Uredništvo in upiav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111,2821 So. 40. Ave, kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J* Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50. .ASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111,, under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! rr "Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari do- Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov. Ji Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. LETO—YEAR VI. Priznanje. Danes vemo, da našemu predsedniku — Wilsonu ne dela mnogo predglavice carinsko vprašanje. Tako trdi gospod D. P. Kingsley, predsednik njujorške zavarovalne družbe. Gospod Kingsley pravi, da provzroča našemu predsedniku glavobol, ker med delavci vedno bolj prodira spoznanje, da jih le socializem more rešiti današnje mezdne sužnosti in jih osvoboditi iz rok grabežljivih kapitalistov. Po nazorih tega gospoda niso trusti in carinsko vprašanje trn v očeh našega predsednika, marveč mu spanec preganja po noči, le socializem, ki prodira v čimdalje širše ljudske kroge. D. P. Kingsley pravi dobesedno: “Najpomembnejši dogodek pri zadnjih volitvah ni bila zmaga demokratov, ponižanje starih strank in izvanreden naraščaj glasov progresistov, temveč so socialistični glasovi. To je veliko vprašanje, pred katerim je danes dežela. Približno tako naziranje so večkrat izrekli meščanski govorniki na svojih shodih in kapitalistični časnikarji v svojih uvodnikih. Ali tako jasno in določno se še ni nik,do izrazil kakor gospod Kingsley. Miljon socialističnih glasov je provzročil pri gospodi večji strah kakor štiri milj one glasov progresistov, dasiravno so progresisti, kar se tiče programa za današnjo človeško družbo, mno go vzeli iz programa socialistične stranke. Naši vladajoči krogi dobro vedo, da je program progre-sistovske stranke le navadna reklama in da progrešistovska stranka ne bo storila nič žalega kapitalizmu. Nadalje vedo gospodje, ki nas danes vladajo, da imajo socialisti poleg točk v svojem programu, ki naj bi se izvedle že v kapitalistični družbi, še drugo točko, ki jo bo stranka izve-.dla, ko dobi moč, da jo lahko u-resniči: razlastitev ljudi, ki danes lastujejo produktivna, razdelivna in prometna sredstva. Kakor hitro se uresniči ta točka socialističnega programa, je tudi konec zajedalskemu življenju kapitalistov. Tudi to misel je gospod Kingsley povedal odprto, dasiravno se je jo dotaknil le od strani in zmedeno, ker socializma ne razume: “Dežela bo imela odločiti o napadu socialistov na privatno lastnino,” pravi g. Kingsley. Ta stavek znači, da gospod Kingsley neve, kaj socialisti hočejo. Ako bi sodili po njegovem izreku, tedaj bi pet ali deset socialistov lastovalo en nar hlač. Vsaki dan bi jih oblekel nekdo drugi. Tako bi bilo s klobukom, jopičem, stanovanji itd. Vsaki dan bi jnoral menjati vsak človek obleko z drugim človekom. Selili bi se vedno. Danes bi stanovali na zapadnem delu mesta, drugi dan pa na vzhodnem. Vsakemu mora biti jasno, da bi kaj takega zahteval le norec. Iz tega sledi, da socialisti nimajo take točke v svojem programu. Socialisti nočejo odpraviti privatne lastnine v splošnem, ampak odstraniti hočejo privatno lastnino proizvajalnih, raz-delivnih in prometnih sredstev, ker bi se s tako preosnovo odpravilo izkoriščanje človeka po človeku. Ako postanejo proizvajalna, razdelivna in prometna sredstva splošna ljudska last, ne bo odpravljena privatna lastnina posameznika, marveč bo še le po tem mogoče, da bo vsakdo imel nekaj privatne lastnine, ob katero ga ne bo mogel spraviti kateri drugi človek z izkoriščanjem, Ako se je gospod Kingsley nalašč ali nevedoma tako zmedeno izrazil o socializmu, je postranska reč. Glavno je in ostane, da prizna, da bo socializem naredil konec današnjemu izkoriščevalnemu sistemu, ki se je pod vplivom kapitalizma razvil v ogromnega polipa, ki čimdalje večje ljudske Chicago, 111., 9. maja (May) 1913. Štev.—number 19. množice peha v siromaštvo, izse-sajoč iz njih ves imetek in osre-dotočujoč ga v rokah peščice kapitalistov. Ali gospod Kingsley se ne zadovolji s tem svarilom. Kot pameten človek razume, da socialisti ne bodo izginili s pozorišča, ako se kapitalisti še tako tesno oklenejo drug druzega in nastopajo solidarno proti naukom socialistov. Zaveda se, da v današnji družbi odločijo delavci. Raditega kliče svareče kapitalistom, da se naj bolj brigajo za dobrobit delavcev. “Velika večina industriel-nih delavcev,” pravi Kingsley, “je danes za lastnino in proti socializmu. To velja, ako se človeško ravna z njimi, drugače pa pojdejo s socialisti.” Krajši delavni čas, boljše plače, cenena živilo so po mnenju Kingsleyja reči, s katerimi se delavce lahko odvrne od socializma. S temi besedami je g. Kingsley zopet nekaj priznal, kar mnogo njegovih razrednih tovarišev taji. Konstatiral je staro resnico, ki so jo socialisti povedali že pred leti in leti. Delavske mezde so nizke, delovni čas predolgo traja in cena za živila so previsoka. Gospod Kingsley je s svojo izpovedjo priznal, da bi kapitalistom ne bilo treba nič storiti za delavce, ako bi se delavci ne organizirali politično v socialistični stranki. Iz strahu pred naraščajočo- socialistično stranko priporoča reforme v korist delavstvu. Iz te bojazni se pa delavci lahko u-Čijo, kakšne velike1 koristi prinaša zanje tudi politična organizacija. Delavec, ki gre z duhom časa naprej, ni organiziran le v podporni organizaciji, da v slučajih bolezni in nezgode skrbi zase, po svoji smrti pa za svojce; on ni organiziran le v strokovni in in-dustrielni organizaciji, da si izvo-juje krajši delovnik, višjo mezdo in druge ugodnosti v delavnici, marveč je organiziran tudi politično, da si osvoji politično moč s katero vpliva na zakonodajo sebi in svojini tovarišem v korist. Ameriške vesti. — Požar je na/pravil mnogo ško de v klavnici v Detroitu, Midi. Poginilo je 250 ovc in dva požarna brambovca sta bila ranjena. Škodo cenijo na $195,000. Sodijo, da je nekdo nalašč zažgal. — Splošno se pričakuje, da se demokratična carinska predloga že prihodnji teden odda senatu. Nižja zbornica bo najbrž sprejela predlogo, kakor jo je priporočal proračunski komitej. Zagovorniki predloge menijo, da posvetovanje v senatu ne bo trajalo prek dveh mesecev. Ko je predsednik sezval kongres k izvanrednem zasedanju, je to storil radi čoln inske predloge. Mogoče bo predložil tudi načrt za reformo valute. Natančnega se danes nič neve o njegovih načrtih. 'Vsekakor bodo voditelji demokratične stranke v zbornici v najkrajši dobi poučeni o vsem. — Po daljšem miru so avtoban-ditje zopet pričeli s svojim delom v Chicagi. V pondeljek so oropali tri osebe. V avtomobilu je sedelo devet roparjev. Torej cela tolovajska četa,' ki je bila pripravljena spopasti se tudi s policijo, ako bi ji križala njeno pot. 1 — V nedeljo je prišel na sejo “čikaške delavske zveze” Clarence S. Darrow, znani delavski zagovornik. Ko je stopil v dvorano je bil stavljen in sprejet predlog, da se preneha z delom. Darrow je bil vidno ginjen, ker ni pričakoval takega sprejema. Ko je stopil na govorniški oder, je ob burnem pozdravljanju pričel takoj govoriti o delavskem vprašanju. “Ako je človeška družba zašla tako daleč,”je rekel Darrow,“da moramo zahtevati, da ženske ne smejo delati preko desetih ur, potem je čas, da uvedemo v družbi spremembe. “Najbolje je, da se vse strokovne organizacije združijo v veliko politično mašino, postavijo svoje kandidate in izvolijo.” “Zvišanje delavske mezde ni vredno piškavega oreha, dokler i-mamo dolgtrajen delovni čas. Borite se za skrajšanje delovnega Časa, ker bodo visoke mezde od sebe prišle, ako bodete znižali delovni čas.” DarroAv je potrošil vse svoje premoženje —- $150,000 — pri o-beh obravnavah v Los Angelesu. Ko je šel v Los Angeles, je bil Darrow demokrat. Zdaj je drug človek. Spoznal je, da delavci ne morejo nič doseči, ako niso kot razred organizirani v politični stranki. Darrow, znamenit advokat, ki je bil' vsem kapitalistom strah, kadar je zagovarjal delavce pred sodiščem, je spregledal. Tovariš, delavce, ki še danes služiz kapitalističnim strankam, kedaj se bo do tebi odprle oči, da boš uvidel, da je tvoje mesto v razredni delavski politični organizaciji? — Organizacija med klavniški-mi delavci v Chicagi dobro napreduje. Zadnjo nedeljo se je vršil dobro obiskan shod. Udeležencev je bilo nad tisoč. K organizaciji je pristopilo 160 novih članov. — Nižja zbornica je sprejela brez opozicije dodatek ‘k Sherma-uoveinu protitrustjanskemu zakonu, po katerem mina ta zakon veljave za delavske strokovne organizacije: Senat bo skoraj gotovo sprejel ta dodatek. — V premogovniku pri Wal-senburgu, Colo., ki je lastnina “Colorado Fuel and Iron” družbe se je z največjim naporom rešilo 29 rudarjev. Rovi in hodniki so štiri sto čevljev pod zemeljsko površino. Nakrat se je debela plast premoga utrgala in zasula glavni uhoclnik in zaprti so bili vsi izhodi. Zasuti rudarji so po večurnem tavanju našli star in ozek rov. V tem rovu so lezli po vseh štirih, dokler niso prišli na svitlo. — Naselniška oblast v Kaliforniji je zopet za eno blamažo bogatejša. V San Franciscu je zavrnila Rusa S. Orlovskega kot ne-željenega državljana, ker je bil v Rusiji kaznovan radi političnih prestopkov. Delavski minister Wilson je odredil, da se mu dovoli izkrcati se v Zdr. državah. — Pensylvanjska legislatiura je sprejela penzijski zakon za matere. Zdaj ga je podpisal tudi go-verner. Ubožne matere bodo dobile v porodniški postelji do $12 podpore mesečno za enega otroka in ne več kot $20 za dva otroka. V vsakem okraju bo komisija, ki bo sestala iz petih oseb, odločila, komu naj 'se izplača podpora. — V El Pasu, Tex. so zaštraj-kali tesarji zavoljo povišanja mezde. Tesarji so dobro organizirani in upajo, da bodo zmagali. — “Bessemer Foundry in Machine” družba v Birminghamu, Ala. je povišala plačo strojnikom za en cent na uro. Sedaj znaša plača 40c na uro. Družba ima v svojem obratu le strokovno organizirane delavce. — Zelo zanimiva vest prihaja iz Savannah, Ga. Do sedaj se a-meriške strokovne organizacije niso mnogo brigale, da bi organizirale črnce. V tem mestu se je sedaj ustanovilo krajevno društvo tesarske unije, pri katerem so vsi črnci. To je dobro znamenje, ker dokazuje, da čimdalje bolj pro.dira spoznanje, da se morajo delavci organizirati v skupni organizaciji ne glede na narodnost in raso, ako hočejo doseči vspehe. — Po uradnem izkazu trgovske ga mjpistrstva se je vsaki dan izvozilo blaga v vrednosti sedmih miljonov dolarjev v inozemstvo. Uvoz je znašal dnevno nekaj nad pet miljonov. Najboljši odjemalec je Velika Britanija, ki je porabila za $LX50,000 ameriškega blaga, ^ Ves izvoz in uvoz je tekom 9 mesecev dosegel $3,300,000, ali za 13.5 odstotkov več, kakor lani ob tem času. — Priseljevanje v aprilu dokazuje. da bomo letos imeli nov rekord v priseljevanju. V New Yorku se je v minolem letu izkrcalo 108,980 priseljencev. Letos je 33,531 priseljencev več prišlo iskat sreče v Zdr. države kakor lani v istem mesecu. — Zdr. države so kitajsko republiko priznale formelno. Ameriški zastopnik Williams v Pekingu je brzojavil, da je kitajsko vlado obvestil o tem. V Atlanti, Ga. so poklicali deset stotnij državne milice pod orožje, ker je krožila vest, da hoče nahujskano ljudstvo linčati tovarniškega čuvaja N. Leeja in L. M. Franka^ poslovodja tovarne za svinčnike, ki sedita v okrajni ječi, ker sta obdolžena, da sta umorila Marijo Pagan. Šest obdolžencev je morala policija izpustiti, ker se jim ni moglo dokazati, da so bil: v zvezi z umorom. Hujskači so podpihavali ljudstvo, naj vsaj zadnja dva obdolženca linča, ker drugače ju bo izpustila policija. — Na osebni vlak štev. 5. “Kansas City Southern” železniške družbe, ki vozi proti Mehikanske-mu zalivu, je v Kansas Cityju stopil nevaren ropar. Komaj je vlak zapustil postajo, je potnike oropal za $1500 v denarju in draguljih. Njegov namen je bil. da oropa le miljonarja J. M. 'Shorta. Ker je bila, prilika ugodna, je oropal še druge potnike. Miljonar, lastnik rudnikov, je pričel streljati na roparja. Nastal je pravi dvoboj v spalnem vozu. Miljonarja so zadele tri krogle. Tudi ropar je bil zadet. Vendar je pa skočil z vlaka in s plenom ušel. — Ker so se pogajanja med ravnatelji vzhodnih železnic in zastopniki vlakospremnega osobja razbila vsled trmoglavosti železniških ravnateljev, ki nočejo čuti besedice o zvišanju plače, je vodstvo organizacije sprevodnikov in druzega vlakospremnega osobja zaključilo, da naj člani organizacije, katerih je nad 100.000, s splošnim glasovanjem odločijo, ako naj se proglasi štrajk. Splošno glasovanje bo trajalo dva tedna. — V East Liverpoolu, O. je krvavo rdeča zastava, ki je v trgovskem delu mesta vihrala z neke v lepem slogu zgradene hiše, silno razburila bogate postopače. Policaj, ki je stal na voglu, je izjavil da mestna gosooska nima pravice sneti zastave s hiše. Prepir radi zastave' je nastal pred nekaj meseci, ko so socialisti razobesili rdeča zastavo kot znamenja za svoj glavni tabor. Patriotična društva so takoj protestirala proti razobe-šeni rdeči zastavi. Na to so socialisti izjavili, da rdeča zastava ne služi nobenemu narodu za simbol in da nima mestna gosposka pravice vzeti jo s hiše. Protesti so se množili, socialisti so pa razobesili še večjo zastavo. Zdaj se je patriotom vnela kri in zagrozili so, da jo bodo sežgali. Socialisti so na grožnjo odgovorili, da bodo za zastavo zahtevali varstvo od mesta. Spor še ni končan, zastava pa vihra ... Inozemstvo. — Ko se je Avstrija dogovorila z Italijo, da zasedata Albanijo, tedgj je črnogorski kralj spoznal, da ga je pustila R uri j a na cedilu in da je trdna volja velevla-sti s silo zasesti Skader, ako se prostovoljno ne umakne iz njega. Avstrija je zbrala tako silno vojsko ob Cini gori, kakor da bi hotela upasti na ozemlje kakšne velesile. Mednarodno brodovje je blokiralo Bar, edino črnogorsko luko. Nato so se Črnogorci umaknili iz Skadra, da ustavijo naval Avstrijcev v Črnogoro. Ali kakof strela iz jasnega neba je došla vest v Cetinje, da bodeta Avstrija in Italija uravnali'“albansko vprašanje.” Da je vest resna in resnična je ¡potrdilo dejstvo, da Avstrija pripravlja večjo vojaško ekspedicijo proti Skadru, Italija pa proti južni Albaniji, ne glede na to kako bodo v Londonu odločili poslaniki velesil na skupni konferenci. Ko je Nikola uvidel, da je osamljen in da so ga vsi njegovi prijatelji prepustili njegovi usodi, je izročil Skader velesilam Nato je črnogorsko ministrstvo podalo svojo ostavko, da protestira proti nasilju velesil. Po časnikih kroži vest, da se je tudi črnogorski kralj zahvalil za krono. Vendar pa še ni potrjena. Srbsko vojaštvo je ostavilo Albanijo. Essed paša je pa dobil poziv od velesil, da se takoj podvrže sultanu. Vojna med balkanski zavezniki in Turčijo je skoraj tako rekoč končana. Plen med seboj si bodo razdelili pa veliki kronani roparji, ki imajo velike topove in o-gromne barke in dosti človeškega materiala, da ga poženo v klavnico. Stara resnica se spolnuje tudi na Balkanu: Vrana vrani ne izkljuje oči. — Japonski časniki hvalijo predsednika Zdr. držav, ker je nastopil v Kaliforniji proti Japoncem sovražni zakonodaji. Obenem pa voditelji javnega mnenja priporočajo japonskemu ljud-l stvu, naj bo trezno in mirno. —Norveški zakonodajni zastop je sklenil, da se kapitanu Roaldu Amundsenu, odkrivatelju1 južnega tečaja,izplačuje dosmrtna pen-zija v zneisku 6000 kron ($1620.) — Aleke Shinas, ki je umoril grškega kralja je zvršil samomor. Po oficielnem poročilu je skočil raz okno policajske postaje in se vbil. Kdo ve, če mu tuja roka ni pomagala do smrtonosnega skoka. Mrtveci molčijo in ne izdajo skrivnosti, ki so včasi naj višjim “dostojanstvenikom” zelo neprijetne. — Vojaško vežbališče v Zosse-nu v Nemčiji pri Berlinu je stalo 470,000 mark. Lastnik zemljišča je dobil le $100,000 mark, ostalo je pa zginilo v žepih patriotičnih mešetarjev, ki so v in izven vojnega ministrstva. Kako malenkostni so naši ameriški graftarji, ako jih primerjamo s temi nemškimi patrioti, katerim kar cede besede iz ust o ljubezni do' svoje domovine. V Nemčiji se vsako leto pobije več psov, ki služijo ljudem za hrano. Leta 1912 so jih pobili v Chemnitzu 499, torej 76 več kakor v prejšnem letu. Krasno zrcalo družabnih razmer v Nemčiji. Nemški biriči v frakih z zlatimi našivi SO; videli veliko nevarnost za državo, ker je imel francoski državni poslanec Compere-Morel govoriti na raznih 'shodih v Nemčiji za mir, kakor sta nekoč govorila nemška poslanca Schei-deman in Suedekum na Francoskem. Biriči z zlatimi ovratniki so prepovedali Morelu govoriti za mir narodov v Magdeburgu. V Bransehweiga so mu zagrozili, da ga bodo odgouskim potom poslali preko meje, ako se bo drznil priti na shod. Tako zažigajo nemški šovinisti umetno narodno sovraštvo s pomočjo svojih biričev, ker smatrajo nemški narod za klavno živino, Ali čas bo prišel, ko bo nemški narod obračuni! svojimi največjimi škodljivci v obšitih frakih in bleščečih uniformah. — Mehikanski vstaši so prosili vladne vojake, ki so se zadnjo soboto uprli in pregnali generala J. Salazarja in njegove privrženec iz Casas Grandes, da naj se pridružijo vstašem. Ako se to zvrši, bo obširna pokrajina ob severni železnici v oblasti vstašev. Vojaki so se uprli, ker se jim je zapovedalo, naj marširajo proti Chihuahui. Dve sto vstašev je za'sedlo San Ignacio ob meji države Texas. Od tukaj hočejo prodirati proti Gua-delupu, ki ima majhno vojaško posadko. Huerta, diktator v Mehiki, je dobil od angleškega poslanika o-ficielmo obvestilo, da Anglija prizna njegove vlado. Anglija do danes še ni priznala Kita jske republike, pohitela je pa priznati predsednikom človeka, ki je izdal prejšnega predsednika in zakrivil, da so ga zavratno umorili. — Dne 28. aprila je močan oddelek napadel francosko vojaško kolono pri Sidialiju v Maroku. Boj je trajal več ur in je končal, s porazom Arabcev, ki sp se spustili v divji beg. Francozi so imeli 18 mrtvih in 41 ranjenih, zgube Arabcev so bile mnogo večje. — V Londonu so zasačili sufra-žetko, ko je pri vhodu v Grand hotel, v katerem biva mnogo a-meriških turistov, položila bombo. Farna cerkev sv. Katerine v južnovzhodnem Londonu je požar spremenil v razvaline. Policija trdi, da so sufražetke zanetile o- Speialisti so sklicali na Trafalgar Squaru v Londonu velik shod, da bi demonstrirali za svobodo govora. Shoda se je udeležilo nad 20 tisoč ljudi. Policija je surovo napadla shod, ker ni hotela, da bi na shodu govorile sufražetke za žensko volilno pravo. Le razumnemu natetopu Keir Har-dieja, osivelega delavskega zastop nika v angleškem parlamentu, se je zahvaliti, da ni prišlo do krvo-litja. — Pariška policija je pripravila ogromne varnostne naprave, da čuva življenje španskega kralja tekom njegovega bivanja v Parizu, da ga ne vbijejo anarhisti. Zaprla je več španskih anarhistov. Smešno! Ako bi anarhisti hoteli vbiti španskega kralja, bi ga vbili v >Spaniji in bi ne čakali, da bi prišel v Pariz. Obisk španskega kralja na Francoskem tolmačijo, da se hoče Španija pridružiti tnozvezi Francije, Rusije in Anglije. — Pekovska organizacija na Avstrijskem. Letno poročilo avstrijske strokovne organizacije pekov izkazuje zopet krasen napredek. Ob koncu leta 1912 je štela pekovska organizacija 9548 čla nov in je narasla od leta 1911 za 536 članov. Na Dunaju je 3768 organiziranih pekov. Kranjska in Primorska se tudi ponašata z lepim številom organiziranih pekov, ob koncu leta 1912 jih je bilo 5T8. V letu 1912 je izplačala organizacija sledeče podpore: brezposelnim 79,692 K 90 vinarjev, članom, ki jih je zadela kakršnakoli kazen, 1667 K 99 vin., podpore za potovanja 5212 K 50 vin., podpore vdovam in sirotam 1737 K., podpore v bolezni 54,901 K. — genp 1 DOPISI. « K Willock, Pa. Mo.ia navada ni, da bi se prepiral s časnikarji. Ali če je laž tako debela, kakor jo je sporočil urednik “Clevelandske Amerike” v 34 izdaji o mojem prihodu v Cleveland, me veže dolžnost, da obesim to laž nižje, da jo bo čital lahko vsakdo. Ni mi treba povdarjaiti, da me kot predsednika jednote veže dolžnost, da branim pravice celega društva ali pa posameznega člana, ako se mu godi krivica, ker to vsakdo ve, izvzemši urednika “Clevelandske Amerike”. Ali zahtevam pa od urednika “Clevelandske Amerike”, da mi dokaže troje: 1. Ali so me na sejo društva “Primož Trubar” pripeljali socialisti? Ali sem imel uradno pooblastilo ali ne? 2. Kdo je bil provzročitelj ra-buke na seji? 3. Kdo je name položil le en prst na seji, ali pa kje drugje v Clevelandu ? Odgovorite na ta tri vprašanja. ker drugače vas bom proglasil za podlega obrekovalca, ki je hotel s svojim laJžnjivim uvodnikom oblatiti celo društvo pred slovensko ameriško javnostjo, da bi dosegel svoj nizkotni namen. Jakob Miklavčič, gl. predsednik. Barberton, O. “V Cleveland je dospel iz neznanega vzroka glavni predsednik S. N. P. J. in nastala je huda ra-buka”, se glasi napis nad uvodnikom mestnih novic “Clevelandske Amerike” v 34. številki. Ako bi priobčevali lažimodrost urednika “Clev. Am.” v “Glasilu”, bi bilo res škoda za prostor. “Glasilo” je namenjeno za vse kaj druzega kakor priobčevanje takih čenč in budalosti. Samopo-sebi se razume da je urednik “Clev. Am.” nasprotnik napredne S. N. P. J. To dejstvo ni treba dokazati posebej, ker je dokazov na izbiro. Nikdar pa nisem mislil, da je gospod urednik tako navdušen prijatelj laži, kakor se je izkazal v omenjeni številki. Lahko, je urednik nasprotnik kak šne ideje ali organizacije. Tudi bori se lahko proti nji stvarno in z dokazi. Nikdar pa ne sme urednik lista ponižati samega sebe tako globoko, ako je le še iskrica dostojnosti v njem, da bi se boril z lažmi in hujskanjem proti ideji ali organizaciji, kakor je to zvr-šil urednik “Clev. Am.” proti “Slovenski narodni podporni je-dnoti”. Saj je sveta dolžnost vsakega časnikarja, da dela z vsemi svojimi duševnimi močmi, da se narod združuje v svojo korist. Zadnji čas se je zavzelo več treznomislečih rojakov, kakor tudi večina slovenskih časnikov, da se slovenske podporne organizacije, vsaj napredne jednote in zveze, združijo v eno celoto. Vsak ameriški Slovenec, ki trezno misli in ima količkaj pogleda v bodočnost, mora priznati, da preti vsem pogin, ako se ne združijo v eni podporni organizaciji. Ali komaj se je sprožila misel v javnosti in se zanjo povsod zanimajo in jo podpirajo, se prične brez najmanjšega povoda ruvati proti nji. Pri tem ruvanju ne odločajo koristi celega naroda, ampak le osebne koristi po znanem reku osla, ki je dejal: “Kaj me briga, ako bo še trava zelenela po moji smrti.” Tega reka se strogo drži Dar gospodov v Clevelandu, ako sodi mo po klobasah v “Clevelandski Ameriki”. Ne gre tukaj, kdo so ti gospodje. Temveč se konstati-ra le dejstvo, da ima “Clevelandska Amerika” neke gospode za seboj, katerim ni mar bodočnost slovenskih podpornih organizacij, kakor tudi prihodnost slovenskega naroda v Ameriki. Proč od “Slovenske narodne podporne jednote”! se glari visoka pesen “Clevelandske Amerike”. Cenjeni bratje in sestre naše jednote! Nikar ne mislite, da se večina članstva S. N. P. J. v Clevelandu strinja s priporočilom “Clevelandske Amerike.” Za to priporočilo se navdušuje le nekaj gospodov, katerim sta “preklicano” “Glasilo” in naša jednota trn v očeh. Nihče ne bi hujskal proti jed-noti, ako bi nazadovala. Ker pa jednota vsakem oziru — po članstvu in premoženju — napreduje, jim ta napredek provzroča strašen glavobol, ki ga ne morejo preboleti. To je vzrok, da se v hujskanju proti jednoti rabijo najost-udnejše laži, da se toliko lož j e blati uradnike S. N. P. J. Svoječasno so igrali enako komedijo v uredništvu “Glas Naroda”, kakor jo sedaj predstavlja “Lažiamerika”. Pri “Gl. Nar.” ni šlo, dasi ie dnevnik, ki ima gotovo več naročnikov kakor “Clevelandska Amerika.” Ker gospod je niso mogli doseči svojega namena s pomočjo dnevnika, je oči-vidno, da ga bodo še toliko manj dosegli s pomočjo “Clevelandske Amerike.” Y uredništvu “Glas Naroda” so spoznali, da ne gre in nepotrebno hujskanje je izginilo iz predalov lista, ki ni S. N. P. J. koristilo in ne škodilo. Pri dnevniku se je mogoče zgodilo na-obratno. Vendar se pa laži in neopravičeni napadi na S. N. P. J. in njene uradnike v dnevniku ne morejo primerjati z nesramnimi lažmi, ki jih zadnje čase prinaša “Clevelandska Amerika.” Mnogo članov naše jednote je gotovo naročenih na “Clev. Amerika”, ki brez najmanjšega povoda hujska proti S. N. P. J. in njenim uradnikom. Tu prihaja na površje vprašanje, ako zasluži list podporo, ki blati vse, kar se hoče razviti v duhu dvajsetega stoletja? Že . v zadnji izdaji “Glasila” sem obvestil članstvo S. N. P. J., da je vest v “Clevelandski Ameriki”, ki poroča, da je bil predsednik S. N. P. J. v Clevelandu tepen, neresnična. Danes pa izjavljam, da nisem čital še nikdar take nesramne laži v nobenem časniku, s katero bi hotel urednik doseči svoj postranski namen, kakor v “Clevelandski Ameriki”. Bil sem na seji, torej očividec dogodka, neželjenega koraka, katerega je storilo le nekaj članov “Primož Trubar” dne 27. aprila, zatorej vem, koliko je resnice v uvlodniku “Clevelandske Amerike”. Nam je znano vsem, da jr društvo “Primož Trubar” vedno dobro napredovalo. Kaj je v društvu napravilo majhen prepriček, ki ga je “Clevelandska Amerika” spremenila v slona, ne bom razpravljal, 'ker sem prepričan, da se bo vse poravnalo mirnim potom v smislu pravil in razsodnosti glavnega odbora. Hujskanje za odstop od “Slovenske narodne podporne jednote” je pričelo po končani zadnji konvenciji. Kaj je temu vzrok, je vsakemu znano in nepotrebno je, da bi o tem razpravljal na široko. Pripomnim le to, da je vseeno kje so glavni uradniki. Glavno je, da se redno, pravilno in pošteno posluje, da so uradniki kos svoji nalogi, pa naj bodo v Chicagi ali v Clevelandu. Omeniti moram le eno dejstvo, o katerem sem že večkrat govoril. Obžalujem le, da Frank iKorče ni dobil svojega mandata zopet, ki ga je redno kot vesten blagajnik izvrševal in kot tak zopet zaslužil. Ali kaj nočemo? Agitacija do danes še ni nikjer prepovedana. To pa pove vse. Neumestno je hujskati proti jednoti, ker jednota nima svojih uradnikov v Clevelandu. Člani ne dobijo nič več podpore, kakor jim gre po pravilih, če tudi so v njih društvu glavni uradniki. To sem omenil, ker nekateri, ki nimajo stika z našo jednoto, s takimi čenčami hujskajo proti jednoti v Clevelandu. Pripomnim tudi, da jednota ne drži nobenega člana s silo v jednoti. Vsakemu je prosto, da lahko odstopi, kedar mu je drago. Ali resnica je tudi, da mora vsak član poravnati vse prispevke, kedar zahteva odstopni list. K zaključku svojega dopisa še pripomnim, da naj se iz jednote odstrani hinavščina, pa hujskanje in napredek nam je zagotovljen vsepovsod. Lažnjivim časnikarskim kljukcem pa priporočam, naj držijo svoje umazane prste proč od S. N. P. J.! Martin Železnikar, gl. porotni odbornik. Collinsburg, Pa, Strašno je citati poročila v časnikih o razštrelbi v premogovniku in njenem učinku. Vendar je pa še groznejše videti učinek raz-strelbe s svojimi očmi. Tak strašen prizor se nam je nudil v Mononghohela City, Pa. dne 26. aprila, kamor vozijo mrliče iz tri milje oddaljenega Court-neyja, kjer se je pripetila dne 23. aprila ob eni uri popoldne straš- na rudniška katastrofa v rovu Cincinnati, ki je last “Pittsburgh Coal” družbe. Kako prijazno mestece- je Mononghohela City na levem bregu reke enakega imena ob druzih dneh. Ali danes je vse mesto v tugi ih žalosti. Črni in beli znaki na hišnih vratih oznanujejo, da je smrt imela bogato žetev. Na cestah drvijo ljudje raznih narodov. Nekateri imajo na prsih re-galije, znamenje, da so spremili ali bodo še le spremili društvenega brata k zadnjemu počitku. Voz za vozom, truma za trumo, vse hiti in drvi proti gričku, na katerem je pokopališče, kjer četa delavcev koplje gomile in poklada v nje sotrpine. Utrujen starec bo počival poleg resnega moža, ali brezskrbnega dečka. Vse je prehitela smrt v boju za vsakdanji kruh, ne da bi bili kaj zakrivili. Vsi so postali žrtve barbarskega kapitalizma. Ob glavni ulici stoji nizka hiša in na njenih vratih je znak, da tudi v nji leži plen smrti. Vsto pim. Dve rakvi ležita vsporedno in povedo mi, da sta Belgijca. Eden je mladenič star 25 let, drugi 31 let in nista še dolgo v deželi. Pred kratkem sta prišla v obljubljeno deželo iskat sreče in našla sta prerano smrt. Štiri križišča od tukaj zapazim trumo ljudi. Ko se približam, spoznam, da čakajo, kedaj sfe jim dovoli vstop. Prodajalna je spremenjena v mrtvašnico. V nji leži kakih dvajset mrličev. Med njimi Bobnar, Fabjan in Del ali Dil, do sedaj na zemeljsko površje prineseni Slovenci. Med trumo ljudi na cesti je več rojakov, ki mi povedo zanimivosti 0 razštrelbi. Eden njih je uro pred nezgodo odšel iz rova. Ko se umiva doma, začuti močan potres in ve takoj, da se je pod zemljo odigrala strašna tragedija. Paznik v mrtvašnici nam dovoli vstop in rojaki nam razkazujejo poedine žrtve. Strašen je pogled. Razbite lobanje, ožo-ani in na^ol pečeni obrazi se vrste drug za drugim. Zgoreli lasje, brke, sežgana črna koža nam pripovedujejo, da je bil ogenj močan in razstrelba silna. Mnogo rakev je zaprtih, ker so mrliči strašno pohabljeni, in iz rakev prihaja neprijeten vonj. Rakev Slovenca Fabjana je zaprta. Razstrelba mu je odtrgala glavo in roke. Spoznali so ga po številki, ki jo ima vsak rudar pri sebi, ko odhaja na delo. Tu preneha sovraštvo plemen in narodov. Črnec leži poleg belo-kožca, Nemec poleg Slovenca, Francoz poleg Italijana itd. Vse je združila kruta smrt. Nekemu Poljaku so izžgane oči, rojak Bobnar je ves razbit, tako tudi Del. Kot v omotici stopi človek na prosto, ko zapusti kraj groze in žalosti. Nehote mu prihaja na misel: Ali bi se ne dalo to preprečiti. Ali bi se moglo ohraniti ženam mož in sinov, Staričem, otrokom očetov - hraniteljev ? O, da! Ko bi dobičkalačna družba z ventilatorji skrbela za dober prepih: sveži zrak, ki bi hitro krožil po premogovniku in odganjal sproti nevarne pline, prihajajoče iz sten, stropa in tal. Še danes bi lahko živeli mučeniki dela. Tako pa imamo strašno tragedijo : uničena so človeška življenja, z njimi so umrli upi, načrti in nade. Vse je pokopano za vedno .. . Kaj pomaga sedaj, ako pošljejo državnega nadzornika, da preišče vzroke o strašni nesreči. Družba ne bo proglašena, da je zakrivila nezgodo. Krivdo bodo obesili mrtvim rudarjem, žalili jih bodo, ko so dali življenje za koristi drugih. To vemo rudarji že naprej. Ko bo nadzornik dokončal svoje delo, ali bo družba uvedla v drugih rovih, kar bo zapovedal državni nadzornik? O, da! Vse, kar bodo morali uvesti in plačati delavci. Ničesar se pa ne bo zgodilo, kar bi družbo stalo le en cent. Zato vselej za državnim nad Zornikom obišče rove nadzornik družbe, da prepreči naprave, ki bi ne dajale obresti interesirane-mu kanitalu, poleg pa še varovale nas — “pritepene” inozemce. Rojaki, ki imate dovolj močne živce, pojdite pogledat učinke razstrelbe. Oglejte si žrtve! Gotovo se vam bodo odprle oči in vprašali bodete sebe: “Ali sem storil, kar je bilo v moji moči, da bi preprečil take grozovitosti? 1 Koliko pa je rojakov, ki bi lah- ko s ponosom rekli da? Postal sem državljan, da volim kandidate socialistične stranke, ki bo podržavila rudnike, da dobi moč v postavodajnem zboru, da se bo v rudnikih v prvi vrsti gledalo na ohranitev človeškega življenja, ne pa da se spravi veliko množino premoga na dan. Tisti rojak, ki ne more tako reči, naj pristopi v socialistične vrste. Bori naj se z nami vred za zmago delavstva. Voli naj v vse zastope socialistične zastopnike, ker jih ni mogoče podkupiti. Tako bomo spravili sovraga v zasedo, iz katere si ne bo mogel pomagati. Delavec delaj z vsemi močmi za rešitev iz sedanje sužnosti. Skrbi za bodočnost svojih otrok, da bodo vsaj oni živeli v boljših razmerah, kakor živimo mi dandanes. Pojdimo vsi kot en mož v boj za delavske pravice. Ne s surovo silo, ampak na dan volitve z glasovnico v roki. Kreč Rudolf. Cleveland, O. Pozdrav novi zastavi ženskega društva “Napredne Slovenke”, štev. 137 S. N. P. J. v Clevelandu, o priliki razvitja dne 11. maja 1913. Pozdravljena zastava krasna, ti simbol svobode zlate; pozdravljena ti barva jasna od tisočev — Slovenije!... Tudi Vam Slovenke drage: skromni, srčni moj pozdrav, ki pod njo ste tukaj zbrane, voščim sestrsko ljubav! Dvigni prapor se rudeči, ti zmaga luči nad temo! Vlivaj v srca hrepeneča: ljubezen bratstva, svobodo. Zbiraj pod peroti svoje, kar rodila Soča je —, Drava, Sava nam zibala, hčere vse Slovenije ... Ko vihrala v dnevih jasnih — boš ponosnim materam, spominjaj jih dolžnosti krasnih in na dom pod Triglavom. Ko spremljala na gomilo,, svoje drage nam sestre ; sprejmi v svoje sveto krilo — njih sinove in hčere. Zatoraj slava ti zastava, in sestre Vam, ki ste pod njo! Vodi naj Vas. pota prava —, to nakloni naj nebo! Ahasver. Na potu. Ko sem obiskal Lowel\veel in okolico, sem se namenil v Besse-mer, Pa. Naprosil sem rojaka J. Nagodeta, da mi preskrbi potreben voz, ker po ondotnem kraju ne vozita “lukamatija” in “špic-kangla”, peš hoditi je bilo pa predaleč. Predno sem sedel na voz, sem si ogledal kljuse, ki je imelo nalogo potegniti mene in mojega znanca Nagodeta, ki se je tudi odločil za pot v Bessemer. To je bila živalica. Od daleč bi lahko metal nanj klobuke in obviseli bi na njem, kakor na spretnem klovnu v cirkusu. Izvedel sem, da je žival v mlajših letih garala v tovarnah Carnegieja, kjer si je poškodovala nogo. Kljuse je potegnilo in odrdrali smo prek gričev in skozi doline po blatnem kolovozu. Kmalu smo dospeli v kraljestvo kralja olja. Vsa okolica je preprečena s cevmi, po katerih se pretakajo mi-ljoni v obliki olja v žep Rocke-fellera, Drugega ni videti tam, kot zibajoče sesalke, ki jih gonijo motorji. Milje in milje naokrog vedno enaka slika. Končno smo se pripeljali vrli griča in pred nami je ležalo majhno, pa vendar prijazno mesto Bessemer. Velik napis “Brata Šerjak — Mesnica in grocerija” me je spomnil, da sem pred slovensko trgovino. Zapustil sem voz s svojim znancem in z gospico “škat-ljo” v roki sem ustopil v trgovino. Po kratkem in običajnem pozdravu sem vprašal, kje bi dobil “jeprge”. Odvedli so me k g. M. Slapničarju, kjer sem počakal do večera, da se je vrnil g. Slapničar z dela domov. Takoj po prvih besedah sem spoznal, da je stara “lblanska” korenina. Bil je več let vslužben na južni železnici v domovini. Ker mu ni preostajalo kruha, je odpotoval pred dvajsetimi leti v Ameriko, kjer si je v resnici ustvaril boljšo bodočnost. Zvečer je prišlo na obisk več znancev in prijateljev. Po kratkem razgovoru smo nabili “keg”, iz katerega je pritekla tista rumeno zlata in penasta tekočina, kaiteri pravimo navadno pivo. S korajžo smo srebali pijačo in kmalu so se pokazale posledice. Postali smo gostobesedni in živahni. Veselost je postala tako splošna, da smo pričeli peti. Kot star ljubljanski pevec je odločil g. Slapničar, kaj bomo peli. Začel je prvi, drugi smo pa sekundira-li: “Še interfat prodala bom...” “Stoji, stoji Ljubljanca ...” itd. Pozno v noč se je razšla vese-Ja družba in odšli smo k počitku, da si za prihodnji dan nabavimo novih moči. Bodoči dan sem obiskal i-ojake po vsej naselbini. Tretji dan sem šel nekemu rojaku pomagat, da spravimo s sveta žival, ki jo smatrajo Židje in mohamedanci za gnusno in neužitno. To je bil cirkus. Osem korenjakov je lovilo ubogo žival. Končno se je nam pa le posrečilo, da smo jo dobili pod “junaške”’ prsi. Sedem jih je h krati padlo na njo. Položili smo jo na klop, še parkrat je zacvilila strašno in nas pogledala proseče in krvavo in mož z velikim nožem je pristopil. Potipal jo je po podbradku, kakor kak strokovnjak v morilni stroki. Po tem ji je na vratu napravil križ z nožem in ji na tistem mestu zadrl nož skozi Špeh. Noževa ostrina je prodirala dlje in dlje, dokler se še nožev držaj ni skril v “Špehu”. Za trenotek je vboga žival zamolklo zagrgrala in življenje se je ločilo od telesa. Po storjenem delu smo se pomagači razšli. Drugi dan sem obiskal odbornike in odbornice društev S. N. P. J. Povsod so me sprejeli prijazno in uljudno. Po končanem poslu sem odšel s svojo zvesto družico “skatijo” naprej v svet. Vsem, s katerimi sem se seznanil, se zahvalim za njih prijaznost in uljudnost, posebno pa obitelji M. Slapničar. Na svidenje! Frank Stonič. Indianapolis, Ind. Nemila smrt nam je ugrabila po dolgi in mučni bolezni br. Jožefa Godnik, ki je bival v državi Texas. Bil je vedno zvest član dru štva “France Prešeren”, štev. 34. Bodi mu lahka tuja gruda! Tukajšna društva so priredila skupno veselico v korist “Slovenskemu zavetišču.” Vreme je bilo slabo in dovoljeno nam ni bilo točiti piva. Vzlie dvema neprili kama smo vseeno nekaj napravili za zavetišče. Veselica se je vršila v dvorani g. Gačnika, v kateri je krčmar g. F. Zonta. Dvorano sta nam prepustila brezplačno. Posebej so še darovali za zavetišče : Alojz Fon $6, Ant. Hvalica predmet vreden $3, John Ro-senštain $1.00, John Kos, $1, Ant, Mervar predmet vreden $1.50, Martin Ravnik $1.00. A. Hribar, predmet vreden $1.50, Jožef Ba-eer predmet vreden $1.50, Frank Medlej predmet vreden $1., Ant. Markič predmet vreden $1.50, Jožef Soloman predmet vreden 50 c, Jožef Koren predmet vreden $1.25 in Andrej Uršič $1. Slovenska godba in slovenski tamburaši so igrali za polovično ceno. Čistega prebitka je ostalo 452, ki ga hrani g. Anton Garbajs Vsem, ki so prihiteli na veselico, ali so kaj darovali za zavetišče, izrekam najtoplejšo zahvalo. Še drugod naj se potrudijo za zavetišče in kmalu ga bomo imeli. Ant, Mravlje, član dr. štev. 34 Joungstown, O. Delo se pri nas dobi. Seveda tako, kot je všeč izkoriščevalcem. Zato pa tudi večnega dela hvaliti ne morem. Dokler je človek zdrav in dela. se izhaja za silo. Kadar pa pride bolezen v hišo, je pa treba gledati, kje se bo vzelo za zdravnika, — zdravila hrano in stanovanje. Raditega priporočam vsem rojakom, ki še niso pri nobenem podpornem društvu, da se pridružijo podporni organizaciji. Na ta način si olajšamo skrbi, ako nas zadene bolezen ali nesreča. Društvo “Slovenski narod”, štev. 153 ima svojo redno mesečno sejo dne enajstega maja ob eni popoldne pri bratu Kikeljnu, 1116 Franklin Ave. Vsem bratom priporočam, da se polnoštevilno udeleže seje. Slovenci in Hrvati, ki še niso zavarovani za slučaj bolezni in nezgode imajo lepo priliko, da se pridružijo dne enajstega maja našemu društvu in postanejo člani na- predne jednote, ki za vse svoje člane in članice skrbi enako. Člani, ki še niso zavai ovali svojih otrok, lahko to zvršijo na prihodnji seji. Posmrtnina znaša $75, mesečni asesment pp le 10 centov. Kdor želi v tem oziru kakšnega pojasnila, ga lahko dobi na seji. Zadnje dni v mesecu marcu je j povodenj uničila življenje 8 do | 10-letnemu dečku Stanislavu Per-šinu, sinu slovenskih starišev. Njegov oče biva nekje v Zdr. dr- j žavah. Bivališče mi ni znano. Slovenska dekleta, ki želijo služiti v privatnih hišah, tukaj j lahko dobijo službo. Služkinj vedno primanjkuje. V kratkem doživimo par veselih ur na ženitovanju. Poročil se ibo M. Slabe, član društva “Slovenski narod”, v gdč. M. Stebla j. častitam! M. Urbas. Franklin, Kans. V državi Kansas so pričele počitnice za rudarje. Premogarski baroni nam dovolijo 3 do 4 dni v tednu počivati. To bi bilo zelo hvalevredno, ako bi rudar sprejel za črni diamant, ko ga spravi na svitlo, polno vrednost. Izhajalo bi se, če tudi bi se samo dva dni garalo v tednu. Tako^smo pa primorani živeti bolj skromno, da pričakamo se živi dobo, ko se bo-pričelo delati zopet s polno paro. Za življenske potrebščine so se vedno iste ceste, dasiravno so sedaj demokratje v sedlu. Preje so obljubovali, da bodo cene življen škim potrebščinam padle, ko dobe demokratje vladne vajeti v roke. Cene so ostale nespremjene. To dokazujg, da je za delavce vseeno, kdo vlada: demokratje ali republikanci, ker ni nobena teh strank ljudska, marveč varujeti le koristi kapitalistov. To si naj vsakdo zapomni, ki je glasoval za omenjeni stranki. Prava delavska stranka je le socialistična. Zastavna veselica društva sv. Barbare v državi Kansas se vrši dne 11. maja v Jaksville. Na veselico so pobavljeni najuljudnejše vsi tukajšni Slovenci. Veselica se bo vršila eno miljo vzhodno od Djabler Miler. Vse potrebno preskrbi odbor. Čisti prebitek je namenjen za troske zastave. Zato pa kličem vsem Slovencem, me glede na njih versko ali politično prepričanje: Na svidenje dne 11. maja v Jacksvillu. Da bi kmalu napočil dan, ko bomo vsi člani in članice, kakor tudi društva sv. Barbare korakali pod rdečo zastavo, ki je znamenje svobode, bratstva in enakosti, da bi čim preje zavladalo zadovoljstvo med delavci. Gotovo si vsak slovenski delavec želi, da bi se današnje bedno stanje delavca-obrnilo na boljše. Današnjega trpljenja ¿e največ kriva nezavednost. Mnogo tovarišev se ne zaveda svoje razredne dolžnosti in pri volitvah voli nasprotnike delavstva. Ne zamerimo 'jim, marveč jih učimo, da so nasprotniki svoje dece, bratov, sester in starišev, nasprotniki samega sebe, ker pomagajo, da kapitalizem tlači ljudstvo k tlom. Učimo in zopet učimo, pa jih bomo pridobili, za naše ideje. Vsem tukajšnim Slovencem pa kličem še enkrat: Dne 11. maja v Jacksville! Franc Wegel. Chicopee, Kans. Vsem društvem, ki so mi poslala podporo, izrekam najtoplejšo zahvalo. Darovala so še naslednja društva: Štev. 9 $5.25, štev. 27 $3.85, štev. 30 $5.00, št. 92 $9.20, štev. 151 $3.00, štev. 50 $5.00, št. 130 $3.20, štev. 28 $3.20, štev. 98 $3.00, štev. 138 $5.00, štev. 183 $3.50, štev. 40 $2.00, štev. '120 $4.65, štev. 29 $9.45. Zahvalim se tudi tistim, ki so me obiskali v bolnišnici in me razveselili s kakšnim darom. Blaž Bezgovšek. Coulter, Pa. Članom društva “Boginja Svobode”, štev. 193 v Robbins, Pa. naznanjam, da je društvo zaključilo na seji dne 20. aprila, da plača vsakdo 26c v društveno blagajno, ki se ne bo udeležil seje dne osemnajstega maja. Vsak član, ki se ne udeleži treh sej, ki slede druga drugi, plača tudi 25e v društveno blagajno. Toliko na znanje, da ne bo kasneje nepotrebne kritike. Delavske razmere so bolj srednje. Marsikateri dan imamo praznik. Organizirani smo v U. M. of A. Podporna društva imamo dva. Za politično organizacijo se tukajšni rojaki malo brigajo. Tu-kajšnim. delavcem je socializem, še vedno nekakšen “foavbav”, s katerim strašijo kapitalisti nezavedne delavce vseh narodov. Kaj radi verjamejo še v razne čenče. Zato vsem, ki še niso prišli do spoznanja, priporočam, da naj razmišljajo © svbjem položaju, da bodo kmalu znali laž in ‘‘bluf” ločiti od resnice. Ivan Blažič, tajnik. Granville, 111. Narava je oživela iz dolgotraj nega zimskega spanja in prišla je toliko željena spomlad. Ptice prepevajo v gajih in logih, cvetlice so pričele poganjati iz tal v svoji pisani obleki. Drevje je v cvetju in vse veseli v naravi življenja. Le delavec, 'posebno rudar živi svoje staro življenje. Komaj je so inče na vzhodu razlilo svoje žarke, mora na delo daleč globoko pod zemljo, kamor ne prisije noben solneni žarek. Ko solnce jemlje slovo od nas in njegovi žarki zopet padajo poševno na zemljo, prihaja rudar na svitlo, truden in izmučen. Družba res dovoli rudarju, da lahko ostane doma, in mu ni treba oditi na delo v premogovnik, kjer je rudarju solnce njegova svetilka. Dovoli mu, da lahko uživa pomladansko krasoto narave, kolikor hoče. Ali rudar, ki ostane doma, ne zasluži nič. Kdor pa v današnji družbi nima denarja, nima sredstev za življenje. Tako je rudar prisiljen, da rad in svojevoljno hiti v premogovnik, da zasluži najpotrebnejše za življenje. To je življenje rudarja, dan za dnem, leto za letom, dokler ne izroče njegovega trupla materi zemlji. Nevarno je obolel brat Ignacij Novak. Dne 24. aprila je odpotoval v bolnico v Chicago, kjer ga bodo skoraj gotovo operirali. Dne 28. aprila se je poročil John Koman z gdč. Ivanko Blatnikovo. Obilo sreče. Dne 20. aprila je umrl rojak John Ostanek. Bil je član K. S. K. J., ki ima svoj glavni sedež v Jo-lietu. Društvo se vsled oddaljenosti ni moglo udeležiti pogreba za rajnim bratom. Zato sta ga spremila dva tukajšna društva na pokopališče: društvo “Jugoslovani štev. 186 S. N. P. J. in društvo štev. 15 S. S. P. Z. Zadnje društvo ga je spremilo s svojo zastavo k večnemu počitku. Dasiravno ni zastava blagoslovljena po rim. kat. obredu, se tukajšni talijanski duhoven ni nič protivil, da bi zastava ne smela v cerkev. Ko smo videli da se zastavi ne dela nobenih zaprek, smo šli člani obeh društev z zadovoljnostjo v cerkev, kjer smo čakali, da so bili cerkveni obredi za pokojnikom končani. Po končanih ceremonijah je duhoven napravil lep govor. Pohvalil je rajnega, nas druge Slovence je pa prav pošteno oštel, češ, da smo brezvrci, da smo pozabili na Krista, ker ne hodimo v cerkev. Duhoven ima tukaj kakih tisoč svojih rojakov, ki so mu pa omejili njegovo moč. Zato je pa nahrulil Slovence. Pa pustimo to. Nekdo mora služiti za strelovod. Tukajšne društvo “Jugoslovani”, štev. 186 prav dobro napreduje. Rojakom, ki še niso člani našega društva, priporočam najtoplejše, da se nam pridružijo. John Bergant, taj. Taft, 111. V bližnjem mestecu Granville imamo dva podporna društva. Vsak rojak ima torej priliko, da se preskrbi za slučaj bolezni, nezgode in smrti. Večkrat sem slišal, dai med vsemi narodi v Ameriki tvorijo Slovenci najmanjše število. Ako je to tudi resnica, tedaj nič ne de. Združeni lahko vseeno pridobimo vpliv. Pri volitvah je treba nastopiti složno in izvolili bomo lahko svoje aldermane. Zdramimo se iz spanja in ne bodimo brezbrižni. Valentin Fortuna. Naznanila in vabila. Chicago, Ul. Vabim vse člane na sejo, ki se bo vršila^dne enajstega maja točno ob dyeh popoldne. Na dnevnem redu imamo važne točke, ki morajo biti rešene. Posebno važno točko dnevnega reda tvori razvitje društevene za- stave. Na prihodnji seji bo treba urediti vse potrebno za slavnost. Člani upoštevajte to in se udeležite seje polnoštevilno. Joe AVerščaj, tajnik. Waukegan, Ul. Naznanjam članom društva “Sloga”, štev. 14, da je za mesec maj asesment za deset centov višji kakor po navadi. $1.40 je redni asesment in 10c za venec, ki ga je društvo položilo na krsto pokojnemu bratu M. Grabelšekh. Skupaj $1.50. članom priporočam, da naj enkrat prečitajo pravila člen I., točko 8. glede suspendiranja. Vsakdo naj se ravna po tej točki, pa bo vse v redu. Vsak član naj se redno' udelužuje sej.Od tajnika se ne more zahtevati, da bi obiskoval brate na domu, ki ne prihajajo k sejam. Ako bi tajnik kaj takega zvršil, bi moral ostaviti vsako drugo delo. Prihodnje seje naj se udeleži vsak član, da mi bo mogoče urediti naslove vseh članov. Od nadzornega odbora naj bo na vsaki seji vsaj eden vedno navzoč pri blagajni. Včasi pride eden, navadno pa ni nobenega. Toliko v blagohotno vpoštevanje. Jacob Podboj, taj. Piney Fork, O. Opozarjem člane našega društva, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej. Društvo je že precej narastlo, je nas že precejšno število, na sejah je pa le malo poznati, da je nas vedno več. Nobena organizacija ne eksistira, če se članstvo ne udeležuje njenih sej in razpravlja v korist celi organizaciji. Bratje udeležujmo se redno društvenih sej in delajmo v korist sebi in celi SNPJ. Matt. Tušek, tajnik. LaSalle, 111. Društvo “Triglav”, štev. 2 S. N. P. J. v LaSalle, 111. je sklenilo na svoji zadnji seji, da priredi na Delavski praznik (Labor Day), to je prvi pondeljek v septembru, veliko slavnost v proslavo društvene desetletnice. Že sedaj prosimo vsa tukajšna slovenska društva, da ne prirede omenjenega dne veselice. Mogoče bo kdo vprašal, zakaj društvo “Triglav” praznuje sedaj desetletnico, ko jednota obstoji nekaj nad devet let. Društvo “Triglav” je bilo ustanovljeno v jeseni leta 1903 kot samostojno društvo z na menom, da ostane samostojno, dokler se ne ustanovi jednota na svobodomiselni podlagi. Ko se je ustanovila S. N. P. J., se je društvo ‘Triglav’ takoj pridružilo nji. Prihodnja redna mesečna seja našega društva se vrši v petek dne 30. maja zvečer ob pol osmih, mesto prvo nedeljo v juniju. Zborovanje se bo vršilo v navadnih prostorih. Sejo smo preložili, ker se naše društvo udeleži izleta, ki ga priredi družba “Slovenski dom” prvo nedeljo v juniju. Več o tem prihodnjič. Lavo Zevnik, taj. De Pue, 111. Apeliram na vse elane društva “Zavednost”, štev. 59, da se dne 18. maja polnoštevilno udeleže redne seje v navadnem prostoru. Razpravljali bomo o izletu, ki ga priredita naše društvo in društvo štev, ‘3 S. S. P. Z. Vsem članom našega društva priporočam, da naj plačajo mesečne asesmente o pravem času v smislu pravil. Mi plačujemo asesment za nazaj in ne naprej. Ako bo kateri članov suspendiran, ker ni plačal pravočasno asesmenta, je to sam zakrivil. Kdor je suspendiran zgubi pravico do bolniške podpore za mesec dni. Društveni zapisnik se glasi, da društvo ne plača za nobenega člana asesmenta. Člani ne zabite plačati asesmenta o pravem času. Na, prihodnji seji se bo razpravljalo tudi o dodatku k ustavi društva “Frančiško Ferrer.” Zato je potrebno, da smo vsi na seji dne 18. maja. ODBOR. Livingston, 111. Prišel je preljubi mesec maj in z njim so se delavske razmere spremenile. .Delamo le 3 do 4 dni v tednu. Delo se bolj težko dobi. Članom društva “Bratje vsi za-enega”, štev. 96 priporočam, da ‘ se bolj v polnem številu udeležijo društvenih sej. Sklep našega društva z dne 4. maja se glasi: Vsaka članica ali član, ki se zaporedoma ne udeleži treh sej, plača oOc v društveno blagajno. Izvzeti so bolni člani in tisti, ki so preko štiri milje oddaljeni od društvenega sedeža. Ta zaključek naj vzame vsakdo na znanje, da ne bo kasneje oporekanja. Priporočam tudi vsem članom, da naj vsakdo plača deset centov za štrajkujoče delavce. Člani(ice), 'ki še niso plačali asesmenta, naj priložijo $1.50 še lOc. Kdor lahko več da, naj priloži večjo vsoto. S tein pomagamo svojim bratom, ki že 6 mesecev štrajkajo. Na seji dne 4. maja se je razpravljalo o združitvi vseh slovanskih naprednih organizacij v eno celoto. V najkrajšem času se bo sklical shod tukajšnih organiza cij, na katerem se bo razpravljalo o tem važnem in perečem vprašanju, rezultat zborovanja se bo pa priobčil v “Glasilu”. Toliko v pojasnilo. Anton AVotičko, tajnik. Cleveland, Ohio. Opominjam vse brate društva “Tabor”, štev. 139, da naj se v polnem številu udeleže seje, ki se bo vršila dne enajstega maja ob pol desetih (s. č.) dopoldne ’v stari dvorani. Na tej seji bomo izvolili novega tajnika, ker sem jaz preodaljen od društvenega sedeža in ne morem opravljati tajniškega posla. Mike Erjavec, tajnik. Cleveland, O. Naznanilo članicam društva “Napredne Slovenke” štev. 137. V nedeljo-, dne 11. maja je razvitje nove društvene zastave. Po razvitju se vrši veselica v prostorih br. Kogoja, 6006 St. Clair ave. Opozarjam članice našega društva. da se morajo zanesljivo udeležiti te slavnosti. Zbrati se moramo ob eni popoldne š. č., vse druge, ki bodo v narodni noši, pa že ob pol ene. Sestre, ne pustite se nadlegovati in priganjati k delu. Dolžnost je vsake, da pomaga, da se sprejema občinstvo dostojno in se mu postreže. To nam koristi na ugledu in napredku. Ne stavite se v ozadje, temveč vsaka naj skuša biti prva v gostoljubnosti, ker nadejam se, da nas posetijo naše sestre in bratje iz bližnjih naselbin. Pokažimo javnosti, da v nas še ni zamrla ideja za naroden napredek. Naše društvo šteje 100 članic, od katerih nas mora korakati sto za drugimi društvi. Samo toliko še vam pripomnim da bodo one občutno kaznovane, ki se bodo drznile izostati od te izvanredne slavnosti. Toraj na svidenje! Fanny Hudovernik, tajnica. St. Louis, Mo. Društvo “Planinski raj”, štev. 107 priredi vrtno veselico ali piknik dne 18. maja v Longwood Grove, 9201—9219 So. Broadway. Na veselici se bo kegljalo. Imeli bomo šaljivo pošto in vsakovrstno drugo zabavo. Ako bi deževalo, tedaj gre lahko 400 oseb pod streho. Zato vseeno pogumno na veselico, ako bi se tudi ob solnčnem vzhodu kisalo nebo. Brate in sestre, ki so prevzeli delo na veselici, opominjamo u-ljudno na zaključek društvene seje. Vsi tukajšni Jugoslovani dne 18. maja na krov! Za mnogobroj-no udeležbo se priporoča Odbor. Razprava o jednoti. Dunlo, Pa. Naprej za združitev slov. podp. naprednih organizacij! Društvo “Zarja Svobode”, število 11. S. D. P. Z. je na redni seji dne 6. aprila t. 1. razmotrivalo o združitvi S. D. P. Z. in S. S. P. Z. s S. N. P. J., kakor tudi z drugimi slov. napr. podp. organizacijami! Omenjeno društvo zastopa po številu članstva prvo mesto v naši naselbini. Članstvo je idejo, da se prične energično delovati za združitev, z navdušenjem pozdravilo in sprejelo. Vsak zaveden delavec mora priznati kako potrebna in pomenljiva bi bila združitev: ker le v slogi je moč. V tem smislu je sklicalo gori omenjeno društvo skupni shod v “Slov. izobr. domu” dne 13. a pri la t. 1. Istega se je udeležilo član- stvo društev štev. 70 S. S. P. Z. in dr. “Vrtni raj”, štev. 174 S. N. P. J. in navzoč je bil tudi gl. tajnik S. D. P. Z. brat Viljem Sitter. Na predlog brata Alojzija Krasne se voli predsednika in zapisnikarja. Br. Frank Kaučič je izvoljen predsednikom in L. Strle zapisnikarjem. Nato br. predsednik v kratkem govoru omenja pomen shoda in veliko delo, ki bi se izvršilo v splošno korist, ako bi se združile vse slov. napredne podp. organizacije. Sledi daljši govor br. L. Bavdeka, v katerem izvaja podrobnosti koliko bi se prihranilo glede vsakovrstnih izdatkov pri zvezah in jedno-tah kakor tudi društvih. Svoj govor zaključi: Ako se združimo, imamo člani in organizacije zagotovljen obstanek v bodočnosti. Br. predsednik omenja, da se je pisalo že več člankov glede združitve v raznih listih, posebno v “Glasilu” S. N. P. J. Omenja tudi predlog za dodatek k ustavi S. N. P. J. društva “Francisco Ferrer”. Nato Viljem Sitter po-jasnuje, da isti dodatek, ako bi se dodal k ustavi S. N. P. J., bil bi koristen edino članom jednote, nikakor pa ne v splošnem oziru za napredek Slovencev. Dalje je v jedrnatem govoru omenjal, naj se v prvi vrsti dela za združitev vseh slov. napr. podp. organizacij. Ako se združimo, bode vsaka konkurenca izključena, katero se lahko opazi že danes, ako se dobro zasleduje delovanje istih. Ob enem pa nam bo zagotovljena bodočnost v eni veliki napredni podporni organizacij. Zapisnik shoda naj se pošlje kolikor mogoče vsem slov. časopisom v ponatis. Dalje naj se raz-motriva, kakšne bi bile mogoče zapreke in kako priti v okom istinp Br. Fr. Naglič stavi predlog za združitev. Podpira ga Alojzij Krasna. Sliši se tudi med ostalimi splošno odobravanje. Proti predloga ni. Br. predsednik, da se prepriča, kakšno je mnenje, pozove naj dvignejo roke kvišku vsi, Iti so za združitev. Predlog se sprejme soglasno. Br. L. Bavdek predlaga, naj se apelira na vse članstvo in društva slov. napr. podp. organizacij, da sklicujejo v tem smislu skupne shode in na istih glasujejo o stavljenih predlogih. Izid glasovanja naj se v enem ali drugem časniku oziroma v glasilu organizacij objavi. Povdarja, . prihranki dvajsetih let, katere je stresel na mizo. ne da bi zinil pri tem besedico. da izkaže hvaležnost za spre jeto gostoljubnost, ki mu je omogočila nabrati ta zaklad. Tresiljan je spravil denar, ne da bi izgubljal besede. Drug drugemu sta. prijateljsko stisnila desnico in s tem izrazila svoje veselje. da je s Tresiljanovega pota zvinila naj večja ovira, ki bi bila lahko onemogočila njegovo pot. Drugo jutro zgodaj je kovač Vajland zahteval kratek pogovor s Tresiljanom. Razodel mu je, da ga želi spremiti na dvor. Najprvo je poizvedel, ako je Tresiljan zadovoljen z zdravilom, ki ga je dal siru Hughu. Na to se je Tresiljan pohvalno izrekel o njem. Sam je menil, da bi mu Vajland kot spremljevalec mnogo koristil, ker je bistroumen in preudaren. Ali ni bil Vajland v boju s po stavami? Spomnil ga je na klešče Pinivika in zaporno povelje sodnika. Vajland je zasmehoval nevar nost. — Gospod, poglejte me! Iz kovača sem se spremenil v služabnika. Ce tudi bi ne bil preoblečen, se ne bojim, da bi me kdo spo znal. Le poglejte moje brke, ki sedaj visijo doli. Treba jih je pobarvati črno in navihati, pa me ne bo nihče poznal. Po teh besedah se je v nekaj minutah spremenil popolnoma druzega človeka. Navihal je brke in pogladil svoje kodre. Ali Tresiljan se vseeno ni mogel odločiti, da bi ga sprejel v svo jo službo, kovač pa ni odnehal s svojo prošnjo. — Zahvaliti se imam vam za svoje življenje in zdrave ude. — je nadaljeval kovač. — Plačati vam hočem svoj dolg, posebno od kar mi je Badger povedal, da je vaše potovanje nevarno. Seveda ne trdim, da sem junak ... že* lezožer, ki se za svojega gospo dar ja bojuje z mečem in ščitom . . . Saj spadam med tiste ljudi ki bolj ljubijo .okusen obed kakor boj. Vendar sem prepričan, da vam bom v bojih, ki čakajo na vas, več koristil, kakor kater pretepačev, ker je moja glava več vredna kot sto njihovih rok. Tresiljan je še vedno omahoval O fantu ni mnogo velel, zato je dvomil, koliko naj mu zaupa. Še predno se je odločil, je bilo čuti peket konjskih kopit na dvo rišču. Mumblazen in Badger sta pa v eni sapi prihitela v sobo. — Prijezdil je sluga na iskre nem belcu, ki ga še nisem videl v svojem življenju, — je rekel hitro Badger ; — na njegovi roki vi si srebrn ščit, na katerem je pod grofovsko krono zmaj, ki bljuje ogenj in ima opeko v svojem žre lu, — je nadaljeval mojster Murn (Oskar Wilde.) Bedak, je vzkliknil mlinar. Prav res ne vem, čemu te pošiljam v šolo. Prav nič se nisi ^navadil tam. Če bi mali Ivanek prišel k nam. pa bi videl toplo ognjišče, pa naš okusni obed in naš veliki sod rdečega vina. bi ga lahko premotila zavist, in zavist je strašna reč, ki prav lahko pogubi značaje. Za nobeno ceno nečem, da bi se zaradi mene pokvaril Ivanekov značaj. Najboljši njegov prijatelj sem in bom vedno skrbel in čuval, da ga ne premoti izkušnjava. Poleg tega bi me utegnil Ivanek. če bi nas obiskal, prositi moke na posodo, tega pa ne maram. Zakaj moka in prijateljstvo sta dve reči, in ni jih mešati. Dve različni besedi sta in pomenjata dve različne reči. To je vsakemu jasno. Kako imenitno govoriš, je dejala mlinarica in si nalila poln kozarec toplega piva. Kmalu bi bila zadremala, kakor v cerkvi. Mnogo ljudi je, ki delajo do bro, je odgovoril mlinar; ampak malo jih je. ki dobro govore. To kaže dovolj jasno, da je govorjenje mnogo težje in tudi mnogo važnejše. In strogo je pogledal čez mizo na svojega malega sinka! ki ga je bilo tako sram, da je globoko povesil svojo glavo, da je zardel in so mu kanile debele solze v njegov čaj. Tako mlad je lil, da mu ne smete zameriti.” ‘Ali je zgodbe konec?” je vprašala povodna podgana. ‘Kaj še,” je odgovorila konopljenim, “to je šele začetek.” “Potem ste daleč zaostali za časom,” je dejala povodna podgana. “Vsak pošten pripovednik naših dni začenja s koncem, se potem vrne k začetku in konča s sredino. Taka je nova metoda. Nedavno je šel kritik z mladim človekom okolo ribnika, pa sem vse to slišala. Govoril je o svoj un predmetu na dolgo in široko in u-verjena sem, da ima mož prav, zakaj modre naočnike je imel in plešo na glavi, in kedar je mladenič kaj pripomnil, je odgovori Ej ! Ampak nadaljujte, prosim, svojo povest. Mlinar se mi je že močno prikupil. Tudi v meni je vse polno lepih čuvstev in zato sva si simpatična.” “Dobro!” je dejala konopljenim in preskočila z noge na nogo. Ko je zima minila in so jegliči začeli odpirati svoje bledožolte zvezde, je dejal mlinar svoji ženi, la obišče malega Ivaneka. Oh. kako dobro je tvoje srce je vzkliknila žena. Vedno misliš le na druge. Pa ne pozabi na ve liko košaro za cvetje. Tn mlinar je priklenil krila mlina na veter s težko železno veri go in odšel z veliko košaro pod pazduho z griča. — Dobro jutro Ivanek. je dejal mlinar. — Dobro jutro, je dejal Ivan opiraje se na lopato in se smehljal do ušes. — Kako je bilo pozimi, je vpra šal mlinar. — Ljubeznivo je od tebe, j§ vzkliknil Ivanek, da me vprašu ješ po tem. Trde čase imam za seboj, a sedaj je pomlad in ves srečen sem. zakaj dobro je mojim cvetlicam. — Pogosto smo se menili o tebi, Ivanek, je dejal mlinar; zmerom smo se vpraševali, kaj je s teboj. —- Prijazno je bilo od vas, je dejal Ivanek: mislil sem že. da ste name popolnoma pozabili. — Kako govoriš, Ivanek, je vzkliknil mlinar; prijateljstva človek ne pozabi nikoli. To je lepota prijateljstva. Ampak zdi se mi, da ti je tuja vsa poezija življenja. Glej. glej, kako prelestni so tvoji jegliči. — Lepi so reis, je dejal Ivanek: in ves srečen sem, da jih imam v takem izobilju. Na trg jih ponesem in županovi hčerki jih prodam; in z izkupičkom si kupim zopet samokolnico. — Samokolnico si kupiš zopet? Ali si jo prodal? Kako si bil nespameten ! • Ni bilo drugače, je dejal 1-vanek; moral sem. Glej, pozimi so bili hudi časi zame in liisnn ga imel beliča za kos kruha. Najpv-vo sem prodal svoje srbrne gumbe z nedeljske obleke, potem svojo srebrno verižico, potem še samokolnico. Ampak sedaj bom kupil vse to nazaj. — Ivanek, je dejal mlinar; svojo samokolnico ti podarim. Rt s je, da ni več prav dobra. Ena stranica manjka in tudi prečke so že precej slabe. Ampak vzlic temu ti jo podarim. Vem, da je velikodušno in marsikdo poreče, da nisem pri zdravi pameti, ampak tak nisem kot drugi. Mislim, da je velikodušnost jedro prijateljstva in povrh tega sem si nabavil novo samokolnico. Ne delaj si nadaljnih skrbi, svojo samokolnico ti dam. - To je v resnici velikodušno od tebe, je dejal Ivanek in njegov smešni, okrogli obraz je ves žarel od radosti. Lehko jo popravim, leseno desko imam doma. ■ Desko, je dejal mlinar; glej, desko potrebujem za popravilo strehe na svQjem skednju. Velika luknja je v strehi in žito se bo namakalo, če je ne zamašim. Dobro, da si me spomnil! Čudno je, da dobroti zmerom sledi dobrota. Svojo samokolnico sem ti podaril in ti mi daš svojo desko. Seveda je samokolnica mnogo več vredna kot tvoja deska, ampak kaj je vdanemu prijateljstvu do teh reči. Daj, prinesi desko, da takoj popravim svoj skedenj. - Dobro, je vzkliknil Ivanek in tekel v bajto in privlekel desko. — Velika deska ni, je 'dejal mlinar ogledujoč jo, in močno se bojim, da ti ostane malo za popravilo samokolnice, če zamašim z njo svojo streho. Ampak krivda ni moja. In ker sem ti podaril samokolnico, mi gotovo daš nekaj cvetja. Tu je košara : prosim, napolni mi jo. - Napolnim naj jo, je vprašal mali Ivanek in gledal plašno, zakaj vedel je, da mn nič cvetja ne ostane za trg, če napolni košaro; in svoje srebrne gumbe bi bil vendar rad dobil nazaj. - No, veš, je odgovoril mlinar če sem ti podaril samokolnico, ni preveč, če te prosim za malo cvet ja. Morda nimam prav, ali mislil sem, da je prijatelstvo, resnično prijateljstvo prosto vse sebičnosti. — Dragi prijatelj, najboljši prijatelj, je vzkliknil mali Tva-nek, z veseljem ti dam vse svoje rože z vrta. Mnogo več mi je do tvojega dobrega mnenja, nego do vseh srebrnih gumbov sveta. Odhitel je in potrgal sve svoje lene jegliče in napolnil z njimi mlinarju košaro. — Na zdravje, Ivanek, je dejal mlinar in se namenil domov, z de sko na rami in s polno košaro v rokah. — Na zdravje, je dejal Ivanek in samozadovoljno kopal naprej, zakaj veselil se je svoje samokolnice. Naslednji dan je ravno pri vezoval kozje parkeljce nad vhodom, pa je zaslišal mlinarja s ceste. Skočil je z lestve in tekel na vrt in pogledal čez plot. Na cesti je stal mlinar z veliko vrečo moke na plečih. — Dragi Ivanek, je dejal mlinar. naprosim te, nesi "zame to vrečo moke na trg. — Oh, zelo žal mi je, je dejal Ivanek, ampak danes imam res dela čez glavo. Vse plezavke mo ram privezati, cvetlice zaliti ir travo ostriči. — Kako, je dejal mlinar; samokolnico sem ti podaril, pa ni ljubeznivo od tebe, da mi odbiješ prošnjo. — Ne govori tako, je vzkliknil mali Ivanek; za nič na ■ svetu ne zanemarim svoje prijateljske dolžnosti 1 Pa je stekel, vzel svoj plašč in odhitel s težko vrečo na plečih. Vroč dan je bil in cesta je bila strašno prašna in preden je Ivanek dospel do šestega miljnika. je bil tako utrujen, da bi bil najraje sedel in se odpočil. Ampak hrabro je korakal dalje in dospel naposled v trg. Nekaj časa je čakal, potem pa, je prodal vrečo moke za dobro ceno in se takoj vrnil domov; pomuditi se ni upal iz bojazni, da ga na povratku napadejo razbojniki. (Dalje prihodnjič.) POZOR! ROJAKI! POZOR! Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zeliič ca okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: t EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111.4 "Æ NesvAesa a 1 An n a Ir a\ IT. M H» :.9 A Ta Največja slovanska tvornica za KASTA VB, EBGAUJE, ENAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. ^ Izdeluje zlate znake za vsa sloven-# ska, hrvatska, češka, slovaška in srb-S ska dručtva v Ameriki. A Pičite po nač veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev. Lastnik je rodom Ceh, piše sloveask’ Ta J 1UUUU1 '-'°“» E1Dr BiuvouBA __ l*j;l»ji w in hrvatski in jo član 8. N. P. J., odkar CWïTvTa-Ta £ se je ustanovila. jjf Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, TT.t. Gostilničarji! Pozor! Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Pozor! SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK, ... . (ADVOKATI..................... DR. PERO PERIC office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd'g 139 N. Clark Street, Chicago, 111. Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraš a pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku. Kupujte pri nas umetne noge in roke iz kavčuka, hrbtne podpornice, podpornice za izvene-ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno dilce. Pasove za kilo, Životne obramnice, elastične nogavice in vse ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam: American Artificial Limb Co. 1623 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Tel. Canal 3879. Odprto od 8. zjq,t. do 8. zvečer. Pišite po cenik! Najboiši izdelek iz Pacifika. Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo. F. KORBEL BROS. INKORPORARINI V CHICAGI, ILL. 1621-1623 W. 12th Street, Chicago, 111. Telefon Canal 110. Jan J. Fuček, manager. Pišite v slovenskem. ffHl 'fc '*■? ‘i* f f* : m* * forffnwih,: v d I Ärffw rn m n Atlas Brewing Company Pravo češko pivo iz žateckega hmelja. Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal. Tel. Canal 991. J. F. ROUŠAR, ravnatelj Vesti iz domovine. LJUBLJANA IN KRANJSKO. — Sneg je napravil na Kranjskem v minolem mesecu, po vinogradih in sadonosnikih ogromno škodo. Prav zaprav sneg ne, pač pa vsled njega nastali mraz. Sneg je sicer odlomil kako vejico in potrgal nekaj telefonskih žic, mraz je pa pokončal do malega vse zgodnje sadje, ki je bilo že v cvetju. Največ so trpele češnje in orehi, a tudi zgodnjim hruškam se občutno pozna in zaradi tega se že na vse zgodaj obeta zopet še večja draginja. Iz Dolenjskega poročajo, da so skoraj vsi vinogradi uničeni. Po snegu je znašala jutranja toplina 3 stopinje pod ničlo. prstov z odtisi krvi na vratih, kateri bodo natančno pokazali, kdo je morilec. Pri že omenjenem aretirancu so tudi našli okrvavljene spodnje hlače in pismo. Torej povoda dovolj, da so aretiranca še nadalje pridržali v preiskovalnem zaporu. — Mlad samomorilec. Pri usnjarski tvrdki Deu v Tržiču se je na stranišču obesil 18-letni vajenec. Pravijo, da se mu je omračil um. — Roparska drhal se je klatila po raznih kmečkih občinah brežiškega okraja ter je ljudstvo vznemirjala in izvršila več vlomov. Tolpi se je posrečilo ukrasti po-setniku Janezu Vratiču iz Brežine 160 K in razne dragocenosti, pri posestnici Ani Stergar v Selah okoli 200 K in druge stvari in pri trgovcu Andreju Krošelj za 420 K blaga. Družba obstoji iz pet do šest članov. Ukradeno blago so odpeljali z vozom. ŠTAJERSKO. — Cerkveni tat. V mestni cerkvi v Ptuju je neznan mož ulomil pušico v križevi kapeli. Dasi-ravno ga je neka gospa pri tatvini zasačila, jo je tat vendar hitrih nog odkuril. Tudi s ptujskim policijskim psom ga doslej niso mogli dobiti. — Predrzna tatvina v Šentjerneju, Ko je na semanji dan v Šentjerneju prišel trgovec Vale zjutraj v prodajalno, je našel prodajalno skoraj prazno. Neznani zlikovci so mu jo po noči skoraj izpraznili in mu odnesli kakor set rdi, blaga za okolo 15.000 K. Brez dvoma so morali blago odpeljati z vozovi, ker drugače take množine ni moogče odnesti. Kradli so kar javno. Ljudje so hodili mimo in so videli v prodajalni ljudi, ki so jemali blago s polic si ga nodajali in ga zlagali, pa to se ni zdelo ljudem prav nič čudnega, ker delajo ljudje v noči pred sejmom skoro v vseh proda jalnah. Veletovi pa menda niso nič opazili in silšali. — Pod vlak je legel. Pri litijski postaji je legel 14-letni, malo slaboumni Žan Vladika na tir pred prihodom vlaka, ki mu je namah odrezal glavo od telesa. — Roparski umor v Tolstem vrhu pri Brusnicah. V vinograd nem hramu v Tolstem vrhu je stanovala 75-letna starka Doroteja Ovčjak, ki je skupovala jajca in druge take reči in se tako preživ ljala. Živela je čisto sama zase in ni skoraj z nikomur občevala Bila je na glasu varčne prekupo valke, ki mora imeti tudi nekaj kron pod palcem. Drobiž je. nosi la vedno v nedriju, in sicer vsake vrste drobiž v posebni cunjici ker je imela že precej slabe oči Večji denar 10 in 20-kronske ban kovce, je imela shranjene v mošnjičku v spodnem krilu, za katere je pa malokdo vedel. Dne 8. apri la, v torek, je obredla po kupčij skih potih vasi Brusnice in Tolsti vrh in se,na to podala v svojo le seno bajto. Skuhala si je koruzne žgance, in se nato podala k počit ku na ležišče, narejene iz slame in vrbovine. V sredo zjutraj so prišle v vinograd na delo ženske in znanke iz Zapuž. Oglasile so se tudi v bajiti Doroteje Ovčjak, ali našle so jo mrtvo s prerezanim vratom in goltancem in pod njo mlako krvi. Na lice mesta došli orožniki so še dognali, da ima starka prebito glavo in da nima v nedrjih nobenega denarja. Sod na komisija, ki je bila poklicana iz Novega mesta, je konstatirala roparski napad in pobrala vtse, kar bi moglo morilca izdati. Zdravnika sta izjavila, da se je moral izvršiti napad zjutraj ali pa še zvečer med jedjo, ker je imela starka v požiralniku še jed. Ropar je moral nesrečnico napasti od zadaj in ji zadal najmanj tri krepke udarce, da ji je črepinja počila, nakar ji je prerezal vrat, da je izkrvavela. Pri njej so našli v spodnjem krilu kakih 60 kron. za kaitere ropar ni vedel; pobral ji je pa denar iz nedrij. Na sumu imajo več potepuhov, katere so že zaprli. Na Dolenjsko se je odpeljal iz Ljubljane tudi g. Toplikar s policijskim psom na lov za lopovom; Na vratih, kjer je stanovala Doroteja Ovčjak, dobili so krvave odtiske prstov morilca. Policijski inšpektor Toplikar je posnel te krvave odtise prstov. (Kakor znano, so aretirali nekega pohajkovalca in sedaj bodo primerjali odtise njegovih — Ogenj v šoli. Iz Vojnika poročajo : Začelo je goreti v šoli na Ljubečni. Že pred daljšim časom je morala pasti kaka iskra iz železne peči v strop in je tam tako dolgo tlelo, da je začelo nakrat s plamenom goreti. Nadučiteljevi so s pomočjo sosedov še ogenj sreč no zadušili, drugače bi bila cela šola v nevarnosti. V razredu, kjer je ravno gorelo, pa se je vendar vsul strop v spodaj ležečo konferenčno sobo. Škode bo okoli 1000 kron. dni, tako da jim policija dolgo ni prišla na sled. Po daljšem zasledovanju se je posrečilo žandarme riji pri Sentpetru blizo Celovca, da je zasačila celo družbo in jo zajela na nekem kozolcu. — Velika tatvina. Žandarmeri-ja v Pliberku je dobila ovadbo, da je bilo ukradeno posestniku Jakobu Fereju iz nezaklenjene sobe 2000 kron denarja in sicer 1 bankovec za 1000 kron, za 1000 kron pa drugih bankovcev. Tatvine je sumljiv 191etni delavec Matija Pičko, ki je izginil. Zvedeli so, da se je odpeljal Pičko v smeri proti Celovcu in aretirali so ga v neki predmestni gostilni celovški. Pičko tatvino taji. Pri njem so našli samo 38 kron in srebrno uro in srebrno in zlato verižico. Denar, pravi Pičko, da je prikeg-ljal. Izročili so ga vseeno deželnemu sodišču. njej in jo težko ranil na desnem živi brez strežnice in potretnega pleču. Nož je prodrl celo v pljuča, slikarja. Udaril je nato še enkrat ip jo ra- Pii londonskih damah so sedaj nil nad levim očesom, nakar je ( v največji milosti pekinški psi. To vrgel nož od sebe in zbežal iz hi-! so mala ščeneta z velikimi okro-še. V ulici St. Martiri je srečal glimi očmi, ljubljenci kitajske ma stražnika, kateremu je povedal, tere cesarice Tze Hsi, ki jih je re- kaj je storil. Stražnik ga je odpeljal. Med tem so prihiteli v Sla-gerjevo stanovanje sosedje ter noklicali policijo in rešilno postajo. Zdravnik rešilne postaje ¡je nemudoma prišel, a med tem je Šlagerjeva žena že izdihnila. Otročiča in Vianeliovo, ki sta v smrtni nevarnosti, so prepeljali v mestno bolnišnico. Šlagerja so policijsko zaslišali, potem pa so ga odvedli v sodni zapor. — Nova zima na Štajerskem. Iz Ivankovcev pri Ljutomeru poročajo: Huda zima je uničila ljutomerske in ormoške virfograde skoraj popolnoma. — Dva detomora. Iz Ptuja poročajo : Otroci so našli na Kasi- mirjevem travniku mrtvega novorojenčka. Sedaj so se dognale glede tega detomora sledeče podrobnosti: dete je že moralo biti staro tri do pet dni; da bi ne kričalo, mu je mati natlačila v usta razno nesnago, košček lesa se je našel globoko v grlu. Po tem ga je nečloveška mati bila z glavo po zemlji, ker je bila črepinja u-bita: ker še otrok mogoče ni bil mrtev, mu je zavila mati prav trdno vrat z močnim trakom. — Iz Maribora pa poročajo, da,_so našli v greznici hiše štev. 26 Mejne ulice proti Pobrežu truplo novorojenega otroka. Ležal je v greznici najbrže že nekaj mesecev. — Prodajalec človeških kosti. V Trgu je aretirala žandarmerija znanega cunjarja in prodajalca kosti Josipa IToferja iz Partscha v Solnogradu, ker je nabiral in kopal po pokopališču človeške kosti in jih prodajal. GORIŠKO. — Sankcija deželnih zakonov. Cesar je sankcioniral po goriškem deželnem zboru sklenjene zakonske načrte o delitvi skupnih zemljišč in regulaciji nanje se nanašajočih užitnih in podedovanih pravic, o zlaganju gospodarskih pravic, o varstvu planin in pospeševanja planinstva ter je dal obenem poblastilo za sklep pogodbe v zadevi namestitve geometrske-ga osobja za agrarske operacije. — Rozina aretiran. Iz Gorice poročajo, da so aretirali bivšega tajnika okrajnega šolskega sveta Rozino, ki ima na vesti velike de-fravdacije uradnega denarja. Rozina je prišel sam v Gorico in se javil oblasti. KOROŠKO. — Nezgoda na kolodvoru. Iz Borovelj poročajo: -Na tukajš- njem kolodvoru je trčil tovorni voz, katerega je lokomotiva povodom premikanja potisnila čez pre laz, v tovorni voz tovarnarja I-vana Stangla. Voz in konj sta težko poškodovana, hlapec Matija Manak pa je dobil lahke poškodbe. — Ponarejene krone krožijo še vedno po Celovcu in okolici. Ponarejeno krono so dobili celo v filijalki avstro-ogrske banke. Od dal jo je baje trgovec z južnim sadjem. Policija je mnenja, da so ponarejene krone in tudi ponarejeni petkronski tolarji, katerih več so dobili pred kratkem, im-portirani iz inozemstva, bržkone iz Italije. — Nesreča na delu. V okolici Volšperka je zapeljal sin posestnika Kvendlerja težak voz slame kljub opominom očeta, da naj obstoji, na skedenjem. Bo je bil voz na skednju, se je udrl strop in konj in voz sta padla tri me tre globoko v šupo. Voznik se je rešil. Škoda je precejšnja, konja so morali pobiti. Konj je bil vreden 1100 kron. — Nepotrjen sklep. Starešinstvo v Sežani je scklenilo nakupiti za 200,000 K delnic bodoče e-lektrične železnice Gpčina—Sežana. Deželni odbor pa tega sklepa ni potrdil, ker ni dana še nobena konkretna podlaga, kako se bo to podjetje financiralo. — Dve trupli najdeni v Soči. V Soči so našli dve trupli, in sicer v kanalu v Stračicah. Trupli sta. bili oddaljeni eno od drugega le en meter. Enega mrliča so agnos-cirali za Josipa Rusjana, ki je pred kratkim izvršil samomor zaradi neozdra.viljive bolezni s tem, da je skočil iz pevmenskega mosta v Sočo. V drugem mrliču pa so spoznali Lavrenca Cičigoja, kmeta iz Solkana, katerega so pogrešali že od 16. marca. Izvršil je samomor zaradi slabih gmotnih razmer. Umor Frančiškana Palica. Blamaža literarnega oddelka v avstrijskem vnanjem ministrstvu. Belgrad. — V Djakovici so ob-ducirali truplo umorjenega frančiškana Palica. Preiskava, ki sta jo izvršila vpričo evropskih konzulov dva črnogorska in en srbski zdravnik, je dognala, da je bil Palic iz daljave ustreljen, o bajo-netnih zabodih pa ni nobenega sledu. Literarni oddelek avstrijskega vnanjega urada je o umoru frančiškana Palica razširjal tatarsko poročilo, v katerem je patrovo smrt opisoval takole: “7. marca se je zbralo v Djakovici in okolici vojaštvo s fanatičnim pravoslavnim duhovništvom, da bi nasilno prisilili katoliško prebivalstvo na prestop v pravoslavje. Okolo tristo oseb mož, žena. in otrok, mea njimi patra Angela Palica so zvezali z vrvmi in jim grozili s smrtjo, če ne prestopijo. Zadnji je prišel na vrsto pater Palic. In on je bil edini, ki, je imel toliko moči, da se je mirno in častitljivo branil opustiti svojo vero. Ko je pater na trikratni poziv in na prošnje prisilno spreobrnjenega prebivalstva, trdovratno odklonil prestop, se je odigral grozen prizor, o kakršnem bi vsakdo mislil, da je nemogoč v 20. stoletju v Evropi. Na ukaz pravoslavnih duhovnikov so padli vojaki po patru, mu strgali duhovniško obleko z života in ga tolkli s puškinimi kopiti. Pater se je zgrudil, imel je zlomljene kosti in rebra, nato so pravoslavni duhovniki ukazali vojakom, da naj od nehajo 'in so vprašali težko ranjenega, če hoče presto_piti. Tn zopet je odmajal pater z glavo in mir no odgovoril: “Ne, svoje vere ne zapustim in ne prelomim obljube.” Nato so patra zopet suvali puškinimi kopiti, dokler ga ni zabodel vojak z bajonetom v pljuča in tako končal življenje nesrečnika.” — To strahotno poročilo sta s posebno slastjo razširjali židovska “Neue Freie Presse” krščanska “Reichspost.” dila s plavutami morskih psov, ptičjimi jetrami, prsi prepelice in s popki čajevega drevja, ki cvete v provinci Hankau. Seveda jim londonske dame ne morejo postreči s kitajskimi delikatesami, ampak se morajo zadovoljiti s piščanci, okusno govedino in mesnim izvlečkom. Razsoden človek vidi v tem pasjem malikovanju pravi zločin, pravo norčevanje iz vsega, kar nosi človeško obličje. V Londonu gre vsako jutro tisoče in tisoče otrok v šolo brez zajuterka, psi bogatijjk pa spijo na mehkih blazinah in žro piščance. Bogate dame, ki potrošijo vsako leto lepe tisočake z:a svoje pse, nimajo centa za otroke siromakov. K večjem prirede vsako leto dobrodelni ples, da časnikarji v dolgih poročilih razpravljajo, kakšne so bile njih obleke in koliko so imele draguljev na sebi. In take dame prištevajo sebe k boljšim krogom v človeški družbi. Fina družba je to, ki se zanima bolj za pse kakor za ljudi. Concord vino sodček od Catabis “ “ “ Tropinovo žganje, galona - $20. - $30. . $2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & Si. Glair Ave., Cleveland. 0, i Vaše kri rabi i popolno izčiščenje v tem. času leta. V tem času leta se morajo pregnati iz nje vse nečistosti, s katerimi je obložena. V ta namen vzemite Severov Krieistilee (Severa’s Blood Purifier) kateri bo izčistil vašo kri ter s tem pregnal grde in srbeče opahke ki se nahajajo v tem času leta. Cena $1.00. Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Sever ova. Ako jih nima vaš lernar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa — Smrtna nesreča z avtomobilom. V bližini Št. Andreža v lavantinski dolini je stopil stavbin-ski mojster Karl Eggenberger izi Celovca pred mirno stoječi avtomobil, da ga zopet navije. Naenkrat se avtomobil zažene naprej, podere Eggenbergerja, ki je padel pod avtomobil in divja preko Eggenbergerja dalje v jarek, kjer se razbije. Eggenberger je obležal z razbito črepinjo in umrl na mestu. TRST. — Strahotno dejanje blaznika Iz Trsta poročajo: V ulici Remo-ta št. 5 je stanoval v drugem nadstropju Hiehanik Frane Šlager, star 33 let, rodom Tržačan. Zaposlen je bil v tržaškem tehničnem zavodu. Bil je oženjen. Njegova žena Roza je bila stara 32 let. I-mela sta otroka, ki je bil star poldrugo leto, pri njima je stanovala tudi 731etna tašča, Marija Vianel-lo, Iji je rodom iz Tolmina. Neko jutro okolo tri četrt na 8 pa se je nenadoma zaslišal strahovit krik iz stanovanja. Šlager, ki je pred eno uro odšel od doma in se je nato zopet vrnil domov, je, prišedši v kuhinjo, pograbil tamkaj ku; hinjski nož s 25 centimetrom dolgim rezilom in ga, ne da bi izpre-govoril kako besedo, zabodel svoji ženi v trebuh. Revica se le s strahovitim krikom zgrudila na tla in kri jej je v curku brizgnila iz rane. Zblazneli Šlager je nato pograbil svojega otročiča in mu tudi prerezal z nožem trebuh, da so takoj izstopila čreva. Tašča, ki je v groznem strahu in trepetu bila navzoča pri tem mesarjenju, je skušala izviti blazniku nož iz rok, toda ta je zamahnil tudi proti — Tatinsko družbo, obstoječo iz 6 mladih fantov v starosti od 18 do 27 let, so aretirali v 'Celovcu. V zadnjem času so bile tatvine v mestu in okolici na dnevnem redu. Tatovi so bili zelo predrzni, obenem pa tudi zelo previ- Gospod pes. V razredni državi se vsa bitja strogo ločijo po razredih, torej tudi psi. Najnižji so psi, ki morajo delati; psi, ki so vpreženi v vozove, kakor je v navadi v Nemčiji, Franciji in Angliji; psi, ki lovijo podgane, ali pa čuvajo hišo. Za njimi pride srednji pasji stan: psi za šport. Najboljše pa živi pasji aristokrat, ki se v življenju skoraj nič ne loči od človeškega aristokrata. Na zadnji pasji razstavi na Angleškem, so imeli pasje ute, rezljane iz dragocenega lesa in s kovino obite, v katerih so na meb kih in lascivih blazinah ležali psi. Ute 'so imele okna, da je lahko “gospod” pes opazoval vse, kar se godi krog njega, ne da bi mu bilo treba zapustiti uto. Raztav-ljene so bile tudi postelje za pse, z vso potrebno posteljno opravo; svilnate preproge na katerih je bilo z zlato mutkano ime psa; pasji ovratniki, v katere so bili u-delani biseri in dragulji; uniformirane ipasje strežnice in portretni slikarji. Pravi angleški gosposki pes ne Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za odraščene može in mladeniče v naj večji izberi in najboljše kakovosti $7.50 *> $25.00 CAHN-1 'rpW«>iCPMHtNT Vogal Blue Island Ave. in 18. ul. Jelinek in Mayer vlastnika ES. WEIS & CO. Destilater in uvažalec Trgovec z vinom in žganjem na debelo Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER” 1221 Blue Island Av., Chicago, 111. brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike. Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili biago prve vrste. VSE GARANTIRAN O! V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zvez FRANK STONICH, 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, tt.t. HOME SEEKERS’ EXCURSION, WAUSAUKEE, WIS. Poseben vlak za slovenske naselnike, dne 30. maja 1913. Na ta dan bode nad 10,000 akrov rodovitne zemlje v neposredni bližini cvetočega in prijaznega mesta Wausaukee razprodane samo Slovencem. Kdor kupi zemljo na ta dan dobi prosto vožnjo in eno kravo za dober začetek. Kaj je Wausaukee, kaj so farme in kak je svet? Če hočete postati samostojni, pišite še danes za pojasnila, da Vam naznanim podrobnosti in za ta dan posebno nizke cene ter tudi odhod posebnega vlaka iz Chieage v Wausaukee, Wis. Pridružite se rojakom, ki so že napovedali svoj prihod in ne zamudite te ugodne prilike, ki Vam primore priti do samostojnosti neodvisnega življanja na lastni zemlji. A. MANTEL, c. o. GRIMMER CO., 133 W. Washington St., Chicago, Ul. Gene na svetovnem trgu. Republikanci in starokopitarji se ka.i radi' sklicujejo na Angleško, češ: tudi v tem paradižu svo bodne trgovine, kjer ne poznajo žitne carine, kjer že leta in leta uvažajo zmriznjeno argentinsko meso v neomenjeni množini in pa brez carin, razsaja draginja. Torej : so carine nedolžne na vladali 6či draginji. Tako pravijo republikanci in vsi zagovorniki visoke carine. Ampak le počasi, u-Čeni advoikatje zemljiške rente! Kaj moramo plačati v Ameriki, ako uvažamo n. pr. pšenico iz tujino? Prvič: svetovno ceno, ki jo opredeljujeta ponudba in povpraševanje po blagu na svetovnem trgu; drugič tovornino in tretjič carino. Uvozna cena tuje pšenice je torej enaka vrsti svetovne ce-'“ ne — tovornine — carine. Kaj moramo plačati domačim veletrgovcem in borzijancem za pšenico? Več ne morejo zahtevati kot uvozno ceno za tujo pšenico, ker sicer bi žitni trgovci dobivali blago raje iz tujine in domača pšenica bi trohnela v magaeinih. Ampak tudi nič manj ne zahtevajo, razen' če je vsled izredno dobre letine več domačega blaga, kot ga potrebujemo. Navadno je torej cena domače pšenice enaka uvozni ceni tuje pšenice, torej enaka vsoti svetovne cene, tovornine in carine. Zakaj je torej žito drago? Prvič, ker je zrasla pšenica na svetovnem trgu, in drugič ker je carina pognala naše cene še čez svetovne cene. Tudi na Angleškem, kjer ne poznajo carine, se je žito podražilo — ker so zrasle svetovne cene. V Ameriki je pa še mnogo hujše kakor na Angleškem; poleg dražjih svetovnih cen plačujemo pri nas še veliko carino, zato je ameriška pšenica ceneje na Angleškem kot v Ameriki. Na svetovne cene zakonodaja, t. j. ameriški kongres nima vpliva, ampak carino na lehko od pravi. In sicer brez nevarnosti za poljedelstvo! Zakaj carine so bile mogoče potrebne, dokler so padale cene na svetovnem trgu: pri tedanjih nizkih svetovnih cenah nemara domačemu poljedelstvu ne bi bilo obstanka. Danes pa so cene na svetovnem trgu tako visoke, da bi ne šli ameriški farmarji pod nič, četudi bi carina ne podraževala njih žita še preko svetovnih cen. To razlagamo že leta in leta in ve že vsak dojenček: le republikanci in starokopitarji se delajo še zmerom neumne ! Razne vesti. — Industrija in delavstvo v Belgiji. Z ozirom na dogodke v Belgiji je gotovo zanimivo izvedb ti nekatere podatke o belgijski industriji in belgijskem delavstvu. Po zadnji oficielni statistiki, ki je pa še iz leta 1896, je v Belgiji vsega vkup 330,000 industrijskih podjetij. Akcijskih družb in zadrug je med temi podjetji le malo, namreč 1250, oziroma 150. L. 1896 je bilo v Belgiji 842,000 delavcev, od teh 196,000 delavk. Leta 1900 pa 865,353 delavcev, med njimi 268,237 delavk. Največja industrijska mesto so Anverza, Bruselj, Gent in Luettich. Mestnih obratov je bilo leta 1896 34, ki se razdele na 24 občin s 1300 delavci. — Delovni čas na Francoskem. Po oficielni statistik za obrate, ki so podrejeni tovarniškemu, oziroma obrtniškemu nadzorstvu, znaša delovni čas osem ur ali pa manj kakor osem ur v 864 obratih, od osem do devet ur v 980 o-bratih, po devet ur v 11,097 obratih, od devet do deset ur v 5469 obratih, po deset ur v 191,145 o-bratih, od deset do enajst ur v 30,579 obratih, od enajst do dvanajst ur v 25,691 obratih. Deseturni delovnik velja po zakoniti določbi na Francoskem za vse o-ne obrate, kjer so zaposlene žene in otroci. — Rodbinska tragedija. V Beu- thenu se je vrgla na železniški tir žena, ki jo je prihajajoči osobni vlak popolnoma zmečkal. Nesrečnico so spoznali za delavčevo ženo. Ko je prišla sodnijska komisija na njeno stanovanje, je uzrla grozen prizor. Vsi štirje otroci samomorilke so bili obešeni in že mrtvi. Vzrok, ki je gnal mater v samomor in štirikraten umor, je oficielno neznan. Vzrok je bila beda. — “Javna pohvala”. Iz Budim peste poročajo: Ko se je zavedno ogrsko delavstvo pripravljalo na splošno stavko, je izdala socialno demokratična stranka prav veliko knjižic in letakov, v katerih je poživljala tudi vojaštvo, da naj ne strelja na delavstvo, če bi prišlo do demonstracij, in vabila vojake na vstop v socialno demokratično stranko. Brošure in letake so poslali tudi prestolonasledniku Francu Ferdinandu, vojnemu ministru in oficirjem generalnega štaba. Budimpeštansko zborno poveljništvo je seveda takoj spravilo policijo na noge, da naj prepreči razširjenje letakov s konfiskacijo in je tudi vse ukrenilo, da se ne bi letaki razširili po vojašnicah. Zborno poveljništvo je dobilo seveda po vojašnicah takoj nekaj vdanih “rešiteljev' domovine” v osebah podčastnikov, ki so se s tako vnemo posvetili temu delu, da jih je zborno poveljništvo “pohvalilo javno” pred vsem vojaštvoni . . . BRATJE IN SESTRE POZOR! Glasom sklepa gl. odbora so čeki SNPJ., ki 'so bili napravljeni pred novim letom, veljavni po devetem maju 1913 le še sestdeset dni. Čeki SNPJ., ki so bili izdani po novem letu so od dne devetega maja veljavni le še za devetdeset dni od datuma, ko so bili napisani. Kdor ima ček SNPJ. naj ga izmenja. Do tega zaključka je bil gl. odbor prisiljen, ker do danes še niso vrneni čeki, ki so bili napisani že pred več kakor šestimi meseci. Pri vsaki stvari mora biti red. Popravek; V zadnjem zapisniku se je vrinila neljuba pomota. Mesto “br. tajnik poroča, da dr. štev. 77 dolguje itd.” čitaj: Br. tajnik poroča, da društvp štev. 177 dolguje itd. Joseph Kuhelj, zapisnikar. LISTNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVNlŠTVA. Oglesby, 111.: Za izdelovanje umetnega ledu je treba strojev in druzih priprav. Pred vsem je treba gonilne sile: parni, električni ali pa motor na plin, benzin, gazolin, ki goni stroj za izdelovanje ledu. Treba nam je ogromen nabiralnik, v kateri je slana voda, skozi katero so napeljane cevi, v katerih je kon-cetrirana amonijakova razpuščina ali pa katera druga snov, ki je u-poraibna za izdelovanje ledu. V nabiralniku so zopet zaboji iz kositra, v katerih je pitna voda, ki se spreminja v led. Da slana voda ne zamrzne, je treba v nabiralniku vstvariti močan tok. Za to je treba zopet dve močni sesalki. Ena sesalka goni vodo v nabiralnik, druga jo zopet sesa iz njega. Na ta način nastane v velikem nabiralniku tako močan tok, kakor da bi tekla skozi njega deroča reka. Slana voda ne zamrzne, pač pa zamrzne pitna voda v kositra-stiii zabojih. Po dveh urah vzamejo kositraste zaboje iz slane vode, jih oblijejo z gorko vodo in stresejo iz njih led. Poleg omenjenih dveh sesalk, ki gonita in sesata vodo iz nabiralnika s slano vodo, je treba imeti še eno sesalko, da goni hladno vodo na kondensator, da se snov, ki služi za ohlajenje cevi v nabiralniku s slano vodo preveč ne segreje. Kdor hoče izdelovati led umetnim potom, mora itoraj nabaviti razne stroje in v obratu vse tako urediti, da se izdelovanje ledu izplača. Da dobite idejo, kako se izdeluje led, je najboljše, da si ogledate hladilnico v pivovarni v Peru. Tam mogoče ne izdelujejo ledu, vendar je princip isti v hladilnici. Razlika je v tem, da skozi hladilnico ne teče slana voda, marveč se hladi direktno le zrak. Ako hočete svojim prijateljem pokazati princip, po katerem se dela led, tedaj kanite kapljo vode na mizo in postavite nanj steklo žepne ure, v katerega nalite eter. Potem hitro izhlapite eter in steklo bo primrznilo. Hitro izhla-penje najložje provzročite, ako nad etrom napravite močan prepih. Na podlagi takih prikazni sc tehniki izumili stroje za izdelovanje ledu. — Pozdrav! Cleveland, Ohio; F. Hudovernik in A. Peterlin. Dopisa sta i-zostala v tej izdaji radi preobile-ga gradiva in izideta gotovo v prihodnji. Pozdrav! IŠČEM SVOJEGA prijatelj^ ki je odšel pred osmimi leti v A-lasko. Rada bi izvedela za njega tudi njegova hči, ki se nahaja pri meni. Imam mu za poročati važne stvari. Ako kdo izmed cenj. rojakov ve zanj, prosim, da mi sporoči njegov naslov, ali pa še bolje če se sam prijavi. MATHIAS TURK, 746 Tremont Ave. Indianapolis, Ind. (Advertisement.) SPODAJ PODPISANI ' iščem svojega brata Tomaža Kavčiča. Pred 5. leti sva bila skupaj v Dia-mondville, Wyo. Ako kteri rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. Najbolje je pa, da se sam oglasi. Anton Kaučič, B. 95, Frontenac, Kans. KJE JE BRAT ANTON ŠPAN? Zadnji čas je bival nekje v Seattle, Wash. Kdor ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ker mu zelo hvaležen. Sporočiti mu imam zelo važno zadevo. Jos. Demač, Neffs, O. (Advertisement.) 1913! SVETOVALEC 1913! Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. Naj-novejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lakner, 1595 3rd ave., New York, N. Y. FRANCOZKA LINIJA Samo 6 dni preiko morja! Ima vse samo brze parnike: Odidejo vsaki 'četrtek ob 10 uri zju- traj iz pristanišča. S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake) S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan. S. S. ROOHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake) S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chicago, 111. Veliki Slovensko-Angleški Tolmač,. obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsira onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.) J. S. JABL0NSK1 Slovenski fotograf izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni 6122 St. Clair Avenue. CLEVELAND OHIO DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2(01 S. Lavvndale Av. vogal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. linijske smodke najfinejše ka-kovosti z znakom S. N. P. J. dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni 1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točnopoC.O. D. Noročase ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc. Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene! John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. WJ V^Važno uprašanje! ~ ■ O mi opravi "1 aft, JUt w najbolje in najceneje f Konzularne starokrajske Uolrpvj sodnijske «Ay*. MkCl' vojaškeGrove st Milwaukee,Wis., v«/ r g» Ja Austro-Američana Parobrodna Družba Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene. Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington. Na ladij ah se govore vsi avstrijski jeziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha 'Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike; Phelps Bros. & Co. 2 Washington St, New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike v Z jed državah in Kanadi. Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-.......bolj varno. ===== Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:- Kašpar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111 VSAKATERI SE BOJUJE ZA NEBO lO ZA 5c * ork tip= CIGARETE Vsaki prodajalec produ več NEBO CIGARET vsaki dan. Farme Farme Farme Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee. Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas! Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi. Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam. Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gi* vedno kviiko. Česko-slovanska zemljiščna družba 3815 West 26th Street, Chicago, 111. ~ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE 1 f T f T f T f f f Narodna Tiskarna 3146-50 Slu• Island Mo«., Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni t t T ? T T T t T i aggiaarai FRANK J. PETRU JAVNI NOTAR Posojila na zemljišča in zavarovalnica Vit« sine shrambe za denar in dragulje. Najrnriir.a $2.50 na leto ali 5c na teden. 443 VUst18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin- skih in posojilnih društev. Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko In posojilno društvo. Prvo Hrvatsko stavbinsko in poaojilno društvo. Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ” ” ” Unijsko stavbinsko ” ” ” Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta. Denarna posojila proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah. Ustanovljen« leta 1900 Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK, Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne. Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, po* čate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VESPE. CENE NIZK& Slovenske cenike pošBjsmo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale An. Ckleago, tfllnoh