GrosuPlj'e (centrala) sP 908 I NflŠ KRAJ g 2001 3 352(497.4 Dobrepolje) § 110168, 5 š kraj letnik VII, št. 5 maj 2001 Turnir generacij ob 40-letnici rokometa v Dobrepolju Lepo sobotno popoldne, 12. maja, smo na igrišču na Vidmu spremljali zanimiv športni dogodek. Rokometni klub Dobrepolje je priredil TURNIR GENERACIJ ob 40-letnici rokometa v Dobrepoljski dolini. V prijateljski tekmi sta se najprej pomerili mladi ekipi iz Dobrepolja in Ribnice, sledila je tekma veteranov iz Krmelja indomačini. Turnir je spremljalo tudi nekaj nekdanjih igralcev, ki so igrali v rokometnem klubu Partizan Dobrepolje, ustanovljenem leta 1961. Stran: 21 Na fotografiji: Julij Vidmar, Pavle Perhaj, Janez Zabukovec, Jože Miklič, Toni Fink, Jože Zevnik, Stane Zevnik, Zvone Tiselj in Pavle Zevnik Župan Anton Jakopič: "Jakličev dom naj bo ponos vseh občanov naše občine" "Če bo vse po sreči, bo odprtje dvorane prav ob deseti obletnici osamosvojitve, kar bo prav gotovo lep prispevek k temu prazniku," pravi župan v svojem prispevku, v katerem pojasnjuje nekatere stvari o Jakličevem domu. ■► Stran: 2 Iz vsebine Svetniki so na seji potrdili mandat novemu članu Občinskega sveta To je Marko Marolt z liste nekdanje SKD. O tem in o ostalih sklepih 24. seje Občinskega sveta na strani 3. EVR0P0H0D 2001 Skok v drugačen svet vokalne skupine Mavrica Florjanova nedelja v Ponikvah Ivan Grandovec: Državna ljudska šola Gasilska tekmovanja v letu 2001 Letna konferenca Društva upokojencev Pogovor z Julijem Vidmarjem PŠ Kompolje na državni reviji ljudskih pesmi v Rogaški Slatini Prvi dobrepoljski turnir v taroku Nogomet Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec junija 2001. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu. 120010168,5 Jakličev dom naj bo ponos vseh občanov nase občine Naša največja investicija v občini prav gotovo zasluži mnogo pozornosti in bomo o njej še pisali. Gradnja poteka v mejah možnega. Če bo res vse po sreči, bo odprtje dvorane ravno ob 10. obletnici osamosvojitve, kar bo prav gotovo lep prispevek k temu prazniku. Če bo tako, bomo o tem napisali več v prihodnji številki. Danes pa bi rad v zvezi z Jakličevim domom vsem jasno in glasno razložil nekatere stvari, ki so dejstvo in je prav, da ste o njih vsi seznanjeni. Slišal sem namreč, da se pojavljajo različna ugibanja in namigovanja. Nekateri, ki samo premišljajo, kako bi občini, in s tem sami sebi, še bolj škodovali, pa bi radi iz vsake stvari naredili afero. Jakličev dom, kot veste verjetno vsi, se je gradil med leti 1937 in 1939 v organizaciji župnije oziroma župnika Antona Mrkuna na župnijski zemlji. Res je, da so ga gradili vsi župljani. Zbirali so material in denar. Še bolj kot z denarjem so pomagali ljudje s prostovoljnim delom. Gradnja, kot smo videli, zaradi tega ni bila najbolj kvalitetna, vendar je dom služil svojemu namenu. Projekt kot tak pa je bil zelo velikopotezen in vse hvale vreden. Namen tega doma pa je bil v vsakem primeru, da bi služil ljudem, da se bodo v njem zbirali in se kulturno udejstvo-vali. Že takrat je bilo načrtovano, da bo služil za vse prireditve, ki se bodo odvijale v kraju, bodisi v cerkveni organizaciji bodisi v organizaciji koga drugega v občini. Uradno pa je bil dom seveda župnijski. Značilnost tega doma je bila tudi ta, da nikoli ni bil dograjen. Zgrajen je bil samo do polovice. Po prvotnih načrtih je bil še nekoliko večji, kot smo ga zgradili zdaj. Ker ni bil dograjen, tudi ni bil nikoli vrisan v kataster. Po katastru je bila to še vedno njiva oziroma travnik. Po vojni je dom prešel v upravljanje državnih institucij. Nekaj časa ga je upravljala občina pa kulturna skupnost pa Krajevna skupnost, vendar Jakličev dom ni bil nikoli z nobeno odločbo podržavljen, nacionaliziran. Bil je tako rekoč na črno dodeljen drugim upravljavcem, odvzeta je bila samo njiva parcela okoli Jakličevega doma. Dom je bil uradno ves čas last župnije. Bivša grosupeljska občina je to tudi ugotovila in hotela sledi zabrisati. Zato je leta 1994, že po sprejemu zakona o denacionalizaciji, na hitro, brez pravne podlage, dala vrisati dom v kataster. Vpisala ga je na svoje ime, tudi z namenom, da bi bil, kot del skupnega premoženja, predmet delitvene bilance, čeprav smo se pozneje nekoliko drugače dogovorili. Denacionalizacijski postopek pa je ponovno pokazal, da dom sploh ni bil nikoli odvzet in ga ni potrebno vrniti, bil je last župnije. To je nesporno dejstvo. S tem dejstvom je bila seznanjena tako župnija kot občina. Mi pa smo seveda želeli, da se s tem Jakličevim domom nekaj naredi, da ne Jakličev dom - pogled z igrišča bomo imeli razvaline na sredi Vidma. Če bi dom ostal v lasti župnije, bi ga morala prenavljati ali na novo graditi župnija, ki ga pa kot takega ne potrebuje. Obnova ali novogradnja pa bi predstavljala za župnijo velik zalogaj in bi se obnova zelo zavlekla, zato bi še dolgo stal na pol dograjen. Moram pa resnici na ljubo reči, da so bili nekateri prepričani, da naj bi dom ostal v lasti župnije, ne glede na vse posledice. Dokaj močne so bile tudi obratne želje nekaterih posameznikov, ki so mislili, in nekateri še danes mislijo, da se nam z župnijo ni potrebno dogovarjati, ampak se lahko kar naduto obnašamo, kot v polpretekli dobi, češ saj je vse naše. V obeh primerih bi dom še dolgo ne bil na novo zgrajen, saj bi se lahko prepiranje in tudi tožarjenje vleklo še leta in leta. No, prevladalo je spoznanje, da ohranimo dobro sodelovanje župnije in občine in da je najbolje, če župnija dom podari občini tudi uradno. Občina ga namreč ne bi mogla ne graditi ne obnavljati, če ne bi bil občinska last, župnija pa tudi ne bi mogla zbrati toliko sredstev. Pri tem moram poudariti, da imamo župnika, ki je situacijo zelo dobro razumel in se odločil v korist tega dobrega sodelovanja, v korist ljudi in napredka. Leta 1998 sva podpisala uradno pred notarjem overjeno pogodbo, s katero je župnija podarila Jakličev dom občini, s pogojem, da ima župnija pravico do uporabe dvorane in pomožnih prostorov za prireditve, ki jih organizira župnija. To je na primer miklavževanje ali kakšna proslava, predavanje ali kar si že bodi. In kaj je bilo in bo s stanovanji v Jakličevem domu, ki očitno nekaterim burijo domišljijo. V starem Jakličevem domu so bila tudi tri stanovanja, ki jih, tudi v primeru, če bi bil dom v preteklosti nacionaliziran in bi ga sedaj vračali, ne bi mogla obdržati občina. Ta stanovanja bi bila v vsakem primeru vrnjena župniji, ker ne predstavljajo prostorov, ki bi se jih lahko opredelilo kot prostori javnega pomena. Ker torej dom ni bil nikoli župniji odvzet in ga je župnija občini podarila, in s tem občini omogočila, da je lahko pričela z gradnjo, smo se, v znak te dobre volje, na obeh straneh, v pogodbi o prenosu lastništva zavezali, da bomo tudi v novem Jakličevem domu naredili eno stanovanje, ki bo brezplačno oddano v upravljanje župniji. Kdo in kaj bo stanoval v tem stanovanju, pa je stvar župnije. Koliko bo pobrala od tega najemnine oziroma je ne bo nič, je tudi stvar župnije. To pa ne pomeni, da stanovalec ne bo plačeval svoje elektrike, kurjave in vseh ostalih stroškov tekočega vzdrževanja. V Jakličevem domu bo to tudi edino stanovanje (približno 80 m2) od skupno 3.000 m2 površin namenjenih javni rabi. V nekem smislu je tudi koristno. Če v tako velikem objektu nekdo stanuje, lahko hitro ukrepa v primeru kakšnega požara ali kaj podobnega. Osebno mislim, da je bila celotna zadeva okoli lastništva izpeljana tako, da bo v največji možni meri koristilo vsem občanom občine Dobrepolje. Ob tem se je izkazala tudi visoka stopnja zavesti, da je vse, kar počne občina in kar počne župnija, v dobro vseh prebivalcev občine, in tako je prav. Vse, kar se v kraju naredi, v kraju tudi ostane in je za kraj in za ljudi bolje. Naredimo pa tako, kot se v dani situaciji najbolje da. Nagajanje tistim, ki hočejo delati, in oviranje dela samo zaradi politike ali neumnih principov, pa nikoli ne bo prineslo napredka. Nesmiselna delitev iz preteklosti in razdvajanje ljudi je velika neumnost in nesmisel. Vsi si želimo, da bi bilo ljudem lepše in bolje in tudi Jakličev dom naj bo tisti povezovalni element, ki nas ne razdvaja, ampak združuje in kulturno bogati. Ob vsem tem se mi zdi še posebej važno, da dom čim prej zaživi in se začnejo v njem odvijati dejavnosti, za katere je namenjen. Samo zidovi ne bodo kaj prida koristili nikomur. Jakličev dom naj bo živ spomenik našemu rojaku Franu Jakliču in ponos vseh občanov naše občine. Vaš župan Anton Jakopič 24. seja Občinskega sveta Dobrepolje MARKO MAR0LT - NOVI ČLAN OBČINSKEGA SVETA Na 22. seji OS, 8.5.2001, so člani OS potrdili mandat novemu članu Marku Maroltu. Pravico do mandata mu je dodelila občinska volilna komisija z ugotovitvenim sklepom, potem ko je Janez Kralj nepreklicno odstopil s funkcije člana Občinskega sveta. Vendar pa omenjena točka ni minila brez zapletov. A. Palčar je trdil, da niso podani vsi razlogi, da bi se postopek lahko izpeljal korektno v skladu s statutom in zakonom. Nekateri svetniki so opozorili, da niso bili seznanjeni z zapisnikom volilne komisije oziroma s podpisano odstopno izjavo. Razprava je pokazala, da je bil postopek v skladu z zakonom, ne pa tudi s statutom. Ker je veljavnost zakona nad statutom, je večina svetnikov glasovala za mandat, vendar hkrati zadolžila občinsko upravo, da v najkrajšem času izpelje postopek uskladitve statuta z zakonom. Ob razpravi o zapisniku pa je Franci Žnidaršič predlagal, da bi zaradi boljše in pravočasne obveščenosti člani Občinskega sveta dobili vse zapisnike odborov in komisij, ki jih je imenoval Občinski svet, poleg teh pa tudi zapisnike svetov javnih zavodov. Predlog so podprli tudi ostali svetniki. JAKLIČEV DOM PRVA FAZA BO KONČANA DO 20. JUNIJA Tajnik občine Anton Rus je pripravil izčrpno poročilo o investiciji, ki jo je imenoval rušenje, nadomestna gradnja in dozidava Jakličevega doma. Novi terminski plan predvideva, da bo prva faza zaključena do 20. junija. To pomeni dokončanje dvorane s spremljajočimi prostori in s potrebno opremo ter izvedbo zunanje ureditve, ki bo omogočala normalen dostop do dokončanih prostorov. Svetniki so bili seznanjeni tudi z oceno stroškov za projektno izvedbo razsvetljave, ozvočenja, audio in kinoopreme. Ker so vrednosti visoke, bo potrebno opremo za instalacije izvajati fazno v okviru finančnih zmožnosti. Stroški se bodo nekoliko povečali tudi zaradi tapeciranih sto- lov, prvotno so bili namreč predvideni leseni. Ker ne bo več balkona, bo v dvorani nekoliko manj sedežev, okoli 240. SPREJEM ZAKUUČNECA RAČUNA, NEKATERIH CENIKOV IN PRAVILNIKA Župan je pojasnil nekatere postavke, ki jih je na prejšnji seji izpostavil predsednik nadzornega odbora Stane Škulj. Dodatno poročilo o porabi sredstev pri uporabnikih nadzorni odbor do začetka seje še ni posredoval, kljub temu so svetniki zaključno poročilo potrdili. Člani sveta so sprejeli Pravilnik o dodeljevanju sredstev za sofinanciranje ureditev pašnikov (objavljen v nadaljevanju), cenik za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev (objavljen v nadaljevanju) ter sklep o določitvi najvišjih cen vzgojno-varstve-nih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje - WE Ringaraja. V zvezi z določitvijo cen v vrtcu Ringaraja so svetniki sprejeli sklep o povečanju ekonomske cene za jasli. Povišanje je po mnenju ravnatelja šole nujno, ker z dosedanjimi cenami ne morejo pokriti najosnovnejših stroškov. Kot najvišjo ceno vzgojno-vars-tvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje se od 1. 9. 2001 določi za: - dejavnost vzgoje in varstva otrok prve starostne skupine v znesku 62.000,00 SIT. Za ostali dve skupini se stanje ne spremeni. Za dejavnost vzgo- je in varstva otrok druge starostne skupine ostane znesek 45.760,00 SIT, za dejavnost male šole do uvedbe 9-letne osnovne šole pa 16.648,00 SIT. RAZLIČNA IMENOVANJA IN PRISTOP K REGIONALNO RAZVOJNI AGENCIJI LJUBLJANSKE REGIJE V Svet zavoda Zdravstveni dom Grosuplje sta bila na podlagi Komisije za volitve in imenovanja imenovana Antonija Pugelj in Janez Pavlin, v Svet Centra za socialno delo pa Darja Kline. Svetniki so sprejeli načelno soglasje, da pooblastijo Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije za pripravo regionalnega programa za našo občino. Posebej se bodo dogovarjali o financiranju, ko bodo dobili kaj več informacij. INFORMACIJA ŽUPANA 0 UREJANJU PROSTORSKIH ZADEV Župan je seznanil občinske svetnike o navodilih Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z izdajanjem lokacijske dokumentacije. Minister se sklicuje na zakon iz leta 1985, po katerem lahko investitor najame katerega koli urbanista, da mu izdela lokacijsko dokumentacijo in jo odda na upravno enoto. Do sedaj je za občane to urejala občina. Po županovem mnenju je novo navodilo ministrstva izigravanje zakona in poseg v pristojnosti občin. Občini bi morala ostati pravica do priprave lokacijske dokumentacije ali vsaj do soglasja. Sicer pa naša občina še vedno pomaga občanom pri pridobivanju lokacijskih dovoljenj. O tem problemu bo občinski svet še razpravljal. VPRAŠANJA IN POBUDE JOŽE PUGEU je vprašal, kako daleč so priprave za pridobitev projektne dokumentacije za mrliško vežico v Strugah. Odgovor: Trenutno čakajo na odločbo o spremembi namembnosti zemljišča. FRANCI ŽNIDARŠIČ glede na hitro spreminjanje strukture prebivalstva v Dobrepolju misli, da bi bilo smotrno misliti na izgradnjo kolesarske steze, naprimer ob cesti Videm - Kompolje ali kje drugje. Župan misli, da bi bila kolesarska steza ob vseh investicijah prevelik finančni zalogaj, saj bi bil potreben odkup zemlje, gradbeno dovoljenje itd. Ideja bi bila izvedljiva na dosedanjih pomožnih javnih poteh naprimer ob hribu v Podpeči ali Podgori. Dolgoročno je to zanimiv predlog, vendar so možne tudi druge rešitve v okviru projekta Po poteh dediščine. Franci Žnidaršič je spomnil tudi na sklep OS v prejšnjem mandatu, da občina kandidira na razpisu za sredstva za izgradnjo doma upokojencev. Župan je odgovoril, da naša občina ni bila izbrana. V zvezi s tem pa se odpirajo druge možnosti. Država bo zgradila nov invalidski dom v Ponikvah, na Vidmu pa je načrtovana izgradnja doma za starejše občane v okviru karitasa in župnije. IVAN GRANDOVEC je vprašal, kaj nameravajo narediti z grbinami na križišču na Cesti. Tajnik občine mu je pojasnil, da je kmalu po montiranju bila ena od grbin demontirana, ker je motila stanovalce bližnje stanovanjske hiše. Ena od možnih rešitev je postavitev grbine nekaj metrov v smeri proti Zdenski vasi. ALOJZ ERČULJ pa je vprašal, kaj je z materialom na Štiho-vem vrtu. Odgovoril mu je tajnik Anton Rus: "Material je bil namerno deponiran za razne potrebe, ki se pojavljajo, in bo odpeljan postopno." ALOJZIJ PALČAR je posredoval občinski upravi vrsto pobud in vprašanj v pisni obliki. Tudi odgovore želi dobiti v pisni obliki, posredoval jih je tudi za objavo v Našem kraju. Omenjene pobude in vprašanja bodo objavljena v naslednji številki, skupaj z odgovori župana. M. Steklasa Člani OS si z zanimanjem ogledujejo načrt za Jakličev dom Na podlagi 12. in 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ter o urejanju pokopališč (Ur. I. RS, št 26/90), 20. , 21. in 34. člena Odloka o pokopališkem redu na območju občine Dobrepolje (Ur. I. RS, št 36/96) ter 16. člena Statuta občine Dobrepolje (Ur. I . RS, št 37/99) je občinski svet na svoji 24. redni seji dne 08.05.2001 sprejel CENIK za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev S tem cenikom so določene cene najema grobov na osnovi Pravilnika o ureditvi pokopališč in o merilih za oblikovanje cen za najem grobov in ostalih pokopaliških storitev (v nadaljnjem besedilu Pravilnik). 1. V ceni najemnine posameznega groba so zajeti stroški iz 2. člena Pravilnika. Višina najemnine z vključenim 8% DDV so sledeče: * za enojni grob * za dvojni grob * za trojni grob * za otroški grob * za žarni grob 3.000,00 tolarjev 5.000,00 tolarjev 6.000,00 tolarjev 3.000,00 tolarjev 3.000,00 tolarjev 2. Pokopališka pristojbina, ki se zaračunava v enkratnem znesku ob prvem pokopu (za nov grob) je sledeča: * za enojni grob * za dvojni grob * za trojni grob * za žarni grob 8.000,00 tolarjev 10.000,00 tolarjev 12.000,00 tolarjev 8.000,00 tolarjev 3. Cena uporabe mrliške vežice in prostora za svojce na Vidmu je 15.000,00 tolarjev, z vključenim 8% DDV. Cenik stopi v veljavo, ko ga sprejme Občinski svet. OBČINA DOBREPOUE župan Anton Jakopič Razum ima orjaške mišice, za vrednote pa je dostikrat step. Einstein Pošten človek je le tisti, ki je tudi v srcu pošten, in ne tisti, ki se samo pred ljudmi lepega dela. Trstenjak Besedo je treba vzeti vsem, ki skušajo s pomočjo šole prilagoditi ljudi razmeram, namesto da bi skušali prilagoditi razmere ljudem. H. P o zamik Na podlagi 16. člena statuta občine Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 37/99) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 24. seji dne, 8.5.2001 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE PAŠNIKOV 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za ureditev pašnikov iz proračuna Občine Dobrepolje. 2. člen Višino sredstev, namenjenih sofinanciranju ureditve pašnikov, določi Občinski svet z odlokom o proračunu občine za tekoče leto. 3. člen Upravičenci do sredstev za sofinanciranje ureditve pašnikov so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z živinorejo in imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini Dobrepolje. Upravičenci pridobijo sredstva za sofinanciranje ureditve pašnikov pod pogoji, določenimi z razpisom. Razpis mora vsebovati: - namen, za katerega se sredstva dodeljujejo, - višino razpisanih sredstev, - pogoje za pridobitev sredstev, - rok za vložitev prošenj, ki ne sme biti krajši kot 15 dni od dneva objave. 4. člen Za dodelitev sredstev za sofinanciranje ureditve pašnikov lahko kandidirajo le upravičenci, ki načrtujejo ureditev pašnika na zemljišču, ki ne sme biti manjše od 1,0 ha. V primeru, da gre za razširitev že obstoječega pašnika, pa mora biti površina, ki se na novo ureja, najmanj 0,5 ha. V pisni vlogi mora prosilec navesti podatke o parcelni številki, površini, kulturi in razredu parcele, na kateri načrtuje urediti pašnik in priložiti mapno kopijo v merilu 1:5000 ali 1:2880 in popis materiala, ki ga pripravi lastnik ob pomoči svetovalne službe. Višina dodeljenih sredstev je odvisna od površine pašnika, višine razpoložljivih sredstev in števila prosilcev. Prednost imajo prosilci, ki še niso prejeli sredstev za ta namen. 5. člen Upravičenec, ki so mu na osnovi razpisa sredstva odobrena, mora z Občino Dobrepolje skleniti pogodbo, v kateri se zaveže, da bo sredstva porabil namensko. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti sredstva skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Površine urejene s pomočjo sofinanciranja iz sredstev občinskega proračuna, mora prejemnik za pašo koristiti najmanj 5 let. V nasprotnem primeru mora površine oddati drugemu koristniku ali pa sredstva v celoti vrniti v proračun občine, razen v primeru prenehanja dejavnosti zaradi višje sile (smrti ali bolezni). 6. člen Vloge obravnava odbor za kmetijstvo, ki poda svoje mnenje, župan pa na podlagi mnenja odbora s sklepom potrdi dodelitev sredstev. 7. člen Morebitne pritožbe na sklep obravnava Občinski svet. 8. člen Pravilnik prične veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu. Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič /- { Akcija Evropske popotniške zveze Evropohod 2001 (SLO) Evropohod 2001 je akcija Evropske popoln i š-ke zveze (E W V), v katero se vključuje tudi Slovenija. Evropohod 2001 (SLO) bo pričel svojo pot po Sloveniji 27. maja 2001 na mejnem prehodu Hodoš, kjer bomo Slovenci od Madžarov sprejeli Enrofon. Euro-fon je simbol Evropohoda in je palica, v kateri je nameščen poseben magnetofon, kamor se bodo posneli razni recitali, pesmi, misli.... Po Evropi potuje 12 enro-fonov i/, različnih delov celine ter se bodo konec septembra 200 1 srečali v Strassbonrgn v Franciji. "Naš" Enrofon je začel svojo pot v Grčiji ter se bo preko Bolgarije, Romunije in Madžarske približal Sloveniji 27. maja. Vse do 2 1 .junija bo potoval po slovenskem delu evropske pešpoti. Na začetku bo pot po Sloveniji vodila po evropski pešpoti št. 7 od Hodoša tlo Mačkovca, kjer se stikata E 7 in E 6. Nato bo Euro-fon potoval proti severu pešpoti E6 do mejnega prehoda Radelj, kjer ga bodo prevzeli pohodniki iz Av-s trije. Potovanje čez našo državo bodo spremljale številne prireditve in nastopi, s katerimi se bodo predstavljali kraji, skozi katere bo potekal Evropohod. Namen tega pohoda je namreč poudariti sožitje in povezanost med evropskimi narodi pod skupno idejo Združene Evrope. Zato bo vsak glas ljudi ob stiku z Eurofbnom simbolično segal v center Evrope, ki ga tokrat predstavlja Strassbourg z evropskim parlamentom. Za Eurofon in njegovo spremljavo bo poskrbela Komisija za evropske pešpoti Slovenije ( KEUPS ), ki bo zagotovila stalno spremstvo treh do štirih oseb po celotni trasi Evropohoda 2001 (SLO). Tej osnovni skupini se bodo vsakodnevno priključevale skupine in posamezniki, ki se lahko na katerikoli točki Evropo-hodu 2001 priključijo ali odstopijo. Glavni namen Evropohoda je, da se mu priključi čim večje število pohodnikov, ki bodo dali poseben pečat tej akciji. Evropohod 2001 bo potekal tudi po delu evropske pešpoti št. 7, ki poteka po območju občine Dobrepo-Ije. Na tem delu bo pohod potekal v ponedeljek, 11. junija. Odhod pohodnikov ta dan bo ob 8. uri iz Krke, kjer bo Eurofon prenočeval. Na Videm naj bi pohodniki prispeli okrog 10. ure, kjer bo svečan sprejem. Nato bo nadaljeval pot proti Velikim Laščam (kosilo) in Predgo/.du, kjer bo svečana prireditev in kjer bodo pohodniki prenočevali. ZCS, KE Dobrepolje Andrej Andoljšek Vabimo vse prebivalce občine Dobrepolje, da se udeležite EVROPOHODA, saj ima pohod širši pomen. Župan Anton Jakopič PD Dobrepolje Vabilo na Evropohod 2001 Komisija za evropske pešpoti, katerega sočlanica je tudi PZS (gozdarji, Zavod za gozdove, Turistična zveza Slovenije) obvešča vsa planinska društva, da bo preko Slovenije potekal EVROPOHOD od 27. maja (mejni prehod Hodoš) po E - 7 do Predgoz-da - Mačkove in od tu na sever po E - 6 na Radcljski prehod, kjer se EUROFON preda 21 .junija Avstriji- V Evropsko pohodniško /ve/o (EWV) je vključenih 28 držav Evrope. Za program enotedenskih prireditev EWV v STRAS-BOURGU od 23. do 30. 9. 2001 poteka 10 pohodov z EURO-FONOM iz vseh smeri držav Evrope. Namen tega pohoda je poudarjanje sožitja in povezanosti med evropskimi narodi pod idejo Združene Evrope. Zato bo vsak "glas" ljudi ob stiku z EURO-FONOM, vse spremljajoče prireditve, s katerimi se bodo predstavljali kraji, simbolično segal v center Evrope. Skozi naše kraje bo potoval EUROFON v 24 km etapi 11.6. 2001 od Krke, skozi Videm, Velike lašče na Prcdgozd (Mačkove). Je sicer ponedeljek in delovni dan, a vabim planince, katerim dopušča čas, da se prijavijo za spremljavo vsaj na območju občine Dobrepolje, t.j. od zadnjega ostrega ovinka pred Hočcvjem, kjer se markirana pot (rumeno-rdeči krog) dotakne ceste. Iz Krke gre ob 8. uri, na meji z občino Ivanč-na Gorica bo ob cca 8. uri 20 minut, ko prevzamemo EUROFON ter spremljajoči zastavi SLOVENIJE in EU (tudi zastva občine), gremo pod Sentrumarjcm (677 m) mimojauh ter skozi Laze, Male vasi na Videm. Po sprejemu pred občino, krajšim odmorom gremo ob 10. uri dalje skozi Podpeč, ko pri križišču gozdnih cest na Dulah (markirana steza) Ponikve - kamen vrh), predamo EUROFON s spremljajočima zastavama predstavnikom občine Velike Lašče. Zažcljcna je še na- daljnja spremljava skozi Velike Lašče, Podsmreko, mimo Sv. Primoža in Felicijana, Naredi, Rupe na Prcdgozd. Tu bo organizirana širša prireditev gozdarjev in občine. Naslednji dan, v torek 12. junija, je dan počitka. 13. junija pa gre etapa iz Prcd-gozda na Turjak, Taborsko jamo, Grosuplje. Medtem so bili tudi pohodi PDD na Stari grad - Limberk -Vodice - Sv. Anton; Struge - Sv. Ana- Grmada - Kamen vrh; Raki tnica -Jelenovžleb; Kureščck - Rašca; Kočevska Reka - Gote-niški Snežnik - Gotenica. Vsi pohodi SO bili v ugodnem vremenu, tudi Struge - Kamen vrh. Povsem drugače od vremenskih napovedi (oblak z dvema kapljicama). Nekateri smo se odločili, da preizkusimo, kako izgleda celoten pohod v dežju; imeli pa smo le kratko aprilsko ploho nad Podpečjo. Letošnji pohod na 1289 m ( k >-teniški Snežnik je bil prisrčen po zaslugi polnega avtobusa Primorcev z vrečkami svežih Češenj na vrhu, kraških mesnin na platoju pod vrhom, harmoniko in petjem tervojaškim golažem.,^/ Zveza vojnih veteranov za Slovenijo je tradicionalen soorga-nizator s PD Kočevje; spust v "policijsko" Gotenico pa je itak t*/ strm. Pred izidom 6. številke Naše ga kraja bo 20. 5.2001 na Šmarni gori 31. srečanje MDO 8. Ko-stclski pohod. Opozarjam na IX. Kulturno pot 10. 6.2001 ter 23. 6. 2001 (sobota) na Jelenov studenec, ko PD Kočevje praznuje 50 let (prestavili so ga-iz25. 6.2001)! Za več informacij kličite na objavljeni telefonski številki iz POHODOV 2001, kar je obešeno v omarici na Vidmu in v koči. Alojz Nučič Kultura Skok v drugačen svet vokalne skupine Mavrica Po dežju, ko se nebo še niti ne razjasni in še vedno čakamo na lepše vreme, se iznenada pojavi mavrica. Barvni lok razpreden na nasprotni strani zahajajočega sonca v najlepših barvah, kar jih zazna človeško oko, zariše na še vedno temno z oblaki prepredeno nebo, nam za trenutek polepša naš vsakdan. Vsakodnevno življenje si predstavnice vokalne skupine Mavrica popestrimo z druženji na pevskih vajah in nastopi, ki pa lahko postanejo rutina, če ne stopimo za kratek čas z utečene poti in pokukamo v drugačen svet. Ob priliki smo dobile priložnost za snemanje v čisto pravem snemalnem studiu. Povabljene smo bile k sodelovanju snemanja zgoščenke mlade pevke Andreje Pinotič iz Ptuja, kot spremljevalni vokali skupaj z Vokalnim kvartetom Stična. K projektu nas je povabil estradni pevec Brendi in povabilu smo se z veseljem odzvale. Tako smo ponedeljkove vaje zamenjale za studijsko snemanje. Vstopile smo v svet, ki je bil večini še neznan. Petje v studiu in snemanje je bila nova in za nas še neodkrita veščina. Po krajšem opevanju je sledilo večkratno poslušanje refrena, da smo osvojile melodijo in besedilo. Nato pa se je pričelo snemanje. Preselile smo se v snemalni prostor, si nadele slušalke in na snemalcev znak nekajkrat odpele refren. Po nekaj popravkih je bil snemalec Silvo zadovoljen in snemanje seje zaključilo. Predno smo odšle na zasluženo pi- jačo, smo zapele priljubljeno priredbo popevke Zbudi se, s katero smo navdušile in snemalec nas je prosil, naj se vrnemo v snemalno sobo, da pesem posnamemo. V nadaljevanju smo se dogovorili, da se predstavimo na TV3 v zabavni oddaji Ježek show. Tako smo v petek, 20. aprila na Vrhniki nastopile na prireditvi, kije bila posneta pred številnim občinstvom. Ob prihodu v zakulisje smo s strani organizatorja dobile pojasnila, kdaj nastopamo in kako se moramo postaviti na odru pred kamero. Med čakanjem na nastop smo se imele priliko razgledati po zakulisju, kjer so z nami vred čakali in se pripravljali tudi ostali, vsem znani obrazi. Tako smo navezali stike in s skupino Gamsi, Obvezna smer, se ponovno srečali s Sašo Lcndcro, Stiškim kvartetom, Brendijem, spoznali Korada, Aleksandra Ježa, Slavka Ivančica, Iva Radina, ansambel Tonija Vcrderberja, Alenko Kolman, Rijavca in srečale še nekaj zanimivih ljudi. Celotna prireditev je trajala debele tri ure in pol, vendar je čas v tako pisani druščini zelo hitro minil, saj seje vseskozi dogajalo kaj zanimivega. Seveda pa nismo pozabile dva- krat nastopiti na odru. Naš prvi izhod je bil samostojni nastop s pesmijo Zbudi se in drugi z mlado pevko Andrejo kot spremljevalni vokali s Stiškim kvartetom. Po prireditvi in snemanju smo se na poti domov ustavili na večerji in si jo popestrili s petjem, saj smo bili zbrani za isto mizo sami pevci (fotografija). Izjave posameznih pevk: ŠTEFKA: "Snemanje za TV oddajo mi je pomenilo velik izziv, obenem pa je bila to zame nova izkušnja na javnem nastopanju." MARTINA: "Vse dogajanje od prvega vstopa v snemalni studio pa do glavnega nastopa na Vrhniki je bila svojevrstna izkušnja, še posebej zakulisje med nastopom. Zdelo se mi je, kot bi padle v mravljišče, kjer so se prepletale zadnje priprave na nastope, kot tudi čisto sproščeni klepeti z znanimi glasbeniki" DAMJANA: "Šele na snemanju Ježek shovva sem ugotovila, kako velika razlika je med nastopanjem v takih oddajah in nastopanjem na kulturnih prireditvah. Če tega ne doživiš, enostavno ne moreš verjeti." HELENA: "Snemanje v studiu je bila zame prva in nepozabna tovrstna izkušnja. Ob poslušanju zapete pesmi, za katero misliš, da je odlično zapeta, ugotoviš ogromno napak in nepravilnega petja. To mi je kot članici skupine okrepilo zavest, da je od vsake posameznice odvisno, kako se pesem zapoje." ŠPELA: "Vsaka nova stvar je razburljiva, tako je bilo tudi s snemanjem. Spoznala sem veliko novih ljudi in se ob tem zabavala." MILENA: "Vesela sem, da sem imela priložnost spoznati življenje estrade, ki ima vsekakor svojevrsten pečat." ANITA: "Ko je Vesna ob pisanju članka prosila, da članice skupine povemo svoje mnenje o vtisih delovanja v Vokalni skupini Mavrica v zadnjem času, sem bila kar nekoliko v zadregi, kaj še lahko dodamo k njenemu pisanju, pa naj vendarle dodam sledeče: "Lepo je več kot po 20 letih prepevanja v neki skupini (čeprav lc-ta ni več ista kot ob svojem začetku in je od takrat deležna kar nekaj kadrovskih in drugih sprememb) doživeti še kaj novega, drugačnega, spoznati nove ljudi, stopiti v drug svet, kot je to imenovala Vesna. Mislim, da nas vse Kultura, šolstvo pri tem vodi veselje do petja, kot tudi želja po druženju. Sama bi se rada za razumevanje zahvalila predvsem svoji družini, ki me pri mojem sodelovanju v skupini podpira moralno kot tudi organizacijsko. Upam, da bo tako vsaj še nekaj časa." DARJA: "Bilo mi je všeč, da smo po vseh naših nastopih imele možnost sodelovati in nastopati v programu na TV3. Želim si, da bi v bodoče doživele še kaj podobnega." VIDA: "Super je bilo. Všeč mi je bilo, ker smo posneli našo pesem." Skok v malce drugačen svet je bil za nas prijetno doživetje, po katerem je ostalo kar veliko vtisov. Se vedno bomo stopale po ustaljeni poti, ob priliki pa bomo "v ta malce drugačen svet" zopet vstopile in takrat vam povemo kaj več. Tudi mavrica pride in izgine, doživetje ob pogledu nanjo pa ostane. Spisala umetniški vodja Vokalne skupine Mavrica Vesna Fabjan Državna ljudska šola (nadaljevanje iz prejšnje številke) i. Ztfcon z inr 14. majo is<>'». I, (dri. mk. it. U2 — min. tik. »t 10 li I. 1861*.), ■ iaicrl«, Ml vilaaa. y«k. Š1. 53 — min. «k. s\. Ifi I/, 1. Ihsh.i, l aaurlm m lr»r*mlaJ.J. »afcafra 4»\»m* >•■»•• Hm 14 maja i>*» I. (4>t aak. ll. »I I {Orlivfii »kOfi o ifurfaVih »olah , I HlMM * *m 1 maja !*«.< I, «« m IMMJjilJU M 1 T. H, (0, II, 11, 17, IX. tV :i a Ml IS :» *'. «. W. U, M, «. 7S uk*n* i itn* t*, maja lltot I, !• «»/ >) atletika« b»»*ti ri.crnir ilr*,Hvii*-»*t* /.hum ■'.U|«m \. 0 juvrilh ljuiUkll. šolHh. I, Namen Iti ur«rlfca. Aol. § 1. ioli j» fmlifctM, otrok* nruvem v#T»fcu vra>»j»ti, nusvijnti jim lalrVMaj Mtffi 'i-krhi.VHti jih a |x>trt>hniini inav ■ ■..... in ivMn» drta.vlj.ru. ') I t. V*»kii, Ijiiitabit *<>]*, ki ii»t*M.vi ali vrtlrfitjr .W-*U ali M*JN »h .Irtavt-in , d*>»r1ml> *li nl.emtkih •i friaa || r, 3J. l|, IM IV! C o4M.i la Jl.l I. >. h t aaJaii* aaaaaia aa prt—ga ari \ <■■'-•■ i t g, r. Osnovnošolski zakon iz leta 1869 Revolucionarno leto 1848 ni prineslo na šolskem področju nobene otipljive spremembe. Res pa je, da seje ideje tega leta lahko le začasno zaustavilo, postale pa so resničnost, ko je bil 14. maja 1869 sprejet novi šolski zakon, ki je prinesel velike spremembe, ki so vplivale na hitrejši kulturno prosvetni razvoj avstrijskih dežel. S tem zakonom so se "ustanavljala načela za poučevanje v avstrijskih šolah" - tako seje zakon uradno imenoval. Novosti v šolstvu: * Šole postanejo državne in deželne ustanove. V prvi točki prvega člena državnega ljudsko-šolskega zakona piše: "Ljudska šola ima nalogo otroke nrav-no - pobožno vzgajati, razvijati jim duševne moči, oskrbovati jih s potrebni- mi znanostmi in zvedenostmi vnadalj-no izobraževanje za življenje in dajati jim pravo podstavo, da bodo enkrat vrli ljudje in državljani." * Učitelje plačuje dežela, zato niso smeli več opravljati cerkovniške službe. Socialni položaj učiteljev se je izboljšal, učiteljski poklic je postal bolj cenjen. Učitelji so imeli več časa, da se posvetijo svoji stroki, povezovali so se v učiteljska društva. Vse to je imelo za posledico kvalitetnejši pouk. Za izobraževanje učiteljev so bila 1870 ustanovljena učiteljišča, ki so trajala štiri leta. Pojavijo se prve učiteljice, ki gotovo močno vplivajo k dvigu kvalitete pouka. Uvedene so konference in ostala stalna strokovna izpopolnjevanja. * Šolo ne nadzoruje več Cerkev, temveč krajevni, okrajni in deželni šolski sveti. Duhovnik je le eden od članov teh svetov. V območjih, kjer so bili politično močnejši Nemci, se je dogajalo, da so šolski sveti zahtevali, da je bil učni jezik nemški, čeprav je bila večina učencev slovenske narodnosti. * Sedaj se uveljavi osemletna šolska obveznost, vendar pa je zakon dopuščal odstopanja. Običajno je bila na Kranjskem šestrazredna osnovna šola, k njej pa je bila priključena še dveletna ponavljalna šola, katere učenci so imeli pouk ob četrtkih. Daje prišlo do šestra-zredne šole, je trajalo dolgo časa, ponekod kar nekaj desetletij, zato lahko srečamo različne pojme v poročilih: trira-zrednica, štirirazrednica... Ta beseda nam pove, koliko je imela določena šola razredov. Ob tem moramo poudariti, da je sedaj konec trivialnega šolstva, temveč se uveljavi ime osnovna šola. Na podeželju se le ta imenuje ljudska šola, ki je osemletna, v mestih pa so lahko učenci vstopali po končanem petem raz- redu osnovne šole v meščansko šolo. Ta je imela tri razrede, njeni učenci pa so se po končanem šolanju lahko vključili v strokovne šole, na gimnazije pa ne. * Po zakonu so se morale ustanoviti nove ljudske šole v krajih, ki so bili oddaljeni več kot 4km od najbližje že obstoječe šole in je bo petletno povprečje več kot 40 šoloobveznih otrok na leto. * Predmetnik' je imel še naprej verouk kot učni predmet, na Cerkev - župnijo pa so bile vezani še nekateri dogodki npr. sveta maša ob začetku in zaključku šolskega leta, spoved. Predmetnik ljudske šole je doživel razširitev. Omenim naj, da so se v mnogih krajih upirali telovadbi, ker si naj bi pri tem predmetu otroci trgali obleke. Za dečke je bila obvezna, za deklice pa ne. V predmetniku so bili še naslednji predmeti:" branje in pisanje; učni jezik - slovenski jezik; računstvo v zvezi z geometrijskim oblikoslovjem; učencem najdoumnejše in najimenitnejše stvari, katere jim je treba vedeti iz prirodopisa, prirodoslovja, zemljepisa in zgodovine, s posebnim ozi-rom na domovino in nje ustavo; risanje; petje; ženska ročna dela za deklice -neobvezna; * Za gradnjo in vzdrževanje šolskih stavb ter za nakup učil in ostalih potrebščin za nemoteno delo šole so morale skrbeti občine. Pri tem pa seje po- Učitelj vaške šole (po sliki Alberta Ankerja lutka na razstavi v Slovenskem šolskem muzeju. 8 Šolstvo, politični utrip maj 2001 gosto zatikalo in mnogokrat je bil od politične volje občinskih veljakov odvisen gmotni položaj šole. Trpeli pa so predvsem učenci, ki jim je pogosto odpadal pouk zaradi nezakurjenih učilnic ali pa je bil zaradi pomanjkanja učil premalo kvaliteten. * Omenim naj še zakonsko določilo, da so starši obvezni pošiljati svoje otroke v šolo, sicer pa naj bi bili kaznovani. Na ta osnovni državni zakon, so bili vezani tudi mnogi pravilniki, ki jih je sprejemal posamezni deželni svet in so podrobneje urejali delo v ljudskih šolah. Ta zakon je z manjšimi popravki veljal vse do leta 1918, pa tudi v Kraljevini SHS je za Slovenijo (ljubljansko in mariborsko oblast) veljal skoraj v celoti. Deležen je bil le manjših sprememb. Šolski učni red je bil sprejet leta 1870. V njem je bilo zabeleženo, daje pouka prosti dan četrtek, ki naj bo namenjen ponavljalni šoli. Pouk tudi ni bil ob nedeljah in zapovedanih praznikih, od 24. decembra do vključno 1. januarja, v ponedeljek pred pustom in na pustni torek, ob veliki noči (od velike srede do vključno velikega torka po veliki noči), od binkoštne sobote do torka, ter ob večjih sejmih na podeželju. Slovesno se je v šolah praznovalo obletnice cesarja in cesarice ter praznik sv, Alojzija - 21. junija, kije zavetnik mladine. Pouk je bil celodneven, od osme ure do 15. ure, z odmorom od 11. do 13. ure. Naučni minister Avstro-Ogrske je 28. februarja 1887 sprejel uredbo, po kateri so od 1. julija v nekaterih avstrijskih deželah lahko vročinske počitnice. V uredbi je bilo določeno, da od 1. julija do konca šolskega leta ni popoldanskega pouka, če je dopoldne ob 10. uri v senci dvajset stopinj. Vendar pa ta uredba naj ne bi veljala za ljudske šole na Kranjskem, vse do 1905 leta, ko je kranjski deželni šolski svet sprejel odlok o vročinskih počitnicah. Do konca devetnajstega stoletja je veljala odredba, da so na ljudskih šolah poletne počitnice v obsegu šestih tednov, od 15. avgusta do začetka oktobra. Prvo desetletje dvajsetega stoletja je prineslo pogoste spremembe v dolžini počitnic, dokler niso pristali na počitnicah 15. julija do 15. septembra. Kranjski deželni šolski svet je 26. maja 1902 sprejel odlok o začetku pouka na ljudskih in meščanskih šolah2. V njem je določeno, da ne sme pouk odpadati ob različnih cerkvenih slovesnostih in procesijah ter ob krajevnih praznikih npr. sejmih. Pouka prosto je na pustni torek popoldne, pepelnično sredo, na vseh vernih duš dan. Božične počitnice so bile le od 24. do 26. decembra. 1. januarje bil tudi pouka prost. Velikonočne počitnice so ostale v istem obsegu. Ob četrtkih še vedno ni bilo pouka. Seveda pa je bil pouk ob sobotah. (se nadaljuje) Ivan Crandovec 1 Glej prilogo številka 6! 2 Počitnice in pričetek pouka na Kranjskih ljudskih in lTiestnih šolah. Slovenski učitelj 1902, št. 12, stran 189. Iz našega tiska Stane Cranda: Nova revija, št. 225/226/227: "Slovenstvo mi pomeni vse, kar je povezano z našim ozemljem "od paleolita do Tita", od narave do ljudi in njihovih takšnih in drugačnih izdelkov. Ne motijo me Neslovenci, ne v zgodovini ne v sedanjosti. Motijo me slabi ljudje. Teh se bojim. Onemogočanje slabega je nujno v imenu svobode. Kvazidemokracija, v kateri živimo, me občasno navdaja s strahom, ker je družba brez osnovnih vrednot. To ni slučajno, ampak načrtno. Nekateri so tako zazrti v prejšnji režim in prejšnjo državo, da se vsakodnevno trudijo dokazati, da je moderna in demokratična Slovenija nemogoča. Spominjam se, kako so leta 1990 vpili o revanšizmu, in odkar so posredno ali neposredno na oblasti, demonizirajo opozicijo. Obstaja latentno stanje državljanske vojne, ki onemogoča slovensko normalnost. Neprestano strašijo s sovražniki, zarotniki, ker niso sposobni normalne in zdrave konkurence. Ne narod ne država jim ne pomenita nič, ker so narod in država oni in njihovi privilegiji. Ne samo materialni, ampak popolni: so tudi najnaprednejši, najmodrejši, najlepši, skratka, prvorazredni. Kdaj se bo v Sloveniji začela normalnost? Kdaj bo moje mnenje ali stališče obravnavano zgolj zaradi svoje vsebine? Zakaj morajo ob tem prvenstveno ugotoviti, kdo in čigav sem, kakšno je moje takšno ali drugačno politično prepričanje? Kot človek, ki se ne strinja z uradno slovensko politično linijo, nimam pravice niti do zmote, ampak sem takoj očrnjen kot tak ali drugačen sovražnik! Slovenski vrh, ki vodi državo, je povečini paranoičen in egoističen. Vzrok ni v psihi, ampak v pomanjkljivi politični izobrazbi in kulturi. Strah jih je demokracije. Namesto da bi ljudi združeval, jih stalno, dnevno, ločuje. Pri tem jim izjemno pomagajo tisti, ki nočejo biti ljudje z lastno glavo, ampak hočejo biti predvsem "in". Pred volitvami hodijo od hiše do hiše in strašijo upokojence, da bodo izgubili pokojnino, če ne bodo volili "naših". Naš slovenski človek se čuti domačega samo še kot "somišljenik" in "pristaš", kot Slovenec nikjer! Le vprašajmo se resno, kje se čuti danes Slovenec neovirano domačega, ne da bi bil dolžan prej na mizo položiti vse svoje svetovnonazorske in politične karte?" Kako majhen civilizacijski razvoj smo opravili v zadnjih desetletjih!" Danilo Slivnik: Mag, št. 19: "Po desetih letih tranzicije (in prvič po odločitvi za samostojnost) se bodo neposredno merile vrednote Slovencev v najbolj avtentični obliki, kar volitve političnih strank niso. Zdaj se bo pokazalo, kakšni so Slovenci v resnici in kako gledajo na življenje. Pri tem so seveda v nevarnosti tudi poslanci opozicije, ki so s svojimi podpisi izsilili referendum. Računajo namreč na omenjeno pregovorno konzervativnost svojih sodržavljanov, ki je dejansko povsod močno prisotna in se pogosto kaže tudi pri vsakdanjih pogledih na ženske, vendar ne deluje zmeraj. To se je zgodilo denimo pri odnosu Slovencev do divje privatizacije, ki je bila skrajno sporna (in javno dokazana), vendar jih ni odvrnila od tega, da so volili stranke, ki so bile vanjo najbolj vpletene, če že ne vsaj objektivno odgovorne zanjo. Zdaj naj bi šlo za enak domnevni stereotip, da so Slovenci veliki privrženci družinskih vrednot, toda ne bi bil preveč presenečen, če bi bili kljub vsemu glede pravice zdravih žensk do umetne oploditve močno ravnodušni in bi se mirno politično priklonili večinskemu mnenju oblastne opcije, ki je izglasovala sporni zakon v parlamentu. To bi bilo namreč značilno slovensko in povsem v skladu z dvojno moralo naših državljanov, ki se imajo intimno za eno, v življenju (in zlasti v politiki) pa ravnajo povsem drugače, kakor bi od njih pričakovali." Nova Slovenija Krttanslra UvdsMa stranka Občinski odbor DOBREPOLJE Člani občinskega odbora Nove Slovenije DOBREPOLJE smo se soglasno odločili, da bomo na referendumu glasovali "PROTI" uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Prepričani smo, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Zavedati se moramo, da se v zgodovini človeštva nikoli ni pojavila družbena institucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Dejstvo je, da skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj njunega potomstva. Zal tudi v družinah niso vedno zagotovljeni idealni pogoji za otrokove pravice in interese. Vendar smo prepričani, da družili;! nudi boljše pogoje za ptrokov razvoj, kot pa samska ženska, ki bo z umetno oploditvijo dobila otroka. Sporna zakonska določba ni podprta s strokovnimi argumenti, temveč je sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. Možnosti umetnega oplojevanja odločno nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija. Posameznikom ne odrekamo pravice do svobodne izbire življenjskega sloga, vendar morajo odgovorno sprejemati posledice svo-jih odločitev. Ženske, ki so si izbrale življenje brez partnerja, se morajo zavedati, da z umetno oploditvijo ne bodo mogle dobiti otroka. Možnost umetne oploditve samske ženske je lahko zgolj prva stopnja pri poseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. Nič se ne bomo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genetskih posegih na človeku, kloniranju, evtanaziji in tako dalje. Takšnemu odločanju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi Se morala o takšnih vprašanjih v celotni družbi opraviti temeljita, strokovna in tehtna razprava, ki bi v državi pripeljala do splošnega soglasja. Razpis referenduma bo zagotovo prispeval tudi k boljši informiranosti javnosti o navedenih problematikah, kar bo povzročilo globljo osveščenost o teh temeljnih človeških vprašanjih. Pravico otroka do normalnega otroštva je pot rebno postaviti pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerstva. Ker se čutimo odgovorne tudi za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče Ugodnih psiholoških, socialnih in materialnih pogojev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glasovali proti predlaganim spremembam zakona. Občinski odbor N.Si DOBREPOLJE Ali imamo res pravico uzakoniti vsako neumnost? Mnogo polemik se vrti okoli pravkar sprejetega zakona o zdravljenju neplodnosti. Razpisan je referendum, ko naj bi ljudje to zakonsko neumnost potrdili ali ovrgli. Osebno sem prepričan, da moramo takšen zakon vreči za vedno na smetišče. Na videz dobronamerna zadeva se spreminja v svoje nasprotje. Zavedamo se sicer delikatnosti zadev okoli zdravljenja neplodnosti. Z razumevanjem bomo sprejemali prizadevanja zakoncev, ki se leta in leta trudijo, da bi imeli otroka. Medicinska pomoč je vsekakor potrebna in človek nekako sprejme tudi nekatere postopke, ki so morda sicer tudi moralno in etično sporni. Nikakor pa ne morem razumeti, da zakon dovoljuje umetno oplojevanje zdravih samskih žensk. Žensk, ki preprosto ne marajo moškega, pa hočejo imeti otroka? Ali takšna ženska sploh lahko vzgaja otroka? Ali nima tudi otrok pravice do očeta? Se popolna družina z očetom in materjo v današnjih časih težko obvladuje položaj, bodisi po finančni plati bodisi po vzgojni. Sodobni liberalistični trendi dobesedno uničujejo našo družino in naš narod. Kako naj ženska, ki ne mara moškega, sploh ima otroka. Ne znam si predstavljati, da se bo dala ena lezbijka umetno oploditi in potem rodila otroka. Ali si zamišljate, kako bo vzgajala tega ubogega otroka, pa če bo fant ali če bo dekle? Neznosno! Anarholiberali-zem prestopa vse svoje razumne meje. Ali bomo to dopustili? Ali bomo res pristali na to, da bo naš narod do konca shiral v bolnih iluzijah neodgovornih pritlehnežev? Liberalizem hoče dokazati, da je dovoljeno vse vsakomur, kar mu pade na pamet. Pa vendar temu ni tako in ne sme biti, če hočemo kot narod in kot ljudje preživeti. Temu seje potrebno upreti. Upreti prej ali slej! Dc-magoško zavijanje resnice v razne odbore za zaščito ženskih pravic, pa za večjo rodnost, pa za enakopravnost, pa ne vem kaj še vse, ki vse sklicujejo tiskovne konference pa kvasijo neumnosti, nc bodo nikoli rešile naše natalitete. Pa saj je za liberalno miselnost vseeno, ali preživimo ali ne, važno je, da delam, kar mi pade v glavo. Nataliteta pa je naš problem. Rešila pa ga bo naša velikodušna odprtost, pripravljenost za odpoved, pri- pravljenost za žrtev, naše velikodušno sprejemanje življenja in veselja do tega življenja. To veselje do življenja mora prežeti naš narod, veselje do življenja in volja, da bomo preživeli. Vsi, ki se zavedamo globine problema, bomo šli na referendum in glasovali PROTI ! Ne moremo pristati na to, da se resne etične in moralne norme banalno spolitizirajo in postanejo predmet političnega prestiža! Tudi licemerska skrb, ki se nam preko medijev vsiljuje, češ koliko bo ta referendum stal, naj nas ne zavede. Še za mnogo bolj nepomembne stvari se zapravi mnogo več denarja. Res je neumnost, da je potrebno za takšne stvari zapravljati denar, toda še huje pa je, če na takšne očitne neumnosti ne odgovorimo. Osebno niti nisem mislil aktivno poseči v to zadevo, saj sem bil prepričan, da smo v naši občini toliko pametni in modri, da bomo takšen zakon gladko zavrnili. Ker pa meje poklicalo nekaj občank in občanov, naj vendarle storim nekaj, da ta zakon ne bo sprejet, sem se odločil, da zadevo nekoliko osvetlim. Vsi so namreč izražali veliko nasprotovanje omenjenemu zakonu, vendar so mislili, da bodo svoje nasprotovanje izrazili na ta način, da sploh ne bodo šli na referendum, prav to pa je tisto, kar si zagovorniki takšnega zakona želijo. Zato vsi, ki smo proti temu, da se na naše stroške umetno oplo-jujejo samske ženske, pojdimo na referendum in glasujmo PROTI. Samo tako lahko dosežemo, da takšen zakon ne bo veljal. Z naklonjenostjo pa bomo sprejemali takšen zakon, ki bo resnično želel pripomoči k temu, da zakonci, ki ne morejo imeti otrok, tudi z medicinsko pomočjo dobijo otroka. Še posebej pa vsi skupaj imejmo odprto srce in dušo za sprejem še kakšnega otroka, in to v normalnih razmerah, v družini z znanim očetom in znano materjo, ki ne bosta razmišljala samo o svojih pravicah, ampak svoje pravice in medsebojna razmerja prilagajata v dobrobit svojih otrok. Anton Jakopič predsednik 00 SLS SKD Slovenska ljudska stranka Dobrepolje in vaš župan Izjave pol. strank pred referendumom LDS Llbaralna demokracija Slovanll« Članice in člani Občinskega odbora LDS Dobrepolje smo ugotovili, da so pobudniki referenduma o noveli Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, s to sicer legalno pobudo, nesorazmerno s stvarnim obsegom problema, sprožili politizacijo na področju zasebnosti in celo intimnosti posameznic in posameznikov. S svojo pobudo zahtevajo delitev državljank na dve kategoriji, pri čemer so samske ženske dejansko opredelili kot državljanke drugega reda. - Vprašanja, kijih pobudniki postavljajo kot "velike moralne dileme" so bila že zdavnaj presežena in ne morejo opredeljevati življenjskih odločitev sedanjih ljudi. S tem, ko razglašajo, da novela zadevnega zakona ogroža pravice otroka do obeh staršev, opredeljujejo vse cnostaršcvske družine, ki v sodobnih družbah niso nobena redkost, za nemoralne in nesprejemljive, predvsem pa diskvalificirajo matere samohranilke. Sedanjih socialnih problemov pač ni mogoče reševati z rigidnim vztrajanjem na zastarelih moralnih načelih, še najmanj pa na podlagi patriarhalne morale. - Ker je po realistično ocenjeni verjetnosti mogoče utemeljeno pričakovati, da se bo za umetno oploditev odločilo zelo majhno število samskih žensk (morda le dve ali tri na več let), je jasno, da novela zakona niti ne rešuje vprašanja enostarševskih družin niti ga dodatno ne zapleta. Zdaj je žal že jasno, da bo odločanju o tem vprašanju na referendumu namenjena znatna vsota iz proračunskih sredstev v velikem nesorazmerju z realnim obsegom samega problema. - Občinski odbor LDS Dobrepolje poziva vse svobodoljubne občanke in občane, da se udeležijo referenduma in odgovorijo na referendumsko vprašanje tako, da bodo v naši deželi ljudje obeh spolov lahko še naprej enakopravni kot državljanke in državljani, ki jim država ne bo krojila njihove intimne zasebnosti. 00 LDS Dobrepolje Slave Palčar Koga ogrožajo Spremembe Zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo je postal najbolj vroča politična tema v zadnjem mesecu - predvsem po zaslugi tistih, ki se razglašajo za varuhe otrokovih pravic in slovenstva. Se enkrat seje pokazalo, kako so vprašanja, ki zadevajo svobodo žensk, rodovitno polje za razplod šovinističnih izbruhov - svoboda žensk očitno hudo ogroža politike, ki gradijo na izključevanju. Nasprotniki pravice samskih žensk do umetne oploditve se nenehno sklicujejo napravico otroka do očeta, hkrati pa se prav izmed njih rekritirajo tisti, ki poudarjajo, kako je skrb za otroka predvsem naloga mater, torej teh istih žensk, ki jih zdaj obravnavajo kot grožnjo otrokom. Ne gre za otroke - za nadzor nad ženskami gre. Natanko tako, kot pri njihovem nasprotovanju abortusu in pri zahtevi po podaljšanju porodniškega dopusta na tri leta, ki bo posledično zmanjšalo možnosti žensk za zaposlitev in skrb za varstvo predšolskih otrok preložilo izključno na ženske. Kakšnega večjega navdušenja ti varuhi otrokove pravice do očeta seveda niti po pomoti niso izkazali v razpravah o predlogih, da se porodniški dopust oziroma dopust za varstvo in nego otroka podaljša pod pogojem, da ta podaljšani del dopusta izkoristi oče. In eden od nasprotnikov pravice samskih žensk do umetne oploditve se celo hvali s tem, kako slab oče je. Si mislite, kako bi reagiral, če bi kakšna poslanka izjavljala, kako slaba matije, ker je pač poslanka in zato večino časa odsotna? Tudi najglasnejše zagovornike pronatalitetnih politik najdemo med nasprotniki pravice samskih žensk do umetne oploditve, kar je še ena nedoslednost v njihovih predlogih, ki zadevajo ženske, otroke in družino. Če bi res šlo za nata-liteto, bi zdaj morali samo pozdraviti to razvpito zakonsko novelo. Pa je ne, ker jih bolj kot nataliteta skrbi svoboda žensk - svoboda, da odločajo o lastnem telesu, manjša ekonomska odvisnost in vse, kar ruši patriarhalna razmerja. Spet se za trenutek vrnimo k otrokovi pravici do očeta. Dejstvo, daje ženska brez partnerja, ko seje začel postopek umetne oploditve, še ne pomeni, da bo amske ženske? otrok celo življenje brez socialnega očeta, po drugi strani pa tudi ni nobenega zagotovila, da bo otrok, ki živi z biološkim in/ali socialnim očetom, z njim živel vse svoje otroštvo. In za srečno otroštvo to, da ima očeta, ni nujni pogoj - bolj kot to, da očeta ima, je pomembna ljubezen, ki mu jo izkazujejo ljudje, ki z njimi živi in ki skrbijo zanj. To pa bo otrok, spočet z umetno oploditvijo, gotovo imel - tako spočetje ni stvar naključja, nesreče ali kakor koli že rečemo nenačrtovani nosečnosti. Je zavestna, premišljena odločitev ženske, ki si otroka želi. Tisti, ki bi samskim ženskam radi preprečili možnosti zanositve z umetno oploditvijo, ženski odrekajo sposobnost, da se odgovorno odloča. In nalašč pozabljajo, da s tem samskim ženskam ne morejo preprečiti, da bi zanosile. Navsezadnje tudi z umetno oploditvijo, saj je partnersko zvezo mogoče zaigrati. In samska plodna ženska lahko zanosi brez biomedicinske pomoči, vendar se to lahko izteče v veliko bolj komplicirana razmerja za vse tri kot v primeru oploditve s semenom neznanega darovalca. Si bodo v drugem koraku izmislili še zakon, ki bo samskim ženskam prepovedoval rojevanje, ki bo prepovedoval ločitve in še kaj, kar bi otroku po njihovem mnenju "zagotovilo" očeta? Govor o otrokovih pravicah hitro zdrsne na spolzek teren - hitro so npr. lahko alibi za omejevanje pravic drugih, ki nima nikakršne zveze z načelom, da se moja svoboda konča tam, kjer se začne svoboda drugega. V tem kontekstu se zdi sklicevanje na otrokove pravice prej zloraba kot pa posledica resne skrbi za otroka. Med vsemi ugovori zoper novelo zakona se zdi najbolj utemeljen tisti, ki opozarja na možnost zlorab zaradi trgovanja s spolnimi celicami. Ima pa tudi ta ugovor resno pomanjkljivost: pravica samskih žensk do umetne oploditve namreč te nevarnosti v ničemer ne povečuje, saj ta ista nevarnost obstaja vselej, kadar je dana možnost oploditve s spolnimi celicami neznanega darovalca oziroma darovalke - torej tudi pri paru! Metka Mencin Čeplak, za objavo Slave Palčar Iz Upravne enote NAKNADNI ZAKONODAJNI REFERENDUM O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO, KI BO 17.6.2001 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Odlok o razpisu referenduma je objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/01. Vprašanje, o katerem se bomo volivci odločali bo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (EPA 1318 - II), sprejet v Državnem zboru dne 19.4.2001?" Volivec glasuje tako, da obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI". Republiška volilna komisija je določila rokovnik opravil, ki so pomembna za uresničevanje aktivne volilne pravice, zato z najpomembnejšimi seznanjamo volivce: ■ razgrnitev volilnih imenikov 28.5.2001, ■ PREDČASNO GLASOVANJE na sedežu Okrajne volilne komisije v Grosupljem, Kolodvorska c. 2 dne 12., 13. in 14.6.2001 v času od 9. do 17. ure, ■ GLASOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI PO POŠTI za osebe, ki bodo 17.6.2001 - v bolnišnici ali zdravilišču, - v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu, - na služenju vojaškega roka, - na prestajanju kazni zapora ali v priporu, v kolikor bodo najpozneje do 10.6.2001 vložile zahtevo za glasovanje pri Okrajni volilni komisiji Grosuplje (obrazci za glasovanje po pošti bodo na voljo v omenjenih institucijah) ■ GLASOVANJE NA DOMU 17.6.2001 za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 14.6.2001 sporočile Okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. Željo za glasovanje na domu lahko sporoč>a na tel. št. 7861 626. Pravico voliti uresničujejo volivci osebno z glasovanjem, ki bodo najpozneje 17.6.2001 dopolnili 18 let starosti in jim ni odvzeta poslovna sposobnost. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. Andrej Struna, tajnik OVK OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA CROSUPUE volilna enota, 3 volilni okraj sedež: CROSUPUE, Kolodvorska 2, tel. št.: 7864-311, fax: 7862-285 tajnik OVK: namestnica tajnika: Sestava komisije: predsednik: namestnica predsednika: član: namestnik člana: član: namestnik člana: član: namestnica člana: ANDREJ STRUNA, tel.št. 7861 626 DRAGICA URBAS FRANC KRIVIC KATARINA MAROLT KURET FRANC GODEŠA VINKO KOBILCA JANEZ DOLINŠEK DARKO STARC ANDREJ LIKOVIČ BOJANA MARAVIČ Republika Slovenija, OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE, 4. volilna enota, 3. volilni okraj Na podlagi določb 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 - odločba US, 34/96 -odločba US, 38/96 in 43/96 - odločba US, 82/98 - odločba US) in Odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, št. 33/01) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ ZA IZVEDBO NAKNADNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVLJENJU NEPLODNOSTI IN POSTOPKIH OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO, KI BO DNE 17.6.2001 Za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bo 17.6.2001, Okrajna volilna komisija Grosuplje določa naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1. 403001 ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 Zdenska vas 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevje19 Hočevje 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a Zagorica 5. 403006 ISKRA PREDSTRUGE Predstruge 29 Predstruge, Vodice, Cesta 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 Kompolje 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 Ponikve (razen hišne št. 75B - 84) OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA, 4. VOLILNA ENOTA, 1.VOLILNI OKRAJ Okrajna volilna komisija 1. volilnega okraja 4. volilne enote je na svoji seji dne 14.05.2001 na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94, 13/95 - odločba US, 34/96 - odločba US, 38/96, 43/96 - odločba US, 57/96 in 82/98 - odločba US) sprejela naslednji SKLEP o določitvi volišč in območij volišč za izvedbo referenduma, ki bo dne 17.06.2001 DOBREPOLJE 00401002 Na volišču št. 00401002, ki bo v vasi LIPA št. 16 - OSNOVNA ŠOLA STRUGE glasujejo tisti, ki stanujejo v vaseh: Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec in Tržič. Prireditve Flor janova nedelja v Ponikvah V nedeljo, 13. maja, so gasilci gasilskega društva Ponikve v lepem sončnem vremenu pripravili sedaj že tradicionalno slovesnost v čast svojemu patronu in zaščitniku sv. Florijanu. V najlepšem mesecu maju goduje svetnik sv. Florijan, ki so ga gasilci zaradi njegovih lepih lastnosti po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. God sv. Florjana praznujejo gasilci v zahodni Evropi, pa tudi pri nas. Vesel zaključek slovesnosti Skoraj v vsakem večjem kraju v Sloveniji se v zadnjih letih odvijajo Florija-nove slovesnosti. V gasilske povorke se vključujejo narodne noše, spremlja pa jih godba na pihala. Slovesnost se zaključi s sveto mašo, pri kateri sodelujejo gasilci v paradnih uniformah. Cerkveni pevci prepevajo posebne pesmi v čast temu svetniku. Posebno slovesno ta praznik praznujemo v dobrepoljski občini, ker imamo v Ponikvah podružnično cerkev, posvečeno sv. Florijanu, obenem pa je to tudi podružnično žegnanje. Tudi letos smo se zbrali gasilci GZ Do-brepolje v svečanih uniformah s prapori in gasilskimi vozili pred gasilnim domom v Ponikvah in oblikovali povorko. Ob spremljavi pihalne godbe Dobrepolje smo korakali skozi vas do vaškega centra pri kapelici sv. Florjana. Tam je bilo že vse pripravljeno za slovesno sveto mašo, ki se je darovala za vse pokojne gasilce. Gasilci so se posedli v prve vrste, za njimi pa vsi ostali verniki. Slovesnosti seje udeležilo veliko vernikov, saj je taka slovesnost nekaj posebnega. Gospod kaplan je daroval sveto mašo, med katero je v pridigi lepo prikazal lik svetega Florijana in tudi vzrok, zakaj so ravno njega gasilci vzeli za svojega. Lepa dopolnitev k svečanosti pa je bil domači cerkveni pevski zbor s svojim ubranim petjem pod vodstvom gospoda župnika. Po končani mašni daritvi je godba vsem prisotnim zaigrala nekaj koračnic in naredila lep zaključek slovesnosti. Gasilci so v povorki s prapori in vozili krenili pod taktirko godbe Dobrcpoljc proti gasilskemu domu. Sledili so jim tudi ostali prisotni. Ob prijetnem klepetu in pogostitvi domačih gasilcev z žegnanjskimi dobrotami, ki so jih spe-klc ponikovske gospodinje, smo ostali skupaj še nekaj časa. Povabilu so se odzvali tudi g. župnik, g. kaplan in g. župan. Mislim, daje bil marsikateri gasilec ta dan ponosen, daje bil v gasilski uniformi, daje član te humane organizacije, ki organizirano deluje že preko 130 let. Lahko rečemo, daje organizacija še vedno množična in je lahko vzor tudi celi Evropi. Taka slovesna srečanja nas vzpodbujajo, da še naprej ostajamo v svojem poslanstvu. Namenimo mu veliko svojega časa. Naše delo je premalo cenjeno, ase zavedamo, da so humanitarne organizacije tudi v današnjem času potrebne. To gotovo občutijo tisti, ki se znajdejo v nesreči in mu prav gasilci prvi priskočijo na pomoč. Razšli smo se s prijetnim občutkom, daje pri nas gasilstvo živo, da imamo kaj pokazati, da smo se srečali ljudje, ki podobno razmišljamo. Veselimo se ponovnega snidenja drugo leto. Jože Lenarčič Gasilska tekmovanja v letu 2001 Gasilska športna tekmovanja so preizkus aktivnosti posameznih društev, članov tekmovalnih enot, njihovih spretnosti, znanja pa tudi borbenosti. Gasilska zveza Dobrepolje daje velik poudarek tem tekmovanjem in jih tudi primerno stimulira.V letošnjem letuje GZ Slovenije razpisala tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Na prvem nivoju se tekmuje v organizaciji gasilskih zvez, na drugem na področju regij, najboljši pa bodo tekmovali drugo leto na državnem nivoju. V aprilu je poveljstvo CZ Dobrepolje skupaj z GZ Grosuplje razpisalo skupno tekmovanje v Grosuplju za 12. maj, za prve tri zmagovalne ekipe v vsaki kategoriji pa v juniju skupno regijsko tekmovanje iz šestih GZ, regije Ljubljana II. Tudi letos smo se odločili, da bomo tekmovali skupaj z GZ Grosuplje na grosupeljskem terenu zaradi primernejšega prostora, saj takega pri nas sploh ni. Tekmovanje se je odvijalo v soboto, 12.05.2001 v vseh disciplinah po mednarodnih normah CTIF. Iz GZ Dobrepolje, ki združuje sedem društev, se je letošnjega tekmovanja udeležilo rekordnih 17 tekmovalnih ekip, to je 170 tekmovalcev. Iz sosednje zveze Grosuplje, v kateri je 17 društev pa 51 ekip, kar je skupaj 68 tekmovalnih ekip s 680 tekmovalci vseh kategorij. Na tekmovanju je sodilo 37 sodnikov, iz naše zveze pa 9. Da to tekmovanje ni majhno, dokazuje že veliko število tekmovalcev in sodnikov, ki je štelo skupaj prek 720 nastopajočih. Pri organizaciji in izvedbi pa je sodelovalo še veliko pomožnega osebja. Tekmovanje je ob prijetnem vremenu in dobri organizaciji potekalo hitro in korekt- Vodstvo GZ Dobrepolje predaja pokal desetarki no. Rezultati so bili dokaj izenačeni, kar je kazalo na dobro pripravljenost vseh nastopajočih ekip. Kmalu po zaključku tekmovanja so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali za prva tri mesta. Razvrstitev tekmovalnih ekip po kategorijah in doseženih rezultatih GZ Dobrepolje (glej tabelo) Letošnja paradna disciplina je bila hitra mokra vaja za članice in člane, ki je dokaj zahtevna, posebno za članice. Po točno določenih pravilih je potrebno z motorno brizgalno iz bazena preko sesalnega voda potegniti vodo in po tlačnih ceveh podreti tarče s curkom vode v najkrajšem času. Pri tej vaji mora dobro delovati motorna brizgalna, samo spajanje cevi mora biti brez napake, kar še za moškega ni enostavno, kaj šele za ženske. Od vseh ekip je bila samo ena diskvalificirana. Hitra mokra vaja je samo en del nastopa vsake tekmovalne ekipe. Za skupno uvrstitev se štejejo tri vaje. Druga vaja so raznoterosti, kjer ekipa opravi določene gasilske veščine v izmerjenem času.Tretja vaja pa je razvrščanje gasilske enote po določenih pove- ljih, ki se ocenjujejo. Seštevek vseh opravljenih vaj in negativnih točk pa je skupni rezultat, s katerim se ekipa uvrsti na določeno mesto. Za to tekmovanje se je bilo potrebno naučiti pucej stvari in jih tudi napraviti v najkrajšem času. Z rezultati tekmovanja smo bili zelo zadovoljni, posebno pa še zaradi številčne udeležbe iz vseh gasilskih društev. Gasilstvo v naši občini resnično napreduje celovito na celotnem območju in upamo lahko, da je tudi požarna ogroženost prebivalcev precej manjša zaradi naše usposobljenosti. Tudi na regijskem tekmovanji pričakujemo, da se bo kakšna enota z dobrim rezultatom kljub močni konkurenci, zopet uvrstila na državno tekmovanje Gasilska zveza Dobrepolje: Jože Lenarčič Štiri tekmovalne enote, štirje pokali, štiri prva mesta OBČINSKO TEKMOVANJE V LETU 2001 DOSEŽENI REZULTATI ČLANI A____Vaja zMB__Raznoterosti__Razvrščanje MESTO PGD GASILSKA ZVEZA DOSEŽENE TOČKE ZAČETNE TOČKE ČAS IZVEDBE VAJE NEGATIVNE TOČKE DOSEŽE NI ČAS NEGATIVNE TOČKE NEGATIVNE TOČKE 1 PONIKVE DOBREPOLJE 908,37 1000 59,63 O 32 0 0 2 ZAGORICA DOBREPOLJE 879,47 1000 75,53 0 38 7 0 3 STRUGE DOBREPOLJE 869,98 1000 62,02 10 0 32 26 4 HOČEVJE DOBREPOLJE 850,2 1000 81,8 10 41 17 0 5 VIDEM DOBREPOLJE 838,18 1000 89,82 15 47 5 5 6 KOMPOLJE DOBREPOLJE 783,23 1000 121,77 15 60 8 12 ČLANICE A____Vaja zMB__Raznoterosti__Razvrščanje 1 PONIKVE DOBREPOLJE 871,66 1000 78,34 0 36 9 5 2 HOČEVJE DOBREPOLJE 867,25 1000 88,75 0 36 8 0 3 ZDENSKA VAS DOBREPOLJE 852,69 1000 84,31 20 33 10 0 4 STRUGE DOBREPOLJE 848,66 1000 85,34 30 34 2 0 ČLANI B Vaja z MB Raznoterosti Razvrščanje MESTO PGD GASILSKA ZVEZA DOSEŽENE TOČKE ZAČETNE TOČKE ČAS IZVEDBE VAJE NEGATIVNE TOČKE DOSEŽE NI ČAS NEGATIVNE TOČKE NEGATIVNE TOČKE 1 PONIKVE DOBREPOLJE 906,97 1007 64,03 5 29 0 2 2 STRUGE DOBREPOLJ 885,39 1007 74,61 0 39 8 0 3 ZAGORICA DOBREPOLJE 878,64 1002 71,36 5 38 9 0 MLADINCI Vaja z MB za ml. Štafeta za ml. MESTO PGD GASILSKA ZVEZA DOSEŽENE TOČKE ZAČETNE TOČKE ČAS IZVEDBE VAJE NEGATIVNE TOČKE DOSEŽE NI ČAS NEGATIVNE TOČKE 1 STRUGE DOBREPOLJE 751 1000 103 40 106 0 PIONIRJI Vaja z vedrovko Prenos vode MESTO PGD GASILSKA ZVEZA DOSEŽENE TOČKE ZAČETNE TOČKE ČAS IZVEDBE VAJE NEGATIVNE TOČKE ZAČET. TOČKE NEGATIVNE TOČKE 1 PONIKVE DOBREPOLJE 1102 994 20 0 146 18 2 HOČEVJE DOBREPOLJE 1074,5 991 38,5 0 144 22 Iz društev LETNA KONFERENCA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Naslednje leto bodo praznovali 50- letnico Društvo upokojencev Dobrepolje je vedno bolj aktivno - Ustanovili so pevski zbor, ukvarjajo se z aerobiko, članice se zanimajo za krožek vezenin - Tudi v naslednjem mandatu ostaja na predsedniškem mestu Konrad Piko. pomoč. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1952 in bo naslednje leto praznovalo že 50. obletnico obstoja. Na ta jubilej je opozoril predsednik društva Konrad Piko, kije v nadaljevanju predstavil tudi delo društva v letu 2000. Naštel je izlete, srečanja, obiske starejših občanov in druge aktivnosti, ki so jih imeli v letu 2000. Minulo leto je bilo še posebej uspešno, saj so ustanovili pevski zbor in se začeli ukvarjati z aerobiko. Pohvalil je poverjenike po vaseh, Predsednik društva Konrad Piko in tajnica Tončka Kastelic podeljujeta priznanje Mirni Godec za dolgoletno delo v upravnem odboru. večjo aktivnost. Med drugim je vzpodbudila vse člane, ki imajo smisel za lepo besedo, da zapišejo svoja doživetja ali spomine v pesniški ali prozni obliki. Zdaj, ko ima društvo svoj pevski zbor, se odpirajo še druge možnosti za poživitev dejavnosti. Zanimiv je bil predlog, da bi zbor zapel svojim članom na praznovanjih za rojstni dan. Seveda po želji in tudi na domu. Tajnica Tončka Kastelic je nato predstavila izčrpno finančno in blagajniško poročilo in se zahvalila vsem, ki se trudijo v prid društva. Posebej se je zahvalila nekaterim posameznikom, med drugim Vesni Fabjan za požrtvovalno vodenje njihovega pevskega zbora. Marija Zaje, predsednica NO je povedala, da niso našli nobenih nepravilnosti pri poslovanju društva. Tudi predsednik častnega razso- Društvo upokojencev Dobrepolje je imelo 22. 4. 2001 svojo redno letno konferenco. Udeležba je bila številčna, med udeleženci je bilo tudi nekaj gostov, med njimi župan Antonjakopič, Angelca Ziberna iz ZDUS-a in Marta Hrvatin, predsednica sosednjega grosupeljskega društva. Za uvod je zapel mešani pevski zbor Skrjančck, ki je s petjem narodnih pesmi kasneje zapolnil tudi premor med potekom volitev predsednika društva. Člani upokojenskega društva so se lahko prepričali, da njihov zbor uspešno napreduje in daje na vsakem nastopu boljši. Na začetku so z enominutnim molkom počastili spomin na umrle člane v prejšnjem letu, bilo jih je kar 19. Ker se vsako leto vključi nekaj novih, ostaja število približno enako, na dan 31.12.2001 je bilo 407 članov, od teh je 252 vključenih tudi v vzajemno Stane Peric dobiva priznanje za dolgoletno delo v UO Priznanje za dolgoletno delo v UO je dobila tudi Francka Kralj. ki so v veliko pomoč pri organiziranju dejavnosti. "Življenje je kratko, zato si ne pustimo vzeti tistega, kar si lahko privoščimo. Prav je, da smo pridni, vendar je tudi prav, da poskrbimo ob tem za svoje razvedrilo,"je zaključil svoje poročilo predsednik društva. Tudi tajnica in blagajničar-ka'lončka Kastelic je začela z lepo mislijo: "Dokler se veselimo življenja, nismo stari," in nadaljevala z vzpodbudnimi besedami in predlogi za še dišča Franc Nučič ni odkril nobene kršitve statuta. Tudi program za letošnje leto je zanimiv in še bogatejši. Poleg izletov in rednih srečanj doma in drugod se bodo tudi letos posebej spomnili jubilantov. Članice bodo nadaljevale z aerobiko, pevski zbor pa z vajami in nastopi. Novost, na katero se že pripravljajo, pa je krožek vezenin, ki bo gotovo pritegnil-marsikatero upokojenko. Višina članarine in tako imenovane posmrtnine osta- Iz društev Za dolgoletno delo v UO je dobil tudi Alojz Oblak. Predsednik in tajnica društva sta mu priznanje prinesla domov. jata v letošnjem letu nespremenjeni, povišanje načrtujejo za naslednje leto. Veliko zanimivih ugotovitev in lepih misli so povedali tudi gostje. Gospa Angleca Ziberna iz ZDUS-a je čestitala Društvu upokojencev Do-brcpolje za njegovo uspešno delovanje, saj je po njenih besedah lahko za zgled ostalim društvom, nato pa je predstavila nekaj zanimivih podatkov in misli, ki veljajo za upokojence na splošno. Poudarila je, da upokojenci, čeprav jih je čedalje več - podaljšala se je pač življenjska doba -, niso nikomur v breme, potrebni so vnukom, otrokom, družbi. So družbeno gibalo v okolju, kar dokazuje tudi njihov program, ki vsebuje skrb zase in za bolne in invalide. To pomeni, da jih obiskujejo večkrat, ne le enkrat na leto, saj veliko teh ljudi živi samih. Anketa je namreč pokazala, da v Sloveniji živi samih povprečno 31% upokojencev, v 44% živita skupaj mož in žena in lc 1 8% upokojencev živi skupaj z mladimi. To je dokaz, da je največji problem upokojencev osamljenost. Na sprejem v domove za starejše občane čaka kar 3600 upokojencev. Čeprav smo Slovenci najraje doma, je za nekatere vendarle edina rešitev dom. Gospa Ziberna je priporočala, naj bi imelo vsako društvo pregled nad svojimi člani, na podlagi česar bi lahko izdelali svetovalni program, organizirali centre za prehrano itd. Ob tem je opozorila tudi na letošnje leto, ki je posvečeno prostovoljstvu. Skratka, DU ima po njenih besedah veliko poslanstvo. Temelji na kvalitetah, ki ne bodo nikoli izumrle. Marta Hrvatin IZ DU Gro- suplje pa je priporočila nekaj novih idej, ki so se dobro obnesle v njihovem društvu (letovanje, organiziranje skupin za samopomoč itd) Zadnji od gostov je spregovoril župan Anton Jakopič. Najprej je poudaril, da v najmnožičnejšem društvu v občini vlada dobra klima in pozivno vzdušje in se zato med njimi dobro počuti. Tudi on je dejal, daje materialnih problemov med upokojenci čedalje manj, zato pa je toliko večji problem osamljenost. Zavzel se je za obiskovanje bolnih in osamljenih in pomoč nadomu. Nastelje ne- kaj idej za poživitev dejavnosti in omenil prostore za klub upokojencev vjakličevem domu, s katerimi bo društvo veliko pridobilo. V razpravi je bilo podanih nekaj informacij v zvezi z načrtovano gradnjo doma za starejše občane. Občina gradnjo podpira, vendar dom ni njena investicija, priprave potekajo v okviru kari-tasa in župnije. Predsedujoča Tončka Pugelj, ena od članic gradbenega odbora, je povedala, daje v pripravi dokumentacija. Del sredstev nameravajo pridobiti tudi s prostovoljnimi prispevki. Predsednik Konrad Piko, tajnica in blagajničarka Tončka Kastelic z delovnim predsedstvom. Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Kot vsako smo tudi letos imeli letno konferenco, in sicer 22. aprila v šoli. Najprej se moram zahvaliti ravnatelju Ivanu Grandovcu za prostor, s katerim smo bili zelo zadovoljni. Zahvala velja tudi kuharici Petri, ki nam je pripravila klobase in kavo. Na letni konferenci je prisostvovalo 88 naših članov in nekaj gostov: Angelca Ziberna iz ZDUS, župan Anton Jakopič, Marta Hrvatin iz Grosuplja, zborovodkinja našega zbora Vesna Fabjan, ravnatelj Ivan Grandovcc in urednica Našega kraja. Dnevni red je bil kot ponavadi na takšnih zborih. Vseboval je poročila za preteklo leto in program za naprej. Volili pa smo tudi predsednika društva. Za naslednja štiri leta je bil potrjen Konrad Piko. Na začetku je zapel dve pesmi naš mešani pevski zbor Skr-janček. Na končuje zapel še eno pesem, eno pa smo zapeli kar vsi skupaj. Podarili smo tudi priznanja za dolgoletno delo v upravnem odboru. Dobili so jih: Stane Peric, Alojz Oblak, Mirni Godec in Francka Kralj, kar je posebej objavljeno na drugem mestu. Alojz Oblak je bil odsoten, vendar smo ga kasneje obiskali na domu. Priznanje smo dobili tudi od literatov kulturnikov Likus izMaribora, kjer je s svojimi pesmimi sodelovala Tončka Pugelj. Pred nami je srečanje v Velenju 28. 6.2001. Prijave moramo poslati že do 15. maja. Vožnja bo stala 1500 tolarjev, malica pa 600. Za tistega, ki ne bo prijavljen vnaprej, pa bo 750 tolarjev. Predhodne prijave potrebujejo zaradi lažje organizacije srečanja. Za piknik, ki je pred nami, pa še nimamo vseh podatkov, zato boste informacije dobili pri naših poverjenikih po vaseh. Enako tudi za naš izlet na Rab, ki bo 7. julija. Lep pozdrav vsem! Pevski zbor Škrjanček in zborovodkinja Vesna Fabijan Gradnjo doma za starejše občane so vsi prisotni z navdušenjem podprli. Zadnja točka dnevnega reda so bile volitve predsednika društva upokojencev Do-brepolje. Na tajnem glasovanju med dvema kandidatoma je večina prisotnih zaupala vodenje društva za nasled- nja štiri leta dosedanjemu predsedniku Konradu Piku, kar bo njegov tretji mandat. Po volitvah pa je sledil zabavnejši del - priložnost za pogovor in ples ob zvokih harmonike. Za prijetno vzdušje sta poskrbela Jože Vergo in Jože Zupančič. M. Steklasa snaženih vodah umiramo na obroke, in da je tudi kakovost življenja bistveno slabša, kot bi lahko bila. Da bi jo izboljšali, moramo doseči globalno povečanje kakovostnega razreda vseh naših voda. Marsikdo bo zamahnil z roko, češ, kaj bi to. Razumljivo, kajti Slovenija je dežela, kjer imamo voda na pretek in zato ne razumemo njihovega pomena, tako kot se ga zavedajo narodi, kjer je pitna voda ali voda nasploh neizmerna dragocenost, mnogo večja kot nafta ali zlato. Tem narodom bi se kakovost življenja izboljšala že, če bi vodo sploh imeli! Drug pomemben vidik je gospodarski, kajti čista voda je nekaj, kar lahko tržiš in kar lahko prinaša neizmerne dobičke, vsekakor mnogo večje kot kmetijstvo, ki temelji na agrokemiji, ali industrija, ki je odvisna od uvoženih surovin in energentov in katere struktura ter tehnologija sta takšni, da z njo vedno teže konkuriramo na svetovnem trgu- Slovenci bi končno morali doumeti, da ne moremo konkurirati in živeti samo od jeklarn, predilnic, šivalnic, Leka in Krke in kravjih ali prašičjih farm, ampak da moramo izkoristiti predvsem naravne danosti naše domovine, tiste, ki nam jih sama ponuja, a jih vztrajno odklanjamo. Naša naravna danost in komparativna prednost pred vsemi ostalimi evropskimi narodi je geografska majhnost in silna raznolikost dežele, bogate z vodovjem, ki pa ga moramo še očistiti. Kot majhna država imamo na področju vrhunskega turizma mnogo več možnosti, kjer lahko ponudimo raznoliko in čisto okolje, nekaj, česar nima nihče drug v Evropi v takem izobilju. Danes je mnogo laže prodati ekskluzi-ven in drag turistični aranžma kot pa sobo za 50 ali sto mark, saj se sto ceneno ponudbo takoj vključimo v svetovno turistično industrijo, kjer s 30.000 turističnimi posteljami, kolikor jih imamo v Sloveniji, težko konkuriramo. Za vrhunski turizem pa moramo šele ustvariti vse raz- mere, med katerimi je na prvem mestu temeljit zasuk miselnosti in prioritet, zlasti pa eliminacija poglavitnih onesnaževalcev našega okolja, predvsem voda. Ključno onesnaževanje predstavljajo industrijske odplake, agrokemija, komunalni odpadki in odplake. Omejimo se na kmetijstvo, na agrokemijo, ki je zelo transparentna in povsem nesporna zastrupljevalka našega okolja, največja v primerjavi z neto gospodarskim učinkom. Vse skupaj se je začelo nekje v začetku prejšnjega stoletja, ko je ameriško gospodarstvo (multinacionalne družbe) odkrilo, da domači trgi postajajo premajhni in da se ponujajo neizmerne možnosti dobičkov v revnejših državah, le na ustrezen način jim je treba ponuditi nove proizvode. Agrokemijo so ponujali kot čudežno rešitev za odpravo lakote. Ptice so nadomestili insekticidi in pesticidi, hlevski gnoj fosfati, nitrati in druga umetna gnojila, konje in vole je nadomestila nafta ... Susan George piše v knjigi How the Other Half Dies (Kako umira druga polovica) (Penguin Books, 1976), ki je še danes aktualna, kako so multinacional-ke izkoriščale revne države za svoje eksperimente in bogatenje. V Indijo on Mehiko so na primer prodajali opremo za tovarne umetnih gnojil, v nekdanji Jugoslaviji so potekali poizkusi s kontracepcijskimi tabletami na ženskah, drugje z novimi gnojili in pesticidi na plantažah itd. Tisti prvi začetki so bili tudi prvi koraki v pogubo, ki je danes že poznavna kot dvig temperature na planetu, kot zastrupljene vode in ozračje, kot uničeno oko-Ije. (Nadaljevanje v naslednji številki) Članek je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela 28.4.2001. Z dovoljenjem urednika ga je za objavo pripravil Dean Strnad. VODA UMIRA, NAROD BOLEHA Ne vedo in ne verjamejo Božo Dimnik O rekah in vodah, ki predstavljajo ožilje in kri našega planeta, je bilo v zadnjih nekaj letih, odkar se je človeštvo začelo zavedati njihovega pomena in njihove vse večje onesnaženosti, povedano že skoraj vse. Pred kratkim je bil svetovni dan voda, a je šel mimo nas enako neopazno kot katerikoli drugi dan. Zakaj je zakon o vodah (trenutno je v državnem zboru v drugem branju) še vedno tako nedorečen in, kot vse kaže, tudi ko bo sprejet, ne bo prinesel tistega bistvenega zasuka, ki bi rešil naše potoke, reke in jezera. Časa za razmišljanje ni več. Lahko samo še premišljeno in strokovno ukrepamo, in to takoj. Za začetek bi se morali sporazumeti, kakšne vode si želimo, katera je tista ničelna točka, ki se ji želimo približati. Iskati bi jo morali v ne tako daljni preteklosti, denimo pred petdesetimi ali petinpetdesetimi leti, ko industrija, komunalne odplake in zlasti agrokemija še niso v taki meri prodrle do voda in ko je v njih mrgolelo rib, rakov in drugih vodnih prebivalcev, ki so odsevali čistost posameznega vodotoka, mlake ali jezera. Očiščenje slovenskih voda bi bilo vsekakor ogromen nacionalni multidisciplinarni projekt številka ena. Razmislimo, kakšne učinke nam očiščene vode lahko prinesejo. Čiste vode so najcenejša, najkvalitetnejša in trajno naravnana zdravstvena preventiva. Mirno lahko zapišemo, da ob slabih, one- Vzgoja vesti pri mladostniku V dobi dozorevanja stopi mlad človek v novo fazo življenja. Začne se zavedati svojega lastnega jaza, svoje lastne osebnosti, kot odkritje sočloveka, odkritje sveta, odkritje vprašanja o smislu življenja in odkritje vprašanja Boga. Do te dobe je bil "varno skrit pod maminim plaščem, zavarovan pred vsemi nevarnostmi". Kar naenkrat pa se znajde v fazi večkratnega odkritja, ki je hkrati tudi faza večkratne krize. Odkritje lastnega JAZ-za: Začne se v dobi pubertete z novim doživetjem in novim izkustvom lastnega telesa. Celotno telo mladostnika veliko močneje deluje kot v ostalih življenjskih dobah. Mladostnik doživlja lastno moč in zmogljivost, občuduje lepoto in izoblikovanost lastnega telesa. Občuti se njegovo pretiravanje, njegovo močno oziroma pretirano dokazovanje samega sebe, kar pa je že povezano z odkritjem lastne osebnosti. Mladostnik se začne na nov način ukvarjati s svojim notranjim svetom in s samim seboj. Utemeljuje svojo posebnost in enkratnost. Primerja se z drugimi, največkrat z znanimi osebnostmi, izpostavlja skupno in različno. Išče svoje lastno mesto in svojo lastno pot. Samega sebe hoče potrditi in uveljaviti, zato pogostokrat sprejema večje odgovornosti, kot jih je zmožen nositi. Hoče se preizkusiti in hoče, da ga odrasli jemljejo resno, da mu izkazujejo pozornost in zaupanje. Prebujajoča zavest lastne osebnosti je povezana z veliko negotovostjo. Naslednje odkritje je odkritje sočloveka. Mladostnik kar naenkrat odkrije ljudi okoli sebe. Do te dobe se ni zavedal različnosti ljudi v svoji družini. Sedaj ljudje, s katerimi živi skupaj, dobijo nov obraz. Na novo jih ovrednoti. Najprej svoje starše, brate in sestre, nato sošolce, učitelje, skratka ljudi okoli sebe in popolnoma tuje ljudi. Odkritje dveh spolov, ki v današnjem času stopi v zavest že zelo zgodaj, postavlja mladega človeka pred veliko vprašanje. Dejstvo telesnega prehitevanja in duševnega zaostajanja označuje to za problem, ki ima posebno ostrino. Nič manj važno, kot odkritje lastnega jaz-a, je odkritje ti-ja v sočloveku. Odkrijejo kot osebo, kiji stopa naproti osebno, s spoštovanjem, pozornostjo, z ljubeznijo ali prostaštvom, zaničevanjem in tudi s sovraštvom. Tretje odkritje je odkritje sveta v vsej njegovi lepoti in njegovi raznovrstnosti. Po drugi strani pa tudi odkritje sveta v njegovi nevarnosti in grožnji. Svet, ki se odpira mlademu človeku, ga napolnjuje z upanjem in zaupanjem. Prebuja njegovo željo in veselje, da komaj čaka, da bi ta svet spoznal, ga preizkusil in oblikoval. Toda hkrati mladi človek kaj hitro, če ne prehitro, spozna izkustvo in nizkosti in prostaštva tega sveta. Razočaranja s soljudmi, neuspehi v šoli in pri učenju, zlorabi jenost s strani slabih ljudi, nepravičnost in napetosti, ki se pojavljajo na tolikšnih področjih, svet postavljajo v drugačno luč. Vse to ne ostane brez posledic za nadaljnje življenje. (se nadaljuje) Anica Štrubelj Odmevi, mnenja Zakaj denar za kapelico v Predstrugah? Gospod Viljem Jamnik, se je v aprilski številki Našega kraja dotaknil nekaterih postavk v proračunu občine Do-brepolje za leto 2001. Razumljivo je, da vsakega občana, in tudi župana in občinske svetnike, najbolj zanimajo postavke "investicije". Vsi vemo, da so te postavke najpomembnejše za nadaljni razvoj. To ve seveda tudi gospod Vili-jem Jamnik, kot strokovnjak s tega področja, in prav vesel sem, daje sprožil nekaj konkretnega. Bolj življenjsko se mi zdi, da se pogovarjamo o tem, kaj smo in kaj še bomo naredili, kot pa da tratimo čas in črnilo za to, kaj je kdo rekel in kaj ni, pa zakaj je rekel tako in ne drugače. Zal je vse težje zagotavljati denar za investicije. Vse več namreč po-goltnejo tako imenovane redne dejavnosti, kijih mora občina financirati. Država pa pipico vse bolj zapira. O samem proračunu in zbiranju denarja sem že veliko pisal. Opredelil se bom samo na postavke, kijih gospod Jamnik omenja. 4 milijone za nakup zemljišč. Vsako leto se nam med letom pojavi potreba po nakupu kakšnega zemljišča. Ker pa je narava teh nakupov takšna, da zemljišče lahko kupiš od tistega, ki ga prodaja in to takrat, ko ga hoče prodati ne takrat, ko ga ti hočeš kupiti, se nam je dogajalo, da smo imeli v proračunu postavko za nakup določenega zemljišča, ki ga nismo mogli kupiti, za nakup drugega zemljišča, ki bi ga lahko kupili, pa ni bilo denarja, zato sem predlagal postavko brez točnega naziva. Če bo prišlo do nakupa, pa bo tako ali tako nakup odobril še občinski svet. Druga stvar, ki ga moti, pa je kapelica v Predstrugah. Najprej naj poudarim, daje ta postavka v bistvu prenos iz lanskega leta, ker v lanskem letu še nismo plačali računov. Drugo dejstvo pa je, da so Predstruge najbolj na udaru zaradi kamnoloma. Od kamnoloma pa dobimo določene prispevke. Že v letu 2000 smo se dogovorili, da bomo del prispevka od kamnoloma namenili vasi Predstruge, in sicer tako, da lahko sami odločijo, kam bodo dali ta sredstva. V lanskem rebalansu je pisalo: sredstva po odločitvi vaškega odbora v Predstrugah. Ker so se v Predstrugah odločili, da bodo ta sredstva porabili za izgradnjo nove kapelice, smo jih za to tudi namenili. Vendar je to bila njihova odločitev. Dodati bodo seveda morali še svoj osebni prispevek, če bodo hoteli, da bo kapelica končana. Letošnji kontingent prispevka od kamnoloma, ki ga dobijo Predstruge, pa smo porazdelili po posameznih postavkah, ki jih omenja gospod Jamnik, da bomo lahko tudi nadaljnje akcije za izpeljavo teh del normalno izpeljali. Mirno lahko ugotovimo, da razen tega v letošnjem letu tudi Predstruge niso dobile nič več kot Mala vas. Sedaj pač gradimo Jakličev dom in vsakemu je jasno, da se vsega naenkrat ne da narediti. Sem pa odločno za to, da Predstruge dobijo določen procent od tega, kar dobimo od kamnoloma in res ni potrebno delati hrup okoli tega. Tudi ni res, da v Mali vasi nismo naredili nič. Obnovili smo vodovod in poasfaltira- Odmevi, mnenja Še o vročih razmerjih li vse ceste, in to na nekaterih delih z veliko, veliko napora. Tudi center bo prišel na vrsto, seveda ob sodelovanju vaščanov in ob primernem času. Ker pa se mnogokrat v posameznih vaseh pojavlja vprašanje, češ mi bi morali več dobiti, je potrebno jasno in glasno povedati, daje tako za Malo vas kot za vse vasi zgrajena tudi šola, vrtec, mrliška vežica, Jakličev dom, saj se v sami vasi odvija samo en del našega življenja, drugo pa je nam vsem skupno. To je potrebno imeti vedno pred očmi. In še kapelice. Stojijo v vsaki vasi na primernem vidnem mestu in so ponos naših vaščanov in posebnost naših krajev. V povojnem času so bile deležne barbarskega skrunjenja in celo rušenja. Nekatere kapelice so tudi privatne. Postavili so jih predniki in jih je rodbina ves čas tudi z velikim ponosom vzdrževala in to v mnogo hujših časih kot so danes. S temi kapelicami običajno ni problemov. Več problemov je z vaškimi, vendar so se v zadnjem času skoraj v vseh vaseh obnovile ali naredile nove ob prostovoljnih prispevkih vaščanov in mnogo urah prostovoljnega dela. Prav je tako, obnovimo še tiste, ki do sedaj niso bile obnovljene. Osebno mislim, daje tako, če vas ni sposobna obnoviti ali zgraditi ene kapelice, je slaba vas, potem bo težko izpeljala še kakšne druge težje akcije. Prepričan sem in zaupam Malovaščanom, da bodo v Mali vasi solidno obnovili tudi vaško kapelico, brez občine. Samo malo dobre volje je potrebno in enega požrtvovalnega organizatorja, ki bo pripravljen prvi dati najvišji prispevek in tudi največ narediti, potem pridejo pa še drugi zraven in zadeva steče. Takšen organizatorje seveda lahko tudi gospodjamnik, ki si je že nabral izkušenj pri obnovi družinske kapelice. Lahko pa zadeva steče tudi prek ključarja v posamezni vasi ali prek vaškega odbora, različno je v posameznih vaseh. Važno je, da se naredi in da ga vaščani podprejo. Vsega pa res ne more narediti občina. V občini smo se odločili, da bomo glede sakralnih objektov sofinancirali obnovo oltarjev v cerkvah. Tako smo sofinancirali oltarje v Podgo-ri, v Kompoljah in sedaj v Ponikvah, kjer bo zaradi zahtevnosti stalo več, in bo tudi nekaj časa trajalo. Potem bomo nadaljevali še po drugih cerkvah. Po moji oceni bi lahko v 15 letih obnovili vse oltarje, seveda ob prispevkih in sodelovanju vaščanov. In pravkar sem izvedel, da je dokončana obnova še ene kapelice, brez občine, in sicer v Zagorici, čestitam tudi Za-goričanom! Torej Malovaš-čani in še vsi, ki niste obnovili kapelic, kar pogumno na delo, obnovimo prav vse kapelice, tako da nam bodo v ponos! župan Anton Jakopič Z zanimanjem sem prebrala članek v prejšnji številki našega lokalnega časopisa z naslovom Ali je samsko življenje preveč poceni? Seveda ga nisem hotela vzeti le kot oponiranje mojim stališčem, temveč tudi kot dobrodošel kamenček v mozaiku različnih mnenj danes še kako aktualne (večinoma politične) teme. Avtor se je v članku lotil problematike reševanja samskosti/dvojine s pomočjo ekonomskega instrumentarija in prisile. Izhajal je iz podmene o odgovornosti do drugih in do sebe. Se je pa v nadaljevanju ujel v past. Kakšno? V začetku je postavil tezo o "pravilnih" stališčih, navedenih v sestavku Vroča razmerja, kar naj bi pomenilo, da se je strinjal z njimi. Že v naslednjem odstavku paje to svojo trditev postavil na glavo z ustvarjanjem besedne igre mojega "projekta sa-mouresničenja" v njegov "proces samouničenja". V nadaljevanju navede tudi, da se "načeloma" strinja z različnimi življenjskimi slogi, kot so samsko življenje, življenje brez otrok ali z otroki. Na koncu še enkrat poudari, da apriori ne nasprotuje samskemu življenju, ampak glavni naslov Ali je samsko življenje preveč poceni? negira njegovo tezo o strinjanju in sprejemanju različnih življenjskih slogov. Prav vztrajno zatrjevanje pomeni "potlačeno" zanikanje. Se pa avtorica v svojem članku ni ukvarjala konkretno s problemom samskosti, vsaj ne eksplicitno. Problem in rešitev problema (če ga že avtor hoče na vsak način poiskati) vidi drugje. Prav smešno je, da je samem resničenje posamezni-ka/-icc še vedno dojeto kot egoizem in koristoljublje. Se- veda, če ga dojemamo le tako, kot ga vidi avtor - pač v napredovanju, karieri, materialnih dobrinah. Samourc-sničenje posameznika/-ice pomeni mnogo več. Pomeni predvsem spoznanje samega sebe kot intelektualnega in duhovnega bitja, svojih sposobnosti, dobrih in slabih strani. Ravno soočanje s samim seboj paje prva, najtežja in najbolj odgovorna naloga. Iz tega izhajajo vsa ostala soočanja s soljudmi in ostalim, zunanjim svetom. Avtonomen posameznik/-ica pa bo sposoben v medčloveškem odnosu gojiti spoštovanje in sprejemanje mej (tudi človeških) drugega ter bo sposoben sprejeti tudi kolektivno odgovornost. Pravi egoizem in svetohlinstvo je delovati "politično korektno", kar pomeni, da se npr. poročiš, ker je to "politično korektno", imaš otroke, ker je to "politično korektno", lahko si omisliš tudi "politično korekten novi avto". Ob zadnjem stavku mi pride na misel zadnja aktualna politična domislica o referendumskem odločanju v zvezi z oploditvijo samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, ki je žal tudi pokazatelj trenutnega stanja duha naše družbe. O tem, ali bo ženska, ki želi imeti otroke, lahko uresničila svojo željo, odločajo drugi. Seveda jih lahko ima, celo zaželjeno je, da jih ima čimveč (ker bo menda slovenski rod izumrl), vendar na "politično korekten" način. Samo ugibate lahko, kaj to pomeni. Ravno zato govorim o možnosti izbire življenjskega sloga. Presoja in odločitev pa je v rokah vsakega posa-meznika/-ice. Mojca Novak Cim zrelejši je človek, čim več izkušenj ima, tembolj vidi daljnosežnost svojih dejanj, zato ga tudi tembolj navdaja resnost odgovornosti. Odlične osebnosti so zato tudi mnogo bolj premišljene, teze se odločijo za svoja dejanja. Trstenjak Vtisi z Ažurne obale Ažurna obala je brez dvoma eno najbolj razvpitih obmorskih letovišč v Evropi, znano kot shajališče filmskih zvezd in milijonarjev. Mitu o lepoti, barvah, svetlobi in blagi klimi tega dela sredozemske obale so v začetku 19. stoletja bogati plemiči iz Anglije in Rusije ter umetniki od vsepovsod dodali še blišč slave in denarja, ter tako do danes zaznamovali tamkajšnji turizem. Ažurna obala tako tudi danes še vedno predstavlja mit o denarju, lepoti in uživaškem življenju. Kako razvit je turizem na tem delu Evrope, pove samo podatek, da v času poletne sezone na letališču v Niči, glavnem mestu regije, vsaki dve minuti pristane letalo s turisti. Čeprav smo se v ta del Francije odpravili konec aprila, torej v času, ko se glavna sezona še ni začela, se je nekaj tega utripa že dalo Videti. Ko smo zapustili italijansko-francosko mejo, je bil naš prvi postanek v kneževini Monako, v eni najbogatejših držav Evrope. Ta žepna državica meri le 1,95 km2, od tega je 31 ha površine dobesedno odtrgane morju. Ko se nam je z vrha obalne ceste odprl pogled na državico Monako, se je pokazala slikovita podoba gosto naseljenega mesta, stoječega na skalnem rtu. Običajnih stanovanjskih hiš skoraj ni, so le visoke zgradbe z razkošnimi apartmaji, novi bloki se zidajo dobesedno na strmih skalah. Edini problem v mestu je prostor, zato je vsak košček zemlje temeljito izkoriščen. Parkirni prostori za avtobuse so izključno pod zemljo, ceste so deloma speljane pod mestom. Pogled z vrha hriba odkriva precej zelenja, vendar za nas na neobičajnih mestih. Marsikatere stanovanjske zgradbe imajo na vrhu ploščad, ki je urejena in posejana s travo, nizkim drevjem in nasadi rož. Na nekaterih stavbah so teniška igrišča, na stavbah tik ob morju so ploščadi za pristajanje helikopterjev. Njihovi petični lastniki neprestano pristajajo in od-letavajo proti morju. Monako ima le malo plaže, obala je namreč namenjena prebivalcem z jahtami. Lastnik enega od razkošnih apartmajev v Monaku je tudi slavni Schum-acher. Prav v času našega obiska se je mesto oziroma državica pripravljala na bližnje dirke formule 1 za veliko nagrado Monaka. Ob ulicah so postavljali zaščitne ograje iz gum in tribune za gledalce. Prepolne ulice se v času formule 1 spremenijo v eno samo dirkališče. Poleg zanimivega utripa mesta je vredno ogleda še marsikaj drugega. Svojevrstno doživetje je ogled oceanografskega muzeja z akvarijem, kjer je v več kot 90-ih akvarijih okrog 370 vrst rib. Blizu muzeja se razprostira knežja palača in najljubši park Grace Kelly, filmske igralke in žene monaškega princa Reineirja, ki je leta 1982 umrla v prometni nesreči na monaških ulicah. V parku je razkošna vila njene hčerke Stephanie, katere burno življenje vsakodnevno polni stolpce rumenega tiska. Ob našem obisku je bila vila zapuščena, saj je Stephanie potovala po svetu s cirkusom, njen najnovejši spremljevalec je namreč lastnik cirkusa. Eno najlepših doživetij je ogled botaničnega vrta. To je ogromen park s nešteto vrstami kaktusov, saj milo sredozemsko podnebje ugodno vpliva na njihovo bujno rast. Pravi blišč slave in bogastva pa se začuti šele v poznih večernih urah ob obisku bližnjega mondenega Monte Carla z znamenito igralnico. Pred vhodom se ustavljajo limuzine, iz katerih izstopajo imenitni gostje s spremljevalkami v večernih toaletah. Ob izstopu iz avtomobila vsakega posebej pričaka uslužbenec igralnice v posebni uniformi, medtem se mu približa drugi, ki gostu odpelje limuzino na bližnje parkirišče. Ko gostje pozno ponoči odhajajo iz igralnice, jim pred vhod ponovno dostavijo limuzino in jih pospremijo do vrat. Samo za napitnino gostje odštejejo po 500 francoskih frankov, kar je okrog 20.000 SIT. Za običajne turiste je že pogled na avtomobile pred igralnico in ljudi, ki vstopajo v igralnico, prava paša za oči, saj je med njimi tudi mnogo slavnih osebnosti. Seveda je možno tudi v igralnico. Za vstop je potrebna večerna obleka, vstopnina in potni list. Vstop namreč ni dovoljen državljanom Monaka, država namreč ščiti svoje državljane. Da pa si lahko tudi manj petični obiskovalci potešijo svoje igralske strasti, jim je na voljo bližnja igralnica, ki je na nekoliko nižji ravni in brez vstopnine ter posebnih pogojev. (Se nadaljuje) M. S. Stara mama, oj ne šivaj! Pred letošnjim materinskim dnevom mi je prišla v roke pesmica, ki mi jo je povedala Marija Peterlin med najinim nedavnim pogovorom za Naš kraj. To je stara, preprosta pesmica z večno resnico o reki življenja, ki vse prehitro beži in pušča za sabo zlata leta mladosti. Na fotografiji: Marija Peterlin prejema priznanje iz rok predsednika TD Do-brepolje Staneta Skulja za njeno sodelovanje na lanskoletni prireditvi "Ko zbrani gremo vsi skoz' vas". Na njej je razstavljala svoje vezenine. Stara mama, oj ne šivaj sarafana več. Pusti delo in počivaj, zlati čas je preč. Hčerka k meni sedi, ljuba hčerka ti. Mlada si, pa vedi, da mladost beži. Tudi jaz sem pela mlada deklica. Zdaj sem siva, uvela stara babica. A nad hčerko sladje uživam, prešlih veselim. Sarafan rudeči šivam, mladih let spomin. Šolski kotiček Pika poka pod goro OŠ Dobrepolje, podružnica Kompolje na V. državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev v Rogaški Slatini Bila sem z njimi. Prav spontano se je primerilo, da sem se jim pridružila na tej poti. Nad 30 učencev in varovancev OS in vrtca iz Kompolj se je 4. maja s svojimi mentorji s posebnim avtobusom odpeljalo na tra-dicionalno otroško prireditev ljudskih pesmi, plesov in običajev v Rogaško Slatino. Letos so se tu že petič zbrale otroške skupine različnih starosti iz različnih območij Slovenije in v dvorani tamkajšnje osnovne šole predstavile, kako zdaj mladi živijo z izročilom svojih dedov v svojem domačem kraju. V času, ki ga zdaj živimo inje zaznamovan z mrzlično naglico, površnostjo, hlastanjem za novostmi, zasvojenostjo s sodobno informatiko, tudi medsebojno odtujenostjo, so žlahtne sestavine nekdanjega življenja na vasi vedno bolj potiskane v pozabo. Pa so pomembne za medsebojno povezanost, pristno občutje pripadnosti posameznika svoji sredini in duhovni dediščini, ki so jo negovali rodovi pred nami in jo samodejno ohranjali tudi svojim potomcem. Ta dediščina je po svoji obliki in izrazu preprosta, a pristna in polna notranjega bogastva in lepote. Prve korake k oživljanju in ohranjanju dobrepoljskega izročila sta pri nas napravila Tone Ljubic in Anton Mrkun. Zanimanje strokovnjakov je vzbujalo vsaj pri posameznih domačinih še posebno zavest o pomembnosti in bogastvu domačega izročila. Med takimi Dobrepoljci jetu-di Ančka Lazar, znana pripove-dovalka in izvirna posredovalka domačega izročila. Že zgodaj so jo učitelji vabili, daje prihajala na šolo "storice pripovedovat". Leta 1997 je začela sodelovati z vrtcem v Kompoljah v programu "Živimo z ljudskim izročilom", ki so si ga zamislile prizadevne vzgojiteljice. Tako je nastalo na tej šoli in vrtcu načrtno prizadevanje v smeri oživljanja zavesti o našem domačem izročilu. Nastala je močna dejavnost, v katero se vključuje več učencev OS in vrtca. Za seboj imajo več nastopov na raznih prireditvah v domačem kraju, predstavili so se tudi v drugih krajih. Kar nekajkrat so se predstavili širši slovenski javnosti v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi. V začetku maja so zapeli in zaplesali na vseslovenski otroški reviji v Rogaški Slatini. Zaplesali so Zibenšrit pa Suštarsko, v domačem narečju zapeli še Vaj-tr sm vajtr, Prišla mat s Kolodvora pa Tički so se ženili. Bili so pristni, "od zida", tudi po zaslugi mentorjev, ki so jih s pravim posluhom za izvirnost vodili v pripravah na najnovejši nastop. Jelka Samec je pripravila učence 3. in 4. razreda, Dušica Hočevar učence 1. in 2. razreda, Martina Prhaj in Meta Hočevar pa sta pripravili za nastop malčke iz vrtca. Že prej, od leta 1997, pa sta pri projektu sodelovali s svojo skupino tudi vzgojiteljici Marija Žnidaršič in Darja Erčulj. Roman Gačnik, ki vodi zbor, je tudi ob nastopu v Rogaški Slatini spremljal na harmoniko. Mislim, da so bili najštevilč-nejšna skupina, delo več mentorjev. Nastopajočim in mentorjem čestitamo! Anka Novak V. MAm ItbVIJA LtmSKHHSm, IHMM\VHHMi\ "PIKA POKA POD GORO" HOCUSKA SLATINA 2001 05 Jmipolje m v i Nastopajoči so se odlično predstavili, nekaj dni po prihodu domov so po pošti prejeli bronasto priznanje Obiskala nas je mladinska pisateljica in igralka Desa Muck V torek, 17. aprila je učence predmetne stopnje, ki berejo za bralno značko, obiskala mladinska pisateljica in igralka Desa Muck. Ker je zelo iskana pisateljica, sem jo začel vabiti za mesec april že lansko poletje. Moje vabilo je z veseljem sprejela. Prireditev je začel mladinski pevski zbor, ki je zapel pesem posvečeno naši gostji. Slovenska mladinska pisateljica Desa Muck je za učence predmetne stopnje napisala knjigo Pod milim nebom, Hči lune, Lažniva Suzi, Blazno resno o seksu, Blazno resno popolni, Blazno resno zadeti, Blazno resno slavni, Blazno resno o šoli. Za bolj prijazno telefoniranje je napisala Priročnik telefoniranja za mularijo z naslovom Fonton. Tik pred izidom pa je knjiga Sama doma, ki smo jo bralci Pila plus že lahko spoznali. V najnovejšem času je začela ustvarjati tudi za učence razredne stopnje. Prva knjiga Čudež v operi je že zagledala luč sveta. Mladi bralci njene knjige izredno radi berejo, saj je bila pred dvema letoma skupaj s slovenskim pisateljem Primožem Suhadolčanom proglašena v glasovanju mladih bralcev za najbolj brano slo- Desa Muck in Matej Kalan podeljujeta priznanje Kristini Prijatelj vensko pisateljico. Njena knjiga Lažniva Suzi pa še vedno zavzema visoka mesta v glasovanju mladih bralcev. Leta 1 998 pa je knjiga Lažniva Suzi dobila tudi nagrado Večcrnica. Desa Muck je tudi avtorica lutkovne igre Kdo je ubil zmaja in radijske igre za otroke Radovedni škrat Lojze. Zvesti gledalci priljubljene zabavne televizijske oddaje ZOOM vedo, da se Desa Muck ukvarja tudi z igralstvom. Igrala je tudi v slovenskih filmih Trije prispevki k slovenski blaznosti. Ljubezen in v filmu Ljubezni Blankc Kolak. Desa Muck pa se ukvarja tudi s časopisi in revijami. Pred leti je bila urednica priljubljenega otroškega časopisa Firbec. Danes pa daje nasvete pri vzgoji in odraščanju otrok v reviji Ona, ki izhaja ob torkih, v časopisih Delo in Slovenske novice. Na prireditvi je dramska skupina zaigrala odlomek iz knjige naše gostje Blazno resno o šoli. OB zaključku prireditve je sodelovala pri podelitvi nagrad in priznanj nasled- njim učencem in učenkam za osemletno zvestobo bralni znački: Janezu Gačniku, Bojani Strnad, Katji Meglen, Urški Gačnik, Kristini Prijatelj, Vidi Borštnik in Petri Tkalčič iz Osnovne šole Dobrcpolje ter Tini Pugelj Mateji Hočevar in Nataliji Zdešar Grojzdek iz podružnične šole Struge. V spomin na obisk smo naši gostji podarili masko, ki sojo izdelali učenci naše šole. Matej Kalan 40-LETNICA ROKOMETA V DOBREPOLJSKI DOLINI Turnir generacij - spodbuda mladim Lepo sobotno popoldne, 12. maja, smo na igrišču na Vidmu spremljali zanimiv športni dogodek. Rokometni klub Dobrepolje je priredil TURNIR GENERACIJ ob 40-letnici rokometa v Dobrepolj-ski dolini. Jože Miklič z emblemom RK Partizan Dobrepolje, njegova številka je bila 8 Izvrstna poteza organizatorjev ob okrogli obletnici je uspela in poleg športnih užitkov obudila skoraj že nostalgične spomine na čas, ko je peščica športnih navdušencev zapustila neizbrisno sled in zaznamovala šestdeseta leta tako močno, daje Dobrepolje tako rekoč zaživelo z rokometom. Težko si predstavljamo, da bi v današnjem času neki skupini uspelo združiti in angažirati staro in mlado, da bi ljudje različnih prepričanj in življenjskih stilov v športu našli toliko skupnega. Učinek je bil tako močan, daje dolina ostala znana po rokometu tudi še potem, ko je panoga za nekaj časa zamrla. Zbrali so se sposobni posamezniki, ki so vedeli, kaj hočejo, zato uspeh ni mogel izostati. Seveda ne moremo mimo imen, od katerih so, žal, nekatera že med pokojnimi. Ludvik Andoljšek, Stane Pugelj Jože Drobnič so imena, ki bodo za vedno povezana s tardicijo dobrepoljske-ga rokometa. Najmočnejši spomin nanje pa živi v srcih njihovih prijateljev, ki jih je združil šport. Nekateri od njih so bili prisot- Župan Anton Jakopič in predsednik RK Alojz Žnidaršič Vratar veteranov Rudi Rus Dobrepoljski veterani navijajo za ekipo mladih rokometašev, ki jih vodi Gregor Škulj Zagrizeni boj mladih rokotemašev ni tudi na turnirju: Julij Vidmar, Pavle Perhaj, Janez Zabukovec,Jože Miklič, Tone Fink, Jože Zevnik, Stane Zcvnik, Zvone Tiselj in Pavle Zevnik. Sicer pa so organizatorji poleg počastitve obletnice turnir namenili mladim. "Predvsem želimo, da bi se rokometna tradicija uspešno nadaljevala," je poudaril Alojz Znidaršič. Posebej je bil navdušen nad mlado osnovnošolsko ekipo, ki jo vodi trener Gregor Škulj. Mlademu trenerju je namreč uspelo v nekaj mesecih pripraviti svojo ekipo tako dobro, da so se na prijateljskem srečanju enakovredno pomerili s precej bolj izkušenimi vrstniki iz Ribnice. "Pogovarjamo se z Inlesom, da bi ustanovili neobvezno ligo," je še povedal Alojz Znidaršič, na katerem je slonel največji del organizacije in priprav. Pomagali so mu še Janez Erčulj, Pavle Zevnik in Tomaž Blatnik, ki so vsi člani upravnega odbora. Ekipa veteranov Dobrepolje pa se je v prijateljskem srečanju pomerila z ekipo Krmelja. Zmagali so Dobrepoljci z ekipo, ki jo vodi Aleš Pugelj, tradicija se tako nadaljuje tudi v družini. Med otvoritveno slovesnostjo je spregovoril tudi župan Anton Jakopič. Poudaril je, daje bil rokomet prva organizirana športna dejavnost v Dobrepolju. Nato je predstavil razgibano športno življenje v šestdesetih letih, ki je pritegnilo vse prebivalstvo. Največji aplavz pa je požel, koje spregovoril o sedanjosti in omenil načrtovano gradnjo športne dvorane. Mnogo simbolike je bilo v lepo zamišljenem scenariju organizatorjev. Turnir generacij je bil prikaz spoštovanja in nadaljevanja neke tradicije, priznanje prejšnjim in spodbuda generacijam, ki prihajajo. In nenazadnje tudi sporočilo, daje šport ena tistih dejavnosti, ki združuje ljudi in generacije. M. Steklasa POGOVOR Z JULIJEM VIDMARJEM Lepo je, če te povežeta šport in prijateljstvo TURNIR GENERACIJ, ki ga je organiziral RK Dobrepolje, ni bil le športni dogodek, ampak mnogo več. Srečanje nekdanjih prijateljev, ki jih je v mlajših letih združil rokomet. Po najbolj zagnanih, športu predanih letih, jih je življenje razkropilo na vse strani. A vezi so ostale, tako do starih prijateljev kot do športa. Med povabljenimi na TURNIRJU GENERACIJ ob 40-letnici rokometa v Dobrepolju sem srečala tudi enega prvih igralcev in pobudnika za ustanovitev rokometnega kluba v Dobrepolju JULIJA VIDMARJA. Čeprav sem ga zmotila sredi živahnega pogovora in rokovanja z znanci in prijatelji, se je prijazno odzval mojemu povabilu na pogovor o zlatih časih dobrepoljskega rokometa. JULIJ VIDMAR je doma iz Zagorke, vendar že dolgo časa živi v Švici. V Pred-strugah sije zgradil hišo, kamor se bo preselil ob skorajšnji upokojitvi. Z veseljem, saj je močno navezan na Dobrepolje, domov prihaja tudi po štirikrat na leto. Na vprašanje, kako se počuti med rokometaši različnih generacij, ki so se zbrali na turnirju, je dejal: Zelo sem vesel, da sem spet doma in da sem danes tu, na tem turnirju. Veseli me tudi, da se zanimanje za rokomet v Dobrepolju spet povečuje in da bomo danes videli igrati tudi ekipo najmlajših. Najbolj pa sem vesel, da danes tu srečujem nekdanje prijatelje, s katerimi smo skupaj igrali in skupaj ustanovili rokometni klub tudi v Dobrepolju. Kakšen je bil torej začetek, ki je pripeljal do ustanovitve rokometnega kluba Dobrepolje? Z Janezom Zabukovccm iz Grosuplja sva igrala v rokometnem klubu Partizan Grosuplje, Stane Pugelj pa je igral pri rokometnem klubu Stična. Nekoč smo se v družbi s takratnim ravnateljem Ludvikom Andoljškom pogovarjali o rokometu. Beseda je dala besedo in kar hitro smo se dogovorili, da bomo ustanovili rokometni klub tudi v Dobrepolju. Andoljšek je z učenci organiziral izkop igrišča na Vidmu, mi, starejši, pa smo se organizirali in iz stare apnenice vozili material za igrišče. Kmalu po tistem smo pridobili še nekaj športnih navdušencev, nekateri med njimi so hodili na DIF. Tako so se nam pridružili Jože Drobničjože Zevnik,Jože Miklič, Pavle Zevnik, za njimi pa še Zvone Tiselj in Pavle Perhaj. Tako nas je bilo na tekmah sedem do osem, včasih devet. Se isto leto, meseca septembra, smo se uvrstili v Dolenjsko nogometno ligo. Tako smo že prvo sezono zasedli drugo mesto v ligi. Medtem so se nam pridružili še trije dobri igralci: Andrej Strehovec, Janez Verbič in Andrej Ambrožič. Sledil je biter vzpon, že naslednje leto smo bili prvaki lige, uvrstili smo se v Ljubljansko consko ligo. Tudi tam smo želi lepe uspehe. Bili smo strah in trepet, edini pravi konkurenti so nam bili rokometaši iz Brežic, s katerimi smo izgubili le z enim golom razlike, kar nam je preprečilo, da bi se uvrstili v Slovensko ligo. Za tako dobro in široko organiziranost je bilo potrebnih veliko finančnih sredstev. Kje ste jih dobili? ' - činoma smo plačevali iz svojih Dotacija občine je bila le to-. la, da smo plačali sodnika. Niti malnih dresov nismo imeli. An-doljšek je nekje dobil le zgornje dele. Za spodnje dele smo kasneje kupili črno blago. Moj pokojni brat, ki je bil krojač, je iz tega sešil 10 hlač. Rdeče številke smo sami izrezali, na drese pa jih je prav tako našil moj brat. Vse je bilo na prostovoljni bazi in za vse so bili pogoji še zelo slabi. Spominjam se, da sva hodila zjožc-lom Mikličem z mopedom v Ljubljano obveščat klube o tekmi. Kaj pa navijači? Ste jih imeli kaj? Bili so enkratni. Hodili so tudi z nami na gostovanja, in to z vlakom. Kadar je bila tekma doma, jih je bilo vedno polno. Tudi takratni župnik Rafko Fabiani nam je šel na roko. Celo mašo je prestavil zaradi tekme in prišel tudi sam navijat za nas. Tega se še danes spominjamo. Pa ne le mi, ampak tudi takratni tekmeci iz Krmelja, Brežic in drugod. Se danes kdo reče: "Pri vas je bil tisti župnik, ki je mašo prestavil zaradi rokometa." Navijači pa niso bili le mladi, ampak vseh starosti. Se danes se nasmejimo komentarju golmanove mame (golman je bil takrat Zvone Tiselj), koje rekla: "Zvone, dobro si se izmik.il, pa so te še dostikrat zadeli." Koliko časa je trajalo zlato obdobje dobrepoljskega rokometa in zakaj je potem začelo vse skupaj zamirati? To je trajalo dve do tri sezone, potem pa smo se igralci razkropili vse- Slika je iz leta 1961 s pokalnega turnirja v Ribnici. To je ekipa, ki je dosegla največje rezultate v dobrepoljskem rokometu. Od leve proti desni: Janez Verbič, Julij Vidmar, Andrej Strehovec, Jože Miklič, Stane Pugelj, Mirko Pernovšek, Jože Drobnič, Stane Zevnik (manjkata še Jože Zevnik in Andrej Ambrožič). povsod, predvsem zaradi služb in drugih stvari. Podmladka ni bilo. K temu je pripomogla tudi Andoljškova upokojitev. Za njega moram reči, daje bil gonilna sila tega našega športnega gibanja in je veliko žrtvoval za šport. Ne le prostega časa, velikokrat je iz svojega žepa plačeval malice in podobno. Torej ste imeli med igralci velike prijatelje. To so bili res odlični fantje in dobri prijatelji. Lepo je, če te poveže prijateljstvo, in ne denar. Zato mi je bilo toliko huje, ko sem pred leti zvedel za smrt Jožeta Drobnica. Nanj me vežejo nepozabni spomini. Strašno mi je prizadelo. Prav tako meje prizadelo, ko sta umrla Ludvik An-doljšek in Stane Pugelj. Se po tolikem času mi je hudo, ko se spomnim nanje. Tako razmišlja Julij Vidmar o svojih nekdanjih prijateljih in zlatih časih dobrepoljskega rokometa. Zadovoljen je, da njihovo delo in požrtvovalnost nista utonila v pozabo. Temelji, ki so jih postavili on in njegova generacija, so ostali tako trdni, da jim ostaja zvesta tudi najmlajša generacija. To pa je najlepša zahvala starejšim. Gospodu Juliju Vidmarju se zahvaljujem za pogovor. M. Steklasa S tekme Dobrepolje - Kočevje v Dobrepolju Prvi dobrepoljski turnir v taroku V petek, 20. in 27. aprila je bil v gostilni Brdavs organiziran prvi dobrepoljski turnir v taroku, ki ga je organizirala TAROK SEKCIJA DOBREPOLJE. Finalisti: Alojz Žnidaršič, Janez Vodičar, Janez Pavlin, Marko Marolt Prijavljenih je bilo 30 igralcev. Igralec, ki na začetku turnirja ni bil prisoten, je izgubil pravico nastopa kljub predhodni prijavi in plačani kotizaciji. Turnir v taroku se je igral v predtekmovanju - prvi krog v petek, 20. aprila, kjer je nastopilo 28 igralcev. Izvedel se je žreb igralcev, ki so zasedli mize po zaporedju žrebanja (prav tako v polfinalu). Vsaka miza je imela 4 igralce, od katerih so trije igrali, mešalec kart pa je počival v tekočem krogu. Rezultati so se beležili na poseben formular, na katerem je bilo predpisano točkovanje iger. Igralo se je 24 kro- gov. V nadaljnji krog - polfinale sta se iz vsake mize uvrstila po dva najbolje uvrščena igralca (14 igralcev) in še dva tretjeuvršče-na po rezultatu. Polfinale pa je bil v petek, 27. aprila. Nastopilo je 16 igralcev (4 mize). V finale, ki je sledil še isti večer, so se uvrstili: Alojz Žnidaršič, Janez Pavlin, Marko Marolt in Janez Vodičar. Igralo se tudi 24 krogov. Zmagovalec prvega dobrepolj-skega turnija je tako postal JANEZ VODIČAR. Drugo mesto je zasedel Alojz Žnidaršič, tretje Janez Pavlin in četrto Marko Marolt. Trije prvou-vrščeni so prejeli pokale, četrto uvrščeni pa praktično nagrado. Za razreševanje morebitnih nesoglasij ali sporov je bilo pristojno častno razsodišče, katerega predsednik in istočasno glavni sodnik na turnirju je bil JULIJ VIDMAR. Zahvaliti se moramo vsem igralcem za korekten odnos in prijetno vzdušje. Prav tako zahvala gostitelju gostilni Brdavs in njenemu strežnemu osebju. Janez Pavlin Glavni sodnik Julij Vidmar prejema praktično priznanje Nogomet - občinska liga I.krog Nedelja, 6. maja 2001 PAR REZULTAT OKREPČEVALNICA ZORA - PREDSTRUGE SNEŽAK 3 0 BRUHANJA VAS - KSP 0 1 PRESTRUGE SNEŽAK - KSP 1 1 OKREPČEVALNICA ZORA - BRUHANJA VAS 1 0 II. krog Nedelja, 13.maja 2001 PAR REZULTAT BRUHANJA VAS - PREDSTRUGE SNEŽAK 2 0 KSP - OKREPČEVALNICA ZORA 1 2 OKREPČEVALNICA ZORA - PREDSTRUGE SNEŽAK 4 1 BRUHANJA VAS - KSP 1 4 Trenutna lestvica Ponovno se je pričela občinska liga v malem nogometu. Tokrat - kot vidite - v zelo okrnjeni zasedbi. Kaj je temu krivo, je težko reči. Sigurno pa je eno: mladina se premalo angažira v obstoječih društvih. Liga je bila ustanovljena z namenom, da se aktivira čim več mladih, ki igrajo nogomet in da se imajo možnost preizkusiti v tekmovalnem pogonu. Saj ni važen samo rezultat, pač pa prijateljstvo, druženje in vse to čez leta prinese tudi rezultat. Če se bo preko leta ugotovilo, da iz domačega kraja ni večjega zanimanja za nogomet, bomo v prihodnjem letu spremenili pravila in odprli prvenstvo tudi za klube izven občine. S tem bomo občinsko ligo poživili, v samo dolino pa privabili igralce in navijače iz okoliških krajev. OBVESTILO Tudi letos prirejamo humanitarno akcijo "Veter v laseh - s športom proti drogi". Akcija se bo odvijala na Vidmu, dne 27. maja. Osnovnošolska mladina, dijaki in študentje se bodo pomerili v igranju košarke, odbojke in spretnostni vožnji z rolerji. Lepo vabljeni tudi starši in ostali, da s svojo prisotnostjo popestrite omenjeni športni dogodek. Pripravil: Alojz Kuplenk MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE DANI GOLI PREJET I GOLI GOL RAZLIKA 1 OKREPČEVALNICA ZORA 4 4 0 0 12 10 • 2 8 2 KSP 4 2 1 1 7 7 : 4 3 4 BRUHANJA VAS 4 1 0 3 3 3 : 6 -3 3 PREDSTRUGE SNEZAK 4 0 1 3 1 2 : 10 -8 Iz Centra za socialno delo Tabor v Božičih nad Ankaranom (30.3.2001 - 1.4.2001) Bilo nas je 30, 18 otrok in mladostnikov ter 12 prostovoljcev različnih starosti, torej kar pisana druščina. Vsi smo se veselili poti proti morju, kljub pripravam pa so bili dnevi pred nami uganka, saj je na takih druženjih vedno pestro in zanimivo spoznati nove obraze ter odkrivati še neodkrite strani znancev iz prejšnjih taborov. V petek nam ob prihodu v Božiče prešernega razpoloženja ni moglo pokvariti niti oblačno vreme, niti vsa prtljaga, ki jo je bilo potrebno pospraviti. Razporedili smo se po sobah, potem pa je bil čas, da si malce pobliže ogledamo s kom se bomo družili v naslednjih dneh in ali morda že koga poznamo, koga ne, kako je ime tisti deklici in od kod je tisti fant. Bil je čas za spoznavni večer. Z različnimi igricami smo si pomagali, da smo si lažje zapomnili čim več novih imen. Za lažjo razpoznavnost je vsak izdelal osebno izkaznico s svojimi najbolj osnovnimi podatki: ime, znamenje horoskopa, naj film, naj knjiga, 3 stvari, brez katerih ne bi mogel iti na samotni otok ter slogan ali risbica namesto fotografije ali podpisa. Da bi vse potekalo čim bolj brezskrbno in tekoče, smo se odločili, da na veliki plakat napišemo nekaj osnovnih pravil, ki naj bi veljala v času tabora. Izžrebali smo svojega skritega prijatelja. Po treh preizkusih smo v rokah držali listek z imenom skritega prijatelja, ki so ga nekateri preimenovali kar v skritega oboževalca. Burji smo dali slovo v soboto, dolžni zahvalo, da je bilo zjutraj nad nami nebo jasno in brez oblačka, vendar nam je veter preprečil tudi načrtovane igre z žogo. Nekaj najbolj zavzetih se je sicer trudilo z nogometom, a so kmalu spoznali, da je veter pač premočan nasprotnik, zato smo se lotili različnih delavnic. Velika večina se je odločila poizkusiti v oblikovanju gline in izkazala se je kot zelo nadarjena. Izdelali so vaze, mušnice, kavče, pepelnike, vrtnice in še mnogo drugih umetnin. Nekaj več manjših navdušencev se je odločilo, da bodo stari, odsluženi rjuhi dali novo poslanstvo in tako je iz rjuhe nastala zastava z nasmejanim soncem v sredini, vse naokrog pa so se ustvarjalci podpisali z odtisi svojih dlani. Na izbiro je bila tudi delavnica spoznavanja samega sebe, ki so se je udeležili predvsem mladostniki. Sledilo je kosilo in po njem malo daljši odmor, ki smo ga nekateri izkoristili za "martinčkanje" na soncu, tisti najbolj pridni pa za pomivanje posode. Popoldanske delavnice so bile delno tudi že priprave na družabni večer. Razdelejni v tri skupine (po interesih) smo pripravljali stilski izziv, skeč, ter dramsko uprizoritev prav- ljice janko in Metka. Stilski izzivalci in komiki so imeli krajše priprave, a zato nič manj temeljite. Že pred večerjo smo lahko videli kar dva skeča, ki so ju odigrali odlično, manekeni in manekenke stilskega izziva pa so nas navdušili s podobami različnih zgodovinskih osebnosti ter s predstavitvijo modernih modnih smernic. Po večerji smo bili vsi prav razpoloženi za še eno predstavo. Videli smo posodobljeno družinsko dramo, v kateri se Janko in Metka Sprejela sta nas vzgojiteljica in vzgojitelj Mitja, ki sta nam predstavila življenje in delo pri "kokoših", kot si sami pravijo. Stanovanjska skupina je namenjena osnovnošolskim otrokom in mladostnikom v starosti od 12 do 18 let, ki zaradi vedenjskih, osebnih in družinskih težav potrebujejo to obliko pomoči. Skupina se nahaja v Mostah in ima prostore v polovici prvega nadstropja samskega doma. V skupini sta zaposleni dve vzgojiteljici in dva vzgojitelja ter gospodinja. Otroci in mladostniki obiskujejo šolo ali delajo. Zaželeno je, da otrok ali mladostnik vzdržuje vez z domačim okoljem in se po obravnavi, če je to le mogoče, vrne domov. Vsak otrok in mladostnik dobi ob vstopu v skupino svojega matičnega vzgojitelja. Ta je določen za urejanje formalnosti pri sklicevanju timov, za udeležbo na govorilnih urah v šoli, za delo s starši in komuniciranje s CSD. Običajno otroci ostanejo v skupini od nekaj mesecev do treh let, glede na otrokove potrebe in pogoje v skladu z individualnim načrtom. Mladostniki, ki so bolj zreli in so na poti osamosvajanja, saj se v matično družino ne morejo vrniti, imajo možnost bivati v tako imenovani post-stanovanjski skupini, kjer imajo več odgovornosti sami, nudi pa se jim strokovna pomoč (svetovanje). Trenutno v taki obliki vztrajno vračata domov z rave party-jev, kljub temu, da se njuna mačeha vztrajno trudi, da bi se ju za vselej znebila. Večer smo zaključili z glasbo in krajšimi igrami, kar pa ni pomenilo, da je že čas za spanje, saj so imeli nekateri dovolj energije za pogovore pozno v noč. Nedelja je bila po zajtrku v znamenju pospravljanja, nato pa smo se zbrali zunaj na soncu. Razkrili smo tajne prijatelje. Pred kosilom se je našlo dovolj časa tudi za izdelavo "ogledal". Vsak je na svoj list napisal svoje ime in narisal okvir ogledala, nato pa mu je vsak udeleženec tabora v "ogledalo" napisal nekaj lepih besed ali kaj narisal. Tabor smo zaključili s prijaznimi mislimi za vsakega izmed nas in z okusnim poslovilnim kosilom. Čakala nas je še vožnja v Grosuplje, kamor smo prispeli dobre volje in polni prijetnih doživetij. Jana Ferjan, prostovoljka pri CSD bivajo tri dekleta. Po uvodni predstavitvi so se nam pridružila še dekleta in fant, ki trenutno bivajo v Kokosu in so nam pripovedovali o življenju v skupini. Povedali so, da jim je v skupini všeč predvsem to,da so pravila vsem razumljiva in da se je o vsaki stvari možno pogovoriti. Zelo so jim tudi všeč razni izleti, še posebno so bili navdušeni nad obiskom Rodosa lani poleti. Fantje in dekleta so nas povabili na ogled skupine, mi pa smo pripravili nekaj igric za male sive celice. Razdelili smo se v dve skupini in tako so medvedki (prva skupina) tekmovali z zajčki (druga skupina). Sodelovali so tako stanovalci Kokosa kot tudi oba vzgojitelja, prostovoljci in delavka CSD, razen prostovoljke Kristine (ki je bila avtorica kviza in ga je tudi vodila) in mene, ki sem skrbela za točkovanje. Tekmovalnost je bila na višku in medvedki so za tri točke premagali zajčke, na koncu pa smo se vsi posladkali z bonbončki. Obisk smo izvedli v okviru izobraževanja prostovoljcev, ki sodelujejo v projektu "Prostovoljno delo z otroki in mladostniki" pri "Centru za socialno delo Grosuplje. Mateja Anzeljc Bratina CSD Grosuplje Obisk stanovanjske skupine Kokos Skupina prostovoljcev in dve strokovni delavki Centra za socialno delo Grosuplje smo dne 18. 4. 2001 obiskali fante in dekleta, ki bivajo v Stanovanjski skupini Kokos. Stanovanjska skupina je ena od štirih stanovanjskih skupin v okviru Mladinskega doma Jarše in se nahaja v Ljubljani. Skupina sprejme 9 otrok in mladostnikov. Iz PP Grosuplje Poročilo Policijske postaje Grosuplje JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je aprila 2001 na območju občine Dobrepolje obravnavala 7 kršitev zoper javni red in mir. Od tega so bile 4 kršitve storjene v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različne, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako represivno ukrepamo proti lastnikom gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Velikokrat so kršitelji vedno isti in pod vplivom alkohola. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 9 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Prihaja do vlomov v vikende in zapuščene hiše na območju Strug. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oz. vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ter si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na de na delu oziroma begu, naj to sporočijo na PP Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo bomo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Opravili smo tudi oglede sedmih prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice pri teh nesrečah so najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran vožnje in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v ali iz službe ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647 Čušperk - Predstruge in v samem naselju Videm. Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V mesecu aprilu bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Leteči reporter Organizator letošnjega medobčinskega krosa je bila OŠ Dobrepolje. Najboljši tekmovalci iz OŠ Dobrepolje so bili učenci 8. razreda, ki so v teku trojk zasedli drugo mesto (Jure Hočevar, Bojan Štrubelj, Jure Zevnik) in učenci 4. razreda, ki so se uvrstili na tretje mesto, prav tako v teku trojk. Na fotografiji: David Zupančič, Matic Vodičar in Elis Brkič. Priznanje jim je podelil pomočnik ravnatelja Tone Steklasa. 5i m < Od 10. do 20 maja je bila v prostorih občine odprta zanimiva razstava zgodovinskega krožka OŠ Dobrepolje z naslovom USAK UDEK IMA SVOJ GUDEK. Razstava je bila zaključna faza raziskovalne naloge o prehrani v Dobrepolju. Mentorica: Slavka Centa Divje odlagališče NA PLANI je spet sanirano. Upamo, da bo tako tudi ostalo. RAZPORED DELA SPLOŠNE IN ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU DELOVNI CAS SPLOŠNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN SPL.AMB. STRUGE PONEDELJEK 7.00-13.00 13.00-17.00 TOREK 7.00 - 11.00 13.00-19.00 SREDA 7.00-11.00 7.00- 13.00 ČETRTEK 7.00-11.00 12.00-18.00 PETEK 7.00-13.00 13.00-17.00 Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00. DELOVNI CAS ZOBNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 13.00-19.00 TOREK 7.00-13.00 SREDA 7.00-13.00 ČETRTEK 13.00-19.00 PETEK 7.00 - 13.00 Dežurni zdravnik: 781-90-09 050-624 071 DELOVNI ČAS LEKARNE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 7.30-14.30 TOREK 12.00-19.00 SREDA 7.30 14.30 ČETRTEK 11.00- 18.00 PETEK 7.30 -14.30 OBVESTILO V okviru Heliosovega projekta sanacije kraških voda bomo jamarji in jamarke Društva za raziskovanje jam Ljubljana v sodelovanju z Občino Dobrepolje v soboto, 9. junija 2001, očistili Selevo jamo nad Zagorico. S čiščenjem bomo pričeli ob 9.uri. Na predvečer akcije bomo organizirali predstavitev projekta, ki ga bomo popestrili s projekcijo diapozitivov iz najlepših slovenskih jam, hkrati pa si boste lahko ogledali razstavo, ki je nastala ob 90-letnici društva. Vabimo vas, da se nam pridružite v petek, 8. junija 2001 v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35, ob 19.uri. Jamarji in jamarke DZRJL SMF TRQOVIhlA d.o.o. Cesta na Krko Ob grosupeljskem pokopališču Delovni čas februar: 9.00-17.00 marec-junij: 8.00-18.00 Naša ponudba S- C-1 februar: - trobentiee, ranunkule marec: - trobentiee, ranunkule ■ velikonočnice, trajnice - sprejem naročil za zasaditve korit april, maj, junij: - izbira na višku - sadike cvetja in zelenjave za vaš dom, vrt in vašo dušo ter želje za cvetoče poletje «2, Ob nakupu predložite bon za dodatni 5% popust ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedija in brata STANETA STRAHA iz Kompolj 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo PGD Kompolje za lep in svečan pogreb in govor. Prav tako se zahvaljujemo tudi predstavniku Zveze borcev Marjanu Mikliču za ganljiv poslovilni govor. Lepa hvala tudi Godbi Dobrepolje. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 836 06 57, GSM: 041 761 769 Del. čas: 8.00 -18.00, sobota 8.00 -12.00 ■ Meritve TV signalov ■ Dograditev ali izboljšava POP TV, A Kanal, HRT, TV3 ... ■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni - od 24.000 dalje) ■ Razdelilni TV sistemi v stanovanjskih hišah, novogradnjah Garancija 12 mesecev Plačilo na obroke 10-Utiie izkušnje - razlag za kvaliteto in zaupanje VRTNE J&GW£ Nudimo sveže vrtne jagode Mustar, Kompolje 110a Tel.: 01 780 71 61,041 787 361 v TIRS d.o.o. KOMPOLJE SERVIS PRODAJA - UGODNI KREDITI AVTOVLEKA KAROSERIJSKA POPRAVILA VULKANIZERSTVO NADOMESTNO VOZILO NOVA THALIA Pokličite nas na telefon: 01 780 71 61 ali 041 78 73 61 RENAULT DELOVNI CAS: PONEDELJEK DO PETEK 8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 Ustanovitelj glasila Je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.