Stev. 338. V Trstu, v C. decembra 1915. Letnik XI. Izf-tia vsak dan, tudi ob nedeljah In prazni*««, ob 5 zjutraj. L'rcdniShro: Ulica Sv. Fra«tt*a Aslikce* JL 20, I. njdstr. — V* dopisi naj se poflljajo uredniltvu Urf*. Nefrankirtni pisma se nt sofejemajo ta rokopisi s« ne vračajo. Izdajatelj !a odgovorni tednik 5«e««n OodUu. Lastnik konsonsij hita .Ediflost- — Tisk tiskarne .Edinosti' vP1?™ omejenim porottvom v Trstu, uUca Sy. Pran«*« Arttcegt ». 20. Teiefon uredništvi in uprsve ttev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24,— Za pol leta ... -........... • . 1A— lm tri mesece.......- - ........? ~ t* nedeljsko Izdajo za cew> !eto.......^JO za pol leta................ Posamezne Številka .Edinosti* m prodajajo po 5 vinarjev, zastarele Sevllke po 10 vinarjev. Oflssl se rafanafo na milimetre v Srokostl ene kolone. Cent: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 1— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema In se rat al oddelek .EdinosK*. Narolntai ta reklamacije se pobijajo opravi Usta. Plačuje se Izključno (• upravi .Edinosti". — Plača in toa se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. PranJi9r« A»4kega M. 20. — Poštnohranilnićitl račun 8t 841.652 Presied najnovejših dogodkov. Italijanska fronta. — Na soški fronti v splošnem le topovski boji. Posamezni napadi pri Oslavju odbiti. Na Tirolskem bombardiranje utrjenega ozemlja pri Lar- daru. . . Rusko bojišče. — Mestoma topovski boji- _ . , Srbsko bojišče. — Pri Celebicu vzhodno Foče Crnogorci vrženi. Južno Plevlja odbiti moćni črnogorski protinapadi. Bolgarske čete vnovič porazile Srbe jugozapadno Prizrena in uplenile nad 101) topov in >00 avtomobilov. Srbi vržem tudi vzhodno Debre in na črti Krčeva-Ohnda. Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. ... Razno. — Konference Sonnma z grškim poslanikom v Rimu. — Ameriška mirovna ek špedicija.________ TrtiSiS bojišta. DUNAl 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. decembra »915, opoldne. Včeraj so se omejili Italijani na soški fron*i na tooovski og^nj menjajoče se sile. Le pri Oslavju poizkušali ponoči in podnevi posamezne napade, ki so bili vsi odhiti. Na tirolski fronti razvila sovražna artiljerija živahnejše delovanje proti utrjenemu ozemlju pri Lardaru. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hofer, trni. Z nustrljsKo-tusK^ts * DUNAJ, 5. (KoiO Uradno se ra-glrša; 5. decembra 1915, opoldne. Mestoma topovski boii. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini. Neresnična poročila naših sovražnikov. DUNAJ, 4. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: V uradnem ruskem poročilu z dne 29. novembra se na koncu trdi. da smo bili na levem bregu Stvra pri Kozlincah in Ćartorijskem pnsiijeiii, da smo se umaknili rroti zapadu, f rditev je navadna izmišljotina. Ker so neznatni boji med patruljami na levem bregu ra pri Ćartorijskem dali Rusom že večkrat povod za neresnična poročila o večjih u-spehih, bodi konstatirano sledeče:. , Vsi kraji na levem bregu Stvra od Car-Cartorijskega navzdol so požgani in razdejani. Ti kraii so se nahajali v dolini reke. Tamkaj nakopičene zimske zaloge kusov smo prej odpeljali. Naše postojanke se nahajajo na višinah levega brega, ki obvladujejo dolino. Ker je Styr pred postojankami n:i mnogih mestih plitev, da se ga lahko pregazi, in pri močnem mrazu celo sploh ne tvori nobene zapreke, bo pac ruskim poizvedovalnim oddelkom zmerom mogoče, da bodo ob meglenem vremenu prihajali na levi breg reke. Da rusko ar-madno vodstvo tuka neznatna podjetja, ki jih mi redno zavračamo, razpihuje v u-spelie, to bi moglo biti pač znamenje, kako potrebno da ie; da se upadajoče vojno razpoloženje v Rusiji poživlja na stroske resnice. ___ Z iteBi&rusKeia Bojišča. BEROLIN. 5. (Kor.) \Vol«ov urad poroča: Veliki davni stan, 5. dec. 1915. Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. STUSHO Bojišče, DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno ^e razglaša: 5. decembra !915, opoldne. Pri Ćele bič u je prišlo zopet do večjega bosa. Črnogorci so bili od skupine, napadajoče iz Foče. vrženi na mejo. Južno Plev-ija so odbile naše čete srdite črnogorske protinapade. Med uplenim vofnim materijalom v Plevlju se nahaja mSInon in-fanterijskih patron in 100 artiljerijskih mu-nicijskih zabojev. Južno Novegapazarja je bilo uieiih 6W) mož. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 5. (KorJ Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. dec. 1915. V uspešnih bojih pri Plevlju »n v gorovju severno Peči je bilo ujetih več sto sovražnikov. Bolgarske čete so jugozapadno Prizrena prisilile umikajočega sovražnika k boju. ga potolkle in mu odvzele nad 100 topov in velike množine vojnega materijala, med njim: 200 avtomobilov. V Jamskem gorovju (vzhodno Debre m napol pota Krčeva—Ohrida) so bUi srbski, zadnji oddelki vrženi. V Bkolj so vkorakali nemški in bolgarski oddelki in so bHi od oblasfl en prebivalstva veselo pozdrav-j Ijem. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJ4, 4. (Kor.) Uradno poročilo o o-peracijah dne 3. decembra pravi: Po oo-razu p*i Prizrenu smo umikajoče »e ostanke srbske armade dne 3. decembra dote-kii ob levem bregu l.jume in jih razpršili. Srbi so "ustiii na bojišču 100 poljskih topov, 200 avtomobilov, 150 (renskih vozov in tako ogromne množine vojnega materijala, da je pot ob Belem Drinu do Kule. L j ti me zastavljena in celo za konje nedostopna. Po izpovedbah ujetnikov so morali radi tega nositi kraija Petra na nasilnici. Na na daljnem umikanju so srbsko-črnogorske čete izpraznile DJakovo In pustne na bojišču 6 havbic. Bolgarska konjica zasleduje proti Diakovi. MILAN, 4. rijaznetn smislu. Naglašal je, da je sloga strank brezpogojno potrebna, toda poudarjal je tudi, da je cenzura segala predaleč in da je četverozveza delovala nesmotren/) in slabo. Brezmejne zahteve srbskega naroda da se niso brzdale pravočasno. V nasprotju s sovražniki,, ki tvorijo mogočen, do Male Azije dol segajoč blok 150 milijonov ljudi, četverozveza ne ve, kaj prav za prav hoče. in kaj ji je storiti. Republikanski poslanec Colajail. ki je govoril takisto v vladi prijaznem smislu, pa je izvajal, da se je maja meseca pomotoma vzelo vse preveč lahko. Ob Soči in v Alpah zmaga pač ni mogoča in Trident kakor tudi Trst bo mogoče dobiti le kot sad tesnejše zveze z zavezniki. V odnošajih Italile do Nemčije, proti kateri se je treba bolj boriti kakor proti Avstro-Ogrski. bi bilo treba več ja- snjosti.__ Amerikanska mirovna ekspedicija. NEWYORK, 4. (Kor.) Fordsova mirovna ekspedicija je odpotovala danes. Skupno je pri ekspediciji 140 oseb, med njimi 54 poročevalcev in 3 kinematografi. Vendar pa je prosto dano črnovojniškim obvezancem, da .nastopita vojaško službo že 6. decembra 1915. Crnovojni obvezanci, kateri so že nastopili službo, se na prošnjo odpustijo iz službe do 15. decembra 1915. Trst, dne 5. decembra 1915. DUBSKY m. p. P O D L i « TEK GREŠNICE. Rr mas. — t-tanceafcf Xavi«r 4% *ant*p4« _Hej vi tam, oče Leonida1. — je vzkliknila sovodiiica nejevoljno, dvigajoč Le-ontitio z Galimandovo pomočjo, — hej oče Leonida, ne razbijajte mi mojih kozarcev, če vas smem prositi. Dragi moj. so iz naj-fineišega kristala. Vsak me stane petintrideset suov. da veste. Ne delajte mi torej Škode, me stane preveč! Leonida. ki je bil že skoraj popolnoma pijan, je mrmral neke nerazumljive opra-vičbe. sovoduica in Oalimand pa sta v tem zanesla l.eontmo v budoar. Ta budoar. ki, kakor vemo, igra veliko ulogo. če ne v eksistenci, pa vsaj v imetju gospe Brankadorke. je bil urejen prav o-kusuo, veliko bofi. kot pa \ si drngi njeni prostori. Stene so bile vse prevlečene s perzijskim platnom biserno sivega dna in vsem posejanim z velikimi šopki vn e. Pohištva drugega ni bilo v njem. k<>t vsena-okrofc široki iti zelo globoki divani. Dve svetiljki. ki ste stali na kaminu in ste jima kroglji iz rožnatobarvnega stekla ublaževali preživo luč, ste le motno razsvetljevali sobo. Močan vonj je napolnjeval zrak in je v kratkem času moral omot iti glavo kot močno vino. Brankadorka in Galimand sta položila Leontino na divan in Brankadorka jef je porinila dve ali tri blazine pod glavo in rame. — Upam, — je mrmrala so vodnica. — upam. da bo prav dobro spala tu... Človek bi moral biti neodkritosrčen, ko bi lu tel reči. da svojim gostom ne postrežem z vsem. kar si je le mogoče domisliti. — Sedaj pa pojdiva! Brankadorka je napravila par stopinj iu hotela oditi iz budoarja. Naenkrat se je premislila in vrnila se je zopet k Leontini ter jej raz vezala halji-nec. — Kaj pa vendar počnete? — je vprašal Galimand. — Olajšati hočem dihanje dekletu. — Res. — je odgovoril Pamelin oče, zelo izkušena mati ste. Vzela je tudi glavnik Leontini in razpustila njene dolge, plave lase, ki so se vsult pe divan«. Razglas. Vpoklicani črao vojnik i s pozivnim razglasom M/2, L/l za dne 6. decembra 1915. rojstnih letnikov 1872, 1873. 1874 in 1896 morajo vstopiti v službo Sele dne 15. decembra 1915. Druga določila gorenjega pozivnega razglasa ostanejo veljavna. Razglas. — No, oče Galimand, — je vprašala potem. — kal pravite sedaj? — Pravim, da so to lasje, ki bi |fii brivci v palats Royalu in lasuliarji v uHci des Panorama plačali zelo drago. — In prav imate, oče Galimand, — je odvrnila Brankadorka; — ti lasje, če bi jih človek odrezal, bf stali petdeset luis-dorov. Na glavi tega dekleta so vredni pctdesettisoČ frankov. — Petdesettisoč frankov? — Zapomnite si, oče Galimand, kaj sem vam rekla. — Toda v tem slučaju je Pamela... Brankadorka je prekinila starega lopova in rekla žlvahnoi — Dajte vendar mir in ne postajajte nadležen s svojo Pamek>! Saj Je lepo, če je človek dober oče, toda zlorabljati se ne sme kaj takega. Ponavljam vam, da je Pamela čedno dekle in da nimam prav nobenega namena, da bi Jo poniževala In Jej: odrekala kar ti gre. Pravim pa tudi, daj bi ne bila niti vredna, da bi bila Leontini-na sobarica, ko se Leontma a vede v svet.1 V ostalem pa nimam tu ničesar več opra-! viti. Pojdiva pit. Ta zaključek Je zamašil usta Galhnan ! A. Prijava in klasifikacija konj. V smislu § 4 zakona z dne 21. decembra 1913 št. 245 drž. zak. se bo vršila klasifikacija konj za občino Trst in okolico meseca februarja 1916. V to svrho se pozivfjejo lastniki konj in tovornih živin, da prijavijo tekom roka do 10. decembra 1915 mestnemu magistratu. Trst, Piazza Grande 4, III. nadstropje (vojaško stanovanjsko poverjeni-štvo) število in pleme svojih konj, kakor tudi število zadevnih oprem za tovorno živino. Zato rabijo prijavnice, ki se tam dobe brezplačno. Vse izpremembe tekom roka do klasifikacije morajo se naznaniti na enak način. Od prijave so izvzeti: a) dvoru Njegovega Veličanstva in članov cesarske hiše lastni konji in njih o-preme; b) konji in njih opreme za osebno rabo kneza Liechtensteinskega in vojvode Cumberlandskega; c) za osebno rabo določeni konji in njih opreme onih oseb, ki uživajo v smislu mednarodnega prava pravico eksteritori-jalnosti; d) plemenski in gospodarski konji dvornih kobilaren; (> erarični konji in njih opreme, potem ro iko konj aktivnih častnikov, kolikor so jih isti dolžni imeti za izvršitev svoje službe ; Dnevi klasifikacije se posebej naznanijo. Od predstavitve pred klasfikacijsko komisijo j1 razun gori pod a)—e) omenjenih konj tudi oproščenih: toliko konj, lastnih pripadnikom oborožene sile, kolikor so jih obvezani vzdrževati v slučaju mobilizacije; za prevažanje pošte brezpogojno potrebni konji, '.ni za dušne pastirje, zdravnike in žtvino-i.dravn'ke pri izvrševanju njih poklic , na deželi potrebni konji, toda največ po dva; za policijske in zdravstvene namene, kakor za požarne brambe neobhodno potrebni konji; v zasebnih kobilarnah trajno v plemenske svrhe uporabljani žre-bci in kobile; licencirani zasebni žreb J; vsi edino m trajno za dirke določeni komi ; konji, ki se zaradi bolezni ali nevarnosti okuženja ne morejo ali ne smejo peljati iz hleva; oni konji, ki še niso dovršili v letu klasitiKacije četrtega leta «tarosti ielo breje kobile, kakor tudi kobila s se-sajočimi zrebeti za časa šesttedenskega sesanje., konji s spodaj označenimi napakami, ki kažejo očitno in trajno neuporabnost za vsako vojno službo in sicer: gornje kopitG, nov kostni prirastek na kakem členu in kopitni rak, če imajo te napake za posled.co očitno in trajno hromost, dalje slet (.t.i na obeh očeh, vrtoglavica in visoka naduha; končno vsi konji, ki so bilt kvalilikov: n za »popolnoma nespos. bne^ pri kaki prejšnji klasifikaciji v istem nabornem okraju. Zadevne opiostitvene zahteve naj se istočasno s pl Ijavo uveljavijo in dokažejo. B. Prijava voziL Tekom pod A označenega roka morajo v smilu § 15 omenjenega zakona lastniki vozil naznaniti mestnemu magistratu v Trstu število in vrsto svojih, za živinsko vožnjo določenih vozil in na način, omenjen pod A, iil dalje, ako so obenem lastniki konj z uporabo iste prijavnice, kakor za konje. Vse izpremembe tekom roka do klasifikacije morajo se naznaniti na enak način. du, ki je v svojem očetovskem samoljubju hotel odgovoriti še nekaj. Sel je za Brankadorko, ne da bi bil iz-pregovorH besedico in vrnila sta se v jedilnico, kjer ju je pričakoval Leonida, ki je neprestano »tikal steklenice*, kakor se je izražal sam. * • • Ura je bila deset. Ko je kladivce v uri, ki je visela na steni v jedilnici, udarilo desetič, se je oglasil zvonec pri vhodu. Dekla je javila imenitnega gospoda. — On je! — je rekla sovodnica in vstala. — Kateri on? — je vprašal Leonida, vedno bolj pijan. — No, sapramiš, mož z banko! — Aha! — Grem ga sprejemat samh. Brankadorka je priSla v predsobo prav tedal, ko je hišna otvorila vrata gospodu de Vaunov. Odvedla je bankirja v prvi salon. — Kako je, draga mofa Brankadorka? — je vprašal. ^ . — Saj veste, da nikdar ne prelomim besede; če kaj obljubim, je toliko kot bi se bilo že zgodilo. Glede oproščenja od prijave veljajo smiselno oni pod A. a)—e) navedeni opro-stitveii razlogi, ki utemeljujejo obenem oproščenje gede oddaje vozil državi v slučaju preskrbe prevoznih sredstev. Od te oddaje so dalje izvzeti: toliko vozil pripadnikov oborožene sile, kolikor so jih isti dolžni imet v slučaju mobliza-cije, za prevažanje pošte neobhodno potrebna vozila, za duhovnike, zdravnike in živinozdravnike pri izvrševanju njih poklica na deželi neobhodno potrebna vozil:!. in sicer ne več kakor eno, končno za policijske in zdravstvene namene, kakor tudi za požarne brambe neobhodno potrebna vozila. Tozadevne oprostitvene zahteve naj se istočasno s prijavo uveljavijo in dokažejo. Prijavljena vozila, kakor tudi pri njih lastnikih se nahajajoča sedla, opreme ii| tovorne priprege sme vojaški zastopnik konjske klasifikacijske komisije pri lastnikih ogedati na licu mesta; za ogledovanje določeni vojaški zastopniki se izkažejo z odprto ordro. Lastniki konj in vozil, ki ne izpolnijo zakonite dolžnosti glede prijave konj, tovornih pr;-»re in vo^il, kakor tudi ne privedejo konj pred klasifikacijsko komisijo in ne pokžajo tovornih pripreg, se kaznujejo z denarnimi globami do 200 K. v slučaju neiztirljivosti denarne globe pa z zaporom do najvišje enega meseca. Trst, dne 3. decembra 1915. Dr. Fabrizi. s. r. Domača cesti. Ponovitev slavnostne prireditve v proslavo 67 letnice vladanja Nj. Veličanstva na korist ženske podružnice CMD, se ne bo vršila, kakor je bilo napovedano, na praznik 8. t. m. Goriškim učiteljiščnikom! Profesor dr. Pirjevec vabi goriške učiteljiščnike, bivajoče v Trstu in bližini mesta, da se danes ob 4 popoldne snidejo v c. kr. pripravnici (nhca sv. L. ančiška Asiškega), kjer dotjo pojasnila o začetku tečaja. Mesarji, ki hočejo še nadalje prodajati sveže govedino, ki Jo dobavlja občina, se pozivljejo, cia se Še tekom danšnjega dopoldneva javijo od 10 do 12 opoldne v hiši št. 3 v ulici S. Zaccaria. Miklavžev semenj. Že predsnočitjim so nekateri prodajalci igrač in sladkarij razvrstili svoje klopi po ulici sv. Katarine in po oni Marije Terezije, a bilo jih le malo. Snoči se je pa njih Število znatno pomnožilo v eni in v drugi ulici, a nekateri njih so se namestili pod oboki Chiozza. Sicer pa tudi kupcev ni manjkalo: mnogo skrbnih in ljubečih mamic in tudi očetov, kolikor jih ni vojna vzela od doma, je pohitelo na semnej, da poskrbi svojim malim za danes dan veselja. Sploh ni manjkalo običajnega živahnega vrvenja, vpitja in kričanja. Pa tudi slavna tržaška mularlja ni pozabila udeležiti se tega semnja. Ranjen, ne da bi vedel zakaj. Smuči ob petih je prihitel na zdravniško postajo lSletni kovaški vajenec Rihard Cotič, ki stanuje v ulici Tiziano Vecellio št. 9. Dečko je imel na vratu malo rano, kateri se je poznalo, da jc bila zadana z nožem. Ko mu je zdravnik rano izlečll In obvezal, ga je vprašal, kdo da ga je ranil. Dečko je pa povedal, da, ko je šel po ulici, mu je prišlo nasproti kakih 6 paglavcev njegove starosti, a eden teh da ga je — idoč mimo njega, dregnil z žepnim nožlčem v vrat. Konj je ugriznil. — Uradnik mestne plinarne Henrik Ferlatti , ki stanuje na Vrdelci št. 20, se je včeraj popoldne preveč približal konju nekega izvoŠčka. Ta ga je pa — sicer ne izvošček, temveč njegov konj — prijel z zobmi za desno roko pod laktom ter mu Jo tako paš t eno stisnil, da ga je ugriznil do krvi. Ferlatti je moral na zdravniško postajo, kjer mu je zdravalk podelil slučaju primerno pomoč. — Torej res? —• Seveda. — Punčka? — Je tu. — Se vedno lepa? — Se stokrat lepša. — Res? — Na mojo čast! — Res; to me veseli. __je. — je odgovorila sovodnica —'da boste neverjetno vesel, ko jo zagledate. — In vi mislite še vedno? — Kaj pa? _ Saj me razumete. Mislite, da bo dekletce .... Gospod de Vaunov je obstal. Brankadorka se ie začela smejati. — Me razumete? — je vprašal bankir. — Da, da, razumem. — No, torej odgovorite mi. — Dobro, odgovarjam, da tu ne gre za kupčijo ali posredovanje ... jamčim vam, da Je, kar vam nudim, ponolnoma novo in iz prve roke. — Toda to se mi zdi neverjetno. — Ne bom trdila nasprotnega, toda neverjetno ali ne, je pač tako. — Ali ze ve punčka? Stran II. j»EDl?žQgT« U. m. V Trstu, dne 6. decemkra 1915. Protf sovraštvu. Konservativna »Kreuz-zeitung* ie priobčila ta-le sestavek: Premagovanje sovraštva je med zahtevami, ki se danes stavljajo nemškemu narodu, z drugimi na prvem mestu in zahteva več nego Človeške moči. Iz tega izpoznanja je pruski evangelijski cerkveni svet dal sprejeti v nedeljsko cerkveno molitev nastopni odstavek: sin pomagaj nam, da se tudi nasproti našim sovražnikom izkažemo kot kristijani«. Sovraštvo je po duhu in izpričevali! biblije greh. Heidelberški katekizem navaja med stvarmi, ki spadajo pod zapoved: Ne ubijaj!, tudi sovraštvo. S tem je vprašanje, ali je sovraštvo dovoljeno, ali ni dovoljeno, za kristjana končnoveliavno rešeno, in vsi argumenti, ki se pošiljajo v boj sklicevaje se na o-studno vedenje naših sovražnikov, ne mo-reio nič izpremeniti na tem, in tudi ce bi naši sovražniki še tisočkrat huje razdajali. S tem je tudi rešeno vprašanje, ah sovraštvo vpliva na verski čut — bolje rečeno: krščanski čut — aii pa ne, in isto-tako drugo vprašanje, ali sovraštvo in molitev, to ie uslišljiva molitev, izključujeta drug drugega, ali pa moreta obstajati eno poleg drugega. Će se stavlja zahteva soko za oko, zob za zob% se more pač z večjo pravico kazati na to, da Gospod izrecno odklanja to besedo in zahteva v nasprotju s tem, ljubezen do sovražnika, zapoved, ki jo naši vojaki izpolnjujejo dan na dan, ko dele s sovražnikom svoj kruh. V tej zvezi hočem navesti besedo Rudolfa Enckena. Pravi: »Treba jasno razlikovati med sovraštvom in jezo. Razliko med njima kaže že govor, ki pozna plemenito, da, sveto iezo, ne pa plemenitega m svetega sovraštva. Sovraštvo je stvar slabičev in obnemoglih, ker jim je edini način odpora, jeza pa je lepo združljiva z močjo«. Pred vojno smo v resnici dovolj trpeli pod propovedovanjein sovraštva, dokler ni prišla ura odrešitve, ko je stiska domovine ugasnila grozljivo neprijetni o-genj. Ali nai danes zopet apeliramo na nizko strast? Strast, ki zastruplja posameznega človeka, kakor tudi vso narodno dušo?! Slabo usiugo bi napravili našemu narodu, ako bi takorekoč delali nizke strani porabne, mesto da bi dvigali nravstveno moč ljudstva in mu pomagali k notranjemu samopremagovanju in junaštvu. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi se našim sovražnikom, ki nas ne morejo premagati « iilo orožja, posrečilo, da bi nas potegnili k sebi doli v nižave. To bi pomenilo za nas grd in sramoten poraz in bi odprlo dvome na resničnosti besede, da naj na nemškem bistvu ozdravi svet. Sedanja vojna se je označala kot boj med dvema svetovnima naziranjima, kot boj luči proti temi in resnice proti laži. Skrbimo za to, da ostanemo boritelji za luč, resnico in pravičnost in da naše orožje ostane čisto! Ni možno prezreti, da smo še hkratu in potem v vojni zadržali božje blagoslav-ljajočo roko, bodi s prevzetnostjo, bodi s pomanjkanjem na resnosti. Ce danes pogledamo v široke kroge našega naroda, potem nam sili na ustnice beseda: »Ali hvališ svojega Boga, ti blazno in nespametno ljudstvo?« Živimo v času resne odločitve, odločitev pa je ob enem ločitev. Ločimo se torej od vsega, kar se protivi Bogu, ločimo se torej tudi od krivičnosti sovraštva, ne propovedujmo sovraštva, marveč glejmo, da premagamo sovraštvo, da more »veliki zaveznik Prusov« ostati naš zaveznik! Zato proč s propovedova-niem sovraštva, ker nam ne donaša blagoslova, marveč prokletstvo!« — Vidimo da so med kristjani še — kristjani. Vojaška telovadba v šolah Dalmacije. Šolska oblast je dogovorno z vojaško odredila, da se v srednjih in v zadnjih dveh razredih ljudskih šol uvede pouk v vojaški telovadbi. Ta pouk je poverjen častnikom. To je že davno uvedeno v Nemčiji, kjer se ljudje že od prvega de-tiustva odgajajo za vojaško službo. Piva ie dovolj, samo dati ga ne smemo, je trdil nekoč zastopnik neke izven-kraniske pivovarne; zadruga naj pošlje deputacijo k deželnemu predsedstvu, ki lahko dovoli, da dobite piva, kolikor ga potrebujete. Ko je tajništvo zveze to izvedelo. je vprizorilo sestanek treh načelnikov in sicer Ljubljanske zveze, onega ljubljanske okolice in ljubljanske zadruge. Predno pa se je deputacija podala na deželno predsedstvo, se je še informirala natančno na pristojnem mestu. Dobljene informacije pa so bile take, da se ta nameravana deputacija ni zglasila pri dež. predsedstvu. Izkazalo se je namreč, da je gori navedena trditev gol agentovski bluff. Predsednik društva pivovarjev je odločno rekel, da piva ni, ker ga pivovarji nočejo in ne smejo več variti, nego jim to dovoljuje določena dobava ječmena. Res je, da bi ga takoj lahko več zvarili in tudi prodali* toda ozir na poznejši Cas jim to zabranjuje. Ako bi sedaj porabili določeni materijal, potem bi morali ustaviti obrat, odpustiti delavce in uradnike in hipoma bi bili ob blago. — »Gostilničar« pripominja: Tudi naše mnenje je, da je bolj pametno, da se prilagodimo razmeram, da vozimo polagoma dalje in zdržema, nego bi porabili vse naenkrat. Najvišjih odredfe pa nc bo ovrgla ne zadruga, ne deželno predsedstvo. — Pri tej priliki se je omeuilo tudi, da so ogrske pivovarne v srečnem položaju, da nimajo omejene dobave ječmena. V tostranski polovici pa taka edinščina. Cena vina. Govoreč o letošnji vinski letini na Doleniskem piše »Gostilničar«: »Prav dobro blago se je plačevalo kon-ccm oktobra 70—80 K za hekto; po sla-bejšcm se tedaj še ni povpraševalo. Staro vino, ki se ga dobiva Ie semtertam, a prav malo, se je plačevalo po 84 K do 92 K. Seveda so se cene v zadnjih tednih 1 močno dvignile, tako, da bodo imeli go-I stilničarji velike težave v svojem obrto-vanju. Temu pa se pridružuje dejstvo, da po nekaterih vinorodnih deželah cvete o-deruštvo v najlepšem cvetju. Res je čudno, da so pri nas tako neizmerno visoke cene, da-si vendar ni bila letina tako zelo slaba, dočim je vino na Francoskem po 30—45 K hekto, četudi znaša vinski pridelek Ie petino navadnega pridelka. — O ne! -— Kako se bo ponašala napram meni? — Zdi se mi, da je to odvisno od vas. — Seveda, toda ... — Kaj toda---- -— Dekletce je mladoletno. — In? — Ali ste gotova, da ni nevarnosti, da bi stvar imela neprijetne posledice? — Ni niti nevarnosti, niti posledic. Oče je tu. To jamči za vse. — Saj veste, da mi ni na tem, da bi se spoznaval s tem očetom. — Bodite čisto miren. Ne boste ga niti videl. — No, stvar je torej urejena popolnoma dobro, ljuba moja Brankadorka. Vzemite to-le, prosim vas. Sovodnica je pohlepno steenila roko. Gospod de Vaunoy jej je izročil majhen zavoj bankovcev. — Za vami ne bom preštevala, -— je rekla. — Prav imate, je namreč natančno svota, ki ste jo zahtevala od mene. — O, vem, da ste v svojih poslih zelo natančen. Gosnod de Vaunoy si je pogladil brado. — Kje je dekletce? — je vprašal Razne politične vesti Rekonstrukcija avstrijskega kabineta. »Berliner Tagblatt« poroča o rekonstrukciji avstrijskega kabineta sledeče: Imenovanje princa Hohenlohe Schillingsfursta za notranjega ministra je bilo izvršeno najbrže iz čisto notranjepolitičnih motivov, ki imajo svojo utemeljitev v rekonstrukciji političnih sil, nastali vsled vojne. Princ Hohenlohe, brat avstrijskega poslanika na dunajskem dvoru, se je obnesel posebno kot namestnik v Trstu in vživa v diplomatičnih krogih glas moža trdnega značaja in neutrudljive delavnosti. Velikega pomena na zunaj je imenovanje obeh ministrov za finance in trgovino. Ta dva, oba strokovnjaka, sta neoporečno sposobna, da pripravljata rešitev velikih gospodarskih vprašanj, ki so nastala v zvezi z vojno in sklepom miru. Zato garantira njiiu osebnost. Finančni minister Ledh je avanziral iz poštnohranilniškega uradnika končno za guvernerja istega urada. Njegovemu organizacijskemu talentu se ima zahvaliti avstrijska poštna hranilnica za veliki procvit, pod njegovim vodstvom je postala poštna hranilnica eden najmogočnejših avstrijskih finančnih zavodov in je sedaj glavna opora ifnančne sile Avstrije. Velike so zlasti zasluge, ki si jih je pridobil novi finančni minister pri nodni-sovaniu avstrijskih vojnih posojil. Finančni minister Leth je zlasti odličen poznavalec finančnih odnošajev med Avstrijo in Nemčijo. Trgovinski minister Spitzmiiller je naredil istotako karijero kot uradnik. Bil je noprej ravnatelj finančnega deželnega ravnateljstva na Dunaju, pozneje pa le postal ravnatelj Kreditnega zavoda. Poleg odličnega poznanja nemške in avstrijske industrije je na glasu kot izboren upraven uradnik. Vstop teh dveh poslancev pomeni torej nedvomno pomlajenje in o-jačenje Stur^khovega kabineta. Gospodarsko zbližanje med Nemčijo in Avstro - Ogrsko. To vprašanje se je sprožilo z nemške strani že na začetku te vojne in od tedaj se strokovnjaki neprestano bavijo žnjim, motreč stvar seveda samo z gospodarske strani in ne s političnega gledišča. V noveji čas so se vršili tudi sestanki nemških, avstrijskih in ogrskih narodnogospodarskih društev, ki razpravljajo o tem vprašanju, ter se celo javlja, da je bil na zadnjem takem sestanku na Dunaju dosežen popoln sporazum, četudi se ne javlja nič podrobnega o tem sporazumu. V minolem tednu je predaval o predmetu gospodarskega zbližanja bivši tajnik v ogrskem ministrstvu za trgovino Sztere-nyi in sicer na mesečnem zborovanju dunajskega industrijskega kluba. Tudi Szte-renyi je naglašal potrebo čim tesnejega gospodarskega zbliženja med našo monarhijo in Nemčijo, ali ni se definitivno izjavil za kak gotov način takega zbliženja, ampak je le teoretično komentiral vse možne modalitete za rešenje tega vprašanja, dodavši svoje pripombe o njih z gledišča praktičnega izkustva. Prva možnost je: čista carinska unija, združenje Avstrije, Ogrske in Nemčije v eno carinsko zvezo. Po njegovi sodbi bi biia taka unija »ideal, ki bi bil prelep, da bi se mocel uresničiti«. Kot drugo možnost je označil predavatelj carinsko zvezo z medcarinami in to takimi, ki bi v Gotovem času, vedno zmanjšujoč se, izginile .Tretja rešitev bi bila, da se uredi dalekosežna gospodarska pogodbena sestava take konstrukcije, da ne bi druge države imele pod naslovom največe ugodnosti pravice, da bi se udeleževale tega sestava. In slednjič Je kot čttrti modus rešitve predavatelj naglašal možnost, da se sklene zboljšana trgovinska pogodba, ki bi veljala za dlje časa in ki bi vsebovala vse pogoje tesnega gospodarskega razmerja, i i Venizeios o položaju na Grškem. Poročevalec pariškega lista »Echo de Pariš« je imel razgovor s tem, danes toliko imenovanim grškim državnikom, ki igra v sedanjem diplomatičnem boju med enten-to in centralnima vlastima toli važno ulo-go. Venizeios je izjavil: Ljubim Francijo in sem jej obvezan v veliko hvaležnost za vse, kar je storila za mojo domovino. Ljubim Francijo v njeni slavi in v njenih izkušnjah. Ko so v jeseni leta 1814 Nemci marširali proti Parizu sem bil jaz prvi minister, Ki se je postaji na nje stran, in v tistih bolestnih dnevih sem se podal k francoskemu poslaniki? v Atenah ter sem ga prosil, naj sporoči svoji vladi v Parizu, da je prijateljska Grška pripravljena, podpirati Francijo z vsemi sredstvi, ki so jgj na razpolago. Afi tedaf smo bili v letu iyi4. Današnja Grška ni več ona od^tedaj. » — _ ^ ■ — Tako je govoril venizeios pariškemu žurnalistu. Nekam eleglčna fn rosignirana mu je beseda in tenor njegovega govora je — je bilo! To je bilo, ko sem bil jaz mogočen mož in državnik za Grško, bilo je, ko je bila večina naroda na moji strani, bilo je, ko sem s samosvestjo mogel v volilni boj! Bilo je in danes — ni več. Da nes odločujejo na Grškem druži možje, ki drugače mislijo, nego Venizeios in ta si stavlja le Še vprašanje, ali kaže njemu in njegovi stranki spuščati se v volilni boj?! Z drugo besedo: Venizeios nima več gotovosti, da je narod na njegovi strani. Kolika izprememba v dobrem letu! Bilo je! Tudi padec Venizelosa priča,'da ima če-tverosporazum »smolo« na Balkanu. Narodna vzajemnost na Češkem. Izvr-j sevalni odbor katoliško - konservativne . stranke na Češkem je imel v nedeljo sejo, v kateri so razpravljali o vprašanju na- i rodne vzajemnosti in so sklenili, da stopijo z drugimi narodnimi strankami tozadevno v dogovore. _ _ saj v dimnikih. To delo mora opraviti dimnikar in baš dimnikarjev pomanjkuje v našem okraju. Svojčas je to delo opravljal v komenskem okraju ranjki dimnikarski mojster Rudež v Kobilaglavi pri Komnu. Po Rudeževi smrti so vse delo opravljali njegovi sinovi. Pa prišla je vojna in vzela mu je tudi te. Nato je dimnikarsko delo že opravljal sedemnajstletni Rudežev sin. V poslednjem času so še njega pozvali v vojake. Da nismo ostaji brez dimnikarja, opravlja sedaj posel še ne štirinajstletni Rudežev sin, ki je pač šele dimnikarski učenec ali vežbanec. Da se od takega fantiča ne more zahtevati temeljitega dela, je razumljivo. Zato bi bilo umestno, da se nam preskrbi več dimnikarjev, ki bi opravljali v našem okraju to velepotrebno obrt. Pač najboljše bi bilo, da bi dva Rudeževa sinova odpustili od vojakov. V najslabšem slučaju bi lahko ugajal zadnji — sedemnajstletni siri, ki bi s pomočjo 14Ietneea brata morda u-speval in zadostoval. Kakor doznajemo, ■ rabijo v vojakih tega fanta za to, da poea-nja govedo, prihajajočo po železnici od vseh krajev naše domovine v naš okraj, na fronto, i ako poganjanje govede bi lahko opravljal manj potreben vojak, recimo, mesarski pomočnik, in mladi Rudež bi bil doma zelo umesten kot dimnikar. Toliko merodajnim oblastnijam v premišljevanje in uvaževanje, zakaj čiščenje — ali snaženje — dimnikov je vele-važno in potrebno delo, osobito sedaj pozimi in ob vojnem času, ko se pri nas jako veliko ognja rabi. Pomislimo, da iz male iskrice nastaja požar in da ie požar že marsikatero vas upelil — in spravil ljudi v veliko nesrečo. »Nesreče boj se« — piše naš pesnik Stritar. Torej: Et meminisse i u vabit! —n. Umetno-fotoiraflfnl atelje Trt ulica del Rta it. 42 (prtfflCIe) Trst Irrrihjje vsako fotografiJno delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelan sto plošče za vs&kovrst. spomenike. »OSCBNOSTi POVIJANJI m VSAKE FOTOGRAFIJE m Kadi udobnosti gos p. naročoi-kov sprejema narofibo in jih iz-TrSuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejših conah. Trst, ti. del Rivo štev. 4Z ■S MALI OGLAS 1:: □□ □o □□ ■e raivnajo po 4 stok. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat toč. — Kaj manjša : pristojbina ana3a 40 stotink. : □□ □□ In vsake druge vrste in zlstemov od 1—600 sveč svetlobe na debelo se prodaja v ul. Boccaccio 17. aaniiHflimii! Zlato, srebro in platin kupuje Čistilnico dragocenih kamnov R. DUSSICH & C, Ul. AtquedOtt« 62. IIIMIMHIMIHI MflhlfKMVIrt Boba 96 odda (K 24) pošteni gospo-neuliruna dični. TJl. CommeTciale Ilf nad levo. 517 ODllffotl] v ul. S. Nicolo 11 se dobi izvrstna DUlltLU kuhinja, gorka in mrzla jedila, vina, pivo v veliki izberi. 6o3 Fotograf Jtev. 10. Anton Jerkič posluje zopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Post? 2436 C Zaloga dalmatinskega vina » S lastnega pridelka Iz Jesenic pri Omišu I Filip Ivanišević S ulita Torre Manta 18, Telefon 14-05 9 Prodaja na drobno in na debelo. g GostMna-Buffct v ul. (t. 9, v ka- $ ^^^ teri toči svoja vina prve vrste. Umetni zobje z In Brez teUoffl, zlote krone In obrobM VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Casermn It 13,11. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer* Dr. HO Vesti iz Oorittt Iz kotnenskega okraja, 26. novembra 1915. (Pomanjkanje dimnikarjev.) Po občinah komenskega okraja, osobito tam ob italijanski bojni fronti, so se dobro utaborili naši vojaki. Prebivalstvo jim gre povsod radevolje na roko, prepuščajoč jim svoje hišne prostore do največje skraj-! nosti. S tem pač kaže naše prebivalstvo' udanost in svoje patrijotično mišljenje, srčno želeČ, da bi se našemu vojaštvu na našem ozemlju kolikor možno olajšalo zimsko trpljenje in življenje na bojni fronti. Vse hišne prostore, posebno sobe, kjer stanujejo častniki, so preskrbeli s; pečmi, ki jih po potrebi kurijo, da vojaštvo ne trpi mraza. Kjer ni zadosti hišnih stanovanj, je vojaštvo napravilo lepe in primerne barake, v katere so postavili tudi peči. Kdor si ogleda te barake, vidi, da se v taki leseni baraki lažje prebiva, nego v dobri kmetski hiši, zakaj v sobah teh barak se nahajajo peči, postelje, mize, stolice, ogledala in vse umestno pohištvo. Marsikaka Častniška baraka je opremljena z najboljšim komfortom in tekmuje s salonsko opravo mestne hiše v Gorici ali v Trstu. Veselimo se tega pojava. — Skoraj v vsaki občini je vojaštvo napravilo kopelji. V najhujšem mrazu se vojaštvo lahko koplje v gorki sobi in gorki vodi. Vse je opremljeno električno. Iz tega je razvidno, kako vojaška oblast uva-Žuje telesno snago, ki je vir zdravja in nujno potrebna. Sedaj napravljajo tudi e-lektrične luči po vaseh, ki bodo razsvetljevale ob potrebi. Po vseh občinah je določena skrajna snažnost. Po cestah mora biti lepa snaga, nepotrebnega blaga, gnoja, kmetijskih oprav in druge oprave ne sme ležati pred hišami. Vse ceste so razširjene in lepo popravljene in tako po-gruščene, da mislimo, da smo kje v mestu. V večjih občinah našega okraja so nastale cele vasi barak in ker leže take barake, kakor biše v ospredju mesta, jim pravimo predmestja. Razvidno je pa iz vsega, da ie potrebno, da se veliko število peči, njih cevi, Štedilnike in drugo ne-tilno opravo mora večkrat čistiti, da se v okom pride morebitnim požarom, ki bi lahko — ob hodi burji — postali katastrofalni. Čiščenje pečnih oevi, morda tudi hranlmikov, lahko tub tam opravlja vojaštvo samo, a ne tako čiščenje 1» strganje TRST« Via CarinUa 39 SpcdlaM za KOŽNI h» SPOLNE BOLfcZN} ŠIBKOST tm NCRVOZNOST mm BOLEZNI v NOOJUi faa SKLEPIH. pop. li» 4 • 7 rvtms ob nMMjak od tO - 1. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak se le preselil ta ordinira seda]. v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. UMETNI ZOBJE. Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perftauc Trst, Via deda Acque š«. 6 (Nasproti Caffč Centrale). Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaujc. Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristri tropinovec slivovec in brfnjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Cenik! na zahtevo in franko. Rasprodaja od poS litra naprej. lani««!—f hi« Rliinfone Mriaiiea d! Slcurta u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti 3kodi, povzročeni po ognja streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v -ia morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi" nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (JI. 32* 19U) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v v-eh branšali izplačano na škodah K 844.121.137 60. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Dgrske monarhije. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Ivan Krte Trsi, Piazza S. Giovaitni 1 f fcrHnjrlrih in kletaraJcla potibb- iifllvBO Min od lesa in pl^Bio, Skalo v ▼rent, iebrov in kad. sod£«kov, lop**, raSet, alt in bMkvmlBifc koiev, |erbas -v in metel ter mnoge ■pafajoAOi predmetov. Priporoma trojo trgovino • knhicjcko posodo veake vrste budi ođ povMUot, zemlje emeiia, kositaija ali cinka. pesemantorje, kletke itd. Za gostilnlfiarje 'je, sesalje in stekleno posedo zrn vino. pELERiNE i Ml (loden) ZIMSKE SUKNJE OBLEKE priporoča prMilalnico j Bohlnec & Ce j s Trst rilca Ponterosso štev. 8 = | vogal ulice Huogn SL 13. | S FUE MERE N MERI Metale)« noj- = I Mil toelafl. — Postrežbo točna. I ■BIMHHMIlHiliaaiM OiMiR „Edinost" u Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN^. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Siergje-vič Turgjeniev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUBa. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla, poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil li. V, Cena K d. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che- valier de Mais' m rouge.) Roman \z časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.