'^s ije
',*- CM)r
gt)umu)tntmumm<t)))nmnm)][M)mMMMMwmn
VESTNIK
Poštni urad 9020 Celovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šitingov cetotetna naročnina 120 šitingov
P. b. b.
turt §
?mtun)mmtmtmum)miunm<tmtt!i;m:nm'mmnm!mm«Š
LETNIK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 3. JULiJ 1981
ŠTEV. 27 (2026)
KOUKO VELJAJO
Prijate!jsko s!ovo
OBLJUBE "!.SR:!
Edini konkretni uspeh razgovorov, ki so jih imeti med nedavnim jamčene pravice pa izničili na obiskom predsednika izvršnega sveta SR Stovenije Janeza Zemijari- skrajni minimum. Kajti izgubili smo na Koroškem, je bito — vsaj kar se tiče manjšinskega vprašanja
zagotovilo dežetnega gtavarja VVagnerja, da se bo ietos jeseni na trgovski akademiji v Ceiovcu začet abiturientski tečaj s stovenskim "č"im jezikom. S tem hočejo, kakor je dejai dežeini giavar na tiskovni konferenci po razgovorih, koroške stranke „dati signai za izbotjšanje ozračja na Koroškem". in v podkrepitev je še povedat, da so se predstavniki treh v dežetnem zboru oz. dežetni vtadi zastopanih strank (SPO, OVP in FPO) o tem „sporazumeii" sete v drugem detu pogovo-— kajti ob predhodnem obisku na stovenski gimnaziji je dežetni 9*avar na tozadevno vprašanje še menit, da zadnja beseda še ni bita 'irečena.
S tem je Wagner očitno hotei povedati, da Cetovec še ni pristat na tozadevno obijubo Dunaja, da pa žeti ob obisku predsednika siovenske ^ade pokazati svojo „širino", zato po drugi strani pričakuje, da bo Shako ..pripravljenost" dokazata tudi manjšina ter končno šia v sosvete. Nekako v tem smisiu so vsekakor izzvenete izjave, ki so jih ob *sj priložnosti dati predstavniki treh strank.
Toda že zelo hitro se je pokajo, da je bila ta „širina" koroške
no poslabšanje našega položaja. Kljub temu smo se sprijaznili s
strankarske troedinosti mišljena le takšnim ..reševanjem"; morda smo
zaupanje v takšno „reševanje" naših življenjskih vprašanj in to je — poleg drugih — tudi eden glavnih vzrokov, zakaj odklanjamo sodelovanje v sosvetih.
Ne gre torej za trmasto vztrajanje pri nekih načelih, gre enostavno za pomanjkanje osnovnega zaupanja, ki ga nam morejo vrniti samo s tem, da rešijo vsaj nekatera izmed številnih odprtih vprašanj. Ravno v tem oziru pa zdaj ponovno doživljamo, da na deželni ravni očitno ni nobene resnične pripravljenosti. Ferrarijeve izjave so vsekakor dovolj jasne, da vemo, koliko smemo pričakovati; njegovo opozorilo, da bi morebitni enostranski sklepi nasprotovali duhu tristrankarskega dogovora, pa so nedvoumno svarilo tudi strankarskim partnerjem.
Če ob vsem tem kdo vendarle
Kakor smo kratko poročali že v zadnji Meviiki nožega lisfa, se je Zveza slovenskih organizacij na Koroikem prejžnji teden poslovita od generainega konzula SFRJ v Celovcu Milana Samca, ki v kratkem odhaja na novo delovno dolžnost. Poslovilno srečanje je bilo v sredo 24. junija v gostišču Wutfe v Ve-selah, kjer so se poleg generalnega konzula Samca in njegove soproge Marije ter konzula Alfonza Maberžnika s soprogo in vicekonzula Svetislava Popoviča zbrali številni člani obeh odborov ZSO in včlanjenih organizacij ter zastopniki krajevnih forumov.

^srncnstrirali nekaj, česar v resici na Koroškem ni: pripravljenost____________	_ ___________ _ ___________________ ^	,
prodajnih činiteljev, da konstruk- lupinah in prvič v zgodovini smo ^uonosh tSa "Izmišljanja" ^ho nrisnevain k reševanju mani-	, skupnosti taka razmišljanja
ga zoževanja naših pravic je bil dosežen z zakonom o narodnih
prispevajo k reševanju manj-'hskega vprašanja. Komaj teden M navrh je namreč predsednik ko-*j°§ke FpQ Ferrari-Brunnenfeld r^gnerjevo zagotovilo postavil na , ' ko je izjavil, da o soglasju vseh
v deželnem zboru zastopanih .....	-	.
^a"k glede uvedbe abiturientske- zatcmizirati, nase mednarodno za-
koroški Slovenci ostali trdni: ne z obljubami (ki pa jih nikdar ne izpolnijo) ne z grožnjami in pritiski nas niso spravili do tega, da bi
sosvete, potem mora pri tem gotovo zasledovati svoje posebne (ali celo osebne) namene — narodni
prav
gotovo ne morejo koristiti, dokler se bo „širina" in ..pripravljenost" uradne politike namesto v konstruktivnem pristopu k reševanju
priznali rešitve, s katerimi so naše odprtih vprašanj manifestirala zgolj avtohtono naselitveno ozemlje v različnih oblikah pritiska in izsi-
ljevanja manjšine.
V	imenu ZSO se je odhajajočemu generalnemu konzuiu zahvali) predsednik dr. Franci Zwitfer, ki je spomni!, da je tovariš Samec zdaj že drugič na Koroškem kot predstavnik Jugoslavije [svoječasno je bil ataše urada za zvezo) in zato podrobno pozna tukajšnje razmere in še posebej položaj slovenske narodne skupnosti. Poudaril je, da je imel tovariš Samec vedno razumevanje za potrebe koroških Slovencev ter je po svojih močeh tudi povsod pomagal, kolikor je le mogel. Ko se mu je za vse to zahvalil, ga je obenem prosil, da bi tudi na novem položaju tako zavzeto podpiral naše težnje in naš boj za obstanek na domači zemlji. V spomin na bivanje na Koroškem pa mu je izroči) umetniško sliko — delo našega rojaka Valentina Omana. Prav tako so izrekli tovarišu Samcu besedo zahvale in mu izročili spominska darila tudi zastopniki včlanjenih organizacij in ustanov ZSO ter predstavniki domačega prosvetnega društva.
Generalni konzul Samec je v svojem odgovoru naglasil, da je vsega skupaj prebil na Koroškem deset let, kar gotovo ni majhna doba in bi torej — kot je menil — lahko reke), da je postal napol koroški Slovenec. Lahko vam zagotovim, da boste imeli v meni iskrenega prijatelja tudi v bodoče, je dejal tovariš Samec. ..Sicer pa je odvisno od vas samih, ali bodo koroški Slovenci še naprej govorili in prepevali slovensko; to je odgovorna naloga obeh osrednjih organizacij in še posebej vas, ki izhajate iz partizanske borbe, kajti ZSO kot naslednica Osvobodilne fronte je brez dvoma velika obogatitev za koroške Slovence."
Srečanje je potekalo v prijetni domači družabnosti, ki jo je obogatil mešani oktet SPD ..Danica", ki je pod vodstvom Hanzija Kežarja poklonil gostom pisan šopek narodnih, umetnih in borbenih pesmi.
V	sredo zvečer je bil v hotelu ..Korotan" v Sekiri sprejem, na katerem sta se jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Movak Pribičevič ]ki se prav tako vrača v domovino) in generalni konzul Milan Samec poslovila od predstavnikov političnega, kuiturnega in gospodarskega življenja Koroške.
ZSO pa se je posebej poslovila od veleposlanika Pribičeviča včeraj v okviru kosila v hotelu ..Korotan", kjer mu je predsednik dr. Franci Zwitter kot spominsko darilo izročil sliko koroškega umetnika Wernerja Berga.
3a tečaja sploh ne more biti govo-FPO je odločno proti takim "Vnaprejšnjim uslugam" (Vor-'stung), dokler slovenske organi-^cije niso pripravljene sodelovati sosvetih, je dejal Ferrari, ki je .v°io izjavo še podkrepit, da je za ^°roško FPO vstop v sosvete slej ° Prej preskusni kamen ..poštene spravljenosti manjšine, doseči Rlitatjvert napredek v narodnosten vprašanju".
'3ko je torej maček spuščen iz
Mirovno gibanje v Evropi
narašča vzporedno s strahom pred vojno
^ko
3 in mora biti vsakomur jasno,
^ . je v resnici s tisto ..širino" st t'sto ..pripravljenostjo" koroških „ 3nk, da tudi s svoje strani pri-
^vajo k izboljšanju ozračja v de-
leij
Skoraj Hi dneva, da ne ki s/iša/i a/:' kra/i o tem, da $o v kakem ve/ikem z%^o^7!oefrop5&f?7r mesta spet	tisoč; /jadje za mir, raz-
orožitev, popaščanje napetosti itd. Tepe kesede, ki j;k tako rad; iznašajo državniki in po/itiki pri svojik srečanjih, so posta/e — z/ast; mer/ m/ad;no — neverodostojne,' /jadje tad; ne zatipajo več v razne aradne protoko/e in ^omant^eje. Vedno ko/j poznavajo, da je svetovni mir vrednota, ki je predragocena, da ki jo prepašča/i po/itikom — vedno ko/j spoznavajo najnost, da se morajo sami aktivno boriti za ohranitev mira.
V zadnjem časa se je mednarodni po/ožaj spet nevarno zaostri/. Nonj/ikti med ve/esi/ama in vo-
cei i-	.	...	,	'	nevarno zaostrit. /\on/ti<ett mett vcttutama trt vu-
&an' Pomagajo rešiti odprta vpra-	/dokoma so pakni/i svet v novo ,,k/adno
!	Korovskih	iz*	m	<7! rr t V /"t	+
j. koroških Slovencev. Lepe iz in obljube, ki jih je slišati ob ^državnih stikih in drugih pri-- roih ali neprimernih priložnostih,

''an
hj./ls & sosveti. Zato res ne more
vojno", ki se /akko spremeni v vročo, če /jadstva Evrope svojik državnikov ne kodo mog/a prisiiiti, da se spametajejo. N/jak govoričenja o mira in razorožitvi imajo tako na zakoda kot na vzkoda . ^*°^3j hitro spremenijo v topo nakopičene ogromne za/oge atomskega orožja, ki A, ajanje na trditvah o izpolnjenem	^	za napad. Če pomis/imo /e
^ <^r v	In p.,lij.-
ki aniči živ/jenje, okranja pa materia/ne stvari, potem postane povsem očitno, da strak pred vojno nikakor ni neapravičen. Tretja svetovna vojna ki kiia okenem tadi zadnja, kajti na zemiji ne ki več zapasti/a živ/jenja. q Mednarodno javnostjo oprali ma- Z/asti v Evropi je nakopičenega največ aniče-r^' se slej ko prej drži trenut- va/nega orožja — in v Evropi je že dvakrat v jf "Vzorne" manjšinske zakonoda-	izkrakni/a svetovna vojna Evrop-
l^mreč zakona o narodnih sku- ^	^	rtpravieen. okeat/jiva, ka-
*	dar gre za igranje z vojno, t^rav zaradi tega je
tadi mirovno gikanje v Evropi tako močno. Svoj dosedanji višek je doseg/o pred tremi tedni v k/amkarga, kjer se je pokoda za mir ade/eži/o več kot sto tisoč čjadi. 5p/ok je mirovno gikanje naj-
^ nobenega dvoma o tem, da jim ^ 9re za reševanje odprtih vpra-marveč edinole za to, da bi s 'ir, 'vitvijo sosvetov pred domačo
'°mre
tt&i^' je zdaj že polna štiri leta
ivedljiv.
Sitii^onjenost" avstrijske manj-Politike nam je v zgodovini
,°hila že marsikatero rešitev, ki močnejše v državak, ki spadajo v okvir at/ant-Prej ali slej izkazala kot očit- skega pakta NztTO, kajti v tek državak gre pre-
prečiti sk/ep ZEM in dragik č/anic NZ7'0, po katerem ki v Evropi namestifi nevtronske komke in ki ki/e zakodnoevropske države prisi/jene, da se še same močneje okorožijo. Na Nizozemskem je mirovno gikanje že spravi/o v/ado vsaj do pre-miš/jevanja in ok/evanja g/ede sk/epa NztEO, medtem ko zakodnonemška v/ada pod vodstvom socia/demokratskega(7) kanc/erja dos/ej še ne mi-s/i agoditi zaktevam in že/jam /jadskik množic. Nemška karžoazija očitno tadi po dragi svetovni vojni ni zmožna in vo/jna, da ki se ači/a iz zgodovine.
Tadi v /Ivsinj; raste mirovno gikanje vzporedno s strakom pred vojno, vendar iz specijičnik raz/ogov pri nas še ni tako razširjeno.- Ve/ik de/ avstrijskega /jadstva še vedno mis/i, da ki nas statas nevtra/nosti okvarova/ pred morekitno vojno,- po dragi strani pa zlvstrija (vsaj aradnoj ne pripada nokenema vojaškema k/oka, čeprav je znano, da je avstrijski okramkni koncept močno nas/onjen na koncept NzlTO. Vendar tadi v naši državi spoznava vedno več /jadi, da zfvstrija v primera vojne ne ki osta/a „otok k/aženik" in da se pos/edice radioaktivnosti ne ki astavi/e na av-strijskik državnik mejak. V najnovejšem časa pa je mirovno gikanje v ztvstriji povezano še z/asti z ogorčenjem zaradi izvoza avstrijskik tankov v /lrgentino, eno najkrata/nejšik jašističnik dikta-tar v Tatinski ztmeriki.
Nina/o sokoto so števi/ne miro/jakne organizacije raz/ičnik verskik in svetovnonazorskik prepričanj priredi/e na Danaja pokod za razorožitev in mir. Pokoda se je ade/eži/o oko/i 2^00 /jadi, ki so se izrek/i predvsem za demi/itarizirano in krezatomsko Evropo od zlt/antika do /7ra/a ter razpast vojaškik k/okov, posekno N^ITO in Varšavskega pakta,- posekej od avstrijske v/ade pa so zakteva/i prepoved izvoza orožja v jaši-stične države.
Na zak/jačni prireditvi je po/eg dragik govori/ tadi zastopnik avstrijske sindika/ne zveze Nojj-mann. Zavze/ je sta/išče do incidenta pred tovarno 5tepr-Daim/er-Pack, kjer so nekateri /jadje kote/i preprečiti izvoz tankov v Argentino in je priš/o do spopada z de/avci, ki so s si/o omogoči/i izvoz tankov, Hoj/mann je v tej zvezi deja/, da so ki/i to izkrani in naščavani de/avci, ki nikakor ne predstav/jajo miš/jenja vsek de/avcev pri Stepr-Daim/er-Pack. Od vodstva tega podržav/jenega okrata je /Vo/fmann zakteva/, naj se preasmeri na proizvodnjo dragik izde/kov. Nikakor namreč ne drži, je deja/ Noj/mann, da podjetje 5tepr-Daim-/er-Pack ne ki mog/o izde/ovati dragik stvari,- tako je na primer /ansko /eto zl/gerija naroči/a 700 terenskik kamionov, vendar vodstvo okrata tega naroči/a ni spreje/o — raje je izde/ova/o tanke. De/avstvo je treka intenzivneje organizirati in ga vzgajati v daka mednarodne so/idarnosti, je ok konca poadari/ Nojjmann, za to pa je treka od-/očnik naporov z/asti v sindikatik.
Dragi govornik na tej prireditvi je ki/ znani igra/ec danajskega Pargtkeatra Otto Tansig. Ožigosa/ je z/asti zadržanje avstrijske socia/demokrat-ske v/ade v tej zadevi in spomni/ na grozote v nacističnik koncentracijskik takoriščik med drago svetovno vojno. Taka grozodejstva pa so danes na dnevnem reda v zfrgentini, je nag/asi/ govornik, in Avstrija s svojimi tanki, ki jik poši/ja zfrgentini, neposredno pomaga pri okranitvi takega „reda".
Mirovno gikanje v Evropi in z/asti pri nas v zlrgentini je še/e na začetka svojega de/a. Najti zavest o potreki tega gikanja ko ras/a naprej, ker /jadje ne verajejo več jrazam po/itikov in državnikov — raje se zanašajo na /astno moč. Saj je znani nemški pesnik Eert Preckt že pred izkrakom drage svetovne vojne preroško deja/.* Če govori o mira gospoda, ma/i č/ovek ve, da ko vojna.
(jra-ter)
SLOVENSKA SKUPŠČINA O NARODNOSTNI POLITIKI:
Ne dekoracija na papirju
marveč dejstvo, ki se vsak dan uresničuje
V republiški skupščini SR Slovenije so prejšnji teden izčrpno obravnavali problematiko italijanske in madžarske narodnosti, ki živita v Sloveniji. Pri tem je kot podlaga široki razpravi služilo poročilo o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov skupščine SRS iz leta 1977 o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov. Na podlagi razprave so prišli do ocene, da so omenjena stališča in priporočila aktualna tudi za naslednje obdobje, ker so dobra podlaga za uresničevanje posebnih pravic obeh narodnosti.
Pripadniki obeh narodnosti so med razpravo v skupščini, kjer je vsak govoril v svojem materinem jeziku, z zadovoljstvom ugotovili, da so bili zadnja leta pri uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarkse narodnosti v Sloveniji doseženi pommebni rezultati. Obenem pa so tudi poudarili, da bi bilo na določenih področjih kljub že doseženim uspehom brez dvoma možno napraviti še več za dejansko vsestransko enakopravnost pripadnikov obeh narodnosti. Posebej so pri tem omenjali vprašanja dvojezičnosti, potrebo po hitrejšem reševanju razvojnih vprašanj in znanstveno-raziskovalne dejavnosti za potrebe narodnosti.
Ko so v skupščini razpravljali o poročilu komisije za narodnosti, je eden izmed govornikov dejal, da sta narodnosti to poročilo zelo pozitivno ocenili, da pa ..nobena zakonska določba ne more zagotoviti narodnosti ustreznega razvoja, če pri gospodarskem in prostorskem planiranju niso upoštevane potrebe in posebnosti te skupnosti". In drugi govornik je v tej zvezi dodal, da se je v okviru realnih možnosti treba izogibati posegov v prostor povsod tam, kjer bi utegnili taki posegi prizadeti ali spremeniti položaj pripadnikov narodnostne skupnostti. (Če se spomnimo nekaj let nazaj, kako so na Koroškem izvajali združitev občin in kako so pripravljali prostorsko načrtovanje, potem moramo ugotoviti, da se pri vsem tem na posebni položaj in potrebe slovenske narodnostne skupnosti prav nič niso ozirali, marveč so mimo nje-
nih pomislekov in pritožb brezobzirno uveljavili zgolj interese večinskega naroda, s tem pa bistveno spremenili etnični značaj manjšinskega ozemlja na škodo manjšine, kar je v očitnem nasprotju z določili člena 7 državne pogodbe — op. ured.)
Prav tako so v skupščini pozitivno ocenili tudi določbe, ki odrejajo položaj narodnosti in njihovih pripadnikov ter urejajo njihove posebne pravice. Tako je skupščina Slovenije v minulih štirih letih preučila in sprejela 37 zakonov in drugih dokumentov, v katerih je bil posebej izražen in opredeljen interes obeh narodnosti na različnih področjih. Med drugim so bili sprejeti zakoni o knjižničarstvu,
OB DNEVU VSTAJE:
Spomenik
Edvardu hardetju
Na večer pred dnevom vstaje stovenskega naroda bo 21. ju!ija v Ljubtjani osrednja prestava na Trgu revotuctje, kjer bodo odkrit) spomenik Edvardu Kardetju, vetikemu stovenskemu in jugostovanskemu revotucionarju, državniku in družbe-nopotitičnemu detavcu.
Na stovesnosti, ki se bo pričeta ob 20. uri, bo stavnostni govornik predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, ki bo nato odkrit spomenik (deto akademskega kiparja Draga Tršarja). V kutturnem sporedu pa bo sodetovato vseh pet sto-venskih partizanskih pevskth zbo
se bo osrednje prireditve udeteii-!o okrog 80.000 tjudi; med udeteien-ci bodo tudi zastopniki iz vseh iu-gostovanskih repubtik in pokrajin ter iz zamejstva.
Varuj me prijateljev sovražnikov se bom sam ubranit
VscF/nsM :zpowr/ tega prcgovo-pr/r/e c/cueM w/$e/ oF z%go-toMZF, F/ ;/F je Mo MM; we-r/<wn/ obravnav; prej r/K7M;MZ?w $o-r/ZIčeM, Fjer je Mo Fot pr/č% zMZ-preMeMM ForoIFfgg F/cifTMt-/o^ej Fe/Mer, M je v Mena woje organizacije rož// odgovornega nredniM oziroma posamezne avtorje znane znanstvene pttFiiMcije o desničarskem ekstremizma v ztMtr/jZ. V tej pakiikaciji, ki jo je izda/ doka-mentacijski arkiv avstrijskega odpora proti nacizma, je večkrat omenjen ta-di KF/D v kroga sorodnik organizacij, in sicer v povezavi z nemškona-cionaiistično in neonacistično dejavnostjo — to pa je kdo domovinskim čavarjem preveč in so sii na sodišče.
Fo izjavak, ki jik je daj Feidner pri zasiišanja, je KF/D seveda naj-koij nedoižna ovčica, ki si jo je možno zamisiiti. TVima kaje prav nokenik povezav, ki ki apravičevaie kakršen koii sam neonacistične dejavnosti,- v tej zvezi se je Feidner distancira/ ce-io od takik pakiikacij, katerik soiz-dajaiec je ena izmed podorganizacij KF/D. Pa tadi o kakšni protisioven-ski dejavnosti ne more kiti govora, saj je po Feidnerjevik kesedak KF/D nasprotno zagovornik mirnega sožitja okek narodov na Koroškem. Ko pa ga je sodnik opozori/ na konkretne protis/ovenske izpade, se je predsednik KF/D janaško skri/ za trditev, da gre pri avtorjik za „stare /jadi z zastare/im mnenjem". Pač pa je Fe/dner deja/, da je goreč antikoma-nist in da se mora KF/D konti proti
ozeme/jskim zaktevam /agos/avije, čeprav je mora/ priznatti, da take nevarnosti trenatno ni — „vendar je treka kiti priprav/jen . . ."
Zas/išanje predsednika KF/D je ki-/o pre/oženo na jesen. Fakrat ko ime/ kesedo tadi zastopnik oktoženca, ki ko svoja vprašanja gotovo podkrepi/ z astreznimi dokamenti — saj gradiva o asmerjenosti in dejavnosti FFei-matdiensta res ne manjka.
sodstvu, poimenovanju ulic, usmerjenem izobraževanju itd. Vprašanja narodnosti pa so izražena tudi v družbenem načrtu razvoja republike. Vsi ti in drugi dokumenti urejajo, dopolnjujejo, predvsem pa izboljšujejo pogoje za uresničevanje posebnih pravic narodnosti.
Predstavnik madžarske narodnosti je ob tej priložnosti naglasil, da narodnostna politika ni le deklaracija na papirju, marveč je dejstvo, ki se vsak dan uresničuje. Zastopnik italijanske narodnosti pa je dodal, da posebne pravice italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov niso nikakršni privilegiji za občane obeh narodnosti, pač pa posebni ukrepi, ki tem občanom omogočajo, da uresničujejo sicer običajne pravice.
Predsednik komisije za narodnosti je v uvodnem poročilu ugotovil, da so bili doseženi pozitivni premiki v prizadevanjih za uresničevanje enakopravnosti in posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti, ki avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda v občinah Izola, Koper in Piran ter Lendava in Murska Sobota. „Kot vsi delovni ljudje so tudi oni nosilci vsega družbenega, ekonomskega in političnega odločanja, nosilci oblasti ini upravljanja vseh družbenih zadev v naši socialistični samoupravni družbi," je dejal govornik, ki je še ugotovil, da se samoupravljanje kot osnovni in celovit družbenoekonomski odnos potrjuje tudi kot temelj urejanja odnosov med narodi in narodnostmi. Kajti: „Narod-nostna enakopravnost je neločljiva sestavina in eden pogojev osvobajanja dela in človeka ter obratno — šele osvobajanje dela in človeka ustvarja osnovo za popolno uveljavitev načel narodnostne enakopravnosti."
Uresničevanje enakopravnosti narodnih manjšin v Sloveniji nikdar ni bilo odvisno od mednarodnih razmer ali odnosov s sosedi, niti pogojeno s številčnostjo pripadnikov katerekoli narodnosti, je poudaril predsednik komisije. „Ves čas smo se in se zavedamo svojih obveznosti do drugih narodnosti v naši domovini in dejstva, da poti do zagotavljanja pravic in enakopravnosti položaja Slovencev v sosednih državah peljejo tudi preko ustreznega položaja delov drugih narodov pri nas. Zato nam tak odnos do italijanske in madžarske narodnosti daje vso moralno pravico, da podoben položaj in pravice zahtevamo tudi za slovenske manjšine v zamejstvu, v sosednih državah."
Dan izsetjencev
Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo 5. julija 1981 s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu v šent-primožu v Podjuni svoj
REDN! OBČN! ZBOR ki bo tudi ietos povezan s tradicionalnim
DRUŽABNIM SREČANJEM.
Prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetaši, poleg tega pa bo možnost ogleda likovne razstave slovenskega umetnika Romana Verasa iz Ljubljane, ki trenutno razstavija v Kulturnem domu.
Vsakoletni DAN iZSELJENCEV je postal tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpljenje v času nacističnega nasilja ter zavzamejo stališče tudi k aktualnim vprašanjem slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Poskrbimo, da bo srečanje spet prepričljiva manifestacija naše zvestobe tistim vrednotam, za katere smo bili v najtemnejši dobi naše narodne zgodovine pripravijeni doprinašati velike žrtve. Zato vsi na srečanje: bivši izseljenci in predvsem tudi mladina, ki mora spoznati resnico o trpljenju in boju svojih prednikov, ker le tako bo mogla nadaljevati njihovo delo.
Prisrčno vabljeni bivši pregnanci z družinami, prijateiji in znanci!
Zveza slovenskih izseljencev
,Slovenski vestnik"
na 35. srečanju „Dunajskega krožka"
sledil
V okviru ,,Dunajskega krožka", kakor imenujejo bolj ali manj redna srečanja slovenskih rojakov, ki poklicno delujejo in torej stalno živijo na Dunaju, je prejšnji teden (v petek 26. junija 1981) govoril predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. Na ta srečanja vsakokrat povabijo referenta, ki udeležencem govori o določenem problemu, o katerem potem diskutirajo; zelo pogosto gre pri tem za vprašanja, ki so nepsoredno ali vsaj posredno povezana s položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Tokratni 35. krožek je bil namenjen letošnji 35-letnici ..Slovenskega vestnika": o glasilu ZSO je govoril dr. Franci Zwitter, ki je bil tudi prvi glavni urednik našega lista. Kratko je orisal zgodovino slovenskega tiska na Koroškem in obširno tolmačil dosedanjih 35 let „Slovenskega vestnika". V luči razvoja našega lista je prikazal življenje in delo koroških Slovencev ter ugotovil, da je Slovenski vestnik" slika trenutnega položaja na Koroškem.
Izvajanjem govornika je diskusija, v kateri so udeleženci 'Z' pričali veliko zanimanje za razmere na Koroškem in posebej za korosk' slovenski tisk. Pri tem je bilo pot"8 kritičnih ugotovitev slišati tudi be* sede priznanja našemu listu za odgo* vorno delo, ki ga zdaj že 35 1^ opravlja kot glasilo ene od osrednji organizacij koroških Slovencev. D'S' kusijo je vodil Feliks J. Bister, „d"' ša" dunajskega krožka, ki je pred ne* davnim tudi v „Nedelji" pisal o 35' letnici „Slovesnkega vestnika".
Zadnjega srečanja „Dunajskeg" krožka" pred počitniškim odmoro"* se je udeležilo lepo število Slove"' cev, ki živijo in delajo na Dunaj*?' prišli pa so tudi nekateri njihovi pT jatelji. Med udeleženci bi posebd omenili le dr. Ernesta Petriča iz Lj""* ljane, avtorja znane knjige o manjši"' ski problematiki, ter našega ziljskega rojaka dr. Andreja Moritscha, ki 1^ bil ravno v zadnjih dneh imenov^" za docenta s pravico predavanja bo že v prihodnjem semestru predavati na dunajski univerzi. leženci srečanja so izkoristili pritok' nost in so mu čestitali k temu uspe"**'
Nov mejni prehod
med Avstrijo in Jugoslavijo
Pred nedavnim so med Avstrijo in Jugoslavijo odprli nov sodobno urejen mejni prehod, in sicer na odseku Bonisdorf na Gradiščanskem in Kuzmo v Sloveniji. Z otvoritvijo tega prehoda je v celoti uresničen skupni avstrijsko-jugo-slovanski dogovor o ureditvi prehoda med obema državama iz leta 1976. Na avstrijski strani, kjer so morali cesto graditi v precej težavnih pogojih, so stroški za posodobitev prehoda dosegli 73 milijonov šilingov, medtem ko so

Zibetka koroškega partizanstva
Topla je dolina pod Peco, ki je po svoji lepoti nedvomno eden izmed najlepših predelov Mežiške doline. Njena posebnost so vsekakor ohranjena planinska flora in favna ter arhitektura objektov (gospodarskih poslopij, kašč, hiš in drugega).
Ta dolina pa je znana še po nečem drugem: tukaj je bita zibelka koroškega partizanstva. Tukaj se je namreč v letu 1942 pričel prvi organiziran odpor koroškega človeka proti okupatorju. Zametki segajo zares že v leto 1941, ko sta bila v Mežiški dolini Dušan Kveder-Tomaž in kasneje Rudi Janhuba, vendar se je prvo odporniško gibanje menda pričeto jeseni 1942. teta. V zemljankah nad Kočnikovo domačijo v Topli je bilo namreč v zimi 1942/43 politično in vojaško vodstvo partizanskega boja na Koroškem.
Tukaj je bila ustanovljena Prva koroška četa, ki je imela prav tu tudi svojo tiskarno; v Topli je bit ustanovljen Zahodnokoroški odred in iz Tople je v znameniti napad na Mežico krenii tudi Prvi koroški bataljon, ki je bil ustanovljen v Koprivni. Da so bili
ti kraji zares zibelka koroškega partizanstva, pa dokazuje tudi dejstvo, da so sem večkrat zahajali tudi partizani-rojaki z druge strani meje, med njimi Karel Prušnik-Gašper In drugi.
Prav zato je biia že dolgoletna želja nekdanjih partizanskih borcev in domačinov, da bi v Topli postavili primeren spomenik, saj si ta kraj to nedvomno zasluži. Letos bo, kot kaže, tako daleč, saj prav sedaj v Črni in v občini Ravne že potekajo zavzete priprave na odkritje spomenika, ki naj bi bilo konec avgusta letos, in to kot osrednji dogodek počastitve partizanskih bojev v občini Ravne.
Spomenik bo izdelan iz pohorskega granita, na njem pa bodo plošče, ki jih bodo uiili v železarni na Ravnah in ki bodo opisovale posamezne dogodke iz zgodovine NOB na tem območju. Okrog srednjega spomenika bo še več manjših kamnov, speijana pa bo tudi pot proti nekdanjim zemijankam. Pomnik bo stal v bližini stare karavle nad kmetijo Končnik in bo vključen tudi v poseben vodnik „mimo pomnikov NOB".	T ivit
stroški na jugoslovanski strani zn" šali 57 milijonov dinarjev.
Svečane otvoritve novega mejn"' ga prehoda so se udeležili števil predstavniki z obeh strani niej^ Med častnimi gosti so bili gf"°' ščanski deželni glavar dr. Theod°^ Kery, jugoslovanski veleposlanik Avstriji Novak Pribičevič, predse nik republiškega komiteja SR venije za promet in zveze And' Grahor, republiški sekretar za tranje zadeve Tomaž Ertl in mnog drugi predstavniki deželnih in činskih forumov Gradiščanske Štajerske na avstrijski ter Sloven'1 na jugoslovanski strani.	...
Slavnostna govornika sta gradiščanski deželni glavar KetT predsednik republiškega komi*3j za promet in zveze Grahor. O govornika sta poudarila veliki men odprtja tega posodobljenem mejnega prehoda, ki predsta nov korak k nadaljnjemu zbliža ^
" ""i"
med sosednima državama most prijateljstva med Jugoslavijo". Opozorila pa sta
te P rež
narnr"
Avstrij^
na ..praktično vrednost" bitve: novi prehod pomeni . - ... najkrajšo pot z Dunaja v Jug°^.. vijo in bo gotovo v veliki meti bremenil ostale mednarodne ^ ne prehode med obema držaje praktično pomeni, gii glavni turistični sezon' cb večjih praznikih, ko se čeZ j* ^ jo valijo kilometre dolge k° avtomobilov in je pogosto treh" ^ čunati z večurnim čakanje^ mejnih prehodih.
Kaj to zlasti v
3ju!ij1981
VESTNIK
Štev. 27(2026)-::
„Kdorve!iko de!a ima tudi veiiko probiemov in mnogo zahtev"
Razgovor z novim predsednikom SPO,Zarja' MihoTravnikom
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli je na svojem Zadnjem občnem zboru izvolilo za novega predsednika Miho Travnika, ^sedanjega tajnika društva, torej čtoveka, ki je tesno povezan z druš-"'anim deiom in njegovim organizacijskim vodstvom. Novega predsednika smo ob njegovi izvoiitvi zaprositi za pogovor s sodeiavcem "j*šega tista, kateremu je odgovorit na nekatera zastavtjena vprašaja in s tem objasnit načrte in probteme SPD „Zarja".
nilP ^ 'ivotitvijo za novega pred:ed-p "	,Zarja " v Žetezni Kapi! :i
^et žeto zahtevno funkcijo in s tem kak °^90vorno:t. Ati nam bi povedat, w ° pred:tavtjaf detovanje druftva r,J\'^°dnje in kakini !o tvoji tozadevni
2^.Slovenskem prosvetnem društvu Pra j°	nekaj let iskali in raz-
zar^!i°^' ° Predsedniškem mestu. To pa lik '	^9°, ker je dosedanji predsed-
Pet ^^danji častni predsednik društva Kuhar, vsled številnih drugih funk-,P°^^bno v gospodarstvu, želel od-OD ' .Predsedniško mesto, katero je celih dvaindvajset let. Zato . ob tej priložnosti povem, da se njegovim predsedstvom „Zar-^ . izvila v zelo delavno, številčno predvsem pa vsestransko ak-p , ° društvo. Za njegove zasluge je .^^bar dobil od Zveze kulturnih 2 9enizacij Slovenije, odličje Svobod ^stom, svojčas tudi Drabos-. kovo priznanje SPZ, mi pa smo ga novalj za častneaa predsednika
,3 .e' sem tudi sam enajst let (menda "	°Provljal tajniško funkcijo
^ ruštvu, me je doletela težka, ven-p ^Podbudna dolžnost, da sem postal da k	SPD .Zarja". Seveda upam,
ksn t ^slo v društvu tudi sedaj tako 9b	kol je bilo doslej, skušali
^ "orno nadaljevati; zame to pomeni ^^"nodnjih dveh letih. Tako imamo letos v načrtu, izdelanem že v ja-t^lo, precej prireditev. Čakajo nas cionalne prireditve kot je poletna
9a društva.
mednarodno srečanje folklornih našega delovanja na folklornem
"n, ki bo povezano z 10. oblet-
Por)	aeiovanja na toiKic
Pik	Prireditev ob državnem praz-
n, 'n seveda naši vsakoletni nastopi ske ^ristično sezono v okviru občin-!Q kulturnega koledarja. Isto velja p, prihodnje leto, ko bo naše društvo tp kovalo 75-letnico obstoja in bo PpP'	treba počastiti na primeren
kpL^' Ce bo le mogoče, se bomo s rtašo prireditvijo predstavili v kp. naših grap. K temu pride še ne-je -^^Predvidenih nastopov; s tem pa kp ^ letni načrt prireditev gotovo ta-^en, kot v preteklem letu, čez !bor P° bomo spet izvedli občni
^°teg novega predsednika ima le...''" idai tudi nov odbor, kdo je v ^9a bil izvoljen)
odbp '^''olili smo res popolnoma nov bil^ h vendar je večina odbornikov ^rti Prej aktivna, nekateri na vid-stp[	Prvi podpredsednik je po-
9evc*"'^° Kuhar, eden najaktivnejših bi društvenega zbora in je bil tu-tet društveni blagajnik. Drugi ^9js	je	postal mladi Jože
hpb' je v društvu sodeloval pri je	akcijah, poje v zboru, bil
djp - ' Predsednik krajevnega združe-djp^	Tajnik društva, je sin prejš-
Predsednika, torej Peter Kuhar
tajnikovega namestnika izvolili Francija Sadolška. Blagajničarka je postala dolgoletna pevka Bredica Sadolšek. Posamezne sekcije društva pa vodijo isti ljudje kot do slej. To so Joško Wru-lich (petje), Franci Sadolšek, Traudi Uršič in Urši Paul (folklora), Jurči Pa-sterk (odrska dejavnost), Franci Štern (šport) in Anka Hribar (knjižnica), slednja je tudi namestnica blagajničarke. V odboru pa sta ostala še Bredica Zupanc in Marijan Srienc.
O Ali se ob tem, kar si naštel da razviti še kakšna dejavnost!
# 2e prej sem imenoval vodje sekcij, mislim pa, da bi se v obstoječih oblikah našega dela dalo razviti še kaj novega, zato menim, da ne potrebujemo novih sekcij v društvu. Treba pa bo delo v nekaterih smereh zboljšati in poživiti. Mislim, da je za ohranitev jezika in slovenske kulture na Koroškem stejkoprej zelo važna slovenska knjiga in bi bilo treba s skupnimi prizadevanji našo skromno društveno knjižnico približati ljudem, posebno mladini. Mislim tudi, da Kapelčani že predolgo čakajo na kakšno igro naše domače dramske skupine. Za ostalo pa bi bil vesel, če ne bo prišlo do nazadovanja. Želel pa bi neke vrste foto-kro-žek, ki bi skrbel za (otodokumenfacijo o delu našega društva. Toda kjer se dela, so tudi težave. Tako na primer za naše folklore zmeraj iščemo strokovno pomoč, saj bi bilo dobro, če bi
domača dekleta, ki v to vlagajo vso požrtvovalnost, imela možnost tozadevne izobrazbe, ker mladina od njih pričakuje napredek. Razen tega imamo velike težave z nabavo noš, ki so za folkloro nujno potrebne. Potem bi potrebovali iništruktorja za naš tam-buraški ansambel, njena voditeljica Stane Pepca bi rada obiskala primeren tečaj. Tu na žalost kaže, da nam niti SPZ niti ZKOS ne moreta nuditi prave pomoči. Seveda je eden največjih problemov društveni prostor. Po večletnem preseljevanju smo končno našli v žup-
1
j
3
^"jš; .
i? za to funkcijo najbolj prijeli st dela na domači Posojilnici, %k f*9uje v Železni Kapli tako da je ^ ie z* d°seg^iv- Njegova namestni-r*di ^ 'Oudi Uršič, ki od ustanovitve "3lj^ '"9o folklorno skupino. Zaradi Povezave s SPZ smo za drugega
nišču dosfi veliko, predvsem pa vedno ogrevano in suho sobo, kjer lahko vadimo in se tam tudi dobro počutimo; gotovo pa to ni stalna rešitev in bo pri domačih gospodarskih podjetjih treba tako dolgo prositi, da bo prišlo do konkretnega rezultata.
O Kakšno pa je sodelovanje vašega društva z drugimi kulturnimi organizacijami!
^ Naši stiki z nekaterimi KUD v Sloveniji so stalni. Navezali smo jih po osebnih in službenih poznanstvih bivšega predsednika. Mnogo društev želi k nam priti v goste, a vsega ne zmoremo. Kljub temu je takih stikov mnogo. Z Jezerjani smo proslavili 25-let-nico sodelovanja, že devet let se redno srečujemo štirje pevski zbori iz Kranja, Brežic, iz Kontovela in Železne Kaple. Naša folklorna skupina je pobratena s folkloro v Makovcih in se redno srečujeta. Tako v zadnjem času za naše tamburaše beležimo redne stike z mladino v Dobrovi pri Ljubljani. Pevci običajno sodelujejo na pevskem srečanju Od Pliberka do Traberka; tudi drugih takih nastopov bi lahko našteli še in še. Jasno je, da smo gostovali v vseh obmejnih občinah in drugih krajih Slovenije od Murske Sobote do Kopra in od Jezerskega do Brežic. Opravili pa smo tudi daljše rajže kot je v Valjevo, Osijek, Lipovljane in drugam. Naša mladina se rada spominja turneje v Francijo in Švico, kjer je bila skupno z Obirskim ženskim oktetom. Razumljivo pa je, da vedno sodelujemo z našimi sosednjimi SPD na Koroškem.
O Pravkar ste izdali svojo prvo samostojno gramofonsko ptoščo, kako je do tega prišlo!
#	Ponosni smo na to, da sta naša zbora (mešani in moški) izdala prvo ploščo. Je to, kot znano, LP plošča, ki jo je izdala založba Help Austria Re-cords in je to verjetno prvi tak primer na Koroškem. Plošča je izšla na pobudo deželnega glavarja Wagnerja in se mu zahvaljujemo za pomoč ter pričakujemo tudi nadaljnje razumevanje in podporo s strani deželne vlade pri drugih tovrstnih akcijah. Ob tej priložnosti pa tudi prosim, da bi čim več ljudi našo ploščo kupilo in s tem podprlo našo društveno oz. pevsko dejavnost.
O Kako pa je s sodelovanjem z društvi večinskega naroda!
#	Za naše društvo in za naš kraj lahko ugotavljamo, da sodelovanje s kulturnimi skupinami sodeželanov drugega jezika razmeroma dobro uspeva. Postalo je samoumevno, da nas tudi občina vabi na vse večje prireditve, upoštevajo nas kot enakovrednega partnerja. Ob tem se zavedamo, da to predvsem zaradi naše močne aktivnosti. Z našim delom posredno prispevamo tudi k pospeševanju tujskega prometa v občini. Aktivnost društva pa tudi vpliva, da občina deloma upošteva tudi naše narodnostne zahteve. Tudi v bodoče bomo opozarjali na vprašanja, ki zadevajo našo narodno skupnost v tem lepem kraju. Jasno je, da bomo v teh vprašanjih stali za vodstvom koroških Slovencev. Brez dvoma je naša športna sekcija v ospredju, kar zadeva sodelovanje z večinskim narodom, saj že 12 let prireja zimskošportne tekme, katerih se udeležuje zelo veliko število nemško-govorečih občanov Železne Kaple in iz cele Podjune. V tem okviru je posebej popularno tekmovanje za POKAL OBIRJA. Občasno naše društvo sodeluje tudi na dvojezičnih prireditvah izven kapelške občine. S prireditvami ob avstrijskem državnem prazniku, ki danes potekajo pod geslom .Dober večer sosed — Guten Abend Nachbar", smo začeli prav tu v Železni Kapli.
O Za konec nam še povej kako si zadovoljen s sodelovanjem s centralo Slovensko prosvetno zvezo!
#	Kadar nas centrala potrebuje so večinoma vse naše skupine na mestu, posebno pevska zbora in folklorne skupine, To velja za centralne prireditve ali za gostovanja pri sosednjih društvih in v matični Sloveniji. Tako lahko rečem, da je sodelovanje s Slovensko prosvetno zvezo dobro. Jasno pa je, da od centrale pričakujemo tudi vso podporo, tako strokovno kot finančno, pa tudi moralno. Društvo, ki veliko dela ima pač tudi veliko potreb. In ker sva ravno pri Celovcu, bi rad še izrazil željo, da bi predstavniki centralnih organizacij bolj redno obiskovali naše prireditve, pri tem pa mislim tudi na zastopnike tiska in radia.
S	predsednikom SPD . Zarja Mihom Travnikom se je pogovarja! Andrej Kokot
Naša miadina tudi ietos tekmovaia za braine značke
V sredo 24. 6. 1981 so v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva že četrtič podelili braine značke ter knjižne nagrade dijakom in dijakinjam, ki so med šolskim letom marljivo brali dela novejše slovenske književnosti. Tudi letos je akcijo bralnih značk v Celovcu organizirala Slovenska študijska knjižnica, katere vodja mag. Mallejeva je med šolskim letom izvajala mentorstvo mladih bralcev.
Mag. Mallejeva je v uvodnih besedah z veseljem poudarila, da je tudi letos pri akciji bralnih značk aktivno sodelovalo 26 dijakov in dijakinij dijaškega doma Slovenskega šolskega društva.
Še posebej je pohvalila tiste, ki so prostovoljno prebrali več knjig kot je bilo potrebno. Zato je tudi posebej bil nagrajen tisti bralec, ki je v okviru te akcije prebral največ knjig. Letos je to bila dijakinja 2. razreda, Sonja Marko. Nagrajencem je izročila značke ter knjižne nagrade mladinska pisateljica, urednica ter prevajalka dr. Kristina Brenkova. Njenega prihoda smo se vsi, ki smo se v sredo ob tej priliki zbrali v hiši dijaškega doma Slovenskega šolskega društva, prav prisrčno razveselili. Brala ter pripovedovala nam je o vojnem času, ko je bila ilegalna kurirka nam vsem znanega pisatelja Prežihovega Voranca. Vsi smo z velikim zanimanjem sledili njenim izvajanjem. Po branju pa se je razvila živahna diskusija, ki priča, da se mladinci — tudi najmlajši — zelo zanimajo za vojni čas ter njegove grozote, ako jim to tematiko odrasli uspemo ustrezno posredovati. Ravno to pa je v sredo izvrstno uspelo gospi Brenkovi.
Pisateljica Brenkova in vodja SšK mag. Mallejeva pa sta obiskali tudi mlade bralce v Selah-Kotu in jim podarili značke ter knjižne nagrade. Nalogo mentorstva je tukaj marljivo opravljala gospa Veli-kova, kateri se je Mallejeva v imneu SŠK za njeno požrtvovalno delo tudi zahvalila. Brenkova je selškim otrokom prebrala nekaj izredno posrečenih otroških pesmic, mladina pa ji je pod vodstvom domačega učitelja Užnika ubrano zapela 2 pesmi.
Bralne značke je tudi letos darovala Zveza bralnih značk Slovenije, knjižne nagrade pa Slovenska prosvetna zveza. Mag. Mallejeva se je v imenu SŠK obema zahvalila, otroke pa pozvala, da bi tudi naslednje leto tako marljivo brali slovenkse knjige.
NA PRIREDITVI „KULTURKONTAKTE81":
Razprava o domovini kot kulturnopolitičnem pojmu
Gradiščansko mestece Mattersburg je ietos bito prizorišče prireditve „Kuiturkontakte 81", ki jih prireja Avstrijska družba za kuiturno politiko (Osterreichische Gesellschaft fur Kuiturpoiitik). Kot znano, je to organizacija, ki je takorekoč v rokah socialistične stranke in ki združuje avstrijske književnike, iikovne umetnike in druge kuiturne deiavce.
Imenovana organizacija ietno vabi kulturnike iz cele Avstrije, da se srečajo in v raznih delovnih krožkih in v plenumu obravnavajo razne kulturnopolitična vprašanja. Tako so preteklo soboto in nedeljo v kulturnem centru v Mattersburgu razpravljali o tem, kakšen pomen ima domovina kot kulturnopolitičen pojem. Poleg Karla Blecha, vicekanclerja dr. Si-nowatza in dr. Dieterja Kramerja, je bil glavni referent tudi pisatelj Peter Turini.
Imenovano temo so potem obravnavali v posebnih delovnih krožkih, s podnaslovi kot je „Domovina v šoli in ljudskem izobraževanju", ,.Domovina v umetnosti" in „Domovina kot političen pojem". V krožku, kjer so obravnavali domovino v umetnosti, je prof. Janko Messner iznašal svoja stališča in poglede kako pojem domovina razumejo na Koroškem in kaj to pomeni za koroškega Slovenca, posebno če je besedni ustvarjalec. Messnerjeve teze so naletela na različne odmeve, kar je povsem bilo pričakovati, saj je govornik jasno pokazal na tiste boleče točke na Koroškem, katerih se zlasti politiki spretno izogibajo, čeprav jim člen 7 državne pogodbe veleva drugače. Messner je tudi nedvoumno povedal kaj pomeni pojem „Heimat" na Koroškem, kako je spolitiziran, protislovenski in tako tudi proti umetnosti slovenskega izvora ki nastaja ob Žili in Dravi.
!zš!a je nova številka ,,Die Brucke"
Pred nami je spet nova številka koroške kulturne revije „Die Brucke". Gre za drugo številko letošnjega letnika, ki prinaša bogat pregled kulturnih dogodkov v letošnjem poletju na Koroškem.
Osrednja tema je posvečena koroški pisateljici Ingeborg Bach-mann; revija prinaša neobjavljena besedila iz pisateljičine zapuščine in s tem odpira nove dimenzije te brez dvoma velike besedne umetnice nemškega kulturnega prostora. V ospredju pa je tudi velika literarna nagrada, katero pod imenom pokojne pisateljice vsako leto razpisujeta in podeljujeta mesto Celovec in celovški radio. Prav tako je v reviji govora o koroškem poletju — Carintischer Sommer, znanih glasbenih prireditev v Osojah, Beljaku in Spittalu. V reviji sta predstavljena likovna umetnika VVolfgang VValkensteiner in Meina Schel-lander, medtem ko Christiane Bulfon predstavlja koroško arhitekturo gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš, eden od prispevkov pa obravnava lesne konstrukcije za gradnje raznih objektov, zlasti razstavnih in drugih večjih prostorov. Brez dvoma je eden najzanimivejših prispevkov znanstvena obravnava dr. Wilhelma Mayertha!erja o otroškem govoru in o otroškem jeziku.
Druga številka „Die Brucke" prinaša še vrsto raznih prispevkov, med njimi razpravo o gledališkem festivalu „Spectrum 81" in o besedni operi „Daidalia", katero je napisal Anestis Logothetis.
Končno ne gre prezreti prispevka Bogdana Pogačnika, ki poroča o kulturnem življenju v SR Sloveniji, pri čemer se ustavlja ob različnih juebilejih kot je 40-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte, 30-let-nica smrti pisatelja Lousi Adaniča in 30-letnica Slovenskega okteta, pisec pa tudi predstavlja nekatera nova književna dela slovenskih pisateljev kot sta Mira Mihelič, Jože Javoršek in drugi.
Seveda je na skoraj sto straneh obsegajoči junijski številki „Die Brucke", še vrsta prispevkov literarnega in publicističnega značaja, in spet je priložen grafični list, pri katerem gre za delo slikarke Meine Schellanderz naslovom ..aktivni počitek".
Nova številka „Die Brucke" je med drugimi za ceno šil. 50.— na voljo tudi v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu.
Peršmanova domačija naj bo spomenik in kraj srečanja
Na posvetu v Železni Kapli so zadnjo nedeljo zastopniki 7 organizacij skovali konkreten načrt delovne akcije, s katero bo obnovljena in za nove naloge prikrojena Peršmanova domačija v Lepeni pri Železni Kapli. Na iniciativo Zveze koroških partizanov in Zveze slovenske mladine bo preurejena hiša, v kateri so nemški nacisti 14 dni pred dokončnim zlomom Mb lerjeve diktature zverinsko pobili Peršmanovo družino. Hiša bo urejena tako, da bo spominjala na grozodejstva fašistov, na odpor slovenskega naroda v NOB, hkrati pa bodo prostori služili za srečanja mladine, planincev, antifašistov in
drugih. Ta zgodovinski kraj z bolečo zgodovino naj bi postal nov viden spomenik in kraj srečanja za ljudi od blizu in daleč.
Pod vodstvom strokovnjakov do-močih podjetij bodo skupine mladincev delale v etapah. Delovne
skupine, ki jih bodo sestavljali deloma mladinci iz Slovenije in s Koroške, deloma pa tudi iz drugih krajev Avstrije, bodo začele z de-
lom 10./11./12. julija. Mladinci bodo prespali v šotorih, poskrbljeno pa bo tudi za toplo jed. Delo bo koordiniral poseben odbor Zveze slovenske mladine, odgovorni koordinator na licu mesta bo Furjan Fridl. Dosedaj so zasedeni seveda šele prvi delovni termini in organizatorji pozivajo vse, ki jim je takšen spomenik in kraj srečanja pri srcu, da se povežejo z ZKP in ZSM ter se javijo za delovno akcijo ati drugo podporo.
Udeleženci nedeljskega posveta so si ogledali projekt tudi na licu mesta (na sliki so udeleženci pred domačijo) ter v diskusijah pretehtali možnosti za delovno akcijo. Med udeleženci sestanka je bi) tudi avstrijski antifašistični borec iz Leobna Max Muchitsch, ki bo kot vsi drugi skušal pridobiti podporo pri ljudeh svojega kraja.
Dijaški kulturni dnevi
v prostorih slovenske gimnazije
Danes v petek 3. julija med 15. in 20. uro imate še možnost obiskati zadnje prireditve v okviru „Dijaškib kuiturnih dnevov" v prostorih slovenske gimnazije. Prirejata jih zastopstvi dijakov Zvezne gimnazije
Vodja zbora 1. Zvezne gimnazije Dietmar PicH poje skupno z zborom zadnjo pesem otvoritvenega programa. Zbor je od-iično zapet tudi pesem ..Pojdam v Rute ".
Volkermarkter Ring 27 (direktor dr-Einspieler) in Zvezne gimnazije za Slovence. Sodelovanje med dijak' obeh gimnazij se je razvilo v zadnjem letu ob izdajanju skupnega dv<3' jezičnega dijaškega lista in diskusijah.
Sedanja prireditev je posvečena v prvi vrsti sodobnim koroškim l'te-ratom, od torka do danes nastopa skupno 16 literatov in likovnih umetnikov, med njimi Werner Lassnig-Bernhard Bunker, Gustav Januš^ Jdh* ko Messner in cela vrsta mlajših sc neznanih talentov. Sodeluje igralska skupina 6. razreda glasbene gimnazija v Vetrinju; zaigral je ansambel JA' GADANI, M ga sestavljajo dijak' Zvezne gimnazije za Slovence. Danas pa se bodo med drugim predstavil' sa člani publikacijske revije Collage, k' objavlja mlade koroške literate. ogled pa je tudi razstava o dvojezt nosti in likovna razstava, bazar ° tretjem svetu pa ponuja informacij in robo iz držav v razvoju. Ob otvoritvi sta se pa predstavila tudi oh šolska zbora, pod vodstvom prof. on Joško Kovačiča oz. mag. Dietma Pickla.
Poslovilni večer maturantov Slovenske gimnazije v Globasnici
Zadnji torek 23. junija so se maturantje slovenske gimnazije zbrali pri šoštarju v Globasnici, da bi skupno s starši in učiteljskim zborom slavili maturo. Prvič v zgodovini slovenske gimnazije so slavili maturo skupno kar trije razredi. Takšen dogodek se verjetno ne bo tako hitro ponovil. Pred slavjem pri Šoštarju je bila v Globaški cerkvi maša, ki sta jo obhajala (maševala) gospoda Čegovnik in Polanc.
Ob tem pomembnenm dogodku za dijake so jim zadnjikrat v tem okviru spregovorili razredniki in napravili bilanco zadnjih 8 let. Po večerji sta spregovorila tudi dvorni svetnik dr. Valentin Inzko in rav-
natelj dr. Reginald Vospernik. Svojim učiteljem pa so se zahvalili zastopniki dijakov ter jim v spomin izročili spominska darila.
Iz govora prof. Milana Kupperja, razrednika 8. b razreda, objavljamo nekaj glavnih misli.
„Spoštovani starši! Z dejstvom, da ste zaupali svoje otroke v času najhujše zaostritve odnosov med narodoma v deželi naši gimnaziji, ste dokazali svojo značajnost in odpornost kot Slovenci in ste dokumentirali svoj čut za gospodarske in kulturno-poli-tične potrebe naše narodne skupine. Kljub Slovencem nenaklonjenemu vzdušju na Koroškem ste izpričali, da verujete v bodočnost našega življa. Dali ste mladim vzgled in smernico poštenosti. Za to in za vašo požrtvo-
valnost iskrena vam hvala!
Drage maturantke! Dragi maturanti! Prav šele ste prejeli svoja zrelostna spričevala. Z opravljeno maturo ste se vsaj nekoliko oddolžili svojim staršem. Nebno j skrbi in osebnih žrtev, ki so jih investirali v vašo lepšo bodočnost, se jim danes obrestuje."
Nadalje je razrednik orisal razvoj 8. b razreda, navedel uspehe šolarjev ter jim živo predočil tudi odsotnost od pouka. Nadaljeval je: „Draga dekleta in fantje! Prej ali slej boste odkrili, da si nič niste prihranili, da ste se goljufali sami. Tedaj bodite odkriti in ne blatite gimnazije, da vam je premalo nudila! Življenje nam je bilo podarjeno, a življenje nam nič ne podari. Vsega si je treba priboriti ob vztrajnem delu, ob permanentni izobrazbi. Kot geograf vam smem svetovati: hodite po svetu odprte glave, odkrivajte si ga s trajnim marljivim delom. V borbi za delovna mesta, ki se je že vzplamtela, štejeta po zakonu ponudbe in potrebe — za koroškega Slovenca še posebej — le dva mogočna činitelja: izobrazbeni kapital in kvaliteta! Če bi s prizadevnostjo dosegli višje položaje— kar vam iz srca želim — zavedajte se, da je geocentrični sistem propadel in tudi v osebnem življenju ni realen.
Kot športnik in učitelj vam kličem: ohranite si zdravje telesa in duha s trajnim in marljivim delom na sebi in svoji osebnosti. Skušajte v vsakodnevnih človeških odnosih spoštovati zakone „Fair-play-a". Uspeh za vsako ceno na stroške partnerja ni pravi uspeh. V današnjem svetu komolčarstva si skušajte ohraniti idealizem in ptoštenost — valuti, ki sta veljavni povsod. Spoštujte gledanja drugih brez vsakih predsodkov in ceniti samega sebe. A ne precenjujte se.
Skušajte problemom, s katerimi boste konfrontirani priti do dna in ne zadovoljite se s še tako privlačno fasado. Ne ocenjujte ljudi po besedah, temveč edinole po dejanjih. Več biti, kot veljati pred drugimi, bodi naše vodilo! Bodite vzorni! Ne terjajte nikdar več od drugih, kot ste pripravljeni sami storiti. Negujte svojo tankočutnost za seismograf, ki ga nosi vsak v sebi: svojo vest, ki zanesljivo registrira vsak tresljaj.
Zavedam se, da bi bile vse te misli in bi bili vsi ti nasveti ob slovesu odveč, če vi ne bi bili dojeli duha, v katerem sem vas skušal spremljati vsa vaša gimnazijska leta v dobrih in slabih dneh in ob vseh svojih napakah, ki mi jih upam ne boste zamerili. Le to mi pustite, da vam še zadnjič nalagam na srce: ohranite zvestobo svojemu narodu v besedi in dejanjih. Ne vem učinkovitejše formulacije, kot jo je našel vzgojitelj v
dijaškem domu SŠD tov. Rovšek ob včerajšnjem maturitetnem slavju. Zato se mu pridružujem: tudi zame velja: zelo bi me bolelo, če bi vas kdaj srečal in vaši otroci ne bi znali slovensko!
Mnogo sreče in uspeha vam želim na vaši nadaljnji življenjski poti iz vse duše in iz vsega srca!"
MLADINSKI DAN V FILEŽU NA GRADIŠČANSKEM
ZSM bi!a povabljena med mlade gradiščanske Hrvate...
Naši mladinci iz krajevnih združenj ZSM Žeiezne Kapie, Pliberka in Globasnice, so se peljali pred pičiim tednom dni na Gradiščansko. Točneje v vas oz. samostojno občino Filež, ki šteje okrogiih 800 ljudi in ki veija za pristno „hrvatsko selo". Razveseljivo je biio, da so tudi otroci znali odgovarjati v hrvaščini, kljub pritiskom iz sosednjih nemških občin. Nas mlade Korošce je povabil Hrvatski akademski klub v to vas, samo 2 km oddaljeno od madžarske meje.
Dan mladine, ki je bil 20. in 21. junija je veljal več kot pa samo za prikaz kulturnega ustvarjanja mladincev. Na ta dan so imeti domačini in vse povabijene skupine možnost, da se medsebojno spoznamo, izmenjamo izkušnje in se nenazadnje tudi zabavamo.
Letošnji dan miadine je organiziral HAK skupno z mladino Fileža, ki se je v soboto pričel z zabavnim programom. Za ples je igrala mlada pop-skupina Bruji iz Veiikega Borištofa, ki je z veiiko pioščo „Gemma Krowodn schaun" zaslovela daleč preko Gradiščanske in Dunaja. Malo pred polnočjo je nastopil pevec in interpret zabavne glasbe Krunoslav „Kičo" Slabinac s svojimi tamburaši imenovani tudi Slavonski bečari.
V nedeijo se je že tradicionaini „Dan hrvatske miadine" pričel s sveto mašo, pri kateri je sodeiovai pop-sestav Pax iz Gerištofa, ki je tudi igral zvečer za nedeljski pies. Pomašnico so oiepšaii Veiikobo-rištofski tamburaši. Sledil je za povabljene skupine in domače hrvaške vasi kviz, katerega se je smeio iz vsake skupine udeiežiti po štiri miadih. Kviz je vsebovat koiesarjenje, portretiranje, žongliranje z žogo, iskanje predmetov po vasi, naštevanje hrvaških vasi na Gradiščanskem ter skupinsko petje. Naše moštvo je zasedlo peto mesto med osm:mi nastopajočimi.
Pred popoldanskim foiklornim programom so v mladinski sredi predstaviti tudi predsednika Hrvaškega kulturnenga društva tov. Ivana Mullerja in druge zastopnike hrvaških društev, župana Fiieža Aiojza Farkaša ter tudi nas miade, kot zastopnike slovenske narodne skupine na Koroškem. Za tem so stopili na oder folkloraši iz Doijne Puije -imneujejo se Hajdenjaki, Velikega Borištofa, Fiieža (Graničar!), Pini-kovca in iz Markuševca (SR Hrvaška) in nam predstavili bogato kui-turno stvaritev.
Večernega piesa mi Korošci nismo doživeti več, odpeijaii smo se, a preden smo zapustili Filež, smo še izročili KAH-u majhno darilo v znak zahvaie - knjigo „Divokoze na lavini" srbohrvaški prevod Karla Prušnika-Gašperja „Gamsi na plazu".
Moram reči, da je bil „Dan hrvatske mladine" za vse sodelujoče in navzoče veiik doživijaj. Bil pa je tudi nazadnje dokaz za aktivnost hrvaške mladine in potrdilo, da je tamkajšnja mladina pripravljena varovati, gojiti ter širit) to kar je dobila od staršev!
Namesto kakega bolj otožnega zaključnega stavka bi raje povedat oz. soisa) za vse, ki berete članke napisane od mladih rok, sledeče: Mladina je in bo porok za obstanek vsake narodne skupnosti. Mimo tega ,žai' ne more prav nihče iti!
Rudi Benetik, udeleženec dneva mladine v Filežu
2. SUKARSKI EX TEMPORE NA TEMO „PODOBE NADiŠKIH DOLIN"
Rudi Benetik dobit 4. nagrado
Soboto 27. junija 1981 je prejel naš mtadi likovni umetnik Rud' Benetik (cosiej še samouk) v Beneški gaieriji v špetru (San Pietro 3 Natisone) 4. nagrado društva beneških likovnih umetnikov. Med 6. 21. junijem je Društvo beneških likovnih umetnikov prirediio 2. slikarski ex tempore, na katerem so sodeiovali umetniki iz Italije, Slove nije in Koroške. Skupno jih je letos sodelovalo 74, med njimi tud' profesorji umetniki. Posebej so se ex tempora udeležili tudi otroc'. ki obiskujejo otroške vrtce, osnovno šoio ali nižjo srednjo šolo. razstave, ki bo odprta še do 5. julija, sestavljajo torej tudi deia otro
ki so bita posebej nagrajena.	,
Ob treh zaporednih sobotah in nedeljah so imeli umetniki možnost izdeiati eno ali več siik. Izbira teme je bila povsem prosta, pra" tako tudi tehnika. Deia pa niso smela biti večja kot 100 cm. Slike so umetniki anonimno Pddali, oceniia pa jih je kvalificirana žirija, v ka teri so biii med drugim strokovnjaki kot G. Tavagnacco, A. Coio in n-Zufferii. 4. mesto našega miadega rojaka štejemo lahko kot izredno lepo uvrstitev med tako sposobnimi izučenimi umetniki in samou Prvo nagrado je dobi) Tarcisio Mecchia iz Vidma, drugo sfa si deiila Desiderio Švaro iz Trsta in Klavdij Tuta iz Nove Gorice, tre!)" pa je dobil Remigio Giorgintti z okolice Tarcenta. Prvim petim so po de!iii zastopniki dežeinih in pokrajinskih javnih ustanov trofeje in po* ka)e. Vsi likovni umetniki pa so prejeti še dipiomo o udeiežbi.
Rudi Benetik si je izbrai na temo „Podobe iz Nadiških doiin" m° tiv v hriboviti vasi Clastra, ki jo je leta 1976 zrušil potres. S svojevrstno lakovsko tehniko je na iverni plošči upodobil ruševine iz te vasi, ven dar pa ne na tradicionalni način, ki je previadoval med udeležene'-temveč avantgardistično, kakor sam pravi.
Razstavo v Špetru bodo zaključili v nedeljo 5. julija ob 20. ur
Blajs Amalija-Draga - 70 let
Amalija. Blajs je ena številnih požrtvovalnih in junaških mater, ki so se med drugo svetovno vojno od prvega trenutka naprej uprle proti fašistični diktaturi. Nemci so ji ubili moža in očeta. Že leta 1942 so bili pri njej doma konspirativni sestanki, so se oglašali partizani in dobili vso možno podporo. V njeni hiši se je oglasil tudi Kranjčev bataljon. Po iz-
daji je 12. oktobra 1943 prišla n* ^ na nemška policijska patrulja, odpeljala vso družino. Bratu "1^^ moža Joziju in njej je uspelo, j jim zbežala. Do junija 1944 je so , lovala v partizanih. Pod Gladko P^. jo nad Šentlipšom, v nekem bunke 1 so jo po ponovni izdaji Neme' ^ tirali in pod strašnim mučenjem odP. ljali v Ravensbriick, kjer je trpela konca vojne.	, 14.
Ob 70-letnici, ki jo je obhajala ^
junija v Lobniku pri Železni K*aP so zastopnice Zveze slovenskih ze . obiskale Amalijo Blajs-Drago
Čestitale ter ji želele še mnogo za
voljstva in sreče.
SPOROČILO
UREDNIŠTVA
Zaradi pomanjkanja prodora, tokrat nismo mogii objaviti vseh prispevkov natih sodeiavcev. UpoMevali jih bomo v prihodnji Mcvitki.
Prosimo la razumevanje!
ČESTITAMO!
Naš rojak dr. Andrej M o -ritsch, doma iz Piešišč v Zilji, ki je bil kot zgodovinar dos!ej asistent na dunajski univerzi, je bii pred nedavnim imenovan za docenta s pravico predavanja in bo že v prihodnjem semestru začel predavati na dunajski univerzi.
K pokiicnemu priznanju, ki ga brez dvoma predstavija imenovanje za docenta, dr. Moritschu iskreno čestitamo in mu žeiimo mnogo uspehov pri nadaijnjem deiu!
ČESTITAMO	.p
Anica Gasser iz Bilčovsa, a& ventka slovenske gimnazije v lovcu je na dunajski univerzi k čaia študij ekonomije in doseg naslov magistra.
Iskreno čestitamo!
ČESTITAMO
Absolvent slovenske g'"'* nazije v Celovcu, Jank° M a H e iz Siovenjega berka, je na dunajski univerzi končal študij zgodovine 'f* fiiozofije in s tem dosegi nas!ov doktorja fiiozofije.
Iskreno čestitamo!
Menjava denarja
Stanje v četrtek 2. julija 19^ ^ Za 100 dinarjev dobite 40.0° ^i. Za 100 dinarjev plačate 44.00 ^. Za 100 lir dobite Za 100 lir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
696.5°
712.3°
Ribniški oktet gostova! na Irati in v Ptiberkn
Pesem, zapeta iz gr) odiičnih pevcev vedno razveseii in navduši. Tako je biio pretekio nedeijo, ko je v organizaciji Siovenskega prosvetnega društva v Borovijah, pri Cingeicu na Trati gostova) Ribniški oktet, siednji je potem še koncertira) v dvorani gostiine Schvvarzi v Piiberku, kjer je bii gost SPD „Edinost

. /Gustav Ipavec, Fran Levstik, bald Vrabec, Slavko Mihelič, Pav-o Kernjak, Zdravko Žvikaršič, Da-^so Bučar, Rado Simoniti, Uroš /ek, France Marolt in drugi, so bi-'RMadatelji, katerih pesmi je Rib-^ski oktet pel na koncertih na rali in v Pliberku, iz navedenih j^on skladateljev je razvidno, da je '"niški oktet izvajal spored popu-arrtih slovenskih narodnih in umet-
nih pesmi. Nikakor pa ne gre prezreti tudi nekaterih dalmatinskih pesmi, ki jih je umetniški vodja Andrej Štrukelj vpletel v koncertni program. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da nas je ta priljubljeni vokalni ansambel ki je že večkrat gostoval na Koroškem, tokrat presenetil z vrsto novonaštudiranih pesmi, pri čemer pa se je držal
svoje koncepcije, namreč, peti pretežno narodne pesmi.
O kvaliteti petja Ribniškega okteta lahko strnimo naše navdušenje s kratkim izrazom: čudovito! Tako je bilo pri Cingeicu in v Pliberku. Koncert v Pliberku je bil povezan še z jubilejem našega dolgoletnega zborovodje Valentina Hartmana, ki letos slavi 50-letnico delovanja na pevskem področju. Valentin Hartman je Ribniški oktet pozdravil s pesmijo svojega Pliberškega moškega zbora, gostje pa so mu za njegov jubilej podarili sliko Ribniškega okteta.
Na nedeljskih koncertih, ki sta bila dobro obiskana, smo videli tudi predstavnike političnega in kulturnega življenja. V Pliberku je bil na koncertu celo župan Franc Mi-kusch, podžupan Fric Kumer, kulturni referent Valentin Vavti, centralni zborovodja SPZ Hanzej Ke-žar in drugi.
ČESTiTAMO
Pred dnevi je Roman Schel-iander iz čahorč pri Kotmari vasi, absoivent Zvezne gimnazije za Siovence, promovira) na dunajski univerzi za doktorja medicine.
K temu uspehu iskreno čestitamo!
Šentjakob
^.Občina Šentjakob v Rožu je postala } J"*! občina. Razumljivo, da so Sent-vii'	dogodek slovesno prosta-
. Kot občani tržne občine imajo se-tudi svoj grb, ki predstavlja ščit tiQ^Boljko 'n vrtnico. Slavnostih 9°v°mika na slavnostni seji v Kul-šk domu sta bila prezident koro-. ^9a deželnega zbora Josef Gutten-^'Uriner in šentjakobski župan Janez Zupan Gressl je nakazal velijo . sežke na gospodarskem področji .m izrazil željo, da naj ta razvoj h i' tudi v bodoče zadovoljstvu in mi-. \ občini. Govor je imel v obeh de-^ nih jezikih. Predsednik Josef Gutten-^ "iner pa je iskreno čestital občanom , emu velikemu dogodku in v imenu -finega glavarja Leopolda Wag-: Jio predal listino o proglasitvi šent-°bške občine v tržno občino, ^mumljivo je, da je takšna podelile "?°s!°va veliko priznanje za obča-- ' ki so ta akt tudi temu primerno ^ slavi];. Impozantna je bila povor-šk ^ krderi so sodelovali — šentjakob-J*. kulturna društva med njimi SPD ^	^ s transparentom ,2ive naj vsi
— Es lebe die Volkerfreund-^ t , folklora, športniki, obrtniki itd. Kult**" zaključku nedeljske prireditve v Ut ^mem domu pa je bila še predstavi^ katturnih društev nove tržne ob-skj^' kjer je nastopil tudi mešani pev-°r .Rož" pod vodstvom Lajka
^''savljeviča.
v Rožu — tržna občina
V zvezi s slovesnostjo poimenovanja tržne občine so tudi kulturni dnevi od 29. junija do 11. julija z razstavo koroškega slikarja Josefa Tichyja, s pevskimi nastopi, klavirskim koncertom, zabavnim sporedom itd.
Ob priložnosti proglasitve Šentjakoba v tržno občino, je le-ta izdala brošuro z opisom geografskega, zgodovinskega in narodnostnega položaja občine. Brošura bi bila prav gotovo zanimiva, če bi pisec objektivno poročal o narodnostni problematiki. Na žalost pa je zastopal stališče Slovencem
najbolj nenaklonjenih krogov, češ da je šentjakobška občina danes pretežno nemška, za dokaz pa navedel jezikovni popis leta 1967, ki smo ga koroški Slovenci bojkotirali in ga smatramo za statistični genocid. Ta .nenavadni padec" slovenskega življa v občini pisec pripisuje naravni asimilaciji, kar pa je seveda velik nesmisel.
Upravičeno se Sentjakobčani tudi sprašujejo, zakaj brošura ni dvojezična, ko pa sta župan Gressl in učitelj Sticker uvidela potrebo in govorila dvojezično.

Zveza koroških partizanov	Siovensko prosvetno društvo
Področni odbor Piiberk	„Edinost" v Piiberku
V A B ) L O
OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABiMO NA
2. spominski pohod na Komeij
„Po poteh Domnove čete"
ki bo v nedeijo 19. jutija 1981
Zbiraiišče je od 8. do 8.30 ure (po avstrijskem času) pri tovarišu Janku Apovniku v Borovju štev. 32 pri Piiberku (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vozi iz Piiberka proti državni meji — Hoimec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta — gostiina Kos.
Odhod od Apovnika bo ob 8.30 uri preko Šmarjete do spomenika padiim partizanom na Komeijnu, kamor bomo prispeti ob 12.30 uri, kjer bo kratka spominska svečanost potem pa partizanski miting. Za matico in pijačo bo preskrbijeno. Ob 15.30 uri skupen odhod v dotino.
Na pohodu bomo obujati spomine na težke čase naše narodno osvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeti in daii svoja živtjenja za našo svobodo.
Na ta ii. spominski pohod vabimo vse, posebno še naš mtadi rod, da se bo še boij seznani) z našo stavno pretektostjo.
Pot pohoda je doiga 10 km v eno stran. Za tiste, ki imajo s seboj otroke, pa je možno, da se prikijučijo pohodnikom sredi ' poti pri Tomažu v Šmarjeti. Za vse tiste, ki pa te poti ne zmorejo zaradi boiezni aii starosti, pa je zbirno mesto pri spomeniku ob 12.30 uri.
ŠT. PETER PR! ŠENTJAKOBU V R.
Zakijučna prireditev strokovne šoie
Št. Peter pri Šentjakobu v Rožu je znan po tem, da sta tam strokovna šola za ženske poklice in dvojezični otroški vrtec, dve inštituciji torej, ki mnogo koristita naši narodni skupnosti v boju za obstoj. Šola kot otroški vrtec vzgajata mladino v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Prejšnjo soboto 20. in nedeljo 21. junija je bila ta šola prizorišče zaključne prireditve, v okviru katere so dekleta pokazala vse tiste spretnosti, ki so si jih pridobile v šoli. Poleg razstave so dekleta dale tudi izredno privlačen kulturni program z igrico „Sveti Florijan v luni", ki jo je režiral mag. Peter Sticker, s petjem ped vodstvom prof. Jožeta Ropitza in plesom, ki ga je naštudirala koreografinja Hedvika Jamšek.
Pozdravni nagovor ob zaključni prireditvi je imel dr. Janko Zerzer. Med drugim je Rož označil za domovino pomembnih mož, znanstvenikov, pesnikov in umetnikov in pozval vse navzoče posebno mladino, naj se zaveda tega poslanstva in da se naj vsi prizadevajo, da bi postal Rož spet to, kar je nekdaj bil.
Iz vsega tega kar smo videli in slišali na zaključni prireditvi ni težko uganiti, s kakšno vnemo se šolske
sestre prizadevajo mladini dati tistega znanja, ki ji bo v korist v poznejšem življenju.
Da je dejavnost šolskih sester v Šentpetru močno povezana z ljudstvom, je pokazal tudi obisk zaključne prireditve in razstave. Publiko je sestavljalo ljudstvo iz vseh treh koroških dolin, med njimi tudi zastopniki cerkvenih in kulturno političnih ustanov in organizacij, jugoslovanski konzul v Celovcu, Alfonz Naberžnik s soprogo in šentjakobški župan Janez Gressl.
OKRAJNA PtSARNA PUBERK posiuje
vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo:
7. 7.1981 Marjan Pečnik
***+++***++*
Jfaientin Poianšek
89

ti. de)
. Matjaž je naredil na Matevža izredno pomirjevalen in vtis. Načel pa je Matevž najprve to, kar ga je zad-dneve tako bolelo: Izvedel je iz kapelske strani, da sta 2-^Johan Stane nekje blizu Kaple zašla v gestapovsko f[:c. - Saje sta ušla, ni pa nobenega dokaza, da sta živa. p ^3 ju po tistem ni videl. Cela organizacija OF se je Prokleta izdaja. Množično zapirajo ljudi od Boro-do Kaple in Reberce. Tudi Ivan-Johanovo sestro Micko Oj i^Prli. Pa Lenartovega brata Jurija in ženo. Kam so ' djune mladoletne fante, niti sedem let jim ni! Tudi ^Obirjem so zagrabili človeka, ki je spretno skrival in ranjenca od prvega spopada slovenskih borcev z ^ tovej nad Apačami. Kam se je ranjenec vtaknil? Niče-de vemo! Kako je mogoče, da se podre tako dobro delo? Toliko odborov OF! Zdaj pa ...
§?i j^Rtjaž je opazoval pripovedujočega in zbrano poslu-9- je nastal premor, je Matjaž čez nekaj časa vzel ci-etino dozo iz žepa:
boš cigareto zvil, ali zbuclal, kakor pravite Ko-
^ii^atevž je povedal, da že dolgo ni kadil in da ni vedno
Rtrio tako v odi pred vojno."
^dij.
^"o še
je. "Samo tako v odmorih, kadar sem gode) za ples. To
Matjaž je še nekaj časa držal dozo v rokah in začel spretno, jasno in privlačno govoriti. Vse, kar je povedal, je bilo tako izrečeno, da je rastla vera v poslušalcu po-cdincu, da se je strnila gmota ljudi v enotno zavest, če so ga poslušali številni različni ljudje. Matjaž je imel izkušnje. In še večje sposobnosti. Dolgo je govoril bradač z velikimi prodornimi črnimi očmi. Vse o zgodovini in trenutni politični situaciji, pa o vojaškem stanju na nemških frontah. Govoril je počasi, premišljeno in vsakemu razumljivo. Njegova beseda je imela človečanski žar!
Pevovodja Korej je bi) že v gestapovskih krempljih, pa je z vrtoglavim pogumom še ušel v svobodo domačih slovenskih gezdov. Ko je prvo noč prespal v neki šupi blizu domačij in je zjutraj ugotovil, da ne ve, kam se bo sedaj djal, se je šele predirijivo zavedel: Kam? Po izdajstvu mitinga nad trgom je sicer po nekaj dneh še videl Staneta, ko se je ves opraskan in zdelan privlekel skozi Kaplo in se potem vrnil v smer Obvrhja. Kje pa je sedaj zveza zanj, ni vedel...
Ko je nekako predani! višje v ojstrovškem gozdu in ugibal in pretehtaval, ga je podzavestno vleklo proti Peci: Tam nekje je Matevž! Tam nekje so še drugi novi go-šarji...
Naslednji dan čaka za plotom, kar nepopustljivo lačen, blizu domačije Matevževe tete. Tako dolgo, da končno le zagleda od daleč hlapca Frančija, sina Priševe Neže. Najptve ga nasiti. Niti pri hiši ne pove najmlajši hčerki. Potem pa najdeta rešilno misel: Matevž!
Samo Franči je bil na tekočem, da se Matevž zadržuje na različnih krajih. Kaj bi vlačil Koreja s sabo in bi jo mahala proti Peci, če je Matevž kje drugje? Ne, on naj počaka tukaj. Gospodinji bo naročil, kako in kaj, on pa bo nekaj dni odsoten. Kaj bo z delom? čakalo bol Delo
tako nikdar ne uide! Mlada začasna gospodinja, odkar so ostali izseljeni, ima sama dela preveč.
Tako Franči obleta vse, kar ve. Veliko poti pa je takih, da se je podnevi najbolje skriti. Od kapelške zveze na Obvrhje, od Zoranove matere do Lonke, končno od skrivalnice nad domačimi čermi, kjer pa sedaj konec novembra ne moreš biti, do Golobovega v šentjakobski Koprivni. Kristelajson, to so razdalje!
Korej je b:i čez nekaj dni že prepričan, da so gestapovci Frančija ujeli in da je že davno za rešetkami. A Priševe Neže sin je prišel. In z njim je prišla rešitev: Matevž! Zvečer istega usodnega dne in življenjske prelomnice sta se dobila z matjaževci.
Matjaževci so razpredli trdne vezi s terenskimi faktorji Mežiške doline. Korej je postat Gašper. Gašper je dobil najboljšega učitelja v svojem naprednem revolucionarnem življenju v osebi borčevskega prijatelja Matjaža.
Matjaž je spoznal Matevža. Spoštoval je iskrenost koroškega narodnjaka, ki je z zdravo pametjo presojal svet in življenje, a njegov preprosti drvarski značaj ni bi! dovzeten za politično mobilizacijo toliko dobre enregije. izkušeni izobraženi intelektualec komunnist je našel rešitev v nekem kompromisu, tudi s seboj, z lastnimi načeli. Matevžu je odredil nekak samostojen status: Kot dober poznavalec prebivalstva od Pece do Obirja, vse kapelške ckclice, kot trden antihitlerjanec bo fungiral kot terenski obveščevalec, kurir in nekakšen samostojen povezovalec med partizanskimi bojnimi enotami, terenom in političnim vodstvom ter organizacijami OF. Da mu lahko vse zaupaš, o tem je bil Matjaž trdno prepričan. Da je izkušen in zvest, je dokaz, ko že kar blizu tri leta bije svojo borbo proti Hitlerju. Da bi se pustil živega ujeti, je čisto izključeno, kajti kot nekdanji nemški vojaški dezerter bo zna) svojo kožo varovati.
3. julij 1981
H - Štev. 27 (2026)
Nikomur ni treba živeti na „samotnem otoku"
Sosedje so ljudje, ki jih srečujemo dan za dnem. Pozdravljamo se, pogovarjamo o vsakdanjostih, drug drugemu naredimo kdaj drobno uslugo. Madžarski pregovor pravi, da ni noben človek tako bogat, da ne bi potreboval dobrih sosedov. Je pa tudi znana resnica, da ne more nihče živeti v miru, če ima sosede, ki so hudobni in uživajo v drobnih (ali manj drobnih) nagajanjih. Sovraštvo med sosedi se pogosto začne z malenkostmi, nato pa preraste v neprijetno in dolgotrajno nadlogo. In pokličemo na pomoč še eno resnico: namreč, da je odmev vselej tak, kakršen klic, ki ga sproži, torej nam mora biti jasno, da si je treba za dobre sosedske odnose prizadevati. Obojestranska naklonjenost, popustljivost in ustrežljivost bodo rodile sadove. S sosedi bomo živeli v miru in slogi, nemara celo v prijateljstvu.
Ljudje, ki stanujejo v velikih betonskih soseskah in stolpnicah, se včasih počutijo, kot bi bilo njihovo stanovanje samoten otok. Srečujejo ljudi, vendar jih ne poznajo in se z njimi ne pozdravljajo.
Se bojijo prevelike, vsiljive zaupljivosti? V trenutku stiske, ki jo od časa do časa doživi vsak od nas, so ljudje v veliki stolpnici osamljeni, čeprav živijo v človeškem čebelnjaku. Zanemarili so sosedske odnose, takrat, ko bi sosede najbolj potrebovali, pa ne vedo, na koga bi se obrnili.
Poskusimo čimprej navezati dobre sosedske odnose. Če smo se pred kratkim vselili v nov blok, se seznanimo s sosedi, če živimo že dlje časa v sosedski, poglobimo stike, ki smo jih že navezali, utrdimo naključna znanstva. Bodimo prijazni, vendar ne vsiljivi.
Kadar se vselimo v novo stanovanje, se seznanimo z najbližjimi sosedi. Pozvonimo, predstavimo se jim. Če srečujemo na stopnišču ali v dvigalu ljudi, ki so nam že na pogled všeč, jih lahko ogovorimo in povabimo na kavo. Takšen obisk je kratek, neobvezen, iz njega se sicer lahko razvije prijateljstvo, lahko pa tudi mirno ostanemo v manj prisrčnih odnosih, če opazimo, da si s temi ljudmi pravzaprav nimamo kaj povedati.
Marsikdo bi prav rad navezal tesnejše stike s sosedi, pa se boji, da bo njegov poskus neuspešen. Zato se iz negotovosti zateka v po-smehljivost in vzvišenost.. To je zagotovo najbolj napačna pot. Kaj nas stane, če pozdravimo raje enkrat preveč kot enkrat premalo! Pozdrava je vesel vsakdo, pa naj stanuje v naši hiši ali pa prihaja le k znancem na obisk.
Hitro bomo navezali stike, če bomo ustrežljivi. Starejši ženski pomagamo nesti nakupovalno torbo do vrat stanovanja, materi, ki gre z dojenčkom na sprehod, pomagamo nesti voziček po stopnicah. Drobne usluge so najboljša pot do prijateljstva in dobrega znanstva.
Znanstvo navežemo tudi tako, da kdaj poprosimo za drobno uslugo. Pri sosedu si sposodimo sol, ki nam je je zmanjkalo, lahko ga prosimo, ali smemo telefonirati, če sami nimamo telefona. Pazimo pa, da izposojeno vselej vrnemo (raje malo več kot premalo), da telefonski pogovor plačamo, da s sposojanjem nismo prepogosti in ne prenadležni.
Potrpežljivost je za dobre sosedske odnose nadvse pomembna. Nikakor ne bomo mogli živeti v mirnenm prijateljstvu, če bomo sosedu za vsako glasnejšo glasbo z njegovega gramofona zvonili pri vratih. Kadar je hrušč zares premočan, pa se pritožimo vljudno. Torej: .Poskušam zapasti, žal ne gre. Vaš televizor je preglasen."
Za dobre sosedske odnose je prav tako zelo pomembno, da znmo reči .ne". Če nas sosedi prosijo, da bi jim varovali kanarčka, medtem ko pojdejo na dopust, jim lahko rečemo .ne", namesto da sprejmemo dolžnost in se potem dva
Nasveti za varčnejšo vožnjo
med vožnjo. Poraba bencina se zaradi te na prave zmanjša tudi za 5 odstotkov.
5. KAKO DRAG JE SVEŽ ZRAK
Najvarčnejši je prav gotovo tisti voznik, ki pušča avtomobil v garaži in hodi po mestu peš. Iz kraja v kraj pa ne moremo pešačiti in avto imamo navsezadnje zato, da se z njim kam peljemo. Ni vseeno, kako vozimo. Z razumom vožnje lahko prihranimo precej bencina. Namesto da se odpovemo udobni vožnji z avtomobilom, raje premislimo, kje grešimo: nekatere navade in razvade so namreč krive, da avto porabi več bencina, kot bi ga smel. Vsi vemo, da za zelo hitro vožnjo porabimo več goriva kot za zmerno hitro. Zato tudi velja omejitev hitrosti na naših cestah. Koliko voznikov pa jo upošteva? Vse premalo, bi lahko rekli. Poleg tega ne pomaga dosti, če vozimo z varčnimi 80 kilometri na uro, pa imamo na strehi nosilec za smuči, prtljažnik, ali pa vozimo po suhih cestah z zimskimi gumami. Vozniki, ki švigajo po mestu od semafora. do semafora, sunkovito speljujejo in sunkovito zavirajo, se ne zavedajo, kako negospodarna je takšna vožnja, jezijo pa se, da je bencin vsak dan dražji. Nasvet vsem, ki bi radi zmanjšali porabo bencina, ne da bi se odrekli avtomobilu: vozite umirjeno, gladko! Zavirajte samo takrat, ko je zares potrebno.
Drobni nasveti
H Ribe bodo boljše, če jih boste pred kuhanjem ali pečenjem oprale namesto v vodi v mleku.
Prehudo osoljeno meso postane spet užitno, če ga zavijemo v platneno krpo in položimo v pesek. Po desetih urah meso izgubi sol. Na ta način napravimo užitne tudi preveč osoljene ribe.
H* Mleko lahko s pridom uporabljamo za čiščenje. Linolej postane kot nov, če ga obrišete z mlekom. Usnjeni predmeti prav tako. Zlasti pri teh je mazanje z mlekom priporočljivo, ker mleko prepreči, da bi postali krhki. Zarjavel likalnik najlažje očistite, če zelo vročega premažete z voskom in ga potem nekajkrat potegnete po papirju, ki ste ga potresle s soljo.
Če kuhate lečo, ji dodajte olupljen krompir. Leča bo držala lepo svetlo barvo.
tedna jezimo nad svojo ustrežljivostjo. Povemo pa: .Bojim se, da bi bilo z živaljo kaj narobe, zato vam, žal, ne morem napraviti te usluge."
Strup za dobre sosedske odnose je opravljanje. Kadar nas kaj jezi, povemo sosedu naravnost, ne pa da mu kažemo prijazen obraz, za hrbtom pa govorimo o njem vse najslabše.
Kadar nameravamo opraviti večja popravila v stanovanju ali kadar priredimo domačo zabavo, pravočasno obvestimo sosede.
Soseda ne jezi toliko hrup kakor pa brezobzirnost. Če pa bo vnaprej obveščen, se bo laže sprijaznil z nemirom. Za boljše odnose lahko podkrepimo obvestilo tudi s steklenico vina, z bonboniero, s šopkom rož.
Prevelika zaupljivost je tudi med še tako dobrimi sosedi neprimerna. Ne zasipajmo torej sosedov s podrobnimi podatki o svojem zasebnem življenju, in ne pričakujmo, da nam bodo sosedje vračali zaupljivost z zaupljivostjo.
ČIM VEČ GORIVA NATOČIMO,
TEM VEČJA BO PORABA
Strokovnjaki so izračunali, da ni gospodarno če natočimo vsakokrat poln rezervoar goriva. Varčneje ravnanjo tisti vozniki, ki napolnijo rezervoar le do treh četrtin. Iz prepolnega rezervoarja se bencin na ovinku poliva ali pa, kadar je vnoče, izhlapi. V nič gre, čeprav smo ga pošteno plačali. Zatorej natočimo le toliko goriva, kolikor ga gre v rezervoar, ne da bi se črpalka ustavila. Potem nehamo dotakati, da ne bo rezervoar prepoln.
2.	ZA VSAKIH STO KILOGRAMOV
LITER GORIVA
Čim več tovora prevažamo v avtomobilu, tem več goriva porabimo. Negospodarni so torej vozniki, ki vozijo v prtljažniku vse mogoče nepotrebne pripomočke, od starih snežnih verig do težkega orodja in raznih športnih pripomočkov. Za mestne vožnje izpraznimo prtljažnik, celo rezervnega kolesa nam po-mestu ni treba prevažati s seboj, saj smo dovolj blizu doma, da lahko gremo ponj, če bi ga potrebovali.
3.	SLABE SVEČKE SO POŽREŠNE
Redno in dobro vzdrževan avto porabi manj goriva. Če imamo napačno naravnan vžig, porabimo za 6 odstotkov več bencina, če imamo stare in zamazane svečke, za 10 odstotkov več, če imamo napačno naravnan vplinjač, porabimo 6 do 14 odstotkov več bencina. Kdaj ste zadnjič peljali avto k mehaniku? Kaj lahko popravite in naravnate sami?
4.	ZA MANJŠI ZRAČNI UPOR
Strokovnjaki, ki so preverjali uporabnost
nekaterih dodatnih delov na avtomobilu, pojejo hvalo tako imenovanim „spoilerjem", ki jih športni vozniki nameščajo pod sprednji in zadnji odbijač. Ne gre za okrasni dodatek, ampak za pripravo, ki zmanjšuje zračni upor
Poleti se je prijetno voziti v avtomobilu z odprto streho, vožnja pa je dražja. Če vozt avto brez strehe s hitrostjo 100 kilometrov na uro, porabi za 20 odstotkov več bencina. Če se veter lovi v vogale, okna in kote, se poraba goriva poveča. Strokovnjaki svetujejo: med vožnjo po avtomobilski cesti zaprite vsa okna, streho in pomično strešico. Tako prihranimo bencin pa tudi prehladili se ne bomo.
6.	VOŽNJA V KOLONI JE DRAGA
Polževa vožnja v strnjeni koloni je zelo draga. Če vemo, da bo promet gost in oviran, a le moramo na pot, poiščemo na zemljevidu obvoznico ali pa počakamo na tiste ure dneva, ko se bo promet zredčil. Bolje je počivati in čakati na čas, ko bo vožnja tekoča, kot pa iz* gubljati živce in bencin v koloni.
7.	PRTLJAŽNIK IMA SVOJO CENO
Proizvajalci avtomobilov si prizadevajo zmanjšati zračni upor vozil, da bi s tem po* cenili vožnjo, vozniki pa kot tla ne vedo, kaj je varčnost in kaj potrata. Ves čas vozijo na strehi prtljažnik ali nosilce za smuči, čeprav smučajo le poredkoma, in še to ob koncu M-dna. Tudi tovorov ne prevažajo vsak dan. Ce snamemo prtljažnik in nosilce za smuči, P**}' hranimo s tem 5 odstotkov bencina. Dela ru* mamo veliko, prihranek pe je znaten.
8.	DRAGA VOŽNJA S PRAZNIMI KOLESI
Avtomobilske gume rade puščajo, pritisk v
zračnicah ni vedno ustrezen. S praznimi kolesi pa je vožnja dražja in tudi nevarnejša. Ob vsakem dotakanju goriva zato preverimo tudt pritisk v gumah. Z gumami zimskega profda-vozimo le v zimskem času. Kadar so ceste kopne in suhe, nas zimske gume stanejo kar precej denarja. Avto namreč porabi precej bencina, če vozimo z zimskimi namesto z let' nimi gumami.
Pijmo za vitkost!
Le kdo bi si mislil, da s pitjem lahko zbijamo kilograme. Le na kakšen način? Ugo* tovili so, da tekočina dlje časa ostane v želodcu kot pa suha ali gostotekoča hrana, zato je želodec dlje „sit". Jesti prenehamo pač takrat, ko je želodec nabit. Kozarec vode ..obleži" v želodcu dve uri. Če pa popijemo pol litra vode, potem ostane želodec pd" dve ali tri ure. Naj velja pravilo, da je pred jedjo treba spiti precej tekočine. Seveda pije* mo tud imed jedjo, da bo želodec čimpočasneje prebavljal. Kdor pošteno pije, temu se ni treba bati dobre hrane.
No, kako naj bi pili?
1. pravilo — pijete lahko: radensko vodo, zelenjavne sokove, juhe, redke sadne soko* ve brez sladkorja, nesladkana čaj ali kavo, posneto mleko, vodo s kančkom kisa, li^* nin sok, mesno juho brez maščobe ali
2 pravilo — na dan lahko popijete najmanj 1,51 tekočine, ki jo razporedite na ve^ (do pet) obrokov.
3. pravilo — pred kosilom popijte polovico odmerjene tekočine, drugo pa med jedjo-Pustite požirek za čas po kosilu.
Ob orokih pa naj popijemo —
zjutraj: pred zajtrkom 2 kozarca radenske vode, med zajtrkom čaj ali kavo s saharinom, ali posneto mleko;
OPOLDAN: pred kosilom 2 skodelici juhe, med kosilom radensko vodo s kanček sadnega soka;
zvečer: pred večerjo 1 kozarec paradižnikovega soka in 1 kozarec posnetega mlek^' med jedjo radensko vodo.
V vročih mesecih ali pri težaškem delu lahko popijemo dva do tri litre tekočine.
Še enkrat naj poudarimo, da tekočina polni želodec in ga počasneje zapušča kot g°' sta hrana. Če ob pitju ničesar ne použijemo, 80 % tekočine odteče v pol ure. Ugotovi!' so tudi, da hladna pijača ne škoduje želodcu, zavira nastajanje želodčnih kislin in tako duši tek.
++++*
To je Matjaž povedal tudi Gašperju. Gašper pa je bi! iz drugačnega lesa izrezljan. Revolucionar in prekaljen v kaznilnici Karlau. Izrazi) je svoje občudovanje, kako celovito je ocenil Matjaž njegovega nekdanjega pevca!
Posebno pa je moral Matjaž naglašati svojo odločitev napram Robiju in njegovim revircem knapom, ki so prihajali iz maternice slovenskega komunizma v revirjih.
„Treba je upoštevati Korošce take kot so. Zvesti so in narodni zadevi do zadnjega predani. Ideološko vsebino pa bodo dajali naši kadrovci, ki jih bomo na pomlad poslali na teren in v borbo."
Zdaj je še Gašper dodal:
„Za koroške Slovence je celo žebranje v materinščini del naše borbe za obstoj! Kajti naša materinščina je prepovedana na Koroškem povsod, v javnosti, v cerkvi, šoli in celo doma. Nacisti kričijo z letaki: .Karntner sprich deutsch! Die Sprache ist Ausdruck deiner Gesinnung.' Skrivaj žebramo in kolnemo še po slovensko!"
Matjaž je prepričljivo nadaljeval:
„Tudi slovensko koroško duhovščino ne smemo postavljati na isto stran reakcije in političnega nasprotnika, kot to delamo doma tukaj, ali kakor smo delali v stari Jugoslaviji. Slovenski koroški duhovnik se prav tako bori za narodni obstoj proti nemški škofijski oblasti, kot se bori slovenski koroški narodnjak proti Hitlerju in velenemštvu! Zato upoštevamo to in ne motimo koroške narodnjake, ki jih morda kdaj dobimo zbrane v družinski molitvi. Naša taktika mora tako ustrahovanega slovenskega koroškega rojaka vzbuditi, ga podpreti v skupni borbi OF, mu dati oporo, da se ne bori sam, da stojimo njemu ob strani slovenski partizani, ki se moramo s puško v roki boriti proti skupnemu smrtnemu sovražniku, ki nas vse Slovence hoče izbrisati ne samo z zemljevida, ampak tudi fizično z naše rodne zemlje!"
Robi in njegovi knapi so bili odslej za eno izkušnjo bogatejši.
Tedaj pa je prišla pošta, da želi Matevž takojšen razgovor z Matjažem. Tokrat je čakal Matevž spet na drugi javki in je Matjaža s stražarjema prvič zapeljal v svoj bunker. Tam sta bila še Solčavca. V posebnem prostoru so imeli daljši razgovor. Nato je bil Matjaž na voljo Matevžu, ki je orisal svojo veliko težavo glede novinca skrivača v njegovem bunkerju, ki ni upošteval njegovih zahtev glede konspiracije. Razjezeno je dodal še tole:
„Pri Vlaski imam priče, da je ta gnili človek grozil s pobegom k Nemcem in da bo kar lepo zaslužil, če izda starega dezerterja! Kaj naj naredim?"
Matjaž je bil tog in resen:
„Takoj ga prijeti!"
Proti jutru tiste noči so ga matjaževci že držali zvezanega. Ob navzočnosti obeh prič je bila sodba.
„Kdor slovenski narod izdaja, ali hoče izdati, piše sebi smrtno sodbo!"
Solčavce so spravili preko mežiških terenskih zvez na varno. Matevž je šel prezimovat med matjaževce. Bunker je ostal sam. A diskretno so ga nadzorovati.
Vigredi je Matevž ugotovil, da Mihov ni izdal bunkerja.
Kmalu po tistem, marca devetnajststotriinštiridesetega teta, se je zbrala doslej nepoznana skupina partizanov pri koprivškem kmetu. Matevž je gledal na vse oči. Kdo ti tam prihaja? Kdo? Kdo? Čmanov Lenart in z njim kak ducat klenih borcev. S kamniške strani prihajajo. Tam se je Lenart tolkel. Nemce je napadel v tako smelih akcijah, da je bil vrag. Levo oko je izgubil. Drugače pa je ves ognjevit in nevaren in tovariški in čisto nekaj drugega kot pred leti, ko je bil še prvi basist v Korijevem zboru.
Za drugo uro popoldne je za zbirajoče se borce napovedanega nekaj posebnega. Do tja je še dovolj časa. t
Matjaževcev še ni vseh. Pač pa tam že prihaja Gašper '0 nekaj partizanov z njim.
Zdaj se rokujejo.
Ne samo rokujejo.
Objemajo se in poljubljajo.
Lenart in Matevž in Gašper.
„še malo, pa se bomo zbrali vsi tvoji nekdanji pevC' da zapojemo našo partizansko pesem, našo novo pese'"' iz gozda, pesem, ki je naša in narodova bodočnost!"
„Tak, tak, tovariši, prijatelji, pevci, kaj še, bratje, kje dobimo? Ali ni to čudovita pomlad? Pomlad leta triinštlr*' desetega!"
Potem so si pripovedovali vse križem. Toliko so živeli vsak zase. odkar niso bili več skupaj! Vsega ne rejo povedati v naglici. Saj bodo še skupaj. Še in še!
Nato je bil ustanovljen Prvi koroški bataljon. Za ko mandanta so postavili Omanovega Lenarta, za komisar) pa Bora.
Matjaževa skupina se je kot politična enota !°^ od nastalega bataljona, ki je bil sestavljen tako iz revirno kot novincev, ki so prišli s kamniške strani, pa iz okoliši domačinov kot Skala in tovariši.
Matevž je imel svoj .posebni status' od Matjaža pis^ no. Če ni dobil kake naloge bodisi od političnega b°d' od vojaškega vodstva, je šel kot samsvoj šef na terens delo.
Tokrat ga je komandant Lenart vsekal na ramo n' ^ široko prijateljsko zasmejal:
„Greš z nami? Vsakega borca potrebujemo!"
Kolona se je pod večer zajedla v gozdnata pobe Pece in se usmerila proti vzhodu.
(Dalje
3
I
:
:
l
$
3
C
I:
1
Si
Ži
P
it
P
t:
Sl
1;
Pl
tp
P)
Pi
Pt
Pr
tu

$ ceijskimi pianinci v Pakienico
19. junija smo se člani ovenskega pianinskega društva Ce-^ec odzvali povabilu celjskih pla-tncev za skupni, trodnevni izlet na
vs^k L ^ nas Korošce je bilo to sekakor nekaj novega, saj nas je ja-**anska obala odslej le privabljala ^ kopanje ali kvečjemu na krajši prehod ob obali. Toda tokrat je za-s slo y višine, čeprav le dobrih ti-a teh je bilo treba iz nič :	niorske višine premagati. Pot nas
.	iz Celovca v Podjuno, kjer
? Y Grablah prekoračili mejo in ^Ijevali pot v Celje. Tam so nas : ' '.'Avto-Celje" že čakali naši pri-^selo je bilo svidenje, saj so Sk	večina	že stari znanci.
se nato odpeljali proti rvaski. Predsednik planinske sek-tkf "^^^°*Celje" Stane Jekuš je vse ^ j^°ce pozdravil in na kratko po-^ yes potek izleta. Nadvse pri-dell^ ^°^**o^ušna tov. Magda je tla vsem udeležencem darila in j^°*Y'ncke Celjske banke. Medtem pa
__Jp Pot že vodila skozi Kumrovec
T' rojstni kraj, lani umrlega maršala ^ ^	po daljši vožnji mimo Za-
k K^kih deset kilometrov izven !ie]J OpOp smo napravili daljši posta-
odli'; '
^ogami in domačim vinom. Ob gccnem tabornem ognju je zadevi P^sem v zvezdnato noč in nič ti bilo razlike med nami, bili ena sama velika družina. Vrstila Je pesem za pesmijo: vesela, otožna,
od]'" Prijatelji Celjani so pripravili - ..'eno pojedino: kotlete na žaru s
SR)o te i
dve uri je šele star novi dan — lunin svit riše čarobne slike v skalnate stene in imaš vtis, da le te nejevoljno zrejo na prišleca, ki jim kali nočni mir. Prezgodaj torej nadaljevati pot. Le Janez in Kalimero (z zakonitim jmenom Albin) nimata več miru. Očarana od strmih pečin pričneta takoj s pripravami za vzpon v steno. Sicer vestno pregledujeta vse potrebno, tu in tam pade tudi kaka razposajena opazka, toda vidi se, misli jima že pohite naprej, kri valovi v nestrpnem pričakovanju. In potem na pot — „na svidenje!"
Po kratkem, rahlem snu se prične avtobus prebujati. Zunaj pozdravlja nas mlado, še na pol svetlo jutro; tudi ptice so že v neštetih vižah pričele žvrgoleti in le sive skale se dvigajo nemo, brezčutno, morda tudi grozeče ob straneh. Oprtamo si nahrbtnike in ajd gre pot proti Borisovem domu. Vedno ožje se nam približujejo stene, kot da bi nas hotele okleniti s svojimi razjedenimi pečinami. Ko premagamo krajšo vzpetino se soteska zopet nekoliko razširi, pot le znatno leze navzgor. Pogled nazaj, kjer se nekje v strmini nahajata tovariša. Lubo jim zavriska v pozdrav in na mah prihaja odziv od zgoraj, odzdrav iz stene Anič Kuka. Borisov dom je planinska postojanka, ki stoji le dobrih 500 metrov visoko ob potoku, ki ima trenutno dosti vode. Spominska plošča v skali pove, da je tukaj leta 1944 začasno prebival partizanski odred „Plavi Jadran" Kočo oskrbu-
Paktenica je znan pteiatski etdorado in hkrati zetena oaza v mogočnem masivu Veiebita, ki je najdaijže gorovje Jugosiavije.
Ves masiv se nahaja v SR Hrvaiki in je v veiik ponos ziasti hrvaikih pianincev, ki so iz Pakienice narediti odiično urejen narodni park, ki ima mednaroden sioves.
nim voščilom. Stane ji dostojanstveno čestita in podari res originalno darilo, da se lomimo od smeha. Na steklenici visi... — no kaj visi? Ne, ne, te skrivnosti pa ne izdam! Sonja napol dremajoč se čudi našemu krohotanju, a ko si izbriše zaspanca iz oci plane z nami vred v smeh. Bolj ko pa se sonce pomika proti zapadu, bolj in bolj se občuti nek nemir med nami — plezalca se še nista vrnila. In ko je že temna noč se odpravi Stane na pot. .. Vznemirjen se vrne: „Janez in Kalimero visita v steni, ne moreta naprej!" Sto rok ponudi pomoč, toda preudarno izbere Stane svoje ljudi — reševalce. Ostali se podamo k počitku; mučna nesigurnost nas zaziblje v razburljivi sen. Še v temi se prebudimo, mori nas samo eno vprašanje: „Kaj je s plezalcema?" Tedaj od nekod vest: „Rešena sta, zdrava sta!" Težak kamen se nam zvali od srca — „hvala bogu!" Urno se odpravimo iz koče. Pri avtobusu se snidemo . junakoma Pakleniške stene. Dobro razpoložena in le z rahlo utrujenostjo na licu poročata, kako se jima je godilo. „V steni so manjkali klini, sveder se jima je bil zlomil in, in, in . . . Kaj vse to, važno, da sta zdrava, da sta zopet med nami. Vračamo se ob Jadranski obali in medtem ko se pogled izgublja nekje v modri daljavi, letajo spomini nazaj, „nazaj v planinski raj." V Selcah kratek postanek — nekateri se predajo valovom morja, drugi spet poskrbijo za telesni blagor — vsak kakor želi. Fizično in duševno okrepčani nadaljujemo pot proti Reki. Med potjo občudujemo mogočni most, ki povezuje otok Krk s celino — zares mogočen produkt človeškega uma in dovršene tehnike. Nekaj velikih prekooceanskih ladij pritegne v Reki našo pozornost, toda avtobus drvi brez prestanka naprej in kmalu izgubimo tudi morje iz oči. Hud naliv nas spremlja po avtocesti, kjer na odcepu pred Ljubljano zavijemo na Trojane. No in v Trojanah se naužije-mo kajpada še znamenitih krapov in že gre vožnja h koncu, bliža se Celje. Še zahvalne besede sem in tja, zadnje šale, ki pa jim slediš le z enim ušesom. Kar nekam težko je slovo v Celju, košček srca ostane pri naših prijateljih planincih.
P. S. Še zdaj se moram nasmejati, ko se spomnim na Stanetovo darilo. Če koga le preveč muči radovednost, kaj da je bilo tam na steklenici, naj se zglasi na Slovenskem planinskem društvu v Celovcu — Lubo ali Sonja mu bosta vse povedala in tudi drugače dala kak dober nasvet.
F. Č.
I&li Pa tud' resna in ko so švi-,,jn Plameni najvišje smo ob pesmi 'avijo" zaplesali skupno okrog Srcu C" toplo nam je bito vsem pri Prav']- m proti polnoči smo se od-Itisl' ' r^Prcj, toda na spanje ni bilo tjj Začel se je šele pravi zabav-lja,^cr, saj smo spoznali med Ce-$a]j- J"č koliko pravih humoristov. . ti hotelo biti konca in pravi r*'k na tem področju je brez )itt, ^ planinec s psevdonimom Ko-)ii{! P' Tudi Stane, Magda in drugi So °sti ne zaostajajo — pa kaj — Žalj^S ptaninci. Šelekosmosebli-^la ^ K bolj in bolj zavladala ti-tero ^ avtobusu. Tudi morje, ob kate-)e ^ srto se vozili, je bilo mirno in Poy-^?"ta se je srebrno lesketala na T' na kateri so se v rahlem ve-

Čo]Y ^'bali kakor v polsnu ribiški !!eda
1'' te prečudovite podobe, ki jo
ta Y se porodi pesem, prekras-aiojP^um o morju: „0 mili Jadrane ''' Hipoma si se zdramit, avto-Pta-.i^tdoma zavije na stran in
K;,?''
'Jemo
zavije
te podobe izginejo izpred oči.
mj 1* se po ozki cesti med značil-PtstiJ^^lniatinskirni hišami; slednjič tudi M za nami. Namesto 'S L ^ bolj pričnejo dvigati ska-ley;.' Preha

vj . mcnajajo v prave stene na Preti^ni ter dopuščajo le ozek v gorovje. Kmalu je konec ' ceste


cilju
na cilju smo, na pr-v Paklenici. Komaj
jeta dva prijazna domačina in s svojimi 50 do 60 ležišči je tudi drugače dobro opremljena. Tam se nekoliko oddahnemo, uredimo svoje stvari in že gre pot naprej, na Črni vrh (1125 metrov). Uro in pol hoje, pa smo na vrhu. Čudovit razgled se nam nudi od tam. Pod nami idilično naselje Stari grad ter ves obdan od sinjega Jadrana otok Pag, ki ga povezuje mogočen most s celino. V ozadju segajo vrhovi Velebita blizu 2000 metrov visoko in v nekaterih grapah je zapaziti tudi še sneg. V dolini se vidi naša koča in nekaj posameznih hišic. In če desetletni Jani ves navdušen pove, da vidi vso Evropo, je to resda malo pretirano a mogočno panoramo in navidezno neskončno morje je le težko vskladiti s predstavami, ki smo jih vajeni gledati bolj v omejenih dimenzijah. Ko smo dodobra pregledali vso okolico, smo se malo odžejali, pozirali temu in onemu fotografu in obujali spomine. „Durmi-tor, Grofšglockner, Triglav — pisana je paleta gora, hribov, dogodivščin...
Naša vrnitev v kočo šele prinese spet življenje v njen svet. Že se zbirajo pevci, že letijo šale od mize do mize, že prihaja harmonikaš — veseli tobogan se prične. K sreči se najde med nami še godovnica Lojzka, ki radevoljno postreže z dobro kapljico in tovarišija se ji zahvali z glasbe-
tEEnsBEnana
VABtLO ZA VSE U&TELJE Vabimo te, da sodeiuje! pti nogomet ni tekmi
ROZ : PODJUNA
ki bo v petek 3. juiija 1981 na !poH-nem igrilču v Setah.
Stcvensko pianinsko druttvo Ceiovec vabi na
[ZLET NA MONT BLANC koncem meseca avgusta.
interesenti naj javijo svojo udeiežbo do 31. juiija 1981 na sedež Siovenske-ga pianinskega društvo, 9030 Ceiovec, Gasometergasse 10, teieton 3Z S SO ati 3! S 94
Za trening bosta dva iiieta — na Grof)-gioekner in Venediger. Termine bomo pravočasno objaviti v naših tistih.
Vodja aipinističnega odseka MarjanTschertou
Siovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KULTURN) VEČER
v petek 3. juiija 1981 ob Z0.30 uri v Kuiturnem domu „Danica" v Sentpri-moiu.
Nastopajo: tamburaški orkester in vo-kaina skupina SPD ..Vrtača " iz Siove-njega Piajberka ter mešani pevski zbor SPD „Danica '.
KOORDiNACHSKt ODBOR ZA LETOVANJE OTROK NA MORJE
Viktringer Ring Z6	Gasometergasse 10
[Vinko Kušej)	[Miika Kokot)
teieton [0 4Z H) 7Z S 6S	teieton [0 4Z M) 3Z S SO
Spoštovani starši!
Vijudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK NA MORJE V SAVUDRiJi ietos v Z izmenah:
1. izmena: od 6. avgusta do Z0. avgusta 1981 Z. izmena: od Z0. avgusta do 3. septembra 1981
Koordinacijski odbor nudi:
Prostore za bivanje, S obrokov hrane dnevno, za vsakih 10 otrok enega vzgojiteija, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz boinega otroka v boinico; prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šiiingov; prevozni stroški: 400 šiiingov.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih nasiovih. Zadnji rok prijave za Z. izmeno [Z0. 8. do 3. 9.) do IS. juiija.
Koordinacijski odbor nudi vse potrebne intormacije za koriščenje podpore za ietovanje s strani zavarovainic.
RADIO-TELEViZiJA
H		JUGOSLAVIJA
A		PETEK, 5. 7.: 16.10 Poročita — 16.15 Kranj: Mednarodni
plavalni miting — 17.50 Obzornik — 18.00 Svečani zbor federacije ob 40-letnici revolucije, prenos — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 21.15 Cirkus — 21.40 V znamenju — 21.55 Nočni kino: Zaročenka, nemška nadaljevanka.
Siovensko prosvetno druJtvo „Trta" v Žitari vasi vabi na
KULTURNiVEČER
v nedeijo 1Z. juiija 1981 ob Z0. uri pri Rutarju v Žitari vasi.
Siovensko prosvetno druttvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KULTURNi VEČER S PLESOM v petek 10. juiija 1981 ob Z0.30 uri pri Uranku-Wutte na Veseiah.
Sodeiujeta: toikiora SPD ..Zarja" iz Že-iezne Kapie in metani zbor SPD „Da-nica"
Za pies bo igrai ansambei „Aipskisekstet'
Siovensko prosveno družvo „Srce" v Dobrii vasi vabi na
KULTURNiVEČER
v četrtek 17. juiija 1981 ob Z0. uri v Kuiturnem domu v Dobrii vasi. Nastopajo: tamburažki zbor SPD „Zvez-da' iz Hodi!, pod vodstvom Dorice Sabotnik; toikiorna skupina SPD „Srce" iz Dobrie vasi, pod vodstvom Lize Pa-sterk; MPZ „Srce", pod vodstvom Ai-bina Kranjca in duo iz Roža [Magda-iena Wieser in Micka Mi!kuinikj
Kričanska kuiturna zveza v Ceiovcu in Katoiiiko prosvetno druitvo ..Pianina" v Seiah vabita na
SREČANJE KOROSKiH VtŽARJEV v nedeijo 1Z. juiija 1981 ob 14. uri pod iipo [poieg cerkve) v Seiah [ob siabem vremenu bo prireditev v farni dvorani).
Povezujejo v treh koro!kih narečjih: Miika Kriegi iz Zahomca, Jo!ko Kovačič iz Lipe in Lenčka Kupper iz Ce-tovca.
Giasbena !oia Biičovs in SPD „Biika' vabita na
ZAKLJUČNi NASTOP vsoboto4. juiija 1981 ob 19. uri pri MikiaviuvBiičovsu.
V okviru tega nastopa bo tudi raz-deiitev spričevai in podeiitev brainih značk.
Katoii!ka prosveta v Žeiezni Kapii vabi na
KONCERT NA ORGLAH v soboto 11. juiija 1981 ob 18.30 uri [po večerni maii) v farni cerkvi v Železni kapii.
izvajajo: A. Tomažič — orgie, V. Be-iič — vioiina, T. Buh — fiavta
Koroika dijaika zveza v Ceiovcu vabi na prosiavo
ZOLETNiCE
v soboto 4. juiija 1981 pri So!tarju v Giobasnici
ob 14. uri kuiturno poiitični program nastopajo: Trža!ki miadinski zbor — vodi Tomaž Simiič, toikiorna skupina iz Novega Beograda in ..Lutke miad-je" KDZ
ob Z0. uri: Pies z ..Aipskim sekstetom"
SOBOTA, 4. 7.: 15.20 Helsinki: Atletika,
polfinale evropskega pokala — 15.55 Resnična pravljica, lutkovna igra — 14.15 Mladinski pevski testivat Celje 81 — množični koncert — 17.15 Nevidni bataljon, slovenski film — 18.20 Poročila — 18.25 Izjemen zbornik revolucionarnih izročil — 19.C5 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.50 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pihalni orkestri: Godba milice — 20.40 Srčkani znanci — 21.50 črna usnjena torba, jugoslovanski film — 22.50 TV kažipot — 25.10 Poročila.
NEDEUA, 5. 7.: 8.50 Poročila — 8.55 Sezamova ulica, otroška serija — 9.55 Tale, zadnji del nadaljevanke — 10.35 TV kažipot — 10.55 Plitvice: Otvoritev doma in srečanje rezervnih vojnih starešin Jugosiavije ter slovesnost v počastitev Vi. liške divizije — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.30 Poročita — 15.55 Heisinki: Atietika — Tž.20 Vstaja in morje, giasbena oddaja — 17.10 Poročila — 17.15 Jadranje na deski — 17.45 Gospod Ballantrae, angleški film — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Partizanska eskadrilja — 20.45 Radgona — Radkersburg, skupne oddaje avstrijske in slovenske TV — 21.15 Plavalni mitingCrvenezvezde, reportaža — 21.45 V znamenju — 22.05 športni pregled.
PONEDEUEK, 4. 7.: 17.40 Poročila — 17.45 Vrtec na obisku: Ringa-raja — 18.05 Mozaik kratkega filma: Ljubezen neke uniforme, jugosl. film — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Simha, drama
—	21.05 Kulturne diagonale — 21.45 V zna-
TOREK, 7. 7.: 17.50 Poročila — 17.55 Kapitan Kuk, siovaška pravljica — 18.05 Jugosio-vanski narodi v pesmi in plesu: Taneč — 18.35 Obzornik — 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
—	19.00 Knjiga — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Odprto za ustvarjalnost — 20.55 Rdeče in črno, sovjetska nadaljevanka — 22.00 V znamenju — 22.15 Za lahko noč s sopranistko Marjanco Križman.
SREDA, 8. 7.: 17.40 Poročila — 17.45 Rdeča zora, otroška nadaijevanka — 18.15 Okrogli svet — 18.30 Obzornik — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Reportaža o mestu — 20.05 Charleroi: Igre brez meja, prenos — 21.30 Minute za popevko: Alenka Pinterič — 21.45 V znamenju.
ČETRTEK, 9. 7.: 16.20 Poročila — 14.25 Novi Sad: Finale Mladinskega republiškega in pokrajinskega turnirja v nogometu — 18.05 čas za pravljico — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Film tedna: Alžirska bitka, aižirsko-itaiijanski fiim — 21.55 Miniature: Janez Vidic — 22.15 V znamenju.
ORF RADtO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE
PETEK, 5. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Kar po domače.
SOBOTA, 4. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi
NEDELJA, 5. 7.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica našadariio vam bo.
PONEDELJEK, 6. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Sotistična gtasba.
TOREK, 7. 7.: 9.30 Za našo vas — 14.10 Koroški obzornik — Otroci, posiušajte! — M)ada grta.
SREDA, 8. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Mi-
ČETRTEK, 9. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Mtadiniskaoddaja.
izdajate!], zaiožnik in iastnik: Zveza sto-venskih organizacij na Koroškem; giavni urednik: Rado 3aneiič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Cetovec/Kia-genfurt, St. RuprechterstraOe 19/!V (Sindok), teieton 84 9 24, teieks 42086; uprava: 9021 Ceiovec/Kiagenfurt, Gasometergasse 10, te-tefon 32 5 50 - Tiska Zaioiniška in tiskarsko druibazo. j. Drava, Ceiovec -Borovi]*.
OB ZAKLJUČKU NOGOMETNE SEZONE:
Bitanca SAK zadnje sezone
Slovenski atletski klub je dosegel v tekmovalni sezoni 1980/81 največji športni uspeh v zgodovini svojega obstoja. Člansko moštvo je namreč doseglo odlično tretje mesto v podligi, ostala moštva pa pravtako zasedajo dobra mesta v svojih skupinah. Slovenksi atletski klub se je letos udeležil nogometnega prvenstva s štirimi moštvi. Ta doseženi uspeh je treba tem bolj ceniti, če se zavedamo, pod kakšnimi pogoji je SAK zadnji dve sezoni odvijal svoje prvenstvene tekme. Do meseca maja smo namreč vse tekme odigrali na tujih igriščih. Šele po končani renovaciji Igrišča ob Košatovi cesti smo lahko igrali v boljših okoliščinah. Upoštevati je tudi treba, da je bilo člansko moštvo na nekaterih mestih zasedeno z novimi igralci. To se pravi, da je moštvo potrebovalo nekaj časa za uigranje. Rezultati zadnjih tekem (7 tekem 13 točk) dokazujejo napredovanje moštva.
Pod pogojem, da moštvo ostane tudi za naslednje leto v tej postavi, mora biti naš cilj vstop v ..koroško ligo". Ta cilj bomo seveda lahko le dosegli, če bomo v danih pogojih vsi konstruktivno sodelovali in se konsekventno borili za ta cilj. Ker je v športu, kot tudi kje drugje, treba načrtovati dolgoročno, pač ne smemo ob dejavnosti za člansko moštvo pozabiti na naraščaj. Prav naraščaj, ki si ga sami prigojimo bo v bodoče kapital in s tem hkrati športna bodočnost našega kluba	Watter Gutovnik
SAK ima dobre šolarje
Da bi že v zgodnji mladosti zajei slovensko mladino in jo tem bolje pripravil za prvomoštvo, je najvidnejši zastopnik slovenske narodne skupnosti v koroški nogometni zvezi, SAK, začel skrbeti za najmlajši naraščaj. Mladinsko moštvo obstoja že več let, v letošnji nogometni sezoni pa so prvič nastopili tudi šolarji. Odgovornost zanje sta prevzela učitelj Lenart Katz in podpredsednik SAK Kumer Andrej.
S prijavo šolarjev pa so se pojavile za SAK dodatne organizatorične in finančne težave. Treba je bilo urediti možnosti za trening in za prevoz šolarjev. Za Podjunčane je prostor za trening dala na razpolago Obrmanova družina na Blatu, ostali
pa trenirajo pod vodstvom prof. Oražeta v Celovcu. Ta rešitev sicer ni popolnoma zadovoljiva, a pod danimi pogoji najboljša. Za prevoz je poskrbel s tem, da je kupil rabljen bus.	<
V prvem letu se je v SAK vpisalo lepo število šolarjev iz Podjune in Roža, večinoma dijaki iz slovenske gimnazije. Ob kcncu sezone so se uvrstili na 6. mesto lestvice, kar je za novinca lep uspeh. Mladim nogometašem želimo, da se v počitnicah odpočijejo in naberejo novih moči za sezono 1981/82. Vse tiste pa, ki se zanimajo za nogomet in jim je mladina pri srcu, pa vabimo, da si jeseni ogledajo tudi tekme naših šolarjev.
Sto o: W'a*e). Stickor, Kast), Urban, Smrtnik, Štern, Gritc, Pastork,
podpredsednik Andrej Kumer; čepijo: Eberwein. Kert. Taier, Smtečnik, Wauče, Kert, Jop
NOVA GORICA:
Srečanje stov. športnikov iz obmejnih deže)

y , 3!
Kakor smo že v iadnj! iteviiki obširno poročat! je b!to v Novi Goric! 5. srečanje stoven-shih športnikov ii obmejnih deiei. Nogometno moštvo Siovenske športne sveie je za sedto presenetijivo 2. mesto turnirja. Stojijo (z ieve): Krištof, Oiip, Lopinsky, Kumer, Ogris, Ošina, Trampuš; čepijo: Kassi, Gregom, Wakounig, Gregorič, Travnik in Sadjak.
Šah-interiiga tokrat v Lipici
Ekipa Slovenske športne zveze je na nedeljskem tekmovanju v Lipici presenetljivo dosegla dotlej najboljši rezultat proti vodečemu moštvu iz Vidma, ki je tokrat nastopil kar s tremi italijanskimi mojstri. SŠZ je zgubila igro z 2,5 : 3,5. Ta predzadnja prireditev pa je bila še v drugem oziru razveseljiva za slovenske ša-histe iz Koroške. Ker moštvo iz Mon-falcone ni več nastopilo in so bili vsi rezultati črtani bo ostalo moštvo SŠZ, kljub temu, da je trenutno na zadnjem mestu v A-ligi.
Ekipa SŠZ so pod vodstvom Ivana Lukana tokrat zastopali Deisinger (ki je tokrat proti italijanskemu mojstru v 9. igri prvič bil poražen), Perko,
Brecelj, Brandtner, Kunčič in Einspieler.
Ostali rezultati v 9. kotu: Tolmin — Polet 3,5:3,5; Nova Gorica — Trst 3,5:2,5; Koper — Piran 2:4; Stara Gorica — Sežana 2:4.
10. koto: SSZ ni imela tekme. Sežana — Videm 1,5:4,5; Piran — Stara Gorica 6:0; Trst — Koper 3,5:2,5; Polet — Nova Gorica 4:2; Bekštanj — Tolmin 3:3.
Lestvica:
1. Videm 39 točk, 2. Piran 38,5, 3. Trst 30,5, 4. Tolmin 28, 5. Sežana 27,5, 6. Nova Gorica 27,5, 7. Bekštanj 26, 8. Polet 22,5, 9. Koper 21,5 10. Stara Gorica 21, 1). SSZ 19.
SAK premaga! prvaka iz Borove!) 3:0

Gotovo je bila zadnja igra v prvenstvu vzhodne koroške lige ena najboljših Slovenskega atletskega kluba. Vsaj eno točko so si pred igro pričakovali igralci in trener SAK, prepričani pa so bili, da lahko odnesejo tudi obe točki. Tudi Boroveljčani so računali z dvema točkama, s tem bi imeli lep odhod v koroško ligo. Vendar so pozabili, da so SAK v spomladanski igri, ki je štela k jesenskemu prvenstvu, premagali le, ker tedaj slcvenski igralci prej še niso igrali v naravi, da niso imeli lastnega igrišča, kjer bi lahko trenirali, vrhu tega pa so tedaj imeli dejansko slab dan.
SAK je s to zmago dosegel 3. mesto na dokončni lestvici in šteje med najboljša moštva v spomladanskem prvenstvu. Boroveljčani, ki sta jim že
trener Rogič; čepijo: Zablatnik G., Maiie, Babšek, Forra, Velik, Hobei, Poianšek
Vetik je s prostim stretom zadei drugi odtočitni goi
pred igro čestitala župan Woschitz in predstavnik koroške nogometne zveze za dosego mesta prvaka, so v prvih minutah močno napadali, in računali s hitro odločitvijo. SAK pa se je dobro branil in kontroliral nasprotnika. Pol ure je bila igra neodločena, SAK je postajal vedno nevarnejši, v 30 minuti je Martin Hobei z lepim strelom zadel le prečko, dve minuti navrh pa je Justin Poianšek z odlič-
nim strelom premagal vratarja, ki je kot vsa boroveljska obramba brez vsakega giba čakala na žvižg sodnika, ker so videli nek prekršek. Celo domačini so jim očitali to pasivnost. Par minut navrh je Poianšek imel spet odlično možnost, zadel pa je samo noge vratarja.
Po odmoru so se Boroveljčani oči-vidno zakleli, da morajo zmagati. Z vso paro so hoteli podreti obrambo in vratarja SAK. Moštvo SAK pa je bilo od trenerja Rogiča taktično dobro pripravljeno, Ahlin pa je povrhu bil spet odličen. Čeprav so torej domačini večinoma napadali, so njihovi napadi zvodeneli v odlični obrambi SAK, le 3-krat so nevarno streljali na gol. V protinapadih pa je bil SAK zelo nevaren. Četrt ure pred koncem je iz takšnega protinapada sledil prosti strel, ki ga je Velik s spretnim strelom čez zid izrabil za drugi gol SAK. Sedaj se Boroveljčani niso več opomogli, še vedno so skušali takorekoč zanesti žogo v gol, kar jim pa ni uspelo. Kratko pred koncem je eno
najlepših akcij, ki se je razvila p% tično čez celo igrišče, dokončal Do* bel še s tretjim golom.
Postava: Ahlin, Velik, Lampich^J' Woschitz, Fera, Luschnig, Babsek-Hobei, Zablatnik, Drnovšek, Pola" šek.
Koroška podtiga-vzhod:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
Borovlje
ASK
SAK
Velikovec
Mostič
Hirt
Grabštanj
ASV
Kotmara vas
Žrelec
Dobrla vas
Sinča vas
KAC
Št. Pavel
Možberk
28 15 28 14
2812
28 12
6	55:23 37
6	42:25 3&
7	36:36 33
8	39:35 33 8 45:39
^	9 52:36 29
8 10 26:42 26 8 11 9 29:30 2/
6	15 7 36:4027 8 11 9 32:28 2/ 8 10 10 37:39 26
8	10 10 27:34 2^
9	7 12 43:37 2^
7	6 15 30:49 23 6 6 16 35:5913
28 9 11 28 10 9 28 10 28 28 28 28 28 28 28 28
Rezuitati v 1. m 2. razredu
Moštvo pod 23
V zadnji igri je moštvo SAK „pod 23" v Borovljah zmagalo 1:0. V končni uvrstitvi je doseglo med 15 moštvi 10. mesto.
Tudi. v 1. in 2. razredu se je konco nogometno prvenstvo. Objavljamo r zultate tistih skupin, v katerih '9 j. moštva iz krajev dvojezičnega P° ročja.
Stojijo: Malte, Pečnik, Zablatnik P., Pandet, Gritc; čepijo: Hribar, Gregorič St.. Hobei S.. Gregorič J., Zdouc
Spremembe pri mladincih
Pri mladincih je bilo treba v pretekli sezoni začeti z mladim neizkušenim moštvom, kajti od moštva, ki je postalo sezono prej tretje v svoji skupini je ostalo le 5 igralcev. Tudi mladinsko moštvo je imelo težave glede igrišča, čeprav se je sezona začela šele sredi septembra, smo imeli možnost za trening šele od oktobra naprej. Poleg tega je bila netočnost in nedoslednost precejšen problem, prav posebno pa je igra trpela, ker se nekateri igralci zaradi drugih funkcij niso v prvi vrsti posvetili nogometu. V prihodnji sezoni bo treba izbrati samo tiste, ki so s srcem pri nogometu, le na ta način bo naraščaj za prvo moštvo zagotovljen. V 6 tekmah jeseni smo imeli samo 1 zmago, tako da smo prezimili z dvema toč-
kama na zadnjem mestu.
Navedene jesenske slabosti smo skušali vigredi iztrebiti, rezultat tega pa je Sil razveseljiv. Iz 12 tekem smo nabrali 11 točk (5 zmag in 1 remis) in med 10 moštvi dosegli 8. mesto.
Pretekla sezona pa je bila pozitivna iz sledečega vidika: Imeli smo možnost 2-krat tedensko trenirati, in videti je bilo, da so mladinci od tekme do tekme napredovali. Nekateri, ki redno trenirajo, pa bodo pri nadaljnjih naprednkih prav gotovo — če bodo nadalje konsekventni — kmalu Igrali v prvem moštvu. Staršem pa, ki omogočajo, da mladi nedeljo za nedeljo lahko igrajo, velja najlepša hvala.
ALO.
Stojijo: trener Oraio, Diopst, Wakounig, Griic, Gregorič Stanko, Gregorič Stefan, Sadjak. Sromčnik, odbornik Smrečnlk; čepijo Hadetiap, Rotar, Smrtnik, Bute), Ferra, JenSac
1. razred, skupina B:
1. Čajna	26 21
2. Marija na Zilji	26 17
3. Rožek	26 14
4. Weif;enstein	26 11
5. Feffernitz	26 12
6. Škofiče	26 10
7. Tbplifsch	26 10
8. St. Martin	26 10
9. Radenthein	26 7
10. Bodensdorf	26 10
11. Vrba	26 7
12. Ferndorf	26 7
13. Fellach	26 8
14. Kleinkirchheim	26 5
2. razred, skupina D:	
1. Šmihel	26 17
2. St. Andra	26 18
3. Frantschach	26 14
4. Grebinj	26 12
5. St. Michael/L.	26 11
6. Tinje	26 10
7. Maria Rojach	26 11
8. Borovlje	26 8
9. Klopinj	26 9
10. Železna Kapla	26 7
11. Steben	26 8
1 2. Smarjeta v R.	26 4
13. PSV Koroška	26 6
14. Union Neca	26 6
2. razred, skupina C:	
1. Bleiberg	22 18
2. Kirchbach	22 17
3. Weit;briach	22 14
4. Landskron	22 11
5. Stockenboi	22 11
6. Šentilj	22 10
7. Egger SV	22 8
8. Ledince	22 8
9. Dhotica	22 4
10. Kostanje	22 6
11. Dropole	22 3
12. S). Štefan	22 1
2. razred, skupina E:	
1. Bilčovs	24 13
2. Podkrnos	24 15
3. Donau	24 13
4. Galicija	24 10
5. HSV	24 11
6. Sele	24 10
7. Trdnja vas	24 11
8. Pokrče	24 9
9. Ulrichsberg	24 7
10. Hodiše	24 6
11. Bistrica vjR.	24 7
12. Kriva Vrba	24 7
13. Pischeldort	24 0
2. razred, skupina F	
1. Zitara vas	22 19
2. Ruda	22 14
3. Globasnica	22 14
4. Metlova	22 11
5. Stč Peier n. V.	22 12
6. Eitweg	22 11
7. Labod	22 9
8. Važenberk	22 7
9. Reichenfels	22 5
10. Mauterndorf	22 5
11. Vovbre	22 4
12. Zvabek	22 2
2 3 83:1% 2 7 46:29j
7	5 60:3 g
8	7 44:3%
5	9 612%
6	10 55:4 ^ 6 10 42:4%
5	11 47:4% 8 11 48:46A
2	14 49:6%
6	13 31:3% 5 14 41:5%
3	15 34:5% 1 20 20:371'
7 2 54:2%
4 4 68:2%
6 6 54:37 3
4	10 54:44 ,
5	10 67:4	7
? '33:3%
IH!? i! lil! H il
9 2 62^
5	4 50:2° 7
6	5 47:2%
8	6 46:3%
4	9 39:4%
5	9 40:2%
2 11 51:4%
6	9 55:5%
7	10 32:36 ^
9	9 33:4% 6 1 0 43:4%
3l4 27:g 7
2 21 15:5'
2 178:^! 4 4 7<:2%
4	4 56:%$ 6 5 46:%$
2	8 54:%!!
3	8 50:%) 3)0 53:%?
5	1030:	,1