Oldest Slovene Dally in Ohio XXIH.—leto xxtii. ^est Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najsteii ©jil blovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, C^JOREK) MARCH 26, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 72 naših po Ameriki ^-ar-tgiff ^ Y 11 ir ii y n , ^ JJ'DEZERTEKJI — Poročila iz Slove-^lanjajo, da je jugoslo-^^Policija aretirala dvajset ' ■ lOh ^ Dravogradu pri jli Prekoračili jugoslo-G" Vsi ti mladi ljudje '' ki so pobegnili iz vo-, "hišnic v Koroški. i J^JtEV MESA I 'Radij j 1— Oblasti so pozva- j ^ ^grajskih mesarjev, da | ' %&kaj so zadnje dni j ^eso iji mast. Jugoslo- j ■"led aretirale šest! ^ nekega odvetni- j k,, bivšega uradnika i «tva. v----__ članska izkaznica nekega komunista je podpisana z imenom preds. Roosevelta "Daily Worker" pravi, da Roosevelt ni komunist, kajti če bi bil, bi bilo to v "sramoto stranki." ODHOD IZ HANGOE a k te, "p Trideset francoskih ^ ki - • , ker so razširjali v! ^J^Jiva poročila o poli- vJ^^^J'IlANCOSKnX OBSOJENIH ^ - niso hoteli delati, je ' sodiščem ob- ^Jiega do treh let je-(]jj ^ ^Gh delavcev je bilo So služiti v arma- . ^Pi^oščeni vojaške 6 v. j® njihovo delo po- '(idustriji. i> M)Nkc .ti ,(f VOJNE M Norveška. — Včeraj ! t ^ih to mesto odred ifj^''®^tovoljcev, ki so se strani Fincev in •^1 if ^jo . J v domovino. Vsi "^nia 1 ...... M med Rusi in miru, ampak in da bo-med nji- . bruhnila vojna. i. I feni Mnogo otrok, , v, tem desetletju, d)- p, ^50 let, kakor iz-p gegard, 3^^ in znanstvenik, ^ioveškega življenja ^ ta ^ študij in pravilne vitaminov in mi-hrani. AME- i %, \ 'ŠPANIJE I — Zadnja: se borila J^di .^^'stov v mednarod-' ®icer Alfred An-^^^'ad Stoweja sta **111 ^ ®®boto z ameriškim Ofc'om proti domo- l J v nedeljo se je ^i^cent bolnišnico ^6ig.i,^3-ry Perušek iz v • Nahaja se v var-■ 208. Operacija, ki WASHINGTON, 25. marca.' — Po ukazu iz Bele hiše iščejo danes vladni detektivi nekega komunista, ki ima svoje poveril-ne listine podpisane z imenom "Franklin Delano Roosevelt." Diesov odbor je sklenil uvesti postopanje proti komunistu Jamesu H. Dolsenu, ki je priznal, da ima neki član komunistične stranke podpisane svoje poveril-ne listine s predsednikovim imenom, toda ni hotel povedati, kdo je ta član. Omenjene listine so bile najdene v Dolsenovem stanovanju v Pittsburghu. Med temi listinami je članska izkaznica omenjenega komunista, na kateri je napisano predsednikovo ime. Dol-sen pravi, da je prigovarjal o-menjenemu članu stranke, naj nikar ne izrablja predsednikove- j ga imena, češ da predsednik j Roosevelt ni bil nikoli član ko-1 munistične stranke, in da tudi I nikoli ne bo. Dolsen je izjavil, da je že dol-1(0 časa komunist, da je bil po strankinih opravkih že v Moskvi in je rekel, da mu je stranka več kot vse drugo na svetu. Ni pa hotel odgo-'arjati na vprašanja glede nekaterih komunističnih voditeljev v Pensylvaniji, na vprašanje o identiteti komunista, ki ima s predsednikovim imenom podj)is^,no svojo knjižico, pa ie dejal, da ne odgovori, ker to ni stvarno. Roosevelt v sramoto stranki New York, 25. marca. — "Daily Worker", komunistični dnevnik v Zedinjcnih državah, bo priobčil jutri svoj uvodni čla-nekj v katerem bo rečeno, da ni res, da je predsednik Roosevelt komunist, "kajti če bi bil, bi bilo to v sramoto komunistični stranki." MAURETANIA V PANAMI CRISTOBAL, C, Z., 26. marca. — Angleška ladja Maure-tania, ki je pred nekaj dnevi od-plula iz New Yorka, je danes za-vozila v Panamski prekop, skozi katerega bo zaplula v Pacifik in preko Pacifika v Avstralijo, kjer bo vzela na krov avstralsko vojaštvo ter ga prepeljala v Anglijo. NOVI DAVKI Pretekli teden smo navedli podrobno poročilo o argumentih, ki jih navajajo uradniki mestne administracije v prid sprejemu novih davkov. Ker pa v teh stalnih davkih ' ne bi bile vključene stalne dajatve za relif in za kritje stroškov kanalizacijskega sistema, in ker dalje vidimo, da čim več je denarja, tem več se ga porabi in tem večje je njego vo pomanjkanje, zato ne vidimo vzroka, zakaj bi morali poleg obilice davkov , ki jih že imemo, glasovati še za nove. Sicer pa je že iz poizkus-nega glasovanja, ki ga je u-vedel dev. list "Plain Dealer", razvidno, da bo v 23 in 32 vardi, kjer so kompaktno naseljeni Slovenci, ta davek propadel. ^ ^ ,'^ - \^ ■■ ' ^ " -. s' ^ CBuS lEVO KRILO ANGLEŠKEGA DELAVSTVA JE PROTI VOJNI Predvidevane izpremembe v angleškem kabinetu. DELAVSTVO PRAVI, DA JE TO IMPERIALISTIČNA VOJNA ZA OBRAMBO KOLONIJ LONDON, 25. marca. — V* Londonu in po ostali Angliji se izvaja vedno večji pritisk na vlado, da slednja osredotoči važne vojne zadeve v rokah manj ministrov, ki bodo posvetili vse svoje prizadevanje izvojevanju te vojne z zmagovitim koncem. Po vsej priliki bo v novem angleškem vojnem kabinetu poslej samo pet mož, mesto devetih, ki so v kabinetu sedaj. Po tem novem načrtu bi dobil lord Churchill, sedanji prvi lord admiralitete, izredne polno- Romantičen doživljaj Clevelandčana in lepe Srbkinje Clevelandčan, ki je zaposlen kot poročevalec Columbia Broadcasting sistema, se je poročil v Beogradu. Združitvena pogajanja Na sliki vidimo prebivalstvo mesta Hangoe, katero mesto je dobila Rusija v najem za trideset let, ki se seli iz svojih domov. Časopisje, ki je pravkar prispelo iz domovine, poroča o ro-moči ter bi imel odločevati o kop- j mantičnem doživetju nekega nih, pomorskih in zračnih silah | clevelandskega radjiksega poro-kakor tudi o zadevah vseh vo-ičevalca in neke lepe Srbinje. jaških dobav in paroplovbe. V Thomas Grandin, sin zakon- novem vojnem kabinetu, ki bi cev Grandin, ki stanujeta na KNJIŽEVNOST: LONDONSKI ODMEVI O KLANČAR-JEVEM DELU j Danes in jutri se v Clevelan-du vrši konferenca zastopnikov Jugoslovanske katoliške jednote in Slovenske svobodomiselne podporne zvoze, na kateri, razmotrivalo vprašanje združenja. Obenem se tukaj vrši tudi ! četrtletna seja upravnega odbora SSPZ. JSKJ zastopajo na konferenci glavni tajnik Anton Zbašnik, prvi nadzornik Janko N. Rogelj in drugi nadzornik Pr. E. Vranichar, dočim je SSPZ zastopana po svojem upravnem odboru, t. j. predsednik John Kvartich, podpredsednik Rudolph Lisch, tajnik William Rus, blagajnik Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik ^nton Zaitz in direktor mladinskega oddelka Michael Vrhovnik. Konferenca se vrši v starem poslopju S. N. Doma na St. Clair Ave. "Jornal of the Royal Institute of International Affairs" v Londonu, nam je poslal sledeče pismo; "Uredništvo te publikacije vas obvešča, da je bila sledeča knjiga, natisnjena v V|^i tiskarni, komentfrana v sc?ptfefeb6tski izdaji leta 1939 Mednarodnih zadev : The Slovenes: a social history. By bragotin Lončar and A. J. Klančar. 1939. (Cleveland, O. American Yugoslav Printing and Publishing Co.). To je koristna knjiga, res vredna čitanja, ki obravnava o malo znanem subjektu. Je ittalo več kot lažji esej, puščajoč mno- go nedotaknjenega; tudi ni popolnoma prosta odvišnega patriotizma. Kljub temu pa daje točen pregled slovenske socialne in ekonomske zgodovine iz njenih zgodnjih dni do leta 1913 (najnovejša in najmodernejša perioda ni obdelana) ter obravnava o mnogih slovenskih in nemških delih, ki niso lahko dostopna angleškim čitateljem. Posebno so zanimiva poglavja o šestnajstem stoletju. C. A. Macartney y Našemu marljivemu in razumeva jočemu slovensko - ameriškemu književniku Mr. Klančarju iskreno čestitamo nad to oceno ugledne angleške ustanove. sestojal iz petih ministrov, bi bili sledeči možje: Premier Neville Chamberlain: John Simon, minister financ; lord Halifax, minister zunanjih zadev in Sir Samuel Hoare, oskrbnik pečata. Dalje se razmotriva tudi o možnosti, da bi bilo v novem kabinetu zastopano tudi delavstvo. Sentiment levega krila delavstva je prišel do izraza v resoluciji, sprejeti v Birminghamu. Ta resolucija, ki je bila odobrena s 86 proti 57 glasovom, priporoča končanje vojne in strmoglavi je-nje Chamberlainove vlade. V resoluciji ie dalje rečeno, da je sedanja vojna imperialistična borba za obrambo francoskih in angleških kolonij. 10723 Magnolia Drive, je zaposlen kot komentator Columbia Broadcasting sistema v Evropi. Te dni ga je družba poslala v Beograd, odkoder je imel poročati o poteku konference balkanskih držav. Ko je prišel na ondotno radijsko postajo, je opazil tam krasno črnooko Srbkinjo, zaposleno na radijski postaji, kjer je pravkar govorila o rumunsko - jugoslovanskem prijateljstvu. Clevelandčan se je takoj zaljubil v gospodično, ki se piše Mija Pali-gras, ter ji je kmalu zatem predlagal zakon, y katerega je ona privolila. Mlada človena sta sklenila, da se poročita 11. februarja. Dne N 1» % operacijo k ' je bila iz- ■ "W 17. letni rojst-^^erke Vide. članom čitalnice "li- , v . da zaradi noc- Zaprte gostilne Ker bodo jutri volitve, bodo morale biti do 6:30 zvečer zaprte vse gostilne, ki prodajajo o-jpojno pijačo. Torej, pozor, go-' stilničarji! Troje predavanj dr. Stojana Pribičeviča Dr. Stojan Pribičevič, sin po- kih političnih in književnih kro- # ' bo seje v pač pa v sobo-JU^^osi se nadzorni ^ U P^'ide ob 7:30, da ' od zadnje pri- V,k. ^ kojnega jugoslovanskega ministra Svetozara Pribičeviča, bo i-mel v Clevelandu troje zanimivih predavanj. Njegovo prvo predavanje bo v sredo večer, 27. marca, drugo 3., tretje pa 10. aprila ob osmih zvečer. Vsa predavanja bodo v Muzeju umetnosti v Clevelandu. I Delavec v clevelandski tovarni I Mr. Pribičevič, ki ga smatrajo j ameriški krogi in ameriško časopisje za največjo avtoriteto v Zedinjenih državah glede življenja, ekonomije in politike na d v št. 6 JSKJ h. O. ^Olft tajnika Matija tajniške ^ k], '^JGnega društva »h, 3se, 1735 E. 33rd Jhio. gih stekel poleg našega Adamiča že velik ugled in sloves. Avtoriteta o Balkanu Ko je še delal v clevelandski tovarni, se je na prigovarjanje dr. Brooksa Emenya, direktorja Foreign Affairs Councila, odločil za troje predavanj, ki so zbudila povsod veliko pozornost in priznanje. Lanskega .decembra je izdal svojo prvo knjigo v A-meriki "World Without End," ki je dosegla takoj velik uspeh. Knjiga predstavlja kompletno študijo o Balkanu v angleščini. Balkanu, je naš stari znanec. Ko I Zdaj dela dr. Pribičevič, ki je je prišel pred nekaj leti v Zedi-njene države, ga je privedla pot v Cleveland, kjer si je brez pomisleka dobil delo v Warner and Swasey tovarni na Carnegie Ave., kjer je pričel delati kot navaden delavec, nakar je postal izurjen mehanik. Bil je z vsemi prijazen, govoril je korektno angleščino in nihče njegovih drugov pri delu ni vedel, kdo je njihov prijazni in inteligentni I tovariš, ki si je danes v ameriš- telje študiral in dovršil svoje študije na beograjski in slavni pariški Sorbone univerzi, na svojem drugem delu dotične knjige. Predmeti njegovih treh predavanj v Clevelandu bodo: — "Imperialistična borba za Balkan;" "Zagonetka vzhodne Ev|-rope" in "Nevarnosti miru v bodočnosti." — Vsa tri predavanja bodo vrlo zanimiva in že danes opozarjamo nanje našo čita- Predavanje V petek, 29. marca, ob osmih zvečer se bo vršilo v javni knjižnici na E. 55. cesti in St. Clair Ave., javno predavanje. Predaval bo pod pokroviteljstvom Slovenian Language kluba Mr. Va-tro J. Grill. Predmet tega zanimivega predavanja bo; "Vtisi clevelandskih Slovencev pred tridesetimi leti." Predavatelj bo povedal, kakšno je bilo pred tridesetimi leti socialno in društveno življenje clevelandskih Slovencev, očrtal bo njihove tedanje kulturne in gospodarske aktivnosti in njihovo splošno življenje. To zanimivo predavanje bo vstopni.ne prosto, zato pridite v velikem številu. Novi refrigeratorji Pri Norwood Appliance and Furniture Co. 6104 St. Clair Ave. in SI 9 East 185th St. se dobi po zmerni ceni nove 1940 Frigidaire ledenice, na lahka mesečna odplačila. Vzamejo tudi North American Mortgage and Loan bančne knjižice. Otvoritev V petek in soboto, 29. in 30. marca bo velika formalna otvoritev velikih moderno preurejenih prostorov Mandel Hardware na 15704 Waterloo Rd. Dajalo se bb lepa darila vsem gostom, če kaj kupite ali ne. Seja Danes zvečer, 20. marca, se vrši v navadnih prostorih važna seja Kluba Ljubljana v Euclidu. Prosi se vse člane, da se gotovo udeleže te važne seje, ker bo treba ukreniti važne stvalri z o-ziroin na prihodnjo veselico. UDARCI NEMČIJI COPENHAGEN, Danska 26. marca. — Nemška vlada bo ukazala kapitanom vseh nemških parnikov ob danski obali, da se zateko pred angleško blokado v razna pristanišča ob obali. Zadnje dni sta bila po angleških podmornicah zopet pogreznjena dva nemška parnika, ki sta vozila železno rudo iz švedske. Več nemških ladij je bilo potom brezžičnega brzojava pozvanih nazaj v nemška pristanišča, ko so se nahajale, natovorjene s premogom, na potu proti Skandinaviji. Vsi ti parniki so imeli pripeljati nazaj v Nemčijo švedsko železno riido. Tamošnje vodovje je polno angleških podmornic in rušilcev, ki preže na nemške ladje. Angleži so se odločili, da za vsako ceno preprečijo dovoz švedskega železa v Nemčijo. ---I 8. februarja sta šla v cerkev sv. UJEDINJENJE CERKVA i Save, kjer je prota (višji pravo-^ . I slavni svečenik) sprejel Grandi-RIM, 25. marwu -- Danes pnivodavno ced«!vter ga naskUa vebkaisKwawstza ujah-l * pravo&knmem obredu kraUl. rUenjegTŠkokabohateni irmsAc^lHiudearji dkm se je vršUa po-kalohske cedrM!. Ker biTNbtOjroka. pri kakri je bU Gkandinu oismrnne zgodovimslw tovanša dr. M. MladenovW, je znano, papež ifnda dehyeinagdnik radijske ,«%,tajevi;&. na uresmccnju takega ujahnje- prKiiwista i rala Sam Brewer, balkanski po-V kolikor je doslej znano, bi j ročevalec za list Chicago Tribu-ohranila grškokatoliška cerkev j ne, in Milan Markovič, oznanje-V tem slučaju še nadalje svoje [valeč po radiu. obrede in gotove pravice svoje j Ko je svečenik izgovarjal be-hierarhije, toda sprejela bi vse sede poročnega obreda, jih je dogme rimske cerkve ter bi se i mlada nevesta prevajala svoje-podrejila papeževi avtoriteti. ' mu ženinu v francoščino. Anton Zbašnik, glavni tajnik JSKJ, v železniški nesreči TURŠKE ODREDBE GLEDE BRODARSTVA Istambul. — Turška vlada je odločila, da morajo imeti vse turške ladje, ki imajo nad 150 ton prostornine, posebno dovoljenje za odplovbo, vse, one turške ladje, ki so zdaj v inozemskih pristaniščih, pa se morajo vrniti domov. Tozadevna odredba je posledica konference, ki se je vršila med zastopniki turške, angleške in francoske vlade te dni v Aleppu. Davi sta prispela v Cleveland Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik J. S. K. J., in Mr. Frank E. Vranichar, 2. nadzornik te Jednote, čigar bivališče je Joliet. Omenjena glavna uradnika J. S. K. J. sta prispela na konferenco glede združenja slovenskih podpornih jednot in zvez, ki se bo vršila danes v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kakor nam je pravil Mr. Zbašnik, je doživel na svojem potu razburljiv dogodek, ko je v bližini postaje Crystal Lake, 111., skočil včeraj popoldne ob 5:15 s tira ekspresni vlak, s katerim se je vozil, oziroma lokomotiva vlaka, ki se je ob iztir-jenju prevrnila. Kurjač je bil na mestu ubit, strojevodja pa težko ranjen ter bo tudi najbr-že podlegel poškodbam. Mr. Zbašnik nam je povedal, da se je nahajal z drugimi potniki vred baš v vagonu za kadilce, ko je pričel vagon nena- doma silno pokati, steklo v oknih ie pričelo zveneti ter se usi-pati po tleh, vagon pa je pričel poskakovati po tračnicah kakor živa, ranjena stvar. Ko se je lokomotiva odtrgala od vlaka, so štirje vagoni zleteli še mimo lokomotive po tračnicah naprej. V vagonu za kadilce ni bil nihče ranjen. Razen pretresa in strahu, ki ga je doživel Mr. Zbašnik v tej nezgodi, je odnesel iz nje zdravo kožo, kar je pač velika sreča v nesreči. O izidu konference, na katero s'ta prispela ta dva glavna u-radnika JSKJ, bomo poročali. RUSI V VIBORGU LONDON, 25. marca. — Moskovski radip poroča, da je prispelo v Viborg (Viipuri), v mesto, ki so ga Finci odstopili Rusiji, prvih 600 ruskih naselnikov. Pred temi pa je prišlo v Viborg 2,000 ruskih delavcev, ki imajo nalogo, pozidati in popraviti mesto. Stran 2. J3NAK0PRAVN0ST mmaammmm UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" Mimm>m»»»»m««».wuimMutK.%%%X!K.%«taawaaaaaagp »EMAKOPRAVNOJI« I UREDNIKOVA POSTA Owned and Published by m AMEBICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6331 ST. CT.ATB AVENUE — HENDERSON 5811-531S iMued Srery Day Izoept Sundayi and HoUdayi 1*0 rMiiatoicu t Olevelandu, n eelo lato.................................95.50 u 6 meiiecev....................tS-00;/za 3 mesece.,....................*1.50 Po poAU V Olevelandu, t Kanadi In Mexlol la oelo leto.................*6.00 M fl mesecev....................*SJ>6; ca S metece......................*2.00 2» Zedinjone driave ma ctlo leto ........................................*4.50 ■a * mcMcev....................*3.50; ra 3 mesece......................*1JS0 Za Xvropo, Juino Ameriko In druge Inoaemake e to plačate prav malo vstopnino — v predprodaji samo lOc; pri blagajn, pa 50c. Toraj pohitite in kupite že vnaprej in\ n prihranite lOc pri vsaki vstopnici. Vas pozilravlja in vas vabi Valeria Artel Prostori so kot je bilo to zastopnikom poročano, oddani za vse nedelje, tja do sredi meseca avgusta in po zanimanju sodeč, bodo tudi drugi dnevi dobro ob- wdno lahko dobilo cnoga ali široko odpreti in dobro grizti a- ,11 izvaiaio — v kolikor jih sploh izvajajo — jih lahko, drugega prijatelja, s katerim se kadarkoli se jim poljubi, prekličejo, ne oziraje se na k" nekoliko pokramljalo. ko je trd regrat. 1 . 1 • 1 ;»• ..w> 1'oleg veliko drugih reči. ki Meseca januarja Kospodai-sko stanje delavstva, ki kopici svojim gospo- b . i (larjnn v dobri veri silna bogastva. %ato ne smejo pametni in sem pisal hi jih še rud navedel (pa se bo-!bivšim članom kluba Ljubljana, jim šUin-iJ) — naj omenim, du jda naj pridojo na glavno sejo, in razumni delavci nikoli i dosedanji agilni in za j ker vsi pravijo, da sem precej pozabil i, cia so resnične izboljšave delavskih razmer samo '"i""' Joseph j navilia,,. s.m m km odstoplim ' 1. . . ,1 . , 1 • u 1 • Trbizan, vsled druge prezapos- članom pisal takole. one, ki Jih izvoljujejo delavci v postern delavski bo,bi Z . prvemu (ki jepogrebnik) organizirano solidarnostjo in neklonljivo vzti ajnostjo. tem, da je odklonil ponovno, sem pisal, da naj pride iiazaj, Mrvice, ki padajo z bogato obloženih miz gospodar- Kandidatur,, in talo je to «ast.|^ naš klub urnim Drugemu ' ^ *' _ . . n/% i-nncf/-» nr^cln \r i I ki lA Irrmnni fiOTTl OHi niHnl H«,i ki no mesto prešlo v področje spo-| (ki je krojač) sem pa. pisal, da .. . . daj podpisanega, kateremu so se so naš klub IrgP. 'n glejte, oba l'> p! icelo Ivonc'ii.) s svoj t ni zd i a vi m lazuiiioni iividevati, diii kiiirija "kul uruUuilyi yla prišla, iiauuj- ^uiipak ii<- za je v, |)a so čisto navadno mamilo, prah v oči delavstvu, ( 1 lir I, I I > 11 H 11 > .1 i'!' M 111< v n<' Peč v ruskem življenju "Mraz je, da kar brni," pravi ruski rek. V njem je košček resnice, kajti v Rusiji gre pozimi skozi ozračje stalno tiho šumenje in brnenje, ki izvira ]d vsega škripajočega snega in 3okajočega leda. Nebo je svetlo, 5oncc sije, njegovi žarki se odbijajo od milijonov lednih kri-stalčkov, ki polnijo kakor de-mantni prah ozračje. Iz hiš se ivigajo debeli stebri pare in dima ter se spreminjajo v čistem zraku v vseh barvah. Vse mesto je zavito v čarobno, lesketajoče se oblačilo, v barvo nedolžnosti. Vodnjaki, oatreaja in celo brade izvoščkov so bele. Sneg škriplje in tudi drugi zvoki dobivajo v tem mrzlem o-zračju nenavaden prizvok. Zasnežene strehe se razblinjajo v barve neba, ne da bi zaključevale hiš, in bele stene se ne odražajo od tal. kakor da ne kov.Miiiii i'j \ pji!" Meyl'-' J'' pu- zasidirane in kakor da sanja zi-dovje v zraku o pomladi, ko se bodo živa zelenina ih modrina šstreh ter pozlačene konice stolpov stegnile iz ledenega oklepa. Vrane in golobi, ki jih je v tem mestu za čudo mnogo, letajo sem in tja, krakajo in grulijo, sedajo spomenikom na glave ali sedijo v živahnem pogovoru na ploskih strehah. V Rusiji se prične zima v oktobru in se končuje po sedmih mesecih v maju. Temu primerno se ljudje v začetku oktobra oblečejo v kožuhe in jih odlože šele tedaj, ko se zimski viharji izdivjajo. Enako je s kurjavo v sobah, ki morajo ostati vedno enako tople, da se zidovje ne zmrazi. V tem času stopijo tudi vozovi v pokoj in vozijo sani, pa naj sneži ali pa se sneg taja. Zimsko življenje v Leningradu gre svojo staro, navajno pot. Dan za dnevom pokajo brezova debla v pečeh, drsijo sani po cestah, gorijo odprti ognji na trgih, da si ob njih pešci ogrejejo otrple roke. Ruske peči so med pečmi nekaj popolnega. Gradijo jih iz pečnic in v njih se plameni vi-jejo večkrat navzgor in navzdol, tako da mora vročina skozi več metrov rovja, preden dospe do dimnika. Velika kamenita masa peJi se le počasi segreje, a potem drži toploto ves dan. Lahko si mislimo, kako veliko ulogo ima V ruskem življenju peč, ki je obenem kurilna, kuhalna in pecilna naprava. O-krog nje so napravljene klopi, da se posuše, na vrhu peči pa so postelje. Speči se zavijajo vrhu tega še v kožuhe. Okna so v vsej Rusiji dvojna, tako da uide čim manj toplote iz prostora. Komaj nastopi v oktobru prvi mraz, pripravijo vso hišo proti njemu. Najmanjše luknje zalepijo, vstavijo se dvojna okna in sc njih razpori zadelajo s papirjem. Lahko si mislimo, koliko-šno veselje nastane v hiši, ko v maju končno odstranijo vsa ta utesnjujoča mašila in okna prvič spet odprejo. Med dvojna okna dajejo običajno soli ali peska, ki vlečeta vso nastajajočo vlago nase. Drugod je pranje posel, ki ga opravljajo samo v notranjosti hiš, na Ruskem pa perejo vse samo v rekah. Na vseh prekopih in ob bregovih rek v mestu so postavljeni v ta namen splavi, ki imajo v svoji sredini odprtine, a tem odprtinam ne dado zamrzniti. Perice opravljajo tu svoje delo, neutrudno, ne da bi izgubljale besed o mrazu, pokrite z lednimi svečicami. Se bolj nego splavi s pericami pa zbujajo pozornost tujca ribje prodajalne, ki plavajo na pre-icopih mesta. To so mične in lepo poslikane lesene hišice na I [ilavih. V notranjosti je prostor, ki visijo v njem prekajene in osoljcne ribe kakor drugod gnjati in klobase. Na obeh straneh prostora so zaboji z zmrznjenimi ribami. V posebnem piostoru dobo gostje svež kaviar. Posadka ima svojo sobo. Neva je sredi mesta celo vrsto široka. Lahko si mislimo, kakšno ledno puščavo predstavlja njena površina pozimi. Sndi mesta tu lahko potuješ in ae počutiš zapuščenega kakor kje v arktični ledni puščavi. Iz velike daljave mežikajo hišne luči, mesec in severni sij rabita kol svetilo in vsak si najde svojo pol le s kompasom ter po zvezdah. SKRAl Skot je prišel v tuje najel sobo v hotelu. K"' , sobo in pogleda skozi ol da stoji na drugi cerkev s stolpom, na ura. In tisti hip je ust^'T ^l, ikf/'lm k za: žepno uro. Žena pride k advok&^ svet: "Moj mož me n® kamor od hiše." Advokat: "To se vaš mož trinog." Žena: "Bog obvaruj' kretničar pri železnici. '•bra 81 Mati: "Na omari st» jabolki. Kako, da je se® eno tam?" Tinče: "Ker drugega pazil." »in ffoti "Poroi Mož: "Kaj misliš, 10 se nas bo nova kuhari*^ Ije časa držala kot Žena: "Ne vem. zjutraj je dobila pisn''^ terem je bil njen nasl" krat popravljen." Jurček je prišel bo. ^Ov k a ■ Sv šolo. Učitelj ga je ® iKr< ivjl-' Jurček se je opravice' je mamica potreboval® domače opravilo. Učitelj: "Za kakšno < Jurček: "PretepsU ^ rali." go ta rokopis, ki ^ "De Officis Regium", P' moria book", ki obravij^ dovino mesta Genta ment pravi že leta to so iznašli puške • uporabili." Diidru-l-j'di :1 It: ,:,lydlcf. I ]- T Miljji . 1'jd' jchal- i:. no rriUj^u. ' . f.l r,- f i«-*- : ■ i----u STRELNO OROŽJE IZ LETA 1313 Doslej so menili, da pred bitko pri Crecyju 1. 1346 še niso poznali in uporabljali strelne-gii orožju. V Oxlordu pa so iiu-rU.' rukopi.;; iz- ' ! !u onitJiJd *'"'r jui-i ' 11 i ZAKLONIŠČA DONA London je vedno čuval svoje parke in bdel nad tem, da mu J' no življenje ne ugra^' danja vojna mu je v du zadala začasen te" 'vd/ 1 j: r tiid it 'Ca ki ia 'k iti H y % S cester Square, središ®® ski h gledališč, je P" spremenil svoje lice. ^ stari gledališči j. "Daly's," na mestu ^ li, pa so zgradili m"®® matografe ogromnih Zdaj se je oblika teg^ spremenila. Na "J® , jo namreč ogromn^ za primer napadov i2 bo vojna končana, P^ ^|i ■ zemske rove zopet bo dobil zopet svoje lice. VSE KAR^ potrebuj^ sc oJ bodi izvlečenje zob, ,jf< zcb in enako lahko t'" pfj še polno zadovoljst^'^^ jii' Župniku, ne da bi dosti časa. Vae delo J® ^ I kadar vam čas priP^' ni naslov: 6131 St Cla»r vhod na 63- k: WHC^ ^ca, 1640. ENAKOPRAVNOST pravi mir, bratranec!'' h g J® sineriški odposlanec J' Welles te dni iz Rima prišel na glavno ,, . ^ Curihu, pripravljen, ~ P' v svoj salonski voz in $TRAN . 3® v Berlin, je bilo tre-Waviti kordon, kajti na •,j 3® zbrala nepregledna !|(g ^^dovednežev. Foto-® bliščice so vzplamnene-^Porterji so zapisovali ki je napravil s I jg '*^^0 udržanostjo dober I 6 . hotel stopiti v voz, W ^®'^kemu, zagorelemu \ ^ ^ posrečilo, da se je lo-" ■ i, .IJ^ožice in pritekel do ^ j^^enujem se tudi Wel-; ;> ^^^^ical presenečenemu r«. "in ne vem, v ka-sva si sorodnika , primeru pa: napra-^^J-atranec!" Mister Wel- f 3emu soimenjaku z na-«»il roko led* širila in kakor od človeka % beseda: "Napravi anec!' Z zvočniki ' vzhodno od Lado-■^fa se u je začela v več-vojna z zvočniki. 'Por v. s svojimi zvoč-, ''i> da naslednje pol iH(j ,, streljali, zato da ' 5^ki voj<^ki iz svo- pomeni ta počasni dvig temperature samo uvod v novo ledno do^p. Prejšnje ledne dobe so bile učinek temperaturnih porastov. To je sicer na videz paradoks, a je vendar umljivo. Povečana temperatura svetovnih morij ima za posledico večje izpuhte-vanje in porast oblačnosti. Sneg se ob tečajih grmadi in od tam se pričnejo širiti ledniki proti zmernemu pasu. To bi utegnilo kakor pred kakšnimi 15 tisoč leti povzročiti tako veliko ohladitev, da bi se celinski led na Grenlandiji in v Arktidi sploh razširil preko ameriškega in evropskega severa daleč na jug. Točnejšega časa, ko bodo ljudje deležni nove ledne dobe pa seveda ne more nihče navesti in tudi Simpson ne. če še ne veš, zdaj izveš: Ali] glO' to v (jj v miru poslusati tfa ^ zvočnike. upal noben Rus Sy videli, da Fin-. besedo, so ruski ,Mv; h se , iz svojih jarkov, •ftski zvočniki trudi-v njihovem jeziku ^^^esiiico. A po drugi J,, ^ski zvočniki ne vojake skušajo %• pobegu s tem, da Jo o pridobitvah sov-^ ^I'adiza. Med drugim Ijj v tistih delih je zasedla rdeča ' "knežje" raz- krajih so Ru-^Isktriko že v vsa- ivna' tJ S?P^»vljajo gradnjo Fi EP' . vrti I ji"! .bi- r ■ išč« poi W Iha'"' kM in g" ij<^, a iz )» skušajo bolj-• } v svoje vrste celo jih eta. tam čakajo H bli zamo novi ni dobi? (k . ^eterolog Kiiicer je nastopil s tr- da se vozi ameriški prezident Roosevelt na sedanjem inšpekcijskem potovanju po morju s križarko "Tuscalon"; da imajo Angleži doslej za seboj že 57 velikih poizvedovalnih poletov nad Nemčijo; da so angleški letalci na svojih zadnjih poletih nad Nemčijo odmetavali letake s padali in gorečimi bakljami; da ima Rumunija trenutno pod orožjem nad poldrug milijon mož; da je dobila rumunska vojska v zadnjen). času 66 angleških bombnikov tipa Blenheim in Hurricanovih lovcev ter 40 vojaških letal tipa Messerschmitt; da je Nizozemska prepovedala pošiljanje zavojev z jestvina-mi v inozemstvo; da bodo slaščičarne v Franciji zaradi omejitvenih ukrepov vsak teden tri dni zaprte; da je tudi španska vlada ra-cionirala porabo kruha, in sicer je stopila ta odredba v veljavo minuli petek; da ovirajo svoboden promet na Donavi 15 do 20 m visoke grmade leda; da se od 1. marca dalje v italijanski vojski podeljujejo vojakom dopusti samo v nujnih primerih r da je rumunski minister za propagando odstopil, njegove a-gende pa so bile izročene kot poseben referat zunanjemu ministrstvu ; da je prišlo v ženevi pred on-dotno nemško potovalno pisarno do hudih dijaških demonstracij ; da je v Maroku umrl danski princ Aagge, ki je služil pri v Evropi; da izkazuje neka tozadevna statistika 181 orkestrov v Nemčiji; da je prošle dni požar uničil skladišče filmske družbe "Pa-the" v Parizu. Škodo cenijo na 20 milijonov frankov; da je italijanska vlada izdala zakon, ki dovoljuje Židom izvrševanje poklica« samo med pripadniki židovske rase; da je angleška tajna služba podvojila svoja finančna sredstva zaradi vojne; da je izgubila Turčija ob zadnjem potresu v Anatoliji poldrug milijon glav živine; da se nahaja ameriški prezident Roosevelt še vedno na inšpekcijskem potovanju v Panamskem prekopu; da bo dobil pokojni papež Pij XI. nagrobni kamen v Vatikanski baziliki nasproti grobu Benedikta XV.; da sta čilska ognjenika Dlai-ma in Villarita začela bljuvati ogenj in žveplo; da se Švicarsko prebivalstvo na poziv svoje vlade pridno zalaga z železnimi rezervami hrane, posebno s konserviranim mesom in sočivjem; da je od 3. marca dalje na Španskem prepovedalo prosto-zidarstvo, komunizem in sleherno udejstvovanje v organizacijah, ki imajo proti verski značaj. Prihajali so iz nekega lesenega zaboja. Ko ga je odprl, se je iz njega opotekel pogrešani deček, ves prestrašen in izčrpan. Izk^alp se je, da je bil med igro zlezel v zaboj. Pokrov je padel čezenj in zaklop se je zaprl. Dečkovi tovariši so se odstranili. Menili so, da je pač odšel domov. Tako je prečepel dva dni v tesnem zaboju in si ni mogel pomagati, dokler ga ni kovač še pravočasno rešil. VITAMINI NAMESTO ŽELEZNE ZALOGE Angleškega vojaka nameravajo po vseh pravilih znanosti vitaminizirati. Njegovo železno zalogo, ki je obstojala doslej iz konservne škatle mesa in nekoliko kosov prepečenca, bodo odpravili in jo nadomestili z novo-vrstnim živilom v obliki in velikosti čokoladne plošče. Ta racija sestoji iz 25 delov najboljšega > kakava, 34 delov posušenega 1 proteina in 27 delov sladkorja,' j vse skupaj pa je pomešano v, maslo. Uroteinu dodajajo malo sode bikarbone, da se topi. Novo živilo vsebuje izredno mnogo vitaminov. odstotkov je prišlo na nemško o-zemlje v dolgih kolonah s konjskimi vpregami, od nemških zbirališč dalje jih je odpravilo 130 vlakov s konji in vozovi vred dalje. Huda zima je to preseljevalno akcijo hudo ovirala, oblasti so pomagale ljudem na ta način, da so vlakom priklopile posebne kurilne vozove in lokomotive. Brez uporabe snežnih plugov pa bi se preselitev tudi ne mogla izvesti v tako kratkem roku. DEČEK V ZABOJU V Oberhilbersheimu v Nemčiji so pogrešili llletnega dečka, ki so ga zadnjič videli pri igri. Ko je neki kovač po dveh dneh prišel zavoljo nekih popravil v tamkajšnjo telovadnico, je zaslišal slabotne klice na pomoč. RUMUNIJA KUPILA TRI TORPEDOVKE PARIZ. — Kakor poroča pariški dnevnik "Paris Soir" so trenutno zasidrane v Parizu tri rumunske torpedovke, ki jih je pred kratkim kupila rumunska vlada v Angliji. Torpedovke so priplule po reki Seini do Pariza, kjer jih bo pregledal rumunski poslanik, nakar bodo nato odplu-le po francoskih rekah in prekopih v Sredozemsko morje, odkoder bodo nadaljevale pot v ru-munsko luko Constanco v Črnem morju. PRESELJEVANJE NEMCEV IZ VZHODNE POWSKE Nemška uradna poročila navajajo, da se je v 42 dneh do 31. januarja t. 1. preselilo iz Vzhod-' ne Poljske, ki jo imajo zasedeni Rusi 118.000 nemških prebivalcev z 22.000 konji. 1500 glavami goveje živine in 12.000 vozovi, j 80 odstotkov teh prešeljencev se je odpeljalo do nemško ruske I 'meje z ruskimi vlaki, od meje j jih je odpeljalo 140 nemških vlakov v nove kraje. Ostalih 20 STti Zavarovalnino proti ognju« tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite; ENdicott 0718 ciste, cvetic, zdrava KEASNE OCl so čudovita last. MurW# očisti, In lajša ter je m-vežujoč in neškodljiv. , Knjigo Eye Care all Ry* Beauty posiljemo kram-olačno na zahteva Murine Co., Dpt. H. S., 9C. Ohio St.»Chk«go now-VELVEETA in a money-saving 2 lb. loaf! ALSO IN K 18 PACKAGE The delicious cheese food DIGESTIBLE AS MILK ITSELF SICK, NERVOUS PDA II I^V "EVERY 0 bnAlllll MONTH". Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Is Real "Woman's Friend"! Some women sufTcr severe monthly pain (cramps, backuchc. t)euUachc) due to female functional disordci*« while other's Ticrvctftend to bwome wpyet and they get cross, restless and xnoody. So why not take Lydia K. Pinkham's Vegetable Compound ynado enpecialiv to help tired, run-down, nervoit; women to fro smiling thru "difRcult days." I'inUham'H Compound contains no opiates or habit-forming ingredients. It 18 made from nature's own benelielal roots and herbs—each with its own special purpose to HELP WOMEN. Famous for oyer 60 years—Pink^iim^ji Compound is the beat known and one of the wuRt rffcc-tive "wean's" tonics obtainable. TryfU • [ocaos 3E •BSE 3E ■ ■ I or temperature na francoski tujski legiji; ipjj dvigajo. Sedaj I da opozarja bivši prezident meterolog, Herbert Hoover na možnost la-razlago, da kote spričo sedanjih dogodkov '"Viti... ' Za vas in vaše mesto VOLiIXE CITY CHARTER LEVY v SREDO 27. MARCA Preskrbi za 165,000 moških, žensk, in otrok, popolnoma odvisnih od relifa in WPA — oskrbi račun kanalizacije od vodnega računa za to leto in nadaljuje regularne potrebne mestne postrežbe. VI LAHKO NAREDITE, AKO VOLITE "DA" JUTRI (CITIZENS COMMITTEE FOR THE CHARTER LEVY) Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po |Qj vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošlji^te lahko znamke.za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in piš|te, po knjige dokler še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231, St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio O to jaS' pi- jo izveste bo gotovo zanimala tudi (l^uge. Sporočite jo nam pismeno ali pa Pokličite HEnderson 5311 — HBnder-5312. Si ^ sporočite našim ^^ikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street ^ JOHN STEBLAJ 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA ^8 Street ENdicott 0653 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... D D Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY' spisal Dragotin Lončar prestavil y angleščino Anthony J. KLlančar 0 Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina ^seznani z: zgodovino Slovencev. ; ■ O je vezana stai^e $1 — Dobi «e v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue iWWir'# -r 1: tuv Ciandm Farrerp PRIGODE TOMAŽA JAGNJETA POVEST IZ ŽIVLJENJA GUSARJEV ' Ko, je zapovednik eskadre na krovu svoje ladje obdržal posvet 's svojimi kapitani, je obrnil vse ladje naravnost severno-iztočno, da se približa angleški obali in se potem drži na streljaj bd nje. Izgledalo je namreč, da se sovražno brodovje giblje bolj v francoskih vodah. Pri tem manfevru je imel konvoa vse izgledi, da ga zapazijo šele v zadnjem hipu in da preseneti blokado ter jo prodre, predno se sovražne ladje zbero. Gospod de Cabaret si je po možnosti izbral liike Havre de Grace za pristanišče. Ta luka se odpira i^a široko in dobro dostopno morje ter se razteza za visokimi čermi, ki uspešno branijo dostop holandskim zasledovalcem. Vrhu tega sta plima in oseka tam mnogo ugodnejša, kot v katerikoli drugi luki zapadnega obrežja. Ludviku Guenole so sporočili ta sklep, in on ga je v svoji notranjosti pozdravil s prijtxjevanjem. Tomaž Trublet pa o vsem tem ni najbrže sploh nič vedel, kajti odkar se je pred dvema dnevoma razgovarjal s Kakor se konj vspne pod ubo-dom ostroge, se tudi Ludvik postavi vzravnano na zapovedniA-ki mostovž. Tam se ozira na vse strani in izprva ne zapazi sovražnika. Zato pa vidi vodilno ladjo peta pri sebi, ko je Iznova razgledoval v enem takšnih ugodnih trenutkov. Bilo je na zapadu, kamor so je bil rad razgleda!, kajti od tam je prihajal veter, in Ludvik, ki je razmišljal, odkodi bi neki prišli Holandci, je že izračunaval smer njihovega napada. Morje je tam širno, računa, in se razteza od tod pa do Coten-tina, svojih petnajst ali šestnajst milj globoke vode pa zadostuje, da se na njej razvrsti taksno brodovje. če bi torej od one strani prišlo dvanjast ali petnajst ladij, v polnem diru, in da imajo še veter za seboj . . . Naenkrat pa prekine svoja razmišljanja. Hoj! pravi, kaj pa no sliši Iz kahino niti glasri,. si ne upa pnfrkaii, inavvor so o-brne in se po prstih splazi odtod, I Ko-se vrača na zadnji kastci, zagrmi nekje oddaljeni strel, eskadre, vso zavilo v smodnikov dim, in "Predrzni" je že tudi ob 'njeni strani in strelja. Oni lam loj-ej že vidijo sovražnika . . . Šest jader daljave pred "Lupo podlasico" razvija "Preka-njenka" šc več platna, da se postavi zadaj za obema linijskima ladjama. Ludvik pa obdrži svoja jadra in pričakuje, kaj l)o. Prihajajo. V pol prosojni, jiol zakrivajoči megli, ki se vali v širokih cunjih, jih zagleda Lud-vok ,eno, dvoje, tri, šest, osem, devet visokih belih jader, ki se dvigajo iznad megle, kakor toliko čudovitih strašil. Holandske bojne ladje . . . Ludvik skoraj nima časa ,da bi jih prešteval. Pet njih se že obrne na desno, obema francoskima linijskima ladjama nasproti, štiri zadnje pa prišume v polnem diru, da se z leve vržejo na bežeči konvoa. Predno ga pa dosežejo, se mo- ko, kjer je sovražnik najbližji. Na desni se bijeta "Francoz" in "Predrzni," nekako v razdalji po) milje. "Prekanjenka" na levi in nil i polovico toliko oddaljena. "Lepa podlasica" pohiti zato na pomoč "Prekanjenki." kraljevi lahki fregati, ki so že opoteka pod strašnim ognjem napadačev. 5 grom topov: "Strela božja! Vozi vondar vstran!" Jasen in radosten se Louis zravna, obrne in zagleda Tomaža. Podkrmihtr in stražnik pri bo-zanii nehote prisluhneta, ko za-bogom jedinega in najvišjega zapovednika na krovu. In še predno da Louis Guenole for- "Dosi>u, polni!" zapoveduje malno zapoved, sta že izvršila Ludvik Guenole, ko se približa sovražniku na štiristo sežnjev. Kanonirji % levo zapuste svoje topove in poskočijo na desno stran svojim tovarišem na pomoč, da se nabijanje topov izvrši čim bolj najjlo. "Postreljaj jambore!" za pove Louis. Njihov ogenj bi proti linijskim ladjam zmogel jedva toliko, kolikor maškimi kremplji. Drobne kroglice "Lepe podlasice" bi bile jedva mogle opraskati te dvojne, močne ladijske trebuhe iz dvojnih hrastovih dog. če pa pomeriš za palec višje in prirediš majhno zabavno briv-nico na morju, odpihneš s sal- pa to pomeni? Ali gospodje kraljevske marine res ne morejo živeti drugače, ko da vsak trenutek garnirajo svoje dro- kapitanom bojne ladje se ni več g toliko množico zastav? prikazal iz svoje kabine. Baš je gospod de Gabaret sporočil eskorti in svojim varovancem, naj sedaj ves konvoa spremeni svojo smer za devetdeset stopinj in naravnost na francosko obalo. Havre de Grace torej najbrže ni več daleč. Ludvik Guenole ne dvomi o tem in noče več odlašati, da bi ne obvestil svojega kapitana, kajti brez dvoma je zanj, da bo v grozeči borbi odložil svojo dosedanjo ravnodušnost in se je udeležil. Tako torej potrka Ludvik s pestjo na vrata kabine, v kateri spita Tomaž in Juana. Skoraj isti hip zasliši Ludvik, da se nekaj budi v kabini, in predno poteče mixmta,,se že tudi odpro vrata. Na pragu se prikaže Tomaž, oblečen le v kosuljo in spodnjice, pa tudi v tem negi eiže ju ves v razkošnem sijaju Košulja je iz samih najfinejših Čipk, spodnjice so pa vsevprek izvezene kakor kakšno cerkveno bandero. čim spozna Ludvika, stopi Tomaž čez prag in zapre vrata za seboj. "Kaj pa je?" vpraša in pogleda prijatelja. "Bitka je blizu 1" "O!" pravi Tomaž. Potem premišljuje nekaj trenutkov. Nato pa zmigne z ra- rajo Holandci znebiti poprej |vo najdrobnejših krogel vse premetenejšega, čeprav ne manj jambore, jadra, rajne in uže, da slabotnega nasprotnika. Mala zaropota vse skupaj na krov. j fregata "Prekanjenka" se je jii- Najlepša ladja postane negibna 1 naško vlegla čez pot ter jo sedaj škatla. manever, ki ga je ukazal Tomaž. Nekoliko manj proti vetru postavljena skoči sedaj "Lepa podlasica" naprej, ker se jej v prihodnji četrt minuti brzina podvoji in potroji. Ko pa je teh petnajst minut minilo, pretrese zrak grozovit pok, kajti Ho-landec je sprožil vseh svojih šestdeset težkih topov naenkrat in vihar šestdesetih težkih krogel zahrumi, kakor sto tisoč rjavih hroščev. Linijska ladja je odgovorila z vso širino svojih strašnih baterij. Vendar pa salva zgreši svoj cilj in udari v morje, kakor bi je hoteli precediti skozi sito svoje toče krogel. Voda visoko brizga kakih trideset sežnjev za zadkom "Lepe podlasice". strani se junaško borita gospoda de Gabaret in de Harteloire. Okrog njiju velikih ladij je zbranih pet Holandcev, ki so poprej, pet proti dvema, napadli Francoze, da se "preje polaste zmage". Izmenjali so z napaden-ci trideset do štirideset salv vseh svojih širin, pa se sedaj nobena ladja ne upa odcepiti od skupa, ker se že boje, da bi se morale udati ali da bi bile celo premagane, čim se katera oddalji od svojih tovarišic. Bolj semkaj, v bližini "Lepe podlasice", izvršuje četvero holandskih velikih veleočarljive manevre in jadra sem in tja, vedno z namenom, da začno loviti bežeče trgovske ladje. Toda največjo teh štirih ladij še vedno drži junaška "Prekanjenka" v šahu, druga pa, ona, ki je poprej brez u-speha izpalila svojo salvo proti Tomaževi "Lepi podlasici", neprestano izginja v lastnem dimu, kakor je poprej delala fregata. Preostajata torej le še dve zadnji, ki krmarita naprestano tako, da se vidi, da skušata pro- ^ dreti v ospredje in mimo "Lepe podlasice". flQ "Da, hudiča negda, latna zastava z jagnj^ zaslišijo ti svinjarji m«) ime in da jim zledeni KO skih žilah! Takoj na zastavo!" Dva vajenca posl«'^ plašena zaradi pogleda' nega kapitana, k skriH g-j ve. V prihodnjem plapola v vetru rdeča jagnjetom, ki so se enajstih provincah G' bov bali bolj ko živeg" svežem vetru. "Krmilo levo nazaj maž, hripav besa. "NaP. kret! Bezan kvišku!" povij, (Dalje Bledi) I Proda sfi Proda se Darley 140 ulice hiša za eno sob, garaža. — Cena več pojasnil vprašaj^ Petrovich, 253 East Ladja gospoda de Gabareta, "Francoz," ki vodi na čelu cele družbe, je zares ta trenutek razvila celo vrsto zastav in bande-ric, da nekaj signalizira svojim spremi j evalcem, "Predrznemu" in "Prekanjenki." Istočasno izstreli tri strele', ko j ih mlečnobeli dim se ostro razlikuje od sicer meglenega ozadja. To je vsekakor določno povelje, ki se mu obe drugi ladji tudi ta hip odzu-veta, kajti takoj razvijeta vsa jadra in se v polnem diru obrneta k zapovedniški ladji. Ludvik izprva ne ve prav, katero mesto naj zavzame, v pravem trenutku pa zagleda, kako prihaja "Prekanjenka," da ga prehiti, in ko se vozi ona tik njega pod vetrom, zakliče njen kapitan vitez de Rosmandec Ludviku skozi trobilo: "Hoj, korzar! Holan-dec je že tu! Zapad, južni %a-pad! Da pridobimo časa, da ga na pademo. Bitka bo! Vaš konvoa pa naj kar beži naravnost iužnoi Havre de Grace ni več daleč!" "Prekanjenka" se že oddaljuje v polnem diru. Ludvik jej sledi s pogledom. Fregata je mno-I go slabe j ša ko "Francoz" ali ."Predrzni," ki sta linijski bojni I ladji. Ena ima štirideset in o-isem topov, druga pa štirideset in štiri, "Prekanjenka" pa le zapira holandskim 1 i nijskim ladjam po svoji moči nekako v istem razmeijju, kakor slabotno dete z leseno sabljo in fračo nasproti štirim krepkim dragon-cem ali mušketirjem v polni bojni oprami. Za te štiri Holandce, katerih vsak ima trojno baterijo ,ni vitez de Rosmandec nič več ko majhen zalogaj za %a-jutrek ... Ali se naj torej tudi "Lepa podlasica" spušča v ti\ko že v naprej izgubljeno igroV Ali ni bolje, da se raje poda pod okrilje močnih bojnih ladij, ki se bodo vsaj pošteno branile pred sovražnikom? Guenole pomišlja. Ta hip pa se raiivname bitka "Sedaj pa, pri vseh svetnikih na nebu pazi, nadognjar, in meri,'da bo prav!" Sedaj je zares celo pobožni Ludvik Guenole poklical vse svetne! Tf.ko redko se je slišalo kaj podobnega, da se sedaj vse moštvo stresne. Resna je! Prihajajoča h ol an d ska ladja je že v streljaju in njeni topni-čarji so pripravljajo. "Salva!" vsklikne Ludvik. Deset topovskih strelov zagrmi kakor en sam. Dvajset sekund se ne vidi več, kakor če pogledaš peku v peč. Neprediren dim zavija vso fregato. Ludvik kašlja in dim ga duši. Potem se nagne čez ograjo in skuša z oč- z obeh strani. Ludvik je ravno-^ mi prodreti to moglo in dim, da tako hraber kakor vedno, nam- spozna, kakšen j6 sovražni marec predrzen, zato pozabi sedaj never. Tu pa se deske kajute na vsa razmišljanja in na pre- stresejo pod mogočnim kora-vidne račune in se zažene v bit- kor^ in strahovih provpije Fregata je bila namreč skrita v svojem lastnem dimu. Holand-ski kanonirji niso mogli videti cilja, na katerega so hoteli meriti, marveč so videli pred seboj le gosti dim in meglo, iz katere ne gleda niti najvišji gumb na jamboru. Izpalili so v to meglo in pri tem računali na navadno brzino ladje, ki se giblje v stari smeri dalje. Niso pa računali s tem,,da se ladja okrene postrani in s tem v drugo smer. Tomaževa vojna zvijača ima torej popoln uspeh. "Lepa podlasica" se brez škode pojavi iz tega meglenega gostega dima, ki jej je tako dobro služil za zaslon. Tomaž sedaj pregleda vse bojišče. Na desni strani beži konvoa trgovskih ladij, ves prestrašen, v brzem jadranju nagnjen na stran in z vsemi jadri, razvitimi in napetimi, vsak palec poškropljen in pobrizgan z vodo vsled brzega jadra i a toče krogel. Na levi Išče se ženska nad 25 let stalno gospodinjsko d "Glej no," vpraša Tomaž svo-j venski družini brez ^ jega poročnika, "kakšno reč pa Gospodinja mora zn® so te svinje razobesile gori na, — Za več pojasnil vp H; svoj pambor?" Ludvik nameri svoj daljnogled. 434 East 157th St. mem, se obrne odpre vrata, sto-manjšega ka-pi »kozi nje v kabino, 7,aprevra- ,,^_.^ podlasica" s svo- ta za seboj in se več ne prikaže. žalosten se vrne Ludvik sam na stražni mostovž in potlači bo- 1 lečo grenkobo, ki vstaja v njem. V tej minuti se okrog njega še ni nič spremenilo, Konvoa jadra nekoliko neurejeno, z vsemi jadri, eskorta pa je povila sprednja in zgornja jadra, da zadrži svoj dir, ker trgovske ladje nikdar ne morejo jadrati tako brzo, kakor vojne, "Lepa podlasica" jimi dvajsetimi topovi iz bronca i ni slabejša od nje. "Kajpa misli, da smo mi, ta vijolica!" zamrmr;a Guenole pod brki, ves jezen. "Ali misli, da je videl že več bitk ko mi? Saj menda ve, da mu je predvčerajšnjim Tomaž obljubil, da se pridružimo kraljevski esku-dri." S temi besedami se Guenole približa krmilarju, mu odvzame /ri- B/G-nsBEAUTIFUL-ifsA BARGAIN! 1940 FBiKmm Beautiful New Styling • New Convenience Features • Lowest Prices Ever! • Frankly, this new Frigidaire is one of the most beautiful and most startling performers we've ever seen. Brimming with colorftil new beauty. And the most economical ice freezer and food keeper in Frigidaire history ! Let us show it to you! MODEL ILLUSTRATED ONLY 187.00 Other 6 Cu. Ft. Frigidaire as low as .75 112 "I, bog pomagaj!" zamrmra. "Tak govori že, daj, kaj je?" "I, bog pomagaj!" "Hudiča vendar, kaj pa je?" Tomaž pobledi gneva in se dvakrat obrne okrog svoje osi, kakor da išče nekaj, kar bi mogel prijeti in zalučati tja v Ho-landca ter ga razčesniti na dvoje. Končno dvigne oči in pogleda ob lastnem velikem jamboru v zrak: "Pri Kristusu z bulvarka!" se se zaroti. "Kje je moja lastna zastava ?" "Tvoja zastava?" Stanovanje se odda stanovanje, obstojne iz 5 sob, kopalnica in druge udobnosti, vse prenovljeno, se odda v najem. — Vprašajte na 999 E. 66th St. Place, zadaj. ALI VAŠ RADIO deluje? Strokovnjaško poVP' radio aparatov. Pokh*^' cott 3880 za pribH'^'" Vse delo garantirano- . ACME HARD^ 7002 St. Claj^ ej. UC El Rt ia. tti k O "ftb s«!' Sh I'a ta D] Oglašajte v "Enakopra% Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Poliištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVB. HEnderson 2978 je pa še naglejSa ko vojne adje, lastnoročno obrne. Ob- in ohranjuje svoje mesto le ^ se konopci na- ko, to povije razven sprednjih jegnejo. Pokorno zapusti "Lepa jadra. podlasica" sedanjo smer in se IfolMsnefpa »(rrraikieea ja,n1)o. admiralsld ladji. ra ]ie vidiB, p:i tvuii olbale ,ie. je IxidvHc Clueiiole Meglene cunje se Se vedno via. ^il či]0 poiriorju, m daa, pihiiTreter ](a;)Manovi kabini, da, taJko Pridite in oglejte si nove 1940 Frigidaire ledenice Vzamemo tudi North American Mortgage & Loan bančne knjižice, LAHKA MESEČNA ODPLAČILA NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 East 185th St. John Susnik in Jerry Bohinc, lastnika *1* *»**1**1* *»* *»* *Z**Z* % ostro in močno, jih vendar ne spravi s pota, kajti čim preženo eno ,86 pojavijo mesto nje že druge. Kakor so pa ti pogledi škozi raztrgano meglo bili kratki, so se vendar ponavljali dovolj pogosto in so tudi trajali dovolj dolgo, da se je od časa do česa nudil razgled po vsem hori-rizontu. Ludvik se je tudi vsake takšne prilike poslužil in. pre-, iskal s svojhn-tfaijnoffledem-vse •efeeorje, kadar je le mogel. "Tudi še sedaj ni nič," zaše- blizu je stopil pred njeha vrata, da jih je taknil s prstom. Ko (F-2) Ako je kaj narobe z vašim pralnim strojem pokličite nas. Imamo izkušenega človeka eksperta, ki vam ga »popravi, da boste zadovoljni. Pri nas dobite Washer Parts za vse pralne stroje- j Mandd Hardware 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 SREBRNIMA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleveland a, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09, [me___,_____________________________________ Naslov_____________—---------------------- Kampanja za "Cankarjev sedaj v teku... CANKARJEV ClASNl mesečnik za leposlovje in pouk ^ ima sedaj kampanjo za nove naročni^^ AKO SE NISTE NAROČNIK TE REVIJE POSTANITE ŠE DANES' NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 4 mesece $1 .jf«r Kdor tekom kampanja pošlje en dolar na urad Cankarjevega glasnika mu bo kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 Si. Clair Ave. Cleveland* ^