V Celju, dne 19. januarja 1911. St. 3. Uhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Tse poS Ijatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati u naslov: »Narodni Ll»t" v Celju. — Reklamacije so peitnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta S>ev. 3. „Narodni List" stane za oelo leto 4 K, za pol leta 3 K, 1» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K HO vin Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamizna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 19 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristoj bine sa oglase je plačevati po poŠti na naslov: „P»rodni List" v Celju. POZOR! Opozarjamo vse tiste, katerim pošiljamo list »a ogled, da jim bomo poslali še prihodnjo številko In jim obenem priložili položnice. Kdor bo vsaj aekaj poslal na račun naročnine, bo list dobival še aaprej, drugim se bo pa ustavil To na znanje. Duhovniki in gospodarska podjetja. Pod tem naslovom je priobčil zadnji »Slovenski Dom«, glasilo kranjskih naprednih kmetov, sledeči zanimivi in tudi za naše razmere umestni članek: Dandanes imamo duhovnike, ki so se popolnoma udinjali pri raznih gospodarskih podjetjih, denarnih zavodih, posojilnicah, zadrugah, konsumih. Vsled tega seveda popolnoma zanemarjajo svoj pravi, namreč duhovn.ški poklic. Nekateri duhovniki sploh več ne izvršujejo svojih dolžnosti, temveč so nastavljeni, dobro plačani ravnatelji in sploh uradniki raznih denarnih in gospodarskih zavodov. Nič bi mi ne imeli proti temu delovanju duhovnikov pri takih zavodih, če bi delali to iz ljubezni do ljudstva, edino s tem namenom, da pomagajo pri gospodarski povzdigi ljudstva. Toda duhovniki sodelujejo pri vseh teh gospodarskih podjetjih le iz političnih ozirov, da s pomočjo teh gospodarskih organizacij uklenejo ljudstvo v klerikalni jarem. Duhovniki se torej s tem svojim sodelovanjem pri gospodarski organizaciji vedno bolj in bolj odtegujejo svoji vzvišeni nalogi, ki jim veleva skrbeti za dušni blagor človeštva. In popolnoma naravno je, da mora vsled tega vera pešati. To delovanje duhovnikov pa rodi še druge slabe posledice. Duhovnik se namreč nikakor ne more izobraziti in izučiti v delu, katerega mora opravljati kot predsednik, tajnik ali blagajnik pri raznih denarnih in gospodarskih zavodih. Za tako delovanje je treba drugega pouka in izobrazbe, kakor je pa dobiva mladi lemenatar v semenišču. Iz tega pa sledi, da je duhovnik, ki ustanovi kako posojilnico in jo hoče voditi, podoben meščanu, ki prime za plug in hoče orati. Tako delo navadno ni nič prida. Kmečkega dela navajeni kmetovalec se bo le smejal poskusom meščana. Pravtako se bo pa tudi izučeni po-sojilničar ali mlekar smejal duhovniku, ki hoče voditi posojilniška dela ali pa opravljati dela izučene-ga mlekarja. Vendar se pa takim poskusom ne moremo smejati, ker tu se ne gre za premoženje dotičnega duhovnika, temveč za pemoženje in denar kmetovalcev, ki ga edinole v ta namen nalože v take zavode, da jim dobička prinaša. Če se pa tak zavod slabo vodi, nima izgube dotični, ki zavod vodi, temveč kmetovalec, ki takemu zavodu denar zaupa. In to slabo in nevarno plat tega duhovniškega delovanja je 'spoznal tudi papež. Rimski papež se popolnoma zaveda, da je naloga katoliškega duhovnika vzvišena, da katoliški duhovnik ne spada v posojilnico, mlekarno ali konzum, temveč edinole v cerkev, kier naj oznanuje vzvišeni nauk Kristusov. Papež je pa tudi izvedel o raznih nesrečah, ki so zadele denarne zavode, torej posojilnice in druge gospodarske organizacije, katere so vodili nevešči duhovniki. Te nesreče je pa občutilo potem ljudstvo, ki je izgubilo tisočake in tisočake. Vsled tega se je pa rodilo pri ljudstvu nezaupanje in sovraštvo do duhovnikov, kar je seveda tudi zelo slabo uplivalo na versko prepričanje ljudstva In tudi na vero kot tako. Papež kot poglavar cerkve pa tega nikakor ni mogel in smel prenašati. In izdal je pred kratkim Jako umesten ukaz, da duhovniki ne smejo biti ne predsedniki, ne blagajniki, ne tajniki, ne odborniki raznih denarnih zavodov, posojilnic, gospodarskih in pridobitnih zadrug. Če ta ali oni duhovnik zavzema kako tako mesto,tedaj se mu mora v teku štirih mesecev odpovedati. Ker so pa naši duhovniki v prvi vrsti politiki, pomenja ta papežev ukaz največji udarec za naše klerikalce. Ker gre torej našim klerikalcem v prvi vrsti za klerikalizem, in ne za vero — nočejo ubogati papeža, temveč so se mu naravnost uprli. Sam ljubljanski škof, kot ponižni sluga klerikalne misli, je izdal oklic, v katerem pravi, da pojde v Rim k papežu, da izposluje za Kranjsko izjemo. Kakor je pa znano, so papeževi ukazi za vse škofe in duhovnike enako veljavni in bi na ta način kmalu prišli vsi škofje ter zahtevali od papeža ,naj prekliče svoje ukaze, katere izda edinole v korist katoliške cerkve in verskega življenja. Popolnoma izključeno je torej, da bi papež na ljubo ljubljanskemu škofu, oziroma kranjskim klerikalcem preklical svoj ukaz ter se s tem osmešil pred celim svetom. Papež želi in hoče, da duhovniki vse svoje življenje, vse svoje delovanje posvetijo edinole veri. In če izdaja ljubljanski knezoškof take oklice, ne pomenja to nič drugega, nego pozivati k uporu zoper poglavarja katoliške cerkve, pozivati duhovnike k nepokorščini napram papežu. Naši kmetje naj vedo, da se vsak duhovnik, ki je v odboru kake posojilnice ali gospodarske zadruge, upira papeževemu ukazu. In če hočejo naši klerikalci še vedno begati ljudstvo, da se ta papežev ukaz drugače glasi, hočemo navesti sledeči slučaj. Na Moravskem je bil predsednik ciril-metodejske hranilnice pater dr. Hoder. Ta hranilnica je največji klerikalni denarni zavod na Moravskem. Kakor hitro je pa pater dr. Hoder dobil v roke novi ukaz papežev, tedaj se je takoj odpovedal predsedništvu. Češki klerikalni listi pišejo, da bodo le težko pogrešali patra dr. Hoderja, vendar jim pa niti na misel ne pride, da bi ga pozvali, naj se upre papeževemu ukazu, ali pa da bi šel brnski škof v Rim k papežu, ter zahteval, naj dovoli dr. Hoderju, da ostane na svojem dosedanjem mestu. Moravski klerikalci namreč prav dobro vedo, da bi bil vsak tak korak popolnoma brezuspešen. Naše ljudstvo je udano veri. In prepričani smo, da bo poučilo to naše verno ljudstvo svoje uporne duhovnike, kako naj izpolnjujejo papeževe ukaze. Če pa ta ali oni duhovnik noče poslušati ukaza papeževega, tedaj naj ljudstvo samo izvrši ta papežev ukaz s tem, da Izobči duhovnike iz odborov) vseh posojilnic, gospodarskih in drugih pridobitnih zadrug. S takim nastopom bo naše ljudstvo samo pokazalo, da zna izpolnjevati ukaze najvišjega poglavarja katoliške cerkve. Jz političnega sVeta. Državni zbor se je v torek 17. t. m. sešel pod kolikor mogoče neugodnimi znamenji. Negotovost vlada na vseh straneh. Vlada sama ne ve, kje bi začela z ozdravitvijo javnih razmer v Avstriji, in že v prvi seji, ko je ministerski predsednik baron Bienerth razvil vladin program, se je opazila ne-sigurnost vlade. Vlada nima še danes za seboj večine. Nemci so nezadovoljni, ker je imenovan za Češko kot namestnik grof Thun, ki je svoj čas kot ministerski predsednik znal nemški nadvladeželj-nosti dobro striči peruti. Čehi in drugi Slovani tudi nimajo zaupanja v novo vlado. Slovenski klerikalci, ki so bili še ob koncu 1. 1910 rjoveči levi proti vladi, so se ji začeli približevati, ker se jim gre za 10-miljonsko posojilo za Kranjsko, katero rabijo za preprečenje bankerota. Pričakovati je torej, da bodo naši ljubi klerikalni prijatelji v kratkem v potu obraza vlekli vladni voz skozi državno močvirje. Mogoče je seveda tudi, da to niti ne bo tako dolgo trajalo, ker je splošno mnenje, da pride do razpusta državnega zbora in do novih volitev. Da se zato hočejo slovenski klerikalci sedaj še vladi nekoliko prikupiti, da bodo zopet dobili par tisočakov za volitve, je pač le naravno. Da bi pa bilo po novih volitveh kaj boljše in da bi prišli v državni zbor boljši zastopniki ljudstva, o tem moramo jako, jako dvomiti. Razmerje strank bo ostalo po večini enako, kvečemu znajo klerikalci ponekod še dobiti kake mandate. Da bi bilo slednje ljudstvu na korist in v dobro za bodočo državno politiko, tega pač menda danes noben resno misleč človek ne verjame. Na Češkem je za cesarskega namestnika imenovan grof Thun. Mož je bil svoj čas ministerski predsednik in je takrat odločno nastopil proti nemški nadvladeželjnosti. Vsled tega je nahujskana nemška ulica zbesnela, priredila viharne demonstracije in Thun se je moral umakniti. Da tega moža sedaj Nemci kot »nagodbenega namestnika« (t. j. kot namestnika,1 ki ima izvesti pomirjenje med Čehi in Nemci na Češkem!) niso najbolj prijazno pozdravili, je naravno. Nemško časopisje naravnost hujska proti njemu. Zaradi ljudskega štetja bodo interpelirali češki in poljski socijalni demokrati. Kakor vse kaže, bo imela vlada še precej dela zaradi pristranskega in naravnost škandaloznega letošnjega štetja, s pomočjo katerega se hoče avstrijskemu nemštvu na nepošten način ohraniti nadvlada. Iz gosposke zbornice. Narodno-gospodarska komisija gosposke zbornice je predložila drugo poročilo o sklepu poslanske zbornice glede zakona, ki prepoveduje ponočno delo žensk v industrijskih podjetjih. Narodno-gospodarska komisija tudi pri svojem zopetnem posvetovanju ni sklenila, nastopiti zoper državno zbornico ter izpremeniti sklepe državne zbornice v zmislu prvotne vladne predloge. Vendar je pa komisija z veliko večino sklenila, da naj stopi ta zakon v veljavo šele 1. januarja 1912. Zakonsko predlogo o dveletni vojaški službi predloži vlada meseca aprila. Obenem z uvedbo dveletne vojaške službe hočejo zvišati rekrutni kontingent za 50.000 mož. Vsakoletni stroški se bodo vsled tega zvišali za 30 miljonov kron. Če bo zaradi teh stroškov predloga odklonjena, bo vlada predložila drugo predlogo. Triletno službeno dobo bodo obdržali, zvišali bodo pa prezenčno stanje armade za 22.000 mož, avstrijskega dompbranstva za 6000 mož in honvedov za 800 mož. Obenem pa bodo kolikor mogoče vojakov predčasno odpustili. Na Hrvaškem pridobiva hrvaško-srbska koalicija na tleh pri narodu. V nedeljo se je v glavnem mestu Slavonije, Osjeku, ki je veljalo doslej kot trdnjava vladne politike, zbralo nad tisoč zboro-valcev, ki so soglasno obsodili politiko bana in njegovih strank. O položaju na Balkanu se je izjavil bolgarski ministerski predsednik Malinov med drugim sledeče: Odnošaji med Bolgarsko in Turčijo so dobri, toda želel bi, da bi bili še boljši, namreč prijateljski. Da pa pride do tega, je neizogibno treba, da se s krščanskimi narodi, ki pre"bivajo na Turškem, predvsem v Makedoniji, enako postopa kakor z mohamedanskimi. To je glavni predpogoj dobrega razmerja med Bolgarsko in Turčijo. Bal-garska živi v najboljših odnošajih z Grčijo, vendar pa ni z njo sklenila nikake pogodbe. Od gotove strani so skušali zastrupiti bolgarsko-rumunski stik z razširjevanjem vesti o rumunsko-turškem vojaškem dogovoru. Ta poskus se ni posrečil in bolgarsko-rumunsko razmerje je izborno. Italija se hoče nadalje oboroževati. Rimski list »Tribuna« trdi, da so končana pogajanja ita-ljanskega mornariškega ministra s finančnim in da se bo zbornici predložila zakonska predloga o zgradbi še dveh novih bojnih ladij — štiri se grade — in več križark. Število teh križark še ni določeno. Srbski kralj se poda 13. februarja na obisk italjanskega kralja v Rim. Tam ostane pet dni. — Maja mesca namerava iti v Pariz. Na Portugalskem se pripravlja, kakor se poroča, protirevolucija proti republikanski vladi. BclczKe. Slovani in ljudsko štetje. Tudi v današnji številki poročamo iz raznih krajev o lumparijah, ki se gode pri ljudskem štetju s strani Nemcev in Ita-ljanov. O enakih in še večjih nasilstvih se poroča tudi iz Trsta, Pulja, iz Dunaja, iz Češkega in od drugod. Naravno je, da bodo slovanski poslanci v državnem zboru napeli vse sile, da se popravijo vsaj največje krivice. Da so se krivice in nasilnosti nasproti Slovanom res v nečuveni meri zgodile, kaže dejstvo, da je namestnija v Trstu ustavila ljudsko štetje v Pulju zaradi pristranskega postopanja tamošnjega mestnega urada in da je odredila, da ima ljudsko štetje v Pulju izvesti tamošnje okrajno glavarstvo. Štajerski obrtno-pospeševalni urad priredi spomladi po en učni tečaj za čevljarje in krojače. Predavalo se bo o nakupu in kakovosti blaga. Priglasiti se je treba na vodstvo zavoda, Burggasse 13 v Gradcu. Udeležiti se smejo le na Štajerskem naseljeni mojstri in pomočniki. Na Dunaju so našteli pri letošnjem ljudskem štetju 2,004.291 ljudi (z vojaštvom 2,030.834). Leta 1900 so našteli 1,765.000 prebivalcev. Dunaj je danes šesto največje mesto na zemlji. Kmečko povest »Muzlkant« pričnemo poleg »Kondejika« priobčevati meseca februarja. Zvišanje pristojbin na štajerskih deželnih bolnišnicah in drugih človekoljubnih zavodih. Štajerski deželni odbor je sklenil v sporazumu z namest-nijo zvišati pristojbine za oskrbo na deželnih bolnišnicah ih norišnicah. Po novem tarifu bodo znašale te pristojbine v spodnještajerskih bolnišnicah za 1. razred 8, za 2. razred 6 in za tretji razred 2 K 50 vin. dnevno. V splošni bolnišnici v Gradcu so odgovarjajoče številke 14, 7 in 2 K 50 v.; v po-rodišnici so cene iste, v deželni blaznici pa 8 K, 4 K 50 v. in 1 K 80 v. dnevno. Torej bodo odslej tudi bolezni zdatno dražje. Najhuje bo zadela ta odredba revne sloje, Župnik šorn — obsojen. Njegove žrtve. Svo-Ječasno smo na kratko sporočili, da je bil v preiskovalnem zaporu župnik Šorn z znane božje poti na Belih Vodah pri Šoštanju, ker je bil obdolžen nenaravnega spolnega občenja z -moškimi. Rekli smo takrat, da skoraj ne verjamemo tega in da hočemo počakati obravnave. Ta se je vršila v soboto in je razkrila naravnost neverjetno nravno propalost župnika Šorna. Nočemo o stvari obširno razpravljati, ker je (jgavna in gnusna. Pqvemo le, da je bil župnik Šorn obsojen na eno leto težke Ječe, fantje pa, ki so se mu dali rabiti,, so dobili tudi vsak po nekaj mesecev. Župnika Šorna je zagovarjal dr. Benkovič. To omenjamo samo zato, ker so mariborski listi svoj čas vpili, da je bil Šorn liberalec. Dobrotnica slovenskega naroda umrla. V četrtek 12. t. m. je umrla v Šiški pri Ljubljani gospa Marija Vilharjeva, rojena Skvarča, ter zapustila vse svoje premoženje v znesku 115 tisoč kron družbi sv. Cirila in Metoda. Gospa Vilharjeva je bila rojena leta 1856. v Rovtah pri Logatcu. Ko se je poročila s svojim soprogom Evgenom Vilharjem, sinom notranjskega narodnega prvoboritelja, se je nastanila na gradiču Kalu pri Knežaku. Ko je umrla edina 181etna hčerka, je prodala svoj gradič Kaleč in poslej živela z možem tiho življenje v Sp. Šiški. Odpeljali so jo v Knežak. Blagi pokoj-nici in dobrotnici ohranimo veden spomin. Da bi našla še mnogo ponemalcev! Novi slovenski odvetnik v Gradcu. V imenik štajerskih odvetnikov je na novo vpisan g. dr. Matej Osenjak. Koncem tega mesca otvori v Gradcu pisarno. Učiteljske plače. Štajerski deželni odbor je sklenil v najkrajšem času izvršiti enketo glede učiteljskih plač. V zadevnem odboru so sami nemški nacijonalci. Zato o kakem ugodnem izidu za zdaj še iskreno dvomimo. Naši orožniki so tudi Nemci? »Slov. Narod« poroča: Iz povsem zanesljivega vira, ki mu moramo verjeti, smo izvedeli, da so dobili poveljnik orožniških postaj od zgoraj ukaz, da morajo za vse orožnike vpisati v poplsovalno polo za ljudsko štetje nemščino kot občevalni jezik. To je ne-čuveno nasilstvo. Slovenski poslanci naj zahtevajo od domobranskega ministra Georgija točen odgovor, kdo je ukazal, da se imajo vsi orožniki vpisati za Nemce. Ako tega ni odredil minister, naj se zahteva, da se pozovejo na odgovor in se kaznujejo tisti, ki so v svoji nemški zagrizenosti na svojo pest izdali to nezaslišano odredbo. Strašno nevarnost za nemštvo je razkril znani nemški poslanec Einspinner, ki pomanjkanje izobrazbe zakriva z gostobesednostjo. Izvedel je namreč, da namerava vlada ustanoviti v Ljubljani mesto obrtnega inštruktorja, in temu bi bile podrejene tudi zadruge na Sp. Štajerskem. Einspinner zdaj po nemških listih na vse pretege kriči in razgraja. Naravno je, da se bodo inšpektoratu v Ljubljani podredile samo tiste zadruge, ki bodo to sklenile, torej samo slovenske. Iz tega se vidi, kako smešna je tudi tokrat nemška razburjenost. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ga. Ir-ma Osmetz, soproga nadučitelja v Kostrivnici, 10 K, katere sta nabrali ljubeznivi gospodični Šte-fika in Angelica Zadravec iz Vurberga s pesmijo: »Slovenkim mladenkam«. Darovali so gg.: nad-učitelj Zidar 1 K, gdč. Karnik 1 K, učitelj Cokl 2 kroni, nadučiteljeva obitelj Osmetz 2 K, Vodenik 1 K, Prah 1 K, But 1 K, Sovine 1 K- Hvala! ( okraj. Občni zbor »Slov. delavskega podpornega dnu štva v Celju« se vrši jutri v petek 19. t. m. ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom v gostilni g. Al. Bezenšeka (pri lelenu) v stranski sobi. Maškarada »Celjskega Sokola«, najbolj priljubljena predpustna veselica na Spodnjem Štajerskem, se vrši tudi letos na pustno nedeljo, dnu 26. februarja v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Slovensko trgovsko društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 5. februarja v veliki dvorani Narodnega doma« v Celju trgovski plesni venček. Celjski odsek Savinjske podružnice S. P. D. je imel 13. t. m. v Čitalnici Narodnega doma v Celju svojo sejo. Odbor tega odseka se je konstituiral sledeče: g. Bruno Roter, predsednik; g. dr. Josip Vrečko, podpredsednik; stud. iur. Štefan Ko-privšek, tajnik; g. dr. Franc Kovča, g. Rafko Sal-mič, stud. iur. Rad. Brenčič in cand. iur. Franc Hrašovec, odborniki. Blagajničarstvo je prevzel g. predsednik sam. Odbor je takoj pričel z delcm in sklenil prirediti v prvi polovici mesca maja v vseh prostorih Narodnega doma v Celju planinski sejm. Na ta planinski sejm opozarjamo nam naklonjeno občinstvo že naprej. Nadalje se je skle- j! nllo markirati pota na hribe ter prirejati izlete. — Želimo pa, da bi se cenjeno občinstvo naših izletov v-obilnejšem številu udeleževalo, kakor je v Celju navada. Planinski pozdrav! Vransko. Tukajšnja podružnica Ciril-Metodove družbe priredi v nedeljo 12. februarja veliko ma-škarado. Opozarjamo na to obširno prireditev tako domačine kakor okoličane, da se za maška-rado pridno pripravljajo ter nas razveselijo z mno-gobrojnim posetom. , . ; n Zboljšanje prometnih razmer na progi Celjo-Velenje. Na progi Celje-Velenje se že več let sem ni ničesar storilo za zboljšanje prometnih razmer. Zlasti se hudo občuti V Celju in po Savinski dolini, da ni zvečer po pol deveti uri nobene zveze ne v Celje, ne iz Celja po Savinski dolini. Vsaj ob nedeljah in praznikih bf Se naj upeljala sdva lokalna vlaka, to je-iz Celja do Velenja ter nazaj v Celje. Iz Žalca. Čakalnica našega kolodvora jeza veliki osebni promef v Žalcu docela pomanjkljiva in nedostatna. Uprava državnih železnic ima pa Za investicije, in naj si bodo še tako majhne, v slo-veiiskih deželah gluha ušesa. Ko je g. posL Rob-lek posredoval pri želf ministru Wrbi za razširjenje čakalnice na žalskem kolodvoru, mu je g. Wr-ba dejal, da železniško ministerstvo nima denarja za take reči! Stvar'še s tem seve ni-končana. Kuga na gobcu in parkljih se je začela širiti tudi v laškem 6kraju. V občini Sv. Krištof so kon-statirali dva slučaja. Ena krava je poginila. Nasilnosti celjskega magistrata pri ljudskem štetju. V mestni hiši Špitalska ulica 19 je stanovala uboga slovenska perica in postrežnica Tereza Vončina s svojo hčerko. Obe ženski ne vesta besede nemški in sta napisali seveda v števno polo za občevalni jezik po resnici in pravici slovenski. Gospodje na celjskem magistratu pa so smatrali ta resnici odgovarjajoči zapisek za politično demonstracijo (pri ubogi perici!) in za nesramnost (kakor se je izrazil mestni ekonom hrvaški rene-gat Derganc) in so Tereziji Vončina sodnijski odpovedali stanovanje. Lahko si mislimo presenečenje in žalost uboge ženske, katero je vrgel celjski magistrat zaradi tega, kar se je držala postave in resnice, sredi hude zime na cesto! Šla je k slov. trgovcu g. D; in ga je s povzdignjenimi rokami prosila, naj se usmili in ji pomaga. G. D. ji je takoj preskrbel stanovanje, za kar mu gre vse priznanje in hvala! Cel dogodek je vzbudil celo v celjskih nemških krogih ogorčenje. Celjski Slovenci -pa lahko vemo, kako mislijo naši magistratovci izvršiti ljudsko štetje! Zahtevamo pomoč od namest-nije v Gradcu! Čez strehe je bežala, Poročali smo svoj čas o dekli Ani Ratej, ki je^preganjana od policije v Celju zbežala na streho neke hiše, odkoder so jo s težavo spravili doli. Ker se je Ratajka, ki je bila svoj čas jahačica v cirkusu, tudi nasproti stražnikom nasilno obnašala, je dobila 6 tednov zapora. Sv. Štefan pri Šmarju. Pri nas se zelo brigajo klerikalci za nas naprednjake (po šentštajfansk le-belalce), posebno pa za njih osebne zadeve. Tiste pobožne tercijalke se kar križajo, če kakega na-prednjaka nesreča zadene in pravijo: »To je vse božja štrajfnga, ker je tako brezbožen.« Jaz pa vam klerikalcem svetujem, brigajte se za svoje zadeve, »liberalce« pa pustite pri miru, drugače vas zna zadeti tudi božja kazen in sicer s tem, da bo-dete velikokrat v tem nam naprednjakom tako priljubljenem »Narodnem Listu«. Če ne bo miru, prihodnjič več, če še boste pa potem klepetali, pridejo pa imena tistih pobožnih duš, ki v cerkvi oči obračajo tako, da bi človek mislil, hvala Bogu, vsaj je še nekaj pobožnih duš na svetu; komaj se pa božje opravilo neha, se zberejo pred cerkvo in zmeljejo vsakega naprednjaka, kakor v mlinu koruzo. — Šentštefanski naprednjak. Iz Trbovelj. V nedeljo večer je obhajalo Trbovlje navdušeno slavlje povodom zopetne izvolitve ravnatelja in šol. nadzornika g. Gustava Vo-duška za župana. Vsa trboveljska narodna društva so mu priredila krasno bakljado z godbo na čelu. V imenu obč. odbora mu je častital podžupan g. Krammer, v imenu Sokola brat Goropevšek, v imenu gasilcev tovariš Počivavšek, v imenu pevskega društva »Zvon« njega predsednik g. Feštajn in v imenu »Pazniškega in delavskega podp. društva« njega kapelnik g. Pavlič. G. župan se je v prekrasnih in izbranih besedah zahvalil društvom in mnogobrojnemu občinstvu za čast in udanost-ne izjave ter je v svoji znani skromnosti pripisoval častno prireditev ne samo sebi, ampak celemu občinskemu odboru, ki je njegova opora pri težavnem in odgovornem poslu. Zahvaljeval se je tudi vrlim trboveljskim volilcem, ki so stali vsi, kakor eden mož, in so s tem pokazali, da imajo Trbovlje in bodo še nadalje imele odkrito narodno-slo-vensko lice. Po bakljadi je bil pri Kukenbergu slavnostni banket, katerega so se udeležili vsi trboveljski narodni sloji. Pevci pod vodstvom g. Mol-la so neumorno in krasno peli in godba pod vodstvom g. Pavliča se tudi ni utrudila. Lep večer je bil in pokazal je, kaj premore vse navdušena volja in ljubezen, ki nas spaja z novim obč. odborom in nad vse priljubljenim g. županom. Bog ga živi! — Volilec. Kmetijska podružnica v Št. Jurju ob j. ž. ima v nedeljo dne 22. januarja 1911 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Adama Kincla svoj občni zbor po sledečem vsporedu: 1. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika o delovanju podružnice v minolem letu; 2. pobiranje udnine za nastopno poslovno leto; 3. poučni govor o vinarstvu, predava gosp. ravnatelj Belle; 4. volitev delegata za glavni obč. zbor c. kr. kmetijske družbe v Gradcu dne 29. in 30. marca; 5. predlogi, nasveti in morebitne pritožbe. Okrajni zastop Šmarje je v plenarni seji dne 30. decembra 1. I. sklenil, v letu 1911 pobirati 41% doklado na vse realne in osebne davke, ki so podvrženi okr. dokladam. Razdelil je njemu pripadajoči del čistega dobička »Južnoštajerske hranilnice« za leto 1909 v znesku 3276 K 94 v. na razne obče kulturne, dobrodelne in prometne namene. Dovolil je ustanavljajoči se obrtno-nadaljevalni šoli s trgovskim kurzom v Šmarju statao letno podporo po 300 K. Pritrdil je obč. proračunom glede pobiranja obč. doklad v letu 1911. Dovolil je trem občinam najeti posojila. Sklenil je, naj se zaklad za podpiranje v Bosni za okupacije ranjenih bojevnikov, ki pripade v znesku 1298 K 15 vin. na šmarski okraj, razdeli med domače sirotinsko društvo in podružnico za zatiranje jetike. Dovolil je petim občinam podpore k vzdrževanju cest. Izvolil je zastopnike v različne komisije in odseke ter mesto umrlega Jakoba Zdolška (Šuca) — g. načelnik se je njegove smrti koj po otvoritvi zbora v vznešenem govoru spominjal — v okrajni šolski svet Šmarje Antona Podgorška, veleposestnika na Ponikvi. Pritrdil je sklepu obč. zastopa okolice Šmarje, s katerim prevzame ta občina obveznosti v svrho naprave nove postajice za osobni promet v Stranjah rogaške lokalne železnice, t. j. med Šmarjem in Mestinjem in je naročil okrajnemu odboru izplačilo za postajico že pripravljenega prispevka po 1000 K. Sklenil je, prositi upravni svet rogaške lokalne, kakor tudi glavno ravnateljstvo južne železnice za stalnemu prebivalstvu šmarske-ga in rogaškega okraja ugajajočo izpremembo voznega reda na rogaški iokalni železnici glede jutranjega vlaka in za uvedbo celo leto vsak dan vozečih večernih vlakov. Pečal se je tudi nekoliko 5 perečo zadevo novih okrajnih cest. Za Ciril-Metodovo družbo se je pri domači veselici pri g. Andreju Vrečku v Št. Jurju ob j. ž. izlicitiralo božično drevo za 31.70 K. Vsa zahvala gre v prvi vrsti gdčni Reziki, pa vsem darovalcem. Iz Št Pavla pri Preboldu. Naš Sokol prav dobro in vrlo napreduje. Za Božič in Novo leto je dobil lepo, krasno in dobro telovadno orodje: bradljo, drog in ročke v treh veličinah in težah, po 25, 35 in 45 kil. Naši veliki neprijatelji, slabotni pa nagajivi in pobožni Orli, nam to orodje zelo zavidajo. Morali so si svojo radovednost vtolažiti s tem, da so si naše orodje, pa se ve, brez našega dovoljenja, o praznikih šli skrivaj ogledat, pa gotovo tudi rabit. No Sokol jim to veselje velJtodušnu privošči, samo da zdaj mirujejo in čez orodje ne zabavljajo, kar bi gotovo ne storili, ko bi bilo isto njihovo. Je pač lisici grozdje prekislo! Odsek »Celjskega Sokola« v Št. Pavlu pri Preboldu uljudno vabi na svoj I. Sokolski ples, ki ga priredi v nedeljo, dne 12. svečana 1911 v prostorih g. Vedenika. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 1 K. Svirala bode dobro znana ciganska godba Pestner. Vabila se te dni razpošiljajo. Celje. Tu je umrl lastnik delikatesne trgovine Fr. Dirnberger. Iz Trbovelj. Rudarja Janeza Hudarina iz Lok so zaprli zaradi raznih nasilnosti. — Pri naprav-ljanju ometa je ponesrečil podavač Mihael Špita-lec, uslužben pri zidarskem mojstru Senekoviču. Gornjigrad. Neizprosna smrt je zopet posegla s svojo kruto roko v vrste Gornjegrajčanov ter nam odvedla od nas preblago gospo Šarbovo, soprogo načelnika okr. zastopa, bivšega večletnega tržke-ga župana, trgovca itd. v Gornjemgradu. Pokoj-nica je bolehala že dalje časa, vendar je prehitro dne 5. t. m. zjutraj stopil smrtni angelj k njeni postelji, da ji odvzame zadnji dih življenja. Gospa Franja Šarb je od mladih let vzrastla v trgovini pri svojem očetu in je isto trgovino s svojim soprogom nadaljevala. Kot dobra gospodinja je bila znana daleč naokoli. Bila je usmiljenega srca napram ubožcem. Radi so jo imeli posli, spoštovali tržani in sploh vsi znanci. Posebno je čislala cvetlice, o tem so kazala hišna okna in grede na vrtu. Pravijo pa, kdor ljubi cvetlice in jih neguje, ta je gotovo dobrega srca. Njena priljubljenost med ljudstvom se je posebno pokazala ob pogrebu. — Vkljub visokemu snegu in mrazu je prišlo mnogo pogrebcev in ne le iz trga in okolice, temveč celo iz Bočne, Nove Štifte, Ljubnega, Nazarij, Mozirja itd. Pevci so ji v slovo zapeli dve žalostinki Tudi »Požarna bramba« je ranjko podpornico spremljala na zadnji poti. Pokojnica je bila iz stare gor-njegrajske rodbine Schechel-ov, sestra okrajnega šolskega nadzornika v Slovenjgradcu, poštarjev v Gornjemgradu in Laškem trgu itd. Bodi ji žemljica lahka — žalujočim sorodnikom pa naše sožalje! Klub napr. slov. akademikov v Celju )se zahvaljuje tem potom kar najtopleje društvu »Slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju« za klubu podarjene knjige. Odbor. Odbor »Kluba naprednih slov. akademikov v Celju« se je na zadnjem občnem zboru dne 3. prosinca 1911 konštituiral sledeče: Predsednik IUC Franc Hrašovec, podpredsednik IUC Tona Kosi, tajnik IUC Albert Vizjak, blagajnik IUC Tonček Suhač, knjižničar IUC Mate Suhač, gospodar IUC Ivan Trinkatis, odb. namestnik IUSt Vane Radej, p oglednika: abs. pravnika Milko Hrašovec in Voj-teh Hočevar. Izginila je 421etna žena Marija lončarja Stan-teja v Št. Primožu pri Št. Jurju ob j. ž. Moža je pustiia s štirimi otroci od 4 do 20 let. Šmartin v Rožni dolini Ze nekaj let sem je darovala silav. posojilnica v Vojniku precejšnje vsote za uboge šolarje; tudi letos si štejemo v prijetno dolžnost, izreči imenovanemu zavodu naj-iskrenejšo zahvalo za darovanih 25 K. V imenu ferajnega šolskega sveta za revne šolarje izreka prisrčen Bog plati Ivan K a c, nadučitelj. Ji Nove Štifte. (Nesreča.) Mož, ki si je pri spravljanju lesa natrl nogo, se piše Ivan Zerovnik, hi ne, kakor je bilo pomotoma tiskano, Ježovnik. Pripravljalni odsek za pospeševanje tujskega prometa, ki se j« izvolil na občnem zboru Savin-ske podružnice Slov. Plan. društva v Celju, obstoji iz gospodov Fr. Kocbeka kot predsednika, Ign. šijanca, Iv. Lešničarja, Br. Rotterja in Ivana Prekorška. Mozirje. Prostovoljna požarna bramba priredi dne 29. prosinca ob 7. uri zvečer plesni venček s srečolovom v gostilni g. A. Strmšeka. Svirala bode Šmarska godba pod vodstvom g. R. Skaleja. Vstopnina za ude 40 vin., za neude 50 vin. Maske dobrodošle! Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ker je čisti dobiček namenjen društvu, pričakuje mnogobrojne udeležbe odbor. Ptujski otraj. Iz Kostrivnice. Tu je zmrznil 621etni posestnik Anton Kobula. Baje se ga je preveč navlekel. ; Ivanjkovci V nedeljo 22. t. m. se vrši pri načelniku redni občni zbor tukajšnje požarne brambe z začetkom ob 3. uri pop. z običajnim sporedom. Dornava pri Ptuju. V nedeljo popoldan 15. januarja t. 1. je bil sklican gospodarski shod v naši domači gostilni g. Zagoršeka, katerega se je udeležilo precejšnje število naših gospodarjev, ki se zanimajo za gospodarski napredek. Kot govornik je nastopil naš sokmet g. Vičanski škerlec od Velike nedelje, kateri nas je v poljudnih besedah iz lastnih večletnih skušenj podučil, kako se pripravi seme za setev in kako naj isto posejemo s sejal-nim strojem. Z velikim zanimanjem smo vzeli tudi •a znanje, ko nam je g. škerlec govoril o deteljni setvi po najnovejšem načinu, ter smo sklenili, da set v bodoče ravnamo po njegovih naukih. Ze dalj časa smo slišali praviti o nekem brzoparilniku »Alfa« ter smo tudi istega željno pričakovali, ki ga Je g. Valenko ta dan iz bližnje občine pripeljal in katerega nam je g. Vičanski Škerlec praktično razkazal, ker je v 20 minutah z malo drobto drv klajo skuhal. Poskusili smo potem kuhan krompir in repo ter se prepričali, da je bila vsaka njegova beseda resnična, ki jo je med kuhanjem o brzoparilniku »Alfa« povedal. Sklenili smo vsi, da si na-rtfčimo te brzoparilnike »Alfa«. Za njegov tozadevni trud mu izrekamo prisrčno zahvalo in že-Smo, da bi nas g. škerlec zopet v kratkem obiskal. . Iz Ptuia. Znani nemškutarski urar Pertecker, ki se je udeležil tudi septemberskih izgredov proti ./Slovencem L 1908., je šel v kottkifrz. Mož je bil rodom Madžar, a v Ptuju Seveda navdušen Nemec. Ali ni imela »Šudmarka« nič več za njegovo »rešitev« na razpolago? Iz Ptuja. Pri nas se je v zimskem času pričelo razvijati prav živahno družabno življenje. K temu pripomorejo v prvi vrsti gledališke predstave, ki privabijo vedno mnogo občinstva iz mesta in okolice. Na praznik sv. Treh kraljev so nas naši vrli diletantje razveselili s prireditvijo znane narodne igre »Revček Andrejček«, ki je krasno uspela. Za to gre zahvala v prvi vrsti režiserju g. dr. Lašiču, ki je našel za vse uloge dobre moči. Truda je bilo mnogo, predno se je ta velika igra spravila na oder. Občudovali smo požrtvovalnost vseh posameznikov, zlasti tudi neumorno vztrajnost g. Frasa, ki je vodil pevske točke, g. Gajserja in dr. — Splošna zadovoljnost, katero so vzbudili pri mnogobrojnem občinstvu, bodi jim plačilo in Jih naj spodbuja k novemu delu. Čisti dobiček pripade naši prepotrebni »Dijaški kuhinji« in je, kakor čujemo, tudi ta dobrodelni namen v polni meri dosežen. Za svečan se pripravlja vseloigra »Pri belem konjičku«. Dne 4. svečana pa priredi »Narodna čitalnica« plesni venček, na katerega že danes opozarjamo. Ljudsko štetje v Ptuju. Toliko se pač nikjer ne slepari pri ljudskem štetju v prid Nemcev kakor v Ptuju. Seveda uprizarja to sleparstvo sam mestni urad. Imenoval je kot števne komisarje same mlečnozobe nemške visokošolce. Kako »nepristransko« hočejo ti še izza septemberskih napadov na Slovence 1. 1908. znani nemčurski pretepači svoj posel opraviti, kaže najbolje dejstvo, da so ti veliki Germani slovenskega pokoljenja sklenili ves svoj zaslužek, ki jim ga da mestna občina, prepustiti društvu »Siidmark«. Da Slovenci štetja, kakor ga izvajajo ti fantalini, ne priznamo, je razumljivo samo ob sebi. V sili pomagal je 501etni tesar Franc Bratko-vič posestniku Antonu Domanjku v Hlaponjcih, ko je temu hlapec Kožar grozil z nožem. Bratkovič je v prepiru udaril Kožarja z ročico po glavi in ga lahko poškodoval. Bratkovič je dobil mesec dni zapora, Kožar pa zaradi javne nasilnosti 6 mescev težke ječe. Iz Kostrivnice se poroča, da je v Zgor. Ga-berniku zgorela hiša posestnika A. Buta. Škode je poldrugi tisoč kron. Iz Obreža pri Središču. Z ozirom na naše poročilo o prepiru za mejo med občinama Obrež in Družbino, nam piše kmet iz Obreža, da je skoro gotovo, da niso Štajerci streljali na Hrvate. Res je, da so prišli Obrežani nad Hrvate, ki so sekali les, pa se niso napadli, ampak se prav prijateljski razšli. Res je tudi, da so bili tisto noč obstreijeni trije Hrvati in da so na sumu Štajerci. Ali to naravnost trditi je drzno. Okoli 50 prič priča, da ni mogoče, da bi bili to storili Štajerci. Take trditve bi si naj dopisnik prihranil. Iz Središča. Za božičnico je bilo 43 tukajšnjih šolarjev obdarovanih z robo za obleke. Da se je to omogočilo, nabiral je krajni šolski svet s pomočjo učiteljev celo preteklo leto male prispevke. Večje zneske prinaša v to svrho podarjena ustanova gospe dr. Spešičeve in ustanova Franca Ko-čevarja; posestnik paromlina g. Zadravec se tudi vsikdar z zdatnim zneskom tega dobročina udeleži. Središki vozniki So minule-dni priredili veselico in pri tej priliki darovali v sklad za obleko ubo--gim šolarjem K 6.23. Vsem tukaj imenovanim in neimenovanim dobrotnikom učeče se mladine izreka v imenu obdarovanih šolarjev krajni šolski svet Središki — »Bog plati«. Bukovce niže Ptuja. Dne 10. decembra 1910. smo dobili našo brizgalno, za katero smo se že leta in leta trudili. A sedaj se je trudapolnemu delu našega gosp. Martina Korenjaka, gostilničarja, posrečilo, da smo dobili Jako lepo brizgalno in tudi ustanovili »Prostovoljno gasilno društvo«, ki šteje že 30 članov in kaj krasno napreduje. Tudi smo izvolili našega g. Korenjaka za društvenega stotnika. Mnogo dela in truda je stalo, predno smo dosegli, kar smo že leta in leta želeli. To ni za veselje, ampak žalost. Kedaj nas nesreča zadene, ne vemo ne ure ne dneva. Vendar imamo sedaj vsaj prvo pomoč. Ko smo pripeljali našo brizgalnico z železnice, nas je hodilo spremljat 28 članov prostovoljnega gasilnega društva, in ko smo jo pripeljali do markovske lipe, nas je prišla markovska godba pod našim g. Kegelnom spremljat; takoj so začeli možnarji pokati, prihitelo je ogromno število ljudi, okoli 800, gledat našega prihoda z novo brizgalno. Pri spravišču gasilnega društva je spregovoril lepe besede naš g. Korenjak in potem še naš vrli kmet Ivan Cvetko Bukovski. Našemu Korenjaku pa se zahvalimo za ves njegov trud. Težko osumljen je 281etni mizar Ivan Zlahtič z Brega pri Ptuju, ki so ga zaprli, češ da je ukradel pri svojem očetu hranilno,knjižico Marije Zun-kovič, kateri je bil oče jerob, glasečo se na 3361 K 99 vin. Tudi je obdolžen, da je umoril svoji bivši ljubici Magdaleno Dukarič in neko Rozo Lešnik. Nagla smrt. Dne 14. t. m. popoldne je 261etni dninar Anton Pravdič iz Spuhle pri Ptuju sekal na Bregu pri Ptuju na Dravi led. Nakrat ga zadene kap. Pravdič je bil takoj mrtev. Sv. Bolfenk pri Središču. Kakor vsako leto, nam je tudi letos priredilo Bralno društvo »Lipa« prav lep večer sv. Treh kraljev. Uprizorili sta se gled. igri »Ne kliči vraga« in »Mutast muzikant«. Obe Ste se prav dobro obnesli, posebno še z ozirom na kratek čas za priprave. Naši vrli diletantje so z velikim veseljem korajžo ijastopali ter svoje težke uloge povoljno rešili in priredili pol-noštevilnemu občinstvu (tudi iz drugih krajev) lepo zabavo in smeh. Posebno pa> je gdč, Ema Cajn-kova kot »muzikalična Katinka« imenitno igrala, ker je nastopila kot igralka prvič. Zeli se, da bi večkrat sodelovala pri naših prireditvah. G. nadučitelj Cajnko nas je v kratkh in jedernatih besedah pozdravil, kar nas je res jako veselilo. Bodi vsem tukaj izrečeno: »Bog plati!«, »Občno bojno društvo« v Ptuju, ustanovljeno I. 1893. z najblažjim namenom, priredilo je svojo običajno veselico s tombolo in plesom v nedeljo dne 8. jan. 1911 v prostorih Drag. Zupančiča v Ptuju. Vkljub slabemu vremenu so bili vsi sicer precej veliki prostori do zadnjega kotička napolnjeni. Prihiteli so sami vrli gostje; nihče ni kalil veselja in šele zjutraj so se poslavljali drug od drugega. Ta prireditev ostane vsakemu obiskovalcu v trajnem spominu. Odbor »Občnega bojnega društva« izreka tem potom vsem milim sotrudnikom in prijateljem dobrotnikom najprisrčnejšo zahvalo, proseč jih daljne naklonjenosti. Brcži^i oKraj. Iz Brežic. Zakonska Jože in Marija Vimpol-šek v Obrežu se neprestano prepirata. Pred kratkim je šla Marija Vimpolšek po hudem prepiru z možem k svoji sosedi Mariji Zupančič, s katero sta se sklenili maščevati nad Jožetom Vimpolše-kom. Šli sta nad njega, ga vrgli na tla in Marija Vimpolšek je svojega moža parkrat tako hudo zbodla, da je moral v bolnišnico. Razpisana učiteljska mesta v brežiškem okraju. Razpisana so definitivna mesta učitelja ozir. učiteljice v Bučah (trorazrednica, 3. plač. razr.), v Št. Petru pod Sv. gor. (petrazrednica, 3. pačilni razr.), v Olimju (dvorazrednica, 3. plač. razr.), v Zagorju (dvorazrednica, 2. plač. razr.), v Globokem (štirirazrednica, 2. plač. razr.), v Kapelah (štirirazrednica, 3. plač. razr.). Prošnje do 7. febr. na dotične krajne šolske svete. Iz Brežic. Dne 7. t. m. je bil tukajšnji c. kr. fin. paznik gospod Anton Polak od tukaj v Konjice prestavljen. Ker je bil imenovani v vseh krogih splošno priljubljen, mu kličemo krepek »na zdar!« Pišece. Minulo leto se je pač vse gorje spravilo na nas uboge kmete. Letina je bilo grozno slaba, da nismo dobili skoraj popolnoma nič vina, zraven moramo pa vendar plačevati davek. Pa odkod?! Tretji, ki nas stiska, je pa naš ljubi g. župnik. Prosim, poslušajte! Ali je kje v kateri fari tako, da bi prišel en cerkveni stol na 13 gld. ali 26 kron za žensko, 11 gld. ali 22 K za moškega? — Kako ste vse lepo preračunali! Žensk gre manj v klop (že veste, zakaj!), možkih pa več, zato ste za te naredili ceneje. Vprašali bi Vas pa, ali ni sposobna cerkev toliko, da bi tudi ona prispevala kaj za orgije? Saj je vendar Vam prodala njivo, na kateri stoji Vaša »vila«. Kje so pa tisti denarji, ker samo nas uboge kmete vidite? Le poglejte okoli po fari, koliko sirot vzdihuje, ker nima grižljaja kruha, da bi ga dala lačnemu otroku. To je uboštvo! Po Pišecah hoditi in cigare pušiti, to vsak zadene, in se sprehajati od farovža do Gereca. — Mogoče pa zbirate ta denar za to, da bodete naredili neki osebi stol, za zasluge, ki si jih je priborila pri cerkvenem petju skozi 40 let, da ji ne bo treba v tisti temni luknji pod zvonikom stati, saj čas je že enkrat. Več naprednih kmetov. Verače pri Kozjem. Klerikalni voditelji ljudstva so največ krivi, da je pri nas mladina tako razdivjana. Z »auf-biks« klici so napadli na dan sv. Štefana dva napredna mladeniča Andreja Le-skošeka in Alojza Kovača iz Sel trije, na klerikalni podlagi od tercijalno-zagriženih starišev vzgojeni fantje. Razume se po sebi, da je razgraiače napredni krčmar »Tonča« postavil pod kap, da se jim je nekoliko ohladila prevroča kri in poleglo preveliko navdušenje za »sveto« stvar. Ta dogodek je za »miroljubne« klerikalce zelo značilen, kakor tudi to, da veračkl klerikalci kažejo s prstom za temi, ki govore pravilno slovenski in ki čutijo — narodno, ter da pljujejo pred nje. To je sad izobrazbe domačega »Kat. izobraževalnega društva«. Brez pripombe. Selški. Zasačeni tat V župnišču v Koprivnici si je nedavno nekega jutra ravnokar neki tat naložil blagajno z lepimi tisočaki, kar ga zasači župniko-va služinčad. Tat je pustil blagajno in zbežal. Kot osumljenca so zaprli Antona Kuneja iz Koprivnice. Rajhenburški Sokol ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer pri g. Le-skovšku v Rajhenburgu po sledečem sporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo načelnika. 5. Volitev odbora. 6. Razni predlogi. Po pripravah za I. sokolski ples je soditi, da bode ta veselica nad vse sijajna. Koncert trboveljske godbe se že prične ob 4. uri popoldan. Svirala bode sledeče komade: 1. Sokolska koračnica. 2. Parma: Pozdrav gorenjski. 3. Bohmer: Gozdna rožica. 4. Novaček: Kastaldo. 5. Strauss: Zvižgalec iz operete »Pomladni zrak«. 6. Fučik: Triglav. SloVett}cgra$Ki oKraj. Na Mutl so imeli otroci šole Ciril-Metodove družbe božičnico na Kraljevo. Prej se ni mogla vršiti, ker je bila radi važnosti ljudskega štetja ljudska veselica na Štefanovo. Pri okrašenem božičnem drevescu so se zbrali vsi otroci V spremstvu svojih starišev . in drugih prijateljev slovenske mladine. Po lepem in jako primernem nagovoru domačega gospoda kaplana so otroci povedali celo vrsto pesmic. Nato so se razdelila otrokom božična darila v blagu za zimsko obleko. Obdarovani so bili več ali manj vsi otroci. — Božičnice so na jezikovni meji velikega pomena. Prirejati so jih začele celo javne šole. Tako je tudi javna šola na Muti priredila letos prvič božičnico, ker ji men-ga gre za kožo in bi rada privezala nase slovensko deco. Za župnika v Pernicah je imenovan duhovnik Ivan Hauptman, doslej proVizor istotam. Iz Škal pri Velenju. (Poštna oddaja) je žačela s 16. januarjem pri nas poslovati. V njeno področje spadajo kraji Škale, Sv. Bric, Cirkovica, Šmartno in Cirkovica-Škale. — Št. Andraž ima zdaj 6krat na teden poštno zvezo z Velenjem. Iz Slovenjgradca. Pravda Rebul-Vrečko se1* je končala s tem, da je vzklicno sodišče potrdilo prvo obsodbo. Sedaj je torej dognano, da je kaznivo, če se reče Cehu Čeh. Iz Slovenjgradca nam pišejo: Iz tukajšnjih nemških krogov se čuje, da je oddal železnični nadkomisar Merz pred nekaj mesci velik travnik tukajšnjemu vsenemškemu »Turnvereinu« za baga-tclo letnih'10 K v zakup. Celo Nemci si šepetajo na ušesa, da je to toliko kot zastonj; saj bi bilo še 40 K letno prepoceni. Ali je ravnateljstvu drž. železnic v Beljaku ta stvar znana -in kaj poreče k postopanju g. Merza? Mi se bodemo za stvar zanimali. Šmartno ob Paki. Poročali smo, da se namerava za Šmartno in Rečico ob Paki ustanoviti samostojna ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Doslej je obstojal tu nekak odsek s-Gornjesavinjske ženske podružnice, v Mozirju«, za katero se je nabralo pri nas na udnini f. 1908. 122 K. 1. 1909 55 K, V nabiralniku g. trgovda Bizjaka se je nabralo 1. 1908 14 K, 1. 1909 34 K; skupno torej 225 K, kar priča o veliki požrtvovalnosti in naklonjenosti, ki jo uživa tudi pri nas ta prepo-trebna slovenska šolska družba. Imenom dobre slovenske stvari srčna hvala vsem za trud! Snujoči se podružnici pa želimo še več uspeha, da bo ponos Šmartna in Rečice. Iz Slovenjgradca. Na potu v Pameče je zmrznila 601etna prevžitkarica Marija Hanzej p. d. Vr-hovnik iz Sv. Danijela. Vola ukradel. Heleni Jakob v Kozjaku je nedavno nekdo ukradel iz zaprtega hleva vola. Sedaj so zaprli kot osumljenca Jakoba Podlesnika .iz Zgornjega Doliča pri Slov. Gradcu, njegovo ženo, njeno sestro in mater. Podlesnik je tatvino priznal. Mariborski oKraj. Slovensko gledališče v Mariboru. »Danes bomo tiči«, se imenuje velika burka, katera se uprizori dne 22. t. m. Igra je skozi in skozi polna humorja in kdor se hoče nasmejati, naj si jo ogleda. Glavne uloge igrajo naši najboljši komiki. Med vsakim odmorom igra orkester. Prihodnja predstava v nedeljo dne 5. svečana: »Robert in Ber-tram«. Iz Slov. Bistrice. Oba tukajšnja odvetnika dr. Lemež in dr. Miihleisen sta upeljala nedeljski počitek. Brod se potopil. V Zgornjem Dupleku niže Maribora se je ponoči potopil težki brod, ker je v eno ladijo na skrivnem počasi tekla voda. Promet iz Slovenskih goric čez Dravo na tem kraju v Maribor je popolnoma ustavljen. Za most se vsi potegujejo; gospodje poslanci, sila nam je, pomagajte! Maribor, okrajni zastop, stori svojo dolžnost! Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. so ustanovili Nemci in nemškutarji lastno obrtno-nadaljevalno šolo. »Schulverein« je dal večjo podporo. Rače pri Mariboru. Ljudska knjižnica v Ra-čah, ki jo upravlja g. Alojzij Falež, je izposodila 1. 1910 470 knjig pripovednih in poučnih. Za vas, ki so jo smatrali za popolnoma štajerčijansko, je to jako lepo število. Knijžnico so ustanovili pred dvema letoma mariborski gimnazijski abiturijenti. Iz Selnice ob Dravi. Na svečnico, 2. svečana, se vrši pri nas občni zbor Citalince v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je sprememba pravil ter poročila odbornikov in slučajnosti. Vsakega Slovenca dolžnost je, da je član Čitalnice, ki je eminentne važnosti za ogroženo Selnico. K mno-gobrojni udeležbi vabi odbor. Ljudska knjižnica v Mariboru (Narodni dom) je štela koncem 1910 leta 1352 knjig, 1216 slovenskih in 136 čeških. V preteklem letu se je pomno-žila za 253 knjig. Čitateljev ima knjižnica 368, ki so prečitali 5336 knjig. Največ se je prečitalo Sienkiewicza (316), Jurčiča (298), Kersnika (192), Cankarja (155), Tavčarja (116), Tolstega (98), Trdine (83), Alešov-ca (60), Dostojevskega (59), Šorlija (53). »Dom in Svetov« se je prečitalo 193, »Ljubljanskih Zvonov« 122, »Slovani« 103. Dohodkov je imela knjižnica iz nabiralnikov 114 K, za prečitane knjige in izkaznice 194 K, darilo dr. Rosine 100 K, dr. Pipuša 50 kron itd., skupaj 521 K 80 v. Dohodki se porabljajo sproti za nakupovanje in vezanje knjig. Mariborske trgovce in obrtnike spominjamo, da morajo dati svoje tehtnice, uteži in posodo vsake vrste znova pregledati pri meroizkusnem uradu. Pri reviziji, ki se bo kmalu vršila, so drugače lahko kaznovani. Zaradi motenja vere je bil obsojen pred sod-nijo v Mariboru 391etni Ivan Pšeničnik iz Zg. Lu-bična pri Poljčanah na 2 mesca ječe, ker se je o razpelu bogokletno izrazil. Mariborski Sokol je imel 5. občni zbor 11. t. m. Udeležilo se ga je 41 članov. Društvo je precej napredovalo v preteklem letu, zlasti v gmotnem oziru. Članov ima 131, naročeno je na 7 strokovnih raznih listov. Odbor je imel 14 sej, vaditeljski zbor 10. Društvo je priredilo 4 izlete, 3 zabavno-pouč-ne večere, oziroma odhodnice, nastopilo je trikrat, v Mariboru, v Zagorju in Celju. Knjižnica šteje 84 knjig. Društveno premoženje se je pomnožilo leta 1910 za 5281 K 26 V. in znaša sedaj 10.114 K 65 v. Člani so telovadili v 103 urah povprečno po 20 na uro; skupni obisk je 1991. Ženski oddelek je telovadil samo 6 mescev, v 42 urah je telovadilo 371 telovadk, torej povprečno po 8 na uro. Ob novem letu se je zopet pričela ženska telovadba. V odbor 1911 so voljeni: dr. Rosina, starosta; dr. Pivko, podstarosta; Ilich, načelnik; Hvalenc, Majer, Šo-štarič, Pišek, Tomažič, Sagadin, odborniki; Golob, Majerhold, Augustinčič, namestniki; dr. Pipuš, Weixl, preglednika. Konstatiral se je stavbeni in izletni odsek. »Sokol« je priredil okrožni vaditeljski tečaj, ki bo trajal vse nedelje in praznike od januarja do konca marca. Tečaja se udeležuje 25 boljših telovadcev iz Maribora in okoliških sokol-skih društev. Nova šulferajnska šola v mariborski okolici. Iz Hoč nam poročajo: Zadnji teden lazijo prav pridno agentje okrog kmetov v Šmiklavžu pod Mariborom. Nagovarjajo jih, naj razširijo s pomočjo šulferajna svojo enorazredno šolo v dvorazred-no. Denar za novo stavbo da nemški šulverein, prostor, nek travnik ob cesti iz Maribora v Ptuj, p&i graščak Scherbaum. Nemškutarji upajo nalo-\4{hv> o tU >0 E 'rt NJ Vse naše gospodinje hvalijo in kupujejo le Pfeifer-jeyo milo ker je najboljše in napravi brez truda snežno belo perilo. Pri nakupu pazite na vtis Pteifer in znamka tiger. NI 3 C9< CD (D a>< pr o a. m o. a. o 3 a> o< M ci. CP CD Trgovina ■ papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem ........ Goričar A Lesko všek, Celje, SS? ^ ■»"««« Lastna s a log a šolskih ln vseh tiskovin za urade, ■»■■icn Na debelo. . ^ 33 50-1 Na drobno. Ceniki in vzorci na zahtevo .*. zastonj in franko r. z. z o. z. y Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-1 CROATIA | Ustanovljena 1.1884 | zavarov. družba v Zagrebu 41 12-1 |Telelon štev. 25-94 | Podružnica v Trstu, Corso štev. 1. Centrala: Zagreb, v lastni blšl, vogal Mar in Preradovičeve ulice. Glavna zastopstva: ske Osjek, Reka, Sarajevo, Novlsad, Ljubljana. 88 88 Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje življenske rente. 2. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje v vseh delih znašalo je leta 1909 .....K 2,116.216*86 Od tega temel na glavnica ...............„ 800.000'— Letni dohodek premije s pristojbinami............ 1,117.856*03 Izplačane škode.................... 3,923.163*48 ■ Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. ■ Natančneje imformac