Največji slovanski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja sa vse leto • . .	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
i
s
List slovenskih .delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ,
□B
TELEFON: CORTLANDT 3876.	Entered at Second Claai Matur, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act cf Congress of March 3, 187».	TELEFON:	CORTLANDT 2876.
NO. 130. — ŠTEV. 130.	NEW YORK, TUESDAY, JUNE 3, 1924. - TOREK 3 JUNIJA HJ24	VOLUME XXXII. —	LETNIK XXXIL
ODGOVOR NA PROTESTNO POSLANICO bogata morilca se
skušata oprati
Ameriški diravni department sestavlja odgovor na japonski protest glede izključitvene klavzule. — Odgovor bo jako dvorljiv in odločen. — Nova priseljeniška postava bo avtomatično končala vse japonske priseljevanje v Združene države. — Izključitev ne nasprotuje trgovinski pogodbi.
Washington, D. <\, 2. junija. — Državni department sestavlja odgovor na zadnjo japonsko protestno poslanico, ki se nbraf-a proti izkljuritveni klavzuli v novi priseljeniški postavi.
(»lavni namen dokumenta bo baje, da se potolaži občutljivost Japoncev. Na dvorljiv način bo japonska vlada obveščena, da se ji ni treba še nadalje brigati 7a določbe Mo<rovora med gentlemen i", s katerim se je priseljevanje .»aponeev v Ameriko kontroliralo s sodlovanjem ja-pouskib oblasti-
Državni department ima namen urediti to zadevo med ameriškim in japonskim departmentom za zunanje zadeve, ne pa na temelju nove priseljeniške postave, ki bi avtomati«" no končala vse priseljevanje Japoncev v Združene države koncem tekočega meseca.
Nadalje se je izvedelo, da bo ameriški državni department, pod robno odgovoril na eno trditev v japonski protest ni poslanici. Y dotn nem delu protesta se glasi, da nasprotuje izkljueitvena klavzula duhu prijateljske in trgovinske pogodbe, ki je bila sklenjena leta 1911.
Japonsko se bo opozorilo, da je v (lotiriio pogodbi izrecno navedeno, da nima nobenega stika z vprašanji priseljevanja.
Tokio, Japonska. 2. junija. — Ruitaro Hošizaki, sin bogatega poljedelca v Odavare, je izvršil danes samomur s tem. da se je v topil v vodnjaku, v protest proti japonski izkljueitveni klavzuli v novi ameriški priseljeniški postavi.
On je že drugi odločni samomorilec v teku osem n štirideset ih ur, katerega je napotila v smrt ameriška klavzula, ki preprečuje priseljevanje Japoncev. V soboto je neki star moški izvršil karikiri v bližini ameriškega poslaništva, in v poročilih, katera je zapustil, je protestiral proti najnovejši ameriški zakonodaji.
London, Anglija, 2. junija. — Tukaj prevladuje v splošnem mnenje, da je postal položaj med Japonsko in Združenimi državami skrajno resen vsled zadnje protestne poslanice japonske vlade, ker je jasno, da ne bo Amerika privolila v nikako izpremembo, ker noče dovoliti, da bi se kaka tuja država vmešavala v njene notranje zadeve.
KJE POČIVA STINNES
Prijatelj je označil prijatelja kot dejanskega morilca. — Zadeva je sedaj pojasnjena. — Milijoni na razpolago, da se reši oba morilca.
* v
POLITIČNA KRIZAJGROZA FRANCIJO
Radikalci in socijajisti odločno zahtevajo, naj odstopi sedanji predsednik francoske republike Millerand. — Poincare je vesel, ker se je iznebil vseh. državnih skrbi in odgovornosti. — Seja poslanske zbornice je bila od-godena. — Zbornica bo najbrže izbrala svojim predsednikom Paula Painleve-ja.
Chicago, 111., 2. junija. — Chicago se pripravlja danes na boj z -milijoni radi Nathana Leopolda mlajšega ter Rieharda Loeba. ki sta stara devetnajst, oziroma osemnajst let in ki sta priznala, da sta odvedla in umorila trinajst let starega Roberta Franksa. Bogastvo teh treh družin znaša skupaj več kot pet in dvajset milijonov. Stariši mladih morilcev in odvajaleev imajo namen najeti .Grobnica v porurskem mestu Mulheimu. kjer počivajo telesni ostan-

_^tcrrrir-iT nriTT-rn vnmr tr_*-«rržanr*
TRIINDVAJSET DEKLET ZGO RELO PRI LOS ANGELES.
Las Angeles, C'al., 1. junija. — V Rev Heacli, ki se nahaja v bližini tukajšnjega mesta, je zgorela Hope Development šola. Triindvajset deklet v starosti ml štirih do štirinajstih let je zgorelo.
MOČAN POTRES NA FILIPINIH
Manil,a,. Filipinsko otočje. 2. junija. — Močan potres, kateremu j«- sledil velikanski vihar, se pojavil v provinci Pangasinan. Prebivalstvo je v velikem strahu pobegnilo iz hiš. Potres je baje v zvezi z bruhanjem nekega podmorskega vulkana.
PREDSEDNIK NAJVIŠJEGA SODIŠČA ZBOLEL.
Washington, I). ('., 2. junija. — Predsednik vrhovnega sodišča Ta ft je obvestil svoj urad, da-se ne bo mogel udeležiti današnje seje zastran bolezni.
Zdravniki sieer pravijo, da bolezen ni nevarna, kljub temu pa mora ostati par dni v postelji.
najboljše odvetnike in zdravnike, ki bodo skušali dokazati, da sta oba mlada .morilca blazna, kajti le na ta način jih bo mogoče obvarovati pred vislicami.
—	To je bil le eksperiment, — je rekel Leopold hladno. Dosedaj je študiral pravo na čikaške-m vseučilišču ter je bil eden najboljših dijakov.
—	Loeb ga je ubil, ko sem jaz vozil avtomobil, — je rekel Leopold, ko so ga vprašali glede zločina.
Loeb je prvi priznal ter izjavil, da je on sam vozil avtomobil, dočim je Leopold baje izvršil dejanski zločin. Tudi Loeb je bil dober dijak.
Čeprav sta bila prijatelja celih petnajst let, sta se po izvršenem umoru vendar sprla ter se pričela medsebojno obdolževati. Leopold, ki se je zanimal predvsem za naravoslovje, je bil mnenja, da ne pomenja umor človeka drugega kot če se nabode žuželko na pino. Izjavil je celo, da je imel pogosto naravnost užitek, ko je trpinčil živali na ta način.
^forilca sta izjavila policiji, da je žrtev prehitro umrla. Njih na-
ki največjega nemškega bogataša Ilugona Stinnesa.
ameriški letalci so dospeli v ka60šim0
Pot iz Kušimoto do Kagošime so varno prevozili. — Francoski letalec, ki se nahaja na poletu krog sveta, je varno pristal v Petaiho na Kitajskem.
Nagasaki, Japonska, 2. junija. Ameriški avijatiki. ki se nahajajo na poletu krog sveta, so dospeli v Kagošima, na otoku Kin-šu malo po sedmi uri danes zvečer. Prišli so iz Kušimota.
Petaiho, provinca Chili, Kitajska. 2. junija. — Kapitan G >or-ges O'Oisy, francoski letalce, ki se nahaja na poletjrr krog sveta, je pristal tukaj malo pred osmo uro zjutraj, na svojem potovanju v Mukden. Napolnil jc tanke svn jega aeroplana ter odpotoval naprej.
Petaiho leži ob morski obali. Iztočilo od Pekinga, približno na eni tretini razdalje od kitajskega glavnega mesta do Mukdena,
velika anarhistična zarota v evropi
Atentat na avstrijskega kancler-j a je bil prvi izmed številnih, katere namevajo izvršiti anarhisti. — Tudi Horthy je na seznamu.
Kalkuta, Indija, 2. junija. — men je bil študirati smrni boj člo-) n , ., T>	.	,
........ . ' | Poročnika 1 aes tu neiros. portu-
MOČAN POTRES NA MARTI-NIKU.
Fort de France, Mart inik. 2. junija. — Precej močni potresni sunki so se pojavili tukaj včeraj zvečer, a bilo je povzročeno le malo škode.
veškega bitja. Ni kake prisitrano- j sti nista kazala pri izbiri svoje žrtve. Franks jima je prišel na
pot in sklenila sta, da bo za do- \].,]j.,|r,*p
poletu iz Lizbone v Macao, na Kitajskem. sta dospela semkaj i?.
stoval njih namenom.
Leopold, ki je študiral pravo, je dobro vede}, kakšna kazen je določena za to dejanje. Loeb pa tega ni vedel ter mislil, da bo dobil le par let v poboljševabiici in •da bo to napravilo iz njega "moža".
Pisa, Italija. 2. junija. — Tukaj preiskušajo aeroplane, katerih se bo poslužil Amundsen pri
Berlin, Nemčija, 2. junija. — Madžarska policija je izvedela baje iz zanesljivega vira, da se je osnovala v Centralni Evropi anarhistična družba, koje namen je spraviti s površja vse vladar je in ugledne voditelje Centrale Evrope ter Balkana.
Atentat na avstrijskega kance-larja Seipcla je bil prvi na anar-hističiem programu.
Budim pest anska po1 cija je dokazala avstrijskim oblastim, da je bil Kari Jaborek, ki je štirikrat ustrelil na kanclerja ter nato ustrelil samega sebe, član tega anarhističnega kluba, ki ima svoj glavni stan v neki dunajski kavarni.
Madžari so aretirali nekega človeka po imenu Szatarona. Izpovedal je, da mu je bilo naročeno pri prvi priliki usmrtiti madžarskega regenta llorthvja.
Vsi anarhisti so zaposleni po raznih tovarnah ter navidez izgledajo kot pošteni delavci. Po-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM: OZEMLJU.
D&nea so naše cene sledeče: JUG08I. A7IJA :
1000 Din. = $13.30 2000 Din. = $26.40 5000 Din. = $65.50
Pri itahatfllh, Id znašajo m*aj kot en ti#oi dinarjev ratumwe posebej
U centov sa poštnino in druge stroške.
Isipočlljs na zadnje pošte In izpimčuje -Poštni tokovni zavod".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90 300 lir..........$14.43
500 lir .......... $23.50 1000 lir..........$46.00
Pri narotiUk, Id znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po IB center sa poštnino In druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadra.
Za pošiljatr«, ki prwgajo PETTISOČ DINARJEV alt po DVATISOO
LIR dovoljujemo po mogočnosti še poseben dopust. Vrednost Dinarjem In Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tera razloga nam ni mogrče podati natančne cene vnaprej, računamo po eeni tistega dne, ko nam pride postani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Olede izplačil amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem lista.
Je poslati najbolj« po Domestic Postal Money Order all pa Now Ytf Bank Draft.
RANK SAKSER STATE BANK
Hew York, H. T.
TeL Oortlandt 4087.
PADALNA MARELA SE NI ODPRLA.
Kristijani j a, Norveško, 2. junija. — Tekom razkazovanja pa-dalnih strojev ali marel se je smrtno ponesrečil mehanik Vogt. sin norveškega poslanika v Londonu. Spustil se je iz aeroplana s padidno marelo, ki pa se ni hotela odpreti
VODILNIH BALONOV
Okrajni pravdmk Robert E. Criwe je prepričan, da bo mogel zbrati zadosti dokazov, da doseže POČIVALIŠČE 1 obsodbo radi umora po prvem rs. du. Da prepreči vsako možnosi, da se proglasi oba morilea blaznim, je dal preiskati aretirana od treh priznanih psihijatrov in t» so izjavili, da sta oba najbolj inteligentna zločinca, kar jih je ke-. i daj prišlo v roke čikaške policije.
Oba sprijena mladiča sta pojasnila policiji vse podrobnosti svojega zločina. kako sta zvabila mladega Franksa v svoj avtomobil in kako sta ga odvedla v smrt.
Leopold ni spal celo noč po aretaciji. Kadil je neprestano in njegovi prsi so bili vsi rjavi od nikotina. Bil je nervozen, a se je kljub temu smejal ter šalil z de-tetivi. Loeb pa je bil očivino zelo vznemirjen. Njegovo liee- je bilo bledo in krog oči so se pojavile globoke gube.
svojem poskusu, da poleti tokmn noči s«* pa zbirajo v kavarni ter poletja preko Severnega tečaja. ■ kujejo svoje načrte. C';* b« do 1i aeroplani v r<*sniei do-S Napravili .-o seznam vseh n-speli na Severni tečaj, bodo dvi-' glednih in javnih mož tt*r jih za-gnjene tam zastave Združenih pisali smrti, i'Jan i kluba srečka-držav. Norveške in Italije.	jo. in kdor potegne določeno šte-
vilko. mora izvršiti atentat. Ta-VELIKIH koj po atentatu mora napadalec
Pariz, Francija, 2. junija. — Z današnjo resiguacijo ministrskega predsednika Poineareja je nastopila v Franciji politična kriza.
Radikalni in soeijalistični blok je s pretežno večino glasov sklenil, da ne bo sprejel vajeti vlade iz roke predsednika Milleranda.
Ko bo predsednik Millerand poklical k sebi Herriota, voditelja bloka na levici, najbrž v sredo, bo soglasno s sklepom večine radikalcev in socijalistov Herriot odklonil prevzem vlade iz njegovih rok. Predsednik Millerand bo imel nato odprti dve poti. Ena teh je resignirati ta-kaj, druga pa ponuditi ministrsko predsedništvo kakemu nevtralnemu, ki pa bi nikakor ne mogel ohraniti svojega mesta več kot štiriindvajset ur.
"Jaz sem prost človek, brez vsakih državnih skrbi iti odgovornosti," je rekel Poincare, ko je prišel iz Elizej-ske palače, smehljajočega obraza, potem ko je podal predsedniku Millerandu svojo resignacijo.
Spremljal ga je ves kabinet, ki je žnjim vred resi-gniral-
Ko so l)ili Poincare in člani njegovega kabineta pri predsedniku, so se sestali poslanci levega bloka v parlamentu ter sprejeli resolucijo, v kateri se je glasilo, da ne bodo prevzeli nobene vlade, ki bi bila pod avspicijo predsednika Milleranda.
Ob poldveli popoldne je kavkus poslanske zbornice, ki šteje 307 poslancev ter predstavlja vsled tega večino v parlamentu, sprejel resolucijo, katera zahteva resignaci-jo predsednika republike.
Poslanska zbornica se je sestala ob treh k formalni seji, a je bila takoj po izvršenju rutinskih poslav odgode-lia na jutri, ko se bo sestala, da izvoli svojega predsednika. Ker je Paul Boncour umaknil svojo kandidaturo za to mesto, je postal edini možni kandidat Paul Painleve.
Tekom otvoritve zbornice je rekel profesor Pinard, najstarejši poslanec ter začasni predsednik zbornice.
"Zadnja zbornica je pozabila, da je bila zmaga leta 1918 izvojevana le z dragoceno pomočjo zaveznikov Francije in da ne bo dobila Francija nikake vojne odškodnine v sedanjem času brez pomoči istih zaveznikov.
"Najbolj važno vprašanje, s katerim se moramo pečati sedaj, je dejstvo, da znaša francoski javni dolg štiri tisoč milijonov frankov."
Komunistični poslanec Cachin je sestavil predlog, naj se zbornica odgodi, dokler ne bo resigniral predsednik Millerand. Ta predlog pa ni prišel na glasovanje, ker se je dognalo, da je proti ustavi francoske republike. Seja poslanske zbornice se je završila brez vsakih izvanredniii prizorov.
"KAPLAN, KI JE PRETEPEL AMERIKANKA SE JE OBESI-
usmrtiti samega sebe, da izbriše za seboj sled, da se izogne kazni in da ne izda sVojili tovarišev.
Po tem navodilu se je ravnal tudi Jaborek.
HOFFMAN JE PREŽIVEL PRVI DAN V SING SINtltf.
Ossining, X. Y.. 2. junija. —-Harrv L. Iloffman, ki je bil sp<-znan kr'vira t.mora Mrs. Maud (Bauer, je preživel včerajšni dan v samotni celici, z izjemo par mv-
1 nut. ko je obedoval s svojimi "to-
1 .....'
I vans; .
Kot vsi drugi kaznjenci mora ostati deset dni v takozvanem ; "sprejemnem" oddelku ter ne sme med tem časom ne izprehod na dvorišče. Dobivati ne sme ni-kakili pisem in tudi ne brati ea-i sopisov.
Ameriški parnik "Patoka"' je o-
DEBSU SE JE OBRNILO BOLJŠE.
NA
premi jen s posebnim rstolpom,	-
h kateremu lahko pristane sre- Chicago, 111 2 junija _ E
di oceana kaka velika zračna y Debs, k ije večkrat kandidiral ladja. Te nove naprave se bo-' 7M predsedniško mesto, bo kma-do posluževali, ko bo plul ame-' i^ zapustil neki tukajšnji sanato-riški zrakoplov "slienandoak" i kamor se je moral podati vsled proti severu.	j neke bolezni na srcu.
ANGLEŠKEGA KRALJA, UMRL.
JE
London, Anglija. 2. junija. — Danes so pokopali v Alverstoke. Hamshire. moža. ki se je nekoč boksal s sedanjim angleškim kraljem Jurjem ter ga grdo pretepel. Ta mož je bil mornariški kaplan Rev. Ralph Venables "Wilson. Ko je bil sedanji kralj še prestolonaslednik, 'se je vozil s kaplanom na noki bojni ladji. Ker sta oba veljala za izborna bokserja, sta se spoprijela. Po dveh rundah je obležal sedanji kralj grdo pretepen na tleh.
LA V ŠVICARSKI JEČI.
NOV KANAL.
Curih, Švica, 2. junija. — Mrs. Mrs. Katarina Grev Taintor, baje doma iz New Yorka, se je obesila v tukajšni jetnišnici, kjer jc bila zaprta radi kavcijskih sleparij. Kriminalna policija Evrope in Amerike je dobro poznala Mr*. Taintor. Njene natančne identič-nosti se ni nikdar ugotovilo, vsled česar so jo vedno imenovali "skrivnostno ameriško lady".
Živela je le v najbolj odličnih hotelih ter iskala svoje žrtve med bogatini in odličnjaJci. Samo v »Švici je napravila dolgov v višini 200.000 frankov.
Washington, D. C.. 2. junija. — Senat je sprejel predlogo za zgraditev novega kanala v Chicago reki. Stari kanal bo opuščen.
DRAGOCENA SLIKA.
Pariz, Francija, 2. junija. — Danes je bila prodana na dražbi neka znana slika Franza Halsa za dva milijona stotisoč frankov. Kupila jo je neka newyorška tvrdka.
ITALUA DEMENTIRA.
Vi- v*	*

Rim, Italija, 2. junija. — Tukajšnja vlada je danes odločno dementfrala poročilo, da so se izkrcale italijanske čete na otoku Rodu.
PORTUGALSKI LETALEC JE DOSPEL V INDIJO.
Šanghaj, Kitajska, 1. junija. —■ Portugalski letalec, ki je sklenil poleteti iz Lizbone v Macao, Kina, je dospel v AllaJiabad, Indija. To mesto je oddaljeno 857 milj od Jodhpura.
ALBANSKI VSTAŠI DUJEJO.
NAPRE-
London, Anglija, 2. junija. — Diplomatske brzojavke, ki prihajajo sem, vsebujejo poročila o vročih bojih med albanskimi vlad nimi in vstaškimi četami.
Po oseminišt|r|deset ur 'ft raj a-, jočem boju se je včeraj vstašem posrečilo zavzeti Skadar.
GLAS N'ARODA. 3. JTNTJA 1024
MM« «f Butmm «fi Hw Bw»w«tt»» aatf Wnnn A»w •"!•"«
M C*r<l«f»4« wiih —r«ug»> <* Manhattan. N—r Yt« CWr. «. V.
t las nahoda« W*taa it ttw pmUD
Pay Uxcmp* lundty »N jjjjMgfc
u«Ui Ntntfa" tgtiaj« v—fcl <an tevawwil nadaij !■
poCpim ta Mbuoitl M na prloWuJaJo. Donax aa) aa M Boaay Or«ar. Pel ipruontM kraja naroCnlkor, -MnlttS* aawnaal, «a kitni« oajdama
• LA« NARODA" Sor*u«h af Nanhattta«, I ▼alaahanai CwtlanM MT9
m
RAZDOBJA V ŽIVLJENJU
Philadelphia Ledger pravi:
*• K<< j«' postal človek star dvajset let. dobi njegovo življenj«' pravo ustaljenost. Takrat konča svoje uvodne študije, si izbere poklic, zamenja svoje somotarsko življenj.- z zakonskim, si ustanovi lastni dom ter zre prvikrat tivzno svetu v oči.
"Ko postane star trideset let. je že bolj krotak in trden v svojem sklepu, da se ne bo dal voditi od trenutnih ;in-pulzov ali na^nenj. Ta leta imajo malo poetičnega in san-jarskega na sebi. ker je sen mladosti izginil ter se razblinil v nič.
• Kh postane moški star štirideset let. izginejo sploh vizije in gradovi v oblakih v prazen nič, in moški spozna ničvrednost neuresničenih sanj.
"Ko postane star petdeset let, je popolnoma dozorel ter zre nazaj na pretekla leta, polna spominov in uspehov. < V je telesno zdrav, izvrši ob tem času svoje najbolj uspešno delo-
k Ko doseže človek starost šestdesetih let, ima za seboj svoje največje napake ter je popolnoma prosvitljen ter izkušen. Prenesti te svoje življenske izkušnje na svoji' otroke je najbolj plemenito delo moža. V svojem lastnem poklicu lahko izvrši v rem času svoje najboljše delo, ker ima na svoji strani izkušnje let. Ni kdo. ki je telesno zdrav, nima pravice sesti v starosti šestdesetih let k počitku, ker potrebuje svet v splošnem izkušenj takih starejših ljudi."
AMERIŠKA JUSTICA
Mrs. Maud Bauer, mlada žena in mati. je bila umorjena na St at en Islandu. Moški, ki ji je ponudil vožnjo v svojem avtomobilu, da jo povede k najbližji telefonski postaji. odkoder bi mogla telefonirati v garažo, je bil spoznan krivim, da jo je umoril ter vrgel njeno truplo na cesto.
Le neizmerna bedastoča krivim spoznanega morilca. 1 [ofl'mana. je mogel dovesti do njegove obsodbe.
Lagal je bedasto in brez potrebe glede svojih dejanj ob času. ko je bil izvršen umor. Pištolo, s katero je izvršil zločin, je poslal svojemu lastnemu bratu, ker se ni mogel odločiti, da uniči orožje. Njegov brat je navedel pred sodiščem vsa tozadevna dejstva-
Javnost je bila povsem po pravici ogorčena, ko je izvedela, da je bil ta človek spoznan krivim umora po drugem redu. Milijoni se vprašujejo: "Kaj hočete imenovati umor pa prvem redu, če je hladnokrven umor uboge mlade matere in žene le umor po drugem redu?"
Sodnik je dal poroti potrebne nasvete, kot je dolžan storiti po postavi. Uboj ni umor po prvem redu, če ni zamišljen vnaprej ali če je izvršen ob času, ko je morilec zaposlen s kakim drugim zločinom.
Vlomilec ali bandit, ki ustreli trgovca, je spoznan krivim umora po prvem redu, če je namreaval umor ali ne, kajti zaposlen je bil z nadaljnim zločinom ob času, ko je izvršil umor. Človek, ki ubije drugega človeka na primer v nenadnem napadu jeze ali strasti, pa je spoznan krivim umora po prvem *-edu, če je nameraval umor ali ne, kajti zaposlen je bil z nadaljnim zločinom ob času, ko je izvršil umor. človek, ki ubije drugega človeka naprimer v nanadnem napadu jeze ali strasti, pa je spoznan krivim le uboja ali umora po drugem redu.
Ni bilo mogoče dokazati poroti, da je bil Hoffman dejanski zaposlen z zločinskim dejanjem, ko je ustrelil ubogo ženo in mater.
Skoro gotovo pa je, da je bil umor posledica nameravanega, še večjega zločina, kot pa je bil dejanski umor. < '1 o veku pa ne morete vzeti življenja, razven če mu nepo-bitno dokažete zločin, za katerega je določena smrtna kazen.
Glavna stvar pri tem je, da je bil zločin razkrit, skoro na čudovit način in v glavnem radi mrke bedast oče, katero opazimo teko pogosto pri zločincih take vrste. Sodnik je skrbno branil postavne pravice obtoženega, a je ob istem času vodil obravnavo na občudovanja vreden način, v interesu pravice in javnega dobrobita.
Morilec je bil spoznan krivim ter bil obsojen na težko delo od dvajsetih let do smrti, soglasno z njegovim obnašanjem v jetnišnici- Zločin, ki je razburil vso javnost, je pojasnjen, in krivca je zadela Ve<čTkot pravična kazen.
Smrtna kosa
V i .j ubijali i so umrli: V splošni h.Jniei .ie preminul Josip 1 amp-:<*lit, ravnatelj pomožnih uradov • ielegacije ministrstva financ. P<-lif-.i'iik jo 'nil izbiren in vesten ii-radiuk .ji ljubezniv človek, ki j'1 a/.ival splošno spoštovanje. — Martin VrenU. ;>IcznišV: kurjač v iokoju, navd-jšeis iiasprt-dnjuk in jubezmv človek star bT let. — .\!«rija 'Irr.deii, zidarjeva žena, 6l> Vt. — .Josipina Cvrne, nesarjeva /xna, let. — Marija Klemene, /nsebnica, 4f let. — Marija Kvu-ile. zasebnik iVH žena, 75 le+. ■—
V apnenici ponesrečil.
V	f;ivini pri Kivmbergu se je igrai devetletni Karel CJorjan ob
ajnien:."-i v kateri so malo i.r-is:l! apno. Otroška rado ved nost ga ie »rnala v apnenieo, kjer se jč- d«» trebuha pogreznil v ko n>aj pn^ašeno apno. Na obunt-e klice so prihiteli ljudje, ki so dečka potesrnili iz apna ter «Hl|-:e l.uili v bolnišnico, kjer je v-led zi dobljenih opeklin kmalu umrl.
Strela ubila dve osebi.
V	Petrovem s-*!u sta popoldne vedrila ped košato lipo posestnik
Alojzij ivonitf, posestnik, 2G let. — M>j0 ^eba'.j m kmetica Jera Ko Klizabeta Halij;:D, dninarjeva že- v::Č';.>va Nenadoma je strela uda iik. 54 let. — Peter IJabič. čevljar-1, v lipo in jba vedrilea sta -ki vajenec, 16 let.	jemala na mesta mrtva.
»T Hrastniku j- preminula Ma-,
r-ja 1'ravniear. rojena Goetz. Krn- Tragična smrt orožnika. ;a bolezen jo je iztrgala svojcem; Orožnika Znanca v Slov. P.i v njff.1 najlepša dobi.	j strici doletela tragična smrt
V	Gaberju pri Celju je umrla	r bil v gostilni v vesel Carolina Orali, soproga upekoje-j družbi hi je bil malo vrnjen Nato nega nadučilelja v 70
V	P-regani je umrl po težki bo-} in prebojen i in vratom. Gorjanec l.-zni ekspr.rtn'i akademik Vladi-!je očividno hetel puško razbasat mir -Jelinek. star 24 let. navdušen! ni rr;u je sprožila Strel ga je
i
vt>je- j družbi »n je bil malo vinjen Nat< letu s4a-;j(. {-.dšcl domrv in drugo jutro so a našli mrtvega s prestreljenim i in prebojen i in vratom.
i
•mcij.malist in vrl sokolski dela-vee. Bil je ustanovitelj, tajnik in vc-dja sokolskega društva v Brega n:.
-V Sodra žic i je umrl posestnik Mihael" Marolt, star 62 let.
Scbulvereinska šola ob meji.
V Pad vanj n v Loncu. tik ob štajerski meji, prične Seli nI vere "n v kratkem graditi svojo najnovejšo š Jo.. Sli ene šole zaradi še drug« d ob jugoslovanski meji.
z:.de! v grl t i;i pri padi-u ^e je na-laknil še na bajonet.
POPBAVEK.
V dopisu Mr. A. Kastellica se je vrinila pomota, namreč, da je bilo v Panamskem prekopu izkopane 242 kubičnih jardov zemlje. Glasiti se ima 242,000,000 kubičnih jardov. Dopisnik naj nam oprosti in naj nam zopet kaj poroča.
•■■ t, . ■■■ - - . =
Dve največji prijateljici sta zaenkrat v Srednji v Evropi Ceho-sl o vaška in Italija.
Kadarkoli se Mussolini ju izljn-bi. ]>riteče čehoslovaški zunanji minister Beneš v Rim ter sklene z njim novo pogodbo.
Najmanj tri so bile sklenjene zadnjem času.
V	takem slučaju sprejmejo jugoslovanski diplomati Bencša nn Bledu in mu žele srečno pot ter
losti uspeha.
★
Ben«\š je najbolj premeten evropski diplomat iz nove šole.
Mussolini je najbolj odločen diktator v Evropi.
C'e se dva taka. moža zavzemata za medsebojen dobrobit, je koraj izključeno, da bi izgubil prvi ali drugi.
Oba morata profitirati. *
Nikjer pa še ni bilo prof i t a. da bi ne bil vsled njesra nihče prizadet. oziromo žalostno razočaran.
V	tem slučaju bo ta partija Jugoslavija.
★
V	Pomrju štrajka nad pol mi-ljona premogarjev.
V	Franciji pa zdrava pamet. Preeej dela. žrtev in naporov
bo treba predno bo mogoče spravit i vse v zadovoljivo soglasje. ★
V	New Yorku imamo zaenkrat hvalabogu mir.
Prejšnjo nedeljo so hoteli brzojavni uslužbenci zaštrajkati, kajti še nikdar niso imeli z dostavljanjem pozdravnih brzojavk toliko dela kot za časa slovenskega katoliškega shoda na osmi. ★
Oče umorjenega Franksa je mi-ijonar.
Milijonarja sta tudi očeta obeh morilcev.
Vsi skupaj premorejo baje nad
petindvajset milijonov.
*
Blagor sodnikom, blagor porotnikom in blagor državnemu pravniku, ki bodo govorili v tem procesu odločilno besedo.
Poslej ne bo treba nikomur več delati in skrbeti za vsakdanji kruh.
*
Dolge kiklje so za ženske nevarne. kadar gredo po strmih stopnicah.
Dolge za ženske, kratke za moške.
★
Vsak izgdrvor je dober.
Neko slovensko društvo v Br<M»klynn je imelo v svoji sredi človeka, katerega naloga je bila zapisovati dohodke in izdatke.
Ko se je vršila revizija, ni bilo sploh nobenih dohodkov, izdatkom pa več kot preveč.
Terjali so ga za besedo, kajti denarja takoalitako ni imel.
Obotavljajoč se je priznal svojo krivdo, kot zagovor bi pa lahko navedel naslednje besede :
— Sem pa pri tinti dosti prr-šp&ral, ker ni<sem vsega zapisal, kar je noter prišlo.
-A
Iz precej zanesljivega vira sem izvedel, da bodo morali primanjkljaj neivvorškega shoda mrtveci pokriti.
★
Mesec junij je mesec porok. Mesec februar je pa mesec o-troškega kričanja.
Včasih sta pa Že julij ali avgust
meseca otroškega kričanja *
Če bo kongres sprejel še zana-prej tako drastične odredbe glede priseljevanja kot jih je sprejemal dosedaj, bo priseljevanje v Ameriko mogoče edinole v notranjosti steklenice.
*
V Washingtonu je stavljenih dosti predlogov, pa je med predlogi le malo umestnih.
Vendar bi se dalo toliko pametnega in umestnega predlagati.
Nafprimer, da je sedaj že napočil čas, ko bo treba podariti kip Svobode kakemu svobodnejšemu narodu.
I	BgEgggaiiM
SttgiiBintiJUtHka
Ustanovljene. L 1898
SCatnL 3feitanta
Ink or pori rana 1. 19if i
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Qlavnl odborniki! 1UDOLF PIRPAN, lil 1IS M.. Podpredsednik: LOUTS BALANT, Box 1H Poart Ava. Vftjnik: JOSEPH I1SHLKR, Kly, Minn. Blagajnik: LOUIB CHAMPA. Bus Ml. Ely. Mina. fc—tliillr MUpl&tanlb amrtnla: JOHN MOYSftM, iU ♦-« OaluU. Mlaa.
Vrti*v«| adravfilfci m. (Ol. OltAHM. in Aak«r)«&a iuu Baaft Mk ■latfe At«., Flttsbarsa. Pa.
Nadxornl odbori
AVTOK BBABN1JC, Room Ml BalurvoU KdSn M-
Streoto, PlttobnzTb. Pa. HOHOK MLADIC. 1114 W. It Btreat. Cbloa«o, OL ItAMK WBABECi MIS WuklbToa	Doa»—.
Porotni odbor.
UONARD BLABODNTK. Bob ilt, Bly, Mlaa. QMQOR J. PORENTA, 110 Stevenson Bids.. Pmyallay. 1 FRANK KORICH. Mil HL Ciair Ato., dorolaad. 0.
Zdrulovolnl odbori ▼ALINTTN PTBC, TM London Rd.. K. X.. CtovoCna«. PAULINE KRMEN'C, IS1 Park Str., Mllwankoo. Win. JOSIP STEKLE. 404 K. Meaa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CELARC. KM Market Btreat. Waokecan. OL
IH
.SXflWl'
■	Jodnotlno nradno clullo: **01ao
Too ftvari tikajoče oo uradnih oodor kakor ■af ao poolljajo na clavne«a tajnika. Vao prttoibo naj aa poUlja a* »cod-aodnlka porotnea* odbora. ProSnJo aa aprejeaa norlb Waaii'i tm kotaSM ■yriCoTala naj m po*llJa na vrbome®a odra mika.
J is Ko aloyanaka Katoliška Jednota ao prlporoda rata JnpoaloraaoM M obUen pristop. Kdor tell postati član to organizacije, naj oo actaal tajnika bllinjeffa druStva J. 8. K. J. Za ustanovitev norlb droiter ao 9a obnUM na (L tajnika. Noto druAtro ao lahko vatano^l a I Flanl all 6Ianlea*L
Raznoterosti
Razširjenje Železnih Vrat na Donavi.
jVIeseoa ma ja s«' jt» sostala na Ihmaju koiitVr^noa zastopnikov vseh paroplornih družb, ki imajo svoje ladje na Donavi. Razpravljalo se bo nmfttnem razširjanju Železnih Vrat na Donavi. To razširjenje se namerava izvesti v takem obsegu, da bi lahko pluti pn Donavi do Budimpešte tudi naj-veeji parobrodi iz Črnega morja.
Originalen štrajk na Finskem.
Xa Finskem je pred kratkim izbruhnil štrajk posebno vrste. Stavkati so začeli častniki in podčastniki v armadi. Vsi zahtevajo večje plače. V bojazni, da bi se njihove akcija morda ne obnesla, je devetdeset odstotkov ofieirje\ takoj ob začetku štrajka vlmžiln prošnje za o<lpust iz vojaške služ-be. S tem mislijo stavkujnči ud vlade izsiliti izpolnitev zahtev.
Razpis štipendij.
Dopis.

I''raneoska vhub. ''az;.isnje za študijsko l.-to	.š<stnajst
štijjendij po (500 frankov na me-•-(«• iii oseind'-svl šlip.-ndij po 4">0 rr.;::kov na mesei- za jugoslovan-dijake oziroma mlajše {»rufe-N'.rjt- v »vrhu i/.popr Initve njiho-Študija na Fraiier.sUem. G.»-\ procent t«-lt štipendij odpad«-; ■ prosle:-, ki ji!i )j«. predlagrda ii: b 1 janska u n i verza.
Uledi, Pa.
Tudi jaz sem se namenil mak stopiti v javnost. Kot j»* meni zna nu, MMii sani Slovenec v tnkajšn naselbini. Ne vem. kaj je tenn vzrok, da ni tukaj Slovencev. Tu kaj se dosedaj dela še vsak dan Zaslužek j«- pa odvisen od delav <-a in pro>tora. iicyny Co. plač; še unijsko lestvico. Kako doltrr bo to. je odvisno od delavcev sa mih. Ali kaj hočemo, ker je tu kaj še pol črnih stakokazov o» zadnjega štrajka. Pa tudi star delavci, ki mi Mali na štrajk u de set mesecev, pravijo, da ne greVb več na štrajk. dokler bo Lew predsednik. češ. da jih je on prn« dal premogarskim baronom. Pa saj je rcsnica. da je nas prodal za par Judeževih grošev. Zato tu kaj ni misliti na kako organi/.aci jo. ker ima tudi kom pan i ja svoje vohune. Ce boss dolžna. <la j< kateri ]>a-eveč navdušen za bolje delavske pogoje, <ra vrže na cesto. Xa vpraša pa ne. če ima do-tičnik sredstva, da preživi seht in družino. To se godi vsaki dan To je kapitalistična radodamost iio svojih mezdnih sužnjev, ki s< sezidali bogastvo in nebesa na tem svetu. In to se bode dogaja lo toliko časa, dokler bosta hina\ št* in a in napuh v srcih trpinom Zato pa na plan! Delujemo zn boljše socijalne razmere in po^ goje in potem bodo narodi in de lavci živeli v bratski sl<»gi in za dovoljstvu.
I. J. B.
Spomladna potovanja v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani.
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti.
Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje.
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt 8t,	Hew York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
ZASTONJ
NOVA PRISELJENIŠKA POSTAVA
GLAVNE DOLOČBE
Vs3 te koristne domače potrebščine
za tabelne
Magnolia
liju 1924, si mora poprej zagoto viti priseljeniško vizo (immigration visai. To priseljeniško vizo izdaje ameriški konzulat n v njej je navedeno, kake narodnosti je priseljenec, da-li .spada piti kvoto ali je izven kvote, do katerega roku naj ta viza velja, kakor t udu druge dodatne informacije, ki jih zahtevajo predpisi.
Priseljenec od sedaj naprej ne ver potreboval vize na svojem potnem lis;u, marveč le gori ome-ojeno pf-iseljeniško vizo. Pristoj-b.ua za vizo znaša devet dolarjev. Vi/a zapade po določeni do'ji, ki ne sme presegati štiri mesece. Priseljeniška viza ne bo jamčila, da lio dotičnik pripuščen. ako ne hi odgovarjal določbam splošnega pi iselj-niškega zakona.
Vi/a je potrebna ne le za kvot-ne prišeljence. marveč tudi za one izven k v,, te.
Vsak mesec se bo izdajalo kvečjemu le deset odsto (lO'r.) <»d števila v*ch letni!i viz za kvotne priseljenec : izjema velja le za «>:;e dežele, katerih kvota je manj od "'00. Dosedanji sistem mesečne kvote odpade: po novem zakonu torej odpade nevarnost. da bi kdo prišel v Združene države, ko je mesečna kvota izčrpana. Odločilno je le to, da dospe tul aj v loku, do katerega velja njegova prise Ijeniška vi/a
ZA GOSPODINJE
Poglavitna določbe novega priseljeniškega zakona, ki ga ie kon •jres sprejel in predsednik Zdru-iei.ih držav podpisal. stopijo v veljavo dne 1. jitli.'a 1924. T:i zakon je i/redne viv'Jnosti za vse < ne. ki nameravajo priti v Združene državo, oziroma za one tukajšnje priseljence, ki želijo poklicati, v Ameriko kakega sorodnika, kakor tudi za vse Tine. !;i se hočejo podati na kratek obisk v s.ari kuj. Zalo naj pazno prečita jo to prvo poročilo o poglavitnih določčbah novega pri«e!jo:ii->\» ga zakona. Bolj natančne podatke in navodila prifličim-i kasneje. zlasti čim priseljeniŠAa ob-la.it izda svoj" izvršilne na red be k temu zakonu
Slovenska sospotlinja v Ameriki redno z veseljem sprejema nasvete. s ]HuiKM-jo katerih zamere l>»>ljš»> vršiti svoje dolžnosti kot gosi Kid in ju in mati. Na tem mestu Ihidiu vsak tedeu objavili članek, ki l.o zanimal vsako dobro gositodinjo.
Oetrti članek
Navodila za kuhanje.
fv lioT-ete pripraviti nekaj »lohresa ' in zdrsi veti:» »andv-ja ... svoje »>-t roke in za se ter imate tudi »lost i «~-a-sa za to. j<* naslednjo navodilo kaj' lahko izvršiti ter je tudi ekonomično <"'okoladtti "fudge" s«' izdeluje po celi deželi in ttnli sami jih boste ra -, di napravili.
Domača sredstva.
Xik<l:tr se ne poslu/.iie 5«. mri lift praska za snaženje srebra.
Mokre eevlje je treba |Hisnšili I»«W »"•asi. da se (Vepreei raz|Mtkanje.
l'.eiK-in ::li »"isti tnrjn-ntin bo ih! stranil mast ve madeže iz usnja.
1 »a se odstrani znake »»žganja iz iM'rila. vz»*tiiit»' preparat, obstojee iz dveb u ne Kn 11» rj»'\e prsti, kuhane v pol pilila jesiliH ter pometajte s so-kom treh »Vbulj.
(V itnai«' škailjo iz patentnega
usnja ter ..........1st ranit i odtise pr-
stnv. i »i >nii «*i t e kos bhi^i v mrzlo mle-i ko ler odrgnite Ak:itlj»>. Ko se ]m>sii-šit vzemite snho »"isto »-nujo t»-r i>o-lirajt»-. Škat 1 j:i Im. iz^b-<hila k..t mi-' ra.
I »ve veliki >:!ii.-» j»etrolejn v i»»li
Uorke žajfnie«* bosta o»"-istili lesena t!:» ter jili olxlrž:ili bela. Petrolej ho imii'-il t in J i nuil«' žuželke, ki >ta-uuj»-j»i iiioj;«nV v špranjah in razpo-
I kah.
Star Mleka
Posebno za junij, julij in avgust samo
9 kvartni sivo emajliran kotliček ^ za peko, preserviranje in kuhanje ZASTONJ za 50 labelnov ZASTONJ
Vsaka gospodinja potrebuje dnevno sladkor in mleko pri dnevni uporabi jedil za svojo družino, in vsaka gospodinja potrebuje loncc, posodo, stekleno posodo in drugo posodo za napravo teh jedil. Gospodinje, ki bodo kupovale naše vrste kondenziranega mleka, lahko dobe te potrebščine povsem brezplačno s tem, da hranijo labelne s kan. Darila, ki so tukaj naslikana, i mogoče dobiti samo v naših premijskih trgovinah. Po pošti jih ne pošiljamo.
o>K<ILAI>XI -rn><;F." 1 ':! »"aše evaporiranega mleka
I	/' a »"aše vode
1!	i;r:induliranei::i sladkorja
- veliki žliei surovega masla
II	k«tsa eokolaile
1 f-ujtm žlleiea vanilje Zmešajte mleko. vo«lo in sladkor. Malo predno zavre, »hxlajte »"okola do ne stopi. Kllhajt«* osem miliut. Jlodajte surovo ni:islo ter kuhajte mnlaljiiih s»'»leiu minut. tMstranite
z. ojnija ter »lodajte vaniljo. Topite,
dokler ni mešauiea gosta ler se prion e granuiirati krog robov posode. Nalijte v mod le, namazane s surovim maslom in ko se shladi izrežite v majhne kvadrate.
Za 15 lahelnov
Nadaljna omejitev priseljevanja.
Novi zakon še bolj omejuje priseljevanje v Združene države in posta\lja kvoto na popolnoma drUfj" p-»dlatr»>- Tekom prihodnjih tre;i Je* !,•» letna kvota za vsako »tiozciiisV) deželo znašala le DVA M1JSTO ) od števila prebival-•e\, rojenih v detični d t-žel i, ki so bili nastanjeni v Združenih' drža-*.ah ylasom ljudskega štetja od leta 1890. (Dosedanja kvota je znašala '3r'r na podlagi ljudskega štetja od leta 1910. i Minimalna kvcio pa je določena na 100, tako da nobeni deželi ne bo od fazanih manj od lOO priseljencev na leto.
Nasvrli glede lepote.
1'tnazana koža ne kaže veilno tia zunaj svoje neeislosti s tem. da izgleda iimazatia. Knostavno milo in v»nla ne umreta »čistiti vaše kož»l. i »»1st ranila le blato s površine, a ne odstmnita blata iz. por :ili odprtin ki.že. Predno irr»»ste z.veeer spat. »i iz|«*riie obraz z dobrim milom in v»». <h> t»T ^a nato na»lr^nite z dobrini "Void »-reauiom '. To bo oinelK'-alo blalo ter i:'.»"-istil«i »Mlprline kože. T'e Inn'Tte imeti »"-isto in z.ilravo kožo. morati' tako pristopati žnjo vsak ve-
POSEBNA PONUDBA
Nuvixlila za kuhinjo.
Iliž. žitni iz.ih-Iki in »-raekerji p»>-trehuj«'jo toliko snlutte kot le mogo-»V. (onkota ne škodi nobeni teli stvari. V sled t»-^a j«> najboljše mesto za te stvsiri na visokih poli>-ah. »'raekerji s»- ohranijo najboljši- v svojih prvotnih zavojih. <'»• jih kupite n »'zavite. jih spravite v p!ehast»i ali papirnato škatljo. ohdano s papirjem, ki ne prepusT-a vode.
Milo. kot vino. j»> boljše rim starejše je. Najbo'jše je kupiti milo v velikih množinah. Držati bi morali milo n;i zraetn-m prostoru ii;i i«>-lii-i. nad kakim gorkim mestom kot kuhinjsko ]>»'»"jo. ker je tam gork»>. suho in sv»>tl»». Isto velja gle«l»' ško-ha in plavila.
I »;i lahko in hitro oeistite jekhme nože, preiežite pr»»»-ej velik krompir na polovico. poniiH*ite prerezano po-vršino krompirja v sna/.ilni praš»'k. položite nož na mizo t»'r drgniti* površino noža s krompirjem. < »brišite in umijte nože ter nato posušite ter poiirajt«' s »'istilnini praškom.
Prednost pri izdajanju viz.
Pri dnost pri izdajanju viz <»nl?:i p:-i>»;!jencem, ki spadajo pod to, s.* bo jala prednost pred družini sledečim osebam: neporo-»'•eiieniu otroku pod 21. letom, oče-iu mat» ri, u.o/u ozir. žt ni ameri-škera državljana, ki je sam najmanj 21 !»;t. Star, naduije onim kvot tlim prišel jencem. ki so izut jen: poljedelci, njihovim ženam hi otrokom pod IG. letom.
Koliko bo znašala nova kvot*?
Natančna kvota za p>edine de-/ *le ni št* uradno določena. l*o predhodnih računih pa bodo kvo-le za nekatere dežele starejše imi-gra :je znižane za 20 do 20 ods:o i-.aspioti close da n ji kvoti, dočim b slo priseljeniške kvote nekaterih izmed takozvanih novejših na-r-.Ju« stnih skupin malone izbrisi,ne.
I'o teh računih bi l?tna priseljeniška k v j t a za .Jugoslavijo znašala Tt.j ( m e, t o dosedanjih fi,12Ci. za Italijo '1,889 (mesto dosedanjih •42.<»j7j, za Nemčijo 5<),129 (tncslo <lo>» »laujili 07,GOT) itd. Ali, kakor rečeno, 1»* številke predstavljajo h; pt odlmdim kalkulacijo, in za uradno dob»čene kv»ite treba še čakat i.
Za l(i» lahelnov
Za 40 lahelnov
Vize za priseljenec izven kvote.
Ko prisiljenee prosi, la se mu liali priseljeniška viza kot prise-!jooctt iz;en kvote, ali ko zahteva, da *o mu kot sorodniku ameriške ga dižavljana 'prizna p rodnost pred drugimi kvotnimi priseljenci, kojiztdarni uiaibiik ne bo Izdal take vize, dokler lie be pooijlaščen. da jo izda. Vsak državljan Združenih držav, ki zahteva za svojega M»rcilr.ika, da s»» temu prizna 'pravica kot priseljencu izven kvote, oziroma da se mu d't prednos: p:*ed drugimi kvolnimi piiseljen-••I, mrra vb.žiii primerno zapriseženo prošujj na generalnega pr -seljenškega kidnisarja (Cumniis-si oner Cioneral of Inimigrati«»n). N'saj dva zanesljiva ameriška dr->. ivljana morata potrditi, da si navedbo v pr »šttji resnične in da jo prrsil«?c v stanu vzdrževati pn-seljenoa. za katerega je vlažil p Hiši i jo. Ako g-.-neralni prisoljeni-komisar najde, da so te naved-oe resnične, obvesti »» tem držav-n«-ga tajnika (Secretary of State in ta od sv.lje strani pooblasti konzula, pri katerem je dot ion. pri.se!ionec zaprosil za vizo.. da mu izda or.se.jeniški aertifikat.
Za <10 lahelnov
"Hranite lahelne za dragocena darila."
KUPON
Borden's rrcmium Co., Inc. 41 Hudson Street, N. V. C. June a. 19-2! Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto.
IME ................................. No. 1
NASLOV ........................ (Slovenian)
Najnovejši čudež v bližini Nea- it;ii polja,
• »jtiii ženam samo zato. da ii jun ni treba živeti z njimi, 4120 zakoncev se je ločilo prostovoljno in prijateljsko; 191.025 jih živi skupaj v neprestanem vojnem stanju; 162.390 zakoncev se -sovraži od srca. toda iz družabnih ozirov ne izvajajo posledic, •"•10.132 zakoncev živi skupaj, toda ločeni so po duši in telesu; 1102 j«* takih, ki jih smatrajo '.nauči z najsrečnejše, ki pa so v •esnici najnesrečnejši; ^ lt 15 za-conccv je v navadnem pomenu »esede srečnih in končno je 5 za-conskih parov, ki so zares srečni!
1 tal i.] ansko »-asopLsje prmasa obširna poročila. <» najjiovojŠeim Čudežu, ki se je nedavno pripetil v malem mestecu Fngnaiio. kamor roma vsako leto na tisočo ]>o-Mižnih ljudi. Poročila iaglašajo o •ml»*žu sliMleče: Seljaku Franees-cii Zitte so je prikazala pri delu na polju devica Marija ter ga po zvala, da naj odloži berglje, ka tere je seljak nosil že od svoji mladosti. Ko je prikazen izginil*; ie ■seljak odložil berglje in priče hoditi kot bi bil popolnoma zdrav.
priseljenec na povratkti v Ameriko iz začasnega obiska v i »oz -m sivo. i/: da za1 o no >pada p'.d Kvoto; drugače je on seveda privržen sp!.	priseljeniškim pr».»!pi-
;om. l:ol \ sak drug priseljenec.
Priseljenci ki se vračajo v Ameriko.
Senska filharmonija v Londonu.
Poljak zmagovalec pri medna-rodnih konjskih dirkah v Nizzi.
London jo doživel v zadnjem '•asu glasbeno posebnost: ženski rilharmonični orkester. Društvo ;e nabiralo članice celo loto dni n po mnogih prepirih je sedaj nastopilo s prvo produkcijo. Angleška kritika piše o prireditvi zelo prizanesljivo in dobrohotno, kar ni pri kavalirskih Angležih nič nenavadnega. lTspeh pri občinstvu je bil izvrsten. Koncertna dvorana jo bila nabito polna do zadnjega kotička, toda med po-setniki so bilo samo žonske.
Muz*kalen gozd.
Nek znan tenorist gre ob gozdu in zapoje v zračne višine zvonki visoki C. Iz gozda odjekne glas, toda pol tona višji. Pevec se čudi in še enkrat intonira visoki C. Toda tudi sedaj odjekne iz goa-da C is mesto C.
Tenorist ne ve, kako naj si razloži ta pojav in gre zato pogledat v goad. Tu mu je postala vsa zadeva takoj jasna. Ob gotzdnem križišču je stal -—- križ.
• • e e
GT A* NARODA. - JUNIJ A V'24


CLAS NARODA. 3. .TI'XMA lf>_>4

Tatvina dragocene zbirke.
Vsenčfliški profesor je najel vlomilca, ki je ukradel zanj dve dragoceni sliki. — Ključavničarski pomočnik pred sodiščem.
Beseda izvedencev.
Nečakinja slikarja Mateta, doživi jett>rk t'pu konzervatorrja muzeju Fabre v MontpeHieru. ima eno najdragocenejših zasebnih zbirk. V zbirki se nahajajo izredno redke miniature in druge risbe starih mojstrov. Med glavnrtni |
Zločinec, ki ima srečo.
—r»-T
Francoskemu lopovu Leclerque je sreča jako naklonjena. — Že dvakrat je bil obsojen na smrt, pa še vedno ni mrtev. Formalne napake pri krivdoreku.
Dolgo iskani zločinec Leclerque je bi L pred nekaj diw?vi obsojen že drugič na smrt.
Leta 1917 je bil Leclerque u služb en kot vrtnar pri neki bogati vdovi. Njen denar ga je tako mikal, da jo je sklenil umoriti.
500 komadi pa sta tudi dve Pie- Vendar pa .se mu je poizkus po-ranezijevi sliki. neprecenljive nesrečil, zločinca pa se je posre-v rednost i Pred kakimi štirinaj- v pravem času prijeti. Po m. stimi dnevi pa je lastnica zbirk*., kaJ mesecih preieskovalnega zapo gospa Mu tet. zapazila, da sta bil. ™ se 111 u posrečilo zbežali. Ko .sliki ukraileni. O nasilnem vlomu
ni bilo najti najmanšega sledu.
se je nekoč šetal po ulicah O i se. ga je spoznal neki stražnik in ga
ho-vrednostne
Služinčad je skrajno zanesljiva in | skušal na svojo nesrečo prijeti, ni mogla dat i nobenega pojasnila, j Zločinec P* ga je spretno sunil z;
Policija je stala pred veliko u- nožem v Prtia in smrtno raml" ' ganJu). Končno je bil prijet neki	mesecev pozneje so ga za,
ključavničarski pomočnik. Pri sili v stanovanju polkovnika njem so našli ponarejen ključ. *U'oerreta ravno v času, ko jt pomočjo katerega je bilo možno tel odnesti nekat odpreti ključavnico muzeja. To- stvari. Tudi tokrat je imel srečo da o ukradenih predmetih - u- «» « i*	z dvema preloma,
gotovili so. da manjka 140 ko-; ki jih je oddal na starega voja-madov v skupni vrednosti 8 mi- ka.
Jijonov frank<iv — ni bilo najti Dva dni kasneje so ga končno najmanjšega sledu.	j PriJeli orožniki v Moulicentu.
. .. i • - -i	i Sreča na mu je bila oeividno na*
KI lučavniearski priročnik Etien.	i'n J
.. . • L, . i	Iit.„uu-n ! klonjena. kajti medtem, ko so ga
lie Bonnet, ni hote! pre<l pretsKo-	•>	J
, •,	-	neljali v zanore, ie ubil sprem-
valnim sodnikom ničesar izpove- 'J*111 '"i _	\
.... -	» • i....i,1.4,1 11 jajočega policijskega uradnika z
dati. Bilo je jasno, tla je krade* ■> J ® 1	S r.
.	........ p,.« debelo železno palico. Se istega
i h i nalogu nekega, drugega, i 10-	1	.
^Ha dne pa je prijel neki poročnik.
potem go pa je ranil s samokre-
daj;i ukradenih predmetov je po stanju stvari skoraj izključena. V poštev je torej prihajala samo še prijateljska služba ali podkupovanje. Stikati so pričeli po Bonnetovem znanstvu in ugotovili, «la je zahajal često brez pravega razloga v vilo nsjznam« nitejšega kirurga in univerzitne pa profesorja Sowbeyrana. Sou bey ran je znan kot izvrsten po zna val ee umetnosti. Poleg tega je fanatičen zbiratelj Jik. Znan je v vseh antikvarijat i h Pariza, Mar-seillesa. Lyon a in Toulousea. Kot bogataš je lahko kupil vse, kar
som. Proces se je vršil naprej pred poroti v Orneju. Sodba se je glasila: dosmrtna ječa, poostrena s prisilnim delom. Druga instanca je Tazvel javilo obsodbo , i nižjega sodišča in znižala kazen na j dvajset let ječe. Obsojen je bil seveda samo za zločine, izvršene _ | v okraju Orne. Po obsodbi je bil odveden k sodišču Chartre, kjer se je moral zagovarjati za zločine. Simuliral je umobolnost; ven dar brezuspešno, kajti sodni psihiater je ugotovil, da je zločinet;
.-vi-, ivai	" —
slikarja' P°vsem normalen. Porotniki so ga
je poželel. /, nečakinjo
živel v najboljših obsodili na smrt. Zločinec pa je imel zopet enkrat srečo. Pri kriv-
ut ihotapifa
M a let a pa ni oduošiijih, ker
Molitveniki:
Dufii popolna...........................1
Marija Varfainja:
v platno vezano ........... .Ti
v usnje veaano ............ U8
v fino nsnje vezano.......... 1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano	.76
v fino platno vezano........1.16
v upnje vezano ............. 1.56
v fino usnje vezano ........ 1.70
Skrbi za dote:
v platno vezano ........... Ji
v usnje vezano.............. 1.66
v fino usnje vezano........ 1-86
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ............... .90
v usnje vezano ............1-60
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook:
v belo kost vezano ........1.10
Key of Heaven:
\ usnje vezano ............ .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano .. 1.20
(ZA ODRASLE.) Key of neaven:
v fitio usnje vezano ........ 1.50
Catbolie Pocket Manual:
v fino usnje vezano ........ 1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano ........1.40
Poučne knjige:
mu ni hotela, po njenih lastnih izjavah, nkdar u- ^ku *
s tree i -bde prodaje slik iz n je- formalna napaka. V svojem od-ne Zbirke. Nekoč ji je baje celo | Stvoru na stavljena vprašanja so zagrozil z besedami: "Ako no- namreč napisali "<la. soglasno ,
čete popustiti mirnim potom, naj-i	več-mo"; radi te	alkohoiskl pod-
'sede ie višja instanca razveljavila l8li ne. motnje na aikonoisiu pou *'	lajn
Abecednik slovenski:
broširan ....................30
trdo vezan.................. JO
Jlngkrško-alovenski ilovar
(Dr. Kern) ................ 5.60
bifeljus rinika ali naok kak« naj se k sv. ma£l strele .... Jt
>oma<'l živinozdravnih .......... L2f>
Dva sestavljena plesa: Oetvorka in
beseda spisano In narisano.......35
Govedoreja .................... .75
ILubiČna knjiga ali hitri ratunar
za trgovce z lesom..........1.00
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vrtano ............ 1.M
Kako se postane ameri&ld
državljan ...................15
Kojiga o dostojnem vedenja .. JO
Katekizem (veliki) ............ .46
Kako postanemo stari« Vodilo po katerem se doseže najvišja
starost ..................... .HO
Mlekarstvo s črticami sa Ilvl-Dor^jo •• •••«•••»••••«■••••
Nemško angleški tolmač ........ .60
Najve€ji spisovnik Ijnbavnih pismi J8 j Nemščina brez učitelja —
1. del .......................SO
'J. del .......................30
' Prat Ha za oliko ................ J5
Praktični računar ali hitri računar
dem pota in sredstva dobiti ono,
, . ,- ••	sodbo iz formalnih razlogov,
kar zelmi .	. .
. . , , : i;	Tedaj pa ie Leclerque naenkraT Ročni sIoveiiHko-an^leški in an^le-
Na podlagi teh poda kox jc bi-	Predstavili ^ slovenski ,slovar ......
la odrejena hiBiia preiskava v vi-	. ! Slovensko-anglcčka slovnica.
Ji znamenitega kirurga. Uspeh in	^ W ^ecno zrtex usode. | 8 slovarjemf ^ vezana......
Baje ni nikdar skuša l umorit i , Slovenska slovnica za sredne šole,
.75 .8« US9
svoje delodajalke. Imel je slučajno v rokah velik nož in stara ženska. ki je precej kratkovidna se je zaletela vanj. Tudi mu ni nikdar padlo v fjlavo streljati na polkovnika. Kljub temu pa jc bil pri ponovni razpravi obsojen na smrt.
bil zaenkrat razveseljiv. Sicer so detektivi našli nekaj manjših stvari, ki so bile prej last Mateta: dognati pa ni bilo mogoče, da so bile slike ukradene v zadnjem ča-J su. »Soubevran je zagotavljal, Ua jih je kupil pred nekaj leti in tu njegove trditve ni bilo mogoče
ovreči. V nadaljne-m poteku pr«*-!	_
iskave pa je ključavničarski po~ i
močnik dozdevno spremenil svoj Odkritje prastarega Jeruzalema.
zagovor. Pred nekaj dnevi so zopet prišli v kirurgovo vilo detek-'
tivi in izsledili v kirurgovi od- M let mudil na jeruzalemskih sot nos t i obe Piranezijevi sliki.	kjer je raziskoval arheološke
Soubevran je bil t»ozvan pred prcJnHjdbet je odkril, da obstoja po-iskovalnega sodnika in zaslišan o	znanega Jeruzalema se
predmetni najdbi. Izpovedal je, ""H»go starejši Jeruzalem. To meda je v resnici dobil obe sliki od!^« ^	500 let starejse od Bonnela proti plačilu; bil pa j.; biblijskega Jeruzalem. Alister trdno uverjen, da ravna ključav- j i* Prižel ^ namenite vdolbine.
Profesor MacAIister. ki se jc
ničarski pomočnik po nalogu za. konite lastnice, predvsem ker jc -/naiio, tla preskrbuje ključavničarski pomočnik j*ogotito lake posredovalne posle. Po posredoval-čevem zagH>tovilu je zašla nečakinja Mateta v trenotno denarno stisko in je bila preponosna, bi sei osebno obrnila na kirurga. I Po polurnem zaslišanju, ki jc; preiskm'alnega sodnika le deloma uverilo o resničnosti kirurgovih izpovedb, jc bila odrejena kon-frotacija obeh prizadetih oseb. In tedaj je prišlo do teatralične sce» ne: Bonnet je zabrusil univerzitetnemu profesorju v obraz, da ga je zapeljal k tatvini obeh Pi-ranezijevih »lik. Stal je pod njegovim nepojasnjenim moraličnim pritiskom, kateremu se ni mogel zoperstavljati, in ki šele sedaj polagoma izginja. Celo v zaporu ni imel nikdar poguma, prizaiati reš-
ki je 800 m dolga ki 11 m široka. Ta prosrt-or smatra raziskovalec za najstarejšo jeruzalemsko eitadelo. Vdolbina je bila pokrita z ogromnimi težkimi j ska lam it Najdbe, ki so se odkrile v vdolbini, spadajo v čas 2000 do 3000 let pred Ivristom.
Neznan utopljenec.
V Melincith v Prekmurj'i so potegnili i/. Mure truplo neznanega moškega, starega 30 let. Identitete ni bilo moiroče dognati.
Aretacija.
Aretiran je bil Josip Kralj YL 7 ržiča, ki je bil zasledovan radi vloma pri Ivani Ahačič v Tržiču. Oddm jc b;l sodišču.
Alu VESTE,—
(Brezniki .................. L—
Splošno knjigovodstvo, 3. in '2. del 1.25 blovensko-italjanski in Italj.-slov. slow * * •• *»••«*••••*••••/••• 1<M
Srbska začetnica za Slovedee.....46
'lovensko-nemškl in nemško-sloven-
tki slovar................... «96
Slovenska Narodna »»mHm ... Spretna kuharica. (Broširano) .. 1.10 Spretna kuharica. (Trdo vezana) . 1.4 Slovenska kuharica. 'A mnogimi slikami v besedilu, vsebuje CrflS strani, trdo v platno vezana 5.—
1'mni čebelar....................1.-
■ ešllna knjiiiea .............. JM
Veliki slovenski splsovnlk rasnih
raznih pisem, trdo vezano 1JS6
Veliki vsevedež.................80
Zbirka domačih zdravil kakor jih
rabi slovenski narod.........75
Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev
2. zvezek ................
Razne povesti in romani:
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki— Knjiga vsebuje 60S strani, v
platno vezana ...............3.—
Andrej Hofer ................................JS%
Xene&ka vedeževalka ........—	iS
Bel grajski Biser .............JU
Bedal j\'a izpoved...............1.26
lell rojakL trdo vezano........ L66
Balkanska Tnrika vojriu............M
Cvetke .......................M
Č.-ni panter ......................65
Scanova oeveto ............—	M
^as je zlato .....................................M
Veti na BmmMs ........—•	M
Čarovnica starega gradu .................25
Doli s orožjem ..............
Dve sliki — Njiva, Starka »h
(Mefiko) Dolga roka Devica Orleai
da i k.god I sklenjena med Malo An-tanto In Francijo ne doloi^a, da mora v siilfaju vojne med Francijo in Rusijo pomagati Jugoslavija Franciji? All veste, da dvajset Heimar turških nieo, ker mu je neka notranja si- cl»ret ne stane več kot dvajset na-

Duhovni Boj ...............
yl i B šbeta
<ran baron Treok ...........
Filozofska zgodba ...........
Farovška kuharica ............ ..75
Fra Diavolo ................
(lozdovnk <2 zvezka) .......... 1-26
Grelnik Lenard. (Ivan Cankar) .75
Gotevski katekizem ......... &
Gruda umira .................. -50
Golem, roman .................. .70
Gentleman vlomilec, trdo vezano 1.20 U^dvilui	• •
Humoreske, Groteske in Satiro .66
Iz dobe punta in bojev ........ .50
Iz zapeške globeli ........... — 1-50
Igralce, roman, spomini mladeniča .5*0 los. Juriič spisi:
Trdo vezano ..•.«•»••••••• 1.66
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega
cesarja itd. Broširano.......75
Trdo vezano ............. 1.60
zv. Dr. Zober, roman. Tugom-.«, t»gedlja v 5. dejanjih.
Trdb vezano .............. 1.66
tarmen, trdo vezano............ .40
Ljubice Habsburžanov ..........40
ljudska knjižnica:
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ...................... • mJt9
3.	zv. Jemai Zmagovat. — Med
Plazovi.................... -56
zv. Malo iivljenje ........ .^5
6.	sv. Zadnja kmečka vojska	.75
7.	zv. Prihajat .............................66
. zv. Kako sem so Jas likal,
(Brencelj) .......................................60
10.	zv. Kako sem ae Jas likal, (Brencelj) ....................60
11.	zv. Kako sem so jaz liluti, (Brencelj) ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega po-
redneža, trdo vezano...........66
14. zv. Ljobljanriu dike. —
(Brencelj) ....................60
5.	zv. Juan Miseria. Povest ia Španskega življenja ...........60
6.	zv. Ne t Ameriko. Po rosni-čnih dogodkih .................60
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Broilrano .................. .76
Trdo vezano ................ 1.26
Mimo življenja. Uvsn Cankar) JMt
Mrtvo mesto ...................70
Mrtvi Gosta« ................. -«5
Materina žrtev ................ JW
laaoltno ...................... .46
MaH Klatež ...................76
Aft1ttrijji ••••••••«••••••••••••0 £9
Miriro PoStenjakovlt .......... .36
Marjetica ...................... .76
Notarjev nos, humoreska........35
Naža Vaa. 1. del vsebuje 14 popov esti. (NovaCan) —
BroSirsno .................... 1.66
Nato Vaa. 2. del viebuje 9 povesti
BroSlrano ..........................1.66
Na Indijskih otokih .......... M
cljcoci •••••••••••••••••••o
Novele in črtice................. .90
Na Preriji .................. M
Naša leta ..................... .45
Nihilist .......................46
Na krvavih Poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivSe-ga slovenskea polka .......... L50
.M'Sanjska knjiga, nova velika .85 j Sanjska knjiga, srednja ----
.60 Strahote vojne ............
Ig r
Dva
Narodna biblioteka: Berač. — Elizbetba, angleška kraljica .......................... -35
Emanuel, lovčev sin. — Berač .. .35
Svitoslav...................... «35
Spiske ........................ -35
Krvna osveta...................35
General Lavdon ................70
Napoleon 1.....................1.—
Babica ........................ 1-20
Nesrečnica .................... .70
V gorskem zakotju ............ >35
Za kruhom.................... -35
Žalost in veselje .............. 1.—
Z ognjem in mečem..................4.—
Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40 Kranjske čebelice, poezije...... .35
JBG .50
.80 .35
JB5
.25
J6
.25 JU
..86
30
J6
JU
.86
M
Stezosledec .....................
Sveta Genovefa .................
Strup iz Judeje.................
Sisto Šesto, povest iz Abrucev .. 'veta noč ...........•»••..»..
Stri povesti: Nagla beseda; Tujčeva osceta; Gospod Grahar; List Pftpirjft
Stric tomova koča ..............
Sin medvedjega lovca. l\<tnpist»i rc»-
niau ........................
Sveta Notburga ................
Spilmanove pripovedke:
1.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona ..................
2.	zv. Marijina otroka, povest Iz kavkaških gora ...........*
4. zv. Praski judek ............
8. zv. Tri Indijanske povesti ......30
Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega ....
10.	zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica, po-
T6tt •••••••••••oa«******«**
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji .......... .
13.	zv. Boj in zmaga, povest ....
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovino ka-nftdiko •*••
5. zv. AngelJ sužnjev. Brazlljaka pofest
16.	zv. Zlatokopl. Povest......
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vežnja v Nikaraguo ........
38. zv. Preganjanje Indijskih mis-
JenarJev .................... Jt
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO
Turki pred Dunajem............ .60
Trenatld oddiha .............. Ji
išnjeva Repatlea. BatirlCen roman. 2 knjigi .............. Ijt6
Vrtnar. Kabindranat Tagore, trdo
vezsno ........................ .66
Zgodba Napoleonovega buzarja. —
Trdo vezano................ 1.80
Zadni dnevi nesrečnega kralja .66
Zadna pravda ................ JO
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjevo Zlato .............. 1.00
Zločin in kazen. 2 knjige. 1. In 2.
del. Trdo vezano ............3.—
Za miljoni. trdo tezano...........65
Ženini naše Koprnele............35
Zmote in konec gospodične Pavle "Mrka slovenskih p*r««tl:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo ..
2.	zv. Hudo bre^dno ............
zv. Vesele povestL ..........
4. zv. Povesti in slike ..........
n. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................
Zabavna knjižnici.:
22 zv. Pegan in Lambergar......
23. zv. Črna smrt................
4 zv. Zločinci ................
"i. zv. Mož z razregano dnšo .... 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
.35 .35
.35
.35
JS
.75
.75 .75
?oIlna Solz. S enodejanke:
svetova, dedUčina. trpini .... UM dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih J6 Cyrano de Bergerac. lleori^na komedija v H. dejanjih. Trdo vez. L70 Če sta dva. Sala v enem dejanju .35 Divji lovec. Narodni igrnkaz s petjem v 4. dejanjih ..........
ivrivoprise/nik. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih ..........
Pogodba. Burka s j>etjein v dveh
dejanjih ....................
Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah Za križ in svobodo. Igrukaz v 4.
dejanjih ....................
Starinariea. Veseloigra v 1 deja-
junju ........................
Beneški trgovec. Igrokaz v Z dejanjih .......................
Vse naše. Burka enodejanka .... Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v
3 dejanjih .................
Otirka ljudskih iger. . snoplC. Mlin pod zemljo, Sv.
Neia, Sanje ................
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašiea kave ....
2.	snopič. Izgubljen sin, V Ječi, past Irki in kralji. Ljudmila, — PlanS ari ca ..................
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marija Devico, Marijin otrok ......
4.	snopič. tJuna&b* deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov ..
5.	snopič. Turld pred Dunajem, Fabjola in Neža ........
8. In 19. snopič. Pijavka, Skri««« zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Boija; Junaške
Blejke ....................
0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega stroka ..............
JO
J5
.30 .30
JO
.30
.60 .40
J6
J6 M
M M J6 .86
JO JO
.75 lil
.40
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljla o Vrbskem jezeru. (A. JTuntek)
Trdo vezano ................
Moje obzorje. Eni. G an gel. Poezije
Trdo vezano .............
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................
ialade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25
BroSIrano ...................75
Vsmi. (Simon Jenko) ........ .45
Pesmi Ivan Zonnana. Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih alovenaklU pesnil v
angleščini.................... l.w
'oezlje. (Simon Gregorčič) —<
trdo vezano .................. 1.00
Ijoliea. Pesmi za mladost ____ JO
iovenakSb -Narodna lirika. Poeslje J6 Sto ugank. (Oton Zupančič). —• Poezij«
J0
Pesmi z notami:
Narodna knjižnica:
Bilke ...................... Jt
Izbrani spisi Valentin Vodnika J6
Gadje gnezdo ...................40
MftlttlliOfltl eeeeeeceeoeeeeeee«	«SQ
MoJe iivljenje. (Ivan Cankar) .40
Obiski- (Cankar). Broširano.....1.—
Trdo vezano ................ 1.40
)b M letnici Dr. Jmea B. Kreka J5 'evestiee, BabiadranaMi Tagen,
Vsebuje 5 povesti ........ .46
Pasti in zanke. Kriminalni roman .35
Pariški zlatar ...................35
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjaeev na Kranjskem.....50
Poslednji Mehikanec ............ JO
»ravljiee H. Majar .......... JO
Povesti slovenskemu ljudstva w
pouk ln zabavo ............. J5
Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.20
Poiigalee ...................... J5
Praprečanove zgodbe............ J5
Patria, povesti ia irsko junaške dob6
Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofon .............. .25
Pet tednov v zrakoplova, trd. ves. 1 JO
Pol litra Vipavca .............. JO
Ptice selivke. (Rablndranath Tagore)
— L 00
Pred nevihto ................... J5
Revolucija na Potrngaiakem..... JO
Rinaldo Rinaldini............... JO
Robinzon .......................65
Slovanska knjižnica. Zbrani spl-episi. vsebuje 10 povesti .... jM
Suneškl invalid ................ .35
Skoti šine Indijo
Sob za aaladi safe, pesmice	JO
Dedek Jo pravil, pravljico	.46
Mladina srcem	J5
Narodne pripovedke, 8. zvezek.. .46 arodns pripovedko, C aveaek.. jH 'ravljiee in pripovedke za mladino: X. zvezek 2« zvezek
Slavček, zbirka solSklh pesmi J5 vončeld. Zbirka peami mi mladino: trdo vezano ................ 1J6
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ....................1-66
Zbrani spisi za mladino:
1.	zv., trdo vezano. Vsebuje 16 povesti .............-........ JO
2.	zv., trdo vezano. Pripovedke in peami ...................... J6
3.	zv., trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...................... J6
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-
TmetnlŠke knjige a aliltaml: Pepelka; pravljica a slikami U0 Bdeča kapica; pravljica a slikami ........................ U
Sneguljčiea: pravljica a ritkami 1.66 Trnoljčiea. pravljica a ritkami 1M
njige n sllkanlai
Mladi slikar ...................H
SUke ia pravljic .........................18
njige za slikanje na z barvami ln
Mladi ametnik ...............lJO
Otroški vrtec	1.26
Za kratek čas	1.26
Zaklad sa otrok« ........................U0
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat........ Ji
*«w Vorške. Različno, ducat Velikonočno, befičae h
ducat ..............
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .46
Posamezne po .............
Narodna noia, ducat.......... M
posamezne po
Planinski pozdravi, ducat......
poaaiiu.aue po............ JS
Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške in me5a-
ne zbore......................1.50
Gorski odmevi. (Laha mar.) Zbirka moških zborov in čvetero
spevov. 1. zvezek ..............45
2. zvezek ..................... .45
Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... J«
Narodne pesmL (Marolt) ....... J0
Naši himni; Lepa naša domovina;
.15
J6 JO JO
JO
Bože pravde. (Marolt) Narodne pesmi Žirovnik
Xa MYm eoeeeeeeeseeeeeoeeeeeeeo
zv.
3» ZV. •••••■••••eeeeeeeeeeeeen
Narodne himne ln domorodne
pesmi, Marolt ................
Pesmarica Glazbene Matice, za Štiri mnSke glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Peami aa ao-ran, alt in baa
JVCZCk e»ee***eeee**««ooeooo >tf
1' zvezek .......................46
Planlnke. (Laha rnar.) Pesmi za apran, alt, tenor in baa: 1. zvezek ••••••••«#•••••■•«■#0
zvezek......................40
En starček je živel. Za bas solo in
možki zbor ................ .40
Dve pesmi. 1. Zapoj mi pesem dekle.
2. Skrjančku. (Preiovec).. .20 IG Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. —
(Adamič) 1. in 2. del ...... JO
Jaz bi rad rdečih rož. (Preiovec) .15 Vojaške narodne peamL (Koel) .. JO Orlovske himne. (Vodoplvee) ... 1J6 Lira, sffednogolska pesmarica
1. zvezek .................... 1J8
Z. zvezek.........................U6
Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene sla vnesti — (13 meSanlh ln 3 moški zbori) 1.16 Nočne peanL (Adamič)	1JS
KupletL (Gram) —
1.	Kranjske iego ln navado
2.	Učeni Mihec; Rlabl čari .... JI 8. Nezadovoljne^; To zares užit-kaml ........................ Ji
Slovenski akordL (Adamič) =» Zbirke 22 mešanih ln moflrih abo>
zveni ml; Naša zvezda;
ptica tožba; Soči. .............46
2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; OJ planine; O j z Bogom ti planinski svet; Šolskodomakl mladini; Na bregu............ .46
8.	zvezek: Psalm 118; TI veeeio
poj ; Na dan; Divna noč....... Jt
4 zvezek: Ujetega ptička tožba; Zaklpl duša; Dneva nam pripelji
žar; Pri pogrebu.............. .46
B. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar; Z vencem tam
ovenčam alavo; Triglav........ M
e. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo.............46
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri ovadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (me-šan zb.) : Ti osrečit ijo hoti (mt* ški zb.) ; Prijatelj ln senca (mc*y zb.) ; Prijatelj ln senca (mešan zb.) ; Stoj. Bolnčioe stoj; Kmetakl
blŠl ••••••■■••••eeeeeo*e»oeee
9.	zvezek : Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdraviee I.; Zdraivce II.;Oče večni ; Tone Solnee ..............
Cerkvene pesmi:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor................... 1-—■
12 (Vrkevnih pesmi za razne pri-
tekom rerkvenega leta.........50
Tan t um Ergo. (Premrl) ..... JO
Ma^ne pesmi za mešan zbor. —
(Satlner > .................... .50
Slovenska s v. Maša, za mešan zbor,
s spremljavo orgelj.............50
10 Kvharistifiiih pesmi za mešan
zbor. ( Foerster) ...............40
I'! range Lingua. Tantum Krgo (ie-
nitorri. ( F«#rster) ............ JO
Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran. alt......................30
Pet Božičnih. < A. Criimi .........30
Srce Jezusovo. -1 jtesmi na čast
Srni Jezusovem. (F. Klmoveei .50 Slava nebeške kraljice. "Jo Marijinih jtesnii za mešani zbor. — Sopran,
alt. tenor, bas .................40
Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 iHsmi na eust svetnikom.
(Premrli ......................40
10 obhajilnih in 2 v čast prest*. Srcu
Jezusovemu, (finim) ....... .33
Missa in honorem Sanrtae Oaeli-
liue. (Foerster) .............50
Note za citre:
Buri pridejo, koraeniea..........."23
Slovenski citrar (Wilfan) ...... J5
Safaran. Ituska ]»esem. —
(Wilfan) ................ .23
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi sa tambu-
raškl zbor ln petje. (Bajlk) .. L86 Bom šel na planince. Podpori
slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.66 Na korenskem Je fletne. (BsJuk) 1.66
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .?6
Note za klavir:
Narodni zaklad. Zbirka slovenskih
larodnih jtesmi ..............
Ob morski obali. Valček. (Jaki) Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki i ....................
Srčno veselje. Polka franc. —
(Jaki) ....................
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) ....................
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki) ....................
Kot nekdaj v maju. Valček. —
(Jaki) ....................
Veseli bratec. Koračnica. (Pahor)
Zmiraj zvesta, i>oIkn, (Jaki) ____
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) JO Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik)...................
Orel. Koračnica. (Juki i.........
Buri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ...............
Bratje-i Slovensci smo. Koračnica.
(Premrl)...................
Edit ha. Intermezzo. (Aletter) ..
Mabel. Intermezzo. (Aletter).....
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
(Alletter)..................
Rit ter von Herz. Koračnica. (Jaki) JO Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica, (Jaki) JO
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki......... JO
ZdrnienA Nova
Zemljevidi:
Ne« M
1.
2. niefc
t o o • o o O <
Sanjska knjiga, velika Arabska
1 JO Prerokovalne karte...............75
•1*1 Mešani in moški zbori. (Aljaš)
.TI .7»
1 evezek: Domovini; Nevesti; Ne
.90 .40
.40
.46
.40
.40
.45 .45 .40
JO
J5
.25
.25 JO JO
.20
____ J9
Colorado, Kanaaa. Kentnekj ta
Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, — vsaki po .... JS
Illinois, Pennartvanla, ta, Michigan, CTaeonala. Wert Virginia, Ohio, New York —
vsaki po...................... .48
Velika stenska ampa SmN .. Ml
vadnih cigaret in da so nekajkrat bolj-8a?	- . , * •M'dt'k-
Karofilom Jo pifloittl bodisi ▼ gotoTiai, Hobij Or« dor ali poitao mamteo po 1 aH 2 eonta. Oo paAjoto goto. fino.
"G L, A S NARODA"
(Slovenlc Publlahlng Company)
82 Cortlandt St., Now York
Ite naroSajto knjig, katorik ni v oonfln.
Knjigo polil jasno pofttefao
prosto.	**
■..... . : J
'-C. '"-■	I:'
r.T vs naroda: 3. jtntja 1024
Pod krivo jelko. sp'salPeterBofaiqiec- [p|
(Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem.)
(Nadaljevanje.) IV,
Kaplan Kajetan Huber je stal zadnjo advent-no nedeljo pri odprtem oknu in gledal na Kamniške planine. Kriška pla nina se je kopala pred njegovimi oemi v jutranji zarji, kopaati Klavec se je lesketal v sneženih žarkih in Planinea na severovzhodu je plamtela v žareeem ognju.
Zasanjala je kaplanova duš«., zatopil se je v lepoto kamniškega predgorja in začutil gorje svojega srea. Porodile so se mu nove misli, se skladale v kitice in spočela se je njegova pesem:
Nebes sosedne, o Planine ve. strme ste iz doline skalne stene, poln upa se moj duh 'kol vas oklene, da ozdravite rane. ktere *ma srce!
Kajetan je bil pesnik. Nežne so bile poteze lin njegovih licih, mehka mu je bila duša in dva žeravea sta mu senčila obraz v žarkih zimskega solnca.
Hipoma se mu nategnejo žile na njegovih licih. obraz se mu potemni, oči se mu zasvetijo, neprijetne misli, težke slutnje zapletejo njegovo dušo in brzo začne korakati po sobi gor in dol. Tresle so se podniee pod njegovimi stopinjami, opletali so pantaloni krog njegovih meč in njegova, pokonča hoja je razodevala odločnost, in junaštvo. Bil je poprej vojak — dragoneč.
Zdaj pa je premišljeval. Že je bilo po obedu in gospod Kajetan se je pripravljal, kaj bi povedal vernikom popoldne za krščanski nauk. Rokomavhi so bi li vedno bolj drzni in nadlegovali ljudi. Vsak dan je bilo čuti, da so okradli zdaj tega, zdaj onemu požgali, zdaj tega napadli, zdaj onega oškodovali. Pretekli teden pa so vlomili ponoči celo v farno cerkev, ukradli kelihe in drugo zlatnino, ukradli celo > rebrno soho svetega Petra. Čutil je kaplan nadlogo ljudi, čutil jo je njegov župnik Dolieelj, pa ni bilo nobenega uspešnega sredstva zoper roparske divjake. Premišljal je, naposled pa se je odločil, da nagovori z navdušeno besedo dobre vernike. naj se osrčijo, naj primejo za orožje in narede konec ti gad j i zalegi.
Pomirila se je njegova duša, mirna pa odločno stopa na klic zvona proti zakristiji, odtod pa na prižnico.
"Doslej sem vam razlagal, predragi verniki, izpod zvona sv. Petra, katere dolžnosti je Kristus posebno priporočal v evangeliju. Danes pa nam je premisliti največjo dolžnost: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Kdo ljubi, moji poslušalci? Ali ne tisti, ki iz-polnuje božje zapovedi? Ali ne tisti, ki ne krade, ki ne priča pa krivem, ki ne poželi bližnjega* žene in blaga? Ali ne tisti, ki pokaže ljubezen v dejanju, da pomaga svojemu bližnjemu, kadar je v sili, potrebi, v nadlogah. In ali ni ta in taka ljubezen prva zapoved poleg božje ljubezni? Ali ne vidite, kako rokovnjaei ogrožajo vaše sosede, vaše žene in otroke, ogrožajo tflesno in dušno? Ne pustite torej, da nam rokovnjaei kradejo blago, zapeljujejo žene, ne pustite, da vam delajo škodo na imetju, na poštenju, na dobrem imeiru. Dvignite se in udarite po ti gadji zalegi! Vi veste, kaka zla vas tlačijo, veste, da se godi pohujšanje in vnebovpijoče pregrehe. Vem, da je dovolj poštenjak o v med vami, vem pa tudi, da je med vami tudi nekaj gnilobe in ta gniloba hoče tudi vas okužiti. Ta-ko ne sme iti dalje. Zdramite se, podajmo si roke, naša dolžnost je — pri Bogu vas zarotim — moramo ukončati to sodrgo. Zmenimo se za določen dan. da naše sovrage napademo. Naj nam prete tudi s smrtjo — ne »dajmo se! Amen.
Učinek nagovora gospoda Kajetana je bil velik. Kakor valovje so se zamajale glave po klopeh, so se stikala telesa in šepet se je eul po cerkvi. In g. Kajetan je govoril mogočno, je poudarjal besede in glas se mu je tresel, ko je trosil božjo besedo na srea poslušalcev. Solze so se prikazale ženskam na oči, ko je začel, ilrtele so žeme, ko je rotil, na glas so zajokala dekleta, ko je skončal.
Možakarji so ostajali pred cerkvijo in se pomenkovali. Stiskali so pestij grizli se v ustnice, jezili trepalnice:
"Kakor bi bil smreke ruval, tako je govoril." pravi .Jurjevee.
"Kakor bi hudičevega olja ulival na rano, tako je skelelo," pristavi Mencal.
"Kakor bi nas s šivanko zbadal, tako je bolelo," pravi Urbanovee. "In prav je. Mi smo pre-boječi."
"To je res. Kaj se bomo bali teh potegavsov. Na svoji zemlji smo mi gospodarji. Kdo nam kaj more?" reče Jurjevee. "Pojdimo do Vampka. On je naš župan in mo><er mož. Pomenimo se pošteno— potem pa udarimo. Drug nas ne bo varoval, če se Ham i ne bomo."
Večina možakov gre za Jnrjeveem k Vampku.
Mrak je objel zemljo in strupen mraz je pritis uil na noč, ko prisopiha tam čez polje proti Komendi deček, zavit v tesen kožušček. Bil je Odemaov pastir Jožek a Spod. Brnika. Naravnost za«vije v vežo kap-lanije in potrka na duri kaplanove.
"Jožek, ti si in zdaj prihajaš? Ali te ni strah?" povprašuje g. Kajetan prišlega fanta« pri 16. letih.
"Kaj bi me bilo strah? Saj se še volka nisem ustrašil, ko je jeseni zabredel v mojo čredo. Naš pes sultan se je zakadil vanj, jaz sem mu pa z gorjačo tako nakačil kožo, da se mu gotovo še danes kolče po tistem šarastem mulcu, ki vedno uhaja od črede.'
Ko fant ravnodušno pripoveduje svojo zgodbo z volkom in pregleduje tja na okno, kjer so se belili lešniki in orehi med šipami, se gospoda Kajetana polasti težka slutnja:
"Gospod beneficijat so te poslali, kajneda, Jožek?"
"So me. Prišel bi bil že prej, pa sem moral na<j-prvo v Vodice k gospodu Naeetu. Poglejte, kakšno strueo sem dobil tamkaj. Pa maslena je." pripoveduje -ložek hladno.
"Ali so g. Nace kaj naročili?"
"So djali. da vas pozdravljajo in tole pismo so dali za vas. To-le pismo, ki ima rdečo rožo na sredi, je pa našega gospoda."
Slastno odpre kaplan pismi, prebere prvo in drugo, barve ga spreletavajo in roka se mu trese, ko poseže po lešnike na okno in jih nasilje Jožku v malho.
"Le sedi k peči. Jožek. da se pogreješ in jej! Napisal ti bom dve pismi in jih boš nesel, eno v Vodice gospodu Naeetu. drugo gospodu Matevžu na Brniku."
ENA ŠTEVILNIH AMEB. NABAVNIH KRASOT
Glas se je tresel Kajetanu in roka je pisala o-korne črke na papir. Ko pa skonča in zavije pismi, jih izroči dečku, ki se vesel poslovi od kapljanije.
Gospod kaplan ga blagoslovi in mu stisne v pest drobno svetinjico:
"•ložek. to-le je tvoj patron, to-le je pa Mamka božja !"
Pastir pobožno poljubi svetinjo z debelimi ustnicami in izgine v lemni noči.
Kaplanu se je srce pomirilo; sname puško na steni in potlaei strelivo a* žep. "Nedolžen je ta deček in Bog je z njim! Ali trese se mi duša, ako po-mislim, da utegne pasti rokomavhom v roke! Sicer pa — kocka je zagnana in zdaj ni več časa. preudar-J jati, ampak udariti! Na gospoda Načeta se zanesem.J Upam, da« dobi moje pismo v roke. Jutri zjutraj,
na vse zgodaj odrinemo — ali zmaga ali smrt!"	jt» jutri realnost, resni-.-a.
Ko je g. Kajetan govoril sam sebi zadnje be-1 Včerajšnje sanje so .lanes zavr-sede, je že zapiral vrat in odšel čez pokopališče pro-' dejstva, ti Vampkovi gostilni. —	Mi ž: v in.o v dob: čudes.
Pivci so še modrovali v hiši in se menili o kap- Fantastična povest .Juh«* Ver
I a novi pridigi in o predrznostih rokovnjačev.	|a ki	"aslov Dvajset, ti-
nti', j p<*d morjem v katero ni
Prizor iz Glacier National Parka, Montana.
Ali bo človeku kdaj mogoče priti na luno?
M. Crawford.
Ivar se zdi uane
iveKU nemo- ;i
Vsi utihnejo, ko vstopi kaplan Kajetan. Z bi-J f J(
projekt il s k' / i v s»: mi rje. On | r.:.:nei av.i to dejanski izvesti še tekom meseca avgusta tekočega
Ta načrt profesorja Coddarda ' ne predstavlja nikake nove ideje. l/':i I ■•ta 1!>12., ko prvič pričel sv. jimi tozadevnimi preisknva-
jt..	, .	....	.	..> mr.j-ečj- verjeti, ko je bila spj- nit je razpravljal o možnostih tc-
oefSWn pogleda po pivcib, pa tzpregovori:	petdeset let pozneje!
"Možje! Ne bom vam razkladal, kako je z ro-J-vcjegii vrstnika v modernem pod
koma vb i. Ne bom vas izpraševa-1, ali ste zadovoljni m» r-kem čolnu.
z mojim načrtom. Rečem vam le toliko, da je na-| V 5v< j', knjigi "The Time Ma-
počil čas, da se vzdignemo in napademo naše so-'^hiiie je II	ells onpovtdo-
vražnike. Tu imam dve pismi: eno je z Brnikov in va' v trnovem oz.ru
teorijo o relativnosti z vpogledom .n vizijo, ki je bila <*koro pvero-išk-i.
Slavni
I kam«

iz gršKc mitolo i je poletel proti
F in si e i novo
i "
pove, da so vsi rokovnjaei zbrani pri Odemsu, drugo je iz Vodic in pravi, da so Vodicami pripravljeni iti 7. .nami."	j
"Mi gremo, kamor hočete in kadar hočete,	s ^Vll|,mi
spod kaplan!" pravi župan in gleda v pismi na mizi. s.umni. ima svoj moderni prototip "Jaz sem pisal vodiškemu gospodu Naeetu, da v nešleviluih eloviških orlih, ki naj se zbero Vodičani jutri zjutraj ob 3. uri in po-'so sledili junaški stezi, uglajeni čakajo v Nasovčah. Mi jih tam sprejmemo in skup- c"d okeh pionirjev zraka brat v no udarimo na rokovnjače. Ali jih polovimo ali po-' Orvil!«
strelimo!" reče kaplan.	j
(in	A ...	, „ . ,	.,, tako dobro znana, da jih je komaj
Prav ste stordi. gospod Kajetan! Mi gremo! , A ,
.	„ '„ . \r	_ v . . i itvba tukaj omenjat:.
Zdaj pa me vec odlašanja. Možje, plačajte m. Pred (llK.at ,eti ,)ilo treba
i > ri.ee j poguma znanstveniku, če i-: hotel resno »joverit: o načrtih, d.s stopim?, v stik s kakim drugim iluH'-'i'i sohn-ncsra sistema, ali s
in Wilbur Wright. (Juda r.id ia so tako modema in
ga n-;'-ria in uspehih svojih eksperimentov in kalkuku-i j pred številnimi učenimi družbami ter do-kazal — vsaj na papirju in v lain ratoi ijn, — da je naert fizično edl jiv.
P. >bižuj.«č se tek« čega kisika, ki dobiva svojo eueržijo \sled izhlapevanja. kot vir si!,, je sestavil J |;*-ofes r Godd.trd rak<*to, o kateri j d<;m:i-'v i. da I »o zapustila zemljo I z naaTe«. —t: 11 util.i :t!i več nr« sekundo. Ta nagl:ea ki je šestkrat v< rja k«.t začetna nauli'-a nr^jek-;i':i './M reljenc.ga i/ vclil.'cga nem-( šk- ira i »pa ki j-1 na veliko raztla-, !.;r obstreljeval I'.-iriz bo omoiro-ji'ila raketi oprostiti se privlačne
pojdite domov in tudi drugim zanesljivim možem in fantom povejte po vaseh, da morajo biti ob dveh že vsi zbrani na Remčevih podeh. Prinese naj vsak s seboj orožje, kakršno zmore: puške, samokrese, vile in motike, kose in akt," skonča kaplan. Župan Vam pek p m .< .;o signalov ali patom de
janskega obiska. Žc sam predlog slavljen v resnem smislu, bi izzval posmehovanje ter bi škodoval znansl v-juenu. slovesu dotičnega.
\Vdno bolj saio se privadili 110-moijočih stvari ter smo bolj spo "abni pravilno soditi in ceniti drz-:ie in pu-it -lovske duše. ki so se
ne-
pa nadaljuje:
"Ti Mencal, boš razglasil naše povelje v Klancu, ti, Urbanovee. na Mlaki, in ti Pušavec, v Kaplji vasi."
"Velja, že velja!" kličejo odhajajoči možaki.
"Jaz grem z vami, oče župan! Upam, da. pride tudi g. Nace vodiški. Zdaj grem k večerji; Vi, Vam-
pek, poskrbite za komando, ti pa. Jurjevee, moj va-'neustrašeno lotile navidezno rib, poskrbi, da tudi nocoj ne bo kaplanija brez premagljivih problemov, straže. Rokovnjaei so zaprisegli, da me hočejo do-1	premagali ozračje,
biti, živega ali mrtvega!" Tako sklene gospod Ka-	r,:s P' polnoma izključeno
jetan in odkoraka proti domu.
Temna je bila noč in mesec še ni posvetil. Huber je zaklenil svojo sobo in napol opravljen legel na posteljo, da bi zadremal.
ali je re upanje, da se bo v kratkem p o.src
ua se
d vii
rne-
■ !o najti sredstva no nad ozraeje ter preiščemo ne-ončne pros'.rane*^' •d"7,v»*d-
liee-'« prostorr
milj direktno nad našitimi. Trideset milj nad to
Jurjevee je sedel v prednji sobi in dremal v. Le v te . .ji je znane, nakane kotu, držeč puško v roki.	j razmere prevladujejo nad njo
Kar začne nekaj šumeti pod katpljanijo. Jnrjevac av: 1
odpre oči in nateza ušesa. Vstane in oprezno stopa'
r>„ j . „	i-i	i tcčKo se celo teorija izgublja v ee-
proti oknu. Pod oknom pa so se plazile sence lju-'	. . . . . r. '
j- -VT i j • - * -i i x - - , .	a t b m • mr-?zju špekulacij. Eno ugi-
di. Nekdo je pristavil lestvico m lezel po nji. Že ,	Vi i i . ♦
J 1 ......	,	_ i banje je prav tako dobro kot
odpre okno, da bi skocal v predno sobo. Napada-' (j,.„„,,
lec ni zapazil v temi stražnika, pač pa je ta za-j pTj'preiskavi večjih višin s«, ba-gledal rokomavlia ob svitu bele šipe. Hitro napne. lcui in aeraplani seveda izkljuee-Jurjevee petelina in sprožli. Zadel je pla5arja» v ni, kajti obe vrsti letal sta glede
s ve je dvigalne sile odvisni od o-z račja ter v .ded tega omejeni glede svoj^grt delovanja na sorazmer-
peto. Ta se prestraši in hitro sine zopet nazaj na tla.
no maji.ne distance nad novršino
A ni bil sam na tleh. Cela tolpa plašarjev je obkolila kaplanijo in je sklenila v9ekako dobiti kap-
lana v roke, Gospoda Kajetana je vzbudil strel in*Ce ^ h(*em° t™)*™*' .	, ..	A ... , . . ,i;tti vjsie. moramo imeti neke vr-
je hitro pograbil za puško ter ustrelil skozi okno.|s|e raketo ^ jektiI.
Ramo tako ustreli Jurjevee ze drugič « khee ljudi j	pa je prišel .irofesor Ro.
na pomoč. Ze je jelo biti plat zvona. Ali plasarji Se bert o.-ddard s Clark vseučilišča, niso zbežali.^	: Worcester, Mass.. mož splošnega
-- r	j znanstvenega slovesa, na dan z na-
iP^M* prtkodiiJB.) t _ . . ertom, na^ «e pošlje tako raketo
sile zemlje ter potovati naprej na /.: Vijeno razdaljo.
t "■• v/i memo kot oil j profesorja (» d I.srda luno, ki je oddaljena od /•■mlje 2PJ.<il'0 milj bi d--spela raketa — pod pogojem, da obrani pi votli« naglico — na luno v nekaj manj kot dvanajstih tirali.
Z a le !."• s«-ved a treba skrbnih liieunov, kajti ob času, ko bo raki ta izstreljena, ne bo luna vidna i;-; obz rju na toeki s katero bo vpiizorila raketa svojo potovanje na luno.
Z vsako miljo, za katero sc bo raketa •••Idaljila < d središča zemlje. bc, pos*nla privlačna s la zemlje na pro jekli, manjša, dokler ne ho na neki točk', katero cenijo znanstveni!:! na približno sedem -šmink cele razdalje, privlačnost zf mlj p. p'-lnoma prenehala ter i>o pričela raketa padati proti iiini.
Ni tr^ba še pn-iebej omeniti, da ne bo imela pri teh prvotnih eks-}>eilnnntih v vsemlrju raketa ni-kakih potnikov. To pa ne radite-k"r j - mogoče nova itleja, da se ustreli v|< veka na luno. Ta eks-p-ri acnt je pred par leti dejanski pos-kus.Il znani predrznež In pustolovec Rodman Law. Njegoša raketa pa se obnašala kot se obnaša dobro vzgojena raketa ter ni hotela zapustiti tal
l,u:'a ni p< -ebno zdravo bivališče za ljudi s tega sveta. Temperatura znaša več sto stopinj pod ničlo .* senci ter v bližini točke vre tja na solne i. Tudi ni nobenega zrakrf na luid, elovek bi m nal biti oblečen v nekako koi.i-ninacijo pot-^plj.xške in avijatičar-sl:e ibleke.'da se zavaruje pred p« a/uim prostorom krog sebe. Di-
hauje bi bilo mogoče le s ponvvčjo prenosne zaloge kisika.
Prjfescr Goddard pa se ne briga za vse te stvari. Njegovi cilji se tičejo direktne, praktične upo-r;:b?. V -lavnem se zanima za proučevanje višjih plasti ozračja.
Sredstva, katera s-^ je uporabljalo d- sed.n za take preiskave, so bila zeu, omejena glede svojih ci-i.n-v. Vključevala so opazovanja na visokih yoiah ter spuščanje p >-:zv-.ib.valnih balonov. Ti baloni, brez potnikov, *e niso nikdar dvve.ifi do vsš.nc dvajetih milj.
Iz »lejstva. da so pričeli svetli-K.iti mett..rji v razdalji 120 milj od p» višine zemlje, se sklepa, da nioe.i segali ozračje, in naj bo še tako vodko, do onih višin, kajti fr:keija al« odpor t-«ga ozralja ima za posledico, da postanejo metc-< i j: žareči ter v večini slučajev tndi z go rt. predp.': padejo na povišan: zen.lje. Tam je tor<'j obširna, li ep re iskana pokrajina, k oje poznavanje in bibj neizmerne vrednosti za \remens!:a napovedovanja.
1/. tega razi« ga sc \ ramenski urad in Smithsonian zavod v W.'.-hsngionu z'b, zanimata za t i-p -riment profesorj i Coddarda ter bosta nestrpno piičakovaJa njegov izid. Raketa bo opremljena zelo dolikatnim aparatom, ki se bo odpiral in zapiral, ko bo raketa do.-vg!;, ;».-'tovo višino. Zapiranje priprave bo zaprlo v posebno kamrico nekaj zraka iz dotične višjo,-, in <v- bo raketa slučajno zo-i»er padla na zemljo, I,o prinesla ^ s--boj prvi vzorce zraka, kar jih je kdaj dobil človek iz teko velikih viŠ.n v vsemirju.
1'oleg le paiti za zrak bo nosila raketa tuui mstiuinei.te za merjenje pritiska, električnih ueinkm-in ra tij n-he v takih viš nah. o ka-leri se glav-i, da jc celo bolj mo-j.->čna k. T s , X-žarki. Iiaketa bo iinela tudi pripravo za ugotavljanje temperature v got-.-vib višina!., in ta priprava bo zaznamovala z-preiiKmbe v temperaturi
Namen profesorja (ioddarda je spustili najjirvo v ozračje raketo, ki bi potovala od petdeset do sto milj nad zemlje in ki bo opremljena kot zgoraj navedeno. Ta rakci a bo polirana ter tako označe na. da jo bodo lahko opazovali na veliko razdaljo od zemlie.
Nikdo pa ne more za enkrat re či, da se bo raketa vrnila na zemljo, ko bo enkrat zapustila ozrač-j ». ki ol>daja zemljo.
Pro fes-: r Goddard je mnenja, da se nahaja zmrznjen nitrogen razdalji petdesetih milj od zemlje. Da je v resnici nekaj tam, Česar ne najdemo v nižjih plasteh nam dckazi:je takozvana Aurora bo real is, in pri tej višini se pojav Ijaio tudi metcrriti.
Natančno toga seveda ni mogoče določiti, a je mogoče, da bo prinesel novi eksperiment za željen e i i formacije.
Zd varčne žgosRb«
Vi veste, da vsaka gospodinja
potrelmje v svojem domu malih kuhinjskih potrebščin: ponev, loncev, brušenega stekla, krožnikov, vrčev in drugih podobnih stvari. Večkrat se pripeti, da -potrebujete stvari za nadomestitev ubitih ali pa novih, ki so vsakdanja potreba v Vaši kuhinji. Da seznani BORDENOVA 1>RUŽBA številne gospodinje s svojimi vrstami mleka in darovi, ki jih daje, jim stavlja jxisebno ponudbo. To ponulm objavljamo na drugem mestu lega lista. Prečit a jte jo, izpolnite kupon ter se seznanite ž njo.
Njegova bolečina.
Ob grobu -stoji mož in vzdihuje; "Zakaj si umrl ? Samo ti ne bi smel umreti!" Ganjen stopim bližje in skušam nesrečneža potolažiti. ne morem pa doznati, za kom da žaluje. Vedno dobim pa odgovor samo obupen vzklik: Oh, zakaj si umrl .'" Končno pa mi vendar ogovori in s pretresu«: jočim glasom vzklikne: "Tu počiva prvi mož moje žene!"
Čarovnik.
"In sedaj prosim, dajte mi svojo uro. Naredil bom, da bo izginila in nato jo bom zopet pričara T \
"Kh. gospod, moja ura je giuila žo včeraj v vlaku, sedaj ni treba drugega, kot tla jo zopet pričarate!""
Elektrifikacija švedskih železnic.
.Švedska železniška uprava je te dni objavila v časopisju izjavo, da je nedavno dospela iz Anglije zadnja pošiljatev lokomotiv na paro in da so to sploh zadnje pai-ne lokomotive, ki se bodo uporabljale na Švedskem. Na Švedskem se namreč intenzivno deluje na elektrifikaciji železnic in bodo polagoma vse parne lokomotive nadomeščene z električnimi.
Elektrifikacija je že »zvedena na vseh progah, razen na progi Stockholm-Goe<teborg, kjer se še vedno vrši promet s »parnimi stroji.
POZOR VSI, KI NAMERAVATE V STARI KRAJ!
Dosedaj so bili ljudje, ki prebivajo v Ameriki, pa niso ameriški državljani, v velikem strahu ter si niso njKili obiskati «t-are domovine. Ta skrb je pa sedaj odpravljena. I prava White Star Line je iz svojega glavnega urada št. 1. Broadway, New 'York, sporočila nekaj jako važnega, kar— se tiče nove priseljeniške postave glede permitov za zojietni po-vratek v ^družene drževe.
Tujerodei so živeli dosedaj v v olike in strahu in negotovosti. Veliko med njimi jih je takih, ki so prekrižali vso načrte, tla bi še kdaj ml pot ovali na kratek obisk domovino.
Nova priseljeniška postava pa jasno poudarja pravico in prednost, ki jo ima tak nedržavljan.
Ako navedejo za svoje odpoto-vanje zadosten vzrok, dobe dovoljenje. da se lahko vrnejo, toda ne kasneje kot. po preteku enega leta. V slučaju kakega izredno važnega vzroka se lahko tako dovoljenje podaljša še za šest mesecev.
Permit, ki je izdan soglasno s priseljeniško postavo, dovoljuje lastniku povratek v Združene države. Pri tem mu ni treba plačati večje pristojbine kot le svoto dveh dolarjev za vizej portnega lista potom ameriškega konzularnega uradnika. Vsakdo, ki hoče potovati oziroma dobiti tak permit, naj se obrne na White Star Line oziroma na njene agente.
ALI VESTE,—
da .se hod o vsa jugoslovanska j>evska društva spojila v Zvezo Jugoslovanskih Itevskih društev In da bo sedež Zvez* v Ljubljani? Ali veste, da se lahko veselite 100% - Ciste turške cigarete, ako kadite Helmar?
Glavobol je zginil.
Prej ga Je bolela glava vsak dan.
ČMtajte. kaj piše G. G. Mann, Wooster, O.: — "Wliko bolje se počutim, odkar jemljem Nuga Tone. Glava me nI več bolela nad šest tednov. Predno pa sem jemal Nuga Tone, me je bolela redno vsak dan. Zdravnik je rekel, da Imam glavobol radi slabih živcev.
Naši čitatetji se bodo čudili, kako hitro Nupt-Tont- iKjmaga v takih slučajih. Ista poveča inoč in krepkost. ojači živce, kri In telo; daje oživljajoč spanec, stimulira jetra in uravnava na prijeten način želodec in črevesje. Nuga-Tone je jamčena, da vas zadovolji, aH pa denar nazaj. — Jamstvo na steklenici. Nuga-Tone priporočajo, jamčijo in prodajajo vsi lekarnarji. ali pa pošljite $1.00 naravnost IHk National Laboratory. 1046 S. Wabash Ave. Chicago. 111.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA,
edini slovensko govoreči zdravnik
ŠPECIJALIST MOŠKIH gOLEZNI. MoJ« stroka jo zdravljenj* akutnih (n kronlCnlh bolsznt. Ju sam io zdravim nad 25 let ter imam skuinj* v vseh boleznih ker znam. slovansko, zato vsa morem popolnoma razumet) vate bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. Skozi pridobil poaebno skuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vae popolnoma vim. N« odlašajte, ampak pridite Clmpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazuljo in Uae po teleeu, bolezni v p padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne In bolezni hurju, tedlcah, Jetrah, iefodcu, nnenico, revmatlzem, katar, zlateillo, 'Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do C v torek, četrtek ln sobota od S. dopoldne do t. crečer; > Wfttt od 1«. dopoldne do S. popoldne.
e -

3LAR NAHODA. 3. .?tTNTJA 1924
T
O ŽENSKI, KI JE BILA ..
Roman. — Spisal O. Soyka.
Poslovenil J. T.
lt»	(Nadaljevanje.)
Krog dveh popoldne se j*- ustavil pred vrtnimi vratmi. Bil je podobfii snežnemu stebru, toliko snega je imel na sebi.
Iz zemljiškega opN»a v gostilni je bil posnel, da stoji na posestvu Br.it hiša št v. 172.
Pozvonil je pri vrtnih vratih.
Odprl mu je Kred Bolieman, kateremu se je predstavil z besedami :
—	- -Jaz sem uradnik kriminalne policije Myer. Dobil sem nalogo preiskati \ilo.
Z (lotfktivi in kriminalno policijo pa ni hotel imati Fred Bolieman prav posebnega opravka
Ime!i je že moral dosti vzrokov, kajti baš v tej uri mu je Lil ta nepričakovan prihod jako neljub.
Bollenmu se je zadnji «"as dobro godilo. Gospoda, ki je stanovala v vili. ni zahtevala preveč in «ra ni silila k napornemu delu. Njegova naloga ji bila pospravljat-i >ol»e ter kuhati obede. Svoj pr.»-sti ea.s je preživel v hiši in na vrtu.
luir se je pa v vili dogajalo, ga ni prav nie zanimalo ter se tudi ni čisto nie brigal.
Najprej je hotel zapreti težka železna vrata in skozi stranska vrata pobegniti.
Pa se je slednjič premislil. .Myer se 11111 ni zdel prav posebno nevaren.
Myer se je odka&ljai ter svečano vprašal:
—	Ali je tukaj profesor zgodovine Erich Wolfram, in neka ženska, ki je njegova sorodnica ali kaj ?
Bolloiuan .-.e je visoko vzravnal, odločno odkimal ter uvidel s kom ima opravka.
Vznemirjala ga je le misel^ee ni ta možieelj posebni odposlanec profesorja Wolframa, ki se je hotel prepričati, kako se pozimi upravlja njegovo posestvo.
Zato j»- prevalilo odvrnil: — Ne, od družine gospoda Wolfram a ni nikogar tukaj.
—	Ali ste vi oskrbnik hiše št v. 172?
—	Da, jaz sem.
—	Kje so pa moji tovariši.1
—	Kateri tovariši.'
-- No, več mojih tovarišev je bilo namenjenih sem. Kje <so ?
—	O vabili gospodih tovariših ne vem ničesar. Sem ni bilo nikogar. V takem vremenu tudi nihče ne pride.
Kaj bolj \eselega ni mogel sporočiti oskrbnik gospodu Mveru-Sani ji* prav dobro vedel, da je težavna pot od postaje do vile m predobro -e je zavedel dejstva, NI a je edino on dosegel svoj cilj.
On j<- mu l prednost pred v-enii. celo pred domišljavim doktorjem EteMora. t esar ni nihče dosegel, je dosegel on, — Myer.
Koln ponosa j»- rekel oskrbniku: ' — Prosim, pokažite mi hišo it. 172.
Sklenil jc bil dovršiti čimprej mogoče svoje delo do konca 1<>r postaviti pird svojimi tovariši v glavnem mestu.
—	HLso št. 172 — je ponovil Bolieman. — Seveda z veseljem.
Ljubeznjivo ga jo odvedel proti vrtni hiši. Nad vratmi je bila
v kamen vklesana številka 172.
To je bilo v resnici tako. Vila je bila popravljena šele pred par lrti ter je bila vknjižena le v najnovejše zemljiške knjige kot številka 17o. Plej ji* bila kup razvalin in ni niti hišne številke imela.
< e bi bil Mver to vedel, bi bil brez dvoma tudi vilo preiskal, toda povelje se je glasilo, da mora iti v Brst ter preiskati prostore t;;-^mošnje ga poslopja. Zemljiška knjiga pa ni navajala nobenega dru-.geoa poslopja kot hišo št. 172.
V	navzočnosti oskrbnika Bollemana se je začela natančna pre-• skava. Policijski zapiski pravijo, da ni nihče završil bolj natančne ' preiskave kot jo je za vi šil agent Myer.
Najprej je šel krog vrtnarjeve hiše ter jo je zunaj preiskal. Ni-»ti pet korakov ni mogel videti predse in vsledtega se je moral oprijemali zidu.
Ilua je bila primeroma majhna, pa je bila po Myeroveim mnenju ugodno postno bivališče.
Ko je zunaj preiskoval, se je veselil odkritja, ki ga bo v soba^ nah deležen.
V" kleti je m.šel velikanske skladovnice steklenic najfinejšega vina in likerjev. V shrambi so bili zaboji najokusnejših jedil. Čudno se mu je zdelo 'o razkošje v jedi in pijači v primeri s ponižnim
stanovanjem.
Poročilo je hotel napisati v kuhinji. Pa je pronašel, da ni v hiši niti steklenice črnila niti peresa. Po dolgem iskanju mu je prinesel Bolieman oboje odnekod.
—	- Lep profesor je to — si je mislil Myer, — ki nima niti črnila niti peresa pri rokah.
Bolieman je moral biti ves čas pri njem. Sedaj je hotel vedet? to. sedaj ono.
Ni mu povedal, po kaj je pravzaprav prišel, toda namignil mu je, da gospodar te hiše ni tak poštenjak loot bi si kdo mislil, ampak, da jc precej nevaren človek, ki ima dosti poslov s policijo.
Bolieman mu je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi n;<v-či. To zagotovilo je izrekel sila resno tej- ga je parkrat ponovil.
Ko se je nekoliko zvedrilo in ko se je vihar pomiril, se je odpravil v a pot.
V	žepu je imel poročilo, v srcu pa misel in željo, da bi ga čim-.prej mogel prečita!i šef policije.
t e je sploh kdaj zaslužil priznanje in odlikovanje, ga je zaslužil v tem slučaju.
V	gozdu je pi revež zašel. Skoraj celo uro je blodil naokoli, predno je ugledal par ljudi, ki bi mu lahko pokazali smer in pot.
Bile so tri osebe.
Dvakrat je zaklicah pa ga ni nihče slišal. To se mu je zdelo čudno. ker je bil v gozdu popolen mir in ker so snežinke padale neslišno.
Videl je žensko in dva moška. Ženska je bila zatopljena v svoje misli. Za njem sta se pojavila dva moška.
Tudi ona dva sta bila zamišljena. Videzno sta se prestrašila, ko jn je znova poklical.
-- Dober večer, prijatelja, — je rekel — ali mi moreta povedati, kje vodi pot proti vzhodu?
—	Odkod prihajate? — ga je vprašal prvi. — Bil je profesor Wolfram v spremstvu svojega tovariša Merrvja.
—	Ravnokar sem natančno preiskal vilo. Zdelo se mu je, da sedaj po končani preiskavi lahko pove.
Ali je bil »»lep, ali je bil utrujen? Ali je pripomogel zgodnji du ni wposnal Wolfram a in njegovega spremljevalca.	fc
ALI STE KDAJ PREISKUSIU
Severa's Esko
MAZILO ZOPER SRBEČICO?
Cena 60 ccntov
V LEKARNAH VSEPOVSOD.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Oei so mu res opešale vsled intenzivne barve snega, tudi utrujen je bil nekoliko in mrak je storil svoje.
Prf(f vsem je i>;l pa tako zatopljen v svoje misli, da ni niti malo pomislil, s kom govori.
—	No. kaj ste pa našli v vili? — ga je vprašal Wolfram.
—	O, ta profesor Wolfram mora biti strašen pijanec. Polno klet ima najbolj izbranih pijač. In velik razvajene« mora biti. Kmalu ga bomo dobili ker ne bo mogel privoščiti vsega, kar bi želel.
—	Na levo vodi vaša pot — mu je rekel Merry. — Vidite tam tisti hrib. Nanj morate. Odlam pa že lahko razločite luči na železniški postaji.
Gospod Mver se je zahvalil ter odšel v označeno smer.
(Dalje prihodnjič.)
Proces proti hajduku Garugi.
(Nadaljevanje.)
Drugi dan razprave je bil na galeriji navzoč tudi Čarugin oče Pet or Stanisa vljevič.
Čarugin oče je star in bolan. V Osijek je prišel na sinovo prošnjo, kn je želel dobiti od njega denar. Napram občinstvu se je Čarugin oče izjavil o sinu: "Naj gre k vragu! Naj me pusti na miru!" Potek razprave je na Čaruginega
— Čaruga: '*Kako naj bom vo dja, ko niti vedel nisem za te ei gane".
Predsednik preide na to na na pad v gozdu Vučjak.
Caruga izjavlja, da nima niti pojma o teim napadu. Predsednik bere zapisnik Nikole Mihajloviea, iz katerega izhaja, da je Caruga ponovno menjal obleke. Predse«! nik: ''Morali ste imeti bogato garderobo." — Čaruga: "Lahko
očeta deloval zelo depremirujoče.	.
i - i	• I bi z nio napolnil cel vagon
Ko je med razpravo shsal glas iz.	ji
občinstva : "Zanj ni drugega kot
vrv", je stari Stanisa vi jevič po-
bledel in padel v nezavest. Sodni	.
.	,	i tokove. Predsednik opozori Laru-
sluge so odnesli starca iz dvora-i	. . .	n . .
„ . . .	t i „„ i; go: ukaj ni mesto za koketira
ne. Zadnje njegove besede so bi-"".	.
..„.,: ,	. -	— |nje . — Iz zapisnika z Mihaj!o
le: Vidim, da zanj ni pomo<*i . *	. 1 _	. -
| vice m tudi izhaja, da je t aruga
Značilno je, da uživa Caruga j hrabril Mihajloviea za napad \
gozdu Vučjak z besedami: "Ne boj se bre. Jaz delam v sporazumu z orožniki in ministrstvi".
Med tem časom je pričel Čaru j ga gledati na galerijo in kazati navzočemu ženskemu svetu težke
pri seljakih splošne simper.;-. Kadar seljaki govore o Carugi, vedno pristavljajo "siromašni Jo-vo ".
Čaruga je bil pri razpravi maja zelo oslabel in izčrpan. Vsak čas sprašuje svojega zagovornika, če sc dobro zagovarja in če je še možnost, da bi bil opro
Čaruga skomigne z ramami '*To o ministrstvih ne bo res. Z njimi nisem bil v nobeni zvezi''. Predsednik nato razlaga poedino sti o napadu in ko pride do mu sta. kjer pravi, da je Caruga po
se
ščen. .letniškim paznikom j<- m ki j jož;j	nil tračnice, da bi
dan dejal, "da ne more biti ob- zvrnii motor, na katerem so vo
sojen, ker je reševal narod".
/ili denar, pripomni Caruga. "S
Čaruga je bil najpreje zaslišan samim železom se ne da prevrniti o roparskem napadu v liiši Iva-j motor iz tračnic". — Predsed na Scheiua, cigana iz Poreea. Xa nik: "Torej vi veste, da se samo stavljena vprašanja odgovarja s kosom železa, ne da vreči motor Čaruga tiho in povzdigne svoj , jz tračnic. Sedaj ste se zagovorili glas šele, ko ga opozori predsed-i Druge priče pravijo, da ste zva-%iik senata, da naj govori glasne- f 1 i 1L še velik kamen na tračnice"
je. Caruga; "Dne 29. oktobra 1920 smo v hiši G jure Radivoje-viča sklenili, da se pismeno ob vezem, da hočemo biti legalni člani "Kluba gorskih tieev" in da izvi-š njem o razbojništva. Najpreje
Čaruga: "Nič ne vem o tem. Tu di ni res, da sem zvalil kamen na tračnice". — Predsednik opozor Carugo. da naj govori resnico, ker drugače bo poklical priče in iz kazala se bo resnica. — Caruga
smo se odločili, da oropamo ci-|"Naj le pridejo". — Na vsa dru gane pri Poreču. Odšli smo proti I ga vprašanja v gozdu Vučjak od hiši bogatega cigana Ivana Scheie i govarja Čaruga: "Nimam poj na. Jaz sem šel v hišo, dočim so! uia o tem". — Predsednik nato ostali moji tovariši pred vrati, i bere zapisnik, kjer je Čaruga zlo Kar naenkrat so pričeli zunaj ' čin v Vučjaku točno popisal, kar stoječi tovarLii streljati v hišo. I je dokaz, da je pri napadu vo Nič ni pomagalo moje rotenje, da ' dilno sodeloval. Čaruga nato od prenehajo s streljanjem. Od str ^' govarja : "Tam ni bilo Čaruge la zadet je padel Schein mrtev na ampak Čarugiei". Med zaslišava
tla". Predsednik senata ugotavlja. da je Čaruga ženi ubitega
njem se je Caruga ponovno ozi ral na galerijo, kjer se je naha
Scheina vzel 4000 dinarjev. Ca- jal ženski svet in z največjo vne miga. "Nisem jih vzel. Sama mi! iuo koketiral. Predsednik senata jih" je dala". Predsednik: "Na-j je zato odredil, da se iz galerije ravno, ker ste jo hoteli ubiti" . | odstranijo ženske, ki so se vse Čaruga: "Nisem je hotel. Rekel preveč odzivale Čaruginim pogle sem samo: "Bre. ne boj se. sani u dom. pare daj!"	Ob 3. uri popoldne se je nada
Med tem časom, ko so Čarug» ljevala razprava in je prišlo na
vrsto zasliševanje o umoru Jože Matota.
Člana Čaru go ve družbe Mat o ta in Predragovič se nista razumela med seboj. Pri neki priliki je Matot streljal na Predragovi ča. Nato je pobegnil. Čaruga go je obsodil na smrt na vešala Kmalu je našel Čaruga ubeglega Matota. V neki hiši pri seln Kr; škovie je Matota zaslišal in mu naznanil, da je obsojen na smrt Matot je hotel pobegniti. Čaruga je pa streljal za njim in ga ubil Kot glede vseh obdolženih umo rov tudi glede tega umora trdi Čaruga, da je o umoru slišal samo pripovedovati. V kritičnem trenotku se je slučajno nahajal pri hiši, kjer je bil Matot. Čui je samo strele. Na pripombo predsednika, da je pred preisko-
ih tovariši plenili po hiši cigana Scheina, so morali vsi stanovalci hiše ležati po tleh na trebuhih.
Iz sodnih spisov je razvidno, da je Čaruga prLšedši v hišo Scheina, rekel: "Ne bojte se. ali dajte denar!" Ko so mu dali 3000 dinarjev na roko je rekel. da je to premalo in je zahteval več. nakar mu je Seheinova žena izročila še denar in en dukat. Čaruga . "Bila .*ta dva dnkafa". — Votant Oreškovic: "Kdo je ubsl Scheina?" — Čaruga. "Ne vem. Mogoče tisti, 'ki je skozi okno streljal. Jaz ne". — Votant Oreškovic : "Kdo je bil vodja?" Čaruga: "Jaz nisem bil vodja. Dal sem samo nalog, da se jih ne sme poklati". — Votant Oreškovic: "Vsi vaši tovariši pravijo sogla* no, da ste bili zbran voditeljem".
ROYAL MAIL
M JhmL tUi 11 iMilfwiffiiitiihi >np mmk
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON
"Ohio" "Orduna" "Ore*" "Orbita" Ti sunlld bo* novt In moderni v vsakem oxiru. najbolj priljubljene potnikom in glaaovita radi komodnoatl la — KOMFORTA.
Zdrava, tečna ln obilna brana ae eer-vlra vsem potnikom na belo pokritih mixah. Druilne, »ena in o trod Imajo POSEBNO PAZI-JIVOST.
Za podro* noeU ee obrnite na nafte zaatopnlke v vašem mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO gg Broadway._New York

Kretanje parnikov - Shipping News
alnim sodnikom priznal, da js treljal na ^latota, Čaruga cxlgo-arja: "Priznal sem zato. ker em se tako zagovarjal pred orožniki". — Predsednik: "In zakaj ste priznali pred orožniki.'" — 'aruga; "l)a me ne peljejo na li-e mesta". — Predsednik: "Ali
te .se ba«li?" — Čaruga: "fJoto-o. Pretepali bi me". — Predsednik : "Česa ste se pa po.ttsm bali pred sodnikom?" — Caruga: 'Nisem vedel, kako se mora govoriti. Še nikdar nisem bit pred odnikom". — .Državni pravilnik: *Kd<> vr; je pa obsodil^na štiri eta, če še ni'kdar niste imeli m sodnikom opravka?" — Čaruga ni dal nato nobenega odgovora. Na vsa nadaljna vprašanja je Čaruga odgovarjal: "To ni resni ca'\ Ker ni bilo mogoče dobiti od Čaruge pravega odgovora, ji-predsednik {rt-ešel na 13. zločin. Predsednik: "To boste pa že pri znali, ker niste nikogar ubili". (Nadaljevanje prihodnjič.)
Zastopniki "Glas Naroda"
Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $15.00; za pol leta $3.00; ca štiri mesce ?l\00; za četrt leta 1.50.
Naročnina za Evropo je $7. za eno leto.
Mauritania. Cher-
Aciult&nla. Cher
S. junija:
Belffenland, Cherbourg. Mongolia.— Cherbourg.
7. junija: Majestic, Cherbourg; La B&vole, Havre: Orbita, Cherbourg. Hamburg; Geo. Washington, Cherbourg. Bremen
1*. junija:
Resolute. Cherbourg ln Hamburgh Pittsburgh. Cherbourg; Luetsow, Bremen.
11,	junija: Paris, Havre;
bourg.
12.	junija: Columbus, Bremen.
14.	JunlJs:
L.evluthun, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg.
1«. junija:
America* Br*l»in
17.	Junije:
Dulllo. Genoa.
18.	Junija: France. Havre:
bourg.
1*. junija:
Lapland, Cherbourg; Stuttgart. Bremen.
ti. junija:
Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg SaJtonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg
Hamburg.
M. junija:
Pres. Wilson. Trm; Pres. Hardin® Bremen; Canople. Cherbourg; Bremeo Bremen.
15.	junija:
Berengarla, Genoa.
M. Junija: Zeeland, Cherbosrg.
28. junija:
Majeetlc. Cherbourg; Lafayette, Ha*
re; Cunt a Rosso v Genoa,
1.	julija:
York, Hrenifn; Colombo. Cenna.
2.	julija:
Paris. Ilavre; Mauritania, Clifr-bourg; Repu!jll«^, Cherbi.urR.
3.	julija:
Tyrrhenla, Cherbourg; Mlnnekulula, I Cherbourg-.	'
4.	julija:
Geo. Washington. Cherbourg. •
5.	julija:
I.eviathan, Cherbourg; Olvmplo, Cherbourg: Rorhambeau. Havre; Muen chen. Bremen; Belgenland, Cherbourg.
8.	Julija:
Resolute, Cherbourg. Hamburg; Orca. Cherbourg, Hamburg; iJerflinger, Bremen; Giulio Cesare, Genoa.
9.	julija:
Prance, Havre; Aqultania, Cher-bo u rg.
10. julija:
Columbus. Bremen; Cleveland, Hamburg; Mongolia, Cherbourg.
12. Julija:
Berengarla, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam. Bolougne. America, Oheibourg; Martha Washington. Trst.
14.	julija: America, Genoa.
15.	julija: Pittsburgh,
Bremen.
Cherl»ourg; l.uet2«iw.
Cherbourg; Taormloa
17. julija:
Westphalia, Hamburg. 19. julija:
Majestic, Cherbourg: La Savole, Havre; l„ai>tand, Cherbourg; Mount Clav. Hamburg; ^Stuttgart, Bremen; ltuilio, Genoa.
22.	J Lilija:
Reliance, Hamburg; Reidlitz, firemen
23.	julija: Paris. Havre.
26. julija:
I.e via than, Cherbourg; Veendam, Boulogne; Albert Uallin. Hamburg; t»rca, Cherbourg.
29. Julija:
Canoptc, Cherbourg; Eremen, Bremen.
Cherbourg;
30,	Julija: Mauritania.
Havre.
31.	julija:
Zealand, Cherliourg.
France,
Calif on
San Franeiseo, Jacob I^ausin.
Colorado:
l>enver. Frank Skrabee; Leadvllle, \T. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesb: Salida. Louis Costello: Walsenlnirj;. M. J. Hayuk.
Indiana:
Indauapois, Ix>uis Rudman. Illinois:
Aurora, J. Verbleh: Chicago, Joseph DJish; Cicero. J. Fabian; Jollet, Fr. Dumbicb, T. Zaletel in John Kren: La .Salle, J. Spelieh; Mascoutah, Frank August in ; North Chicago, Anton Kobal, Math Opriii ;SpringTield, Matija Bar-huricb; Waukegan, Frank PetkovSek.
Kansas:
Franklin In okolieo, Anton Seljak. Maryland: Kitziniller, Fr. Vodoplvec.
.Minnesota: Chisholm, Frank Gouže; Ely, Jos. Pesbel; Eveletb, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibbiug, John Pov-še; Virginia, Frank Hrvatieb.
Missouri:
St. Louis, Mike Grabrljan.
Montana:
Eust Helena, Frank Hrella; Klein,
Greogr Zobec.
New York:
tiowauda, Karl Sternlshm.; Little Fall:>f Frauk ilusle.
Ohio:
Barberton, A. Okoish in J. Barich; tleveland. Anton Siničič. Jakob Res-nik in Charles Karlinger: Collinwoo«l. Math. Slapuik; Lorain, Louis Bahint in J. Kuiuse; Niles. Frank Ko^ovšek; Youngstotvu, Anton Kikelj.
Tennsylvania:
Aeosta, in okolico, Martin Abram; Ambridjra, Frank Jakshe. Besaenver, l.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Hrougbton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demshar; Conemaugh, Vid Ro-van.šek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina : Dunlo, Ant. Tauželj; Export, Lonis Supančič. Forest City, Matb Kamin : Farrell, Jerry Okorn ; Imi>erinl, Val. Peternel; <!reens-burg, Frank Novak; Homer City ln okolieo, Frank Farencbak; Irwin, Mike Tausbek; Johnstown, Jobn Polane in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloyd ell, Anton Malovrh-Midway, John Žust: Moon Run, Fr- Ma-eliek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh. Z. Jakshe. Ig. Magister, Vine. Arh in 1*. Jakohieh; Reading, J. Pezdirc; Iloek-wood, A. Hoehevar; Steeltori, A. Hren: Turtle Creek in okolieo, Fr. Schifrer: West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previch; WtUock, J. Pe-trrnel.
West Virginia:
Coke ton, Frank Kodan.
Wisconsin:
Milwaukee, Joseph Tratnik, Racine, in okolieo, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin.
Washington:
Black Diamond, G. J. Porenta.
Wyoming:
Rock Springs, Louis Taucher.
Poles goring ved en lh n pooblaHenl pobirati wrofniho tudi ggt tajniki i. 8. K. J.
hitra. potniška služba
od NEW YORKA do TRSTA
(preko Genove) ftajboljia in najkrajia pot po Srede z sm-akem morju z nuimi veličastnimi parniki,
DUILIO ____ 17. junija: ____ 19. Julija
COLOMBO	1. julija; 7. avgusta
GIUL.IO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept.
'Največji ln najhitrejši parnik na olje sa
Sredozemsko morje. Udobne k&bine tretjega rasreda z S, 4 ta t posteljami sa družine ln ienske. Pri okuanlh obedih je vino brezplačno. Za. podrobnosti vprašajte nagega agenta ▼ vaiem meatu ali pa naravnost r>ri
mmm nnmi mum
I Italia-America Bhlpplng Corporation i atate Street General. Agenti New York Nail saatopnlki v JucroslavlJl: Jadranska Banka, Belgrad in njene podružnica
[PSUuchukf
»aravnoat ▼ JugCMUri^Vg Edino dlr»ktno »pomladno odpluti*
'Jtvui iiresi vožnja (ouiesi
Presidente Wilson — 24. juni.; 8. avg. Martha Washington —12. Juli.; 6. sept.
v Dubrovnik ali Trat.
Železuln* ▼ notranjost zmerna. Nobenih rl-zej«v. Vpraiajte pri bližnjem as*ntu ali pri PHELPS BROS. & CO., 2 West St^ N. Y.
VEC KOT 40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAŠ GRAMOFON.
PESMI, MOŠKI ZBORI. MARŠE POLKE. VALCERJE itd.
PlSite takoj po novi bre2j>laC-rt i cenik
na VICTOR NAVINSHEK
331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KDOR Je namenjen potovati r stari kraj, je potrebno, da jS natančno poučen o potnih listih, prt* Ijagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne IzkuSuje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par> nike, ki imajo kabine tudi v III. raa-redu.
Glasom nove naselniške postave, ki pride v veljavo k prvim julijem, bo lahku dobil tudi isti. ki se ni ameriški državljan, dovoljenje za ostati v domovini eno leto. ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniški komisar v Washington-n, I>. C., ter se t»o z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj-
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljnl priseljenci iz Jugoslavije bodo pripoft-Ceni sem zopet po 1. julija 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoalo-: ii i sedaj potovatL
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York
JaBraaafefr Maka
POTOVANJE V
JUGOSLAVIJO
11. junija —
bo odpotovalo spet vee je število Slovencev v stari kraj s pomikom —
PARIS
francoske proge.
S tem parnikom odpotuje tudi Mr. FRANK SAKSER s gospo in sinom na obisk v Jugoslavijo.
Kdor je potoval s tem parnikom je bil tudi zadovoljen.
C'e ste namenjeni v kratkem odpotovati, potem pošljite takoj aro, da se Vam prostor na tem parniku zagotovi, posebno za drugi razred je skrajni čas.
EDINA SLOVENSKA BANKA V NEW YORKU
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Iskaz i>otnikov izkazuje, ila se te naše banke pt>siužuje več rojakov kot pa vseli ostalih ugentor skupaj, če prav jih je v Združenih državah na tisoče.
Pozor čitatelji.
Opoiorfte trgoTco Is jfe brlufko, pri katerik knpv« jete ali naročate im ste ■ njik postrežbo sadoTolj«^ da oglaiujejo t lista "Olaa Naroda". 8
Vprava "GUaa Vazada'1
ADVERTISE in GLAS NARODA
Žepar na ulici.
Tovarniška delavka Marija Iiez-i.ij j-? .Šla po Dalmatinovi ulici v L.iubljani. kjer se ji je pridružil »eznan moški in pričel z njo pogovor. Kmalu pa jo je pustil in odšel -po Dalmatinovi ulici nazaj. ■:a ji mar;i'.:a ovitek z 262 Din eo-t^vin«* in železniško l.^gitimaeijo. Ovitek je imela v predpasnikovem žepu ter sum«, da ga ji jc neznanec liecpažouo izvlekel in polie^nil.
Obssil se je
v Siinarju tamošnji postajenačel-ii?k Ivan Krančar. Kaj je moža gnalo v smrt. ni znano.
\
Prav vsakdo—
kdor kaj liio; kdea ka] ponnJa; kdor kaj kopajo) kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ImaJ« tndoTit aspek
mali oglasi ▼ "Glas Varoda".