r, NtjfečjJ t!ovetulti dnevnik ■ ▼ Združenih driavtK Veli* za m leto ... $6.00 i l Za pol leta.....$3.00 D Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA f^Tl List slovenskih delavcev v Ameriki. TEI.EF0W: C0RTLANDT 2876 NO 272. — STE V. 272. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y., tinder the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, MONDAY. NOVEMBER 20, 1022. — PONDELJEK, 20. NOVEMBRA. 1922. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. j— TELEFON: COKTLANDT 2876. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. AMERIKA IN KONFERENCA V LAUSANNE Amerika se bo udeležila mirovne konference v Lausanne kot "velik narod, ne pa narod, ki prosi miloščin". — Zadeva Bližnjega iztoka je Ameriki deveta briga. — Evropskem "zmagalcem" je zrastel greben. Washington, J). C\, 1if. novembra. — Združene državi* se ne lxxl<» udeležil«" mirovne konference v Lausanne, tikaj«>ee se sklenitve miru s Turki, "kot berač, ki prosi miloščin. k«*r ne mire izsiliti sprejema svojih nazorov, t«-niv«m" k«»t velik narod, ki nima nikakili sebičnih namenov in eiljev na Bližnjem iztoku, a kljub temu velikanski I* * * iv . T»> je naziranje predsednika llardinga, kot so ga mu no posvetovanje ameriških poslanikov. Posvetovali so se o amerilkih diplomat ičnili zadevah v centralni Evropi. Oil leve na desno so : A. H. Washburn, poslanik \ Avstriji; \V. A. <'astle, načelnik državnega departmenta za evropske zadeve; The«nb re Brentano. poslanik za Madžarsko; -1. <(Jrcvv. poslanik za Švico; II. S. Gibson, poslanik za Poljsko; A. B. Iloughstoii, poslanik za Nemčijo iti general II. T. All^n, poveljnik anieii kili čet v Nemriji. PROHIBICIJONISTI ZOPET ZAVEZNIŠKI SPORAZUM I PRVI BOUSEVIŠKI PRIČELI S PROPAGANDO GLEDE NACIJONALISTOV Neka angleška ženska poživlja Ameriko, naj ostane suha, ker je svetovno gibanje za sušo odvisno od uspeha prohibicije v Ameriki. Philadelphia, Pa.. 19. nov. — storiti, ga je dal Miss Agnes Black i/. Anglije: ki je imela včeraj »wrovor pre«! na Za stvar je izvedel polkovnik. ro«lno k««nvcneijo W men's Ciniki je dal staviti Bersota pred voj- stian T«-inperanee Cni- ri. je izja no sodišče. Bil je obsojen na smrt vila. da jc največja naloga pr«»-12. februarja ter ustreljen na- hibicij«*nisi< v gh-dati na t... da bo Dosegli so baje popolen sporazum glede stališča, katero bodo zavzeli na konferenci v Lausanne. LAHKI AVTOMOBIL slednjega dne. DUHOVNIK KOT RABELJ. Des Moines, Iowa, IS. nov. — Rev. \Y. S. Robb. šerif in prej-, šnji kapitan ameriške ekspedicij-ske sile v Evropi, je objavil danes. da bo obesil ž«' drugega na smrt obsojenega, 4'ker ne vidi nobenega drugega izhoda, kako izogniti se tej strašni «lolžnosti. razven pt je uveljavljena sedaj, i Zelo žalostna prohibieija!) Miss Black. ki je častna tajnica svetovne zveze za prohihieijo ter delegatinja na konvenciji, je poživljala navzoče, naj ustrajajo pri svojem dosedanjem delu, kajti eelo svetovno pihanje prohihieijo je po njenem mnenju odvisno od uspe- Razvoj sovjetske industrija! ne sile. — Prvi lahki avtomobil so podarili delavci Kalininu. Moskva, Rusija. 17. nov. — Ruski "flivver" je postal sedaj živa istina. Sovjetska Rusija je v toliko i vnovič razvila svojo industrijal-no silo. 'da gradi sedaj dejanski vse-ruske lahke avtomobile. Prvi \ seru ski avtomobil je bil ravnokar dovršen v ruski državni tvoril it-i v bližini Moskve. Ves materija 1 za stroj je hil ruski in prav ... , v, - - i posebno pozornost se je posveča- zaveznikt se t»o vršna naprej ju-!, . , , ....... ' . i lo stroju, da bo niojrel motor pre- tri zvečer v himni Lausanne, k ter ..... Pariz, Francija. 1?). novembra. Zavezniki so «1osegli popolen sporazum glede vseh vprašanj, glede katerih se bo razpravljalo na konferenci v Lausanne, ki se ho pričela v ponedeljek. Ta spora zum je l«il dos«->en po sestanku, katerega s,, vdele/ili ministrski predsednik P«»inenr«\ lord <'urzon in italjanski poslanik. Ta uvodna izmenjava nazorov med CLEMENCEAU NAVDUŠENO SPREJET Zastopniki mesta in narod so ga pozdravili, ko se je izkrcal v New Yorku. — Rekel je, da se ne sme na noben način ponoviti vojne. — Clemenceau je obiskal New York po odsotnosti tri in petdesetih let. New York, 20. novembra. — Georges Clemenceau, ki .je" bil odlična postava v zgodovini FraneijeJzza dni tretjega cesarstva v Franciji, se je izkrcal včeraj v New Yorku, da pene ameriškemu narodu, da dolguje velik dolg civilizaciji. On ni podrobno orisal te dolžnosti, vendar pa namignil, da bo storil to v torek zvečer, ko bo govoril v Metropolitan Opera House. — Nikdo mi ne more pripiso-f vati nikakih osebnih eiljev ker |7lin| ITCU UflVEPA sem se odločil, da obtščem to de- I^IULIiL? NUvLUA želo, — je vzkliknil stari držav-j TIID^VCPi Vil IC4 nik. ko so ga formalno sprejeli j I UlfuKLuA RALlI A pred City Ilallom. — Moje življenj'1 j«' zaključeno. — Z ognje- . , , - __ ,_. , . _ - f - . , , Abdul Medžid Efendi le bil vitimi frazami je nato (»brisal , 7 , J proglašen kalifom moha-medanskega sveta. — Stopil je na mesto sultana, ki je pobegnil iz Carigrada. dima se ho« T o sestali Poincare, <'urzon ter italjanski ministrski predsed- . nik. samozvanec Mussolini. Današnji pogovor se je vršil ne- po>redno po obedu n;i je našel šele potem, ko se je diju kot najbolj vrjetnem kandi-vrnil v svojo rodno deželo. datu za to mesto. Sprejem, katerega j«' bil dele- Malo predno je bil odstavljen žen Clemenceau v newvorakem dosedanji sultan, se je vršila dru- pristanišču. je bil veličasten. vinska konferenca, katere se je Parniku Paris, s katerim se je vdeležil tudi Medžid Efendi. Prav pripeljal, je vozil nasproti poli- posebno p«"»zornost so posvfčali na cijski.eoln. na katerem so bili «»d- tej konferenci sklepu nacijonali-lični gostje, med njimi francoski stične poslanske zbornice, da bo poslanik .1 usseran«!. polkovnik izbrala kalifom člana cesarske House, ki si je največ prizadeval. »Iružine, ki je najboljše izobra-da spravi starega i'lemenceau-ja žen. najl>olj pošten in najmodrej- v Ameriko: Robert Bliss, tretji ši. Konferenca cesarske družine pomožni državni tajnik, zastopa- je nato sklenila, da ne bo nikdo joe vlado Združenih držav ter sprejel tega mesta, če bo sultan nadalje zastopniki domoljubnih oropan posvete sile. organizaeij. V poletju leta 1921, se je gla-N'a poti iz pristana je spoznal silo v sporočilih iz Carigrada, da ha prohibicije v Združenih drža- markija ftirzona tudi angleški i/.-vah. - i veden« c, ki se ho vdeležil konfe- — Angleške vlade, ki trguj«'jo «'»*nce. Navzoči s«, bili tudi fran \ notratijosti treh milj. se morajo pokoriti ameriškim postavam, tikajočim se prohibicije, — je izjavila. NVka Miss D«*borah Livingston, ki nima bo!jš«*ga dela kot propagirati prohihieijo v južni Afriki, je izjavila, da je uvedenje prohi- ••oski izveden«'i. Izmenjava nazorov je trajala cele štiri ure. Na koncu konference je oltjavil francoski ministr. j>redsednik Poin-eare. da ne bodo objavili ničesar glede sklepov. katere so storili, j kajti Turki s«> nikdar ne v«l«deže n«»bene koiifer«'tn"e. gled«* kater«1 bicije bistveno potrebno za Juž- j VViUt vnapr«.j. da jim bo stavljen no Afriko v prid čfnemu delav-!!l,t,matum- stvu. (I)a bodo lahko angleški — Mi pojdemo v Lausanne, da izkoriščevalci tem boljše izkori-1 razpravljamo, ne da diktiramo,— tšČali nevedne sužnje, katere ima-, i'' rekel francoski ministrski pred jo v svojih rokah.) sednik. — Mi smo razmišljali le glede splošnih zadev, ki bodo ( prišle pri tem vpoštev. 1'gotovili ] -mo prvo, drugo in tretjo črto | i obrambe. Nikdo ni^tako bedast. j vazati težka bremena po slabih in razorar.ih ruskih cestah. Za vršenje te«ra tvtomohila je spremljalo veliko slavlje. Proslave so se vdeležili Kalinin ter ar- ' lemeneeau edinole Trinity eer- so zahtevali nacijonalisti odstop madna načelnika Kemenef in Vo- kev ter konečno mestno hišo, ki sultana Mohameda VI., je baje ročilov. Delavci, ki so izdelali ta j*' ostala natančno taka kot jo sultan odgovoril, da je priprav-jirvi ruski lahki avtomobil, so ga J*' vi«lel on pre«l tri in petdeseti- Ijen zapustiti prestol v prilog ka-podarili Kalininu, ki ga je spre-.111' Tam ga je pozdravil za- teremukoli članu cesarske druži- jel ter rekel, da upa, da bodo po-|s*"Pn'k župana Hvlana in po j ne, z izjemo princa Abdul Medži- stali ti avtomobili prav tako slavni v Rusiji kot so postali slavni ameriški avtomobili po celem o-stalem svetu. Državna avtomobilska tvorni-ca je opremljena sedaj tako, da lahko pr«>izve«le po dvajset strojev na en mesec do konca tekočega leta. Prihodnjega leta pa bo pričela t vomica izdelovati po dvesto k;ir na mesec in leta 1924 po tisoč kar na mesee. — Cerkev,- vlada in akademska zastopstva v Južni Afriki so za Local option je bila že sprejeta v številnih okrajih koraka obet« v kratkem času po polno prohihieijo. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. * in uspeh te-a 4*a M u"otovil vnaPrp.i vsako toč- j Bližnjega izt«,ka, ki se bo sesta-ko in vsak pogoj, kadar je tre-jJa v ponedeljek, stIf dospela sem- ba sklepati n miru in vojni. Poincare je rekel, da s«» bo naj-Konvencija je sprejela resoluci- prvo sam posvetoval s Mussoli- jo, v kateri napoveduje neizprosen boj vsaki izpremembi Vol-steadove postave, tikajoči se «h»-volitve lahkih vin in piva, kajti različni "ovorniki so izjavili. «la bi ne pomenilo to nič ;ir .podadrniral Bristol, se bo v sredo napotil v spremstvu svoje žene ter tajnika v Lausanne, kjer bo posloval kot ameriški opazovalec na konferenci m«»«l zavezniki in Turki. Rim, Italija,* 18. novembra. — Ministrski predsednik Mussolini je odpotoval danes v spremstvu senatorja Cantarinija ter večjega spremstva v Lausanne. Številni poslanci m njegovi, osebni prijatelji so ga čakali na kolodvoru, kjer so se poslovili od njega, že-leč mu najboljšega uspeha. •_ kratkih eerimoqijah se jc podal v ] da. katerega je v onem času stanovanje svojega prijatelja na. smatral članom nacijonalistiene izt«»čni tri in sedemdeseti cesti, stranke. kj«»r bo stanoval tekom svojega ' Refit paša je zahteval od zavez-bivanja v New Yorku. nikov, naj zatro vse inozemske Z navdušenjem je pozdravil poštne urade v Carigradu. Prosil svojega prijatelja ter izginil v je tudi. naj se stavi vse inozem-njegovo hišo, a takoj za petami ske misijonske šole, ameriške, an-mu je .sle«lil polkovnik House. gleške in francoske, pod kontr«>- Clemeneeati j«? dobil naslednjo, lo angorske vlade, brzojavko od prejšnjega predsed- Angora, Mala Azija, 18. nov. — nika Wilsona: — Dovolite, da vas prisrčno pozdravim v Ameriki, kjer ne boste našli ničesar drugega kot prijatelje. Wood row Wilson. Clemenceau je odgovoril nato: — Globoko ginjen od vašega sporočila. Sprejmite moje najboljše pozdrave in želje. Z velikim veseljem pričakujem trenutka. ko vas b«»m videl v Washing-tonu. Clemenceau. CENA KROMPIRJA JE STRAŠNO PADLA. Washington, D. C.. 18. nov. — Cene krompirja so dospele prav do dna. soglasno s poročilom poljedelskega departmenta. v katerem se glasi, da prodajajo na za-padu btišelj krompirja po dvajset do trideset centov, dočim stane btišelj kr«>mpirja nai ztočnih točkah štirideset do petdeset centov. Nekateri farmerji na zapadu dajejo krompir zastonj vsem, ki ga hočejo kopati na njih njivah in nadaljni bodo sploh pustili svoj pridelek v zemlji, ker se ne izplača izkopavati ga. Gotova stvar je, da je bil izvoljen kalifom, to je načelnikom moha-medanskega sveta Abdul Medžid Efendi, nečak odstavljenega sultana. Narodna zbornica je imela včeraj tri izvanredne ter tajne seje, na katerih se je razpravljalo o izvolitvi novega kalifa. Angora bo najbrž sedež kali-fata, dokler ne bodo zavezniki izpraznili Carigrada. Abdul Medžid je bil rojen leta 1868. ODKLONITEV ŽENSKE VOLIL NE PRAVICE. Pariz, Francija, 17. novembra. Francoski senat je odklonil podelitev ženske volilne pravice z izjavo, da je pravo mesto ženske v družini. ŠEST MRTVIH VSLED EKSPLO ZLJE KOTLA. Chicago, III., 17. novembra. —• V italjanskem mestnem delu je bilo ubitih šest ljudi in večje število nadaljnih je bilo poškodovano vsled eksplozije kotla. Sila sksplozije je bila tolika, da sta bili pornšeni dve hiši. J" OLA S NAHODA, 20. XOV. 1022 Q ^ ^ JJ ^ ^ ^^ f 9! pravljati slovenščino, in fašistov- pa h generalu Sanni. Slovenske *RAMR IAKIIR, VKNIAN DAILY) I an* Publish*« Publishing Corporation) LOUIS BCNKDIK. and Atfdr McnbattM, of Atoova Off left York City, N. V. ski prvaki hočejo v ta namen sto- odposlance sta oba sprejela lju riti v Rimu vse korake, ki se jim beznivo in zlasti general Sanna je ~ ~ zde potrebni. Istočasno razlaga naglašal, da hoče biti pravičen in tržaški "Piccolo", da je skrajni nepristranski naprav vsemu pre- čas, da se vrže jugoslovenščina s bivalstvu kot sedanji vrhovni tržaških sodišč in se odpravi sploh Peter Zgaga I L A • (Vol CO of NAROD tho Paapla) Ce imaš oslu kaj povedati, je funkcijonar, ki ima skrbeti za boljše, da mu v uho zatrobiš, kot tudi v Istri in na Goriškem. Ita- javni mir in red. Fašist Heiland da bi mu za hrbtom govoril, lijani izvajajo: zmagala je faši- je obljubil slovenskim Gorica- * m nom, da jih bo rešpektiral in da Sugnslmmnsfea Ustanovljena L i 898 SuxtflL dlriinnta Inkorporirana 1. 190/ GLAVNI URAD v EEY, MINN. Za ca«o >otu I a Can t Za pol lota Za Ivw7 ».»t X* Day Zxcopt Sunday* an* H oil day a. stovska misel, ki vsebuje narodo- Najbrže so ženske z dolgimi i »H*1 .«.» Za New York sa cato lato za ool lata , . ni MM Za laati mitvi i za c« I o lati i trm za oot lata ...... UJO' Yearly H.N vo enoto; vsi«! tega pa morajo iz- se jim ni ničesar bati, nato pa je kikliami raYTiotako malo zado- jriniti v Italiji sledovi ............tu« Subscription A4vartlaomanta on Agraamant. izhaja vaafct dan izvzamtl nodolj in praxnlfcoo. vsakega predsedovat sestanku, ki izganja naš jezik iz javnih uradov. Skrajno težke čase preživlja- Lotili so se tudi že ljudske šole. V Trstu je zahtevalo faistov- jo julijski Jugosloveni. Toda du-sko vodstvo nemndno raztegnitev hom ne klonijo. "Era Nuova" je todl pr.jtejo ■abnoatl ao no prloMnjofo. Denar naj m Pri apremccnM kraja naroiclkov p r na*rti n. da aa blraJlSfo naznani, da hltreja najdemo naalomlka. LAS NARODA Borough of Manhattan, New V« M. V. ITALIJANSKI DIKTATOR voljne kot sem jaz. * * * Neki rojak iz New Haven, Mich. je pismeno vprašal: . „ Rad bi vedel, koliko Jugoslo- — italijanskega šolskega zakona, ok priobčila te dni pogovor v dr. Mi- ^ yanov ^ priseH pQ Mk.hi{ranskem | .a« hkor se tiče ljudske šole. na ,Tu-, kuiitičem. tajnikom političnega y Amer5k0i (la se je izpla.} _ lijsko krajino. Pred očmi jim leb- društva "Edinosti", ki je odkri- -aU) jufroslovanski vladi posiati di potujčevanje jugoslovenske-a to izjavil, da so Jugosloveni zado- ^ 8Vojewa novefra kraljevskega _1 l^dstva potom italijanske šole. voljni s tem. kar se je zgodilo in priseljeni£-efra komisarja Mr. Et- V Istri že tako kmalu ne bo več da sedaj vsaj vedo, kam se-imajo i u- - * * - , . ^, , ; bina Kristana? nobene jugoslovenske sole! Od- obrniti v svojih zadevah. Od no- « « praviti hočejo ljudsko - šolski po- ve vlade pričakujejo pravičnost = duk v domačem jeziku in uvesti in nepristranost. Fašisti so nagla ' New-vorški prohibicijski komi- ^ , v šolo italijanščino sedaj, ko tri- šali opetovano. da je cilj fašizma sar v enem dnevu sP"dd 1Z i Novi italfjanski ministrski predseduik Mussolini je službe petdeset prohibicijskih j agentov. S tem hi ničesar drugega do- j sc«»«*I kot to. da je v New Yorku j petdeset butlegarjev več. umfira fašistovska misel I obnova reda in pravičnosti, za- Poglejmo še dalje! Postojna i- to npajo Jugosloveni, da se to na-. ... . . , . . . ... , ma kraljevskega komisarja. Žu' 5<»lo aplicira tudi na nje, ki tvo-init-l >voj prvi jjovnr v italijanski poslanski zbornici, kate- pan Kutin ^ zaprešil prav rijo največji del državljanstva v JI Ji* povedal. da ni prišel prosit, temver zahtevat. Povsem sar povsem lojalen je bil in do- hovih provincah. Jugosloveni ne jHMlo ill bn z ovinkov .i«' izjavil, (la hi £a sploh lic bilo v ber župan. Zato ga* je politična zahtevalo nič drugega nego mož- * zlM.rnj. ", ('•(' hi tu ne zahtevala najbolj pliprosta Spotlob-!oblast celo odlikovala z naslovom nost< da ohranijo svojo indi\u Ko se je povspel Mussolini na j ,,st. "cavaliere". Ali Kutin je Slove- dualnost brez prejudica za držav- krmilo itajanske vlade, je sprejel S t »lil j«» pokazal svojo pravo barvo. nee in Postojne je ob meji važen ne interese v mirnem in prijatelj-1 v avdijenci tudi našega primor- Mu^olnii ni zastopnik italijanskega naroda in jav- ^aj. Fašisti »o sklenili, da ob nji- j skem sožitju s sodežclani italijan-* skega poslanca Vilfana. miK-nja v Italiji hovi zmaei mora Pasti mestni za- ske narodnosti. \ llfan mu je tožil o razmerah Glavni odborniki. Predsednik" RUDOLF PERDAX, 933 E. 185th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALAM, Box 10S Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BHOZ1CH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS, «12 — 12th Ave. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. V. GRAUEK, 84» E Ohio Street. N. 8.. Plttabursh. P». Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠN1K. Room 20« BakeweU Bid*.. Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chie*po. 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. POUENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE BRMENC, 639 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Tueblo. Coio. ANTON 3V-LARC, 706 Market Street. Waukepan. I1L --Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda*'. cor. Diamond and Grant Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denurne potiljstvc naj se pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poitlja na predsednika porotnega odbora- ProSnje za sprejem novih članov ln bolnlftka spifevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KotoliSka Jednota se priporoča vsem Jtigo.siovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te orcunizacije. naj se 7.Klaj»l tsjnlku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStvv oo pa obrnite na gL tajnika. Novo drufttvo se lahko vstanrr*: s S člani ali članicami. I'liointriflpst fašistov sedi v italijanskem parla-11 mi i T it. ki ^tf.ji* skupaj nekako petsto članov. Kaj sledi i^ te^a dejstva.' On ni nič dru^ejia kot samozvanem, usurpator, ki se stop v Postojni s slovenskim žu- Vsprieo novega položaja in gle- i v na»i domovini, pojasnjeval div- panom vred. Zgodila se je njiho- de na dogodke, navedene v tem * Jan.ie fašistov in prosil zaščite za va volja in mesto Postojna ima članku, se hočejo voditelji pol. (svo.i narod. danes kraljevskega komisarja, ki društva "Eciinosti" za Trst in Mussolini mu je ošabno odvr- se imenuje Luigi Ronehi, in štiri Istro ter Goriško, kakor čujemo l1^: ' Pa hočete .!«' - P« »močjo Teniriznia. nezaslišanih činov nasilja in prisednike: dva Italijana Caretti iz Julijske krajine, obrniti do -pravic imate kot ste jih imeli pod ustrahovanja polastil vrhovne sil<» v deželi ter organiziral in Cavallero ter Slovenca Dovgan vseh v poštev prihajajočih čini-' Avstrijo. Imate svoje liste v slo- nekako TriMn tisor zaslepljrlieev, mladostnih prenapetežev in Krainer. Tako je udarjena slo- teljev potom odposlanstev, da po- venskem jeziku, imate svoja zbo- ki vidijo v i j» in svojega boga ali boljše rečeno\nalika. venska Postojna, ki ma danes a vedejo svoje želje in označijo svo- rovanja in smete slovensko go- NUVsar bi n<- dejali, če bi sedelo v italijanskem par- svojem zastr-nu samo enega Po- je stališče do novih razmer ter1 voriti- lailK-til il vsaj tristo fašistov, kajti tO bi značilo, da je st°i5ana- Fašisti gonijo godbo p< da slišijo iz ust odgovornih dr- vsaj večina 'italijanskega naroda za te naeijonalistične ™estu 111 »vojc pesmi, žamikov. kaka usoda zadene v j j , j Naravnost smešna in bedasta je nastopajoči novi dobi .Jugoslove- ^ ' 1 nio< ' . . i bila njihova trditev, da se bližajo ne v Julijski krajini. Stopiti na- Ker pa imajo le nekako sedem odstotkov svojih l.]U- notranjski meji oboroženi meravajo do generala Sanne v Tr- OI v narodnem zastopstvu države, ki trdi, da je konstitu-'slovenski nacijoilalisti v 0?r0m_ stu, do vodstva pokrajinske faši. eijonalna monarhija, je iz tega jasno razvidno, da je samo-,nprn številu in da radi tesa treba stovske organizacije in poslati tu- zvaiM diktator, ki je on - svojimi ("rninii srajcami potegnil Italijo iz blata, stranili slovenskega župana in Mussoliniju svoje odposlanstvo. \ kaT.-rt ua je zabredla s svojo me ga loma 11 sko politiko ter stali napeto na straži za domovi- Jugosloveni hrepene po miru in luTanjem ulou:t* velikana, dočim je strašno majčkena in no! 131 sedaj se celo hvalijo po.^du, po spoštovanju svoje indi I 1 " 1..1.. —____-1____nn ^__r ____1__• liaooglen Jugoslavia irredenta« V Olu Smrtna kosa. pri Vipavi Jkeniu det«*ktivu, tia je radi svojv?-uuirla 'ji.'^a sumljivega obiu^anja aretir:il več? Več l1'1"1"'1^^'^1 Zgur. roj. Pa'i ril h Nesreče pri delu v Gcrici. Jt' - - r . . 1 peljali s<"> ga v bolnisiiioo. — Jože t iSirotnjak je padel s tnimovja. n<»-* 'padla L'a je l;ožja-t in si pobil. Mussolini najbrže ne ve, da je vsak slovenski list v zasedenem Krvnva nedelja v Trstu, ozemlju, ki kaj črhne o laškem Neko nedeljo pono.'i se j« ogla-nasilju, konfisciran; >il na rezilni postaji s krvavo vla- da je vsako slovensko zboro-' vo 22!etni Ivan Pipan. Medtem ko vanje razpušČeno. če govornik ne!-0 'jolnisUi strežniki obvizi-povzdiguje Italije do nebes; VJ,Ii ^ pravil, da, ;o -je da smejo naši ljudje na uradih.^1 ustavila -ru- le takrat slovensko govoriti, ko PiccohT', kako junaško da va- vidualnosti, po dobitvi vseh pri- »Vsar tudi če jjotrebujein ter se zanašam na svojih ru;ie vzhodno mei° proti* so vraž- padajočih jim pravic in po slož- Ijanščini. kaj prinesejo, da pa ne dobe ni- ( nekega Julija Poheraja, 18 let ^ta-rega n.ie.Mega na Dunaju. Z;isli šali si ga, d"l/eč ga tatvine p": Zidar Peter Lipičar, let st:«r,' Podgomiku, a ta ji* vse lepo tajil, padel z višine 10 metrov. Piv- 1'risli so na drugo zvijač Pob« - raj je imel za ljubico neko deklico ;/. .Solkana. Poslali so detektive k nji, ker pri hišni preiskavi pri Po-beraju niso nič na^li Pri d 'klici so »lubili prstan s črkam,i £3. 1>. Deklica je izjavila, da ji je d:il )>r-staii njen zaročcnec pred kratkim Ta prstan je spoznal dr. Po* 1 gornik kot svoje la-t. Tu j«' i»il Pobe-raj v jet v mrežo in vse tajenje bi mu le malt' pomagalo. Priznal i«-, da je bil soudeležen tatvine pr: Podgorniku, ki sta jo izvršila-neki Ferri in Oiorjrio i/ Trsta. Ta dva prosijo v čisti lta- Iča 1'antov. Kden iznitd njili ga je i udaril z gorjačo po glavi. Zalajaj. I tega n i vedel povedat i. : Kamnosek Josip IVresan je j>0- sT,: piva! »Jaz vas ne ______,__________________________v. . :hmmmj0 dobro oboroženih ljudi, ki mi slede čez dm in strn n,ku' katere^a Pa nikjer nifcilo. z Pijanskimi sodr- - , - Ma^da!(;ni .shl£aj je naiK.s,,, ter izvajajo verno vsa moja povelja." so dogo^lki, ki kažejo, ka- Za^Jfm" Primorski Slovenci si ne ž«'leida se jc malo pred policijsko uro Kdo -Vovori tako ' k,t STOO imeli Prav- k<> srnf> napo-j Pašizem je dorastel do svojega ničesar drugega kot da bi se jim spil z m-kim prijateljem, s katerim vedali s fašistovsko zmago dobo ' Vlska- dobil je moč v svoje roke, tako jr„dilo kot se je godilo Ita-!je bil ves večer preživel v najlepši •,en5 novega, silnega zatiranja našega sedaj se pokaže, kaj hoče in kaki!i;an0m nod \vstriio Isloei. Moža sla se .lalj časa prepi-Ulou - - • — ----:------■ J -- J 1 U.,.,: . L.lin-„fl i^Kraln dm- Pa le sr:l1 "a uJlc. ir. paBLl. bi - AvstVija je ^e««.,^ --- —— ^j ne na vseh koncih in krajih; ita- spu vmes neki močan posegt lovek. Par Irt- Ljubezen bomo slovenska deputacija h fašistov- mo sodili, kake vrste odnošaje iš- ljanske govorice ni preganjal no- /a sv... raštvom", je rekel, skemu konzulu Heilandu. v Trstujče Italija z Jugoslavijo. hen avstrijski - .nut -ie kamno-;_ , itrijski uradnik; na Pri-, . . «... - J . ' , . , 'sek proti rešilni postaji, morskem so imeli v vladnih sluz- ......, • , , , IY*»dstavitelj volje eelega naroda, smotrene zastop- _______ _m__________. " 1 nikov naroda ' življa v Julijski krajini. so njegovi nameni tudi z Jugo- Ne. Tako irovori prenapetež, blaznež, pustolovec, Vj Naši tamkajšnji voditelji se za sloveni. ki hočejo priti do čiste primeri s katerimi so ruski boljše viki an gel j i ill najbolj vedajo v polni meri sedanjega jasnosti za svojo bodočnost. Po imeti pristaši ljudske vlade. položaja. Zato pa je šla v fiorici Tozadevne italijanski odločitvi bo- "Mi ne bomo dali nieesar zaston.t-vraeali z ljubeznijo in sovraštvo s sov Omenil j<* tudi zbližanje med Nemčijo. KiLsijo in Tur eijo t«*r 1 ek<*l širokoustno. da bo njegova vlada ^zasledovala" razvoje tepa zbižanja. ___ ___ Kaj ee njegova vlada zasledovati? v-gwiwTijc, ;dočim.je moral nai človek napra- vIekel _ ;_______ _______ ^_______ Svet bo šel naprej svojo pot brez Mussolinija in nje- 0snov.nJe .F]ošnera privre^~ ~ ~ . izpit iz ^ovenpine, ltaljan-!JJ1 v eelo. Ranjenec je dobil prvo govih emosrajenikov in Xemeija in Rusija bosta postali, s*veza.za Jugoslavijo. e easoma v Evropi faktor, katereera bo moral upoštevati V i-govinski in obrtni zbornici se na'.avl'i sil.l'i celi svet. negjede na opazovanja ''italijanskih naeijona-(v ku >»> je vršila knr.f««renca'cu vojne »kad^mij« ki U' o-vi listir-nih blazneže v. ' *vsHl ^»"ošnji!. pr^ rednih onrani t-.mu ]jetfl^ |,ii"s'to sprw,tin^kJ Italija je že o Jn-o- sir(>koustnost. Kot stari Izraelci, ki so s krieaniem in T. , , . . -lavi jo. llazen tlelegatf^v om^nje- ,,rv; trob«>ntanjem zavode vali Jeriho, tako hoee.10 tudi seda.i „,}, or^nizaeij so bil- prisotni tu-Italijani s svojim šovinističnim kričanjem imponirati ee- di runkcij'-.narji trgovinske in na dan tatvine prišla k dr. v neki arostilni pri vprašat po mtWovmi: j;i je seveda nista n t«'in pa sta si ogledala hišo ('<■:< par ur pa sta se vrnila s ''obera-em. šla \ vilo. ko ni l>i'o niicogar doma in izvršila tatvino Pobcra j Iz Jugoslavije. git. srečno vrnila, je dobil PoL»rraj rud prstan in 1000 lil. Onadva ta v Ti*stu. Po teh iz- v Ista usoda je doletela kočijaža nJ"' . . , bali prednost ljudje, ki niso zna-|,vana VnvUa prcnjral se je z ii(*-1i,omlil1 s'' Poben.ja pridržali !i besedice slovenski ali nemški, | kim znanromj ki ji- vt-< iz se>»e ]>.»- Sedaj gre samo za t >. da i/ žena nož in mu -a zasa- ^ ""^Iva tička. Književnost. :ovan artilerijski podporočnik rojak Milan Prosen kot v svojem razredu. Ameriški družinski koledar zn leto 1923. Izdala in založila Jugoslovanska delavska tiskovna ' 'n ; n^srwnega izida kjer ima se kaj veljave. se hoče v slovenske občine itali- plcMseita na Koroškem je imel v x osebno se živahno gibljejo v janske ljudi za tajnike. Predsed- Splitu pod okriljem * Jugoslovan-(w»riei. Tam ne je vršilo v dvora- nika deželnega odbora dr. Petta- Matici* dr. Vinko Braievič ni deželneira zbora veliko posve- rina so odstavili. Menda jim je javno predavanje: "Naša izgci>-tovanje, kat^r^ira so se udeležili premalo Italijan. Vse svoje živ- ljeua Koroška". Govornik je v iz-j razni italijanski odvetniki, za- Ijenje je delal uspešno za itali- .'ninem predavanju orisal zgodo-stopniki občine, trgovine in še janstvo na Goriškem in nič mu ni-' vino Koroške in navajal razloge, drugi, načelo val pa jim j> faši- majo f»čitati. ali premalo jeskla- v sled katerih se mora tudi Dalma-stovski konzul Heiland. ki je ot- njal svojo giavo pred fašistovski- cija kakor \sa -lugo^lavija zani voril »pjo in naglašal. da treba mi mogotci in mož obvladuje po-(1,,at' :-a vprašanje, ki nikakor že enkrat rešiti jezikovno vpra- polnoma slovenski jezik. To pa ^ ni d-finitivno rešeno. Opozai-Šanje v jamih uradih. Dolgega sta dva velika madeža na itali- JaI ^ /lns1i :ia trk- inori» debatiranja kratek aaključek se janskem človeku V sedanjih faši- ,'slovanska diplomacija biti priglasi fda se ima slovenščina od- stovskih časih. V goriškem dežel-!I;ravl,f'na' f? zahteva v slučaju, praviti kratkomalo iz vseh jav- nem odboru zavlada povsem iiali- ,-1a ^ A,v^trJja z ___j -y y . ,_ -r- ■ , - , , . . — znaten del Koroške za -J u prosi a vi- mh uradov, jsnjciasnejm je bil janski duh in za slovenacino ne - s;, i ! > \ an * .akl" "1 stari odvetnik dr. Raimondo Lu-bo ve^ mesta v deželni hiši. Z de- ' l,rt<*aAa;J< J( 7a ' J1-* 1 . . . r. s pozivom, na.i se vsi spornima jo zatto. menda v zahvalo za toT ker aelnim odborom ao ne na rboro- . , - ___-,-r - ... * i , , . . ^ . . . . . ., ,rAt vs:?ki priliki naših nesrečnih drxijo slovenski Briei njegovo pi- vanju bavili najdalj«, potem pa r^akov ra Koroškem. aarao po koncu. Sklep zborovanja ao preali na sodiiee in zabteva- doVoljuje alovenskim občinam »lo li, da m ima tam mradovati iz Odlikovati vojni akademik Slovensko dopisovanja z deželnim ključno le italijansko. Po Luzatti- venae odborom ie tri mesece. Po prete- ovem mnenja so aodnijaki akti, iz- y spomin na svojega brati po-kii časa ae ima uvesti izključno dani v slovenščini, eminent no po- kojnega majorja Milana ^tefano-italijansko dopisovanja in oni taj- 1 litičnega okaae. Italijani hite" od- ! viča, ki je padel v svetovni vojni, je soproga vojnega ministra Va- ščine in nemščine, da je s težavo | pomoč na rešilni postaji siča ustanovila fond, iz kateivire dobil kako podrejeno mesto. onemu Avstrijska vlada je zapirala j Tatovi prijeti. naše narodne šole in otvarjala na; Iz (Joi-i^e — Ne prm«'-aino vsik svoje stroške šole Lege Xezio-|dan kaj podobnega, dasi i mane« nale. priliko poročati dan za dnem samo • ^ « n tatovih. Posebno so naše sicer . ,, .* .•. . mirno mesto zadnje dni razburjale ha 1"J strani Cena 75 centov, j ( e se komu kolce po t.stih le- ^^ ^ ^ ^ jo ,op;i tr,lo j pih'easih. se kolce primorskim i^^ ^^ ^ jf> ^^ prc.|VPZana. Vsebina vsestranska. Slik i halja nom. . ^uet Ra uji,.a], m sjf.,.r t;,ko drzno., dosti, poučnega etiva dovolj. Ska- ; Z vsakim dnem bolj uvideva-jda -,OVl.ku kar ^.p., zastane. Saj /o delajo proizvodi mladih staro- ,Z zu>r™- . B«»- jO, da jih je Italija s svojim od-| gl k - zani.v.L da Lra ne kruiskil. pesnikov, na kojih pam-t n zPf^jsUi bogataš C.jorgjevi. j,-, po- reženjein pogubila. si.:I svojo 1 '{'etno svakinjo Jaro- * • slavo Vent uri. Omamil jo je s klo- roformom ter io imel r»otem dva Primorski Slovenci so pre- m 1 " -jilo naznanjenih še mnogo uole Ivan Moiekova pesem t£/:ca Zločin beograjskega bogataša. lieogra jska policija j.- p:-Lš!a 11a «1 nenavadnemu zl« I « IV lil /»UHV..1 ■» '»IV —. ■ • * • • I -- « i kradejo pred nosom. Naj omenimo je vojna proizvedla svoj uničevale tatvino pri poslancu Podgo-mi- len vpliv I»:tzen * ankarjevih m ,re. i ku in v trgovini Korena Poleg t«*- Čeh »vili črtic je v Koledarju edi- krvi" globoka iv. izborno potem dva Ini zaprto v s l«i Ker jo bila (l ior -•kromni. da bi kaj takega zahte- j 9s Je M-vi.-eva .soproga zaradi svoje se- vali. dasiravno bi bila sveta dolž- manjših tatvin, ravno ta u drznih, .z me«a. 11 1-.,; Jasno je da e morala tedaj tm>!i- zamišljena Ka 1 t:iko pretrv»Iji\o ovfidli nost p<»stene vlade, da jim kaj. ' 1 11 ' J. ■ , J . . 1 . v -V d-.n , , , , ena ka 1 ukreniti v tem o/.ru. In lepega se cita dan. odprl;*takega du. . 1 . „ ... . . 1. m- v, r-^i. ... a i r r'- . Je res. Po-recilo se je ne-j —k. ' ' zaslišala zaprto deklico. Gjor- ^1 j gjevič je bil aretiran, deklico pa s') poslali v bolnišnico. stre v nolici skrb ki je zadevo sobo sitoma Z becgrijrke univerze. Za držav ne izpite na juridični fakulteti beograjske univerze sel je početkom zimskega semestra 1 prij-ivilo 22CK) kandidatov. Komunistični poslanci, ki so bjli radi vidovdanskega atentata na kralja Aleksandra <»b»oje-l ni v zaporno kazen, so prido-j bili pravico da se jih izpusti iz za-| pora preti jamstvu, ker so p nastal i že polovico kazni, na katero bili oiisf jeni. ]\[mMtrstvo pravde se je sicer že bavilo s tem vprašanjem. vendar pa še ni parila aoibe-1 na odločitev. Kakor poroča "Po-| litika*' iz morodajnega vira, pa bodo morali obsojeni komunistični poslanci najbrže prestati do kon-j ea svojo kasen. Denar govori! Varčujte in pripravljajte si s tem neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obresti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "Special Interest Account99 Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Frank Sakser State Bank Gla JADRANSKE BANKE 82 Cortluidt Street New York ___ bj^jgfijQj|A|dH| Jt*^ V GLAS NAHODA. 20. NOV.'1922 Madež Josip Premk; BOLEZEN GA JE PREMAGALA. K c, je pospravila učiteljica An- . prej, samo sorodnih oči ni smela ka svoje stvari v kovčeg in se o- zagledati____Zato je bil županov zrla po *obi, se ji je zazdelo vse Janko edini izmed učencev, ki ga tako nekako dolgočasno in praz- ni pobožala njena mehka roka in no, vse bolj prostorno, nego je bi- se ni poslovila od njepa niti s la vajena dasi se pravzaprav ni hladnim pogledom, dasi bi ga bila ni<"- izpremenilo; še vedno je sta- rada poljubila prav v ustnice in la tam tista široka, črnikasta o- ga odškodovala vsaj z enim po-mara, ki je zavzemala skoro po- ljubom za vso krivico, ki mu jo lovieo sobe, tudi postelja je bila je delala skoro dve leti; pa je prav tako lepa drabnarija, ki je dvomila, da bi Janko pri tem zabilo v njej osredotočeno in zapo- tisnil trepalnice, a njegovih oči padeno vse Ankino življenje---- se je bala bolj od spominov ti- L**po v vrsti je bilo razloženo vse, stega dogodka.... vsaka najneznatn^jŠa «var na ta- In vendar Anka skoro ni mogla ko strogo določenem mestu, da je verjeti< da obhaja resnično, dasi smatrala Anka za necuven dogo- je se^ia pred dobro uro vsa dek. če je zablodil le pomotoma topljena v svojo bodočnost.... kak nepotreben listek med nje- že je videla v duhu teto Mari-gova pisma ali se pomešala kaka jo< ki j0 p0eaka na kolodvoru s razglednica od te ali one prijate- tistim skrbnim, venomer smehlja-1 jico me.l s.tl.ske zvezke, ki jim lj,(čim obrazom, in že je slišala ce-je bil določen že vseh šest let nje- lo vrsto vprašanj, ki jim bo ko-nega službovanja na deželi ozek maj sproti odgovarjala. Vse na-prostor čisto tam na robu mize. tanko ^ hote!a vedeti, kako se je Takoj poleg njih so stale tri ste- nosiovila od svojih učencev, od k 1 en i č ice različnega črnila in med njimi so bili po)oženi svinčniki tako lepo sorazmerno drug od druge pa. da m» ni nobeden dotikal s svojim koničastim koncem rdečkaste spominske knjige, ki je po njej listala učiteljica Ank^vsak večer. Tik poleg nje so se kopičila široka pisma tete Marije, ki jih je pisala redno vsak mesec Prtu! dobrim tednom je tie. Zdravniki sr so ga pa našli mrtvega. vaščanov. kako jo je razveselila vest, da je vendar rešena službovanja.... vse natanko, do poslednje neznatnosti in potem prične z nasveti in nauki, kako se mora ravnati v bodočem življe-__ njn. v zakonu, in konča naposled čakuje. Ljubo dete, želim Ti samo običajnim kimanjem: dobro, saj sem obljubila tvoji ma- "Da. da. tako sem obljubila teri na smrtni postelji, da bom tvoji materi na smrtni postelji, skrbela za te kakor za lastnega dvakrat m jih je Anka tudi prav Ia bom skrbela zate kakor za otroka in Mto SNn že prPskrbe. tako redno vsak mesec dvakrat ;epa otroka, in ti si mi v veselje, la vse potrebno, kajti kakor si prebrala, doČim je brskala po so- \nka mi sporočila v svojem zadnjem sednjem kup. ku, kjer so bila zlo- " Bofr ve kaj vse je že pripra. pismu si službo ie odpovedala nj^g0" vila in nakupila, da jo oskrbi vsaj in skoro prideš. Lepo zračno sta- najpotrebnejšim za poroko, in novanje, ne ravno sredi mesta, potem ne bo ne konca ne kraja kajti ljubo dete. denar ima da- t istemu premišljevanju — kako bi nes veliko vrednost--" ,e najlepše prisile te in one čip- Dalje Anka ni čitala. ampak ke. zaznamovalo perilo, kakšna o- počasi in skoro zamišljeno polo- prava t>i najbolj pristopila za to žila pismo nazaj na posteljo in ili ono sobo. temne ali svetle gar- stopila nato k oknu. dine, ne prekričeče preproge in Svinčeno sivo je dremalo ne- potem kuhinjska oprava, ne pre- bo nad mirno, s snegom odeto do- - lino in solnce je viselo tam nad meglenimi gorami kakor ukrojila Desetletnica bitke pii Kumanovem. "Murska Straža" piše: J)ne 23. oktobra smo slavili desetletnico velike zmage Srhov nad Turki. — liilo je v balkanski vojni, ko so se naša srca skrivaj rado vala zmage bratov Srbov nad tisočletnim so-vr.tgom križa — Turkom. Na tihem smo se veselili, glasno nismo smeli (v Avstriji), in ko >*> v oidli dneh zbirali maši rodoljubi zh srb- tem obsegu je Turčija iz nekdanjega svetovnega imperija osf.da le manjša država, ki ima sicer d'>-sti obsežen a real, katere prebivalstvo pa zaostaja za onim Jugoslavije 1'makniti se je morala zopet v Azijo, in sleer nazaj tja v Malo \zijo. odkoder se je začela širiti njih država, kjer je z i bel njih ve likega imperija ia kjer biva re^- bolel v•"iiewyorSkem Centralnem parku star slon. znan pod imenom Hat-konštati rali. da ima influenco. Ko so mu zlili v grlo štiri kvarte žganja, je postal precej živahen in zdravstveno stanje se mu je začelo hitro vračati. Včeraj zvečer Zadela ga je kaj). Tehtal je osemsto funtov. Nemčija v reparaiijskih škripcih. žena z isto skrbnostjo — va, skoro vsako prosto uro. A sedaj je stala miza prazna kakor oropana in Anki se je zdela še enkrat večja kakor poprej____ Niti najmanjšega lističi ni bilo na njej, samo zimsko solnce. ki je lilo skozi okno svoje medle žarke. se je zaspano ogledovalo v njeni goli, tu pa tam že nekoliko ski Rdeči križ. so morali v vlažne i nično turško ljudstvo. — V knma-je'-e. Tiste dni — danes preti 10. Jnovski bitki slavimo spomin na leti — se je pri Kumanovem izvo- (zadnjo veliko zmago, ki jo je do-jevala slavna bitka, ki ni le za ved-j seglo Srbstvo nad Turki, zmago, no strla osmnnskega jarma, am- ki je odločila usodo južne Srbije pa k je položila tudi temelj novi in dala na drugi strani k roti k o državi -- veliki Jugoslaviji, v ka-fnado. d:» prinese bližnja bodoeiio * ter: Živimo. — Po vseh cerkvah svobodo tudi onim Jugoslovanom naše mile domovine .so vršile da- preko Donave, Save in Drine, nes službe božje za pokoj duš onih Predvsem pa je v kunianovski herojev, ki so žrtvovali ^ebe za zmaui vtelešen takorekoe končni blagor domovine. — Pri Kumano- obračun s Turki. z :to jo je po pravem se je imela maščevati osveta vici nar -d smatral kot nsveto 71 radi Kosovegn. In izvmila se je. Kosovo. Kunumovo tedaj zaključi j Pri Kninanovem sta se udarili dve ve^iolcino turško dobo v zg »d.»-'precej enako močni sili: Turki s vini našega troimenega naroda. ! Ill,000 mož močno armado in dobo. ki se je pričela z bitko ob J topovi in Srbi s 120,000 "mož bro-(Marici. za narodno tradicijo, in za [ječo vojsko (od katerih pa je bilo'severno Srbijo p;i s porazom na v Moj 111 vrsti le 80,000 mož) in 200 Kosovem. — Z izidom balkanski* topov. Turki so vse svoje sile po-j vojne so Srbi nehali biti sosed gnali v boj, ki je postal srdit in Turčije. Turš':a meja hitel v Kumanovo, kjer še ni bilo štev. Ostali pa so še vedno med srbske vojske, k».r ni imela časa nami sledovi pet inpoMoletne titr-zavzeti mesto, vojska je gnala po- ške dobe. sledovi, ki jih nekirtcpli raženoga sotražnika V Kumano- ne bo mogoče izbrisati m rd:i vem je prišlo prebivalstvo z župa-'nikdar. 110111 na čelu in čestitalo kraljevi- ~~ Reparaeijska komisija pod pred ene ali druge vrste. S to potezo, sedstvom Barthoua je začela svo- ako se posreči, bodo Nemci pre- - , , , t> 1 --i- , , l"u na ;gJ- bennntja se ]e slišal J., težavno deiovunje v Berlmu. lozili glavno razpravo v tem ka- ^ kak strt.! ix hig ali džamij kjpr ragicen pa vendar zelo zanimiv ženskem procesu, kjer jim preti ' so se utaboril: Arnavti (Albanci) je ta posel za nekdaj ves svet iz- malomanj nego smrtna obsodba, a to je bil le slaboten odmev težke zivajočo Nemčijo, kateri se je če se ves položaj s sodniki vred, j bitke tega dne. V bitki pri Kuma- prav sedaj sovražna kača v po- ne spremeni. Vendar bi se ta pre- novem je bila uničena tinvka vnr- dobi reparaeijske konference o- ložitjev dala doseči, kakor vse ka- darska armada, izgubila je še vila okrog če tudi širokih in moč- j že. le z garancijami in zastavnimi tisoč ljudi za časa umikanja do nih prs. In potem še poročajo, da operacijami, ki bi utegnile posta- • Skopi ja in Vcle.sa. Razpršila se je! razj>okani in črvivi plošči. Kajti (teika in prPopr„mna .kakor za ka- Anka je pospravila v kovčeg vse ko postilno, vse lepo okusno, nič do na ineznatne išeira svinčnika ____•____ na j n ezna t ne j še ga svinčnika, razkoan^a . da je bila soba zopet natanko tako dolgočasna, kakor se ji je bila zazdela pred šestimi leti. ko je prišla s prav tem kovčegom na svoje prvo službovanje, ^amo tisto pismo tete Marije je se ležalo tam na postelji; kakor da se ni mogla odločiti — bi pa li pridejala drugim ali ga rajši sežgala. kakor se je že parkrat namenila v teh štirinajstih dneh,-ko se je poslavljala od tega kraja. Pravzaprav se Anka ni poplavlja- i la, zakaj dasi je videla že vse pripravljeno za odhod, še vedno ni mogla verjeti, da odhaja.... In vendar je bila se je prva seja izvršila v povsem stvarnem poteku! Mogoče! Tri glavne naloge jep rinesla ta neizprosna, po vsem pričakovanju na vse pretege trdosrčna komisija na lice mesta v Berlin. In zdi se ti. kakor da je zapela tromba po-. t J J . ploskev brez luči in gor- slednje sodbe za izrednim kaznim — kajti ljubo dete, denar 1- kote. Tako tiho ie bilo na vasi a 1 - v v • • J 1 . i je na določeno Nemčijo. Zanimivo je, ma danes veliko vrednost, tvoja ' kakor da so vsi pospali pri gor- zasneženi poti tam kjer je posedala tropa vran, in ko je gledala Anka nekaj časa po tej mati pa ti ni zapustila mnogo. I. kih pečeh in čakajo, da zdrkne seveda, mahno pokojnino je dobivala po tvojem očetu. Pa se bo 2e vse lepo uredilo; da. vsaj ti mi napravljaš veselje, Anka." 1 Tako bo končala in pričela potem zopet premišljevati, če je iz brala primerno stanovanje, dovolj svetlo in ne pregrado in do-1 mirni in tihi vasici, se je obrnila volj prostorno in zračno......"naenkrat s kočo začudeno, kakor Kajti, ljubo dete, zdravje je da jo je kdo poklical. Samo mi-najvažnejše na svetu, človek mo- mogrede je obtičal njen pogled ra paziti, da ga ne izpuhi. No. pa na tetinem pismu tam na poste-saj ti si zdrava, da. da, ti mi na- 1 ji, nato se je zagledala v mizo, resnica*: ze prej- 1 pravljaš veselje. Anka.,f ki je bila še pred kratkimi vsa o-' *nji dan se je poslovila od svo-j Naposled se bo domislila še po- ( bložena s tisto različno drobna-.11 h učen, . v v dolgim, prisrčnim j roČne obleke in preskrbela bo vse 1 rijo, v kateri je videla Anka vst govorom in p. tem je stopila po \ modne časopise, donesla vzorce iz! svoje skromno življenje____Zda- ra/redu in pogladila skoro vsa- j vseh trgovin in preudarjala in pri, je stala tam gola in prazna, tudi kega po kuštravih laseh, samo na mer.jala po okusu in svoji izkuš- j kovčeg je bil že pripravljen ln županov epa Janka se ni ozrla. — nji, kaj bi bilo primerne je, da bo tetino pismo tam rra postelji je Ja nemška pamet, ki je vsi trudi in napori njenih zmagovalcev še s streh tista debela snežna plast, niso pognali v kozji rog, tudi to ki je visela tu pa tam globoko pot ni pri^la v zadre£ro. Državni cez zleb. Kakor dve rjavi kači sta ] sekrvtar Schroder je namreč poz-se videli razvoženi kolesnici na I dravil konferenco .s prijaznim napoti tam proti cerkvi, j znaniiom, da utegne budgetni primanjkljaj znašati 440 milijard v prvi vrsti na breme mirovne pogodbe. Se non e vero, e ben tro-vato, pravi italijanski pregovor. No. pa člani reparacijske komisije imajo menda dobre nosove. In kakor v odgovor na Sehroderjev pozdrav so pobegli takoj prvi dan na dno in zaceli govoH+i o najnujnejši potrebi za N< ^ijo, namreč o potrebi stabilizacije nemške državne banke (Reiehsbank), katere se morajo uporabiti za stabilizacijske svrhe. Pri tej priliki ^H^^H^^H VH ^pHH I so se seveda nemudoma dotaknili Nikoli ni marala tepa dečka, ki v vsakem oziru zadovoljilo---- vabilo in klicalo venomer.. . 1 tudi "zlatne milijarde" te zlate je bil eden najpridnejših in jo je "Kajti ljubo dete, tudi po o- A Anki je bilo težko se odzva- prilleezinje, ki počiva v nedostop-poslušal verno kakor svojo ma- bieki sodijo ljudje m človek ne ti.... Ce je pomislila na vse. za 1 ni zakladniei namške državne ban ter A Anka se je bala njegovih more vedno ustreči svoji želji, f kar se je odloČila, se ji je zdelo, i ke jn ki j0 cenjj0 Da okro(, 1000 temnih o-i. pred njimi je morala Pa saj ti nisi ravno izbiren«; da. da se je zgodilo vse le v nckakr mi]ijar(i papirnatih mark/ torej pogledati vedno v stran----Ne- da. ti mi napravljaš veselje, An: izpremembo tega njenega enolič- na dvakrat večjo vrednost ne^o vede sc > včasih ozrla nanj. pa ka." 1 nepa tihega življenja : da bi se pa 1 je tega "raztrganega" papirja^v ji jA zastala beseda sredi govora. In to pojde v*e tako po vrsti morala za vedno posloviti iz tega j prometu. Vihče se ne sme čuditi d« je jezno stisnila ustnice in pre- in ko ji ne preostane naposled nič kraja, ki m uje pripadala zdaj i da so Angleži in Amerikanei v nehala razlagati. In Janko je ču- vee. o čemer bi še lahko premlš- z vso dušo. skoro ni mogla verje-| Bt linu "aii der Ouelle" najpo-til to njeno mržnjo: če jo je src- Ijevala in govorila, prične zopet ti. In kam naj tudi gre, da se bo | prej začeli povpraševati in stika-eal na vasi. ji je ognil v veli- od kraja, ali se ni morda odloči- dvignil med njeno preteklostjo in > tj za nemškim zlatom. Saj na zla-kem ovinku, kar jo je mnogokrat la za to ali ono stvar napačno in bodočnostjo trden zid. čez katere-, tn vjsj kakor je že Goethe dejal, tako razburilo, da jt je podplula bi bilo morda bolje drugače. In ga ne bodo mogli niti spominiT Ves svet in drvi za njim prav ta-liee temna rdečic«. Ali Anka ga ona jo bo morala slediti iz trgo- Bala se je iti odtod in pričeti j ko kakor sedaj Amerikanski ko- ni sovražila, več ko na vse druge vine v trgovino, vsepovsod..... drugo, novo življenje, ki bi se ga | rai'sarji za zlatimi zakladi prema- učence je mislila nanj. le tistih ••Rr....» ne mogla morda nikoli privaditi... ?anega. pa premetenepa Nemca, njegovih temnih oči se je bala. Anka je stresla z glavo in Je 1 In vendar se ji je zazdel Ivan (Predsednik nemške državne banke dasi jih je gledala cesto celo v nakremžila svoj lep 1 obr^z v ne- mnogokrat vreden, da bi ga usli-, Hauenstein je točno odgovoril, da sanjah.. . . Kajti prav take oči je zadovoljne gube. pa je kmalu zo- šala.... Vselej kadar je brala i je to zlato Nemčiji neobhodno po-inn-l trški koncipirat Vladimir pet segla po tetinem pi*mu, ki je njegova pisma, je videla pred se- trebno. če naj se izvede stabiliza-Zore. ki so o njem govorili pred ležalo tam na postelji. boj njegov vdani obraz, tiste ve-' cija marke in valute, brez kate- tremi leti. da se poroči z učite- «---tako upam, da Te te like. plave oči, ki so gledale tako jre je vsaka okrepitev in reitev iz Ijtco Ank«, pa se je potem stvar vrstice gotovo osrečijo. Kajti lju- mirno in proseče in ki jih ona : nemške zagate in valutnega brez-končala tako. da je odšel on tja bo dete. Tvan je v/ndar dober in prav zaradi tega nekdaj ni mo- na nemogoča in neizvedljiva. In-rrekam v Istro. .\nka pa ostala še plemenit človek, saj veš. da te je gla. Nikoli ni marala plavih, podal je v tej svoji učiteljski službi ljubil že pred šestimi leti, že ta- nižnih pogledov in zato je vsa Tudi v trg. ki je bil samo* dobro krat. ko je ie štndiral na vse- vztrepetala, ko je pogledal on, ki uro od vasi, kjer je službovala, učilišču. In kot bančni uradnik f-1 je nosil v svojih temnih, vročih ni hodila več in s časom se je ma še lepo bodočnost! Ti ga ta-. očeh ves sladki pekel.___Zdaj je ■rrar popolnoma pozabila. — In krat menda nisi ljubila, ah, lju-i odšel in jo pustil ponižano in o-morda je pozabila tudi Anka sa- bo dete. mladost je norost, zdaj sramočeno, ko je bilo v njenem ma. da so ji nekdaj njegove vro- si pač že pri pameti in gotovo u- srcu največ vere! Zato se je bala če, temne oči tako omamile duio, vidi«, da je to Človek, ki ti je ves teh temnih oči, ki je umrl v njih da mu. j« darovala vse---- dasi vdan. Poznam ga. moj Bog. ka- ves njen ponoa. A d« bi se vrgla ga je poznala Ie kratko časa in ko bi j^a ne: še kot dijak je sta-! po vsem tem v naročje njemu, ki ga je »ovražila potem kakor ni- nova! pri meni in sedaj skoro ni sanja o njej Bog ve kako lepe kogar n« svetu — morda jo po- večera, da bi se ne oglasil. Piše sanje T Da bi šla in mu podala ro-cabda, kajti mnogokrat je bila Ti vedno, kaj ne; že in pisem la- ko za vedno, ko je ljubila le nje- kakor po- jhko rpoznaš, kako Te težko prt- i fm pianf (Mjt |ilhiiijt|l) ti vobče nadomestilo za sedaj od- ! 1deset strani, klanjanega plačila. V zvezi s to idejo in namero pa so začeli tudi že govoriti o najetju inozemskega posojila, ki naj ga Nemčija najame v prid svojega upništva. Tudi ta korak za Nemčijo ni bogve kako nujen in priporočljiv, ker se najbrž ne bo dala zoper svojo voljo pitati s contre coeur-posoji-li. Pač pa nastopijo sedaj časi izrednih ukrepov in dogodkov po razorožena. ni*. tako da njeni ostanki niso bili več zmožni za kako bitko — Z odločilnima bitkama pri Kumanovem in pi • Lozengradu koncem okto-j !>ra 1»12 se je pravzaprav zaklju-i čila doba turške vlade v Evropi. Sicer je ostala Turčija po neljubem epilogu k obema balkanskima vojnama še vedno v posesti iztočne Tracije z Jedreuom in Carigradom, toda njeno evropsko ulo- Doctor Moy je uspešno zdravil na. diil- božjastne n«-^Dad«. padavico, za str joljenje krvi. vsled zaprtja, srečne jetrne. ledjčne in pljučne bolezni; bolezni v želodcu, qla-vi ali hrbtu: bolečine v prsih, unete I'oči. roke. noge ali hrbet: otekline, rev-matizem; kožne bolezni, srbečico. oqr-ce. oslabelost, moške ali ženske bolezni ali slabo kri; brez operaciie v najkrajšem času po najnižji ceni. L"rade ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do 6. zvečer. Ob neiMjah in praznikih' od 9. dopoldne do 1. popoldne. DOCTOR JIN FUEY MOY 308 grant street pittsburgh. pa. vro smemo kljub temu in kljub nemldh borzah, ki se že oznanjajo najnovejši reakciji vendarle smatrati kot doi«jrrano. Kavno kuma-^ v različnih podobah, v divjih tem pih tujih kurzov in valut, z 41 Or-dersperre", s katero so stopile nemške banke na to eparacijsko pozorišče itd. Položaj v Nemčiji novska bitka pomeni tedaj zadnji mejnik v zgodovini turškega napredovanja in propadanja v Evropi. Pri tej priliki je primerno. in njenem državnem in zasebnem si napravimo zaključno sliki1 gospodarstvu je danes — neja-|(' razvoju turškega gospostva na sen. Pa se že vidijo — konture I evropskih tleh.. Kumanovska uma-hude. morda še hujše zopetne, to- da gospodarske vojske, v kateri — kakor še v vsaki — zmagajo koneno. če tudi težko — Angleži, prvi lisjaki celega sveta. Nemiri v vzhodni Galiciji, ga in zmaga balkanskih zavetnikov na drugih bojiščih so zrušile preostanek turške državne zi?rad be na Balkanu, svetovna vojna pa je vrgla Turke iz Arabije, Mezopotamije; Palestine in Sirije. Vsled srečnih okolnosti so Turki pod Kjemalovim vodstvom rešili turško Armenijo. Kilikijo, Smirno ~ in vzhodno Tracijo, toda tudi v'advertise in »glas naroda-. Velika Blaznikova Pratika (s tremi mlatiči.) Cena s poštnino ... 20c 25 pratik ......$3.75 50 pratik ...... 6.50 100 pratik ......12.00 Slovenic Publishing Co. 82 Gortlandt Street New York cidit in Scvlam itd. velja tedaj tudi za Angleže v tem slučaju, ker bi z zlatom pobrali Nemčiji zajed-ni tudi vsako upanje, vsako možnost za zboljšanje nemškega denarja, ki vse svoje veljave vzlic vsem zmagam odločne antante do sedaj še ni izgubil, pa tudi nikdar izgubiti ne more. dokler se Nemčije "mit Sack und Pack" ne pomete iz evropskega in svetovnega zemljevida. Pričakuje se, da nemški "Drathzieherji" nastopijo s * Polofieielno glasilo Lvovskega poljskega policijskega ravnateljstva "Gazeta Codzienna" poroča, da so ukrajinski vstaši tačas na delu v okrajih Sokal, Brody, Ro-hatvn. Zloczow, Tarnopol, Bud-czaz, Stanislav, Berezany, in Pe- j remvslanv. Domneva, da se bodo | oddelki koncentrirali pri Budcza- t zu ali Stanislavu. Ukrajinsko pre ' bivalstvo se pridružuje vstašem1 ki so si postavili nalogo, da Vzhod- ' no Galicijo osvobode poljske okupacije. Vstaši požigajo poljske dvorce in naselbine ter odstavlja-jo poljsko policijo. Poljske čete so pri Kosowu trčile na vstaše in začele boj, katerega izid pa se j ni znan. Poljska vlada je poslala i v Vzhodno Galicijo poleg pehote in konjenice tudi artilerijo. Brzojavne in telefonske napeljave na črti Lvov—Podhajce in Lvov-Beezany so porušene. Tudi v Karpatih se je jugovzhodno od Sano-ka pojavila vstaška skupina. Na varnem. T.idlja Seh^ning false Škribul ja i 01,0 osumljena zaradi u-dobiva v Sloveniji, zlasti iz j.re- moia ,,ckc natakarice v Slovenski mogovnikov Trboveljske drušbcu jHls,ri,M" Obenem da je osumljenih Železniške uprave so zahtevale *>et dru?lh natakaric. Na vedno več in več premoga ter je ta^nca Francka je začela jokati, dosegel kontingent m-seca septem-, Potem P® zahtevala njegovo le-bra t. 1. 230 vagonov premoga na TitmuiMjo. Ceiser je odgovoril, da dan. Ta premog so dobivale'južna bo >«g«timaeijo že videla na poli- železnica, direkcija državnih žc-jC5^' on da d*ektiv> mladi lezuic v Zagrebu in direkcija v fP°d Polei-r Pa doktor. Nata- Beogradu ter še poedine proge'v!kaneM J« v strahu pobegnila do Vojvodini. Obenem * tem; zahte- bllžnJcga stražmks, ki si je ener vami je izdalo ministrstvo promer gičneca detektiva ogledal ter od- ta strogo odredbo, da «e morajo in nje-ovega molče- navedeni kontingenti odpremljati j^mljeyaloa^' doktorja- na brez ozira na število dostavljenih vagonov. Še več: isto ministrstvo je ukazalo južni železnici, da ne i>me za zasebne potrebe odpre mita pristojno mesto. l>ne 12. oktobra se je vršila pred mariborskim sodiščem obravnava Mladi '*dok-tor" je bil oproščen. Geiser pa je »Ubil 400 Din "nagrade" za svo- MAIL NARAVNOST V CHERBOURG — HAMBURG Velik, modaran parnik na tri vijak«. " ORDUNA" odpluje 25. Ml. To bo ixborna voinja za one. ki hočejo biti par tednov pred Božičem v stari domovini. Vse ta prte. privatne kabine. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 2S BROADWAY NEW YORK - ali pa pri lokalnih aKentih. - Kretanje parnikov - Shipping News niti enesa vagona premoga, do-,. .... kler ni odpremljen ves premog zaj->e d, tekt,vsUo dclovaT1Je-železnice. Čeprav obtiči vsa industrija in zmrznejo vse peči po .Jugoslaviji, železnice morajo dobiti ves premog. Toda produkcija premogovnikov je odvisna izključno od rednega dostavljanja zadostnega števila vagonov. Ako bi železnice vagone dostavljale redno, bi premogovn:ki producirali dovolj premoga, da bi se lahko pokrivale vse, tudi privatne potrebe. V i&ti-ni pa se je dostavljalo trem glavnim premogovnikom, v Zagorju, Pomanjkanje premoga ▼ Mariboru Mariborska bolnica je morala ustaviti vse operacije do nadalj-nega, ker nimajo premoga za kurjavo cpcraeijske dvorane. Bolniki *o večinoma odšli domov. Aretiran razpečevalec ponarejenih bankovcev. Ra jšter. tvon.ica kandit in slaščic Podjetje, k: se je osnovalo čele 1. 101S., si je že pridobilo svoje ime. Izdeluje kandite, bonbone, čokoladne izdelke, piškote, medene kolače iu podobno. Poleg domačih krajev razpela največ svojih izdelkov v Banatu. Hossii in Dalmaciji. Letna produkciji znaša do GO vagonov V bodoče se namerava podjetje znatno razširit" Tvrdka A Birolla, apnenice v Zagorju ob Savi. je bila Ustanovljena Že leta 18S5. in je znana daleč po Jugoslaviji Proizvaja belo kosovno apuo, 1;:. ga razpečava po Sloveniji. Hrvatski, Slavoniji.! Src mu in Banatu. Povprečni letna produkcija znaša 550 vagonov, j Podjetje se bo znatno povečalo. Čudni kvalificirani importiranci. Iz Maribora pišejo: Žc svo ječa sn o smo poročali, da se zlasti v j Maribor vrši import takozvanih i kvalificiranih delavcev iz Avstrije, ki jih je po tukajšnjih obratih že polno, čeprav bi «e dali nadomestiti tudi z domačimi močmi. Ve- 21 novfembra: Berengaria. Cherbourg. Volend&m. Boulogne. 22 novembra: Hannover. Bremen. Paris. Havre. S. novembra: Majestic. Cherbourg; Bcytbla. Dubrov-j nik In Trat. 2S novembra: | Georg Washington. Bremen. M au retania, Cherbourg. 29 novembra: | Saxonla. Cherbourg In Hamburg. 2 decembra: La Savoie. Havre: Noordam. Boulogne. Olympic. Cherbourg. 4. decembra: Aqultanla. Cherbourg. decembra: Taortnina, Genoa. President Wilson. Trat. t decembra: Torek. Bremen. Tuscanla. Dubrovnik In Trat. 9 decembra: Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne: America. Genoa. * * 11 decembra: Roussillon. Havre, 12 decembra: Berensaria. Cherbourg. 13 decembra: i Paris, Havre. jie decembra: Majestic. Cherbourg. 18 decembra: I Mauritania, Cherbourg. • , 120 decembra: : SeydUtz. Bremen. 121 decembra: Antonta. Cherbourg in Hamburg. 23 decembra: Rynd&m. Boulogne. # ,28 decembra: 1 Colombo. Genoa. .30 decembra: I^a Sdvoie. Ham; Olympic. Cherbourg. 2 januarja: Berengarla, Cherbourg. 11 januarja: Argentina, Trst. V Trstu je bil aretiran v neki krčmi v starem mestu Kristjan [činoma so to moralno manj vredni . .. . . .i Viusina iz Tržiča. Možakar je ho-!ljudje, ki kažejo prav posebne rrbovlj.-.h m Hrastniku, meseca ^ aamre£. yrinhi kr6mapju v za_| kvalifikacije. Tako je bil pred ne- meno 48 ponarejenih 2lirskih ban- koliko tedni nastavljen v tovarni koveev, kar se niu ni posrečilo. septembra t. 1 na dan povprečno 6-1 vagonov manj, nego bi bilo potrebne, da se zadosti najnujnejt sira zahtevam industrije ter o&ta-lih konsumentov. Produkcija teh iRogaška Slatina ~ zimska sewraa. rudnikov bi se zvišala takoj za 50 j Da se omogoči zdravljenje v in več vagonov na dan, čim bi že- Rogaški Slatini tudi revnejšim lezniške uprave redno pošiljale slojem in onim, ki v poletnem ča-vsaj 400 praznih vagonov dnevno, »u ne morejo za dalje časa zapu-Ckaz ministrstva na južno želez-'stiti svojih poslov, je zdraviliško nico je protizakonit iu krši veljav-1ravnateljstvo z odobrenjem zdravili železniški obratni pravilnik. |s»tvene ga odseka za Slovenijo v Hkratu dokazuje, da v ministrstvu ne poznajo rudniškega obrata Predno pride premog v vagone, pasira separacijo, t. j. premog se sortira v kosovni premog, drobni premoj? in zdrob, Železnice prevzemajo le kosovni premog. Zato se morejo vagoni, naloženi z drobnim premogom, sproti odpravlja/ti na konsumente, ki itak kosovca ne dobo. Toda vzlic temu, da ^o natlačene vse večje jugoslovanske železniške postaje s praznimi vagoni, ki se ne morejo nikamor ganiti, premogovniki niso dobili dovolj vagonov; zato »e je delo zadrževalo, produkcija premoga se Ljubljani sklenilo pussiti zdravli-šče otvorjeno v omejenem obsegu tuui v zimskem času. Ugodne klti-matične razi^pre v Rogaški Slatini "Kovina" v Teznu Dunajčan Albert Blaschck. ki se je k?ualu izredno vživel. Mikale so ga zlasti bakrene žice, ki jih je pridno nosil domov. Vratarju se je zdel sicer sumljiv, vendar pa ni imel poguma, da l»i ga ustavil, ker je bil Blaschck ljubljenec, ravnatelja. V .sobote 14. okt. pa ga je končno vnndarle doletela zaslužena zaslužena usoda. P.il je aretiran in oddihi v zapore Tudi pri "Splošni Mavbinski družbi" na Fali zaposleni import irani pleskar Solied-benptiug iz Kremsa je kradel kot m njen« okolici ter solidne stavbe i sraka, zlasti barve. Zavzemal je zdravilišča, ki imajo vse predpo- tudi £astno mesto blagajnika pri gaje za udobno nastanitev gostov podružnici Zveze tcr tudi v zimskem času, zagotavljajo j biagajno kratkomalo zapil. Dalje temu načrta uspel,e, ki morejo v| je izvabji župniku v Selnici 1600 vsakem oz:ru ugodno vplivati na,kr(m in r.siepaiil konsumno dru-nadaljnji razvoj zdravilišča. Go- žtv0 v Fali Jzro-.en je o^žnikeon. stom, ki hočejo .ubežati za nekaj dni hrupnemu mestnemu življenju in pomiriti svoje živce, bc Rogaška Slatina postala priljubljeno pribežališče, kakor tudi vsem onim ki bolehajo na želodčnih in čre- je zmanjševala po krivdi železni*j vesnili boleznih in v letni sezoni ških uprav in so ostali konsumen- za njih zdravljenje ne najdejo ča-tje za kurivo prikrajšani sa ali pro«tora v tem zdravilišču. j Četudi bodo gostom na razpolago Nočne zgode in nezgode, Ali žrtev j vsa zdraviliška sredstva kakor v žrtve. * . poletni sezoni, bodo cene z ozirom Štirje kavalirji so neko nedeljo;nri omejeni obrat zmerne. TJpati najeli mariborskega izvoščka štev. J*'- da bc to zdravilišče, ki ležr zelo •J3 za vožnjo iz Radvanja v Mari- ugodno, tudi za različne zimske bor, uro daleč. Ko je izvošček že pa.siral železniški most, je na kralja Petra tTgu na svoje presenečenje ugotovil, da so mu vsi štirje[zdravilnih vrelcev ušli med vožnjo in da je voz prazen! Seveda se gosti niso poprej pri njem formalno poslovili, niti mu povedati, kjlaj in kje naj si po- bporte v doglednem času privabilo v svoji krasni zimski odeji čim največ gostov v okrilje svojih Cvetoča slovenska podjetja. Kdo ne pezna solidne kljuravni- , . . čarske tvrdke Ivana Rebeka v Ce- 1SCC nagrado za svojo vožnjo Iz-; lju, N> sajno po sioveTlijij temve6 voecM'k je nato gledal okrog, kj^tudi d ^ dplih jug0^vjje so ubezm kavalirj5, in glej v bh- ^ ^ njen] izddkL Podjetje> žini vidi elegantnega gospoda, ki hiti za neko ponočno damico. Hop, stražnik! Prhnite ga, ušel mi je, ki se je osnovalo 1. 1804., se bavi spceijelno z izdelovanjem velikih tehtnic, to je.-za vozove, vagome. plačal mi ni! Stražnik pa «v«kaLkl{Klula iu t ^ poleg pomiri, ces, tega gospoda pa po- dragih ključavničarskih dol in vo- znam, vam bo že plačal, kar jutri se obrnite nanj na ta in ta na*kwv, v neko banko, najde tam gospoda dovodnih naprav, in razpečava blago po vmij Jugoslaviji. Denarni promet tvrdke znaša letno okrog in inn prezentira raeun za vožnjo. miljonov Podjetje £e bo v bo. roda go»pod ogorčeno odklanja vožnjo in dokaže, da on sploh v Radvanju n« bil. IzvošČek se je torej motil. Zato odide godmjaje. LUnčnik pa se vsede ves jezen k mizi ter napiše policiji pismo, polno sočnih žaljivk, napadov in groženj, da si bo že poiskal zadoščenje. Policija odstopi pismo državnemu pravdnistvu, ki dvigne proti piscu obtožbo. Dno 12. oktobra je bila razprava in bančni uradnik je dobil za svoj spis 1000 Din honorarja. Tzvoiček pa ie sedaj nima plačane vožnje iz Rad van je. Aretiran detektiv. V avgustu je nekega lepega dne odpotoyal ptujski mojster Avgnat Geiser v spremstvu nekega dijaka s kolesom iz Ptuja v Maribor, da tam izvrii neke nujne poste. Teh poslov pa menda ni bilo prove*, zto sta ae cba izletnika c4n doee razširilo. Dobro zuana je tudi tvrdka Ču-ček & Co v Ptuju zaradi njenih fi-ni?i štajerskih vin in šampanjca. Tvrdka je danes znana po vsej Jugoslaviji. saj gre njen šampanjce daleč tja v južno Srbijo. Čuekov šampanjec se je pil tudi na kraljevski svatbi v Beogradu in ru-muuski kralj je pohvalil znamko 4tl>eman*č»taigu ae nahaja firma Jot>. " ^ r* • Železniški promet med Kotoribo in Mariborom kaže ob sobotah in nedeljah na postajah proti Mariborom popolnoma medvojno lice. V nedeljo 15. okt. ie bil neki vagon tako natrpan, da so se mod vožnjo odprla vrata in je neki Rošnjak odletel na hodnik Le slučaju .se je zahvaliti, da ni prišel pod kolesa. Pomanjkanje tobaka v Gornji Savinjski dolini. Tz Mozirja poročajo: Nadzor-stvo nad tobačno zalogo v Mozirju je prevzel sedaj sicer župan sam, a tobaka pa kljub teran oi pc več dni. Hudomusneži dolže sicer pod/aložnika Kostanjska, čeprav neupravičeno. Po dolgem čaikanju pride navadno le kaka malenkost iz T.jubljane. Pokrajinska mono-polna uprava v Ljubljani bi morala napraviti v tem ozira enkrat red, sicer so vse naredbe in vsakdanji novi predpisi za trafikante samo bob v steno. Izsiljevanje avstrijskih delavcev. Neki industrijalec v Mariboru jc naročil pred kratkim več zidarjev i-r Avstrije za železo-betonska dela. Obljubil jim je krasno mezdo, po 48 kron na uro. Avstrijci so sprejeli pogoje in se pripeljalfr v Maribor. Toda že drugi dan so nenadoma ustavili delo in zahtevali Še 20 kron poviška za ure. Pod- ^FiKKKKKKKKiTiKn RAVNOKAB JE IZ&UL NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaga Vsebuje 308 strani KT Gena s poštnino ffc— 8L0VZNI0 PUBUBHZHO CO* CUNARD & ANCHOR Dva velikanska parnika, kurjena z oljem *,ooo NARAVNOST V TRST ton Razkošne kabine tretjega, razreda z 2. 4 in fi voste- Ijami. I*rekra»ne jedilnice, kadilnice in pcnivali&oa. Zaprt krov z ašetanje. Domača kuhinja. Vino brezplačno. DomaČa udobnost. Brezskrbnost. Ugodno potovanje. Igtotako preo Cherbourga v osmih dneh v Junosla- 17.00C ton Za karte In Informacije vprafiajte pri najbližjem agentu. ietuiku se je to izsiljevanje tujce\-zdelo preveč; javil je policiji, da je doiične delavce odpustil in da se lahko vrnejo. Izročil jim je tudi potne liste A sedaj pride najlepše. Namesto, da bi oblasti izsiljevalce, ki vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo med domačim delavstvom, poslale takoj čez mejo, so dovolile Splošni stavbni družbi, da jih sme ona zaposliti proti visoki plači Res neverjetno. Poroke. Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 V Celju .so se v nedeljo 15. okt.l1'™1^. frankov, to je protivred-poročili: kleparski mojster Pranjo'nost od približno $200. Or.lžnn z gdč. Drago Leon in že-le/uiiški uradnik Tone Runnik z «*(!<•. Zinko Šmid. Dne 16. okt. sta se porodila pri frančiškanih v Ljubljani Karel Medved, zaspbni uradnik, in gospa Franja ŠiteCe, vdova po pokojnem Ivanu Stefetu. Humor pred smrtjo. Te dni «e je v Šalovcih pri Središču na Štajerskem obesil kmet Malcc. Pred smrtjo je .spisal pismo, v katerem pravi, da ga jezi deževno vreme in ds se raje obesi, kakor da bi čakal lepših dni. Josip Rems JAVNI NOTAR 2327 Putnam Avi Ridgvwood, L. L, N. Y PorHt A*i. Station Ako želite xlobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSEB STATE BANK, 82 Oortlandt St., New York, N. Y- V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.—■ od sto. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati na-ročnino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kalčri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogo'e naklonjeni. Slovenic Publishing Co ADVERTISE IN "QLAS NARODA". New York City, V. Y. Praktični Priročna žepna knjižica, ki ima * Tse kar je v kupčiji potrebno, še natančno izračunjeno, kakor tudi m izračun j en je obresti« Knjižica je trdo vezana, stane SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York