Za kmeta. (Piše g. Fr. RoSksr). V teku zadnjih štirih let, od kar je deloval na podlagi splošne in enake volilne pravice izvoljeni &¦:žavni zbor, so se poslanci vseh. avstrijskib. dežei že mnogo trudili z uplivom na postavodajo ter raznimi predlogi in sklepi, dose?i za kmečkb, delavsko in rokodelsko ljudstvo ugodnejŠe gospodarske in življenske pogoje. Nihfie ne more zanikati, da propad kmefckega stanu vedno hitreje ne napreduje. Dolgovi silno rasejo; vsi denarni zavodi, vse hranilnice in posojilnice. poleg njih še razni oderuhi, imajo polne roke dela. Ljudstvo se seli iz dežele v mesto, k industriji, pa tudi preko morja v tuji svet, isklaje boljšega zaslužkn in srečnejšega življenja; a premnogokrat se vara in zaide v še večje trpljenje. Okroglo en odstotek kmečkega ljudstva zapusti vsako leto svoj I<me6ki poklic. Akb bi ta odhod neomejeno napredoval, tedaj bi po ljudskem Stetju 1. 1900, ko se je naštelo še 52 odstotkov kmečkega prebivalstva, ne bilo veft daleč do časa, ko zapusti zadnji deželan svoj kraj ter odide v mesto ali kam clriigam. Ne da se tajiti, da vsled teh' razmer produkcija deželnih pridelkov stalno nazaduje, in ista nikakor ne zadostuje za prehranitev vseh mestnih in industnjskih prebivalcev, najmanj pa. v letih, kadar uničijo obsežne eleraentarne nezgode premnogo poljskih pridelkov. Vsega tega naravni nasledek pa ]e deloma resnifina draginja.. Naše poljedelstvo, katero se bori s težavo za svoj obstanek, pa6 ni v stanu, iz lastne moči, povzdigniti izdatno produkeijo, ter, vsesplošno zadostiti vsem, vedno rastofiim potrebam; treba je k temu zadostne denarne podpore, pa tudi pomofii z nasveti in izobrazbo od strani dežele in države. V spoznanju tega neizpodbitnega dejstva, je ravno malo pred razpustom zopet razpravljal v fcreh zaporednih sejah na^ državni zbor, o mnogoterih predlogih, stavljenih od kmečkih poslancev, za izboljšanje kmetijstva, pred vsem živinoreje. Pod izbornim vodstvom našega poslanca, priznanega strokovnjaka v kmetijstvu, g. Povšeta kot poročevalca, se ,|e končala razprava dne 17. marca t. 1. s popolnoma zadovoljivim uspehom, ker so se skoraj vsi stavljeni predlogi po najveS soglasno sprejeli. Bilo bi mikavno in tudi potrebno, o onih sprejetih predlogih tukaj razpravljati, a prostor je omo- jen, zato naj sledijo na kratko samo nekateri najvažnejSi, v katerib. pride posebno živinoreja v poštev. Med drugim so se sprejell naslednji predlogi: 1. Od c. kr. vlade se zahteva, da predloži načrt postave, s katero bi se zboljšalo in pomnožilo domafie poljske rastline v svrho pospeševanja živinore,{e. V tem smislu se naj delnje v državnem in dežel" nih zborili. Vlada je predložila zakon za ureditev iu reSitev služnih (servitutnih) pravie, kakor tudi za ureditev rabnih in upravnih pravic pri skupnih zemljiščih. Vse to naj se uredi zato, cla se enkrat jasno doloci pravica vsakateremu, tudi malemu posestniku. ter se vse, iz te pomanjkljivosti izvirajoce dolgotrajne, Ijudstvu silno škodljive tožbe konfiajo, ter v bodoče zabranijo. Tudi ni dvoma, da se bodo potem taka posestva bolje oskrbovala in uspešneje izkoriščala. 2. Vlada naj zastavi ves svoj upliv, da se v vseh deželah z obširnimi planinami in pašniki, glede teh ne sklenejo samo potrebne postave, ampak ria se tudi izvršujejo, Nadalje, da se za izlioljSanie leh pašnikov vpostavijo v proračun zadostne svote za subvencije, ker le na ta način bo mogoče, produkeijo krme, in ž njo živinorejo, obstojefiim potrebam pnoierno dvigniti in pomnožiti. 3. Vlada naj poskrbi zadostnib sredstev za prenovljenje, osušenje, namakanje, sploh vsakovrstno izboljSanje travjiikov, kateri so trpeli vsled sušo prejSnjih let, da se odpravijo slabe, roalo- in niovredpe trave, ter se nadomestijo in pomnožijo z dobrimi. Zato so potrebne tudi zadostne subvencije za nakup Eanesljivih deteljnih in travnih semen. 4. Vlada naj posebno poskrbi primernih subvencij za nakup umetnili gnojil. Daje naj brezobrestna posojila za nakup. PospeŠuje naj skupno nabavIjanje ter naj varuje nakupovalce pred nepoštenim izkoriščanjem od strani kartelov in tvornic za umetna gnojila. Iz državnih solnih skladišč naj oddajo kalijevo sol kot izborno gnojilo za lastne pridobitne stroške, Tucli uporaba gnojil iz velikih raest se naj upošteva. Nadalje se zahteva ponovno od vlade znižanje cene za sol, da se omogofii njena prepotrebna uporaba za uspešno pokladanje slabejSih krinil vdcti manj imovitim posestnikora. 5. Lovske postave se naj izpreinenijo tako da bodo služile v varstvo kmetijstva. Nalcup kme^t-ili posestev za lovska zemljišča naj se postavno prepovo. 6. C. kr. poljedelsko ministrstvo se poziva, da skrbi za to, da se vsa državna sredstva, namenjena pospeševanju živinoreje, pravilno uporabljajo, skrli naj se, da se ne bode le več živine priredilo, temveč tudi kakovost in pleme izdatno izboljšalo, dabomaiahko zadostili vsem notranjim potrebam domačega trga za meso ter imeli razun tega Še obilen izvoz. 7. Vlada naj podpira z vsemi sredstvi ustanovitve kraeftkih zadrug za živinorejo, za izboljšanjo laiste, za krmljenje, pašo, in za vnovCevanje mleka in pridelkov iz njega, zadružnim potom. 8. Vlada naj pospešuje z razpolagajocimi sredstvi razprodajo živine. Nadalje naj skrbi za to, da naša domača živina, ki tvori velikansko vrednost za vse ljudsko gospodarstvo, ostane ali bode obvaruvana pred kužnimi boleznimi, in se v doglednem casu vpelje obvezno zavarovanje živine pod primernimi po- goji- 9. Vlada se poziva, vpeljati v vsaki deželi gojiŠSe za razna, v deželi potrebna semena, da se jih omogofii, vzgajati doma in pri kmetovalcih1 dobičko nosno razširiti, ter produkcijo priraernopomnožiti, kakor se to v naprednih dr?avah že stalno vrši. 10. Sklenilo in zahtevalo se je tudi od vla'de,N da razširi v vseh deželah prepotreben kmetijski pouk za temeljito spoznavanje vseh potrebnili pogojev za uspešno gospodarstvo v prid kmečkenm stanu in vseh državljanov. (Konec prih.)