vtkana tudi v mnoge skupne slovenske strokovne publikacije, ki so izšle v času njegove največje ustvarjalnosti. Omenjene zasluge dr. Franja Kordiša so bile poudarjena tudi ob podelitvi Jesenko- vega priznanja l. 1981, ki ga je dr. Kordiš prejel: · · - za zavzeto in uspešno širjenje naravo- varstvenih načel pri gospodarjenju z gozdo- vi, - za propagiranje in uveljavljanje znan- stvenoraziskovalne misli v združenem delu na področju gozdarstva, - za prizadevno usklajevanje visokošol- skega in posebej podiplomskega izobraže- vanja strokovnjakov z razvojem gozdnega gospodarstva. Jesenkovo priznanje in naslov doktorja gozdarskih znanosti sta po strokovni plati najvišje priznanje oz. dosežek našega jubi- lanta dr. Franja Kordiša. L. 1980 pa je prejel tudi priznanje kot delavec v kolektivu Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin - za uspešno in požrtvovalno delo v delovni organizaciji ter priznanje Skupščine občine Idrija za posebne zasluge pri razvoju obči­ ne. Od l. 1983 je častni član društva inže- Oxf.: 902.1 Dr. Miran BRINAR - Ob osemdesetletnici Doktor Miran Brinar - dinamična, vse- stransko aktivna osebnost, je slovenski go- zdarski javnosti dobro znan, bodisi kot go- zdarski strokovnjak, urednik Gozdarskega vestnika ali pa kot avtor številnih objavljenih razprav in člankov. Ob visokem življenj- skem jubileju na kratko preletimo njegovo bogato življenjsko pot in se ustavimo ob najpomembnejših strokovnih in s stroko povezanih dejavnostih tega izjemnega go- zdarskega strokovnjaka. Rojen je bil v Postojni leta 1909. Maturiral je v Celju, študij gozdarstva pa je končal leta 1933 v manj kot petih letih na Agronom- sko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. Doktor- 464 G. V. 9/89 nirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije. Dr. Franjo Kordiš je imetnik še- stih državnih odlikovanj, izmed katerih je tri prejel med vojno, tri pa po vojni - za zasluge za narod, bratstvo in enotnost ter za delo. Od l. 1967 do 1975 je bil ljudski poslanec v skupščini Socialistične republike Sloveni- je. Veliko zaslug ima dr. Franjo Kordiš tudi zato, ker je vzgojil prenekaterega dobrega gozdarja, saj je mladim imel kaj povedati, imel jih je kaj naučiti. Bil je strog, a pravičen mentor in učitelj mladega rodu. Po štiridesetih letih zavzetega in uspeš- nega strokovnega delovanja na Idrijskem, kasneje pa tudi na severnem Primorskem se je dr. Franjo Kordiš kot direktor Soškega gozdnega gospodarstva Tolmin l. 1983 upokojil. Seveda pa ni prenehal s svojim večnim razmišljanjem. Lahkih nog še vedno hodi po domačih pa tudi tujih gozdovih. V njegovem nalivniku je še dovolj črnila, tako da bo gotovo tudi še kaj napisal. Želimo mu še veliko zdravih in uspešnih let. Ignacij Pišlar sko delo je zagovarjal na ljubljanski Bioteh- nični fakulteti leta 1969. Upokojil se je leta 1973. Prvih pet let po diplomi je Brinar služboval zunaj Slovenije - v Sandžaku, Sarajevu, Tuzli, Lipovljanih in Spačvi. Leta 1939 je prišel kot referent za gradnje in pogozdova- nje na Direkcijo državnih gozdov v Ljublja- no. Po zlomu stare Jugoslavije je delal krajši čas v Kočevju in Crnomlju, že sep- tembra l. 1942 pa se je pridružil partizanom. Deloval je v Belokranjskem odredu, po- zneje pa je v Glavnem štabu NOV in PO Slovenije vodil artilerijski odsek. Septembra 1944 so majorja Brin arja poklicali v AVNOJ na Vis, kjer je bil pomočnik poverjenika za rude in gozdarstvo. Kmalu zatem je odšel v osvobojeni Beograd, kjer je bil imenovan za pomočnika ministra za gozdarstvo FLRJ. Leta 1950 je postal direktor Gozdarskega inštituta Slovenije. Po štirih letih je zapustil Gozdarski inštitut in prevzel mesto vodje okrajne uprave za gozdarstvo v Ljubljani - vendar le za dobo desetih mesecev. Po vrnitvi na Gozdarski inštitut Slovenije kot vodja Odseka za gozdarsko genetiko je razvijal živahno raziskovalno dejavnost na tem področju. Svoje sposobnosti, zanimanje in naravni talent je usmerjal dr. Miran Brinar tudi na področja, ki so z raziskovalnim delom ne- ločljivo povezana: na strokovno revijo Go- zdarski vestnik in gozdarsko strokovno ter- minologijo. Zato lahko Mirana Brin arja pred- stavimo kot - odličnega gozdarskega strokovnjaka in raziskovalca, - urednika gozdarske strokovne revije Gozdarski vestnik in - eksperta gozdarske strokovne termi- nologije. Težišča Brinarjevega raziskovalnega dela so bila: Proučevanje populacijsko genetskega potenciala drevesnih vrst in gozdnih sesto- jev Slovenije. Na tem področju je opravil dragoceno pionirsko delo, katerega rezultat je dinamično sestavljen register priznanih semenskih objektov in plus dreves Sloveni- je. To delo je izhodišče za sodobno seme- narsko in drevesničarsko dejavnost, snova- nje hitro rastočih nasadov in semenskih plantaž ter za nadaljnji razvoj populacijsko genetskega proučevanja. Proučevanju živ- ljenjske krize jelke, še zlasti pa raziskovanju bukve, je Brinar posvetil veliko pozornost. O tem priča bogat seznam objavljenih pri- spevkov. Med drugim je odkrival, analiziral in preizkušal dedne posebnosti jelke, bukve in smreke ter ugotavljal njihovo vrednost. Izreden je Brinarjev prispevek k vsestran- skemu razvoju in vzponu gozdarske stro- kovne revije - Gozdarskega vestnika. Enaindvajset let uredniškega dela, lektor- stva, prizadevanj za obstoj gozdarskega glasila, za vedno zahtevnejši nivo objavlje- nih prispevkov, za afirmacija in razširjanje glasila v domovini in tujini zgovorno pred- stavljajo Brinarjevo osebnost v odnosu do stroke, jezika in pisanja sploh. Tri desetletja in pol je Miran Brinar zbiral in proučeval gozdarsko strokovno termino- logijo. Sestavil in objavil je prvi Gozdarski slovar, ki je dragocen pripomoček gozdar- skim strokovnjakom in študentom. Za raziskovalno dejavnost je Miran Brinar dobil eno naših najvišjih znanstvenih pri- znanj: nagrado Kidričevega sklada. Di- plomo Združenja raziskovalnih organizacij za gozdarstvo in lesnopredelovalno indu- strijo Jugoslavije pa so mu dali za razisko- valno delo in dejavnost v Sekciji za genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja. Za strokovno in društveno aktivnost je bila Miranu Brinarju podeljena zlata plaketa Uredniškega sveta Gozdarskega vestnika, imenovan je bil za zaslužnega in častnega člana ZJT GL Slovenije in prav tako ZIT gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije. Postal je tudi častni član ZIT Jugoslavije. Miran Brinar je nosilec državnih odliko- vanj: reda zaslug za narod 111. reda, reda bratstva in enotnosti 11. reda, reda za hra- brost in reda dela z zlatim vencem. Naloge, ki jih je tako pionirsko, zagnano in uspešno opravljal tovariš Brinar, strokov- njaki razvijajo dalje. Z novimi dognanji se oblikujejo nove kvalitete: - intenzivno se razvija populacijska ge- netika in genetika drevesnih vrst, - Gozdarski vestnik potuje na vse celine, - terminološka komisija s številnimi so- delavci pripravlja razširjen terminološki slo- var. Kakšna olajšava, da se lahko oplaja in bogati gozdarsko izrazje ob Gozdarskem slovarju, ki ga je izdelal tovariš Brinar. G. V. 9/89 465 Pregled na.ipomembnejše bibliografije dr. Mirana Brinarja Samostojne publikacije: - Navodila o proizvodnji, prometu in uporabi gozdnega semenskega blaga, Ljubljana, Gospodarska zbornica SRS, 1963 - Gozdarski slovar, Ljubljana, ZIT go- zdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, 1970 - Semenski objekti Slovenije, Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 1971 - O naših bukovih gozdovih in bukovini, Beograd, Skupnost gozdarskih in lesnoinM dustrijskih raziskovalnih organizacij, 1968 Razprave in članki: Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi fluktuacijami, Gozd. V., Ljubljana, 1964, str. 97-144 - Znana in vendar nepriznana dejstva o naši jelki, Gozd. V., Ljubljana, 1967, str. 286-290 Ein mehrseitig nutzlicher spontaner Tannenmutant, XIV. IUFRO Kongress, 111. Munchen, 1967 - Propadanje jelke v zadnjem desetletju s posebnim ozirom na ekološke razmere in fluktuacija klime, Gozd. V., Ljubljana, 1974, str. 1-17 - Primerjalno testiranje jelovih prove- nienc glede nekaterih fizioloških značilnosti v zvezi s propad anjem jelke na slovenskem ozemlju, Zbornik inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1974, št. 12 - Kakovost jelovega semena v odvisno- sti od provenienčnih rastišč in klime, po- sebno glede na propadanje naše jelke, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1976, št. 14 - O divergentnosti nekih fizioloških oso- bina različitih provenienca jele, šumarski list, 1982, str. 207-219 - Vpliv ionizirajočega žarčenja na vital- nost in rastnost nekaterih smrekovih varie- tet in ekotipov, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1968, št. 7 466 G. V. 9/89 Preizkušnja dednih zasnov svoje- vrstne smrekove izbranke, Gozd. V., Ljub- ljana, 1972, str. 37-45 - Genetska uslovljenost formi naše smrče, Šumarstvo, 1980, str. 37-51 - Katastrofa v idrijskih gozdovih kot vzpodbuda za raziskovanje o stojnosti bu- kovih sestojev, Gozd. V., Ljubljana, 1954, str. 3-20 - Naša bukev in naši bukovi gozdovi, Gozd. V., Ljubljana, 1957, str. 193-202 - Die Buchenwalder Jugoslawiens mit besonderem Nachdruck auf die Zustiinde in Slowenien, Buk ak priemyselna surovina, Slovenska akademia vied, Bratislava, 1960, str. 69-78 · - O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oziroma ekotipov, Gozd. V., Ljubljana, 1963, str. 65-70 - Bukove rase in diferenciacija različkov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti, Gozd. V., Ljubljana, 1965, str. 257-288 - Nekatere morfološke značilnosti bukve in njihova odvisnost od reliefa in od genet- ske divergence, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1968, št. 4 - O ekološki in dedni pogojenosti razha- janja nekaterih morfoloških, fenoloških in anatomskih značilnosti naše bukve, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1972, št. 1 O - O razhajanju morfoloških značilnosti bukovih plodov v odvisnosti od ekoloških razmer, Gozd. V., Ljubljana, 1974, str. 360- 386 - Kakovost bukovega semena in razvoj iz njega zraslih mladic v zvezi z nekaterimi značilnostmi provenienčnih rastišč, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 1975, št. 13 - Načela in metode za izbiro semenskih sestojev, Gozd. V., Ljubljana, 1961, str. 1-20 - O vplivu kalinov na kalitev semena v zvezi z alternacijo nekaterih gozdnih drave- snih vrst, Gozd. V., Ljubljana, 1971, str. 65-83 dr. Sonja Horvat-Marolt