnijski arhiv (novciši je shranjen v župnišeu, starejši pa v Nadškofijskem arhivu v Ljnbljani), memorabilii (koncept Božičeve zgodovine Stare Loke), Stralilova zapnščina (v ftrh>vu Repabiikc Slovenije). zcm'uSka knjiga i^cnoia Zgodovinskega arhiva Ljubljana v ,kcd' ji Ijoki. Arhiv Republike Slovcn-jc, Okrajno sodišče v Skofji Loki), fond Občine Slara Loka (enota Zgodo vinskega arhiva Ljubljana v Skofji Loki), fond Krajevnega ljudskega odbora Siara Loka 1945-1949 (enoia Zgodovinskega arhiva Ljubljana v ;ikofji Ijci ■ ki)J Kramcrjcva aviobiograiija Življenje in delovanj,: Frane-a Ks. Kramorja, poslednje korarja v Ljnhhani, popisano od njega samega (izdal Kurol Klnn v Ljuh-Ij ni 1891, IK92 in 1893) Pokornova Loka. Kraje pisno zgodovinska črtica (D^m .n svet, letnik 7, 1894) in Pokornova zapuščina (Nadškofijski arhiv Ljubljana). V nadaljevanj» sledi 14 poglavij ter povzetka v angleščini in nem ;čini, krajevno in osebno kazalo kazalo pravnih oseb beležke, opombe, popravki, spremembe
V poglavju "Upravne z.adcvc" predstavi freisinsko upravno razdelitev do leta 1803, sedmi kanton ljubljanskega didrikla za časa francoske oblasti, npravni okraj do leia 1849 in celotni upravni ra/.voj do danes, ko je Stan Loka skupaj s Podlubiukom le še kraievna skupnost v občini Škofja Loka V poglavju "Cerkvene zadeve župnija" je povzel pregled cerkvenega razvoja, k je .-¡iccr v obstoječi literaturi najtemeljiteje obdelan. V poglavju "Šolske zadevaj izvemo, da Stara Loka nima lastne osnovne šole, ima pa Center .slepili if slabovidnih z ekonomske komercialno šolo V. stopnje. Sledijo podrobni opisi cerkvenih stavb (stara župnijska cerkev, sedanja župnijska cerkev, kapela -kostnica sv, Lovrenca in kapelica M uri it Brezmadežne pod cerkvijo), opisi nagrobni! ov i;' podrle žnp nijske cerkve, k" so diagocena starološka posebnost, in opis starološkega pokopališča V Stari I-oki je naj-inipozantnejša posvetna zgradba Starološka graščina, ki jo avtor podrobno opne, prav tako kot njeno posest in lastnike, pri Čemer se zaustavi pri rodbin: Slraiil in njihovi zbirki mu zeal ij, kr.jig, arhiv al ij in slik ter njihovi vodni napravi iz leia 19115, k" je poganjala krožno žago, rJamoreznico in mlatilnico
Kramerjeva kronika (in drugi v:ri i/ Nadškofijskega arhiva v Ljubljani) jc tudi čudovit etnografski vir, zato jc bilo možno opisati družabno in poiiiieno življene v Stari Loki navade in običaje, versko pro -svetna opravila, romanja, darovanje živinskih figuric
sv. Štefanu, kulinarične posebnosti (trente, alelnjc in lošktj sinujke) in fik Staroločana. Zanimivost v Stari |y)ki je hila iz okoli leta 1909 državna drevesnica, ki jo delovala vse do izgradnje novega šolskega centr.i nr. Podnu. Sicer pa jc od gospodarskih institucij delovala v Stari Lok: od leta I89(i do 1947 Hranilnica in posojilnica, neg. stri rana zadruga z omejeno zavezo. Kot vsak kraj na Slovenskem jc ludi Stara I.oka imela svoje gasilce in leta 1900 ustanovljeno gasilsko društvo.
Osrednji. poglavje so "Hiše". Za njihov opis oziroma razumevanje jc bralcu namenjeno pojasnilo z. uporabljenim, kralirami, sledi pa navajanje vs«i hiš po sedanji nunicraciji. Poleg opisa sedanjih 155 sta-roloških liiš avtor navaja tudi opis vseli hiš, ki so nekoč .spadale v Staro Loko, danes pa so v drugih naseljih ali ulicah Sklepnim avtorjevim mislim sledijo Se poglavja o slovenščini, pritcaz urbanistične rasti od I (i stoletja dalje in podložnosii liiš s kartam in drugimi statističnimi podatki. Knjiga je obogatena s slikovnim gradivom iz. loškega muzeja loškega arhiva .n s sodobnimi fo tog rad jamu. Skratka, pred nami jc izjemno izčrpna zgodovinska, arhivisiiena, iinicl nosino/godovinska, etnološka . razprava, ki je razen strokovnjakom v prvi vrsti namenjena in posvečena domačinom.
'?j\rh> Hitjak
Lojz Tržan, Razbitje OF In partije v Ljubljani v zadnjem obdobju nenške okupacije, Zbirka Viri 3t. 10, ADS, Ljubljane 1996, 145 strani
V zbirki Viri, ki jih izdaja Arhivsko društvo Slovenije, je kot ]()., jubilejni, zvezek izšlo delo z. naslovom Razbije O!" in partije v Ljubljani v zadnjem obdobru nemške okupacijo. Za tisk ga je pripravil kolega magister Lojz Trsan, zaposlen v Arhivu Slo vernic, ki se ie že v preteklih letih največ ukvaijal prav z. zgodovino ljubljanskega odpornišlva in problemi njegove organizacije. Delo je sestavljeno iz več delov, in Sicer avtorjevega besedila, ki je razdeljeno na spremno b-sedo, uvod in sklep, ter objave dveh doknmentov: Zapisnika o zaslišanju l.eopoldhK Me-kina, sestavljenega na Upravi policije v Ljubljani, ter Poročila o KP in Ob v Ljnbljani. Na končuje magister Tršan dodal še pregled virov o vdoru v ilegalno organizacijo v Ljnbljani v letih 1944 in '945 opombe, povzetek v angleščini in kazalo oseb. Sprva je avior sicer nameraval objavili le obsežen zapisnik zaslišanja Lcopoldine Mekinc, ki se naliaia v Arhivu Slovenije, v dislocirani enoti na Kongresnem trgu, gre za bivši Arhiv Inštituta /a novejšo zgodovino, vendar se je po podrobnejšem razisko«anjii problematike odločil tudi Se za objavo končnega policijskega Poročila (. KP in OF v Ljubljani, ki se nahaja v Arhivu ministrstva za notranje zadeve. Uba dokumenta ki stfi tudi prccej obsežna, se namreč v precejšnji meri
AR111 V] XX 199?_ Occnc in »ročihi S nj (h lik a ulj j li in razstavah
dopolnjuje!;) in skupaj zelo podrobno n neposredno odslikavala slrnkliiro ir delovanje osvobodilne urga ni zabije v mestu. Viri seveda navajajo poleg cele vrste ločnih podukov, k; izBrajo iz zašli:.anj in zaplenjene dokiinienlaeije, zlasti v končnem poročilu, ludi vrsto ocen, ki so jili dodali nasprotniki gibanja sami na kar opozarja ludi avlor
V	celoti gledano pa omenjeni viri pred navijajo predvsem izjemno pomembno gradivo za poznavanje medvojnega dogajanja v Ljubi jim i, zlasli Se seveda za zgodovino osvobodilnega gibanja v ineslii. To po eni strani zaradi svojih raznovrstnih oblik i» mnogoterih dejavnosti, množičnosti in zgodnjj^a nastanka pred sla^lja svpievrsten izviren fenomen ne le v tedanjih slovenskih in jugu ¡lovanskih, lenivec tudi evropskih razmcrali. Po drugi slrar.. pa zaradi ključne vloge l.jiibhane kot prvotnega središča in žarišča osvobodilnega gibanja obravnavanje problematike pinltal nega urbanega odpornislva dejansko presega ljub Ijanski lokalni okvir
V	leni smislu predslavlja objava dokumentov v b:sivu nadaljevanje Tršanovcga raziskovanja le problematike, saj je nedolgo tega izdal knjigo 01 v Ljubljani, organiziranost v času italijanske okupacije 194.1. ki temelji na avtorjevem magisirskem ildii, ohranjenem na zgodovinskem oddelku b.iozofske laku! lete v Ljubljani, le da se je lokral ud ločil za nekoliko drugačen prišlo]), prepustil je vimm, da go-voriio sami. O vlogi in pomena okupirane Ljubljane je bilo sicer v literaturi ?.e precej napisanega, vcndai pa predstavljajo omenjeni ilokuiiienli tako bugat vir, da v innogočem dopolnjujejo nieše ved ca je o lej problc ma'iki /.lasi, /. vidika organiziranosti osvobodilnega gibanja po kapitulaciji Italije in odnosov med njegovimi nosilci ter tudi delovanja iijeg.ivih nasprotnikov, d i ga uničijo. Tako da laliko rečemo. da jo magister Trsan s svo'iin pri.,topom na zelo zanimiv način osvežil in poklonil poznavanje ljubljanske medvojne zgodovine ter na nek način zaokroži svoje razisko vanje, ki ga je pričel z magislerjeni.
Na koncu nai poudarim, da ima delo tudi aktualno vrednost, ki presega zanimanje ozkih strokovnih krogov, saj sc ukvarja s problem ali ko, ki so danes na nrk način buri duliove na .Slovenskem. Tudi s lega v dika bo delo prispeva H k boljšemu pt.'/na vanju voj nega easa, saj zapolnjuje nekatere vrzeli v vedenju o naši polpretekli dobi.
Ilnjan (ioilifa
277
knjiga lirar.cta C .Si Siarja: Spodnja .S ška pušclje Ljubljane. Kijiga predstavlja nekolike preurrjcno ir dopolnjeno mag i ¡Irsko nalogo navccicncga avtorja, k. jo je zagovarjal deccnibra 199.*), lela na 'xidclku za zgodovino hiibijanskc lilozofike fakultete Kol pove že podnash)'1 Arhivski zapiski s poli vas v pred i nosijo 1HH.*) -1 y) 4. jo delo nastalo predvsem na podlag ptonoevanj ohranjenega arhivskega gradiva za to obdobje m področje. 1'rav lo dejstvo daje monografiji veliko vredne si. Avtorje namreč pregledal in uperabd /.a svojo raziskave arhivsko gradivo, ki sc nanaša na področje Spodnje Šiške, tako v Zgodovinskem arh vu Ljubljana, Arhivu Republike Slovenije, Fran £ i Skan skem provinrialnein arhivu Državnem arhivu v Trslu, Župnijskem arhivu znpnije sv Frančiška Ljutijana, kot ludi v Knjižnici Šiška, Slovenskem sol skem mu zeju ler Arhivu Slovenskih železnic. Zraven je pr. legnil še razne tiskane vire. predvsem statistično pre-gleoe, časopisje ler obs;oječo literaturo
V::ehin,') knjige je razdeljena na deset poglari V prvem poglavju nas avlor seznani s starejšo preteklostjo knja, od navedb razprav in omemb imena Ši!k», prjko pregleda zemljiških gospostev in njihovih posestev v Šiški ler razvoja naselja nas popelje v čas druge polovice 19. stoletja in s tem do drugega piffelavj») v katerem opiše občino, njeno poslovanje ler občinske dežclno/borske volitve. V irrtjem in četrtem poglavju se posveča gespodarsk. /.godevini kraja, in sicer opisuje, kako se je kmečka peHbha Spodn,e Šiške umikala pred rastočimi neagrarn mi -Jejavnosl-tni. Gradbeni komunalni in prometn. razvoj krr.ja predstavi v petem poglavju Naslednja poglavja opisujejo cerkveno razmere, šolstvo v Spodnji Šiški, društva in zadruge ler zdravstvo in socialo V zadnjem (desetem) poglavju nam avior poda potek postnpnega prcliajanja ol>činc Spodnja S.ška v okvir mesta Ljubljane do lela 1914, ko je poslala ljubljansko predmestje, Kajiga se zaključi s kazalom osebnih in krajevnih imen ler prilogama: seznamom hiš v Spodnji Šiški v ki n 1906 in skico 11 lic., Ii"i in hišnih številk v Spodnji Šiški okoli lela 190.1
Študije razvoja Spodnje Šiške sc je avlor lotil s slrokovnu znanstvenim prislopom. vendar j? s svojim slogom pisanja ler objavo veliko zanimivega slikov nega malerial.i lo monografijo naredil zelo privlačno ne samo za strokovnjaka, raziskovalca, Icmvcč luui za povprečnega bralca ljubitelja krajevne zgodovine.
Sonja A niič
Branke C. Šuštar, Spodnja Sfška pušeljc Ljubljane, Arhivski zapiski s pot! vas) v predmestje 1885-1314. Zgodovlnr.ki arhiv
Ljubljana, Gradivo in razprave 18, Ljubljana 1995, 376 strani
V okviru serije publikacij, ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana: Gradivo in razprave, je v drugi polovici leta 1996 pod zaporedno številko IX izšla
Dušan Kos, Celjska kr ^gp listin L, Listine svobodnih gospodov Zovneakih do leta 134"<, Znanstvenoraziskovalni center SAtiU,
Muzej mjveiše zgodovine Celje; Ljubljana, Celje 1996
Svobodni go.podic Zovncški, grofje Celjski, od '4.16 pakneženi grofje Celjski .so cdi.ia velika dina stija, pomembna tudi v evropski pol lik i. jc imela
278
Occnc in poročil.1] o publikacijah in razšla vali
ARHIV" XX 1997
sedež na Slovenskem. Nihče ki se uk\arja s srednjeveške zgodovino na naših Ucb, ne more mimo lega, da hi jih vsaj omenil. S poročnimi zvezam- ler vojskovanj :m v službi cesarja Kana IV., Habsburžanov, branthnburskih vojvod, nemškega viieškcga reda ir. zlasli ogrskih kraljev so si Celjani pridobili obsežna ozemlja in s leni povezan politični fpliv Nu vrhuncu moči so imeli Celjski ponesli na spodnjem , (ajerskem. Kranjskem, Koroškem in v ogrskem kraljestvu. Celjska grofija se je s po: ebne finančno upravo ohranila Še globoke v novi vek, vse do konca 17. stol. Njihov dvor v Celju je bil poleg Trsia edini kraj, kamor so segali evropski kulturni in umetnostni tokovi (humanizem in renesansa).
K')ub vsemu naštetemu dosedaj ni bila napisana zaokrožena zgodovina grofov Celjskih. V želji, da bi omogočili nastanek takega dela je bila sprejela odločitev o izdaji vi ni v za zgodovino grofov Celjskih. V peli h do šestih zvezkih naj bi objavili vseh i no vseh listin, kjer srečamo člane omenjene družine sledi.' bi zapisi v kronikah, analih, pcsni'.vah ler viriit upravnega značaja (protokoli, registri, urharii, fevdne knjige idi.).
Pred nami je tako prvi rczulla" obrežnega projekta, lisiine svobodnih gospodov Zovncskih de leta 1341, ko so bili po vzdignjeni v grofe. Avtor, dr. Dušan Kos, jc predstavil 21? lislin, ki jibje zbral v štirinajstih arhivih. knjižnicah in muzejih (Arhiv Republike Slovenije Ljubljana, Arhiv samostana Stična, Arhiv samostana Scnlpavcl na Koroškem, Arhiv sam.islana sv. Petra v Salzhurgu, Mestna knjižnica v Vidmu (B'b-lioiheea communale üdinc), Bavarski državni arniv v Milnchnii (Bayerisches Hauptsualsarhiv München), Hišni, dvorni in državni arhiv Dunaj (Haus-, Hof und Siautsarhiv Wien) Arhiv dvorne komore Dunaj (Hof-kammerarhiv Wien), Arhiv škofije Krka v Celovcu (Dittzcsanarehiv Curk Kiagcnfurl), Koroški deželni arhiv v Cclovcu (Ki'rnlner l,andc.,archiv, Klagcnfurt), Nadškofijski arhiv Ljubljana Avstrijska narodna knjižn.ca (Österreichische Nalionalbibliotlick Wien) SiajcrskL deželni arhiv Gradec (Slciermirkisclies Landesarhiv Graz), Tirolski dežclm muzej Ferdi-nandcum lnnshruck (Tiroler Landcuniuscum Fcrdi-nandcum). Avtor je pregledal tudi nekaj descl ohjav virov o čemer priča seznam lc-lch. Med najstarejše listine iz. srede 12. stol. jc uvrščenih tudi nekaj tradicijskih notic, ki formalno niso prave listine, marveč zapisi omejene pravne v red nosi i. Vsaka listina je predstavljena z datumom in krajem izsiaviivc, re-gestoni, podatki o nahajališču origirala, morebitnih prep-sov ter obiavali, sledi Iranslilerirano besedilo in opis pečala(ov\ V eeloli so iranslilcnrnne lisic lisi.ne, pri katerih so Zovncski prejemniki ali izstavitclji »z. jc njihova vloga hislvena. V primerih, ko se omenjajo le kol priče ali sopecalclji, jc objavljen le del, ki jih zadeva. Pri transi i teraciji se jc avior držal sodobnih edicij sk i h načel za lisiine Podobno se je avtor odločil ludi le za opis pečatov Žcvncških. Posebne pa so za arhivislc dragocene objavljene dor/alne notice in stare arhivske signalure, ki bi mogle služili raziskavam urejenosti arhiva grofov Celjskih. Avtor seje poIrudiL in poleg običajnih imenskega in krajevnega izdelal ludi
stvarni indeks, ki je nujno subjekliven in murila ravno zalo tudi tolikokrat pogrešan. K begali opremi knjige veliko ptispeva ludi sedemindvajset barvnih fotografij hsiin in nekaterih pccalov.
Celjska knjiga lislin I jc tako začeiek večjega projekta katerega nadaljevanje bi si žele1 a vsa strokovna in ludi širša javnost.
Jnfešknjmntc
Berndt Hausiaerger, Jesuiten aus Mitteleuropa im kolonialen Mexiko, Rine Bio Bibliographie Verlag für Geschichte und Politik Wien - R. Oldunbourg Verlag Munchon 199S. Studien zur Geschichte und Kultur der Iberischen und Iberoamerikanischen Lander (Institut für Geschichte der Universität Wien). Izdajatelj: Friedrich Edelmayer, Allred Kohler in Jose Carlos Rneda Fernanden 43Q strani
Delo B. I lausbergcrja sc ukvarja z. jezuiiskniii misijoni v novem svetu kol z enim od pobili v1; evropske ekspanzije v zgodnjem novent veku. Pomen jezuitov za širjenje krščanstvi v novem sveln je zelo velik. V različnih regijah na robu španskega ifflptrijfi je hil njihov namen ustalitev evropske krščanske kulture Najbolj znani so misijoni ob .srednjem loku reke Rio Para na in nekaterih njenih pritokih. Tain j: bila v začetku 17. stoletja ustanovljena misijonska provinca Paragvaj. Jezuitski piovinna Paragavaj, imenovana ludi jezuitska država, ic bila najvažnejša provinca v španskih kolonriali Južne, SrednL in ftt verne Amerike. V leni easn .so bile iislanovlicne province ludi v Boliviji in v pragozdovih na največjem pritoka Aniazonke. Jezuitski red je Iii! aktiven tudi v Severni in Srednji Amerik1
Knjiga se usrcdoioea na jezuitske misijone v Mc Inki, ki so sicer manj poznani, vendar je njihov pomen primerljiv z. uiisijonom v Paragvaju. Mc'iika je bila takrat osrednja pokrajina kraljestva Nove Španije. Prvi jezuiti so prišli v Mehike v drugi polovici Iii. stoletja. Njihovo delovanje je bile skoncentrirano predvsem mi severozahodna področja Mehike. Od Hm seje njihova misijonska dejavnost širila vse do srede 17 stoletju, ki: je nekoliko upadla, Konec ji zuilskili misijonov v Mehiki je prišel iznenada, ko jo kralj Kiircl III leta 1767 izgnal vse jezuite iz dežel pod njegovo krono,
O pomenu sicer mam znanega jezuitskega misi-jona v Mehiki, v primerjavi s Paragvajsko provinco nam veliko povedo žc statistični podalki. Sredi 17 stoletja je v mehiških misijoni h delovalo 60 jezuitov, v Pa rag vi ju pa *>2 leta 1767 je živelo v misijonih v Mehiki i P.^OOO indijancev, v Paragvijn pa I H.MO
Indijanci na Severozahodu Mehike so živeli v glavnem v enostavnih kn.cekili skiipnoslih brez ilrZav-ne organizacije Za lakralne Rvropnec so hi I i barlian in ohranila so se le redka imena indijanskih ljudstev,
AlillIVI XX »97
Pce ne in poročila g puhlikiicijnli in razslav.ih
279
ki ;o živela lnS področju jugo/aliodnt, Mehike, Jezuili so si prizadevali, <|;i hi nomadske iiidiiancc naselili v stalna naselja, kjer so postavili cerkev, ki je skrbcia za spieohrnjene indijanec. Vse to je zaradi prehrane in or^anizai ije zahievalo spremembo indijanskih navad, uveljavljanje poljedelstva, vzposlavilev organizacije dela m diseipliuo. Spreminjanje dotedanjih navad iiidijaueev ni Slo ve d mi lirez konfliktov in nasilja. Poljedelstvo je pr nasalo, poleg prezr eija Indijancev, inisijonu ludi profil Denar so porabili tako za obleke napol grlih Indijancev kol ludi za vzdrževanje in izgradnjo novih cerkva, saj jc moral za la sredsiva tiisijon večinoma poskrbeli sam. Jezuiti so skrbeli ludi zii šolstvo in ludi druge dejavnosii, kot npr. naravoslovne raziskave.
Jezuiti so lesno sodelovali s kolonialno državo, ki ic misijonarje mdi poklicala. Država je ščitila njihovo delovanje z. manjšimi vojaškimi enolaini, ki so bile prisotne v mejnih provincah. Gotovo jc bilo pokri-r,tjanjcnjc iiidijanccv rengiozno liotenje španske krone, vendar .so liili nuHijoni no drugi strani uporabljeni tudi kol inslriiinenl vzposiavilve oblasti v okoljih, kjer so sc i/kazale druge metode osvajanja za neuspešne ali predrage. Koloniialna država ni pričakovala od misijonarjev le, da spreobrnejo indijanec, ampak tudi njihovo vkijučilcv pod državno gospostvo kot uporabnih, delovnih podložnikov ki plačujejo davke. Zaradi šic.ilnili hudih kužnih epidemii, ki so ves cas misij inov razsajale med indijanei, pa nikoli ni bilo moč doseči s strani države za žel jene |irodiiklivnosli. Tu )c bil ludi vir sporov med jezuili in državo. Jezuiti so sc upirali prevelikemu izkoriščanju indijanccv in njihc vciiiu pri si Iiiciii 11 delu v korisl privai nih posestnikov, k! g» jc organizirala država. Uspeli jcz.tiilov pri leni jc bil le delen, 'fako tudi sodelovanje med jezuili in državo n hiln lire/, nasprolij in sporov. Državi so liili jezuiti sumljivi itj<li zaradi prosvcliicljskcga delo va nja Deiavnosi jezuitov je pripeljala ponekod do vzporedne oblasti cerkve in kralja, pesehno v Paragvaju, zaradi česar jim je država ocilala scparali/eni.
Knjig* se crcdoioča na doprinos srednjeevropskih misijonarjev pri i zgrnil nji 11 i si jonskega sistema v ko-lonijalni Meiiiki. Zarad; pomanjkanja spar.skili jezu itov so pošiljali v iiusijnne ludi jezuite iz drugih provinc čeprav so imeli Španci do njih veliko nezaupanje Misijonarji iz Srednje L trope tvorijo v okviru misijonov dokaj pregledne skupino. Prišli so iz petih provinc avstrijske, češke zgornjenen.ške, zgornic n spodnje renske. Skupaj jih je bilo 89, sli rje pa so na poti umrli. Podan jej ločen seznam jezuitov iz Srednje lïvtàbfe, <!ejavnili v Meliiki. Podrobno so evidentirali viri za zgodovino jezuitskih misijonov. Za vsakega od dejavnih misijonarjev je naveden Čimpopolnejši sc znam arhivskega gradiva, pisem, obravnav, porodil in drugih spisov, ki zadevajo določeno osebo.
Med jezuili v iiiis'jonih jih srečamo kar nekaj iz. netraiueavslrijskili dežel. Iz našili krajev pa kaže pc sebno Kitni I i Marka Anlonija Kappusa, pouicbncga zoologa, ki jc hil rojen leta 1657 v I jtihljani, in Janeza Marijo Ratk.i-a, ki je hil rojen leta 16-17 na Pliiju,
Večina gradiva ni iz srednjeevrjpskih arliivov, ampak i/. M< liike (Arcliivio General de la Naeion,
Mcxico), Španije (Arehivio General de Indias, Sc vi! I a) in različnih zbirk iz ZDA, v manjši meri pa seveda še iz. slevilnili drugih arhivov od kalerih jc potrebno omenili predvsem Aicliivum Romanum So eietatis lesu, Iiini. Kniiga jc sestavljena iz. kiatke z.to dovi ne jezuitsk h misijonov v Mehiki, kraikc bi o grafije posameznih iczuilov, ki so delovali v nvsi-jonih, ter zelo podroben seznam arhivskega grad ima.
Naslovi poglavij .so: t identileli srednjeevropskih jezuitov. Poi v Mehiko. Ziv" -jnje v inisijonih. Razmerje irednjecvropejccv do SpRncev. Izgon jcznlov. Najohsežne'ii del knjige sestavlja poglavje: Iczuiii iz Srednje Fvrope v kolonijalni Meh ki, bto |iblk>grj^feki .seznam. Dodalki: Scznair jezuitov, ki »c jih napačno povezuje z. Mehiko. K.iraklcrizacija jc.-.uilov po kaia logi 11 Mcliiškc provinci Srednjeevropski elani icz.uit ske ckspcdicijc v Mehki. Klimatske razmere v r-isi jonih.
Delo jc opremljeno z. imenskim in krajevnim indeksom.
Aittleiž Košir
Tarnata Griesscr- Pečar, France M Do-linar, Rozmanov proces, Ljubljana, Družina
199b, 317 strani
Oktobra l(>9fi je zalo/ba Dolžina v sodelovanju z Zvezo zgodovinskih dri.štev Slovenije izdala knjigo dr. Tauiarc Griesscr Pečar in dr. Franceta Martina Dolinarja' Rozmanov proces Sestavljena jc iz dveli zgodovinskih ek.spcrljz, k- ju |c naroči generali i državni lo/ilee Republike Slovenije zaradi obnove ka ženskega postopka proti tedanjemu ljubljanskemu škofi' dr. Grcgoriiu Rožmanu, k. ga jc vojaSko sodišče IV. jugoslovanske ari rade v odsolnosli obsodilo 'na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let, izgubo poliličnih in državljanskih pravic za dobi- 10 let po i/drža ni kazni ter zaplembe celotne imovine".-1 Vrhovno sodišče FLRJ v IJcogradu je na pri'ožbo Rozmanovega branilca 30. avgusta 1946 sodbo v ccloli potrdilo in ga dodatne obsodilo še na izguNi drZa"ljanslva, izpuhe političnih in državljanskih pravic pa je znižalo na 5 let
Kniiga jc vzbudila v slovenski javnosli veliko pozornosi.Tci je povsem razumljivo <"ij je, kakor jr* v
Ra/prava i It. Dulinarja jc nhjjvljcnu Muli v VCj^hIi virisV.cm ia\npi\u .11/1 yWi, it- 1, 2 in X
29. ilcccmbi. jc pcncralni lirnivj« in?ilcc Republike .Slnvcnijc ilr. ^nlnti Drnhnit vln/il /ahlcvn /ji nbniiviicv puslnpka pri OLni7ncui suilišiu v Ljubljani, ki ju jc scnal ic^a Midiiia 25. scplcmhra IW(i zavrnil. Generalni ilriavni lniilcc sc j<- 1. jjnnarjj \W priili Iciiiu sklepu pril i/il. O nri i7b hn ikJ-liviiln višjT ljublj:iii\Lu Midiitc.
Aihiv Ministrstva /a m ura nje /ailcvc, I'nx.es Rn/nun M)l(, Ciiiiann pn Tuiimn Griesscr fcCar. Fmmfl Minim llulinar: Kiižiiiaiinv priH.cs, Ljubljana ItMi.ktr. IUS (mlslcj: Un.iniani;v pn *.cs)
28d
Ocenc in poročila y publikacijah ,n ra>.slavah
AklllVI XX 1997
spremni hc^cdi napisal dr. Alojzij Šuštar, "medvojne zadržanje ljubljanskega škofr dr Grcgorija Rozmana še danes sporno"4
Obe razpravi sla nastali samoslojno. v velik meri nL podlagi .siih virov .n literature, a se v marsičem razlikujeta5 Dr. Gricsscr Pcčarjeva, ki je napisala prvih 190 od .117 strani celotne publikacije, je svoje delo razdelila na 14 poglavij, v kalerih skuša činbolj slediti ločkam obtožnice. Avtor druge razprave pa je ločil uvod od osrednjega dela, ki v osmih poplavi i b obravnava šliri večje vsebinske sklope; Rožmanovo politično prepr.čanje pred okupacijo, njegovo delovanje v času italijanske in nemške okupa ije odne OF in vodstva KPS do škofa.
Na začetka sla oba avtorja navedla kralek Rozmanov življenjepis, s tem daje dr, Do'inar namenil več pozornosti škofovi osebnosti, predvsem pa načinu njegovega pastoralnega dela. Predslavil ga je kot Človeka, "ki je znal z govorjeno besedo pritegnil: ljudi in omeeili njihova srca"/1 hkrati pa naj br bil tudi "presenetljivo rprcjcmlji' za pobude svnje okolice", člo"ek, ki se težko odloča, ki vedno išče potrditev za pravilnost svoje odloeilve, zaradi čciiar "se |t nko rekoč po črki držal nauka papeževih okrožnic".7 Z razliko od njegovega predhodnika škofa Jegliča n-zagovarjal aktivnega političnega udejsivovanja duhovnikov, ker je menil, da lahko le "prepričan in gl 3 bo k o veren katoliški laik zaslopa verske in moralne norme tet mieresc Cerkve v pclitičneni m strankarskem življenju".11 Medlem ko si je avionea prve razprave prizadevala jii presojo proccsa predvsem na pravni csnovi, saj v prvih treh poglavjih govori le o ciljih procesa, neodvisnosti oz, odvisnosti sodstva preso janju dokazov, razlikovanju vrsl kolaboracii na podlagi domače in tuje literature, znaeilnosiih zakonskih predpisov v socialistični jugoslovanski držav., zakonitosti oz. legalnosti stare in nove jugoslovanske pade v oh-dobju med 2. svelovno vojno, pa avior druge razprave ia vprašanja v uvodnem poglavju sicer nakaže, vendar skuša osvetlili dogodke bn'j i/. zgodovinskega vidika.
V nadaljevanju oba pisca, večkrat v drugačnem zaporedju in z. različno oblikovanim1 naslovi obravnavate Rožnianovo sodelovanje z meščanskimi stranki1,mi v predvojnem obdobju in njihove priprave na okupacio, razčleni i ijeta škofov odnos do i.alijanskih in nemških oblasti, njegov obisk pri .sokem komisarju Grazioliju oh koncu aprila 194), vprašliivo=.t vdanoslne izjave Mi-ssoliniju/1 sestanke meščanskih političnih strank v nadškofijskem dvorcu v letu ly42 in Rozmanovo vlogo na njih, sjiomcmco z. dne 12 9. 1942. navajala številna Rožmancva posredovanja za iz-scljenec, internirancc. zapornike, lalce, preganjane
Rn/nuniiv proces, sir. 'J.
Sc/nam viru v in lilcn>lurt sc nahaja nb kuncu ra/pravc ilr
Gricsircr Pccarjcv-; (siv 'fVIK1;).
RnJm-ifiiiv piijccs, sir. 201.
R'i?manuv priiccs, sir. 2(12.
Ri v man, iv pnK.cs, Mr, 2()t-2l)2.
Sixlišče jc pn mi.cnju nt>ch aviurjcv upnšlcvaln piilviirjcni icksl Ic iijavc. Tu nuj bi tiiL prviiinn naii>cnjena Gra/iuliju, ki pu naj hi ju prircitil in prcn.istuvil v Vikinim™ i/j.-ivn I Jute ju
duhovnike,"1 jnedslavila njegov odnos do komunizma in OF- stike 7 Vatikanom, povezave z. akademskim klubom Straža, škofovo zadržanje do oboroženih enot, ki so sc borile proti Ot; (vaške straže, slovensko do-mobranstvo itd.), odnos do vojaških kuratov, udeležbo prt obeh domobranskih prisegah11 in njegovo vlogo v Narodnem odbrru v zadnjih tineh vojne na slovenskih tlert. V zadnjio poglavjih pa sla namenila pozornost različnim leniam. Medleir. ko je dr. Dolinar aamer.il odhodu škofa iz domovine 5. maja 1945 Ic eno stran, pa dr. Griesser Pečarjeva Rožmanevo bivanje v A- striji od ."i. inaja 1945 do 4. marca 1948, ko jc odxl v Švicc, predstavi v samostojnem poglavju z. na slovom Politika zahodnih zaveznikov in škof Ro/.man Več pozornosti pa je dr Dolinar namenil odnosu OF oz. vodstva KPS do Rozmana,1, Ki nui jc pos/eli' obsežno sedmo oz predzadnje poglavje, ki gaje raz delil na šliri tlele: Pisma in opozorila OF .Škofu Rozmanu, Pisma Metoda Mikuiia .Škofa Rozmanu, Pismo bdvarda Kocbeka škofa RoŽnianii, Cankarjevo pi:;mo škof« Rozmanu, Rozmanov odgovor Borisu Kidriču Duhovniki in Osvobodilna fronta.
Njune ugotovitve niso povsem enake V uvodnih poglavjih sta sicer oba avtorja izrazila skupno stališče, da sodni organ_ sploh niso želeli ugotavljali konkretne krivde obtoženega, marveč naj bi bili hoteli doseči le moralno obsodbo tako Ro/niana kot posameznik.", kakor tudi cerkve kol u aanove. Čeprav je sodišče razpolagalo z. obsežno dokumentacijo, p;r na- hi b lo uporabilo Ic za škofa obremenilno gradivo.'-1 Poleg lega je sojenje spremljala močna medijska pmpa ganda, ki naj hi bila vzpodbujala nenaklonjenost javnosti do obloženih Zavajajoče naj bi bilo tudi dejstvo, da so Rozinami sodili skupaj s predstavnikom oku pacijskin oblasti m visokim SS funkcionarjem Erv; nom Rosenerjem s poveljnikoma slovenskega domo-hranstva Leonom Knpnikum in Milkom Vizjakom, z. upravnikom ljuhljanske policije dr. Lovrom Haeinom m ministrom jugoslovanske vlade v hegunslvu dr. Miho Kiekom. Vse lo naj hi dajalo procesa jirol' Rož-mr.nu značaj političnega monliranega procesa. Tudi škofov antikonvinb.em po nmenjii oheli avtorjev ni protilemalieen. saj nij hi se bil ravnal povsem v skladu z nkro/nieo Pita XI, "Divini Rcdnnplors" z dne 18. marca 19.17 1 v kaler je papež razglasil, da "je komiinizem že v svojem bistvu zmola in nihče, ki
1'rcilvscm pri i latijansk iti iiVupjcijslih nhlasicti, saj naj hi imel pri nemških hislvcnn manj uspeh».
" 20. aprila l'.)44, na llillcrjcv nijslniilart, in 30. januarja 1945, nh (2. nhlclmu llillcrjc' cg." prcv/cinj itbliisli Dr. Tamara Gric.scr IVtar jc poilmhrejc ra/ln?ila le Knž-m »mi v iHlniKs ilu Osviihinlilne fnnlc (sir. K3. 102). Ki I Muka//a in inlilev sla nlra navcilla pismeni i i/javn Ivanke Tnmšič, ki ju jc ilr. IJiilinar ulijavil v iclnli. Mali nanxlncya hcrija Tunel« TnirHiu jc njinrcč i/javila, nj jc Sknf Kn/nian vctkral piiMciliivjI /a pne^h sina, pa ludi /a lirogc zaprte kiiniunislc, laku v času prcil 2. .sveluvnu vi i j ni i knl nicil nju. Nnhcilrn i kI nt a avinrjcv ne nbravnava Rii. mamr-c^a ndniisa ilu iilni/nicc Mil Hrenncmlcr Surgc t/ ^luhiikn /askn.jc niisljn), ki jc i/šla "c 4 lini piij. 14. i:,arf l1J37. v kaleri jc pape7 "iihsMlil .^rjjnusli nacisliCnc iliklalurc" (Z 'xlii 'iim krKunsiva, sir. 5'J.l).
ARHIVI XX 1997
Ocene in porodila o publikacijah in razstavah
281
hi rad rešil krščansko omiko, ne more sodelovali H njim ne lako nc drugače".Pnleg Ic^n r.,ij hi dobival ludi nedvoumna poročila n sianjii v Sovjeiski /rezi Zato se jc kljub temu, da je "okupatorje zavračal in zaničeval, predvsem nemške", odločil iz.lirali nevarnost, ki ic h la po nji.gnvem mnenju /a slovenski narod manjša: "Rozman je smatral, da je okupacija časovno omejena. Stalno se je zavedal, da bo komunizem nevaren tudi po njej. Dolgoročno ga ie .smatra! za najbolj nevarnega. Verjetno je, v primerjavi z. njim, omejeno spreiemanje italijanske okupucijr najbrž pa nc nemške - smatral za manjše zlo."1*'
Tudi škofovo občevanje z okupacijskimi ohlastmi, še zlasu ilajijansl&m, po njunem mnenju ni vprašljivo. Skoi naj lu namreč le na lak način lahko pomagal svojim rojakom v zaporih m internaciji, nkoj po okupaciji pa je moral poskrbel, za pregnani (hi hovnikc z Gorcniske in Štajerske, ki so se pred Nemci zatekli v Ljubljansko pokrili i mi, "reševati pereč gospodarski položaj, saj je škofija rrlala hrez. dohodkov za vzdrževanje Škofovih zavodov, semenišča in hrez. sredstev za pomoč beguncem"', pa tudi povezava z. Vatikanom brez dovoljenja okupacijskih oblasti ni bila možna.1
Tamara Griesser Pečar meni, da Kiižmaniivo sode lovnnje z. okupatorjem ustreza merilom t. i. "taktične kolaboracijc" v smislu obrazložitve \Vrrncrja liingsa, knkor jo je podal v delu "Lclien mit dem hcind" (Življenje s sovražnikom): "Spustim se v to, da z okupatorsko oblastjo sodelujem, čeprav sem nasprotnik nacionalsocial'zni.i in Hitlerjevega rnjlia. Moja kolaboraeija lahko služi različnim ciljem: zlomiti tujo oblast, da hi bili spet svnbodni kolikor je mogoče preprečevali množične umore nedolžnih; uresničevanje političnih idej, kf preprečujejo naeinm al socialistično vladavino, Kakorkoli že, moja kohboracija je krinka mojega odpora, del b;ija."Jt< Vcmlar pa tega odpora ne bi smeli razumeli v političnem smislu, ampak "kol pognsi ndpnr proti nečloveškemu ravnanju s prebivalstvom Tako sodelovanje naj hi hilo po avtoričinem mnenju "pravno in moralno .poruo ali celo nizkotno samo s stališča komunističnih interesov".1^ Vprašljivo seji zdi le dejstvo, "da \k»f - ko likor je avtorica tolikn ugniovila - niknli m javnn ožigosal prisotnosti okupatorja kol lake. Ni -,e spuščal v politično vprašanje, da je tu fašistična zločinska agresorka vlada v Rimu napadla drug nan«!. Doiiku patorjev se jc nasprotno ohnašal, kol da h. bila la okupatorska oblast sposobna v bistvu ohraniti red in mir v zadovoljstvo državljanov kar pa je propadlo zaradi različnih pretiranih italijanskih ukrepov". Ven dsr v nadaljevanju teksta pravi, da "vse to lahkn razumemo zaradi prizadevanja, značilnega za lakiieno kolaboraeijo: v praktični vsakdanjosti hoče lajšati trpljenje in prebivalstvu krepiti voljo do življcmja.
Ci lirami pnJ ZhikIi ivina krsčansiv.-i, DZS. Ljubljana IW2, Mr. fttj^JjU]
Rniitumiv piDccs. sir. 14.
17
Riiimannv prmes, sir. 21(1-211. Rii^namiv prives, sir. 33. Hivm.innv prmcs, sir. p.S.
Pnlcg lega je Rožman menil da sta lako fašistična vlada v kimii kol ludi racionalsc nalir.tična v Bcrli:iu prehodna pojava. Pogosto jc omenil, da bosta v [logledrcm času premagan.. Do takrat na naj b prebivalstvo preživelo čimbolj ncdolaknjcno. V icm smislu se jc v odnosu do okupatorja postavil na stališče: 'Dajte cesarju, kar jc cesarjevega in bogu kar je božjega"'.2"
Več pomislekov:pa ima avlor druge študi.c Tu'li on meni. da jc bilo neke vrste sodelovanje škofa z okupacijskinii oblastmi r.ujno, in poudarja, da so b'li tovrstni medr.ebojni stiki "del diplomatske "gre", v kateri je vsaka stran "hotela zase iztržili čim več". Vendar pa se sprašuje, če se je škof zavedal "nevarnosti lakšne igre", pa ludi lega, "do katere mere mu določila mednarodnega prava dovoljujejo sodelovanj; z okupacijskimi oblastniki, da življenje na za>cdcncm ozemlju v Janin pogojih kolikor toliko normalne jTotcka".21 s, manj razjasnjen se mu Sdi -škofov odnos do ohoroženega boja domobrancev in Ijibovib predhodnikov v okvira vojaških enot .lalhanskc in nemške vojske, ki so se borile proii partizanskemu ¿ibaniu, z razlogom, da je bilo le to popolno me. v rokah ko nitinističnt partije; "Z izbruhom revolucije so ;c odnosi med Komunistično partijo in Cerkvijo v Sloveniji Se holj z.ansirili in šli v smer, k jc škoi Rcžman v svojem pastoralnem programu leta 1940 ni predvideval in nanjo ni bil pripravljen. Rcoluino na Slo verskem so izzvali poboji uglednih osebnosti katoliškega tabora na Slovenskem. Smer, za katero ;c je med vnjnn odločil del slovenskih katoličanov, pa jc bila na nek način posledica predvojne delitve duhov v katoliškem tabnru. Ta delitev duhov je dobila svojstven izraz v potencirani aktivnos.i katoličanov navzven v obrambo vere in Cerkve. Vsaj del te aktivnosti pa ni bil zakoreninjen v temeljnih vrednotah krščanstva.,, "■' Dr. Dolinar sicer meni, da >c "oborožen upor pniti oboroženi revoluciji z vidika mednarodnega prava nedvomno legitimna pravica ogroženega, ki ima pravico zavarovati svoje življenje in svoje p< sest". Vendar pa pravi ludi: "V času, ko se je celotna livrnpa združila v boju proti fašističnemu in nacističnemu nasilju, je seveda pravno in moralno vprašljivo kol manjše zlo' sprejeti orožje od okupatorja in se na njegovi strani bo/iti prrli komunizmu. S tem so dejansko domobranci v occh prr linacisličnc evropske in ameriške koalicij- poualjscvah in do nek^ mere krepili moč nr;ističnega vojaškega stroja. To dejstvo je poslalo usodno za occnc domobranskega gibanin na Slovenskem v očeh zahoanih zavez, .ikov,
RuJiiianiiv princs, sir. 47.
Zanimivu b: hitu vedel , kaj jc Valikan nicnil n umcMmrui upiin'hc lega ¡;csla v ijkralni situaciji. saj Dr. Griči ser 1'ciar. jc ta nii sir. I iS2 navaja slcilcic bc.vcdc i/ nekega Hillcrjcv-ga iila/a: Ki) jc Vjlilan nemški vladi spimitil, da /a vnjnc ttC mj.'"UT'C.,,'i n'>frcnih p'jlilifnih <vcrocliskih sprcmtmh. .sc jc iivli>iiiali£nn ptislavil /unaj vseh uradnih zve/ t, področji, ki sil bil.i iy.ly piikljui"cna ali /asedena " Uii?|]i.in<iv pniccs. Mr. 211. 22 Rii? ii u ni i v priiccs, Mr. 202*2(0. Rniiiunuv priiccs, .sir. 2KH.
282
Ocene in poročila o publikacijah in ra/si,ivah
ARHIVI XX 1997
ko sc po domobranski prisegi, 20. aprila 1914, dome hraneč dokončno odpisali kot svoje možne za-vtvnikc.''2*' Zato je še posehej vprašljiva škofova prisotnost ob domobranskih pri.;cgah na ljubljanskem stadionu, čeprav je maševal le ob prvi prisegi. "Se holj nerazumljivo" sc zdi dr, Dt,linarju "škofovo lavnanje ob drugi zaprisegi domobrancev, "Í0. januarja I945. Ob tej priliki je maševanje odkloni!, po ziav Riv;c-nerja, zaradi bo le/ni. Udeležil pa sc je slavnostnega mimob^ida domobranskih čel pred uršulinsko cerkvijo na Kongresnem trgu. Škofov zagovor, češ da je prišel, 'da bi videl domobrance', ni prepričljiv. Če je bil bolan za mašo, bi lahko ostal 'bolan' ludi za 'parado'"."5 Poleg lega naj bi "škofova navzočnost pri mimohod m doirobransk'h Čet pred najvišjimi nemškimi oficirji dala povrni za mnoge špekulacije". Izrabil na i hi joiiil ludi general Riiscner, saj "je na zaslišanju izjavil, daje škof Ro/man na 'parado prišel 'z izrccn:in namenom, da ga slovenski narod fkli in da pekaže, da soglaša z nemško polili ko'".2fl Dr. Dolinar poudari ludi dejstvo, da domobranci, ne glede na to. kakšne namene so imeli, "niso mogli biti slovenska vojska",
■Slovensko dmrobranstvo je bilo namreč oblikovano kot pomožna policijska enota pod vrhovnim poveljstvom generala Rosencrja, ki je moral osebno odobrili "vsako akeijo" in "vsako spremeniho v sestavu", Žc 20. oktobra 1943 je Roscncr kljub pro testom slovenskih častnikov ukinil Glavni inšpck.orat slovenskega domohranslva in ga nadomulii z Organizacijskim šlahom, "ki m hil več samostojno povelj sivo, ampak organ, ki je po navodilih nemškega okupatorja organiziral doinobr i vstvo in skrbel za /.va-janjc posameznih nalog".27 Te odvisnosti 'doni» b. anee v od nemškega okupatorju naj hi se hil zavedal tudi škof Rožman, saj "se je pa lastni izjavi dal natančno poučiti o vsebini prisege." Ta pa naj hi bila jasno odražala "pravno in dejansko odvisnost" domobrancev, in sicer ne glede na to, "ali so pri::egli Hitlerju ali ne, -*li so prisegli 's figo v žepu ali ne"
Posebno vprašanje predstavlja Rož mino v odnos do vojaških karalo v Nekoliko presenetljiva je vse'iina škofove spomcnicc peveljniku slovenskega domohranslva z. dne K. januarja 1944. Dr. C'icsser Pcear-jeva je navedla Je izsek, Jr. Dolinar paje dokument objavil v celoti,3(1 ker po njegovem mnenju 'odseva razhajanja glede organi zacijc dom obran st v a v samem v3dstvu in ker na nek naem ludi pogojuje škofove odločitve glede d omohranecv vse dc konca vojne ' ' Naipomcnljivejši del se glasi: "Domohranslvo je vgj^ ska pros'ivoljcc". ki so sc priglasili predvsem iz idcinih napiK-iv za borbo proti komunistični revoluciji. Če le ideic, ki so pač tudi versko-nravniga značaja, obledijo, nuino začne upadali horbenost in
navdušenje, ki je pri prostovoljcih bistvenega pomena, s tem pa sc zrahlja ludi disciplina. Zaradi tega je treha ncino vzdrževali idejne nagihc nepretrgoma v prvotni moči in jasnosti, kar je predvsem delo kuratov' Vpr;tfan|L škofovega odnosa do domobrancev je verjetno nasploh n; ibnlj sporno. Dr. Dolinar pravi, da je bil glede domobrancev škof Rozman "očitno v Inidi zadregi. Na eni strani je odobraval njihov oborožen ho proti komnnistom, n;i drugi stran, pa i je nenehno pregnnjulo vprašanje, če delajo prav".-'-' Ob koneu knjige pa (udi napise da jc škof "do smrti iska] ixlgovor na vprašanje, al je on osebno in ali je katoliška stran med drugo svetovno ravnala prav". Čeprav je oh koncu svojega zagovora v nemškem ieziku,ki gr> je napisal potem, krije iz sredstev javnega ohvcščanja izvedel o obtožbi, zapisal, "da bt ludi v drugo vse to več ali ni^nj enako storil",-1'1 pa kr.sncjc očitno v pravilnost svojega ravn inja ni bil več tako prepričan. Morda jc k temu pripomoglo (udi dejstvo, da mu "papež Pij XII takoj po vojni ni omogočil osehnegu srečanja z. njim, v katerem lu nji hiliko poja.;nil svoje poglede in svoja stališča ler navedel razloge, zaka j je zaposlil svojo škofi jo".
Oba avtorja se strinjata, da bo na več vprašan) mogoče (Klgovoriti šele takrat, ko bodo dostopni Vatikanski arhivi (raziskovalcem je danes na voljo le gradivo dc leta 1922), vsi t.i. emigrantski arhivi (npr. arhiv dr Milic Kreka) ali če bodo najdeni dokumenti Gestapa, kijih zgodovinarji še vedno zaman iščejo.
Knjiga (C sicer nastaL kot strokovna ekperti/.a, kj naj hi 1190(11 vila opravičenost oz. neupravičenost oh-tožh proti ljuhljar ¡kenin škofu, vendar pa jc v nir,o gočem presegla okvir, ki bi ga narekovalo zgolj proučevanje Ro/inanove dejavnosti v vojnem času. Seznanila nas namreč ni le z medvojnim dogajanjem na slovenskih tleli, saj je posegla Se v ohdohjc po/.nih tridesetih let, polno napetosti in sluten j liližajoče sc vojne, osvetlili pa je ludi čas po končani 2. svetovni vojni, ki so ga v precejšnji meri zaznamovali piav tovrstni sodni procesi. Vendar pa se odgovor na marsikatero vprašanje Se vedno skriva v nuaku dvomov in negotovosti. Kako je natančno potekalo delovanje slovenskih meščanskih strank v medvojnem času in kakšni so bili nameni njihovih predstavnikov? Ali je bilo res tako majhno število duhovnikov, ki so kakorkoli podpuali O F? Kakšni razlogi so vodi'i zahodne sile, ko so se odločale o izročanju lisiili oseb, ki jih jc jugoslovanska vlada proglasila za vojne zločince? Kaj bi pokazala pravna študija na osnovi mednarodnega prava in v primerjavi s tovrstnimi procesi v orugih državah',' In Se hi lahko naštevali
Mutfja Je rt tj
24 Rui mani iv nriKCsir. 2NK-Rnímannv rnKCN sir. 2<J2 Rn7nwmiv proces, sir. 292.
7 Roírrtanov proces, sir. ZKH. " Ri>?n«miv priiccs, sir, 2K9.
Ri'ínwnnv proccs, sir. KKi. ' finJmannv priiccs. sir. 276 27K. RiiTinaniiv p;i>ccs, sir. 27fi.
17
■	Ru/nianiiv pniccs. sir. in) ir 277. Trbl jc v nbch priiocri'-:n;iit<. podirlun.
T 1
fíiiíiiíiniiv priiccs, sir 2HM.
' R'iîinannv pr.iccs. sir 1(8. IS
■	■ tíiiínwnii v pniccs, sir. 317.
\RH1V1 XX 1997
Očenc m [' )ničila n puhl'Kacijah in r.izstavali
283
Odsevi protCKlosti (1), Iz zgodovine Celja 1780-1848. Muzuj novejše zyodovine v Celju 1996
O zgiulovini Celja jc napisanih že kar nekaj knjig in razprav. Teil pnhlikac jani je Mu^cj Nuvejšc zgodovine v Celju lela I99(i dodal še eno, in sicer diormk s skupnim naslovom "Oilsevi preteklosti". Do leta "■.ODO naj bi izšlo 5 zbornikov, v katerih bodo osvetlili celjsko zgodiivino /. različnih zornih kotov (upravni razvoj, urbanizacija, gospndarski razvnj, siicialmi zgn-davina, kulturno življenje spremembe v načinu živ IjenL itil.) na podlagi najnovejših dognan< o celjski preteklosti.
Prvi zbornik, ki ^c jircil nami zajema obdobje od lela 1780 do 1848, predstavlja pa neke vrste uvoil v obdobje zgodovine Cclia oil začetkov industrializacije (To današnjih dni. Zajema prispevke csmili aviaricv
Po uvoilu slenli prvi članek avtiuja Aicksamlra Žižka: Upravni razvoj Celje V Istih 1748-18.S ti V njem izvemn- da je pospešemi majanje absdol i stične državne uprave v 18. stiilelju naletelo na precejšen odpor starih oblastnih in v primeru Celja tudi ineslnib samoupravnih organov, ki so si na vse načine pi.za deval' ubranili zgndovinske po/.i'ij< mcsla. Pns.i-mezni opisani primeri nesoglasu med kresijo In mestnim svetom ter seznanitev s pristojnoslmi in delovanjem enega in drugega ohlr.stva nam razkrivajo proces preoblikovanja prej suvci enega mcsla v lipravnn enoto modern i/.i n ne države. V prilogah pa sn poimensko navedeni: okn>/ini glnvarii in mestni rodniki ined PMM8M). meslrn funkcionarji (1801-1850) in ndborniki (1804-lliS(j), nbeinskii zastopstvo lela IS'iU meslni sindiki (1720-1815) in uradniki kresije med letoma 1777-1848.
Razprava Branka EVfipIrSiK Prostorska širitev celjskega mesta od kanca 18. stoletja do srech 19. \toletja v uvodu pojasnjuje hislvo tnesl oli krneli 18. stoletja Avior ugolavlja, da so mesta i>ila piimcmhuit družbena in gospudarska središča ler da so vsebolj poslajala lloinuianlna poteza v pokrajini. Celje se do srede 19, stoletja [irostoisko, s posameznimi izjemami, sploh ni širihi, Razprodaja nhzidja in gradnja teharske ceste v zailnji čclrlini 18. shiletja sla imeli zgnij Um-bilten pomen. saj ineslo v leni času ni moglo ponuditi nie lakega, kar Iii omogočalo liilro rasi prebivalstva in s tem lud: mesla.
K iko je bihi /. meščanstvom dn 40. lel 19 slolctja, iziemo iz. prispevka Meščanski svet ¡780-1848 avtorja Janeza Cvirna oprav se življenjski svet eelji.kcga, moraliii ekonomiji eehavskega sveta pudre jenega irodiciiinaincga meščanstva, vse dn štiridesetih lel ni bistvena spreminjal, so se oil srede 19. stoletja ludi v iiicsUi ob Savinji morali soočili z. nosilci nove (civilne) družlie. Ta je bila slari diametralno nasprotna. Prvi znanilci nuvega ideala meščanske llružhc .so bili pri celjski kresiji zaposleni državni uradniki, v glavnem iz'ihrazcnci, ki so si ?e zelo zgodaj pri a elevali zu reformn iradiciiinalne piizmifevilalno si,nun ske llružbe Ob njih pa sn bili zagovurniki mivega ideala meščanske družlie tudi profcsoiji na leta 1808 nslaniivljcni eeljsk gimnaziji ler Ki padniki nekaterih
drugih (sicer redkih) intelektualnili poklicev (odvetniki).
Grailbcno zgodovino mcsla Celil obravnava Andrej Stnden v razpravi h zgodovini celjskega hi^mjskrga vrakdaujikr, v pr"d»tarčr\ i dnb\ Ugolavlja, da jc usoilno prelomnico v gradbenem razvoju mesta pomenil velik požar leta ¡798, ki ic skoraj popolnoma upepclii mestu. Obnova mcsla jc končala srednjeveško in baročno fazo mestnega obzidja, Hiše so poslajalc zidane in vi\jc. v slarcin mcslncm jedru pa sn začele nastajali nove ulice V nadaljevanju p*" je av'or vzel pod drobnogled hiše in stanovanja ter higienske in zdravstvene razmere v predmarčni do^i. Mestne ulice so bile umazane in nemarne, v mestu sla vladala nesnaga in smrad. Mestno kanalizacijo sc obnovili 1821.. naslonila pa se je na stare rimske kanale
Hoja» Cvelfar se jc v svoji razpravi Posestne razmere celjskih meščanov r luči [rancijscej*kega katastra leta 1825/26 ckvarjal s posestnimi razmerami erijskih meščanov Katastrska občina Celje jc obsegala leta 182.*i noleg mesta še Gra.šku, Vodno, Ljub-Ijarsko predmestje, Otok ter Dolgo polje. Po navedbah avtorja lesenih ~,tavb v mesta s 16it liišami sknrajd.i m bilo več. Večina hiš znotraj nekdanjega mestnega ohz.idja jc imela na Bvffišeni strani zelenjavni vrl, v bližnji okolici pa so iincli meščani predvsem njive in travnike. V soscdijin katastrskih nheinah Zagrail In Lisce so imeli gD/.cfovc, paznike, vinograile, travnike in njive pa na Golovcu, ki |c .spsnlal pod katastrsko nbčino Spodnja Hudinj i.
Če nas zanima, katera imena krščenetv sc bila najpogostejša konec !8. stoletja v Celju, polcin naj-(leini) ndgovor v prispevku Andreja Pančnria; Celjani v krstnih knjigah od leta 1773 dri //.'57 Članek namreč temelji na ki-s1mh knjigah fare sv. Da.ncla, ki je obsegala mestn Celje, njegova predmestja in bažnjo okolico. Z njiiiovo pcmočjo jc tako predstavljano naraščanje in upadanje števila prebivalcev, fenomen nezakonskih ulrok, razlike oieii dnevom rojslva i i ihievnni krsta, spoče'ja in rojs'va po posamezn i incseeili, razmerje rr.jslev med spoloma, pogostosti imen in poklici staršev ler botrov.
Gospodarske -az.merc v prvi polovici 19. stolcija nam predstavi /Mrko 1 m ti revi č v Članku G <spo-daiska ¡mdaha Celja v !. polovici ¡9. stoletja Avior v tej razpravi obravnava lako agrarni kol neagiami sektor celjskega gnnprdar.lva proizvodni in slorii-veni (trgovina, obrt). Gre torej za prikaz, klasične, tradicionalne m gospodarske struklure v mestu in nk^lici. V nadaljevanjo pa jc izpostavil še inovacijske procese, to je začetno industrializacijo in prihod železnice do Celja [n s tem povezan napredek v premo goviiišlvu.
Kaku sla bila organizirana šnlstvo in zdrav.slvo v lihdobjii 1780-1848 nam jc v zborniku predstavila Ivanka /Mjc-Cizelj v dveli jirispevkili, in Iicer Sidstio v Celju r MUt J "'SO-1848 in '¿rlrevstvo v Celji\ v letih J78fh H',48. Na področju "ulslvn ai v Celju delovale rsnnvnc .n si rok ovne šole ler gimnazija. Razvoj celjskega zdravstva pa je povezan /. nastankom bolnišnirc ter z. llehivanjeni zdravstvenih delavcev in lekarnarjev.
284
Occnc in poročila o publikacijah in razstavah
Alii 11VI XX 1997
Prcdhcílnik celjskcga civilnega bolnišničnega zdrav Ijjjjo je bil celjski spila!, ki je lela ISTi dobil status okrožne bolnišnične ustanove.
Cc ;i ni koncil male podrobneje ogledamo upo-rabljcne vire in literaturo, vidimo, da ;ta hila pri vc cini ra/prav največkrat citirana dva prsca celjske zgodovine, in siter Andreas Gubo: Gcscliichtc der Sladl Ciili, ki je brla izdana leta IÍ09, in Ignac Orožen: Celjska kronika, ki paje izšla ž.c leta 18*54.
Zbornik jc predstavljen. Ker pa publikacija ni sama sebi namen, čaka na bralcc, da bodo v njej odkiili kaj novega in zanimi ega. Seveda pa Ki v velike potroč lun ra/ skovalcem, ki se bodo se vnaprej ukvarjali z /gode vino Celja.
Heth-ika /Aave
Dve domovini - Two homelands'", Razprave o izse.jenstvu. Zvezek šl. 7,. Inslilul za slovensko izseljenstvo Znanslvenor^zisko valnega cent-a Slovenske akademije znanosli n umetnosti v Ljubljani, Ljubljana 1996, 311 si rani
Tudi v preteklem letu jc Inštitutu za slovensko izseljenstvo uspelo izdati sedaj ž.c sedmi zvezek svoje znanstvene revije Revija je več ali mani že izoblikovala krog .stalnih in ohčasnih sodelavccv ki v njej objavliajo rezultate raziskav raznih sfok o prcib'c-matiki i/scljcnstva v različnih ohdolijih in v različnih okoljih. Tircli dvojezična zasnova objavljanja raziskovalnih rezultatov znatno pripomore k njeni medna rodni afirmaciji
Snopič jc -azdcljcn na standardne rubrike: Razprave in Članki, Paročila in razmišljanja m Knjižne occnc.
Prvi sklop RAZPRAVE IN ČLANKI prinaša Sti-rinajsi splošnozgodovinskih, socialno antropoloških, litcrarno72odovinskih in demografskih raziskav; Univerzitetni profesor dr. Janez STANONIK se v svojem prvem prirpevku oddolži Prcdcriku Ircnejii Baragi slovenskemu misionarju med amtriškk i In diianci, roicncmu na Dolenjskem, rib dvcstolctniki njegovega rojstva (1797-1868). Poleg življenjske poti predelavi tudi njegove bogato književne ustvarjalnost ■ n zaključuje z bibliografijo Baragovih de' V svojem drurem prispevku S h venci v Zit rulet tih državah Amerike: obdobje IX4K 1891 pa predstavi puglavjc za kn"f,o o knii/.cvm ustvarjalnosti slovenskih zscljcn-ccv v ZDA, te jr obdobje med dunajsko marčno rc voluci|o 11 izidom prvega slovenskega lista Amcri kar. ki Slovence ki jc začel izhajati v Chieagu. Krjigo ppnra- lja za tirk ISI ZRC SAZU. Dr. M.,rjan DR NOVitiK, 1S1 ZRC SAZU, strokovnjak za ilovcnska izseljenstvo v zahodnoevropskih državah, seje osredotočil na pregled slovenskih izseljenskih društev v teh driavab med obema vojnama, ki pa ga bo treba .še dopolniti z vin in prfxislki iz priseljenskih držav. Prvič jc objavljen lak zhran pregled in ho lahko zelo ko-
ristna orientacija vsakemu raziskovalcu društvenega življenja naših iz.scljcnccv v priscijenskili državah zahodne livrope. Aleksij KALC z Odseka z zgodovino pri N,trudni in študijski knjižnici v Trstu se jc poglohil v si:u stične vire ugotavljanja iz.scljcnskili ptoccsov in problem njihovega vrednotenja. V svojem prispevku hidijskc ¡mimike e i\ilc\\ee ke\! vir Z(i f^Wni1]']]« ijtustva ( jiasthftint (izirom nn izseljenske sezname 3wf<l pristanišča, tudi v nadaljevanju podrobno opiše la vir evidence. Zvone ŽIGON z ISI ZRC SAZU v svoji raziskavi Fnukcimahu lulhiftvizeni iu S love ne i v Argentini iu L*nt h m ju najprej izpostavi zg udu vinski "idik, nato pa razpravlja o jeziku oz. cinični identiteti različnih gcncraeij slovenskih priseljencev v la del ameriške podceline, ki so se razlikovale tudi po svetovna-nazorske m prepričanju, v odnosu de monojc-zičncga okolje in problemov asimikijc. Problematik« latinske Amerike obravnava ludi dr. Martin IliV NIKAR, praresur iz Trsta, v razpravi Shavnski tin iiiovi v Jufjii Ameriki. V njej prikaze problematiko sla venskih priseljencev pc. vojne gencracijc, njihovo druženje in vključevanje v novo okolje na tem geografskem območju. Opiše tudi naiteprezen-tativnejša zbirališča naših rojakov. Mihael KUZMIČ i/| Ljuhljanc obravnava zgodovino in poslaur.ivo ,S7<i-i•ettxke entitle t ičanskaluicranske icrkve .(i1 1 ivnui iT HetMieiiui, I'viitisilvaiiiti, 'ADA Mihael GLAV\N, vodja Rokopisnega oddelka NUK v Lji'.hfjani, pa prcdsla,i Doslej nezjttma pisma ¡Min.sa Adamiča iz.
leta ujc^ave^a življenja, namenjenega pok. Josipu Vidmarji? leta 1951. Oba dopisa, ki izhajata iz Vidmarje ve osebne zapuščine, sta v p-ispevku v celoti objavljena in analizirana. Dr Janja ŽITNIK, glavna urcdniea predslavlju-ni. znanstvene revije, jc prispevala Š t ud ij (1 Vaje slav Me. le: 011 s I tule sel i ah letnici rajstm Predstavlja zgoščen pregled življenja in dela lega literarnega ustvarjalca, kL jc hoij znan kot znanstvenik, umetnontni zgodovinar slovenskegi rodu in je deloval večinoma na Poljskem Avtorica prikaže predvsem njegovo pesni skd in pisateljsko delo Sledi prispevek univerzitetne profesorice na PP v Ljubljani dr. Ilclgc GLU K 1'aeztjtt AUtrla M ruse rja. Avtorica predstavi edino pcsni.Sko zbirko v Iclu 1977 umrlega pesnika "Zemlja ;eni in večnost", ki je izšla pri Slovenski kulturni ,tkccji v Argentini v letu 1978 in jo jc uredil Tine Dcbeljak Ta v uvodu tudi prikaže Mau.scrjcvo življenjsko pol. Slovensko jxwujno emigracijo obravnava tudi razpava Avgusta HORVATA iz Argentine: Deum^rapliic Mi.ventenls m Sin vene ¡¿n n^raii a: t ni Argentina: The Si-tire i t far Zj mi^ Space (Demografska gihanja med slovensko emigracijo v Argcn tini: iskanje življenjskega prostora), V njej prikaže pol neposrednih povojnih odscjicnccv, ki o odšli pred vsem z Dolenjske Notranjske in Gorenjske preko Avstrije v to državo, kjer so si ustvaril' svoic novo domovanje. Opozarja na pioblcm asimilacije in sedanje. demografske ogroženosti Slovencev tema njihovo negotovo prihodnost. Avguština BUDJA iz Landskrone na Švedskem podaja v prispevku Sla vene s iu Sw«/e<i (Slovenci na švedskem) najprej pregled pri seljevanja Slovcnecv na ,v/cdsko nasploh in njihovo vključevanje v novo okolje. V nadaljevanju pa se
AliHI VI XX 1997
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
285
osredotoči na slovensko .skupnost na Švedskem, njeno delovanje, d< la^nost in perspektive v novi domovini. Dr. lf,or MAVER d ocen I na Fi- Univerze v Ljubljani, pj v razpravi Th- Uterun,■ Ccc«t<vity «f Slov ene Mi-gr««ts ¡a Austndi« ¡it Eitgli.sir The Seeottd Ijttuliu^ hy Victorut 7jtk:tkt>vee (Literarno ustvarjanje slovcnskili izseljenec v v Avstraliji v angleškem jeziku: drugi pristanek Viktornc Zabakovec) najprej opredeli .Ivo jezično ustvarjanje naših rojakov, nato se e ircdotoči na njeno novo knjigo, objavljeno v angleščini I. 1991. V Ji jej opisuje izkušnje svoicga soproga v Avstraliji, v večnacionalr.. skupnosti narodov. Zadnji študijski prispevek je delo ravnateljice ISI ZRC SAZU dr. Irene C Ar ITAK GODI NA. Sloveue Studeots i« Ceotml noti Eusteru Eurttpe up to 1918.(Slovenski .študentje v srednji in vzhodni Evropi do I. 1918). V njem prikaže slovenske študente, ki so si pred letom 1019 morali nabirat: znanje na različnih evropskih univerzah, in zaključuje z zanimivim podatkom o naših izobražencih, predavatehib na ruskih univerzah v drugi polovici preteklega stolelja.
V rubriki POROČILA IN RAZMIŠLJANJA dr. Irena Gantar-Godira poroča o (radieionalnili slovan škili študijskih dnevih univerze v Londonu, kjer so 18 novembra 1995 angleški slrnkovn i javnosti predstavili tudi slovensko kuliuro in znanost. Drogi prispevek iste avtoricc sc nanaša na rezultate študijskega bivanja v Kanadi, kjer sc je srečala z raziskovalci in ustanovami, ki jih zanima izseljenska problematika. Njen irctu prispevek pa govnri e> letnem srečanju Zveze evropskih inštitutov /a migracijc (The Association of Earopcar Migration Institutes AEMI, ki je bilo med 28. in 30. septembrom l°96 v Krakova na Poljskem in sta se ga aktivno udeležila ladi poročevalka m dr. Marjan Drnovšek z. ISI ZRC SAZU. Dr. Janja Žitnik peroča o zborniku, k; jc ob deseti obletnic, delovanja I.SI ZRC SAZU izšel v novembru 19^5 v Ljubljani. V njem so objavljeni referati mednarodnega simpozija "Sr.očc^jc mita n realnosti oh prihoda izseljencev v novo okolje".
Rubriko zaključuje poročilo Nives SUL1Č z ([veli uspešnib turnej slovcnskiii glasbenikov po zahodnem in osrcdnicm delu ZDA, ki jo jc organizirala Slovenska izseljenska matica iz. Ljubljane
Zadnja ubrika - KNJIŽNE OCENE - predstavi novo delo mlade raziskovalke I.SI ZRC SAZU Marine Lukšic Haein "Ko tuiina postane tlom" (Zvone Ži-gon), /.bon m k "Soočenje mita in realnosti ob prihouu izseljencev v no"o okolja", ki ga je uredila Irena Cantar-Godina (Andrej Vovko). zbornik Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani "Slovenci v Hrvaški" urcJmcc Vere Kržišnik Bukič, ki predstavlja le prve raziskovalne rezultate iz projekta o Slovencih .zven Slovenije v Širšem jugnsluvanskcni prastari! (S.mona Zavratn.k). Rezultat blejskega simpozija v maja 1994, ki jc bil posvečen visokim jubilejem slovenskih izseljenskih, organizacij v ZDA, v organizaciji Slovenskega društva za ameriške študije in Slovenske izseljenske maiice v Ljubljani, je izšel v zborniku "Ethnic Literature and Cultore in llic U.S.A., Canada and Austraha" (Etnična književnost in kultura v ZDA, Kanadi in AvstralijiVUrcdil ga je Igor Maver, docent
na Oddelka za germanske jezike in književnosti Univerze v Ljubljani, izšel pa jc pri Peter Lang Vcrlag v Frankfuna ob Maini I. 1996 (Jan;a ''nik). Pred stavljena jc tudi "Slovenska kronika XX, stoletja, I. knjiga I90C-I94If, zlasti men del, ki govori o slovenskim iz.r.cljenstvu in gaje prepeval Marjan Drnovšek, eden od urednikov Kronike (Andrej Vovko). Ilinilio Franzina v ffijigi "Merica; Mcrica' Emigra-ziont e colomzzazionc ncllc Icttcrc uci contudin. veneti e friulnni in America L .alina 1876-1902" (Mc-rika! Merika' Izseljevanje in knlonh^aciia v pi imif kmetov iz Purtanijc. in Veneta v Latir;ki Ameriki, I876-I9C2), k. jc izšla v Vcroni 1994, predstavi izbcr pisem, ki j ill jc c idcntiral v časopisih, privatnih in upra/nih arhivih ha raznih nstaneab m iz različnih držav (Aleksei Kale). L"ta 1996 jc v senii evropskih zgodovinski 11 slovarjev izšel tutii trinajiti cvropik zvezek "Historical Dictionary of Slovenia" (Zgodovinski slovar Slovence) avtoric Leopoldine Plul-Prc-gclj in Carole Rogcl iz. ZDA. Izšel jc pri založbi Scarecrow Press. Inc.. Lanham, Maryland, and London v obsegu M5 strani. Na enciklopedičen načir preti stavi okoli 470 gc^cl iz starejše in novejše zgodovine našega naroda (Andrej Vovko).
Sedmi zvezek revije zaključujejo avtorski izvlečki v angleškem ali slo"cnskem jeziku, odvLnc od tega, v katerem jeziku jc obiavljen osnovni p ispc/ck.
M Hira Trcbšc-Štolf«
Priročnik za rodovriikirje
Slovenci sc, z razliko od drugih narodov, nismo ukvarjali Z raziskovinjcm svojih korenin mu msmo imeli literature s lega področu. To vrzel bc sedaj zapolni; imenovani priročnik avtorja Vasjc Bulinc, ki jc pred izidom. Avtor pravi, da ic namenjen pred 'sem tistim, ki se podajajo na svojevrstno potovanje skozi čas, nazaj v zgodovino Njegov namen jc pojasnili osnovne pojme in pomagali začctr.jku, Ki nc ve skoraj nič o genealogiji, kako in kic začeti kako obirati in urejati podatke za svojo rodoslovno zbirko.
Vasra Bu:ina sc / gencalogijr> ukvarja ljubiteljsko, bil je med najlu)lj aktivnimi ustanovi vemmi člani Slovenskega rodcslovnega društva marca 1995. Ustanovljeno jc bilo tako da sc jc pcščica ljudi, ki jih jc privlačilo rodovnikarslvo. začela družili in pcsia;au številnejša, nadela si jc ime Podovnikarski krožek, k,r snejc pa seje preimenovala v Slovensko rodo:.levno društvo, je prjasnil nasianck ic-tega predsednik Peter Ilawlina. f*'lani imajo svoj sedež v Lipici pri Skolji l>oki. Sestajajn sc mesečno, organizirajo predavanja strokovnjakov, večkrat tudi v prostorih Arhiva Republike Slovenije s predavateljico dr. Emo Umck, o raz ličnih z. rodoslovjcm povezanih temah ter izdajajo svoj bilten. Z upozabo računalniški i programov in pri pomockov se vključujejo v rodobna mednarodna omrežja.
Knjiga je razdeljena na več poglavij. V U"'odu v
2Sfi
Occnc in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XX 1997
gcnealogijo zvemo ti zgodovini tc pomožne zgodovinske vede, njenem razvoju in namenu ter začetkih na .Slovenskem. Najobsežnejše je poglavje Napotki za vodenje zhirke in raziskovanja, kjer avtor v osRh korakih naKaž.c pot raziskovanja prednikov tiz. družinsko zgodovino, Podrobnejša navodila dobimo v osemindvajsetih splošnih genealo.ških pravilih Ker se pri delu hitro nabere veliko gradiva s podatki, je potre D na določena načrtnost in urejenost, o njej avlor govori pri pogJavju Upravljanje in vodenje gcncaloškc zhirke, ki ic lahko vodena klasično ali računalniško. Podatke za rodoslovno raziskovanje črpamo iz. najrazličnejših gc ncaloškib virov, ki so primarni in sekundarni, osehni in družinski arhivi in Internet (mod rndoslnvci je na Internetu eno najbolj znanih mest Helmova rodnslov-na delavnica - Helm's Genealogy Toolbox). V poglavju Raziskovanje virov avtor pojasnjuje, daje raziskovanje vodeno v več smereh, odvisno od interesa, namena, zbiranja in razpoložljivega časa rodosiovca. Preden se lotimo podrobnega raziskovanja, je potreb no, da si opredelimo cilje, naio začnemo s postopkom ¡Slej ko prej vsak raziskovalec naleti na I,., i.indrom kamnitega zidu, ko ne ve ne kod ne kam. Kako naprej bomo s pomočjo avtorjevih napotkov rešili tur I to neznanko?
Zanimivo je poglavje Družinske, rodbinske kronike, Ki so vrhunce vsakega genealo.Škega raziskovanja. Nc vsebujeju samo biografskih podatkov n osebah, ampak tudi zapise o posameznih dogodkih, zjnimi vosti iz življenja in dcia oseh Za primer je avlor objavil Kroniko klana Kunlc (povzete po kn|i^i Alcxa rlahya).
Na koncu im: priročnik se vrsto prilog1 Zalokarjev Slovenski rodovnik, Primerjalni abecednik gotice. Abecedno kazalo nemških imen grašiin, Seznam župnij v Sloveniji. Seznam knjižnic, muzejev in arhivov v Sloveniji itd. V prilogi Arbiv Republike Slovenije je avtor predstavil zgodovino te ustanove, arhivsko gradivo in njegovo uporabo. Kot raziskovalec sv ijc družinsko preteklosti je naletel na vrstn težav, ko je tudi v čitalnici Arhiva Republike Sloven.je .skal podatke iz. arhivskih fondov, kajti njegova kronika rodhine ob sega preko ""000 oseb in vsebuje mnoge drobce te danje življenja prednikov na področju Kostela od leta 1470 do današnjih dni. Tako je nb njegovem rodov-nikaiskuni delu nastajala ta knjiga, pripomoček vsem, ki se bodo risno lotili svojega genealoškega raziskovanja.
Majda Koanitr
Zgodovina ze vse, ve za zgodovino, leto IV.. št. 1, 1997, Zgodovinsko društvo Celje, Celje 1997
Zgodovinske društvo v Celju sedaj že četrto leto izdaja zgodovinsko revijo, s katero skusa pnoližali zgodovino širšemu sloju bialstva in zgleda, da |im to
uspeva, saj je pred nami spet nov zvezek z. zanimivimi zgodbami.
Tematsko ic revija razdeljena na dva sklopa
1.	Zgodbe, kijih piše življenje
2.	S knjižne police
V	prvi zgodbi (sir. lil) z zgovornim podnaslovom Zakaj neki so sc irharski pomočniki v velikem loku ogibali mesta (ib Savinji? nas Aleksander Žižek popelje v leio 1752, ko je. prišlo do spora med irharski m a mojstroma in irharski m a pomočnikoma, ki ju avlor slikovito imenuje "Begavčka".
Ob enem sc seznanimo z razmerami v eeliu in na nevsiljiv, avtorju lasten način, izvemo tudi kakšna je bila razlika med irbarji in usnjarji.
Prihod želc/.niee v naše kraje so ljudje sprejeli različno tid ndpnra do navdušenja, od misli, da je "hudičevo delo", do občudovanja. O tem, kaj so pisali takratni časopisi in kako so nekateri znani veljaki spreje.i železni.:n, pi.ie Andrej Studcn v prispevku Ustavite, ustavile žcicznega slona (str 14-19).
Marian Drnovšek se je lotil izscljcništva iz čisto novega zornega kota - v prispevku Amerika raj za ženske (str. 20-30) nam na podlag1 ohranjenih dokumentov predrla vi malo znann problematiko izseljevanja Slovenk. V histvu gre za tri ženske, ki so imele skupni lo, da so h i le sestre misijonarjev, zalo so se tudi njihove zgodbe ohranile v takšni ali drugačni obliki (pšma, časopisi, življenjepisi misijonarjev ,).
Prispevek Tadeje Tomir.ick-Iiihtar z naslovom P ii smo vodo, polno škodljivega nučosa (str. 31 54) nas popelje v čas po letu I8K9, ko se je v Ljubljani pojavilo vprašanj' napeljave viidovoda. Leta I8h2jc začel delovati vodovodni odsek in na razmere ki so vladale v preskrbi z. vodo, odvounjavanjem in kana-Iizučijo, so začeli gledati bn'j kritično.
Mursko Soboto nam kot mesto hrez. meščanstva predstavi Darja Kcroc v prispevku Nekaj malega o Madžarih, grofih in še čem (str. 55-ii6) in se pn leni opira predvsem r.a pričevanja A. Trstcr^aka. ki je leta 1883 obiskal Soboto in jo označil kot "židovsko gnezdo". V nadaljevanju prispevka sc avionca pemudi še pri gnilih .V/arparyiih in zadnjem predstavniku te rodbine v Murski Soboti, ki je "živel na veliki nogi", in moral leta 19.35 zaradi dolgov prodati sobciki grad
Kaj je tiila ta ženika? (str. (i7-7l) sc sprašuje Tone I erene po proučitvi arhivskih dokumentov ki jih o Mariji liognar hrani Politični arhiv nemškega zima njega inimsterstva v lirinnu v fondu nemškega gene ralneg.i konzulata
In na koncu prispevka ostane bralcu šc vedno naslovno vprašanje. liujna domišljija pa bbko pripne M. liognar marsikaj tudi podobnost z Mato Ilari.
Tolikokiat izrečene liesede o odpravi povojnih Krivic zaživijo v novi luči ob prispevku Darje Miliclie J'ncciisc (str. 7.3 85). V liistvu jc veznega teksta liolj malo - avtorica pusti dokumentom, da sami pri,yovo-dujejo zgodbo. Nr, koncu ostane grenak priokus po takšni in drugačni "pravičnosti".
V	drugem delu so ocene knjig:
1.	Jan Tibeniky, Vsakdan .slovaške vasi oh koncu fevdalizma (Tone Kregar)
2.	Matevž 1,-cnareie, Branko Gornpcv.šck Janez
ARHIV) XX rPI
Ocene in poročilu n publikacijah in razstav ,ih
287
Cvirn, Savinja; V osrčju pod dv.nisočaki se rodi komaj opazen .sliidcuček {Simon Zupan)
3. Marija Slnnniiik, Iz kaosa kirtuins; S pesmijo proli okupatorju (Stane Granila).
I\twku '/itji Cin'lj
Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih,
Modri.an, Ljubljana 1997, 84 strani
'Knjiga L rt Kocuvan zajema Faraonski Egipt / njegovimi zgodovinskimi'- družbenimi, vei ik.ini in kiUtiirnimi vse linami. Poseben poudarek e na sucio-ekonomskem živlienju faraonskega Egipta, delo pa dovolj obširno obravnava ludi rtligijn. Dobrn izbrane ilustraciji: so sestavni ikl knjige in ne samo spremljava k tekstu. iJelo je skrbno in premišljeno knin-pnnirr.no in primerno /a višje razrede osnovne in srednje šole Marsikateri podatek pa hi bil lahko nov tuiJi /a vsakega hralca." Tako o knjigi, ki je bila v četrtek. Hi. oktohra 1991, predstavljena v prostorih Narodnega muzeja prof dr, Jože Kastelic
Avtorica preiiiišljcnii vodi bralca <id poglavja do poglavja fn g;i mi poljuden ler prijelen način seznanja z zgodovino Egipta v času faraonov. Spregovori o vladarjih, koledarju, živalstvu, rastlinstvu ven, umet no.sti, gospodarstvu in obrti, skratka, nazorno pred stavi življenje, ki se je odvijalo pred davnimi tisočletji oh Nilu.
Delo se deli na sedem poglavij: Preglednica vladarskih dinastij. Zemljevid Egipta, Nekaj n Fgiplu, Hieroglifih in egiptologih, l.gipčanska mitologija, Mesto 'živili, Tr.be n Mestu mrtvih. Poglavjem u Egiptu v času faraonov sledi slovar neznanih besed in zaključno poglavje lig i p t in njegova večnost Jožeta Kastclica.
Knjiga Eve Kocuvan obravnava obdobje, ko je v Egiptu vladalo več kot sto sedemdeset faraonov. Omenjeni so le najpomembnejši, in sicer listi, ki so s svojimi dejanji najvidneje zaznamovali čas, v katerem so vladali.
Egipčani so šteli leta lako, da so začeli z novim šletjem vsakič, ko je zavladal nov faraon. lxto so razdelili na 3ti5 dni, l.j. na dvanajsi mesecev s po trideseiin - dnevi u dodatnimi petimi dnev Noč in uan so razdelili na '24 ur, le -da sn hilc dnevne ure poleti .laljše kot pozimi, zalo ki;r so hi le taki al nočne daljše.
Naključna nagiba kamnite plošče v Nilovi delti v Rt zeti z. napisi v hieroglifski, (kinotski in grški p.savi ter razvozlanjc starocgipeanskili pismenk sta privedla do začetka moderne egiptologje, vede, ki zajema staroegipčansko zgodovinopisje, -Tlieolngijo, sociologijo, geografijo, ¡ez.ikiislovjt m liierarno zgodovino ter religijo.
Poglavja, ki sledijo zgoraj omenjenim, natančno obravnavajo geografske značilnosti Spodnjega in
Zgornjega Lgipta, mite in verovanja ler naein vsakdanjega živčen'n. Posebno pozornosi avtorica po-svečaTeham, prestolnici takratne nove države, ki jo je Ni' razdelil na dve polnvir*i in úecr na dcini vz.bodn' del, tako imenovano mesto živili in na levi zabodm breg. mesto mrtvili. Slednjega co ustvarili ljudje, ki so -.i zelo si i ko vi tn predstavljali življenje po smrti ga ridostno pričakovali in se nanj pripravljali. Znali so uživati življenje, hkrati pa upali, da lxi tako tudi v onostranstvu. Zato so diribil ki naj bi se nah.-jaia v le lesu umrlega, želeli zagotovili trajno prebivališči V m namen so telesa umrlih mumificirali in jih shranili v z.iibnih grohnicah.
Tekst je popestren s številnim, zanjmi.'ostm ir infjirniaeijLiiii. o literaturi, ki je prevedena v slovenščino. Oiiienicnj so prevodi in sicer Herodotovega dela (Anton So vre), finskega pi sateljn o življonju Egipčana Siniihca fM I)) romana o Nilu (Jože Kastelic), liliniFtona, Himna sončnemu božanstvu (Gre gor Strniša),.. I.
Veda o Egipiu-egipiologija (celo egiptomanijaj pa je pustila ílcdi indi pri nas, kot na primcr sobo na Snežniku zbirko v Pokrajinskem muzeju na Pluiu ki jo je pr';peval ustanovitelj muzeja Frane Fcrk v Narodnem nmz.ejii v Ljuhljani pa z.b:rko predme lov Antona Lavrina iz. Vipave, avstrijskega generalnega konzula v E¿iptu. V Vipi"i je v stan šoli razstava o lavrinu, na tamkajšnjem pokopališču pa sta dva egiptovska sarkofaga iz njegove zapuščine.
lička Nil je imela poseben pomen, častili sojo celo kot božanstvo. Obvladovala ni le celotne doline, ampak vso državo in burila domišljijo lu<h tistim, k. u isti liili odvisni od njenega delovanja. Tako so o njej pisali mnogi pisatelji m pesniki, med njiini tudi naši. Anton Aškerc, France Prešeren in drugi.
Besedilo knjige je ilustrirano s slikami angleškega popoliiika in slikarja Davida Rohertsa (1796-1P64). Med tekstom pa ne manjka fotografij zemljevidov, risb ki žele biti podobni hieroglifom, še in še bi našli zanimivosti, izstopajo pa liste, ki j;I ic avionca izpostavila v rjavi ohrolii
V zadnjem poglavju je pridal sklepno mircl o Egiptu m njegovi večnosti Jože Kiste!ic
Strokovno oceno prepuščam bolj kompetentnim. Želela hi poudarili le, de je prav tovrstna knjiga še vedno eno izmed najbolj primernih .sredstev za izobraževanje mladega hralca. Vzgoja bodočega razgledanega, izkušenega obiskovalca in ljubitelja preteklosti in sedanjosti je ena od najpomembnejših nalog muzejev, arhivov in nekaterih podobnih ustanov. Zato menim, da hi bilo koristno, če hi ludi arbivisli poskušali na podoben naein prikazali sv rje arbi"c in arlfivsko gradivo, k ga hranijo, na bolj poljuden n pn v lačen način lako, da bi ga približali najširšemu krogu hrakev (obiskovalcev, uporabnikov), nc glede na starost in i/ohrr.zbo
Suša Serte
288
Occnc in poročila o publikat uab in razstavah
ARHIV) XX 1997
Tur i casop-si j i revije
Vjesnik povijesncg arhiva Rijeka, zvezek 38. Reka 1996, 45)3 strani
Ob scdcmdcscllclnici delo"ania jc reški zgodovinski arhiv izdal doslej najobsežnejši zvezek svojega periodičnega gla.iila. Nagovor bralcem je zapisal ravnatelj arhiva Guran Crnkovič, k. jc obenem tudi glavni in odgovorni urednik glasila Avtor predstavitvenega prispevka o razvoju arhiva med le,t i 1926 in 1996 jc Nikola Crnkovič. Poudarki v njegovem eian-ku so osredotočeni predvsem na kadrovski razvoj v zavodu, materialne >n gospodarske pogoje razvoja, politične in druge danosti ter na delovanje zavoda kol kulturne ustanove na območju, ki ga pokriva. Avtor nas tudi opozarja na uvodn članek. ki ga je objavi! že v vednikn po zgodrvinskem arlrvu na R".ki leta 1980 in v katerem se lahko natančneje seznanimo z okoliščinami ustanovitve arhiva in z njegovim razvojem sploh.
Publikacija jc ko; običajno razdefjena na v.scbmskc sklope: graoivo, čhnki in razprave prloge, ir.veniarii in regcsti ter teorija in praksa. Znolrai teh sklopov pa si prispevki sledijo v kronološkem zaporedju.
V	prvem poglavju hcrc:mo Stri prispevke. Dumir Viškanič objavlja doslej še neobjavljen tekst v gla golici pisane oporoko iz Brscča. Prvotni, neobranjeni dokument jc nastal 1586. leta, njegov prepis pa v prvi polovici 17 stoletju. Ker n.ij bi bil to najstarejši znani tovrstni glagolsk. dokument z zanimivimi naleograf skimi elementi, se jc avtoiju zdela njegova predstavitev pomembna in koristna Dokument so arhivisli iz. reškega arbiva odkrili v frančiškanskem samostanu v Trsatu. Na koncu analize in predstavitve jc ob.avl na tudi njegova transkripcija.
V	naslednjem prispevku Dr. Manon Giron obrav nava in objavlja statut zavoda za zgubljene :n zapuščene dečke na Reki, nastalega v dob madžarske oblasti 1876. leta. Pripravila gaje komisija mestnega šolskega sveta na zahtevo mcslncga sveta Predvideli so ustanovitev zavoda >a trideset varovancev, starin od desei do šestnajst let, za katere bi skrbelo vodstvo, seslavljeno iz treh članov, ki bi izmed sebe izvoji i direktorja. Poskrbeli naj bi, da bi se otroci priučili tuoi kakšnega poklica. Slalui jc obsegal 47 členov in je urejal vse osnovne funkcije zavoda.
Aniun Giron predstavlja dokumente iz reškega ariiiva, ki govore o razpustitvi upravnega sveta in imenovanju upravnega odbora davčne občine Klana 1920. leta, tc jc v dobi italijanske okupacije, V Klani je bil nameščen italijanski upravni poverjenik - izredni kornsar. Med njim in narodne u.snurjer.im upravna m svetom Klane jc prišlo do nesoglasij. Predstavnik italijanske oblasti je samovoljno zamenja! legitimno izvoljenega predsednika upravnega sveta z novim. Dva predstavnika sveia sta protestno odstopila s polo-
žaja. Zaradi nezakonite poleže italijanskega komisarja so predstavniki Klane protestirali pri nadrejenih obla ¡teb in zahtevali nove volitve. Ker pa so se Italijani bali zmage hrvaške narod m; stranke, so problem razrešili tako, da so razpustili celoten upravni o:ibor in imenovah upravni svet, ki jc bil odgovoren nepo sredno generalnemu civilnemu komisarialu za Julijsko Benečijo v Trstu.
Ivo Kovueir, seznanja s poročili generala Ivana Prpiča iz ministrstva za zunanje zadeve Neodvisne države Hrvaške, nastala so ob problemih pn razme jevanjn ozemlja s sosednjo Italijo v letih 1941 do 1942 Med državama je glede meje prišlo do raz lujan i, zato so ustanovili posebno meddržavno komisijo. ki naj bi strokovno razrešila razmejitvene črte na terenu in na geografskih kanab. Italijanska stran je razreševanje zavlačevala in poskušala iztržiti éim vce ozemlja zase.
Pogla"jc z. razpravami in članki se za i en j a s prispevkom akademika I-nja Margefica, v katerem analizira najstarejša poročila o rabskem statutu, ki naj bi bil nastal v obdobju med 1234 in 1286 Najstarejši ohranjen statut Raba izvira iz leta 1326, avtor pa z. analizo dokumenta iz leta 1234 in njegovo primerjavo 7. ohranjenim statutom poskuša dokazali, da naj bi b'l ta doknmenl že neke vrste "protostatuta". Avtor dokazuje, da so imela dalmatinska mesta v otxloliju bizan linske oblasti v 9 sloi. neke vrste statute, ki iib jc, potrjevala oblast v Hizaneu in na osnovi katerih so urejali medsebojne odnose. Dr. Horde Milovič raz cicnj'jje senjski statut iz leta 13^8, pisan v latinščini in hrvaščini. Pozornost je namenjena njegovim kazenskopravnim predpisom. V statuiu je omenjenih petdeset kaznivih dejanj, predpisoval pa jc tudi različne vrste kazn; R; 'pravo o razvoju pomorstva v Seniu je prispeval Dr. Sime Pcrišic. Obdelal fe razvoj ladjc-delstva, pristaniškega prometa, pomorske trgovine in drugih obmorskih dejavnosti ter tako dopolnil do sedaj opravljene raziskave iz, zgodovine Sen, j. Dr. Rva 1'iihcr, razi ¡kovalka iz. avstrijskega Gradca, v razpravi Pustolovstvu osemnajstega stoletja osvetljuje lik grofa Karla Zinzendorfa ki je hi I med Icli 1776 in 178?, tudi guverner Trsla. Takrat jc navezal zanimive suke z reškim območjem, predvsem z. njegevim guvernerjem. Zinzendorf jc pisal osebni dnevnik, avtorica pa v prispevku objavlja odlomke iz. dnevnika, ki jih je zapisal oh svojih ob:skih na Reki. Dumir ViSkanič jc v svoji razpravi obuelal pečat in grb mesta ErscČ. Tndi za slovenske Primorce zanimiva razprava jc delo Gomiia Crnkovič», govori pa o boju za ljudski jezik domačinov Hrvalnv na območju istrske Liburnije ob koncu 19. stoletja, podoben jc liil tistemu, s kalc/im so se srečeva. naši Ijridje na jezikovno mešanih ozemhih n na območjih ob jezikovni meji /. Italijani. Analiziral je predvsem politični boj z.a uveljavitev italijanskega
ARHIVI XX 1997
Occiic in poročila o publikacijah in razstavah
289
oziroma hrvaškega iczjka v šolah. Italijanaši so oh tem spretno izkoriščali naklonicncst oblastnih struktur in boljšo materialno bazo ter pospešeno odpirati svoje šole. Hrvatje so se lahko naslonih le na svoje skromnejše moči in na organizacijo sv, Cirila ip Mi loda za Istro. Kjer ta organizacije ni delovala kot na primer v Lovrimu. je hrvnsk.i bereda v šolali popolnoma /.amrla. Ni kolu Cmknvie opisuje delovanje okrajnega odbora nartKlncgr, : veta SI IS VoInskc^Oputija in njegove narodne straže v skrajno napelih in zaostrenih razmerah ob pričakovanju razmejitve med Italije in državo Slovencev, Hrvatov in Srix>v novembra lela 1918.
Med prilogami jc objavljen članek Dr, Diant Stolne o prispevku primorskih Hrvatov k začetkom hrvaške znanstvene terminologije. Kot najzaslužnejše predstavlja Bogoslava Šulcka, Ivana Mažnraniča, Prana Kurclca Vinka Pacla, Ivina Dcžniana, Jakova An-luna M .ki ca in Boža Baiiica. Dr. T:iljim:i lila/ sktivič jn Dr. Prt tir Slreit v ¡vnjc.ii prispevki! ugotavljata, da ;e zahodni del Hrvaške (Istra, Kvarncrsk« Primiirje in Gorski Kolor) najbolj plodovii pri puhliciranju zbornikov in raznih drugih publikacij v hrvaščini in ila-■janščini. To območje ji bilo v ondobju od 1918. leta do druge svetovne vojne pod oblastjo Italije in v Icm časir ni izšla skoraj nobena hrvaška knjiga, po vojn pa so bile njihove izdaje toliko številnejše. V prispevke« sta obdelala izdajateljsko dejavnost od 1945. do 1995 leta.
V	rubriKi Inventarji in re^esti je objavljen inventar zbirke matičnih knjig od leta 1560 do 1947, ki jiti tiranij" v reškem zgodovinskem arhivu. Inventar je delo Albini' Scneicu. V uvodu se seznanimo z nastankom zhirke v arhivu, prevzemanjem gradiva v arhiv n njego"im urejanjem, nate pa sledi popis vseli 591 zvezkov maiicnih knjig, ki so razvrščeni v 101 matično območje Sestavni del inventarju je Ki li km jevno kd/.alo.
V	sklop Arhivska teorija in praksa sta uvrščena dva prispevka. Za nsr je zanimiv predvsem prvi, ki govori o cvidcneali arhivskega in dokumentarne gradiva pri ustvarjalcih in ga je pripravil Denis Sinile. Fvidcncc gradila pi usivarjaleih del v: popise z. roki hrambe, ki so pripomočki za izločanje gradiva, popise vse dokunintacijc, ki se hrani pri ustvarjalcu (arhivska knjiga) popis gradiva, ki se ga izroča v zgodovinski arhiv, in popis arhivskega gradivr. pri ustvarjalcu. Vse popi>c natančneje pred.aavi, nato pa priuieria, kako so vprašania s temi evidencami zakonsko rešena v Italiji in pn nas v Sloveniji. Na koncil poroča o izkušnjah zgodovinskega arhiva na Reki jn ugotavlja, da jc po flis gradiva, ki ga hrani ustvarjalec. kcri:;tcn pripo moček Hkruti predlaga, kako naj hi taki popisi izgle dali. Za arhivske delavce pa je nporalien tudi prispevek <1 ipl. in^ I-ile liekavne I.okmer, ki na: neznanja /. zkušnjami ina Rafinerije nafte ua Reki, in sicer /. uporabo sodobne infomiati"ne tehnologije pri arhiviranju tehnične dokumentacije.
Vlnsla Ti-l
Arhivski vjesnik letrlk 39/1396, Zagreb 199i>
Devet intr.de sel i letnik Arhivskega vjesnika. revije Hrvaškega državnega arhiva, je razdeljen v tri dele. V prvem so razprave m članki, v drugem obvezi i. a, v tretjem pa ocene in poročila različnih arhivskih publikacij
Prvi prispevek v mbiiki ČLANKI IN R <\7.PRAVE je pripravi Mar;an Rirtič. Analiziral je zakonske in podzakonske predpise iz arbjvskc dejavnosti. P"vda-rek jc na predpisih, ki urejajo izdelavo informativnih pomagal PreglcJal jc vse preupise, ki so nastali v obdobju od 1948 do 1988. leta. Ccpra^ so zakoni navadne zelo precizni, pa se pravilniki, ki urejajo nj. Iiovo izvrševanje, pogosto razlagajo zelo različne To-Ua zn vzpostavitev enotne arhivske službe so standard, za izdciavo različnih evidenc, pop'sov in drugih pomagal bistvenega pomena. Osnovno načelo zaščite arhiv skega gradiva jc namreč, da je evidenca gradiva žu prva stopnja njegove zaščite
Vida Pavhčck je proučila teoretična navodila in praktične rešitve v zvezi z. izdelave vodnikov pc fen dih in zbirkah za posamezne arhivske ustanove, saj so ti eno od osnovnih informativnih pomagal za znanstveni] raziskovalno delo. Prvi vodniki so bili na pod lagi navodil izdelani že leta 1903, potem pa so se elementi teh popisov vedno bol| izpopolnjevali in dopolnjevali. Zadnja leta ima pomembno vlogo p'i določanju strukture teti vodnikov dejstvo, da se tudi v arhivski dejavnosti vse boij uveljavlja računalnik kot sredstvo za izdelavo m uporabo inform: tirnih pomagal.
Razvoj društev v Evropi in na Hrvaškem konce prejšnjega in v /.aeclkii lega stoletja predstavlja Zora Hcndija. Podan je prelog za klasilikaci o fondov društev in združenj ter za urejanje in popisovanje tega gradiva. P'iscbcn poudarek je na predlogu siimamin popisov. Ti:di na Hrvaškem uporabljajo zc popisovanje arhivskega gladiva program ARMIDA. V za ključnem delu članka so navedeni najvažnejši clc uicnti tega programa.
Objavljen pa jc tudi poseben članek o programskem pakete ARMIDA. Nr.pisala sta ga Boris ZakoŠck iu Žarko Aeingcr iz. Zgodovinskega arhiva Reka. Prva verzija programa je bila instalirana leta 1992 v njihovem arhivu, s popisovanjem pa ;o na izpopolnjeni verziji znčcli leta Iv94. V prispevku predstavljata glavne značilnosti in elemente programa ler na koncu omenjata še nekaj ponankljivosli, ki so se pokazale pn delu (npr, to, da ic omejen le na delo v operativnem sistemu DOS ipd.).
Mircla Slnkan jc pregledala Mednarodni standardni bililiograftki opis kartografskega gradiva 1SBD (CM) ki ga je piipra'ila Mcdnaiodna federacija bibliotekarskih društev m ustanov. Predpisana sc pra vila za identifikacijo in opis vrs". kartografskega gra diva, V članku so navedene litin možnosti uperabe teh standardov v arhivskih ustanovah.
IjCta 1995 je bilo posvcto*'anjc hrvaških arhivskih delavcev v Bolu na liracu o formiranju arhivskih enot. Davorin Hržišmk iz Hrvaškega državnega arhiva jc
290
Ocene in poročila d pulilikaei ah in razstavah
ARHIVI XX 1997
imel diskusijo o opisu posamezne arhivske enote in jo v tem Arhivskem vjesniku objavlja. V prvem delu je najprij opredelil pojem arhivska cnoia ter kriterij za njeno določi lev. .Slovar arhivske terminologije Jugoslavije pravi, da je arhivska enota del fonda ali zbirke - Ic jc spis, knjiga, predmcl ali zadeva, ki nastane pri usivarialcu giau.va. Toda postavlja se vprašanje, zaL.i ravno Ic enote in ne npr. Skalla, icto, oddelek ipd.. Zalo bi bilo polrebno najprej izdelali kriterije za določi»:v leh cnol in opredeliti njihovo funkcijo, lo jc .emu posamezna arhivska enota sploh služi. IVcdlaga naslednjo dcfinicijo arh'vskc enote: Za arhivsko cnolo se smatra v,;akr, enota odlaganja, formirana v skladu z. evidencami, s katerimi sc v sklopu informacijskega sistema določa meslo za vsak del arhivskega gradiva. V nadaljevaju navaja, kaj naj bi opis pc iamezne arhivske enote vseboval. Pričujoča di,;kusija ima namen, da bi vse arhivske enote, kjub njihovi različnosti vendarle določali enotno, saj imajo pomembno informacijsko nalogo. Zale bi r>il enoten pristop k njihovemu formiranju in opisu nnjen.
Darko litibčič jc sestavil orientacijsko listo za dokumentacijo zdravstvenih ustanov. V prvem (¡¡lin članka so metodološka navodila, v drugem pa je ob javljer.a lista. Novost je v tem. da omogoča alter nalivno hranjenje gradiva - v originali!, na mikrofilmu ali drugih medijih.
Strokovni članek o avdioviznelni dokumentaciji, kot zapostavljenem zgodovinskem v.ru, jc napisal Malo Kukuljica. Opozarja na pomen dokumentarnih filmov, predvsem iz šestdesetih in sedemdesetih let tega stolčka. Zbral je podatke kje ir. kakšno tovrstno gradivo jc ohranjeno (npr. v Filmolcki 16 v Zagrebu). Poseben poudarek pa je na filmih iz državljanske vojne 1990- !996. Nekateri pomembni dogodki iz. le najnovejše hrvaške zgodovi.ic sploh niso posneli ti/ ohranjeni. Zato seje Filmska ustanova Dokument film Oblu'ak lotila projekta, ki poteka pod naslovom Vojna in njegove posledicc v licprhliki Hrvatski. V okviru tega projekta naj bi posneli vse sakralne spomenike na Hrvaškem
Leta 192,6 jc bila v Zagrebu ustanovljena Sola ljuoskcga zdravja. V šoli so že od začetka uvajali naj sodobnejše metode izobraževanja. Med te je spadalo tudi snemanje izobraževalnih filmov Tako sn v dvajsetih in tridesetih letih pcsncl. 165 filmov z zdravstveno izobraževalno, etnografsko, potopisno in kulturno vsebine Namenjeni so bili mrožicnunu splošnemu izobraževanju predvsem kmečkega prebivalstva. Hrvaške socialno zdravstveno gibanje je imeio močno politično podporo bratov Radie, kar se odraža tudi v teb lllmib.
V rubriki ZGODOVINA INSTITUCIJ jc objavljen članek o davčni službi v Zagrebu -xl leta 1850 do 1945, ki ga je napisak Dubravka Čcngič. D;.vki so bi.i ^d nekdaj glavni vir dohodka vsake države, pa tudi nižjih upravnih nrg.inov. V tem članku je pon darek na ipisu neposrednega davka, saj ima od tega država vedno največjo korisl Poleg l*;ga pa so meslne oblasti razpisovale Indi posebne davke. Višina icli sc jc menjala m je bila odvisna od finančnih polreb mesta. V zadnjem ticlu je nato opisan? sc organizacija
tc davčne službe.
Rubrika INFORMATIVNA POMAGALA prinaša zelo izčrpan pregled gradiva o holokavsiu na Hrvaškem. Josip Kolann vie namreč objavija razširjeno in z. opombami opremljeno preti a vanje, ki ga je imel novembra 1996 v Parizu na evropskem posvetovanju raziskovalnih organizacij o arhivskem gradivu liolo-kavsta. Na področju NDH je bilo po podukih hrvaškega demografa V. Zerjaviča v drugi svelovni vojni 19800 židovskih žrlev od lega 9900 na Hrvaškem, 89(K) v Hill in 1000 na področju Srema. Obstaja več skupin tega gradiva. Prva skupina so uradni doku menti, kol so zakoni, naretlbe arhivi ustaške adm nistracije (ta skupina je največja), nato so dokumenti am ifaši stičnega partizanskega gibanja, posebno ZAVNOHa. Tretjo skupino predstavljajo dokumenl, konvoje za ugotavljanje zločinov okupatorja in njihovih pomagačev, četrto p,i gradivo službe državne varnosti, ki zbirala materiale za procese proti v o; nim zločincem po fem 1945, Ptto skupino pa pred slavliajo ziiirke raznih uskov, fotografij spominov, arhivi židovskih obCin in privatni arhivi. Največ grabiva hrani Hrvaški državni arhiv v Zagrebu. V prispevku so našteli fondi in zbirke 1er vrste gndivn, ki jih najdemo v njih. Del članka jc namenil Indi predstavitvi raziskovanja le teme na Hrvaškem.
V rubriki OBVIÏSTILA lahko preberemo poročilo o 21. dnevu avstrijskih zgodovinarjev in 26 avstrijskem arhivskem dnevu (B Za košek), 61. posvetovanju nemških nrhivistnv (V Pnvličck), tretjem mednarodnem ICCROM leč a; ii z» konzervacijo papirja 'D, Pilipnvič), med na rodnem arhiv ikeni tečaju v Parizu lein 19% (B. Molnar), 17. posvetovanju Arhiv skiga društva Slovenije (J. Jelinčič) in 8. i neti narodnem tečaju palcografije in dipiomatike (A ooljic).
OOiNit !N POROČILA lo objavljena za s. ''cm najsi ameriških, italijanskih, nemških, francoskih, slovaških in slovenskih piihiik;'eij. Tako so objavljane tiecne oz. poročila za Sodobne arhive '96, Arliivc letnik 17 u 18 (199^. 1995) ter Vire Šl. H.
Kot pika na i pa je objavljen še prevod Uličnega kodeksa arhivistov, ki ga je sprcicl M^S na XIH. Mednarodnem arhivskem kongresu v Pekingu leta 19®. Namen ktideksa jc, da arhivski stroki nudi pravila obnašanja na v i stik i ravn; Kodeks ima deset členov in vsak ima Še posebno pojasnilo. Določila so naslednja.
I Arliivisti skrbijo za inlegritclo arhivskega gra tliva in na la način dajejo jamstvo, da la predstavlja Irajno in verodostojno pričevanje o preteklosti
2.	A rli v i sli ovrednolijo, odbere jo in hranijo arh-v-ikd gradivo v njegovem zgodovinskem, pravnem in administrativnem tikviro. ..poslujejo torej načelo pro-venicnce, ohranjajo originalne povezave med zapisi 1er omogočajo, da so jasno razvidni.
3.	Arliivisti skrbijo za verodostojnost zapisa med posl.ipkom obdelave, zaščite m koriščenja.
4.	Arhivisti zagotavljajo, da so spisi stalno dostopni in razumljivi.
5.	Polrebno je, tla arliivisti doku mentirajo svoje postopke pri obdelavi arhivskega gradiva in da so v stanju zagovarjati jih.
ARHIVI XX 1997
Occiic in poročila o publikacijah in razstavah
291
6.	Arhivisti omogočajo čim širšo dostopnost gradiva in dajejo usluge vsem uporabnikom, brez razlike
7.	Arliivisli spoštujejo svobodo pristopa in individualnost znotraj meja zakonskih predspisov.
8.	Posebno zaupanje, ki jim je dano, arhivisli uporabljajo v dobro vseli in ne izkoriščajo svojega položaja za lastno ali krgar koli drugega neopravičeno korist.
9.	Arhivisti si prizadevajo doseči največjo možno strokovno raven in stalno obnavljajo svoje znanje s področja arhivistike ter delijo z drugimi rezultate svojih raziskovanj in izkušenj.
10.	Arhivisti razvijajo zašeito in upotabo arhivske dediščine s sodelovanjem s člani svoje in drugih strok
Darinka Drnovšek
Passegna degli Archivi di stato, leliik IV
Rim 199^, zvezek 1 3
Knssegiia degli Archivi d i slitto, letnik IJ V, zvezek
1, sir, 1-784
Zvezek je razdeljen na 10 vsebinskih sklopov.
Prvi del je posvečen projektu, ki ga je ob svoji 60 letnici pripravil Krcliivio storico clcltromco IR1 (ASIil) in predstavil na šlndijskeai dnevu II, felirn arja 1994 na sedežu IRI-ja v Rimu. Projekt predvideva elektronsko invcntarizacijo dokumentacije Inšliliiin in pridruženih podjetij ki jo sedaj hrani Centralni dr žavni arhiv, ter zapis na optieni disk / namenom, da bo celotno arhivsko gradivo uporabno tiidi na d ista nco.
Po uvodnih nagovorih predsednika IRI-ja Umbcnn Del Caniita in izvcdcnca Centralnega državnega arhiva Marija Serija je v posebnem elankn predstavljen sam projekt. Namen projekta je bila ureditev in valorizacija fonda Zgodovinskega arhiva IRf ja. Zaenkrat je na voljo 100 m gradiva, ki je razdeljeno v dva dela. Drugi del, tako imenovana "Nm ne razi one rossa", je najobsežnejši in obsega 540 m;ip gradiva mdttstrij.skih in financ ni li družb, ki so sodelovale z IRI-jeiu od njene ustanovitve leta 1933 dalje. Prvi del, t.i. "Niinicrazione nera" pa obsega 108 map. Sestavljajo ga dokumenti ra/.nih uradov in služb, ki so de kivali v okviru Milja. Ta del vsebuje Uidi čez 400 knjig odposlane pošte vse do polovice štiridesetih Icl. V okviru lega projekta so inventarizirali in uredili tudi privatni arhiv prof. Pascpiala Saracena, ki ga hrani njegova družina.
V	člankn so predstavljeni problemi, s katerimi sc arliivistt srečujejo pri uporabi siandnrdov za pripis ;ir hivskega gradiva. Predstavljen je model pop s:i in sam računalniški program za popis arhivskega gradiva..
V	rubriki "Kriuijk^l je pet prispevkov:
1, Convcgno de st:idi .storiti: "Gli Kbrci ti Ccnlo v Picvc di Centi) frn Mcriincvo cd lilii modema",
(S indijski posvel id:e v Centu m Pievi mciJ srednjim vekom in sodobno dobo), (Ccnto, 22 lpril 1993), (1*. Poselil). str. 89-92
Avtorica je v članku predstavila povzetke refera lov s posvetovanja v Centu, ki je bilo posvečena življenji1 in delu Židov ter odnosu židovske in krščanske skupnosti v mestu. Predstavbeni so bili židovski geto v Centu pokopališče, rokopisi in kodeksi iz XIII.-XIX, stoletja Ll jih hranita arhiva v Centu in Pjcvi.
2,	"Pont i orali c stori a dimprcsa', I-speri :nze a cnnfnmto c propnste di Invoro, (Ustni vir. in ;*f,o dovina podjetništva. Izmenjava izkušenj in delovni projekti). Krczzo, 15. oktober 1993) (A Mule), str. 9 S 99
3,	Ineontro: ITjdM«rm e Morili contcmporaneii; unn eolhihorazione posihile, (Srečanje: Založništvo in sodobno zgodovina: možnosti sodelovanja), (Rim, 2 december 199.3), (C. Horrcni), str. 10C 106)
4 Convegno: 'II Rccord.^ Manugcmenl, Lu gc-Minnc mrina^crialc ddlc inTcrniH/ioni c degli ;ir-clnvi azicndali", (Posvetovanje: "Records Management". Upravljanje s podaiki in arhivi podjetij), (Rim, 2. decembcr 199.^), (M. k, Murindli), str. 107 109
5. Giornata di studio: "(Mi urchivi economiei :t Roitui, honli e riecrch^", 'Studijski dan1 Gospodarski arhivi v Rimu. Viri m raziskave.), (Rini, 14. december 1993), fA. iMulč), str. 110-113
V	ruhiiki "Obvestila in komentarji" sta dva
prispevka:
1,	Archivi c Chies;j Iocnlc n Venezki. Un con trihnto nllii eomisccnca degli nrchivi ccelesiasliei, (Arhivi in lokalna ccrkcv v Ucnetkah. Prispevek za osvelliiev cerkvenih arhivov), (1), Porcaro Mas-snlraj, str. 114-123
Avtorica je predstavila zvezek "Arcbi 'i c Cliiesa locaie a Venez.a, Studi c contributi" ki sta ga uredili 1 ranccsca Cavazzana Ronianelli in lsabclla Ruol. V nieni so zbrana predavanja s tečaja ccrkvcnc arlii -vidike, ki je bij v Benetk ah od decembra I9H9 do marca 1990.
2,	Un\'ini ministra/jim-; cnlt tirnic nel Ministero del I'interno uli Archivi di Stnto, (1874-1975), Vodenje kulturne politike v Ministrstvu za notranje /a deve: Državni arhivi (1874 1975), (k, Lodolini), str
124 132
V	rubriki "Moknnuintiirij»" jc cn članek
1. 1SA1) (0): General Inlcrnaliunnl Stunttard Arcliival Dcscriptiiip, str. 133 154
V	številki jc pri občen mednarodni standard 1SAD(G), ki jim ga je poslal llugo I,.P. Sl.bbe z Državnega arhiva v Qttawi. Izdelala ga je posebna komisija k1 se je sestala v Stockliolmu od 21.-23. januarja 1993 Zbrala sc jc na pobudo skupine strokovnjakov za arhivske standarde, ki so zasedali v Ottavv,, oktobra 1988.
Uusscgnii degli Archivi di sliilo, letnik L1V, zvezek 2, sir 293-541
V	šlevilki ko štirje glavni prispevki:
292
Occnc in poročila o puhlikaajah in razstavah
A lil IIVI XX 1997
f: liOHKRTO NAVAKRINI, Lfirchivi« Marico del Comune di Bres. i:t (Zgodovinski arhiv ohčinc Brcscia), str. 293 121
Najstarejši p-sni dokumenl, ki govori o ustanovitvi ohčinskega arhiva v Brcsci je i/ 24. januarja 142.1. v katerem so opal in starešine v ,sk:hi javni arhiv določili Jva noiarja. V arhivu naj hi hranili slaluic. davčne registre, knjige preskrbo (lihri dcllc prov-visioni). V (cm času je bila Biescia poti milanskimi vojvodi, leta 1426 pa je priSla pod heneško nailohlast. Od tedaj dalje jc ohranjenih ludi več dokumentov. Najdragocenejše dokumente (privilegiji, mestne pia-vicc) so hranili v železni skrinji, najprej v stari stolnici. od 1612 pa v novi stolnici v sohi nad kapelo Sv. Nikolaia. Dcstop do gradiva je bil zavarovan s sedmimi ključe V skrinji so hili trije a iarski privilegiji (Henrika VI. Henrika VII, Ludvika Bavarskega) iz. 12. slolclja. doževe razsodbe, dokumenti o plcvh po reki Oglio. privilegiji beneške republike, številni perga-menli vse dc, 16. stoletja, serije statutarnih kodeksov (Liber potheris), zlata knjiga hrcsciar.sklli nobilnv ter številu. javni in privatni dokumenti.
Prvi resni poizkusi ureditve arhiva segajo v leto 1757, ko jc arhivist Angelo Franchi začel urejati in popisovati arhiv. V nadaljevanju prispevka avior omenja posamezne arhlviste in naein njihovega dela ir urejanja arlvva vse do današnjih dni.
23. marca 1972 je bil občinski arhiv od XVIII. stoletja do leta 1920 prepuščen v hranjenje Državnemu arhivu. 22,. julija 1992 so v Državni arhiv «hranili Se ohčinsko dokiuncntacijo do Icla 1950. Zgodovinski arhiv občine Brcscia jc sedaj združen in hranjen na cr.cm mesla in lako jc gradivo enega naj-pomemhnej.ših mest Lomhardijc od X. stoletja do leta 1950 dostopno raziskovalcem.
V	dodatku je avtor objavil šc seznam fondov Zgodovinskega arhiva o hči ne Brcscia, ki hranijo v Državnem arhivu.
2. KLISAHKTTA COLOMHO, Dr.lla Delc-gazionc pruvincialc ausiriacn »tla l*rcfc!urii Ha-liana 08591862), (Prehod od avstrijskih k italijanski!" institucijam v Lomba/diji), sir, 122-157
Članek jc z nekaj .spicmcmhanii pravzaprav uvod k inventarju fonda Milanske pre fakture ("Prcicltura d i Milane"). Avtorica jc v člarku označila upravo lom-haithkc province po leti1 1843, Raltazzijev zakon iz 23. okt, 1859, predstavila jc plače državnih nsluž. bcncev, reakcijo v Lomhardrjr po razglasi t vi :ihčin-skega in p^cmonlskcga zakona v provinci. Ovrednotila ,e jiomcn («krajinske vlade v Milanu m prehod od upravnika province k prcicklu Posebej je označila ohranjene dokumente za obdobje od 1859 do 1862 in na njihovi osnovi ureditev uradov.
?. (.AKUIIILLA NIST1CO, Ofigclo e pniRClln: rKncielripcdia italiana c il suo arehivio, (Objcki in pro,ckf Ualiianska cnciktojKdija tn njen arhiv), sir ?5t> 378
Aviorica meni, da stnklura založniškega arhiva zahteva poznavanje kulturnega ozračja, v katerem jc arhi" naslajal, /.la.sli če jc to arhiv pTvc italijanske enciklopedije.
V	dodatku je avtorica objavila edini ohranjeni
seznam 41 tematskih sklopov cnciklopcdiic iz. lela 1925 192fi. Seznam je delo Giovannija Gcnlilcja. Vezani so v II knjig
4. V lili A V1T\ SPAGNUOLO, Kincsioni ul umremo d( iiiiV-spcTicnzii iircliivislice: ki slesnm di lin <|iiadn> di cl.issificri/.innc per IVircIuvio delhi Soprintendcn/.n per i l»cni jirlistici c stonei di Uccmn, (Razmišljanje oh roh arhivski izkušnji', izdelava klasifikatvc za arhiv Zavoda za sporne -ško varstvo v Rimu "Soprinicndcnza per t bent artfsiici c storiei di Roma"), str. 179-408
Avtorica v članku razmišlja o vzrokih, ki so jo pripeljali do izdelave klasifikacijskega načrta in ovrednoti njegove prednosti. Na koncu prisjievka jc priobccn nuidel klasifikacije.
V	rubriki "Kronike" so i žili naslednji pnspovk :
1.	(>mrn;ilii di studi»; "1'roposle c ennlrihiin per In rcnhmr/ionc del Mu s en di sisninlogm del l'UCKA", (Studijski dan Predlogi in prrsjicvki za ustanovite*' Muzeja sciz.niologijc UCLA), (Rim. 10. december 1991 j, (L. Montcvccehi), sir, 409-412
V	prispevku jc avtorica podala poročilo o poteku študijskega dne v Rimu, ki je hil posvečen bodoči ustanovitvi seizmološkega muzeja pri Centralnem uradu za kmetijsko ekologijo (Ufficio centrale di ecologia agraria). Začetki samega urada segajo v leto 158?, ko so jezuiti ustanovili astronomsko in ineteo rološko z.vcz.darno pri "(Jollcgin romano". Po letu 1870 jc prešla pod jtahjansKo državo in delovala dn lela 1957 pod raznimi Imeni, ud takrat dalje pa ima sedanje inic.
2.	Cm-n v«fiwo| "Dc-ma^nin?! c sncietri ndPIlnlin n? diiK Vulc scooli IX-XIV" (Porvet: Demografija in družba v srednjeveški Italiji, IX XIV stolelje), (Cuneo in Carru. 28. 10. april 19<11). ((i: Itoifiglio Dosin), 411-418
3.	Intonlri .'¡ug.i ar hivi islituti di eretlil« curopci, (Po:.vel o arhivih evropskih kreditnih zavodov). fRim. 4 6. maj 1994) |m.U Mnrindli - ¥. (iiudiec),419-423
V	rubriki lQhm(il».in kyniynliirji" so trije pri spevki:
1 Principi c dcfinizionc di uichmstica nclla legisli i ione stutak spnpnolii c in (pičila del i a "Co-munilii" dr Madrid, (Princip in definicija arhivistike v španski državni zakonodaji in v "občim 1 Madrid), (K. I .«dolini), str. 424-4.15
V	zadnjih desetletjih se jc ureditev treh launskili držav: lialre, Pianujc in Španije močno spremer-la. Italijo so razdelili na pokrijtne, v Pranciji in Španiji pa jc prišlo do d<:ccnlralizacijc. Ta sprcmcmha se jc odražala ludi na arhivislienem področju, V Italiji jc hila pokrajinam dodeljena pristojnost nrd muzeji, knjižnicami in lokalnimi ustanovami, medlem ko so arhivi ostali v dr/avn- pristojnosti. V tem smislu so ludi arhivi v pristojnosti 'Notranjega ministrstva", ostali zavxli pa poti Ministrstvom za šole (Ministcro tlclla puhblica islruzione). Nekatere regije so sicer
/.raza "knjižnice in muzeji" razširi t ud na arhive in so jih enostavno priključili h knjižnicam.
ARHIVI XX 1097
Occnc in poročila o publikacij.^ in razslavah
293
V	Franciji je po sprejetju arhivske zakonodaje lela 19/9 in "decentralizaciji" položni v arliivih zaskrbljujoč. Po zakon m ima sicer država nadzor tudi nad lokalnimi arhivi, vendar je v praksi nadzor nad velikim Sleviloin javnih in "pol-javnih* zavodov zelo ležak, saj razpolagajo le s 320 arliivist.. Poleg tega se arhivi notranje delijo na oddelke- ki so hkrati državni arhivi, in hranijo dokumente nastale v državnih uradih periferije, 1er na oddelke lokalnih zavodov, ki branijo dok ti men le z njihovega območja.
: večje spre menihe so bile v Španiji, kjer je decentralizacija pripeljala do uslanovitve avtonomnih območij, podobnih italijanskim pokrajinam. Razde lilev pristojnosti med državo ir. območjem pa ni povsem jasna.
V	Franciji ir Španiji arhivi spadajo v pristojnosl Mimslrslva za kulturo Galerije in arhivi spadajo pod drugo direkcijo kol kiiji/.niee, v Fran :ij pa so celo arbi i in križnice pod različnimi iiunistrsivi.
V	nadaljevanju prispevka avtor komentira državni /akor. iz lela 1985 ter opredeli pojma "dokumenl" in "arhiv", kot ju definira la zakon. Lnako komentira ludi zakon iz leta 19(>3, kf ga je ialalo avtonomno območje Madrida, in oba pojma.
2,	l,e "hon rcj;i>hite cittii", Riflcssioni snllr. classe dirigente tli llo Stnto pontHTco in et» moderna, ("Dobro urejena mesta". Razmišljanja o vodilnem sloju v papeški jfiiivî v moderni dobi), (S, Mcrtini), 43 #447
Avuinea jc na osnovi dela, ki ga je napisal Giacoino Haldino Zenobr (Le "lien regohte eitlîi". Mo'Jeilt politici nel governo dcllc periferie pontificie in elà moderna. Rim, Bulzoni, Ï994), predstavila palriciat in nižje nobilc v papeški državi med XV, in XV]]]. sUiletjeni.
3,	Incintro mtcrnnzinnale: "Access to Archives", \Mednsrodno srečanje: Dostopnost arhivov), (Bcllagio, 28. februar 4. marec 19y4j, 448-4.50
Mednarodna konferenca je bila posvečena proble mu dostopnosti jasnih dokumcnlov v zahodnih deželah in v sovjetskem hbkn. Kljub nasprotujočim se mnenjem se konferenca ni strinjala s popolnim odpri-jem dostopnosti gradiva, prav lako pa tudi nisti obli kovali arhivskih principov, ki bi jih vsi sprejeli. ,
V	rulirikr "Dokumcnlacijn" jc cn članek
1 La legj;e- iirclii vrstica diintsc (Danska arhivi slična zakonodaja), str 4M '463
V	zvezku je priobčen danski arhivski zakon fjFub1 lic Archives Ael") iz 14. 5,1992, ki je nasledil zakonodajo ki je bila nespremenjena v veljavi od 30. 3. 1889. Zakoni! je nato sledil Se dekret Ministrstva za kulturo, kije lui rprejet 2). 10. 1992. Tako zakon kot dekrel sla objavljena v originalu.
Kjiss'.'khh d'i^li Arehivr <li stnto. letnik 1.1 V. z vez t k 3, sir, S42-799
Štcvilka ima tri glavne prispevke1.
1. (ritiDO DM. riKC) IJn ptohlemii liirro-eriitieo: In Pleriipclermi per i Teudi Pipanih in Itulin e H suo si rt h i vin trn XVII e XVIII seeolo,
(Birokratski pmbleni: Polnomočje kraljevskih fevdov v liuliji in njihov arhiv otl 17 tlo 18. stoletja), str. 551 583
Urad ]c bil ustanoviicn med leJoma 1603 in 1604 kot posledica obiska cesarskega svctovalca Garz vveiicrja v Italiji, kjer naj bi pregledal cesarsko post ;t in uvedel nov davek. Sedež urada naj bi !>d v Milanu, vendar so ga v začetku prestavljali po različnih dvorih posamezniu cesarskih vazalov.
Avtor prispevka označi razvoj urada v jhiril) časovnih obdobjih. V prvem obdobju, ;>d leia 1690 do 1718, doživlja urad številne prclrcsc. Dirgo obdobje jc čas prehoda Italije od španske k habsburiki cesarski ob lasi i. V tretjem obdobju med ieti 1718 in 1774, se uud močno razvije in organsko poveže s habsburško inslitucijo, v ča*u otl 1774 do 1796 pa uradu, kot posledica franeoske revolucije, sledi neizprosen zaton.
Po končanem delovanju urada je bil njegov arhiv prenešen v Državni arhiv ("Arehivio govcnuiivo', ki jc bil predhodnik današnjega "Arehivio d: Stato" v Milanu). Fond Cesarski in kaincralni fevdi (Fcudi canicnr. c imperiali» jc bil razdeljen na dva dela Sestavni del fonda "Fevdi imperiali" jc bilo Inui gradivo urada. Na koncu prispevka jc avtor označil današnjo uicditev gradba urada v okviru fonda "Fcudi imperiali", v dodatki, pa je časovni popis gradila.
2, FltANC.IiSCA iMANCIllM, Snnr Mtrpp» neirunihiente nidigino del primo Crn<|iU'miin, fSestra Filippa v okolju Roviga v I polovici 16. stoletja), str 584-603
Med julijem 1497 in aprilom 1498 je bil v Rovigu ustanovljen ženski samostan avguštink, Ustanovite Ijica samostana je bila sestra Pilippa de i Cclcri da Rovcrc, nnna reda sv. Avgnština in prcdniea samostana v liozolu- Z njo je v Rovigo prišlo Se 6 nun Samostan je bil opisan v puSčavniški red sv. avgu-štineev. S lakim vpisom se jc za ženske samostane spremenil pravni status; od prejšnje kontrole škofe so lamrcč prišle pod konlrolo glavnega priorja reda. Ženski samostani .so bili tako podrejeni papežu, glavnemu pudru reda in padru posamezne province.
Očitno v mcslu ni bilo velikega zanimanja za samostan. saj so kljub temu, daje bi v vsej provinci lc še cn ženski samostan (Sv Agaie v LcmJinari), Sctc lela 1500 v samoslan prišla prva In dekiela iz. Roviga, V samosian niso sprejemali lc žensk z mesta, am^ak tudi s podeželja. Redkejši pa jc bi! prihod n&vink izven province. V prvih ;edeindesclib letih obstoja samoslana je v samosian prišla samo ena Bcnccanka, pa Se ta po smrli drugega moža.
Avgiištinkc so nosile črno obleko, v pasu pre vezano z iisnjcmm pasom enake barve. Čez dan so laliko nosde ludi belo obleko, medtem ko so morale bi;j oh uradnih zadevali in ko so šle iz samostana, oblečene črno.
Za konec 15 in vsaj za začetek 16. stolctia jc gra diva malo, Manjka gradivo, ki hi omogočilo resnejšo raziskavo o dolali, ki so jo prinesle novmke v samo stan. Prav tako pomanjkljivo je gradivo o prednici Pilippi.
Na koncu članka -.o kot dodatek objavljena Pravila sv. Avguština ("Qnesta č la regolil del padre saneto
294
Occnc in paročila o publikacijah 111 razstavah
ARHIVI XX 1997
Auguslinn MCCCCC scripta"). Tekst ic hil napisan leta 1500 in jc 7.a lr obdobje eden redkih, kije napisan v italijanščini.
3. KUR1DK FRAGN1, Dualcbc ossnrvn/inne in merilo aH'or£aniz/.a/:ione dcICnrcliivio comnnale di deposilo, (Pogledi na ureditev depozitnega arhiva pri občini), str 104.613
Pc dogovoru se arhiv nekega javnega zavoda (npr. občine) deli glede na starost gradiva na lr: dde: zgodovinski arhiv ki obsega gradivo starejše od 40 let, "depozitni arhiv" (arcliivio di depesito) obsega gradivo zadnjih 40 let, in tekoči arhiv, ki ima gradivo staro največ 5 let. Gradivo, starejše :xl 40 let, nima več praktičnega pomena za tekoče poslovanje javnega zavoda, zalo ga jc možno branili tudi izven zavoda, kjer je lahko na voljo raziskovalcem, medlem ko mora "depozitni arhiv" m tekoči arhiv zavod hraniti v bližini pi sarn, ker jc njuno grauivo pomembno za tekoče poslovanje zaveda. "Dcpcžilni arli.v" predstavlja prehod mc;l ■zgodovinskim in lekocim arhivom. Vsako leto sc dopolnjuje z gradi'om, k' mu jts pcVckel rok tekočega poslovanja, in oddaja gradivo, starejše od 40 let. Na to način rasle le zgodovinski del arhiva in tcn>u primerno mu jc potrebno zagotovit: ittdi prostor za hranjenje, Zgodovinski arhiv v manjših občinah priključijo bodisi knjižnici, muzeju ali pmakolek,. Zaradi administrativne upoiabnosli gradiva sta bila "depo-zilm arhiv" in t skoči arhiv zaprla za javnost, kljub temu da lo v zakonu iz leta I9(i3 ni hilo določeno. Zaradi čedalje večjega pritiska raziskovalcev so z. zakonom leta 199^ tudi "depozitni arhiv" odprli raz iskovalcem. Z dekretom 10 maja 1994, št. 415 pa so to pudročje 1ircdili in določili kategorije gradiva ki niirajc pravicc dostopnosti do administrativnega gradiva. Av,or meni da s stališča urejenosti gradiva niti ni smiselno, da imajo vsi uslužbenci do.,top do gradiva, ampak le za to delo usposobljeni. Še holj kol v zgodovinskem arhivu je pomembno, da jc gradivo .* tekočega arhi /a sprotno izročeno ' depo/.itnemu arhivu'" in urejeno. "Dcpoziinr arhiv" prcdstavljr temelj za administraiivno delovanje zavodi, in likraii posli)a "nrejen sponun" lega zavoda.
V rubriki "Kronike^ sc trije prispevki:
1.	Ginrmita di studio: "Dalla vigiliinzii nlla valo-rl//,t/ione' jI rtiolo dcila Suprn ndcnzi nreliivi-stiea j trcnfanni dall cmanazionc dclla KJt;i silili arehivi", (Študijski dan "Od nadzora k valorizaciji: vloga arhivske nadzerne službe pc tridesetih letih od objave zakona o arhivih), (Bologna, 10. decumbci 1993), (K, Anfciolini), sir. 614-625
2.	Un incontro sulic reptrtoria/ioni terriUiriali di fonti slnlntiiric, (Srečanje o zbiranju mestnih statutov), (San Minialo, 10.-11. september 1994), (K. Anginlini), str, 626-6^0
Siceanje jc bilo posvečeno prikazu zbiranja in hranjenja statutov po posameznih pokrajinah severne Italije, italijanskega dela Švice. Istre in Dalmacije.
3.	Convegno:' San Colombano e il monasterc di llohbio. sua incidenza rebgiosu e soeiale nel-1'Appciinino emiliano d'Oceidecite ncllu cornice del mnnachcsimn enropeo", (Posvetovanje: Sv. Kolom-
bar ir sainosian v Hobbijn. Njegov religiozni in socialni /ph/ na področju zahodne Emiglie Romagne v okviru evropskega mcnišlva;, (Bobbio- Uardi, 22. -25. september 1994), (P. Honacini), sir fril-(i53
Posvetovanje je bilo namenjeno osvetlitvi podobe sv. Kolombana, mcgovc pastoralne dejavnosti m vplivom njegovega verskega delovanja v povezavi z osla limi pomembnimi osebnostmi evropskega samostan siva v visokem srednjem veku ter z ustanovitvijo samostana v Bobhiu.
V rubriki "Obvestila io komentarji" so trije
prispevki:
1 Nuove norme in materin di eonservazione di docnmcnti sn snpportr, nttico, (Nove norme pri zaščiti dokumentov na optičnem disku), (I). (>r:in:i), str. 654-659
Avioriea kritično presoja zak;in iz 24. decembra 1993, ki uzakonja polnopravno veljavo dokumentov, ki so shranjeni na optičnih diskih. 28. julija 1994 so s posebnimi normami predpisali tipe optičnih nusiieev kriterije za shranjevanje na disk in uparabo, katalogizacijo diskov itd Ijičijo tri vrste optičnih diskov CD ROM, diske WOP.M irj diske za ponovno pisanje Kljub temu da države, ki so s to leimologijo daleč pred Italijo, npn rahljajo la načir. le končno obde lavo, je šla Italija korak naprej. Takim dokumentom jc ncle dala pravno veljavo, ampak je tudi dovolila takojšnje uničenje originalnih dokumentov, pisanih na papir. Avioric:i kritično ocenjuje, da ni največji problem le trajanje lakih dokumentov, ampak tudi njihova uporaba. Pr^vi, da je tr:ba zagotovili združljivost sistemov branja, ki so sedaj v veljavi, z bouočimi in jih slalno prirejati razvijajočim tehnologijam. Obdobje 40 let sc ji id; absolutno predolgo in men , da je za lako imenovane "osvežilne kopije' potrebno sprotno prilagajanje novim tehnologijam.
2, Diillarcliivio dclla Curia iill'sircliiviti ditiee-sano, (Od arhiva kuri jc k arhivu dioccse), (L.M. de Palma), str. (iu0-(i74
Prispevek je bil predstavljen na študijskem jiosvetu arhivisiov in škofovskih tajnikov PugHjc in linsilicate v Bariju, 19. 21. maja 1994. Novo kanonsko pravo loči pri školijskein arhivu tri lipe arhivov Tekoči arhiv, v katerem so shranjeni dokumenti o tekočih zadevah v škofiji, župnijah in cerkvah Arhiv ima invoniarje, vendar je od škofa oz. iajni'<a, ki imata pregled nad gradivom, odvisno, komu dovolila dostop do ^radi n, medtem ko kopije privatnih dokumentov lahko dobijo vsi. Dokiimcutc tajnega arhiva določi, na osnovi kanonskega prava in svoje presoje, škof. Obstaja še zgodovinski arhiv, katerega gradivo se ire'ira kcil kulturna dohriun, s:im arhiv pa kot kulturna ustanova.
3 Doline e farnimi in. A marine tli un vulnme silila realtii fritilana, (Ženske in družina. 1'ogied na življenje žensk v hurlaniji), (R. Sarti), sir, 675 fi87
Avioriea jc v prispevku na osnovi literature n reteratov, ki sn bili predstavljeni na studijskem dnevu v Udinali (4. dcccinbcr 1992), crisala p/avni in cmo-livni položaj žensk v srednjem veku. Ženske je razvrstila v različne kategorije (liecre, ntalcrc, žene, vdove) in v obrisih skušala prikazati njihov pravnopre
ARHIVI XX 1997
Ocen* in poročila n publikacijah jn razstavah
295
nw.snj(ki položai.
V rubriki "l)nkiinicn1)n;ija" jo cn prispevek: I 1E nunvo rezalaniunld (IclI'Arcliiviu aun cu dclla Camera 'Jei dipntmi, (Nov pravilnik Zgodovinskega arhiva poslanske zbornice), str. ii89-fi97.
Objavljen je nov pravilnik Zgodovinskega arhiva poslanske zbornico, ki ¡c bil sprejet 29. septembra 1994.
Rassegna degii Arnhivi di stalo letnik UV, Rim 199b, zvezek 1 3
kussc^n« tlegli Arehivi di stntu, letnik I A', zvezek I,str. itffi
Zvezek je razdeljen na H) vsebinskih sklopov. V prvem delu .sta dva glavna prispevka1.
1.	ROSA1 1A 4M1CO, 1/are h i vin del Cnrpu di-^li ingegneri d'ricijnc t strndc dH compartiment o di Pis«, (Priliv Urada za nadzor nad vodami m cestami na obmotjn Pisc). sir 9 32
Avtorica je na osnovi arhivskih virov in literature označila razvoj Urada za nadzor nad vodami in ec stami (Ci)rpo degli inçcgneri d'aetjiie e strade del cuniparlimcnto di l'fsa)nd njegove ustanovitve I. nov. 187.5 v Firencah do leia 1865 in predstavila delo ]in saineznih magislratiir Na knnen članka je objavila ■ nventar.
2.	GAPTANO CA1 AltRLSK, lntendfwc bor l> »nielle c «rcliivi (Minimal i in Sieilin, (Bnrbonska intendanca in občinski arhivi na Siciliji), sli 33-47
10. januarja 1818 je. po dekreti: iz '1. 10 1817, St. 932, prišlo pa Sieiliji, na osnovi francoskega modela centralizacije, do npravne reforme.
Avtor je na osnovi doknnicntov n pregledu ar hivov v provinci v letili l8J9-50, ki jih je našel, opisal delovanje in uredi lev arhivov in arhivskega gradiva v provinci Cataniji. Kljub liiiui. da ponavadi hiirhonski r»/ji n j ni uspe1 dočakati realizacijo svojih dekretov, sta na začetku 19. sloletja vendarle prevladovala n^ka iisnicritev in razmišljanje o lokalnih arhivih Dekret in ureditev arhivov je bila prva etapa k zgodovin irliiv..stične, kulture na otoku.
V rubriki ."JKnmijy;" je šest prispevkov:
1.	Giornata di studio. 'Stnria dclPistnizicnu t fonti documentant- "(Študijski dan: Zgodovina .šol-siva in dokumentarno gradivo), (Ornlralni državni arhiv. 12 ok'ohcr 1994), (L Montcvccclii), str. 48 57
2.	Convegno d i sliidi:").« stori« rt elle Lini vers! t ji itiilmne Arclnvi, ftinli, indin/./.i di riccren " (Šlo dijski posvet: "Zgodov ma ilalijanskili univerz Arhivi, gradivo, raziskovalne tenv:), (Padova, 27 29. oktober 1594), (A.P. I>M ill' )- sir. S8 53
3.	Giomate <li studio: "Strimifnti di ^estione e <11 rleerca elegli nrdilvl ilrliani', '.Studijski dnevi: Vo denje in raziskave o italijanskih arhivih), 'M oh cita, 9 m Jecember 1994). (M.C. N«nlHI«), str. Č4 71
4.	Giornata rii studio: "Arehivi c stori ji locali'", (Smdilsk tlan1. Arhivi in lokalna zgodovina), (liste, 20. jaiiuar 1995). (G »onfigliu Dorsio), str. 12 14)
5. Seminario: 'Disp isi/.ioni di le^R ' c prassi in imiteriu d i .scle/.ioiic c se« río d.11« ilocumentazi-oiic" (Seminar: Zakonske odredbe in praksa pn odbiranju in izločitvi gradiva), (Bologna, 2. marec - či. april 1995). (G./.«cnič), sli 75-8?
íí. Confcrenz.a: "Le iiriginl delPKcuk- nutinnnk des cluirtes. (Tontcsto idenlo^lcn e storiouraficn", (Konferenca1. Ustanovitev arhivske šole "libóle nalio-nale des chartcs". Ideološki in zgodo 'inski pogled), {Rim, 24. marec 1995). (M, Cacioii), str. 8.3-85
Na želje Posebne šole zii arlnvrstc in bibliotekarje je bila v Rini'i konfcrcnca, posvečena francoski arliivistični šoli licolc, k je bila ustanovljena lela 1821 v Parizu. Razvoj in pomen šole je označil njen dtrcklor Y ves-Mari c Bcrcc, profesor novejše zgodovine na sorbonski univerzi. Po triletnem šolaniu se diplomanti lahko vpišejo na posebne, lako imenovane "uporabne šole" ena za muzeje druga pa za arhive. Po končanem šolanju so kot strokovnjaki zelo iskani.
V	rubriki "OhiTslila_in_kumcnl«rji" je en
prispevek:
l in ricurdn di Giovunni Gassandro, (V spomin n.i Giovannija Onssandra), (I P Casavola, 1. Soffictti;, str. 8(i-9Ci
V	rubriki 'Jjnkiimfiitiiciju" sla dva prispevka:
1 L« XXX Confercr/.« internu/ionuk- della T tivoli« rotonda de^li nrcnivi, (XXX mednarodna konícrenca Okrogla miza o arhivih), (Salomcco, 12,15 oktober 1994), sir 97-100
Konferenca je bila posvečena arhivskim in pravnim problemom, ki naslancjo ob prenosu arhivov med različnimi državami kol posledica vojne, političnih in teritorialnih spremeni h in nelegalnih odvzemov. Kliub dvema že organiziranima mednarodnima okroglima mizami o leh problenrili {leta 19čil v Varšavi in 1477 v Caghariju) |c .šc vedno osi alo odprt il vecina vpra Sanj. 7/clo različna so stališča o lastništvu arhivov, do stopnosti gradiva, problemu pripadnosti gradiva držav, k so po dckolonizaciji v šcsidci.eiih lelilí poslale neodvisne in ziasii n nelegalno odpelji iib arb-vih intd drugo svetovno vojno. IX-lo |C poiekalo v štirih sekcijah. V prvi sckeiji sn i/dclali koncept kulturne dediščine območja. V drugi sckeiji so predstavni posamezne primere (npr. arhive iz. Indije, Pakistana in Bangladeša, dokumente slarega oiomanskega imperi ja, ki so jih našli v različnih balkar.sk.Ii deželali ). v Irci j i pa so govorili o arhivski dediščini, ki obravnava mednarodno delavsko gibanje. V zadnji sck;iji so razpravljali o arhivski dediščini na dveli nivojih. Na eni strani so govorili o projektu rcprodukci'c gradiva na mikrofilm ki bi omogočal uporabo gradiva v državi, odkoder je hilo le to odjeljano na Drugi strani na o bilateralnih ir multilateralnih pogovorili za vračanje gradiva. Objavljene so tud Iri resolucije ki jih jc sprejela XXX. mednarodna okrogla «liza na leni posvetu.
2. IJn incnntro dol Omsi^lin d'Knrnpa in m» t crin di arebívi, (Srečanje v okviru Sveta Evrope o arhivih). (Strashurg 21 2? november 1994). str. 101 108
296
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XX 1997
V Slrasburgu je bilo v ohscgu programa Sveta Evrope 'Knjiga, branje, arhivi, prevod" srečanje strokovnjakov' iz 20 evropskih dežel, z namenom opredelitve smernic kulturnega .sodelovanja na področju arhivov
Objavljen je dokument o delu Sveta Evrope ir piiporocila ki so jih sprejeli udclcženci srečanja.
KusscAnu degli Archivi d. stalo, kini k LV, zvezek 2 3, str. 245-534
Revija jc razdeljena na 9 sklopov, V prvem delu so štirje glavni prispevki1.
1.	CI ACDIO LA.MION1, I« nuovn sede dcl-1'Archivio di Stalo di l"renzc, (Nov sedež Državnega arhiva v Fircneah) str. 2^5 267
S tem prispevkom se začenja nova serija v puh likaciji, kjer hodn predstavjali posamezne arhive. Ker sc je Državm arhiv v Firencah preselil v nove prostore, so serijo predstavitev začeli s tem arhivom.
2.	ANTONULLA PAMPALONK, "S-idente Si-.sto V" a rte t' commiltcnz.-i n Ronui in S. Spirito in Snssia, (S i si V.: limelno.si in naročnistvo v Rimu v ccrkvi sv. Duha v Sassiji), str. 268-301
Avtorica članka je s pomočjo raziskav arhivskega fonda Bolnišnice sv, Duha (Ospalale di S. Spirito), ki ga hranijo v Državnem arhivu v Rimu, skušala dokazati verodostojnost napisa (v notranjosti cerkve nad portalom) iz leta 1*590 da jc hiia cerkcv sv Duha zgrajena v času papeican-i Sisia V.
3j DANIKLA (IRANA, Gli or^am centrali del gcverno cslcn.sc ncl periodo medenese, (Centralni uradi vojvodov dUslc v "modenskem" obdobju) str 304-33.3'
Avtorica jc označila zgodovinski razvoj in pomen uradov ki .so nastali po letu 1598, ko so sedež voj-vodsiva prenesli iz Fcrrare v Modeno, ir. krize, kr lili je voj vodstvo pri tem doživljalo.
4 GIACOMO li. HAROmO, 1 fnimmenti liturgici (Liturgični fragmenti), str. 134-344
Liturgičn: kodeka predstavljajo vsaj do XIII stoletja v primerjavi z ostalim, disciplinam', kol so mediji na, pravo in crlo teologija, proccntualno največji delež knjužne zapuščine Vzrok za to jc bila večja razširjenost takih knjig Vr.aj po cn primerek so incli v vsaki manjši cerkv pa vse do velikih samostanov, Kodeks sc jc moral stalno priiagaiati teološkim duhovnim in kulturnim potrebam posamezne skupnosti. Zaradi vsakodnevna uporabe in ohrahe so jih morali menjavali z novimi. Prav zate vsaj do XIII stoletja nc obstajata dva povsem enaka kodeksa. Do leta ¡500 so jih hranili v arhivih ali v knjižnicah ali pa uporabljali za druge namene (npr palimpsestc). Od XVI. in XVIi. stoletja dalje so jih poleg pjlimpscslov rabili Sc notarji kot ovitke za bolj občutljive papirnate dokumente. V nekaterih državnih arh vih (Como. Aleksandri a, Rim, Maccrata) .so le fragmente, ki so služili kol ovoj drugim dokumentom, ločili od njih in jih hranijo kot zbirko pergamcnlov. Avtor se sprašuje o smiselnosti taksnega odntranjanja, saj fragmenti izguhijo šc povezavo z dokiimenti, ki sojo imeli do tedaj. V italijanskih arhivih najpogosteje najdejo Inur-
giene kodekse, ki vsehujejo molitve, herila in pesmi. Avtor je opisal sestavo mešala in hreviarija in v dodatku priohčil primer inventari/.acije takega trag menta.
V rubriki "Kronikr" je 7 prispevkov':
1.	lncontro di MndioMJI (Irundncrilo di 'loscana c i 1 virenn nel sccnlo XVIII. T radi/ioni politiclic c culluruli dcllu dimistia, murnih, fiin/.iuniin, intel-Icttnali cd nrtisti lorenesi", (Studijski po ;vet: Velika voj\'odina Toscara in Lorena v 18. stoletju. Politična ir kulturna tracheija dinastije, ministri, funkcionar/, iritelcktualci in loTenski umetniki), (Firence, 22.-24. september 1994), (A. Continl), sir. 345-347
2.	lneomro di studio: "Gli st rumen ti dclla n-cercri. lispericn/.e e prospettive ne^li Archivi d' Stalo", (Studijski posvet: Načini raziskave. Izkušnje ir per;pektive v Državnih arhivih), (Drž.nvri arhiv v Firercah. 5. december 1994). (F. Klein), sir. 3*8-351
3.	Seminario: 'Pur In storio^rafla italiana del XXI sccoln", (Za italijansko zgodovinopisje 21 sio-letja), (Rim. 20. april 1991 (C. Tusutti), sli 352-356
Glavna tema seminarja je hil problem prevelikega kopičenja dokuuiemarncga gradiva v tekočih m depo-žilnih arhivih in s tem problem izločanja ter valorizacije gradil a.
4.	Seminario: "Ammlnislruzione centrale e diploma/m ituliami (1919-1943) Po riti e pmblcmi", (Seminar: Centralna administracija in italijanska diplomacija (1919-1943). Viri in problemi), (Ccriosa, Siena, 26. 27. april 1995), (G Tusatti), str. 357-360
Avtorica je v članku označila osnovne ugotovitve referentov, ki so jih podali na seminarju o centralni admmistraeiji iri italijanski diplomaciji med letoma 1919 in 1943. Seminar so organizirali za pregled ugotovitev poglobljene ra^.ikave o italijanski diplomaciji v času fašizma. Nrsilea raziskave sla Univerza v Lecci in Sieni ter Diplomatski zgodovinski arhiv pri Ministrstvu za zunanje zadeve.
5.	"Le sndnte ca rte" Tu volu rotmidu sn^li archivi Ntnriei deliti šport, 'Okrogla miza o zt;odo vinskih športnih arhivih), (Rim. 23. maj 1995), (iVl.lC. Marinelli), str. 361-365
Okrogla miza je bila organizirana, da bi opozorili na dokumente, pomembne za zgodovino športa, ki so ponrvadi hranjeni v malo znanih, največkrat privatnih arnivih, športnih /druženjih ali pri ljuhiteljih športa, z veliko verjelnestjo, da se rlokiinicnti izgubijo. Večina le dokiimcnlarije ne hranijo v državnih arhivih. 1/ jema je le čas fašističnega režima med leioma 1925 in 1943 ko so biie ustanovljene državne športne usta nove in dokumente htanijo v Centralnem državnem arhivu. Pozornost so ]>osvelili pomenu hrambe gradi va, vrstam gradiva (poleg tradicionalnega so aprnemb ni šc fotografije, filmi, manilesh, razglcdn.ee..,).
(i. Convegni d i studi: " Aciitc, unticu I)i;c;in- le origini e In snu storiu", "II custello di liiscarr 500 anni di storia"), (Študiiski posveti: Aealc. stara Biccari: izvor in zgodovina. Pclslolctna zgodovina gradu Itiscari), (Aeate 23. Id junij 1995), (Č. i.rus-.sij NudHei), str. .366-369
7, Convcgnn: "Anuniiiistruzionc e cost itn/ione.
ARHIVI XX 1997
Ocen* in poročila n publikacijah jn razstavah
297
SI r.r i ogni (i n 11 titnfrmilo", (Posvet: Uprava in ustava. Različni pogledi na zgodovinopisje), (Milano, 8,9. septcnlicr 199.5 (M. Morena), str. .170 375
Posvet je bi! nan vinjen italijanskim in I nji in študijam o ZROilnvini institucij in povezavi med zgodovino uprave ter vlogi ustavnega zakona,
V rubriki "Olivcstiln in knmcntnrji" so i prispevki:
1.	II resi miru delin Hihita Mu^nn, (Restavracija "Veliko biblije" ■ Bibha Magna), (C. I'rr.sperh), str.
376-380
Avtorica je predstavila potek restavriranja biblije Označila je poškodbi, in vrstni red ter način restavratorskih posegov. Rcstavrirali so jo skoraj celo leto 1994 v laboratoriju rcstavraiorskega oddelka v Državnem arhivu v Tonnu,
Biblija v velikosti 54 x .35 x 10 cm ima 185 ner gamcnlnih listov. Prvih 160 listov datirajo v polovico X. stoletja, naslednjih 22 listov med X.-X1 stoletjem in zadnje v XII. stoletje.
2,	"De slnliilis', l i) ornimi:. nnzinnulc per Pintercuiifinicn/Fine mi studi od cdizinni di fanti normative, ("De statntis". Državni odher za povezavo študija in izdajanja zakonskih virov), (R. Dnndiirini), str 381 384
Ker so se v zadnjem času močno povečali študij, objave in posvetovanja o poznosrcdnjcvcških 'tatutih, jc skupina znanstvenikov ustanovila poseben odbor "De statntis", ki seje oblikoval v zadnjih petih letih z mnierom, da hi na državni ravni obveščali raziskovalce n zadnjih izsledkih na tem področju. Od leta 1991 so organizirali regijska in vsedržavna srečanja v Bologni, Centu, Firencah. Perugi, Milanu in Cagli-arijip.
3,	Ini/.kuive miiversit;iric itnlinne c hur.ee, i <ti iitilizzii/.lonr dellc lunli orali, (Pobude italijan ;kc in francoske univerz za uporabo ustnih virov), ('I'. Fo P«rio), str, 385-387
Dejavnost poteka, odkar so "listne' metode začeli uporabljati docenti na ti livcrzah pri študiju zgodovinskih m literarnih disciplin. Med študijskim lc'om Snidenje sami zbirajo pričevanja o pomembnih dogodkili in obdobjih (npr, vojna v Alžiriji, režim Vishy). Poleg tega poteka pri Univerzi Aix en Provenee in v Držav nem ecnirti za znanstvene raziskave (CNR,S) inter disciplinami projekt (UMR TELFMMR), na katerem delajo zgodovinarji, etnologi, jezikoslovci, geografi in specialisti v arhitekturi ¡nest." Namen je izdelava banke podatkov o zgodovini, etnologiji, muzikologiji, jezikoslovju in literaturi v jnžni Franciji ter širše /a južno Fvropo.
4.	II ftindo SFFS drllurdiivin dclln Dcmucm/ni eristinna, (l;ond ' SPFS" Študij, propagandi* in tisk" pri arhivu Krščan:,k'; demokracije), it. Mektrio), str
388 391
S prenehanjem delovanja strank tako menovam; prve republike opustitvijo centralnega urada in sedežev strank, odpustitvijo ali upokojitvijo uslužbencev obstaja nevarnost razpuda cclotiic struktarc, tudi te ki nuj bi sprejela depoidlni in zgodovinski arhiv. Doku menti strank predstavljajo 50-lctne politično zgodo
vino Italije. Če se upošteva še politični položaj, ki so ga nekatere stankc imele, jc pomen takega gradiva še toliko večji Avior jc v članku označi! pomen gradiva urada "SP1LS' - .vudij. propaganda in t.sk'1 pri urhi 'U Krsčanskc dcmokraeijc. Urad jc bil ustanovljen leta 1945 in vsebuje celotno paleto kronološko urejenega gradiva o dejavnosti stranke. Pond SPES jc sestavni del zgodovinskega arhiva Krščanske demokracije in ji. hranjen v Inštitutu Ijiigi Sturzo v Rimu Ker grauivo šc vedno urejajo, javnosti ni dostopno.
V rubriki "Dokumentacija" sta dva prispevka.
1.	F» t rud 11/.ione itnliana delle I>iAIJ(G), (Italijanski prevod 1SAD (G)), str 392-413
Objavljen jc italijanski prevod l.SAD(G)[ ki ga jc uredil Stefano Vitali. V dodatku je model ureditve fonda, ki lahko pozna različne stopnje ureditve: pod-fonde, serije in podserijc, fasciklc ir arbi ^sko enoto.
2.	Prngeito di cunvi:n/.innc interna/tnale sui beni cullurali tn>rug,ili n espnrinti illegumink, 'Projekt mednarodne konvcrcije o ukraaenib in nc legalno izvoženih kulturnih dobrinah), str 4 ¡4-426
Priobčena jc mednarodna konvcncija o ukraocnib in nelegalno izvoženih kulturnih dobrinah, ki jo ji izdal Mednarodni inštitut za poenotenje privatne zakonodaje (Unidroit) Sprejeta jc bila na Diplomatski konferenci, ki je bila na povabilo italijanske države 24 junija 1395 v Rimu Na njej so sodelovali predstavniki 70 držav.
/jlcnka finiiiit
Mlttcllungon des Sieiermarklsehen Lundes-
archivs, Folge 46, Graz i99f=
Vsrhiiui: Seznam avtorjev
Delovno poiocilc ŠDA za leto 1995 fGcrbaH Pfirsehy)
Fritz Poseli (Gcrhard Plcrschy) Gerald Gar.scr (Gcrhard Pferschy) Gcrhard Pferschy seznam objav Geralda Giinscrja Avgnstinu Rosmannn v spomin (VVjiltcr Hrunncr) Ferdinand Hutz, Mnntforfsko fevdno p.smo iz leta 1500 v samostanskem arhivu Vorau
Joscf Pauser. 'Ain gucts cxcmpl furzutragen." a jersko • kranjska bratovščina Zlatega križa (1558) v boju proti "tciiffclhafnig lasstcr" pijančevama in po-žreSnosti
lxopold Toifl, Katastrofa v Kanizi T577 ali poroka je lahke življenjsko nevarna
Fh;abeth lLrnst, Styriaca v Pn-gi. Fondi malteške viteške komende F'irstenfcld v državnem centralnem arhivu Praga 6
Dorotlica Wicsenberg;r, "Grof Spaur, Vaše ime bc blestelo v zgodovini osebnost bavarskega podanika v Rimu grofa Karla von Spaur (17^4 IC54)pomočjo
19b
Ocene in potožila d publikacijah in ra/.stavah
ARHIVI XX 1997
izbranih virov iz dnižinskeg 11 arhiva Stiirgkh
Flisabclh Schmiilzer, Močne ženske. Nesodobne ženske usode iz Ireli sioletij
Jcscf Riegler, Od arhivske banke podatkov do informacijskega sistema ,>lajer::kega deželnega arhiva: k uporabniku naravnana pol
Zvezek 46 se žc po znnanjosli loči od vseh prejšnji« Ima namreč barvne piainicc, na katerih je spredaj fotografija Čevlja paneža Pij a IX , ki ga je nosil Ifi48. na begu iz Rima v Gacto. Tudi v Šiaiciskcm deželnem arhivu so v vodstvu spremembi Dolgoletni direktor arhiva dr. Gerhard Pfcrschy jc z decembrom 1995 .odšel v pokoj, na njegovo mesto je prišel dr. Walter Brunner, ki jc tudi prevzel skril za izdajanje Mil leilungen
Dr. Pfcrschy je napisal Delovno poročilo .ŠDA za lelo 1995. Spomin ¡ki zapis jc posvetil tudi umrlima dr. Fntzu Poschu in dr. Geraidn Gan scrjii. Pripravi I jc tudi bibliografijo del dr. Ganscrjs.. Spominsk. zapis A;gusiinu Rosinannu, arliiv.skenui inšpektorji i. jc delo direktorja ŠDA dr. Urinnerja.
Sledijo prispevki strokovnih delavcev. Prvi prispe vek jc napi ¡al di . Ferdinand Hnl/, arhivar in bibliotekar avgustinskega samostana v Vorauu. Av;or v krajšem uvodu predstavi dokuincnl in vsebino Iclcga, nato pa cclolcn transkriiiiran leksl.
Mag Josef Pauser jurist, asistent na Inštiliilu za avstrijsko in nemško pravno zgodovino dunajske univerze, nam v svojem prispevki- pred slavi Šiajersko -kianjsko bralevščino Zlatega kriza, in sicer na podlagi ustanovne lislinc kije bila izdana 13 februarja 1558 na Piuju. L: sli na ima 7 členov, podpisalo in pecalilo jo jc II plcmiecv; Hans vor Hoye;, Hans Lenknwilixb, Sigmund Gallcr, Christoph Resell, Jakob Lambcrg, Cbrisloph Ungnad, Pankratz von Windiscbgratz, Franz von Tcuffenhacli, Jobs! Gallcriberg Walthasar Kaiziancr in Hans Kbisl. Dvanajsti pečat (podpis manjka) pripada Hansn Joscphn H Fgkh. Pauscr o ustanoviteljih napiše, kje so deii.vali in kakšne slnžnc so opravljali na Kiani.sklni in iiajeiskem. Oriše tik. i /f.odov nsko ozadje, ki je botrovalo nas'.anku le bratovščine. Neposredno se navezuje na policijski red iz leia 1552. Osnovna naloga članov bratovščine jc bila zmernost pri pijači in jedači, kot tudi krščanska in bratovska ljubezen de drugih Članov bratovščine Ne-zmcriftišl botnijc ludi ostalim pregreham, kot so bogo-klelje, pretepanje, uboj, igre na .srečo in končno zani čevanje družine in oblasti. Na knncu prispevka, ki jc bogato opremljen z. opombami je Iranskriprija listine
Sledi prispevek dr. Leopolda Tnitla, ki opisiie 'godov mo iilidbc v Nagykanizri, posebej še dogodek iz Icla 1577 ko jc 21 marca slrcla uuarila v siolp s smodnikom. Tragedija je bila toliko vceja, ker so praznovali poroke poveljnik o ve hčere s Slepbunom Bal I by any jem in je peni ruševinami umrlo 45 ljudi, med njimi mladoporočenca Turki so po več poskusih utrdbe leia 160P zavzeli ler je imeli v svojih rokah do 1690, ko sojo vojaki Adama II. Balthynnyja osvobodili. Cesar Leopold 1, jc leta 1702 ukazal utrdbo porušili.
O fondih malteške viteške komende Fiirstentcld v praškem državnem arhivu piše dr, Flisabcth Lrnst.
Najpoij na kratko prcdslavi koniendo Fürstenfdd in njene povezave s koniendauia Melje in Polzela, naio predstavi 24 kartonov gradivu za časovno obdobje od 1507 do 1892.
Dr. Dorothea Wiescnberger piSc o osebnosti bavarskega poslanika v Rimu yofa Karla von Spaur. Ta havarsk. diplomat se jc zapisal v zgodovino, ko jc novembra 1h4K pomagal p;ipcžu Piju IX. na begu iz Rima v Gacto. Dr Wiesenbergerjeva je ob urejanju družinskega arhiva Stiirgkh naletela na škrlatne rdeč nsnjen čevelj papeža i'ija IX. in ta najdba jo je privedb do grofa Karla von Spanr. Pregledala je dni žinske dokumente, pisma in koncepte pesbnikovili poročil V prispevku na kratko predstavi življenjsko pot tega diplomatu, naio slctlr njegovo poročilo o begu z opisom dogodkov ki so botrovali odločitvi o begu svetega očeia iz Runa, o pripravah nanj, njegovem poteku in srečanju v. neapeljskim kraljem berdinandom. Objavljen L1 so tudi pismu liavarskcga kralja Ludvika 1. grofu Spanr, piiiina bavarskega ministrskega predsed nika von Braya, von der Pfordlena ter kialja Maksi-miljana II. Jožefa Bavarskega. Sledijo pisma svakinje grofice Flore Spaur in na koncil pisma grofa Spaur sinu Mak:;imiljanu.
Tri mučne osebnosti v različnih časovnii obdobjih je na podlagi arhivskih virov obdelala dr Elisabein Schmölzcr. Predstavi nam Ano Tüsclnn, kravjo dck'o, ki jc imela razmerje z. graščakom p!. Gabclkhoven, Marijo Jožefo I-undcr dekle iz predmestja, šiviljo, ki seje poročila s pl. Alorzcni Praitenau. Tretja ženska jc Charlotte Mag£, notarjeva hči, ki si jc srčno želela šiudinti a se je pc poroki z. dr. Julitisom Maggom posvetila možu in njegovi pokhcr i karieri.
Zadn-i prispevek e napisal dr. Iti"g]cr, in sicer o rliivski ban ki prxiatkov ler o informacijskem sistemu ■^lajcrskega deželnega arhiva.
Nada J ur kavi c
Der Arcnivar, Mitteilungensblah fur deut* sches Archivvvesen, letnik 49, leto <996, zvezek 1 -4
1 ><• r A re h i v; i r, 1 c t n i k 49, z vezek 1
Zvezek se pričenja s poročilom o 66. nemškem arhivskem dnevu, ki ie potekal od 26. do 29. dc-ccmbra 1995 v Hamburgu. Tokral imamo v zvezku objavljeno samo poročilo o zborovanju, ne pa tudi samih referatov, ki naj bi izšli ločeno. O zborovanju poroča Dielher Dcgrcif, Udeležilo se gaje več kol 800 arhivark in arhivarjev ,/. 16 različnih držav Pred nrad-rniii ml prijem arhivskega dneva, 25, septembra, |c pc lekaia 12. zvezna konferenca kamunalnih arhivov. Osrednja Icma 66- zborovanja je bila: Arhiv, in družba. Uvodne piedavanjc je imel dr. Obenaiis, profesor za zgodovino novega in novejšega veka na univerzi v Hannovru. Za referenta je arhivsko delo neobhodno povezano z odprtostjo za aktualne družbene smer, in
ARHIVI XX 1997
Oct ne ir jiorocih i ljrni hI i k acija I i_in_ra /.slava 11
299
razvojem, z. i/ra/.ito občutljivostjo /.a tendence političnega, socialnc&a in kill turnega vsakdana ter s sodelovanjem z znanstvenimi institucijami. Di Volker Wnlil je prvi v okviru prve skupne delovne seje prebral referni z naslovom" Arhivsko gradivo kol kufturno gradivo. V splošnem nili v zveznem arhivskem z.akonn niti v večini deželnih arnivskih zak'mov ni p-išlo do definicije arhivskega gradiva kot kultur nega gradiva, ko se je govorilo o predmeti' arhivov. K ub temu pa je iz vsebine teli institucij in njim pripadajočim nalogam v okviru varovanja mogoče reči, da jim pripada posebna kulturna funkcija. Dr Hans-Ullrich Gallwas / inštituta za politiko in javno pravo univerze v M'inchnii sc je v svojem predavanju posvcul ozadju ustavnopravne pravice do uporabe arhivskega gradiva, Nadalje nam Dicthcr Dcgrcif poroča o referatih ki to ic zvrstili na senil iekcij V okvira sck':iie 1 so obravnavali ogrožanje izročila družbenih skn,iin. S vojn mnenja so prispevali: dr Hans Werner l.angrandtncr na podlagi svojih dotedanjih izkušen- v okviru dela arhivske posvetovalnice v Porenjn, Kornclia Rennert iz Dli .seldorfa o gradivu s področja gospodarstva, Werner Tlicncr s področja skupin državljanskega prava v Berlinu ter dr Peter Honihmann iz lleidelherga o zasnovah zbiranja gradiva in proučevanja zgodovine Židov v Nemčiji Sekcija H, ki jo jc vodil dr Tadiley iz državnega ar biva Ludwigsbitrg, jc obravnavala privatizacij" javnih nalog z ozirom na posledice njihovega izvajanja /a arhive. Zaradi privatiziranja državnih nalog prihaja namreč do zmanjševanja oziroma okrnilve prvotnih nalog, ki iib opravljajo arhivi. Stoletja dolgo trajajoči obstoječi izročilni vrvi grozi prekinile" Dr. Matthias liest jc pojav privatizacije opisal na področju državnih zcleznic, ki so s I. januarjem 1994 zaradi nronlili sprememb bile "odpuščene" (izvz.c'e) iz pristojnosti /veznega arhivskega zakonr Dr. Nicole Bickhoff iz. državnega arhiva Liidwigshurg pa je nakkinil svoj« pozornost nnsialim sprciucmhani za arhive pri v letu 1994 začeti privatizaciji državnega požarnega zavarovanja stavb. Gradivo zavarovanja je pred tem sodilo pod pri iiojnost deželnega zakona sedaj pa soil: pod državni arhiv. Posledice privatizacije komunalnih nalog pri pristojnih arhivih je osvetlil Rolf-Dietrich Miillcr i.: mestnega arhiva Paderborn V sekciji III so govorili o pravici nad starimi ¡uhivaluanti. Jcsko G<af zu Dohna sc jc za vstop v to razpravo ozrl v leta 19861991, v čas velike kr,:jc pisem, listin i rt drugih arlii-valij tako v državnem, mestnih kot tudi pleni.škili ar Iii vi h pokrajin Bayern, Baden Württemberg in Thttrin gen. Vračanje arluvalij je bilo do danes daleč boli zapleteno, kol se je predpostavljalo O varovanju in izgubi lastništva nad starimi arhivalijami je poročal profesor dr. Dieter Straneh z, univerze v Kölau in po .iredoval avditoriju pri tem presenetljive izkušnje, da ie uspeh pridobitve ukradenega gradiva nazaj v arhiv v veliki meri ixlvisen oil poteka in dokumentacij:. prevzema lega gradiva v arhiv, našteva tudi elemente, na katere moramo hiti pozorni. Dr Reinhard Heyden rcuicr z. generalne direkcije državnih arhivov Bayern pa se jc ukvarjal z. vprašanjem avtoiskih pravic pri reprodukcijah na področju arhivov. Referenti v okviru
sekcije IV so govorili o arhivsko-pcilrgnškein delu z, različnimi ciljnimi skupinami Joachim Kussin, arhivski pedagog v mestnem arhivu Bremcrhaven, Manuelu Schiolh in Helmut Nordmc.yer z inštituta za zgodo vino mest/ Mestni arhiv v Frankfuilu a M ter dr. Hcinrich Pinccl-Rollman so predstavili v!»k svoje izkušnje pri pedagoškem detu.
Drugi prireditveni dan (28. scpicmbra) dopoldne so že po tradiciji potekale seje posameznih strokovnib skupin (8) znotraj Društva nemških arhivarjev, na ka terili so obravnavali naslednje teme: upravne reforme m problemi glede prisiojnosli'adiivov, povečan obseg novih žalitev naslovljenih na komunalne arhive, zgodovina evangcličansko-luieranske cerkve in nadško fije v Hamburgu ter naloge cerkvenih arhivov pod spremenjenimi pogoji (na eni strani silovito naraščanje povpraševanj na p<>dročjii gcncalogijc ter povečana ccnira'izacija cerkvenih knjig na dragi strani) pri stojbinc rešitve za privatne arhive, ii;rocanje na področju gospodarskih arhivov parJamoniarna dokir mentacija leta 2(XX), zvočni arhivi na poti k trajnemu zapisu ter elektronska obdelava fodatkov v univer zitetnih arhivih.
Na dragi skupni delovni seji, kjer so ohravnavali poliučno reorganizacijo in udiivske pri< lojnor.ii jc imel prvi referat dr. Rudolf Bnnl iz mestnega arhiva Erfnrl, in s.ecr o arhi\ škili pristojnostih na lokalnem nivoju med državnimi zahtevami in željami ti.imu-nahiili skupnosti. Dr. Kbus Oldcnhagc z zveznega affliva v Koblcn/u je preskusil avdiloriju posredovati vmesno stanje pri vračanju nemškega arhivskega gradiva iz tuje hrambe med leti 1945 1995 Zadnja dva referata d<, Renate Schwár/.cl in dr, Claudic Kcusch na tej seji sta bila posvečena itanju in problemom z ozirom na arhive v zvezi z /dražitvijo Ncmcij. Sledil jc ilatularni ohčni zboi društva nemski'i arhivarjev.
Tem poročilom sledi pnsncvck avtorja Inga Schwaba, ki govori o opazovanjih (analizah) i" tc/ah pri arhivarjcvili predstavah o sebi. Arhivi kol javni stroškovni dejavnik, arhivski vedenjski vzorce ter ai hivarji in z.gixlovinarji so podnnslovi tega prispevka. Ot t fried Da .chcr pa v naslednjem prispevku prikaže arli.rc kot storitvene ustanove (institucije) za upravo, raziskovanje, javnosf Z vsebino zakona o varovanju in uporabi javnega arhivskega gradiva v deželi Bremen z dne 7 maja 1991 se seznanimo, če preberemo prispevek Petra Pricke (objavljen je tudi zakon v celoti), Woir Duchmann ir. Michael Wcltcngcl pa v svojem pnspevku razpravljata o interpretaciji (razhgi) zveznega statističnega zakona pri arhiviranju stati: lične dokumentacije.
Arhivskim pcmčilom i.t zasedanjem so namenjene nadaljnje strani časopisa Najprej /. imcrnacionilnega področja: Heike Prcuii poroča o zasedanju odbora za pečate mednarodnega arhivskega sveta v Parizu in Tnrinu, Chrisla Stacltc o 7 mednarodnem cerkvenem arhivskem dnevu v Pragi in Anke l^eenings o skup nem mednarodnem zborovanju ARSCfPlAT/IASA v Washingionu. Gre za srečanje mednarodnega /.draženja zvočnih arhivov, mednarodnega zdra/enja televizijskih arhivov ter ariien ike družin^ za zapis zvočnih zbirk. Z nemškega področja poroča Reiner Scliu-
300
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XX 1997
hcrl, daje državna uprava Baden-Württemberg pričela s ponudbo tcleleksta, Hansmartin Schwarzmaicr na kratko predstavi arhivsko gradivo iz dvome hiblioleke mejnega grofa iz. Budna v generalnem deželnem arhivu Karlsruhe, Frieder Kuhn nam sporoča, cht je pričel dele vat i inštitut za ohranitev (vzdrževanje) arhivskega in hibiiotcčncga gradiva v Ludwig .burgn. Sledijo kratka poiočila iz drugih strokovnih časopisov: o vai nostnem lilmanju barvnih kart im načrtov v državnem arhivu Bayern o kratkem vodniku ibiirinskega državnega arhiva Meiningen o reformi v okrožju Thiirin gen v letu 1994, o tem, da je iiochringcr Mannheim predr.! mestnemu arhivu Mannheim zapuščino Alberta Fraenkclsa, predstavita se nam mestni arhiv Rudolstadt ter zgodovina in gradivo mestnega arhiva Trier. Dalje Hans Holgcr Paul poroča o novostih v arhivu socialne demokracije Friedrieh-Ehcnovc nstanove, Jochen Golz daje ustanova weimarske klasike pridobila dragocene Gocthcjcvc dokumente za Goethe- ir. Schillcrjcv arhiv, Johann Peter Wurm oll. schlc.swig-hclstcmskem arhivskem dnevu v Schleswig», Elisabeth Martin o 5.5. jugozabidnoncmškem arnivskem dnevu v Wissembourgti Anita Hci'clc obširno poroča o 26. scii delovne skupnosti poklicnih arhivarjev v Freihurgu, Fdith Richter in Klaus H^ß o 4. arhivskem dnevu komunalnih arhivov dežele Brandenburg v Burgu ter Marion Dernchl jn H^rtmut Hilssc o 25. in 25. strokovnem zasedanju komuralnih arhivov Schleswig-Holstein v Schleswigs. S področja Velike Britanije nam poroča Günter Hohenberg o požaru v arhivu v Norl'olku, Wilfried Reininghaus o trgovinskem arhivskem centru v Glasgowu ter spel Giinlcr Hollcntcrg o novogradnji britanskega arhiva. S poti rocja Avstrije lanko preberemo dve poročili, ki ju je spisal Richard Apfelaucr, ir. sicer o delovnem zase danju univerzitetnih arhivarjev na Dunaju in o slav-nosti ob petdesetletnici avstrijskega državnega arhiva na Dunaju.
S^cdijc pcročila oziroma ocene 27 knjižnih enot. Proti koncu zvezka se lahko seznanimo še /. osebnimi obvestili ler v okviru rubrike z naslovom Razno z novimi naslovi in telefonskimi številkami, katerim sledi kar nekaj prispevkov z različnih področij in datumi raznih prireditev
Der Archivar, letnik 49., zvcaek 2
Prvi v tem zvezku ohjavlja svoj p r. speve k Karsten Uhdc, in sicer govori o arhivih in Internetu Njegov prispevek jc mogoče, razen v Der Archivarjn, prebrati tucii na Intemetovih straneh pod naslovom: http: 'www.uni-marhurg.de/archivschulc/intcmet.himl. Avtor si je zastavil štiri vnrašania, na ka'cra skuša tudi odgovoriti: kaj je Internet in ali že obstajajo arhivi, ki imajo izkušnje o tem mediju, kaj naj arhl/i počnejo z Internetom, kakšne ueiakc ima Ic-ta na arhiv in nje gove zaposlene icr kaj vetja upoštevati pri vzpostavitvi Intcmctove ponudbe. Sledi prispevek z naslovom: Prihodnost zdajšnje preteklosti avdiovizualno izročilo in kulturna dediščina. Objavlja ga Joaclum-Felix Leonhard. Bcmd Hey in Stefan Miedancr nadalje objavljata vsak svoj nekoliko predelan referat.
ki sta ga predstavila v okviru strokovne skupine 3 (arhivarji v cerkvenih arhivih) na 66. nemškem arhivskem dnevn v Hamburgu. Govorita o arhivskem delti na področju cerkve danes., pod spremenjenimi pogoji Prv predstavi stanje na nodročjn evangeličanske cerkve, drugi pa katoliške. Temu prispevku sledi ohjava zakonskih določil in upravnih predpisov za državno arhivsko gradivo -n varstvo arhivskega gradila v Zvezni repuhlikr Ncmeiji.
Naslednje strani časopisa zapolnjujejo poročila o arhivskih dnevih in zborovanjih Ko! ponavadi najpicj z. mednarodnega področja1. Reimer Wit: poroča o kor 1'erenci, na kalen so se srečale ekspertne skupine iz 20 držav, ki so govorile o skupnem arhivskem delu na področju arhivistike v Pvropi. Reinhard Schreiber predstavi zasedanje sekcije parlamentarnih i stran-karskin arhi 'ov v mednarodnem arhivskem svetu, od 17. do 19, novcmb.a 1995 v Budimpešti. Anke Lec-nings poda poročilo o letnem zasedanji! deželne skii pine 1ASA Ncmeijc/Svicarskc Nemčije v Mainz.u, Alhreeht L/nst pa o mednarodnem kolokviju o vzdrževan jn arhivskega gradiva, ki je po'ekal v Lnd-wigsbiirgn. Z nemškega področja nam Robcr1 K;clz-sehmar najprej predstavi projekt državne arhivske uprave Baden Württemberg; vertikalno in horizontalno vrednotenje (valorizacija) arhivskega gradiva Peter Müller pa obdelavo arhivskega gradiva v ple niiških arhivih področja Baden-Württemberg Sabine PreuU nas seznani z. imenovanjem dircktorj.i deželnega arhiva v Berlin», Karin Ha ekel pa s poslovitvno dr, Wolf-Arno Ki opata, vodje hcsiškega glavnega državnega arhiva v Wiesbadnn, O novi pridohitvi v nižje saškem državnem arhivu v Biiekehurgu poroča Rrnsl Böhme, o pridobitvi arhiva knežjih rounin von Leyen v deželnem slavnem arhivu Koblenz pa Hei.iz-Güntltcr Borck. Izvemo ludi, da jc zunajcerkvena oh čina predala gradivo mestnemu arhivu Mannheim. Peter Fugels poroča o IX hcsiškciii arhivskem dnevu v Babenhausnu, Adelheid liahmen-Wcyer o 29, ren skcni arhivskem dnevu v Grcvenhroichu, Thomas Becker o pogovo ill glede aktov dnančne d prave Robcr, Kreisch m ar o zascdar.ju, ki ga je organizirala deželna arhivska diiekcija Baden- Württemberg skupai z. državnim arhrvom Sigmarigen, ni. katerem so razpravljali o možnostih m ohlikah skupnega dela zgo dovir skill delavnic, zgodovinskih društev in arhivov. Dalje Anette Gehauer-Berlinghof piše o zasedanju arhivske posvetovalnice in arhiva evangeličanske cerkve v pokrajini Rheinland, n:i katerem so razpravljali o ženskah v zgodovini in arhivih, Thomas Ried miller o 4. allgiiuskcm arhivskem dnevu v Füssnn, Cahriele Mühlnickc!Hcybach n 30 in 31, srečanju delovne skupnosti baden wiirllembcrikih okrcinili arhivov v Sigmaringu in Pfarzheimu ler Bodo Kcipkc o seminarju delovne skupnosti komunalnih arhivov področja Mecklenburg-Vorpommern v Ncustrclilzii, S področja Poljske se oglaša H an na Kraje wska in podaja zgodovir.ski pregled zakonodaje na področju arhivistike na Poljskem. Dalje se lahko seznanimo z arhiv skini zakonom za kan'on Zürich v fivjci, s področja češke republike piše Jin Pcšek o dostopu k modernim arhivskim fondom, ll področja Združenih držav Amt
ARHIVI XX 1997
Ocene m pii i oči In o fcjjjMncjjnh in razstavah
301
rike pa Wolfr tin Werner predstavi prispevke v American Arehi risl in Prologue Quarterly of the Nn t mira I Archives.
Sledi poročilo o nuvi literaturi s področja arlu vi slike in zguduvinc, ki ¡a k rat obr^ga 28 predstavitev oziroma ocen. Po nislovilr je potem navedenih še 58 Hijižnin enot, vključno z njihovimi cenami.
I >';r Archivar, let ni k 49, zvezek 3
S predstavi i vije arhivov v mestu Darmsiadt se pričenja ta zvezek Sledi prispevek Ingrid Grolnnann, ki ic hil najavljen že v prvem zvezku in gaje predstavila na 6f* nemškem arhivskem dnevn v Hamburgu. Govori o upravnih reformah v novih '/.veznih nemških deželah in njihovih učinkih na državne arhive na primeru zvezne dežele Sachsen. Izobraževanje arhivarjev na višji šoli v Potsdanui nam predslavijo Hartwig Wal berg ler Angela in Ork Uli mann Jürgen Rainer Wolf podrobno opiše novogradnjo liesiškcga državnega arhiva Danrrsiadi. Klaus Mcri.scliing in llans-llolger Paul predstavila sindikalne akte v arhivu socialne demokracije PrieciriclrEbcrlove ustanove. Zanimiv sestavek o oh dela vi vojnih letakov ter letakov na splošno podaja Thomas Truinpp. Marbach, rojstni kraj .Scliillcrja, ki je za ninege i .len! cen s Schil-lerjevim nac-onalniui muzejem ni njegovimi razslava mi, sla . svojo stolelnico. O lem piše v svojem prispevku Priedrich Pfafflin. V Marbaelni ohstaja namreč edini literarni m':zcj v Zvezni republiki ki v svojem konlekslu ni posvečen samo enemu avtorju, Icmvcč novi nemški lilcraluri.
V rubriki Arhivska poročita in zasedanja nam z mednarodnega področja najprej Angelika Mennc-H ari I z poroča o prvi mednarodni konferenci evropske komisije '/.a konzcrvacijo in dcstopnosl v leipzigu. Z nemškega področja Ccrhara Taodey poroča, da je bila siavhi orožarne in vojaškega arzena t a predana državnemu arhivu E'.idwigsburg. Pelei Ved del cr nas seznani z novin. predstojnikom pri nordrliein-wc.slfahkcm državnem arhivu Münster, Anreite Huss z. zapuščino futografa Ilansa Wagnerja v komunalnem arhivu Herford, Fritz Jacoby piše iti slovesni izročitvi znanstvenih prispevkov za dr. Hannsa Kleina ob njegovem 75, rujstnem dnevu, Stefan Plescli z odprtjem norega arhivskega mcsia evangeliean.ske cerkve v St. Martin/ Boppard, Klaus Schwabe o priredi I v: Priedrieli-Ebcr-tove iislanove, na kaxri so govorili o problemih arlii-viranja in obdelavi aklov strank in množičnih organizacij nekdanjih okrajev in okrožij DDR, Heiner Schnull poroča o pomladnem zasedanju medijskih arhivarjev m dokumentaristov v M'lnchnu, Wolfgang Miillcr o pomladnem srečanju strokovne skupine 8 dnišlva nemških arhivarjev pri nniiskr akademiji nara voslovke Leopoldine v mestu Hali ter o delovni skupini v okviru te skupine, ki seje ukvarjala z "arhivi bfihiišniških hstov". V lokiatni rubrik, se javljajo tudi s francoskega področja, in sicer Wolfgang Hans Stein picdstavi stanje na področju arhivov in arhivistike v Iciih 1988 1995.
Na nadaljnjih straneh časopisa beremo poročila in ocene o 27 novih knjižnih enotah, navedeni so kata-
logi arhivskih razstav. Osehnim vestem sledijo po-smrlnicc posvečene iTicdnchu Knčippu (¡904 199.5), Barbari Miickcrsliofli (1939-1995) ler Hansu Volhncr-liausa (I91ii 199(i).
Z ruliriko liaz.no, k,er lahko izvemo nekaj novd na ;lovov in lclefon;kih številk, preberemo krajše prispevke nz.ličnih te in in se seznanimo z urnikom prireditev, zanimivih za arhivsko stroko, se /aključ 3. zvezek
Ditr Archivar, letnik 49, zvezek 4
Nurber'. Rciimnn s .svojim prispevkom, ki nosi naslov 50 let Društva nemških arhivarjev bilanca in perspektive arhivske stroke v Nemčiji, pričenja z.adrji zvezek pričujočega ictnika. Objavljena je krajša oblika nagovora, ki ga je omenjeni imel na slovesnosti- ob otvorilvi 67 arhivskega dneva 1996 v Darmsiadtu. Avtur spregovori o ustanoviivi dru'tva, strokovni sc-slavi, vertikalni članski strukturi ter o društvu kot o vseneiiiškcni arhivskem združenju Sledijo prispevki, ki so jih napi ;alL avtor ,i: Michel Duche.in, Pcler Kar-tuus, Charles Keeskcmčtr, Eric Kelelaar, Angelika Menne-llaritz, Michael Roper ter Robert M. Wamcr ob prazni; vanj1 r 05. rojslncga dneva mednarodno poznanega arhivskega delavca bckliarla G, tranza, govorijo pa o arhivih in njihovem spremn'jaju po vsem svetil- V nadaljevanju nas Volker Wahl seznam z. ra/vojein arli.vov in arhivske stroke na jodročju de žele Tliflringcn objavljena so tudi zakonska ooloeila in upravni prcdpi ;i za državne arhive m varslvo arhivskega gradiva v Zvezi m republiki Nemčiji.
V rubriki Arinvska poročila in zasedanja poročajv< najprej z. mednarodnega področja1 Gilnler Buchstab o drugi slockholnskr konferenci od 30. do 31. maja 199d, Vola de Eur.cncl o evropski komrspi za ohranjanje arhivskega gradiva, Ralf Slrcmmel o kolokviju, ki je potekal v wcslfair,krm gospodarskem arh.vu na temo Evropski trgovski arhivi v pred ¡n zgodnje industrijskem času (1750-1850), Peter Klcfifxh o prirc-dilvi, ki je poiekala od "i 4 do 20. 6. 1996 v Par'zu na teme tehničnih arhivov, ler Edeltiaul Wolf, ki nam posreduje nekaj viisov s petega kongresa nemiko-poljskih in poljsko-ncmikih družb v Gorlit/.u Z nem .škega področja nas Albrcclii Licss seznani z uradno menjavo v glavnem državnem arhivu Bayern ler s 75-lelnico obstuja tega arhiva, Christiane Hcinemann o novem vodstvu v hesiškem glavnem državnem arli-vu Wiesbaden, Ulncli Hrlbach o ¡udi 75-lclncm obsloju zgodovinskega arhiva nadškolrjc v Kölnu, dalje Uta 1-öwcnstcin m Volker Wahl poročata o arhivskem dnevu Tluiringen-Hcssen Iy9(i, Sabrnc Eekardl o 6 arhivskem dnevu deželnega združenja Mccklenburg-Vorpommrrn, Marlin Haußcrmann o 56. i.igozahod-neni nemškem dnevu v Prciburgu, Bernhard Post o letnem srečanju fo'.olchniČncga odbora v Wcimarju, Günther Berg t m Diana Weber o 27 seji delovne skupnosti poklicnih arhivarjev v Heidclbcrgu, Bettina Wischhöfer in Bernd Hey o 6. zasedanju severnonem-Skih evangeličanskih arhivov v Güslrowu, Andreas Zilto o delovnem zasedanju združenja nemških gos nod ai ski h arhivov, ki je potekalo od 5 do 8. maja
M2
Occnc in poročila o publikacijali in razstavah
ARHIVI XX 1997
199* v Duisburgu, Dagmar Kiclicrcr o seji "delovne skupine višje arhivske službe T. okviru društva nem škili arhivarjev" v Dortrnundu, Annette Gbhrcs ti izobraževalnem srečanju 25 in 26. znanstvenega tečaja v Plonu lin na koncu Še Thomas Larjge o 10. delov nem zasedanju arhivskih pedagoginj in sodelavk zgodovinskega izobraževanja v lircmncc S področjr; Francije se oglaša Wofgang Miillcr Is kiatko predstavitvijo sianja univerzitetnili arhivov v Pranciji. Z ruskega področja pa Hermann Sehrcy^r predstavi članke jZ časopisa: Otcčestvcnnye arhivy.
Poročila in occnc novih knjižnih izuaj zajemajo 28 del Sledi seznam objavljenih popisov in inventarjev v Zvezni republiki Nemčiji v letu 1995/96 ter tudi seznam objavljenih tlel, predstavljenih samo naslovi.
V rubiiki Osebne vesti lahko poleg novih imenovanj in zamenjav arhivskih delavcev v različnih arlii vili preberemo tudi pnsmrtnici, posvečeni Helmut« DaLnu ("913-19V6) ir, Heimuta Spccru (190M996).
Zadnja rubrika Razno nas kot ic to žc ustaljeno, sc/nani ■/ novimi naslovi in telefonskimi številkami obenem pa prinaša tudi več krajših prispevkov z različno vsebino, seznam raznih prireditev, zanimivih za arhivsko dejavnost ter sc 7aključujc z ohvcsliii Društva nemških arhivarjev.
Sanja Ariiič
Archiva Ecclesiae, Bollettir.o delPAasociazi-one archivistica ecclesiastica, 38-39 (19951996), Ci»ta del Vaticano 1996.
Devetnajsti letnik revije Združenja cerkvenih arhivov obsega zbornik XVIII. zborovanja združenja, ki je bilo oktobra 1993 v Neaplju in (c imelo za glavno temo upravo cerkvenih arhivov. Razvejani problematiki, ki so jo obravnavala predhodna zborovanja, so tokrat dodali sc področje vodenja in uprave m s tem obogatili v strokovnih krogih cenjeno zbirko. Veliko število udclcžcnccv, ki so v večini nili voditelji .škofijskih in redovnih arhivov iz Italije in drugih dežel, je nanizala vrsto spoznanj o poslovanju cerkvenih arhivov; zborovanje jc spremljala razstava "Ccr kcv in država na jugu Arhivska pričevania", kp jo jc pripravil neapeljski državni arhiv.
Uvodnemu delu zbornika, kjer so objavljena voščila m pozdravi, ki so jih dobili z.horovalei, meri drugimi sc jih jc s posebnim pismom spomnil tcidi papež Janez Pavel II., sledi kronolog"a zborovanja, seznam udclcžcnccv in pregled osnovnih značilnosti prispevkov posameznih zhorovalcev. V ta sklop je sodil prispevek direktorja državnega arhiva iz Neaplja G Raimondija o kulturi arliivo" in kulturi Cerkve, pri čemer jc or ;al pomen Cerkve za razvoj evropske kulture ter pomen arhivskega gradiva cerkvcLiib ustanov za oblikovanje kuhurc Cerkve ter njenega pastoralnega dcia. V sedanjem poslovanju bc. pc avtorjevem prepričanju potrebno izbirati standardna sredstva ko
inunikaciic, ki še omogočaj«) ohranjanje "spomina", in vcčio pozornosi nameniti merilom za varolizacijo gra rlivo.
Vprašanjem arhivi stike med izročilom in novimi dosežki je b'lo namenjeno predavanje B. Lodotimja, profesorja na .šoli /a arhiv iste in knjižničarje na eni od rimskih univerz. Predavanje Arhiv od včeraj za jcilri je ovrednotilo pomen prvotne ureditve, poudarilo metodološke razlike med arhivi in knjižnicami ter drugačnost in formuli ke, ki jo uporabljala obe ustanovi. V cerkvenih okvirih so se doslc ustalili zelo razlieni odnosi med arhivskimi dokumenti, ki jih hranijo pesa mezne kmižmcc, ter preostalim gradivom. Različnim konkretnim v m likom upravljanja in ohranjanja arhivov so bili namenjeni štirje prspevki: problemom arhivskega grarliva in spisov na papir (Picrgiorgio Figini), problemom z grafičnim in ;ivdir,vizcialnim gradivom (Gaetano Žito), problemom ir pcrspcKt vam protokolov v tekočih škofijskih arhivih (Anlonio Pesenti), nekaterim vidikom uporabe informacijskih si steni ov v arhivih (Fmanuclc liriaga) ter pomembnosti navzočnosti arhivskih delavcev v siopnji naslajanja fondov (Carla Lodolini Tuppiti). Oh leni so prispcvk. temeljiteje spregorovili o ravnanju z zapuščinami potaiiicz nih nosilccv cerkvenih služb Icr vprašanjem, povezanim z akcijo inormonov za niikiofilmanje župniijgkili matičnih knjig, N:i konkretnem primeru arhiva starodavne nad škofije Raven na (poročevalec Giuscnpe Ra-hotli) so bile podane smernice za uvajanje enotne notranje siru ki ure gradiva, ki jc nastajalo od antike do najnovejšega časa.
Praktični del zhornika prinaša prispevke z izkušnjami iz Španije, iz. francoskega področja in iz .Severne Amerike. V Španiji je temelj ecrkveoe arhivske mreže 56 škofijskih arhivov (trenutno je \ Spanui 67 škofij), Skupaj z. muzealcu izdajaj" posebno revijo, objavljenih je žc več vodnikov. V Franciji jc položaj cerkvenih arhivov vse prej kol rožnat (C. MolettcV Veliko gradivu je bilo uničenega v času verskih vojn, francoske revolucije in raznih zaplemb v čas« 19. stoletja. Poleg 675 fasc. gradiva iz vatikanskega arhi va, ki so 'po pomoli" hranjeni v francoskih arhivih, sedaj šele nastaja mreža cerkvcnih arhivov, ki jih povezuje zdmžcnjc cerkvenih arhivov, ustanovljeno pred dvema desetletjema, Zelo sc je povečalo zanimanje za cerkvene arhive v Zrlrnženili državah (o leni je predaval Conratl Hornlrager iz. Chieaga) po letu 1970. Glavni problemi,, s katerimi sc srečujejo amc riški cerkveni arhivi, pa so: pridobivanje ustreznih prostorov, nestalni jviri njihovega vzdrževanja in po manjkanje ustrezno pripravljenih ljudi. 1 M. De Pal ma v svojem prispevku govori o problemi1!, poveza nih z. delom v različnih kategorijah ccrkvcnih arhivov (tekoči škofijski arhiv, tajni škofijski arhiv, župnijski arhivi, arhivi posaniez.uih cerkva, škofijski zgodovinski arhiv), kjer vsak zahteva posebne metode in pravila uporabnosti Pravnim vidikom izdajanja raznih potrdil, o katerih govorila cerkvena (oba zakonika, 1917 in 1983) in civilna zakonod.-ja, je h;lo na zborovanju namenjenih več prispevkov; sedaj so objavljeni tudi v zborniku, Zanimiv |c prispevek F De. Ncgri, k. jc in.ipcktor za arhive v ita'ijanski poki ajini
ARHIVI XX ly97
CJccnc in poročila ti publikacijah in razstavah
303
Campania, ker obravnavana vprašanje odnosov in sodelovanj med državnim arliivskini inšpektoratom ler cerkvenimi arhivi v omenjeni pokra ini, Osrednja ugotovite« je, da velika večina cerkvenih arhivov v icm delu Itali/e polrcbujc prcincdiicv fondov, ki bo omogočala pregled, ler strokovno usposobljene ljudi, ki bi prevzemali skrb za zgodovinske «rlii^j posameznih Skodj. V isti rklop sodi tudi prispevek uradnice v ministrstvu /a kulturne dobrine T Terenzoni o urejanju ccrkvcnili arbivov m temelju posebnih zakonov o dnanciranjn. Ker jc tovrstno dogovarjanje prepnščeno posameznim strokovnim ustanovam in pristojnim javnim služnam, so v nckaicrih delili Italije že uspeli uskladiti poslovanje celotne arhivske mreže, tudi s pomočjo sredstev iz javnih .skladov
Vcditcl a škofijskih arhivov (Cremona, Tridcnl) v svojih prispevkih govorita o vzdrževanj» in upravi arhiva škofijske kurije (A. Togli) ler o zapr de.iih v cerkvenih arliivili. njihovem izobraževanju in izbiranju (L. Sparapani). Tik)1 ta pri ;pcvka kažeta, da je oh sodelovanju državnih in cerkvenih arhivskih ustanov mogoče doseči večje m boljše rezultate, a ukrati opo-zorjata na problem ustrezne vzgoje ler izobraževanja nosilcev cerkvenih služb, kajti sedanji cnrrieuluin teološkega šolanja za področje vrednotenja arhivskega
gradiva ne daje zadr\li možno?li. Iz pregleda kronologije zborovanja je lazvidno. daje S. Palcsc pred-stav.l Pravilnik cerkvenih arlm-ov, ki ga pripravilo Združenje cerkvenih arhivov in ga dale v presoji' llalijan:;ki Škofovski konferen V času, ko jc zbornik izšel. Škofovska konfcrenca pravilnika še ni obrav navala: hkrati jc bila poudarjena pravica vsakega krajevnega škofa. da vprašanje uporabe arhivskega gradiva za arhive ki so v njegovi prislojnom, ureja mm nzirima da izda primerne določbe
Čeprav jc večina predavateljev razmišliala o razmerah v ccrkvcnili arhivih, ki so sc izoblikovale na Apeninskem polotoku ter v romanskih deželan, če izrecno ne poudarjamo pogleda v kratko zpodov-rio cerkvene irliiv stike v Severni Ameriki, so Mi vsebinski sklopi zanimivi tudi za cerkvene skupnosti v drugih deželah. Ta letnik zbornika zalo p^mem (Jopo1 nilev vrste že doslej celovito obravnavanih vprašanj v zvezi s položajem m poslovanjem arhivov ccrkvcnili ustanov ter odnosom Cerkve do tega segmenta njene kulturne dediščine
lin g t lun K o!ar
Odkritje spomenika kralju Aleksandru Karadordcviču v Ljubljani leta 1940, produkcija limona film l.jubljana Shnviiski jiim::ki arhiv prt Arhivu RcpuMikc SI aveniji'
304
Qccnc in poročila o publikacijah in ra /si avali
ARHIVI XX 1997
;¿i/stave
Razstava Zgodovlnskega arniva Ljubljana o ožjem mestnem sredi$6u
Zgodovinski arhiv Ljubljana jc aprila 1997 ob začetku meseca cvropr.ke krlturi pripravil v atriju mestne hiše razstavo z naslovom Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolico v zgodovini. Avtorja Jože SuhatMnik in Dragan Muiič sta tako z razstavo. Se bolj pa s katalogom združila zgodovinsko vedenje o območju med Ljubljanico, Ciril Metodovim irgim, Sirilarjevo in Kopitarjevo ulico, tem morda najsiiko-viicjšcm in najbolj "živem' predelu našega glavnega mesta, ;er jo povezala z arhitektonsko urbanističnimi zaraslimi in udejanjanjem le-te^a skozi čas, kar pogo-]uic tudi današnjo podobo tega predela. Tako /.a raz slavo kot katalog labko zapišemo, da sta res arhivska, ker vsebujeta dokumente predvsem njihove, pa tudi dmgih arhivskih ustanov ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Začetek prve v seriji teb rrnkropro-storskib zgt>dovinskib in arhitektonskih raziskav pred štirimi ¡cli se ujema z. začetkom prenove Plečnikovih tržnic.
V katalogu Ježe Suhadolnik najprej onše urba nistični razvoj omenjenega predela z najponn.mb ■ nejšimi gradniami v okviru mesta Ljubljane vse od srednjega vafea do pred kratkim, ko so končali / obnovo omenjane Plcčn.kove umetnine Temu sledi seznam ulic, trgov in stavb, ki jc sestavljen take da imena ulie, hišne številke in imena stavb obravnava od današnjega časa v preteklost, zatem sc/.num starejših vedut Ljubljane, karte, drobce iz. zgodovine živilskega trga ter seznam literature o tcin ohirocju. Dragan Matic p? jc napisal utrinke iz starejšega zgodovine tega mestnega predela, s poudarkom, daje hilo ravno to območje najpomembnejše kajti za razliko od drugih dveh delov mesta. Novim in Starim trgom, ki so se pGznejc /lih v ecloto je bilo prav Mesto oziioma Mestni trg prvo ohzidano. Ob terr poudarja tudi pomen prometnih povezav, od cest do mostov. Podrobneje pa se ustavi tudi pri Špitalskcm mostu, danes imenovanem Tromostovjc, Špitalski, danes Stnlarjcvi ulici, ter znamenitih stavbah v okolici, med drugimi pri Meščanskem .^pilalu, danes imenovanemu Krc.sija, Stolnici, Semenišču, bivšemu Frančiškanskem samostanu ir Maorovi trgovski Soli.
Katalog ima ohsežcn povzetek v angleščini ter ho-gatc reprodukcije razšla/Ijencga gradiva,
Ijijz Trían
Hranilnica In posojilnica v Šempetru pri Gorici, razflavr in kalalng Pokrajinskega arhVa v Navi Gorici, Nova Gorica 1P96, 24 si rani
Delavci Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici z. zadovoljstvom ugotavljamo, da si nasa dejavnost vedno bolj uiira pot tudi zunaj tistega kroga ljudi, ki so več ali mani naš redni obiskovalci. V preteklem letu „mo z veseljem sprcicli pohabilo Kraje me sknpnosti Šempeter, da ob stoletnici Hranilnice in posojilnice v ,->cmpeirj pri Gorici ponovno predstavimo del dokumentacije, ki jo hranimo o tej ustanovi.
lxta 1992, ko smo gradivo le bančne ustanove prevzeli v hrambo, jc bila pouobna razstava že pred stavljena v razstavnih prostorih našega arhiva. Takratno postavitev c spremljal skromen v arhivu .zdelan katalog.
Tokrat je razsiavii prostor ponudila Osnovna Šota Ivana Roba v ¿mpctiu, ki po-.laja ccnlcr tovrstnega kulturnega dodajanja v kraju Nai omenim samo, daji bila tako' pc zakliučku naše razstave v istem prostoru predstavitev knjige in spremljajoče razstave domačina Jožka Marici anea z. naslovom . mpeler skozi ras. Avor jc za popravo lega prvega tovrstnega /rodo-vinskcga pregleda o preteklosti Šempetra veliko časa prebil tudi v našem arhivu.
Kocqil in namen nove postavitve razstave o bra nilniei in posojilnici jc osi a J pravzaprav nespremenjen. Z razstavljenim arhivskim gradivom je liolcla avtor ca Aleksandra Pivsič Miloši prikazali dejavnost hianil-nice skozi vsa leta njenega obstoja in s leni osvetlili drobec zgodovine primorskega bančništva, liazporc dilev dokumentov je enaka kol na postavilvi iz. leta I992 verdar pa je vclikoM prostora omogočala izdatno obogatitev s fotografijami in razglednicami iz naših zbirk ter / bankovci (hrani jih Goriški muzej), ki so se uporabljali v času delovanja hranilnice. Tokrrl sc jv. avtorica zaradi varnosti, pa (udi zaradi večjega učinka, odločila za razstavo reprodukcij (fotokopij in fotog:afij), ki omogočajo poljubne povečavo origi nalov, kar jc še posebej dobrodošlo pri slikovnem gradivu.
Dopolnjeni razstavi primerno jc po prenovitvi klical tudi katalog Tokrat je izšel v tiskani obliki. Uvodoma avtorica razlaga vzroke ponovne postavitve razstave in izdaje kataloga, nato preide na kratek oris razvoja bančništva v času prod ustanovitvijo šempe-trske hrunilnicc leta 1896, se posveti njenim začetkom in orise nicn razvoj vse do likvidacijo lc,a I948. Tekst zaključuje pregledna mhcla o poslovanju zadruge. Sle tli ickaj objavljenih dokumentov 11 seznani vseh eks ponalov.
Na otvoritvi razstave 2.1 januarja 1997 sc jc zbralo
ARHIVI XX 1997
Oc:nc in poročila ojnibl ikadjah in_razstavnli
305
velik« število ljudi, kar priča o izrednem zanimanju, ki praviloma spremlja tnvrstnc kulturne dogodke lokalnega značaja. Ponovno se je pokazalo, tia je prav, tla razstave, ki obravnavajo neko ožjv. lokalno tema liko, predsiavimo ne le v samem arhivu, pač pa zlasti v okolju, na katerega se navezuje. To potrjuje ludi odziv velikega števila obiskovalcev, ki so sc zvrr.tiJi v slabih dveh mcsecih do zaprtja razstave.
Naj na Icm mestu še por.cbcj omenim izredno pfodno sodelovanje med Krajevno skupnostjo Šempeter m Osnovno šolo Ivana Rcha, ki ima velik posluh za različne kulteme prireditve za kaiere ne le nudi prostor, ampak tudi aktivno sodeluje s pripravo kulturnega programa
Mc I kit hasdarfrr Vahanavič
Mostovi PtLija, priložnostna razstrva Zgodovinskega arhiva Ptuj
Ptujski kolegi nas vsaj cnkiat letno presenetijo s pi ipravo in postavitvijo razstave, ki po konceptu in vsebini presega klasično postavitev naših arhivskih razstav.
Tokrat smo si lahko med 2 avgustom in 21-scptembrom v Mibeličevi galeriji na Ptuju ogledali priložnostni) BSfitavo o moslovih na Ptuju, njihovi vlogi v preteklosti in pomenu v današnjem času, Razstava je bila pripravljena oh otvoritvi novega moslu čez. Dravo namenjenega izključno pevcem in kole sarjem. S tem mosloni je Pluj pridohil z. romantično svetlobo osvetljeno sprehajalno pot čez reko Dravo.
Raz-siavljcni eksponati so predstavljeni kronološko, od nastanka naselbine na Pluju pred več kot dva Irsoč icii, prek rimskega obdobja, za katerega so (dir* njem že p^vi arheološki podatki o obstoju mostu, do srednjeveškega obdobja in mostu, ki je hil zgrajen okoli leta 1330 in je na islem mesiu stal vse do srede 20. slolcij». Spremljevalni lekr.l .so oliogalile čudovite vedule Ptuja od 17. siolclia dalje.
Skozi stoletja so seveda meščani most temeljito obnavljali, saj je bil zaradi lesene konstrukcije, hudih poplav in zmrzali neprestano ogrožen Konec 19. stoletja so mestni očetje resno razmišljali o postavitvi novega železnega mostu, vendar je do realizacije lega projekta prišlo šele rredi našega itolelja.
Poleg lesenega morlujc dobil Ptuj v drugi polovici prejšnjega stoletja še eno prometno vez s svetom. zgra»cn ;c namreč ¿¿Iczniški mosl čez Dravo, kar j^ pomenilo velik gc^podaiski napredek za kraj in okolico.
Poleg dveh glavnih moslov pa je imel I tuj konec
prejšnjega stoletja (udi dva manjša. Prvega v centru mesta, mest preko Grajene, drugega pa na desnem bregu Drave, mosl čez. Studenčnioo.
Med obema vojnama je bil mori kljub pooravilom že v zelo slabem stanju, a jc kljub lemu dočakal začetek 2. svetovne vojne, vendar ga jc jugoslovanska vojska ob svojem umiku podrla. Nemci so seveda mosl potrebovali, zato so že Icla 1941 zgradili novega, ki pa ni imel dolgega J.ivljema, saj so ga Nemci ob umiku 1945. porušili. Prav tako jc hii v
letal.skrm napadu porušen ludi železniški mosl
Po vojni je bilo potrebno zgradili nova mcsicva. Železniški mosl so kmaiu obnovili in usposehili za promet, leseni mosl pa jc bil le začasna nSiicv. Nosilnost m^stu jc bila le 5 Ion, kar jc zahtevalo dodatne prometne ukrepe na mesiu, kol cn osmem promcl iti omejitev hitrosti na 15 kilometrov na uro Na moslu jc h:l nepopisen drenj, saj sc ic sredi pci desetih let čezenj prepeljalo čez 3000 kolesarjev dnevno, veliko pa jc bilo ludi pcšcev, vprcžmb vozil in tudi že avtomobilov.
Izgradnja novega betonskega moslu jc bila nujno potrebna
1 jeta 1957 jc bila podpisana pogodba o izgradnji novega mostu, žc čez slabi dve leti, natančneje ?.2. 2. 1959, pa jc siekcl promcl picko novega ptujskega mosta.
Avtorica razstave Tjaša Mrgole Jukiič jc r postavitvijo razstave skušala prikazali življenj-: ptujskih meščanov in njihovo povezanost z mcslom. Komunikacija pr''k reke Drave je v raznih obdobjih po menila vez s svetom, pa ludi možnost zaslužka in s leni povezanega razvoja kraja.
Razstavljenih je bilo 190 dokumentov, od tega jc bilo 90r/<> slikovnega gradiva. Razen prvih shk (rimski kamen), starih vedut mesta (Pokrajinski muzej l*tuj) in nekaj fotografij (zasebri zbiralcc razglcdnic g. Golob) je hilo ostalo razstavljeno gradivo iz 7.godo"inskega arhiva Ptuj
Zanimivo jc najnovejše gradivo, gradivo peš mostu saj jc avtorica poskrbcia, da je v arhivu ustvarila zbirko, iz katere jc izbrala razstavne ck: ponatc. Na la način jc peskrbela, da sc v arhr u brar.ijc podatki, ki sicer tja ne hi pnšli.
Ob postavitvi ra>^lavc jc Zgodovinski arhiv Ptuj izdal zloženko, jvsncl jc bil film (sprch>d po razstavi) z. naslovom Moslo"i Ptuja v dolžini 25 mn.ut.
Razstava bo na povabilo postavljena (udi v Mariboru, kjer bo na ogled od 20. oklobra do 20. no-vemhra 1997.
Tudi v Ljubljani si bomc razstavo o ptujskih mostovih lahko ogledali, in to v prostorih Arhiva Republike Slovenije od 27 no vembra dalje.
Branko Radubvtč
306
Ocene in poročila o publikacijah m razstavah
ARHIVI XX 1997
l <"' 11

1B - I
Si. fiTfflfi-.
JVfotarski ^apis.
Nipovljeno v mcscci
^ ■ ■
'V* <t£ i.

¡^¿>/.'1 ^	lcl.1 IftOj* (liso? Uevclslo	c^^-nf:. )
K uni /Jr. Mnrtju 1'aicotello, c. kr. notarji, r dorUi	t-*» .r-i«^ fi^rt.
/ y
¿/Ž^ ^'¿i.c* /S/^ 1 ' s. 7' j ¿'¿"-a» "»-ir* s/tfrA^
s) 1-l^f. si.	r*	f-^^v^fv i<J
^ p
sv /	>- i /^j* x	*
K
(7*/' / Ji Ai^ /'i	tole
v



/5
Dolino pismo.
-1. -tr' V-i ■ ^
is
ir.
.1/ 4-y	¿-tl-i,-- j- j- . -t:
pleniva/*/ in [iiiifjiifi-i , it.i ¿X-o ¿M Cr^l * C ?	' T^-
^v^ i.---«"- » - ■«- ■ i. i "j	^	'- w' ^
i


-7- t?'i i1- f i -7. r*t ^.-J.	tr s
m,.
Dolžno pismo Ivana in Mi.rijt, Pernic, na temelju katerega seje /.ara ti i nc vračila dolga vknjižilo zastavna pravica za terjatev sen pet cr.sk e hranilr.icc, april 1908 fV/i/v.71)1.^1 «rftii11' A'»!-/ Gfirit,, //rimi/n/cn i« /Ji^Toji/ziitvi v ter-f pri Gorui
ARHIVI XX 1997	Osebne vesli__307
Uredništvo portala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka
308
Nove pridobitve arhivov
ARi 11VI XX 1997
Nove pridobitve arhivov
Nove pridobitve ARHIVA REIMJIIUKE SLOVlv NI JE v ktu 1996
Ministrstvo za pravosodje in upravo, Zapori Ljubljana, oddclcK Novo mesto
(1945-iy60, 6,5 imj Republiška geodetska uprava
'ly95, 20 kz) Republiška uprava za kadre
; 1975-1991" 27 5 trn) Republiška volilna komisija-plebiscit
(1990, 3,5 trn) Urad slovenske nacionalno komisije za UNESCO
(1982-1991, 3 trn) Sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij SRS
fjfsg- N91.22 tirv Radiclelevizija Slovenija
(1963 198:, 1,9 trn) Knnični center Ljubljana, Interne klinike
(1961-1967,48rm) Viha film-spisovno gtadi
(196o-1988,9,9 Im, Z"cza arheoloških društev Jugoslavije
(1949-1991, l,2'.m) V/.ajcirim poiporna zveza Bled. Kanada
(ly33-1940, Ilir) Učiteljski pevski zbor Slovenije. Emil Adamič
(1974-'986 0,2 Im) Osebni fond Potočnik Mina
(1925-1995, 1,5 im) Osebni fond dr. Milčinski Janez
(1914-1992, 1,4 im) Osebni fond Planinšek Janez
(1978-1992,0,2 im) Osebni iond Štih Bojan
(1941-1986 7,5 lin) Zbirka Slovenski Krizni ccnlcr London
(1988 1994, 0,6 Im) Zbirka Krunjc Marjan
(1988, 1 Im) ■ Zbirka MiJica Trcbšc-Štolfa
(1977-1993, 0,2 trn) Zbirka filmov
(1905-1994. 5418 škalcl) Zbirka videokaset
(1945-1995, 2 ks) Zbirka likovnih del
(19. si., 4 ks) Zbirka plakatov in letakov
(19*0-1990,55 ks) Zbirka, geografskih kari (18 s'., 3 ks)
Nove pridobitve ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJ'Jhl.,IANA v letu 1996
Ccrknicu
Bresl Cerknica (1925,1939 1994,7,3 tm)
Grosuplje
Zbornik občine Grosup. je, dopolnitev
(1976-199-:, 0,4 im) Kamnik
Rudnik kr.olina ( rna
(1944 ly%, 13 tm, 184 načrtov) Ideja, Kamnik 0955 1995, 7,7 im)
Litija
Predilnica Litija, dopolnitev (okoli 1913, 1 mapa)
Ljubljana
Janko Babnik, Ljubljana, dopolnitev
(1922-1926, 0,1 Ur.) Tobačna tovarna Ljubljana, dopolnitev
(1924 1994, 10 ? im Torbica lisnjena galanterija Ljubljana
(194? 1971.. 0,/ im) Krajevna skupnost Prulc, Ljubljana
(1960-1989. 6,7 im) Andolišck Ivan, Ljubljana
(1931-1988, 0,2 tm) Nogometni klub Olimpija, Ljubljana
(1952-1983, 11,1 lir)' Valcnlinčič Slane, Ljubljana
(1946 1995, 0,6 tm) Srednja trgovska loh Ljubljana
(1999-1980, 11 tm) 1MP Dvigalo, Ljebljana
(1979-1995, 8 im) Drjž.ma Drapal Ljubljana
(1912-1971- 0,2 tm) Družina Cvikl, Ljubljana
(1913-19*18,0,1 trn) Lovro Toman, odvetnik, Ljubljana
(?-?; 0,7 tm) Skupščina mesla Ljnbijar.c, protokol
(1960-1990; 16li.i) Združene papirnice Vevče, Goricane in Medvode, dopolnitev
(1788 1990, 17 Im) Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana
(1948-1987,4 tm) Liubljanski sindikalni siinfonični orkester (1940-1979- 0,1 im)
Ali H IVI XX 1997
Nove pridobitve arhivov
M»
Sknpnost glasbenih šol Sli Slovence, I jubljana
(1973-1976.0.1 tm) Zbirka plakatov. dnpolmtcv: -domobranski originalni plakat "lirat-brata" okoli 1943
Zbirni fond Cerknica dopolnitev -tehnični pregledi in asanac ija pocorclih in poškodovanih stanovanjskih in go:,pod.nsklh objektov v našel jih občm Bcgnnjc. Ccrkniea, Lož, Stari trg in Grosnp-Ije
(1936-1946.0.1 (nt) Fotografije in razglednice, dopolnitev
(pred Ictor.i 18! >0-1996, 7H er.ot) Naerti-raz.m. dopolnitev (1839. 1930-1995,68 enot)
1 -ogalce
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Logatec (1963-1990, 0.4 trn)
Ribnica
Občinski sirdikalni ;vct Ribnica (1965-1989.3.5 trn)
Vrhnika
Sknpščina občine Vrhnika grauhemi dokumentacija dopolnitev
0962 1980, 4,1 tm) Oddelek v Idriji
Rudnik bakra v Planini pri Cerknem
(1943-1946, I mapa) ' Anton Platiša, Godovič (1947 1951, 1 mapa)
linolu v Krmijii Skupščina občine Kranj (1945-1990, 2.3,5 tn , Krajevna skupnost H led
(11364-1995 4.7 tm) Teksti lindtiF. Kranj
(1950-1970. 0.5 tm) Hidroelektrarna Moste (1930-1964,0,1 tm) Gorenjske železnice
(j870-19.37, 0,2 tm) Akademski pc\ski zbor Francc Prešeren Kram
(1969-I995.03tm) Pokopališke Stražišče (1950-1970, 0, 2 t ni) Družina Lavi Tržič
(1906-1960. 0.2 tm) Družina Holebakcr Mavr Kranj: Mavril Mayr Kranj
(188^ 1907, 1 mapa) Družina lllrsagcr Magmšar Radovljica
(18981928, 1 mapa. Gramofonske plošče Pat lic (konec 19, stol, 142 kosov, 0,5 tm) Zbirii fond Jcsenicc. Hidroelektrarna Žirovnica (1911-1965. 1 mapa)
Zbirni fond Tržič; Družina Čučck -Kryl Ljuhljana (1849-1960. 0.1 tm)
Zbirni fond Krani: Družina Dolšina Kranj
(1904-1959. 1 nrjfmj Zbirni fond Jesenice Družina Svetina žuovni:a (1891 1940. 1 mapa)
Fnotii v Novem mesti)
Občina Šinihcl-Siopiče
(188.3. 1 zvezek) Volitve v Beli krajini
(1944. 1 mapa j Ljuhljanska binka, temeljna dolenjska banka Novo rr.csio
(1965-1989, 13.7 tm) Sodnik za prekrške Trebnje (1982-1990, 0.9 tm)
Knotu v Skcfji Loki
Fotokopije dokumentov mg. Ivana Gcsarja. srbskega dobr ivo I j ca
(1915-1943, 1 mapa) Cimnaz.ja Skofja Loka1 Šolsko športno društvo Jam , Pf-tcrneli
(1968 19^9 in 1976), Ustanovitev smučarskih oddelkov
(1976 1977: ¡kupajO.l tm) Elektrifikacija >kofjcl okcir okolice
(1904 1948, 1 mapa) Muzejsko društvo v Skofii Loki
(19^-1995,03 tm^ TVD Partizan Školja Loka
(19/4 1992, 0,3 tm) LTH Škofia Loke
(1948 1995,7lm) Krajevna organizacija RK Skolja Loka - inesto
(!983-l9.1/l, 0,1 tn Čcvljarna Ratilovcc. Železniki
(1939-I9y4, 1 tm Slovenske naloge Alojzije l^igonder
(19161918, 1 map.") Ing. agronomije Srečko Šabcc,, ikofja t^oka
(19"11-1981.0,1 tm) Posestni lisu Sušnik, Vavpetič. Gaber, Hotnan
(190P-19U8, 1 mapa) Turbinska naprava za zadružno elektrarno /a Selško dolino, r.z.z.o.o.. Selca
(1924. 1 mapa) Turbinska naprava Fran-: Benedikt, Dolenja va.s
(1941, 1 mapa) Rozalija Porcnta uradnica, Skofja Loka (19'4-1961, 1 mapa)
Nove pridobitve ¿CODO^lNr.KKGA ARHIVA V CKULvklu i99(i
Občinska komisija za raz.skavo povojniLi množičnih pobojev Cclic
(1991-1994, 0.1 im) Kazenske zadeve Okrajnega sodišča v Vclnnju
(1946-1952, 0.2 tm) Okrajno sodišče Krško (18',l8-1943. 3:2 tm)
310
Nove pridobitve arbivov
ARHIVI XX 1997
Gradivo notarjev iz Brcžic in Koitanievicc (delno)
(1877-1927,?,6 im, i 8 k) Okrožni komite KPS Celje (delno)
(1946, 0,07 tm) Okrajni komite KPS .marje pri Jelšah (delno)
(1946, 0,05 tm) Okrajni komilc KPS Slovenske Konjice (delno)
(1946,0,05 tm) Gradivo plebiscita o odločanju za .samostojno Slove nijo U0 marje pri Jelšah
fl990, 2,61m) Zapuščinske zadeve Okrajnega sodišča Velenje
(19351941, 15 tm) Lik Savinja (delno)
(ly47 138 ', 0.2 tm, 12 k) Notarji Okrajnega sodišča Slovenske Koniice
(1871 1941, 4tJ tm) Okrajno «odišče v Scvniei
(1*83-1945,23 1111) Osnovna šola v begunskem centm v Sevnici
(1992-1995, I (m) Toper Celje, matične knjige H 947-1987 0,1 tm 23 k; ObLO, SO Krško (1962-71, 51 tm) SO Brežice (1971 19"79. 50 Im)
Nove pridobitve POK RAJ INS K liti A ARHIVA V NOV J GORICI v letu 1995 in I99(>
Občinski ljudski odbor Bovcc
(1957 1961,0,1 tm; Krajevni ljudski odbor Bovec
(1946-1951,0,2 tm) Krajevni Ljudski odbor Čez.soea
(1951,0.2 tm) Krajevni ljudski odbor Kiil-Koritnica
(0.1 t m) Krajevni ljudski odbor Kred h m)
Krajevni ljudski odbor Log pod Mangartom
(1951,0,1 tm) Krajevni ljudski odbor Soča
(1947-1951, 0.2 ti.ij Kiajcvni ljudski odbor Srpcnica
(1950-1951, 1 mapa) Krajevni ljudski odbor Trenta
(1951, 0,1 tm; Kiajcvni ljudski odbor ^aga
(1950-1951,0,1 t m) Občinski odbor SZDL Bovec (1945, 1955-1968,0,1 Im) Prosvetno dni.šlvo Golob ar Bcvcc
(1965-1968, 1 zvezek) Kmetijska zadruga Bovcc
(1959-1965, 0.6 tm) Tomaž Maruši č
(19^9-1992,0,1 tm) Makso Pii lik (1927 I993,0,2 tm)
Vrhov še k Simon
(1919-1952, 0,2 t m) Bratu/ Peter
(1895-1950,0,1 tm) Pavel Plcsni'"ar
(med II."v. vojno. 0.1 tm) Zbirka gradnja Nove Gorict
■ 9*6-127S,0,l tm) Sredn:a ekonomskr. in trgovska šola Nova Gor ca
(1964-1993, 1,7 mapa; Občina Bovec
(1924-1917. o.3 im) Občina Čczsoča
(19I7, 1920, 19?I, I mapa) Občini Soča
(192.1 1928 1945 0.1 tm) Občina Srpcnica (1927, 1 mapa) Občina Tolmin
(19?(i, 1935, 1 mapa) Občina Trenta
(1923, 1924. I mapa) Okrajni narodnoosvobodilni odbor Bovec
(1945-1947, 0,1 tm) Občinski ljudski odbor Bovec
(1953 1954,1 mapa) Krajevni ljudski odbor Bovcc
(1945 1952.0,5 Im) Krajevni ljudski odlvor Čezsoča
(1J45-1949, I mapa) Krajevni ljudski odbor Kal Korilnica
(1945-1950, 1 mapa) Kiajcvni ljudski odbor Log pod Mangartom
(1945-1950, 1 mapa) Krajevni ljudski odbor Soča
(1945-i952,0.2 tm; Krajevni ljudski odhur Srpenica
(l(J45-N48, I mapa) Krajevni ljudski odbor Trenta
(1044- 951, I mapa* _ Krajevni ljudski odbor Žaga
(1946-1950. 0,1 im) Oheinski odbor SZI5L Bovec
(1945 1 953). 0,2lm) Občinski komite ZKS Bovcc
(1945 1950. 1 mapa) Občinski odbor ZB NOV Bovec
(1947-1951, 1 mapa; Krajevni odbor LMS Bovec
(i 947 1950, I mapa) Krrjcm odbor A F/ Bovec
(Iy45-I948. 1 mapa) Krajevni odbor Rdečega knža Bovec
(1945, 1951, 1 mapa; Kraievna organizacija zveze vojaških vojnih invalidov Bovcc
(1948 1950, 1 mapa) Zhi/ka raznih načrtov in sk,c Občina Nova Gorica (1963-1982,3,5 tm) Občinski odbor ZZli NOV Nova Gorica (1960-1987 2,8 tm)
ARHIVI XX 1997
Nove pridobitve arhivov
311
Okrnjm odbor /.vc/.c vojaških vq|iiili invalidov Nova Gorita
(1957 1961.0.1 lin) Družina Braneč. Čcpovan
(1884-1947, 1 mapa) Družina Plcsničar
(190C 194?. 1 mapa) Aodrcj Savli
(19S. 1 iinipa) Tomaž ManišiČ
(1987 1994, I mapa) Dr. Branko Miruiič
(1983-1995,0,1 lin) Pavel Plcsničar
(I mapa I knjiga) Glasbena .šola Vinko Vodopivec AidovŠčina
(1955-1985, 1.1 ini) Fraoc Ilvah-Pclcr
(1941-1987. 0.9IH1) Alojzij Res
(1908-1994, 01 trn) Osnovna šoki A dovščina
(1945 1963, 1995/96, 0.1 tm) Vajenska šola oblačilne si roke Vrhpolie
r 1960-1963. 1 k'ijiga) Osnovna šola Planina
(1946 1906. 1 knjiga) Zavod za prosvetno- pedagoško slažbo Nova Gorica
(1988-1994(0.4tm) Kritjevn.i skupnost Bovec
(1969 1987. 0.4 t m) Pokrajinski arhiv v Novi Goriei
(1973-1995.0.3 tin) CJsnovna Šola Milojkc Štrukelj Novn Goric;i
(1978^985. 1.2 ti^ Zveza kiiltnrnih org;aiizacij Ajdovščina
(1982-1991, 0,3 I m) Zavod za kulturo A'dovščina
(1982-1989 I mapa) Občina Nova Gorica (1974-1982. 3 trni Zveza rezervnih vojaških starešin Nova Gorica
(1965-1990. 1 tinj Tovarna poljedeskegn oroilja Balnje
(1937-1093. 11 jm.GcnjaJ Gimnazija Ajdovščina (1947-1982. 1.4 im) Ekonomska srednja šola Ajdovščina
(1961-1967 0.1 l m) Zavod za prosvetno pedagoško službo Nova Gorica
(1961-1980. 0,1 !!>■) Pruclal Ajdovščina
(1960-1 J84. I.6im) Osnovna šola Planina pri Ajdovščini
(1946-1957 0.1 im) Zbirka Šolskih knjig
(1877 1955. 0,1 im) Osnovna šola Solkan
(1950-1980, 2 knjigi) Agrarna sknprosl Ravnik Orlovše f 1854 1%J. 0.1 im)
Počitniška skupnost Soča Nova Gorica
(1959-1993, 0.0 trn) Oblino Nova Goric;i (1962-1988. 2.2 Im) Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Nova Gorica
(1982-1995. 0.1 tm) Telesno vzgojno d.uši v« Partizan Dornberk
(1948 I'ÍSV.O.I Im) K:ajcvna skupnost Grgar
(l%f 1989 2.2 lm> Združenje, pevskih zborov Primorske
(1970-1991. 0,9 tm) Zveza kulturnih organizacij Ajdovščina
(1977 1993, M tm) Janko Premrl-Vojko
(1922-1941. I mapa) I'rimo rs k;, srečanja
(198¿ 199(i. O.lim) Kal asirski urad Ajdovščina
(1873-7, 4,5 tm) Katastrski urail A:doVhčina (1874. 0.1 l m)
Nove pridobitve PO KRAJINSKI«! A aRIIIVA KOPHKvIctn 1996
Občina Izola
(1975-1994. 17.91111) Kmetijske zadruge
(19^8 1978, 6V.7 Im) Malični urad in Krajevna sknpnost Šmarje
(1924-1980 7.6 im) N;(rodnoosvobodilni in ljudski odbori nekdanjega Okraja Sežana
(1945-1952. 20 "ni) Osebni tond ing. Stanislava Rcnka. Ankaran
(1945-1986. 6tm) Občina Kv>pcr, Odsek za notranje zadeve, register prebivalstva (1957 1995.7 ini)
Nove pridnliitvc POKRAJINSKI«, A ARHIVA MARIBOR v letu 1
Projektivni biro Maribor, stečaj
(1«46-1993. 49 tm) Klasična gimnazija Maribor,
(0,2 im dopolnitev) Gimnazija pedagoške smeri
(1969-1910.1 l.n) Izpitna komisiia za strokovne učiteliske izpite
(1948 1977. 3 5 tm) Učiteljišče v Mariboru, dopolnitev
(1947 19^9, I lili) Srednia vzgojiteljska šob v Mariboru, dopolnitev
(1971-19PÓ. 1 lifj Metalna MIO. Montaža mž.cninng. oprema d.o.o. Maribor, stečaj
(1970 1995.128 Im) Monter Poljčanc. stečaj
312
Nove pn dobi t ve ari i ivov
ARHIVI XX 1997
GP Gradiš Maribor, stečaj
(1955-1994, 170 lm/ Polj op rune t oskrbni cenici d.c.o. Muri bor stečaj 1995, 1,5 im)
Tovarna vozil in toplotne tebnike Maribor, dopolnitev
(1966 197*5, 20 in-) Društvo samskih optimistov
(1991 iy95. 1 trr, Mestna organizacija Rdečega križa Maribor, dipo1 rilev
(1945-1993, 30 trr.) Fcrromolto M ar i bo i v stečaju, dopolnitev
(19?7-1995. 8 t m) Marksistični ecntcir Maribor, dopolnitev (? tm)
srednja trgovska ^ola Maribor
(1915-1990, 9 trn) Te h n ograd nje Maribor
Cj 960-1968,2 t J Ki;gl|aški klub Po it ar Maribor
(J99rj996, 0,3 tr.ij -Skupščina občine Ravne na koroškem
(1962-1984, 170 trn) Strelske društvo Mcribor
(I94R-1984,0,1 tm) Maris Maribor, stečaj (1991 iy91, 8 tm)
Nove pridobitve 1'OKRAJINSKKUA AKI11VA V PTUJ L v letu 19%
Narodna banka FLRJ, Podružnica Ormo;^ - Ormož
(1952-1963,0,1 tm) 7,adružna hranilnica in posojilnica Ptuj, Podružnica Ormož Ormož
(1956 1963,0,1 tm; Društvo ljudske tehnike pri AGIS Ptuj - Ptuj
(1964 1987. 0,5 t m; AG1S Ptuj-111 Ptuj (1957 1991, 12 tni) Jože Štrafcla (Folklorno društvo Markovei, TVD Partizan Markovei) - Markovei (ok. 1948- ok. 1980, II albumov slik, 6 fasciklov, 22 map)
Optiplast d.o.o. Ormož, v stečaju Ormož
(1960-1994, 1.6 tm) Plasteks d.o.o. Ormož, v stečaju
(1991-1994,0,2 tm) Sodišče Ptuj - Ptuj
1882-1°64,40 tm) Okrajni ljudski odbor Ptuj Ptuj
(1945-19:57, 2,7 trr.) Okrajna komisija za Vojno škodo, Ormož, - Ptuj
(19^5 19^4, kartotek;,) Javno pravobranilstvo Rrpuhlike Slovenije Pluj - Pluj
(1963-1990,4 tm) Optiplast Fcroplast d.o.o. Ormož, v stečaju - Ormož (1992-199^,0.7 tm)
ARHIVI XX 1997
Bibliografija armvskin delavcev
313
Bibi »gratija arhivskih delavcev v letu 1996
Hojami AK1STOVNIK
Razstava Podobe starih industrijskih podjetij na Celjskem Zgodovinski arhiv v Celju, Celje 1995 Avtor razstave mag. Milko Mikola, Arhivi XVIII, Ljubljana 1995. Si ■ 2, str. 187
Mdka IS L K OS Kk
Šolski sveti 1864 1941, Zgodov.nski arhiv Celje, Cc Ije 1996, str 103. Publikacije Zgodovinskega arhiva v Ccliu, Inventarji 7, (.soavtcrica Ivanka Zajc-Cizclj)
Bojan CVKLFaK
"Jaz. nisem nameraval vstreljati,' Proces proti Ivanu Bovh iu druge sodne obravnave izgredov ob obisku čt škili "-sokošolcev v Celju 1899, Zgodovina za vse, vse za zgodovino, Celje 1996, leto HI, St 1 str. 29-45 Posestne razmere celjskih meščanov v luči fran-eiscejskega katastra leta 1825/26, Odsevi preteklosti 1, Iz. zgodovine Celja 1780-1848, Celj<- 1996, str 107-184
Frnncc M. DOLINAR
Oglejski pr,trir.rhat, Naša luč, 1/1397, str. 8 Salzbuika nadskofija. Naša luč, 2/1997, str 8 Škofje za Slovenec pri Ciospe Sveti, Naša luč. 3/1997, str. 8
Tržaška škofija Naša luč, 5/1997, str 8 Koprska Škofija, Naia luč. 6/1997, str 8 KiSka škofija Naša luč, 7/1997, str. 8 Sekovskaškotija, Naša luč, 3/1997, str 8 Lavantinsko mariborska škofija. Naša luč 9/199" str 8
Ljubljanska Škofija, Naša luč, 10/1^97, str. 8 Pergamentne listine, bogastvo ali breme nacionalne kulturne dediščine (.Zbornik predavanj mednarodnega simpozija o konzerviranju knj.g in papirja Ljubljana od 3. dc 5. julija 1996), Ljubljani 1997 Krška škofija m koroški Slovenci, Einspielcrjcv sim pozij v Rimu (Simpozij v Runu 14), Celje 1997, Mr. 7 16
La Cliiesa catolica in Slovcma 1918 '945 (Zbirnik predavanj mednarodnega simpozija Cerkev in družba na Goriškem ter njihov odnos do vojne in osvobodilnih gibanj, od 26. do 2H. septembra 1996), Gorizia 1997, str. 53 62, str. 63 72 Slovenska cerkvena pokraiina, HS, 11/1997 Sekulan iacua ecrkvcne posesti, H,S, 11/1997 .Sedcj Frančišek Borgia, LS, 11/1997 Stehach Peter, LS. H/199/
Amen Martin Slomšek- CS, 11/1997, isoavtor Marijan Turnšzk)
K.m sli v zgodo"ini Cerkve na Slovenskem, Do lenjski zbornik 19S6 (500 le'. Koleg.atnegu kapitlji v Novem meslu), Ncvo mesto 1997, str, 9 18 Slovenska cerkvena pokrajina, Družina, 15/1997, 7
(1"* april 19P7). Angleško v Sloveniu Qucrtcr!y Intcnju: Slovenci v moskovskih arhivih. Večer, Sobotna priloga 17 maja 1997, str. 36 Poročilo: Lvidentiranjc v Mo.ikvi od 13. do 25. aprila 1997, Obvestila ,RS. 13/2, Ljubljana 1997, str. 27-28
L'organi/za/ione ccclcsiastica medievale ncl tcrritoriL. della Slovema odiema, Contributi alla sloria socio-religiosa. Omaggio di dicei studiesi europei a Gahnele de Rosa. Vicenza 1997, str. 25-41 Spremna beseda, Jože Mlinaric, Marienberški domini
kanski samostan 1251-178?, Celje 1997, str 461 Predgovor, Korespondenca Virgila .ičcka, Viri it. 11, Ljubljana 1997
Vladimir DliOBNJAK
40 let varovanja arhivske kulturne dediščine v Pokra linskem arhivu Koper, Zbornik XV]I. posvetovanja Arhivskega društav Sk-venijc, Koper 1996, str. 5-6
Ni talij:. GLAŽAR
Razvoj turizma v Sloveniji ali kaj najdemo v tondu komiteja za turizem in gostinstvo vlaoc LRS, Ar hi vi, letnik XiX. Ljubljana 19°6 št. 1 2, str. 134 137
Turizem kot gospodarska panoga v fondih uprave po letu 1945, XVII. posvetovanje Arhivskega drušiva Slovenije, Zbornik rcfcnitov, Arhivske nradivc s področja lunama in turistične dejavnosti, Uporab nik in arhivjke gradivo, Koper 1996, sli, 21-23 Arhivrko g.adivo za zgodovino zdravstva, v slo venskih arhivih, Bdten za raziskovalno nalogo "Taka smo zdravili pri nas". Zve za prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskni krožkov, Ljubljana 1996, str 30-36
flojiin IIIMMIvLKliFCIl
Vohuni v službi totalitarnih idej, Stcnhcn Koch, Dvojna življenja, Vohuni in pisatelji v sovjetski vojni idej proti zahodu, Ljubljana 1995, 492 strani, Zgo dovina za vse, vse za zgodovino, Celje 1996. leto 111, št. 1, str 88-89 Gradivo okupatorjevih civilnih cganov (1941-191,5) v fondih Zgodovinskega arhiva v Celju, Zbirni inventar, Zgodovinski arhiv v Celju, Celje 1996,
114
Bihliografija arhivskih dclavccv
ARHIVI XX 1997
H6 sir., /Puhlikacijc Zgodovinskega arhiva v Celju, inventarji 6/ Zadruge na Konjiškem od začetkov do leta 1941, Konjice / okolico, Zhornik, Slovenske Konjice 1996, str 10.1-117 Zapisniki sestankov kolomic slovenskih izgnancev v Paracinu (1941-1944),' Arhivi XIX Ljiiblpma 1996, št. 12, str. 149 .151
Manj,-i HKItNJA-MASTFN
Dva ptujska sta'.uta 1376 in 1513. Mestni statut f376,
Piuj 1997 sir, 63-I M Od popotnika do letov i.ščarja, 110 let Turističnega
društva Ptuj, str. 7-13 Program deb ADi> za leto 1996, Obvestila AR S Xil/I, str. 61 64
Trg Sv. l.enurl in njegova samouprava, v času tid aruge polovice 17. do začetka IS stoletja, Zhornik občine Lenart, Lenart 1996, str. .3! 37 Zborovanje avstrijskih arhivarjev Dunaj, 6 10. maj 1996, \rhivi XIX, Ljubljai a 1996, št. 1-2, str 54
Nada JURKOVIČ
Zapuščina Franca Pcrka, Ptujski zhornik VI/I, Zgo-
oovinsko društvo Ptuj, 1996, str. 617 627 Miltcilungcn des Stcicrmurkischen Landcsarluvs, Folgc '4/45 Graz, 1995, Arhivi, letnik XIX Lju bljana 1996, št. 1-2, str. '97 198
Bogdan KOLAR
Slovenia Awaits the Pope, Slovenija 10 (1996), št. 1, str. 4-7
Redavniškc skupnosti v Tržaško-koprski in Lav an -linski škofiji v času škofa Andreja Karlimi. Kar-linov simpozij v Rimu, Celje 1996, str. 85-99 Cerkev in država na slovenskih tleh. Cerkev v seda
njem svc'.u 30, Ljubljana 1996, str. 154 156 Lc ailiviti a carailcrc riiducalivo e conezionale dri Salcsiani tra gli Slovcni (1901 1945), InscdiimcrMi c iniziativc Salcsianc dopo don Buseo, Roma 1996,1 sir. .395-408 Šludentjc teologije s slovenskega etničnega ozemlja na Univerzi v Jnnsbncku od njenih začetkov do konca Hahsbur.škc monarhije, Bogoslovni vestnik 56, Ljubljana 1996, str 49, 504 Nadškofijski arhiv v Ljubljani v novih prostorih. Ar
hivi XIX, Ljubljana 1996 si. 1-2, str. 159-160 Ocena: T Naialim, I diari del Cardinalc Ermcncgildo Pellcgriretti Bogoslovni vestnik 56, Ljubljana 1996, sir. 245-24., Ocena: M Bencdik A. Kialj, Kapncini na Slovenskem v zgodovinskih virih, AliS 16. Ljubljana 1994, Kronika 44, Ljuhljana 1996. str 92 Ocena: P Baraga, Kapitcljsk. arhiv Noro mesto, Rcgcsli listin in popis gradiva, AES 17, Ljuhliana 19°5. Arhivi XIX Ljubljana 19% St. 1-2 str. 182-183
Vladimir KOLOŠA
Public and privalc arcliival material in thc Repuhlic of S loven ia in a period of soeial changes1, Archiwa Europy šrodkowej i vvschodnicj w dohie prvcksztal ceii prawnoiislrojuwych (Materialy mi?dzy-narodowcj konferenc j i arcliiwalnej 28-30 czcrwca 1996 r w Pu!awacn), Warszawa 1997, str. 74-80
Delo za javnost in stiki z javnostjo v slovenskih arhivih (Referat na 16. zborovanju arhivskih dclavccv Sloveni(e, Ptui, 27.-29. novembra 1995), Arhivi XVIII, Ljubi ¡ar a 1995, St. 1-2, str 1-7
Slovenska kronika XX stoletja, knj 1: 1900-J941, Ljubljana 995, Arhivi XVIII, Si. 12, Ljuhljana 1995, str. 161-162 rknji/.na ocena)
II. mednarodna znanstvena konferenca "Arhivi sred nje in vzhodne Evrope v obdobju zakonskih in sistemskih sprememb", Pnlavy (Poljska), 28. junij - 1. julij 1996 Arhiv! XIX L|ubljana 1996, ši 1-2, str. 17.3-174
Mnr.ju KOS
Lekarnišlvo v preteklosti, Pilten za raziskovalno Ea-loi^o 'Tako smo se zdra"ili pri nus" za šolsko leto 1996/97 Zveza prijateljev mladine, Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov, Ljubljana 1996 t 25-29
Murjumi KOS
Arhivi XVIII, St. 1-2, Delo, Književni listi, 18. 4. 1996 str. 16
Akci. a postavil ve spomenika Francctu Prešernu v Ljubljani, Arhivi XIX, Ljuhljana 1996 št 1-2, str. 99-102
Družinski arhiv - kako ga voditi in hraniti, Drevesa, bilten Slovenskega rodoslovnega društvu, Ljubljana 1996, št. 3 in 4, str. 8 11
Turizem v gradivu društvenih, gospodarskih fondov Zgodovinskega arhiva Liu.hJ»ni Uporabnik in arhivsko gradivo zbornik rcfera.ov, Koper 1996, str. 32-33 (soavlor Nula.ša Budna)
Dragan Matic, Ki i burni utrip I.juhljanc med prvo svetovno vojno. Kulturne in družabne prireditve v sc zonah 1913/U - 1917/18, Ljuhljana 1995, Arhivi XIX, Ljuhljana 1996, št. 1 2, str. 178 (poročilo)
Rudolf KOŽI\L,I
.Miridcscl Icl Zgodovinskega arhiva v Celju, Arhivi XlX. Ljubljana 1996, št. 12., str. 150-162
Duš» KRNKL-LMKK
M't]|ifcultura, mednarodno in globalno so lahko tudi nedemokratični pojmi. Delo. Priloga Znanost, 18. 12. 1996 str. 11
Tlic Meaning of Marine Protcction lor Slovenki. GLOBE Slovenia. An Open and Ficctivc Parlia-meni, Ljubljana 8. 10. 1996, sir. 44-45
ARHIV] XX ÜW7
Bibliografija arhivskih delavcev
315
Mola MAT1JKV1Č
Dokimicnii j/. zgodovine novomeške gimnazije, katalog, Gimnazija Novo mesto 1996
Milko M1KOLA
•Stara industrijska podjetja na Celjskem, Zgodovinski arhiv Celje, Celje I i/96. 95 str. /iMhliki-ijc Zgodovinskega arhiva v Celju, Študije 2/ Razvoj uprave nr. Konjiškem od 18. stoletja do danes, Konjice z. okolico. Zbornik, Slovenske Konjice 1996, sir. 5 39 Razvoj sodstva na K mjiškem od J H. stoleija do danes. Konj ce z okolico, Zbon.ik, Slovenske Konjice 1996, sir. 39-49 Oris nekaterih pomembnejših dogajanj na Konjiškem v prvih povojnih letih, Koniice z. okoli ;o, Zbornik, Sli.venske Konjice, 1996, :;tr *l 60
Tjnša MRirOLK-.HJKlČ
Dijaški dom, moj drugi doni, Obvestila, niarcc 1996, str, SK
Hopsasa rajsasa ■ spel bo pust! Zgodovina maska in maškaradc, Tednik, I. februar 1996, Tcdrik 7. februar 1996. Tednik 15. februar 1996. Tednik 22. februar 1996
Praznovanja ob Veliki noči, Kalarina, revija za krc
alivno nouecvaiije, it. 4, marec 1996 85 let kmečkega varčevanja na Ptuju, Obvestila ARS, marec 1996 str 65. A ni v i XIX L|imljana 1996. Sil 1-2. str. 223 Razstava DimSki dom - moj drugi dom in ohdelava ankete Arhivi.XIX. Ljubljana 1996, šl. 1 -2. str. 223
Dijaška domova v Ptuju - <xl nastanka pa do Icia 1941, revija Iskanja - vzgoja, prevzgoja. Skupnost dijaš kili domov Slovenije, šl. 15. 199o.str.69 110 let Tursiličncga društva Ptuj, publikacija oh
razstavi (uredila + prspevki) Pridite na Ptuj, Vabi vas olepševalno in uijsko društvo v Ptuju, Uporaba arhivskega gradiva s podroeja turizma za objave, referat na posvetovanju v Kopru oktober 1996, publikacija ARS Sprehod skozi zgodovino lenisa in lemskili klubov v Pu i i u do let- 194 S. Ptujski zbornik V|,l, Zgodovinsko društvo Ptuj. Ptuj 1996, sir. 1091 -11 P
Metka NLSDORFKR.VUKSANOVlO
Zadružni dom naš ponos - poročilo o razstavi. Arhivi X'X. Ljubljana 1996. št. ! 2. str, 218-219
Branko OBLAK
Razvoj turističnega društva po Iclu 1945, 110 icl
Turisličinega drnšiva Piuj, Pinj 1996. str 52-63 Veliko kiirciilovanjc na Ptuju, in formacije Turistični biro Puij, relerat na 17 posvetovanju A D S na le-nio Arhivsko gradivo s področja turizma m turistične dejavnosti, Koper 1996, sir. 4(1-41
Aleksandri! PAVSI ("-MILOST
Razstavna dejavnost v arhivih (Gradivo za 16 zborovanje Arhivikega drnSlva Slovenije, Ptuj 1995) Razstavna dejavnost v Pokrajinskem arhivu v Novi
Gorici, Arhivi X V111, Ljubljana 1995, št. 1 -2 "Zadružni (lom naš ponos", katalog k razstavi o gradnji zadružnih domov po drugi svelovni vojni. Nova Gorica 1996 Al Vid je včasih imel mlekiirno, Si. Vid Podnanos, zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovim Nova Gonea 1996 Uporabniki arhivskega gradiva v Pokrajinskem arhi m v Novi Gorici. Zborr :ik referatov XVII por vel o-van|a Arhivskega druslv;1 Slovenije, Koper 1996) Hranilnica in posojilnica v Scnipciru pri Gorici, ka lalog k razstavi, Nova Gori:a 1996
Albert« PUCKU
Krkavčc, Savrinsko gričevje iztrgano pozah . (Turist,
januai 19*6.51. 17. str '2 33 Pad la. Tur si. april 1996, Si 20. str 3? 33 Tartini stoletje kasneje. Primorske novicc, 10. 5. 1996 str. 7
Do Piran dobil nov grb?, Primorske novice, 17. 5
1996. Šl. 39. str. 6 Regeslo dcll'nialcrialt a slani pa relativo nU'.raugura-zicne del monumento consérvalo ncl fondo "Giuseppe Tartini" dall'Archivio di Pirano, Lassa pur dir. tidizione speci alt el Tartini in piassa Piiano, agosto 1996 str. 62-64
Jurij RDSJ
Podnanos, Enciklopedija Slovenije, 9. zvezek, Ljubljana 1 «95. sir. -K Stanko Premrl ob 30-lelniei smrti, Vipavski glas, dc cemncr 1995 šl 15. str. 10-13
Arhivska zapuščina kluba starih goriški!, študentov,
Primorska srečanja ¡996, it. 17". str. 15-1K Šcmhid - P.idnano .. Dru/inaL ?.5. 2 1996 št. 8. str, 5 Zborniku na pol, . t. Vid - Podnanos - zbori.ik prispevkov o kraju in njegovi z";odrvini, Nova Gorica iy96. sir 3-4 ¡v-mhid in slovenska državna himna, Šl. Vir1 - Pod • nanos - zbornik prispevkov o kraju i njegovi zgodovini. Nova Gorica 1996, sir 20-24 Šentvid, Šcmbid,.. Podnanos • o izvoru, najstarejših omembah, poimenovanjih in preimenovanju naše ga kraja Si. Vid Podnanos - zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini. Nova Gorica 199č str. 25 37
O larcjiB zgodovini cerkvene uprave v .-jI. Vidu -.enibijski dušni pastirji. Bi. Vid - Podnanos - zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica 19%. sir 41 47 Po sledeh občine v Šl. Vidu, S t. Vid Podnanos -zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica 1996. str 48-54
316
Bihliografija arhivskih dclavccv
ARHIVI XX 1997
O kraju in ljudeh so zapisali, Si. Vid - Podnanoc -zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovin: Nova Gorici. 1991e str 171-IJj Zgodovinska in tehnična dediščina kraja, S t. Vid Podnanos - zbornik prispekov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica 1996 str. 193-199, so-avtor Darvana Eortunal-Čcrnilogar Umclnoslna dediščina kraia in okolice, Si. Vid Podnanos - zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini Nova Gorica 1996, str. 200 -227 Valentin Stanič v javnem spominu, Planinski vcslnik, 1996 št. 3J 4 in 5, str. IIb-118, 162-164 in £14216
Nastanek slovenske državne himne. Vipavski glas,
junij 1996, št. 37, str, 10 12 Nov prispevek k zgodovini društev na Primorskem.
Primorska srečanja 1996, št. 183-184, str. 604 Slan ko Premrl - "Trpici zvoki" življenja in javnega spomina, Premrlov zhornik, Ljubljana 1996. str. 183-193
Matija Vertovce (1784-1851) - piscc vinarskih spisov, Sporočilo slovenskim vinorednikom posebno vi pavskim in primorskim, opisal Matija Vcrtovcc (Taksi mile). Nova Gorica 1996, sir. 25-30
Znrka SKRAUL
Arhivska zapuščina Marjana Kozine (1907-1966), skladatelja, puhlici sta in prevajalca, invcniar,, Zgodovinski arhiv Ljuhljana, Grudivo in razprave 16, Ljubljana 1996 96sir.
Aleksandra SliKŠK
Ženska ohrtna šola v Ljubljani od njene ustanovitve do 1918, Arhivi XVII, 1 ,ubljana !995 St. 1-2, str fri-66
Strokovno šolstvo v "srednji Sloveniji do leta 19^1,
Ljubljana 1995 (knjiga) TechnicaF Intelligentsia in Slovcnia, Professionen im modernen Osteuropa Professions in Modern Eastcm Europe, Gicssencr Abhandlungen zur Agrar- und Wirtschaftslorscbung des Europäischen Ostens. Band 207, Punckcr & Hrmbolt, Ecrlin 1995. str, 382-404 Deželni odbor, Arhivi XIX, Ljubljana 19961 si. 1-2, str. 21-25
Obrtni^nadaljcvalno šolstvo pc< letu 1918, Šolska kronika XX:Xi5, Ljubljana 1996, str. 102-110 100C cvcs a magyar iskola - 100C let madžarske šole, Budimpešta 1996, Soiska kronika XXIX,5, L jubljane 199č. str. 3CI-302 (poročila in occnc) Slovenija na vojaškem zemljevidu I763-P87, Opisi, 2. zvezek, Vjnccnc Rajšp, Majda Picko, Marija Grabnar, Vladimir Kološa, Aleksandra Scršc (Ljubljana, Vrhniko, Litija) Ljuoljana 1996 Gewcrbcbi'dung von Maria Theresia bis 18^8, Er wachscnenhildung in der Aufklärung (Verband Österreichischer Volkshochschulen Pädagogische Arhcits - und Eorsehungsstelle (PAP VÜV Publikationen 12), Zbornik, Wien 1996, sti 47-55 Dcncs Sokcsevits, Imrc SziWgyi, Deli szomszèdaink
tortčnete (Zgodovina naših južnih sosedov) Zgodovinski časopis 4/50, Ljubljana 1996, str. 621622 (ocena)
Kristina ŠAMPKKL-Pl'Rti
Prisiojnosti mestnega sodnika in župana v siaiuiih mesla Ptuja od 2376-1995, Mestni statut 1376, Zbornik oh mednarodnem simpoziju: Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru, Ptuj 17. n 18 oktoher 1990, str 111-119, Publikacija Zgodovinskega arhiva v Ptuju, Gradivo in razprave, Zvezek 1 Jože Plečnik in Ptuj, Tednik, 27. junij 1996 str. 16 Obisk Edmonda Earbata na Pluju, Ptujean, leto II, 25. julii 1996,. str. 6-7
Judila ŠliGA
Velikonočni potres v ,Sk)fji Loki in okolici. Loški
razgledi 42, |kofja U)ka 1995, str. 67-77 Zdravje Kranjscev ob koncu 19. stoletja, Bilten za raziskovalno nalogo 'Tako smo se zdravili pri nas" za so'sko leto 1996/97, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov, Ljuhljaua 1996, str. 11-17
Francc ŠTIIKI.
Knjiga hiš v okolji I^okt III., Stara Loka in njene hiše,
.Sk-ifja L.)ka I >96, .329 str. Praški Jczušček v Škof j i Loki Loški razgledi 42,
Škof ja Loka 1995, si- 19-29 Doneski k zgodovini Kamnilnika. Lo.ski razgledi 42, Skofja Loka 1995, sir. 155-160
Branko ŠUŠTAR
Spodnja Si.lka pnšeljt Ljuhljjinc. Arhivski zapiski s poti vasi v predmestje 1885-1914 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in rr.zpravc - 18, L|U-bij an a 1996, 376 str. (\ndici Kadin in ljubljansko šolstvo do leta 1911, Šolska kronika, z.horntk za zgodovino šolstva in vzgoje XXIX. Ljubljana 199b, It. 5, str. 8"M0I Slovcnian Scbool Museum s Organ "Soiska kronika / Scbool Chronicle" and Research of History of Sehooling and Edncation in SlovcnUi in Rcccnl Times 1992 1995, Mitteilungen <& Materialien, Arbeitsgruppe Pädagogisches Museum c. V., zvezek 45, Berlin / Cöldcnitz .996, str. 76-88 Bahiec in sestre ali spichod po zdravstvenem šolstvu, Bilten za raziskovalno nalogo 'Tako smo se zdravili pri nas" za šolsko leto 1996/97, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljuhljana ¡996, sir. ,8-24
Razpis raziskovalne naloge . Tako smo sc zdravili pii nas, Bilten za raziskovalno nalogo "Tako smo sc zdravili pri nas" z.a šolsko leto 1996/97, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana 1996, str. 45-47, (tudi v: Mlinček proslega časa 1996/97, str. 25 29)
ARHIVI XX 1997
Bibliografija arhivskih delavcev
317
Tri ¡c o treh avstrijsko slovenskih seminarjih /.a učite lje zgodovine 1993-19951 Podobe zgodovine od nacionalzma do mednarodnega soz.ilja (1994), Kronika 44, Ljuliljana 1996, šl. 1,1 str. 108, 109110
Šolski redi. Ko je bila iiba se učiteljevo že/.lo. Olrok
in družina 7 S, ljuliljana ly9(i, sir. 26-28 Melka liukošek, Ivanka Zaje Ciz.clj ^olski sveti ! 864-1941. Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje 1996. 104 str.. Arhivi XIX, Ljubljana 1996 šl. 1-2, sir. 177-178 Zadobrova Sneberje: podobe iz krajevne zgodovine v sliki m bexd: M;rda Tekavcc n člani zgodovinskega krožka, Ljubljana 199(i, 46 sir.. Kronika 44, Ljubljana 1996, št. 1, sir. 102
Ljiljunu ŠUŠTAR
Maleja Jenj, Slovenski sindikati in socialna politika 1945-1950, Ljubiiana 1995, Arhiv R Slovenije, Arhivi XiX, Ljubljana 1996, šl. 1-2, sir. 178-18v,' Dragan M;.'.ič, Kullurni utrip Ljubljane med prvo svetovno vojno. Kulturne in družabne prireditve v sezonah ' 1913/14 1917/18, Zgodovinski arhiv Ljubljana. Gradivo in razprave 18, Ljubljara 1996, 374 str.. Kronika 44, Ljubljana 1996, ¿1. 1, str. 105 106
Milini TREIISK-STOLl'A
Ko bi piransko arhivsko gradivo lankc spregovorilo
, Arhivi XVIII. Ljubljana 1995, št. 1-2, si 142 Če bi piransko arhivsko gradivo labko spregovorilo. Primorska srcear.ja, glasile za družboslovje in kul turo, Št. 178/96, No"a Gorica 1996, sir. 142 Utrinki iz dela slovenskega društva v Otlawi. Rodna gruda. Slovenska izseljenska malica l.juhljana, lel-lik X 1,111, št. 2, februara 1996, str 4G-41 ' Obranimo kul I urno dediščino in narodno identiteto. Kras, revija za promocijo, st. 12, marce 1996, sir. 38-39
Canadian Slovenes tn the olclcil fraternal organizalion "Bled" mutual bcniTit socicty, Bcamsvillc, Ontario (referat na mednarodnem sinpoz.iju "The-Dee opment and Significance of the Fraternal Movement and Fraternal Organizations among Immigrant Countries Maribor, May 18-21. 1994) Zbornik Eličiii fratcrnalizcm v priseljenskih deželah / Ethnic fralernalism in immigrant countries, Maribor 1996, str 243-257 "Podi zdrava domovina ob obisku domačega ognjišča, jubilejna konccrtna lurncja moškega pevskega z.liora slovenskih rojakov iz Hamiltona v Šloveni|r Slovence, Ljubljana maj P)96, Leto LXXX, št. 112
Razvoj turizma na območju Pokrajinskega arhiva Koper do ukinitve Koprskega okraja v luči upravno-lenlonalnih sprememb, referat na XVII. posve lovanfu ADS, Koner 23 25. 10. 1996, Zbornik ADS, Koper 1996, str. 12 18
Loj/, TRŠAN
Razbitje OF in partije v Ljubljani v zadnjem obuobju neir*kc okupacije. Viri št. 10, Ljubljani 1996, 145 str.
Turistični film na slovenskem do leta 1966, Zbornik referatov XVII. posvetovanja Arhivskega društva Slovenije Koper 1996, str. 24-26 Slovenski filmski arhiv pri' Arhivu Republike Slovenije in njegovo delo, Arhivi XIX, Ljubljana 1996, št. 1-2, str 107-109 Kongres F1AF v Jeruzalemu, 16,-22- april 1996, Ar h1 vi XIX, Ljubljana 1996, šl. 1-2, sli 166-167
vi.'isui ruL
Tamburicc v Šturijah m Ajdovščini zverujo že slolctjc,
Ajdovščina 1996, 31 sirani Šola pred domačim pragom - o preteklosti šolstva v Št. Vidu ■ Podnanosu dn 1966 Št Vid Podnanos, Zborni k prispevkov o kraju in ■jego1. i zgodovin' Nova Gorica 1996, sir, 65"77 Arhivsko gradivo ; področja turizma v šolskih fondih. XVII. posvetovanje Arhivskega drušiva Slovenije, Koper, 23.-25. oktober 1966 str. 34-35 Metka Bukošck, Ivanka Ci*elj: Šolski sveti 1864 1941, Inventarji 7, Publikacije ZgodovinsKCga ar hiva Celje, 1996, Šolsko kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, Liubljana 199t>, št. 5, nlr 317-318 (poročilo) Vjcsnik povjesnog arhiva Rijcka, zvezek 37/1995, Ar EE XIX, Ljubljana 1996, šl. 1-2 sir. 191 (poročilo)
Iv iink * URŠI C
Dr. Alojzij Res - podalki za biografijo, Goriški letnik Zbornik Goriškega muzeja. Nova Gorica 1996 šl. 23, sir 5-12
Dr. Alojzij Res in njegova zapuščina, Arhivi XIX
Ljubljana 1996, šl i 2- sir. 145-140 Osebne arhivske zapuščine dragoccn vir naše kul-lurne dediščine. Primorska srečanja šl. 181/96, sir. 358 361
O znanih Šcmbidcib. Šl. Vid Podnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini, Nova Gorica 1996, str ¡59-170 Št. Vid Podnanos, Zbornik prispevkov o kiaju in njegovi zgodovini, Neva Gorica 1996, Arhivi X:X Ljubljana 1996, št. 1-2, str, 186-18"7, (poročilo)
Premrlov zbornik, Ljubljana 1996, Kronika, šl 2 3,
Ljubljana 1996. sir 100 102 (poročilo) Prve omembe župnije Komen in Kako je Komen poslal upravno središče do 1 sv. vojne, Komen skozi čas in običaje, Komen 1996, sir 15, 19-21
Lilijami VIDRIII-LAVRF.NČIČ
Tamburicc v Šturijab in Ajdovščini zvenijo žc stoletje, poročilo o razstavi m katalogu, Arhivi XIX, Ljubljana 1996, šl. 1-2, str. 219 22.0
318
Bibliografija grli i v.skill dclavtxv
ARHIVI XX 1997
Jedert VODOP1VKC
Restoration of the binding of the Ar.ihipbonary from Kranj, International Conference on conservation and restoration of library and archival materials, Price-Italy, Anril 22-29, 1996, sir. 417-426 S«st»vrirRje Iukunabul, Zbirnik mednarodnega simpozija o konserviranjn knjig in papirja. Arhiv RS, Ljubljana 1997, str. J90-210 Zaščita n konserviranje gradiva na papirju - vrednotenje trajnosti in obstojnosti, Zbornik medna-lodncga simpozija o konserviranjn knjig in papiija. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1997, sr 239-3G.3, i si »avtorica M. Čcrmč-Lelnar) Influence of Paper Raw Materials and Technological Conditions of Paper Mannlactiire on Paper Ageing, iesiaurator 18, 1997, sir. 73-91, (soaviorica M. Čcrnie-Lcinar) Zapis in poduba, Katalog k razstavi. Arhiv Rcpubhke Slcvcnjijc, Ljubljana 1996, 9.1 str (soaviorica NataSa Golobi 40 lei k on sj rv a lors k o-reslavrat«rskc delavnico za pa,, r m pergament, Arhivi XIX, Ljubljana, 1996, št. 1-2, sli. lo7 J 68 Mednarodni simpozij o konserviranjn knjig in papirja. Ljubljana, H-.1), julij 1996, Arhivi XIX- Ljubljana '99f St. 1-2, str 168 172 Zapis v čas. Osnove varovanja in konserviranja knjižničnega in arhivskega gradiva, Ljubljana 1996, Arhivi XIX, Ljublj.na. 1996, št. 1-2,' str 183- IS.1!, (sonvtoricn Nada Čnčnik Majcen) Zapis in podoba, Arhivi XIX, Ljubljana 1996 št. 1-2, str. 215-217
M,-irušn ZAG1UDNIK
Oma A, Slovenska (cmnika XX, stoletja 1961-1995,
Nova revija, IJnhljana 1996, str 114 Cona B Slovenska kronika XX stoletja 1961-1995,
Nova re/ija, Ljub'jana 1996 sir. 118 Mirovna pogodba z lialijo, Slovenaka kronika XX. stoletja 1961-Iy95, Nova revija, Ljubljana 1996, sir 149
Opianti, Slovenska kronika XX slolelja 1961 1995
Nova revija, Ljub'jana 1996, sir. 162 Izseljevanje iz conc B STO, Slovenska kronika XX. sloleija 1961-1995. Nova revija, Ljubljana 1996, sir 215
Proce-si podržavljanja premoženja v Slovenskem pri-moiju pc dmgi svelovni vojni. Prevrati in sloven sko gcspodarstvo v XX. stoletju 19181941 1991. CZ. Ljubljana 1996, str. P3-K3 Optnanjc za iialij-tnsko državljanstvo s priključ:ncga ozemlja. Prispevki pa novejšo zgodovino, XXXVI, Ljubljana I99o, il. 1-2, sir 95-10?
Ivanhii/AJC-ClZKLJ
Šolski sveti 1864-1941, Zgodovinski arhiv Celje, Cc Ijc 1996, 10.3 str., Fuhlikacije Zgodovinskega ar biva v Celju, Inventarji 7, (:;oavtorica Muka Bir košekj
Od uslvanalca do uporabnika (Deželni zakoni konce 18. sloictjn), Arhivi XIX, Ljubljana 1996, Si. 1-2, str, 18-20
Aleksandra Serše, Strokovno šolstvo v cisrcdiiji Sloveniji do leta 1941, s posebnim oziroma na obrlno šolstvo na področji) Kranjske Arhiv Republike Slovenije Ljiibljamt 1995, 132 strani, Arhivi XIX, Ljubljana 1996, .it. 1-2, sir. 180. Začetki načrtnega zbiranja arhivskega gradiva v nolranjcavslri'skili deželah, Arh'vi XVIII, Ljubljana i 995, št 1-2, sir. 55 59 Zdravi, veseli - čvrsto na delo!, Učenci osnovne šole v Vojniku prva leta po drugi svetovni vojni, Šolska kronika, /.bornik za zgodovino šofstva in vzgoje, letnik XXIX Ljubljana'] 996,, ši. 5. sir. 15.3^167 Marjan Mannsek Na celjski gimnaziji zvoni, Velenje 1996, 158 sir. Šolska kronika. Zbornik za z.godo .'¡no šolstva in vzgoje, letnik XXIX, Ljiihljana 1996, Št 5. sir. 332 333 Zgodovina za vse, vse za zgodovino, Iclo II ši. 2,
1995,	Zgodovinsko drmilvo Celje, Celje 1995, Arhivi XVIII Ljubljana 199S.ŠI. 1-2. str. 163
Šolstvo v Celju v leiili 1780-1848 Odsevi preteklosti 1. Iz zgodovine Celja 17K0-I84K, Celje 1996. str. 255-2/0
Zdravstvo v Celju v Iciib 1780-1848, Odsevi pretek losli I, Iz zgodovine Celja 1780-1848, Celj- 1996, sir. 271 -278
Htdvik« ZDOVC
Delovan je "mestnega olepševalnega drušiva" in prika/. Celja kol turističnega me sla v dokumentih Mestne občine Celje, XVII. posvetovanje Arhivskega društva Slovenije, Koper. 23,-25. 10. ](>9ci, Arhivsko gradivo s področja turizma in turistične dejav nor/ti, Upoiabuik in arhivsko gradivo, zbornik re feratov, Koper, str 29-31 Zgodovina Celja P80-1991, Obvestila, Arhiv Republike Slovenije, letnik XII Ljubljana 1996. Št. 2. str. "i4
Nove publikacije Zgodov-nskcga arhiva v Celju, Obvestila, Arhiv Republike Slovenije letnik XII Ljubljana 1996*1. 3, sir. 29-31 Šolska kronika. Zbornik za zgodevino šolstva in vzgoje XXVIII. Si, 4, Ljjihljana, i „isopis za zgodovino in narouopisjc 67, Maribor 1996, ŠI. 2, sir 316 317
Aleksander /A/A\K
Urbarji, Zgodovinski arhiv v Celju, Celje 1996, 22
strani, Mali tiski 1, Zgodovinski arhiv v Celju Zbirka rokopisov, Zgodovinski arhiv v Celje, Celje
1996,	34 strani, Midi liski 2, Zgodovinsk arhiv v Celju
Pridite, slan ujmo! Andrej Studcn, Stanovali v Ljub lian, Studia huinanitalis-Apcs 4; Ljubljana, 1995, 228 strani. Zgodovina za vse, vse za zgodovino, leto III, Celje 1996. št. 1, str. 83 84 Zbornik o očetu naroda, Dr. J;.nc/. B lei weis in njegov čas, Zbornik ob razstavi, Gorenjski muzej Kranj,
ARHIVI XX 1997
llibliugrafija arhivskih delavcev
319
1996, 109 strani, Zgodovina za vse, vse za zguilu-vinu, letu 111 Celje 996. Si. 1. str, 84-85 Celjska i>hrt v 18. stoletju v luči arhivskih ikiku-inenifiv, (Zliirka ulirtnili listin Zgodovinskega arhiva v Celju), Arhivi XVIII, Ljubljana 1995. Si. 1-2. str. 89 "0 Milkn Miknla, Sodm prucesi na Celjskem 1-J4'1 d 9M. Publikacija Zgodovinskega arhiva v Celju Študije I. Celje 1995. 230 stran Arhivi XVIII, Liuhljan; 1995. St 1 2. sir. Ifi^lM Srednji vek (47(i-l492), CD-ROM ZGODOVINSKI ČASOVNI TRAK Ljubljana 199(i. (soavtorji: H:i jau Balknvec. Marku Frclih Andrej ll(i'jnn, Dušan Mlacovič. Sandi Sitar. Martin Štcincr) Upravni razvoj Celja v letih '748 18C01 Odsevi pre lekkisli l.lz zgodovine Celja 1780-1848, Celje 199(i, sir 9-54
J ti že ZONTAK
Fragcn der Archivarsausbildung an den Universitaten in Ost- und Mittelcuropa. hilcrnalmnal Cnuneil 011 Archives. Sliulies7. Pariš 1995. sir 35-41 Arehival Lcgislation 1981-1994. Archivum XLI 199(i (prispevek 11 arhivski z.ikomKlaji v Sloveniii), str 152-157
Prelomna leia v očetovem ž.ivljcnu. Življenje in delu Josipe Zonlarja1 Ob stoletnici rojstva Zveza zgodovin ikih društev Sluvcnijc, Ljubljana Kranj l?9(i. str. 7-14 Načrt preuredbe občin no Kranjskem v letih I808 ilo 1888, Grafcnauerjcv zbornik, Ljubljana 1996 sir 553-571
\Vh.U .stuilcnts ii, arehival scicncc leam: a hililio-graphy for leachers, lntcrnaiiunal cunncil un archives, Scclion fur archivil eihication and (raining, The Haguc 199(i (sloven:;k:. literatura) Roddslfivje kut komponenta Mcrnidn ;ke cerkve. Drevesa, bilten slovenskega rod oslu v ne ga društva.
3, št. 3 in 4, iiuveiiilier 1996, str 4 Kranjska |iiidruz.nica Državnega pokrajinskega arhiva v Celovcu v fesu nemške uktipaeijc, Arhivi XIX, Ljubljana I99(i.£l. 1 2. str. |gj5I Dr. Sergiju Villanu v slovo. Arhivi XIX. Ljubljana
199o, št. 1-2 str 225-22(i fvriipska arhivska konferenca na vrhu, Miinehen 26 27. marec I95(i. Mednarodna arhivska konferenca v Stuckhohini. 10 II maja 1996 Arhivi XIX, Ljubljana 1996. št 1-2, str. I(i3-li5 (poročilo) (i7 zborovanje nemških arhivarjev v Darnistadtu 17,20 septembra 199(i, Arhiv Rjpubhke Slovenije, Obvestilu XI1/3,1 jubliana 1996, str. 14-17
Vladimir ŽUMLR
Tlie Aicliivcs of thc Rcpublie of Slovenia in a penod of sncial elianges; Arcliivva Europy šrodkowuj i vvschiHlnie_- w ilubic przcksztalceri prawno-ustrc.jowych (Ma'erialy nii9dzynaroduw,:j konfc-reneji arehiv/alncj 28-30 czervca 1996 r w Pula-vvacli). War.sz.awa 1997. sir. "M 80 IVidesct let Arhiva Republike Slovenije v hiti družbenih sprememb En« slcverskc države. Arhivi XVIII Ljubljana 1995. št. I 2. sir. 120-12-1 Predgovor. Zapis in podoba, raz.slava Arhiva Republike Slovenije oli 40-lclnici osrednje slovenske konservalni :ku-restavratorski dclavnice, Ljubljana 199C Arhiv Republike Slovenije. Ljubhana 199ii. Katalogi, zv. 15. str, 7-8 Predgovor, Khiucnijfi v papeških listinah, razstava Arhiva Republike Slovenije, Ljubljana 1996, Katalogi, zv, 16 str. 5 The Archivcs uf thc Remiblic of Slovenia in a period uf Sucial Changes, Current lask of tlie Archives al tlie lime of Iranslalion. International rrund lable, Ohrid, junc 10-12, 199(i, Arcnivc of Maecdenia, sir. 112 119
320
Bibliografija arhivskih delavcev
ARHIVI XX 1997
Prireditev ob zelenem Jurij« v Beli krajini leta I9Š0, posnel Božidar Jakac Slovenr.ki jibnski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije
UDK 9m252i497.4);340.l30.<3 Vladimir Zumer, mig., direktor, Arhiv Republike Slovenije, Zve 'darsku 1, 1000 Ljubljana, SLO Varstvo arhivskega gradiva v Sloveniji v luči novega "Zakona j a rimskem gradivu in arhivih" s porebnim ozirom na Arhiv R-publiker Slovenije Arhivi XX/1997, St. 1-2, str, 17-28 Druibene spremembe po lete 1989 in -samo s vojne v Slcvenijc le'a 1991 so na področja v ar« «a arhivskega giadiva ko[ kulturnega spomenika prinesle novo delitev arhfv ikega gradiva na javne in zasebno tei delitev arhivov na javne (državni arhivi, arhiv mest in občin oz. lokalnih skupnosti, drugi javni arhivi) ,n zasebne arhive privatnih poajetij in institucij, političnih strank, verskih skupnosti, druiic1 in p sa-meznikov, Po nekajletnih prizadevanjih je Dtžavni zbor 21 ? 199" po ikoraj triletni obravnavi sprejel Zakon o ari.vskem gradivu in arhivih, ki ločene od preostale de disCine obrr.vnava varstvo arhivske kulturne dediščine v skladu z novimi družbenimi spremembami in zahtevami, Arhivski ?akon v celoti upošteva smernice bNESC-a gle> de arhivske zakonodaje iz leta 1990 ter pripoiočila Evropske unije iz leta 1990, objavljene v publikaciji Die Archive der Europäischen Union leta 1994, Članek v primerjavi z novim zakonom obravnava dejansko stanje arhivske siužbe v Sloveniji s posebnim ^ žiro m na delovanje Arhiva Republike Slovenije v novih razmer,ih.	UDK 9 30.251:342.7 Janez Šinkovec prof" dr., Ustavni sodnik P.S, Ustavno sodišče RS, Beethovnova in, 00C Ljubljan?, SLO Uporaba arhivskega gradiva ter ->ar«vanje zasebnosti in osehnih podatkov Arhivi Bi/l997, št. 1-2, str, 29-38 Avtor izhaja iz ustavne ©predel it« varstva zasebnosti in iz podobnih izhodišč, k. jih uveljavlja evropska konvencija o pravicah človeka. OSravnava temeljne oprede itvc osebnih pravic in jih pojasnjuje s pnmeri Lotev i se tudi vprašanja v jrst\ i podatkov, saj je tc za arhive posebej pomembno pri u no rab i arhivskega gradiva. Opozarja še na druge članke in s tem omogoča poglobljen Studi1
UDK 930.251(497,4) 34"? 78 Andrej Zupani i t dipl, pravnik član skupine ekspertov držav srednje in vzhodne Evrope Ta avtorsko prave pri Evropski komisiji DO XV Avtorska agencija za Slo' venijo, Slovenska cesta 47, 1000 L jubljana, SLO Uporaba arhivskega grodiva in varstvG avtorskih pravic Arh.vi XX/1997, it, i-2, str, 39-46 V ilanku skuša avtor prikazati prode me, do katerih lahko pr de ob uf orabi arhiv sket^a gradiva, k po določbah novega slovenskega zakma o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) velja ta avtorsko delo. ?o krotkih u\ odnih pc,asni]ih k-ij so avtorska dela. kako so varcvana in kdr> .so osebe, upravičene do uveljavljanja lega varstva, obravnava avtor vprašanj: osebnega doiolj:nega rep.oducironja laksnega arhivskega gradiva in njegovega izročanja uporabnikom, filmsko arhivske gradi« ter nekatere zahteve ki jih imetniki avtorskih pravic lahko postavijo arh.vu po drločbah ZASP Na koncu skuša avtor dati nekaj odgovorov na vprašanja, kako v praksi ravnati z arhivskim gradivom, ki je avtorsko delo, in opozar na možne primere, ko b poleg nep< vrednega kršitelj;', tudi arhiv lahke odškodninsko odgovarjal za zlorabe gradiva.	UDK 930.251.01 (430)" 194fi.96" Vol ker S c hoc henh o f f, prof. d r., Fa.sc hoch sch u 1 r Pot sdam F ash bere i d. A rch i v, Bioliothek und Doku men tation, Fredrich-Eber-Str, 4 14467 Potsrlam Samo cclibafska osamitev '? O položaju arhi' ske znan isti v Zvezni Republiki N-miiji 1946-199o Arhivi X\/i997, Št. 1-2, str. 47-52 Avtor predstavlja položaj arhivske znanosti s ZRN v zadriih petdesetih letih. Kritično ocenjuje delj Bieneckeja/Lees,.ha in J, Papritza, ki sta pomembni za razvoj nemške arhivske znanosti. Nato se preusmeri k mlajši zvezni urhivistični l leraturi ki pa svoje osrednje teoreme Se vedno legitimira s 'tarejo ti i standardnimi dt i V tem kontekstu avtor obiavnava tudi vprašanja povezana z vrednotenjem arhivskega gradiva. Zavzema.se osvoboditev arhivske znanosti izcelibatske osamitve in .azvoj artrvov v hiše zgodovine ter za iskanje stike, med arhivistiko iu njenim znanstvenim okoljem
UDC930.25P342.7 JanczSinkcvec. Ph.D., Professor. Constitutional Judge oflhc Republic of Slovenia Bccthovnova 10. 100C Ljubljana. SLO The Use of Archival Materials and the Protection of Privacy and Personal Data Arhivi (Archives). Ljubljana. XX/199"1, Nc. 1-2. pp. 25-3S The author bases his article on th" constitutional definition of the protection of privacy and similar guidelines as established by the European Convention On Human Rights. He deals with the basic definitions of personal rights and supports them with examples. He also presents the problem of uata prater »on, which is particularly important to archives during the use. of archival matenals. The article brings up other articles on the subject and thus provides material far a th cough study of the subject mailer.	UDC 930.25](497.4>:140 130.53 Vladimir ¿umei MA , D'rcetor. Arrhives oflhc Reoubhc of Sloven.a, Zv zdarska 1, 1000 Ljwbljan.. SLl The Pro1.., i i in oí Archival M„tcnais in Slovenia in th? Light or the New Lav en Arrrhhal Maicrials a<;d \rehivcs" with. Particular Emphasis on the Archi* cs of the Republic of SlovcnEa Arhivi {AMv ves), Ljubljana,, XX/1997, No. 1-2, pp. 17-28 li the field of the p.stccticn of arc.úval ma criáis is cultural heritage, the social c íangM t.flcr _98c '.ind th'. nacpcni nrc of Sin venia in 1991 brought ab'iut ; net? division of archiv?.! materials int public and pi ¿vate mal rrials, and the Í: vision of th. ai chive., into public archives (na'it nal archives, cltic_' and municipal or Ijcal comrr initics at eh i ves, an! other public a chiven) and pri'iatc ji chives if privately-owned enterprises and instituir ns. political p rtics, rclicious communitic:,. associations e.id individual... On March „7, 199*1 at cr sevcrafveirs D» effort and almost th : years of bating the issue, the Sloven* Parliament ; Jdptcd the Law on Archiv;-1 Materials and Archives. In connection with 're new social changes and lew demands of the 'imc. the law speaks abort tht protection or archival Bltural her [age and separates it from other ilems of cultural hci. 'age. Tac new law stricdv ft..lows the guidelines of ihe UNESCO or the rchival Iceula'.ion from 1990, a' woH as the ret omaiieiiaations of the t uro^ -in Union from 1990, p»bl shed in the J94 issue of Die Arenive dci Europliischcn Union. TV a ticlc compares Die new arrliival law and thf actual state of the arthivaj service s in S frvtnia v.id a particular emphasis on the activities of the Archives of the Republic of Slovenia uriucr these ncwcii jmaances.
1 'DC 910.251 .»1 (430)" 194C96" Volker Schockcnhoff, Ph.D., Ffchhochschulc Potsdam Fachbcrcirh Archiv, Btatliothck und Doku mentation. Frirdrich-Ebcr- Str. 4, 5446? Potsdam, Germany Onlv "Cclihalc Confinement"? ■ On the Position of Irvhival Science in the Federal Republic of Germany 1946-1996 Arhivi (Archives). Ljubljana. XiXjl996, No. 1-2 pp. 4"* 52 The author presents the situation over the last fifty years in the field ef archival science in the Federal Republic of Germany. He critically reviews the works of Urcncckc, t.ccsch und J. Papritz. whrch arc particularly important for the development of German archival science. Later in his articic, he focuses on ihe itioie contemporary literature on archival science, which, however, still legilimalises its most important premises according to the oldc. standard work»' The a-tide alsc deals with the issues connected with the appraisal of aichival materials. The author proposes the liberation of archival .scicnce from its 'celibate confinement", the development of archives into houses of history, and lha*. efforts be made to establish a better connection between the archival science and its scicniillc environment.	1'DC 9.30.251 (497.4)'347.78 Andrej Zupunfif, B of Law, Legal Advisor at the Agency for ihe Protection of Authors' Rights of Slovenia, Member of the Expertise Group of the Countries of Middle and Eastern Europe for Author*' Rights by the Euiopean Commission DG XV. Avtor.ska i.gcncija za Slovcnijo, Slcvcnska cesta 47 1000 Ljubljana, SLO The Use of Archival Materials und the Protection of thcRignts or Authors Arhivi (Archives), Ljubljana, XX/1997, No. 1-2, pp. 39-40 In his article, the author attmnts to present ihe p. obi cm í connce'.cd with the use of these archival materials which, according tc the new Slovene law oh authors' and similar rights fall under the category or authers' work After .%hort introductory explanations of what the lam "authors' works" encompasses, how thev arc protect«) and vho has the competencies to enforce such prolcoion, the author deals with the problem of the extent lo which ihe law allows the reproduction of su':h archival malm Js, and the users' acces ¡ le it. He also deals wiih 'he stipulations governing film archival materials and with some demands lhat the holdc.s jf authors' righis can, according to the new law place before the archives. A( the -rd of his articic the author attempts tc offer some answers to' the question of how ra handle archival material classified a< author's work in practice, and describes seme examples in which not only immediate trespassers, but also the archives could be held responsible for the violation of author's riphls and liable lo the payment of compensation lo the author.
UDK 930.251 ;6SI.327.6 Jožo lvanovic.jrhiv.it. Hrvatski državni arhi\\ Zagreb. Marulieev trg 21. 1000" Z.igreb. Hrvaška Neka t pri p gl :di na digitalizacijo arhivskih dokumentov Arhivi XX/199? .št. 1-2, .str. 53-58 DigitSlzacija slik jc en" izmed področij informacijske tehnologije, ki vse bolj privlači ™o7omosi arhivov, Razen tei;a, da konkurira tradic.onalnim iehnikam, kot npr, r.iikrofilmarju. ponuja tudi dodatne možnosti (lažja dostopnost. veeje možnosti ob-aelave ii d.), vse to pa je treba upoštevati pri izboru gradiva za digitalizacijo. Pri t:m so tehnične lastnosti naprav in samih digitalnih slik, ki jih opisujemo, le eden izmed dciavnikov, k' vpliva na uspešnost Higit*lw^cijc v arhivu. Enako pomembno je določiti okv!rt v katerem se opravlja diritalizacra, Ta okvir vključuje organizac- o dela v arhivu in konceptualna vp risanj a. k; temeljijo na upoštevanju lastno.;ti in funkeij dokumentov, ne glede na obiiko. v kateri se zapisana.	UDK 930.251.01 [71 ):6S' .3 Litcianr Dtiranti. Profenor, Associate Dean of Arts (Budg~t Planning and Research) Office of the Dean of Arts I8b6 Main Mall Buchanan 0 130, The University of Brtish Columbia Vancouver, B.C Cannada V6T IZ1 H "ether MaaNeil. Frofas w. Master of Archival Studies. School of LiSSyJ Archival and Information Studies S31-1956 Main MallJ The University of British Columbia Vancouver. B.C Cannada V6T 1 Zl Varovanje integritete elektronskih dokumentov; Poročilo o raziskovalnem projektu magistrskega programa arhivistike na Univerzi Britanske Kolumbije ArhiJ XX/199"7, št. 1-2, sir. S9-71 Raziskovalni projekt, ki ga trenutno izvajamo v okviru magistrskega programa arhivistike na Univerzi Britanske Kolumbije, se ukvarja z idcntificiran'.em in definiranjem zahtev po ustvarjanju, upravljanju in hranjenju zanesljivih in avtentičnih elektronskih dokumentov Članek poroča o raziskovalnem projektu, or-uje njegove cilje in metodologijo, povzema konceptualno analizo projekta in predstavlja dosedanje najpomembnejše ugotovitve.
UDK 351 87(497,4 Štajerska)" 14/16" Boiu: Hcilcman, m.r Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 2.2000 Maribor. SLO Struktura pravosodnega sistema na Štajerskem v 15 .16. in 17, stoletju Arhivi XX/'997.št. 1 2. str, 72-8"? Avtor v sestavku razpravlja o strukturi pravosodnega sistem p na Štajerskem, Paradi specifičnosti obdobja poleg strukture sistema prikazuje še okoliščine, ki so privedle do stanja na strukturalni ravni V sestavku je poleg predstavitve pravosodnega sistema mogoče nati še droNre v zvezi s sx!nc oblastio, delovanjem kazensko ti ravne g a sistema, prcclcu virov in litera:ure.	UDK 352(497 J Slovenko primorje)"1918/54" Ncvrnka Troha, dr.. Inštitut za novejšo zgodovino. Kongresni trg L 100C Ljubljana SLO Uprava v Slovenskem Primorju 191 S-1954 Arhivi XX/1997, št 1-2, str. 88 102 Članek jc pn gled uprave v Slovenskem Primorju {območje med Rapalsko mejo in mejo med Avstro-Odrsko in Italijo iz leta 1915 brcz Kanalske doline)^ večinoma na podlagi navedene literature. Slovensko primorje v letih 1918 do 1954, ko je bila začrtna današnja meja med Italijo tn Jugoslavijo (Slovenijo) jc imelo včasih med eboj zelo različne upravne ureditve. Ti' so delovale italijanska uprava, nemška okupacijska uprava, upiava slovenskega osvobolilnega gibanja, vojaški upravi Jugoslavije in zahodnih zaveznikov Članek obiavnava te različne upravnotcritorialnc in upravni piavnc ureditve.
UDC 93(I.251,01(7I);6S1,3 Luc .ana Diuanti, Associate Dean of Arts Office of the Dean of Arts, 186G Main Mall, Buchanar. ti IS)! Thg University of British Columbia, Vancouver, B.C. Onada V6T lZl Heather MarNril, Professor, School of Library, Archival and I formation Studies, l S3'-1956 Main Mull, The University of British Columbia, Vancouver, B.C Canada V6T lZl Ttic Protection of the Integrity of Klectronie Records- On Overview of the THOMAS ltcseareh Prrjcct Ariiivi (Archives), Ljubljana, YX/I997, No. 1-2, pp. 59-71 The research project currently underway at the University of British Columbia's M.nter of Aichivai Studies Program is directed toward identifying and denning the requirements for creating, handling and preserving reliable and authentic electronic records. This article provide; an overview of ihe research project, outlining its objectives and methodology, summarizing its conceptual analysis, and presenting iis major findings to date.	UDC 930.251:681.327,6 Jozo rt anovie. National Archives of Croatia, Zagreb, ,M anil ice v tW 21, 0000 Zagreh, CRO Some Aspects of the Digital isnt ion of Archival Documents Arhivi (Archives), Ljubljana, XX/1997, No. 1 -2. pp. 53 58 Archives are increasingly paving attention ic the tield of information technology known as digital imaging Besides offering competition to the traditional techniques such as microfilming, digital imaging also offers several additional possibilities (easier access, a larger secpe of processing possibilities, etc.), all of which should tx considered when the material fo- digitisation is selected. "Hir teehnira) eharaeteristies of the mach'nes and digital 'mages describ:d in the aniele are only one of the sets of factors that influence successful archival digitalisation. A nc less impc.!ant factor is defining the frameft'erk in which the digitisation can be applied which includes the organisation of work in the archives and conceptual questions based on the charactcristies anu functions of documents, regardless of the form they are written in.
\'DC 352(497.4 Slovcnsko primorje)"¡91S/J4" NevenkaTroha. PIi D lnstiiuic of Modem History, Kongresni trg I, 1000 Ljubljana, SLO The Admin is! ration in tile Slovene Littoral R. g in from 1918 to 1954 Ariiivi (Archives;, Ljubljana, XX/1997, No. 1-2, pp. SS-102 Based on the quoted literature, the article presents an overview of the administration systems in the Slovene Littoral Region (the arcL between the Rapallc border and the 1915 border between Ausina-Hungary and Iwly, without ihc Kanalska Valley) In the period between 1918 and 19.54, whei, ihr present borderline bc:ween Italy and lormer Yugoslavia present-day Slnvenb) was established the Slovene Littoral Region had very differc.it organisations of administration. In the region, the Italian administration, the administration of the Gentian cccupying forces, 'he administration of the Slovene Liberation Movement, and the military administrations of Yugoslavia atvl the Western allies were all active The article deals with all these different administrative ^boili territorial and ¿.dminislrauonal) legal organisations.	UDC 351.S"?(497.4 §tajerska)"I-i/l6" Bcrui Holcman, M A. Recional Archives of Maribor, Olavni trg 2, 2090 Man wr, SLO TIic .Structure oftlic Judicial Svstcm in Styria in the 15th, 16th and 17th Centuries Arhivi (Archives). Ljubljana. XX/1997, No 1-2, pp. 72-87 In his aniele the author deals wiih the .LrucU'rc of the judicial system in Styria, and due to the spec,fie characteristics of the period, gives an outline of the circumstances which also strongly influenced the siniuure, In addition te giving an overview of the judicial system, the article also contains fragments of insight into the workings of the judicial administration and the criminal judicial system. At the end of his article, the author lists *hc sources and literature on the subject matter
UDK 353(497,4)"1945/63' Brane Kozina, mag,, svetovalec direktorja. Arhiv Republike Slovenije, Zvei-.darska 1. 100C Ljubljana, SLO Republiški uprav ni "rgani v LRf od 1945 do 1963 Arhivi XXVI997..it. 1-2, str. 103-120 Za razvoi republiških upravnih organov v obdobju 1945-1963 je značilna velika nestabilnost v kontinuiteii, obenem pa m ji na centralizacija in koncentraciji oblasti.	UDK 352.9(497.4)" 1945/95" Tatjan;- Senk, arhivistka, Zgodovinski arhiv Liubljana, Mestni trg 27. 1000 Ljnbljaia, SLO Upravni organi na lokalnem nivoju 194^-1995 Arho i XX/1997, it, 1-2. štr 121-127 Prispevek obravnava spremembe v organiziranosti upiavnih organov na lokalnem nivoju. Opisuje razvoj upravnih organov, nj'"iove pristojnosti in orgai .ziranost. Na koncu je seznam upravnih organov in zakonov, k'i določajo njihovo jriftilano pristojnost.
UDK 343(49- 1)" 1930/41" Jelk« MeJik, mag arhiv' tka. Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana, SLO Kazenski postopek n:. Slovenskem -»d leta 193C1 dc 1941 Arhivi XX/1997, št. 1-2, str, 128-13] Pravih za delovanje sodišča ob storitvi kaznivegu dejanju jc nu Slovenskem v zadnjem desetletje pred druge sveiovnc vojne vseboval Zaion o sodnem kazenskem po;to-panjo iz leta 1929, Ta je začel veljati leta 1930 in je z manjšimi spremembami, ostal v uporabi do začetka vojne. V drugem desetletju obsioja prve Jugoslavije jc bilo v ccbti postavliero novo ka žensko pravo; to je končno združilo in poenotilo šest dotlej različnih pravnih podrečii. Pri urejaniu arhivskega gradiva sodišč jc poznavanje leh pravil temeljnega po.nena.	1'DK 9311.251.(410):791.43 Vladimir Sunčic', ;\rhivisi Arhiv Republike Slovenije, Zve^arska 1 i ;XX) Ljubljana, SLO Organizacija In tlelo The international film and television archive Arhivi XX/1997. št. 1 2. str. 132-136 Th- intimat.on^l film and television archive (NFP'A) je bil tistancvljrn leta 1935. Arhiv hram pribhino ?'X).0G naslovov filmov od leta ] 89S do današnjih dn. Na'oge določene z zakjnom [Royal Chanei), so prevzemanje, valorizacija, varovanj-, hran-ba popi^ovar;-: in omogočanje dostopnosti nac;onalne zbirke filmov in tele\i7 "skih programov vseh vrst, ki imajo vrednost kol umetniška dela in so h krni primeri iz zgodovine filma in televizije. Glede na štiri temeljne dejavnost, ki jih opravlja so v arhivu ti oddelki, za prevzem filmov, za popisovanje filmov in videotrakov za dostopnost filmskega in telev;ti' škrga gradivu ter oddelek za fotognfije plakate in i ccnografske predmete.
UDC 352.9(497.4)11945/95) TatianaSenk Archivist Historical Archives of Ljubljana, Weitini trg 27, 1CXX1 LjuMjan^ SLO Administrative liodies at the Lical Level in the Period 1945-1995 Arhivi (Archives), Ljubljana. XX/1997, No. 1-2. pp. 12] 12? A fit' the establish men' of new Yugoslavia in 194i the organisation of administrative bodies on the local level also changcd fundamcally. The iigeaci« representing the state adti,ir, str;ftive atithoriti s became the people's agencies Inch opera I ru actord-ing to tin irincipleof sub rdir.ation.. TMcferioo is cli. rartcriscJ by i ci-ntr 11stic app" r; :ns olj the !>'utc. The rccionl. district, city's, town's, quarter's. ;:nd (in 1947) art t's people's ageneies w re esnblishea. As the late -vished to d'centralise its organisation, the bod.es known as communes were established in 1952, which t;jined pr ,vei st.aQily over tae years. The com.nun: 1 people'scomniiiecs wcrr established, which in 195*j bee,line the'most imp orient 1 )cal authc-ities, U.1I:! f965. the district's people's committed had iiiglici jurisdiciion than the cewimufwl people's comrnitte-i although 'hev were tliroHgho«t this period, slowly losing ihei ■ e ,mpcteriees. Still, in the priiivi from 1945 to 19c5, the district; were ih'e nest s able element of authority on the 'acal level. 'n i965. the communes became the only authority en the local level. These were led bv 1 he communal assemblies from "963' onwards. In 19^4. the communes were abolished, and their competences tr nsferred to jdmini strati ve bodies. In the sane year, the crmm.ines weir .re-established as municipality. T ese ire. however, no longer state administrative bodies, but c^rry out the functions of local wlf-jftsnajemwit.	UDC 953(49"'.4)" 1945^63" Brane Kozina, M.A., Manager's Advisor, Archives of the Republic of Slovenia, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana, SLO The Admin'strational Authorities in the People's Republic of Slovenia in the Period 1*45-196? Arhivi (Archives) Ljubljana. XX/1997 No. 1-2, np. 103-120 The period bttwten 194S and 1963 can t>e divided into two penods, the first from 1945 to 1953 is called the period of administrative socialism, and the second from 1953 to 1963 is called the peiioc of socialist demr>cracy. The en,ire period is characterised b\ a great instability in the continuity of the deve lopnient of the republics" administrative ageneies, llthough at the ¡.ame nme we can observe a considerable political siabilitv. The per';>d i; characterised by numerous reorganisations of governments and executive councils, changes in the urisdiciions of certain ministries and secretariats, the abolishment of several government b xJic. ane the establishment of new Dnes
UDC 93(1.251(410) 791.43 Vlad oir Suncic, Archivist Archives of the Republic of Slovenia. Z\C7d;irska I. 1000 Ljubljana, S' O The Organisation and Activities of The National Film and Television Arsftive Arhivi (Archives). Ljubljana. XX/199". No. 1-2, pp. 132 136 The National Film and Television Archive (NFTVA) was founded in 1935 and keeps ahottt 2(X).WK) films, the oldest ol which date back to 1895. Its activities were defined by law (Royal Charter), and include the transfer, appraisal, preservation, management, description and accessibility of the national collcction of all kinds of films and television programmes of artistic value, and waicn arc examples from the history of film and television as well. With regard to its lour major activities, the NFTV\ has the following rour sections: the section for the transfer of films, the section for the description of films and video tapes, the section for accessibility of film and television materials, and the department for phongraphy, placards and sccnographieal ucms. 'l"he con.ervation centre for the prejervation of film ,ind television inateiials in Berk hamsted hurbvitrs a laboratory and film .storage areas. The centre aims at longstanding preservation as well si the accessibility of lllm materials.	UDC 343(497.1 )"193(V41" Jelka Melik. M.A , Archives of the Republic of Slovenia. Zvezdarska 1. 1000 Ljubljana, SLO Penal Procedures in Slovenia from 19^0 to 1941 Arhivi (Archives). Ljubljana. XX/1997. No. 1 2. pp. 12S-131 In the last deeiide before World War 11 tht rules governing court proceedings pertaining to crimmal offences were set in Slovenia by 'he Law or Judicial Criminal Proceedings, passed in 1929. The law came into force in ¡930, and was, with only slight changes, implemented until the beginning of the war. In the second cecade of the First Yugoslavia, a completely new criminal law was administered which finally united and homogenized six, up until then, different legal fields The knowledge of the se nilti is of paramount importance in the am ngement < >f archival materials of courts.
ARHIVSKO DRUŠTVO SLOVENIJE 1000 Ljubljana- Zvezda rs ki t ultra 1 telefon- (061) ¡251-222, ¡211 266 ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU 3rKX) Celje T>-g celjskih knezov I O telefon: (063) 484-303, 484-304 telefaks. (0631484303 Enota Mrjava vas Mrzla m «J 21 a 8262 Krika vas
POKRA HNSKI ARHIV KOPER
¿000 Koper, Goriški: ulica 6 telefon: '066) 271-824 telefaks '066)24978 Enota Piran
6330 Piran, Župančičeva 4 telefon: (066) 746-824, 746-825 ŠKOFIJSKI ARHIV KOPER ^000 Koper, Trg revolucije 11 telefon: (066)2,
ZGODOVINSKI ARHIV LJUBIJA NA
100C Ljubljana, Mestni trg 27, p.p 371 telefon (06fl 1310-/66
telefih: (06!) 1264303
E-p ni ta: Žiga Ze lezn ik(^gu es t. am e.s. s i
Enota za Gorenjsko
4000 Kranj, Stritarjeva ulica 8
telefon: (064)22!
telefaks (0*4)224448
Eituta za Dolenjsko in Belo krajino
8000 Novo mesto, Skali ckega }
telefon: (06«) 322 163
telefaks: (068) 322163
Enot" Škofji IjOki
42 2C Škojja Lika Blaževa ulica 14
telefon: (064)621-390
Enota v Idriji
5280 Idrija, Prelovčeva ulica 2 telefon: '065) 71-416 NADŠKOFIJSKI ARHIV 1JU1UJA NA loOO Ljubljana, Krekov trg 1 telefon: (061) 133 7 044 POKRAJINSKI ARHIV AfA RIBOR 2000 Marioor, Glavni trg | tel?fon: 1062j 26-87i telefaks: (062)222564 E-pošta: Parntub(a}ext, uni-mb.Si
Enota m koroško območje
2390 Rnvm mi Koroškem, Na g rimu 1
telefon: (0602) 2,1-529
Enota ¿a pomursko območje
9220 Lendava, Kovačeva ulica 28
telefon: (069) 75-844
Mednarodni inštitrt arhivskih znanosti
2000 Maribor, Glavni trg 6
telefon: (062) 28 622
tetefah,: '062) 222 564
t po.ha: iias(a)ext.'jtU mb.si
ŠKOFIJSKI ARHIV MARIBOR
2000 Maribor, Koroško cesta 1
telefon. (062) 27-090
POKRAJINSKI ARHIV V NOVI GORICI
1000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kur del ia 3
telefon. (065)27-737, 27 564
Telefaks: (065) 27738
ZGODOVINSKI iRHIV V PTUJU
2210 Ptuj, Muzejski trg I
telefon: (062) 7/1-619
I- tetah: (062) 7/8284
ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE
1000 Ljubljana, Zvez.durska ulico 1, p.p. 70
telefon: (0C1) 1211-222, ¡25} 266 :25I-308
telefaks. (061) 216551
F- pošta: A rs(a)a rs.sigov.nmi1. s i
E-pošta: Vladimir.Zumer(a)gi'est. ame*.si
Referat za dislcci rano arhivske gradivo I
100C- L¡ ubij ana, Tomšičeva ulica 5
telefon. (061) 223-460
ln00 Liubljana, Kaminskega ulica 11
teiefon. (061) 1310-152
Referat za dislocirano arhivsko gradivo II
1000 Ljubljana, Kongresni trg 1
telefon: (061) 1256 ¡52
Arhivski center za strokovni razvoj
1000 Ljubljana, Tomšičeva ulica 5
telefon: (061) 1259- 318
telefaks: '061)1761,43
E-pošta: Ars(d)ars.sigov.mail.si
ARHIV MI H IS TRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE
REPUBLIKE SLOVENIJE
1000 Ljubljana, Trdinova 8
telefon: (06!) ,117-990