167. številka Ljubljana, ? ponedeljek 24 julija 1905 XXXVIII. leto >sfcaja v«ak «t»n zvečer, IsimSi nedelj« m prssniks, ter velja po poeti preje man sa avatro-ogrska deieie sa vse lete tb &, sa pel leta 18 K, sa Četrt leta 6 K 50 h, za eo meeee S K 80 h. Za LJubljano • pošiljanj em oa dom aa vat «fa 14 K, sa pol leta IS K, sa četrt leta 6 K, sa en meses t K. Kdor hodi tam ponj, plafta sa vsa lete tt K, se pol leta 11 K, sa Satrt leta 6 K 60 h, sa en meaee 1 K 90 h. - Za tuje deieie toliko toč, kolikor snaša poStnina. — Sa aaročb« bres istodobne vpošUjatre naročnine se u« osire. — Za oznanile ae plačuje od peteroatopne petlt-vrsta po lt h, 6« se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, de se tiska trikrat ali vookrat. — Doplai aaJ 'se isTole firsnkovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnletvo Je v Knaflovib ulicah It. 6, ie sioer mrednifitve v I. nadstropja, epravniitve pe ▼ pritličja. — Upravnižtvn naj se blagovolijo poSUJati naročnino, reklamaoijo, oznanila, t J. administrativno stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO b. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Rlerikalizem v Istri. Našim izvajanjem o klerikalizmu v Istri je posvetila »Edinost« kar troje člankov, na katere moramo vsaj na kratko odgovoriti, dasi se nam sicer polemika b tržaškim listom ne idi kar nič potrebna in popolnoma brezplodna. »Edinost« je tudi v svojem odgovoru ostala zvesta svoji taktiki sumniČenjs. Na sunaničenje sa razume; to je edino kar zna dobro in v čimer še nadkriljuje tržaške Žide. Kdor ne trobi v rog v htri vladajoče brvatske-slovenske stranke, tega preglasa »Elincst« kar na kratko za izdajalca — tudi če je vseekoz posten naroden mož, ki nima druge pege na sebi, kakor da ne odobrava sedanje politike hrvatsko slovenske stranke. To se dela ie leta sem sistematično in z veliko hudobijo. Sčasoma pa se je orodje obrabilo in danes ne veruje nihče več temu stigmatiziranju neljubih oseb. »Edinost« pa vztraja pri svoji taktiki in je proglasila nas za protektorje iz-dajavstvaj!) ker smo ji povedali, da na njena sumničenja nič ne damo. Razume se samo ob sebi, da tako natolcevanje ne doseže niti našega zaničevanja. Ko bi nas tako napadel kak drugi list, bi znalo to provzro-čili našo nevoljo, pri »Edinosti« je to nemogoče. List kakršen je »Edinost«, ki postopa napram laški stranki tako, kakor bi bil v službi dr. Ve-ceziana in ki s svojem molkom o vsem početju vladajoče laške stranke to isto dejanjski podpira; list, ki je v taki zvezi z »L!oydom«, da o njem ne sme črhniti ne besede; list, kateremu se je javno očitalo sumljive zveze u tržaškim policijskim ravnateljstvom; list, ki je v takem razmerju z vlado, da se sme kvečjemu zavzeti za kak dvojezični dopis in še to eamo navidezno — tak list stoji prenizko, da bi nas dosegla njegova očitanja! Kar se tiče klerikalizma v Istri, pravi »Edinost«, da ga ni, da vladajoča hrvatsko slovenska stranka pač spoštuje verska čutila naroda in ra čuna z duhovščino, klerikalna pa zato ni. To so prazne besede, to so fraze za politične' otroci*je in prav nič druzega. Merodajna eo dejanja in dejanja pričajo, ah je kaka stranka klerikalna ali ne. Vzemimo na pr. Romanje. »Edinost« se sklicuje na »Našo Siogo« in »Omnibus«, ki sta laškim cerkvenim mogotcem povedala nekaj bridkih resnic Ali kaj zaleže to, ko je pa Spinčić pustil Riomanjoe na redilu. Hrvatska duhovščina v Istri je narodna — tako pravi »Eiinost« — in se zavzema za narodno bogoslužje. Spinč ć bi se bil prav lahko zavsel za Rtemanjoe in bi s tem ne žalil ne verskih čutil prebivalstva niti narodne duhovščine. Ii vendar tega ni storil. Kaj more temu biti pač vzrok? Kaj druzega, kakor kle-rikalizem! »Edinost« opravičuje vstop dal matinskih poslaneev in prof Spin-čća v klerikalno »Slovansko zvezo« s tem, da so jim narodnonapredni poslanci onemogočili politično šato-rovanje. To je očitna neresnica. Po volitvah niso klerikalci hoteli imeti enotnega kluba, v katerem bi bile združene vse jugoslovanske frakcije in ustanovila sta se dva kluba Slo-venski narodnonapredni poslanci so puščali drugim članom v nenarodnih vprašanjih popolno svtbodo — zahtevali pa so jo tudi zase. K-erikalci so Bedaj začeli veliko gonjo tako proti Pioju in Robcu, kakor proti Spinčiču in dalmatinskim poslancem in ta gonja je bila vzrok, da so za če i ti poslanci ugibati, kako bi se mogli iznebiti družbe naprednih poslancev. Is strehu pred klerikalci in ker so sami klerikalci in nečejo drugim priznavat) tiste svobode, ki se priznava njim, so ti poslanci razbili hrvatsko slovenski klub in vat pili v klerikalni klub. Eo bi jim bilo samo za stvar, bi bili tedaj napravili svoj posebni klub in silili na to, da bi vsi jugoslovanski klubi ustanovili skupno parlamentarno komisijo, da bi jugoslovanski poslanci mogli vzlic vsem nasprotjem solidarno nastopati in bi reprezentovali v narodnih rečeh enoten faktor. Pa tudi tega niso storili in ni s j hoteli storiti. Mislili so samo, kako bi narodnonapredne poslance izolirali in oslabili ter ojačili in podprli klerikalstvo. No, nsoda je drugače nanesla in klerikalcem krvavo plačala njih početje. „ Edinost" naj torej nikar ne kvasi, da so se hrvatski poslanci podvrgli ŠusterŠiču, ker se pri obstoječih razmerah morajo pridružiti kakemu večjemu klubu. Šli so pod Šušteršičevo komando, ker so klerikalci in ker sovražijo narodnonapredno stranko in bi jej radi škodovali. Na srečo, se ta plemeniti namen ni izpolnil; napredni jugoslovanski klub sicer ni številen, ali da ima desetkrat več veljave in ugleda v- kakor SusteršiČev klub, o tem so se hrvatski poslanci v zadnjih tednih prepričali. Končno Še nekaj besed o dr. La-ginju. Priznavamo radi, da je dr. La-ginja častivreden in vseskoz pošten rodoljub. Osnoval je v Istri več dobro uspevajočih posojilnic in zadrug in če je s tem hrvatskemu prebivalstvu koristil, smo mi zadnji, ki bi mu hoteli kratiti to zaslugo. To gospodarsko organizacijo je dr. Laginja spravil v zvezo 8 kranjsko klerikalno organizacijo. „ Edinost" piše tako kakor da je bilo dr. Laginji nemogoče, spraviti svojo organizacijo Š e s kako drugo v zvezo, razen s klerikalno. To prav radi verjamejo. Solidni denarni zavodi ne marajo in tudi ne smejo stopiti v zvezo z nesolidno klerikalno organizacijo. V tistem hipu, ko je dr. Laginja stopil v zvezo s klerikalci, je bilo izključeno, da bi prišel v zvezo tudi z zavodi, ki so v naprednih ! rokah. Zakaj je dr. Laginja raje iskal ! pomoči pri klerikalcih nego pri naših zavodih, nam je popolnoma jasno: srce ga je vleklo h klerikalcem. Zato tudi prihaja v Ljubljano na zborovanja ! klerikalne organizacije in klerikalci so ga seveda veseli, saj povzdiguje njih organizacijo in to je zanje toliko večje vrednosti, kar sami nimajo že skoro nobenega nekompromitiranega Človeka. Klerikalci vabijo dr. Laginjo in on jim hodi na|"pomoč. Da je to akt sovraž- nosti napram narodnonapredni stranki, to je jasno kot beli dan : kdor deluje za naše sovražnike, kdor jih pospešuje in podpira, ta ni naš pnjatelj in ta tudi ni nevtralen. Spričo tem dejstvom je pač brez dvoma, da se je „Edinost" zopet enkrat trudila nasuti slovenski javnosti peska v oči. Da je hrvatsko-slovenska stranka v Istri istinito klerikalna, to pričajo neovržno navedena dejstva in o dejstvih je nepotrebna vsaka debata. Vojna na Daljnem Vitokii. General Batjanov o položaju na bojišču. Dopisnik »Novega Vremena« je sporočil svoj«mu listu tole izjavo poveljnika 3. mandžurske armade, generala Batjanova: »Jaz sem že preje naglasa), da Japonci niso več dovolj močni, da bi stopili v efenzivo; to se sedaj potrjuje. To ni samo posledica tega, da se je naša armada znatno okrepila, kakor zl&Bti, da si Japonci tako utrujeni, da še sedaj niso preboleli svojih prejšnjih iigub. Vsi oni, ki temeljito poznajo sedanji položaj, se ne morejo prena-čuditi trditvam nekaterih listov, da so japonske mirovne zahteve smerne. Se nikdar, kakor dolgo traja vojna, še ni bila ruska armada tako močna, kakor v sedanjem trenotku. Japonci uvidevajo to, zato si žele miru « Zaupanje v bodočo zmago. Is Petrograda eo poroča: Z Mandžurije dohaja vedno več glasov, ki zahtevajo, naj se ne sklene preje mir, dokler si ni ruska armada izvojevala velike zmage. Vi-tejeva misija bo vsled teh zahtev, naj se nada'juje vej is, zelo težavna. Na carskem dvoru z ozirem na to ne pričakujejo, da bi se mirovni delegati sporazumeli. Da bi pa bila Japonska pripravljena skleniti tak mir, ki bi bil po ruBkem nazoru časten za Rusijo, to je več ko dvomljivo. Nedavno tega se je ear Nikolaj napram častnikom gardnega ulan-skega polka izrazil, da upa a vso gotovostjo, da se bo vojna nadaljevala in se končala z rusko zmago. Pred novo bitko. »Koln. Zeituog« poroča iz Har-bina, da delajo Rusi z vsemi silami na to, da čim najbolj okrepe svojo armado in svoje pozicije na bojišču. Vladivostok je sedaj silna trdnjava, ki je skoro nedostopna. Vsa poveljstva in Oaterije so med sabo zvezane s telegrafom ali telefonom, za kar se je porabilo 2500 kilometrov Žice. Tudi na japonski strani je opaziti živahno delavnost in se množe znaki, da se v kratkem vname v MadŽuriji nova velika bitka. Izpred Port Arturja. Is Londona javljajo, da se Port Artur zopet odpre tujcem, ki se pa morajo za dovoljenje oglasiti pri japonskih oblastvih. Rusko oklopnico »Poltavc«, ki se je potopila v portarturškem pristanišču, so 20. t. m. dvignili in je upati, da jo bo mogoče toliko popraviti, da bo še sposobna za boj. Ogrska kriza. Dunaj, 22. julija. Včeraj je bival v Budimpešti oddelni načelnik v vojnem ministrstvu, general M e i x -ner, v spremstvu odličnih vojaških strokovnjakov. Posvetoval se je z ministrskem predsednikom in z domobranskim ministrom glede posiva rezervistov na vojaške vaje. Razmotri-valo se je na tej konferenci zlasti vprašanje, kako bi se dale rezervi-stom dostaviti pozivnice, ne da bi se potrebovalo pomoči munioipijev in občin. Kaj se je na teh konferencah sklenilo, ni znano. Cuje se, da se bodo pozivnice dostavljale rezervistom po pošti in potom orožništva. Budimpešta, 22. julija. V današnji seji mestnega magistrata je Kranjsko plemstvo. (Ludwig Schiwitz von Schiwitzhoffen: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain Gorica. Tiskal A. GabrSček: samozaložba.) Minili so časi plemske mogočnosti. Življenje podira z železno neusmiljenostjo ostanke nekdanjih časov, a nihče ne čuti tega tako živo kakor plemstvo. Nekdaj je igralo plemstvo velikansko vlogo. Grajščak je bil rojeni vojskovodja vseh svojih podanikov in jih je vodil v vseh vojnah; grajščak je bil rojeni Bodnik vseh svojih podanikov v civilnih in v kazenskih rečeh; grajščak je bil rojeni okrajni glavar svojih podanikov in je upravljal njihove interese; končno je bil grajščak tudi rojeni poslanec svojih podanikov in jih je v deželnem zboru zastopal napram vladarja. Seveda je vse to grajščak moral opravljati brezplačno. Vojaška služba, sodna ilniba, upravna služba in poslanstvo, to so bile dolžnosti, ki so izvirale iz njegovega posestva. Ti velikaši fevdalne dobe so bili sicer siloviteži in izkoriščevalci, ali bili so v tistih časih potrebni za vladarje in za narode; kot vojskovodja, sodnik in upravnik je bil sicer vsak izmed njih majhen tiran ali navadno cel mož, ki je tvegal ime, življenje in imetje za državo in za domovino. Kje so tisti časi I Minili so in celo sledovi, ki so ostali, so nad vse borni. Proces propadanja fevdalizma in ž njim plemstva se je pri nas na Kranjskem hitreje izvršil kakor v drugih kronovinah. Na Češkem, v Galiciji, na Ogrskem in na Hrvatskem, tam igra plemstvo še vedno veliko vlogo, čeprav je rešeno vseh nekdanjih dolžnosti, pri nas pa si je pač ohranilo še nekaj političnih pravic — toda za kulturno in gospodarsko življenje je postalo brez pomena. Pred nami leži knjiga „Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain". Obširno to delo rekapitulira zabeležbe, ki se nahajajo v cerkvenik maticah (krstnih, poročnih in mrtvaških), kar jih je še ohranjenih. Ne dvomimo, da je delo skrbno sestavljeno in da so izpiski vestno napravljeni. Ker se je mnogo cerkvenih matic p o i zgubilo in ker so se nekdaj matice sploh le prav površno vodile, je naravno, da je zbrani materijal precej pomankljiv. Knjiga ima svojo vrednost, čeprav ni mogoče reči, da je zbrane v njej ogrodje za zgodovino kranjskega plemstva. Najstarejše ohranjenih matic so iz 16. stoletja, torej iz dobe, ko je bil sicer fevdalizem Še močan, ali je že začel propadati in je Že izgubljal svojo veljavo. Veliki plemski rodovi, pravi reprezentantje fevdalizma, o katerih nam je Valvazor ohranil toliko zanimivih stvari, so v 16. stoletja že propadali in so na njihova mesta začeli stopati novi plemenitaši. Schivvitzova knjiga priča, kako gi-neva staro kranjsko plemstvo. Fluktu-vacije v plemstva se dajo iz te knjige čisto dobro spoznati. Vidi se iz nje, kako propadajo in izumirajo fevdalne rodovine in kako prihajajo na površje italijanski plemiči in domaČi slovenski ljudje, ki so zadobili plemstvo, in kako tudi ti zopet izginjajo. Čim bolj se približujemo novi dobi, toliko več je uradniškega in vojaškega plemstva in toliko manj je starega plemstva. Apfaltrern, Auersperg, Win-dischgraetz, Hohenwart, Barbo, Gali — to so skoro edine plemske rodovine, ki so se iz fevdalnih časov ohranile do naših dni. Ogromno veČino drugega kranjskega plemstva lahko imenujemo — ne da bi s tem koga žalili — jaro gospodo. Plemstvo je danes ime. Na Kranjskem je plemstvo prišlo ob vso veljavo. Kranjska je danes v resnici ena najbolj demokratičnih kronovin. Stari naslovi in makar prazgodovinski grbi ne imponiraj o pri nas nikomur, tem manj, ker kranjsko plemstvo, kakor smo že rekli, nima za deželo ne kulturnega ne gospodarskega in ne socijalnega pomena in tudi ostanki nekdanjega političnega pomena izginjajo in bodo kmalu docela izginili. Brat Jnstin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil Bistričan) Dne 20. julija. Tuintam sem bral kako pripovest ali roman v obliki dnevnika. Odkrito moram priznati, da sem bral pisateljev proizvod v tej obliki vedno i vio slastjo in intenzivno vestnostjo, le da bi gotovo izčrpal vse misli pisateljeve in se uglobil v njih notranjo svezo. Stritarjev »Zorin«, Goethejeve »Wer-thers Leiden«, Turgenjeva »Dnevnik človeka odveč« i. dr. so bili moji ljubljenci, ki mi niso dali spati, ampak sem katerikrat ob dveh ali treh po-polnoČi vatal iz gorke postelje, prižgal luč in ae usedel k misi prebirat In če sem še tuintam istakml opombo, kojo je zabeležil junak romana ¥ obliki dnevnika, da je namreč skrivaj izročal svoje srčne boli tvojemu dnevniku a namenom, da jih nikdar in nikoli ne dobi pred oči šiva duša, želel sem si živeti kdaj tako življe« nje, ki bi bilo vredno dnevniškega popiaa, katerega bi pisal i namenom poročal podžupan Rozsav6lgyi o odredbah proti ministrskemu reskriptu. Magistratni svetniki so nasvetovali ie odločnejši nastop in so zahtevali, da se naj vladne naredbe enoatavno polože ad aota. Z osirom na to je podžupan izjavil, da je izdal uradnikom šele provizorične ukaze. Vsi uradniki II, IV. in V. okraja so sklenili, da prctestirajo proti temu, da se jim državni davki odtegujejo od plač. Uradniki hočejo davke sami izročiti svojemu predstojniku, da jih naloži v kakšni hranilnici. Obresti od naloženih davčnih svot se imajo porabiti za madjarske invalide iz leta 1848 Atentat na sultana AMul Hamida. Carigrad, 22. julija. Atentat se je izvršil točno ob 1. uri 10 minut. Deset minut predno je sultan zapustil mošejo, je pred mošejsko ograjo ekspodirala mina. Osemdeset oseb je bilo deloma ubitih, deloma pa ranjenih, med njim Mehmed paša in Kelara paša, neki višji nemški častnik in okoli 30 civilnih oseb. E&eplozija se je čutila po vsem mestu. Več ekvipaž in konj je bilo raztrganih na drobne kose. Nastala je strahovita panika. Proti vojaštvu, ki se je udeležilo selamlika, se je uvedla stroga preiskava. Policija je dognala, da sta malo pred začetkom selamlika zapustila voz pred mošejo neki gospod in neka dama, ki sta se nato izgubila med množico. Skoro na to se je dogodila eksplozija, Carigrad, 22 julija. O storilcih še ni nobenega sledu. Nekateri sumijo, da je atentat povzročila tajna zarota, drugi pa zopet mislijo, da je imela pri atentatu svojo roko vmes mednarodna anarhistična družba. Carigrad, 22. julija. Preiskavo radi atentata vodi vojni minister. Ce sarski irade ukazuje, da se mrtveoi ne smejo preje pokopati, ranjenci pa ne preje izpustiti iz bolnice, dokler ni dognana njih identiteta. Carigrad, 22. julja. V celem je bila 50 častnikov in vojakov deloma ubitih, deloma pa ranjenih. Tudi sultanovi konji so bili ubiti, voz pa razbit Policija je prijela veliko sumljivih oseb. Kdo je atentat izvrši), se še sedaj ne ve. Nekateri pravijo, da je bil atentator Armenec, drugi, da je bil mohamedanec, drugi viri pa pripovedujejo, da sta atentat izvršila dva Bolgara. Carigrad, 22 julija. Pri eksploziji je bilo ubitih 22 oseb, med njimi en častnik in trije vojaki, ranjenih pa je bi i o 30 oseb. O i sultanovega spremstva je bil baje ubit s&mo vzgojevat^lj princa Selima, Beha-Bej. Ubitih je bilo 70 konj, 25 voz, ki so stali na trgu, je pa brez sledu izginilo. Sestanek cesarja Viljema s carjem? Petrograd, 22 julija. Z ozi rom na poročila pariških listov, da in v prepričanju, da ostane za vsa večne čase prikrit vsakemu nepovab-ljencu. Tak nepovabljenec se mi je zdel vsakdo. Danes se mi ponuja taka prilika. Letos sem bil v sedmem razredu gimnazije. Pri našem strogem profe-Borju fizike in matematike mi je silno predlo. Ker so videli gospodje, da bi bilo dobro za mene, Če bi repitiral, sklenili so me vreči. Rečeno, storjeno. Kaj na, začnem zdaj? Staršev nimam, da bi me pustili še eno leto ribsati se po šolskih klopeh sedme šole. Miloščina, ki sem jo pri dobrih ljudeh dozdaj dobival — seveda in natura — je ila rakom žvižgat, ker repetentu nihče ne da nič kaj rad podpore.« Učil bi se bil, kot so se drugi, pa bi bil zdelal«; s takimi in enakimi izgovori in kolikor toliko odurnega obraza so opremljeni ljudje, katerih ime se pogosto blešči razprostrto tiskano v letnih poročilih rasnih šol. S Studiranjem, to bo pravi repe tiranjem, torej nikakor ni nič. Treba ae je obrniti kam drugam. Slišal sem pogostokrat, da je dobro in priporočljivo, če se človek, ■lasti mlad, obrne v važnih življen- namerava ear Nikolaj oditi na potovanje, objavlja ruska briojavna agentura, da n i v Petrogradu o tem ničesar znanega. B e r o 1 i n , 22. julija. Tudi danes se še ni ničesar zvedelo o sestanku cesarja Viljema b earjem. Z merodajne strani se izjavlja, da se čaka na brzojavko, da je ear odplul iz Petrograda. Ako pride ta vest, je Bistanek zagotovljen. Dogodki na Ruskem. Moskvi, 22 julija. V včerajšnji seji iam ko^a kongresa se je sprejela resolucija, v kateri se med drugim pravi: »Z ozirom na opetovano kršenje obstoječih zakonov morajo vsi stopiti na branik za človeška prava. To pa ne izključuje, da bi se v takih slučajih ne odpovedala pokorščina oblasti.« Na to se je pre-čital načrt posebnega oklica na narod, ki se je sprejel. Pariz, 22. julija. »Eoho de Pariš« poroča, da se je v KronŠtatu uprlo vse moštvo na neki torpedovki. Posadka je isjavila, da raje ladjo razstreli v zrak ali napadalce torpedira, kakor da bi se vdala. Pristaniške oblasti so vbc potrebuo ukrenile. Danes je potekel termin, ki se je dovolil upornikom, da se prostovoljno vdajo. Oblasti bo v silnih skrbeh, kaj se naj stori, ako se uporniki ne podvržejo. Petrograd, 22. julija. V stanovanju Pobjedonosceva so našli pismo revoluoijonsrnega odbora, s katerim bo Pobjedonoscev obvešča, da je obsojen na smrt in da se bod9 sodba v nekaj urah izvršila. Policija je dognala, da je to pismo pisala ieta roka, ki je pisala list, b katerim se je naznanila smrtna ob sodba ministru Pieveju Petrograd 22 julija. Pri fondu za zgradbo vojnih ladij in ka-detnih šol bo prišli na sled velikemu poneverjen-u. Govori se, d a j e i z g i-nilo 3 milijone ruDljev. Dopisi. Iz Radovljice. Veselica, ka tero ste priredili tukajšnja ženska in moška podružnica družbe sv. C rila in Metoda s sodelovanjem vseh narodnih društev v Radovljici dne 9 julija 1905, se je vršila pri najlepšem vremenu in je po splošni sodbi v vsakem oziru krasno usp6la. Slavnostni prostor je bil na občinskem svetu za novo šolo in sodnijo Tukaj sta bila postavljena dva paviljona za pivo in eden za jedila, vino, šampanjec in kavarno in slaščičarno. V teh so stregle neumorne rodoljubne gospe in gospodične. Sredi slavnostnega prostora je bilo napravljeno plesišče, kjer se je ob zvokih radovljiške godbe zabavalo staro in mlado v pozno noč. Vsi paviljoni bo bili okusno okrašeni, na prostoru t*o bili postavljeni svežezeieni mlaji, obdani z nebrojem balončkov, ki so na večer čarobno razsvetljevali vBe \ venje iu drvenje na slavnostnem p/ štoru. N ■ večer se je užgal tudi umetelni ogenj, godba je neutrudno svirala svoje komade, glasno je odmevalo skih vprašanjih na svojega spoved nika za štet. On, ki pozna dušno Btran spovedančevo, bo gotovo znal dobro in prav svetovati pripomočke in kraje, kjer se človeku ni treba bati za življenski obstoj in kjer se duša ne pogubi, ampak ostane trdna in stanovitna do konoa dni. Tudi jaz po tej misli nisem dosti več premišljal, kam bi se obrnil, pač pa sem pohitel vprašat za svet svo jega spovednika, ki je bil mlad moŽ, stoprav nekaj let kaplan meatne fare in v vsakem oziru navdušen za blagor svojih vernih, v varstvo mu izročenih. »Zakaj so vas oče dali v šole? « me je vprašal, ko sem mu povedal namen svojega prihoda. »Namen je bil zgolj religijozen«, odvrnem, »kot pri večini kmetskih študentov: duhovnik naj bi postal« »Zdaj so vam zaprli to pot s dvojkami. Pa še čutite v sebi poklic sa ta stan?« nadaljuje. »Se, seveda zdaj zastonj « »Ni tako zastonj. Glejte! Jas poznam kraj, kjer pridete lahko ravno do tega eilja. Idite v samostan! Očetje frančiškani vas bodo s odprtimi rokami sprejeli. In potem: ali nimate ubrano petje in polnil se je obširen slavnostni prostor vedno bolj in bolj. Vprav na večer se je razvilo pri paviljonih in na plesišču veselo življenje, ki je ie ie do eela ponehalo, ko je napočila zlata zora Med odlič nimi gosti, ki so veselico počastili ■ svojim prihodom, omenimo v prvi vrati preblagorodnega gospoda okrajnega glavarja Otona pl Deteta e cenjeno rodbino, sodnega svetnika B Perka in dvornega svetnika Dralka. V obilem itevilu pa so prihiteli na veselico rodoljubi is eele širne G o renjske, is Jesenic, Kranjske gore, Škofje Loke, Kranja, Ljubljane, iz vseh krajev bližnje okolice, celo is Logatca ste prišli dve rodoljubni go-spici in pa vrli triiški Sokol. Kosmati dnno* te veselice znaša nekaj nad 2000 K stroški približno 1000 K tako da preostaja za naša dično družbo sv. Cirila in Metoda 1000 K, morda pa tudi še nekaj kronic več. Da se je pa dosegel tako lep gmote-m uspeh, za to gre hvala vsem sodelujočim narodnim društvom v Radovljioi: »Učiteljskemu društvu«, »Katol škemu izobraževalnemu društvu«, društvu »TrigUv«, podružnioi »Slovenskega planinskega društva* in »Zabavnemu klubu«, kakor njih članom. Iikreno Be zahvaljuje vese-liški odbor vsem rodoljubom sa dobitke, ki so bili podarjeni za srečo-lov in za vse druge darove. Tako sa podarjeno pivo elavni mengeški, delniški, Fischerjevi, K rnovi, K isler jevi in pivovarni Aurovih dedičev, nadalje vsem tistim mnogoštevilnim rodoljubom v Radovljici m nje okolici, ki bo na kakršenkoli si bodi način pripomogli do tako povoljnega gmotnega uspeha. Posebna zahvala se isreka tem potom gospodu Ivanu Derniču, stavbnemu mojstru, ki je za zmerno ceno in brez dobička napravil vsa tesarska dela na slavnostnem prostoru. Najtoplejšo zahvali pa izrekamo našim narodnim damam, ki se niso strašile de=a in truda, nego so z največjo požrtvovalnostjo zastavile vse svoje sile v piid slo venske deoe. Omeniti mo»mn tukaj v prvi vrsti gospo Jelo dr. Vilfanovo, ki je vodita pri damah vse priprave za veselico ter nabirala denarne prispevke in dobitke za sreČulov, gospo davčnega nadzornika Zunovo, gospo sodnega adiuukta N-igodetovo. gcRoe davčnega adjunkta Mtejnikovo in Ce-buljevo, gospo stavbnega mojstra Hro-nekovo, gospo Pohlinovo in naše vrle narodne učiteljice gospioe Pogačnik, R*zir\ger in Droll ter gospo Ona novo, ki so z vnemo nabirale prispevke za veselico ter stregle po paviljonih. Zahvaljujemo s tudi vsem drugim narodnim gospicam, ki so pomagale daman po paviljonih, prodajale šopke in srečke, vodile šaljivo pošto itd. Slovanska bUgovestnika sv. C ril in Metod najobilo povrneta vsem rod ljubnim srcem! Srčna zahvala vsem, ki ste položili dar domu na altar! VeselišRi odbor. Dnevne vesti V Ljubljani, 24 julija. — Osebne vesti. Ravnatelj tukajšnjega poštnega urada, gosp. M S o I i, je dobil ob priliki svojega upokojenja vitežki križec Fran Josipovega reda. — Kakor javlja »Wener Zeitung«, je podelil cesar g. Emiliju Gutmanu, administracij a k emu tajniku na direko;ji gozd najlepše življenje v samostanu ? Druščine ne bodete pogrešali, kar se pri duhovniku n. pr. na kmetih toliko krat lahko zgodi. Jaz kot vaš spovednik, ki poznam vašo nrav, bi vam že svetoval v .-arnostan. S tem spol-nite voljo svojih staršev, ki so vas pač že v zibeli namenili za mašnika. Ako se lotite kakega drugega posla, nikjer ne morete svojih študij tako s pridom uporabiti, kakor kot redovnik. Da bi učenje obesili na kol in se morda posvetili kaki službiei — ali bi ne bilo škoda toliko prestanega truda, toliko prečutih nočnih ur?« Imel me je za strašnega pileža. Ker na njegove besede nisem nič sinil, ampak ga le verno poslušal, je nadaljeval: »Morda vsb ne veseli posebno v samostan? N>č ne rle to, veselje pride pozneje samo! Koliko jih je bilo z menoj v semenišča, ksmor so prišli brez vsskega veselja. Sčasoma so se privsdili vsega in dandanes so naj-vsornejti duhovniki, ki s neprekos-Ijivo vnemo oznanjujejo in razširjajo nauke našega Olrešenika. Pojdite torej kar k patru provincijalu v M., kjer mu israsite svojo Željo; jss vam bom pa dal malo priporočilce « nega urada v Gorici, nsslov sdmini-strseijskega svetovalca. — Ntdučitelj na Opčini pri Trstu, g. Anton Valentin, je dobil ob priliki svojega umirovljenja naslov ravnatelja za svoje mnogoletno uspešno delovanje na Šolskem polja. Valentič je že leta 1888. bil odlikovan s zlatim sasluž-nim križcem. — Okrajnemu komisarju v Radovljici, gosp. Francu Sohitniku je podeljen zlati zaslužni križec. — Brezmejna podlost. V soboto je prinesel »Slovenec« članek o veliki ljudski veselici, ki so jo v nedeljo teden priredile narodne dame v Z?ezdi. S tem člankom je dosegel škofov list tisti vrhunec podlosti, tisti višek infamnost«, po katerem stremi že toliko časa. Niti razvpita »Deutsche W»cht«, ki sicer vsako slovensko priredbo vleče v blato in poliva z gnojnico, ne bi bila v stanu storiti kaj takega, kakor je storilo glasilo kranjske duhovščine in njenega škofa. Veselica, ki se je vršila, je bila prirejena v korist fondu za Prešernov spomenik. Bila je to ljudska veselica, kakršne se povsod pri-rr jajo, zabava v dober namen. Preskrb Ijeno je bilo za vsakovrstna razvedrila, poštena in dostojna, preskrbljeno za šalo in za srnah i o kakor se ob sebi razuma tudi za jed in pijačo. Kar stoji svet, je še ni bilo veselice, kjer bi se ne bilo pilo in jedlo in plesalo. Še na Sv. Višarjih se pije in je, kaj še na veselicah. A vse se je vršilo spodobno in dcs'.ojno, najlepšem redu in če so nekateri ljudje v svojem veselju pozab.li na pravo mero, so bile to le izjeme. Vsega dohodka je bilo 26000 K. Na vstopnino pride 8000 kron, na ples in razne zabave 8000 K, na jedi in pijače pa kakih 10000 K. Ker se je udeležilo slav-nosti 14 000 oseb, ne pride na vsako OBebo niti ena krona za jedi in pijače. Spričo ogromne udeležbe se lahko reče, da se je razmeroma prav malo potr )silo za jedi in pi y jače. S * če gre kdo na božjo pot, potrosi za okrepčilo več, kakor se je potrosilo na tej veselioi. Prav vsled tega je bii tudi red vzoren in ni prišlo do najmanjšega prizora, kar je pri taki udeležbi skoraj neizogibno. Veselica se je znamenito lepo obnesla. Veselica je imela lep materi-jalen in imela tudi velik moralen uipeh. Zbudila je v tisoč in tisoč srcih narodno zavednost, utrdila omahljivce, vžgala plamen rodoljubja v dušah zaspanoev, navdala velikan sko množco s plemenitimi narodnimi čuvstvi in raznesla Prešernovo ime križem slovenske domovine. A priredili so to slavnoet narodne dame in zato bode v cči hlapoe teme in zlili so nanje golide duhovske gnojnice, da smrdi gori do oblakov. »Slovenec« predstavlja ljudsko veselico v korist Prešernovemu spomeniku za Prešernovo slavnost. Znano mu je, kako lepo in dostojno, če tudi v manjšem okviru, se je pralo ne vprašaje me, če sera zadovoljen s tem njegovim nasvetom, je sedel k pisalni mizi in napisal par vrstic na vizitko, katero mi je podal v zapečatenem zavitku. »Ko opravite vse, vrnite se mi povedat!« mi je naročil ter me odpravil. To se je zgodilo danes štirinajst dni. Danes dopoldne pa se napotim v M. k patru provincijalu frančiškanskega reda, očetu Brrtoldu, in mu potožim svoje reve in nadloge, katere bi mogel le tihi samostan fratrov mi-noritov odvrniti od mene. Pater Bertold se je razveselil mene sedmošolca in s svojim velikanskim trebuhom, ki je — mimogrede povedano — obligaten predmet skoraj vsskega frančiškana, malodane butnil ob mene, ko je rekel: »Sprejeti ste takoj, le toliko časa morate počakati, da sedanji novinci odidejo s Kremenea v Drenovnik študirat sedmo ali osmo šolo. Na Kre mencu je namreč novicijat, kjer boste prebili eno leto poskušnje, nakar storite obljubo Naznanil vam bom že pismeno, kdaj pridite sem Z Bogom!« (Dalje pri h. j snovala Prešernova stoletnice, znano mu je, kake priprsve Be delajo za pravo Prešernovo slavnost povodom odkritja Prešernovega spomenika — a zasukal je v svoji hudobiji stvar tako, kakor bi bila ljudska veselica v Zvezdi Prešernova slavnost. Z asu kal jo je tako, da bi mogel pljuvati na slavnost in na prirediteljioe. Glasilo tistih ljudi, ki so leto in dsn po svinjsko pijani in katerim je preše-štovanje edini smoter življenja, po. pisuje slavnost tako, kakor bi se bile godile najostudnejše orgije, kakor bi se bili ljudje valjali pijanosti in kakor bi bile narodne dame pod kostanji aganjale spolske ekscese. Vsaka beseda v tem duhovskem pano 11-tu je infamija, je krvavo žaljenje za vse udeležnike pri Blavnosti in slasti ia narodne dame. Zapomnili si borno in z obrestmi vred plačali klerikal. nim podležem njih lažnjivo obrekovanje in smradljivo natoloevanje. Z& danes le rečemo: Ko bi v Zagrebu ali v Prag', v Trstu, ali v Pešti, kak list priobčil o kaki pošteni na< rodni veselioi tak infamen pamfl-t, bi ljudje duhovnike na ulici klofutah in bi jim demolirali tiskarno. Po »Slovencu« so vsi moški, ki so bili na Blavnosti, pohotni pijanci, vse dame razuzdanke in ni med narodnimi in »mednarodnimi« damami no benega razločka. To kriči po zadoščen j u, to je podlost, k i ne sme ostati nekaznovana in če ne dobimo izlepa zadoščenja, si je bom o sami poiskali — pa naj se potem zgodi karkoli. — Blaže Ambrožič — ravnatelj. Danes čitamo v »Verord-nungsbiattu« naučnega ministrstva, da je Blaže Ambrožič prejel od n&učnega ministrstva naslov ravnatelj. — Marsikdo bode vprašat: Kdo in kaj je Biaže Annbrožtč? — Radovednežu odgovarjamo, da je Baze Ambrožič rodom »Kranjec«, a hud nemškutar. Kot bivši telj v Vipavi se je več nego prei 30 leti preselil na Štajersko kot učitelj. — ZaSel je huio nemšitu-tariti in tako so šolske oblastni-z zadovoljstvom obračale svo}e mile oči na tega novopečenega »D e u t s ch-Krainerja.« — Postal je kmalu c. k r. okrajni šolski nadzornik in izročili so mi dva najb: narodna šolska okraja (vranaki in gornjegrajski) na Spodnjem Štajerskem v nadzorovanje — Narodnih učiteljev ni mogel trpeti in proteiirsl je nemškutarje. M»rskdo je bil si-kaniran in je trpel pod oblastjo našega Biažrta. Kmalu na to je Am-brožiča, ki se je pa izdajal za »Ar b r u s t s o h u t z a«, kajti izvajal js svoje lepo slovensko ime od »Arm — Brust — Sohufcz«, pokhcil c kr. deželni šolski sret v Gradcu k sebi v svoj urad, da je postal tak.1 rekoč pisarniški vodja v uradu c. kr. deželnega šolskega sveta in je še dandanes — »desna roka« deželnega šolskega nadzornika, Kramoem dobro znanega Linharta. —Tako že naš Blaže Ambrožič nad 2 let »amtiert und \v nI tet« v c. kr. deželnem šolskem svetu v Gradcu. Kar on reče, je veljavno, to deželn šolski svet ukrene, imenuje ifl razsodi. — Zbog teh »velikih zaslug«, baje v preganjanju narodno mislečih učiteljev, je dobil naslov — »ravnatelj« ali direktor. — Diffioile eat ..... — Nam je znana ministerijalna naredba, vled katere imajo šolske oblasti pravico predla gati velezaslužne, ugledne in mnoga leta uspešno delujoče nadučitelje na večrazrednioah ministrstvu za podeljevanje naslova »r a a n a t e 1 j«. Taki voditelji v e Ć-rasrednio pa morajo biti odlični učitelji, ki so ae vse kako že i z k a zali na šolskem polju kot pe dagogi, strokovnjaki in pedagogiški pisatelji. — O Ambrožičupsni o tem niti duha niti sluha. Tudi že nad 25 let Ambrožič tu učitelj uje, ampak samo pisari v uradu e. kr. deŽnlnega šolskega sveta, on tedaj ni učiteljy odnosno voditelj večrazred n ise, (kajti le poslednjim se zamore podeljevati naslov »ravnatelj«), ampak on je navadni pisar v deželnem |šol- *em »veta in nič več. — Zato se je moremo zadosti precuditi, kako i? more podeljevanje takih naslovov jjjo zlorabiti. — Poinsmo veliko javilo uglednih, zaslužnih, uspešno i*Uijočih voditeljev večrazrednio, ki 6 sedaj niso »ra v nate 1 ji«. — Te-jsj ad vooem e. kr. deželni šolski gvet v Gradau! — ,,Teroristorična agitacija"* »Tagespošta« in »Neue Fr. >resae« čvekata o teroristorični agilniji pri volitvi v vodstvo trgovskem* gremija. To je res smešno 5>ovenoi imamo dvotretjinsko večino r tem gremiju — Čemu bi bilo torej treba terorizma? D.% so vodstvo gre pija prevzeli slovenski trgovci je Daravna stvar, je posledica naravnega jrocesa, ki Be izvršuje tudi v trgo-fjm: da namreč nemško trgovstvo »umira. — Odbop gospodov/ za Prešernovo veselico ima jutri, r torek ob 6. zvečer svojo zaključno sejo v klubovi sobi obč. sveta tik velike dvorane). Vsi gg. raznih od jekov naj se blagovolijo te zaključne jeje zanesljivo udeležiti! — Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani Be imelo včer«*j ob 10. uri dopoldne fc-Oi 67. redn« občni zbor v magi-ptratni dvorani. Namesto odstopiv-peKA društvenega ravnatelja gosp. Vrana Terčka je vodil cbČni »bor pavnat namestnik g. Ivan Mejač. Konstatira] je sklepčnost zbora, po-pd?a»-i došle člane in nato poročal p društvenem poslovanju 1. 1904. Fi-Isnciiaini Ue»peh bolniškega odielaa Ie vfled izvanrednih in visokih iz-plači* za bolniko neugoden ter izka fcuje K 7756 96 primanjkljaja. Navzlic lemu se je društvena imovina po kr.GŽila za K 4272. —, ker je dru-pivo prejelo med letom znatna da lil* in pa zapuščino g M. Treuna v Lesku K 12.929 92. R*čun podpor-Leera z% lida izkazuje prebitek p 389577 in se zaklad pomnoži za k 16085 47. Ki je v imonu revizor lev naznanil g. Kovačič, da so ra-|L v redu. so se odobrili računski I točki. Poročilo ravnateljstva c t : tetivnih enkratnih podporah teli 1 1904 se je odobrilo. Nadalje po Be podelile izredne mesečne pod-I n v zniislu prediogov ravnatelj* I a 15 čl nora in s-cer v me sečnin sueskih po 30 40 in 50 aron G*ede predlogov ravnateljstva, da se ;zpre-pa^ne društvena pravila ter se povi-I jo doneeki članov od 24 K na 32 pron in da čiani, ki vstopijo po svo-|<-od 25. letu, doplačajo namesto za ssafco let 6 K odslej 10 K, se je po daljši, živahni debati na predlog k?. Kneza in Drčarja sklenilo, da se E o o njih razpravljalo in sklepalo na uradnem občnem zboru, ki ga je h ti pred novim letom, Na tem |c: m zboru bo tudi pretre-fcitt vprašanje, ali n so dolžni prispevati tudi delodajalci, za katere bi le e - obstajala dolžnost, plačati */* fcn-!rk3, ki ga je pri okr. bolniški plsgjiioi pl&čevfrti zn bolniško sava-¥■■■vsnje. V ravnateljstvo se je izvoli; soglasno veietržec in načelnik krenjija g Ivan Knez, sa preglednike p*6u-: v pa dosedanji revizorji gg.: h f Kmet. Kovačič. Društvo, ki je It-h ieto 1904 597 Članov, je izdalo liskano letno poročilo v slovenskem tri nemškem jeziku. V poročilu so lobjavljena važna pojasnila ravnateljstva gkde bolniških podpor, na kake- opozarjamo društvenike. j — Trgovski tečaj za deklice na mestni višji dekti-pki šoli je zaključil šolsko ieto s r• s»UT-j- m . ki so se vršile pod predseds vom načelnika kuraiorija pestne višje dekliške šole, g. c. kr. kimn ravnatelja Andreja Seno-Kovica dne 19 in 20 julija. — ■Sprejetih je bilo v ta tečaj 28 kan-|d tinj, k nčii izpit jih je delalo lin napravilo 23 in aic^r 4 z odlič-him, 17 s povoljnim in 2 z nepovoljnim u9pehom. Učili so v tem tečaju kg.: učitelj Alb. Sič, trg. računstvo, korespondenco in pisanje na stroj; ps&fcni knjigovodja F r. Trdina, eno p dvostavno knjigovodstvo; o. kr. bedni avskultant A nt. Kuder, trg lin :n -riično pravo in c kr. učitelj I- ^ GoreČan, stenograOjo kot ne* pbvesnl predmet. — Za prihodnje Išolsko l*to bode vpisovanje 25, m 27. septembra Vsa to-r » d«- v n a pojasnila daje ravnateljstvo mestne višje dekliške šole. I — Priseljevanje Židov. Pred pO leti je bil v L.uDljani en sam Žid p danes jih je že blizu sto. To sicer pi mnogo, vsekako pa slabo znamenje [la prihodnjost in zato zasluži to pri Pjevanje tujih Ž d -v vso pozornost. I^a; čujemo, da se hočeta zopet dva p* Žida naseliti v Ljubljani. Ta dva Ftoišea Žid- iz Gradca nameravata ptroriti trgovino v prodajalni, kjer je bila nekdaj firma G iričnik & Ledenig, tadnji č*-s pa Primožičeva trgovina. Pozor — drkler je še ča»! — Odbor akad. far. društva ||Sava" naznanja, rta se vrši redni ooćni zbor v soboto dne &. avgusta t 1. ob 8 uri zvečer v dru štvenih prostorih v »N rodnem domu«. Dnevni red po § 62. društvenega poslovnika Ker Be bodo na tem občnem zboru obravnavale zelo vaine društvene zadeve, vabi odbor vse p. n. gg. starejšine in redne člane, da se polnoštevlno ufaleŠe tega zbora. — Ciril-Metodijski klub se je ustanovil na Tržaški cesti, ki si je nadel nalogo, da priredi meseca septembra veselico na korist „Dražbe sv. Cirila in Metoda" in pogorelcev v Horjulu. Klub bo deloval pod geslom : V bran domovini slovenski in bližnjim v pomoč. — Umrla je v K-aoju c-s. kr. nad komisarja vdova gospa Ana L u-bey, jako bi&gosrčna in občespešto-vana gosna. Blag ji spomin! — Zblaznela je na potu v Ameriko J«-ra Vcharjeva is Prapreč pri L t ji. Pripeljali so io iz A:;tw-«rpna domov. — Težka nesreča. Pri iz kopavanju gramoza v Ptuju [e padla nekemu delavcu tolika zemeljska plast na nogo, da mu je obe zlomila. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. — Pogorela je hiša posestnika Daš'Ča v Zurnovena, občina Sromlje na Štajerskem. P »gorelo je do tal vse s pohištvom in živili. Le s si.a eo sosedje rešili gospodarsko poslopje Kako je ogr-nj nastal, ni znano. — Pevsko društvo „Na-brežina" v N*brežim spi spanje pravic a*- g \ in kakor je soditi po vseh zn*mer;jib, ga nnaierava spati še naprej. Precej let je dobro delo valo ter si želo ob lo pohvale na mnogih kraj h na»e dornovine, a zdaj je poč-aio hirati. Ž4 eno >eto nimajo pevci nobene pevske skušnje in zato tudi nobeni**g4 nastopa ni. Ž%iostao pa je m strogo se mora grajati, da se v Nibrežini ne more združiti 16 do 20 pevcev, dočim so v bližnjih -.•-...p. š. n va^eh društva, ki imajo do 70 pevskih moči. Nibrež«nski pe^ci, zdramite 83 iz svojega spanj*! Proč z esebn'm sovraštvom, vsled kate rega trpi UgWd vsega druUva! Le nekoliko dobre volje, »n vse poj de gladko. Delujte naprej v povziigo narodne glasbe in pokaštte sloven »kemu s?etu, da ste šo na nojjrah. Č--3 je, a* se km !u Oprla se vaš. g a sov?. — Proslava godu sv. Cirila in Metoda v Ricmanjih. Iz Ricmanj nam pišejo: Kakor običajno vsako leto, proslavil se je tudi letos god naših slovanskih blagovestnikov najveličastneje. V Ricmanjih postaja ta praznik čimdalje pomembnejši, kajti brata sv. Ciril in Metod sta bila naša prava Slovana, ki sta razširjala glago-lico, za kojo se mi še danes borimo in se bodemo tudi i nadalje borili. V Čast naših apostolov je bila torej na predvečer vs vas razsvetljena, na hribčkih so goreli kresovi, grmeli topiči, švigale rakete —, prižigali umetalni ognji ter donel zbor „Slavca" ob zvokih domaČe godbe. Ob istem času je imel župan gosp. Ivan Berdon majhen v srce segajoči govor. Po dovršenem govoru so zaorili živio klici in zadonela je naša himna -Hej Slovani!" Zbor pa je pel še pozno v noč ob zvokih godbe. Naslednjega dne je že rano grmenje iz topičev sporočilo praznik. Tega dne ni nikdo delal; vse je bilo v prazničnih oblekah. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Vrhniški vlak se je danes zjutraj mahoma zunaj postaje ustavil, ne da bi kdo vedel zakaj. Potnikov se je polastilo veliko razburjenje, ker so mislili, da se je zgodila kaka nesreča. Vlak se je nato zopet vrnil na južni kolodvor. V bodoče bi bilo dobro, da bi se občinstvu povedalo, da se tudi na vrhniški železnici „priklapljajo in odklapljajo" vozovi, da bi ne bilo po nepotrebnem v strahu. — Uro v „popravilo" je bila dala notakarion Franč'šk* H^u t manova pedarju Vmcenciju Zimi. Ta jo je sicer res dal popravit, a ko je bila popravljena, io je hotel &ima prodati, kar je natakarica izvedela še pravočasno in ga ovadila policiji, ki je dala Zimo v poletni hlad. Poneveril ji je tudi zlat prstan. — Dober večer" je vošči i sinoči livar Rudolf Kečar dvema gospodoma pri S/. Jakoba mostu, a dobil za to prijaznost a palicami po glavi za odzdrav. Poškodovan |e na glavi lahko. Isti večer so napadli ponočnjaki na Stranski poti delavca Matijo Gorenjca, na Gesti na Loko pa krojaškega pomočnika Franceta S n-kovca. — Umrl je v deželni bolnišniei še v soboto popoldne ribič Fran Vidmar, ki se je bil istega dne doma v glavo ustrelil. — Drago spanja« V soboto popoldne, ko je potegnil delavec Ivan Petr.č svojo plačo, se je bil tako na; lezel * njega«, da je na Dolenjski cesti omagal, se zvrnil v jarek in tam do večera zaspal Ko se je pa zbudil, je opazil, da mu ie nekdo ii žepa ukra del v ti tedenski zaslužek, to je 9 K 80 vin. — Tatvina* Natakarici Fran-čiiki Plaoinškovi je bilo dne 20 t m. ukradenih is nezaklenjen* omare v gostilniški sobi 20 K. Tatvine sumijo nekega vojaka. — Delavsko gibanja. Včeraj se je odpeljalo ■ južnega kolodvora v Ameriko 7 Slovencev in 10 Hrvatov, nasaj je pa prišlo 73 Hrvatov. V Heb je šlo 25, v Sabaib« 19, v Hrušieo 25, v Đ hini pa 17 Hrvatov. — V soboto je Šlo 8 Hrvatov v Skofjo L->ko, 21 jih je pa prišlo iz Bohinja. V Beljak ie Šlo 13 slovenskih tesaČev. — Vojaški koncert z umetelnim ognjem priredi pirotehnik gospod Ferdinad Makuo iz Gorioe jutri dne 25 t m. na čast vaem Anicam na Koslerjevem vrtu s čisto novim in obširnim sporedom. V slučaju slabega vremena se vrši v sredo 26 t. m. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorska ulice) koncert. Začetek ob 8 uri. V-«t«>p prost — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 9. do 15 iu»m* 1905. Število novorojencev 20 (=27 7l°/0o) mrtvo rojenca 2, umrlih 19 (=26 34°/00); med njimi jih je umrlo za jetiko 5, vnetem sopilnih organov 1, za različ nimi boleznimi 13 Med njimi je bilo tujoev 5 ( sa 26 3 °/0), iz zavodov 1 (= 315 %). Za infekciozn.mi bolez nimi so zboleli, in sic»r za oslovskim (iušljiviro) k%šliem 4 osebe. — Hrvatske novice. — Podban dr. Sreinslav Šu mano vi 6 je stopi v pokoj; na njegovo mesto je imenovan aukcijski načelnik pl. Gbavrak. — »Hrvatski S~»-kol« v Zagrebu slavi 16 in 17 septembra svojo tridesetlntnieo in priredi pri tej priliki vehko ljudsko svečanost. Na ta dan b) tudi blago-alovljenje nove zastave. Z ozirom na to, da bo prihodnje leto v Zagrebu vsesoLolski zlet, ovabi zagrebški »Sokol« k svoji 30 etnici samo odposlance raznih 8oko!sk'h društev. — »Pokret«, glasilo hrvatskih naprednjake v, z^sieduje z velikim z nimanjem tndi dogodke na Slovenskem. K*kor je zn»no so biti n» veseliet na korist fondu za Prešernov spomenik zastopani tudi hrvatski naprednjaki, na čelu jim pi s*telj G;aiski. V včerajšnji številki prinaša »Pokret« o veselioi simpatično pisano poročilo, ki ie*skiepa t besedami: »Tako sjajen in impo zanten uspeh narodnega slavlja bi bii na d k'i in v ponos tudi velikemu narodu« Tako sodi o veselioi Hrvat, ki je bi navzoč svetobhnski farizeji v »SSovenčevem« uredništvu pa prireditev blatijo na najpodiejsi in ogavnejši nbč n! — V isti številki priobčuje g. Ancul potopisno črtico s Triglava, k&mor je v družbi s prof. Pas*>r čem polezel po veselici. — »Pokret« riHp-da »Matico H*vatsko« radi »Slovenske M»tice«, ki je že lela, da bi obe M«tici zamenjavali svoja beletristika dela, a ni dobila na svoj tozadevni predlog od »Matice Hrvatakea nobenega odgovora. * Najnovejše novice. A v h t r i <-g r i oivilnt agent v Maoedoniji, dvorni svetnik p L M 0 11 e -. je umrl v Solunu — Grozna eksplozi.a N* krovu topničarze Združenih držav ameriških »Bennington« je v pri stanišču Santiago nastala eksplozija. Od posadke 278 mož jih je 2 7 ubitih, 60 do 70 pa večinoma težko ranjenih. Ladja se je nagnila in se najbrž potopi. — 21dnevni post je pričela v sob«.to na Dunaju neka Viktorija S o h e n k v Praterju v stekleni kletki — Parnik potopil. V bližini Zadra se je potopil a peskom napolnjen parnik vsled hudega viharja. En mož je utonil. — Nemške akrbi. Tehniško vseučilišče v Draždanah je določilo, da se s prihodnjim letom omeji vstop K u s o v in avstrijskih Poljakov na tem vseučilišču. — Na smrt obsojen. Vojaško sodišče v A rad u je obsodilo nasmrt vojaka Bet ko, ker je dal zaušnoo svojemu korporalu, ki je grdo s njim ravnal. — Vibar je odnesel streho neke perilniee v Madridu. 36 oseb so potegnili poškodovanih iz razvalin, med temi jih je bilo 19 težko ranjenih — Papai bolan. Ko je papež daroval mašo za pokojnega Leona XIII, so opazili, da je ves izmučen. Zdravniki so mu svetovali nujno pre-menitev sraka * 88 služkinj je pobegnilo v Velikem Varaždinu neki večer, tako da je nekaj družin prislov neprijeten položaj in prosilo oblast na pomoč. Seveda jim ni mogla nič pomagati. * Velikanski rak/ V Olgi Lt. v Amer ki js Hrrat Marko Le-petič ujel velikanskega raka, ki je obudil povs d največje začudenje. Rak je bil dolg 5 in pol čevljev, širok pa 2 S>mo škarje ao bile velike kot ogromne opanke. R «ka ao poslali ▼ Novi Orleens, kjer so ga prodali s« 48 dolarjev. * Koliko advokatov Je v Avstriji? Avstrija je im<*U 4523 odvetnikov kone*m leta 1904 in »i eer: Nižje Avstrijsko 1167 Gornje Avstrnsko 82, Solnoflrrads^o 25, češko 1176, Moravska 367, Š «»ka 82 Štajersku 167 Koroška 30. Kranjska 41 Tirolska 157, Predardelska 17, hrvatsko Primorje 136 Galieiia 888, Bukovina 123 in Dalmaciia 75 St« vilo je skočilo preti letu 1903 sa 49 * Ameriška imenovanja mest. V Ameriki označujejo po mestih splošno svoje ulice s števil kami in črkami, pa tudi mesta so, ki imajo tuka za Evropejce nenavadna imena. Tako je v državi Teks*s mestece z lepo črko K, pa tudi v Vir-(finiji je mesto enakega imena. Ostale Črke abeo* de niso posamezno zasto pmnv, zato pa se v Tenneseju imenuje neko m-sto ABC Grški črki Alpha in Ornega sta mestni imeni v preko 20 državah. Beta se ponavlja 3kr*t, Delta 18krat, Kapoa in Theta po trikrat. Števila so manj v rabi v to svrho; vendar imamo mesto E-ghiy-eigbtj to je 88; nahaja se pa tudi mesto dvajset Ltt'nska imena bo prav gosta. T, im^na povameznih Mus so pa gotovo v vsaki državi Unije zastopana. Imamo p* tudi mastna ;m*n»: Prevara. 2eja, Pivo, Vinograd, G »ska ČJ nrlj, Jefl.h, Prst, N :a. Nekatera mesta se odliku-jejo po kratkih, imemh kakor My. Ai, Z*. Najoovcjia me*t* se inaenujejo pu morskih juuak:h Dewey in Schiey, zlasti zadnjega ime ]e povsod v veliki č»sti. * Davčna m o t- in prosveta v nekaterih državah. V Avstro-Ogrski se plača davka na leto 2365 milijonov mark (marka 1 K 17V2 v) in pride na glavo 59 mark; Nemčija plača davka 6370 milijonov mark, ali vsak posameznik 113 mark; Italija plača 1459 milijonov mark, posameznik torej 95 mark; Rusija plača davka 3950 milijonov mark, posameznik pa 35 mark; Francija izda 2880 milijonov mark, vsakdo povprečno 74 mark. — Dolga ima: Avstro Ogrska 11 900 milijonov mark, vsak posamezen 262 mark; Nemčija 13.360 milijonov mark, ali poedini 237 mark; Italija 12.530 mil-mark, posameznik pa 386 mark: Ru. sija 13.500 milijonov mark, povprečno vsak 100 mark; Francija 24.380 mil. mark, pride na vsakega 626 mark. Ljudskih šol je: v Avstro - Ogrski 39.600 s 61 /._> milijona učencev: na 1000 prebivalcev jih pride 138; v Nemčiji 59.000 z 8 milijoni učencev; na 1000 prebivalcev jih pride 142; v Italiji 59.530 z 2,600.000 učenci, na 1000 prebivalcev jih pride 80; na Francoskem 84.300, s 5,500.000 dijaki, na 1000 preb. jih pride 143; v Rusiji je 81.600 ljudskih šol s 4,300.000 učenci, na 1000 oseb jih pride 39.— Srednje šolstvo je v vseh teh državah enako razvito, pa tudi viŠješolstvo se z malimi izjemami ne razlikuje dosti drugo od drugega. — Poštnih pošiljatev se odpošlje v Avstro-Ogrski 2 milijardi, v Nemčiji 5 3/4, v Franciji 21 2, v Rusiji 7/8, v Italiji 3/4. Vsak državljan dobi torej povprečno v Avstriji 40, v Nemčiji 101, v Franciji 58, v Rusiji 6, v Italiji 22 poštnih pošiljatev. * Tenkovestnost turske cenxuvem Msijcn&r Bond ;e hotel posuti na sestanek misijonarjev v Plovdivu poadr&vno brzojavko. Ta brzojavka se je pričela s besedami: • Bortiti pozdravljeni v imenu Gospo dovem!« Brzojavni uradnik je sprejel brzojavko in denar. Č *z tri dni je pa k inis>jonarju Bondu prišel stražnik ter začel govoriti o vremenu, o službi, o dolžnosti itd . da je naposled postal zagoneten misijonarju, ki ga je vprašal, po kaj je pravzaprav prišel. Tu šele se je stražniku jezik odvezal, da je povedal, da bi rad izvede), v či gavem imenu je Bond brzojavil mi sijonarjem. Bond mu je na dolgo in široko vse razložil sa kaj se gre Ko je končal, je vprašal stražnik, aH je ta gospod Rus sli Av8t~>jec. »Ne«, odvrne misijonar, »bilje Ž d!« Turčin je odšel, ali drug dan |e bil zopet tukaj in prosil misijonarja, naj mu napiše ime onega židovskega gospoda sa šefa policije. Bond je napisal na listek: »Jezus Krist.« Zdaj je bilo menda vse jasno, toda brzojavka vseeno ni bila odposlana, misijonar pa tudi ni dobil svojega denarja nasaj. ' Kajenje med angleškimi gospemi. Kajenje se je uvedlo med šport angleških dam, pa tudi mlade deklice te prav junaško kade, to pa na Angleškem ravno tako kot v Ameriki Kajenje pa raste od leta do leta. Sprva so kadile ženske cigs rele, kmalu pa so jim bile te premalo močne, in dandanes kade najmočnejše o'gare kot moški. Kako zeli je razširjeno k*J^nje m *d angleškimi damam*, dokacaje, da je neki trgovec s obarami in svalči otmi povedal, da je neki gospe v en*na mesecu orodal 300 amotk in 1000 oigaret. V ženskih klubih so kadilne aobe vedno polne do zad njega sedeža, če so tudi vai drugi prostori prasni. * Iz sodne dvorane. »Svojo palioo ste tore| zbili na glavi nasprotnika?« — *P.-o&im to nič ne de, no spod sodnik, zdaj imam že drugo!« Književnost — Oesterreichs Wahl-reeht und Parlament je naslov brošur;, ki jo je spis*! Član češkega deželnega zbora Otokar grof Czernin. V tej brošuri skuša pisa telj dokacati, da je potrebno v zakone o volitvah upeljati prisiljeni kompromis med r*z'ičnioai narodnostmi kot politični faktor. Pisatelj je v tem smislu sestavil poseben načrt volilnega nuodusa, vendar se nam dozdeva, da se ta načrt nikdar ne bo uresničil. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Mnrija K a 1 a d e r, dekla iz Hrastnika, je delomržoa in se rada potepa. Dne 11. mal. travna zvečer je prišla v L- b'-.'j*-vo hišo v Učafcu ter tam prosila prenočišča. Ko je bila okoli 9 ure sama v sobi, je vzela 60 K gotovine m parČrevijev, navo pa ne-opažena tak~j pobegnila Klatila se je potem po Štajerskem Kraniskcm in Primorskem brez dela. dokler je niso prijeii. Obsojena je b>ia na št-st mesecev ječe. Andrej Zupan, delavec v Kranju, je prišel k g. Vinku M^diču pijan delat, zato ga je magaamer odslovil. Da bi dal svoji nevolji b he duška, je šel v Varšakovo gostilno in zahteval pijače, katera pa ni dob ! Odtod je šel pred Mtjdičev ml n, jel tam razgrajati in nad delavce kričati. Poklioani mestni stražnik je hotel odstraniti, a Zupan ga je prijel za suknjo in za vrat, hoteč t?a na tla vreči. 3 pomočjo nekega delavca se je stražniku posrečilo z ve!, ko silo ga odvesti v občinski zapor Obsojen je bii na 2 meBtca težke ječe. BcŠtjan Stroj iz Z pu£ se je v Jagodičevi gostilni tako o pil da sta ga morala mlinarski vajenec Valentin Resman in kovaški pomočmi* France Justin domov spremiti Ko se af Stroj druži dan v hlevu prt-budil, je pogrešil denarnico z vsebino 92 K. Kmalu se je izvedelo, da je Justin po tem dogodku čez mero popival, keghftl ter menl|ulie na 2 meseca ječe. Kazenske obravnave pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. France Flis, železoiaki delavec, je pri odmoru položil kladivo na že-letniški tir tako nerodno, da je Že-leznični nadzornik Anton Rivaš iz Trebnjega, vozeč se z železnično čve-terokolnioo padel vsled tega na kup kamenja in se težko poškodoval, da še zdaj čuti bolečine v glavi. Flis je bil obsojen na 6 tedn>>v strogega napora. — France Požeš iz Sel pri Dobrničah je 6 t. m z motiko sunil Franca Kast'garja v rebra tako močno, da ran je zlomil 10 levo rebro. Obsojen je bil na 2 meseoa zapora S 4 posti in 60 K mora povrniti poško-dovanou za bolečine in iagubo pri -zaslužku —France S k u f ca it Drage pri Luiji je dne 1. jumja Antona Zupančiča vrgel na tla in ga udaril s palioo, da mu je slomil levo pod-laktnico. Prepir se je vnel radi ne« kega šopka. Obsojen je bil na 2 meseoa težke ječe ter mora plačati poškodovancu 60 K. — Miko Tome iz Skrilja je dne 14 junija tako nepre v dno vozil, da se mu je v diru prevrnil voz in da je sodček vina padel na glavo Janeza Stravsa tako nesrečno, da je ta takoj na licu mesta umrl. Ker se je dokazalo, da Tome ni bil kriv Štravsove smrti, je bil oproščen. Telefonska in briojavna poročila. Reka 24. julija. Napovedani obisk angleške eskadre izostane. Petrograd 24. julija. Oficijal do se razglaša*, da se sni deta car Nikolaj in cesar Viljem v finskih vodah. Car se je danes v spremstvu velikega kneza Mihaela Aleksandroviča vkrcal na svojo jahto in se sestane z nemškim cesarjem v P j o r k s u blizu Kron-štata. Danes zvečer bo dine na jahti nemškega cesarja Berolin 24. julija. „Russische Corresp." javlja, da so se zadnje dni v raznih krajih na Ruskem zgodiliveliki kmetski izgredi London 24. julija. Ker se je v Kronstadtu bati novega punta, je pristanski zapovednik pomnožil vse straže. London 24. julija. V Libavi je iz vojnega skladišča izginilo nad sto pušk in kakih 50.000 patron. Pariz došla so 24. julija. Sele danes avtentična poročila o atentatu na sultana. Eksplozija se je provzročila s takozvano bombo na uro; kadar poteče gotovi Čas, eksplodira bomba. Ta peklenski stroj je bil skrit v neki ekvipaži, s katero so se prej vozili tujci. V bombi je bilo 15 klg. dinamita in mnogo kosov železa. Detonacija je bila strahovita, vse šipe daleč naokoli so popokale in na mnogih hišah so razpoke. Na mestu, kjer se je zgodila eksplozija, je bomba napravila pol metra globoko jamo, iz česar se vid*, s kako silo je treščilo železje ob tla. Ubitih je bilo 23 oseb in 59 konj, ranjenih je 57 oseb, razbitih je 30 vozov. Panika v mestu je bila velikanska Policija je aretovala že več sto oseb, a še vedno niti ne sluti, kaki ljudje so vprizorili atentat. Med prebivalstvom vlada nepopisen strah. Carigrad 24. julija, Avstro-ogrski poslanik baron Calice je čestital sultanu na srečni rešitvi. Sultan je rekel, da ni niti tre-notka izgubil hladnokrvnosti, ter dostavil: Obžalujem le, da so moji spremljevalci hiteli meni čestitat, namesto da bi bili zasledovali napadalce. Umrli sp v Ljubljani; Dne 20. julija: Alojzija Kump, narednikova hči, 9 in pol mea., Poljanska cesta 60, črevesni katar. V deželni bolnici: 18 7. Andrej Delničar, dninar 45 let pljučna tuberkuloza. 19. 7. Uršula Premru, dninarica, 32 let Pleuro pneumonia. — Marija Peterlin, delavka, 42 let Vitium cordia Meteoroiogično poročilo VTlčir» kj.»d morjem B08-V. SrmdnM snusnl t]*k 736-0 mm* Čas opazo vanja Stanje barometra v mm Vetrovi Not:. 22. 23. 9. zv. 7. 7j. 2. pop. "37 2 737 0 •3i3 19 8 151 29 0 al. j vzhod del. oblač si vzhod sr. jjzah jasno jasno 24. 9. zv. 7. z). 2. pop. 733 9 32 4 731 4 20 6 si. jzahod jasno 18 2 i sL svzh. del. oblaC. 219; brezvetr.! oblačno SredDja temperatura sobote in nedelje: 21 5* in 21 6\ normale: 19 9° in 19 9 \ Mokrma v 24 urah: 00 mm in 0 0 mm. Tožnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, daje nasa gubljena mati, oziroma stara mati in tašča, gospa Ana Lubey roj. Kotzbeck c. kr. nadkomisarja vdova dne 23. julija 1905. ob *Ull uri dopoldne po kratki mučni bolezni, pre-jemši svetotajstva za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v torek, dne 26. julija 1905 ob polu t>. uri popoldne. 2339 Prosi se tihega sožalja. V Kranju, dne 24. Janja 1905. Ana Josln roj. Lubey, Josiplna Gellhofer roj. Lubey, hčeri. — Emanuel Josln, c. kr. blagajnik, Rajmund Gellhofer, c. kr. inženir, zeta. — Mano, Anita, Magda, lige, vnuki In vnukinje. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze prisrčnega sočutla povodom bolezni in smrti našega predragega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda Benedikta Zencovich pomorskega kapitana v p. itd. izrekamo sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. duhovščini in slav. učiteljstvu. Največjo in najsrčnejšo zahvalo smo dolžni izraziti blag. gospodu pad-učitelju Slancu in blag. obitelji Šalamun za preveliko požrtvovalnost in tolažbo v teh bridkih urah Iskreno se tudi zahvaljujemo za mnogobrojne krasne vence in končno vsem tistim, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast Sv. Bolfank pri Središču, dne 22. julija 19.5. Žalujoča rodbina 2337 Zencovich. 7eč kleparskih pgmcčaijtov samostojnih delavcev, se takoj sprejme pri tvrdki 2336—1 L.M.ECKERvLjubljani. Komptoarist popolnoma zmožen knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, želi premeniti službo. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod Jtštev. 600"« poste restante, Ljubljana. 2328-2 Za Idrijsko elektrarno se ište vajenec pod zelo ugodnimi pogoji. Pridobi si lahko usposobljenosti za kurjača, ozir. strojestrežnika. Prosilci, ki so se Že učili ključavničarstva, imajo prednost. Ponudbe na Josipa Kogoviek v Idriji. 2296—3 V Vrhpolju pri Št. Jerneju se proda HVi*mH s*moatoinima jarmoma in s cirkularnico v dobrem teku Proda a* u i • b raven epadnioAa sušilna šupa, sadni vrt in nekaj gozda, V- A pove >a-»tmc* Ema W(J-tseher, Brezovica pr» št. Jerneju i» Dolenjskem. *316—2 2214 4 ^ Anton Sare I. J tafklji« na Sv. Petra cesta št. 8. Specialna trgovina ^ za belo blago «^ # Anton Sare IJ lllkljuillft Sv, Petra cesta št. 8. 2243 4 2145—6 * Krojaški salon za gospode Ivan Magdić \r Ljut>ljfiiii, D«a, Starom tr^ii »tov, S. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. Jutri, v torek, dne 25. julija t. 1. -s no čast vsem Anicam s- v hotelu „ILIRIJA" KONCERT Svira društvena godba. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. Za mnogobrojni obisk se priporoča 2338 Fric Novak^ hotelir. A I Ljubljana I Dvorski trg št. 3 ii i^i 11 m 11 isiitisiiiMi m li mm& priporoča vse modno blago zaradi pozne sezone 19?£ po Jako znižanih cenah. 1 II Pri podpisanem generalnem zastopa c. kr. priv. zavarovalne dražbe ^Avstrijski Feniks*' se sprejmeta kot prafttlKantlnji Z gospodični z lepo pisavo. Službo je nastopiti takoj. C. kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Feniks na Dunaju Generalni zastop v Ljubljani. 2314—3 Jos. Prosenc. Kolarji! V Krškem v sredini mesta se da zaradi smrti prejšnjega lastnika v najem delavnica za kolarsfco obrt« Istotam se proda vsa kolarska oprava, tadi nekoliko lesa, po prav nizki ceni. Kaže se lepa prilika za kolar-skega pomočnika, ki bi rad postal mojster, ker ravno v tem kraju nujno potrebujejo kolarja. Pisma gospe M. Lopič v Krškem, Dolenjsko. 2233- 2 V torek, 25. julija 1.1. bo na čast vsem Anicam umetalni # ogenj pirotehnika Makuca iz Gorice D'V. Gregorji ne ordinuje od 24. julija do 15. avgusta Branjarija v Celju s postranskim prostorom, prj mernim za brivca, krojača itd. se rac rodovinskih razmer takoj proda. Ob je zvezana z zalogo premoga in legj dalje s prodajo žganja, piva in vin z dobrimi odjemalci. Dopisi pod nst. IO", poste r» stante, Celje. 2283 Pristni dobri brinjevec se dobi pri 23?>2- L.SEBENIKUvSp.Šiski in vojaški koncert Začetek ob 8. uri zvečer. Začetek umetalnega ognja ob polu 10. uri zvečer. Vstopnina: Odrasli 60 vin. Otroci 20 vin. Na prijazen obisk vabi z vsem spoštovanjem M. Erbežnik 2333 restavraterka. Zidarske pomočnike sprejme takoj v delo stavbno podjetništvo Pilar, Mally & Bauda v Zagrebu. 2 Ženitna ponudba 33/etni ijobrajeni sprevodni*: kr. priv. jujne jele^nice 5 1600 )[ letnega dohodka seli stopiti v jak^' j elegantno, dobro gojeno in g obrađeno gospodično od 20—23 .:: Staro, jmojno slov. in nem. je^ik* i nekoliko premoženjem. Šivilje ali gospodične s k& drugim poklicem imajo prednost- 2t mol^ 5c jamči 5 častno besedo. Do> pisi, a ko mogoče s slik°> SC pro$ .. pod „št. 33*' na upravništvo „J~.. venskc9a Naroda". 23' Ces. kt. avstrijske državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. IzpvTOčL iz voznega reda« Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE in*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m poi_oči osi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selsthal v A Solnograd, Cea Klein-Reifiing v Steyr, v Line, na DunjvJ via Amstetten. — Ob 5. nri 07 a zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' i. uri I ajntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj, če« be:* v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine are, He i Frau vare, Karlove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ^ri 44 m dopoldne o-> ~ vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selsthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, jBregecc Ženeva, Pariz. — Ob 3. nri 15 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedeljah il praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak •? Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, r zensfeste, Monakovo, Ljubno čez Klein Reiding v Steyr, Line, Bndejsvice, Plzen, Marijine v»:e, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago ^Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osodil vlak v Trbiž, Beljak, Fr*a zensfeste, Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in BL razreda). — PR< II V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak i Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri S a zTečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRI Ob 3. uri 13 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljui direkt. voz 1., II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljnbno, Celovec, Beljak Ob 7. uri IS m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni v .» s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Lj > liana direktni voz I. in H. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Par -Ženevo, Cnrih, Bregene, Inomost, Zeli ob Jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljub na, Selztnala, Beljak* Celovca, Monakovega, Incmosta, Franzensfesta, Pontabla, — Ob 8. uri 0t> m zvečer osobni ?lak s Dunaja, Lipakega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Bndeje\ic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, Čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob I nri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zve^vi osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA D NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta ■ Kočevja, ob S. nri 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. ■večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. on 28 m zjutraj, ob S. nri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m svečer. — Ob 10. nri 45 m pon^i samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m sjatraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 msvetVi Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob ledeljah v praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 mis pred krajevnim časom v |f**tir**i '-^ Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej Bih kombinacijah pod tako ngodnimi pogoji ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanjSojoČimi se vplačili. Vsak dao ima po preteka petih let pravico do dividende. vasajemna zavarovalna banka vPrag i, Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države b vseskoil alovAiiBlio • narodno upravo. 6—86 Tn pojaaaUa daj«: iralni zaistop v Ljubljani, ftegar pisarne so v lastne) bančne] hiši Zavaruje poslopja in premičnine prou požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjajo takoj in najkulantnejo Uživa najboljši sloves, koder j posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".