LETO XLV, ŠT. 10
Ptuj, 12. marca 1992
CENA 30 TOLARJEV
Pomlad vabi na delo
Foto: L dani
Kocka bo padla septembra
Namen tiskovne konference pri
republiškem ministru za energeti-
ko v torek je bi! predstavitev dru-
ge faze študije za izbor lokacije
odlagališča nizko in srednje radi-
oaktivnih odpadkov. Od 36 loka-
cij jih je kar za 24 na območju
Haloz in zato je pozornost prebi-
valcev povsem na mestu.
V tej drugi od štirih faz izbora loka-
cij še vedno prevladujejo geološici, se-
izmični in drugi naravni pogoji, šele v
tretji fazi pa bodo prišli v poštev tudi
nekoliko bolj demografski in družbe-
ni kriteriji. K dosedanjim naravoslov-
nim kriterijem, ki jih bodo do septem-
bra podkrepili s konkretnimi raziska-
vami na terenu, bodo do jeseni dodali
še predvsem družbeno sprejemljivost
lokacije. Najpomembnejša faza odlo-
čanja bo torej od maja do septembra
letos in takrat bo šlo zares. Predstav-
niki Elektroprojekta iz Ljubljane so v
torek zatrdili, da je zaenkrat vseh 36
lokacij enakovrednih, vendar so loka-
cije na Koroškem zaradi meje z Av-
strijo in zato tudi zaradi političnih
vzrokov najbrž že izključene, medtem
ko so tiste v okolici Krškega sprejem-
ljive predvsem s stališča transporta
odpadkov in nekoliko večje popustlji-
vosti tamkajšnjih prebivalcev — tako
je vsaj zatrdil dr. Miha Tomšič. Časa
ni veliko in skoraj ne gre tudi več ver-
jeti, da bi Hrvaška ob namigu o zapr-
tju JE Krško bila pripravljena odlaga-
lišče sprejeti na svojem ozemlju. Na
Hrvaškem imajo namreč že določene
tri lokacije, vendar so povsem v taj-
nosti že za hrvaško javnost, predvsem
pa za srbsko, ker so lokacije na ozem-
ljih, ki so poseljena s srbskim prebi-
valstvom.
Kakorkoli, septembra bo šlo zares.
Takrat bo narejena lestvica petih na-
jugodnejših lokacij in težko je verjeti,
dži- ni^d njimi ne bodo tudi Haloze,
Mordajudi z računom, daje območje
dtmografsko ogroženo in bi mu rente
ter gospodarska infrastruktura prišle
zelo prav.
Ne želim napovedovati, a vse še ni
izgubljeno, čeprav je veliko dejstev,
predvsem naravnih, ki nad Haloze
prinašajo tudi to skrb. Bistveno pa
bo, ali bodo in kako bodo Ptujčani,
skupaj s Haložani, znali dokazati
družbeno nesprejemljivost morebitne
odločitve o odlagališču v Halozah.
Darja Lukman
Na območju zahodnih Haloz je kar !5 morebitnih lokacij: tri
so pri Kozmincih. pet Jih je v okolici Dobrine, sedem pa pri Koči-
cah.
V	srednjih Halozah je sedem lokacij: štiri pri Mali Varnici. tri pa v
okolici Gradišča.
V	vzhodnih Halozah je prva lokacija v bližini Drenovca. druga pa
\£ri Korenjaku.
Lokacije odlagališč nizko in sred-
nje radioaktivnih odpadkov v Slo-
veniji. študija F.lektroprojekta i/.
Ljubljane.
Tudi poljedelci se združujejo
Po vzoru perutninarjev, vinogradnikov in sadjarjev, živinorejcev
in prašičerejcev se sedaj združujejo tudi poljedelci. V Ptuju, v dvorani
narodnega doma, bo 19. marca ustanovni zbor. Pred dnevi so se sesta-
li člani iniciativnega odbora in se dogovorili o programu dela novega
kmečkega združenja.
JB
Pomlad
Na pravo, koledarsko bomo počakali še kak teden in dan. Da
pa se pomlad približuje, čutimo v žilah, vseh se loteva nemir pred
delovno intenzivnim letom. Sadjarji in vinogradniki so že zdavnaj
zavihali rokave in začeli delo. poljedelci čakajo na pravi trenutek,
da bodo zaorali prvo brazdo. Rano sadno drevje je že napelo brste
in napoveduje zgodnje cvetenje. Tisti pa. ki prisegajo na stare resni-
ce. napovedujejo zelo n\rzel april: »Če sušca letajo tnušice. pripravi
aprila rokavice.«
Vsi skupaj pa se bolj kot pozebe bojimo gospodarskega leta v
celoti. Tako delavec kot kmet sta v negotovosti, kako delati in kako
gospodariti, da bosta preživela čim bolje. Kmet ob dragem repro-
dukcijskem materialu vije roke in v obupu ne ve. kako se mu bo je-
seni iz.šel račun. Če bo veliko vlagal, lahko propade, oh premajh-
nem vlaganju pa tudi. Kje Je torej srednja pot ?
Vsak dober gospodar ve. da mora vlagati takrat, ko so slabi
časi. Le investiranje nas lahko potegne iz godlje. Seveda ni investi-
cija v prihodnost zgolj denar, to Je tudi znanje. Razveseljivo Je spo-
znanje, da so kmetovalci to zimo množično obiskovali različne obli-
ke izobraževanja, ki so Jih prirejali kmetijska svetovalna služba, ra-
zna društva in kmečka zveza. Tudi strokovnjaki poudarjajo pomen
znanja v kmetijstvu in trditev podkrepijo s podatki, da v zemljo pre-
več in nenačrtno vlagamo, iz nje pa premalo dobimo. Rastline vza-
mejo. kar potrebujejo, presežki gredo v podtalje in onesnažujejo. Z
znanjem bomo torej ubili dve muhi na mah: pridelali več cenejše
hrane in varovali okolje. Če so zaščitne uvozne dajatve na kmetij-
ske pridelke kratkoročno nujne za zajem sape domačega kmetij-
stva, so dolgoročno pogubne za potrošnika in kmeta. Cilj evropske
Slovenije morajo biti odprte meje, svoboden pretok blaga, konku-
renca. Preživeli pa bodo
samo tisti, ki so že doslej in bodo tudi v
prihodnje investirali v znanje.	jg
S 23. ZASEDANJA SO PTUJ
Kako razdeliti
proračunski kolač
Mali proceduralni zapleti so običajni »okraski« zasedanj ptujske
občinske skupščine. Tokrat so se poslanci pozabavali s tem, kdaj naj iz-
vedejo volitve, ki niso prišle na vrsto na prejšnjem zasedanju.
Takrat so nekateri poslanci s
svojim odhodom in nesklep-
čnostjo preprečili volitve, zato so
jih tokrat z večinskim mnenjem
poslancev prestavili na začetek
zasedanja, takoj za poslanske
pobude. Volili so direktorico
Centra za socialno delo Ptuj. Od
7! poslancev (slaba udeležba) se
je zanjo odločilo 50 in tako Anka
Osterman ni bila izvoljena. Ime-
la je sicer podporo komisije za
volitve in imenovanja, stroke, iz-
vršnega sveta. Njena napaka je
menda v političnem prepričanju.
' Poslanske pobude in vpraša-
nja so znova razgrnila problema-
tiko življenja na območju celotne
občine. Znova je odprta možnost
odlagališča nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov v Halo-
zah. Tu je največ možnih lokacij
in nekateri že menijo, da je odla-
gališče v bližnji prihodnosti dej-
stvo. Ce že mora biti v naši bliži-
ni, se dogovorimo, kako ga bo-
mo čim bolje vnovčili. Drugi so
menili — tako je tudi dosedanje
stališče skupščine — da naj ima
občina do tega slovenskega pro-
blema še naprej povsem odklo-
nilno stališče. Logična je pono-
vna zahteva, da če Slovenija že
ima jedrski objekt, naj skrb za
odpadke prevzame Hrvatska. Ze-
leni so znova opozorili na neiz-
polnjevanje odloka o zbiranju in
odvozu odpadkov, od tam pa,
kjer se odvoz že izvaja, prihajajo
protesti zaradi previsoke cene.
Poslance je zanimalo, kako je s
problematiko AIDS-a v naši ob-
čini in kako je z narkomanijo.
Poslanec s Hajdine je predlagal
strogi nadzor nad nekdanjimi
studenci, ki so postali grezni-
ce.. .
Na vse omenjene pobude bo-
do odmevi na naslednjih zaseda-
njih. Takojšen pozitiven odziv pa
je imela pobuda, da naj se skup-
ščina tvorno vključi v zdravstve-
no problematiko in naj razpra-
vlja o tem, kaj pomeni republi-
ška zdravstvena politika za sta-
nje našega zdravstva. Poslanci so
sklenili, da za začetek namenijo
sejnino prihodnjega zasedanja
za opremo ptujske bolnišnice.
Osnutek proračuna občine
Ptuj je nerealen, je menil direk-
tor SDK — podružnice Ptuj
Franc Visenjak. Gospodarska sli-
ka je namreč slaba, investicij in s
tem upanja na boljše čase ni. Fi-
zični obseg proizvodnje je lani
padel za 8 odstotkov, izvoz za 29,
precej podjetij je zrelih za stečaj.
Največja postavka v proračunu
—	davki od osebnih dohodkov
—	je tako najbolj vprašljiva.
S težko situacijo so se strinjali
tudi drugi poslanci, vendar: več
bi bilo potrebno v proračunu na-
meniti kmetijstvu, zdravstvu, šol-
stvu, požarni varnosti, obnovi
cerkva in kapelic . . .
Predsednik IS Branko Brumen
je na hitro izračunal, da je že ta-
ko previsok proračun (946 mili-
jonov SLT) za vse potrebe in že-
lje premajhen za kakih 150 mili-
jonov. Kljub temu da so nekateri
poslanci predlagali zavrnitev os-
nutka in vrnitev v fazo delovne-
ga gradiva, seje 36 poslancev (en
glas večine) odločilo za sprejem
osnutka, izvršni svet pa mora pri
pripravi predloga upoštevati pri-
pombe v razpravi.
JB
Ocenjevanje vina
zasebnih kletarjev
Jožef sicer ni vinski pa tron, je pa na njegovega godu dan praznik in priložnost
za veselje in s tem povezano pokušanje dobrega vina.
Iradicionalno ptujsko ocenjevanje
vina letnika I99| iz kleti zasebnih vi-
nogradnikov in kletarjev bo v četrtek.
19. marca, ob deveti uri v sindikal-
nem domu. Organizacijo je letos
prevzelo Društvo vinogradnikov in
sadjarjev Haloze v sodelovanju s so-
rodnim društvom Ptuj, Kmetijsko za-
drugo Ptuj in kmetijsko svetovalno
službo. Kot \sa leta doslej bo vina
ocenjesala strokovna komisija, sesta-
vljena iz znanih enologov.
Vzorce vina zbirajo na sedežih za-
družnih enot in \ poslovalnici Za-
družnik na Srbskem trgu v Ptuju. Od
Vsakega ocenjevanju namenjenega vi-
na je potrebno prinesti po pet litrskih
steklenic. Priporočajo, da čim
vzorcev prinesete v Ptuj, saj imajo v
poslovalnici Zadružnik primerno
klet. Vinske vzorce bodo sprejemali
na terenu do 17., v Ptuju pa do 18.
marca.
Tudi letos bo ocenjevanje vina ja-
vno, vzorci bodo oštevilčeni, vino-
gradniki in kletarji so lahko na oce-
njevanju prisotni. Organizatorji vabi-
jo zasebne kletarje, da prinesejo v
oceno čim večje število vzorcev. Cire
navsezadnje za oceno letnika 1991 in
za oceno kletarskega znanja pridelo-
valcev žlahtne kapljice. Lastnikom
najbolje ocenjenih vinskih vzorcev
bodu podelili priznanja za kakovost;
to zadnje dejanje bo na vrsti predvi-
doma	ob
16. uri.
JB
2 — DOMA IN PO SVETU
12. marec 1992 - TEDNIK
KOMENTIRAMO
Nočna osamljenost
Bog ne daj. da pripotujete na ptujsko avtobusno postajo sredi
noči ali v prvih urah novega dne in nimate do doma le nekaj kora-
kov ali vas ne čaka kdo od domačih in imate le ročno torbico. Po-
tnici. ki sta pred dnevi pripotovali z avtobusom iz Nemčije (avtobus
ima na poti v Zagreb v Ptuju redno postajo) ob dveh zjutraj s kovč-
kom. ena celo s tremi, sta skoraj obupali. Na avtobusni postaji
skromna osvelitev. čakalnica zaklenjena, telefon na žetone, žive du-
še nikjer. Ena od potnic se je odločila, da vendar poskuša priklicati
kakšen taksi iz bližnjega hotela. Kljub ljubeznivosti receptorja o
kakšnem taksistu ni bilo ne duha ne sluha.
Kam torej ob dveh zjutraj s tremi kovčki? Čakati do jutra ali
prenočiti v hotelu? Toda kako spraviti v hotel — pa čeprav je blizu
— tri kovčke hkrati, če niste trenirali prenašanje bremen tudi na
glavi? Ali taksisti ne delajo ponoči? Vprašanj je bilo tisto noč nič
koliko, da o jezi sploh ne govorimo.
Morda je bila tista noč le splet okoliščin, da je šlo vse narobe.
Morda? Pri vseh tistih, ki skrbijo v tem našem mestu, ki naj bi po-
stalo turistična Meka. pa dogodek ne bi smel iti mimo in je vreden
vse pozornosti.
Nataša Vodušek
PREJELI SMO • PREJELI SMO
Sporočilo javnosti
Neodvisni sindikati Slovenije
sporočamo, da bomo 18. marca
1992 organizirali opozorilno
stavko.
Razlogi so tile:
—	skupne zahteve slovenskih
sindikatov
—	zajamčeni OD 12.000,00
SLT (neto)
—	preprečitev divjih privati-
zacij in uzakonitev ustrezne od-
govornosti vodstvenega kadra.
—	razdelitev dela družbene
lastnine delavcem
—	nerazumevajoč odnos
oblasti do delavcev
NSS smo bili predolgo lojalni
do oblasti. Z letošnjim letom se
to končuje. Doživeli smo preveč
nerazumevanja (hote ali nehote)
z njene strani. Bili smo med prvi-
mi organizacijami, ki so javno
zagovarjale in delovale za suve-
renost slovenske države. Prvi
smo v času vojne javno podprli
vso dejavnost, katere cilj je bila
ohranitev suverenosti. Oblast se
je do sindikatov obnašala, kot da
smo ovira pri vzpostavljanju slo-
venske državnosti, oziroma je
hotela, da smo njena podaljšana
roka.
Naš cilj je, da delavcem nudi-
mo največ, kar je možno. Nova
država se ni vzpostavljala za po-
sameznike in politike, temveč za
narod — delavce in kmete, da bi
lažje in bolje živeli.
Političnim organizacijam ne
oporekamo zaslug pri ustvarja-
nju slovenske države. V zelo
kratkem obdobju je bilo nareje-
no izredno veliko. Ne strinjamo
pa se s tem, kar se dogaja z go-
spodarstvom in delavci, kot da
že niso dovolj trpeli prej. Zato
zahtevamo, da se delavsko vpra-
šanje in njihov družbeni status
uredi dolgoročno v sedanjem tre-
nutku.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko Plohi
ZVEZA DRUŠTEV NEKADILCEV SLOVENIJE
Protest zoper
reklamiranje tobačnih
izdelkov
že nekaj časa nas nadlegujejo neokusne in zahrbtne reklame za
WEST. Čudimo se, da se nihče od odgovornih ne zaveda, da je rekla-
ma za cigarete pravzaprav reklama za raka na pljučih. Nihče se ne za-
veda nepoštenosti tega, da na račun profita tobačne tovarne žrtvuje-
mo mlade ljudi. Za mladino so reklame prva vaba in najboljši način
za pridobivanje zasvojencev z nikotinom. Nihče se ne zaveda, da je
kajenje predstopnja narkomanije, ta pa je največja nevarnost za
AIDS. Mar nič ne mislite na bodočnost naših otrok, ki jih žrtvujete za
dobiček tobačne tovarne? Vsem nam je znano, da zaradi kajenja umi-
ra na tisoče ljudi po vsem svetu.
Reklama se je prikradla celo v šport, ki naj bi bil nosilec zdrave-
ga življenja. Kljub dragocenim darilom, ki jih je dobila akcija »PO-
DARIM-DOBIM«, npr. hiše, traktorje, avtomobile, smo zaradi nekaj
podarjenih ročnih ur BOSS zapravili športno zavest. Škoda!
Upam, da se bo še marsikdo pridružil našemu mnenju. Celo sa-
ma tobačna tovarna bi morala imeti toliko morale in razumevanja, da
bi svoje reklame ponujala le v trafikah, kamor zahajajo kadilci, ne bi
pa smela pridobivati mladine za pot, ki vodi v pogubo.
ZDRAVO ŽIVIMO - NE KADIMO Predsednica ZDNES
dr. Marija Djurdevič
OPOZORILNA STAVKA SLOVENSKIH SINDIKATOV
Pravice nam ne bo nihče dal,
vzeti si jo moramo sami!
Socialna ogroženost delavcev je v Sloveniji do-
segla stopnjo, ko je po naši oceni mogoče pričako-
vati tudi spontane izbruhe nezadovoljstva delav-
stva. Takšni socialni nemiri bi lahko prerasli tudi v
demonstracije politične narave in druge oblike
protestov in bi resno ogrozili demokracijo.
V Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije pove-
zani sindikati dejavnosti na različne načine zazna-
vajo in razrešujejo naraščajoče nezadtWoljstvo
svojih članov.
Naše stalno, zelo dejavno opozarjanje, posta-
vljanje vprašanj in zahtev, pogajanje in javno ko-
municiranje z državnimi organi oblasti pa doslej
ni dalo rezultatov, ki bi izboljšali delavčev položaj
in zmanjšali socialne napetosti.
Nasprotno, zaradi vztrajanja oblasti pri zakonu
o plačah, zaradi njenega arogantnega kršenja kole-
ktivnih pogodb, nesocialne naravnanosti in zane-
marjanja ekonomske politike ter razvojnih načrtov
se je stanje še poslabšalo in pripeljalo delavstvo
na rob in čez rob preživetja. S tem pa seje izostrila
tudi naša odgovornost do članov, ki jim postaja
pripadnost svoji sindikalni organizaciji vse bolj
edina opora in upanje. In ko je postalo še očitno,
da ustanove oblasti na pogajanjih o socialnem
paktu sploh ne mislijo resno oziroma da nas hoče-
jo celo izigrati, smo uporabili naslednjo stopnjo
demokratičnega sindikalnega boja: napovedali
smo opozorilno splošno stavko. Organizirali jo bo-
mo 18. marca, tako da bo vsak sindikat po lastni
presoji izbral zase najustreznejši čas. Trajala bo
najmanj dve uri.
Posamezni sindikati dejavnosti in Zveza svo-
bodnih sindikatov Slovenije bodo izoblikovali po-
leg skupnih tudi svoje zahteve. Skupne vsem pa
ostajajo zahteve:
1.	Lkinitev zakona o plačah oziroma pošteno
oceno dela,
2.	spošto>anje kolektivnih pogodb,
3.	sprememba višine zajamčene plače,
4.	sprejemanje razvojnih programov, ki naj omo-
gočijo postopno gospodarsko rast in nova delovna
mesta.
Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Slo-
venije Ptuj je o pripravi na splošno opozorilno
stavko imel dne 6. 3. 1992 razgovor s predsedniki
osnovnih organizacij sindikata organizacij. Na
njem so se dogovorili za tehniko izvedbe opozoril-
ne stavk« po organizacijah ter vse druge podrob-
nosti. ki so potrebne za tak dogodek.
Območni svet ZSSS Ptuj
Skat — nova obratovalnica
v Tovarni aluminija
kidričevska lomrna aluminiju sodi med tista slovenska podjetja, kjer skušajo po najboljših močeh reše-
vati vprašanja presežne delovne sile oziroma vseh, ki naj bi tehnološki prese/.ek šele postali. I stanoviU so pod-
jetniški inkubator Alin, ki novim obrtnikom in podjetnikom pomaga na različne načine. /. njegovo pomočjo
premagujejo začetne podjetniške težave.
Zdravko Jernejšek iz I^uja,
Volkmerjeva 22, je 3. januarja le-
tos začel samostojno dejavnost
elektroinštalaterstvo in elektro-
mehanika v prostorih Tovarne
aluminija. F^odjetje Alin mu je
priskrbelo delovne prostore,
podpisal pa je tudi pogodbo o
tehničnem sodelovanju za" dobo
sedmih let. V tem obdobju bo
poskrbel za vsa elektroinstalater-
ska dela za potrebe tovarne.
»S pogodbo sem vezan na TA.
Pomeni mi veliko. Vse, kar bom
delal zunaj tovarniških ograj, je
dodatno delo. Obratovalnica
SKAT ima enak delovni čas kot
tovarna, vsak dan od 6,30 do
15,30 ure.« Po več kot dveh me-
secih dela v obrti je z dosežki za-
dovoljen. Srečal se je tudi z
voščljivostjo, pa jo je sprejel kot
nekaj vsakdanjega.
Za bodočnost nima velikih
ambicij. Da bi le imel toliko dela
kot do sedaj in da bi bile stranke
zadovoljne. Raziskava tržišča je
pokazala, da je pri instalacijskih
delih trenutno med najcenejšimi.
Dolgoletne izkušnje pri napelja-
vi hišnih inštalacij in vzdrževa-
nju industrijskih ter razsvetljave
in servisiranju delovnih strojev
in gospodinjskih aparatov so za-
gotovilo, da bodo v Skatu delo
dobro opravili. Novi obrtnik je
od Tovarne aluminija prevzel
dva delavca.
Ime nove obratovalnice ni na-
ključno izbrano. Zdravko Jernej-
šek je velik ljubitelj narave. Veči-
no prostega časa preživi ob mor-
ju. V morju živi tudi skat, ki je si-
cer miroljubna žival, če pa ga
kdo ogroža, spusti elektriko, ki je
za nadležneža usodna.
Obratovalnica Skat je registri-
rana za izvajanje elektroinstalacij,
servisiranje električnih instalacij
in razsvetljave, izdelavo kabelskih
glav in spojk, montažo in obnovo
strelovodov, kompletiranje elektri-
čnih razdelilcev in omaric, periodi-
čne preglede obdelovalnih strojev,
popravila in električno obnovo de-
lovnih strojev, servisiranje elektri-
čnih bojlerjev in termoakumulacij-
skih peči ter popravilo gospodinj-
skih priključkov in aparatov.
MG
Zdravko Jernej§ek
(Posnetek: OM)
Pojedli piramido
Sedmega marca Je preteklo leto dni, odkar Je Milan MHošič iz Ptuja odprl lepo urejen bistro Piramida v
Prešernovi ulici 1. Dve leti Je trajala obnova zapuščene kleti, spremljale so Jo velike težave. Na koncu Je lokal
dobil podobo, ki Je niso uredili strokovnjaki, temveč Je v celoti delo lastnika. Veliko Je potoval, si ogledoval
ureditev lokalov... in nastala Je privlačna notranjost, ki se Je ne bi sramoval niti strokovnjak.
Miran Milošič je delal lokal za
starejše, pristal pa je z mladimi.
Želel je prirejati koncerte s klasi-
čno glasbo. Nekajkrat je posku-
sil s prijatelji, ki so končali glas-
beno akademijo, a se ni obneslo.
Ko se je pričel program, so obi-
skovalci začeli odhajati, namesto
da bi jih bilo vedno več. Klavir
kljub temu v lokalu ostaja.
V Piramidi se trudijo, da bi
obiskovalcem nudili kar se da
veliko. Zanje pripravljajo razli-
čne napitke in enostavne prigriz-
ke. Poleti jih bodo povabili v ek-
sotični vrt, kjer jim bodo ponudi-
li sladoled. Odprto imajo vsak
dan, razen nedelje, od 7. do 23.
ure.
Lastnik Piramide je vztrajen
mlad mož, ki se ne ustavlja pred
ovirami. Do sedaj jih je uspešno
premagoval. Načrte za bodo-
čnost že ima. Razmišlja o uredi-
tvi ekskluzivnega nočnega kluba,
kabareja, ki ga v Sloveniji še ni.
Prostor že ima, delati naj bi pri-
čel čez dve leti.
>>Do sedaj sem se prebijal brez
finančne pomoči drugih. Vse,
kar imam, sem sam ustvaril, nih-
če mi ni ničesar podaril. Tudi za-
to me ljudje cenijo. Nenehno iš-
čem nekaj novega. Če bi vsi dela-
li tako, bi iz nas moralo nekaj bi-
ti.«
Miran Milošič kritično razmiš-
lja o razvoju gostinstva v Ptuju.
Najstarejši hotel je zavožen. Sa-
nacije grajske restavracije se lo-
tevamo v nepravem času, ko se
bo pričela sezona izletov. Ptuj se
pred gosti zapira, namesto da bi
jim na široko odpiral vrata. Po
23. uri tujci v Ptuju ne najdejo
lokala, kjer bi se lahko zabavali.
Ob prvi obletnici dela bistroja
je svoje zveste obiskovalce prijet-
no presenetil. Še posebej jim je
šla v slast torta v obliki piramide,
ki je hitri pošla.
Lastnik Piramide sodi med ti-
ste ptujske gostince, ki jim ni tu-
ja ideja o lokalu brez cigarete.
Sprejema jo, prepričan pa je, da
jo je trenutno nemogoče uresni-
čiti, saj bi ostal brez gostov.
»Gostov si ne moreš izbirati,
gost je tisti, ki pride.«
(Posnetek: KOSI)
Kozjerejci se
združujejo
v Ptuju bodo jutri ustanovili
prvo kozjerejsko društvo v Slove-
niji. Pobudnik Ludvik Smrekar
pravi, da se je kozjereja na ptuj-
skem območju v zadnjih nekaj
letih zelo razvila tudi zaradi do-
brega odnosa Mlekarne, ki je or-
ganizirala odkup in predelavo
mleka. Z mlekarno sodeluje 15
farm, vsaka ima okoli 30 živali.
Namen vzpodbujanja kozjere-
je je sicer bil, da bi se ta razvila
na hribovitem delu občine, ven-
dar tam očitno ni materialnih po-
gojev. Sicer pa pobudniki za
ustanovitev društva ocenjujejo,
da je na območju občine okoli
900 koz mlekaric različnih pa-
sem. Poleg tako rekoč malo kori-
stne balkanske koze se v organi-
ziranih rejah pojavljajo tri pa-
sme: nemška plemenita srnasta
koza, srnasta koza alpina in bela
sanska koza. Zadnje pasme je pri
nas sicer še zelo malo, jo pa lju-
dje zamenjujejo za druge bele
koze. Naloga društva bo tako tu-
di ta, da vzpodbuja širitev reje
plemenitih koz. Pri tem se bodo
še tesneje povezovali s stroko,
predvsem z Obdravskim zavo-
dom za veterinarstvo in živinore-
jo, ki že sedaj uspešno opravlja
osemenjevanje plemenskih koz,
njihova svetovalna služba pa ima
precej zaslug za razvoj kozjereje
na našem območju.
Ustanovni zbor bo v petek, 13.
marca, ob 17. uri v sejni sobi
ptujske Mlekarne.
JB
Plemenite živali so predstavili na lanskoletni živinorejski razstavi v
Ptuju.
SV£T V	STOLPCU
HHL^JL^hbh
GORSKI KARABAH:j5e ved-
no grozi nevarnost, da se bodo
tamkajšnji spopadi razširili. Ta
teden bo pripotoval k sprtima
stranema v Armenijo in Azer-
bajdžan tudi Douglas Hogg in
poskušal posredovati za mirno
rešitev tega spopada. Rešitve iš-
čejo tudi v Azerbajdžanu. Opozi-
cija, združena v ljudski fronti,
zahteva razpustitev parlamenta
in ustavitev spopadov z Armeni-
jo v Gorskem Karabahu. Vsi
oblastniki naj bi odstopili s svo-
jih položajev, zakonodajno
oblast pa naj bi prevzel lani usta-
novljeni narodni svet.
• • •
ZI)A-IZRAEL: Izraelci so
vse bolj ogorčeni zaradi odnosa
Amerike do bližnjega vzhoda.
Patrika Buchanana dolžijo, da je
kriv za protižidovsko gonjo v
ZDA, češ da je po nepotrebnem
opozarjal, naj te ustavijo vso po-
moč Izraelu in vzamejo v bran
nacistične zločince. Ameriške be-
le množice namreč vse bolj gla-
sno zahtevajo, naj se vlada ZDA
posveti ameriškim problemom in
nato ostalemu svetu. Izraelci tu-
di opozarjajo, da je bil ameriški
antisemitizem v tridesetih letih
zelo močan in da so bile takrat
ameriške množice do njih sila
neprijazne.
• • •
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Konec minulega tedna so se
v Johannesburgu ponovno zgro-
zili ob črnskih spopadih. V njih
je padlo kar 22 ljudi. Spopadli so
se pripadniki Afriškega nacio-
nalnega kongresa in Inkarte.
* * *
ALŽIRIJA: Tam je sedanji re-
žim prepovedal delovanje in ob-
stoj Islamske fronte rešitve. Mo-
hamed Budiaf, ki je prevzel kr-
milo petčlanskega kolektivnega
alžirskega vodstva, je opozoril,
da je bila prepoved fundamenta-
listične stranke nujna, ker zlora-
blja vero za svoje politične sile in
ne more biti demokratična.
Obljubil pa je demokratične .
spremembe. Do parlamentarnih
in predsedniških volitev naj bi
po njegovem mnenju, prišlo v
dveh letih. Vendar se člani raz-
puščene islamske fronte ne bodo
vdali. Štirje voditelji te stranke
so že ustanovili novo politično
organizacijo, ki so jo poimenova-
li Alžirska islamska solidarnost.
Vprašanje je, kako se bo ta al-
žirski zaplet razrešil. Doslej je
zahteval najmanj 50 smrtnih žr-
tev, režim pa je po nekaterih ve-
steh zaprl celo 30 tisoč pripadni-
kov in aktivistov omenjene stran-
ke.
• • •
MANILA: Mednarodni praz-
nik žensk so tamkajšnje ženske
preživele na demonstracijah v
glavnem mestu. Filipinke so zelo
ogorčene zaradi potez premierke
Corason Aquino. Organizirale so
se v ženskem gibanju Gabriela.
• • •
ITALIJA: Ta država naj bi se
zahtevam skupnega evropskega
trga prilagodila v treh letih. Vod-
ja italijanskih delodajalcev,
predsednik Fiata Gianni Agnelli,
je najavil, da bo mogoče sklepe
iz Maastrichta izpolniti v treh le-
tih in pol, da pa bo potrebno
marsikaj spremeniti tudi v politi-
čnem življenju Italije. Meni, da
se bo moral politični razred v
tem času odpovedati ustaljenim
potem zagotavljanja konsenza,
ki pomenijo odločanje v prid eli-
tam.
• • •
AVSTRIJA: Jorg Haider bo še
naprej predsednik FPO. Tako se
je namreč končala izredna seja
vodstva te stranke, na kateri so
zaradi nesoglasij z njim postavili
vprašanje njegove zaupnice. Po-
znavalci avstrijskih političnih
razmer to ocenjujejo kot zasuk v
desno in težek poraz liberalnega
dela te stranke. Ta dogajanja pa
so v Avstriji povsem zasenčila
druga in tako je Haider znova
postal medijsko zanimiv in je ne-
koliko omajal negativno sliko, ki
so jo mediji ustvarjali dolge me-
sece. Razplet pri svobodnjakih
utegne imeti dolgoročne posledi-
ce, saj Haider prihaja na Dunaj,
kjer naj bi dosegel svoj naslednji
cilj — zlom velike koalicije in
razpis izrednih volitev.
pripravila: d. 1.
TEDNIK ~ marec 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
DR. FRANC KOLETNIK MED PTUJSKIMI
MENEŽERJI
Menežerji o
računovodstvu
Dr. FRAISC KOLKlJSIk, predavatelj na Kkonomsko-poslovni fa-
kulteti Mariboru, se je y ponedeljek srečal s člani ptujskega kluba me-
nežerjev. Govoril jim je o tem, kaj morajo kot menežerji vedeti o bilanci
uspeha in drugih knjigovodskih kategorijah. Računovodstvo je bilo vča-
sih nujno zlo, > novejšem času je kramp in lopata. Menežerji morajo od
računovodstev dobiti vse podatke o tem, kakšna bo bodočnost nekega
podjetja. Sodobni trendi so takšni, da bo » bodoče prišlo do združevanja
plansko-analitskih služb in računovodstev. Menežer in računovodja mo-
rata sodelovati. Slednji ga oskrbuje z globalnimi informacijami, ne pa s
podrobnostmi. JSaši menežerji se trenutno preveč ukvarjajo z operativni-
mi vprašanji. !\iso redki primeri, ko hočejo direktorji dnevno imeti po-
datke o stanju na žiro računu. Sodobno vodenje zahteva disperzijo na-
log. Za direktorje velikih firm so dovolj mesečne informacije.
Dr. Koletnik poudarja, da bi
vsak menežer moral znati citati
periodične in zaključni račun. Ce
tega ne zna, težko obvlada eko-
nomski položaj podjetja. Zaklju-
čni račun daje globalno sliko o
tem, ali je podjetje zdravo ali ne
ali ima zdravo premoženje, zdra-
vo financiranje in dobiček. Ce
želimo videti podjetniško real-
nost, je treba dati prednost bilan-
ci stanja.
Kdo interpretira zaključni ra-
čun? Zaključni račun mora ra-
zložiti menežer. Sodoben zaklju-
čni račun je unificiran. V Slove-
niji se glede tega zelo približuje-
mo sodobnim tokovom. Pripra-
vljeni osnutek zakona o kapital-
skih družbah v glavnem zajema
vsa pravila igre, na osnovi kate-
rih bo sestavljen jutrišnji zaklju-
čni račun. Četudi je zaključni ra-
čun unificiran, lastniki kapitala z
njim niso zadovoljni, zato ga
pregleda tudi neobremenjena
oseba od zunaj gospodarski revi-
zor, ki zastopa interese lastnika
kapitala. Revizor »vstopa« med
menežerja in lastnika kapitala.
Tudi Slovenija se počasi pripra-
vlja na prihod revizorjev. Teze za
izdajo zakona o tej službi so pri-
pravljene že od lanske jeseni, v
skupščino pa še niso prišle. Slo-
venski ekonomski fakulteti izo-
bražujeta revizorje, čeprav zako-
na še ni. Dokler ne bo sprejet, re-
vizorji ne bodo dobili licenc.
Dr. Koletnik je govoril tudi o
interni reviziji, ki je v bistvu pod-
pora menežerjem in pomeni de-
lovanje kontrol v vseh segmen-
tih. Svoje predavanje je sklenil z
ugotovitvijo, da sodobni računo-
vodja pri nas ne bo zaživel tako
dolgo, dokler ne bo pravega last-
nika.
MG
Slovo od nacionalnega
zdravstvenega varstva
Prvega marca so pričeli veljati novi zdravstveni zakoni. Z njihovo uveljavitvijo se bo Slovenija poslovila
od koncepta nacionalnega zdravstvenega varstva. Bistvena novost nove zdravstvene zakonodaje je uvedba
zdravstvenega zavarovanja, ki je obvezno in prostovoljno. Nova zakonodaja uvaja še »kategorijo« osebnega
zdravnika, zasebno zdravniško prakso, možnost ugovora vesti za zdravnike in sodelavce ter strokovni nadzor
zdravniške zbornice.
Za primer poškodbe pri delu in poklicne bole-
zni so zavarovani vsi, ki plačujejo prispevek od os-
nove za pokojninsko-invalidsko zavarovanje, brez-
poselni pri opravljanju javnih del in zaposleni po
pogodbi o delu.
Prostovoljno zavarovanje bomo uvedli do jeseni
oziroma do konca decembra letos. Do takrat velja-
ta stari sistem in participacija. S prostovoljnim za-
varovanjem se bomo zavarovali za razliko do pol-
ne cene, za večji obseg pravic, višji standard stori-
tev in dodatne pravice.
Pri uveljavljanju novih zdravstvenih zakonov je
še precej neznank. Navodila o uresničevanju pri-
hajajo po kapljicah. Ministrstvo za zdravstvo, dru-
žino in socialno varstvo je zdravstvenim zavodom
poslalo dopis, da do sprejema ustreznih spre-
memb, o katerih bo odločala vlada Republike Slo-
venije na osnovi 98. člena zakona, veljajo pravice,
ki so bile v veljavi že do sedaj.
Denar za zdravstvo se po novem ne zbira več v
okviru integralnega proračuna, ampak na poseb-
nem računu socialnega zavarovanja. Tudi na ta
način naj bi prišli do bolj čiste slike o porabi
zdravstvenega denarja, zdravstvo pa naj bi tudi v
celoti dobilo tisto, kar mu pripada. Lani se je v
okviru integralnega proračuna »izgubila« dobra
tretjina zdravstvenega dinarja.
V tem trenutku tudi še ni znano, kako se bodo v
bodoče zavarovanci »identificirali«. O novi zdrav-
stveni izkaznici še ni ne duha ne sluha.	MG
Tudi v Ptuju
nekadilsko društvo
v zadnjem času zlasti še v tednu boja proti raku se o škod-
ljivosti kajenja veliko govori. Zveza društev nekadilcev Slovenije, ki
je bila ustanovljena pred dvanajstimi leti, si zelo prizadeva, da bi v
novi državi omejili kajenje in da bi s preventivnimi akcijami dosegli,
da bi bilo v bodoče med mladimi čim manj kadilcev. Njihova prizade-
vanja je podprl tudi novi slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar
Voljč. Obljubil je, da bo v kratkem v skupščinskih klopeh zakon, ki bo
celovito urejal vprašanje kajenja. Pozval pa je tudi vodilne zdravstve-
ne delavce, naj preprečijo kajenje v zdravstvenih ustanovah.
Dr. Lojze Arko, direktor splošne bolnišnice dr. Jožeta 1'otrča
Ptuj, je na naše vprašanje, kako bodo odgovorili na pobudo dr. Volj-
ča, povedal, da jo podpira, saj cigarete ne sodijo v zdravstvene usta-
nove. Vprašanje pa je, kako jo bodo uresničili. Or. Henrik Žlebnik, di-
rektor zdravstvenega doma, pravi, da se bodo tem prizadevanjem pri-
družili.
Da bi strnili prizadevanja in poenotili aktivnosti v boju proti kaje-
nju, bodo tudi v Ptuju ustanovili društvo nekadilcev. Vsi, ki jim je do
boljšega in zdravega načina življenja, naj pridejo v ponedeljek, 16. mar-
ca, ob 17. uri v srednješolski center, kjer jim bodo predstavniki Zveze
društev nekadilcev Slovenije spregovorili o nevarnostih kajenja in o ci-
ljih društvenega delovanja.
MG
Premiera Lorcove Publike
Ponedeljkova premiera Teatra 111
je bila ne glede na to, kako pogosto
hodite v gledališče, na nek način prvo
srečanje. Zapleteno dogajanje, ko se
človeku zdi, da je zdaj med igralci in
zdaj med publiko, tisto publiko, ki jo
predstavljajo igralci, in hkrati med
publiko, ki je vstopila v dvorano z
vstopnicami. Čuden svet, v katerem
se prepletata življenje, ki ga živijo
igralci na odru, in življenje, ki ga živi
pred odrom publika. In če se zdi med
predstavo, da je vse skupaj le gledali-
ški privid, se ob koncu, ko se prižgejo
luči in zastor pade, zaveš, da je to ži-
vljenje, ki ga živimo — dobri in slabi,
zlobni, razočarani, zaljubljeni, prepir-
ljivi, bogaboječi, častihlepni — ljudje
danes, tu. Tako je prvo presenečenje
Lorcov tekst in drugo predstava sa-
ma. Ob več kot skromni sceni je reži-
serki in igralcem uspelo »napolniti«
oder in dvorano hkrati in spremljali
smo gledališko Dogajanje z veliko za-
četnico.
V	svojstveni režiji je Branki Beze-
Ijak Glazer tudi tokrat uspelo »gleda-
lišče«, ki za tiste, ki imajo radi prepo-
znavno in enostavno dogajanje na
odru, ne bo tisto »pravo«, vsi drugi
pa bodo imeli tudi po predstavi še
dolgo o čem razmišljati. Igralci, veči-
na je srednješolcev, so ji sledili kljub
mladostni neizkušenosti in v tem je
na nek način tudi čar Teatra III. Lor-
covo besedilo je bilo izziv in predsta-
va ga je znala izkoristiti.
Publika je gledališki dogodek, vre-
den pozornosti ne samo publike, ki
zahaja v gledališče, ampak tudi vseh
tistih, ki imajo na skrbi gledališko do-
gajanje v Ptuju, torej tudi tistih, ki so-
načrtovali osnutek občinskega prora-
čuna brez denarja za gledališki abon-
ma za odrasle.
V	Publiki F. G. Lorce igrajo: Tadej
Toš, Nešo Tokalič, Ervin Stopfer, An-
drej CizerI, Urška Vučak, Helena Per-
šuh, Sofija Baškard,_ Peter Srbčič,
Aljoša Koltak, Aleš Šteger, Renato
Vindiš, David Gašparič, Daša Stefa-
nec. Jasmina Preac, Boštjan Kovačič,
Silvo Vučak, Renata Mere, Vanja Me-
ško in Nina štefanec. Režija: Branka
Bezeljak Glazer, koreografija in gib:
Majda Fridl Grah, kostumi: Stanka
Vauda, luč: Tomaž Bezjak, scena je
skupinsko delo. Drugi sodelavci:
Alenka Zorko, Sašo Fenos, Gabrijel
Berlič, Marlizz, Marjan Pišek in Irena
Meško.
Predstavi so pomagali na noge tudi
Tovarna glinice in aluminija Kidriče-
vo, Kmetijski kombinat-Jelka in To-
varna volnenih izdelkov Majšperk.
NaV
Še enkrat dober dan. In ker se vsak bralec Tednika v
vsakodnevnem življenju srečuje s trgovskim in proizvodnim
podjetjem Mercator-Izbira Panonija vsak dan, se bomo tukaj
na tem mestu v Tedniku srečevali vsak teden. S tem t.i.
Mercatorjevim kotičkom vas želimo seznaniti in obveščati o
aktivnostih podjetja.
V soboto bomo priredili Mercatorjev ples z modno revijo v
Kidričevem. Med drugimi zanimivimi kreacijami slovenskih
proizvajalcev se bo soboška Mura predstavila z blagovno
znamko Gallus in Leona, njihove kolekcije pa si lahko
podrobneje ogledate v Butiku M -I- M, ki je ekskluzivni
prodajalec te cenjene znamke na ptujskem področju. Vsi drugi
modeli bodo naprodaj v naših konfekcijskih prodajalnah.
Od petka naprej bo v sodelovanju z Mercator-Mesoizdelki
Škofja Loka potekala akcijska prodaja mesnih izdelkov. Cene
so znižane do 30%, podrobnejše informacije pa najdete na 18.
strani.
Ce si nameravate nabaviti novo grelno tehniko, se vam na 18.
strani priporočamo z radiatorji Jugoterm in pečmi za centralno
ogrevanje TVT Boris Kidrič.
pismo »od blizu«
Upam, da ne bo zamere, ker Pismo od blizu pi-
šem v času štrajka novinarjev na TV, čeprav seveda
pismo še ni »štrajkbreherstvo«. Strajk novinarjev
na RTV Slovenija je poleg mitinga opozicije v Beo-
gradu osrednji dogodek tega tedna v ranjki Jugo-
slaviji. Rekli boste, da 9. marec, dan demonstracij
v Beogradu in štrajk novinarjev v elektronskih me-
dijih nimata nič skupnega. Zmotno: zahteva po
odstopu generalnega direktorja Dušana Miteviča
je bila lani povod za znane marčevske dogodke v
Beogradu in zdi se, da je letošnji 9. marec pravzaprav uvod v repri-
zo lanskih marčevskih dogodkov v Sloveniji. TV Slovenija očitno ni
takšna »bastilja«, kot je bila beograjska TV, temveč je moč vsaj v
informativnem programu zahvaljujoč začetnim problemom mlade
demokracije opaziti mavričnost interesov predvsem strankarsko
opredeljenih novinarjev. TV Slovenija seveda ni uspel veliki met
profesionalnosti, za katerega smo se nekateri zavzemali, tudi po za-
slugi tistih, ki so glavni junaki v boju proti sedanjemu managemen-
tu na elektronskih medijih. Centralna napaka oblasti je bila seveda
utopija, da je moč TV zavzeti, potem pa je stvar vladanje le še mačji
kašelj. Osebno menim, da je najboljše za vsako oblast, če ima pro-
fesionalni management in novinarje, saj nič ni večnega, še najmanj
oblast, zato bi vsak politik moral misliti na dejstvo, da se bo morda
nekoč znašel v opoziciji oz. v položaju, ko mu bo dostop zaradi
ideoloških interesov otežen.
Morda zveni nekoliko heretično, toda kljub vsemu mi ni popol-
noma jasno, kaj je pravzaprav cilj štrajka na TV, razen morda da je
vodstvo RTV, ko so si konkurenčni mediji lizali in meli roke, pred-
vsem pa dobro plačali novinarje, praktično svoje ljudi držalo ob
kruhu in vodi. Nonses štrajka na TV je namreč predvsem dejstvo,
da se je v razvojnem skladu nabral kar zajeten dobiček, medtem ko
smo novinarji »stradali«. Revolucija torej že žre svoje najboljše ka-
dre, predvsem ker ni bila temeljita. In nobena revolucija ni temelji-
ta, ker pač ni mogoče obglaviti raje. Moram pa seveda reči, da mi
sedanji revolucionarji ne pomenijo garancije za profesionalizacijo
medija, temveč se bo pred volitvami ponovila stara zgodba in elek-
tronski mediji bodo tudi po lastni krivdi izgubili korak z zgodovino,
če parafriziram demokrata Mičunoviča, kije nekaj podobnega de-
jal za Srbijo. Se bomo proti tiraniji tako kot v Srbiji borili z vrnitvi-
jo monarhov?
Vladimir Vodušek
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
HI PTUJČANI USPELI S PROJEKTI
JAVNIH DEL
Ptujski izvršni svet je letos na republiškem natečaju javnih del sodelo-
vala z desetimi projekti. Ministrstvo za delo jih je v celoti sprejelo.
Vrednost projektov je okrog 36 milijonov tolarjev, delež občinskega
izvršnega sveta znaša 2,8 milijona. Zagotovili jih bodo iz posameznih
dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna. V okviru javnih del bo zača-
sno zaposlitev dobilo 135 nezaposlenih občanov ptujske občine. Prve
projekte bodo pričeli uresničevati sredi aprila.
^m v PETIH DNEH STO TISOČ
KROFOV
Ptujske pekarne in slaščičarne so letos spekle rekordno število krofov,
samo od petka do torka sto tisoč. Lani so jih v celem februarju spekli
82 tisoč.
■■ KONEC DECEMBRA ŽE OKROG
300 ZASEBNIH PODJETIJ
Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva — podružnice Ptuj je
bilo konec decembra prejšnjega leta v ptujski občini že 299 zasebnih
podjetij, nekaj čez 200 pa jih je v postopku registracije oziroma usta-
navljanja. Največ zasebnih podjetij se ukvarja s trgovino, finančnimi,
tehničnimi in drugimi poslovnimi storitvami.
■■ NOVI DIREKTOR TEHNOSERVISA
Vili Cerovič, dosedanji direktor Turizma in gostinstva, je 9. marca
prevzel vodenje v drugem delu podjetja Kmetijski kombinat — v Teh-
noservisu. Bivši direktor Anton Galun je postal tehnični vodja.
■■i PLIN ZA PTUJSKO ZDRAVILIŠČE
Gradnja plinskega omrežja za potrebe ptujskega zdravilišča uspešno
poteka. Dela bodo predvidoma končali do 30. septembra. Sredstva za
gradnjo so zagotovili v direkciji za gospodarsko infrastrukturo občine
Ptuj, mariborski plinarni, ki je tudi investitor, in Kmetijskem kombi-
natu. Z ministrstvom za energetiko Republike Slovenije se pogovarja-
jo o sanaciji kotlovnice.
mm REPUBLIKA PORAVNALA DOLG
Ptujski obrtniki in podjetja, ki jim je republika za delo na mejnih pre-
hodih s Hrvaško dolgovala 36 milijonov tolarjev, so si oddahnili. Ko-
nec februarja so jim v celoti plačali dolgovani znesek. Za morebitno
plačilo obresti za zamudo pri plačilu pa se ptujsko Cestno podjetje, ki
je bilo nosilec del pri gradnji prehodov, še dogovarja.
■■ JUTRI SKUPŠČINA FINANČNIH
IN RAČUNOVODSKIH DELAVCEV
v Narodnem domu v Ptuju bo jutri ob 17.30 skupščina računovod-
skih in finančnih delavcev občin Ptuj in Ormož. Na njej bodo govorili
o svojem delu v preteklosti in o novih nalogah. Tudi v bodoče bodo
največjo pozornost posvetili izobraževanju. Skupščine se bo predvi-
doma udeležil tudi predsednik Zveze računovodskih in finančnih de-
lavcev Slovenije dr. Franc Koletnik.
^m ZAČETEK GRADNJE UČNEGA
CENTRA SLOVENSKE VOJSKE
Konec prihodnjega tedna naj bi predvidoma pričeli urejati učni cen-
ter slovenske vojske v bivši vojašnici Dušana Kvedra. V sklopu mari-
borskega Gradisa naj bi delo dobili tudi ptujski gradbeniki. Izjavo o
skupnem nastopu je podpisalo gradbeno podjetje PTUJ. S pridobitvi-
jo tega dela se bodo razmere v ptujskem gradbeništvu nekoliko omili-
le.
■■i MEJNI PREHODI BODO REDNO
VZDRŽEVANI
Ptujski izvršni svet bo na današnji seji med drugim razpravljal tudi o
vlogi zasebnega podjetja »Kogal« iz Šentilja za vzdrževanje mejnih
prehodov na meji s Hrvaško. Glede na dolgoletne izkušnje pri tem
delu (vzdržujejo tudi mejni prehod v Šentilju) je pričakovati, da bo iz-
vršni svet ponudbo sprejel. Podjetje »Kogal« je svoje storitve ponudi-
lo tudi drugim obmejnim občinam.
Pripravila: MG
4 - OD TU IN TAM
12. marec 1992 - TEDNIK
OD APAC . . .
BORL — Pred kratkim smo v rubriki od A do Ž pisali o zane-
marjenosti okolice borlskega gradu in o hišnikih, ki naj bi skrbeli za
stare gradove v ptujski občini. Dobili smo pismo naše bralke M P iz
CirkuTan. Njeno razmišljanje o preteklosti in prihodnosti borlskega
gradu v celoti objavljamo:
K pisanju me je spodbudil članek o horlskem gradu v 6. številki Ted-
" tika. _
Že dobrih 14 let je, odkar je v gradu na Borlu prenehala gostinska
dejavnost. Spomnim se, daje bil takrat grad »smrtno« nevaren za poslo-
vanje. Tako vsaj so govorili in domnevali posamezniki, ki .so zadnja leta
poslovali v njem.
Po 14 letih grad še vedno stoji, a .se ne zavedamo in nihče noče ve-
deti da vsaka zgradba bolj propada, če nihče ne stanuje v njej.
Sprašujem se. ali je sploh kdo poklical na odgovornost tiste ljudi, ki
so dali odločilni »da« za popolno propadanje gradu. Ali se ti ljudje niso
zavedali, da je bil grad obnovljen s pomočjo delavcev in takratnih tako
imenovanih vajencev, ki smo delali dan in noč za vajeniško nagrado, ki
je znašala takratne bore štiri jurje mesečno. Takratni direktor gospod
KORENJAK je s svojimi prevozi veliko prispeval k obnovi gradu, da je ta
lahko postal hotel kategorije C in da je bil daleč, zelo daleč znan po do-
bri kuhinji in kvalitetni postr-ežbi.
Še danes ne vemo, kdo je dal Haloškemu biseru in takratnim odgo-
vornim dovoljenje, da lahko uničijo sleherno keramiko — od kopalnic in
sanitarij do kuhinje, kdo jim je dal dovoljenje, da uničijo žulje, ki so jih
pustili delavci pred njimi. Na Borlu sem bila od marca 1969 do leta
1977. Moja učna doba je trajala tri leta in moje delo v teh treh letih je
obsegalo dela. od čistilke, pomivalke, vrtnarice, sobarice do nataka-
rice in nihče te ni vprašal, koliko ur dnevno boš delal. Delali smo tako
dolgo, dokler zadnji gost ni zapustil lokala, nakar je sledilo pospravlja-
nje. Zato me boli v srcu in .sprašujem .se, zakaj ne bi .še danes stal na .ska-
li »biser gradov« (v gostinskem smislu) v tem nerazvitem predelu Haloz.
Zakaj se mora propadajoč ozirati za tistimi, ki so ga oropali in razdejali
kot četniki Vukovar?
M.R
TEDNIK
KIDRIČEVO — V našem uredništvu se je oglasil Stanko Skle-
dar, ki že vrsto let živi in dela v Gradcu. Doma je iz Apač in je v do-
govoru s krajevno skupnostjo lani naročH in plačal projekte za ben-
cinsko črpalko s spremljajočimi objekti. Že več let ima namreč kraje-
vna skupnost v načrtih bencinsko črpalko, saj bi s tem prihranili svo-
jim in bližnjim prebivalcem pot do oddaljenih črpalk. Predvidena
lokacija, na kateri je Stanko Skledar naročil izdelavo projektov, je na
družbeni zemlji, ki jo ima v najemu Pleskar. Žal gospodu Skledarju
nihče ni povedal, da bo zemljišče, na katerem načrtuje gradnjo črpal-
ke, obravnavano po zakonu o denacionalizaciji in zato zanj velja mo-
ratorij na kakršnekoli posege. Gospod Skledar je tako po nepotreb-
nem odštel veliko vsoto denarja za načrte in tako ostal praznih rok,
krajani pa brez nujno potrebne črpalke. Za projekt je odštel 12 tisoč
nemških mark, ne da bi ga kdo od odgovornih opozoril na zakon o
denacionalizaciji. Pravi, da nima ničesar proti vračanju lastnine, da
pa bi bilo prav, če bi zdomce pristojne službe lahko sproti obveščale o
zakonodaji. On bi si prihranil veliko denarja in praznih upov, službe
pa ugleda in dvoma v njihovo zbranost in natančnost. Stanko Skledar
je svojo voljo po vrnitvi domov in vlaganju svojih prispevkov poka-
zal, sedaj so na potezi tisti, ki so mu neodgovorno povzročili stroške.
In kdo bo za to odgovarjal in mu povrnil 12 tisoč nemških mark?
TEDNIK
MALA VARNICA — V okolici tega kraja v leskovški krajevni
skupnosti imajo veliko težav, nimajo vode, težko pa tudi zberejo de-
nar za ureditev cest. Po drugi fazi študije o primernih lokacijah za je-
drsko odlagališče so pri njih kar tri možne lokacije.
Brv ob poti v Malo Varnico — pot v jedrsko prihodnost?
(Koto: I. Ciani.)
TEDNIK
POLENŠAK — Krajani tega idiličnega slovenjegoriškega kraja
so precej vznemirjeni zaradi številnih vlomov in ropov v njihovem
kraju. Neznanci so lani kar trikrat vlomili v pošto, v prostore krajevne
skupnosti in letos še v zadružno trgovino in številne zasebne hiše. Pri-
povedujejo, da gorišniški policaji bolj poredko zaidejo k njim in da bi
bilo dobro, če bi poskušali raziskati te ponavljajoče se vlome.
pripravila: Darja LuKman
... DO ZuPEČJE VASI
Komaj 13 odstotkov organiziranega zbiranja
»Sekretariat za \arst\o okolja in urejanja prostora naj do prihodnje seje izvršnega sveta pripravi primer-
jalno analizo vseh treh ponudnikov, ki želijo .sodelovati pri organiziranem in ločenem zbiranju odpadkov v or-
moški občini. Potrebno Je poiskati takšno rešitev, da bo sprejemljiva za vse plačnike,« Je povedal predsednik
ormoškega izvršnega sveta ob obravnavi ponudbe firme Saubermaeher.
Ker je komaj 13 odstotkov
vseh prebivalcev ormoške občine
vključenih v organizirano zbira-
nje komunalnih odpadkov (cilj
je 70 %) in ob bolj ali manj neu-
rejenem odlaganju vsega, česar
več ne potrebujemo v gospodinj-
stvu, kmetijstvu, obrti ali indu-
striji, so se tudi v ormoški občini
lotili reševanja te problematike.
V načrtu so imeli, da bodo o tem
govorili že v letu 1991, vendar so
se zaradi znanih dogodkov (voj-
na in ujma) ter prisotnosti podje-
tja Saubermaeher na drugih tere-
nih v Sloveniji tega lotili letos. V
ta namen so v začetku prejšnjega
tedna sklicali koordinacijski od-
bor krajevnih skupnosti in svet
za cestno in komunalno dejav-
nost pri ormoškem izvršnem sve-
tu ter se dogovorili, da morajo
pred dokončno odločitvijo pri-
dobiti še konkurenčne ponudbe
koga drugega. Dogovor je bil, da
pripravi to ponudbo domače ko-
munalno podjetje v sodelovanju
z drugimi zainteresiranimi v Slo-
veniji. Mednje sodi EMO, ki iz-
deluje ustrezne smetnjake, tik
pred sejo izvršnega sveta, kjer je
o tej problematiki tekla beseda,
pa se je pojavil EKOLES iz Ptu-
ja, prav tako mešano podjetje,
vendar ima za partnerja avstrij-
sko firmo Rumpold. »Na tako
kratek rok se o teh rečeh nisem
hotel pogovarjati, ker je na tem
področju predvsem v naši občini
odprtih še veliko neznank. Zave-
dati se moremo, da ostane pro-
blem odlagališča v ormoški obči-
ni kljub ločenemu zbiranju od-
padkov odprt, tega pa brez dvo-
ma ne bomo mogli rešiti na lo-
kalni ravni,« je med drugim po-
vedal predsednik izvršnega sveta
Vili Trofcnik. Poudaril pa je, da
je ormoška občina z vseh strani
razen s ptujske obdana s sistemi
zbiranja komunalnih odpadkov.
Da bi bilo potrebno pristopiti
k takšnemu načinu, je pokazala
tudi razprava. Stanka Čurina je
zanimalo, kako bo zbiranje v pri-
hodnje organizirano po krajev-
nih skupnosti. Opisal je primer,
ko so na Kogu iz smetnjaka na-
ložili za pol traktorja vseh mogo-
čih odpadkov in jih odpeljali v
gozd. Ce ne bi bil preprečil, bi
bili vse skupaj zasipali v njego-
vem gozdu. Sicer pa je bil po
vsej verjetnosti kmalu s to navla-
ko »obdarjen« kdo drug. Opozo-
ril je na neprimerno odlaganje
raznih škropiv in zaščitnih sred-
stev, ki jih ljudje tudi v na videz
še neokrnjeni naravi odložijo kar
v krajevne potoke. Embalaža ne
samo da ni estetska, je strupena
in škodljiva.
Janez Zadravec je menil, da je
ponudba firme Saubermaeher
dobra in celovita, seveda pa bi se
lažje odločali, če bi imeli še dru-
ge ponudbe. »Bilo bi zaželeno,
da bi se za takšen način zbiranja
odpadkov odločila tudi naša in-
dustrija,« je menil sekretar za go-
spodarstvo in finance in dodal,
da nima podatkov o tem, koliko
ormoška industrija uporablja de-
ponijo v Metavi pri Mariboru, ki
je dokaj dobro urejena.
Tone Ri/man je poudaril, da
gre v prvi vrsti za osveščanje in
vzgojo ljudi. To se lepo vidi v
Lenartu, kjer so precej očistili
svoje okolje. Sprva je bilo tudi
pri njih veliko težav, predvsem
pri posodah, sedaj je to urejeno.
Ko se pelješ po območju njihove
občine, ob cestah ne najdeš več
starih štedilnikov in druge navla-
ke. Še posebej skrbijo odpadki
ormoške industrije, ki niso tako
nedolžni, kot bi v prvem trenut-
ku kdo mislil. Po svoje da misliti,
da denimo podjetje Optyl in dru-
ga še vedno dobivajo surovine iz
uvoza v pločevinasti embalaži,
tega pa v razvitem zahodnem
svetu ni. Potem pa se dogaja, da
nerazkužene in nerazmaščene so-
de odpeljejo kmetje domov, kjer
s kemikalijami, ki so še vedno v
posodah, okužijo svoje okolje.
»Ali je organizirano zbiranje od-
padkov poceni ali drago, bi tež-
ko rekel, vendar bodo v prihod-
nje, če hočemo zanamcem ohra-
niti čisto okolje, stroški ekologije
pred stroški energije«, je še do-
dal.
Do prihodnje seje ormoške
vlade, kjer bo ponovno na dnev-
nem redu gospodarno in ekolo-
ško čistejše zbiranje komunalnih
odpadkov, bo potrebno zbrati še
veliko primerjalnih podatkov in
razmisliti o stroških, ki predvsem
v začetku ne bodo majhni, saj
stane denimo mesečna najemni-
na za eno specializirano vozilo
40.000 avstrijskih šilingov.
Vida Topolovec
Edino kolikor toliko urejeno odlagališče komunalnih odpadkov v ormo-
ški občini je na Dobravi. Kljub temu da so za dovoz smeti »uradne ure«,
se dogaja, da ljudje navlako pripeljejo do ograje in jo pustijo tam. Prev-
zgojiti bo potrebno cele generacije. (Foto: VT)
Več discipline
v skupščinskih
klopeh
Po polurnem čakanju — 5 komaj zadostno sklepčnostjo v družbe-
nopolitičnem zboru, v drugih dveh zborih pa Je bilo poslancev nekaj več
— se Je minuli petek pričela 17. skupna seja vseh treh zborov ormoške
občinske skupščine. Zakaj abstinenca posameznih poslancev, bi težko
rekli, prav tako bi težko ugotavljali vzroke zamujanja.
Sia skupni seji so sprejeli 15 točk dnevnega reda, med najzanimivej-
še pa so sodile pobude, predlogi in vprašanja poslancev.
Pri obravnavi programa dela
skupščine je Demosov poslanski
klub zahteval, da se program do-
polni s poročilom o onesnaževa-
nju podtalnice z industrijskimi
odplakami. Sprejetje bil tudi (po
enofaznem postopku) odlok o
zaključnem računu proračuna
občine Ormož za leto 1991.
Precaj bolj živahno je bilo v
poslanskih klopeh pri obravnavi
predloga odloka o uvedbi, agro-
melioracijskih postopkov trajnih
nasadov v občini Ormož (teh je
72 ha), kjer je predstavnik SLS
zahteval, da morajo za parcele,
ki pridejo v poštev pri vračanje
po zakonu o denacionalizaciji,
dobiti predhodno soglasje nek-
danjih lastnikov.
Po svoje je zanimiv dopolnjeni
odlok, ki so ga sprejemali po
enofaznem postopku o ureditve-
nem načrtu za centralno mestno
cono v Ormožu. Ta govori o eno-
tnih napisih in izveskih firm ter
obrtnih delavnic, ki so v strogem
mestnem središču. Sekretariat za
varstvo okolja in urejanje prosto-
ra ima izdelane kriterije za obli-
kovanje napisov in izveskov. Po-
slanci so dali vedeti, da bodo te-
žave tam, kjer firme že imajo iz-
delano svojo celovito podobo in
ne bodo voljne spreminjati svo-
jih znakov.
Občinski poslanci so dali so-
glasje k statutom osnovnih šol
Ivanjkovci Miklavž pri Ormo-
žu, Tomaž pri Ormožu, Velika
Nedelja, osnovne šole Ormož,
Središča ob Dravi, šole Stanka
Vraza, glasbene šole. Ljudske
univerze in knjižnice Ormož.
Sprejeli so tudi sklep o imenova-
nju predstavnikov ustanovitelja
v svete osnovnih šol ter glasbene
šole in šole Starna Vraza. Občin-
skega župana dr. .ložeta Bešvirja
pa so imenovali kot predstavnika
občine Ormož v Združenje lokal-
nih skupnosti Slovenije.
Vaščani Hardeka so skupščini
občine poslali protestno pismo
zaradi namere ormoške opekar-
ne, ki naj bi v bližnji prihodnosti
zaradi širitve glinokopa podrla
15 ha gozda med Hardekom
Dobravo in Pavlovci. O tej pro-
blematiki so pisno obvestili tudi
stranko Zelenih Slovenije. Vili
Trofenik je predlagal, naj ustre-
zni občinski upravni organ, v
tem primeru je to Sekretariat za
varstvo okolja in urejanje prosto-
ra, pripravi ustrezno poročilo o
problematiki.
Janko Sever, predsednik zbora
krajevnih skupnosti, je dal nekaj
pobud za izboljšanje dela skup-
ščine. Med najpomembnejše so-
di točno prihajanje na skupščin-
ske seje, poslanci naj se za raz-
prave pisno pripravijo, »ker smo
pač takšni govorniki, kot smo, in
na koncu več ne vemo, kaj smo
hoteli povedati na začetku.« Vse
razprave naj podetako ob govor-
niškem pultu, ker tako govornika
vsi lažje vidijo in tudi slišijo. Re-
publike naj bodo kulturne, pred-
sednik skupščine pa naj razpra-
vo, ki bo žaljiva, prekine. Da je
čas dragocen, naj vedo tudi
uvodničarji, ki morajo biti čim
krajši in poslance opozoriti na
najbistvenejše. Njegove pobude
je podprl tudi poslanec Tone Lu-
skovič in opozoril, naj bi v ormo-
ški skupščini sprejemali čim
manj raznih odlokov po enofaz-
nem postopku. Vekoslav Kumer,
predsednik občinskega odbora
SLS, pa je še dodal, da naj bi na
vsaki seji občinske skupščine po-
vedali, koliko primerov denacio-
nalizacije je bilo med eno in dru-
go sejo rešenih.
Vida Topolovec
V tistih časih v Slov. goricah
nismo poznali domov za osta-
rele niti otroških vrtcev. Social-
novarstvena vprašanja so reše-
vali na poseben način v okviru
pristojne občine. Vsak za delo
nezmožen starejši občan, ki ni
imel svojih otrok, ki bi ga lah-
ko vzdrževali, se je moral javiti
svoji pristojni občini. Občinski
skrbstveni organ je ugotovil
njegovo socialno stanje. Upra-
vičenec je dobil posebno legiti-
macijo, na kateri so bila napi-
sana imena večjih posestnikov.
Ti so bili dolžni vzeti reveža
berača na dvo- ali tridnevno
oskrbo v mesecu. Oskrbovanci
občine so dobili letno eno
obleko ter par čevljev. Takšne
pomoči so bili deležni upravi-
čenci le v svoji občini, to je
tam, kjer so bili rojeni.
Za ilustracijo naj povern, da
so v občini Sv. Marjeta ob Pes-
nici bili leta 1938 samo trije
takšni upravičenci. Prvi je bil
najbolj znani, »legendarni«
Leander Očkerl, drugi neki
Mlinarič z veliko brado ter ne-
ka starejša ženska, katere ime-
na žal ne vem, poznal pa sem
jo. Vsi imenovani so prihajali
redno k mojemu dedecu Žug-
manu v Vukovju. Takšen berač,
rekli so jim takrat »petlerji«, je
prišel zjutraj in dobil zajtrk.
Počakal je na kosilo; poleti je
sedel ali ležal v senci, pozimi
pa v toplem hlevu. Prenočevali
so v posebnem kotu v kravjem
hlevu na senu ali slami, pogr-
njeni s staro odejo ali koco. Po
večerji je berač odšel takoj
spat. Radi so tudi pili vsipov-
prek. Kmetje so jim dali jabol-
čnik, za velike praznike pa tudi
kakšen kozarček vina ali žga-
nja.
Zabaven in svojevrsten je bil
Očkerl doma iz Šentilja. Govo-
rili so. da je študiral in se mu je
zmešalo. To je bil velik, suh
mož, okoli 2 metra visok, zelo
zgovoren. Lepo je pel bariton.
V jeseni je bil samozvani čuvaj
vinogradov. Otroci so se ga ze-
lo bali, ker jih je znal strašiti na
svoj način. Najbolj značilno pa
je, daje vse zime hodil naokoli
bos. Čevlje, ki jih je dobil od
občine, je prodal. Moja mama
mu je enkrat ob svečnici, ko je
prišel pet, ponudila očetove če-
vlje, pa jih ni hotel vzeti.
Mlinarič pa seje dobro razu-
mel z mojo babico: nosil ji je
drva iz drvarnice in za to dobil
šilce ali dva žganja. Ženska, ki
ji ne vem imena je zbolela in
obležala pri sosedu Čepu ter
tam leta 1936 umrla. Imela je
lep pogreb — seveda na občin-
ske stroške.
»Otroško varstvo« je bilo
»urejeno« tako, da so matere
viničarke jemale vse svoje otro-
ke s seboj na delo h kmetu. Se-
veda ne dojenčkov, le otcoke
od treh let naprej. Tako se je
pri Žugmanu zbralo dnevno od
pet do deset otrok, pri sosedu
Čepu pa mnogo več. Moj stric
Karel je za te malčke naredil
majhne stole in mizice pod ve-
liko lipo. To idejo so povzeli
tudi pri Čepu, samo da so tem
naredili nizke klopi okoli nizke
mize. Otroke je varoval najsta-
rejši fant ali punčka, ki je prišel
s seboj. Nadzor nad njimi je
imela seveda tudi gospodinja
ali tista ženska, ki je bila doma
pri hiši, pa tudi kakšen dedek
ali babica.
Ženske, ki so pripeljale otro-
ke s seboj, so lahko šle ob štirih
popoldne domov z otroki. Do-
bra gospodinja, kot je bila mo-
ja babica, je dala ženskam še
nekaj s seboj za večerjo, če je
kaj pečenega ostalo od kosila
(gibanice ali podobno), druga-
če pa so dobile večji kos kruha,
mleko in domačo skuto. Naj
povem še to, da je ženska dobi-
la p'ačano za cel dan. to je cel
šiht
TEDNIK - marec 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
Šolski zvonec
nam je zaupal...
JURŠINCl * Lutkarji so
prejšnji teden sodelovali na
Naši besedi v Ptuju z igrico
Kdo bo zmagal, prvi in drugi
razredi pa so si ogledali lu-
tkovno Igrico Kam pa kam,
Sneguljčica. Učenci od tretje-
ga do sedmega razreda so si v
ptujskem kinu ogledali film
Pes Bingo.
ORMOŽ * Osmošolci os-
novnih šol ormoške občine so
minuli petek v okviru infor-
mativnega dneva obiskali
gimnazijo v Ljutomeru, sred-
nješolski center v Ptuju in ne-
katere ustrezne srednje šole v
Mariboru.
ORMOŽ * Učenci osno-
vne šole Stanka Vraza so v fe-
bruarju v okviru kulturnih
dnevov pripravili srečanje s
pisateljico Erno Meško. Na
pustni torek pa so se učenci
udeležili karnevalske povor-
ke po mestu.
ORMOŽ * Danes in jutri
poteka v telovadnici osnovne
šole Stanka Vraza občinsko
tekmovanje v gimnastiki za
mlajše in starejše šolarke.
ZGORNJA LOŽNICA *
Minuli petek so učenci te šo-
le pripravili za mame prosla-
vo ob mednarodnem prazni-
ku, dnevu žensk. V torek pa
je na šoli potekal roditeljski
sestanek, na katerem seje do-
sedanji ravnatelj Avgust Vid-
mar poslovil ob odhodu v po-
koj.
SLOVENSKA BISTRICA
* Učenci osnovne šole Pohor-
ski odred so v ponedeljek, ko
imajo na programu govorilne
ure, pripravili kulturni pro-
gram, ki so ga posvetili med-
narodnemu prazniku žensk.
TRENUTNO REŠENE VSE PROŠNJE ZA SPREJEM V VRTEC
V Ptuju dva oddelka
izmenskega vrtca
Lani je bilo v Vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj v devetih mesecih v pov-
prečju 60 otrok manj na mesec kot leta 1991, do konca leta pa v primerjavi z ju-
nijem 159 manj. Na zmanjšanje števila otrok v oddelkih vrtca vplivajo vedno
večja brezposelnost, manjše število predšolskih otrok in padec standarda. V vrt-
cu pravijo, da cena ni odločilna pri zmanjšanju števila otrok, saj se je cena za
vrtec po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije v letu 1991 najmanj
povečala. Tako je bilo leta 1990 v oddelkih vrtca 1499 in lani 1413 otrok.
V lanskem šolskem letu je vrtec uvedel tudi izmenski vrtec, za katerega je
veliko zanimanje. Zdaj delata v Ptuju že dva oddelka izmenskega vrtca in števi-
lo otrok se povečuje na račun novih vpisov. To pa pomeni, da je za mnoge star-
še postal vrtec zanimiv šele, ko je pričel delati tudi popoldan. En oddelek iz-
menskega vrtca je bil novembra lani ustanovljen tudi v Majšperku, vendar so
zaradi ukinitve izmenskega dela staršev ta oddelek v decembru ukinili.
Presenetljivo velik je bil odziv na dodatne programe, to je tečaj nemščine
in ritmike. Oba programa je obiskovalo v povprečju 324 otrok. Manj zanimanja
je bilo za triurni vzgojni program za otroke, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Sep-
tembra ga je obiskovalo šest, decembra pa že dvajset otrok. 600-urni program
priprave na šolo - malo šolo — je obiskovalo lani 600, v šolskem letu 1991/92
pa ga obiskuje 585 otrok.
Levji delež denarja za svojo dejavnost je vrtec dobil iz občinskega proraču-
na, kar 71,6 odstotka. Delež staršev je bil lani 23, leta 1990 pa 26,5 odstotka. Va-
lorizacija prispevkov staršev ni bila sprotna.
Vrtec je sicer javni zavod, vendar še vedno ni jasno, kam pravzaprav vrtci
sodijo. Delajo trenutno še po zakonu o vzgoji in izobraževanju, sodijo v mini-
strstvo za zdravstvo oziroma v podministrstvo za družino in otroka; skratka po
ukinitvi samoupravne interesne skupnosti ne vedo več, kateri je njihov resorni
organ na ravni republike, v občini pa je to zdaj Sekretariat za družbene dejav-
nosti.
S prvim marcem so se storitve v vrtcu povečale za dvajset odstotkov, kar
pomeni za starše različno povečanje prispevka. Tistim, ki doslej niso plačevali
polne cene, se prispevek povečuje za 45,4 odstotka po sklepu republiške vlade,
ne sme pa preseči polne cene varstva in prehrane, ki je trenutno v ptujskem vrt-
cu za otroke od treh do sedem let 3276,60 tolarja. Nekomu, ki je doslej plačeval
na primer 1900 tolarjev, se bo prispevek povečal za 45 odstotkov in bo od prve-
ga marca naprej plačeval 2760 tolarjev. Nekdo, ki je doslej plačeval 2500 tolar-
jev, bo odslej plačeval 3276 tolarjev, torej se bo zanj povečal prispevek za 31
odstotkov.
NaV
TEDEN USTVARJANJA, RAZISKOVANJA, INOVATIVNOSTI
Ptuj nekoč, danes, jutri
IS a osnoini šo/i Olge Meglic r Ptuju srno z letnim delovnim načrtom predvideli v dneh od 20.
do 24. aprila izpeljati projektni učni teden za vse učence na naši šoli. !\aslov teme je: Ptuj nekoč,
danes, jutri.
Zakaj smo se odločili za to?
Že nekaj let uvajajo posame-
zni učitelji v svoje delo oblike in
metode projektnega dela. V le-
tošnjem šolskem letu pa smo se
odločili za dopolnitev takšnega
dela, za projektni učni teden.
Projektni učni teden uvajamo z
namenom posodobitve življenja
in dela v šoli, zaradi doseganja
še boljših vzgojno-izobraževal-
nih rezultatov in tudi kot ustvar-
jalni zaključek 2. semestra.
Gre za nov model didaktične-
ga ravnanja, ki se občasno poja-
vlja v učnem procesu. Pri pro-
jektnem učnem delu učitelj na
eni strani vodi učni proces, na
drugi strani pa skrb prepušča
otrokovi samoiniciativnosti. Na
vsako učno vsebino pri projekt-
nem učnem delu gledamo pro-
blemsko. Problem želimo razreši-
ti in izpeljati do konkretnega iz-
delka. Imenovanega problema
pa se ni mogoče lotiti samo iz
enega zornega kota, temveč je te-
ma tematsko zaokrožena. Odlo-
čili smo se, da zberemo od učite-
ljev in učencev ideje, kaj bi želeli
eni in drugi narediti, kajti zave-
damo se, da se nobenega proble-
ma ni mogoče lotevati samo v
okviru enega učnega predmeta,
temveč zahteva od učiteljev in
učencev znanje z različnih stro-
kovnih področij. Poudariti je po-
trebno celovitost omenjenega de-
la. Učni predmeti niso v hierarhi-
čnem odnosu med seboj, temveč^
so v enakovrednem položaju.
Na vseh področjih delovajija
se poudarja kooperativnost med
učitelji in učenci (od načrtovanja
do izvedbe). Ob aktivni vlogi
učencev y projektu, pri čemer so
soodgovorni za potek in izvedbo,
ostaja učitelj najodgovornejši za
uspešno uresničevanje vzgojno-
izobraževalnih nalog, zato je
zanj pomembno, da je na druga-
čno delo dobro pripravljen ter
da se lahko prilagaja nepredvi-
denim situacijam ter jih kreati-
vno in smiselno rešuje skupaj z
učenci.
Kvantitativne razlike imenova-
nega načina dela od tradicional-
nega pouka so:
—	tematsko-problemski, in-
terdisciplinarni pristop
—	tematika je usmerjena na
življenje
—	ciljno usmerjena in načrto-
vana aktivnost, katere nosilci so
učenci
—	upoštevanje interesov, po-
treb, sposobnosti učencev
—	že poudarjena kooperativ-
nost
—	izkustveno učenje
—	boljše poznavanje učencev
Cilje in naloge projektnega
učnega tedna smo opredelili sku-
paj s pedagoškim kolektivom, saj
so ga pedagoški delavci zaradi
pozitivnih učinkov v preteklih
obdobjih, dinamičnega in učin-
kovitega dela lepo sprejeli. Pred-
y^em pa so doseženi končni cilji
m smotri bili vedno nad pričako-
vanji. Učitelji so po posameznih
področjih podteme že oblikovali,
sedaj pa so v fazi oplemenitenja
z idejami učencev. Učenci 7. in
8. razredov so lahko že izrazili
svoje ideje in lahko rečem, da so
izredno zanimive in pestre. O
njih mogoče kdaj drugič.
K realizaciji imenovanega ted-
na bomo povabili tudi starše in
vse strokovnjake s posameznih
področij, ki jih to delo zanima,
saj se zavedamo, da lahko le ta-
ko delo doseže še boljše rezultate
in preide v utečeno obliko dela.
Do same izvedbe projektnega
učnega tedna imamo še nekaj ča-
sa, zato se bomo »zagrizeno« lo-
tili načrtovanega dela, da bomo z
realizacijo in ugotovitvami vsi
pridobili nekaj novega, da bomo
uspešni in zadovoljni.
Katjuša Novak,
dipl. pedagoginja
Nabirajmo si znanje
SŠC • Združuje pet šol s petnmstimi
učnimi programi. Ravnateljica Meta Pukla-
vec je povedala, da so z obiskom inforiria-
tivnega dneva, ki je bil v petek, zadovoljni.
Upa, da bodo učenci upoštevali jgnečo na
nekaterih usmeritvah in se vpisali na tiste,
kjer je več prostorai. Na posameznih šolah
imajo programe tudi za učence, ki osnovne
šole niso dokončali. V ptujski pbčini šola-
nja po osnovni šoli ne nadaljuje 15 do 20
odstotkov otrok.
STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA V
SŠC • Ravnatelj te šole Milan Cimerman
meni, da je njihov štiriletni program za po-
klic strojnega tehnika predvsem za fante iz-
redno zanimiv in perspektiven, saj bi ob
normalnem razvoju gospodarstvo v krat-
kem potrebovalo prav ta kader, lahko pa
tudi nadaljujejo šolanje na univerzi. Vpiše-
jo se še lahko v njihov triletni in dvoletni
prilagojeni program za tiste, ki niso končali
osnovne šole. V poseben razred bodo vpi-
sovali tudi učence iz šole s prilagojenim
programom.
Letošnja novost te šole je izobraževanje
avtomehanikov v sodelovanju z obrtniki.
Posebnost tega šolanja je obdol^e prakse,
ki bo ločeno od obdobja pouka. Zanimanje
za to smer je izredno veliko. Avtomehaniki,
ki se bodo šolali po starem (brez pogodbe z
obrtnikom), se bodo prakse naučili v obno-
vljeni avtomehanični delavnici.
KMETIJSKA ŠOLA PTUJ • Je tretja
največja v Sloveniji. Po besedah ravnateha
Vladimirja Lovrenčiča si trenutno prizacfe-
vajo dobiti 30 do 50 hektarjev veliko šolsko
posestvo, na katerem bi izobraževali živino-
rejske in prašičerejske oddelke. Že letos bo-
do dijake usposabljali za dopolnilne dejav-
nosti — kmečki turizem, predelavo hrane,
šivanje, kuhanje, varjenje, tečaj za traktor
pa so imeli že doslej. V solskem letu 92/93
nameravajo izvajati vinogradniški program
»od grozda do steklenice« na obnovljenem
posestvu na Grajenščaku. Tu naj bi v per-
spektivi potekalo tudi redno in permanent-
no izobraževanje odraslih.
DIJAŠKI DOM • V marcu (sedaj) je
potrebno odšteti za bivanje v tem domu
5400 SLT, ki jih dijak s štipendijo združe-
nih sredstev, vsak gojenec pa ie deležen tu-
di 40-odstotnega dodatka za bivanje v do-
mu. Staršem se upošteva pri odmeri dohod-
nine dodatna 4-odstotna olajšava. Ce upo-
števamo, da odštejejo starši za prevoz 2 do
3000 SLT, za malico pa nadaljnjih 150 SLT
na dan, pravzaprav sploh ni dra^o. Razpi-
sujejo 140 prostih mest in sporočajo, da se
poleg učenja ukvarjajo še s športom, foto-
grafijOj plesom, zvečer pa gledajo video,
snemajo glasbo itd. Po informativnem dne-
vu, ki je bil tako kot na šolah v petek in so-
boto, je ravnateljica Danica Štrakl poveda-
la, da prostih mest najbrž ne bo zmanjkalo.
POSLOVNA ŠOLA EKONOMSKE FA-
KULTETE NA PTUJU • Organizirata jo
Ekonomska fakulteta iz Ljubljane in Ljud-
ska univerza Ptuj. Predavatelji bodo torej iz
Ljubljane in predavanja na Ptuju. Obeta-
vno ime obljublja strokovno znanje, po-
trebno za uspešno delovanje v tržnem siste-
mu, usklajeno z znanjem priznanih evrop-
skih in ameriških poslovnih fakultet. To bo
študij ob delu, ki je namenjen tudi diplo-
mantom drugih strok, zaposlenih na delov-
nih mestih^ kjer se srečujejo z ekonomsko,
poslovno m organizacijsko problematiko.
Za sedaj je vpisanih 35 kandidatov. Direk-
tor Ljudske univerze Ptuj Oto Jurgec je po-
vedal, da predvidevajo za en letnik, to je 18
mesecev, približno 900 DEM vpisnine.
Vpis je možen do 30. marca, predavanja pa
se bodo pričela v septembru.
UNIVERZA • N^aši dijaki so se v petek
in soboto informirali o študiju na višjih in
visokih šolah v Ljubljani in Mariboru. Ko-
liko jih bo jeseni šolanje nadaljevalo, bo
predvsem za Ljubljano odvisno od social-
nih razmer posameznih družin in višine
stroškov, ki bodo nastali ob bivanju študen-
ta v glavnem mestu.	Obrala McZ
Marksizem in prehod v kapitalizem
Naš sistem — bodimo odkriti — prehaja v liberalni kapitalizem. Ker generacije, ki je živela pri nas še v
kapitalizmu (pred drugo svetovno vojno), skoraj več ni ali pa ni več aktivna, se moramo tega prehoda šele na-
učiti in smo se znašli danes približno v takšnem stanju, kot so bile današnje razvite kapitalistične države v sre-
dini prejšnjega stoletja, v obdobju, ko sta živela in delala še Kari Marx in Friedrich Engels. Njuno znanstveno
delo priznavajo tudi mnogi zahodni meščalnski filozofi. Ne nameravam propagirati našega pragmatičnega
marksizma, ki mi je storil tudi marsikaj hudega, zaradi svoje znanstvene objektivnosti pa moram dodeliti obe-
ma znanstvenikoma tudi določeno pomembnost, ki se bo, menim, še pokazala. Omejujem se pred njunimi na
hitro izrečenimi izjavami, kot »Vera je opij za množice«, ipd. in bom v članku na več mestih kritično ocenil
njune poglede.
Za osnovo članka sem izbral
»Zgodovino filozofije« povojne-
ga zahodnonemškega filozofa
Karla Vorlanderja, ki jo je leta
1977 izdala Slovenska matica
(tretjo knjigo, prvi del), poslove-
nil pa dr. Slavoj Žižek. Menim,
da sta v knjigi obdelana Marx in
Engels objektivno tudi s stališča
naših novih razmer. Dele besedi-
la, ki z današnjega stanja zgodo-
vine in znanosti več ne veljajo,
sem izpustil ali pa opremil s svo-
jimi pripombami. Zgodovinske
prvine sem pustil nespremenje-
ne.
Pa preidimo h kratkemu opisu
marksizma in njegovo primerja-
vo z današnjih stanjem pri nas in
v svetu.
Kari Marx (dr. pravnih znano-
sti, 1818—1883) je uporabil svo-
jedobna spoznanja zgodovinopi-
sja in politične ekonomije za
svojo kritiko in preoblikovanje
filozofije svojega učitelja Georga
Hegla (1770-1831), kije po nje-
govem mnenju svet »postavila
na glavo« (se pravi, da so za os-
novo vzete misli in ideje, ne pa
snov) in ki jo je sam spet hotel
»postaviti na noge«. Pri tem mu
je bila dialektika metoda razisko-
vanja. Hkrati je upošteval »real-
no dialektiko« ekonomskih sil in
teženj, ki se skozi zgodovinska
nasprotja poganjajo naprej. Mar-
xov prijatelj Engels (1820-1895)
je ta nastavek dokončal tudi na
področju naravoslovja.
Ker je Marx velik del svojih
spisov napisal skupaj z Eneel-
som, si je z njim tudi nepreneho-
ma prizadeval, da bi prišlo do
uresničitve njunih idej tako v
znanstveni kot v politični praksi.
Politika jima je pomenila le pre-
stavitev njunin znanstvenih mo-
delov v družbeno prakso. Politi-
ka je bila zanju le pomoč pri pro-
doru »zgodovisko-ekonomskih
procesov«, za katere sta menila,
da sta jih spoznala in napovedo-
vala ter »ki bi tako ali tako na-
stopili z naravno nujno neizogib-
nostjo«. (Op.: Tu sta prišla v
navzkrižje s sodobno znanstjo, ki
ne priznava gotovega napovedo-
vanja prihocfnosti v stohastičnih
sistemih, kot so družbeni.) Z de-
lavskim razredom naj bi v nas-
protju s perverznostmi predhod-
nih razdobij nastopilo v čisti
obliki človeštvo v svojem pravem
bistvu kot družba skupno de-
lujočih čutnih bitij, ki se ustvar-
jajo in ohranjajo v svetu z delom
ter menjavo snovi z naravo.
Poteka zgodovine po Marxu
in Engeisu se še vsi spomnimo iz
šole, zato bom zelo kratek: Naj-
prej »rajska« pradružba, nato
sužnjeposestniški sistem pa fev-
dalni sistem, ki ga pa zamenja
kapitalistični sistem. Le-ta z ra-
cionalnim vlaganjem kapitala, z
razvijanjem organizacije dela, s
tržnim gospodarstvom, z izkoriš-
čanjem naravnih zakladov ter
delovne sile vodi k vse večji kon-
centraciji moči in bogastev. Z vse
popolnejšimi proizvodnimi nači-
ni se veča moč kapitalistov, s tem
vzporedno pa nastopi obuboža-
nje vse širšin množic proletar-
cev - , ki lahko v tem gospodar-
skem sistemu na trgu ponujajo le
svojo delovno silo in svoje po-
tomstvo. (Op.: Mi pravkar vsto-
pamo v opisano razdobje kapita-
lizma, razviti zahodni sistemi pa
so ga že pred desetletji v opisani
obliki zapustili. Tam se je razvil
srednji sloj, ki ga ne moremo pri-
števati niti med kapitaliste, ker
imajo premalo kapitala, niti med
proletarce, ki jih je v sodobnem
kapitalizmu še vedno precej,
vendar so bolj socialno zaščite-
ni.)
Velik del Marxovega dela tvo-
ri izdelava diagnoze kapitalisti-
čnega meščanskega načina proiz-
vodnje in porazclelitve dobrin. S
tem je postal eden od utemeljite-
ljev klasične politične ekonomi-
je. Ko sta Marx in Engels prešla
od diagnoze k prognozi (napove-
dovanju) vedenja takratnega ka-
pitalističnega sistema (op.: glej
opombo o sodobnem stališču do
napovedovanja, zgoraj), sta
predvidevala, da se bo ta sistem
zaradi »akumulacije kapitala«
ter obubožanja množic, zaradi
konjukturnih "krogov, ki si bodo
sledili vse hitreje m vse močneje
nihali, zaradi periodičnih gospo-
darskih kriz hiperprodukcije,
množične brezposelnosti ter inf-
lacije končno razpočil. (Op.: Na
pamet, brez ustreznega matema-
tičnega aparata sta torej predvi-
devala katastrofo v sistemu, o če-
mer sem pisal pred kratkim. Do
nje očitno v svetovnem merilu ni
prišlo. Če bi prišlo v svetu do so-
cializma prek naravne katastro-
fe, torej po evoluciji, ne pa umet-
no, po revoluciji, bi šlo za nov
družbeni sistem, ki ga ne bi bilo
treba tako močno ščititi z drago
vojsko in policijo. Kapitalizem,
ki se je prilagodil novim razme-
ram po nastanku socialističnih
držav, je bil stabilnejši od socia-
lizma in ga je zato preživel. Ni
pa rečeno, da ne bi mogel postati
socializem znova privlačen, če se
v njega vgrade človekove pravi-
ce, če se iz njega ne izločijo reli-
gije in zlasti potem, ko se "bo ka-
pitalizem kot družbeni sistem
resnično sam od sebe preživel.)
(Nadaljevanje prihodnjič)
.Adolf Žižek
BRANE LAMUT - NATAŠA KGLAR
<•> BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimska
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
VIKTORIJA (lat. Victoria — boginja zmage)
Viktorijo so Rimljani prevzeli
po grški boginji zmage Nike in
so jo tudi upodabljali na podo-
ben način — kot golo deklico s
krili. Za časa cesarstva je dobila
naziv Avgusta — vzvišena in po-
stala sestavni del uradnega kulta.
V Panoniji so jo častili predvsem
legionarji, med domačini pa je
bila manj priljubljena.
Iz Poetovione sta nam znana
le fragment torza in posvetilni
kamen, ki ga je dal postaviti ve-
teran legije. IV. Flavije Gaj Kasij
Silvester. Kamen ima obliko pol-
stebra s tremi polji. V srednjem
je napis, v stranskih pa upodobi-
tve krilate Viktorije z atributo-
ma: palmovo vejico in vencem.
Ogledate si ga lahko v lapidariju
Pokrajinskega muzeja Ptuj, v cer-
kvi nekdanjega dominikanskega
samostana.
Reliefna upodobitev krilate boginje zmage Viktorije s posvetilnega
kamna, ki ga je dal postaviti veteran Gaj Kasij Silvester. Posvetilni ka-
men je bil odkrit na Panorami leta 1953 in ga uvrščamo i 11. stoletje.
6 — OD TU IN TAM
12. marec 1992 - TEDNIK
Z odzivom družin sta bila prireditelja nadvse zadovoljna.
(Foto: Vera I.azar.)
Uspel prvi festival
družinske kulture
v organizaciji Občinske zveze kulturnih organizacij Ormož in Kul-
turno-prosvetnega društva Obrež Je minulo soboto v nabito polni dvora-
ni doma kulture v Obrežu potekal prvi festival družinske kulture v or-
moški občini. Nastopilo Je sedem skupin, ki so prepevale, plesale pa tudi
igrale na instrumente.
Najštevilnejši so bili Žnidari-
čevi iz Dobrave. Bilo jih je kar za
cel zbor: pelo je devet bratov in
sestra. Zaigrali so še na tamburi-
ce, Oto Znidarič, eden izmed
bratov, pa je razstavil svoje slike.
Družina Nedeljko je prišla iz
okolice Tomaža; s petjem, igra-
njem na frajtonarico in plesom
so popestrili prvi družinski festi-
val.
Zanimiva je bila tudi skupina,
ki jo je na oder pripeljal Stanko
Špešič iz Obreža. Z njim je prica-
p jalo kar 12 malih bratrancev, ki
so si z njim tako ali drugače v so-
rodu. Tudi oni so ob petju še za-
plesali.
Iz tomaževske,smeri sta prišli
družini Hebar in Skuhala. Oboji
so prepevali. Nastopila je še dru-
žina Nemec iz Sterjancev, ki vsi
lepo pojejo, mama Albina pa zna
še marsikaj povedati brez dlake
na jeziku.
Na prvem festivalu družinske
kulture sta s petjem nastopili tu-
di Milica Jurkovič in Alojzija
Majcenovič, zunaj konkurence
pa je nastopila še Slavica Fras iz
Ormoža. Program, ki so ga po-
slušalci bogato nagradili s plo-
skanjem, je povezovala Tilika
Kolarič.
Vida Topolovec
Osemnajsta revija
pevskih zborov
PTUJ, NARODNI DOM, 14. FEBRUARJA
PRVI DEL
(Nadaljevanje)
Mešani zbor PD »Franček Ko-
zel« Cirkulane, zborovodja Jože
Dernikovič.
Pesem A. Krajnca Kje je lepša
žemljica je zbor zapel s primer-
nim zvokom, z nekoliko slabšim
sopranom, včasih malo neenotno
v ritmu in včasih z malo labilno
intonacijo. Devova Meglica, ta
enkratno lepa pesem, bogata ču-
stev in glasovne barvitosti, je žal
ostala bolj v okviru prepevanja
kot umetniškega podajanja. Der-
nikovičevo Veselje Štajerca je av-
tor v splošnem dobro podal, ven-
dar premalo živahno. Kaže, daje
to pomanjkljivost avtor tudi sam
opazil in jo skušal rešiti z vri-
skom, ki pa žal ni dosegel želene-
ga učinka.
Obrtna zbornica Ptuj — ptujski
nonet, zborovodja Filip Maučič.
Kamila Maška Mlatiče so no-
netovci v začetku zapeli še malo-
plaho, nakar so zapeli bolj sproš-
čeno; posebno po modulaciji iz
D dura v B dur (ki dela zborom
običajno intonančne težave), ki
je bila jasno in čisto zapeta, je
prepričljivost izvedbe rastla do
konca skladbe. Hajdrihova Pod
oknom, ki je seveda mnogo lažja,
je bila dobro izvedena, le v kon-
čnem akordu je bil premočan pr-
vi bas oziroma premalo zvočen
drugi bas. Dobro je bila izvede-
na Ježeva Igraj kolce, ki je precej
zahtevna skladba. Pri zvočni po-
dobi noneta se še pozna izmenja-
va treh članov, zato ni čutiti
prejšnje glasovne enovitosti zvo-
ka, ki zahteva čas. Vendar je no-
net, odkar sem ga zadnjič slišal,
programsko napredoval, poseb-
no kar se tiče prve in tretje pe-
smi. Ce sodim po nastopu na re-
viji, me navdaja optimizem, kar
želim tudi pevcem in njihovemu
umetniškemu vodji.
Mešani zbor PD »Ruda Sever«
Gorišnica, zborovodkinja Slavica
Cvitanič.
Mozartov Ave verum je odli-
kovala lepa umirjena linija z lah-
nimi crescendi v pianissimih, z
mirnim, dolgim in enotnim di-
hom, ki daje fazi prepričljivost.
Na enem mestu je nastopila hip-
na nejasnost v intonaciji, ki ji je
sledil lep zvočen in intonančno
čist, komaj slišen, skladbi prime-
ren zaključek. Ljudska iz Mehike
La Cucaracha, sicer manj zahte-
vna, vendar zelo efektna in do-
bro izvedena, je za mlade pevce
zelo primerna. K izvedbi ni pri-
pomb. Borisa Papandopula Kad
igra kolo je posebno ritmično ze-
lo zahtevna skladba, ki ima vse
polno ritmičnih menjav, razli-
čnih akcentov in podobno, vse-
kakor za dirigenta zadosti trd
oreh. Tudi to pesem je zbor izpe-
ljal zelo dobro, včasih morda
malo prehitro, zlasti za mlade
pevke, ki jim pri hitrih tempih
rada odpove glasovna intenzite-
ta, zato tudi drugi alt pri frazi
»fatajte se bijele ruke itd.« ni
mogel priti do polnega izraza,
čeprav je to eden vodilnih moti-
vov skladbe. Tudi v drugem delu
skladbe, kjer začnejo motiv basi-
sti, nato vstopijo tenorji itd., je
tempo nekoliko prehiter. To so
sicer malenkosti — ampak »per
aspera at astra« (po trnjevi poti
do zvezd). Vsekakor sta zboro-
vodkinja in zbor dosegla velik
napredek.
Komorni moški zbor Ptuj, zboro-
vodja Franc Lačen
Gerbičev Rožmarin spada
med bisere romantične vokalne
ustvarjalnosti. Kulturen zvok
zbora daje skladbi čar in nakaže
globino misli poeta, ki jo Gerbi-
čev tonski kolorit obogati in
oplaja in tako ustvarja harmoni-
čno enotnost. Tej zamisli se je
močno približala dobra interpre-
tacija, lepo izpete linije prvega
basa, lepo enoviti crescendi, kjer
so včasih malo odpovedali prvi
tenorji. Solist je kot vedno dobro
izpeljal svojo nalogo, žal pa je
začel zadnje čase malo knedlati
(Knodl-cmok); s tem izgublja
njegov lepi bariton nekoliko na
širini tona. SI. Mihelčiča Cergo
moja, pri kateri začno prvi motiv
drugi tenorji, je bila enkratno iz-
vedena barvno, intonančno, rit-
mično in muzikalno. Redko se
slišijo tako enoviti drugi tenorji.
Izvedba je lepo rastla, tako v di-
namičnih kakor v agogičnih
spremembah. Pri tej skladbi tudi
v prvih tenorjih ni bilo pomanj-
kljivosti. Naj omenim še odlično
mehko, a vendar izrazito imiti-
ran plesni ritem v basih, ki so
mnogo prispevali k dojemanju
skladbe. O Zurajevi »Jas sn čuja
ftiča peti« sem že pisal. Tudi to-
krat je bila sijajno izvedena in je
imela adekvaten odziv v dvorani.
(Se nadaljuje)
Materinstvo —
fašistična vrednota?
Zanimivo je, kako nas dogod-
ki v parlamentu silijo razmišljati
tudi drugače, kot smo to počeli
doslej.
Nikoli prej nisem premišljeva-
la o tem, ali je žena, ki ima enega
ali več otrok, več vredna od tiste,
ki otrok nima. Nikoli tudi nisem
premišljevala o tem, da bi lahko
nekoga, ki postavlja materinstvo
kot vrednoto, imeli za fašista.
Nekako tako je izzvenelo zadnje
dejanje v skupščini ob predlogu
o priznanju materinstva v delo-
vno dobo. In bolj ko razmišljam
o glavnih akterjih zadnjega od-
mevnega dogajanja v skupščini,
bolj sem prepričana, da nobeden
ni imel v mislih tistega, kar je po-
vedal. Zdi se mi, da sta se oba
nekoliko nerodno izrazila in sta
pravzaprav oba hotela povedati
nekaj drugega.
Vsako človeško bitje je enkrat-
na in neponovljiva vrednota, ki
se v ničemer ne more primerjati z
vrednoto drugega človeškega bi-
tja. Samo rezultati človeških de-
janj, njegov odnos do drugega so
primerljivi in se lahko vrednoti-
jo. Človek pa ne more biti več
vreden od sočloveka. Tega se
mora zavedati tudi poslanec, ki
je v republiški skupščini nekoli-
ko nerodno in neprimerno upo-
rabil besedo »večvrednost« za
ženske, ki so hkrati tudi matere.
In če je po moji presoji ta izraz
neprimerno uporabljen, je razu-
mljivo, da jei zzval negodovanje
pri tistih, za katere je ljudsko bi-
tje neprimerljiva vrednota. Ven-
dar imam občutek, da je posla-
nec samo želel pojasniti, da ma-
tere že od spočetja vsakega otro-
ka vložijo v majhno bitje, ki de-
jansko pomeni prihodnost vsake-
ga naroda, pa tudi slovenskega,
toliko truda, skrbi, neprespanih
noči in odpovedovanj, da bi se
jim to poskušalo priznati s kakš-
nim letom delovne dobe. Verjet-
no je tako tudi razmišljal, in če
bi na tak način zagovarjal
amandma, se mogoče v glavah
poslancev ne bi sprožila fašisti-
čna puščica. Ali pa?
Dejansko nikoli prej nisem
razmišljala o večvrednosti mate-
re. Nasprotno! Toliko neusmilje-
nih dejstev, ki z vso silovitostjo
udarjajo ob matere, dokazuje, da
o kakšnem posebnem vrednote-
nju materinstva ne kaže izgublja-
ti besed. Vse prej se mi zdi, da je
že splošno mnenje: Če je tako
neumna, da ima otroke, naj jih
ima; kdo ji je kriv.
In razmišljam naprej. Če so v
tem neprijaznem, duhomornem
koščku sveta, ki nosi sedaj zvene-
če ime SAMOSTOJNA DRŽA-
VA, še kje »staromodne, konser-
vativne in zaplankane« ženske,
ki kljub vsemu, kar se dogaja,
imajo otroka, celo dva, tri, štiri,
pet ali več — zaradi prebedelih
noči vlagajo več moči v svoje de-
lo, se odpovedujejo marsičemu,
imajo slabše finančne možnosti
" če so še takšne ženske, ki so
pripravljene vložiti del svojih ži-
vljenjskih moči tudi v otroka, za-
kaj jim tega ne bi priznali ob
koncu njihovega delovnega ve-
ka? Zaradi tega jim ne bi prizna-
vali nekih posebnih vrednost,
ampak bi jim priznali le nekaj od
tistega, kar so storile, da to ljud-
stvo na sončni strani Alp nada-
ljuje svoje korenine v prihod-
nost. Svobodna izbira je sveta
pravica slehernika in vsak ima
pravico urediti si svoje življenje,
kot se mu zdi najbolj primerno.
In če se odloči za otroke, ni zara-
di tega kot oseba več vreden, je
pa zagotovo izbral težavnejšo
pot. In zakaj mu to ne bi bilo pri-
znano?
In razmišljam naprej. Ali je
lahko trditev poslanca, da je ma-
terinstvo vrednota, tako izzvala
drugega poslanca, da ga je zmer-
jal s fašistom?! Je resnično tako
mislil? Upam, da ne. Mogoče je
le izbral prehudo besedo kot iz-
raz svojega nasprotovanja vred-
notenju žensk po materinstvu, ki
da bi se jih želelo prikazati kot
stroje za rojevanje topovske hra-
ne (kot je nekje zapisal). Če pa
bi poskušal razumeti pravi po-
men besed prvega poslanca (to je
moja presoja), oz. če bi ta bolj
natančno izrazil svoje mnenje, se
verjetno nekateri izmed nas ne bi
spraševali, ali je res materinstvo
fašistična vrednota.
Božena Čačkovič
Prenovitelji
v pripravah na volitve
v Ptuju Je bila v petek, 6. marca, seja Pokrajinskega odbora SDP
za Podravje, ki ga sestavljajo člani predsedstev občinskih organizacij
SDP iz sedanjih občin Maribor, Ruše, Pesnica, Lenart, Ormož, Ptuj in
Slovenska Bistrica. Navzočim Je Franci Pivec, glavni tajnik SDP Slove-
nije, govoril o pripravah na volitve. Čeprav volilni zakon še ni sprejet,
zato še tudi ni volilnega pravilnika stranke, so glavni obrisi zakona že
znani.
Volilni zakon bo Slovenijo
razdelil na volilne enote in temu
primerno se mora organizirati tu-
di stranka. Ne bi bilo primerno,
da bi prihajalo do sporov znotraj
stranke, zato je namen ustanovi-
tve pokrajinskega odbora izklju-
čno v tem, da usklajuje med ob-
činami celotni proces volilnih
postopkov, je uvodoma dejal
tov. Pivec in v nadaljevanju med
drugim povedal:
Podravje bo verjetno obsegalo
dve volilni enoti, zato bo tudi de-
lo v pokrajinskem odboru SDP
treba deliti na dva dela. Prvi bo
obsegal občine Maribor, Ruše in
Pesnica, drugi pa Ptuj, Lenart,
Ormož in Slovenska Bistrica. Kje
bo sedež, je stvar dogovora med
občinskimi vodstvi.
Nato je govoril o fazah volil-
nih postopkov, ki bodo tekli v
vsaki občini, v okviru volilne
enote in pokrajine in v okviru
glavne centralne stranke. Predvi-
dene so tele faze:
— nabor imen kandidatov za
volilno listo po občinah,
izbor imen za kandidatne
liste, ki ga opravita volilni štab
in programski odbor stranke. Ta
izbor imen mora biti vsaj dvakrat
večji od števila mandatov.
javna razglasitev kandida-
tnih list, kar je v pristojnosti vo-
lilnega štaba in izvršnega odbora
stranke,
potrjevanje predlogov kan-
didatnih list po poprejšnjih pred-
konvencijah po volilnih engtah,
Vsi kandidati so z ene same
strankine volilne liste in morajo
dati svoje soglasje.
V nadaljevanju je Franci Pivec
govoril še o kriterijih za kadrova-
nje. Idealno bi bilo, če bi bilo
vsaj polovico kandidatov žensk.
Tudi odnos stari — mladi naj bi
bil tak, kot je sestava volilcev.
Pomembna je tudi regionalna za-
stopanost, saj poslanci ne more-
jo zastopati samo interesov
stranke, temveč morajo zastopati
interese okolja, iz katerega izha-
jajo. Zato naj bo eden od pogo-
jev za kandidaturo tudi ta, da je
delegat tudi doma v tisti volilni
enoti, v kateri kandidira.
Vsak, ki bo sprejel kandidatu-
ro za poslanca, se mora sprijaz-
niti tudi s tem, da bo moral to
dolžnost opravljati poklicno, saj
bo v okviru poslanskih klubov
strokovna delitev nalog in mo-
čna obremenitev vsakega poslan-
ca.
F F
Naša beseda 92
Pod tem imenom so v petek
med deveto in petnajsto uro v
ptujskem gledališču izvedli 11.
srečanje lutkovnih, gledaliških in
plesnih skupin občine Ptuj. Sre-
čanje je organizirala ZKO obči-
ne Ptuj in Branka Bezeljak-(;ia-
zar je povedala, da je letošnja
prireditev ena uspešnejših, saj je
nastopilo osem skupin, pred-
vsem pa zato, ker so predstave
pripravili kar na petih osnovnih
šolah. Zaradi objektivnih težav
sta osnovni šoli Videm in Cir-
kovce svoj nastop v zadnjem tre-
nutku odpovedali. Srečanje so
obiskali tudi območni selektorji
Danilo Vrane za lutke, Bojan
Maroševič za gledališče in Miha
Veselič za ples ter se po nastopih
pogovarjali še z mentorji skupin.
Nujno je, da se mentorji udele-
žujejo tovrstnih republiških se-
minarjev.
Nastopili so:
• Lutkovni krožek OŠ Maj-
šperk s predstavo M. Košute
Štirje fantje muzikantje
•	Lutkovni krožek OŠ Juršin-
ci s predstavo J. Milčinskega
Kdo bo zmagal
•	Dramska skupina OŠ dr.
Franja Žgeča, Dornava, s pred-
stavo K. Benkove Modra Vrtnica
•	Skupina Stopinjice DPI)
Svboda Ptuj s predstavo N. Sa-
mobor Kam pa kam, Sneguljčica
•	Skupina Stopinje DPI)
Svobode Ptuj s predstavo L. Su-
hodolčana Narobe stvari v mestu
Petpedi
•	Plesni studio ART DPD
Svoboda Ptuj s plesno predstavo
po zasnovi M. Mijačevič Ti si
moja, jaz sem tvoja
•	Plesna skupina Teater 3
DPD Svoboda Ptuj s plesno
predstavo v koreografiji Majde
Grah-Fridl Ljubezen čarodejka
•	Plesna skupina T 4 DPD
Svoboda Ptuj s plesom Zadnji
ples, ki ga izvaja Nina Meško.
McZ
Tik pred odhodom na oder — igralke predstave Narobe stvari v mestu
Petpedi.
Kam pa kam, Sneguljčica
Avtorica besedila in režiserka predstave: Nevenka Samobor
Igralci: 18 glavnih igralcev iz treh ptujskih osnovnih šol
Izvedba: Gledališka skupina Stopinjice DPD Svoboda Ptuj
Kje in kdaj: ptujsko gledališče, 6. marec 1992
To je prvo besedilo za gledali-
ško predstavo, ki je prišlo izpod
peresa Nevenke Samobor. Avto-
rica je pojasnila, da so ga nare-
kovale povsem praktične potre-
be: »V knjižnici nisem našla no-
benega primernega besedila za
tako starostno skupino otrok. V
predstavi igrajo 12-, 13- in 14-le-
tniki. Teksti, ki sem jih prebirala,
so bili ali izrazito luktovni ali
tehnično prezahtevni ali so bili
pisani v zelo arhaičnem jeziku
ali zasedba vlog ni bila ustrezna.
Tako sem napisala variacijo na
pravljico o Sneguljčici, ki jo vsi
otroci poznajo. Moj tekst je bil
osnova, ki so ga igralci sami z
improvizacijami med vajami
spreminjali, ga bogatili. To ni bi-
la literarna predloga, pač pa iz-
hodišče za gledališko delavni-
co.«
Predstavo so pripravljali do-
bra dva meseca. Namenjena je
starejšim predšolskim otrokom
in učencem nižjih razredov, pa
tudi vrstniki igralcev, to so učen-
ci višjih razredov osnovnih šol, si
jo lahko ogledajo.
RAZMISLEK
Zelo zanimiv preplet resnično-
sti — sedanjosti in pravljičnosti
kaže na popolno avtoričino upo-
števanje otrok. Otrok verjame,
kar sliši ali prebere v pravljici, in
v domišljiji se mu resničnost in
iluzija pomešata. Prav to je na-
pravila avtorica. Oder postane ta-
ko otrokova notranjost, njegov
svet, v katerem je vse mogoče.
Besedilo premore kar nekaj hu-
mornih trenutkov. Na primer na
Čarovničino vprašanje, zakaj se je
Sneguljčica zastrupila. Zdravnik
odgovori, da je jedla neumito ja-
bolko. In kdo tako zastrupi jabol-
ko? Ah, to lahko napravi vsak
kmet.
Scenski elementi so velike raz-
nobarvne kocke, iz katerih sesta-
vljajo igralci vse, kar potrebujejo.
Delo z otroki je zahtevalo od
režiserke gotovo zelo veliko domi-
selnosti, vendar ji je uspelo, da so
svoje vloge odigrali prisrčno in ve-
selo, oblečeni v živopisane kostu-
me sodobnih najstnikov in resnej-
ša pravljična oblačila. Za Sne-
guljčico je režiserka izbrala tak-
šno deklico, da si nehote pomislil,
da je bila pravljica napisana ra-
vno po njej. Milena Zupanič
ZGODBICA
Otroci se breszkrbno igrajo
pravljico o Sneguljčici. Ravno ko
so med seboj izbirali Sneguljčico,
se pojavi neznana dekhca. Kako
ti je ime? Sneguljčica, jim pove.
Nekaj časa ne morejo verjeti, a
kar je, je, ona je Sneguljčica, otro-
ci pa Palčki. Iz velikanskih kock
ji zgradijo hišico in odidejo na
delo. Medtem se pojavi čarovni-
ca, a Sneguljčice ne najde. Pač pa
ta najde zaboj jabolk, ki sta ga na
prizorišče ravnokar prinesla do-
stavna delavca. Razveseli se, ugri-
zne v eno in se onesvesti. Zastru-
pljena. Pridejo otroci, pokličejo
zdravnika, ki obudi Sneguljčico,
premagajo Čarovnico, najdejo še
Princa za Sneguljčico in igra se
končno srečno konča s poroko in
vsesplošnim rajanjem.
Podelili priznanja civilne zaščite
Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite, ki ga
bomo odslej tudi pri nas praznovali I. marca, je
minulo sredo predsednik ormoške občinske vlade
Vili Trofenik podelil najzaslužnejšim za dolgolet-
no požrtvovalno delo na področju civilne zaščite
in za uspešno opravljene naloge v lanskoletni ju-
nijsko-julijski vojni plakete ter zlate, srebrne in
bronaste znake Republiškega štaba civilne zaščite.
Plakete so prejeli Zdravstveni dom Ormož ter
gasilski društvi ()rmož in Hardek. Zlate znake je
podelil Andreju Pučku in Danilu Herguli iz Ormo-
ža ter Vladu Puklavcu iz Ivanjkovcev, srebrne so
prejeli Franci Trestenjak in Ana Geč, oba iz Or-
moža, ter Anton Meško od Tomaža pri Ormožu,
bronaste pa Marta Peršak in Stjepan Vočanec iz
Ormoža ter Mirko Munda iz Spodnjih Ključarov-
cev,
VT
TEDNIK ~ "larec 1992
ŠPORT — 7
NAMIZNI TENIS
Zanesljivi zmagi
Članice NTK Petovia so se \
soboto pofHiIdan v športni dvo-
rani Mladika pomerile z zadnje-
uvrščenim Kemičarjem iz Hrast-
nika in zmagale s 7:2. Gostje so
povcdle z 1:0 in z 2:1, to pa je bi-
lo vse, kar jim je dobrega uspelo
v Ruju. Sonja Marinkovič je
brez težav premagala vse tri nas-
protnice, po dvakrat pa sta zma-
gali Mlakarjeva in Cerčetova.
Sonji Marinkovič pa hkrati tudi
čestitke za diplomo na Ekonom-
ski poslovni fakulteti!
Fantje so v slovenski ligi v
Ptuju s 6:3 premagali Krško, go-
stov iz Hrastnika pa ni bilo in bo
ta rezultat 9:0 za Petovio. Proti
nasprotnikom iz Krškega sta po
trikrat zmagala Tancer in Brač-
ko.	1. k.
ODBOJKA
Zmaga v Mur-
ski Soboti
Odbojkarice ptujskega Ozona
so tokrat gostovale v Murski So-
boti in s 3:0 premagale domačo
Mladost. V prvih dveh setih je
bilo 15:6 za Ozon, v tretjem pa
so domačinke povedle kar z 9:0
in 12:1, vendar so Ptujčanke z
nasveti trenerja Dolinska set do-
bile s 15:13! V nedeljo bodo ob
10. uri v dvorani Center gostije
ekipo Cvena.	1. Z.
JUDO
Filip Leščak
na olimpijske igre!
Judoist ptujske Drave Filip Leščak je na tekmovanju za Svetovni
pokal v Pragi v kategoriji do 86 kilogramov osvojil tretje mesto in si
tako priboril nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. V prvi borbi je
bil boljši od Avstrijca, nato pa izgubil z domačinom. V repesažu je na-
nizal tri zmage, proti tekmovalcem iz Nemčije, Skupnosti neodvisnih
držav in Španije. To bo Leščakov tretji nastop na olimpijskih igrah,
saj je bil že v Los Angelesu in v Seulu ter na številnih drugih velikih
tekmovanjih in prvenstvih.
V slovenski reprezentanci sta bila tudi člana JK Gorišnica Dam-
jan Petek in Jože Marin, vendar jima uvrstitev med najboljših pet, to
pa je bil pogoj za nastop v Barceloni, ni uspela. Še najbližje je bil ob
Leščaku Celjan Cuk, ki pa je bil ob koncu sedmi.
Filip Leščak bo sedaj pod vodstvom Vlada Čuša nadaljeval in-
tenzivne priprave, vmes pa ga čaka še nastop na evropskem prvenstvu
v-Parizu. Upajmo, da bo imel vse pogoje za uspešne priprave in izpol-
nitev želje: uvrstitev med najboljših osem in po možnosti še kaj več.
Ob čestitkah za uspeh v Pragi mu želimo vse najboljše, tako v Barce-
loni kot v Parizu!
ŠAH
Jožetu Čiču
pol točke
Tako živahno, kot je bilo minuli
petek v prostorih Šahovskega dru-
štva huj, ni bilo že dolgo. Najprej
se je sestal izvršilni odbor društva
in se seznanil z nekaterimi po-
membnimi odločitvami v zvezi s
pripravami na bližnjo šahovsko
olimpiado (junija na Filipi-
nih). To bo prva promocija sloven-
skega šah^ obenem pa tudi veliko
priznanje SI) Ptuj, saj je skorai go-
tovo, da bodo trije njegovi člani na-
stopili v državni reprezentanci
(končna odločitev bo sprejeta prav
na današnji seji 10 ŠZ Slovenije).
V petek so nato hitropotezniki
odigrali tretji turnir v letošnjem le-
tu, svoje znanje pa so izpopolnjeva-
li še najmlajši člani §D Ptuj pred
nastopom na regijskem pionirskem
prvenstvu v Miklavžu pri Mariboru,
na katerem so nastopili v soboto
(več o tem tekmovanju v posebnem
članku).
Med 16 »hitropotezniki« je po
dolgem času zmagal Jože Cič, ki je
zbral 12 točk, zelo dobro sta tokrat
igrala Milan Seruga, ki je z 11,5 to-
čkami zasedel 2. mesto, ter Igor Ili-
jaž, ki je bil na 3. mestu zli. točka-
mi. Vodilni po 5. kolu, mladinec
Robert Roškar, si je ob koncu sku-
paj z Jankom Bohakom delil 4. do
5. mesto z 10,5 točkami, 6.-7. me-
sto sta osvojila Milan Kneževič in
Oliver Težak z 9,5, 8. do 9. mesto
Narcisa Mihevc in Zlatko Roškar
8,5 itd.
Silva Razlag-
Obilo uspeha, Filip Leščak!
Tekst in foto: ludvik kotar
Šahistke OŠ Gorišnica
državne viceprvakinje
Prvo moštveno državno prven-
stvo osnovnih šol za starejše de-
klice in dečke, ki je bilo v Lju-
bljani, je bilo dokaj uspešno tudi
za ptujske ekipe. Kot regijska pr-
vaka sta. se ga udeležila pri deč-
kih ekipa OŠ Ljudski vrt pod
mentorstvom Tatjane Vaupotič-
Košanski, pri deklicah pa ekipa
OŠ Gorišnica z mentorjem Iva-
nom Voršičem. V konkurenci 13
ekip so fantje osvojili solidno 7.
mesto z 11 meč točkami (zmaga-
la je OŠ Lendava s 23 meč točka-
mi, 2. ekipa Dragomer Log 20, 3.
Kočevje 17 itd.). Če vemo, da sta
v ptujski ekipi nastopila dva, ki
sta bila lani še mlajša pionirja,
potem je to vsekakor uspeh.
Odlično drugo mesto in s tem
naslov državnih viceprvakinj je
SAH
osvojila ekipa OŠ Gorišnica, ki
je zbrala 11 točk, za dve meč toč-
ki jih je prehitela ekipa OŠ Stari
trg ob Kolpi, tretja pa je bila eki-
pa OŠ Jesenice z 10 meč točka-
mi. Ta uspeh so dosegle: Helena
Rižnar 5 (7), Alenka Kotnik 4
(7), Anja Zamuda 5,5 (7), Bojana
Šuman 4 (6) in Blanka Zamuda I
(1). Ob tem uspehu si dekleta
skupaj z mentorjem vsekakor za-
služijo iskrene čestitke. S tem še
prav gotovo niso rekle zadnje be-
sede in pričakovati je dobre no-
vice tudi s posameznih prven-
stev.
Silva Razlag
ŠAH
Ptuj postal regijski
center pionirskega šaha?
Mladi šahisti iz Ptuja so se
prejšnjo soboto udeležili regij-
skega prvenstva posameznikov v
vseh štirih kategorijah. V treh ka-
te-^orijah so prepričljivo osvojili
naslove regijskih prvakov, sicer
pa so osvojili še 5 drugih oziro-
ma tretjih mest, ki jim zagota-
vljajo nastop na državnih prven-
stvih v posameznih kategorijah.
Pri dečkih, kjer je bila konku-
renca najmočnejša, je premočno
zmagal Matjaž Plajnšek, član ŠD
Ptuj, z desetimi točkami, 2. Šo-
štarič (MB) sedem in pol točk, 3.
Hrast (Poljčane) sedem točk ...
II. Panikvar (Kidričevo) tri toč-
ke. V enako močni konkurenci
starejših učenk je Helena Riž-
man iz Gorišnica izgubila le eno
partijo proti zmagovalki in se
morala zadovoljiti z 2. mestom.
Vse do zadnjega kola sta imeli
možnost za 3. in 4. mesto še
Alenka Kotnik in Bojana Šu-
man, obe iz Gorišnice, vendar ob
koncu psihološko nista vzdržali.
Vrstni red v kategoriji starejših
deklic je bil: I. Tatjana Roda
(Zg. Ščavnica) enajst točk, 2. He-
lena Rižman (Gorišnica) deset,
3. Tatjana Matjašič (Sladki Vrh)
sedem ... 5. Alenka Kotnik, šest
in pol, 6. Bojana Šuman šest točk
(obe GO) itd. (razlika v točkah
kaže na kvaliteto in izenačenost
prvih dveh).
Popoln uspeh pa so mladi ša-
histi iz ptujskih OŠ osvojili v ka-
tegoriji mlajših učencev in
učenk. Pri mlajših učencih sta bi-
la razred zase Jurij Cvitanič iz
OŠ GO, ki je z 9,5 točkami osvo-
jil naslov regijskega prvaka, Za-
fošnik iz OŠ Kidričevo pa je bil z
8,5 točkami drugi.
V konkurenci mlajših učenk so
vsa tri prva mesta odšla v Ptuj.
Naslov regijske prvakinje je vse-
mi možnimi (8) točkami osvojila
Anja Zamuda, 2. je bila s 5,5 to-
čkami Sabina Zamuda (obe OŠ
Gorišnica), 3. Lidija Golob (Gra-
jena) 5 točk itd.
Doseženi rezultati in prikaza-
ne igre mladih upravičeno kaže-
jo na trditev, da Ptuj postaja re-
gijski center pionirskega šaha.
Ta rod mladih, obetavnih šahi-
stov je prav gotovo zagotovilo,
da bomo ob ustreznem strokov-
nem delu in širši družbeni pomo-
či v prihodnje izmed njih iskali
naslednike sedanjih ptujskih
olimpijskih kandidatov, kot so
MM Danilo Polajžer, FM Narci-
sa Mihevc, mojstrica Anita Liči-
na in drugi.
ROKOMET
Dravi samo točka
V slovenski superligi so štiri-
najsto kolo zaradi gostovanja
moške reperezentance odigrali
že prejšnjo sredo. Člani ptujske
Drave so se v dvorani Center po-
merili s Preddvorom in iztržili le
točko. Rezultat je bil 23:23. Do-
mačini so dobro in učinkovito
igrali le na trenutke. Tako so v
prvem polčasu po vodstvu go-
stov s 6:4 povedli z 10:6, vendar
so polčas izgubili z 11:12. Po-
dobno je bilo v drugem polčasu,
ko so po 15:17 prišli na 19:17, z
19:21 na 21:21 in z 21:23 na
23:23. Drava je ob številnih za-
streljanih priložnostih, celo dve
sedemmetrovki, imela pol minu-
te za zadnji napad, vendar zma-
govitega zadetka ni dosegla. Res
pa je, da je Dravi to celo prva to-
čka v tekmah s Preddvorom. Gre
torej za nasprotnike, ki Ptujča-
nom »ne ležijo«. Po drugi strani
pa se je močno poznala odsot-
nost poškodovanega Sagadina.
Kakorkoli že, Drava se bo mora-
la v nadaljevanju prvenstva še
kako potruditi, da se bo izognila
neprijetnemu, običajno trdemu
boju za obstanek. Najboljši stre-
lec je bil tokrat Renato Vugrinec
s šestimi zadetki, po pet pa sta
jih dosegla Hrupič in Ramšak. V
nedeljo se bo Drava v Celju po-
merila z vodilno Pivovarno La-
ško.
V slovenski ligi je Ormož v so-
boto s 25:21 premagal solidno
ekipo Mokerca. Tekmo so odlo-
čile tretje izključitve pri gostih,
saj so le-ti deset minut pred kon-
cem vodili z 20:18! Po sedem za-
detkov sta dosegla Zabavnik in
Sabo. Velika Nedelja je v Celju s
šestimi zadetki razlike izgubila z
vodilno ekipo.	I. kotar
Matjaž Pisar je na tekmi s Preddvorom z dvema zadetkoma dobro izko-
ristil svojo priložnost. (Foto: I. kotar)
Invalidi Ptuja drugi
Končana je dopisna invalidska strelska liga Slovenije v streljanju
z zračno puško serijske izdelave. Ptujski strelci smo v vseh osmih ko-
lih bili pri vrhu. Na koncu osmega kola smo pristali na II. mestu z
8.638 krogi. Prvo mesto je obdržala ekipa Idrije, ki je skoraj vseh
osem kol vodila. Tretje mesto je osvojilo DI Velenje.
Pri posameznikih je v Sloveniji Srečko Majcenovič v kategoriji G
3 in s 1475 krogi zasedeF prvo mesto, Jože Pintarič je v kategoriji G 2 s
1431 krogi prav tako prvi, Franček Ljubeč četrti s 1448 krogi, Ludvik
Pšajd sedmi s 1434 krogi in F ranc Cetl 21. s 1330 krogi vsi v kate-
goriji invalidnosti G I.
14. marca bo v Ptuju na zračnem strelišču OSZ »Mladika« polfi-
nale dopisne invalidske strelske lige, kjer se bodo srečali ŠDI Mari-
bor, Medobčinsko društvo paraplegikov Maribor in Društvo invali-
dov Ptuj. Najboljša ekipa in posamezniki tega polfmala se bodo po-
merili v Ljubljani 19. aprila s prvaki vseh drugih regij v Sloveniji.
Franc Cetl
PADALSTVO
Paraskl na Gorenjskem
Prvo državno prvenstvo v paraskiju je organiziral ALC Lesce—Bled od
petka do nedelje. Končni rezultati so zbir rezultatov, ki jih dosežejo tekmovalci
v skokih na cilj in v smučanju. Ekipa ptujskih padalcev, ki sojo zastopali Jako-
lič, Glažar, Haložan in Debeljak, seje med sedmimi ekipami uvrstila na četrto
mesto, takoj za vsemi leškimi ekipami, ki so bile znatno boljše v smučariji. Pa-
dalci so tokrat skakali iz helikopterja Avgusta Beli 12.	McZ
_STRELSTVO_
Zlata puščica Andreju Pulku!
V prejšnji številki je prišlo do neljube pomote, ko smo zapisali, daje občin-
sko Zlato puščico osvojil Ludvik Pšajd. Omenjeni strelec je osvojil občinski na-
slov, Zlato puščico pa Andrej Pulko s 552 krogi.	-u
KARATE
Odprto prvenstvo
Štajerske
Sedem članov Karate kluba
POETOVIO seje 7. marca udele-
žilo odprtega prvenstva Štajerske
za kadete, člane in ženske v bor-
bah absolutne kategorije. V Ma-
riboru se je na Pobrežju tistega
dne pomerilo 61 tekmovalcev iz
vseh koncev Slovenije. Po ude-
ležbi favoritov in prikazani kvali-
teti je prvenstvo močno presega-
lo regijski značaj.
Od Ptujčanov je najboljši re-
zultat dosegla Sonja Žumer, ki je
osvojila 2. mesto v srednji kate-
goriji. V L kolu je s 3:2 premaga-
a Mariborčanko Vero Stefancio-
so, finalno borbo z Ljubljančan-
ko Natalijo Šoper pa je končala
z nerešenim rezultatom. Sodniki
so Nataliji dodelili 1. mesto za
boljšo tehniko (o čemer bi se da-
lo razpravljat). Favoritka Tatja-
na Nedeljko (WKSA Maribor) je
zasedla 3. mesto. V lahki katego-
riji je zmagala Marjana Jularič
(Ljubljana), v težki pa Silvija
Kramer (WKSA). Pomerilo se je
15 tekmovalk.
V konkurenci članov (38 tek-
movalcev) je F*tujčan Andrej Ca-
futa zasedel 10. mesto. V I. kolu
je z 2:0 premagal Gorana Nadža
iz Maribora, v 11. kolu pa je za
las (0:1) izgubil od izkušenega
Valešiča iz Ruš. Med člani je
zmagal Anton Kos (MB), 2. me-
sto je zasedel Aleš Gorjup (LJ).
V skupini kadetov je nastopilo
18 tekmovalcev. Od I^ujčanov se
je najbolje odrezal Branko Ro-
došek, ki je osvojil 5. mesto. Pr-
vo borbo je s 3:1 izgubil z Boba-
nom Akšamovičem iz Ljubljane,
ki je bil v končni uvrstitvi drugi.
V repasažu je Borut zmagal s 6:1
proti Dejanu Andželkoviču
(MB), v 111. kolu pa je z 2:1 izgu-
bil od Jerneja Severja iz Idrije, ki
je bil tretji. 7. mesto je dosegel
Tomaž Šijanec (Ptuj), ki je v I.
kolu zmagal z 1:0 proti Andreju
Bezjaku (MB), II. kolo je dobil
brez borbe, v 111. kolu pa je z 1:6
izgubil od zmagovalca te katego-
rije Uroša Graha (WKSA).
Favorit Borut Tement (Ptuj) z
8. mestom nikakor ni bil zadovo-
ljen. V prvi borbi je z 2:1 prema-
gal Gorazda Malačiča (LJ),. v
drugi pa z 0:1 izgubil z Damja-
nom Horvatičem (MB).
Gorazd Grula (Ptuj) je z 1:3 iz-
gubil proti Alešu Lapajnetu iz
Idrije ter zasedel 10. mesto, San-
di Korošec (Ptuj) pa je prav tako
izgubil z Lapajnetom z 0:4 in za-
sedel I L mesto.
F*tujčani smo prvenstvo izkori-
stili kot priprave na bližajoče se
državno prvenstvo in izborne
turnirje za reprezentanco Slove-
nije.
Silvo Vogrinec
Izbor za reprezentanco
Slovenije
Borut Tement, član karate kluba POETOVIO, se je na poziv Ka-
rate zveze Slovenije udeležil izbirnega tekmovanja za državno repre-
zentanco 29. februarja v Podčetrtku in dosegel izjemen rezultat: dru-
go mesto med kadeti. Prvo borbo je Borut dobil z rezultatom 3:2 proti
Juršincu iz Slov. Konjic, v drugi je z 2:1 premagal Hozanoviča iz Tr-
bovelj, v tretji pa s 5:1 izgubil s favoritom Asanovičem iz Ljubljane.
Borut je s svojim rezultatom dokazal, da njegova bronasta meda-
lja z republiškega prvenstva ni bila naključna in da je od takrat znat-
no napredoval. Za izbor reprezentance, ki bo nastopila na evropskem
in svetovnem prvenstvu v športnem karateju, bosta še dva turnirja. Če
bo Borut ponovil svoj dosežek, bo brez dvoma postal njen član.
Pred tekmovanjem je potekal seminar KZS, ki ga je vodil Zdrav-
ko Romih, trener članske reprezentance. Udeležila sta se ga tudi Bo-
rut Tement in Andrej Cafuta.
Silvo Vogrinec
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12. marec 1992 - TEDNIK
90 LET ANDREJA FEGUŠA
Za debelo knjigo
življenja
Andrej heguš je bil rojen \ V opošnicnh pri Bukovcih 1901. leta. Iz-
šolal se je » mariborski kadetnici in od leta 1922 do 1941 služboval po
raznih krajih Jugoslavije kot častnik takratne vojske. Dosegel je čin
stotnika. Po razpadu države sta se z ženo naselila v Zagojičih K), kjer
živita še danes.
Andrej Feguš je bil vse življenje izjemno aktiven; najbolj izstopa z
delom v gasilskih društvih, saj je ustanovni član, nato tajnik, blagajnik,
vodja sanitete in nadzornega odbora CD Zagojiči, sekretar Okrajne ga-
silske zveze Ptuj, predavatelj na tečajih, gasilski častnik, in v Društvu
upokojencev Zagojiči, kjer je prav tako opravljal pomembne funkcije. Z
ženo Elizabeto, ki smelo živi svojih H5 let, bosta letos slavila biserno po-
roko.
Sedim z ženo in atom, kot
drug drugega imenujeta, v njuni
kuhinji in prav nič še ne vem, ka-
ko se bomo lotili tako dolgega,
dogodkov polnega življenja.
»Dvanajst vladarjev sem že dal
skozi, s cesarjem Francem Jože-
fom na čelu,« se smehlja gospod
Feguš. Noče mi zaupati, pod ka-
tero oblastjo je bilo življenje naj-
lepše, pa se na koncu le odločita
skupaj z ženo, da jima zadnja le-
ta nič ne manjka. Ne tožita nad
zdravjem ne nad leti. Pogovarja-
mo se to in ono, pijemo kavico
in na mizi se pojavijo še snahini
krofi. Sin z vnukoma živi namreč
v novozgrajeni hiši takoj zraven.
»Najin najlepši dogodek je go-
tovo poroka,« izmenično pripo-
vedujeta. Spoznala sta se, ko je
bilo njej 18 let, njemu pa 23 in je
služboval daleč od doma. Poroči-
la sta se lahko šele čez sedem let.
Častniki se takrat namreč niso
smeli vezati, dokler niso izpolnili
najnujnejšega za pokoj, deset let
službovanja. Elizabeta je bila ro-
jena v Zagojičih, a je od malega
živela v Strelcih. »Oče so mi bra-
nili to poroko,« se spominja,
»češ naj se poročim^ na kmetijo,
ne pa za vojaka.« Že čez devet
let sta se zaradi razpada stare Ju-
goslavije vrnila v rodne kraje. Iz
Cačka, kjer so se prijazni sosedje
in sodelavci v trenutku obrnili
proti njima, češ Slovenca, nem-
škutarja, sta se podala na dolgo
in zapletov polno pot domov. Z
iznajdljivostjo, ki jo g. Feguš
opiše s »Tudi temu sem stisnil
100 dinarjev v žep, pa je šlo,« sta
le prispela skozi že dokaj poruše-
no Jugoslavijo v današnjo hišo.
Vendar tudi tu niso bili navduše-
ni. Bila je vojna in uniforma ni
pomenila nič dobrega.
Gospa Elizabeta pravi, da je
bila potem in je še sedaj mati in
kmetica, g. Andrej pa, da je po-
leg vseh vojaških bila žena nje-
gov največji komandant. Čemu
se imata zahvaliti za tako dolgo
in zdravo življenje, me zanima.
»Srečnim okoliščinam. Saj
sem bil bolan,« pripoveduje. Še
ne tridesetleten je v Novem Sadu
tako zbolel, da ni bilo videti no-
bene prihodnosti več. Pa je mini-
lo. »Pa še enkrat sem bil v nevar-
nosti,« se spominja. V Črni gori,
ko je bil v vasici pri Boki Kotor-
ski nastanjen kot oficir. Lepo
oblečen, s sabljo, mlad. Kako ne
bi kateremu dekletu tu in tam kaj
rekel! Domačini pa so imeli po-
vsem druge navade. Trije so ga
povabili v gostilno na kavo, po-
ložili na mizo pištole in zaročna
prstana, češ da bo sramota, če se
ne poroči z neko 16-letno dekli-
co. Ja, takrat je šlo zares. Komaj
seje izmazal. Da imamo v Slove-
niji drugačne običaje in da mora-
jo poroko dovoliti njegovi starši.
Pisal jim bo. Se isti dan je prosil
nadrejenega za premestitev in že
naslednji večer odpotoval v Novi
Sad.
Sedaj se g. Elizabeta smeje.
»A tako,« pravi, »pa takrat sem
te jaz že čakala.« »Saj zato sem
pa pobegnil,« pravi on.
Kaj vse bi še lahko premleli!
Pri njiju bi morala ostati vsaj ne-
kaj dni in potem napisati »debe-
lo knjigo njunega življenja,« kot
je rekel g. Feguš. Čestitala sem
jima za vitalnost in optimizem in
se z občutkom prijetno preživete
urice odpeljala v uredništvo.
Milena Zupanič
NA OBISKU PRI DR. JOŽETU PUČNIKU
»Jože Pučnik je kmečki
fant s Črešnjevca . . .«
v ponedeljek, 9. marca, je slovenjebistriški rojak dr. Jože Pučnik dopolnil 60. leto življenja.
Praznovali so ga v najožjem družinskem in prijateljskem krogu na Črešnjevca. Ob tej priložnosti
je njegov brat Ivan z nekoliko otožnim glasom povedal, da so tokrat eno izmed njegovih »okro-
glih« obletnic prvič praznovali v domačem krogu. Ko je bil star 30 let, je bil v zaporu, ko pa je
praznoval 40. in 50. rojstni dan, pa ie bil v ISemčiii.
V številnih biografijah je zapi-
sano, da je vrhunski intelektua-
lec, večen heretik, pronicljiv mi-
slec, prava kmečka trma, vedno
zvest ciljem, brez maščevalnosti,
z izredno močno poudarjeno res-
nicoljubno značajsko črto, to pa
mnogim ni všeč. Je brez dlake na
jeziku, kadar je potrebno pove-
dati stvari kritično, vse dobro pa
zna tudi pohvaliti.
»KesnicoIJubnost je navada, ki
sem jo imel že kot otrok, to je po-
sledica vzgoje. Mislim, da je govo-
riti resnico zelo učinkovito, ker se
s tem mnogokaj poenostavi. Pot
zavijanja je vedno daljša in zelo
utrujajoča in razbije zaupanje v
samega sebe.«
O sebi pa je povedal tole: »Jo-
že Pučnik je pravzaprav kmečki
fant iz Črešnjevca, ki je v svojem
življenju opravljal zelo različne
naloge, od učenca, dijaka, študen-
ta, arestanta, delavca v nemški
cinkarni pa v tovarni pohištva in v
hamburškem pristanišču do profe-
sorja na univerzi, predsednika
SDSS in Demosa. Normalno je,
da človek vzame v roke tisto, kar
se mu zdi potrebno. Na nekaterih
pgdročjih mi je uspelo, da sem ne-
kaj naredil, včasih pa tudi ne; to
je običajno in človeško!«
Pred dvema letoma je kandidi-
ral za predsednika predsedstva
Repbulike Slovenije. Kljub temu
da je bil volilcem bolj malo
znan, saj je v slovensko politično
življenje vstopil šele konec 1989.
leta, je prišel v drugi krog pred-
sedniških volitev. Vprašam ga,
aH je bil razočaran, ker je zmagal
njegov protikandidat. Dr. Pučnik
pove, da v začetku, ko se je na
kandidaturo prijavil, ni računal
na uspeh, želel je popularizirati
Demosovo stvar. Kasneje, proti
koncu predvolilnega boja se je
pokazalo, da bi do uspeha lahko
prišlo. »Do tega žal ni prišlo; ra-
je bi bil zmagal, to je logično, ker
sem pač toliko samoljuben kot
vsak drug normalen človek, ven-
dar posebno žalosten nisem bil.
Lotil sem se drugega dela de-
la koordinatorja Demosa, kar je
prav tako pomembno kot ono
drugo, čeprav manj vidno.« Sam
meni, da bistvenih stvari, če bi
bil zmagal, ne bi delal drugače
kot Milan Kučan.
V predvolilnem boju spomladi
1990 je trdno verjel v slovensko
suverenost »ko jo je bilo potreb-
no uveljaviti, pa ne iz pravnih ra-
zlogov, temveč je to nujnost, če
hočemo ponovno sanirati naše
gospodarstvo, vzpostaviti neko
osnovno pravno kulturo in s tem
seveda omogočiti nadaljnje mir-
no življenje v Sloveniji.« Danes
je slovenska samostojnost resni-
čnost, je pa brez dvoma tesno
povezana z njegovim imenom. S
pravo kmečko trmo je trdil, da je
Slovenijo potrebno najprej osa-
mosvojiti, šele nato pa razmišlja-
ti o možni obliki sobivanja z dru-
gimi. Izid plebiscita konec 1990.
leta mu je bil brez dvoma v veli-
ko zadovoljstvo, še posebej pa
lanska junijska razglasitev samo-
stojnosti in neodvisnosti Sloveni-
je in na koncu njeno mednarod-
no prizbnanje, na katerega smo
tako težko čakali.
Pogosto je znal reči, da smo
Slovenci znani po tem, da radi
zamujamo zgodovinsko prilož-
nost. To misel zadnje leto pove-
zuje s slovenskim gospodar-
stvom, nad katerim je zaskrbljen
in tudi jezen, ker se stvari prav
na tem področju prepočasi pre-
mikajo na bolje. Na srečanju
SDSS v Slovenski Bistrici minu-
lo soboto je omenil, da se kljub
negativnem gibanju v sloven-
skem gospodarstvu, ki naj bi se
umirilo v letošnjem poletju, ka-
žejo svetlejša obzorja pri povezo-
vanju z zunanjim svetom. Tu je
mislil tudi na oživitev našega sta-
rega tržišča v nekdanjih jugoslo-
vanskih republikah.
Sedaj ga snubijo v slovensko
vlado, ponujajo mu mesto pred-
sednika. Meni, da ni tako važno,
kdo je v tej vlogi, pomembneje
je, da imaš okoli sebe ljudi, ki se
zavedajo problema, iščejo rešitev
in pomagajo celoteii voz vleči
dalje.« To je še popolnoma odprto
vprašanje; za mesto predsednika
vlade imam v mislih mlajšega Slo-
venca, ki ga bom forsiral na to
mesto, imena pa sedaj še ne bom
izdal.«
Dotakneva se Delovega stolp-
ca popularnosti, kjer je vedno v
spodnji tretjini. Ni mu ravno vse-
eno, vendar meni, da si mora člo-
vek, ki javno deluje, vzeti v za-
kup tudi to. Tu se najlepše vidi,
da resnica, ki jo poveš brez dlake
na jeziku, ni vedno najbolj iska-
no blago.
V predvolilnem boju so se spo-
tikali ob njegovo družino. Danes
živi njegova žena Kristina z njim
v Ljubljani, otroci, to ga sicer ža-
losti, pa so vsak po svoje razpeli
jadra. Gorazd živi v Italiji, kjer
je vzgojitelj na eni izmed sloven-
skih šol, hčerka Katarina konču-
je v Nemčiji študij davčne sveto-
valke, sin Marko je v Kataloniji,
kjer ima prevajalsko podjetje za
evropske jezike.
Kako zelo gaje politika okupi-
rala, pove podatek, da je v svojo
počitniško hišico, ki jo ima v
Smartnem na Pohorju, kamor je
po veh pretresih vedno rad zaha-
jal in kjer si je v hladu pohorskih
gozdov nabiral novih moči, v
zadnjih dveh letih utegnil priti
samo za dva dni. Z vso ihto dela
v stranki. Odločno pove, da je to
stranka levega centra, ki se mora
čimprej usmeriti na jutrišnje pro-
bleme, ti pa so ekonomsko-soci-
alni, včerajšnje stanje pa prepu-
stiti zgodovini.
Vida Topolovec
»Naj se smejim ali držim resno?«
Pohorske ženske želijo kmečki turizem
Kmetije » Šmartnem na Pohorju so raztresene, zato se kmečke ženske rade zbirajo v svojem aktivu, ki
šteje 25 članic. Pred pustom so se poskusile s peko krofov in pripravo raznih napitkov. IS/a kuharskih tečajih,
ki jih imajo v prostorih šmarske osnovne šole, se zbirajo stare in mlade; »"se imajo rade »kuharske seminarje«.
Ob peki krofov se jih je zbralo kar 36. Predvidevajo, da jih bo toliko prišlo tudi ob peki kruha. To bodo opra-
vile na dveh kmetijah, kjer premorejo krušne peči. Zelo so zadovoljne z Branko Lah, svetovalko Kmetijske
svetovalne službe občine Slovenska Bistrica.
Kuhanje in pečenje krofov in
drugih dobrot sodi v zimsko izo-
braževanje kmečkih žensk, ker
poleti kmetice nimajo časa. Le-
tošnjo zimo so poskusile tudi s
tečajem pletenja, pa ni uspelo, je
povedala Erna Frešer, predsedni-
ca aktiva kmečkih žensk v Šmart-
nem.
Šmartno in okoliški kraji ima-
jo lepe možnosti za razvoj kmeč-
kega turizma. »Ženske bi bile
pripravljene pričeti tovrstno de-
lo, vendaf so druge ovire. Med-
nje sodijo slabe ceste, ki jih je na
našem območju veliko. Pa tudi
denarja za začetek dejavnosti Iju-
Erna Frešer
dje nimajo. Več bo potrebno na-
rediti pri kmetijski svetovalni
službi,« je potožila Erna Frešer,
kmetica iz Kalš, kjer imajo doma
kar 53 ha zemlje. Tri četrtine od-
pade na gozdove, drugo so paš-
niki in njive. Koruzo sicer sejejo,
vendar jo imajo zgolj za silažo.
Od kmetije pri njih živi sedem-
članska družina, in če bi bila
kmetijska politika manj mače-
hovska od kmetov, bi se pri njih
dalo lepo živeti, samo delati mo-
rajo veliko. »Trenutno je pri nas
največji problem, da so zaradi vi-
sokih dajatev, ki jih morajo kme-
tje odšteti za pokojninsko - in-
validsko zavarovanje, v glavnem
zavarovani samo moški in tako
kmečke ženske kljub vsemu delu,
ki ga opravimo pri otrocih in na
kmetiji, ne moremo računati na
pokojnine,« je trpko dodala Er-
na, ki že razmišlja, kaj bo na sta-
rost. Menda je zaradi tega pro-
blema na Pohorju čedalje več
kmetij brez žensk; moški ostaja-
jo sami in životarijo, kljub veli-
kim kmetijam, kot vedo in znajo.
Res je, da se kraji lepo razvija-
jo; skoraj vse oddaljene kmetije
imajo že telefone, velik problem
pa so neurejene ceste. Pri Frešer-
jevih je imajo kar poldrugi kilo-
meter in zanjo morajo skrbeti sa-
mi.
Šmarčanke se z domačimi do-
brotami vsako leto predstavijo
na bistriškem tednu, tuintam pa
priložnostne razstave pripravijo
doma, v Šmartnem. Vsako leto
sodelujejo s ponudbo domače
kulinariice na srečanju ljudskih
pevcev in godcev. Skoraj ni obi-
skovalca, ki si ne bi privoščil
obloženega kruha, okusne po-
horske bunke ali pa sirovih in
orehovih gibanic ter drugih do-
brot.
Pogovor nanese tudi na odha-
janje mladih v dolino. Erna po-
ve, da se zaradi vse težjih gospo-
darskih razmer v zadnjem času
ljudje vračajo na domača ognjiš-
ča. Upanje je, da bodo ponovno
oživele tudi nekatere nekoliko
zanemarjene kmetije. Da pa bo-
do ljudje ostajali v teh krajih,
kjer je veliko naravnih pogojev,
bi morala svoje narediti tudi dr-
žava.	Vida Topolovec
Člani zgodovinskega društva
O svojem delu
ISa svojem rednem letnem zboru so se v petek, 6. marca, zvečer sestali člani zgodovinskega društva Ptuj.
Od 152 članov, ki so redno izpolnili obveznosti za minulo leto, se jih je v jedilnici Doma učencev » Ptuju zbra- '
la dobra polovica. Soglasno so potrdili poročila o delu in poslovanju za leto 1991, sprejeli program dela za le-
tošnje leto in sklenili, da bo letna članarina za letos 200 tolarjev.
Kot običajno so tudi letos
združili zbor s poljudnim preda-
vanjem. Kustosinja ptujskega
pokrajinskega muzeja Marjeta
Ciglenečki je z živo besedo in s
številnimi barvnimi diapozitivi
predstavila razstavo TUROUE-
RIJE, ki pomeni evropsko zani-
mivost.
Predsednik društva prof. Bo-
jan Terbuc je podrobneje razčle-
nil delo društva v letu 1991. Bilo
je uspešno, saj so bile uresničene
vse programske naloge ob raz-
meroma dobri udeležbi in sode-
lovanju članov. Poročili blagajni-
ka Marjana Čeha in predsednika
nadzornega odbora pa sta potr-
dili, da je bilo vse po pravilih, s
članarino in drugim denarjem se
je ravnalo gospodarno, zato je
bilo leto zaključeno s pozitivnim
saldom. Zaradi tega so člani vsa
poročila sprejeli z aklamacijo.
Več razprave je bilo o progra-
mu dela za leto 1992. Vseh pred-
logov in pobud iz razpave niso
mogli upoštevati, saj mora nekaj
ostati jše za program v prihod-
njem m v naslednjih letih. Gla-
vne v programu sprejete naloge
obsegajo:
dve strokovni ekskurziji.
Prva po avstrijski Koroški in ob
vračanju tudi po slovenskem de-
lu Koroške. Druga v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino in ob vračanju
skozi Šaleško dolino.
dve strokovni predavanji
(eno so uresničili že kar na zbo-
ru) ter strokovni ogledi starega
mestnega jedra v Ptuju. Po potre-
bi, upoštevajoč aktualna dogaja-
nja, bodo pripravili še kakšno
predavanje in predavatelja pova-
bili od drugod.
Prihodnje leto bo poteklo
100 let od ustanovitve Zgodovin-
skega društva Ptuj, zato bodo
ustvarjalno sodelovali tudi v pri-
pravah na ta pomembni jubilej.
Izdali bodo posebno številko
Kronike Ptuja.
V letošnjem letu bo dru-
štvo izdalo publikacijo o prvem
ptujskem škofu sv. Viktorinu, ki
je umrl kot mučenec okoli leta
303.
Namenjali bodo skrb orga-
nizacijskim vprašanjem, kot so:
priprava novega statuta društva,
pridobivanje novih članov in po-
dobno. Sodelovali bodo tudi z
drugimi društvi (turistično, pla-
ninsko itd.), ustanovami in dr-
žavnimi organi.
FF
V	uredništvo Tednika dobimo večkrat kak-
šno pritožbo ali vprašanje, na katero si bralci
sami ne vedo odgovoriti ali ne vedo, kje bi poi-
skali odgovor. Včasih nas na kakšen problem
samo opozorite. Odločili smo se, da bomo za
tovrstna pisma uvedli posebno rubriko BRAL-
CI SPRAŠUJETE - TEDNIK IŠČE OD-
GOVOR. Prosimo, da se podpišete s polnim
imenom in naslovom, v časopisu pa bomo vaše
pismo objavili nepodpisano, če boste tako že-
leli.
PRITOŽBA
V	manjši družbeni samopostrežbi sem ho-
tela kupiti kruh. Prodajalka je ravno takrat s
krpo brisala tla. Ko me je le opazila in sem
naročila četrt kolača, mi je kruh odrezala, ne
da bi si pred tem obrisala, kaj šele umila ro-
ke. Bila sem tako šokirana, da sem kruh brez
besed vzela, pojedli ga pa nismo. To ni edini
primer, saj sem v pogovoru z znankami izve-
dela, da tudi mesarji niso ravno čisti, pone-
kod pa trgovke, ki delajo s kruhom in peci-
vom, istočasno tudi kasirajo. (MŠ, Ptuj)
ODGOVOR
Sanitarni inšpektor gospod Milan Petrovič:
»Zadolžena za trgovino sva dva, vendar po-
vsod seveda ne moreva biti. Za tovrstne pre-
krške predpisuje 50. člen Zakona o nadzor-
stvu nad živili mandatne kazni, in sicer 5U0
SLT za prodajalca in 1250 SLT za odgovor-
no osebo. Če bi nam stranka primer prijavi-
la, bi ukrepali. Imamo tudi dežurstvo, ven-
dar na anonimne klice ne reagiramo. Vaši
bralki pa svetujem, da drugič v podobnem
primeru kruha enostavno ne bi kupila, pro-
dajalko bi pa opozorila. Trgovci bi se ob več
takšnih opozorilih gotovo disciplinirali.«
TEDNIK - marec 1992
TRŽNI KAŽIPOT - 9
10 - TRŽNI KAŽIPOT
12. marec 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 12- marec 1992
TRŽNI KAŽIPOT — 11
12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
12. marec 1992 - TEDNIK
Bogastvo ljudskih izročil
Prosvetno društvo Ivana Cankarja od Tomaža je minulo nedeljo
domačemu občinstvu predstavilo pravo paleto ljudskih običajev, ki še
živijo v bližnjih vaseh.
Nastopile so tri skupine in prikazale zimsko večerno srečanje na
vasi, ko so ljudje veliko peli, si pripovedovali ra-^ne zgodbe, in da bi
pregnali dolgčas, »bili rihtarja«. Mladi so se zbirali pri sosedih, kjer
so česali perje, si povedali, kaj je novega na vasi, nato pa peli domače
pesmi. Tretja skupina je prikazala dogajanje na predvečer kolin.
Stare običaje je zbral predsednik prosvetnega društva Danijel
Cajnko, pomagala pa mu je Jožica Rep, tajnica društva, ki je nedelj-
ski program tudi povezovala. Pri zbiranju ljudskih običajev je poma-
gala tudi Štefka Miklašič.
Nedeljski program je popestril domači pevski zbor, ki ga vodi
Stanko Pšak iz Ormoža. Ob tej priložnosti so podelili plakete ZKO za
30- in večletno delo v prosvetnem društvu. Prejeli so jih Anica Kova-
čič, Štefka Miklašič, Janko Kukol in Janez Kupčič.
Vida Topolovec
Krvodajalci
Posamezniki, 3. marec: Ana
Ceh, Rotman 58/a, Juršinci; Je-
rica Ceh, Podvinci 98/c; Zlatko
Beranič, Apače 111, Lovrenc;
Marjan Turnšek, Kicar 7/b,
Ptuj; Zmago llovšek, Pobrežje
21, Ptuj; Boris Hasemali, Gre-
gorčičev drevored.
KO RK Podiehnik, 5. marec:
Živan Klajderič, Starše 54; Anka
Kurež, Podiehnik 6/a; Franc
Cuš, Finžgarjeva 23, Ptuj; Vladi-
mir Štrulc, Kozminci 21, Podieh-
nik; Vika Breznik, Podiehnik
6/a; Kondrad Vaupotič, Sedla-
šek 71; Franc Vaupotič, Sedlašek
97; Milan Rozinger, Sp. Gruško-
vje 6; Edi Gajšek, Kraigherjeva
33, Ptuj; Stanislav Glažar, Haj-
doše 38/a; Franc Gajšek, Gorca
3/a; Franc Cafuta, Kajuhova 11,
Kidričevo; Marija Drobnič, Ja-
blovec 10; Olga Hren, Gorca 13;
Berta Pernat, Kozminci 16; Ivan
Hren, Gorca 13/a; Andrej Bel-
šak, Podiehnik a/d; Anton Boto-
len, Žetale 42; Stanko Topolo-
vec, Jablovec 39; Franc Kozel,
Zakl 37/a; Drago Vidovič, Sed-
lašek 34; Franc Kozel, Zg. Gru-
škovje 32.
Posamezniki: 5. marec: Bran-
ko Lupša, Gočova 65, Gradišče;
Ivan Zlatni, Frankovci 40, Or-
mož; Neža Zlatnik Frankovci 40,
Ormož; Mladen Raca, Tovarni-
ška 6, Kidričevo; Peter Liber,
Lovrečan 19, Cestica; Midhad
Vukalič, Orožnova I, Maribor;
Leopold Paher, Gerečja vas 72;
Zlatko Bedjanič, Gajeva 32, Ce-
stica; Vlado Majcenovič, Mar-
kovci 64; Miran Bezjak, Zg. Ko-
rena 10; Nada Simonič, Bezjako-
va 8, Ptuj; Drago Požgan, C.
Proletarskih brigad; Albin Bel-
šak, Koračice 22, Tomaž; Vlado
Florjanovič, Sračinec svetog An-
tona; Ivan Lebar, Polenšak 29;
Franc Pušnik, Kungota 27; Jože
Gruja, Skorba 4I/c; Robert Bel-
ca, Župečja vas 57; Ivan Raščan,
Slovenja vas 35/b; Darinka Lup-
ša, Gočova 65, Lenart; Darko
Klajderič, Mežanova 20, Ptuj;
Branko Eržen, Slov. trg 7, Ptuj;
Robert Breznik, Ljubljanska 2,
Maribor; Igor Štumberger, Hoti-
nja vas 169; Branko Cajnko, No-
va vas pri Ptuju; Branko Ceh,
Podvinci 73; Jelka Maroh, Osoj-
nikova 5, Ptuj; Rudi Maroh,
Osojnikova 5, Ptuj; Zvonko Ro-
deš, Falinič BB, Cestica; Robert
Ornik Pirnatova 25, Radvanje;
Vinko Šimek, Klinetova 12, Ma-
ribor; Andrej Hergan, Brezula
59, Rače.
RK Ptuj za hrvaške begunce
INFORMACIJA O DEJAVNOSTI OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA V ZVEZI
Z BEGINCI IZ REPUBLIKE HRV AŠKE
v našo občino so se začeli za-
tekati prvi begunci v zadnjih
dneh avgusta 1991 in so bili ra-
zen redkih izjem nastanjeni pri
svojih sorodnikih, znancih, prija-
teljih, v večini primerov brez vsa-
kršnih sredstev za preživetje. V
ptujski občini nismo imeli centra
za begunce, pa bi ga potrebovali,
zato smo se za vse namestitve ob
največjem navalu beguncev mo-
rali obračati na Rdeči križ Mari-
bor, za posamezne namestitve na
Dijaški dom Ptuj, za centre v
Istri celo na republiški štab CZ.
Občinska organizacija je ubežni-
ke oskrbovala z najnujnejšim, t.
j. obleko, obutvijo, posteljnino,
osnovno prehrano, higienskimi
potrebščinami, paketi ter z manj-
šimi zneski denarne pomoči.
Od 26. avgusta 1991 do konca
februarja 1992 smo imeli eviden-
tiranega 601 begunca. Do 31. ja-
nuarja 1992 seje na Občinski or-
ganizaciji odjavilo 285 ubežni-
kov. V glavnem so odšli na svoje
domove, nekaj v tujino. Posa-
mezniki se ne morejo vrniti, ker
so ostali brez strehe nad glavo.
Ob vpisu smo vsakemu begun-
cu izdali potrdilo o prijavi, da ga
je lahko uporabil za brezplačno
zdravstveno varstvo; obenem je
potrdilo služilo kot izkaznica za
dvig paketov z živili ter oblačili.
Po novem letu smo vsem s statu-
som begunca, ki so še ostali v
naš občini, izdajali nova potrdila
Republike Slovenije, s katerim je
omogočeno še nadaljnje bivanje
pri nas ter služi tudi,za brezpla-
čen prevoz na njihove domove.
Do sedaj smo v občini Ptuj
razdelili 571 živilskih paketov, ki
tehtajo 15 kg, 300 kg pralnega
praška, 13 paketov za dojenčke
ter 275 koc.
Iz Avstrije smo prejeli huma-
nitarno pomoč, ki jo je pripeljala
v decembru 1991 naša zdomka z
Destrnika Ljubica Korbisch. V
tovornjaku s priklopnikom je bi-
lo okoli 5 ton oblačil in ena tona
prehrane, ki smo jo poleg pake-
tov dodatno razdeljevali vsem
beguncem in socialno ogroženim
občanom. Za čas, ko dajemo po-
ročilo, smo izdali več kot 520 od-
dajnic materiala. Zdravila smo
izročili bolnišnici Ptuj, igračke in
darila za otroke, nekaj hrane in
raznih oblačil pa smo dali Kari-
tas.
Iz 49 prodajaln Mercatorja Iz-
bire Panonije iz vse občine smo
od 28. novembra 1991 do 31. ja-
nuarja 1992 prejeli razna živila
— največ moke, olja, sladkorja,
makaronov, otroške hrane in
drugega, kar so darovali po svo-
jih zmožnostih občani ptujske
občine. Mercator Izbira Panoni-
ja je dajal tudi topli obrok pre-
hrane petim beguncem.
Pomoč Rdečega križa Sloveni-
je v finančnih sredstvih je znaša-
la 201.000 SLT. Razdelili smo jih
beguncem, ki so se prijavili do
konca septembra 1991, po 1.000
SLT na osebo. Za pozneje spre-
jete pribežnike nismo imeli več
sredstev.
V Dijaškem domu je bivalo do
1. decembra tudi do 37 begun-
cev. Domu se moramo zahvaliti,
da smo lahko sprejeli tudi be-
gunce, ki niso imeli sorodnikov
ter niso želeli v Center za begun-
ce v Maribor. Občinska organi-
zacija RK Ptuj je poravnala ra-
čun za njihovo bivanje v višini
51.500 SLT; ostalo so krile druge
stranke.
Občinska organizacija je tudi
zbirala in poslala v Dubrovnik
6-tonski kamion prehrane, ki so
jo darovala ptujska podjetja: Pe-
rutnina, Kmetijski kombinat —
Mlekarna ter štab CZ. Humani-
tarno pomoč v tehničnih artiklih
in oblačilih smo poslali Rdeče-
mu križu Krapina.
Srednješolski center Ruj je na-
menil RK Ptuj pomoč za begun-
ce (prihodek od tekme) v višini
80.055 SLT, za kar smo vsem šo-
loobveznim otrokom nabavili
obutev, trenirke in puloverje.
V Kidričevem so s humanitar-
nim koncertom zbrali 38.000
SLT in jih razdelili med begunce
v Kidričevem (po 2.000 SLT).
Ostali koncerti, organizirani v
Narodnem domu, so prav tako
bili namenjeni kot pomoč pre-
gnancem s Hrvaške.
Center za socialno delo je ko-
nec decembra namenil druži-
nam, ki so imele begunce, po
2.000 SLT na begunca za stroške
elektrike, vode in drugega.
Ob koncu poročila se lahko
Občinska organizacija Rdečega
križa Ptuj iskreno zahvali vsem
za vso izkazano pomoč in delo z
begunci — zlasti družinam, ki so
brezplačno sprejele begunce na
bivanje in oskrbo, zasebnim trgo-
vinam (Solid. SABI, Stik, Hoja,
Miškolin, Trgovina pri Mici),
vsem in mnogim neimenovanim
posameznikom, ki so takoj z
oblačili, obutvijo, hrano in dru-
gim pomagali ljudem v stiski,
podjetjem Mercator Izbira Pano-
nija. Perutnina, Kmetijski kom-
binat, Štab CZ. Posamezni be-
gunci so se pisno ali ustno za-
hvalili vsem, ki so jim pomagali
— predvsem Občinski organiza-
ciji RK Ptuj in posameznikom —
z željo, da bi ta humana akcija
trajal vse do kocna vojne na Hr-
vaškem.
UuuUd UiStkik
občin Ormož in Ptuj I v" 'ss^ oo«-o77ir
LETO: XXIX Ptuj, 12. marca 1992 Številka: H
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SO PTU.J
25. Sklep o spremembi sklepa o določitvi višine in načinu plačevanja le-
tnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za trak-
torje
PREDLOG
4/2-1992
Na podlagi 40. člena Zakona o cestah (U1 1. SRS št. 2/88) je Izvr-
šni svet Skupščine občine Ptuj na 49. seji dne 27/2-1992 sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o določitvi višine in načinu plačevanja letnih povračil
za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje
1.
Spremeni se prva točka Sklepa o določitvi in načinu plačevanja le-
tnih povračil, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj št. 4/90), ter se na novo glasi:
Višina povračil za uporabo cest, ki jih v občini Ptuj plačujejo upo-
rabniki cest za traktorje znaša za dobo dvanajst mesecev:
' 1. Za traktorje: SLT
—	do30kw 1.250,00
-od3ldo40kw 1.625,00
—	od 41 do50kw 2.000,00
-od5ldo80kw 2.375,00
-nad81kw 2.850,00
2.	Za priklopna vozila (prikolice)
—	za vsako tono nosilnosti ' 1.250,00
3.	Za specialna komunalna vozila
—	za vsako tono nosilnosti 1.250,00
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Predsednik
Številka: 343-1/90-4 Izvršnega sveta SO Ptuj
Dne: 27/2-1992 Branko Brumen, s. r.
26. Odredba o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko-hi-
gienske službe v občini Ptuj
26.
Na podlagi 7. člena Odloka o organizaciji, načinu poslovanja in fi-
nanciranja veterinarsko-higienske službe v občini (Ptuj (Ur. Vestnik ob
čin Ormož in Ptuj, št. 2/83) ter 4. člena Odloka o izvršnem svetu SO
Ptuj (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/75) je Izvršni svet SO Ptuj
na seji dne 5/3-1992 sprejel
ODREDBO
o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko-higienske službe
v občini PTUJ
1.	člen
V 1. členu Odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko-higienske
službe v občini Ptuj (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj št. 29/91) se v 8.
alinei znesek »140,00« nadomesti z zneskom »200,00«.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vest-
niku občin Ormož in Ptuj.
ŠTEVILKA: 323-2/89-1 I
DATUM: 5/3-1992
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj
Branko BRUMFN
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Voinjakova 5. Ureju-
je uredniiki odbor — odgovomik urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1 /I.
Tiska GZP Mariborski tisk. Tržaška 14, Maribor.
TEDNIK - marec 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 13
Kdo je izklopil elektriko
TAKO SO SE SPRAŠEVALI OBISKOVALCI KONCERTA V ŠTUKU, KI SO CA PRED
ŠTIRINAJSTIMI DNEVI POD SPONZORSTVOM SOCIALDEMOKRATSKE Ml.ADINE
ORCANIZIRALI V M.A.R.Š.-OVI ACENCIJA MARA.
Že dolgo se ni zbralo v Mariboru toliko dobrih
skupin, ki bi pritegnile tako veliko poslušalcev.
Štukova dvorana in predprostor sta bila prepolna
že kmalu po 8. uri zvečer. Takrat še nisem vedel,
kdo je privabil toliko ljudi: štajerske skupine AR-
GO, irKRONlK'S NUIT in STRELNIKOFF ali
fantje iz Koprivnice OVERFLOVV ali pa zvezdniki
iz Ljubljane Ml LADOJ K A VOUNEED. Pozneje
se je po odzivu občinstva videlo, da so bili to Lju-
bljančani.
Organizatorju je uspelo zelo hitro sprožiti kon-
certno dogajanje. Prazen prostor pred koncertom
in med nastopi skupin sta duhovito zapolnila mla-
deniča, ki ju je občinstvo očitno poznalo in spreje-
lo. LJvodno skupino, mariborski duo ARGO, sta
predstavila kot dark skupino. Fanta sta imela nas-
nemano ozadje, le pela sta v živo.
Ptujski D'KRONIK'S naj bi od »darkerskih
brezpotij« pripeljali občinstvo na pravo pot zaba-
ve. A D'KRONlK'S so že dolgo precej več kot
preprosti zabavljivci. Z izpiljenim nastopom so
predstavili glasbo, ki je zdaj urejena in duhovita
celota. Težko jo preslišiš, če ti floskule o R & R ni-
so preveč blizu. Glasba, ki jo bodo z veseljem po-
slušali inteligentni poslušalci, pa ne bo morila
vseh drugih — to so D'KRONlK'S. Sedaj je
MLADOJKA VOUNEED zabava, D'KRONlK'S
pa so glasba.
Naslednji so oder dobili brezkompromisni in
udarni NUIT. Običajno instrumentalno postavo je
dopolnjeval nekak vzpodbujevalec navijačev pod
odrom. Ta je sicer igral tolkača na narobe obrnje-
ne pločevinaste kante, na trenutke pa si je premi-
slil in se metal z odra v vrvež pod sabo. NUIT se
obračajo k ortodoksnemu panku, ki je po zvoku še
najbližji davnim DEAD KENNEDEVS.
Iz Hrvaške so prišli OVERFLONV. Poslušal sem
jih na Novem Rocku, kjer so igrali še tekoč in me-
lodičen punk'n'roll. Tokrat je bil njihov nastop
temnejši in bolj ekspresiven. OVERFLOW so že
posneli svojo prvo ploščo, velikokrat predvajajo
na valovih radija M.A.R.S. Med njihovim nasto-
pom so se začele težave, ki so vzrok za naslov tega
spisa. Naenkrat so fantje ostali v temi in tišini
pred presenečeno in negodujočo rnnožico. Organi-
zatorju je po pravilu »saj smo sami domači« uspe-
lo odpraviti napako in potolažiti publiko. A ne za
dolgo.
STRELNlKOFF-u se je dogajalo podobno. A
so svoj nastop uspeli kljub prekinitvam izpeljati
do konca. Za tiste, ki ne poznajo te celjske skupi-
ne: štirje glasbeniki (dva vokalista, saksofonist in
kitarist) so podali zelo hrupno in agresivno, z mo-
čnim sintetiziranim ritmom poudarjeno glasbo.
Nekaj po polnoči so prišli na oder fantje, ime-
novani MILADOJKA VOUNEED. Še vedno ni-
majo bobnarja, tako je njihov ritem sprogramiran
in predvajan z magnetofonskih-trakov. Nastop so
izkoristili za promocijo nekaterih svojih novih ko-
madov. Občinstvo jih je sprejelo zelo hvaležno. Le
redko se v Mariboru tako pleše ob takšnih prire,
ditvah. Vendar je bil »električni škrat« ob njiho-
vem nastopu še dejavnejši. Kar šestkrat jih je na-
podil z odra. Običajno bi nehali igrati že po prvi
prekinitvi. Vračali so se - kot so tudi sami pove-
dali — le zaradi neverjetno razpoloženega občin-
stva. Nastopa jim kljub dobri volji ni uspelo izpe-
ljati.
Organizatorja sem vprašal o vzroku prekinitev.
Res je bila kriva električna napeljava. Vasja Košti
me je prosil, naj se v njegovem imenu opravičim
občinstvu in zahvalim MILADOJKl VOUNEED.
Res škoda, saj bi bil sicer koncert odličen. Upam,
da je najavil pogostejše in kvalitetnejše koncertno
dogajanje v Mariboru. Ljudje smo očitno žejni
glasbe in si jemljemo pravico do zabave.
Mariborčanom ni težko. Imajo sceno, organiza-
torje in odličen prostor. Tudi Ptuj ima močno sceno,
entuziaste, ki bi jo organizirali — in nič več. Gospo-
dje ptujski veljaki, kje je vaš tolikokrat obljubljeni
mladinski klub s koncertnim odrom?
Slavko Podbreznik
Dragi Franček
Franček, nič ne pišeš, ali imate tudi v vaši občinski skupščini tak cirkus, kot smo ga imeli nedavno
v republiški skupščini, kjer se je še posebej izkazal liberalec VELIKI iz Kranja z uvoženimi bananami.
Te po mojem ne bi mogle nasititi slovenskega naroda, lahko pa ga nasitijo take ali drugačne dogodiv-
ščine, kot so potekale v slovenskem parlamentu, ki ni ravno gostoljubno sprejel gospoda Voljča. Ta pa je
sedel kot hladen špricer in je očitke na svoj račun svetovljansko zavračal. Tega najbolj vneti peterletovci
seveda niso razumeli, saj slovenska banana republika še ni v Evropi, kje pa so še časi, da nas bodo po-
znali tudi Amerikanci! Je pa res, da ni bolj pametnih Slovencev, kot so republiški poslanci, zlasti še tisti
iz bivšega — prosim te lepo — iz bivšega Demosa, saj je Demos vendarle dokončno razpadel, le če pride
do kakega pomembnega obiska iz Amerike, spet strne svoje strumne vrste. To seveda ne pomeni, da se
boji in bi mu lahko na primer neki nebodigatreba Voljč zme.šal strankarske račune.
Verjetno pa je tudi res, da bi bil Voljč izvoljen, če bi vsaki stranki obljubil vsaj en ministrski sedež v
vladi, seveda pa ne kateregakoU. Gotovo bi bil tudi izvoljen, če bi namesto o gospodarskih rečeh govoril
o strankarskem pluralizmu demokraciji, svobodi, človekovih pravicah in podobnih zadevah, o katerih ta-
ko radi govorimo, je pa res, da še zaenkrat niso izumili, kako se da od vsega tega živeti.
Franček, saj si opazil, da se je ministrski predsednik Peterle končno odločil narediti red v svoji hiši.
Potem ko je na zadnji seji parlamenta dobil prepričljivo večino, se je odločil, da bo pometel z vladno bi-
rokracijo, torej z ministrom in prijateljem Ruplom, Bavčarjem in Kacinom, ki so se med drugim med
zadnjo vojno šli vojno zares, sedaj pa kar naprej nekaj čvekajo na račun svoje vlade, Bavčar pa je, pomi-
sli, bil pripravljen celo prevzeti predsedniško funkcijo. Nekateri neodgovorni Slovenci pravijo, da naj bi
bih ti ministri med najbolj sposobnimi v vladi. Ti ljudje verjetno ne vedo, da v parlamentarni demokraci-
ji ne zamenjujejo vedno nesposobnih, ampak pogosto sposobne ministre, zlasti še, če ne znajo držati je-
zika za zobmi. Peterle seveda ne ho zamenjal Capudra in Rojca, ker sta toliko sposobna, da .se znata
obdržati v vladi.
Medtem ko ljudje čedalje bolj stradajo in ko gospodarstvo nazaduje — seveda po krivdi prejšnjega
totalitarnega režima — pa je razveseljivo, da se demokracija čedalje bolj širi, kar se kaže tudi v večanju
števila strank, ki so vse po vrsti demokratične in seveda tudi ljudske. Tako se je nedavno Omanovi Slo-
venski ljudski stranki pridružila še hudo konkurenčna Krambergerjeva Domovinska ljudska stranka.
Vse stranke bi tudi rade bile čim bolj socialne, .saj vidijo, kaj se dogaja s slovenskim narodom, ki mu je
treba dati kruha in vina, vse zaradi ljubezni do bližnjega. AH po krščansko: ljubi svojega bližnjega ka-
kor ministra Rupla. Žal imamo zaenkrat samo tri socialdemokratske stranke. Prava in prva je seveda
Pučnikova, ki sije rezervirala toliko imen, da jih bo lahko uporabljala vse do konca svojega življenja.
Socialdemokrate se gredo tudi prenovitelji, ki pa so enkrat socialdemokrati, drugič pa spet prenovitelji
ali pa kar oboje hkrati. Tudi unionisti .so socialdemokrati.
Poleg skupščinskih iger smo imeli tudi zimske olimpijske igre, na katerih sicer nistno dobili kolajne,
bilo pa je tam v francoskem Albertvillu kar lepo število funkcionarjev, saj smo želeli stoodstotno poveča-
ti število naših uglednežev — z osem na šestnajst, kar pomeni, da le nismo tako nepomembni, kot deni-
mo Nemci, ki so se zadovoljili z osmimi mesti.
Franček, .skoraj hi te pozabil vprašati, ali ti zdaj kot hnetu gre že kaj bolje, ko so se povečale cene
prehrane. Upam, da boš na ta račun kupil še en traktor, saj več boš imel traktorjev, manj možnosti bo,
da se ti pokvarijo, ker bodo bolj malo v rabi.
Tonček
Nagradno turistično vprašanje
Akcija »Nagradno turistično vpraša-
nje« teče že več kot leto dni. Prvo vpra-
šanje smo objavili 21. februarja 1991.
leta, na prainik turističnih vodnikov.
Avtobus se počasi polni in kmalu se
bomo odpeljali na prijeten izlet. Kdaj
bo to in kam se bomo peljali, naj zaen-
krat ostane še skrivnost.
V zadnji februarski številki Tednika smo vprašali, katero letnico
nosi najstarejše vino v Sloveniji, ki ga hranijo v ptujskih kleteh. Pravi-
len odgovor se glasi: letnico 1917. Med pravilnimi odgovori je žreb iz-
bral Janeza Orlača, Rogozniška c. 30, Ptuj. Čestitamo!
Danes si bomo pomagali s sliko. Podoba na njej se imenuje
»Odisej reši Telemahu življenje«. Visi v eni od grajskih soban. Kaj je
to: a) slika, b) tapiserija in c) gobelin. Odgovore pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 21. marca. Nagrada za pravilen
odgovor so muzejske publikacije, spominek in družinska vstopnica za
ogled muzejskih zbirk.
Nagradno turistično vprašanje
Podoba na sliki se imenuje »Odisej reši Telemahu življenje«. Vi-
si v eni od grajskih soban. Kaj je to'.'
a)	slika
b)	tapiserija
C) gobelin
Naslov reševalca:--
ORFEJCROV
Kaj je novega?
V petek, 3. aprila, bo ob 19. uri v
športni dvorani Center velik dobro-
delni koncert za ptujsko bolnišnico
oziroma porodnišnico. Zbrani de-
nar bo šel za nakup kardiotokogra-
fa (aparat za snemanje srčnih utri-
pov otroka v času nosečnosti in
med porodom). Na koncertu bodo
nastopili Vinko Simek, Helena Bla-
gne, Heidi, Don Juan, Magneti, Ču-
dežna polja, .Sendi, .lože Skubic,
Bratje iz Oplotnice in Prerod. Obe-
ta se nam zanimiv večer, poln glas-
be in humorja.
♦
Pri Helidonu je izšla nova kase a
za ljubitelje domače zabavne glasne
z naslovom Poskočne domače i.
Producent Marjan Ogrin, ki je vča-
sih trobental pri ansamblu Rž, je na
njej zbral več domačih zabavnih an-
samblov: Šaleške fante, fansambel
FIS, ansambel Borisa Razpotnika,
ansambel Jasmin, Fante izpod Ro-
gle in ansambel Jožeta Šeruge. Vsi
posnetki so bili narejeni v studiu
Helidon. Marjan Ogrin je sedaj v
studiu Helidon producent, je pa tu-
di mentor več domačih zabavnih
ansamblov (STOPARJEV, ans. ZU-
PAN).
Šola za prostotonsko harmoniko
(frajtonarico), ki jo že dva meseca
vodi Tine Lesjak v nekdanjih pro-
storih Radia-Tednika v Vošnjakovi,
je že obrodila sadove, pravi Tine.
Trenutno poučuje štirinajst učencev
in vsi so zelo nadarjeni. Se posebej
je pohvalil Zlatka iz Dornave,
osemletnega Primoža, malega Jož-
ka ... Za igranje frajtonarice je kar
veliko zanimanje. Če bi se radi tudi
vi naučili igrati, vas Tine vabi vsak
torek od 15. ure naprej v Narodni
dom.
Ansambel Vinka Cverleta je pred
nedavnih podpisal petletno pogod-
bo za snemanje pri znani založniški
hiši VM Records. Pri njih bodo vsa-
ko leto izdali po eno kaseto in la-
sersko ploščo. Prvo kaseto z naslo-
vom Praznik v domači hiši so odli-
čno prodajali. Po majhnem odmoru
pa se pripravljajo za snemanje dru-
ge kasete, ki naj bi jo posneli v stu-
diu Zlati zvoki pri Igorju Podpeča-
nu.
Klarinetist Preroda je po veselici peljal
prijetno mlado damo proti domu. Nekaj
kilometrov pred domom mu dama nežno
zašepeta:
»Dragi, ali lahko voziš samo z eno ro-
ko?«
»Jasno.« odgovori on, poln pričakova-
nja.
»Potem si, prosim, obriši nos!«
Pogovor med dvema članoma ansam-
bla Karavann"s.
M. P.: »Kako ti uspe, da vsako noč
spoznaš toliko žensk?«
M. Š.: »Zelo preprosto! Grem v hotel,
vzamem sobo in na vrata obesim napis:
Za dame!«
(M. P.: = Miki Prstec, M. Š. = Milan
Štumberger)
*
Do kože premočen plane novinar Mar-
tin Ozmec v urad za najdene predmete.
»le kdo prinesel kakšen dežnik?«
»Kakšen pa naj bi bil?«
»Veste kaj, meni je čisto vseeno, samo
da bo služil svojemu namenu!«
♦
Muzikant najde, ko pride z veselice do-
mov, v postelji poleg svoje žene prijatelja.
»Ja kaj si ti misliš, nesramnež! Kar ta-
ko zapelješ mojo ženo in to v mojem sta-
novanju in v moji postelji! To mi boš dra-
go plačal!«
»O ne,« je rekel prijatelj, »to pa ne.
Sem že plačal tvoji ženi.«
*
Kaj imata skupnega žena in država?
Državo branimo pred NEprijateijem,
ženo pa pred prijateljem!
ORFEJČKOVA SKRITA KAMERA	Malko
Kitarist Milan Gričnik in
pevec Marjan Lesjak (člana
ansambla Bratje iz Oplotni-
ce) menjata svoje ruske avto-
mobile znamke MIG 21 za
priznan madžarski avto
»PLASTIK ŠEVROLET«.
Šepeta se, da je Marjanov
MIG bolje ohranjen kot Mi-
lanov, zato bi se mu godila
krivica, če hi oba dali v isti
koš. Da bo pravici zadošče-
no: Milan ima MIG 21,
Marjan pa MIG 29. Kateri
je več vreden, .se bosta verjet-
no že zmenila. Tine Lesjak,
njun šef, se ob tem samo
smehlja. Ni čudno, ko pa^vo-
zi AUDI 80.
*
O nataliteti slovenskih
muzikantov smo v rubriki
VOS že pisali. Tokratna no-
vica prihaja iz Maribora.
Smiljan Greif, vodja ansam-
bla Vinoteka, je postal očka
(drugič). To se mu je zgodilo
točno na pustno nedeljo na
kurentovanju, kjer je s svo-
jim ansamblom pred gostiš-
čem Ana zabaval obiskoval-
ce. Še dobro, da je bil pust in
so bili vsi mnenja, da se je
Smiljan v originalnega pi-
jančka maskiral.
14 — NEKOČ IN DANES
12. marec 1992 - TEDNIK
Uveljavitev avtošole
Herak ni naključje
Vozniški izpit sem želela opra-
viti takoj, ko so mi leta in dotaci-
ja staršev to dopuščali, kar ni nič
nenavadnega, saj je povsem ne-
pojmljivo, če ob polnoletnosti
pred sošolci ne moreš pomahati
z vozniškim dovoljenjem.
Vozniški izpit dandanes ni po-
ceni, zato ni vseeno, s kakšnimi
občutki, kolikšnim znanjem in
seveda stroški si ga pridobiš.
Med veliko ponudbo avtošol je
bilo težko izbirati; odločila sem
se za Avtošolo Herak, d.o.o., ki
je nudila najugodnejše kreditne
pogoje.
Prijetna presenečenja pa so se
šele začela. Že prijetno urejena
pisarna z računalnikom, prere-
zom pravega avtomobilskega
motorja in stenčasom z grafikoni
uspešnosti inštruktorjev oz. kan-
didatov so dali slutiti, da tu pote-
ka delo dobro organizirano in
strokovno. In res je tako.
Organizirana zdravniški pre-
gled in tečaj prve pomoči ter iz-
posoja potrebne literature so mi
odvzeli kar nekaj skrbi. Tečaj
CPP pod vodstvom g. Magdalen-
ca s sodobno video- in grafoteh-
niko ter predvsem odlična stro-
kovna ekskurzija z avtobusom
prek Maribora do Žalca, ko smo
se vsi tečajniki lahko neposredno
seznanili s prometno ureditvijo
(in tudi kvaliteto) naših cest, sta
nas dobro pripravila na teoreti-
čni izpit. Vsi smo se na občini
dobro odrezali in nam ni bilo po-
trebno izrabiti še ene ponujene
ugodnosti: brezplačnih dodatnih
ur teorije.
S praktično vožnjo na R in
potrpežljivim inštruktorjem sem
se naučila dobro obvladati vozi-
lo. Ker sem zaposlena v Maribo-
ru, je bilo zame potrebno, da so
lahko ure vožnje prilagodili mo-
jemu prostemu času, tudi ob
koncu tedna.
Opravila sem tudi praktični
del izpita in vozniško dovoljenje
imam v roki. Ker nimam avto-
mobila, da bi lahko svoje znanje
potrjevala v praksi, me pomirja
dejstvo, da se bom lahko kasneje
ob morebitnih težavah za vola-
nom znova obrnila na Avtošolo
Herak za kakšno uro »hrabril-
ne« vožnje.
V današnjem trenutku vse-
splošnega kritiziranja in nezado-
voljstva se mi zdi primerno po-
hvaliti strokovnost, poštenost in
prizadevnost ljudi, ki si to zaslu-
žijo. Zato se želim s tem zapisom
Avtošoli Herak zahvaliti za vse
pridobljeno znanje, potrpežlji-
vost in prijaznost ter vzpodbudo
tudi v trenutkih, ko se mi je zaz-
delo, da ne bom nikoli osvojila
šoferske umetnosti. Ob tem si sa-
mo še želim, da bi bili stari šofer-
ski mački do vozil z oznako »av-
tošola« bolj uvidevni in strpni.
To jim ne bi smelo biti pretežko
ob misli na svoje prve vozniške
izkušnje.
U. V.
Nova stanovanjska zakonodaja in upokojenci
v predsedstvu Zveze upokojen-
cev » Ptuju so se odločili, da upo-
kojence seznanijo z novim stano-
vanjskim zakonom, ki je že stopil
» veljavo. Iz gradiva o stanovanj-
ski politiki Skupnosti pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja
povzemamo nekaj zanimivih in-
formacij.
Novi stanovanjski zakon dolo-
ča, da stanovanja in stanovanj-
ske hiše, ki so bile zgrajene s
sredstvi Skupnosti pokojninske-
ga zavarovanja, ostanejo v lasti
SPIZ-a. Upokojenci lahko stano-
vanja, ki jih zasedajo, odkupijo.
Ob tem so nastale nekatere ne-
jasnosti.
Do 14. januarja je bilo letos
odkupljeno že precejšnje število
upokojenskih stanovanj, za kar
je SPIZ prejel 101,5 milijonov to-
larjev. Ta sredstva se združujejo
in so vložena na računu bivšega
stanovanjskega sklada oziroma
jih je SPIZ naložil v nakup vred-
nostnih papirjev (obveznic R
Slovenije, nominiranih v DEM).
Glede odkupa stanovanj so
upokojenci in borci NOV izena-
čeni z drugimi imetniki stano-
vanjske pravice. Ne morejo pa
pričakovati ugodnosti v obliki
benificiranih najemnih ali dru-
gih socialnih kolektivov s strani
Skupnosti. Evidentiranih stano-
vanj v zgradbah, ki so bile v celo-
ti namensko grajene za reševanje
potreb upokojencev, do ustano-
vitve stanovanjskega sklada ne
prodajajo. Na Ptuju sta dva tak-
šna primera: stanovanja v bloku
na Ziherlovi 2 in v Kraigherjevi
2, kjer je dvakrat po 25 stano-
vanj. Stanovanja, ki nimajo po-
sebnega statusa, se lahko proda-
jo. Poslovni prostori, katerih
gradnja je bila sofinancirana s
sredstvi SPIZ-a, zasedajo pa jih
društva upokojencev za svojo
društveno dejavnost, se oddajo
društvom ob najemnini, ki jo do-
loči predsedstvo Skupnosti. Pro-
store, ki služijo drugim dejavno-
stim (gostinstvo), naj bi oddajali
po ekonomski najemnini.
Med upokojenci je vse več
vprašanj glede najemnin. Te se
bodo oblikovale v skladu z meto-
dologijo za oblikovanje najem-
nin v neprofitnih stanovanjih.
Sredstva najemnin morajo zago-
tavljati enostavno reprodukcijo
drugače povedano: pokrivati
morajo stroške amortizacije,
vzdrževanje in upravljanja s sta-
novanji.. Za stanovanja, ki jih bo
Skupnost oddajala v najem pod
ekonomskimi pogoji, bo najem-
nina določena prosto, z upošte-
vanjem stroškov. O najemnih po-
godbah in oddajanju stanovanj
odloča predsedstvo Skupščine.
Stanovanja, ki so postala last
Skupnosti in ne bodo prodana,
se oddajo v najem. Pri tem imajo
prednost upokojenci in borci
NOV.
Vse pobude ZDUS o tem, da
je potrebno ohraniti čimveč sta-
novanj, zgrajenih za upokojence,
da se ohrani stanovanjski sklad,
uredi lastništvo delovnih prosto-
rov za dejavnosti društev v na-
mensko zgrajenih objektih, je
SPIZ upošteval. Stanovanjski
sklad bo obnovljen skladno z za-
konom o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju. Skupščina
Zavoda, ki jo bo imenovala
Skupščina RS, bo na ustanovit-
veni seji imenovala upravni od-
bor in druge organe. Do ustano-
vitve Zavoda kot pravnega na-
slednika SPIZ-a opravljata vse
dosedanje funkcije predsedstvo
in skupščina SPIŽ-a.
I ranjo Hovnik
Asfalt, prosim!?
Pravijo, da so Haloze na drugi strani Dravinje, a
kje je naše Savinsko? Nekje vmes med dobrim in
slabim, med lepim in grdim, med preteklostjo in
prihodnostjo, a z istimi težavami!
Savinsko — to so ljudje. Potrditev temu so dali
naši predniki, ko so postavljali spomenik sloven-
stvu — cerkev na Ptujski Gori, na Savinskem.
Naše želje in potrebe so realne. Radi bi pošteno
delali, pa tisti, ki leta kreirajo podobo teh nerazvi-
tih krajev, ne vedo, kaj bi z nami. Včasih so takim,
kot smo mi, metali polena pod noge, danes je to
gramoz — krogle bi temu, kar so nam navozili na
ceste, rekli po domače! Preteklost razumemo zgolj
kot obljube naših krajevnih, občinskih predstavni-
kov. KS Majšperk v 10 letih ni uspelo uvrstiti na
občinsko listo za asfaltiranje nujne cestne poveza-
ve Sestrže—Trnovec in Sestrže —Šikole. Denarje
bil — pravijo pa tudi, da je denar sveta vladar!
S Savinskega smo lahko samo opazovali predlo-
ge, prepire, zmedo, nepripravljenost pomagati!
Trkamo na vrata, povprašujemo za možnost as-
faltiranja ceste Šikole—Sestrže—Savinsko—Ptuj-
ska Gora. Strokovni sodelavci na področju infra-
strukture pravijo v odgovor: »Ni denarja!« in da
tudi javno mnenje ne pomaga dosti. Narobe svet,
ta Slovenija, Ptuj, Savinsko ... Ali pd morda SA-
MO igra interesov?
Vabimo vse, ki še nimate vikendov, postavite jih
na Savinskem, morda bomo tako le prišli do asfal-
ta!?
In Savinsko? Za začetek bomo še naprej upora-
bljali asfaltne ceste KS Makole v občini Slovenska
Bistrica, za naprej pa bcHno videli. Ali bomo resni-
čno dali naše koče na kolesa in bežali prek meje,
npr. v občino Slovenska Bistrica? Savinčani pravi-
jo: ». . . Ko bi bilo to le mogoče!« Matjaž Štruklec
Denacionalizacija na sodišču
(3.-zadnje nadaljevanje)
II.
Zapuščinski postopek o denacio-
naliziranem premoženju
Če je bil zapuščinski postopek
po upravičencih do denacionali-
zacije (kdo vse so upravičenci,
sem vpisal v Tedniku št. 1., 2., 3.
iz leta 1992 v članku pod naslo-
vom »Kdo bo dobil, kdo dal«)
pravočasno končan, ne da bi bilo
v njem odločeno o dedovanju
premoženja, ki pripada upravi-
čencu po sklepu o denacionaliza-
ciji, se glede tega premoženja
opravi nov zapuščinski postopek
po določbah Zakona o dedova-
nju (Uradni list SRS, št. 15/76 in
23/78), če ni v Zakonu o dena-
cionalizaciji (ZD) drugače dolo-
čeno. V tem članku ne bom
obravnaval določb iz zakona o
dedovanju, temveč le t. i. zapu-
ščinske določbe iz ZD.
Pristojnost sodišča
Za obravnavo zapuščine po
ZD je izključno pristojno sodišče
Republike Slovenije. Na prvi
stopnji bo to enota temeljnega
sodišča.
Kdo lahko predlaga novi zapu-
ščinski postopek?
Novi zapuščinski postopek
sme predlagati vsak izmed upra-
vičenčevih pravnih naslednikov,
ki mora predlogu priložiti odloč-
bo ali njej enako listino o dedo-
vanju, izdano že v prejšnjem za-
puščinskem postopku, če se je ta
končal, ter druge listine o uvedbi
zapuščinskega postopka (dena-
cionalizacijsko odločbo itd.).
Začetek rokov
Roki, ki začnejo po Zakonu o
dedovanju teči od dneva uvedbe
pred podržavljenjem premoženja
so veljavne, medtem ko dedne iz-
jave, podane po izvršnem podr-
žavljenju in vse do izdaje odloč-
be o denacionalizaciji, nimajo
pravnega učinka glede premože-
nja, ki pripada upravičencu, ra-
zen če so dane v postopku dena-
cionalizacije.
Dednopravne pogodbe, skle-
njene pred izdajo odločbe o de-
polaganja pravni učinek glede
tega premoženja samo, če s tem
soglašajo zakoniti dediči (glej 81.
čl. ZD).
Razdelitev denacionaliziranega
premoženja
Ce v prejšnjem (starem) zapu-
ščinskem postopku ni bilo okoli
ščin iz 80. in 81. čl. ZD (glej zgo
raj), ki bi preprečile veljavnos
dednih izjav, dednopravnih po
godb in oporoke, potem bo so
dišče postopalo z denacionalizi-
ranim premoženjem, kot bi po-
stopalo s pozneje najdenim pre-
moženjem po 221. čl. Zakona o
dedovanju in bo denacionalizira-
no premoženje razdelilo z novim
sklepom na podlagi prejšnjega
sklepa o dedovanju.
Upoštevanje prejšnjega sklepa o
dedovanju
V 83. čl. ZD je določeno, da v
novem zapuščinskem postopku,
izvedenem po določbah ZD, ni
dopustno posegati v pravna raz-
merja (npr. porazdelitev posa-
meznih nepremičnin med dediči
itd.), nastala na podlagi prejšnje-
ga sklepa o dedovanju, razen če
se dediči iz prejšnjega in novega
zapuščinskega postopka ne spo-
razumejo drugače in če se s tem
ne posega v pravice tretjih.
dedovanja (ta dan je smrt pred-
nika), začnejo po ZD teči od
dneva pravnomočnosti odločbe
o denacionalizaciji.
Uvedba dedovanja
Medtem ko se po 123. čl. Za-
kona o dedovanju dedovanje
uvede s smrtjo prednika, pa se
po ZD dedovanju uvede z dnem
pravnomočnosti odločbe o dena-
cionalizaciji in s tem dnem dena-
cionalizirano premoženje preide
na dediče umrlega upravičenca
do denacionalizacije.
Dedne izjave in dednopravne po-
godbe
Dedne izjave o sprejetju ali o
odpovedi dediščine, podane
nacionalizaciji, nimajo pravnega
učinka glede premoženja, ki
upravičencu pripada po odločbi
o denacionalizaciji, razen če ni v
pogodbi izrecno navedeno, da se
nanaša tudi na to premoženje
(glej 80. čl. ZD).
Oporočna razpolaganja
Oporočna razpolaganja, na-
pravljena pred izdajo odločbe o
denacionalizaciji, imajo glede
premoženja, ki pripada upravi-
čencu po tej odločbi, pravni uči-
nek samo, če je to v oporoki izre-
cno navedeno. Ce v oporoki ni
izrecno navedeno, da se nanaša
tudi na premoženje, ki pripada
oporočitelju na podlagi denacio-
nalizacije, imajo oporočna raz-
Kraja v gozdovih
Ker sem prizadet, pišem to pisemce človeku, ki že vrsto let krade
drevje v zaplenjenem gozdu. Ta je bivša last Terezije Kovačec iz Sp.
Velovleka. Letošnje leto je bilo najuspešnejše, saj je od prvega januar-
ja do 1. marca posekal in odpeljal čez 50 dreves.
Dragi prijatelj tat, nič ne bereš časopisa? Poglej, kaj piše o vrača-
nju gozdov bivšim lastnikom. Ce te ne bodo izsledili in kaznovali, le
sekaj in spravi drva, da jih boš kuril naslednjo zimo. Ko se boš prijet-
no grel pri topli peči, se spomni, da kuriš z drvmi, ki si jih pokradel
prijatelju.
Janez Polanec
Odličja čebelarjem
Zveza čebelarskih društev Ptuj vsako leto spomladi opravi go-
spodarski obračun za preteklo leto o delu pri čebelarjenju. Letos je
bila delovna konferenca 23. februarja v prostorih Obdravskega zavo-
da za veterinarstvo in živinorejo na Ptuju. Čebelarji smo obravnavali
in razpravljali o čebelarski problematiki, posebej še o ekologiji oz.
onesnaževanju ozračja na nekaterih območjih občine. Ekološki vplivi
so delovali na čebele najbolj spomladi. Pri nekaterih čebelarjih ta dej-
stva vplivajo na nadaljnji obstoj in smisel čebelarjenja.
Čebelarji smo prizadevnim posameznikom, ki so si vsa leta priza-
devali za razvoj čebelarstva, podelili priznanja in odličja Antona Jan-
še 11. stopnje: Francu Galunu, Branku Kostevšku, Jakobu Peršuhu in
Adolfu Purgu. Vsi ti so člani CD Majšperk in čebelarijo na območju
Haloz, kjer so bogate kostanjeve paše.
Srečko Rupnik
TOPOVSKA KIMA
V NEMŠKI
VOJSKI
28. nadaljevanje
Naročili so mi, naj tisto staro
ženico prepričam, da pospravi
svoje stvari in se umakne dalje
vstran, najboljše v kako opušče-
no betonsko klet.
Naloga je bila težja, kot sem
sprva mislil. Ženica ni in ni mo-
gla razumeti, zakaj je potrebno
tisti »most« razstreliti. Doslej ga
niso spustili v zrak »krasniji«
(rdeči), čeprav so trikrat čezenj
bežali, niso ga spustili v zrak
»germanski«, čeprav so že tudi
oni dvakrat bežali čezenj. Oboji
so najbrž računali, da jim bo zo-
pet služil, ko bodo napredovali,
in tudi res jim je služil. Zakaj to-
rej sedaj naenkrat drugače?
Izgovarjal sem se na višjo ko-
mando, ki je tako ukazala najbrž
zato, ker ne računa več na to, da
bo čez ta most še enkrat napre-
dovala. To je dojela, težje pa ji je
bilo dopovedati, da je tudi sama
v življenjski nevarnosti, ko bo
most zletel v zrak. Ni mogla ver-
jeti, da bo železje in beton letelo
tako daleč naokoli, pa tudi če
bo, se bo skrila pod posteljo.
Nič ni pomagalo prepričeva-
nje. Ko se je pozno popoldne
bližala ura umika, jo je bilo treba
s silo odpeljati vstran. Srečal sem
se z njenim nerazumevajočim,
sovražno očitajočim pogledom.
Najbrž je zadevo razumela na-
slednje jutro, ko je lahko videla,
da je zračni val ob eksploziji ti-
sto hišico dobesedno odpihnil.
Proti večeru je bilo vse pripra-
vljeno za razstrelitev. Promet
umikajočih se vozil in kolon peš-
cev so že prej usmerili na drugi
konec, enote, ki so se nahajale v
bližini, so bile opozorjene. To-
čno ob 18. uri se je stresla zem-
lja. Razstrelitev smo opazovali iz
varnih kletnih zaklonišč le kakih
sto metrov vstran. Bil je že mrak,
saj leži Harkov ob 37. poldnevni-
ku, Nemci pa so takrat upora-
bljali čas, ki je enak današnjemu
poletnemu.
ARIMADA BEŽI
Spravili smo svojo opremo na
vozila in se odpeljali. Po nekih
stranskih poteh smo prišli na
»magistralo umika«. Štiri kolone
najrazličnejših vozil s topovi in
drugo opremo so le počasi na-
predovale. Levo in desno od teh
kolon motornih in vprežnih vozil
so se vlekle nepretrgane kolone
izmučenih vojakov pehotnih
enot, otovorjenih s telečnjaki,
orožjem in drugo opremo.
Kolone tako vozil kot pešcev
so bile zavite v gosto meglo pra-
hu. Motorna vozila so večinoma
imela tudi prižgane delno zasen-
čene luči. Vozila naše enote so se
počasi vključevala v te kolone,
vozniki so vedeli za cilj, ta pa je
bil okoli 50 km oddaljeno mesto
Merefa, zato ni bilo pomembno,
kje se je kdo vključil, pomembno
je bilo le, kako čimprej priti na
cilj.
Tu in tam se je komu posebej
mudilo, zlasti štabnim vozilom,
ki so iskala v kolonah luknje, da
so se hitreje prebijala naprej.
Zlasti goseničarji so uveljavljali
pravico močnejšega. Ce je kolo-
na zastala, so jo obvozih po levi
ali po desni in se nekje spredaj
spet vključili vanjo, kar je pov-
zročalo ponovne zastoje.
Transporter-goseničar pred
našim henšiom je po desni name-
raval prehiteti stoječa vozila, za
njim je smelo pognal tudi naš
voznik. Naenkrat kriki vojakov,
iz prahu se je dvigalo vse več po-
stav. Do smrti utrujeni vojaki ne-
ke pehotne enote so polegli v
mehki in topli prah ob cesti in
verjetno zaspali. Bilo pa je pre-
blizu vozišča ali pa se je medtem
vozišče za kak vozni pas razširi-
lo, in gosenice transporterja pred
nami so zmečkale dva vojaka.
Tistega prizora nisem mogel
pozabiti, izredno se mi je vtisnil
v spomin in začutil sem neko no-
tranjo potrebo, da to opišem. O
tem sem razmišljal vso noč, saj
smo se le počasi prebijali naprej,
doživeli nekaj vmesnih bombar-
diranj in zjutraj prispeli v Mere-
fo, kjer so nam pripravili bučen
in vroč sprejem sovjetski bomb-
niki. Kljub vsemu sem občutil
neko posebno »božjo milost«,
da sem pri motorizirani enoti in
so mi prihranjeni strahoviti na-
pori vojakov pehote, ki sem jih
videl med potjo umika.
13. avgust
Merefa je bila natrpana z voja-
štvom, vozili in opremo umikajo-
če se armade. Odpeljali smo se
naprej v neko vas in se tam na-
stanili po kmečkih domačijah.
Po razporedu je naša desetina
dobila mesto pri domačiji, kjer
sta domovali dve mlajši ženski.
Lastnica domačije je bila mlajša,
ponosna in odločna. Starejša, re-
kla je, da je sestra, ji je pri delu
pomagala, njenim odločitvam pa
samo pritrjevala. Tudi takrat, ko
nam je mlajša rekla, da sicer ne
more zabraniti naše naselitve na
njeni domačiji, vendar nam to re-
sno odsvetuje. Njen mož da je
pilot v Rdeči armadi in vsako
noč pride s samoljotom kontroli-
rat nad svoj dom. Ce je kaj naro-
be, takoj bum, bum!
Smejali smo se tej njeni grož-
nji, ki jo je podkrepljevala z ma-
hanjem rok, in se vseeno tam na-
stanili. Ne sicer v hišo, temveč v
gospodarsko poslopje. To je bilo
zelo preprosto. V zemljo izkopa-
na klet, nad njo strop iz okroglih
brezovih in topolovih hlodov.
Nad vsem tem je bila streha iz
slame, ki je segala skoraj do tal.
Pod to streho smo si uredili ležiš-
ča.
Tisti dan je bilo na sporedu sa-
mo čiščenje in pregled orožja.
Zato sem imel nekoliko več časa,
da sem spravil na papir nekaj
misli in stavkov, ki sem si jih v
mislih oblikoval že ponoči med
vožnjo. To je bil moj prvi poskus
napisati kratko črtico iz lastnih
doživetij in spoznanj. Dolgo sem
tisti kos papirja še po vojni hra-
nil poleg dnevnika, vendar se mi
je potem nekje izgubil. Nič hude-
ga, saj je bila črtica močno po-
manjkljiva, kar sem ugotavljal,
ko sem jo po vojni včasih pre-
bral. Na kratko naj obnovim nje-
no vsebino:
»Armada beži« sem zapisal
naslov. Potem sem opisal, kako
je mogočna armada začela v Ev-
ropi vojno, premagala drugo za
drugo armade drugih narodov in
z vsako zmago postala še mo-
čnejša. Njeni voditelji so si začeli
domišljati, da so nepremagljivi,
zato so to armado poslali, da os-
voji ves svet. Pognali so jo tudi
proti vzhodu, kjer »rdeče vzhaja
sonce« (te besede sem povzel po
eni od nemških vojaških pesmi).
Toda v blatu in pesku ruskih
step je ta armada začela omago-
vati, zgubljati svojo moč, zato ni
mogla kljubovati strašnim udar-
cem Medveda (z njim sem mislil
Ruse) in začela se je umikati, vse
hitreje umikati; umik se je spre-
menil v divji beg.
Nadaljeval sem z opisom voja-
ka, ki je dolga leta korakal s to
zmagovito armado, ki je skupno
z njo omagal in začel bežati, be-
žati do onemoglosti. Na smrt
utrujen se je zgrudil v prah ob
cesti, da bi se vsaj za trenutek
odpočil. Toda v tistem trenutku
je mimo prilomastila jeklena po-
šast in ga pregazila . . . Zadnji
vzdih utrujenega, osramočenega
in premaganega vojaka je za ved-
no zamrl pod vozilom, na kate-
rem so sedeli tisti, ki so ga hoteli
popeljati po poti osvajanja sve-
ta .. .
S približno takimi besedami
sem končal že v temi, ob soju
»vojaške sveče« — pločevinaste
skodelice, podobne lučkam, ki
jih prižigamo na grobovih. Z za-
dovoljnim nasmehom sem molče
sprejemal tudi zbadanja drugih
vojakov, da imam najbrž smolo v
ljubezni, ker tako zamišljen pi-
šem ljubici dolgo pismo. Zaspal
sem z občutkom kot včasih do-
ma, če mi je uspelo končati kako
težavno delo.
14. avgust
Iz spanja so me vrgle eksplozi-
je letalskih bomb. Še preden sem
pomislil na kritje, je ena od
bomb eksplodirala v neposredni
bližini. Strop pod nami se je za-
majal in zgrmel v klet. Vseh se-
dem vojakov, kolikor nas je tam
prenočevalo, je ostalo nepoško-
dovanih.	prihodnjič
TEDNIK - marec 1992
NASVETI - 15
Prihaja revščina?
v Centru za socialno delo Ftuj redno spremljamo problematiko prebivalstva, kot se nam ka-
že ob vsakodnevnem delu. Ob letnem pregledu dela ocenjujemo stanje za daljše obdobje, ki je od-
sev stanja ► družbi
Zd leto 199! ugotavljamo zlasti dvoje: neu-
godne splošne razmere slabo vplivajo na
medsebojne odnose med ljudmi, povzročajo
več nestrpnosti in neprimernih reakcij in de-
janj, slab gospodarski položaj pa konkretno
prizadeva in ogroža velik del prebivalstva pri
zagotavljanju razmer za življenje in normal-
no funkcioniranje.
Vse leto 1991 seje večalo število brezposel-
nih, naraščali so življenjski stroški, prejemki
prebivalstva pa so realno stalno zaostajali.
Zato smo vse leto sprejemali večjo število ob-
čanov, ki so iskali pomoč pri reševnaju stisk
v družini, v medsebojnih odnosih, po drugi
strani pa reševali vse več vlog za denarno po-
moč.
Število vseh denarnih pomoči razen edine-
ga vira se je povečalo glede na leto 1990, in
sicer: subvencije stanarine so se povečale za
4,6 %, denarne pomoči otrokom je prejemalo
za 36,7 % več družin, denarna pomoč do-
polnilni vir se je povečala za 5,3 %. Najbolj
se je povečalo število upravičencev do zača-
sne denarne pomoči (za 60,1 %). Kar nekaj-
krat se je povečalo število otrok, ki jim starši
ne morejo več plačati prehrane v šoli — 518.
Najbolj skrbi dejstvo, da je med upravi-
čenci do denarnih pomoči največ mladih šti-
ričlanskih družin, kjer sta oba starša zaposle-
na, vendar premalo zaslužita ali je podjetje v
likvidnostnih težavah in ni redne plače. Veli-
ko je takih, ki so izgubili delo. Nekaterim
med njimi so že prenehale pravice pri Zavo-
du za zaposlovanje in so v celoti brez dohod-
kov.
Druga največja skupina upravičencev do
denarnih pomoči so upokojenci, zlasti upo-
kojenci, ki živijo sami. Skupno prejema
10,1 % prebivalcev občine Ptuj vsaj eno obli-
ko denarne pomoči.
Ugotavljamo, da so življenjski stroški tako
visoki, da ljudem zmanjka sredstev za hrano.
Ce poravnajo stroške za energijo, kurjavo in
stanovanje, ali obratno. Najbolj zaskrbljujo-
če je to, da se to dogaja zaposlenim ljudem,
kar seveda jasno opozarja na to, kako zelo je
delovna sila podcenjena.
Problematika se še zaostruje, saj se poja-
vljajo podjetja, ki ne morejo več redno mese-
čno izplačevati tudi še tako nizkih plač. De-
lavci se sami ali po sindikatu obračajo na
Center po pomoč pri preživljanju sebe in
svojih družin. V takih primerih Center v do-
govoru z izvršnim svetom najbolj ogroženim
delavcem zagotovi enkratno denarno pomoč.
To seveda ne zadostuje, saj je situacija na-
slednji mesec enaka. Ravno tako se ponavlja-
jo zgodbe pri pomoči pri plačilu električne
energije. Ob prejemu položnice se ista druži-
na znova znajde v stiski, ker se situacija v
podjetjih ne izboljšuje. Vsak mesec je še do-
datno število ljudi, ki izgubijo zaposlitev ali
ostanejo ob enako slabi plači.
Ob denarnih pomočeh, ki jih zagotavljamo
v občini, dnevno pošiljamo ljudi na RK in
Karitas po konkretno pomoč v prehrani in
oblačilih.
Da bi ljudem čim bolje pomagali, smo po
dogovoru z izvršnim svetom omogočili naj-
bolj ogroženim, ki so zaposleni ali upokoje-
ni, posojila pod ugodnimi pogoji. Namenska
sredstva smo porabili v dveh mesecih. Ljudje
so jih zelo ugodno sprejeli, saj večina prosil-
cev doslej ni prosila za pomoč, ker so delali
in se sami preživljali, in jim je bilo mnogo la-
žje zaprositi za posojilo kot za denarno po-
moč.
V letu 1992 takih sredstev občinski prora-
čun ne predvideva, v Centru pa seje nabralo
že več kot 70 vlog. IVled prosilci so mlade
družine z otroki in upokojenci.
Ob razpravi o tej socialni problematiki se
moramo zavedati, da v vsaki družbi obstaja
nek odstotek ljudi, ki iz različnih subjektiv-
nih in objektivnih razlogov ne morejo poskr-
beti za sebe in svojo družino. Sedanja situaci-
ja pa ta problem nekajkrat poveča in nič ne
kaže, da bo trend kaj kmalu obrnjen. Dokler
produktivnost ne bo porasla, dokler ne bo
novih delovnih mest, dokler plače zaposlenih
ne bodo niti približno sledile življenjskim
stroškom in dokler se bo povečevala neli-
kvidnost in neuspešnost podjetij, ni mogoče
pričakovati izboljšanje življenjske ravni in ži-
vljenjskih možnosti. V sedanji situaciji mora-
mo poskušati vsaj ohranjati že obstoječa de-
lovna mesta, da ne bomo še manj proizvajali
in manj pridelali.
Ta materialna brezperspektivnost ima hu-
de posledice za promocijo celih generacij, za-
to je skrajni čas za premišljene kratkoročne
in dolgoročne ukrepe pri zagotavljanju raz-
mer gospodarjenja in trženja.
A. O.
Novosti na videu
V	času krajšega premora pri
objavljanju Novosti na videu se
je le-teh nabralo kar precej.
Predstavljamo vam nekatere iz-
med njih.
MANEQUIN ON THE MO-
VE sodi v žanr komedije. Zgod-
ba se začne pred približno 1000
leti. Hudoben čarovnik začara
ljubko Jessie (Kristy Svvanson),
da ostane nema in negibna. Reši
jo šele poljub aranžerja Johna
(NVilliam Pagsdale), ki pripravlja
razstavo, katere posebnost je kip
Jessie. V nadaljevanju zgodbe
spoznava Jessie »ta nori novi«
svet, v katerem pa nanjo pono-
vno preži nevarnost . . .
V	filmu ROCKETEER se
Cliff (Bili Cambell) in njegov
prijatelj Peevv zapleteta v mrežo
mednarodnih tajnih služb. Po
naključju najdeta prototip po-
sebne prenosne rakete, ki jo išče-
jo ameriški agenti in nacistični
vohuni. Med slednje sodi tudi
Nevilles (Timothy Dalton), ki
ugrabi Cliffovo prijateljico Jen-
ny (Jennifer Connely), da bi na
ta način prišel do rakete. Film, ki
je poln napetih pa tudi duhovitih
in smešnih prizorov, so ameriški
kritiki primerjali s pustolovščina-
mi Indiana Jonesa.
Michael Douglas je v filmu
THE STAR CHAMBER odlično
odigral vlogo sodnika, ki mora
zaradi nepravilno zbranih doka-
zov ovreči obtožbo tožilca. Mori-
lec ostane na prostosti. Tudi na-
slednji primer se konča enako.
Zbor uglednih sodnikov vzame
stvari v svoje roke, seveda v stro-
gi tajnosti. Poskrbijo, da pravica
zmaga. Toda pravica ne vidi ved-
no v temi; tega se zave sodnik,
ko policija ujame pravega moril-
ca. Napet triler!
Film DOC HOLLYWOOD je
komedija z M. J. Foxom v glavni
vlogi. Igra mladega kirurga, ki
želi svojo kariero nadaljevati v
Hollywoodu kot plastični kirurg.
Najbolj masovne vrtoglavice povzročajo zasuki v politiki.
• • •
Kdor seje veter, se zagotovo zna obračati po viharju.
• • •
O Bog, odpusti jih. saj ne vedo, kaj delajo.
• • •
Tisti, ki se oborožujejo do zob, često nimajo kaj za pod zob.
• • •
Nisem popolnoma prepričan, da bomo iz ruševin socializma iz-
brskali dovolj kvalitetnega gradbenega materiala za nov, bleščeč
kapitalizem.	# ® ®
Kdor prej pride, mu prej pride.
• • •
Tako dolgo je delal na lastno pest, da je naletel na šefovo.
• • •
Ni čudno, da pri nas ni pravice, ko pa lustitia ni še niti enkrat
nesla svoje tehtnice na Zavod za kontrolo meril in plemenitih ko-
vin.	^ ^ ^
Ob radoživih otrocih morajo starši imeti veliko božje masti, da
ne posežejo po leskovi.
Na poti se mu zgodi nesreča in
ostane v majhnem podeželskem
mestu. Medtem ko mu popra-
vljajo avto, prevzame pacienta v
bolnišnici, katere zdravnik je do-
živel srčni infarkt. Zaljubi se v
Kathy. Ambicioznost ga vleče v
veliko mesto, srce mu veleva, naj
ostane. Bo zmagala ljubezen ali
kariera?
Novi film Kena Russella
WHORE prikazuje težko življe-
nje prostitutke Liz (Teresa Rus-
sell) na ulicah Los Angelesa.
Scenarij je napisan po resničnih
zgodbah prostitutk, ki jih je sce-
narist srečeval še kot voznik tak-
sija. Lizina zgodba se začne z
mladostno zaljubljenostjo, razdr-
tim zakonom in revščino, nada-
ljuje se na zakotnih ulicah vele-
mesta, v umazanih sobah in kon-
čuje z željo, da se ponovno vrne
v normalno življenje. Vendar je
njeno željo in zahteve zvodnika
težko uskladiti. Ji bo uspelo? To
si poglejte sami.
Naslednjič vam bomo predsta-
vili tele filme: DROP DEAD
FRED, THE FISHER KING, V.
I. VVARSHAVSKI, RETURN
TO THE BLUE LAGOON in še
kakšno novost.
Podatke
pripravil:	>«'
Ml
Kristy Swansen in William Ragsdale v filmu Manequin on the move
V vrtu
Toplo vreme v februarju in v
začetku marca vzpodbuja naravo
k predčasni vegetaciji. Nekatere
sadne vrste že brstijo, leska pa je
že odcvetela. Breskev je začela
napenjati brste in ti bodo kmalu
v kritični razvojni fazi, ko lahko
pride do okužbe s kodravostjo.
Breskova kodravost je najhuj-
ša bolezen breskev. V ugodnih
vremenskih razmerah spomladi,
zlasti če je v času listanja na vo-
ljo več vlage, se ta bolezen tako
razbohoti, da breskvam odpade
vse prvo listje. Ce se to nekajkrat
ponovi, drevesa naglo hirajo in
se posušijo. Bolezen je potuhnje-
na, saj njena znamenja opazimo
šele pozno pomladi po cvetenju,
ko se prično mladi lističi kodrati
in mehuriti, ko zadebelijo in po-
stanejo krhki, takrat pa je za zati-
ranje že zdavnaj prepozno.
Okužbe s trosi te glivične bolezni
nastanejo že ob brsteniu.
Breskove kodre ne moremo
zatirati, zato njen pojav in okuž-
bo lahko samo preprečimo. Ko
jeseni listje odpade, škropimo z
dvojno jakostjo kakega bakrove-
ga pripravka, da z drevesa in br-
stov speremo zimske trose, spo-
mladi pa škropimo, preden se br-
sti napnejo, z bakrenimi ali or-
ganskimi fungicidi: 0,75% ku-
propinom ali bakrenim apnom
ali bakrenim antracomom, 1 %
bordojsko brozgo, 0.20% dodi-
nom ali delanom, 0,5 % ciranom
ali podobnim sredstvom. Škro-
pljenje moramo opraviti temelji-
to, v mirnem vremenu in ko ne
zmrzuje. Škropivo se mora na
drevesu posušiti, zato ne škropi-
mo tik pred dežjem. Paziti mora-
mo, da bodo posebno dobro po-
škropljeni tudi vrhovi vej in da
bo s škropivom obložen vsak
brst.
Drevniri in grmovnic, ki jih v
OKRASNEM VRTU gojimo za-
radi cvetja, ne oblikujemo s kraj-
šanjem poganjkov, temveč le z
redčenjem. Okrasna rastlina mo-
ra rasti v svoji obliki, posebno
cvetoče vrste, ker razvijejo cvet
na končnih poganjkih. Nizko in
polvisoko grmičevje režemo za-
to, da uredimo, pomladimo vi-
dez rastline, da bo lepše cvetela.
Pri takih odstranimo stare veje iz
sredine in seveda vse polomljene
in pregoste. Tedaj populimo tudi
vse korenine trajnih plevelov, ki
se velikokrat razrastejo prav na
rastnih mestih.
Starejša okrasna drevesa pom-
lajujemo podobno kot sadna:
pregoste krošnje preredčimo,
previsoke veje pa znatno skrajša-
mo. Mlajši in krajši poganjki bo-
do čez leto ali dve bogateje zac-
veteli. Izmed iglavcev obrezuje-
mo samo tiso. Nekaterim sortam
kotlasto rastočih brinov pri tleh
odstranimo stare poganjke.
V	ZELENJAVNEM VRTU je
solata osnovna in skoraj nepo-
grešljiva vrtnina, ki jo sejemo in
gojimo tako, da jo lahko pobira-
mo vse leto. Sedaj pobiramo mo-
tovileč, ki bo kaj kmalu, zlasti če
bodo spomladanski dnevi topli,
pognal v cvet. Sledil mu bo radič
— zeleni solatnik, ki smo ga po-
sejali lansko poletje. Ce ga bomo
pokrili s tunelom iz folije, bo
razvil več nežnega listja, kot če
bi ga pustili nepokritega. Da
nam po radiču ne bi zmanjkalo
solate, sedaj posejmo solati re-
zivko in berivko. Solata rezivka
se od berivke razlikuje po tem,
da ob rednem rezanju poganja
vedno mlado listje, ki je dobro-
došlo vse dotlej, dokler ni na vo-
ljo druge solate. V prodaji je od
rezivk na voljo seme sorte grune-
ta, ki ima rumeno-zelene liste.
Solato berivko prav tako sejemo
lahko zgodaj — že marca — na
prosto, saj je dokaj odporna pro-
ti mrazu. Sejemo jo v vrste, ki naj
bodo 20 cm narazen. Ko nabira-
mo liste za solato, rastline v vrsti
preredčimo na 20 cm, da lahko
razvijejo rozeto, tako da bomo iz
posevka berivke vzgojili še glav-
nato solato. V prodaji je od be-
rivk na voljo ameriška rjavka —
sorta, ki tvori rdečerjave liste.
Berivka bo bolje uspevala, če
bo posejana v rastlinski združbi
z rdečo redkvico. Biovrtnarji, ki
se ukvarjajo s preučevanjem na-
ravnega vrtnarjenja, so ugotovili,
da sta v takšni rastlinski združbi
kakovostnejša solata in redkvica,
ne pojavijo se nobene rastlinske
bolezni ali škodljivci, hkrati pa
redkvica med redmi solate ovira
rast in bohotenje plevela.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, 8., 14.
in 15. marca, zaradi podzemnih
plodov od 10. do 12. in od 18. do
21. marca, zaradi nadzemnih
plodov 8. in 9. ter od 17. do 19.
marca in rastline zaradi cveta ter
zdravilna zelišča od 12. do 14. ter
21. in 22. marca.
V	ponedeljek, 16. marca, so si
ozvezdje, ki imajo kozmični
vpliv na življenje, v takšnem po-
ložaju, da je neugoden čas za
vsako opravilo z rastlinami in
delo na zemlji.
Miran Glušič, ing. agr.
Dober den, vsoki den. Toto pismo vam pišen v pondelek, 9. merca, ki
smo mu včosik rekli tudi kozoprc. Ker sen prejšji tjeden pozoba čestitati
vsen mamican, deklinan, babicam, omican, prababicam in drugim pred-
stovnicam ženskega spola oh 8. merci, mednarodnem prozniku žensk,
bom toto napoko gnes povprava: vsen želin vse tisto, kaj si tudi same
najbolj želite. Vete, jaz nesen tokšni kak tisti Švarcbartl, kije v republiški
skupščini ovokrot v razprovi o pokojninski zakonodaji razdela ženske na
tiste, ki majo otroke, in na tiste, ki pač slučajno dece nemajo ali pa je ne-
mrejo meti. Ker so po njegovi oceni več vredne tiste, ki majo enega ali pa
več potomcov, bi jaz totega Švarcbutlna ali po domoče povedano Črnega
trotlna vproša, kejko dece pa je un sprava na svet, seveda s pomočjo do-
brih sosedov. Vproša bi ga tudi, kaj je kriva ženska, če zavolo betega ali
drugih vzrokov nemre rodili. Jaz se sploh ne čudim, da mu je ta mlodi
Zlobec reka. da je fašist. Moja Mica bi mu še kaj hujšega povedala.
Gnes poslu.šan radio in gledan televizijo. Ker radijski in tv novinari
štrajkajo,je na sporedi sama lepa muzika brez kregaja naših politikov in
gospodarskih polomij. Najboj se mi je vtisnola v spomin tista naša lepa
slovenska pesem Kje so tiste stezice, ki so včasih bile. Pesem, kije i' mar-
sikerih možganih iz dneva v den boj aktualna, saj so naše ceste čin duže
boj blatne in prašnate, tiste, ki so že bile asfaltirane, pa tudi vrag jemle.
Po tokih cestah se ne pride v Evropo!
To sen vam misla povedati gnes. Razočorani sen, ke vam nemren kaj
lepšega povedati. No ja, pa saj za dežon vsokokrot posije sunce in to
nam je pač lepa tolažba. Te pa srečno in dobro se mejte do drugega tjed-
na. Vas lepo pozdrovlan in vas vobin, da se zglasite s kokšnim pismom.
Vaš Lujzek.
Kako najti psa svojih sanj
Mladički so nerodni in nebogljeni, predrzni in igrivo prijazni.
Pasji mladički so očarljivi, da se človek mora zaljubiti vanje. Ko si
človek, ki išče primernega psa, ogleduje žogice z očmi, podobnimi
gumbom, niti ne pomisli, da izbira najboljšega prijatelja, tako rekoč
člana družine, ki bo njegov spremljevalec prihodnjih deset, dvajset
let.
Osem tednov stari pasji mladiči so sicer še slabo razviti, a se že
zelo zgodaj pokaže, kakšne lastnosti so prinesli s seboj na svet.
Ko izbiramo mladiča, moramo začeti pri rejcu! Oglejmo si, kako
tam ravnajo z mladiči. Ali je rejec razglistil brejo psico in kasneje tudi
mladiče? Pravi rejec bo tudi dal cepiti mladiče proti pasji kugi, kuž-
nemu hepatitisu ter leptospirozi. Prav tako je tu še nevarna parvoviro-
za. Ce bo naš bodoči kuža imel dobre rejce, ki bodo za vse to resnično
poskrbeli, potem vedimo, da smo dobili zdravega mladiča.
V vsakem leglu je mladič, ki je prizadevnejši od vseh drugih. Ta
bo tudi kasneje poskušal biti gospodar. Obstaja pa tudi mladič, ki je
na repu vrstnega reda. Ce se odločimo za tega plašljivčka, bomo za-
nesljivo dobili zelo zvestega in mirnega družabnika.
Zelo majhna je možnost, da bi nas osrečeval pes, ki je napadalen
"n bopzljiv hkrati.
Ce smo prepričani, da smo našli psa svojih sanj, naredimo na-
slednjih nekaj preskusov, ki nam razkrijejo, katere dobre lastnosti m
•matere pomanjkljivosti ima pčs. Pomembno je, da pes ne pozna pro-
stora, v katerem opravljamo preskus, prav tako tudi ne sme poznati
obeh ljudi, ki sodelujeta pri preskušanju.
Prvi preiskus: Pridi sem!
Psička odnesemo v nežna prostor. Nihče se ne meni zanj. Prostor
radovedno raziskuje (zelo dobro) ali občuti strah (zelo slabo). Po pet-
najstih sekundah zasopel priteče, ker ga človek, ki ga preskuša, vabi k
sebi (zelo dobro), ali pa se obotavlja (zelo slabo).
Drugi preiskus: lega na hrbtu.
Mladička približno deset sekund pestujemo tako, da leži na hrb-
tu. Ali pri tem uživa (zelo dobro) ali se brani (zelo slabo)?
Tretji preiskus: prinašanje.
Zakotalimo žogo proti steni mimo mladiča. Hlastne po njej (zelo
dobro) ali mu je vseeno (slabo)?
Škatlo, privezano na vrvico, vlečemo po tleh. Se igra (zelo dobro)
ali renči (negativne točke)?
Peti preiskus: trušč.
Medtem ko mladič skače od enega človeka do drugega, poskrbi-
mo, da mu za hrbtom zaropota vedro. Se radovedno ozre in se nato
odzove, ko ga povabimo k sebi (zelo dobro) ali pa ga je strah (negati-
vne točke)?
Preskuse večkrat ppnovimo.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
16 — TV SPOREDI
12. marec 1992 - TEIMVIK
TEDNIK - marec 1992
ZA RAZVEDRILO — 17
18 — OGLASI IN OBJAVE
12. marec 1992 - TEDNIK
TEDNIK ~ marec 1992
OGLASI IN OBJAVE - 19
še nebo je zajokalo, ko smo v
soboto, 7. marca, pospremili na
zadnji poti Mišo Drobina, dolgo-
letnega športnega delavca. Mo-
čno smo bili navezani nanj. Več
kot pol stoletja je preživel na
Ptuju, njegovih 80 let pa je bilo
bogatih. Še v poznih letih smo ga
srečevali in ga že od daleč prepo-
znali. Šel je vzravnano, z dvi-
gnjeno glavo. Res, pravi špor-
tnik, kot fant v tistih mladih le-
tih, ko je zašel na l*tuj in že 1933.
leta pristopil k nogometnemu
klubu Drava Ptuj, ki je bil usta-
novljen kot protiutež nemškutar-
skemu SK Ruj in je svojo tradi-
cijo črpal še iz stare Avstro-Ogr-
ske.
Toda žilica mu ni dala miru.
Ostal je telovadec. Vadil je in va-
dil. Ves prosti čas je prebil v telo-
vadnicah Mladike in bivše eko-
nomske šole. Vsa orodja so mu
bila pri srcu, najbolj pa drog. Bil
je med najbolj vnetimi Sokoli, ki
so z delom in uspehi dokazovali
slovenski ponos. Med številnimi
priznanji so tudi tista, ki dokazu-
jejo, da je bil celo dvakrat prvak
Dravske banovine v orodni telo-
vadbi.
Mišo se je prav rad spominjal
prvega telovadnega nastopa v
Ljudskem vrtu leta 1945, ko so še
vedno nastopali v dresih Sokola,
saj drugih ni bilo. Rad se je spo-
minjal množičnih telovadnih na-
stopov na stadionu in zleta Soko-
lov na Spartakiadi v Pragi. Mno-
go je bilo lepih trenutkov v nje-
govem bogatem športnem življe-
nju, kjer je aktivno sodeloval kot
tekmovalec.
Njegovi prijatelji, športniki
njegove kova, vedo povedati, ka-
ko prijeten je bil kot vaditelj,
prednjak in načelnik v TVD Par-
tizan l*tuj, kakšno rivalstvo so
vodili z Markovčani. Bil je to
zdrav boj, boj za to, da bi prevla-
doval le zdrav duh v zdravem te-
lesu. Z Janezom Horvatom iz
Markovcev sta bila pionirja v na-
porih, da bi obe društvi dosegali
v slovenskih in jugoslovanskih
partizanskih mnogobojih naj-
boljša mesta.
Dolga leta je vodil ptujski
TVD Partizan. Bil je med tistimi,
ki so gradili za tiste čase sodob-
nejše športne objekte na l^tuju.
Bogate i/kušnje iz vsakdanje
prakse je vneto zagovarjal in po-
trjeval tudi v vodstvu TVD Parti-
zan Slovenije.
Spomnim se njegovega pogle-
da, njegovih iskrivih oči ob otvo-
ritvi športne dvorane Center pri
SŠC. Ni bilo potrebnih besed.
Oči in njegov izraz zadovoljstva
so govorile vse, ko je zagledal v
sodobni telovadnici postavljena
svoja tako priljubljena orodja.
Da, še dva ali trikrat si je ogledal
gimnastični- nastop našega dru-
štva, naslednice njegovega Soko-
la, njegovega TVD Partizana.
Več mu ni uspelo, bolezen je
opravila svoje. Za njim pa ostaja
bogato in uspešno športno življe-
nje.
Čeprav je bil rojen med Osije-
kom in Vukovarjem, je bil po-
vsem naš, slovenski. In naj mu
bo lahka slovenska zemlja, ki jo
je tako ljubil, živel z njo in z na-
mi, Ptujčani.	Stane Lepej
Na Športnem stadionu (od leve proti desni): Herbert Pirš, Marjan Ber-
lič, Jože Štrafela in Mišo Drobina.
Kritično o zmajarjih
Kaj storiti ob dejstvu, da je zmajarjev in drugih alternativnih letal-
cev vedno več, zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje in nespoštova-
nja predpisov, ki veljajo za športne letalce, pa ogrožajo sebe in druge v
zraku, so se spraševali na letošnjem seminarju upravnikov slovenskih
aeroklubov, ki so ga organizirali v Strunjanu ravno tisti konec tedna, ko
se je na Ptuju tragično končal let motornega zmajarja Mitje Kovača.
Odločili so se za prepoved le-
tenja zmajarjev, ki nimajo dovo-
ljenja ali pa nimajo registrirane-
ga svojega plovila. Ali ima zma-
jar potrebne dokumente, bodo
preverjali policaji kot pri vseh
drugih voznikih. Res je, da so
zmajarji lahko doslej opravljali
izpite samo enkrat, in to pred šti-
rimi leti. Na izpitih jih je bilo
približno 200, vendar je takrat še
zvezna administracija uspela iz-
dati samo nekaj dovoljenj, in sa-
mo ti zmajarji danes lahko letijo.
Vsi alternativci bodo imeli mož-
nost polaganja izpitov večkrat
letno.
O varnosti svojih pilotov in
padalcev ter nč^drugi strani alter-
nativcev so obširno razpravljali
tudi na seji predsedstva A K Ptuj
v nedeljo, 8. marca. V AK Ptuj
so doslej namenili varnosti alter-
nativnih letalcev veliko pozorno-
sti, saj so lani organizirali sreča-
nje alternativcev in sklicali repu-
bliški posvet o alternativnem le-
talstvu, ki so se ga udeležili repu-
bliški in zvezni strokovnjaki.
Kako bo ptujska kontrola lete-
nja spremljala letenje zmajarjev
na širšem območju letališča, je
bilo naslednje vprašanje, s kate-
rim so se ukvarjali na seji pred-
sedstva A K Ptuj. Dogovorili so
se, da bodo pilote Zmajarskega
kluba Lastovka in druge ptujske
zmajarje povabili, da se kot po-
sebna sekcija organizirajo pri
Aeroklubu in se prilagodijo
predpisom, ki jih spoštujejo vsi
ptujski letalci. Zmajarjem bodo
pomagali pridobiti potrebno
znanje, dovoljenja in dokumen-
te.	McZ
Gramoznice režejo zelena pljuča
»o gramoznicah na ptujskem območju bi lahko napisali dober kri-
minalni roman« je slikovito menil eden od razburjenih krajanov kungo-
te, ki so se v ponedeljek 9. marca dopoldne /brali ob 16 hektarov veliki
gramoznici sredi gozda med Brunšvigom in Kungoto, ter od nič krivih
gozdarjev ki so že opravljali golosek za novo skoraj tako veliko gramoz-
nico tik ob sedanji, zahtevali da takoj prenehajo z delom.
Gozdarji so si seveda dali mir-
no dopovedati in so na pol pose-
kan gozd smrek in nemških bo-
rov kmalu pustili. Vprašanje pa
je, če bodo s tem krajani Kungo-
te, pa morda še kdo, ki bi ga to
moralo zanimati, ostali zadovolj-
ni. Poznejši pogovor ob ogledu
poseka in gramoznice, na kate-
rem so sodelovali predstavniki
Zelenih Ptuja, pa inšpekcijskih
služb. Gradbenega podjetja Ptuj,
ki je »lastnik« gramoznice, ter
gozdnega gospodarstva, so kraja-
ni Kungote sicer dobili nekaj na-
potkov o tem, kakšne so možne
poti, da resnično ne bi prišlo do
nadaljevanja uničevanja zelenih
pljuč »ki so kot filter pred Kidri-
čevsko tovarno.« Vendar trdega
zagotovila za to ni mogel dati
nihče. Baje je vse lepo zapisano
in javno potrjeno v prostorskem
planu. In tako kot je dolg posto-
pek za njegov sprejem, bo tudi
za njegovo zavrnitev čakala Kun-
gočane še križeva pot. Izdelani
so projekti, tudi ta za eksploata-
cijo gramoza iz »kungoške ja-
me«, čeprav je tod še baje kata-
strska občina Lovrenc na Drav-
skem polju. V njih je zapisana
tudi določena obveza koristni-
kov glede sanacije divjih in le-
galnih gramoznic; predviden je
še globlji izkop od sedanjega ki
sega v globino 8 metrov. Vse to
bo potrebno proučiti in preveriti.
Tudi glas o tem, da naj bi v na-
slednjih letih skrčili od 200 do
300 hektarov gozda za bodoče
gramoznice, kar bi bil v seda-
njem ekološkem stanju pravi kri-
minal.
Več o tem bomo zapisali v pri-
hodnjem Tedniku. Upajmo le,
da bodo uslišane zahteve kraja-
nov po takojšnjem prenehanju
vseh del v zvezi s širitvijo gra-
moznice sredi gozda, pa tudi
zahteve da ne bi poglabljali izko-
pa gramoza v sedanji gramoznici
za 10 m, kot je bilo že predvide-
no.
M. Ozmec
Krajani Kungote med pogovorom s predstavniki občine, zelenih Ptuja in
gradbenega podjetja. Desno je vidna sedanja gramoznica, levo pa gozd,
ki so ga pričeli sekati za novo. (foto: M. Ozmec)
Pomladna revija
Emone Merkurja Ptuj
Emona Merkur iz Ptuja ostaja
zvesta svojim kupcem in tradiciji
prirejanja modnih revij. Vrsto let
je tako, običajno pa vsako leto
pripravijo po tri modne revije:
spomladansko, poletno in jesen-
sko-zimsko.
Minulo soboto, 7. marca, so v
veliki dvorani v Kidričevem
uspešno izvedli že svojo 32. mod-
no revijo — tokrat pomladno. S
svojimi sodelavci jo je tudi to-
krat pripravila znana modna de-
lavka Pavla Mavrin iz Maribora.
Njene manekenke in manekeni
so prikazali spomladanske mo-
dele znanih slovenskih proizva-
jalcev tekstilne konfekcije: Kro-
ja, Korsa, Mure, Gorenjskih
oblačil ter oblačila iz usnja ev-
ropsko znane kreatorke Bibijane
Klinec iz Huma pri Ormožu. Iz-
stopali so modeli živih barv, ven-
dar umirjenih krojev, ki so spo-
minjali na šestdeseta leta; poseb-
nost modne ponudbe so ženske
nogavice, ki se morajo ujemati z
barvo kože (črne torej niso več
moderne). Zabavno in »na nivo-
%ju« je bilo tudi v nadaljevanju
večera, ki so ga prijetno obarvali
člani ansambla Karavans. Ta si-
cer pretežno deluje v Nemčiji
vendar ga vodi znan ptujski glas-
benik Miki Prstec, v njem pa igra
pihala tudi Kidričan Milan
Štumberger.
-OM
Manekenke in manekeni Pavle Mavrin v pomladnih oblačilih na kidri-
čevskem odru.	^	„\
(Foto: M. Ozmec)
NOVOST V GORNJI RADGONI
Prodajni sejem Pomlad '92
Organizatorji uspešnih sejemskih prireditev na pomurskem sej-
mišču v Gornji Radgoni so letos prisluhnili željam proizvajalcev in
potrošnikov. Novost bo sejemska prireditev Pomlad '92, v bistvu veli-
ca prodajna razstava, oblikovana pod motom »Pomlad nas prebuja«.
Po sejemskih, to je precej nižjih cenah bo tam mogoče kupiti vse, kar
potrebuje sodobno gospodinjstvo in kmečko gospodarstvo. Tam bo
mogoče najti vse — od igle do avtomobila.
Za kmetijstvo bodo na voljo traktorji in druga mehanizacija, pri-
ključki, zaščitna sredstva, semena. Na voljo bo vse za vinogradništvo
in kletarstvo, vrtnarstvo, gradnjo in blago široke potrošnje.
Velika trgovina pomurskega sejma bo na površini dva tisoč kva-
dratnih metrov odprtih in prav toliko pokritih površin. Razstavljalo
in prodajalo bo okoli 150 podjetij in zasebnikov, organizatorji vabijo
tudi razstavljalce z območja ptujske občine. Prodajni sejem Pomlad
'92 bo od 31. marca do 4. aprila.
JB
Kulturni križemkražem
SLOVENSKA BISTRICA * V petek, 13. marca, ob 17. uri bo v
prostorih slovenjebistriške matične knjižnice dr. Josipa Vošnjaka
predstavitev nove knjige pisateljice Nade Gaborovič 2 -I- 2 = 4, v ka-
teri piše o otrocih, knjiga pa je namenjena odraslim.
MARIBOR * V razstavišču univerzitetne knjižnice bodo danes
ob 17. uri predstavili Steletove nagrajence in ob tem odprli še samo-
stojno razstavo del ptujskega akademskega kiparja Viktorja Gojkovi-
ča.
PTUJ * Jutri se v gledališču pričenja Srečanje gledaliških skupin
občine Ptuj. Nastopili bodo: Prosvetno društvo Grajena, Vitomarci,
Desternik, Lutkarji in Teater III DPD Svoboda Ptuj in skupina Ho-
lermuš iz Ormoža.
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Ivanka Kos, Bišečki Vrh
47, Trnovska vas — dečka; Irena
Meznarič, Mekotnjak 32/a, Lju-
tomer — dečka; Milena Mlakar,
Sestrže 104, Majšperk — dečka;
Darinka Vočanec, Litmerk_ 10,
Ormož — Patricijo; Silva Žma-
uc. Mestni Vrh 9, Ptuj — Jana;
Tanja Lavrenčič, Kicar 7/c, Ptuj
— dečka; Cvetka Murko, Pod-
iehnik 31, Ptuj — deklico; Berta
Sajko, Slape 19, Ptujska Gora —
Katarino; Zdenka Brodnjak,
Brezovec 24, Cirkulane — Leo;
Marija Pukšič, Ločki Vrh 62, De-
strnik — deklico; Silva Pokrivač,
Jastrebci 50, Kog — Marka;
Martina Petek, Podgorci 71 —
Tamaro; Marija Petek, Stogovci
16/a, Ptujska Gora — dečka;
Danica Mihelič, Reševa 25, Ptuj
—	Tino; Jožica Žnidarič, Borov-
ci 43, Dornava — Nino; Valerija
Zajšek, Kozminci 3, Podiehnik
—	deklico; Darinka Ivančič,
Turški Vrh 96, Zavrč — dečka;
Lidija Vidovič, Mezgovci 51/a,
Dornava — Dejana.
POROKE V ORMOŽU - 22.
februarja: Franc Vičar in Silva
Kukovec, Rucmanci 18, Tomaž
pri Ormožu.
UMRLI SO: Matija Kovač,
Ptuj, Trubarjeva ul. 6. roj. 1961
- u. 29. februarja 1992; Terezija
Predikaka, Ptuj, Aškerčeva 14,
roj. 1932 — u. 4. marca 1992;
Mijo Drobina, Trstenjakova 16,
roj. 1912 - u. 5. marca 1992.
PEŠEC LEŽAL
NA CESTI IN UMRL
Po regionalni cesti od Ptuja
proti Lenartu se je v torek, 3.
marca, peljal z osebnim avtomo-
bilom Bolfenk Potrč. Zunaj nase-
lja Placar je na svojem voznem
pasu zadel 68-letnega Janeza Ju-
riča, ki je ležal na cesti. Jurič je
od Ptuja proti Destrniku ob robu
ceste šel peš in ob sebi potiskal
kolo. Zakaj je obležal na cesti, ni
znano. Odredili so sodno obduk-
cijo, ki bo pokazala, zakaj je
obležal na cesti in ali je na kraju
nesreče umrl zaradi poškodb od
avtomobila ali pa je kak drugi
vzrok smrti.
PRETEPAČ PRED
PREISKOVALNEGA
SODNIKA
V soboto, 7. marca, okoli 3.30
je v gostinskem lokalu Ana v
Ptuju 30-letni makedonski drža-
vljan S. Z. pretepel in huje tele-
sno poškodoval tri Ptujčane (2 s
Ptuja, 1 iz Podvincev). Ptujski
policisti so nasilneža s kazensko
ovadbo predali pristojnemu prei-
skovalnemu sodniku.
TOVORNJAK
V STOJEČI AVTO
Na magistralni cesti v bližini
Slivnice je bil v sredo, 4. marca,
ob 9.45 hudo ranjen Samo Celan
iz Slovenske Bistrice, lažje pa
njegov sopotnik Milan Šela, prav
tako iz Slovenske Bistrice. Prepe-
ljali so ju v mariborsko bolnišni-
co. Voznik Celan je s svojim
osebnim avtomobilom stal na re-
pu kolone vozil, za njim je Du-
šan Kaube iz Ruš pripeljal tovor-
njak in trčil v Celanov avto. Tega
je odbilo naprej v tovornjak, ki
je stal pred njim. Po približni
oceni je na vseh treh avtomobilih
škode za okoli 900 tisoč tolarjev.
V TRČENJU LE
MATERIALNA ŠKODA
Od Slovenske Bistrice proti
Oplotnici je v nedeljo, 8. marca,
nekaj pred 3. uro vozila osebni
avto Bernarda Kuk. Zunaj Spod-
nje Ložnice je na blagem levem
• ovinku pripeljal nasproti neznan
voznik osebnega avta in trčil v
blatnik avtomobila Kukove, po-
tem pa odpeljal naprej. Nastala
je le precejšnja materialna ško-
da. Uprava za notranje zadeve v
Mariboru za voznikom lade svet-
le barve poizveduje.
OBŽALUJE,
KER JE POBEGNIL
Po magistralni cesti od Ptuja
proti Ormožu se je v nedeljo, 8.
marca, ob 3.20 peljal z osebnim
avtom zastava 750 Viktor Žvegla,
Osluševci 11, KS Podgorci. V
Spuhlji je na levem ovinku zape-
ljal na desni rob vozišča in tam
trčil v 19-letno peško Silvo Vi-
drač iz Zamušanov 5, KS Goriš-
nica, ki je s tremi prijateljicami
hodila ob cesti. Odbilo jo je po
nasipu, pri tem se je hudo ranila
in prepeljali so jo v ptujsko bol-
nišnico. Voznik Zvegla po nezgo-
di ni ustavil, odpeljal se je do-
mov in vozilo do jutra popravil
in prebarval. Policisti so takoj
začeli temeljito poizvedovanje in
ob 8.40 so pobeglega voznika že
izsledili na bencinskem servisu v
Ptuju.
Z MOTORJEM NA CESTO
IN PRED AVTO
Janko Bezjak iz Placerovcev 9,
KS Gorišnica, je v petek, 6. mar-
ca, nekaj pred 14. uro na doma-
čem dvorišču sedel na motorno
kolo in zapeljal na lokalno cesto,
po kateri je prav tedaj pripeljal
osebni avto Stjepan Begovič iz
Varaždina. Begovič trčenja ni
mogel preprečiti; Bezjaka je vr-
glo prek vetrobranskega stekla in
hudo poškodovan je obležal na
cestišču. Prepeljali so ga v ptuj-
sko bolnišnico.
UJET VLOMILEC
IN UBEŽNIK IZ ZAPORA
Konec minulega tedna je poli-
cijska patrulja postaje v Ptuju v
naselju Orešje hotela ustaviti
osebni avto, voznik je skušal po-
begniti, vendar mu to ni uspelo.
Policisti so hitro ugotovili, da je
voznik 34-letni M. S. iz Maribo-
ra, ki je pred kratkim pobegnil iz
celjskih zaporov. Tudi njegov
40-letni sopotnik F. B. iz Mari-
bora je policistom znan. Ugoto-
vili so, da sta v noči s srede na
četrtek vlomila v stanovanjsko
hišo v Spodnjem Dupleku. Pri
mlajšem so našli še pištolo, vlo-
milsko in drugo orodje; s tem je
bil opremljen tudi sopotnik. V
avtomobilu so našli še lovsko pu-
ško, ki stajo ukradla pri vlomu v
stanovanje v Ljubljani. Povrh so
še ugotovili, da sta se tudi vozila
v avtomobilu, ki sta ga 1. marca
ukradla v Ljubljani. Oba so s ka-
zensko ovadbo izročili preisko-
valnemu sodniku.
S SOLNO KISLINO
PROTI POLICISTOMA
Patrulja policijske postaje v
Ptuju je bila v petek, 6. marca
zvečer obveščena, da v hiši Vur-
berk 73 motijo javni red in mir,
slišalo se je namreč vpitje in raz-
grajanje. Ob 19.15 sta policista
potrkala na vrata in skušala po-
miriti razgreto M. P., ki seje prej
sprla in stepla s svojo 16-letno
hčerko. Toda ženska se je ob tem
spet razsrdila, zgrabila steklenico
s solno kislino in vsebino zlila
proti policistoma. Enemu je
uspelo pravočasno odskočiti,
drugega pa je oplazil curek teko-
čine po obrazu, rokah in unifor-
mi. Zoper divje razsrjeno gospo
bodo policisti vložili kazensko
ovadbo, saj obstaja utemeljen
sum kaznivega dejanja prepreče-
vanja posredovanja uradni ose-
bi. Glede kršenja javnega reda in
miru pa bo odločal sodnik za
prekrške.
FF
TiimiK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne'^
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Luk man, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oiiver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Haiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK PtUi
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.