oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu dnevniku v ohio
t '
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in
the oldest slovene daily
in ohio ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
DomaČe vesti
Ne bo seje
Redna mesečna seja društva Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, ki bi se morala vršiti nocoj, je bila prestavljena na prihodnji ponedeljek, ker je več odbornic izven mesta. Članice se prosi, da tozadevno upoštevajo.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JULY 7, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 130
Odšle v Virginijo
Mrs. Mary Kalin in hčerka Valeria iz Ormiston Ave. ste odšle v Norfolk, Va., obiskat sina, oziroma brata. Radioman 1/c Louis Kalin, ki se* nahaja v službi Strica Sama že šest let. želimo jima srečen povratek!
Pozd:
rav
Vsem prijateljem in citate-^jem Enakopravnosti pošiljajo Najlepše pozdrave Mr. in Mrs. George Nagoda ter Mr. in Mrs. "Joseph Stražišar, ki se nahajajo
Ma obisku v Washingtonu, D. C. *
Iz Chisholma, Minn., pozdravljajo: Mr. in Mrs. Frank Yanko-vic, Al Naglich, John Hočevar, Johnny Pecon, George Kuk', Frank Ruza, Tony Susky, Hal Blacker, Carl Stone, Theresa Rose Frank ter Carl in Dorothy Frank, ki pišejo, da se prav prijetno zabavajo v deželi veselih Slovencev in velikih rib.
Na obisku
Iz Kanade je prišel John Jur-ca na obisk k svoji sestri in svaku Andrew in Frances Krvina iia Lawrence St., Girard, Ohio. Skupno so prišli v soboto na °bisk v Cleveland k Mr. in Mrs. John in Frances Logar, Creek-view Ave.
Na obisku so se tu nahajali iz Johnstowna, Pa., John Kluchar, sin John in njegova soproga Mildred. Obiskali so več prijateljev in domačinov, posebno iz žerovnice, Grahovega in okolice. Tu so bivali pri Mr. in Mrs. Joe Somrak na 1171 E. 58 St.
Včeraj sta dospela iz Milwaukee, Wis., Joseph Ule in njegova sestra Mrs. Josephine Ker-zich, p. d. Tomaževa iz Lipsenja pri Cerknici. Nahajata se pri bratu Andreju Ule na 10606 Reno Ave. ter nameravata tu ostati do četrtka.
Mr. in Mrs. Gasper in Angela Rossman iz Sheboygan, Wis., sta prišla za en teden na počitnice k bratu John Rossman, ki živi na 451 E. 112 St. Tu sta si ogledala Slov. nar. dom in obiskala Več znancev in prijateljev.
Iz Denver j a, Colo., so prišli na obisk k družini Frank Gačnik 18915 Muskoka Ave., Mr. ^rank Grande, sošolec Mr. Fr. GačAika, s katerim se nista vi-že od leta 1913, njegova so-Mary, hči Mrs. Anne Pi-sestrična njih hči Jennie
in M,
Nova konferenca o Marshallovem načrtu
Konferenca se bo pričela 12. julija, verjetno brez sodelovanja Rusije in nekaterih držav vzhodne Evrope
Čiang Kajšek urgira Kitajce, naj se porazi komuniste
LONDON, 5. julija—Anglija in Francija pripravljata za 12. julij'konferenco evropskih držav, na kateri bo raz-motrivano o Marshallovem načrtu za obnovo Evrope
Po polomu konference zuna-*~~--
njih ministrov, ki se je vršila v Parizu, se pričakuje, da se Rusija ne bo udeležila konference in verjetno je, da bodo tudi nekatere države vzhodne Evrope povabilo odklonile.
Francoski zunanji minister George Bidault bo prihodnji teden odpotoval v London in imel sestanek z angleškim zunanjim ministrom Ernest Bevinom.
Na konferenco je formalno povabljena tudi Sovjetska zveza. Angleško zunanje ministrstvo je v povabilu izrazilo "na-do", da Sovjetska zveza ni "končno odločila," da ne bo sodelovala z Marshallovim načrtom. ,
11'držav se doslej |
odzvalo povabilu
Povabilo je bilo poslano 22 državam. Doslej se jih je odzvalo 11. Med državami, ki eo (ali pa verjetno bodo) sprejele povabilo, se nahaja Grčija, Turčija, Italija, Portugalska, Irska, Belgija, Danska, Norveška, Iceland, švedska in Nizozemska. Nobenih uradnih odgovorov pa niso poslale Avstrija, Luksem-burg, Švica in osem držav vzhodne Evrope.
Češkoslovaška ni poslala nobenega odgovora. Premier češkoslovaške vlade Element Gott-wald in zunanji minister Jan Masaryk sta odpotovala v Moskvo na pogajanja, ki so v zvezi z Marshallovim načrtom.
Povabilo je naslovljeno na vse evropske države "z začasno izjemo Španije", kar pomeni, da obstojajo še vedno izgledi, da bo eventualno tudi Španija vključena v program.
4. julij zahteval 334 smrtnih žrtev
Sestrična Mr. Grande, Mrs.
Fugerer. Obiskali so mno-svojih domačinov iz stare do-^ovine, Slov. nar. dom, muzej in GfUge zanimivosti ter so se spo-^Hali z mnogimi rojaki v naselbini.
. Iz Pueblo, Colo., so prišli Mr. ^ Mrs. William R. in Jessie ^^ajačič in sin Ronald ter iz in	Mehike, pa Mr.
Tony in Frances Kalčič. ^®nk je brat Mrs. Ivanke ka J soproge našega zastopni-V Renko iz 1016 E. 76 St. let i^^^ Mehiki se nahaja že 40 sestro^^® ta čas se nista videla s
Veliko	bilo presenečenje
pred hi^^ ^eje njih avto ustavil videla sta se brat in sestra
Vsein ^
dohK^j v obiskovalcem kličemo ^oDrodošijj
V	zvezi s 4. julijem, ki je padel na petek, je našlo v Zedinje-nih državah smrt 334 oseb. Najmanj 155 oseb je bilo ubitih v prometnih nesrečah, 119 jih je utonilo, 56 pa jih je umrlo v raznih drugih nesrečah.
Igre z umetnim ognjem, ki so bile svoj čas vzrok večini nesreč na praznik 4. julija, so povzročile samo štiri smrti.
V	državi Ohio je v petek in soboto izgubilo življenje v prometnih nesrečah osem oseb, štiri osebe so utonile, ena pa je bila ubita v neki drugi nezgodi.
PES PREŽIVEL 43 DNI "ZAPORA" V KANALU
DUNBAR, W. Va., 6. julija— Dne 22. maja je brez sledu izginil kužek Pat, ki je bil last 13-letnega Jimmy Moss-a. Včeraj je bil izstradani kužek najden v nekem kanalu, kamor je privabilo ljudi lajanje drugega psa, ki je bil Pat-ov tovariš.
Po obisku pri zdravniku za živali, ki je za rešenega kužeta predpisal posebno dieto, je bil objavljen "komunikej," da bo psiček navzlic 43 dnevom v kanalu kmalu "popolnoma okreval."
Ameriški minister odpotoval v Washington v zvezi s položajem na Kitajskem
NANKING, 6. julija. — Ge-neralisim Ciang Kajšek je v trpkem radio govoru, katerega je imel ob priliki 10-letnice japonske invazije, povedal kitajskemu ljudstvu, da bo "dežela umrla, če se ne premaga komunistov."	J
Soglasno s kitajskim besedilom, ki je bilo izročena par ur po njegovem govoru časnikarjem, je Ciang Kajšek izjavil, da so "komunisti nasledili imperi-jalistične aktivnosti sovražnika in njegovih lutk." V govory je generalisim večkrat ozmerjal komunistično armado z "bandi-ti" in "gangsterji."
V obupnem naporu, da pridobi podporo milijonov Kitajcev, je Čiang Kajšek priznal nedo-statke vlade in obljubil takojšnje ekonomske in politične reforme v zameno za podporo, ki jo zahteva od ljudstva.
Čiahg je rekel, da je dolžnost "vsakega Kitajca, da prepreči ustanoljenje diktature proleta-rijata."
Za časa njegovega govora pa so vladni viri priznali nadaljne uspehe ljudske (komunistične) armade v provinci šantung.
Poroča se tudi, da je ameriški minister Walton Butter-worth odpotoval v Washington, da poda svoje poročilo v zvezi z zadnjim položajev v Kini. Baje bo to poročilo ameriškega ministra odločilno za odrejanje ameriške politike v Kini.
Stavka delovodij pri Fordu končana
DETROIT, 6. julija—Na seji 3,200 delovodij pri Ford Motor Co., ki pripadajo samostojni uniji, je bilo danes z ogromno večino sklenjeno, da se sprejme priporočilo unijskega odbora za končanje stavke, ki je trajala 47 dni.
Delovodje (formani) v treh Fordovih tovarnah v Detroitu so šli na stavko 21. maja, ker se z upravo niso mogli zediniti glede pogodbe, katera bi jim bila jamčila kolektivno zastopstvo.
Unija delovodij se je odloči-, la za končanje stavke, ne da bi bila dosegla, kar je želela, toda lokalni unijski predsednik Patrick Mullin je izjavil, da bo unija z borbo nadaljevala na drug način.
"šli bomo na sodnijo in preizkusili Taft-Hartley-evo postavo," je rekel Mullin. Novi zakon namreč specifično določa, da delodajalci niso vezani pogajati se z delovodji.
"LETEČE SKLEDE" NAD ZEDINJENIMI DRŽAVAMI POVZROČAJO UGIBANJA
Tekom zadnjih 12 dni prihajajo poročila iz raznih držav na zapadu in ob pa-cifični obali, da go ljudje videli visoko v zrftku z velikansko brzino leteče predmete, ki so podobni skledam ali renam.
Eno poročilo iz Fortlan-da v državi Oregon pravi, da je neko tako "letečo skledo" videl pilot nekega potniškega letala United Air Lines. Sličen, skledi podoben predmet, je menda videlo leteti visoko v zraku tudi 60 oseb, ki so se nahajale na pikniku nekje v državi Idaho^ in o enaki prikazni je poročala tudi neka mlada ženska iz New Or-leansa.
Neki član obrežne straže v Seatlu je celo fotograr firal eno tako "letečo skledo" in dal sliko časopisem, ki so jo objavili.
Zadnja poročila pravijo, da je bilo včeraj v Orego-nu pet vojaš^cih letal na pa^ troli, v prizadevanju, da se dožene, če je kaj resnice na teh "letečih skledah", da pa niso letalci videli nobenih takih "skled"..
Komandant ameriške zračne sile gen. Carl Spaatz, ki se nahaja v Oregonu na počitnicah, očividno ni nad poročili nič vznemirjen. Ke-kel je, da mu o stvari ni nič znanega. Iz Washingtona se javlja, da se oblasti za pojav zanimajo, da {»» še vedno nima jo najmanjšega pojma, za kaj prav za prav gre.
Češka in Poljska podpisali
v Pragi pakt prijateljstva
Azija je naklonjena ruski ideologiji, pravi Ruth L Seabury
HAMILTON, 6. julija. — Tajnica American Board of Foreign Missions, Ruth I. Seabury, je danes ob priliki diskusij v zvezi s Trumanovo doktrino izjavila, da bi Azija, če bi se ji dalo na izbiro ameriško ali rusko ideologijo, verjetno izbrala rajši komunizem, ki da je "bolj
„11 J . . . ., v. . VI, aa sta obe delegaciji izme-	,
a u z njenimi ideali in ci- nazore vrste vprašanj gle- V CleVelaudu
__J____
"Težko je verjeti, toda strah sti z ozirom št. 1 velikega dela sveta danes blem." so Zedinjene države in ne Rusija," je rekla Miss Seabury.
bih podpisani kulturm m eko- ^ve., in katere proslave se je
•■Azljatskega sveta ni nobe-	spora^m., ki bodo po- uj^^ilo {ez 2,000 oseb, je imel
na stvar bolj napolnila z grozo P"'""-"«" hitreje mo- i,,rSm tajnik Slovanske-1,^4__X- .._;y _ . , ®. . goce, in da delo deleeacn nred- i,________ /-._____ r,-.- ,
ga kongresa, George Pirinsky,
Novi grobovi
MARY KORENŠEK
Po štiri-letni mučni bolezni je umrla v četrtek večer ob 10. uri Mrs. Mary KorenŠek, rojena Praznikar, stanujoča na 7415 Aberdeen Ave. Rojena je bila leta 1892 v Šmartnem pri Kamniku, odkoder je prišla v Ameriko'leta 1911. Bila je članica podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva sv. Vida. Tukaj zapušča soproga Paula, ki je uposlen v Gorni-kovi trgovini kot krojač, tri sinovi in hčer; Paul, Stanley, Herman in Helen, ter brate in sestre in druge sorodnike v stari domovini. Pogreb se bo vršil v to-r^k zjutraj ob 9. uri iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
FRANCES DROBNIC
V soboto zjutraj ob 4.30 uri je preminila po dolgi bolezn# Frances Drobnič, rojena Zalar, p. d. Barigelčenava, stara 64 let. Doma je bila iz vasi Jurjovica pri Ribnici, odkoder je prišlp v Ameriko pred 43 leti. Bila je članica društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, društva sv. Katarine, št. 29 ZSZ in podr. št. 25 SŽZ. Soprog Frank je umrl pred 12 leti. Tukaj zapušča tri sinove: Franka, Antona in Edwarda ter hčer Mrs. Josephine Kromar. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary poleg groba pokojnega soproga.
Klub društev SDD
Nocoj točno ob 7:30 uri se vrši seja Kluba društev" Slov. društvenega doma na Recher Ave. Prosi se vse člane, da se je gotovo udeleže v polnem številu.
kot naše uničevanje krompirja 8^,delegacij pred^ .........................
v času .ko milijoni trpijo vsled ®^av]ja začetek nove dobe med ki je med ostalim rekel, da so lakote. Za azijatske narode je P"^»detim. državami."
Združenje slovanskih držav proti nemški nevarnosti
Za azijatske narode je vsak sistem, ki ne more najti boljše rešitve za takšen problem, zgrešen sistem."
Ob priliki debat je govoril tudi dr. Clyde R. Miller iz Columbia Univerzity, ki je rekel, da je Trumanova doktrina "ena najbolj resnih zmot v zgodovini Ze-dinjenih držav."
Predlog za omejitev atomskih aktivnosti
LAKE SUCCESS, N. Y., 6. julija—Komisija Združenih narodov za atomsko energijo je naklonjena predlogu francoskega delegata, Francois de Rose, po katerem bo postavljena kvota za omejitev atomskih aktivnosti vseh dežel. Francoski delegat je izjavil, da je ta predlog kompromis med predlogom Zedinjenih držav in Sovjetske zveze.
De Rose je v radio govoru rekel, da je komisija naklonjena sporazumu, po katerem bo odrejena kvota za atomske aktivnosti vsaki državi. Na ta način bo vsaka država vedela, kaj sprejema, še predno bo podpisala atomski sporazum.
Po sistemu kvot bo ustvarjeno ravnovesje med velikimi silami, toda vsaki državi bo omogočeno, da se ukvarja z neomejenimi atomskimi aktivnostmi, katerih cilj je mirnoljubna uporaba atomske energije.
De Rose je dal vedeti, da delegati pri komisiji za atomsko energijo čutijo, da je predlog Sovjetske zveze šibek, dočim bi ameriški predlog predstavljal "blank check" kontrolnemu uradu.
"Vlade pa ne bi nikoli dale takšno moč kateri koli mednarodni ustanovi," je rekel de Rose.
RESNE KAZNI ZA TATOVE ŽIVEŽA V MOSKVI
MOSKVA, 5. julija. — Moskovsko časopisje danes poroča, da je skupina tatov, ki so ukradli 111 ton žita, bila obsojena na zapor od 3 do 24 let. Med ob-sojeniihi je tudi nekaj vladnih uradnikov. Nadaljne dve osebi, ki sta kradli zelenjavo, sta bili obsojeni na šest in osem let zapora.
Češki premier označil pakt za začetek nove dobe slovanskega fronta proti vsaki mogoči bodoči agresiji od strani Nemčije
PRAGA, 5. julija—Danes je bila povodom obiska poljske delegacije, kateri stoji na čelu premier Josef Cyran-kiewicz, podana izjava, v kateri je ugotovljena popolna identičnost nazorov med Češkoslovaško in Poljsko.
Izjava, ki je bila istočasno ob-*---—--
javljena v Pragi in Varšavi, pravi, da "sta obe delegaciji izme
de mednarodnega položaja, zla na nemški pro-
Na proslavi "Slovanskega dne-v , va," ki se je vršil včeraj v vrtu Tf iz}avi je čkilje iisoeno, dasio (klikih Skxkolov iia .*314 (:lark
Komunistični premier Češkoslovaške Klement Gottwald, jp imel govor na javnem shodu blizu Bratislava, s katerim se je obhajal "Slovanski dan," v katerem je izjavil, da je češkoslova-ško-poljski sporazum "zadnji korak v ustvaritvi črte fronte slovanskih držav proti vsaki mogoči bodoči agresiji od strani Nemčije.
Gottwald je dostavil, da bo edinstvo slovanskih narodov skupno s Sovjetsko zvezo dalo vsakemu možnemu napadalcu dvakrat misliti, predno bo riski-ral novo vojno.
Na zborovanju, katerega se je udeležilo 2,000 oseb, je češki premier med ostalim rekel, da bo treba odločno nastopiti proti tistim Slovakom, ki hujskajo Cehe proti ljudski demokratski vladi, proti Sovjetski zvezi in proti slovanskemu edinstvu.
Delovanje teh elementov se mora ustaviti, ako se noče ogrožati češkoslovaške obnove, je rekel premier.
Angleži pomilostili nacistične zločince
RIM, 5. julija. — Angleška vrhovna komanda v Italiji je spremenila smrtne kazni, ki jih je izreklo vojaško sodišče nad feldmaršalom Albertom Kassel-ringom, polk. gen. Eberhard Mackensenom in lieut. gen. Kurt Maeltzerjem zaradi vojnih zločinov, izvršenih nad italijanskim narodom, v dosmrtno ječo!
Pomiloščenje je obelodanila angleška ambasada v Rimu.
Kot znano, je Kesselring, ki je vodil umikanje nemških sil v severni Italiji leta 1944, bil 6
maja tekočega leta obsojen na med ostalim, da je Francija po
Naročajte, širite "Enakopravnost!"
in čitajte
v jamah Ardeatine in sicer, ker
sta bila obsojena na smrt 30.
"Slovanski dan"
Slovani močno vznemirjeni vsled nesoglasja med Zedinjeni-mi državami in Sovjetsko zvezo, in da ne morejo razumeti, zakaj obstoja to nasprotstvo, ko niti oni niti Zedinjene države ne želijo vojno."
Pirinsky je rekel, da bi se odvrnilo vse nesporazume z Rusijo, če bi Zedinjene države sodelovale z Rusijo na podlagi sporazumov, ki so bili sklenjeni na Jalti.
"Ne verujem, da je Turčija zaslužila katero koli pomoč Zedinjenih držav," je rekel Pirinsky. "Navzlic temu, da se je od Turčije pričakovalo, da bo nevtralna za časa vojne, je vseeno pomagala osišču s tem, da je dovolila svobodno plovbo skozi Dardanele nemškim in italijanskim ladjam in s tem podaljšala vojno za dva do tri mesece."
Dež, ki je začel popoldan liti, je pokvaril zunanjo zabavo in narodne plese.
Predsednik programa je bil bivši koncilman Joseph F. Kri-zek, dočim je pokroviteljstvo za prireditev prevzela clevelandska grupa Slovanskega kongresa, katere predsednik je Harry A. Lubeshkoff.
Na proslavo "Slovanskega dneva" je bil povabljen kot častni gost lieut. ruske armade Aleksander Kuzminski, ki pa vsled transportnih težav ni mogel dospeti iz Washingtona.
MOSKOVSKI ČASOPIS . OKRCAL ZAVEZNIKE
MOSKVA, 6. julija—Moskovski časopis "Pravda" je danes obtožil Francijo in Anglijo, da sta sabotirali konferenco ministrov za zunanje zadeve, ki se je vršila v Parizu v zvezi z Marshallovim načrtom, z namenom, da bi ojačili svoje samostojne akcije.
V članku, ki ga je za "Pravdo" spisal Jakob Viktorov, je rečeno
smrt zaradi zločinov, izvršenih nad italijanskim ljudstvom.
Vojaška sodnija v Benetkah
je spoznala Kasselringa krivim	___
pokolja ki je bil izvrfen, ko. J xkDMAN ZA HITRO AKCIJO 385 Italijanov bilo pomorjenih „ pAciFISKEM OTOarU
vabila 22 evropskih držav na novo ekonomsko konferenco, še predno se je konferenca zunanjih ministrov končala.
WASHINGTON, 5. julija
. ...	v, .,	u. juilia—
so Italijani ubili 32 nemških n , , m	. ,
vojakov	Predsednik Truman je danes ur-
giral kongres, naj čimprej zač-
Von Mackensen in Maeltzer ne z razmotrivanjem zakona, s
katerim bo odobreno poverjeni-
novembra preteklega leta. Bila štvo Zedinjenih držav nad paci-sta soodgovorna za pokolj v ja- fiškimi otoki, ki so se preje na-mah Ardeatine.	hajali pod mandatom Japonske.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) -:-
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) ——-
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) --
For Half Year—(Za pol leta) -;-
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
PO PARIŠKI KONFERENCI
- ^
Pariška konferenca ministrov za zunanje zadeve Anglije, Francije in Sovjetske zveze, na kateri se je razmotri-valo o Marshallovem načrtu za obnovo Evrope, se je popolnoma izjalovila. Na tej konferenci niso celo bili predloženi neki bolj pomembni "kompromisni predlogi," ki bi bili podani v iskreni želji, da se sodeluje s Sovjetsko zvezo. Splošen vtis je bil, da je Rusija bila povabljena na konferenco zgolj zaradi potrebne formalnosti in brez vsakega namena, da bi se resno vpoštevale njene pripombe ko je šlo za eno najbolj važnih vprašanj Evrope. 2e pri samemu začetku konference je angleški zunanji minister, Ernest Be vin, dal vedeti, da se bo šlo na delo "obnove Evrope" soglasno z Marshallovim načrtom tudi brez sodelovanje Sovjetske zveze. To je bila odprta grožnja, da se bo ustvaril ekonomski blok zapadnih držav, ki bi imel isti značaj kot Churchillov blok o združeni zapadni Evropi. Kot stvari sedaj stojijo ni izključeno, da bo ta blok tudi ustvarjen in da bo Marshallov načr( postal krinka, izza katere se bo skrivala "ekonomska pbmoč" Evropi, ki se jo je pred tem nudilo pod firmo "Trumanovo doktrine," o kateri je sedaj vedno manj in manj govora.
Sovjetski zunanji minister Molotov je stalno poudarjal, da utegne ta načrt pomeniti vmešavanje v notranje zadeve posameznih držav in je zato urgiral, da vsaka država sestavi svoj lastni načrt obnove, katere naj bi Zedi-njene države podprle. Proti temu predlogu so seveda bile Anglija in Francija. Toda ravno pri temu vprašanju, so dežele v vzhodni Evj^opi življenjsko prizadete. Kajti po Marshallovem načrtu bi te dežele morale popolnoma spremeniti svoje lastne načrte za ekonomsko obnovo in jih prilagoditi, da bi odgovarjali splošnemu načrtu za univerzalno obnovo Evrope. Jugoslavija bi na primer morala opustiti svoj sedanji obsežen in zelo natančno sestavljen petletni načrt in sestaviti drugi, ki bi bil narekovan ne po njenih lastnih potrebah, ampak po potrebah Evrope. Isto je za Poljsko, Bolgarijo, Cehoslovaško in vse ostale dežele v vzhodni Evropi, z obsežno in v detajlih pripravljeno načrtno ekonomijo. Ce bi Zedinjene države iskreno želele pomagati obnovi Evrope zakaj se potem ne nudi pomoč državam kot je Jugoslavija, ki je že dosedaj v pogledu obnove, za vgled vsem ostalim evropskim državam?
Ni nobenega dvoma, da se z Marshallovim načrtom poskuša rešiti eno perečo vprašanje, ki je isto tako pereče za Zedinjene države, kot je to za posamezne evropske države. Jasno je, da Zedinjene države ne bodo mogle dolgo nuditi Evropi "ekonomsko" pomoč na način, kot so nudile do sedaj, ko so v nenasitno žrelo pošasti "ekonomskih problemov" posameznih držav metale milijone in milijone dolarjev, brez da bi rešile ekonomske probleme teh držav ali pa odvrnile "komunistično nevarnost" vsled katere so končno to pomoč tudi nudile. Ležernost, s katero se je obravnavalo vprašanje sodelovanja Rusije v zvezi z Marshallovim načrtom, je bila očiten znak, da se je Rusijo le toleriralo in da se jo je smatralo bolj nezazeljenega kot pa dobrodošlega partnerja. Zato je konferenca v Parizu že v naprej bila obsojena na polom. Ni se poskušalo rešiti vprašanje ekonomske obnove z vidika resničnega in iskrenega sodelovanja, pri kateremu bi naj se upoštevalo načrtno ekonomsko obnovo držav v vzhodni Evropi, ki se je pričela takoj po končanju vojne in se nadaljuje z še večjo vnemo tudi sedaj, ko se posamezne države v vzhodni Evropi še vedno nahajajo na isti točki, kot so to bile takoj po končanju vojne. Ni dvoma, da se je z Marshallovim načrtom poskušalo absorbirati v splošno ekonomsko obnovo Evrope tudi te države v vzhodni Evropi in s tem, seveda, direktno vplivati na njih ekonomski sistem. Skušnje so pokazale, da se s Sovjetsko zvezo navzlic njenemu socija-lističnemu ekonomskemu sistemu da kupčevati, da se z njo lahko zaključujejo obsežne trgovinske pogodbe pod pogojem seveda, da so te "fair business." Toda zahtevati od posameznih držav, da sprejmejo načrt za splošno obnovo Evrope, katerega detajli končno niso niti znani in za katerega se sploh ne ve, če bi mu v kongresu Zedinjenih držav odobrili materijalno in finančno podporo, je absurdno.
Po polomu pariške konference je postavljena podlaga za ustvaritev ekonomskega bloka zapadnih držav, ki lahko
Vincent Cainkar:
BODOČE NALOGE IN AKTIVNOSTI
SANS-a
(Referat na drugi konvenciji SANSa)
(Nadaljevanje)
Ameriški Slovenci, dasi smo zvesti državljani in nam je nova domovina vedno prva, kljub temu ne moremo biti brezbrižni za usodo naroda, iz katerega izhajamo. Zlasti nismo mogli ostati ravnodušni vpričo krivic in trpljenja slovenskega ljudstva pod okupatorjem in vseh grozot, ki so se tekom vojne vršile v naši stari domovini. Mi imamo tam krvne sorodnike in duševne ter v mnogih slučajih materijalne zveze, pa je zato samo logično in naravno, da sim-patiziramo z njimi. In dasi smo imeli v tem svetovnem konfliktu predvsem zmago ameriške demokracije in interesov ameriškega ljudstva pred očmi ter bili pripravljeni storiti za to zmago vse, kar je bilo v naših močeh, smo smatrali za svojo sveto dolžnost, da pomagamo zaeno svojim ondotnim zasužnjenim bratom in sestram, kjer in kolikor nam je mogoče. Za vedali smo se, da bo od te zmage odvisna ne le svobodna bodočnost te dežele, ampak preporod in osvoboditev vsega sveta. V tem prerojenem svetu naj bi tudi slovenski narod postal svoboden in ves združen ter končno dobil tisti prostor in priznanje, ki mu po pravici gre, a mu jo bilo doslej odrekano. Ogroženi in z bolestjo v srcih smo opazovali tragični položaj Slovencev in ostalih Jugoslovanov pod železno peto okupatorjev, istočasno pa z globokim zanimanjem in ponosom zasledovali junaški odpor slovenskega ljudstva ter s hvaležnostjo občudovali hrabrost ljudske vojske in gerilcev in njih zmag nad stokrat močnejšim sovražnikom, je pomenilo tedaj doprinos neprecenljive vrednosti za skupno vojno stvar in zmago zaveznikov.
Ameriško Slovenci tudi nismo pozabili velike krivice, ki je bila povzročena slovenskemu narodu po prvi svetovni vojni, ko je po zakulisnih igrah in zaslugah korumpirane tajne diplomacije velik del slovenske zemlje bil odtrgan od telesa matere Slovenije ter podarjen sovražnim sosedom proti volji in kljub protestom ondotnega prebivalstva. Pa tudi ne preganjanj, zaničevanj in trpljenja, ki jih je ta-mošnjo slovensko prebivalstvo moralo prenašati tekom celega četrtstoletja pod nadutimi naci-fašističnimi suroveži in oblastniki. Sklenili smo, da bomo združeni v SANSu posredovali pri naši vladi v Washingtonu ter drugače delali z vsemi sredstvi na to, da se ta krivica popravi, da bodo po zaključku druge svetovne vojne združeni vsi evropski Slovenci v eni skupini, oziroma državi, z obširno svobodo in demokratično uredbo, ter da se že enkrat uresničijo to tako stare želje in upravičei^ te tako stare želje in upraviče-
Teh sklepov smo se vestno držali in poskušali svoje obljube izpolniti. Pošiljali smo deputa-cije ter posredovali v Washingtonu in drugod, vodili tozadevno propagando potom literature in na vse mogoče načine ter zbrali in potrošili za to lepe vsote denarja. Napeli smo res vse svoje moči in sile in lahko smo prepričani, da so ti naši napori veliko pripomogli, da so se na konferencah zaveznikov jugoslovanske zahteve vsaj toliko
za primorske kraje izpadla vsaj toliko ugodno kot so. In če nismo bili popolnoma uspešni, če Slovenija ni dobila vsega, kar upravičeno zahteva, ni naša krivda niti ne slovenskega ah jugoslovanskega ljudstva. Da ni primorsko vprašanje za Slovence bolj pravično rešeno in da visi vprašanje slovenske Koroške še vedno v zraku, so krive črne reakcijonarne sile, ki nasprotujejo temu, da bi mali narod prišel do svoje pravice, ki sovražijo demokracijo in svobodo ter vsak napredek splošnega ljudstva. Te sile so se na žalost in nesrečo po smrti velikega državnika in humani-tarca, predsednika Roosevelta, prikopale do moči pri v^ashing-tonski vladi in očividno do oblasti pri večini zavezniških držav, odkoder narekujejo svojo politiko, ki je politika brutalne sile in zatiranja ter brezobzirnega izkoriščanja slabejših.
Toda kakor se zavedamo, da je odločitev glede Trsta in sploh Primorske za Slovence za enkrat krivična, nas istočasno navdaja prepričanje, da ne bo tako ostalo za zmeraj. Jugoslavija bo gotovo ob pravem času zahtevala, da se popravijo zgodovinske krivice, storjene Slovencem in primorskim Hrvatom. To bo zahtevalo tudi jugoslovansko prebivalstvo, ki je ali bo po sklepih sedanje pristranske večine na mirovnih konferencah ostalo izven jugoslovanske države. Znaki za to so že sedaj videti. Vse podeželje re-belira proti krivičnemu odloku zavezniške konference glede Primorske in v samem Trstu vse delavstvo zahteva — italijansko prav tako kot slovensko — da se Trst in vsa Primorska uključi v jugoslovansko državo. Samo italijanski fašisti, podpirani od zavezniških reakcionar-jev, nasprotujejo temu. Glasovi delavstva postajajo zmeraj močnejši in svetovna diplomacija Jim ne bo smela zmeraj nastavljati gluhih ušes. Prej ali slej mora priti do ponovnih razprav in bolj treznih pogajanj s sosedi; prej ali slej bodo zavezniki spoznali potrebo revidiranja meje, ki so jo na sedanji konferenci tako krivično odmerili. Prej ali slej se mora popraviti ta krivica in mi bomo gotovo spet poklicani, da posredujemo in pomagamo pravici po svojih močeh. Časi se spreminjajo in režimi se menjajo in na odločilnih mestih tudi ne bodo zmeraj sedeli sami nazadnjaki in Slovanom sovražni ljudje.
S tem, da je med prvo in sedanjo konvencijo SANSa vojna končala, so nekatere njegove prvotne naloge odpadle. Mnogo tistega dela, ki ga je v prvih časih, ko se glas Jugoslavije in njenih borcev ni slišal daleč izven njenih meja, moral opravljati Slovenski ameriški narodni svet, je med tem prošlo v roke poklicanih zastopnikov jugoslovanskih narodov v njihovi domovini kakor tudi' v tujini. Za pomožno akcijo, ki smo jo med vojno in po vojni — v zvezi z drugimi relifnimi skupinami, pa tudi neodvisno od njih vršili, je ogromno dela odpadlo in ni treba več vlagati tohko sil, četudi je verjetno, da bo stara domovina še vedno potrebovala pomoči od svojih ameriških rojakov in SANS se bo po možnosti tudi v bodoče odzival po-
medtem ko bodo posamezniki gotovo sami nadalje podpirali svojce.
Medtem ko mislimo, da smo pomožne dele več ali manj že opravili, pa se množe kulturne naloge, katerim bo naš SANS moral-posvetiti svojo pažnjo. Kulturno življenje se je med Slovenci mogočno dvignilo. Že med vojno se je za čudo pokazalo v Jugoslaviji novo, silno stremljenje po poglobitvi in razširjanju narodne kulture, zla-sU jia na Slovenskem, po vojni pa je opaziti duševne delavnosti še toliko več. Kultura tam ni več last samo izbranih slojev, pač pa podvig vsega naroda na višjo stopnjo je njen cilj. Podobno stremljenje se opaža več ali manj tudi med ameriškimi Slovenci, zakar so najbolj jasna priča razne kulturne organizacije kot je Prosvetna matica. Glasbena matica, pevska in dra-
matična društva, čitalnice, slovenske šole, slovenski muzej, naraščujočo število pisateljev, glasbenikov in drugih umetnikov, itd. Med ameriškim slovenskim živi jem pa je zaeno veliko še komaj dotaknjenega, "česar bi se kulturni delavci v stari domovini gotovo radi posluži-li, če bi jim bilo znano in dostopno. Mi želimo biti poučeni o tem, kar se tam producira, njim pa je ležeče na tem, da tukaj razumemo in moralno podpremo njih delo.
To niso diplomatske naloge, zahtevajo pa organizacije na obeh straneh in da se tako delo vrši koncentrirano. SANS je v tem oziru že storil, kar je bilo v kratkem času po osvoboditvi mogoče, med ljudstvom pa je želja in potrebno je, da ta konvencija odobri, da se nadaljuje po tej poti.
(Dalje prihodnjič)
MOŽNOST CIVILNE UPRAVE ZA GUAM IN SAMOA
vpoštevalo in da so pogajanja trebam ondotnega Ij.udstva,
postane sestavni del splošne ameriške ekonomije. Malo verjetnosti pa je, da bo ta blok tako soliden, da se bo mogel uspešno zoperstaviti vzhodnemu. Zapadno-evropske države so nujno navezane na ekonomsko sodelovanje z vzhodno-evropskim državam in edino s tem sodelovanjem je obnova Evrope mogoča, tudi brez te sedaj še vedno nejasne "ekonomske pomoči," ki jo Zedinjene države nudijo.
Otok Guam, največji od skupine Marijanskih otokov in ameriška Samoa spadata že pol stoletja pod upravo ameriške mornarice. Oba otoka ležita nekako na pol poti med Honolulom in Sydneyjem, Avstralija. V drugih besedah povedano, so bih prebivalci teh predelj—kot so še sedaj—brez civilnih pravic.
V zadevah uprave imajo le posvetovalen glas, kajti oblast ima v rokah mornariški governor in mornariški oddelek. Izgledi pa so, da se zna ta položaj spremeniti in to kot posledica priporočil civilnega odbora, ki je bil poslan na otoka preteklo zimo po naročilu mornarice same.
Poročilo omenjenega odbora izjavlja:
"Po našem mnenju je že skrajni čas, da se da temu prebivalstvu pravice državljanstva. Prav za prav bi se moralo Gu-amcem oprostiti, ker smo to stvar tako dolgo zavlačevali, obenem pa jim dolgujemo zahvalo za njihov doprinos tekom zadnje vojne.
"Ti ljudje so docela in v vsakem pogledu vredni, da jih sprejmemo v polnem pomenu besede v krog našega bratstva, z vsemi pravicami in privilegiji ameriškega državljanstva, kajti dežela bo s tem le pridobila."
Odborovo priporočilo, da se potom kongresnega sklepa ustvari možnost vzpostavitve civilne vlade za vsak otok posebej, je odobraval sam mornariški tajnik Forrestal, ki je poročilo tudi objavil v zvezi s predlogi, ki so pred kongresom in se tičejo možnosti podelitve državljanstva prebivalstvu teh oddaljenih pacifiških predelij.
Zgodovina naše mornariške uprave na omenjenih področjih sega nazaj do leta 1898, ko so Zed. države dobile Guam od Španije na podlagi pogojev mirovne pogodbe. 2e tedaj smo dali obljubo, da se bodo potom kongresnega akta vzpostavile "civilne pravice in politični status prebivalstva na Guamu." Tako obljubo je izrekel tedanji predsednik McKinley ob priliki uvedbe mornariške uprave pre-delja. Leta 1902 so Guamci že sami zaprosili za podelitev civilnih pravic. Letos v januarju je osmi guamski kongres (ki je le svetovalno telo) sprejel resolucijo, v kateri se je izrekel za samovladanje.
Glede otočja Samoa je zanimivo to, da se je prostovoljno priključilo našim prekomor-skim posestim v letu 1899 na podlagi sporazuma, da bo^ prebivalstvo deležno civilnih pravic in zakonite oblasti. Vendar je bil otok, prav kakor Guam, podrejen mornariški oblasti, ali kakor Guamci, tako so tudi Sa-moanci v aprilu 1945 izrekli željo po samoupravi, ko je "Grand Bono" ali svet poglavarjev (do
mačinov) sprejel tozadevno resolucijo.
Ameriška Samoa sestoja prav za prav iz skupine otokov, katerih skupna kopna površina znaša 776 kvadratnih milj. V letu 1940 je štelo prebivalstvo otočja 13,173 duš. Prebivalci spadajo k plemenu Polinezov s katerimi so naseljena otočja med Hawaiijem in Novo Zelandijo. Otok Guam meri 206 kv. milj in prebivalci spadajo k plemenu Scahorrosov, katere je najti na nekaterih pacifiških otokih. Vendar je sedanja generacija prebivalstva precej pomešana z Malajci.
Absolutna oblast nase mornarice nad prebivalstvom Guama in Samoae je bila deležna mnogo kritike, katero je do gotove meje podprla tudi komisija ali odbor, ki se je lani podal na otočja. V glavnem pa je tudi mornariška oblast izpolnjevala svojo prvotno dolžnost obrambe Zed. držav in je torej naravno, da je gledala na otoke v glavnem kot na prednje postojanke, ki naj v slučaju napada ah vojne služijo čim izdatneje svojemu namenu. Vkljub temu pa je temeljni cilj naše vlade dajati prednost civilni upravi, in dejstvo, da poleg drugih podpira-priporočila odbora tudi naša mornarica, priča, da so naši demokratični cilji v skladu s principi U. N., ki priporoča in zahteva samouprave za odvisna predelja.	F.L.I.S.
Franco je bil pri volitvah potrjen za šefa države
čez 150,000 volilcev se je upalo odgovoriti "ne'
MADRID, 6. julija—Včeraj so se v Španiji vršile volitve, pri katerih so volilci z "da" ali pa "ne" imeli odločiti, da li želijo diktatorja Franca za šefa države in ustanovljeuje postopka, po katerem bo izvoljen kralj ali pa regent, ki mu bo nasledil.
To so bile prve volitve v 11 letih. Baje je volilo 2,225,000 oseb, od katerih je 103,776 odgovorilo "ne," 51,097 volilcev pa je oddalo prazne glasovnice.
Uradno bo izid volitev obelodanjen 26. julija (ko bo vlada soglasno s proceduro sežgala vse glasovnice).
Glasovanja se je udeležila med ostalimi monarhisti tudi princesa Eulalia, ki je teta poslednjega španskega kralja.
Notranji minister Bias Perez je izjavil, da je največ glasov proti Francu bilo oddanih v predmestju Madrida, ki je znan zaradi svojih levičarskih nagibov.
ŠKRAT
Najboljša žena
Tikvič, docela mirna in pohlevna dušica, je imel jako prepirljivo ženo. Vselej je morala imeti zadnjo besedo. Ko ga ravno nekoč zopet ošteva prav hudo, in sicer vpričo prijatelja, reče mož: "Nič se ne kregaj, nič, ljuba moja, saj dobro vem, da imam najboljšo ženo izmed vseh!" — "Hudiča imaš, ne pa najboljše žene!" se zadere to-gotna žena.
#
Nevarno pihanje
Žena: "Zakaj ne ješ mesa, Andre jec ?"
Mož: "Prevroče je še!"
Žena: "Pa ga nekoliko popihaj, da se ohladi!"
Mož: "Popiham ga lahko, a „ojim se, da ne bi ga odpihnil, ker ga je tolik kos!"
y "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Čuden pomoček
Boštjan: "Slišal sem, da se hočeš oženiti s svojo deklo, ki ti že več let izmika in krade?"
Jurče: "To je res! Pa glej, to je pametno! Ako jo vzamem v zakon, dobim izlepa vse svoje reči nazaj."
*
Kako se ozdravi nemec	,
V Šopronju na Ogrskem je imel bogat kmet trmasto ženo, ki po tri, štiri ali še več dni ni izpregovorila z njim ne besedice. Ako je poskušal izlepa izvabiti dobro besedo iz nje, je bila še bolj trmasta ter včasih kar po štirinajst dni ni govorila.
!Rio mož že ni znal nobenega drugega pomoč ka zoper to trmo, je pos^l neko nedeljo ravno pred pridigo listek k župniku, v katerem ga je prosil, naj moli javno na leci za njegovo ženo, ki je že štirinajst dni nema.
Dobremu župniku, ki mu stvar ni bila znana, se je žena zasmilila prav zelo. Na leci je torej govoril prav genljivo, kaka nesreča je, če izgubi kdo dar govora; naposled je pozval vse v cerkvi pričujoče, naj molijo za to in to ženo (imenoval je celo ime), ki je že dolgih štirinajst dni nema.
' Ženi, ki je bila tudi v cerkvi pri pridigi, je prihajalo vroče in skoro bi bila počila od jeze in sramote. Komaj mine opravilo, odhiti domov; joče se in kriče na moža, ki ji je napravil tako sramoto.
Ko pride pozneje tudi mož domov in zasliši, da njegova žena zopet govori, poklekne in reče glasno: "Čast in hvala Bogu, da moja žena zopet govori! Zdaj vidim, koliko pomaga skupna molitev!"
#
Županova desetletnica
Staremu in zaslužnemu županu so hoteli vaščani desetletnico praznovati z velikimi gostmi in so sklenili pobirati vino po vasi. Vsak kmet naj bi vlil v sod kaka dva litra vina, ki se ja pobiralo jJo vasi. Ali takoj prvi kmet je vlil dva litra vode v sod, misleč, xla se polovnjaku vina njegova voda ne bo poznala. — Sod je obhodil vso vas in je bil napolnjen.
Ko je potem pri obedu prvi svetovalec natočil kupico, da bi napil vzornemu županu, je bila v kupici zgolj čista voda. Kakor prvi kmet tako so namreč mi-shlili vsi in so sod napolnili z vodo namesto z vinom. Pri obedu pa je imel vsak težko vest, ali povedati tega nobeden ni hotel, in osramočen' se je poizgu-bil drug za drugim iz hiše.
7. julija 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN
3
S točnimi podatki o zemljiških površinah bo mogoče izpolniti planske naloge kmetijstva
Ponatis iz "Ljudske pravice"
Marsikdo pri nas ne ve, da niso tudi za Slovenijo, ki ima sicer že dolgo zemljiške knjige, ugotovljene natančne številke, koliko obdelovalne zemlje ima. V predvojni Jugoslaviji so imeli sicer statistiko, vendar se niso zavedali njenega pravega pomena; rabili so jo predvsem zaradi določanja davkov, sicer je pa bila zelo pomanjkljiva ter nezanesljiva. Načrtnega gospodarstva si ne moremo misliti brez zanesljive statistike, ki je osnovni pogoj slehernega načrtnega dela.
Medtem, ko imamo v drugih gospodarskih panogah že ustvarjene vsaj nekatere osnovne pogoje za izpopolnitev ter organizacijo statistične službe, pa v kmetijstvu še vedno pogrešamo, kar je prvo in nujno potrebno: statistične podatke o zemljiščih, obdelani zemlji, povprečnem donosu, vrstah pridelka itd.
Samo po sebi je razumljivo,
kmetijstva ni mogoče izklju-citi 12 prve petletke, čeprav gre y glavnem le za elektrifikacijo
industrializacijo. Vse gospo-^3^rske panoge so tako tesno povezane med seboj, da se na pri-Oier industrija nikakor ne more razvijati, če se ne razvija primerno tudi kmetijsvo. Dobro vemo, da kmetijstvo ni pomembno le, ker nam daje živež, temveč tudi zaradi tega, ker bi brez njega industrija ne imela nujno potrebnih surovin. Jasno je torej, da si' petletnega plana ne moremo misliti brez primerne kmetijske statistike. Evidenca je tudi v kmetijstvu mogoča le na podlagi zanesljivih statističnih podatkov.
Prav malo so potrebni nujni ukrepi, ki jih je treba storiti čimprej, da bomo imeli natančne ^jtatistične podatke o obdelova-nih kmetijskih površinah in sploh o zmogljivosti kmetijstva v posameznih ljudskih republikah ter v vsej državi. V ta namen je zvezna vlada 23. maja letos izdala uredbo o obvezni prijavi zemljiških površin in o uporabi zemljišč. Že sam prvi člen te uredbe jasno kaže, kako silno je potrebna obvezna prijava, saj bodo na podlagi takšnih prijav ugotovljeni "osnovni elementi načrta za kmetijsko proizvodnjo."
Kadar zdaj potrebujemo statistične podatke v knietijstvu, se lahko opiramo le na staro statistiko, ki pa nikakor ni zanesljiva. Ta statistika je pred vojno slonela na katastrskih podatkih; zbirali so jih navadno občinski tajniki, ki so si delo precej olajšali, tako da so številke kratko-malo od leta do leta prepisovali. Razumljivo je, da se površine, ki so posejane s posameznimi vrstami kulturnih rastlin, stalno spreminjajo. Zdaj potrebujemo zanesljivo evidenco o vseh vaseh v državi in nad neštetimi
Uncle Sam Says
This Independence Day
kmetijskimi gospodarstvi, ki jih je nad dva milijona.
Majhna gospodarstva seveda nimajo nobenega knjigovodstva in sd v splošnem zelo primitivna Jasno je, da bo treba zbrati vse potrebne podatke tudi o teh majhnih gospodarstvih, saj bi sicer ne bilo popolne kmetijske statistike, če bi se zanašali tudi poslej na samo površno ocenjevanje.
Takoj po osvoboditvi smo začeli zbirati glavne podatke o kmetijstvu. Lani so bile po vsej državi popisane zemljiške površine. Ta popis pa nI povsem zanesljiv, ker so posebne komisije pri krajevnih ljudskih odborih ocenjevale površine po katastrskih občinah. Ugotovljeno je bilo, da je površina obdelovalne zemlje v Ljudski republiki Sloveniji za 3g,000 hektarov manjša, kakor predvojni statistiki. V nekaterih drugih republikah so bile razlike med predvojnimi in sedanjimi številkami še večje. Tu in tam, kjer so bile razlike posebno velike, so posebej kontrolirali ocenjene površine in izkazalo se je, da je bila cenitev zelo površna.
Posamezniki so skušali mnogo obdelovalne zemlje namenoma utajiti. Letos spomladi, ko je bilo treba uresničiti setveni načrt, smo zopet zelo pogrešali natančne statistične podatke. Ni se pa bilo mogoče zanesti na predvojne in ne na nove številke. Zato je bila določena kot osnova za setveni načrt verjetna površina 309,000 hektarov obdelovalne zemlje. Ob tej priliki je postalo še bolj jasno, da je treba čimprej ugotoviti vsaj površine obdelovalne zemlje po posameznih gospodarstvih.
Uredba, ki je bila v ta namen izdana, je okvirna ter določa za vse ljudske republike popis zemljiških površin po gospodarstvih. Šele z ugotovitvijo teh površin bomo dobili tudi sliko o velikosti in strukturi kmetijskih gospodarjev.
Površine bbdo ugotovljene tako, da bo sleherni lastnik prijavil natančno vso zemljo, ki je določena za posamezne kmetijske namene. Za prijavljene površine bo predložil posestne liste. O posameznih kulturnih kategorijah bo dal podatke po dejanskem stanju. Toda ne bo ostalo le pri tem: prijave bodo sistematično prekontrolirane. Precenile jih bodo popisne komisije pri krajevnih ljudskih odborih.
Posebej je treba poudariti, da bodo o tem odločali tudi zbori volivcev. Ce bo treba, bodo posamezna zemljišča tudi premerili. Tako bo onemogočena vsaka utaja obdelovalne zemlje. Uredba določa? kazni za prijavitelje, ki bi navedli neresnične podatke, in sicer po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, špekulacije in gospodarske sabotaže.
Popisne podatke bodo zbirali na krajevnih odnosno mestnih ljudskih odborih. Načrtna komisija Ljudske republike Slovenije je pripravila vse gradivo za izpolnitev popisa. Popisovanje se je začelo 15. maja. Lastniki in koristniki zemljišč (zakupniki ali uživalci) bodo javno pozvani, da oddajo prijave na pristojnih krajevnih ljudskih odborih.
Le na podlagi zanesljivih podatkov o zemljiških površinah bo mogoče izpolniti naloge, ki jih določa petletni plan za kmetijstvo, in sicer povečati obdelovalno površino na 330,000 hek-your' karov ter doseči povečanje do-
Društveni koledar
julija
13. julija, nedelja. — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih Slov. društ. doma na Recher Ave.
20. julija, nedelja — Piknik društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ na SNPJ farmi.
20. julija, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih Slov. društ. doma, na Recher Ave.
27. julija nedelja — Piknik pev-
skega zbora SNPJ farmi.
"Slovan" na
^ncle Sam salutes millions of feUow	nosa posameznih pridelkov.
?>nericans who buy and own Sav-	„ ,
gSs Bonds—the payroU savers, the	bpnco vsega tega smemo pri-
«ond.a-Month farmers, professional	gakovati, da bo naše ljudstvo
v*®ple and the self-employed, the	...
%ular buyers of Savings Bonds in	sprejelo popisovanje kot nujen
Rk Walks of life—all of whom are	iiijren z vsem rafiimpvanipm
^®Wing good judgment in buildmg	^ vstm ra/umevanjem
"iitiy future financial independence	ter bo nudilo vso potrebno po-
^ependencryeLs"^"'^ flnancia	za izpolnitev te pomembne
fV T Trcasuri DeparImenI	^j^Joge
27.	julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Deriison Ave.
septembra
7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
14. septembra, nedelja — Ples' Memorial kluba v SDD na' Waterloo Rd.
21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd.
28.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd.
oktobra
5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.'
26.	oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross XbZ v,SDD na Waterloo Rd.
I
novembra
2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "v boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Plea društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo l^Ld.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27.	novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30.	novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
decembra
7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop. ,
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št.' 26 SNPJ v Slovenskem delav-' skem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.	I
21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.	i
25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.	j
28.	decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31.	decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Naznanilo in zahvala
S potrtim ,in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest. da nam je preminila naša nadvse prelj ubij ena soproga, mati in sestra
1899
1947
Anna Pakish
, rojena Kaprol
Blagopokojna je preminila po dolgi bolezni dne 4. junija 1947. K večnemu počitku smo jo položili dne 7. junija iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda in ,po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo njeno truplo izročili materi zemlji na pokopališču Calvary.
Blagopokojna je bila stara 48 let ter je bila doma iz vasi Veliko Mraševo, fara Cerklje pri Krškem, odkoder je prišla v Cleveland pred 41 leti. Bila je,članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in podr. št. 25 SŽZ.
V dolznosl si štejemo, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo vsem, ki so podarili tako krasne cvetlice in vence pokoj niči v zadnje slovo. To nam je bilo v veliko tolažbo in v dokaz kako ste pokojnico ljubili in spostovali- Zahvaljujemo se sledečim: Mr. Joseph Bakosh, Bellaire, O., Mr. Joseph Bakosh, Cleveland, O., družini Bole. Cleveland Equipment Eng. Office, Theresa Gribben, Mr. in Mrs. Matt Hiti, družini John Hitti. Mr. in Mrs. Michael Jane, Neff, O., Mr. in Mrs. Frank J ansa, Mr. Anton Jevec, Mr. Fr. Kaprol, Mr. Louis Kaprol. Mr. in Mrs. Matt Kraitz, Mr. in Mrs. A1 Kurent, Mr. in Mrs. Ed Kurent, Mr. in Mrs. Louis Kurent. LTS Frat. Alumnae, Mr. Anton Luzar, Mr. Anton Marolt, Mr. Jos. Modic, Mr. in Mrs. Matt Pakish. Katie Perunko, Mr. in Mrs. J. Perunko. Bellaire. 0» društvo sv, Ane št. 4 SDZ, Julia Shuster, Mr. Michael Suhadolc, Speedline Eng. Co., Steel Improvement Co., Mr. in Mrs. J. Strazier, Mr. in Mrs. Jack Turk, Mr. in Mrs. Stan Urbas, Mr. in Mrs. Fr. Zalar, sorodnikom za skupni venec: Mr. in Mrs. Mike Sego, Mr. in Mrs. Jos. Novinc, Mr, in Mrs. Louis Novinc, Mr. in Mrs. A1 Novinc, Mr. in Mrs. Tony Novinc, Mr. in Mrs. Ted Rossman ter Mrs. Mary Hokavar. Mr. Walter Schaeffer. Mr. John Schreck. Mr. Herb'ert Kaley in Thomas McHough.
Iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokoj nice. Zahvalo naj prejmejo: Mr. Wm. Adams. Mr. Thomas Arko, Mr. John Babhick, Mr, in Mrs. Jos. Bakosh, Mr. in Mrs. Leo Bakosh, Mr. in Mrs. L. Bandi. Mr. in Mrs. Fr. Baraga. Mr. Andy Bavdek, družina Blatnick, Mrs. Jenny Blatnik, Mrs. Mary Bradač, družina Brodnik, Mr. in Mrs. Jakob Cebul, Mr. Frank Cesnik, Mrs. Mary Cizel, Mr. in Mrs. Gallovic, Mr. Anthony Gallovic, Mr. Albert Gallovic, Mrs. Anna Grdanc, družina Hitti, Mr. Matt Hiti, Mr. in Mrs. Jos. Hren, Mr. Fr. Jansa, Mr. in Mrs. Anton Jereb, Mr. in Mrs. Anton Jersan. Mr. Anton Jevec, Lorain. O.. Mr. Frank Jevec. Lorain, O., Mr. in Mrs. Frank Kaprol. Mr. in Mrs. Louis Kaprol, Mr. Elmer Kinder, Mr. in Mrs. Jos. Koman, Mrs. Konrek, Mr. in Mrs. Albin Koren, Mr. in Mrs. John Kostansek, Mr. Martin Kostansek, Mrs, A. Kazaroy. Mr. Matt Kraitz. Mr. Albert Kurent, Mr. Edward Kurent, Mrs. L. Kurent, Mrs. Fr. ]^ach, Mr.
Henry Laurie, Malt in Jennie Ladric, Mr. Anton Ljubi. Mr. in Mrs. James Macerol, Mrs. Mary Markovic. Mr. Louis Meglich. družina Milavec, Mrs. Mary Milavec, Mr. Frank Misic in družina, Mr. Joe Misic. Mr. in Mrs. Fr. Miklaus, Mr. in Mrs. Fr. Modic, Mr. in Mrs. tTos. Modic. Mr. in Mrs. F. J. Mramor ml., Mr. in Mrs. Mra-mor St.. Nezen Dairy. Mrs. Mary Novinc st., Mr. in Mrs. Robt. Olexa, Neffs, O.. Mr. Jos. Okorn in družina, Mary in Tony Osredkar, Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar, družina Paulin, Mr. Albin Pecek, Mrs. Petnnach, Mrs. Kather-ine Perunko, Helen Jane Perunko, Mr. in Mrs. J. J. Perunko, Bellaire, O., Mrs. Frances Petrech in sin, družina Prebil, Mr. in Mrs. John Pristov, Mr. Geo. Rakar, Mr. John Rudolph, Mrs. Mary Ruzic, Mr. in Mrs. C. Scheer, Mr. Frank Skerl St., Mr. in Mrs. A. Skerlep, Mr. in Mrs. Fr. Sober, Mr. in Mrs. Francis Sternad, Mr. in Mrs. Jos. Sternad ml.. Mr. in Mrs. Stan Sustarsic, Mr. Fr. Tersean, družina Turk, Mr. in Mrs. Jack Turk, Mrs. Rose Ujeec, Mr. Victor Vokach, Mr. Mathew Yurkovich, Mr. in Mrs. Fr. Zakrajšek, Mr. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. Fr. Zaller, Mr. in Mrs. Max Želodec, Mr. in Mrs. Anthony Zupančič ter Mrs. Mary Zupančič.
Našo zahvalo izrekamo sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu: Mr. Jos. Bakosh, Mr. Leo Bakosh, Neffs, O., Mr. Al Gallovic, Mr. Ed Gribben, Mr. Michael Jalovec, Mr. Louis Kaprol, Mr. Jos. Koman, Dorothy Laeh, Mr. Jos. Okorn, Mrs. Gertrude Potochnik, Mr. Matt Pakish in Mr. Fr. Zaller.
"6vala vsem, ki ste prišli pokoj nico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru kot tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti lia pokopališče. Najlepša hvala bodi izrečena duhovščini pri fari sv. Vida za lepe cerkvene obrede kot tudi za obiske pri pokoj niči na domu v njeni bolezni.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovom za vso poslugo in pomoč v dneh žalosti in za krasno urejen pogrebni sprevod.	*
Zahvalo izrekamo tudi pogrebcem, ki so nosili krsto, kot vsem, ki ste nam količkaj pomagali, nas tolažili in bodrili nas v naši žalosti. Ako smo slučajno izpustili ime kaerega, ki je nam bil v uslugo ali prispeval na katerikoli način, prosimo oproščen j a, ter se istotako vsem iskreno zahvaljujemo.
J
E
Prelj ubij ena nam blaga pokojnica. Bila si zvasia soproga svojemu življenjskemu drugu ter dobra, skrbna mati svojima dvema sinovama, zaman je bil ves naš trud, da bi Te ohranili pri življenju. Božja volja je bila, da si po prestanem trpljenju odšla v nebeško kraljestvo, da prejmeš plačilo iz Njegovih rok za Tvoj p dobroto v življenju. Pustila si nas žalostne in objokane, ker Tebe, ljuba pokojna, naše oči nič več ne najdejo. Zaman se po hiši oziroma po Tebi, zaman poslušamo, da ,bi slišali Tvoj mili glas. Počivaj v miru v hladnemu grobu, katerega Ti bomo krasili s cvetlicami in jih zalivali s solzami. Spomin Tvoj bo med nami živel do konca dni, ko se bomo s Teboj zopet snideli nad zvezdami za vekomaj!
Žalujoči ostali:
ANTON, soprog ANTHONY in EDWIN, sinova MARY KURENT, sestra FRANK in LOUIS KAPROL. brata
Cleveland, Ohio, dne 7. julija 1947.	•
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
JOHN GALSWORTHY
TEMNI CVET
ROMAN
(Nadaljevanje )
Opravila se je, in ker je vedela, da ne sme kazati niti sen-čice razburjenja, je posedela nekaj minut čisto tiho, in se silila, da bi bila mirna. Nato je šla doli. Njen mož je bil pozajtrko-val in odšel. Na vse, kar je počela, na vsako besedo, ki jo je izpregovorila, se je zdaj nekako začudena nasmihala, kot da gleda, kako igra njen prejšnji jaz, ki ga je zavrgla kakor staro obleka, komedijo njej v zabavo. Tudi je ni prav nič vest pekla, če je pomislila, da se je odločila za nekaj, kar bo dobrega polkovnika tako zabolelo. Saj ga ima rada — pa to nima pomena. Ona je že mimo tega. Nič nima pomena — nič na tem svetu ne! Zabavno se ji je zdelo, da si sti*ic in teta napak razlagata njen sinočnji izprehod po temnem vrtu, napak njeno mirnost in vedrost. In ob prvi priliki je izletela Iz hiše in se izmuznila za tisami proti reki. Ko je prišla mimo mesta, kjer jo je nj'en mož potegnil k sebi, da je morala poklekniti na travo, jo je obšlo nekako presenečenje, da se je dala tako zastrašiti. Kaj pa je on? Preteklost! Nič! In letela je dalje. Natanko si je zapomnila breg nasproti starega topola. Tam bo prav lahko stopiti v čoln. Toda ostala ne bosta v tej temni zajezi. Na ono stran pojdeta, v tiste gozdove, izza katerih je ainoči izšla luna, v tiste gozdove, odkoder se ji smejo vsako jutro golobj«, v tiste gozdove, tako polne poletja. Kako bo nazaj grede pristala, ne bo nihče videl, zakaj v zajezi bo temno kakor v rogu. In ko je hitela, se čez ramo ozirala nazaj in pazila, dokod sega pri pretoku v za jezo svetla voda. Kačji pastir ji je obrsnil lice; videla je, kako je izginil, kjer ni bilo več sonca. Kako naglo je njegov srečni let v tisti senci ugasnil, kakor bi svečo upihnil. Drevje je tam prena-gosto raslo — čudni štori in grče so imeli neznanske oblike kakor velikanske pošasti, ki te prebadajo z očmi. Zdrznila se je. Nekje je že videla te nestvo-re z izbuljenimi očmi. Ah, v Monte Carlu, ko se ji je sanjalo o tipti bikovi glavi, ki je strmela od obeh bregov vanjo, njo pa je gnalo mimo in ni mogla zakričati. Ne, za jeza ni srečno mesto — tam ne ostaneta niti minuto. In hitreje nego prej je letela po stezi. Brzo je bila čez most, oddala je svoje sporočilo in se vrnila. Toda do osmih je bilo treba prebiti še desiet ur, in zdaj se ji ni več tako mudilo. Ta poletni dan je želela samo zase, hotela ga je presanja-ti, dokler ne pride on: ta dan, za katerega jo je vse življenje doslej oblikovalo — dan ljubezni. Usoda je čudovita! Da je ke-daj prej ljubila; da je poznala radost v svojem zakonu — ne bi mogla, nikdar čutiti,-kar čuti zdaj, in česar — to dobro ve — ne bo nikdar več čutila. Šla je čez pravkar pokošen travnik in na obrovu se je vrgla vznak med še stoječo travo. Daleč na drugem koncu so bili kosci. Vse je bilo prekrasno — mehki oblaki so plavali nad njo, deteljna debla so ji silila v dlan, travne bilke so se ji hladno dotikale lic; majhni modri metulji; neviden škrjanec; duh po zrelem senu; in zlate, čarobne sončne strelice na njenem obrazu in njenih udih. Rasti je zoreti v poletno uro — jo mora vse! To je smoter življenja! Minili so jo vsi dvomi, ves strah. Nič več ne čuti groze ne bridkosti, in
nič kesanja za to, kar kani storiti. To dela, ker mora . . . Kakor da neha trava zoreti, zato ker bo vendarle pokošenal Na-mestu tega je imela občutek o nečem blaženem in povzdigu-jočem. Moč, ki je ustvarila njeno srce, je položila vanj to ljubezen. Kar je, kdor je ta Moč, jeziti se ne more nanjo!
Divja čebela ji je sela na roko, in dvignila jo je proti soncu, da se je radostila njene zamolkle bleščobe. Ne bo je pičila — danes že,ne! Tudi mali modri metulji so priletali nanjo, ki je tako mirno ležala. In zaljubljeno gruljenje divjih golobov ni prestalo, niti lahni zvenk kosa.
Naposled je vstala in se napotila domov. Prišla je brzojavka s preprostim odgovorom: "Da." Prečitala jo je, ne da bi trenila z obrazom, ker se je zopet zatekla k svoji ravnodušni krinki. Okoli ure za čaj je tožila, da jo glava boli, in rekla, da bo legla. Tam gori v svoji sobi je tiste tri ure pisala — napisala je, kakor je najbolje vedela in znala, vse, kar je pre-čutila in premislila, preden je naredila svoj sklep. Zdelo se ji je, da je njena dolžnost nasproti sami sebi, povedati svojemu ljubemu, kako je prišla do tega, česar prej ne bi bila verjela, da je sploh mogoče. Svoje pisanje je vtaknila v zavitek in ga zapečatila. To mu je hotela dati, da bi prečital in razumel, kadar mu pokaže z vso svojo osebo, kako ga ljubi. To mu bo preganjalo čas do jutri — ko bosta krenila skupaj v novo življenje. Zakaj nocoj bosta snovala svoje načrte in jutri začneta.
Ob poli osmih je sporočila, da jo preveč glava boli, da bi mogla od doma. To ji je prineslo poset gospe Ercotte; polkovniku in nji da je tako hudo; pa da je morda res pametno, ako se Oliva čuva napora. In kmalu se je oglasil še polkovnik žalostno skozi vrata: Da ji ni dosti dobro, da bi šla z njima? Brez nje da ne bo nič kaj veselo! Ali Bog ne zadeni, da bi si delala silol Tega ne, tega!
To ji je seglo v srce. On je zmerom tako dober z njo.
Nazadnje ju je opazovala s hodnika, videla je, kako sta odrinila po kolovozu polkovnik malo spredaj z večernimi čevlji svoje žene v roki. Kako čeden je bil videti s svojim rjavim licem in s sivimi brki; tako pokoncu in tako zavzet za to, kar ima na skrbi!	'
Nji pa je izginila vsa utrujenost. Oblekla se je v belo, ogr-
nila dolg modro-svilen plašč s kapuco; in zadnjo minuto je vžela iz vaze cvetlico, ki jo je imela sinoči pri večerji, in si jo pripela na prsi. Ko se je še prepričala, da ni nobenega sluge blizu, je smuknila po stopnicah in ven. Bilo je natanko osem, in na golobnjaku je še trepetalo sonce. Ognila se ga je, da ne bi ptiči prifrfotali k nji in je izdali s svojim gruljenjem. Ko je bila že skoraj na obrežni stezi, je preplašena obstala. Prav za gotovo ve, da se je nekaj zganilo, nekaj težkega, in suh-Ijad je zapokljala. Ali jo je obšel samo spomin na preteklo noč ali je res kdo tam? Stopila je nekaj korakov nazaj. Prazen strah! Tam na pašniku se je krava drgnila ob plot. In tihotapila je po travi na obrečno stezo in naglo proti topolu.
(Dalje prihodnjič)
7. julija 1947
Francova vlada protestira zaradi omenjanja Španije
Dobra prilika
Proda se dobroidoča groce-rijska trgovina v sredi slovenske naselbine v Euclidu.
Vsebuje trgovino, hišo s 8 sobami, 3.2 licenco za pivo. Vse udobnosti, 2 garaži, "overhead" vrata, velika lota. Lastnik, ki je v tej trgovini 20 let, proda radi slabega zdravja. Za vse podrobnosti pokličite— IV 9529.
MADRID, 6. julija. — Španski minister za prosveto, Jose Ibanez Martin, je danes izjavil, da je španska vlada naslovila na Anglijo protest zato, ker se je na zadnji konferenci zunanjih ministrov v Parizu "vmešavalo ime Španije."
Protest se nanaša na komuni-kej, ki sta ga objavila po zaključku konference angleško in francosko zunanje ministrstvo in v katerem je rečeno, da so "vse evropske države z začasno izjemo Španije" bile povabljene, da se udeležijo konference v zvezi z predlogi ameriškega državnega tajnika, George Mar-shalla. Uradnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da fraza "z začasno izjemo Španije" pomeni,. da bo "Španija izobčena tako dolgo, dokler bo imela sedanjo obliko vlade."
Španski minister za prosveto je izjavil, da je vlada odločila poslati angleškemu zunanjemu ministrstvu "energičen protest" zaradi tega nenavadnega vmešavanja imena Španije v zadeve, pri katerih ni bila vprašana, da sodeluje.
V blag spomin
devete obletnice smrti naše predrage soproge in matere
Josephine Zorko
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 7. julija 1938 leta
Dolgih let devet Te ni med
nami več,
draga soproga in mati.
Vzela Te je n^'^-'-osna smrt in zapustila na.n jc grob zaprt.
Smri;, oj kruta, vse prerano soprogo-mater nam odvzela si, Tvoje truplo zdaj počiva v črnem grobu tam trohni.
Saj še danes nam verjeti,
da si mrtva, je teško, vendar vemo, da počivaš v hladnem grobu
pod lemljo. Grob Tvoj bomo še krasili z rožami najlepšimi, večkrat Te še obiskali,
tužni z groba vračali.
Tvoj žalujoči soprog, Anton, štirje sinovi in dye hčeri ter štirje vnuki.
Cleveland, O., 7. juyja, 1947.
JOE'S HI-SPEED
E. 222nd St. and Euclid Ave.
Euclid, Ohio
MOTOR TUNE-UP. VAŠ MOTOR UREDIMO, DA DELUJE KOT NOV Avte dobro namažemo in nudimo popolno postrežbo v tem oziru. PRODAJAMO TAJERJE IN POTREBŠČINE	IV 9572
Mastrobuono Bros. - 13202 Union Ave.
BRUSIMO IN POPRAVIMO ŽAGE IN STROJE ZA KOSITI TRAVO.	SKyline 7639
Dvo-dnevna postrežba.	Zanesljivo delo po zmernih ceiwh.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Hutchinson, Pa. — Po daljši bolezni vsled raka na želodcu je 12. junija umrl Imro Mrkovič, rodom Hrvat, star 64 let. V Ameriki je bil 43 let, član HBZ in prejšnja leta tudi SNPJ v Braddocku. Tukaj zapušča ženo, sina, poročeno hčer, brata in več drlgih sorodnikov. — Dne 24. junija se je podal v bolnišnico v Greensburg Martin Ponebshek, bivši večletni predsednik društva 683 SNPJ. Podvreči se je moral težki operaciji na želodcu.
Detroit.! — Po partedenski bolezni pljučnici je v okrajni bolnišnici umrl John Repovs, samski, član nemškega društva. Tukaj zapušča brata Ignaca, več nečakov in nečakinj, v starem kraju pa sestro.
South Chicago, 111. — Tu se je ponesrečil do smrti Frank Hodnik, star 79 let in rojen v Kostanjevici n^ Dolenjskem. Pri barvanju strešnih žlebov na
svojem domu je omahnil z lestve. Umrl je v bolnišnici 25. junija. Žena pokojnega je umrla pred tremi meseci. Zapušča dve hčeri ter dva sina. Svoječasno je bil aktiven pri raznih pevskih zborih v Chicagu (Zvon, Slovan.) Pokopan je bil civilno 27. junija na pokopališču v Hammondu, Ind.
Richmand, Cal. — Dne 14. junija, teden po operaciji, je v bolnišnici umrl George Barič, predsednik društva 638 SNPJ. Star je bil 62 let, doma iz vasi Sodefce v Beli Krajini. V tem mestu je živel 35 let. Tukaj zapušča ženo, sina, štiri hčere, od katerih sta dve poročeni, brata Joeva, kakor tudi več sorodnikov Red Lodge, Mont. — Dne 16. junija je umrl Marko Faj-gel, ki je bolehal za mrtvoudom pet let. Star je bil 65 let, doma iz Lubna na Štajerskem, član SNPJ, kakor tudi Eagles in UMW. Zapušča ženo, sina, štiri hčere, vnuka in več vnukinj. — Pri družini Sam in Rose Da-niceck so se oglasile vile rojenice in pustile hčerko. ^
Mary se nahaja Mary Skull iz Garyja, Minn.
GOSPA PERON JE UTRUJENA; GRE DOMOV
LONDON, 2. julija—Iz Rima poročajo, da se širijo govorice, da bo žena argentinskega predsednika (ki je med ostalimi ob-
Dela za moške
iskala španskega fašističnega diktatorja Franca in Sv. očeta), prekinila svojo turo.
Po poročilu, ki je bilo priob-čeno v Daily Telegraphu, je baje gospa Peron "utrujena" in se namerava vrniti domov.
■v	iBaw
Zemljišča
ZIDARJI
za stalno delo. Dobra plača. Pokličite KE 5613
FARMA NAPRODAJ
v Mountville okraju; 50 akrov zemlje, hiša s 9 sobami; v dobrem stanju. Elektrika in voda v hiši in hlevu. Pokličite EX 4430 ali se zglasite na 1242 E. 74 St.
BRICKLAYERS WANTED
Steady Work and Good Wages Call KE 5613
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKE IN SESTRE




LOUISE ČINKOLE
Zalisnila je svoje blage oči dne 7. julija 1945 leta.
Dve dolgi leti je minilo,
odkar si Ti odšla od nas,
žalost pa je v naših srcih,
pogrešamo Te bridko ves ta čas.
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep,
z grenkimi solzami ga zalili,
da 'morala si umreti. Ti rožni cvet.
Žalujoči starši, sestra in bratje
Cleveland, Ohio, dne 7. julija 1947,
v BLAO SPOMIN
prve obletnice prerane smrti ljubljenega in dobrega soproga in očeta
FRANK JEREB
KI JE SVOJE MILE OČI ZA VEDNO ZATISNIL DNE 7. JULIJA 1946.
Mesec julij je zopet v deželi,
rajske pomladi razsiplje se kras,
mi pa ne moremo biti veseli,
ker je najtužnejši mesec za nas.
Hladna Te zemlja eno leto že krije,
v tihi gomili pokojno zdaj spiš,
sonce poletno na grob Ti sedaj sije,
v duhu pa večno med nami živiš.
Žalujoči ostali:
SOPROGA, HČERE, ZET JE, VNUKI IN VNUKINJE.
Cleveland, Ohio, dne 7. julija 1947
MEHANIK ter za splošna dela in pomoč električarju in plumberju. Dobra plača ki stalno delo. — MA 9400.
MIZARJI
unijski delavci: velik hišni projekt na vzhodni strani. Stalno. FRED KROMER, FL 7300 med 9.30 in 5.30.
Imamo službe v naši ullra-moderni tovarni za POPRAVLJALCE AVTOV IN MEHANIKE
Morajo biti dobri delavci; prijetne delovne razmere. Enostavna plača. Vprašajte za Mr. Marabito. REGAL NASH INC., 8415 Broadway, — DI 8600.
Lilcalnik
zanesljiv, trezen; stalno delo. Zglasite se pri oskrbniku
HOTEL CLEVELAND
BUSHELMAN
izurjen in zmožen likanja. Stalno delo. 6 dni. 6.30-3.00 pop. Tedenska plača. Zglasite se pri oskrbniku
HOTEL CLEVELAND
SLUGA
ZA DELO ZNOTRAJ ALI ZUNAJ Tedenska plača poleg vzdrževanja. I GLElfCLIFFE HOSPITAL 25900 Euclid Ave.
Dela za ženske
FARMA NAPRODAJ
20 AKROV V PERRY, O.
Hiša s 5 sobami, hlev, kokošnjak in druga poslopja; 7 akrov gozda. Nahaja se 7 milj iz Painesville, O., na Route 84 Turney Rd. na desni strani, ter je tretja farma na levi strani. Vpraša se lahko v petek in ponedeljek na 21950 MILLER AVE.
Lepotičarka popolnoma izurjena.
Tedenska plača in provizija. — Lakewood Beauty Shop, 14708 Detroit, LA 7700 — Mrs. Shaw.
GOSPODINJA zmožna dobrega gospodinjstva in varstva otrok. Mora ostati preko ijoči. $25 tedensko. LO 9661.
Dekle za delo v prijetnem domu v
Rocky River. $5.50 na dan. — CL 2479.
Manicurist—Shampoo Girl. Izurjena dela v lepotilnem parlorju. 5 dni tedensko. Tedenska plača. — CH 3953.
Za hišna opravila dobi delo ženska od 25 do 30 let stara; oskrba otrok. Mora ostati tu. YE 2932.
Lepotičarka izurjena. Dobra plača in provizija. 17121 Kinsman Rd., SK 0797.
ŽENSKA
med 25 in. 50 letom za SPLOŠNA HIŠNA OPRAVILA Nič pranja. 3 v družini. Mora ostati preko noči. — YE 6157.
HIŠNA OPRAVILA
SPLOŠNA; NAVADNA KUHA, NIČ PRANJA Dobra plača in dober dom. Za podrobnosti pokličite ER 1238
Klerkinja - tipkarica
IZKUŠNJA NI POTREBNA
24 let stara ali manj.
Izvrstna prilika za napredek.
5 dni tedensko. Prijetne razmere. Tedenska plača.
C A R Ll N G" S
9400 QU1NCY ' CE 1000
Razno
Prijazna žena, ki želi dober dom,
za družbo ženski in njenim otrokom. Zglasite se po 3. uri popoldne, SU 1267.
PRODA SE
DOBRO OHRANJENO LEDENICO ki ima prostora za 75 funtov ledu. Znotraj je porcelanasta. Zelo poceni. Vpraša se na 424 E. 157 St.
NAPRODAJ JE 7 AKROV
zemlje; krasna okolica; najvišja točka v i^ake okraju; fina zemlja, tlakovana cesta. Sedaj je čas, da kupite in si napravite načrte za letos. Nahaja se na River Rd., Route No. 307, Perry, O., vzhodno od Ridge Roof White House na hribčku vzhodno od Turney Rd. Ko si prostor ogledate, pokličite KE 0034.
Posluga
RAZPRODAJA
KOŽ IN USNJA
za pošiljke v staro domovino
Martin Jakulin
12520 SHAW AVE. " ŽENITBENA PONUDBA
Kateri gospod bi hotel poročiti Slovenko, staro 35 let, pridno, dobro gospodinjo, čedne zunanjosti« naj piše na naslov
FANIKA GASPARI Hudovernikova ulica 39 Ljubljana, Jugoslavija
PREPROGE — TAPETE SeiSTIMO IN POPRAVIMO
Točna in zadovoljiva postrežba po izurjenih delavcih. Na vašemu domu ali v naši izdelovalnici. . BUCKEYE CARPET CO. 4059 Hough Ave.
RE 0150 — EX 4367 — RE 0234
BARVANJE
ZNOTRAJ IN ZUNAJ
Izvrstno delo po izurjenih barvar-jih. Delo je popolnoma jamčeno.
. M. Kolibas & Associates
OR 2280
DIMNIKE POPRAVIMO IN ZGRADIMO
Vzpostavimo Vitroliner cevi za izhajajoče pline, popravimo škrilave in "tile" strehe. REYNOLDS ROOFING CO.. ME 3663
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU"
do
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
AUGUST HOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. - #
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderjn boste vedno dobro postreženL