gioielli - dragulji
4l?malalan
VRŠR DRRGUURRNA z vami od leto 1949
Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com
Slovenska goriška odbojkarja Matej Černic in Loris Mania za Italijo na olimpijskih kvalifikacijah v Catanii /^28
»Zaščitni zakon je prazna škatla, polnili jo bodo manjšinci«
Mestni redarji v Trstu sinoči našli pred dnevi izginulega aligatorja
Primorski
NEDELJA, 25. NOVEMBRA 2007
Št. 279 (19.062) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Trst se nima česa bati
SandorTence
S sprejetjem zakona za zaščito furlanščine je koalicija Ric-carda IUy'a izpolnila eno svojih pomembnih predvolilnih obvez. Pred nekaj tedni je deželni svet odobril zakon za Slovence, iz seznama manjka sedaj še zaščita nemške skupnosti, ki pa bo žal težko zagledala luč pred spomladanskimi volitvami.
S petkovim zakonom je Dežela priznala, da je furlanščina jezik retoromanskega izvora in ne narečna govorica, kot zaniče-valno meni marsikdo. Jezik, ki ga v Furlaniji-Julijski krajini govori največ ljudi, bo končno prestopil tudi prag javne šole. Skratka, Furlanom je bila priznano dostojanstvo, ki si ga zaslužijo.
Priprave na zakon so spremljale precej glasne polemike, ki so se s časom polegle, niso pa utihnile. O desnici in njenih predsodkih do narodnih in jezikovnih manjšin nima sploh smisla razpravljati, za nas bolj kočljiva pa so odklonilna stališča do zakona za Furlane, ki so doma v nekaterih krogih leve sredine. Gre v bistvu za stališča, pre cej po dob na tis tim, ki so prišla do izraza tudi pri prvi parlamentarni oceni novega deželnega statuta.
Proti priznanju pravic Furlanom je bil glasen zlasti Trst oziroma nekateri tržaški krogi. Tudi tukaj je bilo nasprotovanje prečno, saj so se proti zakonu opredelili tudi nekateri v levi sredini. Za največji spodrsljaj pa je poskrbel tržaški občinski svet, ki je z izjemo dveh predstavnikov SKP ožigosal zakon za furlanski jezik in se s tem pravzaprav os me šil.
trst - Manjšina
SKGZ o novem statutu FJK
TRST - Slovenska kultur-no-gospodarska zveza negativno oce nju je do ga ja nja v po slan -ski komisiji o novem statutu Furlanije-Julijske krajine. Krovna organizacija meni, da je pred log sta tu ta (odob ril ga je deželni svet) dober in da bi moral biti izhodišče za tvorno parlamentarno soočenje. Štirije-zič ni na pis De že le, ki ga ne ka -teri v Rimu želijo enostavno črta ti, ima sim bo li čno, a obe -nem tu di vse bin sko-po li tič ni po men.
Na 3. strani
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
kabul - V novem samomorilskem atentatu devet mrtvih
Italijanski vojak ubit v Afganistanu
Med smrtnimi žrtvami štirje otroci - Polemike v Italiji
izobraževanje - Evropski projekt Sapeva
Pravila podjetništva
Včeraj predavanje o izdelavi poslovnega načrta, 15. decembra še delavnica o upravljanju podjetja
Predavateljica in slušatelji na včerajšnjem srečanju v Narodnem domu
kroma
TRST - V sklopu projekta Sapeva je potekala včeraj v Narodnem domu delavnica, ki sta jo priredila konzorcij Slovik in Slovenska kulturno gospodarska zveza.
Marina Letonja z Visoke šole za podjetništvo v Piranu je mladim udeležencem predavala o generira-nju idej in izdelavi poslovnega načrta. Program projekta Sapeva se
bo zaključil v soboto, 15. decembra z delavnico v Gorici, ko bo govor
o ustanavljanju in upravljanju podjetij.
Na 4. strani
RIM - Italijanska mirovna misija v Afganistanu je spet terjala žrtve, v samomorilskem atentatu je izgubil življenje 35-letni vojak, trije drugi so bili ranjeni. Do atentata je prišlo med slovesnostjo od odprtju mostu, okrog 15-20 kilometrov od Kabula. V eksploziji je umrlo še devet civilistov, med katerimi so bili štirje otroci. Ob izrazih sožalja in ganjenosti družinam umrlega in treh ranjencev pa so v Italiji izbruhnile tu di obi čaj ne po le mi ke, tu di v sa mi levi sredini, nekateri zahtevajo takojšen odpoklic italijanske misije v domovino. Predsednik vlade Prodi pa je jasno pribil, da misija ni pod vprašajem.
Na 2. strani
V gledališču Miela okroglamiza o Ediju Šelhausu
Na 5. strani
Danes slovesnost ob obletnici spomenika padlim NOB v Šempolaju
Na 4. strani
Omar Greco koordinator
Demokratske stranke na Goriškem
Na 11. strani
Romoli potrjuje obvezo o uresničitvi jasli in dograditvi šole Oton Župančič
Na 12. strani
GOSTILNA
VALERIA
od leta 1904
odprti vsak dan
Dunajska cesta 52 • 34151 Opčine tel. 040 211 204
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
Industrijska cona TS, ul. Travnik,10 Tel. 040/8990110 agraria 040/8990100 rezervni deli
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
(kopačice, motokultivatorji, "spaccalegna"- cepilci, traktorji FERRARI)
OB NAKUPU NOVIH MOTORNIH ŽAG I0NSERED IN ALPINA ODVZEM STARIH ZA ODPAD
K0MP0STER za iztrebitev organskih odpadkov
Ekstra-deviško olivno olje
Sadne sadike Vse za kmetijstvo in enologijo Semena Sadike in cvetje
BUKOVA DRVA ZA KURJAVO po ugodni ceni
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
vciBi Na posvet
Manjšini po Schengenu
V SOBOtO,
1. DecemBRa 2007 ob 9.5o v kuLtuRNem Domu v tRStu
PROJEKT FINANCIRAN IZ PROGRAMA POBUDESKl INTERREG III A ITALIJA-SLOVENIJA 2000-2006
2
Nedelja, 25. novembra 2007
DNEVNE NOVICE
/
kabul - V novem krvavem atentatu
Tudi italijanski vojak med številnimi žrtvami
Življenje izgubilo devet civilistov, med njimi so bili tudi otroci - Atentat med otvarjanjem mosta
RIM - Ministrski predsednik Romano Prodi je včeraj poudaril, da se kljub novi tragediji, kije terjala smrt italijanskega vojaka, člana mirovne misije, ne bodo umaknili iz Afganistana. Smrt marešala Danjeleja Paladinija je spremljalo splošno obžalovanje, a tudi polemike, ki običajno spremljajo takšne dogodke.
Vsi, začenši s predsednikom države GiorgiomNapolitanom (izrazil je »ganjenost ob nedolžnih žrtvah slepega in nečloveškega nasilja«) ter predsednikoma poslanske zbornice in senata so izražali solidarnost in sožalje svojcem v atentatu umorjenega vojaka. A medtem ko tako imenovana radikalna levica pravi, da bi morali ponovno razmisliti o misiji, ki ni več »mirovna«, temveč »vojna«, kot je menila Elettra Deiana (-Skp), v desni sredini vabijo večino, naj tragedije ne instrumentalizira z zahtevo po umiku. Predsednik poslanske zbornice Bertinotti je izrazil stališče, da »politični razmislek« zaenkrat odložijo, vendar do njega mora priti.
Do delitve pa ni prišlo samo med obema taboroma, temveč tudi znotraj leve sredine: Skp, zeleni in Sik hočejo, da se vojaki takoj vrnejo v domovino, Demokratska stranka, socialisti in Udeur pa zagovarjajo stališče, da morajo ostati v Kabulu, češ da Italija tam dela za mir, kot trdi obrambni minister Arturo Parisi. da misija ni pod vprašajem. Polemika se verjetno ne bo kmalu utišala, vendar je premier Romano Prodi takoj jasno povedal, da umika ne bo.
Novo žrtev med italijanskimi vojaki je povzročil samomorilski atentat, med otvarjanjem mosta okrog 15 20 kilometrov od Kabula. Italijanski vojaki, ki so bili zadolženi za varnost, so opazili sumljivega, zdelo se jim je, da pod neobičajno velikim suknjičem nekaj skriva. Ustavili so ga, vendar mu je uspelo, da se je razstrelil. Verjetno bi bilo žrtev še veliko več, če bi se prebil skozi varnost ni kor don.
V eksploziji je izgubil življenje 35-letni Daniele Paladini, ki je bil svojčas tudi na Kosovu, zapušča ženo in šestletno hčerko. Med številnimi ranjenci so tudi trije italijanski vojaki, na srečo njihovo zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Kot je včeraj dejal predsednik Hamid Karzai, hočejo talibani zaustaviti težavno in počasno obnovo države, saj so pred kratkim, 6. novembra, ob otvoritvi tovarne sladkorja v kraju Baghlam, 150 kilometrov severno od Kabula, povzročili pravi pokol otrok.
Italijanski vojaki in afganistanska policija na kraju včerajšnjega atentata
ansa
mehika
Moški žrtve ženskega nasilja
MERIDA - V Mehiki so odprli prvo tako imenovano moško hišo, ki je namenjena moškim, ki so žrtve družinskega nasilja. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so prvo tako hišo odprli v prestolnici mehiške zvezne države Yucatan Merida. V Mehiki so v družinskem nasilju moški žrtve v treh odstotkih primerov. Do sedaj se je v moško hišo prijavilo že 100 moških, ki so žrtve družinskega nasilja s strani svojih žena in tašč, večina od njih pa zaradi tega potrebuje posebno terapi-jo.Moški imajo v Mehiki v družinah sicer največkrat glavno besedo, vendar pa se vse pogosteje dogaja, da se kot »glave družine« pojavljajo ženske, ki s tem želijo imeti tudi oblast v svoji družini. »Agresija te vrste je prav tako zaskrbljujoča kot v primerih, ko gre za nasilje moških nad ženskami,« je povedala Alicia Canto iz Centra za nadziranje nasilja v družinah v Meridi. (STA)
hrvaška - Velika predvolilna negotovost
Na današnjih parlamentarnih volitvah se obeta zelo tesen končni rezultat
ZAGREB - Pred današnjimi parlamentarnimi volitvami so nekateri hrvaški državljani v tujini volili že včeraj. Po napovedih naj bi se najprej odprlo volišče v Canberri v Avstraliji, skupaj pa bo za volitve odprtih 265 volišč v 53 državah. Skoraj polovica vseh volišč v tujini (124) je v BiH, hrvaški državljani v Sloveniji pa lahko volijo na veleposlaništvu v Ljubljani.
Na parlamentarnih volitvah bo lahko sodelovalo 405.092 hrvaških državljanov, ki nimajo prijavljenega stalnega bivališča na Hrvaškem. Na voliščih v posebni 11. volilni enoti za dias-poro lahko hrvaški volilci izbirajo med
11 strankarskimi in dvema neodvisnima volilnima seznamoma.
Med njimi ni volilnega seznama ene izmed volilnih favoritk, Socialdemokratske stranke (SDP). Slednja sicer ne odreka ustavne volilne pravice hrvaškim državljanom v tujini, je pa ocenila, da lahko o izvršni in zakonodajni veji oblasti odločajo le državljani, ki plačujejo davke v hrvaški proračun.
Ivo Sanader
Politični komentatorji na Hrvaškem ocenjujejo, da bodo morda ravno glasovi iz tujine odločali o tem, katera izmed dveh vodilnih strank, HDZ ali SDP, bo danes dobila večino v parlamentu in mandat za sestavo nove vlade. Zadnje predvolilne raziskave so namreč pokazale, da ima SDP med volivci na Hrvaškem le slab odstotek prednosti pred HDZ.
Predsednik hrvaške volilne komisije (DIP) Branko Hrvatin je sicer v petek povabil vse polnoletne hrvaške državljane, naj pridejo na volišča in »na ta
Zoran Milanovič
način pošljejo svoja sporočila politikom«. Za največ 160 poslanskih mest v saboru tekmuje 3585 kandidatov. V prejšnjem parlamentu je bilo poslanskih mest 152.
Največja hrvaška opozicijska Socialdemokratska stranka (SDP) predsedniškega kandidata Zorana Milanoviča je v petek, zadnji dan predvolilne kampanje, objavila, da je v treh tednih kampanje porabila 19,5 milijona kun (2,6 milijona evrov), kar je za 3,8 milijona kun (525.000 evrov) več, kot so napovedali pred začetkom predvolilne kampanje. V
sporočilu za javnost so zapisali, da so od donatorjev prejeli 5,7 milijona kun (778.000 evrov), pri čemer niso sprej e-mali posamičnih donacij, višjih od pol milijona kun (68.000 evrov).Nevladni organizaciji na Hrvaškem, Državljani organizirano spremljajo volitve (Gong) in Transparency International Hrvaška (TIH), sta v sredo povabili vse politične stranke, naj objavijo predhodna poročila o višini in virih denarja za kampanjo ter o donatorjih. Ocenili so, da so politične stranke v prvih dveh tednih predvolilne kampanje samo za oglaševanje porabile skoraj 30 milijonov kun (štiri milijone evrov).
Predsednik vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in hrvaški premier Ivo Sanader je napovedal, da bodo stroške njegove stranke predstavili drevi ali najpozneje v ponedeljek. HDZ je nato zvečer na svoji spletni strani objavila, da je v kampanji porabila skoraj 24 milijonov kun, pravne in fizične osebe pa so ji donirale nekaj manj kot 11 milijonov kun.
rim - Velika manifestacija po mestnih ulicah
»Dovolj z nasiljem nad ženskami«
Ministrici Turcova in Melandrijeva žrtev glasnih kontestacij, katerih tarča je bila tudi bivša ministrica Prestigaicomo
RIM - Včerajšnji dan boja proti nasilju nad ženskami je obeležila velika manifestacija, kije na rimske ulice privabila okoli sto tisoč žensk. To je bila pisana in pomembna pobuda, ki je glasno opozorila na pojav nasilja in tudi na diskriminacijo žensk, ki je še navzoča v italijanski družbi.
Velik problem je predvsem nasilje v družinskem krogu, ki ostaja v glavnem skrito in seveda nekaznovano. »Čemu služi vladni odlok o javni varnosti in več policistov na ulicah, če so za domačimi zidovi ženske še vedno žrtve nasilja,« je bilo slišati na demonstraciji.
Na shodu ni šlo brez polemik in tudi ne brez nekaterih nepotrebnih napetosti. Nekatere udeleženke so se najprej polemično spravile nad nekatere novinarje, češ da ne smejo spremljati sprevoda. Ista usoda je pozneje doletela tudi nekdanjo ministrico iz vrst Forza Italia Stefanio Pres-tigiacomo, ki so jo hoteli celo izgna-
Pisana
manifestacija žensk po rimskih ulicah
ansa
ti iz sprevoda. Nekdanja ministrica ni klonila pritiskom in je ostala v sprevodu. Solidarnost ji je izrekla ministrica Li-via Turco. Pozneje je bila sama Turcova deležna glasnih kontestacij in je morala skupaj z ministrico Giovanno Melandri zapustiti govorniški oder, kjer ni bila za-željena.
Pisateljica in znana feministka Da-cia Maraini je izrazila veliko zadovoljstvo nad demonstracijo, ki je vseskozi potekala pod dežjem. Obsodila je početje proti Prestigiacomovi in kritizirala nekatere organizatorke pobude, ki so bile mnenja, da v sprevodu ni mesta za moške. Proti nasilju se morajo boriti tako ženske, kot moški, je dejala znana pisateljica.
Vlado sta, poleg Turcove in Melan-drijeve, zastopali še ministrici Rosi Bin-di in Barbara Pollastrini. Napovedali sta strožje kazni za posiljevalce in tudi vladne ukrepe proti nasilju ne samo nad ženskami, temveč tudi nad otroki in mladoletniki.
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 25. novembra 2007
3
deželni statut - Stališče Slovenske kulturno-gospodarske zveze
»Leva sredina ne sme obtičati v starih miselnih kalupih«
Podpora statutu, ki ga je svojčas sprejel deželni parlament
TRST - Razprava v ustavni komisiji poslanske zbornice o predlogu besedila za nov Deželni statut Furla-nije Julijske-krajine kaže na nerazčiščena stališča v sami levi sredini glede nekaterih bistvenih vprašanj, ki jih predlog Deželnega statuta FJK objektivno odpira, meni Slovenska kultur-no-gospodarska zveza. Najpomembnejše dileme so suverenost in vloga države kot nacionalne (v tem primeru italijanske) države na celotnem teritoriju in odnosi med centralno državo in ostalimi upravnimi telesi, v tem primeru z deželami, ki imajo zakonodajno funkcijo. Nato še dilema, do kolikšne mere naj imajo dežele svojo avtonomijo (npr. v zunanji politiki, pri spreminjanju ustavnih zakonov itd.) in ka te re so izključ ne pris -tojnosti centralne države. V ozadju je končno tudi dilema med centralistično pojmovano državo in federalističnim mo de lom, ki ga v do lo če nih to -čkah predlog deželnega statuta FJK uvaja.
V tem okviru po mnenju SKGZ izstopa identitetno vprašanje posameznih dežel in krajev. Gre za problem, če so lahko jezikovne, etnične in narodne skupnosti sooblikovalec iden ti te te ne ke ga pro sto ra, kot je de -žela, ali pa lahko nastopajo le v podrejeni vlogi v odnosu do osrednje, to je večinske in torej italijanske identitete. V tej interpretaciji neitalijan-ske skupnosti ne sooblikujejo podobe nekega prostora, ampak predstavljajo le posebnost omenjenega kraja, v če mer je bi stve na raz li ka.
Predlog leve sredine v deželnem svetu FJK je s štirijezično denomina-cijo Dežele uveljavil načelo, daje pluralnost enakovreden identitetni faktor, piše v stališču krovne organizacije. V ustavni komisiji pa se je uveljavila prečna (v smislu levice in desnice, DS,SKP,AN itd.) trditev, da prisotnost manjšin ne more biti primaren sooblikovalec identitete, ki ostaja v svoji osnovi italijanska. Ni slučajno, da je v sta liš čih po slan cev in sa -mega predsednika Violanteja izraže-
na teza, da imata Južna Tirolska in Dežela Aosta svoj posebni pravni in identitetni status na osnovi mednarodnih sporazumov, poseben statut pa je Deželi FJK dodelila sama Italija.
Glede na omenjene teze, pravijo pri SKGZ, pa ne moremo mimo zgodovinskega dejstva, da so Slovenci v Trstu in Gorici doživeli svoj narodni preporod in se uveljavili na jezikovnem, kulturnem, gospodarskem in političnem področju še pred prihodom Italije na območju, ki ga da-
nes pokriva Julijska krajina. Zgodovin ski do god ki pa so pred hod no pri -ključili slovenski živelj v današnji vi-demski pokrajini Italiji, ki je preprečevala tamkajšnji narodni preporod Slovencev, kar pričajo spisi in politično delo msgr.Ivana Trinka in drugih beneških intelektualcev.
Zgodovinske spremembe so torej premikale meje, danes pa smo Slovenci v Italiji del narodne skupnosti, ki ima v Sloveniji svojo matično državo. Po narodnosti, jeziku in kulturi smo torej Slovenci, po državljan-
stvu pa Italijani. Zgodovinsko nesporno pa je, da smo Slovenci, ki danes prebivamo v FJK, v dveh stoletjih sooblikovali kulturno, gospodarsko in politično identiteto Furlanije Julijske krajine. Omenjeno področje ni bilo nikoli jezikovno, kulturno in etnično "čisto", ampak je bilo pluralno in mul-tikulturno. Kot takega ga je Italija sprejela tudi po drugi svetovni vojni in z Londonskim memorandumom. Skratka, slovenska prisotnost ni posebnost, ampak je zgodovinska soob-likovalka identitete celotnega prostora de že le FJK.
Predlog novega deželnega statuta sprejema kot enakovredne sopro-tagoniste deželne podobe tudi Furla-ne in Nemce. Objektivno gre za različni prisotnosti od slovenske. Novi evropski združevalni procesi, ki niso zgolj eko nom ski, am pak tu di kul tur -ni in politični, pa vendarle utemeljujejo odpiranje klasične nacionalne države, njene kulture in politike posamez ni kom in skup nos tim, ki ute me -ljujejo svoje razlike v smislu obogatitve določenega prostora. Tako jih novi Statut FJK tudi dojema, kot dojema svojo geografsko posebnost na tromeji v potrebi po novi in dodatni avtonomiji, ki pa nikakor ne izpodbija kakih nacionalnih interesov.
Statut ne predlaga "apolidno" (Menia) deželo, ampak nov deželni model, ki osvaja pluralnost in dodatno avtonomijo kot novo vrednost. Da je to tako, dokazujejo rezultati FJK na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih ter, predvsem, v povsem novih odnosih s Slovenijo in Avstrijo, ki sta, ne pozabimo, del Evropske unije, evroobmoč-ja in Schengena.
Zato je predlog novega Statuta FJK po mnenju SKGZ izrazito inova-tivno besedilo, ki ga morajo stranke ter poslanci in senatorji v Rimu dobro pre mis li ti, pre den se o njem iz -rečejo. To velja toliko bolj za refor-mistične stranke, ki ne morejo obtičati pred novimi izzivi v starih miselnih kalupih in mišljenju.
dežela
Popolna zmeda v desni sredini
VIDEM - Po pravem kaosu, ki je zavladal v videmskem pokrajinskem svet in po sklepu Edija Snaidera, da ne kandidira, je v de žel ni des ni sre di ni, ta ko kot v državni, zavladala popolna zmeda. Ustvarilo se je vzdušje »vsi proti vsem«, ki zna močno prejudicirati rezultate spomladanskih deželnih in upravnih volitev.
Najbolj razburljivo je na vi-demski Pokrajini. Predsednik Mar zi o Stras sol do je naj prej odstopil, potem pa odstop preklical, za kar si je nakopal nezaupnico leve in desne sredine. Slednja pa se je razbila, saj nekateri pokrajinski svetniki UDC in Forza Italia nočejo odstaviti predsednika in se raje prepirajo med sabo. Prava politična farsa, kot je dogajanja nazorno označil senator Nacionalnega zavezništva Giovanni Collino, ki si cer še ved no upa, da bo do Strassolda odstavili in takoj razpisali predčasne volitve.
Tež ki ča si se za des no sre -dino obetajo tudi za deželne volitve. Snaidero ne bo kandidiral, nje gov umik pa je po vzro čil politični prepir med zavezniki, če se o zaveznikih lahko sploh še govori. Medtem ko Forza Italia vztraja pri predsedniški kandidaturi Renza Tonda, je Finijeva stranka mnenja, da zahteva situacija trezno razmišljanje. Podobno razmišljajo tudi v Sredinski uniji-UDC v sozvočju z novim dialogom med Guanfran-com Finijem in Pier Ferdinandom Casinijem.
Ostaja Severna liga, ki vse bolj razmišlja o samostojni predsedniški kandidaturi. Nesoglasja na deželni ravni so nekoč reševali v Rimu, tokrat pa (nekdanji) Dom svoboščin ne more računati na podporo iz glavnega mesta...
videm - Fotografska monografija z lepotami dežele FJK
Pot v deželo zlata
Pet pisateljev z besedo »ilustriralo« posnetke Luigija Vitaleja - Izstopata kraška ohcet in Nora Gregor
pr
tj, minili nitaiuu
SCHENGEN 21/12 SPOT Natečaj Zadružne kraške banke
za najboljši video spot ob priliki razširitve Schengenskega območja na Slovenijo
Z desne Heinichen, Kitzmüller, Maurensig in Sgorlon
foto d
Žirija, ki jo bodo sestavljali filmski in televizijski ustvarjalci, bo podelila tri nagrade:
■	1.000,00 € za prvo mesto;
■	750,00 € za drugo mesto;
■	500,00 € za tretje mesto.
Za dodatne informacije: www.zkb.it
040/21491
VIDEM - V prvi vrsti so sedeli Carlo Sgorlon, Paolo Maurensig, Hans Kitzmüller, Veit Heinichen in Tullio Avoledo, književniki z zvenečimi imeni iz FJK, ki so z izbrano besedo »ilustrirali« avtorske posnetke Luigija Vitaleja v fotografski monografiji z naslovom »Friuli Venezia Giulia. Viaggio nella terra dell'oro« (Furlanija-Julijska krajina. Potovanje v deželo zlata).
Krstna predstavitev z udeležbo petih pisateljev in fotografa je v četrtek potekala na sedežu industrijcev v Vidmu. V imenu gostiteljev je dobrodošlico izrekla Elda Felluga, predsednica gibanja za vinski turizem iz dežele FJK, kije prevzelo vlogo pokrovitelja pri izvedbi pravega založniškega podviga, saj gre za knjigo zavidljive vsebinske in oblikovne iz-
delanosti. Pisana je na kožo promociji dežele zunaj njenih meja, zato jo je finančno omogočilo deželno odborništvo za produktivne dejavnosti Enrica Bertossija. Knjiga je plod dveletnega dela odličnega fotografa iz Turi-na Luigija Vitaleja, ki je po deželi prevozil 40 tisoč kilometrov, da jo je intimneje spoznal in jo nato začel »shranjevati« v svojo kamero. V njej j e našla mesto tudi kraška ohcet, pa še goriška igralka Nora Gregor - Kinoa-teljejevo odkritje - ob Tini Modotti, Pier Paolu Pasoliniju in Primu Carneri, ki jim monografija priznava mesto najbolj reprezentativnih osebnosti iz FJK. O ambicijah knjige priča tudi okoliščina, da »govori« kar štiri jezike, italijanskega, angleškega, nemškega in kitajskega. (ide)
SLOV I K
I
Vljudno vas vabimo na
RAZGOVOR O EVROPI
RAZVOJ SLOVENIJE OD KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE DO PREDSEDOVANJA EVROPSKI UNIJI
Milan Kučan in Mitja Volčič
Javno srečanje
Petek, 30. novembra 2007, ob 18.00
Kulturni dom Gorica Vstop prost
4
Nedelja, 25. novembra 2007	ŠPORT	/
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
izobraževanje - Delavnica v sklopu projekta Sapeva
Poslovni načrt temelji na idejah in sposobnostih podjetnika
Predavanje Marine Letonja priredila SKGZ in Slovik - Kmalu zaključek projekta
Narodni dom je včeraj gostil delavnico o generiranju novih idej in izdelavi poslovnega načrta, mladim slušateljem pa je govorila mag. Marina Letonja, izvedenka z bogatimi izkušnjami tako v Sloveniji kot v tujini, ki predava na Visoki šoli za podjetništvo GEA College v Piranu. Srečanje sta priredila Slovenska kulturno gospodarska zveza in Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik v okviru evropskega projekta Sapeva (študija, analiza in promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti na obmejnem območju).
Včerajšnja delavnica je bila nadgradnja lanskoletnega predavanja v Piranu. Marina Letonja se je takrat s Slovikovi udeleženci pogovarjala o tem, kako uspešno konkretizirati idejo na področju podjetništva. Včeraj je temu dodala razmišljanje o poslovnem načrtu oz. o potencialni uspešnosti neke poslovne zamisli. Po splošnem uvodu je obravnavala posamezna poglavja, med katerimi so bili tudi analiza trga in konkurence, razvoj proizvoda, storitve in tehnologije, izbira poslovne lokacije, načrt nabave surovin, delov in energije, tržne strategije in načrti prodaje, organizacija podjetja in finančne projekcije.
Pomembna predpostavka za podjetnika, ki bi se rad uveljavil, je brez dvoma poznavanje trga. Na podlagi analiz, raziskovanja, stikov in izkušenj mora spoznati značilnosti specifičnega trga. O ciljnih kupcih se mora vprašati, zakaj bi kupovali njegov proizvod. Ob tem mora poznati tudi konkurenco: koliko akterjev je na trgu, kakšni so njihovi poslovni kazalci, katere so njihove prednosti in slabosti ter prodajne strategije.
S predavateljico smo se na kratko pogovorili.
Mag. Letonja, na čem temelji dober poslovni načrt?
Najprej sloni na dobri podjetniški ideji. Če je ideja dobra, če obstaja priložnost na trgu in če bo podjetnik znal lastno zamisel primerno udejanjiti, potem bo uspeh zagotovljen.
Kako ustvarimo briljantne poslovne
ideje?
Načinov je ogromno. Pogosto se ideja poraja pri tem, kar počneš. Lahko pa opazuješ, kaj počenja nekdo drug in se ti utrne ideja, kako bi dejavnost izboljšal. Tu so še popolnoma nove ideje, ki izhajajo iz običaj-
Marina Letonja pred udeleženci včerajšnjega predavanja
kroma
nih problemov oz. izzivov, s katerimi se hočeš spoprijeti. Včasih pride enostavno do prebliska, ki si ga zapišeš in na njem začneš graditi načrt. Dobra zamisel je lahko sad konjička, potovanja, obiska sejma, koristnega branja ali deskanja po spletu. Obstajajo seveda tudi metode, ki lahko človeku pomagajo: nevihta možganov (t. i. Brain Storming), metode fokusnih skupin ipd.
Menite, da so slovenski podjetniki v povprečju iznajdljivi?
Izredno. Moja ocena je, da so zelo iznajdljivi. Slovenci smo podjeten narod.
Projekt Sapeva se končuje, na vrsti pa sta še dve srečanji v tem sklopu. V soboto, 1. decembra bo na vrsti posvet v Kulturnem domu v Trstu, na katerem bo pozornost namenjena slovenski skupnosti v Italiji in italijanski v Sloveniji po padcu meje. Zadnje dejanje projekta bo delavnica v Gorici: komercialist Renzo Devetak in sveto-
valec Robert Frandolič bosta v soboto, 15. decembra obravnavala praktične administrativne in pravno-fiskalne obveznosti podjetnikov. Slovik pa prireja v petek, 30. novembra zanimivo srečanje z uglednima gostoma z naslovom »Razgovor o Evropi«, ki bo v goriškem Kulturnem domu. Bivši predsednik Slovenije Milan Kučan in novinar Mitja Volčič bosta razmišljala o razvoju Slovenije od konca druge svetovne vojne do predsedovanja Evropski uniji. (af)
Na Kontovelu o Gramsciju in duhovniku Milaniju
V	društveni gostilni na Kontovelu bo Edoardo Kanzian skupaj z deželno koordinacijo federacije FICC jutri ob 20. uri organiziral večer, posvečen Antoniu Gramsciju in duhovniku Lorenzu Milaniju. Kot gosta se bosta večera udeležila duhovnik Pierluigi Di Piazza iz središča »Ernesto Balducci« iz Zugliana v videmski pokrajini ter Mario Geymonat z univerze Ca Foscari iz Benetk, predviden je tudi prihod kantavtorja Germana Bonaverija. Vstop je prost.
Nagrajevanje v Miljah
V	gledališču Verdi v Miljah bo jutri ob 17. uri nagrajevanje udeležencev na XLVII. izvedbi literarne nagrade »miljski lev«. V počastitev 50. obletnice smrti Umberta Sabe bo Elsa Fonda prebrala nekaj njegovih poezij, spremljal jo bo harmonikar Aleksander Ipavec.
Pesniški festival
V	kavarni Tommaseo bodo jutri ob 11. uri predstavili X. mednarodni tržaški pesniški festival, ki ga prireja Clun Anthares. Program med drugim predvideva, da bo jutrišnji večer posvečen »srečanju med poezijo in misticizmom«. V četrtek, 29. t.m. ob 18. uri bo otvoritev razstave »Substantia«, samo nagrajevanje bo v petek, 30. t.m. Nagrado »Trieste Poesia« bo letos prejel Omar Lara (Čile), nagrado »Gerald Parks« za prevode Silvio Ferrari, nagrado »pesnik za mir« pa bodo podelili Cristini Di Lagopesole.
Nastop Larsa Vogta
V	gledališču Rossetti bo jutri ob 20.30 nastopil pianist Lars Vogt. Na sporedu so skladbe Mozarta, Schuberta in Brahmsa.
Zasedanje o smrtni kazni
V	dvorani Bachelet (osrednje poslopje na Trgu Europa, 1. nadstropje) bo skupnost Sant'Egidio v sodelovanju z univerzitetno pa-storalo jutri ob 17.30 priredilo srečanje na temo smrtne kazni. Svoje pričevanje bo podala Marietta Jaeger-Lane, predstavnica iz Montane (ZDA) pri združenju Journey of Hope, v katerem so družine, ki so bile žrtve umorov, katere so kaznovali s smrtno kaznijo.
šempolaj - Danes proslava ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB
Dali so življenje za boljši jutri
Slovesnost bo v obliki pravega partizanskega mitinga, v Štalci bo na ogled razstava - Slavnostni govornik bo zgodovinar Milan Pahor
Preurejeni spomenik padlim v Šempolaju
kroma
Danes bo v Šempolaju posebno slovesno. Domače kulturno društvo Vigred in Vsedržavno združenje partizanov Italije (de-vinsko-nabrežinska sekcija) prirejata proslavo ob 60. obletnici postavitve domačega spomenika padlim v NOB. Na vaškem trgu se bo okrog spomenika ob 15. uri začela proslava s tradicionalnim pola ga njem ven cev.
Po pozdravnem nagovoru pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Giorgia Marzija bo nastopil slavnostni govornik zgodovinar Mi lan Pa hor (na po ve da ne ga gos -ta pred sed ni ka Zve ze bor cev Slo -venije Janeza Stanovnika pa ne bo zaradi zdravstvenih razlogov), ob nje go vi be se di pa bo za do ne la revolucionarna, borbena pesem partizanskega pevskega zbora Pinko To ma žič.
Sledil bo pravi partizanski miting pod večjim ogrevanim šo-
torom na dvorišču domače osnovne šole Stanka Grudna. Prireditelji so si ga za mis li li kot po klon tis tim, ki so darovali svojo mladost, svoja življenja za nas, za boljši jutri. Vsako nedeljo in četrtek so namreč v Šempolaju, kjer so se mudili partizani iz različnih krajev vse do konca leta 1947, prirejali partizanske mitinge, na kate rih so nas to pa li ta ko otro ci kot od -rasli, žejni slovenskega petja in kulturnega udejstvovanja po tolikih letih prisilnega molka. Miting bo torej spet nova priložnost, da se preživeli danes srečajo, poklepetajo in morda tudi kako zapojejo.
V domači Štalci bo obenem na ogled razstava z naslovom »19201950« in raz obe še ne bo do ris bi ce šempolajskih osnovnošolcev na temo svobode. Obiskovalci si bodo na razstavi lahko zagotovili tudi žig Osvo bo dil ne fron te slo ven ske ga na -roda za tržaško ozemlje - okrajni odbor Nabrežina. Na razstavi bodo na
ogled tu di ori gi nal ni par ti zan ski škornji gospoda Agostina Zerillija, ki jih bo nato daroval kot eksponat Bolnici Franja. Tudi prostovoljni prispevki prireditve bodo v celoti namenjeni obnovi partizanske bolnišnice, ki jo je vre men ska uj ma po pol no ma uničila. Zanimiv je podatek, da sta se v njej zdravila dva Šempolajca, Dušan Furlan in Guido Knez.
Raz sta vo si bo mo go če ogle da -ti danes po proslavi, jutri in v torek pa od 16. do 18. ure, v sredo pa od 16.30 do 20.30, ko bodo ob prisotnosti avtorja Borisa Kobala predstavili še knjigo »V ženskem peklu - Sa-vina zgodba«, ki je izšla pri založbi ZTT. Med drugim bo od jutri dalje v sklopu razstave na ogled dvd v iz-ved bi gle da liš ke sku pi ne Me tro nom »Svoboda res je zlata«, lepljenka pes mi iz zbir ke Slo ven sko pes niš tvo upora, ki predstavlja zgodovinsko obdobje od leta 1920 do 1945 na Primor skem. ( sas)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. novembra 2007
5
gledališče miela - Na Dnevu Edija Šelhausa tudi okrogla miza
V objektiv je ujel
tudi predsednika Pertinija
Režiserju uspelo predstaviti dogodke tako, kot jih je Šelhaus doživljal
Dan Edija Šelhausa, ki ga je v gledališču Miela v petek priredil goriški Kinoa-telje, je predvideval tudi okroglo mizo z naslovom Šelhaus in bitka za Trst. Ob prisotnosti nespornih protagonistov petkovega dne, fotoreporterja Edija Šelhausa in režiserja Jurija Grudna, so na njej sodelovali še zgodovinarka Annamaria Vinci in filmski kritik Sergij Grmek Germani, moderirala pa sta organizatorja Aleš Doktorič (Kino-atelje) in Gianni Torrenti (gledališče Mie-la-zadruga Bonawentura). Šelhaus je bil predvsem zadovoljen, daje po tolkih letih srečal veliko prijateljev iz svojih tržaških let, obenem pa obžaloval, da jih veliko ni več med živimi: Mario Magajna, Egon Kraus, Zorka Legiša, Albin Škrk. V zvezi s slednjim je občinstvu posredoval zanimivo anekdoto: slovenski poslanec gaje namreč povabil v Rim in mu v Montecitorju organiziral srečanje s takratnim predsednikom poslanske zbornice Sandrom Pertinijem. Ko je slednji videl, da mu niso dovolili vstopiti s fotoaparatom, je takoj ukazal orožniku, naj mu ga prinese. »In tako sem lahko fotografiral tudi predsednika Pertinija, bivšega partizana, ki mi je pripovedoval o svoji konfinaciji na otoku Ponzi. Tu je bil v družbi Jožeta Srebrniča in jedel slovenska jabolka, ki so jih iz Goriških Brd pošiljali Jožetovi domači.« Šelhaus se je še enkrat zahvalil vsej ekipi, ki je sodelovala pri realizaciji dokumentarca Bil sem zraven, predvsem kontovelskemu režiserju Juriju Grudnu, in priznal, da ne bi pristal na njegovo snemanje, če mu ne bi obljubili, da bodo v Beogradu izbrskali filme, ki jih je iz Trsta pošiljal za Filmske novosti. »Hotel sem jih vsaj še enkrat videti, preden se dokončno poslovim s tega sveta,« je pojasnil bistri in ironični oseminosemdesetletnik.
Nad Grudnovim filmom so bili, ob številnemu občinstvu, ki je obe petkovi projekciji nagradilo z dolgim aplavzom, vidno zadovoljni tudi udeleženci okrogle mize. Po mnenju kritika Grmka Germanija je reši-serju uspelo predstaviti dogodke tako, kot jih je Šelhaus dojemal in doživljal: nobenega popuščanja cenenemu revizionizmu na eni strani, in uspešno prepletanje intimnega in javnega življenja na drugi. Na realnost gleda s čistim, vse zaobjemajočim očesom, kar je najbrž največja vrednost tega filma, zaradi česar bi bil zanimiv tudi za mednarodno publiko. Zgodovinarka Annamaria Vinci pa je obžalovala, da si ga ni ogledalo več Italijanov, ki bi skozi Šelhausovo zgodbo spoznalo »drugačno« zgodovino: prav gotovo nekoliko pristransko (kar je Šelhaus v filmu tudi brez strahu priznal), a podobno tisti, ki jo je doživel velik del Slovencev v Italiji. (pd)
sapeva
1. decembra
zaključni
posvet
Perspektive slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem po Schengenu. O tem bo tekla beseda na tretjem, zaključnem posvetu projekta "SA.PE.VA. Študija, analiza, promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju", ki ga sofinancira evropski program Interreg IIIA.
Zaključni posvet na temo "Manjšini po Schengenu", bo v Kulturnem domu v Trstu v soboto, 1. decembra 2007, s pričetkom ob 9.30. V prvem delu bodo uvodno spregovorili predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Mau-rizio Tremul, predstavniki vlad Republike Italije in Republike Slovenije, predstavniki dežele FJK, Pokrajine in Občine Trst in Mestne občine Koper, predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji ter na Hrvaškem. Drugi del pa bo namenjen poročilom predstavnikov delovnih skupin SA.PE.VA, ki bodo predstavili zaključne dokumente in sintezo projekta. Pri študijskem posvetu bodo sodelovali dijaki višjih srednjih šol obeh manjšin.
Na fotografiji z leve Jurij Gruden, Edi Šelhaus, Franc Fabec in Aleš Doktorič
kroma
krožek virgil šček - Zgodovinski simpozij
Večplastno razmišljanje o slovenskem političnem nastopanju
Sodelovalo je osem predavateljev iz Trsta, Gorice, Benečije in Slovenije
Na petkovem simpoziju ob sešt-desetletnici samostojnega slovenskega političnega nastopanja v sedanjih mejah republike Italije, ki ga je priredil Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, je, kot smo že poročali včeraj, sodelovalo osem predavateljev iz Trsta, Gorice, Benečije in Slovenije.
Uvodni poseg je imela zgodo-vi nar ka Ne ven ka Tro ha iz In šti tu ta za novejšo zgodovino v Ljubljani. V svojem posegu je opisala spremenjene politične razmere v Julijski krajini po koncu drugega svetovnega spopada. Takoj potem, ko je orožje utihnilo, se je namreč v naših krajih že začela kazati blokovska delitev. Ta se je tedaj zarezala tudi med Slovence in jih razdelila na tiste, ki so podpirali komunistični režim in druge, ki so bili bližji pozicijam zahodnih zaveznikov. Razkol se je pokazal kmalu po voj ni, ko je del Slo ven cev sto -pil v vrste KP Julijske krajine prej in KP STO kasneje ter SIAU, drugi del pa se je sa mo stoj no ob li ko val v Slo -vensko demokratsko zvezo.
Tržaški zgodovinar Raoul Pupo je obravnaval povojno politično delitev v Trstu. Takoj po vojni sta se v Trstu izoblikovala dva bloka, in sicer projugoslovanski in proitalijanski. Resolucija Informbiroja je levičarski blok razdelila, diferenciacija pa se je začela pojavljati tudi na proitalijanski strani, in sicer med demokratičnimi silami in skrajno desnico. Upravne volitve leta 1949 so nato nakazale pravo politično sliko v mestu.
Nina Lončar iz Maribora se je v svojem posegu osredotočila na vlogo, ki jo je odigrala SIAU, in sicer Slovan-sko-italijanska antifašistična unija. Poudariti gre, da sta v Trstu delovali obe komunistični partiji, in sicer jugoslovanska ter italijanska. Informbirojevski razkol je leta 1948 pravzaprav koristil proitalijanskim silam, Slovence pa je razdelil v tri politične tabore.
Goriški raziskovalec Peter Černic se je posvetil nastanku SDZ v Gorici. Poudaril je, da je bilo povojno slovensko politično delovanje v mestu pravzaprav nadaljevanje dejavnosti, ki so se začele ob nemški okupaciji mesta, ko so nove oblasti Slovencem dale vsaj nekaj pravic. Dejstvo, daje del Slovencev, ki se ni prepoznaval v levičarskih vrstah, po vojni pristopil k zavezniški vojaški upravi, je bilo velikega pomena za ponoven preporod slovenstva v mestu.
Nekateri udeleženci posveta: z desne Rafko Dolhar, Ivo Jevnikar, Raoul Pupo in Nevenka Troha
kroma
Ivo Jevnikar je v svojem posegu obravnaval samo dinamiko političnega razkola med Slovenci na Tržaškem. V Trstu se je SDZ oblikovala počasneje kot v Gorici, pomemben doprinos k razvoju slovenskega kulturnega življenja v mestu pa so dali prav emigranti, ki so seveda bili trn v peti levičarskih sil. Jevnikar je pri tem spomnil tudi na krvav dogodek v Lanišču, v katerem je bil ranjen tudi tržaški prelat Jakob Ukmar.
Viljem Černo iz Barda v Benečiji je osvetlil nekatere vidike povojne represije slovenskega življa v Benečiji. Po koncu spopadov so se namreč nekatere italijanske odporniške sile nadaljevale staro politiko zatiranja slovenskega življa, ki se je zrcalila predvsem v pritisku na slovenske duhovnike.
Erik Dolhar se je osredotočil na politično dejavnost Slovencev v Kanalski dolini, začenši seveda s časom takoj po vojni, ko je potekalo zbiranje pod-
pisov za priključitev doline k Jugoslaviji. Delovanje Slovencev se je nato okrepilo leta 1946, ko je v te kraje prišla komisija za meje. Slovenska stranka se je v teh krajih izoblikovala nekoliko kasneje kot v Trstu in Gorici, in sicer v sedemdesetih.
Gorazd Bajc iz Univerze na Primorskem je v svojem posegu obravnaval odnos centralnih slovenskih komunističnih oblasti do SDZ. Na njeno ustanovitev je partija reagirala zelo kritično, saj je trdila, da je delo teh političnih sil v interesu imperializma zahodnih zaveznikov. Slovenske in jugoslovanske tajne službe (najprej OZNA, nato UDBA) so tedaj izvajale ostro propagando, preko svojih zaupnikov so nadzorovale delo političnih predstavnikov SDZ, nemalo pa je bilo tudi primerov osebnega ustrahovanja, groženj in nasilja.
Primož Sturman
Prihodnjo nedeljo v Bazovici poklon zborovodjema
V	prvi polovici prejšnjega stoletja je deloval v Bazovici glasbeni in prosvetni delavec Srečko Ražem, pred njim pa njegov oče in učitelj Hra-broslav Ražem. Bila sta organista in zborovodji tako pevskega zbora Lipa v Bazovici, kot tudi številnih drugih zborov v tržaški okolici. Slovensko kulturno društvo Lipa se je želelo s primerno prireditvijo pokloniti spominu obeh, predvsem pa Srečku Ražmu, ki je velik del svojega življenja in dela posvetil prav pevskemu društvu in zboru Lipa. Zaradi svojega delovanja za slovensko petje in slovenstvo nasploh je bil več let interniran v srednji Italiji. Poklon z besedo in pesmijo, ki ga bodo oblikovali člani SKD Lipa ter mešani pevski zbor in moška vokalna skupina Lipa, bo v nedeljo 2. decembra 2007 ob 17. uri v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Misli o pradedu bo povedal Iztok Pečar. V izvedbi mešanega pevskega zbora Lipa bo tudi praizved-ba pesmi Drugačen večer, ki jo je na besedilo Aleksandra Furlana ugla-sbil Adi Danev
Po prireditvi bo otvoritev razstave osebnih predmetov, dokumentov in lastnoročnih zapiskov Srečka Ražma in njegovega očeta Hrabroslava, ki jih hrani Srečko-va hči Marija in ki jih je posodila društvu ob tej priliki.
Tudi minister Gentiloni na zasedanju v Trstu
Zasedanja o medijih in politiki, ki ga bo 3. decembra organiziral Co-recom iz FJK, se bo udeležil tudi minister za komunikacije Paolo Gen-tiloni. Kot je poudaril predsednik Corecoma Franco Del Campo, bodo skušali pojasniti vse tesnejše prepletanje med mediji in politiko.
Nastopil bo Blue Art Quartett
V	cerkvi na Trgu Panfili bo združenje Nova Accademia v okviru X. festivala antične in komorne glasbe danes priredilo koncert, na katerem bo nastopil Blue Art Quartett. Pričetek bo ob 17. uri.
Matineje za družine
V	gledališču Orazio Bobbio v Ul. Ghirlandaio se bodo danes pričele matineje za družine »Povedal ti bom pravljico« v organizaciji Con-trade. Danes ob 11. uri bodo ponovili igro Rdeča kapica.
Danes bolšji sejem
V	Naselju sv. Sergija , na Trgu XXV Aprile, bo danes od 9. do 17. ure bolšji sejem. V primeru slabega vremena bodo pobudo odložili.
Zasedanje o podjetjih
Na sedežu trgovinske zbornice se bo jutri ob 9. uri pričelo zasedanje, na katerem bo govor o družbeni odgovornosti podjetja. Zadnje predavanje bo ob 12.15, sledila bo razprava.
Predvajajo japonski film
V	ljudskem domu na Pončani bodo jutri na pobudo združenja Tina Mo-dotti - FICC predvajali japonski film Jin-Roh Uomini e lupi (ljudje in volkovi) režiserja Hiroyukija Okiure (1998). Vstop je z izkaznico za 10 evrov, ki omogoča ogled vseh predstav do 31. decembra.
Prošnje za delovna mesta
V	uradu za delo na Stopnišču dei Cappuccini bodo v ponedeljek, 26., in v torek, 27. t.m. od 9.30 do 12.30 (v ponedeljek tudi od 15.00 do 16.30) sprejemali prošnje za delovno mesto šolskega sodelavca na srednji šoli Ivana Cankarja (določen čas do 7.1.2008). Obvezno je znanje slovenskega jezika.
6
Nedelja, 25. novembra 2007
ŠPORT
/
društvo druga muzika - Ves december v pokritem šotoru pri Briščikih
Glasbeno črtovje
• • - • • •
in ritmi ne poznajo meja
Legendarni ansambli - Prihodnjo soboto slovenski reggae bend Kingston
Vlado Kreslin v družbi Malih bogov, Kingstoni, Šank rockerji, Aki Rahi-movski band, legendarni Rock partizani, Mambo kingsi, skupine Zaklonišče prepeva, Tabu, Karma, Big foot mama in Magazzino commerciale bodo ves december tudi glasbeno proslavljali padec italijansko-slovenske meje.
V	pokritem šotoru pri Briščikih (postavili ga bodo na »briškovi rovni«, se pravi pri prvem križišču za Briščike, če prihajamo z Opčin), bo od 1. do 31. decembra zaživela četrta izvedba osrednjega zamejskega lahko-glasbenega dogodka, ki že dve leti zabava slovensko in italijansko mladino iz ene in druge strani meje.
Geslo prireditve, ki so si ga pri društvu Druga muzika izbrali že od vsega začetka, je bilo Glasba brez meja, kot dokaz, da notno črtovje, glasbeni žanri in ljubezen do ritma ne poznajo »pregrad in ne mej«. Ponovno izvedbo najbolj priljubljene zamejske glasbene pobude zadnjih let, bo tudi letos omogočilo sodelovanje občine Zgonik in dežele Furlanije Julijske krajine »saj so odbornik Roberto Antonaz, svetnik Igor Kocjančič in zgoniški župan Mirko Sardoč že od vsega začetka verjeli v uspeh pobude in nam veliko pomagali«, kot so podčrtali prireditelji.
Novost letošnje prireditve je prav gotovo ta, da bodo ob proslavljanju padca meje s posebnim koncertom, ki bo na sporedu ravno v soboto 22. decembra, primerno nazdravili tudi novemu letu, ko bo pod ogrevanim šotorom zažive -lo silvestrovanje. Praznovanje najdaljše noči v letu so si prireditelji zamislili s formulo »all inclusive«, ki predvideva ob koncertu ene najbolj zabavnih slovenskih skupin, Mambo kingsov in tržaške skupine Magazzino commerciale, hrane in pijače na pretek.
Posebno poslastico pa so si pri drugi muziki zamislili za torek 25. decembra. Božič bodo pri Briščikih proslavili v družbi najznamenitejšega slovenskega popevkarja Vlada Kreslina, ki bo poskrbel za res izredno božično darilo. Z Malimi bogovi bo prvič na Primorskem predstavil najnovejšo ploščo Cesta, v katero spada tudi uspešnica Iz Goričkega v Piran. Pri nepozabnem božičnem večeru bodo sodelovali tudi člani skupine Big foot mama, ki bodo ravno tako predstavili na briškem odru zadnjo ploščo Važen da zadane.
Ker pravijo, da se dan sodi po jutru, bo že otvoritev celotnega sporeda zelo vabljiva. V soboto 1. decembra se bo občinstvu predstavil slovenski reggae band Kingston, ki je pod briškim šotorom nastopil tudi v sklopu ostalih izvedb Festivala. Njihov vrtoglavi ritem in že ponarodeli hiti Luna nad obalo, Mene luna nosi, Ko bo padal dež, Cela ulica nori, katerim sta se kasneje pridružili še pesmi Bossa noga in Non stop, bodo nadvse obetavno uvedli serijo decembrskih koncertov.
Niz večerov v znamenju ritma in zabave, ki se bo letos odvijal na tržaški strani Krasa bo tako nadomestil tudi tradicionalno sežansko Krasovanje.
V	soboto 8. decembra bo na oder stopila ena najbolj priljubljenih skupin zamejske mladine, band Karma. Ob njih se bo vrnil tudi Aki Rahimovski, dolgoletni pevec in leader skupine Parni Va-ljak, ki nastopa zdaj v nekoliko spremenjeni postavi. Ne bo torej manjkalo romantičnih melodij, od Proklete Nedelje, Jeseni u meni, Zastave in drugih.
V	soboto 22. bodo prišli v goste velenjski, legendarni Šank rockerji, ki praznujejo letos 25 let neprekinjenega nastopanja. Teden kasneje, se pravi 29. decembra pa bo Partizanski žur, namenjen vsem nostalgikom in ljubiteljem skupin Rock partyzani in Zaklonišče prepeva. Refren »Cela Slovenija je žga-la rock in Tito bil je bog«, ki je v prejšnjih tednih označil tudi slovensko volilno kampanijo in postal glasbena kulisa novoizvoljenega predsednika Turka, bo tako odmeval tudi na Tržaškem. (Iga)
Na fotografiji znameniti bend Kingston, s katerim se bo prihodnjo soboto začel glasbeni december v čast bližnjega padca meje
politika - Pričakovana izvolitev
Cristiano Degano pokrajinski koordinator Demokratske stranke
Cristiano Degano je bil po pričakovanjih izvoljen za pokrajinskega koordinatorja Demokratske stranke. Na tem mestu bo ostal najbrž do februarja, ko bo stranka v skladu s statutom dobila pokrajinskega tajnika. Za predsednico pokrajinske skupščine (sestala se je včeraj popoldne) je bila izvoljena Laura Famulari, blagajnik stranke pa je občinski svetnik Luciano Kakovic.
Degana (53 let) ni treba posebej predstavlja ti, saj je zna na osebnost v tržaškem in deželnem političnem življenju. V deželni svet je bil prvič izvoljen leta 1993 in sedanji je torej njegov tretji zapored ni man dat v de žel -nem par la men tu. Svoj čas je bil pred-sed nik de žel ne ga sve ta in podpred-sed nik de žel ne ga odbora.
Pokrajinska skupščina je Degana izvolila soglasno z eno samo belo glasovnico.
Cristiano Degano bo vodil tržaško Demokratsko stranko
kroma
Bojan Pavletič jutri z novo knjigo v DSI
Bojan Pavletič, kulturnik, vzgojitelj in veteran manjšinskega športa je pri Mladiki izdal spomine iz svoje mladosti, ki jo je preživel v begunstvu v Jugoslaviji, kamor se je njegova družina leta 1929 umaknila pred fašizmom. Knjiga »Devet velikih jo-kov« z izvirnimi ilustracijami se pridružuje redkim pobudam ob 80-let-nici primorskega eksodusa. Zora Tavčar je v spremni besedi zapisala med drugim: »Pripoved nam razkriva Pavletiča kot bistrega opazovalca, kot intelektualca živih in širokih zanimanj, samotnega pre-mišljevalca ter ostrega, kritičnega, a prizanesljivega tehtalca. Predvsem pa človeka, ki je znal ujeti duha svojega časa. In prijetnega, nadarjenega pripovedovalca...to Pavletičevo delo bi morali priporočiti v obvezno branje ne le v naših šolah, marveč še bolj onih v Sloveniji: bodisi zaradi narodopisne poante, posebej pa še zaradi odkrivanja vse premalo znanega (ali celo neprisotnega) delčka slovenske zgodovine: usode naših primorskih beguncev!« Knjigo bo predstavila Marjuča Cen-da na jutrišnjem večeru Društva slovenskih izobražencev v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti, 3 ob 20.30.
Na tečaju slovenskega jezika še nekaj prostih mest
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da je za večerni tečaj slovenščine 1. stopnje, ki se bo pričel ta mesec, še nekaj prostih mest. Za informacije in vpisovanje se lahko obrnemo do tajništva v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, tel. 040-761470, 040-366557 od 17.00 do 19.30 (v sobotah zaprto).
Predstavitev knjig Borovnica '45 in o »Titovih taboriščih«
Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK ter združenje Concordia et pax Gorica - Nova Gorica bosta v četrtek, 29. t.m. ob 16.30 v prostorih državne knjižnice na Trgu Papa Giovanni XXIII organizirali predstavitev dveh knjig. Prva nosi naslov Borovnica '45, avtor je Gianni Barral in govori o spominih italijanskega oficirja na vzhodni italijanski meji. Drugo, posvečeno »Titovim taboriščem« (»Nei campi di Tito: soldati, deportati e prigionieri di guerra italiani in Jugoslavia 19411952« je napisal Costantino Di Sante, spremno besedo pa Nevenka Troha. O knjigah bosta govorila avtor Di Sante in Raoul Pupo.
zgonik - Hvalevredna človekoljubna pobuda
Uspešna krvodajalska akcija
Pobudnika sta bila Občina Zgonik in Društvo krvodajalcev iz Trsta - Kri je darovalo dvajset občanov
V zgoniški občini se je včeraj dobro obnesla krvodajalska akcija, na katero se je odzva lo dvajset ob -čanov, med katerimi so mnogi prvič darovali svojo kri. Pobudo sta uspešno izvedla Občina Zgonik in Društvo krvodajalcev iz Trsta v sodelovanju z druš tvi KD Rde ča zvez da, KRD Dom Briš či ki, AŠK Kras, KD Zamejski ter Društvom slovenskih lovcev FJK »Doberdob« in občinsko ekipo civilne zaščite. Krvodajalce so sprejemali od 9. do 12. ure.
Uprava občine Zgonik se zahvaljuje vsem društvom in občanom, ki so se odzvali na solidarnostno akcijo, katere cilj je bil prav osve-ščati ljudi s socialnimi pobudami in človekoljubnimi nameni.
Glede na uspeh si občinska uprava, v sodelovanju z osebjem FI-DAS, obeta, da bo v bodoče ponovila krvodajalsko akcijo oziroma da bodo ure di li redno pos tojan ko na ob čin skem teritoriju.
V kamper društva krvodajalcev se je ulegel tudi zgoniški župan Mirko Sardoč
kroma
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. novembra 2007
7
boljunec - Predavanje vremenoslovca Darka Bradassija
Burja dosega na pečinah nad Boljuncem rekordne hitrosti
Večer v priredbi Skupine 35-55, ki deluje v okviru SKD France Prešeren
V petek so pri SKD France Prešeren v Boljuncu gostili vremenoslovca, sicer pridobljenega vaščana, Darka Bradassija. Večerje priredila Skupina 35-55, ki deluje v okviru društva in skuša s predavanji in drugimi dejavnostmi nuditi vaščanom priložnost za srečanje in alternativo pasivnemu sedenju pred televizorjem.
Obiskovalci so bili zadovoljni nad poučnim večerom, saj so izvede li za mar si ka te ro skriv nost o ozračju in njegovih pojavih. Predavatelj je uvodoma predstavil deželni metereološki observatorij Os-mer ter ob raz lo žil ka ko in v kak -šnem obsegu ta ustanova deluje, saj nadzoruje poleg cele Furlanije-Julijske krajine tudi del Veneta, Istro in zahodno polovico Slovenije. Opisal je pos top ke zbi ranja vre men skih podatkov in inštrumente, s katerimi opazujejo vremensko dogajanje.
Vsakodnevne napovedi so korist ne za nas vse, še zlas ti za tis te,
ki so zaradi svoje dejavnosti odvisni od vremena. Dnevno zapisovanje po dat kov pa slu ži tu di za sta -tistike, s pomočjo katerih se ugotavlja, kako se vreme spreminja v te ku let.
Na preprost način je Bradas-si predstavil vse elemente, ki krojijo vreme: temperaturo, zračni tlak, vlago, padavine, vetrove in predvsem burjo. Čeprav je ta veter značilen za celotno tržaško ozemlje, je posebno silovit v Boljuncu, za ra di mo či, ki si jo na be re, ko se s kraškega roba spusti po dolini Glinščice v vas. Nad Boljuncem, na vrhu Malega Krasa, strokovnjaki že vrsto let merijo sunke burje, ki dosegajo tam rekordne hitrosti.
Bradassi je med predavanjem izčrpno odgovarjal na vprašanja občinstva. Po predavanju so se vsi zadr ža li na spro šče nem kle pe tu s prigrizkom in se razšli z željo, da bi se kmalu spet srečali.
Vremenoslovec Darko Bradassi med predavanjem v Boljuncu
kroma
knjigarna feltrinelli - Predstavili knjigo Marine Sbisa o oblikah komunikacije
Knjiga koristnih nasvetov za razvijanje sporazumevalne znanosti
Marina Sbisa, profesorica filozofije jezika in semiotike na Univerzi v Trstu, se vrača na knjižne police knjigarn z novo publikacijo, v kateri avtorica komunikacijo koncipira kot dis ci pli no, ki mo ra bi ti im pli cit na. Knjiga z naslovom "Detto non Det-to. Le forme della comunicazione implicita" je letos poleti izdala založba Laterza, knjiga pa je, kot je na uradni predstavitvi predvčerajšnjim dejala avtorica, namenjena širši javnosti, še posebej pa dijakom višjih srednjih šol. Na dobro obiskanem srečanju v knjigarni Feltrinelli so avtorico predstavili trije ugledni intelektualci, ki so podali svoje ocene zbornika Marine Sbisa. Carlo Penko, profesor filozofije jezika na Univerzi v Genovi, je povedal, da se knjiga deli v dva dela, in sicer v parna in neparna poglavja. Parna poglavja so po njegovih besedah sestavljena iz govora, neparna pa iz aplikacij. Govornik se je v svojem posegu osredotočil predvsem na neparna poglavja, iz katerih je razvidno, kot je dejal, da so v vsakdanjem življenju mnoga dejanja implicitna oziroma sama po sebi razumljiva, vendar so lahko opisana na enostavnejši ali pa na težji način. Za boljše razumevanje dvoumnega tolmačenja je Penko navedel primer sporne omembe islama papeža Benedikta XVI. na predavanju v Regensburgu, ko je papež s citatom o islamu nehote sprožil skorajda globalno mednarodno diplomatsko krizo. Gre za tipičen primer slabe komunikacije, zaradi katere se je sam papež postavil na laž oz. demantiral tisto, kar so analitiki implicitno izvzeli iz njegovega govora, je še dodal Carlo Penko.
Paola Rodari, komunikologinja, se je v svojem posegu osredotočila na parna poglavja. Po njenem mnenju je nova knjiga Marine Sbisa dobra knjiga, ker združuje filozofsko dimenzijo, znanstveno transparentnost ter socialno angažiranost. Avtorica knjige se že desetletja ukvarja z iskanjem instrumentov, s katerimi je mogoče iz teksta izvzeti vse implicitne in eksplicitne pomene, je dejala govornica in ob tem dodala, da bo ta publikacija zelo koristna za dijake, ki se pri pouku pogosto srečujejo s težavami pri dojemanju oz. razumevanju določenega besedila. V šolah se namreč besedila večkrat posplošujejo, kar pa ni dobro za razumevanje bistva jezika, meni v svoji knjigi Marina Sbisa,
ki na več kot dvesto straneh ponuja koristne in zanimive nasvete, kako razviti dobro sporazumevalno znanost. Zadnji govornik večera, Ales-sandro Tavano, ki se ukvarja s kognitivno pragmatiko, je pohvalil sposobnost Sbisajeve, da v zborniku vsako svojo ugotovitev pokaže in argumentira v okviru razumljivih primerov, kar publikaciji daje, kot je še ocenil Tavano, poleg znanstvenega tudi poljudni značaj.
Na petkovem srečanju je do izraza prišla ugotovitev, daje sporazumevanje zapleten in sestavljen proces, ki ga lahko bolje razumemo z usmerjanjem mladih bralcev in poslušalcev k večjemu analiziranju in argumentiranju besedil. Za tiste, ki bi se radi naučili boljšega razumevanja raznovrstnih tekstov po načelih Marine Sbisa, ki vsak test a priori razstavi in nato znova sestavi, naj povemo, da je knjiga na prodaj v različnih tržaških knjigarnah. Cena knjige je 19 evrov. (sč)
Na sliki avtorica na predstavitviv knjigarni Feltrinelli
kroma
v sredo
Vzajemnost kot nova možnost
»V času, ko javne ustanove vse bolj pešajo na področju socialnih storitev, se vzajemna pomoč in čut za soudeleženost uveljavljata v vedno novi podobi.« To je vodilna nit komaj izdane knjige »Il nuovo mutualismo - Novi mu-tualizem« časnikarja Lorenza Gu-adagnuccija in to bo tudi tema srečanja, ki bo v sredo, 28.novembra t.l. s pričetkom ob 20. uri na sedežu tržaškega krožka za Etično banko na ul. Donizetti 5. Na srečanju, ki sta ga organizirali združenje Senza Confini Brez Meja in Skupina za solidarne nakupe, bodo poleg Guadagnuccija samega nastopili tudi predstavniki nekaterih organizacij in skupin, ki se v našem mestu trudijo, da bi uveljavili nove oblike ekonomske in socialne organiziranosti.
Časnikar Guadagnucci je širše občinstvo opozoril nase s knjigo »Noi della Diaz - Mi iz šole Di-az«, v kateri opisuje dogodke v Genovi med srečanjem G8 julija 2001. Ker je bil sam žrtev nasilja, je angažiran v odboru »Verita e Giustiz-ia per Genova - Resnica in pravica za Genovo«. Drugače se pa v svojih delih posveča splošnim družbeno-političnim temam.
Tokrat avtor v svoji knjigi opisuje in utemeljuje nastanek in delovanje vseh tistih oblik spontane ljudske organiziranosti, ki se pojavlja pri nas in po svetu, da bi se civilna družba ubranila pred brezobzirnim in utesnjujočim razkrojem socialne občutljivosti, ki ga povzroča kapitalistično zasnovano hlastanje po imetju.
Organizatorji si obetajo, da bi na srečanju skupaj razmislili, s kakšnimi zakonitostmi in sredstvi nas prevladujoča konzumistično zasnovana ekonomija tepta in kaj lahko storijo posamezni občani, družine, organizirane skupine, pa tudi javne ustanove, da bi si organizirali bolj dostojno življenje.
O praktičnih izkušnjah tudi v našem mestu bodo na večeru poročali že omenjeni predstavnik organiziranih skupin, ki tu delujejo. Morda se bo po večeru, ki nudi teoretski in tudi praktični pogled na družbeno dogajanje, kdo čutil manj osamljenega in se bo pridružil tistim, ki razmišljajo in delajo za »boljši jutri«.
sv. ivan - Na gledališkem vrtiljaku v Marijinem domu
Sapramiška je spet dokazala svojo veliko priljubljenost pri otrocih
Minulo nedeljo je iz Deskel prišla na obisk k tržaškim otrokom Sapramiška, priljubljena junakinja otroške igrice Svetlane Makarovič. Zgodbico o miški, ki preveč junaško ugrizne v lešnik in si s tem zlomi zobek, skoraj vsi otroci dobro poznajo, hoteli pa so si jo ogledati tudi na odru in so zato dvakrat do zadnjega kotička napolnili dvorano Marijinega doma pri Svetem Ivanu.
Tokrat ni šlo za lutkovno predstavo, pač pa za igrano. V vlogah Sapramiške, treh veveric, dveh žabic, zobozdravnika Detla ter strahcev so nastopili otroci osnovne šole iz Deskel. Društvo Mak namreč redno sodeluje s tamkajšnjo osnovno šolo, iz katere režiser Emil Aberšek zajema nadebudne mlade igralce, ki pod njegovim spretnim vodstvom stopajo v svet gledališke umetnosti. Čeprav se jim pozna, da so še nekoliko neizkušeni, pa so s pomočjo imenitnih kostumov Svetlane Žnidarčič in efektne scene, ki si jo je zamislil Emil Aberšek in jo poslikala Jana Prijatelj, ustvarili prijetno in izvirno predstavo. Glasbena kulisa Mateja Petejana, stalnega sodelavca Emila Aberška, je bila tokrat sicer manj učinkovita od že znanih (morda tudi zato ker so bili peti glasbeni prehodi preveč statični), vendar pa to ni motilo malih gledalcev, ki so štiridesetminutni predstavi sledili pozorno in zbrano.
Res je treba poudariti, da so malčki letos zelo pridni na predstavah, prav malo je takih, ki bi motili ostale gledalce. Zato lahko pričakujejo, da jih bo po naslednji predstavi, Stotisočnogi, ki bo 2. decembra, prav gotovo obiskal tudi sveti Miklavž.
Lučka Susič
Prizor iz Sapramiške, ki so jo uprizorili šolarji osnovne šole iz Deskel
kroma
8
Nedelja, 25. novembra 2007
ŠPORT
danes - Ob 1 7. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
V goste prihaja KD Brce iz Gabrovice z Verčevo »Veselico«
Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice bo uprizorila ljudsko komedijo »Veselica«, ki jo je po motivih igre »Šagra« Rada Pregarca napisal Sergej Verč. Na sliki celotni ansambel v sklepnem prizoru.
Društvo slovenskih izobražencev
prireja jutri srečanje z
Bojanom Pavletičem
ob izidu nove knjige
»Devet velikih j okov«
Sodeluje Marija Cenda
/
^"■l'X
r^v
SKD SLAVEC Ricmanje-Log
prireja
v ricmanjski Babni hiši v torek, 27.11.2007 ob 20.00
2. Večer spominov
Svoje izkušnje
nam bo posredoval vaščan
Pino Deponte, borec
X. LJUBLJANSKE BRIGADE.
Vljudno vabljeni
Danes ob 17.uri se bo ponovno dvignil zastor Prosvetnega doma na Opčinah. Tokrat bodo na odrske deske stopili člani gledališke skupine Kulturnega društva Brce iz Gabrovice pri Komnu, ki z uprizoritvijo komedije »Veselica« praznujejo svojo deseto obletnico delovanja. Skupina, ki šteje približno trideset članov, z vztrajnostjo in pridnostjo vsako sezono pripravi novo gledališko premie-
ro. Posamezne uprizoritve tako v domačem kraju pod zvezdami kot na številnih gostovanjih po širšem območju Krasa in v zamejstvu so bile že deležne najvišjih priznanj tako kritike kot mnogoštevilnih gledalcev.
Režijo »Veselice« - ljudske glasbene komedije, kot so jo sami poimenovali, je podpisal Sergej Verč, pomagala mu je Minu Kjuder, izvirno glasbo je napisal Tom Hmelj ak, igralska
ekipa pa šteje deset članov. Delo je doslej povsod poželo velik uspeh in gledalce spravilo v dobro voljo, tako da si pri kulturnem društvu Tabor nadejajo, da bo za zveste in občasne obis ko val ce Pro svet ne ga do ma ne -deljsko popoldne v znamenju pristnega razvedrila, ki bo olepšalo jesenski dan.
Gostovanje je podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30.
SKD TABOR PROSVETNI DOM W
danes,
25. novembra, ob 17.00 uri
= i.VERE
VESELIEA
Glasbeno ljudska komedija v izvedbi gledališke skupine KO Beree iz Gabrovice Režija S. Vere
Gostovanje je omogočil ^^ Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Včeraj danes
Danes, NEDELJA,
25.	novembra 2007
KATARINA
Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.25 -Dolžina dneva 9.07. Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 8.38.
Jutri, PONEDELJEK,
26.	novembra 2007
KONRAD
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,2 stopinje C, zračni tlak 1019 mb ustaljen, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,6 stopinje C. OKLICI: Andrea Hammerle in Giulia De-ste, Tiberio Pontoni in Laura Veglia, Gian-luca Bottai in Nataša Sponza, Paolo Ster-pin in Barbara Jormani.
[1] Lekarne
Nedelja, 25. novembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giu-lie 2 (040 828428), MIlje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124).
Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Sonnino 4 (040 660438). Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (040390898), Oširek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
Boljunec (040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 (040 302303).
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
. V Na Opčinah obiščite
prodaja	/O
darilnih izdelkov J/^^ in dražba slik O O v podporo Sklada C. /-\ in VZS Mitja Čuk
V dvorani Zadružne kraške banke
na Opčinah do 9.12.2007 PO-PE 10-12,15-17; ob nedeljah 10-12
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
am Kino
ALCIONE - 14.45, 17.00, 19.15, 21.30 »Michael Clayton«. AMBASCIATORI - 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »La leggenda di Beowulf«. ARISTON - 16.00, 20.00 »Il vento fa il suo giro«; 18.00, 22.00 »Elisabeth the golden age«; 10.30 »Dagli Appennini alle Ande«.
CINECITY - 10.50, 13.05, 15.20, 18.00 »Ra-tatouille«; 10.45, 12.55, 15.05, 17.20, 19.45, 22.00 »Lo spaccacuori«; 10.45, 12.55, 15.10, 17.30, 22.00 »Come tu mi vuoi«; 11.00, 12.50, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Matrimonio alle Bahamas«; 11.00, 15.00, 17.25, 19.50, 21.15, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; 19.50 »The Bourne ultimatum«; 10.50, 12.45, 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.05 »Lezioni di cioccolato«; 10.55, 13.05, 15.15, 17.35, 19.55, 22.00 »1408«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Un'al-
tra giovinezza«. EXCELSIOR AZZURRA -16.15, 18.45, 21.15 »Giorni e nuvole«. FELLINI - 16.10, 22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicerè«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Lezioni di cioccolato«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 15.30 »Ratatouille«; 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Mein Fuhrer«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.00 »Delta farsa«; 17.10, 19.20, 21.30 »Instalacija ljubezni«; 21.20 »Kraljestvo«; 15.50, 17.00, 18.00 »3D manija«; 16.00, 18.40 »Petelinji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »Shrek terzo»; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »1408«; Dvorana 2: 11.00, 14.45 »Bentornato Pinocchio«;15.20, 17.00, 20.30 »Matrimonio alle Bahamas«; 22.20 »Lo spaccacuori«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 20.45 »Il risveglio delle te-nebre«; 19.00 »Il caso Thomas Craw-ford«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Come tu mi vuoi«; 18.20, 20.15, 22.15 »Mila-no-Palermo il ritorno«; 11.00, 14.30, 18.30 »Ratatouille«. SUPER - 16.00 »Boygirl-Questione di ses-so«; 17.40, 19.15 »Sleuth-Gli insospet-tabili«; 20.40, 22.20 »Il nascondiglio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 2: 15.30, 17.30 »Ratatouille«; 20.10, 22.15 »Lo spaccacuori«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La leggenda di Beowulf«; Dvorana 4: 15.45, 22.10 »Come tu mi vuoi«; 17.30, 20.00 »I vicerè«; Dvorana 5: 15.50, 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di ciocco-lato«.
odkritje - Našli so ga po 20 dneh
Aligator spet doma
Bil je v nekem grmu ob Rižarni, torej na kraju, od koder je izginil - Opazil ga je mestni redar
Aligator vodnega cirkusa Bellucci je spet na varnem, včeraj so ga našli na parkirišču blizu Rižarne, torej prav tam, od koder je izginil. Eden od mestnih redarjev, ki je bil zadolžen za promet med včerajšnjo tekmo Triestine, je opazil sumljivo premikanje v nekem grmu. Postal je pozoren, pobliže pogledal in takoj poklical v centralo. Prihiteli so še drugi kolegi, gasilci, živinozdravnik. Žival je bila razmeroma mirna, verjetno tudi zaradi vremenskih pogojev, ki zanjo niso najbolj ugodni, a je še sreča, da te dni ne pritiska mraz.
Nemudoma so poklicali v Treviso, kjer se trenutno nahaja cirkus. Lastniki so
bili vesti izredno veseli in so se takoj odpravili na pot v naše mesto. Potem ko ga je pregledal živinozdravnik, so dve leti starega in okrog 25 kilogramov težkega aligatorja, doma iz Mississipija naložili v avtomobil in ga odpeljali. Bil je precej nervozen, lastnico je hotel celo ugrizniti, kar se po njenih besedah ni nikoli pripetilo in kar je verjetno tudi povsem razumljivo glede na stres, ki gaje preživel.
Žival je iz cirkusa izginila 13. novembra, kar med predstavo. Kmalu so se prepričali, da ni zbežala, o čemer so pričali znaki vloma v prostor, v katerem je bila zaprta. Sumili so, da je nekdo tatvino naročil, saj je aligator, ki doseže tudi
Precej nervoznega aligatorja so že sinoči domov odpeljali z avtomobilom
kroma
do štiri metre, na črnem trgu vreden od pet do sedem tisoč evrov. Ker so prečesali celotno področje, je težko verjeti, da ga vse te dni ne bi nihče opazil, če bi bil kje v bližini. Zato je zelo verjetno, da je nekdo izkoristil včerajšnjo gnečo ob nogometni tekmi in se ga znebil. Morebiti ni našel kupca ali pa se je zbal, da ga odkrijejo.
Včeraj pa niso odkrili samo aligatorja, sploh prvič v Italiji so opazili izredno redko in strogo zaščiteno vrsto kačjega pastirja (Cordulegaster heros), in sicer ob potoku v gozdu Frned. Cordulegaster heros je največja vrsta kačjega pastirja v Evropi, doseže tudi do 8 cmv.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. novembra 2007
9
□ Obvestila
ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN
prireja v sodelovanju z Deželno zbornico kliničnih pedagogov in dobrodelnim društvom Tutela tridnevno dobrodelno pobudo, v okviru katere bodo nabirali sredstva za bolnišnico Burlo Garofalo. Pobuda bo potekala na trgu Sv. Antona v petek, 30. novembra in v soboto ter nedeljo, 1. in 2. decembra. Dopoldne bodo od 9.30 do 12. ure na vrsti božične ustvarjalne delavnice, popoldne pa bodo otrokom pripovedovali pravljice. V ogretem šotoru bo tudi sejem rabljenih igrač in smučarske opreme. Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 26. novembra, ob 20.30, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje z Bojanom Pavletičem ob izidu njegove knjige »9 velikih jokov«, ki je izšla ob 80-letnici slovenskega eksodusa iz Primorske. O avtorju in njegovem delu bo govorila Marija Cenda.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA sestavlja seznam kmetijskih podjetij, ki so usposobljena opravljati javna dela v zvezi z vzdrževanjem javnih površin, cest ipd. v smislu zak. odloka št. 228 / 2001. Kmečka zveza vabi zainteresirane kmetije, da se za vpis v omenjeni seznam prijavijo v njenih uradih.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonifata 6), s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete s sodelovanjem zgodovinsko železniškim muzejem iz Trsta, vabi na ogled razstave vlakov, dioram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Razstava bo na ogled do danes, 25. novembra.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV
priredi v ponedeljek, 26. novembra 2007 ob 18. uri v dvorani Baroncini tržaške zavarovalnice Assicurazioni Generali v Ul. Trento 8 predavanje na temo »Novosti v zdravljenju sladkorne bolezni«. Predaval bo diabetolog dr. Riccardo Candido, specialistični raziskovalec 3. diabetološkega tržaškega okraja. Vsi so vljudno vabljeni!
SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja v ricmanjski Babni hiši v torek, 27.no-vembra 2007 ob 20.uri »2.Večer spominov«. Svoje izkušnje nam bo posredoval vaščan Pino Deponte, borec X. ljubljanske brigade.
SKD VESNA IN ŠD MLADINA vabita v torek, 27. novembra, ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu na večer z diapozitivi »Kras: geomorfološke značilnosti«. Predaval bo Paolo Sossi. Zbrane prispevke bosta društvi dodelili skladu za obnovo bolnice Franje.
SKGZ obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 27. novembra 2007, ob 18. uri v drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ri-creatorio 1).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 25. novembra 2007 ob 15. uri nastop na proslavi v Šempolaju; v torek, 27. novembra na sedežu v Pa-dričah redna pevska vaja.
50-LETNIKI Z BREGA prirejajo družabnost v soboto, 1. decembra, v restavraciji Pri vodnjaku na Jezeru. Zainteresirani naj se javijo, najkasneje do srede, 28. novembra, v večernih urah na tel. št. 040 228604 - Mariza ali na tel. št. 333 3616411 - Sonja.
SKD FRANCE PREŠEREN prireja v sredo, 28. novembra 2007, ob 20.30 v
6ant'Anna
Impresa Trasporti Funeèri
Y
Pogrebno podjetje
...v Trstu od Četa 1908 - -
Devin Nabrežina
Nabrežina, 166 Tel. 040/200342
Trst
Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. dell'Istria, 129 Tel. 040/830120 Pogrebne storitve od 1450,00€
društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu okroglo mizo z naslovom »Mediji: med spolnostjo in telesom«. Sodelovali bodo: Alenka Rebula, Igor Prinčič, Darko Gregorič in Živa Kušče. Vabljeni!
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave »1920-1950« in risb, ki so jih izdelali učenci COŠ. S. Gruden, na temo »Svoboda«. Urnik: danes, 25. novembra po proslavi, ponedeljek, 26. in torek, 27. novembra od 16. do 18. ure, v sredo, 28. novembra od 16. ob 20.30 predstavitev knjige »V ženskem peklu - Savina zgodba«.
TRŽAŠKA KNJIGARNA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2008 v sredo, 28. novembra 2007, ob 18. uri v Tržaški knjigarni v Trstu.
DOM JAKOBA UKMARJA iz Škednja vabi v četrtek, 29. novembra 2007, ob 20.30 na večer s študijskim krožkom »Beseda slovenske Istre«. Toplo vabljeni!
SPDT vabi na predvajanje filma »Po-tujmo skupaj okoli sveta«. Posnela sta ga Uroš in Kristina Ravbar, ko sta se z avtomobilom podala na enkratno pustolovščino. Predavanje bo v četrtek, 29. novembra 2007 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20.
ŽPS TREBČE ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja prireja devetdnevnico: danes, 25. novembra 2007 ob 10.uri sv. maša gospoda msgr. Vončina, poje Kraški cvet, jutri, 26. novembra ob 19. uri sv. maša gospoda Jakomina. Pred vsako sv. mašo bo spo-vedovanje, po maši pa srečanje. Mladi prirejajo mini Andrejev sejem. Toplo vabljeni!
OBČINA DOLINA obvešča, da bo tudi letos priredila »Božični sejem 2007«, ki se bo odvijal na glavnem trgu »Gorica« v Boljuncu od 5. do 9. decembra 2007. Namenjen bo domačim proizvajalcem, obrtnikom in amaterjem. Imeli bomo hišice in stojnice. Glede na veliko povpraševanje in omejeno število hišic, imajo prednost občani. Vpisovanje bo potekalo na občini Dolina (urad za kulturo) od 8.30 do 13.30: od ponedeljka, 19. do srede, 21. novembra (samo za občane); od četrtka, 22. novembra dalje za vse ostale, ki želijo sodelovati. Vpisovanje je veljavno samo po izvršenem plačilu vsote za »zasedanje javne površine«. Informacije 040 8329 281/280.
KD ROVTE - KOLONKOVEC ulica M. Sarnio 27, vabi v soboto 1. decembra 2007 ob 19.30 na ogled filma o Baltskih državah »Vilius, Riga, Tallinn«. Posnel ga je Sergio Zoch - Čok ob priliki izleta s Primorskim dnevnikom in potovalno agencijo Aurora. Vabljeni!
REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija).
ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE v soboto, 24. in nedeljo, 25. novembra 2007 bo v baru na Padričah od 8. do 19. ure potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Obenem pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu od ponedeljka 26. novembra do sobote, 1. decembra od 19. do 20.ure na sedežu Gozdne zadruge na Padričah. Potreben je veljavni dokument.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vljudno vabi na dobrodelni sejem, ki bo v nedeljo, 2. decembra 2007 v Marijinem domu pri sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Urnik: od 11. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Na razpolago bodo izdelki, ki so jih pripravili svetoivanski otroci in župljani.
ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Simič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sos-si) in fotogr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pelle-
grino: drogheria Prodet; Trg ex-kino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail: in-fo@sddsk.org).
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni!
TABORNIKI RMV sporočajo, da se sestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zinajda Kodrič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 339-1619428), Dolina-Občinska telovadnica ob sobotah od
15.-16.	ure (Malina Tedeschi, 3494328349), Salež-Knjižnica ob sobotah
16.-17.	ure (Maddalena Pernarcich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479).
SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila.
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina vi-dea pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007.
SKD PRIMOREC prireja božični sejem in vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007.
S3 Prireditve
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi danes, 25. novembra ob 17. uri na prireditev v Marijinem domu v Roja-nu (ul. Cordaroli 29). Na sporedu bosta dve zabavni igri: »Molière za mlade« v izvedbi Mladinske skupine KD Igo Gruden (režija Gregor Geč) in »Kdor išče, najde« Paola Tanzeja in Fa-brizia Polojaza v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba (režija Lučka Susič). Vmes bo še bogat srečolov!
SKD TABOR vabi danes, 25.novembra 2007, ob 17.00 v Prosvetni dom na Opčine na glasbeno ljudsko komedijo »Veselica« (Rade Pregarc-Sergej Verč). Nastopa Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, režija Seregej Verč. Pridite, ne bo Vam žal!
SKD VIGRED IN VZPI - ANPI sekcija Devin Nabrežina vabita danes, 25. novembra, ob 15. uri na proslavo ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Šempolaju. Nastopa TPPZ Pinko Tomažič, po proslavi sledi partizanski miting v ogrevanem šotoru na šolskem dvorišču.
SKD TABOR IN KROŽEK ISTRIA vabi-
ta v sredo, 28.novembra 2007, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na predstavitev knjige »Sul-le orme del cavaliere«. Prisoten bo avtor Franco Fornasaro. Delo bo predstavil Boris Pangerc. Ne zamudite srečanja z zanimivo knjigo!
GKD DRUGA MUZIKA prireja pod pokroviteljstvom občine Zgonik »Novoletno glasbo brez meja«. Otvoritveni večer s skupino Kingston bo v soboto, 1. decembra 2007, ob 20.30 v Briščikih pod velikim ogrevanim šotorom. Program in informacije dobite na spletni strani www.glasbabrezme-ja.com.
SKD TABOR obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za prodajno-raz-stavni Miklavžev sejem, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 3. do 5.
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Bogomil Zobec (Miljo)
Žalostno vest sporočajo
žena, otroci, vnuki in pravnuka
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v sredo, 28. novembra od 11.00 do 13.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Žarni pogreb bo v ponedeljek, 3. decembra ob 12.00 z boljunskega trga na Gorici na domače pokopališče. Namesto cvetja darujte za združenje "Amici del cuore".
Boljunec, 25. novembra 2007
Ciao nono MILJO!
Barbara, Maja, Ivan, Eva
ZAHVALA
Angela Sancin
v
vd. Zerjal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Svojci
Boljunec, 25. novembra 2007
Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZAHVALA
Josip Milic
(Pepi)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dra-
Še posebej se zahvalimo dr. Igorju Guštinu in osebju bolnice "Pineta del Carso" za nudeno pomoč.
Svojci
Salež, 25. novembra 2007
ZAHVALA
Laura Maver
por. Impellizzeri
Ob tako množičnem in ganjenem sočustvovanju so se naša srca napolnila s ponosom.
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam bili ob strani.
Družina
Trst, 25. novembra 2007
decembra 2007. Za podrobnejše informacije 040/211923 (Živka, v večernih urah) ali pa lahko pišete na in-fo@skdtabor.it.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Otvoritev bo v soboto, 1. decembra ob 20. uri. Na razpolago bo slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuteri-ja, klobučevina in še marsikaj. Razstava bo odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure.
t
21. novembra nas je zapustil
Andrea Krizmancic
Žalostno vest sporočajo
žena Magda, sinova Paolo in Dušan, snaha Rita in ljubljeni vnuk Mitja
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 26. novembra ob 13.00 uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bazovsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Bazovica, 25. novembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Dragi nono Andrea, še zadnji poljubček,
Mitja
t
Zapustil nas je naš dragi
Anton Pečar (Tonček Čukov)
Žalostno vest sporočata
sestri Darinka in Savica z družinama.
Pogreb bo v torek, 27. novembra 2007 ob 13.00 uri iz mrtvašnice v ulici Co-stalunga v bazovsko cerkev.
Bazovica, 25. novembra 2007
Ob izgubi dragega brata Antona izreka iskreno sožalje Savici in svojcem
družina Sterni
t
Pridružil se je ljubljenemu Andreju
Antonio Razem
* 1
m
Žalostno vest sporočajo
žena Dina, sin Fabio, sestra, brat, svakinje, svaki, nečaki in ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala doktorju Danjelu Žer-jalu.
Pogreb bo v sredo, 28. novembra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bazovsko cerkev.
Bazovica, 25. novembra 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Opčine
Ob izgubi dragega očeta Antona izreka iskreno sožalje Fabiu in družini
NK Zarja Gaja
10
Nedelja, 25. novembra 2007
ŠPORT
saz
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v torek, 27. novembra 2007, ob 17.30 ob prvem in ob 18. uri ob drugem sklicu v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1)
Čestitke
Naris + tloris + stranski ris = geometer! To si MARTIN zdaj ti. Pred leti si ta študij izbral in ga v sredo dokončal. Na novo boš poklic natančno začel in veliko uspehov doživel. To ti želita Andrej in Ana-marija.
V Samatorci se vsi veselijo, ker dobili so mladega geometra. MIRKO KANTE izpite je odlično opravil, se-dajpa se bo dela hitro lotil. Mnogo uspehov in zadoščenja iz srca mu želimo Sara ter družini Radizlovič in Husu.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14
ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče
Q8 Istrska ulica 212
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3
V sodelovanju s FIGISC Trst
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na ogled dveh veseloiger:
veseloigro MOLIERE ZA MLADE
bo izvedla gledališka skupina KD Igo Gruden v režiji Gregorja GeČa,
uspešnico P.Tanzeja in F. Polojaza KDOR IŠČE, NAJDE
pa gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba
v reži ji Lučke Susič.
'	Prireditev z bogatim srečolovom
bo danes, 25. novembra ob 17.uri
v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli 29).
' režiji Lučk«
vjL^'
TFS Stu ledi prireja
mednarodno srečanje folklornih in ljudskih pevskih skupin
Cez tri gore, čez tri dole...
(enkrat zaplešimo, eno sizapojmo)
v občinskem gledališču France Preieren v Boljuncu
eno si zapojmo danes, 25.11., ob 17. uri
gevske skupine Hrušiški fanti, Ženska pevska klapa Roč, MePZ Coral di Lucinis, ŽPS Stu ledi, otroška folklorna skupina Stu ledi
Draga LILIJANA! Lepe želje naše naj te spremljajo danes, da boš veselo praznovala svoja leta v krogu svojih dragih. Odženi daleč od sebe vse skrbi in uspešno kot do sedaj pomagaj vsem, ki te cenijo in so deležni tvojega dela. Bog te živi!ŽPS Trebče in vsi, ki te imamo radi.
Dragi MARTIN! Ponosni smo, ker si uspešno opravil državni izpit za geometre. Trdno si v ta uspeh vedno verjel in nikoli popustil, niti ob težavah. Čestitamo! Želimo ti mnogo uspeha in mnogo zaslužka. Mama in papa'.
Čez hribe in doline novica hiti, da se nov geometer po Krasu podi. Dragi MARTIN, čestitamo ti in želimo veliko nadaljnjih delovnih uspehov. Družini Antonič in Fonda.
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO DTTZG »Žiga Zois« sporoča, da bo v ponedeljek, 26. novembra 2007, na podružnici - Ca-nestrinijeva plošča 7- roditeljski sestanek ob 17. uri za bienij in ob 18. uri za trienij obeh oddelkov.
0 Mali oglasi
BOŽIČNI ČAS se bliža! Iščeš primerno ročno izdelano darilo? Pokliči na tel. št. 339-4413205. Ne bo ti žal! DNEVNA SOBA v domačem stilu, kredenca, klop na vogal, miza in stolice, vse v hrastovem lesu, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 04054390, 040-575145 ali 348-2801144. IŠČEM GOSPO srednjih let za družbo starejši osebi trikrat tedensko od 15. do 19. ure (občina Dolina). Mobitel: 340-0677794. IŠČEMO MLADO OSEBO za začasno delo strežbe. Klicati v večernih urah na št. 347-1291382. KMEČKI TURIZEM UŠAJ je odprt v
Nabrežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 339-4193779.
KMEČKI TURIZEM pri Bogdanu in Marlenki v Gabrovcu je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 25. decembra. Tel. 040 - 2296068.
LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste in lesene, prodam po ugodni ceni, nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144.
PRODAJAM KOTALKE št. 29, 31 in 33. Tel. št. 040-225527 ali 040-225519.
PRODAJAM repo za kisanje. Tel. 040232209.
PRODAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040-814212.
PRODAM toyota yaris, letnik 2002, 5 vrat, 85.000 prevoženih km, edini lastnik, v dobrem stanju. Tel.: 3334154687.
PRODAM peč na drva znamke nordica, model Svezia, kurilna moč 9 kw, ki je bila uporabljena samo tri mesece. Tel. 328-7771669.
V	NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Greti. Tel. na št.: 3403963534.
V	NAJEM dajemo trgovino jestvin, dro-gerije in drugega blaga »Mini Market« na Padričah. Info: 040-226161.
VARSTVO STAREJŠIH OSEB NA DOMU 24 ur na 24. Gospa srednjih let, Bolgarka z znanjem italijanščine in z dolgoletnimi izkušnjami ter z veljavnimi dokumenti za delo v Italiji išče zaposlitev. Tel.: 389-0558458.
S Poslovni oglasi
DOM TILIA IŠČE kvalificirano osebje (OTA - OSS - ADEST). Tel. 3285319691
PRODAMO NOVOGRADNJO v
Križu pri Sežani, končano do 4. faze, 216 kv.m bivalne površine, 190 kv.m zemljišča, cena 267.000 EUR, MAREX nepremičnine, tel. 00386-(0)31802211, 00386-(0)57302200.
STAREJŠO VSELJIVO HIŠO v
Kosoveljah na Krasu s 5000 kv.m parcele prodamo, cena 190.000 EUR, MAREX nepremičnine, tel. 00386-(0)31802211, 00386-(0)57302200.
Hn Osmice
ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE
TRI dinamične osebe od 30 do 50 let. Tudi brez izkušnje, za obisk dogovorjenih strank. Pogoji: lastno vozilo in znanje italijanskega jezika. Ponuja se redna zaposlitev in dobre provizije. Za razgovor tel. 00386 5 6641074 od 13. do 19. ure.
BERTO TONKIČ na Tržaški cesti, 25 v Doberdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek.
MOCOR VALTER (Lakotišče 398) je odprl osmico.
OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57. Odprta bo do 5. decembra 2007.
OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23.
M Izleti
/
Ob rojstvu malega
Jarija
čestitajo
Eriki in Robiju "Zengi"
vsi pri Zarji Gaji
Jutri bo v Nabrežini praznoval 70. rojstni dan naš dragi nono
Mario Gruden
Vse najboljše mu iz srca želimo Tija, Nika in Karin
gričevju vzdolž italijansko - slovenske meje, mimo kamnolomov na Poklo-nu in se vrnili nazaj do Fernetičev. Vabljeni!
SPDT vabi v nedeljo, 2. decembra na avtobusni izlet v neznano... Vpisovanje na tel. št.040-220155 (Livio) in 0402176855 (Vojka). Pohitite!
KRUT vabi v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, z ogledom mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040-360072.
ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira silvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it
Loterija
24. novembra 2007
Bari	81	83	7	9	67
Cagliari	87	86	77	80	57
Firence	37	11	63	87	69
Genova	90	59	29	21	86
Milan	90	27	77	38	32
Neapelj	26	46	37	49	63
Palermo	53	18	78	63	35
Rim	86	19	55	63	20
Turin	72	87	68	48	70
Benetke	31	65	82	51	34
Nazionale	60	34	43	70	30
SPDT organizira danes, 25. novembra 2007, geološki pohod po bližnjem Krasu. Od parkirišča na Fernetičih, ob cesti za Repentabor (v bližini marketa Evrospina), se bomo podali ob 8.30 v spremstvu strokovnjaka in ljubitelja geološke znanosti Paolo Sossija, po
Super Enalotto	Št. 141
26 3 7 53 81 86 90	jolly 31
Nagradni sklad	3.706.428,75 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot	6.897.831,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
17 dobitnikov s 5 točkami	43.605,05 €
1.829 dobitnikov s 4 točkami	405,29 €
66.597 dobitnikov s 3 točkami	11,13 €
Superstar	60
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
6 dobitnikov s 4 točkami	40.529,00 €
229 dobitnikov s 3 točkami	1.113,00 €
3.387 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
19.688 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
44.267 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
OBČINA DOLINA
1 ODBORNIŠTVO ZA KULTURO -
v sodelovanju z društvi in organizacijami v občini
rDecembrski koncerti... in mir na zemlji
Sobota 1. decembra 2007
ob 17.30 - vfojerju gledališča F. Prešeren v Boljuncu
Predstavitev »portala« TransArt-Čezmejna umetnost na spletu
Nedella, 2. decembra 2007
ob 17.30 - v cerkvi Sv. Urha v Dolini
Koncert vokalno inštrumentalne skupine iz Novega Mesta
Ponedeljek, 3. decembra 2007
ob 18.30 - v gledališču F.Prešeren v Boljuncu Svetovno leto o človekovih pravicah: »Prihodnost brez jedrskega orožja« okrogla miza ob 20.30 - v gledališču F.Prešeren v Boljuncu Koncert »Fake Orchestra« glasba etno-jazz (SLO)
Torek, 4. decembra 2007
ob 18.00 - v fojerju gledališča F. Prešeren v Boljuncu
Otvoritev slikarske razstave »Vento dell'Ovest, vento dell'Est - Veter z zahoda, veter z vzhoda«
Od 5. do 9. decembra 2007
na trgu v Boljuncu - »BOŽIČNI SEJEM«
Vsak dan od 16.30 dalje prireditve na odprtem (glasba, ples, animacija za otroke)
Petek, 7. decembra 2007
ob 18.30 - v dvorani občinskega sveta občine Dolina Predstavitev koledaija »Pod oljkami v Bregu - 2008« sodeluje MePZ Venturini - Domjo ob 20.30 - v cerkvi Sv. Jožefa v Ricmanjih Koncert komornega orkestra iz BRESTa (Bjelorusija) s sopranistko N. Zubarevo
Četrtek, 13. decembra 2007
ob 17.00 - v gledališču F.Prešeren v Boljuncu Vodeni ogled slikarske razstave »Vento deirOvest, vento dell'Est - Veter z zahoda, veter z vzhoda« ob 20.00 - v cerkvi v Žavljah Koncert MePZ Venturini - Domjo in zbora Cappella Tergestina
1 Petek, 14. decembra 2007
ob 20.30 - v cerkvi Sv. Janeza Krstnika v Boljuncu
1 Sobota, 22. decembra 2007
' ob 11.00 - na mejnem prehodu na Pesku
Koncert zbora gospel »National Choir Slaviansko« iz Srečanje občin Dolina in Hrpelje-Kozina
Bolgarije
Sobota 15. decembra 2007
od 18. ure dalje - v Centru A.Ukmar - Miro pri Domju Družabnost za starejše občane
Nedelia, 16. decembra 2007
ob 16.00 - v cerkvi na Pesku
Koncert gospel z vokalno skupino »Stili Quartet«
(Trebnje)
ob 17.30 - v gledališču F.Prešeren v Boljuncu Občinska Božičnica »Nativitas« - OPZ F.Venturini -Domjo in Godba V. Parma - Trebče
i Četrtek, 20. decembra 2007
j ob 20.30 - v cerkvi Sv. Antona Puščavnika v Borštu Božični koncert učencev COŠ Venturini, MePZ Slovenec-Slavec in zamejskih solopevcev
ob padcu Schengenske meje
| Sreda, 26. decembra 2007
I ob 18.00 - v gledališču F. Prešeren v Boljuncu "Štefanovanje" SKD Prešeren-Boljunec
! Ponedeljek, 7. januarja 2000
j ob 20.30 - v cerkvi Sv. J. Krstnika v Boljuncu Koncert MePZ Venturini - Domjo I in zbora Cappella Tergestina
¡Petek, 10. januarja 2008
I ob 20.00 - v cerkvi v Krogljah Koncert MePZ Venturini - Domjo
¥
t[c:ok.[ M'Tl**
I i.l-- I nhf.'x niLvl
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it
gorica - Bojan Brezigar gost prvega večera v priredbi Goriškega loka
polnili jo bodo manjšinci
V ospredju vidna dvojezičnost in izključitev Svetogorske četrti - Spomin na Mirka Špacapana
Zaščita slovenske manjšine v Italiji je bila v središču petkovega srečanja v Feiglo-vi knjižnici, kjer je ponovno zaživelo združenje Goriški Lok. Združenje je istoimenski potomec tistega, ki ga je v 80. letih ustanovil senator Darko Bratina. »V sproščenem vzdušju se bomo soočali z akterji našega in širšega prostora,« je v uvodnem na-
ob smrti mirka špacapana - Jutri
Spomin in poklon sopotnikov
V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo jutri ob 20. uri žalna seja, ki jo v spomin na Mirka Špacapana prireja Slovenska skupnost; ob stranki, pri kateri je bil Špacapan med vodilnimi osebnostmi in njen predstavnik v deželnem svetu FJK, se ga bodo spomnili še Svet slovenskih organizacij, Združenja cerkvenih pevskih zborov, Zveza slovenske katoliške pros-vete, društvo Podgora, športno združenje Olympia in goriški skavti.
»Mirko Špacapan je bil osebnost neverjetnih sposobnosti in talentov, ki jih ni zadrževal za sebe, pač pa jih je razdajal vsej slovenski narodni skupnosti. Njegovo zapuščino predstavljata razvoj in napredek, ki smo ga Slovenci v Italiji, še zlasti na Goriškem, doživeli na najrazlič- mirko ŠPACAPAN
nejših področjih
družbenega ži- BUMBACA
vljenja.« Tako
povzemajo njegove zasluge pri SSk in pristavljajo: »Bilje ustanovitelj, voditelj, organizator, umetnik, skratka duša številnih organizacij in društev, ki so z njim nastala, se krepila in predstavljajo hrbtenico naše narodne skupnosti. Zato smo se pri SSk odločili, da k sodelovanju na žalni seji povabimo predstavnike organizacij, v katerih je pokojnik deloval. Spomin nanj in na njegovo delo bo obudil Mauro Leban, ki je od Mirka Špacapana prejel nasledstvo v skavtski organizaciji na Goriškem. V Podgori, kjer je kot organist deloval tudi njegov oče Bogomir, je Mirko igral in vodil cerkveni pevski zbor ob nedeljskih mašah in praznikih, zato se ga bo v imenu Združenja cerkvenih pevskih zborov spomnila predsednica Lojzka Bratuž. Iz cerkvenega zbora v Podgori je ustanovil mešani pevski zbor Podgora in nato moško vokalno skupino Akord; spomnil se ga bo zato njegov prijatelj in član obeh pevskih sestavov Walter Bandelj, tudi v imenu ZSKP, obe pevski skupini pa bosta zapeli Mirku v
spomin. Njegovo športno udejstvovanje, še zlasti v okviru Olympie, bo orisal Simon Komjanc, njegov dolgoletni soigralec, v imenu Sveta slovenskih organizacij pa bo govoril Drago Štoka, deželni predsednik krovne organizacije. Mirko Špacapan pa je bil v širši javnosti najbolj znan kot prodoren in uspešen politik, zaverovan v slovenstvo, ki ga je iskreno gojil. Bil je vodilna osebnost v SSk, ki je pravzaprav ni mogoče nadomestiti. Slovenska stranka in samostojno nastopanje sta mu bila politično vodilo že od mladih let, ko je ustanovil in vodil mladinsko sekcijo SSk. Izkazal se je kot odličen odbornik na goriški pokrajini, vodil j e SSk na Goriškem in zastopal slovenske interese v deželnem svetu. V imenu stranke se ga bo spomnil deželni tajnik in njegov prijatelj Damijan Ter-pin«. SSk vabi na žalno sej o vse člane stranke, dalje kulturne delavce, člane pevskih zborov, športnike, skavte in vse, ki so Mirka Špacapana in njegovo delo cenili.
Sožalje konzulata
»Ob prerani smrti dr. Mirka Špa-capana izraža Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu iskreno sožal-je njegovi družini, sorodnikom, deželnemu svetu, stranki Slovenska skupnost ter celotni slovenski manjšini. V kratkem in bogatem življenju je s svojim delovanjem na političnem, kulturnem in zdravstvenem področju zapustil trajno sled ne samo v slovenski narodni skupnosti, temveč tudi v širši družbi. S svojo bogato dejavnostjo je, kot da bi slutil smrt, v popolnosti izkoristil kratkost svojega življenja. Na Generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu se ga bomo spominjali kot prijetnega in premočrtnega sogovornika.«
Z leve Semolič, Brezigar in Sosol na prvem srečanju Goriškega loka
bumbaca
govoru povedal koordinator Aljoša Sošol. Člani združenja, ki bodo dvakrat mesečno prirejali srečanja s predstavniki manjšine, politiki in upravitelji, so želeli svojo pot začeti pri zakonu št. 38, v ta namen pa so v Gorico povabili predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja.
»Danes nas je presunila novica o smr-
ti Mirka Špacapana. V spomin mu posvečamo prvi večer Goriškega Loka,« je v uvodu povedal pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič. Nato je predstavil gosta, ki je pri opisu zaščitnega zakona uporabil prispodobo. Opisal ga je kot prazno škatlo. Manjšini daje vrsto možnosti, polnili pa jo bodo pripadniki skupnosti, ki bodo morali izkoristiti dane priložnosti. Krivda za neizvajanje se namreč prenaša iz politike na posameznike, ki se bodo dvojezičnih prošenj, dokumentov in drugih dosežkov lahko posluževali ali ne. »Ko so ljudje živeli v zaprtih skupinah, je bilo lažje definirati, kdo je Slovenec in kdo ni. Danes, ko doživljamo pojav mešanih zakonov, potrebujemo prožni zakon,« je povedal Brezigar in pojasnil: »Mentaliteta iz Londonskega memoranduma je določala, da se morajo dvojezične izkaznice izdajati tam, kjer so Slovenci prisotni v določenem odstotku. To je bila dvojna diskriminacija. Najprej so bili prikrajšani Slovenci, ki so živeli v teritoriju, kjer manjšina ni množično prisotna. Poleg tega so bili prisiljeni k uporabi dvojezičnega dokumenta tudi tisti, ki si ga niso želeli. Pristop novega zakona pa omogoča izdajo dvojezičnih dokumentov na celem območju, kjer Slovenci živijo, to pa je možnost in ne prisila.« Brezigar je nadaljeval z opisom kolektivnih pravic, ki se jih izvaja, ne glede na to, ali kdo zaprosi zanje. Primer so dvojezične table. Območje, kjer bodo izvajali vidno dvojezičnost, bo manjše od območja seznama občin, kjer je prisot-
na manjšina. Predvidoma naslednji teden bo v uradnem listu objavljen dekret o omejitvi teritorija, kjer je manjšina zgodovinsko prisotna. S tem v zvezi bo postopek zaključen. »Glede drugega seznama, tistega ki definira območje vidne dvojezičnosti, je glavnina dela za nami. Odobriti moramo odobriti le še zapisnik, nato je na potezi predsednik deželne vlade,« je povedal Brezigar.
Med razpravo se je gost dotaknil tudi vprašanja izključitve goriške Svetogorske četrti iz seznama območij, kjer se izvaja vidno dvojezičnost. »Kmalu bodo potekale deželne volitve. Illyjeva vlada ni pripravljena na frontalno nasprotovanje usmeritvam občin. Župana Romolija je bilo mogoče prepričati le glede Podgore. Zakon je dovolj prožen, da se bomo lahko k temu vprašanju vrnili čez nekaj let,« je poudaril gost. Po Brezigarjevih besedah pa je do izključitve Svetogorske četrti prišlo tudi iz drugih razlogov, ki temeljijo na dejstvu, da so še nekateri Italijani, ki ne razumejo, da so se časi spremenili. »Pred takimi vprašanji je potrebno veliko racionalnosti in pragmatizma. Če bi Svetogorsko četrt vključili v seznam, bi nam seznama ne odobrili in bi bili spet na mrtvi točki,« je zaključil Bre-zigar.
Večer je nadaljeval z razpravo. »Pri SKGZ podpiramo pristop, ki gaje predstavil Brezigar. Maksimalizem, ki gaje manjšina zagovarjala trideset let, ne privede nikamor,« je ocenil deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. (P.d.P.)
Nedelja, 25. novembra 2007 1 1
APrimorski
~	dnevnik
gorica - DS
Izvolili
Omarja
Greca
Omar Greco
bumbaca
n * i
Omar Greco je pokrajinski koordinator Demokratske stranke (DS). Izvolili so ga soglasno na prvem pokrajinskem zborovanju DS, ki je včeraj potekalo v Palace Hotelu v Gorici. 32-letni Greco prihaja iz Tržiča in je v ospredje goriške politične scene stopil letos aprila, ko je bil imenovan za pokrajinskega tajnika Levih demokratov. Po oktobrski spojitvi LD z Marjetico pa je včeraj prišlo do njegove izvolitve za začasnega pokrajinskega koordinatorja DS. Potem ko so mu javno izrekle podporo vse komponente DS, je na tajnem glasovanju prejel 22 glasov; alternativnih kandidatov ni bilo. Volilno pravico je imelo vseh 25 delegatov, ki so bili na ozemlju goriške pokrajine oktobra izvoljeni v deželno in državno ustanovno skupščino DS, torej tudi kandidata iz Gradeža, kjer so primarne volitve potekale v okviru videmskega okrožja.
Včerajšnje zborovanje je predsednik pokrajine Enrico Gherghetta začel s spominom na Mirka Špacapana; izpostavil je njegove zasluge, poudaril, da je pokojnik znal združevati, in predlagal enominutni molk. Špacapana, kije tudi bil delegat, so včeraj uradno nadomestili z Damijanom Terpinom, prvim ne-izvoljenim moškim kandidatom na Špacapa-novi listi. Izvolitev blagajnika so odložili na prihodnjo sejo, medtem ko so izvolili Roberto Demartin na čelo skupščine vseh goriških delegatov, ki sestavljajo obenem tudi novo pokrajinsko vodstvo DS; 25 članom bodo dodali še načelnika svetniških skupin DS v občinskem svetu v Gorici in v pokrajinskem svetu, ko bosta imenovana. Ob Terpinu sta člana pokrajinskega vodstva DS še Slovenca Majda Bratina in David Peterin.
Greco je povedal, da se bo v prihodnjih dveh tednih soočil z vsemi komponentami za oblikovanje izvršnega odbora, v katerem bo polovica žensk. Namerava pa tudi oblikovati stalni forum vseh upraviteljev iz vrst DS. Občinska vodstva stranke bodo izvoljena do konca januarja 2008.
ločnik - V nesrečo vpletena motorno kolo in avtomobil
Motorist hudo ranjen
Žrtev je 63-letni G.V. iz Gorice, 27-letna voznica avtomobila pa ni utrpela poškodb
V Ločniku je včeraj popoldne prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil huje ranjen 63-letni motorist iz Gorice. Nezgoda, v katero je bila ob motoristu vpletena tudi 27-letna voznica, se je pripetila ob 16.30 na križišču med ulicama Giulio Cesare in ulico Brigata Re. 63-letni G.V. je utrpel hude telesne poškodbe. V goriški bolnišnici je bil kmalu po nesreči operiran na jetrih, prognoza pa je zadržana. G.V. se je s svojim motornim kolesom znamke BMW vozil po ulici Brigata Re v smeri proti Gorici. Ko je vozil mimo ločniške cerkve, je z ulice Giulio Cesare na državno cesto zavila 27-letna S.V. iz Gorice z avtom znamke clio. Trčenje je bilo silovito. Moški je z motornim kolesom trčil v desno stran avtomobila in obležal na asfaltu, voznica pa ni utrpela poškodb. Na kraju je takoj posredovalo osebje rešilne službe 118, ki je zaradi zaskrbljujočega zdravstvenega stanja nemudoma odpeljalo 63-letnega Goričana v goriško bolnišnico. Tu so ga operirali, o pro-gnozi pa se zdravniki niso izrekli. Na kraju nesreče je posredovala tudi prometna policija, ki preučuje dinamiko nesreče. (Ale)
gradišče - Policija »vdrla« v kavarno
Kot v filmu
Prijeli trojico, ki naj bi bila osumljena razpečevanja mamil
Agenti letečega oddelka goriške kvesture so med petkovim popoldne-vom opravili akcijo v kavarni v centru Gradišča ter prijeli dva fanta in dekle, ki naj bi bili osumljeni razpečevanja mamil. Na kvesturi so včeraj potrdili pripor za trojico, niso pa posredovali nikakršnih podrobnosti, saj se preiskava še ni končala.
Policijski akciji, ki je bila do potankosti organizirana, so prisostvovali gostje kavarne. Povedali so, da je bilo dogajanje podobno filmskemu prizoru. Ko so policisti vstopili, je bilo v javnem lokalu okrog deset gostov. Med temi je bilo elegantno dekle, ki se
je zadrževalo pri pultu, drugi mladenič je bil v salonu, v neposredni bližini, medtem ko je tretji nemoteno sedel za mizo pri izhodu. Navidez so bili naključni gostje. V trenutku pa je v kavarno vstopila skupina agentov v ci-vilu - po pripovedi prič naj bi jih bilo celo dvanajst -, v peščici sekund so dosegli trojico, padlo je nekaj stolic, gostje so se prestrašili, saj so pomislili na rop. Niso se takoj zavedeli, da je vdrla policija. Fantoma in dekletu, ki niso imeli časa, da bi reagirali, so agenti nataknili lisice in jih nemudoma odpeljali iz kavarne na avtomobilih s prižganimi sirenami. Kot v filmih, namreč.
12
Nedelja, 25. novembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - V občinskem proračunu preko 1.315.000 evrov za naložbe
Dograditev šole Župančič med načrti za prihodnje leto
200.000 evrov si mora občina še priskrbeti - Šolska poslopja nameravajo opremiti s fotovoltaičnimi panoji
gorica - Ovrednotenje mestnega središča
Preureditev Raštela v prvi polovici leta 2008
V prvi polovici prihodnjega leta se bo začela urbanistična preureditev Raštela, ulice Cocevia in dela drevoreda D'Annunzio. Izvršilni načrt za poseg, ki je bil predviden že v programu javnih del Brancatijeve uprave za obdobje 20062008, bo odbor Ettoreja Romolija odobril med torkovim zasedanjem. Urbanistično ovrednotenje Raštela, ulice Cocevia in prvega dela drevoreda DAnnun-zio bo stalo 1.446.734 evrov. Občina bo za gradbena dela potrošila milijon 200 tisoč evrov, preostalo vsoto pa družbi IRIS in IRIS Acqua, ki bosta obnovili greznice in plinsko omrežje.
»Ves denar je že na razpolago. Na začetku prihodnjega leta bomo sklicali javno dražbo, spomladi pa naj bi se začela dela,« je povedal župan, ki bo predstavil odredbo na seji odbora. Načrt ne predvideva vsiljivih arhitektonskih posegov in izstopa po ovrednotenju stavbnih elementov in zelenic ter ohranjanju tradicionalnih materialov in urbanistične strukture. Dekorativni elementi bodo v dialogu s preteklostjo in z okoljem. Pri pretlakovanju s porfirnimi kockami v zaokroženem redu bodo ob robovih Raš-
tela uredili pločnika v nabrežinskem kamnu. Z istim kamnom bodo skozi sredino ulice zarisali tračnice tramvaja, ki je tod vozil eno leto. Zaznamovali bodo križišče, kjer cesta s trga Cavour zavije po drevoredu DAnnunzio proti gradu. Na sečišču bodo v rdečem porfirju in belem kamnu iz Carrare izdelali privzdignjeno ploščad; služila bo prehodu za pešce, ki ga bodo označili s talnimi svetili. Pretla-kovali in uredili bodo tudi prvi del drevoreda DAnnunzio, vključno z malim trgom in vodnjakom, ter poseg nadaljevali v ulici Cocevia. Tu bodo s porfirjem označili tloris nekaterih poslopij, ki so jih porušili med prvo svetovno vojno. Ob eni od zelenic bodo z nabrežinskim kamnom v tla zarisali elipso z oštevilčenimi kockami, staro goriško igro, znano z imenom » pea«.
Prihodnje leto se bo začela tudi preureditev ulic Garibaldi, Mazzini in Monache, ki vključuje tudi trg pred županstvom. Občinski odbor je na dokončni in izvršilni načrt odobril pred desetimi dnevi. Na omenjenem območju bodo uredili urbanistični videz in uresničili cono za pešce.
gorica - Rušijo stavbo tik »železnega mosta«
»Bivši Artesac« bo postal parkirišče
Namesto zgradbe med ulicami Ca-dorna, S. Chiara in Boccaccio, ki je v mestu znana kot »bivši Artesac«, bodo do januarja zgradili parkirišče. Podjetje Str iz kraja Fiumicello, ki je zmagalo javno dražbo, je postavilo gradbišče, v kratkem pa bo zapuščeno vogalno stavbo zrušilo do tal. Poseg, ki gaje določila že prejšnja občinska uprava, bo potekal na 668 kvadratnih metrih površine in bo omogočil pridobitev 27 parkirnih prostorov. Gradbena dela, za izvedbo katerih ima podjetje dva meseca, bodo znašala 57 tisoč 846 evrov. Parkirišče naj bi bilo začasno: njegova usoda bo namreč odvisna od namembnosti bivše tržnice na debelo v neposredni bližini.
V zadnjih letih je »bivši Artesac« sameval. Na zunanje dotrajane zidove palače so lepili reklamne plakate, streha stavbe pa se je vdrla, kar je načelo tudi zunanje zidove, zlasti tistega na ulici Cadorna. Pred mnogimi desetletji pa je prostorno
Bager na delu v ulici Cadorna
foto vip
poslopje očitno služilo kot skladišče, zaradi velike osrednje dvorane pa so jo kasneje izkoristili za razstavne, kulturne in druge dejavnosti. Marsikateri Goričan se spominja, da so med Andrejevimi sejmi in ob drugih priložnostih v poslopju potekale pokušnje vin, v istih prostorih pa so priredili tudi prve mednarodne sejme Expomego. Nekaj mesecev so v isti stavbi delovali celo nekateri oddelki veleblagovnice Standa, ki so jo po izgradnji stavbe med Verdijevim korzom in ulico Con-tavalle. V teh prostorih so nato ljubitelji sedme umetnosti, ki so se srečevali v okviru krožka Piccolo Cineforum, vrteli filme. V dvorani je vadila goriška folklorna skupina, svoj sedež pa sije začasno uredil tudi goriški fotografski krožek. Kar nekaj let so v poslopju delovali uradi za prevzem davčnih prijav Vanoni in kasneje 740. Po novem bo tam nastala ploščad s parkirnimi mesti z vhodom iz ulice Cadorna in izhodom v ulici S. Chiara. (vip)
Ob posegih za ovrednotenje mestnega središča od Travnika do ulice Garibaldi in preureditvi južnega vhoda v mesto ima občinska uprava Ettoreja Romolija prihodnje leto v načrtu vrsto javnih del, ki bodo skupno znašali 101.315.329 evrov. Med predvidenimi posegi, dober del katerih je desnosredinska uprava podedovala od Brancatijeve, so uresničitev dostopa v novo bolnišnico, izgradnja parkirišča v ulici Manzo-ni, povezava med cesto 56 in Mošom ter ovrednotenje drevoreda D'Annunzio, v proračunu pa so navedene tudi uresničitev slovenskih jasli, dopolnitev poslopja osnovne šole Župančič in preureditev trga v Štandrežu. Občina že razpolago z več kot polovico potrebnega denarja, in sicer 54.691.329 evri, 46.624.000 evrov pa si bo morala še priskrbeti.
»Računamo na finančno pomoč dežele FJK, ki bo prav gotovo upoštevala potrebe mesta. Najeli bomo tudi nekaj posojil, pri tem pa bomo morali seveda upoštevati omejitve pakta stabilnosti. V manjši meri se bomo posluževali tudi prodaje nepremičnin ali zemljišč,« je včeraj povedal Ro-moli, ki bo proračun javnih del za obdobje 2008-2010 predstavil na seji občinskega odbora prihodnji teden. Županje podčrtal, da bo do začetka del za preureditev mestnega središča od Raštela do ulic Mazzini, Garibaldi in trga pred županstvom prišlo prihodnje leto, čeprav teh postavk ni v proračunu, isto pa velja za izgradnjo južnega vhoda v mesto. Med posegi, za uresničitev katerih ima občina že zagotovljena finančna sredstva, je sanacija struge Korna. V ta poseg bo vložena največja vsota denarja, in sicer
gorica - Jasli
Korak naprej
Slovenska konzulta pri goriški občini pozorno spremlja potek postopka za uresničitev slovenskih jasli v Gorici. Potem ko je občinski tehnični urad poslal zahtevano dokumentacijo na pokrajinsko direkcijo za javna dela, jo je le-ta že posredovala na deželo v Trst, in sicer na direkcijo za zdravstvo in so-cialo, je sporočil predsednik konzulte Ivo Cotič. Povedal je še, da je prejel zagotovilo, da bo še prihodnji teden dežela prižgala zeleno luč za dodelitev nakazanega prispevka 260 tisoč evrov.
Ettore Romoli
bumbaca
21.174.732 evrov, ki jih je v celoti priskrbela dežela. Drugi najdražji poseg bo tretji sklop del na goriškem tovornem postajališču, v katerega bo vloženih 9.098.416 evrov. Prihodnje leto se bodo začela tudi prekvalifikacija poslopij in cest na Rojcah, kjer bo občina potrošila 8.559.000 evrov. Uprava namerava ne nazadnje pospešiti postopek za uresničitev zadnjega odseka ceste št. 56, kateremu je v proračunu namenjenih 5.250.000 evrov, 1.561.766 evrov pa bo v letu 2008 uporabili za izgradnjo parkirišča v ulici Manzoni. Med financiranimi posegi je tudi preureditev dostopa v grajsko naselje (1.150.000 evrov) in trgov v Štandrežu (600.000 evrov), ki ju bo omogočil deželni prispevek. Denar za poseg, v okviru katerega bodo obnovili drevored DAnnunzio, je dežela dodelila Gorici iz sklada ASTER (delno kot glavnemu mestu pokrajine, delno po zaslugi zveze s So-vodnjami). Občina razpolaga tudi z 20.000 evri, ki jih bo prihodnje leto porabila za popravila poslopja slovenskega vrtca v ulici Max Fabiani.
Proračun predvideva tudi 260.000 evrov za ureditev slovenskih jasli v ulici Roc-ca. Ta denar bo zagotovila dežela, občina pa si bo preko posojila priskrbela še 100.000 evrov, s katerimi bo dokončala poslopje. Le del denarja si je občina že priskrbela tudi za ureditev dostopa v novo bolnišnico. »Dežela je zagotovila 1.500.000 evrov, preureditev ceste pa znaša 3.500.000 evrov več. Ta poseg ima prioriteto, zato se bom zavzemal, da si priskrbimo denar,« je povedal župan.
Romoli je naštel posege, ki jih občina namerava izvesti prihodnje leto, čeprav ne razpolaga s potrebnimi sredstvi. V seznamu so številna javna dela, od parkirišč v Štandrežu (150.000 evrov) in športne palače v Podgori (360.000 evrov) do parka v dolini Korna (100.000) in kolesarskih stez v mestu (200.000 evrov). V seznamu je tudi poslopje slovenske šole v ulici Brolo, kjer se zaradi neuporabnosti pritličja levega dela stavbe spopadajo s prostorsko stisko. »V načrtu imamo tudi nakup fotovoltaičnih naprav za šole, v katere bi vložili 80.000 evrov. 24.000 evrov je že na razpolago, preostali delež pa bomo poiskali,« je obljubil župan. (Ale)
števerjan
Brincelj, muzej kmečke kulture
V soboto, 1. decembra, bodo na sedežu kulturnega društva Briški grič v Števerjanu odprli prenovljeni muzej kmečke kulture. Zbirka orodja in predmetov iz zgodovinske, etnološke in kulturne dediščine našega prostora šteje nad 200 predmetov. Člani in prijatelji društva so jih zbirali z namenom, da bi obujali spomin na tradicije in običaje, ki so zaznamovali naš pro stor.
Društvo Briški grič je že v 90. letih odprl muzejsko zbirko na svojem sedežu. Takrat so pobudo dali člani pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev. Med najbolj zaslužnimi je bil Zdenko Vo-grič, ki je bil odgovoren za etnografski odsek. Petnajst let po prvi ureditvi muzejske zbirke so se pri društvu odločili, da razstavo obogatijo in prenovijo. V posodobljenih prostorih so člani društva namestili 250 predmetov, ki so razvrščeni po namembnosti. V razstavnem prostoru bodo na ogled kuhinjski pripomočki, predmeti, ki so jih uporabljali v kleti za predelovanje vina, in orodje, ki so ga uporabljali v vinogradu za obdelovanje zemlje. Zbirko predmetov bogati tudi arhiv z 80 fotografijami, ki ponazarjajo življenje v polpretekli zgodovini našega prostora.
»Muzej kmečke kulture smo imenovali Brincelj. Brincelj je predmet, ki so ga uporabljali za prevažanje sena, trave in stelja. Želeli smo, da bi bil muzej prepoznaven v javnosti, zato smo ga tudi poimenovali po predmetu, ki spada med eksponate,« so povedali člani društva Briški grič. Obnova muzeja in sobotno odprtje javnosti sodi v okvir projekta Inter-reg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006 z naslovom »Prepletanja«, čigar nosilec je ravno kulturno društvo Briški grič v sodelovanju s Kmečko Zvezo iz Čedada in Študijskim centrom Nediža. Projekt sloni na ovrednotenju kulturne, zgodovinske dediščine našega teritorija. Projekt predvideva tudi uresničitev dokumentarca o prepletanjih, ki so nastala v naši polpretekli zgodovini in segajo v današnje dni na ravni medsebojnih, gospodarskih in kulturnih stikov ob meji. Na sobotnem odprtju, ki se bo začelo ob 20. uri, bodo sodelovali člani domačega kulturnega društva, za popestritev pa bo poskrbel moški zbor Srečko Kumar s Kojskega.
pevma - Podžupan Gentile na seji krajevnega sveta
Hitrost vozil previsoka
»Po padcu meje se bo pretok vozil še povečal« - Zahtevajo svetlobno signalizacijo
Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje se zavzema za namestitev svetlobne prometne signalizacije, ki bi opozarjala avtomobiliste na hitrost vožnje. Na potrebo po posegih, ki bi omejili hitrost vozil na glavni cesti skozi Pevmo in Oslavje, so predsednik Lovrenc Persoglia in ostali člani rajonskega sveta opozorili podžupana in odbornika Fabia Gentileja, ki se je udeležil njihove zadnje seje. »Potreba po omejevanju hitrosti vozil bo še bolj poudarjena, ko bodo z vstopom Slovenije v schengensko območje dokončno odprli mejna prehoda Šte-verjan in Podsabotin. Promet skozi Oslavje in Pevmo se bo povečal,« meni krajevni svet.
Ob problemu prometa so predsednik in svetniki orisali podžupanu še druge težave, s katerimi se spopadajo vasi. V prvi vrsti gre za uresničitev zadnjega dela posega pri igrišču v Pevmi. Dela so doživela zastoj zaradi stečaja podjetja, ki je gradilo športno središče. Po zadnjih podatkih naj bi že bila pripravljena vsa dokumentacija, ki bo omogočila ponovni začetek del. Člani krajevnega sveta so odborniku tudi iz-
Lovrenc Peršolja
bumbaca
nesli problem pomanjkanja prostora, ki bi služil za organizacijo javnih prireditev v Pevmi in Oslavju. Po prodaji stavbe na glavnem trgu v Pevmi so se morale vasi odreči tudi dotrajani, vendar prostorni dvorani z odrom in pomožnimi prostori. »Tudi poslopje, v katerem je sedež krajevnega sveta, žal ne odgovarja tem zahtevam,« menijo rajonski svetniki.
Beseda je tekla o dolgoletnem vprašanju izgradnje majhnega parkirišča pred vrtcem v Pevmi, na dan pa je prišel tudi pomanjkanje parkirnih mest, ki se bo zaostrilo ob prihodu novih stanovalcev. Odbor-
nik je obljubil, da se bo zavzel za izpolnitev zahtev okrožnega sveta in da bo skupaj s pristojnimi občinskimi službami skušal odgovoriti na vse omenjene problematike.
Pogovor je ne nazadnje segel na področje decentralizacije in umestnosti na-daljnega obstoja krajevnih svetov. Odbornik Gentile je zanikal namen, da bi okrožne svete ukinili, nakazal pa je možnosti smotrnejših zasnov teh krajevnih organov. Krajevni sveti naj ne bi opravljali zgolj upravnih funkcij, temveč bi morali skrbeti tudi za družbeno in kulturno področje. V drugem delu sestanka je bil govor o program pobud, ki bodo potekale v treh vaseh v naslednjih tednih. Omembe vredna sta predvsem serija koncertov iz projekta »Vsi verujemo v enega boga« in vsakoletni prihod Betlehemske luči. Na koncu so svetniki izrekli razočaranje nad ugotovitvijo, da je po obnovi kipa Janeza Nepomuka pri pevmskem mostu bila izdana knjižica, v kateri je slovenščine le za vzorec. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki zavrača gradnjo jezu, ki bi povsem izmaličil naravno okolje ob Soči. ( vip)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. novembra 2007
13
nova gorica - V mestnem svetu postregli s položajem in podatki iz dežele FJK
Po padcu schengenske meje »pod udarom« migracijskih tokov
LDS zahteva ukrepe za preprečevanje diskriminacije in zmanjševanje socialne in kulturne neenakosti Kamival že vpisuje
Dvorec Attems v Podgori
V okviru pobud italijanskega sklada FAI bodo danes ob 17. uri priredili v Gorici javno srečanje na temo rodovine Attems v 18. stoletju s posebnim poudarkom na njenem dvorcu v Podgori; v palači At-tems-Petzenstein na Kornu bodo na to temo govorili Roberta Sgubin, Alessandra Martina, Igor Šapac in Ferdinand Šerbelj; prispevek za udeležbo bo znašal 10 evrov (do 25. leta starosti 5 evrov).
Na zadnji seji mestnega sveta novogo-riške občine so predstavniki LDS opozorili na nepripravljenost na priseljevanje ljudi izven Evropske unije v novogoriško občino po padcu schengenske meje. Poudarili so, da se je država na nekaterih področjih dobro pripravila na vstop v schengensko območje, predvsem na področju varovanja meje, na ostalih področjih, ki zadevajo zlasti lokalne skupnosti, pa po njihovem mnenju ni bilo narejeno skoraj nič. Povedali so tudi, da se kljub dobremu varovanju policistov v EU območje vsako leto uspe priseliti veliko število priseljencev iz tretjega sveta. Prav s slednjimi bi lahko imeli v novogoriški občini težave, če se nanje ne bodo dobro pripravili.
Gre predvsem za vprašanje sprejemanja ustreznih ukrepov za zmanjševanje socialne in kulturne neenakosti prebivalstva, ki v EU prihajajo iz manj razvitih dežel. Ker gre za problematiko, ki se ne dogaja le v oddaljenem Parizu, Bruslju, Londonu ali Rimu in lahko postane kmalu pereča tudi v novogo-riškem prostoru, so problem ponazorili s statističnimi podatki iz Furlanije-Julijske krajine, kjer je leta 2005 živelo več kot 65 tisoč
priseljencev. Poudarili so tudi, da ocen o tem, koliko je neregistriranih priseljencev ni oz. so pomanjkljive. Postregli so tudi s podatkom, da je indeks večanja števila priseljencev v FJK v primerjavi s preteklimi leti 10,4, kar pomeni, da se število nedržavljanov EU v Furlani-ji veča z veliko hitrostjo. Leta 2005 je ta delež predstavljal 5,4% celotnega prebivalstva v FJK, do leta 2011 pa naj bi po projekcijah narasel na 10%. Omenili so tudi, da je za to skupino ljudi značilna velika brezposelnost, kriminal, diskriminiranje žensk in otrok, prostitucija ter ostale posledice, ki izhajajo iz neurejenega stanja na socialnem področju.
V LDS verjamejo, da se bo podoben trend pojavil tudi v Sloveniji, še posebej v mestni občini Nova Gorica, ki bo zaradi bližine meje prva od slovenskih lokalnih skupnosti pod udarom tega pojava. Ker se v stranki zavzemajo za enake možnosti vseh ljudi in za človekove pravice, in ker se zavedajo, da so migracijski tokovi v sodobni družbi dejstvo, se zavzemajo za nediskriminatorno politiko, ki temelji na aktivni politiki ustreznih ukrepov. Upravi novogoriške mestne občine so predlagali vrsto ukrepov, od upošteva-
nja primerov dobre prakse v drugih državah EU, kjer so se s tem problemom že soočili, do zagotavljanja sredstev iz proračuna naslednjih let za urejanje rešitev tega problema in zahtev za dodatno pomoč obmejnim lokalnim skupnostim s strani pristojnih ministrstev.
Poleg omenjenega so v mestnem odboru LDS pripravili tudi celo vrsto možnih ukrepov, ki naj bi jih obravnavala prav v ta namen ustanovljena delovna skupina, v katero naj bi bili vključeni najboljši strokovnjaki s tega področja. Ti ukrepi med drugim predvidevajo vzpostavitev služb za pomoč priseljencem, evidentiranje njihovega števila, pomoč pri reševanju stisk žensk in otrok priseljencev ter pri njihovem vključevanju v šolski sistem, skrb za zdravstveno varstvo priseljencev, financiranje učenja slovenskega jezika, vključevanje mladih v športno udejstvo-vanje, preprečevanje izkoriščanja priseljencev na področju zaposlovanja in številne druge ukrepe za preprečevanje diskriminacije in zmanjševanje socialne in kulturne neenakosti.
Nace Novak
miren - Pričevanja o umetnostnem zgodovinarju Marku Vuku
S srcem in pametjo
Sodeloval je s kulturnimi ustanovami z obeh strani meje - »Znal je razumeti Goriško in jo interpretirati«
V dvorani Gnidovčevega doma duhovnih vaj na Mirenskem gradu je včeraj potekal simpozij z naslovom Pričevanja o Marku Vuku. V spomin na januarja 2004 preminulega umetnostnega zgodovinarja so ga skupaj pripravili Goriški muzej, Pokrajinski arhiv, Goriška Mohorjeva družba, Krajevna skupnost in župnija Miren ter kulturno društvo Stanko Vuk iz Mirna. Na okrogli mizi, v katero je uvedel Tomaž Pa-všič, so sodelovali zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, kulturni delavci, predstavniki cerkve, politiki in glasbeniki z različnih koncev Slovenije in zamejstva, ki so predstavili njegovo delovanje na različnih področjih.
Direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič je ob tej priložnosti povedal, da je bil Marko Vuk eden zadnjih velikih domo-znancev goriškega prostora. »Bilje eden takih muzealcev, ki je imel rad ta prostor ne samo s srcem, ampak tudi s pametjo in s svojim delom. Najlepše pri njem je bilo to, da je znal razumeti prostor v kulturnem in umetniškem pomenu besede. Znal ga je razumeti in tudi interpretirati,« je še povedal Malnič in zaključil s tem, da je Marko Vuk celo življenje posvetil promociji, dokumentaciji ter ovrednotenju umetnosti na Goriškem.
Marko Vuk se je rodil 21. novembra 1947 v Mirnu, kjer je obiskoval osnovno šolo in spoznal orgelsko umetnost. Po maturi na novogoriški gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral umetnostno zgodovino in zgodovino. Med študijem je bil tudi pevec in korepetitor Akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec. Po diplomi se je zaposlil v Goriškem muzeju, kjer je skrbel za umetnostnozgodovinski oddelek. Pripravil je več pomembnih razstav in predavanj. Že zgodaj se je povezal z zamejstvom in objavljal v Novem listu in Primorskem dnevniku. Dobro je sodeloval tudi z Goriško Mohorjevo družbo. V strokovnem tisku je objavil več razprav, ves čas pa je objavljal tudi v številnih slovenskih časopisih in revijah. Napisal je tudi nekaj knjig. Bilje tudi eden od pobudnikov ustanovitve ekološkega društva v Mirnu, leta 1990 pa je bil med ustanovitelji Slovenskih krščanskih demokratov na severnem Primorskem.
Pričevanja o Marku Vuku so se po okrogli mizi nadaljevala z glasbenim poklo-nom Marku v Romarski cerkvi Žalostne Matere Božje in zaključila s spominsko mašo, pri kateri je sodeloval tudi mešani cerkveni pevski zbor župnije sv. Jurija iz Mirna. Že v sredo, 21. novembra, na dan, ko bi imel Marko Vuk 60 let, pa je v mirenski župnijski cerkvi potekala spominska maša. (nn)
V okroglo mizo je uvedel Tomaž Pavšič
foto n.n.
gorica - Pokrajinska uprava
Čezmejni šport
■ v •	v
zasluzi pomoč
Pokrajina Gorica sporoča, da bo z denarnim prispevkom podprla organizacijo vsakršne pobude, ki jo na mla-dinsko-športnem področju prirejajo tako društva kot druge organizirane sredine v goriški pokrajini ter ima kot cilj krepitev čezmejnih odnosov in boljšega medsebojnega spoznavanja mladih z obeh strani meje.
Triletni projekt z naslovom Mladi na meji (»Giovani alla frontiera«), katerega sklad za leto 2007 znaša en milijon 220 tisoč evrov in v katerega so denar prispevali pristojno italijansko ministrstvo, dežela FJK in goriška pokrajina, so razdelili na pet različnih področnih dejavnosti, ki zadevajo mlade, in sicer delo in izobraževanje, kultura, mir in okolje, zgodovina in spomin, šport.
Pod okrilje projekta Mladi na meji sodi tudi projekt Eurogosport. Pred kratkim je namreč pokrajinski odbor Enrica Gherghette objavil razpis, po katerem bodo lahko vsi, ki so do 30. novembra 2007 priredili športni dogodek čezmejnega značaja, vložili na goriško pokrajino prošnjo za pridobitev prispevka. Rok za vložitev bo letos izjemoma zapadel ob koncu novembra. S prihodnjim letom dalje pa bo čas do konca januarja, ko zapade obenem tudi termin za vložitev prošenj, na podlagi katerih deli pokrajina denar za športne dejavnosti. Projekt Eurogosport razpolaga za tekoče leto s 185 tisoč evri; informacije in obrazec so dosegljivi na spletni strani www.provincia.gorizia.it. (VaS)
gorica - Slovik
Kučan in Volčič o Evropi
Milan Kučan in Mitja Volčič sta se z Evropo ukvarjala v ključnih letih tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo. V Gorico prihajata zato na Razgovor o Evropi, ki ga v petek, 30. novembra, ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu prireja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik.
Protagonista večera bosta torej Kučan, prvi predsednik samostojne Republike Slovenije, in Volčič, dolgoletni novinar italijanske televizijske mreže in poročevalec z evropskega vzhoda, nato senator italijanske republike in nazadnje evropski poslanec. Na petkovem srečanju, ki bo seveda odprto javnosti, bosta gosta obnovila pot, ki jo je Slovenija prehodila od konca druge svetovne vojne do predsedovanja Evropski uniji. Po pregledu pomembnejših zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino bivše Jugoslavije, se bosta osredotočila na perspektive in naloge, ki čakajo Slovenijo ob prevzemu predsedovanja EU. S tem v zvezi je potrebno poudariti vlogo malih držav v veliki Evropi, kot tudi razmerje med posamičnimi državami in Evropo kot zvezo držav. Vstop Slovenije v mednarodne organizacije in skorajšnja širitev schen-genskega območja prinašata pomembne izzive, tudi na gospodarskem področju. Kaj torej pomenita globalizacija in konkurenca v mladi slovenski državi? Kaj lahko od tega pričakuje manjšina? Kako bo na evropsko predsedovanje vplival slovenski notranji politični položaj?
Kučan in Volčič bosta odgovarjala na ta in na mnoga druga vprašanja, posredovala bosta svoja mnenja, izkušnje in zamisli, na razpolago bosta za razpravo. Srečanje z njima sodi v okvir izobraževalnega programa goriškega konzorcija Slovik, ki želi s tovrstnimi priložnostmi prispevati k prodornejšemu razumevanju sedanjega časa in družbe ter k intelektualni rasti slovenske narodne skupnosti.
Društvo Karnival vneto pripravlja so-vodenjsko pustovanje. Odbor je določil program pustnih prireditev, ki se bodo začela 1. februarja 2008, se nadaljevala 2. februarja in dosegla vrhunec v nedeljo, 3. februarja s tradicionalnim sprevodom. Tudi letos napovedujejo pustno loterijo z bogatimi nagradami (zmagovalec bo odpotoval v Sharm el Sheik). Organizatorji sporočajo, da že poteka vpisovanje za vozove in skupine na pustnem sprevodu; informacije nudita Ladi (tel. 0481-882119) in ZSKD v Gorici (0481-531495).
Illy prejel srebrno jadro
Pred dnevi sta se v Trstu srečala predsednik deželne vlade FJK Riccardo Illy in vodja projekta Esimit Europa Igor Simčič. Le-ta se je zahvalil Illyju za podporo, ki jo je izkazal projektu že leta 1999, ko je jadrnica Esimit predstavljala sodelovanje med Slovenijo in FJK, in jo izkazuje tudi danes, ko je projekt Esi-mit Europa edini tovrstni projekt s pokroviteljstvom evropske komisije in evropskega parlamenta. Simčič se je Il-lyju zahvalil z darom kipca s srebrnim jadrom.
Štandreško praznovanje
Župnija sv. Andreja apostola, Krajevna skupnost, prosvetno društvo Štandrež in Združenje cerkvenih pevskih zborov prirejajo vsakoletno praznovanje župnijskega zavetnika sv. Andreja. Eden od vrhuncev je podelitev priznanja Klas zaslužnemu domačinu, ki ga bodo letos izročili Rudiju Budalu. Program praznovanja se bo začel jutri ob 20.30v štan-dreškem župnijskem domu, kjer bo potekala okrogla miza na temo »Tvoj sin pije? Moj ne!«.
Parada čokoladnih dobrot
Še danes med 10. in 21. uro poteka v Gradišču festival čokoladnih dobrot Chocofest; ob stojnicah ponujajo delavnice, pravljice, glasbene in gledališče točke, na temo čokolade, seveda.
Orgelski koncert v Ronkah
Ženski pevski zbor iz Ronk in društvo Jadro prirejata v sodelovanju z župnijo orgelski koncert Andrzeja Bialka iz krakovske glasbene akademije; potekal bo v sredo, 28. novembra, ob 20. uri cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah.
šempeter - V Evropi edinstvena oblika osveščanja
Šolarji tekmovali v znanju o sladkorni bolezni
Na osnovni šoli Ivana Roba v Šempetru pri Gorici je včeraj potekalo finalno državno tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev v znanju o sladkorni bolezni. Tekmovanje, že deveto po vrsti, je organizirala Zveza društev diabetikov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za šolstvo Slovenije in Društvom diabetikov Nova Gorica, udeležilo pa se gaje okrog 500 tekmovalcev in 160 mentorjev z Dolenjske, Gorenjske, Notranjske in Primorske.
Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja o sladkorni bolezni, o tem, kako jo prepoznamo, kaj je treba storiti, da ta ne poškoduje nekaterih vitalnih organov, o zdravilih, ipd. Ker je sladkorna bolezen danes močno prisotna, saj je na svetu okrog 250 milijonov bolnikov, v Sloveniji pa preko 120 tisoč, je bil osnovni namen organizatorjev, da mladi dovolj zgodaj spoznajo, kako se z njo spopadati, ko nastopi. S takim načinom osveščanja mladih o sladkorni bolezni je Slovenija edinstvena v Evropi. Rezultati državnega tekmovanja bodo objavljeni deset dni po tekmovanju na spletni strani Zveze društev diabetikov Slovenije. (nn)
Posnetek s tekmovanja
foto n.n.
14
Nedelja, 25. novembra 2007
GORIŠKI PROSTOR
gorica - Skupni gledališki abonma SSG in SNG
Samomorilec v mestnem teatru
Začetek z »enim izmed najbolje napisanih dramskih besedil v sovjetski Rusiji«
Gledališka ponudba v Gorici in za Gorico, ki nastaja na pobudo Slovenskega stalnega gledališča Trst v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, se bo uradno začela v torek, 27. novembra, ob 20.30 v gledališču Verdi, ko bo na sporedu komedija Samomorilec; opremljena bo z italijanskimi nadnapisi.
Komedija o absurdnem manipuliranju človekove volje v aktualni družbeni farsi ruskega avtorja Nikolja Erdmana je doživela ostro, za življenje in delo avtorja usodno cenzuro. Humor, družbenopolitični angažma, razmišljanje o človekovih vrednotah, so v enaki meri prisotni v tekstu Samomorilec Nikolaja Robertoviča Erdmana, ki gaje režiser Eduard Miler postavil na oder z vso pronic-ljivostjo svoje gledališke estetike. Satirična komedija moskovskega dramatika ima emble-matično zgodbo; je parabola o določenem času in družbi, o zgodovini države, o položaju umetnikov in o odnosu politike do angažirane umetniške govorice. Erdman jo je napisal leta 1928, zaradi prepovedi cenzure pa je doživela krstno uprizoritev komaj leta 1969 v Goteborgu na Švedskem. Prepoved cenzure je onemogočila uprizoritev in praizvedba je sledila komaj štirideset let kasneje v Goteborgu na Švedskem. Dogodek je zamrznil Erdmanovo kariero in njegovo nadaljevanje z avtorskim ustvarjanjem. Od tedaj je pisal le adaptacije literarnih del in filmske scenarije. Zaradi satirične pesnitve o Stalinu je prestal tri leta pregnanstva. Predstava Samomorilec je zaživela na ruskih odrih komaj leta 1982, na slovenskih pa dve leti po svetovni premieri, v prevodu Mileta Klop-čiča, katerega se je ob priredbi Jožeta Faga-nela držala tudi nova produkcija SSG-ja.
Zgodba se dogaja v času ruske nove ekonomske politike, povojnih reform in njihovih dejanskih protislovij, ki so sledili oktobrski revoluciji in se zrcalijo v praznem ži-votarjenju brezposelnega protagonista Pod-sekalnikova. Neutemeljen sum o njegovem domnevnem samomorilskem poskusu paradoksalno ovrednoti njegovo življenje anonimnega človeka brez vrlin, saj ga končno postavi v središče pozornosti.
Makedonska dramaturginja (in avtorica dramskih tekstov) Žanina Mirčevska, podpisnica priredbe, je o tekstu, ki »danes velja za eno od najbolje napisanih dramskih besedil v sovjetski Rusiji«, zapisala: »Redko katera še tako dobro napisana komedija zajame tako širok refleksiven poligon, ki se razpre z vso svojo kompleksnostjo prav zato, ker odpira eno od najbolj pomembnih vprašanj - "kaj nam pomeni človeško življenje danes". To je eno od temeljnih civilizacijskih vprašanj, ki se odpira vsaki družbi in nas vselej postavlja pred resnico o doseženi civilizacijski stopnji.«
Tržaška premiera je naletela na entu-ziastično odobravanje publike in kritike. S to komedijo Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici odpirata abonentom v Gorici novo obdobje, ki nastaja na osnovi dolgoletnih izkušenj dveh gledaliških hiš, ki sta ob sodelovanju in skupnem načrtovanju ostali zdravo konkurenčni, a sta obenem dozoreli v prepričanju, da je dokončno potrebna združitev moči pri osmišljanju gledališke ponudbe znotraj obmejnega prostora, kakršna sta goriški in novogoriški, ne nazadnje tudi primorski prostor v celoti. V torek, 27. novembra, se bo tudi zaključila letošnja abonmajska kampanja za Gorico z možnostjo vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih. Informacije nudijo v goriškem uradu, v KB centru na korzu Verdi 51 (tel. 0481-547051), ob ponedeljkih in četrtkih 16.30-18.30, ob torkih 8.-12.30 in 14.-16.30, ob sredah in petkih pa 8.-12.30; do novembra je odgovorna oseba Vesna Tomsič. Na razpolago je tudi blagajna SSG, ulica Petronio 4 v Trstu (tel. 040-362542, brezplačna številka 800214302).
Nositelj glavne vloge Semjona Semjonoviča Podsekalnikova je igralec umetniškega jedra SSG Janko Petrovec
ssg / agnese divo
podgora - Šimac in prodor pri Kobaridu
Aktivni Paglavec
Napovedujejo tudi niz drugačnih srečanj in razstavljanj
ronke - Marušič
Sožitje ob meji
Predstavili bodo knjigo GMD
Branko Marušič
bumbaca
Zgodovinar Branko Marušič je v svoji novi knjigi - »Il vicino come ami-co, realta o utopia?« -, ki je pred kratkim izšla pri GMD, zbral štirinajst študij, v katerih iz zgodovinskega stališča obravnava narodnostne, kulturne, verske in gospodarske stike, ki so se skozi stoletja pletli med tremi različnimi narodnostmi, med Slovenci, Italijani in Furlani na Goriškem. Knjiga prinaša uvodni besedili Oskarja Simčiča in Ser-gia Tavana, uredniško delo je prevzel Janko Toplikar, ki je tudi iz jezikovnega vidika knjigo pregledal, da so besedila izšla v lepi italijanščini. Predstavitev bo potekala v konferenčni dvorani Tržiškega kulturnega konzorcija (vila Vicentini Miniussi) v Ronkah v torek, 27. novembra, ob 20.30. Delo bo predstavila Liliana Ferrari, docentka na Tržaški univerzi, sodeloval bo zgodovinar Sergio Tavano.
Rudi Šimac, doma iz Breginja in nekdanji novogoriški župan, sicer pa prizadeven na kulturnem področju, piše trilogijo o začetku prve svetovne vojne v Posočju. Dve knjigi sta že izšli, v pripravi je tretja. Ob 90. obletnici vojaškega prodora pri Kobaridu poiščimo priložnost, da se seznanimo z usodami, zgodbami in dogodivščinami civilnega prebivalstva in tistih uniformiranih domačinov ob Soči in Nadiži, ki so se prvi srečali s prodirajočimi italijanskimi enotami. Takšna priložnost, vključno s slikovnimi prikazi, bo v četrtek, 29. novembra, na sedežu kulturnega društva Andrej Paglavec v Podgori in v priredbi še treh ustanov: ZSKD, ZSKP in sorodnega društva Podgora. Prireditelji vabijo zlasti prebivalce desnega brega Soče - iz Podgore, Pevme, z Oslavja, iz Štmavra in Števerjan - in Gorice.
Pod okriljem ZSKD iz Gorice načrtujejo pri podgorskem društvu Paglavec poseben kulturni dogodek v nedeljo, 2. decembra, od 10. do 13. ure. Na društvenem sedežu se bodo predstavili likovni ustvarjalci s svojimi povsem različnimi zamisli-mi in proizvodi. Pobuda sodi v niz drugačnih srečanj in razstavljanj, saj se bo vse dogajalo v omenjenih treh urah - ogledi, prisluhi, pokušnje. V vlogi glasnika projekta za koreniti totalitaristični relativizem REICH 23 bo Mitja Rupel prikazal vrsto ikon o mitih postindustrijske dobe. Ob sunku vetra, premiku fotografskega aparata in »kliku« izven fokusa ustvarja Tanja Curto nenavadne in prijetne barvne občutke. Karikaturi se posveča Petra Pavšič, ki po-ustvari s prsti »pretirane« poteze obrazov, ki jo obkrožajo. Mitja Morgut, domačin v Podgori, oblikuje in gradi inštalacije, sicer pa se posveča hidrodinamiki. Claudio Co-lussi pa bo iz prehrambenih snovi pripravil dve okrasni torti, obiskovalci bodo priče njunemu izginotju.
buh v, mvtmbn 1007, <M. uri 26-iblttni« KULTURNEGA DOMA GORICA
LOJZE SPACAL
ji Poklor umetniku ab sfolrmid rojim
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU
SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 048199214.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
U Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.10 - 22.10 »Il risveglio delle tene-bre«.
Dvorana 2: 15.20 - 17.40 »Ratatouil-le«; 20.10 - 22.10 »Factory Girl«. Dvorana 3: 15.45 - 17.45 »Boy Girls -Questioni di sesso...«; 20.00 - 22.00 »Main Fuhrer«. CORSO Rdeča dvorana: 15.30 - 17.45 -20.15 - 22.15 »Matrimonio alle Bahamas«.
Modra dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00
-	22.15 »1408«.
Rumena dvorana: 15.30 - 17.45 - 20.00
-	22.15 »La leggenda di Beowulf«. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.10 - 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »Ratatouil-le«; 20.10 - 22.15 »Lo spaccacuori«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 »La leggenda di Beowulf«. Dvorana 4: 15.45 - 17.30 - 20.00 »I vi-cerè«; 22.10 »Come tu mi vuoi«. Dvorana 5: 15.50 - 17.40 - 20.10 -22.10 »Lezioni di cioccolato«. NOVA GORICA: 18.00 »Super hudo«; 20.00 »Neustrašna«.
H Čestitke
Včeraj je slavila okroglih 60 let SILVANA ZIDARIČ iz Šempolaja. Vse najboljše ji želijo Andrejčevi iz Dola.
Danes v Dolu slavi CRISTIAN rojstni dan. Čestitajo mu mama, tata in setrica Katerina, nono Milko in nona Silva ter Marko in Tanja.
VŠtmavru bo še živo! Srečnima staršema Tanji in Valentinu ter bratcu Petru se je pridružila srčkana EVA. Iskreno čestitata moški pevski zbor Štmaver in KD Sabotin.
Tudi naša odbornica Katerina je mamica postala in malega LUCO povila. Iskrene čestitke mamici in očku. KD Sabotin.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
f ceciliianka 2007?
L49. REVIJA GORIŠKIH . PEVSKIH ZBOROV J
Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije.
POSVEČENA JE SKLADATELJEMA LOJZETI) BRATUŽU OB jo-LETNKI SMRTI PAVLETU MERIM OB 80. ZIVUEHJSKEM JUBILEJU
GORICA KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ
DANES, 25. NOVEMBRA 2007, ob 17. uri
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
AGIP- Ul. Aquileia 34
XJ^NT
v Kulturnem domu v GorkJ
{v\. I, Brass, 20). irtfo: Hyltyrïrtl dom God« tel. 04Ô1 332ÖÖ
Č&trt&li, 29, ntivaru f>ra 2007. ob 20.30 ^ EDINSTVENA GLASBENA POJAVA 2007
f /HJWAZÏ (Reka)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. novembra 2007
15
Glasbena matica in Kulturno društvo Sovodnje _prirejata koncert_
udeležencev delavnice za zabavno glasbo in jazz ob spremljavi Gorazd Pintar jazz tria
danes, 25. novembra, ob 17.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah
F"
k.
DRUŠWO° ViMim^ SABOTIN
vabi na GLASBENI PROJEKT za vse UubiteUe glasbe
VSI VERUJEMO V ENEGA BOGA CREDIAMO TUTTI IN UN SOLO DIO WIR GLAUBEN ALL AN EINEN GOTT
PETEK, 30.11.2007 ob 20. uri, ob praznovanju Brezmadežnega Spočetja Pevma, cerkev - koncert orgle TILEN DRAKSLER, Ljubljanska Akademija za Glasbo CERKVENI MePZ IZ PEVME, dirigent FRANC VALENTINČIČ
Koncertu sledi družabnost
z: S prispevkom:
Fundacjja Cassa di Risparmio di Garizia BCC - Zadružna banka Doberdob-Sovodnje Banca di Cividale - Banca Agricola - Kmečka banka - Gorica_
Župnija Sv. Mavra in Silvestra Združenje Cerkvenih Pevskih Zborov - Gorica Krajevna Skupnost Pevma, Stmaver, Oslavje Zveza Slovenske Katoliške Prosvete - Gorica
A
DRU
NA RAZSTAVI: A. K0SIČ M.GREGORČIČ LBRATUŠ Z.AP0LL0NI0 L NEMES M. PREL0G N. RUPNIK P.SZILVASSY V. TOMAN M.URŠIČ
STVO ARS
vljudno vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene
y ib
GALERIJA
UMETNIKI ZA KARITAS
Razstavljena dela bo predstavila Anamarija Stibilj Sajn Glasbeni poklon Kvintet Ventus iz Vipavske doline
Galerija Ars na Travniku, Gorica Petek, 30. novembra 2007, ob 18. uri
Društvi Jadro in Tržič, Goriška Mohorjeva Družba Tržiški Kulturni Konzorciji
»rabijo a na predstavitev knjige zgodovinama in publicista
Branka Marušiča
IL VICINO COME AMICO REALTA1 O UTOPIA? La eonvlvenza lungo 11 confine ltcdo-sloveno
Delo bosta predstavila Liliana Ferrari, docentka na Tržaški univerzi Sergio Tavano,
zgodovinar in univerz, prof.
Torek, 27. novembra, ob 20.30
v konferenčni dvorani Tržiškega Kulturnega Konzorcija
(Villa Vicentini Miniussi) _trg. Unita'-v Ronkah
H Mali oglasi
ODDAM V NAJEM stanovanje v ul. Cadorna 34 v Gorici v tretjem nadstropju, na sončni strani, z dvigalom, 62 kv.m, dve spalni sobi, kuhinja z dnevno sobo, kopalnica, shramba. 400 evrov (+ stroški) na mesec. Tel. 0481-81361 (ob uri obedov).
PRODAJAMO sveža čreva za koline: danke za salame, kožarice, klobase in vse vrste suhih črev (Gorica - Travnik 28) Tel. 0481-32121.
ZARADI SELITVE prodajamo odlično ohranjeno kotno omaro za spalnico dimenzij cm. 210x210x260. Razpoložljivost takojšnja. Cena izredno ugodna. Tel. 335-7029004.
□ Obvestila
FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cron-berg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazioni@coronini.it«.
MONTIFILM 2007 v organizaciji goriške sekcije CAI in v sodelovanju s Transmedio bo v Kinemaxu na Travniku v Gorici: 27. novembra ob 18. uri »Primavera in Kurdistan«, ob 21. uri »Assassinio sull'Eiger«.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da je občinska uprava razpisala javni natečaj na podlagi izpitov za mesto
vodilnega uslužbenca na področju računovodstva (kat. D E.P. D1) za nedoločen čas in s polnim urnikom namenjenega kandidatom, ki imajo fakultetno diplomo iz ekonomije ali specialistično diplomo, ki ustreza razredom CLS-64/S ali CLS-84/S in poznajo slovenski jezik (pisno in ustno). Rok za predložitev prošenj zapade 7. decembra ob 12. uri; informacije na tel. 0481-78108.
PRIJAVE VINA 2007: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra Prosijo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila.
RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v soboto, 15. decembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalni praznik ob zaključku leta za vse člane in prijatelje. Vpisovanje v gostilnah Rubijski grad in Francet.
V	GABRJAH je v teku 60-urni tečaj šivanja. Prostih je še nekaj mest; informacije na tel. 329-4006925.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo opravljalo brezplačni pregled količine holesterola in glikemijske stopnje (tešči) v krvi ter krvnega pritiska od 9. do 11. ure v četrtek, 29. novembra, v občinski dvorani v Ločniku.
ZVEZA UPOKOJENCEV CISL prireja tradicionalno božično srečanje v soboto, 15. decembra; informacije in vpisovanja na sedežu v ul. Manzoni 5 v Gorici med 9. in 11. uro ob delavnikih ali na tel. 0481-533321 do zasedbe razpoložljivih mest.
KD DANICA v sodelovanju z JK Kraški krti, PD Vrh sv. Mihaela in Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh vabi v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri v ŠKC Danica na Vrhu na srečanje in pogovor o ledinskih imenih na Vrhu z raziskovalcem Vladom Klemšetom z naslovom »Z Brstovca na Debelo grižo in s Pušč na Largo«.
V	CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo srečanja na temo psihičnega zdravja skupnosti: jutri od 16.30 do 18. predavanje z naslovom »Prevenire il mal d'anima«.
ZSKD, KD ANDREJ PAGLAVEC, KD PODGORA IN ZSKP vabijo v četrtek, 29. novembra, ob 20.30 na sedežu društva Paglavec v Podgori na pogovor z Rudijem Šimacem z naslovom »Kako se je začelo na Soči 1915«.
Nikolaj Erdman
komedija
SAMOMORILEC
Priredba Žanina Mirčevska
S Izleti
PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA
(tel. 003865-3023030) prireja v soboto, 1. decembra, na že skoraj tradicionalni Miklavžev izlet. Podali se bodo na Dolenjsko in se sprehodili po Steklasovi pohodni poti v okolici Šentruperta. Organiziran bo avtobusni prevoz, zaželena pa je letnemu času primerna planinska oprema; društvo je odprto ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro.
SPDG vabi v nedeljo, 2. decembra, na »izlet v neznano«. Ob zadostni udeležbi bo na razpolago tudi avtobus; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado).
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.00, Giovanni Cre-paldi (iz hiše žalosti na Ščednem 31 ob 10.45) v cerkvi v Stražicah in na glavnem pokopališču.
JUTRI V RONKAH: 13.30, Guerrina Se-vig vd. Perissin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču.
Ob težki izgubi Mirka Špacapana, dolgoletnega skavtskega voditelja, izreka svojcem iskreno sožalje
Slovenska zamejska skavtska organizacija
Agrarna skupnost se klanja spominu
Mirka Špacapana
izjemne osebe z enkratnimi lastnostmi.
Izraža mu svojo hvaležnost za vsestransko pomoč pri ohranjanju in razvoju jusov in srenj na Krasu in v Furlaniji Julijski krajini
S hvaležnostjo se spominjamo dr. Mirka Špacapana.
Skupnost družin Sončnica
Vsem sorodnikom izrekamo občuteno sožalje.
Rajonski svet vzhodni Kras izreka iskreno sožalje družini ob izgubi dragega
Mirka
Deželni svetniki SKP-EL in ostali člani svetniške skupine izrekajo globoko sožalje otrokom in svojcem ob težki izgubi dragega
Mirka Špacapana
Zadnji pozdrav Mirku,
Igor Kocijančič z družino
Kruta zahrbtna bolezen je naši skupnosti za vselej odvzela
Mirka Špacapana
Klanjamo se njegovemu spominu in se zahvaljujemo za opravljeno delo. Svojcem izrekamo globoko sožalje.
Tržaško pokrajinsko vodstvo in tržaške sekcije Slovenske skupnosti
Ob boleči izgubi
dr. Mirka Špacapana izrekamo globoko in občuteno sožal-je prizadetim svojcem in stranki Slovenske skupnosti.
Svet slovenskih organizacij
Slovenska skupnost
se klanja spominu deželnega svetnika
in dolgoletnega strankinega voditelja
MIRKA ŠPACAPANA
Hvala, Mirko,
za neutrudno in požrtvovalno delo za uveljavitev in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji!
Ob prerani izgubi prijatelja Mirka Špacapana izraža prizadetim svojcem in stranki SSk iskreno sožalje
Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Župan, občinski odbor in občinski svet občine Repentabor se hvaležno klanjajo spominu
dr. Mirka Špacapana
in izrekajo družini iskreno sožalje.
Ob boleči izgubi našega bivšega igralca in predsednika Mirka izrekamo iskreno sožalje svojcem
AŠZ Olympia
Ob prerani smrti dragega prijatelja Mirka Špacapana izreka
Kmečka zveza
občuteno sožalje družini in svojcem.
Mladinski dom iz Gorice se klanja spominu svojega prijatelja in podpornika
Mirka Špacapana.
Naj mu bo Gospod bogat plačnik za vse dobro, ki ga je s svojo zgledno prizadevnostjo, trdno vztrajnostjo in izredno strokovnostjo naredil za dobrobit naše skupnosti. Bratu Bernardu - svojemu odborniku - in vsem ostalim prizadetim sorodnikom izraža globoko in iskreno sožalje.
Ravnateljica in osebje didaktičnega ravnateljstva Gorica ulica Brolo
se s hvaležnostjo spominjajo dr. Mirka Špacapana ter izražajo svojcem občuteno sožalje.
Ob boleči izgubi Mirka Špacapana izreka iskreno sožalje svojcem
MePZ Jacobus Gallus
Ob prerani izgubi Mirka Špacapana izrekajo svojcem in vsem bližjim občuteno sožalje
Slovensko deželno gospodarsko združenje ter podjetja Servis, Euroservis in Servis Koper
Sožalju se pridružuje Goriški pokrajinski odbor SDGZ
Nasvidenje Mirko! Objem tvojim dragim.
PD Vrh sv. Mihaela
Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica
se z veliko hvaležnostjo spominja Mirka Špacapana, ki se je vseskozi razdajal za razvoj naše skupnosti, tudi na področju cerkvenega petja. Vsem njegovim dragim iskreno sožalje.
Ob prerani izgubi vsestranskega narodnega in kulturnega delavca dr. Mirka Špacapana izreka svojcem globoko sožalje
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice
Mirko Špacapan
"Oj kako je otožna ta pesem in ganljiv njen domači napev..'.'
Manuela z Angelico Tomaž, Veronika in Katy Mirjam in Alenka Bernard z družino
V naših srcih te ne bo nihče nadomestil.
Si in boš vedno najboljši!
Trst, Gorica, Videm, 23. novembra 2007
Zadnji pozdrav Mirku Špacapanu, politiku, zdravniku in prijatelju
Igor Gabrovec z Jadranko in Mirkom
Ob prerani in težki izgubi dragega očeta Mirka izrekamo Tomažu, Veroniki in svojcem iskreno sožalje.
Erika in družina Kosuta
Ob prerani smrti priljubljenega očeta Mirka sočustvujemo s Tomažem in Veroniko
prijatelji Uroš, Rok, Igor, Nataša, Maja, Angela, Katja, Miko, Linda, Jure, Ivan
Ob prerani izgubi očeta izrekamo Veroniki in Tomažu iskreno sožalje
bivši sošolci klasičnega liceja
Ob težki izgubi dragega prijatelja Mirkota sočustvuje s svojci
Igor Švab z družino
Dragemu Mirku zadnji pozdrav. Svojcem iskreno sožalje.
Edi Kraus
Z globoko občutenim sočustvovanjem s prizadetimi svojci je združena naša iskrena zahvala Mirku za njegovo vsestransko delo
Annamaria in Drago Štoka, Alenka in Massimo Leone
Ob prerani smrti prijatelja in spoštovanega kolega Mirka Špacapana izrekam vsem prizadetim svojcem občuteno sožalje.
Miloš Budin z družino
Zbogom, Mirko!
Po tolikih skupnih bojih v deželnem svetu mi boš manjkal.Počivaj v miru
Bruna Zorzini
Žalovanju svojcev, prijateljev in somišljenikov Mirka Špacapana se v imenu
slovenskih in italijanskih komunistov pridružuje tudi Stojan Spetič
Predsednik Alessandro Tesini se v imenu celotnega deželnega sveta pridružuje žalovanju družine ob izgubi deželnega svetnika
Mirka Špacapana
Njegove humanost, kompetentnost, politična angažiranost, zvestoba vrednotam slovenske narodne skupnosti in celotne Furlanije Julijske krajine bodo vedno žive v spominu.
Veliko prezgodaj je odšel deželni svetnik Mirko Špacapan, ki pušča v zamejski skupnosti globoko vrzel. Klanjamo se njegovemu spominu.
Županja, odborniki in svetovalci večine Občine Dolina

NAROČNINA 2008
..	<
00	cc
8	a-
C\j	«
.—i	IZ
O CM m m
o	>			o	"o
"O ro >o ro	O [Z Z3 >o			Liro	o O
	ro			cz	>
o.				Z3	>N O
o	.c			>o £	
	">o				TD
-C	o				a)
ro					Ol
	O)			>t/)	ro
CD m	4—»				
	-C		šž		C
00 O O C\l	">o O)	cn ro	TJ O	oo	ro .a
			>	ob	ro
	a)	cr>	ro	ro	
	t/>	i-H	N		>o
o	"O	i—i	.C	tn	a)
S	o	4-1	'c	1- ro	E
ro N	ro M	</) C	>o C		^ i
o £Z	(D CI <D	>CJ ro	ro .a _sz	d) !Z <D	CD ro
"c >o o ro	ro C E	k_ ro C	E" ■o CD	> C O C	TJ > O
£Z	.o	in	c/>	<	TJ
O C	"n ro	o d.	ro c	ro o	ro o
(O		ro	ro	cz	C
>N	ro	C	CL	ro	ro
"c	C			m	m
M	N			i	i
ZA NAKAZILA:
ZA INFORMACIJE:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.it
Za vse naročnike, nove in stare, brez izjeme, smo tudi letos pripravili dve prijetni presenečenji: glasbeni CD, v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in praktični stenski koledar, darilo Zadruge Primorski dnevnik.
Naročite se: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali dnevnik na dom povsem brezplačno!
Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov
in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal samo 0,65 evra! Poleg tega pa boste lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke.
Ne zamudite priložnosti!
Brez izjeme.
Spravno
Scensko stilm0 gledalberi^vili repettojr w
7 AbraT«
Primorski
dnevnik
EDELJSKE
Nedelja, 25. novembra 2007 "j ~J
Primorski
r	dnevnik
M
Čeprav pred šotori, kjer so pripadniki Forza Italia zbirali podpise, nihče ni opazil kilometrskih vrst, je ob koncu prejšnjega tedna število zbranih podpisov naraščalo kot dobro prekvašeno testo. V petek jih je bilo nekaj milijonov, v soboto že dvakrat več, v nedeljo pa naj bi njihovo število že preseglo 10 milijonov. številke so bile očitno izmišljene kot so največkrat izmišljeni in prilagojeni trenutnim razmeram podatki javnomnenjskih raziskav, ki jih Silvio Berlusconi tako rad citira, vodja Forza Italia pa jih je namenoma napihnil, ker so bili spektakularni uvod v še bolj spektaku-larno politično potezo: razpust Forza Italia in ustanovitev nove politične stranke, morda Stranke svobode ali Stranke ljudstva svoboščin. Za predstavitev novega političnega subjekta Berlusconi ni izbral neke uradne tribune, ampak neformalno in nenapovedano zborovanje na Trgu San Ba-bila v Milanu. Stopil je na stopničko svojega mercedesa, segel po mikrofonu in "rečeno-storjeno" razpustil eno stranko ter ustanovil drugo.
Čeprav je bila scena zamišljena kot nekaj improviziranega, spontanega, genialna misel, ki naj bi se voditelju desne sredine porodila ob stiku z ljudmi, je Berlusconi projekt nove stranke pripravljal že dalj čas kot odgovor na Demokratsko stranko leve sredine. Zelo verjetno ni bilo še določeno, kdaj in ob kateri priložnosti bo projekt predstavljen, ker je milanski vitez dela upal, da mu bo uspelo zrušiti Romana Prodija in njegovo vlado med razpravo o finančnem zakonu v senatu. Ko pa je s fron-talno parlamentarno ofenzivo doživel pekoč fiasko, ker je zgornji dom prižgal zeleno luč za predlog proračuna, je Berlusconi takoj zaigral svoj rezervni adut - novo stranko. Cilj te poteze je bil dvojen: po eni strani s prižigom "političnih umetnih ognjev" pritegniti pozornost ljudi in doseči, da gre poraz, ki ga je doživel v senatu nekaj dni prej, takoj v pozabo, po drugi pa z drugačno taktiko spodkopati temelje Prodijevi vladi. Če se je čelna ofenziva izjalovila, meni vitez dela, zakaj ne bi poskusili s taktiko dialoga z voditeljem demokratske stranke Wal-terjem Veltronijem, medtem pa nadaljevali s prepričevanjem nekaterih sredinskih senatorjev (Lamberto Dini, Willer Bordon, Roberto Manzione, Argentinec Luigi Pal-laro), ki nimajo tako odklonilnega odnosa do muzike Berlusconijevih siren.
Kot ugotavlja politolog Edmondo Berselli veliko znakov kaže, da novo "politično dete" ni sad nekega incidenta, ampak se je Berlusconi na to Že dolgo pripravljal. Uvod so bili krožki rdečelase nekdanje manekenke Michele Vittorie Bram-billa, priprava na porod pa povezava s Francescom Storacejem in njegovo Italijansko desnico (nič ga ni motilo, če se je pod to zastavo zbralo nemalo nostalgikov črnih srajc), ki je tako razhudila GianfTanca Finija. Za uspeh svojega projekta je Berlusconi pripravljen žrtvovati šepavo bipolarnost "druge republike" in z njo tudi dosedanje zavezništvo s Finievim Nacionalnim zavezništvom ter s centristi Pierfer-dinanda Casinija. Nova stranka naj bi postala resnični center desne sredine in naj bi se v tekmi za oblasti in vladno krmilo pomerila z novo demokratsko stranko, ki je nastajajoči center leve sredine. Za dosego tega cilja je Berlusconi pripravljen sprejeti reformo volilnega zakona, ki se mu je zdela še do včeraj nepotrebna, pripravljen pa je sprejeti tudi nemški volilni model, ki ga je pred nekaj tedni še odklanjal. Na prvi pogled korenit politični zasuk, v resnici pa samo nova taktika po preverjenem vzorcu, ki ga je v svojem romanu Il Gattopardo zelo nazorno opisal Tomma-si di Lampedusa: spremeniti vse tako, da bo ostalo vse pri starem. Samo na ta način lahko Berlusconi upa, da bo pri 71 letih lahko še enkrat prevzel krmilo vlade in države. Ali zato, da bi lahko "moderniziral" državo in jo osvobodil dobrega dela usedlin, kar mu v prejšnjem mandatu ni
uspelo? Nabrž ne: kot je zapisal Piero Ot-tone je Berlusconiju predvsem do uveljavitve samega sebe, ob lastni uveljavitvi, kot dodaja Marco Travaglio, pa je milanskemu vitezu dela še posebej pri srcu tudi ohranitev "lastne robe', velikega premoženja, ki ga je nagrmadil najprej s svojo podjetniško agresivnostjo, nato pa ubranil tako, da je neposredno stopil v politično areno, ko je njegov veliki politični zaščitnik Bettino Cra-xi pogorel. Dokaz, da trditev ni iz trte izvita, je v dejstvu, da Berlusconi ne ponuja volivcem nobenega programa, saj je njegov glavni cilj oblast.
Berlusconi je po pisanju Edmonda Bersellija svoj načrt preveril v dogovarjanju in soočenju z najzvestejšimi sodelavci: Giannijem Letto, predsednikom Mediaseta Fedelejem Confalonierijem in senatorjem Marcellom Dell' Utrijem (človekom, ki je po Berlusconijem navodilu ob koncu leta 1993 v nekaj mesecih oblikoval Forza Italia). Po tem načrtu naj bi dogovarjanje med Berlusconijem in Veltronijem postopno jemalo sapo vladi, prej ali slej naj bi se zanka dovolj stisnila, da bi Prodiju politična sapa povsem pošla. Do tedaj naj bi bil pripravljen novi volilni zakon in možnost predčasnih volitev, na katerih bi stari prvak desne sredine pomeril moči z novim prvakom leve sredine. V primeru uveljavitve nove stranke bi Berlusconi skušal obnoviti zavezništvo z nekdanjimi desnosre-dinskimi partnerji v prepričanju, da mu sodelovanja ne bi mogli odreči, če pa bi se oblikovanje desnosredinske vlade ne izkazalo kot možna rešitev, bi lahko vselej poskusili oblikovati veliko koalicijo kot v Avstriji, predvsem pa v Nemčiji. Pokojni En-
zo Biagi je večkrat rekel, da "ko bi Berlusconi imel jožke, bi bil tudi napovedovalka", če pa s televizijske to trditev prenesemo na politično sceno, bi se Belusconi prelevil v italijansko Angelo Merkel. V tem sodelovanju, v tem dogovarjanja pa bi seveda milanski vitez dela potegnil daljši konec.
Lahko ugibamo, ali so bila večkratna srečanja Giannija Lette z Vetlronijevim sodelavcem Goffredom Bettinijem uvod v ta načrt, dejstvo je, da Berlusconi poskuša sedaj igrati predvsem na struno dogovarjanja. Pri tem je sicer prepričan, da bo na nasprotni strani naletel na dovolj odprta ušesa, ker naj bi tudi pri delu leve sredine Prodija in sedanjo Unijo doživljali kot coklo. Ali bi bil Veltorni res pripravljen na dialog tako, kot si ga je zamislil Berlusconi? Sekretar pravkar oblikovane Demokratske stranke je to večkrat odločno zanikal, nazadnje tudi v intervjuju z Giampaolom Pan-so, ki je objavljen v zadnji številki tednika L'Espresso. Zaenkrat tudi ni nobenih dokazov, da bi se Veltroni postopno ogradil od Prodija in njegove vlade, čeprav ga nekateri krogi leve sredine, ki se združujejo predvsem okoli dnevnika Il Riformista" v to silijo. Vsekakor pa Berlusconi najbrž tudi ni računal na manevrsko sposobnost sedanjega premiera, ki je doslej s svojo odločnostjo in trmoglavostjo uspel ohraniti nekaj kohezije v prepirljivi levi sredini in ki nedvomno noče postati žrtveno jagnje dogovarjanja med Berlusconijem in Vel-tronijem in razmišlja o morebitnih proti-potezah.
Samo nekaj dni po objavi projekta, ko so njegovi mediji z bučno propagando poveličevali zamisel nove stranke, je Berlu-
sconi naletel na nepričakovano oviro. Objava prisluhov telefonskih pogovorov med vodilnimi funkcionarji Raia in Mediaseta je pokazala, kako sta v času Berlusconije-ve vlade medijski hiši, ki bi formalno morali tekmovati med sabo, da bi si zagovo-tili kar največjo rezino reklamnega kolača, dejansko usklajevali stališča in informativno politiko z edinim ciljem, da bi zagotovili zadostno vidnost milanskemu vitezu dela. V teh prizadevanjih jim nič ni bilo v oviro, niti smrt papeža Janeza Pavla II. ne.
Novica o dogovarjanju med funkcionarji Raia in Mediaseta ne preseneča preveč glede na Berlusconijevo politiko glede medijev, je pa očitno v nasprotju s pravili vsake zrele in zdrave demokratske družbe. Tudi zaradi tega še vedno tako močno odmeva na medijski in politični sceni in je v precejšnji meri zasenčila Berlu-sconijev projekt nove politične stranke, predvsem pa je levo sredino prisilila, da se zopet loti problema konflikta interesov, potem ko je kazalo, da te kosti ne namerava glodati, saj je v parlamentu tudi zakonski predlog ministra Paola Gentilonija o reformi televizijskega sistema, ki je obravnaval Mediaset z veliko uvidevnostjo, nasedel na sipine. Po izbruhu afere pa je vlada sklenila, da bo pospešila razpravo o tem vprašanju, ureditev problema konflikta interesov postaja za levo sredino skoraj nei-bežno vprašanje, na katerega ne bo mogla več - hote ali nehote - zopet pozabiti.
Razkritje dogovarjanja med med funkcionarji Raia in Mediaseta je tudi dodatno zaostrilo odnose v desni sredini. Čeprav nasprotij ni manjkalo, so doslej v desni sredini vsi od Bossija do Finija in do
ob rojstvu nove berlusconijeve stranke
Altanovi barvni dežniki in dogajanje na politični sceni
Vojmir Tavčar
Casinija kot en samo moŽ odločno branili življenjske interese milanskega viteza dela, prikazovali so ga kot žrtev politiziranih sodnikov, zavračali so vsakršen poskus ureditve konflikta interesov, branili so Mediaset kot kaže med drugim zakon Gasparri o televizijskem sistemu, ki je bil odobren v prejšnji mandatni dobi z glasovi vseh strank desne sredine in ki je Medaisetu omogočil, da ohrani vse tri postaje. Sedaj pa sta se Casini, predvsem pa Fini premislila, objava telefonskih prisluhov tudi po njuni oceni ni več zarota, ampak opozarja na vprašanje, nad katerim ni mogoče več zatiskati oči. Morda je k Finijevi odločnosti prispevala tudi osebna prizadetosti zaradi načina, kako so nekatere oddaje Mediaseta obravnavale njegovo zasebno življenje in predvsem razmerje z novo mlado partnerko.
Vse to pa še ne pomeni, da je Berlu-sconijev načrt že v naprej obsojen na propad. Milanski vitez dela ima še vedno veliko politično moč, velika denarna sredstva in predvsem učinkovito propagandno "ar-tiljerijo" kot jasno kaže prav dogajanje teh dni. Vsi tiskani in elektronski mediji, ki so pod njegovim vplivom, so angažirani v ostri propagandni kampanji, pri tem se obešajo tudi na spodrsljaj predsednika republike Giorgia Napolitana glede objave prisluhov.
K temu pa je treba dodati tudi še vedno ostre napetosti v Uniji. Čeprav je leva sredina ohranila dovolj strnjenosti, da je izglasovala finančni zakon v senatu, se sedaj zopet cepi in drobi glede reforme socialne države. Po eni strani nekateri sredinski senatorji grozijo, da zakona ne bodo podprli, če ne bo verodostojno odslikal dogovora vlade s sindikati in delodajalci, po drugi pa skuša radikalna levica (pri tem je najbolj dejavna SKP) vnesti popravke, ki bi odločneje pristopili k reševanju problemov mladih in prekernih. Stranki Fausta Bertinottija je očitno do tega, da zlasti svojim somišljenikom dokaže svoj vpliv, pri tem pa je ne pretirano skrbi, ali bo s svojimi potezami načela verodostojnost sindikatov (ki ob pogajalski mizi naj ne bi bili sposobni, da iztržijo več) in zaostrila odnose v Uniji. V trenutku, ko bi leva sredina potrebovala večjo kohezijo, da bi bila kos Berlusconi-jevi ofenzivi, je zaradi trenj in napetosti med koalicijskimi partnerji usoda vlade zopet na nitki.
V	takih razmerah je izredno tvegano tudi ugibanje o tem, kako se zadeve lahko razpletajo v prihodnje. Prodijeva vlada je s svojo dosedanjo politiko dosegla nekaj uspehov, zajezila je primanjkljaj in se trudila, da bi znova pognala v tek gospodarski stroj , s sindikati in delodajalci je uskladila reformo welfarea in pokojninskega sistema, sedaj pa bi potrebovala še veliko več moči, da bi lahko bila kos tako zahtevnim nalogam iz usklajenega predvolilnega programa Unije kot tudi posledicam krize na mednarodnem finančnem trgu zaradi ameriških zadolžnic subprime in naraščajoče cene nafte. Tem nalogam vlade, navzlic Prodijevi že prislovični trmoglavosti, bo vlada težko kos, če leva sredina ne ohrani zadostno kohezijo.
V	sedanjih razmerah je sploh vprašanje, ali se bo sploh začelo soočanje med Berlusconijem in Veltronijem, odgovor o tem, ali bo uspešno, pa je še tem bolj tvegan. Leva sredina je doslej nekajkrat poskusila dogovarjanje z milanskim vitezom dela, a je pri tem vselej potegnila krajši konec, zadnjič leta 1998 z neslavnim koncem dvodomne komisije za ustavne forme. Ali bi lahko bil sedaj Berlusconi bolj verodostojen sogovornik? Afera Raia in Mediaseta ne navaja k pritrdilnemu odgovoru.
Ob tako zapletenem dogajanju, ob tolikšnem prepletanju interesov in taktik, je težko ohraniti tudi trohico optimističnosti. Mnogi državljani se najbrž počutijo kot Al-tanov možicelj, ki mu petični nasilnež vtika dežnik v zadnjico. Ob njegovem protestu, da gre za svinjarijo, pa mu mučitelj, ki ima na zalogi kar nekaj dežnikov, grozeče žuga, češ "ali želi poskusiti tudi nemški vzorec". Skratka: lahko bi bilo še slabše.
1 8 Nedelja, 25. novembra
2007
NEDELJSKE TEME
/
na zavodu dttzg žiga zois
Prvošolce smo spi
Začelo se je novo šolsko leto, v šolske prostore so vstopili naši prvošolci. Profesorji na zavodu Žige Zoisa v Trstu se trudimo in skrbimo, da bi se ti dijaki čimprej vključili v šolsko stvarnost in se počutili čim bolje v družbi sovrstnikov.
Potem ko so spoznali šolske prostore, se seznanili s profesorji , ki jih bodo spremljali pri učnih procesih posameznih predmetov, dobili navodila, kako se morajo učiti, da bodo uspešni, je bilo treba pos-krbe ti še za to, da se bo do na na ši šo li do bro po ču ti li. Za mis li li smo si dvodnevno ekskurzijo v naravo in odšli v Kranjsko Goro.
Dijakinja iz 1.a razmišlja tako:
Šolski izlet po komaj dveh tednih pouka je bil veliko presenečenje. Ponavadi so šolski izleti sovpadali z začetkom drugega polletja. Vsi smo bili nekoliko skeptični, posebno mi prvošolci, ki smo prihajali iz različnih sred njih šol in se med sa bo sploh nis mo po zna li. Za go net ka so bi li tudi novi profesorji. Spraševali smo se, kako se bodo obnašali izven šolskih prostorov: bodo strogi? zahtevni?...
V	petek, 21. in v soboto, 22. septembra smo se dijaki prvih in drugih razredov obeh smeri DTTZG Ž. Zoisa odpravili na dvodnevni izlet v Kranjsko Goro. Prvotna lokacija je bil sicer Bohinj, a je bila zaradi hude vremenske ujme, ki je prizadela Slovenijo, spremenjena. Izlet je imel kot cilj medsebojno spoznavanje dijakov in vzpostavljanje novih prijatelj skih ve zi.
V	petek zjutraj sem bila na trnih: čakal me je namreč dvodnevni izlet s svojimi novimi sošolci. Bila sem nekoliko zaskrbljena: nisem vedela kako se bo ta izlet iztekel. Nove sošolce sem komaj spoznala in skrbelo me je , če se bom v njihovi družbi dobro znašla. Spominjala sem se svojih starih sošolcev, s katerimi sem se imela zelo lepo in se spraševala, če bo tu di le tos ta ko. Vse skrbi pa so po pe tih mi nu tah vož nje v av -tobusu izginile. Med potjo sem se stalno pogovarjala s sošolci in ugotovi la, da so ze lo sin pa tični. Spo zna la sem, da imam z mar si kom ne kaj skup -nega, od glasbe do športa, filmov in drugih dejavnosti. V njihovi družbi sem se počutila zelo v redu. Najlepše je bilo med večerjo, ko smo se vsi skupaj posedli k mizi (v resnici nisem veliko jedla, ker je bila važnejša za ba va) in se po go var ja li o raz no raz nih stva reh.
Mislim, da je namen tega izleta popolnoma uspel, predvsem zato, ker smo ime li na raz po la go dva brez skrb na dne va v na ra vi brez ni ka krš -nih obveznosti. Vsi smo bili zelo sproščeni in tudi profesorji so pripomogli k temu. Zelo sem se zabavala, spoznala sem svoje sošolce in tudi dijake drugih razredov. Upam, da bo naš zavod še nadalje organiziral take po bu de, ki so za vse ze lo kon struk tiv ne.
Dijaki drugega razreda geometrskega oddelka smo nestrpno pričakovali izlet namenjen spoznavanju in vključitvi prvošolcev v šolsko življenje, saj imamo še žive spomine na lanske izkušnje. Veselo smo dočakali 21. september, čeprav smo vedeli, da se nekateri naši sošolci ne bodo udeležili tega izleta, zaradi tega smo bi li tu di ma lo po tr ti.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 25. novembra 2007 1 Q
'ejeli nekoliko drugače
V	petek zjutraj smo že zgodaj odpotovali iz Trsta in se po dveh urah vožnje ustavili pri Zelencih. Imeli smo veliko sreče, ker je bilo krasno vreme in to je pripomoglo, da je bil izlet še lepši.
Zelenci so talni izvir Save Dolinke. Prvotni izvir je v dolini Tamar z imenom Nadiža, nato ponikne in ponovno izvira v Zelencih, ki ima to ime zaradi svoje zelo močne in izrazite zelene barve. Jezerce leži v močvirju, ki je ostanek večjega jezera iz zadnje ledene dobe , značilno je, da ta voda ne zamrzne niti pozimi, njena temperatura je skozi celo leto okoli 70C. Okoli jezera je mnogo različnih vrst rastlinstva. Izvir spada v naravni rezervat Triglavskega narodnega parka. Ob izviru je tudi leseni mostovž in razgledni stolp, s katerega smo občudovali razgled nad izvirom z gorami v ozadju. Brezkrbne račke so mirno plavale po vodi, niti naše veselo razpoloženje, smejanje in korakanje po lesenem mostovžu jih ni preplašilo.
Potem smo se peljali do Jesenic, kjer smo si ogledali Gornjesavski muzej. Čakala sta nas dva vodiča, dijaki smo se razdelili v dve skupini, ena je odšla v Ruarje-vo gra šči no, kjer je že le zar ska, ru dar ska in pa le on to loš ka zbir ka, dru ga pa je šla v Kasarno, kjer je etnološka zbirka. Jaz sem bil v prvi skupini. Najprej smo videli bogato zbirko fosilov in mineralov, ki jih je zbiral in nato podaril muzeju nek privat-nik-geolog z Jesenic. Potem smo nadaljevali ogled skozi različne sobane, vsaka je razstavljala predmete iz različnega obdobja železarstva na Jesenicah. Vodič nam je opisal zgodovino železarstva in nam obrazložil, zakaj so rabili določene predmete in kako je nekoč delovala tam stoječa fužina. Zelo so mi bile všeč premične makete raznih delov fužine in reproducirana kovačnica. Sledil je ogled etnološke zbirke v Kasarni. Tu smo si sprva ogledali film, ki je prikazoval razvoj železarstva in delo železarjev na Jesenicah. Potem smo si ogledali rekonstrukcijo delovskega stanovanja železarske družine v tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja. Vodič nam je opisal, kako je potekalo življenje železarja in njegove družine. Ogled muzeja je bil brez dvo ma iz red no za ni miv in po učen za vse nas.
V	popoldanskih urah smo se odpravili na sprehod po dolini Tamar. Avtobus nas je pripeljal do Planice, tu smo iztopili in pred nami se je dvigala ogromna skakalnica, ki spada med največje na svetu in tu je bil dosežen svetovni rekord v smučarskem poletu (presegel je 200m). Marsikdo od nas je bil prvič v tej dolini in je imel priliko, da je spoznal zanimivosti in lepote teh krajev.
Hoja proti koči v dolini Tamar ni bila naporna, ker ni bilo velikih strmin. Med potjo smo videli posledice nevihtnega deževja, ki je povzročilo plazove. Zelo mi je ugajalo opazovati naravo, ki je pridobila značilne jesenske barve. Listi mogočnih bukev so odsevali najrazličnejše rumeno oranžne barve, med njimi pa so se ponosno dvigale temno zelene smreke. Gozd je prekinjalo pogosto ruševje, nad njim pa se je dvigalo svetlosivo golo skalovje. Visoko v gorah rastejo tudi planike, ki so simbol planinstva, žal jih mi nismo videli.
Ko smo prispeli do koče, smo se malo oddahnili, nekaj spili, najvažnejše pa je bilo to, da smo se posedli okrog miz , se pogovarjali o raznih stvareh in ustvarjala so se nova prijateljstva.
V	soboto zjutraj je zeblo in vsi smo hoteli še malo poležati v postelji, saj se naši jezički zvečer do poznega niso ustavili, a čakal nas je daljši in napornejši sprehod v dolino Vrat.
Vrata so največja dolina ledeniškega izvora v Julijcih in meji s severno steno Triglava. Po dolini teče Triglavska Bistrica, ki se izliva v Savo Dolinko. Iz Kranjske
Gore smo se z avtobusom popeljali do slapa Peričnik. Nato pa smo se peš po cesti povzpenjali proti Aljaževemu domu. Profesorji, ki so vodili, so hodili še kar hitro, vendar se je to meni zdelo prenaporno. Marsikdo se je pritoževal nad naporno hojo, vendar se nismo udali in nam je uspelo priti do cilja: Aljaževega doma. Na vrh smo prispeli vsi potni in nekoliko ozebli, zato smo se v koči prav radi pogreli ob topli čokoladi ali čaju.
Po krajšem počitku smo šli še do spomenika padlim partizanom - gornikom, tu smo občudovali mogočno severno steno Triglava.
Ob povratku smo se pogovarjali in ni nam zmanjkalo sape kot pri vzponu. Čudili smo se, da smo vso tisto pot navzgor res prehodili.
Še nekaj mnenj dijakov iz prvih razredov:
Najboljši in najprimernejši kraj za spoznavanje je bil autobus. Med vožnjo smo kartali, poslušali glasbo, se pogovarjali in se tako spoznavali. Da se dijaki spoznamo med seboj in da nas veže prijateljstvo, je važno, ker si med seboj potem pomagamo in utrjujemo odnose, ki pomagajo k boljšemu uspehu dijakov. Na ekskurziji smo si ogledali železarski muzej na Jesenicah, čudovite Zelence, dolino Tamar in dolino Vrat. Seveda je bila prilika za spoznavanje tudi med hojo in nastajale so že skupine prijateljev.
Po izletu sem takoj opazil v našem razredu nekatere spremembe. Vsako jutro se srečamo že na trgu Oberdan, hodimo skupaj proti šoli, med poukom si pomagamo, si pišemo sporočilca glede nalog in še kaj. Mislim, da je ta izlet omogočil, da sem se zelo hitro spoprijateljil z ostalimi sošolci in tudi spoznal dijake, ki obiskujejo že drugi razred.
Na izlet nisem šla najbolj navdušena, sama sebe sem prepričevala, da bo dvodnevni izlet dolgočasen in da se ne bom znašla v družbi novih sošolcev. Po nekaj minutah vožnje v avtobusu pa smo se že pogovarjali, se šalili in čas je minil zelo hitro. Bilo je zelo prijetno, ker sem srečala tudi sošolce iz nižje srednje šole, ki obiskujejo geometrski oddelek. Drugi dan smo že bili prijatelji tudi z dijaki iz drugega razreda. Čeprav so včasih razgrajači, so pa zelo prijetni in šaljivi.
Pri večerji smo se dekleta zelo zabavala, potem pa nas je čakala še igra, tombola. Takrat smo bile pazljive in poslušale, katera številka je bila izvlečena. Bile smo srečne, ker sta dve dijakinji iz našega razreda zmagali tombolo in dobili majico.
Po večerji smo šli na krajši sprehod po Kranjski Gori. Noč je bila precej mrzla. Tistega večera ni bilo nikjer nobene zabave, ker je bil v Sloveniji dan žalovanja v spomin na žrtve neurja. Po vrnitvi v Porentov dom smo se vsi zbrali v jedilnici in igrali tombolo. Vsak izmed nas si je želel in upal, da bi dobili kakšno nagrado. Številke so žrebali profesorji, mi dijaki pa smo bili zelo pozorni in smo pazljivo poslušali, katera številka je bila izbrana. V naslednjem krogu smo si zamenjali kartice in ponovno upali v zmago, a ni bilo tako, ker je bilo le pet srečnežev, ki so zadeli dobitke. Nekateri so bili razočarani, drugi veseli in tretji zadovoljni, saj je bila to le družabna igra.
Prispevke in mnenja o ekskurziji so napisali: Mojca, Sanja, Alen, Ivana, Lara, Andrea, Valentina Z., Matej, Erik, Pavel, Andrej, Nataša, Marika, Valentina K., Enrico in Sandi
1 20 
Nedelja, 25. novembra	2007
NEDELJSKE TEME
/
pomembne, a nam nepoznane tržačanke
Valeria Železnik Sila (dramska igralka, 1889 -1962)
Ime igralke Valerije Železnik, po poroki Sila, je tesno povezano s tržaškim slovenskim gledališčem, s tistim pred požigom Narodnega doma (l. 1920) kot tudi z l. 1945 obnovljenim poklicnim ansamblom. Skoraj vsi igralci in igralke, ki so na začetku prejšnjega stoletja postavljali v Trstu temelje poklicnega slovenskega gledališča, so se po njegovi ukinitvi izselili v Jugoslavijo in tam uspešno nadaljevali svojo igralsko pot. Silova je s svojim možem Mariom, Antonom Požarjem in Kristijanom Terčičem vztrajala v Trstu, kar je pomenilo tudi odpoved veliki igralski karieri. Njo in moža so vabili tako v ljubljansko kot v mariborsko gledališče, kjer bi prav gotovo v urejenih razmerah dosegla zavidljive uspehe, kakor so jih tudi drugi, med njimi Emil Kralj, Robert Primožič, Štefka Poličeva, Elvira Kraljeva, Mario Šimenc, Ida Pregarčeva in morda še kateri. Nastopi Valerije Si-love v zadnjih letih pred požigom Narodnega doma in zelo laskave ocene v Edinosti nam to potrjujejo. Njeni nekdanji kolegi, pa tudi gledalci iz tistih časov, so se še dolga desetletja spominjali njenih odrskih likov. Toda iskra, ki so jo v njej prižgali nekdanji uspehi, ni v njej nikdar popolnoma ugasnila. Ko se ji je l 1945 spet ponudila priložnost za nastop na odrskih deskah, je izziv sprejela, čeprav je od zadnje predstave, 3. julija 1926 pri Sv. Jakobu, minilo že celih devetnajst let. Takrat je igrala Ha-no v Cankarjevem Kralju na Betajno-vi. To seveda ni bilo več poklicno gledališče. Tisti redki igralci, ki so ostali v Trstu, so se povezali z diletantskimi skupinami, največkrat v Škednju in pri Sv. Jakobu. Preden je 5. decembra 1945 Silova znova stopila na oder, moram poseči daleč nazaj, v osemdeseta leta 19. stoletja, na začetek njene življenjske poti.
Valerija Železnik se je rodila 16. septembra l. 1889 v Izoli. Njen oče Feliks je bil finančni inšpektor, mati Josi-pina Milavec pa je po moževi smrti upravljala trafiko. Družina se je že zgodaj preselila v Trst, najprej v ul. Commerciale, l. 1904 pa k Sv. Ivanu. Valerija je obiskovala osnovno šolo najprej na Katinari, potem v Barkovljah. Pozneje je dokončala še štiri leta obrtne in dve leti trgovske šole. Komaj šestnajst let je imela, ko je v Barkovljah prvič stopila na oder v igralski skupini, ki jo je vodil podjetni Jaka Štoka. Zaposlila se je sicer kot uradnica, vendar jo je gledališče že od prvega nastopa močno pritegovalo. Ko je v sezoni 1907-08 prišel v Trst Anton Verovšek, so se razmere v gledališču popolnoma spremenile. Želel je vzgojiti nov kader mladih poklicnih igralcev. V Edinosti je objavil oglas, naj se mladi ljudje, ki imajo veselje do igralskega poklica, prijavijo v njegovo dramatično šolo, ki bo v Balkanu (tj. Narodnem domu). »Od 42 priglašencev v Verovškovi šoli sem ob koncu leta ostala sama. Šola je bila v Balkanu in ljudje, ali niso imeli časa ali je bilo zanje prestrogo, so se naveličali, ker so prvo leto samo statirali in niso dobili takoj glavnih vlog. Tudi jaz sem prvo leto nastopila z enim samim stavkom,« je Si-lova povedala Vladimirju Bartolu ob njegovem prvem obisku pri njej. (Zbornik X. sezone SNG v Trstu, str.11). Nastopila je v igri Gospod Jakob (okt. dec 1907) kot nekakšna priča in imela velikansko tremo, saj je prvič nastopala v pravem gledališču. Prvo večjo vlogo je dobila na začetku naslednje sezone v Mosenthalovi igri Deborah. Spominja se, da je igrala z Avgusto Danilovo in upodobila neko ciganko. Že takrat je tržaška kritika postala pozorna nanjo. Opazili so njen poln, lep in sonoren glas, ki da je kakor nalašč za karakter-no igralko. Kmalu potem (mar. 1909) je igrala Matrjono v Tolstojevi Moči teme. Tako je Vladimirju Bartolu opisala l. 1955, svoje prve korake na odrskih deskah.
Ob omenjenih vlogah je v letih 1910 do 1920 odigrala še celo vrsto drugih. Posebno rada se je spominjala svojega nastopa z znamenitim igralcem Ignacijem Borštnikom pred prvo svetovno vojno v Strindbergovem Očetu. Borštnikova pretresljiva igra je zapustila v njej nepozaben vtis, in še štirideset let pozneje je pripovedovala o solzah, ki so temu velikemu igralcu ob bolečini privrele iz oči. »Šele tedaj sem spoznala, kaj pomeni biti igralec«, je rekla.
Zaradi večkrat pomanjkljivih ali netočnih zapisov po spominu, sem iz takratnih repertoarjev in drugih virov izbrskala nekaj podatkov. Odkrila sem, da je igral Borštnik tista leta (do 1913) v Zagrebu. V Strindbergovem Očetu je gostoval v Ljubljani v vlogi Ritmojstra
stebri ansambla«, piše Vouk na 81.stra-ni. O Mariu Sili zapiše, »da je slovenski oder v njem izgubil igralca neprecenljive vrednosti«, in nadaljuje: »Izvrstna moč je bila tudi njegova soproga, vzorna v vlogi tašče, tete, zakonske žene in podobnih«. Na str. 88 pa pred koncem pregleda o delu tržaškega gledališča preberemo še, da »so nekdanji člani tržaškega gledališča: Požar, Sila, Terčič, Silova vredno nadaljevali umetniško delo, započeto na tržaškem odru«. Ko jim je fašistični režim l. 1926 vsakršno javno nastopanje popolnoma onemogočil, so se umaknili v zasebno življenje, le tu pa tam so na skrivaj še kje kaj zaigrali.
O tisti prvi dobi odrskega ustvarjanja Valerije Železnik se nam je ohra-
16. nov. 1909 in stopil na oder z eno samo vajo in tudi odigral eno samo predstavo, za drugo ni bilo gledalcev. Kritika je bila drami nenaklonjena. Danilova je povabila Borštnika že takoj naslednji mesec v Trst, kjer so Očeta uprizorili prav tako samo enkrat, in sicer 6. januarja 1910. O tem gostovanju poroča tudi I. Vouk v zborniku Luč III (str. 79).
V Dragutinovičevi režiji je Silova nastopila v Gogoljevem Revizorju (sez. 1910-11), naslednjo sezono je igrala Mater v Sudermannovi Časti, v sez. 1913-14 pa Emilijo v Shakespearovem Othellu. Milan Skrbinšek ji je v sezoni 1918-19 zaupal vlogo Lužarice v Cankarjevem Kralju na Betajnovi. Verjetno je spet igrala tudi v Strindbergovem Očetu in dva meseca pozneje Mater v Ibsenovih Strahovih, medtem ko je bila v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorijanski županja. Po Skrbinško-vem odhodu ji je Emil Kralj zaupal vlogo Matrjone v Tolstojevi Moči teme. Vse kaže, da je šla igralska pot Valerije Železnikove vztrajno navzgor. Igrala je tudi vrsto tetk in tašč v takrat zelo popularnih francoskih in nemških veseloigrah Bissona, Bernsteina, Bahra in drugih. V zborniku Luč III (l. 1928) je Ivan Vouk objavil članek Slovensko gledališče na Tržaškem (od prvih začetkov do leta 1926). »V zadnji sezoni pred požigom Narodnega doma (l. 1920) so bili Marij Sila, njegova soproga Valerija, Požar, Terčič, Kralj, Šimenc, Gabršček, Mezgečeva, Voukova glavni
doživela s Tono v ponašenih Goldoni-jevih Primorskih zdrahah, kjer je v treh izvedbah naravnost zablestela s svojim pristnim talentom, ki ga je še poudarilo naravno govorjeno narečje. O tem izjemnem uspehu v letih 1948 (19 predstav), 1950 (15) in 1955 (36 predstav na prostem) so pisali vsi kritiki, ki so Silo-vo gledali, zato so te ocene potrebne posebne omembe. Ko se je po 31 letih službe pri lesni trgovini l. 1946. upokojila, se je lahko bolj posvetila gledališču in v njem igralsko rastla.
O njenih povojnih vlogah sta poročala Primorski dnevnik in Ljudski tednik, na Radiu Trst II oz. Trst A pa prof. Jože Petrlin. Njegove radijske ocene so natisnjene v knjigi Slovensko Tržaško gledališče 1945-1975. Ocene o
r
nilo še eno zanimivo pričevanje. To je pismo 12 let mlajše odlične slovenske igralke - Tržačanke - Elvire Kraljeve, ki ga je poslala Valeriji Silovi ob gostovanju tržaškega gledališča v Ljubljani v začetku 1954. leta. Objavil ga je Vladimir Bartol v že omenjenem Zborniku Desete sezone SNG Trst. »Draga gospa Valči!« piše Kraljeva. »Vselej, kadar slišim Vaše ime, kadar se suče govor okoli Vas in kadar Vas vidim, mi pričara te najlepše čase pri Svetem Ivanu, ko smo se v domu Vaše pokojne mame, ki je tudi nad vse ljubila gledališče, shajali. Kako smo se navduševale za lepe knjige, za lepo vedenje, za recitiranje in igranje vlog. Igrala sem več otroških vlog.« In nadaljuje: »Kolikokrat mi je oče Vas in Vaše sestre stavil za zgled. O Vas mi je rekel: Glej, kako je pridna, podnevi je v službi, zvečer pa izvrstno igra v Narodnem domu. Takrat mi je bilo dvanajst let. Od mojega prvega nastopa se je v meni porajala prav na tihem želja: Ko bi mogla tudi jaz tako igrati! Ko bi mogla biti podobna njej, gdč. Valči!«
Čas je, da se zdaj preselimo v povojni čas. Že prvo sezono je Silova 5. dec. 1945 stopila na oder kot Krivčev-ka v Jurčič-Delakovem Desetem bratu, 17. febr. 1946 kot Soseda v Borovih Raz-trgancih, naslednjo sezono kot Agnja v Nušičevem Pokojniku. To so bile manjše vloge, s katerimi je uspešno premagala prvo tremo po dolgoletnem premoru in pogumno znova stopila na poklicni oder. Pravi velik uspeh pa je
Silovi so pozitivne. Njeno vdovo Mari-ko v Pregarčevi Šagri pa je štel med najbolj dovršeno odigrane. (str. 119).
Bralcem dolgujem še ocene Tone iz Primorskih zdrah. Premiera prve izvedbe je bila 28. febr. 1948. Že naslednji dan je v Primorskem dnevniku B.P. zapisal: »Valerija Silova kot Tona, Jožetova žena, je z gotovostjo izurjene igralke do kraja prepričljiva, in to tembolj v prizorih, ki so zahtevali od nje izpiljene mimike in nego odtenkov«. 7. marca poroča v istem dnevniku M. B.: »Najbolj so se odrezali najožji rojaki, med njimi Valerija Silova... V Toni je ustvarila živo podobo prepirljive, malce vročekrvne žene, ki ji pa jeza, kot pri vseh teh v bistvu dobrih ljudeh, hitro izpuhti«.
V Ljudskem tedniku je 11. marca zapisal Boris Pahor, da je bila Valerija kot Tona v glavnem doživet značaj.
Druga izvedba Primorskih zdrah je bila spet v režiji Modesta Sancina 21.jul.1950. Dan prej je -jb- v Primorskem dnevniku med drugim zapisal: V ženskem ansamblu ni nobenih preza-sedb in bo tudi sedaj naša stara znanka iz bivšega Narodnega doma kot Tona razveseljevala naše občinstvo. O tej izvedbi je poročal tudi J. Peterlin. V su-perlativih hvali Modesta Sancina kot Li-peta, potem pa nadaljuje: »Druga podoba, ki je živa in naravna je Tona - Valerije Silove. Živahna in smela, v vse podrobnosti zgrajena, pojav zlit s kretnjo in mimiko, naravna, ki ne išče in ne gleda po odmevu v dvorani, ampak živi v
igri in za igro, to je Tona gospe Silove. Seveda je tudi njena govorica daleč pred drugimi«. (knjiga str. 34-35). Dva dneva po premieri je v Primorskem dnevniku zapisal Vladimir Bartol: »Valerija Silova je podala Tono še bolj dognano kot pri prvi uprizoritvi in je morda prav s to vlogo podala svoj doslej najbolj živ in pristen odrski lik.« 28.julija pa piše o Toni N.R. »Pristno so v njej kipela in plahnela najrazličnejša čustva od najhujšega ogorčenja do največje priza-nesljivosti.
Še najbolj laskave so bile ocene tretje izvedbe, ki je zaživela na prostem kar šestintridesetkrat. Premiera je bila v Križankah na III. ljubljanskem festivalu. Zanimanje za predstavo se je od predstave do predstave stopnjevalo, zato si je vodstvo Festivala izprosilo še četrto predstavo, so poročali časopisi. Ko so Primorske zdrahe zaživele še na stadionu PRVI MAJ v Trstu, je V. Bar-tol jul. 1955 zapisal: »V Toni je Silova tako pristno odrsko zaživela, kakor da bi te prekinitve (25 let) ne bilo. S pristno govorico je združila tudi živo igro in nam ustvarila lepo zaokrožen odrski lik... «
Leto pozneje so bo otvoritvi Koprskega turističnega tedna Primorske zdrahe zaživele na trgu pred Loggio. Milan Lindič je zapisal, da so bile ženske figure v izvedbah igralk mozar-tianski kvintet, ki izvaja goldonijevsko variacijo na staro primorsko ljudsko popevko. Materinski duet Tona in Vana: kokljosto skrben in zgovoren, kraško ognjevit in zvočen«. (Prim. dn. 5.jun.1956)
Tono si je Silova izbrala za svojo poslovilno predstavo. V. Bartol je ob njenem slovesu zapisal, da jo bomo pogrešali na odru; saj je kljub svoji dolgoletni odsotnosti od odra, še zmerom ostala izrazita igralska figura... »Njena vsestranska uporabnost ji je odkazala vidno mesto tudi v našem sedanjem SNG«, piše Bartol in nadaljuje: »Seveda je presledek 25 let zapustil tudi sledove... Ostala je odtrgana od odra prav v tistih letih, ko požanje odrski umetnik svoje najlepše sadove«.
Njeno gledališko pot sem osebno spremljala vso povojno dobo. Štiri sezone od 1949 do 1953. leta pa sem bila celo skupaj z njo članica našega tržaškega gledališča, zato segajo moji spomini tudi v njeno zakulisno življenje, ki je prihajalo do izraza med vajami v ul. San Vito, kjer smo imeli takrat svoj improviziran sedež. Vedno je bila nasmejana, vedra, šegava in šaljiva, včasih tudi resna, a nikdar domišljava. Odrski uspehi ji niso nikdar zlezli v glavo, kot radi rečemo. Tudi, kadar je prihajalo v ansamblu do kakšnih trenj, je znala Si-lova s svojim vedrim razpoloženjem zasukati vsak nesporazum v sproščen smeh. In tako je bilo vedno povsod.
Pozneje je igrala tudi v filmih. Prva je bila Veselica. Potem je nastopila v ko-produkcijskem filmu Zakon vojne in zadnjem, v Istri snemanem, Vojna se nadaljuje, ki so ga prav ob njeni smrti prvič predvajali v Rimu. Ko je snemala prvi film se je rada pošalila: »Tako, zdaj sem pa ratala še filmska zvezda«.
Že prve dni po koncu vojne je začela s skupino gledališčnikov SNG nastopati tudi na tržaškem radiu, več let pozneje pa so ljudje zelo radi poslušali ob nedeljah popoldne po koprskem radiu, v oddaji Sosednji kraji in ljudje, njene narečne pogovore Vance s Pepo (Na-krstovo) in z Mičetom (Modestom Sancinom). Poslušalci so imeli radi vse tri, ko so po ljudsko modrovali v svoji pristni narečni govorici.
Ko se je 27. marca 1962 za vedno poslovila od svojega občinstva, in od vseh nas, je bilo vsem težko pri srcu. Nekaj toplih misli nanjo ji je 28.marca v Primorskem dnevniku zapisal v slovo prof. Josip Kosovel. Ona sama pa se je preselila v zgodovino tržaškega gledališča.
Lelja Rehar Sancin
Îm matica113 glasbeni utrip
L1IJ
Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst
St. 1
Glasbeni utrip, vaš redni stik z našo glasbo
Drage bralke, spoštovani bralci Primorskega dnevnika!
Glasbena matica začenja z današnjim dnem novo sodelovanje s Primorskim dnevnikom, ki bo omogočalo redno obveščanje o koncertni in šolski dejavnosti naše ustanove. Petnajstdnevnik, ki smo ga poimenovali »Glasbeni utrip«, ne bo glasilo šole, temveč posebna nedeljska stran, posvečena glasbi in glasbeni kulturi v našem prostoru, okno na glasbeno dogajanje okrog nas, s posebnim poudarkom na našo slovensko specifiko. Z željo, da bi se Glasbena matica še bolj približala vsem članom, simpatizerjem, glasbenim navdušencem in da bi s to pobudo postala prijazen spremljevalec ne samo skozi prireditve, temveč na poti spoznavanja oseb in dogodkov, ki so sooblikovali in sooblikujejo zgodovino in umetniško podobo naše stvarnosti.
Poročali bomo o delovanju na naših sedežih in podružnicah v Trstu, Gorici, Špe-tru in Ukvah, o uspehih in željah najbolj zaslužnih učencev, razmišljali bomo o preteklosti in bodočnosti glasbene kulture pri nas, o načrtih, pobudah, obletnicah. S temi prispevki želimo ovrednotiti delo naših učencev in profesorjev, ki se razvija v zakulisju, z vsakdanjim delom, trudom in ljubeznijo do te umetnosti. Obenem pa bi z veseljem postavljali pod reflektorje tudi vse profesionalne glasbenike, ki so se izšolali na Glasbeni matici in so se uveljavili v drugih, tudi zelo prestižnih okoljih. Kvaliteta bo naša vodilna misel, tudi ko bomo morda odpirali spodbudne debate o raznih aspektih glasbene kulture in objavljali mnenja strokovnjakov. Ker je stran namenjena vsem vam, bomo z veseljem sprejemali opombe in sugestije, s katerimi nam boste lahko ponujali spodbude za oblikovanje vsebin čim bolj zanimivega in pestrega srečanja s svetom glasbe. Vsem vam želim prijetno branje!
Prof. Bogdan Kralj Ravnatelj Glasbene matice
Vse najboljše, Glasbena matica Špeter! Tridesteletnica šole in desetletnica harmonikaškega orkestra
V teh dneh praznujemo trideset let delovanja Glasbene matice v Špetru, pravzaprav z nekaj meseci zamude, saj je šola v Nediških dolinah bila formalno ustanovljena maja leta 1977. Prvo šolsko leto je sicer trajalo le dva meseca, a, če pomislimo v kakšnih pogojih je šola naredila svoje prve korake, se bomo takoj vsi strinjali, da je bil to pravi čudež v zgodovini slovenske manjšine. In tu ne gre samo za zunanje pritiske, za težko ozračje, ki je ležalo nad vsem, kar je dišalo kot slovensko. Treba je najprej opozoriti na dejstvo, da smo bili komaj doživeli enega od najslabših udarcev za našo skupnost, se pravi potres leta 1976. V teh pogojih se je skupina kulturnih delavcev, med katerimi velja omeniti prof. Pavleta Petriciga in arh. Valentina Simonittija, odločila, da so naši ljudje in predvsem naši otroci bili deležni še večje pozornosti. Poleg potresa je bilo treba preganjati nekulturnost, vtis po-nižosti, pomanjkanje ponosa do svojega naroda in do svoje kulture. In, da bi to dosegli, so se odločili za dve pomembni pobudi, se pravi poletno letovanje Mlada brieza - Barčica moja, na katerem so otroci imeli možnost se oddahniti vsakdanjega težkega življenja teh časov in hkrati so prišli v stik s slovensko kulturo in s priznanjem do-
so bili ustanovljeni še razredi violine, čela, flavte in solopetja, ki, razen čela, so aktivni tudi danes. Poleg rednega pouka so v okviru Glasbene šole delovale tudi raznorazne skupine. Naj omenimo, da v prvih letih je po zaslugi prof. Špehonje bil zelo močen mali orkester z Orff-instrumenti, v osemdesetih letih so ustanovili šolski godalni kvartet, itd. V zadnjem desetletju so bili ustanovljeni otroški zbor Mali lujerji, izredni razred diatonične harmonike, mali orkester Pivramavra in Harmonikaški orkester GM Špeter, ki letos praznuje svojo desetletnico. Orkester, ki ga od vsega začetka vodi prof. Aleksander Ipavec, je ob tej priložnosti posnel svojo drugo ploščo. Poleg serije priznanj na tekmovanjih in koncertih, je gotovo ta cd dodatni dokaz, kako je ta ansambel napredoval in brez dvomov postal bi-
mačega jezika, in ustanovitev šole Glasbene matice. Verjetno so izbrali prav to pot, ker je glasba najbolj sprejemljiv in dostopen jezik; a tudi, ker verjetno so imeli pravega človega v pravem času, se pravi prof. Nina Špehonjo, ki je s svojo dobro voljo in predvsem s svojim znanjem in izkušnjo vodil špe-trsko podružnico približno dvajset let. Na začetku je šola imela svoj sedež v Petjagu, v prostorih bivše osnovne šole. Komaj v letu 1984 se je preselila v Špeter, v prostore, kjer je tudi danes. Sprva so bili ustanovljeni trije razredi (klavir, harmonika in kitara) in je bilo zelo močno sodelovanje s tolminsko glasbeno šolo, ki je priskočila na pomoč s svojim učnim osebjem. Postopoma
ser špetrske šole. Rast šole pa je razvidna tudi na drugih področjih. Pomembno je omeniti, da, poleg velikega števila vpisanih (v zadnjih letih je povprečje 120 rednih učencev), so se naši otroci v zadnjih letih uveljavili tudi na tekmovanjih, so imeli možnost obiskati seminarije, koncerte (koncertna sezona GM se zdaj redno izvaja tudi v Benečiji) in poletne delavnice. Nenazadnje se je naša šola postopoma uveljavila kot kakovostna ustanova, ki je deležna spoštovanja, ki dialogira in sodeluje z ostalimi kulturnimi dejavniki na teritorju. Kaj pa za naprej? Gotovo bo treba izboljšati pogoje (prostore in stalnost učnega osebja v prvi vrsti) za še bolj kakovostno delovanje. A, kar je bolj zahtevno, bo treba, da se Glasbena matica končno uveljavi tudi v Terskih dolinah in v Reziji, kjer do zdaj so bili storjeni le majhni koraki. Ta je verjetno zelo trda izkušnja, a se je treba zavedati, da so Slovenci v teh krajih deležni iste pozornosti, ki jo imajo na Tržaškem, na Goriškem ali v Nediških dolinah.
Davide Clodig
Pavle Merkù vis-à-vis
Viktor Šonc - prvi ravnatelj Glasbene matice ob 130-letnici rojstva
Skladatelj, pedagog in zborovodja Viktor Šonc, doma iz Tomaja, je leta 1911 postal prvi ravnatelj Glasbene matice, ki jo je v prvih dveh letih obstoja začasno vodil upravnik Karel Mahkota. Ob 130letnici njegovega rojstva se ga bo šola spomnila s prireditvijo, ki bo predstavljala tudi prvo obeležje njegovemu spominu v rodnem kraju. 7.de-cem bra bos ta Kul tur no druš tvo To maj in Glas be na ma ti ca zdru ži -la moči, da bi bilo ime Viktorja Šon-ca trajno zapisano z odkritjem spomin ske plo šče in z ve če rom glas be in be se de v Kul tur nem do mu v To -maju. Njegove skladbe bodo izvajali člani vokalne skupine Sraka iz Štandreža, Godalni kvartet Glasbene matice, cerkveni zbor iz Toma-
ja in OPZ podružnične šole Tomaj. O osebnosti, življenju in opusu Šonca bosta spregovorila Bogdan Kralj, Mira Cencič in Alenka Peric.
Viktor Šonc, rojen v Tomaju 29.no-vembra 1877, si je pridobil temeljito kompozicijsko in pevsko znanje v Pragi in v Dresdenu. Ob svojem pedagoškem delovanju se je uveljavil tudi kot skladatelj, dirigent in glasbeni poročevalec. Jeseni 1911 je prevzel vodstvo šole Glasbene matice v Trstu ter jo dvignil na visoko kvalitetno raven. Njen ravnatelj je ostal vse do leta 1927.
Gojmir Demšar (iz jubilejne publikacije »90 let Glasbene matice«, Trst 1999)
napovednik
BENEČIJA
V	nedeljo, 2.decembra ob 17.00 -Večnamenska dvorana Špeter
Proslava ob 30letnici šole Glasbene matice v Špetru
Nastopili bodo učenci šole in harmonikarski orkester s predstavitvijo cd plošče »10 ljet kupe«
TOMAJ
V	petek, 7.decembra ob 18.30 v Kulturnem domu v Tomaju
Kulturno društvo Tomaj in Glasbena marica-V spomin na Viktorja Šonca ob 130-letnici rojstva
GORICA
V	ponedeljek, 10. decembra ob 20.30 - Kulturni dom, Gorica
Koncertna sezona Glasbeni spleti - v okviru festivala Across the border Koncert vokalnoinstrumentalne skupine ANDHIRA iz Sardinije (etno-glasba)
NOVI DIPLOMANT
Kitarist Bojan Kuret
Znan latinski pregovor, ki pravi, da nihče ni prerok v lastni domovini, prav gotovo ne velja za skladatelja Pavleta Merkùja, ki je ob svojem letošnjem 80.rojstnem dnevu doživel nešteto poklonov. S tematskimi oz. monografskimi prireditvami so številni kulturni delavci izkazali svojo hvaležnost in spoštovanje do večstranskega ustvarjalca, katerega delo in dosežki so bistvenega pomena na glasbenem, etnografskem in jezikovnem področju. Ko bi Pavle Merkù do lanskega leta imel dvom, da je njegovo delo resnično postalo pomembno, nenadomestljivo in iskreno priljubljeno pri pevcih in glasbenikih naše dežele, je letos prejel v dar zanesljivo potrdilo. Ljubitelji in profesionalci so z enakim navdušenjem segli po Merkujevih skladbah, ki so v večini primerov tudi del njihovega železnega repertoarja. Glasbena matica je kot osrednja glasbena ustanova že sodelovala pri obširnem po-klonu Zveze slovenskih kulturnih društev v okviru pobude »Zasul si me z zvezdami«, šola M.Kogoj pa bo prišla na vrsto s svojim, čisto posebnim poklonom, v petek, 30.novembra, na koncertu-srečanju s skladateljem z naslovom »Pavle Merkù vis-à-vis«, ki bo ob 18.uri v Peterlinovi dvorani (ulica Donizetti 3) v sodelovanju s Slovensko prosveto. Slovesnost koncertnega okvira bo ob tej priliki nadomestila prisrčnost stika z mladimi izvajalci in z njihovimi izvedbami. Učenci Glasbene matice bodo izvedli izbor Merkujevih skladb za violino in klavir, kitaro, flavto in klavir, flavto solo, flavto in kitaro, klavir, klarinet, violončelo in klavir. S svežino glasbe in izvedb bo povezan tudi sproščen pogovor s skladateljem, ki ga bo povezovala Rossana Paliaga.
Vsa leta študija si ostal pri istem profesorju. Misliš, da je to prednost ali omejitev?
Marko Feri je priznan kitarist na mednarodnem prizorišču, zato smatram, da sem imel prednost in privilegij, ki mi ga marsikdo zavida. Gojenci se včasih ne zavedajo, da imajo srečo delovati s tovstnimi mojstri. V času študija me je Marko popeljal v svet kitare in je pripomogel k širitvi mojih obzorij; z njim sem spoznal priznane kitariste in sem se udeležil njihovih tečajev. Sem zadovoljen, da sem študiral z njim od začetka do diplome in se bom še nadaljno izpopolnjeval pod njegovim mentorstvom. Vključil si se v razne kitarske skupine. Bi nadaljeval s poglabljanjem možnih zvočnih dimenzij kitare ali bi te zanimala kombinacija z drugimi glasbili?
Igral sem v raznih kitarskih zasedbah, od dua do okteta, v duu s flavto, obenem sem se tudi soočil z električnim glasbilom, ko sem igral na bas-kitaro s harmonikarskim orkestrom Zveze Primorskih Glasbenih Šol na tekmovanju v Pragi. Osebno mi najbolj ustreza solistično izvajanje, komorna glasba pa ponuja veliko različnih spodbud. Če bom imel dovolj časa, bi rad preizkusil kombinacije z različnimi glasbili in s pevci. Kakšno glasbo poslušaš v prostem času, katero najraje igraš?
Iz časovnih razlogov, v glavnem poslušam glasbo v avtu. Doma imam veliko cd-jev, med katerimi najraje poslušam tiste s slavnimi kitaristi. Všeč pa mi je tudi slovenska in hrvaška pop glasba. Kot izvajalec nimam omejitev, ker vsaka glasba ima svoj čar. Diplomski program je segal od antike do sodobnosti in to mi je zelo ustrezalo, vsekakor priznam, da me na poseben način pritegnejo skladbe španskih avtorjev 19.sto-letja.
Si zadovoljen s svojim diplomskim izpitom?
Do diplome je bila trda pot in pravzaprav je dolga priprava terjala več truda od samega izpita. Sem zadovoljen s svojim nastopom, predvsem, ker mislim, da sem imel možnost pokazati, kar zmorem. In po diplomi?
Od leta 2003 poučujem na Glasbeni matici; začel sem na Goriškem, zdaj pa delam v Boljuncu in v Špetru. Delo z začetniki mi je všeč, predvsem, ko lahko ugotovim, da napredujejo. Prav gotovo bom nadaljeval s pedagoškim delom, zaenkrat pa bi dal prednost lastnemu izpopolnjevanju in nastopanju. Sem se vpisal na Višji specialistični bienij videmskega konservatorija in načrtujem tekmovanje v ZDA v prihodnjem letu.
V	sredo, 12. decembra ob 18.30 -Kulturni dom, Gorica
»V magični noči« - osrednja božični-ca učencev Glasbene matice (zbor, orkester, komorne skupine, solisti in ples)
TRST
V	petek, 30.novembra ob 18.00 -Peterlinova dvorana (ulica Donizetti 3)
Glasbena matica-šola M.Kogoj in Slovenska prosveta: Pavle Merku vis-a-vis.Skladatelju ob 80letnici
V	četrtek, 13. decembra ob 20.30 -Kulturni dom v Trstu
Abonmajska sezona Glasbeni spleti -Poklon Primožu Lorenzu-recital pianista Aleksandra Rojca (na sporedu skladbe J. S. Bacha, F. Busonija, G. Ustvolskaje, F. Mompouja in G. Corala).
rifJ glasbena 11 matica
GLASBENA MATICA TRST
SOLA MARIJ KOGOJ
Ulica Montorsino 2
tel. 040-418605 fax 040-44182
www.glasbenamatica.com
e-mail: trst@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51
tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com
GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it
KULTURNI
KRAS IN MORJE ŽE DRUGO STOLETJE V GLASOVIH PROSEŠKIH IN KONTOVELSKIH FANTOV
osebna izkaznica
Moški pevski zbor Vasilij Mirk
KRAJ IN DATUM ROJSTVA:
Prosek-Kontovel, 1887 NASLOV: Prosek, 306 KONTAKTI: Egon Guštin
040 225516 ali 333 5737122 DEJAVNOSTI: koncertna-pevska dejavnost ODBOR: Egon Guštin (predsednik), Vojko Pahor (podpredsednik), Borut Sardoč (tajnik), Mitja Guštin (blagajnik), Dario Štoka (gospodar)
POSEBNI ZNAKI: ohranjanje tradicije enega najstarejših zborov na Primorskem
Moški pevski zbor Vasilij Mirk je ena od tistih skupin, za katere lahko trdimo, da gre za pravo inštitucijo. Preko 120 let petj a j e trdna osnova častitljive tradicije, ki jo pevci ponosno nadaljujejo kot eden najstarejših zborov na Primorskem. Na koncu 19.sto-letja, v času splošnega prebujanja narodne zavesti, so po vaseh nastajala prosvetna društva, ki so povezovala Slovence z organiziranimi oblikami kulturnega udejstvovanja. Leta 1887 so ustanovili na Proseku Pevsko društvo »Anton Hajdrih«, nekaj let kasneje pa
je na Kontovelu nastalo društvo Danica. Do združitve je prišlo po drugi svetovni vojni in zbora sta začela nastopati skupno pod imenom »Prosek-Kontovel«. Moški zbor je leta 1964 imel čast, da je lahko sodeloval pri slovesnosti ob odprtju Kulturnega doma v Trstu. Leta 1967 se je poimenoval po tržaškem skladatelju, pevovodji in glasbenemu pedagogu Vasiliju Mirku. Suvereno petje proseških in kontovel-skih pevcev je z gostovanji prepotovalo del Evrope, a tudi razna tekmovanja so prinesla marsikatera zadoščenja
in priznanja. Pred pultom so se zvrstile temeljne osebnosti tukajšnje in slovenske zborovske stvarnosti. V povojnem času je vodstvo prevzel Just Mar-telanc, nakar so mu sledili Milko Ci-bic, Viktor Čermelj in Karel Boštjan-čič; leta 1955 je nastala pevska skupina Fantje s Proseka-Kontovela, ki jo je naj prej vo dil Mi lan Per tot, po tem pa Ignacij Ota, Adi Daneu, Evgen Prinčič. Vrste zbora so v zadnjih letih okrepili mla di čla ni, kar je še do dat no utr di -lo motivacijo in navdušenje dolgoletnih no si te ljev pro seš ko-kon to vel ske, skupne pevske tradicije. Moški zbor Vasilij Mirk že dvajset let vodi tenorist in zborovodja Miran Žitko.
Zbor Vasilij Mirk je redni gost in so ob li ko va lec ve či ne vaš kih in oko liš -kih prireditev, sodeluje z drugimi zbo ri in in stru men ta lis ti pri po seb nih pobudah. Razni skladatelji so pisali in prirejali pesmi za glasove proseško-kontovelske skupine; poleg zborovodij, ki so pisali za svoje pevce, je Aljoša Tavčar, nagrajenec letošnjega natečaja I.Ota, poklonil zboru Vasilij Mirk dve pesmi na Kosovelovo besedilo.
Med rekordi dolgoletnega zbora je tudi vztrajno sodelovanje pri reviji Primorska poje, katere pevci niso zamudili niti ene izvedbe. Vsakoletna tradicija je tudi nastop na potujoči re-
viji štirih pobratenih zborov iz Slovenije in zamejstev »Štiriperesne deteljice«, ki se je letos odvijala na Proseku, v prihodnjem letu pa se bo preseli la na Ko ro ško.
Miran Žitko - 20 let z zborom Vasilij Mirk
Kateri so najlepši spomini iz tako dolgega delovnega obdobja?
V 20 letih vodenja zbora Vasilij Mirk se je nabralo veliko lepih spominov pa tudi nekaj takih, ko nismo vedeli kako bo zbor deloval naprej saj ni bilo priliva mladih pevcev. V določenem obdobju so bili »moderni« zgolj mešani zbori in moški zbori so postali kar naenkrat »nezanimivi«. Stanje se je v zadnjih sedmih letih izdatno popravilo in naš zbor je v celoti prenovljen z mladimi pevci. To se seveda pozna tudi v kvaliteti petja in se kaže tudi v tem, da nas marsikdo pokliče v goste, saj vedo, da je petje mladih temperamentnih fantov lepo poslušati.
Kakšne so značilnosti in morda "značaj", ki zaznamuje to pevsko skupino?
Značaj zbora je izrazito »kraški«,
SKUPAJ ZA BOLNICO FRANJO
ZSKD OBVEŠČA ČLANICE, DA JE ŠE V TEKU SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA OBNOVITEV BOLNICE FRANJA.
NADALJEVALNI TEČAJ SLOVENŠČINE bo potekal v prostorih osnovne šole Albin Bubnič v Miljah. Odvijal se bo vsak četrtek od novembra 2007 do aprila 2008.
14. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB
30. novembra 2007 zapade rok za oddajo prijavnice.
PRIMORSKA POJE 2008
21. decembra 2007 zapade rok za oddajo prijavnic. Prijavnice so na voljo v izpostavah ZSKD ali na spletni strani www.zpzp.si.
TEČAJI ZA PEVOVODJE
v priredbi USCI se bodo odvijali od januarja do maja 2008 v Spilimbergu, Pordenonu in Vidmu. Teme predavanj: dirigiranje in zborovska interpretacija, vodenje vaj, osnovna tehnika dirigiranja, vokalna tehnika in telesno izražanje. Rok prijave zapade 22. decembra 2007.
»ROŠEVI DNEVI«
literarni natečaj za mlade ustvarjalce
JSKD razpisuje literarni natečaj za mlade ustvarjalce, ki je namenjen pesnikom in pisateljem do 15. leta starosti. Rok za prijavo literarnih del zapade 26.11.2007.
»ALPI GIULIE CINEMA« v okviru istoimenskega natečaja bodo 7. decembra 2007 ob 20.30 v gledališču Miela predvajali slovenski film »Skiing seven summit, Rezija«. Več na spletni strani www.monteanalogo.net
ZA ZBORE, GODBE, DRAMSKE IN PLESNE SKUPINE
31.12.2007
ZAPADE ROK ZA ODDAJO OBRAZCEV ZA REDNO DELOVANJE. ZAMUDNE PRIJAVE BODO ZAVRNJENE.
ZAPADE ROK ZA PRIJAVO REDNIH PROJEKTOV V LETU 2008
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626,
e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495,
e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386,
e-pošta cedad@zskd.org
Solbica: tel. 0433 53428,
e-pošta rezija@zskd.org
vsaj jaz ga tako vidim, čuti se vpliv morja, dobrega vina, odprtega druženja in pogovora. Med pevci se izredno dobro počutim že vseh 20 let. Vedno so pripravljeni delati, pomagati in razumeti tudi dirigentove zahteve. Lahko rečem, da mi pri delu vedno puščajo odprte roke in vztrajno sledijo. Tudi obisk na vajah je izredno dober. Tudi to je znamenje, da jim petje veliko pomeni.
Ste diplomirali iz solopetja. Kako in v kakšni meri lahko posredujete vaše znanje ljubiteljskim pevcem?
Pevska tehnika je za zbor izrednega pomena, kar se kmalu pozna na dobrem, homogenem zvoku zbora. K temu sem vsekakor pripomogel s svojo solopevsko izobrazbo, ne smem pa pozabiti sodelovanja domačina Adija Daneva, ki je fante pri zboru kar dve leti uvajal v pevsko tehniko, za kar sem mu sam in pevci izredno hvaležni.
Kateri so načrti za letošnjo pevsko sezono?
Načrtov za sezono je veliko, od dokončanja snemanja novega CD-ja: priprava na 120 letnico zbora, vsakoletno sodelovanje na reviji Primorska poje, več samostojnih koncertov in sodelovanje na raznih priložnostnih prireditvah. Nazadnje je zbor sodeloval 9. novembra 2007 na podelitvi nagrad za najboljše skladbe natečaja Ignacij Ota, v Dolini.
iz o C i v o C i
agenda - agenda - agenda - agenda - agenda - agenda
Ime in priimek: Lara Filipponi Kraj in datum rojstva: Trst, 9.11.1989 Zodiakalno znamenje: škorpijon Kraj bivanja: Lonjer E-mail: erendil@alice.it Stan: prosta Poklic: študentka
Najboljša in najslabša lastnost: precizna, potrpežljiva in včasih sem luna-tična
Nikoli ne bom pozabila: Artedna 2007
Hobiji: risanje, ples, petje, jeziki, gledališče
Knjiga na nočni omarici: L'ombra del vento
Najljubša risanka: I puffi Najljubši filmski igralec/ igralka:
Johnny Depp in Cate Blanchett Najljubši glasbenik:.... Damijan Co-retti!
Kulturnik/ osebnost stoletja: Che
Guevara
Ko bom velik, bom... arheologinja Moje društvo: Mladinsko združenje in Pevski zbor (SKD Lonjer-Katinara), MeMlPZ Trst, TPPZ PTomažič Moja vloga v njem: v prvem in drugem tajnica, pevka v ostalih Svojemu društvu želim: vse!! Moj življenjski moto:"jaz" je kar si, ne kar drugi si želijo
Moje sporočilo svetu: boljše je prižgati svečo, kot prekleti temo. Bi morali odkriti in ne sovražiti, kar ne poznamo.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 25. novembra 2007 2 3
mario magajna - »Slikar« velikih zgodb pa tudi zelo preprostih in intimnih trenutkov
Znal je biti veliko več kot le kronist svojega časa
Leto 1946 je. Utrujen starec se naslanja na hišo. Zebe ga. Roke ima globoko potisnjene v žepe, ušesa mu varuje kapa s ščitkom. Le nekaj metrov od njega stoji skupina ljudi. Nekaj pomembnega se imajo za pomeniti. »Na tisoče je nezaposlenih. Na vsakem koraku srečuješ berače,« je ob fotografiji zapisal Mario Ma-gajna. Fotografije beračev so po navadi mučne, ponižujoče in odbijajoče. Ta fotografija je drugačna. Glavni akter je dostojanstven. Ker je fotograf obziren do starčka, se naš pogled lahko ustavi - dovolj časa imamo, da z nje razberemo protislovnost povojnega obdobja, ki je zares vedno enako bedno, pa naj fotograf sledi svetovnim ali pa lokalnim vojnam, današnjim ali preteklim in verjetno tudi prihodnjim. Zaradi ljudi v drugem planu, ki jih združuje kdove kaj, pa začutimo tudi pozitivno moč, mogoče celo optimizem, ki jo prinaša težko pričakovani mir. In prav ta večplastna pripoved je tako dragocena.
Leto 1956 je. »Ribiči in mreže na nabrežju: njihov čas se izteka,« pravi pripis k fotografiji. Mir, s katerim ribiči popravljajo mreže, nas prepričuje drugače: tukaj bomo za vedno. Tako lahko le z nostalgijo gledamo fotografijo in si želimo, da bi živeli takrat, ko je Trst živel z morjem, ko je nabrežje pripadalo ribičem in ko so bile v pristaniščih privezane ribiške barke. Fotografija nam dovoljuje naivno sanjarjenje, nagovarja nas k sentimentalnosti.
Leto 1976 je. S tridesetletno zamudo končno steče proces proti nacistom in kolaboracionistom iz Rižarne. Zgodovinski dogodek, ki zahteva veliko besed. Fotografjih je združil v nekaj podobah. V katalogu Trst v črnobelem: fotokronika 1945-1980 (Založništvo tržaškega tiska, 1983) je natisnjenih le 5. Dovolj jih je, da se popolnoma predamo dogodku. Foto-
li, pa ga zares ne smemo. Tudi zaradi fotografij Maria Magajne ga ne bomo. Francoski esejist Roland Barthes je v svoji znameniti knjižici Camera lucida: zapiski o fotografiji zapisal, da je fotografija v bistvu
grafije niso spektakularne - fotograf si ne želi gledalca presenetiti, osupniti - daleč od tega, pa vendar nas prisilijo, da se ob njih ustavimo, jih opazujemo in se zamislimo. Oči prisotnih, ti drobni boleči detajli, govorijo o ozračju v dvorani, pripovedujejo pa še veliko več. Nevsiljivo nam prišepetavajo zgodbe iz tistega grozljivega obdobja fašizma, ki bi ga radi pozabi-
subverzivna, a ne, kadar zbuja grozo, odvrača ali celo stigmatizira, subverzivna je, kadar je zamišljena, pensive.
Mario Magajna je to vedel.
Te fotografije potrjujejo legendar-nost Maria Maganje kot kronista, a v naš spomin se niso vtisnile zaradi zveste od-slikave resničnosti ali zato ker se je fotograf znal umakniti iz slike. To bi bilo pre-
malo. Kompozicija njegovih fotografij ni vedno popolna, tudi o estetski harmoniji bi težko govorili. Prepričljive so zato, ker vsebujejo človeškost trenutka. »Pravilno nameriti, hitro pritisniti in se izgubiti ter pri tem ne spraševati za dovoljenje ali kaj podobnega,« je bil način dela slavnega francoskega fotoreporterja Henrija Car-tier-Bressona, ki se je v zgodovino fotografije zapisal kot »izumitelj« ujetega trenutka. Fotografije Maria Maganje govorijo drugače: mogoče nekoliko nepravilno nameriti, hitro pritisniti in ne bežati od por-tretirancev. Kako drugačne so besede Maria Maganje: »Spoznavati kraje in ljudi predstavlja korak k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju.«
Mario Maganja je bil več kot pol stoletja predan dokumentarni in fotoreporterski fotografiji. V tem času je zaslovel predvsem zaradi objav v Primorskem dnevniku kot kronist vsega, kar se je na Tržaškem dogajalo. Pomembnega in vsakdanjega. V objektiv je ujel njemu ljubljenega maršala Tita, Naserja, Nehruja, princa Sihanuka, Claudio Cardinale, Caterino Valente, pa tudi čisto navadne ljudi, ki mogoče niso naredili nič tako zelo posebnega v življenju. In prav zaradi fotografij, ki ponazarjajo socialno resničnosti, ga lahko
uvrstimo med avtorje sodobne dokumentarne fotografije. To naj bi bila tista zvrst fotografije, ki ne odvrača pogledov, temveč pusti čas za razmislek. Ni zgolj informativna, temveč mora raziskovati in odpirati vprašanja. Obravnavala naj ne bi zgolj aktualnih dnevnih novic ali eksklu-zivnih reportaž. Predvsem pa ni usmer-
jena zgolj v »velike« zgodbe, temveč rada »ujame« zelo preproste in intimne. Junaki so lahko ribiči, delavke ali pa otroci.
Lahko si le želimo, da bi čimprej izšla pregledna monografija avtorja sodobne dokumentarne fotografije in ne le kronista Maria Magajne.
Meta Krese
1 4 Nedelja, 25. novembra
2007
NEDELJSKE TEME
manjšine - Protest bo morda spodbudil politike, ne bo pa spremenil ljudstva
O prihodnosti Belgije brez velikega optimizma
/
Policija pravi, da jih je bilo najmanj 35.000 Govorimo o Belgijcih, ki so v nedeljo marširali po bruseljskih ulicah za ohranitev enotnosti države. Rue Beillard, ena najširših bruseljskih ulic, ki vodi iz centra mesta do sedeža evropskega parlamenta in drugih evropskih institucij, je bila polna ljudi; večinoma so bili odeti v črno-rumene-rdeče belgijske zastave.
Velika večina je pripadala franko-fonski skupnosti, Flamcev pa je bilo po nekaterih ocenah največ kaka desetina. In vendar so Flamci večinska narodnostna skupnost v Belgiji. Udeleženci so v senatu tudi izročili listino za enotnost Belgije, ki jo je podpisalo 140.000 državljanov. Peticija vsebuje »poziv politikom, naj spoštujejo državo in njeno enotnost«.
Že ti podatki kažejo na razsežnost problema. Belgija je blokirana že 160 dni. Še kak teden, pa bo od volitev minilo pol leta, rekordni čas za sestavo nove vlade, ki je seveda ni na obzorju. Formalno gre za neskladjem med strankami, ker flamski zmagovalec volitev Ives Leterme na valonski strani ni našel strank, ki bi z njim sestavile vlado. In tako tudi najboljši jezikovni režim, tak, ki jamči zaščito dveh skupnosti, ki živita v isti državi, ki prav za to jamstvo troši ogromno denarja, razpade, če ni politične volje, da bi oblikovali vladno koalicijo.
Belgija je svojevrstna država. Ima, na primer, pet parlamentov in pet vlad. Poleg zveznega parlamenta z vlado sta tu še flamski in valonski parlament, pa parlament male nemške skupnosti in na koncu mestni parlament Bruslja, ki sestavlja samostojno dvojezično enoto. Edino dvojezično enoto, kajti v ostalih treh je jezik samo eden: francoščina, flamščina oziroma nizozemščina ali nemščina. Delitev je jezikovna, socialna in seveda politična. Vsaka skupnost ima svoje stranke in tako imajo tri velike evropske družine, socialisti, konservativci in liberalci ločene stranke v vsaki od treh skupnosti. Vendar drugače kot denimo v Španiji, kjer so sicer regionalne stranke v Madridu vendarle povezane in sestavljajo v parlamentu denimo katalonski, baskovski in španski socialisti isto večino; v Belgiji so vse stranke popolnoma samostojne, nič skupnega nimajo...
To velja tudi za ljudi: ločitev je popolne in jezikov soseda v glavnem ne obvladajo. Znana je zgodba o najhujši železniški nesreči v državi: zgodila se je
V nedeljo se je na manifestaciji v Bruslju zbralo 35.000 ljudi
ansa
pred nekaj leti. Frankofonski železničar se je zavedel, da je vlak odpeljal po napačnem tiru in poklical je sosednjo postajo, flamski železničar pa je jezno zaprl telefon, ker sporočila ni razumel.
Ne gre za izjemo, gre za običaj. Enojezičnost je če zlasti v Flandriji obvezna; niti v krajih, v katere se je naselilo veliko Francozov (gre predvsem za bližnjo okolico Bruslja), ni mogoče odpreti francoskih šol, ker gre pač za flam-sko območje. Tuji vozniki pa so včasih zmedeni, saj se imena krajev na prometnih oznakah spremenijo takoj ko pripelješ iz enega predela države v drugi; potrebno je veliko znanje, pa tudi precej iznajdljivosti, da ne zapelješ v napačno smer.
To je pač Belgija in s to stvarnostjo se je treba sprijazniti. Ni pričakovati, da bi pohod 35.000 ljudi spremenil družbo; lahko bo vplival na politiko in omogočil sestavo skrpucane vlade, problemov pa ne bo rešil. O prihodnosti Belgije ni mogoče govoriti z velikim optimizmom.
B.Br.
wales - Oddaje v valižanščini
TV kanal S4C slavil 25-letnico
Valižanski televizijski kanal S4C je v novembru slavil 25-letnico delovanja; na slovesnosti, ki so jo pripravili, pa niso govorili samo o preteklosti, ampak so največjo pozornostjo namenili prehajanju v čas digitalne televizije.
S4C je začel oddajati 1. novembra 1982, ko je morala konservativna vlada Margaret Thatcher kloniti eni najuspešnejših kampanj, kar so jih kdaj pripravile manjšine,m ki govorijo manjše jezike. Pritiski za valižanske televizijske sporede so se namreč začeli že v šestdesetih letih, ko se je stotine Valižanov znašlo na sodnih klopeh, ker so sodelovali v akciji, ki jo je organiziralo društvo Cymdeithas yr Iaith (Valižansko jezikovno društvo). Ljudje, ki so sodelovali v tej akciji, niso plačevali televizijske naročnine, zasedali so televizijske studie, plezali po antenah in povzročali škodo na napravah za oddajanje, voditelj valižanske manjšinske stranke Plaid Cymru Gwynfor Evans pa je leta 1980 celo zagrozil z gladovno stavko, če vlada ne bi izpolnila obljube in dala Valižanom njihove televizije. Končno se je »železna lady« vdala in izdala soglasje za novo televizijsko postajo.
Televizija se je kaj kmalu uveljavila in Va-
ližani so se privadili na televizijske sporede v lastnem jeziku. Prav S4C je bil tudi spodbuda za številne druge manjšinske skupnosti, da same ustanovijo svoje televizijske postaje. Tako so začele delovati televizijske postaje v ka-talonščini, v baskovščini in v irščini, kmalu pa bodo odprli televizijsko postajo tudi v škotski gaelščini.
S4C oddaja v urah, ko je gledanost naj večja, sicer pa povzema sporede BBC v angleškem jeziku. Najpopularnejši valižanski sporedi privabijo pred ekrane do 100.000 gledalcev, popularne tekme v ragbiju, ki je valižanski nacionalni šport pa celo 200.000 gledalcev. Kar dva valižanska filma, ki ju je proizvedla televizija, sta bila nominirana za oskarja za najboljši tuji film.
O prihodnosti kanala S4C še potekajo razprave, ker je4 sredstev iz reklame manj zaradi preobilice kanalov. Tako je celo padel predlog, da bi S4C postala dvojezična televizija, da bi bila razpoložljiva tudi tistim, ki ne razumejo valižanščine, ta predlog pa je dvignil veliko prahu. Gotovo pa je, da bo S4C odprla poseben kanal v valižanščini za otroke.
Huw Jones
italija - Evropski center za pravice Romov
Fini zatožen zaradi stališč proti Romom
Način, kako Italija obravnava rimsko skupnost, je že nekaj časa predmet posebne pozornosti mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko manjšinskih oziroma človekovih pravic. Na tem področju je proti Italiji nastopil predvsem Svet Evrope, tako v okviru izvajanja Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin kot tudi preko telesa, ki se ukvarja s preprečevanjem rasne diskriminacije. Tudi konferenca za človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je imela vrsto pripomb v zvezi z Italijo.
V glavnem se te pripombe nanašajo na ravnanje priseljenih Romov, to je tistih, ki so pribežali v Italijo po zadnjih balkanskih vojnah. Predstavništvo Sveta Evrope je tako pri obisku nekaterih romskih taborišč v predmestju Rima ocenilo, da so življenjski pogoji neprimerni in opozorilo predvsem na pomanjkljive higienske strukture. Tudi druge delegacije mednarodnih organizacij so opozorile na pomankljive infrastrukture in na preskromno skrb za Rome.
Zadnja dogajanja, o katerih so časniki obširno poročali, so le še potrdila resnost romskega vprašanja. Slednje se je še zaostrilo po množičnem priseljevanju romunskih Romov. Do tega prihaja, ker je Romunija članica Evropske unije in imajo torej njeni državljani prost vstop v Italijo. Po prihodu v državo pa živijo v neprimernih bivališčih, nimajo ustrezne socialne in zdravstvene oskrbe, pa tudi točnih podatkov o tem, koliko jih je in kje živijo, v državi sploh ni. Gre sicer za dokaj običajen pojav pri Romih, vendar je stanje v Italiji bolj zaskrbljujoče kot v drugih državah.
Ob tem se seveda v tisku pojavljajo številni članki, nekateri tudi z rasistično vsebino, ki vsebujejo posploševanje romskega vprašanja. Slednje je sicer resno, vendar je posploševanje v nasprotju s temeljnimi načeli o človekovih pravicah, saj taki stereotipi oblikujejo javno mnenje ter imajo za posledico naraščanje odpora do romske skupnosti. Vse to pa oblikuje spiralo, iz katere se ni mogoče izviti.
Voditelj Nacionalnega Gianfranco Fini
zavezništva
V to spiralo se je zapletel tudi voditelj Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je bil v prejšnjih dneh tarča ostrega protesta Evropskega centra za pravice Romov s sedežem v Budimpešti. Ta center že več leta spremlja problematiko Romov v številnih evropskih državah in se zavzema za njihove pravice; zelo pozoren je še zlasti na dejavnost politikov oziroma vladnih struktur.
Tokrat je center naslovil pismo uradu za boj proti rasni diskriminaciji pri predsedstvu vlade, rimskemu državnemu tožilstvu in italijanski novinarski zbornici. V njem zahteva preiskavo v zvezi s protiromskimi javno izrečenimi izjavami bivšega podpredsednika vlade in voditelja nacionalnega zavezništva Gi-anfranca Finija, ki jih je 4. novembra objavil milanski dnevnik Corriere della sera. V teh besedah center uvidi ščuvanje k rasni diskriminaciji. Tu je v pismu izrecno navedeno besedilo, ki gaje Fini izjavil tri dni po umoru, ki ga je pred kratkim zagrešil romunski Rom v Rimu: Fini je dejal, da cigani mislijo, »daje tatvina upravičena in še zdaleč ni nemoralna« in ta enako razmišlja o dejstvu, »da moški ne delajo, ker ženske delajo za
njih, v klavnem s prostitucijo.« V časopisu je tudi zapisano, da si Romi ne po-mišljajo, če morajo ugrabiti otroka, lastne otroke pa navajajo k beračenju. Ob koncu center še navaja Finijev citat, da je nesmiselno govoriti o integraciji ljudi, pri katerih je »kultura« na taki ravni.
Po navedbi teh izjav center poziva urad pri predsedstvu vlade in državnega tožilca, naj uvedeta preiskavo proti Finiju in tudi proti milanskemu dnevniku, ki je te Finijeve izjave objavil. Evropski center za pravice Romov v dopisu izraža veliko zaskrbljenost zaradi izjav Finija, kije javna politična osebnost ter njegova stališča vplivajo na javno mne nje. Odločitev milanskega dnevnika, da objavi Finijeve izjave, pa je center označil za neodgovorno, ker ob njej ni bilo ustreznega komentarja uredništva, saj taki zapisi prispevajo k naraščanju protiromskega ozračja v državi in torej škodujejo romski skupnosti V pismu je nadalje rečeno, da je italijanski tisk poročal o številnih napadih na Rome, o požigih njihovih bivališč, v trgovini, ki je last Roma, pa je eksplodirala bomba in povzročila veliko materialno škodo.
Na osnovi teh ugotovitev Evropski center za pravice Romov posreduje tudi pravno osnovo, na kateri temelji ta prijava. Gre za zakon štev. 205 iz leta 1993, ki prepoveduje širitev idej rasne ali etnične nadvlade ter spodbujanje k kakršnimkoli diskriminacijskim dejanjem iz rasnih, etičnih, narodnih ali verskih razlogov, za zakon štev. 215 iz leta 2003, ki kaznuje žalitve ali grožnje na osnovi rasnega ali etničnega izvora, pa tudi vsakršno dejavnost, katere namen je ustvarjati ustrahovalno, sovražno, žaljivo ali ponižujoče ozračje, in za zakon o imigraciji štev. 286 iz leta 1998, ki prepoveduje diskriminacijo in odloča, da oblasti proti njej ukrepajo.
Ob koncu Evropski center za pravice Romov zahteva od državnega tožilstva in od vladnega urada za boj proti rasni diskriminaciji, naj uvedeta preiskavo o Finijevih izjavah in njihovi objavi v milanskem časniku ter naj center obvestita o poteku teh preiskav.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 25. novembra 2007 2 5
romuni v trstu - Pop Constantin Eusebiu Negrea o malo poznani skupnosti
Romunski duhovnik - kovinar bo obnovil zapuščeno cerkev
Romunskih državljanov s stalnim bivališčem v Italiji je po podatkih iz letošnjega dosjeja Karitas-Migrantes skoraj 600 tisoč. Prvi so se odpravili na Apeninski polotok s trebuhom za kruhom že pred časom, nazadnje se jim pridružujejo rojaki, ki izkoriščajo vstop Romunije v Evropsko unijo. Pred kratkim je posamezen dogodek iz črne kronike sprožil val medijskih komentarjev in političnih izjav ter ukrepov, žal pa tudi uličnih fizičnih obračunavanj, vse skupaj pa je povzročilo hudo napetost med Italijani, Romuni in Romi, tako v Italiji kot v Romuniji. Mnogo poštenih delavcev se je znašlo v nezavidljivem položaju, ko ljudje gledajo nate kot na zločinca. Vsakdo vidi drevo, ki pade, nihče pa gozda, ki raste.
Po podatkih Pokrajine Trst je bilo konec leta 2003 227 romunskih državljanov s stalnim bivališčem v Trstu. Poznejših podatkov ni na voljo, po zadnji širitvi EU pa se je število nedvomno močno okrepilo, tako da šteje romunska skupnost danes trikrat ali štirikrat toliko članov. Pred tremi leti se je Romunska pravoslavna cerkev odločila, da odpošlje v Trst duhovnika, ki bi daroval maše za svoje rojake, jim nudil duhovno oporo in priložnost, da se zbirajo v krogu sonarod-njakov.
Tako je iz bližine mesta Iaši, na ro-munsko-moldavski meji, prišel 34-letni pop Constantin Eusebiu Negrea. Pripotoval je sam, predstavniki grške pravoslavne cerkve pa so ga bratsko sprejeli in mu pomagali. »Njim bom vedno zelo hvaležen, dobro pa se razumem s predstavniki vseh verskih skupnosti v Trstu« pravi mladi popa. Kljub krščanski solidarnosti pa se je moral Negrea takoj soočiti z dvema problemoma, ki še danes nista rešena.
Prvič: za ustanovitev nove župnije je potreben primeren sedež. Romunski pravoslavni obredi potekajo v bivši anglikanski cerkvi v Ul. S. Michele, ki je na razpolago samo ob nedeljah. Negrea pa se je po pogovoru s predstavniki tržaške škofije zagledal v neuporabljeno cerkev, ki je v strogem središču mesta, tik ob županstvu, a je mimoidoči Tržačani sploh ne opazijo: cerkev Sv. Roka in Seba-stjana, ki že od nekdaj tiho sameva na začetku Kavane. Vrata in okna ima zazidana, zapuščena je že več desetletij, stene propadajo. Zgrajena je bila baje leta 1700, tako kaže napis nad nekdanjim vhodom. Nad drugim zazidanim vhodom je letnica 1737. Tržaška občinska uprava je duhovniku dovolila upravljati cerkev za 9 let in nemudoma je dal izdelati načrt za obnovo cerkve. Ker gre za pravo ruševino, terja uresničitev načrta veliko denarja, kar predstavlja problem številka dva.
Negrea kot duhovnik ne prejema denarja, ne v obliki plače, ne v obliki odškodnine. Odkar je dospel v Trst stalno dela in si nabira žulje na prstih obeh rok. Najprej se je zaposlil pri tržiškem podjetju, za katerega je vsak teden plul v Genovo in nazaj. Vračal se je izmučen, povrh vsega pa so ga za dober mesec prikrajšali za plačilo: »bil sem redno zaposlen. Pomisli, kako se imajo delavci "na črno"!«. Duhovnik, ki je v domovini diplomiral po trdem študiju in je prišel v Italijo, da bi opravljal duhovno delo, je sedaj zaposlen v tržaški tovarni, ki proizvaja jeklene ventile. Skrbeti mora za svojo družino, ki se mu je medtem pridružila: žena Margareta Loredana, 12-letna Agata Alexandra, osemletna Ioa-na Ariadna in mali Nicolae Sebastian, ki se je rodil pred 18 meseci v Trstu, so duhovni-ku-kovinarju vedno ob strani.
Gospod Negrea, kako zmorete delati ves teden v tovarni, v nedeljo darovati mašo, poleg tega pa še načrtovati obnovo zapuščene cerkve?
Cerkev je pri nas veliko več kot prostor za molitev. V cerkvah sta se rodili romunska kultura in šola. Pozneje se je šola ločila od vere, a je ostala z njo intimno povezana. Kult enačimo s kulturo. Zato je pomembno, da romunska skupnost v Trstu dobi svoj prostor. Odgovoren za izgradnjo ali obnovo tega prostora pa mora biti duhovnik.
Načrt v zvezi s cerkvijo Sv. Roka in Se-bastjana je lep in ambiciozen. A kdo ga bo financiral?
Najprej moram razumeti, kakšne namene ima Občina Trst. Trenutno lahko raz-
34-letni pop Constantin Eusebiu Negrea je od tržaške občine dosegel pravico za devetletno upravljanje zapuščene cerkve sv. Roka v starem mestu. Stavbo iz leta 1700, ki je danes skoraj ruševina, namerava usposobiti v duhovni hram za rojake, ki živijo v Trstu. Na fotografiji gospod Negrea pred zapuščeno cerkvijo
kroma
polagam s cerkvijo za 9 let: nočem tvegati, da bi obnovil cerkev in jo nato izgubil Pred časom so na Občini sicer omenjali možnost, da bi romunski skupnosti prepustili svetišče za 99 let, kar bi bilo odlično. Za sredstva pa pozivam Tržačane, naj mi priskočijo na pomoč.
Koliko Romunov je v Trstu?
Točnega števila ne poznam, najverjetneje več kot tisoč. Sam sem jih v dveh letih spoznal kakih 600, toda mnogi se ne udeležijo obredov, marsikdo pa pride v mesto samo začasno.
Kaj delajo?
Treba je ločiti razne kategorije. Na eni strani so raziskovalci znanstvenih ustanov in univerzitetni študentje. Delavci pa so zaposleni v gradbeništvu in v kovinskem sektorju, v katerega sodim tudi jaz... Posebno poglavje predstavljajo ženske. Nekatere negujejo ostarele osebe, druge so čistilke.
Kako je organizirana romunska pravoslavna cerkev v Italiji?
Začnimo od spodaj. V deželi FJK sta poleg mene še duhovnika v Vidmu in Pordeno-nu. V Italiji nas je kakih 50, najvišji predstavnik naše cerkve pa je škof Silvan, ki živi v samostanu v pokrajini Massa-Carrara. V hierarhiji je mesto nad njim metropolit Iosifv Parizu, ki je odgovoren za vernike v zahodni in južni Evropi. Na vrhu pa je patriarh Daniel v Bukarešti: ko je bil škof, me je posvetil v duhovnika.
Obvezno vprašanje: kako doživljate dogodke zadnjih tednov, ko se je za Romune in Rome začela »medijska gonja«?
Situacijo spremljam seveda z nelagod-jem. Nesmiselno je že to, da je bil romunski narod postavljen na zatožno klop zaradi okrutnega dejanja, ki ga je storil madžarski Rom iz Romunije. Romi imajo zdaj v Romuniji še več težav z domačim prebivalstvom, njihov položaj pa tako ali tako ni bil enostaven. A težave imajo še marsikje, tudi v Sloveniji...
Hočem samo povedati, da smo Romuni v resnici plemenit narod. S tujci smo zelo gostoljubni, kdor pride k Romunu domov ne bo imel nevšečnosti. Ljudje o nas ne vedo veliko in ravno zaradi tega pride do nezaupanja in strahu. Navadno poznajo samo legendo o Drakuli, ki temelji na zgodovinskem liku odločnega, a dobrega vladarja. Poznati bi morali tudi Štefana Velikega, ki je ščitil Evropo pred Osmanskim cesarstvom in dokazal, da je romunski narod vreden spoštovanja.
Štefan III. Moldavski (1437-1504), znan tudi kot Štefan Veliki in Sveti (Stefan cel Mare si Sfant) je bil od leta 1457 dalje moldavski vojvoda. Najznamenitejši član kraljeve rodbine Musat je bil skoraj nepremagljiv vojskovodja, podložen samo krščanskemu bogu. Moldavija se je pod njegovim vodstvom utrdila kot regionalna sila, ki se je uspešno bra-
nila pred madžarskimi, poljskimi in zlasti turškimi težnjami. Po zmagoviti bitla proti Turkom pri kraju Vaslui (1475) ga je papež Sikst IV. imenoval za »pravega prvaka krščanske vere«.
Ali se je v teh tednih kaj spremenilo tudi v Trstu?
Trstje zelo posebno mesto, v katerem so se že od nekdaj srečevale različne kulture in vere. Ljudje se mi zdijo bolj pripravljeni, kulturno bolj izobraženi in občutljivi. Tudi krajevni mediji obravnavajo to temo bolj trezno. V Trstu je mirno sodelovanje enostavnejše, ekumenska in medverska srečanja so ustaljena navada, romunska skupnost je integrirana. Kljub vsemu temu zaznavamo določeno mero nezaupanja, ki pride na dan na področju dela. Trenutno se npr. romunska negovalka ostarelih oseb težko dokoplje do klienta, ker nam nekateri ne zaupajo. K sreči pa je v primerjavi z drugimi mesti situacija boljša.
Kaj pa oni, ki se preživljajo z nezakonitimi posli?
Ko človek nima dela, pogosto zaide na slabo pot. Velika večina romunskih priseljencev v Italiji trdo dela, plačuje davke in ne sme-mopozabiti, da romunski delavciproizvaja-jo en odstotek italijanskega BDP, kar je ogromno. Sam se v Trstu trudim, da bi roja-
kom nudil čim več informacij. Romunski državljani pridejo v Trst samo, če imajo zagotovljeno zaposlitev. Če delo izgubijo, kot rečeno, se njihov položaj poslabša. Doslej pa sem srečal samo tri Romune, ki so prišli v mesto »na slepo«, se pravi brez gotovosti zaposlitve: pomagali smo jim oditi nazaj v domovino.
Tudi Amatov dekret jim »pomaga« nazaj v domovino.
Dekret bo dober, ko ga bodo primerno izvajali. Prav je, da se obravnava vsakprimer posebej, ker posploševanje samo škodi. Pogovoril sem se s tržaškim kvestorjem, ki mi je zagotovil, da bodo dekret dobro izvajali.
Ali bodo tako rešili vse probleme?
V Romuniji marsikaj ne deluje, kot bi moralo in ljudje bežijo pred revščino. Diaspora šteje trenutno tri milijone ljudi, med katerimi so tudi številni intelektualci. V domovini primanjkuje delovne sile, zato prihajajo v Romunijo delavci iz Kitajske, ki se zaposlujejo zlasti v tekstilnem sektorju. Problemi segajo torej globoko...
Med priseljenci pride do socialnih težav, ko ni navzoča kultura. Takrat se izrodi podkultura, ki zna biti nevarna. Ravno zaradi tega je moja naloga, da tržaškim Romunom nudim primeren prostor za molitev, snidenje in kulturno udejstvovanje.
Aljoša Fonda
1 6 Nedelja, 25. novembra
2007
NEDELJSKE TEME
V
letu 2005 je tržišče kmetijskih bioloških pridelkov in izdelkov kazalo nekatere krizne znake, čeprav zaenkrat še ne zaskrbljujoče. Proizvajalci in potrošniki biološke hrane pa z zadovoljstvom ugotavljajo, da so tozadevni statistični podatki za leto 2006 pozitivni, tako, da lahko sedaj govorimo o povratku k biološkemu.
Porast bioloških živil zadeva sicer v manjši meri neposredno prodajo na kmetiji, kjer ni prišlo v letu 2006 do bistvenih sprememb v primerjavi z letom 2005, temveč se nanaša predvsem na široko distribucijo. V veleblagovnicah se je vrednost prodane biološke hrane dvignila povprečno za 9,2%. Skoraj vsi pridelki in izdelki nosijo pozitiven predznak, izjema sta le brezalkoholna in alkoholna pijača. Največji porast beležimo za suho-mesne izdelke ( + 85,7%), kruh ( + 57%), olje ( + 37,7%) ter riž in testenine ( + 14,01%).
Proizvajalci biološke hrane smatrajo sicer za zelo pozitivno dejstvo, da se čedalje večje število potrošnikov opredeljuje za njihove izdelke, ob tem pa bi si želeli, da bi se neposredna prodaja na posestvu okrepila, ker omogoča trženje po donosnejših cenah. Cene, ki jih plačujejo kmetijam prodajalci na debelo ali široka distribucija, ne krijejo vedno pridelovalnih stroškov, ki so v hitrem vzponu, saj so v zadnjih letih porastli za 50 -60%.
Levji delež ima pri tem porast cen tehničnih sredstev in pripomočkov ter energetskih stroškov, veliko manj obremenjujoč pa je porast stroškov za delovno silo.
Glede zemljepisne porazdelitve obravnavanega porasta sta v Italiji na prvem mestu južni ter severno zahodni del države ( + 13%), kjer je bila potrošnja teh dobrin do pred kratkim skromna. Do manjšega porasta ( + 6,3%) je prišlo v Srednji Italiji in na Sardiniji ter, predvsem na severovzhodu države ( + 2,8%), kjer pa
/
statistični podatki potrjujejo uspeh
Porast pridelave in trženja kmetijskih bioloških pridelkov
Tudi na policah veleblagovnic je mogoče najti vse več bioloških pridelkov, ki so sicer dražji, a je povpraševanje po njih vseeno v porastu
kroma
je potrošnja biohrane že veliko bolj	in predelovalne industrije, kmetije pa le de njihove bližnje prihodnosti. V veliki	Toda kljub omenjenim pozitivnim
razširjena in ustaljena. Tudi pri izvozu se	z redkimi izjemami ( 3,4%) neposredno večini so prepričane, da bodo v večji ali	trendom se biološko kmetijstvo začenja
kažejo pozitivni znaki, ki zadevajo predv-	prispevajo svoj delež k izvozu.	manjši meri povečale svojo proizvodnjo,	soočati z nepričakovanimi težavami. O
sem Nemčijo, Francijo in Veliko Britani- Med kmetijami, ki pridelujejo bio-	le 8,9% anketiranih kmetij pa je nasprot-	tem prihodnjič.
jo. Izvoz pa je domena trgovcev na debelo	hrano prevladuje zmeren optimizem gle-	nega mnenja.	Strokovna služba Kmečke zveze
nasveti strokovnjaka - Potrebe rastlin za normalno rast
Pomen dušika, fosforja in kalija
Da rastlina normalno raste in se razvija, potrebuje veliko elementov. Najpomembnejši za rastline so dušik, fosfor in kalij.
DUŠIK je za vsa živa bitja življenjsko pomemben, saj je sestavni del beljakovin in nukleinskih kislin, dve temeljni sestavini življenja. Dušik je sestavni del listnega zelenila. Pri zelenjadnicah je zlasti pomemben pri tistih, kjer uporabljamo liste. Dušik sestavlja kar 80 odstotkov zraka, kjer se nahaja v obliki plina. Rastlina pa ga ne more vsrkati kot takega, vsrka ga le v obliki nitrata. Slednjega so nekoč naravno pridobivali v glavnem v Čilu. Danes nitrate umetno izdelujejo iz dušika, ki se nahaja v zraku. Tovarne izdelujejo tudi dušik v obliki amonija. S pomočjo bakterij nitroso-monas in nitrobakter se slednji spremeni v zemlji v nitrite in nitrate. Amonij ima v zemlji daljši obstanek, saj ga zelo drobni delci zemlje bolj zadržijo. Zemlja je pač v glavnem negativno naelektrena, amonij pa pozitivno. Nitrat pa je negativno naelektren, zato ga delci zemlje odvračajo. Prav zaradi tega z nitratnimi gnojili ne smemo pretiravati, ker jih voda izpere.
V primeru pomanjkanja dušika ostanejo poganjki tanki in kratki, listi majhni, bledi in predčasno odpadejo. Cvetovi so redki in plodovi drobni. Zelen-jadnice postanejo tudi blede in se slabo razvijejo. Obratno pa s presežkom dušika postane rast poganjkov močna, podaljša se pozno v jesen, zato pogan-
jki ne olesenijo in so zato bolj občutljivi nizkim temperaturam. Listi so veliki, mesnati in temnozeleni. Redki plodovi postanejo debeli, brez okusa, pozneje dozorijo in so slabo obstojni med skladiščenjem.
Najbolj pomembne oblike dušika so štiri: dušik, ki se nahaja v zraku, amonij, nitrat ter organska snov. Vse štiri oblike se neprestano spreminjajo iz ene v drugo, vse to s pomočjo mikroorganizmov, brez katerih se dušik ne bi mogel obnavljati in bi bilo zato življenje na svetu nemogoče.
V glavnem razlikujemo nitratna, amonijeva in amidna gnojila. Nitratna gnojila so najbolj topljiva. Med slednje prištevamo kalcijev nitrat, natrijev nitrat, in čilski soliter. V skupino amonijevih gnojil, spadajo amonijev sulfat, amoniak in amonijeva raztopina. Med amidnimi gnojili je najvažnejša urea, ki je eno najbolj uporabljenih gnojil. Paziti moramo le, da z ureo ne pretiravamo v količinah, saj je precej koncentrirana. Poznamo tudi amonijev nitrat, ki vsebuje bodisi nitratno kot amonijevo obliko.
Dušik je zelo topljiv in rastlina ga vsrka le v obliki nitratov. Z dušikovimi gnojili gnojimo spomladi, po možnosti v dveh ali treh obrokih. Gnojilo potre-semo na vrh ali ga rahlo pokopljemo (npr. ureo).
Težko je reči, koliko gnojimo. Pri trti naj zelo okvirno povemo, da pri nas potrebuje približno 30 kg / ha čistega dušika. Če gnojimo na primer z ureo, bo-
mo uporabljali 65 kg / ha uree, saj slednja vsebuje 46 % čistega dušika. Polovico ali več bomo potrosili ob brstenju, ostalo pa bomo dali rastlini ob cvetenju. Oljka, ki proizvede 10 kg oljk, potrebuje 270 gr čistega dušika, to je na primer 600 gr uree, od katerih porabimo 400 gr ob brstenju, ostalo pa okrog cvetenja.
FOSFOR je zelo pomemben element za rastline, sodeluje pri tvorbi beljakovin in nukleo beljakovin, pri pre-snavljanju, pri tvorbi plodov in semen. Fosfor pospešuje rast korenin. Rastlinam daje večjo trdnost, da manj poležejo in pozimi ne pomrznejo. Fosfor uravnava bujnost rasti, vpliva na pravočasno dozorevanje lesa in pospešuje cvetenje, oplojevanje in zorenje plodov. Gnojenje s fosforjem ugodno vpliva na kakovost pridelkov. Obratno od dušika, se fosfor zelo počasi premika v zemlji. Fosfor ugodno vpliva tudi na razvoj bakterij in na strukturo tal. Dostopnost fosforja v tleh je odvisna od reakcije tal. Najlaže je dostopen v nevtralnih tleh. V kislih tleh postane težko topen, v alkalnih tleh pa kalcij zmanjšuje njegovo delovanje. Rastlina ga vsrka v obliki fosfatnega iona.
Pri rahlem pomanjkanju fosforja ostanejo poganjki kratki in tanki in listi se ne razvijejo do normalne velikosti in debeline. Pri hujši obliki pomanjkanja se začno listi zvijati in rasti pod ostrim kotom, postanejo škrlatno ali bakreno rdeče barve, nakar predčasno odpadejo. Cvetni brsti in cvetovi so redki, plo-
dovi ostanejo drobni in slabo obarvani. Pridelek se precej zmanjša, prav tako odpornost proti zimski pozebi. Pri enoletnih rastlinah ostanejo rastline nizke, pozneje rastejo, stežka tvorijo semena.
V glavnem poznamo dve fosforni gnojili: bolj razširjen superfosfat in To-masova žlindra. Superfosfat je rahlo kisle reakcije, zato ga uporabljamo v nevtralnih ali bazičnih tleh, torej je primeren za naše kraje. Tomasova žlindra pa ima bazično reakcijo. Uporabljamo jo v primeru kisle zemlje.
Fosforna gnojila spravimo v globlje plasti zemlje, saj je zelo težko topljiv. Po možnosti gnojimo jeseni. Rezultat gnojenja se ne pokaže takoj, ampak po dolgem času. Pri drevesnicah je posebno važno, da s fosforjem gnojimo kot za-ložno gnojenje pred sajenjem, saj je to edini trenutek, ko lahko denemo gnojila precej v globino. Trta v naših krajih potrebuje približno 10 kg/ha na čistega fosforja na leto. Zelo okvirno naj povemo tudi, da 10 kg pridelanih oljk porabi drevo na leto 20 gr čistega fosforja.
KALIJ sodeluje pri nastajanju beljakovin in skladiščenju ogljikovih hidratov, uravnava rast korenin in ugodno vpliva na debelino, barvo in kakovost plodov. Pospešuje nastajanje škroba in sladkorja. Skupaj s fosforjem kalij pozitivno deluje v primeru presežka dušikovih gnojil. Kalij pomaga, da so rastline odpornejše proti raznim boleznim in zimskim pozebam. Ker uravnava sprejemanje in transpiracijo vode, zmanjšuje
posledice suše.
Kalij je malo topljiv, vendar več, kot fosfor. Voda ga ne zlahka izpere, saj se dobro veže s koloidi v zemlji. Dokler ga je v tleh veliko, se porabljeni kalij nadomešča v talni raztopini. Če pa ga je v zemlji malo, ga zlasti težke zemlje veliko vežejo, ko z njim gnojimo. Sadno drevje potrebuje v glavnem precej kalija. Več kalija vsebujejo mladi deli rastline, manj pa starejši. Pri rahlem pomanjkanju kalija rastlina slabše raste in rodi. Listni robovi potemnijo, listi postanejo rjavo rdeči, listni rob se začne sušiti in vihati navzgor. Plodovi so drobni, slabo obarvani in brez okusa. Preveč kalija v tleh ovira sprejem kalcija, magnezija in natrija. Pri trti lahko zmanjša kislino v vinu.
Glavna kalijeva gnojila so kalijev sulfat in kalijev klorur. Najbolj uporabljen je kalijev sulfat, ki vsebuje okrog 50 % čistega kalija in ima kislo reakcijo. Zato je primeren za nevtralna do bazična tla.
Podobno kot fosforna, tudi s kalijevimi gnojili gnojimo globlje in ne površinsko. Po možnosti gnojimo jeseni. Zelo okvirno potrebuje trta približno 40 kg/ha na čistega kalija na leto, za 10 kg pridelanih oljk pa porabi drevo na leto 100 gr čistega kalija.
Najbolj pogosto in praktično pa je, da posebno v manjših nasadih gnojimo z mešanimi gnojili, ki jih na splošno označimo kot NPK, saj vsebujejo vse tri glavne elemente.
Magda Šturman
w
Nedelja, 25. novembra 2007 1 1
Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - Tesni zmagi prvo in drugo uvrščenih ekip v A-ligi
Panucci kot v Glasgowu Inter ne kaže znakov popuščanja
Pri Genoi in Atalanti jezni s sodniki - Javier Zanetti 400. - Vrnil se je Materazzi
GENOVA/MILAN - Panucci na tekmi Rome v Genovi še ni slekel reprezentančne majice in tako kot Škotski tudi	Geno-i zabil odločilni gol v zadnji minuti. Pa še podobna sta si bila, oba sta namreč bila dosežena z glavo po prostem udarcu Pizarra z desne strani. Neodločen izidi bi bil verjetno pravičnejši, saj je Genoa igrala napadalno in bojevito. Tekma je bila lepa. Kljub številnim odsotnostim je Roma predvajala svojo običajno privlačno igro, zataknilo pa se je v napadu in pravih priložnosti Spallettijevi igralci niso pripravili. V drugem polčasu sta obe ekipi nekoliko popustili. Sodnik Rosetti je spregledal dokaj očitno enajstmetrovko v korist Rome (bivši branilec Triestine Bega je nepravilno oviral Vučinica), a Paro je ze Ge-noo v 25. minuti s silovitim strelom polno zadel levo vratnico. Še pred golom Pa-nuccija je Vučinic po podaji Mancinija prisilil vratarja Rubinha, da je njegov strel z glavo odbil v prečko, De Rossi pa takoj zatem žoge ni uspel preusmeriti v mrežo.
Trener Genoe Gasperini je bil po tekmi zelo jezen na sodnika. »Sodil je enosmerno in se grdo obnašal z mojimi igralci,« je dejal in namignil, da je njegov klub slabo zapisna pri sodnikih.
Znakov popuščanja pa ne kaže niti Inter, ki je tesno premagal Atalanto. V polno sta zadela napadalca Suazo in Cruz. Pri gostiteljih je Zanetti odigral 400. tekmo v črno-plavem dresu, po 95 dneh okrevanja pa se je na igrišče vrnil tudi Materazzi.
Genoa - Roma 0:1 (0:0)
STRELEC: Panucci v 90. min.
GENOA (3-4-3): Rubinho; Konko, Bega, Bovo; M. Rossi (Figueroa od 91.), Pa-
Christian Panucci je edini zadetek na tekmi Genoa -Roma dosegel v zadnji minuti
ansa
ro 6, Juric 6, Danilo 6 (Coppola od 74.); Leon, Borriello, Sculli (Di Vaio od 62.).
ROMA (4-2-3-1): Doni; Panucci, Ferrari, Juan, Cassetti; De Rossi, Brighi (Giuly od 67.); Mancini (Esposito od 82.), Pizarro (Barusso od 93.), Tonetto; Vucinic. Inter - Atalanta 2:1 (2:1)
STRELCI: Suazo v 10., Cruz v 30., Floccari v 39. min.
INTER (4-4-2): J.Cesar; Maicon, Cordoba, Samuel, Chivu; Zanetti, Dacourt (Materazzi), Cambiasso, Solari (Maxwell); Suazo (Ibrahimovic), Cruz.
ATALANTA (4-4-1-1): Coppola;
Bellini, Carrozzieri, Capelli, Manfredini (Belleri); F. Pinto, Tissone, Guarente, Langella (Padoin); Doni; Floccari (S.Inzaghi).
Vrstni red: Inter 28, Roma 25, Fio-rentina 23, Juventus in Udinese 22, Atalanta 18 in Palermo 18, Sampdoria 17, Na-poli in Catania 15, Milan in Genoa 14, Torino 13, Parma 12, Lazio 10, Cagliari, Siena, Reggina, Livorno in Empoli 9.
Danes: ob 15.00 Cagliari - Milan, Empoli - Torino, Lazio - Parma, Livorno - Sampdoria, Napoli - Catania, Reggina -Fiorentina, Udinese - Siena, ob 20.30 Juventus - Palermo
udinese
Tudi Marino v Vidmu do leta 2012
VIDEM - Udinese razmišlja dolgoročno. Drua za drugim so do leta 2012 podaljšali pogodbo vsi najboljši igralci, vključno s slovenskim vratarjem Handa-no vičem, vče raj je bil na vrs ti tre -ner Ma rino. Da so še mla de mu in razmeroma neuveljavljenemu trenerju ponudili kar petletno pogodbo, pomeni, da so z njim res nič no ze lo zado volj ni.
Danes proti Sieni na stadionu »Friuli« začela tekmo postava, ki je zmagala v Firencah. Izjemo predstavlja le diskvalificirani Zapata, ki ga bo zamenjal Coda. Manjkajo poškodovani Asamoah, Mesto, Siqueira in Boudianski, ki naj bi po pisanju krajevnega tiska lahko morda kmalu oblekel dres Triestine. Marino je zadovoljen z ozračjem v moštvu, svari pa pred Sieno: meni, daje slab položaj Toskan-cev na les tvi ci ne rea len in da bo zamenjava trenerja Mandorlini-ja z Beretto morda blagodejno vplivala na motivacijo gostov. Ma rino me ni, da je Sie na, še posebej pa Locatelli, zelo nevarna v pro ti na padu.
APrimorski
~	dnevnik
košarka - A-liga
Pozzecco izgubil kljub 25 točkam Snaidero nocoj
BOLOGNA - Fortitudo Bologna je na vnaprej igrani tekmi košarkarske A-lige s 94:91 premagal ekipo Capo d'Orlando, pri kateri je blestel Tržačan Marco Pozzecco (25 točk). Pri ekipi iz Bologne je največ točk zbral Jenkins (24). Snaidero bo danes ob 18.15 v Vidmu (PalaCarne-ra) gostil milanski Armani.
ŽENSKA A2-LIGA - Izida: Interclub Milje - San Bonifaccio 54:65, Carugate - Libertas Videm 41:60.
HOKEJ NA LEDU - A1-liga: Aquile FVG Tablja - Fassa 2:0.
V Sloveniji.
NOGOMET - 1. slovenska liga: Interblock - Nafta 1:1 (1:0), Koper - Livar 4:0 (2:0), Hit Gorica -Domžale 2:0 (0:0), danes Drava -Maribor, Celje - Primorje. Vrstni red: Domžale 42, Koper 33, Hit Gorica 32, Interblock 27, Nafta 26, Mik CM Celje 24, Maribor 23, Drava 19, Primorje 18, Livar 11.
ROKOMET - Liga prvakov: Celje Pivovarna Laško - Gummersbach 28:27; pokal EHF: Gold Club - Aragon 34:32 (Hrpeljci so izpadli).
KOŠARKA: Liga NLB: He-mofarm - Domžale 88:75, Union Olimpija - Partizan 60:83, Crvena Zvezda - Slovan 92:71, Zadar - Vojvodina 82:73, Buducnost - Zagreb 89:84, Široki Brijeg - Split 79:77.
HOKEJ NA LEDU - 1. avstrijska liga: Vienna Capitals - Graz 4:2, Zavarovalnica Maribor Olimpija -Black Wings Linz 3:4, Salzburg - Alba Volan 4:0, KAC Celovec - Acro-ni Jesenice 3:0, Beljak - Innsbruck 5:2.
ODBOJKA - 1. liga - ženske: Bled - Luka Koper 2:3; moški: Salonit - Unimetal 3:0, Galex - Prvačina 3:1.
nogomet - Triestina v B-ligi zmagala drugič zapored
Točke dobrodošle, igra slaba
Tržačani so se po prvem golu »usedli«, prebudili pa so šele takrat, ko je Cesena izenačila
mM
T
...3 ■ BHBIl -_
J^^-	Ü* .
Kapetan Triestine Allegretti je odlično izvedel prosti udarec, po katerem je Triestina povedla z 1:0
Triestina Cesena 2:1 (1:0)
STRELCA: Allegretti v 9.; Turati v 21.dp, Sgrigna v 39.dp.
TRIESTINA (4-3-3): Dei 5,5; Milani 5,5, Lima 6, Kyriazis 6, Pesaresi 6; Antonelli 5,5 (11.dp Rossetti 6), Piange-relli 6, Allegretti 6,5, Sgrigna 6; Šedivec 5,5 (25.dp Graffiedi), Granoche 6 (39.dp Della Rocca). Trener: Maran.
CESENA (4-4-2): Berti; Turati, Doudou, Biasi, Cortellini (16.dp Lauro); Croce (33.dp Fattori), Mezavilla (20.dp Vaščak), De Feudis, Botta; Ferretti, Mo-scadelli. Trener: Vavassori.
SODNIK: Valeri iz Rima; OPOMINI: Biasi, Piangerelli, Vaščak, Lima; GLEDALCEV: 5.000.
Triestina je proti zadnjeuvrščeni Ceseni prvič v letošnjem prvenstvu drugič zapored slavila, čeprav z igro nikakor ni zadovoljila, saj je pokazala nekaj več zagrizenosti in uigranosti le v prvih dvajsetih minutah srečanja. Potem pa je igrala kot šolarček, ki se zadovolji s šestico.
Po enominutnem molku v spomin na v Afganistanu preminulega italijanskega vojaka je sodnik točno ob 16.uri zažvižgal začetek tekme, ki je bil za obe ekipi izrednega pomena. Za Ceseno je šlo tudi za zgodovinsko srečanje, saj je med tednom po dolgem predsedniko-vanju družine Lugaresi klub odkupil Igor Campedelli (brat predsednika in lastnika Chieva Luce). Ravno tako je predstavljal novost tudi trener Vavassori, ki je nasledil dogoletnega trenerja Cesene Ca-storija.
Večji del tekme je potekal ob popolnem molku, saj navijačem Cesene niso dovolili na gostovanje, medtem ko so
se ultrasi Triestine odločili za svojevrstno stavko in v stadion niso vstopili. Kljub pomanjkanju bodrenja najbolj glasnih navijačev je Triestina dobro začela in jasno pokazala, da želi izboriti novo prepričljivo zmago. V četrti minuti je Alle-gretti poskušal presenetiti vratarja Ber-tija z bliskovitim lobom, a vratarju je žogo le uspelo dvigniti nad prečko v kot. Šlo pa je le za testiranje noge s strani ka-petana Triestine, ki je razumel, da je bilo stopalo »toplo«. Tako si je v 8.minu-ti Šedivec bistro priigral prosti strel na
razdalji kakih 22 metrov, Allegretti pa je minuto kasneje krasno udaril proti vratom in žogo poslal v del vrat, kamor niti Buffon ne bi segel. Pet minut kasneje sodnik Valeri ni hotel kaznovati z enajstmetrovko igro z roko branilca Cesene, dosoditi najstrožjo kazen pa niti ne bi bilo neutemeljeno. Prva četrtina srečanja je jasno pokazala vse hibe Cesene, od prepočasnega kroženja žoge mimo številnih zgrešenih podaj do sterilnosti v napadu, čeprav je treba poudariti, da je šlo v tem primeru bolj za pomanjkanje za-
nimivih predložkov kot za skromnost napadalcev. Vavassorija čaka vsekakor še precej dela, čeprav je za vsakogar težko narediti kakovosten kruh iz slabe moke. Žal se je Triestina kmalu prilagodila igri nasprotnikov, tako da je bil drugi del prvega polčasa nadvse dolgočasen. Trie-stina ni izkoristila pasov, podaje so bile v glavnem vzdolž sredinske črte, nikoli v globino. Zehanje na tribunah je prekinil le Ferretti v 36.minuti s strelom, ki je šel za las mimo vrat.
Na začetku drugega polčasa je igralce sprejel dež, Cesena pa bi po štirih minutah padavine skorajda spremenila v hladno prho za Tržačane, vendar je volej Ferrettija za las švignil mimo vrat. Pet minut kasneje so gostje znova ogrozili Deieva vrata, tokrat s strelom z razdalje De Feudisa po podaji s peto Mo-scardellija. Odgovor Triestine ni bil posebno prepričljiv in Cesena se je v 21.minuti navsezadnje zasluženo dokopala do gola. Dei je z roko pobral podajo nazaj Piangerellija, in sodnik ga je upravičeno kaznoval z indirektnim prostim strelom na črti vratarjevega prostora. Živi zid je dvakrat odbil žogo na sami gol črti, nazadnje pa je po zmedi v kazenskem prostoru usnje v mrežo potisnil Turati. Po prejetem golu je Triestina znova začela igrati, le nekaj sekund po vstopu Della Rocce (po osmih mesecih mirovanja zaradi poškodbe) je prav postavni napadalec podal do Sgrigne, ki je, ob pomoči branilca Cesene, ukanil Ber-tija. Cesena je poskušala znova nadoknaditi zaostanek, a ji je zmanjkalo časa in moči. Ne glede na končni izid je nekaj bilo vsem jasno: ni bilo treba poznati razmerja sil v B ligi, da si prišel do za-
ključka, da sinoči na Roccu nista igrali prvi dve uvrščeni ekipi na lestvici...
Top: Allegretti je dobro vodil svoje moštvo in odlično izvedel prosti strel za prvi gol Triestine.
Flop: ni sprejemljivo, da ekipa doseže gol, potem sebično neha igrati, prepusti vajeti igre nasprotniku in le po prejetem golu začne znova pritiskati na nasprotnikova vrata.
Iztok Furlanič
B-liga IZIDI 16. KROGA Ascoli -
Mantova, 1:3 Avellino - Spezia 2:2, Bologna -Albinoleffe 1:0, Chievo - Pisa 2:2, Frosinone -Grosseto 4:1, Lecce - Ravenna 3:1, Modena -Bari 3:0, Piacenza - Messina 0:1, Rimini -Vicenza 5:1, Treviso - Brescia 3:0, Triestina -Cesena 2:1
Albinoleffe	15	10	2	3	29:15	32
Pisa	15	10	2	3	28:22	32
Bologna	14	9	4	1	19:6	31
Lecce	14	8	4	2	22:11	28
Chievo	15	8	4	3	26:19	28
Brescia	15	8	3	4	23:16	27
Rimini	15	7	4	4	25:17	25
Frosinone	15	7	3	5	23:19	24
Mantova	15	6	4	5	21:14	22
Modena	15	6	4	5	23:19	22
Ascoli	14	6	3	5	22:16	21
Messina	15	5	4	6	12:19	19
Grosseto	15	4	5	6	11:17	17
Triestina	15	4	5	6	20:27	17
Piacenza	15	5	1	9	12:20	16
Bari	15	3	6	6	15:21	15
Spezia (-1)	15	3	6	6	20:20	14
Treviso	15	4	1	10	16:24	13
Vicenza	15	2	6	7	16:27	12
Ravenna	15	3	3	9	19:30	12
Avellino	15	3	3	9	14:22	12
Cesena	14	0	7	7	12:25	7
PRIHODNJI KROG (1.12. ob 16.00)
Albinoleffe - Treviso, Bari - Bologna, Brescia -Chievo, Cesena - Spezia, Grosseto - Ascoli, Mantova - Frosinone, Messina - Avellino, Modena - Triestina, Pisa - Lecce, Ravenna -Rimini, Vicenza - Piacenza
28
Nedelja, 25. novembra 2007
ŠPORT
/
odbojka - Selektor Anastasi izbral igralce za olimpijske pred kvalifikacije
Černic in Mama v dvanajsterici za Catanio
Italija boljša od Nemčije tudi na tretji prijateljski tekmi v Milanu
Še pred včerajšnjo tretjo prijateljsko tekmo v Milanu proti Nemčiji je selektor italijanske odbojkarske reprezentance Andrea Anastasi dokončno izbral 12 igralcev, ki bodo od srede dalje v Ca-tanii nastopili na pred kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu. Iz seznama sta izpadla center Andrea Sala in mladi podajalec Dragan Travica. Reprezentanco bodo torej sestavljali centri Mastrangelo, Tencati in Bovolenta, podajalca Meoni in Coscio-ne, korektorja Fei in Perazzolo, tolkači Černic, Cisolla, Zlatanov in Martino ter libero Mania. V Catanii se bo Italija najprej pomerila s Črno Goro (brez Srbije!), naslednji dan s Hrvaško, v drugi skupini pa nastopajo Nizozemska, Grčija in Romunija. V soboto bosta polfi-nalni tekmi, v nedeljo pa finale. Na olimpijski kvalifikacijski turnir, ki bo od 7. do 13. januarja v Turčiji, se uvrsti le zmagovalec, a na igre v Pekingu le zmagovalec turnirja v Turčiji, kjer bo nastopilo osem ekip. Pot »azzurrov« je torej izjemno težka.
V zadnjem dvoboju z Nemci je Ita-lij a zmagala s 3:1 (20:25, 25:18, 25:22, 27:25). Anastasi je začel z enako postavo kot v prvem. Podajal je Meoni, centra sta bila Mastrangelo in Tencati, korektor Fei, krili Černic in Cisolla, libero pa Mania. V primerjavi s prejšnjima nastopoma pa je tokrat igralce tudi menjava. Tako je Zlatanov že v prvem se-tu zamenjal Cisollo, Bovolenta pa Ten-catija, v tretjem in četrtem setu pa je mladi talent Martino pri izidu 21:18 oziroma 17:175 za Italijo zamenjal Černi-ca. Pri Nemcih se je izkazal Pampel, tako da je bila tekma borbena in zanimiva.
Italija - Nemčija 3:1 (20:25, 25:18, 25:22, 27:25)
ITALIJA: Fei 27, Mastrangelo 8, Cisolla 16, Meoni 1, Tencati, Cernic 6, Mania' (L), Zlatanov, Coscione, Bovo-lenta 6, Perazzolo, Martino.
NEMČIJA: Siebeck 10, Walter 5, Pampel 25, Kromm 4, Hubner 9, Tischer 8, Steuerwald (l), Popp 6, Schops, Gun-thor 2, Dehne, Andrae, Bakumovski.
Loris Mania' in Matej Černic uživata zaupanje novega selektorja
atletika
Jonesova je ostala brez medalj
MONTE CARLO - Mednarodna atletska zveza (IAAF) je sprejela dvoletno kazen za ameriško atletinjo Marion Jones, ki je priznala, da je jemala nedovoljena poživila. Poleg tega je IAAF zahtevala, da vrne vse medalje in denarne nagrade, ki jih je osvojila od 1. septembra 2000 dalje, in predlagala, da se za enako kazen odlo či tudi Med na rod ni olim pij -ski komite (MOK).Marion Jones je 6. oktobra letos skesano priznala, da si je na vrhuncu kariere - na olimpijskih igrah v Sydneyju 2000 je osvojila pet zlatih medalj - do vrhunskih rezultatov pomagala z nedovoljenimi poživili. Mednarodna atletska zveza ji bo zato odvzela vse medalje in denarne nagrade, podobno pa bo verjetno sto ril tudi MOK.
Jo ne sova, ki je že pred časom zaključila aktivno kariero, zato jo dvoletna prepoved nastopanja ne bo preveč prizadela, je bila prva zvezdnica olimpijskih iger v Sydenyju. Osvojila je zlate medalje v šprintih na 100 in 200 metrov, skoku v daljino ter štafetnih tekih na 100 in 400 metrov.
alpsko smučanje - Ženski veleslalom
Viharne »azzurre«
Denise Karbon spet prva, tretja pa Manuela Moellg - Ana Drev odlična v drugi vožnji
Denise Karbon je na VSL zmagala že drugič zapored in prevzela vodstvo na skupni lestvici svetovnega pokala z 206 točkami. Druga je s 162 točkami Avstrijka Marlies Schild (Avt)
ansa
Sampras šokiral Federerja
MACAO - Švicar Roger Federer, številka 1 svetovnega tenisa, je v tretjem ekshibicijskem dvoboju z nekdanjim velikanom moškega tenisa Američanom Petom Samprasom v Macau doživel šok. Teniški »upokojenec« je namreč slavil zmago v dveh nizih s 7:6 (8) in 6:4. Spektakularni dvoboj v nabito polni dvorani je bil že njun tretji v zadnjih petih dneh, po obračunih v Seulu in Kuala Lum-purju. Federer je torkov dvoboj v Seulu dobil po dobri uri igre s 6:4 in 6:3, drugi v Maleziji pa je bil precej bolj tesen, saj je Švicar za zmago s 7:6 (6) in 7:6 (5) potreboval več kot uro in pol. Zanimivo je, da sta se tekmeca v času, ko je tudi Sampras še aktivno igral, pomerila le enkrat. Leta 2001 je v Wimbledonu po petih nizih prav tako slavil Federer. In prav ta poraz je končal Samprasovo vladavino v All England Clubu. Sampras, ki je zdaj star 36 let - deset več od Federerja -, se je od profesionalnega tenisa upokojil že pred petimi leti.
PANORAMA - Italijanka Denise Karbon je zmagala na veleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v kanadski Panorami (2:42,71). Druga je bila Avstrijka Elisabeth Goergl (2:43,13), ki je zaostala 42 stotink, tretja pa je bila Italijanka Manuela Moelgg (2:43,22, +0,51). Ana Drevje na drugi progi pridobila 21 mest in bila na koncu osma (2:44,40, +1,69), Mateja Robnik, druga slovenska finalistka, pa je bila 24. (2:46,60, +3,89). Ana Ko-bal in Maruša Ferk sta odstopili v prvi vožnji.
Italijanke so sezono začele izjemno, kot še nikoli v zadnjih zimah, čeprav to glede na stanje blagajne njihove zveze FI-SI ni bilo mogoče napovedati. FISI sije zagotovila preživetje v naslednjih treh sezonah le ob pomoči Italijanskega olimpijskega komiteja (CONI), ki jim je namenil milijon evrov. Zato mora novi predsednik Giovanni Morzenti, ki je nasledil Gaeta-na Coppija, mesečo vračati 80.000 evrov. FISI od vsakega italijanskega organizatorja alpskih tekem pokala zahteva 500.000 evrov, zato visi v zraku koledar za naslednjo sezono, ker namerava neplačnikom iz Bormia FISI odvzeti tekme. Denar pa očitno ni vse, posebej ne v športu.
Po dolgotrajnih težavah s poškodbami so se Italijanke pobrale, starejšim pa so povsem enakovredne mlajše na čelu z Moelggovo, ki ima v moški ekipi brata Manfreda, ki je bil na SP v Aaareju srebrn v slalomu. Italijani so na šestih tek-
mah petkrat stopili na zmagovalne stopničke...
EVROPSKI POKAL - Vanja Brodnik je v finskem Leviju na tekmi evropskega pokala alpskih smučark zmagala v veleslalomu. Obe vožnji je odpeljala praktično brez napak in na cilj prišla s skoraj sekundo prednosti pred drugouvrščeno Moniko Springl iz Nemčije. Z izjemno drugo vožnjo, ko je dosegla drugi čas, se je Ilka Štuhec s petnajstega mesta prebila na tretjo zmagovalno stopničko.
SMUČARSKI TEK - Norvežanka Marit Bjoergen je zmagovalka tekme svetovnega pokala v prosti tehniki v norveškem Beitostoelnu. Bjoergnova je na 10-kilometrski zasledovalni preizkušnji za 20 sekund ugnala rojakinjo Vibeke Skoefte-rud, tretja je bila Švedinja Charlotte Kalla. Slovenka Petra Majdič je odlično nastopila, glede na dejstvo, da je šlo za prosto tehniko, saj je bila z manj kot minuto zaostanka enajsta. Druga slovenska predstavnica Barbara Jezeršek je z nekaj več kot dvema minutama zaostanka osvojila 38. mesto. Moški so tekli na 15 kilometrov. Zmagal je Nemec Axel Teichmann, drugo mesto je osvojil Čeh Lukaš Bauer, tretji pa je bil Šved Anders Soedergren.
NBA - Slovenski košarkar Boštjan Nachbar je v dresu moštva NBA New Jersey Nets vnovič prikazal odlično igro. Na gostovanju v Seattlu je k zmagi New Jer-seyja z 98:93 v 18 minutah prispeval deset točk tri skoke in ukradel dve žogi.
alpsko smučanje - Moški smuk
Zmagal Hudec, »azzurro« Sulzenbacher tik pod stopničaki
Andrej Jerman na solidnem 12 mestu - Vrstni red krojil veter
LAKE LOUISE, 24. novembra (STA) - Kanadčan Jan Hudec je zmagal na smuku za svetovni pokal v kanadskem Lake Louise (1:42,70) in tako dosegel svojo prvo zmago v elitni svetovni druščini. Drugi je bil Američan Marco Sullivan (1:43,03, +0,24), tretji pa Avstrijec Andreas Buder (1:43,13, +0,34), četrti »azzurro« Kurt Sulzenbacher, 6. pa njegov kolega v italijanskem moštvu Werner Heel. Najboljši slovenski smučar Andrej Jerman je delil 12. mesto (1:43,50, +0,71). Jerman v tem zimskošportnem prizorišču v smukih doslej še ni osvojil točk za svetovni pokal. S številko 13 se je proti cilju olimpijske proge pognal takoj za legendarnim Avstrijcem Hermannom Maierjem (16.) in imel podobne vmesne čase, na koncu pa ga je prehitel. Po prihodu v cilj je sicer nekoliko zmajeval z glavo, vendar je, kot se je pozneje izkazalo po tekmi, prikazal zelo dobro vožnjo glede na razmere, saj je močan veter neprestano spreminjal smeh, sneg pa je povzročal slabšo vidljivost predvsem v zgornjem delu. Za Jermanom, ki je po nastopu najboljših delil
sedmo mesto, so v nadaljevanju zaostali tudi Avstrijec Michael Walchhofer (14.), lanski zmagovalec smukaškega seštevka pokala Didier Cuche iz Švice in svetovni prvak Aksel Lund Svindal z Norveške; slednja sta delila 17. mesto, na 20. pa je bil Američan Bode Miller.
Šestindvajsetletni Hudec, ki je doslej najvišjo uvrstitev v pokalu dosegel s petim mestom lani v Garmischu, je razveselil svojega slovenskega trenerja Dušana Grašiča in tudi domače navijače v kanadskem Skalnem gorovju. Hudec, Kanadčan češkega rodu, je bil drugi na SP v Areju.
Sullivan je prav tako dosegel prve stopničke v pokalu v karieri, Buder pa je izenačil svoj najboljši dosežek.
Vrstni red v svetovnem pokalu, skupno (3): 1. Kalle Palander (Fin) 140, 2. Aksel Lund Svindal (Nor) 134, 3. Manfred Molgg (ITA), Jan Hudec (Kan) in Marc Gini (Švi) 100, 6. Benjamin Raich (Avt) 86, 7. Ted Ligety (ZDA) in Marco Sullivan (ZDA) 80, 9. Bode Miller (ZDA) 61, 10. Andreas Buder (Avt) 60.
košarka - 1. SKL
Kopru
primorski
derbi
Kraški zidar Jadran - Luka Koper 79:96 (11:30, 37:56, 63:77)
KRAŠKI ZIDAR JADRAN: Jurič 25 (4:4), Pantelič 4 (1:2), Djurkovič 8 (2:4), Vujovič 11 (3:3), Meden 1 (1:2), Kobe 2 (2:2), Rozman 9 (1:2), Močnik 4, Kolare-vič 15 (0:1).
LUKA KOPER: Richter 1 (1:2), Pa-nič 23 (3:3), Ručigaj 12, Markič 7 (3:3), Janjuševič 12 (1:2), Čmer 11 (2:2), Virije-vic 8 (2:2), Držic 4, Pašalic 18 (4:7).
SEŽANA - Košarkarji Luke Koper so upravičili rahlo vlogo favorita in dosegli drugo zaporedno zmago v gosteh, ki jih je popeljala do pozitivnega izkupička 43 in zgornje polovice razpredelnice. Oslabljeni domačini na drugi strani pa so doživeli četrti poraz v nizu (2-5), ki jih je prikoval na deseto mesto pred Roglo in Zagorjem KD FT. Trener Kraškega zidarja Jadrana Tomo Krašovec se je pred tekmo pritoževal nad številnimi poškodbami svojih varovancev, ki pa so po večini stisnili zobe za prestižni primorski derbi. Toda to ni bilo dovolj, da bi se Sežanci enakovredno kosali z Luko Koper.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. novembra 2007
29
nogomet - V 10. krogu 1. amaterske lige v Trebčah slavil San Giovanni
Dve nerodni napaki v obrambi usodni za trebenski Primorec
Pri izidu 0:0 je Braini zgrešil enajstmetrovko - Reakcija in 2:2 - Zatem nova hladna prha
Primorec - San Giovanni 2:3 (0:2)
STRELCI: Podgornik v 12., Ber-nabei v 16.; v 51. avtogol, v 74. Emili in v 78. min. Bernabei.
PRIMOREC: Trevisan, Ursic (Manfreda), Emili, Di Benedetto, Farra, Carli (Lanza), Laghezza, Milič (Santi), Micor, Braini, Krevatin. TRENER: Sor-rentino.
SAN GIOVANNI: Messina, Fonda (Starri), Varagnolo, Pocecco, Santo-ro, Tampieri (Giorgi), Caserta, Romano (Balzarelli), Cechet, Bernabei, Podgornik. TRENER: Sciarrone.
Neodločen izid bil bil pravičnejši. Tržaški San Giovanni, prvi na lestvici skupine C 1. AL, je v 10. krogu (ena tretjina prvenstva je torej za nami) slavil tudi sredi Trebč in tako še podaljšal prednost pred drugouvrščeno Aquileio (+8 točk), ki danes gosti Sovodenjce. Tre-benske kalvarije tako še ni konec. Po šestem porazu v letošnji sezoni, je položaj na lestvici nadvse kritičen. Če bo proseško Primorje danes slavilo v Škoc-janu ob Soči, bo Primorec (včeraj kar z dvema Trebencema na igrišču, Peter Carli in Aljaž Milič) ostal na repu lestvice.
Primorec je začel zelo napadalno in v 10. minuti so si rdeče-beli po shemi s kota izborili enajstmetrovko. Brai-nijev strel z bele točke pa se je odbil od vratnice. Dve minuti kasneje pa prva hladna prha za ekipo trebenskega društva. Negativni junak je znova bil Braini, ki je v kazenskem prostoru nerodno podal slabo postavljenemu Emi-liju. Slednjega je namreč presenetil Podgornik in usnje poslal za Trevisanov hrbet. Primorčeva obramba je še enkrat dokazala, da letos ne deluje najbolj zanesljivo (doslej imajo najslabšo obrambo v skupini C, 26 prejetih golov). V 16. minuti je bilo že 0:2. Tokrat je bil s prostega strela iz približno dvajsetih metrov natančen odlični Bernabei (strel čez živi zid). Do konca polčasa so gostitelji skušali zmanjšati zaostanek, toda napadi so bili zelo jalovi. V 26. minuti je Max Micor streljal visoko čez prečko, minuto kasneje pa je še najlepšo priložnost imel Aljaž Milič, ki je dobro opravil svojo nalogo na sredini igrišča. To je bilo v prvem delu tudi vse. Med odmorom je bilo iz Primorčeve slačilnice slišati glasno »pridigo« trenerja Roberta Sorren-tina, ki je očitno zdramila domače nogometaše. V drugem delu so igrali precej boljše in že po šestih minutah zmanjšali zaostanek. Po strelu s kota je vratar Messina odbil žogo s pestjo na-
ravnost v svojega soigralca, ki je nehote spremenil žogi smer v mrežo. Gol je opogumil rdeče-bele. Trener Sorrenti-no se je odločil za taktično menjavo: branilca Di Benedetta je premaknil na sredino igrišča in obrambno vrsto zaupal Santiju. V 29. minuti je poteza obrodila sadove: Braini je močno streljal proti vratom, Messina ni zadržal žoge in čvrsti Peter Emili je zatresel mrežo. Upravičeno veselje domačinov, ki bi jim točka prav gotovo dvignila samozavest. Toda le štiri minute kasneje so številni gledalci videli še eno hudo napako v obrambi. Laghezza je z glavo podal vratarju Trevisanu, podaja pa je bila prekratka in Bernabei je kot pravi ropar prestregel žogo in še tretjič zadel v polno. Zadetek je Primorcu odrezal noge, ki je ostal povsem brez moči.
NAŠE OCENE - Nihče od nogometašev trebenskega društva si ne zasluži visoke ocene. Negativni oceni (4,5) za Brainija, ki je zgrešil enajstmetrovko in zatem zakrivil še prvi zadetek gostov, in Laghezzo, ki je slabo z glavo podal vratarju Trevisanu. V napadu se je solidno boril Krevatin (6,5), na sredini igrišča pa sta kar solidno opravila svojo nalogo še Milič in Carli (tudi 6,5).
IZJAVE PO TEKMI - Trener Primorca Roberto Sorrentino: »Sem razočaran. Fantom res nimam kaj očitati, saj so v drugem polčasu dali vse od sebe. Znova sta nam bili usodni dve nerodni napaki v obrambi. Očitno res nekaj ne gre.«
Kapetan Peter Emili: »Neverjetno. Začeli smo še kar dobro, po zgrešeni enajstmetrovki pa smo igrali slabo. Znova smo plačali dve nerodni napaki. V drugem polčasu so se zbrali in lahko bi celo zmagali. Situacija postaja vse bolj kritična.«
Trener San Giovannija Maurizio Sciarrone: »Fantje so dokazali, da so iz pravega testa. V prvem polčasu smo igrali zelo dobro. V drugem pa sem pričakoval reakcijo Primorca, ki je zelo dobra ekipa, trenutno pa je v veliki krizi. Sedaj nas čaka serija težkih tekem (Ponziana, San Sergio), smo pa optimisti, saj bo lahko v kratkem z nami igral novi slovenski napadalec Savič.«
Jan Grgič
OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI - Elitna liga: Palmanova - Union 91 2:1; promocijska liga: Staranzano - Isonzo (Covacevich; Macor); 1. AL: Medea -Azzurra 1:0; 2. AL: Moraro - Audax 2:2, Muglia - Costalunga 0:2.
Drugi zadetek San Giovannija s prostega strela čez živi zid
kroma
Domači šport
Danes, nedelja, 25. novembra
NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina -Tricesimo; 14.30 v Križu: Vesna - Sevegliano PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v San Giovanniju al Natisone: Centro Sedia - Kras Koimpex
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Ogleju: Aquileia -Sovodnje; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian
-	Primorje Interland
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Begliano; 14.30 v Ronkah: Ronchi - Zarja Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad -Pordenone
NAJMLAJŠI - 10.30 v Pordenonu: Pordenone -Pomlad
NAJMLAJŠI 1994 - 10.30 v Trebčah: Pomlad - San
Giovanni
KOŠARKA
MOŠKA C2-LIGA - 18.00 pri Briščikih, Ervatti:
Jadran Mark - Phone Aviano
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI - 10.00 v Vidmu: VBU - Sloga Multinvest; 10.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Terpin - Fincantieri; 11.00 v Trstu: Rigutti - Soča Gostilna Devetak UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel
-	Sokol
Jutri, ponedeljek, 26. novembra
KOŠARKA
UNDER 21 MOŠKI - 21.00 v Vidmu, Carnera: Snaidero - Bor NLB; 21.00 pri Briščikih, Ervatti: Kontovel - Falconstar Tržič
mladinski nogomet - Deželni mladinci, začetniki 7:7 in cicibani
Pozitivni krog za mladince Cicibani: tri zmage in pet porazov
DEŽELNI MLADINCI Pro Gorizia - Juventina 0:0
JUVENTINA: Kardas, Fici, La-manda, Patrone, Cipolla, Lorusso, Manni (Cadez, Bevilacqua), Peric, Černic, Simonetti (Paziente), Mo-horic. TRENER: Currato.
Mladinci Juventine so proti Pro Gorizii igrali dobro in lahko bi celo zmagali. Varovanci trenerja Currata so imeli številne priložnosti za zadetek, ki pa jih niso znali izkoristiti.
Muggia - Vesna 0:1 (0:0)
STRELEC: Simonis v 67. min.
VESNA: L. Rossoni, Burni, Zar-ba, Simonis, Fantina, S. Rossoni, Le-ghissa, Tuccio (Rados), Dajic (Sovič), De Bernardi, Martinelli (Zampino). TRENER: Toffoli.
Vesna je zasluženo slavila sredi Milj. Toffolijevi varovanci so stalno držali vajeti igre v svojih rokah in končni izid bi lahko bil še višji. Dobro sta igrala Fantina in Simonis.
hokej na rolerjih - Pomembna zmaga Poleta v Milanu
»Težke« točke
Slabe razmere za igro - Dva zadetka Jureta Ferjaniča - Vratar Petronijevič odločilen
Milano Rams 17 - Polet ZKB Kvvins
3:5 (2:2)
POLETOVI STRELCI: Jure Ferjanič 2, Fajdiga, Battisti, Stella.
POLET: Petronijevič, Mojmir Kokorovec, Matteo De Iaco, Jure Ferjanič, Samo Kokorovec, Battisti, Stefano Cavalieri, Gianluca Cava-lieri, Doriano De Iaco, Fajdiga, Lončar, Stella. TRENER: Aci Ferja-nič.
Tri pomembne točke Poleta v boju za obstanek v hokejski A1-ligi na rolerjih. Ekipa Milano Rams 17, ki v letošnji sezoni še ni zmagala, je vsaj na papirju slabši nasprotnik, toda včerajšnje razmere za igranje so bile res slabe. »Pred tekmo smo celo mislili, da tekme ne bomo odigrali,« nam je povedal športni vodja in hokejist Poleta Matteo De Ia-co. »Plastični parket je bil zaradi obilnega deževja zelo vlažen, kar je pogojevalo igro obeh ekip. Pravzaprav je to bilo pisano na kožo teh-
Jure Ferjanič
kroma
nično slabšim Milančanom, ki so se nam po tekmi iskreno zahvalili, da smo sploh pristali na igranje.«
Prvi polčas je bil precej izenačen in se je zaključil z izidom 2:2. V drugem delu pa so openski »konji« pritisnili na plin in povedli na 4:2. Z igralcem več na igrišču (power play) so Milančani zmanjšali zaostanek, tri minute kasneje pa so Ferjaničevi varovanci še petič zatresli domačo mrežo. Trinajst minut pred koncem srečanja so gostje
stalno igrali z možen in tudi dvema manj na igrišču. Kljub temu so z dobro igro v obrambi obdržali vodstvo in se niso pustili presenetiti. Dvajset sekund sta na igrišču bila celo samo dva oranžno-črna hokejista. V tem delu tekme se je večkrat izkazal vratar Aleš Petronijevič, ki je bil včeraj med boljšimi na igrišču.
V soboto bodo poletovci prosti, saj bodo hokejisti iz Asiaga nastopali v ligi prvakov. Tekmo bodo nadoknadili v torek, 11. decembra ob 21. uri na Opčinah.
Ostala izida 4. kroga: Draghi Torino - Pirati Civitavecchia 0:8, Edera Officine Belletti Trst - Empoli 14:6; danes: Arezzo - Fondiaria SAI Invicta, Milano 24 Quanta - Forli.
Vrstni red: Edera Belletti 12, Asiago Vipers 9, Empoli, Milano 24, Arezzo, Vicenza in Polet ZKB Kwins 6, Modena 4, Forli in Civitavecchia 3, Draghi Torino 1, Milano 17 0.
ZAČETNIKI 7:7 Pomlad B - CGS A 1:10 (1:0, 0:5, 0:5)
POMLAD B: Carli, Racman, Fer-luga, Sancin, Caselli (1 zadetek), Stoj-kovič, Kovačič, Guštin, Esposito, La-schizza. TRENER: Kos.
Združena ekipa tokrat zasluži pohvalo, saj je predvajala lep nogomet, predvsem pa so se vsi do zadnjega borili za vsako žogo. Gostje pa so izkoristili fizično premoč, saj so bili vsi eno leto starejši od naših nogometašev. Fincantieri B - Juventina 5:4 (3:1, 1:3, 1:0)
JUVENTINA: Sclauzero, Cej, Ma-niacco, Markovič, Visintin (3 zadetki), Esposito (2), Tabaj, Pavlin, Berte, Ag-betiaffa Apelete, Marega, Matiussi. TRENER: Calligaro.
Srečanje med ekipo iz Tržiča in Juventino je bilo izredno izenačeno, v končnici pa se je sreča nasmejala varovancem trenerja Calligara, ki so tako pod streho spravili nove tri točke.
CICIBANI
Mladost A - Gradese 3:1 (1:1, 0:0,
2:0) MLADOST A: Visintin, Danielis, G. in N. Terpin, Furlani, Devivo, Peric (1 zadetek), Cosani (2), Faidiga, Ger-golet. TRENER: Ferfoglia.
Tokrat je Mladost igrala zelo dobro, vsi so se borili za vsako žogo in na igrišču pokazali kaj znajo, tako da je treba vsem čestitati za odličen nastop.
Mladost B - Pro Romans 10:2 (4:1, 3:1, 3:0) MLADOST B: Zanier, Gergolet (1 zadetek), Juren (4), Petejan, Fajdiga, Čevdek (4), Trevisan (1). TRENER: Gergolet.
Mladost je zasluženo prišla do visoke zmage, saj so varovanci trenerja Gergoleta imeli vajeti igre stalno trdno v svojih rokah.
Ponziana - Breg 2:4 (0:2, 1:1, 0:1) BREG: Kofol, Žerjal (1 zadetek), Baged-da, Deluisa, Glavina (2 ), Tul, Gregori, Giacca, Segulin, Smotlak, Gruden, Lončar (1), Antozzi. TRENER: Stojkovič.
Brežani so prišli v gosteh do lepe zmage, vendar kot je potrdil tudi sam trener, v tej kategoriji rezultat je postranski, saj je pomembno predvsem, da se otroci zabavajo.
Juventina B - Itala San Marco 0:18 (0:10, 0:2, 0:6) JUVENTINA B: Ja-kumin, Barone, Tunani, Trevisan, Bo-skin, Medeot, Sarullo, Graziani. TRENER: Arena.
Proti starješim igralcem letnika 97, igralci Juventine so vsi letnik 97, so bili zdesetkani varovanci Saveria Are-
ne dejansko brez moči.
Lucinico - Juventina A 6:1 (2:1, 2:0, 2:0) JUVENTINA A: Braini, Agnelli, Radikon, Waccher (1 zadetek), Co-lamarino, Cadeddu, Musto, Komjanc. TRENER: Marchesi.
Juventina je dobro igrala v prvi tretjini, nato pa je prišla na dan telesna in tehnična premoč nasprotnikov.
Vesna - Sant'Andrea C 2:10 (1:3, 0:4, 1:3) VESNA: Paoli, Buri, Majcen, Rovelli, Rossi, Covarelli, Sartore (2 zadetka), Blasi, Košuta, Nabergoj. TRENER: Bencich.
Mladi nogometaši Vesne so tokrat nekoliko razočarali. Že res, da je San-tAndrea zelo dobra ekipa, toda na igrišču so nogometaši Vesne tokrat po-kaz"ali premalo borbenosti in odpovedali so v vseh elementih igre.
Pro Romans B - Sovodnje 3:1 (3:0, 0:1, 0:0) SOVODNJE: Pahor, De-vetak, Vasič, N. Paoletič (1 zadetek), La-kovič, Petejan, Bacicchi, D. Paoletič, Redič, Zotti. TRENER: Feri.
Kljub porazu so tokrat nogometaši novega trenerja Simona Ferija zadovoljili z nastopom. Igrali so zelo borbeno in zato zaslužijo pohvalo.
Pomlad - Sant'Andrea A 1:5 (0:2, 0:2, 1:1) POMLAD: De Denaro, Nait, Bicocchi, Košuta, Santangelo, Zuppa, Ukmar, Dell'Anno, Castellani, Vattovaz. TRENER: Tomizza.
Gostje so bili pretrd oreh za mlade nogometaše Pomladi, ki so se enakovredno upirali le v zadnji tretjini.
Igralke ŠK Kras gostje jutrišnjega Športela
Gostje jutrišnjega Športela (Tv Koper-Capodistria ob 22.30) bodo člani oziroma članice namiznoteniške ekipe športnega kroška Kras iz Zgonika. Z voditeljem oddaje Igorjem Malala-nom se bodo pogovarjale Sonja Milič, Irena Rustja in Eva Carli. Anketo o namiznem tenisu bo pripravil sodelavec Jara Košuta. Sledili bodo prispevki o košarkarskih tekmah Brega, Bora in Jadrana, o ženskem goriško-tržaškem odbojkarskem derbiju Govolley - Bor Breg in o petkovi predstavitvi publikacij ZSŠDI. Nazadnje bo na vrsti še nagradna igra. Gledalci morajo pravilno odgovoriti na vprašanje: koliko zlatih kolajn je na SP osvojila kotalka-rica Tanja Romano?
30
Nedelja, 25. novembra 2007
ODBOJKA
/
moška c-liga - Sloga Tabor boljša od Buie
Na Opčinah obveljala tradicija, Val Imsa končno prebil led, poraz Sočanov
Sloga Tabor Televita - Buia: 3:0 (25:19, 29:27, 25:22)
SLOGA TABOR TELEVITA: Vasilij Kante 19, Riolino 11, Slavec 6, Sorgo 7, Igor Veljak 8, Vanja Veljak 5, Privileggi (L), Bertali, Mirko Kante, Paganini, Matevž Peterlin 3. TRENER: Bosich
Tradicija je obveljala tudi tokrat: Buja je namreč v vseh letih, odkar igra proti slogašem na Opčinah zmagala le enkrat, in tudi tokrat je morala priznati premoč naše ekipe.
Sloga Tabor Televita je zaigrala res učinkovito, naši igralci so bili trdno odločeni, da se ne pustijo presenetiti in so bili zbrani od začetka tekme do konca, in se niso prepustili malodušju niti takrat ko so morali nasprotnike zasledovati. Dobri so bili v bloku in napadu, pa tudi v polju so bili zelo dobro postavljeni. Prvi set so naši igralci osvojili brez težav, visoko povedli tudi v drugem (16:11), ko je Buia začela razliko zmanjševati in jih ujela pri triindvajseti točki. Do prve set žoge je prišla Sloga Tabor, Buii je imela nato dvakrat zaključni udarec, na koncu pa so bili priseb-nejši naši igralci. Tretji set je začel v znamenju Buie, ki je vodila že z 16:12, vendar se naši igralci niso predali, in so z igro v kateri praktično ni bilo več napak, obrnili set v svojo korist.
Ambrož Peterlin, ki letos igra pri Buii, je tekmo ocenil takole: »Bili smo preveč živčni, zlasti jaz, da bi lahko upali na zmago. Sloga Tabor je zmagala povsem zasluženo in če bo s tako igro nadaljevala, ji mesto v play-offu ne more uiti. Če smo morali izgubiti s 3:0, pa sem zadovoljen, da je bilo proti mojemu matičnemu društvu in ne proti komu drugemu«. (INKA)
Val Imsa - Vivil 3:1 (25:21, 25:16, 25:27, 25:22)
VAL IMSA: Pantič 5, Lavrenčič 8, Om-brato 25, Mucci 8, Nanut 3, Berzacola 10, Ple-sničar (L), Florenin 2, Brisco 0, Sancin, Povšič, Corva. TRENER: Jerončič.
Valovci so končno prebili led. Vivil je na lestvici res imel le eno točko, a osvojil jo je pro-
Ombrato (Val) se je izkazal
ti solidni Prati in tudi v Štandrežu ni odigral podrejene vloge. Navsezadnje še ima nekaj izkušenih igralcev, čeprav nastopa letos oslabljen in slabše pripravljen. Skratka, tekma je bila za obe ekipo pomembna, na začetku pa zaradi tega tudi zelo izenačena. V končnici je pri izidu 21:20 za goste izkušeni Florenin zamenjal mladega Pantiča, Val pa je dosegel pet zaporednih točk, od teh je Florenin prispeval dve. V naslednjem setu je Val spet zaigral z začetno postavo in set osvojil brez večjih težav. V tretjem setu se je valovcem že nasmihala gladka zmaga, saj so vodili z 21:17, zaradi nekaterih neforsiranih napak pa je prednost skop-nela, v izenačeni končnici pa je bil Vivil boljši. K sreči pa Jerončičevih igralcev ni zajela panika in so četrti set spet pričeli s pravo nogo, prednost pa v bistvu obdržali do konca.
Tokrat je najboljše doslej igral korektor Ombrato, ki je dosegel 25 točk iz 40 napadov. Valovci so pokazali tudi ostrejši servis, veliko točk pa je dosegel tudi podajalec Berzacola z
napadom po drugem dotiku. Teh točk je bilo kar osem iz 12 poskusov. Precej dela pa čaka valovce še v obrambi. Tudi tokrat je bila odločno preveč statična.Upati je vsekakor, da bo zmaga blagodejno vplivala na razpoloženje v moštvu.
Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - PAV Natisonia 1:3 (23:25, 19:25, 25:22, 12:25)
SOČA ZSDB: Braini 8, Testan 10, S. Čer-nic 11, J. Černic 3, I. Černic 5, Valentinčič 13, Košir (L), Čevdek 1, Ma. Černic 1. Devetak 0, Škorjanc, Juren. TRENER: Battisti.
Tekma se je začela z enominutnim molkom v spomin na družbeno-političnega delavca, a tudi nekdaj odličnega odbojkarja Mirka Špacapana, ki je bil tudi soigralec Sočine-ga trenerja Lucia Battistija.
Takoj na začetku se je pokazalo, da je PAV Natisonia precej boljši kot kaže njegov sedanji položaj na lestvici. Sočani, za katere je po poškodbi na podajalskem mestu spet igral Jan Černic, so začeli zelo pogumno. Tekma je bila izenačena vse do izida 21:21, ko so gostom uspeli nekateri boljši servisi, kar je bilo odločilno. Začetek drugega seta je bil slabši, toda Sočanom je vseeno uspelo nadoknaditi začetni zaostanek, po izenačneju na 18:18 pa jim je zmanjkalo nekaj mentalne moči.
Najboljšo igro so domači igralci pokazali v tretjem setu, ko so visoko povedli kar s 14:1. Žal so nato precej popustili. Njihova prednost je bila že tako velika, da seta sicer nikakor niso mogli izgubiti, vendar pa se je to poznalo na njihovo igro v zadnjem setu, ko so popolnoma popustili, solidni gostje pa so to spretno izkoristili in prepričljivo prevladali, predvsem po zaslugi bloka in napada. V tem setu je krstni letošnji nastop opravil mladi podajalec Robert Devetak (letnik 1992).
Ostali izidi: San Vito - Basiliano 3:0, Fae-dis - VBU np, Cus Trieste - Prata 0:3. Vrstni red: San Vito 13, VBU* 12, Prata 11, Sloga Tabor Televita 10, Buia in Pav Natisonia 8, Basiliano 7, CUS Trieste 6, Soča ZBDS in Fae-dis* 4, Val Imsa 3, Vivil 1 (* s tekmo manj).
ženska c-liga
Sloga List v Martignaccu nudila premalo pravega odpora
Libertas Megaintersport Martignacco - Sloga List: 3:0 (25:7, 25:18, 25:18)
SLOGA LIST: Ciocchi 4, Cvelbar 5, Fazarinc 9, Pertot 8, Alice Spangaro 1, Starec 0, Chirani (L), Gantar 1, Maurovich 2, Michela Spangaro 1, TRENER: Maver
Iz Martignacca se Sloga List vrača s pekočim porazom. Negativni rezultat je bil sicer pričakovan, saj Mar-tignacco ni ekipa proti kateri bi naše igralke objektivno gledano lahko računale na točke, vendar smo od slogašic le pričakovali večji odpor.
To velja zlasti za prvi set, v katerem so naše igralke grešile kot na tekočem traku in Libertas Martignac-co je do zmage prišel brez vsakega naprezanja. Velika telovadnica je prav gotovo pogojevala igro Sloge List, vendar je to lahko le delno opravičilo. Nekoliko bolje je šlo našim igralkam od rok v naslednjih dveh setih, vendar so bile premalo učinkovite in disciplinirane zlasti v polju, kar je seveda pogojevalo vso nadaljnjo igro.
Trener Maver je preizkusil vse svoje igralke, vendar do preobrata ni prišlo, in Slogašice morajo pač obrniti stran, in na ta nastop čimprej pozabiti. (INKA)
Ostali izidi: Rivignano - Talmassons 3:1, Libertas Trieste - Volleybass 3:2, Vivil - Biesse Triveneto 0:3, Cor-mons - Chions 1:3, Virtus TS - Porcia 3:2, Palazzolo -Lucinico 0:3. Vrstni red: Porcia in Lucinico 18, Marti-gnacco in Biesse Triveneto 17, Palazzolo 16, Libertas TS 10, Volleybas,Rivignano in Chions 9, Virtus TS in Cor-mons 7, Talmassons 6, Sloga List 4, Vivil 0.
□ Obvestila
SK DEVIN vabi vse člane in društvene simpatizerje na predstavitev nove smučarske sezone 2007/2008, ki bo v Kam-narski hiši, oz.Grudnovi hiši v Nabrežini v petek 30. novembra ob 19.30.
ŠD SK BRDINA organizira zimovanje v kraju Forni do Sopra od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na štev. 3475292058. Vljudno vabljeni.
ŠZ JADRAN vabi jutri, 26 novembra ob 19. uri v telovadnici Ervatti pri Briščikih na predstavitev projekta Jadran. Toplo vabljeni.
SK DEVIN prireja sejem rabljene smučarske in kolesarske opreme v hali F tržaškega sejmiščna na Trgu De Gasperi 1še dane in jutri od 10.30 do 20.30. Za informacije tel. 3335201854 - www.skdevin.it
ženska d-liga - Proti Govolleyju v prvem tržaško-goriškem derbiju
Bor Breg prepričljivo boljši
Igra na dobri ravni - Odločilni centra Della Mea in Flego - Gladek poraz Kontovela v Roveredu
Govolley Kmečka banka - Bor/Breg Kmečka banka 0:3 (22:25, 21:25, 20:25)
GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Uršič 14, Černic 15, Visintin 1, Mania 1, Danielis 4, M. Zavadlav 5; Alberti (L), G. Zavadlav, Bressan, Petejan. TRENER: Petejan.
BOR BREG KMEČKA BANKA: Colsani 6, Della Mea 11, Vodopivec 8, Spetič 12, Flego 8, Gruden 1; Contin (L), Žerjul 0, Legovich 0, Grgič, Sa-dlovski, Sancin. TRENER: Kalc
Slovenski deželni derbi četrtoli-gašic so v telovadnici goriškega Kulturnega doma povsem upravičeno in suvereno osvojile odbojkarice trenerja Marka Kalca, ki so v samih treh nizih igre prevladale nad domačinkami Govolleya. Tržačanke so imele vajeti igre v svojih rokah skozi celotno srečanje in, če izvzamemo uvodni del drugega niza, bile tudi stalno v vodstvu. Tu pa tam so se jim gostiteljice približale na točko ali dve, nakar so si večinokrat same, z neizsiljenimi lastnimi napakami, zapravile stik z gostjami. Zmaga je tako pripadala bolj izkušeni in obenem uravnovešeni ekipi, ki je imela primerno krite vse igralne pozicije. Predvsem pa sta o končnem zmagovalcu odločala Borova centra Della Mea in Flego, ki sta sami prispevali skoraj polovico po lastni zaslugi osvojenih točk. Domači bloker-ki sta tokrat igrali pod normalnim standardom in še posebno je manjkal običajni doprinos Isabel Mania', ki je srečanje odigrala z bolečinami v hrbtu. Ključnega pomena je bila tudi dobro postavljena obramba gostujoče ekipe,
ki ji je še dodatno olajšala delo okoliščina, da so varovanke trenerja Petejana napadale skoraj izključno iz cone 4. Borovke so lahko posledično pravočasno postavljale blok in uredile obrambo. Vsekakor je bilo srečanje na zadovoljivi ravni, kar velja še predvsem za prvi niz.
Pred samim začetkom srečanja so se prisotni z enominutnim molkom poklonili spominu Mirka Špacapana, nakar smo bili priča izenačeni igri, ki se je dokončno privesila na stran tržaških odbojkaric pri stanju 16:14 v njihovo korist. Izkoristile so serijo napak domačih napadalk, ko so le-te forsirale napad, da bi presenetile pazljivo in dobro urejeno obrambo nasprotnic. Drugi niz je bil izenačen vse do vodstva gostij 22:20, ko so si z dve-mi zaporednimi napakami domačinke zapravile vloženi trud. V tretjem nizu so si Grudnova, ki je med drugim zanesljivo zalagala napadalke z optimalnimi podajami, in soigralke kmalu nabrale razliko treh točk, ki so jo potem umirjeno privedle do konca srečanja.
Ob koncu srečanja je bil trener Kalc zadovoljen s predstavo svojih varovank in jim čestital za uspešno igro. Ravno tako je bil zadovoljen z nivojem srečanja, ki je bil tudi po njegovem mnenju predvsem v prvem nizu na zaželeni višini. Tudi trener Petejan ni ob koncu kazal pretiranega razočaranja, četudi se zaveda, da so predvsem mlajše igralke proti koncu srečanja delno zatajile in ostale na površju le bolj izkušene kot n.pr. Pao-la Uršič. (J.P.)
Blok in obramba združene ekipe Bora in Brega sta bila sinoči v Kulturnem domu večkrat na mestu
bumbaca
Roveredo - Kontovel 3:0 (25:10, 25:21, 25:19)
KONTOVEL: Bukavec 7, Lisjak 5, Pertot 0, M. Starc 6, Verša 1, A. Zuzič 9; Kapun (L), Micussi 1, V. Zuzič 0, Mi-lič, N. Starc. TRENER: Cerne.
Kontovelke tokrat niso igrale kot znajo, predvsem pa niso pokazale tiste borbenosti in tiste igre v obrambi, ki sta jim v prejšnjem krogu omogočili, da so proti šesterki Pozza osvojile točko. Odločilnega pomena je bil poraz v prvem nizu, ki je varovankam trenerke Cerne odvzel samozavest in prepričan-
je v lastne sposobnosti. Začetek je bil skoraj katastrofalen, saj so Kontovelke zgrešile vseh prvih pet napadov. V obrambi so bile preveč statične, na mreži pa niso uspele zaustaviti najboljše tolkačice Rovereda Temporinijeve, ki je s krila (z odličnimi udarci v paralelo) našim odbojkaricam povzročala hude preglavice, tako da je bil uvodni niz povsem enosmeren. V drugem setu pa se je slika nekoliko spremenil, saj so se gostiteljice enakovredno borile vse do 20. točke, toda v končnici jim je zmanjkalo. V tretjem nizu pa so ponovno preveč
grešile v napadu, v obrambi pa so se premikale prepočasi. Edina svetla točka črne sobote Kontovela je bila Anja Zuzič, saj je edina, ki je res zadovoljila z igro.
Ostali izidi: Pasian - Cervignano 1:3, Buia - Manzano 3:2, Il Pozzo - Fiu-me Veneto 2:3, Tarcento - Cordenons 3:0, Paluzza - Reana 1:3.
Vrstni red: Tarcento 21, Cervi-gnano 20, Cordenons 14, Bor Breg Kmečka banka, Roveredo in Pozzo 12, Buia in Reana 10, Paluzza 8, Manzano 7, Fiume Veneto 6, Govolley Kmečka banka in Pasiano PN 5, Kontovel 3.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 25. novembra 2007
31
košarka - Bor Radenska v državni C1 -ligi
Neprodorni napad onemogočil preobrat
V zadnjih minutah prevladale izkušnje gostov - Letošnji krstni nastop Štefana Samca
Bor Radenska - EP Udine 72:82 (12:25, 39:37, 58:55)
BOR: Bole 0 (-, 0:1, -), Krizman 7 (1:2, 3:5, 0:2), Visciano 4 (0:2, 2:6, -), Cre-vatin 0 (-, 0:2, 0:2), Štokelj 5 (-, 1:1, 1:2), Babich 25 (2:3, 4:5, 5:9), Burni 2 (-, 1:3, 0:4), Samec 3 (1:2, 1:2, -), Madonia 11 (2:2, 3:7, 1:3), Kralj 15 (1:2, 4:6, 2:3). TRENER: Mura. SON: 26. PON: Samec.
Bor Radenska je na domačih tleh ostal praznih rok. Drugouvrščeni Videm je bil v odločilnih trenutkih prisebnejši in tako zaključil izenačeno srečanje v svojo korist. Borovci so se sicer vse do petih minut pred zvokom sirene enakovredno borili z nasprotniki, po izenačenju 64:64 pa so gostje prevladali in zaključili z osmimi točkami prednosti. Svoj krstni nastop je sinoči opravil Štefan Samec, ki je prej kot je bilo mišljeno okrepil ekipo.
Nasprotniki so začeli prepričljivo: z agresivno obrambo in boljšimi odstotki meta so povedli na 9:23, borovci pa so s površno obrambo in prenaglimi odločitvami izza šestmetrske črte zaostajali po prvih desetih minutah za 13 točk. Kljub visokemu zaostanku so Murovi varovanci pogumno nadaljevali: predvsem s čvrstejšo obrambo so onemogočali prodiranje nasprotnikov, ki so se odločali za neizdelane mete, sami pa so se z dobrimi odločitvami pod košem dohiteli goste in s trojkama Madonie in Kralja izenačili 31:31, nato še prvič povedli na 33:31. Belo-zeleni so tako povrnili začetni udarec z delnim izidom 27:12.
Če smo v prvem polčasu sledili dvema povsem enosmernima četrtinama (prva v rokah gostov, druga borovcev), je bil drugi del srečanja povsem izenačen. V tretji četrtini sta si ekipi izmenjavali v vodstvu, v zadnjih sekundah pa so borovci z dvema prostima metoma Madonie in uspešnim protinapadom Štoklja zaključili na 58:55. Odločilno zadnjo četrtina je že na začetku zabelila peta osebna napaka Samca. Številne osebne napake (skupno 16) in napake na obeh straneh so raztrgale igro: v prvih petih minutah sta obe ekipi koše polnili predvsem s prostimi meti, po zadnjem izenačenju 64:64 pa je pri Boru Radenski odpovedal napad: »Igrali smo preveč zmedeno in naivno v napadu, oni pa so v odločilnih trenutkih pokazali svojo izkušenost,« je komentar zadnjih minut podal kapetan Štokelj. (V.S.)
Ostali izidi: Limena - Virtus PD 69:83, Montebelluna - Codroipese 70:77, Spilimbergo - Venezia 72:44, San Daniele - Vicenza 65:71, Eraclea - Cordenons, 68:64, Caorle - Roncade 72:77. Danes: Marghera - Corno.
Štefan Samec je včeraj prvič okrepil borovce in dobro odigral letošnji krstni nastop: v 12 minutah je dosegel 3 točke in imel 4 skoke. Zaradi petih osebnih napak je zapustil igrišče le nekaj sekund po začetku četrte četrtine.
kroma
moška d-liga
jadran mark
Danes tekma z Avianom, jutri projekt Jadran
Dvorana pri Briščikih bo danes in jutri prizorišče dveh Jadranovih nastopov. Danes, s pričetkom ob 18. uri, bo na sporedu tekma moške C-2 lige proti Avianu, jutri, od 19. ure dalje, pa bodo predstavili letošnji projekt Jadran, ki združuje mladinski pogon različnih naših društev, predstavili pa bodo tudi vse ekipe.
Včerajšnji izidi: CBU - Ardita 89:100, ACLI Fanin - Tricesimo 70:53, Basket Time - Santos n.p., Cervignano - Portogruaro 79:68, San Vito - Ronchi 85:92, CUS Udine -Latisana 63:67, danes še Venezia Giulia - Cormons
Breg še vedno melje Kontovel Sokol ne brani
Newport & Fly Dinamo - Breg 79:84 (25:14, 47:39, 62:58)
BREG: Sila 25 (5:9, 4:9, 4:6), Ciacchi 13 (7:12, 3:4, 0:3), Jevnikar 16 (2:3, 7:12, -), Widmann 9 (-, 3:6, 1:5), Križman 9 (1:2, 4:9, 0:2), Cerne 2 (-, 1:2, 0:1), Puzzer nv, Udovič 5 (-, 1:2, 1:1), Grazioso nv, Oblak 5 (1:2, 2:2, -), trener David Pregarc. SON: 22.
Brežani so na gostovanju v Gorici dosegli že peto zaporedno zmago. Za razliko od prejšnjih tekem so tokrat Pre-garčevi varovanci dalj časa zasledovali nasprotnike. Po kratkotrajnem vodstvu z 2:0 (asistenca Ciacchija in koš Jevnikarja takoj po sodniškem metu) Brežani niso dali koša iz igre celih sedem minut. Nasprotniki so medtem zadevali kot za stavo proti lagodni Bregovi obrambi (tako mož moža kot conski) in zanesljivo po-vedli z 18:4. Do prve reakcije gostov je prišlo na začetku druge četrtine, ko so z nekoliko boljšo igro na obrambni polovici in koši Jevnikarja in Sile kmalu razpolovili zaostanek. Izničili pa ga niso in s prepogostimi naivnimi napakami omogočili
Paoletič razpoložen v napadu kroma
nasprotnikom, da obdržijo pet do deset točk naskoka vse do konca tretjega dela. Tekma je bila vseskozi vse prej kot dopa-dljiva, saj so oboji veliko grešili, domačini
odbojka - Moška D-liga
Sloga in Olympia TMedia tokrat osvojili točko
Sloga - Pallavolo Trieste: 2:3 (25:23, 25:20, 17:25, 23:25, 13:15)
SLOGA: Cettolo 12, Iozza 20, Romano 11, Rožac 17, Štrajn 7, Taučer 7, Rauber (L), Jakob Šček, Jernej Šček 0, Strain. TRENER: Strain.
Sloga je včeraj doživela prvi poraz na domačih tleh, vendar proti ekipi, ki je vse prej kot slaba. Nekaterim mlajšim igralcem stojijo ob strani izkušenejši, med katerimi izstopata Benvenuto in Vi-sciano, ki sta oba vrsto let igrala v višjih ligah, tudi v državni. Prav Benvenuto nosi največ zaslug za zmago svoje ekipe, saj je bil na mreži malodane neustavljiv. Pal-lavolo je vsekakor premagljiva ekipa, vendar bi bilo treba proti njej igrati na višku, kar se žal ni zgodilo. Slogaši so občasno zaigrali zelo dobro, bilo pa je tudi precej naivnih napak. Naša ekipa pač plačuje davek svoji mladosti, kar seveda rutinirani nasprotnik zna izkoristiti. Tekma se je za slogaše vsekakor zelo dobro začela, po izenačeni igri so osvojili prvi set, in nato v drugem že visoko povedli s 17:8,
ko je na igrišče stopil Visciano, ki je ekipi vlil veliko samozavest. Pallavolo je nižal razliko, do preobrata pa seveda ni moglo priti. V tretjem nizu so slogaši zaigrali precej medlo, nato pa spet občutno bolje v četrtem, ki se jim je izmuznil v končnici. Kljub temu je vse kazalo na ugoden razplet, saj je Sloga po začetni negotovosti z rahlo prednostjo vodila do trinajste točke, nekaj zaporednih napak v obrambi in sprejemu pa ji je prineslo grenak poraz. (INKA)
San Quirino - Olympia Tmedia 3:2 (20:25, 25:22, 26:28, 25:22, 17:15)
OLYMPIA TMEDIA: F. Hlede 10, Faganel 19, Terčič 12, J. Hlede 4, Dornik 15, Lango 16; Maraž (L), Šfiligoj 0, Ma-nià. TRENER: Conz.
Kratka klop in preveč napak v napadu predvsem v ključnih trenutkih. Na tak način so varovanci trenerja Conza zmago dobesedno podarili gostiteljem, tako da ob koncu srečanja v taboru Olym-pie niso vedeli, če bi se osvojene točke veselili, ali obžalovali dejstvo, da so izgubi-
li dve. Še najbolj izenačen in dramatičen je bil četrti niz. Olympia ga je pričela izredno slabo. Preveč je bilo napak na mreži in gostitelji so povedli z kar za deset točk (19:9). Toda z dobrimi bloki in odličnimi servisi Dornika, so uspeli izenačiti na 21:21, toda v vroči končnici so napravili tri napake v napadu in San Quirinu omogočili, da odigra še tie-break. V končnici zadnjega seta se je vnel pravi boj za vsako žogo, San Quirino pa je napravil manj napak. Pohvalo zasluži nedvomno Juriji Hlede, ki se je prvič preizkusil na centru.
Pred tekmo so se z enominutnim molkom spomnili na Mirka Špacapana, ki je bil dolgoletni igralec in tudi predsednik ŠZ Olympia.
Ostali izidi: Fincantieri - Volley UD 3:0, Broker TS - Club Altura 1:3, Cordenons - Rigutti 0:3, Porcia - Cervignano 3:0. Vrstni red: Porcia 15, Fincantieri 14, Rigutti in San Quirino 12, Sloga in Club Altura 9, Pallavolo TS 8, Olympia TMedia 7, Broker TS in Cervignano 3, Volley UD in Cordenons 0.
pa so bili kljub vsemu nekoliko uspešnejši v napadu in zasluženo vodili. Takoj na začetku zadnjega dela so Pregarčevi fantje strnili svoje vrste v obrambi. V treh minutah so pridobili kopico žog in s protinapadi dosegli delni izid 12:0 v svojo korist. Zal so za tem spet popustili, tako da so se Goričani še enkrat približali le na točko (71:72). V odločilnih trenutkih, ko sta sodnika tudi izključila Cerneta in domačina Faita zaradi prerekanja, so bili Brežani prisebnejši in zasluženo slavili.
Mitja Oblak
Athletismo - Kontovel Sokol 90:72 (28:16, 44:33, 72:455)
KONTOVEL SOKOL: J. Sossi 0 (-, 0:1, -), Gantar 9 (-, 3:7, 1:1), Rogelja 3 (3:4, 0:4, -), Paoletič 32 (10:12, 5:14, 4:7), Lisjak 18 (0:1, 6:10, 2:4), Adamič, Vodopivec, Godnič 1 (1:2, 0:2, -), Bukavec 5 (1:2, 2:3, 0:1), Budin 4 (-, 2:5, 0:1). Trenerja: Šušteršič in Starc. PON: Lisjak (35), Budin (36).
Nova »tekma resnice« in nov poraz za združeno ekipo Kontovel Sokol. In resnica? Hude težave, zdaj po malem tudi malodušje. Drugače si ni mogoče razložiti predvsem tako slabe igre v obrambi. Res je, igralci Athletisma so bili izjemno razpoloženi pri metih iz velike razdalje. Dosegli so namreč kar 16 trojk, vendar pa je tudi res, da so jim gostje zaradi slabega vračanja v obrambo in nedisciplinirane igre dovolili, da so se metov na koš lotili neovirani.
Domača goriška ekipa je že od vsega začetka prevzela niti igre v svoje roke in takoj visoko povedla. Pred koncem prvega polčasa je Kontovel Sokol zmanjšal zaostanek na 10 točk, vendar si je vse možnosti za preobrat zapravil takoj že na začetku tretje četrtine. Naša ekipa je izgubila tudi boj pod košema, kjer ima težave že vse od začetka sezone, v napadu pa je dobro igral pravzaprav le Roby Paoletič. Peter Lisjak je postregel z odličnim drugim delom, v katerem je dosegel vseh svojih 18 točk, v prvem polčasu pa je bil neprepoznaven.
Kaj sedaj? »Absolutno moramo pokazati več in stisniti zobe vsaj do januarja, ko bo morda spet nared tudi Marko Švab. Najprej pa se moramo na prihodnji tekmi v Nabrežini proti Romansu oddolžiti svojim navijačem za zadnja dva medla nastopa,« je povedal trener Danijel Šušteršič po tekmi.
Ostali izidi: Don Bosco - San Vito 64:65, NAB Tržič - Fogliano 107:72, Pog-gi 2000 - Perteole 79:65, Romans - Gori-ziana 48:80.
košarka
Pomembna zmaga domovcev v Gradežu
Grado - Dom 56:58 (19:14, 34:29, 43:41)
DOM: Voncina 9, Gravner 5, Cej 12, Kojanec 2, Franco 5, Kristancic 4, Ambro-si 9, Campanello 7, Pahor, Čotar nv, Zava-dlav 5, Bresciani nv, trener Peter Brumen. SON: 17; PON: nihče. 3T: Gravner, Cej in Voncina 1.
Pekoči poraz proti zadnjim na lestvici je le medel spomin, saj so v petek domovci dosegli zelo važno zmago v gosteh proti vodilnemu in še nepremaganemu Gradežu. Tudi tokrat so varovanci trenerja Brumna tekmo začeli slabo, predvsem v obrambi, kjer so si nakopičili lepo število osebnih napak. Tako je Gradež povedel že za 8 točk, a so se mu domovci ob koncu četrtine nekoliko približali. Druga četrtina je bila podobna prvi. Za nameček so sodniki precej oškodovali goste, ki pa so na krilih mladega Za-vadlava, ki je bil v tem delu odločilen, obdržali stik z Gradežani. Tretja četrtina se je nadaljevala v istem slogu kot prvi dve, tako da so domovci bili prisiljeni stalno zasledovati nasprotnika. Treba je omeniti odlično igro Ambrosija, ki je v tem delu imel veliko pridobljenih odbitih žog in v napadu dosegel nekaj pomembnih točk. V zadnji četrtini je domovcem uspelo zaustaviti nasprotnikovega odličnega organizatorja igre Tuzzija (skupno 15 točk), a so vseeno gostitelji pobegnili s tremi zaporednimi trojkami Lugnana in še tri minute pred koncem vodili za 9 točk. Domovce to ni potrlo, saj jim je s točkami Ceja in Franca uspel preobrat in so prvič povedli na tekmi šele, ko je manjkalo borih 10 sekund do končne sirene. Tedaj so imeli na razpolago kar štiri proste mete, ki pa so jih vse zgrešili. Na srečo je zadnji met Gradežanov za izenačenje v zadnji sekundi šel mimo koša in domovci so vendar slavili.
Albert Voncina
Cicibona - Azzurra 44:57 (8:11, 17:26, 27:44)
CICIBONA: Furlan 3, Babič 6, Kem-prele 6, Smilovich 11, Golfetto 7, Segina 5, Grilanc 4, Uliana 2, Romano, Persi nv. TRENER: Persi. SON: 17; PON -; 3T:-.
Nastop Cicibone je bil negativen z vseh vidikov, lahko bi rekli, da je svetoivan-ska peterka naletela na pravi črn dan. Škoda, ker na treningih se vsi igralci potrudijo, na tekmi pa žal ne pokažejo tega kar znajo. Tokrat je na celi črti odpovedal napad. Preveč je bilo zgrešenih metov tako iz razdalje kot izpod koša, kot zgovorno kažejo že izidi posameznih četrtin. »Po prvem polčasu smo zbrali le 17 točk, kar je bolj primerno za prvenstvo minibasketa,« je dejal kapetan Štefan Persi. Azzurra je skromna peterka, povsem v dometu Cicibone, saj nima nevarnega napada, žal pa Kemperle in soigralci tega tokrat niso znali izkoristiti. Le v zadnji četrtini so igrali nekoliko bolje in so jo tudi osvojili (17:13), toda za zmago je bilo to žal premalo. V dresu Cicibone je krstni nastop opravil Uliana, ki prihaja iz furlanske pokrajine.
Ostali izid 3. kroga: Internazionale Muggia - Servolana 58:67.
vabi vse člane na
DRUŠTVENO KOSILO
V nedeljo, 2. decembra ob 12.45 uri v restavraciji Sardoč
(Prečnik 1/b - Devin-Nabrežina)
Prijave sprejemamo v tajništvu
do 28.11.2007 Tel/fax: 040299858/3472420331 ali po e-mailu info@yccupa.org
32 +
Nedelja, 25. novembra 2007
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.25	Risanka: Lupo Alberto - Avtodom
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	Mikser
23.00	Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 6.30
10.00 10.30 10.55 12.00 12.20
13.30 14.00
15.10
16.25 17.40
20.00 20.35 20.40 21.30
23.25 23.30 0.30 1.05 1.25
Sedem dni v parlamentu Razvedrilna odd. o dobrem počutju: Sabato, Domenica & ... (vodita Sonia Grey in Franco Di Mare) Aktualno: Linea verde - Obzorja Verska odd.: A Sua immagine Maša Angelus
Aktualna odd.: Linea verde v živo iz narave (vodi M. Ossini) Dnevnik
Nedeljski razvedrilni variete: Do-menica in (vodi Massimo Giletti) Variete: Domenica in... Roza (vodi Lorena Bianchetti) Vreme in dnevnik Domenica in... Včeraj, danes in jutri (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Rai Tg Šport Kviz: Affari tuoi
TV film: Donna detective (It., '07, r. C. Torrini, i. Lucrezia Lante Del-la Rovere, Flavio Montrucchio) Dnevnik
Aktualno: Posebna odd. Tg1 Aktualno: Oltremoda Nočni dnevnik/Knjige/Vreme Kinematograf/Potihoma
Rai Due
6.00 Scanzonatissima 6.45 Razvedrilni variete: Jutro v družini (vodita Adriana Volpe in Tiberio Timperi) 10.05 Variete: Voyager 10.30 Variete: Random, risanke in Art attack
11.30 Variete: Opoldne v družini 13.00 Dnevnik/Tg2 Motorji 13.45 Variete: Quelli che aspettano..., 15.00 Quelli che il calcio e... (vodi Simona Ventura), 17.05 Quelli che... tretji del 17.30 Šport: Žrebanje za SP v nogometu
(prenos iz Durbana) 18.00 Dnevnik Tg2 18.05 Tg2 Dosje 18.50 Tg2 Eat Parade 19.10 Šport: Nedeljski sprint 19.30 Otok slavnih 20.00 Risanke 20.30 Dnevnik Tg2
21.00 Nan.: NCIS (i. Sean Murray, Michael Weatherly, Mark Harmon, Cote de Pablo, Lauren Holly) 21.45 Nan.: Criminal Minds - Lovska sezona (i. Mandy Patinkin, S. Moore)
22.35 Športna nedelja 1.00 Nočni dnevnik Tg2 1.20 Rubrika o židovski kulturi 1.50 Reality show: Otok slavnih
V" Rai Tre
6.00 Fuori orario 7.00 Variete za najmlajše 8.40 Variete: Screensaver 9.15 Šport: Maraton v Firencah 12.00 Dnevnik, šport, vreme 12.15 Aktualno: Telecamere 12.45 Življenjske zgodbe 13.20 Aktualno: Passepartout 14.00 Dnevnik, deželne vesti 14.30 Aktualno: V pol ure 15.00 Aktualno: Alle falde del Kiliman-
giaro (vodi Licia Colo') 18.00 Kviz o književnosti: Per un pugno
di libri (vodi Neri Marcore') 18.55 Tg3 Meteo
19.00 Dnevnik, deželne vesti, vremenska
napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualna odd.: Report (vodi Milena Gabanelli) 23.20 Dnevnik, deželne vesti 23.40 Variete: Govori z menoj 0.40 Dnevnik, vreme 0.50 TeleCamere
18.30 18.55 19.35 21.30
0.15
2.35
9.50 10.25
11.00 13.00 13.35
16.30 18.50
20.00 20.40 21.30
23.50 0.50
1.20 2.25
Rete 4
Nan.: Velika dolina Pregled tiska Nan.: Hunter Artezip
Dok.: Čudovita Italija Maša
Planet morje Dnevnik Tg4, promet Aktualno: Melaverde Dnevnik Tg4, vreme Komični filmi
Film: Quelli della San Pablo (dram., ZDA, '66, r. Robert Wise, i. Steve McQueen, R. Attenborough) Nan.: Hiša Vianello Tg4 dnevnik/Meteo4 Nan.: Colombo (i. Peter Falk) Film: Fino a prova contraria - True Crime (thriller, ZDA, '99, r.-i. Clint Eastwood, James Woods) Film: I giudici 8dram., It.-ZDA, '99, r. Ricky Tognazzi, i. Chazz Pal-minteri, Anna Galiena) Film: Glory (vojni)
i Canale 5
Na prvi strani Promet - Meteo 5 Jutranji dnevnik Tg5 TG5 Insieme - Skupaj Verska odd.: Le frontiere dello spi-rito (vodita mons. Gianfranco Ra-vasi in Maria Cecilia Sangiorgi) Aktualno: Nesamomoda Film: Pazzi in Alabama (kom., ZDA, '99,r. Antonio Banderas, i. Melanie Griffit, D. Morseh) Tg com/Meteo 5 Dnevnik, vreme
Nedeljski razvedrilni variete: Buo-na domenica (vodita Paola Perego in Stefano Bettarini) Tg com/Meteo5
Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Paperissima Sprint TV nad.: La figlia di Elisa - Ritor-no a Rivombrosa (It., '07, r. Sarah Felberbaum, Giulio Berruti) Aktualna odd.: Terra! Aktualno: Nonsolomoda (vodi Silvia Toffanin) Nočni dnevnik, vreme Film: Omicidio a luci rosse (krim., ZDA, '84, r. Brian De Palma, i. Craig Wasson, H. Gregg)
O Italia 1
6.20 7.40 10.30 11.00 11.30
12.25 13.00
14.35 15.50 16.45 17.50 18.15
20.00 20.15
21.25 22.35
1.10 2.30
Nan.: Good morning Miami Variete za najmlajše Ris.: Lupinove pustolovščine Nan.: Phil iz prihodnosti Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith, Tatyana M. Ali) Odprti studio, vreme Športni oddaji: Vodič nogometnega prvenstva, 14.00 Zadnje novice iz športnih igrišč Film: Il principe d' Egitto Tg com/Meteo Šport: Nedelja na stadionu Odprti studio, vreme Šport: V zadnji minuti, 19.50 Con-trocampo
Variete: Candid camera Film: Una poltrona per due (kom., ZDA, '83, r. John Landis, i. Dan Ay-kroyd, Eddie Murphy) Tg com/Meteo
Šport: Controcampo (vodi Alberto Brandi) Šport studio
Film: Lani Loa (thriller, ZDA, '98, i. Angus MacFayden)
^ Tele 4
8.05 Dok.: Lepote Italije 10.30 Horoskop, svetnik dneva 10.35 Nad.: Marina 11.15 Aktualno: Muza TV 12.00 Papežev blagoslov 12.50 Automobilissima 13.20 Oddaja o glasbi 13.35 Oddaja o kmetijstvu 14.10 Dokumentarec 14.45 Variete: Son el mago de Umago 15.05 Sprehod po Krasu z Lucianom
Santinom 17.30 Risanke
19.50 ... in jutri je ponedeljek 23.15 Film: La vendetta e' un piatto che si serve freddo (vestern, '71, i. Klaus Kinski, Ivan Rassimov)
La 7
LA
6.00 12.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.00 Omnibus Weekend 10.25 Nan.: New Tricks 11.30 Barbarski intervjuji 12.30 Tg La7 šport 13.00 Dok.: Anni luce 14.00 Film: Intermezzo (dram., ZDA,
'39, i. Ingrid Bergman) 15.40 Film: Fiore di cactus (kom., ZDA, '69, i. Ingrid Bergman, W. Matthau)
7.00 9.25
10.15 10.50 11.20 11.25 12.05 13.00 13.10 14.30
14.35 14.40
16.10 16.30 17.00 17.15
17.45
18.25 18.30 19.00 19.20 19.55
21.45
22.40 22.55 23.25
1.10 1.35
If" Slovenija 2
6.30 9.00 9.30 9.40 10.50
11.15 11.45 12.45 13.15 14.25 14.55 15.25 17.25
17.55
19.00 19.25
21.50 22.35 23.25
0.55 1.25
Koper
17.50 Film: I ragazzi irresistibili (kom.,
ZDA, '75, i. Walter Matthau) 20.30 Variete: Šef za en dan 21.30 Variete: Crozza Italia Live 23.30 Aktualno: Reality 1.25 Film: Romanzo di un giovane po-vero (dram., It., '95, i. Alberto Sor-di)
(t Slovenija 1
Živ žav
Umko, najboljša zabava za umne glave
Šport špas Prisluhnimo tišini Ozare
Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Na zdravje!
Razvedrilna odd.: NLP (vodita Tjaša Železnik in Dejan Pevčevic) 5 minut slave
Človeški faktor, Glasbeni dvoboj, Klic po, 15.25 Grema se šport, 15.50 Nedeljsko oko U-rbano
Hum.dok. odd.: Oglasni blok Poročila, šport, vreme Razvedrilna odd.: NLP, Družabna -Bajaga - Festival vin - Jankov ples Čas za ... Deso Muck in Andreja Rozmana Rozo
Zmagovalec glasbenega dvoboja Žrebanje lota/Risanke Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna, vreme, šport Razvedrilna odd.: Spet doma (vodi Mario Galunič) En sam Vasko. Portret Vasilija - Va-ska Poliča Ars 360
Poročila, vreme, šport
Film: Strti cvetovi - Broken Flowers
(dram., ZDA-Fr., '05, r. Jim Jar-
musch, i. Bill Murray, Julie Delpy)
Dnevnik
Infokanal
14.00 14.10 14.25 14.55 15.40 16.10
16.55 17.25 18.00
19.00 19.25 19.35
20.00 21.40 21.55 22.10 22.25 22.55 23.30 0.00
11.00 17.00 17.15 18.15 18.45 19.20 19.30 20.00 20.30 21.25 21.40 21.45 22.00 23.20
Čezmejna TV
Euronews
Biker Explorer
Q - trendovska oddaja
Odmev
Ethnopolis: Martin Lubenov Quintet
Dok.: City Folk Potopisi
Program v slovenskem jeziku: Ljudje in zemlja
Vsedanes - TV dnevnik
Il Disfatto (pripr. Franco Juri)
SP v smučanju: ženski slalom (1.
tek), 21.00 2. tek
Vesolje je, 20.30 Istra in
Avtomobilizem
Vsedanes - TV dnevnik
Nedeljski športni dnevnik
Alpe Jadran
Triestango
Tednik
Vsedanes-TV dnevnik
i Tv Primorka
Videostrani Duhovna misel iss Hawaian tropic Vesolje zabave Miš maš Avto za vas
Objektiv: Lepota in zdravje Razgledovanja Spoznajmo jih Tedenski pregled Kulturni utrinek Ne prezrite
Futsal: Kix Ajdovščina - Sevnica Modro
Zabavni infokanal 12.15 TV prodaja Skozi čas
Dan Rudolfa Maistra
37. Mednarodni folklorni festival
Beltinci - Le plesat me pelji
Pomagajmo si
Globus
Alpe-Donava-Jadran Podelitev Zoisovih nagrad Prihodnost za evropsko znanost TV prodaja
Opera: Tosca (G. Puccini) Zdaj! Oddaja za razgibano življenje
SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, 20.55 2. tek (prenos iz Panorame)
Žrebanje za SP v nogometu SP v smučanju: moški supervele-slalom (prenos) Športna odd.: Š Nad.: Vse po predalčkih Umetnost glasbe in plesa: 7. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
RADIO TRST A
8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Lahka glasba; 10.30 Vabilo v kino; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.00 Dnevnik, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 15.00 Iz studia D; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Pesem jeseni 2007; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napoved-nik, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 - 104,3 - 107,6 MHz)
7.25 Danes na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Po domače; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev;9.30 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila, osmrtnice; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in promet; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Večer večno-zelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come... easy go...
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 8.30, 10.30, 12.30; 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 9.45 Moje mnenje; 10.00 Kino-Gledališče; 11.00 7 dni; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Razglednica; 14.00 Izbrane strani; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.00 Ferry sport; 16.00 Sigla single; 18.00 Album charts; 19.00 Potopisna odd. ali Alpe Adria; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.30 Giulianine note; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 The magic bus.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.30 Sončna klinika; 8.05 Igra; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zbori; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.05 Zabavna igra; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom... ; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika, promet; 8.15 Dobro jutro, vreme; 8.40 Koledar prireditev; 9.10 Reportaža; 9.35 Popevki; 10.00 Izlet: Vipavska dolina; 10.45 Gost; 12.00 Centrifuga; 13.00 Poročila, vreme; Športno popoldne, gost izbira glasbo; 14.15-
15.15 Nogomet; 15.00 DIO; 16.00 Rokomet: Bosna-Gorenje; 16.05 Popevki tedna; 16.45,17.50 Nogomet; 17.50 Morda niste vedeli; 18.00 SP v smučanju; 18.40 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 SP v smučanju; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 23.00 Drugi val
SLOVENIJA 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Maša; 11.05 Slovenski concertino; 11.30 Izbrana proza; 12.05 Koncert Evroradia; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Arsove spominčice; 20.05 C. Monteverdi: Orfej; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.00 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška!-Guten Morgen, Kärnten- Duhovna misel; 18.00-19.00 Glasbena; - Radio Agora: dnevno 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.- 13.30 ORF 2
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu boste stkali nekaj novih znanstev. V veselje vam bo poklepetati z drugačnimi ljudmi, kot ste jih vajeni, saj vam bodo odpirali nove poglede na življenje.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Zadnje čase ste zelo komunikativni. Ni vam težko govoriti o temah, pomembnih za vas. Zdravo prenesete dobronamerno kritiko. Denar: dobro.
jtrn, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ljubezen: zaupanje in vaša vera v partnerja vse bolj rasteta. Ker se lahko vživite v njegovo kožo, vam ni težko priskočiti na pomoč, kadar vas potrebuje.
RAK 22.6.-22.7.: Ste v zelo «« ustvarjalnem obdobju. Na delovnem mestu boste spoznali, da lahko mnogo več in bolje naredite v sodelovanju z drugimi. Sodelavci vas bodo znali spodbuditi.
LEV 23.7.-23.8.: Napočil je (^^r čas, da se nekoliko bolj posvetite sebi. Poskrbite, da boste imeli poleg dela vsak dan tudi nekaj zabave., sprostitve in časa za razmišljanje. Prisluhnite si.
DEVICA 24.8.-22.9.: Doma se ^^ boste vsak dan znova napolnili s pozitivno energijo. Ne glede na težave, s katerimi se boste srečali, vam bodo najbližji ponudili podporo in vam dali spodbudo, ki jo potrebujete.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na
^ ^ delovnem mestu se boste ukvarjali z reševanjem precej zapletene in kompleksne zadeve. Poglejte nanjo čim bolj celovito, ko iščete rešitve. Ljubezen: romantično!
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V
prihodnjem tednu vam zvezde pošiljajo veliko pozitivne energije predvsem na denarnem področju. Sreča vas bo spremljala pri sklepanju poslov in pri denarnih investicijah.
Av STRELEC 23.11.-21.12.:
Uživali boste v sadovih svojega dela. Za vami je uspešno obdobje. Pridobili ste dovolj samozavesti in samozaupanja, da vas ne iztirijo izzivi in preizkušnje na delu.
KOZOROG 22.12.-20.1.:
Čepravje do konca leta še kar nekaj tednov, že razmišljate o svojem »zaključnem računu«. Kateri so vaši dosežki v tem letu in kaj je tisto, kar si želite izboljšati?
f « VODNAR 21.1.-19.2.: S partnerjem se pogosto razumeta brez besed. Včasih imate občutek, da ga poznate bolje kot sebe. Ne predvidevajte! Naj vas ne preseneti. V sebi skriva še veliko neraziskanega.
oHPH RIBI 20.2.-20.3.: Pogosto so v središču vašega razmišljanja odnosi z drugimi ljudmi. Čeprav imate dober občutek za ljudi, se vam pogosto zgodi, da besede drugih napačno razumete.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 25. novembra 2007
33

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Videofleš
20.30 Deželni TV dnevnik
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05
6.10 6.30 6.45
10.35 10.40 11.00
11.25 12.00
13.30 14.00 14.10 15.50 16.15
16.50 17.00 18.50 20.00 20.30
21.10 22.35 22.40 0.15 1.20
Aktualna odd.: Anima Good News (vodi G. La Porta) Nan.: Sottocasa
Dnevnik, informacije o prometu Jutranja razvedrilna oddaja: Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes Dnevnik, Tg1 Turbo, Tg1 Zgodovina (vodi Roberto Olla), 9.30 Tg1 Flash
Gremo v kino
Deset minut za odd. pristopanja Aktualna odd. o nasvetih za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vremenska napoved in dnevnik Razvedrilni variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco (vodi Antonella Clerici) Dnevnik Gospodarstvo
Variete: Festa italiana zgodbe Variete: Festa italiana Variete: La vita in diretta - Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik Tg1 in vreme Kviz: L' eredita' Dnevnik
Kviz: Affari tuoi (vodi Flavio In-sinna)
Variete: Celentano Show Dnevnik
Aktualno: Porta a porta Dnevnik/Vreme/Potihoma Svet v barvah
Rai Due
6.15 6.35 6.55 7.00
9.30 10.00 11.00
13.00 13.30
14.00 15.50
17.20 18.05 18.30 18.50 19.10 20.00 20.30 21.05 23.05 23.20 0.25
0.55 1.05 1.35
Tg2 Eat Parade Otok slavnih Skoraj ob 7-ih
Variete za najmlajše: Random, risanke
Rubrika o protestantizmu
Dnevnik Tg2punto.it
Variete: Piazza Grande (vodita
Giancarlo Magalli in Monica Leo-
freddi)
Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.50 Zdravje
Aktualno: Italija na 2.
Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alba D' Eusanio)
Nan.: Roswell
Tg2 Flash/Šport
Dnevnik/Meteo
Hum. nan.: Piloti
Reality show: Otok slavnih
Nan.: 7 življenj
Dnevnik
Dok. oddaja: Voyager Dnevnik
Dok.: Mi smo zgodovina
Aktualno: 12. Round (vodi Paolo
Martini)
Tg parlament
Rubrika o židovski kulturi
Otok slavnih
^ Rai Tre
6.00 8.05 9.05
10.05 12.00 12.25 12.40 13.10 14.00 14.50
15.10
17.00 17.50
18.15 19.00
Rai News 24 Mi smo zgodovina Aktualno: Verba volant (vodita Peter Freeman, Alessandro Robecchi) Cominciamo bene Tg3 šport, vreme Tgr Shukran
Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis
Variete: Terbisonda - The Saddle
Club - Mladinski dnevnik, 16.35
Melevisione
Dok.: Druga Geo
Dok.: Geo & Geo (vodi Sveva Sa-
gramola)
Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti
20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob
20.30 Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio
Rispo, Federica Apicella) 21.05 Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi l' ha visto? (vodi Federica Scia-relli)
23.10 Tgr Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 - Primo piano 23.45 Nan.: Blind Justice - Oči pravice (i. Ron Eldard, Marisol Nichols) 0.45 Fuori orario
» Rete 4
Pregled tiska
Kapljice zgodovine
Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred
Dryer), 8.40 Nash Bridges
Nad.: Saint Tropez 8i. F. Jolly), 10.40
Ljubezenska vročica
Tg 4 dnevnik, promet
Aktualno: Forum
Dnevnik, vreme
Aktualno: Forum
Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-
gen Heinrich) - Kaznovan
Nad.: Steze
Film: Anastasia (kom., ZDA, '56, r. Anatole Litvak, i. Ingrid Bergman, Yul Brynner) Dnevnik in vreme Meteo 4
Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) Nan.: Walker Texas Ranger Film: The Patriot (pust., ZDA, '98, r. D. Semler, i. Steven Seagal) Film: Coma profondo (thriller, ZDA, '78, , r. M. Crichton, i. G. Bu-jold, Michael Douglas)
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00
16.00 16.30
18.55 19.25 19.35 20.00
20.20 21.10
23.25
13.00 13.40 14.10
14.45
16.15 16.55 17.05
18.50
20.00 20.30
21.10
i Canale 5
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualno: Pregleda dneva Vaše mnenje
Kronika v živo: Verissimo
Tg5 borza flash
Nan.: Končno sama
Nad.: Vivere (i. Luciano Roman,
Mariella Valentini, F. Mazzari)
Dnevnik TG 5, vreme
Nad.: Beautiful
Nad.: Centovetrine (i. Elisabetta Coraini, Enrico Mutti) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Reality show: Prijatelji Tg5 minut
TV film: La scelta di Charlie - A Father's Choice (dram., ZDA, '00, i. Peter Strauss)
Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in Enzo Iacchetti) Film: Ghost (fant., ZDA, '90, r. Jerry Zucker, i. Patrick Swayze, Demi Moore, Whoopi Goldberg)
23.30 Aktualna odd.: Matrix 1.20 Nočni dnevnik
O Italia 1
6.10 Nan.: Good morning Miami
6.35 Variete za najmlajše
9.05 Film: E' tutta fortuna (kom., ZDA,
'91, i. Martin Short, D. Glover) 11.10 Nan.: A-Team 12.25 Odprti studio, vreme 13.00 Šport studio 13.40 Risanke: Lupin 14.40 Tg com/Meteo 15.00 Nan.: Veronica Mars (i. Teddy Dunn, Kirsten Bell, Rachel Roth)
15.55 Nan.: Malcolm (i. Frankie Muniz)
16.00 Tg com/Meteo
16.50 Ris.: Heidi
18.30 Odprti studio, vreme
19.10 Nan.: Camera Cafe'
19.45 Dragon Ball GT
20.10 Variete: Candid camera
20.30 Kviz: Prendere o lasciare
21.10 Film: Scary Movie 3 (kom., ZDA,
'03, i. Charlie Sheen) 22.45 Film: White Chicks (kom., ZDA, '03, i. Shawn in Marlon Wayans)
^ Tele 4
8.05	13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dogodki in odmevi
8.50	Oddaja o zdravju
10.35	Nad.: Marina
11.05	Koncert
13.30	Oddaja o živalih
15.00	Dokumentarec o naravi
17.00	Risanke
18.30	Super nogomet: Udinese calcio,
19.00 Triestina calcio
19.55	Športna oddaja
20.05	30 let Telequattro
21.00	Aktualna odd.: Stoa'
22.30	Nogomet: Triestina-Cesena
LA
6.00 9.20 10.30 11.30
13.00 14.00
16.00 18.00 19.00 20.30 21.00
23.30
La 7
12.30, 20.00, 23.45 Dnevnik
Aktualno: 2 minuti za knjigo
Nan.: Angelski dotik
Nan.: Raziskave duhovnika Do-
wlinga (i. Tom Bosley)
Nan.: Komisar Scali
Film: Siamo tutti inquilini (kom., It.,
'53, i. Aldo Fabrizi)
Dok.: Atlantida
Nan.: Stargate SG1
Nan.: JAG
Osem in pol
Informativna odd.: Exit - Zasilni izhod (vodi Ilaria D' Amico) Športna oddaja
(t Slovenija 1
6.25 Utrip 6.40 Zrcalo tedna 6.55 Eutrinki 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 Risana nan.: Mali Mozart 9.35 Iz popotne torbe: Hrana 10.00 Umko
10.50 Dok. nan.: Slovenski vodni krog -Iška
11.15 Dok.: National Geographic 12.00 Plesanje skozi čas: Portret Boruta
Telbana 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Razvedrilni variete: Spet doma (vodi Mario Galunič) 15.00 Poročila, promet 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 Risanka
16.10 Lutkovna nan.: Bisergora 16.25 Otroška nan.: Sejalci svetlobe - Pravljica o sončni preji 16.45 Dok.: Koža, dlaka, perje 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.40 Poljudnoznanstvena odd.: Gala-
paško otočje 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Vroči stol
21.00 Nad.: Kingdom (VB, '07, i. Stephen
Fry, Karl Davies, Celia Imrie) 22.00 Odmevi. Kultura, vreme, šport 23.00 Podoba podobe 23.25 Glasbeni večer: Letni koncert Orkestra Slovenske vojske (dir. George Pehlivanjan)
{p Slovenija 2
6.30	Zabavni infokanal
8.30	14.55 TV prodaja
9.00	Razvedrilna odd.: NLP
12.45	Sobotno popoldne
15.25	Športna odd.: Š
16.10	Osmi dan
16.40	Ars 360
16.55	Alpe-Donava-Jadran
17.25	Mozaik
18.00	Poročila
18.05	Debatna odd.: Tekma
18.55	Hum. nan.: Totalna razprodaja
19.25	Z glavo na zabavo
20.00	Dok. nan.: Vojno so posneli v barvah (Fr.)
21.00	Aktualno-informativna oddaja: Studio City (vodi Marcel Štefančič)
22.00	Oddaja o modi: Bleščica
22.30 Glas(be)ni večeri na Drugem: Frekvenca in Aritmija 23.30 Dok. film: Glasba je časovna umetnost - Pankrti - Dolgcajt
Koper
14.00 14.20 14.55 15.10 15.40 16.10 16.45 17.45 18.00
18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30
23.00 23.20 23.55
Čezmejna TV
Euronews
Vzhod-zahod
Alter eco
Alpe Jadran
Triestango
Vesolje je... , Istra in...
Il disfatto (pripr. Franco Juri)
Program v slovenskem jeziku:
Športna mreža
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Mladinska oddaja Sredozemlje
Kulturni magazin: Artevisione Aktualna tema: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Vzhod - zahod
Program v slovenskem jeziku: Športel
Primorska kronika Športna mreža Vreme
Tv Primorka
11.00	Videostrani
16.00	Brez strehe nad glavo z Rebeko Dremelj
17.00	Futsal: Kix Ajdovščina - Sevnica
18.20	Avto za vas
18.25	Naj viža
19.40	Ne prezrite
19.50	Avto za vas
20.00	Dnevnik, vreme
20.20	Kultura
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Avtomoto svet
22.00	Futsal: Puntar Casino Safir - Tomi
press Bronx
23.00	Dnevnik, vreme
23.30	Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioalktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Jasna Ju-rečič: Prerokuj mi še enkrat (12. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.00 Dnevnik; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00 do 12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočje, delo in življenje zamejskih Slovencev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Mista Pankur, Viktor Konopljev in Hip hop glasba, 0.00 Nočni pro.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.15 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Proza; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Svetnik dneva; 14.10 Šolsko leto, izmenično Do-roty in Alice; 15.10 5x5; 16.0 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Giulianina noč; 20.00 Extra, extra; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole, ali Doroty in Alice; 23.00 Hot hits; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled slovenskega tiska; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Feljton; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Mala nočna glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.00 Kronika; 7.55 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Glasovanje za ime tedna; 9.35 Popevki; 9.55 Ime tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.00 Avtomobilsko-pro-metne minute; 12.00 Pogovor z izbrancem; 14.00 Drobtinice; 14.45 Glasbena uganka; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.40 Šport; 18.00 Hip hop; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasb. ju-tranjica; 7.00 Kronika; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna: Aleksander Skrjabin; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Operne spominčice; 13.05 Verstva naših podnebij; 13.30 Intermezzo; 14.05 Izobražev. pr.; 15.00 Divertimento; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slov. glasb. ustvarjalnosti; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasb. generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Dvignjena zavesa; 20.05 Koncert Evropske zveze radijskih postaj: Mladi talenti; 22.00 Zborovski panoptikum; 23.00 Jazz avenija; 0.05 Slovenski koncert
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Kratki stik; 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Dober dan, Koroška! ORF 2 4.10; TV SLO 1 15.10
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
wi/Am
CREMA c C USTO
Do 29. novembra 2007 - Hípermarket Emisfero
MOtsíFALCONE/TRZIC (GO)
Kraj Son Polo - Ulica Focar ■ Tef. Q481/41Ó7JQ ponedeljek 14.30 - 20 30 - od torta tío sobote NEPREKINJEN URNIK 9.0C - 20.30 - NEDEUA 9.30-20.00
Z ZVEZDAMI POSUTE PONUDBE
PifaEa
COCA COLA m* mes,íf
Nadevani
sveži
tortelini
fini	t
*	Pigla theoss kW«s6, j gaiemi B ki0m:ir|fjT
*	RD«HIÍ Í riñeno qoinTino
*	Grviw^l» V'jla p šptmte
*	GfflnhJrfífc
*	Pcniuatli i ztlhfi
■ ÍMtitkii i swnia priul» Mi 3. tj!€/kt
Ekstradeviisko oljčno olj«
dante
rfo
Kava
lavazza
[rtfliD « BirtJa

Kolač G ron PúricMonc
maina
Prašek za pralni stroj
da5h
ífljvB^ jj
píllele
FlNDUS
ttrtwttjtne
mz/^
PRQW0QNA
c 69,90
1 ]V t N otebook _
PACKARDBEli
ijlNJlphrf * pcgifwi JilHd^l
T|JHV	D * j'gh ürí lumipimrra jj&Jj
Bp^ - (i,J" taqa glai* 1 3&HÜ0 tkmn
* -.idro krtka in -472 25toib J
► *llfK JWílAi "(fik'úlú ■*lrT¿ :ul	líij (&ri«dti it '■ ■ l j: ojI * lú--1 C/lil j
■ Jfl:w¡trtf ■¡ptüvirtd ■ «if 307 11 'bg	9k ■
»winJm ^IB frvsi ppnjjn	\ L^-ljl
Žarnica BL2 R/E d lj lux Mar oskam mN.E27wrtj
Električni aparat za testenine
AMPIAMÜTOR
/
PRIREDITVE
Nedelja, 25. novembra 2007
35
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
Jutri, 26. novembra, ob 20.30 /
»Champ de Forces« - Društvo Raz/sel-jeni v sodelovanju s SSG. Gledališče Rossetti Nuovo Teatro Nuovo - Teatro Stabile d'Innovazione: »Le cinque rose di Jennifer« / režija: Arturo Cirillo; urnik: danes, 25. novembra ob 17.00. Loretta Goggi: »Se stasera sono qui« / nastopa Loretta Goggi, režija: Gianni Brezza. Od četrtka, 29. novembra, do sobote, 1. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli
Annibale Ruccello: »Le cinque rose di Jennifer« / igrata Arturo Cirillo in Monica Piseddu. Danes, 25. novembra, ob 17.00 La contrada
Sofokle: »Antigona« / režija: Giulio Bo-setti, igrajo: Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Sanbdra Franzo. Danes, 25., in v torek, 27. novembra, ob 16.30, od srede, 28. novembra, do sobote, 1. ded-cembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 2. decembra, ob 16.30. Danes, 25. novembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »Cappuc-cetto rosso«; režija: Maurizio Zacchi-gna.
V	nedeljo, 2. decembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »La piccola Olga e l'arcobaleno«.
Teatro Silvio Pellico Danes, 25., in v petek, 30. novembra, ob 20.30 / »Amore senza tempo (...anche a setanta ani)« - nastopa Gruppo I Zercanome, režija: Sivia Grezzi. OPČINE Prosvetni dom
Danes, 25. novembra, ob 17. uri / gostuje gledališka skupina KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Sergeja Verča »Veselica«. Režija: Sergej Verč, izvirna glasba: Tom Hmeljak.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 7. decembra, ob 20.45 / Nuo-vi percorsi scenici: »R60 - Ballata ope-raia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Bizzarri.
GORICA Gledališče Verdi
V	torek, 27. novembra, ob 20.30 / Nikolaj Erdman »Samomorilec«. Gostuje SSG iz Trsta, predstava z nadnapisi v Italijanščini.
VIDEM
Gledališče S. Giorgio
»Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine »Sei brillanti Giornaliste Novecento« / igra in režira Paolo Poli. Danes, 25. novembra, ob 20.45. Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče
V	četrtek, 29. novembra, ob 18.00 in 20.00 ter v petek, 30. novembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta.
LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder
V	sredo, 28. novembra, ob 19.30 / J. B.
P. Molière: »Tartuffe«.
V	četrtek, 29. novembra, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	petek, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«.
Mala drama
V	torek, 27. novembra, ob 20.00 / Ya-
smina Reza: »En španski komad«.
V	soboto, 1. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«.
V	torek, 4. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«.
Od srede, 5., do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Danes, 25. novembra, ob 19.30 / Pedro Almodovar, Ivana Djilas: »Patty Di-phusa«.
V	torek, 27., in v sredo, 28. novembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«.
V	četrtek, 29. novembra, ob 20.00 / J.
B. P. Molière: »Ljudomrznik«.
V	petek, 30. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan sv smrti Jožce Rožce«.
Mala scena
V	torek, 27. novembra, ob 16.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«.
V	torek, 27. novembra, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«.
V	sredo, 28. novembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
Cankarjev dom
Predstava zvočnega gledališča za otroke: »Kralj prisluškuje« / Dvorana Duše Počkaj - v torek, 27. novembra, ob 19.00 ter od srede, 28., do petka, 30. novembra ob 9.00 in ob 11.00. Primož Ekart: »Poročena s seboj«. Kosovelova dvorana - v sredo, 28., četrtek, 29., in petek, 30. novembra, ob 10.00 Šentjakobsko gledališče
V	sredo, 28. novembra, ob 20.00 / »Krivica« - produkcija Teater Paradoks, Društvo srbska skupnost.
Slovensko mladinsko gledališče Hervé Guibert: »Mlado meso« / režija: Ivica Buljan. Danes, 25. novembra, ob 19.00.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče G. Verdi
Giuseppe Verdi: »Ernani« / danes, 25., ob 16.00, v torek, 27., sredo, 28 , in petek, 30. novembra ob 20.30.
Gledališče Rossetti Musical »Jakyll & Hyde« / uglasbil Frank Wildhorn; produkcija Teatro Stabile D'Abruzzo v sodelovanju s Teatro Musica Mamo. Urnik: danes, 25. novembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) Jutri, 26. novembra, ob 20.30 / koncert Larsa Vogta - klavir.
V	torek, 27., in v sredo, 28. novembra, ob 20.30 / »Why... Be extraordinary when you can be yourself« - nova predstava Daniela Ezralowa.
V	ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 / koncert Julie Fischer - violina in Martina Helmchena - klavir.
V	ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / Enrico in Andrea Dindo - violončelo in klavir.
Peterlinova dvorana (Ul. Donizetti 3)
V	petek, 30. novembra, ob 18.00 / »Pavle Merkù vis a vis - Skladatelju ob 80-letnici«, skladateljeve skladbe bodo izvajali učenci Glasbene matice.
Evangeličansko-luteranska cerkev Danes, 25. novembra, ob 17.00 kocert
skupine Blue Art Quartet. Salezijansko gledališče Danes, 25. novembra, ob 17.30 / »Da Modugno... a Paolo Conte« - koncert zbora Lions Singers. Konservatorij Tartini
V	sredo, 28. novembra, ob 20.30 / »Guitar Recital« s Chiaro Asquini.
■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella
V	nedeljo, 2. decembra / koncert zmagovalcev 1. državnega tekmovanja »Città Pieve di Soligo«.
BRIŠČIKI
V	soboto, 1. decembra, ob 20.30 / v
ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupino Kingston. GORICA Kulturni dom
V	četrtek, 29. novembra, ob 20.30 /
koncert glasbene skupine Putokazi iz Reke.
V	ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30
/ koncert folk grupe Andihra iz Sardinije.
TRZIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 4. decembra, ob 20.45 / koncert: Quintetto Bibiena.
VIDEM
Teatro nuovo Giovanni da Udine
V	torek, 27. novembra, ob 20.45 / nastopa Orchestre des Champs-Élysées, dirigent: Philippe Herreweghe.
V	petek, 30. novembra, ob 20.45 /
Adolphe Adam: »Giselle«, nastopa Balet moskovskega gledališča Stanislav-skij.
V	sredo, 5. decembra, ob 20.45 / Amsterdam Baroque Orchestra & Choir, dirigent: Ton Koopman.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	petek, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 / Oliver Drago-jevič in skupina Dupini.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	torek, 27. novembra, ob 20.30 / Gallusova dvorana / koncert Neishe.
V	sredo, 28., in četrtek, 29. novembra,
ob 11. uri / Linhartova dvorana / »Ka-talena za vas ... in mesto«.
V	četrtek, 29., in v petek, 30. novembra, ob 17.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra slovenske filharmonije.
V	četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula.
V	torek, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« -zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht.
Cvetličarna mediapark
V	četrtek, 29. novembra, ob 21.00 / koncert skupie Laibach.
V gledališču Rossetti v Trstu bo od četrtka, 29. novembra, do nedelje, 2. decembra, nastopila Loretta Goggi s predstavo »Se stasera sono qui«
■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Narodna in študijska knjižnica: do
konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič.
V	galeriji Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine, 55) bo na ogled do 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco
52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE
Dvorana SKD Barkovlje (Ul. Bonafa-
ta 6): na ogled je razstava vlakov, dio-ram in plovil »Modelarstvo kakor hobby«. Urnik: danes, 25. novembra, od 10.00 do 13.00. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com.
GORICA
V	Kulturnem domu bo v torek, 27. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Razstava bo na ogled do 21. decembra.
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«.
Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in
petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med
15.	in 19. uro.
V	palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro.
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med
16.	in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava.
VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
AJDOVŠČINA
V	Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Kle-menčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net .
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN
Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogleda-
jo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
Mestna galerija: razstava slikarja Dušana Kirbiša z naslovom »Snov in sanje« bo na ogled do 30. novembra po urniku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto.
Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
Galerija Artes (Gradnikove brigade 6) razstava Žarka Vrezca bo na ogled do 30. novembra vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah zaprto.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00.
Dom Andreja Manfreda: do konca novembra je na ogled razstava fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«.
LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Mednarodni grafični likovni center:
do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
Tolminski muzej: do 30. novembra je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem.
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (24.11.2007)
Vodoravno: Helespont, rak, anatema, amaterska liga, Moravia, vo-kali, oris, pravopis, Anan, Semol ič, Otavice, net, stroka, as, E. T., ralo, Aca, RAI, Starov, N. K., Štefan Turk, evro, rtina, Asad, Rist, Innauer, rabota, Tot, kataliza, las, mina, rap, Po, Tina, Nazione, ogrevanje, Edvin, diskoteka, Letta; na sliki: Štefan Turk.
Nedelja, 25. novembra 2007
V REME, ZAN IMIV O S TI
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.28 najnižje -18 cm, ob 9.29 najvišje 59 cm, ob 16.24
najnižje -68 cm, ob 23.08 najvišje 28 cm. Jutri: ob 4.13 najnižje -10 cm, ob 10.05 najvišje 51 cm, ob 17.03 najnižje -63 cm, ob 22.11 najvišje 35 cm.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
dopis iz pariza - Drž ava pod pritiskom val a stavk in manifestacij
Francija kot okrneli velikan
Ponovno so Francijo ohromile stavke in manifestacije: ni dolgo, ko so gorele »banlieues«, ni dolgo, ko so manifestacije proti zakonu CPU (zakon o prvi zaposlitvi) blokirale univerze ter običajen potek življenja in niti pred mesecem dni je stavka uslužbencev SNCF (francoska državna železnica) ter RATP (pariški javni prevoz) postavila na kolena državo in Pariz. Kaj znova vre pod loncem?
Začelo se je, ko je Sarkozy naznanil ukinitev pravice zgodnje upokojitve železničarjev: vsakdo brani kar ima in takoj je prišlo do
stavke. Stvar je bila toliko bolj občutena, ker vsaka blokada vlakov in metroja povzroči pravo zmedo, saj so avtoceste za prestolnico in javna prevozna sredstva že itak nabasana. V takih premerih morajo Parižani zgodaj od doma in se potrpežljivo porivati na prepolnih redkih vlakih ali potrpežljivo čakati v prometnih za sto jih. Pa riš ki met ro je za go to vil v poprečju 4 vlake na 1 (to pomeni, da so nekatere proge nudile nekaj vlakov, druge skoraj nič), še večji problem pa je bil na mreži RER (vlak, ki povezuje Pariz s periferijo), kjer so na progi A in B popolnoma
prekinili promet. Tokrat se ni ponovil scenarij iz leta 1995, ko so železničarji popolnoma odpovedali, ker morajo po novem zakonu zagotoviti določeno število vlakov, ki ublaži težke posledice in prepreči paralizo sistema. Namreč, poleg zmede je tudi ekonomska škoda velika: ljudje se ne premikajo, torej ne kupujejo, ne gredo v restavracije, gleda li šča, itd. To krat je iz gu ba pre cej -šnja, ker je stavka zajela tudi druge po kli ce. Ve či na si cer se z že lez ni čar -ji ne strinja, ker ne vidi razloga, zakaj bi morali prej v penzijo, ampak večina Francozov je nezadovoljna, ker je njihova kupna moč vedno manjša. Seveda to nezadovoljstvo ni stre la iz jas ne ga. Na pri mer gle de pedagoškega kadra na licejih: že dolgo je govor o prenizkih plačah in tudi o težkih delovnih pogojih na dolo če nih šo lah, kjer so grož nje na dnevnem redu, fizični napadi pa ved no bolj po gos ti. Ko smo pri iz -gredih: med stavko je prišlo tudi do požarov in poškodb na železniških progah, ki pa so (verjetno) le van-dalski akti in imajo s stavkajočimi bolj malo opraviti.
Torej na eni strani je Sarkozyje-va vlada in reforme, na drugi nezadovoljni francozi, ki si želijo obdržati pridobljene pravice ter imeti dovolj kupne moči. Predsednik hoče liberalizirati sistem, ker francosko gospodarstvo ni v najboljšem stanju, toda po drugi strani to lahko okrne socialni sistem, zato stavke. In prav tu si mačka lovi rep oziroma gre za začarani krog, kjer določene pravice (ali kot jih nekateri imenujejo »privilegiji«) onemogčajo razvoj
ftp' il
-S
V? ^ßm. j
J


ekonomije, ki torej ne more vzdrževati socialnega sistema. Problem je v celotnem sistemu, ki se kot okrneli velikan ne more prilagoditi današnjim spremembam. Nekateri ekonomisti opozarjajo, da krpanje hlač ne bo za dos to va lo, am pak bo tre ba ku pi ti no ve: nuj na je ko re ni ta spre -mem ba sis te ma, saj sta ri na čin pro -izvodnje ne ustreza novim razmeram (teh no loš ki na pre dek, hit ro pretakanje informacij, staranje pre-bivalsta itd.). Ker nenazadnje, kar mori Francijo, mori tudi druge države stare Evrope; v Italiji, Veliki Britaniji, Španiji itd je veliko več stavk,
le da so francoske bolj vidne in slišne. Časopis Le Monde je opozoril, da stavke v Franciji ne moreš odpraviti s tleskom prstov. Leta 1995 t e prekinitev javnih prevoznih sredstev popolnoma paralizirala državo in tedanji prvi minister Alain Juppé se je moral ukloniti protestnikom, Dominique de Villepin pa je zaradi nepo-slušanja državjanov ob izgredih v »banlieues« izgubil stol. Stvari so se zaenkrat pomirile, stranke so stopile v pogajanja, toda če ne bodo dobile rešitve, so decembra napovedane že nove stavke.
Jana Radovič
POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje« Zadružna ^ 1% p ä Banca di Cividale Hi\HQ ¿A kraška banka 20359	Kmečka banka 4U4oOU
Zadružna banka	Antonveneta m
Doberdob in Sovodnje / UU24O (agencija 8 - Ul. Filzi) I29/US