702                                                                  Listek.
sarum« zbirati vse glosarje in glosarske odlomke, karkoli jih je kje dobiti, in vzpodbujati druge, da preiščejo knjižnice in arhive. Šele potem bode mogoče izdati slovar, ki ne bode obsezal sam6 vsega jezikovnega zaklada, ampak se tudi oziral na to, kakšnega pomena so besede pri posameznih pisateljih in kak6 so se sčasoma izpremenile po pomenu. Gospod prof. Sorn razkazuje v svojem delu, kak6 se v omenjeno zvrho uporabljaj glosarska literatura. Sosebno zanimljive so nastopne besede: collegiati = patre incerto geniti; dii aquili = dii inferi (črti); ebrius = ad tempus bibens ebriosus = semper multum bibens; fescennina = canticum nuptiale; frumentum = fruges (užitek) i. dr. Vse imenovane razprave eo spisane na podlagi pristnih listin ali drugih nenatisnjenih izvirnikov in so zatč važni in dragoceni doneski za domovinoznanstvo Kranjske in drugih slovenskih dežel. Želeti je, da bi imeli naslednji slovenski deli več bralnega teksta; to je doseči, če se postavijo preiskovalni posledki nad črto, zgodovinsko gradivo pa pod črto. S tem se ustreže širšim krogom čitateljev in zajedno strokovnjakom, ki se zanimljejo za oborožbo pisateljevo. Dalje pogrešamo tudi letos starinskega spisa, ki bi z znanstvenega stališča pojasnil izkopine poslednjih let. Nždejemo se, da bode društvo srečno premagalo tudi zapreke, katere se mu delajo v arheološkem   oziru.
Anton Kaspret.
LISTEK.
Andrej baron Winkler, deželni predsednik kranjski, bil je dne" 7. m. m. na svojo prošnjo umirovljen in pri tej priliki odlikovan z velikim križem Frančišek-Jože-fovega reda. V okvir našega lista ne pripada razpravljati o tem, kaj je bil baron Winkler vojvodini kranjski; toda ne moremo si kaj, da bi ne poudarjali njega izrednih zaslug za vzorno slovenščino v našem deželnem zakoniku, zaslug, katere je takisto priznal prvi naš književni zavod, »Matica Slovenska«, izvolivši ga na letošnjem občem zboru za svojega častnega člana Prečastitemu gospodu deželnemu predsedniku želimo od srca, da bi še  mnogo  let užival zasluženi svoj  pokoj!
Psalmi. Preložil Ivan Vesel. V Ljubljani. Založil prelagatelj. — Tisek »Katoliške Tiskarne«. 1892. Cena gld. i'20 Ta knjiga, na katero sosebno opozarjamo svoje bralce, vredna je, da izpregovorimo o priliki obširneje o nji. Danes bodi samo še omenjeno, da je   prevod  č. g. Vesela krasno  delo,  kakeršnih ni mnogo v prevodni naši književnosti.
Družba sv. Mohorja razpošilja za leto 1892. nastopne knjige: 1. .Jeruzalemski romar." Opisovanje svete dežele in svetih krajev. Po svojem opazovanju in zanesljivih virih napisal dr. Frančišek Lampe. Ta knjiga je, kakor pravi pisatelj, nekakšna priprava za „Zgodbe sv. pisma", katere namerja po odborovem naročilu spisati za družbo sv. Mohorja;   obseza   pa tri dele:   „Romanje v sveto deželo",  ,,Od Trsta do
Listek.
7°3
Jeruzalema" in ,Jeruzalem". Družbmim članom bode ž njo sosebno ustreženo, zakaj pripovedovanje je gladko, poljudno in zanimljivo; česar bi pa ne vzmogla beseda sama, to pojasnjuje mnogo lepili podob, ki dajo ^Jeruzalemskemu romarju" še posebno ceuo. Namen, ,,da bi Slovenci vsaj v duhu potovali na svete kraje, zlasti h grobu Gospodo-dovemu," dosežen bode vsekakor. Drugo leto izide tega dela drugi in poslednji snopič. — 2. Šmarni ce naše ljube Gospč presvetega Srca." Druga knjiga. Spisal Janez Volčič. Ta knjiga je zadnja iz plodnega peresa pokojnega pisatelja. Premišljevanja v nji se naslanjajo na premišljevanja v prvi knjigi, katero je družba od istega pisatelja z jednakim naslovom izdala leta 1879. Pobožnemu ljudstvu se bode ta lepi molitvenik brez dvojbe omilil prav tako kakor vse druge knjige Volčičeve, — 3. ,,Domači zdravnik" po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe našega ljudstva sestavil Valentin Podgorc, duhovnik krške škofije. — 4. „Naše škodljive rastline v podbbi in besedi." Opisal Martin Cilenšek, profesor na deželni gimnaziji v Ptuji. I. snopič. — O teh dveh knjigah priobčimo prihodnjič posebno oceno. — 5. ,,Slovenske večernice za pouk in kratek čas." Šestinštirideseti zvezek. ,,Večernice" imajo tudi letos lepo in vseskozi dobro izbrano vsebino, Kujiževnega zgodovinarja utegne sosebno razveseliti korenita razpravica iz peresa dr. J. Sketa ,,Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja." V prvem delu čitamo, kako se je ustanovilo društvo sv. Mohorja, ki se je leta 1860. izpremenilo v družbo sv. Mohorja ; v drugem delu vidimo pregled udov in razposlanih knjig, ki je prelepa slika ne samd o razvoji družbe sv. Mohorja nego v obče našega kulturnega napredovanja — v 40 letih je bilo skupaj 693.861 udov, ki so prejeli 4,104.274 knjig! V tretjem poglavji pa so navedene vse knjige in sestavki, kar jih je bilo izdanih po društvu in družbi sv. Mohorja. — Kot drugi članek beremo gospd Pavline Pajkove lepo poučno povest ,,Najgotovejša dota". zajeto iz kmetskega življenja, potem pa pripoveduje g. prof Ivan Vrhovec mično, kakor mu je dano, ,,Kako se potuje po Afriki", oziroma govori o Stanleyi, Lično povestico je priobčil A. Koder pod naslovom ,,Brat Evstahij", prof. Fr, Hubad pa podaja nekatere zanimljive ,,Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813." Prijetno se bere Bar-letov spis ,,Nek oliko črtic iz življenja starega Zelniča", sosebno hvalno pa nam je omenjati razprave ,,Andrej Turjaški, karlovški general in glasoviti junak," katero je spisal prof, J. Steklasa. Spis je tem umestnejši, ker bode prihodnje leto baš tristo let, odkar je slavni naš rojak premagal Turke pred Siskom. Končno beremo še narodno pravljico iz peresa J. Kriišnika in nekatere kratkočasnice, katere je nabral Anton Brezovnik. Zal, da ni dovolj poskrbeno za pesniški del te sicer tako lepe knjižice — jedna pesem ^Planinski kosci", zložil Mih. Opeka) zdi se nam venderle premalo! — 6. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto [893. prinaša poleg navadnih koledarskih stvarij lepo pesem na čast papežu Leouu XIII. v proslavo njega petindvajsetletnega škofovanja (zložil M. Opeka); J. V(rhovec) opisuje Krištofa Kolumba, Ivan Navratil nadaljuje svoj mični spis iz lanskega leta ,,Kako sem prvič potoval na Dunaj, in Dunajsko mesto" (poleg načrta 10 slik), Fr. Radinski priobčuje pravljico ,,Zlati orehi", dr. Anton Medved točen životopis ,,rdečega papeža", slovanskega kardinala Miečislava Ledochovskega, J. Barle pripoveduje v zanimljivem članku o praški in zagrebški razstavi, in Ivan Steklasa podaja povestico ,,Bog ne zapušča sirot". Dalje čitamo životopis pokojne pesnice s Bonaventure Suhač, spisal M. S., ,,Razgled po katoliških misijonih", spisal dr. Ivan Križanič, poučno razpravico ,,Solnčnica — prekoristna rastlina", spisal M. Cilenšek, dve črtici Fr. Pra-protnika, ,,Kakd pokončevati drevesne ušice" in ,,Ali se naj sadje meri ali tehta pri prodaji", potem ,,Črtice o zadnji ljudski štetvi", Lapajnetov članek o slovenskih posojilnicah leta   1891.,    ,,Razgled po svetu"  iz peresa   urednika   F.  HaderlapA   in končno   ne-