73
7-2006literatura
Iveri
Iveri z Grintovcev, Vlasto Kopa~, 
Planinska zveza Slovenije, Ljub-
ljana, 2006
V poglavju Manj znani izrazi in 
besede knjige Iveri z Grintovcev 
avtorja Vlasta Kopa~a pi{e, da so 
iveri tr{~ice. Tr{~ice, ki so nastale 
v dolgih letih »`aganja« in »obte-
sovanja« gora nad Kamnikom, 
{e posebej pa Velike planine, ki 
ji je Vlasto Kopa~ vtisnil neiz-
brisen pe~at. Izida svoje knjige 
ni do~akal, v spo{tljivi starosti je 
velikoplaninskih naselij je vse-
kakor najvidnej{i dose`ek Vlasta 
Kopa~a v kamni{kem koncu, 
v knjigi pa izstopajo {tevilne 
njegove skice – pastirskih bajt, 
predmetov, lesenih pisav za okra-
{evanje tradicionalnih trni~ev, 
dimljenih sir~kov in podobno. 
Ve~ina prispevkov je bila `e 
objavljena v preteklosti v Planin-
skem Vestniku, vendar jih je avtor 
na novo obdelal in dopolnil, tako 
da zdaj strnjeni v knjigi ostanejo 
v spominu za vedno. Avtor, ki je 
bil po vojni `rtev dachauskih pro-
cesov, opisuje nove za~etke, ko je 
znova za{el v svet gora, med stene 
in grape, med pastirje na Veliki 
planini, opi{e nekaj zanimiv tur 
v snegu, jedro knjige pa je ven-
darle dedi{~ina Velike planine 
in njenih ljudi. Ob opisu bajte in 
predmetov, kot je torila (kalup in 
cedilo za sirjenje), bralec resni~no 
raz{iri svoje poznavanje, saj je 
razlaga jasna in celovita. Dodatno 
vrednost knjigi daje tudi seznam 
manj znanih izrazov (z nekate-
rimi kraj{imi razlagami), ki ga je 
iz svoje zbirke prispeval France 
Male{i~. Vsekakor pa ne moremo 
mimo poglavja Krajevna imena 
na prisojni strani Grintovcev, ki v 
foneti~nem zapisu ponuja neiz~-
rpen seznam imen za domala vsak 
skalni izrastek, grapo, dolinico 
ali drugo krajevno zna~ilnost, kot 
so jih uporabljali v starih ~asih. 
Seznamu sta prilo`eni dve skici 
(zakaj ne ve~?) in znana pero-
risba Razgled z Grintovca, ki jo je 
leta 1940 narisal avtor sam (`al je 
objavljen le vzhodni del razgleda). 
Vlasto Kopa~ je po vojni risal tudi 
planinske karte, vsekakor pa si ga 
bomo zapomnili kot ~loveka, ki je 
dokazal, da se staro lahko nekako 
zlije z novim – sodobne turisti~ne 
bajte na Veliki planini so vendarle 
ohranile podobo, ki je blizu izvirni 
ovalni pastirski bajti. Kak{na stara 
iver verjetno {e le`i pod nastre-
{kom. Te iveri, drobne umetnine 
iz ~istega veselja, kot v uvodu 
pravi France Male{i~, bodo ostale. 
Za nas jih je pobral Vlasto Kopa~. 
Da bodo vedeli tudi zanamci. 
Marjan Brade{ko
malo pred tem zaspal - arhitekt, 
planinec in ~astni ~lan Gorske 
re{evalne slu`be (knjiga je iz{la 
kot  {esta v zbirki Med gorskimi 
re{evalci). Zdi se, kot da se je 
svet pod Kamni{ko-Savinjskimi 
Alpami prebudil, saj je v zadnjih 
leti iz{lo kar nekaj knjig, ki pose-
gajo v preteklost `ivljenja v gorah 
nad Kamnikom, {e posebej pri 
tem izstopa trud Franceta Male-
{i~a, ki je uredil tudi Kopa~evo 
knjigo. Vlasto Kopa~ se v njej 
spominja prijateljev in znancev, 
zanimivih osebnosti iz preteklosti 
Konca, Velike planine in drugih 
obmo~ij pod vencem kamni{kih 
gora. Z njimi je gradil Zaveti{~e 
(bivak) pod Skuto, z njimi plezal, 
smu~al, obnavljal Veliko planino 
in ohranjal dedi{~ino, ki ji je po 
medvojnem po`igu grozilo izgi-
notje. Arhitekturna ureditev 
^etrta izdaja 
vodnika 
Pot kurirjev in vezistov NOV 
Slovenije, vodnik, Jo`e Dobnik, 
Dru{tvo Domicilnega odbora 
kurirjev in vezistov NOV Slove-
nije, Ljubljana 2006
Pot kurirjev in vezistov NOV 
Slovenije, imenovana tudi Domo-
vinska pot ali kar Pot, je najdalj{a 
transverzala v Sloveniji in ni jih 
malo, ki mislijo, da tudi najlep{a. 
Prvi vodnik po njej je iz{el leta 
1969. Zdaj je pred nami `e ~etrta 
(popravljena in dopolnjena) izdaja 
na 500 straneh. Kot `e prve tri 
jo je pripravil Jo`e Dobnik; to je 
storil skrbno in temeljito, saj je pot 
`e trikrat prehodil v celoti, posa-
mezne odseke, ki so se tako ali 
druga~e spremenili, pa {e ve~krat.
V uvodnem delu izvemo nekaj 
o zgodovini slu`be za zveze in 
kurirske slu`be med drugo sveto-
vno vojno in po njej ter o nastanku 
in spreminjanju poti, posve~ene 
`rtvam druge svetovne vojne, 
predvsem partizanskim kurirjem 
in vezistom. Na ve~ kot tiso~ kilo-
metrih z rumeno-modrimi marka-
cijami ozna~enih poti (ponekod so 
tudi {e stare oznake TV) se sre~-
ujejo stari in mladi, da se dru`ijo, 
sprostijo v naravi in spoznavajo 
Slovenijo. @e skoraj 1500 pohod-
nikov, ki so prehodili vso pot, je 
dobilo spominske zna~ke. Da je 
7-2006
74
primerno vzdr`evana in ozna~ena, 
skrbijo Po{ta Slovenije in Telekom 
Slovenije, naslednika Zdru`enih 
PTT-organizacij Slovenije, ki 
so pred skoraj 40 leti kurirjem in 
vezistom NOV Slovenije podelile 
domicil, ter Dru{tvo Domicilnega 
odbora kurirjev in vezistov NOV 
Slovenije in Odbor za Pot.
Domovinska pot je opisana 
v 22 poglavjih po slovenskih 
pokrajinah. Vsaka je predstav-
ljena z zemljepisno lego, ve~jimi 
ali zanimivej{imi kraji, gospodar-
skim pomenom, naravnimi zna~-
ilnostmi, zgodovinskimi in kul-
turnimi posebnostmi ter seveda 
kurirskimi potmi in dogodki med 
drugo svetovno vojno. Na poti je 
88 postojank – vrhov in naselij. 
Poleg osnovnih podatkov (nad-
morske vi{ine, {tevila prebival-
cev) spoznamo njihovo zgodovino, 
dejavnosti prebivalcev, zgodo-
vinske, kulturne, umetnostne in 
etnolo{ke spomenike, rastlinstvo, 
`ivalstvo in {e kaj. Izvemo, kaj 
pi{e na spomenikih, kaj je videti 
v muzejih, gradovih, cerkvah, 
kak{ni razgledi se nam ponujajo 
z vrhov (41 jih sega nad 1000 m). 
Opisani so planinski domovi, ko~e 
in zaveti{~a: kje so, kako so nastali 
in se spreminjali, kdo jih upravlja, 
kdaj so odprti, kaj ponujajo. Bralcu 
bodo gotovo koristili tudi neka-
teri naslovi in telefonske {tevilke. 
Seveda nikjer ne manjka podatek, 
kje najdete `ig za svoj dnevnik.
Prebrala sem opise nekate-
rih odsekov, na katerih sem `e 
bila, in lahko re~em, da so zelo 
natan~ni, vendar brez odve~nih 
podrobnosti. Podrobnosti, ki niso 
nujno potrebne, da se pohodnik ne 
izgubi, je seveda veliko, a vodnik 
ni namenjen tistim, ki dirjajo do 
cilja, pogledajo na uro in oddirjajo 
domov. Namenjen je radovednim, 
vedo`eljnim, takim, ki u`ivajo v 
naravi in hodijo po svetu z odpr-
timi o~mi. Tudi ~asi so kar prav{-
nji: za zmerne hodce.
Vodnik malo ve~jega `epnega 
formata (11,5 cm × 16 cm) je urejen 
in natisnjen zelo pregledno. Bogati 
ga ve~ kot 100 barvnih fotografij, 
ki so tudi avtorjevo delo, in nekaj 
perorisb Cirila [tembala. Na koncu 
je na 37 delov razdeljen zemljevid 
Slovenije v merilu 1 : 125.000 z vri-
sanimi 88 postojankami in potjo, 
ki jih povezuje. Seznam knjig in 
vodnikov bi bil morebiti lahko 
nekoliko dalj{i, gotovo pa poleg (ne 
namesto) starega vodnika Kam-
Iz Mladinske knjige Trgovine,
KNJIGARNE KONZORCIJ,
Slovenska 29, Ljubljana
ni{ke in Savinjske Alpe (Ficko 
1993) pogre{am novega Kamni-
{ko-Savinjske Alpe (Habjan in 
soavtorji 2004). Navedenih je tudi 
18 zemljevidov.
Ker to ni knjiga, ki bi jo brali 
»v kosu«, na du{ek, se utegne 
s~asoma, z rabo, najti {e kaka 
pripomba (k temu nas spod-
buja tudi avtor). Moje lektorsko 
oko je opazilo nekaj pravopisnih 
in/ali tiskarskih napak, pa ni~ 
»stra{nega«. Edina res omembe 
vredna pomanjkljivost se mi zdi, 
da v knjigi ni abecednega kazala 
(vsaj zemljepisnih imen). Vodnik 
je zelo obse`en, zato je kljub pre-
glednosti ter kazalu opisov poti 
po pokrajinah in pregledu poti 
po krajih/postojankah/vrhovih (s 
{tevilkami kontrolnih to~k, nad-
morskimi vi{inami, ~asi hoje in 
stranmi) `eleno marsikdaj te`ko, 
gotovo pa zamudno najti.
Knjigo boste zaman iskali v 
knjigarnah. Tako kot dnevnik jo je 
mogo~e kupiti le na po{tah v krajih 
ob Poti, v Planinskem dru{tvu 
Po{te in Telekoma Ljubljana, v 
Dru{tvu prijateljev Poti kurirjev 
in vezistov NOV Slovenije ter v 
Telekomovih trgovinah.
Mojca Lu{trek
(320 strani, mehka vezava, 
barvne fotografije, cena 
6.560,00 sit)
Eno področje, dva različna 
svetova: na eni strani 
Poljska na drugi Slovaška. 
Odličen vodnik po Tatrah, 
edini v angleškem jeziku.
(256 strani, mehka vezava, 
barvne fotografije, cena 
5.240,00 sit)
Lepo opisane poti  po najvišjih 
vrhovih Evrope.
Od južne Francije, preko Švice, 
Avstrije, Italije do Slovenije.
Kev Reynolds
100 HUT WALKS IN THE ALPS
Cicerone Press, december 2005
Colin Saunders, Renata Nározná
THE HIGH TATRAS
Cicerone Press, junij 2006