Štev.40. Celovec,19. 11.1945. Če se je mogel komunizem tudi med katoliškimi narodi tako razbohotiti, je krivda na nas katoličanih samih. Sami smo' krivi, če nismo imeli dovolj odprtih -oči, čh emO tako dopustili, da nas je komunizem s svojimi lažni prevaral, ali pa nosimo'kriv¬ do zato, ker se rtu, ali iz brezbrižnosti, ali napačnih človeških ozirov nismo pravočasno zoperstavili., Tudi tako smo krivi, ker smo s svojin glasovanjem pri volitvah dopustili, da so se kre¬ pile ned nami protikatcliške in protiverske smeri, ki so vse komunizmu utirale, pot. Da bi katoličane opozorila na njihovo .strogo dolžnost, da pri volitvah glasujejo za* tiste kandidate, ki dajejo jamstvo, da - bodo versko .in moralno življenje pospeševali, je sv.Kongrega¬ cij a konsistorijev pred kratkim izdala okrožnico vsem škofom, s katero jih poziva, naj vernike razločno In ponovno ponče o sle¬ dečih točkah; 1.) Nevarnost, kateri je izpostavljena vera in javno dobro, zahtevo, složnega sodelovanja vseh poštenih ljudi. Zato so vsi j, ki_ ima jo volilno pravic o, ne; glede na spol, poklic In starost, brez, izjeme v_ ve s ti , st rogo "' do ljni_ te pra vic e s e po služiti. -• 2 O Katoličani morejo' dati" svoj glas iamb *’.tlitin kan¬ didatom, oziroma list tistih Uc-ahidatov, o katerih je gotovo, da bodo spoštovali in branili izpolnjevanje božjih zapovedi ter • verske in cerkvene pravice v zasebnem in javnem življenju. Ko¬ likor večjo gotovost dajejo program in praktično udejstvovanje posameznih kandidatov, oziroma kandidatske liste v ten oziru, s ten bolj mirno vestjo' morejo katoličani glasovati za nje. Kdo je pa le preg V lienško taborišče so prišli te dni trije Srbi iz Bel- ) * grada, eden med njimi celo partizanski poročnik, ki so ušli is Titovine, da se rešij o-komunističnega terorja. Vsi so srečni,da so zopet med poštenimi ljudmi, kjer smejo prosta misliti in svo¬ je mnenje tudi odkrito povedati. Slovenski kom.un3.3ti se v svojih glasilih, ki smo jih že parkrat citirali, jezijo na nas,begunee, da v tujini jugoslo¬ vanskim ujetnikom in izgnancem, ki se hočejo vrniti, mešano glave s svojo propagando, da jih tako odvrnemo od sklepa vrniti se domov. Kakšna propaganda je pa tem trem zmešala glave, da so ušli is Titovega raja? Viden ned njimi se je kljub naši propa¬ gandi v inozemstvu, čez katero se koiaunisti tako jezijo, vrnil v domovino. Tam pa je zbežal pred ”srečo", ki ga je čakala,Pa ga menda niso hrva.ški ministri pripravili do tega? Njim namreč I>j. pravica pripisuje zaslugo, da se naši begunci iz Spittala n£ vr¬ nejo v Titovino. Noben minister in nobena propaganda jih ni privedla do tega, marveč le poznanje dejanskih razmer v Titovini, kakor tudi nas-beguncev nobena propaganda ne zadržuje v inozemstvu, marveč le poznanje komunističnih metod, ki smo jih na sebi tako občuti- , T-.Jli., j&eujse&aJ .nohtni. njihovi laži. ne verjamemo več. h- ir . sftraa/uuJlj - - 2 - \l TITOVKA ■RA1A' UŠEL Partizanski porotnik, ki je pribežal ir Titovine, se je zglasil v uredništvu -'Novic :i v Lienzu, kjer je uredniku z veseljem odgovarjal na vprašanja* Uredništvo "Novic" je iz prijaznosti odstopilo razgovor nam v objavo. "Slišali smo, da ste partizanski porotnik, pa kar težko verjamemo." "Nvo vam mojo legitimacijo! Tu vidite, da sem bil od 1. 1942. v partizanski vo jski-^-da sen bil odlikovan in dobil že lani tin porotnika." "Pa ste kljub temu zbežali iz nove Jugoslavije?" "Na, toda dolga je bila pot do spoznanja." "Naše ljudi bi silno zanimalo, kako ste to pot prehodi¬ li." "V glavnih obrisih jo lahko pcven, ker je drugate zgodba predolga. L. 1941. sem prižel v Lentij o kot vojni ujetnik, kjer so me dali na delo. L. 1942, sem se vozil na dopust domov v Srbijo.' Nekje pri Celju so ustavili partizani vlak in vse sposobne motke mobilizirali. Nato sen prižel na partizanski vojaški tetaj v Stari trg pri Iietliki. S~po6etka nj.sem bil prav nit navdušen za partizane, privlatile so me samo* avanture, na leatero sen ratunal. S-tasoma pa so nas partizani popolnoma preuotrojili. Po nekaj tednih,ko so nas vsak dan pitali s političnimi predavanji, ki so jih imeli stari preiskušeni phrtijci, sem postal partizan z dušo in tele¬ sen. Nato sen bil dodeljen v Gubčevo brigado, v kateri sem bil v vseh bojih v Sloveniji, Na tšrenu se je moje navdušenje spet ohladilo, kljub temu, da sem bil kmalu povišan v porotnika. Tisto sovraštvo do kralja, ki so nam ga vcepljali,in stalno ter natrtno zabavljanje tez Angleže in Amerikance ter pre¬ tirana hvala Sovjetske Rusije, vse to se mi je zatelo gabiti. O Angloamerikaneih so stalno trdili” "Zdaj nem pošiljajo municijo in hrano, potem se bodo pa polastili vseh naših tovarn in rudni¬ kov ." Spoznal sen tudi, da je tista povelitevana enakost, o kateri so nam vsak dan trobili,- le na jeziku. V resnici pa je bila razdeljena v nešteto razredov. Pri vsaki delitvi naj si bo hrane, obleke, orožja, se jo zatelo pri najvišjem štabu in njihovih ženskah, nato pa po raznih instancah navzdol, tako, da navaden vojak ni nikoli nič dobil. Za službo in delo so bili pa prav pro¬ staki vodno prvi, Slaba hrana in večno beganje bi prisilila vsaj polovico partizanov k predaji, te nas ne bi zadrževala partizanska propa¬ ganda, ki nam je vsak dan govorila o grozotah, ki jih počenjajo domobranci s partizani, katere dobe v roke. Ta propaganda se je po osvoboditvi obrnila baš v nasprotno smer. Grozodejstev, ki so jih počenjali takozvani belogardisti nismo mogli nikjer odkriti. Propagandne slike, ki jih sedaj izobešajo po mestih' kot dokaze belogardističnih zverstev, nas starih borcev ne morejo prevariti, ker na njih takt j spoznaš Nemce, 3ci igrajo vlogo rabljev. Tqko so nas jfca dejstva privedla do tega, da se sprašujemo, zakaj so po¬ trebne te prevare. Kljub propagandi sem že 1. 1944. popolnoma obupal nad partizansko zmago in sem se hotel v Planini pri Rakeku predati. Po nesreči pa ser. prišel spet v roke partizanom in pozneje nisem nikoli vot poskušal zbežati. Dva meseca prod koncem vojne so me poslali v letalsko -šolo v Italijo. Od tam sem po koncu vojne prišel v Belgrad." «•* 5 •» 'Kaj vas ju privedlo,da ste po Štirih letih borbe in po doseženi osvoboditvi zapustili partizano!.o vojsko?". ‘'Okupatorja in fašizma proti kateremu smo se borili, že davno ni ve6 na naši zemlji, pa nam naši komisarji poudarjajo,da nas prav zdaj . 6akajo Se posebno težke borbe« le proti karm? Proti rodnim bratom in - Angloanerikaneera. Spraševal sem, 6e mislijo s ten le ideološko in časopisno borbo ali morda tudi na borbo z orožjem. Odgovorili so, da tudi na borbo z orožjem. To- rej jin vos čas osvobodilnega boja ni Slo in tudi zdaj ne gre za drugo kot za komunistično nadvlado v službi Sovjetske Rusije. Pa tudi za nas oficirje ni bilo vse v redu. Pa papirju sem imel določano plačo 6.000.-din, ki je pa nikoli nisem videl. Ifeposreden povod, da sem se dokončno odločil zapustiti to, za kar sem se 4 leta boril, pa je bilo njihovo grdo posto¬ panje z mojim bratom, ki se je vrnil iz nemškega ujetništva. Na¬ mesto domov, so ga poslali v novo ujetništvo; v taborišče. Ko sem ga poskušal rešiti iz njega, so me civilisti, ki vsa ta leta ni¬ ti s prstom niso mignili za takozv. osvoboditev, metali iz svo¬ jih uradov, čeprav sem zastavljal za svojega brata vso svojo o- fieirsko čast, svoja odlikovanja in zasluge, ki sem si jih prido¬ bil v štiriletni borbi. To me je tako razočaralo, da sem brata z zvijačo rešil in se z njim odpravil na pot, da se končno rešim Titove diktature. "Kakšne so razmere v Srbiji in kako tam glodajo na Ti¬ tov režim?' 4 "V Srbiji so nad Titom strašno razočarani« Javno že ka¬ žejo simpatije do kralj a. po zidovih in po tlaku pišejo vzklike za kralja in proti Titu." H Kaj jih je privedlo k tenu?" "Zlasti beda, v katero so jih pahnili"osvobodilci".ljudje morajo poleg poklicnega dela čistiti ruševine, zbirati staro železo, cunje itd. Zato dobijo naslov "udarniki" delaj pridejo v časo¬ pisje, hvalijo jih na mitingih - to je pa tudi vso. Plače so le na papirju. Posledica tega so vrste mater, ki z otroki prosjači¬ jo po glavnih belgrajskih ulicah," jjusko pa gledajo tujci na vse to?" V Belgradu je zlasti mnogo Rusov, ki se za to ne zani¬ majo. Angloanerikancov je le kakih 200. Ti vse to pridno fotogra¬ firajo. Sam sem bil priča slučaju, ko je knerikanec fotografiral partizanskega vojaka, ki je stal na Terazljah v civilni obleki in bos na straži. Na cesti srečaš bose vojake, ki jih spoznaš,da so vojaki, le po orožju in po: zvezdah,,ki jih nosijo na svojih civilnih klobukih. Vsa to širi med ljudmi vedno večje nezadovoljstvo "Včasih slišimo o bojih, ki se baje vršijo po Jugosla¬ viji med partizani in kraljevini pristaši." "To bo držalo. Podrobneje mi je znano samo o Črni gori. Tam se bori skupina 6.000 Kahajlovičevih četnikov, ki se prebija proti Grčiji. Baje vodijo s seboj 20.000 civilistov. Tudi drugod po Srbiji so raztresene večje ali manjše skupine Dražinih četni¬ kov. Prepričan sem, da bi vsaj polovica partizanske vojske pro¬ stovoljno pristopila k njim, če bi začeli splošno organizirano vstajo. Saj je tudi več vojakov iz noje čete dezertiralo k četni¬ kom.Ljudstvo četnike v vsem podpira." "Kakšno rešitev pričakuje narod?" "Srbi si mnogo obetajo od volitev. Takrat bodo pokazali svoje prepričanje." "In kaj nameravate zdaj 7i?" "Ostal bom v inozemstvu in dni vso s ve ja ±1-e. ,n a - m zpo- lago za jruš-onjo Titovo - dikfc ature . " - 4 - VERA IN IT/DIJAN3KA VLADA. Dne IT.a.t.l. je pri seji ita¬ lijanskega min.sveta katoliški minister Gronchi predlagal, naj bi vlada ob priliki zmage in kon«a vojne organizirala zahval¬ no versko pobožnost, kot se je zgodilo v meriki in v Angliji, kjer je bil navzo 6 sam angleški kralj s kraljico. Predlog je propadel, ker go se mu uprli so¬ cialisti, partito d'azione in liberalci. Komunisti, ki so si«er s socialisti tesno pove¬ zani, so modro nol&all. Vati¬ kansko glasilo "Oservatore Roman no” in vse ital.kat, časopise je . ta dogodek ostro ožigosa¬ lo jcot pojav politižnega brez- boštvs, ki vlada ned italijan¬ skimi državniki. OKROŽNE VOL IHTE KOMISIJE so v Sloveniji sestavljene ta¬ kole 2 Za Ljub ljana - mesto; predsednik Muc Viljem, odvetnik tajnik Škulj Hela, uditeljica; dlani; Krese Leopold, kroj. pom. Goreč Josip, trgovec, Trtnik Alojzij, del.} nam.predsednika Modic Heli, odv ,5 nam.tajnika Zupet Gustav, zob.tehn.? nam. 6 lanov; Kanenšek Franc,"trg., dr.Slodnjak .Anton, prof.;- Za Ljub 1 j an o - ok rožje, preds. Kraigher Anton, notar "Slan okrož.sod. v Lj. ; tajnik Bo¬ hinjec Andrej, Imet, 6 lani: Zen France, prof., Bešter Mara, dijakinja ; Skok Mihaela, delavka; nan.predsednika; Pe¬ telin .mdre j , kmet. nan.tajni¬ ka; Vode Nande, trg.in gosi., nam. dlanov: Grad Ivan, trg.in gost* Kurald Fr., kmet, Masterl Tinko, obrtnik. - Za okrožje Celje ; predsednik Sele Marjan f dlan okrož. sod. v Celju} taj¬ nik 2erjal Drago, priv.urad.; dlani Vovk Karel, mizar Le- šek Simon, delavec; Vidednik Vilko, duhovnik s nan.predsed¬ nika; dr.Kukovec Vekoslav, odv., nan. tajnika; Purnat Angela, trgi pon. nan.dlanov: Fuka Angela, delavka: Sedej Avgust, sod.urad. Cimerman V .da, urad. Za okrož je Mari bor: predsednik dr.JuEar France, sodnik, dlan okr. sod. v Mariboru tajnik, Peternelj Anton, kmedki del.} 6 lani Pungerdar Fran, abs.trg.šole: KuJbacr Vid J 1 Vilko, tehnik- nam. predsednika: Badovinac Danica, živilja. nam. tajnika; I!uha Gašper, gradb.ing. , nan. 6 lanov; Lincnor Anton, trg., Kac Lojze, kolar Jelen Dolfe, novinar. Z a ok rožje Novo mesto: predsednik Sartorij Boris, sodnik; preds.okrož. sod. v Nov. mestu, tajnik. Žugelj Martin, devlj. pom., dlani; Modic Stanislav, sodnik; Aš Franc, kmet; Jazbinšek Avg., železnifear, nam.presednika; Andoljšek An., delavec} nan.tajni¬ ka: Los jak Janez, kmodki sin; nan. dlanov: Ivec Anica, živilja, Šmalc Tone, trgovec} Zemljan Jo¬ že ufeitelj. "ALI BOMO ZAUPALI OTROKE IZDAJALCEM?" se sprašuje komu- nistidni Primorski dnevnik z dne 11. t.n. in nadaljuje: "Bliža se zadetek žol. leta. Naži ljudje nestrpno dakajo dan, ko bodo nogli svoje otroke pošiljati v šolo, v kateri jih bodo poudeva- li ih vzgajali v nater-inskem je¬ ziku. 25 let se je noral naž na¬ rod boriti proti fašizmu za naj¬ osnovnejše dlovedansko pravico. In sedaj, ko si je z orožjem v roki za ceno ogromnih žrtev pri¬ boril svobodo, mu ponujajo neke domobranske učitelje in profe¬ sorje, ki naj bi v Trstu in v Go¬ rici vodili slovensko šolstvo. Primorsko ljudstvo ima polno pra¬ vico zvedeti, kdo so ti šolniki.." Nato se na dolgo razpisuje v za¬ bavljanju doz slovenske domobrance in nadaljuje; " Kosmata je vest, teh domobranskih uditoljev in profesorjev. Ko je slovenski na- * rod pognal s svoje zemlje nemško vojsko in se osvobodil, so ti šolniki zbežali in jo odkurili preko Gorenjske v Nemdijo. Sedaj prihajajo preko sov. Italije o- prezno v Trst in Gorico, da bi poudevali in vzgajali v slovenskih srednjih šolah otroke primorskega ljudstva, ki se je 25 lot na življenje in smrt borilo proti fašizmu, krvavelo in umiralo za svobodo in demokratske pravice« Kako naj zaupa naš narod svojo mla¬ dino takim profesorjem, ki spada¬ jo na zatožno klop kot fašistični sodelavci in vojni zlodinci?" ČUT SKUPNOSTI zahteva, da skrbimo za povezanost tudi s tis¬ timi begunci, ki živijo izvon ta- - d>oxjDd_Po4i i ja jtD Xi-sie ]