Posamezna številka 1 K. ki 285. PoStnina plačana v gotovini. V LMooi, v M, dne 28, decembra 1920. LeloXLYDL • SLOVENEC« velja o« noftti na V8b strani Jugoslavije In t LJubljani: a Mlo leto napri]. K 180-— si pol leta „ .. „ 0J-— ■a četrt leta « .. „ 45-— xa aa mesec „ .. „ 15 Sa lo oaomatvo oololetno K 24. ■ iziavii ne za monarhijo, ne proti nji, kajti to vprašanje jc, kot smo pravkar videli še odločeno in vsaka izjava v tem oziru bi pomenila udarec v vodo. Kakor je iz klubove izjave razvidno, je šlo v prvi vrsti za to, da se s primerno spremembo nezakonitega poslovnika omogoči vsem parlamentarnim skupinam sodelovanje pri ustvarjanju ustave, Prisego, katero smatrajo vse stranke za golo formalnost, ki poslancem niti ne prejudicira glede njihovega stališča do monarhije, igra tu Ic toliko pomembno vlogo ker je tako stilizi- rana, da jo radičevci dosedaj dosledno odklanjajo, Odprava ali primerna sprememba prisege naj bi tudi Radiču omogočila vstop v zbornico. Važnejše kot ta pa so druge točke, glede katerih zahteva Jugoslovanski klub, da se poslovnik izpremeni. Omenim nal samo dve najvažnejši. Po poslovniku zadošča, da glasuje za ustavo navadna nadpolovična večina vseh poslancev. Jasno je, da lahko na ta način še tako neznatna in morda le slučajna večina v konstituanti uveljavi ustave, s katero bo polovica državljanov nezadovoljnih, Ako ima država vse pogoje za svoj obctanck, ako njen razpad ni zares nujen in neizogiben, petem ni nobenega dvoma da ji je mogoče dati tako ustavo, da bo ž njo zadovoljna znatna, kvalificirana večina državljanov. Pri zakonih, Li se tičejo le ene ali druge panoge kulturnega, socialnega ali gospodarskega življenja, to ni vselej mogoče, pri ustavi, ki naj vsebuje samo načela, po katerih naj bi se s podrobnimi zakeni urejevalo vse družabno življenje državljanov, pa nc more biLi nobenega dvoma, !a morejo ir morajo soglašati, če ne vsi, pa vsaj velika večina državljanov. V prepr'čanju, da jc to ^udi v naši državi mogoče in potrebno, jc zahteval Jugoslovanski klub, da se poslovnik tako spremeni, da bo o ustavi odločala kvalificirana večina poslancev. Druga najvažnejša točka je sledeča: Rok za predlaganje samostojnih načrtov c<"!e ustave ali poedinih njenih članov jc v poslovniku določen na 10 dni, po izvolitvi ustavnega odbora. Ta odbor bi sc ime! izbrali takoj po prisegi in izvolitvi zborničnega predsedstva ter bi deloval čez božične praznike Očitno je, da bi imelo vse delo v kon* stituanti, kakor tudi v ustavnem odboru pod takimi pogoji samo pomen gole formalnosti, s katcio naj bi se octobril in sprejel vladni načrt ustave, o katerem vemo, da niti v eni točki ne zadovoljuje našega programa. Ker pa vladni načrt ustave v celoti oficiclno še ni znan, je praktično sploh nemogoče pripraviti tekom 10 uni, kot zahteva to poslovnik, vse protipredloge. Rok 10 dni za vlaganje proti-prcdlogov znači torej, da je poslanccm po večini dejanski odvzela slehrna možnost., da bi mogli svoie zahteve spraviti v razpravo. Tekom božičnih praznikov bi se po dveletnem zavlačevanju in nepotrebnem čakanju v par dneh završilo glavno delo v ustavnem odboru in z novim letom bi bilo dejansko že odločeno, kakšna bo naša ustava, ne da bi prišli pri tem glavni I bov, Hrvatov in Slovencev«. Kako bi se plašil od tega — pridevrik? »Eshasijski«? Rajnka Avstrija (to se pravi: avstrijska državna polovica) sploh ni imela pravega imena. Oficiulno sc je imenovala »v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele«; Krek je sprožil !. 1913 v Splitu misel, da bi se ta brezimna državna oolo- I vica lahko imenovala »subvencijska država«. Naša konstituanta naj gleda na to, da ne dobimo kakega ^uradnega zaznamc-novanja<, ki bi ga živ krst ne rabil! Saj ima ona tudi določiti naziv nove države. Koliko je v naši državi Nemcev? La-katoš jih je cenil leta 1«18, ko smo se zibali še v prijetnih goljufnih sanjah o bodočih mejah naše države, še na dober milijon, dr. Rus pa letos pred koroškim plebiscitom na dobrega pol milijona (560.000). Koliko jih bo pokazalo uradno ljudsko štetje koncem januarja 1921, bomo videli, Vsekako bo število Slovencev v naši državi morebiti komaj dvakrat večje nego število Nemcev. Nemci so naseljeni med Slovenci (Kočevje in štajerska meja), 28.000 jih je v Bosni, kamor so prišli po okupaciji, 134.000 jih prebiva po Lakatošu po Hrvatskem in Slavoniji, največ jih je pa v Vojvodini. La-katoš jih našteje tam kar 700.000 (v Ba-natu 45C.500, v Bački 192.000 in v Ba-ranji 58.000). Mnogo Banata, ki ga je računal Lakatoš k Jugoslaviji, speda k Rumuniji. A če iudi ne bo sedai uradno štetje naštelo niti polovice La-katoševega števila, je vendar vsakomur jasno, zakai je Vojvodina središče letos ustanovljene »Švabsko-nemške kulturne zveze« (»Schv.abisch-deutscher Kultur-bund«), katere glasilo »Deutsches Volks-blatt« izhaja v Novem Sadu. Siccr se pa »Švabi« (kakor se tudi sami imenujejo) po Hrvatskem, Slavoniji in Vojvodini celo ločijo od Nemcev v Sloveniji. O slednjih ((zlasti o štajerskih in koroških) pravi Wendel, da niso bili ali zmožni ali pa ne voljni, da bi se vživeli v dušo svojega slovanskega soseda. Kakor so oni poprej nelepo postopali proti Slovencem, tako postopajo sedaj Slovenci enako proti njim i njih hočejo po sili posloveniti. Nasprotno so pa »6vabi« med Hrvati in Srbi izgubili ckoro ves stik s svojimi soplemc-njaki. Dobrih devet desetin teh Švabov se jc pečalo s poljedelstvom in so bili tu v p'.'avem pomenu besede kulturonosci. Tudi Srbi radi ali neradi priznavajo, da se nemška vas že od daleč loči od srbske ali hrvatske, da se tudi na njivi pozna, ali ji je gcipodar Nemcc ali Slovan. (Slično poročajo tudi bivši ujetniki o nemških naselbinah na Ruskem.) Toda Mažari niso trpeli na Ogrskem v javnem življenju niti Nemccv niti kake druge narodnosti (razen na Sedmograškcm, kjer so igrali Nemci večjo vlo^o). Nekaj stotisoč Nemccv v VojvHitii ni imelo niti enc^a nemškegi zastopnika v Pešti in niti ene srednie šole: celo njih verske ljudske šole je vlada po-državljala in maž?rizira!a. Zato se je tudi vsa inteligenca šolala na mažarrV.ih srednjih in visokih šolah ter v velikem številu pomažarjala. Jugoslavija je dovolila tem Švabom ljudske šole in ob zadostnem številu učencev tudi paralelke na srednjih šolah. Obetajo se jim tudi lastne gimnazije in realke Tudi srbski potniki, ki prihajajo iz nekdanje južne Ogrske, pripovedujejo, da so tamošnji Švabi element miru in reda, ki vestno izpolnjuje svoje dolžnosti do drža« ve. Njih »Kulturbund« ima geslo: »Staats-treu und volkstreu«. Nad čimer se nemško časopisje naj« bolj pritožuje, to je dejstvo, da se Nemcem ni priznala volilna pravica za konstituanto pod pretvezo, da imajo opcijsko pravico. Ker se bo konstituanta bržkone pretvorila, ko dovrši ustavo, v reden parlament, bodo tako Nemci v celoti morebiti kakih pet let brez volilne pravice, dasi jih n. pr. takrat, ko bo treba iti v vojaško službo, po opcijski pravici nc bo nikdd vprašal. Zato je upravičeno zahtevalo pri debati o volilnem zakonu več poslanccv; da sc da volilna pravica vsem Neslova-nom. ki se odrečejo opcijski pravici. Baš na dan koroškega plcbiscita sem bil slučajno v Vojvodini in sem vprašal znanca, ki jc živci tam dalje časa, kako bi izpadel plebiscit mod slovanskim in neslo vanskim prebivalstvom Vojvodine. O od- Slrat> fc. »SI/SVENEC«, S0. dar^mbrs W zastopniki Slovencev in Hrvatov resno do besede. Jasno je, da Jugoslovanski klub ni mogel na to pristati ter je moral vztrajati pri svoji zahtevi, da se najprej spremeni poslovnik ter sc med drugim tudi omenjeni rok podaljša tako, da bo uspešno delo vsem strankam omogočeno. Dejstvo, da st. ?c izvolitev ustavnega odbora vsled nastopa Jugoslovanskega kluba m drugih parlamentarnih skupin, ki so se postavile na enako stališče, odložila, pomeni vsaj toliko pozitiven praktičen nspeh, da so se večinske skupine dale zadržati ter niso še vzele podlage zadnjemu upanju, da se končno vendarle najde pot, ki vodi do pametnega sporazuma. Kajti izvolitev ustavnega odbora, v katerem ne bi bila zastopana niti znatna večina Slovencev niti Hrvatov, bi pomenila, da nam hočejo demokrati in radikalci ustavo enostavno diktirati. Poskus z odtegnitvijo dnevnic in prosto vožnjo poslancem, ki niso prisegli, kaže sicer, da v nekaterih krogih zares mislijo, da je diktiranje ustave možno in državi koristno. Vendar ni dvoma, da bo tudi tu končno vendarle zmagala uvidevnost, ki kaže, da ni zdravo ponižati ljudskih zastopnikov pod nivo državnih nastavljan-cev, ki imajo vsaj pravico zahtevati disciplinarno preiskavo, predno se jim radi slabega izvrševanja ali neizvrševanja njihovih dolžnosti plača odtegne. Ta pot vodi navzdol in nemogoče je, da bi politiki tega ne uvideli. Če tega ne uvidijo, potem jih nimamo; država brez politikov pa je sposobna edino le še za — absolutizem. Gotovo je, da bi bil tudi ta boljši, kot pa la-žiparlament sestavljen iz poslancev — državnih nastavljencev ali, če hočemo, štipendistov. O položaju. Belgrad, 24. decembra 1920. Ker je večina katoliških poslancev že odpotovala v svoj rodbinski krog za božične praznike, je bila zadnja skupščinska seja precej slabo obiskana, posebno pa radi abstinence opozicijskih skupin. Sejo je otvoril dr. Ribar ob 11. uri dopoldne. Po prečitanju zapisnikov je predsednik skupščine sporočil poslancem, da je Vesničeva vlada odstopila in da po poslovniku ne more biti skupščinskih sej, dokler je vlada v krizi. Zaradi tega se skupščinske seje odlože, dokler se ne sestavi nova vlada; Erihodnjo sejo pa bo sporočil pismeno, >r. Ribar je odločno zavrnil zemljorad-nike, ki so zahtevali, da se parlamentarne seje nadaljujejo, ter je nato izjavil, da poslanci, katerih mandati še niso overovljeni, ne smejo vršiti svoje poslanske funkcije, oni poslanci pa, ki niso položili prisege, ne dobijo dnevnic in nimajo pravice na železniške ugodnosti, dokler ne prisežejo. Značilno je tudi sedanje skupščinsko predsedstvo, v katerem ni med tremi podpredsedniki in devetimi tajniki niti enega Hrvata ali Slovenca in niti enega kato.i-čana. V tem smislu se namerava sestavljati tudi vlada in parlamentarni odseki. Volitev ustavnega odbora se bo vršila šele po prestolnem govoru. Vendar pa demokrati in radikalci že sedaj pripravljajo kandidate. Demokrati kandidirajo dr- Žerjava. Proračun ustavotvorne skupščine za prihodnje leto znaša 36 milijonov kron. Jovoru raje molčim. Naša država stoji se-aj pred najresnejšo nalogo, da si pridobi tudi srca prebivalstva, ki jej pripada na podlagi izida svetovne vojne. To bo dosegla, če bo šla na roko opravičenim željam vsega prebivalstva brez razlike narodnosti in vere. Če se bo naša vlada, naša uprava in vsa naša javnost trudila, da poveča privlačno silo naše države, bo rastel patriotizem i v slovanskem i nesiovanskem prebivalstvu. Jugoslavija mora pritegniti nase vojvodinske Nemce — tako opozarja Eravilno Wcndel — tudi radi tega, da bodo emci sami interesirani na tem, da se ne {>ovrnejo Časi mažarske nadvlade, ker de-ajo Mažari še vedno neumorno na to, da obnovijo Ogrsko v nekdanjih mejah. 2. »Macedonfja, Jugoslavija ln Bolgarska«. (Frankfm ler Zeitung, 17. nov. 1920.) Patriotizma v naši državi brezdvomno ni nikjer tako malo kakor v Macedoniji. To so pokazale tudi volitve v konstituanto, kjer veliko število komunističnih mandatov (okrog 20; tudi Slovenec Klemenčič je izvojen v Macedoniji na komunističnem programu) ni zrastlo morebiti iz študija socializma, o katerem masa dostikrat nima pojma, ampak iz splošne nezadovoljnosti ljudstva. Macedonci po jeziku niso niti Srbi niti Bolgari, ampak njih jezik je prehodno narečje med srbskim in bolgarskim književnim jezikom. Slovanski Macedonec, ki ga še ni obdelovala bolgarska ali srbska pro-paganua, u uo odgovoril na vprašanje, kaj da je. sam«, da je pravoslaven, THL«|k ali No, pri starinarju bi se vsekakor dobila boljša in mnogo cenejša ustava kot je pa ona, ki jo nam pripravljajo centralistični absolutisti. Od vseh belgr^jskih listov se edino »Samouprava« vsaj nekoliko zaveda resnosti sedanjega nad vse zamotanega položaja. Nikdo ne ve, kaj nam prinese bližnja bodočnost! Zaenkrat je pretegnila Pašičeva desnica v radikalnem klubu. Toda, kdor pozna miselnost belgrajskih krogov, mora vedeti, da se poraženi s tem le krepi za nove podvige, rtotičeva levica ne bo mirovala, četudi bi prišlo do desidentske radikalne politike, kar v Srbiji ni nič novega; čim nastopi nov položaj, pa se spet vse lepo poravna. V demokratskem klubu je položaj precej podoben radikalskemu. Odsotnost Draškovičeva pri sejah b6de precej v oči. Pribičevičeva diktatura je padla na neznatno levico. Davidovič pa lavira sem in Albanec bosta pa rekla, da sta mohame-danca. Zavedajo se samo verske razlike, ne pa narodne. Od tistih pa, ki so pod vplivom propagande postali »narodno zavedni«, se priznava velika večina na tihem za Bolgare. Wendel pravi: »Na vprašanje po narodnosti odgovori meščan v 99 slučajih od 100; .Macedonec!' in na dalnje vprašanje, ali ni morebiti tudi Srb, dobiš diplo-matični odgovor: .Sedaj spadamo k srbski državi in zato smo Srbi.'« Zato se je v belgrajskem časopisju že izrazil strah, da bi se znali komunistični in demokratski poslanci iz Macedonije proglasiti kot — bolgarska stranka. V mnogih krajih se je agitiralo za komuniste z geslom, da je to bolgarska stranka. Najugodnejša rešitev macedonskega vprašanja bi bila po Wendelovem mnenju ta, če bi se Bolgarija pridružila skupni jugoslovanski državi. Macedonci so namreč vsekako Jugoslovani, Vprašanje, ali se prilagodijo polagoma srbskemu ali morebiti deloma tudi bolgarskemu književnemu jeziku, bi bilo v skupni državi manjšega pomena. Sicer pa Bolgari sami izjavljajo, da so opustili svoje aspiracije na Mace-donijo. Kot pokrajina kaže Macedonija grozne sledove 500 letnega turškega gospodarstva. Gozdovi žive samo še v narodnih pesmih, drevesa spadajo med redkosti. Sama gola planjava, ožgana od solnca; nepregledne ploskve neobdelane; semtertja raste na primitivno obdelanem svetu koruza, tobak ali opij. Bitolj spominja s svojimi 40fi0 rflzjtteljgnimi Mfcatai na ^rvao.e pri« tja, toda se pri tem vedno zaveda, da imajo Srbijanci absolutno večino v klubu. Zemljoradniki bi hoteli vstopiti v vlado in ostati v opoziciji. Dosedaj se jim ni posrečilo niti eno niti drugo, dasi so dosedaj vse centralistične pojave brezpogojno odobrili. Isto velja tudi za socialiste v polnem obsegu. Protesti, katerim ne sledi odločen gest, 6o kakor poletni vetrič, Id je vedno dobrodošel. V tem oziru pa že bolj imponirajo komunisti, če njihova burja ne ostane le v —- kozarcu vode. Sicer pa se popolnoma ujema megleno belgrajsko vreme s politično situacijo, katero karaktezira precej dobro sledeči dogodek: Na včerajšnji popoldanski seji se je vršila prisega. Navzoč je bil tudi protestantski pastor. Pašič kot predsednik vpraša, če je med poslanci kdo protestant. Odgovorjeno mu je bilo, da so vsi protestanti že odšli iz dvorane. F. I. R, zore vojnega opustošenja v zapadni Franciji. — 3. »Jugoslavija iu Albanija«. (Frankfurter Zeitung, 27. nov. 1920.) Nič manjše križe nego s svojo Mace-donijo bo imela Jugoslavija s sosedno Albanijo. O tem članku, ki ga je napisal \Vendel v Debri, glavnem stanu Krste Smiljaniča, poveljujočega generala v vojni proti Albancem, je, kakor rečeno, »Slovenec« že poročal. Zato ponovimo tu samo rezultat, do katerega je prišel Wendel. Albanci se svojega divjaštva ne morejo sami rešiti. Vsaj začasno mora priti tuja sila in rešiti to deželo takorekoč večne lakote, ki prisili prebivalstvo celih vasi, da si naropa vsega, česar rabi za življenje, pri svojih marljivejših sosedih. Pokrajine v bližini Albanije ne bodo imele miru, dokler ne prevzame te dežele v svoje roke liga narodov, ki jo razdeli med Jugoslavijo in Grčijo za toliko časa, dokler ne postane to ljudstvo sposobno za lastno narodno državo. 4. »Glasovanje na Koroškem in nemštvo,« (Weltbuhne, 18. nov. 1920.) Ta članek je izšel že v »Slov. Narodu« v prevodu. Wendel se obrača v njem v prvi vrsti proti tistim Nemcem, ki slave izid koroškega plebiscita kot zmago nem-šlva. To glasovanje je bilo predvsem regionalnega (pokrajinskega) značaja in kakih 15.000 Slovencev je oddalo svoje glasove za Nemško Avstrijo v prvi vrsti iz gospodarskih razlogov, v kolikor iih ni od,- LDU Zader, 27. dec. (Štefani.) Reški, legijonarji in dalmatinski prostovoljci * Zadru so se udali rednim četam. LDU Split, 26. dec. (ZNU) V četrtek je došel v Zader novi civilni komisar Bon-fanti Dina^es, ki je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem opozarja, naj se drži reda in naj se pokori zakonom, pri čemer naglaša, da je Italija v rapallski pogodbi zastavila svojo čast Preko Ancone je došlo v Zader 400 novih karabinjerjev. LDU Kraljeviča, 27. dcc. (ZNU) V Baški je na Božič prišlo do krvavega spo-ada z arditi, ki so prišli pred mašo v cer-ev ter zahtevali od župnika, nai bere mašo v latinskem jeziku. Ker župnik ni hotel nijhovi zahtevi ugoditi, so mu pričeli groziti z orožjem. Nato so se ljudje uprli v cerkvi sami ter izgnali ardite na prosto« kjer je došlo do krvavega spopadat, pri katerem je bil eden naših ljudi ubit. Ranjena sta bila tudi dva ardita, eden pa je bil ubit, LDU Kraljeviča, 27. dec. (ZNU) Tekom današnjega jutra jc pribežalo is Eiške nadaljnjih pet oseb, ki prinašajo podrobnosti o božičnem spopadu z arditi. Ugotovljeno je, da so arditi streljali na ljudstvo ¥ cerkvi sami. Pri spopadu je bilo več oseb' ranjenih. Mrtvih je 7, od teh sta 2 ardita. LDU Senj, 27. dec. (ZNU) Prebivalstvo iz Baške je pobegnilo na vse strani. Tisti, ki so še ostali doma, so se poskrili po hišah v strahu pred nasilstvom arditov, ki neprestano streljajo na naše ljudi. LDU Senj, 27. decembra. (ZNU) Sem. kaj sta pribežala župnik in župan iz Baške, za njima pa še deset naših ljudi. LDU Senj, 27. decembra. (ZNU) O do. godkih v Baški se doznavajo nastopne podrobnosti. Na Božič okoli 10. ure sta prišla v zakristijo dva ardita in zahtevala od župnika Bonifačlča, da mora darovati mašo v latinskem jeziku. Ko je župnik odgovoril, da mu nima v cerkvi nfbče zapovedovati, mu je rekel ardit: »Videli boste, kaj se bo danes zgodilo.« Nato sta odšla iz cerkve. Prebivalstvo je kakor ponavadi že pred mašo začelo peti božičnice, Ko je župnik začel z molitvami, sta prišla v cerkev dva ardita, štirje pa so se postavili prd cerkvena vrata. Eden od arditov se 1'e postavil pred oltar in začel mahati z ro-tami, češ da bo cerkev zletela v zrak. Ob"* Činstvo je mislilo, da bo vrgel bombo; nastal je nemir in prerivanje, v katerem so ardita pahnili iz cerkve. Četvorica arditov pred vrati pa je zaprla izhod ter je nastal pretep in streljanje. Metali so ročne bombe in tudi strojne puške so začele streljati. Arditi so letali po vsem mestu w streljali, prebivalstvo pa je zbežalo v gore. Streljanje se je slišalo še včeraj predpol-dne. Ni še znano, koliko je ranjenih, go-tovo pa jih je večje število. LDU Rim, 27. dec. (Štefani.) Po brzojavki iz Trsta so italijanske redne čete v 5>etek zvečer zasedle črto Bujovica—Puj-ac—Rečina, ki gre ob napeljavi za plin. Pri tem je prišlo do spopadov z legijonarji« pri čemer je bilo na strani rednih čet ubitih pet mož, ranjenih pa 20 vojakov in 3 častniki. V nedeljo dopoldne so redne čete zavzele prve reške hiše. Redne čete vrše svojo dolžnost zvesto in disciplinirano. LDU Rim, 27. dec. (Štefani.) Komunikeja, ki ju je izdal general Caviglia 24. in 25. t. m., trdita: Redne čete, ki naj napravijo reškemu prebivalstvu vtis efektivno blokade, so pritisk okrog mesta ojačile. Ladje križarijo pred luko, dočim prestopajo meje reške regence vojaški oddelki. Legijonarji so sc razen v nekaterih posameznih primerih umaknili v mesto, ne da vrnilo oa glasovanja za Jugoslavijo dejstvo, da zaenkrat Nemška Avstrija nima. vojaštvo, a jugoslovansko vojaštvo pa ne vedno nekrvav posel v Maccdoniji in Albaniji. Sicer pa je bilo za mnoge glasovalce merodajno premišljevanje, da so odrezani od svojih naravnih središč Beljaka in Celovca, če se priklopi južna Koroška Jugoslaviji. Podrožica jc n. pr. oddaljena od Beljaka in Celovca 27 km, od Ljubljane pa 79 km, in iz Borovelj prideš v Celovec v tričetrt ure, v Ljubljano pa v treh urah in pol. »Gospodarsko - geografična nujnost je pobila nacionalno romantiko.« Wendel pa upošteva pravilno tut druge momente, ki so odločali. Kakor je svoj čas prišla nemška Alzacija proti svoji volji pod Francijo, a so pozneje Francozi znali pridobiti tudi srca prebivalstva, tako da sc je leta 1871. le nerado zopet povrnilo k Nemčiji, tako se je tudi mnog koroški Slovenec v teku stoletij prilagodil svojim nemškim sodeželanom, posebno ker Korošci niso doživeli v večji meri slovenskega narodnega preporoda, ločeni od svojih rojakov po Karavankah in držani od Nemcev v gospodarski in politični odvisnosti. Saj jc imelo v Koroškem deželnem zboru 114 nemških modrokrvnih fevdalcev 10 sedežev, 100.000 Slovencev pa — dva. Članekpriča o podrobnem poznanju koroških razmer v preteklosti in sedanjosti, Pisatelj omeni cclo uschnippischo Thusnelden t, ki so Korošcu pred nosom zatresnile okence, čc je zahteval vozni listek v slovenskem ieziku. I, D, Blokada Rske. Biifi z W Hnnunzijeuiml četami. LDU Bakar, 26. dec. (ZNU) Po vesteh z Reke je nastal v noči od 24. na 25. decembra v zapadnem delu Reke proti Pečinam požar, ki je trajal nad dve ari. D' Annunzievi arditi, ki so tega dne prišli na Sušak, so oplenili vse trgovine in mesnice ter odpeljali ves živež na Reko. Govori se, da je med prebivalstvom bilo več oseb ranjenih in da je bilo pri oboroženem spopadu med D' Annunzievimi in italijanskimi vojaki okoli 400 mrtvih in ranjenih. Most med Sušakom in Reko je bil razstreljen. LDU Bakar, 27. dec. (ZNU) Regularne čete so došle že do reškega kolodvora in prodirajo dalje. Po reških ulicah se vrši boj nadalje. Regularne čete streljajo na mesto tudi z okoliških gričev Kastva. Včeraj dopoldne so italijanske vojne ladje pozvale D' Annunzia, naj se uda. D' Annunzio pa je odbil to zahtevo ter je zapretil, da se bo branil do zadnje kaplje krvi. D' Annunzieve baterije so bile nameščene na pomolu Lungo. Regularne čete so streljale nanje s topovi ter jih razbile. Italijanske vojne ladje so streljale tudi na mesto. Ob pol 12. uri se je čulo močno streljanje. Biie se boj po ulicah. Zdi se, da bodo regularne čete zavzele mesto. Naši ljudje na Sušaku so zelo preplašeni. Mnogi so nri-bežali preko meje, mnogi pa so ostali onstran črte po vaseh. LDU Bakar, 27. dec. (ZNU) Včeraj okoli 2. ure popoldne je priplula v bakar-ski zaliv italijanska torpedovka C. A. ter pristala poleg španskega parnika. Tu je italijanski častnik povprašal po Rusih in parniku »Vladimiru«, ki jih je pripeljal. Torpedovka je zatem odšla v Bakar, nato pa v Kraljevico ter pregledovala, če se nahajajo kje Čehi, LDU Cirkvenica, 27. dec. (ZNU) Od Vrbnika na otoku Krku so včeraj opažali velike stebre dima, ki so brez dvoma izvirali od velikih požarov. Na višinah so opazili na vseh straneh ognje, ki so bržkone bili znaki, s katerimi so otočani zahtevali pomoč. LDU Kraljeviča, 26. dec. (ZNU) Danes sta semkaj pribežala dva ardita iz Omišlja, ki so ju prijeli in izročili vojaški oblasti. Že dva dneva in dve noči se čuje z Reke močno streljanje topov in pušk. LDU Cirkvenica, 27. dec. (ZNU) O dogodkih onstran morja na otoku se sedaj še ne v6 mnogo gotovega. Brezdvomno pa je položaj naših ljudi zelo resen. Sinoči so zahtevali pomoči s Sv. Nikolaja, pri čemer so dajali znake z ognjem. Od tukaj je bil takoj odposlan motorni čoln, da sprejme dotičnike in jih prepelje na našo stran. LDU Bakar, 26. dec. (ZNU) Vsa Reka je zavita v gost dim. Oni, ki jim je uspelo pobegniti, potrjujejo samo prve glasove, da so bili vsi mostovi med Reko in Sušakom razstreljeni. LDU Bakar, 27. dec. (ZNU) Najnovejše vesti javljajo, da gori tvornica papirja na Reki. V plamenu je več javnih in zasebnih poslopij. LDU Bakar, 27. dec. (ZNU) Tekom današnjega jutra je postajalo grmenje topov od Reke vedno slabeje ter sc ob 10. dopoldne že skoro ni več čulo. LDU Bakar, 26. dec. (ZNU) Zadnje vesti z otoka Krka poročajo, da Italijani čimdalje bolj trpinčijo naše prebivalstvo. Italijani so pričeli naše ljudi tudi obešati. Ljudstvo beži. Italijani so baje tri ali štiri lad-je, polne beguncev, potopili. Ljudstvo na Krku zahteva pomoči in varstva naše vojske, ako bi pa to ne bilo mogoče, naj se mu vsaj da orožje da se bo samo branilo pred italijanskim divjaštvom. Po nekaterih vaseh na Krku je več oseb bilo ubitih. LDU Reka, 26. dec. Po lastnih izjavah bo D'Annunzio sam skrbel za gmotno pokritje svojih podjetij. Znano je, da je v zvezi z egiptovskimi nacionalisti in irskimi vstaši. LDU Split, 26. dec. (ZNU) Kljub temu, da je italijanska eskadra admirala Simo-nelija križarila po Kvarnerju in nadzirala blokado, je D' Annunzieva torpedovka 68 prišla skozi Velebitsfci preliv ter je izkrcala pri Minjevcih, 25 km severovzhodno od Zadra, 120 D'Annunzijevih arditov z dvema strojnima puškama, ki so došli peš v Zader, kjer so bili sprejeti z velikimi ovacijami. LDU Split, 26. dec. (ZNU) Kakor poročajo iz Rima, so v petek sprejeli v avdi-jenci admirala Milla kralj, ministrski predsednik Giolitti in mornariški minister. Admiral Millo jc ob tej priliki izjavil, da položaj v Zadru ni posebno nevaren, ako ga ne bodo poslabšali legijonarji. bi se upirali. Komunike, ki ga je izdal gc-ral Caviglia 26. t. m., se glasi: Na božični dan so dobile regularne čete povelje, naj se ustavijo v postojankah, ki so jih zavzele, ker jc bilo upati, da bodo legijonarske čete vspričo trdne volje itrlijanske vlade potlačiti revolto, izpremenile svoje postopanje. To upanje pa se je izjalovilo, ker so legijonarji iz lastnega nagiba začeli streljati s puškami, strojnicami in topovi, pri čemer je bil na naši strani ubit 1 karabi-njer in ranjenih več mož. Nato so naše čete jele prodirati proti mestu. LDU Berlin, 27. dccembra. (DKU) »fierliner Tageblatt« poroča: Na poziv generala Caviglie D' Annunzio ni odgovoril neposredno. Izdal je samo proglas mestu Reki, v katerem se imenuje rapallska pogodba najgrša goljufija. Prodali so, tako veli proglas, Reko sovražniku. Proti temu obstoja samo ena dolžnost: da se upremo. — Medtem se je pričelo obleganje Reke. Redne italijanske čete so zasedle vhode v mesto in čete pomorščakov stražijo vhode v luko. Na Reki je baje samo še za dva tedna živil. Draginja je izredno občutna. Na otokih Krku in Rabu vlada že lakota. Ta dva otoka sta poslala zastopnike na Reko, naj bi se jim pomagalo, toda brez uspeha. Odgovorilo se je, da ima Reka sama premalo zalog in da ne more ničesar oddati. Umljivo jc, da se je ob takih razmerah zelo močno oslabil bojeviti duh prebivalstva. LDU Zader, 27. decembra. (Štefani) Ponoči na 25. t. m. se je skupina 27 reških legionarjev poizkušala polastili vojne ladje »Maršale«. Posadka pa se jim je uprla. Legionarje so aretirali in odpeljali v Jak in. LDU Rim, 27. decembra. (Štefani) Kakor poročajo listi, se je ministrski svet bavil z odredbami zoper one, ki z javnimi manifestacijami, čini ali potom časopisja izkušajo podpirati v kraljestvu kaznivo postopanje onih, ki so na Reki dvignili orožje proti državi, pri čemer se je na-glašalo, da se smatrajo ta dejanja za sokrivdo, ki zahteva zasledovanje in takojšnjo aretacijo. LDU Ženeva, 27, decembra. (DKU) Kakor doznavajo listi, so odposlanci mesta Reke odpotovali v Rim, da predlože italijanski vladi posredovalne predloge. ' Novice z llzhosia. »Iz dežele solz in bede« je naslov članku v 336. številki »Gazete Varšavske«, kjer poslanec Zamorskij opisuje, kako samo v okraju tarnopoljskem 2800 družin stanuje v luknjah pod zemljo, kjer umirajo od lakote, mraza in epidemij. V vasi Marianki so zadnje dni nesli 6 oseb k večnemu počitku, ki so v teh »stanovanjih« zmrznile. Reveži so ukrajinski beženci. 133 milijonov prebivalstva so našteli v sovjetski Rusiji skupaj z vzemi zveznimi' republikanci. Od konca carskega režima je v obsegu tega teritorija prebivalstvo padlo za 10%. Sovjeti in inozemski kapital. Moskovska »Pravda« javlja, da je Japonska protestirala proti koncesijam, ki jih je ruska vlada podelila Ameriki v Kamčatki, ker bi bila Japonska s tem prisiljena, da polotok izprazni. Sovjetska vlada je sklenila (to pa ne v zvezi s tem), da da nove ugodnosti inozemskemu kapitalu, garantirajoč mu nedotakljivost in rento »in natura«. Vojne priprave proti Rumuniji. Ukrajinski tiskovni urad poroča, da boljševiki zbirajo armado proti Rumuniji. Komandant je general Kamenev. Ker so Ukrajinci večinoma pristopili k vstaškim četam, sestoja ta armada iz Rusov in Tatarov, Štrajk v Donskem basenu. V Donskem basenu stavka okoli 40 odstotkov delavstva. Vlada je odposlala tjakaj kitajske oddelke, da gibanje zatro. Delavci niso zadovoljni s tem, da se je odpravila plača v denarju in zahtevajo plačo v denarju, ker živil, ki se jim nakazujejo, v resnici nedo-staja. Vlada pa dolži delavce kontrarevo-lucionarnih teženj. Delovanje ukrajinskih vstašev. V noči od 17. na 18. decembra je vstaški ataman Struk poslal proti Kievu oddelek pod po-, veljstvom Djačenka, ki je vdrl v predmestje Demijovko in oropal nekaj vojaških skladišč, nakar se je umaknil v gozdove, Na glavo atamana Struka je razpisana nagrada pet milijonov rubljev. — Na postaji Znamenki, blizu Jekaterinoslava so vstaši oplenili 425 vagonov živil, ki so bali namenjeni v Moskvo in jih razdelili med prebivalstvo. — Vstaja divja tudi v celi Po-dolip. Politično osumljenih oseb se nahija glasom »Krasne Gazete« v moskovskih zaporih okolu 14.000. Sadkorna produkcija v Ukrajini je popolnoma upadla. Sladkorne plantacije so uničene, inventar oropan, pridelalo se je leto® za 50 odstotkov manj. Boj med skrajnimi in zmernimi komunisti y Rusiji je prišel do izraza na vseru-skem komunističnem kongresu,, ki se je začel 20. decembra v Moskvi. Baje vodi opozicijo proti sovjetu narodnih komisarjev znani komunistični voditelj Buharin. 'Menda so. se X zvezi s tem v Pcterburgu in Moskvi izvršili aresti nekaterih komunističnih veljakov. Opozicijonalci dolže komisarje, posebno Lenina, prevelike popustljivosti nasproti svetovnim kapitalistom. Znani Radek smatra sedanji moment kot najbolj ugoden za razplamtenje svetovne revolucije. Po njegovem rcneniu zavzema komunizem v Češki, Italiji in Jugoslaviji velikanske dimenzije. Slabotna nemška vlada se ne bo mogla ustavljati revoluciji. Tudi v Franciji zmaguje tretja internacionala nad »soglašatelji«. Ostaneta samo ognjišči svetovne reakcije: Poljska in Ogrska, katera pa se bosta razsula, kakor hitro zmaga komunizem v ostalih državah Evrope. Tifus, Glasom uradnih »Izvcstij « se je od januarja do oktobra letošnjega leta v Rusiji, Sibiriji in Llkrajini moglo konštati-rati 4 milijonov slučajev pegastega, 1 in ool milijona povratnega in 4 milijone trebušnega tifusa. Vojne priprave v Turkestar.u. V Tur-kestnriu se koncentrirn vojaštvo in so odpravili tjakaj več pehotnih in dve konjeniški diviziji. Komandant je general Sokol-nikov, ki ima diktatorsko oblast in je neposredno podrejen moskovskemu sovjetu narodnih komisarjev. Mednarodni položaj glasom boljševl-šldh listov. »Pravda« prihaja do zaključka, da je Moskva postala istotako važno središče mednarodne politike kakor London in Pariz. Anglija je vsled opasnosti, ki ji grozi v Aziji vsled boljševiške politike, prisiljena, da prejkoslej prizna sovjetsko vlado. Iz Moskve, Zdi sc, da v Moskvi zadnji čas zelo živahno delujejo vsi nasprotniki boljševikov, na čelu jim socialni revolucionarji. Liudje so zlasti nezadovoljni, ker namerava Lenin angleškim trgovcem dovoliti milijardne koncesije, dečim domačini ne smejo otvoriti niti male kramarije, Tudi med boljševiki sta vsled tega dve struji. Arestii so na dnevnem redu kakor tudi razstreli. Sicer pa trgovski dogovor z Anglijo še vedno ni podpisan. Tako tudi ni pedpisan dogovor z Ameriko radi eksplo-atacije v Kamčatki, čeprav je stvarno .se že gotovo, Ameriški delegat, ki je ta dogovor v Moskvi sklepal, pripoveduje, da je tam videl pismo kitajske delegacije, katera obljublja, da Kitajska v kratkem prizna sovjetsko republiko, ta pa vrne Kitajski vse ozemlje, ki ga je ugrabila carska Rusija Kitajski. Politične novice. + Po prvem navdušenju. Belgrad, 26. decembra. Danes je v navdušenju za predsednika konstituante dr, Ribarja nastala reakcija, osobito v radikalnih krogih. Dr. Ribar ni prav nobena politična osebnost in mu ni uspelo niti, da bi igral kako vlogo v lastni stranki, marveč je v politiki zgolj marioneta v rekah Sveto-zarja Pribičeviča. Dr. Ribar je politik, ki išče spopadov, ne pa da bi se jih z državniško modrostjo izogibal. Ker ni izvoljen z absolutno večino skupščine, ni izključeno, da bi mogla opozicija uspeti, ako zahteva ob svojem vstopu nove volitve v predsed-ništvu. + Politična scnzacija. Belgrad, 26. decembra. V belgrajskih političnih krogih je vzbudilo veliko senzacijo, da je minister dr. Drinkovič razrešen svoje dolžnosti, ne da bi bil sam to zahteval. Belgrajsko časopisje poroča, da je to tretji slučaj v zgodovini Srbije, da se kak minister proti svoji volji »baci napolje«, + Veliko trušča pa malo dela, Belgrad, 26. dccembia. Vsi demokratski in zemljoradnički poslanci, ki so poslednje dni neprestano poudarjali, da hočejo delati, so odpotovali domov, tako da je onemogočeno celo vsako medstrankarsko posvetovanje. Vladna večina ni niti izvolila odbora za izpremembo poslovnika niti ustavotvornega odbora, + Neresnična vest »Pravde^. Iz Belgrada se nam poroča: »Pravda« piše, da bi dr. Korošec s Slovenci hotel iti v vlado, a da delajo zmešnjavo »klerikalci iz Hrvatske z dr. Šimrakom na čelu«. To je oči-vidna intriga, ker vlada v Jugoslovanskem klubu med čiani največja harmonija. -j- Mohamcdanski poslanci v konstituanti. Mohamedanci so zastopani v konstituanti po 40 poslancih; torej je v konstituanti skoro enako število mohamedancev in Slovencev. Slovencev je namreč 41; 40 jih je iz Slovenijo, eden (Klemenčič) je bil pa izvoljen v Mace-doniji na komunističnem programu. Izmed 40 mohamedancev jih je večina (25) iz Bosne in Hecegovine. Tam so mohamedanci kandidirali kot posebna muslimanska stranka, torej z verskim programom, in dobili s tem programom 24 poslancev. Pravijo, da po šli mohamedanci v Bosni na volišče skoro do zadnjega moža. Zato so tudi dobili J0 odstotkov vseh poslancev (25 od 63), kar ne odgovarja resničnemu razmerju med mohamedanci in kristjani v Bosni in Hercegovini, ker je v resnici mohamedancev samo tretjina prebivalstva. En mohamedaneč pa je bil izvoljen v Bosni kot rad i kaleč. Macedonija je poslala v konstituanto 15 mohamedancev. G demokratov, 8 radikalcev in 1 komunista. Med muslimanskimi poslanci so trije svečeniki. Pri pri- segi jih je »zaklel« Afiz Abdul Selaman Gjun-buga, ki jo bil mrd vojsko nekaj časa kot navaden vojak v Skofji Loki. Bil je eden izmed redkih mohamedancev v Avstriji, ki so nosili označbo >p.v.« (politično osumljen). Zato je bil nekaj časa talec, nato so ga pa vtaknili v vojaško suknjo. + Iz ministrstva za šume in rude. Ker je minister za pošto in brzojav dr. Drinkovič, dosedanji zastopnik ministra za šume in rude, razrešen svojih dolžnosti, bo do nadaljnega nadomestoval ministra za šume in rude minister dr. Velizar Janko-vič. Tozadevni ukaz je bil podpisan snoči. + Zveza Dalmacije z Bosno in Hrvatsko. LDU Belgrad, 26. dec. Deželna vlada za Dalmacijo se je obrnila na prometno ministrstvo s prošnjo, naj bi se čimprej pričelo delo za spojitev Dalmacije in Bosne ter Hrvatske s tem, da se zgradi železniška proga preko Knina. — Proslava spomina dr, Mahniča v Pra*i, Dne 22. decembra je imelo jugosl. kršč. akad. društvo »Krek« v Pragi mašo zadtišnico po umrlem škofu dr. Mahniču. Istega dne zvečer je bila žalna skupščina, ki ji je prisostvoval vseučiliščni prefesor dr. Weiss. Predsednik društva je v svojem govoru očrtal pomen in delovanje umrlega duševnega voditelja jugoslovanskega katol. dijaštva. Profesor dr. Weiss, velik prijatelj umrlega škofa pa je podal več sličic iz njegovega privatnega življenja, ki so ga vse karakterizirale kot popolnega moža, gorečega katolika in duha velikana. Posebno je poudarjal dr. Weiss zasluge, ki si jih je pridobil pokojni kot branitelj staroslovcnskega obreda sv. maše. — »Sramota naše žurnalistike«. Današnji »Slovenski Narod« je pod tem naslovom objavil člančič, v katerem se hu-duje nad ljubljanskim dialektom — ki res ni najlepši — ki ga piše tudi Janez Zgaga. Sicer pri drugih narodih ne velja za sramoto, če se gojijo zlasti v šaljivih listkih dialekti, četudi ne vedno najlepši. Pa to je postranska stvar. Glavno je, da je »Slovenski Narod« s tem člankom zopet dokazal, da se ne more otresti pisave, ki je zares sramota naše žurnalistike in ki mora izzivati odpor. Šušterširi, Lampeti in drugi igrajo v »Narodovem« članeiču zopet prvo vlogo, »dr. Korošec je šel med aktivne ru-šilce domovine«, »katoliški izdajalci po-očitujejo svojo pravo barvo« in »rimska gospoda« ter »politična črvivost sedanjih klerikalnih vodij« poočitujejo v »Slovenskem Narodu« sramoto demokratske žurnalistike. — Položaj v Opatiji in okolici. V »Reichsposti« opisuje dr. Gustav Harter sedanje razmere na bivši avstrijski rivieri. Predvsem ugotavlja, da na morju ni niti sledi prejšnjega živahnega prometa; komaj je še kje videti kako revno bracero ali malo torpedovko. Nič boljše ni na obali. »Pot nas vodi — piše dr. Harter — iz Moščeniške Drage, ki je sedaj prekrščena v ,Draga Sta. Marina', v Lovran, sedaj Laurana. Cesto so šele nedavno razširili in je v izbornem stanju. Toda hrastovi gozdovi ob poti so znatno razredčeni. V Kraju najdemo hišo pekojnega slikarja Lukasa z znano njegovo trapasto sl;ko v razvalinah. Povsodi ob poti visi po vejah žica ita-lijansriega vojaškega brzojava. Srečujejo nas neprestano vojaški vozovi. V bližini Lovrana se je pravkar ustavila baterija oklopnih avtomobilov, iz katerih stolpov mole topovske cevi. Lovran je mrtev in prazen; tam, kjer je prej vse vrvelo gostov, srečaš komaj tu in tam osumljenega zdraviliščnika. In tudi ti »tujci« niso od daleč, ampak večinoma iz bližnje Reke — mladi možje, ki so pobegnili pred D' An-nunzievo splošno vojaško dolžnostjo. Slovita kavarna »Adria« jc zaprta. Električna cestna železnica Opatija—Matulie obratuje, toda v velikih presledkih; tudi par-nik pristane parkrat na dan. Toda cene za vožnjo po morju so strahovito visoke. Tako stane vožnja iz Reke v Moščenice 90 K; pred vojno se je za 60 K potovalo v II. razredu brzovlaka z uporabo spalnega voza z Dunaja v Reko, — Opatija jc •siotako mrtva in pusta. V celem kraju je 240 gostov. Nekaj umetnega življenja dajejo kraju družine italijanskih častnikov. —raginja jc znatna. Slovanski napisi so vsi izginili, dočim so nemške napise brez izjeme pustili na mestu. Večina kavarn je zaprtih. Krasna obrežna pot razpada, ponekod je neprehodna. Mnogi pensioni so vso svojo opravo prodali v Italijo. — Šte-fanijina koča na Učki je oskrbovana, a nosi sedaj napis vojvodinje Aoste. Zapo-četa zgradba cerkve je ostala nedovršena. V boljšem pensionu so plača dnevno za oskrbo 50—70 lir. — Domačemu prebivalstvu pa se ne godi slabo. Moke, testenin in drugih živil je na preostajanje. Meso je pa drago, istotako tkanine, ki so vrhutega zanič. Italijanska politična uprava kaže mehko roko; tako so bili n. pr. kmetski fantje, ki so iz pušk streljali na karai iriijerje, obsojeni samo na par mesecev zapora. Slovenski otroci siccr žc pre- pevajo ob večerih pred hišami italijanske pesmi, toda med starimi še vedno vre.« — Bombni napadalci aretirani. Iz Gorice se poroča: Oblast se je vendarle zganila in jc 22. t. m. aretirala meščane Calle-garisa, Gigante, Manfredini in Derflesa, kateri so osumljeni, da so vrgli zažigalno bombo v slovensko tiskarno, vsled česar je zgorelo nad 15.000 lir tiskovin. Pozneje so aretirali sc »gg.«: Olivieri, Bressan, Bonner in Giaconi. Napadalcev, ki so vrgli bombo ob priliki koncerta slovenskega pevskega društva in zadnjič na laške republikance, baje še niso izsledili. Areti-ranci so res voditelji goriškega fašistov-stva. Gigante je sin goriškega kvestorja (policijskega načelnika). Oblasti res niso mogle nič drugega narediti, k>er so proti atentatom zdaj enodušno protestirali vsi sloji goriškega meščanstva; tudi tisti do-brovoljci, ki so se res bojevali in jih ne Draginja je znatna. Slovanski napisi so vsi more nobeden sumničiti, da niso dovolj pairiotični. Bati se pa je, da so aresti samo navidezni, ozir. da bodo zločince takoj izpustili, kakor hitro se javno mnenje nekoliko pomiri, — Oddslek za narodno brambo objav-lja: Ministrstvo pravde, oddelek za nak-nadu štete, je izdalo »Uredbo« in -.Pravilnik« o povračilu vojne škode. Pravico do povračila vojne škode imajo samo državljani prejšnje Srbije in Črne gore v mejah do junija 1914. leta in dobrovoljci, ki so se udeležili vojne z njimi. Ti imajo pravico prijaviti vso vojno škodo, ki so jo trpeli na svojem imetju tekom vojne. Nimajo pa te pravice bivši podaniki Nemčije, Avstro-Ogrske, Turčije in Bolgarske. Škodo je prijaviti na predpisanih »prijavnih listinah«, katere je izdalo ministrstvo pravde in katere sc dobijo pri okrajnih glavarstvih (mestnem magistratu Ljubljana). Rok za prijave teh vojnih škod se določa v zmislu razpisa ministrstva pravde O. Broj 2260 od 25. nov. 1920, od 1. januarja 1921 do 31. januarja 1921. Kasnejše prijave so ne bodo sprejemale in s tem dnem izgubi vsak oškodovanec pravico prijaviti svojo škodo. Podrobna pojasnila se dobijo pri okrajnih glavarstvih (mestnem magistratu Ljubljara). — Vsi koroški bcgunci se poživljajo, da javijo svoje dosedanje bivališče, kje so zaposleni, kakšno je njih materijelno stanje in iz katere vasi, oziroma občine so doma, ter naslove sorodnikov, ki so še na Koroškem. Istotako se naprošajo delodajalci, da sporočijo, koliko beguncev lahko zaposlijo in pod kakšnimi pogoju — Za koroški begunski odsek v Dravogradu: Vinko Modcrndorler. — Kamnik. Občni zbor društva »Kamuik^ se bo vršil dne 6. januarja 1921 ob pol 4. uri popoludne v Kamniškemu domu. —• V Kamniku se je vršil v nedeljo 12. decembra velik protestni shod vseh krivično obdavčenih obrtnikov, kmetov in trgovcev. Kljub soparici prenatlačene množice okoli 400 oseb te je pretresal mraz, ko si čul tu obupne in vnebovpijoče krivice gotovih davkoplačevalcev, katerim se hoče težko, s trudom in vso varčnostjo pridobljeno imetje vzeti, tako še to, kar imajo za svoj obstanek in to le vsled površnih in nepravilnih poizvedb dotič-nega bivšega in sedanjega davčnega obla-stva. — Videlo se je, da je v tem okraju ta tako pretirana preobdačba spodkopala že vso davčno moralo. — Krivo napačni razdelitvi davkov je samo davčno urad-ništvo, katero se ni in se ne ozira na prave izvedence ter strokovnjake, pač pa na delomržne širokoustneže. kateri nobenega pojma o prometu gotovih stanov nimajo, kar je lahko slišai vsakdo, kdor je bil na shodu navzoč. Kam bomo prišli, ako se bodo s takim uradovanjem spodkopavala tla in ugled novi državi! — Vrhnika. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je priredilo na dan sv. Štefana igro ;>Lovski tat«. Jgralo se je primerno dobro. Vloge bo bile zasedene od najboljših moči, ki jm razpolaga društvo. Dvorana je bila nabito polna in dolgotrajni aplavz hvaležnega občinstvu je pričal, kako dobro jo izpadla igra. Želimo, da bi nam kat. društvo rokodelskih pomočnikov kmalu priredilo še kaj lepega. — Iz Loma. Katoliško prosvetno društvo v Lomu je priredilo na sveti večer poučno-zabaven sestanek. Na sporedu je bil govor, deklamacija, nastop dveh Orlov, ki sta pred-našala dvogovor >šnops iu voda« (vzeto iz ntšala dvogovor »šnops in voda« (vzeto lz >Sveta vojska«), nastop dveh deklet z dvogovorom in nazadnje tombola. Med posameznimi točkami je lepo prepeval društveni pevski zbor božične pesmi in krasni A. Gruuiov venček narodnih pesmi, 3. del. — Društvena dvorana jo bila nabito polna posNšalcev. — Na novi cesti Lom—Tržič je nastalo krasno lunkališče, ki se pridno uporablja. Posebno ob nedeljah je sankališče vse živo sankačev, ki prihajajo zlasti iz sosednjega Tržiča. — Izgred v Trbovljah. 19 letni rudar Fr. Lebar je popival 11. decembra t. 1. v raznih krčmah v Lokah, v družbi Miha Smodiča, Ivana Godeča, Dominika Kurnika in Franca Amona, poprej pa že v stanovanju Gtefnnčiča, kjer so dobili fantje žganje. — V Godečevi hiši pa jo izmaknil Franc Lebar bojni nož In potem na prostem grozil več osobam. Aloiza Stran 4. »SLOVENEC^, 3ne 28. decembra 1020. fetev. 299. Hribovšeka, očeta 4 otrok, pa silovito napadel in zabodel v pljuča. Alojz HribovSek, ki se je takrat odpravljal mirno na delo, je v 6mrtui nevarnosti. — Dognano je že sedaj, da je izvršil Franc Lebar zločin zgolj iz komunistične strasti, češ da bo >patrijotom« (socialdemokratom) že pokazal. — Proti orožnikom je najprej tajil, potem pa se začel izgovarjati s popolno pijanostjo. Orožniki so uato poklicali zdravnika, ki je popolno vinjenost izključil. Tekom eskorte je vpil Franc Lebar: >Glejte, kaj znajo komunisti, jaz bom dal kri za komuniste k — Ustanovni shod društva »Vzajemnost« je jutri, v sredo, 28. dec., ob dveh popoldne v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. — Premoviran je W na dunajski univerzi za doktorja filozofije g. Janko Golias. -— Prva umetniška razstava v Mariboru. Da se ustreže željam z mnogih strani, je pripravljalni odbor prve umetniške razstave v Maribom sklenil, da ostane razstava odprta do 1. januarja. —• Zmešnjava v denarnem prometu. Po nekaterih krajih sc opaža, da se ljudje branijo sprejemati denarne bankovce, pa tudi drobiž. Zdi se nam, da je tega nereda precej kriva poštna uprava, ki je v »Službenem listu« z dne 20. novembra t. 1. naznanila podrejenim poštnim uradom, da le ti niso dolžni sprejemati pokvarjenih bankovcev, posebno pa ne pretrganih in takih, ki jim manjka kak košček. — Nekateri poštni uradi razlagajo to naznanilo z neko škrupulantno natančnostjo in zavračajo sprejem tudi takih bankovcev, ki so od dolgotrajnega kroženja le malo preščip-ljtni ali deloma zalepljeni, ne da Li jim manjikal kak košček. Dvomimo, da bj imelo poštno ravnateljstvo pri svojem razglasu namen podrejene urade opozoriti na tako kvarno sitnarenje. S tem bi bil denarni promet pri stanju današnjih bankovcev preveč otežkočen. Zlo je tem hujše, ker se je tozadevno prakticiranje od poštnih uradov preneslo na posamezne privatnike, vsled česar je ponekod nepotrebno razburjenje in pravcata stagnacija v denarnem prometu. Vsekakor bi bilo potrebno, da poštna direkcija omili svoje navodilo, oziroma izda na poštne urade potrebni ':o-mentar, ako slednji napačno tolmačijo razglas. — Zahvaia. Naše izobraževalno društvo je priredilo gledališčno predstavo za revne učence. Izročilo mi je 1030 K čistega dohodka te predstave za nakup šolskega blaga. V imenu obdarovanih učencev se zahvaljujem prav lepo za izdatno podporo. Vodstvo šole v Borovnici, dne 22. dcc, 1920, — Janko Žirovnik. — Članom razpuščene Zveze trgov" skih nastavljencev. Razpust naše organizacije, katerega je odredila ljubljanska vlada, m bil izraz strankarske zagrizenosti, temveč se je izvršil na predlog policijskega ravnateljstva. Spoznali smo že takoj ob tej priliki, da za varstvo naših stanovskih teženj potrebujemo organizacijo, ki bo nepristransko zastopala naše interese. Obnovili smo društvo, ker so to zahtevale socialne razmere, — Popravek. V božični števili« »Slovenca« se je v članku: »Važnost občine« vrinil v 5, vrsti od zadaj tiskovni pogre-šek; mesto: »malike abstraktnega »demokratskega« nacionalizma«, se mora glasiti: »racionalizma«, kar ima tedaj čisto drug zmisel. lj Predavanje SKSZ. Danes, v torek zvečer ob pol osmih bo predaval v Ljudskem domu g. urednik Fran Smodej o nesrečnem koroškem plebiscitu in njega posledicah. K številni udeležbi vabi odbor. lj Seja odbora Prosvete frančiškanske župnijo se bo vršila danes, due 28. L m. ob 8. uri zvečer. lj Goriška podružnica SPI) priredi svoj občni zbor dne 7. januarja 1021 ob pol 21. v klubovi sobi kavarne >Zvezdac. — Dnevni red: poročilo tajnika, poročilo blagajnika, slučajnosti. lj Božič je praznovala Ljubljana po več letih zopet v pravem, zimskem vremenu. Na sveti večer se je veliko Ljubljančanov spomnilo svojih rajnih sorodnikov in je pohitelo na njihove grobove, na katerih so zažgali na božičnih drevescih lučice. V teh pomočnicah so bile vse cerkve polne pobožnih vernikov. Leno zimsko vreme je izvabilo na deželo veliko športnikov, toda tudi na ljubljanskih gričih so pridno sankali, Veseljaki so priredili marsikatero šalo. Najboljšo je napravil neki gospod, kateri je dobil pri božičnem drevešeku v dar pravega, malega mucka, katerega je nosil o praznikih po ljubljanskih gostilnah in kavarnah okoli in se šalil iz njega in — iz sebe. lj Zveza trgovskih in privatnih nameščencev ima sejo danes ob pol 8. uri zvečer v svojih prostorih, Stari trg štev. 2, I. nadstropje. Ker je dnevni red važen, prosim točne udeležbe. — Predsednik. lj Usmiljenim srcem. Vzel sem k sebi bosanskega dečka 8 let starega, popolno siioto. Prišel je v taki obleki, da jo sploh" ne more nositi. Ker jc pa sedaj cena obleki neznosna, zato se obračam na usmiljene ljudi z uljudno prošnjo, da mi priskočijo na pomoč. Vse darove naj si v obleki ali denarju sprejema Ivan Čebul j, Novi Vodmat št. 73. lj Izgubila se je listnica, v kateri je bila večja vsota denarja in listek od davkarije. Pošten najditelj naj blagovoli proti dobri nagradi oddati najdeno v trgovini g, Jožice Ašič, Poljanska cesta št. 35. lj Na pogrebu pokojnega M. Plevela. Dno 24. decembra okrog 6. ure zvečer se je v gostilni Bauko, na sv. Martina c 3, med gosti in pogrebci po elektromouterju Judofu mestnega magistrata nabralo za vdova pok. Mat. Plevel 439 kron. En član Krakovskega pevskega društva pa je tudi istotam nabral 105 kron, kar se je izročilo vdovi. Za darovano vsoto se naj-topleje zahvaljuje vdova Marija Plevel s sedmimi nepreskrbljenimi otroci. lj^ Vdova po pok. nadstražniku Plc-v§Jiu, ki mora preživljati 7 malih otrok, ima po pok. možu, nadstražniku kraljeve policije, celih 60 kron pokojnine, kakor nam poročajo. Mi bi vse, ki jim je mogoče, uljudno in prisrčno prosili, naj prispevajo po svojih močeh, da sc olajša beda nesrečni družini. Darove sprejema tudi naša uprava. lj Seja zveze trgovskih in privatnih nameščencev se vrši v torek ob pol osmi uri zvečer v svojih prostorih, Stari trg 2, I. nadsl. Ker je dnevni red važen, prosim točno udeležbe. — Predsednik. lj Podaljšanje policijske ure na Silve" strov večer. Policijsko ravnateljstvo opozarja, da morajo biti prošnje za prekoračenje policijske ure vsaj do 28. decembra 1920 vložene, sicer se jih ne bi moglo pravočasno rešiti. Prošnje so podvržene kole-kovini 3 dinarjev. Za dovolilnico je treba tudi priložiti kolek za 3 d narje. lj Poročil se je v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu dne 26. decembra učitelj gosp. Lojze Škrinjar z gdč. Mimi Blejčevo. Mlademu paru obilo sreče! lj Poročil se je včeraj dopoldne rač. svetnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani g. Teodor Tomšič z gospico Anico Šiško, učitcljico v Ribnici. Poročil ju je stric neveste, g. kanonik I. Šiška. lj Umrli so v Ljubljani; Ljudmila Krž-manec, hči žel. strokovnika, 10 let. —. Ivan Leben, po&trešcek, 66 let. — Ivana Malovašič delavčeva hči, 2 leti. — Marija Kadunc, žena trgov, sotrudnika, 28 let. — Josip Rop, gojcncc, 7 let. — Marija Ber-gant, postrežnica, 59 let. — Janez Čop, tov. delavec, 70 let. — Jožefa Tavčar, žena čevljarskega mojstra, 53 let. — Ivan Troha, užitkar, 70 let. lj Zahvala. »Slomškova Zveza« je v spomin na pokojnega kanonika Kržiča darovala »Pripravniškemu domu« 100 kron, za kar se ji odbor »Pripravniškega doma« najiskrcneje zahvaljuje. lj Neprijetna zamenjava. V Ljubljani se je nedavno mudil neki Kropar, ki se je zabaval v neki ljubljanski gostilni. V gostilni je bila tudi neka gospodična, o kateri je Kropar mislil, da je natakarica in ji je dal zato shranili zavitek, v katerem je bilo blaga za 500 kron. Ko je prišel po zavitek pa ni bilo v gostilni ne gospodične in t :c!i zavitka nc. Gospodično pridno išč pa je dezdaj še niso dobili. lj Mlad goljui. Neki mladenič, star 16 do 17 let, je prišel ponujat k Schwentnerju 49 komadov stenskih koledarjev na prodaj. Za komad je zahteval 10 kron. Prodajalka je fantu rekla, naj počaka, ker gre gospoda vprašat, če jih bo kupil. Fantu to ni dišalo in je šel iz prodajalne, rekoč: »Po cigarete grem in se bom vrnil pozneje po denar.« Nazaj ga ni bilo; policija je pa dognala, da je fant izvabil 100 koledarjev s ponarejenim naročilnim listkom neki drugi Knjigarni, katera je oškodovana za pnb'iž-no 1200 kron. Policija se je za fanta zanimala in je aretirala Josipa Šepica, ki je z Iga doma, kateri je pri konfrontaciji s Schwentnerjevo prodajalko priznal goljufijo. NalieouElSa parcCKa« POGAJANJA — PO STARI POTI. Beigrad, 27. dec, (Izvirno.) Pogajanja med radikaici in demokrati glede sestave nove vlade so sc pričela v zelo slabih izgledih za druge manjše skupine. Dve večji skupini se pogajata med seboj glede razdelitve resortov in sestave vlade in šele, ko bi se ti dve skupini pogodili, sta pripravljeni dati ostale nerazdeljene resorte manjšim političnim skupinam. Radikaici in demokrati nimajo v konstituanti večine in brez drugih skupin sploh ne morejo sestaviti vlade. Pogajanja pa vodijo tako, kakor da bi jih mnenje drugih strank nič ne brigalo. Seveda mora priti radi tega do zavlačevanja sestave nove vlade, vsled česar sc bosta kriza in nedelavnost konstituante zavlakli v nedogleden čas. SPORAZUM GLEDE DELOVNEGA PROGRAMA. Beigrad, 27. dec. (Izv.) Med radikaici in demokrati je došlo do sporazuma v vprašanju delovnega programa kcnstilu-anj.c. Konstituanta naj bi rešila ustavo, volivni zakon ter sprejela zakon o upravni razdelitvi države. Glede agrarnega vprašanja so se sporazumeli, da se odpravijo fevdalne pravice, lastnikom zemlje v Bosni in Hercegovini se plača odškodnina, med tem ko se veleposestnikom v Hrvatski in Slavoniji ne izplača. Agrarna reforma so na Srbijo ne bo razširila, ker so tamkaj veleposestniki v taboru radikalcev in demokratov. POGAJANJA ZASTALA. Beigrad, 27. decembra. (Izvirno.) Pogajanja za sestavo vlade, ki so se dosedaj ugodno razvijala, so zastala na vprašanju — ministrskih portfeljev. Radikali so zahtevali poleg ministrskega predsedstva med drugim tudi ministrstvo zunanjih zadev. Demokrati želijo, da pridejo v vlado novi ljudje. Muslimani zahtevajo zase agrarno reformo in ministrstvo za šume in rude. Tudi zemljoradnikom se je ponudi'a udeležba pri sestavi vlade; predsednik zemljoradniškega kluba Lazič je izjavil, da so slovenski klubovi člani (Samostojna kmetijska stranka) za vstop v vlado, vendar je pa ponudbto oficielno odbil. Kljub temu je s slovenskirri član' kluba za cen-traHstično ureditev države in bo podpiral vsako vlado, LDU BebJrad, 27. dec. (ZNU) Davi so sc sestali delegati radikalne in demokrat-slr<; stranke. Vprašanje poslovnika sc bo reši'o dne 2S. t. m., ko se vrneio v Beigrad načelniki vseh strank. V vrrašaniu agrarne reforme, novih volitev in zakona o administrativni razde'itvi države je- dosežen sporazum. Razpravlja se o osebah, ki naj bi vstopi'e v novi kabinet. Težkoče so nastale radi ministrstva za šum 2 in rude, od katerega nočejo odstopiti demokrati, ker smatrajo, da je to ministrstvo tesno spojeno z ministrstvom za agrarno reformo, TROTIč POLOŽIL MANDAT.. Belfrad, 27. dec. (Izvirno,) Stojan Protič, ki je bil izvoljen v dveh okrajih, jc sporočil predsedstvu konstituante, da se odpoveduje kruševačkemu mandatu in da bo odložil tudi drugi mandat, ako se mu ne cmcgoči delovanje v konstituanti. Protič ni položil prisege. C2TER SPOR MED DEMOKRATI IN RADIKALC!. Delgrad, 27. dcc. (Izv.) V poslednjem hipu je došlo do naglega preobrata v pogajanjih med demokrati in radikaici. Današnji popoldanski sestanek radikalcev z demokrati se je končal na ta način, da je Pašič razjarjen z radikaici zapustil sejo. Nato so radikaici imeli posvetovanje, ali naj Pašič vrne svoj mandat in ali naj skuša najti sporazum. Odločitev radi tega bo padla jutri. Vzrok nezadovoljnosti radikal-ccv je, ker so demokrati postavili nove zahteve glede sestave vlade. Demokrati so namreč zahtevali naenkrat, da morajo dobiti 12 miflistrstev in da naj dobi vsak minister pomočnika, ki naj bi bil določen iz parlamentarnih vrst. Demokrati so nadalje brezpogojno zahtevali zase ministrstva za notranje zadeve, finance, arfrprno reformo, šume in rude ter prosveto. V radikalnem klub.' je zavladalo radi te izpremenljivosti demokratske politike veliko ogorčenje. Preobrat v demokratski politiki so povzročili mlajši člani, ki jim ni dovolj, ako debe demokrati 7 ministrskih mest, marveč zahtevajo poleg teh še nekaj ministrskih listnic kakor tucli službe ministrskih pomočnikov. SRBIJANCEM PRIDRŽANA PORTFELJA. Beigrad, 27. dec. (Izvirno.) Med radikaici in demokrati se vodijo pogajanja za razdelitev resortov. Najhujši boj se bije za ministrstvo notranjih stvari in ministrstvo financ. Obe stranki sta se sporazumeli v tem, da nobenega teh resortov ne smejo dobiti prečani, ampak samo Srbijanci, ne morejo se pa sporazumeti, katero teh dveh mest naj dobe radikaici ali demokrati. SAMOSTOJNI ZA VSTOP V VLADO. Eelgrad, 27. dec. (Izvirno.) Kakor poročajo listi, bo zemljoradnička stranka ponovno sklepala, ali naj vstopi v vlado, ker ji je Nikola Pašič glede tega stavil novo vprašanje. V klubu zemljoradničke stranke obstoji močna struja, ki je za vstop v vlado in ki jo tvorijo predvsem slovenski poslanci samostojne kmetijske stranke. MUSLIMANI GREDO V VLADO. Beigrad, 27. dec. (Izvirno.) V političnih krogih smatrajo za gotovo, da bodo muslimani vstopili v novo vlado, ki bi v tem slučaju imela za seboj 214 poslancev. ZUNANJA POLITIKA. Beigrad, 27. dec. (Izvirno.) Današnja »Pravda« je objavila oster članek proti vodji zunanjega ministrstva radi diplomatskih zapletljajcv naše države. GRD NAPAD »POLITIKE« NA KATOLIŠKI BOŽIČ. Beigrad, 27. decembra. (Izvirno) Današnja »Politika« napada na najnesram-nejši nač n katoličane povodom proslave katoliškemu Božiča. Iz ojencga pisanja bi človek mogel sklepati, da niso katoličani v tej državi oni, ki so zadnji dve leti plačali 7 milijard d narjev davka, s katerimi se obnavljata Beigrad in Srbija. ČEŠKI KOMUNISTI PRED SODIŠČEM. LDU Praga, 27. dec. (DunKU) Kakoi javlja »Češke Slovo«, je bilo doslej od*a-nih pribl:žno 1000 komunistov deželnemu sodišču. Obenem doznava list, da bodo rodna oblastva prejkone zahtevala izročitev nekaterih komunističnih parlamentarcev. RUSKO-FOLJSKI MIR. Dunaj, 27. dccembra. (Izvirno) Po ru« skih in poljskih vesteh, stoji rusko-poljski mir pred podpisom. Mirovna pogodba vsebuje določila o rusko-poljskih trgovskih odnošajih, kakor tudi o nemško-ruskem trgovskem prometu preko Poljske. USTANOVITEV SLOVANSKE STRANKE NA REKI. LDU Zagreb, 27. dec. (ZNU) Snoči je bil v Zagrebu sestanek reških Slovanov, na katerem so razpravljali o ustanovitvi slovanske stranke na Reki, Po kratki debati je bil sprejet siaiut z nekaterimi iz-premerabaroi. RUMUNSKA PROPAGANDA. LDU Beigrad, 27. dec. (ZNU) »Tribuna poroča, c!a se v romunskem delu Banata vrše maniiestacie za pripojenje Bele cer-kve k Rumuniji. Po gotovih znakih se da sklepati la to akcijo podpira tudi rumun-ska vlaud. MILITARIZACIJA RUSIJE. LDU Dunaj, 27. dec. (DJHedda Gublerc. Izhodišče žaloigre je ponesrečen zakon med Heddo in Tesmauom, nekakšen zakon par depit. To je os, ki se vrti okoli nje vse ostalo dejanje in ki je prvemu tudi podrejeno. Lastnosti Hedde so vse prej ko pri-kupljive in ž njimi vsemi tudi igra, dokler kakor njihova -žrtev no zaigra same sebe. Njeno početje je bolestno, njena največja želja je, da bi dobila samo enkrat moč nad živ-Ijensko usodo enega človeka. Brez, srca hodi okoli, namesto njega nosi kamen v sebi. Lov-borgu da revolver, da bi mogel umreti v »lepotic Razun sebe ne pozna ničesar drugega ua svetu ln ko ji je odvzeto še to, zgrabi po edinem rešilnem sredstvu, ki ve zanj- po krogli, dnsivavno se kaj takšnega vendar no stori, kakor pravi ob koncu Brack. Ostale osebe. v drami: Eilert Ldvborg, Tea Elvsted, Te-smpii, so Heddi le priklopljene za igro in pa proti-igro. Težko pa je izpregovoriti besedo o vprizoritvi. Naj gospoda oprosti, (o se ji ne bližamo s kadilom. Ker je bila zgFoSena nosi-teljiea dejanja, Hedda (Lucija Ožegovičeva), je bilo s tem že uničeno vse ostalo. Ožegovičeva je igrala Heddo v toliko vsaj nekoliko povoljno, v kolikor je odela njen značaj s svojim lastnim, a vse drugo, torej skoro vse, je ostalo izven vloge. Samo zavijanje oči in dviganje glave še prav nič ne znaeita Ibsenove Hedde, če ni pri tem ničesar drugega zraven. Tako smo bili obsojeni gledati ves večer na odru Lucijo Ožegovičevo, a Hedda ui nastopila pred nami. Čutili srno, da smo bili zdatno ogljufani. Kratkomalo: Hedda ni bila igrana, temveč karikirana, torej tudi ni bilo celotne in resnične Ibsenove > Hedde Gabler: nikjer, prav nikjer. Tesman (Nučič), Lovborg (Zeleznik), Brack (Skrbinšek) in drugi so z ozirom na to igrali vsak za sebe, nastopali so izven okvirja. Nedostajalo je glavnega: sile, ki bi jih mogla in morala spajati s seboj in med seboj. Torej vsega več ko preveč, da smo odšli iz gledališča, ne da bi bili videli Ibsenov igrokaz Heddo Gabler«. Poleg precej praznega gledališča malo drzna igt-a sicer, a gospoda bodo že.vedeli, kako se berejo take reči v gledališki kroniki! — K temu še omenimo, da smo videli tudi slavuostuo predstavo dne 16. decembra 1920, opremljeno kakor navadno z zakasnitvijo, šepetom in ropotom ter dolgimi odmori. To so itak že bistvene reči v tekoči sezoni, zato ni, da bi izgubljali radi njih čas in prostor. Menimo, da samo v bodočih počitnicah ne bomo imeli prilike baviti se venomer ž njimi. Kaj neki bi moralo priti, če bi tega ne imeli več! Ostali spored predstave pa so izpopolnili: godba, slavnostni govor, živa slika, koncert z desetimi točkami (ker se na muziko prav malo razumem, ue morem povedati s kolikimi pogreški) in »izvirna noviteta« ,K o s o v o', dramska sika v enem dejanju ob prisotnosti avtorja Vitomira Teodora Jelenca. Torej smo imeli vsega — zadosti. .Iosi> Josla. t g Podpisovanje delnic Narodne banke kraljevine SHS. Z 31. decembrom 1920 poteče rok za podpisovanje delnic, ki jih na novo izda Narodna banka kraljevine SHS. V našem interesu je, da podpišejo delnice ne samo denarni zavodi, predvsem banke, pa tudi naše regulalivne hranilnice in stare, dobro fuudirane posojilnice, ampak tudi v izdalni meri naši industrijalci, trgovci in drugi podjetniki. Pri tem ue gre toliko z« kupčijo kot tako, ampak gre za prestiž slovenskega plemena našega naroda. Slovenci morajo (•iti pri tej subskribciji častno zastopani, tako da bodo lahko zahtevali svoje zastopstvo v upravnem svetu Narodno banke. Po pet delnic daje en glas na občnem zboru delničarjev. Potrebno bi bilo, da se po izvršeni subskribciji imena podpisovat el jev delnic objavijo v časopisih, da bo uaša javnost spoznala imena onih tvrdk in oseb, ki se zavedajo svoje narodno dolžnosti, 4lti mimogrede rečeno, ne pomeni nikake požrtvovalnosti, ker bodo delnice nosile lepe dividende. Podpisovanje delnic se vrši pri podružnicah Narodne banke v Ljubljani in v Mariboru, dalje pri vseh slovenskih bankah in davčnih uradih. Gospodarske knjige, ki ti dajejo potrebne nasvete za vse gospodarske potrebe, in iz katerih sc mnogo naučiš, ter praktično življenje mnogo pridobiš, so Za dvakratno objavo v tedna se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA •Svetla«, Mestni trg 25. Varbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJEs Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6, JAVNA SKLADISCA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Korn T* Poljanska cesta 8. Retnžgar & Snerkoi, Flor. ul. 13. znak razumnega in skrbnega gospodarja. Denar, ki si ga izdal za gospodarske knjige, si bolje ali vsaj tako dobro naložil, kakor onega, ki si ga izdal za kako koristno gospodarsko orodje. Sledeče knjige naj bodo v vsaki hiši, ki ima dobrega napred-ka željnega gospodarja. Ob dolgih zimakiU večerih jih bo prebiral z velikim zanima-* njem, njih nauke pa bo vsak čas praktično uporabljal v svojem gospodarstvu, da /.boljša svoje dohodike, Podkovstvo, Pouk kovačem in konjer«?* cem. Sestavil živinozdravnik Lovro Te-pina, vodja drž. podkovske šole v Ljubljani. 45 K. Govedoreja. Spisal in založil Rado vart. 20 K. vez. 30 K. Nasveti za hišo in dom. Po raznih virih redil I. Majdič. 24 K, vez. 30 K. Slovenski sadjar letnik 1918 in 1919 po K. Ta dva letnika nudita vsakomi^ n se bvai s sadjerejo, najboljše svete, ka* ko zboljša rodovitnost sadnega drevja in kako ravnati, da doseže čim boljfd uspehe. Za gospodinje priporočamo: Gospodinjstvo. Navodilo za vsa v doma* čem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lid* vina Purgaj. Zdravstveni del spisal dr, Fr. Dolšak. Drugi pomnoženi natis s 156 slikami, 40 K. Var ena kuharica. Zbirka navodil za pri« pravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase 3»* stavila Marija Remec. Drugi, poranoieni natis. Vez. 36 K. Perotaiaar, I. letnik, 12 K. Za umno pewi« ninarstvo in rejo vseh malih domačih živali. Izdal A. Lehrmann. Perotaiaar O. letnik, 12 K. Zdravilna zelišča. 8 K. Naša zdravila in njih uporaba v domačen zdravljenju. 16 K. ; , ^.jVisn - » i Zgoraj navedene knjige se itabe % jti* goslovanskj knjigarni v Ljubljani. Meteorologično poročilo« Ljnbljana 306 m a. in. vfi. Cas opajso-vftnia 23./12. 21 h 24. /12. 7 h 24./12. 14 h tiaro-meter v mm 7331 740 745-3 24./12. 21 h 742-9 25./12 7 h 25./12. 14 h 744-3 Tormo-meter v O — 2 • 28 fsilirum diloronen v O Nobo, vetrov obl. megla s. v. megla s. ▼ mm -A ■44 _ — D — megla z. megla s. z, 734-6 ■ 01 ! megla s. z. 25/12, 21 h 743-1 • 3-9 _ obl. j. 26./12. 7 h I! 744 megla 1- 26./12. 14 h 743-1 .3-7 ri megla J" 26./12. : 23 h '433 megla 27 ./12. 7 h 27.112. f 14 h ! 740*2 i — 8 ! — megla 737-9 I _ |j megla II s. Priporočajo se siedeš® domaČe tvrdke KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo, KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D^ Kopitarjeva ulica št, 6, KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod irančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. Parni stroji 45 PS, 12 PS ln 8 PS se prodajo tako), bencinmotor 25 PS, automotor na 2 cy-llndra z gonilnikom ln hladilnikom, vse v Ljubljani. Amelln, Zrinjskega ccsta 6. DlSlšik l^mta3 a ure zvečer pomotoma vzela v pekarni ga. Jančarju, Pred Škofijo kolač z modelom. Poživlja se, da prinese model nazaj in poravna stroške, v dveh dneh, ker se bo sicer proti mi sodnjisko postopalo. — Naslov vupravntStvu „SIovenca" pod Stev Iko 6154. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kunovar Ivan, Stari trg 10. PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11. SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor- jev trg 7, naspr. Križ. cerkve. SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel 366.) Uher F« & A, Šelenburgova ulica 4. fleL 117.) TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. mu mm, in žensko perilo, i3£o ;a svoj prosti čas posla v svoji stroki. ?i'da pa pom.tga tuai pri vsakem hiSnem •nvilu. Denaija nc želi ampak te nekaj e In posteljo. Pismene ponudbe na i IMn nnd St. «144. Ceodor Comšič računski svetnik j\nica £on\šič roj. Šiška poročena. Ljubljana Ribnica 19 ilfonril krepka iz dobre krščanske L iiiiblluil hi Se bi se Sla rada učit kolarstva, sedlarstva ali ka| primernega, kjer bi imela tndi lirano in stanovanje. Naslov pove uprava lista pod St. 8098. (Za dvakratno obla v« v r a ou na 8 kron.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lnd., Wollova ulica & Pakiž Ivan, Stari trg št. 20. TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM, Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Va Iva zor jev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 2f. Zalta & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.) ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Cjl/ilj! za krpanje perila in qre v hišo, kimijli sc priporoča. Naslov pove uprava lista pod št. 5155. 9 kMl/i s taleSi sta naprodaj. Dornike L MOV! 3. p. Smlednik. 5156 deteljo plačujemo po najvišji ji&tiitoilL. ceni. _ Sover & komp., Ljubljana, Wolfova li'. Vodovode cevi iffi® oddaja mnogo pod dnevno ceno uvozna tvrdka J. HazborSek, Šmartno pri Litiji. Sprejme se krepko, zdravo, pošteno dekic ko?cže,c učenko fcec v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na ifpravo »Slovenca" pod .PoSteuost 2'. XVG vila v LMljani f^Tz Cinskimi pravicami ua Jesenicah. Več pri li!S:i!ku Vodovodna cesta 281. ali pri lastniku Lavrinic, Jcseuice 1'15. Gorenjsko. (nserlirHite Slovencu? uzoženjen, izučen se iaSče za graščino na Gorenjskem. Nastop službe tdko|>— Naslov pove uprava lista pod št. 5143, Svarilo. Svarim vsakogar, naj nikar ne izroča denarja ali plačil za mojo tvrdko kakemu neznanemu, ki bi se izdajal za mojega potnika. Priznavam samo ona plačila, ki s« pošiljajo naravnost meni ali po kaki banki. Prosim, da se Izroči varnostnim organom vsakdo, ki bi se izdjjal zn mojega potnika Anton Bager trgovina a mizarskimi potrebščinami Hi olcovl Pozor si. občinstvo! Oglejte si razstavo fino Izdelanih v izložbi g. J. Gričarja v LJubljani, Sele«-burgova ulica se nahajajočih čevljev. Mo Iz najfinejšega usnja oa roko po dunajskih vzorcih. M. PETERNEL, čevljarski mojster, Celovška cesta Stev. 89. v salonu znane gostilne VODNIK | ******* »I s • na debelo in drobno, Vse vrste moSkl, ženski, otro» Skl, kakor tudi MifitralSi vseh vrst po na|nl£jih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Obiat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38, Pavlin s* »o nov*t»tin »o v^m kmlMon w Naznanjamo vsem znancem žalostno vest, da smo v pondeljek, dne 20. grudna t. 1. položili k večnemu počitku našo blago sestro, gospico Zinko Verstovšek poštarlco na Vidmu pri Krškem. Vsem, ki so ji lajšali mukepolno trpljenje ob času njene dolgotrajne bolezni in vsem, ki so spremili blago pokojnico na zadnji poti izrekajo prečno zahvalo žalujoči bratje in sestre. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ialostno vest, da je naš srčnoljubljeni mož, dobri skrbni oče, brat in stric, gospod Janez Gregorec posestnik in zidarski mojster v soboto dne 25. t m. ob 5. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika je bil v ponedeliek dne 27. t. m. ob 8 url zjutraj iz hiše žalosti na pokopališču v Mengšu. Za vse sočutje iskrena zahvala. V Mengšu, dne 28. decembra 1920. Žalujoča rodbina Janeza Gregorec. Lepa se dobijo pri FRANC CERAR, razpošiljanje sadja v Stobu pošta Domžale. Kolesa shranjuje preko zime tmrdha J. GOREČ Ljubljana, Gosposoetska e. 14. Jedilna soba se proda. Novo. Vel. in mala kredenca, divau, miza za razširiti, 6 stolov, 2 stojala za cvetljlce, vse masivno iz hrastovlne, Črno z ogledali, steklom. Tapecira se poljubno. Cena po dogovoru. — flnon. inf. zavod Drago Beseijak, Ljubljana, Can-kerjevo nabrežje štev. 5. Modeme oprave za kopalnice hloseti Iz layance, nmi-oalnlltl, kopalne peči, emaillr. kopalne kadi. Točna dobava z izvoznim dovoljenjem. Velika zaloga Leop. Blan ft Co. dr. z o. z. Wlen IL Aspernbrfickeng. 5. Izvoz na vse strani: luterurb. tel. 43351. Knjigovodja u0^°i'IT2.,a''l0s!.0ien'i5,i!8!lcc fn,,ožeu-dober korespondent inzanesljivkalku-lant perfekten v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini v govoru ln pisavi se takoj sprejme. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Prednost imajo tisti, ki so bili zaposleni v kamenolomskih ali stavbenih podjetjih in ki obvladajo italjanščino Ist.stam se sorejme gospodična z večletno prakso zmožna strojepisja, ste-nografne mi vseh p samitih del, ki obvlada popolnoma slovensko in nemško a"fne Ponudbe z prepisi spričeval, navedbo reference in plačo ter sliko je doposlati Kamnoseški industrijski družbi v Celju. Naročajte in širite ..Slovenca4*! a. ara: s>V Zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke. / / Prodaja sukna na drobno. — Obleke po meri iz prvovrstnega blaga po najnovejšem kroju. Zmerne cene. Dvostavno in ameriško knjigovodstvo Krottmajer-Oolenec Edina knjiga v slovenskem jeziku. Zelo važno za trgovce, obrtnike, tovarnar'e uradnike 1.1, d. - Dobiva se v vseh kii|igarnah m v knjicjdrni H inz v Mariboru' _Gosposka ulica. — Cena K 14'—v s povzetjem K 19 — V globoki žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni zaročenec FILIP KEBŠIČ dijak višje umetniške šole v Zagrebu v sredo 22. decembra ob 9. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni v 28. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika je bil v petek 24. decembra ob 3. uri popoldne iz rartvaSnice na pokopališče v Zagrebu. Sv. maše zadušnice bodo v cerkvi čč. oo. frančiškanov dne 29. t m. ob 9. uri zjutraj v Ljubljani. Ljubljana, dne 27. decembra 1920. Žalujoča zaročenka in rodbina Keršič. Generalne zastopnike za celo Jugoslavijo 'šče velika, garantirano po francoskem načinu poslujoCa čehoslovaška tovarna šampanjca. Samo dokazano seriozni gospodje vinske stroke naj izvole poslati po-tanke oferte na Cbampagne-Compagaie G. m b. H., Leitmeritz, Čehostovačka. TVORNICfl KEKSOV, PREPECEMCEV, OBLflTOV iN VEFELJNOV V.BIZJRK m DR(JQ ___*__ROGflSKR SLATIN priporoča svoje ROGflSKn SLRTINfl fine izdelke. Oddaja lova. D. . . Meščanskai korporacija v Kamniku SHS daje v najem lastni lov v Kamniški Bistrici v Kamniških planinah v približnem obsegu 4500 hektarjev. V tem lovu nahaja se med drugo d vjačino največ stalno naseljenih divjih koz Lov se odduja za 10 letno dobo od 1. svečana 1921. Lovske hiše, stanovanja za lovsko osobje, hlevi na razpolago. Mesto Kamnik je 24 km oddaljeno od LJubljane in lovišče od mesta Kamnik 5 km., kamor se pride deloma po lepih ravnih voznih cestah. Pojasnila o lovskih najemnih pogojih in dr. daje upravništvo mešč. korpo-racije v Kamniku, k er se imajo vložiti najkasneje do 15. )nnuarja 1921 obvezne ponudbe, ki morajo biti opremljene z 10% vadiiem ponujene vsote. Meščanska korporacija si pridržuje pravico, da ni primorana lov oddati najvišjemu ponudniku. Kamnik, dne 12. decembra 1920. Načelnik. M. Kušftrin, pripo mljei O Ljubljana — Maribor Dunajska ceste 20 • Podr. Jurčiče« ul. 9 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane 25ce za električno napeljavo, — golo, bakreno žico, elektrotehnični materija! po najnižjih cenah. Teieton št. 470. [Jiivo, Najlepše novoletno darilo! Kupile srečke Državne razr. loterije! Izmed 100.000 srečk jih bo v petih razredih polovica izžrebanih I Vsaka druga srečka zadene 1 Največji dobitek v najbolj srečnem sluCaju fe 4,000.000 kron! Cela srečka stane 192 kron, polovica srečke 96 kron, četrtina 48 kron, osmina 24 kron. Ne zamudile prilike! i Žrebanje v prvem razredu se vrši že dne 3. januarja in 4. lan. 1921. Srečke prodaja in razpošilja po pošti, če se vpošlje znesek za naročene srečke in poštnina: Zadružna Gospodarska banka d. d. v LJubljani, Dunajska cesla šlev. 38, I. nadstr. ItOOO sreČK — 50.000 Mm 5 oremij 0(1 60.000 do 600.000 din. ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona Štiriatotisoč kion) Osalii druga srsčta mora m Izplačanje vseh dobitkov v gotovem denarju brez cdhit&a! Mi MU i srečnem slučaju: dinarjev 1 3 I (en milijon) ali kron (štiri milijone) nadalje: 600.000,400.000, 200.000, 150.000, 100.000, 80.000, 70.000, 60.000. 2 po 50.000, 2 po 40.000, 5 po 30.000, 18 po 20.000 dinar., odnosno 2,400 000, 1,600.000,800.000,600.000, 400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 2 po 200.000. 2 po 160.000, 5 po 120.000, 18 po 80.000 krou i. t. d. brez odbitka! Cena srečke za vsaH razred i/i srečka 1/2 srečke D 48'— D 24" ~ lil K 192'— ali K 1/i srečke srečke D 12- 0 6'- all K 48- sll K 24"- ločno in hitro izpladraje vseli (ionov zajamčeno! Naročila iz cele države naj se pošiljajo po poštni nakaznici lastni glavni kolekturi Mmiu danila 11 oddelek razredne loterije Gap 8 Največja izbera štev^k.