OffUè «f H>MiiMir Hsr u. Uwéai» mm. TelepSeM; Liwitok MM. ........ jt)—YEAR XVII. 7Tm!ÎS* r^'SÖÄTÄ SV&ÄVJS.rilRr Chicago, Ul., potek, 19. septembra (Sept. 19), 1924. Safe«rtoll«i M oo ftSjb ŠTEV.—NUMBER 221. pnHM for hi MitiM UOS, A«t af O*. S. ISI7. «iiUrM Ju»« 14, ISIS. M 0- VIRAL OLJNO PREISKAVO. ifslktta trdi ▼ »roji kampanj tajilH d» J« 1x14,111101 potlačiti oljno prsisksvo. UHPANJSKI KNJIOI JE IttDENIH TRIDESET VEČ [ vladnih Škandalov. fiihington, D. 0. — Prodsed ""(Jeolidge je obdolžen, ds jo rtpleten v zaroto, ki jo poiz-k potlačiti tespotdomsko (luvo, v prvem poglavju pro rne kampanjske knjige, ki ¡lili ta teden. Poglavje ima ov "Clean Government". \ i je podana jasna slika o o lUrih strankah in navedenih jt večjih vladnih ikanda ( t katere ao bili zapleteni sko-fii vladni departmenti v rastja tadnjih šestih let. *rogreHivci so naznanili, da ho t prihodnjih par tednih ras J gnilobo v vladi. Ozirali ae todo pri tem ne na deano, ne kvo. loliitev, naperjena prot dimniku Coolklgu, je morda tnatnenitejii del tiatega po fji in cele knjižice. Ls Fol hWheelerjevi kapitani kar ivnost zatrjujejo, da je bi idaednik tisti "principal", ki bil omenjen v tajnoatni brzo i z dne 29. januarja 1924, po li it Washingtona lastniku li Washington Post, Kdwardu McLean u v Palm Beach. Brzojavka je bila poslana tisti potem, ko je bila v aenatu edloiena rezolucija, ki je za rvala resignacijo mornaričnega tika Denbyja in razveljavlje teddaje oljnih rezerv v najem. Iti brzojavk» ae glasHmftttfo: "Videl principala. Poslanico iti. On pravi, da je zelo hvale Jin pozdravlja vas in go. Mc u. Nikakinih prekucij ne bo aobenih renignacij. On pričaku-reakcijo proti neopravičenim Ihienim napadom. to je bila brzojavka odposla je nastala velikanska senzaci (Dalje na 3. atrani.) Pregled jiavnik de-godkov. Progreaivci obtoiili Coolidga, da je oviral preiakavo oljnega škandala. Trideset slučajev velike korupeije naitetih na rovai re publikaneev in demokratov. Stari gardisti so vedno bolj razočarani. Senator Wheeler bo jutri go voril v Chicagu. Eksplozija v aubletskem premogovniku je tirjala 39 žrtev. Qo verne r Small je obljubil Grantu novo zasliianje. Cene življenjskim potrebščinam še vedno rastejo; premog se je podražil. . Inosematvo.' Krvavi boji v Sofiji; v sredo je bilo 50 ubitih. Sovjetska. vlada zavrača inter vencijo lige narodov na Kavka zu. Uradno poročilo o vstaji v Ge orgiji. Med Anglijo in Italijo preti konflikt radi Egipta. Druga praska med Čangtsoli nom in pe^ingskimi četami. Neuspeien bombni atentat na poljskega predsednika. Konec atavke kovinarjev ▼ Av-striji. STARI GARDISTI |*taeg te ]e podražil SOVJETI ODBIJAJO VMEŠA VANJE SO BOLJINBOU Oom Krilom *o vodno raatejo v v v trgovini na debelo. RAZOČARANI. eubletekl eksploziji 39 nrtvlh. Reševalno dolo gre lo počasi ls-pod rok. iill obljubil Grantu novo zasliianje. ttictgo, m. — Governer Len »11 j'' obljubil, da je pripravki sinovo zasli&ati Bernarda «m« ki jo „tur 19 let in ki i- • biti obešen- dne 19. oktobra Um. Cel* kopico pinom in brzojavk ^ avfrib- guvernerji, da mu je [""'-gledati zadevo, preden * fin t na vošala. 'Xt\«.|no gredo prošnje za Miloicfij,. „u 7manjknje ntjpr. j ,,rw| 0(lb0r ttL pomjio. ,T(iin I"»rolo in šele potem k j«- rekel governer nekemu ( k«r>komu poročevalcu Odbor za pomilostitve in pa-* * m,i,I, dne 14. oktobra, t. P" Im pred določenim obeše-lfl ' »>o prošnja es pomi-",rv vložena dotlej, bom sto ™ k»r je v mojih močeh, da ponovno zaslišan in nje •i še enkrat pregleda ftnt *i n Kemmerer, Wyo. — Reševalci menijo, da je zahtevala eksplozija v subletskem premogokopu, ki je last premogovne družbe Kem merer Coal Company, devetintri deaet delavskih življenj. J'jolteneors unania ni. da M kateri izmed zasutih delavcov o stal pri Življenju. Dvanajst pre-mogarjev se je brez vsake teloe-ne poškodbe rešilo. Dvaindvajset trupel ubitih pre mogarjev je ležalo v kemmerer ski mrtvašnici v sredo zvečer, do-čim bo bila ostala trupla, ki so jih dobili iz rova, še v Subletu. Nekaj so jih pokopali včeraj. Več časa so v sredo porabili reševalci pri tem, da ao čistili glavne vhode, ki so zasuti s tiso čerimi in tisočerimi tonami ska lovja. Delo je šlo zelo počasi iz pod rok. Premogovna dmžba nI objavila imen tistih mož, ki so bili v premogokopu ob času te strašne eksplozije. Dr. F. Flinn, ki je zdravnik zveznega rudarskega urada, je rekel, da bo šlo reševalno delo kar najhitreje mogoče izpod rok. Mnoge govorice krožijo po naselbini in tukajšnjem mestu o tem, kaj je povzročilo eksplozijo. Eni pravijo, da je iskra, ki jo je ukresnilo neko orodje, zanetila ogenj. Izgovorov bo aeveda dosti. Ali najbolje jo pogodi tisti, ki pravi, da je nesrečo zakrivila upravna nemarnost In brezbrižnost. Precej žrtev so našli aedečih na vozičkih, na katerih ao se delavci ravno pripravljali oditi na kosilo. Nekaj mrtvih trupel je bilo na rokah in kolenih. Dosti jih je imelo roke čez oil Hmrt je bila skoro v vseh slučajih takojšnja. Ohioago, 111. — Premogovniški operatorji ao v sredo obvestili Stari stranki si sftmtm prisadeva-Iraške trgovce s premogom na U utajiti dojstvo, da so vrsta sU^bno, da je cena premogu povi U Follottom in Whoolerjom ■» *•»• 25 do 73 centov pri toni. čelu večje in rotijo. Premog is južnega lllinoisa se jo ■ I podražil za 25 centov, westvir DAVIS je IZVEDEL V LOWI.Uil,i,,ki Pocahantas je pa šel gori DA MI TAMKAJ NOBENEGA Tß centov. — Nekateri trgovci UPANJA ZANJ. I pravijo, da ne zvišajo cen toliko öaaa, dokler imajo še staro zalogo Dos Moinos, Is. —»V državi Io-| Washtnton, D. 0. — Biro za vi se presneto malo zmenijo, ka-Utatistiko v departmentu za delo ko so izpadle volitve v državi poroča, da ao cene Življenskih po Maine. Tu prevladuje geslo: Ks- trabščin v trgovini na debelo so-mor gre Dante Pierce, gro tudi pet poskočile v avgustu. Biro jo Iowa. ^ dognal, da so se 404 potrebščine Janez W. Davis, ki upa, da ga)podražile, bo demokratska stranka poaadi la v Bflo hišo, se še ni mudil i — . , - , prav trideset minut v mestu Des jAfnOQlGrjQV 3000 Moines, pa je izvedel žalostno Clllil««! novico, da se je Pierce s svojim ' V UlllCagUi listom Homestesdom vred pridru- _ Žil splošnemu političnemu Kandidat Ä podpndiadniki pro loženju ter se izrekel zs La Fol- ^^ fotelj« govori jutri letta' i i xuu i >x . ti v Aahlud avditoriju ■ Le malo kmečkih hiš je v Iowi,1 ki bi jih ne obiskoval tednik Ho-, _ 4 „ ^ __ . , mestead, in nasplošno priznavajo,! 1Stator Burton K. Wheeler iz d. ima ta list več vpliva »a kma- fa*". Fo !et ov l,ru« n8 te v državi kakor vse druge pub- *«^n|škem ^ progresivno likacije skupaj. f™k®. «l«vuni »lk v Pierce je bil tisti, ki je razkril M0 20. septembra zvečer na veli Smith Brookharta ter ga naredil P«*™ volilnem shodu, ki se Vršt v za zveznega senatorja navzlic Ashland Auditoriumu, vogal združeni opoziciji konservativcev Ashland ave. in Van Buren Ht. na iz obeh starih atrank. sapadAl strani Chicaga. Na pro- Pred tremi tedni ae Piereove frsmu so tudi drugi govorniki in publikacije še niso izrekle, za ko- godbene točko, ga se hočejo ogrevati in potego- Vstop je vsakemu prost. Zsče vati. La Follctte je bil tedaj prvo. tek shoda ob osmih svečer. I)vo nee, čeprav ao ae republikanski r^na bo odprta ob pol sedmih, in demokratski agitatorji in kri» Kdoh lioče aliŠati tega bojevnika čači verili in pridušali, da ga bo za napredno stvsr, naj pride zgo izlahka premagati na dan 4. no- daj. vembra. ^ || Dsiies vidijo republikanci In Krvavi bejl v Sofiji; 50 ubitih. I Oeneral Protogurov j« naalodi! ubitega maoodonakaga vodi. Ulja Aleksandrova. Zaključek v Ženevi, ds Ug» narodov intervenira v Oeorgiji, jo raskačil Moakvo. Rusko urad. no poročilo o vstaji. kavkaAkim SLABA OODI; TURČIJA JE NEVTRALNA. Dsnes vidijo republtksncl in A . demokrat je, da je položaj še ved- G00llU£6 J6 pr6C0| IM no tako obupen zanje, kakor jc j^i l . Callafiam bil pred tremi tedni. Ali sedsj]Uaj, Zl L8 rOllUllUnl. je pozvsl list Homestesd vse prebivalstvo v drŽavi, naj podpira progresivce in glasuje za La Fol-letu. Poglavarji starih atrank še vedno mislijo, da nikakor ne more La Follette zmagati v državi lo Chicago, m. — Včerajšnji izid poizkutnega glasovanja, ki ga vo ¡di Hearstovo čaaopisje po celi de želi, je bil takšenlet Chicago za La Folletta 12,328 { La Follette zmagati v drtavi lo-i CMAn ^m. u Daviift 7f. wi. Ali vendar pa je Iowa vsa za ü?fl flM0V{ Lü- Anf(eWlt „ ,i§ ;,r n'»rsčs vprid gej. Ma 0r«nt kat * - ^ : Tud* »f »< teri prihaja čedalje I H u ,*omoč. Mati s« je "k (he ]rtif di bi reAu« svoje-,in» Mnrti. Obremenil« je svo-[r4'' " P°r»bil» vse svoje pra-,JL bi rešil« fanta. N"vitl odvetnik Clarenee je sploh proti smrtn pr ponudil svojo pomoč, •'» že včeraj poročali. "bno aeananjen s g^oz.,|fr<>tH ^ """'valeii na domu T rharkreisn, "•no p« mi >e, da je '"»»inajet M. Hem pro-k««n». kakor "•trdil r svoje ' l^opoldov« 'lasti pa » rI Prt A »fll.1 Un', La Folletta, in vsi se strinjsjo v tem, ds bo dobil Brookhart o-gromno večino oddanih glasov. Poleg Wisconsina je La Follette na najboljšem v Iowi kakor v katerikoli drugi državi. Janez W. Davis je govoril tu pred konferenco organizacijskih mož in pozneje pihal tudi ženskam na srce. Ali toliko je bil vendar pameten, da se ni iztegnil ob La Folletta in progresivno gibanje. Napadal je le republikance. Izpodbijal je tudi davčni načrt ter ae zavzemal za nižjo tarir fo. Seve mu še vse to ni dostl^ pomagalo. Mož je uvidel, da je zaman njegovo prizadevanje. Bpo znal je, da je tudi Iowa vsa La Follettova. "aretirajte kb, ker imam jabol0nik z 2.70 alkoholom i" glasov t lios Angeles Folletta 13,179 ( za Coolidga 12, 930; za Davisa 3,027 glasovi Bal timore za 1* Folletta 1,521, za Coolidga 1,M05| za Davisa 1,0«H glasov; Milwaukee za La Follet ta 4,4651 za Coolidga J,038 j za Daviaa 256 glasov t Heattle za La Folletta 2,747; za Coolidga 2,106 \ za Davisa 325 glasovi Hau Francisco za La Folletta 6,993; za Coo lidga 5,691; za Davisa 1,1*8 gla sov; Washington za La Folletta 702; za Coolidga 302; za Davisa 299 glasov; Fort Worth za La Folletta 3111 za CoolHga 210; za Davisa 671 glasovi New York za I ja Folletta 6,871; za Coolidga 7, 432; za Davisa 3,923 glasov; Ho ehester za U Folletta 1,3531 za Coolidga 2,4101 za Davisa 650 fflaaovi Boston sa I* Folletta 1, 746; za Coolidga 744; za Davisa 260 glasovi Myraeuse za La Folletta 676; za Coolidga 655 j za Daviaa 262 glasov; Albany za La Folletta 3421 za Coolidga 894; za Daviaa 721 glasovi Atlanta za U Folletta 1,5321 za Coolidga 1, 009; Z4 Daviaa 4,976 glasov; Kan Paris, 18. sept. — Francoski uradni krogi ao informirani, da jo pololaj protisovjetskih vstašev v Oeorgiji zelo slsb. Vstsšl fto drle gotove postojanke, toda obdani ao od veliko aile rdočih čet. Kdin uspeh, ki so ga rebeli dosegli, je, da so raastrelili več železniških mostov in predorov ter a tem aa držali naglo prodiranje rdečih 6et. Kolikor je soditi, imajo vstaši okrog 10,000 mož v akciji. Vodi telji vstaje obupno spcllrajo na Turčijo, naj jim pošlje vojaško pomoč. Carigrad, 18. sept. — Turški kabinet jo v pondeljek raaprav Ijal o situaciji na Kavkam in^o izrekel sa popolno nevtralnost tuftke republike. Turki simpati zirajo s vstaši, kajti zadnji ao večinoma mohamedanci. V Aser baijanu bivajo razni tartaraki rodovi. Vest is Angore se glaal, da večje skupine turških proat« voljcev odhajajo v rusko Arma-nt jo in od tam v Ueorgijo ter Azerbaijan ty* *• pridružujejo guerilcem. Moskva, 18. sept. — V krosih sovjetske vladtg je zavladala vali ka indignaelja radi sklepa na sbo ru lige nsrodov v Ženevi glede in terveneije v Oeorgiji, kjer so pri stal turških uscionslistov in esrl »ti orgsnlairali ravolto proti aoejo-tom. Sklop je bil, da avet lige na rodov posreduje na Kavkflsu v svrho, ds so tamkaj v postavijo "normalne razmere". Tozadevno resoluoijo je formiral angleški lelavski premijer MacDonald. "Cela georgijanska afera nI nič drugega kot skrbno inženlran su nanji poskus v svrho, ds se ns redi pritisk na našo vlado," je dejal danes predstavnik aovjet skega zunanjega urada. "Mae Donadova vdeležba tega korsks je jasno kršenje angleško-ruake (Dslje na 8. stra ti.) Carigrad, 18. aept. — Vcat is 8ofije se glasi, da divjajo tamkaj krvavi boji med komunisti in vladnimi četami. Včeraj je bilo ubitih okrog 50 oseb. I Sofija, Bolgarska, 18. eept. — General Protogurov prevssme vodstvo mseodonske revolucijo, narne organissolje, ki je bilo prej v ritkah Todora Aleksandrova. Podrobnoatl o umom še niso zna-ue,* domneva pa se, da jo mace* douska sekcija, ki se je pridrulila bolgarskim radikalnim kmetom in komunistom, odgovorna* za smrt Aleksandrova. Umorjeni vodja j«i odklonil sodelovanje a komunisti. Radi svojih konj «oral v zapor. Waukagan, Iti. — To». PhiU lips je imel spravljati svoje |H>lj ake pridelke pod streho, pa ni lil lo nobene pomoči. In tako je mo ral Phillips sam delati od zore do mraka in seve tudi njegova konja njim Beltlmoro, 16. septembra. — Prohibični komisar Koy A. Hay nes mora poslanca Johna Philll- ,----- pa ililla ali aretirati, ali pa pri- Antonio za La Follerta 1,282; ss eskimska dekleta si strižejo las. ne Ui o-aago-zadeve in -------1 prati njej ' v katortk je ob- še tak« mlada. Tele-rhoatae« K. Mwanso- * "antov za tovornik, da ^ofUje« Morit», karkoli * x*i zadevi. ' Now York, N. T. — Kapitan Donald Baker MacMillan, ki se je pravkar vrnil a avojega potovanja na sever, poroea, da si eskimske krasotiea še ne strilrjo lsa. Ali zelo rsde ¡»a imajo cigarete. Kapitan pravi, da je prišlo tedaj, ko so dospeli blizu severne-ga pola. preeej mladih n^omože nih enkimskih deklet tam od Greenlanda pozdravljat belokoUe. U eno razkošooal al privošči eskimski lanski svet. Male tk tem-ne kite svojih las s kitovim oljem. znati ds sta jabolčnik in pivo z Coolidga 1.269; za Davi»a 1,929 2 75% alkoholom postavna, je re ! «lasov ( Detrolt, za Folletta kel 11.11 v pismu, ki ga je piaal ko 882; za Coolidga 1,588; za Davi-misarju ter mu razložil v njem'sa 273 glaaov; Boston sa U Fol-da ima na svojem domu jabolč- letta Mlij za Coolidga 7 il i nik z 2.75% alkoholom. • l>aviss 263 glasov. Povabil I» svoje prijatelj« na V celoti je razrn^rj« «»ddanih jabolčnik, ki ai ga je naredil, iu glaaov tskAoolei Za U KoltolU če ga ne da llayne« aretirati. galiSjMi, za Coolidga 56,096, za Da bo potem prisilil, da bo pričal viaa 27,767 glaaov. pred kongreeom v prilog predlo j - ( To je prišlo na uho Mi Ilim melreieb, ki ja tajniea društvu proti trpinčenju živali. Tajnica je dobila zaporno |wvelje, v ka terem je Phillips obdolžen, da tr plnči svoji tovorni živali. Vse Phillipsovo upanje je bilo v poljnkib pridelkih, ki so bili pa še vedno na HJ"- J""1 ni denar-ja, da bi si s njim odkupil svofco do do prihodnje obravnave, in sodnik, ki Še ni bil nikoli kmat, ga jc poslal v repor. Tajnica j« prejela drugo pritožbo. Hosedj« so ae ji pritožili, da imata aedsj Phillipsova konja «lovolj počitka, ali poleg tega pa tako etradata, da bosta morala skoro gotovo po giuiti, rakaj, nikogar ni. ki ki Jima p"»i»gsl k sanu v kopiel ali h koruzi, ki rasle na polju. POPIL POL BVIDBNOB Nič posebnega iz Kitajske. Armada ¿rod langajem so sa ss-kopala v j srka. Osnftsolin v novi praski. Kdo sslsfs Kitaj-oo i orožjem in munloijo? Peking, 18. sept. - Mandžu»- ako čete, katero vodi general faugtsolUi, so se včeraj drugič spopadle s Čihliskimi četsmi, katere vodi general Vupejfu. Bojevanje ae je vršilo v VaČlantuugu, šest milj severno od ftsnhvsjksns. «.'Obenem se je rainesla po Pe-kingu vost, da je Cangtsolin groail predsedniku Tsaokunu, da razruši Peking s bomlmmi ls araka. * Sangaj, 18. sept. .*» Med četami provinc Cokiang in Kiangsu na tukajšnji fronti je spet saMŽadal odmor. Ob« armadi sta s« sako-pali v jarke, 1U so tako btisu, ds ae aovratnlki lahko pogovarjajo. Hredi med jarki je kanal, Kakor izgleda, ao voditelji na Mgajski fronti odgodili odločilno bitko, čakajoč na glavne spopade na se-veru, kjer se merita Cangtsolin In Vupejfu. Tujesemski časopisi v Hangaju bi radi rešili vprašanje kdo zalaga kitajske sfeank« s orožjem in strelivom. Listi opozarjajo na smešna afer«, kako so amoriške In angle-ške oblasti prijeiuslo tega ali onega mornarja, ki Je hoUl vtlho. (spiti revolver na kitajski breg —, medtem pa so celi ladijski tovori nemških, francoskih, angleških, italijanskih, ameriških in drugih pušk, strojnic, topov, letal, gra. nat In celo oklopnih vagonov pri. hajali v šsngsjsko pristsnliče in tilhč« nI gsnil s prstom! Mam« ls Francije j« baje prišlo 52 «ropi«, nov. Ameriški list "Tha Chlna |*raas", ki tu Izhaja, poroča, da čekiangske čet« izstrel« dnevno $100,000 vrednosti streliva, katerega 90 odstotkov je prišlo is In«, zemstva. Tak« so velcile čuvsla »inbargo na uvo* orožja In raunU elja na Kitajsko 1 Kmhargo Je bil sprejet na wsshlngt«nski k«nf«-r«nci. ŠTIRJE Btavka kovinarjev v Avstriji Dunaj, 18. aept. — SUvkojoči kovinarji ao sprejeli iMiumo pogodbo s delodajalci in V pondeljek ae vrnejo na delo. Pogodbo velja sa dva gam, ki ae ogrevajo za piv« s 2.75 odst alkoholom DELAV01 ZASUTI ▼ PREDORU. ZVEZNI DAVEK POSKOČIL ZA 7M^)M.OOO V ENEM LETU Milwaukee, Wie. — hMirje de Uvel. — Jok» Milieh, Viljem Be I jan, Joseph Tica in Otto Ciña — „ bili 17. t. m. znsuté ,ko ao de Uli v predoru za odtekanj« (noj nice. VelikS plaat zanilj« aa >« Irla m podla nanje lUidr.o moMvo j« šlo takoj n« delo ,toda do večera jih §• ni odkopolo. * N«w Torfc. N. T. — Arnariško davčno breme ja bilo I. 1923. sa $755,000,000 Ulj« od onega v I. If2?.. in v deoetih letih j« nareet^ I. v#č kakor za *5,500.000.000, kakor j« rečeno v poročila, ki g« j« objavil narodni indnstrtjaki konferenčni o»J bor Ves davak j« 714,000,000 napram 000 predlanskim. I lani 17, Okieago, III — Ko j« sodnik Mhulmaii na mhIíA/u desplainaA« uliee oliaíMlil na en meaa« sapora Joaepha Mullena, ker j« bil pijan ja zadnji pograbil ateklenieo, ki j« Mla na mlsi pred sodnikom, ter izpil pol žganja iz nje. Poli* eaju sa j« posrečila aabraniti, da ni oUojena« popil vsega žganja, kar ga j« bilo v steklenici. Ta ja « Iganjeai vred služila sa dokaz krivde, "No. to bo zadoaloval« dokler na pridem iz zipora," je dajal ame ja m «lle«. Angleško Italijanski konflikt radi BfipU Undon, 18. sept. — Anglija s« morda zaplete v konflikt s Italijo radi meje m^l Kglptom in Tripo-lit sni j« v bližini zslivs Molum. Italija zal4»*a tamkaj kos pokra-jine, ki apada pod Kgipt. Vaa |m» gajanja med egiptovakiml In italijanskimi zastopniki so bil' brez-uspešna In Sadeva j« »daj v zastoju Ako Italija zagrozi, da si priivoji dotično «zamlj« s orožjem, bo Veliks Britanija nedvomno intervenirala. Aa to dni aa vrši v Uindonu | konferenca med MacDonaldom m egiptovskim premkrjem /aglul 9. Kale se Isbko IflNbl, ds I« Mac Don s Id zahteval varstvo ra angleške «»Sevalne in transportne svese, ki vežejo Kg»pt s Indijo, Psleatino itd., kot > nsprimer Ižueftki prekop. V zammo Anglija oldjubi, da »»o |»omagala Kg»ptu v slučaju funanjega napadla , Ml Hfrftaji' Ckieago in «k«Iíes t V soboto nest a Inn« deloasa ol»U*no, Jvflnl vetrovi Moin«« izide ob 6 sat-.1« ob l it, GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE %JEDNOTE PETEK, 19. septembr a PROSVETA N.n^n.r.. t» •n« $1.2» tli tri i rooro»nt jkphot* tokovi* sa — vračal«. fiSKSR ItJt m H N« ■tanl fi> i« • U> »**Ua »arah*». r.wiu >• ¡hm, 4a m »■ m «to»! liât. V KAPITALISTIČNEM GOSPÖDARSKEM SISTEMU NI REŠITVE ZA FARMARJE. GImotí ČUDOT S. N. P. in čiUteljev Prosvete. Cleveland, 0. — ČIU1 Mm do pU v "Enakopravnosti" iz Col linvrooda z dne 6. septembra 1924. Nikakor se pa ne strinjam z do pisnikom, ker sem u ver jen, da pi sec ni pisal po svojem mišljenju, ker zavija resnieo in olepšsvs Zato sklepam, da je bil najet. Od ločil sem se, da mu povem javno, da ni potrebno nasipati novega peska v oči občinstvu. Pove naj odkrito, kaj ga muči; mogoče i mamo kakšua. zdrs vila. Ali ne po naročilu drugih t On hoče spraviti dopisnike "Prosvete" na laž ali jih celo ustrahovati. Da ni to na pravem mestu, mu hočem od govoriti stavkoma. Pisec naj ae spomni nazaj, kaj je govoril na zadnjemu aejmu. Ako bi ne ane del avojih lastnih besed, bi sedaj ne prišel v javnost. Zakaj ae ni strinjal takrat s predsednikom, sam ve. Imel je vso odgovornost sam. Predsednik se je na sejmu samo pokazal, ker poglavitni je njemu njegov "business" ne Obe stari stranki božata farmarje in se jim prilizujeta z obljubami, s katerimi njim pripovedujete, da jih rešita gospodarskega poloma. Ampak te obljube so le besede in sicer prazne besede, ki ne pomenijo nič in ki pomenijo za vsakega le izgube dragocenega časa, ki jih posluia. V današnjem gospodarskem sistemu je nemogoče pomagati farmarjem in za farmarje je edina rešitev le v nacionalizaciji zemlje. Ko so nekoč zagovorniki sedanjega gospodarskega sistema norčevaje vprašali inženirja Glenn Plumba, ki je izdelal načrt za nacijonalizacijo ameriških železnic, ako ima tudi načrt za nacijonalizacijo zemlje, da se pomaga farmarjem, jim je Plumb odgovoril, da ga izdela takoj, ako je to treba in da nacijo-nalizaclja zemlje še le odpravi bedo in skrbi za vsMc-danji kruh med farmarji. Zagovorniki sedanjega gospodarskega sistema so mislili Plumba spraviti v zadrego in prišli so s svojim vprašanjem, ko je po končani svetovni vojni sedanji gospodarski sistem najbolj pritisnil farmarje in jih končno tako zdelal, da ne morejo priti več k sebi, in da se razmer, ki šo bile pred izbruhom svetovne vojne le še spominjajo v prijetnih sanjah. Pred izbruhom svetovne vojne tudi ni bilo farmar jem postljano na rožicah. Delati so morali trdo in obrniti vsak cent stokrat, preden so ga izdali, ampak za Bilo so Mtndar izhajali. Ce pa primerjajo sedanje razmere s predvojnimi, je pa tako, kakor da so prišli iz dežja pod kap. * ,, ' Ako farmar proda sirovine -t- koruzo, kože, prašiče, rž, ječmen, oves, pšenico, govejo živino, mast, kokošja jajca in riŽ — se kmalu prepriča, ko nakupuje svoje potrebščine, da je. zašel v tak prepad, iz katerega ni zanj izhoda, dokler postoji kapitalistični gospodarski sistem. Zakaj 7 Za vse naštete sirovine je farmar prejel v mesecu marcu 1924 le sedem in tri desetinke odstotka več, kot je prejel v mesecu marcu leta 1918. Ko je farmar šel v prodajalno, da nakupi, kar potrebuje za svoj dom, se je prepričal, da je dolar zanje vreden le še 41.8 centov, ako kupi nože in vilice, 88.8 centov, če kupi kuhinjske stole, 44 centov, če kupi sol, 54 centov, ako kupi sladkor. In če je farmar kupil obleko, ker nag ne more hoditi, se je hitro prepričal, da njegov dolar še pčl dolarja ni vreden. Tako se je lahko farmar prepričal pri vseh potrebščinah, ki jih je nakupil, ker jih absolutno potrebuje za svoje življenje, da v sedanjem gospodarskem sistemu gospodarsko propada. Kadar se zgode take izpremembe v cenah, postoje gotovi vzroki. V prejšnjih časih, posebno ob času fevdalnega gospodarskega sistema, so nastajale take razlike v cenah, ako je bilo premalo blaga na trgu. Danes favno narobe. Blaga je še preveč na trgu, kajti industrijalci odpuščajo delavce, češ, da nimajo naročil. Se ko je bila zadnja velika gospodarska kriza v letih 1892 in 1893 v Združenih državah, so padle cene za izdelke. Danes je narobe. V treh desetletjih se je sedanji gospodarski sistem tako izpopolnil, da lahko gospodarji vse spravijo v skladišča in se jim ni treba bati, da se pokvari, kar ne morejo spraviti v denar času gospodarske krize. Zato lahko cene še navijajo, mesto da jih znižujejo. r % ..... . /V . a t_ x i ,Jlldi ni >*P**ir» prieaaovau. Ampak današnji goapodarski sistem je tak, če ima ^ cfi0 nylh pri.tsši grajajo to človek veliko denarja, da mu ni treba prav nič delati, ootmdnost, samo «len pa mu poj« pa se mu vseeno množi kapital. On posodi na pr. denarj*1«™-p,i^.ol5J!Ja farmarjem in sicer ga ,>«*ojuje s pomočjo banke, ki niso ^J^^SJS^Si drugega kot agencije kapitalistov. Farmar mora plačati ravno ''Proavets", pred katero obresti. Ako jih ne more plačati, se pripišejo k dolgu in imajo taki ljudje strah. Pi«* s« končno U dolg tako naraste, da farmarju prodajo fro- ,fko ^¿V^fJ'1^ * l» i « J J, j tTjJl «vrte0 priobčujs in zsvgs, kot *e*tvo. Ampak to še ni vse. Sedanji gospodarski «Istem vUi 1UtJ Moti ,ko mi.|it ,u se je tako spopolnil. da določajo cene lastniki kredita, urednik ve, kakšne rasam m produktivnih sredstev in naravnih zakladov. In tako * naa«ibi*i. Njemu ao razmer« farmar prejema vedno manj za svoje sirovine, po vedno ^J^ višjih cenah pa plačuje dovršene produkte, dasiravno je VMk„ pniliwu. Ako dvomi, naj *» dokazana reč, da se produkcijski stroški zaradi spopolnje- obrne na »Jeg« in pr»pri*«l m bo, nja produktivnih «rtdatev znižujejo. * 2^2*1 ha F**1™ 0(1 Sedanji gospodarji sistem se ne more izboljšati z ^TS-T L rJa^iTt obljubami. Sedanja mizerija v širših plasteh delovne (uai t .«tik o«, kateri niso pri*, ga ljudstva — kmečkega in industrijskega — se da od- Joti. odkrit» povedan», da se v» prariti, ako se kaplUlirtiini K«*podan*i sistem nadcialbtlfeiA. To se bo ifodilo, kadar bo «*lo &£ £ ^ delovno ljudstvo pravilno rabiti volilni lUtek. co M y* U »oi'ak>, m M dom, drugo je navidezno pokrito. Pisec piše poglejmo nazaj za 14 dni, ko ae jo vršila petletnica Slov. domu. On pripozna, da je bila alavnost poda normalna ali zavrača krivdo na delničarje, kar pa ni resnično. Krivda edino in prav pošteno, zadene predsedni ka, ker je s svojo glavo ravno pred pc-tlelnico prav robato na padel vse naprednjake pri B. N-P. J, In ravno tako društveno člane, kateri so večina delničarji. Tako tudi "Prosveto"! In zakajf Iz golega maščevanja, ker je či-tal neki članek v naprednem listu, kateri je povedal resnico tem krščanskim možem. 6c bolje ga je ujezilo, ker ao so zavedni delničarji ustavili njegovi nevpravi-čeni zahtevi, da bi posodili zaba-t dovo domove šotore v božjemu hramu za kramarijo. Šotore ao •tali dom lepe dolarČke. Sedaj naj bi pa delali ti kramarji pod to atreho dobičke. Dobro gospodarstvo* Toraj niti dom, niti či kaški napmlnjaki, niti petletni ca niso imeli opravka s temi na padi. Da »e narod ne atrinja a farovlkimi gospodi in njih tro beatačem tii kriva naprednosti Temveč taki napadalci ho krivL Srečni ao rojaki po naaelbinah, kateri nimajo hramov in teh glu mačev mod seboj. Večkrat sem že naglašal, da niaem nasprotnik pre* pričanja. Ali prišel aem do zak ljučka, da no bo konec hujakanju, dokler ae ne pomete a to aodtgo. Pisec ae lahko uveri, da napad ni bil na mestu in da tudi njegovp božanje nc koristi nič. Vprašam pisca, zakaj se ta napad ni izvr šil po petletnici. Ako ima kaj vi da, bo prišel aam do tega. Dolžnost predsednika jev da gleda za korist doma in delničarje, da se deluje pravilno v prid delničar jem, ne pa da no zavrača krivda na delničarje in se napadajo. Ni kakor ni dolžnost njegova, da na pada, ako on čita, kaj v fasopi sih, kar nima najmanj stika s tem. To naj prepuati drugim, bolj Šim politikarjem, ako ae ne razu me. Ako jo pa ta Pavel že toliko pobožen, seveda mora biti, ker je spremenil rudečo ovratnico v čr no, da napada eno najbolj na prednih podpornih organizacij 8. N. P. J. zavoljo jolietske starine, naj se prostovoljno umakne, ker taki ruvači ne koristijo nič in jih ne bo nihče pogrešal. Ni častno, da rešo dvojno,, ker Član jo obeh. Nadalje pi»eo piše: "Pozdravni govor predaednika — veliko odo. bravanjc ca bodrilne besede." N« vem, kako ai on to tolmači. Ali je rea to tako lepo bodrilo, ako so nahnilijo ljudje a priimki, katerih I j« poštenega človeka aram dati I v javnost^ Resnično je lepo to hodrilo! No, ali od spreobrnjenih ljudi ni kaj lepšega pričakovati. spodji zajahali konjička in obenem hočejo terorizirati že celo naselbino po vzgledu kuklukaov __v m, kar ni priatno katoliško, naj gre k vragu. Dobro je, da ae malo tipere ali še bolj jo potrebna velika žehta. Piše, da bi ao mogli zahvaliti gospodu K. Ne vem zakaj. Menda za njegove brezobzirni- napade na članatvo in odbornike 8. N. P. J., katero bomo mi zagovarjali, v drugpm alučaju obravnavali tam, kamor apadajo take «tvari. Vem, da ai bo kdo mislil, kaj pa govori, aaj ni del ni^ar. Dobijo, ali član aem S. N; 1». J. in član društva, ki je delničar doma. Dolžnost veže vsakega člana, da ▼ takih alučajih brani jednoto in vse, kar je z njo v zve zi, da brani uatavo, katero je pri Kegel spolnjevati Piscu naj ome nim, da dopisi ▼ "Proaveti" od-Igovarjajo reanici, da ni ao bili Ipriobčeni pred napadom na S. N. P. J. in njeno članstvo. Kdor je posejal zlobno zrno, naj tudi po-žanje ničevo klasje. Citateljom "Prosvete" pa priporočam, da či tajo take liato kot je "Prosveta in "Proletar»$'V ker edino ti ao v resnici delavski listi, in naa uči jo pravilno, samo razumeti jih mo ramo znati. Mi imamo mnogo liatov, ki tro bijo, da so delavski in neodvisni kar pa ne odgovarja reanici. Tu di tu imamo dva alovenaka lista, ki zatrjujeta da ata delavska. Ako ae jih ogledamo od blizu, ae pa hitro prepričamo t Delavec ne pride vpoštev. Poglavitno je do« lar, kakor pri vseh kapitalističnih listih. Vedno se ruvata in predba civata eden drugemu, ata pa prav jedftaka eden kot drugi. Razlika je le ta, da eden piše pod krinko liaprednoati, drugi pa pod krin ko cerkvenega mišljenja. Dolar odločuje pa pri obeh. — Joiaf Prostori. J | odbora za veselico jo bil v dobrem | raztolmačen govorniku, ki po atrani nosi Še drugo ime pri kor-1 poraciji. U videvajoč, da br S. P. napravil preveč dobička na načini kot ao ga rojaki upeljali Je bilo potreba vae razbiti. To vae je do-pianiku znano in zadnji njegovi dopia v Kdnakopravnoati poje tej oaebi hvalo kakor ne vem kakemu mučeniku na slovenskih tleh' v Collinwoodu. Le tako dalje! In| uspeh nam je zasiguran. — Poročevalec. SLIKE IZ NASELBIN. Oollinwood, Ohio. — Primorani smo zopet nekaj pozabavljati glede odnošajev v naši naaelbini. Po vod nam daje pevajoči tedeum v Ednakopravnosti. Dopisnik ali poročevalec iz Collhiwooda jo go tovo pozabil na pritikline dopisa ki ga zavijo popolnoma po vetrn Toda resnica ostane, da so dopia nik lahko obrne, kakor je njemu drago, ker mi tega no zamerimo preveč. Hvala, ki jo dopianik poje nekim osebam, je povsem zgre šila pravo smer in ae obrnila, kar po naše, to Ja po Collinwoodako Pozabil je povedati pritožbe, k jih je ravno dopisnik izrekel1 ob času semnja S. D. nad oaebo, ka teri poje v dopisu hvalo, opisujoč njegovo zasluge za dom, oaebi kot taki. Drugič povzdiguje zopet dopis nik v deveta nebcap isto osebo ra di petletnice, ki se je vršila dne 23. in 24. avgusta t. 1. Vaa čast gre vrhovnemu zdravniku S. N P. J., dr. Kernu, za njegov govor ki ga mora vsak upoštevati. In njegove značilne beaedo lahko bodrijo vsakega Collinwoodčana da pri narodnih atavbah ne bi utikali vmes cerkveno in politično prepričanje. Kajti delnica plača na po katoliškem Slovencu je ravno toliko vredna, ako jo lasti ta kozvani, strah, aoeialist.. Kajt ravno toliko dolarjev je mora plar* ti eden kakor drugi za dcln co. .Torej čemu tako zafrknjoni naatopi posameznih delničarjev Vaak je pa gotovo dolžan bran -ti avoje prepričanje. Ravnotako strinjamo z govornikom, ki je opisal početek in začetek S. D: v Collinwoodu. Toda tretjemu govorniku se je poznalo po go imel aivolaai škof govor, ki ga je pripravljal zadnji dve leti. Govor je sedaj dokončan in pripravljen za tiato priliko. Škof Brown je prvi škof, ki je bil še kdaj »poznan za krivega odpadništva v proteatantovaki cerkvi. Štirinajst let je bil škof Arkanaaau. Župnikoval ge trideset let in bil osem let naddija-kon v državi Ohio. "Pet let že niaem imel nobene pridige," je rekel 70-letni škof Dopisnik nam priznava, da ae ai atvar vršil» tako kakor bi ae morala vršiti. Delničarska aej» j« volila iav»nr*d»i odbor aa prireditev m-m nja leto« i» pa za proslavo petletniee. Ta izvoljeni odbor Ml je na del« s pomočniki iavolje-m m i pri tsake« društvu, ki Je •»»topat»o kot delnič«r»ko drti-šl i. Ravno »aš d»r«i govornik je cMK-ba, ki Je t» odbor raagnal s svojim »aatopom še pred sesanje Tako. da članstvo odbora s» do-| Mtl-tnief ni imslo več seje v dobi skoro dveh mesecev. Načrt smejaje. "Nihče ni tega zahteval j od mene. Predaval aem, in sicer zelo dostikrat, ali no pa pridigo-val. Vprašan, kako je z njegovim odpadništvom, se je starček nasmehnil. "Bogovi ao poezija," je dejal. 'Življenje j« prazno brez njih. čudež se ne zgodi nikoli. Staro-veški zvezdoznanci ao rekli, da solnce vzhaja in zahaja. Sedaj pa vemo, da ae zemlja vrti okoli aoln-ca. Pravkar aem pisal pismo škofom avoje cerkve ter jih proail, naj. ugotove avojo vero glede naslednjih točk. "Če bo škofovska hiša to storila, potem bom jaz celo zadevo o-pustil in preklical vse, kar aem kdaj rekel in kar velja za herezijo. "Čc bodo škofje Izjavili, da je naalednjih devet točk resničnih, in da verujejo vanje, potem bom tudi jaz prepričan. Točke ao naslednje : 1. Bog je atvarna, zavedna o-sebna realnost, ki obatoja neodvisno od vseh drugih reči. 2. Bog je naredil is ničeaar nebo in zemljo z vaem, kar je na njej. 3. Človeka je uatvaril bog. On ni reanltat evolucije ia nižjih Bv-ljenjakih oblik. 4. Svet ae ima zahvaliti za vso svojo smrt in za vae trpljenje A-damovi nepokorščini, in njegov padec je pripisati Kvi, ki jo pregovorila kača k temu. da je jedla prepovedani aad. 5. Vai ljudje ao morajo zanašati na izvelftanje a smrtjo Kriato-vo, ki Je oaebno bitje. In tinti, ki tega ne ator«, bodo trpeli zastran-tega. 6. Krist Je telesno vstal od smr-ti in šel tak v nebess nsd zemljo, kjev sedi sedaj na deanici boga očeta. 7. Trupla vaeh mrtvih moških, Žena in otrok bodo nekoč fisično vstala od mrtvih. "Cs bo aodišče, k! m« dolu raa-kolništva, potrdilo te točke, bom zsdovoljefc. Veaoljnoat J« as ms od •ebe. Moderni mladi Ijadje n« :larajo starih naukov. Ta vsk Je rek znanosti In potrebuj« novih naukov " s a a Dober korak. J. S. K. J. dobi l&Atno gU,. To je korak naprej - nc gi^J to, v kakšnem duhu bo pUa liat. Doba privatnih glasil in vstnih listov gre h koncu. B< či alovenaki listi v Ameriki U glasila in lastnina razuih orgj zacij. Privatni listi, pa naj po» šajo biti še tako dobri, so v vi vrsti za privaten dobiček, fi gačnl ne morejo biti. Zuct podjetje ni za javno zdravi«, a a a Dva Angleža. V Ameriki ae mudita m gleškega kralja in sin ga laboritskega predaednika MacDonalda. mu dela ameriška buržoazija ajeponižne poklone in vaak njegov korak z hrupom, dočim se o drugem maj ve, da je tukaj. Kapitalistična Amerika m zaveda, da MacDonaldov «in I atavlja atranko, ki nekega njega dne pošene angleškega Ija pod kap. osa Kako j« i mirom? Hvala — dobro je. Na Kitajskem je civilna Na Bolgarakem se nekaj kuha. V kavkaških deželicah puščajo kri. Bele čete m na Poljakem. Bevolte ao v toku v stanu, Mezopotamiji, niji, Hondurasu, Braziliji in adorju. V Chilu so dobili vojaško diktaturo. . V Maroku noče biti konca ne. Drugače je vse lepo in na krščanskem svetu. osa „ Blaifsmija! Novica iz Pariza: Trije niki so iznašli sredstvo, ki goči ženi porod absolutno vsake bolečine in zlih Barbarska je doba, v vimo, toda omenjeni ao več v smrtni nevarnosti, bil pred triato leti kdo [olajšati porodne bolečine moral bežati in za njim klotatvo. Vera, da ja ■ vkl ženo za prvi ureh s mora v bolečinah roditi otroke, takrat še nekaj veljala. Kdor hotel olajšati bolečino, je bil voverec in bogokletne!, koraka napredek, toda koraka. oso Premog j« krvav. Zopet je zsgrmelo pod Topot — že drugič v enem v Wyomingu. Okrojt 30 je izdihnilo. Med temi »eden jakov. Stara peaem. Prof it V prvi. Če io rudarjev vsrns sli ne, »e n« ds. Ne v družbi, v kateri je vstna lastnina najsvetejša nja. Profit mora biti, proftt! ^ drugo na šteje nič. Kje bo prihodnja ek.plouj»! K. •• Prsdaodnik Poljske i bomb«. Varšava, 19. sept. — Predsed niknik poljska repoblike Wojcie-#howsK i Je bil dne S. t m. v Lv«. v« tarč» bombe, ki »e pa ni rs»-Wels židovski dijak Mtoinsr J« bU trrtirsn In kmalu izpuščen. ■« ntao mogli d»ka«ati, da M vrv»! bomb«. latinski koirmi 01 U MKHliKO mODVW Chicago, DL - Koujuü reí lik osrednje in južne Amen» ao zbrali na banket v e»*» kajšnjih hotelov, da proslare Istnico mehiške Pred 114 lati " J« védala španaki oblast« ter m cala za neodvisno in m®0^ deželo. Zastopniki rsiailii « njih organizacij ao sr tsdi« žili tsgs praznovanj». » vorniki ata bila tudi m'^ aul Luia Lupian m * ton Uwia. Potras raadJaMOÎ nri » Carigrad, 11. stvu. U razvalin * ruma s» potegnili prti» " é«v. Druga vsst ae tras uničil večje s ■ i« iify» in lastnine Ja ogro«^ p stvo Akl¿ asd»r u f* tmm IrrEK, 19 SEPTEMBRA. 192«. PROSVETA Delavske novic«. (Federated Pre«».) towacij» düjü federacija^ krisfield. Ohio. - Delegatjc Z State Federation of Labor , veliko večino indorairali La kite-Wheelerjar tiket. Nekaj itov i* Cincinnatija »e je „Do zt Coolidga in peščica h je bila ta Davisa. Cleve. La'deleči ja je büa soglas-^Lu Folle t ta. îoDvencija se je izrekla xa morn je Volsteadovega prohi-Hpp zakona in proti predlogi uvedbo državne policije po „ju kozakov v peunsylvaniji. B p. Frey i* Cincinnatija ja iivolje» predsednikom fede-t Lee Hall i* Columbuaa pa ii podpredsednikom. Frey je ik "The Molden Journala", I i livarske unije, llall je pa ,d»etlnik diatriktne rudarske nizacije v Ohiju. Konvencija strojniške unije. Detroit. — Konvencija Medna-«veze strojnikov, ki se vrii i ¡tiri leta, je bila otvorjena t m. l'mlsednik William H. ton je v svojem dolgem po-fclu slikal napredek organisa-▼kljub težkim bojem, ki so imeli strojniki v stavki ieles-iih mehanikov. Stavka ie da-traja v delavnicah dvanajstih iikih družb. Organizacija ima mnoge notra-afere, ki morajo biti rešene, ton jc priporočal delega-I, da soglasno odobre seodvis-politično akcijo La Follettovih ko pride stvar na vrsto. Dtlavtki položaj v Ulinoiau. Springfeild, 111. — Državni de-i department poroča, da jc v rfOktu po rast la zapoalenost v ogokopih za 14 odstotkov. V aem je Se vedno velika bres* slnost v državi. Na vsakih sto b je 152 prosilcev v državnih iovalnicah. Približno 80,000 rniskih delavcev je šc brez 'ovprečna tedenska mezda to-rniikili delavcev je v avgustu la $2fi.96. v f} Brezposelnost v New Yorlra. Albany, N. Y. — DrÜavni indu- ijiki komisar Shientag javlja, je bilo meseca avgusta približal,000 tovarniških delavcev i dela v držati New York. Éi listi iz Jugoslavija. Oarkv.ni tat. — Porotno zase-v Novem mestu je bilo os «rjeno z razpravo proti komaj ' letnemu delaven Antonu Stoj-u Kajca, že staremu cnancu na dii('ih. Vnoi-i od 18. na 19. decembra r bil v župno cerkev v V«. " dolini izvršen vlom in ukra a* inoriitranea, obhajilni kelih mali kelih, v katerem ao bile a*^''. k' Jil» je tat ractreael po "J" KtooaNno je izginil is kri-»J' m«»ni kelih. Vloma je bil ta »J OKunilj,-,, Anton 6tojs, ki se »•krat skrival doma kot vojai-•Mnik. Dne 29. decembra so utirali in prepeljali v vojaš-»Po»> v Ljubljano. Hišna pre v« pri štojsovih je imela no UhHi V slamnati kopici ca T našli orožniki del keliha v hiši sami pa rdeč ki je bil izluščen *iz n »"»uštranet. Pol leU po ™>r>: dobili otroci pod podom st. jKa v Rajcu lunieo od ptrsne,. h decembra 1923., M lets. pa j« na lovu FJ "me,| „onjaiev v fttojsovem ,>0,'»n'l luknje pod ne-• "-"m strohnelo vreio, v ka-"» l»"m m še Te* drugih ukra-F» premetov. Anton fttojs j« tobtožen, da je v ft(| ' "a 6. novembra 1923. v (»rriiikem okraju u-?**} I'v,tniei Mariji Cveiko-♦ glo v glavo ter oatal na mestu mrtev. Med vaščani je tragični dogodek povzročil splošno sožalje. Roparski «mor v Martecu. — Neznani štirje mladi moški, ki so jih opasili ljudje dne 22. avgusta okrog 19. ure v gozdu pod Mar-tincem pri Radini, so napadli naslednji dan posestnika Franca Klenavška v njegovi hiši, mu u-kradli 1400 Din ter «a umorili. Polaatili ao «o tudi srPebrne ure, last hlapca Janeza KlenovŠka v vrednosti 750 Din. nato pa izginili v gozd. Orožniška stanica, ki je bila obveščena o umoru, je pričela sicer takoj s zasledovanjem, vendar pa se doslej še ni posrečilo izslediti nobenega izmed napadalcev. ^ Nenadna smrt. — čevljarski mojster Vinko Lenartič v Mari-boru se je s svojim 1 ¿letnim sinkom udeležil 31. avgusta izleta v ÉW. Peter. >fa potu ga je zadela kap t obležal je mrtev. Truplo so prepeljali v Maribor. Ko se je LenartiČeva žena, ki se je bila sju traj odpeljala v zgornjo Radgoni» k pogrebu nekega aorodnlka vrnila v Maribor, je našla svojega moža na mrtvaškem odra. Za wstfaiefce ilovence. — Na predlog natrpa general»«-ira kon-zula v Dueeaeldorfn j« minister za aoeijalno politiko odobril kredit v znesku 200,000 Din ca podporo onim delavcem, ki se 4*1* vrniti v domovino. IZ PRIMORJA. S straha j« padal 39 letni zidar Anton Vi uitin, ki je popravljal neko hišo v ViŽnjanu. Njegov padec je bil tako močan, da si je mož težko pretresel možgane ter zadobil tudi druge o pašne notranje poškodbe. Smrt na polju. Koncem pro-¿lega meseca je šel delat na njivo tilletni kmet Josip Vovk s Ko-ionkovca pri Trstu. Odšel je cju traj z doma zdrav, ko mu je pa žena prinesla zajtrk na njivo, ga je našla mrtvega. Zadel ga je mrtvoud. Smrtna kosa. Umrl je v Avbe ru pri Sežani 721etni poseatnik Mihael tirmek, oče fašist o vskega župana v tej občini, Avgusta Gr moka. Zgodnji sneg v tolminskih hri bih. Dne 28. a v g. zjutraj je pobelil tolminske hribe prvi sneg. Ta dogodi k je tako nenavaden, da prorokujejo vsled njega stari ljudje letos egodujo in hudo zimo. Skrivnostni strel. — Dne 31. avgusta so šli šUrje mladi fantje iz Lonjerja proti Trstu. Od popotovanja utrujeni so legli v travo na nekem travniku in ko so tako počivali, je počil nekje v ozadju strel in krogla ic revolverja je zadela enega izmed četvorice, po imenu Faechina/v trebuh, ter ga nevarno ranila. Ranjenca so mo-rali tcvariši prepeljati v tržaško bolnišnico, orožništvo pa seda; raziskuje kako je moglo priti do tega nepojasnjenega dogodka. Sestanek občinskih tajnikov is Julijske Krajina v Trst«. - V ne deljo 31. svgusta se je vršilo Trstu zborovanje občinskih taj nikov, na katerem se je sklenilo poslati deputacijo k notranjemu ministru v. Rim radi asimilaoije občinskih tajnikov.. Vlada je na mreč zahtevala, da se morajo občinski tajniki v novih pokrajinah podvreči« posebnemu izpitu. Med vosom in sidom. V tri-škem starem mestu as je zgodila te dni težka nesreča. Komaj 18 letni votnik Ivan ftvab, doma s Vrdele je hotel prepeljati dobro naložen voz skozi tesno ulico Sporcavilla. Par metrov je šlo srečno, potem pa je vqc a konj zavocil v stran in revež voanik je prišel med voz in sid. Ker je zadobil resne notranje poškodbe so ga prepeljali v bolnišnico na zdravljenje. Pomilostitev Čikaškega tihotapca Philipa Orossmana, ki jo je dovolil predsednik Coolidgo navzlic ugovarjanju od strani (večnih sodnikov. Potlačitev narkotične pretaka-ve, ko je poatalo jasno, da so tudi "višji" zapleteni v tisti škan dal. Predlog, po katerem bi naj bile vladne uaprave icročcne tvrdki Alabama Power Company. Združene države so plačale $25-000,000 Colombiji, da bt dobili oljni interesi koncesije tamkaj. Demokratska administracija je potratila eno milijardo dolarjev za zračno plovbo, pa ja poslala sauio * leteče rakve' v Francijo, ne pa niti enega bojnega srako plova. Izgubljenih je bilo med vojuo na milijone in milijone dolarjev sklepanju racnih tovarniških pogodb. Kno milijardo dolarjev so u kradli ali zapravili v plovbnem odboru. Ntpostavno so uapravili ca mi lijone in milijono dolarjev kup čij v tuji laatnini. Vlada je kupovala ua nepravi len in slepareki način sladkor, da so bogateli sladkorni intereai. B«i IM, J*ka«l«wa, P« •Ua N«'»k. «I. M«J»jal¡i Uk «K*vU«U sU»IU Filie CUiM. POROTNI ODSEK i CU* «Ir I * au«Cié. Kadi zaaliAa I*»* j« bila razprava »a ►•ktJ ¡¿^ »«»t - Po konča ■d'lti »o pili dne If. M rx stoika Aston« Orehovem — »kof • bila tudi ola Maf »«ùrar. K« a lu.. * a ^ !i East otefiraM otok ld si ffa lasti Moskva, 1A. "i* t ruske ladja "Rdeči oktober")« saaedlo otok Wrangetl v ok«d»»u Alatfce dn« » a*g«sU. Tako po rota IU»ta Hošlvo je nêMo na otoka eooga Amenéana i« enajst PREDS. OOOLIDOE OVIRAL OLJNO PREISKAVO. (Nadaljevanje s prve strsni.) ja v Waslijngtonu, ,in naakrivaj so namigovali, da je bil predsednik Coolidge tisti " principalki je omenjen v brzojavki. Bennett jo pričal pred senatnim odsekom, da je bil senator Curtis iz Kansa-sa tisti "principal", ali ta je ne-mudoma zanikal tisto trditev. Potem sta Bennett In McLean pod prisego izjavila, da se ne moreta spominjati, koga sta imela v mislih. "Brzojavka jasno govori, da se je predsednik Coolidge delal, kakor da podpira oljno preiekavo, a v resnici pa da je aimpatisiral s tistimi, ki so izkušali potlačiti preiskavo ter jo predočiti narodu kot neupravičen politični napsd. Pomagal je s svojim silnim vplivom možem, ki priznavajo, da so bili v zaroti in lagali, ker so hoteli tako ščititi glavne eločigce v zadevi. Progresivei navajajo nadalje, da je Coolidga naatavil bivšega pravoaodnega tajnika Uregoryja in fyilaaa Htrawna kot posebne vladna zastopnika v oljnem škan. dalu. Ali oba je zavrgel senat radi njunih oljnih stikov in cvec, in to je dovolj jasen dokaa, da ni predsednik imel pred očmi javnih interesov, ko je imenoval tiste advokata. Knjižiea pa tudi ne prizanaša demokratski stranki. Med škandali za časa republikanske administracij« ao naslednji: Nepontsvni prenos mornaričnih oljnih zemljišč, prenos, ki je po veročil rtftignseijo mornartfnega tajnika D«nbyja i« obtožbo Fal-Is, Binclairja in Dobenyja. Predlog, po katerem bi naj bile mornsr»čne premogove rezerve v A laski io vodne sile v reki Co-lorado oddane privatnim i«tert som pod neprimernimi pogoji. Zapravljanj« i« tatvina USA,-000,000 p« CharlrMi U. Korbe»u, ki je bil ravnatelj veteraaakege urada Velikanska kapčija s šfaajar skiasi do» oljen ji, pomiioatitvami na pravosodne« departaienta, kar j" povzročilo resigaaeijo llar-rji* M. Deafhertjrja. Nepoatarn« racfcacovaaj« fil nor o iJempsej Jeveai pretepa a J« pod sattilo pravoeoduega depart SOVJVTI ODBIJAJO VMBiA-VAM JI UOB. (Nadaljevanja s prve strsni.) pogodbe. Vstaja-v Georgiji ni re volueija kavkaškega ljudstva. Le majhen del južnosapadne dežele je prizadet, dočim je ▼ glavnih pokrajinah in mestih, kot Baku in Tiflis, mir. Ljudje v prissdetih krajih ao bili priailjenl prijeti ca orožje proti njihovi želji. Cela stvar izgleda bolj kot banditsk vpadi kakor pa revolta. Voditelj vstaje, katere smo ujeli, sami pri znavajo,«da niso imeli upanja na uspeh. Kmetje in delavei so večl noma na naši strani in pomagajo rdeči srmsdi. Dsnes pa vidimo da liga narodov poiakuša mešat se v notranje zadeve Unije sov jetskih republik. To ja mednarodna intriga prva raste, katera namen ja, uničiti saostalo kmečko ljudstvo kavkaških dežel v inte reau mednarodnih petrolejskih magnatov. Rusija se s vsemi sila mi upre temu vmešsvanju." "Izvestja", uradno glasilo sov jetov, so Včeraj prinesla sledafte poročilo o revolti v Georgiji: "Dne 28. avgusta sjutrsj je 30 mož nspsdlo in osvojilo Chistur; Drugi dsn je 40 kmetov, ki live na komunalni kmetiji, izvršilo protinapad in prepodilo vstsše Kneki nspadl so bili istočasno is vršeni ns Senskl, Ssrchatill, Cug didi in na druge kraje v goratih delih Georgije. Vstaši ao rasoro-žili milico, pomorili komuniatičn« odbore in se polastili krajevne uprave. "V Ch lat uri so bivši plemiči in knezi vodili upori podpirsli so jih trgovci, krčmsrji i« Špekulanti. Organizirsli so csčssno vla do in iedali manifest, v katerem so objavili laž, da je Tiflis pade in vsa Georgija ter cel Kavkac da s« je dvignil proti boljšavl kom. Klicali so ljudstvo na upor, ^eš, vsa Rusija bo sledila njiho* vemu zgledu. "Vataši so cačeli capirati k me te in delavce, ki so bili proti upo ru. Kmetje v splošnem so proti vstaji, ca to so bili negstivni. Valiko Djugeli, prejšnji vodja rnenjševiških čet, je icjavil v pismih, ki so prišla v roke naših oblasti, da je absolutno potrebno, da ima protiaovjetako gibanje narodni karakter, ker drugače ne bodo mogli dobiti kmetov na svojo stran. Kdino v tem slučaju, č« izbruhne narodna vstaja, ae naredi pouku« ca okupiranje Tiflisa in Hat uma. " Vatalko gibanje je bilo diktirano georgijanskim menjŠavikom od cuoaj; diktirale so ga kapitalistična vlade zapadli« Kvrope. Pakta kažejo, da so franeoski pristali drag» internaeionsle urgl rali zastopnika manjšoviike etra« ka v# centralnem odbonit naj stranka organisira narodne demonstracije v Georgiji proti bolj fcevikom, "(Jibsnje «i napelo. HovjeUk« oblasti ao imel« *uj«Ae oko Ui hitro prijel« voditelj« in vs« mo- Joka Uodoews«4, 407 W. Hay St.. »trlasIM* III., Mania {•len I kar. io« ITS, »«rWetoo. Oblo, Tf4 A. VU.r, I40S S K*sslUi A**, CbUato, III., Joh. tarielj. Boa SS. H**4«rM«vilU, f«. Jobo Coršob, «14 W. Hoy St.. IpeioffioM, III. BOLNIŠKI ODSKKi OSREDNJE OKROŽJE i BUa Nevak, yr«J»*4nlb. «SIT-SS to. U»od»ls A», Ckle.fo. III. VZHOONO OK ROUE« Jink AmkroSIŠ. Roa SSS, Maoo, Roo. Pa. Job« CroielJ, I4SS1 P«MOV At«.. CU««I««S, O-ZAPADNO OKROŽJE. A«U« l«l«r, B«s 104, Cr«M. K«n»., «o |oa«sopo4 M«« M«r«, B«a ISS, Bobl. MIooh — aovora Mik« t»v«l, S4SS a. Wlsdwilo 1«., M«rr«y, Nad sor n i odbori Pr««k Z« i t k, pfMmik. SSSS W. SSlb ti., Cbl««ao. IHm I Soaarob, SSIT Pr««««r A»«., á«*«l««J, Oh WIMU«i tltlor, S404 Si. It« CUvoloaJ, OhU. Zdmiitvani odbor t Pr«4—S«lki Proob AM. SIS4 S«. Cr.wf.r« A v«., CbUo«o. IU. J«Abo Ovoo. SSSS W. »Sik SIh Cki«.f«. IIL Jo«. Sbob, S404 OvUo Ot., CUvoload, Obl«. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Ker«. SSSS St. CUIr At«., CUt«l««d, O. POZOR I—K«r««^«s «I. «dkorotu, bi v «lat ao vrši lobolot VIA PISMA, bi m ••««Ul« •« M*>« al* aeo4»«4olba «a aa Pr«d«odalftlvo S. N. P. J.. SSS7-SS S«. L...1.U At«.. Cbl«««a. IU. VSK zadeve bolniški podpore ik naslove« Bololšbo laj. olštvo t. n. p. j., sasT-sa So. u«»^ a««., Cbl«««o, IU. DENARNE POSIUATVE IN STVARI, bi se tlš«J« «I. lavršvoloagf «dbovo lo jodool« «obl« a« ooalov«! TajoUlt« S. N. P. J„ SalT »» So. U«a* Jol« Av«h CkUaco, IU. VfB ZADEVE V EVE IS BLAGAJNIŠKIMI POSLI a« Brigajo aa ■«alo v t Bl«aojoUlto S. ti. P. J., SSS7-SS So. Uteadal« At«, ft«*«* IIL SUfCBska Ntrrina Utta««S. «oeU« Priporu JtditU lobar y. ir. JmoIJ« IS07. « drUti IIIU.U. GLAVNI «TAN> aaS7-Sa SO. LAWNDALE AVE., CMICAGO, ILLINOIS, Isvršovaln» odbori UPRAVNI ODSEKi Pvod*«d«lb VUmmI C«lok«r, |mdar«J*«J«lb Aodr«« VMrUk, R. P. D. T, ■I. ui»ikM«ttk«w Turk. l«J«lb b«l«UI ib Job« Vvfrkk, Mredolb fU«ll« J«*« lk«(« U Z« t«rt«lk« Ve« frlteik« fl«4« poslovoaja v «I. l«vr4o«olaaai odbor« sa «aš «eMJajo Proob Eallao, pradaodolb« u4wru|i odbor«, šlfOf ooatov je «cor«). Val priait I o« «L a«roi«l «daok a« ooj «ollljaja aa aaalov« Job« Uadof 40T W. Hay St., Syrl.tflaM, IU. Vsi do«UI I« 4ru§i «pUi, oaaa«all«, ««loal, oarošoloa bi ««lob vse bar le« lad« Latvodola Ava., Cbiaa««, IU. v svaal a glaeBi •u, aaj — palllja «a ooatovi "Praatala", SSST-S« goŠe pristaše vstašov v Tiflisu in drugih vetjih mestih kakor hitro se je pojavila prva iskra upors. Na ta na*in je bila psraUcirana njihova centralna organizacija. Drugi vsrok neuapeha je bil ta, ker ae kmetje, na katere so vstaši najveA računali, niso hoteli od* srstl." Naznanilo rojakom v dršavi W. Virgtniji nacuaujam, da jih v tem letu ne bom obiskal vsled slabih delavski^ razmer. Mo pa priporošam mojim stalnim odjemalcem, še kateri obleko potro-buje, naj ml pišejo po vzorce, imam jih na razpolago aa simskti obleke in za površnike, Mero imam in hranim od vseli starih odjemalcev in mojih nsro^uikov. A. FOHTUNA, krojač, «7 lroh Street, Johnatown, Pa. (Adv.) C« — počutite boleha«, trud«« in popolnoma iaérpRn«, «i« obupaj!« Kantina aa Ja «ašl« labe adravUa, bi 4«J« adpoMol IlaošaH« v por HM« N»êi aittitUi >w4t I ***** «teOell pi.-ÂjmjïônjK Ina« V «la 4ali«Ml M*"« '« •» ftlVB# lu IBlèllt i «••rnu- «al i« VMftl .1*4.1.. »-.»IvIlaM i MtHijt t« t MT 4 »t VlS mm a*tekli * 4*«ra t«4«. k t iS. 4« «rknwoie In atvritiU »U 1'ripviu«anu In n Sarna S. 4« «t«t IIvUmI« I« w«t èlwla «aèatMa ««ta w New-yortko GROZDJE. •Urim odjemaloam, kakor tadi drugim rojakom nasnanjam, ds bom tndi lotos raspošiljal new. jrorško groidfr. Ako lU toraj aa manj eni napraviti si kaj frosd neg« soka in ako košat* imeti ras dobro pijaJo, Udaj ja r Vašo k«, risi, ds mislita na new-yorfiana, kar U najbolje odgovar m« okusu in se is njega tudi na). va¿ dobi. Mod našimi rojaki rast« sahteva po Um grosdj« od laU do laU. Eato ja potrakso, 4« ml svoje cahtevs cporoMU še pred trgatvijo, da sa bom vedel rar-nati Za letos m obeU prav dobra kapljiea. Prijavite sa ftim prej, JOSEPH VOOEIC, Box S, 0U. D. Haw York, K. T. PRODA SE krojaéniea c kiš^> vred ali aemo hiša bre* krojaškega orodja. Hiša ae nahaja na prometnem vogalu, prikladnem ca vaako obrt v sredini velike bfvatsk« kolonij«, ki ima tri podporna društva. Hiša j« oddaljena samo 6 blokov od veli' ke topilnica (smeller), kjvr se topi rečna ruda i« kjer je n«pre-at s uo aaposl jenih 'ef 1000 delav. rev v treh ''šihtili". l*olag topil-niee j« bila prod kratkim «grajena velika opekarne in v blilini eo tudi IH parne iage. To vse v me-sla Teeoms, Wash., najve/jem središču Imii« industrij« na obali tlb«ga oeeana. Moja krojaška de Uv«iea ja na dobrem glaen v tej tkalki la kdor «ali kupiti, ee mu »odi celo ugodna prilika. Proda se v sled odhoda v iaoiemstve. Za «adsljns pojasnila ae obrnit« bat MIKI OSA VIČU * , HM M«rtb 4Mb 01., ZA SLABO PKKHAVO ipiVIRV "H SEVERA'8 BALZOL. fplaina tanlks F«maga naravi s Um ds fts-lodeo in jatra bodo prišels • svojim normalnim poelovan-jam in prebava bo sopat poetáis redna. Spnkêjfm atelss* leba me rja. t t I» A l< H A I* 111 Naznanilo roJakoM tirom Amerike t bvbib kramjskk klobam ao copat tukaj in dob« se od ro* jaka Joe, Uskevarja is liscine, Wis. i^e iwm opiaovel kakšne so, ker velike relia« jih ie potna, oni I*, ki dvomijo, je najboljše, da ei jih narobe vaaj pet funtov in ee tako prepritejo, ako vam na ugajajo in nieo tako dobre kot bi imele biti, vam vaak eent vrnem, torej vi ne riakjrate ničesar. Že ¿«trto leto racpošiljam klobaee i« do aadaj mi ni bilo Ireba ša ni-komar densrja vrsisli, kar B«aši, da ao dobr« ia rojaki jik nemorr. jo prrhvaliti. Tako aedaj a«pet priporo/am mejim eteHm »n no-Vim odjemsleam, da bi narošali «'0 prUUleb in moj« tvrdko pri-poro/« 11 tudi drugim, k«r ae iakko aaaesete, imam i« na sto-ti«e odjamaie«v, ki s« vai aada« voljni s mojo to#o« i« dobra po* st rešbo |*«iljem jib od pet funtov naprej, «ena )* Sle f««t. Ako pošlje-la denar s naročilom, plaJam poštnino je* P« C. O. D. (pošt ne« povetjiu piašate p« jk4i«i-n« aamo 1'iema naalovita «a i JOBEPR UMEOVAE. •10- Hib Btraat. PROSVETA PETEK, 19. SEPTEMBRA ltu ZADRUGA. Spini Jorip «tort. " Živio l" grmeli» j« ze umoval ln ae pripravljal na težil pot. (Dalje prihodnjič.) L' Ia rme*> m*d temi hsluei eijnmi, p« je videl svojo ¿en. se je vedno bolj bližala I I muf Velikanska kača se jc-H kakor spiralno pero ter * vila za končni napad.... ob j me in stre svoj pleu! . . ^ I doj, mar je začutila, <|« jne ^ na tajinstvena sila odveč popustila? ... ali je Jacqt3 bup zmagal nad njo T . . 2 ^ kretnjo je naalonil orožje nt mo in pritisnil, baš ko je maha' puškini cevi zakrila posuti J vo . . , In potem je ustrelil ie t krat malo vile, a tako brro d* l je drugi pok zdel le odmev pJ ga . %. Iz teme se je za<"ulo kak] sikanje pare, ki uhaja iz kotit. I potem je v drevju završalo, kak) da je padel vanj ogromen bat. Sotorišee je oživelo. Jaeque» je vračal in nesel svojo ¿eno rokah. Ona pa je neprestano praševala: — Kaj se je zgodilo!.., 0 dr gec . .. o dragec! ,., V pragozdu. — Ne, Jacquea, piíati me! . .. Cu ješ, pusti me! ... Iztrgala se mu je a tako nagli eo, da ao ae ji, zapletle noge, ovite « bojazni pred guyanskimi kača mi a kolenieami. Skoraj da ni pa dla. Boj kolibrijev, bleščečih kakor diamanti, ja popuatil cveticc in od letel. — Ali, Annic I... Kaj pa ti jef Ljubka bela poetava a širokim vijoličastim slamnikom se je vzravnala. Kljnb neznosni Vročini je stopila urnih korakov proti šoto-rišču. Annie je bila žena Jacqueaova ln hčerka doktorja Gottbruna, vodje mal" skupine zbiralcev, orhidej, ki se je ušatorila na pro-strani jasi, tri dni hoda od obale, bližini brazilske meje. Hotela ja na vsak način, da jo vzamejo aeboj, ker se ni marala odtrgati ia en moaee od moža, ki ga je o-bo že vala. Nekaj ur aem pa, natančno od takrat, ko so tndijan ski noaači razgrnili šotore, se ji je adelo, da aovraŽi Jacqueaa! . . . Ni hotela govoriti ž njim niti ga ni trpela v bližini. Viaoko vzrav-nana je nemo in so peč strmela v neizmerni gozd, v neko točko, ki ji je nejaeno lebdela pred očmi... Kadar jo je J seque« hotel iatrtatl njeni zamišJjenoeti, ga je pahnila ed sebe ali pa m ja pobegnila... Bila je jedva naročena, nežna in aladka, in do tedaj je še nikdar ni napadla alaba volja I . .., Tn-di se še niata nikdar sporekla, niti nalahno ne .., Mogoče jo ja raadražil savihi kinin, ali pa strupeni gozdni veduh. morda ji je ia v udih leíalo naporno potovanje? Človek, ki ni vajen ekvatorskega podnebja, hitro izgubi ravnovesje ... Pa ja bila t adl okoliaa šotarišča tu robna, mrka in skoraj «ovražau i kakor da je vae roadaa itvljanje boj«",-«» |M»tH»ifml«, pm) (d, ogiom- gozda kvakanje žab, pokašljevanje aligatorja ali pa tožeč člove iki glas opice, ki jo je zagrabila zver ... Prižgal ai je cigareto in približal žareči konec oteklinam, ki jih je imel na rokah; to uniči atrup moakitovega pika. Potem je na-treael malo pepela na pijavke, ki ao ae mu zagrizle v zapestje ; zvile ao se v klopčič in oepnile na tla. Netopirji ao prhutali preko lune..: Drobne mušice ao poletavale o-krog ognja. Tedaj je sapasil belo postavo, ki ae je vila med šotori 1 Zgrabil je za puško in privzdignil varovalo ... a takoj je apo-znal prikazen : bila ja Annie ! . . . Korakala je opotekaje ae, zaprtih oči, glavo je vrgla nazaj, roke pa iztegnila pred aebe . . > korakala ja proti gozdu ... Sel je za njo in ko jo je došel na par metrov, je hotel poklicati : "Annie, kam greš t" toda zaman! Ustnice ao ae nemo zgenile .... Sila, ki ja vlekla a seboj belo postavo, ja pograbila tudi njega, zgrabila ga je za grlo ... in za notfet opotekajoč ja korakal sa njo, strmeč v daljo kakor Annie .. . Kmalu ata dospela do roba gozda. In tam ja opazil Jacques, kljub otrploati, med dvema dre-veaoma veliko, več metrov dolgo temno stvar, čudno pegasto . • . Proti njej je korakala Annie . . . in tudi on ! ... In tiato tam sa je zdelo, da ae napihuje in krči, kakor da diha !... Bilo je živo 1... O, groza 1 . . . Glavo je iztezalo naprej ob tleh, in glava je bila trioglata, ogromna, oči pa ao are-po zrle in odaevale zelenkaati lunin soj kakor dva diamanta ... Guyanaka boa! . . . Orožna kača, strašna moč diše iž nje kakor duh in privlačuje iz dalje avojo žrtev kakor priteguje magnet železo !... Annie je bila dovzetnejša kakor oatali in v spanju ni mogla odoleti ailni privlačnosti . . . Jacques je hotel nameriti puško . . . Nemogoče 1 „'. . Znova jo je hotel privzdigniti . . . zaman! Zbral je vao avojo voljo, a roke ho mu obviaele ob teleau kakor o-hromele ... In nepreatano je korakal naprej, opotekaje se kakor v sn« ... Hiroka trioglata ploščata glava se je zdajci zganila, plaaač ae je kača približevala avojemu plenu! Njeni obroči ao se odvijali in pri-mikali . . . Annie je bila le še ne-kaj metrov oddaljena od nje . . . Jacques je sanjal . . . Spomini to mu vstajali pred očmi: božič nred davnimi leti, a snegom in igračkami .. .«nočni napad v letu 1017 ... poroka, aakriatija, orgle I&ČEM Franka 8imončič, v Ameriko prišel leta 1920 dne 7. decei ir sicer tu na Hill Coke, Pa. Ak kdo iz med rojakov ve za nj naalov, prosim, da mi to naznau zakar ae mu že naprej zahval ako pa sam čita ta oglas, naj takoj zglasi na moj naslov:! Puškarich, Box 141, Hill Col P«. ' (Ad v J DA SKUHAŠ DOBRO VO. PISIPONASE PRODUKTE. imamo v zalogi slad, hmelj, Id vse druge potrebttine. Po in se prepričajte, da Je doms pri i kuhani vedno le najboljli in oejil. Grocerijam, sladčitarjom in »t dajalne želesnina dsmo primer« puit pri večjih nsro£ilih. Piiiu Informacije na: FRANK OGLAR, •401 Saporlor Arnut, CUv«Ua4,1 Jamčimo Ml Ja«U»e "HEN W, 4* rmitm kokoi.m l.¿¡ t* jaj«, kot m jih * kokoll Mi MJm J •»"•• ""iL Vb Jaj« aaproSaj po «ajviail "«j , vaai Jmi«I »•« JaJo t» tΠtroikl m Batonkoat «• jlk raMaJa JaJJJo m)w I« «* jam t« vin«, aha ntoto aaSovolj«! ■ «m ta toaUu ao »un« mH—u. Hranilci tegn to present ••natu m«MJi 4« t^uí^Jí M«, "men rar- j« ^'J'1 *- »Ulita," aoai plM a. C. Bo«k.r. On««* -04k.r hr.nl» . "h«n rzr » {*HWr"îuiaau' Vsak 4aa prih-i-Jo «aak. pl—« + kravtjo aafta kokotjo hraoo. roakualt« M »• *al I« «al« kohoèl a« n^ajo »al j.* pral vrnila nr^aUnak In m v*™—* ml «tat. kl ata an pWnll pl.«—» Pošljite U kupon national roaNULA co. t»* IUI Unaoln Slr««t. K vaa« ««a. HL ConUoaian:—riooaa Uni ao.W—1 «-v^ for whteh o»a4 aia .. .. ^ of "Ho-rap 11. *tl*r M'^JZ è« not timé that m t han. « ar hatora, I ran T^J^ II» i*ao4 portion. aa4 f* r»araaU« WÊm flHHÜVe . . m (Choak SI*. Bo. W-1^' TBIAL SIZE medium atzt es r^JJ'r^' M LABOE BOB <10 Mana irW PRI VSAKI PRILIKI I bod... • D'ttrf*' Dinarjih jall Urak v atoro sa potovanje v frmorino la o-») ' v store« kraj«. 31* Frank Sakser state Bank rww —^