I (trodftUkl la upravallkl pro I atert; MS7 S, Uvndala av. Offloa of pubUcatloa: 1 SiAT Bo. Lawadat» ava. I TvUphonv: Uandate 4SM STEV.—NUMBER 113. i ------------_ mm m ■ --------— — • —- ■■■ -- ■ ■ ^TO^VEAR XIII. fc^ir^:^? ChicafP, lil, četrti 13. maja (May 13th) 1S20. mmdmr p-mik (Na. 14» uriWM kf Aat af Oetakae t, 1S1T, nMiiI*i Na OHUa aff CMaaga. IMIncli Sy aedae al tU Praaldaat A. t »ari..««, PMlautor Gaaeral. a« apacial rata •! Mala«« »r««M«d far la »—tUm 1103, Aal «1 Pat, i. 1S1T, aulk«rla«4 aa Jaa« 14. ISU. politična združitev farmarjev in delavcev, ITALIJANSKA VLADA PApLA, VROLI 80 JO SOCIALISTI " IN KLERIKALCI. no bodo farmarji in de- «»<>*. * valic i*mu bo še vselo me- mre^, _ . ^d^^rm ^oTorUene^^a. če lena JekT.rakega SKUPNA AKCTJA JE ^raEB- JA PROTI NAZADHJASTVU. HruHti zmagamo, naadruieni pademo, prarljo delavoi in " "* . -farmarji f. Appleton, Wii. — V okraju Outagamie ae je zgodilo, kar so * uazadujaki najbolj bali. Med delavci in farmarji je pravljica iaMbiJa uioč, da ao delavski inte-mi raskčni od farmarskih. Dokler post oje sedanje gospodarske iwmere, 5<' n* tej -pravljici nc/kaj resuice, a sedanjih gospodarskih r«wier ne žele ohraniti delavci in firaiarji, ampak ielja delavca in farmarja je, da tisti prejme polno plaftlo za avoje produkte, ki jih producira. To spoznanje je potročilo, da ho se vse delavske strokovne organizacije 'Nestrankarske lige' in 'Ameriško dru-itvo za enakopravnost' izrekle ra skupno politično akcijo pri volitvah v jeaeni. Organizacije ao oMržavale svojo dk rajno konferenco in izdelale svoj program. Glavne točke v tem programu so: Preklic rtkona proti špijonaži, splošno glasovanje o 1 prohibicijoni&kem ustavnem dodatku, vae naprave, ki služijo javnim potrebam, in ves transportni sistem naj preidejo v aplo&uo ljudsko last, revizija davčnega zaikona, da bodo tisti plačevali več davika, ki so napravili v vojni največ prof it a, in da h« davelk pravično razdeli. Ita/.ni socialni zakoni v interesu delav- Mvu. Naravno tAajšnje farmarje iu delavec, ker je mogoče le z dobro organi-liranim in tfkupmm naatopom poraziti kandidate denarne mošnje. Ameriški farmar se je zbudil iz svoje letargije, kajti spoznal je, da je leto za letom glasoval za kandidate, Iki ho jib priporoča« profesijonalni političarji starih-strank, pri tem jc pa prišel iz dežja pod kap. Uspehi ^Neatran-k a rake lige" in strokovno organiziranega delavatva v Severni Da-koti so učinkovali na tukajšnje farmarje in dclavce, da m> prišli do spoznanja, da jc zmaga /.a tinte, ki delajo in trpe, le v složnem naiitopu pri volitvah. Zagovorniki privatnih intere-*ov ko že pričeli spuščati avoje Htrupene puličiee na politično zvezo med delavci in farmarji. Prijatelji starega sistema, ki ji' redil dobro denarni mošnjiček privatnih interesov, se poslužujejo tiste taktike, da razbijejo to politično zvezo, kakršne *o ae njih bratci poaluŽili v Severni DalkoKi proti. "Nestrankarski li-(ti." Dosegli ne Riodo seveda nič, kajti farmarji in delavci v tem okraju ne 1)odo glasovali za kan didata, ki se ne severe, da bo njih proKrsm zagovarjal kot mjnimal no ljndako zahtevo, ki ae da v se da njih goapodanfcih razmerah Izvesti, ker so te gospodarske raz mere /,rclc, da ao izvedejo take gospoda roke reforme v korist ljudstva. Kandidatje rtarih političnih Htrank. v "katerih odločajo profj Jona liti polit iča rji, kdo bo kan didat. bodo v letošnji volilni kam panji zastonj avohili za aabe in moledovali okoli farmarjev in de- laveev v tem volilnem okrajti. obetajo* jim bmo z neba. kajti farmarji in delavci imajo za nalui b ritke Skušnje, kolfko ao vredne obljube t<4i (kandidatov. Kim, 12. inaja. — Miniatraki predseduik Nitti je včeraj z vsemi svojimi ministri podal ostavko. Vlada jo padla, ko je zbornica sprejela predlog socialistov glede pošte in telegrafa. Klcrikalci ao glasovali za predlog in vlada jc bila poražena. Nitti je smatral izid glasovanja za nezaupnico in takoj je naznanil demisijo ministrstva. CARRANZA SE RRANI |Z ZADNJIMI ČETAMI. Čete bivšega predsednika ao Tet dan odbijale napade; vsa Mehika še ni okupirana. VSTASl IŠČEJO PRIZNANJE PRI AMERIŠKI VLADI. Vera Cruz, 12. maja. — Čete, ki so še lojalne Carrauzu, ao bile včeraj ves dan v ljuti ibitki z vstaši med Ban Marcosom v Puebli in Huamautlo v Tlaxacali. Vataški napadi so bili odbiti. Carranza aam je vodil bitko. General Trevino, ki ima nalogo razpršiti lojalne dete in ujeti Carranzo, je aporočil Obregonu, da potrebuje več voja-gtva. (Ta veat pobija prejšnja poročila, da je bil Carranza ujet še zadnjo soboto.) Han Antonio,Tex. , 12. maja. — Mehikanski vtaši še uimejo Vseh postojank v svojih rokah. Mnogo garnizij »e je poatavilo v bran in včeraj ao poročali o nebrojnih praskah med carranzisti in revolucionarjih v raznih krajih Mehike-Tukajšnji agentje vatašev pravijo, da rebelna armada šteje 200.000 mož, a valic lomu bo še vzelo me- KAKO RANKUUI REŠUJEJO G0SP0-DARSKA VPRAŠANJA, V ODPOVEDI KREDITA ZA PRODUKCIJO POTRATNIM PREDMETOV. VIDIJO PRI-MERJfO SREDSTVO. SOCIALISTIČNA STRANKA. SE MORDA ZDRUŽI Z LA ^ EOR PARTY. Kje dobe delavd delo, ki deUjo r tej industriji, aa ne brigajo bankirji. New York, N. Y., 12. uuija. — Na 1 konvenciji sotnaliatičuo atraivke je bil »prejet program za letošnje volk ve, katerega je IpedJolil BillqulV Kadikalni pro» gram delegacije iz lllinoisa je bil poral**n. Hilliiui^ov, interni program ima izrecni namen, da odpre po< za združitev * novo dr ImvmUo atraitko (Ivabor Party), ki ima avojo konvencijo meseca julija v Chicagu. Waahington, D. O. — Prihodnji teden se vrši konferenca^ flce-tere se udolele vodilni bankirji, zakladniiki tajnik in travneteljji zveznega bančnega odbora. Na tej konferenci l»odo razpravljall, kako naj ae znižajo livljenuki t roški a pomnožen jem produkcije za življenje vadnili produktov. Vodilni iietmkirji menijo, da je nujeuostavnejše «redstA'o, če ae ne dovoli kredit industriji, ki rz-deluje potratne predmete, češ, da ljudstvo ne bo več metalo denarja proč *a nepotrebne reči. Ta peamfca od atrani bankirjev, "4producirajte in prodrtefrajte," ae sliši, odkar je bilo podpisano premirje. In ameriSko ljudstvo je res produviralo toliko poljskega pridelka in induatrijeklh produk-tov, da ao naložili t njim) velike parnike in jVh izvozili v Kvropo. Cene živijenakim potrebščinam pa niso padle. Zdaj prihajajo bankirji z novim priporočilom, da ae rviša produkcija za življenj« potrdbnin produktov. Odpovedati hočejo kredit tovarnar-jem, ki radelujejo produkte, t ki služijo potrati. Kaj je pravzaprav potrata, je včaai prav teiko do. gnati. Ce na pr. navaden Človek kupi koiok, da ga varuje po zimi m rasa, ker deia na prosiem, ni to lojalne garnizije. Obregonovl priataši ao zaplenili denar v državni blagajni V okolišu Tam^ica se nadaljujejo apopa di, čeprav je meato z luko vred v rokah rebdev že od zadnjega petka. V tampftki luki ae nahajaU dva ameriška rušilca in 15 parni-kov, ki ao pripravljeni za alučaj, da iščejo ameriški državljani za- vetja. . . V Matamoroau ao bili včeraj vroči boji. Ameriške čete so atale na meji za stražo, da ae bitka ne prenese na ameriška tla. , ^ Washington, 12. maja. — faul H. Foster, ameriški konzul v Vera Cruzu, je sporočil, da mehiška revolucija nI povzročila nobenih nemirov in inozemci niao nad legovani. Foster svetuje ameriški vladi, da naj umakne bojne jadje iz mehiškega vodovja, kajti prisotnost ladij lahko krove krni-flikt'. Felika Diaz, vodja vstaške frakcije v Vera Cruzu, je odložil vodstvo in'naproall voditelje revo lucijc, da mu dovole oditi iz Mehike Njegova prošnja bo najbrž uslišana. Poveljnik mehiške topni-čarke v verakruški luki je izjavil, da bo nevtralen toliko čaaa, dokler ae ne organizira nova vlada. Na včerajšni kabinetni aeji menda ni bilo diskuzij o situaciji r Mehiki. Dogodki, ki ao «<■ odigrsll zadnje dni v sosedni rcpnbliki, ao bili omenjeni le mimogrede. Zastopniki mehiških revoluco-na rje v ho pričeli z gibanjem, da ameriška vlada pripoena novo, provizorično-vlado, kakor hitro ae organizira. Govori ae 1ud..da FRANCOSKA VLADA JE NAPOVEDALA VOJNO DELAVSTVU. Uvedla je sodno postopanje za razpust delavskih organizactf in vo^aike čete so pripravljene. Delavski voditelji izjavljajo, da sprejmejo boj. POLJSKI PAKT ZA ■ KONTROLO UKRAJINE. Poljaki ioviniiti, vaaaU franooeUh kapitaliatov, zahtevajo nad« vlado aa deset let. SOJI MED ČEHI IN POLJAKI V TESINU. TATOVI NJE 'mtgnata Geryja kupi košuh «a sedem in osemdeset tisoč dolarjev; je to potraša, ker bi ženo je-klaiakega magneta ravno tako varoval kuših za štirideset dolarjev pred mravom kot kožuh, ki je štel več, kot so vredna poaestva desetih srednjih farmarjev. Ljud-stvo ne kupuje kožuhov za potrato, ampak Ikupujcjo jih dame, ki ne poznajo Žalostnih življenekih razmer onih, ki producirajo take potratne košulie. Zlata ura za dve ato dolarjev ali več je tudi potrata, vendar je pe dobra ura v pokrovih h nikla potrebna tudi delavcu. Potratnih zlatih ur ne kupuje delavec, ampak kupujejo jih navadno tbtl ljudje, za katere delavci delajo, ali pa taki ljudje, ki radi bleate in ae bafha-jo, čeprav so airomartii in morajo trdo delati za avoj denar. Teli zadnjih ljudi je pa prav malo. Ce ho kredit odpovedkn tovar narjem, ki proizvajajo produkt« za potrato, bodo naravno tovar ngrji ustavili drlo v avojib tovar n*h Kajti tovarnar, godl>o ao podpiaall ukra jiiski beguni pod fgHatvom »inio. ■iTetfure v Varšavi in kmalu potem je poljska armada pričela ofenzivo v Ukrajini, da izvrši svojo obljubo in "oavobodi" deželo. Včerajšnje uradno poročilo k Varšave se glaal, da ao poljake čete okupirale vzhodni breg )njepra v Kijevu, Bojevaiije ae uadeijuje. Maakva, 0. maja (Čez London). Danea zvečer je nastal miaterijo zen požar na vojaški poatejl v Ko-roščevu blizo Moakve, ki je pO* vzročil več ekaplozij. Kovjetake vlada ima na sumu poljake šplone u je uvedla atrogo preiakavo. Dnnaj, 12. maja. — It Prage po ročajo, da ao oboroženi Poljaki pričeli terorizirati češke vaal v premogarakeinu okrožju Tešinja v vzhodni fclezlji. Nemiri in apo-padi med l»oljakl in Cehi ae vrše dnevno. V nekem apOpadu ata bila ubita dva češka premogarja. V istem kraju *> Celil vrgli ročno granato v hišo poljskega rudni ftkega nadzornika. ■V^ Feldbachu je izbruhnil kon flikt med kmeti In Žandarjl, ko ao se kmetje uprli rekviriran^u žita Nova mobilizacija v Ruaiji Herlln, 12. riiaja. — Brezžična d opeša iz Mtmkve ae glaal, da je sovjetaka vlada mlriHiila delno mdbHizacijcl delavcev in kmetov zs vojno a PoljAo. Več baUljo-nov je že odrinilo na fronto. Onmbetiaad, Ml — Necnani tatovi ao vlomili v poroštveno «kladišč» .Tamea Clark Diatilling Vompanije in ukradli dva sod« >eaaje. Hod šganja adaj eenljo na pn ato dolarjev. O tatovih nimajo sledi. V akladašču je okoli •tiri tisoč aodov žganja. d. bo preteklo nekaj čaaa predao aieriška vlada prizna revolucm, „.rje. Pokazati morajo prej, Ml ^.Jjihov cilj in da h ao zmožni vzdržati mir in red Uaode rsrranze n. še adaj zna na oftcijelno. Poročila, kje ae nahaja.-« ^ v konfliktu. Vera Cruz. 12- mt» 7* fonova revolucionarna vleda je £.1.1. misijo v Tela«a<*elo. kj^t ma poiakeli Carranzo ia mn apo ročiti. Ha I.Mu, od.de .z M^. ako hoče. Ako ee ^ 00ve čete do Vere < rt«e m M dokler ae ae ukrea aa parniU bankirjev, bodo zopet tipeli delavci. Ali ae bodo mogo^ znižali-cene iivljen»kim ptoreiiš^inamt Nikakor ne, aaj ae tudi zda i niso znižale, ko f j* množila prodi* elje do dni« do dne. Cr Id bankir ji res imeli reano voljo aniŽati rene. tedaj bi v prvi vrati pripo ročili, da ae odpove kredit vs*m Špekulantom na borzi, ki špeku lirajo t važnimi ia za tivljenje nedbhodno potrAnimi prodului To bi nekaj požgalo Dalje bi priporočili kongresi, da ^eaje^ postave, a katerimi tri bilo mogoča priti profiterjem do «H"ge in jHi poaleti aa nekaj let na oddii za omrežene Ane. TAa eredatva VREME. Chieago iti okolica: V petek nestalno in hladno. Hevemi t rovi. Temperatura v zadnjih 24. urah t najvišja 47, najnižja 45. Kolnee izide ob 4 M, zaide <4» 7. Pariz, 12. maja. Franooaka vlada je včeraj akleuila razbiti Splošno delavako zvezo, v kateri ao zdruŠane vae delavsko atrokov-ue organizacije .Hklep vlade temelji na obtožbi, da ao je iveaa "zalotila proti drŽavi", ker je pokli crla delavce v getiuralno ata v ko In % tria da je kršila jm' členov proti-vataškege aakoua k lotu 1H84. I J ust ič ni minister 1/ilopilcau je doldl nalog, da takoj prične a »odrtim proeeaom aa razpust delavske fcderacije. Miufator je poaval glavne odbornike fejcracijc, do prjdejo pred tribunal; poavani ao I.con JouheuK, predsednik delavske zveae, Calvereuh, tajnik, l>c-motil i na, l*aureut#Papierrc iu vuč drugih odbornikov. Vai so obtoženi Mpuntg, zarote iu izdajat va PNf. dršavi". 4 Miniatri ao eno uro diakutlfali o k^aku, ki pt vsamajo proti orga« nlalrauomu delevatvu v Franciji. Najprej je bila na dnevnem redu poalanioa HploŠne delavaka aveae, ki je javila vladi* de odpokliče stavko, če miniatraki predaednik imenuje komlaljo, ki ae anide a delegati zveze v'nvrho diakuaij o ao-aiuH«ire«)ju Šeleinie in ntdnikov. Miilerand je iajavll, da tega ne stori nikdar, kajti to bi pomenilo da Jc vlade kapitulirala prod Mplošno delavako zvezo. MUk*end je dejfi: »fttotttja ne more Imeti vek vlad .Ali vladamo mi ali pa 8ploAng delavaka aveae. Itompro miaa ne ame biti. Preduo ae pa miniatri odpovedo vladi, more biti boj," Millerend je poaneje pojeanll zaključek vlade a aledečimi besedami: "Delevake federaidja ja kršila sakon U lete 18S4. in aato naetopimo proti njej a legalno akcijo. Pred nekaj dnevi je i»t bruhnila atavka železničarjev, (•"ederaeija je podprla železničarje In posvala v atavko rudarje, pri atauiščne delavce in mornarje. Ker ti štrajki še niao pomagali, je po avala še druge orgenlzeoije v boj. Pedereolje ae je namenile uatavlti delo, ki Je zelo potrebno aa gospo etofHe zato, da zavaruje avoje Intereee, temve^ v politične na mene, da namreč doaeže reforme, ki je revno definirane in katerf naaprotuje vlada." Jouhauz, predaednik delavake zveae, je na aklep vlade odgovo ril: MVlada bi rada zadrgnila vrat ttplošni delavski avezl. Mi gremo ze ciljem, ki amo al ga poatavili, Zaključek vlade ne more Imeti le gaine niti politične podpore. Uh ko rečemo, da korak francoske vlade naredi boleč vtia na delavake kroge vaega avete. HpioŠua delavaka zveza bo nadaljevala avo ja delo, olidržavele bo shod* In ae držala avojega programa In ključkov zadnjega kongreaa." Pari/, je poln vojaštva kakor na prvega maja. Vlada pričakuje, tU »hi njen naatop proti Kplošni dela vaki avezi povzročil nemire In valedtega je vo^ii minister odre dll, da Žandarjl In vojaki zased« jo NASELJEVANJE TUJE-ZEMGEV V ZDR.ORZAVAH TEM VAtNBM VPRAŠANJU SE JE VRŠILA KONFERENCA V NEW YORKTJ. Konferanoa ee je ndaleitto nad Štiri ito oeeb ii raaaih krajev Združenih driav . New Tork, N. T. — Tukaj ae , e vršila kottfet^enoa, ki jo je sklical "Inter-raeial Couuoil," da ao omilijo poatava za naaeljevanje ujc zemce v v Zdruloulh drla vali. Ivonferenoe se je udeležilo nad štiri sto zaattvpulkov industrije, poljedelatva in resnih narodov, toda aaatopnfekov atrokovno orga iiiziranega delavatva nI bilo ua nji. Konferenca je liila mnenja, da Ne opuati v naaeljenilkem zakouir skušnja v čitanju In piaanju. Hklenila je, da pošlje odbor Ii iiaseljenUkemu ^orničnetmi od srtku in priporoči, da ec ta akul-uja odpravi la postave. Hprejeta je bila tudi resolucija, iki priporoča, da sa naseljeni-cc prcakriic, da verno doapo na vU krajflt EdrulenHt driav, < jar je potedba* ae delovua mntI, u ae jim de prilika sa toobrasbo. fflhčc, ki sna ceniti delo, ki ao ga Izvršili tujeaemekl delavci v Ameriki, ne naaprotuje oHijšanju naaeljevanja tujoaemakih dalav. cev. Ali atrokovno orgaiiiairauo delavatvo in ujegovi vodkolji pravijo, de atvar malo šudtni izgleda, Če ae vetopi le sa odpre vu wkušnje v čitanju in pUeuJu, y> eg ae pa priporoča, naj ae tuluj akrbi «a Mirazlio anelfabctov. Taka priporočila podpirajo 1 enojo cvropejakih in drugih tujo. zem^kih vlad, ki nočejo skriietl za Izoliranbo avojega ljudatva. Tujosemakl analfelietjc ae ne j težje privadijo amerilklm rasme-ram in napravam, Ti analfalietj* tvorijo veliko nevernoat sa atrokovno organizirano delavstvo, ki ae bojuje, da ameriško delavstvo živi v človeštkih ra^nerah. Ce *» zahtevajo olajšave za naaeljova-nje tu Jeze m»k i h delavcev, naj *e v prvi vrati odpro na Široko vre-ta politično preganjanim tuje samcem, kajti zgodovina J5dru/o nih držav govori doatl jeaito, de so lille Združene država od nn-, kdaj pouoaue, da ao ddilll v njih varno aavetje vai ljudje, ki ao bili preganjani is političnih ali pa iz verskih vsrokov. Politično in vertfko preganjani tujesemd se hitro aaimllMrajo s amerlfklud napravami in navadami In nimajo najmanjšega poleljenja. de sepu at deželo, ki j Hi je ap.ajela v avo-jf varatvo, /godovina fcdruSenlh drlav Je polna glasnih primer, kaj eo alorlll za psvsdifo delale, ■ ■ versko preganja- bi gorila več ae znilanje cem kot t»a odpoved proflta tovarnarjem ki izdalnjejo potratne pnidAte |'a še eno aredutvo je, ki bi tudi nekaj izdalo in ol»e*iem pomagalo polnili blagajno 7/dmlenih dr-žav. In 1o je trikrat tako vlaok na vae {»otratne prodtdtte kot tnašajo njih produkeljaki t roški plna de«et miatotkov pro fita za tovarnarje Hevede W »ao-ral davčni zekon iloločiti jaano, kateri produkt »duš« Parati i« kateri je neirfihodn« pot rrfien «a življenje. Hredatev je torej veli ko. ki bi alulili, da padejo reae, tiala pri vel ni Uitfkirji jih ae vi dijo, ker jih menda nočejo vid*l mi, iia sanaerji m ti#j»»» P«ilitiČno sli vse atretegične poetojanke. Dolge ni tujazemc^ki^ jjh i^lilL vrsta kavalerije prlhajejo iz pred mestlj in motorni vosovl, polni žandarjev, ao prlprevljenl, da polete kamor je treba Htražniee ao tudi |M»lne oboroženih Žandarjev. Delavakl voditelji Ujavljajo, da v al lica j u boja preatopljo vojaki tut atran atavka rjav. Hinoči je policija udrla v glavni atfii HploŠne delavake zveze In zaplenile gotove llatlne. Prostori |ao bili prazni Pari/. 12. meja — Fram-oaki kapitalUtični llatl ao s divjim kri-kom pozdravili j^kljuMi vlade aa, raabitje HploŠne delavAc «ve-ae Naaprotao piše eoeialieiična "HumanHe," da ei je Millere* merlška repi^dika giaSolj»t4»no aprejfla pinl avoje okrilje. Na-obratno s« pa anaJfabetje migra toričnl delavci, ki prihajajo in odliajajo. V Svrepi bi inlprave akušoje v čitanju in piaanju naj ve/1 koriafila Italiji In Humunakl. Dolžnost t Mi dršev je pe, de Ar l»» t'M učne aredatva, da ae njih IMidanikl le doma nau/e plaetl iu (Dalje ne 3. etr. 4. kal.) dova vlada s tem korakom podpi. aale leetno »mrt no <4m«lbo. Toja prvi alučaj v zgodovini, de as,f» republičenaka vlede prednsdla dekretireti . raspuat delavcih at rokovnik ongasisarij. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE HAEOONE POPTOmE JEDNOTE lastnina •! 0\ bfss bakounk PODPOgN* JEDNOfB Marolniae: Z«dinj»o« dri.v« (Uv«n Chkago) ia Caaada »4.00 na lato. 92 00 t* pol lata in 11.00 sa tri maacca; Chicsgo $6.60 na lato, »2.76 aa pat ieU. »1 40 tm tri maaaca, ia ta iaoiamaUa »7.0«. Naalaa aa vaa, kif laM ctlli "PROSVETA" 2a»7 Sa. UtraiaU Avmm, CfcUsf, , "THE ENUGHTENMENT" Orpa al tka lknal< IfsH—I Mmmmik S«d>tjr. Ow«ad by tka Slaraaia NatUaal BaMflt kcktr ▼ okUpaaju n. pr. (auja SI—ItN) da vaai ja a Ua da aa vm mm Mtavi ' PODJETNIŠKI LIST SVARI PROFITARSKE RUDNIŠKE PODJETNIKE. - / 1 "Black Diamond", liat za interese rudniških podjetnikov in trgovcev s premogom, je prinesel svarilo, da nI pametno, če ee poviša cena premogu takoj, kp je prenehala vladna kontrola nad kurivom. List priporoča podjetnikom in trgovcem, naj bodo previdni, kajti dogodi ae lahko, da ee zopet povrne vladna kontrola nad kurivom, če bodo preveč nategnili cene. Syarilo je značilno, ker pove, da bi radi profilarski rudniški podjetniki in trgovci 0 premogom takoj povišali cene premogu. z . To svarilo pa pove še nekaj drugega. Profitarjem priporoča zmernost ne zaradi tega, da ne odirajo ljudstva, ampak ker bi jim hitrica znala škoditi Profitarji naj povišujejo počasi, pa sigurno in trajno, pa botiavijanje cen držalo. . x V par mescih se lahko že nekaj,zgodi, da lahko profitarji izjavijo, da je nastalo pomanjkanje premoga na trgu. Takrat pride prilika, da se navijejo cene. Po nekaj mescih lahko služi kateri drug izgovor za nadaljno navijanje cene. Tako je profitarjem odprta pot za navijanje cen, ki je sicer malo počasna, ampak sigurna. \ Vtem slov društvom! (la Glavnega, Urada J. R. Z.) Te dneve smo poalali na vae tajnike društev S. N. P. J. apel, da povabijo tajnike ostalih društev in klubov po slovenskih na- tote setoinah na sestanek, na katerem uaj preči ta j o apel J. R. Z. za skupno dobrodelno akeijo v prid slo- H ima dafere zveze a veletr«ovi-minil, jc kupila to biii^o po tAko nizki ceni, da pride stati blafo za eno obleko približno en dolar. Sedaj izdelujemo načrte za drugo pošiljatev blaga* v domovino, ki uaj dospe v Ljubljano v jeseni. In to priliko bi se dalo izrabi pravkar opiaali, ao bile Irokvi-ščanom nepoznane. Oni ao še vedno živeli v sistemu sta rep komunizma in demokracije. Čeprav so bili daleč od kontrole natur-nih sil, toda r mejah svojih zmožnosti so kontrolirali produkcijo, kakršna je še bila. Indijanei ti, da aa pošlje tudi blago za si-J so zabelo lato naprej izračunali, Vae priapevke za sirot uimki sklad je poslati na glavni urad J: R. Z., 3639 West 26tb Street, venakih otrok v stari domovini iw ( hi. ugo, JU., ki bode od časa do Velebizniško časopisje molči o delu delavskih zastopnikov v britskem parlamentu. — Delavski poslanci v angleški nižji zbornici sede trdo na tilniku profitarjev. Delavski zastopniki zahtevajo, da se vojni profiti tako visoko obdavčijo, da bo kmalu zbrisan vojni dolg. Ameriško velebizniško časopisje molči o tej akcii delavskih zastopnikov v britskem parlamentu, ali pa poroča zelo na kratko, da ne vzbudi ameriškega ljudstva, da se odloči glasovati v jeseni le za take kandidate, ki so pri volji trdo prijeti vojne profitarje. Delavska stranka na Angleškem je sprejela v svoj program, da se uvede naraščajoč dohodninski davek, ki zadene, v resnici tiste, ki so napravili lepe miljone v vojnem času. Ta zahteva povzroča, da delavska straiika dobiva čimdalje več simpatij ne le med delavci, ampak da prihajajo tudi mali obriniki in trgovci do spoznanja, da je to edina stranka, ki ima določen program za zboljšanje žalostnih gospodarskih razmer in spremenitev gospodarskega sistema v interesu splošnega ljudskega blagostanja. da se na tem sestsnku pogovori jo, na kak način naj ae akcija po vede, da bo uspešna S tem, da amo poslali apel samo na tajnike S. N. P. J. nismo nika medontidi po fredo-nu, ki je bil baje sin Kodrtna, bazileja. V tem času se 10 DQjjmožilo plemstvo, r« rmleSR^ev, pos® •itaosa« za nekdaj svobodna plčmena. o m bul t uaiialUcaj poretej* duhovni rasnih v*r tadrugi nazadnjaki, Kot tinti, ki so poklicani vagajati mladino \\\ akrhpti za njeno zdravje. t>odo društva sprevidila, da bi se dalo s kolekto najbolje opraviti,-naj se kolekta. Izvrševalni odbor rokah. Naraščajoča sila denarja jc prodirala kakor razjedajoča ki-T r 7 -t v- v šil« »tare demokracije in kalni LZl ° 1kClj° 'astrupljevala. Rodovinaka iam nl,?^ u »V* V T" «*»olutno nc more IVi ^S!? ^ r°4k,0' »Priiaaniti z denarno vlado in I r. zadnji deputaciji, ki 3e šla mortllft M je Mmi kmet koliko bodo imeli pridelka na svojih njivicah, koliko nalove živali za meao in kože iiNtoliko bo treba naloviti rib v rek^ ali jezeru ; morda so ae zmotili a^i Nekoliko mauj ali več, toda povprečno so imeli vsega dovolj za svoj« potrebe. Produkcija je bila narav-no skromna, ampak vsakdo Je i-mel svoj delei, vsa zadruga je bila gospodar svojega produkta. To prednost barbarske produkcije je uničila civilizacija. Prehodna doba v grški družbi je bila serija revolucij in eksperimentov, ki ao vrgli vse qtaro življenje a tira, toda novega si-rtema Še ni bilo. Bila je doba, ko ae je novi sistem porajal na račun starega, raatel je k telesa stare organizacije in eba sta trpela bolečine. Doba je bila, ko sta nekaj čaaa dkaiatirala oba sistema in ae tepla za premoč. To se popavlja danes 1 Sistem, ki se je porodil takrat in ki je po 2500 letih dokončal svojo nalogo, ae tepe, z novim, ki sili iz njegovega telesa na dan. Zakon razvoja, ki je narekoval preobrat takrat,deluje Še vedno po svojih neizprosnih pravilih. Stara grška organizacija je bila brez moči proti zmagovitemu prodiranju denarnega, bogastva. Vse pobožne želje zadrugarjev, da bi se vrniii nekdanji svobodni časi, niso pomagale nič. Anvpak dokraja še niso bili (poraženi. A-tenrfki meščan je lahko prodajal kos zemljišča komur je hotel ne oziraje se na atara pravila zadruge, tbda hiše, v kateri je stano val, pa'ni mogel prodati drugemu kakor sorodovincu. Mnoge stare navade so bile še v veljavi in boj ae je nadaljeval. Delitev prebivalstva po pokli cih je povzročila, da se je v Ate nah nabralo veliko število tujcev drugih narodnosti, katere sta pri vabila trgovina in brodarstvo na Gr&ko. Število sužnjev je rastlo neprestano in kmalu jih je bilo več kot svobodnih Atenjanov. Kodovinska družba, ki ni poznala sužnjev, ni mogla ustaviti niti omejiti sužnoati. Notve socialne sile so bile moJfnejše. Stara dru-šba je polagoma razpadla in iz nje je neopaženo rastla država, iltfovi razredi so zahtevali ved-U9 več privilegiji in podpore. Pojavili so se novi arkoni, ki so skitbeli za njihovcf interese. Novi socialni elementi so zahtevali svojo lastno oboroženo silo in ustanovila ae je prva bojna mornarica, ki je imela ščititi trgovino na morju. Nekoliko "desetletij pred Solonom so vladajoči arkoni v Ateriah zasnovali majhna teritorijaltia okrožja, ki so jih imenovali neukraria.' Vsako ple DOPISI. > ao bili kmalu sužnji zemlje. A- pred predaednika Wilsona radi o- lrtJU^l0VTkih,. PMXiC' t«»ci » prvi irnalli vknjiibo dol t,^SLftfS* bil« U iznajdba - tod. potrrf, knir^Vi V " « •vlrt^l^i ratred. Vknji i^T i,«' " ^ VW,kg do'« »i priznaval rndru«, ni In pol.trfn. prepnianja ,mo pB. u br.tort{in''e> kllkoI. ni u"tava v Wd?lk0ft*0-««" drulb, priznavala d. na rja. Aoplfe p*d.l novi »lMlrnort n naatop.mo Bogatini «o dow(tli, d. ao ameli .knpno »S prijatelji, n,pU«.„ dil« a trm, ,1. . umi, oa pomagam« airotam na- M aolfniku zemljišče in hi- Ji slovenski dec. šo in če to ni pOkrilo dolga, so Upamo in se zanašamo, da bodo ^U tudi dolinika samega in tajniki društev S. N. £ J takoj njfcovo družino ter vse skupaj poklicali tajnike ostalih društev padali v sužnost. Na ta način so na posvetovanje in da bodo vaa b«a prodana vsa zemljišča v A društva po naselbinah aUaaila tlki ia marsikateri poljedelec je - letovati Pri tem siaisriisaakaai tthtalil svoje bogovf, če mu je ■»SE*«' . , , upnik dovolil, da sme obdelova Ksj nameravamo in kako naj ti avoje bivše zemljišče in obdr-pomagamo slovenskim sirotamff} lati eno šestinko prideM*. dočim Poročila in apeli is starega kr.; ^ da| p^t šestnik gospodarju ja govore jasno. V Sloveniji je o^ Toda gorje ubogemu sužnju taH.osemdeset tiatrf vojnih^sirot, gko ni letin, dovolj obrodiU i neMaa vlada posebno odar je Mhtev.l določeno za soeiahio o^rb ar trudi zbolj. koitfino llu in vinj|f in ^ je nj sat, položaj teh sirot Kar *e tiče j, v se I njegove otroke in j,h brane, ie ai tako idabo, ampak a. ^odai v ^^ ŠMSM fkUk m M« m fc4 to nt«t po^Vrarai »"'■<■><• '«'oIka.ur bil. i» kanal m.d VHiki f.M. I N r J j. i. .to, h ? , V 'r"1 » ><• ^lamikon, bi bil U " pH.p.v.1. .n d> ^k ' Pr. Uk.--rj ^ krr ,-k kan.l larj,v to »konom.k. korpora.ij., odkrhja , 'f" '" " «•'"'' '^»i <» 'trresi. meravajo kooperirati a turškimi revolueionarji. Tukajšnji ar-menski patrijarh je prejel poročilo, da je sdaj v Erivanu lokal na sovjetska vlada. Boljševiki v AzcrbadCanu so v kratkem času efektivno organizirali svoje nile in pot dkozi Annenijo jim je zdaj odprta. • Turški listi v Anatoliji pbro-čajo, da je v vataški arrnsdi Mu-stafe Keuiala mnogo agitatorjev is Rusije. Republika Oeorgija se še ni podvrgla sovjetom, čeprsv imajo kontrolo v Tiftisu, toda dolgo se ne more vzdržati. Zavezniški zastopniki v Carigradu so obupali nad položajem na Kav-ka-zu iu njihova edina nada je še, da bodo boljševiki poraženi na poljsko-ukrajinaki frontf; vsled česar rzgube vpliv v Kfvkaziji in Kali Aziji. lakar*. If. J«»U» ISOV t dršovl llli.oU. i IO. LAWNDALE AVE., CH1CAGO, ILLINOIS. Iifritvalni odbor, UPRAVNI ODSEK, ar, Mh*4mSiIIi A*ua Htm i, In IO, Caa—S^rg. Ph, Nadzorni odbor. Nemiri v Avstriji; obsedno stanje v Linou London, 12. maja. — Brzojavka z Dunaja poroča, da je razglašeno obsedno stanje v Lineu, glavnem mestu gornje Avstrije, kjer ao se zadnje dni vršili veliki izgredi. Bilo je več življenskih izgub. Tiskovni odbor. Zdruiitvoni odbor. MttneSDNIgi Prvak AU4, SIS« S«, CrawtorO A v.., CSIm«% IS. MiS TVIalJ. lu ISt, UvfMM) P«. J«*k» Ovm. S4S h«S«Mt Datrclt. MI cA. JM. Skub. 1101 g. SS. S t. CUv*i*a4. OHU. Mwr U4»vl4, 1S44 S«. Ra«l»» Avr. CkUmf, 10. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Km. SSSS St Cl.tr Av^, Clavalaad ODOOVORNI UREDNIK 'T ROS VETE" i Jala Zavartalk. Amnestija za Denildnove vojake. London. — Angleški tzunanji minister Curzon je 12. maja prejel noto ruske sovjetske vlade, ki sporoča, da je sprejela sugestijo angleške vlade za podelitev amnestije vojakom bivše DenMcino-ve armade, ki je ibila ujeta v južni Rusiji. To velja tudi za ujetnike drugih protiboljaeviških čet, to i bodo ujete vbodoče. ZASTONJ!! mm OblšaJao la beaojavao doaarao p«IIIJa»va ae Isplašajajo aedaj v aojlopieai roda la klira, Imv io blvlo asproko slal»aa|sos. Brsejavai stroški saašejo od 91.10 de 9I.S4 od vsake pešUjetve, ae glede na to, kolika Je evoto. sjflfcB?« Mi taMUM tw. Uk HuUNtt. M OUH ZASTONJ. Taraj bodit. " DATT"" lapalalta U priloteol kusM ta s« P**'Jtta ••»- 7 (Orsft.) IVoJobliracJla aavodlU la aaoootl v vsak ostrih lahke dobite EMIL KI SS BANKIR 193 Socond Avo., Cornor ftth St, Now Vork, N.Y. , U«te*ovljeao UU tSSS. SprsJssui vlaga aa 4* obvesti. NMIOV Na»U . Drtov* 110 lilMSAtt StPOOt, NEW YORK CITY Izplačevanje denarja v starem kraji, S tosi dsjssM aa sassjs valsi osli« prtjsteljosi la seasaam, 4a Io ser, ki js Ml po.lsa brsojsrso 4se SL jsasarjs, js bil v itarssi breje 1» pUteo šss IS. fsbrsarja. D. um vms ssdovoljlmo sala adtemalse. »o odprtt troj lastsl siRd v ftsram krsja. Ta «« daj. prilika, de labka teSee plsša* Urno dossr v stsrtm kraja la v asjkrsjšam lasa. PoslešMs se le prilike, la pošljite dsasr v start brsj potosi asšs bsahs, kjov dobilo sajbiljte poetroftbo le aajslftjo »oso. Poli jI ta dossr sa brssllso v togo v »tare lomorlso. Ooas krom vasu, torij rs* »o oodsj jo Io sgodoa las dokler je osaa alSka. VI ns •rsakrbtmo vlošao ksjltloo o asjkrsjloai lom. ProdsjosM t odi "BANOjfK ČMKM" (Drafto) aa vss roljs baako v' Jogodortjl. Osi asllh r»l*kov, Šotori nšmmrU sotevstl v flori kroj soj ao obnovo do soo. Nal Isvrstao srojsal "PAkOBBODin OD> DKLKK" ssotope ose drulbo la jo rotosjs hitro la seee paaakfball ae aajbltrojttori parebrodi vsa odrodlU t »tort kraj. Proabrbbao vod tsdi osšo oorodslhe Is staisfi kraja v Amerike. Tm pojarslls oo dajejo tolso Is brosplslso. NOVOST NEMETH STATE BANK . Tor#j Moto la oo posla lito u pHliko, ket*rs so rani nikdar v.<< v žlrljosja as poaadt Ako bi no b i uro. patom ko Jo aproJa»te la Šo jo nlou pokvarili, moto nepokvarjeno in ml vom vrnemo val doaar. i Kdor icrodo ta oglas in as polije som takoj s nam- skero m zadovolji naro/ilo V »v«« ooiMiseMHMM>eeeMseeeseiMieeee potop. Zgodovinski i .-'roman*-. mmi a j Milili..................... (Nadaljevanje.) K la verno so hodili okrog. Zmagoslavne Pe-nnii ao jim umrle na ustnsfti iu drug drugega ao povpraševali: "Ali je to oni narod, ki je ie včeraj zapustil svojega vladarja ter se nam udal »n-ez hoja t Kako tudi! Cioapoda, plemstvo, vojaki so na nečuven način prestopili k zmagovalcu; mesta in gradovi ao odprli vrata, dežela je bila zajeta. Nikjer ni bilo treba za tako zajetje tako mali krvi in moči. ftvedje saini »o ae Čudili, s kako lahkoto so zajeli mogočno Ijudovla-do in niso mogli skrivati preziranja Premaganim, kateri so se odrekli na prvi blesk švedake-ga meča kralju, domovini, aamo da ai ohranijo življenje in da smejo živeti mirno v svojem izobilju ter nabirati si v zmešnjavi novo bogastvo. To. kar je govoril Vretfevid ob svojem čaau ce-Harskcniu poslancu Lisoli, je potisvljal sam kralj hi vsi švedski generali i "V tem narodu ni več ijuuafctva, ni stanovitnosti, ni reda, nI vere, ni domoljubja! On inora poginiti!" Pozabili so, da ni v tem narodu še eden čut, isti, kateri je predočevala Jasna Gora. I u v tem čutilu je tičalo njegovo prerojeuje. Orom topov torej, ki je odmeval pod svetiščem, je odmeval ob enem v vseh srcih vojakov, Plemstva, meščaustva in kmetov. Krik osupnenja se je razlegal od Karpat do Bslte iu orjak se je vabudil iz otrpnelosji. 'To je drugi narod", so dejali z začudenjem švedski generali. Iu od Arfuida Wittemberga, pa do poslednjega poveljnika posameznih gradov no vsi pošiljali osupljive vesti kralju Kerolu Gustavu, ki }s prcbivsl v Prusiji. Zemlja ae jim je izpodtiksla izpod nog; mesto davnih prijateljev so naleteli povsod na so-vražnik{, mesto pokorščine srečevali upor, mesto bojazni — divji in na vse pripravljen pogum, mesto melrkote — okrutnost, mesto strplji-vosti — maščevanje. Med tem pa je romal iz roke v noko Po vsej ljudovladi razglas Jana Kazimira, katero ni zbudil poprej, ko je bil izdan is dlezije, odmeva. Hedaj je pa prišel celo v nezajete" gradove. Kjer še ni teiila naroda švedska roka, se je zbiralo plemstvo v čete ter se bilo ob prsi, poslušalo vz-više ne besede izgnanega krsljs, kateri jim je našteval grehe in blodnje in ukazoval, naj ne izgubljajo upanja, naj se dvignejo v rešitev Pro-psdle ljudovlsde. "NI še prepozno" pissl je Jan Kazimir, "dsni jf dospel soVrsžnik Že jsko dsleČ, da bi ne mogel dobiti nazaj izguhljetiih pokrajin, povrniti ob vnem Bogu dolžne hvale, posvetiti znovič i>o ueprijateljih omadeicvsnih svetiilč božjih, pridobiti nazaj svobode iu davuih p ravie ter vpeljati stampoljskegs reda, ko bi se de povrnila stsropoljska čednoat in odkritosrčnost in zvestoba do vladarja in ljubezeu starodavnih naših preduikov, s kakonfcno se je ponašal pred ra-zii i mi uarodi naš ded Zigmund Prvi. NaPoČil je torej čas, ds se vrnete od prestopkov k čednosti. Komur je torej Bog in njegova sveta vera več od vsega drugega, nsj vstsne proti švedskemu sovrstniku. Ne čakajte poveljnikov in vojsko-* vodij, ali ni tak red, ki je opisan v zakoniku črne vojske. Sovražnik je vse to zmel med vami, raditega družite se drug k drugemu, tretji k dvema. Četrti k trem, peti k četrtim In tako dosledno, *da ae tako združite sami z vašimi podlo-.iniki in kjer se najde prilika, postavite se sov* rožniku Po robu. Ae le tain si izberete poveljnika. Jediia tolpa naj se združi s drugo in tako vstvarite armado, čakajte naše osebe iu ue izogibajte se priložnosti, ko bi ne dobils, za poraz sovražnika. Mi prihitimo, brž ko začujemo, da ste pripravljeni, takoj v vašo sredo, ne glede na naše zdravje, če zahteva to hrauiba celokupne domovine." Ta proglas so čltsli tudi v taboru Karola (Justava, celo po gradovih s Avedako Posadko, »ploh povaod, Kjer ao bili poljski bojevniki. Plemstvo je zalivalo a.aolzsmi vsako kraljevo beaetlo, potnilovalo dobrega vladarja ter prisegajo na sveti kril, na svetinje nase ljube Ooape in na ikapulirje, da ispolni njegovo voljo. Da Pa pokaže svojo pripravljenost, je zasedlo, dokler j«* Ae tlela vnema v prsih iu »e Ae niso posušile solne. Urez odloga konje ter planilo kar a "toplimi občutki na Hveda. Nn tak način no jeli manjši švedski oddelki koprneti in giniti. To se je irodilo na Litvi, 2mudi, Ma/ovttču, v Veliki iu Mali Poljaki. Večkrnt je plemstvo, ki ne je »tliralo pri aoaedu na kr*t, ali K"duvanje, kar mahoma zahrumelo kakor Krom ter popolnoma po*ekalo kak bližnji ftvciUki oddelek. Na to no divjali veseljaki sredi peanij iu krika, nabirajoč po poti take, ki ao ae hoteli ' razveseljevatl",• dalje, Upremenili ne v krvnloeno tolpo ali 'partijo", ki je Že atalno začenjala boj. Podložni kmetjr in družina mo vreli v celili trumah na zal»au», drugi no dotiašall neviee o poMiuernih H\olih, ali o njihovih manjših Oddelkih, ki ao bili bržkone ra/.&krop-Ijeini po vaseh. Veselje m' je mešalo t jiina&tvoui do tah krvavih xahav. Hadi ao »e tudi preoblačili v T« t ar je. katerih Ime *aa*» jr ie napoluovaln ftveile * grozo. £hldne veati in bajke »o namreč krožile meti nji. mi o divjo*!i ter o strelnem in krutem Junaštvu teb sinov krimskih step. katerih* ftkenditmvei doslej Ae nikdar nlno are«'al i. Ker )>a je bilo splošno znano, ds gre ksn načelu sto tiaoč onlineev Janu Kazimira na Pomoč. in ker je plentutvo groiuto vršičalo In napadalo poaameea* oddelke. ao neelale iz tega kaj čudne /meftnjave. Polkovniki in tvedaki poveljniki sa biH nt več mestih saree prepričani, da ao le dospeli Ta- ta rji, radi česer so se umikali na vso moč v večja trdnjave ali tabore, in raznašeli povsod neresnične noviee in strah. Ker tem pa ao ne lahko oborožili prebivalci v Pokrajinah, kjer ao se iapre menile v redna bojua krdela. Toda groznejie od zabavajočega se plem-atva in Tlsterjev samih je bilo Švedom kmečko gibanje. Že davno, od prvega dne oblege Čensto-hova, je jelo vreti med narodom, iu mirni ter doalej potrpežljivi ratarji ao se jeli postavljati na upor, grabiti tu .pa tam za cepce in kose iu pomagati plemstvu. Bistrejši švedski generali ao ?rii z največjim strahom na te oblake, ki ao ae vsak hip Jabko izpremenili v pravi potop ter pogoltnili hrt t rešitve napadnike. Strah se je edel ftvedom usjprimernejše sredstvo, s katerim so hoteli zadušiti Toda ogenj, kateri je bil zalit' s krvjo, ni u-gasnil, naraščal je bolj in bolj in začel se je boj, v katerem se ni brigala več nobena izmed nasprotujočih si strank za zmago, za gradove, mesta in pokrajine, marveč bojeVsla se za življenje in smrt. Okrutnost je netila sovraštvo in ljudje se niso več bojevsli, msrveč pofoijali brez usmiljenji. U. 'i Ta uničevalni J>oj se je še le zadel, ko je do-spel gospod Kmitlc s tremi Kimliči po glede ns njegovo odfsvje zeOo težavni hoji v Oligoro. V mestu je bilo polno vojakov, gospode, plemstv^, kraljevih služabnikov, in gostilne so bile tako napolnjene, da je dobil stari Kimlič le z največjim trudom prenočiiče za Krnit ica pri vrv ar ju, ibi vaj očem zunaj mest s. * Gospod Andrej je preleŽal radi tiolesti iu o-parjenju ves dan. Časih si je mislil, da zboli po-poluoma. Toda železna njegova narava je zmagala. Drugo noč se mu je zboljšalo in ob svitu je že vstal ter šel v župno cerkev zahvalit se Bo* gu za Čudežno svojo rešitev. i Sivo in sneženo zimsko jutro je ravnokar pregnalo temo. Mesto je še spalo, toda skozi cer< kvena vrata je bila videti luč na oltarju iu slišali so se glasovi orgel j. Kmitfc» je Htonil v cerkev. Duhovnik je ds-roval pred oltarjeV peto sveto mašo; v cerkvi je tyilo še le malo vernikov. V klopeh je klečalo nekoliko oseb z obrazi, akritimi v dlani, a razun njih je zagledal Kmltic. ko so se njegove oči nekoliko privadile temi, klečati ueko bitje tesno pred atopnjieami, na po tleh razprostrti preprogi. Za njim »ta klečala dva dečka z rdečima iu skoro angelsko zalima obrazoma. Ta človek je klečal nepremično in Mamo po praih, is katerih so dohajali ucprestsno teflki vzdlhfjeji, se je la-brk o spoznalo, ilo mestece Valona mala ribiška vas. Ko so pa Italijani o-kupii^li Albanijo, je postala Va-loue važna vojaška postojanka. &e preduo smo dospeli v pristani-kri kateri je vse delo počivalo, kar nem sklepal is tega, ker ni bi lo opaziti nobenega delavca. O-pomnil aem to nekega dne častni ku, a katerim sva se pogovarjala "Ali ue vidiš Štorklje na stre hi," me jo vprašal in pokazal na par dolgonožcev na strehi. "Štorkljo smatrajo Albanci za sveto ptico, in ako ona napravi gnezdo na kakem poslopju, katerega popravljalo, opustijo vsi delavci ta> ko j delo za čas, ko gnezdi štorklja na dotičiiem poslopju. Pripetilo se je, ko smo gradili nek« vojaško barako, da jc pričela štorklja gnezditi na t{j baraki. Vsled tega smo morali počakati delom več mesecev, ker ni hotel noben delavec delati pri tej baraki. "V moji domovini je pa ravno nasprotno", sem*pripomnil. "Kamor pride štorklja, tam še le pri čnejo pripravljati novo bivališč.-— zibel". — Moj načrt je bil, da prepotujem Albanijo in Macedonijo in si cer od Jadranskega morja do K gejakega. XV načrtu sem imel, ds bom potoval z avtomobilom. Toda, Čimbolj sem si želel, tem večje zapreke so postajale in vsakdo, komar nem omenil moj na Črt," mi je pričel pripovedovati o velikih zaprekah in . neugodno atih ter težavah, katere me Čakajo na poti. Eni ao mi pripovedo vali. da ni nikakih potov ali cent, po katerih hi mogel potovati * avtomobilom; da je vsa deftela o pustošena in da je nemogoče do-biti kakih živil ua potovanju: da ne v gorovju potikajo čete komi-talev in da bom izpostavljen nn-podom od ntrani teh čet in da pridem m°«oče v ujetništvo. Drugi ao mi fopet pripov,«dovali. da mi nrbake in grike oblasti nc bodo dovolile vstopiti v njih o-Ije. Tretji no mi pa hoteli do povedati, da jc vsa dežela okuži-, kalen« od mrzlice. — Toda. ko sem omenil moj nnčrt italijanske. • mu generalnemu governerju v A'l»«n\)> trrnrrslu Piacentini ju, ja vne to izginilo. "Vi bodete odpotovali takoj jutri zjutraj iz Valoue,.' mi je h>-kel po kratkem posvetovanju z drugimi, častniki. "Spremljal vas ho častnik mojega itaba, ki se je udeležil umikanja arbske armade črez albanske gore. Akoravno je v Albaniji dovolj vojaštva in se ne bojim uiti najmanjšega napada od kake komitaške čete, vas bo kljub temu spremljal vojaški oddelek. Prvi dan bodete preno-čili v Argirocastru, drugi dan v l.jaskoviki iu tretji v Korici, kjer je nastanjeu oddelek francoskega vojaštva. Brzojavil bom uaše-mu diplomatičnemu agentu, Ha* uredi vse potrebuo, da ne bodete imeli nikakih neprilik z jugoslovanskimi oblastmi, in lahko vstopili na jugoslovansko ozemlje in ojnakali iimsto Mouaatir, kjfcr je tudi še nekaj naših vojakov. Južno od Monastirja bodete prišli nu Grško ozemlje in spoftčil bom lastniku, poveljniku naših čet v Solunu, da uredi vse potrebno in da vam bo olajšano potovanje po Ifeteedoniji. ■ • Cel program mojega potovanju po Albaniji iu sploh Balkanskem jM>lotoku j% bil izdelan tako natančno in perfektno, ko bi se la moral kdo misliti. Za vse je bilo najbolje preskrbljeno. (Nadaljevanje.) MALI OGLASI POTREBUJEMO 25 DEKLET SA DSLO PRI 8LADČICAH HLADITI "KJBHDI". DOBRA PLAČA, 44 USVO DELO NA TS DE*. V SOBOTAH SE HE DE. LA. NOBENE SKUIHJE 8E Ml ZAHTEVA. OGLASITE 8E Pil; E. J. BEAOH SONS FAOTOET No. 1. 811 S. ILLINOIS STREET, OHIOAOO, ILL. SOJ/ MED VOJAKI IN 0IW sti. < olumbus, 0. — Okoli dvajset oseb je tiilo ranjenih v pretepu med civilisti iu vojaki, v tkate rem so se pretepaČj.poslužili pa lic in opeke. Vojaška patrulja je napravila konec pret<