Pjštnina plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17, Stane mesečnc po pošti 7 Din, ' Celju po raznašalcih dostavlje- ^a 7*50 Din, l* inoztnistvo 20Din Rafuri pri poštnem čekovnerr zavodu §t. 10,666. Jtova S>oba Cena 1 Din Redakcija in npraTa: Celje, Strossmayerjeva ullca št 1, pritličje, de.sno. Telefon Interurban §tev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl pn tarifu. Rokopisi M »prejeraajo ob ponedeljliili in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pr«dpld flede prortora in dneva objave oglasov M Bvatuj«)« le po moinocti. Štev. 104. Celje, sobota 30. decembra 1933. Leto XV. Petnajstletnica „Nove Dobe" CELJE, 30. decembra. Z Uanaänjo številko zaključuje »Nova Doba« svoj 15. letnik. Za razvoj naše nacionalne ideje ze- !o pomembni in zaslužni predhod- niki lista so bili »Domovina«, »Na- rodni Dnevnik« iri »Narodni List«. Prva dva sta prenehala izhajati že nekaj časa pred vojno, »Narodni List« pa je moral ustaviti svoje plodonosno delovanje, ko ,je izbruh- nila svetovna vojua. Od takrat do prevrata smo bili napredni Slovenci j na bivšem Spodnjem Štajerskem | brez lastn eg a glasila. Ob prevratu je j pričel v Celju izhajati »Glasnik Na* rodhega sveta«, njemu pa je z Novira letom 1919. sledila prva ätevilka »No- ve Dobe«, ki se je že od vsega počet- ka postavila odločno na branik ju- goslovenske nacionalne ideje. List se je hitro razširil in je začel krepko KodeJovati pri razčiščevanju in kon- solidaciji naših javiiih prilik, vedno strogo varujoč svoje nacionalno sta- lišče. »Nova Doba« posveča riaäim nacionalnim, političnim, kulturnim in gospodarskim vprašanjem in po- javom ves čas od svoje ustanovitve vso pozornoist. Delo, Jti ga je naš list v dosedanjih 15 letih opravil, je zelo veliko, smotreno in pomembno. Re- ^akeijsko vodstvo lista so v tern, ča- su izvrševali uredniki gg. Vekosmv ¦ Spindler, Edvard Šimnic, Rado Peč- nik, Vinko Gaberc, pokojni Janko Lešničar in od 1. 1929. dalje zopet urednik Rado Pečnik. Če bi hoteli na- ves ti vse marl jive zunanje sotrudnf^ ke in prijatelje lista, pa bi nani zmanjkalo prostora. Vsi ti so z nami vred pomagali graditi, vzdrževati in liriti naš list med narod. O važnosti »Nove Dobe« za naše prilike nara menda ni treba še pose- bej razpravljati. Eno razveseljivo dejßtvo pa moramo vendarle podčr- tati: »Nova Doba« kljub gospodarski krizi ni nazadovala, našprotno, šte- vilo njenih naročnikov in inserentov stalno narašča! Ob petnajstletnici je naža iskrena želja, da bi vstopili v krog naših na- ročnikov še mnogi naši prijatelji v mestu in na deželi, ki doslej niso bi- li narofrniki našega lista. Cim vee j bdmo imeli prijateljev in naročnikov, tern lažje bomo list izpopolnili, raz- Sirili in krili veliko strožke, ki sp združeni z izdajanjem vsakega ja«i nega glasila. ? Z zadovoljstvom zremo v preteklih 15 let — s trdno voljo, pogumom ift čisto jugoslovensko mislijo stopanip V lepšo bodočnost. Zborovaoje pododbora Zveze županov v Celju V sredo 27. t. m. od 10. do 13. so zborovali v dvoran'i Obrtnega doma v Celju župani in zaslopniki občin celjskega sreza. Zborovanja,1 so sie udeležili zastopniki skoro vseh ob- čin ter poslanec celjskega sreza gosp Ivan Prekoršek, sreski podnačelnik g- A. Svetina in sreski veterinar g. M. Šribar. Referent banske uprave g. Gorkič je izčrpno obrazložil vprašanje lik- vidacije komasiranih obCin in ure- ditve razmerja z občinskimi usluž- benci ter dal navodila za sestavlja- nje občinskih. prora^unov in, obra- chinov. O posameznih točkah se je razvila živahna debata in ponovno je bila izrečena želja in nujna po- treba po regulaciji Savin je in prito- kov. Na pobudo narodnega poslan- ca gosp. Ivana Prekorška so župani sklenili skrbeti za to, da se v občin- ske proračune vnese postavka »pri- spevek k fondu za regulacijo Savi- nje in pritokov.« Sreski veterinar g. Šribar je poročal o stanju živinoreje v celjskem srezu, o živalskih kužnih boleznih, o cepivu proti tern bolez- nim in d delu sreskega kmetijskega odbora. V stvarni debati je bil grajan na- Cin izplačcvanja občinskih doklad po davčni upravi, vsled Cesar pride- jo občine često v težek položaj, da ne more jo izplačati v proraCunu do- locenih zneskov odnosno izvesti onih del, ki so bila v proračunu predvi- dena. Tudi določilo oprostitvo dav- kov davčnih zavezancev z devetimi otroki je bilo podvrženo kritiki in je bilo sklenjeno, da so predloži za- devna resolucija. Zborovanje je vo- dil predsednik pododbora župan g Vinko Kukovec. Sreska konferenca JNS v Laskem ^ LAŠKO, 30. decembra. V petek 29. t. in. se je vršil v ma- li d vorani Sokolskega doma v Las- kem šir&i sestanek JNS za laški srez. Predsednik sreske organizacije žu- pan g. dr. Roš je podal obširno po- ^očilo o gospodarskih, političnih in organizacijskih prilikah v srezu. Njegovemu poročilu je sledila obšir- na in temeljita debata, ki je pokaxa- 'a tisto iskreno in zdravo solidar- nost, na kateri mora temeljiti vse nacionalno politično delo. Sreske koriference He je udelcžil v imenu banovinskega sekretarijata iz Ljub- Ijane g. Parcer, ki je razpravljal o organizacijv^kih vprašanjih. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- šek iz Celča je podal obširno politic- no poročilo, ki je izzvenelo ob mo- gočnem pritrjevanju vseh delegatov sreza, da je treba delo vse«transko poglobiti in razčistiti gotove pojave, ki ovirajo zdrav razmah naše ideje. Po triinpolurni stvarni debati, ki je v vseh vprašanjih dovedla do jas- nih sklepov, je pi-edsednik g. dr. Roš Kakljuc'il lepo uspelo zborovanje. Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju za dljake visokih sol in za dijake sretlnjih sol za šolsko leto 1933/1934. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške xistanove za šolsko leto 1933/1934: I. Splošna dolodila. Prednost pri prejemanju Stipendij imajo v vsakem primeru taki mar- ljivi potrebni prosilci, ki so s pokoj- nim gospodom Antonom Kolencern, veletrgovcem v Celju v sorodstvu ali svaštvu, za njimi domačini iz gor- njegrajskega sreza, s-icer pa Sloven- ci sploh, ne glede na spol. 2. Za posame^ne štipendije ni do- zapaieoa. • • vonie-- 6"a toko^P0 *°qUl nTproV. »*» c^edftotwoi««*hko SSSs loc'ena gotova vsotai kuratorij doio- ča po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnično imo- vine višino posameznih naklonitev in osebe štipendis^ov. Dijaštvo se opozarja, da naj vlagajo prošnje s?a- mo najpotrebnejši in najvrednejši, ker bo kuratorij v tekočem šoLskem letu oddal bistveno manjše število štipendij, nego v prejšnjih letih. II. Posebne določbe glede ustanov za dijake visokih šol Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij in dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozexnstvu. III. Posebne določbe glede ustanov za dijake srednjih šol Ta ustjanova) je namenjena dija- kom gimnazije, trgovske sole, meš- čanske sole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Anto- na Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. ...,,.. IV. Predpisi glede profienj 1. Prošnje naj so vlože izključno pismeno na naslov: »Kuratorij usta- noV trgovca Antona Kolenca v roke predsodnika dr. Erncsta Kalana, ad- vokata v Celju«, do 15. januarja 1934. Visokoäolci more jo vlagati prošnje izkljut-no le na od kuratorija tiska- neni formularju, katerega dobe proti vpošiljatvi gotovih stroškov, to jc 1 Din za tiskovino in poštnino pri podpisanem kuratoriju. Akademska društva lahko naroCijo več iy.vodov za svoje člane skupno, v katerem slucaju so stroški nižji. 2. SrednjeŠolci vložijo navadne prošnje brez takega formularja. 3. ProSnjam je treba priložiti zad- nje spkičevalo o izpdtu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na, sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gorojegraj- skega sreza, pa tudi listine, $ kate- rimi dokažejo te svoje trditve (krst- ni list), rodbinski izkaz, potrdilo žup- ncga ali obCinskega urada itd. Vseni prošnjam je priložiti uradno listino o premoženjskih razmerah (ubožno sprifrevalo). To mora vs-ebovati točne podatke o premoženjskih razmerah prosHčevih in njegovih staršev (pri uradnikih torej navedbo skupine, ka- tegorijo in place), eventualnega pre- moženja ali drugih dohodkov, števi- lo otrok, pri posestnikih obseg po- sestva razpredeljeno po njivah, trav- nikih, gozdovih itd., Ste^lo živjne, višino davkov, dolgov, sploh vse oko- liščine, ki So važne za presojo ima- vinskega stanja. Vpoštevale se bodo izključno le prošnje, ki vsebujejo vse te podatke točno in izčrpno in kate- rim so priloženi izkazi in listine v smislu gornjih zahtev. Vse druge prožnje se bodo zavrgle brez obrav- navunja. Pripustne so sarao pismene prošnje. Osebna intervencija je brez- pogojno izključena. 4. Prosilci, ki te, uživajo kako usta- novo, podporo ali pornoC, ki imajo stanovanjc ali hrano botlisi pri so- rodnikih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu ali domu itd., moi'ajo to v proSnji navesti in natančno razloži- ti obseg podpore, odnosno dajatve in ali je brezplačna, afi pa morajo za njo kaj plačevati. Prožnjiki, ki zata- jijo kakršnokoli' denairno ali natu- ral no podporo, katero že uživajo od koderkoli, se bodo brezpogojno za- vrnili, četudi bi bili So tnko potreb- ni. 5. SrednjcSolci, ki .so no poslužuje- jo tiskanega formularja, morajo na- pisati proSnje na celo polo. V vsaki prošnji je navesti naslov, na kate- rega naj se vrnejo dokumenti in yo$- Ijojo obvestila. Tudi je navesti v proš- nji, kam je prosilec pristojen. Proš- nje, poslane po poSti, morajo biti za- dostno frankirane. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca Dr. Ernest Kalan predsednik Straa 2. »Nova Doba« 30. XII. 1933. Stev. 104. DOMAÖE VEST1 MNOGO SREČE IN VESELJA V NOVEM LETU želita vsem cenj. naročnikoin, čita- teljem, inserentom in sotrudnikom redakcija in uprava »Nove Dobe« PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide v sredo 3. januarja po- poldne. DANAŠNJI ŠTEVILKI je priložen KOLEDAR »NOVE DOBE« za leto 1934. Za naročnike, ki prejemajo list po pošti, smo priložili tudi POŠTNE POLOŽNICE, s katerimi naj nam blagovolijo člmprej nakazati zaostalo naročnino in pa naročnino vsaj za en mesec naprej. d Kralj in kraljlca na Bledn. V »redo 27. t. m. opoldne sia se Nj. Vel. kralj in kraljica s spremstvom od- peljala iz Zagreba na Bled, da se udeležita lova v dvornem loviščti okrog Kamniške Bisfcrice. d Novoletno voščilo gasilcem. Vsem župnim, četnim in nadzornim odborom, kakor tudi celotnemu član- stvu Gasilske zajednice dravske ba- novine želi prav srečno novo leto s prijaznim povabilom na nadaljno složno in vztrajno delo v procvit na- Se velike in mogočne človekoljubne organizacije starešina Josip T u r k. d Luksazni davek za izgotovljene obleke. (ilede luksuznega davka na izgotovljene obleke je izdalo finanč- no ministrstvo naslednjo rešitev: Ako izdelujejo krojači oblekie iz luk- suznemu davku podvrženega blaga za stranke odnosno naročnike, ki so obenem potrošniki, torej za osebe, ki bodo nosile obleko same, potem ta obleka ni podvržena luksuznemu davku. Ako pa je naročnik trgovec, ki daje materijal krojaču le v svrho konfekcijoniranja in to konfekcijo naprej prodaja, je obleka iz luksuz- nega blaga podvržena luksuznemu davku, od katerega se odbije iznos davka, ki je bil že platan za porab- Ijeni materijal. d Dve smrti. V petek 29. t. in. je umrl v Žalcu v 60. letu starosti zna- ni sodavičar g. Ivan Naraks st. Po- kojnik je bil delaven mož, kremenit značaj in zaveden narodnjak. Po- greb bo v nedeljo 31. t. m. ob 15. iz hiše fcalosti v Žalcu na tamkajšnje pokopališče. V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla v četrtek 28. t. m. v visoki starosti 83 let ga. Reza Vog- larjeva, posestnica v l^eskovcu pri Krškem in mati šolskega upravite- lja g. Franca Voglarja v Celju. Bla- ga pokojnica bo prepeljana v Lesko- vec pri Krškem, kjer bo pogreb v ne>- deljo 31. t. m. ob 11. Pokojnima bodi ohranjen trajen spomin, preostalim naše iskreno sožalje! (1 Državne obveznice za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dahnacijji. Od- delek za državne dolgove in državne kredite pri ministrstvu sinanc objav- Ija: »Na temelju čl. 43., -44. in 50. za- kona o likvidaciji agrarnih odnoša- jev na področju bivše Dalmucije so izdanc za izplačilo prisojenih od- škodnin preko 500 Din (5% državne obveznice za likvidacijo agrariiih odnošajev na področju bivše Dalma- cije v nominal nein znesku 400,000.000 Din. Te obveznice se bodo dale te dni v obtok, vendar njihov znesek v torn letu ne bo večji od 10,000.000 Din. Ob- veznice se glase na prinositelja in donašajo 0% letne obresti. Tern ob- veznicam so z zakonom priznane iste ugodnosti, ki jih uživajo tudi druge državne obveznice, in se morejo ku- povati za pupilarne mase, za polaga- n je kavcij. za nalaganje son do v (skladov), ustanov in depozitov javnih blagajnikov. Obveznice so izdane po nominalnih 500, 1.000 in 5.000 Din. Ton (osnovna barva) obveznic po 500 Din nom. je modre barve, okvir in tekst njihov pa sta temno modi'c barve, ton obveznic po 1.000 Din nom. je iste barve, njihov okvir in tek.st rjave barve, ton obveznic po 5.000 Dm nom. pa je sive barve, dočim sta, okvir in tekst rjava. d Revija Cinema. Januarska šte- vrilka znane zagreb&ke ilustrovane »Revije Cinema« je ravnokar izšla s pestro, zanimivo vsebino in mnogi- mi lepimi ilustracijami. »Revija Ci- nema«, ki jo vsakomur toplo pripo*- ročamo, izhaja vsakega prvega v nie- secu, stane četrtletno 20 Din in se naroča pri upravi v Zagrebu, Gundu- ličeva ulica 2. Celje in okolica c Javna bolnica v Celju — bolnica I. reda. Minister socialne politike in narodnega zdravja je z odlokom z dne 8. novembra 1933. izdal rešenje, da se v bolnici v Celju more prido- biti zdVavniška specializacija. Bol- nica razpolaga danes s 385 bolniSki- mi posteljami ter 4 moderno ureje- nimi oddelki. Povprečni dnevni sta- lež bolnikov znaša 300. Letos je bilo osikrbovanih v bolnici nad G000 bol- nikov. Vseh nameščencev zdravni- kov, uradnikov ter bolničarskega in režijskega osobja je 90, od teh 33 usmiljenk. Zavod je v 15 letih, odkar je prešel od prejšnje štajerske dežel- ne uprave v jugoslovensko državno in sedaj banovinsko upravo, v vsa- kem pogledu napredoval in se izpo- polnil. To je uvaževalo tudi mini- strstvo socialne politike in narodne- ga zdravja, ki je dalo bolnici v Ce- lju pravico zdravniške specializaci- je, ki pripada samo velikim zdrav- stvenim zavodom v državi. Za smučarfe: sukno, loden, tnkot v temno rnodri in rjavi barvi se dobi poceni pn tvrdki FRANC DOBOVIČNIK. manufakturna trgovina, Celje. c Odlikovanje. Z ukazom Nj. Vel. kralja j-3 na predlog prosvetnega ini- nistra odlikovan profesor real no gimnazije v Celju g. Srečko Brod a r z re dorn sv. Save IV. stopnje. Uglcd- nenm javnemu delavcu in znanstve- iiiku iskreno čestitamo k odlikova- nju! c Silvestrov večer celjskega Soko- la v Coljskem domu ho nudil vsako- mur obilo užitka, zabave in smeha. Na sporedu je vrsta zelo pestrih in vesielih točk, tako narodni pies C'la- nic, prizor iz cirkusa (clani), balet, prav koniični enodejanki »Moderna slika« in »Eva«, alegorije i. dr. Kdor hoče z veselim srcem pogledati na- zaj na bridko preteklo leto in sto- 1'iti s svežo, pogumno voljo v novo leto, naj ne izostane! c Podpore Celju in celjskemu srezu iz bednostnega sklada. Od bednost- nega sklada dravske banovine dobi: za vzdrževanje, preureditve, preložit- ve in novogradnje cest: celjski sre/ 250.000 Din, mesto Celje (iO.000 Din, za regulacije in melioracije: celjski srez 45.000 Din, za prehrano onemog- lih, brezposelnih in njihovih rodbin ter skrb za otroke: celjski srez 8 000 Din, mesto Celje 10.000 Din, za vzdr- ževanje javne kuhinje in humani- tarnih institucij: mesto Celje 8.000 Din. c Novi rezervni oficirji. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja 17. t. m. so bili prevedeni za nezervno oficirje na- slednji gg. iz Celja: dr. Miron Blei- weii za sodnega podporočnika, dr. Ivan Podpečan in dr. Karl Herzmann za sanitetna podporočnika, Karol Dorn, Anton Novak in Maks Werk za pehotne podporočnike, Slavko Ci- jan in Josip Gorjanc pa za nižja vo- jaška uradnika okonomske stroke IV. razreda. c Božičnica na okoliški dieški na- rodni Soli v Celju. Učiteljski zbor okoliške deške narodne sole je tudi letos v zavesti, da ubožna deca prav o božičnih praznikih najbridkeje ob- čuti svoj bedni položaj, pokrenil ši- ft'oko zasnovano dobrodelno akcijo, da bi deci s prispevki premožnejSih slojev naklonil primernih daril ter ji s tern pripravil nekaj božičnega vieselja. Požrtvovalnemu sodelovanju članov učiteljskega zbora jo uspelo, da so z nabiralninii polami pridobi- li znatne zneske v gotovini, a tudi darila v blagu. Pohvalno naj omeni- mo, da so tudi učenci najvifijega raz- reda z velikim vescljem nabirali pri- spevke za božičnico in tako poma- gali ubogim bratoni. Celokupna vso- ta nabranih darov z nabiralnimi po- lami znaša v gotovini 3.0O0 Din, vred- nost podarjenih predmetov pa okrog 800 Din. Za nakup oblek, perila in drugih potrebSičin je bilo nabranih 7.850 Din. S priznanjem ugotavlja- mo, da so tvrdke priznale pri naku- pu blaga znatne popuste. Razdelje- vanje božičnih daj"il je bilo v šolski telovadnici pod krasnim božičnim drevesoin. Prisrčcn je bil nagovor šol. upravitelja g. Voglarja na šolsko de- SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 49. Namesto nekrologa Svojega življenja pot sem price! 19. januarja 1859 pri Sv. Bricu v škalski sari pri Soötanju. Na mari- borskem uciteljišču sem maturiral 18~9 in bil takoj nameščen kot za- čas.ii šolski vodja v Razboru v laš^ kem sodnem okraju s plačo 420 fo- rintov na leto. Na tej šoli enorazred- nici sem 45 let žel lepe uspehe in dajal temeljno izobrazbo dobreinu kmeCkemu narodu, pa tudi nekate- rim, ki so se pozneje odlicno uvelja- vili v javnosti. Moja deviza je bila: »En Bog, en papež, en vladar, pa tu- di en sam učitelj v Razboru!« UCno metodo sem imel svojo. Kot učitelj sem storil nmogo več nego samo dolž- nost. O tern pričajo rnnogi pohvalni dekreti. Izvoljen sem bil za castnega občana občin Loke, Jurkloštra in Zabukovja ter za častnega clana Po- savskega planinskega drulštva. Ves sem živel sredi ljudstva in ž njim, razumievajoč ga in razumljen. Postavil sem novo šolsko poslop- je za G100 fl. Na Lisci sem s pomoč- jo 400 fl. nabranih prispevkov zgra- dil 1902 planinsko kočo. Oženil sem se 1881. 1. 22 let star s 3 leta mlajšo Tonko Brečkovo. Gojil sem vzoren šolski vrt. Bliž- njo in daljno okolico sem zalagal s potrebnim sadnim drevjem in žlaht- no trto. Veliko veselja in dela sem imel z lastnim posestvom, ki sem ga kupil. Bil «em funkcijonar v učitelj- ski organizaciji, ponovno njen dele- gü« mi- ogo let p«>rc^-val^< o žolskih vrtovih na uradnih konferencah. Polnih 37 let sem bil zakupnik ob- činskega lova občin Loke, Jurkloš- tra in Zabukovja. Upokojen sem bil 1924. 1. z dekre- tom, ki mi izreka zahvalo za plodo- nosno delo v soli in izven nje. Leta 1931. sem praznoval zlato poroko v | PetrovČah v krogu svoje žene, deve- tih otrok in 7 vnukov. L. 1933. je umrla družica moje zakonske sreče v Vojniku, kjer preživljam večer svojega življenja. Razpolagal sem z veliko telesno mocjo in Se zdaj v 75. letu opravljam vsa naporna telesna dela, po 16—20 ur dnevno vzdržim hoje. Resnica pa je in tudi iz te knjige J je bilo razvidno, da sem si marsi- I kdaj dovolil to ali ono tvegano do- godivščino. Toda oblastniki, ki sem jim bil podrejen, so mi ve^krat pri- jazno priznali, da se take stvari od- puščajo samo rneni kot naravnemu originalu, saj je moderni Cas na sa- moniklih os.ebnostih 5im dalje rev- nejši. In tudi na pomanjkanju odre- šujoCega humorja, ki je sol življenja, boleha danes svet. Ob raznih prilikah so rni prijatelji prigovarjali, naj zapišem to in ono zgodbieo iz svojih doživetij, jaz pa sem odlagal s pisanjein. Ko pa sem v poslednjih letih po cele tedne sa- motaril po zelenih lozah zabulkov- skih pi'agozdov, so v rneni pričeli oživljati tile dogodki in sem jih pre- lival na papir v rimanih verzih. To- da verzi danes baje niso več v modi, zato sem jih dal preoblikovati v pro- zo, ki jo ta knjiga obsega. V njej je mojega življenja precejšen del, po- glejte vanj, zabavajtc se in spozna- vajto v njem človeka, samosvojega posebneža, kakor sem na primer jaz. Jaz pa trdim in si tu opisanimi do- godki izpričujem, da je življenje še vedno lepo, samo živeti se mora znati! K o n e c ?*' ^ P Htnko Mcnkol-.tjva soJa t.s. prr-'i Jr if,- čenje je 2a narr.skanj« perila fjCG'jrct^no potreLoz. l-tenko razlopi u^iazctnino ter Vam prihrani vsoojtalo prßdprsnje.Paxite vecino na nn/.iv in omot z znokom leva. co, zelo lepo tudi petje in prednaša- nje učencev. Vse se je zlilo v poetič- iiQ in vzgojno enotno prireditev. Do- brotniki so šoli omogočili, da je bilo pri božičnici obdarovanih 340 otrok. Ko predlagamo to poročilo javnosti, smatramo za prijetno dolžnost,, da izrekamo zahvalo vt»8m, ki so bodisi z denarnimi prispevki, bodisi z dru- gimi darovi pripomogli, da smo naj- bednejšim med nami pomagali. Da je ta dobrodelna ak(-ija tako dobro uspela, gre zahvala tukajšnji držav- ni krajevni zaščiti, ki je naklonila 2000 Din, celjski okoliški občini (1250 Din), tvrdki Westen (1000 Din) in vsem ostalirn darovalcem. Seznam darovalcev, obdarjencev in računi te akeije so v soli na vpogled. Učitelj- skemu zboru, ki je s to božičnico opravil lepo karitativno in, vzgojuo delo, gre vse priznanje. c Na božičnici Rdečega križa je bilo 21. t. m. obdarovano zelo veliko št.evilo revnih otrok iz mesta in oko- lice, zlasti pa oni, ki so bili priza- deti ob poplavi. V mali dvorani Celj- tkega doma je bila zbrana množica mladine, odbor Rdečega križa, star- si, učiteljstvo in ljubitclji otrok. Predsednik krajevnega odbora g. dr. Juro Hrašovec je naslovil na mladi- 110 tehtne, Ijubezni polne besede, za- kliučene z vzkliki domovini in kra- iju. Nato je pevski zbor mestne deš- ke narodne šole učinkovito zapel tri slovenske narodne božične pesmi v priredbi E. Adamica s, spreinljeva- njem klavirja pod vodstvom gosp. C. Pneglja. Deklamacijama deklice in dečka je sledilo petje troglasnega zbora obeh mestnih narodnih šol: »Ura je polnoči« v priredbi C. Preg- lja. Pri obdarovanju otrok je bilo videti, kako velike uspehe je rodilo skrbno delo vodstva krajevnega od- bora Rdečega križa v Celju, ki bodo v prid ubožnim slojem Celja in oko- lice. c Zaščita dece in mladine v Celju je 22. t. m. v vseh štirih narodnih šolah mesta in okolice z obutvijo, obleko, perilom in še marsičeni ob- darovala veliko število dece. Tudi to društvo je — pod vodstvom predsed- nika g. Joška Bizjaka — zbralo sred- stva, potrebna za tako obsežen uspeh človekoljubne akcije. c Rdeči križ v Celju je pri božični- ci 21. t. m. obdaril (51 učencev okoliš- ke narodne sole s čevlji, obleko in perilom in s tern pripravil našim revčkom nekaj božičnega veselja. ?>olsko upraviteljstvo izreka za to človekoljubno delo najiskrenejšo za- hvalo. c Božične podpore vojnim žrtvam. Krajevni odbor Udruženja vojnih in- validov v Celju je glede na vieliko bedo, ki vlada pri večini vojnih žr- tev, nakazal za božičnico podporo v jestvinah 14 članoin po 100 Din in 50 iClanorn po 50 Din. Upošteval je vse prošnje, ki so bile opremljene s potrdilom občinskega urada, da je ' prosilec res siromašen in potreben podpore. Razdelitev teh podpor so Stev. 104. »Nova Doba« 30. XI1. 1933. Stran 3. omogočili predvsem obla&tni odboi ; in dobrotniki, ki so prispevali dobit- ¦ ke k tomboli, katere čisti donos so porablja za podpore. Ker so podpor deležni le najrevnejši člani v raznih obeinnhi, je 'krajevni odbor prepri- čan, da mu bodo pri njcgovih proš- njah na toinbolske prispevke ostali vsi občinaki uradi še dalje naklonje- ni. c Drž. krajevni zaščiti dece in mla- dinje v Gelju so naklonili za božič- nico: Kr. banska uprava dravske ba- novine 1000 Din, mestna občina celj- ska 1500 Din, celjska okoliška obči- •na 2500 Din, celjski denarni zavodi po 500 Din in sicer: CeljvSka posojil- nica, Celjska mestna hranilnica, Hra- nilnica dravsko banovino in Ljudska posojilnica. Navzlic krizi, ki je zaje- la blage dobrotnike, da se morajo omejiti v svojih izdatkih, so poka- zali svoje razuincvanje in dobro vo- !jo in nan) pomagali, da najrevnej- šim med nami pripravimo nekaj bo- žičnega veselja. Odbor izreka bla- gim dobrotnikoni najiskrenejSo za- hvalo. c Osebna vest. Sekundarna zdrav- nika celjske javne bolnice gg. dr. ¦Stane Strnad in dr. Ivan Podpečan sta pred državno komisijo v Zagre- bu položila državni zdravniški stro- kovni izpit. o Iz državne službe. Gosp. dr. Slav- ko Osterc, mestni kaplan in katehet v Celju, je imenovan za profesorja verouka na drž. realni gimnaziji v Mariboru. c Obrtniški pies. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi v soboto (5. januarja v dvorani Ljudske posojil- nice svoj XVI. obrtniški pies. Ta pies priredi staro celjsko obrtno društvo. Za prvovrstno postrežbo in zabavo je poskrbljeno c Mojstrski izpiti v Celju. Od 11. do 23. t. in. so se vršili v Celju moj- strski izpiti. K izpitom je bilo pri- puäöenih 33 kandidatov in sicer iz meaarske stroke 3, iz čevljarske 5, iz krojaiško 3, iz šiviljske 8, iz ko- vaške 2, iz kleparske 2, iz mizarske 3, iz vozoličarske 1, iz lonearske 1, iz pekovske 3, iz strojnoklju.gavni- čarske 1 in iz mehaniske 1. Od izpi- ta jo odstopil 1 mizar, reprobirani so bill: 1 mesar, 2 čcvljarja, 1 kovač, 2 rnizarja, 1 lončar, 3 krojači in 1 strojni ključavničar. Mojstrski izpit so napravili naslednji kandidati: Jo- sip Popič iz Slovenjgradca — Ruš in Franc Šoba iz Zdol pri Brežicah iz mesarske sticke; Matija Završek iz št. Janža pod Prožinom, Jože Hra- bušek z Zvodnega pri Teharju in Jože ZupanČlč iz čevljarske stroke- Ivan Žnidar iz Gaberja iz vozoličar- ske stroke; Edvard Schöner iz Raj- henburga in Bo>ris Maksimov iz Slo- venjgradca iz kleparsko stroke; Iv Gabrič z Dobrne, Slavko Fekonja iz Kozjega in Ivan Ilijaš iz Petrovč iz pekovske stroke; Draga Randlova iz St. Pavla pri Preboldu, Rozalija Ku- kenbergova iz St. Petra v Say. dolini, Matilda Vidieeva iz Celja, Anica Mastnakova iz Plazovja pri Laškem, Antonija Žilnikova iz Orle vasi pri Braslovčah, Ivanka Megličeva z Do- la pri Hrastniku, Ema Petakova iz Rogatca in Angela Kvedrova iz Voj- nika iz Šiviljske stroke; Emil Reiter iz Celja iz mehaniske in Martin Pri- inožič iz. kovaške stroke. Ker je bilo 8 kandidatinj iz Živiljske stroke, so delale te tudi praktieni del izpita v Obrtnem domu. Stroje je dala na razpolago tvrdka Singer brezplačno in s tern pokazala hvalevredno razu- mevanje obrtniških teženj. c Frizerski saloni V Celju in oko- lici bodo na Silvestrovo v nedeljo 31. t. m. odprti ves dan do 19., na Novega leta 1. januarja pa bodo ves dan zaprti. c Predavanje o bančni krizi. V čc- trtek 4. januarja ob 20. bo predaval v p^edavalnici drž. trgovske sole v Celju g. dr. Stane Lapajne iz Ljub- ljane o baneni krizi. Predavanje pri- j redi Društvo absolventov drž trgov- skih šol v Celju pod okriljem Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Ker je bankarstvo izredno važen problem sodobnega gospodarstva, je pričako^- vati, da se bo vsak, ki mu je na tern, ! 2-letni upokojeni cinkar- niški delavec Gregor Rednak z Zgor. Hudinje, 29. t. m. pa 35-letna žena tovarniškega delavca Amalija Šlute- jeva iz Smartnega ob Paki. N. p. v m.! c škodljivci v mestnem gozdu. Prod božičom so neki ljudje poseka- li v mestnem gozdu v Liscah, v de- lu, kjer se vrši pogozdovanje, večje število smrečic za božična drevesca in s tern oškodovali mestno občino za 1.025 Din. Policija je doslej izsle- dila dva storilca in ju prijavila dr- žavnemu tožilstvu. c Otroške sani, vredne 120 Din, je neznan s tori lee ukradel v noči na 24. t. m. iz neke vežo v Novi vasi pri Celju. c Delavstvo industrijskega podjet- ja »Metka«, mehanične tkalnice d. z o. z. v Celju, se najiskreneje za- hvaljuje lastniku podjetja gosp. H. Weinbergerju za božifcno darilo, ki ga je bil tudi letos deležen vsak de- lavec in vsaka delavka v podjetju. c DijaSki kuhinji v Celju je poklo- nil knjigoveški mojster gosp. Karol Perc v Celju 100 Din namesto venca na grob g. lvana Naraksa v Žalcu c Izgubljeno in najdeno. Dne 22.. t. m. med 19'. in 20. je bila na poti od kolodvora do Lisc izgubljena roič- 11a torbica iz rižastega blaga, v ka- tei'i je bila železniška legitimacija na ime za.sebnice Ide Žmaharjeve iz Bezovja pri Št. Juriju ob juž. žel., m»- litvenik in žepni robec. Dne 27. t. m. zveCer je bil na poti od »Skalne kle- ti« d,o mesta izgubljen 160 Din vre- den zlat poročni prstan. Dne 22. t. m. je bil na trgu pred celjskim kolc*- dvorom najden ženski plet, dne 26. t. in. pa je bila istotam najdena us- njata aktovka, v kateri so bile raz- ne listine na ime Leopolda Usenič- nika iz Lok pri Trbovljah. Dne 28 t. m. ob 8. zjutraj je- bil v Prešerns* vi ulici najden ženski dežnik. c Pole za prijavo pridobnine se dobijo v trafiki Lipša v Vodnikovi ulici nasproti Ljudske posojilnice. c Smučarjil Dospeli so vodilni norveSki voski Bratlie, Oestbye in drugi. Kramar & Mislej, Celje. c Smučarske hlače in kompletne obleke v modri in rjavi barvi ima v zalogi Kramar & Mislej, Celje. ( Nočno lekarniško službo ima od sobote 30. t. in. do vštetega petka 5. januarja lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilna in reševalna četa v Ce- lja. Gasilno službo ima od nedelje 31. t. m. do vštete sobote 6. januar- ja 1. vod pod poveljstvom g. E. Ber- ne, reševalno službo pa III. vod. In- spekcijsko službo ima v januarju načelnik g. 1. Jellenz. Stran 4. »Nova Doha« 30. XII. 1933. Štev. iOi. Sokolstvo Iz župne uprave Statistika za leto 1933. Savez, župe, dmštva in ICete se- stavljajo ob nastopu novega poslov- nega leta statistiko pripadnikov, sta- tistiko telovadnega obiska in pregled gospodarskega stanja za preteklo upravno leto. Vse edinice prejmejo Po tri izvode velikih statističnih iz- kazovl Ko jih vestno in točno izpol- nijo, pridržijo en izvod za svoj arhiv, ostala izvoda pošljejo župi. Ta od- premi en izvod na Savez, enega pri- drži zase, da sestavi celotno župno statistiko. Navedeni letni izkazi so velike važnosti, saj predstavljajo najvernejšo sliko o stanju edinic in Žup. Le na podlagi vestno in točno izpolnjenih izkazov je mogoče sesta- viti Savezu bilanco delovanja edinic za vso državo. Letos Iso prejele edini- ce potrebne tabele toliko pravočas- no, da jim bo brez težkoč omogočeno, poslati jih do 10. januarja 1934. župi. V društvih. kjer so funkcijonarji na mestu in so svoje poslo med letom v redu vršili, ne bo delalo izpolnje- vanje tabel nikakib preglavic. Ma- trikar, tajnik, blagajnik, gospodar in zlasti So statističar (ka) prednjaške- ga zbora prenesejo iz svojih knjig in zapisnikov na dan 31. decerabra kratkomalo številke v tabelo. Komu bi ne bilo kaj jasnega, si naj prečita navodila v »Sokolskem Glasniku« St. 3 z dne 13. januarja 1933. Tarn je ves postopek točno in nazorno obraz- ložen. Župna uprava pričakuje, da bo prejela izkaze v dveh izvodih brez- hibno izpolnjene do 10. januarja 1934. Bratje in sestre v naši župi imajo sedaj že tolikšno administrativno iz- vežbanost, da bodo z lahkoto izvrŠili nalog bratskega Saveza in da se žu- pi ne bo treba ukvarjati z zamud- niki. Največ dela je povzročala župi la- ni in prejšnja leta statistika telovad- nega obiska. V mnogih primerih smo morali vmiti izkaze v izpopolnitev, kar je župne funkcijonarje silno obremenjevalo. Izkušnjej ptrejänjih let naj bratje in sestre letos izkori- stijo. Pozornost posvetite tudi pravilni razvrs-titvi članstva po poklicih. Propaganda za nas v Öehoslova&ki Bratsko{ češkoslovaško sokolstvo že nekaj let izdaja svoj ilustrirani list »Jas«, ki prinaša veliko število slik raznih sokolskih osebnosti ter posnetke prirteditev iz življenja in delovanja sokolskih društev. Bratsko češkoslovaško sokolstvo deluje sedaj na to, da bi olepšalo in izpopolnilo vsebino tega lista s sli- kami iz življenja našega sokolstva v cilju, da bi se ledsebojne vezi obeli sokol.stev, zlasti obeh narodov čim- bolj učvrstile. V ta namen se je obr- nilo na naš savez z vabilom k sode- lovanju. Priporocamo bratskim, draštvom in četam, da bi se poslužile te prili- ke in pošiljale preko župe slike so- kolskih nastopov, prireditev, tekem. zletov, tečajev ter zaslužnih in pri- znanih sokolskih delavcev itd. Do- brodošle bi bile tudi slike krajev iz naših lepih predelov, saj je samo v naši župi toliko prirodnih krasot, katerih posnetki bi v češkoslovaški javnosti nedvomno vzbudil veliko pozornost. Na ta način bi v odlični men del ali propagando za .tujski promet in turizem v naših krajih. Slikam in fotogfafijam bi bilo se- veda treba priložiti kratek tekst. V poštev pride jo samo ostre slike, ko- pirane na gladkem papirju. Vestnik celjske sokolske župe bo v letu 1934. urejeval uredniški od- bor, ki je že sestavljen. Nudil bo dmštvom (pa tudi žolam) obilo prak- tične snovi, predvsem tehnične, pa tudi idejne sokolske. Vsakemu vadi- telju in vaditeljici članstva, naraš- čaja in dece bo nudil koristno oporo. Bratska drnštva naj vzbude zanima- nje za list, da se javijo novi naroe- niki. Letno stane 10 številk lista sa- mo 20 Din. Pridobite Iistu inserate (za celo stran 200 Din)! Prvi Številki novega letnika bo priloženo kazalo vsebine letnika 1933. Prispevki in do- pisi naj se pošiljajo na naslov: Celj- ska sokolska župa — Župni Vestnik v Celju. Ornogočite z naročili Iistu obstoj in razmah v korist sokolskim t'eznjäm in delü! Smučarstvo Župno načelništva poroča, da se vršijo v smislu razpisa saveznega načelništva III. smučarske tekme SKJ v Bohinju 27. in 28. januarja 1934. Za člane so določene» sledeče tekme: tek na 18 km, v smuških li- kih in skokih, za članice tek na 8 km in v smuku. Društva, ki bi imela boclisi za te ali za posamezne tekme ali pa za sestavljene tekme izvežba- ne člane in članice, naj to javijo žup- nernu načelništvu najkasneje do 10. januarja 1934. Prijavljeni se bodo udeležili tekem kot župna ekipa. Nadalje opozarja župno načel- ništvo na spiske društvenih smučar- jev Društva, ki jih še niso poslala, naj to čimprej s tori jo, da bo končno mogočo sestaviti celotni imenik. V spisek vpišite vse članstvo, naraščaj in deco, ki se smuča. Vsakega obvo- stite, da je organiziran v društvenem smu5arskem odseku. Sokolski smu- Čarji so v primeru poSkodbe pri smu- čanju deležni podpore iz saveznega poškodbenega fonda, toda le pri skupnih oficijelnih izletih pod vod- stvom svojih vodnikov in pri raznih smuearskih tekmah, ki jiih* prir&ja Sokol. Smučarski odsekl v celjski sokolski župi Odkar se je uvodlo tudi pri Soko- lu smučanje, se je ta lepa in korist- na panoga pričela^ naglo uveljavlja- ti tudi v naši župi. Ustanavljati so se pričeli smučarski odseki, ki da- nes delujejo že v številnih edinicah s prav zadovoljivim uspehom. Sevo- da je napredek posebno viden v kra- jih, ki odgovarjajo vsem potrebam belega sporta. Že pred dvema letoina piirejene prve župne smučarske tek- me so bile po naših smu&arjih tako številno zastopane, da je število tek- mujo^ih že presegato 100. Lani se tekme zaradi slabih snežuih pri- lik niso mogle vršiti. Letos so do- ločene tekme članstva v Veienju, tekme naraščaja pa v Celju. Ločitov je bil'a potrebna, ker je silni porast sokoJskih smučarjev 'to zahtcval. Naraščajske tekme na daljavo bodo 6. januarja 1934. ob 14. v Celju. Na- stopno mesto in cilj bosta naknad- no določenn. glede na snežne pi'ilike. Pri teh tekmah ne bo boja za rekor- di, glavni namen je, da se omogoöi našim smučarjem, ki niao nikaki rekorderji, udeležba na našihj tek- mah. Istotako pri našemu članstvu. Kakor pri Ietnih sokolskih nastopih, bodo naše tekme nekaki zirnski na- stopi naših čet v dokaz, da tudi po- zimi delamo in ne spimo. Zato bodo pofeteli naši sokolski smučarji k na- šim tekmam, kjer bodo v bratski slogi merili svoje rnoči. Kino Kino Union. Na Silvestrovo v ne- deljo 31. decembra bo kino zaprt. — Ponedeljek (Novo leto) 1,,. torek 2. in sreda 3. januarja: »Mata Hari«. Sfin- zacionalen zvoCni film iz življenja znane plesalke in špijonke Mate Ha- ri. V glavnih ulogah slovita Greta Garbo, Ramon Novarro, Lionel Bar- rymore, Lewis Stone in Karen Mor- ley. Kežija: George Fitzmaurice. Predigri: zvočni tednik in kulturai film »V zemlji kz^aljice Sabe«. — Pri- hodnji spored: Anny Ondra v filmu »Vesela naslednica«. Dopisi Konjice Silvestrovo bo obhajal na§ Sokol v Narodnem dorau 31. t. m. zvečier s pestrim progu-amoml Vse, kar čuti nacionalno, naj pride ta večer v Na- rodni dom. Sokolsko druStvo v Konjicah je priredilo 21. t. m. zvečer v telovad- nici Klabundovo komedijo v treh dejanjih »XYZ« v režiji gosp. Maksa Furjana. Gostovali so člani zveze mladih intelektualcev iz Maribora, ki so svoje uloge prav dobro rešili. Agilni in požrtvovalni mladini grc zahvala za lep užitek. Žalibog je bil obisk vsled slabega vremena in bliž- njih božičnih praznikov nezadovo- ljiv. Sokolski lutkovni oder je v režiji s. Marjane Režabkove uprizoril v decembru dvakrat »Gašperčka in ča- robno svetiljko«. Igro je šteti takopo vsebini, kakor po izvedbi med naj- boljše predstave, kar smo jih doslej videli na našem lutkovnem odi-u. Smučarski tečaj, ki se vrši te dni pri dravinjski podružnici SPD v Ko- njicah pod vodstvom gg. Vutolena in Tavčarja, je dobro obiskan po od- raslih in mladini. Vreme je lepo, raz- položenjo teeajnikov izvi'stno. Za> pies vsled velikanskega zaključkn prodajam Crepp de Chine v vscli mo- dernih barvah po Din 39*— Alanufakturna in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje Igralka: »Ali so me v'ceraj pri ge- neral ni vaji pogrešali?« — »Seveda!« — »Kaj pa je dejal režiser, ko me ni bilo?« — »Hvala Bogu!« 34 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Ribteršič »Ali me opazuje? . . . Ali ima oči zaprte?« se je izpraževal Lupin. Nenavadno ga je motilo, da ni mogel videti oči sVojega nasprotnika zaradi dveh ovir, naočnikov in črnega gčipalnika, kajti Daubrecq je imel, kakor mu jo gospa Mergyjeva že povedala, bolne oči. Kako naj ugane njegove misli in jih zasleduje, če ga ne vidi? Čez nekaj časa je Daubrecq spet vprašal: »Torej je gospa Mergyjeva rešena? ... In k meni vas pošilja? . . . Tega ne razumem prav - . . Dame ne poznam tako dobro . . .« »Zdaj pride nerodni zapletek,« si je mislil Lupin. »Pa udarimo!« In z naivnim glasom, ki je iz njega zvenela za- drega preprostega Cloveka, je rekel: »Moj Bog, gospod poslanec, Casih pridejo pri- meri, ko zdravnik težko izpolnjuje svojo nalogo . . . kjer ne ve, kaj naj bi prav za prav storil . . . Morda boste mislili, da moji nameni . . . Skratka, ko sem začel zdraviti gospo Mergyjevo, se je še poskusila 7,astrupiti . . . Da, steklenico strupa je nekje dobila. Strgal scm ji jo iz rok in pri tern sva se celo skoraj stepla. ZaCelo se ji je blesiti in v vrofici je govorila med drugim: ,Daubrecq je bil. Moj sin . . . Daubrecq mi ga je vzel . . . Vrne naj mi ga, drugače ne bom mogla več živeti.1 Tako nekako je rekla. Tedaj seni si mislil, da vas moram obvestiti . . . Prišel sem k vam, da . . .« Daubrecq je precej dolgo premišljal, preden je odgovoril. »Torej, gospod doktor, prišli sto, da bi me vprafiali, ali vem, kje je otrok . . . ki je, kakor sodim, izginil, kaj ne?« »Da, gospod poslanec.« »In t-e bi jaz kaj vedel, kje je, bi ga radi vrnili inateri?« »Da, iz srea rad.« Spet dolg molk. Lupin si je rekel;:- »Ali je res nasedel na mojo pravljico? Ali je bila grožnja s sa- momorom dovolj? TeŽko . . . In vendar......vendar... zdi se mi, da se obotavlja.« »Ali dovolite?« je dejal Daubrecq in potisni? k scbi telefon>ski aparat, ki je stal na pisalni mizi. '>Nekaj važnega moram telefonirati.« »Prosim, prosim, gospod poslanec.« Daubrecq je poklical: »Halo, gospodična . .. . zvežite ine s &tevilko 82.219.« Ponovil je številko in negibno čakal. Lupin se je smehljal: »Policijska prefektura? Ali ne? Glavno taj- ništvo? . . .« »Da, gospod doktor . . . Ali »tevilko poznatc?« »Da, kot sodni zdravnik moram večkrat tja tele- fonirati . . .« Toda sain pri sebi se je Lupin izpraševal: »Hudica, kaj naj to pomeni? Glavni tajnik je Prasville . . . Kak.o je to, da se obrača nanj?« Daubrecq je vzel slušalko v drugo roko in go- voril jasno in počasi. »Ali je tani 82.219? . . . Rad bi govoril z glavniia tajnikom gospodom Plrasvillom . . . Ali ga ni? . . . Seveda mora Jbiti, saj je ob tej uri zmveraj v pisarni . . . Povejte mu, da ga klifie poslanec Daubrecq . . . gospod Daubrecq, poslanec . . . in da ima zanj nekaj nenavadno važnega . ..« »Ali morda motim? . . .« je vprašal Lupin. »Ne, niti naj man j, gospod doktor! . . . To spo- ročilo je v zelo teani zvezi z vaäim obiskom.« Potem je zopot govoril v slušalo: »Halo . . . gospod Prasvillie1 . . . Ali si ti, stara bajta? Kaj ne-, da si presenečen? Saj je ze precej dolgo, kar sva zadnjiC klepetala. Toda, &e govorim odkrito, sva dostikrat mislila drug na drugega. Ali ne? Saj si me s svojimi pridnimi dečki večkrat ob- iskal na domu. Seveda, vselej, kadar me ni bilo doma. Toda . . . halo . . . kaj je? Da ne utegneš? Ne, daives ti mislim napraviti lepo uslugo. Saj mi boš zanjo hvaležen? Počakaj vendar, prismode. Ne bo ti žal. Še celo . . . proslavil se boš. Vzemi torej s seboj pol tucata svojih fantov in dva avta. Potem se z naj- večjo hitrostjo pripelji k meni. Ore za boljšo dii čino . . • Fant, poinisli, pri meni j»e Napoleon vf dolgoprstnežev, Aisene Lupin.« Lupin je skočil pokoncu. Pripravljen je bil vse, toda česa takega ni pričakoval. Toda v.njeö bilo nekaj, kar je bilo močnejše od vseh preseneJ — hladnokrvnost in neprisitransko priznanje sprotniku, če je bil boljši od njega. Zato je saifl nasmeškom rekel: »O» bravo^ bravo!« Daubrecq: se mu je zahvalil s komaj vid' priklonom in zamrmral: »Saj še nisemi vsega opravil . . . še malo p1 pite . . . Saj boste?« In nadaljeval je: »Halo . . . Prasville . . . Kaj? . . . Ne, ne, prija( ni potegavščina . . . Lupin je tu v moji sobi. LU! ki me prav tako nadleguje kakor marsikdo df1 Prav za prav »em toga vajen, toda vseeno s&m sl navelical vsiljivcev. Prosim te, pomagaj jmi, da s( bom otresel. Pol tucata tvojih mož in tista dv0> me tako skrbno varujeta, pa bo več kakor do* Razen tega se lahko pri tej pi-iložnosti seznan' mojo kuharico, slavno Viktorijo, ki je bila n* Lupinova dojilja. Še nekaj! Nekaj ljudi pa poŠ" Chateaubriandovo ulico na oglu Balzacove ceste Tarn stanuje naš narodui junak. Ali si me d" razumel? In zdaj na delo! Pa hitro!« Ko so je Daubrecq obrnil, je stal pred njim L1' s stisnjenimi pestmi- Njegovo nenameravano o\ do van jo se je med tern pogovorom izprevrglo. ^ žanje je bilo pa'ehudo. Toda najprej je moral psf gati strašni napad besnosti, ki ga je silil, da V1 vrgel na nasprotnika kakor besen bik. Daubrecq je zakrulil, kakor bi se hotel sit^ Stopil je k njemu in vtaknil roke v žep. Potejjl veselo rekel: »Kaj ne, vse je dobro? Položaj je razčiščen vsaj veva, pri čem sva. In koliko časa bi bilo tJ"i da bi se vse tako lepo pojasnilo. Doktor Ve\ sodni zdravnik, bi bil potreboval dve uri, predfj vse povedal. Gospod Lupin pa bo moral vse ^ betati y tridesetih minutah, če ne bo hotel PrJ svojimi pomagači vred v je&o.« Štev. 104. >Nova Doba« 30. XII. 1933. Stran 5. BJÖRNSTERNE BJÖRNSON: Oče Najmogočnejši v občini je bil Thord Overaas Nekega dne je prišel v pastorjevo sobo, velik in resen: »Sina sem dobil. Krstil bi ga rad.v; »Kako naj mu bo ime?« »Finn, po mojem očetu.« »In botra?« Povedal je dva izbranca v vasi. »Še kaj?« je vprašal pastor in ga pogledal. Kmet je malo postal in potem re- kel: >Rad bi, da bi ga posebej krstili.« »Torej na delavnik?« »Drugo soboto opoldne.« »Še kaj?« je vprašal pastor. »Nič.« Kmet je obrnil čepico v roki, ka- kor bi hotel iti. Tedaj je pastor vstal. »Se nekaj!« mu je rekel, stopil k Tbordu in mu pogledal v oči: »Naj ti bo sin božji blagoslov.« # * Cez šestnajst let je stal Thord spet v pastorjevi sobi. »Dobro ti gre,« je dejal pastor, ki je opazil, da se ni prav nič izpremc- nil. »Saj nimam skrbi,« je jjodvrnil Thord. Pastor ni odgovoril. Šele čez ne- kaj časa ga je vprašal: »Kaj imaš nocoj na srcu?« »Zaradi sina prihajam, iki pojde jutri k birmi.« »Pameten deček je.« »Preden plačain pastorju, bi rad vedel, kakšen prostor mu bo dal v cerkvi.« »Prvi.« »Tako, tako — da. Tu je deset to- larjev za pas tor ja.« »še -kaj?« je vprašal pastor in po- gledal Thorda. »Nič.« Thord je šel. * * Spet je minilo osem let. Tedaj je nekega dne pred pastorjevo sobo zaropotalo kakor bi se vse podirahx Deset rnož je stopilo van jo. Spredaj Thord. Pastor ga je pogledal in spoznal: »Danes imaš dosti druščine.« »Oklice bi naročil za svojega sina. Karen Storliden bo njegova, Gud- rnundova hej, ki je z nami.« »Saj je to najbogatejše delkle v vasi.« »Pravijo,« je odvrnil kmet in si z roko pogladil lase pokoncu. Pastor se je za nekaj časa zatopil v misli, toda rekel ni nič. Potem je zapisal imeni v svoje knjige in mož- je so podpisali. Thord je položil tri tolarje na rnizo. »Samo eden je moj,« je dejal, pa- stor. »Vein; toda moj edini otrok je. Naj bo zaradi njega.« Pastor je vzel denar. N1KOLAJ SURANYI: »Tretjič si že pri meni zaradi otroka, Thord.« »Da — zdaj pa ne bom nikoli več,« je odvrnil Thord, zaprl listnico, po- zdravil in šel. Drugi počasi za njim. * * Štirinajst dni nato sta veslala oce in sin po mirnem morju v Storliden. da bi se pomenila zaradi ženitve. »Klop nerodno stoji,« je rekel siu in vstal, da bi jo popravil. Tedaj pa je zdrsnila deska, ki je na njej stal. Zamahnil je z rokami in padel V vo- do. »Primi se vesla!« je vzkliknil oče, skočil pokoncu in mu ga pomolil. Ko pa se je sin nekajkrat iztegnil za njim, je otrpnil. »Cakaj!« je zaklical oče in zaves lal proti sinu. Tedaj se je mladi pre- kopicnil nazaj, še enkrat pogledal očeta in se potopil. Thord ni hotel verjeti, -da( je to resniea. Spustil je vesli, ustavil coin in strmel na kraj, kjer je sin uto'nil, kakor bi mislil, da se mora spet po- kazati. Nekaj mehurčkov je prišlo iz globine, še nekaj, potem pa še en sam, velik, ki se je razpočil — in vbda je bila spet mirna kakor v skledi. Tri noei in tri dni st> videli očeta, kako je veslal okoli tistega kraja, rie da bi mislil na jed in spanje. S kav- ljern je iskal svojega sina. Tretji dan zjutraj ga je dobil in odnesel čez go re na svoj dom. Morda je minilo leto dni po tern dogodku. Tedaj je začul pastor ne- kega jesenskega večera, da hodi nek- do po veži in tiplje oprezno proti vra- tom. Pastor je odprl in v sobo je sto- pil velik mož, v dve gubi zvit, okleš- čen in belih las. »Pozen si,« je dejal pastor in mir- no obstal pred njim. »Da, da, pozen sem,« je odvrnil Thord. Sčdel je. Tudi pastor je sedel in počakal. Dolgo ni Thord izprego- voril. Potem je dejal Thord: »Nekaj pri- Hašam « seboj, kar sem siromakom namonil, Naj bo ustanova in iinc mo- jega iisina naj dobi.« VstaJ je, položil denar na mizo in spet sedel. Pastor je denar preštel. »Dosti denarja je,« je rekel. »Pol izkupička za moje posestvo Danes sem ga prodal.« Pastor se dolgo ni ganil. Potem je dejal z ganjenim glasom: »Kaj misliš zdaj, Thord?« »Nekaj boljšega.« Dolgo sta sedela, Thord je gledal V tla, pastor je gledal njega. Potem je rekel tiho in počasi: »Mis!im, da ti je bil sin božji bla- goslov.« »Da, tako mislim tudi jaz,« je od- vrnil Thord. In dve debeli solzi sta mu zdrknili po licih. Žena, ki sem jo umoril Profesiotr siem, v šest,intridea(etem letu, oženjen, oče dveh otrok, in o sebi lahko trdim, da sem boljši so- prog kakor drugi. Živim samo za družino in ji žrtvu- jem vse, znanje, delo, čas in tudi denar. Ce se zdaj s tern hvalim, de- lam to samo zato, da ne bi bil v va- ših očeh navaden zločinec. Moja ženica Katinka je dobro bit- je, okroglo, svetlolaso, rožnatega obraza in pri tern zelo odločna. Ali naj raj Si rečem prepirljiva? Ego- istična, Inezaupna, gospodujoca in zaradi svojih čednosti brezmejno ohola? Mogoče. To pa mora biti vsa- ka dobra žena. Najino življenje je teklo vsak dan enako, kakor ura. Vsak ponedeljek zvečer sem sedel v kavarni in pre- listaval tednike. In nekega takega ponedeljka sem umoril neko žensko. Tisti večer je stopila velika, črno- lasa, vitka dama v kavarno in kre- Mila naglih korakov k moji mizi S sabo je prinesla mraz, zakaj zima je bila in snežilo je v gostih, ledenih kosmih. »Dobei- večer,« je dejala dama pri- jazno, mi pomolila roko, se nasmeh- nila in sedla k meni za miza »Oprostite,« sem prestrašeno za- jecljal, »ne spominjam se, da bi vas poznal . . .« Tedaj me je ustavila sredi besed: »Za božjo voljo vas prosim, delajte se, kakor da bi me poznali. Prosim, nikar ne kažite tako zaCudenega obraza, ker naju ljudje že opazujejo. Naj misilijo, da sva bila dogovorje- »>a in da se zdaj opravičujem, ker sem prepozno prišla. Ze pet ur blo- dim po ulicah. Prosim vas, naročite zame skodelico vročega Caja . . .« Premagal sem strah. Dama je jela pripovedovati, da prihaja z dežele Od doma je uSla zaradi neznosnih razmer. Zmeraj so se prepirali. Zdaj že nekaj dni brez uspeha išče služ- bo v glavnem mestu. Izgubila je žo vero, da bi kaj dobila. Za pošten za- služek je danes težko. Ljudje so se ji že zastudili in zdaj je brez denar- ja, brez prijateljev, brez s^rehe, v tankem plašču in izrezanih čevljih, poletnih rokavicah. Drhti od samega f mraza, lačna je, obupana in samo še premišlja, za kakšen konec bi se odločila. Dama je bila lepa, zato sem imel še več vzrokov, da. ji nisem takoj zaupal. Vendar me je pri srcu pogre- lo in sočutje me je obšlo, ki je če- dalje bolj raslo. Spomnil sem se Ka- tinke, ki morda nagiblje doma svoj resni, ljubki obrazek nad strgano otroško oblekco in urno šiva. Zamislil sem se. Nekaj moram na- praviti. Kar tako je ne morem in ne smem odgnati. Cutil sem, da govori resnico in da je vsieeno, ali je zašla v to bedo po svoji krivdi ali po tuji. V žepu sem imel bankovec za dvajset mark. Njej ga bom dal, da si poišče primemo prenočišče. Mis- lil sem ji dati tudi naslov dobrodel- nega društva, kjer naj se drugi dan oglasi. Mislil sem, da bom s tern za- dostil svoji zvestobi, moškemu vi- teštvu, razumu, usmiljenju in časti, in vesel sem bil, tla sem se tega spomnil. To sem ji tudi takoj povedal in segel v notranji žep suknjiča. Za- rdela je in pomignila proti ljudeni, ki so sedeli okoli naju. Začutil sem, da ima prav, in sem tudi zardel do uses. »No, prav,« sem dejal, »odidiva odtod. Na. cesti urediva vse potreb- no.« V žepu sem imel uekaj drobiža, da sem plačal zapitek. Tako neroden sem postal, da so se mi morali vsi smejati. Tudi ona. Natakarju sem stopil na čeVelj in s čelom sem se za- letel v vi'tljiva vrata. Pred kavarno sem vzel denarnico iz žepa in jel iskati dvajsetak. Ni ga bilo. lzprva me je popadla jeza. Potem sem se spomnil, da mi je Katiuka vzel a denar, preden sem šel z doma. V zadregi sem bil. Nisem si niogel pomagati, kar sramoval sem se. Za trenutek sem bil pošteno jezen na Katinko..človek časih ne more vla- dati nad syojimi čuti. Nekaj časa sva stala na piočniku. Illadno je bilo in pravcata burja je vlekla. Dama je omahovala. Mo- ral sem jo podpirati, da ni padla. Te- daj se mi je zazdelo, da čutinr tik pod plaačem njeno kožc »Prelahko sto oblečeni,« sem v za- dJt'gi z-ajecljal. Tedaj je zajokala: »Razen plašča nimam ničesar na sebi.« To me je še bolj zmedlo. Kaj naj z njo napravim? Še oblečena ni. Spomnil sem se, da stanuje tarn blizu moj prijatelj. Prosil sem ne- znanko, naj me spremi do njega in j)očaka, da ji prinesam nekaj de- narja. Prijatelja ni bilo doma. Osramo- Čen sem se vi'nil in sklenil «toriti to, kar se upajo samo svetniki in ljud- je s icisto vestjo. Prijel sem jo pod roko in stisnil k sebi. »Kam me vlečete?« je vprašala. »K sebi na dom,« sem zamrmral zmedeno. Tudi mene je zeblo. Neho- tc sem njeno roko §e bolj pritisnil k sebi. »S seboj?« je razburjeno odvrnila. »Dobro, grem. Bolna sem in niti za samomor nimam poguina.« Začudeno sem jo pogledal. Ali me je narobe razumela? Tedaj sva bila že pred hišo, kjer sem stanoval. Za t.ronutek sem premišljal, ali naj prosim vratarja, da jo Vzame; poRuff« bonboniera Josip Gorenjak | krznarstvo hotel »Zvazda« in mesarija Anton Hriberšek mesar, klobasičsr, gostilna „Pri jelenu1' 1 R Celje, Slomškov trg Celje, Glavni trg Celje, Presemova ul 1 1 Celje, Kralja Petra c. spod pri postelji. »Nikar tako gleda- liško! Saj nisva v kinu. Razen tega sem jaz prej odkril vas, kakor vi mene.« Ne da bi se še dalje menil za vlomilca, sc je jel oblačiti. »Roke kvišku, vam pravim!« je ponovil vlomilec. »Neumnost!« je odvrnil gospod. »Saj nisva v telovadnici. Nohajte s temi otročarijami. LuL bom napra- vil, da se ne boste spodtaknili na mojih Cevljih.« Res je prižgal luč na nočni omarici. »Tako,« je mirno de- jal in se rahlo priklonil vlomilcu. »Dovolite, moje ime je Georges Par- ker.« »Gospod,« je zarenčal vlomilec, »č« se mislite iz mene norčevati, vam bo žal!« Gospod pa ni nič odgovoril. Le ra- dovedno je gledal možaka, ki ga ni poznal. Nenadoma pa se je jel na ves glas smejati. »Hudiča,« se je zadrl vlomilec, »kaj pa je na meni smešnega?« Pod- zavestno se je hitro pogledal po obleki. »O, ne, saj nisem tako mislil,« se je še zmeraj hahljal gospod, »toda če pomislim, da ste vi ravno mene izbrali za žrtev vloma, se moram smejati. Razen nekaj oporninov, rubežni in kupčka zastavnih listkov ne boste dobili nič prijemljivega.« »Hm,« ise je začudil vlomilec in se ozrl okoli sebe. Pa je ros vse skupaj precej borno.« »Da, da,« je grenko pritrdil go- spod. »Zdaj pa vtaknite pihalnik v žep, saj vam ne mislim storiti nič hudega. In vsaj sedite! Moj Bog, ka- ko ste plašni in nerodni. Samo na mojo nogo pazite, da me ne pohodi- te. No, dobro. Torej, kakor sem re- kel — Ce ima človek smolo, ima pae smolo. Lahko se postavi na glavo, pa ne bo nič pametnega padlo na tla. Jaz sem najlepši primer za Clo- veka, ki se ga drži smola. Ni §e leto Radto-aparafl Radlo-abonma Oratnotonl Sport ne potrebščlne Sirokovni nasvetf Popravil» Polnjenle akumulatorfev vrevltante trawnlorma*oriev Nafnov^lse plošče SRADIOV AL d. z o. z CnS)e, *Presornova 24 dni, kar sem bil bogat, danes pa sem j siromak . . .« »I, seveda,« je dejal vlomilec, »ča- si so taki. Toda z božjo pomočjo bo že bolje!« »Ne, ne,« je zastokal gospod. »V vašem poklicu mogoče že. Pri meni pa ne. Ce vas preganjajo z neäteti- mi opomini, če si upniki kar kljuko podajajo, če vam dan za dnem gro- ze in nr: veste, kje boste ju^ri spali. In če ni nikjer režilne bilke„ki bi se je mogli oprijeti . . .« »Strašno, strašno,« je tiho zasto- kal vlomilec. ». . . mi ostane le še to, da se obe- sim,« je končal gospod. »Ne, še ne,« se je zgrozil vlomilec. »Tako ne bi smeli govoriti. Nad sa- mim seboj grešite.« »O,« je zajecljal gospod, »kaj mi še ostane drugega? Ali veste, kaj se pravi imeti samo ene hlače in samo eno srajco? Kaj se pravi živeti dan za dnem od fižolove juhe in koščka kruha? . . .« »Strašno, grozno,« jo obupno potr- dil vlomilec. ». . . in — aii veste, kaj sc pravi misliti, da jutri tudi fižolove juhe in koščka kruha ne bo več? Kaj?« »Ce dovolite,« ga je miril vlomilec, »če vam je s tem kaj pomagano . . .« Privlekel je iz žepa zmečkan ban- kovec za dcset dolarjev. »0, saj ni treba,« se je branil go^- spod, toda bankovec je takoj pogra- bil. »Zdaj moram pa počasi iti,« je de- jal vlomilec. »O, dragi, dobri . . .« je zajecljal gospod, »torej . . .« »Torej, srečnos« je dejal vlomilec. Vstal je, utrnil luč in se spet splazil k oknu. »Samo še trenutek,« je poprosil gospod. »Še neko majhno prošnjo bi imel . . .« »Ne bodite preveč pohlepni,« je de- jal v zadrcgi vlomilec. »Več vam tre- nutno pri najboljši volji ne morem dati. Saj si lahko mislite, da tudi meni ne cvoto rožice!« »O, fuj, kako ste mogli kaj takega misliti!« je odvrnil gospod. »Toda, vciste, takoj spodaj na desni so vra- ta. Lahko jih boste odprli. Vodijo v moje skladišče in . . .« »No, in?« «... iu pri tej priložnosti bi vas prosil, da bi morda tarn mimogrede i malo vlomili . . .« I »Kaj, kako?« se je zasmejal vloini- ; lec. »Saj je že davno prazno.« J »Prav zato. In Ce vas zdaj prosim, i ie se sklicujem na vaše prijatelj- stvo . . .« »Ce vam morem s tem kpristiti — zakaj ne?« Vlomilec je skočil skozi okno. »Vendar pa še zdaj ne razu- mem, zäkaj bi bilo to dobro . . .« »No, da,« je povedal gospod. »Skla- dišče je namreč zavarovano proti vlomu.« G.; Skopuh (Skoro nemogoča zadeva) Stefan Krakar, postaren uradnik, je bil sarnec. Občutno dosti let je imel na hrbtu in po glavi je bil žo tako oglodan, da mu je krilo lobanjo le še malo las; a na ženitev še ven- dar ni mislil. Kdo ve, se je li sploh kedaj resno bavil s takimi mislimi? Nakane gotovo ni imel nikoli pi'ave y.a tako reč. Zato se ni odločil. Kra- kar Štefan, stari fant, je bil hud sko- puli. Kako bi rnogel ženi privoščiti streho in skorjo kruha, pa odejo in obleko, ko je še sebe vzgajal v sitrogi odpovedi in zatajevanju vseh potreb, ki jih priznava vsak civiliziran in med svetom živeč človek. Ni, da bi rekel, da je imel Krakar slabo službo, da bi moral tako krče- vito držati vsako paro. O, koliko jih je, ki so še na slabšem, pa vendar žive nekako človeški, in si ne dajo jemati pravic do nekega blagožitja! On, Stefan Krakar, pa ne. Že kot zaöetnik, ko je bil na prvem koncu svoje karijere, je k&zal, kako pot namerava hoditi. Ko mu je bilo treba svinčnika, je sei v pisiarni v zadnjo sobo, in je oprezno počakal trenutka, ko ni bilo nikogar tarn. Pa je potem previdno vzel z mize izmed raznega piibora najslatoši ostanek svinčnika, oguljen obrezek ali oglo- dan ogrizek, ki mu je potem služil do zadnjega konca. Pero je včasi kako zasačil v košari med zavrženini j papirjeni in smetmi, a ostrgano ra- | dirko si je tiho izposodil kje na mizi pri tovarišu, ter si jo je tako obre- zal, da je ni bilo več prepoznati. Bila je njegova. Tako je Krakar delal in tako delo- val. Tovarišem »icer ni bil ljub in drag, a napredoval je vendar in — bogatel. Kajti tudi inače, izven ,služ- be, je bil ves Krakar. Stanoval je tako, da ni bilo za njegov stan, hra- iiil se je nedostatno in neprimerna. ohlačil pa se je, da se je vse zgledo- valo. Rahli nasveti tovarišev in res- ni opomini predstojnikov niso za- Segli. Sicer pa, kaj koga briga, kako živi drug; samo da dela. In za delo je bil Krakar, za delo. Možu se je ob skromni plači in v t-plošno neugodnih razmerah blago- stanje ntrjevalo, in znanci so šepe- tali, da »on ima«! Vloga v hranilni- ci je naraščala, in mož je baje že na- ravnost bogatel. Kajti glavnica koti ohresti, in k obrestim se družijo no- ve. To gre kakor muhe poleti: rod za. rodom, na tisoče in v milijon. Stefan Krakar je pa tudi znal de- nar obračati. Biil se je redno visako. soboto z britvo, ki je je bil samo še hrbet, ostrigel ga je pa za božič, ve- liko noč in za binkošti pri mojstru Deraču najmlajJli učenec, ki so ga že včasi nahujskali na kakega pri- mernega gosta. Umival se je s so- dastim necistim milom^ da mu je jedlo kožo in mu vleklo obraz v gu- bei Čevljev si ni čistil, a pete si je dajal popravljati, ko je že hodil z ozadjem cevlja po tlaku. Trakovi v čevljih so bili vrsta vozlov; menjal jih je, ko so bili že toliko potrgani in zvozlani, da pri zavezovanju niso več obsegli noge. To so bili hudi iz- datki. Prišli so redno nepričakovano. Ker Krakar ni bil nikjer včlanjen, ga je hudo bolelo, da je moral biti pri stanovsikem društvu. Arnpak izmuz- niti tee ni mogel. Zato pa je za kom- penzacijo bil brez časnika in knjig. Ker pa je včasi dnevnik za eloveka dobra Jegitimacija in. se naročnina. za list v življenju — kdor si ga zna. previdno urediti — često dobro pla- ča, je jemal list stranke, ki je baš vedrila in oblačila, za majhen denar v podnajem. To bi se mu pa bilo ne- koč ljuto osvetilo. Kajti po noči we je bilo vse izpremenilo, a on je imel v jutro Se li«t včerajšnjih mogočni- Štev. 104. »Nova Doba« 30. XII. 1933. Stran 7. kov v roki! Biloi je treba napornega dokazovanja, da se mu ni nič zgodi- lo. Posrečilo so je pa ugotoviti, da Krakar ni človek, ki bi komurkoli delal težave s svojo trmo ali kakimi predsodki. Tega vsega sploh ni po- ztial. On sp je /rial prilagoditi. Tako jo Cisito dobro izliajal in rasla sta mu cast in ugled. Bil je že na tern, da bi bil moral po letih službe postati pred- stojnik, načelnik ali šef. Ainpak zato mora že bili t.udi drugače primeren človek; služba ni kar tako. Moraš biti tu, treba je iti tja; včasi se ino- raš postaviti, često je treba repre- zentirali. Za kaj takega pa Stefan ni bil. Pogledali so ga, potisnili v stran, in prešli so ga To ga je hudo bololo. Ce ne cast, pa vsaj večji zaslužek; škoda ga jo. Krakar se je ves zaprl in je za svoj neuspeh obdolžil druge, ki ne 'marajo tistih, ki niso baš — frakarji. Zašel je skopuh med čuda- ke. Hudo je bilo z n.jim, hudo . . . Pa zakaj se je mož tako gnal za denarjem, Jemu je tako grabil, in kako da si ni ničesar privožčil? Saj je vendar žo imel toliko let, da mu je gotova taka pokojnina, da ne bi stradal; ko je tako skromen, pa brez potreb in zahtev. In na svetu ni imel žive duše: ne matere, no očeta več; pa tudi ne brata ali sestre. Res, ne- ki mlad nečak, ki je pa že tudi sam stopil v življenje, je bil tu. Ainpak tak-le sorodnik vendar ni zato tu, da bi drug žlahtnik moral zanj de- lati in sebi pritrgovati, da bi pustil njemu kup zlata! Nič; Krakar je ži- vel po isivoje in jo štedil, da je bil la- čen in uma.zan. Kakor je štedljivost lepa, tako je njena bolna sesti'a, sko- post, slaba lastnost. Ta bolehna reva peša, da se še sama sebi sinili. Vsie dalje hujša je. Cim starejša, tern strašnejša. Skrbi in straha, da bi vse izgubila, jo reši samo smrt. Stefan Krakar je bolestno iskal naLina, kako bi za vzdrževanje svoje- ga življenja še manj izdal. Nikjer ni bilo ničesar vee, česai" bi se še dalo odreči; nikake razvade ni imel, da bi se je moral odvaditi. Tako je za- čel hirati, živci so ga zapuščali, po- VSE POTREBŠČiriE ZA VAŠ SPORT DOBITE PRI jemal je Kaj bo, Če bi ga pred časom upokojili? Gro/a! Dohodki bi bili za toliko in toliko manjši. Strahota! Ko je tako najhujše trpel, se mu je na šiji, baš tarn, kjer se na srajco pri- penja ovratnik, začel delati mozolj. Ta nebodigatreba ga je hudo bold, ali dozoreti ni hotel. Kdo ve, kako je nastal? Morda od močnih robov v©č- no na novo zašite srajce, ali morda zavoljo pretesnega ovratnika? Vse eno. Zadeva je uspevala in nekoč je prišlo jutro z odrešenjem. Ko se je Krakar vzbudil, je začutil, da ima na tilniku dobro razvito in še mnogo obetajočo bradavico. Nežno jo je po- božal in pretipal; bila je kolavdira- na. Mož je imel z njo posebne name- tie. Takoj tisto jutro je izluščil iz srajce gumb in je spravil skozi luk- njo bradavico, na njo pa je pripel ovratnik. To je bila zadnja možnost za pospešitev obogatitve. Ves vesel je šel v pisarno in je tarn s služite- ljem zamenjal gumb za pisemsko znamko. Ali vsaki zgodbi pride konec. Kra- kar se je dopoldne izborno počutil; popoldne pa mu je začel tilnik ote- kati. Dan nato ga ni bilo na delo. Ležal je. Vročica in mraz; zastiTip- ljenje krvi. Uinrl je. * * Njegov milijon je dobil kot edini dedič tisti nečak. Lahkomiselni in razuzdani fans ga je hitro zabil s pi- janci, kvartopirci in malopridnicami. O, Stefan Krakar, ti je kaj žal za njim? Za milijonom in za zavoženim življenjem? Sport t Smučnrski fečaj na Mozirski planini priredi Savinjska podružni- ca SPP v Celju od 1. do 7. januarja. Prenočišče in dobra oskrba v Mozir- ski koči. Prijave sprejema ustno ali pismeno pisiarna SPD v Celju, prav tako se vsakdo lahko prijavi tudi med tečajem v Mozirski koči. Tečaj je biezplačen. Skupen odhod udele- žencev iz Celja bo 1. januarja ob 7.45 zjutraj z vlakom do Šmartnega ob F'aki. Komorni pevec: »No, kako je moj koncert obiskan?« — »Doslej lahko še vsakemu obiskovalcu vrnete ob- isk.« * * Profesor zgodovine predava: »In tako je, ko so Karolingi izumrli, vi- sela usoda Nemčije na enem lasu — ta las je bil Karl Plešasti.« Koledarjc, rednike, brzoveze trgovskc in prepisne knjigc v veliki izbiri po aizkih cenah priporoča Marl Gorlčar vdv. Celje knjigarna in veletrgovina s papirjcm PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKEBANOVINE CELJE9 prej Južnoštajerska hranilnica Spre]ema hranilne vlo- g-j na knjižice in tekoöi račun»lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- öe posle najkulantneje Vloge po 1. aprilu 1932 se izplačajo vsakemu = vlagatelju takoj = Za vloge jamči Dravska ba^ovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim strankam najprisrcneje 0 B L E K E tfinho Hutouec, obi. NncBsmestni tesarshi moisten na Lapj nnj P.P1III »zvršuje vsakovrstna tesarska clcla, moderne stavbe, ostrešja za |ll« U&IJU hišG, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Älgp" Iščemo prostoren I O iC <3 ¦ z modernim portalom in velikimi izložbenimi okni. ZaČetek PREŠERNOVE ulice. Ponudbe s fotografijo pod štev. 36 235 na anončno ekspedieijo Publicitas d. d., Zagreb, llica 9. One I. januarja 1934 na Novo leto slavnostna otvoritev restavracije Narodni dorn v Celju s priljubljeno poizkusno godbo brez plesa — Izborna kuhinja — Novost: od srede do nedelje redno Čevapčiči in ražniči — Riževe klobase in krvavice — Toči se domača kapljica — Prispel je prisfen dolenjski CVIČEK itd. Pnporoča se za obisk Marija Lapornik restavraterkt Celje, Narodni dorn Potrti v globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je na5 srčno ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod Ivan Naraks st. sodavičar dne 29. decembra ob 1. zjutrai v 60. letu, previden s tola- žili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopökojneg» bo v nedeljo 31. decembra ob 3. pop. iz hiSe žalosti v Žaku na pokopališče Sv. Kancijana. ŽALEC, 29. decembra 1933. Zalujoči ostali. StrtB I »Nora Boba« 30. XII. 1933. Štev. 104. ZapuSčeni zobje Po kratki uporabi Po stalni uporabi ZATO VEDNO SAMO DIANA PASTA ZA ZOBE Dwe lepi prazni »obi v I. nadstr. na ulico s pritiklinami in 1 eletr. razvetljavo se odcLta takoj. VpraSa { sepriKonradu Gorenjaku, Celje, Gosposka ulica 26. Boljsi lokal v centru mesta se odda takoj. Naslov v upravi lista. Vljudno sporočamo. da smo otvorili z današnjim dnem trgovina z meSanim blapm ter se cenj. občinstvu najtopleje pri- poročamo. „PROM E T" Celie. Gosposka ul. 26 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad wl Pin 14,000000'— Rupuje inprO' dajaL device in volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Oblastno koncesijonlrano gradbeno podjetje Josip Stojan mestni zidarski mojstcr Celje, Za kresijo 16 IzvrSuje v mcstu in na tleželi točno, hitro in po nizkih cenah vsakovrstne družinske hišc, vile, kakor tudi Sole, hotelska, gospodarska n razna drnga velika poslopja. Izdeluje na- črte in proračune za prevzeta dela. Stanovanfe s 4 sobami, centralno kurjavo, tfopalnico in vsemi pritiklinami, topla in. mrzla voda, se odda. Vpraša se Razlagova u!. 8a, II. nadstr Spaflnica popolnoma nova, trd les (ogrski javor) obstoječa iz 13 kosov, se proda. Naslov v upravi. Oglasufte! Prevzema vsa Instalacijska dela, vodovodc hišne instalacije, vsakovrstne Crpalne.na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) ltd., topio- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice 1. t. d,,. kakor tudi vsa v to stroko spadajoča< popravila — Vestna izvrSba — ToCna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe-- LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELIE, DEČKOV TRG 2 R A Z G LA S V konkurzni zadevi dr. Godniča se bo vršila dne 10. I. 1934 ob 10. uri razprodaja pisarniSk« opreme, pisalnega stroja in raznih juridičnih, znanstvenih in leposlovnih knjig iz proste roke na Ücu mesta na Vranmkem, v hiši poleg sodiSča. Kupnino je položiti takoj y roke podpisanega konkurznega upravnika. Dr, Laznik Karol konkurzni upravnik Celje Franjo Dolžan ?^ kleparstvo, vodovodne instaladje, strelovodne naprave PrmtMi «st w iRora) navadioi strokt spadaiota dala in popravili — Ctn« xmtnii — Postrolba totna In solids« Uslanovljena lefa 1864. Pod stalnim državnlm natfzorstvom Celjska meslna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Oelje z vsem premože- njem invsodaveno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Ürejuje Rmlo >«IÜlc. — Ödgororen za konzorclj »Kove Öobe« in Zveeno tlskarno Milan 0«tlna. - Oba v Gel)u.