Štajerski TEDNIK Črna kronika Slovenija z Nemalo pritožb na delo policistov Aktualno Ptuj z Dodatnih linij mestnega avtobusa za glasbeno šolo ne bo  Stran 2 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj z Kam gre denar od turistične takse?  Stran 12 Ptuj, torek, 30. avgusta 2022 torek, 30. 8. 2022  Stran 3 Letnik LXXV z št. 67 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Podravje z Nekateri turistični ponudniki nasprotujejo zaračunavanju turistične takse Turistična taksa je prostovoljna izbira občine Na področju zaračunavanja turistične takse vlada precejšnja zmešnjava. V haloških občinah namreč morajo ponekod turistični ponudniki zaračunavati takso, drugod ne. Dejstvo, ki ga potrjujeta tako Skupnost občin Slovenije kot gospodarsko ministrstvo, je, da občine sploh niso dolžne pobirati turistične takse. Več na strani 3. Podravje Zavrč z Dvorec še zmeraj razpet med tri lastnike  Stran 5 Podravje Ptuj z Več je domačih bazenov, več pitne vode gre v »nič« Â Stran 8 Zdravstvo Podravje z V ptujski porodnišnici še letos Enota za bolne novorojence  Stran 9 Kultura Ptuj z Mistika malih krajev in velikih festivalov torkova izdaja  Stran 17 Foto: ČG Aktualno z Zdravstvo z Tarifa za predvajanje glasbe v lokalih 30 odstotkov višja S posebnim potrdilom za volan tudi brez varnostnega pasu  Stran 2  Stran 9 Kaj so mestne občine zgradile z evropskim denarjem CTN z Ptuj najslabši med vsemi mestnimi občinami  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 30. avgusta 2022 Podravje, Slovenija z Tarifa za predvajanje glasbe v lokalih 30 odstotkov višja Zbornici sporazum podpisali, gostinci nezadovoljni Številni gostinci so obnemeli ob novem znesku na julijski položnici za plačilo avtorskih pravic zavodu IPF. Tarifa je nenormalno zrasla. V manjšem baru so doslej mesečno plačevali osem evrov nadomestila, po novem ga bodo blizu 25 evrov. Ob rasti vseh stroškov, od elektrike, ogrevanja in blaga, je gostinsko panogo, ki že tako ali tako diha na škrge, od tega, da ustvarja najnižjo dodano vrednost, do kroničnega pomanjkanja kadra sedaj doletel še novi udarec. Samo eni od treh avtorskih organizacij bodo gostinci plačevali trikrat več. Situacija je skoraj neverjetna, a je še kako resnična. Na zavodu IPF so pojasnili, da so tarife (cene) oblikovali v novem sporazumu, ki so ga oktobra lani sklenili z Obrtno zbornico Slovenije (OZS) in Turistično gostinsko zbornico Slovenije (TGZS). Sporazum ne vključuje samo gostincev, temveč tudi druge dejavnosti, kot so delavnice, frizerski in kozmetični saloni ter nastanitveni obrati. Nove tarife obračuna avtorskih pravic so v veljavo stopile julija letos. Pred tem se po pojasnilu IPF 15 let niso usklajevale s tarifami drugih držav, kot to določa evropska direktiva, bile so le revalorizirane, kar pomeni letno usklajene s povprečnim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. OZS: „Preprečili smo še višji dvig“ Gostinci so razočarani, ker sta se zbornici s sporazumom strinjali oziroma ga podpisali. Predsednik OZS Blaž Cvar, sicer tudi sam gostinec, je pojasnil, da so bili na nek način stisnjeni v kot, saj da je IPF žugal s še z višjimi tarifami, kot so sedaj uveljavljene. „Kar smo sprejeli, je bilo iskreno, dobronamerno in smo preprečili še hujše,“ je poudaril ter dodal, da si je treba biti na jasnem, da želi vsak za svoje delo plačilo, tudi avtorji glasbe. „Sprememba tarif, ki so bile v veljavi od leta 2007, je bila pričakovana in ji ni Foto: ČG Visoki mesečni stroški za avtorske pravice Gostinci in drugi zavezanci so nadomestilo za avtorske pravice dolžni plačevati trem organizacijam, to so SAZAS, IPF in ZAMP. Plačujejo tudi obvezni RTV-prispevek. Najcenejši je ZAMP z mesečnim nadomestilom dobrih pet evrov za majhnega uporabnika (bar velikosti do 50 m²). Foto: OZ Domžale Predsednik OZS Blaž Cvar meni, da bi bilo pri plačevanju avtorskih pravic dobrodošlo uvesti avstrijski sistem, kar pomeni, da se ne glede na število avtorskih organizacij plačuje ena sama položnica, organizacije si nato vplačila po določenem ključu medsebojno razdelijo. moč oporekati. Leta 2017 so sprejeli spremembo zakona, ki je omogočila vzpostavitev novega tarifnega sistema za obračunavanje avtorskih pravic. IPF nas je takrat obvestil, da sporazum iz leta 2007 ukinjajo. Na podlagi tega sporazuma so uporabniki plačevali res nizka nadomestila, sedaj se je zgodil prehod na redno tarifo. Približno 30 odstotkov uporabnikov je bilo vezanih na nizke tarife po starem sporazumu. Pogajanja so trajala dve leti. Verjemite, da smo se upirali, kolikor je šlo. IPF je vmes sprožil postopek na svetu za avtorske pravice, ki je plačljiv, po vsej verjetnosti bi bil spor odločen v korist tožnika, v veljavo pa bi lahko stopile še višje tarife od trenutnih. Dejansko smo preprečili znatno višje povišanje, ki bi bilo oblikova- no na primerjavi cen 15 evropskih držav. Menim, da smo sedanje tarife uspešno izpogajali. Je pa res, da imamo tisti, ki smo plačevali po sporazumu iz leta 2007, sedaj bistveno višjo ceno. Tako kot naši delavci tudi glasbeniki pričakujejo plačilo za svoje delo. Mi smo uporabniki njihove glasbe. Zakon dvojih cen, kot je to veljalo po starem sporazumu, več ne dovoli. Po sporazumu so za uporabnike možni popusti, za katere predlagam, da se jih poslužijo,“ je za naš časopis povedal Cvar. TGZS: „Dosegli smo največ, kar se je dalo“ Tudi na TGZS so pritrdili, da so bila pogajanja trda in dolga. Rezultata sicer ne pozdravljajo, a več po njihovem pojasnilu ni bilo Mesečno nadomestilo zavodu IPF znaša 16 evrov za lokale s hrano in blizu 25 evrov za bare oziroma lokale, ki hrane ne strežejo (tarifa za najmanjši možni lokal, do 50 m²). Za večji lokal do 100 m² so gostinci dolžni plačevati 32 (brez hrane) in 20 evrov (s hrano). Na zavodu IPF so pojasnili, da je na sedanje nove tarife možno pridobiti 5- ali 10-odstotni popust. Poglejmo še Sazas. Za gostinski lokal z radijskim ali televizijskim sprejemnikom gostinec mesečno plačuje dobrih 21 evrov nadomestila. Če glasbo predvaja na glasbenem stolpu, plačuje višjo tarifo: 36 evrov mesečno za lokal z do 50 sedeži. Za lokal, ki ponuja hrano, je obveznost plačila nižja za 30 odstotkov in znaša okoli 25 evrov. Za večji lokal, ki ima do sto sedežev, gostinec brez ponudbe hrane mesečno plačuje 53 evrov in gostinec s hrano 37 evrov. moč doseči. „Ocenjujemo, da smo skupaj z OZS dosegli največ, kar se je z ozirom na zakonska določila in sam potek pogajanj dalo. Iz primerjalnih analiz več tarif istovrstnih kolektivnih organizacij držav članic EU je izhajalo, da so bile slovenske tarife bistveno nižje od povprečja (še posebej tiste iz skupnega sporazuma iz leta 2006). Jeseni 2021 smo sklenili sporazum, v katerem smo v največji meri znižali nadomestila, ki jih je prvotno predlagal IPF, dosegli odlog začetka plačevanja novih postavk na letošnji julij ter dogovorili nekatere nove možnosti za popuste oziroma ugodnosti podjetjem.“ Mesečni stroški za glasbo v lokalu sto evrov ali več Predsednik OZS Blaž Cvar se strinja, da so stroški za gostinca, povezani s plačevanjem avtorskih pravic, visoki (RTV-prispevek ter nadomestila avtorskim organizacijam SAZAS, IPF in ZAMP). „Če seštejemo za en majhen lokal, je to lahko blizu sto evrov mesečno. Se strinjam, da je to veliko, a na tarife žal nimamo vpliva. Če bi šel postopek z IPF preko sveta za avtorsko pravo, bi nedvomno plačevali še več. Bili smo jim primorani prikimati, ker imajo zakonsko podlago. Seveda gre za dodatne stroške na dejavnosti, a se ni dalo izpogajati nič več.“ Prvi mož OZS je spomnil, da ni nujno, da gostinec v lokalu predvaja glasbo. Lahko se ji odreče, s tem pa tudi stroškom. Seveda ni izključeno, da tudi drugi dve organizaciji v prihodnje ne bosta dvignili tarif. Za področje avtorskega prava se uvaja še dopolnjena zakonodaja. Vlada je na seji minuli četrtek s tega področja sprejela dva zakona. Mojca Zemljarič Ptuj z Razmišljajo o uvedbi novega avtobusnega postajališča v Puhovi ulici Dodatnih linij mestnega avtobusa (za zdaj) ne bo Novo šolsko leto za del šolarjev Glasbene šole Karola Pahorja prinaša spremembe. Več kot 100 učencev, ki so se doslej izobraževali v stavbi na Vičavi, bo po novem uporabljalo prostore v Puhovi ulici 6. S to opcijo so (relativno) zadovoljni tako zaposleni kot otroci in starši. Bodo pa najbrž zaradi nekoliko večje razdalje imeli več logističnih izzivov. Pobudi, da bi bile vožnje mestnega avtobusa v popoldanskih urah iz smeri mesta proti Puhovi pogostejše, na občini še (za zdaj) niso sledili. Kot so dejali, še vedno preverjajo možnost optimizacije, a novo šolsko leto se začne že čez dva dni. Od aprila, ko je bila prekinjena najemna pogodba za stavbo na Vičavi, je vodstvo ptujske občine v imenu vseh 11 občin soustanoviteljic iskalo primerne prostore za izvajanje glasbene dejavnosti. Po nekaj spodletelih poskusih so vendarle našli rešitev v Puhovi ulici, kjer je še pred kratkim delovala uprava ptujskega Vrtca. Sklenjena je bila petletna najemna pogodba. Z vidika parkiranja, oddaljenosti od drugi objektov zaradi hrupa in razporeditve prostorov je izbrana lokacija ustrezna. Težava, ki so se je zavedali ves čas, pa je razdalja od matične in drugih ptujskih osnovnih šol. Več kot polovica šolajočih se mladih glasbenikov prihaja iz Ptuja. Prav zato je vodstvo glasbene šole dalo pobudo, da bi selitvi na novo lokacijo prilagodili tudi linijo mestnega avtobusa, ki bi v popoldanskih urah pogosteje vozil proti Puhovi ulici. Med 14. in 18. uro avtobus ne vozi v tej smeri »Skupaj z izvajalcem prevozov smo opravili analizo in ugotovili, da v tej smeri že obstaja linija do novega rogozniškega pokopališča po obstoječem voznem redu. Trenutno potekajo pogovori o uvedbi dodatnega postajališča v Puhovi ulici. Sicer pogostejše vožnje v trenutnem voznem redu niso možne, preverjamo pa možnost optimizacije,« so pojasnili na ptujski občini. Trenutni vozni red pa učencem glasbene šole ne pomaga. Proti temu delu mesta avtobus ob delavnikih pelje sedemkrat ob popoldnevih. Od ponedeljka do petka iz avtobusne postaje štarta malo pred 13. uro, nato ob 13.58, naslednja vožnja pa je šele čez štiri ure (17.58). Prav v času, ko je v glasbeni šoli najbolj pestro in je otrok največ, linij mestnega avtobusa v dotični smeri ni. Vozi sicer še ob 18.58, zadnja lini- Foto: ČG Dejstvo, da se del programa Glasbene šole Karola Pahorja od četrtka naprej seli na novo lokacijo, bo za številne starše in otroke logistični izziv. ja pa je nekaj minut pred pol deveto zvečer z avtobusne postaje. »Razdalja od matične šole do Puhove je dva kilometra, kar sicer ni veliko, a otroci so pogosto v časovni stiski, ko hitijo iz osnovne šole proti glasbeni. Morda se bo izkazalo, da sploh ni velikih težav. Vsi skupaj se bomo morali prilagoditi. Bi pa si vsekakor želeli, da bi naši pobudi prisluhnili na občini in zadeve olajšali,« pravi Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 30. avgusta 2022 3 Podravje, Haloze z Nekateri turistični ponudniki nasprotujejo zaračunavanju turistične takse Ptuj z V desetletju 1,3 milijona evrov Turistična taksa je prostovoljna izbira občine Kam gre denar od turistične takse? Nekatere haloške občine so že pred leti uskladile odloke o turistični in promocijski taksi z veljavno zakonodajo, druge so to storile letos. V občini Zavrč se do sedaj s turistično takso sploh niso ukvarjali, sobodajalci pa je posledično niso zaračunavali. Letos pa so z občinskim odlokom določili turistično in promocijsko takso v višini 1,25 evra na osebo na dan. Kot so pojasnili na Skupnosti občin Slovenije, pa občinam turistične takse sploh ni treba pobirati. Obračunavanje takse je povsem prostovoljna odločitev vsake občine; tam, kjer nimajo odloka in je ne pobirajo, pa tudi turistični ponudniki niso zavezanci za plačilo. Na tem področju je torej kar precejšnja zmešnjava, saj so v enih haloških občinah sobodajalci morali zaračunavati takso, drugje pa spet ne, kar ni pošteno do vseh. Nekateri so se plačevanju tudi uspešno izognili, saj nadzora nad neplačniki očitno ni. Najverjetneje je tudi zato med ponudniki turističnih kapacitet precej slabe volje in kritike. Nekateri so namreč mnenja, da je turizem v Halozah komaj v povojih, zato dodatne finančne obremenitve sobodajalcev niso na mestu. Zakaj bi plačevali občini, če od nje ne dobijo nič Kot je izpostavila Ksenija Vuk Kostanjevec, sobodajalka v Brezovcu, si želi več podpore cirkulanske občine, predvsem pa pravočasno informiranje. »Odlok je bil sprejet že konec junija, nam pa so informacijo posredovali komaj v začetku avgusta. Poleg tega je malo smešno, da so takoj našli naše elektronske naslove, ko je treba nekaj plačati, da pa bi nas obveščali o kakih drugih dogodkih v občini, še nikomur ni padlo na pamet. Niti občinskega glasila nam ne pošljejo. Res je, da bi se lahko o vsem tem pozanimala sama, vendar to po drugi strani pomeni, da naša občina ne deluje ravno v podporo turizmu, kot se sama rada pohvali,« je kritična Vuk Kostanjevčeva, ki se ji ne zdi prav, V zadnjih treh letih in pol je ptujska občina na račun turistične takse iztržila skoraj 600.000 evrov. To je slaba polovica zneska, zbranega v desetih letih. Razloga za porast prihodkov sta dva: več opravljenih nočitev in podražitev turistične takse. Foto: ČG Denar od turistične takse porabijo za različne zadeve; od promocije do vzdrževanja in prireditev. Foto: ČG Haloškim občinam sploh ne bi bilo treba pobirati turistične takse. da bi plačevali turistično takso, če od občine ne dobijo čisto ničesar. »Najprej nam naj nekaj ponudijo. Mi bi npr. tedensko potrebovali informacije o novi ponudbi v kraju in dogodkih, ne pa da smo prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti.« Podobnega mnenja je tudi Primož Njegač, lastnik počitniške hiše Grozdek v Gruškovcu. »Občina Cirkulane bi morala z odlokom o zaračunavanju turistične takse še malo počakati, saj smo v tem trenutku premalo turistično razviti. Tudi sobodajalcev bi nas moralo biti vsaj trikrat več, sedaj nas je Občine lahko izbirajo, ali bodo pobirale takso ali ne Vprašanje, ali res morajo vse občine pobirati turistično in promocijsko takso, smo naslovili na Skupnost občin Slovenije (SOS), kjer so pojasnili, da se »občine lahko odločijo tudi, da turistične takse ne bodo pobirale oz. da ne bodo sprejele odloka, na podlagi katerega bi jo lahko zaračunavale. V zakonu o spodbujanju razvoja turizma namreč nikjer ni zapisano, da bi občine to morale izvajati. Vsaka lokalna skupnost se zato lahko po svoje odloča, ali bo odlok o turistični in promocijski taksi pripravila in sprejela, ali pa tudi ne.« Povedanemu pritrjuje tudi gospodarsko ministrstvo, od koder so na naše vprašanje o obračunavanju turistične takse odgovorili: »Občina kot odgovorna za razvoj lokalnega turizma je najbolj primerna za sprejem odločitve o tem, kako visoka naj bo turistična taksa oz., ali naj se glede na morebitne lokalne specifike sploh uvede. Če se torej občina odloči, da turistične takse ne uvede, obveznosti obračunavanja turistične takse (in s tem plačevanja občini) v tej občini ni.« Takšnih občin, ki takse ne bodo obračunavale, sicer ni veliko. Težko je namreč pričakovati, da bi se odrekle denarju, ki ga iz tega naslova lahko dobijo v svoje proračune ... Promocijska taksa – novi vir financiranja STO Občinam je zakon o spodbujanju razvoja turizma (2018) omogočil zvišanje turistične takse (zgornja meja je 2,50 evra), na novo pa je uvedel promocijsko takso (25 % zneska turistične takse). Slednja je ena izmed novih virov financiranja Slovenske turistične organizacije (STO). Kot so takrat napovedali, naj bi STO s tem pridobila 4,7 milijona evrov, občine pa dodatnih 6,9 milijona evrov letno. namreč samo sedem. S tem bomo še dodatno odvračali ljudi, da bi se ukvarjali s turizmom v Halozah.« Turistična taksa mora biti namenjena razvoju turizma Franc Roškar, lastnik Turistične kmetije Kozarčan v Pristavi, pobiranju turistične takse načeloma ne nasprotuje, vendar mora po njegovih besedah občina ta denar nameniti za turistični razvoj kraja, pri tem pa upoštevati tudi želje lastnikov nočitvenih kapacitet. »Na občino sem podal že več pobud in predlogov, vendar niso realizirali niti enega,« je dejal Roškar. Tudi Goran Pobrana turistična taksa v Cirkulanah Leto 2017 2018 2019 2020 2021 Skupni znesek v € 89,43 93,42 120,94 76,04 124,56 Vir: Občina Cirkulane Foto: FB V Halozah je še vedno samo peščica turističnih ponudnikov; kar nekaj med njimi je takih, ki se s pobiranjem turistične takse ne strinja. Krajnc, lastnik počitniške hiše Chalet Haloze v Malem Okiču, nima nič proti zaračunavanju turistične takse, turisti so o tem seznanjenji že vnaprej, zaračunavajo pa jo tako kot povsod drugod. V občini Cirkulane so zadovoljni s številom ponudnikov nočitvenih kapacitet, saj se njihovo število v zadnjih letih povečuje. So pa nekoliko manj zadovoljni z višino pobrane turistične in promocijske takse v letu 2021, ki bi morala biti glede na število ponudnikov bistveno višja. »Turistično takso plača turist in ne sobodajalec. Gre za običajen instrument nadomestila dela stroškov infrastrukture, ki jo turist koristi v posameznem kraju. Tudi če si je turistični ponudnik napeljal vodo do svoje hiše, je vendar morala lokalna skupnost poskrbeti, da se je vodovodni sistem sploh v osnovi zgradil. To je le en primer, seveda pa jih je veliko več,« so sporočili s cirkulanske občine. Gostje nimajo težav s plačilom turistične takse Turistično in promocijsko takso svojim gostom že dobre tri tedne zaračunava Metka Forštnarič, lastnica Haloške vile v Pestikah (občina Zavrč). »Turistom takso posebej zaračunamo, to razumejo in se ne pritožujejo. Podpiram pobiranje takse, saj se ta denar vrne v turizem. Slednjega pa bomo lahko razvijali samo vzajemno, z roko v roki. Zavedati se je treba, da če v občini ne bo primerne infrastrukture, tudi turistov ne bo. In ceste so marsikje v zelo slabem stanju, naši gostje me celo sprašujejo, ali so enosmerne,« je dejala Forštnaričeva. Estera Korošec Poskušali smo izvedeti, za kaj namenjajo ta sredstva in kateri zavodi imajo od dobrega turističnega obiska največ. A tega podatka na ptujski občini nimajo, kot pravijo, se denar steka direktno v proračun in ni strogo namenski. »Zbrani znesek pa je tako prenizek za vse naloge s področja turizma, zato v proračunu zagotavljamo še dodatna sredstva,“ pravi županja Nuška Gajšek. Prihodek občinske blagajne iz naslova turistične takse za mestno občino ni zanemarljiv. Samo v prvi polovici letošnjega leta so presegli mnoge celoletne prejemke, na račun nočitev turistov so zaslužili dobrih 111.000 evrov. Pred desetimi leti je bil izkupiček bistveno manjši. Sto tisočakov pobrane takse od turistov so presegli šele leta 2015, pred tem so operirali z nižjimi prihodki. Sledil je porast, ki je bil najbolj opazen leta 2019. Epidemija je seveda pustila sledi na tem področju, pa vendar niti zadnji dve leti številke niso bile tako slabe. Eden izmed razlogov so vavčerji, drugi, ki je s finančnega vidika še kako opazen, pa podražitev turistične takse. Vplačana turistična taksa v MO Ptuj Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022* Skupaj * prvo polletje 2022 Znesek v evrih 91. 728 83. 176 87. 480 119. 796 122. 767 121. 782 121. 088 210. 851 136. 700 131. 553 111. 103 1. 338. 024 Vir: podatki MO Ptuj S spremembo Odloka o turistični taksi je MO Ptuj ta znesek v začetku leta 2019 podvojila. Od takrat naprej znaša dva evra in pol dnevno po osebi. V tem znesku je že zajetega pol evra promocijske takse, ki jo prejema Slovenska turistična organizacija. Nižja taksa je le v kampu, in sicer za polovico. Zavod za turizem, vzdrževanje spomenikov, zelenih površin ... Sredstva iz naslova turistične takse naj bi namenjali za razvoj turizma. »Na Ptuju pa ponudniki nočitvenih kapacitet ne vemo, kaj s tem denarjem počno. Še nikoli nam ni uspelo izvedeti, kako ga porabijo in ali dejansko gre v razvoj turistične dejavnosti. Prav bi bilo, da povedo, kaj točno so naredili s temi sredstvi,« pravi ena izmed lastnic nočitvenih kapacitet. Na Zavodu za turizem Ptuj so pojasnili, da s temi sredstvi razpolaga občina, kamor se ta prihodek steka. Na MO Ptuj pa zatrjujejo, da na tovrstno vprašanje odgovora ne morejo podati, saj da ne gre za strogo namenska sredstva. Županja Nuška Gajšek pojasnjuje, da se vsi prihodki – tudi taksa – stečejo v proračun: »Od tam pa razporejajo naprej, zato težko konkretiziramo, kako se točno določena sredstva nato porabijo.« Zakon določa, kako se lahko porablja taksa Turistična taksa bi sicer morala biti namenjena za opravljanje dejavnosti in storitev v javnem interesu, opredeljenih v 15. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma. Na Ptuju navedene naloge zagotavljajo v okviru javnega Zavoda za turizem Ptuj. »Občina poleg tega v okviru svojih nalog varuje nepremične spomenike lokalnega in državnega pomena, razvija in vzdržuje javne površine, namenjene turistom (vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic, cvetličnih nasadov, tematskih poti in podobno), sofinancira veliko prireditev, namenjenih različnim ciljnim skupinam,« so še pojasnili. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 30. avgusta 2022 Sv. Trojica z Ureditev območja okrog jezera Slovenske gorice z Nadaljevanje izgradnje kolesarskih povezav Prostor za novi vrtec, šport in sprostitev Podpis pogodb za 3,5 milijona evrov Na Zavodu za urbanizem Maribor so pripravili spremembe odloka o ureditvenem načrtu območja okrog Trojiškega jezera, v katerega bo med drugim uvrščen novi vrtec. V prostorih lenarške občine sta župana Lenarta Janez Kramberger in Benedikta Milan Repič z izvajalci podpisala tri pogodbe za izgradnjo novih kilometrov kolesarskih poti na območju ORP Slovenske gorice. Foto: SD Ureditveni načrt za območje okrog Trojiškega jezera med drugim predvideva gradnjo vrtca, športnega parka in amfiteatra. Jezero je od nekdaj priljubljena sprehajalna točka tako Trojičanov kot obiskovalcev od drugod, ki se tam sprostijo v tišini narave, morda tudi na številnih energetskih točkah, potem pa se povzpnejo po stopnicah do mogočega samostana s cerkvijo Svete Trojice. Pa vendar je bilo to območje ob glavni vpadnici v središče občine dolgo časa precej zanemarjeno. Lokacija ob Trojiškem jezeru je bila po krivici degradirana, zato je skrajni čas, da se prostor uredi in zasije v vsem svojem potencialu. Nič več degradirano območje Lepšo podobo je območje dobilo že z urejenim parkiriščem s parkirnim avtomatom, manjšim gostinskim objektom in postajališči za avtodome, sledila pa je izgradnja Trojiške promenade, ki vodi od avtoceste mimo jezera proti Sveti Trojici, po kateri lahko ljudje zdaj tudi varno hodijo, saj je cesta dobila osvetljeni pločnik. Bližina jezera pa je tudi lokacija bodočega vrtca. Kot je znano, je dosedanji, ki je zraven trojiške osnovne šole, že nekaj časa premajhen za vse večje število otrok, širitev pa ni možna, zato je bilo treba za novogradnjo poiskati drugo lokacijo. Vodstvo občine je dolgo iskalo rešitev, kako do novega vrtca, saj je sedanji sorazmerno nov in kredit zanj še ni poplačan, a verjamejo, da jim ga bo z zajetnim sofinanciranjem države uspelo zgraditi. Prvi dve pogodbi sta vezani na kolesarko Lenart–Benedikt v skupni dolžini štirih kilometrov, in sicer v lenarški občini nekaj manj kot 3,5, v benediški pa dobrega pol kilometra. Skupna vrednost del je ocenjena na dobra dva milijona evrov, od tega 1,7 milijona za Lenart in skoraj 311.700 za Benedikt, nekaj več kot 1,3 milijona evrov pa pri tem zagotavljata državni proračun in Evropski sklad za regionalni razvoj. Traso, ki se bo navezala na obstoječo kolesarsko povezavo v trgovsko-poslovni in industrijski coni Lenart ter nadaljevala proti Benediktu oziroma natančneje do avtobusne postaje Ženjak, bo gradil Pomgrad skupaj s Komunalo Slovenske gorice in podjetjem GMW. Kolesarska pot bo enostransko dvosmerna in široka poltretji meter. Povezava z državno kolesarko Tretja pogodba se tiče izgradnje kolesarske povezave na trasi Jarenina–Lenart–Zg. Senarska, natančneje dobre štiri kilometre dolgega odseka Lormanje–Spodnja Voličina. Trasa poteka od začetka Spodnje Voličine skozi naselji Lormanje in Šetarova do podvoza pod avtocesto v Lenartu, povezana bo z državno kolesarsko mrežo, stala bo nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, gradbena dela pa so kot najugodnejšemu ponudniku na razpisu pripadla podjetju Lipa in podizvajalcu Skala. Tudi ta Foto: arhiv občine Štirje kilometri kolesarskih povezav med Lenartom in Benediktom, za katere so pogodbo podpisali Kristian Ravnič iz Pomgrada ter župana Lenarta in Benedikta Janez Kramberger in Milan Repič, bodo stali dva milijona evrov. kolesarska pot bo pretežno enostransko dvosmerna. Delovni stroji bodo na gradbiščih zaropotali 1. septembra, po novih kolesarskih poteh pa se bo mogoče zapeljati že v prvi polovici prihodnjega leta, saj morajo biti dela po prvih dveh pogodbah zaključena do konca junija, po tretji pa že do konca maja. Vse tri pogodbe so del skupaj štirih projektov pod nazivom Kolesarske povezave na območju ORP Slovenske gorice, ki jih koordinira Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG) in nudi administrativno-tehnično podporo sodelujočim občinam: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sve- ta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Trnovska vas in Šentilj. V prvi fazi 85 kilometrov Ključni deležnik v projektu je tudi Direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki se je dodatno zavezala izvesti del projekta, ki se nanaša na državno kolesarsko mrežo. Kot je povedal Srečko Aleksander Padovnik iz RASG, je tako v prvi fazi, ki bo zaključena prihodnje leto, predvidena izvedba okoli 60 kilometrov lokalnih kolesarskih povezav in dodatnih 25 kilometrov v okviru državne kolesarske mreže. Vrednost lokalnih kolesarskih povezav je ocenjena na 15 milijonov evrov, od katerih pričakujejo sofinanciranja na podlagi Dogovora za razvoj regije v višini približno 11 milijonov evrov, 80 odstotkov iz evropskega in 20 iz državnega proračuna, ostala sredstva pa morajo zagotoviti občine. Vrednost državne kolesarske mreže v prvi fazi je ocenjena na pet milijonov evrov, ki jih zagotavlja DRSI, v drugi fazi, v obdobju od leta 2023 do 2027, pa je predvidena izgradnja še dodatnih 12 kilometrov lokalnih kolesarskih povezav in 30 kilometrov državne kolesarske mreže. Senka Dreu Starše z POŠ Marjeta je tik pred zaključkom gradnje Gradbena dela so se podaljšala za nekaj dni Na prvi šolski dan bodo prostori nove Podružnične osnovne šole v Marjeti na Dravskem polju še samevali. 64 učencev od prvega do četrtega razreda bo moralo nekaj dni počakati, da bodo lahko prvič stopili skozi vrata novega objekta. Po napovedih starške občine se bo pouk v novih prostorih začel v ponedeljek, 12. septembra. Foto: Občina Sveta Trojica Novi trojiški vrtec bo energetsko skoraj povsem samozadosten in zelo unikaten z zeleno pohodno streho ter pogledom na jezero in cerkev. Smiselnost umestitve ob Trojiško jezero je pokazala tudi raziskava o najbolj prometnih poteh, ki so jo leta 2020 opravili, po kateri se kar 74 odstotkov Trojičanov v službo vozi po južni strani proti avtocesti. Prireditve v zelenem amfiteatru V njem bo deset do dvanajst enot, sprejel bo lahko nekaj več kot dvesto otrok, posebnost novega vrtca pa ne bodo le pogled na jezero in cerkev ter zelena streha, ki naj bi bila celo javno dostopna. Priznana arhitektka Mojca Gregorski iz podjetja Kontra Arhitekti, ki je vrtec projektirala, se je namreč poigrala tudi s svetlobo igralnic in s 24 kvadratnih metrov velikimi terasami, ki bodo kot igralnice na prostem. Sicer naj bi bilo otrokom na voljo dobrih 3.000 kvadratnih metrov zunanjih zelenih in tlakovanih igralnih površin. Načrt poleg vrtca ob jezeru predvideva še ureditev športnega parka z igriščem za odbojko na mivki, dvema koloparkoma oziroma pumptrackoma, športnima objektoma za vse generacije, sprehajalnimi potmi. Do nasipa okrog jezera bodo zgradili novi most, tam je predvidena še kavarnica z otroškim igriščem in cona za sproščanje, večjim prireditvam pa bo namenjen zeleni amfiteater. Del ureditvenega načrta je tudi velnes, v kakšni obliki natančno, pa župan še ne želi razkriti. Viziji ureditve omenjenega območja naj bi prav tako sledili lastniki nekdanje gostilne Žaba tik ob jezeru. Objekt je v lasti podjetja Radix iz Lovrenca na Dravskem polju, ki je, kot smo že poročali, pridobilo sredstva Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, s pomočjo katerih bodo obnovili dotrajani objekt. Senka Dreu Datum tehničnega pregleda je 31. avgust. Zaključek gradbenih del se je tako podaljšal za samo dober teden dni, kot je bilo sprva napovedano. »Zelo smo veseli, da nam je skoraj uspelo ujeti rok za dokončanje del. Smo vznemirjeni in že komaj čakamo selitev v nove prostore,« je dejal Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše, pod katero spada POŠ Marjeta. V tem času bo pouk za učence marješke podružnice potekal na treh lokacijah, podobno kot pred počitnicami. Učenci prvega razreda bodo prvih sedem šolskih dni še imeli pouk v prostorih DCA v Marjeti, tretji razred bo v prostorih vrtca Pikapolonica, drugi in četrti pa v prostorih župnišča. Nato se bodo preselili na novo lokacijo, kjer bodo imeli odlične pogoje za izobraževanje in razvijanje svojih talentov. Kot je povedal ravnatelj Kekec, bo učencem štirih razredov in zaposlenim na voljo okoli 1.730 kvadratnih metrov uporabnih površin. Učilnice so prostorne, prijetne, z veliko dnevne svetlobe. V teh dneh so delavci že začeli montirati pohištvo, okolica pa je v veliki meri že urejena. Na delu so tudi že čistilke, ki so začele čistiti prostore. Foto: ČG Učenci in zaposleni že komaj čakajo selitev v novo POŠ Marjeta na Dravskem polju. Vsa pleskarska dela so namreč že končana. Učenci bodo prav gotovo zelo veseli velike in sodobno opremljene telovadnice. Novo šolsko stavbo so zgradili v slabem letu dni Izvajalec del, GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, je novi šolski objekt zgradil v nekaj manj kot letu dni. Kljub podražitvam energentov in gradbenega materiala se investicija ni bistveno podražila. Občina je sicer junija letos z rebalansom zagotovila dodatnih 210.000 evrov za nepredvidena dela, ki v projektu niso bila upoštevana (obdelava in skladiščenje azbestnih odpadkov, gradbena obdelava kotlovnice po rušitvi »stare telovadnice«, pleskanje fasade vrtca Pikapolonica, postavitev dodatne oz. višje ograje proti sosedom in druge manjše spremembe). Vrednost celotne investicije je tako okoli pet milijonov evrov brez DDV, od tega so od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pridobili 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Del investicije so pokrili s kreditom v višini 2,7 milijona evrov. Obetajo si še sredstva od EKO Sklada v višini 500.000 evrov. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje torek z 30. avgusta 2022 stran 5 5 Zavrč z Večji del dvorca še vedno v lasti Perutnine Ptuj Dvorec še zmeraj razpet med tri lastnike Občina Zavrč si že vrsto let prizadeva celovito prenoviti završki dvorec. Ker ni edina lastnica tega kulturnega spomenika, pa je to skoraj nemogoče. Poleg tega so v treh stanovanjih v lasti Stanovanjskega sklada RS (Sklad) še vedno stanovalci. Bo pa še letos občina postala lastnica še enega stanovanja v pritličju. Sklad je omenjeno stanovanje v velikosti 54,4 kvadratnega metra prodal na spletni javni dražbi. Občina Zavrč je zanj plačala nekaj več kot 19.000 evrov. Prostore nameravajo urediti in jih sprva nameniti za potrebe občine. V prihodnjih letih pa ga želijo zaradi lokacije preurediti v turistično informacijsko točko in trgovinico s spominki. Stanovanjski sklad čaka na preselitev treh najemnikov Sklad je sicer doslej prodal že štiri stanovanja, potem ko so se izpraznila, preostala tri pa so še vedno zasedena z najemniki, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo za Občina ne more do nepovratnih sredstev za obnovo Za celovito obnovo dvorca Zavrč bi občina potrebovala precejšnja finančna sredstva. Brez pomoči državnih oz. evropskih nepovratnih sredstev se prav gotovo še dolgo ne bo zgodilo nič. Kot so pojasnili na občini, trenutno ne morejo kandidirati za morebitna nepovratna sredstva za obnovo gradu, ker niso v celoti lastnik objekta. Foto: ČG nedoločen čas (neprofitni najem). Tudi ta stanovanja nameravajo prodati takoj, ko bo to mogoče. »V občini Zavrč doslej nismo imeli drugih prostih primernih stanovanj, ki bi jih lahko najemnikom ponudili v zamenjavo in je stanje zato nespremenje- no. Najemno pogodbo lahko odpovemo zaradi nekrivdnih razlogov le, če najemniku priskrbimo drugo primerno stanovanje, pri čemer se mu zaradi zamenjave njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati,« so pojasnili na Skladu. Občina Zavrč je odkupila stanovanje v pritličju dvorca v Zavrču. Sklad večjih vlaganj ne načrtuje Po oceni Stanovanjskega sklada dvorec Zavrč, ki je bil po razpoložljivih podatkih zgrajen v začetku 18. stoletja, ni več primeren za večja vlaganja, zato jih izvajajo samo v nujnih primerih. Objekt je dotrajan in prav gotovo ni več primeren za bivanje ljudi. Ponujena cena Perutnine je bila za občino previsoka Foto: ČG Perutnina Ptuj prodaja tudi objekt Kovačija, ki je preko dvorca. Lastnik dela dvorca Zavrč je od leta 2002 tudi Perutnina Ptuj. Slednja je v začetku lanskega leta vodstvu občine Zavrč poslala ponudbo za odkup vseh prostorov v njeni lasti: poslovnih prostorov, skladišča in kleti v dvorcu v skupni izmeri 500 m2, solastništvo na skupnih prostorih, nepremičnino Kovačija (gre za zemljišče in stavbo v velikosti 119 m2) in zemljišče ob dvorcu v velikosti 709 m2. »Naša ponudba završki občini je bila več kot korektna. Prodajna cena v višini 100.000 evrov je bila nižja, kot je takrat vrednost lastnine ocenila nepremičninska agencija, s katero sodelujemo pri prodaji poslovno nepotrebnih nepremičnin za opravljanje osnovne dejavnosti,« so sporočili s PP. Vodstvo občine njihove ponudbe ni sprejelo, so pa avgusta 2021 naročili novo cenitev. Ta je vse prostore in zemljišča v lasti Perutnine Ptuj ocenila v vrednosti okoli 57.000 evrov, kar je za dobrih 40.000 manj od prve ponuje- ne cene za odkup. Občina je sicer Perutnini Ptuj avgusta lani poslala dopis za odkup prostorov v višini 35.000 evrov, toda za PP je bila ta cena prenizka. Perutnina Ptuj išče kupca na trgu Ker vse do danes do dogovora ni prišlo, je Perutnina Ptuj sprejela odločitev, da bo poskušala za svojo lastnino v dvorcu Zavrč in okoli njega poiskati drugega kupca, vendar zanimanja za odkup vsaj za zdaj ni bilo prav veliko. Kot so sporočili z občine Zavrč, so se vsekakor pripravljeni še sestati in dogovoriti glede cene, ki bo sprejemljiva tako za eno kot drugo stran. Perutnina Ptuj je sicer na gradu izvajala redna vzdrževalna dela, med drugim tudi sanacijo dimnika in dela strehe na objektu Kovačije ter redno zaščito steklenih površin, ki so bile nenehno poškodovane. Estera Korošec Destrnik z Seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SVPCP) Odstopil predsednik, sejo vodil kar župan Mitja Zelenko iz protesta ne vodi več destrniškega SVPCP, saj vodstvo občine skoraj leto dni ni uslišalo njegove prošnje za sklic seje. Ker imajo na Destrniku nekaj cestnih odsekov, na katerih vozniki prehitro vozijo ter s tem ogrožajo varnost drugih udeležencev, je Ze- lenko vse od lanskega novembra na občino naslavljal dopise, v katerih je pozival, da se sestanejo in bo lahko Svet poskrbel za večjo pro- Foto: MZ Brez nadzornika tudi nadzorni odbor Odstop predsednika občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa ni edini odstop v zadnjem obdobju. Od konca junija je namreč »obglavljen« tudi destrniški nadzorni odbor, saj je ostal brez predsednika. Dosedanji Matija Zorec je namreč nepreklicno odstopil, kot razlog pa navedel osebne razloge. Skušali smo izvedeti kaj več, zato smo ga poklicali, vendar ni želel dajati dodatnih informacij. metno varnost. »Očitno se odgovorni v občinski upravi z županom na čelu ne zavedajo te problematike ali pa so jim druge zadeve pomembnejše. Razlogi, zakaj seje ne morejo sklicati, so bili preobremenjenost dela občinske uprave, premalo aktualne tematike, nedokončani elaborati, dopusti in nazadnje celo majsko sprejetje zaključnega računa za leto 2021. Ker na tak način ne morem odgovorno voditi Sveta in ukrepati za večjo varnost v občini, poleg tega pa menim, da je to žal vse že del predvolilnih igric, nepreklicno odstopam s položaja predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Resnično upam, da bodo odgovorni zadeve vsaj toliko uredili, da bodo lahko naši otroci šli septembra varno v šolo,« je med drugim v svoji odstopni izjavi, ki jo je delil tudi na družbenih omrežjih, zapisal Zelenko, eden od koalicijskih svetnikov, ki so v zadnjih mesecih županu Francu Pukšiču obrnili hrbet. Za večjo varnost otrok na Placarju Minuli ponedeljek so se člani Sveta le sestali, sejo pa je vodil kar župan sam. Seznanili so se z ome- njenim odstopom predsednika, potrdili načrt varnih šolskih poti, prisluhnili poročilu občinskega redarstva o izvajanju meritev hitrosti na kritičnih točkah in pobudah za umirjanje prometa. Dogovorili so se, da bodo na Placarju, kjer vozniki pogosto zelo divjajo, označili šolsko avtobusno postajališče, nasproti občinske stavbe pa postavili prometno signalizacijo. Potrdili volilno komisijo So pa na Destrniku, kot kaže, le dobili novo osemčlansko volilno komisijo. Stari zasedbi je namreč potekel mandat, imenovanje nove, ki bo nadzirala prihajajoče dvojne jesenske volitve, pa se je zapletlo. Kot je znano, je občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v maju obravnavala prispele vloge za nove člane volilne komisije, nato pa svoj predlog v obravnavo in potrditev posredovala občinskemu svetu. Pri izbiri kandidatov so upoštevali zakonske obveznosti in hkrati naredili vse, da bi bila sestava komisije čimbolj pestra, da jo bodo torej sestavljali pravni strokovnjaki, predstavniki političnih strank in občani, je takrat pojasnil predsednik Robert Foto: SD Nekdanji županov svetnik Mitja Zelenko je protestno odstopil kot predsednik občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Simonič. Županu pa predlagana kandidatna lista ni bila všeč, zato je pripravil svoj seznam, saj se ni strinjal, da bi v komisiji sedel samo po en strankarski človek, pač pa po dva iz SDS, SLS in iz Liste za Urban. Svetniki o prvem predlogu sploh niso mogli odločati, saj ga župan ni dal na glasovanje, njegovega pa so zavrnili. Vajo so potem ponovili še na naslednji seji občinskega sveta, ki je bila junija, in Pukšičev predlog ponovno zavrnili, opozicija, ki jo sestavlja tudi vse več njegovih nekdanjih pripadnikov, pa mu je očitala, da se pri predlaganju članov sklicuje na napačen zakon in da skuša v občinsko volilno komisijo spraviti svoje politične ljudi ter si jo tako podrediti. Na zadnji dopisni seji so svetniki že tretjič odločali o članih volilne komisije, v kateri je bil po novem predlagan le po en član političnih strank. Predsednica in njena namestnica bosta tako pravnici Tatjana Vogrinec Burgar in Dušanka Mohorič Vajngerl, člani Marjana Bombek (SDS), Branko Matjaž (Lista za Urban) in Milan Malek (SLS), njihovi namestniki pa Simon Fridl (občan), Larisa Žiško (občanka) in Sonja Mahorič iz občinske uprave. Senka Dreu Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 30. 8. 2022 torek z 30. avgusta 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija z Mestne občine v sedmih letih z evropskim denarjem CTN zgradile bazene, stanovanjske bloke, turistično infrastrukturo ... Ptuj ponovno najslabši med vsemi mestnimi občinami Enajst slovenskih mestnih občin je v iztekajočem se obdobju evropske finančne perspektive 2014–2020 lahko črpalo sredstva iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Ptujčani so s pomočjo tega denarja uredili staro mestno pokopališče pri šolskem centru (spominski park), tržnico in kolesarsko stezo v Gregorčičevem drevoredu. V teku sta še dva projekta: obnova stare steklarske delavnice in kolesarska steza na Rogozniški cesti. Preverili smo, katere projekte so s sredstvi CTN izvedle druge mestne občine (MO) v Sloveniji. Prav vse mestne občine pa tudi že pripravljajo projekte za novo obdobje, ki se začenja in bo trajalo do 2027. Ljubljana: kolesarke, cukrarna, bloki V prestolnici so s pomočjo denarja iz tega vira obnovili cukrarno. Vrednost investicije je dobrih 23 milijonov evrov, 13,5 milijona evrov je znašal sofinancerski delež EU in države, 9,7 milijona evrov je bil prispevek MO Ljubljana. S sredstvi CTN so uredili precej kolesarskih poti v mestu, energetsko sanirali večstanovanjske objekte Javnega stanovanjskega sklada MOL ter infrastrukturno preuredili Poljansko cesto in naselje Cesta španskih borcev. Maribor: brv čez Dravo, Lent, trg in park Druga največja občina, Maribor, s sredstvi CTN prav tako gradi kolesarske povezave, energetsko so obnovili nekaj stanovanjskih stavb, revitalizirali Vojašniški trg z objekti, obnovili promenado v mestnem parku in skate park, zgradili bodo brv čez Dravo Lent–Tabor in uredili rečno nabrežje na Lentu. Največ CTN-sredstev so vložili v projekt vojašniškega trga (4,8 milijona evrov od skupnih 6,8 milijona evrov, kolikor je vreden projekt). 3,2 milijona evrov iz mehanizma CTN namenjajo za brv čez Dravo (celotna vrednost projekta je 4,5 milijona evrov), 2,9 milijona za mestni park od skupne vrednosti projekta 4,1 milijona evrov, 2,4 milijona za Lent, projekt bo sicer stal 8,9 milijona evrov, ter 2,2 milijona evrov za Dravsko kolesarsko pot, ki je sicer skupno ocenjena na 4,6 milijona evrov. Murska Sobota: Soboško jezero in prenova mestnega središča Pomurci s pomočjo sredstev CTN urejajo Soboško jezero (gramoznico). Ob njem so za 4,8 milijona evrov uredili regijski promocijski center Vrata v Pomurje (Expano), od tega je prispevek evropskih in državnih sredstev znašal 3,6 milijona evrov. Za urejanje južnega dela jezera so namenili še dodatnih 1,7 milijona evrov (prispevek CTN je 1,2 milijona evrov). Prenovili so mestno središče (5,3 milijona evrov), gradijo kolesarske povezave v vrednosti 4,3 milijone evrov, v sodelovanju z javnim stanovanjskim skladom MO Murska Sobota Foto: ZMOS V občini Velenje so s CTN sredstvi med drugim uredili impozantni prireditveni prostor ob jezeru, zdaj pa za 2,9 milijona urejajo še tržnico v starem delu mesta. formacijsko platformo za upravljanje mobilnosti, zgradili so sistem parkiraj – pelji (P+R) vozlišča in pol kilometra ceste. V projekt gradnje in obnove stanovanj so finančno vključili podjetje Nepremičnine Celje. Izgradnja soseske Dečkovo naselje s 142 novimi stanovanji v šestih blokih in garažno hišo bo stala blizu 17 milijonov evrov, največji delež investicije (10,2 milijona evrov) pokriva družba Nepremičnine, 5,7 milijona evrov bo šlo iz mehanizma CTN in dobrih 800 tisoča- kov iz občinskega proračuna. Občina je financirala tudi komunalno opremljanje zemljišča v vrednosti okoli 1,3 milijona evrov. Za projekt Generator, v sklopu katerega so v središču starega dela mesta obnovili nekdanjo blagovnico in jo preuredili v znanstveno-zabavni park (Tehnopark) z vsebinami narave, znanosti, vesolja in sveta, je šlo skoraj šest milijonov evrov, od tega je prispevek evropskih sredstev znašal 3,6 milijona evrov. Foto: ZMOS V Novem mestu so iz denarja CTN med drugim že zgradili vrtec, največ denarja pa je šlo v ureditev mestnega trga. so poskrbeli za bivalne skupnosti za ranljive skupine in nadgradili zavetišče za brezdomce. Celje: Tehnopark ter soseska s šestimi bloki Celjani med drugim gradijo stanovanjsko sosesko Dečkovo naselje, obnavljajo obstoječa stanovanja, uredili so Tehnopark za doživetja ter izkustveno učenje za male vedoželjneže, urejajo kolesarske povezave, vzpostavljajo in- Foto: ZMOS Največji projekt, ki so ga s sredstvi CTN uredili v Ljubljani, je galerija Cukrarna. Foto: ČG Na Ptuju je večino denarja iz CTN šlo v ureditev Mestne tržnice, del pa še Stare steklarske. MO Ptuj o omejitvah koriščenja CTN-denarja Na MO Ptuj so pojasnili, da so bili pri črpanju sredstev mehanizma CTN precej omejeni, tako glede vsebine projektov kot tudi območja, kjer se ti lahko izvajajo. Naložbe v trajnostno mobilnost (npr. kolesarske steze) je bilo moč izvajati na celotnem območju občine, za projekte urbane prenove so bila (degradirana) območja ozko določena. Po pojasnilu MO Ptuj sta jih leta 2016 oblikovala ministrstvo za okolje in fakulteta za arhitekturo. „Za MO Ptuj je bilo to nekaj majhnih območij, kot na primer staro ptujsko pokopališče ob Volkmerjevi cesti, območje ob Dravi – nekdanji Koteks, parkirišče ob Potrčevi cesti in podobno. Ob strokovnih utemeljitvah, ki smo jih v MO Ptuj in SOU Spodnje Podravje spisali in posredovali na ministrstvo, nam je uspelo v degradirana urbana območja umestiti celotno staro mestno jedro Ptuja, kar je tudi območje, kjer lahko izvajamo projekte urbane prenove iz naslova CTN,“ so povedali v ptujski Mestni hiši. Foto: ZMOS V Slovenj Gradcu so poleg razkošnega bazenskega kompleksa, o katerem smo že poročali, zgradili tudi blok z neprofitnimi stanovanji. Štajerski TEDNIK torek z 30. avgusta 2022 torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Črpanje evropskih sredstev iz mehanizma CTN Mestna občina Ptuj Murska Sobota Slovenj Gradec Nova Gorica Velenje Novo mesto Kranj Celje Koper Maribor Ljubljana Vrednost sofinanciranja CTN (mio €) 9,2 10,1 10,2 10,7 11,4 11,6 11,7 12,9 13,0 18,2 21,2 Skupna vrednost projektov (mio €) 14,0 16,7 17,2 21,6 17,4 19,6 19,0 30,8 30,0 33,1 49,0 Vir: občine, ZMOS Kot je razvidno iz tabele, je najmanj evropskega denarja iz naslova CTN (doslej) izkoristila občina Ptuj. Poleg tega je med vsemi mestnimi občinami dodala tudi najmanj lastnega denarja, zato so tudi izvedeni projekti (oz. projekti v izvedbi) med vsemi občinami najbolj »siromašni«. Foto: ZMOS V Kranju med ostalim prenavljajo tudi staro stavbo v mestnem jedru, kjer je bila nekoč in bo spet Glasbena šola. polovico denarja sta prispevali EU in država Slovenija. Zgradili so tudi blok s 54 neprofitnimi stanovanji, v okviru trajnostne mobilnosti urejajo mestne ulice in kolesarske steze. Novo mesto: mestno središče, stanovanja, vrtec Foto: ZMOS V Mariboru bo najdražji projekt ureditev Lenta (9 mio evrov) ter – podobno kot na Ptuju – Revitalizacija Vojašniškega trga (na fotografiji). 2021–2027: za 12 občin predvidoma 130 milijonov evrov Na MO Ptuj razpolagajo s podatkom, da bi mestnim občinam v novi finančni perspektivi lahko bilo v mehanizmu CTN na voljo 130 milijonov evrov, od tega tri četrtine denarja za programe zmanjševanja onesnaženja, zeleno infrastrukturo in mobilnost, preostala četrtina pa za kulturo, trajnostni turizem in celostni razvoj mestnih območij. Na ptujski občini pravijo, da si lokalne skupnosti v okviru Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) prizadevajo, da bi se vreča z denarjem CTN še dodatno napolnila, prav tako želijo, da se prerazporedi možnost koriščenja sredstev med programi. Pri črpanju sredstev CTN bo še ena novost: delila se bodo med 12 občin in ne več 11, saj je Krško dobilo status mestne občine. „O delitvi sredstev med posamezne mestne občine še ni bilo razprav in tudi ne sprejetih odločitev, saj moramo najprej vedeti, koliko bo denarja in za katere projekte ga bo moč črpati,“ so navedli v kabinetu županje MO Ptuj. Slovenj Gradec: kopališče in neprofitni blok Slovenjgradčani so s pomočjo sredstev CTN zgradili letno-zimsko kopališče. Vrednost projekta je bila blizu devet milijonov evrov, V Novem mestu so obnavljali mestno središče. Za ureditev Glavnega trga so namenili sedem milijonov evrov, prispevek CTN je bil 4,6 milijona evrov. Ob glavnem trgu so se z denarjem istega vira lotili tudi urejanja stanovanj, sicer pa so v mestu obnovili še nekaj drugih ulic in trgov, zgradili kolesarsko infrastrukturo ter dve brvi, tematsko in večnamensko pot, pa tudi novi vrtec v vrednosti 1,1 milijona evrov. Velenje: urejanje obrežja jezera MO Velenje je glavnino denarja CTN (šest milijonov evrov) vložila Foto: ZMOS V Murski Soboti so največji del denarja namenili urejanju Expana. v devetmilijonski projekt prireditvenega odra in prostora ob jezeru (POP Vista), ki bo služil rekreativni, zabaviščni in kulturni dejavnosti. V sklopu projekta so infrastrukturno uredili 4,6 hektarja veliko območje. Podobno kot druge občine so sredstva vložili še v energetske sanacije objektov, gradnjo kolesarskega omrežja, komunalno obnovo starega mestnega jedra in rekonstrukcijo avtobusnih postajališč, vključno s postavitvijo nadstrešnic na parkiriščih za e-kolesa. Kranj: nova vrtec in šolska telovadnica Foto: ZMOS Tudi v Novi Gorici so del denarja iz CTN porabili za pokrito kopališče. V MO Kranj so približno polovico denarja CTN namenili za vlaganje v šolski prostor. Pri eni od šol so dogradili in obnovili vrtec, pri drugi pa zgradili prizidek s telovadnico. Za oba projekta so odšteli 8,4 milijona evrov, od tega je prispevek EU in države znašal 5,7 milijona evrov. Sredstva CTN so vložili še v urejanje kolesarskih površin, parkirišče P+R in prenovo enega od objektov v centru mesta. Koper: plaža, bazen, parkirna hiša, avtobusna postaja Koprčani so zgradili novo avtobusno postajo (3.600 m²), naravno kopališče pri Žusterni (urbani obmorski park), pokriti olimpijski bazen, uredili so mestni park ob Semedelski promenadi, kolesarsko in pešpot ob Piranski cesti, parkovne in rekreacijske površine v neposredni bližini obale, most za pešce in kolesarje, obnovili so nekaj bivalnih površin (posamična stanovanja in blok). Gradijo parkirno hišo Sonce v treh etažah in s 462 parkirnimi mesti, obnavljajo tudi eno od palač v starem mestnem jedru, v kateri bosta delovala dnevni center doma upokojencev in društvo Šent, prostor bo tudi za druge družbene dejavnosti. Nova Gorica: pokrito kopališče, park in šola Enako kot v Slovenj Gradcu in Kopru so se tudi Novogoričani odločili nepovratna evropska in državna sredstva koristiti za gradnjo kopališča oziroma pokritega bazena. Vrednost projekta je dobrih šest milijonov evrov, polovico je prispevek CTN. Prav tako bodo posodobili in dogradili kolesarsko infrastrukturo ter pešpoti, obnovili Rafutski park z vilo (gre za park, kot je na primer Turnišče ob grajskem posestvu), začeli so prenovo osnovne šole in površin ob šolah, ki jih Goričani imenujejo kare. Mojca Zemljarič Foto: ZMOS Foto: ZMOS V Celju med drugimi projekti gradijo stanovanjsko naselje s 142 novimi stanovanji. V Kopru so zgradili pokrit kompleks za olimpijski bazen, novo avtobusno postajo in uredili precej zelenih parkovnih površin. Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 30. avgusta 2022 Podravje z Projekt Naša Drava Slovenija, Podravje z Polnjenje in vzdrževanje bazena je precejšen strošek Za nova doživetja na Dravi Več je domačih bazenov, več pitne vode gre v »nič« »Reka Drava kot naravni biser povezuje štiri države in predstavlja pravi potencial povezovanja, združevanja različnih akterjev, ki ga je moč smiselno vključiti v različne oblike razvoja območja, od razvoja športno-turistične in kulturne ponudbe na reki do naravovarstvenega turizma,« je ob predstavitvi rezultatov povedala Mojca Metličar, vodja projekta iz LAS Bogastvo podeželja, kjer so doslej neizkoriščene potenciale reke Drave skupaj z več partnerji uspešno nadgradili v okviru evropsko financiranega projekta pod naslovom Naša Drava. Foto: LAS Bogastvo podeželja Vodja projekta Naša Drava Mojca Metličar in predsednik LAS Bogastvo podeželja Vladimir Korošec. LAS Bogastvo podeželja s sedežem na Ptuju je vodilni partner celotnega projekta, v katerega je bilo skupaj vključenih kar 45 partnerjev iz dveh držav in treh različnih sektorjev. Na našem območju so sodelovali občini Hajdina in Markovci, društvo Pure sport in Komunalno podjetje Ptuj. Komunalno podjetje Ptuj je v okviru projekta Naša Drava obnovilo ptujsko dravsko lepotico Čigro, ji zamenjalo motor, ki je skladen z zadnjimi ekološkimi standardi, izvedlo nekaj lepotnih popravkov na ladjici ter jo opremilo z avdiovodičem za ogled brez prisotnega vodiča. Avdio vodenje se začne z vstopno točko pri Ribiču. Število domačih bazenov v Sloveniji je v zadnjih letih v izjemnem porastu, kljub temu da strošek polnjenja in vzdrževanja sploh ni zanemarljiv. Za povprečno velik bazen, prostornine 20 m³ Komunalno podjetje Ptuj zaračuna nekaj manj kot 50 evrov. V zadnjem času so prejeli številne klice občanov, ki so upali, da bodo znesek na položnici lahko zmanjšali. A polnjenje bazena ni razlog za neobračun storitev in dajatev. Še več, izvajalec javne službe opozarja: iz pitne nastaja komunalna odpadna voda, sočasno pa se slabša stanje vseh voda. »Polnjenje bazenov ni razlog za neobračun obveznih komunalnih storitev in okoljske dajatve. V primeru porabe pitne vode za polnjenje bazenov gre za posebno rabo pitne vode, ki je dovoljena samo v primeru zadostnih količin vode. Ko uporabnik vodo iz vodovodnega sistema uporablja za polnjenje bazenov, dodaja pitni vodi sredstva za nego vode, kot so sredstva za razkuževanje vode, uravnavanje vrednosti Ph in sredstva za preprečevanje razraščanja alg. Hkrati se ob kopanju z naših teles v obliki potu sproščajo med drugim tudi hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja vseh voda. Iz pitne vode tako nastaja komunalna odpadna voda, ki z odvajanjem onesnažuje okolje,« opozarjajo v Komunalnem podjetju Ptuj. To, da je nekdo kot posledico polnjenja bazena prejel konkretno višji znesek na položnici za vodo, ni razlog, da bi bil upravičen do so- Foto: DK Polnjenje še zdaleč ni edini strošek, saj so za vzdrževanje tako velike količine vode potrebne tudi kemikalije. Mnogi še vedno menijo, da je to ceneje in bolj priročno kot kopanje v termalnih parkih. razmernega zmanjšanja skupnega zneska. V primeru posebne rabe pitne vode (kamor sodi poraba tako velike količine vode) uporabnik namreč prav tako plača vse obveznosti, vezane na obračun vodarine, okoljsko dajatev in ostale obveznosti, torej tudi obveznosti Kam po koncu sezone z vodo iz bazena? Voda iz bazena je opredeljena kot komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Odvesti jo je treba v kanalizacijo, malo čistilno napravo ali obstoječo greznico. odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode oziroma storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Neuradno je sicer slišati, da so bili še pred nekaj leti uporabniki deležni olajšave v primeru polnjenja bazena. Tega na komunalnem podjetju niso potrdili. V Podravju lahko uradno bazen polnite le iz pipe Prakse polnjenja bazenov po občinah so različne. Ponekod je dovoljeno le polnjenje iz pipe, drugje tudi razvoz vode za polnjenje ba- Strošek lani in letos nespremenjen Foto: LAS Bogastvo podeželja V okviru projekta je Komunalno podjetje Ptuj obnovilo Čigro in ji zamenjalo tudi motor. Občina Hajdina je za potrebe odstranjevanja tujerodnih invazivnih vrst na območju naravoslovne poti Berl kupila mulčer, ki omogoča lažje odstranjevanje plevelov in skrb za prehodnost poti ter izvedla ponatis brošure naravoslovna pot Berl. Občina Markovci je kupila štiri rafte z vso pripadajočo opremo za 32 oseb ter v okviru projekta postavila e-kolesarnico z e-kolesi, ki omogoča izposojo e-koles. Ker so nekateri uporabniki negodovali, da so za polnjenje bazena letos plačali več kot lani, smo to preverili na ptujski komunali, kjer pa so navedbe zavrnili. Po njihovih podatkih pri obračunu okoljske dajatve med letoma 2021 in 2022 ni razlik. Za lažjo primerjavo smo izbrali bazen prostornine 20 m³. Leto 2021: Objekt, priključen na javno kanalizacijo: kanalščina, omrežnina kanalščine, čiščenje, omrežnina čiščenja skupaj znese 31,3 evra. Za objekt, ki ni priključen na kanalizacijo, strošek odvoza greznice in omrežnine znaša 13,4 evra. Vodarina (20 m³) dodatnih 15,8 evra. Leto 2022: Objekt, priključen na javno kanalizacijo: kanalščina, omrežnina kanalščine, čiščenje, omrežnina čiščenje stane 31,9 evra. Za objekt, ki ni priključen na kanalizacijo, pa je strošek odvoza greznice in omrežnine 12,5 evra. Cena vodarine je nespremenjena glede na lani: 15,8 evra. Skupni znesek za tiste, ki so priključeni na kanalizacijo, tako lani in letos za polnjenje bazena prostornine 20 m ³ znaša 48 evrov. »Cena vodarine na ptujskem vodooskrbnem območju je že od 1. novembra 2019 nespremenjena, 1 m³ stane 0,7931 evra neto. Tako da pri strošku vode ni nobene razlike v polnjenju bazenov glede na lani,« so pojasnili na ptujski Komunali. Foto: LAS Bogastvo podeželja V celoten projekt, s katerim razvijajo športno-rekreativne in turistične potenciale reke Drave je bilo vključenih 45 partnerjev iz dveh držav. Partner iz nevladnega sektorja je društvo Pure sport, ki ima vse ustrezne licence, dovoljenja in opremo (kajake, kanuje, supe in prikolice za transport plovil), da lahko organizira spuste po Dravi. LAS Bogastvo podeželja je izvajal vse aktivnosti in zadolžitve vodilnega partnerja: »Skupaj z ostalimi partnerji smo izdelali idejno zasnovo za vstopno-izstopna mesta, sodelovali pri izvedbi in pripravi aplikacije Dravabike, izdelali koledar prireditev na Dravi in se udeleževali aktivnosti drugih partnerjev. V okviru sodelovanja smo stkali odlične partnerske vezi. Slovenski partnerji smo prijavili nadaljevanje in nadgradnjo projekta Naša Drava, ki je trenutno v pritožbenem postopku. Vsekakor si želimo tudi čezmejno sodelovanje v prihodnje,« je še povedala Metličarjeva. Vrednost izvedbe vseh aktivnosti na območju LAS Bogastvo podeželja znaša 135.798 evrov, pridobili pa so 98.085 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada. Skupna vrednost celotnega projekta (v obeh državah) sicer znaša 914.873 evrov, višina predvidenih nepovratnih sredstev pa je 671.404 evrov. Ur =$9$529$1, 2'0$/,+12* '26$02672-1267, 3UHQRYOMHQR 1H]JRGQR]DYDURYDQMH RWURNLQđROVNHPODGLQH NLJDREOLNXMHWH SRVYRMLKSRWUHEDK Gasilci (uradno) bazenov ne polnijo Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj Edvard Pušnik pravi, da imajo spomladi in poleti veliko klicev občanov, ki se zanimajo za polnjenje bazenov s pomočjo gasilskih cistern: »Ampak tega ne počnemo. Potrebovali bi namreč soglasje Komunalnega podjetja Ptuj. Tudi sicer nisem prepričan, da bi se to splačalo odjemalcem. Mi moramo zaračunati vodo, prevoz, delavca, amortizacijo vozila ... Prednost tega načina za uporabnika je, da se bazen napolni takoj, preko pipe traja dan, dva, odvisno od velikosti bazena. Najbrž tudi zaslužka za gasilce ne bi bilo, drži pa, da je povpraševanja za to storitev veliko.« Tudi Pušnik ugotavlja, da je domačih bazenov vedno več, zato opozorilo: polnjenje le, ko to dopuščajo vremenske razmere, ko ni suše in redukcij. zenov z gasilskimi cisternami ali iz hidrantov. Mariborski vodovod je precej fleksibilen in zagotavlja vse tri omenjene načine polnjenja bazena. Na območju Podravja, kjer dejavnost vodooskrbe izvaja Komunalno podjetje Ptuj, je dovoljen le en način polnjenja bazenov – iz pipe. Predlogu, da bi (ker je to predvsem s časovnega vidika enostavnejša varianta) dovolili še preostala dva načina (cisterno in hidrante), v Komunalnem podjetju Ptuj niso naklonjeni. Direktor Janko Širec pravi, da jim trenutni veliki odvzemi vode na hidrantih povzročajo težave na omrežjih (dvig usedlin vodnega kamna, železa, mangana itd.), kar ima za posledico izpiranje cevovodov in velike vodne izgube: »Prav tako pa je strošek vode, če je ta distribuirana po veljavni zakonodaji, enak, če vodo dostavijo gasilci ali jo stranka natoči preko lastnega priključka, saj bi tudi to vodo morali gasilci plačati upravljavcu.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podravje torek z 30. avgusta 2022 9 Spodnje Podravje z V ptujski porodnišnici še letos Enota za bolne novorojence Na Ptuju oskrba »poznih« nedonošenčkov V ptujski porodnišnici lahko oskrbijo nedonošene otroke, ki so rojeni med 35. in 37. tednom. Gre za tako imenovane »pozne« nedonošenčke s povprečno težo med 2.000 in 2.500 grami. Kot je pojasnila pediatrinja in specialistka neonatologije Dušanka Meglič, pri tej starosti praviloma ne zaznavajo težav z dihanjem, so pa lahko temperaturno nestabilni, saj nimajo podkožnega maščevja, koža je tanka. V takih primerih jih namestijo v inkubatorje ali tople posteljice, na voljo pa imajo tudi posebna grelna gnezdeca. Nekateri lahko imajo manjše ali večje težave s hranjenjem, včasih je potrebna prehodna infuzija, bolj pogosta kot pri donošenih otrocih je zlatenica. Velika večina »poznih« nedonošenčkov tudi kasneje nima zdravstvenih težav, svoje sovrstnike pa hitro dohitijo v razvoju. V lanskem letu se je v porodnišnici na Ptuju pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti rodilo 21 novorojencev, leto pred tem 34. Po oceni Megličeve je vsako leto v ptujski porodnišnici nedonošenih novorojencev nekje od dva do štiri odstotke (v letu 2021 beležijo 903 porode). Število prezgodnjih porodov se povečuje Statistike sicer kažejo, da se število prezgodnjih porodov v zadnjih 15 letih povečuje. Razlogi za to so zelo različni – naraščanje povprečne starosti nosečnic in s tem tudi teoretično večje verjetnosti zdravstvenih zapletov pri materah in novorojenčkih, pa tudi napredek medicine. »Za otroka je lahko včasih življenjsko bolj ogrožajoče to, da ostane v maternici, kot prezgodnji porod.« Za oskrbo nedonošenčkov in bolnih novorojencev imajo na voljo dva inkubatorja na oddelku, tran- sportni inkubator, dve ogrevalni posteljici in reanimacijsko mizico. Ker se število prezgodnjih porodov povečuje, se jim občasno zgodi, da bi potrebovali še kak inkubator več. Prav zato nameravajo v prihodnjem letu dokupiti nekaj dodatne opreme. Nedonošenčke, ki se rodijo pred 35. tednom starosti, začetno oskrbijo, saj imajo na razpolago vse potrebne aparature in znanje, nato pa jih premestijo v intenzivno enoto v Maribor ali Ljubljano. Po besedah Megličeve je verjetno, da bi čez slabi dve leti na Ptuju že lahko oskrbeli 34 tednov stare novorojenčke. To bo mogoče z dodatnim izobraževanjem kadra in nabavo aparata za podporo dihanju. »Takrat bi lahko prehodna dihalna poslabšanja obvladali sami, še zmeraj pa bi bolj nezrele novorojenčke in novorojenčke s težjimi dihalnimi stiskami napotili v terciarni center.« Posebna Enota za bolne novorojence z lastnim negovalnim kadrom Foto: ČG Prostori ptujske porodnišnice, kjer oskrbujejo nedonošenčke. V ptujski porodnišnici so se v zadnjih nekaj letih zgodile večje kadrovske spremembe, saj se je Foto: ČG Ptujska bolnišnica se je letos še dodatno okrepila na strokovnem področju. Pediatrinja Dušanka Meglič je namreč uspešno pridobila specializacijo iz neonatologije – vede, ki se ukvarja z novorojenčki (od rojstva do 28. dneva starosti). »To je zelo kratko obdobje velikih sprememb, saj se otrok privaja na življenje zunaj maternice. Vsi organi se morajo kar naenkrat prilagoditi življenju na zraku.« generacija starejših medicinskih sester z dolgoletnimi izkušnjami upokojila, nadomestile pa so jih mlajše sodelavke, izjemno zagnane, delovne in željne znanja. »S skupnimi močmi nam uspeva, da je oskrba novorojenčkov pri nas na najvišjem možnem nivoju. Treba se je namreč zavedati, da je to izjemno občutljivo obdobje in da lahko pri vsakem, tudi popolnoma zdravem novorojenčku pride do poslabšanja stanja. Zato jih skrbno spremljamo, opravljamo vrsto preiskav in poskušamo pravočasno preprečiti morebitne zdravstvene zaplete,« je dejala Megličeva. V ptujski porodnišnici bi glede na vedno večje število porodov v kratkem potrebovali še vsaj enega specialista neonatologije ali pediatra s tega področja, ki pa jih v Sloveniji ni veliko. Bodo pa do konca leta zaposlili več diplomiranih sester in ustanovili posebno Enoto za bolne novorojence z lastnim negovalnim kadrom (pod to enoto bodo spadali tudi nedonošenčki). Strokovna ekipa v okviru novoustanovljene enote bo skrbela izključno za bolne novorojenčke. Glavni namen te odločitve je izboljšanje kakovosti oskrbe malih borcev. Estera Korošec Podravje z Ko uporaba varnostnega pasu ogroža zdravstveno stanje S posebnim potrdilom za volan tudi brez varnostnega pasu Varnostni pas je še vedno najpomembnejša varnostna naprava v vozilih. Po ugotovitvah strokovnjakov bi bilo število žrtev v prometnih nesrečah za 40 odstotkov manjše, če bi vsi v vozilu, tako vozniki kot sopotniki, uporabljali varnostni pas. Vsi pa niso zavezani k uporabi varnostnega pasu. Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji je uporaba varnostnega pasu obvezna, razen pri osebah, ki so iz zdravstvenih razlogov izvzete. Fotografija je simbolična. Potrdilo je lahko začasno in trajno „Zdravniško potrdilo o izvzemu od uporabe varnostnega pasu v cestnem prometu je lahko začasno. Po preteku veljavnosti lahko oseba, če še obstaja razlog za izvzem, ponovno vloži predlog na predpisanem obrazcu z izvidi specialista oz. več specialistov. Potrdilo pa je lahko izdano tudi za nedoločen čas, torej trajno, ki pa ga mora imeti oseba vedno pri sebi, ko upravlja motorno vozilo. Pred izdajo potrdila se z vsakim še temeljito pogovorim o tem, kaj pomeni izjema obvezne uporabe varnostnega pasu, saj je lahko to tudi razlog poslabšanja zdravstvenega stanja v primeru nenadnega zaviranja, naleta, nesreče,“ je še povedal Miran Becner. Gre za ljudi, katerih bolezni in stanja jim onemogočajo uporabo varnostnega pasu zaradi bistvenega poslabšanja njihovega zdravstvenega stanja. „To so bolezni in stanja, ki osebi onemogočajo varno uporabo varnostnega pasu zaradi možnega bistvenega poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, npr. stanja po težjih poškodbah prsnega koša, zgornjih okončin, stanja po operacijah, po implantaciji raznih vsadkov, srčnih spodbujevalnikov itd., za kar izda pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti zdravniško potrdilo o izvzemu od uporabe varnostnega pasu, ki je lahko veljavno za določen čas ali pa trajno,“ je pogovor na temo izvzema uporabe varnostnega pasu začel Miran Becner, predstojnik Medicine dela in športa v zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ki je tudi najbližji izvajalec za izdajanje zdravniških potrdil o neuporabi varnostnega pasu. V ZD Ptuj izvajalci medicine dela tovrstnih pregledov ne izvajajo. Globa zaradi neuporabe pasu višja kot cena za potrdilo Pogovor na temo o neuporabi varnostnega pasu zaradi bolezni Foto: zasebni arhiv Miran Becner, dr. med., spec., predstojnik Medicine dela in športa v ZD Adolfa Drolca Maribor: „V zadnjih dveh letih sem izdal tri zdravniška potrdila o izvzemu uporabe varnostnega pasu v cestnem prometu in nobenega mnenja o neupravičenosti.“ in bolezenskih stanj, ki to onemogočajo, je spodbudil „ulični“ podatek, da takšno zdravniško potrdilo stane celih 750 evrov. Pri sebi bi ga moral imeti tudi voznik, ki so ga policisti ustavili zaradi neuporabe varnostnega pasu. Nič ni pomagala razlaga, da mu njegovo zdravstveno stanje onemogoča uporabo. Doletela ga je globa. Ta pa je višja, kot če bi si pridobil potrdilo, ki stane pri pooblaščenem zdravniku medicine dela, prometa in športa okrog 70 evrov. Pri sebi pa ga mora imeti na vseh vožnjah. „Oseba, ki meni, da je iz zdravstvenih razlogov upravičena do izvzema uporabe varnostnega pasu, vloži pisni predlog na predpisanem obrazcu in priloži kopijo izvida specialista oz. specialistov kontrolnih pregledov, na podlagi katerih uveljavlja izvzem od uporabe varnostnega pasu. S predlogom za izvzem uporabe varnostnega pasu se oglasi pri pooblaščenem izvajalcu medicine dela, prometa in športa iz seznama, ki je objavljen na spletni strani zdravstvenega ministrstva, ter opravi zdravstveni pregled. Cena pregleda in izdaje potrdila je lahko različna, morda je potreben še dodaten pregled, odvisna je od cene točke, ki ni enaka pri vseh izvajalcih. V našem zavodu je trenutna cena tega potrdila 67,77 evra. Če je predlog za izvzem uporabe varnostnega pasu utemeljen, izdamo zdravniško potrdilo o izvzemu uporabe varnostnega pasu v cestnem prometu, kadar pa ni utemeljen, izdamo mnenje o neupravičenosti izjeme od uporabe varnostnega pasu v cestnem prometu zaradi zdravstvenih razlogov,“ je Becner predstavil postopek za izdajo zdravniškega potrdila. V Zdravstvenem domu dr. Antona Drolca Maribor je tudi edini pooblaščeni izvajalec za ta potrdila. V zadnjih dveh letih je izdal potrdila za tri utemeljene izvzeme in nobenega mnenja o neupravičenosti. MG Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 torek z 30. avgusta 2022 Ptuj z Urejeno okolje na Rimski ploščadi Ptuj z 26. festival Dnevi poezije in vina 2022 Cvetlični raj S poezijo gremo naprej Že štiri leta Ptujčani in vsi, ki jih zanese pot na Rimsko ploščad, občudujejo mali cvetlični raj pred vhodom 2. Urejata ga Milan Began in Matija Murat, pomaga pa jima tudi Boža Grbec. stran 10 Izteklo se je še eno poglavje enega najprepoznavnejših pesniških festivalov v tem delu Evrope. Na Ptuju in še 14 drugih krajih je od 22. do 27. avgusta prevladovala pesniška govorica in nagovarjala za boljši svet. Za častno gostjo festivala Carolyn Forche je bil 26. festival Dnevi poezije in vina eden najlepših festivalov, ki se jih je udeležila. Povsod, kjer je bila, je srečala čudovite ljudi, prava redkost je, da so ljudje tako gostoljubni. Podobno navdušenje so delili tudi drugi udeleženci festivala, pesniški gostje iz desetih držav. Odprto pismo Evropi, že šesto po vrsti, je napisala svetovno znana galicijska pesnica in aktivistka Chus Pato. „Pisanje odprtega pisma Evropi Foto: Črtomir Goznik Milan in Matija med pisanim cvetjem na Rimski ploščadi 2. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni navdušuje ta mala cvetlična površina z najrazličnejšimi trajnicami, sezonskim cvetjem in grmovnicami. Ko se je Milan preselil na to lokacijo, ni bilo ne duha ne sluha o kakšni urejeni podobi, kaj šele o cvetju. Vedno je imel rad cvetje in urejeno okolje, to pa je prenesel tudi na Rimsko ploščad. Priključil se mu je Matija, nato pa še Boža. Četudi nimajo podpore pri vseh stanovalcih, jih to ne moti, vedno bodo imeli za rože, pravijo. Življenje z rožami je nekaj, kar se ne da popisati, vsak najmanjši cvet te razveseli in vse je takoj lepše. Veseli so tudi vsake nove cvetlice, ki jo kdo prinese, da jo posadijo. Tudi od drugod prihajajo k njim in posedajo na njihovih klopeh ter občudujejo pisano cvetje. Milan, Matija in Boža si najbolj želijo, da bi se ta njihova skrb za urejenost in ocvetličenje prenesla tudi na druga blokovska območja, da bo Ptuj še bolj urejen in da bodo imele mestne čebele paše na pretek. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Z velikega pesniškega branja na Mestni tržnici, na katerem je sodeloval tudi Tomasz Róžycki, ki je bil ob Carolyn Forché častni gost 26. festivala Dnevi poezije in vina. Aleš Šteger, programski vodja 26. festivala Dnevi vina in poezije, ki se je z letošnjim festivalom poslovil, in svetovno znana galicijska pesnica in aktivistka Chus Pato, avtorica letošnjega Odprtega pisma Evropi. Zavrč z Prireditve ob 26. občinskem prazniku Kino na prostem Poleti je med ljudmi vse bolj priljubljen ogled filmov na prostem. Filmske projekcije so vse bolj popularne tudi na podeželju. V občini Zavrč so letos Kino na prostem izvedli že drugo leto zapored, in sicer na terasi završkega dvorca. Foto: Črtomir Goznik Festival je spremljal odličen glasbeni program. Fotografija je s koncerta Hamo & Tribute 2 Love. Foto: Društvo mladih Zavrč Člani Društva mladih Zavrč so pekli palačinke. Z ogledom filma pod nočnim nebom se je v občini začelo praznovanje 26. občinskega praznika. Dogodek je organiziralo Turistično društvo skupaj z Društvom mladih Zavrč. Kot je povedal predsednik slednjih Gregor Kotolenko, je gledanje filma pod zvezdami posebno doživetje, ki je na lepo pokošeno zelenico dvorca privabilo več kot 50 obiskovalcev. Ogledali so si slovensko komedijo Gremo mi po svoje. »Vzdušje je bilo res prijetno, ljudje so bili navdušeni,« je povedal Kotolenko in dodal, da so dogajanje popestrili s peko palačink. »Tako dobre so bile zato, ker so nam maso pripravile završke gospodinje,« je kuharsko skrivnost izdal Kotolenko. Vstop je bil za vse brezplačen. EK Destrnik z Sofinanciranje društev Razdelili 26.000 evrov Občina Destrnik največ denarja nameni za sofinanciranje športne dejavnosti društev, in sicer skupaj nekaj več kot 8.000 evrov. Za izvajanje svoje redne dejavnosti od tega dobi Športno društvo Destrnik 6.260, Društvo mladih Destrnik pa 755 evrov. Dobrih 480 evrov bo šlo iz proračuna Tenis klubu Destrnik, Osnovni šoli Destrnik pa za šport 771 evrov. Kulturnemu društvu Destrnik bo Občina za izvedbo programov ljubiteljske kulture nakazala 4.000 evrov, preostalih 14.000 od skupno 26.270 evrov za sofinanciranje programov društev pa si bodo razdelila ostala društva, od Rdečega križa, upokojencev, gasilcev, lovcev, turističnega društva, društva kmetic, korantov, starodobnih vozil do vinogradnikov in sadjarjev ter še koga. Med njimi je največ denarja v proračunu rezerviranega za Društvo upokojencev sv. Urban – Destrnik (2.561,80) in Občinsko organizacijo Rdečega križa (2.186,17). SD Foto: Črtomir Goznik Letošnji festival je vabil z več kot 60 dogodki na Ptuju in še v 14 drugih krajih. Dogodki so bili dobro obiskani, kar je novo potrdilo, da Slovenci ljubijo poezijo. Ptuj je v teh dneh ponovno polno živel. je že od začetka velika odgovornost in velika čast. Izbruh vojne v Ukrajini je povečal to prvotno odgovornost. Pismo obravnava predvsem to vojno in vojno nasploh ter kako odločitev za vojno vpliva na našo predstavo o demokraciji. Evropski državljani se niso odločili za vojno in sprašujem se, kakšne so meje demokracije, v kateri nihče drug ne odloča o življenju,“ je povedala ter dodala, da poezija seže globoko in nas zato spreminja. Poezija je oblika jezika, ki širi um. Poezija slavi dejstvo, da človeštvo govori, in nas opominja, da jezika ne more privatizirati nobena politična ali gospodarska oblast, ker pripada vsem nam. Zaradi nje gremo naprej, zaradi nje se spomnimo, kaj pomeni biti sodoben. Poezija je starodavni jezik, ki ne pozna predaje. Sprememba, ki jo povzroči, je hitra in počasna hkrati. Letošnji festival je vabil z več kot 60 dogodki, ki so bili dobro obiskani, kar je novo potrdilo o tem, da Slovenci ljubijo poezijo. V družbi vina, kulinarike in glasbe pa je bilo druženje s pesniki iz desetih držav še toliko večji užitek. MG Cirkulane z Gasilska mladina na taboru pri cerkvi Svete Ane Več kot 30 mladih gasilcev taborilo v šotorih Prostovoljno gasilsko društvo Cirkulane je eno izmed redkih, kjer se lahko pohvalijo s številčno mladino. Tudi epidemija, ki je marsikje oklestila število članov, predvsem pa mladih, očitno na to ni imela prav nobenega vpliva. Mladi gasilci se med seboj dobro razumejo in si pomagajo, še dodatno pa jih povezuje in usmerja njihov mentor Mitja Arbeiter, ki je letos prejel tudi priznanje za delo z mladimi. V minulih dneh se je več kot 30 mladincev, starih med 8 in 16 let, udeležilo gasilskega tabora pri cerkvi svete Ane v Velikem Vrhu. Na tej lokaciji so taborili prvič. Po besedah Antona Kokota, predsednika PGD Cirkulane, je namen tabora spoznavanje taborniškega življenja, saj otroci spijo v šotorih, druženje z vrstniki in spoznavanje gasilskih veščin. Med drugim so obiskali tudi strelišče v Dolanah, kjer so se preizkusili v streljanju z zračno puško, skrbnik Stanko Fric pa je zanje pripravil pogostitev. Foto: PGD Cirkulane Udeleženci tabora pri cerkvi Svete Ane v Cirkulanah Petkov večer so preživeli ob tabornem ognju, pekli so koruzo in se pogovarjali pozno v noč. Vzdušje na taboru je bilo res odlično, otroci so upoštevali vsa navodila, prav tako pa pomagali pri različnih opravilih. Pri sami organizaciji in izvedbi so pomagali tudi starejši člani in članice PGD Cirkulane. Prav tako so lahko koristili prostore žu- pnišča, za kar se zahvaljujejo župniku Jožetu Pasičnjeku. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze pa je otroke razveselilo z grozdjem. EK Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 30. avgusta 2022 11 Podravje z Kam na enodnevni družinski izlet Ponudba pestra, a ne prav poceni Počitnice se prevešajo v zaključno fazo, a prosti konci tednov še vedno ostajajo. Prav je, da jih izkoristimo s kakšnim izletom po okolici ali širše po Sloveniji. Pregledali smo ponudbo in preverili cene vstopnic ter ugotovili, da za razliko od paketov, ki jih ponujajo kopališča, tako rekoč nismo našli živalskega vrta, tematskega ali adrenalinskega parka, ki bi kaj podobnega namenil družinam. Izjeme so Vulkanija na Goričkem, Sikaluzoo v Radencih in Pot med krošnjami na Rogli, ki ponujajo družinskim proračunom prijaznejše vstopnice za dve odrasli osebi in dva otroka, nikjer pa nismo našli paketov, ki bi vključevali kosila. Vstopnina v živalske vrtove podobna Simpatičen izlet si lahko privoščite z obiskom živalskega vrta in tematskega parka Mini Zoo Land v Slovenskih Konjicah. Otroci lahko tam jahajo ponija in hranijo živali. Cena za odrasle od 15. leta starosti stane osem, za otroke od tretjega leta dalje pa šest evrov. Živalski vrt imajo tudi v Boračevi v občini Radenci. Imenuje se Sikaluzoo, v njem pa domuje 634 živali, ki jih lahko hranite, tam praznujete rojstni dan in uživate na spustu po toboganu. Podate se lahko še na safari ali se ustavite na več adrenalinskih in poučnih postajah. Za družinsko vstopnico, ki vključuje dve odrasli osebi in dva otroka v starosti od tri do 14 let, boste odšteli 29 evrov, posamezna vstopnina za odraslega pa sicer znaša devet in za otroka pet evrov. Za vse zgoraj naštete dodatne aktivnosti je seveda potrebno doplačilo. Podobno ponudbo imajo tudi v ljubljanskem živalskem vrtu, kjer bodo odrasli za vstop plačali 10, otroci pa 6,5 evra, štiričlanska družina torej 33 evrov. Prestižna Postojnska jama Doživljajski park Vulkanija na Goričkem je vedno dobro obiskan, zlasti med počitnicami. Skozi interaktivne vsebine obiskovalci spoznajo vulkane, se sprehodijo po lavini cevi skozi padajočo lavo, si ogledajo 4D-film o nastanku vesolja in Zemlje, se z dvigalom spustijo v magmatsko ognjišče, novost pa je uporaba VR-očal in virtualni peskovnik, v katerem lahko vsak izdela svoj vulkan. Cena družin- Foto: Postojnska jama Foto: Rogla Priljubljena izletniška točka je Pot med krošnjami na Rogli, ki je dolga dober kilometer in se vije med smrekami do 20 metrov visoko. ske vstopnice, ki zajema vstop v Vulkanijo, geološki muzej in obisk kamnoloma, je 28 evrov, za odrasle 11, za otroke pa osem evrov. Pripravili so tudi poseben paket za tiste, ki bi radi obisk doživljajskega parka dopolnili še z ogledom največjega slovenskega gradu v Gradu na Goričkem, za katerega bo družina odštela 40 evrov. Vsaj enkrat v življenju si Slovenci ogledamo del slikovitega podzemlja Postojnske jame. V jami, kot je znano, prebivajo tudi zmajevi mladiči oz. človeške ribice, ki že stoletja burijo domišljijo in privabljajo radovedne poglede svetovno znanih raziskovalcev in znanstvenikov. Za ogled jamskih čudes bodo odrasli plačali 28,5, otroci od šestega do 15. leta pa 17,10 evra, za štiričlansko družino torej 91,20 evra. Adrenalinska doživetja na Pohorju Mnogi so bolj navdušeni nad adrenalinskimi podvigi, denimo sankanjem na travi. Poletno sankališče imajo na Mariborskem Pohorju, in sicer na trikotni jasi: ena vožnja za odraslega stane 10 evrov, za otroka pa sedem, ponujajo še možnost nakupa vozovnice v paketu odraslega in otroka do sedmega leta starosti, ki stane 12 evrov. Omenjene cene vključujejo prevoz s sedežnico. Na Rogli imajo prav tako poletno sankališče, in sicer na smučišču Zlodejevo, kjer se spustite po 1.360 metrov dolgi vijugasti progi s hitrostjo po lastni izbiri. Vožnja za odrasle stane 10 in za otroke 7,5 evra, s popustom pa je mogoče kupiti več voženj. Poleg tega je Rogla priljubljena izletniška točka tudi zaradi poti med krošnjami, ki navdušuje z novo perspektivo narave, tokrat naravnost izmed vrhov pohorskih smrek. Pot je dolga dober kilometer in se vije med smrekami do 20 metrov visoko, zaključi pa se na 37 metrov visokem stolpu, ki ponuja nepozabne razglede. Celotna pot, vključno z razglednim stolpom, je prilagojena tako invalidskim kot otroškim vozičkom. Pot med krošnjami bo družino stala 29 evrov, posamezna cena za odraslega pa znaša 11 in za otroka devet evrov. Senka Dreu Ptuj z Promenada okusov: vrhunska kulinarika, vina in glasba G. Radgona z Najboljši vinarji na Agri Vsaj en dan bo na gradu možno kaj pojesti in spiti Vinar leta Puklavec Family Wines Želja, da bi na ptujskem gradu lahko obiskovalcem ponudili raznoliko kulinarično ponudbo, je velika. Letošnja sezona je s tega vidika na žalost zgubljena. Bo pa konec poletja obeležil vsaj enodnevni dogodek Promenada okusov, v sklopu katerega bodo organizatorji to soboto ponudili pestro kulinariko in odlična vina 18 vinarjev. Prva ptujska Promenada okusov se je odvijala na mestnih ulicah, od tam se je preselila v Minoritski samostan, letos pa v idilični ambient ptujskega gradu. „Tokrat izpostavljamo mlajšo generacijo kulinarikov, Mala Kuhna je kreativni projekt, ki zajema ljudi iz celotne Štajerske, predstavil se bo tudi Zavod Na, ki izhaja iz ljutomersko-ormoških goric. Predstavilo se bo 18 odličnih vinarjev. Na dogodku bodo med drugim tudi nagrajena vina Salona Sauvignon, šampioni festivala. Izkoristili bomo čudovite historične prostore ptujskega gradu,“ o konceptu Promenade okusov pravi Slavko Podbrežnik Dobnik, predstavnik zavoda Itadakimasu Ptuj. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož kot upravitelj grajskega kompleksa sodeluje v tem projektu kot izjemno pomemben partner. Prav direktor muzeja Aleksander Lorenčič je bil pobudnik ideje, da se ta dogodek v soboto odvije v ambientu grajske kulise. Tovrstne projekte spodbuja tudi Zavod za turizem Ptuj. Direktorica Tanja Srečkovič Bolšec pravi, da se zavedajo pomena dobre gasto- Vinar leta v okviru ocenjevanja vin na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni je tudi letos ormoška vinska klet Puklavec Family Wines. Naziv ji je pripadel tretje leto zapored, skupno šestič. Foto: Puklavec Foto: ČG Uroš Kovačec, Tanja Srečkovič Bolšec in Slavko Podbrežnik Dobnik nomske ponudbe za vzpostavljanje primerne ponudbe turističnega mesta: „Vsak gost, ki mesto obišče večinoma tudi nekaj dobrega poje in spije. To ponudbo moramo negovati 365 dni v letu. Letos so težave, ki so posledica kadrovskega primanjkljaja na področju turizma, s katerimi se srečujejo vsi. Toliko bolj smo veseli tovrstnih dogodkov. Upamo na kontinuiteto.“ Pogled mlajše generacije na Pro- menado okusov je predstavil Sašo Kovačec, predstavnik Društva podeželske mladine Spodnje Podravje. Prepričan je, da tovrstni projekt dajejo znanje in širino ter mlade spodbujajo k odgovornemu pitju vina in izobraževanju o kulturi pitja. V zelo veliko pomoč bo organizatorjem pri izvedbi tudi Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj. Prihajajo kot vinarji, ki so na Salon Sauvingonu odnesli zlato, a tudi kot del podporne ekipe. Ob dobri hrani in vinu pa se odlično poda glasba, za katero je zadolžen kantavtor Tadej Vesenjak. Dogodek bo izpeljan ne glede na vreme. Organizator dogodka, ki poteka pod okriljem festivala Salon Sauvignon, je Zavod Itadakimasu Ptuj, soorganizatorja pa Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož in Zavod za turizem Ptuj. Dženana Kmetec Klet Puklavec Family Wines je na letošnjem ocenjevanju vin v okviru Agre osvojila 29 medalj, od tega enega šampiona, dve veliki zlati medalji, 12 zlatih medalj in 14 srebrnih medalj, so sporočili iz vinske kleti. Izjemen dosežek to leto pripisujejo šampionu v kategoriji belih polsuhih vin aromatičnih sort – Traminec Jeruzalem Ormož Zlata linija 2021, ki ga te dni premierno predstavljajo na Agri. Ponovni naziv vinar leta je po oceni direktorja vinske kleti Gorazda Bedenčiča močna potrditev začrtane strategije razvijanja premium buteljčnih vin in penin. »Vse nagrade in medalje za naša vina pomagajo uveljaviti ne samo našo vinsko klet, temveč tudi Ljutomersko-Ormoške gorice, ki nam zagotavljajo vrhunske pogoje za pridelavo odličnega grozdja. Ob tem pa ne smemo pozabiti na odlično ekipo vinogradnikov in kooperantov, ki poskrbijo, da naši kletarji prejmejo v klet vrhunsko osnovo za bodoča nagrajena vina,« je dejal ob prevzemu nagrade. Klet Puklavec Family Wines je naziv vinar leta osvojila že leta 2014, 2016, 2018, 2020 in 2021. Sta Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 Črna kronika 12 COLOR CMYK stran 12 torek z 30. avgusta 2022 Podravje, Slovenija z Nemalo pritožb na delo policistov Med shodi so ravnali pretirano grobo Če ste v postopku s policisti ocenili, da so delo opravili nestrokovno ali posegli v človekove pravice, lahko domnevno kršitev naznanite Sektorju za pritožbe zoper policijo, ki deluje na Ministrstvu za notranje zadeve. Na Policiji poskušajo večino pritožb rešiti z neke vrste mediacijami z načelniki na policijskih postajah (pomiritvenimi postopki). Če se pritožnik z odločitvijo načelnika ne strinja, primer obravnava senat. Prav tako senat obravnava zahtevnejše primere o hudih očitkih zoper delo policistov. Lani je odločal o 59 pritožbah. „V pritožbenem postopku se neodvisno, nepristransko in strokovno preverja pritožba ter pritožniku in policistu sočasno zagotavljajo vse postopkovne pravice v skladu z zakonskimi predpisi,“ o poslanstvu Sektorja pravijo na Policiji. V letih 2020 in 2021 je Sektor obravnaval največje število pritožb po letu 2013; predlani jih je bilo 466, lani 463. Sodeč po polletni statistiki bo letos pritožb na delo policistov verjetno še več, v prvi Vulgarni besednjak policistu na delovnem mestu pač ne pritiče Zanimiv je primer policistke, ki dela na mejni policiji in je vpričo potnikov v vozilu (tujcev) na račun svojega dela izrekla zelo vulgarne besede. Sledila je pritožba, ki jo je senat prav tako ocenil kot utemeljeno, saj je sodelavec njene neprimerno izrečene besede potrdil. polovici leta jih je bilo vloženih že 264. Najmanj pritožb na delo policistov so obravnavali v 2016, v celem letu jih je bilo 313. Večina pritožb na delo policistov se je v lanskem letu nanašala na njihovo domnevno neprimerno ali nedostojno komunikacijo, prekoračitev pooblastil, neukrepanje in pretirano uporabo prisilnih sredstev. Največ pritožb so prejeli na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana, sledi mariborska PU, najmanj so jih našteli na Goriškem. Na trgu v mestu klepetala in so jo „zaplinili“ V minulih dveh letih je bilo precej pritožb podanih zaradi posredovanja policistov na protestih, pri čemer je senat očitane kršitve Foto: Sta/M24 Pritožbe na delo policistov po regijah, 2021 Policijska uprava Št. pritožb Nova Gorica 15 Koper 18 Murska Sobota 30 Novo mesto 31 Kranj 33 Celje 71 Maribor 95 Ljubljana 159 Vir: Sektor za reševanje pritožb Pritožbe na delo policistov po letih Leto Št. pritožb * polletje 2013 395 2014 403 2015 358 2016 313 2017 358 2018 366 2019 360 2020 466 2021 463 2022* 264 Vir: Sektor za reševanje pritožb Foto: Sta/M24 Pritožbeni senat je ocenil, da so policisti med shodi v minulem letu večkrat presegli pooblastila in ravnali nestrokovno, tudi v zvezi z uporabo sile in plina ter neupravičenim odvzemom prostosti. o nestrokovnem delu policistov pogosto pripoznal. Pritožila se je ženska, ki je bila v začetku lanskega oktobra na Kongresnem trgu v Ljubljani in je klepetala z znancem. Po njeni oceni je bilo dogajanje mirno, nihče ni kršil javnega reda in miru, čeprav je bila na trgu tudi množica protestnikov. Na lokaciji je mrgolelo policistov, ki so območje zadimili (uporabili so plin). Policisti so tulec izstrelili proti nič krivi ženski, ta se je pred plinom zatekla v bližnjo trgovino, ki pa je prav tako postala kmalu zadimljena. Potem je stekla čez Ljubljanico do Mestne hiše in poklicala 113. Po dogodku je bila teden dni na bolniškem dopustu. Ker je ocenila, da so policisti brez razloga prekomerno posegli v njene pravice in s tem prizadeli njeno zdravje, je na MNZ poslala pisno pritožbo. Senat je pritožbo ocenil kot utemeljeno, saj policisti pri izstreljevanju plinskih nabojev niso v celoti spoštovali ustavnega načela sorazmernosti. Prav tako so trije policisti puško za izstreljevanje nabojev uporabili ne- strokovno, kar so potrdili listinski dokazi ter posnetki z lokacije. Bila je povsem mirna, končala s poškodbo glave in za zapahi Skrb vzbujajoč primer o nestrokovnem posredovanju policistov na shodih v obdobju epidemije je nasilno ravnanje nad še eno žensko ter njeno neupravičeno pridržanje. Senat je na podlagi izjav in pregleda video posnetkov ugotovil, da je bila ženska (pritožnica) popolnoma mirna, dokler je policistka ni prijela za roko. Vse se je dogajalo izjemno hitro, pritožnica se je znašla na tleh, obkrožena z več policisti, na glavi je imela rano, zlomili so ji očala, nato so jo tudi pridržali. Ironija je tudi, da so policisti na plačilni nalog, ki so ji ga izdali, ter sklep o pridržanju napačno napisali njen priimek in enako ponovili, kot jih je v pritožbi na to opozorila. Senat je pritožbo ocenil kot utemeljeno, saj pritožnica ni bila na prepovedanem shodu, ni vpila, ni se prepirala ali kako drugače motila javnega reda. Neutemeljeno je bila tudi pridržana, saj „zgolj nekaj abstraktna nevarnost ne more biti razlog za pridržanje,“ je sklenil Senat. Policisti so meje standardov svojega dela na protestih prestopili še večkrat, in sicer z nezakonitimi zahtevami za legitimiranje oseb, uporabo prisilnih sredstev … Je pa Senat v nekaterih primerih odločil tudi v korist sodelavcem v Policiji, ko so dejansko mirili izgrede in krotili nasilneže. Vozil pijan in se upiral, s pritožbo ni uspel Med primeri, ko kršitve niso zaznane, so takšni, ko policisti ustavijo vinjenega voznika, ta ne upošteva njihovih navodil, neprimerno komunicira in žali, se upira, je agresiven, poskusi pobegniti … Policista sta kršitelja vklenila in pridržala, slednji je zoper njiju vložil pritožbo, ki pa se ni izkazala za utemeljeno. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje z Kam z odpadki od kolin Zabojniki so v Gajkah in pri Čistem mestu Meseci na koledarju se hitro obračajo, in kot bi trenil, bo čas zimskih kolin, ko bodo ponovno vsi spraševali, kam z odpadki, ki nastanejo pri domačem zakolu. Za spodnjepodravske občine so v lanski zimski sezoni zbiranje klavnega odpada začeli izvajati lokalni smetarji. Za nekatere občane stroške pokrivajo občine, za druge ne, kar pomeni, da jih morajo plačati sami. Zabojniki za odpad od kolin so v zbirnih centrih Javnih služb (Gajke) in Čisto mesto (Haloze, Kidričevo) nameščeni čez celo leto. „Zabojnika nismo umikali, saj tudi v poletnem času izvajajo domače zakole. Na ta način zagotavljamo, da se ta vrsta odpadka ne znajde v okolju. Zabojnik je še zmeraj na lokaciji ZC Gajke in je dostopen v času uradnih ur zbirnega centra,“ so povedali v ptujskih Javnih službah. Odpadke v gnoj in naravno razgradnjo Kako je s klavnimi odpadki na Ormoškem, smo preverili še pri tamkajšnjem komunalnem podjetju. Ludvik Hriberšek je pojasnil, da te storitve pri njih ne izvajajo, ker ni predmet obvezne gospodarske javne službe. Vsem, ki imajo koline, sogovornik predlaga, naj ostanke oziroma klavni odpad zakopljejo v gnoj in bo prišlo do naravne razgradnje. „Ne gre za veliko količino tega odpada, preprečiti je edino treba, da ne bi do njega prišli psi ali divjad ter ga razvlekli. Sicer pa pri nas v podjetju niti ne beležimo nekega povpraševanja po možnosti oddaje tovrstnih odpadkov, verjetno zato, ker smo podeželsko okolje,“ je dodal Hriberšek. V Gajkah zbrali že 10 ton klavnega odpada V ZC Gajke lahko klavni odpad od domačega zakola oddajo občani Ptuja, Dornave, Markovcev, Juršincev, Hajdine in Gorišnice, stroške oddaje pokrivajo občine. Prevzemajo tudi klavne odpadke, če jih pripeljejo občani drugih občin, v tem primeru je storitev samoplačniška. V JS Ptuj so povedali, da so od namestitve zabojnika do konca julija zbrali deset ton klavnih odpadkov. Zabojnik praznijo trikrat tedensko, po potrebi tudi večkrat. Čisto mesto ima zabojnike za klavni odpad v zbirnih centrih Kidričevo, Videm, Majšperk, Žetale in Duplek, stroške prevzema pokrivata občini Kidričevo in Podlehnik, za občane drugih občin je storitev plačljiva. V podjetju Čisto mesto so povedali, da so v lanski sezoni zbrali dobrih 600 kg klavnega od- Foto: ČG Prevzem odpadkov od kolin za svoje občane pokrivajo občine Ptuj, Markovci, Gorišnica, Juršinci, Hajdina, Dornava, Kidričevo in Podlehnik. Občani preostalih občin oddajo klavnih odpadkov krijejo iz lastnega žepa, kar pomeni strošek okoli 20 evrov, odvisno od količine. pada, ki ga prevzemniku predajajo dnevno. V zbirnih centrih Čistega mesta ga drugi, razen občanov 11 občin, kjer podjetje zbira smeti, ne morejo oddati. Se pravi, da ureditev velja izključno za občane vseh haloških občin, Kidričevega in štirih slovenjegoriških: Destrnik, Duplek, Trnovska vas ter Sveti Andraž. Kljub temu da so prevzemna mesta za klavni odpad v regiji urejena, je vprašanje, ali se bodo tisti občani, ki morajo storitev plačati iz lastnega žepa, zanjo odločali. Čisto mesto za prevzem računa 80 centov po kilogramu, Javne službe 91 centov. V primeru oddaje 20 kg odpada bi v ZC Gajke plačali dobrih 18 evrov, v ZC Čistega mesta pa dva evra manj. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Nogomet Prekinjena neugodna tradicija Stran 14 Nogomet Prva tekma Maribora v 1. ligi brez prejetega gola Stran 14 stran 13 Nogomet Drami na Ptuju in v Podvincih, Zavrču lokalni derbi Stran 15 Nina Potočnik »Želja je, da bi se uvrstila v kvalifikacije grand slamov« Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros z Tim Gajser »Takrat sem bil bolj 'nor', sedaj sem bolj 'zrel'« Petkratni svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je v petek v Mariboru doživel veličasten sprejem, še pred tem pa je spregovoril novinarjem na tiskovni konferenci. Med sezono so redke priložnosti za nekaj podobnega, zato jih je bilo tokrat vredno izkoristiti … V uvodu je Tim podoživel zadnje dirke, v katerih je bil – kot je priznal tudi sam – obremenjen s potrditvijo petega naslova svetovnega prvaka. »Čeprav imam že nekaj izkušenj in sem osvojil že peti naslov svetovnega prvaka, pa je bila zadnja sezona nekaj posebnega. Pred dirko na Finskem nisem veliko spal, tako je bilo že pred nekaterimi prejšnjimi tekmami. Zato tudi nisem nastopal najboljše, čutil sem veliko pritiska, ne toliko iz okolice, bolj sem si ga ustvarjal sam. Posledično mi je manjkalo sproščenosti, vožnje niso bile perfektne, a konec koncev se je trdo delo pred in med sezono obrestovalo, celoten trud pa je bil poplačan z naslovom svetovnega prvaka. Glavni cilj je bil izpolnjen, naslov smo pripeljali nazaj v Slovenijo in k hondi,« je na novinarski konferenci v uvodu izpostavil Tim. »Skupaj nam uspevajo velike stvari« Nato se je dotaknil priprav in nastopov v sezoni. »Prva značilnost je bila ta, da pravega premora pred Velik poklon navijačem Foto: Sašo Bizjak / Večer Tim se je posebej dotaknil navijačev. »Nudijo mi veliko podpro in so zame dodatna motivacija. Na dirke potujejo praktično po vsej Evropi, v to vlagajo svoj prosti čas in denar – res jim izrekam velik poklon. Zanje si med samimi dirkami vedno vzamem toliko časa, kolikor je le možno. Kakšen podpis ali skupna fotografija, kakšna beseda ali dve – to je vse, kar jim lahko ponudim.« Foto: Sašo Bizjak / Večer Tim Gajser je na Grajskem trgu v Mariboru znova doživel lep sprejem, njegovi najzvestejši navijači so pripravili odlično vzdušje. sezono praktično ni bilo: prejšnja se je zaključila konec novembra, nato so takoj sledila testiranja in nato priprave na novo. Z Boštjanom (Renkom, op. a.) sva trdo delala, vse je potekalo tako, kot mora. Vsako leto iztisnem iz sebe nekaj več, konkurenca pač ne počiva in vsi si želimo naslov. Prav tako imam močno podporo pri Hondi, veliko ljudi dela za skupni uspeh. So že kot moja družina, veliko časa preživimo skupaj, letošnja sezona je že deveta po vrsti. Skupaj nam uspevajo velike stvari. Sodelovanje naj bi kmalu tudi podaljšali, ekipa ostaja ista naprej. Uvod v sezono je bil zelo dober. Na prvih sedmih dirkah je bilo vse na vrhunski ravni, bolje od tega si praktično ne bi mogel želeti. Potem je prišla bolezen, ki me je malce ustavila, dober mesec nisem bil pravi, kar se je najbolje videlo na dirkah za VN Sardinije, Španije in Francije. Nekaj časa sem potreboval, da sem ujel pravi ritem. Po vrnitvi iz Indonezije, ko sem že imel več kot 100 točk prednosti pred tekmeci, sem začel preveč 'študirati' – sicer ni bilo toliko taktiziranja z moje strani, a sem se začel vedno bolj obremenjevati z naslovom svetovnega prvaka. Moje vožnje niso bile več 'čiste' in takšne, kot bi si jih želel, več je bilo razmišljanja o osvojenih točkah. A glavna stvar nam je uspela, takoj po osvojitvi naslova svetovnega prvaka se mi je odvalil kamen od srca. Na zadnji dirki v Franciji sem zares užival, s takšnimi občutki tudi odhajam na zadnjo dirko v Turčijo (4. 9., op. a.). Poskušal bom uživati, ko pa je tako, sem lahko zelo hiter,« je v smehu dejal Gajser in nato napovedal, da si bo po sezoni vzel nekoliko daljši odmor: »Telo potrebuje odmor.« »Noben dosedanji naslov ni bil isti, za vsakega je bilo treba trdo delati« Pet naslovov svetovnega prvaka pri vsega 25 letih je vendarle prese- žek. »Vedno sem si želel zmagovati, vse od prvega nastopa naprej je bilo tako – tega nisem nikoli skrival. Upal sem na to, da bom enkrat na vrhu, nisem pa si mislil, da se bo vse odvijalo tako hitro. Noben dosedanji naslov ni bil isti, za vsakega je treba trdo delati. Prva dva na- slova sem osvojil s podporo družine, zadnje tri pa ob pomoči ekipe, za kar sem vsem zelo hvaležen. Je pa res, da se bom novega naslova svetovnega prvaka bržkone začel zavedati šele po zadnji dirki v sezoni, med dirkami enostavno ni časa za razmišljanje o tem, a občutki so zares fenomenalni. Že osvojitev enega naslova svetovnega prvaka je nekaj neverjetnega, po petem naslovu pa veselja ni moč opisati,« je dejal Gajser. Letos so v ekipi veliko delali na štartih, napredek je bil viden. »V lanski sezoni nisem dobil niti enega štarta, zato je bil to znak, da moramo tukaj nekaj premakniti na bolje. Glede na lansko sezono smo opravili veliko izboljšav in zagotovo naredili napredek, tudi nekaj štartov sem dobil, še vedno pa nismo tam, kjer bi si sam želel. Čez zimo mi ne preostane drugega, kot da delam še več v tej smeri,« je dejal Tim. Naredil je še kratko primerjavo med seboj pri 19 (prvi naslov v MX2 razredu) in 25 letih. »Takrat sem bil bolj 'nor', sedaj sem bolj 'zrel' in izkušen. Če bi šla na progo takratni in sedanji Tim, bi bila kar dobra borba (smeh).« Proslavljanje naslovov pred zbranimi navijači pa je nekaj posebnega. »Res je, sezona 2020 je bila zame kot šoferja izjemna, a brez publike »Delamo vse, da bo imel Tim domačo dirko« Predsednik AMZS Andrej Brglez je na sprejemu v Mariboru obelodanil drzen načrt. »V Slovenijo bomo pripeljali dirko za svetovno prvenstvo! Prav je, da petkratni svetovni prvak dobi tudi domačo tekmo. Ta bo seveda na Štajerskem, pred njegovimi najbolj zvestimi privrženci. Podrobnosti zainteresirani javnosti bomo posredovali, ko bodo v celoto sestavljeni vsi deli in bomo imeli potrjene dogovore vseh vpletenih deležnikov. Jasno pa je, da imamo pri tem izjemno pomoč Tima Gajserja, njegova zmagovalna miselnost se je prenesla tudi na nas, predvsem zaradi tega smo se načrta tudi lotili in smo za njegovo izpeljavo zelo motivirani.« »Za vsakega voznika je nastopanje pred domačo publiko uresničenje sanj. Že sedaj imamo slovenski vozniki veliko podporo navijačev, spremljajo nas vsepovsod po svetu, še posebej pa v Italiji in na Češkem. Samo predstavljamo si lahko, kakšno bi bilo vzdušje na domači dirki,« je dodal Gajser. ob progah in vsega drugega je bila vendarle drugačna, okrnjena. Vesel sem, da se je letos vse vrnilo v stare tirnice.« Jože Mohorič Tenis z Odprto prvenstvo ZDA Zidanškova tudi med dvojicami V New Yorku se je v ponedeljek začel zadnji letošnji grand slam turnir, odprto prvenstvo ZDA. Tamara Zidanšek (81.) je v 1. krogu med posameznicami nastopila že prvi dan, na igrišču št. 9 je bila njena tekmica domačinka Elizabeth Mandlik (144.), ki na turnirju nastopa s posebnim povabilom organizatorjem. Slovenski tenis na najvišji ravni sicer v zadnjih mesecih ne doživlja najboljšega obdobja. Temu je botroval predvsem covid-19, ki je v času priprav na OP ZDA ponagajal najboljšima slovenskima igralkama, Kaji Juvan in Tamari Zidanšek. Obe sta morali spremeniti potek priprav, po vrnitvi na igrišča pa sta se v prejšnjem tednu že po prvem krogu poslovili s turnirja v Granbyju v Kanadi. Tekmovalni ritem pred enim od štirih najpomembnejših turnirjev v sezoni posledično zagotovo ni optimalen … Tamara bo za razliko od Kaje nastopila tudi med dvojicami, kjer bo združila moči z Madžarko Panno Udvardy. V spodnjem delu turnirske tabele jima je žreb namenil visoko oviro, 4. postavljeno dvojico Jelena Ostapenko-Ljudmila Kichenok. Latvijka in Ukrajinka sta trenutno 9. in Tamara Zidanšek je v prejšnjem tednu že trenirala v New Yorku. 11. igralka sveta med dvojicami, Slovenka in Madžarka sta na 68. in 77. mestu. Tekme dvojic bodo na sporedu od četrtka dalje. Zidanškova ima letos že nekaj uspehov med dvojicami, med drugim je v nizozemskem s’Hertogenboschu zmagala na turnirju WTA250 na travnati podlagi, njena partnerica je bila Avstralka Ellen Perez. Nazadnje se je v švicarski Lozani skupaj z Norvežanko Ulrikke Eikeri uvrstila v finale turnirja WTA250, a je morala dvoboj zaradi pozitivnega covid testa predati brez boja. JM COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 Šport 14 Nogomet z 2. SNL, 5. krog Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija se dosegli še tretjo zaporedno zmago z rezultatom 1:0. Aluminij – Brinje Grosuplje 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Marinšek (18.) ALUMINIJ: Banić, Jovan (od 45. Munić), Zukić, Martić, Crnčec, Frešer, Jagić, Marinšek, Bizjak (od 84. Medved), Brest (od 84. Borovnik), Skiba (od 65. Katuša). Trener: Robert Pevnik. BRINJE GROSUPLJE: Kisovec, Šparovec, Čož (od 62. Mahič), Klančnik, Ostojič (od 81. Dorniž), Kovač (od 74. Pucihar), Dergić (od 81. Djelovci), Beguš (od 81. Tomšič), Ćoralić, Pušnik, Boh. Trener: Goran Markovič. Nogometaši Aluminija še naprej upravičujejo vlogo enega izmed favoritov letošnje sezone v 2. ligi, tokrat so ugnali zasedbo Brinje Grosuplje. To je že njihova tretja zaporedna zmaga z identičnim izidom 1:0 (Rogaška, Rudar, Brinje), za vse tri je z edinim golom na omenjenih srečanjih poskrbel kapetan moštva Nik Marinšek. Šumarji so doslej v sezoni prejeli le en sam zadetek, v uvodnem krogu v Krškem jim ga je v 66. minuti zabil Rob Rudonja. Od takrat dalje njihov niz brez prejetega gola traja že 384 minut … »V tej smeri smo veliko delali in že pred začetkom sezone sem fantom dejal, da lahko sezono odigramo z manj kot deset prejetimi goli. Smo na dobri poti,« je dejal trener Robert Pevnik. Strateg Aluminija je bil ob tem zelo zadovoljen še z eno prekinjeno neugodno tradicijo: Aluminij je na domačem stadionu v uradni tekmi slavil prvič po lanskem novembru! Takrat so rdečebeli 27. novembra v 18. krogu 1. lige ugnali Tabor (3:2), nato pa v naslednjih desetih tekmah šestkrat izgubili in štirikrat remizirali, vključno z 2. krogom letošnje sezone proti Iliriji. Domača zmaga po 272 dneh zagotovo pomeni posebno olajšanje … Do nje pa Kidričani niso prišli na lahek način, čeprav so v uvodu prevladovali. V 17. minuti je bil Bizjak sam pred vratarjem, a je poslal žogo čez gol. V naslednji minuti je bil bolj natančen Marinšek, ki je z izjemnim strelom iz več kot 25 metrov neubranljivo zadel v zgornji kot gola – 1:0. Nik tako nadaljuje izjemen strelski niz, na petih tekmah je dosegel prav toliko zadetkov, s tem pa je trenutno drugi strelec lige. Šumarji bi lahko že v naslednjih minutah odločili tekmo v svojo korist, a je Brest iz odličnega položaja s strani meril naravnost v vratarja Kisovca. Najlepšo priložnost za izenačenje so imeli gostje v 35. minuti, ko je Jovan po preigravanju gostujočega igralca v kazenskem prostoru igral z roko in sodnik Alen Bubek je pokazal na belo točko. Domnu Klančniku pa ni uspelo zadeti v polno, od prečke se je žoga odbila v polje, drugi poskus gostov pa je Banić ubranil. V drugem polčasu so imeli konstantno terensko pobudo gostje, a so domačini odlično zapirali vse poti do svojega gola in mirno zadržali minimalno prednost. V naslednjem krogu čaka Aluminij zahtevno gostovanje v Lendavi pri domači Nafti, tekma bo v nedeljo ob 16. uri. Jože Mohorič V enakovredni tekmi ostali brez točk STRELEC: 1:0 Krznarić (47.). KRKA: Kruljac, Mešanović, Ejup, Bedek, Marcius, Lipec, Krznarić (od 78. Prodanović), Zakrajšek, Kapitanović (od 92. Jelavić), Blaževski (od 81. Žur), Marijanović. Trener: Aleksander Bracovič. BISTRICA: Dabanovič, Ploj (od 72. Pirtovšek), Šlamberger Rozman, Vidmar, Ferčič (od 84. Ljubijankič), Havelka, Koprivc, Bračko, Korošec (od 72. Panić), Džumhur (od 46. Kapun). Trener: Franci Fridl. Prva tekma Maribora brez prejetega zadetka V 7. krogu ni bil dosežen noben remi, dveh zmag so se veselili domačini, gostje pa treh. Eno od teh je na derbiju dosegel Maribor, ki je s tem prekinil niz devetih tekem brez zmage v vseh tekmovanjih (sedem porazov, dva remija). Nazadnje so v 2. krogu domače lige ugnali Gorico pred dobrim mesecem – 23. julija. Vijoličasti so v sedmem poskusu prvič v sezoni v 1. ligi obdržali svojo mrežo nedotaknjeno. V Murski Soboti so bili pred polno Fazanerijo (4000 gledalcev) sicer v igri boljši domačini, ki so si že v prvem polčasu pripravili nekaj izrednih priložnosti, a so ostali brez nagrade v obliki vodstva. V končnici so na žalost črno-belih navijačev ostali celo brez točke, s tretjim golom v sezoni jim jo je odnesel Roko Baturina. Vijoličasti so s tremi točkami skočili v sredino lestvice, zaostanek za vodilno Olimpijo pa je še naprej ogromen – 14 točk. Zasedba ljubljanskega trenerja Alberta Riere še naprej ne popušča, tokrat so za sedmo zaporedno zmago v sezoni ugnali Kalcer iz Radomelj. Zmaga je glede na prikazano nedvomno zaslužena, znova pa je moral svoj del predstave odigrati vseprisotni sodnik Matej Jug. Ali je moral pri povsem jasnem prekršku za najstrožjo kazen ob tem še res pokazati rdeči karton igralcu Radomelj Luku Gučku, ki pri svojem dejanju (ustavljanje napadalca Olimpije z rokami) ni imel nobene namere poškodovati igralca ali mu kakorkoli drugače škodovati? Ali ni že najstrožja kazen (in rumeni karton, ki nikakor ne bi bil sporen) dovolj velika kazen za takšen prekršek? Tudi z igralcem manj je Radomljanom uspelo prekiniti Olimpijino serijo brez prejetega gola, ki je trajala več kot 630 minut. Iz penala je to v 95. minuti uspelo Sandiju Nuhanoviću. Tudi sicer so nadpovprečno pogosto zadetki padali v končnicah tekem, kar trije so bili doseženi v zgoraj omenjeni 95. minuti! Takrat so do zmage proti Gorici prišli Celjani, ki so edini gol na tekmi zabili iz penala. Zadetek Koprčanov v končnici ni tako močno vplival na končni izid, ampak je pomenil le potrditev njihove zmage v Domžalah. Andrej Kotnik je v Domžalah zabil že svoj šesti gol v sezoni. V Sežani so domačini želeli nadaljevati niz štirih tekem brez poraza (zmaga in trije remiji), a so jim to preprečili igralci Brava. Varovanci trenerja Dejana Grabiča so serijo štirih porazov 0:1 končali na udaren način – s strelskimi vajami. V preteklih šestih tekmah jim je uspelo doseči en gol, tokrat so jih v eni sami zabili štiri … REZULTATI 7. KROGA: Mura – Maribor 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Baturina (75.); CB24 Tabor Sežana – Bravo 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Kurtović (6.), 0:2 Kramarič (56.), 0:3 Nsana (69.), 0:4 Štor (73.). Rdeči karton: Ovsenek (92., Tabor); Celje – Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Janjičić (95., z 11 m); Olimpija – Kalcer Radomlje 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Nukić (25.), 2:0 Kvesić (56., z 11 m), 2:1 Nuhanović (95., z 11 m). Rdeči karton: Guček (55., Radomlje); Domžale – Koper 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Kotnik (85.), 0:2 Jašaragić (95.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 7 2. KOPER 7 3. CELJE 7 4. MURA 7 5. DOMŽALE 7 6. KALCER RADOMLJE 7 7. MARIBOR 7 8. BRAVO 7 9. CB24 TABOR SEŽANA 7 10. GORICA 7 7 5 2 2 2 2 2 2 1 1 0 0 4 3 3 3 1 0 3 1 0 2 1 2 2 2 4 5 3 5 12:1 21 13:6 15 8:7 10 11:12 9 8:9 9 7:9 9 9:14 7 5:6 6 5:10 6 5:9 4 JM Rok Frešer, Aluminij: »Imamo praktično na novo sestavljeno ekipo, šele spoznavamo se med seboj, a dosegamo dobre rezultate. To je za zdaj edino pomembno, tudi igra pa bo s časom postajala boljša. Že lani sem v dresu Gorice spoznal zahtevnost 2. lige, v kateri gre v vsaki tekmi 'na nož' – tudi proti Brinju ni bilo nič drugače. Vseeno se mi zdi, da smo imeli tekmo pod kontrolo. Sam se sicer v Kidričevem dobro počutim, po dolgem času sem bližje domu, kar mi ustreza.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Ekipa Brinja ni imela v Kidričevem česa izgubiti, saj smo bili v vlogi favorita. Igrali so neobremenjeno, precej napadalno, zato je bila potrebna dodatna previdnost. Začeli smo zelo dobro, tekmo bi morali odločiti v svojo korist že v prvih 30 minutah. Nato smo nekaj ponudili tudi gostom (11-metrovka, op. a.), a se je vseeno dobro izšlo za nas. V določenih delih tekme še trpimo, saj je ekipa mlada in neizkušena, smo pa srčni in bojeviti, igralci dajejo vse od sebe.« Nogomet z 2. SNL, 5. krog Krka – Kety Emmi&Impol Bistrica 1:0 (0:0) torek z 30. avgusta 2022 Prva liga Telemach Prekinjena neugodna tradicija, ki je trajala od lanskega novembra stran 14 Nogometaši Bistrice so v Novo mesto odpotovali brez bele zastave proti favorizirani Krki, kljub temu pa so ostali brez točk. Če pa bi v 80. minuti Rok Ferčič namesto vratnice zadel gol, pa bi lahko bilo tudi drugače … »Tekma proti vodilnemu moštvu lige je bila pričakovano čvrsta in zahtevna. Največ se je na zahtevnem igrišču dogajajo na sredini terena, sicer pa smo bili oboji enakovredni v polju in tudi glede priložnosti. Domačini v nobenem delu tekme niso bili v premoči, ampak smo se jim dobro postavili po robu. V začetku drugega polčasa smo prejeli poceni gol iz protinapada, zadel je izkušeni Hrvat Josip Krznarić. Do konca tekme smo poskušali vse, da bi izenačili, pa nam to kljub pritisku v zadnjih 30 minutah na žalost ni uspelo, zadeli smo tudi vratnico,« je nekaj misli o tekmi strnil Nejc Bračko. Trener Franc Fridl je imel prvič na voljo Aljaža Ploja (prišel iz Aluminija), zaradi bolezni in reprezentančnih obveznosti pa sta na klopi tokrat obsedela Rok Pirtovšek in Nejc Klašnja. Foto: Grega Wrnig / m24.si Nogometaši Maribora so na polni Fazaneriji ugnali domače muraše in prekinili serijo devetih tekem brez zmage. 2. SNL: Beltinci v zadnji minuti do zmage, Nafta do točke Izmed vodilne trojke sta v tem krogu zabeležila dragoceni zmagi Krka in Aluminij, oba sta slavila z izidom 1:0. Nafta je imela več težav, na koncu se je v Rogaški Slatini poraza rešila v sodniškem podaljšku. Varovanci Oskarja Drobneta so na tem srečanju trikrat vodili (1:0, 2:1, 3:2), a so se vztrajni Prekmurci vedno vračali v tekmo, nazadnje jim je to uspelo tik pred zaključnim žvižgom glavnega sodnika. Pri domačinih je dvakrat zadel Hrvat Marko Musolin, pri gostih pa Nermin Haljeta, ki se ga spomnijo tudi navijači Drave iz sezone 2019/20. V zadnjih minutah tekme se je veselil tudi drugi prekmurski predstavnik, Beltinci Klima Tratnjek. Varovancem Damjans Gajserja je zmago v Ajdovščini, kjer je mesto trenerja med tednom prevzel Milan Anđelković, prinesel Luka Pihler. Presenečenje se je zgodilo na primorskem derbiju med Biljami in dekanskim Jadranom, saj so gostje prišli do prve zmage v sezoni. Z njo so domačemu Bilju preprečili skok na 3. mesto lestvice … Dva zadetka sta bila delo rezervista Nika Fortune. Tako kot Jadran se je prve zmage v sezoni veselil tudi Rudar, do nje pa je prišel na identičen način kot Dekančani – z zmago v gosteh 0:4. Pri varovancih Simona Dvoršaka je dvakrat v polno zadel Hrvat Juraj Spudić. Še naprej izhoda iz krize ne najde Triglav, ki je tokrat visoko klonil v Ljubljani pri Iliriji. Trener Safet Hadžić se bo na ta način težko obdržal na klopi gorenjskega kluba … Pri Iliriji je dva gola zabil 34-letni kapetan Dejan Djermanović. REZULTATI 5. KROGA: Aluminij – B. Grosuplje 1:0 (1:0); Krka – K. E. Bistrica 1:0 (0:0); Rogaška – Nafta 1903 3:3 (2:1); strelci: 1:0 Gradišar (19.), 1:1 Haljeta (38.), 2:1 Musulin (43.), 2:2 Igrec (74.), 3:2 Musulin (85.), 3:3 Haljeta (92.); Primorje – Beltinci Klima Tratnjek 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Grobelnik (39.), 1:1 Nunić (61., z 11 m), 1:2 Pihler (92.); Krško – Fužinar Vzajemci 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Petrak (56.); Športni napovednik Nogomet z Veterani MNZ Ptuj V naslednjem krogu bodo Bistričani v nedeljo gostili Krško. JM +35 vzhod RAZPORED 1. KROGA, V SREDO, 31. 8., ob 17.30: Grajena – Rogoznica Gostilna Muršič; V ČETRTEK, 1. 9., OB 17.30: Središče – Dornava AAS; V PETEK, 2. 9., OB 17.30: Gorišnica – Cirkulane, Borovci – Podvinci. Prosta je ekipa Markovci. Vitanest Bilje – Jadran Dekani 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Stepančič (2.), 0:2 Fortuna (33.), 0:3 Fortuna (50.), 0:4 J. Cukjati (83.); Roltek Dob – Rudar Velenje 0:4 (0:3); strelci: 0:1 Spudić (20.), 0:2 Spudić (31.), 0:3 Kosić (35., z 11 m), 0:4 Saramago (84.); Ilirija 1911 – Triglav Kranj 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Poplatnik (14.), 2:0 Djermanović (38., z 11 m), 3:0 Djermanović (57.), 4:0 Tomiček (71.), 5:0 Ivkič (86.). Rdeči karton: L. Brkić (35., Triglav). 1. KRKA 5 2. ALUMINIJ 5 3. NAFTA 1903 5 4. BELTINCI 5 5. VITANEST BILJE 5 6. ILIRIJA 1911 5 7. FUŽINAR 5 8. ROGAŠKA 5 9. ROLTEK DOB 5 10. RUDAR VELENJE 5 11. JADRAN DEKANI 5 12. K. E. BISTRICA 5 13. KRŠKO 5 14. PRIMORJE 5 15. BRINJE GROSUPLJE 5 16. TRIGLAV KRANJ 5 4 4 3 3 3 1 2 1 1 1 1 1 1 1 0 0 1 1 2 1 0 3 0 3 3 2 2 2 2 1 2 1 0 0 0 1 2 1 3 1 1 2 2 2 2 3 3 4 10:2 6:1 12:4 10:6 10:12 6:4 11:10 5:5 7:9 6:5 7:7 3:4 6:9 4:10 3:8 3:13 13 13 11 10 9 6 6 6 6 5 5 5 5 4 2 1 JM +36 zahod RAZPORED 1. KROGA, V ČETRTEK, 1. 9., OB 17.30: Skorba – Podlehnik, Hajdina – Apače; V PETEK OB 17.30: Leskovec – Pragersko, Tržec – Gerečja vas. +40 RAZPORED 1. KROGA, V PETEK, 1. 9., OB 17.30: Pohorje Oplotnica – Spodnja Polskava, Zgornja Polskava – Hajdoše, Majšperk – Videm pri Ptuju, Ormož – Mladinec Lovrenc. JM Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija torek z 30. avgusta 2022 15 Nogomet z 3. SNL - vzhod Po izključitvah drami na Ptuju in v Podvincih, Zavrču lokalni derbi, Cirkulane s slepimi naboji Drava Ptuj – Šampion 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Rakar (21.), 1:1 Čeh (68., z 11 m), 1:2 Rakar (86.), 2:2 Šabeder (92.). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Janežič, Vogrinec (od 59. Pivko), Kokić, Rudić, Erhatič (od 59. Šabeder), N. D. Jadric, Čeh, Sedej (od 90. Letnik), Penič (od 80. Mlakar), Blaj. Trener: Aleš Čeh. RDEČI KARTON: Blaj (53., Drava). Na Mestnem stadionu je bila pred 200 gledalci ponovno odigrana »nora tekma«, tokrat jo je s svojimi vložki močno »začinil« sodnik Damjan Novarlič iz Maribora. Najprej je zaradi domnevnega simuliranja v kazenskem prostoru pokazal drugi rumeni karton in posledično rdečega Marcelu Blaju, nato pa na drugi strani ob povsem blagem kontaktu gostom podaril 11-metrovko. Zaradi tega je točka domače zasedbe na koncu odličen dosežek, kar so znali prepoznati tudi gledalci, ki so modrim ob koncu tekme namenili glasen aplavz. V domačem moštvu sta bila tokrat izstopajoča posameznika Luka Janžekovič in Leo Čeh (ob odhodu z igrišča Nika Erhatiča je nosil tudi kapetanski trak). Prvi je s svojimi obrambami držal svoje moštvo v igri že v prvem polčasu, v drugem pa ji je dal dodatno energijo z obrambo penala kapetanu gostov Mihaliču v 62. minuti. 17-letni Čeh je v drugem delu pokazal, da se razvija v odličnega igralca, sodeloval je pri obeh zadetkih domačega moštva. Najprej je bil po prekršku nad njim dosojen penal v 67. minuti, ki ga je sam uspešno izvedel, nato pa je v zaključku tekme v 92. minuti z odličnim prodorom in asistenco omogočil Reneju Šabedru izenačenje. REZULTATI 3. KROGA: Drava Ptuj – Šampion 2:2 (0:1), Podvinci – Šmartno 1928 1:0 (1:0), Dravinja – Koroška Dravograd 4:0 (2:0), Avto Rajh Ljutomer – Brežice 1919 Terme Čatež 3:1 (1:0), Rače – Posavje Krško 1:1 (1:0), Cirkulane – Premium Dobrovce 0:0, Zavrč – Bosch Bračič Videm 2:1 (1:0). 1. A. R. LJUTOMER 2. ZAVRČ 3. DRAVINJA 4. ŠAMPION 5. DRAVA PTUJ 6. B. B. VIDEM 7. RAČE 8. PODVINCI 9. BREŽICE ČATEŽ 10. POSAVJE KRŠKO 11. CIRKULANE 12. P. DOBROVCE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 0 0 2 1 1 0 0 0 7:1 0 8:3 0 8:1 0 7:3 0 8:5 1 8:4 1 4:5 2 5:7 2 7:10 1 4:5 2 0:2 2 0:5 3 0:6 3 2:11 9 9 7 7 7 6 4 3 3 2 1 1 0 0 Za goste je oba zadetka prispeval 20-letni Michael Rakar, v prvem primeru je lepo preigraval, v drugem pa odvzel žogo branilcu Drave in nato obakrat izjemno prefinjeno ugnal še Janžekoviča. Dravaši so v dvoboju neporaženih moštev še enkrat pokazali, da znajo preobrniti rezultat in da ne popuščajo do zadnjega sodnikovega žvižga (podobno že proti Krškemu). Podvinci – Šmartno 1928 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Orovič (20.) PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Živič, Svenšek, Kuserbanj, Modrič (od 80. Kolenko), Oman (od 70. Prahić), Zamuda Horvat (od 57. Perez), Orovič, Zajko (od 57. Anžel). Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Živič (50., Podvinci). V Podvincih sta se merili ekipi, ki v uvodnih krogih nista osvojili točk; pod večjim pritiskom so bili zagotovo domačini, ki so v dosedanjih dveh tekmah prejeli kar sedem zadetkov. Tokrat jim je mrežo uspelo ohraniti nedotaknjeno, čeprav so praktično celoten drugi polčas igrali z igralcem manj. Robert Hojnik, trener Podvincev: »Tekmo smo začeli odločno in agresivno, skozi celoten prvi polčas smo zlahka prihajali v priložnosti. Na žalost nam je med vsaj petimi izjemnimi priložnostmi uspelo zadeti samo enkrat (Orovič), med drugim je gostujoči vratar ubranil tudi strel z bele točke (Zajko). Namesto visokega vodstva in nadzorovane tekme pa se nam je v drugem polčasu za nameček pripetila še izključitev (Živič, drugi rumeni karton), kar je seveda spremenilo potek tekme. Morali smo zamenjati taktiko, na srečo pa nam je uspelo zdržati napade gostov, ki so ob minimalnem zaostanku in igralcu več na igrišču začutili svojo priložnost.« Cirkulane – Dobrovce 0:0 CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Bojnec, Lipavšek, U. Cesar, Debelak (od 58. Bajraj), Kukovec, Travnikar, Kraševec (od 46. Ljubec), Čater, Cimerman. Trener: Damjan Vogrinec. V tekmi ekip, ki sta v prvih dveh krogih okusili grenkobo poraza, se je končalo po željah gostov iz Dobrovcev. Ti so lahko veliko bolj zadovoljni z osvojeno točko kot domačini, ki še naprej čakajo na prvi doseženi zadetek v sezoni. V prvih 270 minutah jim ga ni uspelo zabiti, kar je glavni razlog slabega točkovnega izkupička in mesta v spodnjem delu lestvice. Tokrat sta bila najbližje golu Jaša Bojnec in Alen Cimerman, a sta zadela prečko, oz. stativo, po vsak v enem polčasu ... Rokomet z Pripravljalni tekmi Polom Jeruzalema v Varaždinu Varaždin – Jeruzalem 39:24 (20:13) Ormožani so med tednom v Ormožu v četrti pripravljalni tekmi najprej ugnali Varaždin z rezultatom 26:25 (10:13), nato pa nekaj dni pozneje v Varaždinu nepričakovano visoko izgubili. Hrvaški prvoligaš je na koncu zabeležil zmago s kar petnajstimi goli prednosti (39:24). Težko, mogoče celo nemogoče je najti pripravljalno tekmo, kjer so Ormožani tako visoko izgubili. „Enostavno nam ni šlo nič od rok. Celotna ekipa si za predstavo zasluži kritiko in na takšen način se nam v državnem prvenstvu slabo piše. Še sreča, da se je to zgodilo na pripravljalni tekmi in ne na tekmi 1. kroga, ko bomo na Hardeku gostili Maribor. Treba se bo najprej pogovoriti znotraj ekipe in potem iz tega hudega poraza izvleči čim več dobrega. Vse slabo je za nekaj dobro in ne preostane nam nič drugega, kot da gremo naprej in da na treningih še bolj 'grizemo' ter se čim bolje pripravimo za prvo tekmo državnega prvenstva,“ je po polomu v Varaždinu povedal kapetan Tomislav Balent. Razočaran po tekmi je bil tudi trener Jeruzalema. „'Ekipni samomor' po navadi rečemo po taki tekmi, po kateri si niti en sam posameznik ne zasluži pohvale. Res se ne spomnim, kdaj smo izgubili kakšno pripravljalno tekmo s tako visoko razliko. Razumel bi, če bi nas tako visoko premagala kakšna ekipa, ki recimo igra v evropski Ligi prvakov, ne pa Varaždin, ki je po kakovosti igralcev nekje na našem nivoju. Mogoče smo nasprotnika podcenili in takoj nas je doletela huda kazen. Dober opomin smo prejeli in še sreča, da se je to zgodilo v času priprav,“ je nepričakovan poraz komentiral Saša Prapotnik. Ormožane v tem tednu čakajo treningi, tudi dva dopoldanska, nato pa v petek, 2. septembra, domača tekma proti ptujski Dravi. Tekma 1. kroga DP med Jeruzalemom in Mariborom bo na Hardeku odigrana v soboto, 10. septembra, ob 19. uri. Černe ter Luka Voljč, ki bodo dodana vrednost ekipi v tem prvenstvu. „Glede na številčnost našega kadra in glede na to, da je pred nami kar 26 tekem državnega prvenstva, smo se odločili, da odigramo le tri pripravljalne tekme. Proti avstrijskemu BT Fuchse smo nastopili v zelo okrnjeni zasedbi in doživeli visoki poraz (14:29). Proti Gorišnici smo že zaigrali z najboljšo ekipo, ki jo v tem trenut- Foto: Črtomir Goznik V Zavrču so se pred približno 200 gledalci zmage veselili domačini (v belih dresih), ki so v vsakem polčasu zadeli po enkrat. Zavrč – Bosch Bračič Videm 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Potočnik (15., z 11 m), 2:0 Mihalić (48.), 2:1 Kurež (62.). ZAVRČ: Maroh, Šket (od 91. Kelc Vnuk), Koren, Drevenšek, Kajzer, Romih, Mihalić (od 91. Jambriško), Prekikaka (od 63. Vočanec), Pofuk, Potočnik (od 83. Županić), Zorko (od 83. Zanič). Trener: Gorazd Šket. BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Kelc, Vidovič (od 87. Šeliga), Zdovc, Mesarič, Krajnc, A. Rogina, S. Rogina, Ovčar (od 46. Čuš), Šegula (od 64. Škrabl), Kurež. Trener: Luka Gajšek. Lokalni derbi neporaženih ekip Zavrča in Vidma je v Zavrč privabil več kot 200 gledalcev, navijači ene in druge ekipe so zavzeli vsak svojo stran stadiona. Prvi so imeli razlog za veselje domačini, saj je po prekršku Miha Mesariča nad Rokom Zorkom na robu kazenskega prostora sodnik dosodil penal, ki ga je suvereno izvedel kapetan Denis Potočnik – 1:0. Gostje so najlepšo priložnost za izenačenje v prvem polčasu imeli v 33. minuti, a je vratar Žiga Maroh izredno ubranil poskus Simona Rogine. Drugi del se je začel sanjsko za domačine, po treh minutah so namreč povečali vodstvo. Zorko je prejel uporabno podajo in je žogo lepo povedel proti golu, kljub oklevanju pa je na koncu lepo zaposlil Patrika Mihalića, Damijan Vogrinec, trener Cirkulan: »Tekma je bila zelo enosmerna, praktično celotno tekmo se je igralo na polovici gostov. Znova smo imeli veliko priložnosti, a so vse ostale neizkoriščene. Prav neverjetno je, iz kakšnih položajev vse smo zgrešili, dvakrat smo zadeli tudi okvir gola. ku premoremo, in na trenutke pokazali zelo dobro igro. Še vedno pa je to daleč od tistega, kar zmore ta mlada ekipa z nekaj izkušenimi, tudi 1. A-ligaškimi igralci. Sezona bo dolga in verjamemo, da se lahko enakovredno kosamo v boju za obstanek v ligi, obenem pa sem prepričan, da se bo prav pri Veliki Nedelji odločalo o usodi ekip, ki se bodo potegovale za vstop v 1. B-ligo,“ je dejal kapetan Velike Nedelje Peter Zorec. V petek, 2. septembra, ob 19. uri sledi povratna pripravljalna tekma med Veliko Nedeljo in Gorišnico. KU Pozna se nam, da smo precej spremenili ekipo, oz. jo še sestavljamo – med tednom je npr. šele prišel Bajraj. Prepričan sem, da bodo zadeve sčasoma stekle v pravo smer.« Avto Rajh Ljutomer – Brežice 1919 Terme Čatež 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Ketiš (3.), 2:0 Vinter (50.), 2:1 Črpič (67.), 3:1 Šalamun (82.) AR LJUTOMER: Lörinc, Vinter, T, Nemec (od 46. Feguš Makovec), Bertalanič, Šalamun (od 87. Markovič), Semenič, Jelen, L. Nemec (od 75. Munda), Ketiš (od 87. Mlinarič), Panič (od 83. Kavčič), Madon. Trener: Marko Fajdiga. Foto: Davorin Arnuga Miha Kolmančič (Velika Nedelja) Novinci v ligi se tudi po 3. krogu tekmovanja ponašajo s popolnim izkupičkom. Tokrat so Prleki po zelo dobri igri ugnali Brežičane, ki so se sicer predstavili kot trd in neugoden nasprotnik. Marko Fajdiga, trener AR Ljutomer: »Pričakovali smo težko tekmo, saj gre za bivšega drugoligaša. Zgodnje vodstvo nas je nekoliko uspavalo in le sreči se lahko zahvalimo, da nas iznajdljivi gostje niso kaznovali. Drugi polčas smo taktično odigrali zelo dobro, imeli vse pod nadzorom in bi morali doseči še kakšen zadetek. Vsekakor pa sem zadovoljen tako z našo igro kot seveda tudi s končnim razpletom dvoboja. Jože Mohorič, NŠ Futsal z KMN Meteorplast Šic bar Neodločeno proti državnim prvakom V okviru priprav na novo sezono v 1. slovenski futsal ligi je ljutomerski Meteorplast ŠIC bar sodeloval na mednarodnem turnirju v Kopru. Ob slovenskem prvaku Dobovcu, hrvaškem Pulju ter domačem Bronxu so Ljutomerčani osvojili četrto mesto. Prleki so na Primorskem nastopili v oslabljeni zasedbi, manjkali so Tjaž Lovrenčič, Rok Šnofl, Denis Knežević, Urban Goričan, Toni Kovše in Aljaž Ruis. Kljub temu so varovanci trenerja Roberta Grdovića prikazali dopadljivo igro. V polfinalu so moči Gorišnica – Velika Nedelja 24:31 (13:15) Člana 1. B-lige, ki se bosta letos borila za obstanek v zelo močni ter zanimivi ligi, sta odigrala medsebojno pripravljalno tekmo. Ta je zaradi sosedskega naboja že bila podobna pravi čvrsti prvenstveni tekmi. Gostje, novinci v 1. B-ligi, so bili skozi celotno tekmo boljši tekmeci. Da je bila tekma kolikor toliko izenačena, je z odličnimi obrambami poskrbel domači vratar Filip Ranfl. Za slednjega je prava škoda, da ne poskuša svojega znanja unovčiti tudi na najvišjem nivoju slovenske rokometne lige. Velika Nedelja je nastopila z nekaj novimi obrazi. Za zelene so tako zaigrali Miha Kolmančič, Jan Mlač ki je zadel v polno – 2:0. Za goste je žarek upanja posijal v 62. minuti, ko je po lepi kombinaciji iz kota do žoge prišel povratnik na slovensko nogometno sceno Robert Kurež ter jo z močnim in natančnim strelom s približno 14 metrov zabil v gol – 2:1. Do konca srečanja gostom ni uspelo ustvariti močnejšega kontinuiranega pritiska, domačinom je v psihološko dokaj napeti končnici uspelo odbiti vse poskuse Videmčanov in ohraniti 100 % izkupiček. Denis Potočnik, kapetan Zavrča: »Videm se je po pričakovanjih izkazal za zelo neugodnega tekmeca. Igra se je zvečine odvijala na sredini igrišča, na srečo pa nam je uspelo izkoristiti večino svojih priložnosti. Po vodstvu smo dobro stali na igrišču, čeprav je tudi Videm imel nekaj priložnosti. Moje mnenje je, da smo na koncu zasluženo zmagali. Seveda nas veseli, da imamo po treh krogih devet točk, a ne razmišljamo preveč naprej, gremo lepo po vrsti, tekmo za tekmo.« Robert Kurež, Videm: »Derbi je po mojem mnenju upravičil svoj naziv, saj so lahko gledalci videli precej priložnosti na obeh straneh. V Zavrču smo želeli nadaljevati zmagoviti niz, borili smo se, a je bilo to tokrat premalo. Na našo žalost so imeli domačini v zaključkih akcij več sreče kot mi, zato so osvojili tri točke. Sam sem dosegel zadetek, a tukaj gre za ekipo, točke osvajamo ali izgubljamo skupaj.« merili z večkratnim udeležencem evropske lige prvakov Dobovcem in se po rednem delu razšli brez zmagovalca (1:1) – strelec za Meteorplast ŠIC bar je bil Aljaž Goznik. Po izvajanju kazenskih strelov so se napredovanja v finale (4:3) veselili igralci Dobovca. V tekmi za 3. mesto je ljutomerska ekipa nudila dober odpor tudi gostiteljem, ki so vendarle slavili z 2:0. Turnir je pripadel hrvaški ekipi iz Pulja, ki je v finalu premagala Dobovec (2:0). NŠ Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 stran 16 torek z 30. avgusta 2022 Šport, rekreacija 16 COLOR CMYK Tenis z Nina Potočnik »Želja je, da bi se uvrstila v kvalifikacije turnirjev za grand slam« 25-letna ptujska teniška igralka Nina Potočnik je v prejšnjem tednu zasedla najvišje mesto na WTA-lestvici v svoji karieri, močno se je približala 300. mestu na svetu. To ji je uspelo po turnirski zmagi v Leipzigu, kjer je prvič v karieri slavila na turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. V prejšnjem tednu si se vrnila z nemške turneje, kjer si odigrala štiri turnirje, v Darmstadtu, Horbu, Hechingenu in Leipzigu. Trije so bili serije W25, tisti v Hechingenu pa celo W60. Kakšna je bila ta serija zate? N. Potočnik: »Moram reči, da je bila kar naporna, štiri tedne vsak dan igrati in trenirati ni lahko. Na koncu se je kar dobro razpletlo, saj sem zadnji turnir osvojila. Skupno gledano sem kar zadovoljna.« Osvojila si prvi turnir tega ranga. Kaj ti to pomeni? N. Potočnik: »Pomeni mi predvsem potrditev dobrega dela ter dobro izhodišče za naprej, za nadaljnje nastope na turnirjih. Seveda pa je vedno lepo zmagati turnir, to je res super občutek. Doslej sem med posameznicami osvojila štiri ranga W15, tokrat sem stopila še stopničko višje.« Do te lovorike si prišla s petimi zaporednimi zmagami, vse tekmice so bile domačinke iz Nemčije. Kar Nina Potočnik: »Na turnejah je dobro to, da imaš vedno na voljo igralke za sparing - ves čas si v nekem ritmu igranja in je potem tudi lažje stopnjevati formo.« zanimiv podatek ... N. Potočnik: »Ja, res je, mislim, da se mi je prvič v karieri zgodilo, da sem igrala na nekem mednarodnem turnirju in sem imela vse nasprotnice iz iste države. To se res zgodi zelo redko.« Pravijo, da je najtežje zmagati finale. Glede na izid je bilo tudi pri tebi tako. N. Potočnik: »Mara Guth je bila kar trdoživa tekmica. Ni popustila v nobenem trenutku, razen mogoče v zadnjih dveh igrah zadnjega seta, do takrat pa mi je 'podarila' zelo malo lahkih žog – sem si morala kar sama Nogomet z Lige MNZ Ptuj V Super ligi zelo uspešni gostje Foto: Črtomir Goznik V Gerečji vasi je domača ekipa suvereno ugnala rivale iz Apač. Super liga S tekmami 1. kroga se je v članskih tekmovanjih pod okriljem MNZ Ptuj začela sezona 2022/23. V Super ligi je lanski prvak Boč Poljčane zavrnil možnost napredovanja v 3. ligo, zato bo tudi letos tekmoval v tem razre- du. Novinka je ekipa Središča, ki je zamenjala Skorbo. Boču v prvi tekmi ni uspelo potrditi lanskega naslova, na domačem igrišču so jih ugnali Markovčani. Odločitev o zmagovalcu je padla v razmiku nekaj minut drugega polčasa, ko je Adrian Bezjak dvakrat zadel v polno. Pokal Pivovarna Union: prepričljivi Bukovci, Grajena in Hajdina V četrtek so bile odigrane še nekatere tekme uvodnega kroga letošnjega pokalnega tekmovanja, ki poteka po spremenjenem formatu. Na področju MNZ Ptuj tokrat večjih presenečenj ni bilo, edino so pripravili nogometaši Lovrenca (2. liga), ki so ugnali zasedbo Podlehnika (1. liga). Rezultati tekem predkroga v MNZ Ptuj: Mladinec Lovrenc – Podlehnik 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Travnikar (15.), 2:0 Lampret (76.), 2:1 Jaušovec (91., z 11 m); Hajdina – Gorišnica 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Petek (30., z 11 m), 2:0 Jazbec (35.), 3:0 N. Zupanič (90.); Skorba – Grajena ANpro 2:7 (1:4); strelci: 0:1 Tominc (13.), 1:1 Leben (21.), 1:2 Pihler (33.), 1:3 Tominc (43.), 1:4 Tominc (45.), 1:5 Goričan (53.), 1:6 Cebek (61.), 1:7 Simonič (69.), 2:7 Toplak (77.); Bukovci – Hajdoše 6:0 (3:0); strelci: 1:0 Kitak (14.), 2:0 Veršič (19.), 3:0 Antolič (20.), 4:0 Brumen (54.), 5:0 Antolič (65.), 6:0 Kelenc (78.). Tekma Pragersko – Polskava avtop. Grobelnik bo odigrana v sredo, 31. 8. Že pred tem so se v nadaljnje tekmovanje uvrstile ekipe Makole Bar Miha, Apače, Tržec, Stojnci, Rogoznica, Gerečja vas in Senčila Senica Oplotnica. So pa zato v stilu zaključka prejšnje sezone začeli Grajenčani, ki so v Bukovcih vknjižili rezultatsko najprepričljivejšo zmago kroga. Dva gola je za goste prispeval Vojko Tominc, enega so si domačini zabili kar sami. Odlično sta sezono začeli tudi ekipi iz hajdinske občine, Gerečja vas in Hajdina. Slednja je do zmage v Gorišnici prišla v samem zaključku tekme, prva pa je na svojem igrišču ugnala ekipo Apač. To je bila obenem edina zmaga domače ekipe v Super ligi ob koncu tedna (tekma Središče – Stojnci je bila odigrana v ponedeljek). REZULTATI 1. KROGA: Gerečja vas – Apače 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Avguštin (5.), 2:0 Požegar (35.), 3:0 Kaisersberger (50.), 3:1 Klajnšek (63.); Boč Poljčane – Markovci 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Bezjak (53.), 0:2 Bezjak (57.); Gorišnica – Hajdina 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Jazbec (78.), 0:2 Cvikl (82.); Bukovci – Grajena ANpro 0:3 (0:2); strelca: 0:1 Tominc (14.), 0:2 Veršič (44., ag.), 0:3 Tominc (53.). Tekma Središče – Stojnci je bila odigrana v ponedeljek. Goran Djurdjević in Nina Potočnik priigrati točke in jih zaključiti. Tisti dan je bilo zelo vroče in je bil dvoboj zelo izčrpljujoč za obe. Sicer poskušam v takšnih trenutkih odmisliti vročino; ko si v igri, na nek način ne čutiš te vročine, ja pa zagotovo težje igrati v takšnih razmerah.« Vse svoje turnirske zmage si dosegla na peščeni podlagi. Je to tvoja absolutno najboljša podlaga? 1. liga MNZ Ptuj: poplava zadetkov, Luka Kirič sam zabil štiri Strelci so bili v 1. krogu izredno razpoloženi, zadetki so padali kot po tekočem traku. Največ so jih gledalci videli v nedeljskem dopoldanskem terminu v Hajdošah, kar osem. Za goste je tri prispeval Gal Žirovnik. Še več jih je na tekmi v Ormožu prispeval Luka Kirič, kar štiri. Gostje iz Makol, ki so v pokalnem tekmovanju presenetili Markovce, so sicer zadeli prvi na tekmi, a jim v nadaljevanju ni uspelo zaustaviti Kiričevega strelskega pohoda … REZULTATI 1. KROGA: Hajdoše – Rogoznica 3:5 (2:2); strelci: 0:1 Žirovnik (11.), 1:1 Brodnjak (16.), 2:1 Koželj (22.), 2:2 Žirovnik (30.), 2:3 Berlak (48.), 2:4 Šoštarič (60.), 2:5 Žirovnik (61.), 3:5 Meznarič (84.); Ormož – Makole Bar Miha 4:1 (2:1); strelca: 0:1 Rojs (7.), 1:1 Kirič (13., z 11 m), 2:1 Kirič (19.), 3:1 Kirič (62.), 4:1 Kirič (80.); Podlehnik – Skorba 2:4 (1:2); strelci: 0:1 Leben (4.), 0:2 Leben (14.), 1:2 Jelen (41.), 2:2 Jelen (47.), 2:3 Gril (84.), 2:4 Ogrinc (87., z 11 m). Tekma Pragersko – Tržec je bila prekinjena zaradi naliva. 2. liga MNZ Ptuj: gostje kot bosi po trnju REZULTATI 1. KROGA: Mladinec Lovrenc – Polskava avtop. Grobelnik 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Pulko (27.), 2:0 Pulko (55., z 11 m), 2:1 Gajšek (60.), 3:1 Sagadin (80.), 3:2 Pišotek (83.); Leskovec – Slovenja vas SMS sanacija 6:1 (4:0); strelci: 1:0 Zupanič (6.), 2:0 Železnik (8.), 3:0 Emeršič Medved (13.), 4:0 Bedenik (36.), 5:0 Krajnc (57.), 6:0 Mlakar (63.), 6:1 Pleteršek (87., z 11 m); Dornava Digitalpartner.si – Oplotnica Senčila Senica 6:0 (4:0); strelci: 1:0 Mar (21.), 2:0 Mar (27., z 11 m), 3:0 Popović (39.), 4:0 Zagoršek (43.), 5:0 Mar (75.), 6:0 Popović (83.). Prosta je bila ekipa Zgornja Polskava. JM N. Potočnik: »Seveda. V Sloveniji imamo zelo malo igrišč s trdo podlago ali kakšnih drugih, večinoma treniramo na pesku. Posledično mi je zato tudi najbolj pri srcu in tudi najbolj domače se počutim igrati na pesku.« Z zadnjo turnirsko zmago si prišla tudi do najvišje uvrstitve na WTA lestvici, do 310. mesta. Kako gledaš na ta dosežek? N. Potočnik: »To je seveda pozitivno, vendar upam, da mi bo uspelo priti še višje. Kar nekaj časa sem bila uvrščena okrog 350. mesta in mi ni uspelo narediti preboja, zdaj pa mi je končno uspelo. Najprej me je precej ovirala poškodba, s katero sem se ubadala skoraj dve leti, potem je prišla korona in sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se vrnila v tekmovalni ritem … Zdi se mi tudi, da je po koroni vse skupaj še nekoliko težje, konkurenca je močnejša, včasih je bilo 1. ali 2. kolo veliko lažje preskočiti kot danes.« Tvoj trener je Goran Djurdjević. Čemu na treningih posvečata največ pozornosti? N. Potočnik: »Želja je vedno izboljšat tiste stvari, ki na tekmah niso bile dobre. Na dolgi rok je treba delati na zelo veliko stvareh: najprej moraš biti fizično dobro pripravljen, potem sledi tehnika teniške igre, tukaj je tudi psihološka priprava – zelo veliko je stvari, na katerih je treba konstantno delati.« V katerih delih teniške igre si najmočnejša in v katerih najšibkejša? N. Potočnik: »Trenutno sem dobro fizično pripravljena. Ker me poškodba kolka ne ovira več tako močno, sem zelo veliko trenirala, pa tudi psihološko bolj verjamem v to, da lahko zmagujem. Izboljšala sem tudi 'backhand' in 'slize', pa tudi servis. Moja šibka stran je trenutno še 'forhand', to moram izboljšati in nadgraditi.« Tvoj trener pogosto pravi, da potrebuješ precej časa, da prideš v pravi turnirski ritem. N. Potočnik: »Pri meni to traja nekaj dlje časa, kot mogoče pri nekaterih drugih. Potrebujem več dvobojev in turnirjev. To se je pokazalo tudi na zadnji turneji, ko sem najboljše igre prikazala na zadnjem turnirju. Na takšnih turnejah je dobro to, da imaš vedno na voljo igralke za sparing – ves čas si v nekem ritmu igranja in je potem tudi lažje stopnjevati formo. Doma je težko najti ustrezne igralke za sparinge, večinoma igram s fanti.« Kakšni so načrti za bližnjo prihodnost? N. Potočnik: »Zdaj imam v načrtu odigrati čim več turnirjev zapored, do konca sezone jih imam v načrtu osem do devet. Začela bom že v tem tednu v Trstu, potem pa sledita dva turnirja v Sloveniji, pa Srbiji in nato spet v Italiji – večinoma se bom gibala v bližini Slovenije. Seveda je prva naslednja želja ta, da bi se uvrstila v kvalifikacije turnirjev za grand slam, da bi izkusila še ta del svetovne teniške turneje. Za kaj takšnega bi morala izboljšati uvrstitev na WTA-lestvici do kakšnega 250. mesta.« Prijavljena si tudi na WTA-turnirju v Portorožu, a se bo brez povabila organizatorjev težko izšlo za nastop vsaj v kvalifikacijah. N. Potočnik: »Na tem turnirju bi zelo rada igrala, vendar zaradi uvrstitve na lestvici verjetno ne bom prišla v žreb, povabila Teniške zveze Slovenije pa ne bom dobila – ta razpis je bil že objavljen in nisem bila niti na listi za kvalifikacije. Da bi prišla zraven, bi bilo potrebno kar nekaj odpovedi tujih igralk.« Jože Mohorič Šahovski kotiček Mladinska državna liga: Ptujčani obdržali mesto med elito V Rogaški Slatini se je končala 31. državna liga mladink in mladincev. Pri mladinkah, kjer Ptujčani niso imeli svojih predstavnic, ni bilo omejitev števila ekip, kljub temu pa so nastopile šahistke iz samo petih klubov oziroma društev. V najmočnejši ligi mladincev si je pravico nastopa priborilo najboljših osem ekip iz pretekle sezone, med njimi tudi ekipa Šahovskega društva Ptuj, ki je z osvojitvijo šestega mesta obdržala mesto med najboljšimi slovenskimi klubi oziroma društvi. Prvi favorit tekmovanja, ekipa ŽŠK Maribor Poligram, je upravičil svojo vlogo in suvereno osvojil naslov državnega mladinskega prvaka. Za mesta na stopničkah so se do zadnjega kroga potegovale še ekipe Celja, Žalca in Kočevja, ob koncu pa se je morala z nehvaležnim četrtim mestom zadovoljiti ekipa iz Žalca. Ekipa ŠD Ptuj je tokrat nastopila izredno pomlajena, saj je imela v svojih vrstah državna prvaka do 10 in 12 let, a ji je kljub temu uspelo obdržati mesto med elitno osemrico. Izredno pomembno zmago so Ptujčani dosegli v 6. krogu proti neposrednemu tekmecu za izpad, ekipi ŠD Domžale, kjer sta točke osvojila Mihajilo Ilijić in Tilen Kovačec. Tako je bilo že krog pred koncem jasno, da so Ptujčani dosegli zastavljen cilj, obstanek v najvišjem rangu tekmovanja. Povsem izenačeni so bili s petouvrščeno ekipo iz Krškega, vendar je odločal medsebojni rezultat, ki je šel v prid Dolenjcem. Izredno se je izkazal najmlajši član ekipe, 10-letni Tom Crnjakovič, ki je v petih krogih trikrat zmagal, osvojil pa je tudi lepo število ratinških točk. Občasno sta nastopila še Mihael Kukovec in Tadej Murko, ki sta nekoliko razbremenila udarno trojko, vendar sta se predvsem pri Tadeju poznala neuigranost in pomanjkanje tekmovanj. Kljub temu je vsak izmed naštetih dodal svoj delež in skupaj z glavnim trenerjem, MM Danilom Polajžerjem, so se veselili še enega lepega uspeha. Končni vrstni red: 1. ŽŠK Maribor Poligram 12 točk (17), 2. Celjski ŠK 11 (16), 3. ŠD Kočevje 10 (13,5), 4. ŠK Žalec 9 (12), 5. ŠK Triglav Krško 5 (7,5), 6. ŠD Ptuj 5 (7,5), 7. ŠD Domžale 3 (6,5), 7. ŠD Pomgrad 1 (4). Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 17 Kultura torek z 30. avgusta 2022 17 Ptuj z Deveta Beletrinina debata o kulturnih festivalih, vinu, kulinariki Iz naše zgodovine Mistika malih krajev in velikih festivalov Dravski splavi in šajke (2) V sklopu 26. festivala Dnevi poezije in vina je 24. avgusta v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala že 9. Beletrinina debata o kulturnih festivalih, kulinariki, mistiki malih mest. Tokrat pod naslovom Mistika malih krajev, ki oči odprejo, ko pade tema in se prižgeta kultura in kulinarika. Slovenija je bogata festivalska država. Po nekaterih ocenah naj bi imeli največ festivalov na prebivalca na svetu. Foto: osebni arhiv SR Še na začetku 20. stoletja je od splavarstva v Dravski dolini živelo najmanj 2.000 ljudi, pokopale pa so ga hidroelektrarne. Na začetku 20. stoletja je bilo v Dravski dolini več kot 500 splavarjev, ki so sestavljali splave v približno 60 pristaniščih (lenštatih), in sicer vse od Libelič do Maribora. To pomeni, da je od splavarstva živelo vsaj 2.000 ljudi. Delo je bilo sezonsko in precej donosno, zato tudi na dobrem glasu. Kadar niso bili na poti, so se splavarji ukvarjali z drobnim kmetijstvom in gozdarstvom. Odločitev za poklic splavarja je običajno izhajala iz družinske tradicije: očete so nadomeščali sinovi, delo se je prenašalo iz roda v rod, v splavarskih družinah pa je zaradi zaposlitve z rednim dohodkom vladalo relativno blagostanje. Hrumenje reke so slišali na Pohorje Za dravske splavarje je bila prva prava postaja v Mariboru, kjer se je po splavarskem pristanišču tudi ustalilo še danes veljavno ime Lent ali Pristan. Vedeti je treba, da je bila Drava še na začetku 20. stoletja vse prej kot mirna reka, prav nasprotno, bila je nevarna deroča reka z veliko brzicami, plitvinami in skalnatimi ožinami, njeno hrumenje je bilo baje tako mogočno, da so ga slišali daleč na Pohorje in Kozjak. V Mariboru so se splavarji, ki so nadaljevali pot po Dravi proti Osijeku in pozneje po Donavi proti Beogradu, oskrbeli s hrano. Naslednja splavarska postaja je bila pri Borlu, Donja Dubrava na Hrvaškem pa je bila za dva splavarja vedno poslednja postaja. Na poti so se zgodile tudi številne nesreče; ena takšnih oktobra 1926 v Svetem Marku oziroma Markovcih, kjer je imela vojska vaje in je v ta namen postavila pontonski most, ne da bi na to oviro opozorila splavarje. Pred Ptujem so le postavili veliko rdečo tablo, a brez stražarjev. V debati so sodelovali pisatelj Tone Partljič, prof. dr. Janez Bogataj in prof. dr. Maja Uran Maravič s Fakultete za turistične vede. Razvila se je zanimiva razprava s še bolj zanimivimi pogledi na festivalsko dogajanje v Sloveniji sploh in tudi na Ptuju. Tone Partljič je prepričan, da so festivali v Sloveniji, celo njihova eksplozija, nekaj posebnega. Festival je po Janezu Bogataju samo eno sodobno poimenovanje določenih kulturnih vsebin, ki nagovarjajo posameznika, skupino, družino, prebivalce nekega kraja ali države, zlasti v poletnih mesecih. Hitro tudi ugotovimo, da to ni pojav sodobne družbe. Festivali imajo svojo predzgodovino. Prve veselice so organizirali že v začetku 19. stoletja. To so bili izraziti kulturni dogodki, na katerih so pogosto igrali tudi igre. Narodno-zabavna glasba, ki se je pojavila leta 1953, pa je tipični kulturni pojav množine industrijske družbe, ki z dediščino nima nobene povezave, je prepričan Bogataj. Klasične veselice so se oprijele bolj tega modela, večji poudarek je bil na narodno-zabavni glasbi. Določeno število prebivalstva pa je potrebovalo še nekaj drugega. Tako so od petdesetih let prejšnjega stoletja začeli rasti festivali, na katerih so bili simfonična glasba, jazz, likovne razstave. Destinacije, ki so slabo razvite in nimajo veliko nastanitvenih zmogljivosti, vidijo v festivalih priložnost. S prireditvami se pozicionirajo na domačem in tudi mednarodnem turističnem trgu, da jih sploh prepoznajo, da ustvarijo Foto: Črtomir Goznik Na 9. Beletrinini debati so sodelovali: pisatelj Tone Partljič, prof. dr. Maja Uran Maravič in prof. dr. Janez Bogataj. Vodila jo je Valentina Plaskan. neko znamko. Tu so videle ne samo poslovno priložnost, temveč priložnost, da se sploh nekaj dogaja, da se poviša turistični promet, da na nek način spodbudijo turistični razvoj. Dobro je, da se te stvari dogajajo, je poudarila Maja Uran Maravič. Produkte festivalov je treba razviti tako, da bodo zanimivi za obisk celo leto. To so dodatni motivi za obisk določenih destinacij. Vrhunska kultura se enako dobro počuti na Ptuju kot v Berlinu Na festivalu Dnevi poezije in vina nastopajo največja svetovna pesni- ška imena. Ptuj delamo za evropsko prestolnico kulture, poudarja vodja festivala Aleš Šteger. Vrhunska kultura se lahko enako udobno počuti na Ptuju kot v velikanskem Berlinu. Tone Partljič pravi, da o tem ne sme biti nobenega dvoma. Tolstoj je pisal Vojno in mir v Jasni Poljani, Prežihov Voranc svoje knjige v Kotljah. Povsod pa mora biti neki motor, kot Aleš Šteger, Branko Gombač in drugi. Ko gre za ustvarjalnost, je zadaj vedno človek z imenom in priimkom. Dobro pa je, da je pri vsem tem prisotna tudi domača kulturna skupina, ki se lahko pokaže na teh festivalih, skupaj z velikimi imeni. Danes je Trčenju se niso mogli izogniti Usodnega dne zjutraj je odpeljal iz Maribora proti Ptuju splav lesnega trgovca iz Dravske doline. Splavarji so opozorilno tablo zgrešili, nevarnost, torej pontonski most, pa opazili tik pred zdajci, saj je stal tik za nepreglednim ovinkom, zato se trčenju niso mogli izogniti. Splav se je le pet minut zatem, ko je po njem korakalo več kot sto vojakov, zaletel v sredino mostu s tako silo, da je iztrgal štiri pontone, eden pa je celo padel na splav. Z odtrganimi pontoni je odplavalo po Dravi tudi hlodovje, ki je bilo položeno preko pontonov. Splavarji so k sreči odnesli celo glavo, a z izjemo enega ostali brez vseh vesel. Pri Ormožu in Središču ob Dravi je bila Drava precej deroča in polna mlinov, zato so se reveži z zgolj enim veslom pošteno namučili, da so na splavu, pred katerim so plavali pontoni, pripluli v mirnejše vode pri Varaždinu. Uporabiti so morali vso fizično moč, da so se izognili mlinom, saj so se zavedali, da bi bilo trčenje usodno za vseh šest mož na krovu splava. Niti sv. Miklavž ni mogel pomagati V letih po prvi svetovni vojni je bila Drava od Donje Dubrave dalje mejna reka med Madžarsko in Jugoslavijo, zato je bilo treba opraviti carinske formalnosti. Letno je v tistih časih po Dravi plulo tudi do 2.000 splavov, ki so prepeljali več kot 200.000 kubičnih metrov lesa. Posebej verni splavarji niso bili, priporočali pa so se sv. Miklavžu, ki je bil njihov zavetnik, kar dokazujejo številne cerkve in kapelice ob Dravi, katerih patron je sv. Miklavž: v Vuzenici, Fali, Lovrencu na Pohorju in Miklavžu na Dravskem polju. A priprošnje očitno niso zalegle, saj je začetek 20. stoletja splavarstvu na Dravi napovedoval mračno usodo. Na Fali so leta 1913 začeli graditi elektrarno, ki je za tedaj še številne splave pomenila veliko oviro, izgradnja serije dravskih elektrarn po drugi svetovni vojni pa je pomenila dokončen zaton splavarjenja na Dravi. Senka Dreu Foto: Črtomir Goznik Festivali naredijo Slovenijo zanimivo Tone Partljič: „Ta množica festivalov, celo eksplozija, je nekaj sijajnega v Sloveniji. Ne strinjam se s tem, ko nekdo reče, da smo med letom bolj kot ne nezainteresirani za kulturo, v poletnih mesecih pa zlasti s festivali eksplodiramo. Mislim, da smo zelo kulturni narod, da imamo skozi vse leto veliko prireditev. Drugje imajo svetovni dan knjige, mi imamo mesec knjige, imamo knjižni sejem, gledališke festivale itd. Na vseh področjih se veliko dogaja. To pa je sedaj nekaj posebnega. Festivali so zelo različni, imajo zelo različen izvor. Spominjam se na primer, ko se je bližal pust, ko še ni bilo nobenega festivala, kurentov na Ptuju, nama je mama z bratom dala denar in naju poslala k eni od boter, da sva od blizu videla kurente. Kurentovanje je danes največji pustni festival v Sloveniji. Ima globoke korenine v mentaliteti ljudi, v nekaterih spoznanjih. Odlično je, kjer so festivali zrasli iz neke etnologije. Festivali pa so tudi turistični, gastronomski in drugi. Vse to dela Slovenijo zanimivo. Ni čudno, da vsi, ki potujejo skozi našo deželo ali se pri nas naselijo, govorijo, da smo zanimiva dežela.“ celo moda, da pesniki, pisatelji bežijo iz velikih mest, ker v večmilijonskih mestih mestna oblast skrbi samo še za logistiko, vozne rede, odvoz smeti. Zato so takšna mesta, kot Maribor, tudi Ptuj, Tolmin, Ljutomer, mogoče celo boljše okolje za kulturno ustvarjalnost kot velika mesta. Za vsako okolje je treba poiskati pravi fokus Zakaj gresta poezija in vino tako dobro skupaj, tudi to je bilo eno od vprašanj devete Beletrinine debate. „Nisem velik ljubitelj stereotipov, da je edino vino prava pijača, ki spodbuja literarno, pesniško ustvarjalnost. Na Ptuju so imeli srečno roko, da so naredili tisto, kar vedno pravimo, da Sloveniji manjka, vrh piramide. Na Ptuju bi lahko marsikaj imenovali festival, sicer ne vem, kako so izbrali ime. Očitno pa so izbrali dve stvari: na eni strani vino, na drugi strani poezijo. Za obe področji je tu logika in domači pristan. To je pravilno, tudi v slovenskem turizmu to manjka, premalo upoštevamo ta piramidalni princip. Če pridemo do sredine, je to že veliko, v glavnem pa ostajamo v podnožju. To je ena niša. Če bi sedaj še kateri drugi kraj imel festival Dnevi poezije in vina, to ne bi bilo zanimivo. Tudi star pregovor pravi, ni važno kopirati, ampak kapirati. V Sloveniji je tega kopiranja zelo veliko. Za vsako okolje, ki se odloči za festival, moramo poiskati pravi fokus,“ je prepričan prof. Bogataj, ki je ob tem opozoril še na lokalno in regionalno, ki je tudi v svetu zelo v ospredju. Ena smer je z lokalnim in regionalnim prebivalstvom, druga smer pa s tistimi, ki v to okolje prihajajo. Tudi tu Slovenija malo zaostaja. Še vse preveč smo obremenjeni z Guinnessovo knjigo rekordov in iščemo neke atraktivnosti oz. besede atraktivnosti ne razumemo v smislu lokalnega in regionalnega, kjer je tudi največje bogastvo. Še vse preveč smo sramežljivi, da bi znali pokazati, kaj vse imamo. MG Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 30. avgusta 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel UGIB Preproste melodije, harmonika, štiriglasno petje Člani ansambla UGIB so: Uroš Novak (vodja ansambla, kontrabas, klaviature, 2. bas), Gregor Novak (harmonika, bas kitara pri zabavni glasbi), Igor Novak (akustična in električna kitara, 1. bas), Janez Sterle (glavni vokalist, 2. tenor) in Blaž Rus (1. tenor). Do leta 2018 so bili štiričlanska zasedba. „V ansamblu smo trije bratje Uroš, Gregor in Igor. Iz začetnih črk imen treh bratov in dodane prve črke besede bratje je nastalo tudi ime ansambla UGIB. Ansambel UGIB je začel delovati leta 2002, ko sva brata Uroš in Gregor spoznala izjemnega vokalista Janeza Sterleta (Džonija) na poroki pri gradu Snežnik, kjer sva igrala. Takoj smo se ujeli, ustanovili ansambel in tako začeli razveseljevati vse ljudi, ki obožujejo narodno-zabavno glasbo. Dve leti kasneje se nam je pridružil še najin mlajši brat Igor. Bratje Novak prihajamo iz Loškega Potoka, pevec Janez je iz Loške doline, kjer se tudi nahaja grad Snežnik. Leta 2018 se je UGIB-u pridružil tudi pevec Blaž, ki je prav tako iz Loškega Potoka. Narodno-zabavna glasba je naše življenje, ki si ga ne predstavljamo brez harmonike in ubranega štiriglasnega petja,“ je ansambel predstavil njegov vodja Uroš Novak. Njihov repertoar je zelo raznovrsten, predvsem vsebuje veliko melodij enega in edinega Lojzeta Slaka. Igrajo tudi skladbe drugih izvajalcev, kot so Franc Mihelič, Slavko Avsenik, Fantje iz vseh vetrov, Poljanški, Mladi Dolenjci, Vandrovci, Modrijani, Slapovi. Letos so izdali tudi svojo prvo avtorsko skladbo, za katero je besedilo in melodijo napisal njihov pevec Blaž Rus. Nastala je poskočna polka, ki se je med poslušalci zelo prijela. Na njihovem Youtube kanalu je na ogled tudi videospot. Pripravljajo že svojo drugo avtorsko skladbo, tokrat želijo ljubitelje narodno-zabavne glasbe navdušiti z valčkom. Melodijo in besedilo je napisal njihov dolgoletni družinski prijatelj Milko Košmrlj, naslova pa še v tem trenutku ne morejo izdati. „Od drugih narodno-zabavnih ansamblov se razlikujemo po tem, da smo v ansamblu trije bratje in da imamo ob sebi izjemnega vokalista Janeza, ki vrhunsko poje vse narodno-zabavne viže in tudi pesmi Oliverja Dragojeviča ter vse dalmatinske hite. Džoni je pevec, ki praktično ne potrebuje ozvočenja. Ima glas, ki resnično seže v deveto vas. V naših srcih je prva narodno-zabavna glasba, večino svoje energije namenjamo preprosti, slovenski glasbi. Naš moto je, naredi kar se da preprosto vižo, tako kot je to mojstrsko delal celo svoje življenje naš vzornik Lojze Slak,“ poudarjajo člani ansambla UGIB. Tudi njih je tako kot vse glasbenike zelo prizadelo obdobje Foto: zasebni arhiv Ansambel UGIB “plandemije”, tako so namreč poimenovali to obdobje korona krize. Ravno v tistem času so imeli zasedene številne termine. Ko pa je bila možnost, so se dobili na vajah in na redkih nastopih. Ravno v tem “norem” času je nastajala tudi njihova uspešnica – Domača glasba. Trenutno so najbolj zasedeni z igranjem na porokah. Z vsako poroko, na kateri igrajo, pridejo tri nove, tako so z njihovim igranjem zadovoljni mladoporočenci in svatje. Sicer pa nastopajo po celi Sloveniji, nekoliko manj pa na Štajerskem. V začetnem obdob- ju pa so največ nastopali na Gorenjskem, saj so bili vrsto let hišni ansambel gostilne Pri Cilki. Festivali so nekaj izjemnega, so prepričani člani ansambla UGIB. V času socialnih omrežij pa je na žalost tako, da pri ansamblih ni več tako velikega zanimanja za festivale. Tudi sami so se bolj usmerili na snemanje videospotov in objav na Youtube kanalu. Tudi glasbo je zelo težko ocenjevati. Vsakemu srcu drugače vibrira določena viža. Tako je tudi tretje mesto na festivalu najbolj nehvaležno, kar pa ne pomeni, da ne gre za izjemno vižo. Vsak avtor melodije se je zelo potrudil, zato mu avtomatsko pripada velika pohvala ali celo poklon. Člani ansambla UGIB pravijo, da je mojster tisti, ki v današnjem svetu sploh lahko kaj spesni. Okrog nas je nešteto lepih viž, pa vendar, kot pravi znana zimzelena melodija: So najlepše pesmi že napisane, pa so res? Pustimo se presenetiti! „Naši načrti so dokaj preprosti, narediti še kakšno lepo vižo, jo uprizoriti z videospotom in jo razposlati na vse radijske posta- je. Trenutno o festivalih ne razmišljamo, mogoče pa si bomo v prihodnjih letih premislili in se tudi sami predstavili na teh odrih. Nikoli se ne ve. Želimo pa še naprej razveseljevati vse ljudi, ki jim ravno tako v srcih bije narodno-zabavna glasba kot nam. In vsekakor bomo presrečni, če nam boste sporočili, da so vam naše melodije všeč. To nam bo dalo samo še dodatni zagon, da ustvarimo še več narodno-zabavnih viž,“ pa so o svojih načrtih povedali člani ansambla UGIB. Pisma bralcev SMRT DEKLICE NAJ NAM BO V OPOZORILO O smrti deklice iz naše vasi je bilo že veliko napisanega. Vendar pa sem prepričan, da besed, s katerimi poskušamo reševati človeška življenja, ni nikoli preveč. Na žalost pa jih pogosto nočejo slišati tisti, ki so jim namenjena. Odgovorni za nesrečo prelagajo krivdo drug na drugega. Končno pa naj bi bila za smrt odgovorna enajstletna deklica sama, ker pač ni upoštevala prometnih predpisov, ki jih, priznam, takrat tudi sam nisem dobro razumel. O težavah in o nevarnostih, ki pretijo prebivalcem ob regionalni cesti Ptuj–Zavrč opozarjamo odgovorne že celo desetletje. V Stojncih pa je izredno nevaren odsek na omenjeni cesti, ki vodi do medgeneracijskega rekreacijskega centra, vaške dvorane in gasilskega doma, saj se je prav na tej relaciji zgodilo že več prometnih nesreč. Vaščani opozarjamo občino Markovci na nevarnost podobnih nesreč že več desetletij. Brez uspeha! Dovolite, da vam problem na kratko predstavim: rabljali že pred privatizacijo, tokrat pa vsaj kot pešpot v izmeri 100 x 1 m. Brez uspeha! Svetniki se o tem nočejo pogovarjati, župan nas arogantno odslovi, v občinskem glasilu so takšne vsebine neželene, na spletnem portalu občine pa naše argumente blokirajo. Pred dvema letoma smo sklicali sestanek vseh vpletenih. Udeležil se ga je predsednik Gasilskega društva Stojnci, predsednik vaškega odbora, predstavnika Športnega in Upokojenskega društva, lastnica prelaganega zemljišča za odkup in njen zastopnik. Sestanka pa se kljub osebnim vabilom ni udeležil župan in njegovi vaški svetniki. Lastnica zemljišča, po katerem naj bi bila speljana predlagana pot, je poudarila, da je pripravljena na nadaljnja pogajanja. Sestanek smo zaključili s sklepom, da bomo od občinske oblasti zahtevali nadaljevanje pogajanj, vse dokler se obe strani ne bosta uradno dogovorili za odkup oz. prodajo. Na žalost občina naše zahteve ni hotela niti začeti, kaj šele izpeljati. življenju pa odločajo sekunde. O povečani nevarnosti ob množičnih prireditvah pa raje niti ne govorim!. Pločnik oz. kolesarska pot (na katerega se sklicuje gospod župan) je speljan le ob krajšem delu poti, pa še ta v resnici ni pločnik in ne kolesarska pot, saj ni usklajen s Pravilnikom o prometni infrastrukturi. 3. Glavni argument, s katerim občinska oblast zavrača naše zahteve, pa je cena. Župan vztraja pri uradni (več let stari) cenitvi in se s prodajalcem sploh noče več pogovarjati. Lastnica zemljišča pa se je pripravljena o končni ceni še pogajati. Zato: pogovarjajte se, prosimo! Pogovarjajte se, pogajajte se, vse dokler se ne boste dogovorili! Pogovor je most med ljudmi, je ključ do medsebojnega razumevanja, sodelovanja pa tudi do uspehov, varnosti in zadovoljstva. Človeško življenje je prav gotovo vredno več kakor 100 m2 zemljišča. Pozabite na osebne zamere ter na svoje ali strankarske interese! Življenje je kratko. In tako lepo je živeti! Zakaj bi ga grenili drug drugemu? Zakaj bi ga skrajševali, ko pa je včasih potrebna samo beseda. Smrt deklice iz naše vasi naj nam bo v opozorilo. Župan svoja stališča utemeljuje z naslednjimi trditvami: 1. Vsi objekti javnega namena v občini ležijo na primerljivi lokaciji. Njegova trditev ne drži. V občini je devet gasilskih domov, toda samo v Stojncih in v Bukovcih je dostop do njih z regionalne ceste R1 – 228; s to razliko, da v Bukovcih na tem prostoru ni medgeneracijskega rekreacijskega centra, od središča vasi je oddaljen samo 80 m in je In za konec: naj ne zveni licemersko … Upokojen učitelj sem in dostopen po pločnikih na obeh straneh ceste. Pomislite, prosim, kako bližam se že osemdesetim letom. Vaščan Stojnc sem in rad imam bi reagirali vaščani iz Bukovc, če bi jim zaprli ta krajši (80 m) in edino logičen dostop ter jih prisilili, da morajo uporabljati samo svoje vaščane, zato mi ni vseeno, kako varno in kako kvalitetno bo njihovo življenje. Še vedno pa sem tudi učitelj. Skoraj vse kar sem dvajsetkrat daljšo in izredno nevarno pot. doživel lepega v življenju, sem doživel z otroki. Njihov dolžnik sem! 2. Najbolj zavajajoča in neresnična pa je trditev, da je sedanja Zato jim želim vsaj to, da bi tudi oni preživljali svoj prosti čas na pot varna, saj vodi do omenjenih dobrin tudi pločnik in kolesarska našem igrišču tako zdravo, koristno in prijetno, kakor sem ga jaz pot. Ni res! O varnosti na naši poti lahko verodostojno presojamo pred več kot petdesetimi leti. Če naša občina ne zmore nekaj tisočasamo domačini, ki jo vsakodnevno uporabljamo. Gasilci morajo pre- kov za odkup 100 m2 zemljišča, sem ga od svoje pokojnine pripravVaščani se že več desetletij borimo za najbolj logičen, najkrajši in voziti 2 km daljšo pot, prečkati vsaj dve križišči na regionalki …, ljen prispevati sam. edini varen dostop do omenjenih dobrin. To je dostop, ki smo ga upo- Za varnost občanov in premoženja pa je odločilna vsaka minuta, o Ivan Laura, upokojeni učitelj, Markovci Stojnčani smo že pred 60 leti izključno s prostovoljnim delom in z lastnimi sredstvi preuredili petdeset let staro gospodarsko poslopje v vaško dvorano in gasilski dom, mladina pa je na občinskem zemljišču zgradila še »rekreacijski center«. Do omenjenih pridobitev so takrat vodile kar tri vozne poti in dve pešpoti. Promet se je odvijal skoraj izključno po 80 m dolgi poti, ki vodi z lokalne ceste skozi vas. Pozneje pa nam je občina »vsilila« edini možen dvajsetkrat daljši dostop po najbolj oddaljeni in najbolj nevarni regionalni cesti Ptuj–Zavrč. S tem so večini vaščanom (in gostom) onemogočili varno obiskovanje družabnih in kulturnih prireditev v vaški dvorani, gasilcem so podaljšali čas za reševanje, vsem pa možnost koriščenja večnamenskega rekreacijskega centra, vključno z otroškimi igrišči in rekreacijo za starejše. MG Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 19 Nasveti torek z 30. avgusta 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Rman, travniška cvetlica, ki lahko pomaga tudi vrtninam Poletje se sicer zelo počasi, a vendarle poslavlja. Vremenska napoved kaže, da so pred nami dnevi, ko bodo številne škodljive glivice imele veliko možnosti, da napadejo naše vrtnine. Vedeti moramo, da so glivice organizmi, ki za svoj razvoj potrebujejo vlago in določene temperaturne razmere. Najnevarnejše so nekje v območju 25 oC pa do 30 oC. Nekje pod 18 oC pa njihova sposobnost okužbe naših rastlin tudi pade. Zato do sedaj ni bilo večjih težav. A rastline so od dolgotrajne vročine, tudi suše, močno utrujene in zdaj pričakujem veliko težav. Ena izmed zelo pogostih, skoraj neuničljivih travniških rastlin je tudi rman. Rman poznajo zeliščarji, saj ga s pridom uporabljajo za zdravje ljudi, a veliko vas še ne ve, da je tudi kot sredstvo za varstvo vrtnin zelo uspešen. Ker ga je kljub suši na travnikih dovolj, si ga lahko naberete in uporabite preventivno, torej, da bo težav čim manj. Višek pa posušite in ga uporabljajte tudi jeseni in spomladi, ko so razmere tako vsako leto take, da imajo glivice možnost razvoja. V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Trajanje najema in preverjanje pravilne uporabe tržnega stanovanja V najemu imam stanovanje in zanj redno plačujem kar visoko najemnino. Kljub moji želji po najemu za nedoločen čas lastnik na to ne pristane in sva najemno pogodbo že trikrat podaljšala za eno leto. Ali lahko od lastnika zahtevam sklenitev pogodbe za nedoločen čas? Moti me tudi, da hoče lastnik vsakih nekaj mesecev vstopiti v stanovanje, kar pojasnjuje s skrbjo za stanje stanovanja. Pri obiskih ni nikdar ugotovil nepravilnosti. Rman – Achilleamillefolium se predstavi Rman je travniška cvetlica, nekateri mu sicer rečejo plevel, ki ga vidimo in najdemo povsod. Ker je izredno odporen na sušo, cveti tudi letos. Njegova moč bo pa letos zagotovo močnejša, saj rastline vse koristne sestavine, ki jih imajo, tvorijo zase, da so močnejše in stabilnejše v stresnih situacijah. Koristnejše so torej vedno, ko so v težavah, ne pa takrat, ko jih gnojimo, redno zalivamo in podobno. Zato imajo vedno največjo moč tiste, ki rastejo divje, v naravi. A tega ne smemo posploševati. Predvsem obstaja velika nevarnost, da ji bomo v naravi iztrebili, če bi se nanje spravili množično, tako kot Slovenci znamo, če nam nekdo reče, da je nekaj dobro in zdravo. A za rman se skoraj ne bojim, saj je res trdovraten in ga lahko nabiramo tudi v naravi. Bodite previdni le, kje ga nabirate. Travniki so namreč zasebna lastnina, namenjeni prehrani rejnih živali, da jih ne uničujete in s tem delate škodo ob nabiranju. Rman uvrščamo v družino košaric, je torej daljni sorodnik solate, endivije, sončnic … Je trdoživa trajnica, ki se razmnožuje sicer s semenom, na vrtu pa tudi z deljenjem, saj se razmnožuje s koreninskimi izrastki in tvori lepe blazine. Hrvati mu pravijo stolistnik, saj ima številne močno deljene lističe, ki so spomladi zelo lepi tudi na barvanih pirhih. Prevod latinskega imena pa pomeni tisoč cvetov, kar jih v resnici ima. Uporabljamo tako liste kakor cvetove, sveže ali posušene. Nabiramo ga od junija do oktobra, torej je čas zdaj prav idealen. Režemo cela stebla z listi in cvetovi in jih uporabljamo sveža ali jih posušimo. Foto: MP Rman je na naših travnikih pogost, odličen je za varstvo in krepčanje vrtnin po dolgotrajnem stresnem obdobju. potrebe, pustite na miru. Saj ga je dovolj drugod. Rastline režemo nekaj centimetrov nad tlemi, da trajnico ohranimo za drugo leto. Ne trgamo, saj so stebla zelo žilava in lahko rastline izpulimo, s tem pa uničimo. Uporabljamo sveže nabrane rastline, kar vam bo najbolj prišlo prav zdaj, ko je nevarnost res velika. Ostale pa posušimo tudi za pomladansko in zgodnjepoletno uporabo, ko na travnikih še ne cveti. Naredimo lahko hladni izvleček ali brozgo. Hladni izvleček Foto: MP Rmanov čaj je odličen za rastline in ljudi. Kako pomaga nam? Rman rahlo razkužuje, zato ga lahko uporabljamo tudi kot obkladek na ranah, če se poškodujemo nekje na travniku. Ustavlja tudi krvavitev. Pospešuje delovanje želodca in žolča, zato so ga najpogosteje uporabljali prav za lajšanje prebavnih motenj. Pospešuje izločanje seča, zato deluje kot čistilec telesa, krepčilo in poživilo ob utrujenosti. Uporabljamo ga tudi za lajšanje prehladov. Vroč poparek listov deluje kot obkladek za lajšanje težav s krčnimi žilami. Uporabljamo ga kot čaj, ki lahko lajša, blaži tudi vse težave mastne, aknaste in razdražene kože, tudi težave zaradi alergij. Čaj osladimo tudi z me- dom in je odličen proti prebavnim motnjam in tudi manjšim dihalnim težavam zaradi prehlada. Lajša tudi težave bolečih menstruacij in drugih bolečin rodil. Rman ima torej številne koristne lastnosti. Kako pa pomaga rastlinam? Pomoč pri varstvu vrtnin Rmanovi pripravki upočasnjujejo ali preprečujejo večino glivičnih bolezni, najbolj pa delujejo na plesnivke, to so glive, kot so krompirjeva plesen, solatna plesen, čebulna plesen … Najpogosteje pa najdemo pripravke iz rmana kot krepčila prav po stresni situaciji, kot je bila ta dolgotrajna vročina. Zato kar na travnike in narežite si dovolj te travniške cvetlice in vaše vrtnine, pa tudi balkonsko cvetje kar poškropite s pripravkom. Rman je tudi dobrodošla cvetlica na vrtu, posebej ob rastlinjakih ali v bližini visokih gred. V ta namen lahko sadite tudi različne okrasne rmane različnih barv. So zelo trdovratne, odporne trajnice, ki tudi v letošnjem poletju cvetijo in privabijo v bližini vašega vrta, rastlinjaka … številne koristne opraševalke in druge koristne žuželke. Pripravek iz rmana Foto: MP Rman je odličen vabilec koristnih žuželk. Rman nabiramo predvsem na travnikih, kjer ni kmetijstva, travnike, ki jih kmetje kosijo za svoje 50 g svežih oz. 20 g suhih cvetov in listov prelijemo z 1 litrom vode, na hladnem naj stoji 24 ur. Potem precedimo in uporabimo nerazredčeno tekočino. Odcejeno maso dajte na kompost, saj pospešuje kompostiranje. Brozga 500 g svežih ali 300 g suhih cvetov prelijte z 2 l vrele vode, ohladite in nato dodajte 10 l deževnice ali postane vode. Pustite stati tri dni. Pripravek nato pred uporabo redčimo 1 : 10. Seveda lahko za silo uporabite tudi rmanov čaj, ki je narejen najhitreje. Takrat eno pest rastlinske mase (cvetovi in listi) prelijete z litrom vrele vode, pustite stati 15 minut, odcedite, ohladite in takoj uporabite. Za konec pa še zadnji nasvet. Vse pripravke delamo v plastični ali stekleni posodi, čajev in pripravkov ne delamo v kovinskih sodih in podobno, saj se lahko zaradi oksidacije uničijo koristne sestavine rastlin. Po možnosti naj bo voda iz vodnjaka, potoka ali najbolje – deževnica. Opisane pripravke vedno uporabimo takoj, saj se koristne sestavine hitro razgrajujejo. Z njimi ne zalivamo, ampak škropimo. Vsekakor je zdaj pred nami obdobje, ko bo težav z vrtninami veliko, če se seveda izpolni vremenska napoved in bo ploh, manjših padavin, pa tudi jutranje rose več. Pomoč je potrebna. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Iz vprašanja sklepamo, da gre za tržno najemno stanovanje. Za takšno stanovanje je lahko najemna pogodba, za katero je predpisana pisna oblika, sklenjena za nedoločen ali za določen čas. V primeru sklenitve najemne pogodbe za določen čas obdobje najema določita stranki in je lahko poljubno dolgo. Stranki lahko pred potekom pogodbeno dogovorjenega časa najema k pogodbi skleneta aneks, s katerim podaljšata čas najema, ali pa skleneta novo najemno pogodbo za določen ali za nedoločen čas. Po zakonu mora najemnik, ki mu je bilo stanovanje dano v najem za določen čas, najmanj 30 dni pred potekom tega časa pridobiti od lastnika odobritev podaljšanja najemne pogodbe s sklenitvijo aneksa k najemni pogodbi, sicer mora izprazniti stanovanje oseb in stvari v pogodbenem roku, razen če najemna pogodba ne določa drugače. Ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena najemna pogodba, se v primeru, če čas najema ni bil podaljšan, šteje, da oseba uporablja stanovanje nezakonito. Lastnik lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja, spori pa se rešujejo prednostno. V nasprotju z ureditvijo na področju delovnih razmerij (kjer je sklepanje pogodb za določen čas omejeno) je mogoče najemno pogodbo z istim najemnikom za isto stanovanje skleniti poljubno mnogokrat in za poljubna obdobja. Lastnika torej ne morete prisiliti k sklenitvi najemne pogodbe za nedoločen čas. Verjetno je razlog njegovega odklanjanja sklenitve takšne pogodbe otežena odpoved najema tržnega stanovanja za nedoločen čas v primeru, če za odpoved ne obstaja krivdni razlog najemnika. Če bivate v stanovanju že dalj časa (kot izhaja iz vprašanja) in želite v njem ostati še več let, lahko lastniku predlagate daljši čas najema kot eno leto, pa bosta morda našla rešitev, ki bo vsaj delno ustrezala obema. Po zakonu mora najemnik dopustiti vstop lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja,vendar največ dvakrat letno. Vaš najemodajalec ali njegov pooblaščenec ima pravico občasno preverjati pravilnost uporabe in s tem stanje stanovanja. Je pa ta njegova pravica omejena na dve preveritvi letno. Zakon ne določa časovnih intervalov – na koliko mesecev sme opraviti pregled. Zato je v primeru, če lastnik preverja stanje na primer že po enem mesecu in nato ponovno po dveh mesecih, pač zakonski maksimum dveh pregledov na leto dosežen. Lastniku ali osebi, ki jo on pooblasti, ste torej dolžni dopustiti vstop v stanovanje zaradi preveritve pravilne uporabe stanovanja, ti obiski pa so omejeni na dva letno. V to kvoto niso všteti vstopi zaradi morebitnih popravil ali izboljšav stanovanja, za kar velja posebna zakonska ureditev. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 30. avgusta 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Na bazarju V Carigradu prebiva kar okoli 15 milijonov prebivalcev, ki jih je večina vsak dan nekje na terenu, po trgovinah ali po nakupih. Trgovanje imajo Turki že v krvi, pa naj gre za materialne dobrine ali zgolj za pripravo hrane ali čaja. Na svojem potovanju sem opazoval njihove stojnice tudi na zelo nemogočih ali osamljenih mestih, pa vendar so bili ti ljudje tam zadovoljni, saj se pri taki masi ljudi vedno najde nekdo, ki najde pot do njih. V vseh večjih mestih po Turčiji imajo četrti svoje manjše tržnice ali bazarje, tisti premožnejši pa imajo tudi svoje butične trgovinice pod streho. Velikih veleblagovnic ali supermarketov nisem videl praktično nikjer, le v kakšnem nakupovalnem centru, pa še tam ti prostori niso enormno veliki. Carigrad izstopa po tem, da ima poleg ostalega tržničnega dogajanja po mestu tudi svoj star, pokrit bazar, kjer lahko kupiš prav vse. Sistem je narejen tako, da so se oblikovala območja z enakim ali podobnim blagom, zato greš npr. hlače iskat v točno določen predel, kjer vsi prodajajo hlače. Bazar ima več vhodov, kjer so varnostniki kontrolirali HES-kode, pravo dogajanje pa se prične že zunaj, kjer je nešteto trgovinic z različnim blagom. Namenil sem se nakupit nekaj darilc za domov, zato sem se kar Foto: Dani Zorko Grand bazar v Istanbulu je ves pokrit s streho. Foto: Dani Zorko Tudi zunaj bazarja je zelo živo. sproti ustavljal in malo barantal za cene, ki se mi niso zdele preveč oderuške. Ko pa sem prišel na območje bazarja, so cene kar naenkrat poskočile in porabil sem pol ure, da sem prišel na ceno, ki sem jo s prve roke dobil že zunaj. In povsod je bilo tako. Seveda sem bil pripravljen na barantanje, vendar pa sem lahko tu tri dni, če bom za vsako drobnarijo potreboval pol ure. Zase sem hotel recimo kupiti eno običajno denarnico in vedno kupim približno isti model. Pasma izvira direktno iz abesinke. Dejansko je dolgodlaka abesinka (kako je recesivni gen daljše dlake prišel v abesinko, zaenkrat še ni znano) in je zaradi tega dolgo niso priznavali za pasmo. Šele v poznih 70. letih 20. stoletja jo prizna CFA, nekje v 80. jo sprejme Evropa in do konca 20. stoletja postane priznana tudi globalno. Pa mi možakar nabije tako ceno, kot da kupujem avto, poleg pa še razlaga o pravem usnju, kot da je zlato. Okej, meni je bila denarnica všeč, dajva se zmenit za normalno ceno, pa kar ni hotel popustiti. Ja, v redu, več sreče prihodnjič. Ko se obrnem in grem, pa je bil že za mano in me spraševal, koliko bi pa jaz dal. Idi se ti lepo solit. Če bi od začetka dal solidno ceno, bi zdaj imel novo denarnico, ti pa za cigarete, zdaj pa oba nimava nič. No, takih zgodb je bilo tam veliko, ampak so me zabavale, ker je pač to takšna folklora. Moje stvari pa sem potem res nakupil v trgovinicah, kjer sem se seveda tudi izpogajal za ceno in dobil še kup stvari zraven za povrh. Prodajalcu namreč ni pomembno, koliko proda, ampak ga bolj zanima, koliko denarja sem pripravljen pustiti tam. Stvari so res lepe, in če jih primerjamo z robo s Kitajske, so zagotovo veliko bolj kakovostne. Doma sem se potem znova soočil s situacijo, ko je bilo treba na novo spakirati stvari. Če ne bi bil že do vratu poln, bi zagotovo še kaj kupil. Mislim, da se bo še lep čas izplačalo hoditi v Turčijo na dopust in po nakupih, saj v času pisanja tega prispevka nič ne kaže, da se bo tečaj med liro in evrom kaj izboljšal. Foto: Dani Zorko Izdelki iz zlata so nepogrešljiv del bazarja KOLOFON Njeno telo je vitko in mišičasto. Uhlji so veliki, oči pa mandljaste. Kombinacija slednjih in nekoliko daljše, pisane dlake ter košatega repa ji je tudi prinesla neuradno ime ‘lisička’. Čeprav se pri tej pasmi pojavi tip kožuha, katerega lastnost je večbarvnost vsake dlačice (»ticking« – vsaka dlačica lahko vsebuje 4 do 20 različnih barv), jo najdemo v štirih različnih barvah: rumena, rdeča, modra in rjava. Je energična, igriva, aktivna, inteligentna, radovedna mačka, ki potrebuje veliko človeške pozornosti. AST, Georg Anton Friedrich - nemški klasični filolog in filozofski pisatelj (1778-1841), ORURO - mesto in departma v Boliviji, SCAT - jazzovska pevska tehnika Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 30. avgusta 2022 COLOR CMYK torek, 30. 8. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Tudi mini dopust je lahko pravo doživetje Odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren si je v teh dneh privoščil nekaj oddiha. Pravi, da ko ima človek majhnega otroka, še posebej, če je tako poseben kot njegova hči, gre na vsak dopust z mešanimi občutki – preden preveri, ali so spakirani rokavčki in kopalke, je treba preveriti, ali so v torbi vsa zdravila. „Dopusti pri nas so drugačni kot drugod. Ne odhajamo na dolge dopuste, ker z ženo vedno paziva, da ni ogroženo dobro počutje ali zdravje hčerke Mile. Kot vsi dopusti je bil tudi ta letošnji precej skrbno načrtovan, ker enostavno živimo takšno življenje, da si nepričakovanih situacij zaradi hčerkinega stanja ne želimo in ne moremo privoščiti. Seveda ob otroku ne moreš načrtovati vsega, pa vendarle. Odpravili smo se do Ankarana, kjer smo prvi dan preživeli ob sprehodih ob plaži, zapeljali smo se do Portoroža in tam noge namočili v slano vodo, si privoščili večerjo ob plaži in nato še nekaj malega “ringlšpila”. S tem je bila doza doživetij za prvi dan polna. Ne smemo pozabiti, da Mila izjemno obožuje avtobuse in tako smo se pred tem ustavili še v Ljubljani, kjer smo si privoščili kosilo in sprehod po strogem centru mesta. Mila ob ogledih mimovozečih avtobusov (še posebej če so popisani z raznimi reklamami) zelo uživa in si jih vsakič tudi posname za kasnejša predvajanja in oglede na našem Youtube kanalu. Naslednji dan je bil posvečen adrenalinu. Iz Ankarana smo se odpeljali čez mejo v park Istralandija. Gre za enega večjih vodnih parkov v Evropi, v katerem je poskrbljeno za nemoteno zabavo otrok in otročjih staršev. Ker se žena Barbara boji višine, je bila z Milo v vodi in na toboganih do višine 1,5 m, tobogani in ostale atrakcije na višini nekaj hiš pa so bili v atijevi domeni. Pena party, več kot dva metra visoki umetni valovi in vse ostalo je bilo vzrok temu, da je bila naša mlada družina v torek zvečer res pridna pri spanju. Seveda po obveznem postanku na novem vrtiljaku na slovenski obali. Sreda – zajtrk, pot proti Ljubljani in novo “lovljenje” avtobusov. Sreda je imela še en dodaten cukrček – ulično artistko – pevko in violinistko. Ker Mila obožuje glasbo, je bil po treh dneh to za njo izjemen dopust(ek). Za starša pa, kot vemo …“ vtise strne Domen Hren. NŠ Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 1 9 2 4 9 3 7 3 6 5 1 3 2 9 4 5 6 8 7 3 5 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< <<< < <<< << < << <<< < << << --------------- Denar €€€ € € €€ €€ € €€€ € €€€ € €€€ € Lepi spomini ne bledijo! Zdravje › ››› ›› › ››› ››› ›› ›› › ››› › ››› œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 8 7 (velja za teden od 30. avgusta do 5. septembra 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Alen Pleteršek, 2325 Kidričevo Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG www.tednik.si Foto: Domen Hren Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK torek z 30. avgusta 2022 Poslovna in druga sporočila 22 a n i n e j l Vab /1,' ”'¦%, www.avtobusniprevozi.eu ‡',&,1‡ /1 Hz : Ž -( &, 1 ( * ‡ ( 1 ,ĭ  ,  : Œ‡',‡|:('1,.‡H-,1 A IJ N O D E K A M A N – SEVER OHRID10. 2022) (30. 9. – 6. AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCGNC  NAHY.QLNţ@HMNAHY/STI@ UQ@Ĝ@LNRD  UUDĜDQMHGTQ@G WONKODMYHNMU'NSDKT2UDSH2SDE@M.GQHC R@UMD MNSQ@MIHHMYTM@MIHA@YDM UR@JUDĜDQţHU@FK@RA@HMY@A@U@RRJTOHMN2LHKD NFKDCH URHNFKDCHUNCDMHYUNCHĜHUJKITĜDMHUBDMN 5H]HUYLUDMWHćLPSUHMGDQH]DPXGLWHGQLEUH]VNUEQLKSRćLWQLF] GUXåER5DGLR7HGQLN3WXMLQ7XULVWLćQRDJHQFLMR$73 Rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.re www .repor repor p ter.si si stran 22 IZ NO ŠTEV VE ILKE OZADJE SPOLNE AFERE SMODEJ Kdo vse je vedel za posilstva deklet, a je molčal DOSJE MEDIJSKI MORILEC (2.) Bojan Požar se je ponosno rokoval s krvoločnim morilcem Silvom Plutom INTERVJU Tilen Artač: Imitiral bi tudi Uroša Urbanijo, a mora postati bolj prepoznaven GLOBUS Zakaj je Kitajska za Ameriko trši oreh kot nekdanja Sovjetska zveza Štajerski TEDNIK torek, 30. 8. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 30. avgusta 2022 23 Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen odpotoval. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših vedno še živiš. ‹— Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: ZAHVALA tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. Janez Valenko – Dvoršakov Janko IZ CUNKOVCEV 5 20. 7. 1942–16. 8. 2022 XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrekli iskreno sožalje. SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO Vsi njegovi PREDNOSTI ZA VAS: Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨ Ž —”“ “’  Ļ“” ¡Ž¤Ž– ¤ –—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo štvo družbe Radio-Te T dnik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažoo je zgolj 15 evrov, za naroč aročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.te w.tednik.si tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ–“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ ‹—“—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œk¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž£œ¡œš –œ  š“– “–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ V SPOMIN XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši ... (J. Medvešek) KORUZO za silažo prodam. Tel. 041 825 057. PRODAM 6 mesecev staro telico simentalko. Tel. 041 863 203. KUPIM traktor, možno odkupa tudi v kompletu s priključki. Tel. 041 680 684. PRODAMO belo in rdeče vino ter belo grozdje. Cena po dogovoru. Tel. 031 771 935. PRODAM obiralec koruze Tornado 40 Sip, malo rabljen. Tel. 041 261 676. V teh dneh mineva leto dni, odkar je tiho odšel od nas Martin Kovačič IZ BUKOVCEV 73A Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi KUPIM pujske od 50 do 60 kg. Tel. 041 261 676. Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. NESNICE, rjave, grahaste, črne, Leghorn in Štajerke, v začetku nesnosti, prodajajo, možnost tudi dostave. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. SPOMIN Umrli so Ljudmila Fištrovič, Mihalovci 18, roj. 19414 – umrla 19. avgusta 2022; Franc Polič, Zasadi 15, roj. 1949 - umrl 15. avgusta 2022; Antonija Kosenburger, roj. Rajh, roj. 1942 – umrla 20. avgusta 2022; Janez Ferlič, Soviče 12a, roj. 1938 – umrl 20. avgusta 2022; Ana Vaupotič, roj. Hvalec, Majski Vrh 51, roj. 1954 – umrla 21. avgusta 2022; Frančiška Šegula, roj. Šeruga, Gorišnica 15, roj. 1935 – umrla 17. avgusta 2022; Stanislav Polajžer, Planjsko 19a, roj. 1941 – umrl 18. avgusta 2022; Terezija Perger, roj. Hostnik, Majski Vrh 23, roj. 1935 – umrla 16. avgusta 2022; Marija Vogrinec, roj. Šegula, Moškanjci 89, roj. 1941 – umrla 21. avgusta 2022; Marjeta Terbuc, roj. Poredoš, Vičava 115, roj. 1923 – umrla 20. avgusta 2022. Danes, 30. avgusta 2022, mineva eno leto, odkar smo se morali posloviti od tebe, a v naših srcih boš vedno živel, dragi mož, ata, dedek in tast Viktor Bezjak ZAMUŠANI 63 GORIŠNICA Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče ob njegovem grobu. Njegovi najdražji Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli. SPOMIN Minilo je sedem let, odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Branko Mlinarič ŠTUKI 35 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečko. Vsi njegovi 1DURĀLWH Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNH SRÿLWQLFH*UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ .URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. SPOMIN NAROČILNICA ZA Mineva 16 let, odkar si nas zapustil Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ___BBBBBBBBB_______________ Datum naročila: _________BBBBB____ Podpis: _________________BBBBBBB____ Janez Kristovič BOROVCI 27 Hvala vsem, ki prižgete svečko njemu v spomin. Njegovi najdražji RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj www.tednik.si Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 30. 8. 2022 Kronika 24 torek z 30. avgusta 2022 DATUM DAN 8. 9. 2022 Četrtek 9. 9. 2022 Petek 10. 9. 2022 Sobota KRAJ LOKACIJA 13. 9. 2022 Torek TRAKTORJEV NA TERENU Z VAMI ŽE DOBRO ZNANA EKIPA Peter Benko 051 349 368 Roman Kranvogl 041 291 369 Danilo Turk 041 419 757 Sandi Strnad 041 405 272 Tadej Toplak 041 581 388 Matjaž Roškar 051 248 128 Anton Potrč 031 456 205 Dejan Habjanič 031 589 554 Sergej Polanec 041 870 399 Tomica Banfić 051 325 215 Aleš Krajnc 070 158 675 Alojz Benko 031 728 010 14. 9. 2022 Sreda 15. 9. 2022 Četrtek 16. 9. 2022 Petek 17. 9. 2022 Sobota TRNOVSKA VAS VEČNAMENSKA DVORANA GASILSKI DOM LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU IGRIŠČE SPODNJE JABLANE GASILSKI DOM 11:30 - 12:30 GEREČJA VAS GASILSKI DOM 13:00 - 15:00 HAJDINA PREVOZ VOGRINEC 15:30 - 16:30 ŽETALE PARKIRIŠČE OB ŠOLI TRŽEC GASILSKI DOM PODLEHNIK LOVSKI DOM VITOMARCI KULTURNI DOM 7:00 - 9:00 SMOLINCI TRGOVINA PLOJ 9:30 - 10:30 13:30 - 15:00 7:00 - 8:30 9:00 - 10:30 7:00 - 9:00 9:30 - 10:30 11:00 - 13:00 GASILSKI DOM 11:00 - 12:30 JANEŽOVCI GOSTILNA PRI MICI 13:00 - 14:00 MEZGOVCI OB PESNICI IGRIŠČE 14:30 - 15:30 STOJNCI GASILSKI DOM ZAVRČ TRGOVINA HALOŽANKA CIRKULANE BAR MARINKA 11:00 - 12:30 ZG. LESKOVEC GASILSKI DOM 13:00 - 14:00 DORNAVA HMELJ 14:30 - 15:30 JURŠINCI IGRIŠČE 7:00 - 9:00 POLENŠAK IGRIŠČE 9:30 - 11:00 MOŠKANJCI GASILSKI DOM 11:30 - 12:30 DRSTELJA REŽIJSKI OBRAT 13:00 - 14:30 SPODNJI VELOVLEK GASILSKI DOM 15:00 - 16:30 SELA KULTURNI DOM 7:00 - 8:00 PLETERJE PARKIRIŠČE MEDOL 8:30 - 9:30 SESTRŽE KMETIJA KRIŽANEC 10:30 - 11:30 ŠIKOLE GOSTILNA KUREŠ 12:00 - 13:00 LANCOVA VAS IGRIŠČE 13:30 - 14:30 GRAJENA IGRIŠČE ŠPORTNO DRUŠTVO 15:00 - 16:00 MAJŠPERK ŠPORTNI PARK STOPERCE DOM KRAJANOV MARKOVCI POČIVALIŠČE FORMIN GASILSKI DOM 12:30 - 13:30 VIDEM PRI PTUJU IGRIŠČE 14:00 - 15:00 SAVCI PRI RIBNIKU HVALETINCI KMETIJA PUČKO ZAGOJIČI GASILSKI DOM 10:30 - 11:30 DRAŽENCI GOSTILNA RAJH 12:00 - 13:00 ZAMUŠANI GASILSKI DOM 11:00 - 12:00 KONJUŠNICA 13:00 - 14:00 PAJNKIHER 15:00 - 16:00 19. 9. 2022 Ponedeljek ROGATEC ptuj@teve-ptuj.si | www.teve-ptuj.si URA APAČE 12. 9. 2022 Ponedeljek DESTRNIK IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV DO 3,5 T stran 24 BOLEČKA VAS 7:00 - 8:00 8:30 - 10:00 7:00 - 8:30 9:00 - 10:00 11:00 - 12:00 7:00 - 8:00 9:00 - 10:00 Maribor z Europark znova v formi izpred epidemije Bogat zabavni program do konca tedna Mariborsko nakupovalno središče Europark, ki letos obeležuje 22 let delovanja, se je vrnilo na raven izpred izbruha epidemije in po besedah vodje centra Simone Mandl posluje stabilno. V dobrem mesecu dni pričakujejo obisk 140-milijontega obiskovalca, kot vselej pa bodo rojstni dan obeležili z različnimi dogodki. »Večjih strahov okoli okrevanja partnerjev, ki imajo pri nas svoje prostore, ni več. S tem smo se na- mreč morali ukvarjati zadnji dve leti in vse skupaj uspešno izpeljali,« je dejala Mandlova in ob tem po- vedala, da razpolagajo s 120 lokali, trenutno pa so vsi zasedeni. Večjih sprememb vsebine zato v kratkem Foto: Europark Maribor ne bo, bosta pa vrata vseeno odprli novi trgovini Hugo in Boss ter Slowatch. Ob 22-letnici obstoja v centru po besedah vodje marketinga Vanje Bele Kovačič pripravljajo bogat rojstnodnevni program, ki bo potekal do 3. septembra. Za zabavo bodo letos poskrbele popačene podobe v ogledalih in nagradna igra, v kateri bodo obiskovalci lahko osvojili darilne bone Desetak v skupni vrednosti 2200 Til (1. september) oblačen, meglen, grda, deževna jesen. Rojstva: Jasmina Popošek, Zabovci 82, Markovci – deček Lukas; Špela Škorjanc, Na postajo 25, Ptuj – deklica Zala; Bijanka Ciglar, Zabovci 83a, Markovci – deklica Mija; Rebeka Slavinec Horvat – deček Nal; Aleksandra Mesarič – deklica Lara; Klavdija Klingsbichl – deklica Hajdi; Nadja Ritlop – deklica Sofija; Laura Šeligo – deklica Mia. Poroke – Ptuj: Nejc Cehner, Vizore 1a, Vojnik, in Anja Lovrec, Čopova ul. 4, Ptuj; Luka Starec, Selska ul. 4 Škofljica, in Polona Embreuš, Piškova ul. 3, Hotinja vas; Danijel Kotnik, Gozdarska c. 39, Mislinja, in Daniela Diana Dečman, Hajdoše 86; Aleš Belšak in Mojca Zelenik, Rimska ploščad 15, Ptuj. Foto: Europark Maribor evrov, ob tem pa bodo poskrbeli še za glasbeno zabavo in otroški program. Z Europarkom upravlja družba SES Spar European Shopping Cen- ters s sedežem v Salzburgu. Podjetje je v Avstriji in Sloveniji vodilno na trgu v poslovnem segmentu velikih nakupovalnih središč. Sta Danes zjutraj bo pretežno jasno, po nekaterih nižinah bo megla. Čez dan bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v hribovitem svetu bo nastala kakšna ploha ali nevihta. Jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 25 do 29, na Primorskem do okoli 30 °C. OBETI: V sredo predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe plohe in nevihte. Napoved za Podravje Vir: ARSO