Lelo XII V.b.b. Dunaj, dne 6. aprila 1932 Šl. 14 KOROŠKI SLOVENEC Naroča se podnaslovom: ..KOROŠKI SLOVENEC', Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: PoIHKno in gaspodarsko druitvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25—; celoletno: Din. 100.— Razmotrivanja k občinskim volitvam v naših krajih. Država je že dokazala dovolj, da kljub komisarjem za štedenje in najrazličnejšim sanacijskim načrtom ni več zmožna utiriti zavoženi voz državnega gospodarstva v zdravo smer. Število onih. ki živijo na državne in deželne stroške — in sicer prav nič slabo — se ni zmanjšalo, plače so ostale iste, dajatve za socialne ustanove neizpremenjene. Vse hoče v državi samo voditi in upravljati in komodno živeti na stroške onih, ki z žuljevimi rokami in s pritrgovanjem od ust služijo kruh sebi in svojim gospodom. Ni čuda potem, da tudi zasebno uradništvo, zaposleno v različnih denarnih, trgovskih ali industrijskih obratih ne kaže niti najmanjšega smisla za krajšanje svojih plač in znižanje obratnih ‘stroškov. In raznovrstnim ravnateljem ter upravnim svetnikom ni prav nič mari, da vplivajo njihove ogromne plače v očigled 400 000 brezposelnih naravnost po-hujševalno in izzivalno. Saj se država ni z mia pokazati gospodarja niti v lastnem gospodarstvu, kaj hoče potem s svojimi usmiljenimi nasveti gospodarstvu zasebnih podjetij! Za tem krasnim vzgledom države nikakor ne zaostaja naša dežela. Niti najmanjše resne in vztrajne volje ni opažati pri deželnih organih za skrčenje razkošnega deželnega upravnega aparata ali za znižanje različnih postavk deželnega proračuna. Pa vendar trdijo organizacijski strokovnjaki, da je polovica osobja vlade in glavarstev naravnost odveč in ti bi se v svoji nepotrebnosti prav lahko zadovoljili vsaj z občutno redukcijo svojih plač. Seveda se potem vlada ne upa dotakniti gospodarstva različnih korporacij, ki čestokrat, požrejo samo s noto-vainimi stroški svojega osobja denarja v vrednosti celih posestev. Država in dežela torej nista na noben način v stanu izenačiti svoje izdatke z dohodki, ki bi bili davkoplačevalcem vsaj n^'oliko pravični. In ker nista nikak vzgled vzornega gospodarstva. so tudi vsi njuni nasveti jalovi dovolj. Pa tokrat smo pred občinskimi volitvami. V občinski svet naj volimo zastopnike, ki bodo upravljali občinsko premoženje, sklepali o občinskih dohodkih in izdatkih, skrbeli za našo osebno varnost in za varnost našego premoženja, nadzorovali in oskrbovali občinska prometna sredstva — skratka: voliti moramo može. ki bodo vodili in upravljali občino, to najmanjšo državico v državi, in katerim bomo poverili iste pravice in iste dolžnosti, kot jih poveri vsa država političnim voditeljem državnega krmila v velikem. AH natančnejše: volili bomo občinske kanclerje, finančne, poljedelske, pravne in socialne ministre. Menda odseva iz tega vzgleda že dovolj važnosti občinskih volitev. Razvoj političnih občin zadnjih desetletij kaže, da skušata država in dežela odvaliti na občine vedno več odgovornosti in bremen in da postaja vpliv občinskega gospodarstva na posamezne kmetije vedno večji. Danes, v času trde gospodarske stiske, stojijo občine pred popolnoma istimi vprašanji kot vsa država in dežele: kako naj se uravna občinsko gospodarstvo, da bodo izdatki krili dohodke in da bodo občinski dohodki v obliki občinskih doklad določeni pravično in sorazmerno donosu kmetijskega gospodarstva. Delokrog občin je torej izrazito gospodarskega značaja. In kaj se v občinah danes vedno pogosteje dogaja? Da prehaja vodstvo občinskega gospodarstva vedno bolj v roke gospodarsko nesposobnih in nezmnožnih uradnikov, učiteljev, penzijonlstov itd., ki še pred nikomur niso podali dokaze, so si ii na jasnem vsaj v najfundamentalnejših vprašanjih gospodarskega življenja. Nedosta-tek pomanjkanja pravih gospodarjev v politični upravi se kaže danes v najkrutejših barvah v državi in deželi: bremena državljanov so dalje nevzdržna in znajo kmalu dovesti do izbruha nezadovoljnosti z režimom v nekoliko večji in ostrejši obliki kot v Wolfsbergu. Danes pa postaja poleg tega že očitno, da primanjkuje tudi občinam predvsem dobrih gospodarjev! Najsvetlejša točka našega občinsko-poli-tičnega življenja je brezdvomno ta, da je pretežen del občin slovenskega dela naše Koroške v rokah solidnih in razumnih naših gospodarjev, ki upravljajo občino ravnotako kot svoje lastno posestvo. V občinskih zadevah kažejo isto skrbnost in vestnost kot v lastnem gospodarstvu. In dobro voli ljudstvo, ki izroča občinsko upravo možem, ki so pokazali potrebno sposobnost za to z vzornim lastnim gospodarstvom. Nikakor ni slučaj, da so občine, katere vodijo ti možje-gospodarji. danes vzgledno upravljane in da so tod občinska bremena razmeroma najnižja. Koliko je dokazov k tej naši trditvi! V letu 1931 so znašale občinske doklade v Svetni vasi 50%. Biičovsu 80, na Blatu, Bistrici, Suhi, v Giobasasnici pod 100, v Vesci 160, Straja vasi 150, Djekšeh 150, Bistrici na Žili 160, Galiciji 150, Logi vasi 180 procentov zemljiškega oziroma hišnega davka. Naše občine izkazujejo najnižje občinske doklade! To je morda najlepše priznanje vrlim gospodarjem, Krasniku, Krušicu, Schnablu. He-beinu, Rainerju in vsej ostali dolgi vrsti županov in naših odbornikov. V enem letu so pri-štedili ljudstvu več itak težko prisluženih šilingov kot jih požre celotni dragi deželni upravni aparat s svojim štabom uradnikov v celem mesecu. Občinska uprava je za nas sploh eden najzanimivejših in za naš slovenski živelj naj-častnejših delov vsega našega narodnega življenja. Saj pride vestnost in skrbnost naših go-spodarjev-korenin tudi v občinah, ki jih upravljajo druge stranke, do najsijajnejšega izraza. Naj navedemo en sam, seveda izredno značilen dokaz naši trditvi: V Št. Jakobu v Rožu se je že leta sem pogajal nadučitelj s svojimi pristaši za zidavo poslopja glavne šole. Ta nadučiteljev načrt so naši gospodarji-odborniki odločno odklonili v poznanju, da bi novonastalih bremen ne mogla nositi ne dežela in še manj občina. Deželna vlada je proti volji naših odbornikov odobrila načrt prizidave glavne šole k staremu šolskemu poslopju in nakazala celo prvi obrok obljubljenega prispevka. Ko pa je bilo poslopje napol dozidano, so — razumljivo — pošla sredstva in vlada je odpovedala ostali del prispevka. In danes se nahaja v Št. Jakobu nedodelana, draga stavba kot najimenitnejši dokument gospodarske kratkovidnosti. Ljudstvo pa daje polno zaupnico našim gospodarjem in jo bo dajalo še naprej, ker bo stalo poslopje nedodelano najbrže še desetletje v posmeh gospodarskim kratkovidnežem v občini in deželni vladi. Sami dokazi, kako dobro šolo so obiskovali naše korenine v vestnem in razumnem delu na domačih kmetijah in v poštenem ter preprostem domačem življenju. Medtem, ko se ostale občine že zadolžujejo in jih je vrsta celo pred občinskim konkurzom. služijo občine, upravljane po kmetih-gospodarjih. državi in deželi za vzor umnega političnega gospodarstva. Li ni gospodarski samoumor, če se torej danes, ko kriči položaj po najboljših gospo- darjih, udajamo brezvestnim in sebičnim zapeljivcem? Ti iščejo s svojimi obljubami in programi le naše glasove in hočejo z njimi uresničiti svoje temne načrte. Če se pustimo premotiti, potem si sami odrekamo vsako pravico pritožbe na poostritvi našega gospodarskega položaja. Izid občinskih volitev nakaže nadaljni razvoj politično-gospodarskega življenja v deželi in državi. Pri glavobolu, živčnih, revmatičnih in pro-tinastih bolečinah učinkujejo Togal-tablete hitro in zanesljivo. Če tisoči zdravnikov zapišejo to sredstvo, ga morete tudi Vi kupiti » zaupanjem! V_vseh lekarnah. Cena S 2,40. 5/3 Nadaljni razvoj gospodarskega življenja v državi pa ima samo dve smeri: V rokah brezvestnih in nesposobnih voditeljev se bo gospodarski položaj nujno moral ostriti naprej in temu ne bo mogla odpomoči nobeno novo posojilo in niti ne federacija. Kmetija za kmetijo bo romala iz rok gospodarjev in množila ali zasebno ali državno veleposest. V petdeset-letju navrh pa bo naša, z našim in z znojem naših prednikov nrepojena zemlja poraščena kot nekdaj z gozdom in bo le še krasen revir ^ gosposkim ali komunističnim lovcem. V drugi smeri pa je obenem polno "•>-doščenje in priznanje našim gospodarjem. Le ti edini so namreč v stanu uvesti in izvesti v naših občinah sanacijski načrt občin samih in naših posestev in tako doprinesti dobršen kos k izboljšanju celotnega položaja v deželi in državi. Kako morejo slediti naše občine. Za olajšavo gospodarske krize, ko kmetje niti za ceno, ki zdaleka ne dosega cene proizvodnje, ne morejo prodati svojih pridelkov, bi bilo mogoče na mestu, če bi država kupovala od kmetov pridelke in jih oddajala brezposelnim mesto denarne podpore. Konzum kmetijskih pridelkov bi se na ta način zvišal in cene bi se mogoče nekoliko dvignile. Pri nas kupuje država klobasarice, jih predelava v klobase in te deli za nizko ceno med brezposelne. O Poljski smo slišali že davno prej, da je napravila nekaj podobnega. Ali se je ta akcija obnesla ali ne, je doslej še nerešeno vprašanje. Tudi podeželska občina bi v tem pogledu lahko mnogo koristila. Največje breme podeželskih občin so povečini občinski ubožci. Občinski odbor bi lahko sklenil, da se občinskim ubožcem izplača podpora samo deloma v gotovini, deloma pa v živilih, ki jih dobijo pri kmetih na podlagi nakaznice, ki jo izstavi občina za gotovo vsoto. Stare, uboge ženske žive dostikrat samo od kave. Občina, ki jih podpira, bi lahko sklenila, da jim ne da podpore v denarju, marveč samo v naturalijah. Izbira nakupa bi bila prosta. Z nakaznico bi šel občinski ubožec lahko k vsakemu kmetu in dobil natu-ralij za vsoto, ki jo predvideva nakaznica. Kmet bi nakaznico odvzel in jo predložil občini v izplačilo. Imamo pa različno vrsto ljudi in vsled tega bi morala občina določiti cene, pod katerimi izplačuje dobave v naturalijah. Na ta način bi storila občina dobro delo, ker bi pomagala davkoplačevalcem, da se iznebijo svojih pridelkov, in podpirancem bi podpora več zalegla, ker bi ne kupovali živila v trgovinah, ki dobavljajo živila večinoma iz tujine, in denar bi ostal v občini. Občina ima dostikrat svoje občane, ki jih mora podpirati, raztrešene po različnih deželah in občinah. Dostikrat še niso te osebe po- polnoma delanezmožne. Občina bi naj zahtevala take osebe v domačo oskrbo. Denar, ki ga doma nujno rabimo, bi ne romal iz občine, ostal bi med nami. Dostikrat bi takšne ljudi, ki še morajo vsaj nekaj delati, ta ali oni gospodar porabil kot delovno moč in ne zahteval od občine oskrbnine in občina bi si prihranila denar. Pri sedanjem groznem pomanjkanju denarja morajo občine štediti do skrajnosti, da preveč ne obtežijo davkoplačevalcev z občinskimi dokladami. Vsled tega mora biti občinski svet pri podelitvi podpor zelo previden. Podpirajo se naj samo oni ubogi, ki so za vsako delo nezmožni, ki ne morejo hoditi ali so drugače nesposobni za vsako delo. Drugi naj bi prosili od hiše do hiše; četudi to ni častno, bi kljub temu izhajali boljše nego z občinsko podporo, ker naše ljudstvo je dejansko še usmiljeno napram ubožcem, ali pa naj obstoji podpora iz živil, ki jih pridela naš kmet. Naše občine imajo dosti občanov, ki so raztreseni po vsej Avstriji, ki so že preko deset let v drugih avstrijskih občinah; to so ljudje, ki so šli po svetu s trebuhom za kruhom. Dokler so še dela zmožni, je dobro. Pride pa čas, ko obnemorejo in se obrnejo na domačo občino za podporo, ker so pač živeli od rok do ust. Interes davkoplačevalcev občine je, da se teh ljudi odkrižajo. Ker pa občini vsi niso znani, naj bi vsak posamezni občan, ki pozna take ljudi in ve za njih bivališče, sporočil imena in bivališče občini, da jih prepusti občini, v kateri trajno bivajo. S tem storimo uslugo občini, zmanjšamo pa tudi občinsko doklado, ki jo moramo plačevati mi. Tu in tam mora prevzeti občina v oskrbo otroke svojih občank, ki se klatijo po tujih krajih; bodisi da je mati umrla, bodisi da nima sredstev, da bi jih mogla oskrbeti. Občina odda takega otroka v oskrbo tej ali oni družini in plača oskrbnino. Vedno pa so v občini tudi družine brez ali z malo otrok, ki bi rade sprejele take otroke kot rejence tudi brez odškodnine. Notranja zadeva občine je potem, na kakšen način da spravi take sirote v družine. Lahko pričakujemo, da bo otrok v družini, v katero je bil sprejet iz čiste ljubezni do malih in ne radi zaslužka, boljše vzgojen, in da lažje pričakujemo, da ne postane iz njega nepridiprav. Veliko breme naših občin so tudi pota in ceste. Njih poprava požre visoke vsote. Svoj-čas smo popravljali naše poti z brezplačnim delom ali takozvano roboto. Je sicer resnica, da se je dostikrat ta ali oni odtegnil temu brezplačnemu delu v korist splošnosti ali takozva-nemu kuluku, vendar ima večina občinskega sveta pravico, da sklene, da se morajo popravljati pota brezplačno, vsaka vas v določenem okolišu. Koliko mora pri tem delu pomagati posameznik, določi občina po davčnem ključu. Kdor noče pomagati pri raboti, naj plača delo v denarju, da more plačati občina drugega, ki bo mesto njega rad šel na delo. Pri popravi potov, kjer se delo plačuje, imamo to senčno stran, da se lenuhari. Ljudje smo pač po navadi sebični. Čim manj delamo, temveč delovnih dni bomo napravili in temveč zaslužili. Tolažimo se še s tem, da občina delo itak slabo plača. Poti se pač običajno popravljajo v jeseni, ko nimamo drugega dela. Tačas je itak kratek dan in ker se še lenuhari, je poprava poti proti plačilu za občino drag špas. Umevno je tudi, da se vsi posestniki, ki nimajo prilike pomagati pri popravi potov proti plačilu, jezijo, ker prispevajo za popravo potov potom občinske doklade, zaslužijo pa nič. Poprava potov z robotjo je vsled tega gotovo na mestu in še najbolj pravična, ker so poti na vasi natančno razdeljene in ker občina po davčnem ključu lahko natančno izračuna, koliko mora delati posamezni davkoplačevalec. Pri roboti ni lenuharjenja, ker vsak rad dela, samo da bo pot hitro popravljena in mu ne bo treba delati zastonj. V državnem in deželnem gospodarstvu se zapravlja in nas stiskajo ravno vsled slabih časov s še hujšimi davki. Žal naša manjšina v državnem zboru nima besede. Odločujemo pa več ali manj v naših občinah. Tu naj nastopijo naši občinski svetniki odločno za štednjo, da se znižajo vsaj občinske doklade. Naši občinski svetniki naj pazno zasledujejo občinsko gospodarstvo. Po novem občinskem redu imajo pravico vpogleda v blagajniško knjigo in imajo priliko, da grajajo vsak nered. Za izpremcmbo kandidatnih list je časa še | do 17. aprila. Kjer se pri sestavi kandidatnih list ni gledalo predvsem na zmožnost kandidatov, naj se do 17. aprila to popravi. V sedanjem kritičnem času rabimo v občinah ljudi, ki opazijo pri občinskem gospodarstvu vsak nered in se upajo tudi nastopiti proti neredu. Sedanji čas rabi dobre gospodarje ne samo v zasebnem gospodarstvu, temveč tudi v javnem gospodarstvu. (Te vrstice nam je poslal gospodarski strokovnjak in se zde misli njegove z ozirom na splošni napredek nazadnjaške. Izreden čas zahteva vendar izredne ukrepe. Kaj vse je u-krenila zvezna vlada, da vzdrži valuto in da ohrani ravnovesje v proračunu. Tudi občine, posebno izključno deželske, se morajo poslu-žiti izrednih nepriljubljenih ukrepov, da se davkoplačevalec ne obremeni preveč z dokladami in da se mu omogoči obstoj na lastni grudi. Prepričani smo, da se bodo dale navedene misli marsikje izvesti v prid davkoplačevalcem. Uredništvo.) Politične vesti. Najbolje je razburilo avstrijsko javnost pretekli teden razkritje dunajskega finančnega referenta Breitnerja, da je bila vlada Ender-Juch pravočasno opozorjena na stanje Kreditnega zavoda potom van lieng-la. To pismo ni prišlo nikomur na uho. Vlada tedaj ni ukrenila tega, kar bi morala. Merodajni krogi so zanikali, da bi vedeli kaj o tem obvestilu. Nato je prišel Breitner s pismom, ki ga je poslal van Hengel sedanjemu finančnemu ministru in v katerem pravi, da je na stanje Kreditnega zavoda opozoril vlado že mnogo mesecev pred krahom. To je za vladno stranko zelo neprijetna zadeva. Zadeva Kreditnega zavoda že sedaj dosti smrdi, začenja pa vedno bolj smrdeti. Pravi se, bolj se meša, bolj smrdi, vendar je potrebno, da se stvar razjasni, ker so z garancijo vlade prizadeti tudi davkoplačevalci. Lahko smo radovedni na izdid te zadeve, vendar moramo pomisliti, da imajo dne 24. aprila tudi na Dunaju volitve. — Kar poleg tega našo javnost še zanima, je zadeva podu-navske gospodarske federacije. V zadnjem času smo slišali nove izjave državnikov in razprave v parlamentih. Bil je storjen nov korak naprej s tem, da se sestanejo v Londonu zastopniki štirih velesil, ki bodo razpravljali o tem vprašanju. Prevladuje mnenje, da je treba, da se najprei zediniio o tem vprašanju velesile, ki bodo nudile gmotno pomoč, potem pa naj se pogovorijo prizadete države. Zastopniki štirih velesil se sestanejo že ta teden v Londonu. Od uspeha tega posvetovanja bo veliko odvisno. — Ponovne volitve državnega predsednika v Nemčiji se vršijo dne 10. t. m. Kandidaturo so prijavili: Hindenburg. Hitler in komunist Thal-mann. Dva kandidata sta tedaj mani in ni dvoma, da bo izvoljen Hindenburg. Zdaj Hugen-berg grozi, da bo prišel z razkritji. To bo nekaj zanimivega in doborodošla krma za socialde-mokraški tisk. Stolp iz 4 milijonov skodelic Kathreiner-ja. 6kratna višina Velikega Kleka. Eden naših naročnikov je pred kratkem izračunal, da bi tvorilo 4 milijone skodelic Kathreiner-ja, kolikor se jih dnevno v Avstriji popije, naravnane druga nad drugo steber, ki je 24.000 m visok. Ta gigantski stolp je pač najboljši dokaz za neprekosljivo kakovost Kathreiner-ja in dejstvo, ki to domačo kavino pijačo boljše priporoča, kakor bi jo mogla priporočati firma sama. igg Jugoslavija. Nemški listi vedo povedati, da se v beograjskih parlamentarnih krogih govori o izpremembi režima v Jugoslaviji. Vpo-staviti bi se imel ustavni režim in splošna, enaka in neposredna volilna pravica. Odločba leži v rokah krone. Kakor vedno, kadar se gre za Jugoslavijo, ima krščansko-socialni tisk tudi tokrat nekaj pripomniti. Pravi, da je prodrlo prepričanje, da se mora odstraniti režim sile (ko ima Jugoslavija poslansko zbornico in senat in kakor bi v demokratičnih državah ne bilo sile), ker drugače pride do eksplozije katastrofalnega obsega. Krščansko-socialni tisk se upa celo dvomiti o tem, da sploh še obstoja možnost reform. Ti ljudje pa premalo poznajo Jugoslovane, ki so ja z navdušenjem sprejeli kraljev manifest, in se je večina volilcev izrekla za sedanji način vladanja. — V senatu je govoril notranji minister o omiljenju cenzure, oziroma o njeni ukinitvi. Po ukinitvi cenzure bo dobil dobronamerni tisk popolno svobodo, da bo lahko razpravljal o vseh političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih zadevah. Organi oblasti, ki vrše cenzuro, bodo dobili liberalna navodila za izvajanje tiskovnega zakona in minister je prepričan, da bo dobronamerni tisk s tem rešen vseh težkoč. To bo le prehod dotlej, dokler ne bo izpremenjen celokupni režim o tisku, kar se bo zgodilo takoj, ko bodo izginili vsi vzroki, zaradi katerih je prišlo do sedanjega režima. Na podlagi teh izvajanj bržkone pišejo nemški listi o izpremembi režima. 1 DOMAČE~SOVIČE M Helmaibund na delu. Poslovodja zloglasne celovške organizacije hodi v teh tednih po naših krajih in nagovarja ljudi, sam ali po drugih, naj se strnejo ob volitvah v protislovensko fronto. Tej svoji nameravani fronti daje najrazličnejša imena kot „heimattreue Wirtschaftspartei“. „Wirt-schaftsblock“ i. dr. Nekod je bil malce neroden in je pokazal svojo barvo le preveč očitno: povabil je na zborovanje zastopnike vseh strank razun naše slovenske stranke in izjavil: ta fronta imej edino nalogo, da prepreči vsako delo slovenskih odbornikov in županov. Seveda so navzoči možje tedaj kar strmeli in se vpraševali, li celovška gospoda v naših dnevih res nima resnejših skrbi kot te otročarije. Brezdvomno je drzno dovolj netiti danes v itak obupanem ljudstvu medsebojno sovraštvo. Gospodje, pomedite najprej smeti pred svojim pragom! Naravnost otročje pa je govoriti o tem našim možem-gospodarjem, ki občutijo prijaznost mestne gospode in razvajenega uradništva itak najbolj na svojih plečih in žuljavih rokah. Kako je torej naše stališče k tem plitvim poizkusom Heimatbunda in njegovega poslovodje! Čisto enostavno je: Kdor je izgublil spoštovanje do svoje domače zemlje in do domačega življenja in kdor nima več lastne misli in volje za svoje in za občinsko gospodarstvo, ta naj mirnodušno javi heimatbundovi pisarni obseg in lego svoje kmetije in pisarna mu bo ra-devolje preskrbela namestnika v kakem raj-hovskem protestantu in mu prodala posestvo za judeževe šilinge. Potem mora seveda prepustiti rajhovskim in luteranskim bratom še županska in odborniška mesta. Ti rajhovski luteranci bodo že vršili tudi nad njim svojo župansko in odborniško dolžnost na pravi pruski način. Kdor pa daje materi zemlji, ki mu v naših dnevih edina ostaja zvesta, še naprej polno otroško ljubezen in sprejema njen obilni dar s hvaležnostjo in spoštovanjem, ta bo poveril občinsko nadzorstvo možem-gospodarjem, ki z njim vred ljubijo tisočletno mater in jo negujejo s skrbjo in vestnostjo. Le ti edini nam jamčijo, da bodo upravljali tudi občinsko premoženje in vodili občinsko gospodarstvo z isto vestnostjo in z istim poštenjem. Prevdarimo dalje: Li ni dokaz naše nezrelosti in nesposobnosti, če izročamo vodstvo naših občin, teh najmanjših državic v državi, uradnikom, učiteljem, ljudem brez lastnega gospodarstva! Odkod naj znajo ti gospodariti? Gospodarili bodo v občini pač po svoje in z nami vred nekoč izgospodarili. Dajte torej ob volitvah polno zaupanje našim najboljšim gospodarjem in odločno zavračajte temne načrte zloglasne celovške organizacije in vse ponudbe gospodarsko nesposobnih in nezmožnih ljudi. Le tako si ostanete zvesti! Volilni dogovor. Na posvetovanju pri deželnem glavarju so zastopniki strank sklenili, da obnovijo dogovor o volilnem boju iz leta 1930, ki naj pride v poštev tudi letošnje občinske volitve. Dogovor vsebuje naslednje točke: Razbijanje volilnih zborovanj z nasilnimi sredstvi se opusti, istotako organiziran obisk nasprotnih zborovanj. Stranke med seboj ne \\ 0* / / m w. / / a» V Isk racht dasselbc ! Das miissen Sie beim Waschen wissen! Das besfe Waschmittel kann nicht guf schdumen, wenn Sie ha rt e s Brunnen-oder Leitungswasser verwenden. Nur in vorher weichgemachtem Wasser wdscht man gut und vorteilhalt. Geben Sie des-halb immer vor Bereitung der Wasch- ^ lòsung einige Handvoll Henko in den Waschkessel, dann erst haben Sie eine volle Ausniitzung des Waschmittels. H © H ICO Henkel’s Haus- u. Wàsche-Sóda Ss ?1 / / / / r# bodo odganjale ljudi od zborovalnih lokalov, ne zasedale zborovalnih dvoran druga pred drugo, če jih niso naročile. Opusti se trvanje, prelepljanje in mazanje lepakov, razširjanju letakov, glasovnic in drugega agitacijskega ma-terijala pa se ne sme delati težkoč. Volilni boj se vodi v besedi kakor v govoru stvarno. Ne smejo se pripetiti osebni napadi na kandidate, še manj pa se sme vlačiti v volilni boj zasebno in družinsko življenje. Ta volilni dogovor velja samo za stranke, ki so ga podpisale. Podpisali so ga: socialdemokrati, krščanski socialci, Landbund, vsenemci in Koroška slovenska stranka. Komunisti so izjavili, da jih dogovor ne zanima, narodni socialisti in ostali pa, da se bodo v volilnem boju držali zakonskih predpisov. Borovlje. Koga bomo volili? Sestali so se zaupniki Koroške slovenske stranke in razmo-trivali o tem. Enotno so se izrekli vsi za to, da volimo edino domačo Koroško slovensko stranko, za kaj samo ta zastopa interese našega domačega ljudstva. Izrekla se je zaupnica dosedanjim zastopnikom naše stranke v občini in postavila se je sledeča kandidatna lista: 1. Valentin Vertič, 2. Peter Užnik, 3. Valentin Kometer, 4. Matevž Šlemic, 5. Jakob Košat-Winkler, 6. Blaž Kral, 7. Boštjan Borovnik, 8. Franc Černič, 9. Adalbert Ogris, 10. Matevž Čauko. Poznamo jih, in oni poznajo težnje našega ljudstva, koritarjev ni med njimi. Te bomo volili dne 24. aprila. Rikarja vas. (Občinska seja.) Na dnevnem redu je bil proračun za letošnje leto, novi občinski poslovnik, ubožne zadeve in par prošenj za sprejem v občinsko zvezo. O proračunu se je razvila daljša debata. Naši odborniki so povdarjali, da je potrebna skrajna štednja, da ne pomagamo državi in deželi, ki z visokimi davki spravljata naše kmete ob domove. Da se zniža občinska doklada, se vzame v občinsko oskrbo ubožen občan iz hiralnice. Oskrba v hiralnici stane dnevno S 2.60. Nagovori se naj tudi dva gospodarja, da podpišeta reverz za dve osebi, ki se nahajata v norišnici, ki na drugače nista nevarni. Dnevna oskrba v norišnici stane S 4.50. Najobširnejše se je razpravljajo o postavki za cesto in poti. Tudi tukaj so se naši občinski svetniki zavzemali za skrajno štednjo, da naj bi se poti popravljale brezplačno in da naj bi se plačal samo gramoz. Povdarjalo se je, kako se občina pri popravi poti proti plačilu izkorišča, ker nobeden delavec noče izrabiti svojih naravnih moči v prid splošnosti v polni meri. Ta predlog je propadel v razmerju 6:8. Zato so stavili naši občinski svetniki drugi predlog glede štednje, da naj se vsaj zniža odškodnina za delo pri popravi poti za konja od 8 na 6 S in za moža od 4 na 3 S. Ta predlog je prodrl. Novi poslovnik je bil sprejet. Izpremenil se je v toliko, da se seje ne vršijo vsak mesec, temveč četrletno, izven tega pa po potrebi. Glede poslovnega jezika se sklene, da se držimo stare šege, da govori posamezni občinski svetnik kakor hoče in zna, slovenski in nemški. Bilčovs. (To in ono.) Deželna davčna oblast nas je 21. marca razveselila s tem. da je nam poslala eksekutorja, ki je imel nalogo, da iztirja zaostali zemljiški davek iz preteklega leta. Ne vemo sicer, kako presojajo slovenske kmete pri davčni oblasti, vendar se nam zdi,