SOLA

Za naše daljnje sosede na gornji stra- ! družinske prihranke za svoje učenje.

ni zemeljske krogle se zde čudne mar¬
sikatere stvari, ki se dogajajo na našem
koncu: Veliko noč praznujemo v jeseni,
o Božiču se potimo, da je joj, o sv. Ja¬
kobu hodimo zaviti v površnike in ko¬
žuhe, v pasjih dneh komaj čakamo, da
nas ohladi hladni južni veter in če ho¬
čemo, da se nam zanohta, gremo na

Vedimo, da je bilo študiran je slovenske
mladine vedno združeno z velikimi žrt¬
vami za vse ostale člane družine, pa so
to zmogle, kljub temu da so si morali
včasih pritrgati od ust, da so mogli da¬
ti otrokom najboljšo doto: dobro izob¬
razbo. Ne bojmo se teških žrtev, čeprav
živi pretežni del naših družin v težavah,

Ognjeno zemljo. S šolo je prav tako. i ki so posledica okoliščin, v katere nas

Sedajle, po Veliki noči se naša mladi¬
na pripravlja na začetek šolskega leta.
Dolge so šolske počitnice na našem ju¬
gu. Skoro bi dali prav onegavemu Ja¬
nezku, ki je dejal, da je šola neprijet¬
na prekinitev počitnic. . .

Primerno se nam zdi, da uporabimo
to priliko, da obnovimo nekaj koristnih
misli o šoli in šolanju naše mladine v
deželah, ki nam postajajo druga domo¬
vina.

Naše slovenske šole so mladini dale
veliko in veliko od nje zahtevale. Bile
so pa v splošnem stroge in resne. Mla¬
dina se je premnogih določil in siste¬
mov bala, čeprav je bilo vse mišljeno
njej v prid. Ameriške šole dajo učencu
na splošno manj kakor naše, znajo pa
narediti otroku šolo privlačno. So bolj
demokratične in znajo družiti koristno s
prijetnim. Znajo dati naravnost fana-

je pahnila naša narodna nesreča. Vsak
dan bo lažje; saj leta tako hitro tečejo
in časi žrtev se tako hitro pozabijo, ko
vidimo uspehe, ki so plod teh žrtev.

Ne zdi se nam potrebno izgubljati
besed o pomenu našega malega in ve¬
likega semenišča, ki nam mora biti vsem
biez razlike drago, kakor punčica v
očesu.

V deželah, kjer živimo, imajo tudi
odrasli priliko, da se šolajo. Mnogo na¬
ših ljudi je že porabilo to priliko in ni¬
hče se ne kesa. Absolventon teh šol Se
odpirajo vrata v lepšo bodočnost. Niso
izgubljene žrtve, ki jih je treba, da se
človek po teškem dnevnem delu posve¬
ti študiranju. Da bi sledilo čim več na¬
ših mladih ljudi tem pionirjem!

Naš narod je premajhen in premalo
poznan, da bi si lahko privoščil luksuz,
da zalaga pol sveta s “peoni” in “se-
reni”. Kvaliteta, moralna, umska in
tehnična, je skoro edina točka, ki nam
daje zadostno oporo v teškem položaju
v katerem se nahaja naš narod.

Sodelujmo vsi v tem smislu, ki ne¬
izogibno terja velike žrtve. In ne poza¬
bimo tistih nesebičnih naših bratov in
sestra, ki se žrtvujejo za našo mladino:
naših vzgojiteljev.

Argentinski nared potrjuje svojo popotno vdanost
generalu Peronu

mo glavni tajnik C.G.T. g. Eduardo Vu-
letich in pa sam predsednik republike
gval Juan Peron, kateremu so vdane

Na povabilo C. G. T. — so se včeraj
popoldne zbrale na Plaza de Mayo ne¬
pregledne množice delovnega ljudstva ter

so predsedniku gralu Peronu potrdile 1  množice naroda ves čas prirejale tako
svojo neomajno vdanost in popolno soli- | navdušene in viharne ovacije, kakršnih
darnost z vsem njegovim delom za srečo dosedaj še nikdar ni doživel na Plaza
naroda in veličino domovine. Zahvalile so de Mayo, odkar mu je ljudstvo zaupalo
tično domovinsko vzgojo. Tujerodec se j se mu tudi za vse odredbe, ki jih je iz- vodstvo republike.

v takih okoliščinah počuti kar hitro do- j dal v zadnjih dneh za zavarovanje naj- O poteku veličastnega zborovanja in o

širših narodnih slojev pred odiranjem govoru predsednika grala Perona bomo
verižnikov in navijalcev cen. objavili poročilo v prihodnji številki

Na mogočnem zboru sta govorila sa- “Svobodne Slovenije”.

DI A DE LAS AM ER I C AS

Con distintos actos fue celebrado anteayer el Dia de las Americas. En une
de los salones del Plaza Hotel fue servido el almuerzo que reunio a los jefes de
las misiones diplomaticas americanas acreditadas ante el gobierno argentino.

Participaron del mismo, ademas de los diplomaticos extranjeros, el ministro
de Relaciones Exteriores y Culto, doctor Jeronimo Remorino, el jefe superior del
Ceremonial del Estado, embajador Raul Margueirat, el subsecretario de Rela-
cicnes Exteriores, doctor Carlos A. Amaya y el embajador argentino ante la Or-
gani7acidn de los Estados Americanos, doctor Jose Carlos Vittone.

El embajador de Guatemala, licenciado Imael Gonzalez Arevalo, en repre-
sentacidn de los embajadores americanos, pronuncid un discurso a los postres,
expresando que este dia “esta destinado a recordar a los fundadores de nues-
tras diversas naciones, a nuestros heroes, cuyos principios de buen entendimien-
to de las naciones americanas y la salvaguardia de nuestras naciones, tratamos
de cumplir nosotros”.

El canciller doctor Remorino en breve improvisacion agradecio a los emba¬
jadores americanos este homenaje “que se ha querido brindar a nuestro pais y
a nuestro presidente” recordando a los heroes de America “a cuyos dictados —
dijo -— se ha cumplido este ejemplo de abnegacion y de libertad que America
viene ofreciendo al mundo desde su creacion”.

Tambien expreso su especial agradecimiento por los conceptos vertidos por
el embajador de Guatemala sobre los esfuerzos del primer mandatario para el
logro de la felicidad de su pueblo, finalizando su discurso con un brindis por
“America grande, fuerte y bien estrechamente unida”.

DAN AMERIK

mačega. Jezika se kmalu privadi, da ga
cbvlada slovnično bolje nego domačini,
če je vsaj povprečno nadarjen in mar¬
ljiv, se kmalu povspe mecl prvake na
šoli, kct nam kažejo razveseljivi pri¬
meri zadnjih let. Kdo se bo čudil, če te
šole vzgajajo mladino za državo, ki ji
pripadajo in da skušajo na neprisiljen
način zlasti tujerodnega učenca čim prej
vključiti v narodno skupnost dotične
države, ne da bi mu hotele nasilno za¬
brisati spomin na dom, iz katerega je
izšel.

Pri naši slovenski mladini je ta po¬
stopek nemara hiti-ejši, kakor bi bil v
normalnih razmerah. Vzemimo n. pr.
šestnajstletnega mladca. Ko je bi star
dobrih pet let, je nemara že moral za¬
pustiti svoj dom. Spomin mu je ohra¬
nil le malo stvari, ki jih je doživel na
svojem pravem domu. Potem se je za¬
čelo tavanje po svetu. Par let je bi be¬
gunec v svoji lastni domovini, nato med
Nemci in Lahi in končno je prišel v či¬
sto nov svet in razmere. In to prav v
letih, ko je mlada duša najdovzetnejša
za vse novo in izredno. Spomin na dom
se je zabrisal, veliki svet je zanj živa
realnost, čim dalje težje mu je pojasni¬
ti, kaj je domovina, ki ga je dala, kaj
so njene lepote, gore in jezera, kaj do¬
mači narodni običaji in zlasti kakšni so
naši narodni problemi. Domovina mu
postaja tujka, nekaj, kar je zanimivo sa¬
mo za stare, ki so tam preživeli večji
del svojega življenja.

Ameriške države ne branijo nikomur,
da bi gojil spomin na svojo domovino
in imel zveze z njo. Kakor vse druge
narodnosti imamo tudi Slovenci mož¬
nost, da se zbiramo v svojih organiza¬
cijah, ki imajo tudi namen, gojiti spo¬
min na vse to, kar spada pod pojm do¬
movina. Te naše organizacije se ne
smejo spremeniti v nekaka veteranska
društva starih ljudi, ki čakajo na spo¬
doben pogreb in nagrobni govor, ampak
morajo biti živi organizmi. Teh pa ni,
kjer ni mladine. Ne pustimo da se pre«

Preveč govore o miru

Glavni svetovni dogodki so še vedno j nejša kot pa Evropa. Prihod kom. dele-
v znamenju likvidacije posledic, ki so gatov iz Pekinga v OZN pa bi dejansko
nastale s Stalinovo smrtjo. V Moskvi se pomenil veliko zmago za komunizem in
trudijo dokazati vsemu svetu, da se bo bil dokaz, da ameriška politika ni mogla
sovjetska notranja, zlasti pa zunanja vztrajati pri svojem stališču, da bo ki

politika zelo spremenila. Kaj se v no¬
tranjosti dogaja, še ni vidno le v USA
so se vrnili tisti ameriški časnikarji, ki
so bili nekaj tednov gosti sovjetskih ob¬
lasti v Mpskvi. Sedaj objavljajo poroči¬
la v svojih listih in podčrtavajo, kako je
bilo opaziti, da je konec šikan, ki so
spremljale tuje časnikarje pri njih delu
v Moskvi v času, ko. je bil Stalin še živ.

V  WASHINGTONU SO GOVORILI O
“NOVEM MUENCHENU”

V Moskvi se novi oblastniki utrjuje¬
jo na svojih mestih z ukrepi, ki jih naj
pokažejo v čisto drugi luči, kakor pa
jih je obdajala, ko so bili še pod Sta¬
linovim nadzorstvom. Ker so pokazali v
zunanji politiki največ dobre volje, so
se na zahodu pojavili znaki, ki so daja¬
li slutiti, da jim hočejo celo v USA po¬
magati, da bi se jim njih namere po¬
srečile, “Muenchen” je beseda, ki na za-
padu pomeni kapitulacijo v zunanji po¬
litiki, podobno oni, ki sta jo Anglija in
Franeija doživeli v Muenchenu 1. 1948,
ko sta kapitulirali pred Hitlerjem v
vprašanju sudetskih pokrajin v češko¬
slovaški. Nekaj podobnega se je sedaj
začelo pripravljati v Washingtonu. Do¬
pisnik “New York Timesa” v Washing-
tonu je namreč odkril, da so v držav¬
nem tajništvu pripravljali poseben spo¬
razum s komunisti v Aziji, da bi se ta¬
ko pospešilo delo za mir. Ta načrt je v
glavnem predvideval: 1. dokončno raz¬
delitev Koreje na dvoje in to tako, da

bi bila južna korejska republika neko-
trga zveza med domovino in mladino, i liko povečana proti severu: 2. Čangkaj-

če se pretrga je ne bo mogoče več ob¬
noviti. Naloga organizacij je, da dajo
mladini pravi pojm, kaj je naša domo¬
vina. Ne le zemljepisno, ampak nje pol¬
no vsebino, nje vero, zgodovino, kultu¬
ro, njeno družabno okolje, njene stare
in lepe navade, njene probleme, načrte
in zahteve. Za vse to je treba organizi¬
ranega dela, kajti dom sam mnogokrat
ni v stanu dati vsega v zadostni meri.

Življenjska borba je za starše nevar¬
nost, da polagajo premalo pozornosti na
umsko izobrazbo svojih otrok, komaj
čakajoč, da bosta sin ali hčerka dorasla
toliko, da bosta prijela za ročno delo in
pomagala pri vzdrževanju doma in dru¬
žine, namesto da bi še nadalje črpala

škov otok Pormoza bi bil odtrgan od Ki¬
tajske in postavljen pod mandat OZN
(tako bi nacionalistična Kitajska “izgi¬
nila”); 3. Amerika in druge zahodne
države bi priznale kom. kitajsko vlado
v Pekingu in kit. kom. vlada bi bila po¬
vabljena, da prevzame mesto kitajske
delegacije pri OZN. Tako bi poleg sovje¬
tov v Varnostnem svetu OZN sedel tudi
kit. komunistični delegat.

Največ prahu je ta načrt dvignil na
Koreji, kjer niso pričakovali ,da bi USA
kdaj pristala na definitivno razdelitev
Koreje. Razočarani so tudi tisti krogi v
USA, ki so trdili, da se mora ameriška
politika proti komunizmu do konca bo¬
riti v Aziji, ker je Azija za USA važ-

tajski komunist sedal za mizo OZN še¬
le tedaj, ko bodo komunisti končali svo¬
je bojne pohode proti sosednim področ¬
jem.

Državno tajništvo je zanikalo, da bi
kdaj kdo pripravljal tak načrt spora¬
zuma s komunisti. Ker so časnikarji
vztrajali pri svojih trditvah, je prišlo
celo tako daleč, da so začeli navajati
da tega kompromisa niso pripravljali
Hud je v državnem tajništvu, pač pa
ljudje v Beli hiši — torej Eisenhowerje-
va okolica.

KONGRES SOCIALISTIČNE
INTERNACIONALE

Evropski socialisti so se zbrali na
svoi kongres. Glavni povdarek je bil na
tistih govorih, ki so jih imeli angleški
delegati in pa nekateri delegati tistih
socialističnih grup, ki so šle najdalje na
levico (nemška delegacija, delegat iz
Birmanije). Vodja angleške levice Be-
van je imel govor, v katerem se tokrat
ni več toliko izrekal za neko “tretjo” po¬
zicijo socialistov, pač pa za čisto samo¬
stojno “demokratsko revolucionarno”
stališče v konfliktu med sovjeti in za¬
hodom. Ker se sedaj v Moskvi skušajo
nekoliko '“demokratizirati”, je Bevan
podčrtal, da je v komunizmu vse preveč
totalitarizma in da ga more dejansko
uresničiti samo tisti socializem, ki osta¬
ja demokratski — in to so evropski so¬
cialni demokrati. Francoski delegat je
šel celo tako daleč in trdil, da je Mos¬
kva program socializma sploh izdala. V
Moskvi so na oblasti ljudje, ki so hoteli
biti socialisti, pa to le zato, da so se
v imenu delavstva polastili vse oblasti.

Vse to so stare fraze, ki so prepajale
polemiko med komunisti in socialisti že
več desetletij. Ako jih sedaj tako veliki
socialisti, kakor je Bevan, pogrevajo na
svojem kongresu, tedaj delajo to zato,
da bi tudi oni potegnili kaj iz Stalinove
smrti. V Moskvi se zanje ne bodo zme¬
nili, pač pa računajo na pristaše komu¬
nizma v Evropi. Tito se jim že pribli¬
žuje, v skandinavskih socialističnih
strankah pa je vedno več ljudi, ki so de¬
jansko že trockisti.

ADENAURJEV USPEH V USA

Za angleškimi in francoskimi ministri

Tudi Argentina se je predvčerajšnjim z raznimi slavnostmi spominjala Dne¬
va Amerik, praznika vseh ameriških držav. Kot običajno, je bilo tudi letos v sa¬
lonu hotela Plaza slavnostno kosilo, na katerega so bili povabljeni diplomatski
predstavniki vseh ameriških držav pri argentinski vladi. Poleg zunanjega mi¬
nistra dr. Remorina se ga je udeležil tudi vrhovni šef državnega ceremoniala
veleposlanik Raul Margueirat, podtajnik v zun. ministrstvu dr. Carlos A. Arna-
ya in argentinski veleposlanik v Organizaciji ameriških držav dr. Jose Carlos
Vittone.

V imenu diplomatskih predstavnikov ameriških držav v Argentini je povzel
besedo guatemalski veleposlanik Imael Gonzalez Arevalo. V svojem govoru je
raglašal, da je ta dan ustanovljen, da se spominjamo ustanoviteljev posameznih
ameriških držav in naših junakov, katerih načela za dobro spoznavanje ameriš¬
kih narodov med seboj in njihovo prijateljsko sožitje skušamo izpolnjevati
tudi mi. _

Zunanji minister dr. Remorino se je zahvalil za njegov pozdravni govor in
za čestitke, s katerimi so ameriški diplomatski predstavniki počastitili Argenti¬
no in njenega sedanjega predsednika, spominjajoč se slavnih junakov-prednikov,:
ki so dosegli, da Amerika lahko od vseh začetkov ostalemu svetu daje vzgled
nesebičnosti in svobode. Iskreno se je zahvalil tudi guatemalskemu vele¬
poslaniku za vse njegove tople besede, s katerimi je prikazal vse napore pred¬
sednika grala Perona za srečo argentinskega naroda. Svoj govor je zaključil z
napitnico “veliki, močni in dobro ter tesno povezani in združeni Ameriki.

je bil povabljen v Washington še nem¬
ški kancler Adenauer. Poleg vseh
drugih lepih lastnosti ima Adenauer še
to prednost, da si je znal pridobiti Ei-
senhowerjevo prijateljstvo, ko je bil
Eisenhovver še poveljnik evropskih sil
pri NATO. Dočim so angleški in fran- i
ccski delegati hoteli doseči razne kon¬
cesije, se Adenauer zanje ni boril, ko je
obliubljal, da bo zahodna Nemčija, vse
storila, ko bo pristopila v evropsko uni¬
jo in ko bo izvedla organizacijo nem¬
ške oborožene sile, ki bo na razpolago
za obrambo zahodne Evrope. V tem
med USA in Nemčijo ni nobenih težav,
ker misli nemška politika, s tem ogrom¬
no pridobiti. Realne zadeve nemške po¬
litike pa tako rešujejo nemški in ame-
(  riški gospodarstveniki tako, da se zanje
nemška vlada ni prisiljena zanimati, de¬
jansko pa je nemški gospodarski polo¬
žaj danes boljši kot pa je položaj fran¬
coskega ali angleškega gospodarstva.

Ker francoski delegati, pa tudi angle¬

ški — pri vseh teh pogajanjih povzroča¬
jo ameriškim delegatom toliko sitnosti
.— je slednjim seveda odleglo, da Ade¬
nauer ni stavil nobenih pogojev ali za¬
htev. Tako postaja Nemčija v ameri¬
ških očeh tista sila, ki najbolj razume
potrebo evropske unije in potrebo obo¬
rožene skupne obrambe proti vzhodu. V
dobi Stinnesa so ameriški finančniki na¬
lagali ogromne vsote denarja v Nemči¬
ji, ker so menili ,da bo nemško gospo¬
darstvo rešilo Evropo. Toda tiste ame¬
riške investicije je požrla gospodarska
kriza in Hooverjev moratorij v 1. 1930.
Danes je povdarek na sodelovanju z
nemško politiko, ki prejema posebno
misijo v Evropi. Kar je bil v dobi po
prvi svetovni vojni francoski zunanji
minister Briand, ki je več ko 10 let ta-
korekoč vodil vso evropsko politiko, to
bi se moglo sedaj zbrati okoli Adenauer-
jevega imena. Toda proti temu intrigi-
raio sedaj že iz Moskve — pa tudi iz
Pariza.

ALI ŽE IMAŠ

KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE

xa  Jelo 1953 ?

Če ga še nimaš, naroči ga takoj. To je najlepša in najbolj re¬
prezentativna knjiga slovenskih novonaseljencev.

Stane samo 40 pesov. Pri naročilu po pošti 3 pese več.

VATIKAN: Papež Pij XII je sprejel
argentinsko delegacijo, ki je v Turčiji
delila med prebivalstvo, ki je bilo pri¬
zadeto po zadnjem potresu sanitetni
material, živila in obleke.

PERZIJA: Napetost med šahom in
Mosadekom narašča. V Teheranu je pri¬
šlo do odkritih spopadov med pristaši
šaha in ministrskega predsednika. Na¬
stopiti je morala policija. Več oseb je
bilo ranjenih.

ZSSR: Angl. veleposlanik j Alvary

Gascoigne je imel 40 minutni razgovor

s sovjet, zun. ministrom Molotovom.
Tem razgovorom pripisujejo veliko važ¬
nost. Cascoigne je takoj obiskal novega
ameriškega veleposlanika v Moskvi
Charlesa Bohlena po njegovem prihodu
v sovjetsko prestolnico ter ga je obve¬
stil o vsebini teh razgovorov. Dipl. pred¬
stavniki sodijo, da bo Charles Boblen
predložil Molotovu nov. ameriški pred¬
log za sklenitev miru na Koreji.

SINGAPUR: Vietminske komunistič¬
ne čete so sprožile veliko ofenzivo pro¬
ti francoskim četam v Laosu, ki so se
na nekaterih mestih že umaknile.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 2.

Buenos Aires, 16. IV. 1953

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Predsednik gral Eisenhower je
imel te dni govor pred člani sveta Or¬
ganizacije amerikih držav. V govoru je
ponovil vsa svoja prejšnja zagotovila Po
želji za še tesnejše sodelovanje ameriš¬
kih držav med seboj, predvsem pa USA
in južnoameriških držav. Da bi to sode¬
lovanje še poglobil, je določil svojega
mlajšega brata dr. Miltona Eisenhower-
ja, da bo v uradni funkciji obiskal vse
južno-ameriške države ter se na licu
mesta poučil o potrebah in željah posa¬
meznih držav. — V Las Vegas so izvrši¬
li peto preizkušnjo novega ameriškega
atomskega orožja. — Ameriški delegat
v politični komisiji ZN Gross je odloč¬
no zavrl poljske in sovjetske predloge
za ustavitev sovražnosti na Koreji na
podlagi “mirovne pogodbe med petimi
velesilami”. Naglašal je, da je premirje
na Koreji mogoče samo pod “častnimi
pogoji”, t. j. mora temeljiti na svobodni
odločitvi vojnih ujetnikov glede njiho¬
vega vračanja. — Letošnji žitni pride¬
lek v Združenih državah ho dosegel 741
milijonov bušljev. — Novi glavni tajnik
ZN švedski diplomat Dag Hammar-
skjoeld je prisegel in takoi nato pre¬
vzel posle. Čestital mu je tudi sovjet¬
ski delegat Višinski, ki je tudi podal
roko odhajojočemu dosed. glavnemu
tajniku, Lie-ju.| — Ameriška vlada pri¬
pravlja 20 do 30 letni obrambni pakt
za zahodno Evropo za zavarovanje po¬
sameznih , držav, pred komunistično ne¬
varnostjo. — Drž. tajništvo je sporoči¬
lo, da nima v načtru vzpostavitev diplo¬
matskih stikov z Vatikanom. Leonard
W. Hall je bil soglasno izvoljen z?a
predsednika republikanske stranke. —•
Mednarodni urad za begunce je lani o-
mogočil emigracijo iz Evrope v razne
prekomorske države 84.402 beguncem.

VENEZUELA: Ustavodajna skup¬

ščina je sprejela novo ustavo. Policijske
oblasti so okrile velike količine orožja,
ki ga je imela pripravljenega Accion
democratica.

BRAZILIJA: Stavka 200.000 delavcev
v Sao Paulo traja še naprej. Med stav-
kujočimi delavci in policijo je prišlo že
večkrat do spopadov. Več oseb je bilo
ranjenih. — V nekaterih državah je na¬
stopila huda suša. Prebivalstvo je v ne¬
kem kraju napadlo živilski vlak in ga
Izropalo. -

ČILE: Predsednik gral Ibanez je izja¬
vil, da ne bo odpovedal vojaške pogod¬
be med Čilom in USA radi spoštovanja
že sklenjenih pogodb. Pristavil pa je,
da ne razume, kako je mogla to pogod¬
bo skleniti prejšnja vlada, ker da je
v nekaterih točkah žaljiva za Čile.

ANGLIJA: Zun. minister Eden se je
podvrgel operaciji. Sedaj j e  star 66
let.

FRANCIJA: Dne 26. aprila in 3. ma¬
ja bodo v Franciji občinske volitve. —
Kom. stranka drži v strogi tajnosti sta¬
novanje svojega voditelja Maurice-a
Thorez-a.

ZAHODNA NEMČIJA: Policija je

odkrila dosedaj največjo sovjetsko vo¬
hunsko organizacijo na področju Za¬
hodne Nemčije. Dosedaj so zaprli nad
35 oseb, med njimi tudi več industrija.1-
cev. — Biv. gral Otto Ernst Remer,
vodja nemških neonazistov je pobegnil v
Egipt. V Nemčiji bi bil moral nastopiti
štirimesečno zaporno kazen, na kate-

Kongres Krščanske

(Nadaljevanje poročila)

Drugi dan kongresa Krščanske de¬
mokratske zveze za Srednjo Evropo,
t. j. 14. marca t. 1. se je začel s sveto
mašo v katedrali sv. Patrika v New
Yorku za osvoboditev dežel, ki jih je
zasužnjil brezbožni komunizem. Sv. ma¬
šo je daroval v ta namen begunski škof
Joseph Rancans ob asistenci druge be¬
gunske duhovščine. Škof Rancans iz Ri¬
ge v Latviji je med vojno živel dalj časa
na Bavarskem, kamor so ga odvedli
nemški nacisti. Pozneje je prišel v Zdru¬
žene države. Ker je ta cerkveni knez
tesno povezan s stranko krščansko -
demokratskega kmetskega gibanja v
Latviji, ki je tudi članica Zveze, s 6  je
vabilu kongresnega odbora rad odzval
in je daroval sv. mašo v katedrali sv.
Patrika. Svete daritv so se udeležili
delegati vseh šesterih strank — članic
Zveze, poleg njih pa še mnogo kato¬
liških vernikov iz New Yorka.

REV. JOHN LAFARGE O NAMENIH
IN CILJIH KRŠČANSKIH
DEMOKRACIJ

Bled sv. mašo je imel cerkveni govor
Rev. John Lafarge, S. J., sourednik
odlične katoliške revije America in pri¬
znan pisatelj ter javni delavec. Rev.
Lafarge dobro pozna evropske proble¬
me. Po dovršenih študijah na Harvard¬
ski univerzi je spopolnjeval svojo izo¬
brazbo na univerzi v Innsbrucku. Po¬
zneje je še dvakrat obiskal Evropo, da
je na licu mesta študiral vsa evropska
vprašanja ter zlasti duhovna in politič¬
na stremljenja v posameznih deželah.

V svojem globoko zamišljenem go¬
voru je Lafarge med drugim naglašal,
da je z zborovalci Krščanske demokrat¬
ske zveze v molitvi združen ves svet.
Ni namreč naroda, ne mesta in ne vasi,
kjer bi verni ljudje ne prosili Boga, če
he za lastno osvoboditev, pa za svobo¬
do onih, ki so zasužnjeni. Za Krščan¬
sko demokratsko' zvezo je dejal, da si ne
toore misliti, da bi ta zveza bila samo
politična strategija, ampak je svetov¬
na strategija blagovesti Kristusa, ki
oznanja vesoljnjemu svetu, da se more¬
jo narodi in ljudstva različnih jezikov
ter kulturnih stopenj in rodnih poseb¬
nosti združiti in povezati med seboj z
vezmi prave bratske ljubezni. Krščan¬
ska demokracija ni zgrajena na kakem
odmaknjenem nauku o človeku, marveč
na trdni podlagi človeka samega, na
njega izvoru in namenu in na trdni o-
snovi večnega božjega zakona, ki ga
je razodel Bog sam.

Govornik je v nadaljnjih izvajanjih o-
pozarjal na velike nevarnosti, ki so gro¬
zile velikim idejam krščanske dem. med
drugo svetovno vojno in v letih po ža¬

ro je bil obsojen radi žalitve zarotnikov
proti Hitlerju med II. svet. vojno.

ŠPANIJA: Novi ameriški ’ veleposla¬
nik James Dunn je bil sprejet pri gralu
Francu ter je imel z njim daljši razgo¬
vor o špansko-ameriški vojaški pogod¬
bi. — Novi španski kralj bo verjetno 14
letni sin sed. pretendenta na španski
prestol Dona Juana Juan Carlos de
Borbon. Vladar bi postal z 21 letom, do
tega časa bi pa v Španiji vladal regent-
ski svet.

demokratske zveze

ključku te vojne. Ko so se iz razvalin
razbite Evrope začele dvigati politične
sile, so krščansko-demokratske stranke
postale v Evropi naj bolj pomembne in
konstruktivne sile, ki so se uspešno lo¬
tile dela za obnovo. Vse konstruktivne
sile v Evropi se danes zbirajo pod nje¬
no zastavo.

Svoj govor je Rev. Lafarge zaklju¬
čil s prošnjo, da se ne bi zgodilo, da so
se >od komunizmu zasužnjerii narodi
združili samo pod pritiskom begunstva
in političnih razmer, pa da bi se razšli,
kakor hitro bo pritisk popustil. Zato naj
bo v vseh trden sklep, da se ta zveza
krščansko - demokratskih strank iz
Srednje Evrope ne bo nikdar razbila in
razšla. Vsak naj ho jamstvo, da bo zve¬
za trajna za čas, ko bo po božji odločbi
nastopil in ko bo treba prijeti v raz¬
dejanih domovinah za delo za zdrav¬
ljenje globokih ran, za graditev rezru-
šenih domov in narode voditi v dobo
novega življenja.

POROČILA DELEGATOV

Po tem cerkvenem opravilu se je de¬
lo kongresa Krščanske demokratske
zveze nadaljevalo po vnaprej določenem
programu. Za češko slovaško ljudsko
stranko je govoril vodilni predstavnik
te stranke g. dr. Adolf Prochiaska, ki v
svobodnem svetu zastopa starega stran¬
kinega predsednika Msgra Jana Šrame-
ka. V imenu madžarsko krščansko de¬
mokratskega gibanja je podal poročilo
g. dr. Joseph Czako, delegat te politične
stranke v uradu Zveze; za latvijsko kr-
ščansko-demokratsko kmetsko stranko
je nastopil Msgr. Edvard Stukels; lit¬
vansko krščansko-demokratsko stran¬
ko je predstavil prof .g. Kazys Pakštas,
poljsko krščansko delavsko stranko pa
njen član g.Karol Balon. Poročilo o de¬
lu Slovenske ljudske stranke je podal
njen glavni tajnik in njen zastopnik v
uradu Zveze g. dr. Ludovik Puš Navzo¬
či so posebno toplo odobravali njegova
izvajanja, ko je svaril svobodni svet
pred titovim komunizmom.

Za mladinsko gibanje zveze, ki ima
svoj sedež v Parizu, je poročal njegov-
predsednik češki mladec g. Jan Renner.
V tem mladinskem gibanju so Slovenci
odlično zastopani. Podpredsednik glav¬
nega odbora je Slovenec g. dr. Fr. Žaj¬
dela, glavni urednik glasila v francošči¬
ni je pa tudi Slovenec g. Ignacij Čret¬
nik.

Po teh poročilih je kongres izvolil
člane za tri komisije, ki so imele nalo¬
go, da pregledajo, morebiti popravijo in
za končno odobritev pripravijo osnutke
za pravila Zveze, za program Zveze in
za finančno poročilo Zveze. Od Sloven¬
cev sta bila v komisiji za pravila Zve¬
ze g. dr. Miha Krek in g. dr. Peter Re¬
mec, v komisiji za program sta bila
gdč. Ljudmila Goričan in g. dr. Jakob
Toni, v finančni komisiji pa g. Franc
Furlan in g. Janez Brodar.

IVOLITEV GLAVNEGA IN
IZVRŠNEGA ODBORA

V glavni razpravi, ki je- sledila poro¬
čilom in delu komisij ,so bili predloženi
in deloma neznatno spremenjeni osnutki
statutov, programa in finančnega poro¬
čila Zveze soglasno odobreni, nakar je

za srednjo Evropo

kongres pristopil k izvolitvi glavnega
odbora (Council) in izvršnega odbora
Zveze (Executiv Gommittee). Za pred¬
sednika glavnega odbora je bil izvoljen
predstavnik madžarskega krščanskega
gibanja Msgr. Jozeph Kozi-Horvath, ki
je že dosedaj bil načelnik izvršnega od¬
bora. Za načelnika izvršnega odbora je
bil predlagan in izvoljen Čeh g. dr.
Adolf Prochaska, za glavnega tajnika
Zveze je bil znova izvoljen Poljak g.
Konrad Sieniewicz. Predsednik Slov.
ljudske stranke g. dr. Miha Krek je bil
Izvoljen za podpredsednika glavnega
odbora in je skupno z g. dr. A. Kuhar¬
jem član predsedstva Zveze. Za podna-
čelnika izvršnega odbora je bil izvoljen
g. dr. Zdravko Kalan, za člana pa g.
Ivan Avsenek. Pri predlaganju zastop¬
nikov SLS za posamezna mesta v upra¬
vi zveze je v glavnem veljalo načelo,
da naj bodo predlagani zastopniki stran¬
ke, ki žive v New Yorku, da se morejo
redno udeleževati vseh sej in sestankov
in redno soodločati pri upravi te medna¬
rodne ustanove.

Celoten potek zborovanja se je raz¬
vijal v duhu popoldnega sporazuma in
solidarnosti. S tem pa seveda ni rečeno,
da ni bilo znatnih težav in nesporazu¬
mov med strankami - članicami Zveze,
zlasti pri sestavljanju pravil Zveze. Tež¬
ko je bilo namreč spraviti v sklad in
enotno usmeriti stranke s tako različni¬
mi težnjami in smermi, ki so jih zasle¬
dovale v preteklosti. Zato je bilo treba
Veliko državniške modrosti, spretnosti
Pa tudi iskrenosti, da so se vsa trenja
srečno in zadovoljivo rešila! In tu je
treba povdariti dejstvo, da so vsi slo¬
venski zastopniki na kongresu in v raz¬
nih njegovih odborih opravili v tej toč¬
ki odlično in zgodovinsko pomembno de¬
lo pomirjenja in zbližanja. V gotovih
okoliščinah je slovensko zastopstvo bi¬
stveno pripomoglo s svojo taktnostjo in
uvidevnostjo, da so drugi popustili Naj¬
večjo zaslugo za ureditev vseh spornih
vprašanj pa ima g. dr. Miha Krek, ki
ima izredno fin posluh za bistvene reči
v gmoti nebistvenega ter kot zgrajen
državnik .z- izredno prikupnim nastopom
Slehernega, usvoji in ki nesporno med
vsemi v Krščanski demokratski ■ zvezi
uživa največji ugled in spoštovanje.

Poleg predsednika Slovenske ljudske
stranke so se Kongresa Krščanske de¬
mokratske zveze vse dni udeleževali od
posameznih krajevnih poverjeništev
stranke določeni delegati in sicer. Kra¬
jevno poverjeništvo SLS v Clevelandu
sta zastopala gg. Janez Brodar in Jože
Melaher; poverjeništvo Železnega ©-
krožja v Minnesoti g. Jože Dolenc, po¬
verjeništvo v Chicago g. dr. Peter Re¬
mec;. Ostali delegati so bili člani kra¬
jevnega poverjeništva v New Yorku in
sicer gdč. Ljudmila Goričan kot zastop¬
nica slov. kat. ženstva in gg. Franc
Furlan, Anton Babnik, Ivan Jenko, dr.
Jakob Toni, dr. Ludvik Puš in dr. Aloj¬
zij Kuhar. Poverjeništvo SLS v Buenos
Airesu v Argentini sta s posebnim po¬
oblastilom zastopala gg. dr. Jože Basaj
in g. dr. Zdravko Kalan. Za delegata
poverjeništva v Kanadi je bil izbran g.
Franc Košir, ki se pa zaradi nepredvide¬
nih ovir pri izstavi vize v zadnjem tre¬
nutku kongresa žal ni mogel osebno u-
deležiti.

Kardinal dr. Stepinac o položaju kat. Cerkve v Jugoslaviji

Rimska “Epoca” je 22. marca t. I.

SL,©VENSKI TISK V ARGENTINI

objavila daljši razgovor kardinala dr.
Stepinca s časnikarjem Traudle Lessin¬
gom. Kardinal dr. Stepinac je med dru¬
gim izjavil:

“Nisem mogel iti v Rim, da bi iz rok
sv. očeta prejel kardinalski klobuk. Ni¬
sem mogel in niti ne bi hotel iti, samo,
da ne zapustim svojega dragega naro¬
da. Ostal bom tukaj, četudi do smrti,
ako je tako potreba. V teh časih, ko
kat. Cerkev krvavo rabi vsakega svoje¬
ga služabnika v vzhodni Evropi in pred¬
vsem v Rusiji, ne sme nihče zapustiti
svojega mesta. Ničesar se mi ni bati:
Bil sem že blizu -smrti in konec mora
priti slej ali prej. Ne bojim se ljudi.
Počutim se varnega med ljudstvom v
Krašiču, varnega in v miru. Jasno je,
da sta tako' cerkev kot župnišče pod
stalnim policijskim nadzorstvom, in
vse, ki hočejo priti k meni, čaka strog
predhoden pregled. Le malokatere so
doslej od obiska zavrnili. Rekel sem že
večkrat in spet ponavljam, da položaj
Cerkve tukaj ni nič boljši kot v Rusiji
■ali v-katerikoli satelitski državi. Seveda
Cerkev ni zaklenjena, a tudi ni odprta
na stežaj, kar je precej drugače od se¬
danjega stanja. Prepričan sem, da so
skoraj vsi . katoliški duhovniki; ki so

vstopili v Cirilmetodijsko društvo, bil:
prisiljeni k temu na ta ali oni način.
Kar predstavljam si, s kakšnimi grož¬
njami so jih strpali na vlak, da jih po¬
peljejo v Beograd, kjer naj bi prisostvo¬
vali ustanovnemu zborovanju te vse¬
državne organizacije. Če hočete spozna¬
ti njih metode, se spomnite na ljubljan¬
skega škofa, katerega so lani polili z
bencinom in mu zažgali obleko. Bil je
silno ožgan in nekaj dni je nihal med
življenjem in smrtjo. Vem, da oblast
trdi, da je potrošila teške milijone di¬
narjev za popravila cerkev in umetnost¬
nih spomenikov. Karkoli so potrošili, je
komaj desetina tega, kar so od Cerkve
pobrali v obliki taks. To, kar od današ¬
nje Jugoslavije zahtevam, je vedno eno
in isto: zahtevamo pravico katoliške
vzgoje za mladino katoliških staršev,
t. j. svobodne katoliške šole, svobodna
semenišča in svobodo poučevanja kr¬
ščanskega nauka v šolah ali župnijah,
kjer ni lastnih kat. šol. Zahtevamo svo¬
boden katoliški tisk in odpravo obvez¬
nosti civilnega zakona. Povem ponovno:
cd postanka nove Jugoslavije nismo ni¬
česar naredili proti državni, borili pa
smo se in se bomo za pravice katoliške
Cerkve”.

Katoliški misijoni. April 1953. Vsebi¬
na : Los Capitanes de Baraga (-nj-),
Velik pomen misijonskega lista (prof.
Lojze Gerzinič), Pomembnost zdravstve¬
nih ustanov v misijonih (“Očetova be¬
seda” — Karel Wclbang CM), Veliko
slik, pa malo besed — s Formoze (L. L.
C. M. — dr. Janez Janež), Sudan se
prebuja (Aladin), Naši frančiškanski
misijonarji (p. Bazilij Valentin OFM),
Misijonarji pišejo (Benjamina Krdinar,
Majcen Andrej, Jožef Geder SDB, Anica
Miklavčič), Po misijonskem svetu, Mi¬
sijonsko zaledje, Visoko misijonsko ime¬
novanje našega rojaka, Akcija 1953 —
3.000 dolarjev, Letno zborovanje Argen¬
tinske misijonske podzveze, Misijonsko
delo v Torontu, Mladi Misijonar: Zna¬
menje odrešenja, Sveti Frančišek Ksa-
verij, Med Kitajsko in Indijo, V Lao
Ting, Častilci Alaha, Rešitve ugank; Ba¬
rago na oltar: Velik svetnik (dr. Al.
Odar), Po Baragovih potih (Janez Ko¬
pač); Krst pri Savici (Bine Šulinov),
Samotno bije ura nekje (F. Montanari).

Duhovno življenje. April 1953. Vse¬
bina: El consuelo del Cristo Resucita-
do (Msgr. Toth); Pastirjev glas: Vera
ali vraže (Škof Gregorij Rožman); Slo¬
venski knez (Igor, pesmi škofu za 70
letnico); Pratika 1953 — april; Dopol¬
njeno je (pesem Bogdan Budnik); Nje¬

gov prvi klic (Zora Piščanec); Dvoje
oznanenj (dr. Alojzij Odar); Mojo du¬
šo objema (Bogdan Budnik) ; Rajska pti¬
ca (prevod iz franeočine Fr. Erjavec);
že je prispela zmaga. .. (pesem Bogdan
Budnik); Velikonočne misli (Alojzij
Košmerlj); Za kulisami (Janko); Vsta¬
jenje (pesem Bogdan Budnik); pismo
iz Španije (Kovač); Velikonočni dar
(Matevž Tileš); Sodnik Heli (Boris Ko¬
man) ; ženska vzgoja (J. de Maistre—
Fr. Erjavec); Duša družine in vzgoje
(Rudolf Hanželič); Sveta Gema Gal-
gani (dr. Filip Žakelj); Samovzgoja in
žrtve (Pavel Slapar); V tvojih očeh (pe¬
sem Bogdan Budnik); Iz misijonskih
pokrajin; Fant pribori si osebnost (Ro-
manus); Glas iz Severne Francije; Od
doma: Pismo jugoslovanskih škofov
maršalu Titu; Določbe o dušnem pastir¬
stvu izseljencev ;(dr. Aloj ( zij Odar);
Med izseljenci: Proslava škofove 70 let¬
nice v Buenos Airesu; Božja žaloigra
(Vo. Fk); Vesti iz Vatikana. Priloga:
Božje stezice.

Družabna pravda. April. štev. 68.
Vsebina: Ob sedemdesetletnici našega
vladike; Las papas y el campesino (de
“El Pueblo”); Cehovska tradicija v
Škofji Loki (Dr. Tine Debeljak); Dota
■— problem, ki vznemirja Kamerun;
Koristi gospodarske organizacije (Jože

ARGENTINA

Za novega ministra za delo in so¬
cialno skrbstvo je imenovan Alejan-
dro Glavarini. G. Giavarini deluje v
argentinskih delavskih in sindikalnih
organizacijah že nad 30 let. Pri zad¬
njih volitvah je bil izvoljen tudi za
senatorja. Po imenovanju za ministra
je podal ostavko na senat, položaj.

V četrtek, 9. aprila, so bile objav¬
ljene nove cene za glavne življenske
potrebščine, v petek so pa stopile v
veljavo. Cene so v glavnem iste kot
so bile določene marca meseca 1952.

V smislu navodil predsednika grala
Perona v njegovem zadnjem govo¬
ru, s katerim je napovedal tudi veli¬
ko čiščenje med javnimi uslužbenci,
so vse pristojne oblasti izdale po¬
trebna navodila za točno izvajanje
vseh določil za prodajo glavnih živ-
Ijenskih potrebščin. Po vseh trgih so
povečali število nadzornikov. Oblasti
je pa pomagalo pri odkrivanju navi-
jalcev cen in verižnikov tudi občin¬
stvo, ki je prijavilo slehernega trgov¬
ca, mesarja ali zelenjadarja, ki je za¬
hteval višje cene kot so pa uradno
določene. Organi oblasti so takoj in¬
tervenirali ter so samo prvi dan po
objavi novih cen zaprli v Buenos Ai¬
resu 350 brezvestnih trgovcev in me¬
sarjev. Vse go odpeljali v zapore, nji¬
hove lokale pa zaprli. Nekaterim za
vedno in jim povrh tega še naložili
denarno kazen v višini 100.000 pe¬
sov. Oblasti postopajo z vso stro¬
gostjo in so odločene enkrat za vselej
napraviti red na trgih in po trgovi¬
nah. število aretiranih verižnikov in
navijalcev cen je do ponedeljka zve¬
čer v Buenos Airesu doseglo število
550. Trideset trgovin so pa oblasti
za stalno zaprle.

Prejšnji četrtek so našli mrtvega
v njegovem stanovanju biv. osebnega
tajnika predsednika republike Juana
Duarte-ja. Pokojnik je zapustil pismo
za predsednika grala Perona, v kate¬
rem povdarja vdanost, s katero mu
je služil in ljubezen, ki jo čuti do
njega. Zahvaljuje se mu za vso na¬
klonjenost* ki je je bil deležen ves
čas od njega. Juan Duarte je bil po¬
kopan v petek dopoldne.

V mestu Eva Peron bodo imeli
učenci vseh šol na mestnih vozilih
znižano tarifo za 20 ctv. Tako je
sklenila mestna občina.

V Buenos Aires je prispel na pri¬
jateljski obisk zun. minister judovske
države Moše Sharet. Sprejet je bil
tudi pri predsedniku gralu Peronu.

Fin. ministrstvo je sporočilo, da je
odobrilo devize za 9 milijonov pesov
za uvoz streptomicina.

Prve volitve v novih argent. pro¬
vincah Presidente Peron (prej nac.
področje Chaco) in Eva Peron (nac.
področje Pampa) so bile v nedeljo
12. t. m. V provinci Presidente Pe¬
ron sta postavili svoje kandidate za
guvernerja in viceguvernerja, sena¬
torje in poslance Peronistična in ko¬
munistična stranka. Ostale stranke:
Union civica radical, demokratska in
socialistična stranka ter demokrat¬
ska progresistična stranka so skle¬
nile, da se volitev ne bodo udeležile.

V provinci Eva Peron je pa postavi¬
la svoje kandidate samo Peronistič¬
na stranka, ostale stranke kandida¬
tov niso določile.

Vlada je izdala potrebna navodila
za hitro izplačevanje vseh državnih
računov.

Dne 4. aprila t. 1. je bila obletnica
tragične smrti župnika pri Sv. Juliji
pok. Romana Figalla, velikega do¬
brotnika Slovencev. Prejšnji ponede¬
ljek ie bil zanj v župni cerkvi sv. Ju¬
lije slovesen rekvijem.

Mavrič); Pot do miru v podjetjih; Por¬
tugalska in Salazar (iz “Danice”); Za
božjo demokracijo kruha; Odmevi naših
naporov: Kot priloga: Poročilo odbora
Družabne pravde za čas od 1.II.1952 do
1.IH.1953.

Oder. Januar-April 1953. Vsebina:
Pismo; Igralci, gledalci, kritiki; Pre¬
gled dosedanjega dela; Gledališka kul-
Uira v  ® s - Airesu; Začenjamo gleda¬
liško leto; Izza kulis; Iz občinstva;
Poročila in kritike; Iz uredništva; Po¬
zor — vprašujemo.

Naročajte in širile
Svobodno Slovenijo
- PORAVNAJTE NAROČNINO! -

Buenos Aires, IG. IV. 1953

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice itz SOocenije^

Boris Kidrič je v Beogradu umrl. če¬
prav sin meščanske družine je že v niž¬
jih gimnazijskih letih zašel v komuni¬
stične vrste in postal fanatičen komu¬
nist. Komunistično-teroristično “vzgojo”
je dobil v raznih mednarodnih kom. cen¬
trih. Kot tak je bil znanec vseh evrop¬
skih policij. Pri komunistih se je povz¬
pel zelo visoko ter je bil med II. sve¬
tovno vojno med glavnimi nosilci kom.
revolucije doma. Njegovo ime je veza¬
no za vse glavne komunistične zločine
nad slovenskim narodom. Leta 1945 je
postal v Ljubljani prvi predsednik slo¬
venske kom. vlade. To mesto je kasne¬
je prepustil Mihi Marinku, sam pa je
postal Titov gospodarski diktator v ju-
goslov. zvezni kom. vladi v Beogradu.
Po njegovih naročilih in po potrebi mu
je OZNA — sed. UDBA — dobavljala
delavno silo s političnimi nasprotniki, ki
so bili obsojeni in poslani v številna kon¬
centracijska taborišča na prisilno delo.
Ta položaj je obdržal do svoje smrti.

V drugi polovici lanskega leta je zbo¬
lel za rakom. Tito je pozval v Beograd
3 angl. specialiste za rak in krvno bo¬
lezen. O poteku njegovega zdravstvene¬
ga stanja so po večkrat na dan izdajali
zdravniki poročila. Zadnje mesece je bil
stalno priklenjen na posteljo.

Ime Borisa Kidriča bo poleg drugih
vodilnih slovenskih komunistov prišlo
tudi v slovensko zgodovino. V njej bo
zapisan s krvavimi črkami kot eden
najbolj brezsrčnih komunistov, ki je
hladnokrvno poslal v grob toliko ne¬
dolžnih slovenskih življenj, samo, da bi
na slovenskih tleh utrdil zverinski in
brezbožni ter diktatorski komunistični
sistem.

Umrli so. V Ljubljani: Marija Grab-
lovic, roj. Imenšek, Ivanka Florjančič,
Frančiška Šuštaršič, roj. Vrankar, An¬
ton Majcen, podoficir v p., Dora Mayr,
roj. Nagu, Frančiška Pavlič, roj. Faj-
gelj, Ana Hamperl, roj. Čadež, Ivana
Starc in Matevž Zore, pos. in kovač v
Zg. Pirničah pri Smledniku, Janez Dež¬
man, pos. p. d. Prezelj v. Lescah, Ma¬
rija šribar, vdova po klobučarju v Ce¬
lju, Marija Heinrihar v Selcah nad
Škofjo Loko, Eliea Zupančič, roj. Baum-
kireher, učiteljica v Višnji gori,. Neža
Kvas v Celju, Magdi Weisseisen na Je¬
zerskem in Franja Rotenbiher, roj. Ma¬
vec, gost. v Škofji Loki.

Dr. Maks šnuderl je pod komunisti
dobro zapisana osebnost. Radi svojega
klečeplastva pred njimi in slepega iz¬
vrševanja njihovih ukazov že od kom.
revolucije med vojno dalje, je dobil več
položajev. Je med drugim vseuč. profe¬
sor in tudi poslanec. V parlamentu tre¬
nutno zavzema položaj predsednika ko¬
misije za razlaganje zakonov zvezne
skupščine. Med razpravo o novem ustav¬
nem zakonu v beograjskem parlamentu
je govoril tudi on, ter je komunistični

skupščini in vsem njenim poslancem iz¬
stavil kaj slabo spričevalo. Med drugim
je dejal: “Naša ljudska skupščina ni bi¬
la delavno telo, pač pa formalno sredi¬
šče za izglasovanje zakonov. Skupščina
ni diskutirala, grajala ali dajala inicia¬
tivo, ni se bavila za najboljšo rešitev
in za razčiščenje mnenj. Tega niso bili
krivi ljudski poslanci, ki so bili vsi za¬
dolženi hkrati za druge posle”.

če bi bil dr. šnuderl odkrit, če bi bil
še tak demokrat, kot je bil poprej, ko
so bili zanj komunisti čisto navadna
sodrga, bi lahko odkrito povedal in po¬
kazal na pravega krivca za žalostno
stanje, v katerem je sedaj parlamenta¬
rizem v Jugoslaviji. Povedal bi bil lah¬
ko, da je parlament v vsaki državi sa¬
mo resničen odraz režima, ki vlada v
ujej. V Jugoslaviji je na vladi kom.
diktatura, parlamentarizem je pa de¬
mokratska ustanova in lahko nemoteno
deluje samo v resnično demokratskih
državah. To naj bi bil povedal še dr.
Šnuderl.

Večina komunističnih organizacij v
Sloveniji je imela v zadnjem času več
opravka z izključevanjem nezanesljive¬
ga članstva, kakor pa s sprejemanjem
novih članov. Tako so ugotavljali ko¬
munistični funkcionarji na občinski kom.
konferenci v Konjicah.

Pred okrožnim sodiščem v Mariboru
je bila nedavno razprava proti skupi¬
ni “informbirojskih propagandistov in
ljudskih škodljivcev”. Pred sodiščem so
se znašli Stanko Osana, Ivan Šalamun,
biv. direktor okrajnega gostinskega
podjetja, Maks Neubauer, direktor To¬
varne mesnih izdelkov v Bohovi pri Ma¬
ribora, Stanko Kodrič, komercialist isto-
tam, Drago Štefanič, računovodja in
Rcdolf Trabe, obratovodja, vsi v istem
podjetju. Poslovanje v Tovarni mesnih
izdelkov je bilo tako, da je revizija po
sedmih mesecih poslovanja ugotovila
primanjkljaja za več kot 2,600.000 di¬
narjev. Podjetje je bilo tik pred kon-
kurzom. Nihče tudi ne ve kam je izgni-
lo 10 krav, 48 svinj in 120 telet. Kaz¬
ni: Stanko Osana 1 leto in 6 mesecev/
Ivan Šalamun za protidržavno delovanje
enako kazen. Zaradi prejšnjih kazni pa
je sodišče kazen za Šalamuna zaokroži¬
lo na enotno kazen 5 let in 6 mesecev.
Maks Neubauer 3 leta, Stanko Kodrič
v zvezi s prejšnjo kaznijo dobil enotno
kazen 7 let. Drago Štefanič in Rudolf
Trabe sta dobila pogojni kazni.

V ateljeju “Triglav” filma v Ljub¬
ljani se je začelo snemanje nemškega
zabavnega filma “Moja draga deklica”.
Film izdeluje filmsko podjetje “Helios
Film” z Dunaja skupno s slov. podjet¬
jem “Triglav Film”.

Občinski odbor kom. partizanov v
Ribnici na Dol. je določil dan 26. mar¬
ca za občinski praznik Ribnice, kar je
občinska uprava sprejela. To da je dan

“zmagovitih” bojev partizanov. v Jele¬
novem žlebu.

Dr. Joža Vilfan, dosedanji titov ve¬
leposlanik pri indijski vladi v New Del¬
hiju je poklican na službovanje v zun.
ministrstvo v Beograd.

Gozdarske oblasti v Sloveniji so iz¬
delale 20 letni načrt za pogozdovanje
Slovenije. Načrt predvideva tudi obsež¬
na dela za pogozdovanje Krasa, kjer je
n. pr. samo v sežanskem okraju treba
poczditi še nad 3.000 hektarjev, sveta,
na katerem pa ne raste drugo kot grmi¬
čevje je pa v tem okraju nad 4.000 hekt.

Biv. duhovnik Jože Lampret - komu- ,
nist je januarja meseca bil 50 let star.
“Slov. Poročevalec” mu je napisal topel |
članek, v katerem mu daje med dru¬
gim tele oznake “naš stari tovariš, zna¬
nec. prijatelj, borec iz leta 1941, zvez¬
ni in republiški poslanec, sekretar slo- j
venske Verske komisije, vodja in učitelj
slovenskih ljudskih duhovnikov” Poro¬
čilo navaja, da je ob vstopu v maribor¬
sko bogoslovje prinesel s sabo “najte¬
snejše stike s takratnimi ljubljanskimi
levičarji ter je tam organiziral ilegalni
študijski krožek marksizma in Marxo-
vega kapitala. Že mnogo let pred dru¬
go svet, vojno je bil v stikih s Kardel¬
jem in drugimi vodilnimi slov. komuni¬
sti. Radi komunistične propagande je
bil ponovno cerkveno kaznovan in je ra¬
di . tega odšel v senjsko škofijo. Med
II. svetovno vojno se je najprej priklju¬
čil hrvatskim partizanom, nato je pa
prišel v Slovenijo ter je ves čas zavze-

j mal pri komunistih važne položaje. Po
I “osvoboditvi se Lampret “radi starega
nasprotstva cerkvenih krogov — tako
navaja poročilo — ni mogel in se tudi ni
hotel vrniti v dušno pastirstvo, ampak
se je posvetil političnemu delu — utrje¬
vanju tega, za kar se je boril vse živ¬
ljenje — delu za socializem”. Poročilo
tudi navaja, da je Lampret pri cerkve¬
nih krogih dobil za vse svoje delo “le
grdo nehvaležnost” in da so “slovenski
ordiniariji preko nunciature uspeli, “da
mu je Rim poslal novo kazen izobčenja”.

Pri Sv. Ožbaltu ob Dravi so začeli s
pripravami za izgradnjo nove elektrarne
na Dravi, ki bo' dajala 60.000 Kw in bo
dogotovljena 1954. To bi bila že šesta
elektrarna na Dravi. Ostale električne
centrale so namreč na Mariborskem oto¬
ku, v Fali, Vuhredu, Vuzenici in Dra¬
vogradu.

Ptiči istega gnezda. “Slov. Poročeva¬
lec” je nedavno objavil Tanjugovo in¬
formacijo, da je francoski socialistični
poslanec Maurice Deixonne vložil inter¬
pelacijo na francosko vlado, v katerem
jo vprašuje “kakšna zagotovila bo da¬
la Jugoslaviji, da bi dokazala, da prija¬
teljskih - jugoslovansko - francoskih
odnosov noče skaliti s prenašanjem va¬
tikanskih političnih komentarjev”
Franc., socialist se je dvignil v obram¬
bo titove kom. diktature in njenega pre¬
ganjanja kat. Cerkve, ker je pariška ra¬
dijska postaja oddajala vatikansko spo¬
ročilo o imenovanju Msgra r. Alojzija
Stepinca za kardinala in o surovem po¬
stopanju jug. komunistov z njim.

skirani, za, druge spet bi bilo boljše, če
ne bi bili. Pevci so bili nepripravljeni,
pa bi isti pevci lahko dobro zapeli. In-
scenator Petkovšek se je že večkrat iz¬
kazal, v prvi in zadnji sceni tudi tokrat,
tisti galpon v 3. dejanju bi pa lahko
malo razmaknil in postavil vanj vsaj
pošten bohkov kot. Ker je akustika
dvorane slaba, je treba misliti na oja¬
čevalec.

Gdč. Kramarjeva ter gg. Hribovšek
in Vombergar so igrali, kot smo od njih
pričakovali. Najbolj je napredoval g.
Kastrevc, ki je imel edini tudi pojpolno
masko. Resnost, s katero se loti ta igra¬
lec vsake vloge, imponira. G. Javoršek
se mu je zelo približal, posebno je zdaj
pazil na govor. Očiten je napredek pri
g. Svetlinu. Najtežjo vlogo je imel g.
Oven, ker te vrste blaznosti psihiatrija
ne pozna (kot ne župnikove v Cankar¬
jevem Polikarpu) in jo je treba skon¬
struirati, kar je igralcu uspelo. Ga Vol¬
kova bi bila kot nalašč, če bi bila ob¬
lečena, kot so bile kovačice pred 90 leti.
Tudi kmetje so bili dovolj raznoliki po
značajih, brez tiste tipične toposti, kot
jo sicer le prevečkrat srečamo; prven¬
stvo bi dal g. Omanu. Toda spet oble
ke! Isto velja za fante, ne pa za dekle¬
ta, ki so bile dobre prijateljice nesreč¬
ni Majdi. Fantek se je dobro naučil,
mati svojega mladega obraza ni mogla
skriti v naglavno ruto. Biriča primer¬
na, razen v maskah.

Dvorana je bila že nekaj dni pred
predstavo razprodana. S popravki, tudi
iz zgornjih pripomb, in s folklornimi
dodatki bi želeli gledati “Divjega lov¬
ca” v Willempartovi režiji še enkrat, in
to na prostem med drevjem v Moronu.

Slovenci v Argentini

Unest ns Aires

Tečaj o državno-pravnih vprašanjih

se je začel v nedeljo dne 12. aprila ob
pol deveti uri zjutraj na Victor Mar-
tinez 50. Uvodno predavanje je imel g.
prelat dr. Al. Odar. Za zanimiva izva¬
janja so mu bili vsi udeleženci, katerih
je bilo nad 30, zelo hvaležni. Naslednje
predavanje v tem tečaju bo imel zopet
g. prelat g. dr. Odar in sicer v nedeljo,
26. anrila točno ob pol deveti uri zjutraj
na Victor Martinez 50. Vse udeležence
tečaja prosimo, da pridejo točno in da
s seboj pripeljejo še svoje prijatelje in
znance, ki se prvega predavanja niso
udeležili, a se zanimajo za razna držav-
nopravna vprašanja.

FINŽGARJEV “DIVJI LOVEC”

NA SlOdru

Lani 21. januarja je ta ljudska igra
obhajala svoj 50 rojstni dan. Krstna
predstava je bila v ljubljanskem gleda¬
lišču in takoj ji je osledilo več ponovi¬
tev. Nato je šel “Divji lovec” hitro po
vsej deželi. Ko so slovensko gledališče
koncem prve svetovne vojne po skoraj
triletnem molku spet odprli, je bila ta
igra začetna slavnostna predstava. Mor¬
da nobena igra ni šla tolikokrat čez na¬
še odre, kot ta. Zato je naravno, da so
bile tudi vse režijske možnosti že zdav¬
naj izčrpane in bi bile kakšne novote

mogoče le še ob samovoljni spremembi
besedila ali dejanja.

Vkljub temu “Divjega lovca” ni lahko
režirati. Potek dejanja mora biti živa¬
hen, skupinski nastopi prav tako in še
bolj. Prav ti nastopi so poleg sentimen¬
talnih in smešnih — v večji meri kot
dramatski razplet — privlačnosti te
igre. Pri nedeljski predstavi je bilo sko¬
raj ves čas čutiti, da drži režiser g. Ma¬
rijan Willempart ves aparat čvrsto na
konopcu. Skoraj pravim, kajti prav na
koncu, v zadnjem prizoru, je popustil
ali on, ali pa se mu je ansambl izmuz¬
nil. Prav dobro pa je bilo čutiti režiser¬
jevo prizadevnost tudi v igri posamez¬
nikov. Ni dosti manjkalo, pa bi lahko
rekli, da je bila to prav dobra ljudska
! predstava. Samo zaradi tiste zadnje pol
minute bi bila še tudi prav dobra.

Toda obleke! Gorenjskih narodnih noš
je v Buenos Airesu dovolj, da bi jih no¬
sili vsi igralci. Ne le na diletantskih
odrih, tudi pri poklicnih gledališčih je
tako, da mora vsak igralec sam skrbeti
za svoj kostum. Če ne ve, kakšen mora
hiti, naj vpraša; če ga ne dobi, naj ši
ga napravi, ne novega, ampak iz starih
cap in papirja. Le odkod ste zvlekli vse
pumparice in jahalne hlače skup? Za¬
vedajte se, da kostum marsikatero na¬
pako v igranju zakrije! Podobno je bilo
z maskami; nekateri sploh niso bili ma-

M. M.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča: V družini g. Mari¬
jana Pograjca in njegove ge Vide, roj.
Šega so dobili sinčka. Marijana, česti¬
tamo!

Carapachaif

Slovenci iz Carapachaya smo se tu¬
di letos lepo pripravljali na velikonoč¬
ne praznike. Udeleževali smo se duhov¬
nih obnov v Floridi in v San Martinu.
Na velikonočno soboto nam je prišel
blagoslovit jedila iz Floride tam ka¬
plan g. Avguštin, nato smo se pa ude¬
ležili vstajenske procesije na Belgra-
no. Na veliko noč smo imeli v naši
skromni kapelici- sv. mašo. Kapelico so-
dekleta in fantje lepo okrasili. Peto sv.
m'ašo je imel g. Janko Mernik, med njo
so pa naše pevke in pevci prepevali slov.
velikonočne pesmi. V cerkvenem govo¬
ru in v voščilu za praznike je g. Mer¬
nik povdarjal željo, da bi tudi vsi vsta¬
li v svojih dušah z vstalim Zveličarjem^
Prav tako, da bi vstala trpeča domovi¬
na, ki danes toliko trpi v verigah ko¬
munistične siržnosti. Sv. maše se je u-
deležilo kakih 60 Slovencev iz Carapa-
ehaya in okolice.

čč. gg. Avguštinu in Merniku ter
požrtvovalnim pevkam in pevcem ih
gdč. organistinji: Bog plačaj! J.M.

RUDA JURČEC:

KNJIGE I

PRIVID Andre Malraux je bil

O VSTAJENJU v dobi med prvo in
drugo svetovno vojno tisti francoski pi¬
satelj, ki je veljal za vodilno osebnost
takratne generacije. Kar danes za sve¬
tovno književoost pomenijo imena Gra¬
hama Greena, Arturja Koestlerja, Al¬
berta Moravie — to je pomenil Malraux
tedaj. Bil je seveda komunist in iz tiste
dobe so njegova najboljša dela: “La

Condition Humaine”, “Les Conque-
rants” in pa zlasti zadnje veliko delo
pred drugo svetovno vojno, “L’Espoir”
— roman iz španske državljanske voj¬
ne, ko se je Malraux boril na strani ko¬
munistov. Ko njegov junak tega roma¬
na odhaja na morišče, se vzpenja ved¬
no višje v svetlobo dneva in luči, ved¬
no višje prerašča oboje in ko pade, za¬
žari ves svet v velikem upanju vstajen¬
ja novega reda.

Med drugo svetovno vojno je Malraux
Prelomil s komunizmom. Posegel je ce¬
lo v politično borbo proti njemu in po¬
stal šef De Gaulleovega propagandnega
>n tiskovnega oddelka. Ves idejni polet
generalovega gibanja je slonel na njego-
v ih člankih in govorih. Vendar se je
kmalu umaknil in spet postal samo slu¬
žabnik umetnosti. Na kongresih, ki jih
je zadnja leta prirejala Mednarodna
zveza za obrambo svobode kulture, je
bil Malraux tisti, ki jim je predsedoval
*n tako dajal okvir vsem razpravam in
razgovorom. Vsi njegovi govori so iz-
zvenevali v klic po pravi rešitvi člove¬
ka, po pravi osvoboditvi, po pravi vlo-

NT LJUDJE

gi umetnosti in njenega poslanstva, a
že daleč proč od komunizma..

Sedaj se je Malraux priključil tisti
skupini, ki je v Parizu obnovila izha¬
janje revije “Nouvelle Revue Franeai-
se”. Reviji doslej ni bilo dano, da bi iz¬
šla. Izhajala je nepretrgano tudi v dobi
nemške okupacije in to je bila dosedaj
velika krivda. V njeni prvi številki je
sedaj napisal Malraux esej o novem
pojmovanju skulpture in dal temu eseju
značilen naslov “La metamorphose des
dieux”. Esej pa ie le posnetek glavnih
misli obsežnega uvoda v zgodovino ki¬
parstva, ki jo je Malraux napisal in
izdal pod naslovom “Le musee imagi-
naire de la S-culpture mondiale.” Delo,
ki obsega 800 strani, objavlja nad 700
fotografij najboljših stvaritev svetov¬
nega kiparstva. Objavljena so dela od
časov od predzgodovine do Maillola, to
se pravi, da so obdelana štiri tisočletja,
vseh pet delov sveta, dvajset civilizacij.
Tako je Malraux zbral umetnine iz
vseh časov in iz vseh delov sveta. V
njegovi zgodovini umetnosti neha umet¬
nost kot prilastek te ali one dobe, tega
ali onega naroda; umetnost postaja je¬
zik vsega človeštva in to skozi vse do¬
be človeškega dogajanja. V upodoblje¬
nem liku je ujeta vsa skrivnost preteklo¬
sti in podan privid bodočnosti — vse
to pa se nam podaja v molku in zbra¬
nosti. (Enemu delu knjige je Malraux
dal celo naslov “Le Musee du Silence
— Muzej tišine). Razlike med stoletji
izginjajo, trenja med civilizacijami se

izravnavajo — vsa dela so stvaritve
istega človeškega duha, ki je v vseh ča¬
sih iskal odgovora na svoj večni pro¬
blem: smisel in pomen večnosti. Strah
in trepet je preveval duha tistih, ki so
ustvarjali ta dela, bila je tista velika
bojazen, ki se ustavlja na mejah stvar¬
stva in skuša onstranstvu iztrgati nje¬
govo skrivnost. Malraux je zbral dela
tisočletij in vseh civilizacij, da izpriča
vero tistih, ki so bili umetniki in kot ta¬
ki niso izgubili vere ter tako premaga¬
li strah pred smrtjo. Zato vabi Malraux
čitatelja, da naj vstopi v ta njegov
“muzej”, v to posebno svetišče umet¬
nosti, kjer se bo zavedel vsega posve¬
čenega v sebi in se obvaroval tistega,
kar je v njem “smrtnega”. Kajti človek
ne premaga tistega v sebi, kar ga pre¬
maguje, ako se ne dvigne in zateče v
tisto, kar ga presega. Gledanje na u-
metnino se pri Malrauxu v mnogem
približuje tistemu, kar sedaj francoski
kritiki nazivajo “svitanje religioznosti”.
Toda Malraux se ne ustavlja samo pri
tem novem renesančnem gledanju na u-
metnino. Naša doba stoji namreč na
pragu spoznanja, da se skrivnost stvar¬
stva ne odpira z istim ključem kot
skrivnosti človekove pogojenosti. Kajti
človek je dolgo grešil, ko je mislil ,da
■se red v svetu razvija enako, kakor red
v človeški naravi. Sedanji nered v sve¬
tu pa je prava slika kaosa in ali je te¬
daj na mestu, upanje, da bo človek ušel
temu kaosu in se rešil Malraux odgo¬
varja pritrdilno. Človek bo spet spre¬
minjal red v stvarstvu, kadar bodo te
sile izhajale iz njega. Marksist Malraux
se tako v tem delu izreka za pravnost
človekove osebnosti ih jo kliče v okvir

umetnin, ki so delo duha. V plastiki je
človek s svojim duhom dokazal, kako
zna kamen, bron ali les zajeti ne samo
njegovega genija, ampak dati tej mrtvi
tvarini tudi duha ,jo oživiti. Malraux
zaključuje, da je skozi vsa stoletja, sko¬
zi vse civilizacije vidna ta prvotna po¬
teza vsega umetniškega ustvarjanja.
To je težnja dati vsemu njegov duhovni
pomen, še več, iskanje po duhovni vse¬
bini, po poduhovljenju, je polno pora¬
zov in zmag, polno padcev in dvigov —
a nazadnje vedno velik dvig v podu¬
hovljenju. Malraux meni, da plastika
naše moderne dobe ne napoveduje ka¬
kega novega humanizma, nove rene¬
sanse, pač pa izpričuje veliko vero v
rešitev v — vstajenju; zato Malraux se¬
danji dobi daje oznako “Resurection —
Vstajenje.” ’!

ARNOLD J. Angleški zgodovinar Ar-
TOYNBEE inold J. Tbynhee se tv
svoji obširni študiji zgodovine tudi do¬
tika vloge in usode civilizacij. Njegova
zgodovina je le malo zgodovina dogod¬
kov ali pa celo dob, na vso zgodovino
zre kot na celoto prelivanja, odmiranja
in zaporednih smrti civilizacij. Toda po
Toynbeeju so vse civilizacije bile obso¬
jen na smrt, nobena od njih pa ni umr¬
la naravne smrti, vse so izvršile “sa¬
momor.” Zato se pogosto navaja nje¬
gov izrek, da “civilizacije ne umirajo,
ampak da napravljajo samomor”. Vse
se je spreminjalo, le Eden je ostal, ka¬
kor pravi evangelij in ga Toynbee opi¬
suje ob koncu svoje študije o zgodovi¬
ni. Prvi, ki so v teku zgodovine podle¬
gali, so bili tisti, ki so nosili meč. Za
njimi so šli v propad arhaisti in futu-

risti, nato so šli filozofi in nazadnje je
ostal samo — On, ki se je- učlovečil.
Kajti vsi drugi bogovi so se ustrašili
poslednje preizkušnje in si niso. drznili,
da bi se vrgli v ledeno vodo. Sedaj smo
vsi na robu prepada, na obrežju zadnje
reke, in tam na drugi strani se dviga
edinstven lik, ki se dviga iz poplave in
narašča tako, da zajema celo obzorje.
Tam je On, ki je Odrešenik.

Toynbeejeva zgodovina obsega šest
debelih knjig, vendar je z avtorjevim
dovoljenjem D. C. Somervell priredil
sintezo vsega dela in ga izdal pod na¬
slovom “A Study of History” in je
španski prevod tudi na tukajšnjem trgu.

MADAME V Parizu je umrla ga. Co-
COLETTE lette, ki je po Undsetovi in
Selmi Lagerloef gotovo največja pisa¬
teljica. Pred nekaj tedni je slavila o-
semdesetletnico. V francosko literaturo
je stopila, ko so začela bleščati, imena:
Marcel Proust, Andre Gide in je bil že
na višku svoje slave Anatole France.
S svojimi prvimi deli (Claudine), se je
priključila skupini okoli Prousta, ki si
je izbrala za motto: “Ne iščemo sreče,
iščemo uživanje”. Začela je kot časni¬
karka, postala kritik umetnostnih in
gledaliških dogodkov, a ?e nazadnje pre¬
dala čisti književnosti. Poleg “Claudine”
sta njeni najboljši deli “Cheri” in “La
Fin du Cheri”, Zadnja leta je bila pred¬
sednica Academie Goneourt v Parizu.
Po njeni smrti so ji kritiki priznali, da
je bilo v njenih delih več čiste umetno¬
sti, kot pa pri njenih glavnih sodobni¬
kih — le Marcel Proust jo presega,
najbrž zato, ker je umri razmeroma
mlad.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 16. IV. 1953

SLOVENCI

Avstralija

Slovenski rojaki v Bonegilli — Victo-
ria — so kar lepo praznovali božične
praznike. Dne 23. decembra se je slo¬
venska pevska skupina udeležila javne
božičnice v mestu Albury (X-mas songs
by candle Iigbt), kjer so lepo zapeli tri
pesmi in sicer: latinsko Adeste Fideles,
angleško Hymij of the Holy Child ter
slovensko Pastirji k Jezusu. Proti kon¬
cu so ugasnili luči in zbrana množica
je prižgala sveče, ki so brlele daleč
naokrog po mestnem stadionu. Pri tem
so vsi navzoči prepevali različne božič¬
ne napeve. Slovenska pevska skupina je
zapela Sveto noč, blaženo noč ob
spremljavi mestnega orkestra. Pa tudi

Lanus

V nedeljo, dne 19. aprila bo ob 8. uri
zjutraj v župni cerkvi sv. Jožefa sv. ma¬
ša za pok. župnika Vinka Lovšina.

G. Hladnik sporoča, da bo slovensko-
kasteljanski slovar ta teden dotiskan in
ga bodo potem naročniki lahko kmalu
dobili.

Atendoza

Na cvetno nedeljo smo se po križe¬
vem potu v farni cerkvi pri Srcu Ma¬
rijinem zbrali v lepem številu v zavod¬
ski dvorani, kjer nam je Društvo Slo¬
vencev pripravilo lepo igro. Naši fantje
so se postavili z Weiser-Savinškovo dra¬
mo “Luč z gora”. S svojim prvim na¬
stopom so nas kar presenetili. Res da
bi resen kritik ugotovil še tu in tam ka¬
ko pomanjkljivost, toda za nas je bil
to lep dogodek in smo fantom hvalež¬
ni, za ves trud in napore, ki so jih po¬
ložili v to delo in nam pripravili lep
užitek. Fantom in vsem, ki so pri igri
sodelovali, samo čestitamo in želimo da
bi vztrajali še naprej in nas v kratkem
presenetili s kako novo uprizoritvijo.

V postnem času smo, kot je že pri nas
navada, opravljali vse nedelje popoldne
sv. križev pot po raznih cerkvah v Men-
dozi in zadnjega na veliki petek pri br.
Maristih. Na veliko soboto smo imeli
tam tudi vstajensko procesijo, ki j e  zo¬
pet privabila lepo število rojakov. Po
končani cerkveni pobožnosti smo se
zbrali v dvorani na kratek sestanek, ki
ga je sklical g. Malenšek. Veselo smo
si stiskali roke z voščilom za praznike.

Vesel dogodek je zopet osrečil druži¬
no g. Antona in Ivake Čepon z novoro-
jenko, ki je zagledala luč sveta dne 1.
aprila t. 1. in je pri krstu dobila ime

PO SVETU

; božični prazniki v Bonegilli so bili lepi.
Hrvatje so napravili velike jaslice, slo¬
venska pevska družina je pa s petjem
| povečala pravo božično razpoloženje.
| Pevci in pevke so bili med prazniki tudi
dvakrat gostje tam. duhovščine.

Č. g. p. Klavdij Okorn, se je za božič¬
ne praznike mudil v Melbourne-ju ter je
imel v cerkvi St. Carthage tudi polnoč¬
nico. Pred in po sv. maši je imel razgo¬
vore in sestanke z rojaki. Č. g. p. Beno
Korbič je pa za Božič pohitel med roja¬
ke v St. Marys'ter je imel tam polnoč¬
nico, katere se je udeležilo lepo število
rojakov. Potujočih slovenskih duhovni¬
kov so bili rojaki povsod zelo veseli ter
so ju lepo sprejeli.

Marija. Hčerka je razveselila 11. mar¬
ca t. 1. tudi družino g. Štumbergerja.
Krščena je bila za Sonjo-Julijano. Sreč¬
nima družinama iskreno čestitamo.

Društvo Slovencev v Mendozi bo ime¬
lo redni občni zbor dne 3. maja t. 1.

Rosario

Poroka. V soboto, 11. aprila 1953 sta
stopila pred oltar g. France Fonda in
gdč. Ana Svetličič. Mladi par je poro¬
čil v cerkvi Ntra Sra de Pompeya g.
župnik Anton Orehar iz Buenos Airesa,
za priči sta pa bila nevestin oče in že¬
ninova mati. Mlademu paru ob vstopu
v novo življenje iskreno čestitamo in
mu želimo vso srečo in obilo božjega
blagoslava.

Salta

V sredo 8. aprila t| 1. se je zgodila v
kraju Alto Chorillos huda avtomobilska
nesreča. G. Branko Sotelšek se je vračal
s poltovornim avtomobilom z vso druži¬
no domov. V Alto Chorillos se je avto
prevrnil. Pri nesreči je bila takoj mrt¬
va ga Majda Sotelšek, roj. Eber z maj¬
hnim otrokom, Markom, hčerki je zlo¬
milo nego, en otrok je pa lažje poško¬
dovan. Pri avtomobilski nesreči je za-
dobil hude poškodbe tudi g. Branko So¬
telšek, ki je šofiral avto. Pri padcu se
mu je nalomila hrbtenica. G. Sotelšku
in njegovima otrokoma ob huden živ- 1
ljeiskem udarcu izrekamo iskreno so¬

nc ozdravitev.

Ramos Atejia

Na zadnjem prosvetnem sestanku
Krajevnega odbora Društva Slovencev
Ramos Mejia, katerega se je udeležilo
130 članov, je predsednik krajevnega

odbora g. Aleksander Majhen s toplim
govorom počastil spomin pok. člana An¬
tona Krušiča in se spomnil njegovih o-
sebnih vrlin in zvestobe do slov. skup¬
nosti in do Društva Slovencev. Slov.
cerkveni pevski zbor pod vodstvom g-
Čamernika je zapel primerno pesem.
Urednik g. Ruda Jurčec je podal nato
pregled političnih dogodkov v svetu. Po
končanem- predavanju je bil razgovor .o
društvenih zadevah. Uspeli prosvetni
sestanek je zaključil ramoški slov. cer¬
kveni pevski zbor s pesmijo.

Prihodnja prosvetna prireditev bo v
nedeljo 3. maja takoj po sv. maši. Na
sporedu slovenske pesmi in zdravstveno
predavanje g. dr. Zorca.

San Femando

Naš kaplan g. Vinko Flek je povabil
na Cvetno nedeljo slov. rojake na du¬
hovno obnovo. Čeprav v tem kraju ni
strnjenega slov. naselja je na duhovne
vaje prišlo iz bližnje in daljnje okoli¬
ce 45 rojakov. Cerkveni govor je imel g.
kaplan Tone* Škulj. Po duhovni obnovi
je bila v župnijski dvorani prosvetna pri-
! reditev.. Na njej so najprej na radiokom-
J binado igrali slovenske plošče “Romanje
na Brezje” v Lemont v USA. G. Vinko
Flek je imel nato lep govor na matere
in slovenske starše. Sporočil jim je ve¬
selo novico, da se bo tudi v San Fernan-
do v kratkem organizirala nedeljska šo¬
la za slov. otroke. Vse rojake je tudi
prosil, naj se tudi v tem kraju lepo po¬
vežejo med seboj in drug drugemu po¬
magajo v potrebi.

t Ana Mehle. Iz domovine je prišlo
žalostno sporočilo, da je dne 17. marca
t. 1. po hudem trpljenju preminula v
ljubljanski bolnišnici gospa Ana Mehle
iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem.

Pok. Ana Mehle je bila rojena 11. nov.
1912 v Sp. Slivnici. Po njeni smrti dne
17. marca t. 1. v Ijb. bolnišnici so jo še
istega dne prepeljali na njen dom v Sp.
Slivnico ter tam položili na mrtvaški o-
der. Pogreb blage pokojnice je bil v
Spodnji Slivnici dne 19 marca 1953 le¬
ta ob veliki udeležbi domačinov v Spod¬
nji Slivnici pri Grosupljem. Za po¬
kojnico žalujeta tu med nami v Bue¬
nos Airesu njen mož France Mehle in
njegov brat. Lojze, doma pa sta ostala
brez skrbne in ljubeče matere 17. letni
sin in 15. letna hčerke. G. Fr. Mehletu in
njegovemu bratu Lojzetu ob težki izgu- j
bi izrekamo iskreno sožalje, blaga slo¬
venska mati pa naj počiva mirno v do¬
mači zemlji.

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico
Uruguay 387

T. E. 38-0122 Buenos Aires

TRINKOV KOLEDAR ZA BENEŠKE SLOVENCE ZA LETO 1953

125 strani žepnega formata. - Samozaložba. - Tiskarna Budin. - Gorica.

Čez tri leta bo preteklo celo stoletje,
kar je tedanji trčmunski kaplan Peter
Podreka v Einspielerjevem “Slovenskem
Prijatelju” potožil o zapuščenosti be¬
neških Slovencev in blagroval Prekmur¬
ce za njihove jezikovne pravice! Pisal
je, da so Bleiweisove “Novice” v videm¬
skem —r- tedaj še avstrijskem — okraju
prepovedane, druge slovenske publika¬
cije pa‘ zginejo na poštah in jih ne kaže
naročati. Pač pa je nakupil za 300 gol¬
dinarjev slovenskih molitvenikov in jih
raztrosil po deželici. To slovensko bra¬
nje je seglo mladicam in fantinom mi¬
lo v srce in po vseh srenjah se zdaj u-
čijo iz teh molitvenikov slovensko bra¬
ti. Takrat je bilo beneških Slovencev
20 . 000 .

Slovensko jezikoVno ozemlje se je
odtlej nekoliko skrčilo, vendar je Slo¬
vencev danes tam vsaj še enkrat toliko
kot pred sto leti. Vedno hujši pritisk ni
zalegel.

Kar je laško nasilje grobo uničilo,
to je moralno zdravje vernega ljudstva
nadomestilo. Kot tisti Podrekovi molit¬
veniki, tako so bile pozneje redke slo¬
venske knjige največ vtihotapljene. Da-
mača izdanja so bila zelo pičla, Naši
bralci se morda še spominjajo, kakšen
krik so zagnali Lahi pred 3 leti, ko si
je drznil dati sivolasti Msgr. Trinko na
svitlo nov molitvenik.

Zdaj pa smo dobili iz beneške Slove¬
nije nov, izredno topel pozdrav: Kole¬
dar za 1. 1953 in spremno pismo pra¬
vi, da so ga sestavili doma. Po obsegu
ga res ni mogoče primerjati z našim
zbornikom ali s celjskim Mohorjevim,
niti s celovškim ne, po vsebinski teh-
nosti pa mora vsakemu bralcu seči ze¬

lo milo v srce, posebno beneškim Slo¬
vencem doma in v izseljenstvu, kate¬
rim je namenjen. Vsa knjižica obravna¬
va izključno beneško-slovensko snov
(Beneški Slovenci ne slišijo radi oznake
“beneški”, kot onim onstram Mure ni
prijeten naziv “Prekmurec”, toda težko
je najti imenovanje, ki bi bilo umestnej-
še).

Takoj za koledarskim delom je napi¬
sal Garbac pod naslovom 1  “Pojdimo na
Trčmun” 8 strani obsegajoč oris oseb¬
nosti pa duhovniškega, znanstvenega,
umetnostnega in političnega delovanja
letošnjega 90. letnika, voditelja bene¬
ških Slovencev Msgra Ivana Trinka.
Sledi obširen anonimen članek “Iz do¬
mače zgodovine”, ki je tako zanimiv, da
ga bo treba napraviti dostopnejga naj¬
širšim krogom. Dolga stoletja do raz¬
pada beneške republike .v Napoleonovih
časih so ohranili ti Slovenci upravno av¬
tonomijo z mnogimi ostanki stare slo¬
venske pravne organizacije. V nobeni
drugi slovenski deželi slovenska dru¬
žabna tradicija ni tako zasidrama kot
tu in v tem dejstvu je iskati vzroka za
narodno trdoživost vkljub sramotnemu
zatiranju s strani gospodujočega naro¬
da. Ta članek dopolnjujeta sestavka o
cerkvenih ter gospodarskih in socialnih
razmerah. Vsi ti prispevki so pisani v
knjižni slovenščini.

Beneški Slovenci hodijo na delo tudi
v tujino, a vedno z namenom, da se čez
nekaj let vrnejo s prihranki domov. Ta
navezanost na rodno grudo je drugi
Vzrok njihove narodne trdoživosti. V
zadnjem- času hodijo največ v belgijske
rudnike, k ; er oskrbuje njihovo duhovno
življenje naš prijatelj č. g. Zdravko Re¬

ven, ki v dveh pismih v domačem na¬
rečju opisuje “naše djelouce” ter nji¬
hovo “veselje in žalost”.

Visoknost naših brjegov, Naše rijke
in potoki. Visočina nekaterih naših va¬
si, Matajur ali Baba? so naslovi vsebi¬
ne tretjega, geografskega dela. četrti,
literarni del koledarja pa vsebuje
izključno narodno blago: ljudsko pesem,
'egetido in šaljivo sodobno zgodbo. Men¬
da nikjer drugod na Slovenskem ljud¬
sko pripovedništvo, ljudska poezija in
ljudska glasba niso tako žive kot pod |
Matajurjem in v tem je tretji vzrok na¬
rodne trdoživosti beneških Slovencev.
Ta ljudska umetnost je pa poleg jezika
glavna, vez, ki jih druži v ostalimi Slo¬
venci, predvsem s Primorci, pa tud; s
Korošci in Gbrenjei. (Naj dodam, da se
’e v likovni umetnosti ta deželica na¬
slanjala na slovensko zaledje vkljub u-
metnostremu bogastvu Benetk).

Potem je v koledarju še navodilo
Kaj boš delaj vsaki mesec”, v katerem
so vpoštevane seveda samo krajevne
stalne in klimatične posebnosti, in še 1
mnogo, predvsem zgodovinskega drobi- j
ža.

Bratom in sestram ob Nadiži, Teru in
Reziji čestitamo k tej mali, pa bogati
knjižici in jim želimo, naj bi bil to za¬
četek novega kulturnega podviga. Pri
tem naj jih vodi ljubezen do domačega
izročila, ki je — to vemo tudi mi izsel¬
jenci —• najtrdnejša opora v vstrajanju.
V tem izročilu je tudi zvestoba Bogu,
ki je četrti, pa najgloblji vzrok narod¬
ne trdoživosti in ta zvestoba je navdih¬
nila Trinka, da je poln vere zapel o bo¬
dočnosti svojih ožjih rojakov:

Nekdo je nad nami,
ki nam pota meri.

Plovi torej čolnič,
plovi v tej mi veri!

MJt.

Pravna posvetovalnica

"Svobodne Slovenije"

O DOPUSTIH

Vprašanje: Že tretje leto sem v služ¬
bi pri manjšem zidarskem podjetju.
Dosedaj še nisem imel dopusta v tem
smislu, kakor ga imajo drugi, t. j. sku¬
paj 10 dni s polno plačo. Podjetnik nam
ob času dopusta pravi, da smo dopust
že imeli med letom, ko zaradi slabega
vremena nismo delali. Ali ima podjet¬
nik prav?

Odgovor: O tem smo že pisali, hoče¬
mo pa kratko ponoviti. Delavec, ki ima
manj kot pet let službe pri istem pod¬
jetniku, ima pravico do desetdnevnega
neprekinjenega in plačanega dopusta na
leto. Ako pa ima že nad pet let službe
pri istem podjetniku, ima pravico do
patnajstdnevnega dopusta.

Kdaj delavec nastopi dopust, o tem
cdloča delodajalec. Mora pa to storiti v
času od 1. oktobra do 30. aprila in mo¬
ra to pismeno javiti delavcu. Ako bi de¬
lodajalec tega ne storil, si sme delavec
sam vzeti dopust dne 16. aprila. Mora
pa to javiti delodajalcu, da bo ta dan
nastopil svoj 10 ali 15 dnevni dopust.

Bistveno za dopust je, da je nepre¬
kinjen (continuado. Čl. 1 dekreta 1740/
45) in da je plačan. Posameznih prostih ,
dni med letom — zaradi slabega vre- t
mena ali drugega vzroka — ni mogoče ;
smatrati za dopust, ker mora biti do¬
pust neprekinjen.

Omenjamo še to, da je letni dopust
delavcev po mnenju nekaterih delavskih
sodišč obvezen, to se pravi, da ga mo¬
ra delodajalec dati, čeprav bi ga dela¬
vec ne hotel sprejeti in bi se raje za¬
dovoljil z dvojno plačo za dopustno
dobo.

CERKEVNI OGLASNIK

Vsem rojakom, ki žele poromati v
Lujan s posebnim romarskim vlakom,
sporočamo, da so na razpolago vozov¬
nice pri vseh poverjenikih “Oznanila”
in še pri naslednjih posebej pooblašče¬
nih:

1.) G. Alojzij Šeruga, Santiago del
Estero 1932, Avellaneda; 2) G. Alojzij
Fujs, Julio Acosta 3866, Lanus Oeste;
3.) Marija Krajcar, calle Deheza 3182,
Villa Obrera. Lanus Oeste; 4.) Ga Fani
Kerševan, Campana 4675, Villa Devoto,
Capital; 5.) Časa “Ivanka” Estacion
Padilla, Florida, F.C.N.G.B.

Pohitite z nakupom!

Pripravljalni odbor.

OBVFSTILA

FANTJE!

Vsako soboto popoldne in nedeljo se
morete razvedriti in telesno okrepiti s
pametnim športom na Pristavi v Moro-
nu. Ne boste sami. Do sedaj je že mno¬
go fantov, ki živahno goje orodno te¬
lovadbo, lahko atletske vaje, odbojko,
nogomet ping-pong itd.

—Vse prijavljence za kakršenkoli na¬
stop na I. športnih dnevih vabimo, da se
te tedne redno udeležujejo vaj in teže
za tem, da bodo dosegli na tekmovanju
čim lepše uspehe — Vse fante, zlasti
pa člane SFZ, naprošamo, da se ob so¬
botah popoldne javijo na Pristavi v Mo-
ronu za prostovoljno delo za ureditev
igrišč in higijenskih naprav. Spomni se:
samo žrtev gradi organizacijo!

— Važno obvestilo! V nedeljo, 26
aprila ob 15 h popoldne bo naš redni
sestanek. Pogovoriti se moramo mar¬
sikaj, zato je udeležba vsakega fanta
nad vse važne.

Po sestanaku bo na igrišču v bližini
Pristave nogometna tekma z ukrajin¬
skim moštvom.

Odbor SFZ

Slovenska Fantovska Zveza vabi Slo¬
vence iz San Justa in okolice na nogo¬
metno tekmo, ki jo priredi v nedeljo
19. aprila po slovenski maši ob 9.30 s
tamešnjim klubom na ulici Catamarca
— Barrio San Nicolas.

Vabilo. Vsi slovenski gg. krojači in
ge krojačice so vljudno vabljeni na II.
stanovski razgovor v nedeljo, dne 26.
aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v prosto¬
rih gg. Telič-Novak v Ramos Mejia.
Vabljeni gg. mojstri in pomočniki.

Janko Arnšek,
pooblaščeni sklicatelj.

Socialno-organizacijski tečaj Družab¬
ne pravde bo začel z drugim letnikom v
ponedeljek 20. aprila ob 19. uri zvečer
v prostorih Društva Slovencev. O socio¬
logiji predava univ. prof. g. dr. Ahčin.

Drugi socialni dan se bo letos vršil
v nedeljo 28. junija. Vodilo tega dneva
je “Naša gospodarska osamosvojitev”.
Pripravljalna dela za let. soc. dan vodi
Stalni odbor za socialne dneve sloven¬
skih katoličanov v Argentini pod pred-

P R A V GOTOVO

se boš kesal, če boš pozabil iti
v nedeljo,

3. MAJA

na

TELOVADNI NASTOP
združen z

DRUŽABNO PRIREDITVIJO,

kar bo zelo lep
zaključek

I. ŠPORTNIH DNI,
ki jih prirejata za vse naše
rojake

S D O — S F Z

na dneve 1., 2. in 3. MAJA
na Pristavi v Moronu

ŠOLSKE POTREBŠČINE:

Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd.

Lepe albume raznih vrst in kakovosti
Slike slovenskih pokrajin

Potrebščine za pisarno, šolo in dom
Darila za razne prilike
Vam nudi

Sanferia y Papelerla SANTA JULIA

Victor Martinez 39 - Buenos Aires

Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬
kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine
in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo.

^ ”CA§A BOYU” - nrarna in zlatarna %

£ OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 /

A  pol kvadre od Cabilda 2300 |

> Za zimski čas — dobre budilke; g

p  Prstani "de amistad guardia griega” 18 krt zlato in poročni prstani A
A  v svojstveni izdelavi; *

A  Križci, gladki s posebno polituro, verižice, svetinjice — 18 krt zlato; 2
■f.  REDKA PRILOŽNOST: %

%  proda se stenska ura z lepim "bim-bam" bitjem, le malo rabljena; 8
p  PREDELAVO IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR — točno in hitro. A

p  (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer A
p  v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) A

Imprentct “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires'. T. E. 54-4644