Posamezna številka 6 vinarjev.
SlBV. 117. Izvcn M«bijanc 8 vin. v LJubljani, v ponedeljek, 26, maja 1913.
Leto XLL
— Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 28'— n en meBeo „ . . „ 2-20 n Nemčijo oeloletno , „ 29'— ia ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Sa celo leto naprej . . K 24-— za en mesev „ • • » 2*
I upravi prejemali mesoSne „ 1*70
= Sobotni Izdaja: =
sa celo leti ...... 7'—
■a Nemčijo oeloletno . „ 9a— za ostalo inozemstvo „ 12-—
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm]: *a enkrat .... po 1B « za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popiat.
Paračna oznanili, zahvali, isitiict Iti;
enostolpna petltvrsta po 18 vla. ^^ Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin,
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga ▼oni rad.
03T Uredništvo je v Kopitarjevi niiol štev. 6/111. Bokoplsl se ne VTaoaJo; nefrankirana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Bacon poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.SU, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 stran!..
Boj za Trsi.
Trst, 25. maja 1913.
Volivni boj v Trstu sc jc razvnel na celi črti. Danes, v nedeljo, jc bilo nebroj zborovanj vseh strank po mestu in bližnji in daljnji okolici. Italijani so napeli vse sile, ker vedo, da jih samo nadčloveški napori še lahko vrsto let vzdrže na površju in pri krmilu občinskega sveta in deželnega zbora. Boj italijanskih liberalcev se odlikuje s svojim terorizmom, pritiskom in nepoštenostjo. Nadejati pa se je, da izpadejo volitve zanje še neugodnejše, nego poslednjikrat. Slovenska stvar se vsepovsod krasno razvija, ker je okolica po pretežni večini zavedna in slovenska, stremi slovensko delo predvsem za tem, da se doseže v mestu samem prav lep moralen uspeh, čc še res rti prišel čas, da slovenski naval zruši kak črviv italijanski steber.
Letos so izjavili Nemci — o čemer smo že poročali — da glasujejo mož za možem takoj prvič za oficielnc italijansko-Iiberalne kandidate. Sami vedo, da njihovi glasovi ne pridejo do veljave, z Italijani jih pa druži staro sovraštvo proti Slovencem. Nam je slednjič vseeno, koliko protivnikov nastopi v boju, ker itak vemo, da je vsakdo proti nam, ki ni z nami.
Italijanski socialisti, ki so — čc treba v teoriji internacionalni, prično jutri izdajati svoj »Lavoratore« kot dnevnik. Dnevno pa bo list izhajal le do konca volitev. — Svojim italijanskim sodrugom slede čez drn in strn oni slovenski zaslepljena, ki se opirajo na trditev, da je lc v internacionalizmu rešitev delavca. Ako jim ne bi primanjkovalo dobre volje in ko bi le količkaj kritično mislili, bi pa takoj uvideli, da njih italijanski sodrugi zahtevajo pač od Slovencev, da bi zavrgli vero v moč narodnosti, dočim so sami laki na-cionalci in šovinisti kakor liberalci.
Dne 8. junija poči prvi strel, ki naznani strankam boj. Slovenci čakajo nanj in gotove so jim lepe zmage. V narodnih vrstah je vzorna disciplina, vojni načrt je dobro premišljen, agitacija pa zanesljivo organizirana. Poguma in navdušenja nam tudi ne manjka. Dasi se sicer morda v vseli točkah ne razumemo, tu smo si edini; veže nas namreč ena velika ideja, ideja ohranitve našega naroda ob Adriji. In trdno je naše zaupanje in naša vera neomajna.
Balkanski zapleiljaji.
SPOR MED BALKANSKIMI ZAVEZNIKI SE POOSTRUJE. — BULGARI NAMERAVAJO ZAVZETI SOLUN? — SRBI PRIDEJO GRKOM NA POMOČ?
Solun, 24. maja. Iz Angište sc poroča, da so konflikti med Bulgari in Grki čezdaljebolj nevarni. Grki so morali pritegniti v svojo linijo artilerijo. V Dopšatu so bulgarski častniki trpinčili grško učiteljico, v Granovi pa so znani bulgarski komitaci neko učiteljico zlorabljali. Bulgarska vlada je najela agitatorje, ki ljudstvo nagovarjajo za priklopitev k Bulgariji.
London, 24. maja. »Central News« hoče vedeti, da je 60.000 Bulgarov napadlo Grke pri Nigriti in da sc Grki umikajo proti Solunu, proti kateremu Bulgari baje že marširajo.
Dunaj, 2i. maja. Kralj Konstantin ho sam prevzel poveljstvo nad grškimi Četami v Solunu. Grško brodovje jc iz Soluna odplulo, baje proti Kavalli in Dedeagaču.
Solun, 25.. maja. Kralj Konstantin se je podal z avtomobilom v Nigrito, kjer je grške čete inspiciral in si ogledal njihove pozicije. Kralj se je v Solunu nastanil v vili bankirja Modiano.
Sofija, 25. maja. Pri R a s o 1 inosu so se Bulgari z Grki vnovič spopadli. Napad Grkov so Bulgari kljub temu, da so Grki pritegnili artilerijo, odbili.
Sofija, 25. maja. Vlada je mnogo makedonskih prostovoljcev zopet vpoklicala in v Seres odposlala.
Belgrad, 25. maja. (Izvirno.) Zaupne vesti, ki prihajajo semkaj o bulgarsko-grških spopadih, vzbujajo v tukajšnjih krogih veliko skrbi. Spopadi, ki so se zadnji čas v okolici Soluna pogostokrat ponavljali, so dobili v zadnjih bojih nevaren značaj, čeprav to uradne vesti iz Sofijo in Aten taje. Zvedelo se je. da je zadnji spopad pri An-gisti trajal dva dni in dve noči; sodelovala je tudi arfilerija. Bilo je do 2000 mrtvih in ranjenih. Bulgari so med bojem dobivali pomoč in končno potisnili Grke z važnih pozicij in zavzeli Nigrito. Akcija Bulgarov za enkrat menda še ne meri neposredno na zavzetje Soluna, pač pa gre nedvomno za tem, da si Bulgari za sluča j večjih oboroženih spopadov med zavezniki zagotovo ugodne pogoje za osvojenje Soluna. V Srbiji zlasti vojaški krogi z največjo pozornostjo spremljajo razvoj teh spopadov, ker bi okrepljenje bulgarskili pozicij pri Solunu, zlasti pa zavzetje Soluna ogrozilo južno srbsko fronto, ki bi bila obkoljena in bi mogli Bulgari, če bi potisnili Grke odtod, za hrbtom Srbov prodreti do Bitolja. Nigrita je v ravni črti oddaljena od Soluna samo •55 km. Ako so na tem prostoru Grki gospodarji, je srbski desni bok varen, ako ga pa imajo v rokah Bulgari, je ogrožen. Današnja »Politika« piše, da bulgarske čete morda samo zato ne vznemirjajo srbskih zaveznih pozicij, ker si hočejo Bulgari predvsem osigurati najugodnejši položaj. Ako je to njihov načrt, potem jc treba čuječe stati na straži; pa, četudi to ni njihova namera, mora Srbija v imenu miru in zveze — vsaj dokler le-ta ni formelno odpovedana — skupaj z Grčijo nastopiti za to, da preneha napredovanje bulgarske vojske proti Solunu. Bulgari so v smeri proti Solunu koncentrirali dozdaj 80 tisoč vojakov.
London, 21. maja. >Daily Tele-graph« poroča, da ve iz zanesljivega vira, da se je med Grčijo in Srbijo podpisala alianca obenem z vojaško konvencijo nasproti Bulgariji. Alianca bo po mnenju srbskih in grških državnikov pripomogla do lega, da se bo Bulgarija udala.
Soiija, 24. maja. Pod naslovom »Kriza v balkanski zvezi« je bulgarski oficiozni »Mir« objavil zelo resen članek, iz katerega navajamo glavne misli: Balkanska zveza jc presenetila vso Evropo. Vendar se ta zveza ni ustanovila kar slučajno in nagloma, ampak se je več let pripravljala. Glavni namen zveze je bil, da sc ustvari podlaga za trajen mir in za kulturni in gospodarski napredek balkanskih narodov. Evropa je pripisovala balkanski zvezi veliko važnost ne toliko zato, ker je zveza likvidirala evropsko Turčijo, ampak ker se je pričakovalo, da bo balkanska zveza ustvarila novo velesilo, ki bo igrala veliko vlogo v mednarodnem nazmerju. Še preden se jc sklenil mir s Turčijo, se je razmerje mod zavezniki že toliko izpremenilo, da so prijatelji zvezo razočarani. Grčija in Srbija postopata že tako, kakor cla balkanska zveza ne bi imela bodočnosti, in vendar ravno ti dve državi najbolj potrebujeta zveze. Bulgarija ima tako srečno zemljepisno lego, da najbrže uspeva, brez obeh balkanskih zaveznic, ki cenita balkansko zvezo samo toliko, kolikor moreta Bulgarijo oropati, še več! Bulgarija ima popolno možnost, da stopi v nove zveze z večjimi in bolj daljnovidnimi državami, ki bodo z večjim kava-lirstvom držale dano besedo, in po taki zvezi si Bulgarija n« samo ohrani vse, kar ji gre, ampak si zagotovi celo vrsto drugih pridobitev. Vendar Bulgarija še danes najbolj odločno nastopa za izpolnitev zavezniških dolžnosti in se najbolj trudi za ohranitev balkanske zveze. Bulgarija bi bila mogla po padcu Odrina brez ozira na zaveznike skle-
niti mir s Turčijo, a vendar se Bulgarija s svojo vojsko pri Čataldži in Bu-lairu še vedno žrtvuje, da bi mogli balkanski zavezniki doseči svoje zahteve. Toda čaša potrpljenja bo kmalu prepolna. Naša lojalnost ne more ili tako daleč, cla bi škodili lastnim koristim. Ako Srbija in Grčija še vedno ne uvi-dita, kako jc nju bodočnost odvisna od zveze, potoni tudi Bulgarija ni več dolžna zanje skrbeti. Srbija no pomisli, da ima svoje rojake še drugod in nam hoče ugrabiti ozemlje (Makedonijo), ki nam je po pogodbi priznano. Ako Srbija ne odneha, potem ne preostane drugega, kakor da pravočasno branimo ono, kar smo si priborili z orožjem in zagotovili po pogodbi. Tako »Mir«.
Belgrad, 25. maja. »Odijek« poroča, da je srbski poslanik v Sofiji, Spa.jal-kovič, dobil imstrukcijo, da ima bulgarski vladi naznaniti stališče srbske vlade glede razdelitve Makedonije. Srbija kategorično zahteva revizijo delilne pogodbe. Poslanik ima tudi nalog predložiti točno formulirane predloge, kako naj teče srbsko - bulgarska meja.
Belgrad, 24. maja. V srbsko - bul-garskem razmerju šc vedno ni nobenega novega takta. Vesti zunanjih listov, da je ruski poslanik HarUvig v imenu svoje vlade zahteval, da Srbija liulga-rjji odstopi Bitolj, se naj odločnejše demontirajo. Kar se tiče Rusije, si prizadeva samo za to, da bi se zavezniki sami med seboj sporazumeli, ker Rusiji razsojanje v tej stvari ni prijetmo. Srbija prejkoslcj stoji na stališču, da se ji prizna odškodnina za ono, kar je storila več, nego je pogodba od nje zahtevala. Ko bi so, bila vojna končala žc lani v novembru, ko bi bila Bulgarija sodelovala pri operacijah v Makedoniji in bi ne bila zavzela Odrina, bi Srbija ne pobijala prve pogodbe, čeprav je bila zanjo neugodna. Separatno diplo-matične akcije Bulgarijo v Londonu, izjave dr. Daneva, da bi bila Bulgarija pripravljena podpisati preliminare za mir brez izprememb, ki jih zahtevajo ostali zaveaiiki, riapravijajo tu jako neugoden vtis. Kakor se »Pravdi« poroča iz Sofije, se ondi jako uspešno vrše pogajanja med Avstro - ogrsko in Bulgarijo v svrho, da bi se avstroogr-| ski blagovni promet z Bulgarijo no vr-šil več po železnici preko Srbije, mar-| več naravnost po Donavi. Temu se jc Bulgarija prejo upirala, sedaj se bo pa najbrže dosegel sporazum.
Peterburg, 24. maja. Z ozirom na vesti, cla bi sc v slučaju, ko bi se med zavzeniki ne dal doseči sporazum o razdelitvi teritorija, ustanovila avtonomna Makedonija, je neka odlična ruska meroclajna osebnost izjavila, cla je to skoraj izključeno. Ako bi pa nenadni dogodki to vprašanje lc spravili na dnevni reci, potem bi šlo obenem tudi za avtonomijo Trakije, kateri bi se priklopi! vzhodni dol Makedonije. Trakijski Grki in Turki, ki tvorijo ogromen del prebivalstva, so velesilam žc sporočili svojo željo za. avtonomijo.
Belgrad, 24. maja. Vest, da so srbski častniki vdrli v Stamboldžijo in v vas Zagoro pri Bitolju, tam zlorabljali žene i,u jih potom ubili, nakar da je prišlo do spopada — je, kakor je dognalo vrhovno poveljstvo, popolnoma izmišljena.
Praga, 25. maja. Dr. Kramar poživlja v »Narodnih listih« Srbe in Bulgare, naj se mirno pobotajo.
Sofija, 25. maja. Bulgarski mero-dajni krogi ne verjamejo vestem, dn se je med Srbijo in Grčijo sklenila zve-za, naperjena proti Bulgariji.
VPRAŠANJE SILISTRIJE.
Bukarešt, 24. maja. V seji izvršilnega odbora liberalne stranke jc Bratianu razodel peterburški protokol glede Silistrije, ki določa: 1. Silistrija z okolišem 3 km sc odstopi Rumuniji. 2. Rumunija ima pravico vzdrževati rumunske šole in cerkvc v Makedoniji. J, Rumunija ima pravico utr-
jevati svojo mejo proti Bulgariji, dočim Bulgarija tega nc sme. 4. Rumunija prizna tistim silistrijskim prebivalcem, ki se hočejo izseliti, odškodnino. — Majorescu, ministrski predsednik, pa je v senatu razlagal politiko Rumunije in zlasti dokazoval, da Rumunija ni mogla začeti z Bulgarijo vojske, ker bi Rusija v tem slučaju ne bila mogla ostati nevtralna,
VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE.
Belgrad, 25. maja. (Izvirno.) Gla« som vesti iz Pariza stoji sedaj vprašanje o vojni odškodnini balkanskim zaveznikom jako ugodno. Velesile so pripravljene dovoliti primerno odškodnino, samo za višino in obliko se še ne ve.
FRANCIJA GLEDE ALBANIJE.
London, 24. maja. Francoski poslanik Cambon jc velevlastem pismeno naznanil stališče Francije glede statuta za Albanijo. Francija jc definitivni uredbi ustave in uprave v Albaniji popolnoma nasprotna. Za Albanijo naj se imenuje generalni guverner, ki naj skupno z generalnimi konzuli evropskih držav deželo upravlja. Pravzaprav jc samo vprašanje žandarme-rije zrelo. Nek višji častnik nevtralne države naj se imenuje za poveljnika orož-ništva.
ALBANSKE HOMATIJE.
Skader, 24. maja. Albanska rodova Gruda in Hoti sla polom nadškofa Sereg-gija izjavila, da se ne podvržeta Črni gori, ki postane glasom londonskih sklepov gospodar nad njunim teritorijem, in sta baje že Dečič, kjer so Črnogorci utrjeni, zavzela.
CARIGRAJSKE NOVICE.
Carigrad, 24. maja. Tajnik princa Sa baheddina, Safvct Lutfi beg, poročnik Lutfi in več drugih oseb, ki so pred dvema me-secoma skovali zaroto proti mladolurški vladi, jc bilo obsojenih deloma na dosmrtno, delamo na 4—lOletno trdnjavsko ječo.
SASONOV.
Peterburg, 24. maja. Sasonov bo pri razpravi o budgetu zunanjega ministrstva podal obširno izjavo o ruski balkanski politiki.
MORATORIJ V SRBIJI.
Belgrad, 25. maja. (Izvirno.) Po« slanci samostalne stranke so zahtevali, da sc moratorij podaljša do konca leta, da sc
morejo dolžniki pripraviti na likvidacijo zaostankov. Zahtevi so se pridružile tudi ostale stranke in je videti, da tudi vlada ne bo nasprotovala.
TURŠKA LADJA.
Carigrad, 24. maja. V Angliji naročeni dreadnought »Rešadieh« bo začetkom julija dograjen.
DUNAJSKI SRBSKI POSLANIK V BELGRADU.
Belgrad, 24. maja. Dunajski poslanik Jovanovič je bil 23. maja v avdijenci pri kralju Petru v Belgradu; kralj ga je pri-clržal na obedu.
GENERAL BOJOVIč ODPOTUJE V LONDON.
Belgrad, 24. maja. Srbski general Peter Bojovič, poveljnik skadrskega oddelka srbske vojske, odpotuje v London kol ekspert srbskih mirovnih delegatov.
iz seje deželnega odbora kranjskega
dne 24. maja 1913.
Dež. računskim oficialom sc imenuje Franc. Gabrovšek.
Zastopnikom dež. odbora v c. kr. dež. znanstvenem svetu se imenujeta dež. odbornik dr. Ivan Zajec in pro-sektor dr. Ivan Pločnik. — Pri deželni elektrarni so nastavi kol pomožni uradnik Avgust Uotnjec. - C. kr. dež. šolskemu svetu so sporoči, naj so. mesto stalnega suplonta na ljubljanskih ljudskih šolah opusti. — Kranjska hranilnica je odpovedala kr. državni realki svojo poslopje in zahteva, da izprazni poslopje do 1. avgusta t. 1. Za nadaljno nastanitev realčne šole v sedanj cm poslopju zukteva Kranjska
hranilplca letnih čistih 14.000 K, katere naj bi plačala dežela in ljubljansko mesto. Deželni odbor skleno, da se na tozadevno vlogo c. kr. dež. šolskega sveta odgovori, da dež. odbor ni v položaju prevzeti za c. kr. državno realko v Ljubljani bremena, ki bi presegala dosedanje dajatve dežele. — Ker Kranjska hranilnica ne obravnava direktno niti z dež. odborom niti z ljubljanskim mestom, ampak samo z vlado, bo na-učni minister sklical posvet za rešitev realčnega vprašanja v Ljubljani. — Odobri sc izjava dež. odbornika dr. Pe-gana, ki jo je podal pri razpravi o meščanski korporaciji v Kamniku. — Izdela sc poročilo na deželni zbor o načinu zaračunavanja stroškov pri agrarskih operacijah. — V Solnogradu se je osnoval pripravljalni odbor za sistematično izkoriščanje vodnih sil v alpskih deželah. (Predsednik državni poslanec dr. StOlzel in predsednik dr-žaMne zbornice dr. Sylvester, deželni glavar Winkler itd.) Ta odbor namerava združiti zastopstva vseh alpskih dežel h skupni izrabi alpskih vodnih sil, po kateri naj bi se alpske dežele industrializirale. Na povabilo tega pripravljalnega odbora sklene deželni odbor pristopiti k tej skupni vodni akciji in bo poslal k ustanovnemu zborovanju svoje zastopnike, ker velikopotezni program te velevažnc narodnogospodarske akcije popolnoma odgovorja temu, kar kranjski deželni oclbor žc izvršuje.
—	Prošnji meščanske zveze v Kranju, da se deželni električni daljnovod podaljša v Kranj, se ugodi. — Potrdi se nasvetu c. kr. dež. vlade, da se uravnava Kamniške Bistrice izvrši v režiji.
—	Ker se je radi vpeljave brzovlaka na Gorenjskem opustil osebni vlak in so s tem prebivalci (nekaterih krajev občutno zadeti, se deželni odbor obrne do železniške uprave, da vpelje še en osebni vlak.
Tekmovalno streljanje srednješolcev v Ljubljani.
V soboto popoldne se je vršilo na tukajšnjem vojaškem strelišču tekmovalno streljanje kranjskih srednješolcev. Letos je bila udeležba tem večja in prireditev tem zanimivejša, ker so se poleg učencev ljubljanskih srednjih šol udeležili tudi sedmo- in osmošolci gimnazij v Kranju in Novem mestu. Vseh tekmovalcev je bilo 204 (lani 160, predlanskim 116). in sicer jih je bilo s I. drž. gimnazijo 52, z II. drž. gimnazije 14, z nemške gimnazije 20, z realke 52, z učiteljišča 27, s kranjske gimnazije 18 in z novomeške 21. Vso strelsko izobrazbo je nadziral in vodil g. stotnik G a s s e r od 27. domobr. pešpolka, na posameznih zavodih pa so poučevali i častniki in profesorji; tako na I. drž. gimnaziji gg. stotnik Globočnik in nadporočnik Šuflaj ter profesorja Grošelj in Sodnik, na II. drž. gimnaziji nadporočnika Kf ep cika in K r a t o c h w i 11 ter prof. P a v 1 i č , realki je vodil pouk samostojno prof. C o r a , na gimnaziji v Kranju prof. dr. C e p u d c r in K m e t, v Novem mestu prof. L o v š e in dr. Š e r k o , na učiteljišču pa poročnika M a j e r i č in C z e r m a y ter prof. Modi c. Strelske vaje so se vršile od 1. oktobra dalje vsako soboto popoldne od 2. do 4. ure; če se upošteva, da se je razmeroma malo število ur v ta namen porabilo, se mora priznati, da so bili uspehi tekmovalnega streljanja ugodni. Razven spretnosti v porabi Mannlicherjeve puške so se poučevali učenci tudi v drugih uredbah vojaškega značaja; v novembru so se bili udeležili bojne vaje planinskih čet; v soboto pred začetkom streljanja so jim pokazali ustroj strojnih pušk, poslovanje telefonske signalne in sanitetne patrulje, vojake v raznih opravah itd. — Streljanje se je pričelo točno ob 3. uri; streljalo sc jc na vseh 14 stojiščih, na šolsko tarčo z 12 krogi, na 300 korakov razdalje, leže prostoročno. Vsak strelec je imel pet strelov, tako da bi mogel v najugodnejšem slučaju doseči 300 točk. — Prireditev so počastili visoki dostojanstveniki: Nj. ekscelenci deželni predsednik baron S c h w a r z in divizionar pod-maršal K u s m a n c k ; mestni župan in dež. poslanec dr. Tavčar, dvorni svetniki grof Chorinsky, vitez Iv a 11 c n e g g c r, H u b a d in Leveč, deželni šolski nadzornik B e 1 a r in ravnatelji vseh srednjih šol, Črnivec, dr. Požar, Š t r i t o f, J u m o -w i c z in P u c s k o ter B r c ž n i k iz Novega mesta in F a j d i g a iz Kranja. Vojaško oblast ?o zastopali brigadir general S c h,m i d t pl. F u s s i n a ter polkovniki vseh v Ljubljani nastanjenih polkov. Med sviranjem vojaške godbe 27. pešpolka se je vršilo tekmovanje, ki je trajalo več ko dve uri. Dobitkov jc bilo pripravljenih okoli 80;
med temi pet častnih daril c. kr. domobranskega poveljstva v Gradcu, župana dr. Tavčarja (izboren Zoissov tri-eder) ter vojaškega znanstvenega društva v Ljubljani (popolna turistovska oprema.) Prispevala so tudi ravnateljstva posameznih zavodov ter učenci sami dobitke večjidel praktično porab-ne. — Prod razdelitvijo se jc obrnil ekscel. g. divizionar K u s m a n e k do zbranih mladih strelcev in jim je v jedrnatem govoru razložil, kako velikega pomena je dandanes za moško mladino izvežbanost v rabi strelnega orožja. Vsak na orožje sposobni mladenič je vezan z vojaško dolžnostjo, da služi s svojimi močmi v brambo domovine. Mladina, svesta si te dolžnosti in navdušena domovinske ljubezni, jc ponos in opora države. Mladeničem se vojaška služba znatno olajša, če sl pridobe že prej spretnosti v rabi orožja; pa tudi v čisto osebnem oziru je zanje prednost, ker, kakor krepi izvajanje vsakega športa vrednost individuja, tako jači posebno spretnost v streljanju oselno samozavest. Nato čestita gosp. divizionar mladini na lepih strelnih uspehih in se zahvali v imenu Najvišje službe vsem častnikom in učiteljem, ki so strelne vaje vodili ter darovalcem lepih dobitkov; dalje se spominja naklonjenosti vojne uprave, posebno c. kr. domobranskega ministra pl. G c o r -gija. Končal pa jc svoj nagovor s trikratnim »Hoch«- in »Živio«-klicem na Njegovo Veličanstvo c e s a r j a. Mladina je navdušena pritrjevala, dočim je zasvirala godba vojaško himno. Nato se je zahvalil gosp. stotnik G a s s e r vsem navzočim dostojanstvenikom za njih naklonjenost in je zatrdil, da se je v tej mladini tako globoko ukoreniniia domovinska ljubezen in patriotična zavest, da se nanjo lahko vsikgar zanese. Prepričan je, da bodo ti mladeniči v ponos in čast beli Ljubljani in krasni Kranjski deželi. — Sedem častnih daril so dobili najboljši strelci. Prvi dobitek — dar mestne občine ljubljansko
—	je dobil Zupančič, gojencc 3. letnika učiteljišča, z 250 točkami, drugi je bil Vrančič (8. razr. I. drž. gimn.) z 240, tretji P r a x m a r e r (8. razred nemške gimn.) z 235; četrti Jemec (6. razred I. dr. gimnazije) z 220 točkami.
—	Vso prireditev je vodil g. stotnik G a s s e r, katerega je pri tem podpiral g. nadporočnik R a v a n e 11 i. Ob 6. uri se je ta lepo uspela šolsko- in vojaško-športna slavmost končala.
RUSKI MARTIN LUTER.
V Južni Rusiji se je pojavil pravoslavni reformator, menih Ikarion, ki razširja čisto krščanstvo. Njegov nauk jc močno socialistično pobarvan ter ima zato največ pristašev med delavskimi sloji. Pa tucli meščanski stanovi se zelo zanimajo za najnovejši verski prepir. Zdi se, da bo ta verska debata zavzela vsaj za nekaj časa vse javno življenje in potisnila v ozadje politične zadeve Rusije. Vladi je ta stvar za enkrat skoro všeč in zato ne nastopa proti nji, čeravno bi mogle politične posledice tega verskega gibanja zanjo postati nevarne.
Zelo ostro pa nastopa proti Ikari-onu ruska hierarhija, zlasti volinjski metropolit Antonij.
Primorske vesli.
p V tržaški okolici so v II. razredu kandidatje političnega društva »-Edinost«
za volitev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 8. junija 1913, sledeči: Za I. okraj; Skedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja: Anton Miklavec pok. Antona, posestnik pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji. Za II. okraj: Rocol, Katinara, Lonjer, Vr-dela, Kolonja, Konkonel: dr. J u s t P e r -tot, zdravnik v Trstu. Za III. okraj: Ro-jan, Grela, Barkovlje, Sv. Križ, Prosek, Kontovelj, Opčine, Bane, Trebče, Padriče, Gropada, Bazovica: dr. Ferdinand Černe, odvetnik v Trstu; Štefan F e r 1 u g a, šolski vodja na Opčinah.
p Izjava, V svoji številki 197. od dne 29. avgusta 1912 je »Slovenec« pod naslovom: »Pojudena Edinost. Dopis iz Trsta« priobčil članek, v katerem se govori o gospodu dr. Josipu Jedlowski, odvetniškem kandidatu v Trstu, na način, ki je hudo teptal njegovo osebno čast. Da brani svojo čast, je g. dr. Josip Jedlovvski vložil dne 27. septembra 1912 na ljubljansko deželno sodnijo kazensko ovadbo. Danes se je imela vršiti proti »Slovencu« porotna razprava. — Z ozirom na to in ker je uredništvo >Slovenca« med tem časom po storjenih poizvedbah prišlo do spoznanja, da je bilo žrtev hude mistifikacije po nekem tržaškem dopisniku in da je le-ta misti-fikacija zapeljala uredništvo »Slovenca« v priobčenje označenega članka s komentarjem (navidezno iz peresa uredništva »Slovenca«), izjavlja podpisano uredništvo »Slovenca«, da obžaluje, da je priobčilo omenjeni članek s komentarjem, da prekli-
cuje vse tam specificirane razžalitve ter da prosi g. dr. Josipa Jedlowskega tudi tem potom odpuščanja za storjeno mu krivdo, tembolj ker je prišlo do prepričanja, da so vse v inkrirniniranem članku obsežene ob-dolžitve docela neosnovane. — V Ljubljani, dne 26. maja 1913. — Uredništvo »Slovenca-:.
p Pri ožji volitvi v Pulju je bil za deželnega poslanca izvoljen socialni demokrat Lir u s si s 1619 glasovi. Kandidat laškoliberalne karoore je dobil 1366 glasov. Lirussi je dobil torej 253 glasov večine. Agitacija je bila na obeh straneh velikanska. Da je zmagal socialist s tako častno večiuo, se ima pač on in njegova stranka največ zahvaliti slovanskim glasovom, katerih je bilo pri ožji volitvi mnogo več oddanih kakor pri glavni. Kamora propada!
p Iz službe pri namestništvu. Premeščena sta konceptna praktikanta pri namestništvu dr. Ambrož Gelcich in grof Edmund Clary und Aldringen. Prvi pride iz Pulja v Trst, drugi pa iz Trsta v Pulj.
p Iz industrijalnega sveta. Ministrstvo za notranje zadeve je v sporazumu s trgovinskim ministrstvom dovolilo, da se delniška družba »Alimentaire«, ki se peča z industrijo konserv, v smislu sklepa občnega zbora preseli iz Trsta v Gradec.
p O rdečem križu. V soboto se je vršil redni občni zbor ženskega pomožnega društva rdečega križa za Trst in Istro. Iz poročila posnemamo, da je za časa balkanske vojne tržaško društvo nabralo 9021 K, ki jih je dalo na razpolago centrali na Dunaju. Društvo namerava ustanoviti v Trstu šolo za bolniške strežnice.
p Avstrijski Lloyd. Pod predsedstvom ekscelence dr. Julija pl. Derschatte se je v soboto vršil na Dunaju občni zbor delničarjev avstrijskega Lloyda. Družba je imela leta 1912. čistega dobička 2,581.753 kron 9 vin., od katerih pa mora plačati v smislu pravil vladi 284.584 K 36 vin. — Družba je — kakor znano — privilegirana in takorekoč napol vladin zavod. Podjetje se je lani zopet krasno razvilo.
p Peš okoli sveta. V Trstu sta se pojavila dva francoska žurnalista, ki ju je poslal francoski športni list »L'Auto« peš okoli sveta. Moža sta zapustila 15. oktobra 1911 Pariz in sta od onega dne ob-lazila ves evropski kontinent (polotokov in otokov ne) do Trsta, Od tu pojdeta v Rusijo in na Balkan, potem pa v Azijo. Živita se s prodajanjem svojih fotografij in pa z nagradami, ki jih dobivata za feljtone.
p Barka na dnu morja. V soboto popoldne je dobil v miljskem zalivu barko »Gloria«, ko je vozila pesek, tako hud piš, da se je ulegla in kmalu nato potopila. Štiri može broječa posadka se je skušala s plavanjem rešiti, a pomagal ji je mal čoln na bencinov motor. Barka leži 25 metrov globoko,
p Prvi morski volk. V petek že v mraku sta začela loviti dva ribiča v tržaški svobodni luki, pri čemur sta opazila čisto mladega morskega volka. Pustila sta drugi plen in vzela sta njega >na muho«. Prišla sta mu res prav kmalu do živega, Volkec je dolg poldrugi meter in še menda ni štiri mesece star. Podarila sta ga družbi za ribogojstvo.
p Dve imenovanji. Polkovnik 97. pehotnega polka, ki je v Trstu v garniziji, Evgen Ltiftner \on Krinnerstorff, je imenovan poveljnikom 81. pehotnega polka. — Vinorejski asistent Karol Goričan, ki je prideljen namestništvu v Trstu, je postal adjunkt v X. činovnem razredu državnih uradnikov.
p Vojaško tekmovanje na kolesu. Prvo polovico meseca junija prirede v Gorici kolesarsko tekmovanje za oficirje, oficirske aspirante in moštvo vseh čet obeh armad, domobrancev in tudi mornarice.
p »Ker jo ima gospodinja rada.« Pri
rodovini Di Pita v Trstu je služila pred nekaj meseci neka Antonija Gostiševa iz Idrije. Mlado dekle je bilo precej lahkomiselno, pa je kradlo svoji gospodi po malem perilo, drobno posodo, srebro in zlato, sploh vse, kar je bilo kaj vredno. Nabrala si je polagoma blaga za 1000 kron, potem pa je službo kratkomalo odpovedala in izstopila. Počasi pa je prihajalo na dan, da ni tega in da manjka ono. Kdo je kriv? Naznanili so Gostiševo in policija jo je našla in ji zaplenila ono ukradeno blago, ki ga je še imela. Veliko reči pa je bila raz-dala. Zlasti dobra je bila železničarki Ko-sovi, s katero je v botrini. Znosila ji je na dom marsikaj, pri tem pa vedno trdila, da ji je gospodinja podarila, ker jo ima rada. Sedaj pa sledi pokora. — Tako je tudi postopala 20 let stara dekla Kornelija Vettor iz Italije. Ukradla jc svoji zadnji gospodinji prstan z briljanti in ga zastavila za 100 K. Pa še nekaj drugih reči je pokradla. Tudi ta je že v rokah pravice,
p Denar je prepovedano ponarejati. Svoj čas je bil od tržaške porote italijanski državljan Santo Garavini obsojen radi ponarejanja denarja na pet let težke ječe. Mož se je pritožil, a kasacijsko sodišče je njegovo pritožbo sedaj zavrnilo in obsodbo potrdilo.
p Za poštnega praktikanta v področju tržaškega ravnateljstva je bil imenovan absolvirani jurist Miroslav Matjašič.
p Zgodba o samoumoru in kronah.
Šele 16 Tel stara služkinja Pavla Kočevar-jeva v Trstu je nad svojim življenjem tako obupala,' da se je napila fenilove kisline. Našli so jo brez zavesti ležati na sredi ulice. Sreča, da jc prišla pomoč še pravi čas. Zdravnik ji jc izpral želodec, pa bo dekle kmalu okrevala. Ko se je reva zavedla, je našla, da ji jc nekdo ukradel 130 kron.
Polajnko pred sodiščem.
Na porotni klopi je sedel danes znan! defravdant I. Polajnko. Obtožnica, katero jc dvignil zoper njega državni pravdnik, pripoveduje o njem in njegovi goljufiji
sledeče:
Ivan Polajnko, rojen 27. decembra 1886 v Ljubljani, katoliške vere, oženjen, knjigovodja v Ljubljani, sedaj v preiskovalnem zaporu, je na nakaznici Zadružne zveze v Ljubljani ponaredil podpise ravnatelja Ivana Travna in tajnika Antona Kralja in dne 3. februarja 1913 uradništvo »Jadranske banke« v Ljubljani v zmoto pripravil, vsled česar naj bi »Jadranska banka« trpela 2000 kron presegajočo škodo ter jc imenovana banka vsled izplačila 40.000 kron v roke Ivana Polajnko tudi trpela škodo 40.000 kron.
Zakrivil je Ivan Polajnko s tem hudo-delstvo goljufije v smislu §§ 197, 200, 201a„ 203 k. z, in naj se kaznuje po § 203 k. z.
Razlogi.
Obdolženec jc bil knjigovodja pri Za« družni zvezi v Ljubljani. Imel je 180 kron mesečne plače, s katerim zneskom sicer ni zamogel potratno živeti, vendar pa pošteno izhajati, tako da o kaki sili sploh ne more govoriti. Obdolženec pa ni hotel skromno živeti, mikalo ga jc brezskrbno, lahko življenje onkraj velikega morja v Ameriki. Ker si seveda na pošten način ni mogel pridobiti premoženja sklenil že pred daljšim časom, kakor sam priznava, z goljufijo priti v posest velike vsote denarja, katera bi ga rešila vseh težav in ne-prilik vsakdanjega življenja.
Zadružna zveza je stala v živahnem denarnem prometu z Jadransko banko, ki jo je zalagala s potrebno gotovino. V svrho dviganja denarja je imela Zadružna zveza tiskane nakaznice, ki jih je podpisa-val ali ravnatelj sam ali pa dva uradnika. Na te podpise je Jadranska banka izplačala Zvezi zaželjene zneske. Ker nakaznice niso bile zakljenjene, se je polastil obdolženec dveh takih nakaznic, na katerih je ponaredil podpis ravnatelja Travna* vrhu tega pa še, kar ni bilo potrebno, podpis tajnika Kralja. Potvorbo je izvršil na ta način, da je na oknu s svinčnikom posnel pristne podpise na nakaznice ter potem te kopije s črnilom prevlekel. Podpisi so bili vsled tega pristnim podpisom slični, tako da potvorbe ni bilo moč spoznati. Že dne 25. januarja 1913 je prišel obdolženec k Jadranski banki ter dvignil 40.000 kron. Še istega dne pa je celi znesek nazaj prinesel, češ, da gre za pomoto, ker je dobila zveza denar že pri drugem zavodu. Kakor obdolženec trdi, se je skesal ter vsled tega denar nazaj prinesel. V resnici pa bržkone šc vse priprave za beg v inozemstvo niso bile dokončane. Dne 3. februarja 1913 pa je prišel obdolženec zopet z nakaznico za 40.000 kron. Uradniki Jadranske banke tudi to pot niso falsifikacije spoznali ter izročili Polajnkotu zaželjenih 40.000 kron. Tega zneska pa obdolženec ni več vrnil, marveč je še isti dan skrivaj odpotoval čez Dunaj v Nemčijo, od tod na Francosko in dalje s parnikom v Ameriko, Tam ga pa vsled brzojavnega poziva niso pustili na kopno, marveč ga z ženo vred, ki ga je spremljevala, napotili nazaj v Evropo. Obdolženec dejanje, ki vsebuje vse znake hudodelstva goljufije, v soglasju s podatki preiskave v celem obsegu priznava.
Izvzemši 4000 K, katere je Polajnko naložil pri neki banki v Stuttgartu, niso našli pri njem nobenega denarja. Kam je prišel denar, obdolženec noče pojasniti. Trdi, da je denar izgubil, kar pa glasom podatkov preiskave nikakor ni verjetno, Očividno je denar kam skril, kar kaže njegovo trdovratnosl v posebno neugodni luči.
- Senatu predseduje g. dvorni svetnik Pajk; votanta sta svetnika Persche in Mil-činski. Izžrebani so sledeči gospodje za porotnike: Ivan Kandare, Jožef Koželj, Gaspar Rudolf, Franc Jakelj, Matija Barle, Franc Stupica, Franc Heinrichar, Janez Babnik, Ignac Čadež, Marko Arko, Mihael Kovelj, Kari Polajnar.
Obtožbo zastopa dr. .Neuberger, obtoženega zagovarja dr. Švigelj, Zadružno zvezo kot zasebno udeleženko zastopa dr. Pegan, Jadransko banko pa dr. Furlan.
Zaslišanje obtoženca.
Nato je bil zaslišan obtoženec Ivan Polajnko. Govori liho. Hodil je v šolo k Mahru, katere ni končal. Pri vojakih je bil pet let, služil je pri ulancih.
Dr. Pegan: »Ali niste bili kot vajenec absojeni zaradi tatvine in ste zato morali službo zapustiti?«
Polajnko: »Ne.«
Dr. Pegan: »Šc celo to taji! -.
Dr. Furlan: »Izjavim, da sta sc Zadružna zveza in Jadranska banka tako poravnali, da trpi vsaka pol škode.
Polajnko izjavlja: v Vstopil sem v Zadružno zvezo kot praktikant; čez par mesecev, ko je knjigovodja Miler zbolel, so meni dali la posel. Tri aH štiri mesece nisem imel plače, oženjen sem bil in zašel v dolgove.«
Predsednik: »Na kaj ste se oženili, če niste ničesar imeli?
Polajnko: »Nisem ničesar imel, ona bi bila pozneje denar dobila. Ona je imela nekaj v hranilnici; to jc dvignila."
Predsednik: »Kdo je denarne nakaznice pri Zadružni zvezi izpolnjeval? ■<
Polajnko; »Večinoma jaz.«
Predsednik: »Ali je imela pri Jadranski banki Zadružna zveza kaj naloženega?«
Polajnko: »Približno 100.000 kron.«
Predsednik: »Kako to, da ste prvo nakaznico falsificirali?«
Polajnko: »Plače sem imel 180 kron, dolgov tudi, žena mi je bila bolna. Koncem meseca nisem dobil nikdar cele plače, ker sem jemal predujeme. Predsednik dr. Krek mi je obljubil, da sc mi plača izboljša.«
Predsednik: »Zakaj ste pa vzeli teh 40.000 kron?«
Polajnko: »Proč sem hotel iti! Ko sem prvikrat 40.000 kron dvignil, sem šel domov, govoril s starši in z ženo, pa sem se skesal in nesel denar nazaj šc tisti dan.«
Predsednik: »Kako je prišlo do tega, da ste drugič 40.000 kron dvignili?«:
Polajnko: »Bil sem razburjen, dela je bilo veliko. Prosil sem ravnatelja, da bi mi plačo zvišal ali da bi mi dal posojilo, a je odgovoril, da se mi bo plača z drugimi uradniki vred povišala, posojila pa ne morem dobiti, ker nimam hiše.«
Predsednik: »Kako ste ponaredili podpise?«
Polajnko: »Skozi navadno okno s svinčnikom.«
Predsednik: »To ni mogoče skozi akno, vi ste se to morali prej učiti, podpisi so tako spretno ponarejeni, da jih ni ločiti od kravih. — Ko ste imeli denar, kaj ste naredili?«
Polajnko: »Rekel sem ženi, da sem »los« zadel. Z ženo sva sc odpeljala na Dunaj. Buggenigu sem izročil ključ od stanovanja.«
Predsednik: »Kako ste pa znani z Buggenigom?«
Polajnko: »On je oče moje žene,«
Predsednik: »Kaj ste pa rekli, kam da greste?«
Polajnko: »V Bulgarijo.«
Predsednik: »Kam ste se pa odpeljali?«
Polajnko: »Na Dunaj!«
Predsednik: Kam ste šli z Dunaja?
Polanjko: Z Dunaja v Ulm, potem v Stuttgart, kjer sem naložil 4000 kron. Stanoval sem v hotelu »Frank«, in sicer pod pravim imenom. Bratu v Ljubljani sem pisal, da naj mi brzojavi, če bo kaj. — Dr. Pegan: Ali imate brata? — Polanjko: Ne brata, prijatelja. Iz Stuttgarta sem šel v Frankfurt, iz Frankfurta v Hamburg, kjer sem bral .v nekem dunajskem listu, da me preganjajo; nato sem se ustrašil, sc peljal nazaj v Frankfurt in se čez Calais peljal v New York v prvem razredu. Plačal sem 800 kron.
Predsednik: Ali ste opazili, da pazijo na vas?
Polanjko: Zadnje dni sem opazil, da pazijo name. Nazaj sem se peljal z drugo ladjo. Plačal sem 550 K. V, Ant-wer)»nu so me prijeli.
Predsednik: Koliko ste imeli še denarja?
Polanjko: 540 kron.
Predsednik: Kam pa je drugi denar prišel?
Polanjko: Ukradena mi je bila v kupeju taška, v kateri sem imel denar, blizu Frankfurta med časom, ko sem kosil. V Frankfurtu sem tatvino tudi naznanil.
Predsednik: Ali ste imeli ves denar v taški?
Polanjko: Kakih 3000 kron sem moral imeti pri sebi.
Predsednik: Pisali smo v Frankfurt, pa nismo ničesar izvedeli, da bi bili tatvino naznanili.
Dr. Furlan: Zakaj pa niste rekli ženi, da naj pazi. Saj ste v vseh jedilnih vozeh po dve seriji. 30.000 kron se ne pusti kar tako.
Polajnko: Sva šla z ženo skupaj kosit.
Dr. Neubergcr: Povejte no, kje je denar.
Dr. Furlan: G. Polanjko, z g. dr. Pega n on i se odstraniva, če povrnete 30 tisoč kron in še tistih 4000 kron. Čc to storite, imate šo tiftoo kron na dobro.
Dr. švigelj: Tudi jaz sem ga pozval. da naj pove, kje jc denar, pa mi
ničesar priznal.
Predsednik: Povejte no, kie je denar.
Polanjko: Pa še naprej iščite!
Dr. Pegan: Ali niste imeli tudi prostega stanovanja v Zadružni zvezi. — Polanjko: Da. — Dr. Pegan: Zakaj ste to zamolčali?
Dr. Furlan: Celih šest mesecev se je Polanjko učil ponarejati podpise; to dokazuje dejstvo, da je preskočil lani v knjižici nakaznic št. 100 do 501. ker jc to nakaznice uporabil za ponarejanje. (Senzacija.)
Predsednik raztolmači gg. porotnikom nakaznice.
Dr. Pegan: Ali vas ni stavil ravnatelj na. odgovor?
Polanjko: Sc ne spominjam.
Dr. Pegan: Ali sc niste vi sklica-vali v Zadružni zvezi, da ste ncomade-ževanega življenja.
Polanjko: To sem rekel.
Dr. Pegan: Ali vam je kdaj ravnatelj Traven kaj bianco podpisal?
Polanjko: Trikrat.
Dr. Pegan: Zakaj ste pa uničili svojo fotografijo in svoje žene?
Predsednik: Potem sto pa Topli-karja noter dali. (Veselost.)
Zaslišanje prič.
Ivan Traven, ravnatelj Zadružne zveze, izpove, da podpis na nakaznici ni njegov, kar se pozna na črki r. In bianco se ni podpisavalo. Kadar se je rabila kaka svota, sem ali sam ali pa po slugi knjigovodstvu izpolniti nakaznico. Glede na teli 40.000 kron me je prosil Polanjko za en dan dopusta. Ker ga ni bilo nazaj in ker je ženo seboj vzel, se mi jc to zdelo sumljivo. V sredo smo že doma knjige preiskavali, a je bilo vse v redu. Plače je imel začetkom 160 kron, od 1. januarja 1912 pa 180 kron. Uradniku izkazujem vsakemu toliko prijaznosti, kolikor mu gre. Toliko vem, da sem ga diikrat oštel, ker ni nekaj prav naredil. Druge zvezke nakaznic imamo vse, razven od 100 do 200.
Dr. Neuberger: Ali ste vedeli, da je bil kaznovan radi tatvine in pri vojakih degradiran?
Priča: Tega nisem vedel.
Dr. Švigelj: Kako da niste toliko časa. prišli na sled?
Priča: Mi smo v kurontni zvezi z banko. O tem slučaju nas ni banka obvestila.
Dr. Furlan: Ali niste vi še prvič, ko ste dvignili 40.000 kron, to Jadranski banki telefonirali.
Polanjko: To sem moral.
Dr. Furlan: Tu se vidi cela rafiui-ranost Polanjkova.
Dr. Pegan: Usus dunajskih in tržaških bank je, da se o dvigih zavodi nc notificirajo. — Dr. Pegan vpraša pričo, če mu je pisal Polanjko pismo, v katerem mu je naznanil, da si je teh 40.000 kron kot odškodnino vzel.
Anton Kralj, uradni tajnik Zadružne zveze, izpove, cla ni navada iji bianco v Zadružni zvezi podpisavati.
Silvester Skrbi nc. ravnatelj Jadranske banke, izpove, da je prvič prišel obtoženec v banko po tele-foničnem obvestilu po 40.000 kron, čez četrt ure jih je pa nazaj prinesel. Okolu pol petih 3. februarja 1913 je prišel obtoženec z nakaznico in se je izplačalo 40.000 kron. Vloge je po Zadružni zvezi pri Jadranski banki 260 do 300 tisoč kron. Avizirajo se le tista izplačila, ki se pismeno nakažejo, tistih izplačil pa ne avizirajo, ki se osebno dvignejo. Tudi Avstro-ogrska banka ne avizira izplačil.
Zaslišanje priče Bngenigga.
Dr. Pegan priči: Ali ste pripravljeni denar, ki je v sodni založbi, odstopiti Jadranski banki in Zadružni zvezi.
Priča: Da.
Predsednik: Kdaj se jc vaša hči omožila? — Priča: Lani. — Predsednik: Ne predlanskem? — Bugenigg: Ne vem natančno. — Predsednik: Ali sti ji dali kaj dote? (Veselost.) Čegavo je pohištvo? — Priča: Moje hčere. Ko sta sc poročila: sem jima nekaj dal. Rekel mi je, predno je odpotoval, da gre v Bulgarijo, ker se jc z ravnateljem spri. To mi je seveda prišlo nepričakovano, a Polajnko je rekel, da ima dopust. Pohištvo je njegovo in njegove hčere, ne Polajnkovo.
Franc Dolenc izpove, da. je obtoženca odpustil iz službe, ker se je pripričal, da ni bil pošten in mu je denar poneverjal. Plačeval mu je mesečno 100 K in se mu je sam za ta. denar ponudil v službo. — Dr. Neuberger: Saj avskultanti tudi nimajo več. — Dr. Furlan: Moji uradmiki tudi nimajo več, pa le ne kradejo.
Predsednik obtožencu: Zakaj ste pripovedovali, da greste v Bulgarijo? — Obtoženec: Sem mislil boljšo službo dobiti. -- Predsednik: Kako jo boste dobili, ko ie bila vojska. (Veselost.)
Začetne plače nslužbencev v denarnih zavodih.
Predsednik dvorni svetnik Pajk vpraša pričo Kralja: Koliko plače imajo uradniki v Zadružni zvezi? — Priča: Izpočetka 60 do 70 kron, pozneje več. — Predsednik: Koliko ste. imeli vi začetne plače? — Priča: 120 kron. Dr. Furbfli: Pa jc absolvimni jurist! — Dr. Pegan: ln jc imel viSjo zadružno šolo! Priča Škerbinec. ravnatelj .Ta-dnnske banke, izpove, da začetniki v bankah, akademiki, ne dobe začetkom službe ničesar, pozneje pa 60 kron mesečno. — Dr. Pegan: Obtoženec je pa imel 180 kron mesečno in še prosto stanovanje.
Predsednik ukaže slugi, da prinese usnjen kovčeg v dvorano. Obtoženec pravi, da je kovčeg kupil v Hamburgu. V njem je potni list, fotografija žene, nož. revolver, britev. — Predsednik: čudno, da so vse te stvari notri. Morale bi vam tucli bili ukradene, ker sedaj pravite, da vam je bil denar ukraden.
Dr. Furlan: Tako lepega kovčega še jaz nimam.
Dr. Pegan: Se bo že tudi še denar dobil. ■
Kdaj je bil Polajnko zaprt.
Dvorni svetnik Pajk Polajnku: Kdaj so vas pa zaprli? — Polajnko: Ob treh popoldne 9. marca so prišli po-me.
Koliko je imel Polajnko še denarja v New Yorku.
Avstrijski konzul v Ncw Torku je poročal, da je Pola j«iko, ko je došel v Ameriko, izpovedal pri naseljeniški oblasti, da ima 29.000 kron denarja pri sebi. Policijsko ravnateljstvo v Frankfurtu .je/pa izjavilo, da Polajnko ni naznanil frankfurtski policiji, da bi bil okraden.
Obtoženec pri vojakih.
Vojaško sodišče v Rabu je obsodilo obtoženca, v degradacijo, izgubo jubi-lejskega križca in v štiri mesece težke ječe, ker je iz nekega pisma ukradel 70 kron neki ženski, ker je poncveril nekemu desetniku 20 in svojemu rit-mojstru 93 K 31 h.
Dr. Furlan konstatira, da je obtoženec hodil vsak dan z ženo v kavarno. — Obtoženec: Kakih tridesetkrat sva šla.
Razprava se prekine in se ob štirih popoldne nadaljuje.
Dnevne novice,
-f- Sveti oče. Včeraj zjutraj je sveti oče vprvič po svoji ozdravitvi v svoji privatni kapeli v navzočnosti svojih sester, sestrične in najbližje okolice bral sveto mašo.
-r Katoliški shod v Ljubljani. Odsek za resolucije je izdelal delovni program in ga poslal vsem slovenskim in hrvaškim krajevnim odborom, ki so se doslej konstituirali, da izrazijo svoje mnenje. Enako ima tudi vsak zaupnik pravico, da prijavi eventualne želje in resolucije. Take prijave sprejema pripravljalni odbor iz vseh hrvaških in slovenskih krogov. Resolucij pa pripravljalni odbor zaupnikom po deželi preje ne more poslati, dokler niso natisnjene. Toliko »Gorenjcu« v odgovor.
-j- Pravaški spor. Iz Zagreba poročajo: V petek zvečer je zboroval poslovni odbor Stranke Prava, kateremu je prisostvovalo šest članov, in sicer trije »frankovci« in trije bivši pristaši lista »Hrval-stvoj<, dočim treh »milinovcev« s predsednikom Starčevičem ni bilo. Zborovalci so odobrili dogodke v uredništvu »Hrvatske« in sklenili sklicati vse bivše poslance Stranke Prava, da se spor reši.
-f Deželni planinski svet jc imel danes svojo prvo sejo pod predsedstvom eks-celence barona Schwarza. Poslanec Piber je med drugim priporočal, naj c. kr. deželna komisija za agrarne operacijc strogo varuje koristi živinoreje na gorenjskih planinah.
-f Cestni okraj kostanjeviškl. Za načelnika okrajnega cestnega okraja kostanjeviškega je bil izvoljen Janez Repselj, župan šent jernejski, za namestnika Janez Frigelj, župan v Veliki Dolini.
Centralna zveza avstrijskih uradniških društev jc zborovala, dne 25. t. m. na Dunaju in sklenila: Pozvati zbornico, raaj reši finančne predloge, od katerih je uvcljavljenje uradniške službene pragmatike odvisno. — Zahtevati od vlade, naj pragmatiko takoj predloži Najvišji sankciji. — Spro-siti avdienco pri cesarju. — Pri volitvah so bili izvoljeni vsi uradni kandidati: Grabscheid, predsednik, Frolich, Pauernfeind, Pramesbergcr, Sehiedl in Stohr, podpredsedniki in 26 odbornikov.
'-•- Celo Grki proti »Reichsposti«. Zastopnik grške vlade v Solunu, g. Rakfivan, sc jc pri c. in kr, avstrijskem generalnem konzulu v Solunu pritožil proti poročilom Kcichsoošte iz Soluna in zapretil, da bo
korcspondenla tega lista iz Soluna spodil, ako bo nadaljeval s svojimi pristranskimi
poročili.
Klobase. Učinek mastne kranjsko klobase, katerega je Kamila Theimer definirala z »llrechdurchfall«, je. v "Slov. Narodu« izredno obilen. Ta ic-č gre naprej in sc ne more ustaviti. Kamila Theimer pravi v sobotnem »Narodu«: »Navadno ud ne zmanjka besed. .< — Po zaužitju usodepolne kranjske klobase dne 25. marca opoldne je postalo to še bolj resnično. Ubogi liberalci, ki so od razkritij Kainile Theimer pričakovali čisto drugačen efekt, se sedaj že sami zgražajo nad tako obilnim produktom te bolezni. Bljuvanja pa šc ne bo konec, kajti Kamila Theimer, nc še izmodrcna vsled zaužite kranjske klobase, piše v sobotnem »Slovenskem Narodu« zopet o samih obedih. Gostobesedno pripoveduje, kam je bila vse na obed povabljena, kdo jo je spremil, kaj jo govorila, ko si je natikala klobuk itd. Najbolj huda je na deželnega glavarja dr. šusteršiča, in sicer iz dveh vzrokov: ona definira večerjo, ki jo je zaužila pri deželnem gla-* v ar ju kot lukulično, 9torej je gotovo zaužila tam zopet kako kranjsko klobaso, kajti drugače bi si mi ne mogli razlagati tako dolgega članka. Drugi vzrok, zakaj je tako huda Ma dež. glav. dr. Šusteršiča, ker on »Slovenca« javno ne zavrne, ker je »Slovenec« pisal o njej, da je umobolna. Kamila Theimer namreč v »Narodu« dokazuje, da jc dr. šusteršič nasprotnega mnenja kot »Slovenec«. Kamila Theimer namreč piše: »V tem, ko sem jaz natikala svoj klobuk, je gospod deželni glavar porabil priliko, cla je rekel čestiti sestri Lidvini, prednici Marijanišča, ki mu jo delala družbo, da je vendar večna škoda, cla, sem jaz kot ženska prišla na svet, češ, če bi bila moški, da bi bila vsled svojih odličnih zmožnosti gotovo že davno minister postala.« — Torej to je dr. šusteršič povedal č. sestri Lidvini ob tako slovesnem trenotku, ko .je bila ravno kar zopet povabljena na nov obed. ln ta clr. Šusteršič ne izvaja sedaj konsekvonce in kakor smo poiz-vedeli, pri zadnji konferenci z grofom Sturgkhom o rekonstrukciji kabineta niti omenil ni Kamilo Theimer! Po vsej pravici ga bo Kamila Theimer zato še hudo prijela. Ona se je vendar dovolj žrtvovala za južne Slovane, kajti tucli po večerji pri gospej deželni glavarici jc ponoči hudo »obolela«. Že v dvorcu se je, kakor v »Narodu« pripoveduje, pri razgovoru »s težavo premagovala, cla ni prišlo do eklata.« Ampak ta učinek je bil pri Kamili Theimer neizogiben, kar žalostno dokazujeta »Narod« in »Zarja«. Radovedni smo, ali so liberalci vendar enkrat prišli do prepričanja, da v politiki S. L. S. bab je čenče sploh nimajo nobenega mesta!
—	Delno razveljavljenje občinskih volitev na Rakeku. Vsled pritožb, koje so vložili Mat. Kobe, Ivan Modic in Andr. Beričič proti izidu obč. volitev na Rakeku, je razveljavila deželna vlada izvolitev po enega obč. odbornika in namestnika v I. in III. razredu, dalje izvolitev vseh odbornikov in namestnikov II. razreda. Dopolnilne volitve sc bodo izvršile na podlagi prvotnih pravomočnih volilnih imenikov;.
—	Slov. kat. akad. tehn. društvo »Danica« na Dunaju priredi v sredo 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Leithner (I. Auerspergstrasse 6) II. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
—	Odlikovanje. Notarju v Škofji Loki g. N i k o 1 a j u L c n č e k je cesar podelil vitežki križec Franc Jožcfovega reda.
—	Artiljerijska posadka v Vipavi. V Vipavi sc v kratkem zgradi topniška vojašnica za trdnjavsko-topniški bataljon št. 8; bataljon se nahaja sedaj v Ajdovščini, kjer sc 27. t. m. prično šcsttcdcnskc orožne vaje za trdnjavsko artiljerijo. V prvih dneh junija bodo vaje z ostrimi streli.
—	Procesija sv. Rešnjega Telesa v Novem mestu. Te se je udeležilo mnogo ljudstva. Tudi uradništvo je bilo precej zastopano. Mestni odbor pa sta zastopala profesor dr. Šcrko in trgovec Kobe. Zelo dobro je bilo petje in tudi godba ni zaostala. Meščanski gardi je načeljoval lekarnar Rergman kot stotnik. Njene salve so bile izborne. Žen-darmerije, kakor prejšnja leta, letos nismo opazili; morebiti tucli to zaradi železniških delavcev. Med procesijo je gorko solnco sijalo, popoldne pa po ma lem deževalo.
—	Skrivnostna zaroka jc naslov najnovejši Sardenkovi igri. Igra sc je že štirikrat predstavljala in vselej napravila velik vtisk na občinstvo. Po prvih poizkusih na odru je g. pisatelj igro šc zelo izpopolnil. Danes jc la igra izšla v lepo opremljeni knjigi. Cena 1 K.
—	Možganska kap jc zadela inženirja ivrdke Samohrd, 45 letnega Aniona M raček. Prvikrat prod 14 dnevi ga je v kopelji v Toplicah, sedaj pa na stanovanju. Kmalu nato jc umrl.
—	Porotne obravnave t Novem mestu, katere se prično 26. t. m. ob 9, uri, so določene za štiri dni: 26. t. m. Janez Kuhar, uboj; 27. maja Butala Rok, trajna težka poškodba; 28. t. m. Helena Krvina, tatica iz navade, in Rudolf Cunk, uboj; 29. t. m. Margareta Deutschman, umor.
—	Pri občinskih volitvah v Drnišu v Dalmaciji so hrvaški pravaši sjajno zmagali.
—	Na brzovlaku ranjeni strojevodja.
Brzovlak št. 607, ki vozi iz Jesenic v Trst ob 4. uri 23 minut, bi bila preteklo soboto, dne 24. maja lahko zadela velika nesreča. Med postajama Jesenice—Bled je nekdo zagnal proti vlaku kamen, ki je zadel strojevodjo s tako silo v čelo, da je padel strojevodja na strojeva tla. Vlak je vendar po zaslugi kurjača z običajno hitrostjo letel do Bleda, kjer so strojevodjo za silo obvezali, nakar je vodil vlak do Trsta.
—	Umri je na Kresnicah učitelj v pok. g. Janez Wohinc, Pogreb bo v sredo ob pol 10. uri dopoldne.
—	Kolesar se je ubil. V Leskovcu se je ubil dne 23. t. m. ob četrt na 10. uro zvečer Franc Hrasto v čan, bivši so-cialnodemokraški kandidat. Peljal se je na kolesu po dolini proti Žuliču in zadel ob drugega kolesarja. Oba sta padla na tla in Hrastovčan je bil na mestu mrtev.
—- Nesreča. Pri streljanju iz možnarja se je preteklo nedeljo vsled lastne neprevidnosti ponesrečil 40 let stari črevljar Peter Eržen, doma iz Št. Jošta pri Kranju. Eržen je vsled strela zadobil v levi roki težko telesno poškodbo.
—	Lovski dražbi. Dne 3. junija t, 1, ob devetih se odda občinski lov v Sv. Joštu in ob enajstih v Pijavi gorici pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani na javni dražbi.
—	Iz Radovljice. To nedeljo popoldne, 25. maja, se je vršil v Radovljici pogreb pokojne gospe Ivane Hudovernik. Kako je bila blaga pokojnica splošno znana in priljubljena ne samo v domačem mestu, ampak v vsej radovljiški okolici, o tem je pričal njen veličastni pogreb, katerega so se udeležili v najobilnejšem številu meščani, okoličani in premnogi privatni in c. kr. uradniki. Med odličnimi udeleženci pogreba smo opazili preblagorodnega gospoda okrajnega glavarja Župneka, sodnega predstojnika in svetnika Regallya, mestnega župana g. Aleksija Robleka in mnogo drugih. Pokojnica je bila nadvse skrbna gospodinja, postrežljiva in posebno naklonjena revežem in siromakom. Zato blag ji spomin!
—	Kunec z enim ušesom. V Dobre-poljah ima trgovec, gostilničar in posestnik gosp. Miloš Kavčič približno tri tedne starega domačega zajca ali kunca, ki ima samo eno uho. Kjer bi imelo biti drugo, se vidi samo neznatna brazgotina. Živalica je popolnoma zdrava in čila.
—	Novice iz Kranja. Umrla je dne 23. !t. m. v najlepših dekliških letih kontoristinja F a m i C v ar o v a. Pogreb je bil včeraj popoldne ob petih. — V torek, dne 27. t. m., ob pol osmih dopoldne bo tu živinozdravnik ogledoval konje, ker se je na bližnji Rupi in v Babnem vrhu pri dveh konjih uradno dognala smrkavost in se jc iz te okol-nosti bati, da se ta bolezen ne raztrosi dalje. — Načelnik godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, Sajo-vičev Janko, je odložil načelništvo iz neznanih vzrokov. — Zaročil se je g. Franc Sladič, trgovski korespondent, z gospico Ivo Eržen, hčerko krojaškega mojstra. — Premovajnje kobil in žreb-cev bo v Kranju dne 19. junija ob osmih zjutraj.
Koroške novice.
k Železniški minister Forster je včeraj dospel v Celovec, si ogledal kolodvorske naprave in se potem z avtomobilom odpeljal ogledat si v spremstvu deželnega predsednika projektirano traso -Koroške vzhodne železnice« v Velikovec.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Znani »stvaritelj socialnega gibanja in reformator človeštva« gosp. M. Stergar naVn je danes poslal tole notico: (tisk »Narodna Tiskarna in Laibach«): Pod parolo »Wel1botschaft« izdal je g. M. Stergar v nemškem jeziku spis kot predoznanilo večjih duševnih in novih, izvirnih pomočnih in reševalnih naprav na gospodarsko-so-rialnem polju. Ta spis prinese med drugo vsebino velikonočno, ganljivo, vsem, tucli najvišjim krogom namenjeno voščilo: »Z u Ihrem Namens-t a g e«. Enako bode sledilo v slovenskem jeziku. ^Današnji spis se v zavitku dostavlja p. n. adresatom na dom. Zarad blagega, obče koristnega namena, ki ga vže naprej podpira mnogo višjih oseb obeh narodnosti, prosi pisatelj za blagovoljni sprejem tega dela, in, ker cena ni postavljena, za prostovoljne doneske v pokritje stroškov, povrh za nameravane dobrodelne namene. Izdelek ta dostavlja in denar prejema gospodična Kati Koderman, Eli-
zabetna cesta štev. 6. Imenovana jemlje tudi nemara nesprejete eksemplare nazaj, da sc dotične osebe z nadaljni-mi duševnimi proizvodi pisatelja ne nadlegujejo več.« — Ob priliki kaj več iz te človekoljubne torbe.
Zadnje vesli.
BULGARIJA NEODJENLJIVA.
Soiija, 26. maja. (Oficielno.) Tukajšnji srbski poslanik dr. Spalajkovič je včeraj nasproti bulgarski vladi uradno izjavil, da Srbija želi revizije pogodbe. Bulgarska vlada bo na to odgovorila, da Bulgarija brezpogojno vztraja na obstoječi pogodbi in zato revizijo odklanja.
HRVAŠKE ZADEVE.
Budimpešta, 26. maja. Ogrska vla-da je na poziv merodajnih krogov na Dunaja, naj se hrvaško vprašanje reši, odgovorila, da smatra za zdaj za opor-tunno, da ostane na Hrvaškem vse. ka-
kor je, vsaj dokler ne bo balkanska kriza deiinitivno rešena.
Budimpešta, 26. maja. »Pesti Na-plo« piše, da je bilo baronu Rauchu na Dunaju naročeno, naj razbije stranko prava.
Dunaj, 26. maja. Nedeljska »Rcichs-post« odobruje razkol v Stranki Prava, češ, da so z Ivico Frankom et con. prišli na vrh »katoliški, samohrvaški in dinastični« elementi.
Budimpešta, 26. maja. »Villag« poroča, da bo hrvaški vicebanus Unkelhauser imenovan za namestnika deželnega • šefa v Bosni.
SVETI OČE.
Rim, 26. maja. Sveti oče je popolnoma ozdravel in je včeraj sprejel 150 dunajskih romarjev.
lj Pod krinko ^kulture«. Povsod, kjer je kai resnih ljudi, se vrši resen boj proti izrodlvom kinematografa. Pri nas se pa dobe ljudje, ki ravno z najhujšimi i z -rodki kinematografa hočejo reševali — slovensko kulturo. Ko je odprlo
»Dramatično društvo« svoj kinematograf z utemeljevanjem, da hoče s tem sanirati finance slovenskega gledališča, je deželni odbor na svoje stroške izvršil tozadevne potrebne adaptacije v deželnem gledališču in naš list je v nasprotju z drugimi »naprednimi« listi, ki so se z denarci tako udinjali drugim podjetjem, da niso smeli priobčiti v uredniškem delu reklame, — prinesel vse vesti o otvoritvi. Mislili smo namreč, da se bo »Dramatično društvo« postavilo na kulturno stališče onih mestnih gledališč v Nemčiji, ki otvar-jajo svoje kinematografe z namenom, da z dobrimi filmi pobijajo kinematografski šund in tako rešujejo nazaj občinstvo kulturi. Filmi, ki so se pa zadnji čas predstavljali v deželnem gledališču, so bili najnižji detektivski in najnižji ljubavni šund, odtis surovosti in propadlosti, Pod frazo, da se gre za slovenski kulturni zavod, so se predstavljali škandali, ki vsako kulturo morajo umoriti, ki vzbujajo najnižje instinkte in ki. že naprej napravljajo ljudstvo nesposobno za resno, kulturno gledališče! Vraga so hoteli izganjati z bel-cebubom. S takim kinematografom, kakršnega si je predrznilo -Dramatično društvo« nuditi občinstvu, se ubija, nc vzgaja, se ljudstvo ponižuje, nc dviga. Pokazala se je stara resnica: tudi če daš liberalcu v roko zlato, ostane mu v roki blato. Vrhunec lahkomišljenosti, milo rečeno, je pa bilo pri zgoraj omenjenih predstavah dejstvo: Debelo je bilo tiskano na lepakih, da mladina ne sme k tem predstavam — pri blagajni bi bil moral tudi viseti lak napis, — a prireditelji so imeli taka srca, da so mirno puščali brez kontrole mladino k takim predstavam! Ali je to liberalcem še vse premalenkosten vzrok, da je deželni odbor zaprl tak kinematograf. Pri drugih kinematografih mora biti pri predstavi na mestu vedno gospodar; a skoro nikdar ni bilo videti pri predstavah v deželnem gledališču, ki poleg tega l.udi ni imelo zadostne vr.rnostne razsvetljave, kakega odgovornega gospoda. Deželni odbor jc ravnal po svoji vesti. Če bi drugače ravnal, bi ravnal brezvestno! Prireditelji so bili pravočasno svarjeni, da bo deželni odbor izvršil najodločnejše korake, ako ne prenehajo o šund-filmi. Na lo svarilo deželnega odbore se prirediteljem niti vredno ni zdelo ozirati; filmi so celo slabši po-stali! Kakor čujemo, so rsdaj člani sloven-skega gledališča od Dramatičnega društva« dobili odpustnicc. Obžalujemo, da je tako daleč prišlo. Pa lego niso krivi tisti, katerih nikdar v- odber Dramatičnega društva pustili niso in ki so z največjimi napori izsiljevali, da sc jc vsaj zadnji čas moralo bolj ozirati na domače igralstvo, ki edino more tvoriti res slovensko gledališče. Kaka resnost za rešitev krize slovenskega gledališča je pri možeh, ki imajo zadnji čas
0	tem največ besedi, pa kaže dejstvo, da so v najkritičnejšem trenotku poslali v odbor »Dramatičnega društva- takega kulturnega delavca, kakršen jc dr. Lah, katerega »Dan« se odlikuje po najhujših psovkah na deželni odbor. Kje bo sedaj kinematograf »Dramatičnega društva-, nar. nič ne briga. Bojevali se bomo pa proti njegovim ,šund-filmom ravnotako, kakor smo se proti takim filmom borili v drugih kinematografih, ki so se ravno vsled tega odločnega pritiska pričeli povspenjali na višjo stopnjo, a so zadnji čas zopet pričeli v tem padati, ko so vide'i, da je »Dramatičnemu društvu« vse dovoljeno. Čc gre kinematograf »Dramatičnega društva' v areno »Narodnega Doma«, bo moral imeti ravno toliko izhodov, kot jih imajo drugi kinematografi. Mladine in ljudstva p p tudi v areni /Narodnega Doma« ne bomo pustili kvariti. Čc hoče »Dramatično društvo- s šund-filmi demonstrirati proti deželnemu odboru, naj tako -Dramatično društvo« tudi cnakovrstno gledališče ima v areni --Narodnega Doma -.	,
lj Predavanje o idrijskem ruduiku. O priliki obiska »Hrvatskega društva inžinira
1	arhitekta u Zagrebu«, ki je prišlo v, Ljubljano na povabilo ljubljanskega inženirskega društva, sc je v ljubljanskem deželnem gledališču minolo soboto zvečer vršilo predavanje o idrijskem rudniku. Predaval je g. rudniški svetnik inženir V. Strgar; predavanje je bilo javno. Gledališče je bilo izvrstno obiskano in poslušalci so z velikim zanimanjem sledili poldrugournim izvajanjem gosp. predavatelja, katera so pojas-njevale izvrstne skioptične slike.
lj Izgubila sc je včeraj popoldne v Ljubljani slaboumna Marija Klemene, doma iz Loma nad Trfičem. Njeni starši so jo prepeljali včeraj na Studenec, kjer pa ni bilo za enkrat prostora zanjo. Na potu domov so šli čez frančiškanski most, kjer je naenkrat izginila staršem izpred oči. Klemene je stara 25 let, jc majhne postave, kratkih las, oblečena v črno obleko in je na eni strani hrbta nekoliko grbasta. Kdor bi jo zasledil, naj sporoči županstvu ■» Tržiču.	.
lj Umrla je v Opatiji hčerka tovarnarja drož g. Maksa Zalokarja gdčna Berta Za« lokar, stara 18 let.
lj Ogenj. V soboto ob tričetrt na 11 je čuvaj na Gradu z dvema streloma naznanil ogenj. Gorela je na Kodelijevera baraka
BULGARI NAPADLI GRŠKO BRODOVJE.
Atene, 26. maja. Včeraj zjutraj so Bolgari otvorili iz težkih oblegovalnih topov ogenj na grško brodovje, sestoje-če iz krlžarke »Averov« in več torpedo-lovcev, ki je križarilo 5 km od obali pri Kavalli. Bulgari so oddali več strelov, ki pa niso napravili nobene škode. Grško brodovje se je oddaljilo, ne da bi na ogenj odgovorilo. V Atenah vlada veliko razburjenje.
ZOPETEN SPOPAD MED GRKI IN BULGARI.
Solun, 26. maja. Pri Sochosu so Bolgari napadli grške pozicije in Grke vrgli nazaj. Izgube Grkov so majhne. V Lepinu so Grki aretirali več bulgarskih komitačijev, med njimi enega popa, in jih v Solun pripeljali.
PAŠIČ O POLOŽAJU.
Belgrad, '26. maja. Pri včerajšnji konferenci z načelniki strank je Pašič podal ekspozč o zunanjem položaju in bo ekspozč načelnikom podal danes tudi pismeno. Obenem je nazranil, da bo na interpelacijo Ribarca o srbsko-bul-garskih odnošajih odgovoril tekom tega tedna.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Sofija, 25. maja. »Mir« izjavlja, da je Bulgarija svojemu poslaniku v Londonu že pred odhodom zavezniških delegatov naročila, naj podpiše mir. Bulgarija sploh zastopa stališče, da se mir in demobilizacija ne smeta dclgo odlašati; razne podrobnosti se bodo še potem uredile, ko bo mir že podpisan. Zato dr. Danev ni zahteval iz-prememb v mirovnem načrtu, kakor so jih zahtevali srbski, črnogorski in grški zastopniki. Ko bo mir že podpisan, bo Bulgarija rada podpirala svoje zaveznike, da pridobijo kolikor največ ugodnosti. Če bi Bulgarija sama brez zaveznikov podpisala mir s Turčijo, bi bila balkanska zveza razdrta. Zato naj se hitro doseže sporazum; odlašati se ne sme več. — »Bulgarija« piše, da bo bulgarska vlada pri mirovnih pogajanjih nastopala popolnoma samostojno, ako bi hoteli zavezniki zavlačevati mir.
London, 26. maja. ^Oficielno.) V včerajšnji seji balkanskih in turških delegatov so delegati balkanske zveze turške obvestili, da nobena balkanska država ne bo stavila več nobenih nadaljnih izpreminje-valnih predlogov glede preliminarnega miru. To sc smatra za znaten korak naprej v zadevi sklepa miru.
Dunaj, 26. maja. -N. Fr. Presse« izve, da se preliminarni mir skoraj podpiše. Zahteve Grčije in Srbije se formulirajo v posebnem protokolu.
NEVERJETNA VEST.
Belgrad, 26. maja. Nekateri listi trdijo, da hoče vlada razglasiti aneksijo okupiranih krajev.
KIAMIL PAŠA.
Carigrad, 26. maja. Bivši vezir Kiamil paša, ki vsled sklepa niladoturške-ga odbora ne sme nazaj v Carigrad, je došel v Bajrut, kjer je obiskal valija, ki je pristaš mladoturške stranke.
DRAMATIČNA UMETNOST V SRBIJI.
Belgrad, 25. maja. (Izvirno.) Pre-„ mijera Vojnovičevega »Vstajenja carja Lazarja« bo v sredo; zanimanje je veliko.
ŽELEZNICE V SRBIJI.
Belgrad, 25. maja. (Izvirno.) Vlada je vložila predlog za zgradbo 15 novih železnic v Srbiji; skupščina je predlogu priznala nujnost in se vrši razprava že ta teden.
RUDE V SRBIJI.
Belgrad, 2o. maja. (Izvirno.) Iz Sko-plja prihajajo vesti, da so južno od mesta odkrili ogromne plasti najrazličnejših rud, ki predstavljajo velikansko vrednost. Izkoriščanje se bo povsem lahko izvedlo.
XXX
ŠPIONAŽA.
Krakov, 26. maja. V Wieliczki so zapri hčerko varšavskega trgovca Briihla, Rozo, ker je na sumu, da je špionirala za Rusijo,
DEMONSTRACIJE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 26. maja. Včeraj se jc tu vršilo socialistično protestno zborovanje proti nameravani uvedbi triletne vojaške službe. Govoril je Jaures. V Nancyju so vojaki 164. pešpolka priredili protidemonstracijo proti antimilitaristom.
KITAJSKE HOMATIJE.
Šangaj, 26. maja. General Lsu-Pao-san, najzvestejši pristaš predsednika Juanšikaja, je bil včeraj pri bombnem atentatu ubit.
MIKADO.
Tokio, 26. maja. Zdravstveno stanje mikada se je izboljšalo.
XXX
POPLAVE V BOSNI.
Sarajevo, 25. maja. Vsled dolgotrajnega deževja so reke in potoki zelo narasli. Iz mnogih krajev naznanjajo povodnji. Železniška proga Zenica—Doboj je deloma pod vedo. Postaja Doboj je popolnoma poplavljena. Voda stoji v pisarnah in čakalnicah. Na vsej progi Sarajevo— —Brod je promet ustavljen. V Sarajevu so morali izprazniti nekoliko hiš, ker jih ogroža Miljačka. Pri pomožnih delih v Dolcu je utonil topničarski rezervni praporščak Novakovskij iz Črnogoric in neki saperski korporal. Drugega praporščaka so s težavo rešili.
EKSPLOZIJA SMODNIŠNICE.
Dunajsko Novo mesto, 26. maja. V Steinfelau se je primerila sinoči zopet nesreča. Objekt št. 16, ki pripada skladišču streljiva, je nekoliko minut pred polnočjo zletel v zrak. Eksplozija tega objekta, ki spada med večje, kar jih je v tem kompleksu, jc imela velikanski učinek: stavba je popolncma razdejana. Vzrok nesreče je doslej neznan. Ranjen ni nihče. Zgorelo je 12.000 kg smodnika. Prijeli so eno sumljivo osebo.
STRAŠNA KATASTROFA VSLED PLAVAJOČIH MIN V LUKI SMIRNI.
Pariz, 26. maja. Pod ameriško zastavo ploveči parnik »Nevada«, last družbe Hadži Dant, jc zadel v luki Smirna, ko se je hotel izogniti nekemu parniku, ob tri mine. Parnik sc jc takoj potopil. Na parniku je bilo 200 potnikov, od katerih so jih rešili samo 80. Z obrežja sc je«lahko opazovalo strašno fiesrečo.
SAMOUMOR AVSTRIJSKEGA ČAST-NIKA.
Dunaj, 26. maja. Šef generalnega štaba praškega zbora polkovnik Al-hreelit Redi se je v napadu norosti v usta ustrelil. Bil je takoj mrtev.
SMRTNE OBSODBE V RUSIJI.
Kiev, 26. maja. Okrožno sodišče je šest kaznjencev zaradi upora obsodilo na smrt.
32.(100 URADNIKOV.
Carigrad, 26. maja. Tu se nahaja 12.000 uradnikov iz evropskih provinc, ki so brez kruha.
POŽAR.
Geneva, 26. maja. V tukajšnji svetov«! razstavi je izbruhnil požar, ki je napravil za četrt milijona frankov škode. Od ljudi ni nihče ranjen.
Humpolec, 25. maja. Požar je uničil tukajšnjo barvarno. Škoda znaša 160.000 K.
VELIKA TATVINA.
Rim, 25. maja. Na železniški progi Pistoja-Bologna jo bila ravnatelju bostonskega muzeja Francis Gardno-Curtisu ukradena denarnica s 100.000 franki.
Milanske novice.
(delavska kantina) vdove Krivčeve, in ker je bila lesena in suha, je bila hipoma vsa v plamenu, kar je povzročilo daleč na okoli sijaj. Rešilno in gasilno društvo je bilo naglo na licumesta, a ni bilo mogoče nobene rešitve več, ker jc bil ognej do prihoda barako že do tal vpepelil. Zgorelo jc vse pohištvo kakor tudi jestvine in pijača je bila uničena. Žrtev ognje je postal tudi pes-čuvaj, ki je bil zaklenjen v baraki. Kako je ogenj .nastal, še ni pojasnjeno in je le sreča, da takrat ni v baraki nihče spal.
lj Solnčnik se je vnel. 83 letni zaseb-nici Rozaliji Verbičevi, ko je včeraj v Vegovi ulici gledala frančiškansko procesijo. Domneva se, da je priletela z bližnjega okna goreča vžigalica, ki je zapalila njen solnčnik. Ljudje so plamen sicer naglo zadušili, vendar se je Verbičeva zelo prestrašila svoje nenavadne nezgode.
lj Umrli so v Ljubljani: Frančiška Oblak, trgovčeva žena, 70 let. — Ljudmila Vrtačnik, žena pekovskega mojstra, 31 let. — Ana Huber, mizarskega mojstra vdova, 82 let. — Janez Škerjanec, dninar, 62 let.
lj Aretovana brata. Brata Mile in Gregor Karič, rodom iz Hrvaškega, sta se hotela izseliti v Ameriko in se s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Ker za to potovanje nista imela uradnega dovoljenja, ju je mož postave na ljubljanskem kolodvoru aretoval.
Štajerske novice.
š Krasno zborovanje obmejnih Slovencev se je vršilo včeraj, 25. t. m. pri Sv. Križu nad Mariborom. Nad 100 samih kmečkih mož od Sv. Križa, Sv. Duha na O.
V.,	Sv. Jurja in Kungote se je udeležilo skupnega zborovanja tamošnje Posojilnice in naše Slov. kmečke zveze. Na posojil-ničnem zborovanju je govoril nadrevizor g.
VI.	Pušenjak, na političnem delu shoda pa drž. in dež. poslanec Ivan Roškar, župnik Kocbek in Franjo Žebot. Delovanje in postopanje naših poslancev se je odobrilo ter se jim je izreklo posebno glede obstrukcije popolno zaupanje. Liberalno-nemčurski učitelj Robnik od Sv. Jurja je sklical tudi za ta dan zborovanje šentjurske kmetijske podružnice, da bi kmete odvrnil od našega shoda, a kmetje so šli skoro vsi na naš shod. Čeravno je na cerkvenem trgu klical kmetom, da jim je potreben najprvo njegov »strokovni« poduk, potem šele politika, vendar tudi to ni vleklo. Prišel je večkrat žalostno pogledat, če je že naše zborovanje končano, a je zopet še bolj žalostno odšel. Naše zborovanje je trajalo od pol 11. do četrt na 2 popoldne. Šele potem je zbral Robnik nekaj žejnih bratcev v Verdonigovo gostilno. Nemškutarjem in liberalcem, ki so sveto združeni, pri nas ne cveto rožice!
š Vlak povozil umobolno. Mestinje. V soboto, dne 24. t. m. je vlak povozil zakonsko 50 let staro Marijo Vozlič iz Gerlič pri Sv. Petru na Medvedjem selu. Lokomotiva ji je prerezala trebuh ter jo popolnoma raz-mesarila. Baje se je sama vlegla pod vlak, ker jc bila. že dalje časa umobolna. Pre-
peljali so njene kosce v mrtvašnico v Šmarje pri Jelšah.
š Požar v Donawicu. Iz Donawica nam poročajo: Včeraj ob 6. uri zvečer je nenadoma izbruhnil ognej v kotlarni in jc pogorelo polovico kotlarne, kovačnica in jeklarna. Eno žensko je vsled strahu zadel mrtvoud in je bila takoj mrtva.
V :/- '. ..	••„. •■i«, xi\: «	'it.
1617	♦
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati in stara mati, gospa
Frančiška Oblak
trgovčeva soproga
včeraj dne 25. maja ob 3. uri zjutraj, previdena z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, v 71. letu starosti, po kratki in mučni bolezni mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v torek dne 27. maja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 17, na pokopališču pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice sc bodo brale v več cerkvah.
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubijana, 26. maja 1913.
Žalujoči ostali.
Valentin Ravnikar, c. kr. f. nail-komisar v p. in njegova soproga Dragotina Ravnikar roj Juvan javljata tužnim srcem v svojem in v imenu sorodnikov prežalostno vest o smrti njih iskreno ljubljene hčerke oziroma vnukinje, gospodične
stil
učiteljice v samosiann Sv. Karl-a Bor. v Pragi,
katera je danes 24. t. iu. ob pol 10 uri po noči po dolgi mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki nam tako drage umrle so bodo v hiši žalosti v Pragi III. Mala stran 336 blagoslovili in v torek 27. ob 2 uri popoldne k večnemu počitku na pokopališče Repy prepeljali.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Nepozabljivo priporočamo v molitev.
Žalujoči ostali.

Brez vsakega obvestila.
Potrtega srca naznanjamo vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša ljuba dobra mati, gospa
Hna
zasebnica
danes ob 1/4 4. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 84. letu sta-starosti, vdana v voljo Vsegamogočnega, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb se bo vršil v torek 27. maja ob 5. uri iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 17, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah. Preblago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 26. maja 1913.	leio
Ed, Ferd. Huber, Gerta Huber, Kurt. Huber. Eliza Hitzl, roj. Huber, Ana Hitzl, Erviu Hitzl, ftlaria Huber.
Zidana hiša
z opeko krita, ki ima 2 sobi, vežo in klet, zraven prostoren vrl v obsegu 250 sežnjov, ure od Ljubljane, se proda. Cena 2400 kron. Polovica kupnine lahko ostane na hiši. - Več pove Josip Kordež v Kamnigorlci pri št. Vidu nad Ljubljano.	1614
Prodam po nizki ceni
z vidno pisavo L. C. 5111S VH 6 BROS najnovejši model (5.) dobro ohranjen.
Vprašanje sprejema iz prijaznosti uprava tega lista. 1589
1615
lili H f!i!St: ll Ms! Mm Stani
Avtomobil
(Phflnomobil)	1624
model 1912, 8 konjskih sil, v najboljšem stanju so po ugodni ceni proda. - Naslov se poizve v upravništvu tega lista pod št. 1621. (Znamka !>
Sprejme se s 15. julijem
izkušen mlekar
pri mlekarski zadrugi v Zagorju — št. Peter na Kranjskem.	uho
Zahvala.
Vsem, ki so nam izrazili tolažilno sočutje o priliki pre-bridke izgube naše drage soproge, ozir. matere, stare matere in tašče, gospe
Margarete Petričič
ki so blagi rajnici poslali toli ljube zadnje pozdrave in jo spremili z nami k zadnjemu počitku, sc srčno zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 26. maja 1913.
Rodbina Petričič-Suyer.

Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo, našo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestro in svakinjo, gospodično
daftes zjutraj po kratki, mučni bolezni, v 18. letu njene dobe, k Sebi poklicati.
Zemski ostanki blage pokojnice sfe prepeljejo iz Opatije v Ljubljano ter bo v torek, dne 27. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti* Krakovski nasip št. 20, pogreb na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Dragi pokojnici blag spomin.
V Ljubljani, dne 24. maja 1913.
1023
Žalujoči ostali.
I. slov. pogrebni zavod .los. Tnrk.

.Z^f IclSi
Krajni Šolski svet v Palčjah pri Št. Petru na Krasu razpisuje z odbrenjem c. kr. okrajnega šolskega sveta v Postojni zgradbo pritličnega šolskega poslopja v Palčjah v preračun j eni svoti okroglih 30.000 kron.
Zgradba sc bode oddala potom zmanjševalne dražbe, ki sc bode vršila
ne
v sedanjem šolskem poslopju v Palčjah.
Pred začetkom ustmene dražbe se sprejemajo pismene ponudbe, ki jih je primerno označiti in zapečatene doposlali podpisanemu krajnemu šolskemu svetu, ali izročiti dražilnemu komisarju.
V ponudbi, kolekovani s kolekom za 1 krono, je razun naslova navesti morebitni popust ali zahtevano naplačilo na enotne cene v številkah in besedah v odstotkih ter izjaviti, da so ponudniku znani načrti, troškovnik in vsi pogoji ter da se jim brezpogojno podvrže.
K ponudbi je priložiti vložnino v znesku 1500 Iv (tisoč petsto kron); isto mora ob pričetku obravnave predložiti tudi vsakdo, ki namerava dražiti, v roke voditelja obravnave.
Natančni predpisi glede dražbe in varščine so navedeni v splošnih pogojih, ki so ob enem z drugimi pripomočki, načrti ter troškovnikom razpoloženi od 20. maja t. 1. počenši pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Postojni (stavbeno vodstvo — soba št. 23), kjer da c. kr. okr. inženir podjetnikom vsa zahtevana pojasnila, in na dan obravnave v Palčjah.
S¥8f ¥
dne 23. maja 1913.
r nor • ,t~w. vini -mkt.^
10 hektarov krasnega zdravil, parka, ogljeno-kisli vrelec (31 stopinj). Vsa fiz. diet, lečila za vse notranj. in živčne bolezni, posebno za srčne bolezni ter bolezni prebavnih organov.
Sanatorii-kopališče.
1449
prJ Celin, Štajersko.
: : Zdravnik-vodja : i dr Vkktor Hecht
z Dunaja, bivši astistent prof. pl. Diiringa. (lovori slovensko.
Zdravljenje po
Lattmaim-ii
umit tiifibsicsti ozir. suhosti.
Sanatorlum Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopoli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar I. klr. odii. dež. boln.
Novosti
za
„„- v veliki izbiri
768	pri
IK L A U C
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
d
ki obvladuje popolen električni ustroj z Dieseljevim motorjem in akumularji, sprejme večji podjetnik. Ponudbe na upravo Slovenca" pod šifro: Strojnik 1578
Dekla k prašičem
marljiva, zanesljiva ter poštena se išče za takojšnji nastop. Soneška graščina, p. Studenec-Ig pri Ljubljani.	1595
Radioaktivno termalno ltopaliiie
na Kranjskem.
Postaja dolenjske železnice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38" C, ki daje nad 30.000 hI radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim bo-ieznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopelji. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka nprava. 976 66
Za večje tovarniško podjetje v Ljubljani
sc Išče
t»«iiijismij
(tudi ženska moč), ki mora biti popolnoma vešč slovenske in nemške korespondence ali knjigovodstva; zmožni laščine imajo prednost. Reflektira se le na dobro in stalno moč. Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod: »Stalno 1212/1584«.	1584
Žvepleno kopališče. Zgodovinski radioaktivni žvepleni vrelci 4-58° C, učinkujejo posebno dobro pri trganju, revmi, ischias, kroničnih boleznih
v vrata itd. — Železniška postaja, pošta, telefon in brzojav. Novo zdraviliško poslopje z elekt. razsvetljavo. — Električna masaža, ogljenčeva kislina in solnčne kopeli. — Moderni komfort. — Nova restavracija. — Krasna okolica.—Vojaška godba. — Prospekti zastonj. — Oddaljenost od železniškega kolodvora 8 kilometrov.	1459
Jutemobilnci zuczaCelje=Ljtibljana
—==— dražba z. e z. rta UransKem. '
1585
VOZNI RED, veljaven od 26. maja 1913:
Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj. Prihod v Celje ob 9. nri dopoldne. Odhod iz Celja ob 1*0 uri popoldne. Prihod v LJubljano ob uri pop.
Odhod iz Celja ob 6. uri zjutraj. Prihod v Ljubljano oh 9. uri dopoldne. Odhod iz Ljubljane ob 330 uri pop. Prihod v Celje ob 7. uri zvečer.
(gosp. trgovci velik popust)
K. H. Kregar
trgovina usnja na drobno in debelo
Ljubljana, Sv. Petra cesta 21/23
Telefon štev. 96.	Telefon štev. 96.
Novost za dame:
usnje za modne čevlje v vseh
(zlata, srebrna, višnjeva, bakrena, zelena itd., pošljem vzorce na vpogled)
1596
Št. 10.219.
Za gradbo
železnobetonskega mostu čez Čabranko pri Čabru
na 13.500 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen za posamezna proračunana dela naj se predlože
do 9. junija 1.1.
ob 11 ih dopoldne podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: ..Ponudba za prevzetje gradbe mostu pri Čabru".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razentega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika neglede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg št. 4) v uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 23. maja 1913.
lfito
Sestavila profesorja dr. Vinko Šarabon in Anton Sušnik.
Cona za elegantno vezan l del k ?20.
To delo je gotovo najlepša in najbogateje opremljena slovenska knjiga, ki obsega zanimiv in vsestransko zanesljiv popis krvave vojske, ki so jo izvojevali naši balkanski bratje s tisočletnim zatiralcem, krutim Turčinom, in ki ne najde para v svetovni zgodovini. Knjiga ima nebroj krasnih slik in bogato zunanjo opremo. Na to krasno delo, ki vsebuje najzanimivejši del slovanske zgodovine, bo lahko ponosen vsak posameznik, pa tudi vsaka javna knjižnica.
II. del, ki bo manjšega obsega, izide v kratkem.
Magdalene Plei\veisove. Šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek. To
Knjiga o i mm fedenln.
Slovenska Marica
je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K G-— (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3'—, vezana K 3'60 (po pošti 30 vin. več).
Spisal Urbanus. Cena Iv 3'—, elegantno vezana K 4—. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je namenjena vsem stanovom; kdor se bo ravnal po njenih navodilih bo povsod čislan, priljubljen in spoštovan.
dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1'30, vezana K 2 — (po pošti 20 vin. več). — To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih za praktično življenje potrebnih podrobnosti.
Marftf Lnihlisnp * : IO.OOO zelo natančno izvršen. Cena načrtu v Slani nmmiailg.!, dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. —
Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
S pomočjo sledečih knjig se bo vsak Slovenec lahko sam in v kratkem času naučil ne le ustmene temveč tudi pismene nemščine:
Mmm brez učitelja.
Sestavil Pavel Novak. Obsega dva dela:
I.	del „Slovensko-nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 v.
II.	del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem Življenju. Cena 1 K 20 v.
Oba dela skupno vezana v platno veljata samo 2 K 80 vin.
Prvi del, ki obsega slovnico, je za temeljito priučenje nemščine nujno potreben, drugi del ga pa izpopolnjuje in je za praktično in hitro rabo nad vse primeren; obsega namreč razgovore za najrazličnejše slučaje in prilike, v katerih more priti nemščine neuk Slovenec v neposredno dotiko z Nemcem.
Poleg ..Nemščine brez učitelja" je za samouka tudi nujno potreben
Sestavil profesor dr. Janko Šlebinger.
Cena k 1*20, v platnu k 1'80, po pošti 20 vin. več.
Slovarček je prirejen s posebnim ozirom za samouke, ker navaja pri nemških besedah vse nepravilne oblike, tako da si bo samouk v tem slovarčku nemške besede ne samo poiskal, temveč se jih bo naučil v praktični govorici prav rabiti. Za šolsko mladino in dijaštvo, dalje za samouka iu sploh za vsakega, ki se bori s težavami nemškega jezika, je dr. Šlebingerjev Slovarček nenadomestljiv pripomoček.
Irpna naša dnmnvin? (kraqjska v podobah.) cena k 1-20. Ta mm HflM umfflimiffl . nlhlim nudi zbirko veebarvnih pokrajinskih slik, ki kažejo naravno krasoto in druge znamenitosti kranjske dežele. k vsaki sliki je pridejan kratek opis.
(F. S. Finžgar.) Povest davnih dedov. .2 zvezka K 6-80, vezano K 8'80.
Z IfiSgri Povest *z Neronove dobe. — Cena K 2'20, vezano
kmečka vofska. £g?Svinska pove8tiz leta 1573-Cena
-. i..—...»......m .. . i.............. K 1 UU, VI
vezano K 2'60.
(Lucij ITav.) Zgodovinski roman. i»(Spillmann.) 2 zvez. K 3-80, vez. K 5'40.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc