Oglasi:
as 1 sam x 60 inserafnega stolpiča mali 80 vinarjev, aj-adni 1-20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 E. Večkratne objave popisat.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravnlitvo ..Domovino" v Ljubljani, Sodna nlioa 6. Uredništvo ,,Domovino", Miklošičeva o. 18, Tel. 79.
Naročnina:
Za oele »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Seliaiki kongres v Beogradu.
l)ne 1. in 2. tega meseca se je vršil v Beo-i gradu kongres delegatov organiziranega jugoslovanskega seljaštva, prišlo je nad 2000 delegatov iz vseli krajev ;n;aše kraljevine, bili so tu zastopani kmetje iz Srbije, Bosne, Vojvodine, Slovenije,, Hrvatske in Dalmacije.
Bil je veličasten pogled na zborovalce, ki so z največjim mirom in dostojanstvom poslušali zar nimiva poročila, a z navdušenjem sklenili, da se vsi jugoslovanski, kmetje organizirajo v eno močno organizacijo, ki bo znala varovati koristi kmetskega. stanu.
Kongres je otvoril v imenu sklicatelja srb^ skega „Šaveza zemljoradnika" Jerotije Lukič, ki je povdarjal, da je prišel skrajni čas, da se jugoslovanski kmet otrese ljudi, ki ga samo izkoriščajo. •
V	imenu bosenske kmetske stranke „Težački savez", ki je nedavno izrekel nezaupnico hrvatskim za jod niča rom in klerikalcem, je govoril predsednik Saveza Risto Djokič o teškem stanju bosanskega kmeta, ki je bil skozi stoletja in stoletja suženj turških ag in begov, ki pa še danes s pomočjo gotovih politikov vl&dsjo nad kmeti! Tu so se čnli burni klici proti Protič-Koroščevim zahtevam glede agrarne reforme!
Djokič je med splošnim odobravanjem rekel:
,,Bosanci so ogorčeni nad politiko in onimi politiki, ki podpirajo naše tlačitelje turške bege!"
V	imenu organiziranih kmetov iz Hrvatske je pozdr avil kongres seljak Pranj o Mežnerič, v imenu „Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo" Mrmolja, a v imenu dalmatinskih kmetov Roca.
Potem so sledila razna strokovna poročila; govorili so vseučilišni profesorji dr. Vlajinac, dr.
Gavrilovič in zdravnik dr. Stajic. Po vsakem poročilu se je začela resna in mirna debata, kmetje so izražali svoje želje in zahteve, a iz vseh kmet-skih govorov videlo sei je, kako nezadovoljstvo vlada, med kmeti proti današnjemu izigravanju državnih koristi od strani brezvestnih politikov, ki izzivajo krize, a narod nima šol, ni potov, niti obleke in obuval, niti pluga in motike!
Popovič je poročal o naši trgovinski politiki in izvozu, na temelju njegovega poročila se je sklenilo, da kongres protestira proti omejevanju izvoza.
Po: poročilu dr. Vlajinca o agrarnem vprašanju se je sklenila ostra resolucija proti zavlar čevanju agrarne reforme in razdelitve zemlje, kakor jo hoče doseči Protič-Koroščeva družba.
S tem je bil kongres končan, a 2. avgusta se je začelo s podrobnim delom. Na sestanku delegatov so se sestavila skupna pravila in izvolilo se je „Zemaljsko Veče", v katerem so zastopane vse organizacije,, ki so bile na kongresu, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za skupen nastop organiziranega seljaštva v skupni, odločni in odkriti politični akciji v celi kraljevini!
Nastop naših kmetov, k*i so pokazali toliko volje, da izvedejo svoje sklepe, nam je trden dokaz, da sle približuje konec dni, ko je klerikalizem zapeljeval naše ljudstvo, ga držal v temi in nevednosti in izkoriščal do golih kosti v svoje strankarske namene.
Zato pa klerikalci tako molče o ti tako sijajni manifestaciji jugoslovanskega seljaštva, ker vedo, kako strašen bo njih obračun s klerikalnimi zapel jivci in izkoriščevalci.
„Pred nekaj dnevi je bila uradno objavljena naredba o prepovedi izvoza nekaterih predmetov, ta naredba ni i imela nikakega podpisa, da se ne ve, kdo jo je izdal; to važno naredbo, ki prepoveduje celo izvoz koruze, katere imamo toliko, da ne vemo, kani z njo, se je sklenila na seji ekonomsko -financijskega odbora v nepolni minuti! Ne razumem, kako se morejo sklepati tako važne naredbe brez vsakih posvetovanj in strokovnja-ških podatkov, a še manj, kako se morejo take naredbe izdajati brez podpisa trgovinskega ministra !
A ne samo to!
V načinu izvoza, ki je tako omejen na neznatno količino, vporabljajo se take nagajivosti in šikaniranja, da tuji kupci beže iz naših tržišč. V temu je tudi iskati vzroka, da je začela naša valuta, ki se je začela lepo dvigati, naenkrat padati! A največja škoda se hode šele pokazala, ker bo radi teh prepovedi izvoza trpel naš državnil proračun. Deficita, ki bo lahko usodnega pomena za naše državne finance, se ne znebimo toliko časa, dokler se ne preneha s prepovedjo izvoza, ki jo sedaj sistematično izvaja ministrstvo trgovine!"
Minister za finance dr. Stojanovič je odšel po klubovi seji k regentu in mu predložil svoje poročilo, ki je uničujoča kritika Protie-Koroščevihi intrig.
Istočasno so v Beogradu zbrani kmetje, ki so bili na seljaškem kongresu, sklenili energično re-zolucijo proti sedanji Ptotič-Koroščevi politiki in se izjavili proti omejevanju izvoza.
Tako so tudi najmerodajnejši čiritelji, kmetje, obsodili početje fanatiziranega dr. Korošca, ki se igra z državnimi interesi in vodi pogubonosno politiko samo za svoje osebne in strankarske koristi.
Društveni domovi.
Ž. — Razna kulturna društva, zlasti „Sokoli", so se začeli po vojni tako razvijati, da postaja od dne do dne občutnejša potreba, da dobe ta_ društva svoj krov. Ni le neprijetno iskati gostoljubja v improviziranih domovih, za razvoj društva .je naravnost škodljivo, če se stiskajo po neprimernih prostorih.
Predvsem velja seveda za Sokola", ki potre-buje zdravili telovadnih prostorov, za društva, ki rabijo prostor za čitalnice in za dramatske predstave, za ljudske knjižnice, za pevska društva.
Zato se premnogi odbori željno ozirajo po primernih prostorih, in ko jih v najem dobiti ne morejo, — po lastnih društvenih domovih.
Malo društev je pred vojno imela dovolj poguma, da si grade društveni dom. Mnogim izmed njih je izpodletelo: zašla so v dolgove, ki so jih komaj obrestovala, kaj šele amortizirala. Vojna pa je vse to premenila. Danes je graditi drago, a darežljivosti je večja.
Zato so odbori raznih prosvetnih društev — Sokoli seveda tudi tu prednjačijo — prišli do zaključka, da morajo zgraditi svoj društveni dom, naj stane težav, kar hoče.
Ta idealna stremljenja mora vsa javnost z veseljem pozdraviti. Pa tudi podpirati jih mora.
Zato se v Ljubljani osnuje „Društvo za gradijo društvenih domov", ki si stavlja za smoter, pri-pomafeati .kulturnim društvom predvsem Sokon lom, ki si žele graditi svoj dom. '.Društvo bo skušalo pomagati gmotno, moralno, pa tudi s strokov-njaškim nasvetom (izdelanje načrtov, ! cenitve, proračuni strokovnjakov), s posredovanjetm pri dobaviteljih materijala, s posredovanjem glede delavstva.
Mnogokje se lahko adaptira gospodarska po slopja za prav dobre telovadnice in tudi za druge društvene prostore. Navdušeni domačini dajejo les vožnje brezplačno, zavedni fantje zidarji delajo izven ur po nižjih cenah. Tako povsod idealizem podpira društvene fonde.
V i pripravljalnem odboru nove organizacije se nahajajo zastopniki dobaviteljev,; stavbeniki in zidarski mojstri. Do društvene odobritve se dopisi lahko naslove na dr. Žerjava v Ljubljani. Kje imajo že kaj fonda zbranega ali kjer razmere dozarjajo za zgradbo društvenega (sokolskega) doma, od tam naj se odbori obrnejo na novo organizacijo za nasvet in pomoč.
Dopisi,
Pogubonosnost Protič-Koroič@?ih kriz.
Minister za finance Kosta Stojanovič je v seji demokratskega kluba razložil pogubonosno delo, ki ga vrši Protič-Koroščeva klika, ko izziva v sedanjih resnih časih državne krize. Oslikal je našo trgovinsko politiko in dokazal s številkami, kako ogromlno škodo trpi naša država, a v prvii vrsta naš
kmet vsled pogubonosne politike Protiča in Korošca. Minister Stojanovič je konstatiral, da je vprašanje o izvozu, ki, ga zavlačujeta Protič in Korošec, d oz daj prineslo državi neprecenljivo škodo, ki jo trpi v prvi vrsti naš producent, to je kmet, potem trgovec, meščan in tako cela država.
Ljubno. V št. 91 „Nove Dobe" blati naše prostovoljno gasilno društvo dobro znani sovražnik našega društva. Mi bi mu sploh ne odgovarjali, ker pa Ksaverijanci sami to zahtevajo, jim povemo lahko v obraz: „Naše društvo služi svojemu poklicu že nad 34 let. Šli smo vedno na gorišče le iz tega namena, da bi bližnjemu pomagali. Da pa je še pri vsakem požaru imelo eno ali drugo društvo smolo, to bi dopisnik sam lahko vedel, samo ako bi hotel. Očita nam, da smo prišli čedno oblečeni, saj nagi na gorišče vendar ne moremo. Svetujemo mu, da pri prvem požaru, katerega nas Bog varuj, pusti vsojo palčko doma in prime raje za delo, kot da bi kritiziral; sicer je pa boljše, da ostane doma.. Kar se tiče naših tovarišev Ksaveri-jancev, nimamo nieč proti njim. Vemo, da delajo dobro in živimo v bratski slogi z njimi, od kar je šel prejšnji načelnik I. T. v pokoj. Lepo ni od dopisnika, da tako dobrodelno in naporno društvo napada in blati.	Načehvištvo.
Mala Nedelja. SKZ je imela v nedeljo dne 25. julija po rani maši svoje zborovanje, ki je bilo sklicano v župnikov kozolec. Zborovanje je otvoril g. kaplan in predlagal brez glasovanja za predsednika Zmazek Jožefa iz Iiadislavca, ki je dal takoj besedo Kranjcu iz Maribora. Ta je seveda po stari klerikalni navadi takoj začel ne-smiljeno udrihati po vsem, kar ni klerikalno. Največ so trpeli ubogi Sokoli in pa demokrati. Tudi ob Samostojne se je obrnil. Nikakor ne mislimo navajati celega njegovega govora, ker bi nam bila „Domovina" potem premajhna. Navesti 'hočemo samo par točk, ki so spravile tudi najbolj mirne poslušalce iz ravnotežja. Najprej se je spravil seveda na Sokola, ki je ljudem Kranjčeve
vrste trn v peti. Napadal je posebno ljutomerskega in mariborskega, češ da odvračata mladino od vere in pa češkega, ker noče sprejeti v svojo zvezo amerikanskih takozvanih krščanskih Sokolov. Potem je sledil napad na dr. Pestotnika, ki se je baje izrazil, da Sokolska misel tako dolgo ne bo prodrla, dokler bo vel med Sokoli krščanski duh. Vse, kar se je kdaj slabega, vpeljalo, bodisi v Avstro - Ogrski ali Jugoslaviji, vse so zakrivili aaprednjaki. Demokrati so razpisali vojno posojilo, predložili novi šolski zakon in hočejo vpeljati civilni zakon, po katerem bi lahko vsak mož, ali pa vsaka žena, vzela vsako leto drugo ženo. (Demokrati so glasovali tudi proti ženski volilni pravici in hoteli dati volilno pravico samo takim gospodičnam, ki nosijo lepe jopce in čižme. Tu ga imaš Ikljukca! In človek bi mu verjel, ko bi ne vedel, da je vse skupaj navadna laž. Kdo pa je agitiral neprestano s prižnic in po spovednieah za vojno posojilo. In šolski zakon! Ali ni prav: Učitelj v šolo, duhovnik v cerkev. In civilni zakon ! Kdor je že sllišal kaj o njem, ta ve, da ga klerikalci rabijo le za strašilo za svoje ljudstvo. G. Kranjc! Ljudem vaše vrste je pri nas odklen-kalo. Večina naših volilcev je bila v vojni in vojna je bila bridka šola — šola, ki so jo provzro-čili ljudje vaše barve in vašega kova. Pa preidimo h koncu! Opisati hočemo mimogrede samo še volitev predsednika Zmazeka, ki je bil pred leti napredujak, potem strasten klerikalec, potem odbornik Samostojne in sedaj zopet črnuh. Volitev
ku na celi progi direktno, ker je to upravno nemogoče, ampak se bodo morala za posamezne dele dežele napraviti združenja, ki bodo direktni odjemalci toka piri falski elektrarni in ki bodo tok najprej oddajala. Ravnatelj jDroschl je mnenja, da bi bile najboljše delniške družbe. Zborovalci so končno izvolili poseben pripravljalni odbor in upati je, da sej projektj elektrifikacije velikega dela Slovenije v doglednem času izvrši.
g. Assicurazioni generali bi se rada, urinila v Jugoslavijo. Laški bankirji, ki v Trstu uničujejo naše gospodarstvo, bi radi, da še naprej nosi naš iseljak denar v laško zavarovalnico. Ker pa pod imenom »Generali" ne more delati v Jugoslaviji, so si umni Lahi: izmislili, da ustanove »jugoslovansko" zavarovalnico. 40 odstotkov obdrži »Generali" sama, ostalih 60 odstotkov se v velikih partijah razdele med zagrebške banke. Koliko odstotkov je tu tajno pridržanih Generali, se ne da ugotoviitji, .vendar1 je gotovo, da so tu vmes »slamnati možje" za Italijane. »Generali" bi se moralo vzeti vsako možnost delati v Jugoslaviji. Vlado pozivljemo, naj odreče novi družbi koncesijo.
g. Francija odpravi uvozne earine. Francoska vlada je sklenila, da principielno odpravi celo vrsto uvoznih prepovedi, ker je prišla do prepričanja, da te prepovedi zmanjšujejo izvoz. Te dni se objavi seznam luksuznih predmetov, kateri se zopet lahko uvažajo.
g. Veletržni dnevi v Pragi. S kapitalom dveh
se je izvršila čisto na primitiven način. G. kaplan . milijonov kron je pražka občina ustanovila zavod je že napisane kandidate kar prečital in volitev je i za prirejanje veletržnih dnevov v Pragi. Upravna bila končana. Kaj za to, ako odborniki sploh nisfr j nadzorstvena komisija sestojita iz aktivnih: trobili na zborovanju. Končno še pripomnimo, da je: gov obrtnikov in trgovcev. Namen zavoda je prinaša kmetijska .podružnica prestavila svoj občni ; rejanje vzornih velet.rgov vsako leto spomladi in zbor zaradi čukovske prireditve v Mariboru od v jeseni. Veletrgi naj bi bili mednarodnega zna-
od
1. na 8. avgusta. Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si sam!
(Za dopise so odgovorni dopisniki, ker se uredništvo ne more vedno prepričati o njih vsebini. Zato je tem večja dolžnost dopisnikov, da poročajo vedno le čisto resnico.)
Gospodarstvo,
g. Cene nove pšenice. Kakor posnamemo hrvatskim listom, je povpraševanje po nori pšenici zelo živahno. Kot kupci pojavljajo se zlasti Dal-matinci, a dohajajo tudi trgovci iz Ljubljane in Maribora. Cene se gibljejo med 0 in 6.30 kron. Za koruzo nii zanimanja.
g. Krupp proizvaja poljedelske stroje. Znane Kruppove tovarne v Essenu, ki so razen Nemčije tudi mnoge druge države preskrbi j evale topovi in z drugim vojnim materi j a lom, so svoje obsežne delavnice preustrojile ter bodo izdlelovale odslej zlasti poljedelske stroje v veliki množini. Preuredba Kruppovih tovaren bo v kratkem kon-
čana.
g. Gozdarska šola v Sarajevu. Početkom meseca oktobra t 1. otvori se v Sarajevu gozdarska, šola za naobrazbo gozdarskega oeobja.
g. Falska elektrarna. V Celju se je te dni vršilo zborovanje zastopnikov občin celjske kotline, katerega predmet, je bila elektrifikacija te kotline, t. j, sodnih okrajev Celje, Šmarje in Laško, kamor bi se napeljal električni tok iz ogromne falske elektrarne ob Dravi. Preko Laškega in Trbovelj se namerava napeljati električno ailo v Ljubljano na eni in preko Zidanega mosta in Rajhenburga, v Zagreb na drugi strani. Povabljeni ravnatelj falske elektrarne inženjer Droschl je pri tej priiiki podal zborovalcem zanimive poL datke o tem velikanskem podjetju. F al a — je izvajal govornik — je ena največjih elektrarn stare Avstrije in danes največja v Jugoslaviji. Vzidanih pet turbin daje 30.000 konjskih sil . Dali pa bi se vzidati še dve turbine in bi se s tem lahko električna sila pomnožila na 45.000 konjskih sil. Ce bi to ne zadostovalo, je mogoča na Dravi višje od Fale še nova električna naprava. Električnega toka nam torej v Jugoslaviji ne bo manjkalo. Najprej se napelje tok v Maribor, kamor se odela 10.000 konjskih sil in ostane še za ostale pokrajine, ki spadajo v območje falske elektrarne (ptujsko polje s Prekmurjem, zveza skozi Konjice s celjsko kotlino z odcepitvami v Šoštanj in Šmarje ter z nadaljevanjem v Ljubljano in Zagreb), 20 elo 25 tisoč konjskih sil. Maribor dobi električno silo že prihodnji mesec. Celje ]x>stane centrum za južno Štajersko. Ce ne bo nenadejanih ovir, bo napeljava cez; Celje gotova! do jeseni 1921. V Celju, Trbovljah in Ljubljani; bodo transformatorske postaJje. Proga proti Celju se že trasi ra. Elektrarna ne bo dajala toka vsakemu pesamezni-
čaja. Dobrodošla je zlasti udeležba v samostojnih paviljonih, ki imajo to ugodnost, da daje vlada ueleležncem razne ugodnosti in podpore. Prvi ve-letrg bo otvorjen od dne 1. oktobra do dne 28. oktobra letos. Ta čas se bo porabil za razne trge, ki set ičejo specialno posameznih oddelkov. Ti oddelki so: lesnoindustrijska obrt, keramika, steklarstvo, tkanine in konfekcija, čipke, ročna dela, kemična in prehranjevalna obrt itd. Pisarna vele-ti-ga pripravlja tsgovsko stran veletrga, da bi se tam, kjer so razmere ugodne, srpejemala tudi naročila.
g. Izenačenje davčnega sistema. Finančno ministrstvo je sklenilo, da se izenači davčni sistem za vso našo državo. Ministrstvo je to delo poverilo g. Andronikovu, ruskemu profesorju financialne stroke.
g, Deseturno dnevno delo pri boljševikih.
Iz Moskve prihaja poročilo, da je sovjetski poverjenik za delo odredil, da se v vseh sovjetskih uradih, poslovnieah kakor tudi na poljedelskih domen ali uvede deseturno dnevno delo.
g. Kako narašča cena premogu. Cena za tono trboveljskega premoga naraščala je v zadnjih treh letih takorie: Leta 1917. 19 K, v oktobru leta 1917. 41 K, leta 1919. 177 K, teta 1920. 220 K, v februarja 1920. 368 K, v juliju 1920. 523 K. Cena za tono trboveljskega premoga je torej danes 27krat večja nego je bila leta 1917.
g. Koruzna letina na Rumunskem obeta biti zelo ugodna. Nasejanih je bilo s koruzo 1,600.000 ha. Pričakuje se pridelek 38 milijonov hI. 14 milijonov se potrebuje doma, 24 jih ostane za izvoz. Cene koruze se še drže vsled visoke izvozne carine (8000 lejev odi,vagona). Domača cena je zdaj 12.000 lejev vagon.
kislega) vina. Bolniku se ne sme elati sadja in ne jedi in pijače, katere so pripravljene iz sadja. Jajca so v vsaki obliki skoro vedno škodljiva; tudi mleko zamere »škodovati. Kot pijačo naj uživa bolnik lahke čaje. V vsakem slučaju griže naj se pokliče zdravnika, ker bo on najbolje vedel presoditi in svetovati, kako se mora z bolnikom ravnati. Ker je griža nalezljiva bolezen, se mora storiti vse, da se je ne prenese na druge osebe. V ta namen se mora postopati na sledeči način: 1.) Vsak slučaj se mora naznaniti pristojnemu županstvu. 2.) Bolnika se mora položiti v posebno sobo, v katero ne sme vstopiti nihče drugi, kakor samo oseba, katera mu streže. Najbolje se odvoji bolnika, ako se ga da v bolnnico, če je to roogoee. (3.) Strežnik naj ima. za isti čas, ko je pri bolniku, lahko gornjo obleko (v obliki predpasnika z rokavi) katero sleče ko gre iz bolniške sobe. Kadar ima z bolnikom opraviti, si mora po končanem opravilu dobro umiti roke v!razkuže-valni raztopini (3odstotna Ivsoiova ali karbolova voda). 4.) Vse predmete, kateri pridejo z bolnikom v dotiko, se mora takoj po vporabi razkužiti. Jedilno orodje se prekuha; vse perilo se položi za več ur v posebno posodo z razkuževalno tekočino (naztopnina sode, Ivšolove vode). 5.) Blato bolnika se mora pomešati z apneno vodo, se pusti stati najmanj 2 uri, potem se šele sme vreči v stranišče. Apneno vodo se napravi na ta način, da se 1 del živega apna zmeša s 4 deli vode. 6.) Stranišče mora biti skrajno snažno in večkrat dobro umito z razkuževalno tekočino. V stranišče naj se vsak dan vlije par škafov apnene vode. 7.) Ako je pri hiši vodnjak, naj stanovalci pijejo samo prekuhano vodo, ker obstoja vedno možnost, da sle okužijo z vodo. 8.) Vsi stanovalci naj uživajo samo kuhana jedila. Pred jedjo naj si vsak dobro umije roke. 9.) Vsakdo naj si vselej, kadar zapusti stranišče, dobro umije roke. 10.) Ako bolnik umre, se ga mora takoj položiti v krsto in odnesti v mrtvašnico. Sedmin 'in po-grebnic se ne sme. obhajati. 11.) Kadar bolezen preneha, se mora vse predmete, kateri so prišli z bolnikom v dotiko, pravilno razkužiti; malo ali ničvredne stvari naj se sežge, stene naj se preboli, tla in stranišče pa z razkuževalno tekočino dobro izdrgne in izmije. Vse, kar se da prekuhati, naj se na ta način razkuži.
Zdravstvo.
Kako se obvarujemo griže. Sirom cele Slovenije se je pojavila, griža, katera ne sajnio da stori tisoče ljudi delanezmožnih, marveč zahteva tudi'nebroj žrtev, posebno med otroci. Da se kolikor mogoče omeji razširjanje griže, naj vsakdo vpošteva sledeče: Griža je nalezljiva bolezen, katera napade ljudi vsake starosti. Bolezen se pojavi največkrat z .visoko vročino, zelo mtikapol-nimi krči v trebuhu s splošno oslabelostjo in močno drisko. Bolnik mora iti vsak dan 20—30 krat na veliko potrebo. Ob pričetku so odpadki bolj reelki, kakor pri navadni driski; čez nekaj dni pa postanejo sluzasti in pomešani s krvjo. Za prvi hjip si pomagamo pri griži na sledeči način: Bolnik mora takoj v posteljo. Na trebuh se mu obkladajo gorki obkladki. Hrani naj se s krepko tekočo hrano. V prvi vrsti pridejo vpoštev močil ate juhe in pa juhe, katere se pripravijo iz zelo prekuhanega riža, ješprena ali zel roba. Kot okrep-čilo se lahko daje bolniku nekoliko močnega (mejktevamo svojih pravio.
Politični pregled.
Ministrska kriza v Beogradu traja še vedno in doslej se še ni našel način, kako bi se moglo priti elo
rešitve vladine krize
N ajnovejša poročila sicer govore, da jeftipati skorajšnje rešitve, ali načelna nasprotstva so tolika, da je težko upati, da bi se mogla kaj kmalu premostiti. Glavna, ovira je še vedno v agrarni reformi, ker demokratska stranka, svesta si svojih dolžnosti do naroda, nikakor ne more dovoliti, da bi se oškodovalo na račun veleposestnikov in bosanskih begov ljudstvo, ki pričakuje nujne odpo-moči ravno od pravične rešitve agrarne reforme. To stališče demokratske stranke je tudi potrdil zadnji kongres jugoslovanskih kmetov v Beogradu, ki je zavzel najodločnejše stališče proti politiki Protiča in Korošca, ki varujeta koristi vele-posestva pred pravičnimi zahtevami kmeta!
Vprašanje demarkacijske črte na Koroškem
še vedno ni rešeno. Mi smo v tem vprašanju popustili, kar smo mogli in dovolili gotove olajšave oelnosno prehoda iz ene cone v drugo. Toda antantina komisija se še vedno ni odločila ter nadaljuje svoja pogajanja! Ali mi ne moremo in ne smerno popustiti niti za las več. Že teh par dni, kur se je olajšal prehod iz ene cone v drugo^ so lačni Nemci zagrešili' nekoliko del na našem upravnem ozemlju, ki so jasen dokaz, da smo bili tudi tukaj preveč popustljivi. Razpoloženje naše. javnosti v tem vprašanju je jasno; vsak poskus 111 korak, ki bi mogel škoelovati našim interesom, smatrali bomo kakor izzivanje in si bomo sami znali iskati zadoščenja. To naj vedo tudi oni, ki so dosedaj, bili preveč popustljivi. Enkrat smo že izgubili Celovec sj svojo popustljivostjo, a elrugič ga gotovo ne bomo! Svojo poslu žnoet in »zavezniško zvestobo" smo plačali že dovolj drago, to občutimo najbolj mi Slovenci na svoji koži, zato je potrebno, da enkrat pokažem.}, d se ne mislimo slepo pokoravati temu, kar zahtevajo^ od nas razni zavezniki in razne komisije. Sedaj je prilika, dia se odločno upremo vsakemu poskusu oškodovanja naših, interesov, da poslušamo samo sebe in za-
r>
Bivši reški poslanec Zanella je predložil italijanskemu parlamentu obširno spomenico v kateri opisuje
razmere na Reki,
odkar je isto zasedel pustolovec D'Annunzio. V-ti spomenici pravi Zanella, ki je sam doma iz Reke in je svoje rodno mesto dolgo let postopal v ogrskem parlamentu: Razmere na Reki, odkar jo je zasedel D'Annunzio, so mnogo hujše, nego so bile pod Avstiro-Ogrsko. D'Annunzio je ukinil osebno svobodo, svobodo tiska, shajanje in svobodno misel. Vse ječe so polne onih, ki o njih D' Annunzio misli, da so njegovi nasprotniki, vojaštvo je popolnoma nedisciplinirano, vojaki so navadni vlomilci in napadalci, na dnevnem redu so na Reki umori, poboji in ropi. Častniki njegove vojske kradejo in poneverjajo denar; sodišča sio odvisna od njegove volje in izrekajo najnepravič-nejše obsodbe po njegovi komandi! D'Annunzio zatira stari reški živel j, pršiva kri, slepari, ker občini prodaja za drag denar živila, ki jih Italija pošilja zastonj. Ta spomenica je prišla v razpravo v odseku za peticije v italijanskem parlamentu, a je bila razprava preložena, da se dobe podatki. Tako sodi o D'Annunziu sam Zanella, ki mu ne more nikdio očitata, da ni Italijan, in da je morda podkupljen od Jugoslavije.
Ruske zmage na poljski fronti
delajo zaveznikom velike skrbi, ali nikakor se ne morejo zodiiiiti ali odločiti, kaj naj store. Francija bi hotela najraje nastopiti z orožjem proti Rusiji, ali zda se, da se drugi zavezniki ne upajo, ker vedo, da bi bila oborožena akcija proti Rusom precej nevarna. Snubili so tudi našo državo, ali vse naše javno mnenje se je odločno izjavilo proti vsakemu vmešavanja v rusko-poljski spor. Sedaj Francozi pritiskajo na Rumune in Madžare, da bi napadli ti Ruse. Kakor se poroča so Francozi že dosegli, da sta Rumunja in Madžarska pripravljeni pomagati Poljski. Angleži pa mislijo, da je primernejše, ako vodijo gospodarsko borbo z Rusijo in napovedujejo blokado sovjetske Rusije, kakor je bila poprej, ki se pa tudi rii obnesla. Po poročilih iz Varšave so Poljaki pripravljeni na mirovna pogajanja, ako jim Rusi jamčijo neodvisnost zemlje in nevmešavanje sovjetske vlade v notranje razmere z ozirom na obliko vlar da vi ne. Ruski komisar za zunanje zadeve Čičerin je izjavil, da je prvi predpogoj pred mirovnimi pogajanji to, da se nobena tuja država ne vtika v rusko-poljski spor. Te dni se v Minsku sesrtanejo odposlanci obeh držav, kjer se bodo začela nova pogajanja.
V italijanskem državnem zboru
je pričela debata o odobrenju (ratihkaciji) Saint geimaineke-mirovne pogodbe z Avstrijo. Od strani odseka je podan predlog, da se zvrši aneksije vseh krajev, ki po ti pogodbi1 pripadajo Italiji. K temu imamo pripomniti, da k tem krajem ne pripade naše zasedeno ozemlje, ker meje med Jugoslavijo in Italijo se morajo rešiti šele v poseb-nem sporazumu.
Beleike.
b. Obisk Orlov na Bledu ne da mini klerikaL
nemu časopisju, ki prinaša cele stolpce o dogodkih na Bledu. Mi smo že konstatirali, kaj je bilo na Bledu, a klerikalci vpijejo in pretiravajo, kakor da se je zgodilo bogvekaj. Vzroka za to razburjanje ni težko najti. Klerikalce boli, da so biTi sprejeti povsod tako hladno in s prezirom, v Mariboru so morali sami hoditi na kolodvor, da so pozdravljali udeležnike, ker meščanstvo tega ni hotelo. V Ljubljani se nikdo ni zmenil za Orle in vse njih goste in prijatelje, a to klerikalce najbolj boli, ker.vedo s kakim navdušenjem je vedL no Ljubljana sprejemala goste, ki so prihajali na razne Sokolske prireditve, a za Orle se nikdo ni zmenil, ko so se lomili po ljubljanskih ulicah. Ravnotako se ni zmenil za njih nikdo na Bledu, kjer jim niso dali niti čolnov, da bi se vozili po jezeru. Lastniki čolnov so pač' zvedeli, kaki plačniki so ti Orli, ki so naročili po bledskih gostilnah kosila, ki so jih gostilničarji res pripravili, ali ni bilo niti Orlov, niti onih, ki bi plačali naročena kosila. A kaj se je zgodilo na Bledu ? To so gostje, kateri so po 'pisanju kleerikalnega časopisja tako sltrašno užaljeni vsled prezirljivega postopanja slovenske javnosti, zvedeli šele iz časopisov. Zagrebška klerikalna ,,Narodna Politika" je dva dni pisala, kako lepo je bilo na Bledu, a niti z eno besedo ni omenila izgredov, ki o njih govori „Slovenec". Šele v zadnji številki prinaša
dopis iz Ljubljane, ki popravlja to, kar so napisali o Bledu oni, ki so bili tam. A tudi taJ dopis v klerikalni »Politiki" naznačuje dva slučaja in to, da Orli niso dobili čolna, a drugi, da se je žvižgalo na nekaterih mestih. To so torej vsi ti starašnj dogodki, ki so iz njih v prvem trenotku hoteli izzvati klerikalci cele državne afere in so potegnili naivnega Brejca, da se je šel opravičevat francoskim atletom 'in češkim Orlom zaradi grozodejstev na Bledu!
b. Vsi so prihajali namreč na Korošč|ev orlovski tabor v Mariboru, samo ( ni, katere so vabili niso prišli! Z velikansko gostobesednostjo so oznanjevali, dai se udeleže tabora Angleži, Francozi, Spanci, Švicarji, Belgijci, Nemci, Nizozemci, ali sedaj po taboru priobčujejo izjave raznih klerikalnih organizacij iz teh dežel, ki v vodenih frazah pozdravljajo tabor in obžalujejo, da se ne morejo udeležiti Korošoeve parade, ker imajo doma sami s seboj dosti dela ! Prišlo je samo nekaj francozov, ki pa niso povediali kaj in koga so zastopali, a klerikalci jih tudi niso vprašali, kaj zastopajo, bili so zadovoljni, da imajo med seboj vsaj nekaj tujcev, ki so z njimi delali reklamo. Pa tudi to jim ni nič pomagalo, ker se ni zmenil nikdo za te „reprezentante" Francozov. Čudimo se samo, da „ Večerni list" ni napisal, da je teh šest francoskih atletov poslal sam Milleirand, da ga oni zastopajo na Orlovskem taboru.
b. Zlati časi pridejo sedaj slovenskemu šolstvu, vsi jugoslovanski škofje so obiskali namreč v Mariboru poverjenika za prosveto Verstovška in mu podelili svoj blagoslov. Kaj so hoteli škofje s tem svojim blagoslovom, ne vemo, ali zdi se nam, da so hoteli s tem posvetiti Verstovška, kako bi mogle še bolj rentačiti proti vsemu, kair ne parira. Brejcu ali Remcu. Še nikdar nismo culi, da bi se kak cerkveni verski jamstvenih spozabil tako globoko in podelil svoj blagoslov političnemu strankarju, a ker so to storili škofje v Mariboru, dali so nam jasen dokaz, da je po njih razumevanju tudi pastirski blagoslov samo sredstvo v dosego političnih in strankarskih namenov. Najznačilnejše pa je to, da je dal v imenu jugoslovanskih škofov i dr. Verstovšku blagoslov oni Napotnik, ki je zagrizen sovražnik vsega, kar je slovensko in jugoslovnasko. Pač lepega predstavnika so si izr-brali ti škofje!
b. Vitezi duha. Tako imenuje klerikalno ča-spisje udeležence Koroščevega tabor j a v M ari bom. Dolgo časa smo premišljevfli, zakaj klerikalci ta zveneči naslov. Gotovo je ta naslov postal na Bledh. Ako so vsi udeleženci „vitezi duha", kakšen naslov pripade šele dr. Verstovšku, ki ima največ razloga, da govori o „duhovih".
dovršenejše stanje: dobila je svoj „reglement". Ta pravilnik pa ni mrtev, kakor je bil avstrijski vojaški „reglement". Življenje diha iz njega. Uravnajmo svoje delo v „Sokolu" po teh naukih, uravnajmo delo v vseh društvih po njem. Z manjšim trudom boi uspeh podestetoreni. Uravnajmo sploh svoje življenje po smotrenem sistemu, ki se nanj privajamo v društvih, pa bo tudi naš uspeh sicer v borbi za. kruh in zadovoljstvo mnogo bližji.	Dr. G. Ž.
Kako voditi in upravljati sokolska društva?
Spisal dr. Pavel Pestotnih. Izdal Sokol I v Ljul> ljani. Stane 22 K. Naroča se pri „Tiskovni za-
_drugi" v_Ljubijani.
Te dni je izšla knjiga, v kateri se dajejo podrobna navodila glede vodstva sokolskih društev, knjiga, ki smo jo potrebovali že leta. Ako bi imeli to knjigo poprej in bi njeni nauki prešli v meso in kri društvenim činovnikom, koliko drugače bi izgledala naša društva! Ne le sokolska, rečem, kajti česar se ljudje pri „Sokolu" nauče, to se uporabi pri vseh drugih društvih, v občini in v javni upravi sploh. Ker je Sokol središče narodne organizacije, kjer so itak možje in žene iz vseh drugih društev zbrani, se mi zdi prav, da je knjižica izdana špeeialno za sokolska društva. Kdor hoče ustanoviti Sokola, ta naj poprej prečita to delo, ki je uspeh mnogoletnih izkušenj, tedaj šele izprevidi neizmerno resnost in daleko-sežnost sokolskega dela. V luči postaja sestava te knjižice vsaka malenkost o društvenem delu važna: vsak zapisnik in razpredelnik. Za vsakega odbornika je lepo razloženo, kakšno delo ga čaka. V vseh dvomih najde tu odgovor. ;Pai ne le glede načina vpisovanja za društvo pomembnih beležk: Najvažnejše je, da je vsakemu odborniku začrtan duševni delokrog v Sokolu. Tudi splošna sokolska načela so našla tu prostora, vsaj duha ne moreš ločiti od mrtve oblike, najmanj pa pri Sokolu, kjer ima vsak gib in vsak čisto formalen čin svoje mesto v veliki duševni zgradbi sokolskega sistema. To knjižico naj bi prebirali vsi Sokoli kakor stalno kritiko svojega društva, da morejo primerjati in izpopolnjevati. Pretitaj jo pa sploh vsak, ki mu je socialno življenje, delo po društvih na srcu. S to knjigo je stopila naša narodna organizacija v
Novosti.
n. Deželni predsednik dr. Brejc je te dni
pri ježi padel s konja in si zlomil (kost na levi rami.
n. Ruski begunci v Jugoslaviji. Kakor se iz Beograda brzojavno poroča, je dospelo te dni v Srbijo nad 800 ruskih beguncev iz južne Rusije. Minister za notranja dela je potrebno ukrenil, da se ti begunci porazdele v one naše kraje, kjer je doslej najmanj beguncev.
n. Madžari bi, kakor je soditi, vpeljali na naših mej ali radi prave albanske razmere. V zad-. njem času so pričeli s sistematičnimi napadi na razne naše obmejne kraje, odvajajoč s seboj živino in druge stvari. Vpadu pri Subotici je sledil v četrtek napad pri Murski Soboti. Toda tu so madžarske tolpe zadele na nepričakovano hud odpor. Naši orožniki so jim odgovorili s salvami in ročnimi granatami in končno je vojaštvo vas popolnoma, obkolilo. Devet oseb, ki so bile očivid-lio z napadalci v zvezi, je bilo aretiranih. Uvedena je najstrožja preiskava.
n. Slovanski živelj v Trstu hočejo iztrebiti Italijani za vsako ceno. Zadnja barbarska div-jaštva jim še ne zadostujejo. Sedaj je znana „Zveza bojevnikov" 'izdala na ravnateljstva vseh paro-plovnih društve poziv, naj takoj odpuste iz službe vse jugoslovanske nastavi j ence,- sicer da se znajo ponoviti zadnji krvavi dogodki. Zanimivo pri vsem tem je, da je italijanske oblasti čisto mirno gledajo to samovoljno postopanje peščice vročekrv-nežev in je očividno še podpirajo. Seveda se pa Italijani silno motijo, ako mislijo, da se jim posreči iztrebiti naš živelj v Primorju. Ako hočejo to doseči, morajo začeti najprej s čiščenjem v lastnih vrstah, kjer že vsako drugo ime izdaja slovansko pokoljenje.
n. Carske kronske insignije so prinesli boljševiški delegati s seboj v London, da jih prodajo na javni dražbi. —
n. Važni obiski v Beogradu. Te dni prideta v Beograd čehoslovaški zunanji minister dr. Be-neš in pa znani rumunski minister Take Jonescu. Posetu pripisujejo veliko politično važnost.
n. General Kusmanck, branitelj P?emysla v sveto™i vojni, je sedaj, kakor poročajo listi, poveljnik madžarskih rdečih čet, ki se bojujejo na strani boljševikov v Galiciji.
n. „DeIovanje" Italijanov na Dunaju, ki delajo le malo preveč očividno za svoje žepe, je postalo neznosno tudi že mirnim Drinajčanom. Sporazumno z "italijansko misijo so aretirali tie dni popolnoma trgovsko organizirano družbo, ki se je pečala samo s ponarejanjem valut in tihotapstvom dragih kamenov v inozemstvo. Za lažje izvrševanje svojih kupčij so se ti čedni člani italijanske misije posluževali seveda italijanskih potnih listin.
n. časopis za slepe invalide namerava izdajati voditelj šole za slepce v Zemimu, Romanovič. List bo prinašal politične in književne stvari in se bo imenoval „Novo Svetlo".
n. Zveza narodov je pričela izdajati svoj uradni list, ki bo glasilo vseh držav, učlanjenih v Zvezi narodov. List izhaja v angleškem' in francoskem jeziku v Londonu.
n. Eksplozija v Škodinih delavnicah. V Ni-ranih pri Plznu se je v tamošnjih Škodinih delavnicah zgodila te dni velika eksplozija, pri kateri je 19 delavcev izgubilo svoje življenje, 12 pa) je bilo ranjenih.
n. Proti dvobojem. Francoski zbornici je bil predložen zakonski načrt, ki prepovedjue vsak dvoboj. Ustanovi se posebno sodišče za dvoboje, ki bo odločevalo v vseh sporih, ki bi se morali sicer končati z dvobojem. Kdor se ne bi pokoril odlokom tega sodišča, bo kaznovan z zaporom do enega leita.
n. Koliko poslancev bo imela konstituauta?
Načrt za naš ustavodajni parlament je gotov. Narodno predstavništvo utegne sicer načrt še kaj izpremeniti, v glavnem pa bo načrt, obveljal. Po izgotovljenem načrtu bo šteflj naš ustavodajni parlament 406 poslancev, in sicer: Slovenija e
Prekmurjem 38, Srbija 157, Črna gora 20, Bačka 25, Bosna in Hercegovina 03, Dalmacija 11, Hrvatska in Slavonija 02 poslancev.
n. Prva židovska ladja. Židovska država v Palestini snuje svoje brodovje. Te dni je spuščena v morje prva ladja židovske mornarice. Ladja je imela uradno zastavo židovske države, na kateri je videti poleg židovskega grba »Davidovega znaka" tudi angleške barve, in sicer v znamenje angleškega protektorata.
n. Razpis nagrad. Umetniško odelenje ministrstva prosvete razpiše v kratkem večje nagrade za roman, dramo in opero, kakor tudi nagrade za razne kom|pozicije.
n. Pameten predlog. V dunajskem glasilu avstrijskih monarhistov „Das neue Reich" pri-občnje neki dr. Schiager odgovor na razkritja grofa Demblina, ki je dokazoval, da je bila razt-pada bivše monarhije kriva v prvi vrsti Karlova duševna nezmožnost in spletke cesarice ZJite. Dr. Sehager dokazuje, da razpada monarhije ni bil toliko kriv Karol, kakor njegova abnormalna okolica, v kateri je bilo tudi nekaj popolnih norcev. Med 'te norce prišteva dr. Sehager tudi bivšega, ministra zunanjih zadev grofa Czamina. Sehager pripoveduje, da je v dnevih, ko je bila usoda monarhije že izgubljena, prišel grof Czer-nin h Karlu in Žiti in jima predložil, da naj vsa trojica skupaj izvrši samomor. Karol 111 Zit.a pa sta bila pametnejša nego veliki diplomat Czernin in ga nista poslušala!
n. Smrtne obsodbe. Kakor smo že poročali je žandiarmerija ujela nevarna hercegovinska hajduka Java na Račiča in Djoko Šil jegaviča iz Ne-vesinja. Oba sta v mesecu februarju pobegnila iz vojske in v tem času izvršila pet. ropov, med temi dva roparska umora. Oba. hajduka sta izvršila tudi znani napad na generala Terziča in njegovo spremstvo. Oba zločinca sta stara 23 leti. Te dni1 se je vršila proti obema pred nevesinjskim prekini sodom obravnava. Zločinca sta deloma priznala svoja nedela, a ka.r sta tajila — tako napad na generala Terziča —- jima je dokazano s pričami. Po obravnavi, ki je trajala tri dni, stia bila oba zločinca obsojena na smrt, — Kakor čujemo je bosemska; vlada predložila oba v panilomnje, i\. Griža se je pojavila v mnogih krajih Slovenije. Obolelo je zlasti mnogo otrok, ki tudi najbolj umirajo.
n. Strela je ubila dne 28. julija tesarja Miho Teropčiča iz Metlike v metliškem mestnem logu poleg Kolpe. Med nevihto se je vedril podi hrastom, Iv katerega je udarila strela, da je bil na mestu mrtev.	v
n. Hud požar je dne 4. t. m. skoro popolnoma vpepelil vas Jesenje pri Litiji. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Nesreča je hotela, da je bil med požarom še precej močan veter, tako da je bila v trenotku vsa vas v plamenu. Pogoreli so vsi skednji in kozolci, polni žita in mnogo drugih gospodarskih poslopij. Poginilo je tudi več glav živine. Škoda znaša nad poldrugi milijon, dočim je zavarovalnina jako majhna.
n. Smrtna nesreča. Ko je šel te dni posestnik Cerjak iz Goric pri Rajhenburgu z nabasano lovsko puško pogledat v svoj vinograd, se mn je med-potoma nenadoma sprožila in ga zadela naravnost v glavo, tako da je kmalu na to umrl.
n. Tri leta staro medvedko je ustrelila dne 2. t. m. Pranja Jakilova v Travni gori nad So-dražico.
n. Strela je udarila dne 4-. t. m. v skedenj posestnika Franca Mart.inčiča v Brezovici pri Mir-
ni. Skedenj je z vsemi žitnimi zalogami takoj pogorel. Istega dne je treščilo tudi v skedenj posestnika Bačarja na Pristavi. V vinogradih na Trški gori je padala te dni debela toča.
Zadnje vesti.
Kriza.
LDU Beograd, 7. avgusta. Na današnjem sestanku delegatov parlamentarne zajednice dr.Vesr-niča in dr. Ninčiča ter delegatov demokratske zajednice Ljube Davidoviča in Svetozarja Pribiče-viča so se razpravljala vsa sporna vprašanja, toda glede vprašanja izvoza ni došlo do popolnega sporazuma, tako da se bodo pogajanja še nadaljevala.
Beograd, 8. avgusta. (Izv. por.) Ministrska kriza je stopila v nov stadij. Izgleda, da je doktor Vesnič s svojo misijo že v drugič pri kraju. Po predlogu Demokratske zajednice naj bi bil izvoz prost proti plačan ju določene carine in v kolikor je treba zasigurati zdravo valuto. Za izvoz pšenice naj bi se določil prvi1 kontingent v 15.000 vagonih pod istimi pogoji, kakor za drugo blago, nadalji kontingent pa naj bi se določil šele takrat, ko bo pokrita prehrana zemlje, zlasti pa pasivni kraji. Ko je Vesnic zvedel za ta predlog, je takoj izjavil, da je ta predlog nespremljiv, ker odklanja vsako monopolsko centralno izvozno državno' orga-nicacijo in ker odklanja tudi Središnjo zadrugo, proti kateri so se kakor znali vdignili vsi kmetje Jugoslavije. Radikalni klub je imel ves dan sejo. a rezultati posvetovanj še niso znani.
Beograd, 8. avgusta. V soboto je dobila Demokratska zajednica Vesničev odgovor glede agrarne reforme. Ta odgovor je za Demokratsko zajednico nesprejemljiv. Voditelji Parlamentarne zajednice ne pristanejo na stališče Demokratske zajednice o izjavi' glede agrarne reforme. Radikalci zahtevajo: 1.) da nova vlada vrši agrarno reformo tako, da dobe zemljo oni, ki jo obdelujejo; 2.) črtali so od demokratov zf.htevano pen*, no slovesno obljubo, da, bodo dobrovoljci dobili zemljo v zmislu izjave krfske vlade; 3.) ne pristanejo na izjavo, da se bo vlada držala vseli do-zdaj izdanih naredb in odredb o agrarni reformi; 4.) zahtevajo tak sestav ministrskega komi teta, v' katerem bi imeli radikalci večino; 5.) ne pristanejo na demokratsko formulo, odnosno izplačevanje haka. Iz odgovora Parlamenarne zajednice je jasno razvidno, da zavzema ista napram celemu važnemu vprašanju o agrarni reformi! povsem neresno stališče. Demokratska zajednica je v si-nočnji seji soglasno odklonila odgovor Parlamentarne zajednice. V političnih krogih se smatraj da je Vesničeva misija, izjalovljena in da bo tekom jutrišnjega dne odložil mandat.
MinšsSfsRS sve?.
Beograd, 8. avgusta. Za jutri dopoldne .sklican je ministrski svet, kar je vzbudilo v političnih krogih precej senzacije. Domneva se, da, gre za važna zunanja politična vprašanja.
g>o8sra!insk3l3 vlad.
Beograd, 8. avgusta. Včeraj je prišel v Beograd ljubljanski poverjenik za notranje zadeve Remec s sedmimi pritožbami ljubljanske deželne vlade proti posameznim ministrskim odlokom. Bil je pri Vesniču jako neprijazno sprejet. Pritožbe ljubljanske vlade so eklatantni slučaji insubor-
dinacije deželne vlade proti centralni vladi, kar vzbuja v politični javnosti vedno večjo pozornost. Demokratska zajednica bo zahtevala, da se najprej razčisti razmerje med centralno vlado in pokra jinjskimi ter ustanove garancije proti sabotaži državne uprave, predno se reši vprašanje sestave novih pokrajinskih vlad.
lzi*oz krempiri®.
Beograd, 8. avgusta, (Izv. por.) Izšla je na-redba, po kateri je izvoz krompirja clo 31. decembra t. 1.- prost proti plačanju carine 5 dinarjev za 100 kilogramov. Demokratska zajednica zahteva, da se oprosti carine in plačanja v zdravi valuti izvoz sadja, zelenjave in vina.
Obiiitske volifv® w Beograd«.
LDU Beograd, 7. avgusta. Kakor se doznava, so pogajanja med radikalci in demokrati glede vprašanja občinskih volitev v Beogradu prekinjena, tako da bodo pri volitvah dne 22. avgusta t. 1. demokrati in radikalci nastopili s posebnimi kandidatnimi listami.
&jssS oblegajo Varšavo.
Varšava, 8. avgusta. (Izv. por. »Domovine".) V petek so Rusi pričeli obstreljati Varšavo .si topovi. Poljska vlada se j.e preselila v Krakov, kjer je imela danes svojo prvo sejo. Zboroval je dalje tudi deželnobrambni svet, in sicer pod predsedstvom Pilsudskega.
Proti ©brekevaleem.
Ljubljana, 9. avgusta.. (Izv. por.) Kakor izvemo, je Sokol vložil tožbo proti duh. svetniku Janezu Kalanu, ki je v Radomljah s prižnice ne-čuveno obrekoval in grdil sokolstvo. Njegov govor smo priobčili v zadnji številki ,.Domovine".
Listnica uredništva. Št. Pavel v Savinjski dolini: Osebnih napadov, za katere dopisniki ne morejo prevzeti odgovornosti, ne pri občujemo. — Boh. Srednja vas: Dopis nerazumljiv. Izrazite se jasneje.
Dobro ©hranjene
citre la koncerte
se prodajo.
Naslov pove upravništvo »Domovine*.
Vsem, ki pohitite koncem avgusta v Maribor k sokolski slavnosti, toplo priporočamo brošuri:
Maribor in okolica, Vodnik po Mariboru. JSIfrvS
Naročila sprejema: Zastopstvo jagoslov. novin, Maribor, Slovenska nlloa 15. — Na naročila brez
denarja se ne ozira.
Fiirtnlairi vedno in v vsaki množini po naj-nupujuiu višjih cenah: Brinjevo olje, snhe gobe, fižol in drage deželne pridelke.
Nil silim naJnižJe: Kav0' °'je> riž> sveče, moko, il lili5lil vžigalice, pravo slivovko, rum, ter razno drugo blago.
. X&ani, Kranj.
LJUBLJANSKA KREDITU
lANKA II LJUBLJANI
stritgrjaira giica žteif.2< Fodpužnics u Splitu, Trsta, [sloneli, SarajEsa, Borisi, Ssijsi, Maricam in Bspssljali; Isončna g&spozitsra n Ptuja.
Delniška glavnica f 5f| nflf} fSnft« ln reaerve okrog *■> -JU, UUU .uUU
Telefon št. 261.
Sprejema
irlogs na EtnjSlice In tekoči raSun
g»rat* ugodnemu obrestovanju.
SapnjB in prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, = vaiat ln dovolile vsakovrstne kredite. =
Brzojavni naslov 1 nBanka'
Dolniiku glavnic««
j k 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Centrala. Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Katar, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenlk, Zader, Ekspozitora Kranj.
Prevzema« Borzna naročila in jih izvršuje n&j-
3pejamai Vloge ua knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-račon proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje ln prodajal
papirje itd.
Devize, valute, vredcostisfi
£akont)r&: Menice, devize, vrednostne papirje itd. izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive dr vsa tu- in
inozemska mesta. Daje predujme; na vrednostne papirje in n» blago, ležeče v javnih skladiščih. X>aje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
kulantueje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon *t. 2S7.