Pri Goriei se bije nova krvava bitka. — Italijanski napadi na celi bcjni črti odbiti. — Naš torpedni coln potopil itali- jarsko bojno ladjo ,,Giuseppe Garibaldi". Maribor, 21. julija. Na Goriškem se je začela zadnji pondeljek dne 19. t. m. zopet velika bitka med ltalijani in naSimi V pondeljek in torek so naši odbili na celi Crti vse italijanske napade ter jim prizadjali velikanske izgube. Kako je bilo danes v sredo, že ui- mamo uradnega poročila, a imeli ga borao že jutri zjutraj ter ga priobčili med najnovejšimi vestmi. Glej iorej najnovejša! O dogodkih v pondeljek pravi uradno poročilo: «Zgodaj zjotraj je otvorila italijanska artilerija vseh kalibrov proti robu Doberdobske planote in prctt goriškemu mostišču ogenj, ki se je poveCal opo'dne do najvefje ljulosti. Zelj močna pehota je nalo pričela napad na ves rob visoke planote. V trdovratnih, iudi po noči trajajoč h bojih, ki so se večkrat razvili v ročni metež se je posrečilo našim četam, da so Italijane, ki so dosegli mestoma naše najsprednfjše jarke, povsod vrgle na?aj. Naši možnarji so prisil Ii pet težkih bate^j da fo mcrale umolknti.« O d godkih v torek (20. t. m.) pa se uradno poroča: Bitka pri Gorici se nadal^uje. Italijan-»ki napadi ki se cb aC jo % veliko srditostjo tudi proti goriškemu obmostju. prejšnji dan in v noči Da danes zopet n so imeli nikakih uspcbov. Ko so Italijani do p jldneva n cčio obstreljevali z artilerijo KO'-ško obmostje, je 11. italjanska infanterijska divizija sačeli napadafi s pijantmi vojaki naše posiojanke pn Podgori. Sovražnik je na nekatenh mes')h udri v naše postojaakc, a je bil zopet vržen nizaj. Ko j^ sovražna arulerija s p.onovnim ob tieljevanjera priprav.la tla za iopetni napad, so italijatibke čete začele ob 4. uri popoldne zopet srdito napadati. Sovražni napad je bil ob 8. uri zveč r iopet odbit. Za rob Doberdobske gorske ptanote se srditi b:ji nadaljaejo. Včtraj popodne je hrabro ogrsko domobranstvo idbilo močan napad na svoje postOT janke pri Zdravščini. Tadi nadaljni tri ogromni italijanski oapacu so se ta tem prostoru ponesrečili. Istotako so se p^Dpolnoma ižjalovili sovražni napadij naperjeni proi južnozahodncmu gorskenau robu pri PolaCu, Redipulji in Vermiljanu. Istotako so Italijani brezuspešno napadli naše poatojanke pri Monte Kosiču (severno od TržiCa). Sovr»žnik, ki se je moral umakniti zopet v svoja kritja, je imel povsod težke izgube. Artilerjski boji ob srednji Soči, v ozeailju gore Krn in ob koroški nuji se nadaljuiejo. Na prostoru južno od Krna so naši odb.li dva srdita napada alpincev. Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se vršijo le manjši boji in artilerijs^i dvoboji med Avstrijci in Jtalijani. Italijani so zopet povsod odbiti. Soški most obstreljujeio. Goriški ,,Novi Cas" poroča: PoSiljal je ravno gnainato na granato na most eez Sočo. Nobena ni za-dela. Lah zelo slabo meri. iTo so natši vojaki takoj spočetka zaparfli, zato se znajo izborno zavjarovati proti njegovim granatam in šrap' nelom. Sam sem imel priliko opazovati vspehe njegovega obistreljevanja. Pričel je nekoč metati šrapnele in vdarne granate (Schlaggratnaten) na| gotov predmet v mestu. Deset minut je deloval. V tem kratkem času so našteli 150 strelov. a ne eden ni eksplodiral pri predmetu, kateremu so vsi veljali. Seveda je štkodo napravil; bila sta tudi dva smrtna slu&aja. A predmetu, kateremu so vsi streli veljali, ni povzročil niti najmanjše šikode! Tudi Soiinega mosfa ni zadela nobena graniaita. Granate so mcrale biti prav velikega premera, klajti njih uSineK je bil grozen. Padale so tudi v Sočo samo. Voda je zavrela, vzbbčila se kakor da bi hotela zasesti bregdve in konečno se vzdignila v ogromnem stebru visoko proti ozračju, prišla v višdno mesta, W se nabaja gotovo 20 metrov nad So6o, in šla najmanj še enkrat, 6e ne Še dvakrat višje; pri tem se je vodeni steber tanjSal, doikler ni končal v tisofierih kapljaih, ki so s celim ogromnim stebrom padle y reko nazia^j. Cudovito tj|6 vse to zakipelo, zagromelo, zraslo in izglnilo!' Lepših pojavov granata kar ne more poklaaati, Skakor 6e pade v vodo in se tu razpoči. To se je pri Sbčinem mostu zaporedoma ponai\^jalo. Mi smo pa stali na višini in ob teh prizorih' čisto pozabili, Ikako so praV pred kratkim tudi krog nas granate diivjale. Kako Je v Gorici? ..Novi Cas" piše: Neprijetno je sicer, če pri6ne sovražnik kar — liemudoma suti svojo šrapjnelsko to6o na, mesto. In vsak seveda ve, kaj to pomeni, zato pa skuša tudi ta,ko.j svojo kožo spraviti na varno, klikbr hitro se kje v bližini zaslifeijo prvi znani poki. Ž^odilo se je, da so se taki streli začuli v neposredni bližini trga, koder se Srugače razvija kupfiija s saidjem, zelenjem, in drugimi pridelki. Že naprej jw)dfe>rjaino, da se tu prav nobena nesreča ni zgodila. Toda zgodilo se ]6 druso. Šrapneli so pokali. žensikie pa so pustile svoje mize: ako je katera mogla, je vzela BoSaro seboj, ni pa jo skrbelo, če se je sadje iz nje kotalilo po cesti naprej pod vozove ali mize. Tjeklle so na vso moč proč, le proč, dokler niso dospele v ulieo, ki jiTi je krila s sviojimi hišami. Tiste ženske, ki so delile mleko, so isto pustile, oziroma kar zlile na tla, niso niti zahtevafle denarja, ampak jo s svojimi posodami 6udiovito naglo ubfirfale vi zavetje. Tiidi 6e so jim košare ali posodie pjopadale z glave, so jih pustile pra.v tam ležati na tleh. Kdor je imel voz in konja, ta jo je ubral v najve&jem diru pro8 od šrapnelov. Vse -¦ je imelo, vse, mošfci in ženske, konji, kokoši, piščetai, vozovi in posode, vse je imelo le eno željo:| proč, pfoč od nevarnega kraja! V par trenutkih je bilo tudi v resnici vse proč. Ttrg je bil prazen vseh onih, ki so mogli pete odnesti, ali vsaj biti od drugib. odneSeni. Ostale so samo mize, na njih kupi sadja in zelenjave, po tleh me&ainica različnega pirodajnegta Ula/ga, povsod pa nered. Bilo je prav tako, klakor da bi grainata vrdarila, dasi ni udarila. Kjer je bil drugače največji šum innajlveč klepetanja — je za^vladala sedaj popolna grobna tišina. Srapneli znajo res učinkovati! Ko se je zdelo, da Šrapnelov ne Hbde več, so se zopet prikazala prva živa bitja. Najprej je prišla bria,njevika. Počasi in plaho je pokazala izza kota — najprej svojo glavo, potem ostali živpt, potem pai še noge.: vln sedaj je tekla Ikjar je mogja; prišla je na frg, se sklonila. pod mizo, potegnila iven svoje kokoši in bežala z njimi, da so uboge živfcflic© kričale, Kot bi bile obsedene. Vzgled naše branjevke je tudi druge opogumil. Prihajali so tudi z vozovij a zginjali zopet, kakor da bi jim bili &rapneli za peltajmi. Vrnilo se je življenje sicer na trg, tudi red se je spet povrnil, a manjkala je tista živahna neatkrbnost, ki je vsakemu trgu tako bistveno lastiia1. Italiiani pri Gorici ne bodo proddi naših postojank. Ivan Mermolja,' načelnik krompirjeve zadruge za goriško okolico, nam piše dne 16. julija iz Vrtojbe pri Gorici o bojih, ki flivjajo sedaj v ozemlju Gorice: J.ugozaihodno od Gorice je noč in dan italijan^ka kanona!d,a. Italijani z brezštavilnimi streli napadajo paiše navadne postojanke. Naši mnogo ne odgo,varjajo, razun na večer z natvadnimi in strojnimi pu&kami in sicer najbolj tedaj, ko se polentarji približajo našim žičnatim ogr,a(jain. Sicer so pa Italijani že obupani. Ko dobijo povelje za prodiranje, pa adgovarjajo častnildom: ,,>La vadi lei prima signor!" (Le pojdite Vi gospod naprej!) Vojaki, Iki se borijo oki-og Kalvarije, pravijo, da Italijani, posebno mlajši, kadar naši krepko odgovafrjajo ifalijaiiskim streloin, obupno kličejo: „,-0 Dio, o mama mia, ainto, ainto!" (lO Bog, o maiaa nioja, pomagajte, pomagajtG!) Naši doma^ini (ciivllni ljudje) so malo preveč srčni. Žal jim je lcpih poljskih pridelkov, pa jih kar kradejo izpod granat-i Marsikjdo plaiča to predrznost z življenjem. V6eraj je ubilo članai odbora naše zar Uiruge, Franca Zavadlav iz St. Andraža. Krompir še ivedno poiiljamo na Dunaj in sicer do *teset ^/agoviov daevno. Italijani so res reveži, ker niso mogli tega preprefiiti. PrepriCan sem, dja Italijani pri Gorici no bo'do predrli naših postojank,. Ljudstvo sloVienskje narodnosti nofie ziapustiti roiine grude, dasiravno padajo sovražne krogle na njih zemljo in ruSijo naša domovja ... Italijanski podanikl v Gorici. Italijanskih podanikov y Gorici je bilo precej. To se je vittelo zlasti, ko so odhajali domovi še pred yojno. V riaznih obrtih so bili zakopani in dobro se jim je gddiilo. Majgistrat kot obrtna oblast jim ie šel na roko, Sloviencem pa nagajal in delal škodo, kjeije le mogel. Ko je izbruhnila vojskla, so šli kar po vrsti, nekateri prav dobro založeni z denarjem. Prosluli goriški Lah Brezina jo je potegnil 6ez Mutajun, namesto da bi bil pošteno oblekel avstrijsko vojaško suknjo. Kavarniair v ,,CaIe Nazionale" v Gosposki ulici si je napravil yeliko premoženje, kiatero je odnesel seboj. In koliko je zaslužil slovenskega denarja! Naši gorjani so se tam ustavljali in puščali največkrat preveč denarja ,,,regnicolu", ki drugače za nje ni imel lepe besede in se mu ni ztielo vredno, priučiti se slovenščine. Tam pa so se shajali tudi razni >,|priiatelji" Slovencev. V vseh obrtih so bili zaetopani in Še tisti sejmarski kričač, ki se je drl na Travniku sredi kme6k|ih Ijudi, in prodajal ,,dobra blaga", je bil ,,iregnicolo." Tiisofiafce je prihranil iii šel z njimi y bllaženo Italijo. — Po vojski bo v tem oziru pač malce drugače. Bovec, Predil, Rabel in Naboriet. ,,'Berliner Tiageblatf" ima iz vojnodopiisnega urada dne 15. t. m. sledeče: Italija.ni poniavjljajo svoja neto&ia porofiila. lx\ tako je izniiŠJjena vest, da so zajpjorni forti nia; Predilu, v Rablju, y N.aiborjetu in Boycu razbiti. Kljub 7tedenskiein naporu in kljub ttemu, da so na| teh mestih zbrali prvovrstne čete^ in težko a,rtilerijo, venflar se niso pribli2ali svojemu cilju. Vojna podvzetja proti tej fronti so se začela dne 2o>. maja, Prva granata je padla v. bližini predilske poti. Od tedaj neprestano obstreljujejo Predil. Na laš!k]i ogenj je odgo.vorila utrdba v Rablju in dlognala, da so se Lahi ugnjezdili na sedlu Nevea, odkjer so streljaii z gorskimi topovi na trdnjavo. Pa kmalu so svoje fopove umaJcnili. Hsto^asno sq Lahi napravili smnek proti Na- borjetu, ki je bil ravno tako odbit. Dne 12. juiiija so zbraJi vežje sile južno od Bovoa. Proti Naborjetu niso potisnili sa?no možnarjev, ampak tudi ladijske topove. Do začetka julija je sovražnik nastreijal že ogromno množino težkih granat', vendar ni mogel podreti utrdbe Hensel, ki tudi že zdaj vedno ougovarja, kakor sem se sam prepričal. Vsi junažki braniielji utrdbe Hensel so bili odlikojvani. ITudi Predil, na katerega streljajo neprestlano s topo\i najtežjega kalibra, še vedno odgovarja z ognjem. Laška artilerija je na tej fronti d«lovala proti nekaterim ciljem. Rabel in Predil sta dobila tuintafa kako granato v dar. Uspeh vseh teh bojev je ta, dia so vse zaporne utrdbe še sposobne za boj in da odgovarjajo z ognjeniProti koncu junija je nastopila tudi laška pehota. V ozemlju Kirna južno od Boycai se ytšq manjše in večje praske, ki še trajajo naldalje. Taiintam napadejo Italijani z veliko premočjo in pošljejo na razmeroma majhen prostor ffnatne sile, medi njimi štetvilne bataljone alpinov. Zia zanos lašik;e ofenziVe je značilno, da zadaj za syojimi postojainkiami kopljejo strelsk;e jarke i'n gradijo žične ovirie, kakor d^, bi se blali naše ofenzive. Sovražnik ima izredno velifee izgube. Ujetniki in dezerterji povedo, da so mislili, da bodo mirno z&isedli na podlagi *plomia.ti6ni'b. pogajanj odstopljeno ozemlje. To so jim pravili in zato jih je globoko pretreslo, ko so nepri6akbv;ano zašli v ta pekleaski ogenj. * * Italijanska križarka ,,Giuseppe Garibaldi" potopljena. Dne 18, julija zjutraj se je pojavilo 8 italijanskin križarkl in 12 torpedovE pned Dubrovnikom in je obstreljevalo kolodvor v Gružu in višino pri Cavtatu. Oddale so okrog 1000 strelov. Netaj zaisebnih hiš je bilo lahko poškodovanih. Ubit ni bil nihče in tudi ne ranjen. Ob %6, uri zjutraj je riafe podmorski Coln zadel s torpednim strelom italijansko oklopno križarko ,,'Giuseppe Gafibardi"1, ki se je tudi udeležila obstreljevanja, in jo potopil. Križarka se je tekom 15 minut potopila. Potopljeria križarka ,,,lGiuseppe Garibaldi" je bila zgrajena leta 1899. Dolga je bila 111, široka pa 18 metrov. OboKožena Je bila s 44 topovi. Vozila je pa z brziino 20 milj na uro. Njena ppsadfca je štela 5i55 mož. Italijanskja vojna mornarioia: ima sedaj le šo 6 oklopnih križarK, ki so sposobne, zaj pomorsko bitko na odprtem mor§,u'. Znafiilno je, da si italijanskla vlada ne upa pratvilno objaviti svojih izgub na morjii, ker ee boji nevolje med Ijudstvom in tudi nemirov. za katere so Italijani kmalu priprajvljeni. Italijaoska prismojenost Italifanski kralj je imenoval v Trstu rojenega žida Biirzela, ki je zaradi veleizdjajlalstva moral v Italijo in se tam prekrstil v Barzilaji-a|,' za ministra ,,,,nere§ienih" Italijamovi, Giovorica,, d|a je italijaiiski kralj prismoijen, se torej uresnižuje,