MERCATOR - LJUBLJANSKE MLEKARNE
Sterilizacija z zastarelimi stroji
Delovna enota Sterilizacija Mercator-Ljubljanskih mlekarn sodi med obrate življenjskega pomena. ne le za mlekarne, am-pak tudi za potroSnike. Od delo-vanja te enote je odvisna preskr-ba obfianov z alpskim mlekom in drugtmi steriliziranimi mlečnimi napitki, obstojnimi 60 dni. Po drugi strani ta delovna enota predstavlja nekakšen izravnalni obrat M-Ljubljanskih mlekarn. ki se prilagaja letnim viSkom in manjkom mleka.
Igor Brulc in Andrej Kos, vo-
dja proizvodnje in vodja delovne enote, sta nam povedala, da je zmogljivost obrata 12 tisoč litrov mleka na uro, medtem ko letno napolnijo 36 milijonov litrov alp-skega mleka in sterihziranih mlefinih napitkov. To je kar 31 odstotkov vsega mleka, ki ga od-kupijo M-Ljubljanske mlekame, TOZD Mlekarne Ljubljana,
S svojo proizvodnjo jamčijo nemoten odkup mteka ob vsa-kem tasu, tudi v času največje mlečnosti, kar je pomembno za dobavitelje mleka. Nifi manj po-membno pa ni za oslale mlekar-ne v Sloveniji, ker poleti lahko prevzamejo tudl njihove viSke mleka, ki jth zaradi premajhnih zmogljivostl same ne bl mogle predelati.
Za temi podatki se skriva neiz-merna iznajdljivost in požrtvoval-nost delavcev, ki morajo za vsa-ko ceno opraviti svoje naloge -od redne proizvodnje do vzdrže-vanja strojev, ki so vse prej kot novi. Kupljeni so bili že leta 1979 in so do danes opravili preko 20 tisofi delovnih ur, kar je skrega-no z vsemi standardi. ki za takS-ne stroje veljajo v svetu. Tam jih po $est tisofi delovnih urah pre-prosto odpiSejo. saj je vzdrževa-nje predrago. njihova zanesiji-vost pa vprašljiva.
Stroji v M-Ljubljanskih mle-karnah niso nikakršna izjema, le da si mlekarne ne morejo pnvoŠ-čiti nakupa novih in zato pač »čarajo« NajveČ težav imajo z rezervnimi deli, kajti uvoz je za-
pletena -igra«. Koliko časa bo vzdrževalcem uspevalo krpati stare stroje. je vprašanje, na ka-tero si nihče v mlekarnah ne upa niti pomisllti, Novi so tako dragi. da nakupa mlekarne same ne bo-do zmogle.
Kljub temu o novih strojih le razmišljajo. Če bi jih imeti, bi lah-ko razjirili proizvodni program in ga prilagodili zahtevam trga. ki si ob čokoladnem in lešniko-vem mleku želi še sadno in vani-lijevo mleko. Recepture imajo pripravljene. .
O teh teiavah Igor BrulC in An-drej Kos najprej spregovorita. NiČ manj nista zgovorna, ko po-drobno opisujeta tehnoloSke po-stopke v obratu sterilizacije. Zvem, da je alpsko mleko odbra-no boljŠe mleko. po posebnem postopku segreto in do 140 sto-pinj v sterilizatorju. v posebnem stroju - homogenizatorju pa z močnimi in hitrimi udarci bata »razbijejo- maščobne delce in jih razprše med mlekom, kar mu daje bolj poln okus.
Kajpak absolutne sterilnosti ne morejo doseči, še zlastj zato ne, ker je surovina, ki jo dobe od proizvajalcev, prezasičena z bak-terijami. Toliko jih je. da bi na švedskem naSe mleko. ki ga vsak dan pijemo, ztili na gnojiš-te. Tam imajo pač drugačne standarde. ki so kar nekaj deset-krat strožji od naših.
V DE Sterilizacija, kjer mleko polnijo v tetrabrik embalažo. iz-delek dnevno pregledujejo. Ne-malokrat se zgodi, da mora po več tisoč litrov mleka ponovno v predelavo. Oovolj je, da je na em-balazi nevidna odprtina, posledi-ca se pokaže Cez nekaj dni, ko se embalaža napihne in se mleko v njej skisa. Za to so večkrat krivi stari stroji, ki ne omogočajo več takšne kakovosti, kot je potreb-na. Drugi pogost vzrok (kar v 90 odstotkih) za skisano mleko _so nepravilni postopki prl transpor-tu, v trgovini in pri potrošnikih samih. Ti se ne zavedajo, da mle-ko ščiti le sedem tisočink milime-
Prva kontrola alpskega mleka fe žb na prolzvodni linifl.
Foto: A. D.
tra debela aluminijska folija, ki se hitro poškoduje, Če mleko premetavamo. tako kot ga. Alu-minijska folija je le ena od osmih plasti, iz katerih je sestavljena embalaia alpskega mleka.
Sogovornika ob vsem tem po-udarjata, da na svetu doslej ie nl bllo prlmera zaatrupltve z alp-sklm mlekom. Raztog je pre-prost - pokvarjeno alpsko mle-ko ima lako Bpremenjen okus, da vsak opazl, da |e nekaj na-robe.
V mlekarnah nameravajo vpe-Ijati tudi nov sistem embaliranja, oziroma paletizacije, s čimer se bodo izognili pogostemu prekla-danju. Uvedli bodo kovinske za-bojnike za 160 litrov mleka. Če bi jim uspelo urediti Le skladiščni prostor. ki danes sprejme le 600 tisoč litrov mleka. načrtovan pa je za 3,5 milijona litrov mleka, bi potem kupcem resnično lahko postregli s prvovrstnim izdel-kom, saj bi tahko v tako velikem skladišču mleko imeli dovolj La-sa, da pokaže, ali je ustrezno ali ne.
Ob koncu razgovora sta Igor Brulc in Andrej Kos povedala ie zanimiv podatek, da so avgusta lani dosegli rekord v proizvodnji - v 31 dneh so predelali 4 milijo-ne 41 tisoč litrov mleka, toliko kot kakšna druga miekarna v ce-lem letu.
ANDREJ  DVORŠAK