M™ g | mmm8m& Za konec tedna bo sončno in toplo, manjše poslabšanje pa lahko pričakujemo v začetku tedna. Atletske novice Odmevna Jolandina zmaga stran 12 Šoštanj Še vedno živijo z rokometom stran 13 Namesto obljub - najstarejša obrt Nesrečna latvijka poiskala policiste stran 14 V torek zasedali zbori velenjske občinske skupščine Proračun vendarle pod streho _stran 2 Nova elektronika Po kolektivnem dopustu zaposlovanje stran 3 Velenjska jezera Posebnosti škalskega stran 4 _t- Zasedanje zborov SO Mozirje "Čudežna" udeležba, župana še ni _stran 5 Občina Žalec Kmalu ne bo več težav na področju telefonije _stran 6 Odprto pismo slovenski javnosti in obvestilo prebivalcem občine Velenje _stran 7 Lojze Ojsteršek Razstava ob dvojnem jubileju _stran 8 Obiskali smo KS Braslovče Vemo, kako in kaj! stran 10 Gasilcem postaja vroče MLADI DELO ZA ŠTUDENTA IN DIJAKA tel. 853061 Mozirje - Velenje Premalo resnosti pri zatiranju lubadarja stran 17 Opozicija o proračunu Dan pred zasedanjem zborov občinske skupščine so povabili predstavniki opozicijskih strank ( SKD, NDS,SLS, SDSS ) na pogovor vodstva krajevnih skupnosti in delegate zbora krajevnih skupnosti. Povabili so tudi predstavnice vrtcev. Predstavili so jim svoje amandaje na predlagan predlog velenjskega občinskega proračuna. Največ pripomb je imela skupina delegatov na oblikovanje sredstev za potrebe občinskih upravnih organov, ki so po njihovo previsoka. Previsoko se jim zdi tudi povišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj ga po njihovo podjetja ne bodo sposobna plačevati. Odločno preveč je po njihovo odmerjeno otroškemu varstvu. Postregli so z izračuni (izhajali so iz oktoberske ekonomske cene, ki sojim jo posredovali vrtci). Prav tako pa so menili, daje preveč sredstev namenjenih za potrebe socialnega skrbstva, saj so programi s tega področja prenešeni na republiko. Vse te in še nekatere druge postavke bi skupina delegatov nekoliko zmanjšala, pridobljena sredstva pa nameni krajevnim skupnostim in javni gospodarski porabi. ■ (mz) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a /vvvv^1 Poletje je pred durmi, dnevi so soparni, hkrati pa presenečajo pogoste nevihte, ki spominjajo na (nekdanji) aprilski čas. Vseeno vode ni dovolj in spet so gasilci tisti, na katere se prebivalci višjih krajev pogosto obračajo na pomoč. Vseeno gasilsci najdejo čas za različne prireditve s tekmovanji, na katerih preizkušajo svojo usposobljenost in jo krepijo. Poleg tega se pripravljajo še na njihovo največje letošnje srečanje - na 12.kongres slovenskih gasilcev, ki bo od prihodnjega petka do nedelje v Slovenj Gradcu. Zadnji kongres GZS je bil pred petimi leti v Celju, tokratni bo torej prvi v samostojni Sloveniji, obenem pa bo za slovenske gasilce in gasilstvo prelomnega značaja. I vos % *if jd| - A ■ (foto: bm) 700 UČENCEV - CERTIFIKATOV. /j certifikat-ioo.ooo sir. jnnjcjOO.OOO s/r = 7 ODOCOOOJU P/l HI5Lir£,M LAHKO 5 TEM DEM?. JE M HES KUPMO , ŠOLO \N JO PZEUAČPW0J V LVNfc PAZK e- DDQQQQ0QQ0Q Norice Mali gospodinjski aparati Protestna prekinitev dela NAZARJE - V Malih gospodinjskih aparatih so v petek ob koncu delovnega časa prejeli plačo, ki jo sicer prejemajo redno vsak mesec in je usklajena s kolektivno pogodbo v panogi, v ponedeljek zjutraj pa so prav zaradi plače delavci spontano ustavili stroje in se zanje vrnili po malici. Razlog za spontani protest je bil novi obračun plač in novo vrednotenje dela na podlagi tarifnega dela kolektivne pogodbe. Na podlagi ustrezne tabele so delavci pričakovali višje plače, dobili pa naj bi nižje. Če je šlo morda za napako pri obračunavanju, ali za kaj drugega, je moralo vodstvo podjetja pojasniti v sredo (včeraj) do 12.ure. Šele na podlagi tega se bo sindikat podjetja odločil o morebitnih nadaljnjih postopkih, sicer pa drugih razlogov za protest delavcev v Malih gospodinjskih aparatih ni. ■/P Zasedali bodo zbori velenjske občinske skupščine VELENJE - V torek, 22. junija, bodo delegati zborov velenjske občinske skupščine na zasedanju obravnavali osem točk dnevnega reda. Med drugim Predlog odloka o ureditvenem načrtu centralnih predelov mesta Velenje, Sklep o soglasju k Statutu Športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje ter Predloge odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Zdravstveni dom Velenje, Zobozdravstvo Velenje in Lekarna Velenje. Zasedanje bodo začeli ob 8. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. ■ tp Že 5. srečanje krvodajalcev RAVNE, ZAVODNJE - Krajevni organizaciji RK Ravne in Zavodnje bosta namreč organizirali srečanje krvodajalcev obeh KS. Lani so se srečali v Zavodnjah, letos se bodo na prostoru pred staro osnovno šolo v Ravnah pri Šoštanju. To bo že peto srečanje po vrsti. Udeležilo naj bi se ga od 100 do 120 človekoljubov obeh KS.Obtej priložnosti bo organizator pripravil krajši kulturni program ter vrsto športno - rekreativnih iger. Srečanje bo to soboto ob 16. uri. ■ tp Krediti so premalo CELJE - V Celju sicer podeljujejo kredite za priključke na plin, vendar mnogi pravijo, daje to premalo. Opozarjajo na drug problem, ki bolj zavira hitrejšo "plinifikacijo" mesta na previsoko ceno prikljičkov. Ti ne prizadevajo le posameznikov, ampak tudi mnoga podjetja, ki se zato ne priključujejo na plin, čeprav gre plinovod mimo njih. Ob sorazmerno dragih priključkih pa nekateri opozarjajo še na nenamensko porabo denarja, ki seje zbral v te namene. S tako drugimi priključki bodo v Celju svedea težko uresničili vse naloge iz sanacijskega programa za celjsko ozračje, kjer predvidevajo zboljšanje prav z večjo uporabo plina. Na to gorivo naj bi do konca leta 1995 delovale prav vse kotlovnice, seveda pa naj bi imelo tudi čimveč Celjanov plinske priključke. ■ k Voda že - a kakšna CELJE - Celje se z izjemo krajev, ki ležijo v višjih predelih, že nekaj let ne srečuje z večjimi težavami pri oskrbi občanov s pitno vodo, vendar so zaradi sedanjega dolgega sušnega obdobja vseeno zaskrbljeni. Vendar ne toliko zaradi bojazni, da bo vode zmanjkalo, bolj zaradi strahu, da bo tekla iz pip spet voda slabše kakovosti. V Celju namreč še niso sklenili projekta, da bi slabšo vodo iz vodnjakov iz Medloga speljali v vso industrijo, tista iz Vitanja, ki je kakovostnejša, pa naj bi bila namenjena le za gospodinjstva. Zaradi tega se bojijo, da bodo morali ob še večji suši poslati v cevi več z nitrati obogatene medloške vode. ■ k Kakšna bo usoda depozitov CELJE - Vse bolj se bliža čas, do katerega morajo črnograditelji vložiti zahtevke za odlok izvršbe (rušenja) in plačati kar precejšenj (150 tisoč tolarjev) polog. To morajo urediti v 90 dneh od dneva uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - to je do 9. junija. Vendar pa se veliko Črnograditeljev še vedno ne odločilo za tak ukrep, tudi zato, ker jim vse podrobnosti še vedno niso jasne. Eno od pogostih vprašanj je, kakšna bo usoda depozita. Na regijskem posvetu v Celju, kjer so ob prisotnosti predstavnikov države in republiškega resornega ministrstva razpravljali o tej problematiki, so povedali, da se 25 odstotkov pologa nikomur ne vrne - porabili ga bodo za financiranje izdelave prostorsko ureditvenih pogojev, kot plačilo za razvrednotenje zemljišč in njihovo protipravno prilastitev. V primerih legalizacije bodo preostanek depozita porabili kot predplačilo odmerjenega prispevka za stroške komunalnega urejanja zemljišča. Morebitni višek pa bodo vrnili investitorjem. Ob tem so ponovno opozorili, da samo plačilo depozita še ne pomeni tudi avtomatične legalizacije črne gradnje; pomeni le, da za tak objekr velja moratorij (da ga ta čas ne bodo rušili) in da bodo začeli postopek ugotavljanja možnosti za legalizacijo črne gradnje. ■ k S torkovega zasedanja zborov Skupščine občine Velenje ii»««uii«i»««««»iinm»»m»i«»i»«i««i»»«» Letošnji proračun vendarle "pod streho" Delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine so v torek nadaljevali 1. junija prekinjeno zasedanje. So bili tokrat uspešni ali ne? So, kajti po večkratnih obravnavah so končno sprejeli predlog odloka o proračunu velenjske občine za letos. Ob tem še predlog sanacijskega programa na področju varstva zraka v Šaleški dolini, s katerim so - po besedah sekretarja občinskega sekretariata za varstvo okolja Petra Rezmana - zaprli "blok zrak". Na vrsti bo namreč sedaj sanacija vode. Tudi predloge komisije- za volitve, imenovanja ter kadrovske zadeve so potrdili. To pomeni, daje večina prisotnih delegatov na tajnih volitvah izvolila Hermo Groznik za novo članico komisije za kadrovska vprašanja pri Skupščini občine Velenje. Njen proti kandidat je bil Branko Nimac. Oba pa sta bila kandidata za mesto, ki gaje v omenjeni komisiji "sprazni!" Srečko Meh (sedanji predsednik velenjske vlade). Po medzborovskem usklajevanju o proračunu Kar se je šušljalo pred začetkom seje zborov na seji sami ni dobilo popolne potrditve. Osnova za govorice naj bi bilo podanih precej amandmajev skupine poslancev, poseben pogovor teh dan prej v Starem Velenju in ugotovitve nekaterih, da v poslanskih klopeh ne sedijo vsi "pravi" delegati. Dogodilo se torej ni nič takega, poskus "desnega udara" kot so nekateri poimenovali namere sestanka v Starem Velenju, je ostal le poskus. Sprejemanje predloga letošnjega občinskega proračuna so poslanci začeli z obravnavo odločitev komisije za uskladitev amandmajev k omenjenemu predlogu. Ta je namreč prevetrila pet podanih amandmajev. Med njimi je enega predlagala v sprejem, za enega umik, druge paje zavrnila, seveda z obrazložitvami. Po razpravi delegatov sodeč, se je pri večini odločila prav. Razprava se je namreč razvnela le pri amandmaju delegata v DPZ - ja Ivana Atelška. Predlagatelj je namreč delno vztrajal pri zahtevi, na proračun paje pristal pod pogojem, da ob renominaci-ji proračuna namenijo denar za krajevne skupnosti, dograditev gimnazije in komunalno dejavnost. Prav tako mora IS bdeti nad strogo namensko porabo proračunskega denarja. Glede pokrivanja stroškov zaradi dovoza pitne vode v sušne predele KS so zadolžili velenjsko vlado, da zagotovi določeno višino denarja za te namene. Kajti, predvidenih milijonov tolarjev bo za to vsaj desetkrat premalo. Plačilo stroškov bo veljalo za nazaj, saj vodo v sušne predele vozijo gasilci že kar lep čas. Pri obravnavi predloga odloka proračuna samega so nato delegati prihajali za govorniški oder za to, da so obrazložili svoj glas za oziroma "vzdržan". Tako je Milica Kovač (DPZ) povedala, da bo ostala neopredeljena, ker niso uspela njihova prizadevanja pri opozarjanju na nepravilno razdelitev denarja v proračunu. Menila je, daje namenjenega preveč denarja upravnim organom in otroškemu varstvu, mnogo premalo pa gospodarski infrastrukturi. Tone De Costa (prav tako delegat DPZ - ja) paje očital IS aroganten odnos pri soočanju. Predsednik velenjske vlade Srečko Meh je v odgovorih na nekatere očitke omenil sestanek v Starem Velenju, kjer naj bi Franjo Bartolac, Branko Nimac (podpisnika vabila zanj) in še nekateri drugi po svoje razlagali amandmaje. Franjo Bartolac je te njegove očitke zavrnil, saj naj bi na tem sestanku amandmaje le zagovarjali. Prav nič na njen niso govorili proti proračunu ali izvršnemu svetu. Pri sprejemanju proračuna ni bil proti nihče od delegatov. 10 pa je bilo takih, ki so se pri glasovanju vzdržali. Odlok o varstvu zraka v občini Velenje Na resnost zadeve je pri sprejemanju predloga odloka opozoril sekretar občinskega sekretariata za varstvo okolja Peter Rezman, pri tem pa odgovoril tudi na vprašanja delegatov Staneta Lipnika in Mirana Gmajnerja. Da se ni razvnela širša razprava kot se je, je najbrž vpli vala njegova obljuba, da bo sekretariat oziroma velenjska vlada delegatom zborov v paketu predstavila študije o izkoriščanju geotermalne vode, o plinifikaciji severne veje in toplifikaciji Topolšice. Prav tako je Peter Rezman seznanil prisotne o prizadevanjih za ustanovitev občinskega ekološkega sklada. Ta naj bi pomagal pri uresničevanju sanacijskega programa s področja varstva okolja. ■ t p Iz dela velenjske vlade Vodo dovažajo Konec tednaje bil sicer bolj svež, suša paje v našem okolju še naprej neizprosna. Ta problematika je postala že kar redna točka dnevnega reda velenjske vlade. Na seji, prejšnjo sredo, so se dogovorili, daje treba dodatno oskrbovati gospodinjstva z vodo, ki jo dovažajo s cisternami Paki, Ravnah, Skornem Florjanu, Šmartnem ob Paki, Šentilju, Škalah, Cirkovcah, Pesju, Lokovi-ci, Topolšici, Gaberkah, Gorenju, Plešivcu, Belih vodah, Bevčah, Podkra-ju, Kavčah in Zavodnjah. Občina prispeva iz sredstev za elementarne nesreče polovico stroškov prevoza vode. S takšnimi usmeritvami seje velenjska vlada strinjala, Srečko Meh paje ob tem dodal, daje treba izdelati normative porabe vode, ki jo dovažajo in socinancirajo. Velika škoda v kmetijstu Težave niso le z oskrbo z vodo, škoda je velikanska tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Četudi je še niso ocenili, je mogoče trditi, da bodo že na osnovi dosedanje suše, kmetijski pridelki vsaj tretino nižji. Travniki so rjavi in skoraj zagotovo druge košnje ne bo. Že sedaj se je treba pripraviti, na morebitno izdatnejše deževje, je dejal v imenu komisije, ki spremlja posledice suše v občini Velenje, Marjan Jakob. Komisija predlaga nakup 600 ton dušičnih gnojil, ki bi jih kmetom sofinancirali v višini 30 odstotkov. V proračunu sredstva za elementar Letošnja suša je dovolj velik dokaz, daje treba v občinskem proračunu oblikovati tudi sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč in to suša nedvomno je. Po predlogu komisije za oceno škodo naj bi v tej postavki združili odstotek celotnih proračunsih sredstev. Manj zaposlenih v sekretariatu za družbene dejavnosti Število zaposlenih v občinski upravi naj bi se zmanjšalo. Prvi so se te naloge lotili v sekretariatu za družbene dejavnosti, kjer je Peter Kovač že izdelal novo sistemizacijo, na osnovi katere bo delalo v tem sekretariatu 40 odstotkov manj delavcev kot doslej. Težave s krajevnimi tablami Krajevne table, ki so obenem prometni znaki, ki določajo omejitev hitrosti na 50 kilometrov na uro in oznake krajevnih imen, pogosto razburjajo naše občane. Prometni strokovnjaki jih namreč postavljajo v strnjenih naseljih, kar seveda pomeni, da niso na krajevnih mejah. Pripomb je toliko, da so se člani velenjske vlade odločili, da uvrstijo to problematiko na dnevni red svoje seje. Kolikor se bo dalo, bodo skušali upoštevati geodetski in prometni vidik. Kupili bodo pet stanovanj Časi, ko smo v občini Velenje letno zgradili tudi po petsto in več novih stanovanj, so minili. Na sekretariatu zajavne gospodarske zadeve so zbrali za letos sredstva za nakup petih stanovanj, ki jih bodo namenili za solidarnostne in kadrovske potrebe. Lokacija za plinovod v Škalah septembra V Škalah in Hrastovcu se že dolgo pripravljajo na plinifikacijo. Želi si jo kar 220 od skupaj 239 gospodinjstev. Sfinancirati pa bi bilo potrebno tudi priključke za 170 bodočih graditeljev v tem kraju. Najustrezneje bi seveda bilo, če bi se zato zagotovili krediti. Gradbeni odbor za izgradnjo plinifikacije pa ima poleg finančnih tudi druge težave, med drugim tudi s pridobivanjem dokumentacije. Zato so se prejšnji teden sestali s predstavniki velenjske vlade in se dogovorili, da bodo potrebni projekti izdelani do konca avgusta, septembra pa naj bi bilo izdano tudi že lokacijsko dovoljenje. mz Pa smo na suhem Nekateri, ki se ukvarjajo z nadnaravnimi silami, ki imajo bojda dobre veze tudi s tistimi zgoraj, pri čemer mislim tiste, ki so veliko višje kot je naša oblast, so večkrat govorili, da smo Slovenci narod, ki nas še sam Bog radpoujčka in smo sploh pri njem dobro zapisani. Ko zdajle gledam, kako venjajo poljščine, kako je ponekod le močno žejna živina in kako si že tudi ljudje morajo vse bolj gasiti žejo s pivom in vinom, ker vode primanjkuje, se vse bolj sprašujem, s čim vse smo se morali onemu zgoraj tako zameriti, da nas zdaj postavlja pred tako preizkušnjo. Razlogov, da težko dihamo, ni težko najti; ti so čisto naši človeški in imajo osnovo v naših razvadah, ki terjajo tudi veliko električne energije. Pravično ni le to, da nekateri te blagodati v velikih količinah uživajo, drugim pa zaradi tega zastaja sapa v grlu in piučih. Tudi razlogov, da moramo vse bolj posegati po uvoženih ribah, ker so naše iz potokov in jezer, če v njih še sploh lahko preživijo, neužitne, torej tudi teh razlogov ni treba iskati predaleč naokoli. Pri nas so. In to ne le v industrijskih gigantih, ki za lastno preživetje tudi žrtvujejo druga živa bitja, ampak tudi pri "navadnih" občanih; tudi ti se pogosto požvižgajo na to, kjer naj izj>erejo škropilnico, kam zlijejo izrabljeno olje, kam speljujejo prekomerno greznico. Saj so tudi razlogi, da crkuje kakšna panoga gospodarstva, v veliki meri naši. Pa čeprav delavci opozarjajoče dvogujejo roke in zatrjujejo, da njihovi ž.e ne, da so od onih vodilnih, ki niso znali prav voditi, usmerjati, kupovati in prodajati. Ki so le gledali za kratkotrajnimi učinki, ne pa za dolgoročnejšimi rešitvami. Pri tem mnogi tudi pozabljajo, da so morda delček k vsemu temu, kar jih je zdaj doletelo, pridejali tudi sami, ko so morali v bolniško, da so lahko pokosili polja ali da so si pozdravili ude po prehudi vikendski rekreaciji; da so bili veseli, če se jim kdaj ni bilo treba preveč naprezati, in niso terjali, da hočejo za pošteno plačilo tudi pošteno delo. Še na marsikaj marsikdaj marsikdo ni pomislil - tudi na to ne, da bi prisluhnil Terezi Kesoviji, kije že pred davnimi leti zapela: " Vse se vrača, vse se plača!" In zdaj se nam vrača z obrestmi. In kot da vse to ni dovolj, kot da je zdaj še sam Bog dvignil roke od nas. Kot da smo res tako brezupen narod, da se z nami ne kaže ukvarjati. Saj: gotovo smo pozabili, kar nas je učila mati "Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme!" ln pri nas po raznih skupščinah, odbornikih, svetnih in drugih dvoranah ima kaj slišati. In ima kaj videti. Mi, ki sum obsojeni na tako vodstvo, kot ga imamo, na take stranke, kot smo si jih ustvarili, na take politike, ki so nam bili všeč - mi moramo tu živeti in trpeti, tistemu pa, ki r to ni pri-moran, tistemi res ni treba vse to to, če Ij, ijo: Če Bog, tega ne bi dopustil. Slovenski narod si tega ne zasluži! Ampak poglejte ovenela polja. Poglejte vse bolj prazne struge. Saj Že vsi občutite sušo v resnično vseh pogledih. Še kakšne prave sočne besede nihče na vrhu več ne premore! Kr prenašati. Pa ni čudno, če ljudje že čisto obupano pravijo: Ce bi bil Občinska organizacija RK Velenje ■ ••■•••■■■•(■»••••••■»•»sms "Mogočnosti srca še ni nihče izmeril" V dvorani doma kulture v Velenju je pred tednom dni občinska organizacija Rdečega križa Velenje pripravila proslavo ob 40 - letnici organiziranega krvodajalstva v Sloveniji. Jubilej si zasluži pozornost ne toliko zaradi obletnice, ampak zaradi tistih, ki se vedno odzovejo klicu na pomoč. Takih je v občini Velenje veliko, na leto od 4400 do 4700. Z njimi se občina Velenje uvršča v sam vrh v Evropi, izstopa pa seveda tudi v Republiki Sloveniji. V vrstah krvodajalcev so vsi: plemenitejše zdravilo, krvodajal- 400 vabil za prireditev pove veli-odrudatjev (ti so najštevilčnejši), ci najbolj plemeniti ljudje. Zato ko. Zanemarljiv ni tudi podatek, delavcev Gorenja, drugih firm velenjskega gospodarstva, do gospodinj, kmetov in dijakov. 1800 litrov najdragocenejše življenje tekočine darujejo za ohranitev, rešitev zdravja nekomu, ki ga ne poznajo. Ali poprečno v 20. letih 36 tisoč litrov. To so v svojih pozdravnih govorih večkrat poudarili vsi govorniki: predsednik občinske člove- koljubne organizacije Stane Žula, predstavnik Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane dr. Ljubiša Lukič, velenjski župan Pankrac Semečnik in predstavnik republiškega RK Jurij Gartner. Krvodajalci, občani so seveda tisti, na katerih temelji človekoljubje, plemenito dejanje brez primere. Izredno dejanje, izreden čut do solidarnosti, ki ga v Šaleški dolini prenašamo na mlade, vzbuja optimizem v skrbi za sočloveka tudi v spremenjenih razmerah. Ali kot je poudarila predsednica Območne organizacije ZSSS Velenje Mira Videčnik: "Mogočnosti srca še ni nihče izmeril, naj ostane tako tudi v novih časih." Krvodajalci so ljudje, ki dajejo za sočloveka največ kar lahko - del sebe. Tega ne zmore vsak, zato je njihovo delo več kot le zavidanja vredno. Kri je naj- skromen, a iskren hvala za njihovo človekoljubnost naj ne bo odveč. Po zaslugi dobrih organi-zatoijev, marljivih aktivistov RK na terenu in v delovnih okoljih dosega občina Velenje v krvodajalstvu izredne rezultate. Zato najbrž ne preseneča toliko novica, daje občinska organizacija Rdečega križa Velenje predlagana za dobitnico najvišjega občinskega priznanja - Grb občine Velenje. Pred njo so v prihodnje novi izzivi. Zmogla jih bo le, če ji bodo ob tem pomagali tudi drugi. Na četrtkovo prireditev je organizatorka povabila krvodajalce, ki so darovali kri več kot 25 - krat. daje v občini kar 700 takih, ki bi za darovano kri morali prijeti priznanja na tej prireditvi. Za njihovo plemenito dejanje se jim bodo oddolžili na internih proslavah v KS in firmah. Tokrat pa so na oder doma kulture v Velenju povabili 8 krvodajalcev, ki so se vpisali med človekoljube več kot 70 - krat (med njimi sta bila dva, ki sta darovala kri več kot 100 -krat). Priznanja za trud pa so prejeli še prizadevni aktivisti RK in nekatere firme v velenjski občini. Kulturni program so ob tej priložnosti pripravili učenci OŠ Livada Velenje in Rudarski oktet. ■ tp Veselo leto turizma Za kroniste našega časa že dolgo tiktaka več kot obilo bogata epoha in prav nič ni videti, da bi se lahko kaj kmalu obrnilo na suho. Dogodki udarjajo opazen pečat domala vsakemu dnevu, tednu in mesecu, kaj šele letu. In tako se v množici kozmičnih stresov dogaja, da človek kar ne ve, po kom ali čem bi lahko imenoval denimo Zemljo 92, da bi naslov pravično podelil. Ali pa letošnje leto naprim-er. Zemlja naj se ubada s svojimi zagatami, mi se bomo s svojimi. Krasno, da smo za letos ta problem že rešili. Triindevetdeseto smo razglasili za leto slovenskega turizma. Hvala bogu še pravi čas, sicer bi ga zagotovo morali prekrstiti v leto afer. Že na polovici, kaj pa šele bo... Toda kar smo rekli, smo rekli. In ker v tej deželi beseda nekaj velja (pa ne bom rkel kaj), bo pri tem ostalo. Sicer pa Hit, Vis, Casino in kar je še drugih letos posebej aktualnih pojmov, tako močno spominjajo na turizem, da smo lahko v bistvu zadovoljni. Nemara se na koncu leta pokaže, da smo prav zaradi njih zares imeli leto turizma. Že res, da smo ga začeli brez ministra za turizem ali državnega sekretarja, kot se bivšima Pašu in Siršetu reče. Pa nič zato. Zdaj ga imamo, a skorajda sem prepričan, da pretežni del vesoljne Slovenije ne ve, kdo je in zakaj je. Saj je krasno! Imamo torej novo svojevrstno turistično atrakcijo. Komaj čakam, da nam jo bodo začeli javno kazati. Vsaj za zaključek leta turizma bi mož lahko kakšno na glas rekel, da nas bo več vedelo, daje bilo. So se pa tej pomembni celoletni akciji na čast zanimivo zganili ponekod drugod. V glavnih letoviških metropolah, kar je seveda najbolj prav. Vozniki znamenitih blejskih čolnov so na primer udarili štrajk. Čoln na suho, možakaiji za šank. Naj se ve, da jih nekdo, ki je najel del pristana in tam privezal nekaj svojih čolnov, ne more kar tako žejne prevažati z brega do cerkvice. Turisti, kolikor jih je, bodo pa že razumeli in uživali tudi, če so pametni. Blejskim čolnov na suhem ne vidiš vsak dan. Ali pa Portorožani. Te dni so v anketah in na nekaterih javnih shodih povedali, kako je živeti v turističnem središču. Moti jih gneča na plaži, v trgovinah, gostilnah, na cestah, moti jih ošabnost, neprijaznost in varčnost gostov, motijo jih neustrezno usposobljeni turistični delavci, moti jih nočni trušč, motijo jih visoke cene, sicer so pa s turizmom zadovoljni. Gostom zato v znamenje iskrene dobrodošlice letos spet priprav-' ljajo odlok o prepovedi predvajanja glasbe na terasah in podobnih odprtih prostorih v nočnih urah. Sicer pa, saj nam pripovedujejo z mnogih plakatov, panojev in transparentov. Za pametne ljudi so počitnice v Kalabriji, mi ki to nismo, bomo ostali lepo v domači deželi in si, če se bo dobro obneslo, prihodnje leto še enkrat umislili leto turizma. V čast obema turističnima avtobusoma, ki bosta še prišla k nam. ■ Jože Krajnc Gorenje turizem Novi turistični pristopi Turizem je naša prihodnost. Velika priložnost Slovenije. To so pravočasno začutili v Gorenju in oblikovali novo hčersko firmo Gorenje Turizem. Turistično agencijo, ki pa je nekaj posebnega, tudi zato, ker je vpeta v poslovni sistem Gorenje, kar pomeni, da jim je kakovost poslovanja imperativ, produciranje novosti pa nuja. Mirka Žirovnlka so še posebej nagradili z dolgim ploskanjem za 174-krat darovano kri Poslovne vezi so stkali z vsemi najpomembnejšimi turističnimi ponudniki v Italiji, Avstriji in na Maržarskem. V Sloveniji pa so njihovi partnerji vsa naravna zdravilišča, slovenska obala in turistični kraji v notranjosti. Dopust želijo omogočiti vsem po sprejemljivih pogojih, njihov cilj paje tudi pritegniti v Slovenijo tujce. Krog poslovnih partneijev nenehno dopolnjujejo in vanj vključujejo ponudbo sindikalnih zmogljivosti podjetij. Ob tem bdijo nad kvaliteto in iščejo neposredni stik s ponudniki turističnih zmogljivosti. Kot je povedal na nedavni novinarski konferenci direktor Gorenja Turizem Janez Pušnik, so majhno, fleksibilno podjetje, katerega poslovanje je poceni, ker je informacijsko in komunikacijsko dobro podprto, temelji na sodobnih tržnih prijemih. Do konca leta bodo odprli po Sloveniji 20 informacijskih centrov, sicer pa koristijo poslovni sistem Gorenja z njegovimi bogato razvejanimi prodajnimi mrežami in poslovnimi vezmi. Vse to seveda zato, da so kupcu bližje in ceneje. Pripravljeni pa so priti tudi na dom. Samo poklicati jih je treba, vse ostalo pa naredijo sami. Povejmo še to, da so uvedli še eno pomebno novost: varčevanje za dopust preko celega leta. Avans, ki ga dopustnik plača pred nastopom dopusta obrestujejo po velikem R, ostanek dolga pa po dopustu obračunajo kot kredit. Na ta način omogočajo, daje dopust dostopen vsakomur. ■ mz Obsikali smo Novo elektroniko • •(••■■•••■•■•■•»••(••»ii Po kolektivnem dopustu zaposlovanje Gorenjeva Elektronika je šla sredi aprila v stečaj. Vzporedno s podjetjem, za katerega teče zdaj stečajni postopek, se ustanavlja Nova elektronika, v kateri naj bi delavci dobili redno zaposlitev takoj, ko bo za to podana dovolj trdna materialna osnova. Tako pravi Drago Šulek, ki na starem gradi novo. Zato zdaj bivši delavci Gorenjeve Elektronike občasno pogodbeno delajo v Novi elektroniki, na Zavodu za zaposlovanje pa prejmajo denarno nadomestilo, ki jim po zakonu pripada. Morda bodo nekaj časa (denarno) celo na boljšem, kot bi bili, če bi se v Novi elektroniki zaposlili redno. A redna zaposlitev je le redna zaposlitev. Kdaj bo to možno, je zanimalo tudi nas, zato smo v ponedeljek obiskali direktoija Nove elektronike, Draga Suleka. Najprej je spomnil na znana dejstva, daje bil stečaj podjetja Gorenja Elektronika neizogiben. "V časovni oddaljenosti pa so se že kazali obrisi novih poslov, ki smo jih začeli graditi še v stari Elektroniki. Odločili smo se sicer za vstop skozi "neprijetna" vrata v Evropo, ampak druge možnosti ni. Izkoristili smo trenutek in našli nekaj kupcev na cenovni osnovi, kakršnega imajo daljnovzhodni proizvajalci televizorjev. To, kar nam gre pri tem ta trenutek v prid je samo predvidena zaščitna carina in razlika v transportnih stroških." Posle so v Novi elektroniki povezali z novim izdelkom, v pol leta so razvili koncept televizorja, kije konstrukcijsko cenejši, pravijo pa, da nič slabši. Že poleti naj bi stvari postavili tako daleč, da bi nove televizorje lahko začeli dobavljati kupcem, avgusta pa naj bi šlo že povsem zares. Nas pa je seveda najbolj zanimalo, kako bo z zaposlovanjem bivših delavcev Gorenjeve Elektronike v Novi elektroniki. "Računamo, da bomo začeli zaposlovati takoj po kolektivnem dopustu Gorenja," nam je zatrdtf Drago Šulek. Za določen časa ali za nedoločen čas paje še vprašanje. "Za nedoločen čas morajo biti izpolnjeni trajni pogoji. Ali je to mogoče z najetimi osnovnimi sredstvi, bo odločitev, ki bo najtežja. Verjamemo pa, da bo delo imelo bistveno več delavcev kot je bilo nazadnje zaposlenih v Elektroniki, saj nameravamo količino televizorjev resno povečati. 122 tisoč izdelanih televizorjev letno (1990) je bilo doslej največ, Nova elektronika naj bi od julija proizvajala vsaj 250 tisoč", zago-tavja Drago Šulek. Obenem paje povedal tudi tole: "Če se bodo ljudje zaposlili za določen čas, bodo še vedno v negotovosti, ker ne bo moč računati na sredstva, do katerih so tako ali drugače opravičeni iz sredstev ministerstva za delo. Trajna zaposlitev v novem podjetju pa jim omogoči, da lahko nekaj denarja dobijo in tako ali drugače sredstva kapitalizirajo." ■ mkp Odobrenih le 3,5 milijonov Občina Velenje doslej iz sredstev, ki jih republika namenja iz svojega proračuna za razvoj manj razvitih območij, ni veliko dobila, pa čeprav je potreb veliko. Letos so na razpis prijavili pet večjih projektov in sicer vodovod v Plešivcu, lokalne ceste Bele vode - Šentvic Pleši vec - Graška gora, H lep - Visočni vrh v Belih vodah, Loke - Zgornji Pehner v Paki in Pirečnik - Župan v Skor-nem. Te naložbe bi bile vredno okoli 700 milijonov tolarjev, republika paje odobrila le 3,5 milijone. S tem v velenjski vladi nikakor niso zadovoljni, zato se bodo, kot je povedal sekretar sekretariata za javne gospodarske zadeve Tone Brodnik, pritožili. ■ mz Gorenje Toplotne črpalke Vedo, kako se streže stvarem Varčevanje primerne energije, varovanje okolja, prihranek pri ogrevanju so gesla, za katerimi se "skriva" uspešno velenjsko podjetja Gorenje Toplotne črpalke. Direktor firme Franc Šacer pravi, da imajo - na srečo - dela čez glavo. Imajo ga za to, ker vedo, kako se streže stvarem ob pravem času in na pravem mestu. Trg namreč narekuje njihovo proizvodnjo, na izzive pa so tudi primerno pripravljeni. Vsaj doslej je bilo tako. Glede na načrte bo tako ostalo. Od enega modela toplotne črpalke v letu 1983, je danes v proizvodnem programu Gorenja Toplotnih črpalk ražvitih več kot 70 modelov sistema voda - zrak, voda - voda. Sploh ponosni pa so na zadnji dosežek tovrstne tehnologije - kombinirane toplotne črpalke. Te so v svetu redkost, v Evropi novost. Njihova prednost koriščenja tako grelnih kot hladilnih moči je (po nekaterih kazalcih) najučinkovitejši energetski stroj, ki gaje naredil človek. "Bodočnost je v teh napravah, edina težava za zdaj pa ta, da ljudje še ne poznajo možnosti učinkovite uporabe obeh učinkov," poudarja Franc Šacer. Proizvodni program firme zaokrožujejo klimatske naprave za hlajenje prostorov ali hlajenje ledene vode do moči 200. kW po enoti. Izdelujejo jih iz najboljših evropskih komponent oziroma gre za zadnje tehnološke dosežke na tem področju. Zagotavljajih sode- Franc Šacer lovanje s priznanimi evropskimi izdelovalci teh. Na področju kli-matizacije so že izdelali IOOkW hladilno napravo za ledeno vodo za bolnišnico Šempeter pri Novi Gorici. Obstanek v družbi najboljših firmi omogoča pester in zelo širok program izdelkov za gospodinjstva, obrt in industrijo. Predvsem pa dejstvo, da prihajajo jutrišnjemu dnevu naproti z novostmi, pravzaprav inovacijami. Sestavni del razvojnega programa so. "Izkušnje v svetu so zgovorne. Preživijo le tisti, ki se ukvarjajo z novimi stvarmi. Mi se tega zavedamo in za zdaj se krizi kar uspešno upiramo." Tako so med drugim lani trgu ponudili sušilno napravo za les, letos sušilno napravo za seno. "Smo kolektiv, ki deluje v relativno težkih razmerah in ob precejšnji konkurenci. Za preživetje moramo storiti marsikaj." Ni jim tuje, da zanj ni dovolj le proizvodnja, ampak celovita ponudba - poleg prodaje še usluga. Tudi v to kislo jabolko so že ugriznili. Inovativnost, želja po uspešnosti in izpolnjevanje zahtev trga - razlogi, zaradi katerih lahko skupaj s približno 30 zaposlenimi Gorenja Toplotne črpalke zremo v jutrišnji dan. ■ tp KZ Šaleška dolina in Mesarstvo Sušeč Era Vino Šmartno Vft ttft 3& « f» W !S S« ® iS! Kakovost - naš izziv Na znamenitem londonskem vinskem sejmu (v drugi polovici letošnjega maja) seje s 23 vini iz petih vinorodnih okolišev, ki predstavljajo več kot polovico celotne slovenske pridelave vin (Vinska klet Ormož, Radgonske Gorice, Goriška Brda, Vina Kras in lastna ponudba) predstavilo tudi Erino podjetje Vino iz Šmartnega ob Paki. Njegovo sodelovanje na sejmu ni bilo neopazno. Celo nasprotno. Prvi vtisi predstavitve na angleškem trgu so zelo dobri, saj so bila mnoga slovenska vina tamkajšnjim poznavalcem zelo všeč. Kot vse kaže, bo največja težava pri sklepanju poslov previsoka lastna cena. Vladimir Čretnik, direktor Ere Vino Šmartno pravi, da bodo s trdim in strokovnim delom poskušali za visoko kakovost slovenskih vin iztržiti tudi na angleškem trgu primerno ceno. Sicer paje, po mnenju sogovornika, vinski letnik 1992 izredno kakovosten. Ni se samo približal letniku 83, ampak ga je v določenih okoljih celo presegel. Mogoče bo veljal celo za letnik stoletja. Čeprav veljata ugotovitev za širši slovenski vinarski prostor, tudi sorte iz šmarško - vir-štanjskega vinorodnega okoliša glede kakovosti od tega ne odstopajo. Čeprav so bolj poznane po kislosti, ki daje vinu značaj prijetne svežine, imata letnik popolno harmonijo, kar se na nekaterih drugih "vinskih delih" Slovenije ni Vladimir Cretnik dogodilo. "Ta kakovost je za nas izziv. Zato dejstvo, da smo v okviru prestrukturiranja Ere kot celote in s tem Vina samega, začrtali poti, kako preseči meje Slovenije in se vključiti v evropske gospodarske ter tudi druge tokove." Da niso ostali le pri besedah, ampak konkretnih dejanjih dokazujejo nekateri projekti ekskluzivnih zastopanj raznih blagovnih znamk za Slovenijo. Tako je Era Vino Šmartno že zastopnik kakovostnih avstrijskih sokov YO, pred nekaj dnevi so program grosistične dejavnosti dopolnili s prodajo in distribucijo likerja Amoretto di Saronno Originale. V Italiji je glede prodaje na vodilnem, v svetu pa na četrtem mestu. Mimogrede poznajo ga v 120 državah sveta. Naslednji projekt v razvoju in na skorajšnjem začetku uresničitve je ekskluzivno zastopstvo svetovno priznane francoske mineralne vode perrier. Po besedah sogovornika se ta voda prodaja v bolj bogatih delih na vseh celinah. Ne bo dolgo, ko jo bomo našli tudi na našem trgu. Da ne omenjamo posebej prispelega tovornjaka s priklopnikom, ki je med našim obiskom na Vinu pripeljal kartone steklenic originalnega škotskega viskija firme Burn Stevvard in Elansman. "Lahko govorimo o optimizmu, saj nismo spoznali le tujih partnerjev, ocenili, katerih pijač na slovenskem trgu primanjkuje. Bolj pomembno je to, da nam je uspelo tuje partnerje prepričati o naši stabilnosti, tradicionalni prisotnosti na slovenskem trgu, kakor tudi o naši strokovni usposobljenosti za nove načine trženja. Nenazadnje - vitalnost, svežina firme in jasen pogled v prihodnost pri tem ni bilo nepomembno. Pripravljenost tujih partnerjev za sodelovanje najbrž to potrjuje." Med novostmi v grosistični dejavnosti, ki predstavlja levji delež prihodka Vina, naj omenimo še odprtje dveh specializiranih trgovin s pijačami v Litiji in Zagorju. Načrtujejo še nekaj tovrstnih pridobitev. Uvrščajo jih med kratkoročne ukrepe za reševanje likvidnostnih težav. Grosistični dejavnosti v tem trenutku res namenjajo precejšnjo pozornost, čeprav ob tem ne zanemaijajo področja lastne proizvodnje in negovanje vin z novimi blagovnimi znamkami. To pa so dolgoročni projekti. ■ tp .<<• >'•: :«• <•'•: Lastna predelovalnica mesa Naložb v današnjih časih res ni veliko. Zato so pridobitve, takšne in drugačne, toliko več vredne. Mednje od minule sobote dalje lahko z gotovostjo uvrščamo tudi predelovalnico mesa zasebnika mesaijaTineta Sušca in Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Po besedah velenjskega župana Pankraca Semečnika, kije prerezal otvoritv- eni trak, je predelovalnica dokaz slovenske iznajdljivosti, vztrajnosti in delovnosti.Razlogov za posebno zadovoljstvo ob tem še več. Za skupna sovlaganja sta se Mesarstvo Sušeč in kmetijci šalep-ke doline odločili zaradi potreb, težave pri porizvodnji mesa so narekovale njeno izgradnjo. Potrošniki pa bodo sedaj dokazali, ali 'je bila odločitev pravilna. Približno 240 tisoč nemških mark je veljala oprema predelovalnice s potrebnimi stroji vred, v njej pa bodo predelali na leto približno več kot 100 ton mesnih tržnih viškov kmetov velenjske občine. Predvsem govejega in svinjskega mesa. Odvisno od potreb trga in z uveljavitvijo izdelkov na njem pa zmogljivosti dosegajo od 10 do 25 ton na teden. Izdelke predelovalnice bodo za zdaj ponudili domačemu, velenjskemu trgu, prodor pa snujejo še na druga področja. Zlasti zanimiva je Primorska. Starovelenjska, telečja klobasa in suhomesnati goveji izdelki so posebnosti, s katerimi nameravajo ponudboodo ob ustaljenih mesnih izdelkih ponudbo dopolnili oziroma popestrili. ■ tp Posebnosti Škalskega jezera Članek obravnava splošne značilnosti o gibanju vode v jezerih našega podnebnega pasu, s poudarkom na posebnostih, ki so jih v zadnjih petih letih odkrili pri svojem raziskovalnem delu v Zavodu za ekološke raziskave ERICo Velenje: Rudi Ramšak, dipl. biol., spec. Alenka Rošer Drev, dipl. biol., prof.dr. Marjan Rejic, strokovni svetovalec. V tem prvem članku bomo obravnavali problematiko Škalskega jezera, ter podali nujne ukrepe za izboljšanje sedanjega stanja. Vsa štiri jezera, Skalsko, Velenjsko, Turistično in Družmirsko, so v Šaleški dolini nastala zaradi rudarjenja in pravimo, da so ugrezninska. Škal-sko jezero je začelo nastajati že v začetku tega stoletja, ostala jezera pa precej pozneje, v času intenzivne gospodarske rasti Velenja. Glavne geografske značilnosti Škalskega jezera Današnja površina Škalskega jezera je 16,6 ha, prostornina 980,000 m3, največja izmerjena globina pa 19 m. Dva površinska pritoka napajata jezero, Lepena in jamska voda. Pretoki Lepene čez leto nihajo, v sušnih obdobjih se znižajo pod 10 l/sek, povprečni letni pretok znaša okoli 100 l/sek. Jamska, triadna voda ne priteka v jezero enakomerno, ampak jo črpajo v presledkih večkrat na dan. Količina vode, ki po obeh pritokih priteče letno v jezero, je ocenjena na 5,5 miljonov kubičnih metrov, od tega je Lepene 3 milijone kubičnih metrov. Voda pritokov se razliva po vodni plasti, kije debela le od 3 (poleti) do 12 m (pozimi). Strokovna ocena kakovosti Škalsko jezera je meromiktično. Meromiktičnost pomeni, daje vodikov sulfid stalno prisoten v globinski jezerski plasti. Vodikov sulfid je močan strup, ki hitro ubija vodne prebivalce. Debelina plasti z vodikovim sulfidom je pogojena z letnim časom, vremenskimi razmerami in dejansko izmenjavo oziroma pretokom vode. Zaradi tega plina je onemogočeno bivanje večini vrst jezerskih prebivalcev, življensko odvisnih od kisika, raztopljenega v vodi. Ljudje za tako jezero pravijo, daje bolno, zato pa menijo, da je jezero zdravo, čisto, če v njegovi vodi ni nikdar prisoten vodikov sulfid. V ostalih jezerih v Šaleški dolini vodikov sulfid ni prisoten. Strokovni izraz za zdravo jezero je, daje oligotrof-no ali zmerno evtrofno. Oligotrofnost pomeni majhno lastno proizvodnjo, manj rastlin in živali, manj ostankov, ki padejo na dno in je zato tudi manjša poraba kisika. Tako jezero je čisto in prozorno. Strokovni izraz, da je jezero zmerno evtrofno, pomeni, daje v jezeru dovolj hranil in s tem povezano veliko lastno proizvodnjo. Rastlinskega planktona in obrežnih podvodnih rastlinje dovolj, to paje pogoj za obstoj številnih živali. Posledica je več ostankov jezerskih prebivalcev, ki odmirajo in počasi padajo na dno. Pri nas večina jezer pripada zmerno evtrofnemu tipu. • Toplotne razmere v jezerih so povezane z gibanjem vode in so v čistih in zmerno evtrofnih jezerih našega podnebnega pasu naslednje: Poleti je jezerska voda razdeljena v tri toplotne in s tem tudi gostotne plasti. Mikrotokovi in vetrovi nenehno mešajo površinsko plast, zato je njena temperatura precej izenačena, odvisna je od dnevnega ogrevanja in nočnega ohlajanja vode. Gostota vode je prav tako izenačena in podobna gostoti vode čistih vodotokov. Gibanje vode v površinski plasti zagotavlja, daje izmenjava snovi in energije hitra. Ta plast je lahko debela nekaj metrov. Površinski sledi srednja, najtanjša plast, mikrotokovi so oslabljeni, temperatura se znižuje, gostota vode pa zvišuje. Zmanjšana moč mikrotokov potegne za seboj manjšo izmenjavo snovi in energije. Mikrotokovi slabijo od začetnega dela plasti proti spodnjemu, zato je oslabljena tudi izmenjava snovi in energije spovršinsko plastjo. Preostanek jezerske vode pripada globinski plasti, vse do dna. V njej so mikrotokovi šibki, temperatura je nizka in se hitro približuje 4 stopinjam C, pod to temperaturo se ne ohladi. Globinska plast ima najgostejšo vodo v jezeru, šibki mikrotokovi so vzrok, daje izmenjava snovi in energije skromna ne samo v sami plasti, ampak tudi s srednjo plastjo. (Nadaljevanje prihodnjič) Skupščinsko delo je (spet) zaživelo Je to pot do razpleta krize? Poslanci zborov mozirske občinske skupščine so se prejšnji teden krepko lotili dela in ga po dolgem času Vsekakor je ob tem na mestu vprašanje, če so končno le stopili na pot, ki naj privede do razrešitve skupščinske krize, ki že (pre)dol-go hromi njeno delo. Razpletu v prid gre dejstvo, da sta bila družbeno-politični zbor in zbor združenega dela na ločenih zasedanjih sklepčna in sta celo opravila delo, ki ga nekaj mesecev nazaj nista bila sposobna. Najprej je v sredo družbenopolitični zbor končno uspel izvoliti predsednika in podpredsednika, funkciji torej, ki sta bili zaradi odstopov dolgo časa izpraznjeni. Za predsednika zbora so izvolili mag.Jožeta Mermala, sicer najstarejšega člana skupščine skupščine in prvega predsedujočega ob njenem konstituiranju, za razmeroma dobro opravili. podpredsednika pa Hermana Rem-ica. Ob tem so poslanci tega zbora sprejeli resno pobudo, da ustrezne ustanove takoj opravijo revizijo poslovanja občinskega proračuna, izvenproračunske porabe, poslovanja skladov in razdeljevanja namensko dodeljenih sredstev. Prav tako so predlagali, da skupščina čim prej obravnava problematiko gospodaijenja, zboru združenega dela pa so položili na dušo, da takoj pripravi analizo razlogov zaob-strukcijo občinske skupščine z njegove strani. V četrtek je bil torej sklepčen tudi zbor združenega dela. Poslanci so z zadovoljstvom sprejeli sklep družbeno-političnega zbora o reviziji delovanja izvršnega sveta. Ob tem so posebej poudarili, da je to edini pravi način razreševanja krize, ne pa izključno vztrajanje na konstruktivni nezaupnici izvršnemu svetu in njegovemu predsedniku. Sprejeli so tudi poziv vsem gospodarskim dejavnikom v občini, da resno izdelajo razvojne programe, ki naj temeljijo na primerjalnih prednostih občine, zlasti na področjih malega gospodarstva in turizma, pri tem pa bi morali bolj izkoristiti sredstva za demografsko ogrožena področja. Podprli so tudi prizadevanja naz-arske lesne industrije, da se vendarle izkoplje iz hudih težav. Obetaven začetek razreševanja krize torej, kar je v petek potrdilo tudi skupno zasedanje vseh treh zborov. ■JP Čas po referendumu Šmartno ob Dreti I s • * « > Da, čas po referendumu je za krajevno skupnost Šmartno ob Dreti zelo pomemben; njeni prebivalci so namreč edini med devetimi krajevnimi skupnostmi v mozirski občini izglasovali krajevni samoprispevek. Že takrat bi lahko dejali, da so bili edini zmagovalci, saj se mnogi prebivalci v ostalih krajevnih skupnostih počutijo kot poraženci. Tako je drugod, v Šmartnem ob Dreti gredo naprej. Kako je torej s časom po referendumu? Predsednik sveta te krajevne skupnosti Ivan Purnat pravi, da so krajani večinoma zadovoljni ob uspehu. Prepričan je tudi, da bodo zadovoljni tudi tisti, ki se na referendumu niso izrekli za napredek. "Res smo zadovoljni, čeprav odstotek za uvdebo samoprispevka ni preveč presegel potrebnih 50 odstotkov. Presegel pa jih je in mi delamo naprej. V korist samoprispevka je prevesil program, ki ga pospešeno uresničujemo naprej, ob njegovi uresničitvi pa bomo gotovo vsi zadovoljni. Za uspešno izvajanje nalog imamo zagotovljene osnovne pogoje, ki jih v drugih krajevnih skupnostih nimajo, imamo torej prednost pred njimi. Kolikor namreč vem, so mnogi prebivalci ostalih krajev po dolini razočarani, kaj šele vodstva krajevnih skupnosti, ki so se znašla pred skoraj nerešljivo nalogo. Sredstev ni niti za normalno, redno delo, večina drugih nalog ja zastala. Mi smo torej zadovoljni." Prednostna naloga v Šmartnem ob Dreti je nadaljevanje igradnje ceste iz Šmartnega do Lipe. Na njej pridno delajo in ob srečnem razpletu bo zgrajena do konca avgusta, ob vsej ostali nujnosti pa pomeni tudi povrnitev dolga krajanov Rovta, ki so doslej za krajevno skupnost veliko prispevali in sami prišli šele sedaj na vrsto. Pred nedavnim so se zbrali še predstavniki vseh društev in organizacij in opredelili nadaljnji prednostni vrstni red, oziroma prednostni plan porabe sredstev. Sem sodi širitev telefonskega omrežja, saj bodo v kratkem pridobili 12 novih priključkov, prav tako či m prejšnja zagotovitev dokumentacije za nadaljevanje posodobitve mrliške vežice in obnovo gasilskega doma, pa seveda ostale manjše, a za kraj in krajevno skupnost prav tako nujne naloge. V Šmartnem ob Dreti gredo naprej. Mladi raziskovalci se predstavijo iiiif«>»iiit(>>iai«»><('>>( Skupno za lepše okolje Učenci - mladi raziskovalci - mozirske občine so se letos še posebej izkazali. To je pokazala predstavitev nji- Zasedanje zborov SO Mozirje "Čudežna" udeležba, župana še ni Petkovo skupno zasedanje zborov mozirske občinske skupščine se je pričeto s pravim presenečenjem - z dvotretjinsko udeležbo v vseh treh zborih. Vsekakor je to pravi začetek razreševanje skupščinske krize in pričetek njenega kolikor toliko normalnega dela, kije za delo, življenje in razvoj občine seveda ključnega pomena. Kaj je prevladalo pri poslancih, da so se izkazali s takšno udeležbo je težko reči. Morda tehtni ločeni seji dveh zborov med tednom, morda volitve župana, morda tudi spoznanje, da tako preprosto ne gre več. Kakorkoli že, poslanci so opravili s polovico dnevnega reda, z zasedanjem pa bodo nadaljevali že jutri, v petek. Veliko besed so poslanci v petek namenili dnevnemu redu. Najbolj sporna je bila konstruktivna nezaupnica izvršnemu svetu, ki je predsedstvo SO ni uvrstilo na dnevni red, čeprav je šlo za nadaljevanje seje. Zaplet ni bistveno spremenil stvari, saj ni bilo protikandidata, po burni razpravi pa so se poslanci odločili, da bodo o nezaupnici ponovno razpravljali šele po tem, ko bodo ustrezne institucije opravile revizijo proračunske in izvenproračunske porabe, revizijo vseh namensko dodeljenih sredstev po juni- ju 1990 ter revizijo poslovanja Javnega podjetja Komunala in vseh, ki so pridobili koncesije. * Skoraj so tudi izvolili novega župana. Skoraj zato, ker sta bila oba kandidata pri glasovanju močno enakovredna. Franc Miklavc je dobil 27 glasov, Ivan Glušič 25, za izvolitev pa je potrebnih 32. Zupana bodo ponovno volili jutri (petek), že na petkovem zasedanju pa sta oba kandidata za (neprofesionalnega) župana tudi predstavila izhodišča za svoje delo. Zanimivi so bili tudi napori, da bi skupščino preoblikovali v enodomno, se pravi s tremi zbori in skupnim glasovanjem, ko bo odločala večina prisotnih poslancev ne glede na (ne)sklepčnost v posameznih zborih. Zapletlo se je celo tako, da so poklicali v Ljubljano in se pozanimali glede (ne)zakonitosli takšne skupščine in o njenih pristojnostih. Zvedeli so, da takšne skupščine v Sloveniji v praksi že delujejo. Osnutek sklepa so torej dali v javno raz/>ravo, predlog bodo sprejemali jutri in glede na razpoloženje lahko pričakujemo, da bodo sprejeli spremembo statuta in se poslej odločali enodomno. Jutri (v petek) bo torej za mozirsko občinsko skupščino nov dan. ■J P Godba na pihala občine Mozirje Mladi so, vse boljši in uspešni Pisne izdelke so učenci dopolnili z ustnimi razlagami, s sliko In predmeti; tudi s kostmi jamskega medveda izpod Olševe hovih nalog pred nedavnim v Galeriji mozirskega kulturnega doma. Nalog je bilo letos veliko, raziskovalci pa so predstavili po dve z vsake ob štirih osemletk. Dokaz za "višek" je obsežen in pomemben projekt z naslovom "Šumijo gozdovi domači" mozirske osemletke z obema podružničnima šolama v Nazarjah in na Rečici, ki ga tokrat niso predstavili, prav vsi učenci pa so gozd proučili v vseh njegovih življensko pomembnih razsežnostih. Vrnimo se v Galerijo. Na podlagi skupnega dogovora so učenci vseh štirih šol, ker pač dobro poznajo šolske okoliše, natančno pregledali vso dolino, na posebne karte zarisali vsa črna odlagališča, "našli" celo nekaj kršiteljev, vse to pa je še kako "uporabna naloga" za Javno podjetje Komunala. Sicer so mozirski raziskovalci obdelali še "Gozdarstvo nekoč in danes", gornjegrajski "Mline in žage na Dreti in njenih pritokih" ter "Žitne plevele", ljubenski "Lišaje- indikatorje onesnaženosti zraka" in "Meritve saj (računalniška obdelava podatkov)", naslova nalog lučkih raziskovalcev pa sta "Potočka zijal-ka" in "Od zrna do kruha". V raziskovalnem delu je pod vodstvom osmih mentorjev sodelovalo 48 učencev, ki so prejeli praktične nagrade, šole pa uporabne, to so fotoaparati. ■ jp Na kratko Nizke ali visoke cene? Cene komunalnim storitvam so se v mozirski občini letos povišale le enkrat in sicer 1 .febru-aija za 5,8 odstotka. Kljub temu je glede cen veliko negodovanja, zato je Javno podjetje Komunala pripravilo natančen pregled cen komunalnih storitev in porabe sredstev. Zanimivo je, daje občina Mozirje pri odvozu in odlaganju komunalnih podatkov za gospodinjstva za Kočevjem druga najcenejša med slovenskimi občinami, pri cenah vode za gospodinjstva za Laškim in Kamnikom tretja, malo slabše pa seje "odrezala" pri cenah odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za gospodinjstva, kjer je cenejših 30 občin. Cene so seveda veljale na zadnji dan lanskega leta. Savinjski gaj in Savinja "po novem" V Mozirju sta v tem času javno razgrnjena dva pomembna dokumenta. Gre za ureditvena načrta "Savinjski gaj" in "Savinja skozi Mozirje". Na podlagi sklepa občinskega izvršnega sveta bodo v Mozirju v naslednjih 30 dneh o obeh dokumentih razpravljali in celovito spregovorili o tej problematiki. Napore in delo učencev Je predstavil ravnatelji mozirske osemletke Anton Venek V nedeljo so na koncertu ob Savinjskem nastopili pihalni orkestri celjske regije, njihovi gostitelji so bili "Francijevi godbeniki", ki so nastop pričeli in skupno z ostalimi sklenili Majhen skok v zgodovino. Delavsko godbo na pihala občine Mozirje so ustanovili v letih 1976 in 1977 in bogato izročilo godbeništva v Zgornji Savinjski dolini nosi v današnje in prihodnje dni. Uspešno, vse bolj. Po začetnih težavah z instrumenti in še čem so stvari krenile na pravo pot, ki se danes nadaljuje z mladim, obetavnim in kakovostnim orkestrom, ki stopa visoki kakovosti naproti. Brez njega, orkestra namreč, in njegovega dirigenta Francija Goljufa, se v mozirski občini ne zgodi prav ničesar slovesnega, prijetnega, zanimivega; kot brez Francija Goljufa ne bi bilo te in takšne godbe. Brez glasbene šole tudi ne. Razvoj in rast godbe sta neločljivo povezana z razvojem in rastjo glasbene šole, glasbene kulture v občini Mozirje sploh. Ko so se namreč v godbi pričeli uveljavljati mladi, so po letu 1980 starejši godbeniki pričeli orkester zapuščati. "Niso zmogli hitrega in skokovitega napredka," pravi dirigent. "Takrat smo pričeli razmišljati, da bi ob kitari, klavirju in harmoniki, v glasbeni šoli uvedli še oddelke za trobila, pihala in tolkala. Na tej točki razvoja glasbenega šolstva smo i me-li precejšnje težave, a smo jih s pomočjo takratne Delavske univerze Mozirje in Glasbene šole Fran Korun Koželjski, posebej magistra Ivana Marina, uspešno prebrodili. Do leta 1984 smo oddelke odprli in od 48 učencev smo jih prvih 11 do leta 1989 že vključili v godbo. Najbolj sem bil vesel, ko so poleg rednih vaj pri godbi, vsi še naprej hodili k pouku, se učili in napredovali, kar nas je še posebej spodbujalo pri delu. Uspehi so tu," upravičeno zatr-juje dirigent in učitelj Franci Goljuf. Glasbena šola pridno nadaljuje zdelom. Zanimanje med mladimi za pouk instrumentov, kijih potrebuje pihalni orkester se krepi. Trenutno je v oddelkih 29 resnih učencev iz vse doline in vse več jih bo. Malo je težav z kakovostnimi instrumenti in opremo, ki pa jo s pomočjo staršev in drugih dokaj uspešno rešujejo, radi bi uvedli le še odelek za nizka trobila. "Nadaljevanje uspehov in še hitrejše kakovostne ravni je odvisen od nas v šoli in pri godbi, okolja in zlasti od glasbene vzgoje v osnovnih šolah," pravi dirigent. Ob vsem tem je godba nenehno nastopala praktično povsod. Lani se je udeležila tekmovanja slovenskih orkestrov 3.težavnostne stopnje in uspela z "zlato listino", kar je pomenilo uvrstitev v 2.težavnostno stopnjo. Na tej ravnije letos nastopila na tekmovanju v Žalcu in znova uspela v svojih željah - uvrstila se je na 3.mesto, "kar je za nas in za tako mlade godbenike, brez pravih tekmovalnih izkušenj, izreden uspeh", pravi Franci Goljuf. In dodaja, da bodo ob novi priložnosti čez štiri leta krenili še višje. Z njim bodo uspeli, vse več jih je in vse boljši bodo. RDEČI PAJEK Slovesen podpis pogodbe Težave na področju telefonije v žalski občini bodo kmalu rešene. Prvi korak v tej smeri je torkov podpis pogodbe o posojilu, ki ga daje izvršni svet celjskemu PTT podjetju. Posojilo v vrednosti 2 milijona DEM mora poštno podjetje nameniti za dograditev digitalnega dela central v Žalcu, Šempetru in na Polzeli, za nakup novih central v Petrovčah in Pirešici ter za položitev kabla z optičnimi vlakni od celjske do šempetrske vozliščne centrale. S tem bodo posodobili in izboljšali zlasti medkrajevne telefonske povezave, pridobili pa tudi 1800 novih številk, s tem da bo v prihodnje možna širitev zmogljivosti ptosodobljenih central z veliko manjšimi stroški. Celotna naložba je vredna 3,6 milijona DEM. Dela naj bi začeli takoj in končali predvidoma v enem letu. Posojilo bodo vračali deset let, v srednjeročnem načrtu pa predvidevajo še posodobitev telefonije v Taboru in pozneje dograditev centrale v Preboldu. rox Žalec: a > « k • Braslovče: ^ SŽ ^ ^ ^ Za vsakogar nekaj Prosvetno društvo Braslovče je v soboto pripravilo prireditev pod naslovom "Za vsakogar nekaj." Sodelovale so skoraj vse seskcije društva in gosta čarodej Jani Jošovc in ansambel Vinka Cvrleta. V dvournem programu so se braslovški predstavniki predstavili zares vsestransko. Nastopili so pevci, instrumentalisti, ansambel narodne in pop glasbe, poskrbljeno je bilo za humor, učenci osnovne šole pa so pripravili nekaj plesnih in glasbenih točk. V zadovoljstvu nastopajočih je bila dvorana polna, tako so tudi tisti, ki v prosvetnem društvu sicer ne sodelujejo pokazali, dajim je mar kaj se ne kulturnem področju v domačem kraju dogaja. Prireditev je minila v sproščenem, večkrat navdušenem vzdušju, v zadovoljstvo nastopajočih in gledalcev. Besedilo in slika: -er Nastopilo kar 129 desetin Občinska gasilska zveza Žalec je v soboto in nedeljo pripravila letošnje občinsko tekmovanje gasilskih desetin. Nastopilo je kar 1290 gasilcev od pionirjev do veteranov, ki so se pomirili v raznih gasilskih veščinah. Pri članih skupine A je prvo mesto dosegla prva desetina Braslovče, druga je bila desetina Šešč in tretja Matk, pri članih B je prvo mesto pripadlo desetini IGD Prebold, drugo Grajski vasi in tretje Preboldu. Pri veteranih so bili prvi iz Matk, drugi iz Zabukovce in tretji iz Kaple vasi. Pri članicah skupine A je zmagala desetina Sv. Lovren- ca, sledi Kapla vas-Pondor, tretjaje bila desetina Andraža, pri članicah skupine B so prvo mesto zasedle gasilke iz Velike Piršice, drugo iz Vinske gore in tretje iz TT Prebold. Pri pionirkah je zmagala desetina iz Ponikve pred Latkovo vasjo in Li-bojami, pri pionirjih je prvo mesto osvojila desetina Gomislekega pred Grajsko vasjo in Šeščami. Pri mladincih je največ znanja pokazala desetina iz Ponikve pred Gomiskim in Šeščami, pri mladinkah paje zmagala druga deseti na iz Ponikve pred prvo desetino Ponikve in Latkovo vasjo. Besedilo in slika: -er NA KRATKO 8. festival akustične glasbe Jutri, v petek, ob 20.00 uri se bo v dvorani Hmezad v Žalcu pričel 8. festival akustične glasbe. Prireditev, ki jo organizirata LDS Žalec in Društvo prijateljev glasbe, bo zadovoljila še tako prefinjenega glasbenega sladokusca. Nastopili bodo Hiša, Šankrock (akustične verzije), kantavtorji iz vse Slovenije, Tomaž Pengov, Bojan Drobež (promocija novega CD) in še kdo. Festival so omogočili Turistična zveza Spodnje savinjske doline, podjetje Emteks iz Ložnice pri Žalcu in Petrol Celje. vuf Polzelani Polzelanom Na Polzeli pripravljajo za nedeljo, 20. junija, popoldne ob 16. uri v parku Šenek prireditev Polzelani Polzelanom. Pri tem sodelujejo člani DPD Svoboda Polzela, Gasilskega društva in društva upokojencev. Prireditev se bo pričela z bogatim kulturnim programom, kjer sc bodo predstavile sekcije Svobode Polzela, gost pa bo kantautor Adi Smolar, nadaljevala pa se bo z veselico, na kateri bo igral ansambel Slovenija in bogatim srečolovom. -er Srečanje mladih literatov Prejšnji teden so se v Braslovčah srečali najboljši mladi literati z osnovnih šol žalske občine. S tem seje zaključil letošnji literarni natečaj na temo Potujemo, odkrivamo, ki je bil posvečen letu Kolumba in njegovih odkritij. Na natečaj je prispelo 110 literarnih spisov in pesmi, od teh jih je 23 dobilo priznanja, 12 pa knjižne nagrade. Srečanja seje udeležil tudi igralec in režiser Bogomir Veras rox Ogrožene živalske vrste na majicah Občinski odbor Mladih liberalnih demokratov in demokratk iz Žalca je izdal v okviru projekta Radoživ (Ogrožene živalske vrste pri nas) veliko naklado poletnih majic s podobami ogroženih živalskih vrst na Slovenskem. Tako se na majicah pojavljajo ris, orel, volk, vidra in jež. Ob vsaki podobi je tudi stavek, ki opozarja na razloge ogroženosti te živalske vrste. Majice so podarili nekaterim osnovnim šolam v Velenju in Žalcu za najbolj uspešne učenke in učence. Pripravlja se tudi manjša izdaja za predšolske otroke. vuf Med nastopom folklorne skupine Osnovne šole Braslovče. Srečanje starejših krajanov Z nedeljskim srečanjem krajanov starih sedemdeset in več let so v krajevni skupnosti Braslovče pričeli prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku 13. juniju. Na srečanju starejših, ki so ga pripravili v dvorani Kina v Braslovčah in je že kar tradicionalno, se jih je zbralo kakih 80. Zbranim je najprej spregovoril predsednik KO KR Braslovče Mišo Dobrišek, nato pa še predsednik sveta KS Braslovče, Dušan Goričar. Po bogatem kulturnem programu, v katerem so sodelovali pevci in učenci OŠ Braslovče ter harmonikar Jonatan Stebernak, so vse tudi pogostili. Praznovanje krajevnega praznika bodo nadaljevali v soboto z gasilskim in strelskim tekmovanjem ter odbojkarskim turnirjem, v nedeljo dopoldne pa velika lovska parada in otvoritev lovske razstave. Besedilo in slika: -er Del upeležencev nedeljskega srečanja krajanov starih sedemdeset In več let v Braslovčah. Žgečkljiva fotografija ■: ■ - fflftictif ritka pov^j? kdo te nosi, kdo te boža? Ati vedno in pa obsorej. Boš dehteča, kakor roža. Tekst: vuf, Foto: Ljubo Kori)ar Ceste bodo, ali res? Na junijskem zasedanju državnega zbora bodo poslanci na klopi prejeli tudi Predlog zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Premier dr. Janez Drnovšek je prav tako na Radiu Celje zagotovil, da se cestni križ mora in da se bo izvedel. Stvar pa seveda ni tako enostavna. Prva ne ravno vzpodbudna ovira k izgradnji je čisto prazna malha za ta namen. Druga ovira je seveda zaenkrat še vedno nedorečenost ali graditi s pomočjo koncesij tujim Firmam ter organizacijam in pri tem ne imeti kaj večjega vpliva na izvajalce, ali pa se zagrebsti pri mednarodnih finančnih organizacijah, najeti kredite in potem preko javnih natečajev ali kako drugače oddati dela. Obstaja še tudi tretja možnost, to je ustanavljanje delniških družb. Druga rešitev je po besedah poslanca v državnem zboru dr. Janeza Zupaneca, precej simpatična večini poslancev v državnem zboru. S tem bi namreč ujeli dve muhi na en mah. Gradili bi prometni križ, hkrati Do kdaj tako pa bi priskrbeli delo našim gradbenim podjetjem, ki so v velikih težavah. Najbolj verjetno je seveda, da bodo ceste gradili v kombinaciji vseh treh vidikov. Tretja ovira je spolitiziranost tvorcev dogovarjanja o cestnem križu. Oni dan je celjski izvršnik gospod Tone Zimšek ugotovil, da ni nobene prave enotnosti šefov posamezni h občin o tem kdaj, kako in kje bo cesta potekala. To neusklajenost pridno izkoriščajo možje iz Ministrstva za promet in zveze, Republiške uprave za ceste in drugi veljaki iz republike. Po drugi strani pa zaenkrat še nimamo regijskega okvira lokalne samouprave in močno čutimo pomanjkanje koordinacije med posameznimi občinami. Včasih se dozdeva, da tisti, ki bi naj vlekli vrv vsi na eni strani, ne vedo katera Stranje njihova in pomagajo vleči vrv v nasprotno stran. Letošnje leto je res kot izgleda odločilno in zadnji čas je, da pozabimo obskurna dejstva in licemerja med sabo in skupno nastopimo v vlogi poenotenega pogajalca: kot regija Štajerska in kot država Slovenija. Tekst: Tea Rinček, Foto: Ljubo Korbar Novice, ki odkrivajo tančice Člani IS SO Žalec so pri svojih izjavah glede tega ali so v službi ali niso zelo previdni. Vsi v en glas prepevajo: "Nič ne vemo!" Tudi na Vranskem se je pojavila skupina Skinheadivcev. Na valeti staršev v OŠ Vransko so se odločili zagreniti starejšim in mlajšim njihovo praznovanje. Na žalost so potegnili kratko saj sta jih dva domačina in nekaj policajev preganjala do zore. **** Sredstva iz sklada za razvoj podjetništva se bodo prelila tudi v novo telefonsko centralo v Žalcu. Odgovorni še molčijo. Zbirajo se argumenti za in proti. **** Na prireditvi Za humani jutri v Beli galeriji v Prekorjih je slikar Jure Cekuta v dobrodelni prireditvi zbral za otroke iz Bosne par milijonski kup denarja. Prisotni guverner države Maryland ni mogel verjeti svojim očem in ušesom. **** Boris Kranjc, predsednik IS Žalec, je bil prejšnji teden na dopustu. Ne vemo še, ali je odšel na zaslužen oddih, ali gre za počitek po napetostih, ali paje s tem dal možnost drugim, da se odpočijejo. Peli najmlajši cerkveni pevci - V cerkvi svete Marjete na Polzeli je bila prisrčna prireditev, revija otroških in mladinskih cerkvenih zborov. Nastopili so štirje in sicer otroški cerkveni zbor sv. Duha Celje, otroško-mladinski iz Petrovč in Šempetra in kot najmlajši po sestavi pol-zelski Cekinčki. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, prireditev pa so zaključili s skupnim nastopom pod vodstvom Tanje Cizej, ki vodi tudi Cekinčke. Cerkev bi nekaj poslušalcev še lahko sprejela, vendar so bili nastopajoči z obiskom zadovoljni, prav tako pa tudi poslušalci z malimi pevci. Vsekakor so mladi in navdušenja polni otroški glasovi, ki zares od srca prepevajo, prava osvežitev pri cerkvenih obredih, poleg tega pa so dober podmladek za kasnejše mladinske in oderske pevske zbore. Besedilo in slika:, -er .ilJM, SvtetJF* Med nastopom mladinske desetine Gomiiskega, ki Je bila druga na ovirah. 17. Junija 1993 Zaradi suše so razmere kritične Pazljivo z vodo! "Dež po kapljicah ni posledic prejšnjih sušnih dni, ki so že napovedovali za približno 20do 30 - odstotkov manjši pridelek, niti omilil " opozarja na hude razmere v kmetijstvu v velenjski občini direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Opozorila je podkrepil z nekaterimi dejstvi. Suša na dan "pobere" desetino pridelka mleka ali 1500 litrov. Izguba druge košnje pomeni toliko in toliko manj glav živine v hlevih. Pri žitih bo pridelek gotovo med najslabšimi v zadnjih nekaj letih. Kaj slabo se "piše" še hmelju. "Vse kaže na katastrofo, kije v dolini ne pomnimo. Poskušali jo bomo po najboljših močeh omiliti, da bomo lahko kot živinorejsko območje ohranili najnujnejši stalež živine." Suša povzroča precejšnje težave tudi pri oskrbi s pitno vodo. Po besedah sekretarja občinskega sekretariata za notranje zadeve Bojana Trnovška, je v tem trenutku od 27 odvisnih od dovoza pitne vode kar 16 krajevnih skupnosti v Šaleški dolini. Z drugimi besedami 1637 krajanov in 1717 glav živine. Povprečno na dan gasilci odpeljejo 75 cistern vode. Najhuje paje v krajevnih skupnostih Za-vodnje, Ravne in Šmartno ob Paki. V mestnih krajevnih skupnosti in tistih, ki so priključene na osrednji vodovodni sistem Velenje - Šoštanj je položaj za zdaj še ugoden. "Na srečo je naš glavni vir Ljubija in na tem območju je zadnje dni precej deževalo. Poleg tega sta za nas pomembna vira še Huda luknja in triadna voda iz rudnika. Kljub temu smo v torek sredstvom javnega obveščanja že posredovali obvestilo o skrajnem varčevanju z vodo", je na zadnjem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine dejal direktor Komunalnega podjetja Velenje Jože Melanšek. Če se bodo sušni dnevi nadaljevali še naslednjih 14 dni, se - po njegovih besedah - redukcijam ne bo dalo izogniti. Ob tem je treba v zakup vzeti še morebitne okvare. Vsekakor pa bi morali v velenjski občini resneje razmišljati o zagotavljanju novih virov. Najbrž pa tudi o uvedbi dodatnega prispevka za razširjeno reprodukcijo za oskrbo s pitno vodo. ■ (tp) Odprto pismo slovenski javnosti in obvestilo prebivalcem občine Velenje Znano je, daje 10. maja 1993 izpadla iz obratovanjajederska elektrarna v Krškem. Od tistega trenutka dalje pa vse do 12. tega meseca so termoelektrarne Šoštanj delovale s polno močjo. To pomeni, da delujejo z močjo okoli 600 MW. Tako dajejo v omrežje približno 15.000 MWH električne energije na dan. Pri tem praviloma niso bile upoštevane ekološke razmere, na katere vpliva proizvodnja električne enrgije v Šoštanju- Za navedeno proizvodnjo porabijo priblžno 16.000 ton premoga dnevno. Ko elektrarne delujejo s polno močjo, izbruhajo dnevno približno 300 ton žveplovega dioksida in približno 20 ton prahu (pepela). Ob tem je traba poudariti, daje od 1.1.1993 to poleg nesporne škodljivosti okolju in ljudem, tudi formalno nezakonito, saj bi po "MEK" od tega časa dalje lahko znašala emisija žveplovega dioksida le 400 mg S02/m3 v dimnih plinih, v neočiščenih dimnih plinih TEŠ pa te znašajo preko 5000 mg S02/m3. V obdobju od 10. maja 1993 so merilne postaje ekoliškega informacijskega sistema Termoelektrarne šoštanj zabeležile preko 80 prekoračitev dovoljenih imisijskih koncentracij žveplovega dioksida, ki znašajo 350 mikrogramov žveplovega dioksida na kubični meter zraka. Od tega je bilo 18 kritičnih (1050 mikro gramov S02/m3 zraka). V ostalih primerih se je onesnažen zrak razpršil in onesnaževal širše območje Slovenije in Avstirje, odvisno od smeri vetra, ki nosi onesnažen zrak. Ker je sistem zbiranja podatkov takšen, da zbira podatke za pol ure nazaj in kljub temu, daje tudi sistem obveščanja sedaj prilagojen tako, da so prebivalci na ogroženih območjih o kritičnih prekoračitvah obveščeni takoj, vseeno opozarjamo predvsem prebivalce Šošttanja in okolice, da pozorno spremljajo veter na svojem področju. V sedanjem obdobju pogosto piiha močnejši veter tako, da potiska elektrarniški dim na širše področjje šoštanja. Svetujemo jim, da se v takih primerih, tudi če še ni obvestila, ravnajo, kot da so kritične koncentracije že presežene. Vse pristojne, vključno z Vlado RS pa pozivamo, da zagotovijo izvajanje ekološke sanacije TEŠ in poskrbijo tudi za sanacijo V. bloka. Dosedaj so TEŠ, kot sistem vseskozi dokazovale visoko stopnjo zanesljivosti proizvodnje električne energije. Zato je nedopustno, da objekt ni bil nikoli dokončan. Tako sedaj Slovenija, kljub obljubam še vedno nepravično prelaga financiranje celovito ekološko sanacijo TEŠ v prihodnost in pri tem krši celo lastne zakone! Zato zahtevamo, da se do izgradnje čistilnih naprav proizvodnja elektirčne enrgije v Šoštanju prilagodi ekoliškim razmeram, ne da se občasna potreba nižanja proizvodnje zaradii ekoloških razmer, podrejena elektroenergetski bilanci republike Slovenije. ■ Občina Velenje-Izvršni svet Sekretariat za varstvo okolja Sekretar. Peter Rezman ZDRAVSTVENI ZAVOD VELENJE Na podlagi sklepa kolegija Zdravstvenega zavoda Velenje objavljamo JAVNO LICITACIJO za prodajo 1 PRIKOLICE IMV ADRIA EXPORT 450 Q. letnik 1977, izklicna cena za prikolico je 1 .OOO DEM In 1 PRIKOLICE TIP IMV ADRIA 500 TL OPTIMA 6, letnik 1988. izklicna cena Je A.OOO DEM. Javna licitacija Ido v torek, dne 22.6.1993, ob lO.OO url, na dvorišču Zdravstvenega doma -novi prizidek. Ogled je možen 1 uro pred začetkom I i c itacije.____ PR3HEJH VESELJC0 X OBJLO ?ITMKCaiE §Š1 VE$ pAN : {AKROBACIJE PANORAMSKI POLETI^gs ©* MAJU SM68MY Hi IGRAAMSAMBEbMjDSNŠ^jf s pri&zthom ob 17.00 uri "V POLETITE Z JADRALNIM LETALOM! A Iz šolskih klopi Šola v naravi - narava v šoli Žlebnikova in Kavčnikova domačija Tudi zame je ta "domača nologa" kar zahtevna, saj je težko v nekaj vrsticah povedati vse, kar so učenci petega razreda spoznali in doživeli v šoli v naravi na Slemenu. Mislim, da je kar blizu dvajset let, ko smo na šoli Miha Pintar Toledo pričeli s to obliko in jo ohranili vse do danes. V zadnejih dveh letih smo iz zimske prešli na letno, ki je dosegljiva večjemu številu otrok in morda vsebinsko še bogatejša. "Pravega" pouka je res manj, vendar so učenci aktivni od jutra do poznega večera in prav te aktivnosti dajejo življenska spoznanja in izkušnje. Že samo življenje v planinskem domu posameznike nevsiljivo vključujejo v skupno delo za urejenost ter prijetno počutje vseh. Odpadejo mnogi šolski problemi, nekatere učence kar težko prepoznal In kaj je še v tej "šoli": ura narave v hlevu in na kmečkem dvorišču na eni kmetiji, na drugi ura zgodovine v tristo let stari kmečki hiši-muzeju, na tretji peka kruha v kmečki peči, pa pripoved lovca, ki dvigne radovedna ušesa in ne nazadnje sprehod z barvnimi diapozitivi po planinskem svetu in želja, da mladi ta svet sprejmejo in ga znajo ceniti. Ves teden so aktivnosti v mnogoboju, ki ponuja od znanih iger, taborniških veščih do hoje na hoduljah in orientacije. In še pravi podvig za vse udeležence na Uršljo goro, kjer čudovit razgled pre- V torek, drugi dan šole v naravi na Slemenu in prvi dan, ki smo ga v celoti preživeli tam, smo takoj po zajterku odšli na pohod. Smer: Žlebnikova in Kavčnikova domačija. Ker je bil pohod maga utrujenost. Mnogi doživijo svoj planinski krst. Ko jih opazuješ, pozabiš, daje tvoj delovni dan dolg kar štirinajst ur in več. Zadovoljni obrazi otrok so nalezljivi tudi za učitelje. Žal, je vedno pod nami pogled v dolino, kjer je malo posluha za drugačne oblike dela in predvsem malo posluha za potrebe učiteljev in šol, ki bi želele na nove poti za bolj prijazno šolo. ■ Magda Žist precej naporen, smo bili vsi v planinski opremi. Obuti smo bili v planinske čevlje ali tenisarke, dolge hlače ter vetrovke, katerih pa zaradi vročine nismo potrebovali. Na pot smo krenili mimo počitniškega doma TO. V začetku je tekla pot po gozdu in ni bila pretežka. Počasi paje postajala vse težja, predvsem tedaj, ko smo zavili na gozdno pot. No, k sreči je tekla pot navzdol. Tako smo bili kmalu na travniku pred Žlebnikovo domačijo, kjer smo prvič občutili pekočo vročino. Tu smo videli Kajuhov spomenik. Takrat še pomislili nisem, kako me bo pohod še utrudil, zato sem bil razigran in vesel. Cesta je nato vodila po ravnini, a po hudi vročini, ki nas je dobro utrudila Ko smo se lahko potem pri Kavčnikovi domačiji odpočili, smo si vsi oddahnili. Vendar ne za dolgo, saj smo si morali še ogledati črno kuhinjo. Črna kuhinja je tukaj neke vrste muzej, ki te popelje v preteklost. Imajo tudi krušno peč, okoli nje pa polno raznih pripomočkov za peko kruha. Razni lopaiji, skle-dice, ročaji idr. Ker se je iz peči valil dim, je bila stena čme barve. Ob kuhinji je še dnevni prostor. Vrata vanj so zelo nizka, da dim ne bi mogel v sosednji prostor. Na tleh je bilo nekaj ležišč. Tudi tukaj je veliko starih predmetov, pa slike nekdanjih lastnikov te 300let stare domačije. Njen ogled je bil zanimivo doživetje. Sedaj smo se napotili spet proti Slemenu. Vmes še malo osvežilne pijače pri domačinih. V hudi vročini je pijača zelo prijala. Čeprav pot ni bila več dolga, se nam je zdela cela večnost. Bilje to naporen, a zanimiv dan šole v naravi. ■ Jože Bezgovšek 5. c TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE PON TOR SRE ČET PET SOB NED datum 7.6. 8.6. 9.6. 10.6. 11.6. 12.6. 13.6. AMP ŠOŠTANJ povp.24-urna max.1/2-urna 60 680 70 1200 40 380 460 2390 90 440 110 1150 20 180 AMP TOPOLŠICA povp.24-urna max. 1/2-urna 40 340 150 1300 70 510 50 470 20 280 20 160 40 490 AMP VELIKI VRH povp.24-urna max.1/2 urna 130 900 20 14 0 10 10 10 20 10 40 60 380 30 120 AMP ZAVODNJE povp.24-urna max. 1/2-urna 20 170 120 690 30 110 20 160 10 140 10 170 30 160 AMP VELENJE povp. 24-urna max. 1/2-urna 20 250 10 40 10 10 10 20 10 40 20 150 10 160 AMP GRAŠKA GORA povp.24-urna max. 1/2-urna 20 210 30 520 10 10 50 650 260 920 60 650 10 120 povp.24-urna - povprečna 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 ■ax. 1/2-urna - maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/n3 ■ SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA Neti, naj... na Slemenu Šola v naravi! Kako lepo! Pouk drugačen kot v šoli, brezmejni odmori. Malo, čisto malo pouka. Veliko zanimivih predavanj, izleti, pohodi, igre, spanje, prijateljevanje... Vse to so mi pripovedovali moji najbližji. Tako sem komaj čakala dan, ko odidemo na Sleme. Stara mama mi je zjutraj pomagala odnesti potovalko do šole. Koje pripeljal avtobus, sva se poslovili. Kmalu smo prispeli na Sleme. Dan smo lepo preživeli. In prišla je prva noč. Ob desetih naj bi bilo že vse tiho, mi pa smo naprej razgrajali. Zjutraj ob enih me je končno zgrabil spanec. Dotlej smo si pripovedovali šale, dogodke iz bolnišnice, pa kako je bilo takrat, koje bila Baja z menoj na vikendu na Dolenjskem. Učiteljice so bile nenehno pri nas in nas mirile, a komaj so odnesle pete, smo se zopet smejale. Enako je bilo tudi zgoraj, kjer so spali fantje. Zjutraj smo morali zgodaj vstati, zato nas je bolela glava. Takšna je bila le prva noč, vse naslednje pa so bile bolj mirne. ■ Nataša Sušeč 5.c ZDRAVSTVENI ZAVOD VELENJE PRVA VIOLINA ? « SAMO ENO SRCE IMAMO KAKO 6A VAROVATI ZNAMO 8 \ SUŠ CA 1 8 17. junija 1993 Zgodilo se je 17. Rožnika Zbor že nekaj let uspešno vodi Danica Plrečnik. Tudi za tokratni nastop Je Izbrala zahtevne pesmi. (foto:b.m.) Letni koncert MePZ csš Velenje Zahteven program, odlično petje Najbrž tisti, ki so se minuli četrtek udeležili letnega koncerta Mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol Velenje v dvorani velenjske glasbene šole, niso bili razočarani. Ubrano petje iz grl pevcev in pevk je odmevalo tako lepo kot na vseh njihovih koncertih doslej. Tudi za tokratno predstavitev pred domačim občinstvom so izbrali zahteven program. Imena skladateljev so zgovorna sama po sebi: Galllus, Bach, Mozart, Bartholdy, Rossini, Fussan,... Skratka, bilje to spet eden izmed prijetnih večerov, kijih imajo radi ljubitelji zborovske glasbe v Šaleški dolini. ■ tp Irena Jakopanec Nova knjiga pesmi Pred dnevi je izšla knjiga pesmi. Ustvarila jo je mlada četrtošolka gimnazije Velenje, Irena Jakopanec. Naslov zbirke šestdesetih pesmi: Ritem strasti. Ime mlade umctnicc je Velenjčanom žc dalje poznano. Vsako leto, šest let zaporedje objavljala svoje pesmi v mladinskem glasilu Moja pesem ni le moja pesem. Saj se spomnite Kajuha? Njen verzje prost, uporniški, jezik tudi slengovski. Vsake pesem skoraj je izraz okolja, v katerem živi. Nedvomno je tudi ljubezen izražena na poseben način. Stopnjevanje te je označila v pesmi takole: Kri mi je zalila oči, strast mi stresa telo, prsti stiskajo ostro mrzlo kovino... V pesmih je gotovo neka svežost, izvirnost, ki se ne pusti dotikati z drugimi. Njena pesem ni le adolescentni izbruh, je veliko več. V iskanju resnice čuti pesnica ves nemir današnjega časa. Zato je verz prežet tudi s cinizmom. Zbirka pesmi je izšla v tisoč izvodih in je vrednabran-ja. Prepričani smo, da se bo pesnica ustavila na svoji poti, da bo zrela, našla svoj pravi verz. Gotovo paje, da je že njeno tipanje v svet umetnosti obetajoče! In še nekaj - gotovo je Irenina pesniška zbirka prva, ki je izšla v Gimnaziji Velenje. ■ Vinko Šmajs LETA 1895 V Slovenskem narodu je bila objavljena, predvsem za današnji čas, zelo zanimiva novica z naslovom "Kosmate podgane": "Čudno prikazen iz živalskega življenja so opazili baje nedavno v Pittsburgu v Ameriki v skadiščih za konserivanje mesovjain rib. Ker je v teh prostorih temperatura vedno kake 3° do 4° pod ničlo, se iz početka podgane niso mogle vzdrževati in so vse poginile. Kmalu pa se je opazilo, da so se podgane ne samo prikazovale, nego tudi hitro množile, a bile so kosmate in celo sicer gole repe je obdajala dlaka. Ker jih s pastmi niso mogli ugnati, začeli so zapirati mačke v te shrambe, ki so pa poginile vsled permanentnega mraza. Samo jedna mačka je ostala in imela 7 mladih, ki so bili tudi izredno kosmati. Zaplodile so se potem tudi te kosmate mačke, ki pa na prostem niso mogle živeti. Tako pripovedujejo nekateri listi. Bržkone pa utegne vsa povest o kosmatih podganah in izredno kosmatih mačkah biti časnikarska raca, kakoršne sc posebno rade izlegajo v dobi kislih kumar." Kljub temu, da vemo, da so podgane zelo trdožive živali, je bila zgornja vest verjetno res samo časnikarska raca. LETA 1965 Iz Šaleškega rudarja, ki je izšel na današnji dan leta 1965, smo izbrskali nekaj zanimivih novic. Začenjamo z novico, ki ima naslov "Dan športa": "V počastitev 20. obletnice in tedna mladosti, je "Partizan" Šoštanj priredil množično manifestacijo pod naslovom DAN ŠPORTA. Program je obsegal vrsto prireditev. Na predvečer je bila na košarkarskem igrišču telovadna akademija in košarkarska tekma. Taborniki pa so pripravili taborni ogenj s kulturnim programom. Naslednji dan so pričeli s parado, v kateri je sodelovalo preko 1.500 mladine in športnikov. Na trgu revolucije je vse pozdravil predsednik društva "Partizan" in po kratkem govoru proglasil DAN ŠPORTA za tradicio- nalno prireditev šoštanjske mladine. Sledile so športne prireditve. Zaključna svečanost je bila na stadionu z množičnim telovadnim nastopom šolske mladine ter mednarodno nogometno tekmo. Sodelovala je tudi mladina iz Šmartnega ob Paki, Belih vod, Topolšice in Raven. Prireditev pa si je ogledalo preko 2.000 ljudi." Takšne in podobne prireditve, ki jih v Šoštanju danes žal ni več, zagotovo pogrešajo vsi Šoštanjčani in tudi vsi prebivalci Šaleške doline. Drugi članek ima naslov "Šaleški rudar za vojake in štipendiste": "Rudnik lignita Velenje je naročil 160 izvodov časopisa "Šaleški rudar", ki ga redno pošilja vsem štipendistom in članom kolektiva, ki služijo vojaški rok. Časopis pošiljajo vsem brezplačno. Na ta način želijo obdržati z nekdanjimi člani kolektiva čim tesnejši stik, štipendiste pa že pred prihodom v delovno organizacijo seznaniti z njihovim delom in dogodki celotne občine. Morda bi bilo priporočljivo, da tudi druge delovne organizacije posnemajo nad vse pohvalno potezo velenjskega rudnika." Uredniki "Našega časa" bi bili zagotovo tudi danes zelo veseli podobne pobude delovnih kolektivov iz naše občine. Za konec še ena športna novica z naslovom "Rudar v I. slovenski ligi": "Po dveh letih bodo velenjski nogometaši ponovno tekmovali z najboljšimi slovenskimi enajstorica-mi. Po uspehu v tekmovanju v celjski podzvezi so letos zavzeli prvo mesto v II. slovenski ligi - vzhod in se tako uvrstili v I. slovensko ligo. Za uspeh gre priznaje vsem igralcem in prizadevnim odbornikom kluba, posebno pa trenerju Slavku Hudarinu. V imenu ljubiteljev nogometa iskreno čestitamo." NK Rudar danes sodi med kvalitetnejša moštva v slovenski nogometni ligi. Ob boljši klubski organiziranosti, pa bi glede na igralski potencial, lahko bil v samem vrhu slovenskega nogometa. ■ Damijan Kljajič GLffSBERE HOVJCE * GLftSBERE HOV3CE * QMSBEHEHOWCE* Lojze Ojsteršek: Razstava ob dvojnem jubileju V počastitev 60 - letnega živ-Jjenskega jubileja in 30 - letnega fo-toreporterskega dela in dopisovanja v številne slovenske časopise, bodo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju, pripravili fotografsko razstavo Lojzeta Ojsterška, velenjskega rojaka, ki tudi sicer zelo tvorno sodeluje v številnih akcijah v Velenju. Lojze Ojsteršek; Plesalka Lahko bi zapisal, daje Lojze Ojsteršek zelo uspešen kronist Šaleške doline, še zlasti pa Rudnika lignita Velenje, kjer je tudi služboval in fotografiral marsikaj o zgodovinskih dogodkih rudnika, ki bi sicer zagotovo ostali neregistrirani. Ojsteršek je s svojimi dokumentarnimi fotografijami marsikaj zgodovinsko zanimivega rešil pred pozabo. To je avtor,kije bil in upam,da še bo,s fotoaparatom vedno ob pravem tre- nutku in na pravem mestu tam, kjer seje v dolgih tridesetih letih dogajalo marsikaj zanimivega v Velenju in Šaleški dolini. Svečana otvoritev razstave bo v petek, 18. junija, ob 18. uri. Uvodno besedo o fotografskih stvaritvah, širšemu krogu bralcev poznanega avtorja, bo imel dr. Matjaž Kmecl. Nastopil pa bo priznan Rudarski oktet. Pesnik Ivo Stropnik bo prebral nekaj svojih pesmi iz pravkar izdane pesniške zbirke pod naslovom "Skrivalnica v očesu", ki je že četrta zbirka pesmi tega mladega, obetavnega avtorja iz Raven pri Šoštanju. Skratka, obeta se nam iep in osvežujoč kulturni dogodek v počatitev Lojzeta Ojsterška. Avtor je do sedaj že samostojno razstavljal 21-krat in 18-krat skupinsko, v raznih krajih naše domovine. Za svoje umetniške in dokumentarne fotografije je v 30. letih razstavljanja prejel tudi številne nagrade in priznanja. Tokrat bo v galeriji Kulturnega centra na ogled kar 30 različnih posnetkov večjega formata v črno -beli tehniki. Fotografije za tokratno razstavo sta odbrala Vlado Vrbič in Boris Zakošek, prepričan sem, da uspešno! Našemu dolgoletnemu sodelavcu, fotografu in dopisniku, čestitamo tudi v našem uredništvu, še zlasti k njegovemu 60-letnemu živl-jenskemu jubileju in 30-letnem uspešnem fotografskem ustvarjanju! ■ Viktor Kojc Ko je pred časom prišlo do prvega napada na turške družine v Nemčiji, se marsikomu niti sanjalo ni, kakšne razsežnosti utegne poprijeti sovraštvo nezadovoljne nemške mladeži, ki je v izgubi lastne identitete, ob gospodarski krizi in zamegljeni prihodnosti našla krivca za vse gorje, ki seje nagrmadilo na njihova pleča, ravno v njih, izkoriščanih in zaničevanih tujcih, ki so v obupnem poskusu rešitve iz bede lastnega življenja v svoji domovini žrtvovali vse tisto malo kar so imeli in poskušali najti srečo drugje. Malokdo je ob teh dogodkih lahko ostal ravnodušen. Reakcije in obsodbe so se vrstile z vseh strani. Reagirale so tudi slavne osebnosti, katerih vpliv na mlade je danes izredno velik, večji kot se ga verjetno tudi sami zavedajo, in ki bi morda prej kot kdorkoli drug lahko zaustavil to nesmiselno divjanje in obračunavanje z nedolžnimi priseljenskimi družinami. Svoj vpliv so idoli generacij v preteklosti že zastavljali za najrazličnejše humanitarne namene, bodisi daje šlo za proti vojne kampanije, ekološko osveščene apele, boj proti širjenju AIDS-a in podobno. Tudi proti rasizmu so se glasbeniki, filmski delavci in znani športniki že uspešno borili z različnimi bojkoti (npr. nastopov v nekdanji Južnoafriški republiki) in sodelovanji v različnih organizacijah, katerih cilj je bila borba proti rasizmu. RAR (ročk against racism) je kratica za oraganizacijo Ročk proti rasizmu, ki je bila ustanovljena že pred mnogimi leti in katere namen je bil združevati glasbenike in rock-ovske skupine v boju proti naraš-čajaočemu rasizmu v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih, ko je prihajalo do posameznih pojavov nacističnih in fašističnih idej predvsem pri nekaterih-punk skupinah iz tistega časa. Danes bi ta organizacija ponovno morala biti ena vodilnih v vodenju kampanije proti tistim, ki stojijo za takimi, obsojanja vrednimi dejanji kot je požig stanovanja s tujimi priseljenci v Sollingenu. Bi mora- la biti, pa to ni! Ni se namreč mogoče znebiti vtisa, daje kljub razsežnosti tega problema odziv na dogajanja nekoliko preveč medel in neodločen. Posamezniki, predvsem temnopolti glasbeniki, ki živijo in delajo v Evropi (npr. Dr. Alban, 2 Unlimited...), sicer obsojajo takšna dejanja in opozarjajo ljudi na katastrofalne posledice, ki bi jih ti pojavi utegnili imeti za Evropo. Prav tako aktivni so tudi nekateri drugi bendi predvsem iz Nemčije in skandinavskih dežel. Toda pravega dogodka, dogodka ti pa Live Aid, ki bi ves svet opozoril na nevarnost tega perečega problema. kljub vsemu še vedno ni bilo. Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... THE CURE so v okviru festivala v Finsburg parku v Londonu nastopili na svojem edinem letošnjem koncertu. Drugih živih nastopov za letošnje leto niso načrtovali. Vso energijo so namreč Robert Smith in njegovi prijatelji namenili snemanju dvojnega živega albuma, ki naj bi izšel v septembru. *** KIM WIL-DE bo v začetku julija predsdtavila svoj novi single z naslovom " If I can't have you". V avgustu naj bi izšel album z največjimi uspehi te 32-letne Angležinje, kije nekoliko spremenila tudi svoj izd-gled. Ponovno ima namreč daljše lase. *** SAMANTHA FOX seje kot kaže dokončno odpovedala nadalj-ni glasbeni karieri, saj o kakšni novi izdaji plošče ali živemu nastopu že dolgo ni slišati nič novega. 27-letna Samantha seje tako ponovno vrnila k tistemu, s čimer seje ukvarjala pred svojim izletom v svet glasbene industrije. Ponovno si namreč služi denar kot "zgoraj brez" foto-model. "Moje prsi res niso več tako velike kot so bile, ampak to je še bolje", pravi zadovojna Samantha. *** JON BON JOVI je 31. maja postal očka. Tega dne ob 0.40. uri je v neki porodnišnici v New Jerseyu (ZDA) njegova izvoljenkaDorothea rodila 57.15 cm veliko in 3658 gramov težko deklico. Pri porodu je bil prisoten tudi Jon, ki priznava da je bil ob tem zelo nervozen. Presrečna zakonca Bongiovi sta svoji mali modrooki hčerkici izbrala ime Stephanie Rose. *** Zaradi nesreče pri padcu z motornim kolesom, o kateri smo poročai v naši prejšnji številki, kitarist skupine GUNS'N'ROSES Gilby Clarke ni bil sposoben nastopiti na koncertu Gunsov v Tel Avivu. Pred skupino seje tako pojavil ogromen problem: Kje dobiti kitarista, ki bi v nekaj dneh naštudiral 22 pesmi, ki jih fantje na koncertu odigrajo. Na veliko presenečenje vseh je skupini uspelo najti pravega moža. To ni bil nihče drug kot sam IZZY STRAD-LIN, bivši član in soustanovitelj skupine, ki jo je 31. avgusta 1991 po koncertu na londonskem Wem-bleyu zapustil zaradi spora z ostalimi člani. *** Po tri leta trajajočemu zatišju je nekdaj zelo popularna norveška skupina A-HA ponovno začela nastopati. Morten, Pal in Mags so se skupaj s še tremi glasbeniki, ki so jih spremljali že na njihovi zadnji turneji, najprej predstavili v londonskem klubu Subterranea, kjer so poleg starih uspešnic odigrali tudi nekaj novih skladb z njihovega zadnjega albuma "Memorial Beach". Med njimi je bila tudi skladba z najnovejšega singla "Dark is the night for aH". *** Presenetljiva in neprijetna novica prihaja iz tabora skupine SHAKESPEARA SISTER. Dave Stew-art, mož 32-letne Siobhan Fahey, članice te skupine, je namreč oz- nanil, da skupina ne obstaja več. Siobhan seje namreč pred kratkim vrnila z zdravljenja v neki psihiatrični kliniki, njena kolegica Marcella Detroit (33) pa se trenutno ukvarja s samostojnim projektom. *** 23. julija, torej čez slab teden dni, bo v ljubljanski hali Tivoli nastopila odlična črnska funk-met-al skupina LIVING COLOUR. Koncert bi sicer moral biti v ljubljanskih Križankah, kjer pa zaradi zahtev nekaterih izobraževalnih ustanov, ki so tam v bližini, v času izpitnih rokov ne bo nobenih prireditev, saj hrup menda moti študente. *** 24-letni rap zvezdnik BOBBY BROWN je nepričakovano in na veliko razočaranje njegovih evropskih oboževalcev dokončno odpovedal svojo evropsko turnejo. Vzrok (precej banalen): s tem, ko bo ostal doma pri svoji ženi Whitney Houston, bi rad dokazal, da so govorice o njegovem domnevnem razuzdanem seksualnem življenju v času turneje po ZDA neresnične. ■ Mitja Čretnik /f Lestvica domače glasbe Vsako nedeljo na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas V nedeljo, 13. junija, so vas najbolj ogrele tamburice in Toni Verderber, čeprav tudi mladi Gašperji niso dosti zaostajali. Izid pa je tak: 1 .TONI VERDERBER: "Nič ni lepšega" 7 glasov 2.GASPERJI: "Kadar grem sam na pot" 5 glasov 3.Ans. NAGELJ: "Planika" 2 glasova 4.MIHA DOVŽAN: "Ko bo nedelja prišla" I glas 5.PREROD: "Nedeljska maša" 0 glasov Predlogi za nedeljo, 20. junija: 1.BRATJE IZOPLOTNICE: "Kelnarca" 2.DAN IN NOČ: "Lepe so naše gore" 3.HIK: "Ponesi Savinja" 4.SLOVENIJA: "Glasba iz Slovenije" 5.ŠTIRJE KOVAČI: ' 'Ta mlajši sem Kovač" Vili Grabner J f horoskop OVEN 21. marca do 21. aprila Vse karvasje mučilo, se bo razblinilo kot miljni mehurčki. Krizni časi so sedaj za vami, zato vam bo šlo vse, česar se boste lotili, dobro od rok. Res paje, da se vam ne bo dalo lotiti preveč stvari, saj ste še rahlo pod vtisom preteklih porazov. Ponudbo, ki bo zahtevala precejšnja finančna sredstav le sprejmite, zelo je ugodna. In ne pozabite vprašati partnerja za mnenje. BIK od 22. aprila do 20. maja Samota je za vas zelo naporna, zato se le odzovite vsakemu vabilu, ki bo prišlo v teh dneh. Ne zgovarjajte se, da ste zelo zaposleni, saj boste vse, kar morate, vseeno postorili. Nadelovnem mestu se boste zelo izkazali, potrditev tega bodo pogosta vprašanja sodelavcev, ki vam popolnoma zaupajo. Če boste v ljubezni še malo popustili, se lahko tudi na tem področju pričnejo lepi časi. H DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Poleg tega, da se boste želeli zabavati in ubežati prenekaterim skrbem. ki vam že malo načenjajo živce in zdravje, se boste morali spoprijeti s precej neprijetno nalogo - učiti se bo treba. Ko bo preizkus za vami, boste kar žareli od dobre volje, z njo pa boste okužili tudi vse okol i vas. Uspelo vam bo, da boste vedno v središču pozornosti, kaj boljšega pa si kar težko želite! G RAK od 22. junija do 23. avgusta Še vedno bo na vas vplivala Venera, ki vam je zelo naklonjena. Zato se poskusite posvetiti tistim stvarem, ki bi jih radi čim prej uredili. Šc najverjetneje si trenutno najbolj želite harmonije v odnosih s partnerjem, še nevezani raki pa imajo v tem tednu idealno priložnost, da to ne bodo več. Tudi na poslovnem področju dobro kaže, zato kar korajžno! SI LEV od 23. julija do 23. avgusta Po precej napornih dnevih ne boste izžeti, ampak polni energije in radosti. Kar razganjalo vas bo, hkrati pa si boste privoščili nekaj stvari, o katerih ste dosedaj le sanjali. Na koncu boste ugotovili, da je še lepše* kot v sanjah. Teden je ugoden tudi za denarne naložbe, saj vam bo šlo zelo dobro od rok. Tu boste kar malo preroški. It)) DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Vaše razpoloženje in počutje bo iz dneva v dan boljše. Verjetno se boste že kar kmalu odločili za počitnice, ki jih po svoje zelo potrebujete, po drugi strani pa od njih preveč pričakujete. Zato se vam lahko hitro zgodi, da boste razočarani, čeprav vam ne bo prav nič manjkalo. Odgovorite na pismo! £ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Veliko boste delali, vandar bo energija kar kipela. Dobre ideje, ki jih boste stresali iz rokava, bodo velikokrat padle na plodna tla. S partnerjem se bosta neverjetno zbližala in dosegla nekdanjo harmonijo. To vam bo dalo še več poleta, hkrati pa si boste že želeli na počitnice. Odločite se za kakšen oddaljen kraj. m, ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Prav nič, kar boste v naslednjih dneh poskušali rešiti s silo injezo, se vam ne bo posrečilo. Žal je to ena vaših pogostih lastnosti, ki vas velikokrat dargo stane. Poskušajte tokrat k stvari pristopiti bolj taktno, predvsem pa se malo potrudite. Vse vam ne more pasti kar v naročje, čeprav ste sicer velik srečkovič. Pogledi nekih svetlih oči vas bodo ubijali! STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Čeprav vedno delujete kot zelo trdna oseba, ki točno ve kaj hoče in želi, v naslednjih dneh ne bo tako. Nekdo vas bo popolnoma zmedel in lovili se boste med sigurnostjo in sedanjim utečenim življenjem, v katerem vam prav nič ne manjak, in željo po kratki avanturi. V službi boste manj zbrani kot sicer, pa tudi bolj molčeči. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Vaša pridnost in prizadevnost bo mejila že na obsedenost. To vas bo kar precej drago stalo, saj se lahko pripravite na zdravstvene težave, če ne boste takoj omilili tempa. Občutek krivde, ki ga ves čas nosite v sebi, raje kar potlačite, saj je neupravičen. Partnerje že precej zaskrbljen, zato si vzemite več časa samo za vaju. ~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Čeprav boste v naslednjih dneh bolj lenarili kot ne, boste z mislimi ves čas pri delu. Še marsikaj si želite doseči in to v zelo kratkem času. Vse prav gotovo ne bo šlo, če pa bo vaša želja ostala tako silna, se bo klopčič počasi pričel odvijati v pravo smer. Pratner ne bo najbolj dobre volje, vendar vas bo krepko potreboval. Ne pustite ga na cedilu! M RIBI od 20. februarja do 20. marca Čeprav stedoločeni stvari. ki so zelo pomembne za vašo bodočnost, zmešali v pikantno kašo, se bo ta počasi pričela hladiti. Ze ob koncu tedna si boste lahko čestitali, čeprav se boste za dosego zastavljenih ciljev še močno potili. Kljub temu pa so vam vrata sedaj odprta, dela pa se tako ne bojite. Previdno z denarjem, zapravljanje je še vedno vaša šibka točka. Moda Dotik poletja v obleki Kaže, da nas čaka dolgo in vroče poletje. Kaj obleči, da bomo pasje vroče dneve čim lažje prenesli in da bomo poleg tega še modno oblečeni. Udarec v črno bo poletna obleka, ki jih je letošnje opoletje prav vzljubilo in verjamem, da se bo v njo podala tudi marsikatera odločna zagovornica hlač. Zakaj? Zaradi ležernih, nestrogih linij in vseh drugih prednosti, ki jih prinašajo modeli letošnjih oblek. Če pričnemo kar pri ovratniku ali vratnem izrezu. Največkrat srečamo tako imenovani ameriški ovratnik, gre pa za majhne fazone. Modni so tudi zelo veliki izrezi v fantazijskih oblikah. Če se ustavimo pri liniji, so najmodnejše take, kot jih je nosila Audrey Hepburn -ozek zgornji in zelo širok spodnji del. Pri dolžini lahko pretiravate, nikar torej kratkih, vsaj do sredine meč naj segajo. Vendar pa lahko pretiravate s precepi in dekolteji. Tu pokažite tisto, kar želite - noge lahko skozi visoke precepe pri dolgih oblekah delujejo še lepše, kot pri mini krojih. Pri modnih dodatkih ne pozabite na barvne obrobe - te letos prav izstopajo, zelo zaželjene so. Skratka, obleke letošnjega poletja spominjajo na tiste, ki smo jih rade nosile v prostem času; zapirajo se z gumbi in to po vsej dolžini, segajo vsaj do polovice meč, zgoraj so oske in spodaj čim širše. Dobro je vedeti • Če pripravlajte divjačino, je nikar ne perite z vodo, ampak v z vodo razredčenem kisu. Šele ulovljena divjačina se mora najprej omehčati, zato jo 2-3 dni pustite v suhem, mračnem in zračnem prostoru. Če želite, da bo okusnejša, jo potem takoj pripravite in jo ne zamrzujte. • Pred pripravo bilokatere vrste mesa tega ne namakajte v vodi, ker tako izgubi veliko beljakovin. Splaknite ga pod tekočo vodo. • Kuhana črna kava bo še okusnejša, če ji dodate žličko čokolade v prahu. • Dolgočasnih in nadležnih mravelj se lahko rešite tudi sami; vzamite rezino limone, zdrobljeno kredo, kuhinjsko sol, gips v prahu, naftalin in tobak. Karkoli od tega ali vsako posebej postavite na mesto, od koder "drvijo" v vašo kuhinjo. • Če ste na oblačilih opazili madeže rje, jih lahko dobro očistite z limoninim sokom. Tanko okroglo rezino limone položite med d ve krpi, to pa položite točno na madež. Potem preko tega potegnite z vročim likalnikom. • Pire krompir bi omel bistveno boljši okus, če boste krompir namesto v vodi kuhali v mleku. Cvetje in vrt Zalivanje Med osnovne pogoje za upel rast rastlin, poleg hranljivih snovi in svetlobe spada vlaga. Načinu dodajanja vode rastlini pravimo zalivanje. O pravilnem zalivanju in načinu pa več naš sodelavec, strokovnjak Stane Vanovšek. Ob normalnih vremenskih pogojih rastline na vrtu ali v naravi dobijo zadostno količino vlage. Zalivamo jih le ob času intenzivne nege (sajenje, presajanje) ali ko se zemlja preveč izsuši. Drugače j s sobnimi in balkonskimi rastlinami. Te rastline so odvisne od gojitelja. Če jim ne zagotavljamo zadostne količine vode bodo rastline pričele veneti, listje se zvija in na koncu odpade. Pri prekomernem zalivanaju rastlina začne zastajati v rasti, listje ostane majhno, zemljo pa prekrije zelen mah. Tudi korenine prično trohneti zaradi premalo zraka. Pravilen ritem zalivanja je pomemmben za razvoj in rast rastlin. Kdaj in koliko zalivamo je odvisno od vrste rastlin, letnega časa, temperature in zračne vlage, nenazadnje pa tudi od kakovosti zemlje. Zal ne obstaja splošen recept koliko in kdaj zalivati. A splošno velja, daje bolje rastlino držati v nekoliko bolj suhih pogojih kot v mokroti. Posamezne rastlinske vrste imajo svoje zahteve po vlagi. Tako jih ločimo v tri glavne skupine, od rastlin ki rastejo v mokri zemlji, zmerno vlažni do vlažni in tiste, ki za normalno rast in razvoj zaahtevajo suho rastišče. Preveč bi bilo naštevati vse rastline, zato le droben nasvet, vaš prodajalec vam je dolžan posredovati to informacijo. Voda za zalivanje naj bo ogreta na temperaturo ozračja . Seveda je priporočljiva za zalivanje mehka voda saj ne vsebuje toliko kalcija, ki ustvarja na listih svetle madeže, ali pa prestana voda iz katere je izparel klor. Danes pa bi vam rad predstavil še nov preparat, ki mnoge težave z zalivan-jjem odpravi. To je HIDRO-MAG. Hidromagje močno vpijajoč polmer, ki ureja in zadržuje vlago v tleh. V suhi obliki je kot bel kristalni granolat, njegova lastnost vpijanja vode je neverjetna in če ga mešamo z zemljo bomo rastlinam zagotovili enakomerno in enostavno dovajanje vode. Hidro-mag v suhi obliki zmešamo z zemljo, vanjo posadimo rastlino jo močno zalijemo oziroma jo zalivamo tako dolgo dokler pije vodo, to pa pomeni, da granule hidromaga še vpijajo vodo. Po tem postopku je potrebno zalivanje ponoviti šele po 4-6 tednih. Seveda bomo kljub temu rastline redno kontrolirali saj pogoji niso vedno idelani. Hidro-mag vam nudimo v cvetličarni Beli cvet v veleblagovnici Nama in je uporaben tudi v vrtičkarstvu, predvsem pa ga priporočamo za balkonsko cvetje, ki trpi najbolj, saj je običajno izpostavljeno celodnevnemu soncu. ■ Cvetličarna Beli cvet, Stane Vanovšek C% Vremenska^ prorohovanja v obliki pregovorov Rožnik Dež na sv. Janža (24.) slabo leto nareja, solnce pa naj se raje "pratiki" smeja. Kakor je vreme kresnic (24.), tako bo tudi žanjic. Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje. O kresi se dan obesi. Ako dežuje svetega Ladislaja, dež prav dolgo zemljo še napaja. Kakršno vreme je rožnika bilo, bode i grudna se ponovilo. Jmenshi Koledar 17. Silvo (Silvn), Aleš, Hilda 18. Suzana, Šimen, Lučo, Lili 19. Radko (Konrad), Miro, Arnož 20. Sandi (Aleksander), Leon, Uroš 21. Irena (Ireneja), Maks, Elka 22. Metka, Kajetan, Marjeta, Monika 23. Romana, Polikarp, Dejan (Tadej) # Lunine mene 20.6. mlaj ob 03.52h Sonce stopi v znamenje Raka 20.6. ob 11.00 (začetek poletja) Novo na vašem jedilniku Slastne jagode Jagode so eno prvih pomladanskih sadežev, poleg tega pa prava poslastica. Najbolj dobre so, če jih užijemo kar sveže, čeprav v zimskih mesecih prav tako teknejo tiste iz zamrzovalnika in kompota. Za današnje recepte potrebujemo sveže, še prej pa poglejmo kaj vsebuje 10 dag jagod; 84-92 odstotkov vode, 7,8 ogljikovih hidratov, 0,13 g beljakovin, 0,4 mg maščobe, 220 mg kalcija, 42 mg kalija, 0,5 mg železa, 0,06 do 0,17 mg vitamina A, 56-94 mg vitamina C, 40 kalorij. Tortice z jagodami Potrebujemo(za4 osebe): 15 dag sladkorja, 2 beljaka, 5 dag sira, 1 1/2 del sladke smetane, I limono, vanilijev sladkor, češnjev liker ali maraskino, 15 velikih jagod. Najprej jagode operite in očistite. Posujte jih z vanilijevim sladkorjem in zalijte s kozarčkom likerja. Na pari zmešajte 8 dag sladkorja z žličko vode. Kuhajte tako dolgo, da se zgosti. Istočasno stepite beljake s 7dag sladkorja in 2-3 kapljami limoninega soka. V zelo trd sneg vlivajte vroč sirup v povsem tankem curku in neprenehoma mešajte. Posebej stepite smetano s sirom, potem počasi primešajte sneg. Pripravite 4 kalupe, jih obložite z alu folijo in vanje vlijte maso. Vsaj 3 ure naj stojijo v zamrzovalniku. Medtem zmiksajte 10 dag jagod v omako, kiji dodate malo limoninega soka in sladkor po okusu. S tem napolnite zmrznjene "košarice" in jih še dodatno okrasite s koščki jagod. Preostalo omako ponudite v skodelici. Dvobarvna poslastica Potrebujemo (za 4 osebe): 40 dag jagod, 2 kozarca črnega vina, 2 žlici sladkorja, 3 žlice sladke smetane, 1 breskov kompot, nekaj lešnikov ali mandljev. Iz kompota potegnite breskve in jih dobro odcedite. Lešnike ali mandlje narežite in popražite. Operite in očistite jagode, potem jih z mikserjem zdrobite skupaj z vinom, sladko smetano in sladkorjem. Breskve razdelite na krožnike in jih oblijte z jagodovo omako. Okrasite s celimi jagodami in posujte s prepraženimi lešniki ali mandlji. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje POTUJTE S POTOVALNIMI ČEKI Kadar potujemo, potrebujemo s seboj veliko denarja. Preveč gotovine pa na tuje ni dobro nositi s seboj. Zato so za takšne priložnosti zelo primerni POTOVALNI ČEKI, kijih lahko dobite v Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. in sicer: na ekspozituri Rudarska in v ekspozituri Mozirje. Na voljo so čeki v različnih apoenih in valutah. Potovalne čeke pa lahko uporabite tudi za potovanje v Republiko Hrvaško. Obiskali smo KS Braslovče Lovska družina Braslovče "Vemo, kako in kaj!" Z roko v roki z drugimi Tako pravi Dušan Goričar, predsednik sveta krajevne skupnosti Braslovče, in sicer ob pregledu opravljenega dela v minulem letu, letošnjih in prihodnjih nalogah. V drugi največji KS po površini in peti po številu prebivalcev (2800) v žalski občini, je v ospredju prizadevanj nadgradnja. Te se lotevajo zlasti na demografsko ogroženih področjih, ki predstavljajo tretjino KS (Podgorje, Podvrh in Dobrovlje). 24 telefonskih priključkov, 500 kubičnih metrov velik vodni zbiralnik, 20 km cevovodov na Dobrovljah so rezultati prizadevanj minulega leta. Zahteven, približno 400 tisoč nemških mark vreden projekt so uspeli "spraviti pod streho" ob sodelovanju z žalsko občino, z republiškim Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo - sektor za celovit razvoj podeželja in obnovo vasi ter z bavarskimi eksperti. Kar precejšen delež so imeli pri naložbah krajani sami, ki so se izkazali z velikim številom udarniških ur. S tem so že bliže zadostitvi potreb po zagotavljanju osnovnih pogojev za razvoj kmetijstva in turizma. "Še ena stvar je, ki nas močno zavezuje. Dejstvo, da so .rt Dušan Goričar Braslovče že lani tretjič zapored prejele najvišje priznanje med izletniškimi in tranzitnimi kraji v Sloveniji. Za nameček pa še mednarodno priznanje za obnovljeno vas v srednji Evropi. To med drugim pomeni še večjo skrb za zdravo in čisto okolje, urejeno okolico,...". Potrebe po urejanju oskrbe s pitno vodo, modernizacija cest (zlasti na Dobrovlje), dokončna Boj proti sladkorni bolezni V soboto srečanje v Celju Junij je pri nas vsako leto mesec boja proti sladkorni bolezni, svetovni dan boja proti tej bolezni pa je 27.junij. V Velenju je društvo za boj proti sladkorni bolezni, ki šteje okoli 2(M) članov, bolnikov s to boleznijo je v velenjski občini približno 900, žal pa število bolnikov nenehno raste.V počastitev junija - meseca boja proti sladkorni bolezni - bo v soboto, 19.junija, v celjskem Narodnem domu srečanje diabetikov celjske regije, pričeli pa ga bodo ob 9.uri. Za kulturni spored bodo poskrbeli učenci celjske glasbene šole in člani pevskega zbora upokojencev iz Velenja. Ob tej priložnosti bosta strokovni predavanji dr.Nuše Čedein dr.Petra Lipovška, prav tako degustacija diabetičnih prehrambenih izdelkov priznanih proizvajalcev. Društvo za boj proti sladkorni bolezni Velenje bo organiziralo avtobusni prevoz v Celje za okoli 40 članov. Odpeljal bo ob 8.uri izpred velenjskega zdravstvenega doma. Vse ostale bolnike in njihove družinske člane pa društvo vabi, da se srečanja udeležijo v čim večjem številu z javnimi in zasebnimi prevoznimi sredstvi, vstop paje prost. ■ B.M. Zveza društev upokojencev Velenje Teden upokojencev Kot vsa leta nazaj, bo Zveza društev upokojencev Velenje tudi letos skupaj z društvi organizirala tradicionalni "teden upokojencev" velenjske občine. Prvih pet dni se bodo upokojenci vseh štirih društev peomerili v športno-rekreativnih tekmovanjih. Pričeli bodo v ponedeljek, 21.junija, ko bo na strelišču Mroža v Velenju tekmovanje z zračno puško. V torek bodo merili spretnost v balinanju na osrednjem velenjskem balinišču, v sredo pa bo na kegljišču TEŠ-a v Šoštanju kegljanje. V četrtek bo v domu upokojencev v Šmartnem ob Paki šahovski turnir, v petek dopoldne pa tekmovanje v ulovu rib ob velenjskem Jezeru. Popoldne istega dne bo v gasilski dvorani v Gaberkah še kulturna prireditev "petje na vasi", na kateri bo sodelovalo šest ženskih, moških in mešanih zborov iz občine Velenje. Tradicionalno je že, daje zaključek tedna upokojencev občine Velenje na Rogli in tudi letos bo tako. Na ta prelep del Pohorja se bo letos z avtobusi popeljalo okoli 350 upokojencev iz vseh štirih društev, ki so jih društva izbrala po kriteriju, da imajo nizke pokojnine in da še niso bili na Rogli. Program tega dneva bo približno enak prejšnjim letom. Pričeli bodo z zabavnimi nagradnimi igrami, nadaljevali s kosilom in kulturnim programom, sledilo pa seveda še družabno srečanje. Želimo jim lepo vreme, predvsem pa veliko veselega počutja. ■ B. Mugerle ureditev infrastrukture trga (kanalizacija) so naloge, ki bodo narekovale delo v tem letu. Ne bo jih lahko izpolniti v zadovoljstvo vseh. Optimizem vzbuja volja krajanov za napredek, pestra društvena dejavnost, denar samoprispevka. Precej si obetajo še od razpisa za demografsko ogrožena območja, kjer kandidirajo za "republiški denar" skupaj z občino Žalec, in sicer za posodobitev ceste na Dobrovlje. Bodoča občina Braslovče v novi lokalni samoupravi si ureditev najpomembnejših vprašanj za lepše življenje in delo krajanov zasluži. Toliko bolj, ker že doslej krajani niso držali križem rok in jih tudi v prihodnje ne nameravajo. Kar nekaj marljivih klubov in društev premorejo v krajevni skupnosti Braslovče. Med njimi so v zadnjem času sploh vestni člani tamkašnje lovske družine.70 jih je. Med sedmimi zelenimi bratovščinami v žalski občini sodi braslovška druina med največje. Deluje od leta 1946 dalje, njen lovski revir pa sega od Šempetra v Savinjski dolini do Kaplje vasi, Črete na Dobrovlja, Mozirja in nazaj ob Savinji do Šempetra. Andrej Urankar, predsednik braslovške lovske družine pravi, da je dejavnost v društvu pestra. Vzdrževanje staleža divjadi na približno 5000 hektarjih velikem lovišču, skrb za čisto okolje, predvsem pa vzgoja mladih članov usmerjajo dejavnost društva. "Ponašali smo se z dokaj bogatim loviščem v minulih letih. Danes opažamo, da nas "zapušča" zajec. Zato sedaj precej pozornosti namenjamo pernati živali) fazanom. Andrej Urankar jerebicam). Večja skrb za mali rod je nujna. Ti radi stopajo v naše vrste, mi pa jim moramo za to nekaj nuditi." Za lovski praznik so se odločili pravzaprav iz potrebe. Pred nedavnim so se odločili za izgradnjo novega lovskega doma pod staro braslovško šolo. Društvene prostore, ki jih bodo lahko s pridom izkoristile tudi druge orga-nizacioje, društva v kraju, so uspeh opremiti, za ureditev zunanjega izgleda innokolice pa jim je zmanjkalo denarja."Pa še nekaj je," poudarja Andrej Urankar" Divjad, ki je ašla celo v hm.eljišča, bo delala škodo tudi v prihodnje. Mi jo bomo morali poravnati, denarja pa ne bomo imeli kje vzeti." Marsikaj jim je uspelo doslej narediti v sodelovanju z drugimi v kraju. Z roko v roki delajo in pomagajo tam, kjer je njihova pomoč dobrodošla. Zato so tudi pri uresničevanju začrtanih nalog naleteli na precejšnjo mero razumevanja tako pri krajevni skupnosti kot gasilcih, kulturnem , turističnem društvu,... Ob takšnem tesnem sodelovanju jim tudi spremembe, ki so na obzoiju in za katere bi težko rekli, da bodo zanje ugodne, ne bo tako težko premagovati težave. Vikend v znamenju zelene bratovščine Krajani krajevne skupnosti Braslovče praznujejo 14. junija. Že tradicionalno za to priložnost organizirajo društva in klubi v kraju več kulturnih in športnih srečanj. Nekaj se jih je že zvrstilo, druga se bodo še v naslednjih dneh. Višek pa bo letošnje praznovanje doseglo to soboto in nedeljo, in sicer z zanimivim lovskim praznikom. Trajal bo dva dni. Tako bodo v soboto ob 10. uri odprli lovsko razstavo v tamkajšnjem domu lovcev. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali trofeje, ki postajajo v revirju družine že redkost. Otvoritev bo popestril Braslovški oktet. V nedeljo, s pričetkom ob 15. uri, bodo pripravili veliko lovsko parado skozi Braslovče, v njej pa bodo sodelovali predstavniki 10 lovskih društev iz žalske in njej sosednjih občin. Na braslovškem prireditvenem prostoru pa bo zlasti zanimivo za tiste, ki še ne vedo. kakšen je lovski krst. Predstavili pa bodo še tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Savinski lovski rogisti in Braslovški oktet pa bosta poskrbela za prijeten uvod v družabno srečanje. ■ tp Tekmovali mladi čebelarji Slovenije Lidija in tjaša iz Šentilja tretji V Žirovnici na Gorenjskem je bilo pred nedavnim 16.srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. "Vse o čebelah" je bilo področje njihovega tekmovanja, na zahtevna vprašanja pa so odgovarjali pisno. Tega državnega tekmovanja so se udeležili tudi mladi čebelarji podružnične osnovne šole Gustav Šilih iz Šentilja. Na tej šolo že šest let deluje krožek čebelarske šole Mlinšek iz Velenja, ki ga uspešno vodita mentorja Milena Verboten in Jože Kolmanič. S šentiljske šole seje tekmovanja udeležilo šest mladih čebelaijev z obema mentorjema. Na tekmovanju so se odlično odrezali, saj so med 38 ekipami od 1 .do 5.razreda osnovnih šol Slovenije zasedli tretje mesto. Uspeh gre pripisati Tjaši Ramšak in Lidiji Glušič. Za nagrado sta si smeli izbrati še praktični nagradi; Tjaša je izbrala ročno izdelan oprenski skedenj, Lidija pa walkman. Seveda tekmovalci iz Šentilja niso skrivali veselja nad uspehom, to je tudi lepa spodbuda za nadaljnje delo. Na Gorenjskem so si ogledali tudi nekaj znamenitosti. In kaj sta povedali najuspešnejši tekmovalki, ko smo obiskali šolo v Šentilju? Tjaša Ramšak: "Pred tekmovanjem sem imela veliko tremo, še malicati nisem mogla, po tekmovanju pa sem bila seve- da zelo vesela, saj se takšnega uspeha nisem nadejala. Vesela sem bila tudi zato, ker sem si lahko izbrala prav tisto praktično nagrado, ki meje najbolj mikala." Lidija Glušič: "Vse leto smo se pridno pripravljali na to tekmo- vanje. Pred tem smo imeli še izbirno tekmovanje na naši šoli in na njem sem se uvrstila na državno srečanje in tekmovanje. Vprašanja so bila kar težka, pa mi je kljub temu dobro šlo. Vesela sem uspeha in nagrade." ■ B. Mugerle MI SMO MM MATI Adijo, mala šola! Mladi se zelo veselijo meseca junija, saj z njim pride konec šole. Obenem so to za njih tudi žalostni trenutki, saj se poslavljajo od svojih sošolcev, prijateljev, učiteljic... Tudi velenjski mali šolarji so te dni rekli: "Adijo vrtec, adijo mala šola, prijatelje zapuščamo, mi mini maturantje. Zdravo šola, veselimo se te!" Želimo jim, da bi bili v šolskih klopeh velikokrat, velikokrat bolj veseli kot žalostni. Takole so se prejšnji teden predstavili mini maturantje skupaj z vzgojiteljicami staršem v vrtcu Najdihojca. Pokazali sojim.daso se že marsikaj naučili. ■ S.Vovk Tjaša Ramšak (levo) in Lidija Glušič z eno od nagrad p--- ............... - Radio in Naš čas na pikniku Redke so priložnosti, da se lahko tisti, ki delamo program Radia Velenje in ustvarjamo časopis Naš čas, srečamo skupaj in se poveselimo. To se nam je posrečilo v soboto, ko smo se v lepem številu zbrali na piknik prostoru ob letališču Lajše. Vsega je bilo dovolj, največ pa smeha. Tudi v /.raku, ko smo se vozili z letali Aerokluba Lajše nad Šaleško dolino. Eni so sicer namigovali, da bi bilo kar v redu, če bi kdo ostal tam gori, vendar smo vsi srečni in nasmejani pristali na trdnih tleh. Tako kot je prav in tam, kjer smo vsak dan. Da smo se imeli lepo so nam omogočili številni sponzorji: Veleblagovnica Nama Velenje, Kmetijska zadruga Šaleška dolina - Turn, Gostišče Ostrovršnik - Hartl, Avto Celje - prodajalna Velenje, Bife Jožica, Tržnica - Trgovsko in storitveno podjetje, ERA - Pesje, Bife Vlasta, Popravljalnica čevljev Ivana Korena, ERA - Market, Cvetličarna Beli cvet, Modna konfekcija Elkroj, Kramer/s Nazarje, Gostišče Grad Vrbovec Nazarje, VTIS - Veletrgovina in storitve Spodnja Rečica, EPSI d.o.o. Nazarje, Gostišče Atelšek Rečica ob Savinji, Gostilna Čujež Rečica ob Savinji, Mesarija Bogner Prihova, Savinjski gaj in Logarska d.o.o.. Vsem se iskreno zahvaljujemo. ■ To smo mi! Metoda To se je zgodilo na ulici ob belem dnevu. Pijani huligan je s poplavo gnusnih besed razbil izložbeno okno in se začel ozirati po naslednjih objektih. Z zanimanjem sem se pridružil skupini, kije komentirala njegovo ravnanje- -Morali bi poklicati miličnike, seje oglasil eden izmed njih. - Kaj ne poveste! je nasprotoval drugi. - Naj se mladenič izživi. Mi se pri njegovih letih nismo mogli. Bili smo tragična generacija, - je vzdihoval nad svojo mladostjo. - Prav ste rekli, vendar, previdno. Sodobne brutalne metode bi lahko usodno vplivale na njegovo duševnost in nadaljnji razvoj, je rekel moj sosed na desni. Huligan nas jc gledal s krvjo zalitimi očmi. - Človek je po naravi dober, vendar... - sosed ni dokončal, kajti do- bro merjen udarec mu je razbil brado. Za vsak primer sem se za korak umaknil. - Dragi moj ali ti lahko prinesem kefir? Za vogalom je mlečna restavracija, lahko sem z enim skokom tam, seje oglasil ženski glas. - Izgini! je zarenčal huligan. - Okrog nas seje zbralo čedalje več ljudi. Naredimo z njimi red. V slogi je moč, seje začel razburjati gledalec s karirasto čepico , vendar gaje večina prekričala. Huligan je s pestmi začel obdelovati nekega ubožca. Grdo je bilo gledati, kaj je počel z njim. - Zdaj vidite kam pelje pomanjkanje kulturne vzgoje, je trdil tovariš z očali. Mladim je treba dati kulturne domove in literarne večere. - Samo stik /. umetnostjo bi ga lahko prcv/.gojil. - Neverjetno, kako močna je ta mlada generacija, ki je zrasla ob vitaminih. Predebatirali smo vse možnosti sodobne vzgoje, toda mladenič je še naprej divjal in razgrajal. Začutil sem, da so me začele serbeti dlani. Naslednji trenutek sem dedku, ki je stal ob meni, iztrgal iz rok veliko, v usne-je vezano knjigo, stopil sem huliganu za hrbet in ga z vso močjo udaril s knjigo po glavi. Z zadoščenjem sem ugotovil, daje doživel nekakšen stres. Mogoče celo pretres možganov. - O, bog, je rekel, prijel seje za glavo in se usedel na rob pločnika. - Uči se in ne delaj neumnosti sem mu zakričal. - Prisegam, dajih ne bom več, je rekel huligan in bil pohleven kot ovčka. - Vpisal se bom na šolo, skušal bom kaj postati, je med solzami obljubil. Ko sem stričku vračal knjigo, sem pogledal naslov. Bila je antologija ljubezenske poezije. Torej je le res, da književnost lahko vpliva na obnašanje človeka. ■ Feliks Dereckl HA-HA-HA Dilema "Že veš, da mi veseoljci ponujajo raketo v zameno za ženo?" Res ne vem. kaj naj storim!" "Jaz na tvojem mestu sploh ne bi bil v dilemi: takoj bi menjal." "Saj bi jaz tudi, pa se bojim, da se bodo maščevali, ko jo bodo dobro spoznali." Razlog Srečata se dva ježa. "A že veš, da se ločujem" "Ne. Zakaj pa?" "Veš, žena me kar naprej zbada." Ločitev "Zakaj si se pa ti ločil?" "Ker je žena hodila spat šele ob enajstih zjutraj." "Kaj paje delala tako dolgo?" "Mene je čakala." Pobeg "Mamica, ponoči bo šel očka od doma." "Kako pa veš?" "Spotoma sem srečal gospoda Zupana, kije po krajšem pogovoru z očetom šepnil, da se čim prej sestaneta ,Pri zadnjem Krajcu'." Informacija Letovi.ščar vpraša kmeta: "Ali bom ujel še vlak, ki odpelje ob petih ?" "Boste. Če pa boste spotoma naleteli na mojega bika, boste ujeli še vlak ob štirih!" Kavalir Dama srednjih let, ki se je krčevito borila proti staranju, je nekoč vprašala znanca: "Koliko let bi mi prisodili, gospod Henrik?" "Glede na vaše zobe 18, glede na linijo 24, na rožnato polt pa kvečjemu 16!" "Ohooooo! Kaj pa na splošno?" "To pa lahko zračunate, gospa, kar seštejte!" V prodajalni "Koliko pa stane ta obleka?" "Pet tisoč dinarjev." Stranka zaživžga. Potem pokaže na drugo obleko. "Koliko pa ta?" "Dva žvižga!" Rotiti Neko ženo so poklicali z obvestilom, da čepi njen mož na napušču 12. nadstropja nekega hotela in grozi, da se bo vrgel dol. Žena je pohitela tja, se nagnila skozi okno in rotila moža, naj nikar ne skoži: "Saj imaš še toliko nalog v življenju," je zaklicala. "Avto še ni plačan. Televizor še ni plačan. In niti hladilnik še ni plačan!" Kolkr kaplic, tolko let... foto: vos Nogomet $ M $ 58 8f m & Olimpija, Branik in Publikum v Evropo, Rudar deveti V sredo minuli teden se je zagrnila zavesa nad drugim državnim nogometnim prvenstvom. Drugič zapored je naslov najboljšega osvojila ljubljanska SCT Olimpija s trenerjem Bojanom Prašnikarjem, ki seje hkrati okitila še s prvo pokalno zmago, z dvojno krono torej. V zadnjem kolu sije pot v Evropo zagotovil še mariborski Branik, poleg njiju pa še finalist letošnjega pokalnega prvenstva, celjski Pub- likum. Iz lige so se poslovili Nafta, Železničar, Steklar in Elektroelementi. Nogometaši Velenjskega Rudarja so prvenstvo končali v zlati sredini. Med 18 klubi so osvojili ^mesto. V 32 kolih so si priigrali 31 točk. Z uvrstitvijo so v Rudarju zadovoljni, saj je bila ekipa brez zvenečih (kupljenih) imen. Več o Rudarjevi igri pa v naslednji številki. ■ vos Nogomet 9(11111 Zapravljena priložnost V zadnji tekmi pred domačimi gledalci so nogometaši ERE Šmartno z gosti s Prevalj odigrali slabo predvsem v napadu, saj napadalci niso znali zadeti niti iz najbolj čistih položajev. Gostje so se uspešno branili in le občasno napadali. V drugem deluje bila igra enakovredna, vendar so se gostje še bolj zaprli, v dveh protinapadih pa dvakrat zadeli. S tema točkama so igralci KorotanSuvelaže bliže obstanku, Šmarčani so ostali na 9.mestu, s porazom pa zamudili priložnost za napredovanje. V zadnjem letošnjem kolu bodo Šmarčani gostovali pri predzadnji Ta smeh ni od nedelje (vos) Iliriji v Ljubljani. ■ Janko Gorlčnlk "Skale 93" iiiiiiii Malo zmede v B skupini V ligi malega nogometa "Škale 93" so odigrali 8.kolo. V skupini A premočno vodi ekipa Mister X, v skupini B pa se je precej zapletlo. Po hujšem incidentu na tekmi s KMN Bambino je ekipa Bellvue izstopila iz lige. Ker šc ni odigrala polovice tekem, sc njeni dosedanji rezultati ne upoštevajo, krivca za incident paje vodstvo tekmovanja kaznovalo z dveletno prepovedjo igranja na tekmovanjih, kijih organizira KMN Fori Škale. Rezultati 8.kola- skupina A: Saloon Konovo:Prijatelji 3:0 b.b.(v tekmi so sicer zmagali Prijatelji s 4:2, zaradi neregistriranega igralca pa izgubili), Zlatorog Skale:Lipovlist 0:1, l.ir:Iron Man's 5:1, Madl brokat:KMN Podkraj 2:3. Šalek:Mister X 2:6, Tex-as prost; vrstni red: 1.Mister X 15 (8 tekem), 2.Lipov list 11 (7), 3,Saloon Konovo 10 (7), 4.KMN Podkraj 10 (8), 5.Prijatelji 9 (7), 6.Madl brokat 8 (7), 7.Texas 5 (7). 8.Zlatorog Škale 5 (8),9.Šalek4(7), IO.Lir3(7), ll.lron man'.s 0 (7); s 15 zadetki je daleč najboljši strelec R.Hudarin (Mister X); skupina B: Topolšica:Vigo Vinska Gora 1:1, Šentilj:ŠK Cirkovcc 4:2, KMN Fori Škalc:Bistro Don Juan 1:0, Mušketirji:Plešivec 2:0, Bellvue : KMN Bambino 0:0 (prek). Tempo Florjan prost; vrstni red: I.KMN Fori Škale 12 (6), 2.KMN Bambino (6) in Bistro Don Juan (8) po 10.4. Vigo Vinska Gora 8 (6), 5.Mušketirji 7 (6), 6.Topolšica 7 (7), 7.Šentilj 5 (6), S.Tempo Florjan 4(7),9.Plešivec3 (7), 10.ŠK Cirkovcc 0 (7); pri strelcih vodi Dobnik (Topolšica) z 8 zadetki pred Ograjenškom (KMN Bambino) s 7. Škalčanke najboljše v Berlinu V tem nemškem mestu so bile minule dni 9.evropske delavske športne igre, ki se jih je udeležilo tudi več ekip iz Slovenije. Sodelovalo je kar 9,500 športnic in športnikov iz 27 evropskih držav ter Izraela. Slovenija je sodelovala v štirih športih. Ženski mali nogomet je zastopala ekipa Škal, odbojko Celjanke, rokomet Bakovčani, šah pa Mariborčani. Med našimi predstavniki se razen Škal nobena ekipa ni uvrstila v finple. Igralke malega nogometa iz tega kraja pri Velenju pa so osvojile največ kar je možno osvojiti. Med 16 malonogo-metnimi ekipami iz 12 držav so igrale najbolje in zasluženo dobile zlato medaljo. Nogometni turnir so razdelili v tri skupine. Škalčanke so se kot zmagovalke svoje skupine nato pomerile z igralkami Danske ter Norveške. Prve so premagale z 2:0 po izvajanju sedemmetrovk, druge pa z 2:1 in s tem osvojile prvo mesto pred Dankami in Norvežankami. Nadvse se je izkazala tudi njihova vratarka Tratarjeva, ki so jo razglasili za najboljšo vratarko prvenstva. Igrale so: Tratar, Pesjak, Krušič, Skrelovnik, Beričnik, Zelcer, Nigelhel, Šmon, Milkovič, Mikulec in Ocepek (trener Skerlovnik in vodja ekipe Arlič). ■ vos Mali nogomet «iiaf«i(i«ni Turnir ob dnevu državnosti Klub malega nogometa Fori Skale bo ob Dnevu državnosti organiziral 4.tradicionalni turnir, ki bo na igrišču pri OŠ Škale od petka, 25.junija, do nedelje, 27.junija. Igrali bodo po skupinah, vsak z vsakim, najboljše pa se bodo uvrstile v nedeljski sklepni del. Pri-javnina je 5.000 tolarjev in jo je treba plačati na ŽR: KMN Škale 52800-678-57567. Potrdilo in izpolnjeno prijavnico je treba poslati na naslov: Božidar Repnik, Škale 47/a, 63320 Velenje. Število ekip bo omejeno na 48, če jih bo več, bodo imele prednost tiste, ki bodo prej plačale. Žrebanje bo to soboto, 19.junija, ob 20.uri v gasilskem domu Šklae. Nagrade bodo bogate, saj bo denimo najboljša ekipa prejela prehodni pokal, pokal in 100.000 tolarjev. Še to. Šestnajst najboljših ekip s tega turnirja se bo brez prijavnine uvrstilo na velik turnir za prehodni pokal RTC Jezero, za "škalskega mastodonta", ki ga bosta 2.julija organizirala RTC Jezero in KMN Fori Škale. Atletske novice Odmevna Jolandina zmaga Atletska sezona je v polnem razmahu in tekmovanja se vrstijo eno za drugim. Tudi velenjski atleti so polno zasedeni, posebej najboljši, ki tekmujejo tudi v mednarodnem merilu. Zagreb je na svojem tradicionalnem mednarodnem mitingu gostil mnoga znana imena. Med povabljenimi so bili tudi Steblovnikova, Hra-pič in Bahtiri, ki pa na žalost zaradi zapletov z državljanstvom ni mogel prestopiti meje. Steblovnikova je tekla dolgo pričakovani rezultat na 800 metrov - 2.07,91, ki je blizu norme za evropsko mladinsko prvenstvo. V Gradcu so tekmovali šprinterji. V finalnem teku na 100 metrov sta Štor in Šalamon pritekla na cilj kot 4.in 6.z rezultatoma 10,88 in 11,14, štafeta 4 x 100 metrov (Štor, Šalamon, Janžovnik, Slemenšek) paje zmagala (43,92) in osvojila prelep pokal. Konec tedna je avstrijski Beljak gostil reprezentance C skupine evropskega pokala. V reprezentanci Slovenije so bili trije Velenjčani -Hrapič, Štor in Steblovnikova, ki je dosegla zelo odmevno zmago v teku na 800 metrov z rezultatom 2:08,48. Hrapič je bil na 1.500 metrov četrti. Slovenski ekipi sta sploh izredno presenetili, saj so bila dekleta v skupnem seštevku celo druga, fantje pa so si s Hrvati delili 4.in 5.mesto. ■ B.Šalamon Tenis S^šs m m Člani na pragu uspeha Članska ekipa ŠTK Velenje je v 2.slovenski ligi še neporažena in je vse bližje osvojitvi 1 .mesta, s tem pa vrnitvi med najboljše. Preteklo soboto so velenjski igralci gostovali v Slovenski Bistrici in v razburljivem srečanju, polnem preobratov, tesno premagali gostitelje s 5:4. O zmagi je odločala igra dvojic, kjer so bili Velenjčani uspešnejši. V zadnjem kolu bodo velenjski igralci znova gostovali. Tokrat v Slovenskih Konjicah, kar ne bi smelo predstavljati večje ovire. Katarina zmagala v Portorožu Z dobro igro seje znova izkazala Katarina Srebotnik, tokrat v mednarodni konkurenci. V Portorožu je bil prejšnji teden pod okriljem evropske teniške organizacije mednarodni turnir do 14 let. Dejstvo, da so manjkale boljše slovenske igralke, ne more zmanjšati uspeha Velenjčanke Sre-botnikove, ki je v finalu premagala večno tekmico, domačinko Majo Bonaco. Na državnem prvenstvu V Domžalah je bilo državno prvenstvo za fante in dekleta do 16 let, na katerem so nastopili vsi najboljši z jakostnih lerstvic. Od velenjskih igralcev so nastopili Ašpner, Črešnik in Bibiankova. Oba fanta sta se uvrstila v 2.kolo, Bibiankova pa v četrtfinale kjer je izgubila z bodočo državno prvakinjo Jezernikovo iz Maribora z 2:6, 2:6. ■ A.Benetek Moto šport »•«««■>«« Velenjčani odlični Na dirkališču Grobnik jc bila v nedeljo mednarodna dirka motociklistov za pokal Alpe Adria, na katerem so znova odlično izkazali velenjski tekmovalci. Pri motorjih s prikolico sta slavila Remše-Bajde (HB Racing team Slovenija), pred bratoma Miranom in Pavlom Bunderla (AMTK Velenje) in dvojico Camlek-Jakob (AMTK Velenje). Enak vrstni red velja tudi v točkovanju za državno prvenstvo. V razredu "šport produetion" do 125 ccm je bil Roman Zbičajnik (AMD Šlander) drugi in s tem obdržal vodstvo v skupni uvrstitvi. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo 25.julija, vmes pa bodo velenjski prikoličarji nastopili še na dirki za evropsko prvenstvo, ki bo že to soboto na Grobniku. ■ R.M. Pikado fi& ££ m SS m m 5S Prvo odprto občinsko prvenstvo Gorenje Rekreacija razpisuje 1 .odprto prvenstvo občine Velenje v super pikadu za posameznike. Tekmovanje bodo izvedli s štirimi predtekmovalnimi in finalnim tur- Avto-moto turing klub Velenje liiiiiaiiiiaitiiiaiaiii Turistični rally za vsakogar Zadnji turistični rally je bil v Ljubljani pred petimi leti. Zaradi velikega zanimanja voznikov in ljubiteljev tega športa so se pri AMTK Velenje odločili, da bodo letos turistični rally ponovno organizirali. Rally bo na vrsti že to soboto, 19.junija. Štart bo ob 8.uri pred stekleno dvorano RLV, cilj pa naTrebeliškem. proga bo dolga 23 kilometrov, tekla bo iz Velenja do letališča v Lajhšah in na trebeliško, vmes bo tudi nekaj spretnostnih voženj. Na tekmovanju bodo lahko sodelovali posamezniki in ekipe delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in druge. Izvedli ga bodo po kategorijah do 1.000 in od 1.000 do 1.300 kubičnih centimetrov, kategorija nad 1.300 pa bo enotna in samo za ženske. Po končanem turističnem rallyju bo na Trebeliškem družabno srečanje, na katerega organizator vabi vse tekmovalce in ljubitelje rallyja. ■ B.M. nirjem, v celoti pa bo potekalo v "pikado centru" nad okrepčevalnico Šahec v Starem Velenju. Prijave bodo sprejemali 15 minut pred začetkom vsakega turnirja, število igralcev je neomejeno, pare bo določal računalnik, na finalni turnir pase bo udeležilo osem najboljših s štirih kvalifikacijskih turnirjev. Prvi se bo pričel v ponedeljek, 21.junija, ob 17.uri, uro pred tem pabodo v Starem Velenju odprli "pikado center" in poskrbeli za brezplačen preiskus elektronskih pikad. Naslednji turnirji bodo prav tako vedno ob 17.uri, in sicer 25.(petek), 28.j unija (ponedeljek) in 2.julija (petek), finalni turnir pa bo 5.julija, prav tako ob 17.uri. Prijavnina za predtekmovalne turnirje je 400, za finalni 600 tolarjev, najboljši pa bodo deležni lepih praktičnih nagrad. Dviganje uteži Vuzem in Vanovšek prvaka Državnega članskega prvenstva v Domžalah so se udeležili štirje velenjski dvigal-ci in vsi osvojili kolajne. Naslova državnih prvakov sta osvojila Marjan Vuzem (do 64 kg) in Justin Vanovšek (do 99 kg), drugo mesto je pripadlo Selvirju Muratoviču (do 59 kg), tretje pa Petru Srnovršniku (do9l kg). Obenem je velenjska ekipa še v boju za naslov prvaka, saj za malenkost zaostaja za Domžalami, tretja Olimpija pa je ne more dohiteti. Veliko upanja za prvo mesto obstaja tudi zato, ker seje po poškodbi v ekipo vrnil Kristijan Cvet-kovič. ■ Peter Smovršnik Plavanje Tekmovanje v domačem bazenu Plavalni klub Velenje je preteklo soboto organiziral 2.kolo predtek-movanja prvenstva Slovenije za pionirje in mlajše pionirje. Na predtekmovanjih skušajo plavalci doseči norme za nastop na državnem prvenstvu. V Velenju je nastopilo 120 plavalcev Branika iz Maribora. Fužinarja z Raven in domačega kluba. Velenjski plavalci so bili znova odlični in so dosegli največ dobrih rezultatov. Dosežki velenjskih plavalcev -pionirji - 400 m prosto: 1.Valcl 4.52,9, 2.Primožič 5:10,1, 3.Petras 5:18,7, 4.Majhen 5:28,0. 6.Simič 5:32,9; 200 m hrbtno: I.Valcl 2.42,3, 4.Petras 2:58,9, 5.Šikman 3:02,2, 9.Rovšnik 3.15,1; 200 m mešano: 1.Majhen 2.48,1, 5.Primožič 2:59,7, 8.Vrhnjak 3:14,2; 4 x 100 m prosto. I.Velenje (Primožič, Petras, Majhen, Valcl) 4:32,3; pionirke: 400 m prosto: 5.Sladič 6:02,3,6.Gregorič 6:05.37, 7.Pandža 6:08,4; 200 m hrbtno: 1.Valcl 2:43,3, 3.Udovičič 3:02,1, 7.Pandža 3:24,5, S.Podpečan 3:25,0; 200 m mešano: I.Valcl 2:48,1,3.Udovičič 3:01,6,6.Grego-rič 3:16,7,7.Jandrok 3:18,1 ;4x 100 m prosto: 2.Velenje (Gregorič, Udovičič, Petras, Valcl) 5:06,1; mlajši pionirji: 50 m prosto: 2.Kot-nik 34,5, 3.Čutuk 35,8. 8.0cepek 37,4, lO.Matič 37,6; 100 m prsno: 4.Čutuk 1:42,5, 5.Matič 1:43,6, 8.Velički 1:45,6; 4 x 50 m delfin: 1.Velenje (Čutuk, Doblšek, Matič, Kotnik) 2:55,0; mlajše pionirke: 50 m prosto: 2.Kukovič 42,1; 100 m prsno: 3.Kukovič 1:49,3. ■ Marko Primožič mmmjšMM 35-let rokometa v Šoštanju Se vedno živijo z rokometom Smučarski skoki Sobotno popoldne je v Šoštanju minilo v znamenju rokometnega praznika. S turnirjem veteranov in podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim za razvoj te igre so podelili plakete Rokometne zveze Slovenije in priznanja Športnega društva Šoštanj. "Minilo je precej časa, ko smo v Šoštanju začeli igrati rokomet. Spomini so še dokaj sveži, pa čeprav nas je morda čas prehitel. Prvazaprav smo rokomet začeli igrati tedaj, ko je v Šoštanj prišel Pavle Bukovec, učitelj na osnovni šoli Karel Destovnik -Kajuh (takratni I.osnovni šoli). Res je, da je telovadbo učil Miligoj Jarnovič, vendar vem, da so bili prvi koraki storjeni po prihodu Pavla Bukovca, saj sem bil med člani prve ekipe, ki je pričela pionirsko delo. Prve tekme smo igrali na pesku, na sedanjem teniškem igrišču." Tako jc zapisal med drugim v priložnostnem biletnu ob 35-letnici Matjaž, Natek, ki jc bil tedaj, podobno kot kasneje Štefan Kac, igralec za vsak šport z igro (v soboto zvečer košarka, v nedeljo dopoldne rokomet, popoldne pa nogomet). Rokometaši Šoštanja so kmalu ponesli glas svojega mesta daleč naokoli in kmalu postali eden najboljših klubov. Čeprav seje klub medtem preselil v Velenje (v Šoštanju ni pokrite dvorane, temu so botrovali tudi druge tako imenovane tržne koristi) pa Soštanjčani še vedno živijo s svojim rokometom. Tradicijo te igre ohranjajo njihovi veterani, ki so tudi na turnirju dokazali, da šc vedno znajo zelo dobro vrteti rokometno žogo. Na jubilejno srečanje so poleg veteranskih ekip povabili tudi tiste, ki so bili najbolj zaslužni za razvoj rokometa v tem mestu. Vsem se je za njihov takšen ali drugačen delež zahvalil predsednik organizacijskega odbora Marko Kompan, besede zahvale pa je izrekel tudi številnim krajanom in krajankom, ki so tudi po svojih močeh pomagali pri delu oziroma razvoju rokometa. Plakete RZ Slovenije sta Marko Kompan in predsednik ŠD Šoštanj Nino Ošlovnik podelila Pavlu Bukovcu, kije kot učitelj na takratni I.osnovni šoli navdušil mlade šoštansjke košarkarje in svoje učence za rokometno igro, Francu Kacu (prvi predsednik kluba), Matjažu Natku, Štefanu Kacu, Zoranu Kompanu, Marjanu Stvarniku, Jožetu Hajsku, Francu Plaskanu, Avgustu Voharju in Alojzu Kemperletu. Priznanja ŠD Šoštanj so prejeli: Štefani ja Kac, Jože in Zora Kompan, Nino in Marica Ošlovnik, Edi Kokot, Konrad Gros, Franjo Gagulič, Ivan Dražnik, Peter Drev, Peter Vrtačnik, Franc Kričej, Vili Poznič, Marjan Pokle-ka. Na turnirju so se gootvo najbolj razveseli novice, daje že dana zelena luč za zgraditev pokrite športne dvorane v Šoštanju, s čimer bo mesto znova dobilo možnosti za razvoj dvoranskega športa. Rezultati: Šoštanj(veterani I) Velenje 9:7, Šoštanj (ml.v.):Ve!enje 11:6,Soštanj(ml.v.): Šoštanj(v.) 13:8. Tekme so sodili nekdanji znani sodniki Bartol in Porenta iz Naklega ter Dorn in Hlačar iz Celja. ■ Stane Vovk Plesni klub Urška Velenje • •»•■»»■•»•»»•■•»■■s Znova dober nastop Na sobotnem državnem prvenstvu v kombinaciji petih standardnih inpetih latinsko ameriških plesov, je pred 6000 gledalci v dvorani Tivoli nastopilo 138 parov. V hudi konkurenci parov in klubov Kazina, Pingi, Frcdi itd, sc je odrezalo kolektivno delo PK Urška Velenje, kije iz skromne baze za selekcioniranje tekmovalcev sodeloval s tremi tekmovalnimi pari, od tega sta se dva uvrstila v finalni krog tekmovanj. Peter Up-laznik in Lca Sunarič sta v konkurenci starejših mladincev dosegla 2. mesto, Rok Kolar in Ina Kukovič pa v pionirski konkurenci 5. mesto. Plesni par Kolar - Kukovič prestopa v jeseni v konkurencu mlajših mladinsev, športno kariero med pionirji pa sta poleg sobotnega uspeha zaključila še z uvrstitvijo med prvih dvanajst parov na mladinskem svetovnem prvenstvu aprila letos. Kot uspeh pa si štejemo v našem klubu tudi 1. mesto Krajcerja v mladinski konkurenci, ki sicer že dve leti trenira v Ljubljani, vendar njegova prva leta športnega plesa in prvi uspehi izhajajo iz velenjskega kluba. V jeseni pričakujemo krepitev tekmovalnih vrst z ponovnim nastopom Mirjam Šulek z našim plesalcem, le ta je zadnje leto plesala za italijanski klub. Plesalci Urške Velenje trenirajo pod strokovnim vodstvom Vcrene in Draga Šulek, dočasno pa pri standarsnih plesih Franja Lazarja iz Maribora. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti tren- erjem za profesionalno delo, obenem paše kolektivu RLV, ki omogoča klubu treninge v njihovi dvorani. In kako se priključiti vrsti športnih plesov? V jeseni bo vpis v enoletno plesno šolo Urška Velenje, kjer Novice iz ŠAO Podvig Petra Bračiča Na novozgrajeni umetni steni v Rušah je bila druga letošnja tekma v športnem plezanju za člane. Prvovrstno presenečenje in podvig je pripravil velenjski kadet, petnajstletni Peter Bračič, ki je premagal vso slovensko elito športnega plezanja. Od drugih plezalcev iz šaleškega alpinističnega odseka sta bila Matej Mejovšek četrti, mladi Tomaž Jevšnik pa peti. ■ Ivč Kotnik Balinanje « > « m m « ». Zanimivo v Velenju... Ina Kukovič - Rok Kolar so vabljeni plesalci in plesalke v starosti od 7 do 13 let. Pri tem je potrebno imeti drobtinico talenta, volje in potrpežljivosti za treninge, ki trajajo v povprečju dve uri na dan. Pridružite se nam! Na baliniščih v Velenju in na Trebeliškem je bilo ta vikend spet živahno. V soboto sao se pomerili bali-narji RLV in trboveljskega Partizana. Zmagali so velenjčani s tesnim rezultatom 9:8 in se tako na lestvici 2.državne lige - vzhod povzpeli na 4.mesto, takoj za Trebeliškim, ki je moral zaradi poraza na Jesenicah (6:11) prvo mesto zamenjati s tretjim, trboveljski Partizan pa je padel na 8.mesto. Popoldne so se v hitrostnem in pozicijskem zbijanju pomerili mladinci ŠOBZ. V hitrostnem zbijanju je zmagal Dejan Grenko (14 zadetkov v 5 minutah), sledijo pa mu Verlič (I I +8), Vargek (11 + 4), V.Gregorič ml. (10) in Uroš Grenko (7); pozicijsko zbijanje: Uroš Grenko (12), Dejan Grenko (10), Vlado Gregorič ml. (7), Vargek (3) in Verlič (3). V nedeljo so se na Trebeliškem pomerili mladinci v kvalifikaci-jahdvojih za državno prvenstvo. Vrstni red: Koprivnikar-Tičič (Trebeliško), U.Grenko-V.Gregorič [ KUPON ^ ŠPORTNICA TEDNA: ŠPORTNIK TEDNA:... Vaši podatki: I I I Ime in Priimek:., Točen naslov:..... I ............................. L — — — — — - Pionirski "challenger" Za 3. veliki članski "skijumplng challenger" ob letošnjem rudarskem prazniku se pod vodstvom trenerja Slavka Škofleka vneto pripravljajo tudi "starejši" velenjski skakalci: Jelen, trener Škoflek, Iršič in Kaligaro (stojijo od leve proti desni); Kolenc, sicer članski državni reprezentant, Rednak in Jerman (čepijo) ■ foto: vos ?0 HRIBIH IN DOLINAH (Velenje), D.Grenko-Vargek (RLV). Ob tem so se na izbirnem tekmovanju v Velenju zbrali dečki. Posamezniki: Simič (Šampion 85), Moravac (RLV), Špoljar (Šampion 85); dvojice: Križančič-Pašagič (Vel), Moravac-Rednak (RLV), Vukovič-Djurišič (Vel), Hrg-Simič (Šampion 85). V reprezentanco ŠOBZ so se uvrstili Križančič, Simič, Moravac, Pašagič in Rednak, rezerva je Špoljar. ■ Boris Knavs 10- letnica v Žalcu Balinarski klub Žalec je v nedeljo proslavil 10 - letnico obstoja. Slavje so združili z "žalsko nočjo", proslavo pa pripravili v nedeljo v žalskem športnem centru. O delu kluba je spregovoril njegov ustanovitelj Jože Cehovin. Dejstvo je, daje bil klub aktiven vso desetletje in danes šteje že preko 50 članov; najbolj aktivnim so podelili tudi priznanja za prizadevno delo. Ob slavju so izvedli tudi ekipni in posamičniturnir, na katerem je nastopilo preko 60 tekmovalcev iz šaleške, celjske in savinjske regije. V boju za 1 .mesto je Trebeliško premagaloRLV s 13:9, v tekmi za 3.pa BK Žalec Velenje s 13:5, od 5.mesta dalje pa so se uvrstili DU Žalec, Vegrad, BK Žalec II in Rogaška Slatina. Pri posameznikih so bili v zbijanju najboljši Melanšek in Hrastnik (oba Vel) ter Iva-ja (BK Žalec), v bližanju pa Lemovič, Vutenjak in Špilar (vsi Vel). ■ Jože Grobelnik Za praznik spet na Primorsko Od Javornika do Nanosa Avtobus, ki bo to nedeljo popeljal planince proti primorski, je že poln do zadnjega sedeža tako, da so nekateri morali ostati doma. Organizatorje tudi prisluhnil želji tistim, ki se ne morejo izogniti sobotnemu delu, in prestavil izlet na nedeljo. Tako ne drži datum, ki je bil zapisan v prejšnji rubriki, ko je bil omenjen še en izlet na Primersko. Danes nekaj več o njem: Izlet od Javornika, do Furlanovega zavetišča pri Abramu, in naprej proti Vojkovi koči, ki stojii v zavetreju Pleše enim izmed vrhov Nanosa, visoke kraške planote, ki se strmo dviga nad Zgornjo Vipavsko dolino, in obiskom Predjame, kjer stoji znameniti predjamski grad. Tukaj stoji tudi mala cerkvica pred katero stoji mogočna lipa. Legenda pripoveduje, daje pod njo pokopan roparski Erazem Luger - Predjamski. Izlet je primeren za vse starostne meje, upoštevaje nekaj kondicijc, in naj-osnovnejšo planinsko opremo. Za vse tiste, ki boste imeli s sabo male otroke priporočamo nekaj metrov močnejše vrvice. Porabna bo, če se boste odločili za sestop z Nanosa po zahtevnejši smeri. Izleta se lahko udeleži vsakdo neglede iz katerega društva ali sekcije prihaja. Vsi tisti, ki niste iz Šentilja se lahko prijavite v pisarni PD Velenje. Odhod avtobusa je v petek 25.6. ob 5. uri izpred gostilne Pirh v Šentilju. Za vse ostale izpred Rdeče dvorane. Domov se vračamo v večernih urah. Vodnika na tem izletu sta: Drago Potočnik in Martin Jezernik, ki vse udeležence naprošata: "Prijavite se pravočasno, in bodite točni." Na svidenje prihodnji petek! ■ mh Prihaja poletje - Čas počitnic in dopustov. Čas, ko bomo lahko vsaj za nekaj dni ali tednov pozabili na vse tisto kar nas spremlja skozi vsakdanjik. Kljub vse tanjšim denarnicam si bo vsak izmed nas prizadeval preživeti te dni kar se da koristno in zdavo. Ena izmed zelo množičnih oblik rekreacije in oddiha je tudi hoja v gore. Ta postaja iz leta v leto množičnejša. Prav je, da je tako. Prav pa je, da se vsi tisti, ki zahajajmo v ta svet tudi zavedamo, da ni samo naš, da je bil že pred nami, in da smo ga dolžni ohraniti tudi za tiste, ki bodo prišli za nami. ■ tekst in foto: mh Priznanje prvemu predsedniku kluba Francu Kacu... (Naj)starejsl veterani Šoštanja: Sodnika Porenta in Bartol, Melanšek, Klemenčič, R. Kac, Pejovnik, Š. Kac, Bubik. Čepijo z leve proti desni: Kokot, Z.Kompan, Stvarnik, Bubik, Kočevar. ...začetniku rokometa v Šoštanju Pavlu Bukovcu, zanj je nekdanji zvesti navijač Drago MazeJ posebej Izdelal tudi lepo sliko Zgledu starejših skakalcev, ki iščejo nove oblike tekmovanj, ki bi pritegnile večje zanimanje publike, sledijo tudi mlajši. Tako je velenjski smučarsko skakalni klub v nedeljo pripravil prvo takšno tekmovanje tudi za pionirje do 15 let. V izločilnem tekmovanju.................. dvojic "ski jumping Najboljša Velenjčana Boštjan Zapušek challenger", so nastopili Luka Ograjenšek (vos) mladi skakalci iz 11 slovenskih klubov ter ekipa iz avstrijskega Zahomca. Zmagal je Peterka (Triglav Teling), ki je v finalu ugnal domačina Boštjana Zapuška, v skokih za 3.mesto paje bil Kranjčan Eržen boljši od Velenjčana Ograjenška; torej spet kranjsko-velenjski obračun. Še uvrstitve nekaterih ostalih velenjskih skakalcev: l5.Živic, l6.Drev, 18.Kokol, 19.Hriberšek itd. g, j*>ren]e 17, iunlfa 1993 Policijska postaja Velenje Posilil bivšo ženo Prejšnji teden so velenjski policisti zaradi storitve kaznivega dejanja posilstva in nasilniškega obnašanja predali preiskovalnemu sodniku 32-letnega E.S. iz Šoštanja, sicer državljana BiH, kije osumljen poslilstva svoje bivše žene, ki jo je prej že dalj časa maltretiral in pretepal. Preiskovalni sodnik je zanj odredil pripor. Odnesel jeklenko za plin V noči iz I I. na 12. junij je doslej še neznani storilec vlomil v počitniško hišico ob velenjskem jezeru in iz nje odnesel jeklenko za plin. S tem je oškodoval lastnico, Karolino M., 51 let, iz Velenja za okoli deset tisočakov. Ukradene deske in storilca našli še isti dan V soboto, 12. junija popoldne, seje pri velenjskih policistih ustavil 43-lemi Jože Š. iz Pakc in povedal, da muje neznanec na Prešernovi cesti v Velenju ukradel enajst desk. Ncznanec jc kmalu postal znanec, saj so policisti še istega dne ugotovili, daje dejanje storil Ivan N., ki začasno stanuje v Velenju, drugače pa jc državljan Hrvaške. Zdaj ga bodo ovadili zaradi kaznivega dejanja tatvine, obenem pa predlagali v postopek sodniku za prekrške, ker nima urejenega statusa o bivanju po Zakonu o tujcih. Na obisk k bivšemu dekletu V torek, 8. junija, seje odpravil obiskat bivše dekle, 25-letni Roman D. iz Šoštanja. Ko je prišel do stanovanja G.F., 51 let, iz Šoštanja, kjer stanuje tudi bivše dekle I.G., je najprej zvonil, potem razbijal po vratih, potem pa na silo vstopil v stanovanje. Posredovali so policisti, ki ga bodo zdaj tudi ovadili zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja. Kolesa pa kar izginjajo! Skorajda ne mine teden, da ne bi pisali o kakšnem kolesu, kije dobilo "noge". V noči na 7. junij je neznanec iz stanovanjskega bloka Goriške 44 v Velenju odpeljal gorsko kolo modro - bele barve. Tako je oškodoval lastnika, 17-letnega Miroslava G., za več kot 20 tisoč tolarjev. "Bled" plošče kje ste? Noč kasneje, tisto na 8. junij, pa so z delovišča na Koroški cesti v Velenju izginile neznano kam in neznano s kom "bled" plošče. Podjetje PAP iz Ljubljane je oškodovano za okoli 20 tisočakov. Izbirčen tenisač "pozabil" na plačilo Sredi preteklega tedna je obiskal prodajalno Slovenijašporta v Velenju ljubitelj tenisa. Izbral si je dva loparja znamke Wilson vijolične barve, ki paju ni plačal. Prodajalno je oškodoval za 43.266 tolarjev. Umrl traktorist Zelo huda nezgoda, v kateri je umrl 59-letni Matjaž Anton, se je pripetila prejšnji četrtek, 10. junija, v Tiroseku pri Mozirju. Okoli 14. ure seje s traktorjem in k traktoiju pripeto prikolico vračal domov Matjaž Anton. Ko je zavil z regionalne ceste Rad-mirje - Černi vec na dovoz k stanovanjski hiši, je po nekaj metrih vožnje s straktorjem zapeljal levo po pobočju, pri tem pa seje traktor s prikolico pričel prevračati. Med prevračanjem je prikolica pokopala nesrečnega traktorista, ki je na kraju nezgode poškodbam podlegel. ■ mkp Feroda Proizvodnja, obnova, demontaža, montaža zavornih in sklopniti elementov za vsa osebna in tovorna vozila, kmetijske in industrijske stroje. Delovni čas od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. PAVČNIK, Zg. Hudinja 46, tel./faks (063 ) 33 - 710 Trenutno imamo v proizvodnem programu za osebna vozila preko dvesto različnih tipov zavornih ploščic. Vsi materiali, ki jih uporabljamo za zavore in sklopke, so brez azbesta. V Kot novost pa smo uvedli brezplačno montažo pri nas kupljenih zavornih ploščic za vse tipe osebnih vozil. SREČNO VOŽNJO -FERODA CELJE! Trinajstletnika hudo pretepel desetletnik 11. junija, okoli 21. ure, je velenjske policiste poklical oče 13-letnega D.K. iz Velenja. Povedal je, daje njegovega sina tako hudo pretepel 10-letni D.G. iz Velenja, da so mu morali zdravniško pomoč nuditi najprej v Zdravstvenem domu v Velenju, potem pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Policijska postaja Mozirje Udar strele Zaradi udara strele, je 8. junija okoli 5.50, v Gorenjem Gradu zgorelo gospodarsko poslopje Vide Z., 54 let, iz Krnice. V požaru je nastala velika materialna škoda, saj je gospodarsko poslopje v celoti zgorelo. Izginil les Kar nekaj škode je povzročil neznanec Gozdnemu gospodarstvu Nazarje, gozdni upravi Gornji Grad, ko je 8. junija odtujil 6 kubikov smrekove hlodovine. Za ncznanccm poizvedujejo. Ne puščajte avtomobila nezaklenjenega! Precej lahko delo in precejšen izkupiček je imel doslej še neznani storilec, ki je iz nezaklenjenega os-. ebnega avtomobila, parkiranega v Gaju pri Mozirju odnesel črno moško torbico z dokumenti. Martin V., 44 let, iz Ložnice je bil po obisku nepridiprava oškodovan za okoli 100 tisoč tolarjev. Policijska postaja Žalec Vlom v gostinski lokal Neznani storilec je v noči na četrtek, 10. junija, vlomil v gostinski lokal Hmezad Golding v Ločici pri Vranskem. Skozi nasilno odprto straniščno okno je prišel v no- Policija svetuje •■■ii>iit VELIKA IZBIRA RABUENIH AVTOMOBILOV TEL: 063/37 -131, 38 - 845, 38-511 • MOŽNOST NAKUPA STARO ZA NOVO • MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT -1 DO 3 LETA Uršlja gora Poletna kulturna srečanja Planinsko društvo Prevalje bo v planinskem domu na Uršlji gori tudi letos pripravilo kar nekaj poletnih kulturnih srečanj. Prvo bo to soboto (19. junija) ob 11. uri. V goste bodo povabili mladinski pevski zbor in recitatorje z osnovne šole Prevalje. Dan kasneje (v nedeljo) pa bo za prijetno kulturno obarvano dopoldne poskrbel harmonikarski orkester KUD Prežihovega Voranca z Raven na Koroškem. Tudi tega bodo začeli ob 11. uri. ■ tp TRGOVINA KOŠARICA Pemovo 11 a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220 moka T400 1 kg moka T 500 25/1 kg moka T 850 25/1 kg sladkor 50/1 kg olje Zvezda 11 riž 1 kg testenine 1/2 kg vegeta 1 kg čokolino 200 gr viki krema 550 gr 59.90 Sit 33.90 Sit 27,90 Sit 55.90 Sit 114.90 Sit 79.90 Sit 57.90 Sit 640.00 Sit 109.90 Sit 230.00 Sit ZELO UGODNE CENE VSEH VRST KRMIL, PRALNIH PRAŠKOV. PIJAČ IN OSTALIH ŽIVIL! džus Fructal 11 sirup PINGO 31 cet P I ATI 41 mehčalec točeni 11 ječmen 1 kg pesni rezanci 1 kg gnojilo UREA 1 vreča gnojilo KAN 1 vreča mot. žaga JONSERED 2051 57.519.00 Sit kosilnica na laks 31.185.00 Sit kozarci za vlaganje 38.00 sit Za vetje nakupe brezplačna dostava na dom. Obtičite nas ali pokličite 779-220 89.90 Sit 473.00 Sit 369.00 Sit 80.00 Sit 21.20 Sit 25.90 Sit 950.00 Sit 950.00 Sit MIH IIIIMI «^/11 Velenje Žurček na Kardeljevem trgu Občinska zveza prijateljev mladine in društvo DPM krajevne skupnosti Edvarda Kardelja bosta pripravila to soboto, 18. junija, tradicionalni Žurček. Prireditev bo tudi tokrat na Kardeljevem trgu, k sodelovanju pa vabijo vse otroke. S seboj naj prinesejo veliko dobre volje, za vse ostalo pa bo poskrbljeno. ■ (mz) TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJIŠ CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 VELENJE, Partizanska 3, tel.: 063/ 855 828 d.o.o. - Ste si zaželeli prijateljico? - Elegantno, varno in udobno? - Lepotica na štirih kolesih čaka samo na vas! - To je nova, hitra ALFA! - Pridite in oglejte si jo pri Avto Celje v Velenju na Partizanski 3, tel. 851-060. Del. čas: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 17.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 18.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 19JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 20.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. PONEDELJEK, 21.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 22.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 23.JUNIJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Na svidenje. Letni kino na bazenu! Četrtek, 17.6. ob 21.30 uri SMRT JI LEPO PRISTOJI (De ath becomes her) - komedija. Vloge: Meryl Streep, Goldie Hawn, Bruce VVillis Film, svežina odprtega prostora, postrežba ob projekciji! Veliko užitkov čez poletje! Praviloma bodo projekcije ob torkih in četrtkih ob lepem vremenu! Cena: 200 SIT vstopnica in 100 SIT konzumacija! Torek, 22.6. ob 22. uri BEETHOVEN - družinska komedija o simpatičnem psu. Dom kulture Velenje Ponedeljek in torek, 21., 22.6. ob 18. in 20. uri BEETHOVEN - ameriška družinska komedija. Sto kilogramov ljubezni, zvestobe, poguma in sline za vse, ki se želijo od srca nasmejati. Evropsko in ameriško občinstvo je velikega bernardinca in družino, ki ga tako ljubeznivo prenaša sprejelo zelo navdušeno. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje S»B»«*»BS®8SS»SSSSS»®8 Poroke: Milan Vodovnčnik, Paka pri Velenju št. 43 in Irena Napotnik, Paka pri Velenju št. 43; Janez Sevšek, Velenje, Jenkova c.št. 41 in Anita Šumljak, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja št. 2; Andrej Mo-horič, Solkan, Cesta IX. korpusa št. 81 in Andreja Pungartnik, Velenje, Efenkova c.št. 2; Bojan Lukek, Velenje, Šalek št. 89 in Jana Hudournik, Velenje, Efenkova c.št. 54; Jurij Koželnik, Florjan št. 147 in Simona Berložnik, Florjan št. 187. Smrti: Jožef Škrbot, roj. 1923, Šoštanj, Tovarniška pot št. 12; Jožefa Pohar, roj. 1916, Šmartno ob Paki št. 107; Silvester Tamše, roj. 1927, Šoštanj, Trg svobode št. 7; Jožef Vodeb, roj. 1927, Gorica pri Slivnici št. 59/a^ Občina Žalec 8S$S»»S»»S8S8»«8SSS*« Poroke: Viljem Turnšek, Podvin pri Polzeli in Nevenka Skornšek, Podvin pri Polzeli. Smrti: Anton Farčnik, star 54 let, inv.upok., Stopnik št. 30; Franc Plaskan, star 50 let, upokojenec, Sp.Roje št. 10; Anton Jančič, star 62 let, upokojenec, Šentrupert št. 41; Franc Antloga, star 80 let, upokojenec, Žalec Tomšičeva 17. DEŽURSTVA Občina Velenje »«*»S»W8®W»M8S3Sa888«» Zdravniki: Četrtek, 10. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Grošelj in dr. Rus; Petek, 11. junija - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič; Soboto, 12. junija in nedeljo, 13. junija -dr.O.Renko, dr. Friškovec, dr. Pir-tovšek; Ponedeljek, 14. junija - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Bola, nočni dr. Urbane in dr. Lazar Zobozdravstvo: Soboto, 12. junija in nedeljo, 13. junija-dr. Ranko Ba- kulič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 11. junija do 18. junija - Rok Pečnik, dr.vet.med, Veterinarska postaja v Šoštanju, tel.: 881-322. Občina Mozirje: 88«»5S88S8St888K»8®«»»» Veterinarska postaja v Mozirju: Oo 13. junija - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. 1 KINO IKIINO KINO 17. junija 1993 ^____SAS ČilS 19 OBVESTILO Od ponedeljka 21. junija do 25. junija bo trgovina Želemina v Starem Velenju zaradi selitve odprta od 7.00 do 15.00 ure. 26. in 28. junija bo zaprta. 29. junija priine poslovati na novi lokanji ob Kidriievi